revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~e'L4 ST. 4 LETO IX. - JULIJ - AVGUST 1979

Partizanska letališča in spuščal išča v Bel i 4 krajini Fotoreportaža ob 35. letnici partizanskih 9 letališč Aeroklub in SLO 12 24. državno jadralno prvenstvo 15 15. republiško prvenstvo motornih pil otov 20 Padalci Jugoslavije v Novem mestu 24 II. pokal "B ranka Ivanuša" 28 Ptujčani so organizirali "Podlehnik 79" 30 V Lescah raste nov rod padalcev 31 Kako smo se trudili v Sečovljah 33 Iz klubov ste nam sporočili 35 13. državno prvenstvo RC modelarjev 41 Vestnik

ICJ!fL4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije. Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Dominik Gregl, Hočevar Lučka (Splošno združenje prometa in zvez Slovenije), Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik), Tone Polene (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček­Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila), 6100.1 Ljubljana, Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letrl~ naročnina 80 din, cena posamezne številke 15 din -: Tekoči račun pri ZLOS Ljublja~ štev. 50101-678-51077. Stavek, filmi in prelom CZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGQTISK Novo mesto.

35- LETNICA PARTIZANSKIH LETALIŠČ

Partizanska letališča in spuščališča v Beli krajini

Zavezniška pomoč z letali

Leta 1943, ko je nemška vojska že do­življala težke udarce zaveznikov in je po­stalo vsakomur jasno, da Nemčija vojne, ki jo je začela v prepričanju o hitri zmagi, ne more več dobiti, in ko so se britanske vojaške misije prepričale , da v Jugoslaviji edinole partizani bijejo brezkompromisen boj z okupatorjem in njegovimi pomočni­ki, je začela pritekati pomoč narodno­osvobodiIni vojski.

V letu 1943 je bila ta pomoč še sila skromna. Pa še ta je lahko prihajala le z letali. Britanska pomoč je tega leta zaje­mala borih 271 letalskih tovorov s skup­no težo 453 ton raznega vojnega materi­ala, pred vsem razstreliva. Vendar je od te že tako skromne pomoči prejela narod­noosvobodilna vojska Jugoslavije le polo­vico, to je 225 lon vojnega materiala , os­talo pa so dobili četniki Draže Mihajlovi­ča, ki je s spretnimi lažm idoigo prepriče­val Britance o svojem boju z okupator­jem . Britanci so mu seveda nasedl i, ker so si težko zamišljali, da bi Draža Mihajlovič kot eksponent londonske kraljeve vlade lahko sodeloval z okupatorjem , torej s sku'pnim sovražnikom.

Ze od tako skromne zavezniške pomo­či pa jo je prejela NOV Slovenije komaj 30 ton. Sele ko so se zavezniške vojaške misije dokončno prepričale , da se v Jugo­slaviji bori proti okupatorju edinole na­rodnoosvobodilna vojska pod Titovim vodstvom, in ko je Il . zasedanje AVNOJ jasno pokazalo, kako globoko je v naro­dih Jugoslavije zakoreninjeno narodno­osvobodilno gibanje in kakšno politično moč ima, sta bila ministra za zunanje za­deve v imenu vlad Velike Britanije in Združenih držav Amerike pripravljena iz­javiti , da bosta njuni vladi podpirali le tis­te sile, ki se bore proti nemškemu okupa­torju (9 . Xli. 1943 minister za zunanje zadeve Združenih držav Amerike, 14. XII. 1943 minister za zunanje zadeve Ve­like Britanije). Dne 8. januarja 1944 paje

predsednik vlade Velike Britanije Wins­ton Churchil pismeno obvestil predsedni­ka Nacionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije, da britanska vlada ne bo več podpirala Draže Mihajloviča, ampak samo jugoslovanske partizane .

Ko so zavezniki spoznali resnico o na­rod noosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, so dovolili , da so bile osnovane vojaške baze narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije v južni Italiji . Omogočili so tudi šolanje naših letalcev na svojih leta­lih.

Na zahtevo vrhovnega štaba so med borci slovenskih partizanskih enot začeli zbirati tiste , ki so služili pri letalstvu v bivši jugoslovanski vojski. Te so nato po­šiljali preko zbirnih centrov v Bari v Italiji na prešolanje in izpopolnitev. Pozneje so šola1i nove , mlade ljudi , ki so se šele tu nauč ili letenja in drugih letalskih veščin.

Prva skupina slovenskih letalcev je od· šla na pot 30. novembra 1943 iz Drag nad Suhorjem.

Pozneje so poši lj ali naše letalee na šo­lanje tudi v Sovjetsko zvezo .

Da so se zahodni zavezniki odločili , da prično močneje podpirati NOV, je brez dvoma pripomogla tudi splošna vojaška situacija na evropskih bqjiščih. V skladu s to situac ijo je naraščala tudi zavezni ška pomoč .. Pa tudi politično ozračje med NOV in zahodnimi zavezn iki je postalo ugodnejš~ , zlasti po znanem sporazumu TITO - Subašič, 16. junija 1944. Tako je prišl o 12. avgusta 1944 do srečanja med Titom in predsednikom vlade Velike Bri­tanije Winstonom Churchilom v NeapljU, kjer sta se dogovorila o usklajevanju ope­racij v Jugoslaviji in Italiji ter o pošiljanju pomoči narodnoosvobodilni vojski Jugo­slavije. Pomoč zahodnih zaveznikov Jugoslavi­

ji je bila v letu 1944 dokaj obse7.na . Pri hajala paje iz baz in skladišč v juJni Itali ­ji , bodisi z Ictali , bodisi po morju. Anglo-ameriška letala so opravila 5.224 poletov

italijanska letala 692 poletov sovjetska letala 422 poletov Skupaj torej 6.330 poletov V tem času je NOV dobila iz skladišč v južni Italiji: 13 .185 ton hrane 1.285 ton krme 211.099 uniform 104.907 plaščev 300.587 parov čevljev 62.007 odej 1.607.341 kosov perila in drugih potreb­ščin 148 ton zdravil in medicinskih potreb­ščin Od orožja pa je NOV prejela: 86 protiletalskih topov 247 protitankovskih topov 1461 minometov 667 metalcev min PlAT 460 težkih strojnic 10.860 lahkih strojnic 41.161 brzostrelk 90.550 pušk 2.206 protitankovskih pušk 124 topov (kal . 75 mm) 689.229 granat

91.849 min 63 1. 000 kg razstreliva 114.267.252 nabojev 74 tankov 24 oklepnill avtomobilov 240 drugili vozil 863 radijskih postai

in 1.4 24 milj (2291 km) telefonskega kabla

Za to, razmeroma veliko pomoč, pa so bile na voljo tudi tehnične možnosti: ba­ze NOV v južni Italij i, osvobojen Vis in drugi otoki ter del jugoslovanske obale z uporabnimi pristanišči. Na celini so bila urejena spuščališča kamor je pomoč pri­hajala tako, da so zavezniška letala odme-

tavala pripeljano blago s padali, manj ob­ču tljivo blago pa so odmetavala kar kot zavoje . Kjer so bila urejena zasilna letali­šča, so letala pristajala, izkrcala pripeljanol blago, in prevzela ranjence, evakuirane otroke, žene in starce ter borce NOV, ki so bili poslani na druge dolžnosti.

V začetku je bila organizacija pomoči jugoslovanski osvobodilni vojski v rokah britanske obveščevalne službe - OSS (Office of stra tegic Service - urad za stra~eško službo). Ko pa se je ta urad na­stanil v Bariju, se je preimenoval v urad posebne balkanske službe - SBS (Special Ba !kan Service). sodeloval pa je z obveš­čeva lnim uradom "FORCE 133". Za or­

g ~nizacijo pom oči narodnoosvobodiln i

vojski, ki je priliajala po morju, je skrbel poseben urad "Bl - FORCE 399".

Z vzhoda je pričela pritekati pomoč v večjem obsegu šele potem, ko je Rdeča armada stopila na jugoslovanska tla, zlasti pa po osvoboditvi Beograda. Med zavez­niki je obstajal sporazum, po katerem so zahodni zavezniki dajali pomoč predvsem tisti enotam, ki so delovale v zaledju nemške fronte. Frontnim enotam NOV pa je dajala pomoč Sovjetska zveza . Tako je Sovjetska zveza pozneje pomagala opremiti 1.,2 . in 3 . armado , zahodni za­vezniki pa 4 . armado.

Čim bolj se je bližal konec vojne , tem bolj je Slovenija postajala strateško vse pomembnejše področje. Zato je v Slove­nijo prihajalo, zlasti v prvih mesecih leta 1945, nad 30 odstotkov vse pomoči, ki so jo dajali zahodni zavezniki. Jugoslo­vanska armada je tudi sicer prevzela del skupnega ognjenega obroča, ki je vse bolj stiskal Nemčijo in njenim vojskam krčil manevrski prostor. S tem je Jugoslovan­ska armada postala enakopraven partner med zavezniki v protihitleIjevski koaliciji .

Slovenija je bila znotraj tega obroča deloma nasilno vključena celo v nemško državo . Preko njenega ozemlja so poteka­le pomembne prometne poti, po katerih je nemška vrhovna komanda preskrbovala fronto, bodisi v Italiji , bodisi na Balkanu . Čez Slovenijo so vodile smeri, po katerih naj bi se umaknile nemške armadne sku­pine E. Za zaveznike je bila Slovenija za­nimiva tudi kot področje , kamor so lah­ko zavezniki razvili svoj o obveščevalno službo in globoko v Nemčijo tipali za premiki vojaškili enot in štabov ..

Z napadi na komunikacije je slovenska narodnoosvobodilna vojska oteževala iz­vajanje sovražnih načrtov in svobodne premike njegovih sil. Vse to se je seveda ujemalo s težnjami zaveznikov ob njiho­vem prodiranju po italijanskem škornju proti severu.

Zvezniška pomoč NOV Slovenije je bila tudi že nujno potrebna , saj so zaloge orožja in streliva, pa tudi obleke in obut­ve, ki si jih je narodnoosvobodilna vojska nabrala ob kapitulaciji Italije, že močno pošle. Primanjkovati pa je začelo tudi hrane . Zato je pomoč v SlovenijO prihaja­la preko letališč in spuščališč, ki so bila raztresena širom po Sloveniji. Samo v Beli krajini so bila štiri spuščališča.

V Sloveniji je bilo najprej urejeno leta­lišče Nadlesk pri Lozu , ki pa je po 17 septembru 1944 po napadu sovraŽIl ili enot prenehalo delovati. Drugi dve letali~­či sta bili v Beli krajini pri Otoku in pri

Krasincu, delovali pa sta od jeseni 1944 do konca vojne. Praw;aprav je bilo pri­pravljeno še letališče pri Prilozju, vendar pa je na njem pristalo le eno letalo. Teren je bil premehak in ga zato niso uporablja­li.

NOV Slovenije pa je dobivala pomoč tudi preko Hrvaške, kamor so jo pripelja­le ladje. Od tam dalje pa so vojni material proti Sloveniji vozili z vozmi in tovori1i na ži valih, nosili pa so ga tudi Iju <lje. V ča­sih so odhajale po opremo na Hrvaško celo brigade. .

Pot do pomoči je bila včasih dolga in . z apletena, polna raznih, večkrat prav bi­rokratskih ovir. Razumljivo je tudi, da so razne emigrantske, četniško usmerjene skupine poskuša le na vse načine ovirati prihajanje pomoči narodnoosvobodiIni vojski.

Dobavo pomoči je urejal Glavni štab narodnoosvobodilne vojske in partizan­skih odredov Slovenije po dveh kanalih: bodisi da je postavil zahtevo direktno zavezniški vojaški misiji pri Glavnem šta­bu Slovenije, bodisi preko Vrhovnega šta­ba Jugoslavije, ki je zahtevo Glavnega šta­ba posredoval dalje zaveznikom.

SPUŠČALlŠČA V BELI KRAJINI

Najstarejše spuščališče v Beli krajini je bilo v bližini Drag pod Gorjanci. Redno je delovalo od jeseni 1943 do 21. aprila 1944. Letala so po sprejemu dogovorje nega Signala, ki so ga po radiu oddali čJa­ni britanske vojaške misije - ta je bila v vasi Drage v hiši Mare Selakovic št. 2 -odvrgla s padali tovor na označen. pro­stor. Prvotno je bilo takšno spuščališče "U kotlinah" pod vasjo Popovici , pozneje pa se je premaknilo višje v Gorjance na pobočju, imenovano Popova Rustina. Na to spuščališče so odmetavala _zavezniška letala svoje tovore le ponoči. Se iste noči so nato prebivalci vasi Drage, Dole in Ravnace z vozmi spravili tovore do Drag, kjer so bila skladišča . Tako je bilo v hiši Daka Damjanovica urejeno skladišče ob­leke in obutve, v ledenici gostilne Marije Selakovic skladišče orožja in municije, v hiši Marka Rebe pa skladišče raznega ma­teriala. Delovanje spušča\išča , obstoj skladišč in prisotnost članov angleške vojaške mi­sije, ki je obenem opravljala tudi mete­orološka opazovanja in jih sporočala za­veznik om, ni moglo osta ti dalj časa skrito sovram ikom. Tako je ~ l . aprila 1944 v dopoldanskih urah več nemških letal bombardiralo Drage in povz roč ilo veliko

materialno škodo. Padel je le en rartizan, ki ga je ob umiku iz vasi zade rafal iz letala. Po tem napadu je bilo to spuščanje opuščeno , člani angleške misije pa so se preselili drugam, bodisi v Ravnace ali h Gospodični na Gorjancih, kjer je bila me­teorološka postaja.

Na nasprotnem koncu Bele krajine, pri Starem trgu oziroma pri Paki pri Starem trgu, je bilo drugo spuščališče . Pomem­bna je njegova lega na robu Bele krajine in v bližini obširnega kočevskega podroo ja ter osvobojenega dela Gorskega Kotar­ja. Le tala so tu odlagala pomoč od spo-mladi leta 1944 do spomladi 1945. Ekipa za signaliziranje, za zvezo z letali in za sprejem pomoči je bila nameščena naj­prej v Paki, pozneje v Kovačji vasi. Tudi tu je bil ob ekipi član zavezniške vojaške misije. Zvezna oficirja Glavnega štaba sta bila Ravnikar-Gregor in Briški. Ekipa je imela svoj sedež v hiši Jožeta Lukaniča, št. 1, in v hiši Petra Veseliča, št. 2.

Pozno jeseni ali v začetku zime 1944, ko se je ekipa preselila v Kovačjo vas, pa je imela svoj sedež v hiši Poldeta Vehovarja. Na vrtu te hiše je bilo v pose­bnem poslopju skladišče obleke in obu t­ve, medtem ko so municijo in orožje hra­nili v betonskem vodnem rezervoarju, ki pa do takrat še ni služil namenu, za kate­rega je bil zgrajen.

Spuščališče, ki je zagotovo imelo naj­večji promet, pa je bilo na Gmajni, kak­šnih 500 metrov od Črnomlja v smeri proti Gradcu. Delovati je začelo jeseni 1944~ Nanj je pomoč prihajala večinoma podnevi. Na Gmajni je bil iz kamenja se­stavljen in z apnom pobeljen 30-40 me­trov velik križ ,ki je bil prav zato viden že iz velike višine. Ekipa za sprejem pomOČi, ki je imela radijsko !Nezo, je stanovala pri Mirku Miheliču v Crnomlju. Navadno je skupina zavezniških letal, ki je pripeljala pomoč, štela 10 do 20 letal, vč asih tudi več . Najbolj množično odmetavanje pa­dal in zavojev je bilo 1. februarja 1945, ko so našteli okrog sto letal .

V Beli krajini je delovalo še eno spuš­čališče, in sicer v okolici Goleka pri Dra­gatušu . V Goleku je bila nameščena si­gnalna in sprejemna ekipa. Delovala je od spomladi 1944 do spomladi 1945. V za­četku so letala odmetavala pomoč le po­noči , proti koncu 1944 pa tudi podnevi. Skladišča za zavezniško pomoč so bila v vaseh Golek in Kvasica .

Zanimivo je vedeti, kako je bila upora­bljena embalaža in kako je bilo s padali.

Pločevinastih kontejnerjev je bilo več, kot so jih potrebovali partizanske delav-

nice, zato jih je vojska rada odstopila kmetom, da so jih uporabili za pokrivanje streh ali pa za druge namene . Večinoma so kmetje dobili kontejnerje brezplačno ali za malenkostno odškodnino v hrani.

Medtem pa je bilo s padali ob sploš­nem pomanjkanju tekstila drugače. Pre­cej padal so partizanske delavnice prede­lale za potrebe sanitete. Znano je tudi, da so bili nekateri kostumi Slovenskega na­rodnega gledališča, ki je delovalo na osvo­bojenem ozemlju, narejeni iz raznobar­vnih padal. Nekaj teh padal pa so dobile gospodarske komisije pri narodnoosvobo­dilnih odborih in so služila kot plačilno sredstvo za oddano hrano ali storjene us­luge, na primer prevoze (BMM 9). Cena seveda ni bila trdno določena . Določila jo je vsakokrat posebej gospodarska ko­misija, kar je bilo seveda odvisno od po­nudbe in povpraševanja.

PARTIZANSKA LETALIŠČA V BELI KRAJINI

Iz poročila Glavnega štaba Slovenije V rhovnemu štabu narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavi­je z dne 24. junija 1944 (IZDG, Zbornik, VIJ 14) je razvidno, da so o organizaciji letališč v Beli krajini mislili že dolgo prej, preden so bila urejena. O pripravi letališ­ča v Otoku so se sporazumeli Glavni štab Slovenije in enote narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Hrvaške, vendar pa ga, kot navaja poročilo , do 24. junija 1944 zaradi pogostih vpadov so­vražnika (ustašev) v bližino letališč, do takrat še niso uporabljali. Bilo pa je pri­pravljeno. Po sovramem napadu na leta­lišče Nadlesk na Loškem polju 17. sep­tembra 1944 pa so začeli uporabljati tudi letališče v Otoku. Predlog za letališče je poslal Glavnemu štabu tov. Brinar Miran, potem ko je po njegovem naročilu pregle­dal predvidene terene.

Letališče pri Otoku so začeli urejati že spomladi 1944. Ravnali so teren, sekali grmovje in redko drevje ter zasipavali ja­rke. Na letališču samem ni bilo nobenih posebnih naprav ali zgradb.

Za ureditev letališča je bil odgovoren major Mamilovič . Letališko osebje je bilo v glavnem isto kot na letališču Nadlesk . 10. oktobra je bil za komandanta letališ­ke baze EKG 2, to je Otoka, imenovan tov.Oberstal Stane.

Da so na Otoškem polju primerni tere­ni za pristajanje letal , je pokazal že prvi pristanek partizanskega letale (13.? ) ok-tobra 1943 . '

Takrat je z zagrebškega vojnega letališ­ča ušel v šolskem letalu tipa Buecker Jun­gmann, simpatizer narodnoosvobodilnega boja, pilot Josip Klokočovnik, ki je naj­prej pristal na osvobojenem ozemlju na Hrvaškem pri Sv . Jani, severno od Karlov: ca. Nato je v spremstw načelnika štaba XIII. proletarske brigade Lipovščaka pri­letel v Slovenijo do Otoka. Ker pa se je takrat začenjala sovrama ofenziva, med katero so Nemci vdrli tudi v Belo krajino, so. partizani letalo, da ne bi padlo sovraž­niku v roke, sami zažgali.

Glavni štab Slovenije je m 23. julija 1944 izdal navodila v obliki odredbe gle­de delovanja in varnostnih ukrepov na le­tališču (Arh. IZDG - F Il, Ml, KI,). Ta odredba določa naslednje:

Najstrožje je bil prepovedan dostop do letališča vsem, ki niso bili tu zaposleni.

Tudi letališke posadke so smele na le­tališče le, če so tu morale opraviti kakšno delo. Med delom se ni smel nihče oddal­jevati, po opravljenem delu pa so morali vsi zapustiti letališče.

Za vsako letalo posebej je bila sproti določena delovna skupina z vodjo, ki je

irnela nalogo, da iz10ži iz letala dospeli materialm pomagati ljudem pri vkrcavan­ju na letalo .

Na letališču oziroma v njegovi nepo­sredni bližini so morala biti ločena zbor­na mesta za ranjence, za moštvo, ki po­maga pri trasportu na letališču, za evaku­irano prebivalstvo, za dospeli material in za transportna sredstva.

Prispelo blago iz zavezniške pomočije bilo treba evakuirati še isto noč kot je prispelo'.

Za vse delo na letališču in za prispeli material je bil odgovoren komandant le­tališča .

Ista pravila, ki so veljala za letališče v Nadlesku, so stopila v veljavo tudi za leta­lišči Otok in Krasinec . Zaradi vse veČjih potreb letališča v Otoku ni več zmoglo vsega prometa. Ker je evakuacija ranjen­cev in civilnega prebivalstva ter množina dospelega vojnega materiala vedno bolj naraščala , je bilo jeseni 1944 pripravljeno še eno letališče, in sicer na kolpski terasi med vasema Krasinec in Griblje . Potrebo po drugem letališču je narekovalo tudi naraščajoče nezaupanje med zavezniki Sovjetske zveze na eni in zahodnimi za­vezniki na drugi strani .

Na letališču pri Krasincu sovjetska le­tala niso pristajala. Pa tudi promet britan­skih letal v Otoku seje zmanjšal. \1edtem ko so letališče v Otoku uporabljali veči­noma ponoči in manj podnevi, so na Kr-d'

sincu pristajala ameriška in britanska leta­la ve činoma podnevi. Letališka steza v Otoku je bila krajša , dolga le 700-800 metrov, medtem ko je bila na Krasincu dolga okrog 2.000 metrov_ Stezi pa sta se razlikovali tudi po širini : na Krasincu je bilo za vzlet in pristanek na razpolago okrog 400 metrov steze, v Otoku pale ne­kako 200 metrov.

Pristajanje letal na obeh letališčih je potekalo točno po dogovorjenem redu. Vsak prihod letal je zavezniška misija po­sebej sporočila zveznemu oficirju narod­noosvobodilne vojske pri misiji. Ta je pri­hod javil komandi letališča , s katero je imel neposredno telefonsko zvezo. Tako je komanda lahko pravočasno prijavila vse za sprejem leta: označ ila je prista­jaIne steze , ponoči z ognjem, podnevi z . razprostrtimi platni, določila ekipe, alar­mirala zavarovanje itd. Obveščene pa so bile tudi bolnice v neposredni bližini leta­lišč (Črešnjevec, Gradac) , od koder so na­to prepeljali domače ranjence do letališ­ča . Tik pred prihodom letal je misija spo­ročila zveznemu oficirju razpoznavno šif­ro , ki jo je bilo treba po radiu posredova­ti letalom, ko so bila še nad letališkim področjem . To šifro so ob vsakem prista­janju iz varnostnih razlogov menjali . Vsak trenutek pa je bilo s posebno šifro mogo­če pristanek tudi priklicati. Seveda so se tudi letala morala ob priletu v letališko področje legitimirati .

Za varnost letališč in obrambo so skrbele enote Vojske državne varnosti, ki so imele svoj štab pri Neži Pezdirc v Oto­ku , št. 28. Poleg tega je v Otoku delovala tudi izpostava OZNA (oddelek za zaščito naroda), ki je imela svoj sedež pri Katari­ni Vancoš v Otoku , št. 2. OZNA je poleg čisto specifičnih nalog protiobveščevalne službe opravljala še kontrolo varnostnih ukrepov, vodila je sezname vseh , ki so z letali prihajali ali odhajali ter preverjali za ta potovanja potrebne dokumente. Opravljala je potemtakem naloge obmej­nih organov. Tudi tolmač za stike z letal ­skimi posadkami in člani zavezni;;kih mi­sij je bil pri OZNA.

Obramba letališč je bila ,dokaj močna: imela je pet protiletalskih oddel­kov z osmimi protiletalskimi mitraljezi ,

. imela je še štiri težke brede , deset lahkih strojnic in okrog sto pušk. Vse to je bilo mogoče uporabiti za boj z nizkoletečimi sovražnimi letali in tudi za odbijanje pehote . Protiletalske strojnice so bile postavljene na hribih Kučar in Plešivica. pa tudi na robovih letališč . Protiletalski . mitraljezi so bili večinoma sneti iz ame-

riških letal , ki so treščila na partizansko ozemlje ali pa pristala na partizanskih letališčih in iz raznih vzrokov niso mogla vzleteti . Ko so partizani za te mitraljeze dobili od zaveznikov še dovolj streliva, je postala obramba učinkovitejša. Kot zani· mivost naj navedemo, da so bila stojala za te mitraljeze izdelana v partizanskih de· lavnicah, prav tako pa tudi merilne na· prave.

Letališči Otok in Krasinec sta imeli ločeni komandi, vendar skupno obrambo in skupne varnostne organe .

Budnost vseh, ki so skrbeli za varnost in obrambo letališča, je bila nujno po­trebna. Kot so menili v obveščevalnem centru komande mesta Metlika, je priha· jalo do letalskih napadov na letališče v Otoku zaradi izdaje, saj se je z druge strani Kolpe lahko dobro videlo, kaj se dogaja na letališču . Težko si je namreč misliti , da so se pqjavljala sovražna letala slučajno prav takrat, ko so na letališču pričakovali prihod zavezniških letal , ko so se tu zbirali ranjenci ali pa ko so ravno popravljali letališko stezo.

Prvi letalski napad je letališče Otok doživelO 20. januarja 1945. Tega dne so pričakovali zavezniiika letala, ki naj bi odpeljala na zdravljenje v Bari večje število ranjencev, zato so se ranjenci že zbirali na robu letališča. Med 15 . in 16. uro pa se je prikazalo na nebu v smeri proti Zagrebu sedem letal, ki so takoj napadla letališče in odvrgla nekaj bomb. Te so poškodovale letališče in v vasi Otok zažgale dve gospodarski poslopji .

l . februarja je bilo letališče napadeno drugič. Letala so odvrgla štiri bombe in obstreljevala vas in letališče. Ubit je bil en partIzan , trije pa ranjeni. Ranjen pa je bil tudi neki civilist. Ker so ravno takrat na letališki stezi z volmi plužili sneg, je bil ubit tudi en vol.

Tretjič so letališče napadli 5. febru­arja . Takrat je okrog petih popoldne prietelo eno samo letalo in odvrglo bombi, ki sta v vasi poškodovali dve poslopji . Zdi se , da ta napad ni bil namenjen toliko letališču , kot partizan· skim ustanovam v Otoku .

Tudi letališče na Krasincu je bilo januarja in februarja 1945 večkrat napa· deno. Bombe pa niso naredile hujše skode. Sovražnik je s temi napadi ne· dvomno hotel vzeti ali vsaj zrallljati moralo borcem , ranjencem in prebival-stvu.

Nadaljevanje v prihodnji številki

Fotoreportaža ob 35-letnici partizanskih tališč Beli aJini

Zgoraj: na partizan­skem letališču Otok se je zbralo veliko gledalcev Spodaj: letala postro­jena v vrsti so bila na ogled gledalcem

Na bivšem partizanskem letališču na Otoku v Beli krajini se je na dan pro­slave zbralo veliko športnih letal Levo: Piper Tomahawk v zaletu

Levo spodaj: prikaz jadralnega letenja Spodaj: mladi nadobudneži so si radi ogledali maketo letala DC-9

Start RC modela

Na slavnosti so sodelovali tudi modelarji iz Novega mesta

• r

Desno zgoraj: uspešna četvorka nad partizanskim letališčem Otok

AEROKLUB V SLUŽBI SPLOŠNE OBRAMBE

Aeroklub in SLO Taktično - tehnični dejavniki, kljub

visokim cenam in drugim okoliščinam često narekujejo spremembe v načinu uporabe raznih vrst vojaških letal. Ni še dolgo tega, kar je hitrostno-višinska tekma preteklih 15 let dodobra angaži­rala razvojne zmogljivosti predvsem naj­razvitejših držav, zdaj pa so se duhovi začeli umirjati. Po aferi z MIG-25, ki je nekatere že načete probleme postavila na svoje mesto, naenkrat ni več tako važno, "če ima sosed spet nov avto ... "

Vse več se spet govori in dela z letali, ki so "vrnjena v roke pilotu", v katerih torej pilot še vedno največ odločaz svojo glavo, navodila iz raznih kontrolnih cen­trov pa so mu le v pomoč, niso pa nujna Oživele so stare formule lovskih bomb­nikov in ponovno aktualnih jUrišnikov -seveda krepko izpq>olnjene z novimi do­sežki moderne tehnologije in elektronike, kar je nekdo poimenoval: "vlivanje mla­dega vina v stare steklenice". Skupne last­n03ti teh letal so: velika okretnost tudi na malih višinah pri podzvočnih hitro­stih, možnost poletanja s travnatih in drugih kratkih PSS, kar povečuje mane­vrski pr03tor in vse večja žilavost in var­n03t letenja v teh razmerah. Novi načini gradnje pa omogočajo daljšo uporabno dobo, tudi čez 20 let

Poleg naftne krize, ki vse resneje in brezupno opozarja na varčevanje, je bilo dovblj tudi drugih vzrokov, ki so vplivali na racionalnejše rešitve problemov zračne vojne. Eden imed njih je ponovna uteme­ljitev starega pravila, da sta za morebitno zmago v zračnem prostoru še vedno po­trebna dva - nasprotnika Če pa v velikih višinah še tako ,,super" letalo za n~prot­nika dobi moderno raketo, potem so šanse za preživitev dokaj klavrne. Tako početje nima logične osnove. Navedeni in drugi vzroki so odločilno vplivali na spre­membo pogledov in odgovorni so si rekli : "spustimo se, vsaj začasno, bliže k zemlji, saj tam je še dovolj prostora za ef1k~no uporabo letal."

Ob takem "trendu" se menja tudi pomen vojnega letalstva, gledan v luči SLO. Danes ni več vprašanje ali potre­bujemo teritorialno organizirano letalstvo ali ne, je pa še dovolj vprašanj pod skup· nim imenom: kako in kaj. Vsak začetek je težak, če ni dovolj izkušenj in učimo se na svojih napakah. Da bi le-teh bilo manj, ne bi bilo odveč, če bi nekaj izku­šenj vzeli iz tistih časov, ko je bila trava še osnovna in skorajda neomejena povr­šina za letenje. Ne mislim zaradi trave , temveč zaradi pravil in navodil iz tistih časov, ki bi, osvežena z današnjimi znanji in pogledi, lahko rešila marsikateri orga­nizacijski problem.

In če iščemo organizacijo, kjer ome­njena pravila še veljajo in se dq:>olnjujejo, potem moramo pogledati, kako deluje povprečen aeroklub - letalska organiza· cija

Ko_t prvo bi iz nagovora, ki ga je imel tov. Setinc na Ptujskem letališču, povzel tisti del, ki zasluži posebno pozornost:

"Zdi se mi, da premalo cenimo prispe­vek, ki ga dajejo društva, letalci, motorni piloti, jadralci, padalci, da premalo upo­števamo dejStvo, da je to TISTI PRVIN­SKI TEMEU, na katerem bi morala slo­neti naša ljudska obramba(!). Nobena k:isarna, nobena vojaška šola ne more dati tega, kar lahko da delo v klubu . .... (kogar zanima celoten nagovor, naj po­gleda v "Krila št. 2.)

Škoda le, da se take besede redko sli­šijo, posebno še na pristojnih mestih. Vkljub raznim fakultetam, šolam in inter­natom, katerih vse večje število že moč­no spominja na JUS - basen o tovarnah sladkoIja, vijakov itd. , je aeroklub bil in bo najboljša osnovna šola, ki ne "kuha" samo pilote, padalce itd., temveč tudi značaje in druge vrline teh ljudi. Še vedno namreč nekaj pomeni, če dekle ali fant v nedeljo zjutraj s sendvičem v žepu sede na kolo in se odpravi na 10 ali več km oddaljeno letališče , kjer mogoče čaka tudi ves dan, da morda pride na vrsto za

13.€šlfl~1

letenje . Tisti, ki se s tem ukvarjajo, že vedo, kako to gre.

Z minimalnimi dohodki (veJjetno manj kot povprečen nogometni klub) torej ob kroničnem primanjkljaju sredstev aero­klubi v vsem povojnem obdobju živijo, delajo in (kar je važno za obstanek) širijo svojo dejavnost Z neverjetno vztraj­nostjo, iznajdljivostjo in smislom za im­provizacije rešujejo tudi najtežje prob­leme in vsaj jaz ne vem za klub, ki bi zaradi tega prenehal z delom. Vem za neslaven primer, ko se je navidezno dober klub razsul iz povsem drugih vzrokov. Čeprav to ni v neposredni zvezi z naslo­vom, mislim, da ne bo odveč, če nekatere navedem. Nevšečnosti se začno vedno takrat, kadar izvoljeno vodstvo, ki pozabi na svojo vlogo in postane samemu sebi namen, začne delati po svoje . Če odgo­vorni (v tem slučaju mladinska organi­zacija, aktiv ZK in drugi) spijo zimsko spanje, pntem do zlorabe, stranpotov, ki vodijo v raLne oblike privatizacije, ko­merciale, rangiranja članov na ,,zaslužne" (plus obvezna titula) in navadne (pona­vadi brez titule), ni več daleč. V takih okoliščinah pa je seveda blizu tudi dan, ko pride društvena kontrola, in polomija je pred vrati. Vsaka podobnost z nečim konkretnim - je zgolj slučajna!

Vrnimo se raje h klubom, kjer je prav sedaj letalska sezona na višku, saj takih je največ po Jugoslaviji. V le-teh člani ure­sničujejo svoje interese na način, ki veri "potrošniške družbe" meji re na - no­root. Ob večnem godrnjanju članov ožje družine ali stanovskih kolegov o ,,neum­nem in tudi nevarnem zapravljanju ččlla in denarja" zares skoraj ve sprosti č čil porabijo za delo v klubu. Saj drugače tudi ne gre. Brez neprestanega učenja in dooti trdega dela ni letenja. Izpolniti je treba stroge predpise, vezane na disci­plino in varnost, kajti nobenaleteča škat­la se "ne more odlepiti od zemlje niti za centimeter", če niso zagotovljeni po­trebni pogoji. Vsa tista opravila, ki v pro­fesionalnih organizacijah stanejo veliko denarja, se v klubu (in to dokaj stro­kovno) opravljajo s prostovoljnim delom . Ali je še kje kaj podobnega?

To je torEj baza. Baza z razvitim smi­slom na kolektivno delo, tovarištvo, inici­ativo itd., to pa so ,,-,ulIe , KI so bile in bodo cenjene v vsaki vojni. Po strokovni plati so ti fantje in dekleta (ki niso kriva če so v veliki manjšini , saj imajo letenje še vedno za "mosKo" opravilo) z visoko izobrazbo vseh struktur od VKV mojstra do zdravnika. Mnogi izmed niih so člani

ZK, ZRVS itd. in ponavadi družbeno ak­tivni tudi na drugih področjih. Ekipa, ki bi lahko z ustreznimi dopolnitvami in va­jami kar čez noč prerasla v miniatumo letalsko bazo na svojem letališču. Mo­goče sem kratkoviden, toda ne morem videti vzrokov, zakaj potem take ljudi razporejati nekam med peke ali trakto­riste na vojaški razpored ali planirati ne­kaj - tretjega Velika in draga napaka, izguba časa in še veliko več . Tako rav­nanje lahko veliko škoduje in postavi pod vprašaj celotno dosedanje, posebno pa še bodoče delovanje VSJ, kajti če re imamo vojne šole, internate, fakultete itd., in če bomo formirali nekaj posebnega tudi v sistemu SLO, kaj potem še ostane aero­klubu? Samo dve stvari: amaterska rev­ščina ali pa preraščanje v organizacijo, ki z naširni osnovnimi načeli nima nič skup­nega in kar se tudi že dogaja: "plačaj pa leti!" Tako je tudi zunaj meja Kateri "očkov sinček" pa si bo lahko privoščil tako letenje za zabavo, je menda jčllno. Ta "delavski razred" ne bo prihajal na letališče na biciklih - vozil bo "Suzu­kije".

Vrnimo se še za trenutek v obdobje pred II. svetovno vojno. Kje so Nemci izigrali Versaillski dogovor in pričeli ustvarjati (med drugim) svoje "blitz" letalstvo? V aeroklubih - Vereinih. Od kod pozneje Angležem v krizni "bitki za Britanijo" neizčrpen vir pilotov? Iz aero­klubov. Od kod del partizanov, ki so se na poziv VŠ zbrali leta 1943 zaradi for­miranja prvih letalskih enot NOB? Iz aeroklubov! Poglejmo še, po mojem eno največjih zanimivosti tistih časov, prvo

"letalsko'bazo v Livnu . Imela je med dru­gim: 2 letali, 6 pilotov ( rezerva!) kom­pletno delavnico, ambulanto, nočni start, sistem zvez, meteor. službo, PLO itd. Vse to še danes zveni m.ogočno, kaj šele ta­krat, ko se je pisalo leto 1942 - sredi Hi ti e rjeve ,,nepremagljiw Evropske trdnjave. "

So stvari, na katere ne bi smeli poza­biti, pooebno, kadar obravnavamo po­~ročje SLO, vendar prihaja tudi do tega. Ze precej dolgo nisem slišal ene izmed najbolj jedrnatih in vedno aktualnih misli, ki je bila v vsem povojnem obdobju vodeča nit za VSJ : " aeroklub, to je neizčrpna rezerva za naše vojno letal­stvo."

Nobena skrivnost ni, da se v morebitni vojni ne bomo vojskovali iz udobnih kasarn . Tudi v letalstvu ne , Vsaka spre­memba okolja ter delovnih in življenjskih razmer pa zahteva dodatne napore , ki

bodo podobni tistim iz druge polovice II. s','etovne vojne. Osebje aerokluba, kot

'najboljši poznavalec razmer na svojem terenu in letališču, izpopolnjeno v vojno organizacijo, lahko med drugim opravlja naslednje naloge: vzdrževanje sv~ega letališča in pomožnih vzletišč, organi­zacijo služb za sprejem letal na preletu ali v stiski. Popravilo poškodovanih letal (saj bo kmalu vse v modulih in sklopih), vključi tev in vzdrževanje sistema zvez, meteor. slubže itd., šdanje več vrst kad­rov, uresničevanje letalskih nalog itd. Potrebna je kompletna študija o vsem, kar obstaja in s čimer bo treba to dopol­niti glede na sedanji in prihodnji način uporabe letalstva. Vaje bi pozneje poka-

Novo iz Elana

zale uspešnost in tudi napake. Poskusiti je treba.

Kaj pa letala? Saj letala tako vedno pridejo ,,na gotovo". Preden se vse ostalo uredi, bodo tudi že kakšna letala. Saj menda, veIjetno bo UTV A-75" vsak čas tu. V svetu, kjer iz razumljivih razlogov nimajo možnosti za organizacijo SLO, pa se množijo razni Pilatusi, Beed1krafti, ~~-traineri, !~-i itd., k~ ~o s spoštlji· VlIlll manevrskimi lastnostmi ln hitrootmi (400-600 km/h) kot nalašč za tako rabo. Mogoče bomo tudi mi nekejl;a dne združili "koristno s prijetnim". Cas bo pokazal svoje.

TOMAŽ BARAGA

19. 07. je doživelo krstni polet deseto v Elanu izdelano jadralno letalo DG-l OO ELAN. To je bil za zaposlene že kar pravi mali jubilej. Proizvodnja je v redu stekla in dosega planirano količino in kvaliteto. Razen prvenca E- 1 letijo vsa dos!.ej izde­lana Elanova letala v Nemčiji, Svici in Avstriji , vendar pa bo do janurl!ja 1980 izdelanih tudi 5 letal, ki so jih naročili slovenski aeroklubi. Dodatno je planira­nih še nekaj letal za prodajo na domačem tržišču še pred začetkom naslednje letal­ske sezone.

PS. Pred dvema tednoma so Leščani prt'vzeli DG - 100 s številko 13 .

LETALSKI ŠPORT

24. državno prvenstvo V jadralnem letenju

Na letališču v Subotici je bilo od 7. do 21. julija 24. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Po več letih je bilo spet v dveh razredih, standardnem in Odprtem. Najštevilnejši je bil sta~dardni razred z 29 letali in tekmovalcI, med njimi 13 iz Slovenije iz šestih letalskih centrov: AK Ljubljana 4, AK Celje 3, ALC Lesce in LC Maribor po 2 ter AK Ptuj in DLC Novo mesto po 1. V odprtem razredu pa je bilo samo šest tekmovalcev z letali, ki po tehničnih sposobnostih ne sodijo v ta razred. Slovenijo so zastopali trije , dva iz Celja in eden iz Novega mesta. Pri tem se postavlja resno vprašanje , če je smiselno tekmovati v odprtem razredu s tako slabo tehniko in samo s šestimi tekmovalci.

Vsi najboljši so se prijavili v standar­dnem razredu, največ resnih kandidatov za osvojitev prvega mesta pa je imela Slovenija. Med temi žal ni bilo Janeza PintaIja, letošnjega republiškega prvaka , in lanskega državnega prvaka Franca Štruklja, ker nista dobila dopusta v delovni organizaciji INEX- ADRIA. Zato sta Beograjčan Miodrag Gatolin in Zrenjanin čan Živa Frenc resneje računa­la, da bo prvak eden izmed njiju. Oba sta namreč že osvajala najvišji naslov, vendar jima to pot ponovitev ni uspela .

Smetano_ je pobral in postal drža~ni prvak Ivo Simenc iz ALC Lesca, drugi z letošnjega prvenstva Slovenije. Letel je na Elanovem prvencu DG- IOO- ELAN in veliko pripomogel l5- popularnosti Elano­vega letala. Zmaga Simenca je bila za vse , ki slovenskega jadralnega športa ne poznajo, precejšnje presenečenje.

Novi prvak je že tretji pilot iz ALC Lesce . Pred njim sta pJvenstvo osvojila že Miha Thaler in Franc Stukelj dvakrat. Ivo Šimenc je star 25 let in je letos diplomiral na elek trotehnični fakulteti. Zaposlen je v kranjski ISKRI , z jadralnim letalstvom pa se ukvarja osem let. Je UČitelj jadralnega letenja in državni rekorder v dveh disciplinah. Ni dvoma , da je eden

naših velikih upov v slovenskem in jugoslovanskem jadralnem letalstvu .

In kako je potekalo tekmovanje v Subotici?

Štirinajstdnevno tekmovanje je bilo nekoliko predolgo, še posebno je bilo neprijetno , ker vreme ni bilo naklonjeno tekmovalcem, podobno kot kmetovalcem pri žetvi vojvodinskih žitnih polj. Organi­zatorjem je uspelo izpeljati samo šest diSciplin v standardnem in sedem v odprtem razredu. Dež in košava sta vsem udeležencem prvenstva precej skrhala živce, zato je nekoliko popustila tudi prijetna tekmovalna napetost. Slovenski tekmovalci so se držali odlično in nas razveseljevali tudi z lepimi dnevnimi uvrstitvami.

Prva disciplina, hitrostni prelet v trikotniku Subotica - Apatin - Čenej -Subotica v skupni razdalji 215,6 km, je prinesla prvi uspeh Vqjvodincem , ki so se na svojem terenu najbolje znašli . Zmagal je Ivan Filko (Novj Sad), drugi je bil Gatolin in šesti Simenc. Na cilj je priletelo vsega osem tekmovalcev. Ob dokaj slabem vremenu v drugi disciplini ni priletel noben tekmovalec do cilja . Določen pa je bil trikotnik Subotica -Livak - Bačko Petrovo selo - Subotica v dolžini samo 140 km. Rezultati so bili ,!:rednoteni kot prosti preleti. Zmagal je Simenc pred ThaleIjem in Gatolinom .

V tretjem tekmovalnem dnew je uspelo prileteti do cilja kar petindvaj­setim tekmovalcem . Naloga je bila hitrostni prelet cilj - povratek v razdalji 195,6 km. Zmagal je Celjan _ Peperko , Gatolin pa je bil spet drugi , Simenc pa šele deseti . Obratna t očka v tej d isc iplini pa je bila Iriški venac.

Ce trti tekmovalni dan je bil za vse dokaj naporen . Vreme se je med tekmovanjem slabšalo. Dol očena je bila disciplina hitrostni prelet v trikotniku Subotica - Borovo - Bač ko Petro vo selc) - Subo ti ca v dolžini 232,15 km . Tekm o· valci so drug za drugim pri 'i tajaJi na

Prvaka Jože Keršič in Ivo Šimenc

vojvodinskih njivah. Do cilja je uspelo prileteti samo Thalerju, drugi je bil Frenc, ki je pristal le tri kilometre pred ciljem, tretji pa Šimenc s sedmimi kilometri pred ciljno linijo , to pa je bilo že dovolj, da je prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi s prednostjo 64 točk pred Beograjčanom Gatolinom .

Sledil je neuspel tekmovalni dan , ko ni uspelo preleteti tekmovalcem niti kvalifi­kacijske razdalje . Disciplino so zato razveljavili.

Ko se je vreme nekoliko izboljšalo, je bila določena najdaljša disciplina prven­stva, hitrostni prelet v trikotniku Suboti­ca - Borovo - Ečka - Subotica v dolžini 303,8 km . Nalogo je v celoti opravilo le devet tekmovalcev. Zmagal je Celjan Peperko s hitrostj o 64,6 km/h, drugi je bil Ljubljančan Berčič, tretji Frenc iz Zrenjanina, četrti pa Šimenc . Osvojil je 977 točk in povečal svojo prednost pred drugouvrščenim Gatolinom na 102 točki .

Za zadnji dan tekmovanja so organiza­torji določili kratko disciplino : hitrostni prelet cilj - povratek Subotica - Čenej - Subotica v razdalji 143 ,8 km . Med enajstimi, ki so uspešno opravili nalogo , je bilo sedem slovenskih tekmovalcev. Zmagal je Celjan Pešec, drugi je bil Leščan Thaler, Gatolinu pa je bilo tretje mesto in 987 točk premalo da bi dohitel ali celo prehitel vodilnega Simenca , ki je z desetim mestom v zadnji disciplini in 921 točkami osvojil ob zaključku prvo

mesto. Gatolin je na drugem mestu zaostal za 36, Peperko na tretjem pa za 124 točk za prvakom.

Večina slovenskih letal je po prvenstw ostalo v Subotici na akciji preletov, ki pa je bila spet slabo organizirana, vendar je bilo doseženih več odličnih rezultatov.

O poteku tekmovanja v odprtem razredu ne navajam podrobnosti, ker je bilo tekmovanje manj pomembno in ni štelo za izbir državne reprezentance.

Med tekmovanjem je prišlo tudi do loma jadralnega letala novomeškega tek· movalca , na srečo brez resnih telesnih poškodb .

1. Iv o Šimenc, Le sce - 5622 2. Miodrag Gatolin, Be ograd - 5586 3. Franc Peperko Celje - 5498 4. Miha Thaler, Lesce - 5259 5. Miloš Pešec, Celje - 5213 6. Mita Vukovič Subotica - 5014 7. Ivan Filko Novi Sad - 4817 8. Jane~ Stariha, Ljubljana - 4757 9.-10. Ziva Frenc, Zrenjanin - 4732 9.-1.0. Albin Luin, Ljubljana - 4732

ODPRTA KLASA

1. Jože Keršič, Novo mesto - 6239 2. Djordje Stepanov, Novi Sad - 5955 3. Bogdan Lilija, Celje - 5410 4. Janez Habijan, Celje - 4291 5. Milenko Vranješ, Banja Luka -

3603 6. Dušan Studen , Sarajevo - 2509

LEON MESARIČ

Ivo Šimenc s svojim konkurentom Jane­zom Pintarjem

ODl'1\:' 1 l\AZ1ED

rl. lao ,a ~rU.'i "

OCENA JADRALNEGA DRŽAVNEGA PRVENSTVA

Športno letališče Bikovo pri Subotici je od 6. 7. 1979 pa do 20. 7. 1979 gostilo

1.""0 .. 1. 1 du ' .7 .1979 1. ' ........ 1 du 10.'.1979 Tr ti: . t a t ll lSubot 1 CI _Jt.p . tt l_ :'rl . ,h i " ,Sl,Ib .,t\ c I_ S I VI C_

'; .le ;_Su b(\t.i c I 2 15 , 6 kil 3 a č k o r e trlHo ::i e l ,, _Sub!'ttc .

1 jo ,4 km

točki n~ tr olt K./h toč k e L 1. K. t oN:e

l. JOZ;;; U11 ,; I'; Novo lol"to 6<'3 9 46,678 1:'....Q ; 1 h o , ? '" 2. D.10HDJ I ST E.: i'J.N : V No.,j 3 ,d 5939 U3, ? .. 3. BOGJl'" .. ILIJA Celj e 5410 19 4 ,4 .. .. JUD !-:Ali I J Afj :: ,1 le 4291 194,4 .. 5_ IlLDI :J 'IRA NJ ::1 Banji Luke 36 0 } 1 ~6 . 7 ,. ,- IIO .LUI S'!t10EK Slrl ,levo 250"1 113,6 km

3.tell:uvab i d u 11.7.1979 .. te ka: .w.h i d .. 1':) , "1.1979 Cl l j • ,. l vr a tIlIIllI Su b , ttc I_ r rtkot I I Il 13ubot : c l-B1TO" '-

I r lA lIl vII. c - Sub . U CI . tk o I'etr "\v t' S, I I-

195,6 ke Subottc . H 2 . Q li ii

'1. hit ros t t očke KY./h

3.-'- 67. 7 ~ 6 '6.

1. 16 . .... 4 1"'-0

3. -4, b7, .>- ') 816

' . 58 , ')(.. 4 "!l I

S. 43, 29 " .61

' . L ' 6 ko ; ': 1

r r l k ("lt a 1kl :iu b . t1 r. a_

!jor .v .- Eč .... _Su.b o tl c .

j .13, P. kili

l. K. t (l': ke

4._ " . 1. -<) , 7

1. ro., , ~ .1):-

4 . _'. , <) 1,4

'. "· l. r. ~." 1

,. . 11, ) '1

l.

'1. l oč ke

,. 1';> ') . 6 1 X

1. 1 '1'), ." HI! .

l . 221, 1 li :,)

'. 142 , ~ 61l

5. 11 l.,6 ,;, .. 3

5 . , ,

1. hi ~~/~t t e,' k l'

1. " (" ~· 1 "

'. 'j .:, ,/>t) ." ' . Ql . k. ,,, \. 13 4/6 k. 6: ~

5 . :' 1 , 6 ,- I.;,)

,.

666 ,. 111,2 1 , (1( -

'0' .' . lC·6, 6 '59

'0' l" , 1l l lJ

066 .. 6 4,4

'" 5. 1 ::<1 , :' 0 07 1

.,1. I". i t r o s t t o': k!' t\1l/h

). ~ 1 6 . c k. 7"

,. 64 , 1" ) 1. , , ·

1. ;"" 16 , k. 7 14

.. 1'>6 . k . SH·

S. ;' }6, ,""(' ,. TI 11

'. '. o U .. III 7 &.,~ •

: 1 ,

l.

.. l.

S.

5.

tekmovalce 24. državnega prvenstva v jadralnem letenju. Tekmovali so v dveh razredih: standardnem (29 tekmovalcev) in odprtem (6 tekmovalcev). Kljub zelo dolgemu tekmovalnemu terminu pa je bilo zaradi slabega vremena možno speljati le šest tekmovalnih disciplin v standardnem razredu in sedem v odprtem razredu.

To državno prvenstvo je pokazalo , da se naši klubi opremljajo z novimi plastičnimi jadralnimi letali, v katera vgrajujejo sodobne elektronske variomet­re . Tudi na področju vlečnih letal se je stanje obču tno popravilo. Kakšnega bis­tvenega napredka pa ni naredila organiza­cija tovrstnih tekmovanj . V Subotici se je zapletlo že na začetku in to zaradi tega , ker sta bili uvedeni dve tekmovalni kategorij i, klju b temu, da v razpisu in pravilniku tekmovanja nista bili predvide­ni. Prepričan sem, da bi se še kdo odločil in prišel tekmovat z velikim Cirrusom. Tako pa je na dlani , da s takim nenačrtnim delom burimo samo duhove , letalski šport pa nima od tega nobene koristi.

Ogromno število izvenletaliških pris­tankov je prisililo pilote motornih letal, da so "delali" do teme, če so hoteli spraviti vsa jadralna letala na matično letališče . Pogosto se je dogajalo, da je na cilj prišlo nekaj jadralnih letal, ostala pa so pristala na njivah ali zasilnih letališčih.

Da je meteorologija skrivnostna stvar, se je pokazalo tudi na tem prvenstvu, saj so bile nekatere napovedi daleč od resničnega stanja . To smo obču tili predvsem v šesti disciplini . Kljub inter­venciji pri vodstvu tekmovanja in ponov­nem preveljanju vremena je diSCiplina ostala ista (trikotnik 303 km). Rezultat tega je bil , da se standardnemu razredu disciplina ni priznala, ker je kvalifikacij­

sko razdaljo preletelo premalo tekmoval­cev. Naj še povem, da tekmovalna žirija ni obravnavala nobene pritožbe in gre lahko to tekmovanje v anale kot eno najbolj .,miroljubnih".

Toda to še ne pomeni, da se piloti niso pritoževali. Prve dni predvsem zaradi ocenjevanja preletanja ,štartne linije , ker so se morali nekateri lJiloti po večkrat vrniti za linijo. Seveda je takoj nastala zmešnjava na radijSki postaji . Da se bomo v bodoče izognili tovrstnim težavam, predlagam, da preletanje štart ne linije skrajno posodobimo.

PETER KARNER

l.tekm.v.l.l da. 9.7.1979 2.tekmoval.l da. 1 •• 7.1979

Trlk.t.lk.Subotlca-Ayatl.- Tr1kota1k .Subotlca':'Si vac~

STANDARDNI RAZRED Čeae.l-Subotlca 215,6 km BoČko 'htrovo Selo-Subotico

136.4 km

PI. 1 •• lil priimek AK točk hi~~%t točke ' lo Km točke ?l.

1. IVO ŠIIIENC ALe Lesce 5622 48, 015 917 6. 126,4 1000 1,

2. IIIODRAG GATOLIN Beograd 5586 58,974 993 2 . 112,4 P89 3.

3. FRANC I'EP&RKO Celje 5552 48 ,224 919 5 . 111, 2 PIlO 5.- 6.

4 . MIHA THALER ALC Lesce 5259 203,4 km 74 ~ 12-13 121. 2 959 2.

5 . MILOŠ PEŠEC Celje 5213 50,117 932 4. 111, 2 QBo ' . -6.

6. MITA VUKOV IC Subotica 5014 1]4,4 km 715 14. 100 , ' 0 791 10-13

7. IVAN FILKO Novi Sad 4817 59, 981 1000 , 57,4 454 19. ' .

8 . JANEZ S rARIHA L.iubljana 4757 205 , 6 km 756 n. 99 ,4 7° 6 14.

9-10 ~IVA FHENC Zrenjanin 4732 214,1 km 7P7 9 . 1 00 , :)0 791 lJ-lJ

9-1 ~ ALBIN LUIN L.j ubljan. 4732 203.4 km 74 8 12-13 88,2 691' 16 .

11. STI<'E KRI ~TO Ban .i · Luka 4593 54,334 961 3. 9R,9 782 l ' .

12. STANISLAV .· ETROVI C ·tu j 4444 11 '- , 2 km 435 24. 106.6 c43 7,- <) ,

13. MILAN RI.rAI l Suboti ca 4372 3 8, O3 ~ 848 8 . 7?,2 '> 71. 17 .

H. BRl:l{"fiv i3 LA GO J SV IC d src ,jevo 4370 153 , 1 k m 56 3 19 . 1:".(', , r.: 7!l"'! . _1 ~

15. MAKS BERČI '; uj ubljana 4339 210 , 8 km 775 lO . 67,0 , 30 l°

. 16. VOJKO STAROVI c' Celje 4135 22,8 km 84 28, 11 1 , 6 ' A3 4.

17. MIRKe ZAJRAV EC Maribor 4092 179,5 km 660 1 5 . 106 , 6 "43 7 . . 9 .

18. BRANKO BUNDERLA :.:ari bor 3289 175,6 km 646 17 . .l ~; 6, 6 ' 43 7 . ··9 .

19. JON KADARJAN Zrenjanin 3076 40 ,4 50 °65 7. 53,6 424 20.

20. ~;ARJ AN M);J)IČ Ljubljana 3000 178 ,4 km 656 16. 47 , ~ 378 22.

21. DRAGOLJUB SAVIN Novi Sad 2700 143,7 km 52 ~ 2C-22. 48 , 6 3 ~ 4 21.

22. KERIM SARIC Moster 2272 143,7 km 52R 20- 2; . 23,6 lP,7 25 .

23. MIROSLAV 1UGONJA Borovo 1754 126, 9 km 467 23. 37, :IC! 293 24.

24. SVETLANA MIrROVIC Leskovac 14 04 55 ,6 km 204 26 . 44, R 35 4 23 .

25. SAVA MIJIC Novi Sad 1383 98,2 km 361 25. 17 , Il 14:1 26.

26. BELIZAR KERŠIČ Novo Meeto 1319 143,7 km 528 20-22. 1 00 , '1;.) 791 10-13

27. MILOŠ POPOV IC Borovo 1223 154,3 km 568 18. O !) 29 .

28. IVAN HEGEDI Š Subotica 931 50,4 km l e5 27. ° O 28 .

13f1lfl E:J 29. LJUBO IIlIDAREV IC Prijedor 325 Okm O 29. O O 27. I

3.tok .. avalai du 11.7.1979 4.t.kmovo1Ri da. 16.7.1979 ~.to~mo7.1.i doo 18.7.1979 6.t.km.va1.i d .. 2 •• 7.1979 Ci lj s v.vratk.m.Sub.ti ca- Tr iket .ik.Subotica-Borov.- ~rtkot.tk.Subettca-Bor ov.- Cilj sV.vratk ••• Iri!ki vo.ac-Subottca Bač •• P.trovo S.l.- Ečko-Sub.tico 303, 8 km Sub.tic._Č ••• j_Sub.tica

195,6 I<m Subotica 232,8 km 143 .8 kla

hitrost toč ke ~1.

hi trost točke '>1 . hitrost

točke Km/h Km Toč ke .' lo Km/h Km/h P1.

69,439 839 10 225,4 968 3. 61,456 977 4. 52, 830 921 10 •

75,479 922 2 197,4 848 11-1 • 57,462 941 6. 59,613 987 4.

81,199 10:)() 1 177, 00 760 15-1 • 64,562 1000 l. 60,230 993 3.

73,327 8~2 5 55 , 2~ 4km/h 1000 l. 264,4 km 661 12-13. 60 , ~ 53 999 2.

69,355 8;8 11 197,4 11 48 11-1, 286,2 km 715 11. 60 , 961 1 000 lo

62 ,653 746 14 21 2, 1'. 914 6.-e. 49,392 887 9. 56,907 q61 7 .

74,791 912 3 19" ,6 853 10. 275 ,5 646 14. 56,000 q52 q

71,069 861 7. 196 , 5 "40 13-1 216, 1\ km 542 19-21 . 58 . 029 927 5.

119, 8 km 271 23 . 23 J 988 2 . 62,7 ' 3 987 3. 51,367 907 11.

59, 837 707 16. 155 , 4 668 18 . 60, "75 972 5. 54 , 694 939 9 .

67,339 810 13. 212 , 8 914 6.-f 236, :JO 590 15-16 108 ,7 km 533 15.

74 , 013 90; 4. 177, 00 760 15-1 216,8 km 542 19- 21 57, 019 962 6.

59, 898 70f 15 . 208 , 8 897 9. 1,794 905 8 . 90 . 4 km 443 17 .

1 1.: , 6-72 [',7< 6. 2~1., 2 95 0 5. )6 , 00 590 15-1 6 . 123,6 km 6 ~6 1 ) •

-70,156 84! 9. 196 , 5 <· 4 ~ 13-14 63,472 992 2 . b,9 km 352 lO _ 2 r'1

70 , 955 %e 8. 177, :JO 760 15-1 7 54,393 92 4 7. 27 , 4 km 624 12 .

67,786 8H 12. 15 4, 2 662 19. 303 , g km 759 10. tn, q km 352 1°_20

145,2 km 33e 22. 80, 6 346 2l. 292, 4 km 573 l ·Q. 12,3 km 551 14.

77 , 2 km l'7~ 26 . 221, 8 953 4. 235 , 2 km 588 17 . 4,4 km 71 24.

52 75 :> 61C 17. 212, 8 914 6-8. 137,6 km 344 24. 0 , 00 km 9" 23 .

34,442 48: 20. 71,4 307 23. 216, 8 km 542 19-21. 93, 00 km 456 16.

49, 328 56' l ? 21,2 91 24. 264,4 km 661 12-13 49,1 km 241 2l.

107,00 km 24 ; 25. O O 25 -29 159,$ km 399 23. 77,9 km 352 1<-2 0

45,383 51e 19. 74,00 318 2e . 9,00 km 22 2~. O O 27-28

186,6 km 3e 3 21. c O 25 - 29 1"6 , 00 km 465 22. 7, ~,() km. 34 25- 26

- - - O C . . - - - - - -

- - - 91,4 393 20 . 91,4 km 2; 8 26. 7 , ',() ka: 34 25-2~

119,4 km 271 24 O O 25 -29 112,2 km 2< ' .V 25 . 39,< I<IIl 195 22 .

C O 27-n.

72,:JO km 16) 27. O O . 64 8 km 162 27 •

ŠPORT - MOTORNO LETALSTVO

Piloti zbrani na XV. republiškem prvenstvu

xv. republiško prvenstvo motornih pilotov

Kot že nekaj let uapovrs~o je tudi letošnji republiški rally motornih pilotov prevzel v organizacijo DLC Novo mesto, pokroviteljstvo nad prvenstvom pa IMV Novo mesto. Vse naloge za prvenstvo in maršriti pa sta pripravila "sodniški trupli" (tako so krsti1i sodnike dolenjski letalci) Golob in Bizilj . Prvenstvo je bilo od 29 . 6. do 1. 7. 1979 na novomeškem letališču .

Prvenstva se je udeležilo glede na teh­nične možnosti, t. j.novo nabavljena le­tala v zadnjem letu, premalo tekmoval­cev, še posebej ker je pravilnik prvenstva omogOčil tekmovanje na enem letalu ~vema tekmovalcema 2, pravilnik prven­stva omogočil tekmovanje na enem letu dvema tekmovalcema, kar je za klube precejšnja ugodnost. Kljub temu je na prvenstvu sodelovalo le 22 pilotov samo iz 5 letalskih šol ; po 6 tekmovalcev iz

Celja in Novega mesta, po 4 iz Maribora in Ptuja ter 2 iz Ljubljane oz. 2 letali Cessna 172, 3 letala Piper Pa 18, 4leta1a Pa- 38, 1 letalo Pa 28 in še 3 letala Aero 3.

Po že ustaljenem sistemu republiških prvenstev je bil prvi tekmovalni dan 29. 6. Točkovala se je časovna točnost pri­hoda na prvenstvo in točnost pristajanja. Ta dan so prva mesta zasedli naslednji tekmovalci : 1. Slavko Kos - 108 točk,2. Karl Krepfl - 104 točke, 3. Srečo Kot­nik - 73 točk.

Za drugi tekmovalni dan, 30. 6., je bil na programu prvi tekmovalni let v dolžini 168 km: Novo mesto-Mokronog-Treb­nje- Grosuplje-Vrl1nika- Rakek - XXX (za tekmovalce neznan krl!i, ki so ga mo­rali izračunati, t. j . Stari trg) - Ribnica­Novo mesto, na kateremso morali piloti rešiti 10 nalog. Naloge niso bile težke, saj

so vsi tekmovalci dobili več kot 50 % možnih točk, oz. v pq>rečju 73 %. Poleg nalog med letom je bila ocenjena še ča­sovna točna;t v odletu in povratku ter točnost pristajanja Prva mesta so ta dan da;eg1i tekmovalci: l. Karel KREPFL 319,0 točke ; 2. Miha ŠORN 290,9; 3. Slavko KOS 289,7; v seštevku obeh tek­movalnih dni pa so vodili : 1. Karel KREPFL 423,0 točke; 2. Slavko KOS 391,1 točke; 3 . Miha ŠORN 357,9 točke .

Od tekmovanja pa sta morala odstopiti mariborska tekmovalca na Aero 3, ker se je v prvem letu tekmovalcu Lukmanu po­kvaril motor in je moral prisilno pristati pri Ivančni gOrici, pri pristajanju pa se je poškodovalo tudi letalo .

Na otvoritvi prvenstva motornih pilotov

Uspešen pristanek v pas

Takoj po končanem letu zadnjega tek­movalca je začelo deževati in deževalo je vso noč do jutra

Za trelji tekmovalni d3l1, 1. 7., je bil na programu tekmovalni let v dolžini 150 km : Novo mesto-Semič-Metlika -XXX (letališče Otok) - Črnomelj-Ko­~evje- Ribnica- XXX (Velike Lašče) ~ Zužemberk- Mirna-Novo mesto. Tek­movanje se je pričelo z zamudo, saj je bila ob uri, predvideni za pričetek,nizka oblačna;t, pokriti hribi in brezvetIje . Meteordoški sondažni let je moral opra­viti sodnik Klemenčič vse do Kočevja. Za razliko od prejšnjega dne so bile naloge na krajši maršruti težje in zahtevnejše. Tekmovalci so morali rešiti kar 17 nalog, med temi ugotoviti kraje oz. objekte na 6 fotosih in iz izseka karte 1:25.000 ugoto­viti , na katerem delu maršru te je izsek ani del karte in na njega vrisati maršruto svo­jega leta. Obe nalogi sta bili kar trd oreh, vendar dobra priprava za tekmovalce, ki bodo sodelovali na državnem prvenstvu.

Vsega 6 tekmovalcev je ugotovilo loka­cijo izseka in vrisalo maršru to, 5 tekmo­valcev je opravilo nalogo polovično, 9 tekmovalcev ni rešilo te naloge. Prepo­znavanje fotosov pa je dalo naslednje rezultate: samo 1 tekmovalec je ugotovil vseh 6, 2 po 5, 4 p04 , 2 p03,6p02,3 po 1, 2 pa nista videla ničesar. V po­prečju so tekmovalci rešili naloge 65 %. Razen nalog na maršruti je bilo prav tako ocenjevanje časovne točnosti v odletu in doletu ter točnosti pristajanja. Trelji tek­movalni dan so bili najboljši: 1. Srečo Kotnik 399,1 točke ; 2. Oto Verbančič 376,0 točke; 3. Miha Šorn 375,3 točke.

Kako so tekmovali udeleženci prven­stva, daje podrobnejše podatke tabela oz. rang lista.

V posameznih disciplinah so bili naj bolje plasirani naslednji tekmovalci, pr vernu je organizator podelil tudi pokal

Časovna točna;t: 1. Danilo Hojnik, 292 točk (možnih 300) 2. Miha Šorn, 284 točk 3/4. Slavko Kos, 278 točk

Srečo Kotnik, .

Točna;t pris taj anja 1. Slavko Ka; , 130 točk (možnih 150) 2/3. Drago Krepfl, 115 točk

Srečo Kotnik

Navigacij*e naloge : 1. Miha Som 404,2 točk (možnih 450) 2. Oto Verbančič, 399,2 točk 3. Danilo Hojnik, 373 ,5 točk

Tekmovalec AK letalo točk 1 2 1 3 1 2 1 3 1 2

1. KREPFL Karel ptuj C 112 145,1 54 50 52 159,0 58 50 58 211,1 38 15

2. SORN Miha Ljubljana C 112 133,2 52 15 60 159,9 56 15 56 244,3 60 15

3. KOS Slavko N. mesto Pa 28 121,4 58 50 58 141,1 54 30 52 111,1 56 50

4. KOTNIK Srečo N. mesto Pa 38 123,9 58 15 56 99,8 46 i50 60 231,1 58 50

5. VERJlAJ~ČIČ oto Haribor Pa 38 713,9 50 15 44 151,9 56 15 54 242,0 50 30

6. HOJNIK Danilo Ptuj C 112 695,5 58 o 60 139,1 58 30 58 234,4 58 o

1. BERČIČ Hales Ljubljana Pa 38 617 ,6 56 15 46 131,6 50 30 56 195,0 42 50

8. ŠTRASNER Ivan N. mesto Pa 18 595,1 54 o 28 13-0,4 58 o 56 155,1 54 50

9. KAllNER Peter Celje Pa 38 589,4 56 15 50 124,8 40 15 36 160,6 42 50

10. IUHTER Brane Celje Pa 18 561,4 46 15 58 108,5 42 30 58 143,9 60 o

11. HAJHEN Jože Haribor Pa 38 560,9 50 o o 151,2 40 o 20 191,1 52 50

12. RAFER Leon Celje Pa 38 559,1 60 o 24 104,9 56 30 60 112,8 52 o

13. KOL\.,.ruČ Rostja Ptuj Aero 3 .'550,1 60 o 8 144,1 20 50 54 165,0 58 o

14. FLORJANC Andrej Celje Pa 18 538,3 48 o 12 135,1 54 15 42 117,2 40 15

15. LAKOVIČ Slavko Celje Pa 38 532,0 38 15 50 104,1 10 50 50 153,9 46 15

16. PIŽOIlN Žan Celje Pa 18 522,2 42 15 5/4 112,1 30 15 56 141,1 42 15

11. PElWLJ Iztok N. mesto Aero 3 500[2 58 o 56 135,8 56 15 54 104,4 O 30

18. ŠUŠTAR Adolf N. mesto Pa 38 501,9 48 o 4 126,1 58 15 4 181,2 44 15

19. BRODAR Jože r.~ • mesto Pa 18 456.1 40 o 48 111,5 52 o 18 122,2 44 15

20. PETllOVIČ Janez Pt:lj Aero 3 450,9 46 15 60 134,1 38 15 40 102,8 o o

21. 11JID1AN Tone ~laribor Aero 3 106,0 52 o 54 - - - - - - -22. JAKŠIr, Andrija Haribor Aero 3 36,0 36 o - - - - - - - -

max. število točk 900,0 60 50 60 180,0 60 50 60 210,0 60 50

1 ••• čanovna točnost 2 ••• točnost pristajanja 3 ••• nav1g. naloge

"Sodniška trupla" ob svojem uspešnem delu

Letala pripravljena na polet

Piloti na posvetu pred začetkom tekmo­vanja

1. Nazivi padalskih prvenstev so bili lično izdelani na vratih hangarja 2. Vodstvo tekmo­vanja na posvetu 3. Zanimanje gle­dalcev na tem vanju je bilo veliko

1. Padalci zbrani na otvoritveni slovesno­sti 2. Gostje na otvori­tvi 3. in 4. Udeležence padalskega prvenstva sta pozdravila tov. Niko Rihar in pred­sednik OLe Avgust Avbar 5. V senci starih pa­dal je bil prijeten po­čitek

1. AN·2 je sprejel sk.upino padalcev

2. in 3. mladi padalci so pokazali veliko hrabrost in se pognali v g!obmo

4. sodnika Cica Hlavaty in Viktor Kuplje­nik sta odlično opravila svoje delo

5.uspešen doskok v "O"

Veliko skokov se je končalo v bližnji koruzi

Na posnetkih so prvi trije iz padalskih prvenstev. katera so bila v organizaciji OLe

TEKMOVANJE V PORTOROŽU

Na II. pokalu "Branka Ivanuša"

II. pokal"Branka Ivanuša" -Portorož 1979

Mednarodno srečanje motornih pilo­tov za ll. pokal "Branka Ivanuša" je bilo leta; številčno močnejše od lanskolet­nega, ki je bilo prvič organizirano ob otvoritvi letališča Portorož. Srečanje ozi­roma tekmovanje je potekalo od 31. 8. do 3 . 9. v izredno lepem in mirnem vre­menu.

V Portorož je prišlo prek 50 motornih letal, samega tekmovanja pa se je udele­žilo 48 letal. Od tega števila je bilo 27

tujih in to iz Avs trije 14, Italije 9, ZR Nemčije 3 in 1 letalo iz Švedske. In na kakšnih tipih letal so leteli tujci? Cessna 150, 172, 182, 206 in 208, Piper Pa 18, 28 in 32, Partenavia 64 in 66, DR 45, SM 206, Beech 35 ter 2 motorizirani jadralni letali SF 25.

Tudi udeležba domačih tekmovalcev je bila številnejša od lanske, skupaj 21 tek­movalcev. Iz ZLOS so tekmovali piloti. iz naslednjih letalskih šol:

Ajdovščina (1), Celje (2), Ljubljana (1), Maribor (2), Postojna (1), Ptuj (2), Slovenjgradec (1), Portorož (3), Lesce (1), Novo mesto (3). Tekmovali so nale­talih Piper (pa 18, 28 in 38, Cessna 172, CH 10 in Utva 75. Iz drugih republik so sodelovali samo tekmovalci Aero centra Varaždin s 4 letali (Morava, Zlin, Cessna 172 in Aero 3).

Tekmovanje se je pričelo že prvi dan s prihodom tekmovalcev, ko se je ocenje· vala samo t~nost pristajanja iz direkt· nega dole ta. Naslednji dan, 1. 9., so bile na programu vse tri tekmovalne discipline venem maršrutnem letu: navigacijsko· izvidniške naloge, časovna točnost pre· leta v doletu in točnost pristajanja. Tek· movalni let je vodil nad kopnim in ob obali in to: Portorož-Izola-Koper-XXX (Podgorje }Buzet-Pazin-Poreč-Novigrad­Umag-Portorož. Dolžina leta je znašala 145 km, ki pa je bila glede na število le­tal, predvsem pa na njihove zelo različne hitrosti (od 80 do 280 km/h) prekratka. Naloge so bile lažje in prilagojene manj­šim tekmovalnim izkušnjam tujih tekmo­valcev. Najtežja naloga, ki je prinesla tudi največ točk, je bilo prepoznavanje krajev na 8 fotografijah, ki pa je zahtevala tudi točno letenje na maršruti. Zaradi nespo· razuma v koordinaciji dela sodnikov pa je prišlo do napake pri merjenju časovne točna;ti do1eta in ta disciplina je bila ponovljena v nedeljo dopoldne, z odle· tom do Umaga in preletom linije. Vsi tek· movalci in člani posadk, ki so hoteli tek·

Posnetki iz II. p~ kala "Branka Ivanuša"

movati v kegljanju, so to tekmovanje v sklopu pokala opravili po končanem letu. V kegljaškem tekmovanju je sodelovalo 68 udeležencev pokala.

Zdaj pa še rezultati tekmovanja po diSCiplinah in v skupnem rangu: Časovna točnost:

1. Kos Slavko (N. mesto), 240 točk (max. 240) 2. Krepfl Drago (ptuj), 239 točk 3. Hauptman Alojz (portorož), 239 točk (slabši plasma v ostalih disciplinah)

Točnos t pristaj anja: 1. Kunschitz Armin (Avstrija), 100 točk (max. 100) 2. Možina Boris (postojna), SO točk 3. Settimo Michele (Italija), SO točk

Navigacija: 1. Krepfl Drago (ptuj), 629 točk (max. 660) 2. Ličer Benjamin (portorož), 613 točk 3. Kos Slavko (N. mesto), 582 točk

Končni plasma: 1. Krepfl Drago (ptuj) 888 točk (max. 1000) 2. Ličer Benjamin (portorož), 877 točk 3. Kos Slavko (N. mesto), 862 točk 4. Schober Franc (Avstrija), 821 točk S. Šimek Milan (Varaždin), 813 točk.-

Tekmovanje v kegljanju za pokale "Tu­rizem Porto, ož 79"

1. Gubier Wolfgang (Avstrija), 39 točk 2. Husnjak Mario (Varaždin), 37 točk 3. Sikošek Jože (portorož), 36 točk

Za zaključek še to: k uspešnemu in hitremu poteku odleta na tekmovalni let in zaključnega točnega prist~anja s~a veliko pripomogla kontroloIJa letenja šadah Ivo in Bohinc Matjaž. Portoroška PPS brez steze za vožnje ("mlanje"), travnati obs tezni del je neraven in ne­varen za letala z nosnim kolesom, ne do­vdjuje teko frekventnega letenja kot j~ tekmovanje z večjim številom letal, s8J vsakih nekaj minut vzleta ali pristaja letalo. -t- z

VI. PTUJSKI PADALSKI POKAL

Ptujčani so organizirali "Podlehnik 79"

Letošnjega VI. ptujskega padalskega pokala "Podlehnik 79" se je udeležilo 21 padalcev iz šestih slovenskih in hrvatskih aeroklubov.

Kot najboljši padalci in plavalci so se ponovno izkazali fantje iz ALC Lesce . Ekipno so s 84,8 kazenskimi točkami prvi Leščani, drugi AK Celje s 109,0 ka­zenskimi točkami in tretji AK Ptuj s 114,0 kazenskimi točkami.

Posamezno: prvi Benjamin ŠMID, ALC Lesce; drugi Janez VIDOVIČ, AK Ptuj in tretji Zlatko ČUČIC , AK Reka.

Prireditev je potekala v lepem sonč­nem vremenu in ob solidni organizaciji članov in prijateljev ptujskega aerokluba.

Vsem, ki že šesto leto sodelujete na našem ptujskem pokalu, se iskreno zahva­ljujemo in vas lepo prosimo, da nam pomagate pri popestritvi tekmovalnega programa za naslenje leto.

AEROKLUB PTUJ

o PA DA LCIH V LESCAH

V Lescah raste nov rod padalcev

Še pred dvema letoma smo bili v Alpskem letalskem centru močno v skrbeh, ker za sedanjimi padalskimi asi Bunčičem, Hrastom, Humrom, Pesjakom in drugimi, nismo imeli primernega

Vrsta novih uspeš· kvalitetnega zaledja. Kazalo je že, da nih leičanskih pa- bomo Leščani po več letih izgubili dalcev vodilno vlogo v Jugoslaviji. Za vzgojo Spodaj: Drago Bun- padalskih reprezentantov je potrebnih čič pri pregledu svo- kar lepo število let vz trajnega in načrtne· jih varovancev ga dela, pri tem pa je treba imeti še

srečno roko pri izbiri kandidatov za začetniški tečaj.

Za ta lep in drzen šport je treba imeti razen radovednosti in želje po avanturah, še veliko več. V srcu mora biti veliko ljubezni do tega športa, veliko hrabrosti. Mladenič ali mladenka, ki se predaja padalstw, mora imeti tudi veliko mero daru za samodisciplino in za vestnost Qri delu, v kar mora v popolnosti zaupati. Ze majhne napake se v letalstw lahko težko maščujejo. Zato ni ru dno, da že na začetku padalskega tečaja, še preden se prične z resničnim skakanjem, odpadejo mnogi ali zaradi zdravstvenih težav ali zaradi nesprejemanja trdega režima, ki ga zahteva narava tega športa pa tudi zaradi vsega tistega, kar človeku da mati narava že v zibelki.

Prav zaradi navedenih dejstev smo v Alpskem letalskem centru nad vse ponos· ni na nov rod mladih padalcev, ki kažejo, da bodo lahko zamenjali tudi sedanje državne prvake, če bodo vz trajali pri delu tako kot so pričeli. Ob takem vodji kot je Drago Bunčič -"Kengs" , mladim to ni težko. Drago je trikratni absolutni državni prvak. Lansko leto je osvojil državno prvenstvo, čeprav je vadil zelo malo. V figurativnih skokih je bil še vedno najboljši. Letos ni več nastopil na državnem prvenstvu, ker je raje odstopil mesto mlajšim, svojim učencem. Pred· vsem zaradi delovnih obveznosti v jese· niški železarni, se je odpovedal drž avni reprezentanci, kjer bi bil še vedno nad vse potreben. ~ Raje se je posvetil delu z mladimi. Ze tretje leto žanje pri tem lepe uspehe. Delovni program, ki ga je pripravil za vse kakovostne skupine padalcev, zahteva od vsakega posamezni· ka celotno delo s polno zavzetostjo. Fizične in teoretične priprave v zimskem obdobju so bistvena osnova za uspešno napredovanje pri praktičnem skakanju. Zato ni Čl dno, da prav začetniki v leškem letalskem centru napredujej()

Dare Kraševec je bil upravnik letalske šo­le samo eno sezono toda v tem kratkem času je bil zelo uspe­šen

Spodaj: priprava na

hitro, hitreje kot predhodne generacije, še posebno v najtežji padalski disciplini, figurativnih skokih. Tako padalstvo ni več samo sezonski šport ob lepem vremenu, ampak resen vrhunski šport s celoletnim delom kot v drugih vrhunskih športih.

Mladih nadaIjenih padalcev je zdaj v ALe kar lepo število. Iz skupine začetnikov iz leta 1977 najvidneje napredujeta Mojca Legat, ki se je že po enoletnem skakanju uvrstila v člansko državno reprezentanco in z njo lansko leto nastopila na svetovnem padalskem prvenstvu v Zagrebu, in Darko Svetina,

~i~'et. Foto: Mesa- '0;."

letošnji republiški mladinski prvak, tretji z letošnjega mladinskega državnega prvenstva in šesti s članskega državnega prvenstva. Iz lanske skupine se prebijata med najboljše Benjamin Šmid in Maljaž Lazar, ki sta opravila že blizu 300 skokov _ Značilnost letošnje začetniške skupine pa je veliko število skokov, ki so jih opravili od maja do septembra. Posamezniki imajo tudi že nad sto skokov. Veliko pa so se naučili v figurativnih skokih in jim uspeva izvajati tudi že tekmovalni program.

Da so mladi letos hitro napredovali, je pripomoglo tudi letalo AN-2. Leškim padalcem je bilo na voljo samo osem dni, to je malo, vendar dovolj, da so ga ob ugodnem vremenu kar dobro izkoristili. V tem času so padalci slavili tudi pomemben dogodek. Drago Bunčič je skočil svoj dvatisoči skok. Tovariši so mu čestitali že v zraku, ko so v prostem padu sestavili zvezdo. Zvrst RELATIV leškim padalcem re kar lepo uspeva, žal so pogoji za vad bo zares skromni.

Ob zaključ ku padalske baze, v kateri je sodelovalo petindvajset padalcev, so mla­dinci tekmovali za prvenstvo ALC. Zmagal je Darko Svetina v skokih na cilj in v figurativnih skokih. Odličen je bil v skokih na cilj. V osmih skokih je kar šestkrat skočil v strogi center. Dvakrat je cilj zadel Benjamin Smid, po enkrat pa Maljaž Lazar in Branko Mirt. Ostali so imeli v tej disciplini več težav. V figurativnih skokih je uspelo izvesti obvezen program figur vsem razen enemu, n~uspešnejša pa sta bila spet Svetina in Smid.

Zaradi pomanjkanja letalskega goriva pa se je letošnja sezona za padalce veliko prezgodaj končala. Veliko upanje ostaja za prihodnje leto.

Rezultati mladinskega prvenstva ALC: Skoki na cilj - 8 skokov: l. Darko

Svetina 1,12 m, 2. Benjamin Šmid 2,14 m, 3. Matjaž Lazar 6,68 m, 4. Branko Mirt 15,93 m, 5. Milan Krpič 26,92 m, 6. Roman Božič 29,07 m, 7.Dušan Intihar 39,61 m, 8. Iztok Jug 46,11 m, 9. Dušan Frank 57,06 m,

Figurativni ~koki z 2000 m: 1. Svetina 11,2 sec., 2. Smid 11,8,3. Lazar 13,8

sec., 4. Mirt 14,2, 5. Božič 14,5, 6 . Intihar 15,1, 7. Frank 16,6,8. Jug 19,1, 9. Krpič 20,0.

Skupna_ razvrstitev: l. Svetina 2 neg. točki. 2. Smid 8,3 . Lazar 18,4.Mirt32 , 5. Božič 61 , 6. Intihar 85, 7. Krpič 106, S. Jug 128,9 . Frank 130.

LEON MESARIČ

BLANIK 76 ODPEL

Kako smo se trudili v Sečovljah

Toplega julijskega dne smo se na sta­rem ljubljanskem ,)etališču" zbrali vsi, ki smo bili izbrani, da se bomo šolali za jadralne pilote. Ker ljubljanski aeroklub nima več svojega letališča oziroma ker je staro letališče neuporabno, smo se odpra­vili v Obalni letalski center, kjer so nas kar sese da lepo in prijateljsko sprejeli.

Prebivali smo na letališču, na posebej za nas odmerjenem prostoru pri parkirni ploščadi.

Prve dni internata še nismo leteli, ker je bilo treba izpolniti teste o eksploataciji letala, aerodroma in morali smo preučiti še izredne pa;topke .

Ko je bilo vse to za nami, smo začeli z letenjem in to v dveh skupinah. Najprej informati~i štart, naslednji dan paje šlo že zares. Solanje je bilo izredno naporno. Bili smo velika skupina, saj so se nam v Portorožu pridružili še trije fantje, ki so leteli z nami. Zato smo si pripravili umik, katerega smo se morali vsi strogo držati, da je tečaj tekel kot dobro podmazan stroj .

Vstajali smo še pred sončnim vzho­dom, ob štirih zjutraj, malo potelovadili , se umili, ob sončnem vzhodu pa je bil Blanik že prvič v zraku . Po nekaj štartih je bilo našim šleparjem že pošteno vroče, mi pa smo na štartu drgetali od mraza, oblečeni v od rose vlažne jopice in bunde in se čudili, kako da je na morju lahko tako hladno.

Zajtrkovali smo kar na štartu ne da bi prekinili letenje, ker je bilo treba izko­ristiti vsako minuto ča-sa.

Okoli osme ure se je položaj počasi spremenil . Veter se je začel obračati v maestral, sonce je pričelo neusmiljeno pripekati.

Kadar smo imeli srečo, se je veter obrnil le enkrat in smo stezo premeriti le enkrat. Huje je bilo, če se je ve ter obrnil trikrat in smo se vsi besni spreh aj ali z vsemi cunjami gor in dol po aerodromu.

Navadno smo dopoldansko letenje zaključili okoli desete ure, ker se naprej

zaradi močnega bočnega vetra fi sončne pripeke ni dalo več leteti .

Tako smo ostanek dopoldneva izkori­stili za razna predavanja o tehniki letenja in za čiščenje in kontrolo letal in opre­me.

Hranili smo se v oddaljenem gostišču, ki za naše žepe ni bilo preveč poceni in nam je prav hrana izpraznila n~e denar­nice. Po ka;ilu smo se odpeljali na bližnjo plažo, kjer smo se dodobra umili. Tako smo bili ob četrti uri, ko je vročina že pojenjavala, spet na štartu in smo leteli do mraka. Po letenjU pa kritika, večerja in spanje . Kdor je imel blazino, ki mu ni spuščala, je spal ,,ko bog", tisti pa, ki je imel p reluknj an o, je lepo čutil trdo in izsušeno zemljico. Sčasom smo se nava­dili tudi malo trše podlage, saj smo bjli zvečer tako utrujeni, da kmalu potem, ko si se spravil v horizoo tal o , nisi nič več čutil. Si bil pa zato zjutraj ves nekam otiščan in odrgnjen.

Pravzaprav je bilo tole naše spanje sreča v nesreči . V šestih urah spanja si nisi toliko odrgnil bokov kot bi si jih v devetih urah, vendar je bilo šest ur spanja premalo glede na osemnajst ur dela. Tako smo vsako prosto urico, še zlasti takrat, ko je bilo slabo vreme, porabili za "preiz­kušanje" ležišča v prikolici , ki je stala v kotu hangarja in se nam je zdela prav po­sebno luksuzna.

Leteli smo veliko. se pravi, štartov je bilo veliko, na posameznika pa poprečno na dan relativno malo, to je 3 štarti na dan.

Rubrika v naših knjižicah "pripombe učitelja" je bila tem bolj polna, čim več svobode so nam pustili pri letenjU.

Poletali in zletali smo na betonski stezi , ki ne prizanaša napakam in tako smo večkrat vohali gumo, ko smo prista­jali in vzletali v raznih traverzah in podobnih rečeh . Pa tudi predolg prora­čun se je kruto maščeval, ko smo hodili po Blanika na drugo polovico steze in ga potem potiskali nazaj. Se sreča, da se je

avion tudi ,nazaj peljal skoraj sam in se n'~mo preveč utrujali s potisk lI1jem , ampak smo zato postali tekači na 400 metrov brez ovir, razen z Blanikom. Sča­soma so tudi pristanki postajali vse lepši , krajši, letenje vse bolj kvalitetno.

"La!iranje" bo uspe- Prišel je čas "laširanja". Kontrolne 107 štarte je dajal tov. Kuheljnik, ki je sploh

zavzeto in aktivno spremljal naše delo. Uspe~n pristanek V tistih dneh se je tudi vreme malo "Iaširanta" izboljšalo, zato smo tudi začeli hoditi na

Za slovo skupinski posnetek s tovari­šem Kuh~ljnikom

jadranje. Z učiteljem, seveda Toda ja­drati v Sečovljah ob ne preveč ugodnem vremenu ni tako preprosta stvar. Mae­stral, ki piha z mOlja, odpihne vso ter-

miko v notranjost in tako smo lahko lovili le manjše in kratkotrl!jne "balončke". se pravi, učitelj je zadl!j motal in vrtal in migal s "kniplom" sem ter tja, variometer pa je kazal en meter gor. Ko pa smo za krmilo proprijeli mi, smo bili s10 metrov niže, še preden smo se zave<D.i, čeprav smo imeli občutek, da nam gre najmanj tri metre gor. Tako smo spoznali razloček med jadranjem in le­tenjem v zoni, ki se nam je zdelo tako čudovito. Toda v tistih balončkih v 80-stopinjskem zavoju smo spoznali , da obvladamo malo več kot nič.

Začeli smo nabirati samostojne štarte. Poskušali smo loviti in iskati termiko, aje največkrat ona našla n~.

Tečaj se je bližal koncu. Zadnji dnevi so minili hitro in malce drugače od dru­gih. Prazne denarnice so nam onemogo­čile nadaljnjo "krmljenje" v tisti ,,naši" gostilni in tako smo tri dni natepavali " fržou pa kIh" iz konzerv, ki smo jih pri­vlekli na dan iz globin naših šotorčkov . (se pravi, fižd je bil iz konzerv, kruh pa iz trgovine).

Tako se je internat iztekel s fižolom , čeprav smo na začetku planirali "en VEUK piknik" . Toda kaj moremo, višje sile, ne? (oziroma visoke cene).

Tečaj se je iztekel, denar je izhlapel" toda znanje in lepi spomini so ostali. Spo­mini na vse bolj ali manj čudovite dogo­divščine, ki so se zvrstile v tistem mesecu.

Težko je namreč pozabiti občutke, ki te prevzamejo, ko se dvigneš nad rahlo meglic o, nad mračno jutro in nebo, kjer te pozdravi žareče sonce , kristalno ble­ščeče morje , sinja modra višava ..

V itrenu vseh , ki smo se letos zapisali nebu, bi se želel zahvaliti vsem, ki so nam ta doživetja omogočili , vsem, ki so kakor­kdi pomagali, da je teč aj tekel nemo­teno: tov. Kuheljniku, ki n~ je sprejel nadvse prijazno in je skrbel za nas od za­četka do konca tečaja, mehaniku, ki je vestno skrbel za naša letala, tov. Miklav­čiču , tov. Hrenu in tov. LičeIju , ki so nas neutrudno vlekli pod nebo, tov. Janezu Starihi, ki je z vsem srcem stalno sprem­ljal naš napredek, nam pomagal in sve­toval, Albinu Luinu , ki je v zadnjih dneh priskočil na pomoč s svojim znanjem in Marjanu Dolničarju ter Igorju Tratniku, ki sta dolge ure p resedela z nami v Bla­niku in z vsem srcem nesebično prenašala na nas svoje izkušnje in znanje, ki sta nam odprla duri v nov, nam še nepoznan svet, ki ga bomo za vedno obdržali v svo­jih srcih.

IGOR VOGRINEC

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO,

Pogovor ob na~em novem Pilatusu Spodaj: Piper Tomahawk last našega aeroklu ba

IZ AK VE LENJE POZDRAV PRIJATELJEM REVIJE KRILA, ki naj velja VSEM od VSEH članov mladega "AEROKLUBA" Velenje!

Preteklost, ki je zibelka naše prihod­nosti, ustvarjalno;ti in sadov lastnega dela, me opominja, da začenjam pisati sestavek o lanskem letu, o jeseni 1978.

Takrat smo po dolgoletnem gostovanju na letališču v Celju preselili ves jadralni park v Velenje. Odh~ali smo tudi mi, rekli "HVALA" kraju in ljudem: Maksu ARBAJTERJU, KarneIju, Lakoviču, Pe­telinu, Blažiču ter ostalim, ki so nas prvič seznanili z vsem tistim neizmernim tam zgoraj, kamor smo si kasneje vedno bolj

in bolj želeli. Skromna beseda ne more biti merilo za nova spozn~ja in oboga­teno življenje, ki smo ga spoznali tu, ga pridobili s trudom in željO, da postanemo dobri piloti in padalci. Hkrati pa smo v teh letih mnogi rasli ob vzorih sv~ih uči­teljev.

Na jesen smo po mučnem čakanju na uvozno dovoljenje končno dočakali še vlečno letalo PA-18. Pričakovali smo, da se bo letalska sezona v letu 1979 odvijala že na domačem terenu.

Iz objektivnih razlogov gradnja leta­lišča žal ni bila v celoti dokončana, zato smo morali spet iskati izhod v gostovanju na enem izmed bližnjih letališč. Tokrat je to Koroški letalski center. Kljub prostor­ski stiski za hangariranje letal so n~ pri­jazno sprejeli. Pričetek jadralne sezone se je nekoliko zavlekel zaradi prešolanja motornih pilo­tov na PA-18 in vleko jadralnih letal s tem letalom. Do sedaj smo na treh jadral­nih letalih naleteli 280 ur. Pri letenjU smo se odpovedali vsem tekmovanjem in ak­cijam p rele tov. Prednost smo dali dopol­nitvi manjkajočega naleta nedošolanih jadralcev, saj bo domače letališče zahte­valo dobro šolanje in izkušene pilote. Razen tega smo konec počitnic za dijake in profersOIje ter zadnje šanse pri letenju za študente proslavili na pikniku z obič~­nim krstom petih nadležnih zelencev , ki so nam bili dva meseca v napoto in so končno laširali pri povprečno petdesetem štartu v aerozapregi. Mi "stari" smo se­veda modrovali, da so neš-ani in sploh, da smo bili mi že dosti boljši. O tem, kako zelo slani znajo biti, so n~ prepričali izdelki njihove peke - osoljene ribe. O tem, kako smo izkazali spoštovanje do njihovih razvijajočih se kuharskih spret­no;ti in kako smo jih naposled sprejeli medse, pa vam bodo nemara pisali sami.

Motorni piloti so se letos zelo razveselili lastnega vlečnega letala Piper in trenaž­nega letala Tomahawk. Tako smo prvič samostojno in uspešno leteli. Seveda brez pomoči slovenjgraških letalcev v vodstvu letenja ne bi naleteli skupno 300 ur, kar je v naših razmerah velik uspeh . Tega so posebej veseli trije kandidati, ki bodo jeseni polagali športno dovoljenje.

Za dosego letnih planov se zahvalju­jemo slovenjgraškim kolegom, ki so nam nesebično priskočili na pomoč z UČitelji in gostoljubjem.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO' Padalska dejavnost je bila v letošnjem

letu zelo omejena oziroma sploh ne de­luje. To se je zgodilo zato, ker nimamo primernega letala za šlepanje padalcev niti primerne padalske opreme, strokov­nega vodstva in organiziranega članstva.

Sicer pa predsednika padalske sekcije ne bomo preveč karali. Trudil se je in iskal različne rešitve z ua AK Velenje po ožji in šir§i domovini. Končno se je spomnil, kako je glasnik naravne in svo­bodne vzgoje Jean Jacques Rousseau za­povedal: "NAZAJ K NARAVI"!

Tako je začel gojiti in specializirati permanentno tehniko plezanja do pod­strešnih okenc, ki mu je v končni fazi omogočala tudi skakanje z njih. Ker pa ni treniral teka čez ovire pred preganjalci, lahko pričakujemo, da bo patent prijavil tak~, ko se bo poročil.

Želimo mu, da bi tokrat imele tova­riške in tovariši na Zvezni upravi (ki sicer radi dopolnjujejo in izpopolnjujejo stare zakone - zaradi zakonov pač - z novimi, izvirnejšimi zakoni na področju jadral­ne&a in motornega letenja) smisel za humor in razumevanje posameznikov iz vrst padalcev in mu na potrjen patent

560

npr. podaljšali še športno dovoljenje. V tem primeru se zelo veselimo potrebnega in težko pričakovanega porasta pod­mladka padalskih sekcij širOOl po Jugoslaviji.

Šalo ob stran! Pred nami je zelo kritično vprašanje

obstoja padalske sekcije v okviru Aero­kluba Velenje. Od petih aktivnih članov je ostala le ena, ki je realizirala 10 do 200 planiranih skokov. Kako bo preživela krizo neka padalka, gotovo nikogar ne zanima. Morda pa bo vsaj kdo izmed vas, vetjetno prepozno, a vendarle razmišljal kot ona . . . , da padalske sekcije v aero­klubih opazujemo preveč enostransko kot specifično športne dejavnosti . Morali bi vedeti, daie padalstvo važen sestavni del našega usklajenega splošnega ljud­skega odpora. Očitno in žalostno pa je, da tokrat nismo dosledni, čeprav v letu 1979 na vseh straneh naše zemlje ljudje živimo z zaves~o "NIČ NAS NE SME PRESENETITI" .

Na koncu še vesela novica! Sekcija amaterskih graditeliev letal

-----. ---

_ -1--_ __ ---',5","-'6""+0"-_ _ _ _ ______ _

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO'

IZ AK CELJE

Letos se je letalska sezona začela kar zgodaj - prvič smo leteli že 25. februatja 1979, čeprav nam vreme ni bilo preveč naklonjeno. Toda morali smo kmalu za­četi, da bi lahko izpolnili načrt, ki smo si ga zastavili za letošnje leto. Čimveč pre­letov za srebrno in zlato "C" značko, čimveč naletenih ur in kilometrov ter oživitev modelarske sekcije - to so bile glavne točke našega delovnega programa, sprejetega na redni letni skupščini tik pred začetkom sezone. Ta program so v glavnem izpolnili in tudi že presegli, če­prav je šele september. Letošnja sezona bo torej ena izmed najbolj uspešnih v zadnjih letih.

Jadralno letenje:

Letos je letelo 70 jadralnih pilotov, osem pa se jih je izšolalo. Do sedaj so naleteli 1750 ur in preleteti kal 33.uOu km. Udeležili so se vseh repUbliških in državnih tekmovanj, takoj po državnem prvenstvu pa še akcije preletov v Subo­tici. Akcija je bila organizirana za dosego

"Bloke" je ob spodbudi AK Velenje v maju pričela z gradnjo letala "VP-l".

Graditelji, večinoma izkušeni piloti, se sestajajo ob petkih v delavnici Doma učencev Rudarskega šolskega centra pod mentorstvom našega člana in profesOJja na Ršc tov. Nastrana.

Najprej so natančno preštudirali načrt. Napravili so šablone za trup, krilo in za smemo ter višinsko krmilo. V delu pa so še šablone za kinematiko knnil. Potem bo sledila izdelava reber.

Za tiste, ki ne poznajo tega letala, še skica in osnovni podatki: Število sedežev Izvedba - nizkokrilec, lesena konstrukcija Teža praznega letala Max. teža Površina krila Razpetina krila Pristajalna hitrost Max. hitrost Moč motOlja /SK1CA

220kp 325 kp 9,6m2 7,5m2

65 km/h 192 km/h

65 KM

O nadaljevanju dela vas bomo sproti obveščali preko revije Krila.

TATJANA NOVINŠEK

zlatih in diamantnih značk, predvsem pa za trenažno letenje. Celjani smo startali v dveh skupinah po devet pilotov. Ob ugodnem vremenu je uspešno opravilo prelete za zlati "C" pet jadralcev: Alojz Lakovič, Niko Petelin, Slavko Lakovič, Franc Berginc in Žan Pižorn. Žal ni nihče osvojil diamantne značke, opravlje­nih je bilo le nekaj preletov okrog 420 km. Razen tega sta dva jadralca osvojila srebrno ,,c" značko: Marjan Skalicky in Tomaž Berginc.

Med najbolj obremenjenimi jadralnimi letali so bili letos blaniki, kajti muha 100, na kateri smo navadno opravili okrog 250 ur na leto, je ves čas v generalnem popra­vilu v naši delavnici. Kupili pa smo dve novi letali tipa Cirrus VTC 75 in dobili nov transportni vaz za jadralna letala. Naredili so ga člani aerokluba sami s pro­stovoljnim delom.

Motorno letenje:

Motorni piloti so se letos posebej raz· veselili treh novih letal: Cessne 172 N, Tomahawka in Piperja Super Cub. Cessna je namenjena predvsem za turistične po·

lete. Organizirali smo panoramske polete preko Celja in okolice ter preko Savinjske doline. Tomahawk bo služil za trenažno in športno letenje ter za tekmovanja, Piper pa za vleko jadralnih letal. Podobno kot jadralci so se tudi motorni piloti ude­ležili vseh republiških in državnih tekem, doma pa so pripravili dva klubska rallyja, na katerih so sodelovali skoraj vsi. Letos jih je štirideset, dva pa sta se šol ala v internatu v Ptuju in bosta jeseni oprav­ljala izpit za dovoljenje.

Obe kOmisiji, za jadralno in za mo­torno letenje, pripravljata "krst" vseh novih letal. O tem bomo v Krilih poročali kasneje.

Padalska sekcija:

Letos se je iz šoJ. alo pet novih padalcev, tako da šteje sekcija sedaj petnajst čla-

IZ AK SLOVENJ GRADEC

Pripotovali so plVi potniki iz Portoroža

Cessna Citation na stajanki

nov. V glavnem opravljajo trenažne skoke, za uspešno udeležbo na tekmo­vanjih pa še niso dovolj pripravljeni. Ku­pili smo novo padalo PS 011.

Modelarstvo: je ponovno zaživelo. Model atji , ki jih Je trenutno petnajst, sol dobili lepo in dobro opremljeno novoI

delavnico, kar je vsekakor velika spod­buda za njihovo delo. Prav gotovo bo pri­vabila še več novih članov, zlasti mladine.

Kot je razvidno iz poročila, je delo AEROKLUBA CELJE usmerjeno pred­vsem v šolanje kadrov, trenažno letenje in športno dejavnost. Uspešno pa sodelu­jemo tudi z ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.

MATEUČ NEVENKA

Po obnovi letališča Turiška vas pri Slo­venj Gradcu se je odprla tudi možnost turističnega letenja. Tako so prvi turisti že poleteli iz Slovenj Gradca v Portorož in se zadovoljni in srečno vrnili. Poto­vanje je trajalo le petinštirideset minut z dvomotornim letalom Seneka.

Isti dan so se vračali tudi naši člani aerokluba - piloti, ki so potovali z avto­mobilom iz slovenskega primorja in so zaradi pregostega prome ta potrebovali za isto pot sedem in pol do deve tur.

Z novim letališčem v Turiški vasi se je našim gostom · in turistom odprla naj­krajša pot do morja.

Z velikim zadovoljstvom uporabljajo letalo tudi poslovni ljudje koroške regije.

Na novem letališču v Turiški vasi pri Slovenj Gradcu je bilo 12. 8. 1979 državno prvenstvo v akrobatskem letenju. Zaradi časovne stiske je bil dopoldan opravljen obvezni program, popoldan pa prosti program akrobatskega letenja na letalih Zlin.

V skupnem plasmaju je z~edel prvo mesto tov. Škrlec iz ljubljanskega aero­kluba . drugo mesto tov. Trifunovič iz AK Zagreb in tretje mesto tov. Slana iz AK Ljubljana.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO'

Na posnetku so na­ši novi učitelji - v kabini Ivo Šimenc in Bojan Kadunc (drugi z desne) foto: Mesarič

IZ AK LESCE

Alpski letalski center je spet izgubil odličnega upravnika. Dare Kraševec je opravljal dela upravnika letalske šole samo eno sezono. Od 1. septembra pa je na prešolanju za linijskega pilota v letalskem podjetju INEX - ADRIA. Kandidat za novega upravnika v ALC je član ALC in učitelj letenja BOJAN KADUNC, profesor fizike.

V letu 1979 so jadralni piloti ALC preleteli nad 25.000 km, kar je doslej največ veni sezoni. V svojih vrstah pa imajo tudi republiškega in državnega prvaka za to leto.

Žal je bila udeležba skromnejša kakor pred dvema letoma. Enoletni premor zaradi pomanjkanja akrobatskih letal je bil. prehud izpad trenaže.

Velika zasluga, da se je prvenstvo sploh lahko uspešno končalo, gre tov. polkov­niku Stepančiču, generalnemu sekretaJ.ju VSJ.

Želeli bi, da v bodoče ZLOS in VSJ poovetita večjo pozomoot akrobatskemu letenju in nabavita vsaj dva akrobatska aviona, da bi bili rezultati in kvaliteta še boljša.

Na sliki: tovariš Menegalija, predsednik ZLOS, izroča prehodni pokal prvouvršče­nemu v skupnem plasmaju.

IVAN SMOLČNIK

Prvo jadralno letalo DG-lOO-ELAN, ki so ga v Elanu namenili za domače tržišče, je štirinajsto po vrsti iz proizvod­nje ELANOVE delavnice letal na Fortu­ni.

Kupil ga je ALC. Poskusni let letala je opravil Dare Kraševec v soboto, 20. oktobra. Krst je bil opravljen brez botrov, vendar ob številnih nasmejanih obrazih mladih letalcev, ki bodo nad vse težko čakali tople in sončne pomladne dni, ko bodo jadralna letala spet poletela.

Leški DG ima klasično izvedbo višin· skega krmila, kar je ugodneje za stabil­nost po vz. dolžni osi. Prvo letalo z oznako El in je v lasti Elana, ima pendl izvedbo višinskega krmila.

Odbor letalske šole je sprejel sklep, da je potrebno storiti vse za začetek novega tečaja za jadralne pilote že v decembru tega leta. Za šolanje v prihodnjem letu je predvideno deset do dvanajst začetnikov.

Padalci bodo po končanem skakanju ob koncu oktobra pričeli s pripravami za smučarsko sezono. Slovensko para·ski tekmovanje, ki bo v prihajajoči zimi na Pohorju, želijo leški padalci pričakati dobro pripravljeni in pokazati svoje izkušnje s svetovnega pokala pred doma· čimi gledalci.

Za ALe LEO~ \1ESARJC

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBO,

"UTVA 75" pred post~mkim hlMgaJjem.

v jadralnem intematu je bilo na štartu vedno zelo žiV3lDO.

I Z AK POSTOJNA

Po večletnem premoru in zatišju so pootojnski letalci letoo ponovno organ~ zirali začetniški jadralni tečaj. Tečl!i se je odvijal na letališču pri Postojni. Poleg Postojnčanov so se tečaja udeležili tudi člani aerokluba iz Reke. Jadralni internat je potekal na vitio, ki so jo posodili Re· čani. Mimolahlco trdimo, daso vsi udele· ženci jadralnega tečl!ia z uspehom kon· čali oonovno šolanje ter tako lahko na­daljujejo svojo letalsko kariero v aero· zapregi, ki se bo nadaljevala v prihodnjih dneh.

V začetku junija je bil na našem leta· lišču padalski internat za potrebe JLA. Kljub nekaterim težavam v o!ganizacij. skem smisll! je internat uspešno konča! svoje delo . Skoda le, da jih je stalno mo­tilo slabo vreme, kar je tako začetnikom kakor tudi oo talim padalcem povzročalo precej preglavic. Kljub temu pa smo po­stojnski letalci in padalci zadovoljni, s~ je naš član Vinko Doles uspešno opravil izpit za dovoljenje športnega padalca in obenem lahko sodeloval na republiškem padalskem tekmovanju v Novem mesu.

Pred kratkim je tov. Rupnik pripeljal že tako dolgo Obljubljeno "UTVO 75". Veliko zanimanje za letalo se je pokazalo takoj po pristanku tega letala na leta· liŠču. Ko pa so vsi videli še njene letalske sp oo obnosti, so bili nemalo presenečeni. I5-je bo zdaj to letalo, je veliko vprašanje. Zelja postojnskih letalcev je , da bi bilo v Postojni. Ali bo to res?

(AB)

RC MODELARSTVO

13. državno prvenstvo RC jadralnih modelov

Ljubljančan Rumpret je postal državni prvak. Za nami je še eno državno prven­stvo RC jadl\alnih model~v, ki gaje orga­niziral AeroKlub "Stane Zagar iz Kranja. Tekmovanje je bilo 23 . in 24. junija 1979 na letališču ALC v Lescah. Prvenstva se je udeležilo 41 tekmovalcev iz domovine, 4 modelarji iz tujine pa so tekmovali izven konkurence.

Prvo mesto je tokrat zasedel mladi Ljubljančan Uroš Rumpret, ki je kot modelar zelo hitro napredoval . Med mo­delaIji se je pojavil lansko leto in se v kratkem času povzpel v sam vrh . Na splošno so bili Ljubljančani na tem prvenstvu najuspešnejši, saj se je med prvo deseterico uvrstilo kar 6 modelaIjev iz ljubljanskega aerokluba. Glede na prej­šnja leta je ta klub dosegel velik uspeh. Lanskemu prvaku ni šlo od rok in šele v finišu - zadnjem tumusu - si je priboril tretje mesto.

Tekmovanje je bilo zelo dobro organi­zirano. Organizator je glede na možnosti , ki jih je imel, izkoristil in ponudil vse, kar se je dalo, da bi tekmovanje neovirano potekalo. Kranjčani so se zelo potrudili in žrtvovali celo nekaj svojih tekmo­valcev, ki so se angažirali v organizaciji tekmovanja.

Število udeležencev letošnjega držav­nega prvenstva se je poveč alo za 20 % glede na lansko leto in celo za 46 % glede na leto 1975. Ta podatek nam govori, da jadralno RC modelarstvo hitro napreduje in da so njegovi privrženci vse številnejši. Obenem pa se je pojavila zahteva po novem tekmovalnem Sistemu, ki bi vsem omogočil udeležbo na tekmovanju, na koncu pa bi s finalnim delom tekmovanj a razbremenil organizatoIja in do izraza bi prišla kvaliteta tekmovalcev.

Glede na to, da v prihodnje lahko pri­čakujemo še večje število tekmovalcev, je treba čim prej začeti razmišljati o novem tekmovalnem sistemu.

Na prvenstvu so prevladovali modeli, ki so jih modelarji sami skonstruirali in sestavili . Velja tudi omeniti, da so za izdelavo svojih modelov uporabili mate­riale, kakršne uporabljajo pri gradnji so­dobnih jadralnih letal.

Vse že omenjeno - povečanje števila tekmovalcev, prodor mladih, način izde­lave modelov pa tudi interes modelaIjev iz tUjine za udeležbo na naših tekmo­vanjih nas sili k še pozornejši in odgo­vornejši organizaciji tovrstnih tekmovanj . Več pozomos ti moramo v bodoče p osve -' čati razvoju te zvrsti modelarstva, ki je vse popularnejše med mladimi in odras­limi .

Modelarske komisije in podkornisije bi morale vse to realizirati in z ustreznimi delovnimi metodami uresničiti svojo nalogo glede razvoja in krepitve RC mo­delarstva.

OTOKAR HLUCHY

VII. POMURSKI POKAL RC MODE­LARJEV

V organizaciji modelaIjev Aerokluba Murska Sobota je bilo 9 . 9 . na letališču v M. Soboti že tradicionalno tekmovanje letalskih modelaIjev z radijsko vodenimi jadralnimi modeli (F-3-B). Tekmovanja se je udeležilo 23 tekmovalcev iz 6 klubov (10 AK Ljubljana, 4 AK Kranj, 4 LC Maribor, 2 AK Ptuj, 2 AK M. Sobota in 1 RC M ru.ib or), t . j. nekaj manj kot lani, rezultati pa so bili boljši.

1. Borut Perpar, Kranj - 7060 točk 2. Uroš Rumpret, Ljubljana - 68'68

točk 3. Jože Plestenjak, LjUbljana - 6816

točk

4. Milan Lenart, Kranj - 6665 točk 5. Boris Sekirnik, Ljubljana - 6206

točk -t-z

RC MODELARSTVO

Nekoč smo imeli reprezentanco letalskih modelarjev - F 3 A

Dejstvo je, da na 3. Balkaniadi v Ro: muniji ni nastopila ekipa letalskih mode­laIjev v razredu F-3-A. Zato vsekakor obstojajo vzroki, ki temeljijo predvsem na človeških odnosih, medseb~nem za­upanju in nezadostni skrbi odgovornih dejavnikov, ki do sedaj niso pokazali za­dostnega interesa za to vrsto letalskega športa.

Na predhodnih dveh Balkaniadah so bili modelaIji v razredu F-3-A v samem viliu in dobili za uspeh priznanja od organizatoIjev. Dosegli so dobre rezultate tudi na drugih mednarodnn tekmo­vanjih.

Prav tedaj, ko so bili najboljši, je bilo rečeno, da stagnirajo in da ne dosegajo zadovoljivih rezultatov. Takšne izjave in "priznanja" so delovali destimulativno na tekmovalce, ki so za doseganje čim bolj­ših rezultatov dali vse od sebe in žrtvovali pri tem veliko lastnih finančnih sredstev .. Zaradi takšnega destimulativnega delo­vanja je prišlo do zmanjšanja števila tek­movalcev v tem razredu, ki že tako ni bilo posebno veliko, vendar še kar zado­voljivo za nare razmere.

Glede na opisano problematiko je podkomisija za RC modelarstvo že v januaIju tega leta ob pripravah potencial­nih kandidatov za tekmovalce in sestavo ekipe za 3. Balkaniado dala konkretne predloge. To vse z namenom, da ne bi prišlo do nezaželenih posledic, do katerih pa je na žalost prišlo, ker o teh predlogih ni bilo razpravljano in ni bilo zavzeto uradno stališče. Mnogo se je razpravljalo o vodjih ekip, predlagani so bili zvezni kape tani, medtem ko o tekmovalcih in njihovem statusu, o njihovih pripravah in materialni pomoči ni bilo besede. Na kratko rečeno, za to zvrst modelarstva ni bilo zadostnega interesa in tudi ne dobre vaje .

Po drugi strani je bilo opaziti veliko zaskrbljenost zaradi stagniranja modelov in modelarjev v razredu F-2, podvzete so

bile različne mere, da ta zvrst ne bi pro· padla, kar je zelo pozitivno in pohvalno, NerazumljiVO je , da ni bilo podobnih akcij za preprečitev stagniranja razreda F-3-A. Mogoče to razumejo RC mode· laIji sami , ke r so se pojavile razne čudne razlage in prepričanje, da mora RC mode· larstvo bazirati na klasičnih disciplinah modelarstva. Mislim, da to ni točno in take razlage za razumnega človeka niso sprejemljive. Zamislimo si, da bi želeli postati vozniki avtomobilov, pa bi prej morali obvladati vožnjo na bi ciklu ali mopedu.

Imamo tudi take pojave, na primer po nekaterih modelarskih klubih, da so tekmovalci v razredu F-3-A nezaželeni, ker so veliki porabniki materiala in sred· stevo Seveda to ni uradno stališče kluba, vendar obstojajo posamezniki, ki tako gledajo in v tem smislu tudi delujejov svo· jih sredinah.

Skratka, menim, da je ves postopek, ki je pripeljal do nenastopanja modelarjev razreda F-3-A na 3. Balkaniadi, črna točka v narem modelarstvu, ki jo lahko pripišemo samo slabi skrbi širše družbene skupnosti. Kot zaključek lahko iz nave-, denega razberemo, da nam je od leta 1975, ko smo imeli najmočnejšo ekipo v razredu F-3-A, pa do danes, uspelo samo to, da smo iz vrhunskih športnikov v kategoriji F-3-A usposobili večje šte­vilo amaterjev, ki pa so po svojem znanju ostali na ravni ljubiteljev te vrste mode­larstva. OTOKAR HLUCHY

: [1) lKiffi[;:] ~OO~ffi ~: ·stranbabic 1Ii"- ~. • TRADE ,~

MARK

••••••

- Ta časopis tako redko izhaja, da mi ga-vedno prinese nov poštar

- Glej, glej zopet eno novo letaliče v Sloveniji . - Tovariš zdravnik, ta izpuščaj sem dobil, ko sem

se začel ukvarjati z letalstvom.

* LETALSKI VESTNIK Organizacijsko glasilo 10 ZLOS * številka 4 * leto 1\1. julij - avgust 1979

1 LETALSKI VESTNIK

SEJA IZVRSNEGA ODBORA ZLOS

27. 9. 1979 je bila seja 10 ZLOS. Na dnevnem redu so bila naslednja vpra­šanja:

- realizacija plana v letu 1979, - športne prireditve in pogodbene na-

loge v letu 1980, -letalske nesreče v letu 1979, - vprašanje goriva za leto 1980, - dogovor glede novih letal "UTVA -

75" - pripombe na predlog Pravilnika o

letalskih šolah ZKPZ, - akcija NNNP ter sodelovanje ZLOS, - letna konferenca ZLOS, - sprejem novih organizacij v članstvo

ZLOS, - strokovni izpiti, - šolanje kadrov, Sprejeti so bili naslednji sklepi oziroma

izhodišča: - Športni program je bil v celoti reali­

ziran. Pogodbene I;laloge še niso v celoti realizirane. Samoupravni organi premalo vodijo račun o teh nalogah. Vse preveč o tem odločajo sami upravniki.

Na osnovi kandidatur so bile verifici­rane sledeče prireditve v letu 1980:

- državno jadralno prvenstvo v ALC Lesce,

- republiško padalsko prvenstvo v ALC Lesce,

- akcija preletov 1980 v ALC Lesce, - republiški rally motornih pilotov v

CeljU, - aeromiting ob 50. obletnici AK

Celje , - republiško akrobatsko prvenstvo

pred mitingom v Celju , - padalski pokal "Podlehnik" v Ptuju, - republiško jadralno prvenstvo v

Ptuju , alternativa v M. Soboti, (za to tek­movanje ni nihče kandidiral)

- pokal "B4" v Novem mestu,

- 1. Evropsko prvenstvo padalskih klubskih ekip v me~cu septembru v Por­torožu,

- M. Sobota je kandidirala za organi­zacijo državnega padalskega prvenstva, za katerega pa je že odrejeno, da ga organi­zira VS BiH,

- republiško padalsko tekmovanje "Para-ski" v Mariboru (kandidatura je bila ustna na seji 10).

Termini za vS<r tekmovanja bodo dolo· čeni kasneje, ko bodo usklajeni z zvez­nim koledarjem.

Glede letalskih nesreč je bil sprejet sklep, da je nujno potrebno zaostriti di­sciplino pri letenju in dosledno spoštovati predpise. Vse letošnje nesreče, razen ene, so rezultat nespoštovanja predpisov.

Za potrebe goriva v letu 1980 je izde­lan plan, ki bo posredovan vsem odgo­vornim za ta vprašanja v republiki. Cena goriva predstavlja 1/3 vseh stroškov in ni sprejemljiva za šport. O tem naj se ob­vesti odgovorne v republiki.

Glede novih letal "UTVA - 75" bo RŠTO skupaj z ZLOS izdelal razdelilnik o pravicah in dolžnostih do teh letal s strani AK, ZLOS, KRV in RšTO.

Pripombe k Pravilniku o letalskih šolah naj obravnava motoma komisija pri 10 ZLOS ter izdela dokončni predlog za ZKPZ.

V akciji NNNP naj sodelujej o vse letal­ske šole po izdelanih programih občin­skih štabov.

Letna konferenca ZLOS bo 10. 11. 1979 v Klubu delegatov v Ljubljani. Spre­jetje bil tudi protokol zbora.

10 ZLOS je v članstvo ZLOS sprejel na osnovi predl ožene dok umen tacije Aero­klub letalsko šolo Slovenske Konjice ter Društvo mOdelarjev Ljubljana

Strokovni izpiti bodo v Ptuju za mo-

tome pilote ter v Postojni za jadralne pi­lote.

Motoma komisija pri 10 ZLOS naj skupaj s tehnično komisijo takoj reši vprašanje republiškega akrobatskega prvenstva v Portorožu ter seminar zapre­šolanje pilotov na "U1V A - 75". Hkrati naj bo prešolanje mehanikov na vse tipe

letal, ki jih nimajo vpisane v licence. To realizira in organizira DS 10 ZLOS v Por­torožu.

Zapisnik te seje so prejele vse včla­njene organizacije v ZLOS.

Sekretar 10 ZLOS MIRKO BITENC

'\ USTANOVLJENA JE KOMISIJAZA PREGLED STROKOVNE

SPOSOBNOSTI JADRALNIH PILOTOV . ..

2 LETALSKI VESTNIK

Na osnovu člana 148. stav 3. Zakona o vazdušnoj plovidbi ("Službeni list SFRJ", br. 23/78), i člana 233. stav 2. Zakona o osnovama sistema državne uprave i o Saveznom izvršnom vecu i sa­veznim organima uprave ("Službeni list SFRJ", br. 23/78), donosim

REŠENJE 1. Obrazuje se Komisija za prowravanje stručne sposobnosti pilota jedriličara u sastavu:

a) Predrednik: Lorencon Edvard, na­stavnik, AjdOVŠČina

b) Zamenik predrednika: Golob Rok', nastavnik, Ljubljana Trop ing. Milan, na­stavnik, Ptuj

c) Članovi: 1. Gregl Dominik, dr. ing., Ljubljana 2. Medič Marjan; dipl. ing., nastavnik,

Ljubljana 3. Kastelic Zmago, dipl. ing., nastav­

nik, Novo mesto 4. Rojnik . Črtomir, dipl. ing., nastav­

I nik, Celje 5. Jeršan Zmago, dipl. ing., nas1avnik,

Ljubljana 6. Pipan Janez, dipl. ing. nastavnik,

Ljubliana 7. Cerin Tone, dipl. ing., Lesce 8. Pesjak Gabrijel, dipl. ing., nastavnik,

Lesce 9. Greif Avgust, nastavnik, Ajdovščina 10. Fon Jože, nastavnik, Lesce 11. Kočevar Vladimir, ing., nastavnik,

Maribor 12. Pintar Janez, nastavnik, Lesce 13. Arbajter Maks, nastavnik, Celje 14. Ajdič Gustav, nastavnik , Ljubljana 15. ~uček Ivan, nastavnik , Ptuj . 16. ~trukelj Franc , nastavnik, Lesce 17. Spom Franc . nastavnik , Maribor 18. Štular Bruno. nastavnik . Lesce

19. Krašovec Darko, dipl. ing., na­stavnik, Lesce

20. Bizilj Stane, tehno sekretar 10 ZLOS, Ljubljana

21. Berginc Franc, dipl. psiholog, Celje 22. Brezar Janez, nastavnik pado­

branstva, 10 ZLOS 23. Klemenčič Franc, nastavnik, Novo

mesto 24. Bunčič Drago, nastavnik pado­

branstva, Lesce 25. Vrečko Edvard, nastavnik pado-

branstva, Maribor 26. Kamer Petar, nastavnik, Celje 27. Lakovi~ Alojz, nastavnik, Celje 28. Berčič Maks, nastavnik, Ljubljana 29. Goriup Janči, nastavnik, Ljubljana 30. Luin Albin, dip. ing., nastavnik,

Ljubljana ' , 31. Škrlec Matija, nastavnik, Ljubljana 32. Muršec Edi, nastavnik , Maribor 33. Hojnik Danilo, nastavnik, Ptuj 34. Golob Jože, nastavnik , Novo

mesto 35. Kos Slavko, nastavnik, Novo

'mesto

36. Špacapan Anton, nastavnik" Ajdovščina

37. Kodrič Ivo, dipl. ing., nastavnik, Ajdovščina

38. Kencijan Marjan, nastavnik, Slo­venj - Gnidec

39. Leskovšek Marko, dipl. iUL, na­stavnik, Velenje

40. Možina Boris, nastavnik, Postojna 41. Adam Miha, nastavnik, Murska

Sobota 2. Komisija iz tačke l. ovog rešenja

sprovodice stručne ispite za sticanje i produžavanje dozvola i specijalnih ovla­šcenja za rad pilota jedriličara Zveza le­talskih organizacij Slovenije.

3. Ispiti če se sprovoditi prema pro­gramu predvidjenom u Pravilniku o struč­noj spremi, stručnim ispitima, dozv~~ama za rad i poslovima koje može da Vrsl po­sada vazduhoplova, pa~obran~o ?soblje, nastavnici i instrukton letenja I pado­branstva ("Službeni list SFRJ", br. 47/75). ., .

4. Predsednik Komisije če za SVakllSPlt pozvati potrebni broj ispitivača iz. re~a članova komisije iz tačke 1. ovog resenj~, zavisno od vrste dozvole, odnosno speCI­jalnog ovlaščenja.

5. ovirn rešenjem zamenjuje se rešenje br. 3601/1 od 10. 11. 1978. godine.

6. Ovo rešenje stupa na snagu danom potpisivanja.

PREDSEDNIK KOMITETA, ANTEZEUČ

... IN STROKOVNE SPOSOBNOSTI MOTORN IH PI LOTOV

3 LETALSKI VESTNIK

Na amovu člana 148. stav. 3. Zakona o vazdušnoj plovidbi ("Službeni list SFRJ", br. 23/78) i člana 233. stav 2. Zakona o osnovama sistema državne

uprave i o Saveznom izvršnom veču ~ s~­veznim organima uprave ("Službem hst SFRJ", br. 23/78), donosim

REŠENJE 1. Obrazuje se Komisija za provera­

vanje stručne sposobna>ti motomih pi­lota u sastavu:

a) Predsednik: Gašper Anton, n~tav­nik, Ljubljana

b) Zamenik predsednika: Golob Rok, nastavnik, Ljubljana, Verbančič Oto, na­stavnik, Maribor

c) Članovi: 1. Gregl Dominik, dr. ing., Ljubljana

2. Kočevar Vladimir, n~tavnik, Ma­ribor

3. Lorencon Edvard, nastavnik, Ajdov-ščina

4. Čuček Ivan, nastavnik, Ptuj 5. Arbajter Maks, n~tavnik, Celje 6. Krepfl Karl, dipl. ing., n~tavnik,

Ptuj 7. Goriup Janči, nastavnik, Ljubljana 8. Štular Bruno, nastavnik, Lesce 9. Ajdič Gustav, Ljubljana 10. Bizilj Stane, tehno sekretar 10

ZLOS. Ljubljana

11. Berginc Franc, dipl. psiholog, Celje 1'2. Kos Anton, dipl. iur., Lesce 13. Brezar Janez, nastavnik podobran­

stva, Ljubljana 14. Bunčič Drago, nastavnik pado­

branstva, Lesce 15. Vrečko Edvard, nastavnik pado­

branstva, Maribor 16. Rupnik Franc, nastavnik, Postojna 17. Klemenčič Franc, n~tavnik, Novo

mesto 18. Pesjak Gabrijel, dipl. ing., Lesce 19. Lakovič Alojz, nastavnik, Celje 20. Kralj Ivan, dipl. ing., nastavnik,

Ljubljana 21. Hojnik Danilo, nastavnik, Ptuj 22. Golob Jože, nastavnik, Novo

mesto 23. Kolakovič Cveto, n~tavnik, Aj­

dovščina 24. Možina Boris, nastavnik, Postojna 2. Komisija iz tačke 1. ovog rešenja

sprovodiče stručne ispite za sticanje i produžavanje dozvola i specijalnih ovla­šč~nja za rad motornih. pilota Zvezaleta1-skih organizacij Slovenije.

3. Ispiti če se sprovoditi prema pro­gramu predvidjenom u Pravilniku o struč­noj spremi, stručnim ispitima, dozvo~ama za rad i pa>lovima koje može da vrši po­sada vazduhoplova, padobransko osoblje, nastavnici i instruktori letenja i pado­branstva ("Službeni list SFRJ", br. 47/75).

4. Predsednik kOmisije če za svaki ispit pozvati potrebni broj ispitivača iz re?a članova komisije iz tačke 1. ovog rešenja, zavisno od tipa aviona i vrste dozvole, odnosno specijalnog ovlaščenja.

5. Ovim rešenjem zamenjuje se rešenje br. 3608/1 od 10. 11. 1978. gQdine.

6. Ovo rešenje stupa na snagu danom potpisivanja.

PREDSEDNIK KOMITET~ ANTE ZEUe

IZPITNA KOMISIJA ZA DOVOLJENJA POKLICNIH PILOTOV

' ZKPZ je izdal odločbo (st . VI/2-3l52 / 2 z dne 14 . 8. 79) o imenovanju članov komisije za preverjan­je strokovne sposobnosti profesionalnih pilotov. Za SFRJ sta imenovani dve

komisiji. V ,,zapadno" komisijo so kot člani

imenovani iz ZLOS naslednji prof. piloti - učitelji motornega letenja:

Anton Gašper Ljubljana Ing. Ivo Kralj Ljubljana Janči Qoriup Ljubljana Matija ~krlec Ljubljana Bruno Stular Lesce Maks Arbajter Celje Alojz Lakovič Celje Vlado Kočevar Maribor Ivan Čuček Ptuj Danilo Hojnik Ptuj Franc Klemenčič Novo mesto

Jože Golob Novo mesto Edvard Lorencon Ajdovščina Cveto Kolakovič Ajdovščina Franc Rupnik Postojna Boris Možina Postojna Predsednik komisije je Vojislav Toma·

šič , namestniki : Milivoj Mijajilovič , Gajo Vučkovič, Dragomir Uršič , Petar Pavič e­vič, Franc LampreL

J~omisija opravlja strokovne izpite za pridobitev in podaljšanje dovoljenj ter posebnih pooblastil za delo proL pilota letala_

REALIZACIJA PROGRAMA ZLOS ZA LETO 1978

Letalske šole ZLOS so v letu 1978 imele na razpolago: 88 jadralnih letal 58 motornih letal 175 športnih padal 150 pilotskih padal

Na osnovi programa, ki gaje sprejel 10 ZLOS in zbora delegatov so v letu 1978 realizirale :

PLAN: Jadralni šport: Šolanje 86 učencev Športna dovoljenja 73 Sr. "C" 50 ZI. "C" 21 Diamantni "C" 9

REALIZACIJA:

67 učencev 50 športnih dovoljenj 25 sr. "C" 3 zlo "C"

Nalet 11.472 ur 9.845 ur Preleteni km 114.720 km 88.'757 km Število pilotov 541

Motomi šport:

Šolanje Šport dovolj. Nalet Štev. pilot.

Padalski šport:

Šolanje Šport dovoljenj Sr. "C" ZI. "C" Diam. "C" Št. skokov Št padalcev

4 LETALSKI VESTNIK

40 33 9.358 ur

64 25 11 7 5 7.840

43 26 8.578 ur 285

70 24 2 3

7.291 163·

Turistična dejavnost:

12.794 prepeljanih domačih in tUjih tu­ristov. Bruto prome t iz tega naslova je znašal 3,199.334.- din.

Skupni prihodki ZLOS v letu 1978 Namenska združena sredstva: Od TKS 3,511.195.- din ali 10 % Od TIS 1,375.020.- din ali 4 % od SLO in LO 3,037.530.- din ali 9 % Od teh. kulture 232.895 .- din ali 0 ,6 % Uistna sredstva 20,113.887.- din ali 57 % Ostali viri 6.944_379_- din ali 19.4 % Skupni prihodki 35,230.925_- din