K rev i i o

2 ceno 450 sil

IKA' NOV.GA v ZRAKU

Nekoč so bile zadeve preproste. Višinam so kral;evali ptiči, človeku pa ;e bilo prepuščeno le san;ar;en;e o

veličastni perspektivi pogleda od zgora;. Na;bol; osnovni človeški miti govor;;o o gromozanski zavisti, ki ;0 ;e

človek skozi vso zgodovino go;iI do ptičev in n;ihove kontrole nad tret;o dimenzi;o. Dedal in Ikar, angeli, duša,

vile, celo stari dobri dedek Mraz ... Za karkoli božanskega ;e bila sposobnost leten;a skora;do nepogrešJ;iva.

Vzvišenost leten;a ;e brez dvoma neodvisna od kulture, tore; že antropološka kategori;a.

No, nekega lepega dne je človek, univerzalno žival kot je, stopil tudi v to božanski prostor. Sprva zelo skromno, z

ogromnim tveganjem, praktično brez kontrole in z groteskno velikimi napori. No začetku baloni no topli zrak,

potem prvo letalo težjo od zraka, in toko naprej skozi krotko in burno zgodovino letalstvo. Toko je božanskost

letenja postopoma dobivalo človeški obraz, in obratno, ljudje so si z letenjem prislužili nekaj božanskosti.

S splošnim razvojem letalstvo in njegovo komercializacijo je letenje morda izgubilo nekaj svojega mita, zato po

letalci niso izgubili koj prida svoje božanskosti. Kljub neslutenemu razvoju letalstvo je pilotiranje še vedno precej

zahtevno in nevarno opravilo, letalo po droge in zapletene naprave. Ko se posadko potniškega letalosprehaja po

letališki stavbi, se ta božanskost lepo zrcali v zavidljivih pogledih navadnih smrtnikov. Pilot je tisto vzvišeno bitje,

ki gospodari z eno dimenzijo več. Letalci so toko ohranili status elite, posvečene koste, veljajo za tiste, ki si več

upajo, potrebujejo več svobode ... In čeprav se je s časom razvilo veliko različnih oblik letal in letenja, je nebo

ohranilo svojo nedotakljivost in dostopnost samo la posvečene. Danes višinam ne kraljujejo samo ptiči, ostal po je

kraljevski občutek vzvišene samote.

*** M orda se po tej romantični fazi letalstva le bliža konec. Zadnje čase namreč v zraku lahko srečote tudi navadne

smrtnike. Redkim zanesenjokom in profesionalcem se je pridružilo dokaj široko druščina pilotov nove generacije.

Krivo je ena najbolj radikalnih letalnih konstrukcij do sedaj - jadralno podalo.

Jadralno podalo fascinira že s svojo minimalistično konstrukcijo, ki nima vzora ne v prejšnjih letalnih

konstrukcijah in, kar je posebej očarljivo, nima vzornika v naravi. Po preprostosti, kompaktnosti in enostavnosti

uporabe odpira popolnoma novo poglavje v zgodovini letalstvo. Mogoče se sliši nekoliko bombostično, po vendar

-letenje nikoli ni bilo bliŽje množicam. Morda to no prvi pogled ni očitno, ampak jadralno podalo bo naredilo

pomemben premik v človekovem dojemanju letenja nasploh. Letenje se prvič približuje ostalim množičnim

2

..... 1f KRI L A: .. -::>' --- --- ------ -------------

športom, kot so jadranje na deski ali gorsko kolesarjenje. Šele sedaj lahko mirne duše govorimo tudi o

rekreacijskem letenju.

Po desetih letih evo ije je jadralno padalo doseglo zrelost in preseglo osnovne težave začetnih let: nezanesljivost

in slabe zmogljivosti. manj tistih, ki zviška gledajo na jadralno padalstvo (tudi dobesedno), kot nekaj

nezrelega in neresnega. eveč je dejstev, ki so nedvomno v prid jadralnemu padalstvu: enostavnost transporta in

priprave, samostojnost, pristajanje na majhnem prostoru, izkoriščanje tudi najožje terrnike ... Nenazadnje, cena

opreme. Rezultat vsega tega je . ni bilo moč zaslediti v svetu t.i. prostega letenja.

K(]j pa slabosti? Kot . dalo sorazmerno manjši akcijski radij v primerjavi z

zmajem ali jadralnim I rim ne vzbuja največjega zaupanja. Zdi se, da je obe

"slabosti" treba postavit" v p Počasnost no veliko prednost in to je večja varnost pri pristajanju,

da o boljšem "stiku z noravo" ., govorimo ... Pri sti pa se moramo preprosto zavedati, da je jadralno

padalo predvideno zo sor~.tno milejše vremens~azmere. Od todj naprej je tudi ta problem bolj ali manj

stvar okusa.

Kljub množičnosti jadral. padalstvo ni nič manj zanimivo kot vrhunski šport. O tem priča zelo visoka tekmovalna

raven jadralnega adolstvs go syetu: vldiučno z domačo tekmovalno sceno. Evropsko prvenstvo in svetovni pokal

sta že gladko uteč i tekQJllvelnl fi1stituciji s profesionalno organizacijo. Leti se v disciplinah, postavljenih v rangu

100 km, svetovni kord v odprtem poletu pa je trenutno že 283 km. Vse to je že zelo daleč od "skakanja s

s smučišča v dolino.

ln čeprav je rivalstvo med različnimi zvrstmi letenja dobro znan pojav, se je čarom jadralnega padalstva vdal že

marsikateri "starejši" letalec. Med najboljšimi jadralnimi padalci najdemo kar nekaj zmajarjev, pa tudi pilotov

jadralnih letal ne manjka. Očitno rade volje pristanejo na nekaj kompromisov, saj praviloma večino svojih

preletenih ur preživijo prav pod mehko kupolo. To je morda najboljši dokaz, da ne gre samo za "še eno novo

letaino konstrukcijo", nekaj več.

Bo kdo užaljen, če ralno padalstvo vrača že precej zbledelo pr ivlačnost jadralnemu letenju sploh?

Če se strinjamo, da je . najbolj žlahtna oblika prostega letenja, je prejšnja trditev toliko bolj vredna

pozornosti. Andrija Pušii

3

PARAZOIK --------------------------,

4

I I I I I I

t Z godovina v na;širšem pomenu predstavl;a vse, kar so I;ud;e naredili, izumili, napisali, ustvarili, za kar so se bo;evali, kako so postali slavni in v ka; so ver;eli. Gre tore; za neka;, kar bi lahko imenovali geneza ;avnega živl;en;a človeške družbe. Pričuioči sestavek govori o zelo ma;hnem in zelo mladem delčku pravkar omen;enega: ;adralno padalstvo namreč sodi v tisti odsek ;avnega živl;en;a človeške družbe, ki ;e človeka povezoval z zrakom in n;ego­vo žet;o po leten;u. Govorimo tore; o zgodovini ;adralnega padalstva. Slednje je v svojih začetkih tesno povezano s klasičnim, športnim padalstvom. Zato naj vas neka­teri podatki, ki na prvi pogled ne sodijo sem, ne presenetijo.

1965 NASA razvije padalo za skoke iz letala v obliki krila.

1974 Ameriški padalec Dan Poynter razmišlja o možno­stih poleta s tal (v nasprotju z že znanim začetkom poleta iz letala) in jadranja s padalom.

1978 Rojstvo jadralnega padalstva. Padalci iz Engardina (Švico) in Mieussyja (Francija) prvič s padalskimi padali poletijo z gora - s tal. Švicarji se s hriba poženejo s smučmi, medtem ko Francozi začetno hitrost pred vzletom dobijo s tekom.

1982 Prvi polet z visokih gora. S stebra Frendo v Aiguille de Midi (3.600 m)poleti s padalom Francoz Roger Fillon in pristane v Chamonixu, 2.600 metrov nižje. Istega leta se Fillon vpiše v zgodovino s poletom z Mont Blanca (4.807 m).

198 5 Pierre Gevaux poleti z dveh slavnih švicarskih štiri­tisočakov: z Materhorna in Eigerja, Alain Esteve pa poleti z Aconcaquea (6.950 m), najvišjega vrha Južne Amerike. Višinski svetovni rekord pa to leto seže še višje, saj Gevaux poleti z 8.074 metrov visokega GaŠebruma. Pristane v bazi, 2.100 metrov nižje. Ob tem je treba posebno poudariti, da so bili vsi ti poleti narejeni s padalskimi padali. Jadralno padal­stvo je namreč vse do konca leta 1987 predstavlja­lo predvsem novo dimenzijo alpinizma, in sicer

lahek sestop. Težnja je bila namreč leteti s čim viš­jega hriba, zaradi česar lahko govorimo o nekakšnem" alpinističnem" letenju. Slednje je seveda razumljivo, saj letaine sposobnosti "jadral­nega" padala pred desetimi leti še niso omogočale jadranja, še manj preletov .

1986 Hubert Apetit ob strmih stenah normandijske obale preleti razdaljo, dolgo 36 kilometrov, v juniju pa izide njegovo delo ABC du parapente, prvi priročnik za jadralno padalstvo na svetu. V Švici izdelajo prvo "pravo" jadralno padalo na svetu. Model so poimenovali maxi, ki je bil pravza­prav modificirana kopija padalskega padala, izde­lana iz drugačnih, neprepustnih in laŽjih ma­terialov.

1987 V alpskih državah se pojavi pravi "bum" jadralnega padalstva. Šport se skokovito širi in pridobiva številne privržence. Leti že 10.000 pilotov, narašča pa tudi število proizvajalcev in šol. Japonec Kazuki Takamaši postavi višinski rekord po tem, ko poleti z 8.201 metrov visokega Čo-oja.

1988 Porizvajalci jadralnih padal posvetijo ogromno pozornosti njihovem razvoju. Raziskave potekajO celo v vetrovnikih, zaradi česar se pojavijo padala z boljšimi profili in boljŠimi letalnimi lastnosti. Tega leta je preseženo tudi drsno razmerje 5. Jadralno padalstvo je sprejeto v Mednarodno letal­sko zvezo (Federation Aeronautique Internationale,

• FAI) in v FranCiji, natančneje v St.Hilaire du Touvet, se odvija prvo evropsko prvenstvo. Število evropskih zasvojencev tega športa se poveča na 30.000 in stari rekordi izgubljajo veljavo. Dne 22. septembra Francoz Dan Marc Bovin poleti z vrha Mount Everesta, rekord v trajanju poleta šteje 11 ur, preleten pa je tudi trikotnik, dolg 42 kilometrov. S poletom s strehe sveta se konča "alpinistično" letenje. Začne se poglavje športnega letenja, kar omogočajo letaine lastnosti jadral nih padal.

1989 V Avstriji je organizirano prvo svetovno prvenstvo v jadralnem padalstvu.

.····,1 KRI L .. <:-' -- - ---. - ---- ----- -- --- -.'-

PREGLED RAZVOJA JADRALNEGA V SLOVENIJI

PADALSTVA

,---------------------------------I 9 8 4 toneta v bazi 3.200 metrov nižje. S tem poletom Pomladi Darko Svetino s padalskim padalom poleti Vlasta Kunaver postavi tudi nov višinski rekord za z Dobrče . ženske.

I 986 Na zimskih počitnicah v Franciji Sandi Marinčič spozna jadralno padalstvo. Poleti kupi padalsko padalo, s katerim je mogoče leteti z vrhov; 11 . maja prvič poleti s Kamniškega vrha . Sledijo poleti z viŠjih slovenskih vrhov (Stol, Storžič, .. .). Tone Svoljšak v Slovenijo prinese prvo jadralno padalo (model maxi) in 9. novembra z njim prvič poleti tudi v Sloveniji. Svojega maxijo dovoli "prekopirati " Sandiju Marinčiču in Stanetu Kranjcu. Dne 3. decembra Marinčič izdela prvo jadralno padalo v Sloveniji, ki dobi ime Bucko.

198 7 Konec aprila Igor Krevelj, Vlosta Kunaver in Sandi Marinčič poletijo s Triglava. Sandi in Vlasta sledita težnji" alpinističnega " leten­ja in se aprila odpravita v Indijo, na 7 .130 metrov visoki TrisuI. Konec mojo z njega poletita in pris-

Organizirano je odprto slovensko prvenstvo v jadralnem padalstvu, na katerem se je 24 tek­movalcev "spustilo" s Kriške gore. Tekmovanje je organiziralo društvo let iz Škofje loke, prvi zmago­valec pa je postal Tone Svoljšak. Prvič je letel 8 minut in 18 sekund, drugič pa minuto dlje. V Sloveniji leti že več kot 50 pilotov. Sandi Marinčič in Tone Svoljšak organizirata prvi tečaj jadralnega padalstva v Sloveniji. Jeseni Vlosta Kunaver, Sandi Marinčič in Tomaž Vrhovec izdajo prvi priročnik za letenje z jadralnimi padali v Sloveniji.

1988 leti že 120 pilotov. Komisija za prosto letenje uradno prizna jadralno padalstvo. Meseca marca je Sandi Marinčič prvič poletel s tandemom. Društvo za prosto letenje Prepih iz Tržiča organizira

prvo državno prvenstvo. Med 51 tekmovalci, ki so štirikrat poleteli s Kriške gore, je postal prvi državni prvak Iztok Tomazin. Pri točkovanju so šteli trajan­je poleta (okrog 30 minut) in točnost pristanka. Slovenska ekipa se udeleži prvega evropskega prvenstva. Andrej Bertoncelj nad Kovkom jadra več kot 90 minut. Tone Svoljšak in Klemen Kobal poletita s Triglava 11 kilometrov daleč v Bohinj. Decembra izide druga, dopoljena izdaja priročnika .

Viri: Hubert Aupetit: ABe du parapente ter arhiv Vlaste Kunaver in Sandi;a Marinčiča; Druga izda;a Priročnika za leten;e z ;adralnimi padali, avtor;i Kunaver, Marinčič in Vrhovec

Matjaž Kačičnik

---~ .... lii

KRI L ,,:_ .. -::>1 -------------------------

Izdajatelja: Letalsko zvezo Slovenije in Defensor d.o.o.

Založnik: Defensor d.o.o.

Za založniški program: Darko Petelin

Izdajateljski svet: PS LZ Sloveni je, Ljubljano, Lepi pot 6

Revijo sofinonsiroto Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za šolstvo in šport Slovenije

Uredniški odbor: Mirko Bitenc, Milena C. Zupančič, Miran Ferion, Jelko Kocin, Rodo

Kikelj, Zvonko Knaflič, Boris Knific (pom. gI. in odg. urednika), Franček Mordej, Danijel Nardin, Darko Petelin, Tone Polenec, Sandi

Sitar, Ciril Trček

Glavni in odgovorni urednik: Tone Polenec

Urednik posebne številke: Matjaž KoCiCnik

Alien Group· AD&D: Zdrovko Popi č

Računalniški prelom in priprava za tisk: Alien Design Studio

Filmi: Delo" Reprostudio

Tisk: Tiskarno Mlodinska knjigo

Fotografije v tej številki: Matjaž Kačičnik

Naslov uredništva: KRILA (Defensor d.o.o.), Rimsko 8, 61000 Ljubljano

tel. (061) 223-332, fox (061) 216-114

Žiro račun: 50100-603-56400 (za KRILA)

Oglasno trženje: tel. (061) 223-332

(eno posamezne številke 450 SIT (za tujino 5 US dolarjev), polletno naročnino 1600 SIT (za tujino

30 US dolarjev). Odpovedi naročnine sprejemamo samo za polletje!

6

~-~~~}-~-~!~-'!~-!_~!l_~~~ ___ ------ ------ -------- ---- ___________ ~ 2

~_~~~_~CJ~~_: _~~~~~~_ ~_,!CJ~~!~~_~ }_~~!l_~~~_E_,!~_ ~~_~~~~J~ ~ ____ ~ 4

~_~~~_t! __ ~~~~_~~~~_~~ - - ---- ----- - - - - -- -- - -- __________ _________ ~ 7

!<_~~~~~!l_ !~~!l}~~t!CJ~~~~~~~!~ -~~~~~~!!~~ -~ ~~!~- ~ ~-~ ~ -----------~ 14

~_~~~~~_~~~~_~~_~~_~~~_L_t!~_ ~~~~_L~_T_~~ ________ _______________ ~ 10

!<_~~CJ_ !~~~~!~~-~ '! ~~~-~~~~~~ !.~~~~~!!~- ---------------------~ 11

!_E_~~!! _~~~~_~~ ~~~ ~ _~!l~_~ _~~~~!~~_ ~_~~!~_~ __ ~~ _____________ ~ 1 3

!~~~~~_!~_L~!!_L~! ___ t!!.~ __ SJ~t!~~ _________ _______________________ ~ 14

!l~~~y_~~t!CJ_~~~_~~~ ____________________________________ --------~ 17

~~~~~~~~~}~-------- --------------- ----------------------- ----~ 111

~~!~~~~-~ J~t!~~~I _____ -____ ----_____ --____ ----____ ---___ ---___ ~ 19

~~~~E_~:_ ~~~~J_E_~I_~ ~~~~E_t! __ J_E_ ~_ ~~~~!~Š_~I_ ~~_ !~~!l_~~t!~ !.~~~~~~ ___ ~ 20

~~_L~_ ~~!~~~~_~ }~~~~~~~!'t!I_~~_~~~I ______________________________ ~ 22

!~~I_ CJ~_~E_,!,~_ ~~~~~~ ~~~~J~_: y_S_E_ ~_ ~~_~~'!'~ }_~~~~~~_E_~~ _~~~~_L~~~ 23

~~~-'!<_ ~!.~~~_E_ ~~_ ~~~_~~~~~_ ~~~_~~~T_~~ _________________________ ~ 25

DOMEN SLANA -

!~!~!lY}_U_ ~_ ~~}_~~~~~I~ _S_L~~~~~!<~~ ~~~~~~~!~_ ~~_~~~~~~ _______ ~ 211

~~E_~~! ~ !!!~~ _~~~~!I~~_ ~!l~ _ ~~~ _________________________________ ~ 3 O

~~_L~_ ~~_ !~~!l_~~t!CJ _ ~~!~~!~ ~ ~~~Y_E_t!I}~ __________________________ ~ 36

~~!l_~!~!~~_~ __________________________________________ --- - ----~ 311

· .... ft ~ .. ~ .. • .. ~ ..... : :::::>'

URIDNIKOYA BISIDA ~------------------------------I I I I I I • Jadralno padalstvo - šport. ki se je rodil, kot vulkanski izbruh, pred dvema desetletjema, pa tako rekoč niti izumljen še ni bil. Pojavil se je kot šport, ki je v masovnosti v hipu izpodrinil konkurenco jadralnih zmajev in se očitno ustoličil kot edina letalska zvrst, ki za razmeroma majhne denarje nudi največ. V sebi združuje užitke gorskega pohodništva, včasih hribolazništva in užitke prostega letenja. Slovenci nismo nič kaj dosti zaostajali, če sploh smo. In, kot kaže izkušnja, je to šport vseh generacij. Podatek govori, da se v naši državi z jadralnim padalstvom ukvarja več kot 1500 rekreativcev in športnikov. Druga vrsta podatkov pravi, da imamo v Sloveniji vsaj tri delavnice, če. ne celo tovarno, kjer ta padala izdelujejo. Ne samo za domačo rabo! Imamo tekmovalce, ki znajo v evropskem ali svetovnem merilu posegati po najvišjih mestih, in imamo svetovne rekorderje. Uveljavili smo se kot odlični organizatorji mednarodnih tekmovanj in dveh evropskih prvenstev. Imel pa je ta šport tudi svoje pasti. Med tistimi, ki so s kančkom nezaupanja spremljali varnost in poškodbe jadralnih padalcev, je pred časi krožila trditev: "Seveda, nič čudnega, da je toliko nesreč. Greš na Kriško goro, spotoma kupiš padalo in se odpelješ d I S d · . k . 1" o ... po al pa le, ar le. Doslej še niso izumili letaine naprave, ki bi bila lažja in bolj krhka, kot je to jadralno padalo, fizika zraka pa je enaka za prav vse. To pomeni, da je jadralno padalstvo neogibno gledati kot izrazito zahteven letalski šport, ki terja solidna in posebna znanja meteorologije, aerodinamike, tehnologije padala, tehnike letenja ... Bile so sezone, bili so tedni in celo dnevi, ko ni izostala stran črne kronike brez nesreče jadralnega padalca. Zlomi gležnjev, zdrobljene medenične kosti in poškodovane hrbtenice so bile posledice strokovne nepodkovansti, slabih ocen in podcenjevanja. Država lahko predpiše, kaj in kako, po vzletiščih jadralnih padalcev se lahko sprehajajo desetine inšpektorjev, pa ne bo prav nič pomagalo, saj bo vedno veljalo tisto od prej: greš na Kriško goro in spotoma kupiš padalo ... Res je, da se stvari izboljšujejo. V Sloveniji deluje kar nekaj jadralnopadalskih šol in klubov. Predvsem po zaslugi g. Vaniča smo pridobili tudi knjigo, ki daje nekatera osnovna znanja. V svetu izhaja cel kup revij, ki niso samo leposlične, ampak tudi strokovne. Odgovornost posebne vrste nosijo prodajalci padal. Kakšno padalo za začetnika, šola, klub, druga literatura ... Ker se čutimo soodgovorne, je pred vami pričujoča posebna številka naše revije. Njen namen na začetku sezone naj bi pokazala na lepo in doseženo v jadralnem padalstvu pri nas, jadralne padalce bi rada opomnila, naj le pazijo na svoje zdravje, vsem, ki pa jih ta šport resno zanima, pa bi s temi Krili želeli prikazati jadralno padalstvo tako, da se ga bodo lotili na pravilen, torej tudi varen način. Šele potem bodo užitki pravi!

V Kranju, dne 5. marca 1995, urednik Tone Polenec

7

..... .1 ~ ... ~. J .. ~ ... :. :=::::.'

KOLEDAR JADRALNOPADALSKIH PRIREDIlEV v LEI U '99 5 r----------------------------------------------------- -----------------I I

riiiiiiiiiiii~~;;-::----:-_:_::i

1. - 2. april Liga 95

1. april MNZ 2, drugo tekmovanje policistov jadralnih padalcev; organizator Adrenalin Kobarid

13. - 17. april Srečanje Monte Grappa: Bassano, Italija uvodna tekma nove letaine sezone v Evropi

24. - 30. april Svetovni pokal: Feltre, Italija

1. - 7. maj Državno prvenstvo (v primeru slabega vremena bo DP 12., 13., 14. maja)

17. - 18. maj Liga 95

24. - 28. maj Svetovni pokal : Zillertal, Avstrija

27. maj - 4. junij l. pokal "Soča valley open", evropsko srečanje jadral nih padalcev; organizator Adrenalin Kobarid

8

1 5. - 25. junij l. prvenstvo držav evropske unije: Ktissen, Avstrija

17. junij Pokal občine Kobarid, tekmovanje v točnosti pristajanja

24. - 25. junij Liga 95

25. junij Lepenatka 95, tradicionalno tekmovanje v točnosti pristajanja in srečanje

15. - 21. julij Svetovni pokal: Piedrahita, Španija

25. - 30. julij Svetovni pokal: Gstaad, Švica

28. - 30. julij Dnevi letenja na Smuku (Semič) informacije: Milan Golobič, tel. 068·67-293

3. - 6. avgust Para Lisca, srečanje jadralnih padalcev

5. - 6. avgust Liga 95

14.- 20. avgust Svetovni pokal: Avoriaz, Francija

26. - 27. avgust Liga 95 (tekmovanje in zaključek)

2. september 3. dedaliada, tekmovanje v točnosti pristanka za prehodni pokal

4.pokal Borovnica, tekmovanje v točnosti pristajanja, Borovnica pri Vrhniki informacije : Stanislav Rus 061 ·753·519

4. - 10. september Svetovni pokal : St.Andre, Francija

September Le grand festival: St.Hilaire du Touvet, Francija jadralnopadalska maškarada in mednarodni festival filmov o prostem letenju (International free flying film festival)

Oktober Srečanje oldtimerjev (Kamniški vrh) informacije: Dušan Orehek, tel. 061·831·843

Opomba: Žal mnogi klubi še nimajo točnih podatkov o prireditvah v prihodnjih mesecih, zato je koledar prireditev nekoliko nepopoln.

..... :-f K R I L .. .. '/ ... . ... .. . .. .. .... . .' . . . ::: .

PREGLED REZULTATOV Z DRŽAVNIH PRVENSTEV IN TEKMOVANJ LIGE p---------------------------------------------, 1988 Državno prvenstvo:

1. Iztok Tomazin

1991 Ligo: 1. Domen Slana

2. Bojan Marčič 3. Klemen Kobal

1 992 Državno prvenstvo: 1. Aleš Šuster 2. Bojan Marčič 3. Maks Humar

Ligo: 1. Aleš Šuster 2. Domen Slana 3. Bojan Marčič

1993 Državno prvenstvo: 1. Rok Prelož nik 2. Matej Jodf 3. Bojan Marčič

Ligo : 1. Matej Jodf 2. Rok Preložnik 3. France Megušar

1994 Državno prvenstvo: 1. Domen Slana 2. Matej Jodf 3. Jurij Kurnik

Liga : 1. Domen Slana 2. Matej Jodf 3. Jurij Kurnik

1991 Svetovno prvenstvo v letenju z jadralnimi podali PARASOL'91 39. Domen Slana SO. Klemen Kobal 64. Marko Malovrh

1992 2. evropsko prvenstvo v lete· nju z JP, Preddvor Slovenijo 2. Domen Slana 21. Matej Jodf 24. Bojan Marčič 28. Aleš Šuster

1993 Svetovno prvenstvo v letenju z jadrolnimi padali, Verbier Švico 3S. Domen Slana 77. Aleš Šuster 83. Matej Jodf

1994 3. evropsko prvenstvo v leten· ju z jadralnimi padali, Preddvor, Slovenijo 22. Domen Slana 38. Matej Jodf S2. Marko Novak

9

_ ----:-f KRI L --..::>' --- - - -------------------"

JADRALNO IN. A I

PADALSIYO

r----------------I I

t T udi na mednarodni ravni jadralno padalstvo, šport modrih višin, ni prepuščeno samo sebi, ampak je organizirano v Mednarodni aeronavtični zvezi (Federation Aeronautique International) ali na kratko "FAI". Kot je znano, je FAI mednarodno nevladno združenje nacionalnih organizacij, ki, kot določa Športni kodeks te organizacije, nadzorujejo zračne športe v svojih državah. Njihovi delegati se srečujejo na letnih konferencah in določajo politiko FAI. Slovenija je članica FAI in se redno udeležuje tako letnih konferenc kot tudi sestankov nekaterih komisij. Ena od njih je tudi Komisija za zmajarje in jadralne padalce ali CIVL. Sestanek te komisije bo letos v Agerju v Španiji od 30. marca do 2. aprila. Španski delegati so v Luzernu leta 1993 sicer pred­lagali, da bi se ta komisija razdelila v dve, in sicer v komisijo za zmajarje in komisijo za jadralne padalce. Vendar pobuda ni naletela na podporo in tako CIVL še vedno pokriva obe področji. Osnovni statutarni dokument FAI je Športni kodeks (The Sporting Code of the FAI), ki ureja njen pravni položaj in njeno delo. Določa tudi število in vrsto mednarodnih komiSij, ki jih je trenutno enajst, med njimi pa je, kot smo že omenili, tudi Komisija za zmajarje in jadralne padalce (CIVl). CIVL ima tudi svoja pravila, tako imenovani 7. del športnega kodeksa (Sporting Code, Section 7, Class O, effective 15th May 1994). Športni kodeks vsebuje tudi definicije posameznih kategorij letalnih naprav. Nas seveda zanima definicija jadralnega padala (paraglider 2.2.1.13 Sporting Code-General Section), ki določa, da je jadralno padalo naprava, ki nima toge osnovne strukture. Ureditev jadralnega padalstva v Evropi Ne bomo se spuščali v podrobnosti ureditev posameznih držav oziroma nacionalnih letalskih klubov, ki so člani FAI, pač pa bomo navedli tri­najst pravil, ki so se nekako ustalila na podlagi preučevanj nacionalnih zakonodaj (ureditev).

,. Za jadralno padalo je potrebno potrdilo o plovnosti.

2. Posamezna jadralna padala morajo imeti na vidnem mestu napisano številko potrjene vrste padala, t.i. "type certificate number".

3. Jadralnih padal ni treba registrirati, registrske številke pa ne označiti na vidnem mestu.

4. Treba je imeti soglasje lastnikov zemljiŠč,

10

kjer se vzleta in pristaja, soglasje državnih organov pa ni potrebno. Vzletišča, kjer je mogoče vzleteti s pomočjo vitla, morajo imeti dovoljenje nacionalnih zvez; pristanki izven vzletišča so dovoljeni.

5. Potrebna so nacionalna pilotska dovoljenja; izdajajo jih nacionalne zveze in se ne obnavljajo. Šolski poleti so dovoljeni pod nadzorom kvalifici­ranega inštruktorja.

6. Posebno zdravniško potrdilo ni potrebno, zadostuje osebna izjava "Zdrav sem!"

7. Letenje zunaj domače države je možno z dovoljenjem države gostiteljice, vendar pod pogo­jem, da pilot glede opreme in dovoljenja izpolnjuje zahteve svoje države.

8. Inštruktorji potrebujejo inštruktorsko potrdilo; izdajajo ga nacionalne zveze in se obnavljajo.

9. Inštruktorji, ki žele delati zunaj svoje države, potrebujejo soglasje države, v kateri žele delati.

, O. Šole, ki izobražujejo jadralne padalce, morajo biti registrirane, nadzorujejo pa jih nacionalne zveze.

, ,. Šola, ki bi želela izobraževati zunaj države, v kateri je registrirana, se mora registrirati pri nacionalni zvezi države, v kateri želi delati.

, 2. Leteti je mogoče v zračnem prostoru, ki je sicer namenjen jadralnim letalom.

, 3. Za prelete meja znotraj držav Evropske unije niso potrebna dovoljenja in izpolnjevanje carinskih formalnosti.

CIVL se z vprašanji urajanja letenja jadralnih padal­cev in zmajarjev posebej ukvarja s pomočjo koordi­natorja za obe področji. Ta vsako leto poroča o stanju in o morebitnem razvoju zakonodaje na teh področjih . V tej zvezi se je postavilo tudi vprašanje, ali t.i. Skupni letalski organi (Joint Aviation Authority) lahko sodelujejo na tem področju ali ne. Predsedujoči v delovni skupini (JAA FCl) je odločno zatrdil, da JAA ne bo posegala v predpise, ki ureja­jo jadralnopadalski šport. Kaj to pomeni v praksi? Še naprej bo v veljavi nacionalna zakonodaja. Zelo aktualno postaja vprašanje dvostranskega ure­janja jadralnopadalskega športa. Specifični proble­mi se na dvostranski ravni poskušajo rešiti med Avstrijo, Nemčijo, Francijo in Švico pa tudi Italijo. Gre predvsem za konflikte med nacionalnimi

zakonodajami. Na drugi strani tudi mnoge vzhod­noevropske države pričakujejo pomoč FAI pri pripravi svojih zakonodaj s tega področja . Ne smemo pozabiti tudi težav, ki jih v nekaterih državah "povzročajo" okoljavarstveniki. FAI oziro­ma njena CIVL je že večkrat, s pomočjo strokovnih institucij, analizirala vpliv zmajarjev in jadralnih padalcev na floro in favno, predvsem gorskega sveta. Ugotovljeno je bilo, da jadralno padalstvo ne vpliva pomembneje na življenje v naravi in na okolje. FAI je že uspelo spremeniti stališče držav članic Alpske konvencije do zmajarjev in jadralnih padalcev. V tem trenutku je bistveno to, da se evropske države, članice FAI zavedajo, kako različno je ure­jen ta šport v njihovih državah. Nekatere države so že predlagale nostrifikacijo inštruktorskih licenc. To je še treba preučiti.

IN KAKO JE V SLOVENIJI? Pravno podlago za ureditev jadralnega padalstva daje Zakon o zračni plovbi (Uradni list SFRJ, št. 45/86, s spremembami v Ur. 1. SFRJ, št. 24/88, 80/89,29/90 in Ur.I. RS, št. 58/93), ki se v Sloveniji začasno, do sprejema slovenskega zakona, smiselno uporablja na podlagi 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne li­stine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.I. RS, št. 1/91-1). V Upravi Republike Slovenije za zračno plovbo sta trenutno v pripravi pravilnik o jadralnem padalstvu in pravilnik o zmajarstvu. Pričakujemo lahko, da bosta po uskladitvi spornih vprašanj oba združena v enega, ki pa bo vseboval potrebne specifičnosti . Pravilnika naj bi se priključila tudi pravilniku o UL, ki prav tako nastaja v URSZP in pri katerem sodelu­jejo tudi zunanji strokovnjaki. Posebna komisija, ki se ukvarja s pripravo nave­denih dokumentov, zastopa stališče, da naj bi pravilniki odsevali evropski ureditev teh vprašanj, in srčno upamo, da bo res tako.

Mag. Aleksander Čičerov

KAKO V J A D

TEKMUJ RALNEM

E MO

PADALSTVU , Novopečeni iadralni padalec imo vse preveč opraviti som s sobo in z včasih živahno riuho nod niim, do bi razmišlialo čem drugem. Po nekai skokih-poletih sledi tekmovanie z naravo, kdo bo koga, silo gravitaciie nos smrtnike oli mi nio. Kai hitro po se nam zgodi, do nam tekmovanie s samim sobo, padalom in naravo ni več zadosti, mogoče zaradi tega, ker naravo vedno zmago. Torei se začnemo primerioti med seboi - tekmo­vati, kdo bo boliši. Tekme se razlikujejo po tem, kdo tekmuje in za kakšen naslov. V jadralnem padalstvu poznajo pri­jateljske tekme (ki se lahko razvijejo v tekmo med sovražniki), klubske tekme, tekme odprtega tipa (sodelujejo padalci iz več klubov), tekme, kjer sodelujejo samo povabljeni (zaprte), tekme za slovensko ligo, tekme za državno prvenstvo, tekme v preletih, mednarodne tekme, evropsko in sve­tovno prvenstvo, svetovni pokal in seveda tekme ob raznih praznikih. Če pa že tekmujemo, se je treba zmeniti, kako bomo to počeli . Sprva smo se »mehki letalci« zgle­dovoli po kolegih, ki skačejo iz letala. Ker prostega pada v glavnem pri nas ni, nam je od kolegov osta­la samo pika ali, kot se reče strokovno, tekmova­nje v natančnosti pristajanja. Natančen pristanek je za nas sicer zelo pomemben, saj je včasih treba zadeti majhno joso sredi gozda ali travnik med hišami in žicami, vendar je z jadralnim padalom precej težje zadeti »piko« kot s »klasičnim padalom«. Vzrok je, da imajo sodobna jadralna padala padanje komaj kaj večje kot meter, torej so zelo občutljiva tudi na šibka dvigovanja v okolici pristanka, hkrati pa se naša padala tudi precej dru­gače obnašajo v prevlečenem letu (zastoju) kot »športna padala«. Vsekakor je tekmovanje na

»piko« še zmeraj zelo popularno na raz nih klub­skih tekmah, tekmah med prijatelji in za pregan­janje dolgčasa kadar ni termike za jadrati. Če govorimo o jadranju, smo že bliže temu kar jadaraini padalci najraje počnemo. Po vsakem letenju boste srečali na pristanku navdušene zasvo­jence, ki bodo debatirali o tem, kdo je bil dlje časa v zraku. Tekmuje se torej tudi v trajanju poleta . Taka vrsta tekme se je pojavljala tudi na naših prvih državnih prvenstvih in mednarodnih tekmah v preteklosti . Še danes boste srečali na cenjenih tekmah (Stubai (up) tekmovanje v jadranju na napovedan čas in s pristankom na »piko«. Zanimiva pa so tekmovanja, ki se pojavljajo znotraj raznih štafetnih tekem (solo extrem, penta-tion, . ..) , kjer pa je treba običajno leteti čim hitreje in tudi čim hitreje priti na določen cilj, to pa pomeni, da tekmovalci neredko tudi namerno zbija­jo višino, to pa je ravno obratno od tega, kar običa­jno počnemo »rjuharji«. Na tovrstnih tekmah neredko v skupni čas šteje tudi vzpon na hrib v določenem času skupaj z opremo, kar zna biti zelo naporno. Zadnja leta pa smo v načinih tekmovanja bliže starejšim bratom - zmajarjem in jadralnim letal­cem, tekmujemo predvsem v preletih. Na tovrstni tekmi se zbere od nekaj deset do nekaj sto tek­movalcev, ki tekmujejo v točno določenem preletu okoli predpisanih obratnih točk s preletom ciljne črte . Pomembno je preleteti čim več kilometrov oziroma priti v cilj, med tistimi v cilju pa odloča čas o zmagovalcu. V Ameriki pa se pojavljajo tekme na obali, kjer dva tekmovalca letita isto progo, vendar vsak v obratni smeri. Zmaga tisti, ki je prvi na cilju.

DISCIPLINE Prosti prelet v določeni smeri:

(

Tekmova lcem se predpiše točka , proti kateri letijo, in kdor naredi najve č kilometrov, ta zmaga. Hitrostni prelet: Predpišejo se obratne to čke in cilj, tekmova lci štartajo v d o l očenem časov n e~ oknu kadarkoli, vsakemu posamezniku se meri čas posebej, zmaga, kdor je v cil ju in je zato porabil najman j časa. Dirka na ciii: Velja isto kot hitrostni prelet, samo da vsi tekmovalci štartajo naenkrat (lahko tudi zračni štart) in se vsem začne ča s meriti hkrati. Dirka na ciii z hitrost nim preletom: Kombinacijo, vsakemu posamezniku se meri njegov čas, hkrati po je pomembno, kdaj prideš v primer­javi z drugimi. Mačkov skok (cat's cradle): Določi se množica točk, ki jih pilot lahko obleti vsako samo enkrat. Zmago, kdor preleti največ kilometrov, s tem da se razdaljo od zadnje točke do cilja točkuje z faktor­jem več kot eno (npr. 2).

Discipline v tekmah v preletih (XC): - Prosti prelet veni črti - Prelet no določen cilj - Prelet z vrnitvijo - Prelet z eno obratno točko - Prelet v trikotniku (predpisan je odstotek dolžine najkrajše stranice proti dolžini celega trikotnika) Seveda nobeno od teh disciplin ni dokončno zapečateno, vse je stvar pravilnika in dogovorov no posameznih tekmovanjih, padalci po iščemo nove oblike tekmovanj, ki bi bile bolj atraktivne za spremljanje teh tekmovanj s tol - ki bi bile bolj zanimive za gledalce, sponzorje in končno tudi za medije, kot so televizija, radio in časopis.

Aleš Šuster

AL~~ ,. ·Šport ŠPORTNA TRGOVINA SERVIS ŠPORTNE OPREME

Nuaimo vam veliKO iZDira opreme za: jaDralno paDalstvo, ~orsKo Kolesarjenje, ponoDništvo, planinstvo in tenis.

PEROVO 27, KAMNIK, tel.: 061812936

11

····:,1 KRI L --..:" - ___ __ __________ - ___ --_oO ..

ATA.R r--------------

I • Astronamam ie Atair, naisvetleiša zvezda v ozvezdiu or/o, že dolgo znana. Na nebu iadralnega padalstva pa ie še zelo mlada. Toda ka vas bo vaše iadralno padalo pustila na cedilu, vas reši Atair. Atair ie namreč zasebna podietie, ki izde/uie reševalna padala za iadralne padalce. Lastnik podjetja Stane Kranjc ima z delom v letal­stvu že dvajset let izkušenj. Začel je z zmajarstvom in leta 1973 je sam skonstruiral in izdelal svojega prvega zmaja . Sledili so različni prototipi in tako je na svetovnem prvenstvu leta 1976 Stane Kranjc letel s svojim izdelkom. Z jadralnim padalstvom se je začel ukvarjati leta 1987, saj je takrat sešil svoje prvo jadralno padalo. Leta 1990 je skupaj s

FUN F L Y

12

Tonetom Svoljšakom ustanovil podjetje Air Systems, pri katerem je bil Kranjc dve leti tehnični vodja proizvodnje jadralnih padal. Podjetje Atair je bilo ustanovljeno leta 1992 in danes zaposluje enajst ljudi. Atair izdeluje reševal­na padala za podjetja Charly, UP in Fly market. Podjetje je usmerjeno na tuje trge, saj je slovenski prostor premajhen za preživetje. Razvoj novih mod­elov je skupen s tujimi partnerji. V treh letih so izdelali nekaj manj kot 6.000 reševalnih padal za jadralne padalce in zmajarje, s čimer so si prislužili naslov vodilnega proizvajalca reševalnih padal na svetu. Omenjeno podjetje je svoj program dopolnilo s proizvodnjo klasičnih padalskih padal.

Stane Kranjc načrtuje izdelavo lastnega modela reševalnega padala za slovensko trž i šče , želi pa tudi pridobiti pooblastilo za slovenski atest (sedaj se namreč padala testirajo po nemških merilih ) za reševalna in klasična padala.

Matjaž Kačičnik

I I I I I I I • Podietie Fun fly ie naimlaiše na slovenskem "nebu". l ideio Dušana Orehka, izkušniami Roka Preložnika in padietnostio Viliia Brecelinika ie feb­ruaria 1993 "vzletel" Fun fly. Razmeroma majhno podjetje je usmerjeno na slovenski trg in je v času svojega obstoja naredilo že 130 jadralnih padal. Glede na to, da svojega razvoja nimajo, so njihovi modeli natančne ali pa nekoliko modificirane kopije uspešnih tujih mode­lov, čeprav je temu treba dodati, da Rok Preložnik, državni prvak v jadralnem padalstvu leta 1993, razvija prototip tekmovalnega padala za svoje potrebe. Fun fly ima v svojem programu jadralno padalo srednjega razreda (domino), model športnega jadralnega padala (arrow) in tekmovalni model (follow) . V podjetju je redno in pogodbeno zaposlenih sedem ljudi. Poleg same proizvodnje jadra I nih padal sodi pod okrilje podjetja Fun fly še servis jadralnopadalske opreme, šola letenja Fun fly in zastopstvo za proizvajalca jadralnopadalske opreme Woody Walley. V letošnjem letu so pred­stavniki omenjenega ljubljanskega podjetja naveza­li stike z italijanskim proizvajalcem Advance and fly, s katerim bodo verjetno sodelovali pri proizvod­nji in razvoju jadralnih padal.

Matjaž Kačičnik

..... ~ ~ ... ~ .. - ... ~ ..... = = ::::>'

VIDII. MORAMO • • • r------------------------------------------------------I I I I I I • Pet kontrolnih točk

Pred vzletom preverimo:

,. ali so vponke na letalnem sedežu zapete

2. ali so vrvice odpletene (nosilne in krmilne)

3. ali so odprtine na sprednjem robu odviha ne

4. smer in jakost vetra

5. ali je zračni prostor prost

Priporočljivo je, da pilot svoje jadralno padalo redno pregleduje, še posebej pa v primeru, da je bilo padalo izpostavljeno izjemnim obremenitvam (pristanek na drevesum, v vodi, ipd. ). Jadralno padalo pri zlaganju ni pr i poročljivo zelo stiskati in zapogibati sprednjega robu v notran jost

Pri srečanju se izogibamo na desno

liii

zvitka, da ne bi zmečkali ojačitev na sprednjem robu profilov. S skrbno nego in pravilnim ravnanjem lahko bistveno podaljšamo življenjsko dobo jadralnega padala. Jadralnemu padalu najbolj škoduje izpostavljanje sončni svetlobi - UV žarkom. UV žarki namreč vpli­vajo na strukturo blaga in s tem na trdnost, poško­dujejo pa tudi impregnacijo. Padala zato nikoli ne puščamo po nepotrebnem na soncu in ga po pris­tanku kar najhitreje pravilno pospravimo v nahrbt­nik. Čiščenje jadralnemu padalu nikakor ne koristi. Če ga želimo očistiti, storimo to z mehko gobo in hladno vodo. Uporaba či stil, razdrečil in grobih krp ter krtač je za padalo škodljiva .

Jadralno padalo in drugo opremo za letenje hrani­mo v suhem prostoru!

Pravila gibanja v zraku

Kakor v cestnem prometu, moramo tudi pri letenju spoštovati nekatera pravila gibanja. Osnovno pravilo je, da se mora vsak udeleženec v zračnem prometu obnašati tako, da ne ovira in ne ogroža drugih ali sebe in da skrbi za varnost in red. Letenje pod vplivom alkohola, mamil ali zdravil, ki zmanjšujejo zmožnost presoje in reagiranja, je pre­povedano. Nepoznavanje ali neupoštevanje teh pravil lahko vodi do hudih nesreč in poškodb. Pravila gibanja v zraku je zato treba poznati in upoštevati.

Kadar se poti dveh padal križata na isti višini, velja desno pravilo. Tisti, ki prihaja iz naše desne ima prednost.

Srečanje ob pobočju: prednost ima tisti, ki ima pobočje na svoji desni, in se ne more umaknili desno. Umakniti se mora padalo, ki ima pobočje na svoji levi.

Prehitevamo po desni, prehifevani ima prednost. Prehitevanje ob pobočju ni dovol­jeno.

Smer vrtenja v stebru določa prvi, oziroma najnižji. V pristajalnem manevru ima prednost najnižji.

13

---- -:-( KRI L . ----::>' -_oo __ _ oO _______________ _ ....

VARI LII I

N N

V Z L PRI

I S

I , lA N I K

~-------------------------------------------------

V arnost oziroma nevarnost v zraku povzročimo sami. Tore;;e varno leten;e odvisno od naših odločitev, znan;a in izur;enosti. O prvi odločitvi v zvezi z varnostjo lahko govorimo že tedaj, ko se odločamo, oli se bomo letenja učili v šoli oli po bomo malo poizkusili s prijateljevim padalom. Naslednjo toko odločitev je, s kakšnim padalom bomo leteli. Naše želje morajo biti usklajene z znanjem in izurjenost jo, torej se moramo odločiti za podalo, ki je primerno naši stopnji vedenja, in ne za tisto, ki je trenutno »naj« no tržišču. Enako seveda velja pri nakupu robljenega podalo. To, do je podalo starejše· go letnika in finesa ni najboljšo, nikakor ne pomeni, do je primerno za začetnika . Starejšo podalo pogosto ne zadostijo varnostnim zahtevam, ki veljajo danes. Jadralno podalo so po namenu in varnosti razdeljeno no šolsko, športno, tekmovalno in prototipe. Pomembno je izbira vzletnego mesto in odločitve v zvezi z vremenskimi razmerami. Tudi to mora biti v skladu z znanjem in izkušnjami. Začetniki morajo izbirati manj zahtevno vzletišča in predvsem ozračje, primerno njihovi stopnji. Najprej moramo osvojiti jadranje no pobočni ku oli vzgorniku domačega hriba, šele noto se lahko podamo v sile termičnego stebra, ki nos ponese visoko nod vrhove in naprej k iskanju novega stebra in novim presenečenjem, ki jih prinaša energijo dinamičnega ozračja . Kajti tom, kjer gre »gor«, gre v bližini tudi »dol« in že je tu turbulenca, ki lahko deformira podalo in odtrga vzgon. Seveda je mogoče tudi v takem razgibanem ozračju varno leteti, potre­bujemo le izkušnje in znanje aktivnega letenja. Gre za to, do podalo čutimo in s pravilnimi reakcijami držimo v pravilnem položaju glede no relativni zračni tok in toko ohranjamo njegov aerodinamični poten­cial. Vseh teh izkušenj, predvsem po občutkov ne moremo pridobiti iz učbenikov in tudi ne iz pogovorov za

14

šankom. Izkušnje moramo nabirati počasi no domačem hribu, ki nam počasi razkriva skrivnosti letenja in meje, prek katerih zaradi mehke konstrukci­je jadralnega podalo ne moremo. Vzlet: Franček je kričal Janezu: » ... teč, teč, teč ... «, in Janez je tekel in no koncu vzletel. Vsi so vzkliknili : enostavno. Toda ni toko. Kontroliran vzlet je motorično zelo zahteven del letenja. Krilo jadralnega podalo moramo razprostreti no strmi­ni, ki nima ovir. Pred vzletom moramo preveriti vse vrvice, do niso zapletene, zaponke no letalnem posu morajo biti zopete, glavno in rezervno podalo pripeto, veter iz smeri vzleta in zračni prostor prost. Šele sedaj začnemo z vzletanjem . S potegom nosilnih trakov in tekom dosežemo polnjenje krilo jadralnega podalo in ko je pravilno napolnjeno in oblikovano, pospešimo tek in vzletimo. No prvi pogled enostavno. Toda kontroliran, aktiven vzlet zahtevo mnogo voje. Piloti mnogokrat urjenju vzleta namenijo premalo pozornosti. Zato no vzletiščih velikokrat vidimo vzlete, ki niso nikomur v čast in so poleg tega tudi zelo nevarni. Pogosto napako je, do se pilot usede v letaini pas prezgodaj, se pravi, ko je hitrost podalo še premajhno za vzgon, ki bi pilota som odlepil od tol. Druge napake so: vzlet z delno zaprtim padalom, zavozlane vrvice, vzletanje ob stranskem vetru, posebej še, če so ob vzletišču ovire oli če vzletomo s pose ke in še in še ... Mnogo je posti, ki nos čakajo, če se vzleta ne lotimo pravilno. Vzleta se moramo naučiti no šolskem terenu z mnogimi ponovitvami, ki nam bodo dole pravilen občutek . Toko si pridobimo občutek in se naučimo hitro pravilno reagirati. Le to vodi do aktivnega nadzorovanega vzleta. Let: V zraku vodimo podalo s krmilnimi vrvicami. Z njimi spreminjamo vpadni kot krilo, velikost vzgona no koncih krilo in kako spreminjamo smer. Če so krmilne vrvice popolnoma popuščene, je hitrost

podalo največjo. Vodoravno hitrost podalo uravnava­mo tudi s posebnimi pospeševalniki oli trimerji, ki spreminjajo vpadni kot podalo in s tem hitrost. Našo usodo v zraku je torej dobesedno v naših rokah. Način krmarjenja in občutek za dvigojoče se zračne mase odločata, kako dolgo bomo v zraku in kako daleč bomo prileteli. Jadralno podalo moramo z občutkom in natančno voditi po vzgorniku, pobočniku in termičnih stebrih. Nenehno moramo ohranjati hitrost krilo. Brez zadostne hitrosti kroženja zraka okrog krilo tudi našo letaina napravo ne leti več. Posledice nepravilnega krmarjenja so stanja, kot so zastoj (izgubo vzgona), negativni zavoj (kovi!) , zapiranja vseh vrst in še koj. Do zastoja (full stollo) pride zaradi čezmernega zavi­ranja in odtrganjo vzgona. Podalo najprej izgubi hitrost, potem se zapre in začne nenadzirano str­moglavljati. Negativni zavoj je stanje, ko se podalo ploščoto zavrti okrog svoje osi . Do tega pride zaradi enostranskega odtrganjo vzgona zaradi napačnega krmarjenja . Poleg nevarnosti, ki jih povzroči pilot s svojimi napakami, so še tiste, ki jih povzroča vrtin­čenje zraka . Do neke mere lahko vplivom turbulence kljubujemo, če obvladamo vodenje podalo v takem ozračju. Toda jadralno podalo je omejeno zaradi svoje mehke konstrukcije. Trdnost mu daje stisnjeni zrak v notranjosti krilo. To moramo upoštevati in somi pre­soditi, v kako močnem vetru in kakšnih meteoro­loških razmerah bomo leteli in s tem do katere meje se bomo izpostavili nevarnosti turbulence. Vse to velja toko za rekreativnega pilota kot za vrhunskega tekmovalca . Kolikšno tveganje po bo sprejel, odloča vsak som. Pristanek: Še toko dober vzlet, jadranje, prelet oli samo spust se končo s pristankom. Pri pristajalnem manevru moramo upoštevati predvsem smer in jakost vetra in ovire, ki so v bližini. Ovire so nam nevarne toko zato, ker se vonje lahko zoletimo, kot zato ker

za njimi v vetrovnem vremenu nastajajo nevarne tur­bulence. Pristajamo vedno proti vetru, kar se da stran od ovir. Najpogostejše napake pri pristanku so neupoštevanje jakosti vetra, ki vpliva na drsni kot. Tako se lahko zgodi, da pristajalnega mesta ne dosežemo, čemur lahko sledi pristanek na drevesa ali objekte v bližini. Veliki napaki sta tudi pristanek z vetrom v hrbet in

pristanek za ovirami v močnejšem vetru. Upoštevati moramo, da se v ozkih dolinah veter ojača. Pristajamo iz šolskega kroga, ki nam omogoča dobro orientacijo tako glede smeri kot jakosti vetra. Pazimo, da padala ne začnemo zavirati previsoko, saj lahko povzročimo odtrganje vzgona. Prav tako se izogibamo vsem ostalim manevrom v fazi pristanka. Varnost ali nevarnost je v nas samih. Je kompromis

----- ~ ~ ___ ~_ J __ ~ _____ : :::::>'

med izkušnjami, željami in upoštevanjem osnovnih omejitev in zakonitosti jadralnega padala. Človek ni ustvarjen za letenje, toda želja je bila močnejša od resnice.

Sandi Marinčič

15

SKY SERYIS r------------------------------I I I I I • Modeli jodrolnih podal, z njimi pa tudi prizade-vanja proizvajalcev so na območju Slovenije kar nekako "rozporejeni". Največja konkurenca je na Gorenjskem, drugje pa piloti uporobljajo padala tis­tih proizvajalcev, ki jim lokalna šola letenja daje prednost. No celjskem in savinjskem območju prevladujejo jadralno podalo podjetja Sky servis. lastnik podjet­ja Marko Malovrh leti z jadralnimi podali že od leto 1987. Že leto kasneje, torej leto 1988, je začel izdelovati jadralno podalo in opremo za to šport. Sprva je izdelal le nekaj kosov no leto, predvsem za prijatelje, s čimer je raslo povpraševanje. leto 1991 je Malovrh uradno ustanovil podjetje Sky servis. Podjetje je bilo sprva usmerjeno le no slovenski trg z željo, do si nekega dne pridobi zanesljivega tujega partnerja. Toko je v začetku leto 1993 Sky servis začel sodelovati z avstrijskim podjetjem Condor. Proizvodnjo se je uspešno razvi­jalo in leto 1993 je Sky servis izdelal 100 jadral-

skupina

nih podal, leto kasneje po že 200. Sky servis zaposluje šest ljudi, v omenjenem velenjskem pod­jetju po za avstrijsko družbo Condor opravijo celoten razvoj in začetno testiranje jadralnih podal. Sky servis imo tudi poslovnega partnerja no Češkem, ki po licenci Sky servisa izdeluje reševal­no podalo. Sky servis imo v svojem programu proizvodnjo jadralnih podal (nudi vse od šolskega podalo po do tondemo) , proizvodnjo letalnih sedežev (približno 50 kosov no leto), proizvodnjo reševalnih podal, servis opreme in šolo letenja; vsako leto po organizirajo tudi tečaj ekstremnih situacij. Marko Malovrh je ponosen no tesno sodelovanje z Markom Novakom, ki leti z jadralnim padalom Sky servisa (z njim je dosegel tudi svetovni rekord v preletu no določen cilj) in si prizadeva ohraniti to zvezo tudi v prihodnosti.

Matjaž Kačičnik

avtotehna®d.d. CElOVŠKA 175, 61000 LJUBLJANA TEl: 0611593 341 FAX0611594112

marko malovrh 63320 velenje graškogorska 8 tel: 85701

Vrhunsko tekmovalno jadralno padalo 3 razred po ACPUL

CARERA Rekreativno jadralno padalo, ACPUL test 11 A 1 B

JOJO Šolsko jadralno padalo, ACPUL test 12A

OBELIX Tandem, velikost 43m', nosilnost 120-220 kg, ACPUL test 11A

SKY SPARE Reševalno padalo, velikost 32m', do 100 kg

Na voljo tudi ostala oprema!

ŠOLA LETENJA Z JADRALNIMI PADALI! SVETOVNI REKORD na napovedani cIII , MARKO NOVAK, TORNADO COMPETITION 55

ZASTOPSTVO ZA CON

A 200760 ch za samo 139.000 SIT COCKPIT RADIJSKA POSTAJA AM 7WC(C.P.), 9 SPOMINOV, DC: 13,8 V, (-20/+55 Cl, 2uV/6dBS/N

V ZRAKU PREKALJENA, NAJBOLJ RAZŠIRJE­NA IN NAJCENEJŠA AM ROČNA RADIJSKA POSTAJA, KI JE HKRATI Z VGRAJENIMI VOR,(DI,ABSS FUNKCIJAMI TUDI TVOJ NAVIGATOR

NAJMANJŠA ROČNA FM RADIJSKA POSTAJA NA TRGU IZREDNO PRIMERNA ZA VSE AlTERNATIVNE LEWCE, RADIOAMATERJE

121 E 59.000 SIT PODOBNE PA OD 42.000 SIT

AKCIJA A20MKII SAMO 89.900 SIT

V VSE CENE JE VKLJUČEN 5% P.D. NA ZALOGI TUDI VELIKO DODATNE OPREME: ANTENE, .oo

16

. eševalno padalo je nepogrešljiv del opreme jadralnega padalca. Ker je na tržišču precejšnja izbira, se težko odločimo, kaj bomo kupili. Osnovno vodilo naj nam bo: - uporabnost - hitro odpiranje - stabilno padanje - hitrost padanja v pričakovanih mejah - čim manjša masa in volumen zloženega padala - cena Prevladujoči modeli različnih proizvajalcev (Charly, Perchet Firebirdt UP) imajo vrh kupole z vrvico ali vrvicami bolj ali manj potegnjen navz­dol. Tovrstna padala se hitro odpirajo in imajo pri dani velikosti in obtežbi majhno hitrost padanja. Če je glavno padalo (jadralno padalo) zaprto ali deloma odprto nad nami, je padanje pod odprtim reševalnim padalom stabilno. Če glavno padalo odvržemo ali pa držimo ob sebit potem nihamo sem ter tja in pristanek je lahko nevaren. Če je glavno padalo napihnjeno in vleče naprej, se hitrost padanja močno poveča. Hitrost odpiranja se skrajša pri padalih, ki imajo po obodu kupole dodatne reže za pretok zraka (columbus, revolution, viva). Pri odpiranju se kupola polni tudi skozi reže, ko pa je padalo odprto, zrak skozi reže uhaja. To daje padalu zelo stabilno padanje. Ker je hitrost padanja pri enakih pogojih v primerjavi z drugimi reševalnimi padali nekoliko večja, mora biti površina tovrst· nih padal nekoliko večja . Na stabilnost in hitrast padanja vpliva oklikovan· je kupole (navadno okroglo padalo, konično, sferično t itd.) in izbira blaga. Nekateri deli kupole so iz poroznega, drugi iz neporoznega blaga. Reševalno padalo naj ima nemški, švicarski, francoski, angleški, ameriški atest ali vsaj varnostni test države, v kateri je bilo narejeno. Padala, ki imajo nemški test DHV, imajo pri največji dovoljeni obtežbi hitrost padanja 6,8 mis. To ustreza skoku z višine 2,36 metra. Pristanki kje visoko v gorah so v primerjavi s tis­timi ob morju zaradi redkejšega zraka trši. Za varnost ni dovolj samo, da reševalno padalo imamo, ampak ga moramo v sili tudi uporabiti.

Najbolje je, da je ročica za aktiviranje v našem vidnem polju. Primemo jo in potegnemo notranji kontejner s padalom iz zunanjega kontejnerja. Pregledamo, kje je prazen prostor in vržemo

. padalo v tej smeri. Ročico za aktiviranje v trenutku odmeta spusti mo. Če nas vrti, naj bo met v smeri vrtenja. Če se padalo ne odpre, ga potegnemo k sebi in postopek ponovimo.

Uspešnost uporabe reševalnega padala je odvis­na od poprejšne priprave letalca: - aktiviranje padala na tleh za vajo, - vizualizacija pred vzletom, - prijem ročice med letom in met padala v mis-lih. Odpiranje rezerve med letom razen v sili ni pri­poročljivo. Dejanski čas od odločitve do odprtega reševalne­ga padala je med 3 in 10 sekundami. Z vajo se ta čas krajša. Padalo naj se vsaj dvakrat na leto preloži. Ta napravi proizvajalec ali pooblaščena oseba. Tudi montažo v sedež naj opravi strokovnjak. Vsaka najmanjša napaka pri prelaganju in montaži je lahko usodna. Reševalno padalo hranimo v suhem in hladnem prostoru. Vlaga in vročina sta škodljivi. Velika vročina (poleti v avtomobilu) nevidno poškoduje tkanino in zmanjša trdnost. Vlažno reševalno padalo se počasneje odpira kot suho, ali pa se sploh ne odpre. Razen znanja ter vsakovrstne potrebne in nepotrebne opreme potrebujemo pri letenju tudi nekaj sreče .

Stane Kranjc

_-- .. ff " ,'/

------------------_:::::::"

\

LETEN' DOBRO

E • TAN D O ŠLA «

DEMI NE) N

_----l KRI L ----:------ -- - - ----- ---- --- - - _ .. ..

-OVO.T

r----------------------------------------------------------------------I I I • Letenie z iadralnimi padali za dva ima skorai tako dolgo tradiciio kot iadralna padala, ki so nareiena samo za enega pilota. Tandemi, kot se popularno, imenuieio padala, s katerim hkrati letita pilot in potnik, so se razviiali skupoi z ostalimi iadralnimi padali. Proizvaialci so že v začetku naredili kupole z večio površino, močneišo konstrukciio in debelei­šimi vrvicami, tako da so s tem zadostili varnosti, letaIne lastnosti padal za dva - tandemov pa so bile podobne kot pri iadralnih padalih sredniega razreda. Vseskozi so se tondemi uporobljoli bodisi zo turis­tične nomene oli zo šolonje novih pilotov, posebej v zodnjem čosu po se je tovrstno uporobo tande­mov še posebej rozširilo . Kondidoti v jadrolnopadolskih šoloh so izrožoli željo, do bi v spremstvu piloto učitelja poleteli, pre­den se odločijo zo samostojno pot. In v tokih primerih odigro tondem odločilno vlogo. Še precej večjo po je uporobnost tondemo v turistične nomene. Jadrolnopodalske šole so skupoj s turis­tičnimi organizacijomi no točkoh, kjer to pride v poštev, pričele organiziroti polete s tondemi in s tem tudi obogotile športno turistično ponudbo krojo. Sevedo je šlo v začetku bolj počasi, zadnjo leto po je letenje s tondemi doživelo provi roz cvet.

Pilot, večinomo so to u čitelji jodrolnego podalstvo, vorno vodi podolo, potnik po lahko uživa v lepih rozgledih . Včosih so razmere ugodne tudi zo jod­ronje, kar predstavlja svojevrstno doživetje. Potnik ob ičojno pri vzletu doživlja tesnobo, stroh pred ne­znonim, vse po je popločono, ko poleti, kajti po zotrjevonju večine potnikov so občutki res enkrotni. Potnik tudi ne potrebuje predznonja, zo krotko priprovo pred vzletom poskrbi pilot tondemo. V Sloveniji so prvi zočeli organizirono ponujoti tovrstne storitve v Bovcu, sedoj po je letenje s tandemom rozširjeno po vsej Sloveniji. Pri tem po prednjočijo šole jadrolnego podalstvo, ki delujejo v turističnih krojih . Še vedno so zelo oktivni Bovčoni, ki letijo s Konino in Mongartskego sedlo, v Bohinju in Komniku po orgoniziro letenje stondemi komniš­ko šolo Polet; odziv je presenetljivo velik. Svoje so pristovili tudi proizvojoIci jodrolnih podol, ki so rozvili zelo varno in sposobno podalo, toko do v zodnjem času predstavijo zo pilote izziv tudi letenje s tondemi, seveda v tem primeru čim višje in čim dlje.

Dušan Orehek

. '" .

1 ,

OIlU'''11

---.,,~ .. " .. " , I K'IChb'CII

, w".(J"q" He-Imagor

KAHN' ~~ HOChlW.p A,1 lJ ,'

.u/aro I M Ze:"mllf,.

."

lo,.,.

}.u I , Paula,o ,

c.:"nQ

M,,'ano ll'lf , , , , 1 ' ~ L1g/tOnt Sftbb,.dofO

• l. Konjiško gora 2, Pernice 3. Mariborsko Pohorje 4. Smrekovec nad Zabočevom 5, Zavrh nod Borovnica 6, ~picOiazgledni stolp 7. Ulovka 8, Koreno nad Horjulom

"r~'erntO" \"

9. Somotorica

CI ~C~8""Q,"A .~~,

Untt.,wen9

1 O, ,11 . Sekirico in Ženček 12. lovrenc nod Polhovim Gradcern 13, Slivnica 14, Strmec nod Colom 1 5. Strmica pri Postojni 16. Kovk nod Ajdovščino 17. lijak

1 A

18. Kope 19, Kremžarjev vrh 20. Uršlja gora 21 , Rahtel 22, Vinsko gora 23. Dobrovlje 24. PrebiId 25. Donačka gora

tol(\dnll1

S .. , "

K 11'

26. Polajžar pod Don. gora 27. lisca 28. Prnovše 29, Križe 30, Zajčjo gora 31. Čemšeniško planina 32. Golte - Boskovec 33, Golte - Stari stani

Ob/ut:

tHJI!

F )) '\ S'GM'''.'

$."" •• ",." 1, I " ~OIFSBERG

1ft- ~ ,

Š AOd'Č )" AS' S"'.o

G'''fl~ISy ' t:=>:/"r> .

Stalnz

BBdGam"

I ______________ w~ t'W ___ _ >--y

)1 ,.

VOlkl.>rlt;~rk'

l'

.Kuhn!lo(IOlf / ---.. ' E n" rl ~ 8te.l)urq

34. Tirškova domačijo 35, Goličnikovo domačijo 36. Knezovo domačijo 37, Klemenškova domačija 38. LepenatKa 39, ~emprimaž 40, Kranjska reber 41 , Dovja raven

42. Velika planina 43. Kamniški vrh 44, Krvavec, Ambrož 45. Potoška gara 46, Sv. Lovrenc 47. Kriška gara 48. Gozd 49. Dobrča

/Bfunn

bbl!iwald

50. Sv, Peter 51 , Vitranc 52, Brvoge 53. Kobla 54, Studar 55. Vogar 56, Vogel 57. Podjelje

58. Kobala 59. Predela 60. Dobrava 61 , Starijski vrh 62. Kobariški Stol 63. Planica 64. Kobilnico 65. Kuk

R.doboj

"'111"0'11'("

~ """O~II'"

'\. 0 •• 1'10'''''' I

, DI' '. E~ '~

" E

Mrllclin U

141. K •• (!,

66. Plan ja 67. Kanin

,

. 'vk'IJ"

.-

68, Mangartsko sedlo 69. Grmada (~marno g. 70, Gradišče 71. Sv, Miklavž 72, Kopilnik 73. Malič

" / (' E

c'

OJ,lkty ••

N.bG\II"

SI .. M

74. 75,

l.., ... ,

M."'''!S~.'''.' 0..".

r,~n.

"8pt04,·. ,,,.

t-Goče Smuk

O"",iI\lyo.o.d )

", .. X:

Zalaba\.; an ,:)

\I.I.ta'"!~t

t"9'''. o.,,.ovec:

KIIUl'It ,'"

s ... .....e.",

~':::~:

OOm8!l,,,eC

PRelOG

I KRIZEVCI

''''

Cazma

Pobten,~

Kril

~

" , E ,

1-

.-"~ " POlC"

!ol/v:ec

OM'O'G H,.~ltl"'c.

9lJda~evo

Topolovac

V sloveniii ie 16 šol za letenie z iadralnimi padali, ki deluieio v okviru klubov ali samo­stoino. Vse šole so povezane v Komisiii za iadralno padalstvo. Tako imajo vse šole enoten program šolanja. Komisija za izobraževanje orgonizira tudi šolo nje učiteljev letenjo. Učenje letenja z jodralnim podolom je razdeljeno v dvo delo -v zočetni in nodoljevalni tečoj. Zočetni tečoj traja 6-8 dni, njegov nomen je usposobiti učence za letenje do 150 m višine; in pod nadzorom učiteijo . Poudarek je predvsem no pravilnem vzletu in pristonku in teoretičnih osnovoh oerodinomike, meteorologije in tehnike letenja. V začetnem tečoju se učenci seznonijo z jodralnim podolstvom, nikokor po niso usposobljeni za somostojno letenje. Tisti, ki se potem resno odločijo zo letenje s podalom, morajo v nadoljevolne tečoje, kjer pod vodstvom učiteijo opravijo višinske lete, osvojijo in utrdijo znonje. Poudarek je toko no somostojnem vodenju padola kot na spozno-

22

vonju meteoroloških pogojev zo vorno letenje. Učenci tudi poglobijo znanje aerodinamike, meteorologije, tehnike letenja in pravil gibonjo v zraku. Potem ko opravijo vso j 50 letov z višjih hribov in njihov učitelj potrdi, do obvlodojo potrebno znonje, lahko opravijo jo izpit zo piloto jadralnego podolo. Izpite vso ko leto štirikrat orgonizira komisija zo jodralno podolstvo. Letno se zočetnego tečojo udeleži okrog 200 učencev, od koterih se jih približno eno četrti­no odloči zo nadoljevolno šolonje. Kljub števil­nim šolam se nekateri še vedno odločijo zo »somoučenje«, oziroma jih uči jo prijotelji, ki mislijo, do obvlodojo tudi poučevonje . Rozvoj jodrainego podolstvo je bil hiter. Danes ne moremo več govoriti o spuščonju z gora, gre zo pravo letenje. To je sevedo tudi spremenilo mnenje, da gre zo enostoven in varen nočin uresničitve želje po letenju. Žol je to potrdilo prakso s številnimi nesrečomi in poškodbomi. Zoto je zo začetnike pomembno, do svoje prve

letoine izkušnje pridobivojo z izkušenim učitel­jem in s šolskim podolom. Konstrukcijo šolskego podalo je prilogojeno zočetniku in se v marsičem razlikuje od podal, s koterimi pouču jejo »prijotelji«. Prav toko nevoren je občutek, »saj že vse znom« po kratkem zočet­nem tečoju .

V tujini je somoukov le 10 odstotkov. Pri nos je to številko večjo, no srečo po se z boljšo orgonizocijo šol to stonje spreminjo. Vornost je mogoče izboljšoti le z znonjem. Zoto je pomembno delo Komisije zo jodralno podolst­vo, ki skrbi zo poenoten program šolonja, izo­braževonje učiteljev in strožje izpite.

Sandi Marinčič

lUD I OPRIMA NARIDI PILOIA • • r-------------------------- ---I I I I I I I I I • K ot za vsako drugo "opravilo" se moramo tudi za jadralno padalstvo primerno opremiti. Pionirski časi jadralnega padalstva, ko so zanesenjaki leteli le skromno opremljeni so že davno mimo. Takrat si skoraj s težavo spravil skupaj deset kilogramov opreme, danes pa si lahko vesel, če se ti kazalec na tehtnici uspe zaustaviti pod petnajstimi kilo­grami. Današnjo opremo lahko razdelimo na osnovni, potrebni in dodatni del; slednji nam omogoča boljše in udobnejše letenje. Ob začetkih letenja z jadralnimi padali so med opremo sodili le padalo, letaini pas, morda še čelada in nahrbtnik, v katere­ga si to spravil. Danes je seznam daljši. V osnovni" paket" opreme sodijo jadralno padalo samo, letaini sedež, čelada, reševalno padalo in nahrbtnik.

JADRALNO PADALO Evropsko tržišče je z jadralnimi padali že kar neko­liko zasičeno. Proizvajalcev in z njimi modelov jadralnih padal je zelo veliko in tako lahko vsak najde sebi primerno jadralno padalo. Modeli so razdeljeni v štiri razrede, v katere se uvrstijo po namembnosti, znanju in izkušnjah pilota. V prvem razredu so šolska jadralna padala. Ta so namenjena šolanju; namenjena so prvim korakom in po končanem šolanju prvim samostojnim pole­tom. Seveda, tako kot avtomobilov v avtošoli ne "razganja" od moči, tako tudi šolskih jadralnih padal ne "razganja" od letalnih lastnosti. Konstrukcija le-teh temelji na maksimalni varnosti in dobri vodljivosti. Njihove letaine lastnosti so potisnjene v ozadje, kar pa ne pomeni, da s šolski­mi padali ni mogoče jadrati; ugodna lastnost šol- . skih jadralnih padal je tudi ta, da niso občutljiva na napake pilotovega upravljanja. V drugi razred se uvrščajo jadralna padala srednje­ga razreda (imenovana tudi rekreativna jadralna padala) . Izbira je v tem razredu največja . Ko človek preneha" guliti šolske klopi", tudi preraste

šolsko jadralno podalo. S in nekaj izkušnjami je že sposoben upravljati padala srednjega razreda. Slednje odlikuje izjemna varnost in zelo dobre letaine lastnosti, ki že omogočajo večurna jadranjo in prelete. Sledijo športna jadralna padala. To sodijo v najm­lajŠO generacijo jadralnih podal, hkrati po se uvrščajo med srednji in tekmovalni razred. Po letal­nih lastnostih se zelo približajo tekmovalnim padalom, vendar imajo "všito" večjo varnost. Upravljanje športnih jadralnih podal je zahtevnejše od upravljanja jadralnih podal srednjega razreda, zaradi česar s športnimi jadralnimi padali letijo izkušeni piloti, ki sicer nimajo tekmovalnih ambicij, a se pogosto lotevajo preletov. ln končno so tu tekmovalna jadralna padala. Že sam naziv razreda pove, komu so namenjeno. S tekmovalnimi podali letijo tisti piloti, ki letijo redno in aktivno; namenjeno so predvsem tistim, ki tek­mujejo in so za boljše letaine lastnosti pripravljeni žrtvovati določeno stopnjo varnosti. Tekmovalna jadralna padala so občutljivejša na turbulence in zahtevajo praVilno in natančno vodenje. Kot pri vsakem razvoju se tudi pri podalih priprav­ljajo prototipi. Prototipe izdelujejo proizvajalci za svoje pilote. S takšnimi padali letijO najboljši no svetu. Pogosto proizvajalci ukrojijo prototip za točno določeno osebo, za svojega najboljšega pilota, in se zato pri izdelavi določenega modela podrejajO njegovim željam. Takšen prototip lahko "doživi" izpeljanke, ki se prilagajajo znočilnostim terena no katerem se odvija določeno tekmovanje. Za uživanje v dVOje je namenjeno jadralno podalo za dva - tandem. Njegova površino je toliko večjo od navadnega, da z njim lahko letita dve osebi. Letaine lastnosti tandemov so različne, pač glede na model in proizvajalca. To padalo večinoma uvrščamo v srednji ali športni razred: Poznamo tudi tandeme, ki po letalnih sposobnostih in varosti sodijo v tekmovalni razred. Tandem mora biti lahko vodljiv, preprost za vzletanje in predvsem varen, saj se mora turist, ki plačo panoramski polet, med

LETALNI SEDEt V prvih letih obstoja jadralnega padalstva piloti niso poznali letalnega sedeža, ampak so leteli z letalnimi pasovi. Med daljšim letenjem so skrajno neudobni, saj v njem pilot praktično visi kot "špaget". Zato so se kasneje pojavili prvi letaini sedeži, ki so se do danes izpopolnili v prave "fote­lje". Poleg večjega udobja kot pasovi ti nudijo tudi večjo varnost. V njih je mogoče vgraditi zelo pri­poročljiv dodatek, ščitnik za hrbet, ki pilota varuje pred morebitnimi poškodbami hrbtenice. Pasovi se danes še vedno uporabljajo pri šolanju, saj so zara­di določenih napak, ki jih pri učenju letenja počno tečajniki mnogo bolj primerni kot sedeži. Tudi tukaj velja že oguljen pregovor; kolikor denarja, toliko muzi ke (beri toliko udobja in varnosti) . (ena letal­nega sedeža je od 230 DEM do 1200 DEM.

REiEYALNO PADALO Jadralno padalo naj bi bilo kot letaina naprava namenjeno za letenje v stabilni atmosferi. Večina pilotov te omejitve ne upošteva in leti tudi v turbu­lentnem ozračju, v času močne termike ... Torej v takšnih letalnih razmerah, ki lahko na takšen ali drugačen način močno poslabšajo letaine lastnosti jadralnega padala in ga v zraku celo zaprejo. V takšnem primeru je reševalno padalo še kako potrebno. Poznamo več vrst reševalnih padal, in sicer klasično (na ročni izmet), vzmetno (izmet roke nadomesti vzmet), raketno (izmet roke nado­mesti pirotehnični-raketni naboj) in cut-away sis­tem (posebni sistem s pomočjo katerega odvržemo jadralno padalo, to pa pri tem izvleče reševalno padalo). Reševalna padala imajo površino 28 - 39 m2, odvisno od teže pilota (cena od 350 do 800 DEM). Poznamo tudi reševalno padalo za uporabo pri letenju s tandemom, ki ima površino približno 85 m2 (cena okrog 1100 DEM).

23

.... -~ KRI L A~ .. -::>· .-..... -----------------~

ČELADA Glava seveda ni žoga in zato piloti jadralnih padal potrebujejo tudi čelado . Po obliki so čelade različne, na splošno pa izbiramo lahko med inte­gralnimi in navadnimi. Najboljša in seveda naj­dražja "zaščitna pokrivala II so izdelane iz kevlarja, ostala pa iz različnih vrst plastičnih mas. Nekateri piloti uporabljajo kar motoristične čelade, ki pa so težje in imajo to pomanjkljivost, da pilot ne sliši dobro zračnega toka okrog sebe. Nekateri posamezniki uporabljajo tudi različne kolesarske, hokejske in kajakaške čelade, ki pa so na primerne predvsem zato, ker ne zagotavljajo dovolj varnosti. Cene: 120 do 400 DEM, odvisno od izvedbe in materiala, iz katerega je čelada izdelana. Tukaj se seznam osnovne oziroma obvezne opreme konča. Seveda še danes mnogo pilotov leti, ne ozi­raje se na varnost. Tako nekateri, denimo, žal še vedno letijo z volneno kapo na glavi, reševalno padalo pa jim predstavlja le "velik" in nepotreben strošek. K sreči takšni neodgovorneži že nekaj let na tekmovanjih ne morejo ogrožati ostalih pilotov, saj organizatorji dosledno zahtevajo osnovno opre­mo. Seznam dodatne opreme je z leti postal že precej dolg in nekateri II dodatki" so za uspešnejše letenje in jadranje postali že skoraj obvezni.

VARIOMETER Variometer je inštrument, ki pilotu kaže, kol iko metrov na sekundo se spušča ali dviga. Jadralni padalec ima občutek za dviganje ali spuščanje le ob hribu, kjer lahko projicira svoj položaj na poboč­je. Ko se od hriba oddalji ali se dvigne nekaj sto metrov nad njega, občuti le še močna dviganja ali spuščanja . Pri šibkih pogojih pa ne more zaznati ali se dviga ali spušča . Variometer je hkrati nujno potreben za natančno centriranje termičnih stebrov. Večinoma so variometri v kombinaciji z viši­nomerom, zato tega ne bi omenjali posebej. Boljši variometri imajo poleg teh dveh funkCij še uro, datum, štoparico, spomin, ki shrani podatke zad­njih sto poletov, priključek za merilnik hitrosti, barograf, termometer, stall alarm in merilnik zračnega pritiska. Cene: od 270 do 1000 DEM lahko tudi več. '

RADIJSKA POSTAJA Jadralni padalci za medsebojno komuniciranje uporabljajo ročne radioamaterske postaje z močjo do 5 W. Z radijsko postajo lahko pridemo do korist­nih informacit s pomočjo katerih lahko izberemo glede na vreme najprimernejše štartno mesto, bolje letimo in komuniciramo med sebOj v zraku. Radijska postaja je zelo priporočljiv del opreme za tiste, ki radi letijo sami, in tiste, ki se odločajO za

24

prelete. Nesreča nikoli ne počiva in pogosto je radijska postaja v neprijetnih in nesrečnih okolišči­nah edini stik s svetom in s tem edina rešiIna bilka. Zaradi varnostni je radijska postaja obvezen del tekmovalne opreme v slovenski ligi in tudi na podobnih tekmovanjih v tujini. Cena: od 400 DEM dalje. V dodatno opremo sodi še kompas (cena: 150 DEM), ki ga uporabljajo večinoma le tekmovalci. V zadnjem času prihaja v uporabo tudi GPS (satelits­ka navigacija, cena okrog 1500 DEM). Uporaben je pri daljših preletih in letenju na nepoznanem terenu. Za navadne- jadralnopadalske smrtnike sodijo v dodatno in zelo priporočljivo opremo še čevlji prek gležnjev (od 100 do 350 DEM), letaini kombine­zon (od 140 do 500 DEM) in kakovostna očalo (okrog 100 DEM, podrobnosti KRILA 4/94). Ponudba na slovenskem trgu je zelo pestra in večja od povpraševanja. Izbire je veliko in proizvajalci včasih nudijo tudi določene ugodnosti in popuste. Vse kose opreme lahko piloti dobijo doma, pri vseh slovenskih proizvajalcih in v šolah letenja. Kaj pa v

trgovinah? V Sloveniji je žal le ena trgovina, v kateri ponujajo opremo za jadralno padalstvo, in sicer ALP ŠPORT v Kamniku. Opreme za letenje z jadralnimi padali je veliko, za vse skup~j pa je treba odšteti kar lep kupček denarja. Ce je vaš žep bolj plitek, pa bi vseeno radi leteli, je možnosti za nakup rabljene opreme veliko. Vsi domači proizvajalci nudijo možnost nakupa staro za novo. Mnogokrat je mogoče neko­liko rabljeno jadralno padalo kupiti občutno ceneje kot novo. Skok čez mejo vas bo stal ve( kot če bi enak kos opreme kupili pri nas. Obstajajo tudi oglasi (v Salomonovem oglasniku kar mrgoli jadral­nih padal), vendar vam, če niste izkušen pilot s kar nekaj staža, nakup prek oglasa odsvetujemo. Kaj kmalu lahko postanete višji, slabe volje ali pa se vam podaljša nos. Preizkušeno! Raje se obrnite na proizvajalce ali šole letenja. Tam vam bodo sveto­va li in ponudili pomoč pri vašem nakupu. Takšna poteza bo blagodejnejša za vašo denarnico in dušo.

Matjaž Kačičnik

.... -~ KRI L --..::>' ...... _ ........................................ ~

CIN I K OPRIMI ZA 'ADRALNO PADALSIVO r----------------------------------------------------------------------I I

t JADRALNO PADALO Perche columbus 16 720 DEM Sky tornado com~etition 2600 DEM Perche columbus 18 750 DEM Sky carrera 2100 DEM ~rofil 20 650 DEM Sky jojo 1700 DEM profil 22 680 DEM Sky obelix 2800 DEM Firebird RS 2 650 DEM Kim fly abs 1900 DEM Atair bi place 1100 DEM Kim fly venti 2400 DEM Kim fly wind 2500 DEM LETALNI SEDEil

Kim fly ~ulsar 2700 DEM Air Systems action 390 DEM

Kim fly 2900 DEM Air Systems s~ort 599 DEM energy Kim fly duo 41 3000 DEM Firebird turtIle basic 300 DEM

Fun fly domino 2400 DEM Firebird turtile com~etition 480 DEM

Fun fly 2600 - 2800 DEM Charly husky 360 DEM arrow

Fun fly follow 2800 DEM Charly fors 250 DEM

Air Systems lastovka 1900 DEM Skyline new distance 480 DEM

Air Systems galeb 2200 DEM Skyline supersede 600 DEM

Air Systems konja 2400 DEM VARIOMETRI Air Systems P 51 2700 DEM Breuniger basis 430 DEM Air Systems sensor 3000 DEM Breuniger classic 660 DEM Air Systems sensor com~etition 3100 DEM Breuniger com~etition 900 DEM Perche magic cloud 1500 DEM Flytec 3005 480 DEM Perche EQ s~ort 1700 DEM Flytec 3020 770 DEM Perche graffi!y 2000 DEM Flytec 3030 1090 DEM Perche blisss 2200 DEM Skytech sky computer 21000 SIT Perche aero logic 2400 DEM Perche dynamic 2600 DEM ČELADE

Fly delta 120 DEM Perche AL sensor 2500 DEM

Fly ~ick u~ 130 DEM Perche tandem AL 59 3000 DEM

REŠEVALNO PADALO Sky sky s~are 350 DEM Charly revolution 1 650 DEM Charly revolution 2 690 DEM O podrobnostih ostalih kosov opreme za letenje z jadralnim padalom

Charly second chance 96 480 DEM lahko preberete na straneh 23, 24. Dodatne informacije o nakupu zgoraj navedenih stvari pa lahko dobite pri predstavnikih podjetij

Perche oscar 16 600 DEM Air Svstems (tel. 064/225-492), Fun flV (tel. 061/159-4242), Perche oscar 18 630 DEM Kim flV (061/823-086), SkV (tel. 063/857-014), Perche columbus 14 690 DEM Alp šport(tel. 061/812-936).

25

_---)! KRI L ----:>' -- ---- --- ----- ---- ---- .-"

PADALO GOLO GO

NAD RO

~------------------------------I I

t Spet sva sama . Tukaj, v taboru 3, 7100 mvisoko nad južno stena Nanga Parbata in nad množico oblakov, ki segajo od obzorja do obzorja. Med nji­hovimi kipečimi oblinami se skrivajo beli vrhovi številnih šesttisočakov. Padalo in jaz. Mirno je in prijetno, včasih celo toplo na oranžnih skalah, kjer sušim nogavice, okoli katerih se spreletava pisan metulj. Ne vem, katera topla sapa ga je odpihnila v te višine, prepričan pa sem, da dolge, hladne noči na tej višini ne bo preživel. Pogled proti cepinu, na katerega sem obesil kos toaletnega papirja, ni nič kaj vzpodbuden. Tudi danes piha veter že ves dan navzdol. Precej volje je treba, da sezujem plastične čevlje in ko za seboj zaprem zadrgo šotora, sem spet pošteno utrujen. Zjutra j sem poskušal jesti, pa sem spet bruhal. Piti in ležati, ne da bi se premikal, samo tega si sedaj želim. Jutri me čaka pot navzdol. Tam daleč spodaj pod mojimi nogami je kuhinja v bazi.

26

Zjutraj ni nič bolje. Prijatelji, ki so prišli do mene popoldne, so že odšli naprej, veter pa še vedno piha dal. Skale na grebenu se lepo ogrejejo, črne kavke ob stenah vrtijo steber skoraj proti vrhu. V naši smeri, na strmih ledenih pobočjih, pa se zrak vedno samo spušča. Poberem nahrbtnik in se ob fiksni vrvi začnem spuščati navzdol. Nekaj sto metrov nižje je na grebenu manjša rama. Pobočje se skoraj zravna, zato se ustavim in se sesedem. Potem se odločim. Pot v dolino je še zelo dolga, močno sem utrujen in počasi sestopam. Že tretji dan nisem jedel skoraj nič, pil pa sem mnogo pre­malo. Če bom tako nadaljeval, bom moral še vmes prespati na enem izmed taborov. Pobrskam po nahrbtniku, izvlečem drobno aluminijasto palico in zavežem zadnji kos toaletnega papirja. Brezvetrje. To se mi zdi mnogo bo lje, kot pa če veter piha navzdol. Razgrnem levo polovica padala, pok· leknem na nahrbtnik, da se malo od poči jem in

nadiham, ter odvijem tudi desno polovico. Še dva počitka me stane, da uredim zavozlane vrvice. Ponoči, ko me je zeblo in sem se s kupolo pokril čez spolno vrečo, sem vse premetal. Nadenem si skoraj prazen nahrbtnik in okoli vratu obesim fotoaparat. Na plezalni pas privežem dva najlonska trakova in se z vponkama vpnem na nosilne trakove padala. Strah me je. Roke se mi vidno tre­sejo, ko držim v rokah komandne obročke, pod vetrovko mi je vroče . Pobočje se za tem ravnim delom prevesi strmo navzdol do ledenika, skoraj 3000 metrov nižje. S pogledom objamem fan­tastično morje vrhov in oblakov v daljavi, pod rob pobočja pa sploh ne upam pogledati. Mora mi uspeti. Druge priložnosti več ne bo. Bojim se, da niamam več moči, da bi tekel, in niti pojma nimam, ali bom lahko tekel dovolj hitro. Če bi veter vsaj malo popihal proti meni, bi bil vzlet

manj zahteven. Vendar na žalost ne čutim niti sopice no obrazu. Mislim, do sem pripravljen. Še zadnjič vse pregledom in niti no misel mi ne pride, do bi se odpel, stopil okoli podala in popravil zavihan stabilizator ter rob kupole no desni strani. Preveč sem utrujen. Pripravljen sem. Stečem no vso moc, kar je še pre­morem. Čutim, do so se napeli nosilni trakovi, ko se dvigne kupolo nod menoj. Poiskušam teči še hitreje in se z derezo skoraj spotaknem. Trenutek kasneje me prešine neznansko olajšanje. Padalo

Fotografije: Silvo Bobič

me nosi, odletelo sva nod steno. Počutim se, kot do bi podlo z mene v prepad težko breme. Uživam v fantastičnem razgledu in zavijem levo nod poboč­ja Rupalske stene Nanga Parbata. Pod mojimi nogami se v globino grezijo neskončno visoke strme grape in žlebovi. V daljavi se v jutranjem soncu blešči gladino ledeniškega jezera zraven baznego tabora. Pisani šotori so samo drobne pike no robu doline, ki jih težko ločim od zelene pre­proge pašnika ob reki. Povsem mirno je v zraku in sproščeno lahko spustim komandne vrvice, do si privežem trak za noge, ko me prične stiskati plezalni pas. Vso steno preletim od zahoda proti vzhodu in potem še nazaj. Poslikam več detajlov v steni, potem po se usmerim nod tabor v naši smeri v upanju, do me je kdo opazil. Počasi izgubljam višino, zato letim čez vso dolino no drugo stran. Presenečen ugotovim, do sem poslikol že ves film. Pobrskam po vseh žepih, pa tudi nahrbtnik si snamem in go pregledom. Žal mi je, ker ne morem zamenjati filma. Namesto tega si privoščim nekaj ostrih zavojev nod našimi šotori v bazi in se pripravim na pristanek. Niti koraka ne morem narediti z derezami na mehki planinski troti, koj šele, do bi stekel naprej in lepo pristal. Vrže me naprej, do se zadnji hip ujamem no roke. Uspelo mi je. Slabe pol ure je trajal polet z višine 6800 m do baze no 3850 m. Ves omotičen sem zaradi toplote, ki je nisem vajen, in kos za kosom odlogom toplo višinsko obleko. V prsih me tišči zaradi gostega zraka, na levo uho slabše slišim, sicer pa se počutim odlično. Noš pakistanski kuhar me sprejme z velikim loncem čajo . Salam aleikum.

_----:f KRI L ----::>' _oo .. ____________________ ....

Poleti v visokih gorah Himalaje so zelo radki in nevarni. Za uspešen vzlet mora biti izkušen alpi­nist, ki je hkrati izkušen pilot jadralnega podalo ob določenem dnevu, ko je vreme lepo, vidljivost dobra, kadar veter ne piha oli ne piha premočno no pravem mestu. S seboj mora imeti vso potrebno opremo. Dobro mesto za vzlet so redka, večkrat se končajo s prepadno steno. Pri vzletu te oviro globok sneg oli skorjo, ki se predira. Dodatno te­žavo predstavlja redek zrak. Zraven problemov z aklimatizacijo je treba računati tudi no težave pri vzletu zaradi manjšega vzgona in hitrejšega pa­danja. Majhno padalo, težko 5 do 6 kg, pri hoji no planin­ski poti ne predstavlja velikega bremena . V višinah nod 5000 m po go je zraven hrane, šotora, spolne vreče, opreme za kuhanje, tople obleke, vrvi, plezalne in osebne opreme, skoraj nemogoče no­siti. Letalec z resnimi cilji potrebuje vso podporo in pomoč ostalih članov odprave oli naveze. Pristanek predstavlja problem zase. No redkih trav­natih zaplatah oli ravnicah se postavijo bazni tabori. Velikokrat je to no robu ledenika oli ledeniške morene, polne večjih skalnatih blokov in grebenov. Treba je upoštevati turbulenco zaradi razgibanega terena v dolini in ostrih grebenov gora. Vetrno vrečo je obvezen del opreme.

Silvo Babič

27

_----ft KRI L -- ..::>' ~ -~ ---------------------"

POGOVOR Z NAJBOLJilM SLOVINSKIM JADRALNIM PADALCIM r--------------------------I

V sebino te številke, namenjene jadralnemu padal­stvu, s katero želimo bralce podrobneje seznaniti s tem športom, bi si težko zamislili brez predstavitve najboljšega jadralnega padalca pri nos. Izbiro ni bilo težko, vsaj po doseženih rezultatih ne, ki go­vorijo že sami. Padlo je seveda no Škofjeločona Domna Slano, izkušenega jadralnega padalca z vrsto pomembnih mednarodnih rezultatov, ki ga poleg klasičnih jadralnopadalskih tekmovanj zani­majo tudi preleti. Človeka torej, ki nam lahko veliko pove o tem športu.

"Preden ste postali jadralni padalec, ste menda hoteli postati zmajar. Kaj vas je sploh pripeljalo v letalstvo, saj vemo, da ste umetnik - slikar? Ste našli kakšne stične točke, ali pa vam je letenje samo v užitek in konjiček v prostem času?"

"lahko rečem, da se je mojo zaljubljenost v leteče objekte in letenje začela že spapirnatimi aviončki, ki mi jih je delal oče in potem seveda tudi sam. Še danes se prav po otroško veselim, ko iz roke spus­tim karkoli letečega. Z zmajem nisem letel nikoli, bila pa je to mojo gorečo željo. Bil sem še otrok, v sedmem ali osmem razredu osnovne šole, ko mi je celo uspelo prepričati momo, do mi je kupila zmaja, vendar mi s pretvezo, da imam preslab uspeh v šoli, potem ni pustila leteti.

28

Potem sta sledili dve hudi nesreči kolegov in kar za nekaj let sem moral na letenje pozabiti. Medtem sem se malo ukvarjal tudi z modelarstvom, pri katerem pa je bilo za moj okus preveč sedenja in delo v primeravi z letenjem samim. V tistih letih sem že tudi nekoliko odrasel in v meni se je spet vzbudilo nepremagljivo želja po letenju. S Stanetom Kranjcem, mojim dolgoletnim prijate­ljem in največjim učiteljem letenja v mojem življe­nju, je bilo vse zmenjeno za šolanje letenja z zma­jem. Toda v tistem času je Stane že zacenjalleteti z jadralnim padalom in ni več našel pravega časa za inštruiranje zmajartva. Potrpljenje me je mine­valo, zato sem se še sam preusmeril in po dveh poskusih z jadralnim padalom na šolskih terenih sem že vzletel s Kriške gore. Temu so sledili še drugi poleti z višjih štartov in kadar je bilo vreme lepo in za letenje ugodno, sem že roje letel s padalom kot pa poskakoval z zmajem na šolskem terenu. Padala so postajala vse boljšo, razvoj je spremljal moje znanje in željo po napredku, tako do je zmajarstvo nekako padlo v pozabo. Med letenjem in slikarstvom sem verjetno skupna točko jaz ali pa pač še kdo drug, ki se ravno tako ukvarja z obojim. Kako letenje vpliva na moje slikarstvo - ali obratno, po ne vem. To naj ugotavl­jajo filozofi. Jaz imam rad oboje, glede na vreme, svetlobo, barve in počutje. Svojega življenja ne l očim na hobi, delo, službo, prosti čas, ampak ga

jemljem kot celoto, ki je sestavljena iz vsega tega in še mnogih drugih stvari."

"Jadralna padala spremljate že od začetka nji­hovega uvajanja pri nas (in s samo malo zamude pred ostalim svetom). Kako gledate na njihov razvoj glede na to, da ste začeli leteti s preprostimi, nadaljevali z vse boljšimi do seda­nje faze, ko ste neke vrste preskusni pilot za padala proizvajalca Air Systems?"

"Kje so meje svetovih rekordov, recimo v atletiki? Kje so meje znanosti, fantazije ? Nekdo naredi kaj izjemnega in mi rečemo : to je to, to je noj, bolje se ne da. Ravno tako je pri jadralnih padalih. Kolikokrat sem si že rekel, naprej ne bo šlo. Pa je šlo in to precej. Zdaj se je res vse skupaj upočasni­

lo in gre naprej po kapljicah, toda ne računam samo na znanost, pač po tudi no fontazijo. Tudi sam fantaziram in s pomočjo podjetja Air Systems tudi uresničim kakšno od svojih idej."

"Nenehno ste v središču domačih jadralnopadal­skih dogajanj, kot tekmovalec pa poznate tudi razmere v tujini. Hkrati ste bili že nekajkrat v Južni Afriki, kjer ste lovili največ: svetovni rekord v dolžini prele ta. "

"Naše jadralno padalstvo je ujelo tisto v tujini v

marsičem . Na samem začetku smo res malo zaostajali, vendar ne morem reči, da še vedno . Na primer, podjetje Air Systems je po velikosti peti proizvajalec jadralnih padal na svetu, naši rezultati so v samem vrhu, za še boljše pa bi naši tekmo­valci potrebovali več izkušeni, kar spet stane vel iko denarja in bomo brez kakšne ustrezne finančne pomoči težko napredovali. V Južni Afriki sem bil že tretjič . Letenje je tam bistveno drugačno kot pri nas, vendar ravno tako zanimivo in vznemirljivo. Do danes sem verjel, da imam najdaljši prelet na svetu, GPS mi je kazal 284 km. Po moji oceni bi morala preletena razda­lja, glede na GPS, meriti blizu 285 km, ker ne kaže decimalk. Vendar sem pred dnevi dobil tele­faks iz Južnoafriške republike, ki mi ga je poslal prijatelj Alex Louw, da so na Južoafriški letalski zvezi glede na koordinate izračunali s formulo, ki jo uporablja FAI, mojo preleteno razdaljo kot 283,5 km, kar je 300 m manj od razdalje sve­tovnega rekorda. Kaže, da se izračuni GPS in for­mule ne ujemajo, saj so vsem, ki smo leteli v tis­tem času, izračunali manj, kot so kazali GPS."

"Kom se bo po vašem mnen;u usmerilo ;adralno padalstvo? Kako bi lahko razložili fenomen re­lativne množičnosti v tem športu pri nos?"

"Množičnost tega športa pri nas in v svetu je posledica preprostosti in relativne cenenosti opreme. Vsakdo se zelo hitro nauči osnov jadralne­ga padalstva, vendar pa ravno to skriva veliko nevarnosti, saj novopečeni pilot, ki sicer zna vzleteti in pristati, ni kos nepričakovanim okolišči­nam, ki so neizogiben del letenja . Jadralno padalstvo po mojem mnenju nikdar ne bo tako množičen šport kot smučanje, tenis ... ,saj nima vsak psihofizičnih sposobnosti za letenje, pa naj bo še tako enostavno. Bojim se različnih misel­nih tokov različnih skupin ljudi, ki mislijo, da si na­ravo lahko lastijo samo oni, npr. lovci. Ti bi nam najraje prepovedali leteti, češ da plašimo 'njihovo ' divjad, ki da ima potem psihološke težave - od šo kov kar skače v prepade, oni pa s kroglo, ki je tako humana in hitra, da je žival ne uspe niti zaslišati, ko se že zgrudi mrtva, ohranjajo ' naravno ravnovesje' in kopičijo rogovje najlepših primerkov na svojih stenah. Ali pa ekstremno zeleni, ki bi iz narave najraje odstranili človeka, kar v nekaterih primerih res ne bi bilo slabo, vendar pa se mi zdi

debi I no, prepovedati rekreativcu peljati se s kole­som po gozdni ali poljski poti."

"Leten;e z zma;i in ;adralnimi podali ;e pravza­prav na;bol; prvinsko leten;e danes. Kakšen po ;e v povezavi s tem voš odnos do ostalega delo letalstvo, npr. leten;a z ;adralnimi in motornimi letali ipd.?"

"Na to vprašaje je nekoč čudovito odgovoril moj prijatelj Stane Kranjc, ki je rekel, da uživa že, ko skoči čez stopnice."

"Ste na;uspešne;ši slovenski tekmovalec v ;adralnem padalstvu, kl;ub temu po so tudi vos spreml;ala razočaran;a. "

"Moj največji tekmovalni uspeh je bilo drugo mesto na evropskem prvenstvu v Preddvoru leta 1992. Razočaranj oziroma smole je pa več. Naj naštejem samo nekaj primerov: - december 1993, Južna Afrika - zgrešil svetovni rekord v preletu na cilj, ker sem se na koncu poleta izgubil in nisem sledil pravi cesti; - Evropsko prvenstvo, Predddvor 1994 - zadnji dan zmaga v disciplini, vendar so tekmo razvelja­vili, ker nekaj tekmovalcev zaradi taktiziranja ni oddalo letalnih poročil; - Svetovni pokal, Piedrahita 1994 - prvi dan zgrešil cilj za 100 m in bil četrti. Drugi dan sem zmagal, vendar se je razbesnela huda nevihta in so tekmo prekinili. "

"Jadralnih padalcev ;e pri nos vse več. Ko; bi predlagali tistim, ki bi radi kupili ;adralno podlo in se podali no katerega od številnih vzletišč?"

"Vsem, ki bi se radi ukvarjali s tem športom, pred­vsem svetujem, naj se vpišejo v katero od številnih šol za jadralno padalstvo, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Pri nakupu padala in ostale opreme ne bodite skopuški, saj je poceni in rabljeno padalo lahko zelo nevarno zaradi obrabljenosti in utrujenosti materiala. Predvsem pa kupite padalo, ki bo primerno vašemu znanju. Vem, kako je, če si izredno želiš leteti, pa si za to premlad. Je pa žal tako, da je to šport, ki zahteva zrelega človeka, saj te napačna odločitev zelo drago stane. Če kdo začenja leteti mlad, je to po

_---:'; R I -"

---------------------:::-, '

mojem mnenju izvedljivo samo, če je kdo od staršev izkušen pilot, ki bo stvar nadziral. Opozoril bi še, da šolan je ne traja samo toliko časa , kolikor traja tečaj, temveč mnogo dlje. Tistim s končanim tečajem svetujem, naj ne hodijo letet sami, ampak vedno v družbi izkušenejših, saj bo letenje varnejše, poleg tega pa si boste nabrali veliko več izkušenj. Nikar se ne branite tudi tistih izkušeni, pridobljenih ob vrčku (vrčkih) piva po letenju, saj so te lahko zelo dragocene. Tekmovalno letenje se bistveno razlikuje od prele­tov. Da ne bi dolgovezil, naj opozorim na bistveno: pri tekmovanjih gre za merjenje med piloti, letenje je treba prilagoditi tako terenu in razmeram kot tudi sotekmovalcem, saj je na tekmovanjih ponava­di veliko skupinskega letenja. Nekaterim pilotom bolj ustreza tekmovalni način letenja, drugi bolj uživamo v preletih, kjer je za dober rezultat ravno tako kot na tekmovanjih pomembno leteti čim hitreje, ni pa med tekmovalci tiste agresivnnosti. Na preletih na naše odločitve najbolj vplivajo vre­menske razmere in konfiguracija terena, na tek­movanjih pa je bistvenega pomena opazovanje drugih tekmovalcev. Se pa na tekmovanjih nauči­mo ogromno in samo na njih lahko pridobivamo tekmovalne izkušnje in napredujemo v tekmoval­nem smislu."

"In za konec: ;e po vašem mnen;u pobudo o posebni številki revi;e KRILA, posvečeni samo ;adralnemu padalstvu, pravo? Po tudi, do bo v prihodn;e namen;ala več prostora ;adralnemu padalstvu. Ko; predlogote v zvezi s tem?"

"Vsekakor je to odlična pobuda in veseli me, da imamo pri nas takšno revijo. Kar pa zadeva jadral­no padalstvo na njenih straneh, bi morali, če bi se hoteli približati še širšemu krogu jadralnih padal­cev, najti človeka, ki bi sledil vsem aktualnim dogodkom s tem v zvezi pri nas in v sve tu . Objavili ste veliko dobrih člankov , bilo pa bi jih še veC, če bi vaš novinar ali sodelavec uspel priti, recimo, na tekmo svetovnega pokala ali kaj podobnega ."

Boris Knilic

29

····-,1 ~-- -~- --- - -~- - - -- = :: : ::-'

VZLETiŠČA ~---------------------------I I I I I I • Jadralni padalci so tudi nekakšni "zapečkarji". Večinoma letijo le v okolici doma, razen pozimi, ko vsa Slovenija drvi na Primorsko. Oklepanje domačih startov je do neke mere tudi posledi(a nepoznanja ostalih terenov, pomanjkanja informacij .•. Zato smo se odločili narediti seznam urejenih vzletišč v Sloveniji. Iluzorno bi bilo pričakovati, da nam bo uspelo zbrati vsa vzletišča. To smo vedeli že na začetku in zato je bil naš cilj narediti vsaj seznam vseh najbolj obiskanih startov. Za pomoč smo se obrnili tudi na vse registrirane jadralnopadalske klube in odziv je bil dober. Vsem, ki so pomagali pri zbiranju podatkov, se lepo zahvaljujemo. Pa še tole pojasni­lo: morda komu ne bo všeč izraz start. Zanj sem se odločil zaradi njegove pogoste rabe med piloti, s čimer je nekoliko II sporni" izraz iz besedišča izrinil besedo vzletišče.

1. Konjiško goro 1000 m Črešnjice

Strm in ozek start.

Pričujoči seznam vsebuje le najbolj skope podatke o določenem startu, za podrobnejše informacije pa se morate obrniti na naslove, ki so navedeni na kon(u seznama. Nekateri starti so brez naslovov in se za informacije obrnite na šole letenja ali klub, ki deluje v okolici. Pri startih, ki so primerna za začetnike, slednje ni posebej navedeno, tista vzletišča pa, ki so izre(no neprimerna za manj izkušene pilote, so temu primerno posebej označena. Na kon(u še pojasnilo o razporeditvi podatkov v seznamu slovenskih vzletišč: vrstni številki sledi ime star­ta, njegova nadmorska višina, pris­tanek in nadmorska višina pristanka ter smeri vetra, primernega za vzlet. V drugi vrsti pa najdete številko strani Atlasa Slovenije in številko kvadranta, v katerem leži start.

5~Za~h---------807-~---B~~;~~-----3O'O~----V~V)V----

nad Borovnico 145 B3 350 m J

91 Bl

2~ P;r~~e - - - - - - - - -950 -~ - - -Go-rli~a - - - - - -350- ~- - - - J,JZ 12 ----

Start le za izkušene jadralne padalce. Dostop po cesti Borovnica-Pokojišče-Zavrh. Od zadnje hiše v vasi Zavrh peš po kolovozu v smeri S do kote Mali Trebelnik. Malo prostora za pripravo in vzlet na zelo strmem startu. Pristanjalna mesta leži· jo na travnikih v okolici Borovnice. Minimalna finesa 1 :4,5 .

B3 Opozorilo: Pri vetru, močnejšem kot 5 mis, turbulentno ozračje v dolini, kjer leži pristanek.

r M~rib;r;ko- Po-h~~j~ 1 050 -;; - -Ro-d~~~j~ - - - - -350-~ - - - - SV,S - - - - --

41 B3

4~ Š~~eko~e-c- - - - - - -700 -~ - - -iobofe~o - - - - -330' ~- ---J,JZ,SZ,"S- --

nod Zabočevom 146A3 Start namenjen izkušenim jadralnim padalcem. Dostop po gozdni cesti skozi vas Zabočevo (okoli 4 km). Start je na skalnotem bregu tik nad cesto in ponuja malo prostora za postavitev in vzlet. Pristanki so pod vasjo Zabočevo . Opombo: Ob SV je start mogoč zato, ker je Krim daleč zadaj in višji , tako da na nastanejo rotorji . Obenem pa Borovniška dolina kanalizira SV veter in ga usmeri. Seveda pa je potrebno prej preveriti, če to ni rotor!

30

6~ SpiZa~ - - - - - - - - -735 -~ - --i Vr-h~ik~ - - - --40'0-~ - - - - S,SV,V - - - --

rozgledni slolp 145 Al Za izkušene jadralce. Dostop do planinske koče po cesti Vrhnika-Ulovka-Zaplana. Start, ki leži ob anleni PTT, je zelo zahteven. Min. finesa 1: 1: 5. Pristanki na Z delu Vrhnike (Betajnova, Kačja vas). Opozorilo: daljnovodi v Betajnovi.

7 ~tiio;k~ - - - - - - - -- 800~- - - -Ra-zo~ - - - - - - -320-~ - - - -S,SV,V 144 Bl Nezahteven teren, primeren za šolanje. Dostop podoben kot na Špico, nato na vrh smučišča Ulovka. Pristanki na travnikih okoli brunarice (620 m) ali v dolini v bližini vasi Razor (min . finesa 1:5). Telefon v brunarici (061-755·076). Opozorilo: Ob močnejšem vetru nastane nad brunarico močan rotor in turbu· lence.

B~ Kor~~o - - - - - - - -"]00 -~ ---Ho-rjul- - - - - - -360-~ - - - - :nž ------nad Horjulom 125 A3

Nezahteven teren, primeren za ueenje. Dostop po makadamski cesti iz Horjula v vas Koreno do turistiene kmetije Kozjek (tel.: 061-749-083). Od tu 150 metrov po kolovozu v smeri J. Start nezahteven in prostoren, pristanek na travnikih v okolici Horjula. Opozorilo: Ob mocnejšem vetru nastanejo rotorji.

9. Samolorica 650,]00 m Vrzdenec 360 m I,V 125 A3

Nezahteven teren, primeren za ueenje. Dostop po cesti Horjul-Vrzdenec­Samotorica ali Horjul-Korena-Samotorica. Pri Z vetru je start na položnem travniku pod cerkvijo, ce pa je smer vetra V, je uporaben start pod vikendi na vzpetini V od vasi . Pristanek leži na Z strani vasi Vrzdenec.

1 O.~ lf.Sekiric-a-i~ Z~~iek - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -144 B3 ----Ueni poligon za vetrove skoraj vseh smeri je v bližini smuearskega centra Sekirica v Logatcu. Idealni tereni za vadbo startov v mocnem vetru in starta nas­ploh. Opozorilo: Poligon obdajajo prostrani travniki. uporabniki naj s svojo dejavnostjo ne povzroeajo škode! Letaina sezona je le izven casa vegetacije (od oktobra do maja) oziroma tedaj, ko je trava pokošena. Avtomobile parkirajte izven kmeti­jskih površin.

12. lovrenc nad B24 m Pol.Gradec 400 m V,JV,I Polhovim Gradcem 125 A2

Dostop po markira ni stezi (45 min) na vrh Lovrenca (Polhograjska gora) . Pod vrhom leži turistiena kmetija Logar (Pavle Setniear tel. 061-645-094). Obstaja vec zelo strmih in majhnih vzletišc. Na vrhu je posebna vpisna knjiga za jadralce. Pristanki mogoei na travnikih nad vasjo .

13.Slivnica 1100 m Cerkniško polje 560 m JV,J,JZ,Z 165 A3

Dostop iz Cerknice po makadamski cesti do planinskega doma. Travnato poboeje s posameznimi skalami ponuja veliko prostora za vzlet. Primerno tudi za zaeet­nike. Pristanek leži pod cesto pri vasi Martinjak. Dimnik tovarne Brest je odlieen vetrokaz.

14.Slrmec nad Colom 1020 m Malo polje 700 m

Na cesli Ajdovšeina{ol-Črni Vrh na prelazu pri gostilni Vodnjak

J,JZ,Z 143 A3

zavije mo v smer proti Javorniku. Po ozki asfaltno-makadamski cesti pripeljemo do prvih srpentin. Od tod 5 minut peš do vrha hriba . Položno travnato poboeje z veliko prostora je primerno tudi za zaeetnike. Pristanek pod vasjo Malo Polje.

15. Strmica B40 m Strmica 650 m J,JZ,Z,SI pri Postojni 163 Bl

Dostop po cesti Planina-Strmca na sedlo med lipovcem in Petricevim hribom. Prostrana travnata poboeja nudijo idealne možnosti poboenega jadranja tudi za zaeetnike. Pristanki pri vasi Strmica.

16. Kovk BBO m Vipavska dolina 110m JV,J,JZ 142 B3 nad Ajdovščina

Dostop je mogoe po cesti Ajdovšeina ali Črni Vrh{ol-Predmeja. Za vasjo Makobeti zavijemo levo in nato po 100 metrih še enkrat levo ter nato do konca zaselka Krog . Od tod 5 minut hoje do roba Trnovske planote - do starta. Start je travnat in delno kamnit, prostoren in primeren tudi za zaeetnike. Na tem terenu je mogoce nekajurno jadranje vse leto. Pristanki so v Vipavski dolini.

.... -,1 ~ ---~- -,---~ -----: : ::::.'

17. lijak 5B 1 mlivešče 65 m Z,JI,J 140 Bl

S ceste po Vipavski dolini je dostop mogoe po cesti Kromberk-Ravnica-Trnovo (delno makadam) ali pa po cesti Nova Gorica-Solkan-Ravnica-Trnovo, ki je v celoti alfaitirana. Približno 1 kilometer pred Trnovim je parkirišee in od tod 5-10 minut peš do starta. Start je travnat, širok in urejen ter primeren za vse pilote. Sezona letenja je tukaj vse leto. Nekajurno jadranje je mogoce tudi pozimi in tudi, kadar višje v Vipavski dolini piha burja (v takšnem primeru letenje zaeet­nikom in neizkušenim odsvetujemo) . Pristan ki so v Vipavski dolini in sicer pri hangarju in ob magistralni cesti v livešeu ali pa pod startom v bližini letalske steze za modele. Opozorilo: Pri pristajanju v bližini hangarja je potrebno paziti na daljnovod, ki poteka vzporedno s pristajališeem, pri pristajanju v bližini piste za modele pa na radijsko vodene modele letal. Informacije: Zoran Žnidareič, Bukovica 57 tel. 065-53-146 Filip Stubej hangar, sob. in ned . tel. 065-25-892

1 B. Kope 1542 m legen 430 m

Na Kopah sta dve vzletišei, in sicer na Veliki Kopi in na Mali Kopi .

JI,J 3B B3

Prvo vzletišee leži na vrhu V.Kope (1540 ml. Dostop je možen po urejeni asfalt­ni cesti iz Slovenj Gradca do Grmovškovega doma ( 15 kilometrov). Od tod še 30 minut hoje do vrha V.Kope. Vzletišee na M.Kopi leži malo nad Partizanskim domom. Dostop je možen po isti cesti kot ne V.Kopo, le da malo pod vrhom za­vijemo levo proti Partizanskemu domu. Pristajaini prostor je pri bifju Pinki ob vznožju Pohorja - Legen.

19.Kremžarjev vrh 1063 m legen 430 m J,JV 3B A3

Vzletišee leži pri Kremžarjevem domu pod vrhom. Start je urejen, dostop pa je mogoe z avtomobilom po gozdni makadamski cesti iz Slovenj Gradca mimo gostišea Belewue-Pa-Gat do kmetije Kernik (30 minut) . Od tod še 15 minut peš. Lahko pa se odpravite peš kar iz Slovenj Gradca (90 minut). Pristajalno mesto je pri bifeju Pinki in je vidno z vzletišea. Opozorilo: Ob JZ vetru je v okolici vzletišea rotor.

20. Uršlja gora 1690 m Rimski Vrelec 500 m SI,S,SV,JV,J 62 Bl

Na Uršlji gori sta dve vzletišei, in sicer južno ter severno. Start, ki je obrnjen proti jugu, je travnat in širok ter primeren tudi za zaeetnike. Severni start je primeren le za zelo izkušene pilote. Dostop je možen po cesti z avtomobilom. Pristajaini prostor je pri Rimskem Vrelcu . Pristankov na J strani Uršlje gore ni .

21. Rahlel 66B-595 m Pameče, 400 m vse možne Vovkove zare 37 B3

Rahtelleži tik nad Slovenj Gradcem in je lahko dostopen po asfaltira ni sedti iz S.Gradca . Vzletišei na Rahtelu sta dve, in sicer na vrhu hriba severno in južno, ki leži pri Gostišeu pod vrhom. Ob vzletu z vrha proti severu lahko pristanemo pri vasi Pameee. Če vzletimo z nižjega vzletišea proti jugu, pa pristanemo v Vovkovih zarah v S.Gradcu. Obe vzletišei sta trovnati in primerni za zaeetnike.

22.Vinska gora 640 m Vin.gora 370 m JI,J 90 Al

Start je pri kmetiji Zajc, ki leži med Radojeem in Vinsko goro. Z avtomobilom se je mogoce pripeljati do starta, in sicer s ceste Velenje{elje po cesti Pirešica-

31

-----.1 ~ ___ ~_J __ ~ ___ :_==:::>'

Sp. Lipje. Vzletišče je travnato, položno in prostorno. Pristanki so ob glavni cesti Velenje{elje.

2iD~b~o~fj; - - - - - - i20 -~ - - -oYj~ie-r~ - - - - -300-~ - - - - sv:v ~JV :V- --

89 A3 Start je pri kmetiji Jug na Dobroveljski planoti. Dostop do travnatega in položne­ga vzletišča je mogoč z avtomobilom. Pristanki so v dolini ob jezeru.

24.Prebild 680 m v dolini 280 m SZ,S,SV,V 111 Bl

Start je na Tolstem vrhu nad Preboldom. Le-ta je strm in ozek, tako da je prosto­ra le za eno padalo. Polovico pristopa lahko opravimo z avtomobilom, ostalo pa peš. Pristanki so na travnikih v dolini.

25 . Donačka gora 880 m Sv.Jurij 300 m JV,J,JZ 94 B3

Vzletišče predstavlja zelo strmo poseka v bukovem gozdu, ki se konča z 10 metrov visoko skaino steno in drevesi. Start je primeren le za izkušene pilote. Dostop je možen po asfaltirani cesti Rogatec-Don.gora do planinskega doma na Donački gori. Od tod še 20 minut hoje do vrha in nato še 1 minuto do pose ke proti jugu. Pristanki so na travnikih pod Donačko goro.

26.-Pol~jŽ~r-po~( - - - -525 -~ - - -G.~as- - - - - - - -300- ~- - - - JV,J,JZ ----Don.goro 94 83

Start leži 50 metrov zahodno od kmetije Polejžar pod Donačko goro. Vzletišče je kratko travnato pobočje, prekinjeno z ozko, asfaltno cesto. Dostop je po asfaltni cesti Rogatec-Don.gora do zadnje kmetije pred Planinskim domom. Pristanek je možen na travniku pod vzletiščem (425 m) ali no travniku vzhodno ob cesti Rogatec-Don.gora .

27. Lisca 900 m Kompolje 185 m vse možne 133 A2

Na Lisci sta dvo starta, in sicer eden na južno in drugi na severno stran. Dostop je možen z avtomobilom po asfaltni cesti na Lisco . Oba starta sta urejena. Pristanki pri vzletu na južno stran so v Kompolju pri Savi ali pa pod vznožjem Lisce na travnikih med vasema Polje in Cerje (600 m). Pristanki pri vzletu proti severu so pri vasi Polana (534 m). Obe vzletišči sta primerni tudi za začetnike.

28.Prnovše 490 m Radeče 190 m J,JV 132 A2

Start je nad vasjo Prnovše. Dostop do strme in ozke pose ke je možen z avtomo­bilom in nato še 5 minut peš. Pristanki so v Radečah ob reki Savi. Vzletišče ni primerno za začetnike . Opozorilo: Ob JZ vetru nastanejo rotorji.

29.Križe 740 m Jagnjenica 270 m J,JV 132 A2

Start je na vrhu Jelovega nad Jagnjenico. Dostop je možen z avtomobilom, le zadnjih 10 minut je potrebno prehoditi. Vzletišče je ozko,travnato in kratko ter ni primerno za začetnike . Pristanki so no južnem delu Jagnjenice. Opozorilo: Ob JZ vetru nastanejo rotorji.

30. Zajčja gora 390 m Boštanj 217 m V,JV,J,JZ,z 133A3

Vzletišče je tik pod vrhom Zajčje gore. Start je travnat, širok in urejen ter primeren za začetnike. Pristajaini prostor je ob gromozni jami na drugem bregu Sove. Tako na startu kot tudi na pristanku stoji vetrne vreča. Dostop do vzletišča je možen po asfaltni cesti iz Sevnice, ki pa je deloma tudi makadamsko. V času visoke trave (maj) je letenje z Zajčje gore prepovedano.

32

31.-(e"ni"š~~iŠka- - - --1200~ - - -J~~;n~~a - - - - -600-~ - - - - JV,J,JŽ ----planina 110 82

Široko travnoto vzletišče je no vrhu Čemšeniške planine. Dostop je možen delno z avtomobilom izJesenovega in nato 20 minut hoje . Pristanki so na travnikih v Jesenovem. Start je primeren tudi za začetnike. Opozorilo: Paziti je potrebno na jeklene vrvi tovorne žičnice na Čemšeniško planino.

32.G~fte ~-Bo-ska;e~ -1420 "ni" - -Zek~;;c- - - - - -500-~ - - - - V :JV) - - - - -

88 Al Velik in travnat start je v bližini Mozirske koče na Golteh. Do vzletišča je možen dostop z avtomobilom ali z gondol o in približno 25 minut hoje . Pristanki so levo od vasi žekovec.

33.Golte - Stari stani 1550 m Radmirje 450 m SZ,S 88 Al

Vzletišče je na vrhu Medvedjako no Golteh. Dostop je mogoč z gondolo ali avto­mobilom, noto pa 30 minut peš. Običajno pristajalno mesto je v Radmirju.

34.Tirškova domačija 950 m Radmirje 450 m JZ,z 88 Al

Vzletišče leži nad Tirškovo domačijo na Golteh. Travnat start je primeren le za pilote z boljšimi podali . Dostop je mogoč z avtomobilom. Pristajalno mesto je pri cerkvi v Radmirju .

35. Goličnikova 800 m Dol-Suha 380 m V,JV domačija 88 Al

Vzletišče je pri Goličnikovi domačiji pod Goltemi. Travnat start je primeren za začetnike. Dostop je možen z avtomobilom. Pristanek je v dolini pri vasi Suho.

36. Knezova domačija 1300 m Rob. domačija 650 m SV,V,JV 60 A3,B3

Vzletišče leži nad Knezovo domačijo nad Robonovim kotom. Start je travnat in primeren za začetnike. Dostop je možen z avtomobilom. Pristajalno mesto je pri Robanovi domačiji oli pa v Robanovem kotu .

37. Klemenškova 1150 m Log. dolina 750 m JV,J,JZ domačija 60 A2

Vzletišče je v bližini Klemenškove domačije . Start je travnat in primeren za začetnike . Dostop je možen z avtomobilom iz Logarske doline. Pristanki so v Logarski dolini.

38.Lepenatka 1425 m Gornji Grad 440 m vse možne 8682

Vzletišče leži no vrhu travnatega vrha Lepenatke. Dostop je mogoč z avtomo­bilom, noto po peš (30 minut). Pristanki so v Podvolovjeku ali v Gornjrm Gradu.

39.Se~pri~~Ž - - - - - 860 -~ ---Go-r~ji G~al- --430-~ - - - - rSV - - - - --

8783 Vzletišče je nad Zgornjim Šentprimožnikom. Start je primeren za začetnike. Dostop je možen z avtomobilom iz Bočne. Pristajalno mesto je v Gornjem Gradu.

40.Kranjska reber 1360 m Tirosek 600 m JV,V 86 B3

Lep, prostoren in travnat start je v bližini Kašne planine. Dostop je možen po cesti do preioza Černivec in nato takoj za gostilno zavijemo proti severu no gozdno cesto. Dober makadam nas pripelje do sedla in od tu 10 minut hoje mimo Kašne planine do starta . Pristanki so na travnikih v dolini.

41. Dovja raven 1400 m Podvolovjek 600 mm SV, V 86 A2

Vzletišče leži v bližini Dovje ravni na Veliki planini. Start je travnat. Dostop je možen z avtomobilom iz smeri Luč ali Črnivca . Pristanek je v Podvolovjeku v bližini cerkve sV.Antona.

42.Velika planina 1600 m Godič 430 m J,JZ 86 A2

Start je na Poljanskem robu v neposredni bližini Gradišča (1666 m), ki je najviš· ja točka Velike planine. Vzletišče je travnato, prostorno in primerno tudi za začetnike . Običajno pristajalno mesto je na travnikih južno od vasi GodiČ, ob cesti pri drevesu, na katerem je tudi vetrno vreča .

Opozorilo: V močnejšem vetru je potrebno Ravni hrib obleteti, saj prelet ni možen. Zasilni pristan ki tudi v dolini Kam. Bistrice, kjer pa je potrebno paziti na daljnovode.

43.Kamniški vrh 1259 m Slevo 700 m JZ,J,JV 85 B3

Startov na Kamniškem vrhu je več . Lahko poletimo z vrha ali s Planjave, vzletišče je tudi na sredini pobočja ob osamljenem listnatem drevesu. Spodnji del pobočja pa je položnejši od zgornjega, prav tako travnat in je idealen šolski teren. Vsa vzletišča so primerna za začetnike. Pristajalno mesto je na platoju na koncu travnatega pobočja ali v dolini pri Bistričici . Lahko pa odletite tudi do Stahovice. Dostop je možen z avtomobilom do zaselka Slevo ali Klemenčevo, od tod pa dobro uro hoje. Opozorilo: Ob močnejšem JZ vetru je ozračje pri Kam. vrhu zaradi bližine Krvavca turbulentno. Osrednji del spodnjega dela pobočja je v lasti kmeta, ki je izjemno neprijazen do jadralnih padalcev. Zato je priporočljivo hoditi le po poteh in se izogibati pristanku na tem delu pobočja . Priporočljvo je tudi, da avtomobil pustite v Klemenčevem in ne nad Slevom.

44.Krvavec, Ambrož 1050· Grad 420 m JZ,J,JV 1680 m 85 A2, A3

Vzletišč je na pobočju Krvavca več . Prva tri so v okolici Ambroža pod Krvavcem. Prvo, travnato in prostorno, leži takoj pod turistično kmetijo na Ambrožu (1050 m). Priporočljiv je polet z boljšim jadralnim padalom, saj s slabšim ni možno preleteti daljnovoda in dreves, ki ležijo takoj po startu. Tu sta še dve poseki, prva nad peskokopom pred turistično kmetijo (1200 m) in druga malo višje (1350 m) . Pose ki sta dovolj široki in primerni tudi za začetnike. Najvišje pa leži start pod Domom na Krvavcu (1680 m) . Vzletišče je zelo prostorno, položno in travnato. Dostop je možen po cesti Grad·Stiška vas·Ambrož·Krvavec. Do vzletišča na Krvavcu pa lahko pridemo tudi z gondolsko žičnico .

Pristanek je ob kozolcu pod Grajskim hribom v vasi Grad. Opozorilo: Ozračje v okolici posek pri Ambrožu je ob JZ ali JV lahko turbulentno.

45)~loŠka gora - - - -1200 -;; --Pr~Mva~ - - - - -480-~ - - - - JV,J,Jz ----84 B2

Vzletišče leži na Mihčevih kopiščih pod vrhom Pot.gore. Start je travnat in pro· storen. Dostop je možen le peš (od hotela Bor približno 75 minut). Prvi del poti je možno opraviti z avtomobilom, kar vam bo prihranilo 20 minut hoje. Pristanek je ob jezeru Črnava.

46.Sv.Lovrenc 890 m Laško 760 m JV,J,JZ 84 A2

Travnat, prostoren in položen start leži tik pod cerkvic o sv.Lovrenca. Dostop je možen le peš. Od doma Rade Končar v Laškem nad Bašljom, tukaj

·"',·,1 ~ ... _ .. t . ~ ... :.= :: :>'

pustimo avtomobil, je potrebno hoditi približno 20 minut. Pristanek je na travniku pri domu. Opozorilo: Kmetje v okolici pristanka so negostoljubni in zato je priporočljivo , da pristanete točno na določenem travniku. Včasih je pristanek potrebno tudi plačati!

47.Kriška gora 1460 m Senično 480 m JZ,J,JV 83 Bl

Vzletišče je travnato, prostorno in primerno tudi za začetnike . Večinoma piloti vzletajo z vzletišča pri koči na Kriški gori. Nekateri namreč uporabljajo start, ki leži na grebenu proti Tolstemu vrhu in je od koče oddaljen približno 10 minut hoje. Pristanek je ob cesti na travniku južno od vasi Senično. Dostop je možen z avtomobilom do koče na Gozdu. Tukaj lahko nahrbtnik zaupamo tovorni žičnici, sami pa se odpravimo peš do koče na Kriški gori (približno 60 minut hoje), kjer nas nahrbtnik že čaka. Opozorilo: Pilot mora paziti na jekleno vrv tovorne žičnice .

48.Gozd 1050 m Gozd 920 m JZ,J,JV 83 Bl

Na pobočju vzhodno od vasice Gozd je urejen šolski teren. Start si lahko lahko izberemo na celem pobočju, pristanek pa je na vznožju šolskega terena. Izkušen pilot pa lahko ob ugodnih razmerah (termika in JV veter) odjadra višje in prista· ne na uradnem pristajalnem prostoru pod Kriško goro v Seničnem. Za uporabo šolskega terena je potrebno plačati participacijo v Seničnem , in sicer v gostilni Pri Bajdu ali pa pri Janezu Ribnikarju .

49 . Dobrča 1480 m Bistrica 440 m JV,J,JZ,Z 57 A3

Dobrča ima tri urejena vzletišča in sicer, pri planinski koči na Dobrči (start je obrnjen proti J), na Kobilici na JV robu Dobrče (JV start) in zmajarsko rampo na JV predelu Dobrče (1250 m, J legal. Običajno piha JV veter. Dostop je možen z avtomobilom do koče na Dobrči. Pristajal nih prostorov je več, in sicer bencinska črpalka na deteljici (Bistrica pri Tržiču ), pokošeni travniki ob vznožju Dobrče (600 - 500 m) in nogometno igrišče v Begunjah (580 ml. Opozorilo: Ob Z in JZ vetrovih je vzletišče na Kobilici neprimerno.

50.Sv.Peter 830 m Begunje 580 m S,J,JZ 56 B3

Start leži pri cerkvi sV.Petra nad Begunjami. Vzleteti je mogoče proti severu ali proti jugu. Pristajaini prostor je na nogometnem igrišču v Begunjah.

51.Vitranc 1500 m Kranjska Gora 810 m SZ,S,SV 53 Al

Start leži v bližini doma na Vitrancu. Vzletišče je ozko, travnato in kratko ter ni primerno za začetnike . Dostop je možen s sedežnico. Pristanki so v dolini v okolici Kranjske Gore.

52.Brvoge Kranjska Gora 810 m JZ,J,JV 27 A3

Start leži na južnem pobočju mejnega grebena nad K.Goro. Vzleti šče predstavlja široka, travnata poseka, ki je primerna tudi za začetnike. Ob vzletišču je tudi zmajarska rampa. Dostop je možen z avtomobilom, in sicer po cesti na Korensko sedlo. Približno 1 kilometer pred mejnim prehodom zavijemo desno na gozdno cesto, ki nas pripelje do starta. Pristanki so v okolici Kranjske Gore. Opozorilo: Poleti in v času močne termike piha po dolini Save zelo močan dolin· ski veter.

33

.···-,1 ~-- -~- ----- ~ ---- -:=:::>'

53. Kobla 1000 m Boh.Bistrico 510 m SV,S,SZ 80 B3

Vzletišče je na vrhu vlečnice, ki ima svoj začetek pri gostišču Janez na Ravnah. Vzlet je mogoč tudi drugje na smučišču. Pristan ki so na travnikih v okolici Bohinjske Bistrice, lahko pa pristanete tudi pri gostišču Janez. Dostop je možen z avtomobilom do gostišča Janez, nato pa 15 minut peš do vrha žičnice . Opozorilo: Pilot mora paziti na jeklene vrvi žičnic in sedežnic.

54.Studor 990 m Kromar 530 m JV,J,JZ 80 A2

Vzletišči na Studorju sta dve, in sicer obe na vrhu hriba. Eno je travnato, ozko, zelo strmo in kratko ter ni primerno za začetnike . Drugo je prav tako travnato, strmo in širše ter pogojno primerno za začetnike . Pristanek je ob Bohinjskem jezeru v bližini kopališča in gostišča Kramar (veterne vreča, pika) . Dostop je možen z avtomobilom po cesti Stara Fužina-Srednja vas·Uskovnica do planine Blatca, od tod 15 minut peš do vrha Studorja.

55.Vogar 990 m Kromar 530 m JV,J,JZ 80 A2

Vzletišče je pri spomeniku železničarjem na planini Vogar. Dostop je možen z avtomobilom skoraj do planine Vogar in nato 10 minut peš navzdol. Lahko pa tudi v celoti peš iz Stare Fužine 40 minut) . Pristajalno mesto je ob jezeru pri gostišču Kramar.

56.Vogel 1560 m Kromar 530 m V,SV 79 B3

Vzletišče leži na Voglu v delu,ki se imenuje Konto. Start je strm, kratek in trav­nat. Dostop je možen z gondol o do Ski hotela, nato pa s sedežnico do Orlove glave. Od tod proti vzhodu do štarta. Pristajalno mesto je ob jezeru pri gostišču Kramar.

57. Podjelje JZ,J,JV 80 B2

Vzletišče leži nad vasjo Jereka pri zaselku Podjelje. Travnat start je primeren za začetnike . Dostop je možen z avtomobilom. Pristanek je na travnikih pri Jereki.

58.Kobala 1080 m Tolmin 200 m V,JV,J,JZ,Z 101 A2

Vzletišče leži na vrhu Kobale nad Tolminom. Start je travnat, širok in primeren za začetnike . Dostop je možen po asfaltni cesti T olmin·Podljubinj-Ljubinj·Kobala. Pristanki so na travnikih v okolici Tolmina .

59 .-P~;dera- - - - - - - - -iso -~ ---Ko-ba~id - - - - - -230- - - - - - J --------77 B3

Vzletišče leži na grebenu nad Kobaridom pri vrhu Baba. Start je ozek in name­njen le izkušenim pilotom. Dostop je možen z avtomobilom po cesti Kobarid· Trnovo-Hlevišče, nato pa nekaj minut peš. Pristan ki so v okolici Kobarida : Lahko pa pristanete tudi na nogometnem igrišču v Kobaridu, pri čemer boste upravljiteiju igrišča morali plačati pristanek v znesku 1 DEM. Opozorilo: Pilot mora paziti na jekleno vrv tovorne žičnice, ki pelje iz Starega sela na Starijski vrh.

60.Dobrova 800 m Kobarid 230 m J,JZ 77 B3

Travnat in ozek start leži na istem grebenu kot Predela, le malo višje. Dostop je enak kot do Predele, se pravi, da se je do starta možno pripeljati z avtomo· bilom, nato pa nekaj minut peš. Pristanki so v dolini pri Kobaridu ali v centru na nogometnem igrišču (taksa 1 DEM).

34

Opozorilo: Pilot mora paziti na jekleno vrv tovorne žičnice, ki pelje iz Starega sela na Starijski vrh .

61.Starijski vrh 1100 m Kobarid 230 m JZ,J,JZ 77 A3

Vzletišče leži na sedlu med Starijskem vrhu (1100 m) in koto Na vrhu (1231 m). Start je travnat in širok in primeren za začetnike . Dostop je možen z avto­mobilom po cesti Kobarid-Trnovo-Predela-Hlevišče in nata 30 minut peš. Pristanki so v dolini ali na igrišču v Kobaridu. Opozorilo: Pilot mora paziti na jekleno vrv tovorne žičnice, ki pelje iz Starega sela na Starijski vrh.

62.Kobariški Stol 1410- Kobarid 1673 m

230 m JZ,J,JV 76 B3

Na Kobariškem Stolu piloti uporabljajo dve vzletišči. Prvi start leži nekaj deset metrov pod vrhom grebena v bližini ceste. Dostop je možen z avtomobilom. Za tiste, ki radi poletijo z vrha, je namenjeno vzletišče na vrhu Kobariškega Stola (1673 m), do koder je potrebno še nekaj minut hoje. Oba starta sta travnata in prostorna ter primerna za začetnike . Pristanki so v dolini ali pa v Kobaridu. Opozorilo: Pilot mora paziti na jekleno vrv tovorne žičnice, ki pelje iz Starega sela na Starijski vrh.

63.Planica 1370 m Soška dolina 210m JZ,J,JV 100 Al

Vzletišče leži na grebenu nad Soško dolino, pri vrhu Planica. Start je travnat in primeren tudi za začetnike . Dostop je možen z avtomobilom po cesti Kobarid-Krn do planine Kuhinja . Od tod 45 minut peš do starta . Pristanki so v Soški dolini ali v okolici Kobarida.

64.Kobilnica 1550 m Soška dolina 210m JZ,J,JV 77 B3

Start leži pod Debeljakom, vrhom na grebenu nad Drežniškimi Ravnami. Vzletišče je travnato in prostorno. Dostop je možen z avtomobilom po cesti Kobarid-Drežnica-pI.Zaprikaj in od tod 30 minut peš. Pristan ki so v dolini reke Soče.

65.Kuk 1050 m Soška dolina 200 m SZ,S,SV 99 B2

Start leži na travnatem pobočju Kuka nad Livekom. Vzletišče je Široko, primerno za začetnike, dostop pa je možen z avtomobilom po cesti do Livških Raven. Pristanki so v Soški dolini.

66.Planja 1000 m Bovec 460 m JZ,J,JV 77 Al

Start leži na pasu travnatega pobočja pod Plešivcem (1962 ml . Vzletišče je široko in travnato. Del dostopa lahko opravimo z avtomobilom, nato pa približno 30 minut peš. Pristanki so v okolici Bovca. Opozorilo: Zračni promet je nad Bovcem v poletnem času kar "gost". Pilot mora paziti na jadralna letala in pri pristanku ob letališču na tamkajšni zračni promet.

67.Kanin 2200 m Bovec 460 m J,JV 76 Bl

Na Kaninu sta dve vzletišči, in sicer pri postaji ( in pri postaji D. Oba starta sta urejena, široka in primerna za začetnike ter je z njih možno vzletati le v času , ko je teren na startu prekrit s snegom. Dostop je možen s kabinsko žičnico. Pristanki so v okolici Bovca. Pozimi je mogoče pristajati tudi na letaliŠČU, saj je takrat zaprto. Opozorilo: Pilot mora paziti na jeklene vrvi naprav na smučišču. Vzletati je dovoljeno le na urejenih vzletiščih . Vzlet v bližini smučišča je prepovedan.

68 .Ma~gar';k~ -s~dl~ -}o5o ~ --Cog -p~d M. - - - -6ŠO-~ - - - - JZ,J,JV - - --52 A2

Polet z Mangartskega sedla velja za enega najlepših v Sloveniji . Start je na sedlu nad Mangartsko kočo . Vzletišče je široko, travnato in primerno za začet· nike . Dostop je možen z avtomobilom po cesti iz Loga . Pristanki so pri Logu pod Mangartom. Opozorilo: Polet je priporočljivo opraviti dopoldan do 11 . ure ali pozno popoldan. Čez dan je namreč v dolini zelo močan dolinski veter in turbulence.

69. Grmada 676 m Tacen 310 m JV,J,JZ (Šmarna g.) 106 B3

Start je na vrhu Grmade, ki je sosednji vrh Šmarne gore. Travnato vzletišče je ozko, zelo strmo in kratko ter ni primerno za začetnike. Pristanek je no travniku ob učnem centru policije. Dostop je možen le peš (40 minut) izpod Šmarne gore. Opozorilo: V bližimi pristanka je visok daljnovod visoke napetosti.

70 . GradiŠČe 700 m Dedni dol 380 m J,JZ 148 Bl

Trovnato vzletišče leži na vrhu hriba Gradišče. Start je primeren za začetnike . Del dostopa je mogoče opraviti z avtomobilom. Pristanki so možni na travnikih v okolici Dednego dola .

71 .Sv.Miklavž 720 m Senožeti 270 m J,JZ 128 Bl

Vzletišče je v neposredni bližini cerkvice sv.Miklavža. Start je strm, ozek in kratek ter ni najbolj priporočljiv za začetnike. Dostop je možen z avtomobilom. Pristanki so na travnikih v dolini. Opozorilo: Vzletišče je v območju koridorja za letalski promet, zato se ni pri­poročljivo dvigniti visoko nad start.

72.Kopitnik 910 m Rim.T op lice 200 m S,J 132 Al

No Kopitniku ležita dve vzletišči. Prvo je obrnjeno proti jugu. Le-to predstavlja ozka poseka, ki pa ni primerna za začetnike. Drugi start je obrnjen proti severu in je travnat ter pogojno primeren za začetnike . Dostop je mmožen z avtomo­bilom, zadnjih 10 minut pa je potrebno prehoditi . Pristanki so na travnikih v Rimskih Toplicah.

73.Malii - - - - - - - - - 900 -m ---S-p~ReliCa - - - - -240-~ - - - - J,JV - - - - --

112 B2 Start je malo pod vrhom Maliča nad Laškim . Travnoto poseka ponuja prostor le za eno padalo. Dostop je možen z avtomobilom . Pristanki so v dolini, no travnikih v okolici Sp . Rečice .

7 4 .-G~ie - -- - - - - - - -900 -m ---{r~~Šn-ii~; - - - -4fo-~ ----ŠV,Š:SZ - - --

188 B3 Vzletišče leži na vrhu hriba Goče, in sicer na vrhu smučišča . Start je travnat in širok. Dostop je možen z avtomobilom skoraj do starta . Pristanki so na travnikih v okolici Srednje vasi (437 m) in Črmošnjic (420 ml.

75.Š~~k - - - - - - - - - -540 -m ---S-e~if - - - - - - -220-~ - - - - v:fsv- ----189 A3

Vzletišče je pri lovski koči v bližini gradu Smuk nad Semičem. Start je travnat, položen in primeren za začetnike. Dostop je možen z avtomobilom do starta. Pristanka sta dva, in sicer v Vrtači pri Semiču (220 m), v bližini tovarne Iskra in v Semiču pri Črnem baronu.

-- ---,;! ~_ J~_J __ ~ __ ___ :::::>'

INFORMACIJE:

Vzletišča št. 1,2,3 DJP Sever, Matej Jerman, Korytkova 4, Maribor

Vzletišča št. 4,5,6,7,8,9,10,11 ,12,13,14,15,16 Stanislav Rus, Mala Ligojna 19, Anton Slugo, Krpanava 6, Vrhnika, Gorišek Tomaž, Verd 25, Vrhniko, Andrej Petrič, Verd 239, Vrhnika,

Vzletišče št. 18,19,20,21

teI.061 -753-519 tel. 061 -751 -263 tel. 061-751-471 tel. 061-752-647

Marjan Krevh, Legen 82, Šmartno, tel. 0602-53-021 Vinko Kuhelnik, Pohorsko 34, Slovenj Gradec, tel. 0602-42-702 Štefan Zdovc, Legen 84, Šmartno, tel. 0602-53-138

Vil;tišla Št~ 22:ff2{32 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - --

Marko Malovrh, Kamenče 18 A, Bra s lovče, tel . 063-857-014

Vzletišče št. 25,26 Silvo Babič, Košaški dol 52, Maribor, tel. 062-29-238

Vzletišče št. 27,28,29,31,72,73 Damijan Sonc, Cesta za gradom 4a, Radeče , tel. 0601-82-194 Vzletišče št. 30 Simon Urh, Orešje 7a, Sevnica, tel. 0608-81-852

Vzletišče št. 32,33,34,35,36,37,38,39,40,41 Martin Natlačen, Franc Mavrič,

Vzletišče št. 42,43,44,45

tel. 063-843-700 tel. 063-843-457

Dušan Orehek, Cankarjeva 20, Kamnik, tel. 061 -812-936, 061 -831-843

Vzletišče št. 46,47,48,49,50 Janez Ribnikar, Senično 8, Križe, tel. 064-57-960

Vzletišče št. 53,54,55,56,57 Borut Jurkovič, Cesto borcev za severno mejo 74, tel . 061 -226-658

Ljubljana Srečko Pekovec, Sr.vas v Bohinju, tel . 064-723-647

Vzletišče št. 58,59,60,61,62,63,64,65 Aleš Mišič, Kred 1 U, Kobarid,

Vzletišče št. 74,7 5 Milan GolobiČ, Aleš Šaver,

Zbral in uredil: Matjaž Kačičnik

tel. 065-81-224

tel. 068-67-293 tel. 068-67-478

35

s z

EZNAM ŠO L IM

LETENJA JADRALN I PADALI

r-------------------------------------------------------------I I • Jadralna padalska šola IKAR Slovenj Grade, legensko 24, 62380 Slovenj Gradec vodjo šole: Peter Koren, levstikovo 15, Slovenj Gradec tel. 0602-42-966

Šola za letenje z jadralnimi padali STOL Žirovni,a Begunjsko 2, 64248 lesce vod jo šole: Maks Humar, Begunjsko 2, lesce te l. 064-714-715,064-719-536

NOWA 1, NOWA 2 Ljubljana Razno dolino c. XIXj6, 61000 ljubl jano vod jo šole: Marko Novak, Razno do lino c. XIXj6 tel. 06 1-265-192 lj ub ljano

Mirko Čaka, Viška c. 49 j b, ljubljano tel. 061-265-672

JPK KRiŠKA GORA Janez Ribnikar, Senično 8, 64294 Krize teI.064-57-960 vodjo šole: Srečko Meglič

Šola letenja z jadralnimi padali POLET KAMNIK Perovo 27,6 1240 Kamnik tel. 061-812-936 vodjo šole: Dušan Orehek, Cankarjeva 20, Kamnik te l. 061-831-843

Air Systems Škofja Loka te l. 064-634-025, 064-225-492

ČUK Prleški vrh 22, 62390 Ravne no Koroškem vod jo šole: Mot jaz F e rar i č

Šola letenja KOVK Ajdovščina Ulico Vena Pilon o 14,65270 Ajdovšči n a vod jo šole: Marjan Cigo j

Jadralno padalska šola ORLI Kranj Selja kovo nasel je 45, 64000 Kranj vod jo šole: Andre j Plotiše, Sel jakovo nosekl je 45, Kranj

Šola letenja z jadralnimi padali KONDOR Radeče Cesto za gradom 40, 61433 Radeče, te l. 0601-82-194 Vodjo šole: Mi tjo Šuštar

RUS šola letenja z jadralnimi padali Malo ligojno 19, 61360 Vrhniko vodjo šole: Stanislav Rus, Malo ligojna 19, tel. 061-753-519 61360 Vrhniko

Šala letenja SKY Graškogorsko 8, 63320 Velenje vod jo šole: Marko Malovrh, Kamenče 18 A ,

36

tel. 063-857-0 14 63314 B r aslovče

Šola letenja z jadralnimi padali ALBATROS logatec

Šola letenja FUN FL Y vod jo šole: Joze Pivk, tel. 06 1-744-029

Šola za letenje z jadralnimi padali KIM FL Y Pot no črno 28, 61217 Vodice

Vodnikovo 100, lj ub lj ano, tel. 06 1.1 59-42-42 vodjo šole: Rok Prelaznik

JPK Celje Glavni trg 3, 63000 Celje KZ Maribor

vodjo šole: Sandi Marinčič, Pot no črno 28, tel. 061-823-086 Vodice

tel. 062-37-7 17

r-------------------------------------------------------

~O/?,~ ADRIA AIRWAYS

SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK 61000 WUBWANA, KUZMIČEVA 7, SlOVENUA

TE l o 386 (61 ) 133 43 36 TLX: 31268 ADAtR, FAX: 386 (61 ) 32 33 56

IZ

LJUBLJANE V

FRANKFURT LONDON MUNCHEN ISTANBUL MOSKVO KOPENHAGEN

pARIZ RIM SKOPJE .. SPLIT TIRANO DUNAJ ZURICH

pRAGO BARCELONO

K I

e v imenu podjetja Kunaver in Marinčič Fly se skrivata imeni, ki sta na svojstven način pisali zgodovino jadralnega padalstva v Sloveniji in nemara tudi v svetu. Vlosto Kunaver in Sandi Marinčič sto 3.12.1986 prvo v Sloveniji naredilo jadralno podalo po vzoru modela maxi, ki go je v Slovenijo prinesel Tone Svoljšak. Poimenovala sto go Bucko. Moxiju so sledilo novo in boljšo jadralno podalo, ki sto jih Sandi in Vlasta prav tako prekopirala. Kljub vsemu po se izdelki Kimfly takrat še niso uvrščali v "pravo" proizvodnjo jadralnih padal, saj sto jih veči no· ma šiva la za prijatelje in znance. Njuno delo pa je takrat kljub temu predstavljalo edini in najcenejši način, da letenja željni nadebudneži dobijo jadralno padalo v domovini. Gre še za pionirske čase, ko so piloti leteli z višjih vrhov,

~_IIIIi""''''"" ..... ~ ..... • •

saj je jadralno padalstvo predstavljalo pred· vsem lahek in hiter sestop in s tem novo dimenzijo alpinizma. Sandi Marinčič je skupaj s Tonetom Svoljšakom leta 1987 organiziral prvi tečaj jadralnega padalstva v Sloveniji. Kasneje sta "šolo letenja" vodilo Sandi in Vlasto. Sandi se je preizkušal tudi v konstruiranju jadral nih podal. Tako je za svoje potrebe zasnoval jadralno padalo za alpinistične namene s površino le 17 ml in maso treh kilogramov. Po svojem občutku in instinktu je Sandi zasnoval tudi dva prototipa, ki predstavljata prvi elip· tični jadralni podali na svetu. Žal je takšno padalo kmalu zatem zasnovala tudi nemška družba Firebird, s čimer je serijska proizvodnja Sandijevega podala padla v vodo. Za razvoj

y Šola letenja z jadralnimi padali

..... j{ ................... :;;:::::::

slovenskega jadralnega padalstva je pomembo no tudi to, da sta Vlasta Kunaver in Sandi Marinčič jeseni 1987 izdala prvi priročnik za letenje z jadra Ini mi padali v Sloveniji. Vse do danes so izhajale dopolnjene in popravljene izdaje prvotnega priročnika. Do danes je Kimfly izdelal oziroma "prekopi· ral" šestnajst različnih modelov jadralnih padal. Med temi je tudi licenčno izdeloval jadralno padalo z imenom twist družbe Firebird, s čimer je kljub številčno skromni proizvodnji vtisnil neizbrisljiv pečat na slovenskem nebu. Kimfly danes ponuja pet modelov. Kupci lahko izbirajo med šolskimi in tekmovalnimi padali, omenjeno podjetje pa izdeluje tudi tandem. Matjaž Kačičnik Foto: Kimfly

•• I • •

•

Razvoj, proizvodnja in prodaja jadralnih padal in opreme

Podjetje z izvirnim imenom Air Systems in s sedežem v Škofji loki, letno izdela do dva tisač jadralnih padal, s čimer na lestvici proizvajalcev zaseda drugo mesto v Evropi, peto na svetu, doma pa se uvršča med petsto najuspešnejših zasebnih podjetij. In kaj se skriva pod tančico zgodbe o uspehu?

lastnika podjetja Air Systems Beti in Tone Svoljšak sta z uvrstitvijo med podjetniške družine leta na nek način tudi "formalno" kronala svojo podjetnost in uspešnost. Air Systems že od samega začetka svojega obstoja sodeluje s tujim partnerjem -nemško družbo Fly Market, s katero ga druži sku­pen razvoj, padala pa izdelujejo v proizvodnem obratu Air Systems sami. Škofjeloško podjetje danes zaposluje 30 ljudi. lani so izdelali 1.800 jadralnih padal, letos pa Tone Svojšak pričakuje, da bodo z boljšo organizacijo izdelali kar 2.500 padal. Air Systems je lani obogatil svoje sodelova­nje s tujino, saj je začel izdelovati jadralna padala za družbo UP Europe, ki na svetovnem padalskem trgu nedvomno uživa največji ugled. Omenjene dosežke Svoljšak pojasnjuje takole: "Skrivnosti pri

38

jadralnih padalih ni več. Želimo narediti vrhunsko jadralno padalo srednjega razreda. Zahteve tržišča vedno znova narekujejo nove modele, čeprav ti nimajo izboljšanih letal nih lastnosti. Nova je le obli­ka in nekatere podrobnosti. Sicer pa se je zadnja leta razvoj upočasnil in velik poudarek je na varnosti in razponu hitrosti." lanskoletni promet podjetja iz Škofje loke je znašal dva in pol milijona mark. Ko govorimo o Air Systems, ne smemo spregledati dejstva, da je omenjeno podjetje osredotočeno na tuji trg, saj v domovini proda le pet odstotkov izdelanih jadralnih padal, pri čemer pa ne gre spregledati dejstva, da je cena padal na domačem trgu nižja kot v tujini; za jadralno padalo, ki se na našem trgu pojavljajo pod zaščitnim imenom Air Systems je, glede na različne letaine lastnosti jadralnih padal, potrebno odšteti od 1.900 do 3.1 OO nemških mark. V primerjavi z ostalimi tremi slovenskimi proizvajalci jadralnih padal, Air Systems na domačem trgu proda razmeroma majhno število padal, čeprav ob tem lahko poudarimo, da so padala Air Systems sicer dražja, a morda vendarle bolj varna, saj so preiskušena s tujimi varnostnimi testi; slovenska zakonodaja na tem področju žal še ni urejena.

"Želim si ureditev razmer na slovenskem trgu", pravi Svoljšak. "Proizvajalci in predstavniki mini­strstva za zračno plovbo so se že sestali, vendar zadeva napreduje počasi", dodaja Svoljšak.

Kljub temu, da je Tone Svoljšak zelo zaposlen, saj po njegovih trditvah v glavni sezoni niti ne zmore izpolniti vseh naročil, pa se pogled nekdanjega tek­movalca v zmajarstvu in jOdrainem padalstvu še vedno pogosto uzre v nebo. Bogate izkušnje iz letenja, pred jadralnim padalom je namreč letel tudi z zmajem, so mu nedvomno pripomogle k nje­govi zgodbi o uspehu, čeprav naj ob tem poudarim, da se je Tone Svoljšak v razvoj slovenskega jadral­no padalskega športa zapisal tudi drugače: s spon­zoriranjem tekmovanj, prvenstev in jadralnopadal­skih odprav. Slovenskim reprezentantom je Air Systems za tekmovanja na evropskem in sve­tovnem prvenstvu podaril padala, nadarjenim mladim pilotom pa jih je prodal po znatno ugod­nješi ceni. Air Systems je do sedaj denarno in materialno podprl že tri jadralno padalske odprave v Južnoafriško republiko, kjer je pilot Air Systemsa Domen Slana, letošnji slovenski državni prvak in zmagovalec lige 94, dosegel svetovni rekord v

prostem preletu z jadralnim padalom. Air Systems si poleg omenjenega lasti še nekaj rekordov: slovenski rekord v prostem preletu, slovenski re­kord v preletu s povratkom, slovenski rekord v preletu v trikotniku in višinski rekord v Sloveniji. Če se za nekaj let ozremo v preteklost, opazimo, da se je Svoljšak v zgodovino jadralnega padalstva zapisal že devet let pred zgodbo o uspehu. leta 1986 je namreč v Slovenijo iz Nemčije prinesel prvo jadralno padalo. Leto kasneje je Svoljšak sku­paj s Sandijem Marinčičem organiziral in vodil prvi tečaj jadralnega padalstva v Sloveniji, bil pa je tudi organizator prvih tekmovanj v okviru jadralnopadalske lige pri nas. Pred tem je med aktivnim letenjem z zmajem in jadralnim padalom dosegal zelo dobre rezultate doma (dva državna rekorda) in v tujini. Kot posameznik je sodeloval na tekmah za pokal Alpe­Adria in v Avstriji, z reprezentanco pa se je udeležil tudi dveh evropskih prvenstev. Na ta način je spo­znal proizvajalce zmajarske opreme in vodilne ljudi v tem športu. Že od samega začetka letenja je v očetovi delavnici tudi sam izdeloval zmajarsko opremo in jo prodajal doma in na tujem. Razvoj jadralnega padala je bil takrat v strahovitem vzponu. Novosti in izboljšave so se pojavljale mesečno; na trg so prihajala nova jadralna padala, katerih letaine lastnosti so bile bistveno boljše od prejšnjih. Pogovor z lastnikom nemške firme Fly Market je pripeljal do uresničitve ideje o proizvod­nji jadralnih padal v Sloveniji. Zaradi izjemne po­djetnosti in smisla za napredek se Svoljšak ni zadovoljil le z uspešno proizvodnjo jadralni padal, ampak se ukvarja z izdelavo drugih delov jadralnopadalske opreme. Tako omenjeno škofje­loško podjetje danes izdeluje tudi letaine sedeže, nahrbtnike, vreče za zmajarje in še nekatere druge stvari.

Morda je res, da so dobri rezultati in zveneči rekor­di najboljša reklama za jadralno padalo, akljub temu je za uspešno podjetje, kot je Air Systems, pomembna tudi vizija prihodnosti. In kakšni so načrti Toneta Svoljška za letošnje leto? Načrtovanemu trideset odstotnemu povečanju proizvodnje in zaposlitvi sedmih novih delavcev, bi Svoljšak letos zelo rad pridružil še sejem nove in rabljene opreme. V mislih se poigrava tudi z idejo o popolnem servisu za jadralna padala, načrtuje pa tudi o nakupu naprave za merjenje propustnosti

materiala ter tako svetovati pilotom o (ne) primer­nosti njihovega padala za letenje. "Material se z leti namreč slabša, propustnost se mu povečuje do te mere, da ni več sposoben za letenje. lepo bi bilo imeti tudi pooblastilo države, da lahko tehnično nebrezhibno in dotrajano jadral­no padalo izvržeš", zaključuje Svoljšak.

Matjaž Kačičnik

39

Zakaj si , ki ima

dve nogi, zato da z nj ima

hodi po zemlj i, želi

leteti? Zakaj je . 1 in kar

naprej poskušal in ga slaba

izkušnja

ni iZl1či la? Zakaj si je vzel

/!eč, kot mu je bilo namen­

jeno? Mogoče zaradi

bližine neba,

občutka, da je premagal zakon itosti svojega te lesa,

občutka, tI;l / \ "jiH> olll Lldu Il "l·l. Vsekakor zato, da bi

posta l več kot je, da bi postal

\" ) ( N , ki se igra

z razsežnostmi prostora.

A ka j je bliže izpolnitvi te

pradavne že lj e, visoka

trdih kovin z

brnečimi motorji ali nes lišno

jadranj e v miru in samoti, ki

pomeni svobodo?

Jadranje s padalom je bolj podobno letu ptice, in zato gre. ,

DOSEŽKI SLOVENSKEGA JADRALNEGA PADALSTVA

proeti prelet Domen Sla na, december 1994: 284 km; Južnoafriška republika; jadralno padalo Air systems DYNAMIC

proeti prelet doeeien v domovini Domen Slana, 1993: 108 km; (Ambrož pod Krvavcem/ Weisbriach Avs tr ija); jadralno padalo Air Systems Aerologic MONSTER

prelet v trikotniku Marko Nova k , avgust 1993: 68.3 km; (Vogar - nad Sitom glava­Polovnik - Vogar); jadralno padalo Air Systems Aerologic SENSOR

prelet I povratkom Domen Slana, september 1993: lO5 km; (Dr ažgoše - Log Cezsoški - Dražgoše); jadralno padalo Air Systems Aerologoic

VIIinIki rekord. doeeien v domovini Domen Slana, april 1994: 4.280 metrov; jadralno padalo Air Systems DYNAMIC

prelet I tandemom Tone Svoljšak, maj 1994: 35 km; jadralno padalo Air Systems Aer'ologic TANDEM 59

izdelava vrhunskih jadralnih padal

§koqa Loki. Hafnerjevo naselje 121 tel. : 064 225492

Kranj. Savslka cesta 14. tel. -fax: 064 634 025

LASTOVKA

SENSOR

GALEB

DYNAMIC