,.,-

Zalna seja Predsedstva Zveze

~etL4 2

V sredo, 7. maja, ob štirih popoldne so se v dvorani na Lepem potu 6 v Ljubljani na žalni seji Predsedstva Zveze letalskih organi­zacij Slovenije zbrale tudi delegaci­je iz vseh slovenskih aeroklubov in letalskih centrov. Predsednik pred­sedstva, tovariš Stane Menegalja, ki je z obema podpredsednikoma, Avgustom Avbarjem in Alojzem Gqčičem, vodil žalno sejo, je spominu našega velikega pokrovi- . telja in častnega pilota vojnega letalstva posvetil naslednje besede:

TOVARIŠICE IN TO V ARIŠI!

Žalost v srcih ljudi Dostojanstvo v tetki bolečini, bolečini brez solza. Kajti solze so za majhne bolečine. Tiho je, kakor da je čas obstal

Umrl je tovariš Josip Broz-Tito, predsednik Socialistične federativne re­publike Jugoslavije, predsednik Zveze komunistov Jugoslavije, vrhovni ko­mandant Jugoslovanske ljudske annade -maršal Jugoslavije, vodilni človek naše cbbe, največji sin jugoslovanskih narodov in narodnosti, naš in svetovni velikan, ki je s svojim tivljenjem, mislijo, bojem in delom postal simbol najnaprednejših tetenj sodobnega človeštva.

Naša država je ostala brez tovariša Tita, predsednika in tvorca nove Jugosla­vije, svet pa brez prvega borca za človekovo srečo, za stvar delavskega

rcareeh, za mir, sodelovanje in enako­pravnost držav in narodov.

Prosim, da z enominutnim molkom počastimo najdražjega prijatelja . ..

Slava mu!

Smrt ljubljenega predsednika Tita je boleče odjeknila tudi med letalci, saj je bil naš vodnik in pokrovitelj Letalske zveze Jugoslavije že od 20. maja 1952 leta.

TakIUt je maršal Tito dejal: "Vedno bom naredil vse, kar bo v moji

moči, da pomagam napredku vaše Zveze Vi veste, eh posvečamo posebno skrb našemu letalstvu. Mi bomo glede na naše materialne možnosti n{Tedili vse, da se bo vaša Zveza kar najbolj razvila. Vem, da ste v zadnjem času imeli vrsto težav, pa tudi pomembne uspehe. Reči moram, da sem zelo zadovoljen z zanimanjem naše mladine za letalstvo in padalstvo ter nad rezultati, ki so bili doseženi na tem področju. zlusti še, ker vem, da je v svetu precej velikih dežel, ki imajo letala, nimajo pa dovolj letalskega kadra. To potrjuje plUvilnost naše poti, po kateri smo šli po vojni Vedeli smo, da po končani vojni ne smemo vreči puške v koruzo, temveč se moramo pripravljati za obrambo naše socialistične domovine. Zveza ima velike naloge prav na področju usposabljanja novih kadrov za naše letalstvo. "

Pretrgana je nit življenja našega ljublj& nega tovariša Tita, velikega prijatelja in učitelja, borca za mir in enakopravnost vseh narodov sveta - človeka, čigar delo ostaja trajno vgrajeno v tivljenje in razvoj Jugoslavije, domovine plemenite pret& klosti in ustvarjalne sedanjos ti

Težko je izbirati besede in urejevati misl!~ s katerimi bi osvetlili njegov

k~'L4 izdaja Zveza letalskih orga n izacij Slovenije IJ Ljubljani, Lepi pot 6 * Revija izhaja vsak mesec, razen jul ija in av~ sta * Gradivo za objavo v KRI LIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarno nagrado prejme samo avtor fotografije, uporabljene za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv, 300 din za črno-beli pozitiv. La točnost vsebine svoj ih prispevkov odgbvarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavajo dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo, padalstvo, motorno letenje, raketarstvo, zmajarstvo al i balonarstv o. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšat i, dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji * Uredniški odbor: Gustav Ajd ič, Mirko Bitenc, Stane Biz ilj, Janez Brez :u , Tone Čerin, Dominik Gregl, H očeva r Lučka, Bel izar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon (glavni in odgovorni ured nik). Jože Perhavc, Srečo Petric (tehnični uredn ikI. Tone Polenc in Cir i l Trček, lektorica : Iva Krže· Naslov uredništva: Marjan Moškon, poštni predal 33,68001 Novo mesto'" Pr ispevki za naslednjo števi lk o morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in sl ik ne vračamo, razen barvnih diapozitivov in tujih knjig, če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnimi znamkami'" Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Lepi pot 6, poštni predal 496, 61001 Ljubljana, telefon (061)-21 - 918, tekoči račun pri ZLOS, Štev. 50101-678- 51077. Spremembo naslova sporočite upravi revije ter obvezno napiŠite stari in novi nas lov ; upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno'" Letna naročnina 120 din, Cena posamezne številke 15 din'" Grafična priprava in tisk : Dolenjski informativni in tiskarski center, Novo mesto.

rre'L4 3

legendami lik, njegovo bogato in neiz­merno delo.

Ta naš človek iz ljudstva, ki mu je zibelka tekla v idiličnem Kumrovcu ob ' Sotli, je že v svoji mladostni usodi doživljal mračne trenutke, zatiranje de­lavca in kmeta ter prva spozruznja, ki so počasi a vz trojno preraščala v politično zorenje mladega proletarca Broza. V letih vajeniške in pomočniške dJbe mladelJ1 koviruzrja je sprevidel, dl pripada najbolj zatiranemu razredu še bolj zatiranega ruzroda in občutil je, da se odloča za boj zoper ruzrodno in razredno izkoriščanje. Že v Zagrebu se je vpisal v zvezo kovinarskih delavcev in z vstopom v sindikat postal avtomatično tudi član socialdemokratske stronke Hrvatske in Slavonije.

Nemirruz leta ga vodijo za delom preko Ljubljane in Trsta ter Zagreba v Kamnik, ruzto na Ceško in v Nemčijo in eh vrnitvi v domovino mora na odsluženje vojaške­ga roka. Kot vodnika v petindvajsetem brambovskem polku ga v Zagrebu doleti 1. svetovruz vojna in ne dolgo za tem se bojuje ruz ruski fronti Prav ta vojna in ujetništvo v Rusiji sta Josipu Brozu prinesla veliko nepopisnih nezgod, toda v teh šes tih letih ga je trnova šola življenja tudi ne izrečeno mnogo naučila. Zapori in šikane, rane in bolezni, Ujetništvo daleč od domovine, sestavljajo bilanco muk -

šolo za novo trpljenje. Dolivetje tako silnega družbenega preobrata ruzšelP časa kot je ruska revolucija, so bili momenti neizmerne izkušnje, kaljenja v muki življenja, globokega moškega zorenja.

Po vrnitvi iz ujetništva in krajšem bivanju v Zagrebu, kjer postane član KPJ, si najde Ja;ip Broz delo v vasi Veliko Trojstvo kot strojnik. V tem času Se organizacije KPJ polagoma aktivirajo in pri tem aktivno sodeluje tudi J a;ip Broz in leta 1924 ga izvolijo za člana okrožnelP komiteja KPJ. Globoko je bilo spozruznje, da je ta država ječa ruzrodov in da je za izhod potrebno iskati rešitve predvsem v krepitvi delavsko kmečke revolucioruzrne baze. Tej ruzlogi se je v celoti v naslednjem obdobju, ko je deloval v Kraljevici, Beogradu in Zagrebu, tudi zoperstavljal. Zaradi tega je bil zaprt v Bakru in Ogulinu. Josip Broz je bil eden izmed redkih komunistov, ki je jasno vedel, kako široke in številne so možnosti dela in akcije med zagrebškim prole:. tariatom. Postal je član mestnega komite­ja KPJ v Zagrebu in na njegovi osmi konferenci se je jasno izrazila smer nadaljnjega razvoja partije, ki jo je zastopaL Številne akcije delavstva in naprednih sil so bile sedaj rezultat pravočasnega reagiranja partijske organi­zacije v najpomembnejših družbeno poli­tičnih dogajanjih Toda, prav zaradi

Žalna • seja

izredne izpostavljenosti je bil odkrit. Sledil je Bombaški proces. Hrabrost in odločno obnašanje ni le izdajalo moč njegove osebnosti, pač pa tudi revolu­cionarnega gibanja, ki mu je pripadal S svojim političnim delom je nadaljeval v Lepoglavi in v Mariboru, kljub neverjetno težkim pogojem v kaznilnici Tudi po zaporu je bil v prvih vrstah borcev za oživitev nove smeri v KPJ. V tem času je Josip Broz večkrat uporabljal ime Tito. V svojem moskovskem obdobju, kjer je bil sprva politični referent za jugoslovanska partijska vprašanja v Kominterni je bil 1936. leta izvoljen za organizacijskega sekretarja KPJ. Po vrnitvi v domovino si je kot glavno nalogo unal, da je partijo potrebno očistiti vsega, kar je ogrožalo in motilo njen razvoj. Rezultati pri tem delu so bili vedno bolj očitni, Titova politična usn.eritev je dobivala vse močnejše zaledje. In tako je bil s strani Kominterne 1937. leta postavljen kot kandidat za generalnega sekretarja KPJ. In ob tej vesti je Tito dejal:

"Zame je bilo najbolj pomembno to, da bi bil kolektiv trden, da bi bilo vodstvo trdno, ne en človek, ampak ves kolektiv!': Oktobra 1940 je bila peta

Maršal Tito po pregledu letalskih enot na letali~ču na Visu

konferenca KPJ, na njej Je bilo 105 delegatov, ki je predstavljalo 7. 000 članov, v tem času pa je bilo zabeleženih IB. 000 članov SKaJ.

"Ta konferenca je pokazala popolno enotnost v vrstah KPJ . .. to je pomenilo končno osamosvojitev neke revolu­cionarne organizacije. "je menil Tito.

Boj proti vstopu države v vojno in boj za ohranitev njene neodvisnosti, ki stajo neposredno ogrožala tretji rajh in fašisti­čna Italija, je bila jasna naloga KPJ in tako je njen centralni komite 22. junija 1941 razglasil vseljudsko vojno proti okupatorju.

Boj za osvoboditev in z revolucionarno preobrazbo je tako postal sestavina enotnega procesa, smisel in vsebina narodnoosvobodilnega b0ja, ki se je začel Formiranje narudnoosvobodilnih odborov, oborožen odpor partizanskega bqevanja, aktiviranje ljudstva v narodno­osvobodilni antifašistični fronti narodov Jugoslavije, so bila dejstva, akcije, prepri­čanost najširših množic kljubovanja so­vražniku. In kako vznesene in ponosne so bile misli, ki jih je vrhovni komandant junija 1942 ob formiranju IV. proletarske brigade izrekel:

1.~4Jj.·· ... '.· ···· ···. lI r '

,,Ponesli bomo zastavo narodnoosvo­/xJdilnega /xJja, zastavo oboroženega bratstva in enotnosti naših narodov ter narodnosti čez nove kraje Jugoslavije. Onemogočili bomo tiste, ki hočejo ropati naše ljudstvo.. trdno bratstvo in eno­tnost /xJsta vladali med vami, ker ste vi ljudska vojska." In kako obvezujoče ostajajo njegove besede članom KPJ in SKOJ iz leta 1941:

"Clani KP in SKOJ morajo biti vedno tam, kjer je najtetje, pokazati morajo drugim zgled discipline, tovarištva, sa­možrtvovanja in hrabrosti - partizanske množice zaupajo v partijo, v njeno vodstvo. .. komunisti bodo nadaljevali svoje delo za blagor ljudstva - vedno z množicam~ vedno z ljudstvom, kljub vsem žrtvam in težavam!"

Pod srcem partije in vodstvom Tita, skozi kanjone Neretve in SUtjeske, preko Igmana, Zelengore, Jelenovega žleba, Vučeva in Kozare, v neštevilnih borbah, devizij, čet in bataljonov, pod desantom v Drvarju... je krvavela ponosna in trdno prepričana v zmagovito prihodnost - naša partizanska vojska.

Neuspehi prvih večjih sovražnikovih operacij na našem bojišču in hkrati veliki idejnopolitični uspehi NOV, doseženi do konca leta 1943, so ustvarili pogoje za hitrejši notranji razvoj, za popolno zgraditev predvsem sistema oblasti in temeljev nove države. Tako je bilo po odločitvi CK KPJ 29. novembra 1943 v Jajcu zgodovinsko IL zasedanje AVNOJA. Prav to telo je na osnovi izčrpne analize in lUzlage tovariša Tita o rezultatih narodnoosvobodilne vojne in njenih perspektivah sprejelo tiste sklepe, ki so uzakonili spremembo Jugoslavije v demokratično federativno državo enako­pravnih narodov. Ustanovljen je bil nacionalni komite, ljudska revoluci­onarna oblast s tovarišem Titom na čelu.

Skozi težave in žrtve, uspehe in zmage, je pod Titovim vodstvom zrasla jugoslo­vanska armada, armada bratstva in enotnosti naših narodov, ki je z zavestno pomočjo in sodelovanjem ljudstva, z nešteviInimi akcijami aktivis tJJv in mladi­ne maja 1945 izbojevala zmago. Tito je rekel:

,,Merilo vrednosti našega bojevanja ne more biti v tem, kako so bili naši borci oblečeni in kakšna je bila oborožitev, koliko in kakšna tehnična sredstva smo imeli, ampak v tem, koliko sovražnih devizij smo imeli pred seboj, koliko in kakšne udarce smo bili sposobni zadaja ti

sovražniku in na koncu kolikšna je bila naša številčna moč. "

Neizmerljiva sreča in radost v srcih naših narodov in narodnost~ prežeta z nepojmljivostjo svobode, pa je narekovala novo bitko. Na vseljudskih volitvah 11. oktobra 1945 se je jugoslovansko lju­dstvo z velikansko večino odločilo za republiko in Tita. Legendarnost Tita, ki se je spočela na bojišč ih, je živela dalje na !J'adbiščih vzdolž cele Jugoslavije.

Toda, vse pristojnejše so bile predvsem v tem ekonomsko Jetkem stanju mlade države ostre poteze in besede s strani CK Sovjetske komunistične partije. Na po­dlagi jasne in neomajne odločitve CK KPJ, da gradimo socializem na podlagi novih, naprednejših družbenih odnosov, je sledil spopad z Informbirojem. Titov upor Stalinu je v bistvu pomenil obrambo pravice do samostojne poti v socializem. To pa je spodbudilo razvoj samoupravne­ga socializma ter politike aktivnega in miroljubnega sožitja. Najodločnejši korak na tej poti, je bila uvedba delavskega in družbenega samoupravljanja. Pobudo je dal Tito, ki je osebno razložil zakon o delavskem vodenju podjetij in ob tej priložnosti 1950 v Zvezni skupščini dejal:

"Geslo tovarne delavcem, zemlja kme­tom, ni abstraktna parola, ampak ... vsebuje celoten program socialističnih odnosov v proizvodnji glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti de­lovnega človeka in se torej mora uveljaviti v prakSi, če mislimo zares graditi socializem. " Obodbje uvajanja in razvijanja sistema samoupravljanja v gospodarstvu in družbi je mlado, a smelo obdobje v življenju predsednika Tita ter jugoslovanskih narodov in narodnosti.

Jugoslovanski sistem samoupravljanja izhaja iz spoznanja, da je ekonomsko osvobajanje dela tisti veliki ideal, ki po njem teži VSe človeštvo. Vendar samo­upravljanje v taki obliki in obsegu kot ga poznamo danes, ni zaživelo naenkrat kot zaokrožen in dokončen sistem. Razvijal se je dinamično, a postopno.

Tako se je prav kmalu izkazalo, da mora takšna preobrazba gospodarskega sistema biti celovito in tetko povezana z močnim demokratičnim preobliko­vanjem političnega ustroja družbe. S sklepom preimenovanja KPJ v ZKJ in s tem funkcijo idejnopolitičnega usmerjan­ja razvoja, ki naj bi steklo predvsem z delovanjem v delavskem razredu prek mehanizma demokratično političnih in­stitucij. S tem pa so bile takorekoč

Žalna • seja

Maial Tito .i ogleduje eksperimentalni lahki presretK ,,452-2" na razstavi leta 1963

preprečene še zadnje korenine procesa birokratskega zraščanja državnega in partijskega aparata. In kot je opozarjal Tito:

"Tragedija je za socialistično deželo, če se birokratizem ustali od najvišjih do najnitjih ustanov, če vrhovi ne vidijo ali nočejo videti njihove škcxiljivosti. "

Razvoj samoupravnega sistema v Jugo­slaviji je resničnost tega Titovega opozo­rila neštetokrat potrdil, čeprav je marsikdaj naletel na težave. Pa vendar, tudi te mladostne težave so bile prebro. dene. Spremembe ustave, sprejem vrste sistemskih zakonov, zrelo pojmovanje vrednosti tako zasnovanega sistema, obo­gatenem z izkušnjami milijonov proizva­jalcev - samoupravljalcev, so bili spodbu­da za čvrstejše dograjevanje politično ekonomskega sistema.

"Samoupravljanje je od ustanavljanja prvih delavskih svetov do cbnes postalo materialna moč naše družbe in domi­nantna zavest naših delovnih ljudi o njihovem položaju in družbenih odnosih Velikanski rezultati, ki so bili doseženi v gospodarskem razvoju in preobrazbi dežele v demokratizaciji celotnih družbe­nih odnosov, v oblikovanju stotisočeV sposobnih kadrov, uspehi v znanosti, kulturi in umetnosti kot tudi na vseh področjih družbenega življenja, so ne­spodbitno afirmirali prednosti samo­upravljanja kot družbenega sistema," je poudarjal Tito.

Te besede je na začetku drugega kongresa samouravljalcev Jugoslavije to-. vtriš Tito naslovil na delegate iz Jugosla­vije in tujine. Ob vsem tem je rastla vloga ZKJ, ki je vedno bila in je organski del revolucionarnega gibanja v socializem, za nov politični sistem Se vedno odmevajo Titove besede na XI. kongresu ZKJ:

lIZ uresničevanjem zakona o združe­nem delu postaja delavski razred resnično vladajoča gospodarska in politična sila družbe, naši delovni ljudje, proizvajalci­od temeljne organizacije združenega dela do najvišjih oblik združevanja dela in sredstev - postajajo neposredno nosilci razširjene reprodukcije in vseh družbenih zadev. S tem prevzemajo odgovornost tudi za nm celotni družbeni razvoj. Novi politični sistem, katerega bistvo je delegatsko načelo odločanja na vseh ravneh in na vseh področjih družbenega življenja, s svoje strani zagotavlja možno­sti za uresničitev tega novega položaja in odločilne vloge delovnega človeka in njegove svobode. "

Se misel predsednika ZKJ ob zaklju­čku kongresa:

"Zveza komunistov se mora nenehno ideološko krepiti, da bi kot revo­lucionarna partija delovnih množic uspe­šno uresničevala svojo vodilno vlogo. Z eno besedo, idejno usposabljanje, nego­vanje kolektivnega dela in krepitev osebne ter kolektivne odgovornosti so vprašanja, ki jim pripisujem velik pomen. Tu je nazadnje odgovornost naše zveze komunistov in naše države pred svetom in vsemi naprednimi silami vred. Velik ugled, ki si ga je pridobila Socialistična samoupravna in neuvrščena Jugoslavija iz dneva v dan krepi naš položaj v mednarodnih odnosih, obenem pa nas tudi vedno bolj zavezuje. " Konec citata.

V novejŠi zgodovini razen Tita nihče med državniki ni izkazal toliko vztrajno­sti, strpnosti ter širokega pojmovanja in razvijanja prijateljstva ter sodelovanja med državami in narodi. Dolga in potrpetljiva je bila pot zgraditi tisto, kar se je septembra 1961 na prvi konferenci neuvrščenih dežel v Beogradu potrdilo

kot velika misel in kot edina alternativa proti uničenju človeštva z atomskim in jedrskim orotjem, za razvijanje mirolju­bnega in aktivnega sotitja. Prizadevanja za mir, ta velika afirmacija neuvrščene politike je zanj pravzaprav bila etapa, pomemben korak k verigi širših in učinkovitih prizadevanj, do nadaljnjih konferenc vse do Havane, k širjenju spoznanj vedno večjega števila narodov, do naporov, ki ne smejo popustit~ dokler v svetu ne zmaga tisto, kar je zapisano v deklaraciji beograjske konference. Ti napori so danes mnotičnejši, v cbgnanjih preizkušeni, cdločnejši in uspešnejši.

Titova veličina se kate v dejanjih, za katera so bila potrebna nadčloveška prizadevanja in moč, pri čemer pa je vendarle v svojih človeških mejah ostajal preprost in blizu vsem in najbolj delovnim ljudem

Večkrat je obiskal naše mesto, naše tovarne, se srečeval z delavci, kmet~ mladino in otroki, ki jih je imel neizmerno rad. Preprosta beseda, od­prtost srca, z (Upanje, spodbuda in optimizem, pa tudi kritično mnenje, spoštovanje do vsakogar in vsega, karsmo skupaj stori/~ so bile odlike in vrline, ki jih je nesebično razdajaL

Ta topla človečnost in tovarištvo sta nas navdajala venomer, kadar smo ga

sreča/~ pozdravljali, kadar smo prisluhnili njegovi kleni in in vsakomur razumljivi besedi.

To je zdrutilo naše narode in naro­dnosti v domovino trdno zakovanega bratstva in enotnosti

Titova osebnost, ta moč ustvarjalnosti, trdnost in odločnost je danes vraščena v nas same

To pa je tisto, za kar smo se odločili, da nadaljujemo, kar moramo razvijati s plemenitim ciljem naproti, vsi mi -Titovo ljudstvo.

Tovarišice in tovariši!

Titovo tivljenje je končano, ostaja socialistična, samoupravna, neuvrščena Titova Jugoslavija, osta;ajo ljudje, ki so trdno in enotno odločeni branit~ kar so si prav tako enotno priborili in ustvarili.

Mi letalci, piloti, športniki pa ostane­mo še naprej zvesti našemu pokrovitelju tovarišu Titu in ob tem tetkem trenutku obljubljamo tebi, ki si nam dal krila, da bomo vedno negovali bratsvo in enotnost naših narodov, in če bo treba, branili s tvojimi krili naše svobodno nebo.

Hvala in slava velikemu človeku, komunistu, strategu, revo/ucionarju, pri­jatelju, humanistu in drtavniku - hvala heroju Titu!

Prisrčna dobrodollica najmlaj§ih na lportnem letalilču v Lescah 21. maja 1953

i~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ .. i * * * t Tito in letalci ~ * * * * * i * i * i i i * t t t Zgodovina jugoslovanskega vojnega in t civilnega letalstva je neločljivo povezana s t številnimi pionirji, piloti in konstruktorji t ter posebej z odločilno in vodilno vlogo * tovariša Tita. Nastanek našega vojnega * letalstva že v prvih letih narodnoosvobo-i dilnega boja je nekaj edinstvenega, saj se * v nobeni na rodnoosvobod il ni vojni in t revoluciji ni med njenim potekom * formiralo letalstvo kot poseben del t oboroženih sil.

V duhu teh stal išč in odlokov tovariša Tita so se formirale v začetku leta 1944 prve eskadrilje, konec leta pa prve letalske divizije.

V povojni izgradnji jugoslovanskega vojnega letalstva je dosledno upoštevano osnovno načelo strategije tovariša Tita: naslonitev na lastne sile. Iz malih delavnic so zrasli remontni zavodi, ki lahko opravijo remont vseh ~ :erl~tev vojnega letalstva, pa tudi tovarne, ki že dolgo proizvajajo letala in opremo za vojno letalstvo.

Domala 20 različnih tipov letal so v povojnem obdobju dal i našemu vojnemu letalstvu konstruktorji in delavci v domačih tovarnah, ki jih je vedno vodila Titova misel: ..... naša znanstvena in konstruktorska dejavnost mora iti vedno naprej in v korak s sodobnim vojnim letalstvom ••• "

Tako so že leta 1950 prihajala iz tovarniških hal lovska letala S-49, ki jih je prvemu polku izročil sam tovariš Tito ter s tem poudaril pomen lastne ustvarjalne dejavnosti naših konstruktor­jev in delavcev.

t Naše vojno letalstvo je Leto za letom so nato sledila nova * nastajalo na ozemlju okupirane domovine letala: Jastrebi, Galebi, Orli .•. t kot partizansko letalstvo, do konca vojne * pa je preraslo za tisti čas sodobne enote, Tovariš Tito pa je ob vojnem letalstvu t opremljene z modernimi letali vojne in posvetil obilo pozornosti in pomoči tudi

*t pomožne aviacije. nam, športnim letalcem. Ob zanimanju,

ki ga je pokazal na velikem letalskem i Tovariš Tito je že leta 1943 izdal miting..! leta 1948 modelarjem, padalcem * odlok o formiranju letalskega oddelka in športnim pilotom, ga je Zvezni odbor t Vrhovnega štaba NOV in POJ ter prve LZJ zaprosil, če prevzame pokrovitelj-t letalske baze. Na II. zasedanju AVNOJ je stvo nad I. svetovnim padalskim * tovariš Tito med drugim dejal: " ••• mi prvenstvom, ki je bilo avgusta 1951 na * danes potrebujemo tudi težko oboroži- leščanskem letal iŠču. t** tev, kot so tanki in letala. V tej smeri je Tovariš Tito si je

VŠ NOV in POJ napravil določene ogledal tudi zaključna tekmovanja na t korake pri zaveznikih •••• VŠ je zastavtl tem pervenstvu ter kasneje na sprejemu * vprašanje pošiljanja naši vojski težke za organizatorje tekmovanja in tekmoval-t sodobne oborožitve - tankov, letal in ce poudaril, da mora postati LZJ široka * ostalega kot tudi formiranja letalske in organizacija in ji mora družba pomagati z i ICe.,tlf 8 pomorske baze v Italiji ••• " materialnimi sredstvi. Leto kasneje pa je

*~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

1-IC-Ic-lc-lciCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiC * tovariš Tito postal celotne LZJ.

tudi pokrovitelj

Predstavniki LZJ so kljub veliki zaposlenosti tovariša T ita imel i več krat priložnost, da so mu poročali o delu organizacije in ga prosili pa tudi dobili številne nasvete in konkretna napotila ter pomoč.

Zato je tudi razumljivo, da so člani LZJ podelili svojemu ljubljenemu pokro­vitelju najvišje letalsko priznanje zveze -Zlatega orla.

(Povzeto po zborniku TITO MEDJU VAZDUHOPLOVCIMA)

Letalska zveza Jugoslavije je v dvajsetem letu podeljevanja svojega najviljega športnega priznanja sklenila na seji Zveznega odbora 12. maja 1977, da se tovari~u Titu za izjemen prispevek razvoju športnega letalstva izroči ob njegovem 85. rojstnem dnevu kipec .. Zlati orel". Besedilo odloka je prebral nekdanji predsednik LZJ čeneral-podpolkovnik Ljubiša Čurgus, ter posebno poudaril: "Pod pokroviteljstvom tovariša Tita, z njegovo neposredno podporo in skrbjo, so člani LZJ ostvarili pomembne dosežke pri vzgoji in izobraževanju letalskih kadrov, v krepitvi obrambnih sil naše samoupravne socialistične skupnosti, ter dosegli zelo opažene športne uspehe."

*

t * * * ! * ! * * * * * * * * * * * * * * * * * i 1 * * * * t

1 * t * *

.i * * * * * ! ! * Tovari~a Tito in Edvard Kardelj spremljata aeromiting na ~portnem letali~u v Lescah t * ~iCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiCiC*

Piloti formacije "TITO" v Pančevu leta 1949

letel sem v formaciji TITO

N AA · •• t ", ·FI\

21. maja 1942 sta na osvobojeno ozemlje na letališču Urije blizu Prijedora priletela pilota Franjo Kluz z letalom Potez XXV in Rudi Čajavec z letalom Brege XLX, v katerem je bil tudi strelec Mišo Jazbec. Rudi čajavec je imal nalogo bombardirati letališče Banjaluka. V zadnjem naletu je moral težko ranjen pristati pri vasi Kadinjana. Dabi ga ne zajeli četniki, si je po krajši borbi sam vzel živlenje. Strelca Jazbeca pa so ujeli in kasneje v Zagrebu ustrelili.

Piloti, ki so leteli v formaciji TITO leta 1948 so si n .. edili za spomin razglednico s svojimi portreti

Franjo Kluz pa je s svojim letalom opravljal naloge vse do 6. julija 1942, ko je sovražnik na letališču pri Lušci Palanke letalo uničil.

21. maj si je naše letalstvo izbralo za svoj praznik. Vsako leto ga skupaj z dnevom mladosti svečano proslavi. Tako smo leta 1948 v pilotski šdi v Pančevu dobili nalogo za 25. maj formirati formacijo letal, ki bodo v letalu izoblikovala ime TITO.

To je bila zahtevna naloga in takoj smo začeli vaditi. Letel sem v črki O. Razdalja med letali je bila samo en meter. Letala, ki so letela za prvo linijo, so letela do enega metra niže. To je zahtevalo mimo roko in neprestano opazovanje svojega soseda.

Letala, na katerih smo leteli, so bila domače proizvodnje tipa AERO-2, ki so bila brez radijske zveze in smo se zato lahko sporazumevali samo s prej dogovorjenimi znaki. Teoretično učenje je bilo često napornejše od letenja.

Po deseturnem letenju po črkah smo začeli oblikovati celotno formacijO. Dostikrat se je zgodilo, da so nas zračni tokovi in turbulenca razbili na posamez­ne črke ali pa je posamezen pilot moral zapustiti formacijo. Vse to je vaje seveda

podaljševalo. Vooili smo na višini 800 m, zračni tokovi v Banatu pa so na tej višini zelo nestabilnL

Na težko pričakovani dan 25. maja 1948 smo bili dobro pripravljenL Letala so bila detaljno pregledana, imeli smo tri posadke rezervnih letal in pilotov. Vsi ti so poleteli hkrati z nami in leteli v naši bližini. Vendar njihova pomoč ni bila potrebna. Nalogo smo opravili brezhibno in srečni smo se spustili na letališče LisiČji Jarek blizu Pančeva.

V formaciji TITO na; je letelo pet Slovencev: poročnik Stanko Borovinšek, kapetan I. razreda Jože Gdorej, kapetan Viktor Ulčar in kapetan Franc Klešnik, kot rezerva pa poročnik Ciril Rabič.

Od pilotov, ki so leteli v formaciji TITO, jih danes sedem več ne živL

1949 je bila ponovno sestavljena skupina in tudi v tem letu me je d:>letela čast, da sem letel na istem mestu. Vendar smo takrat leteli na letalih AERO-3 z zaprtimi kabinami, kar je letenje zelo olajšalo.

Najdragocenejša nagrada za naš trud nam je bila pohvala vrhovnega koman­danta in ni nam bilo žal dela in naporov.

J. G. - pilot v pokoju

11fP ',.

Skupina lollkih letal "aero 2". To Je bilo prvo velikoserijsko domače letalo za potrebe JVL. Projektirala sta ga inženirja Boris Cijan in Džordže Petkovič, izdelo­vala pa ga je pančevska "U "a". Z motorjem Walter je dosegel največjo hitrost 224 km/h in imel največji dolet 745 km. Za uporabo na vodi je bila izdelana tudi hidro inačica.

Maria! Tito in general-polkovn ik Zdenko Ulepi~ spremljata prikaz letenja leta 1953

Gra:iitelja mostov miru in sodelovanja: premier Nehru in predsednik Tito po pristanku posebnega letala

SMRT . . . PREIZKUŠNJA SRC IN MO­STOV, KI KLEŠE TRDNEJŠE OBL/CJE OSEBNOSTI, NARODOV IN DEŽELE!

Utrinek neopredeljivega časa, ko naj se zavemo, da je del vsega kar smo - del naše biti ... mrtev . . . je tišina bolečine, praznine, osamljenosti . •.

Kako naj se zavemo? Utrip src, ki nam dajejo živeti in čutiti

bratsko deželo, brate in sestre in svobodni modri svod nad nami, združuje našo bol, slogo in revolucionarnega duha v pesmi DRUŽE TITO, MI TI SE KUNEMO, DA SA TVOGA PUTA NE SKRENEMO!

TITO v nas si kot kri mater., ki so nam z življenjem dale tudi tebe Zivel boš in

Mostovi Iz src rasto v srca mostovi, mostovi rasto, železobetonski mostovi, mostovi, grajeni s strastjo, grajeni trdno.

Beton je napravljen s krvjo, cement iz zdrobljenih kosti, tra verze so trupla mrtvih ljudi.

Mostovi rasto in ni dinamita, da bi jih mogel razbiti, ni mine in ni ga letala, ki moglo bi v zrak jih spustiti.

Mostovi rasto, iz vseh človeških src se pno in v vsa srca.

Mostovi rasto trdno in s strastjo .. noč za nočjo . ..

Mostovi, v svetovja ljubezni speljani.

KAREL DESTOVNIK-KAJUH

rasel z nami, tvojemu narodu - rodu spočetemu v zaupanju, spoštovanju in ljubezni do sočloveka ter njegovega dela; za nas kot vse zaradi česar živimo, za kar delamo in gradimo mostove iz vseh človeških src v vsa srca!

TVOJA ustvarjalna volja, vera v srečnejš~ mirnejši jutri vseh narodov sveta in moč revolucionarja je sedaj glasnejši odmev odločnejših korakov dela vsakogar izmed nas socialistično, samo­upravno vzgojenih in enakopravnih državljanov. In kot se življenja porajajo iz dejanj ljubezni, bo naša ljubezen do tebe TITO, naše svobodne dežele, nad katero se pne nebo bratskih narodov in narodno­st~ ob vsakem času vkovana v dejanjih za življenje, kakršnega si nas učili

TATJANA NOVINŠEK Aeroklub Velenie

~~fL4 13

Srečanja s Titom Delo športnih letalcev in rast naše

Letalske zveze Jugoslavije sta že od prvih povojnih let neločljivo povezana z zanimanjem in vplivom tovariša Ti ta na usmeritev in vlogo organizacije, katere pokrovitelj je bil od 20. maja 1952 dalje. O Ti tu in le talcih, bolje rečeno, o Titu letalcu, so napisane knjige, posneti fIlmi, shranjeni tisočeri dokumenti in fotografi­je, neizbrisno je prisoten v vseh naših srcih. Vsega tega ne bo nikoli mogoče strniti v eno samo monografijo, v en sam opredmeten spomin. Pa vendar si posku­šajmo vsaj bežno osvežiti spomin na najbolj pomembne trenutke z njim ...

Dan po tretji skupščini Letalske zveze Jugoslavije, ki je potrdila dotedanji razvoj organizacije, njena prizadevanja za iz­polnitev načrtov, množično osposo­bljavanje kadrov, izdelavo novih konstru­kcij, dokazujoč z delom, da smo tudi letalci neomajno vdani Titu in partiji, je tovariš predsednik sprejel našo delegacijo. Tako so 15. maja 1951 člani delegacije LZJ prvič tudi uradno slišali iz Titovih ust priznanje našemu delu s pripombo, da nismo samo športna organizacija, ampak okolje, v katerem naj mladi ljudje pridobe tudi kvalitetno izvenarmadno vojaško vzgojo.

Le ta 1951 so naši padalci postavili več svetovnih rekordov. Jugoslavija je bila

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ .... * * * Titovo neposredno in iskreno * ~ * * skrb za razvoj naše organizacije * : zelo osebno in prisrčno pripovedu- : : je naslednja anekdota: : * Delegacijo Ljudske tehnike, v * : kateri so bili tudi letalc~ je k Titu : : leta 1951 vodil tovariš France : * Leskošek - Luka. Letalci so * : potožili tovarišu Titu, da so sami : : izdelali prototip novega jadralnega : * letala, ki pa ga ne morejo dokonča- * : ti, ker nimajo deviz za nakup : : inštrumentov v tujini. : * Ko je to slišal, je Tito vstal, vzel * ! iz sefa 10.000 dolarjev in jih : ! izročil letalcem rekoč: : * "Evo, jaz imam samo to. Menda * ! bo dovolj za začetek, dokler se ne : ! znajdetel" : ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

sprejeta v F Al, ki je končno le pristala, naj bo prvo svetovno padalsko prvenstvo na Bledu. O tem je tovarišu Titu takrat poročal Mihailo Velimirovič, sekretar LZ1. Tovariš predsednik se je zanimal tudi za delo Zveze in težave, ki jih imamo. Prav takrat so tekli pogovori o tem, da bi bilo treba delo v Zvezi zožiti, morda celo samo na modelarstvo in jadralstvo. Sekretar je rekel Titu:

"Verjetno bomo zožili delo naše Zveze, tovariš maršal!

"Zakaj zožiti? Ravno nasprotno, še bolj se morate razširiti in postati še bolj množični," je takoj z odločnim glasom pribil tovariš Tito. .

,,Pri tem imamo težave, pojavljajo se vprašanja, ki niso odvisna samO od nas, tovariš maršal, in prosimo vas, da nam pri tem pomagate."

"Zelim, da me po prvenstvu podrobno seznanite o delu in težavah vaše Zveze," je rekel tovariš Ti to.

Zaključni del prvenstva, je spremljal tudi tovariš Tito, pokrdvitelj Prvega svetovnega padalskega prvenstva. Bil je posebno zadovoljen z dobro uvrstitvijo naših tekmovalcev in organizacijo tekmo­vanja. Pohvalil je tudi aeromiting, ki je bil izveden takoj po končanih tekmovanjih. Vsi padalci z vodji ekip, sodniki in častni gostje, Mednarodne letalske zveze FAI so bili povabljeni na sprejem k Titu. Maršal se je slikal z vsemi tekmovalci in z vsako ekipo posebej.

Nekaj dni po prvenstvu je tovariš Tito povabil delegacijo Letalske zveze Jugosla­vije v svojo rezidenco na Brdo pri Kranju. Člani delegacije so mu spet pojasnili položaj v Letalski zvezi in tovariš Tito -je po besedah Velimirovica - "takoj zadel , kaj nas najbolj tišči in kaj nas najbolj muči".

"Nobenega zoževanja dela Zveze, ampak zagotavljanje vseh potrebnih po­gojev za množičnost in razširitev vašega dela. Glavno vprašanje je vprašanje opreme," je takrat rekel tovariš Tito. Naloga Zveze je vzgojiti množico mode­larjev, jadralcev, motornih pilotov in padalcev. Vse te stroke je treba kar najbolj spodbuditi in hkrati pripraviti čim širšo in tehnično dobro pripravljeno rezervo za Jugoslovansko vojno letabtvo.

Tito je ponovno poudaril, da Letalska zveza Jugoslavije ne sme biti "nikogar privesek, ampak samostojna patriotska organizacija, kateri je treba dati ustrezna sredstva za delo in razvoj" .

Taki napotki tovariša Tita za delo LZJ, še posebej pa njegova pomoč, so bili velika spodbuda in podpora članstvu. Na tem sestanku na Brdu ni bila samo začrtana perspektiva za nadaljnje delo, dani so bili tudi vsi pogoji za nemoteno rast Zveze. Kmalu so bili vsi športni letalci seznanjeni s Titovo osebno skrbjo za delo Letalske zveze Jugoslavije in njen napredek.

Bili smo . organizatorji Desetega sve· tovnega padalskega prvenstva, Svetovnega prvenstva jadralcev in XIV. svetovnega padalskega prvenstva, katerega pokrovi­telj je bil spet predsednik republike, Josip Broz Tito.

Štirinajsto svetovno padalsko prven· stvo je bilo v letu 30-letnice obstoja in dela Letalske zveze Jugoslavije in 25-le­tnice pokroviteljstva tovariša Ti ta nad to športno organizacijo. Pokroviteljstvo še nad to prireditvijo so letalski entuzijasti v športnem Zagrebu razumeli tudi kot priznanje Letalski zvezi Hrvatske in zagrebškem aeroklubu.

Že maja 1952, ko je tovariš Tito sprejel pokroviteljstvo nad Letalsko zve­zo Jugoslavije, ko mu je naša hvaležna delegacija izročila album, zastavico in člansko izkaznico LZJ, je obljubil vso pomoč: .

,,Prizadeval si bom, kolikor bo v moji moči, za napredek vaše Zveze. Saj veste, da posvečamo posebno pozornost naše­mu letalstvu. Naredili bomo vse, kar moremo, da bomo izboljšali pogoje za razvoj Zveze. Vem, da ste v zadnjem času imeli težave, toda tudi znatne uspehe. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen z zanimanjem naŠe mladine za letalstvo in padalstvo, prav tako pa tudi z vzgojo in izobrazbo članstva, saj poznam velike dežele, ki imajo letala, nimajo pa dovolj letalskih kadrov. To potrjuje, da je bila naša usmeritev takoj po vojni, pravilna. Vedeli smo, da ne smemo po boju vreči kopja v trnje, temveč se moramo pripraviti za obrambo svoje socialistične domovine. Vaša Zveza ima velike naloge prav pri vzgoji novih kadrov za naše letalstvo."

V delegaciji so bili tudi predstavniki republiških zvez. Tito se je zanimal tudi za podrobnosti v organizaciji dela, še posebej , kako se razvija letalstvo na

Kosmetu in v Makedoniji. Delegata iz Splita je celo pobaral, če izpopolnjujejo reakcijski motor za letalske modele, ki so mu ga pokazali, ko je bil na obisku v njihovem mestu.

Po prisrčnem in prijetnem razgovoru so člani delegacije podarili Titu niz da.rov: album slik iz dela Letalske zveze Srbije, fotografije letala KB - 6, ki so ga konstruirali in zgradili slovenski letalci, model letala iz zagrebškega aerokluba. Letalci iz Bosne in Hercegovine so prinesli izvirno maketo letala, v katerem je elektromotorček poganjal propeler in pozicijske luči, Letalski modelarski inšti­tut pa je posebej za maršala naredil model novega visokosposobnega jadralne­ga letala orel 3.

Podobno srečanje, takoj po Prvem kongresu Letalske zveze Jugoslavije, je bilo 23. maja 1953, ko so delegati prosili tovariš a Ti ta z a nasvet, če naj se Zveza, ki je do tedaj delovala v okviru Ljudske tehnike, osamosvoji. Tito jim je rekel:

"Najbolj pomembno je, da pripravljate mlade ljudi tudi za poklic v našem Vojnem letalstvu. Zato smatram Letalsko zvezo takorekoč za mirnodobno organi­zacijO, ki pa ima veliko vlogo pri obrambi domovine. Če želite biti posebna organi­zacija izven Ljudske tehnike, mislim, da vas samostojnost ne bo ovirala, da ne bi z njo najtesneje sodelovali. Vi imate določeno, q>redeljeno nalogo - vzgojo kadrov za naŠe vojno letals tvo, za obrambo Jugoslavije!"

Vrstile so se prireditve, s katerimi smo se letalci hoteli izkazati hvaležni svojemu pokrovitelju za njegovo nenehno skrb in pomoč našemu delu: tradicionalno te­kmovanje motornih pilotov za prehodni pokal maršala Tita, številni aeromitingi, nošenje letalske štafete, ki je prvič krenila na pot s partizanskega letališča Knešpolje pod Kozaro, udeležba v pripreditvah na stadionu JLA za dan mladosti, pri ostvaritvi zamisli o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in končno tudi v veliki vaji ,,Drvar 74", ko so se padalci in jadralci še posebno izkazali. Maršal Tito je sprejel delegacijO naše Zveze in dejal:

"Piloti in padalci Letalske zveze Jugoslavije ste pokazali danes ne samo izreden pogum, ki smo ga vsi občudovali, ampak tudi izredno znanje in pripravlje­nost za izpolnjevanje odgovornih nalog pri obrambi domovine. Vedno si bomo z vsemi močmi priz:ldcvali zagotoviti nonn:lino delo :. t~ pomembne letalske in

t:efL415

družbene organizocije. Veseli me, da ste pri delu v Letalski zvezi tako enotni in da posvečate tako pozornost negovanju tradicij naše revolucije, Še posebej pa krepitvi bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti."

Letalska zveza je danes pomembna letalsko-obrambna in športno-tehnična organizacija. Iz naših vrst so prišli številni odlični piloti, padalci in drugi ugledni letalski strokovnjaki.

Člani Letalske zveze Jugoslavije smo ponosni, da velika zasluga za razvoj športnega letalstva pripada tovarišu Titu, ki je sprejel pokroviteljstvo nad Zvezo in s svojo podporo družbenem, organiza­cijskem in materialnem razvoju Zveze ustvaril pogoje za tako velike uspehe. Titove besede so spodbujale športne letake - jadralce, padalce, selenite, pilote in druge. Pri vsakem srečanju je Tito pozorno poslušal svoje sogovornike, vedno poudarjal neposredne naloge in nudil neposredno pomoč.

Letalci smo na poseben način izkazo­vali spoštovanje do tovariša Tita in mu izročali svoja najvišja priznanja. Ob četrtstoletnici obstoja Zveze smo mu podelili priznanje in zlato plaketo. Za priznanje je besedilo sestavil književnik Džordže RadiŠič ter duhovito in pesniško izrazil simboliko njegovega pokrovi­teljstva nad LZJ , kot zahvalo za izkazano čast:

"Za človeško razumevanje naših priza­devanj, da posadimo na krila čim več ljubiteljev višav in privržencev svobode, Tebi, dragi tovariš Tito, čigar misel o svobodi in nepremagljivosti naših naro-

dov prenašamo v smele polete, s katerimi pišemo svoje zaobljube in svojo ljube­zen ... Za vse, kar si nam dal in kar nam daješ, za neomajno vero v človeka in jutrišni dan socialističnega samouprav­lj anja!"

Na proslavi 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelu Partije in njegovega 85. rojstnega dne, je tovariš Aleksandar Ačkovski, predsednik Letalske zveze Makedonije prebral pismo, v katerem je poleg drugega rečeno:

,,Pod Tvojim pokrOViteljstvom, tovariš Tito, smo z delom dosegli pomembne uspehe pri vzgoji letalskih strokovnjakov, krepitvi obrambnih sil naše domovine, razvoju športa in tehnike, še posebej pa pri vzgoji vsestranske socialistično in samoupravno usmerjene osebnosti.

Zato smo enotni in ponosni v imenu vseh letalskih organizacij in naših članov: letalskih in raketnih modelarjev, ja­dralcev, padalcev, motornih pilotov, letalskega podmladka, letalskih delavcev in strokovnjakov ter letalskih veteranov sklenili, da Ti, tovariš Tito, dodelimo naŠe najvišje športno priznanje, letalski kipec "Zla ti orel".

V imenu predsednika Tita je ,,zlatega orla" prevzel tovariš Stevan Doronjski, podpredsednik Predsedstva SFRJ. Tova­riš Doronjski se je z<bvalil delegaciji LZJ in sporočil najboljše želje tovariša Tita Letalski zvezi Jugoslavije za nadaljnje delo naše pomembne športnodružbene organizacij e.

(Po knjigi Predraga Pejčiča "TITO MED LET ALCI" priredil Matjan Moškon)

~ l' ···'":r:;'w