1

št.: 4 MAJ 2013

Brezplačen študentski časopis

2Odgovorna urednica: Natalija Šramlnatalija.sraml@ksso.si

Sourednica: Kaja KrajncOblikovanje: sinkopamatiorje.comTisk: Podoba, Rogaška SlatinaAvtorji prispevkov:Nataša Fajs, Robert Reich, Samanta Sambolič, Leon Novak, Kaja Krajnc, Saša Gajer, Natalija Šraml, Tjaša Kunst, Katja Kregar. Izdajatelj:Klub študentov šmarske regije in Obsotelja

www.ksso.si

KAZALO- Uvodnik- Ej, si za ŠOK?- Bowling 03 regije- Društvo STIK

Novice: 5- Zaključen projekt Mlada mamica- Na delo v tujino- Predstavitev prostovoljstva in portugalski večer- Smeh v Rogaški Slatini- Podporniki KŠŠO trojke- »Enkrat košarkaš, vedno košarkaš«

Pereče: 11- Proti krčenju sredstev za mobilne programe- Študenti na vrata ministrstva nalepili zahteve - Mariborski študenti protestirali- Svobodna univerza

Študent v tujini 14- Na AIESEC praksi v Litvi

Zdravje in šport 16- Slovenija miga s KŠŠO- Mladi kadetski reprezentant iz Rogaške Slatine- pogovor s Tadejem Tabakom- Zakaj so super živila res tako super

Prosti čas 18- Rogaška Slatina nekoč 2. del - Vodič po majskih študentskih žurih- Še vedno imamo dan mladosti- Vrzi oko na ...- Študentska kuhinja

Nasvet za potep 23- Zaljubljeni v Toskano

Napovednik 24

UVODNIKMaj – po mnenju mnogih najlepši mesec v letu. Meni je vse-eno, kaj kaže koledar, samo da je končno toplo, ker tudi tisti, ki prisegate na zimo, morate priznati, da nas sonce napolni z novo energijo, ki nam je še kako potrebna po dolgi zimi. Z novim elanom se bomo v mesecu maju lahko odpravili na vse prihajajoče »žurke«, (da ne boste na ketero pozabili, si prebe-rite našo rubriko Prosti čas), se borili za obstoj brezplačnega izobraževanja, pripravili zadnje seminarske naloge in končno začeli z gibanjem, ki smo ga odlašali vse hladne dni. Pri vsem vam bomo po svojih najboljših močeh pomagali tudi mi. Glede našega izobraževanja in vedno novih političnih ukre-pov, kako privarčevati na največjem zakladu – znanju, pa se že zdi, kot da se v Sloveniji vrtimo v začaranem krogu. Pojavi se nova ideja, kako »škoditi« študentu, mi jo skušamo zatre-ti, sledi kratkočasno zatišje in ponovni udarec s strani vlade; morda pod drugačnim imenom a vedno z enako idejo – kako prihraniti denar namenjen izobraževanju. Ampak tudi oblike protestiranja skupine ljudi povezujejo, tako se v boju za isti cilj, povežemo ne glede na razlike. Kot pravijo, vse slabo je morda za nekaj dobro.

Literarni natečaj Pišete poezijo ali kratko prozo in bi jo radi delili? Zdaj imate priložnost.Sodelujejo lahko dijaki, študentje in ostali avtorji. Besedila lahko pošljete kadarkoli na elektronski naslov: natalija.sraml@ksso.si. Objavili jih bomo v eni od prihodnjih šte-vilk. Najboljši trije avtorji – po mnenju urednic – bodo na koncu leta prejeli nagrade.

Želiš naš časopis vsak mesec brezplačno prejemati na dom? Pošlji svoje podatke (ime, priimek, točen naslov) na kontak: natalija.sraml@ksso.si; in vsako prvo sredo v mesecu te bo čakal v nabiralniku.

33

Ej, si za ŠOK?Se spomnite festivala ŠOK izpred let? Letos popolnoma nova ekipa prostovoljcev iz Kluba študentov šmarske regije in Obsotelja že od januarja naprej zbira ideje in kreira enega izmed najodmevnejših dogodkov. Na le-tošnjem festivalu ŠOK ne bo manjkalo dobre glasbe, zabave, športnih iger, kulturnih dogodkov, druženja, prav ŠOK-astično bo! Festival ŠOK, ki zajema Šport, Odklop ter Kulturo, bo letos trajal kar deset dni, in sicer od petka 30. avgusta do nedelje 8. septembra 2013. Festival ŠOK bo prav za vse starostne skupine, saj bomo v desetdnevnem dogajanju pripravili aktivnosti za prav vse, ki ste željni ŠPORTA, ODKLOPA in KULTURE. Namen festivala je, da se družijo v prvi vrsti študentje in dijaki, mlade družine, osnovnošolci ter seniorji iz celotne regije Kozjanskega in Obsotelja ter Slovenije. Želimo pa si, da bi dogodek obiskali tudi prebivalci iz sosednje Hrvaške. Ekipa KŠŠO-ja bo tako pripravila dan za kulturo, šport in na koncu zabavo – Odklop za prav vse, ki se radi zabavajo in uživajo ob dobri glasbi. Namen celotnega projekta ŠOK je, da vzpodbudimo mlade h koristnemu preživljanju prostega časa ter druženju ob športnih igrah ter kulturnih prireditvah. Kmalu boste lahko izvedeli, kaj na letošnjem Šoku pripravljajo športnica Špela, Oskar na ODKLOPU in Klara, ki je zadolžena za kulturo.Več o samem dogajanju pokukajte na naš Facebook profil. V vaš koledarček pa si hitro zabeležite: Kozjansko in Obsotelje – fantastični FESTIVAL ŠOK od 30. 8 do 8. 9. 2013.

(Tjaša Kunst)

Bowling 03 regijeČlani KŠŠO skrbimo tudi za prepoznavnost izven naše regije. Tako smo se 29. marca udeležili srečanja klubov 03 regije na bowlingu v Celju.Zagotavljamo vam, da smo za večjo prepoznavnost poskrbeli. Najprej smo zamudili zaradi izobraževalnega dogodka v novih prostorih, tako da so vsi videli naš prihod. Izstopali smo tudi zaradi naših slavnih puloverjev, saj smo bili edini, ki smo bili oblečeni v »klubsko opravo«. Žal zaradi zamude nismo zmagali, vendar smo se trudili po najboljših močeh. Pokal je pristal v rokah LAK-a, vendar to ni pomenilo, da se nismo imeli fajn. Po bowlingu smo se družili s člani ostalih klubov, jim predstavili naše prihajajoče projekte ter jih povabili nanje. Naslednji dan pa smo bili še pohvaljeni, da smo si kljub delu vzeli čas in pripeljali v Celje.

(Katja Kregar)

4

Društvo STIKDruštvo STIK je po nekajletnem premoru ponovno oživelo, saj se mu je pridružilo šest nadebudnih študentk, polnih zagona in novih idej. Bistveni vrednoti društva sta sprejemanje drugačnosti ter razvijanje kreativnosti. Glede na to, da vsaka članica obvlada svoje področje, so se odločili izvesti raznolike projekte, namenjene lokalni skupnosti Rogaške Slatine. Tudi občina Rogaška Slatina je društvo podprla v izvedbi treh projektov, ki bodo izvedeni do konca leta 2013. Prvi izmed teh se že izvaja na VIZ III. OŠ Rogaška Slatina, kjer želijo z ustvarjalnimi delavnicami izničiti stereotip, da so učenci s strani lokalne skupnosti spregledani. Do sedaj so v delavnicah že ustvarili namizne miške, pomladne lepljenke, s časopisnim papirjem prenovili stari stol in izdelali lutke svojih podob. Učenci so na delavnicah aktivno sodelovali in so v velikem pričakovanju naslednje delavnice, prav tako tudi sami izvajalci. Naslednji projekt bo potekal v času poletnih počitnic, ko bodo v društvu izdelovali razne izdelke, kateri se bodo, zraven storitev sponzorjev, prodajali na srečelovu. Ves izkupiček bo namenjen sofinanciranju kastracij in sterilizacij malih živali, s čimer želi društvo doseči manjše razmnoževanje in posledično manj potepuških ter zavrženih živali v občini. Tretji izmed projektov se bo v jesenskem času izvajal na ŠCRS, kjer bodo člani društva izvedli delavnice na temo Droge&Mi v sodelovanju z organizacijo DrogArt. Cilj tega projekta je spo-znati realno stanje v Rogaški Slatini na področju uporabe drog in dijakom svetovati, kako zmanjšati škodljive posledice uporabe le-teh.Društvo bo julija imelo vpis za nove člane in vabi vse zainteresirane, da jim pišete na stik.rogaska@gmail.com.

4

5NOVICE

Projekt Mlade mamice uspešno zaključenPrvi socialni projekt Mlade mamice smo uspešno zaključili. Prijavilo se je devet mladih mamic, katerim smo podarili bon za 100 evrov v Pikapolonici.Želimo jim veliko lepih trenutkov s svojimi otroki. Upamo, da bodo v trgovini našle kaj primernega in da jim bo naša gesta prišla prav.

Na delo v tujinoTik pred velikonočnimi prazniki, 29. marca, smo v naših novih prostorih v Mestinju organizirali prvi dogodek v sklopu projekta Sova, »Delo v tujini«. Dogodek je organizirala ena izmed bolj znanih ter uspešnih turističnih agencij v Sloveniji, STA Ljubljana.

Predavatelj Blaž nam je ob Power point projekciji predstavil možnosti dela v tujini preko njihove agencije ter nam razložil še druge pomemb-ne informacije, kot so pogoji, način ter datum prijave na razne progra-me. Izvedeli smo, da se študentje ter mladi še vedno najraje odločajo za Združene države Amerike, saj se oba programa v ZDA odvijata med po-letjem, katerega študentje ponavadi najraje izkoristijo za odhod v tujino, medtem ko tudi sama cena nobene-ga izmed programov ni previsoka. V ZDA lahko izberemo program

»poletno delo v ZDA«, ki vključu-je delo v restavracijah, hotelih ter letoviščih, ob koncu dela pa lahko mesec dni izkoristimo še za poto-vanje po tej raznoliki deželi. Drug program je namenjen tistim, ki jih zanima delo z otroki ter imajo radi šport in tako poletje aktivno preži-vijo v enem od kampov v ZDA. Ne-koliko dražja programa, ki vključu-jeta tudi aktivno učenje angleščine, najdemo v Avstraliji, in sicer lahko izbiramo med priložnostnimi deli v turizmu in gostinstvu, ali pa izbe-remo »demi pair« v Sydneyu, kjer udeleženci pomagajo avstralskim

družinam pri varstvu otrok. Če že-limo delati v tujini dlje časa, in sicer do enega leta, se lahko odločimo za delo v Kanadi ali Novi Zelandiji, ki je predvsem v zadnjem času ena izmed bolj zaželenih destinacij dela v tujini. V obeh državah imamo na voljo vrsto priložnostih del, od dela v gostinstvu do domačih opravil, kot je npr. pomoč pri obiranju jabolk. Tisti, ki bi radi izkusili delo v tuji-ni, vendar bi se na delo odpravili raje znotraj meja Evrope, pa lahko izbirate med delom v gostinstvu ter turizmu v Londonu, Italiji, Španiji in na Portugalskem.In zakaj bi se naj vsak študent oz. mlajša oseba vsaj enkrat odpravila na delo v tujino? Večina študentov ter mladih se za delo v tujini odlo-či predvsem zaradi raznovrstnih ter koristnih izkušenj, ki pridejo še kako prav pri iskanju zaposlitve tako doma kot v tujini, zaradi utrjevanja tujega jezika, drugačne kulture ter želje po potovanju, seveda pa je pomemben dejavnik tudi zaslužek, ki ga nato večina investira v temel-jitejše spoznavanje ter raziskovanje države, v kateri delajo.

(Saša Gajer)

6

Predstavitev prostovoljstva in portugalski večerV petek, 5. aprila, je Klub študentov šmarske regije in Obsotelja imel v gosteh prav posebno gostjo – portugalsko prostovoljko Danielo Nunes.

Daniela ima s prostovoljnim delom kar precej izkušenj. Bila je prostovoljka na ozemlju Palestine, kasneje pa še v Nem-čiji in Franciji, neizmerna želja po prostovoljnem delu pa jo je decembra pripeljala tudi v Slovenijo, in sicer v Ljubljano, kjer kot prostovoljka Evropske prostovoljne službe (EVS) dela na Zvezi študentskih klubov Slovenije (Zveza Škis). V svojem kratkem predavanju nam je predstavila možnosti prostovoljnega dela in praks v tujini. Poudarila je pomen neformalnega izobraževanja in izkušenj v mednarodnem okolju. Seveda pa prostovoljstvo mlade spodbuja, da po-stanejo družbeno aktivni in s tem pripomorejo k razvoju skupnosti. Po končani predstavitvi prostovoljstva smo nadaljevali s portugalskim večerom, kjer smo lahko poleg poslušanja portugalskih melodij pokusili tudi slovito portu-galsko vino portovec ter slaščico »pastel de nata«. Petkovo popoldne pa smo člani KŠŠO-ja izkoristili za ogled lokalnih znamenitosti ter našo gostjo peljali na ogled Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Olimja in Rogaške Slatine.

NOVICE

7

Naša gostja Daniela je o prostovoljnem delu in svojih izkušnjah spregovorila tudi za naš časopis. Kdaj si pričela s prostovoljstvom? S prostovoljnim delom sem pričela pri devetih letih, ko sem se pridru-žila skavtom. Takrat se tega še sicer nisem zavedala, vendar je prosto-voljstvo spremenilo moj pogled na svet in me navdihnilo, da sem z njim nadaljevala vse do današnjih dni.

Kaj občutiš pri tem, ko pomagaš drugim? Je zate prostovoljstvo hobi ali način življenja?

Imam kar nekaj izkušenj z različnimi oblikami prostovoljstva, tako doma, na Portugalskem, kot tudi v tujini. Vsaka izkušnja je bila drugačna, četudi sem bila prostovoljka na isti lokaciji. Dvakrat sem obiskala Pales-tino, in sicer leta 2008 in 2009, kjer sem se udeležila poletnega kampa, organiziranega s strani Izraelskega odbora proti rušenju hiš. Naloga

prostovoljcev je bila gradnja hiš palestinskim družinam, ki so brez svojega doma ostale zaradi izrael-skih imperialističnih zakonov. Poleti 2010 sem odšla v Marseille, in sicer na kratkotrajen program Evropske prostovoljne službe, kjer sem sode-lovala pri dveh projektih: na prvem smo prenavljali rezervoar za dežev-nico, na drugem pa smo poskrbeli za izobraževalne vrtove, namenjene izobraževanju otrok. Od decembra dalje sem v Ljubljani, kjer delam pri projektu z naslovom »Lokalno mladinsko delo skozi oči objektiva«, katerega cilj je zbiranje vizualnega gradiva mladinskega dela. Kot lah-ko vidite, so si izkušnje različne, a imajo skupno točko – mene in mojo izobraževalno pot – in iz mene so naredile boljšo osebo. Izkušnja v Palestini je še posebej spremenila moje življenje in lahko rečem, da je bila to najboljša življenjska izkušn-ja, ki sem jo kdaj doživela. Ne le da sem se sama spremenila, ampak tudi poskušam spreminjati drobne delčke v svetu. Mogoče še niste opazili razlike, a te delčke vsekakor gradimo. Do sedaj je bilo prostovol-jno delo moj način življenja, »običaj-no« delo in služba pa le zagotovitev finančnih sredstev, ki mi omogoča-jo, da delam tisto, kar me veseli.

Katere karakteristike mora imeti prostovoljec?

Potrebne niso nobene posebne ka-rakteristike, pomembno je, da nekaj počneš s srcem in dušo.

Katere naloge vse opravljaš kot prostovoljka v Sloveniji?

V Ljubljani delam na Zvezi Škis. Glavni namen projekta je povezan s fotografijo, vendar je vse prej kot samo to. Pišem tudi članke in spodbujam ozaveščenost o raznih dogodkih, povezanih s študenti, prostovoljci, kakovostjo življenja, mednarodnimi vzroki … Poučujem portugalščino in sodelujem pri raz-nih delavnicah ter na predavanjih, kjer predstavljam priložnosti v tujini ter svojo izkušnjo v Palestini.

Lahko deliš kakšno zanimivo zgodbo, ki se ti je pripetila na tvojih potovanjih?

Nimam posebne zgodbe, lahko pa rečem, da sem vedno zgubljena pri pozdravljanju: rokovanje, 2 oz. 3 poljubi pri pozdravljanju, dolgi obje-mi, ne preveč dolgi objemi … Nikoli ne vem, kaj je prav. In čevlji, seveda sezuvanje teh ko vstopiš v hišo, to je bilo zame v Sloveniji nekaj nove-ga.

So mladi v Sloveniji pripravljeni prostovoljno pomagati drugim?

Verjamem, da so študentje v Slove-niji, oz. vsaj tisti, ki jih vidim v Ljubl-jani, pripravljeni delati prostovoljno ter se neformalno izobraževati, vendar je do popolnosti še vedno dolga pot, zato moramo le hoditi.

Pogrešaš kaj portugalskega?

Prvič v življenju pogrešam Portu-galsko – pogrešam svojo družino, prijatelje, ocean ter portugalsko hrano.

Lahko daš bralcem Krokarja, ki jih morda zanima prostovoljstvo, kakšen nasvet?

Evropska prostovoljna služba po-nuja odlične možnosti, saj lahko zlahka izbereš program, ki ti najbolj ustreza. Obstaja še seveda mnogo drugih možnosti, odvisno od tega, koliko ste za določen program pri-pravljeni plačati, na žalost. Kar po-brskajte po internetu. Lahko pa se s prostovoljstvom ukvarjate tudi na lokalni ravni, prepričana sem, da vas v vaši skupnosti čaka več kot ena možnost.

(Kaja Krajnc)

NOVICE

88

Smeh v Rogaški SlatiniHuhuh-hahah-hehehe-hihih ... Takšen in drugačen smeh je odmeval v soboto, 20. 4. 2013, na Stand up komediji v Rogaški Slatini. Ob organizaciji KŠŠO-ja smo se lahko nasme-jali dvema zelo priznanima komikoma – Vidu Valiču in Luciji Čirović. Ob izjemnih smešnicah sta mister skodranih čopov in kraljica slovenske komi-ke popestrila tudi s poučnimi temami. Vsak obiskovalec je odšel ta večer domov bogat s pravo zakladnico znanja o legalizirani travici, občevanju kjerkoli že, osvajanju, popivanju, prepevanju, bežanju pred rotvajlerji ... Skratka, kar vam srce poželi! Kaj pa hoče človek lepšega kot se smejati, imeti lepo in konec koncev obenem krepiti tudi svoje trebušne mišice. Lepo se imejte in veliko se smejte! Se vidimo na naslednji dozi komedije. 

(Leon Novak)

Podporniki KŠŠO trojk

Glasbena skupina Mi2 »Člani glasbene skupine Mi2 se pridružujemo podpornikom projekta KŠŠO trojke, v katerem se bodo mladi pomerili v spretnostih s košar-kaško žogo in se nasploh dobro imeli. Da šport krepi srce in duha, je obče znano dejstvo; da kdor meče na koš, slabo ne misli, pa prido-dajamo Mi2. Tudi sami smo se »v svojih najboljših letih« kar pogosto preganjali po asfaltu in parketu ter si na ta način priskrbeli odličen alibi za kakšno postrekreacijsko pivo, ki je obvezno sledilo našim športnim naprezanjem. Zato, staro in mlado, ne zamudi turnirja KŠŠO trojk, če ne kot tekmovalec, pa vsaj kot opazovalec!«

NOVICE

Gospod župan, mag. Branko Kidrič

»V košarki sem pri-soten že od osnovne šole. Več kot dvaj-set let kot igralec, v

zadnjem obdobju pa kot športni funkcionar. Ocenjujem, da sem z ukvarjanjem s športom prido-bil izkušnje dela v skupinah, se naučil prenesti poraz in pridobil zmožnosti prilagajanja soigralcem oziroma drugim ljudem.Vsem mla-dim svetujem, da se v čim večjem obsegu in v vsakem prostem času ukvarjajo s športom, pa katerikoli že je. S tem bodo pridobili vred-note, ki so pomembne za vsak-danje življenje, prvenstveno pa jim bo fizična kondicija pripomo-gla k premagovanju vsakodnevnih težav in stresnih obremenitev.«

Zmagovalna ekipa »Poker asi in meneger«, ki so jo sestavl-jali: Jernej Pešić, Blaž Ferjanič, Rok Gobec, Luka Špiljak in Drej Debeljak

Ekipa »Krokarji«, le od kod jim ime?

Podporniki KŠŠO trojk

Željko Jotič, domači vrhunski košarkar – KK Rogaška Crystal

»Košarka mi pomeni ogromno, saj je to moj način preživljanja. Z njo se trenutno ukvarjam profesionalno, zato je torej zame ogromna stvar. Za mlade je pomembna predvsem zaradi spoznavanja s koordinacijo, fiziko in logiko človeka. Pomembna pa je tudi zato, da vse te mlade ljudi popelje na prava življenjska pota. Podpiram takšen projekt in spoštujem ljudi, ki takšne projekte organizirajo, kajti lepo je videti tiste, ki vsem ljudem želijo pokazati le najboljše in jih vabijo na tak za človeka odličen dogodek.«

Tadej Ferme, domači vrhunski košarkar – KK Tajfun

»Košarka mi pomeni ogromno. Že kot otrok sem užival v treningih, ki so sedaj že način življenja. Tega ne bi zamenjal. Mladi potrebujejo ko-šarko in športe na splošno vedno bolj, saj jih to povezuje, spoznavaš prijatelje in uživaš. Še posebej za-bavno je to na dogodkih, kot so KŠŠO trojke, kjer lahko igraš proti ostalim ljubiteljem košarke različne starosti, proti katerim nimaš prilož-nosti igrati vsak dan ter predstaviš svoje znanje in sposobnosti. Pro-jekt podpiram in upam, da jih bo še več v prihodnosti, še posebej, ker se tega žal ne morem udeležiti.«

Tina Bastašič, domača vrhunska košarkašica

»S košarko sem se prvič srečala že pri petih letih, tako da me spreml-ja že kar velik del mojega življen-ja. Najprej sem jo trenirala zgolj zaradi druženja in zabave, vendar mi je podenje za žogo med dvema obročema kmalu zelo prirastlo k srcu. Svojo športno pot sem začela v Rogaški Slatini, jo nadaljevala v Celju, trenutno pa igram za ekipo v Mariboru, kjer tudi študiram. V ko-šarki uživam in trenutno predstavl-ja del mojega vsakdana. Podpiram projekt KŠŠO trojke, saj je lepo videti, da se mladi družimo preko košarke.«

9NOVICE

»Enkrat košarkaš, vedno košarkaš«Ker so člani Kluba študentov šmarske regije in Obsotelja po srcu tudi košarkarji, smo se odločili, da bomo ora-ganizirali športno prireditev KŠŠO TROJKE. Potekala je 27. aprila 2013, v Športni dvorani Rogaška Slatina.

S ponosom lahko povemo, da so fantovske ekipe zapolnile vsa mesta, tako da smo imeli 12 ekip. Fantje so bili iz Slovenskih Konjic, Polzele, Celja, Šentjurja, Šmarja pri Jelšah, Mestinja, Podčetrtka, Kozjega, Rogaške Slatine in Ro-gatca. Ob prihodu so v prijavnem paketu dobili majico turnirja, vodo Tiha, Cockto, sendvič iz trgovine AM-AM, karto za kopanje v Rogaš-ki Rivieri, Afroditino darilno vreč-ko, bon za Central Cafe in topel obrok v Gostišču Pri treh ribnikih.

Ekipe smo razdelili v štiri skupine po tri. Prvo in drugo mesto vsake skupine se je uvrstilo v četrtfinale. To so bili: KŠŠO Basket, Vozeki, Krokarji, Poker asi in manager, Čil-gem, ŠD Rogatec, Veseli ježki in Natour show. Od tekmovanja pa so se poslovili ŠKMŠ, KŠŠO Mes-tinje, KMK in Podčetrtek.

Pred četrtfinalom so bila na vrsti tekmovanja v metu trojk in v metu s sredine. Tekmovanje v metu trojk je bilo zelo napeto, saj je bilo

vseh 16 tekmovalcev podobno uspešnih. Na koncu se je zmage in nagrade – nahrbtnika Natour showa – veselil Moris Krašovic. Vsi četrtfinalisti in zmagovalec pa so od Natour showa prejeli karto za njihov sejem. Da smo videli koš s sredine, smo morali izpeljati kar tri kroge. Očitno pa je bila roka zelo dobro ogreta še od tekmovanja v metu trojke, tako da se je slavnega koša iz sredine spet veselil Moris Krašovic. Za nagrado je prejel ko-šarkarsko žogo.

10

Podpornica projekta KŠŠO trojke, Tina Bastašič je ob koncu premo-ra pred četrtfinalom izžrebala še dva nagrajenca glavne nagradne igre, ki je potekala na Facebook-u in tudi na samem dogodku. Karto za Natour show je prejela Saša Gajer, v Adrenalinski park Pohorje pa se bo odšel »dret« Žiga Pevec.

Četrtfinale je potekalo dokaj mir-no, le med ekipama Krokarji in Poker asi in manager je bilo zelo napeto. Igra je bila borbena, na koncu pa je bilo 16:14 za Poker ase in manager. In tako so se v polfinale uvrstile naslednje eki-pe: Vozeki so se pomerili z ekipo Čilgem in jim morali priznati po-raz. Drugi polfinalni ekipi sta bili Natour show in Poker asi in ma-nager. Finale so si priborili Poker asi in manager in se tako pomerili z Čilgemi. Tekma je bila napeta, čutiti je bilo nekaj nervoze, kar se je odražalo v malenkost grobi igri. Po 15 minutah, kolikor je trajala tekma, so se zmage v ekipi Po-ker asi in manager veselili: Jernej Pešić, Blaž Ferjanič, Rok Gobec, Luka Špiljak in Drej Debeljak. Ti so si za nagrado prislužili pravo košarkarsko poslastico, ogled pol-finalne tekme EuroBasketa 2013 in navijaški paket (navijaška majica in šal). V boj za tretjo mesto so

se podali Natour show in Vozeki. Slednji so imeli več športne sreče in na koncu osvojili bronasto me-daljo. Tudi drugo in tretje uvršče-ni niso domov odšli praznih rok. Prejeli so navijaški šal in praktične nagrade.

Zelo smo bili veseli, da so bile tekme napete do zadnje sekunde. Upamo, da smo cilj projekta do-segli. Torej, da so se tekmovalci, gledalci in ostali imeli fajn s po-močjo košarke.

Zahvala gre vsem tekmovalcem, gledalcem, podpornikom (mag. gospodu Branku Kidriču, Tini Bastašič, Željku Jotiću, Tadeju Fer-metu in glasbeni skupini Mi2) in sponzorjem, ki so s svojo pomočjo veliko prispevali k izvedbi projekta. Zmagovelec meta trojk in s sredine

Moris Krašovic.

Drugouvrščena ekipa »Čilgem«. Tretje mesto je pripadlo ekipi: »Vozeki«

NOVICE

Evropska študentska organizacija opozarja, da bi zaradi varčevanja, ki ga je napovedal Evropski svet, za več milijard evrov zmanjšali sredstva za izobraževanja mladih za obdobje 2014–2020. Krčenju sredstev za programe mobilnosti nasprotuje tudi Študentska orga-nizacija Slovenije (ŠOS), saj bi se tako zmanjšal interes mladih za študij v tujini.

Evropska komisija je predlaga-la linearno zmanjšanje sredstev za program Erasmus for all za 15 odstotkov. Za visoko in poklicno izobraževanje bi tako letno name-nili za 150 do 200 milijonov evrov manj sredstev glede na prvotni predlog proračuna iz leta 2011. Program Erasmus for all bi tako za obdobje od 2014 do 2020 skupno prejel 13 milijard evrov namesto sprva predvidenih 15,2 milijarde evrov. Evropska komisija na drugi strani predlaga študentsko poso-jilno shemo, za kar bi letno name-nili 111 milijonov evrov. Študentska posojila bi namenili študentom, ki nameravajo podiplomski študij na-daljevati v kateri izmed evropskih držav, pri čemer pa ni znano, koliko študentov bi izkoristilo tovrstno ponudbo v času izjemne brezpo-selnosti mladih, kako bi to vplivalo na stopnjo dokončanja študija in ali bi to imelo negativen vpliv na regionalno porazdelitev študentov v Evropi. 

Mitja Urbanc, predsednik ŠOS: »Odmik od štipendijske politike k posojilnim shemam pri programih mobilnosti bi za slovenske študente pomenil dodatno razslojevanje, na kar kaže tudi raziskava Evroštudent 2010, v kateri študenti kot največ-jo oviro za študij v tujini navajajo dodatne stroške. V preteklem štu-dijskem letu se je mobilnosti preko programa Erasmus udeležilo le malo več kot en odstotek sloven-skih študentov. To pa je daleč od zastavljenega cilja v programu Eu-ropa 2020, v katerem so zapisali, da bo do leta 2020 mobilnih kar 20 odstotkov študentov v Evropskem prostoru.«V Sloveniji je problem z nizko mobilnostjo povezan s socialno dostopnostjo takšnega študija, saj trenutna sredstva nekaterim štu-dentom ne omogočajo študija v tujini, uvedba posojilnih shem pa bi dostopnost le še zmanjšala. ŠOS predlog smatra kot neprimeren tudi zato, ker v programu zmanjšu-je sredstva za štipendiranje progra-mov mobilnosti in ker gre pri tem za implementacijo programa v bančni sektor. Kot bolj smiselno rešitev namesto vlaganja skoraj milijarde evrov v sodelovanje z zasebnimi bankami, ESU predlaga okrepitev sedanjega sistema nepo-vratnih sredstev. ESU bo v kratkem na Evropski parlament naslovil po-ziv, v katerem bo pozval pristojne, naj na prihajajočih pogajanjih o ve-čletnem finančnem okviru naložbo v mlade in izobraževanje smatrajo kot prednostno.Program Erasmus je lani praznoval 25-letnico delovanja, z njegovo po-močjo pa je na študijske izmenjave ali pripravništva v druge evropske države odšlo približno tri milijone študentov. S tem so dobili možnost neprecenljive izkušnje študija v tu-jini, izboljšanja znanja tujega jezika in spoznavanja drugih kultur.

(N.Š.)

11

Proti krčenju sredstev za mobilne programe

PEREČE

Študenti na vrata ministrstva nalepili zahteve Študentsko društvo Iskra, Delavsko punkerska univerza in gibanje Stvarnost so na vrata ministrstva za izobraževanje, znanost in šport prilepili zahteve, ki jih imajo glede javnega visokega šolstva.

V zahtevah ministrstvu so zapisali: »Varčevalni ukrepi zadnjih vlad so močno okrnili proračune že tako podhranjenih slovenskih javnih uni-verz, kot tudi gmotni položaj štu-dentov. Kot mladi državljani čutimo dolžnost, da v dani globalni situaciji zahtevamo spremembe, ki bodo naši državi v prid, ne pa v ekonom-sko, socialno in kulturno škodo.«Pri tem so zahtevali, da se javnim univerzam vrne »mesto v družbi, ki si ga zaslužijo«. Zato trdijo, da so potrebni polno financiranje, sprememba financiranja javnih ra-ziskovalnih institucij in prekinitev financiranja zasebnih visokošolskih zavodov z javnim denarjem. Zavra-čajo komercializacijo šolstva, saj znanje »ni last nikogar in nihče ne bi smel plačevati zanj.«Poudarili so tudi pomen sistemske ureditve financiranja, ki je predpo-goj za avtonomno delovanje uni-verz. »Visoko šolstvo je lahko av-tonomno le s stalnim in zadostnim državnim financiranjem. V nasprot-nem primeru je neprestano dovzet-no za politične pritiske, zaposleni na univerzah pa se morajo ukvarjati s pridobivanjem sredstev,« so zapisali pri koaliciji organizacij.

(N.Š.)

12

Mariborski študenti protestiraliŠtudentski svet mariborske univerze zahteva, da se za novo šolsko leto razpišejo vsi študijski programi, ki za vpisane študente pomenijo nadaljevanje študija na drugi stopnji in zaključek izobraževanja. Rektor mariborske univerze Danijel Rebolj medtem zagotavlja, da programi ostajajo.Vodstvo univerze je pred dne-vi fakultetam poslalo dopis, da bodo programe nadaljevanja bo-lonjskega študija izvedli le, če se zavežejo, da ne bodo porabili več sredstev, kot jim jih je dodeljenih, zaposleni pa bodo dobili le osnov-no plačo. Zaposleni na sedmih fa-kultetah, ki so lani poslovale nega-tivno, so morali podpisati izjave o izpolnjevanju obveznosti ne glede na višino plačila. Podpisovanje izjave je dvignilo precej prahu. Po mnenju vodstva sindikata Sviz ni sprejemljivo, da UM finančne težave zaradi znižan-ja proračunskih sredstev rešuje na račun zaposlenih. Študentski svet v izjavi vidi kratkoročno rešitev.Ministrstvo in vodstvo UM poziva k dogovoru o dolgoročnih rešitvah, ki bodo »zagotovile konstantnost izvajanja študijskih programov«. O morebitnem nerazpisovanju programov na UM naj razmišljajo predvsem pri razpisu programov

prve stopnje. Vsaka drugačna od-ločitev kot razpis vseh programov druge stopnje je za predstavnike študentov nesprejemljiva, pravi Presker. »Študenti, ki nimajo za-gotovila, da bodo lahko jeseni do-končali izobraževanje, so nezado-voljstvo že pokazali prejšnji teden na protestu na nekdanji pedagoški fakulteti.« Nekaj se jih je zbralo tudi danes pred rektoratom. »Če ne bo zago-tovila do seje vlade, ki bo v maju potrjevala razpis, se bodo protesti

stopnjevali,« predvideva Presker.Rektor UM Danijel Rebolj pa je odziv študentov danes označil kot »zelo dober«, saj študentom ne sme biti vseeno. »Še vedno je moje stališče, da je bil sklep sena-ta edini možen, če hočemo zago-toviti izvedbo študijskih progra-mov,« je dejal Rebolj in pojasnil, da ta sklep govori o tem, »ali razpiše-mo programe in se zavežemo, da jih bomo izvedli, ali pa ne razpiše-mo vseh«. (foto: protest1,2)

(N.Š.)

PEREČE

1313

Mariborski študenti protestirali

Svobodna univerzaV mesecu aprilu se je odvila širša protestna akcija – teden Svobodne univerze od 15. do 20. aprila. Študentje in profesorji smo zaradi »onemogočenega normalnega delovanja slovenskih javnih univerz in realne grožnje njihovemu obstoju« pripravili veliko protestno akcijo na številnih fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani.

Cilj Svobodne univerze je opozori-ti na politiko uničevanja javnih uni-verz, ki so potisnjene v nevzdržno situacijo, ko lahko preživijo le še ob uvedbi šolnin, odpuščanju pre-davateljev in še dodatnem poslab-šanju že tako skrajno težkega položaja prekomernih delavcev na univerzah. Naš namen je bil, da ustavimo običajen študijski proces in z delavnicami, okroglimi miza-mi, javnimi tribunami, umetniškimi akcijami in najrazličnejšimi drugi-mi oblikami odpremo prostor za diskusijo in skupaj za našo prihod-nost reflektiramo sedanje nadvse problematične razmere.

KVALITETNO DELOVAN-JE JAVNIH UNIVERZ JE OGROŽENOSvobodna univerza na svo-ji spletni strani opozarja, da je država v zadnjih letih »z varčevalnimi ukrepi in posegi v avtonomijo javnih univerz ogrozila njihovo kvalitetno delovanje«. Dodajajo, da z odpuščanjem in krčenjem materialnih sredstev pada zmožnost kakovostnega izvajanja programov, krčenje socialnih pravic, razmah plačljivih oblik študija in vedno glasnejša omemba rešitve v obliki šolnin pa študentom z vsakim letom bolj zapirajo vrata javnih univerz.

»Če so univerze nekdaj bile neodvisen prostor za dozorevanje kritične misli in preseganje mej vednosti, danes vse bolj spominjajo na podjetja, ki svoje dejavnosti prilagajajo tržnemu in političnemu dojemanju potreb,« opozarjajo. Ob škodljivih posledicah varčevanja so vse bolj zaskrbljeni tudi nad »omejevanjem svobodomiselnosti in politično-ideološkim posegom v univerzitetno avtonomijo«. Z aktivnostmi Svobodne univerze izražamo temeljno zahtevo, da država preneha uničevati kakovost visokega šolstva in z nezadost-nim financiranjem ogrožati celo izvajanje razpisanih rednih študij-skih programov. Zahtevamo, da zagotovi življenjske perspektive študentom sedanje in prihodnjih generacij ter da dostop do univer-zitetnega izobraževanja in razis-kovalnega dela ostane javno dos-topna dobrina vsem državljanom, in sicer po kriteriju sposobnosti, z namenom izpolnjevanja posamez-nikovih potencialov ter produkci-je vednosti za obče dobro. Zato mora država zagotoviti zadostna sredstva za izvajanje visokošolskih študijskih programov in stabilen sistem financiranja, ki omogoča študij brez uvedbe šolnin.Program Svobodne univerze vkl-jučuje okrogle mize, predavanja, delavnice, razprave, predstavitve in dogodke, s katerimi Univerza oziroma članice:

1. predstavljajo relevantnost svoje študijske, znanstvene in umetniške dejavnosti za razvoj slovenske družbe ter svoje dosežke;2. se povezujejo z interdisciplinar-no obravnavo problemov razvoja znanosti,  tehnologije in umet-nosti, posledic teh problemov za razvoj družbe in odnos politike do njihove vloge;3. sodelujejo z okoljem, s strokov-njaki, z institucijami in z diploman-ti, ki poklicno delujejo v posamez-nih segmentih družbe.V okviru Svobodne univerze so odpirali tematike in vprašanja, ki se neposredno nanašajo na peda-goške in raziskovalne delovne po-goje, na razmerje med različnimi strokami in politikami, interdisci-plinarno obravnavanje življenjskih praktičnih in strokovnih vprašanj.

(Tadeja Kosovel)

PEREČE

14

»Moj misterij« - pogovor z Mojco Žerak

Na AIESEC praksi v LitviNa lep sončen popoldan nama je v Mariboru le uspelo srečanje, o katerem sva se nekaj časa pogovarjala, in Podčetrtčan Dejan Žagar, diplomant gradbeništva ter študent druge stopnje strojništva, mi je pripovedoval o svoji lanskoletni, zanj zagotovo nepozabni dogodivščini s prakse v Litvi.

ŠTUDENT V TUJINI

V TUJINO PO NOVE IZKUŠNJEDejan je bil v času študija gradbeni-štva na Erasmus študijski izmenjavi na Češkem, ki je v njem vzbudila željo po še novih izkušnjah iz tujine. Že nekaj mesecev pred diplomo je pričel poizvedovati o možnih prak-sah s področja svojega študija na tujem. Odkril je organizacijo Aiesec, se oglasil v njihovi pisarni v Maribo-ru ter jim zaupal svoje želje. Aiesec ponuja študentom, ki na-meravajo na prakso v tujino, dva programa, in sicer Global Internship Programme ter Global Community Developed Programme. Prvi traja od 6 do 12 mesecev, študentom pa ponuja delo v tujini in specializacijo na določenem področju. Za samo delo je predvideno tudi plačilo, s katerim si študent krije nastanitev in hrano. Drugi program deluje na bazi prostovoljstva in ponuja prak-se s poudarkom na delu na pro-

jektih, ki imajo pozitiven učinek na razvoj družbe. Program traja od 6 do 12 tednov, študent pa ima brez-plačno nastanitev ter hrano. Po plačani registraciji je tako Dejan imel pregled nad najrazličnejšimi praksami, ki so jih pri Aiesecu po-nujali.

ISKANJE PRIMERNE PRAKSESprva ni našel ničesar primernega, čeprav sicer, kot pravi sam, ni imel nobenih specifičnih zahtev, v katero državo bi želel oditi. »Pripravljen sem bil iti povsod,« pove Dejan. Decembra 2011 se mu je skoraj nas-

mehnila sreča za prakso s področja gradbeništva v Braziliji, a so mu nato iz podjetja sporočili, da ga za-radi finančnih razlogov ne morejo sprejeti. V januarju je diplomiral in ker ni bilo na vidiku nobene služ-be, je v njem rasla še toliko večja želja po novi izkušnji v tujini. Vsak dan je prejemal različne ponudbe praks in kmalu videl privlačno po-nudbo za prakso v Litvi. »Tam sem bil sicer že dvakrat, a sem vedel, da me čaka še mnogo stvari, ki jih tam lahko vidim ter doživim.« Po prijavi si je z osebo, odgovorno za prakso, izmenjal nekaj elektronskih sporočil, se z njo pogovoril tudi na Facebooku, kmalu izvedel, da je sprejet in že je napočil čas za od-hod v Litvo.

»Moj misterij« - pogovor z Mojco Žerak

15

DIPLOMANT GRADBE-NIŠTVA V VLOGI PEDA-GOŠKEGA DELAVCADvomesečno prakso je Dejan opravljal v Kaunasu, drugem naj-večjem mestu Litve, kjer se je preiz-kusil v vlogi učitelja ter poučeval na štirih različnih srednjih šolah. Namen njegove prakse je bil, da se srednješolci privadijo stika s tujci ter se urijo v angleščini. Ob prihodu v Kaunas so mu člani tamkajšnje Aiesec organizacije pripravili topel sprejem – pričakali so ga celo s slo-vensko zastavo – nato pa ga peljali do stanovanja, kjer so bili nastanjeni še drugi udeleženci praks, ki so pri-hajali iz najrazličnejših držav. Prvi teden prakse ga je tudi spremljal član Aiesec organizacije in ga vodil po srednjih šolah. »Treme v razredu nisem imel, čeprav se še nikoli do-slej nisem srečal z učiteljsko vlogo,« pove Dejan. Vsak ponedeljek je na eni srednji šoli pripravil predstavitev o Sloveniji. »Torki se bili najtežji dne-vi v tednu,« se spominja – te dneve so na šolah obravnavali različne pol-judne teme, kot npr. patriotizem, Lit-va skozi oči tujca, vojna in terorizem itd. O temah je bil vnaprej obveščen, tako da se je na predstavitve pred dijaki lahko pripravil, moral pa je tudi poskrbeti, da se ti vključujejo v pogovor. Ker se v prostem času ukvarja s fotografiranjem, je vodil tudi fotografske delavnice. Na šolah pa so imeli še razne druge dogodke, npr. kulturni večer, na katerem je moral pripraviti slovensko jed – pri-pravil je kar čevapčiče. »Nisem rav-no izkušen kuhar, nisem hotel tve-gati, zato sem se držal preverjenega recepta,« pove z nasmeškom na ob-razu. V spominu mu je najbolj ostalo prepevanje litvanskih srednješolcev slovenske pesmi V dolini tihi, ki jim jo je predvajal skupaj z besedilom. »Pesem so odpeli izvrstno, skoraj bolje kot marsikateri Slovenci.« Z dijaki se je na praksi zelo dobro ujel. Ti so bili sprva malce zadržani, a so se kmalu razživeli ter vključili v debate, zanimale so jih tudi razne stvari o Sloveniji. Njihova angleščina je bila zelo dobra, tako da težav pri komuniciranju ni bilo.

DOGAJANJE IZVEN ŠOLSKIH STENVseh udeležencev Aiesec prakse je bilo devet – poleg Dejana sta bili še dve udeleženki na praksi v srednjih, ostali sodelujoči pa na osnovnih šolah. Vsi so skupaj bivali v prostor-nem dvonadstropnem stanovanju. Skupno zbirališče je bila dnevna soba, kamor so vsi radi zahajali ter se družili. Prelomen je bil drugi te-den bivanja, saj so se takrat med sabo zelo povezali. Dolgega časa vsekakor niso poznali. Uvedli so prav poseben način praznovanja rojstnih dni – metanje torte v obraz slavljenca. Takšno praznovanje je nato postalo že tradicija, saj so se ga skrbno držali tudi ob naslednjih rojstnih dnevih. »Bilo je zelo zanimi-vo, saj so od devetih udeležencev v dveh mesecih rojstni dan praznovali kar štirje.« Dejan je še posebej s štirimi udele-ženci stkal tesne prijateljske vezi. Ne

le, da so si skupaj ogledovali mesto ter ob večerih hodili na zabave, ampak so se odpravili tudi na »road trip« po Litvi. Po dveh mesecih ne-pozabnih doživetij je bilo slovo od novih prijateljev precej težko. Za-gotovo pa se bodo ponovno srečali – z dvema udeleženkama, Italijanko in Ukrajinko, je Dejanu že uspelo ponovno snidenje, in sicer kar v do-mačem Podčetrtku.Najin pogovor sva zaključila z načrti o prihodnosti in Dejan je povedal, da bo v tujino vsekakor še odšel ter preizkusil še kaj novega, a verjetno ne več preko organizacije Aiesec. »Definitivno še iščem nove izkušnje v tujini. Ni mi žal, da sem se odpra-vil na to prakso v Litvo. Čeprav sem bil malce skeptičen, kako se bom preizkusil v novi vlogi, lahko rečem, da je bila ena najboljših izkušenj v mojem življenju. Soočiti sem se mo-ral z novim izzivom, ki sem ga us-pešno opravil, zato to izkušnjo tudi toliko bolj cenim.«

(Kaja Krajnc)

ŠTUDENT V TUJINI

16

Slovenija miga s KŠŠOPripravite se vse zumbačice in zumbači pa tudi ostali ljubitelji plesa, športa, sprostitve in pozitivne energije! 18. maja se bo tresel Podčetrtek in z njim vsa Slovenija.

ZDRAVJE IN ŠPORT

KŠŠO bo namreč skupaj z inštruk-torico zumbe Jasno Jošič v Slove-nijo pripeljal sama zveneča imena tega izredno priljubljenega športa, ki bodo poskrbeli za odlično zaba-vo in pravo športno poslastico.Torej, že sedaj si rezervirajte so-boto, 18. maja, ko bomo ob 17. uri v Večnamenski športni dvorani v Podčetrtku začeli zumbati do one-moglosti.

IN KATERE ZUMBA ZVEZDNIKE BOMO GOSTILI?

- Sheldona Christiaana iz Nizozemske - Jeleno Diklić iz Hrvaške - Tanjo Gottardo iz Avstrije - Milorada Todoroviča iz Srbije- Isidoro Coric iz Srbije

Seveda pa brez domačih inštruk-torjev ne bo šlo. Med njimi so do-mačinka Jasna Jošić, iz Laškega se nam bo pridružila Nastja Štern, iz Celja pa bo z nami moški predstav-nik, in sicer inštruktor zumbe Tomi. Kot smo že omenili, migala bo vsa Slovenija, zato bo z nami tudi več kot odlična Tadeja Markoja iz plesne šole ZEKO iz Murske sobote, ki je

letos predstavljala zumbo na NIKE konvenciji.Pripravljamo pa tudi popestritve:- Seznali vas bomo z BOKWO, novo vadbo, ki osvaja svet. Gre za ples-no vadbo, ki je sestavljena iz črk in številk, velja za pravo osvežitev v svetu rekreacije. Z nami bo skupina inštruktoric BOKWE, ki so bokwo pripeljale v Slovenijo: Aleksandra Košir in Mira Marič ter Jasna Jošić. Punce vam obljubljajo, da vas bodo dodobra ogrele. - Navduševali vas bodo hip hop ple-salci skupine BIT- Čaka vas tudi nagradno žrebanje, kjer bomo poleg privlačnih praktič-nih nagrad srečnežu podelili 100€- Poskrbljeno pa bo tudi, da bodo lahko mamice z otroki brezskrbno uživale, saj pripravljamo ZUMBA VRTEC- Po koncu vseh prijetnih zumba na-porov pa nas čaka odklop, AFTER PARTY v KLUBU ŽAFRAN.

Za res pravi vikend sprostitve in užitkov pa poskrbijo TERME OLI-MIA, ki so pripravile akcijske cene vikend paketov že za samo 38€! Več o tem si lahko preberete na naši spletni strani: www.ksso.si.

TUJI ZUMBA INŠTRUKTORJI SE PREDSTAVIJO

Sheldon Christaan je nizozemski in-štruktor zumbe, ki pravi, da je vsaka ura tega športa prava zabava in da ne potrebujete nobenega plesnega znanja. Vse, kar morate storiti, je, da sprostite telo in sledite njegovim gibom. Sliši se tako enostavno. Če je tudi v resnici tako, pa bomo pre-verili 18. maja.Jelena Diklić je 1. zumba jammerka na Hrvaškem in pravi, da je zumba povsem osvojila njeno srce, pred-stavlja ji svobodo in ko pride do glasbe in plesa, je preprosto ne mo-remo ustaviti. Tudi Avstrijka Tanja Gottardo je zumba jammerka. Zanjo je zumba popoln fitnes povezan z veseljem do gibanja. Prav tako pa ti pomaga spoznati svoje telo in pozabiti na vsakodnevni stres. Le kaj je boljše-ga, kot priti domov z nasmehom?Milorad Todorovič in Isidora Čo-rić prihajata iz Srbije. Sta strastna plesalca salse in reggeatona, zato neizmerno uživata v zumbi. Vedno se potrudita, da vadeči ob njunih nastopih uživajo, se zabavajo in ob enem telovadijo do onemoglosti.

IN KAJ SPLOH POMENI NAZIV ZUMBA JAMMER?

Na dogodku so z nami kar 2 Zumba Jammerke, kar se v Sloveniji še ni zgodilo. In kdo je ZJ?To je napreden, izkušen, kvalificiran inštruktor zumbe, ki je bil uradno izbran s strani vodečih iz podjetja ZUMBA, da organizira dodatna izobraževanja za inštruktorje Zum-be. Gre za strokovnjake s področja koreografije za zumbo, ki nato te nove, inovativne koreografije prena-šajo na preostale inštruktorje zum-be, da lahko ti izboljšajo, začinijo svoje ure zumbe.

NI RAZLOGA, DA SE NAM NE BI PRIDRUŽILI, VROČE BO!

(Nataša Fajs)

1717

Mladi kadetski reprezentant iz Rogaške Slatine pogovor s Tadejem Tabakom S košarko se v Rogaški Slatini ukvarja več kot 200 otrok, vse bolj pa napreduje tudi članska ekipa, ki že drugo leto nastopa v 1. sloven-ski ligi. Eden tistih, ki jim košarka ne predstavlja samo preživljanje prostega časa, ampak način živl-jenja, je tudi šestnajstletni Tadej Tabak. Tadej prihaja iz Rogaške Slatine, svojo prvo člansko sezono pa preživlja v ekipi Podčetrtka. Potrdilo za svoje odlične predstave je dobil tudi s strani Košarkarske zveze Slovenije, in sicer vabilo v kadetsko reprezentanco.

Prihajaš iz športne družine, kdo te je najbolj navdušil za košarko?Res je, s košarko sta se ukvarjala že oče in mama. Pravzaprav sem na začetku treniral košarko in no-gomet, potem pa sem na koncu petega razreda šel na košarkarski tabor v Ankaran in tam je presodila ljubezen do košarke.

Kako bi opisal sebe kot košarkarja? Kaj so tvoje prednosti in slabosti?Kot prednost bi izpostavil svojo vi-

šino, zaradi tega pa sem posledično počasnejši.

Kaj je do sedaj tvoj največji uspeh v karieri?Igranje za kadetsko reprezentanco Slovenije in pa tudi lanskoletni za-ključni turnir starejših pionirjev. Z ekipo Rogaške smo namreč dosegli tretje mesto.

Na svoji športni poti si imel kar ne-kaj različnih trenerjev. Kdo je tisti, ki ti je dal največ informacij, da si sedaj to, kar si?To sta zagotovo trenerja Peter Mar-kovinovič in pa moj oče, Tihomir Tabak, saj sta mi na moji športni poti najbolj pomagala in mi dajala nasvete za nadaljno delo.

Kako bi primerjal delo trenerjev v Podčetrtku in Rogaški Slatini?Razlika je velika, saj ni ista selekcija. V Podčetrtku so starejši igralci, ki že imajo kar nekaj izkušenj, zato je tu-kaj pomembna večja fizična moč.

Si zadovoljen z minutažo v letošnji sezoni?Ja, kot eden najmlajših v ekipi sem seveda zadovoljen. Vsako minuto, ki jo dobim, izkoristim na najboljši možni način.

Zaigral si tudi za kadetsko repre-zentanco Slovenije. Kaj ti pomeni slovenski dres?To, da sem zaigral za kadetsko re-prezentanco, mi pomeni ogromno. Že ta občutek, da veš, da si izbran med najboljših dvanajst, je fenome-nalen.

Kakšne so tvoje ambicije za pri-hodnost? Za kateri klub bi najraje zaigral?Ambicije so velike, vendar si ne bi rad dajal prevelikih upanj, da ne bom potem razočaran. Seveda višje kot mi uspe, srečnejši bom. Najraje pa bi zaigral za Real Madrid.

(Samanta Sambolič)

ZDRAVJE IN ŠPORT

Zakaj je super hrana res tako super?Zadnje čase se veliko govori o t. i. super hrani oziroma super živilih. Pogosto se omenjajo goji jagode, chia semena, msm prah, razne alge, trave in še bi lahko naštevali. Pa vendar, veste, kakšne so njihove zdravilne lastnosti, zaradi katerih so si prislužila naziv super živila?

Stari rek pravi, da za vsako bolezen rož’ca raste. In če so naše babice prisegale na česen, smrekove vršičke, koprive, kamilice, so dandanes vse bolj popularna super živila, ki večinoma rastejo na dokaj neokrn-jenih predelih sveta. Obstaja cela paleta te super hrane, vendar pa mora na koncu vsak zase presoditi, katero vaše telo potrebuje, če sploh. In za lažjo odločitev lahko v nadalje-vanju preberete o lastnostih izbranih super živil.

GOJI JAGODE ali VOLČJE JAGODEZdravilne učinke goji jagod opisujejo kot izjemne, njihova pomoč telesu pa naj bi bila nenadomestljiva. Gre za majhne rdeče sadeže, ki rastejo v hribovjih Kitajske in so tako bogate z vitamini in antioksidanti, da so osupli celo znanstveniki. Uživajo se sveži ali na soncu posušeni plodovi. In katere so te velike prednosti goji jagod? Krepijo imunski sistem, veliko zaslug jim pripisujejo pri preprečevanju razvoja rakavih obolenj in celo nji-hovemu zdravljenju, dajejo energijo, izboljšujejo vid, uravnavajo krvni pritisk, znižujejo holesterol, zdravijo bolečine v sklepih, uravnavajo preba-vo, razstrupljajo jetra, pomagajo pri nespečnosti, impotenci in neplod-nosti. Dolg spisek, mar ne?

18PROSTI ČAS

ROGAŠKA SLATINA NEKOČ - drugi delPredstavljamo drugi del zbirke Rogaška Slatina nekoč zbiratelja Roberta Reicha.

Primerjava iz enake perspektive, Ratanska vas leta 1960 in danes.

Zelo popularno je bilo fotogra-firanje v »steklenici«. Na področju Rogaške Slatine sta delovala dva zelo znana fotografa. Foto Tonka in Foto Pelikan (lastnik fotografije je g. Sandi Sochor).

CHIA SEMENASemena chia sodijo v sam vrh super živil, saj vsebujejo ogromno omega 3 in omega 6 maščob, beljakovin, antioksidantov, vita-minov in mineralov. Je rastlina, ki so jo poznali že Maji in Azteki, njena semena pa so bila tako dragocena, da so jih uporabljali kot plačilno sredstvo. Raste v Mehiki in Latinski Ameriki, njene enk-ratne lastnosti pa počasi spozna-vamo tudi pri nas. Naj omenimo, da vsebuje dvakrat več omega 3 maščobnih kislin kot atlantski losos, trikrat več antioksidantov kot sveže borovnice, petkrat več kalcija kot mleko, trikrat več železa kot špinača in dvakrat več kalija kot banana. Vas je osupnilo? In zaradi vseh teh hranil zmanjšujejo holesterol, izboljšujejo vzdržljivost in življenjsko energijo, odlična so za športnike, ki želijo regen-erirati svoje mišice ali povečati vzdržljivost in mišično maso. Nad njimi pa boste navdušeni tudi vsi, ki želite izgubiti kakšen odvečen kilogram, saj zmanjšujejo apetit in imajo nizek glikemični indeks. Chia semena so skorajda brez okusa, zato jih lahko dodamo v smoothije, muslije, jogurt …

MSM oz. MINERAL LEPOTEMSM je kratica za metil-sulfonil-metan. Gre za organsko obliko žvepla, ki je po količini četrti najpomembnejši mineral v človeškem organizmu. Nujen je za sintezo kolagena, vezivnega tkiva v telesu, med katere sodijo koža, lasje, nohti. Ima vlogo graditelja in očiščevalca telesnih celic. Če nam MSM primanjkuje, lahko to vidimo po naslednjih simptomih: brazgo-tine, gube, poškodovana koža. In

kakšni so pozitivni učinki uporabe MSM? Krepi lase, kožo in nohte, odpravlja akne, deluje proti sta-ranju, hrani kožo od znotraj, pomaga ohranjati pravilno delovanje sklepov, kit in vezi, krepi strukture kosti, skle-pov, zob, las in nohtov, pripomore k proizvajanju vitamina C, H, B5, B13, pomaga pri zdravemu delovanju želodca, pozitivno vpliva na prebavo, okrepi delovanje imunskega sistema, izboljša regeneracijo in preskrbo hrustanca.

MACAMaca je koreninasta rastlina, ki raste v Andih. Že Inki so poznali njeno zdravilno moč in jo užili pred vsakim vojnim pohodom za večjo moč, zbranost in vzdržljivost. V sodob-nosti pa so tudi znanstveniki maco označili kot čudežno rastlino, ki pod-pira človekovo telesno oz. duhovno moč in vzdržljivost, vsesplošno krepi in človeku pomaga vzdrževati ravnovesje, zdrav imunski sistem, urejeno prebavo, dobro kri, vitalnost, je pa tudi afrodiziak. Maca vsebuje snovi, ki lahko delujejo podobno kot hormoni in lahko vplivajo na ustrezno raven estrogena, progestina oz. tes-tosterona v krvi in tako pripomorejo k dobremu počutju. Vse navdušence nad ogljikovimi hidrati pa naj razve-selimo, da maca pospešuje presnav-ljanje le-teh. Deluje pa tudi antist-resno, saj sproži kemijski proces po zaslugi katerega se počutimo bolj zadovoljni in polni energije. Uživamo posušene in zmlete surove korenine.Pa smo preleteli zdravilne učinke le peščice super živil. Vendar lahko kljub temu sklenemo, da so njihove lastnosti neverjetne. Če pa hočete preveriti, če vse zgoraj napisano drži, pa vam ne preostane drugega, kot da preizkusite!

(Nataša Fajs)

1919PROSTI ČAS

Stara Pošta oziroma Tržaški dom leta 1925. Na vogalu, kjer je danes TIC, je bila dolga leta lekarna.

Notranjost Attemsa oziroma ta-kratne Hidroterapije leta 1905. Na sliki so naprave, ki morda izgle-dajo malce strašljivo, vendar gre zgolj za telovadne naprave. Trim kabinet oziroma pravi pravcati Fitnes iz leta 1905.

Občinski dom leta 1929, ki je da-nes lepo obnovljen in kjer se na-haja Občina Rogaška Slatina.

Pod Hotelom Soča oziroma današnjim Hotelom Aleksander je bilo čudovito kamnito stopnišče. V načrtu je bilo stopnišče do ho-tela, vmes po pobočju pa urejene razgledne terase s kavarnicami. Do izvedbe žal ni prišlo, tudi stopnišča ni več. Na sliki so vidni še leseni oboki, po katerih so bile razpeljane vrtnice – prav tako sprehajališče.

Še ena primerjava – cerkev Tržišče nekoč in danes. Fotografirano iz približno iste perspektive.

Restavracija Sonce oziroma SOLNCE kot se je imenovalo ta-krat, okoli leta 1910. (Lastnik foto-grafije g. Marko Karlin).

Ples pred Zdraviliškim domom. V Rogaški je bilo ogromno glasbe, plesa, nastopov.

Pluženje cest v 60. letih! Zatego-vanje verig, kozarček za ogrevan-je in gremo dalje. (Lastnik foto-grafije je g. Zlatko Kvesić.)

Pogled z Janine na Ratansko vas in Žibernik okoli leta 1928.

Gospa Magda Černec, zaposlena na bencinski črpalki v Rogaški Slatini. Bencinska črpalka je bila približno na mestu današnjih bank v centru Rogaške. Črpalka na sliki je bila ročna; potrebno je bilo »pumpanje« z ročkami. (Lastnik fotografije je g. Simon Černec).

(Rober Reich)

20PROSTI ČAS

pa bodo poskrbeli: DJ Matthew Z, DJ Matteo Kunst, DJ Manuel Dark, DJ Alex Cvetkov, DJ Clay Clemens, DJ Domi-nique Jardin.

LAMPIONČKI, 21. maj Za mariborsko dogajanje bodo, kot vsako leto, tudi tokrat poskrbeli LAMPIONČKI. Organizatorji so glede programa še precej skrivnostni. Razkrili so le glavno skupino. To bodo eni in edini štajerski rockerji MI2.

MLADI SMO OPEN AIR, 25. majBogato majsko dogajanje bomo zakl-jučili na parkirišču pri logistiki v Celju, kjer prirejajo največji, najglasnejši in najbolj rokenrol glasbeni spektakel na prostem v Celju, MLADI SMO OPEN AIR. Popoldanski del bo namenjen športnim in družabnim aktivnostim, pripravljajo tudi maturantsko parado, predstavila se bodo društva in orga-nizacije, za glasbeno ogrevanje pa bodo poskrbeli Alex Volasko z ban-dom, Kvintet do jutra, DJ Kuky & DJ Il-lusion. Zvečer pa same zvezde! Hrvaški PLAVI ORKESTAR, rockovski MI2, od-lični Varni paljak in ekstravagantni BO! Vstopnice so do 19. maja na voljo po izjemnih 9 EUR (za vse registrirane v portal Mladi smo.si) in jih boste 11. maja lahko kupili tudi v prostorih KŠŠO.

(Nataša Fajs)

Maj bi lahko poimenovali tudi me-sec študentskih žurov, mesec, ko si lahko damo duška na številnih za-bavah pod zvezdnatim nebom, ko se pleše do zore in se sprošča pred vsemi napori, ki nas še čakajo do konca študijskega leta. Pa poglej-mo, kaj bo dogajalo maja, da ne boste slučajno česa izpustili!

MAJSKE IGREKot že tradicionalno, se bo pestro majsko dogajanje začelo z MAJSKIMI IGRAMI. 6. maja bo otvoritev v Rožni dolini, kjer nam prireditelji obljubljajo odklop s skupinami: Bajaga, Happy Ol Mcweasel, Sausages, Legalo kri-minalo in Fireflies. Seveda ne smemo izpustiti tudi POHODA NA ROŽNIK (14. maj), kjer je bolj kot pohod zani-miva zabava. Za dobro vzdušje bodo tako skrbeli Prljavo kazalište, Orlek, Fešta band, Jaguar februar, Climax in First cool. Naslednja prireditev v sklo-pu majskih iger je DAN MESTNEGA LOGA. Tukaj bomo lahko skakali ob ritmih skupine Hladno pivo, pridejo tudi Pero Lovšin, Magnificent U2 tri-bute, Nč od nč in Classified. Majske igre so bodo zaokrožile z zaključkom na Kardeljevi ploščadi. Za konec pa so organizatorji pripravili pravo poslastico. Na oder bo stopil Magnifi-co, Zaklonišče prepeva, Sell out, Sla-inte Ol Friend in Gogs.

ŠKISOVA TRŽNICA, 8. majMaj seveda ne more miniti brez ŠKI-SOVE TRŽNICE. Tudi letos se bomo zabavali na Letnem telovadišču Na-rodni dom Ilirija, tako da si že sedaj uskladite vse študijske obveznosti, da boste lahko 8. maja brezskrbno uži-vali. Škisova tržnica bo vrata odprla že ob 12. uri. Tako bo dnevni program namenjen predvsem predstavitvi študentskih klubov (ja, tudi KŠŠO bo tam) in lokalnih posebnosti. Zvečer pa nas čaka pester glasbeni program na dveh odrih. Na glavnem odru bodo tako nastopili: Dirtswitch, John Doe, Kill kenny, Zebra dots, Manou-che, Dan D, Peter Bič Project, LET 3, Xequtifz. Za elektronske navdušence

Vodič po majskih študentskih žurih

Še danes praznujemo 25. maj? V Kozjanskem in Obsotelju še, zato ste vsi vabljeni na:9. tradicionalni pohod ob dnevu mladosti: Podčetrtek (SLO)-Kumrovec (HR), v soboto, 25. 5. 2013.Zbor ob 5.30 uri pri bifeju RENIER v Podčetrtku. Letos ponovno prečka-mo mejo že v Miljani ter se po lepem Hrvaškem zagorju sprehodimo do Kumrovca. POVRATEK Z AVTOBUSOM OKOLI 15.00 ure izpred bivše trgovine Marjan MARKET.

V ceno 12 € je vključeno: APERITIV, PREVOZ, MAJICA in TRAKEC. MALICA IZ NAHRBTNIKA.

Pohod organizira: MKTD Lepe strune. Prijava je obvezna do torka 21. 5. 2013.

Še vedno imamo dan mladosti»Tito je naše sonce. Tito je naše srce. Naša sreča je neskončna, ker nas zdru-žuje ista ljubezen,« so mladi Jugoslo-vani prepevali na Dnevu mladosti leta 1979, zadnjem za Josipa Broza Tita.»Tito simbolizira tudi povojni komunis-tični režim, ki so ga zaznamovale obsež-ne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin,« so leta 2011 zapi-sali ustavni sodniki v obrazložitvi, zakaj poimenovanje ceste po Titu v Ljubljani ni primerno. Tako eni spomin nanj briše-jo, drugi ga še vedno poveličujejo. Kaj je prav in kaj ne bomo mi prepustili vsake-mu posamezniku. Spomnili pa se bomo na 25. maj ... Gotovo vsi še poznamo Josipa Broza – Tita, čeprav ga današnja generacija študentov ni več mogla videti za časa njegovega življenja. Takrat so vsako leto 25. maja praznovali rojstni dan Tita. Veste, da je (bil nekoč) 25. maj dan mladosti. Sicer se je Tito rodil 7. maja, a CK SKOJ je za dan, ko se je praznoval njegov rojstni dan, določil 25. maj in v nekdanji Jugoslaviji je bil to največji praznik mladine. Na ta dan so potekale športne prireditve in proslave v šolah, na katerih se je prepevalo in recitiralo – s pionirskimi čepicami na glavah in rde-čimi rutkami okrog vratu.Praznovanje pa je zaznamoval vrhunec – štafeta mladosti ali Titova štafeta, ki se je vsako leto začela iz drugega mes-ta in druge republike, prvič iz Kumrov-ca, Titovega rojstnega kraja. Potekala je po vseh jugoslovanskih republikah in svojo pot sklenila 25. maja v jugoslovan-ski prestolnici, Beogradu, kjer je mladi srečni izbranec predal štafeto Titu in mu voščil za rojstni dan.

(N.Š)

Dan mladosti v Mariboru leta 1961.

21

Vrzi OKO na …21

Knjige …Skoraj popolnMiranda je navdušena, ko spozna Grega. Čeden je, bister in duhovit. Natanko to, kar potrebu-je dekle, da si malce popestri življenje. Presneto, saj je skoraj popoln!Tudi Gregu je Miranda zelo všeč. Mlada je, zabavna in nikoli ne klepeta o otrocih. Seveda ji ni zaupal vsega o sebi – celo najprikupnejše dekle bi se znalo zmrdovati nad dejstvom, da je Greg nedavno zapustil svojo nosečo ženo. Ampak saj tega ne more izvedeti – ali pač?Jill Mansell sodi med najboljše avtorice sodobnih romantičnih komedij, saj zna s prikupnimi junaki, romantičnimi zapleti in duhovitimi dialogi vedno poskrbeti za odlično zabavo.

IgraKo Henrik ‚HP‘ Pettersson na vlaku najde mobilni telefon, je njegova prva misel, da bi lahko z njim morda zaslužil nekaj denarja. Toda vsakič, ko skuša aktivirati meni, se na zaslonu pojavijo besede: SI ZA IGRO? Ko HP približno stotič pritisne NE, pa se besedilo nenadoma spreme-ni: SI ZARES PREPRIČAN, DA TI NI DO IGRE, HP? HP je prepričan, da gre za potegavščino njegovega najboljšega prijatelja Mangeja, in odloči se, da bo sodeloval. Korak za korakom sledi navodilom, ki se pojavljajo na zaslonu. Vse skupaj je videti zelo zabavno. Vendar pa mu začnejo stvari postopoma uhajati iz rok in HP-ja postane strah. Zadeva ima v resnici mnogo večje razsežnosti, kot je mislil na začetku. Na koncu HP igra za lastno življenje.

Filme …ZavetjeZvrst: drama, romantičniRežija: Lasse HallstromIgralci: Josh Duhamel, Julianne HoughKatie Feldman prispe v obalno mestece Southport v Severni Karolini, da bi si ustvarila novo, mirno življenje. Najame kočo v gozdu in začne delati kot natakarica v obalnem lokalu. Dela vse, da ne bi izstopala. Toda kljub temu, da se je obdala z visokimi čustvenimi zidovi, jo pri-tegne pristna toplina in skrbi tesno povezanega mesteca, zlasti lastnika lokalne trgovine Alexa in njegovih dveh otrok. Ko se Katie počasi spet nauči zaupati ljudem, se postopno odpira ljubezni, ki ji jo nudijo Alex in otroka. Ampak nič ni tako preprosto, kot se zdi. Znova najdeno srečo ogroža strahotna skrivnost iz prejšnjega življenja. Ko se v mestu pojavi skrivnostni neznanec in začne spraše-vati o njej, se zdi, da preteklosti ne bo mogla uiti. Katie sklene narediti vse, da bo obvarovala novo življenje. 

Stranski učinkiZvrst: drama, triler, kriminalniRežija: Steven SoderberghIgralci: Jude Law, Rooney Mara, Channing Tatum, Catherine Zeta-JonesRooney Mara igra vlogo mlade in depresivne ženske, katere mož (Channing Tatum) bo vsak čas odpuščen iz zapora. Njen svet se obrne na glavo, ko ji psihiater (Jude Law) predpiše zdravilo, ki ima nepričakovane stranske učinke.

Iron Man 3Zvrst: akcija, znanstvena fantastikaRežija: Shane BlackIgralci: Robert Downey Jr., Gwyneth Paltrow, Don Cheadle, Ben KingsleyV tretjem delu se genialen industrialec Tony Stark/Iron Man bojuje proti sovražniku, katere-ga zlo ne pozna meja. Ko Stark ugotovi, da je njegovo življenje uničeno v rokah sovražnika Mandarina, se odpravi na neizprosno pot, da bi našel odgovorne za vso nastalo krivico. Ta neizprosna pot bo preizkušala voljo in vztrajnost Starka na vsakem koraku. Da bo zaščitil tiste, kateri so mu najbližje, bo primoran preživeti s svojimi napravami in se opreti na svojo iznajdljivost in instinkt. Ko se bori za svoje življenje, Stark odkrije odgovor na vprašanje, ki ga je skrivaj strašilo: ali človek naredi obleko, ali pa obleka naredi človeka?

PROSTI ČAS

2222

Študentska kuhinjaPROSTI ČAS

Kozjanska kruhova potica Sestavine (za deset oseb):

VLEČENO TESTO: - 30 dag mehke moke- 1 jajce- mlačna voda- sol- 0,5 dl olja

NADEV:- 0,75 kg belega kruha- 1 l pregrete smetane- 10 jajc- 20 dag sladkorja- 10 dag rozin- 1 vanilijev sladkor- 1,5 kg skute- mleko za namakanje kruha - cimet, limonina lupinica

V posodo damo sestavine za testo, ga zamesimo in pustimo počivati. Nato ga razvaljamo bolj na de-belo in ga položimo v namaščen pekač tako, da na vseh straneh testo visi še prek pekača, pri čemer pa se ne sme pretrgati. Premažemo ga z razžvrkl-janimi jajci ter nanj položimo tanke rezine kruha, ki smo jih pred tem namočili v mleko, in jih tudi premažemo z jajcem. Dodamo plast skute in plast pregrete smetane, ki smo ju sladkali, posuli s cime-tom in dodali naribano limonino lupinico. Vse sku-paj ponovimo tolikokrat, da porabimo vse sestavine in je pekač poln. Na vrhu naj bodo kruhove rezine. Nadev potem na koncu prekrijemo s testom, ki visi prek pekača, debele robove testa pa porežemo. Premažemo z raztepenimi jajci in pečemo eno uro na 180 stopinj Celzija. Na krožniku ponudimo kos potice z jabolčno čežano.

Koruzni krap s čemažemTESTO: - 20 dag bele moke- 10 dag koruzne moke- 1x jajce - sol- 1 žlica masla ali masti

NADEV:- 10 dag čemaža- kisla smetana- sol, poper, drobtine

TESTO:Poparimo koruzno moko z vodo. V ohlajeno maso dodamo ostale sestavine (jajce, sol). Ter mesimo dokler ne dobimo poltrdo testo.

NADEV: Opran čemaž narežemo na tanke trakce in ga na hitro popražimo na maslu ali masti, dodamo sol, poper, kislo smetano ter drobtine (po potrebi). Testo razvaljamo na tanko ter s kozarcem natanko izrežemo kroge, robove premažemo z jajcem. Na sredino testa damo eno žlico nadeva. Nato prepog-nemo in z vilico stisnemo robove. Krap kuhamo v slani vodi 5 minut. Postrežemo ga kot prilogo ali samostojno jed.

Odlična recepta so za vas pripravili v gostilni Šempeter, kjer imajo tudi posebej ugodne cene menijev samo za študente.

23

Zaljubljeni v ToskanoMeseci, ki so pred vami, so kot nalašč za potepanje po sosednji Italiji. In da bi občutili in doživeli delček italijanske pravljice, vam ni treba daleč. Že nekaj ur vožnje od meje nas pozdravlja toskansko sonce, ki sije na to prečudovito pokrajino. Na potovanje smo se s prijateljicami odpravile z vlakom. Mogoče ne ravno najboljša izbira, saj smo bile tako prikrajšane za tiste filmske prizore čudovitih razgledov toskanskih gričev. Pa vendar, če nimate možnosti, da se na pot odpravite z avtom, je vlak idealna rešitev. Povezave so dobre, cene vozov-nic pa primerljive z našimi. Rezervirajte si prenočišče, nabavite dober vodnik in že ste pripravljeni na pohajkovanje po idili.

FIRENCENaša prva postaja so bile Firence, glavno mesto dežele Toskana. Vsi ti mosto-vi čez reko Arno in čudovite ozke ulice te že v nekaj minutah potegnejo vase. Seveda pa ima toskanska prestolnica tudi svoje znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati. V Firencah nikakor ne morete mimo katedrale Santa Maria del Fiore, ki so jo začeli graditi v 13. stoletju. Iz kupole se razprostira čudovit razgled na Firen-ce, toda potrebno je prehoditi 463 stopnic. Poleg nje pa stoji Giottov zvonik. S katedralo se spogleduje tudi krstilnica San Giovanni, ki je stara približno tisočletje. Firence pa veljajo tudi za srce renesanse in v cerkvi Santa Croce (Sveti Križ) se nahaja Michelangelov grob. Splača si ogledati mestno hišo in znamenito galerijo Uffizi. Kot sem že prej omenila, Firence zaznamujejo mostovi. Najbolj slaven je zagotovo most Ponte Vecchio s svojimi trgovinicami, po večini so to zlatarne in trgovine s spominki. Ne boste pa obžalovali niti ogleda Palazze Pitti, mogočne renesančne palače, ki je danes namenjena razstavam.

PISAPot nas je nadalje vodila do Pise. In ni težko uganiti, zakaj. Le kdo ne pozna slav-nega poševnega stolpa? Na žalost, pa je bolj malo govora o Trgu Čudežev, kjer se nahaja ta znamenitost. Razumljivo, da je 55 metrov visok nagnjen stolp glavna atrakcija, saj je resnično čudež, da sploh še stoji, pa vendar ni za zanemariti so-sednje katedrale, čudovite krstilnice in pa pokopališča. Očara pa te tudi zelena in urejena trava, s katere varnostniki bolj ali manj uspešno podijo turiste.

SAN GIMIGNANONa poti do Siene nismo mogle mimo San Gimignana. Majhnega, starega mesteca, ki mu pravijo tudi srednjeveški Manhattan. To ime si je prislužilo predvsem zaradi visokih stolpov, ki ga krasijo. Bilo jih je približno 72, danes jih stoji še 15. Postavili so jih kot statusne simbole, čim višji so bili toliko bolje, uporabljali pa so jih tudi kot obrambne opazovalnice. Drugače pa je San Gimignano majhno mestece, iz enega konca do drugega se pride v slabih 15 minutah. Zanj bi lahko rekli, da je mesto z dušo, mestece, ki te začara in očara in ti preprosto ne gre iz glave.

SIENAPo edinstvenem San Gimignanu smo prispele v Sieno, zadnjo postojanko našega potepa po Toskani. Središče mesta je trg Piazza del Campo, ki je postavljen na mestu nekdanjega rimskega foruma. In prav prijetno se je bilo tam, sredi tega nenavadnega ovalnega trga, kar počiti na tla in gledati turiste, ki so hodili mimo. Trg obkrožata palača Piccolomini ter palača Sansedoni, najstarejša zgradba na Campu. Ogledale smo si tudi mestno hišo, Palazzo Pubblico in k njej priključeni stolp Torre del Mangia, ki je s svojimi 102 metri eden najvišjih srednjeveških stol-pov v Italiji. Do njegovega vrha pa vodi 503 stopnic. Drugače je Siena idealna za uživanje v vrvežu, v raziskovanju ulic in presenečenj v njih.

V Toskani se prav hitro lahko privadiš na podeželsko ležernost malih mestec, kjer, seveda v kombinaciji z dopustniško brezskrbnostjo, vse izgleda preprosto. Pa tudi v večjih mestih ni nič drugače. Z lahkoto se lahko privadiš tudi na podnebje in odlično hrano, na prijazne, sproščene ljudi in njihovo brezskrbnost. In ko enkrat doživiš Toskano, veš, zakaj se vsi navdušujejo nad njo, jo opevajo. Ker je prelepa in posebna.

23NASVET ZA POTEP

24NAPOVEDNIK

Več informacij na www.ksso.si ali na Facebook strani Klub KŠŠO

Sova Zofi izobraževanje4.–7. maj in 7.–11. maj:

Začetni tečaj jadranja

11. maj:

JEZIKOVNI MARATON, 9.00, prostori kluba

26. april:

OKROGLA MIZA – Se lahko kot mlad diplomant zaposlim na Kozjanskem in Obsotelju? 18.00, prostori kluba

Šport:

Vsak petek rekreacija v Telovadnici Šmarje pri Jelšah:Zumba 19.30-20.30 Borilne veščine 21.00-23.00

18. maj: SLOVENIJA MIGA S KŠŠO, 17.00, Športna dvorana Podčetrtek

ČE NE PRIDEŠ, TE NE BO!Pridržujemo si pravico do spremembe datumov navedenih dogodkov. Aktualni datumi bodo objavljeni na naši spletni strani: www.ksso.si