SončnikO b v e s t i l a Z v e z e d r u š t e v z a c e r e b r a l n o p a r a l i z o S l o v e n i j e

n2009

m Deinstitucionalizacija

n Sončkove delavnice

r Sosedje v akciji

s Kako se z otrokom pogovarjati o drugačnosti

Poštnina plačana pri pošti 1113 LjubljanaTISKOVINA

Izdaja: Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije, Rožanska ulica 2,1000 Ljubljana, tel.: 01/534 06 67 ali 23 11 058, fax: 01/568 60 75,e-pošta: zveza@soncek.org, internet: www.soncek.org, davčna št.: 13876970Urednica: Katja TootillNaklada: 9.000 izvodovNa naslovnici: Bojan Golob

Sončnikn2009

Obveščamo vas, da nas lahko kadarkoli pisno ali na kakšen drug način obvestite, da začasno ali trajno prene-hamo uporabljati vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov) za pošiljanje obvestil »Sončnik«, letnegaporočila ter drugih informativnih glasil Zveze Sonček. Prosimo vas, da nam javite morebitne napačne po-datke, ki jih imamo o vas. Pošljete pa nam lahko tudi predloge, pripombe ali pohvale o našem delu. Nudimovam tudi možnost oglaševanja in s tem priložnost, da vas spozna širši krog ljudi.Kontakt: Zveza Sonček, Rožanska ulica 2, 1000 Ljubljana,na elektronski naslov: pr@soncek.org ali po telefonu 01 534 06 67.Hvala za razumevanje!

k Uvodnik: Kriza: izziv in priložnost ... 3

l Zgodilo se je: Poročila o preteklih dogodkih ... 4

m Pogovarjamo se: Deinstitucionalizacija ... 5

n To smo mi: Sončkove delavnice ... 8

o Kako poslujemo: Dohodnina 2008 ... 11

p Dobri zgledi vlečejo: Korak k sončku ... 13

q Tudi vi lahko pomagate: Center Šiška ... 15

r Po navdih: Sosedje v akciji ... 16

s Svetujemo: Kako se z otrokom pogovarjati o drugačnosti ... 17

kt Zgodilo se bo: Napovednik dogodkov ... 19

kk Odprta pisma: Moje prvo jadranje ... 20

kl Bingo! Nagradna igra ... 21

kazalo2

k

Kriza, ki je zaznamovala leto2009, ni razgalila le vseh slabostinašega gospodarstva, temveč tu-di nepravičnost in neučinkovi-tost socialnega varstva.

Vsem vladam do sedaj je bilo jasno, da je veči-na slovenskih podjetij nekonkurenčnih in da bimorali mnoga že zdavnaj zapreti. Namesto te-ga so jih subvencionirali na različne legalne innelegalne načine samo zato, da resnici ni bilotreba pogledati v oči in to povedati tudi navi-dezno zaposlenim. Po drugi strani se je zviše-valo kadrovske in prostorske standarde v jav-nem sektorju, kot da bi bili v državi z neomeje-nimi finančnimi viri.

Kaj imamo s tem mi? Veliko. Drugo za drugimse zapirajo podjetja za zaposlovanje invalidov,ki so lahko obstajala le zaradi njihovih matič-nih firm ali pa so životarila na račun subvencijin privilegiranih naročil. Med tistimi, ki izgub-ljajo zaposlitev, je velik delež njih, ki imajo takali drugačen status invalida in tistih, ki statusaniso iskali, pa bi ga v tem trenutku še kako po-trebovali. Njihovo ponovno prekvalificiranje,dokvalificiranje in izobraževanje je le pretvezaza prikrivanje realne situacije. Ti ljudje prepro-sto ne bodo več dobili zaposlitve in prav tako jone bodo dobili tisti, ki še nikoli niso bili zapo-sleni in bi po takšnem ali drugačnem kriterijulahko dobili status invalida. Delovnih mest zaslabo izobraženo in nizko kvalificirano delov-no silo preprosto ni. Za zahtevna delovna me-sta pa je na voljo na deset tisoče absolventovin diplomirancev, ki podaljšujejo študij in mor-da delajo prek študentskega servisa.

Delovnih mest ni, delo pa verjetno je. Če nedrugje, v sociali zagotovo.

Toda, kako do dela, če lahko v domove za osta-rele ali pa varstveno delovne centre pride letretjina upravičencev? Več jih ne more, ker sostoritve predrage. Predrage pa so predvsem za-radi predrage delovne sile. Na eni strani ima-mo torej poceni delovno silo, ki išče delo, nadrugi strani pa predrago delovno silo, ki imazaposlitev. Paradoks, ki ga odgovorni enostav-no ne želijo reševati, ker bi bilo reševanje pre-več tvegano.

Strošek delovne sile bi bilo potrebno znižati zznižanjem izobrazbenih standardov za opravi-la, kjer ni potrebna visoka izobrazba, temveč lepriučevanje na delovnem mestu, ter z zniža-njem bonitet zaposlenih, ki ne vplivajo na nji-hovo plačo (dopusti, jubilejne nagrade, malice,prevoz). Na ta način bi lahko zaposlitev ponu-dili večjemu številu delavcev z osnovno insrednjo izobrazbo (tudi tistim s statusom inva-lida) in storitve ponudili večjemu številu upo-rabnikov. Kdaj se bo to zgodilo in če se splohbo, pa je veliko vprašanje.

Zveza Sonček je pred izzivom. Kako v danihrazmerah, ko se povečuje število potencialnihuporabnikov socialnih storitev, v okolju, ki jeizjemno togo pri zaposlovanju in podjetništvu,z obstoječimi, kadrovskimi in prostorskimi vi-ri ter zmanjšanimi finančnimi viri, ponuditi sto-ritve večjemu številu uporabnikov in obliko-vati storitve, ki bodo ukrojene po meri uporab-nika?

Težko bo, toda skupaj bomo zmogli.

Jože PrimožičDirektor Zveze Sonček

UvodnikKriza: izziv in priložnost

3

4

Zgodilose je ...

k Sosedje v akciji

Od 2. do 6. novembra je Zveza Sonček v Slo-veniji v okviru projekta »Sosedje v akciji« go-stila predstavnike Društva osob s cerebral-nom i dječjom paralizom iz Zagreba, Hrvat-ski savez udruga cerebralne i dječje paralizein Udrugo Anđeli iz Splita. Zvezini strokovnisodelavci so z gosti izmenjali dobre prakseter izkušnje in znanja na področju dela osebz invalidnostjo.

l Ob 20-letnici delovanja Društva za ce-rebralno paralizo Ptuj – Ormož

26. novembra je na gimnaziji Ptuj Društvoštudentov invalidov odigralo predstavo »Vsekar ste želeli vedeti o nas, pa se niste upalivprašati« v počastitev 20-letnice delovanjaSončka – društva za cerebralno paralizo Ptuj– Ormož.

m Novi prostori Centra Sonček Kranj

1. decembra je predsednik Zveze Sonček Iz-tok Suhadolnik podpisal pogodbo za najem460 m2 prostorov na Bleiweisovi 30 za noviCenter Sonček Kranj. Prostore, v katerih bo-do poleg treh delavnic in skupnega prostoraše prostori za delovanje Sončka, Gorenjskegadruštva za cerebralno paralizo, bo Zveza Son-ček prevzela 4. 1. 2010.

n Sprejem pri predsedniku RepublikeSlovenije

Sprejema nacionalnih invalidskih organizacijin drugih državnih institucij pri predsednikuRepublike Slovenije, dr. Danilu Türku, sta se

3. decembra udeležila predsednik Zveze Son-ček Iztok Suhadolnik in podpredsednik To-mislav Špilak.

o Izobraževanje

• 15. 9. Pričetek izvajanja projekta osveščanjao drugačnosti in podpore vključevanjuotrok s posebnimi potrebami KORAK KSONČKU v šolah in vrtcih ter drugih insti-tucijah

• 22. 9. Pričetek supervizije za učitelje OŠ Li-vade Izola

• 6.–9. 10. Šola za starše v terapevtski koloni-ji Društva za cerebralno paralizo Posavje –2. skupina

• 9. 10. Šola za starše Zasavskega društva zacerebralno paralizo

• 24. 10. Uvodni seminar izobraževanja spre-mljevalcev, vzgojiteljev in učiteljev in dru-gih strokovnih delavcev v vrtcih in šolah

• 12., 17. 11. Šola za starše Koroškega društvaza cerebralno paralizo Slovenj Gradec v Slo-venj Gradcu

• 13.–14. 11. Vikend šola za starše Sončka,društva za cerebralno paralizo Ptuj – Ormož

• 19. 11. Pričetek supervizije za spremljevalcein prostovoljce v Ljubljani

• 21. 11. Evalvacija za vodje in strokovne de-lavce v kolonijah Sončka – Mariborskegadruštva za cerebralno paralizo

• 28. 11. Šola za starše Sončka – Društva za ce-rebralno paralizo Dolenjske in Bele Krajine

lPoročila o preteklih dogodkih

5

m

Pred časom je v Ljubljani potekal Forum po-nudnikov storitev za osebe z invalidnostjoz naslovom Deinstitucionalizacija – izziviza prihodnost. Forum je organizirala Skup-nost organizacij za usposabljanje v sodelo-vanju s EASPD-jem (Evropskim združenjemponudnikov storitev za osebe z invalidnost-jo) in Zvezo Sonček. Ker je deinstituciona-lizacija zelo aktualna tema, smo nekajvprašanj v zvezi z njo zastavili Luku Zelder-looju, generalnemu sekretarju EASPD-ja.

k Deinstitucionalizacija, kaj se skriva podtem pojmom?Nasprotje deinstitucionaliza-cije je institucionalizacija. Kaj je institucio-nalna kultura in kakšna je vloga uporabnikav njej?

O tem, kako opredeliti deinstuticionalizacijopoteka stalna razprava. Pojem je najlažje pov-zeti kot na uporabnika, osebo z invalidnost-jo, osredotočen pogled, ki temelji na njego-vih potrebah in pravicah. Institucionalizaci-ja? Težko je podati univerzalno definicijo in-stitucionalizacije, predvsem zaradi različne-ga kulturnega in pravnega okvira v posamez-nih državah članicah. Tu bi se omejil na poj-

movanje institucionalne oskrbe kot na oskr-bo, ki se izvaja v ločenih bivalnih zavodih. Zainstitucionalno kulturo je značilno, da veli-kokrat izolira uporabnike, jih depersonalizira(uporabnikom denimo vzamejo osebno last-nino). Podvrženi so strogi dnevni rutini, neglede na osebne potrebe ali želje (npr. zbuja-nje, čas obrokov in aktivnosti), razdeljeni naposamezne skupine, kjer se posameznikeobravnava kolektivno, brez zasebnosti in in-dividualizacije. Vzpostavljena je tudi social-na razlika med osebjem institucije in njenimiuporabniki in obstaja nevarnost, da medicin-ski model oskrbe posameznike zreducira nanjihove diagnoze. Ker nimajo zadostneganadzora nad svojim življenjem in pomem-bnimi dejavnostmi, gojenci institucij razvije-jo pasivno vedenje, ki jim onemogoča vklju-čevanje v družbo. Odnos institucije do posa-meznika je prej kot interaktiven, paternalisti-čen.

lKakšno je stališče EASPD-ja do teh dvehnasprotujočih si konceptov?

Institucionalni model oskrbe je neustrezen.Vse bolj se ugotavlja (čeprav se večkrat nedoseže jasnega soglasja), kako značilnosti in-stitucionalizirane oskrbe preprečujejo, da biuporabnikom ponudili zadostno kvalitetoživljenja, zagotovili spoštovanje človekovihpravic in socialno vključenost; in to ne gledena vsote sredstev, ki se namenjajo instituci-jam.

PogovarjamoseDeinstitucionalizacija

m Kakšne so evropske smernice pri dein-stitucionalizaciji? Kateri evropski doku-menti jo opredeljujejo in kako?

Evropska unija in njene članice temeljijo naskupnih vrednotah spoštovanja človekovegadostojanstva, svobode, demokracije, enako-pravnosti, pravne države in spoštovanja člo-vekovih pravic. Vse osebe imajo pravico ži-veti neodvisno in se vključevati v skupnost,pravico, da izberejo kraj bivanja in osebe, skaterimi živijo. Te pravice so določene v us-treznih mednarodnih in evropskih pogodbaho človekovih pravicah, vključno sKonvencijoo pravicah oseb z invalidnostjo, s Konvencijoo otrokovih pravicah, z revidirano Evropskosocialno listino in z Listino o temeljnih pravi-cah Evropske unije.

n Kakšno je stanje na področju deinstitu-cionalizacije v Evropi? Bi ga lahko na krat-ko opisali?

Najnovejše Evropsko skupno poročilo o so-cialni zaščiti in socialni vključenosti (EUJoint Report on Social Protection and SocialInclusion), ki je bilo predstavljeno leta 2009,poudarja, da se je treba ponovno zavezati kzagotavljanju splošnega dostopa do kvalitet-ne, cenovno dostopne dolgotrajne nege. Če-prav večina ljudi, ki potrebuje podporo, rajeprejema storitve na domu ali skupnostne sto-ritve, v mnogih državah institucionaliziranaoskrba še vedno zajame več kot polovico jav-nih izdatkov, namenjenih oskrbi. To je značil-no predvsem za države Srednje in VzhodneEvrope. Predvsem toga zakonodaja in uprav-ni predpisi otežujejo opravljanje v drugihokoljih, kot v velikih institucijah.

Pri otrocih se ocenjuje, da jih po vsej Evropiokrog 150 tisoč živi v oskrbnih zavodih,vključno s »posebnimi šolami«, domovi za

dojenčke, domovi za otroke z motnjo v dušev-nem in telesnem razvoju, za otroke z vedenj-skimi težavami, vključno z ustanovami zamladoletne prestopnike... Pionirski državi napodročju deinstitucionalizacije sta Švedskain Velika Britanija, pa tudi Norveška in Zdru-žene države.

o Katere so glavne ovire pri prehajanju izinstitucionalne oskrbe k skupnostni oskrbi?Katere nevarnosti se pojavljajo ob tem?

Predvsem se srečujemo z neustreznim načr-tovanjem. Ena od napak je pretirano vlaganjesredstev v že obstoječe institucije, pri čemerse večinoma popravi le zunanje »gmotno«stanje ustanove. To seveda otežuje zaprtjestare institucije in odločitev za alternativnoobliko oskrbe. Težavo predstavlja tudi vzdr-ževanje obeh oblik oskrbe, pri čemer se v no-vo deinsitucionalizirano obliko oskrbe vpe-lje najprej uporabnike z lažjimi oblikami in-validnosti, medtem ko osebe s težjo stopnjoinvalidnosti ostanejo v obstoječih instituci-jah z omejenim številom oskrbovalcev. Oviropredstavlja tudi kratkovidno varčevanje aliprenagljeno vpeljevanje deinstitucionalizira-nih oblik, za kar so največkrat krivi nerealničasovni roki in pritiski donatorjev.

6

p Kakšni so konkretni koraki pri uvajanjudeinstitucionalizacije? Na katerih temeljihje možno doseči deinstitucionalizacijo?

Na podlagi uspelih praks so bila osnovanaSkupna temeljna načela (Common BasicPrinciples), ki poudarjajo naslednje: spošto-vanje uporabnikovih pravic in vključevanjeuporabnikov pri odločanju; preprečevanje in-stitucionalizacije; vzpostavljanje »oskrbe natemelju skupnosti«, zaprtje institucij, omeji-tev vlaganj v obstoječe institucije (kljub te-mu, da vzpostavljanje nove alternativne oskr-be zahteva več let), usposabljanje osebja,učinkovito rabo virov, nadzor kakovosti (pou-darek je na zadovoljstvu uporabnikov, torej jenujno sodelovanje uporabnikov, njihovih dru-žin in predstavniških organizacij). Nujen jecelostni pristop, ki bi vprašanja, ki zadevajoprehod iz institucionalne do deinstituciona-lizirane oskrbe, obravnaval na vseh ustreznihpolitičnih področjih (zaposlovanje, zdravstvo,šolstvo, socialna politika ...). Ključnega pom-ena je tudi nenehno ozaveščanje.

q Kakšne bi morale biti storitve v luči de-institucionalizacije?

Uporabniki in njihove družine bi morali bitienakovredni partnerji v procesu deinstitu-cionalizacije. Aktivno bi se jih moralo vključi-

ti in upoštevati pri razvijanju in vrednotenjuoskrbe, ki jo prejemajo. Uporabnikom bi mo-rali zagotoviti dovolj informacij, seveda nanačin, ki jim je razumljiv. Upoštevati in spoš-tovati bi morali specifične potrebe posamez-nikov in jih vključevati pri odločitvah. Staršiali drugi skrbniki bi morali biti deležni uspo-sabljanja za skupnostno oskrbo, ki temelji napartnerstvu, vključujočih odnosih in inter-disciplinarnem pristopu.

r Se lahko zgodi, da deinstitucionalizira-ne storitve postanejo institucionalizira-ne?

Tudi tu obstaja nevarnost. Če nova, alterna-tivna oskrba ne temelji na potrebah posamez-nika in ga premalo upošteva pri odločanju innačrtovanju, je seveda problematična. Doga-ja se, da so zaradi nerazumevanja, kaj je skup-nostna oskrba, alternativne ponudbe preveč»institucionalne«. Lahko so prevelike, zaradimobilnosti osebja postavljene v neposrednibližini izvorne institucije ali celo v isti stavbi.Čeprav se materialne razmere izboljšajo, upo-rabniki še naprej živijo izolirano.

7

Tosmo mi

V Zvezi Sonček v programu varstva, vode-nja in zaposlovanja pod posebnimi pogojiizvajamo aktivnosti, s katerimi skušamo za-posliti osebe z invalidnostjo, pri čemer upo-števamo njihove zmožnosti, potrebe ter že-lje. V Sončkovih delavnicah z lastnim znan-jem razvijamo izdelke in storitve, s kateri-mi osebam z invalidnostjo dajemo možnostzaposlitve ob strokovni usposobljenosti terpodpori sodelavcev in fizičnih prilagodi-tvah na delovnem mestu.

Kaj je to?

V enotah Varstveno delovnega centra Son-ček v delavnicah zaposlujemo odrasle osebez invalidnostjo, ki se ne morejo zaposliti naprostem trgu dela, niti v invalidskih podjet-jih in so upravičeni do te storitve. Del stori-tve obsega zaposlitev pod posebnimi pogojiv rokodelskih delavnicah, kjer uporabniki iz-delujejo različne izdelke, kot so ročno izdela-ne voščilnice, izdelki iz lesa, gline, svile, mo-delirne mase, ter opravljajo različne storitvepo naročilu. Nosilni program delavnic je ve-činoma proizvodnja voščilnic.

Uporabnike programa varstva, vodenja in za-poslovanja pod posebnimi pogoji v delavni-cah spodbujamo k aktivnemu vključevanju vceloten proces proizvodnega dela kot tudi vaktivnosti, povezane z dnevnim življenjem indelom centra.Uporabniki z aktivnim vključe-vanjem v proizvodnji proces spoznajo smisel-nost svojega vloženega dela, sodelujejo pri iz-gradnji in uveljavitvi blagovne znamke Son-ček in - kar je najpomembnejše – po svojihzmožnostih živijo polnovredno in dejavno živ-ljenje. Delovni proces in delovno mesto vSončkovih delavnicah je prilagojeno zmož-nostim osebam z invalidnostjo in večinomatemelji na ročnem delu. V primerih uporab-nikov z zmanjšanimi sposobnostmi se iščejotudi druge rešitve za njihovo zaposljivost.

Osnova za proizvodnjo je letni proizvodni na-črt, ki je zbirnik proizvodnih načrtov po cen-trih, in je oblikovan na osnovi preteklih izku-šenj proizvodnje in prodaje ter vsebuje smer-nice za novo obdobje. Proizvodni načrt potr-di komisija za izdelke.

nSončkove delavnice

8

Izhodišča za proizvodnjo so zmožnosti ude-ležencev v procesu proizvodnje, prodajni na-črt in potrebna finančna sredstva za izplačilonagrad. Nagrada za delo je dohodek, ki gauporabniki prejmejo za delo v delavnicah inse financira iz dobička pri prodaji izdelkov instoritev ter vštetih stroškov za delo.

Rezultat dela v Sončkovih delavnicah so uni-katni ročni izdelki, katerih kvaliteta je višjaod običajnih serijskih izdelkov. Dejstvo, dakupci zaupajo Sončkovim izdelkom potrjujeustvarjalnost, delo in sposobnost oseb z inva-lidnostjo, ki izdelke ustvarjajo. Z nakupomSončkovih izdelkov boste zadovoljni.

Kje je to?

Kako lahko izdelke iz Sončkovih delavnickupite?

Sončkove izdelke lahko kupite v vseh centrihSonček po Sloveniji ali jih naročite prek sple-ta na www.soncek.org.

Kontakt:

Vodja prodaje, Tomislav ŠpilakTel.: 01/534-06-67, faks: 01/568-60-75,mob.: 041/364-379e-pošta: tomi.spilak@soncek.org

Vodja proizvodnje: Janko Rešeta,Tel.: 02/534-80-53, faks: 02/534-80-54,mob.: 041/329-257,e-pošta: murska.sobota@soncek.org

9

UtrinkiDelo v naših delavnicah

»Delam mešane stvari: »cufa-nje,« v petek tudi pospravlja-nje. Všeč mi je različno delo,vsak dan bi si želel delati ne-kaj drugega. Z delom sem del-no zadovoljen, približno v 80%.

Ko zjutraj pridem v službo, za druge skuhamčaj in kavo, ker če ga skuham zase, ga potemlahko skuham še za druge. Rad imam novestvari.«

Bojan Golob

»Še posebej me navdušuje»štrikanje,« tudi lutke so mi ze-lo všeč. Tudi jaz rad param.Prav tako rad pomagam komupri delu. V delavnicah sem žeod leta 1996 in tu mi je še ved-

no všeč. Tu lahko kaj počnem in počutim sekoristnega. Tudi doma so tega veseli, saj iz-delujemo lepe stvari.«

Klemen Žun

»Trenutno postavljam črte zavoščilnice. Ponavadi pa trgampolnilo za lutke. Rad delam vsein tudi pomagam. Najraje pa»trenam«. Ta del leta je za nasv delavnicah zelo pester, zato

mi je všeč. Od vseh stvari , ki jih izdelujemo vdelavnicah, so mi najbolj všeč božički.«

Anže Snedic

»Rada delam vse vrste izdel-kov, »cufam,« tiskam, polnimlutke, delamo tudi kače, rada»štrikam.« Če ne bi mogla pri-ti v delavnico, bi jo zelo pogre-šala; tukaj namreč ni nikoli

dolgčas. Pomembno mi je, ker lahko kogavprašam, če česa ne znam narediti,«

Mojca Južnič

»Najbolj mi je vešč paranje os-tankov pletenin. To me pomir-ja. Rada delam enostavne stva-ri. Jaz sem nova v delavnici,saj sem komaj prišla in zameje še vse novo.«

Sabina Seferović

»Trenutno lepim koščke mar-moriranega papirja na list bel-ega papirja. Jaz sem v delavni-ci šele od 1. 6. in do sedaj mi jetu zelo všeč. Tu mi je bolj všečkot tam, kjer sem bila prej.«

Tina Košmrlj

10

Kakoposlujemo

Zakon o dohodnini vsem davčnim zavezan-cem, ki so prebivalci Republike Slovenije,omogoča, da 0,5 % svoje dohodnine, odmer-jene od dohodkov, ki se vštevajo v letno davč-no osnovo, namenijo nevladnim organizaci-jam, ki delujejo v javnem interesu.

Davčna uprava Republike Slovenije nam jeposredovala naslednje podatke o prejemni-kih dela dohodnine za donacije v letu 2008.

oDohodnina 2008

NAZIV ŠTEVILODONACIJ

%ŠTEVILA

ZNESEKDONACIJ

%ZNESKA

SLOVENSKA KARITAS 12.263 4,66460 143.987,81 EUR 4,62311

DRUŠTVO UNICEF SLOVENIJA 7.868 2,99283 95.047,78 EUR 3,05176

SONČEK - ZVEZA DRUŠTEV ZACEREBRALNO PARALIZOSLOVENIJE

4.626 1,75964 69.508,87 EUR 2,23177

EUROPA DONNA - SLOVENSKOZDRUŽENJE ZA BOJ PROTIRAKU DOJK

2.680 1,01942 40.892,97 EUR 1,31298

DRUŠTVO SOS TELEFON 2.858 1,08713 36.987,08 EUR 1,18757

PRELIMINARNI PODATKI – največjih 5 prejemnikov namenitve dela dohodnine zadonacije 2008:

Opombe:Število donacij ni enako številu donatorjev, ker je posamezni davčni zavezanec lahko razdelil 0,5 %med največ 5 upravičencev za donacije. Število donatorjev je 261.766 (24,9%) dohodninskih zave-zancev, ki so jim izdani informativni izračuni do 31. maja 2009.V preliminarne izračune niso vključeni tisti zavezanci, ki bodo morali oddati dohodninsko napoved(do 30. 6. 2009). Gre za dohodninske zavezance, ki jim informativni izračun ne bo izdan, ker davčnauprava nima podatkov, da bi bili zavezanci za dohodnino. Informativni izračuni so namreč priprav-ljeni na podlagi podatkov, ki jih je prejela od izplačevalcev dohodkov do 31. januarja 2009.

11

12

Za namembo dela dohodnine za donacije seje v letu 2008 odločilo 261.766 (24,9%) zave-zancev, kar pomeni, da je še vedno skoraj 75%zavezancev dohodnino, ki bi jo lahko name-nili donacijam, prepustilo državi.

Zavezanci so del dohodnine za donacije na-menili 262.895 upravičencem v skupnemznesku 3.114.523 EUR, Zveza Sonček je bilamed njimi tretji največji prejemnik.

Po preliminarnih podatkih naj bi Zveza Son-ček prejela donacijo v višini 69.508,87 evrov,namenilo pa naj bi jo nam 4.626 davčnih za-vezancev. Do sredine novembra smo takoprejeli sredstva v višini 65.287,58 evrov. Sred-stva iz tega naslova so bila v letošnjem letunamenjena izgradnji novega stanovanjskegaobjekta za stanovanjsko skupino na Prager-skem.

Vsem, ki ste se v letu 2008 odločili, da bo-ste 0,5% vaše odmerjene dohodnine name-nili Zvezi Sonček, se za izkazano zaupanjeiskreno zahvaljujemo. Pred iztekom leta2009 imate vsi, ki nam še niste namenili0,5% odmerjene dohodnine, možnost, da toše storite. Poudariti velja, da vas to nič ne bostalo - le delež sredstev, ki gre sicer narav-nost v državni proračun, bo v tem primerušel nam. Z namembo vaše odmerjene do-hodnine Zvezi Sonček boste pomagali iz-graditi nov center Sonček v Šiški.

Obrazec za namenitev dela dohodnineZvezi Sonček je dostopen na spletni straniwww.soncek.org

Dobrizgledi vlečejo

»Projekt, ki nas uči spoznavati takšen svet,kot je v resnici, in nam dokazuje, kako lahkodobri vrtci in šole z odločitvijo za vključe-vanje, postanejo še boljši.« To je bistvo pro-jekta Korak k Sončku, ki se danes izvaja vveč kot 250 šolah po Sloveniji.

Koncept projekta Korak k Sončku je ZvezaSonček pripravila že leta 1993 in ga predloži-la Zavodu za šolstvo RS ter vzporedno izdalatudi slikanico "Veveriček posebne sorte", ki joje napisala Svetlana Makarovič. Zavod je pro-gram podprl in vsem regionalnim enotamZavoda in osnovnim šolam izdal pisno pripo-ročilo za sodelovanje v projektu. Projekt soprvikrat izvedli na OŠ Orehek pri Kranju podvodstvom učiteljice Tatjane Štular.

V času, ko je projekt še potekal, je bila spreje-ta nova šolska zakonodaja in številne šolskereforme, ki upoštevajo vključevanje otrok sposebnimi potrebami, kar je bil eden od po-membnejših ciljev tega projekta. Vendar pro-jekt poteka še naprej, saj je uzakonitev pravi-ce do izobraževanja, žal premalo, če hočemodejansko izenačiti možnosti vseh otrok.

Cilj projektaKorak k Sončku je podpirati ob-likovanje vzgojno-izobraževalnega procesabrez ovir, opozarjati na principe vključeva-nja, kot so pozitivni odnos do drugačnosti,odgovornost in profesionalnost vseh v izo-braževalnem procesu, upoštevanje pravicstaršev ter dopolnilno usposabljanje vzgo-jiteljev in učiteljev. Projekt se izvaja v oblikibrezplačnih predavanj, delavnic, medseboj-nega druženja in strokovne pomoči učiteljempri delu z učenci in starši. Namenjen je otro-kom in vzgojiteljem v vrtcih, učencem in uči-teljem nižjih in višjih razredov osnovnih šol,dijakom in učiteljem gimnazij in drugih sred-njih šol. Poteka vsako šolsko leto od septem-bra do junija kot spoznavni ali naravoslovnidan, projektni teden ali daljše projektno uč-no delo.

Izhodišča projekta so: seznanjanje z vsebinoprojekta Korak k Sončku ter z gradivom pro-jekta (priročniki, zloženke, DVD-ji); vključe-vanje vsebine gradiva v redno učno delo; po-govor o različnosti in učenje za sprejemanjedrugačnosti, seznanitev s cerebralno parali-zo ter drugimi invalidnostmi pri otrocih inodraslih.

V projektu je od leta 1993 sodelovalo več kot20 000 drugih aktivnih udeležencev, kot součenci, dijaki, učitelji, starši, otroci in odrasleosebe z invalidnostimi in njihovi družinskičlani, društveni delavci, strokovni delavci,prostovoljci, kulturni delavci in drugi.

Kontakt: Marija Božič,tel: 01 534 06 67, GSM: 041 770 683,e-naslov: sonce@soncek.org

pKorak k Sončku

13

14

Odlomki so vzeti iz glasil Osnovne šoleMirna inOsnovne šole Orehek Kranj. Na obeh šolah seizvaja projekt Korak k Sončku.

15

Zveza Sonček je morala po 19 letih zapusti-ti prostore Centra Sonček na Vojkovi 73, vsoseski BS 3 v Ljubljani, sicer objekta v lastiMestne občine Ljubljana, ter s tem dati pro-stor za manjkajoča mesta v ljubljanskih vrt-cih. Ta nenadna selitev nam je povzročilakar nekaj problemov, še posebej pa nas jeskrbelo, kam naj gredo naši uporabniki s te-ga centra. Zato smo poiskali nadomestneprostore za upravni del Zveze Sonček. Upo-rabnike dveh enot VDC Sonček Ljubljanapa smo morali začasno stisniti na eni loka-ciji – Rožanski ul. 2. Žal je ta rešitev le za-časna, saj je sedaj v centru na Rožanski podposebnimi pogoji zaposlenih kar 50 oseb zinvalidnostjo, kar je veliko preveč.

Rešitev vidimo v adaptaciji novega objektaSonček v Šiški, na TrguKomandanta Staneta5, ki je v naši lasti.Objekt želimo čim prej do-končati, ga urediti in prilagoditi, da bodo lahkonašli v njem mesto in delo naši uporabniki.

Center urejamo v bivši Mercatorjevi trgovi-ni, ki meri 800 m2. Za celotno adaptacijo bo-mo potrebovali 1 mio €. Do sedaj smo s po-močjo Fundacije za financiranje invalidskihin humanitarnih organizacij ter donatorjev žeizvedli dela v vrednosti 300.000 €.

Ko bo adaptacija objekta v Šiški končana,bo v njem našlo delo 15 odraslih oseb z inva-lidnostjo, v programe socialnega vključeva-nja pa se bo vključilo nekaj deset oseb, ki sozaradi svojih zmanjšanih zmožnosti socialnoizključene. Novi center bo hkrati tudi prostorza različne druge dejavnosti, izobraževanja,izvajanje programov različnih nevladnih idr.organizacij.

Za dokončanje pritličja pa po novih izraču-nih potrebujemo dodatnih 420.000 €.

Obračamo na vas, ker nujno potrebujemovašo pomoč!

Pomagate nam lahko:• s denarnim prispevkom prek priložene po-ložnice,• pošljete gotovino,• uporabite sistem plačevanj z mobilnim tele-fonom "postmoneta",• z odstopljeno dohodnino• poveste svojim prijateljem in znancem o na-ši težavi.

Že vnaprej HVALA!

Uporabniki VDCin sodelavci Zveze Sonček

qTudivi lahko pomagateZgradimo center Šiška

16

PonavdihSosedje v akcijir

»Vsak izmed nas ima samo eno življenje, inpravico ima, da ga v okolju, ki ga obdaja, ži-vi kakovostno. Ima pravico, da se poleg vsehobveznosti v življenju lahko tudi sprosti, ve-seli, izrazi žalost, veselje, srečo… in to z ne-kom deli.«To je bila ena zaključnih misli udeležencev pro-jekta Sosedje v akciji v okviru evropskega pro-gramaEvropa zadržavljane, ki je potekal od 2.do 6. novembra v Sloveniji. Zveza Sonček kotpartner sodeluje v projektu, katerega nosilec jeDruštvo osoba s cerebralnom i dječjom parali-zom iz Zagreba. Sodelujoči partnerji so še Hr-vatski savez udruga cerebralne i dječje parali-ze in UdrugaAnđeli iz Splita.

Cilj projekta Sosedje v akciji je dvigniti kako-vost življenja tako osebam z invalidnostjo, kotljudem, s katerimi sodelujemo pri oblikovanjuvsakodnevnega življenja.

Vsebina programa Evropa za državljane jerazdeljena v tri sklope. Sestavljajo jo: izme-njava dobrih praks, znanj in izkušenj; razvija-nje partnerskih odnosov in opredelitev skup-nih ciljev organizacij za ustvarjanje novihstrategij, ki izhajajo iz človekovih pravic oseb

z invalidnostmi; ter implementacija skupnihdogovorjenih aktivnosti v vsakodnevnemživ-ljenju.

Zveza Sonček je v okviru izmenjave dobrihpraks v Centru Sonček Maribor gostila starše,otroke s posebnimi potrebami in strokovne so-delavce iz Hrvaške. Predstavili smo jim naše iz-kušnje, storitve in programe, ki jih izvajamo zaosebe s posebnimi potrebami, ter vlogo ZvezeSonček v širšem družbenem okolju. Gostomsmo prek obiskov in ogledov pokazali, kakootroke s posebnimi potrebami v lokalnem oko-lju vključujemo v vrtce, šole s prilagojenim pro-gramom, redne osnovne in srednje šole. Sez-nanili smo jih tudi z zaposlitvenimi aktivnost-mi v Varstveno delovnem centru Sonček, vVarstveno delovnem centru Polž Maribor in za-poslitvenem centru Sončna pot. Podrobnejesmo jim predstavili tudi delovanje Sončka –Mariborskega društva za cerebralno paralizo,Zvezini storitvi varstveno delovnega centra ininstitucionalnega varstva, ter programe, kot soobnovitvena rehabilitacija, zdravstveno tera-pevtske kolonije, počitnice, izobraževanje, sve-tovanje, prostočasne aktivnosti in rekreacija.

Gostje so izrazili zadovoljstvo, ker so imeli mož-nost spoznati različne oblike dela. Hrvaškapredstavnica za cerebralno paralizo je pou-darila, naj bo to srečanje začetek nečesa prijet-nega, nekega novega prijateljstva, sodelovanja,druženja in izmenjave izkušenj v korist vseh so-delujočih.

Drugi del programa izmenjave dobrih praks bopotekal med 3. in 7. majem prihodnje leto v Za-grebu in Splitu.

Janko Rešeta

Svetujemo

Vprašanje je bilo zastavljeno na spletnemzdravstvenem portalu Med.Over.Net, na fo-rumu Cerebralna paraliza, nanaša pa se naproblem drugačnosti in sprejemanje le te.

"Kako se pogovarjati z osemletnim otrokom,ko vpraša: »Zakaj moja sestra ne hodi,čeprav vsak dan telovadi? Zakaj vedno po-barva čez črto?«Zanima me tudi, kdaj se otrok začne zave-dati, da je »drugačen,« in kako odgovarjati,ko bo tudi sam začel spraševati, zakaj še nehodi in ali bo kdaj hodil. (Deklica je starapet let in pol, ima cerebralno paralizo,uporablja voziček, njen kognitivni razvoj paje za njeno starost povprečen).Potrebujem praktičen nasvet."

Spoštovani,

težko bom vedela, kaj je za vas praktičennasvet. Le predvidevam lahko, da so to "prave"besede, kako obema otrokoma na njimarazumljiv način razložiti stanje enega izmed

njiju. Ampak prav vi in njun oče sta edina, kibosta to naredila najbolje, saj ju tudi najboljpoznata in je to za vaju najpomembnejše.

Zato ne bom "dajala nasvetov," temveč bomob tem vašem vprašanju le razmišljala inmorda vam bo ta informacija malce pomagalapri tej nič kaj hvaležni nalogi. Sorojenci so ve-likokrat kompas sprejemanja drugačnosti vdružini in nas s svojimi vprašanji prisilijo, damoramo opustiti varljivo upanje, češ dabodo razlago dobili kje drugje ali pa bodokar nekako razumeli. Žal je razlaganje otro-kove drugačnosti tesno povezano s spreje-manjem otroka in vedenjem celotne družine(tudi razširjene) do otroka in okolja. Starši sotukaj ključni. Prevečkrat težijo le k popravl-janju otrokove drugačnosti (in vsaka terapijaje prav to) in okolju ne sporočajo dovolj jasno,da je otrok zanje sprejemljiv tak, kot je tukajin zdaj, in ne šele, ko bo npr. hodil ali ko bo us-pešen v šoli. Zavedam se, da rehabilitacijaotroka mora potekati, a ne sme "povoziti"sporočila, da je tak, kot je v tem trenutku, tudipovsem sprejemljiv.

Pri otrocih s cerebralno paralizo je percepcija(zaznavanje) motena in njen razvoj mora bitinačrten, saj ne poteka avtomatično kot priotrocih, ki teh težav nimajo. Barvanje čez črtoje npr. nekaj, kar je posledica poškodbemožganov in je pri nekaterih otrocih dejstvo,tako kot je dejstvo, da imamo rjave oči in nemodrih. Telovadba (fizioterapija) je morda lepodpora, ki vzdržuje stanje takšno, kot je, nipa recept in tudi ne zagotovilo, da bo otrok s

17

sKako se z otrokom pogovarjati odrugačnosti

težjo gibalno oviranostjo hodil. To je dejstvoin nič ni drugače, če ga zavijemo v celofan indamo pentljo – le otroke večkrat zbega. Velikose lahko pogovarjamo o tem, česa otrok nezmore, lahko pa več o tem, kaj zmore – to jenaša izbira. Hkrati pa se moramo zavedati, dalahko naše predstave o otroku in o tem, kaj najbi bil, taistemu otroku jemljejo najpomemb-nejše, kar ima, njegovo otroštvo. Sprejemanjesamega sebe je nekaj, kar gradimo z vzgojo inz našim odnosom do okolja. Današnja družbanam res vedno bolj sporoča, da nismo spre-jeti, da človek zlepa ni dovolj dober, da morana vsak način uspeti in biti najboljši. To pa jevečkrat v nasprotju z eno od temeljnih potrebvsakega človeka, ki je najbolj izrazita prav votroštvu: biti hoten, želen, sprejet. Tu gre zaotrokovo pravico, da je navzoč v tem svetu, daje sprejet od svojih staršev in drugih.

Otrok ne potrebuje zbeganega očeta, ki ne ve,kaj bi z njim, in raje veliko dela, ker moradružina preživeti. Otrok ne potrebuje zaskr-bljene in ambiciozne mame, ki ga želi pred-vsem spreminjati. »Vsak otrok je že človek inga mi starši ne bomo šele naredili!« praviJanusz Korszak.

Če bomo mi sami, kot starši z vsaj malo za-čudenja in občudovanja sprejemali svojegaotroka takšnega, kot je, in bomo načrtnovsak dan verjeli v prepričanje, da lahko nad-ziramo le svoje odzive na vedenje drugih inda niti slučajno nemoremo nadzirati drugihin njihovega vedenja, bo to veliko. Ni zago-tovila in recepta, ki bo preprečeval, da otrocine bodo kdaj prizadeti zaradi svojega polo-žaja. A če vanje verjamemo in jim sporočamosvoje zaupanje, če smo jih naučili, da njihovopočutje ni odvisno od vedenja drugih, ampakod njihovega odziva, smo ustvarili pogoje zasprejemanje samega sebe.

To ni lahka naloga in najprej se moramovprašati, ali sprejemamo sami sebe kot rodi-telja otroka, ki je drugačen. Gre torej za pro-ces, ki naj bi ga začeli zelo zgodaj v otroštvu invodili skozi otrokovo odraščanje, zato ga nemoremo skrčiti na priložnostne "primerne"besede pri odgovarjanju na otrokova vpra-šanja in dileme.

Torej, če povzamem, kaj naj bi kot staršinaredili:– resnično sprejemajmo otroka in njegovo dru-gačnost– ozavestimo in sprejmimo spremembe v dru-žinski dinamiki– s primerno vzgojo gradimo otrokovo inte-griteto– spodbujajmo otrokovo samostojnost in delo-vanje

Vem, da vse to že upoštevate in boste zmoglitudi vnaprej, predvsem pa verjemite, da bostazmogla oba vaša otroka. Skupaj boste našli zavse vas najboljši način.

Moderatorka foruma Cerebralna paraliza naportalu Med.Over.Net je Marija Božič, vodjasvetovanja in izobraževanja pri Zvezi Sonček,tel: 01 534 06 67, GSM: 041 770 683,e-naslov: sonce@soncek.org.

18

19

ktZgodilose boNapoved bodočih dogodkov

k Kolegij direktorja Zveze Sonček

19. decembra bo potekal v Centru SončekElerji potekal kolegij direktorja Zveze Sonček.

l Prednovoletno srečanje odpade

Letošnje prednovoletno srečanje sodelavcevZveze Sonček zaradi varčevalnih ukrepovodpade.

m Izobraževanje

• 3. 12. Delavnica v okviru projekta KORAK KSONČKU v Antona Globočnika Postojna

• 5. 12. Drugi seminar izobraževanja spreml-jevalcev, vzgojiteljev in učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljubl-jani (skupina A)

• 12. 12. Drugi seminar izobraževanja spreml-jevalcev, vzgojiteljev in učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih, šolah v Mari-boru (skupina B)

• 15. 12. Supervizija za učitelje OŠ Livade Izola

• 17. 12. Supervizija za spremljevalce in pros-tovoljce v Ljubljani

• December 2009 II. del Šole za starše Koroš-kega društva za cerebralno paralizo SlovenjGradec v Slovenj Gradcu

• 14. 1. 2010 Supervizija za spremljevalce inprostovoljce v Ljubljani

• 23. 1. 2010 Tretji seminar izobraževanja spre-mljevalcev, vzgojiteljev in učiteljev in drugihstrokovnih delavcev v vrtcih in šolah v Ljub-ljani (skupina A)

• 30. 1. 2010 Tretji seminar izobraževanjaspremljevalcev, vzgojiteljev in učiteljev indrugih strokovnih delavcev v vrtcih, šolah vMariboru (skupina B)

n Stojnična prodaja izdelkov iz Sončkovihdelavnic

V decembru bo po Sloveniji potekala proda-ja ročnih izdelkov iz delavnic enot Varstevnodelovnega centra Sonček.

Razpored predpraznične stojnične prodaje:

Osrednja Slovenija• Kolosej Ljubljana: od 2. do 23. 12.• nakupovalno središče Maximarket, Ljubljana:od 3. do 23. 12.

Štajerska• nakupovalno središče Europark, Maribor:

od 23. do 27. 11. in od 30. 11. do 15. 12.• Osnovna Šola Slovenska Bistrica: 3. 12.• prireditev Palčkovanje, Miklavž na Drav-

skem polju: 8. 12.

Primorska• Tržnica Koper: 5., 12. in 19. 12.

Prekmurje• nakupovalno središče BTC, Murska Sobo-

ta: od 16. do 18. 12.• prireditev Praznični december, Murska So-

bota: 22. 12.• nakupovalno središče Maximus, Murska

Sobota

Odprtapisma

Sem Monika Planinc iz Podsrede. V letu 2008sem videla na televiziji, da gredo invalidi najadranje. Moja velika želja je bila, da bi šla tu-di jaz. Spomladi 2009 sem stopila v stik sSončkom in vpisali so me na seznam kandi-datov. Štiri dni pred odhodom so me pokli-cali po telefonu in mi povedali, da bomo šli19. septembra. To me je zelo prijetno prese-netilo.

Na pot smo se odpravili z avtobusom. Prvipostanek na poti smo imeli v Ljubljani, kjernas je sprejel župan Ljubljane gospod ZoranJankovič. Srečanje z županom je bilo zelo pri-jetno. Podaril nam je majice z napisom Mir-no morje in kape. Župan je vsem skupaj pri-jazno zaželel srečno pot in mirno morje. Na-to smo se odpeljali z avtobusom do Šibenika.

Tam smo iz avtobusa prestopili na jadrnico,kjer smo ostali ves teden. Na jadrnici smospali in jedli. Vsak dan smo jadrali po Dalma-ciji iz mesta v mesto. Ko smo prispeli v Bio-grad smo imeli možnost, da se gremo voziti spolpodmornico. Tudi jaz sem se udeležila teavanture in mi ni žal. Tam sem v živo videla

lepote morskega sveta, ki jih včasih gledamsamo preko televizije.

Imeli smo ves teden lepo vreme, da smo selahko vsak dan kopali v morju. Vsi skupajsmo preživeli prečudovit teden, ki je tako hi-tro minil. Nato je prišel po nas avtobus in od-peljali smo se proti domu. Doma v mislihobujam lepe spomine na jadranje.

Lep pozdrav vsem mornarjem, s katerimi sempreživela lep teden na morskih valovih.

Monika

20

kkMoje prvo jadranje

BingoklNagradna igra

21

Vabimo vas, da sodelujete v naši nagradniigri. V vsaki številki obvestil bomo pripravilinovo vprašanje in vas nagradili z lepimi in za-nimivimi nagdradami. Zadenite tudi vi!

Odgovorite na nagradno vprašanje in se po-tegujte za lepe nagrade:

k Nagradno vprašanje:

Kaj odlikuje Sončkoveizdelke?

l Nagrade:

1. nagrada: šal saten, slika na steklo

2. nagrada: prtiček, slika na steklo

3. nagrada: slika na steklo

m Vaš odgovor:

Na vprašanje lahko odgovorite z izpolnitvijoobrazca za sodelovanje v nagradni igri naspletni strani www.soncek.org ali pošljete od-govor s svojimi podatki (ime, priimek, na-slov in telefonska številka, e-poštni naslov)prek dopisnice na naslov: ZVEZA SONČEK– Rožanska 2, 1000 Ljubljana, s pripisom Bin-go – nagradna igra.

Pravilne odgovore bo izžrebala posebna ko-misija, izžrebanci oziroma nagrajenci pa bo-do objavljeni v naslednji številki Sončnika inna spletni strani www.soncek.org.

Nagrajenci bodo o nagradah pisno obvešče-ni. Nagrajenci s sodelovanjem v nagradni igrisoglašajo, da se njihovi osebni podatki obja-vijo v naslednjem Sončniku in spletni staniwww.soncek.org.

Opomba: S sodelovanjem v nagradni igri ude-leženec dovoljuje Zvezi Sonček uporabo svo-jih podatkov za namene obveščanja.

Srečo pri pri oktobrskem Bingu so imeli:

1. nagrada: Dragica Šošterič – volnena lutka,svilena ogrlica

2. nagrada: Natalija Globevnik – slika nasvilo, obesek Sonček

3. nagrada: Metka Rutar Piber – prtiček, obe-sek Sonček

Iskrene čestitke!

RAZPRODANO

RAZPRODANO

RAZPRODANO

T i s k a n e v o š č i l n i c e

Ročno izdelane vošči lnice in poslovna dari la

RAZPRODANO

RAZP

RODANO

RAZP

RODANO

RAZPRODANO

VI PODARITE ŽELJO, MI PODARIMO EURO.

Pozdravljeni,

V Novi KBM menimo, da je čas ob izteku leta primerna priložnost za izkaz dodatnepozornosti našim pomembnim javnostim, ob tem pa bomo letos več pozornosti na-menili širjenju vrednot dobrodelnosti. Letos bomo tako posebno praznično pozornostnamenili tistim, ki so potrebni naše pomoči, saj se kot ena največjih finančnih skupinv Sloveniji zavedamo, da imamo pomemben vpliv na okolje, v katerem delujemo, innaš vpliv razumemo kot pomembno odgovornost širiti dobro.

V okviru decembrske dobrodelne akcije Tisoč želja, ena banka bomo zbirali lepeželje, preko lepih želja pa sredstva za Sonček – Zvezo društev za cerebralno par-alizo Slovenije. Na spletni strani www.tisoczelja.si bo vsak lahko oblikoval novo-letno čestitko s svojo željo in jo posredoval svojim bližnjim. Za vsako poslano nov-oletno čestitko pa bo Nova KBM Zvezi Sonček namenila 1 evro. Naše sporočilo jejasno – ni potrebno veliko, da pomagaš, saj vsak lahko pomaga že z eno samo željo.