JULIJ - AVGUST *77 ŠT.4

spoštovani bralci S problemi izdajanja revije Krila

se že četrto leto ukvarja le ozek krog ljudi - entuzijastov, t. j. ured­niški odbor. Da bi bili s to proble­matiko, ki spremlja to revijo, se­znanjeni tudi vi, bom te probleme prikazal z željo, da jih pričnemo reševati solidarno vsi, sicer bomo morali našo edino letalsko revijo v letu 1978 ponovno ukiniti Glavni problem s katerim se na vsaki seji ubada uredniški odbor je denar. Vsa tri leta so nastajali primanj­kljaji, ki jih je na koncu leta kril 10 ZLOS. Letos bo 10 ZLOS nastali deficit v višini cca 100.000 din sicer s težavo pokril. Pod takimi pogoji pa revija v prihodnje ne

50 LET AEROKLUBA MARIBOR

Ko sem z zanimanjem prebral članek ,,50 let aerokluba Mribor" v letošnji 3. številki "Kril", sem se spomnil, da so se v mesecu juliju 1934 šolali tudi mariborski jadraici v jadralni šoli ljubljanskega aero­kluba na Blokah. Ta šola je imela takrat dve letali vrste "Zoegling" z oznako Z9 in Z10 in eno letalo vrste "Zelena pošta" ter je v teh prvih dveh mesecih svojega obstoja lahko usposobila le ta lce do izpita Ain B.

Na sliki je skupina jadralcev iz takrat­nega ljubljanskega in mariborskega aero-

more izhajati. V minulih treh letih smo od ZTKOS prejemali minimal­no dntžbeno pomoč za revijo, letos pa je kljub vsem naporom in prizadevanjem ni. Žalostno toda resnično, da vsamoupravni dntžbi ni posluha za edino letalsko revijo v Jugoslaviji. Prav zaradi navedenih dejstev se obračam neposredno na vse bralce, da nam pomagajo z na­sveti, kako solidarno rešiti obstoj revije. Dejstvo je namreč eno, če revijo Krila ukinemo, potem bomo zopet potrebovali veliko let, da bomo imeli slovenski letalci svojo revijo, ki je pomembna tudi za širšo slovensko javnost in naš mladi rod.

kluba pred letalom "Zelena pošta' na vrhu Bradatke, na hribu, katerega pozna­jo vsi, ki so kdaj letali na Blokah Ž(ll se ne spominjam več imen vseh, ki so v teh julijskih dneh pred 43 leti tvorili jadralno skupino, ostale pa navajam od leve proti desni: stoječa vrsta: Dolgan (Lj), Šoštarič (Mar), Rajner (Lj), Kavčič (Lj), ljubljan­ski jadralec, Perdan( Lj bučitelja jadranja Razno žnik (sedi) in Sircelj: mariborski jadralec, Crček (Lj), Kuhelj (Lj); ležijo pa: Pregelj (Lj), Rape (Lj), mariborski jadralec.

MILIVOJ ŠIRCELJ

1: "" ....... r." "\1 .. ", ,

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

~2'L4 ST .4. LETO VII. - JUW - AVGUST 1977

S to številko naše revije povzemamo (vsaj po rezultatih) najbolj bogat del letošnje letalske sezone. Komentarje in ocene najpomembnejšega hranimo za jesen. Ne moremo pa mimo dejstva, da je bilo letošnje poletno nebo mirno in tiho, kajti skoraj vse naše organizacije je pestilo hudo pomanjkanje pravega goriva. Je bila to le izkušnja ali grenko spoznanje? !

Predstavljamo: Boris Cijan Kako šolati učitelje Vezani leteči modeli En dan z izpitno komisijo Liberator Vtisi z zleta v Somboru Sport Iz klubov Pariz 77 Zanimivosti Humor Vestnik

rc.etLr4 izdaja Izvršni odbor ZVfilze letalskih organizacij Slovenije. Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Dominik Gregl, Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej. Marjan Moškon, Jože Prhavc, Srečo Petric (tehnični urednik). Tone Polenec (glavni in odgovorni urednikI in Ciril Trček - Lektor: Iva Krže - Rokopise in fotografije

4 11 12 14 16 20 22 28 32 34 35

pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (reviia Krila!. 61001 Ljubljana Lepi pot 6, poštni predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo. Letna naročnina 40 din. cena posamezne številke 7 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50101-678:-51 on. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

Jugoslovansko letalstvo, še po­sebej slovensko, je povezano z ime­nom dr. inž. Borisa Cijana, ki se je le kot študent pred več kot 45 leti pričel ukvarjati s to dejavnostjo. Kot soustanovitelj prve akademske jadralne grupe in letalec v predvojni Jugoslaviji pa je starejšim generaci­jam znan tudi kot konstruktor raz­nih jadralnih in motornih letal. Mlajšim rodovom je njegovo delo dokaj malo znano.

Ceprav ga poznam še iz predvoj­nih časov, vse do nedavnega nisem bil podrobneje seznanjen z njego­vim pionirskim delom v jadralstvu. Do teh podatkov pa sem prišel po naključju, ko sem našel v neki pri­vatni zbirki edino številko prvega časopisa o jadralstvu, ki jo je uredil in zbral dr. Cijan.

Pred časom sem ga obiskal na njego­vem domu v Zemunu, po naključju ob njegovi 67-letnici (rojen 1 L 2_ 1909 v Gorici) , kar sem zvedel šele kasneje. Dobro razpoložen in vesel , da sva se zopet po več kot desetih letih sestala, je rad pristal na pogovor.

Prva moja želja je bila, da pove kdaj in kje se je pričel ukvarjati z letalstvom.

"Ja moj Gustelj" , je dejal , " ta moj za-četek sega kar tja v leto 1928, ko sem se vpisal na ljubljansko univerzo. Kasneje sem odšel v Prago , kjer sem diplomiral 1934 leta. Med počitnicami me je prija­telj Vojko Humek, takrat tudi študent , povabil v delavnico meščanske šole v Mariboru , da mi pokaže svojo konstruk­cijo prostonosečega krila jadralnega letala - ogrodje krila je bilo že gotovo. Tedaj nam je prišla v roke brošurica F. Stamer­ja in A. Lippisch-a z navodilom za grad­njo " Zoegiing-a" . Vojko je že imel veliko delavniških izkušenj , razpolagal je z de­lavnico in odličnim orodjem. Sklenila sva osnovati jadralno skupino s fanti , ki želi­jo delati in tudi leteti . V juniju 1931 . leta je bila osnovana prva akademska jadralna skupina v Jugoslaviji, pridružiena mari­borskemu aeroklubu_ Predsednik aero­kluba v Mariboru dr. Josip Tominšek je tako.i našel razumevanje za naše načrte in

Ke'L4 5

skupinsko delo in obljubil fmančno pomoč aerokluba - za nakup gradbenega materiala, predvsem pa startne vrvi. Tako smo v prostorih mariborskega aerokluba, v delavnici meščanske šole, ves svoj prosti čas, kasno v noč, gradili, debatirali in se spodbujali vedoč, da je v slogi moč. Do­vršitev "Kobilice" je praznovana z lepo razstavo v meščanski šoli, kjer je bil Voj­kov oče ravnatelj .

Med tem časom smo v okolici Mari­bora raziskovali tere ne za naše letenje . Naš "fijaker" ("aka-fijaka") je bil Fri­ček s svojim motociklom s prikolico, ki nas je neutrudno prevažal po obronkih PohoIja in Slovenskih Goric. Končno smo se odločili za veliki travnik na po­sestvu Schicker-ja, ki je imel tudi gostilno v Sv. MaIjeti ob Pesnici v Slovenskih Goricah. Naš ,,hanger" je bila velika šupa pri gostilni. Prvi start je bil narejen 22. 9. 1931. leta (slika). Pozneje smo imeli po­skuse še na letališču na Teznu.

Preko zime je "Kobilica" dobila "kabi­no" - sprednji del trupa je dobil kratko zaprto kapljičasto obliko, da bi se zmanj­šal zračni upor. Sedaj pilot ni več sedel ,,na prostem". Vojko je to rekonstrukcijo izvršil z velikim razumevanjem. Moram pripomniti, da je bil Vojko glavni inicia­tor samogradnje v naši skupini. Napravili smo tudi transportni voziček (na 2 kole­sih) in se pripravljali za ekspedicijo na PohoIje. Izbrali smo Črni vrh (1543 m) z idealnim blagim pobočjem brez dreves. 14-dnevni letalski tečaj ki se je začel 15. 8. 1932. 1. je prinesel nove izkušnje. Od Ribniške koče do Črnega vrha so "Kobi­lico" vlekli voli .

Leta 1933 sem med počitnicami odšel na šolanje na Poljsko in v Bezmiechowi dosegel kot prvi v skupini Cizpit.

Po končanem študiju 1934. leta me je beograjska univerza naprosila, da bi orga­niziral grupo jadralnih letalcev , s katero bi raziskal možnosti za jadranje na po­bočjih planine Zlatibor v Srbiji. Te terene sem raziskoval z jadralnim letalom "Hols der Teufei" in ugotovil, da so za jadranje pogoji zelo primerni. Kmalu nato so tu­kaj ustanovili jadralno letalsko šolo aka­demskega aerokluba v BeogradU.

Po odsluženju vojaškega roka, ko sem postal rezervni oficir-pilot, sem bil za­poslen v civilnem oddelku bivše komande vojsnega letalstva, kjer sem imel dalj časa referat jadralnega letalstva v Jugoslaviji.

Po zadnji vojni sem se takoj vključil v letalsko zvezo Jugoslavije in Aeroklub :,Franjo Kluz" v Zemunu, kjer sem jadral m pomagal pri razvoju jadralstva. V VSJ

sem bil predsednik jadralne komisije in zadolžen, da naredim perspektivni načrt ~a..razvoj jadralnega letalstva v Jugoslavi­Ji.

Pred kratkim mi je po naključju prišla v roke edina številka časopisa ,,Jadral­no letalstvo", katere urednik si bil ti. Kaj bi lahko povedal v zvezi s tem časopisom?

,,Pre.d~sem ~em z~lo presenečen, da je po tohkih letih najdena ta številka, za katero sem zbral gradivo in jo uredil no­vembra leta 1932 v Pragi kot študent tehniške fakultete, izšla pa je pod okri­ljem Aerokluba Maribor. Takratna za­misel je bila, da bi jadralci vsaka dva meseca izdajali svoj časopis, kot pomoč vsem , ki so bili navdušeni nad jadralnim letalstvom.

V časopisu bi objavljali poročila o ustanavljanju jadralnih skupin, ki so se pojavile v večjih mestih Slovenije, o delu aeroklu bov, obravnavali bi tehnične pro­b~eme jadralstva in spregovorili o uvaja­nJu domače letalske terminologije. Za sodelovanje sem pridobil znane strokov­njake tako med domačimi inž. Stanka Bloudka, inž. Kuhlja, dr. inž. Vouka, ter med tujimi dr. inž. LindneIja, inž . Elsnica in druge.

V omenjeni številki, ki pa je bila žal tudi edina, smo objavili reportažo o tekmovanju v Wasserkuppe 1932, članek o novostih iz jadralnega sveta, članke "Kaj mora vedeti vsak jadralec", "Aero­dinamika za začetnike", Slovenska letal­ska terminologija", poročila iz slovenskih ja~ralnih skupin, uvodne članke pa sta pnsp~vala dr. inž. Kuhelj in dr. Josip Tommšek, takratni predsednik Aeroklu­ba Maribor. Zaradi denarnih težav pa naslednja številka ni več izšla, čeprav je bilo med jadralci oziroma takratnimi člani veliko zanimanje."

Po osvoboditvi si se mnogo ukvarjal s konstruiranjem Jadralnih in motornih letal. O nekaj tvojih zelo uspešnih kon­strukcijah so pohvalno pisali tudi n~ kateri strokovni časopisi. Bi mi lahko o tem povedal kaj več. ,,Prvo jadralno letalo, ki sem ga kon­

s~ruir~ je bilo letalo "Galeb", doseglo naj bl boljše performanse kot jadralno letalo "Gr~n.au Baby", ki so ga takrat že upo­rablJalI. Čeprav sem to letalo konstruiral že leta 1937, je bilo letalo zgrajeno šele leta 1946 v Vršcu. Model te svoje prve ko~strukcije v velikosti 1/20, ki je bil preIZkušen v aerodinamičnem tunelu "LWOWSKE politehnike", je dal zelo

Aero, delo skupine konstruktorjev v kateri je bil tudi tov. Cijan

dobre rezultate, saj je bil s tem modelom dosežen drsni kot 1 : 27,6. Leta 1938 sva z Landsbergom v Zemunu skonstruirala začetniško jadralno letalo "Skakavac", zgrajeno pa je bilo še to leto.

Z inž. Petkovičem sva leta 1939 kon­struirala leseno nizkokrilno letalo "AERO 1". Ta konstrukcija je dobila na konkursu tedanje komande vojnega letal­stva prvo nagrado, letalo pa so isto leto tudi zgradili. To konstrukcijo, pa sem v začetku oktobra 1945. leta spet v sodelo­vanju z inž. Djordjem Petkovicem izpo­polnil in tako je nastala konstrukcija trenažnega letala "AERO II" z motorjem 160 KS domače proizvodnje. Letala so gradili v tovarni IKARUS za potrebe vojnega letalstva, kasneje pa so to letalo uporabljali tudi aeroklubi za trenažno letenje.

Potem sem se lotil konstruiranja dvo­sedežnega letala "Trojka" z Walter mo­torjem 65 KS. Ta letala, popolnoma lese­ne konstrukcije (v tovarni "Utva" so zgradili 80 tovrstnih letal), so bila zaradi preprostega upravljanja zelo priljubljena med piloti. Za to konstrukcijo sem , na razpisu dobil tudi prvo nagrado. Aero­klub v Zemunu je opravil modifikacijo takega letala, v katerega je bil vgrajen motor 85 KM. Preizkus "šlepanja" jadral­nega letala "Vaja" z modificirano "Troj­ko" je dal zelo dobre rezultate.

Leta 1947 sem s Stankom Obadom in Mihom Mazovcem začel izdelovati načrte za visoko sposobno letalo "ORAO" . To letalo je bilo v mednarodnih letalskih fo­rumih zelo cenjeno, z njim je jadralec Borišek na svetovnem jadralnem prven­stvu v Orebru na Švedskem 1950. leta dosegel drugo mesto, s čimer je potrdil sposobnost letala. Ta tip letala so gradili v tovarnah Ikarus in Letov.

Konstrukciji "Orla" je sledil prvi naš jadralni dvosedežnik "Kobac" s popolno­ma metalnim trupom. Prototipe za te

konstrukcije je izdelala tovarna Ikarus v Zemunu .

Prvo jugoslovansko popolnoma metal­no jadralno visokosposobno letalo je bilo "Meteor". Ta konstrukcija je naše skup­no delo s Stankom Obadom in Mihom Mazovcem. Prvič se je to letalo pojavilo na svetovnem prvenstvu v St. Yanu (Francija) leta 1956 s pilotom A. Sara· dičem. V strokovnih krogih je izzvalo presenečenje, saj je bila takšna konstruk· cija prva na svetu. Leta 1958 je z njim jadralec Jože Mrak dosegel svetovni re­kord F Al v hitrosti na 100 km in 300 km v trikotniku.

Za vojno letalstvo sem skonstruiral z M. Mazovcem še motorno letalo za zvezo "Kurir". Izdelali so ga serijsko in ga še sedaj uporabljajo nekateri aeroklubi. Bil je izdelan tudi prototip prvega jugoslo· vanskega hidroletala za zvezo "Hidro· kurir". Vsa ta letala je izdelovala tovarna Ikarus v Zemunu.

Tvoja letalsko-konstruktorska dejav­nost je bila obsežna in plodovitna, saj so nekaj uspelih konstrukcij priznali tudi v mednarodnih letalskih strokov­nih krogih. Ti pa si uspešno deloval tudi na znanstvenem področju, mar ne? Moje strokovno znanstveno delovanje

se je pravzaprav pričelo že leta 1938, ko . sem prvič sodeloval na kongresu ISTUS-a v Bernu, na katerem sem imel referat o jadralstvu v tedanji Jugoslaviji. To je bil hkrati tudi moj prvi mednarodni nastop. Na tem kongresu so me izvolili za člana olimpijskega komiteta za jadralstvo, kajti predvideno je bilo, da bo olimpiada. Olimpiade pa zaradi znanih vojnih zaple­tov ni bilo.

V letu 1939 - 1940 sem postal profe­sor na Letalski vojni akademiji v Panče­vu, kjer sem predaval predmet "Aerodi­namika" . S kapetanom K. Antonovim sva 1940 leta na 314 straneh napisala prvo strokovno knjigo "Vazduhoplovno jedri­ličarstvo" , ki je izšla v Beogradu. V srbo­hrvaščino sem prevedel tudi znano knjigo avtorja Lipisa ,,0 konstrukCijah jadral­nega letala". Novo izdajO knjige "Vazdu­hoplovno jedriličarstvo" v založbi Teh­nične knjige sem izdal leta 1949, leta 1950 pa pri VSJ knjigo "Ispitivanja je dri­lica uletu". Leta 1953 sem v "Aerobil­tenu" objavil članek "Proračunavanje sposobnosti jedrilica" .

Svojo doktorsko dizertacijo "Metoda za rešavanje temperaturnog granič nog sloja pri nestacionarnem laminarnom ra­vanskom strujanju nestišljive tečnosti" na

Prirodoslovno-matematični fakulteti univerze v Beogradu sem zagovarjal 25. 10. 1972. Na lastno pobudo sem zaradi znanstvenega dela in specializacije odšel za dve leti k "British European Airways" v London, kjer sem objavil nekaj razisko­valnih študij "Usmerjanja mejnega sloja pri tangencialnem istekanju mlaza ob gor­njaki zakrilc" . Leta 1973 sem imel o tem delu referat na prvem jugoslovanskem aerokozmonavtičnem kongresu v Beogra­du. Bil sem dolgoletni član OSTIV-a in predsednik tehničnega komiteja te orga­nizacije. Na kongresih OSTIV sem redno objavljal svoja znanstvena dela, ki so bila tudi objavljena v "OSTIV Publication" . Sk.-upaj z dolgoletnim predsednikom med­narodne jadralne komisije prijateljem Adolfom Gehrigerom sem eden izmed pobudnikov za uvajanje standardnega razreda jadralnih letal s 15-metersko raz­petino kril, hkrati pa tudi ustanOvitelj predpisov za gradnjo jadralnih letal OSTIV. Zdaj sem redni profesor univerze v Novem Sadu na Pedagoško tehnični fakulteti v Zrenjaninu, kjer predavam "tehnično mehaniko".

Bil sti tudi aktiven letalec. Na katerih jadralnib oziroma motornih letalih si letal? ' Najprej sem se začel ukvarjati z jadral­

nim letalstvom. V predvojni Jugoslaviji sem letel prav vse tipe jadralnih letal, ki smo jih premogli. Ceprav sem že leta 1933 dosegel "C izpit", sem se šele leta 1957 vpisal med jadralee z ,,zlato C" značko, ko sem izpolnil zadnji pogoj višine na zračnih valovih na terenu Bihač . Sicer pa mi je ostal v najlepšem spominu takratni novi jugoslovanski rekord v ter­mičnem jadranju nad ravnino, ki sem ga dosegel 15. 8. 1936 v mestu Darmstadt v Nemčiji z jadralnim letalom ,,President"; rekord je znašal 5 ur in 17 minut. Do tega leta je bil jugoslovanski državni re­kord v jadranju le 1 uro in 5 minut.

Letel sem pa tudi na različnih tipih lovskih motornih letal, ki so bili v sestavu bivšega vojnega letalstva. Posebno inten­zivno sem letal, ko sem bil kot preizkusni pilot-lovec dodeljen "Opitni grupi" komande vojnega letalstva na letališču v Zemunu. Pred dodelitvijo letal operativ­nim enotam sem preizkušal vsa lovska letala, ki so jih zgradili v naših tovarnah ali pa so jih kupili v tujini. Tako sem pre­izkusil 23 lovskih letal "Hurric ane " , ki jih je zgradila tovarna "Zmaj" v Zemunu, preden so letala predali vojnemu letal­stvu. Komanda vojnega letalstva me je dodelila tej tovarni kot tovarniškega pre-

izkusnega pilota. Torej sem moral z vsakim motornim letalom prvi poleteti.

Bil ',em pa tudi član komisije pilotov za sprejem od tujih proizvajalcev. Preiz­kusil sem 85 lovskih letal tipa Me 109 E, pretežno je šlo za pikiranje do mejne hitrosti, to je do hitrosti 740 km/h. Letel sem pa tudi druga lovska letala in dvo­motorni bombnik tipa "Blenheim".

Omenil si preizkušanje letala ME 109 do mejne hitrosti, morda se spomniš na kalden zanimiv dogodek iz tistih dni? "Da, prav pri pikiranju do mejne hitro­

sti na letalu Me 109 sem nekoč brez raz­mišlanja sedel v letalo in pozabil, da "natrimam" komando globine. Ko sem v pikeju do višine okoli 1500 m dosegel največjo možno hitrost, (okoli 750 km/h) in bi pri normalnem potegu komandne palice na okoli 500 mvišine moral letalo izpeljati v normalni let, sem začuden ugotovil, da palice viŠinskega krmila ne morem premakniti niti za mili­meter k sebi. V tem nadvse dramatičnem položaju, ko se mije z grozovito hitrostjo približevala zemlja, nisem imel drugega izhoda, kot da si pomagam s počasnim pomikanjem "trim erj a" , čeprav je bilo to v navodilih strogo prepovedano pri veli­kih brzinah. Spomikom trimerja se je po­mikala tudi komandna palica in na višini okoli 300 m sem končno usmeril letalo v noramlni let. Naj omeni, da sem pikiranje opravljal brez vlečne moči motorja, vendar z največ možnimi obrati prope­lerja. Po tem dogodku, ki je bil za mene še kako pomemben, sem z drugimi piloti analiziral celoten primer, zato, da se kaj takega ne bi pripetilo tudi komu druge­mu.

In še nekega dogodka, ki se je srečno končal, se spominjam! Na tovarniško novem letalu tipa "Hurricane" sem nor­malno poletel , ko mi je na višini okoli 150 m in še nad poletno stezo nenadoma odpovedal motor. Za razmišljanje ni bilo časa, vendar sem se zavedal, da bi bila, če bi obračal letalo iz smeri poletenja, to prava katastrofa. Pred menoj je bila še približno tretjina letališča. Bliskovito sem usmeril letalo v strmo poniranje, meha­nično izvlekel že v letalo povlečena ko­lesa in že v naslednjem hipu srečno pri­stal na treh kolesih. Rešil sem sebe in le­talo; predpostavljeni so me za to dejanje pohvalili. "

Razumljivo: bil si izvrsten pilot, sicer ne bi mogel postati preizkusni. Kako in kje pa si kot pilot dočakal prve dni II. svetovne vojne?

Takole se je začelo spoznavati letalo in tehniko pilotira­nja

"Ob mobilizaciji aprila 1941 sem bil dodeljen lovski enoti

"Hurricane" v Knicu pri Kragujevcu. 7. ali 8. aprila sem kot vodja lovske patrole s sedmimi letali vodil napad na nemško motorizirano kolono, ki se je pomikala v kačanicki klisuri . V nizkem poletu smo mitraljirali nemško tankovsko kolono, in čeprav je bila sovražna obram­ba dobra smo se vsi srečno vrnili v svojo bazo. To je bila žal tudi moja edina bor­bena akciia."

In kako si preživel vojna leta? ,'pogovor o medvojnih letih ~e zo~~t

spominja na zelo hude dneve, ki sem)lh preživel. Jeseni 1942. leta, ko sem bil v Zemunu zaposlen v tovarni pločevine, so me aretirali gestapovci in odpeljali v tabo rišče Oflag XIII B v Nuernbergu. Od tu so nas kmalu premestili v taborišče Hammelbrug, od tam pa v Stryj v Galiciji, kjer sem se našel s p~~ovnikom ~a~o Poljancem . Ob evakuaciji tega tabonšca leta 1944 sem ?: Arsom Boljevičem in Ilijom Deretičem pobegnil .iz ~oze~eg~ železniškega transporta. To Je bil n~Jb~z edinstveni način pobega iz zaklenjenih vagonov. Obema prijateljema je pobeg uspel tako, da sta prešla na Slovaško in se tam priključila slovaškim partizanom. Jaz pa sem kot predhodnica nas treh, padel ~ kremplje okupatOljevemu sodelavcu, ki me je predal nemškim oblastem. Znova so me vtaknili v taborišče, tokrat v mestu Strassbourgu,/ odkoder so me kasneje p!e­mestili preko Odre v Barkenbruegge, kjer sem ostal do ponovnega, toda zdaj uspe­šnega pobega meseca februarja 1945 ~o sem končno preko Sovjetske zveze m Romunije srečno prispel v domovino. .

Nekaj dni po prihodu v Zemun, me Je koman da Jugoslovanskega vojneg~ le~~­stva poklicala v grupo štaba letalsk~ d~Vl­zij, kjer sem prevzel dolžnost nacelmka tehnične službe. Tu sem ostal poldrugo

leto, potem pa sem bil leta 1948 demo­biliziran kot major. In takoj sem se vrgel na konstruktorsko dejavnost ."

Iz najinega razgovora je mogoče raz­brati, da je tvoje življenje najtesneje povezano z letalstvom, natančneje: vsebina tvojega življenja je bilo letal­stvo in do danes še nisi prenehal s to­vrstno dejavnostjo. Jugoslovansko le­talstvo si obogatil s svojimi konstruk­cijami, z znanjem pa si dal precejšen delež tudi za uveljaVljanje Jugoslo­vanske letalske ideje v svetu. S svojimi konstrukcijami letal, ki so Jugoslovan­skemu letalstvu prinesle slavo, si dal svoj prispevek tudi mednarodni stvari letalstva. Si bil še s čim nagrajen za svoje uspešno dolgoletno tovrstno delo?

"Če morda misliš, da sem to svojo de­javnost dobro vnovčil, moram povedati tole: ta in podobna ustvaIjalna dejavnost je slabo in neustrezno spodbujena. Zame osebno je bila njaboljša pohvala, je bilo zadovoljstvo v tem, da sem svoje ideje oziroma tehnične zamisli uspešno končal in da je bilo vse to tudi uresničeno. Ni mogoče povedati, kako mi je vedno bilo pri srcu, ko sem nekatere zelo uspele konstrukcije , da tako rečem, videl žive, torej tedaj, ko so letala moje konstrukCije letela . . .

Seveda pa sem bil vesel tudi družbenih priznanj, še posebno dvakrat dodeljenega

ordena dela", kar vse sem prejel za svoje delo na področju aeronavtike v domovi­ni . Mednarodna letalska organizacija OSTIV mi je za dolgoletno in plodno mednarodno sodelovanje kot drugemu človeku v svetu dodelila leta 1960 "pla­keto OSTIV" . Sicer pa - prejel sem še mnogo pismenih diplom in zahval. In vse to mi je dajalo voljo in pobudo za na-dalnje delo." GUSTAV AJDIČ

Sivi in težki oblaki so prekrivali dolino med Karavankami in Jelovica ter grozili s svojo močjo mirnemu nedeljskemu jutru. To ni motilo mladih ljudi, ki so se želeli naučiti leteti, da nebi z veliko vnemo pri­pravljali jadralna letala za svoje prve pole­te v višave. Med njimi se je v delu izgub­ljala postava, ki so jo mladi komajda poznali. Dobro pa smo jo poznali tisti, ki svoje drugo, vzneseno življenje že dolgo živimo z letali v prelestih višav.

Dobro smo poznali ta nasmejan, zago­relobraz med rožami letališkega travnika in belimi jadralnimi letali, to neizmerno delavnost, eno samo veliko ljubezen pre­dano letalstvu, tovarištvu in napredku v socialistični domovini, ljubezen, ki je gre­la domače ognjišče, vzgajala in se razda­jala, da bi bilo vsem lepo, da bi bili vsi srečni kot ptice na svobodnem sinjem nebu.

To je bila naša velika letalka Cvetka Klančnik-Belin.

Zdaj je ni več med nami! S svojega zadnjega poleta v nedeljskem jutru 17. julija, se ni več vrnila s svojim letalom na zeleno livada, kjer je poletela.

Ni moč izreči vsega, kar čutimo ob izgubi prijatelja, kakršna je bila Cvetka. Vemo pa, da je posvetila letalstvu vsak svoj trenutek, vso svojo bit. Vse svoje moči je izlivala za svojo ljubezen kot se

izliva slap neusahljivega izvira in na kraju je letalstvu dala tudi svoje življenje. Po tem ji ni bil nihče enak.

Skoraj tri desetletja so zapisana kot legenda pod njenim imenom. Nič koliko­krat nam je z tarom v očeh pripovedova­la o tistih srečnih dneh v letu oseminštiri­desetem, ko je kot sedemnajst letno de­kle na letališču v Lescah postala padalka in nato še letalka. Od takrat naprej je bilo njeno življenje en sam delovni dan, pre­dan letalstvu, delu in želji, doseči to, kar še ni nikomur uspelo. Svoje cilje je dose­gala z veliko truda, vztrajanja in z borbe­nostjo, ki je bila zanjo značilna.

Od tistega, zanjo tako srečnega dne, ko je prvič začutila slast letenja, pa do nesrečnega dne, ko so se zlomila njena krila prav tam, kjer so jo tudi prvič pone­sla v višave, je Cvetka poletela nad 3220 krat na jadralnih letalih, pri tem je nalete­la nad 1300 ur in preletela dvajsettisoč kilometrov. Z motornimi letali je letela nad 220 ur. Bila je še mlado dekle, ko je postala poklicni učitelj jadralnega letenja. Koliko vsega bi lahko povedali o Cvetki­nih vrlinah učitelja 200 učencev, ki jih je ona naučila leteti v Letalskem centru v Vršču in po mnogih letališčih po vsej domovini. Kaj vse je skritega in lepega v njenih devetindvajsetih državnih in dveh svetovnih rekordih To lahko le slutimo. Cvetka je bila tudi prva žena v domovini, ki je osvojila zlato "C" značko z zapo-

13:;;Z(;I(I)

redno številko 27. Obogatila jo je z dve­ma diamantoma in njena velika telja, pre­leteti še razdaljo petsto kilometrov in osvojiti še tretji diamant, je ostala neiz­polnjena.

Ko je dosegala svoje največje uspehe in je bila s svojimi dose tki med najboljšimi na svetu, je letenje opustila in se z veliko ljubeznijo posvetila svojemu poslanstvu tene. Kot mati je bila srečna v krogu svoje drutine. Svoj skromen prosti čas je posvetila delu z mladino v Krajevni skup­nosti in taborniški organizaciji. Ves čas pa je v njej tarela tudi ljubezen do letal­stva, ki jo je kot sirene klicala nazaj v višave, med bela jadralna letala.

Vrnila se je. Zdaj ne več sama. Vsa drutina je bila z njo. Cvetka pa je bila spet nekdanja srečna letalka, srečna ker je letela. Spet je postavljala rekorde. in tekmovala z najboljšimi jadralnimi letalci kot edina žena, a bila je vedno med naj­boljšimi. Vendar, ko se je Cvetka vrnila med svoja tako ljubljena letala, se ni vrni­la samo kot letalka. Postala je tudi velik borec za napredek letalstva, za priznanje letalskega športa v naši drutbi in za mesto žene v športu in drutbenem delu. Pri tem je bila vztrajna in trdo živa. Stra­hu in obupa ni poznala, ne v zraku, ne med ljudmi. Bila je pravi lik komunista vse od svojega osemnajstega leta.

Cvetka Klančnikova nam bo manjkala kot človek, prijatelj in športnik največ,jih vrlin. Njenih idealov ne bomo pokopali. Borili se bomo tako kot se je znala ona, pa naj je bilo to z vetrom v višavah pod oblaki ali za zeleno mizo s tistimi, ki nam ne priznavajo pomembnosti v družbi, ki nevedo in nočejo vedeti, kako se rojevajo uspehi, kakršne je dosegala Cvetka in mnogi naši prijatelji, ki so tako kot ona dali svoja življenja letalstvu.

Vse kar je Cvetka dala s svojim delom naši družbi in letalstvu, bo za vedno osta­lo močan temeljni kamen. Njena pot, ki jo je prehodila po letaliških tratah in pre­letela med oblaki s polno omero borbe, dela in potrtvovanja, ndj postane tudi pot našim mladim letalcem, ki še le prihajajo v ta čarobni svet letenja in omame.

Cvetka je bila tudi neutrudljiva in vztrajna sodelavka naše letalske revije KRILA ter mnogih častnikov in revij, kjer je opravila veliko propagandno delo za naše športno letalstvo. Velik del zgo­dovine našega športnega letalstva je bil zbran pri njej. S tem je redno in bogato oskrbovala mnoge strani v naši reviji.

Za svoje družbeno delo in športne uspehe je Cvetka Klančnikova prejela več visokih odlikovanj. Za uspešno in požr­tvovalno delo z mladimo v letalski organi­zaciji je prejela zlato medaljo .. FRANJO KLUZ", državno odlikovanje RED DELA III. STOPNJE in najvišje športno priznanje pri nas, BLOUDKOVO NA­GRADO v letu 1976.

Za vedno bo ostala Cvetka Klančni­kova-Belin vzor vsega, kar je lepega v letalstvu, za kar bijejo naša srca, za vse tisto, zaradi česar smo letalci.

Ob tragični smrti naše čla­nice in letalke C. Klanč­nik-Belinove smo prejeli veliko število telegramov z izrazi sožalja. Vse telegra­me smo posredoval i tudi njeni družini. Vsam prijateljem se po tej poti iskreno zahvaljujemo!

AK NOVO MESTO OLC NOVO MESTO

~e'L4 11

Kako šolati učitelje letenja

Pod tem naslovom je bil v reviji Krila Gan., feb. 1977 št. Ina deseti. str~ni) ob­javljen sestavek Leona Mesanča IZ Alp­skega letalskega centra Lesce, ki je po mnenju Višje letalske šole v Zagrebu ža­ljiv in netočen. Višja letalska šola v Za­grebu prosi naše uredništvo, da objavimo naslednje :

1. Uradnih sklepov in stališč VSJ in SUCVP o šolanju UČiteljev letenja ni do­ločila Višja letalska šola.

2. Trditev da ,,novi sistem šolanja uči­teljev letenja na Zagrebški šoli ni samo­upraven in da ni v skladu z Ustavo" pa ni točna, še huje, ta trditev je samovoljna in neodgovorna.

Višja letalska šola v Zagrebu je v petih letih praktičnega dela pokazala, s kakšnim razumevanjem gradi sistem izobraževanja v skladu z Ustavo in Zako­nom o visokem šolstYU, kjer upošteva na­čin rednega izobraževanja slušateljev in sistem izobraževanja ob delu - izrednim študijem štirih smereh VZŠ: - aeronavtična smer, kjer se šolajo piloti

in učitelji letenja - aerotehnična IRE smer, kjer šolamo

letalske inženirje za instrumente, radio in elektroopremo

- aerotehnična ZIM smer, kjer šolamo letalske inženirje za letalo in motor

- aeroprometna smer za bodoče letalske inženirje za delo na letališčih za spre­jem in odpremo potnikov ter tovora. Do sedaj je bilo samo na aeronavtični

smeri vpisanih 227 rednih in 29 izrednih slušateljev, na vseh štirih smereh pa je bilo skupaj vpisanih 423 slušateljev, od teh pa 27 iz SR Slovenije.

Za študij ob delu Višja letalska šola organizira posebne seminarje v dogovoru s slušatelji, ki jim preskrbi potrebno stro­kovno literaturo. Ti študenti polagajo izpite v dogovoru s svojimi profesorji. Zato menimo, da je avtor prej omenje­nega sestavka Leon Mesarič z neresnicami škodoval ugledu naše šole.

Ob novih predpisih, s katerimi je dolo­čeno, da morajo UČitelj! letenja zaključiti določen študij na VZS, ker je to edina verificirana šola te vrste v naši državi, se zavedamo težav v kakršnih bi se znašle organizacije Letalske zveze , če bi študij trajal dve leti in pol (pet semestrov), kar

je potrebno za naziv aeronavtičnega in­ženirja - UČitelja letenja. Center za vzgo­jo in usmerjeno izobraževanje kadrov v letalskem prometu, v sestavu katerega dela tudi Višja letalska šola, je zato izde­lal poseben predlog plana in programa izrednega študija za učitelje letenja -amaterje, ki bi trajal eno leto. Predlog smo poslali Letalski zvezi Jugoslavije in Letalskim zvezam republik in pokrajin.

V dogovoru z Letalsko zvezo Jugosla­vije je bil v Centru 28. 4 . 1977 sestanek z predstavniki VSJ in letalskih zvez repub­lik ter pokrajin na katerem smo se dogo­vorili naslednje: - Višja letalska šola organizira študij ob

delu za kandidate UČiteljev letenja, ki jih na šolanje pošiljajo organizacije le­talske zveze po svojem izboru.

- Pouk takšnega načina izobraževanja traja eno leto v ciklusu, ki se začenja 1. 10. vsako leto.

- Študij bo dopisno konsultitativnega tipa.

- Konzultacije seminarskega tipa bodo enkrat mesečno v sobotah in nedeljah z dopisno metodo pa si bodo kandidati pomagali ob dopolnilnih pojasnilih, na­vodilih in podobno.

- Višja letalska šola v Zagrebu bo za vse predmete zagotovila potrebno strokov­no literaturo.

- V svojih klubih bodo kandidati leteli trenažno, praktičen izpit pa bodo polagali v Višji letalski šoli.

- Izpite bodo kandidati lahko polagali vsak mesec na seminarjih ali pa v dogo­voru z učitelji.

- Program pouka za učitelje padalstva temelji na enakih osnovah, kot za uči­telje letenja s tem, da traja samo pol leta. Center za vzgojo in usmerjanje izobra­

ževanje kadrov v letalskem prometu in Višja letalska šola torej spremljata tokove družbene reforme vzgoje in usmerjenega izobraževanja , ki temelji na zaključkih X. Kongresa ZKJ in Ustave in je tako pri­pravljen, da organizira vse tiste oblike vzgoje in izobraževanja letalskih kadrov za katere se sporazume z zainteresiranimi organizacijami.

Predsednik sveta centra Dr . HUSEIN DŽA.lI.IIC

Vezani leteči modeli za začetnike

V prvem poglavju smo se seznanili o osnovah vezanih modelov, spoznali smo t,:,~i koliko vrst jih je. Najbrž je vsakdo, ki Je to poglavje prebral, spoznal, da so ti modeli drugačni od prostoletečih, da jih žene motor in da jih je treba voditi. Vodi­ti - pilotirl\ti te modele pa se je treba naučiti. To si pridobimO najlaže z eno­stavnim modelom, ki ga lahko izdelamo je dovolj trden, da prenese tudi grob~ udarce pri pristankih ali udarcih ob tla z delujočim motorjem in pa enostaven za pilotiranje.

Pilotirati vezani model ni prav nič po­sebnega, treba je imeti le dobro predstavo o tem, kaj se dogaja na modelu in z mo­delom, ko komandno ročko premikamo. Z~to si bomo najprej ogledali teorijo lete­nJa teh modelov in si nato izdelali enosta­ven vezani model, pa se bomo naučili še pilotirati.

Kako vezani model leti in kako delujejo krmia

Na sliki 11 vidimo del krožnega loka s polmerom R (dolžina vodilnih žic), po katerem leti vezani model. Težišče tega modela je približno na prvi četrtini globi­ne krila. Mimogrede naj povem, da velja pri vezanih modelih to, da se model lažje pilotira, če je težišče na prvi četrtini glo­bine in celo pred prvo četrtino. Čim bolj nazaj je težišče modela, tem težje je mo­del krmariti, bolj je labilen in težje ga je zadržati v pravilnem stacionamem letu, če četudi samo v vodoravnem letu.

Ker leti vezani model po krožnici s polmerom R (metrov) in hitrostjo V (m/s) je centripetalni pospešek tega mo­dela enak:

A=-f- [m/s]

Primer za začetniški model, ki ga drži­mo na 10m dolgih žicah in ki leti s hitro­stjo 90 km/h (25/s)

_ 252 625 A -li) = ~ = 62,5 m/s2

Ta pospešek je 6,37 krat večji od po· speška prostega pada. Tolikšna v primer· javi s težo je tudi centrifugalna sila F, ki deluje na model v težišču in ga hoče iz· trgati s krmilnih žic. 0,6 kp težak model bo vleklo navzven s silo F = 6,37 x 0,6 = 3,82 kp, to je skoraj s 4 kp bo napenjal model med letom krmil· ne žice in tako silo bo občutil tudi mode· lar, ki model vodi v središču kroga. Na sliki 12 je narisan enostaven začetniški model in sile, ki delujejo nanj med letom:

"G" je teža modela in polovica teže krmilnih žic. Tej teži mora biti enak "Y", ki je vzgon modela.

"X" je zračni upor modela in dela

krmilnih žic. Ta upor premaguje vlečna sila motorja "T". Kot smo že videli pa deluje na model zaradi kroženja še centri­fugalna sila "F" in centripetalna sila "N" - napetost krrnilnih žic.

Kako krmarim o vezani model

Model krmarimo z višinskim krmilom. Navadno je vodoravni let zagotovljen mo­delu takrat, ko je višinsko krmilo v legi ,,1 ". Takrat je v legi ,,1" tudi krmilna ročica in "vaga" za prenos komande na višinsko krmilo (slika 13).

Ko hočemo, da se model vzpne, zasu· čemo roko tako, da zavzame ročka lego ,,2", vaga in krmilo se postavita v lego ,,2" in model se postavi z nosom navzgor ter se vzpenja.

Ko pa krmilno ročko postavimo v lego ,,3", temu sledita "vaga" in višinsko krmilo tako, da se model postavi z nosom navzdol in leti proti tlom (slika 14).

Brezrnotorni vezani model

V1ečna sila motorja premaguje zračni upor pri letenju vezanega modela. Zračni upor pa premagujemo še na drug način -

F

SLIKA: 11

SLlKA :12

poglejmo si še enkrat v tlorisu let vezane­ga modela (slika 15). Tu vidimo centrifu­galno silo "F" usmeIjeno od središča vrtenja, vlečno silo "N" krmilnih žic pa v smeri pred središče. To dosežemo tako, da roko z ročko izprožimo in ne v smeri modela, ampak v smeri pred model. V takih pogojih je rezultanta sil "F" in "N" sila "T", ki je usmeIjena v smeri leta. Če je sila "N" enaka zračnemu uporu "X", lahko model leti brez motoIja.

Vezani jadralni modeli so zelo primer­ni za začetek učenja krmaIjenja vezanih modelov, za pridobivanje občutka.

Jadralni vezani model mora biti tak, da povzroča čim manjši zračni upor, da bo potrebna preusmeritev roke čim manjša. Prav tako tudi dolžina vodilnih žic ne sme biti prevelika, ta se giblje okoli 6 me­trov, za aerodinamično sboljše modele so lahko krmilne žice daljše, za aero dina­mično slabše modele pa modela ne uspe­mo spraviti v let. Tak model spravimo v let s pomočjo pomočnika, ki model zalu­ča v tangencialni smeri kroga okoli "pilo­ta", ki drži krmilno ročko in napenja krmilni žici. "Pilot" mora v trenutku sun­ka pomočnika zamahniti z ročko, vendar s tako hitrostjo, s kakršno se v tistem tre-I!tSlfa ~J nutku giblje model po krogu.

, , , , , . . \

~~~-~ C_-=.l~,,",

:::: .... ..... "':i

SLIKA: 13

SLIKA : 14

13Sltl~1

En dan z izpitno komisijo

Teorija, nato letenje. Ko je človek dosti zrel za pilota, se odpravi na glavno preizkušnjo. Do tu je seveda vse v redu, kajti doma malo pogledaš v knjigo, nekaj znanja pa pridobiš tudi s pogovorom. Ko se odpraviš na izpit, pa je čisto nekaj drugega. Človek dobi občutek, da ne zna dosti. V torbo si namečeš knjige - tudi take, ki jih ne potrebuješ, seveda tudi "plonk 'cegelc" sodi zraven. Tako oboro­žen prideš pred izpitno komisijo, in opaziš, da nisi edini, kajti tudi vsi drugi tvoji sotrpini so prav tako obloženi z ,,znanjem". Potem začnejo svoje znanje pretakati na papir. Nekateri zelo uspešno, nekateri manj.

In ravno o tem sem se hotel pogo­varjati s člani izpitne komisije. Hotel sem zvedeti marsikaj, zato sem tudi bil zelo tečen. V Slovenij Gradcu na letališču sem jih lovil kot za stavo. Zastavil sem jim predvsem vprašanje, ki me je najbolj zani­malo: naše znanje. Vsak izmed njih mi je povedal marsikaj zanimivega, tudi Rok, ki sem ga lovil ves dan, da sem nazadnje tudi njega povprašal o teh stvareh. Pred vami je zdaj zapis vseh članov izpitne komisije, ki so se v Slovenj Gradcu ,,matrali" z nami.

Dejan Gajič je v izpitni komiSiji že 8 let. Tov. Dejan je učitelj jadralnega in motornega letenja ter profesionalni pilot. Na vprašanje , kateri del izpita je najpo­membnejši, je odgovoril:

"V današnjih časih je vsak element izpita zelo pomemben, saj to je tudi izpit za varno letenje. Priprava za to pa mora biti v klubu. Izpit so tudi vrata, ki ti s tem odprejo motnosti za doseganje šport­nih značk in vrhunskih doseč kov. Za to je potrebna velika mera osnovnega znanja in prizadevnosti.

Kandidati so dobro pripravljeni na izpit, so pa poedinci, ki izstopajo. Razli­ke v le,mju danes in nekoč so velike, saj imamo danes moderno opremo, za katero je potrebno velik o znanja.

Všeč mi je revija KRILA, katero tudi prejemam. Ima dobro, pestro vsebino, samo tal mi je, da ta revija ne gre po vsej Jugoslaviji, saj bi jo morali dobivati vsi letalci. "

"Čika Zvonko", Tako mu pravijo vsi letalci, ki so imeli kaj opraviti z izpitom, saj ga poznajo po vsej naši domovini. Tov. Zvonko Tomičič sodeluje v letalstvu že od leta 1937. Bil je tudi učitelj v tre­nažnieskadrili, v izpitni komisiji pa je že od 1948. leta.

" V današnjih časih, ko je tehnika letal­stva na visoki ravni, morajo kandidati veliko znati in biti solidno pripravljeni za izpit.

Izpit je neke vrste propustnica, s katero lahko izkoriščam o zračni prostor tako sigurno, da ne ogrožamo varnosti drugih.

Znanje, ki so si ga kandidati pridobili v šoli, je zelo vat en element. Osnovno znanje iz fizike, matematike in podobnih predmetov se s pridom uporablja tudi v letalstvu in če tega ni, ima kandidat seveda teiave tudi na izpitu. Zelo vidna je včasih razlika znanja med kandidati iz enega ali drugega aerokluba. Seveda vpli­vajo na znanje in pripravo nanj tudi tet a­ve, ki jih imajo aeroklubi, kot so: poma­njkanje letal za šolanje in finančna sred­stva, ki so za to potrebna.

Vse pohlave reviji KRILA, saj ima dobro opremo in vsebino. Revijo mora­mo še bolj razširiti med leta lce, saj bo le tako slutila svojemu namenu."

Član izpitne komisije je bil tudi Minč Gregl, ki smo ga predstavili v eni izmed naših prejšnjih številk. Minča poznamo vsi, saj nam je v nekaterih aeroklubih tudi predaval aerodinamiko. Minč pa je pove­dal tole :

,,Ne morem dati prednosti nobenemu delu izpita, kajti za kandidata je potreb­no obsetno znanje, in je ves izpit zelo vaten. Ce hočemo biti dobri in komplet­ni športniki, moramo tudi vse to znanje osvojiti in ga s pridom uporabljati.

Večina kandidatov je pripravljena, so pa tudi taki, ki izstopajo iz teh vrst. Zelo opazno je, da imajo nekateri premalo osnovnega znanja. pri letenju je vatno, da človek uvidi svoje napake in jih zna tudi takoj popraviti."

Naj omenim samo še to, da je Minč tudi član uredniškega odbora KRIL in nam pomaga pri kreiranju naše revije.

Vedno šaljivo razpoložen Rok Golob ima zelo razgibana letalska leta. Rok, bivši upravnik aerokluba Ljubljana, sode­luje tudi kot sodnik na raznih tekmo­vanjih in letalskih rally jih. Ob takih pri­ložnostih sebe imenuje "sodniško trup­lo". Šaljivec. Takega poznajo vsi letalci.

"Letenje je vaten del izpita, čeprav ne smemo zapostavljati teorije, saj to je osnova vsega. Nekateri kandidati so vzorno pripravljeni, so pa tudi taki, ki so pod povprečno ravnijo. Vzrokov je več, glavni pa je ta, da imajo nekateri slabo osnovno znanje, ki je zelo potrebno pri pripravi na izpit.

Izpit predstavlja za kandidata potrdi­tev njegovega znanja, ki ga bo potreboval v svojem nadaljnjem udejstvovanju v letalstvu, tako v športu, kakor tudi za specialne naslove, ki jih lahko pilot dose­te v svoji karieri. Z izpitom pa ni vse kon­čano, saj se mora pilot nenehno izpo­polnjevati. "

~~~~

Gustav Ajdič, član uredniškega odbora naše revije, je zelo intenziven na vseh področjih letalstva. Predsednik propa­gandne komisije pri ZLOS je bil v Slovenj Gradcu tudi član izpitne kOmisije.

,,Precej let te delam z mladim{piloti in so mi znani njihovi koraki To so začetni koraki, ki naletijo na veliko ovir in prav pri premagovanju teh jim je treba poma­gati. Znanje kJlndidiltov je dobro, toda priprave na to bodo morale biti bolj orga­nizirane. Se p1'llvi, organizirsno delD ila ufenje, kajti te1l"iluz letenja in sama kta­III le iz dneva v dan i~boljšujejo in to zahteva nenehno izpopolnjevanje. Vse to se bo odratala na SQmih pilotih, ki bodo v tem našem športu dosegali svoje W'hun­ske rezultate.

Primerjava med začetnimi leti v našem športu in današnjimi čas; je velikiL Je PG Inba razvmeli, '" so billi včasiA dni-6IIčna letilw, ki so zahtevala tudi dru­.,čJtO z,..,.~ iii ,.lutflo ~tt!ftja. ~ se ;, ~ NC ~ in osllOjil; Nt! z-.. o ptIo,...,. "-iti }lSjf ,.,.,. .. ... ........... .....,.' .... ,. . .... Ji •• '" . S . • 1T_

V pozni jeseni leta 1944 so Kranjsko­gorci opazovali na nebu pravo dramo. Liberator ameriškega letalstva se je hudo zadet od flaka nad Beljakom počasi pri­plazil čez Karavanke. Toda pred njim so bile nove višje ovire - Julijske Alpe, ki jih ranjeni stroj ne bi zmogel. Posadka se je odločila za skok in zadnja priložnost je bilo ozko polje okoli Kranjske gore. Od­prlo se je šest padal, malo kasneje, dalje proti Planici pa še eno. Tov. Vidic, doma­čin, sedaj zaposlen v Kranjski Iskri, se še dobro spominja žalostnega konca teh pa­dalcev, saj so jih Nemci že v zraku s fla­kom pobili, razen zadnjega, kapitana leta­la, ki je padel v gozd med hribi in mu je nekaj dni pozneje celo uspelo s pomočjo partizanov priti nazaj v ameriško opori­šče v Italiji. Takoj po odskoku pa je leta­lo v rahlem zavoju strmoglavilo na Koto­vo sedlo tik pod severno steno Jalovca. Od mogočnega letala je danes vidno le nekaj malenkosti. V dobrih tridesetih le­tih so ljudje skoraj vse raZIlOSIII. Ostala Je

samo še nekaj zarjavelega železja, ki bo še dolga leta označevalo kraj, kjer se je kon­čal polet tistega nesrečnega letala.

Na akcijo smo se odpravili lanskega ju­lija zgodaj zjutraj. Ob jutranjem svitu smo že zavil i v Planico in ko so prvi sonč­ni žarki zažareli na Jalovcu, smo že bili v Tamarju. Obetal se je lep dan in ravno to smo potrebovali. Želja za delčkom origi­nalnosti nas je tako neznansko vlekla v melišče in navzgor proti stenam, da na kakšno utrujenost sploh nismo pomislili. Prve sledi razbitin smo našli nekako na sredi melišča, čeprav se je letalo zrušilo okoli 2000 m visoko na sedlu. Po poti navkreber so sem in tja razmetani deli no­silcev motorjev, cilindrov, izpušne cevi. Tik pod steno Jalovca pa smo v rahlem strmem ovinku prispeli na kraj, ki je bil za štirimotorni bombnik usoden. Razne ploščice, nabojni tulci, kosi pleksija, del maske, itd., so nam vsaj malo dali slutiti o strašnem uničenju zavezniškega bomb­nika.

Po velikosti največji del (verjetno trupa) smo našli nekako na sredini plazu. Na aluminiju so vidne sledi sekir in sekačev. Da· nes komaj razumemo tiste, ki so takoj po osvoboditvi sredi Alp razkosali mogočno letalo in potem dragoceni aluminij na plečih nosili v dolino.

Proti pričakovanju smo našli še en del večje aluminijeve oplate. Že taka malenkost bombnika nam je dala slutiti, kako čvrsto je bilo grajeno letalo, kovičeni spoji pa so ustvarili neločljivo zve· zo celotnega objekta. Tako se je ob eksploziji dobesedno trgal aluminij.

Čim višje smo se vzpenjali, tem več je bilo raztresenih delov motorja. Tule je zelo lepo ohranjen kompresorski del. Taki tež· ki jekleni elementi pač niso bili uporabni, zato še danes ležijo med skalami. Najti je skoraj vse večje dele motorjev, razen pro· pelerjev ter instalacije.

Marjan je v svoji raziskovalni vnemi vsak ostanek premeril s pravim strokovnjaškim zanosom. Prav vse je zabelež il ter si ustva­ril lepo dokumentacijo o celotnem po­dročju.

Čisto na vrhu, na sedlu, tam kamor je letalo treščilo, smo odkrili največ ostan­kov. Še več pa smo jih slutili pod skala­mi, ki se krušijo s pobočja ter iz leta v leto pokopljejo več ostankov srebrne pti­ce. Kar ni pospravil človek, bo pospravila narava. Čez čas teh sledov ne bo več, le v zaprašeni dokumentaciji bo pisalo, da se tistega usodnega dne leta 1944 en libera­tor ni vrnil z bojnega poleta.

lesnina TOZD NOTRANJA TRGOVINA - PRODAJNA MREZA o.sub.o. LJUBLJANA, Titova 51

Naše poslovalnice v Sloveniji:

LJUBLJANA KRANJ KOPER NOVA GORICA

MARIBOR MURSKA SOBOTA CELJE

Raketno prvenstvo

Na letališču v Prečni je bilo 2. in 3. avgusta pod pokrovitelj­stvom OK SZDL Novo mesto 4. republiško prvenstvo raketnih modelarjev Slovenije. Sodelovali soARK klubi iz Logatca, Ljub­ljane, Kranja, Kočevja, Sevnice in drugi. Fotoreportaža je zapis o delavnosti raketarjev. (Foto: J. Pavlin)

Vtisi z zleta selenitov v Som boru

1. VTIS Z ZLETA V SOMBORU

Bil sem presenečen in vesel, da je bil moj spis na natečaju za Ikarovo pero nagrajen, saj so na tem natečaju tekmo­vali učenci in učenke iz vseh republik.

Tako je nastopil dan odhoda v Sombor. Navdušen sem bil že nad samim potovanjem v kraje, ki jih še nisem videl. Po prihodu v vojašnice z rezervnim vojaš­kim letališčem, nekaj kilometrov iz Som­bora, smo bili nameščeni v skupne spalni­ce. Po jutranji telovadbi in zajtrku smo odšli na svečano otvoritev zleta, od koder smo poslali tovarišu Titu pozdravni tele­gram. Po kosilu smo si lahko ogledali letalski miting, po večerji pa smo se zbra­li ob tabornem ognju kjer so predstavniki vseh republik izvajali kulturne točke. Skoraj ves tretji dan smo spremljali tek­movanje avio - modelarjev. Zadnji dan smo odšli k spomeniku na Batino, kjer so bile svečano podeljene nagrade. Zelo sre­čen sem bil, ko so mi podelili nagrado srebrno Ikarovo pero, ki je niti malo nisem pričakoval.

Na zle tu sem se spoprijateljil z mnogi­mi pionirji in mladinci iz vse Jugoslavije. Ugajalo mi je tudi to, da smo se seznanili z vojaškim življenjem, učenjem in disci­plino. Tam smo preživeli štiri dni kot pravi vojaki, ogledali smo si njihove učil­nice in učne rekvizite.

Veliko mi pomeni tudi to, da so nas podrobneje seznanili z vojnim letalstvom, ter najsodobnejšim orožjem in njegovo učinkovitostjo. Predvajali so nam tudi mm o našem letalstvu. Pred letališkim poslopjem pa so stala štiri sodobna letala, pod njimi so bili napisani podatki o nji­hovi moči, hitrosti itd. Letala sem si lah­ko ogledal tudi znotraj in se seznanil s številnimi instrumenti upravljanja takega letala.

Lahko bi o tem zletu pisal še in še, obujal spomine, saj sem doživel in srečal veliko novega, lepega in se marsikaj nau­čil, toda nanizal sem le nekaj vtisov s tega

"1"'3"'i1"I~t"''''~~~''''~1 pomembnega zletarJ1~T1~~AHULEC

II. VTIS Z ZLETA V SOMBORU

Cilj našega šol. izleta je bilo letališče pri Slovenj Gradcu. Težko smo pričako­vali vožnjo z letalom. Prispeli smo. Bilo je izredno lepo. Prijazni pilot nas je s šport­nim letalom popeljal v modre višine. Zgradbe in avtomobili pod nami so bili kot igračka, reke so se vijugale kot kače. V hipu smo se navdušili za letalstvo ter se odločili za sodelovanje na tekmovanju za Ikarovo pero in Selenitsko paleto, s kate­rim nas je seznanil tov. Ajdič. Uspeli smo z našimi likovnimi izdelki ter bili nagra­jeni z zletom v Sombor, ki se je začel 23.6.77. Zbrali so se nagrajenci iz vse naše lepe domovine.

Dne 23.6.1977 smo ob 10 h odpoto­vali s Pragerskega z avtobusoma, z osta­limi nagrajenci iz raznih krajev Slovenije. Po prijetnem potovanju smo na večer pri­speli v Sombor, kjer smo si v domu JLA ogledali razstavo lik. izdelkov nagrajencev iz vse Jugoslavije. Nato smo preživeli ostale dni v garnizonu v Somboru. Bili smo njihovi gostje. Sprejeli so nas zelo lepo. Naslednje jutro nas je že ob 5 zbu­dila vojaška trobenta. Čeprav bi še morali počivati, nismo vzdržali več. Nato smo odšli k zajtrku. Ob 9. uri je bila svečana proslava s kulturnim programom. Všeč nam je bilo, ko je iz vsake republike in ost. pokrajine predstavnik pozdravil v svojem jeziku zlet selenitov Jugoslavije. Po izvedbi programa smo si pod vod­stvom ogledali garnizon ter se spoznali z življenjem vojakov. Občudovali smo nji­hove prostore z lepimi slikami in raznimi izdelki, ki so jih izdelali vojaki med služe­njem vojaškega roka.

Popoldne je bil letalski miting in tudi modelarji so izvajali akrobacije z letali na daljinsko vodenje. Bilo je mnogo prijet­nih presenečenj.

Po večerji smo se zbrali ob tabornem ognju. Med prasketanjem ognja se je odvi­jal kulturni program, ki so ga izvajali vsi udeleženci zleta. Izvenele so pesmi, reci­tacije, utihnila je glasba, ogenj je dogorel, mi pa smo utrujeni legli k počitku z mis­lijo, kai bomo doživeli naslednjega dne.

Že ob 6. uri smo spočiti in dobre volje odhiteli k telovadbi ter se po zajtrku po­razdelili v tri skupine - likovniki so osvo­jili prvo mesto, modelarji so se med seboj pomerili, a del udeležencev zleta se je odpeljal na partizansko pokopališče in spominski park herojev mesta Srubac, kjer so se poklonili njihovemu spominu s cvetjem. Popoldne smo si vsi ogledali ga­lerijo Milan Konjovič in prisostvovali zaključni svečanosti udeležencev pohoda vojvodinskih brigad. V skupščini mesta Sombor smo se seznanili z zgodovino mesta ter življenjem prebivalcev danes. Nato je bila v garnizonu še zaključna pro­slava, ki jo je pripravila mladina Sombo­ra. Podeljene so bile nagrade in priznanja za najboljše likovne izdelke in spise.

V nedeljo dopoldne smo se odpeljali na Batino, kjer je bila zaključna priredi­tev. Na njej je govoril narodni heroj Jesič Milan-Ibre in povedal, da se je boril tudi v Sloveniji. Poslovili smo se in odpotOVali.

Po šestumi vožnji smo prispeli na Pra­gersko. Zadovoljni, srečni ter polni prijet­nih vtisov smo odšli na domove, kjer smo staršem in sošolcem pripovedovali dožive­tja. Udeleženci zleta: Franci Gajšt , Stojan Erker, Igor Miklažič, Zdenka Rajh, Suza­na Kirbiš iz osn. šole Pragersko

KAKO SI PREDSTAVLJAM SEBE KOT PILOTA NASE ARMADE

Ob okrogli mizi, ki jo osvetljuje močna svetloba neonskih luči, v vojaški jedilnici, sedim s prijatelji in večerjamo, ko se po zvočniku oglasi glas komandanta naše enote vojnega letalstva: "Pozor! Obvesti­lo!" Odložimo jedilni pribor in prisluhne­mo. "Jutri ob nedoločenem času bo vo­jaški manever letalske enote Jastreb , ki bo potekal nad morjem, kjer bodo pri­pravljene tarče. Ker čas še ni določen bodite vseskozi pripravljeni. Manever bo vodil kapetan I. klase. Hvala, končano!", je dokončal in vsi začnemo pogovor o tem bližnjem dogodku.

Zbudim se in si pomanem oči, ko se spomnim na včerajšnje obvestilo. Pogle­dam na uro in skočim pokonci. Pravkar sem se umil, ko zatrobi sirena, po zvoč­niku pa se zopet oglasi komandant: "Po­zor! Pozor! Naši izvidniki so opazili s­ovražne ladje, prosim bodite čimprej pri­pravljeni in čakajte nadaljna sporočila." Stopim k omari in si oblačim pilotsko opremo. Zunaj že vse mrgoli mehanikov in pilotov, ki hitijo proti svojim letalom.

Sedaj, ko hitim proti vzletni stezi, proti svojemu letalu, se je že nekoliko pomirila in večina je že na svojih mestih. Sedim pripasan v letalu in gledam, kako mehanik pregleduje pripravnost letala za polet, ko se v slušalkah oglasi: ,,Priprav­ljeni za vzlet! Cilj je oklepna ladja na področju, ki je označeno na vaših zemlje­vidih."

Motorji žvižgaj o, vendar jih v kabino letala ni slišati. Odpustil sem zavore in letalo je vedno hitreje zdrvelo po beton­ski stezi, ki sega tja v nedogled, kot bi bila resnično steza, ki pelje v nebo.

Dobim višino leta in obračam letalo proti nakazanem cilju. Na radarju so se pokazale svetle pike, ki se mi vedno bolj približujejo. V. zraku nas je pet, prav toli­ko kot pik na radarju, kar pomeni, da bomo imeli vsak svoj cilj.

Na morju sta blisknili že dve eksploziji, ko se začnem spuščati proti svojemu cilju. Č.udni občutki me obdajajo, ko se tako hitro spuščam proti morju, zdi se mi, kot da se ne bom več vmil proti nebu in bom ostal tam dol, kamor letim. Pika se je znašla točno na sredini radarja in napočil je trenutek, ko moram pritisniti na gumb, nad katerim piše: Rakete, zrak - voda številka.

Pod mano se je močno posvetilo in še trenutek prej sem videl staro ladjo, ki jo je sedaj razneslo na drobne koščke. Le sto metrov nad uničeno ladjo sem preu­smeri1letalo nazaj proti nebu.

Pri vzletni stezi že čaka nekaj vojnih starešin, ki pričakujejo uspeh manevra.

Komaj izstopimo iz letal, nas pričaka gruča vojnih starešin in drugih pilotov, ki nam z radostjo objavljajo uspešen rezul­tat manevra.

Ura je že skoraj polnoč, nisem še zaspal, mislim na pretekli dogodek in upam, da mi takšnega napada na ladje polne ljudi ne bo potrebno nikoli organi­zirati.

MOTORNI ŠPORT

V. REPUBLIŠKO PRVENSTVO MO­TORNIH PILOTOV V AKROBATSKEM LETENJU

Po 5 letnem premoru je bilo v Slovenj Gradcu 16. in 17. julija organizirano V. republiško prvenstvo motornih pilotov v akrobatskem letenju na dveh letalih Zlin 526, ki sta bili pred prvenstvom v Celju za šolanje in trening. Prvenstva se je ude­ležilo 14 motornih pilotov iz 6 aeroklu­bov. Med tekmovalci je bila polovica no­vincev, ki so tik pred prvenstvom končali akrobatsko šolanje in položili izpit. Pro-

gram prvenstva je bil sestavljen iz treh disciplin; v katerih so bili najboljši :

1. Obvezni program (ta je bil objavljen že v pravilniku prvenstva)

l. Marjan Kencijan - S. Gradec 3692,7 točk,

2. Oto Verbančič - Maribor 3647,7 točk,

3. Matija Škrlec - Ljubljana 3561 ,2 točk,

2. Obvezni neznani program (program so sestavili in povezali sodniki na osnovi predloga figur, ki so jih dali klubi udele­ženci in je bil znan pred pričetkom disci­pline)

l. Danilo Hojnik - Ptuj 3453,2 točk, 2. Jože Slana - Ljubljana 3371 ,8

točk,

3 . Matija Škrlec - Ljubljana 3273,5 točk,

3. Prosti program (program sestavi vsak tekmovalec sam)

1. Matija Škrlec - Ljubljana 4848 ,5 točk,

2. Miha Šorn - Ljubljana 4713,5 točk, 3 . Peter Karner - Celje 4622,3 točke ,

V končnem seštevku točk vseh treh disci­plin so bili najboljši:

1. Matija Skrlec - Ljubljana 11683,2 točk

2. Oto Verbančič - Maribor 11295,2 točk,

3. Jože Černič - S. Gradec 11102,3 točk,

XII. FIZIR KUP

Tekmovanje je bilo 21. maja v Čakov­cu in se r ja ~tilo 44 motornih pi»

13SIf;!W.4!~ ... ~ ) jut' II ,r'" .oItluboll. la.

ZLOS-a je tekmovalo Il pilotov iz aero­klubov N. mesto , Ptuj, Ljubljana, Mari­bor in M. §obota. Zmagovalec tekmova­nja je bil Som Miha iz Ljubljane s 361 točkami , ostali tekmovalci iz ZLOS-a so zasedli naslednja mesta:

7. Milan Kralj - Ptuj 335 točk , 12. Karl Krepfl - Ptuj 328 točk, 14. Ludvik Maučič - Ptuj 327 točk, ter še 18., 20., 26. , 28., 38., in 42.

mesto.

X. MEMORIAL MOTORNIH PILOTOV "KRALJEVAČKIOKTOBAR"

Tekmovanje je bilo od 8 . do II. julija v Kraljevu . Sodelovalo je 26 motornih pilotov, iz ZLOS-a samo Verbančič Oto iz Maribora. Zmagovalec tekmovanja je bil Čavar Ivo iz Banja Luke s 752 točka­mi, Verbančič Oto paje zasedel 4 . mesto s 714 točkami.

PADALSTVO

Pod pokroviteljstvom aerokluba Celje je bilo že drugo leto zapored organizirano republiško padalsko prvenstvo za člane in mladince. XV. članskega prvenstva se je udeležilo 26 tekmovalcev iz aeroklubov ALe Lesce, Celje , Maribor, M. Sobota in Ptuj. Na II. mladinskem prvenstvu pa je tekmovalo 6 mladincev iz Celja, Maribora in Ptuja. Prvenstvo je bilo od 18. do 22. julija. Skoki so bili iz letala AN-2, kate­rega je dala na razpolago KVL, sicer bi bilo vprašanje, kako izpeljati prvenstvo" ker je bilo eno letalo AN- 2 LZJ v okvari, kot smo bili obveščeni pred začetkom, drugo pa zasedeno.

Prvenstvo je potekalo v ne preveč ugodnih vremenskih pogojih za figura­tivne skoke. Zaradi zapiranja z oblaki se je morala menjavati točka odskoka. Z enim skokom manj na cilj je bilo prven­stvo 21. 7. zaključeno , saj je 22 . 7. deže­valo, vse do končne prog!asitve naj· boljših. Kljub temu pa lahko ugotovimo, da so bih re:wltati prvenstva kva1ilctni, z nekaj ptetenečenji , ki so jih ,JiplaviJi r • .ontl.

Rezultati : Disciplina 800 m cilj posa­mezno:

Člani: l. Maks Humar 0 ,000 2. Zdenka Glažar M. Sobota 0,056 3 . Janez Šafarič M. Sobota 0,110

5 skokov mladinci: Žarko Španinger Maribor 0 ,488 Bojan Bohnec Celje 1,364 Samo Marinc Celje 1,738

Disciplina fugurativni skoki z 2000 m : 1. Štefan Pesjak ALC 4 ,083 2. Maks Humar ALC 4,120 3 . Pavel Ješe ALC 4,750

4 skoki (mladinci enako kot člani) Žarko Španinger Maribor 5,666 Bojan Žmavc Ptuj 8,408 Bojan Bohnec Celje 8 ,595

Disciplina skul->inskih skokov na cilj s 1000 m: 4 skoki

1 . ALC Lesce II 2,462 2. ALC Lesce 12,492 3 . M. Sobota 4 ,995

Končni plasma posameznikov :

1 . Maks Humar ALC 4,1 20 2, Štefan Pesjak ALC 4,217 3 . Dra~ Bunči č ALC 5,130 Žarko Spaninger Maribor 6 ,164 Bojan Bohnec Celje 9 ,959 Bojan Žmavc Ptuj 10.754

Ekipno: 1. ALC Lesce 1 25 ,481 2. ALC Lesce II 29,161 3 . Murska Sobota 33,973

III . PADALSKO TEKMOVANJE ZA POKAL PRIMORSKE

Tekmovanje je bilo 2. in 3 . julija v organizaciji Letalskega centra Ajdovščina v Ajdovščini. Sodelovalo je 43 p.adalcev iz 6 slovenskih klubov, 2 klubov IZ Hrva­ške in aeroklubov Lubin (poljska) ter Gorizia (Italija).

Tekmovanje se je pričelo s figura­tivnimi skoki z 2000 m (vsak tekmovalec po 2 skoka). V disciplini je zmagal Bun­čič Drago - 3,833 točk, slede Humar Maks - 4 ,275 točk ter Hrast Branko -4,525 točk , vsi iz Lesc.

V drugi disciplini v skupinskih skokih na cilj (po 2 skoka) je zmagala ekipa ALC 1 " O,.H'O točkami pred ekipo Maribor 1 z 0,600 točkami in Osijekom z 1,953

točkami . Rezultat, ki ga je dosegel tekmovalec v skupinskem skoku pa je veljal tudi za njegov individualni končni plasman vseh diSciplin.

V tretji diSCiplini v nočnih skokih je vsak tekmovalec opravil le en skok. Zmagal je Steiner Ninoslav iz Osije~ z 0,00 točkami , isti rezultat so postavilI §e 4 tekmovalci , ki pa so se razdelili po mestih na osnovi rezultatov v skupinskih skokih . Tako je bil drugi Vidovič Jakob iz M. Sobote in tretji Vindiš Miro iz Ptu­ja. Ta disciplina pa je bila zaključena s težavo, ker se je pokvarilo letalo AL-60 in so se skoki morali nadaljevati le z enim razpoložljivim kurirjem, na koncu pa §e s Piperjem, da ne bi tekmovanje ujel dan.

Ločeno od pokala je bilo še tekmova­nje v skokih na cilj v vodo v Mostu na Soči, za pokal tega kraja . Po 24 skokih pa je bilo tekmovllfl:je prekinjeno ~aradi nediscipline nekaterih gledalcev, ki so z gliserji obkolili cilj , disciplina pa je po odločitvi sodnikov ostala brez zmagoval­ca.

V končnem plasmanu posameznikov za pokal Primorske so se uvrstili :

l. Drago Bunčič ALC Lesce 3,963 točk

2. Branko Hrast ALC Lesce 5,090 točk

3. Maks Humar ALC Lesce 5,170 točk Med 12 ekipami, ekipa je bila tričlan­

ska, je zmagala ekipa ALC Lesce 1 s 14,273 točkami , slede Osijek 24,725 ter ALC Lesce II s 29,297 točkami.

MEDNARODNO TEKMOVANJE V GRAZU

Mednarodnega padalskega tekmovanja Sued-Ost Para Cup, ki je bilo meseca juli­ja, teden dni pred republiškim slovenskim prvenstvom se je udeležila tudi 4 članska padalska ekipa iz Lesc_ Na tem tekmova­nju je sodelovalo 25 ekip, t.j. 100 pada!­cev iz Avstrije, DR NemČije, ZR NemčI­je, Francije, Švice, Belgije, Nizozemske, Poljske in Jugoslavije. V,disciplini skokov na cilj (10 skokov) je zmagal Norbert Knappe (DRN) z rezultatom 0,00, naši padalci so se plaSirali: 22. Drago Bunčič - 0,95 m, 31. Branko Hrast - 2 70 m, 56. Maks Humar - 8,43 in 73. Štefan Pesjak - 16,10 rn. V, disciplini figurativ­nih skokov (3 skoki) je zmagal Reinhard Seyda (DRN) z rezultatom 19,97 sek, Il. Drago Bunčič - 24,17 sek, 14. Branko Hrast 25,33 sek, 20. Štefan Pesjak -26,40 sek in 22. Maks Humar - 27,26

sek. V, kombinaciji skokov na cilj in figur je zmagal Reinhard Seyda (DRN), plas­man Leščanov pa je: 11. B,unčič, 15. Hrast, 29 Humar in 37. Pesjak. V,skupin­skih skokih na cilj je zmagala DR Nemči­ja, Leščani so bili 11. Tekmovanje pa je bilo tudi v disciplini "relativ" 4 padalcev. Zmagala je ekipa Švice z 8 točkami, naši so bili 4 z 2 točkama, kar je vsekakor uspeh med 25 ekipami.

MODELARSTVO

REPUBLIŠKO PIONIRSKO PRVEN­STVO A-1 IN A-2

Organizacijo letošnjega pionirskega prvenstva je prevzela osnovna šola "Bra­tov Štrafela" iz Markovcev pri Ptuju. Prvenstvo je bilo 3. julija na ptujskem le­tališču . V kategoriji pionirskih modelov A-1 je tekmovalo 32 modelaIjev iz 6 klubov (EMO Celje, Markovci-Ptuj, Maribor, Nova Gorica, Ptuj in Slovenj Gradec), v kategoriji A-2 pa 12 pioniIjev iz 5 klubov (EMO Celje, Domžale, Mari­bor, Nova Gorica in Slovenj Gradec).

REZULTATI A-1 :

1. Iztok Glavnar - Nova Gorica 247 točk,

2. Cveto Razgor - EM O Celje 213 točk,

3. Sandi Stanič - Nova Gorica 203 točke,

REZULTATI A-2:

1. Iztok Glavnar - Nova Gorica 668 točk,

2. Zoran Vehovar - Emo Celje 580 točk,

3. Janez Grabec - Slovenj Gradec 527 točk,

REPUBLIŠKO PRVENSTVO VEZANIH MODELOV - AKROBATOV (F-2-B)

Prvenstvo je organiziral aeroklub ptuj 19. junija na športnem igrišču v Markov­cih pri Ptuju. Na prvenstvu je sodelovalo 9 modelaIjev iz klubov: EMO Celje, Ljub­ljana, LC Maribor, Ptuj in Litija.

REZULTATI:

1. Peter Bezgovšek - EMO Celje 5976 točk,

2. Sinjo Zarič - EMO Celje 5584 točk,

3. Stane Rozman - Ljubljana 5101 točka,

REPUBLlSKO PRVENSTVO

MODELARJEV V VIPAVI

Republiško prvenstvo je bilo letos že drugič na letališču v Vipavi. Tudi to prvenstvo je pokazalo, da ima Slovenija kvalitetne tekmovalce, ni pa prineslo željenih rezultatov glede udeležbe. Poseb­no v kategorijah gumenjakov in penjačev se je pokazala celo stagnacija. Zato velja pripomniti, da se bo treba v bodoče potruditi v aeroklubih, da bodo pričeli misliti o deficitnih kategorijah in bodo predhostno razvijali le te, kajti če se bodo stvari odvijale tako kot sedaj, bomo kmalu ostali brez republiških prvenstev v teh kategorijah. To pa pomeni tudi neudeležbo na državnem prvenstvu še za tiste tekmovalce, ki želijo delati in tek· movati v teh kategorijah.

Rezultati: kategorija F-1-A (jadralni modeli), 38 tekmovalcev

l. Zdravko .Lesjak, EMO Celje - 1260 točk

2. Tone Videmšek, Ljubljana - 1207 točk

3. Janez Penclf', Novo mesto - 1184 točk kategorija F-1-B (gumenjaki), 7 tekmo­valcev

rl. Dušan Peček, Ptuj - 999 točk 2. Janko Hostnik, Ptuj - 973 točk 3. Miro Dajčman, Ptuj - 959 točk

kategorija I,:-l-C (penjači), 6 tekmovalcev 1. Maks Zuran, Ptuj - 1230 točk 2. Matija Žnidaršič, Ljubljana - 1023

točk 3. Janez Grošelj, Novo mesto - 864

točk GROŠEU

~KK~KI' tr=~fvo

=klh (arjev

~~ 2&'3Ql '77 VIPAVA

XXXI. DR2AVNO PRVENSTVO

MODELARJEV

Prvenstvo je bilo v organizaciji ZLOS-a od 28_ do 30. julija na letališču v Vipavi. Prvenstva se je udeležilo 91 modelarjev iz 26 jugoslovanskih aeroklubov_ Ker pa vsi modelarji niso dosegli postavljenih norm na republiških prvenstvih, jihje 16 mora­lo tekmovati zunaj konkurence.

Rezultati: kategorija F-I-A (33 v konkurenci, 11 zunaj)

1. Djuro Massari, Petrinja - 1260 + 883

2. Božo Grubic, N. Pazova - 1260 + 723

3. Ivan Škrinaric, Petrinja - 1260 + 183

5/6 Tone Videmšek, Ljubljana - 1260 + 150

10. Zdravko Lesjak, EMO Celje -1260 + 21

Ekipno: 1.Petrinja 6. EMO Celje 10. Novo mesto

letališča: dekoracij o, postavitvijo tribune, šotorov, ozvočenja itd. in še ekipe voja· kov za spremljanje in iskanje pobeglih modelov. Prvenstvo je bilo pod pokrovi­teljstvom Skupščine občine Ajdovščina.

REPUBLIŠKO PRVENSTVO KATEGO· RIJE RC (F- 3-B)

Organizator prvenstva je bil AK Mur­ska Sobota. Prvenstvo je bilo 12, jUnija na soboškem letališču. Sodelovalo je 24 modelarjev iz 5 klubov. Istočasno pa je bilo tekmovanje še za pomurski pokal, na katerem je poleg domačih tekmovalcev sodelovalo še 5 modelarjev iz Avstrije.

Rezultati republiškega prvenstva: 1. Iztok Bajda - Kranj 5398 točk, 2. Otokar ffiuchy - Ljubljana 4863

točk, 3. Rado Kikelj - Kranj 4545 točk, Za pomurski pokal so bili naslednji

rezultati: 1. Heinz Sekirnjak - Graz 5670 točk, 2. Heinrich Sekirnjak - Graz 4922

točk, 3. Iztok Bajda - Kranj 4804 točke,

11. DR2AVNO PRVENSTVO

kategorija F-I-B (24 v konkurenci, 3 RC MODELOV V LESCAH zunaj)

1. Mirsad Kapetanovic, Visoko - 1203 2. Josip Franjic, Split - 1168 3. Dušan Peček. Ptui - 1155 5/6. Janko Hostnik, Ptuj - 1138

Ekipno: 1. Visoko 2. Ptuj

kategorija F-I-C (18 v konkurenci, 2 zunaj)

1. Oton Velunšek, Ptuj - 1260 2. Milan Glogovčan, Subotica - 1259 3. Mirko Bjelajac, B. Luka - 1237 6. Maks Žuran, Ptuj - 1177 8. Sinjo Zarič, EMO Celje - 1153 10. Janez Grošelj, Novo mesto - 1130

Ekipno:

1. Banja Luka 3. Ptuj

Ne smemo pa pozabiti pomoči, ki 10 je ob izvedbi prvenstva nudila JLA (garni­zon Ajdovščina-Vipava) z ureditvijo

Enajsto državno prvenstvo radijsko vo­denih letalskih modelov v kategorijah F3A in F3B je bilo tudi to leto izpeljano na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah 2. in 3. julija 1977. Tekmovanje je, kot že nekaj let poprej, organiziral AEROKLUB KRANJ v sodelovanju z ALC. V dveh dneh se je ob odličnih p0-gojih za letenje zvrstilo na štartu v obeh konkurencah - motornih akrobatskih in jadralnih modelov - 33 tekmovalcev iz 10 aeroklubov oziroma modelarskih druš­tev.

Tekmovanje je potekalo po že ustavlje­nem programu državnih prvenstev v Les­cah. V soboto dopoldne so se pomerili tekmovalci z motornimi akrobatskimi modeli. Skromna udeležba - samo 6 tek­movalcev - in iz leta v leto isti tekmo­valci potrjujeta že večkrat zapisano trdi­tev, da ta kategorija v Jugoslaviji stagnira in da v sedanjem trenutku tudi nima pers­pektive. Vzrok je slej ko prej v tem, da je letenje motornih akrobatskih modelov za večino modelarjev prezahtevno, saj terja ogromne fmančne zmogljivosti od mode­la, naprave za vodenje in motorja, do

pogojev za trening. Ta kategorija je dejan­sko postala draga, ne samo pri nas ampak tudi v tujini. Tudi letos se je ponovila slika prejšnih let. Kranjski modelarji nimajo konkurence v Jugoslaviji, saj so edini, ki intenzivno delajo na tem pod­ročju in so iz leta v leto boljši. V kranjski ekipi se je pojavil nov tekmovalec, žal pa se letošnjega prvenstva nista udeležila dva

odlična tekmovalca Franci Markun in Milan Merše. Zmago je zasluženo slavil Branko Poličar , ki je kljub pomanjkanju treninga, služi namreč kadrovski rok, pokazal konstantno formo.

V soboto popoldan je bil na sporedu prvi, v nedeljo pa drugi in tretji turnus v kategoriji jadralnih modelov. 27 tekmo­valcev se je pomerilo v treh disciplinah: trajanju leta, preletih in hitrosti. Največ se je pričakovalo od kranjske ekipe, ki je tudi letos, kakor lani, napravila korak naprej z modeli posebej skonstruiranimi za ta tekmovanja. Zelo spodbudno je, da tudi druge ekipe uvajajo novosti in dvigu­jejo kvaliteto, velik korak so napravili lju­bljanski modelarji. Praksa kaže, da je F Al program, ki sestoji iz omenjenih treh

disciplin in ga pri nas izvajamo na tekmo­vanjih že tretje leto, izredno privlačen, saj zahteva od modelaIja nenehno izpo­polnjevanje tako modela_leo! !ehnike lete­nja. Vendar sta v Jugoslaviji le dve tekmi letno, kjer se leti ta program - državno prvenstvo in republiška prvenstva. T.o je odločno premalo in če želimo dvigniti kvaliteto in množičnost moramo organi­zirati več tekmovanj s tem programom, ki je v tujini že pridobil tolikšno veljavo, da so letos organizirali prvo svetovno prvenstvo jadralnih letal F3B.

Senco na letošnje državno prvenstvo meče dejstvo, da je bila udeležba iz dru­gih republik skromna kot že dolgo ne. V. razredu F3B so sodelovali le trije tekmo­valci iz aeroklubov Trešnjevka, Novi Sad in Subotica. T.o nas preseneča, saj lahko veliko slišimo in beremo o prizadevanjih za dvig množičnosti in kvalitete RC modelarstva v sosednjih republikah. ,

Organizacija prvenstva je bila v rokah AEROKLUBA KRANJ. Prireditelj je sku­šal na začetku pospešiti sicer dolgotrajno in naporno tekmovanje v kategoriji F3B, vendar mu to zaradi nezadostne tehnične opreme, kot tudi zaradi nesporazumov

II::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::II::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::II:::::::::::::::::::::::::::::::::::: ii ------ 55

ii ."'.' SPLOŠNO GRADBENO ii 5 " 5 POD-.JET-.JE " 5 " 5 NOVO MESTO " ! 5 5 :: - -- -55 - ArfMIRANOBETONSKE MONTAZNE HALE PIONIR 55 :5 TIPI: :5 il HALA Z RAVNO STREHO il ii DVOKAPNICA ii :: IN HALE Z LOCNO STREHO :: 1: ----- 1:

" " " " :: :: :: ::

" " - -:: :: U- H

II r :: ~ H L _

il· ~ • L

I " . -~ . ::

1" .. . I

1: 1:

• . --n ... ::._ ................•...................•........................................................................................ 1.;.· ......-. .......................................................................................................................... .

1 ®

4

,--.... ' , , \

• •

8

\1

5

9 o

med sodniki in tekmovalci, ni uspelo. Ne­mir med teknovalci se je polegel, ko so ponOVili štarte in prešli na ustaljen sistem tekmovanja. Naprej je tekmovanje pote­kalo brez zastojev in menim, da so izku­šeni in prizadevni organizatorji uspešno opravili svojo nalogo.

2 I .... -, / \ ,<' \ , I , /

3 ... -~ ~- ......

I , I

, \

,Ji. , ' .... - .,/

o 7 o

eJ 10 I

leN 11 O

n 14

~ 16 O

Komplet akrobacij ki so jih morali izvesti tekmovalci na državnem prvenstvu

REZULTATI:

Kategorija motornih akrobatskih modelov F3A:

1. Branko POLIČAR, VP 1266 Ajdov­ščina - 9175 točk

2. Slavko Poličar, AK KRANJ - 8805 točk

3. Otokar Hluchy, MK LJUBLJANA-4670 točk

Kategorija jadralnih modelov F3B: 1. Rado Kikelj, AK KRANJ - 5596

točk 2. Branko Poličar, VP 1266 Ajdovšči­

na - 4561 točk 3. Tomaž Kunaver, AK LJUBLJANA

- 4514 točk RADO KIKELJ

NASI NA TE KMOVANJU

V TUJINI

Slovenski modelarji so sodelovali tudi na nekaj tekmovanjih v inozemstvu. Po­datke oz. rang li~te imamo za udeležbo 2 modelarjev iz EMO Celje , ki sta tekmo­vala na mednarodnem tekmovanju v ČSSR z akrobatskimi vezanimi modeli ter v konkurenci 23 tekmovalcev zasedla: Zarič Sinj o 20. mesto in Robič Roman 23 mesto. Tekmovanje je bilo 10. 4. v Hradec Kralove .

Na mednarodnem RC tekmovanju v ČSSR (poprade) od 8. - 10. julija je iz AK Kranj tekmovalo 5 modelarjev. V konkurenci 42 tekmovalcev iz CSSR, Avstrije , DR Nemčije, Bolgarije, Madžar­ske in Francije so zasedli : Perpar Boru t 5. mesto, Kikelj Rado 7. mesto, Mam Andrej 24. mesto, Bajda Iztok 27. in Černe Andrej 32. mesto.

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

/1 -.~- BLOKE

Društvo amaterskih graditeljev letal "Bloke" je letos ustanovilo sekcije v Ve­lenju, Ljubljani in Kranju . Ustanovljen je tudi Projektivni biro z sedežem v Ljub­ljani. Na zadnji seji je izvršni odbor dru­štva sprejel sklep, da drugo leto orga­nizira prvi jugoslovanski zlet amaterskih graditeljev na katerem bodo sodelovala amatersko zgr.ajena letala. Zlet bo v Vele­nju.

Društvo amatersklh graditeljev letal "Bloke" . - sekcija Ljubljana - vabi k sodelovanju vse zainteresirane h gradnji letal, financiranju in organizaciji dela. Pišite na naslov sekcije, Ljubljana, Tabor 4., ali pokliČite Hussu Alojza 62245 ali Peček Ceneta 312904. Informacije dobite tudi pri Krivenko Tarasu 771308.

Društvo amaterskih graditeljev letal "Bloke" ima na zalogi nekaj letalskega konstrukcijskega materiala. Klubi in le­talske šole ga lahko dobijo za manjša popravila ali za gradnjo modelov.

= __ - LESCE

Politični aktiv ZK v ALC je na sestan­ku 27 . maja razpravljal o politični aktiv­nosti mladih članov letalskega centra. Sekretar aktiva tovariš Jože KUS je naka­zal potrebo po ustanovitvi aktiva ZSMS, ki naj bi v prihodnje vključil vse mlade v centru tudi v moralno politično vzgojo in v akcijo ZSMS, ki je v programih mladin­skih komitejev gorenjskih občin . Za men­tOIja mladim s strani aktiva ZK je bil imenova tov. Janez POLENEC.

Aktiv ZK je obravnaval tudi vedno težjo finančno situacijo ALC. Proizvod­nja, s katero se je letalski center že celo desetletje preživljal, je pričela občutno upadati zaradi zmanjšanih potreb v meta­lurgiji. V prvem polletju je bila realizirana samo polovica lanskega polletnega pri­hodka. Ker tudi za prihodnje leto ne kaže na bolje , bo aktivnost ALC v letu 1978 ogrožena.

Da bi kritično situacijo nekoliko ubla· žili je aktiv sprejel sklep, da predlaga zboru članstva ponovno vkljUČitev v delovne akcije pri eodiranju metalurških peči-martinkov v Zelezarni Jesenice, če bo podjetje Vatrostalna za tako sodelo­vanje zainteresirano.

Na zboru članstva , ki je bil 10. junija in se ga je udeležilo 66 članov , je bil prvič izvoljen predsednik zbora , kar je v načelih samoupravne organiziranosti. Za prvega predsednika je bil izvoljen Boris PRAPROTNIK, športni pilot z osvojeno zlato "C" značko in tremi diamanti ter dolgoletni član ZKS.

Zboru so bili predloženi sklepi in pred­logi političnega aktiva. Soglasno je bila potrjena ustanovitev političnega aktiva ZSMS in izvoljen je bil petčlanski sekre· tariat, v katerem je zastopan po en član iz vsake gorenjske občine. To so:

Ivo ŠIMENC - športni pilot - občina Kranj

Jasna ŽNIDARŠIČ - športni pilot -občina Tržič

Milan KR.ANJC - športni pilot občina Škofja Loka

Pavel JEŠE - športni pilot - občina Radovljica

Zmago ŽAGAR - športni pilot - ob­čina Jesenice

Naloge aktiva ZSMS so bile v razpravi obširno nakazane, sekretariat bo program dela aktiva posredoval vsem komitejem ZSMS v občinah na Gorenjskem ter po­skušal organizirati skupni sestanek.

Ena od sprejetih nalog je tudi prikazati način dela in preživljanja ALC republi­škim forumom ZSMS, posebno kritično (ne) fmanciranje družbenih skupnosti, kar ima za posledico omejevanje vključe­vanja mladih v letalsko šolo v Lescah.

Zbor je sprejel predlog za ponovno vkljUČitev v delovne akcije v Zelezarni Jesenice , kar bo za vse članstvo velika obveza.

Program , ki so si ga zadali v padalski sekciji, padalci zadovoljiVO izpolnjUjejo. K temu so pripomogle dobre predse­zonske priprave in dobro izveden začetni­ški tečaj . Reprezentanti so imeli solidne priprave zaradi baze v Lescah, ki sta jo vodila s 16 padalci - kandidati za držav­no reprezentanco, Janez BREZAR in Milan KUPLJENIK .

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV Desetim leškim začetnikom je bila

tako dana tudi možnost hitrega napredo­vanja. Vsi imajo opravljenih že od 30 do 50 skokov, pri čemer je opazen napredek v obvladanju ravnotežja v prostem padu, saj že skoraj vsi zadovoljivo skačejo za­držko do 25 sekund.

Do konca junija so jadralni piloti ALC opravili 638 poletov in pri tem naleteli 1070 ur ter preleteli 15.582 km. Dose­žena sta bila dva državna rekorda, prvi v disciplini cilj - povratek za enosede , ki ga je postavil 28. maja Miha THALER z letalom ST. CIRRUS spreletom 546 km od Mojstrane do Virovitice in nazaj . Dru­gega sta postavila v dvosedu tipa BLA­NIK, Franc ŠTRUKELJ Ivo SIMENC. Letela sta od Rateč do Čakovca in nazaj do Rateč v skupni dolžini 416 km. Zlato "C" značko pa je kompletiral s 2reletom slovenskega trikotnika, Zdravko CERNE, ki mu je zalas ušlo tudi kompletiranje diamantne značke , ko je preletel razdaljo 470 km . Zlato višino sta dosegla Aleš VIHAR in Dušan FLORJANČIČ .

Vse pogoje za začetek praktičnega pouka v jadralnem letenju je do 15. julija opravilo 13 kandidatov, ki se šolajo v dveh skupinah . Praktični pouk bo v tem letu trajal nekoliko dlje kot prejšnja leta, ker ima ALC zdaj samo eno vlečno letalo . Med učenci so tudi štiri dekleta.

Jadralni pilot Ivo ŠIMENC je julija iz­koristil pogoje za dolgi prelet in opravil svoj drugi pogoj za diamantno značko. Z letalom ST. Cirrus je preletel razdaljo od Lesc do Lisičjega jarka pri Beogradu v sedmih urah in pol. Za kompletiranje diamantne značke mu manjka še višina 5000m.

Po dvomesečnih zapletih je leški ST - Jantar poletel samo nekaj dni pred začetkom državnega prvenstva. Postrgati je bilo treba po blagajni in zbrati zadnje dinarje , da je bila plačana carina v višini 110.000 din . Po novem carii1skeJl1. zako­nu je treba plačati carino tudi za uvožena jadralna letala, ker so ta v carinski grupi sredstev za prevoz ljudi kot so jahte in osebni avtomobili . S tem postavlja zakon šolanja jadralnih pilotov v rang privile­gijev visokega osebnega standarda, ki 1; ~ je treba primerno visoko obdavčiti. Mla­dina , naj torej počaka , da ostari , si ustva­ri primeren osebni standard, pa bo imela

možnost morda kdaj tudi leteti na jadral­nih letalih. Po tem lahko sodimo, da so določene družbene strukture državne administracije postavile šolanje jadralnih pilotov in celoten napredek tega športa, v povsem družbeno nepomembno šolsko in športno dejavnost.

Zakaj tako in kako dolgo še? , sprašu­jemo jadralni piloti in vsi družbeni delav­ci v letalski organizaciji. To je naše vpra­šanje in nanj pričakujemo tudi javen od­govor. Stanje v naši letalski organizaciji je tako, da smo povsem upravičeno ogorče­ni nad mačehovskim odnosom do šport­nega letalstva.

V dneh od 17.6. do 19. 6.je Zahodno nemška firma GLASER-DIRKS priredila na letališču v Lescah demonstracijo ja­dralnega letala DG-100.

Izvršenih je bilo 39 poskusnih poletov, ki so jih opravili piloti iz skoraj vseh slo­venskih aeroklubov. Demonstracijam in ocenam so z zanimanjem sledili tudi predstavniki podjetja ELAN iz Begunj. Koliko bo kruha iz te moke za zdaj še ni jasno. Prav gotovo pa je želja slovenskih letalcev , da bi bili Elanovi proizvodi za­stopani tudi v zraku, kar bi prispevalo k afinnaciji podjetja ELAN in k napredku jadralnega letalstva pri nas.

MURSKA SOBOTA

Zapisal LEON MESARIČ

Letošnje leto je na Soboškem letališču zopet živahno, predvsem zaradi jadral­nega internata za učence Titove gimna­zije iz Mostarja . Sobo čani so se zato dobro pripravili , vsaj izvedba je zahtevala angažiranost vseh sodelujočih posebno učiteljev letenja, mehanikov in pilotov vlačilcev , saj je bila nonna letenja znatno zahtevnejša kot lansko leto. Vsekakor so kurirji dokazali svojo kvaliteto in ne­utrudno "sopihali" navzgor. Vsekakor je Lajči zopet dokazal , da se da iz kUrirjev še nekaj izvleči , čeprav je skoraj vsak dan "krpal" hladilnike ter brundal sam sebi o rezervnih delih , češ da jih morllmo "šver­cati". Toda uspel je , tako daje pilot utve iz KRV samo gledal. Pilot in mehanik pa sta z utvo dosti pripomogla, da smp plan lahko realizirali.

Učenci so pod strokovnim vodstvom učiteljev dobili prve lekcije letenja. Mati-

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

Pomenek pred po- ja se je s svojo ekipo trudil, da so vsi letom, da se kaj ne učenci dobili predvideno število poletov. pozabi (slika zgoraj) Z učenci smo obiskali tudi nekatera

podjetja v Murski Soboti. Na enodnev-Priprava na start. nem izletu so tako obiskali tudi naše Go-Prijatelju je trba ričko ter najsevernejši del naše domovi-pomagati pripeti ne: tromejnik. Vsekakor smo se sobočani (slika spodaj) potrudili, da je internat uspel in da so se

vsi dobro počutili . Med učenci , posebno med starejšimi pa so se našli nekateri , ki so navezali tudi prijateljske stike s sobo­ško mladino. Vsekakor je pozitivno , da se mladina seznani s svojimi gimnazijskimi ali delavskimi vrstniki.

Sobočani želimo, da bi bili podobni internati tudi v prihodnje. V ta namen so že na letališču razširili gostinski lokal , po­večali kuhinjske kapacitete tečejo pa raz­govori za zidanje objektov v katerih bi bili kabineti, sanitarije in spalnice. Upajmo, da bomo mogoče že v prihod­njem letu lahko s pomočjo skupščine občine M. Sobota naše želje uresničili.

DELO SEKCIJ

Čeprav je bilo letališče zasedeno, so jadralci in padalci koordinirali delo tako, da je bila klubska dejavnost zelo aktivna.

Jadralci so v svojih vrstah pridobili prvi srebrni C, dvema pa manjkata samo prele­ta. Padalci so bili prav tako aktivni , saj so že v svojih vrstah pridobili nove padalce začetnike , ki so se že pozimi pripravljali za praktični del. Lahko omenimo tudi, da so padalci izvedli nočne skoke iz AN-2. Modelarska sekcija je odlično pri­pravila republiško prvenstvo kategorije F-3- B ter V. Pomurski pokal na kate­rem so sodelovali tudi tekmovalci iz so­sednje Avstrije .

Padalci so se udeležili raznih tekmo­vanj in sodelovali na vseh veČjih priredit­vah. Omenimo naj jih le nekaj : v Čakov­cu je bilo padalsko tekmovanje na katero so bili sobočani povabljeni. Šafarič je dosegel l . mesto. V Ptuju je bilo tekmo­vanje treh klubov: Ptuj , Maribor in So­bota. Šafarič je dosegel l. mesto in njego va ekipa tudi l . mesto. Vsekakor dober začetek padalcev in upamo, da bo na koncu sezone še več dobrih športnih rezultatov.

Naša dejavnost rabi veliko denarnih sredstev Zato si člani pomagajo na več načinov . Kakor v ostalih aeroklubih se tudi v soboškem pripravljajo na proiz­vodnjo. Zato so si že uredili posebni pro­stor v katerem bodo delali nekatere izdel­ke za soboško podjetje. Dela so v teku in računajo, da bodo rezultati dela vidni že v prihodnjem l~tu , ko planiram o nabavo letal in padal . Zelimo, da bi uspeli in da ne bi vsako leto moledovali za sredstva katerih ni nikoli dovolj .

JANEZ MATAJ

LETALSKI PIKNIK V BOVCU

V drugem letu delovanja je tolminska letalska sekcija uspela, da usposobi po­polnoma opuščeno letališče v Bovcu. V ta namen so organizirali skupno z ATC Bovec tudi letalski piknik.

Tega dne 13. a~usta, je bilo na letali­šču zelo živahno. Ze zgodaj zjutraj so pri­letela letala iz Letalskega centra Ajdov­ščina in AK Ljubljana. Zbralo se je tudi veliko število gledalcev, za katere smo organizirali krajŠi program s padalskimi skoki in akrobacijami jadralnega letala. Ogromno dela je imel tudi aerotaksi, saj se je ta dan prepeljalo preko 100 potni­kov, ki so uživali v lepem razgledu. Ves ta vrvež, ki ga to letališče že nekaj let ni poznalo, je trajal do poznega popoldneva,

IZ KLUBOV STE NAM SPOROČILI o IZ KLUBOV

Imeli smo tudi miting in marsika­teri gledalec se je popeljal z aero­taxijem (foto -Pirih) NOVO MESTO

Tudi letos smo Dolenjci organizirali klubsko tekmovanje v motornem letenju. Tekmovali smo z letaloma aero 3 in citabria. Osem tekmovalcev, ki smo sode­lovali na tem tekmovanju, smo reševali naloge, ki so nam jih pripravili naši klub­ski tovariši. Zelo resno so se lotili dela in po mojem mnenju je bila to zelo ostra komisija. Mislim, da morajo vsi, ki so sodelovali pri organizaciji našega tekmo­vanja, dobiti vso pohvalo, saj so se zelo potrudili.

Pri reševanju nalog so bili nekateri manj, nekateri bolj uspešni. Najbolj uspe­šen pri tem je bil naš upravnik Jože Golob, ki je postal dolenjski prvak ter je osvojil pokal. Drugo mesto je zasedel Franc Klemenčič, tretje pa Slavko Kos. Sledili so: Iztok Pekolj, Adolf Šuštar, Srečo Kotnik, Marko Zavrl ter Srečo Petric. Še posebej je komisija nagradila Franca Klemenčiča kot najboljšega v

Dolenjci po svojem časovni točnosti. tekmovanju S. PETRIC

ko so se letalci skupaj z gosti zbrali na pikniku, kjer je bilo zelo veselo, kakor se za take priložnosti pač spodobi. Velika škoda je le, da se niso mogli tega udeležiti tudi člani drugih slovenskih aeroklubov. V celoti je ta dan na veliko zadovoljstvo vseh zelo uspel, želimo si pa, da bi bilo tako še večkrat. ... Za organizacijo tega pa je bilo potrebno opraviti precej dela. Samo za ureditev PPS smo organizirali tri celodnevne akcije, pri čemer pa so nam pomagali tudi pripadniki JLA iz Bovške garnizije. V nadaljnje pa moramo aktiv­nost na letališču še popestriti. Poleg športne aktivnosti, kar pa je odvisno od fmančnih sredstev, bomo v povezavi z A TC Bovec organizirali letalsko turistič­no dejavnost in poslovno letenje. Upamo, da bomo v naših naporih uspeli, saj se je izkazalo, da vlada na Tolminskem precej­šen interes za obstoj letalstva.

STOJAN PIRIH

IZREDEN USPEH B. GREŠAKA

Na XVIII. Soko-kupu v Mostarju, vrhunskem tekmovanju letalskih mode­larjev Jugoslavije, je novomeški modelar Bojan Grešak med 57 tekmovalci v kate­goriji F-I-A (modelijadra1nih letal) za­sedel odlično. drugo mesto s 1225 točka­mi. Damjan Zulič, AK Novo mesto je bil trinajsti (1167 točk), Brudar Martin ena­intrideseti in Janez Grošelj štiriinpet­deseti. V drugih kategOrijah so naši tek­movalci dosegli poprečne uvrstitve in 9. mesto ekipno v kategoriji F-I-A (20 ekip) ter 8. mesto v glavni uvrstitvi ekip med 24 ekipami.

M. MOŠKON

ZANIMIVOSTI

Nenavaden tovor cevi naložen na helikopter Bell 204.

Na japonskem so skonstruirali in izdelali prvo enosedežno lovsko letalo po drugi svetovni vojni. Do sedaj so jih delali po ameriški licenci. Mitsubishi F -1, ki je po zunanjosti podoben našemu Orlu in angleško-francoskemu Jagu­arju, je lovska verzija trenažnega T -2. Največja hitrost je 1.6 macha. To je tudi prvo povojno vojaško letalo, ki so ga pobarvali z kamuflaž­nimi barvami. Zanimivo je tudi to, da je tovar­na Mitsubishi, ki je izdelala F - 1, med vojno izdelovala slavno letalo Zero.

Američani so, nekoliko za evropskimi kolegi, izdelali svojo prvo motorizirano jedrilico. RYSON ST- IOO CLOUDSTER je kovinski dvosed, ki ustreza zahtevam FAA FAR23 in OSTIV. Prenese obremenitve med +6.75 g in - 3.5 g. Letalo je bilo skonstruirano pod vod­stvom L Pazmani- ja. Profil krila je Wortman FX 67 - 170/17. Krilca so po celotni razpetini krila in so kombinirana z zakriIci. Podvozje je fiksno. Dosežena finesa je 28, propadanje pa 0.91 mis. Motor: Continental 0- 200 z 100KM pri 2750 obr/min, rezervoar ima kapaciteto 121 I. Največja hitrost na morski gladini je 241 km/h, najmanjša hitrost 69 km/h, dolet brez rezerve 100 km, plafon 7300 fi. Prazen tehta 550 kg, max teža je 750 kg. Dimenzije : razpetina i5.57 m, 2.44 m z zloženimi krili), dolžina 7.76 m, višina 1.78 m, površina kril 19.79 m2, vitkost 15.6

r

Francozi so skonstruirali novo plastično jadral­no letalo SIREN D- 77 Iris. Tehnični podatki: enosed, razpetina 13.5 m, dolžina 6.25 m, teža 200 kg, min propadanje 0.68 mis pri 73 km/h, finesa 32 pri 95 km/h.

CESSNA AIRCRA f<T CO. opušča proizvodnjo popularnega modela 150. Nadomestilo zanj je cessna 152, ki so jih začeli dobavljati maja le­tos. Ima motor Lycoming 0- 235- L2S (llOKM pri 2550 obr /min).

\yl\u ",

o ()

RED~KCIJA fi... EV I JE

o 1'ltftA-o

- PRIPRAVLJAMO NOVO STEVILKO ...

Fantje, pejmo iz kišt ven, ker rally odpade. Ni benzina, gremo mal kartat

" TI VRAZJI FANTJE V LETEČiH ŠKATLAH

ri založba ml~dinska

. knjiga

3 dognano oblikovane knjige - blizu 1200 strani vabljivega branja -140 slikovnih prilog - napete dogodivščine - spomini - bogata fantazii~ - dokumentarno aradivo - rlr~t'Jn~~nl:ll i71t'1IQniA

LETALSKIVESTNI-K Organizacijsko glasilo 10 ZLOS* številka 4* leto II. avgust 1977

1

LETALSKI VESTNIK

Sveč~na seja

V Mariboru je bil dne 28. maja t.l. v prostorih DQma družbenih organizacij, v počastitev 85 obletnice tov. Tita in 40 letnice njegovega vodenja ZKJ, 40 letnice ustanovitve ZK Slovenije, 35 letnice jugo­slovanskega vojnega letalstva in 21. maja Dneva letalcev, ter 50 letnice ustanovitve aerokluba Maribor, svečani letni zbor ZLOS, katerega so se udeležili delegati letalskih organizacij Slovenije.

Od častnih gostov so bili na svečanem zboru tov. Miha Butara, rep. sekretar za ljudsko obrambo SR Slovenije, toV'. Rode ing. Mitja, predsednik SO Maribor, gene­ral potpolkovnik . Dušan Vlaisavljevič, predsednik LZJ in drugi.

Po otvoritvi zbora in sprejetem dnev­nem redu je v imenu letal cev - športni­kov, članov ZLOS spregovoril predsednik 10 ZLOS tov. Mertega1ija Stane.

Omenil je, da je svečani zbor posvečen predvsem jubilejev tov. Tita, ki že 40 let stoji na čelu ZKJ in neprestano vzpod­buja in bodri jugosl. množice naj vztraja­jo na začrtani poti in mladim rodovom zagotovijo lepše in srečnejše življenje od onega, ki so ga imeli sami v predvojnih časih. Poudaril je, da je tov. Tito tudi pokrovitelj LZJ že več kot četrt stoletja in da se tisoče aktivnih članov letalske zveze Jugoslavije pridružuje praznovanju njegovih jubilejev saj je- on vedno skrbel za napredek dejavnosti naše organizacije. -Končno je poudaril, da je 10 ZLOS

odredil mesto sveč,anega zbora ravno v Mariboru zato, ker aeroklub Maribor v tem letu praznuje 50 letnico svojega ob· stoja, pa je navzočim članom zaželel še nadalje veliko uspehov v organizaciji. Za ta visoki jubilej, svoje uspešno delovanje, širjenje letalske ideje in letalske dejav­nosti je 10 ZLOS Podelil AK Maribor zla­to plaketo ZLOS.

Zlate plakete 10 ZLOS so z~{ uspešno dolgoletno sodelovanje z ZLOS. in nepos­redno pomoč pri izvedbi vrste mednarod­nih tekmovanj in prireditev podeljene še tov. Francu Pavšerju, uredniku športne redakcije Radio Ljubljane in tov. Tomažu Terčku, komentatorju televizije Ljublja­na.

Ob tej priliki je tudi tov. Mirku Biten­cu, sekretarju ZLOS predana diploma Paul Tissandier, ki jo je podelila medna­rodna letalska federacija za uspešno orga­nizirane mednarodne letalske manifesta­cije v Jugoslaviji, kar je vse prispevalo k krepitvi prijateljskih zvez med našimi letalci in letalci drugih dežel.

Za tem se je tov. ing. Malek Anton, predsednik AK Maribor iskreno zahvalil za podeljeno zlato plaketo 10 ZLOS in čestitke izrečene ob značajnem jubileju organizacije. V kratkih besedah je orisal razvoj aerokluba od svojega postanka do danes in se zahvalil za vso pomoč, ki so jo nudili drugi aeroklubi, posebno pa še 10 ZLOS.

Po svečani seji je bil redni letni občni zbor, na katerem je bilo največ govora o trenutnem stanju in problemih ZLOS gle. de materialne osnove in fmanciranja orga­nizacij. Potrjen je bil strokovni in športni program zveze za leto 1977, ter predlog predračuna 10 ZLOS.

, ,

A. G.

( I

2 LETALSKI VESTNIK

. Ustanavljanje zlate ~,C" '\

)

.\

OKROŽNICA VSEM ČLANOM ISTUS-a Predsedstvo rSTUS-a je sklenilo, da se " ,,zI. C'~dodelisamo tistim jadralcem, ki

Mednarodna komisija za brezmotorno so pogoje" višine in prelet od 300 km iz­'letenje je leta 1931 prvič podelila .srebrno vedli po 1. januarju 1938 leta. V posa-

C" diplomo za let v trajanju 5 ur, prele- ' ~eznih primerih se po posebnem navo­teno dolžino 5,,0 km in doseženo višino dilu Generalne skupščine. podeli ,,zi. C" 1000 m. V začetku je ta srebrna značka tudi pilotom ki 'so potrebne pogoje izpol­predstavljala jadral~u nekakšno odliko- nili pred tem da~umom. Dokazovanje vanje; ker so jo uspeli doseči samo tisti doseženih pogojev je isto kot za "sr.C','. jadralci s "C" c;liplomami, ki so z'velikim 'Preveden0 in prepisano iz lista "Naša požrtvovanjem nadaljevali z visoko- krila" št. 410 z dne 31. 12. 1938 L. sposobnim letenjem. Toda v naslednjih . A. G. letih so se znanje in metode jadranja neverjetno izboljševale. -Jadranje visoke­sposobnosti je' medtrm postalp normalni program v jadralnih šolah, zato se je šte-vilo osvojenih "sr .C" značk v svetu znat-no povečalo in je zn'3šalo: / 1. decembra 1933 leta - 18 značk 1. decembra. 1934 reta - 62 značk 1. dece bra 1935 leta - 197 značk 1. decembra 1936 leta - 324 značk 1. decembra 193 7 leta - 631 značk

Brez dvoma, bo osvajanje "sr. C" značk piše v okrožnici, v naslednjih letih še bolj narastlo, saj visokosposobno lete­nje značilno napre~uje celo v državah,_ki so se z jadralstvom pričele ukvarjati šele v zadnjem času'.

Z ozirom na to,je z večih s~raniyosr~: • dovan predlog da se ustanovi "zlata C značka.

Za osvajanje te značke je predsedstvo sprejelo naslednje pogoje:

1) da iadralec .ima "sr. C" 2) da preleti v enem letu razdaljo

300 km 3) da doseže višino 3 .000 m

) Let v višino 3.000 m brez kOriščenja 'dviganj v oblakil1 je mogoč samo izje­moma. Zaradi teg:a je mišljenje ISTUS-a, da se v cilju osvajanja ,,zlo C" razširijo izkušnje in da pob~do za letenje v obla­kih. Napredek v gradnji letal in obvezna uporaba padal izključujeta sum v letenje skozi oblake brez zunanje vidljivosti. S takim načinom jadranja Se lahko odreče!' mo dolgotrajnemu jadranju ob pobočjih, ki bo v glavnem koristilo za osvajanje pogoja trajanja. V znanstvenem smislu dvomimo, da bi se z jadranjem ob poboč­jih mogel doseči kakšen nov uspeh.

'i j

! ,

Solidarn(lst

Tudi v tem letu je ZLOS podpisal z VSJ pogodt)ene naloge za šolanje kadrov za potrebe KRV. Med ostalimi je tudi šolanje učencev gimnazije Maršal Tito v internatu jadl:alcev. To nalogo je kot lansko leto tudi fetos sprejel Pomurski letalski center v Murski Soboti, saj hoče s tem anrmirati jadralno letalstvo •

Kot veQno, ko pri vsaki organizaciji tako zahtevnih nalog pride do težav, se je

'- to . v zadnjem trenutku zgodilo tU,di Pomurske mu letalskemu centru.

Pomurski letalski center ima ,samo eno letalo Blanik, d!:Ugo pa so pravočasno obljubili letalci Cakovca. Ker je nenado­ma prišlo do odpovedi obljubljenega Blanika, ker so tudi aeroklubu v Čakovcu v zadnjem trenutku zaupali organizacijo jadralnega intemata se je Pomurski letal­ski center znašel v zelo težkem položaju. Seveda so v centru trdno upali; da bodo našli potrebno razumevanje pri tisti slo­venskTh letalskih centrih, ki razpolagajo z večjim številom blanikov, toda letala niso mqgli dobiti. Končno so se odločili, da za pomoč povprašajo pri Koroškem letal­skem centru" kjer so obravnavali prošnjo murskosobočanov in ugotovili, da j~ situacija resnično težka. Po temeljiti ana­lizi) svojih potreb in možnosti so si bili

enotnr, da POmagajo saj s tem rešujejo ugled ZLOS_ UgotOvili, so da je v takih in podobnih primerih dolžnost vseh letal­skih centrov in letalskih šol, da solidarno

'- pomagajo, posebno pa naj bi to velWo z-a tiste letalske organizacije, ki so' kdajkoli dobile ali pa še vedno uporabljajo letala

-all qd VSJ ali KRV. Še uporabljamo leta­la ,,-aero 3", "l.rurir", jadralna letala "libis 17 in še kaj.

A.G.

.\;

,

- Letalstvo je most tovarištva in prijatelj-stva med narodi .

- V letalstvu se mladi pripravljajo za varuhe našega svobodnega neba

- V sinjih višavah spoznavam lepote domovine l

- Letalstvo kot tehnična stvarnost in fantazija

- Iz letal lahko vidim gozdove, vidim, kako tečejo reke, čutim tople žarke sonca, ko veter prenaša pozdrave miru Za natečaj mladih likovnih ustvarjalcev

"Selenitska paleta" so bile razpisane na­slednje teme: - Neuvrščene dežele pod kupolo modre-

ga neba . , - Letalski miting - Letalski promet - hitrost in varnost '

PoročiIQ iz nate~aja

--

3

LETALSKI VESTNIK

'1 ,

NATEČAJ "IKAROVQ PERO" IN "SELENITSKA PALETA" ZA L_EJO ~ 1977

letenja - Kako si zamišljam letala prihodnosti - Skok padalca (v zraku ali pri doskoku) - Letalo v službi človeka - Delo letalskih modelarjev - Mno~ca padalcev v zraku - Kako sem spoznal 'špo~e letalce ,

Propaganda ,komisija pri 10 ZLOS je Komisija za družbeno aktivnost in le- upravičeno pričakovhla, da bodo člani

talsko vzgojo pri Letalski zvezi J1,lgosla- pri 10 aeroklubov in letalskih centrov vije je o~ 2S-1etnici pokroviteljstva marša- oziroma modelarskih centrov, ki so za­la. Tita nad Letalsko zvezo Jugoslavije ter 'dolženi za propagando, storili vse potreb­za njegov 8 S-rojstni dan in 40·1etruco no, da se bo čimveč mladine vključilo v uspešnega vodenja jugoslovanskih komu- natečaje. Pričakovati je bilo velik odziv nistov; razpisala mladinski natečaj "Ika- že zato, ker je za tri najboljše prispevke iz rovo peros' in "SeleI1itska paleta". vsakega razpisa 10 ZLO S predvidel na-

V natečaju "Ikarovo pero" so lahko grade (leposlovne knjige s področja retal­sodelovali učenci 7. 'in 8. razreda osem- stva), medtem ko so 20 najboljših pisme­letk ter l. razreda srednjih šol, v natečaju, nih in 10' risarskih del poslali žiriji Letal­,;Selenitska paleta" pa učenci osern1etke ske zveze Jugoslavije v Beograd za oceni-doJ. razreda. tev in nagraditev. . '

Na osnoVi tega razpisa je ZLSO dosta- Seveda pa je · kot vse do sedaj, tudi vil .vsem modelarskim klubom, aeroklu- 'tokrat propagandna dejavnost naših orga­

- bom in letalskim centJ;.om teme za risar· nizacij popolnoma odpovedala. Število ska dela s prošnjo, da se mladi v čim učencev, ki so sodelovali v obeh razpisih, večjem številu vključijo v oba natečaja. je bilo nekaj nad 2000, kar je očitno pre-

Teme za natečaj "Ikarovo p~ro'; od ~ malo glede na število šol v SR Sloveniji. katerih naj bi učenci zbrali in opisali Je . Majhno število dostavljenih del- dokazuje, eno, so bile naslednje: da člani za propagandno dejavnost svoje' - Ptica srebrnih kril - moje sanje naloge ne izpolnjujejo v skla\fu s spreje-- Če bi imellethlo . . . , timi sklepi o intenzivnejši propagandi in - Kako si predstavljam sebe kot pilota, afirmaciji letalstva. Ta utemeljitev je še

ki brani ' svojo domovino pred napadal- posebno značilna za AK v velikih mestih cem Slovenije, ker po vsemu sodeč, sploh niso

- Letalstvo kot del obrambnih sil naše obvestila šol o objavljenih razpisih, med-armade tem ko je vredno omenlti tudi to, da je .

- Neuvrščene dežele pod kupolo modre- nekoliko šol s podeželja prišlo po na­

ga neba ' - Ko bom velik, bom postal Titov letalec - ' Letalstvo je varuh modrega neba in

tvoje brezskrbne mla~osti ' - Le1ialstvozbližuje vse otroke sveta - Na letalskem mitingu

ključju do razpisov in seveda s svojimi prispevki tudi sodelovalo v akciji.

( Prav omenjeni razpisje bila, po našem mišljenju idealna priložnost, da se letal­

. stvo od najmlajših ljubiteljev dostojno prikazuje v zvezi z manifes~cijo jugoslo­vanskega letalstva v Somboru.

, ....

4

LETALSKI VESTNIK

Sklepne slovesnosti, ki jo je pripravila Letalska zveza Jugoslavije v Som boru od 23. do 26. junija letos, se je udeležil.o 25 učenk in učencev, katerih dela so bila najboljŠe ocenjena in 16 modelatjev, ki so tekmovali z modelarji ostalih republik.

Na razpisu "Ikarovo pero" je drugo mesto in srebrno plaketo prejel Matjan Krahulec, učenec osnovne šole "Franjo Vrunč" iz Slovenj Gradca za spis "Kako' si predstavljam sebe kot pilota naše arma­de."

THCMOV ANJE Z JADRALNIMI RA­DIJSKO VODENIMI MODELI Z GRA­DU LANDSKRON PRI BELJAKU V AVSTRIJI

AEROKLUB KRANJ je tudi letos, kot že nekaj let prej, poslal svojo ekipo modelarjev z jadralnimi modeli na to ·za­nimivo tekmovanje, ki ga je organizirala naša severna soseda. Srečanje, ugeležilo se ga je 74 tekmovalcev iz ZRN, SVICE,

"Avstrije in Jugoslavije, je potekalo 23. in 24. julija 1977 z gradu Landskron pri Beljaku.

To je tekmovanje v pobočnem jadra­nju pri čemer se ocenjujejo preleti,

točnost in lepota pristajanja, čas pa je strogo omejen, skratka program je zelo zahteven in tetja od tekmoyalca veliko znanja in hitre presoje okoliščin. Spre­menljive vremenske okoliščine niso omo­gočale vsem udeležencem enakih pogo- ' jev, saj se je zgodilo, da je pihal veter po pobočju navzdoL

Ena od posebnosti, morda pa tudi na­paka, tega tekmovanja je, da vodijo dve rang listi - za domače tekmovalce in za goste. Naša ekipa je · dosegla pričakovane rezultate, poseben uspeh pa pomeni prvo mesto med gosti, v generalnem plasmanu je to peto mesto.

REZULTATI:

Razred gostov:

l. Rado KIKEU, JU - 590 točk 2. Wolfgang ROTH, D - 556 točk 3. Helmut RUMPOLD, CH - 550 točk 4. Andrej MARN, JU - 515 točk 5. Borut FRAS, JU - 510 točk

/ 6. Borut PERPAR JU - 503 točk

Ekipa Slovenije je za skupinsko risanje na letališče Sombor zavzela prvo mesto, ekipa osnovne šole iz Zgornje Polskave pa peto mesto na razpisu "Selenitska pale­ta".

Modelarska ekipa Slovenije je v tekmo­vanju z drugimi modelatji iz vse države z modeli Al zavzela tretje mesto.

Za dolgoletno in uspešno delo v mode­larstvu je ZLOS ob tej priložnosti sprejela plaketo JLA.

AG

7. Rolf ROTH D - 459 točk 8. Heinrich STEFAND ~ 484 točk 9. Andrej ČERNE, JU - 476 točk 10. Anton PERČIČ, JU - 451 točk

Razred domačih tekmovalcev:

1. Heinz SEKIRNJAK, UMFC Graz -~2~čk I

2. Martin HASSLACHER, ASKOE Vil1ach - 604 točk

3. Heinrich SEKIRNJAK, UMFC Graz - 602 točk

RADOK1KEU

5 LETALSKI VESTNIK

SVETOVNO PRVENSTVO KATE­GORU PROSTO LETEČIH MODELOV NA DANSKEM

I

Na nedavnem končanem svetovnem prvenstvu za prostoleteče modele je Oton Velunšek dosegel opazen rezultat z osvo­jitvijo 7.. mesta. Uspeh je tem večji, Ve­~unškovl starti zanesljivi in škoda, da ni Imel več športne sreče za višjo Veluškovi starti zanesljivi in škoda. da ni imel več športne sreče za višjo uvrStitev. - Ostali naši tekmovalci in ekipe so dose­gli zadovoljive rezultate, pa čeprav smo od posameznik6v, kot n.pr. Leskoška Bjelajca, pričakovali več. V jadralnih modelih smo ekipno zasedli 8. mesto (Zajčevski 17, Videmšek 22, Leskošek 42. Ekipa z motornimi modeli je zasedla 11. mesto (Velunšek 7, Kovačič 15 in ~jel~jac 4?). Z .mode1i na pogon z gumo , Je btla ek1pa 13 (Kapetanovič 18, Sina­nagič 49 in Franič 55).

Svetovno prvenstvo je končano in ne bomo imeli nobenih koristi če se prepu­stimo' žalovanju in neizkoriščenim mož­no.stim .a!llpa~ moramo resno in študijsko pnpravltt ekipo za naslednje svetovno prvens~o. ~yr?psko prvenstvo prihodnje leto naj bl bilo generalka sposobnosti nove ekipe.

GROŠEU

VIII. POKAL BRATSTVA IN ENOTNO­STI:

Gostitelj tradicionalnega in pri nas naj­močnejšega pokalnega modelarskega tek­movanja je bila letos LZ Kosova. Tekmo­vanje je bilo 21. maja v navzočnosti vseh republi~kih in pokrajinskih reprezentanc, razen. Cme Gore .. Vse udeležence je po­zdravIl ge.ner~aJor Fadil Čuranoli, po­sebno pnznanJe za vse pa je bil obisk predsednika IS Kosova tov. Nedeljkoviča in predsedni~a ~K ZK tov. Bakalija.

Tekmovanje Je potekalo v ostri borbi tova~ško. ~kip~ S~ovenije je bila najbolj­še pnpravlJena 1D Je tudi OSVOjila pokal v generalnem plasmanu. Ekipa BiH ni več lo kar je bila nekoč, viden napredek pa je pokaza!a. ekipa Srbije. Pri posameznikih .Je donumral Velunšek, ki je prvi modelar v Jugos~aviji. P~esenetljivo slabi pa so bili rezultatI Grublča, Franiča, Bjelajca in Glogovčana, kar ni bilo niti malo ohra­brujoče mesec dni pred svetovnim prven­stom. Rezultati:

ka~egorija F-I-A (20 tekmovalcev) 1. Anton Videmšek, Slovenija - 1233

točk 2. Zoran Ivančevič, Srbija - 1211

točk 3. Miloš Raletič, Vojvodina - 1197

točk 9. Peter Kamer, Slovenija - 1051 točk 13. Zdravko Lesjak, Slovenija - 957

točk kategorija F-1-B (18 tekn1ovalcev)

1. Ibrahin Sinanagič, BiH - 1220 2. Dušan Peček, Slovenija - 1176 3. Miro Dajčman, Slovenija - 1115 7. Janko Hostnik, Slovenija 1068

kategOrija F·I-C (I5 tekmovalcev) 1. Oton yelunšek, Slovenija - 1260 2. Ladislav Kovačič Vojvodina

1254 ' 3. Svetoz~ JOin, Srbija - 1228 5. Maks Zuran, Slovenija - 1166 9. Janez Grošelj, Slovenija - 1062

V k~nčnem ei?pnem plasmanu je bila SI~vemJa prva, BiH druga in Srbija tretja. Ekipe Slovenije pa so po kategorijah za­sedle tretje in dve drugi mesti.

GROŠELJ

....................... _ ............ ---. .. ..-...., -

VSE O LETALSTVU V

REVIJI

~e'LIJ

• • ... ... \ • • " • • .

l- • • U ,' ( Q • • • • { • .' • "

'. =, '. • • • '. • • ,. I! Izkoristimo tudi '. (- .' podstrešje za 'novo • • • stal'!ovanje

• ~ , • • . .. • • • • '. ' -/ . ' • - okno PURAL je ekskluzivno

-., v konstrukciji in izvedbi ter • ~fiti

uporabno pri vseh vrstah

• kritin • .' - Al profili, polnjeni • s poliuretanom'

• cd - okna P!JRAL imajo • • popolno izol'lcijo, brez \. , -, toplotnih mostov, brez

• ,t & rosenja • .j - neoporečno tesnjenje •• lr.I

- enokrilni princip, dvojno ' . • izolirno steklo .1

- lepa oblika ., - velika svetlobna površina • , - kakovostna izdelava • .' 'Ii - vosmih velikostih

• - enostavno čiščenje • - hitrain enostavna montaža • ., j \

• Okno PURAL lahko - .., • •• .g vgradite tudi sami • • < Qkno PURAl odgovor • • na zahteve našega • • =- časa • ~ ,

• !I. Rše Velenje izdeluje tudi • '. strešna okna AlINA za izhod ,. na streho .\

- .' • -. V VSEH TRGOVINAH • , .. , ~, S STAVBNIM POHiŠTVOM IN

. • . ' GRADBENIM MATERIALOM ' . • -= '~ • • R5CVELENJE f. • .~ e', ~ JUGOSLAVIJA , • • • • & TOZD-EKO ' , • CII INDUSTRIJSKA CONA

• TELEFON ' (063) 850·900 • • TELEX ' 33,598 ! t •

SE NEKAJ POSNETKOV Z JADRALNEGA-REPUBLlSKEGA-PRVENSTVA ~

/ J

Miha: "Bilo je težko, ali uspešno!"

__ Kljub velikemu uspehu po diamantnih • preletih, sta pilota resna. Morda razmi­

šljata, koliko je vreden' njun prelet 500 km v primerjavi z golom pri žogo-brcu? -

Po pristanku Thalerja in Starihe po prele­tenih 500 km, je bilo razpoloženje na le; tališču v Lescah nadvse prijetno. To sta bila prva dva diamantna preleta cilj -povratek, opravljena v Sloveniji. Mihov prelet 546 km je državni rekord in njegqv 2. diamant, Stariha pa je osvojil s tem preletom kompletno diamantno značko. (Foto: MesariČ)

!

EMO - EMO Celje

v ZP Iskra 63000 Celje Mariborska 86 tel.: 23 - 921 , telex: 0335 -12

Izdelujemo' in dobavljaii.o:

- Frite z dodatki za izdelavo emajlov - Emajlirano, pocinkano, ALU in teflonizirano posodo

- Kopaine kadi - Pomivaine omarice

. I

-' Sobne peči na trda goriva, olje 'in plin -;' Električne radiatorje - Klima naprave - Kotle za centralno in etažna ogrevanje - Trika in emoterm radiatorje - Odpres~e za kolesa, motorna vozila in rudarstvo . - Vse vrste orodij za serijsko proizvodnjo - Kontejnerje - Silose za kmetijstvo

/

- , ~ ,