kvalifikacijska struktura na področju družbenih · pdf filepublikacija kvalifikacijska...

KvalifiKacijsKa struKtura na področju

družbenihved

KvalifiKacijsKa struKtura na področju družbenih ved

Avtorji besedila: mag. Borut Mikulec, dr. Miroljub Ignjatović, dr. Samo Uhan Uredil: mag. Borut Mikulec

Jezikovni pregled: Jana Šmagelj

Koncept in oblikovanje: Kofein dizajn d.o.o.

Založnik: Center RS za poklicno izobraževanje Ljubljana, marec 2014

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

658:331.54(0.034.2) 331.54(497.4)(0.034.2)

MIKULEC, Borut Kvalifikacijska struktura na področju družbenih ved [Elektronski vir] / [avtorji besedila Borut Mikulec, Miroljub Ignjatović, Samo Uhan]. - El. knjiga. - Ljubljana : Center RS za poklicno izobraževanje, 2014

ISBN 978-961-6904-23-0 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Ignjatović, Miroljub 3. Uhan, Samo 272709632

Publikacija Kvalifikacijska struktura na področju družbenih ved je nastala v okviru operacije Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki jo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete „Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti“, 1.4. prednostne usmeritve „Pospeševanje razvoja novih zaposlitvenih možnosti“.

Kdo in Kaj je cpi

center republike slovenije za poklicno izobraževanje (cpi) je osrednja razvojna in svetovalna institucija na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja v sloveniji. Med temeljne naloge cpi sodijo priprava strokovnih podlag in metodoloških izhodišč, kompetenčno zasnovanih poklicnih standardov, razvoj sodobnih modularno zasnovanih izobraževalnih programov, izvedba evalvacij in druge aktivnosti, ki pripomorejo k večji kakovosti poklicnega in strokovnega izobraževanja ter povezujejo izobraževanje s področjem dela. s tem cpi spodbuja vseživljenjsko učenje in prispeva k razvoju posameznikov ter družbe kot celote.

1. Uvod 9

2. Pojasnila urednika 10

3. Družbene vede 12

4. Slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij 15

5. Ključni pojmi 17

6. Kvalifikacijska struktura 20

7. Opisi posameznih kvalifikacij 29

7.1 diploMirani politolog (un) 29

7.2 diploMirani sociolog (un) 32

7.3 diploMirani antropolog (un) in … 35

7.4 diploMant družboslovne inforMatiKe (un) 38

7.5 diploMant družboslovne inforMatiKe (vs) 40

7.6 diploMirani eKonoMist (un) 42

7.7 diploMirani eKonoMist (vs) 48

7.8 diploMirani etnolog in Kulturni antropolog (un) 50

7.9 diploMirani etnolog in Kulturni antropolog (un) in … 52

7.10 diploMant evropsKih študij (un) 54

7.11 diploMirani geograf (un) 56

7.12 diploMirani geograf (un) in … 61

7.13 diploMirani družboslovni inforMatiK (un) 69

7.14 diploMirani družboslovni inforMatiK (vs) 72

7.15 diploMirani KoMuniKolog (un) 75

7.16 diploMant tržnega KoMuniciranja (un) 76

7.17 diploMirani Kulturolog in antropolog (un) 77

7.18 diploMirani Kulturolog (un) 80

7.19 diploMirani Kulturolog (un) in … 81

7.20 diploMant MedijsKe produKcije (vs) 84

7.21 diploMant MedijsKih študijev (un) 86

7.22 diploMant MedijsKih študijev (un) in … 88

7.23 diploMant Mednarodnih odnosov (un) 90

7.24 diploMirani obraMboslovec (un) 91

Kazalo

7.25 diploMirani psiholog (un) 93

7.26 diploMant psihosocialne poMoči (vs) 98

7.27 diploMant socialne politiKe (un) 101

7.28 diploMant socialnega MenedžMenta (vs) 104

7.29 diploMirani sociolog (un) in … 107

7.30 diploMant sociologije in interdisciplinarnega

družboslovja (un) 112

7.31 diploMirani družboslovec (un) 114

7.32 Magister eKonoMsKih ved 116

7.33 Magister diploMacije 126

7.34 Magister družboslovne inforMatiKe 128

7.35 Magister eKonoMije 132

7.36 Magister etnologije in Kulturne antropologije 134

7.37 Magister etnologije in Kulturne antropologije in … 136

7.38 Magister etničnih študij 139

7.39 Magister evropsKih študij 140

7.40 Magister svetovnih študij 141

7.41 Magister geografije 142

7.42 Magister geografije in … 146

7.43 Magister MedijsKih in KoMuniKacijsKih študijev 148

7.44 Magister KoMuniKologije 150

7.45 Magister socialne in Kulturne antropologije 152

7.46 Magister Kulturologije in antropologije 154

7.47 Magister Kulturologije 158

7.48 Magister latinsKo-aMerišKih študij 159

7.49 Magister poslovnih in eKonoMsKih ved 161

7.50 Magister MedKulturnega MenedžMenta 163

7.51 Magister Mednarodnih in diploMatsKih študij 165

7.52 Magister Mednarodnih odnosov 167

7.53 Magister Migracij in MedKulturnih odnosov 169

7.54 Magister MedijsKopravnih študij 172

7.55 Magister obraMboslovja 174

7.56 Magister MedijsKe produKcije 176

7.57 Magister odnosov z javnostMi 178

7.58 Magister politologije 179

7.59 Magister psihologije 182

7.60 Magister psihosocialne poMoči 188

7.61 Magister razvojnih študij 191

7.62 Magister socialnega MenedžMenta 193

7.63 Magister sociologije 197

7.64 Magister tržnega KoMuniciranja 204

7.65 Magister varnostnih študij 205

7.66 Magister priMerjalnega loKalnega razvoja 207

7.67 Magister človeKovih pravic in deMoKratizacije 209

7.68 Magister poslovnih ved 211

7.69 Magister znanosti 213

7.69.1 s področja antropologije 213

7.69.2 s področja etnologije in kulturne antropologije 214

7.69.3 s področja geografije 215

7.69.4 s področja geografije kontaktnih prostorov 216

7.69.5 s področja komunikologije 218

7.69.6 s področja mednarodnih odnosov 219

7.69.7 s področja menedžmenta kadrov in delovnih razmerij 220

7.69.8 s področja menedžmenta neprofitnih organizacij 221

7.69.9 s področja obramboslovja 222

7.69.10 s področja politologije 223

7.69.11 s področja psihologije 225

7.69.12 s področja sociologije 227

7.69.13 s področja ženskih študij in feministične teorije 229

7.70 specialist obraMboslovja 230

7.71 doKtor znanosti 231

7.71.1 s področja antropologije 231

7.71.2 s področja ekonomskih in poslovnih ved 233

7.71.3 s področja geografije 235

7.71.4 s področja informacijske družbe 241

7.71.5 s področja sociologije 243

7.71.6 s področja aplikativnih psiholoških študij 247

7.71.7 s področja eksperimentalne psihologije 249

7.71.8 s področja psihologije osebnosti 251

7.71.9 s področja razvojnopsiholoških študij 253

7.71.10 s področja analize politik 255

7.71.11 s področja diplomacije 258

7.71.12 s področja družboslovne informatike 260

7.71.13 s področja javne uprave 262

7.71.14 s področja komunikologije 264

7.71.15 s področja kulturologije 266

7.71.16 s področja mednarodnih odnosov 268

7.71.17 s področja organizacijsko kadrovskih študij 270

7.71.18 s področja politologije 273

7.71.19 s področja razvojnih študij 276

7.71.20 s področja študij življenjskih potekov 278

7.71.21 s področja študij vsakdanjega življenja 281

7.71.22 s področja upravljanja in razvoja organizacij 283

7.71.23 s področja varnostnih študij 285

7.71.24 s področja vojaških družboslovnih študij 287

7.71.25 s področja vedenjske in kognitivne nevroznanosti 290

7.71.26 s področja upravljanja različnosti 292

7.71.27 s področja managementa 294

7.71.28 s področja mednarodnih in diplomatskih študij 296

7.71.29 s področja okoljskih in prostorskih študij 298

8. Priloga: opisniki ravni SOK 300

9. Viri 304

88Pomen krajšav in kratic

CPi àcenter rs za poklicno izobraževanje

dK àdodatne kvalifikacije

eCTS1 àevropski sistem prenosa in zbiranja kreditnih točk

eOK àevropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje

eOvK àevropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij

KLASiuS àklasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja

KT àkreditne točke

MiZŠ àMinistrstvo za izobraževanje, znanost in šport

nAKviS ànacionalna agencija rs za kakovost v visokem šolstvu

nPK ànacionalna poklicna kvalifikacija

SOK àslovensko ogrodje kvalifikacij

SurS àstatistični urad rs

1 European Credit Transfer and Accumulation System

99

1 uvod

Pričujoča publikacija, ki temelji na slovenskem ogrodju kvalifikacij, ima namen predstaviti kvalifikacijsko strukturo na področju družbenih ved v Republiki Sloveniji. Namenjena je vsem dijakom, študentom, delodajalcem ter ostalim deležnikom, saj dokaj enostavno prikazuje kvalifikacije s celotnega področja družbenih ved, ki jih je mogoče pridobiti v Sloveniji, pregledno pa pojasnjuje tudi vsebino, zahtevnostno raven in značilnosti vsake posamezne kvalifikacije.

Publikacija prav tako nudi osnovo za razumevanje, lažje priznavanje in primerjavo posameznih slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih evropskih držav, saj preko pobude o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje, katere temeljni cilj je spodbuditi mobilnost državljanov Evropske unije in omogočiti vseživljenjsko učenje, prikazuje raven evropskega ogrodja kvalifikacij za vsako posamezno kvalifikacijo s področja družbenih ved v Sloveniji.

S tem delom stopamo na pot uresničevanja priporočil Evropskega parlamenta in Sveta (2008), slovenskim državljanom pa omogočamo enake možnosti za priznavanje njihovih kvalifikacij na trgu dela v drugih evropskih državah.

10

2. pojasnila urednika

Kvalifikacijska struktura SOK na področju družbenih ved je sestavljena iz kvalifikacij, ki jih je v Slovenji mogoče pridobiti znotraj sistema formalnega izobraževanja. Kvalifikacij, pridobljenih izven sistema formalnega izobraževanja (NPK), trenutno ni mogoče pridobiti za področje družbenih ved in jih zato na tem mestu ne prikazujemo. Temelji na zaključnem poročilu Slovenije ‚Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij‘(2013). Nastala je v okviru projekta Slovensko ogrodje kvalifikacij, ki se izvaja v letih 2009–2014 in je financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada ter Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Področje družbenih ved smo definirali na podlagi KLASIUS-P2. Področje družbenih ved je klasifikacijska kategorija po KLASIUS-P3, označena s kodo 31 Družbene vede, ter podrobneje obsega: družbene vede (310), psihologijo (311), sociologijo in študij kultur (312), politologijo, odnose posameznik – družba – država (313) in ekonomijo (314).

V kvalifikacijsko strukturo družbenih ved smo umestili tiste kvalifikacije, ki so trenutno v veljavi, kar pomeni, da jih je akreditiral NAKVIS (ravni SOK od 7 do 10). Izjemo smo naredili le na ravni SOK 9, to je v primeru specializacije po univerzitetni izobrazbi in magisterija znanosti, saj je bil zadnji vpis v oba programa mogoč še v letu 2009/10, diplomanti pa imajo pravico zaključiti študijski program do izteka študijskega leta 2015/20164.

Pri opisu učnih rezultatov (learning outcomes) smo v novih bolonjskih programih privzeli opise splošnih ter predmetno specifičnih kompetenc (ravni SOK od 7 do 10).

Opisi posameznih kvalifikacij s področja družbenih ved, prikazani v 7. poglavju, bodo na voljo tudi v spletnem registru kvalifikacij SOK5, s čimer bomo na eni strani zagotovili nadaljnje posodabljanje in točnost podatkov teh kvalifikacij, po drugi strani pa bodo opisi posameznih slovenskih kvalifikacij dostopni uporabnikom vseh evropskih držav (tudi v angleškem jeziku), s čimer bomo omogočili lažjo primerljivost slovenskih kvalifikacij s kvalifikacijami drugih evropskih držav.

Publikacija Kvalifikacijska struktura SOK na področju družbenih ved je razdeljena na več poglavij. V tretjem poglavju je opisano področje družbenih ved, v četrtem prikazujemo pomen slovenskega in evropskega ogrodja kvalifikacij, v petem so predstavljeni ključni pojmi SOK, v šestem poglavju je prikazana kvalifikacijska struktura s področja družbenih ved ter njeno ujemanje z evropskim ogrodjem

2 Klasifikacija področij izobraževalnih aktivnosti/izidov (KLASIUS-P) je podsistem Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (KLASIUS), sprejetega z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifi-kacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/2006).

3 Opisi klasifikacijskih kategorij po KLASIUS-u so sestavni del Metodoloških pojasnil klasifikacij-skega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 89/2006).

4 Za vse ostale starejše in predbolonjske kvalifikacije pa je na voljo primerjalna tabelarična razvr-stitev vrst in tipov kvalifikacij v SOK (glej: http://www.nok.si/), pridobljenih v Republiki Sloveniji oziroma na ozemlju Republike Slovenije pred 25. 6. 1991. Slednje bo opredelil tudi Zakon o sloven-skem ogrodju kvalifikacij (v pripravi).

5 http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.

http://www.nok.si/

http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx

11

kvalifikacij, v sedmem so podani opisi posameznih kvalifikacij skladno z zastavljenimi parametri SOK in EOK, v prilogi pa povzemamo opisnike ravni SOK.

mag. Borut Mikulec, CPI

12

3. družbene vede

Družbene vede se v najširšem pomenu ukvarjajo z raziskovanjem družb, vedno bolj kompleksnih odnosov med posamezniki oziroma družbenimi skupinami, med posamezniki/družbenimi skupinami in družbenimi podsistemi ter pojasnjevanjem posledic teh odnosov za posameznike, družbene skupine in družbe kot celote. Številne discipline družbenih ved na različnih nivojih obravnavajo vedenje posameznikov, dinamiko skupin in delovanje družbe v celoti. V ta namen družbene vede razvijajo in uporabljajo metodološke pristope, ki družbenim vedam zagotavljajo znanstveno veljavnost in zanesljivost.

Razmeroma veliko število različnih družboslovnih disciplin na prvi pogled ovira opredelitev temeljnega področja, ki je v središču zanimanja družboslovcev. Vendar je takšen le prvi vtis. Raznolikost družboslovnih disciplin in ved kaže predvsem na kompleksnost sodobnih družb in obsežnost tem, s katerimi se ukvarja družboslovje, predvsem pa velja, da različne discipline ponujajo specifične odgovore na v izhodišču enaka vprašanja. Ne glede na posebnosti vsake od družboslovnih disciplin so za družboslovje kot celoto ključna naslednja vprašanja:

- Prvo in najbolj osnovno je seveda vprašanje o družbeni strukturi. Družboslovci vseh vrst se sprašujejo o tem, kateri elementi sestavljajo družbo, kakšno je njihovo medsebojno delovanje, kakšen je njihov vpliv na družbene spremembe in kako se družbe razlikujejo med seboj.

- Drugo, nič manj pomembno, je vprašanje zgodovinskega razvoja družb. Družboslovci se sprašujejo, kako družbe napredujejo, kateri so ključni dejavniki razvoja, kako pojasniti razlike v razvoju, kako se oblikujejo politični, ekonomski in drugi podsistemi modernih družb.

- Tretje, a ne najmanj pomembno, pa je vprašanje razmerja med posameznikom in družbo oziroma družbenimi skupinami. Za družboslovce je pomembna predvsem dilema o tem, v kolikšni meri sodobne družbe posegajo v posameznikovo individualnost in avtonomnost, o tem, ali jo sploh še omogočajo in kakšne so posledice za posameznika in družbo.

Družboslovje v tem pogledu postaja »način razmišljanja« o sodobnem svetu. Reševanje problemov sodobnih družb si ni mogoče zamisliti brez razlag in rešitev, ki jih ponujajo sociologija, ekonomija, psihologija, politologija in druge družboslovne discipline.

Dober primer družboslovnega razmišljanja o svetu so dogodki, do katerih je prišlo v zadnjih desetletjih zlasti v visoko razvitih državah blaginje. Govorimo o tako imenovanem postmodernem kulturnem preobratu – sindromu sprememb, ki ga obeležuje nov nabor vrednot, ki so se izoblikovale v razmerah ekonomske (socialne) in fizične varnosti. To je imelo za posledico uveljavitev t. i. emancipatornih vrednot, v ospredju katerih je posameznik, njegova svoboda, samoizpolnitev in ustvarjalno delo, prosti čas, socialni stiki, široka družbena participacija ter strpnost do različnosti v načinu življenja nasploh.

Številne družboslovne študije ugotavljajo, da na nastanek takšne orientacije ekonomska rast nima več neposrednega vpliva, pač pa izoblikovana demokratična kultura teh držav. Govorimo o kakovostno drugačnem sistemu vrednot in prepričanj, kar se kaže v tem, kako ljudje gledajo na življenje in kaj od njega pričakujejo. Družboslovje pri tem ni povsem pasivno, v veliki meri te spremembe sooblikuje.

13

Primerov dobrih družboslovnih »praks« je veliko, še posebej velja omeniti vlogo družboslovja pri odkrivanju vzrokov za globalno krizo in tudi pri oblikovanju rešitev za izhod iz nje. Naj samo omenimo, da so nekatere politike in blaginjski modeli, s katerimi so v nekaterih družbah uspeli znatno omejiti posledice globalne krize, rezultat »aktivnega« družboslovja.

Študij različnih disciplin na področju družbenih ved diplomantom ponuja izjemno širok nabor znanj in veščin, ki jih iščejo zaposlovalci tako v javnem kot zasebnem sektorju. Sposobnost reševanja kompleksnih družbenih vprašanj je najpomembnejša primerjalna prednost diplomantov družbenih ved.

Opis delovnega področjaPodročje delovanja družboslovcev je izredno razvejano, v grobem pa lahko delovna področja razdelimo na področja, s katerimi se ukvarjajo sociologija, psihologija, politologija, ekonomija, komunikologija in študije kultur.

Družboslovci opravljajo delo predvsem na raziskovalnem, svetovalnem in pedagoškem področju. Diplomanti naredijo kariero na področju raziskovalnega, analitičnega, vodstvenenga, izobraževalnega in svetovalnega dela v pretežno javnem, vendar tudi v zasebnem sektorju. Gre torej za relativno široko možnost zaposlovanja v gospodarskih družbah, medijih, domačih in mednarodnih institucijah, izobraževalnih ustanovah in javni upravi (na lokalni, regionalni in državni ravni). Težišče dela so ustanove, ki se ukvarjajo z načrtovanjem politik in razvojem, s prostorsko-ekološko problematiko ter z drugimi družbeno pomembnimi dejavnostmi v javni in državni upravi ter v javnih in zasebnih gospodarskih družbah.

V zadnjem času postaja pomembno še eno področje, na katerem se uveljavlja družboslovje: t. i. družboslovni informatiki samostojno ali v sodelovanju z drugimi strokovnjaki uporabljajo in razvijajo informacijske tehnologije ter informacijske sisteme v dejavnostih, kjer je potrebno tako znanje o delovanju družbe, države in njunih ustanov kot poznavanje informacijskih tehnologij.

Družboslovci lahko opravljajo več poklicnih dejavnosti, ki temeljijo na sposobnostih kritičnega in analitičnega mišljenja, poznavanju zakonitosti delovanja družbe ter na metodoloških znanjih in veščinah. Izdelek oziroma storitev družboslovca se razlikuje glede na to, kje dela. S končanjem študija lahko diplomant družboslovja začne svojo karierno pot na področju diplomacije in javne uprave kot politolog, lahko upravlja s človeškimi viri kot sociolog-kadrovski menedžer, ustvari kariero kot zasebni podjetnik, načrtuje in izvaja tržno-komunikacijske aktivnosti v oglaševanju, odnosih z javnostmi kot komunikolog, pospešuje prodajo, raziskuje trg, svetuje na področju podjetništva kot ekonomist ali pri načrtovanju proizvodnih procesov kot industrijski psiholog.

Vse te aktivnosti lahko tudi poučuje na srednji in visoki stopnji izobraževanja. Poleg teh, s specifično izobrazbo določenih delovnih mest, pa družboslovci lahko zapolnijo tudi druga delovna mesta, kjer se pričakuje širša razgledanost ter uporaba tako imenovanih mehkih veščin (komunikativnost, upravljanje s časom, timsko delo, reševanje problemov, prožnost itn.)

Možnost zaposlovanja je odvisna od razvitosti družb, razvitosti in strukture celotnega gospodarstva/trga dela, gospodarskih in razvojnih trendov, političnih in drugih družbenih odločitev, potreb delodajalcev ter ne nazadnje tudi od števila diplomantov določenih smeri. Število vpisanih študentov v družboslovju in tudi število diplomantov različnih smeri družboslovja je v

14

zadnjem času predmet številnih debat v slovenski družbi. Predvsem v povezavi z relativno višjim deležem brezposelnih diplomantov družboslovja med prav tako naraščajočim številom brezposelnih diplomantov nasploh.

V študijskem letu 2012/2013 je bilo od skupaj 84 300 vpisanih visokošolskih študentov na področju družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved vpisanih 29 174 študentov (34,6 %), od tega samo na področju družbenih ved 11 039 (13,1 %) študentov. Hkrati so k celotnemu številu diplomantov v letu 2012 (16 884) družbene vede prispevale 2 456 (14,6 %) (SURS, Statistični letopis 2013) diplomantov.

Na zaposljivost tako družboslovcev kot drugih diplomantov vplivajo številni dejavniki, in sicer poleg števila vpisanih študentov naslednji: gospodarski trendi, razvitost in struktura slovenskega gospodarstva in njegova sposobnost sprejeti vedno večje število diplomantov ter prehod (tudi) slovenske družbe iz pretežno industrijske v družbo storitev in znanja. Ob tem je treba opozoriti tudi na to, da vedno večja kompleksnost sodobnih družb, tudi slovenske, proizvaja vedno več družbenih izzivov (brezposelnost, tveganje revščine, staranje prebivalstva in potreba po socialni skrbi itn.), s katerimi se lahko spopadajo le za to izobraženi in usposobljeni kadri, ravno s področja družboslovja.

dr. Miroljub Ignjatović in dr. Samo Uhan Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani

15

4. slovensko in evropsko ogrodje kvalifikacij

Pobuda za nastanek slovenskega ogrodja kvalifikacij v Sloveniji je odraz priporočil, ki so nastala na podlagi dveh evropskih kvalifikacijskih ogrodij, in sicer: Evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2008) in Evropskega ogrodja visokošolskih kvalifikacij (2005). Njun temeljni namen je povezati sisteme kvalifikacij različnih evropskih držav, pri čemer delujeta kot pretvornika oziroma ‚metaogrodji‘, s katerima postajajo kvalifikacije med različnimi evropskimi državami in sistemi (izobraževanja in usposabljanja) lažje primerljive in bolj razumljive.

Obe evropski ogrodji sta medsebojno skladni in usklajeni6, le da EOK vsebuje 8 referenčnih ravni, ki obsegajo celoten razpon kvalifikacij, od elementarne do podiplomske akademske stopnje (doktorat), medtem ko EOVK obsega ‚le‘ kvalifikacije s področja terciarnega izobraževanja in sestoji iz treh stopenj in kratkega cikla.

V Sloveniji so se pristojna ministrstva ter socialni partnerji odločili, da vzpostavimo eno in enotno nacionalno ogrodje kvalifikacij, katerega namen je doseči prepoznavnost in transparentnost kvalifikacij v Sloveniji in Evropski uniji, njegov temeljni cilj pa podpreti vseživljenjsko učenje, povezati in uskladiti slovenske podsisteme kvalifikacij ter izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.

SOK je komunikacijsko ogrodje z manjšim reformnim dometom, katerega temelj sta resorna zakonodaja in Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja7 (KLASIUS). Ker SOK na drugačen način vzpostavlja odnos med temeljnim stopenjskim izobraževanjem in kvalifikacijsko strukturo kot KLASIUS, spreminja število ravni z osem (z dvema podravnema) na deset (brez podravni). Deset ravni v SOK omogoča fleksibilno povezavo med izobraževalno in kvalifikacijsko strukturo. Usklajenost in prožnost obeh struktur nudita osnovo za lažje prepoznavanje kvalifikacij in priznavanje neformalno in priložnostno pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc. Ta element predstavlja reformni značaj ogrodja (Kvalifikacije v SOK … 2012, str. 5).

Sestavine slovenskega ogrodja kvalifikacij so (Umeščanje slovenskega ogrodja… 2013, str. 30):

1. Opisniki ravni: opisani na desetih ravneh in v treh kategorijah (znanje, spretnosti, kompetence) (glej prilogo);

2. Ogrodje kvalifikacij: tabelarična predstavitev vrst in tipov kvalifikacij na desetih kvalifikacijskih ravneh8;

3. Metodologija opisovanja in umeščanja kvalifikacij9;

6 6. raven EOK je skladna s prvo stopnjo EOVK, 7. raven EOK z drugo stopnjo EOVK, 8. raven EOK s tretjo stopnjo EOVK ter kratki cikel EOVK s 5. ravnjo EOK.

7 Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 46/2006, 15/2008 Odl. US: U-I-370/06-20 in Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.

8 Več v prav tam, str. 32–34.

9 Več v prav tam, str. 54–59.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200815&stevilka=460

16

4. Register kvalifikacij SOK: opisuje kvalifikacije skladno z zastavljenimi parametri SOK ter predlaganimi parametri portala EOK. Dostopen je na spletnem naslovu: http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx.

SOK se z obema evropskima kvalifikacijskima ogrodjema primerja na podlagi umeščanja ravni SOK v ravni EOK in EOVK oziroma, rečeno preprosteje, na podlagi izdelanega ‚prevajalnika‘ med SOK in EOK/EOVK. Ta je za kvalifikacijsko strukturo družbenih ved prikazan v 6. poglavju, kjer je za vsako posamezno kvalifikacijo navedena raven SOK in pripadajoča raven EOK.

Več informacij o slovenskem in evropskem ogrodju kvalifikacij je dostopnih na spletni strani SOK (www.nok.si) in spletni strani EOK (http://ec.europa.eu/eqf/home_sl.htm).

http://www.nok.si/register-kvalifikacij.aspx

http://www.nok.si

http://ec.europa.eu/eqf/home_sl.htm

http://ec.europa.eu/eqf/home_sl.htm

17

5. Ključni pojmi10

nACiOnALnO OGrOdJe KvALiFiKACiJ je orodje za razvoj in razvrščanje kvalifikacij v enotno dogovorjen sistem. Kvalifikacije so glede na zakonsko določena merila ter učne rezultate in opisnike razvrščene na ravni, prikazani so odnosi med kvalifikacijami, nakazane so možnosti horizontalne in vertikalne prehodnosti med kvalifikacijami. Ogrodje kvalifikacij prispeva k izboljšanju kakovosti, dostopnosti in priznanju kvalifikacij na trgu dela v državi ali mednarodno. Enota SOK je kvalifikacija.

KvALiFiKACiJA pomeni uradni rezultat procesa ocenjevanja in priznavanja pristojnega organa, ki odloči, da je posameznik dosegel učne rezultate v skladu z opredeljenimi standardi. Kvalifikacije pridobivamo v sistemu formalnega izobraževanja in izven njega. Glede na vrsto kvalifikacije imajo te vrednost na trgu dela, v sistemu formalnega izobraževanja ter pri vseživljenjskem učenju. Izkazujejo se z javnimi listinami (potrdili, spričevali, diplomami, certifikati).

vrSTO KvALiFiKACiJe tvorijo kvalifikacije, ki jih združuje skupen namen kvalifikacije. V slovenskem izobraževalnem sistemu ločimo tri vrste kvalifikacij: izobrazbe, nacionalne poklicne kvalifikacije ter dodatne kvalifikacije.

TiP KvALiFiKACiJe je skupina kvalifikacij, ki jo združuje enaka vrsta kvalifikacije, enaka kvalifikacijska raven in sorodni splošni namen kvalifikacije z vidika nadaljnjega izobraževanja oziroma zaposlovanja.

iMe KvALiFiKACiJe je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje posamezne kvalifikacije. Ime kvalifikacije je privzeto oziroma oblikovano skladno s pravili in prakso, značilno za posamezno vrsto kvalifikacij.

10 Povzeto po: Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vse-življenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo: Slovenija. (2013). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

18

rAvenje kot strukturni element ogrodij kvalifikacij treba razumeti kot niz zaporednih korakov (razvojno kontinuiteto), ki so izraženi kot območja generičnih rezultatov, po katerih je mogoče razvrščati tipične kvalifikacije. Ravni so pragmatična umetna tvorba, razvijajo se v daljšem obdobju.

STOPnJA je pojem, ki se veže na sistem formalnega izobraževanja in nanj vezane stopnje izobrazbe11.

ZnAnJe je rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. Pridobivanje znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.

SPreTnOSTi se v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij nanašajo na kognitivne spretnosti (npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali praktične spretnosti (npr. ročne, kreativne spretnosti, uporaba materialov, orodij in instrumentov itd.).

KOMPeTenCe se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Ločimo generične in poklicno specifične kompetence. V SOK kompetence razvrščamo glede na kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja.

uČni reZuLTAT pomeni znanje, spretnost in kompetenco, standardizirano na določeni kvalifikacijski ravni. Je izjava o tem, kar kandidat na neki kvalifikacijski ravni po zaključenem učnem obdobju ve, je zmožen narediti in se odločiti.

Učni rezultati so lahko oblikovani v povezavi s tečaji, programskimi enotami, z moduli, s programi. V teh povezavah se učni rezultati povezujejo v kvalifikacijo oziroma izobrazbo.

11 Posamezne stopnje opredeljuje Slovenska zakonodaja, medtem ko jih KLASIUS nadomešča s širšim terminom raven.

19

iZObrAZbA je rezultat formalnega izobraževanja in označuje stopnjo ter področje formalne izobrazbe, ki jo je posameznik pridobil. Izkazuje se s spričevalom ali z diplomo.

nACiOnALnA POKLiCnA KvALiFiKACiJA je delovna poklicna oziroma strokovna usposobljenost, ki je potrebna za opravljanje poklica ali posameznih sklopov zadolžitev v okviru poklica na določeni ravni zahtevnosti. Izkazuje se s certifikatom.

dOdATnA KvALiFiKACiJA dopolnjuje usposobljenost kandidata in je bodisi skupna določenemu strokovnemu področju bodisi transverzalna in/ali prenosljiva na več strokovnih področij. Z dodatno kvalifikacijo posameznik širi svojo kvalificiranost in kompetenčnost ter tako povečuje svojo konkurenčnost na trgu dela. Dodatna kvalifikacija ne dviguje posameznikove stopnje izobrazbe. Izkazuje se s certifikatom.

20

12 Ker so akreditacijski postopki za dodatne kvalifikacije še v razvoju, v tej fazi niso vključene v ogrodje.

6. Kvalifikacijska struktura

Spodnja tabela prikazuje kvalifikacijsko strukturo na področju družbenih ved skladno s SOK. V njej so zaobjete kvalifikacije, pridobljene v sistemu formalnega izobraževanja (izobrazbe), ter pripadajoča raven EOK za vsako posamezno kvalifikacijo s področja družbenih ved. Kvalifikacij, pridobljenih izven sistema formalnega izobraževanje na področju družbenih ved ni mogoče pridobiti, saj nacionalne poklicne kvalifikacije za to področje ne obstajajo.

Kljub temu da SOK (2011, 2012, 2013) med kvalifikacije, pridobljene izven sistema formalnega izobraževanja, umešča tudi dodatne kvalifikacije (glej 5. poglavje, Ključni pojmi), le-teh v pričujočo kvalifikacijsko strukturo nismo umestili, saj v njem niso navedeni kriteriji (metodologija) za umeščanje dodatnih kvalifikacij v ogrodje. Te bo (med drugim) podrobneje opredelil zakon SOK, ki je trenutno v pripravi.

tabela 1: Umestitev kvalifikacij s področja družbenih ved v SOK ter ujemanje z EOK

Kvalifikacije, pridobljene v sistemu formalnega izobraževanja

Kvalifikacije, pridobljene izven sistema formalnega izobraževanja

eOK rAven

iZObrAZbe nACiOnALne POKLiCne KvALiFiKACiJe

dOdATne KvALiFiKACiJe12

1. raven 1.

2. raven 2.

3. raven 3.

/

4. raven 4.

/

5. raven 4.

/

6. raven 5.

/ /

7. raven 6.

diploMirani politolog (un)/diploMirana politologinja (un)

diploMirani sociolog (un)/diploMirana sociologinja (un)

diploMirani antropolog (un) in …/diploMirana antropologinja (un) in …

/

21



eOK rAven



diploMant družboslovne inforMatiKe (un)/diploMantKa družboslovne inforMatiKe (un)

diploMant družboslovne inforMatiKe (vs)/diploMantKa družboslovne inforMatiKe (vs)

diploMirani eKonoMist (un)/diploMirana eKonoMistKa (un)

diploMirani eKonoMist (vs)/diploMirana eKonoMistKa (vs)

diploMirani etnolog in Kulturni antropolog (un)/diploMirana etnologinja in Kulturna antropologinja (un)

diploMirani etnolog in Kulturni antropolog (un) in …/diploMirana etnologinja in Kulturna antropologinja (un) in …

diploMant evropsKih študij (un)/diploMantKa evropsKih študij (un)

diploMirani geograf (un)/diploMirana geografinja (un)

diploMirani geograf (un) in …/diploMirana geografinja (un) in …

diploMirani družboslovni inforMatiK (un)/diploMirana družboslovna inforMatičarKa (un)

Ô

22



eOK rAven



Ô

diploMirani družboslovni inforMatiK (vs)/diploMirana družboslovna inforMatičarKa (vs)

diploMirani KoMuniKolog (un)/diploMirana KoMuniKologinja (un)

diploMant tržnega KoMuniciranja (un)/diploMantKa tržnega KoMuniciranja (un)

diploMirani Kulturolog in antropolog (un)/diploMirana Kulturologinja in antropologinja (un)

diploMirani Kulturolog (un)/diploMirana Kulturologinja (un)

diploMirani Kulturolog (un) in …/diploMirana Kulturologinja (un) in …

diploMant MedijsKe produKcije (vs)/diploMantKa MedijsKe produKcije (vs)

diploMant MedijsKih študijev (un)/diploMantKa MedijsKih študijev (un)

diploMant MedijsKih študijev (un) in …/diploMantKa MedijsKih študijev (un) in …

diploMant Mednarodnih odnosov (un)/diploMantKa Mednarodnih odnosov (un)

diploMirani obraMboslovec (un)/diploMirana obraMboslovKa (un)

23



eOK rAven



diploMirani psiholog (un)/diploMirana psihologinja (un)

diploMant psihosocialne poMoči (vs)/diploMantKa psihosocialne poMoči (vs)

diploMant socialne politiKe (un)/diploMantKa socialne politiKe (un)

diploMant socialnega MenedžMenta (vs)/diploMantKa socialnega MenedžMenta (vs)

diploMirani sociolog (un) in …/diploMirana sociologinja (un) in …

diploMant sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (un)/diploMantKa sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (un)

diploMirani družboslovec (un)/diploMirana družboslovKa (un)

8. raven 7.

Magister eKonoMsKih ved/Magistrica eKonoMsKih ved

Magister diploMacije/Magistrica diploMacije

Magister družboslovne inforMatiKe/Magistrica družboslovne inforMatiKe

Magister eKonoMije/Magistrica eKonoMije

Magister etnologije in Kulturne antropologije/Magistrica etnologije in Kulturne antropologije

Ô

24



eOK rAven



Ô

Magister etnologije in Kulturne antropologije in …/Magistrica etnologije in Kulturne antropologije in …

Magister etničnih študij/Magistrica etničnih študij

Magister evropsKih študij/Magistrica evropsKih študij

Magister svetovnih študij/Magistrica svetovnih študij

Magister geografije/Magistrica geografije

Magister geografije in …/Magistrica geografije in …

Magister MedijsKih in KoMuniKacijsKih študijev/Magistrica MedijsKih in KoMuniKacijsKih študijev

Magister KoMuniKologije/Magistrica KoMuniKologije

Magister socialne in Kulturne antropologije/Magistrica socialne in Kulturne antropologije

Magister Kulturologije in antropologije/Magistrica Kulturologije in antropologije

Magister Kulturologije/Magistrica Kulturologije

Magister latinsKo-aMerišKih študij/Magistrica latinsKo-aMerišKih študij

25



eOK rAven



Magister poslovnih in eKonoMsKih ved/Magistrica poslovnih in eKonoMsKih ved

Magister MedKulturnega MenedžMenta/Magistrica MedKulturnega MenedžMenta

Magister Mednarodnih in diploMatsKih študij/Magistrica Mednarodnih in diploMatsKih študij

Magister Mednarodnih odnosov/Magistrica Mednarodnih odnosov

Magister Migracij in MedKulturnih odnosov/Magistrica Migracij in MedKulturnih odnosov

Magister MedijsKopravnih študij/Magistrica MedijsKopravnih študij

Magister obraMboslovja/Magistrica obraMboslovja

Magister MedijsKe produKcije/Magistrica MedijsKe produKcije

Magister odnosov z javnostMi/Magistrica odnosov z javnostMi

Magister politologije/Magistrica politologije

Magister psihologije/Magistrica psihologije

Magister psihosocialne poMoči/Magistrica psihosocialne poMoči

Magister razvojnih študij/Magistrica razvojnih študij

Ô

26



eOK rAven



Ô

Magister socialnega MenedžMenta/Magistrica socialnega MenedžMenta

Magister sociologije/Magistrica sociologije

Magister tržnega KoMuniciranja/Magistrica tržnega KoMuniciranja

Magister varnostnih študij/Magistrica varnostnih študij

Magister priMerjalnega loKalnega razvoja/Magistrica priMerjalnega loKalnega razvoja

Magister človeKovih pravic in deMoKratizacije/Magistrica človeKovih pravic in deMoKratizacije

Magister poslovnih ved/Magistrica poslovnih ved

9. raven 8.

Magister znanosti/Magistrica znanosti (s področja antropologije; ekonomije13; etnologije in kulturne antropologije; geografije; geografije kontaktnih prostorov; komunikologije; mednarodne ekonomije14; mednarodnih odnosov; menedžmenta kadrov in delovnih razmerij; menedžmenta neprofitnih organizacij; obramboslovja; politologije; psihologije; sociologije; ženskih študij in feministične teorije;

13 Ker nismo uspeli pridobiti podrobnejših podatkov od izvajalca študijskega programa te kvalifikacije v doglednem času, opis te kvalifikacije v 7. poglavju ni prikazan.


27


16 Diploma o specializaciji je primerljiva z EOK ravnjo 7 (več v Umeščanje slovenskega ogrodja ... 2013, str. 54).









eOK rAven



zakonske in družinske terapije15)

specialist16 za psihološKo svetovanje/specialistKa za psihološKo svetovanje17

specialist18 za šolsKo psihologijo/specialistKa za šolsKo psihologijo19

specialist20 za družinsKo terapijo/specialistKa za družinsKo terapijo21

specialist22 obraMboslovja/specialistKa obraMboslovja

10. raven 8.

doKtor znanosti/doKtorica znanosti (s področja antropologije; ekonomskih in poslovnih ved; geografije; sociologije; informacijske družbe; aplikativnih psiholoških študij; eksperimentalne psihologije; psihologije osebnosti; razvojnopsiholoških študij; analize politik;

Ô

28



eOK rAven



Ô

diplomacije; družboslovne informatike; javne uprave; komunikologije; kulturologije; mednarodnih odnosov; okoljskih in prostorskih študij; organizacijsko kadrovskih študij; politologije; razvojnih študij; študij življenjskih potekov; študij vsakdanjega življenja; upravljanja in razvoja organizacij; varnostnih študij; vojaških družboslovnih študij; vedenjske in kognitivne nevroznanosti; upravljanja različnosti; managementa; mednarodnih in diplomatskih študij)

29

7. opisi posameznih kvalifikacij

7.1 diplomirani politolog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni POLiTOLOG (un)/diPLOMirAnA POLiTOLOGinJA (un)

Tip kvalifikacije Visokošolska univerzitetna izobrazbavrsta kvalifikacije Izobrazba

vrsta izobraževanja

Visokošolsko univerzitetno izobraževanje

Trajanje 4 leta, 240 kreditnih točkvstopni pogoji • Matura ali

• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu.

raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • znanje in kompetence o disciplinah in področjih, ki se

dotikajo javnih politik in javne uprave ter njene strukture in delovanja (to omogoča poznavanje delovanja države, njenih struktur in procesov oblikovanja javnih politik),

• poznavanje okolja izbranega področja, discipline in uporabo metodoloških orodij – znanje in kompetence s področja znanosti same, zlasti z vidika metod in tehnik raziskovanja, ki je nujno potrebno za uspešno in učinkovito delovanje javne uprave in oblikovanje javnih politik,

• načrtovanje, vrednotenje, iskanje rešitev problemov na področjih javnih politik in javne uprave,

• ustno in pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,

• timsko in skupinsko delo – sodelovanje, kooperativnost, izpolnjevanje vlog v skupinah.

Ocenjevanje in zaključevanje

SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

naprEdOvanjE:Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse študijske obveznosti v tekočem letu in zbere 60 KT.

Ô

30

Ô

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri predmetih vseh letnikov, opraviti strokovno prakso in uspešno zagovarjati diplomsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede23

Prehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

23 Pridobitev istega strokovnega naziva omogoča tako študijski program Politologija – analiza politik in javna uprava kot tudi Politologija – študije politike in države. Najprej prikazujemo opis kompetenc po programu Politologija – analiza politik in javna uprava, nato pa še po programu Politologija – študije politike in države.

31

KvalifiKacija diPLOMirAni POLiTOLOG (un)/diPLOMirAnA POLiTOLOGinJA (un)




Trajanje 4 leta, 240 kreditnih točk vstopni pogoji • Matura ali


raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • poznavanje konceptov, ključnih institucij, delovanja

političnih procesov,• ustrezna metodološka znanja s področja kvalitativnih in

kvantitativnih metodologij,• raziskovanje politoloških fenomenov,• teoretska znanja in njihovo analizo,• uporabo različnih raziskovalnih metod,• analizo različnih političnih situacij, razmerij moči med

političnimi subjekti ter njihov opis in predstavitev javnosti v pisni in govorni obliki,

• pisno strokovno izražanje,• formuliranje strokovnih idej v različnih oblikah,• govorno javno nastopanje,• vodenje razprave in sodelovanja v njej,• delo v skupini,• samostojno analitično delo,• uporabo najsodobnejših tehničnih in elektronskih

sredstev.Ocenjevanje in

zaključevanjeSiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).


pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vpisanih predmetih in uspešno zagovarjati diplomsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vedePrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

32

7.2 diplomirani sociolog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni SOCiOLOG (un)/diPLOMirAnA SOCiOLOGinJA (un)






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • analizo družbenih fenomenov, procesov, odnosov

in situacij v družbi na različnih organizacijskih in institucionalnih ter teritorialnih ravneh: v družini, podjetjih, organizacijah, inštitucijah (državnih, lokalnih, regionalnih in nadnacionalnih),

• reševanje (obvladovanje in mediacijo) družbenih konfliktov, zlasti v kompleksnih organizacijah kot so večja podjetja, nevladne in vladne službe, občinski uradi, izobraževalne in raziskovalne ustanove,

• načrtovanje, organiziranje in koordiniranje družboslovnih raziskav javnega in zasebnega pomena: kvalitativnih (npr. osebni in skupinski intervjuji) in kvantitativnih (npr. raziskave javnega mnenja) študij; ker so diplomanti programa vešči uporabe splošnih statističnih paketov za obdelavo podatkov (npr. SPSS), so lahko tudi člani raziskovalnih projektov na nedružboslovnih področjih,

• analitično-raziskovalno delo v javnih ali zasebnih agencijah širšega družbenega pomena (npr. zavod za zaposlovanje, vladne službe, parlamentarne službe, raziskovalni oddelki ministrstev, analitski oddelki občin, regionalni uradi ipd.),

• svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja, razvoja, upravljanja s spremembami v podjetjih, inštitucijah in organizacijah na različnih ravneh.




33




24 Pridobitev enakega strokovnega naziva omogoča tako študijski program Analitska sociologija kot tudi Sociologija-kadrovski menedžment. Najprej prikazujemo opis kompetenc po programu Analitska sociologija, nato pa še po programu Sociologija-kadrovski menedžment.

34

KvalifiKacija diPLOMirAni SOCiOLOG (un)/diPLOMirAnA SOCiOLOGinJA (un)






raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence) • analizo,• strateško naravnano razmišljanje in načrtovanje,• delo v skupini,• ustvarjalnost,• emocionalno inteligenco,(predmetno specifične kompetence)• vodenje in komunikacijo,• poznavanje poslovnega in pravnega okolja organizacij,• poznavanje poslovnih procesov,• navezovanje stikov v in zunaj organizacij.






35

7.3 diplomirani antropolog (un) in …KvalifiKacija diPLOMirAni AnTrOPOLOG (un) in …/diPLOMirAnA AnTrOPOLOGinJA

(un) in …





• poklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta ali• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli

štiriletnem srednješolskem programu.raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• logičnega, abstraktnega, analitičnega in sintetičnega

mišljenja,• raziskovalnega dela (nabor in zmožnost obdelave ter

interpretacije bibliografskih in drugih podatkov, virov različnega značaja, obvladovanje terenskih in kabinetnih raziskovalnih tehnik, analiza kvalitativnih podatkov in interpretacija podatkov),

• fleksibilnosti pri povezovanju znanj in veščin znotraj stroke in med strokami,

• celovite (holistične) obravnave problemov – družbenih in kulturnih pojavov, procesov in struktur,

• timskega dela in povezovanja s strokovnjaki drugih strok, • visoke zavezanosti profesionalni etiki in kritične presoje,

ki bo pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov,• obvladovanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,• kritične presoje pisnih in ustnih virov, informacij in

analize družbenih/kulturnih fenomenov, • oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov,

referatov, razprav itd.),• opravljanja samostojnega strokovnega dela na

področju antropologije, njenih poddisciplin in drugih humanističnih in družboslovnih ved,

• dela v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, dela v planerskih ustanovah, ustanovah civilne družbe, gospodarskih družbah, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,

• dela v interdisciplinarnih oziroma multidisciplinarnih skupinah,

• ocenjevanja učinkov svojega znanstvenega dela na posamezne segmente družbenega življenja in na družbo v celoti,

Ô

36

Ô

(predmetno specifične kompetence)• razumevanja predmeta, ciljev in metode antropologije,

njenih razvojnih dilem ter teoretičnih in aplikativnih aspektov,

• razumevanja razvoja različnih teorij ter njihove uporabe pri reševanju konkretnih delovnih problemov,

• reševanja konkretnih problemov, ki se pojavljajo pri delu, pri čemer se lahko uporabljajo pridobljena specialistična teoretična in praktična znanja, raziskovalne tehnike in veščine, pridobljene v času študija,

• umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst antropoloških in drugih humanističnih ter družboslovnih ved,

• povezovanja in posredovanja informacij ter razumevanja informacij (hitro interpretiranje, kontekstualiziranje in sintetiziranje informacije, daje razumljiva širši javnosti),

• javnega nastopa, jasnega in lepega izražanja, • multidisciplinarnega in kompleksnega razumevanja

pojavov,• opažanja in interpretativne povezave med terenskim in

teoretičnim proučevanjem kulturnih pojavov,• koherentnega obvladovanja specialističnih znanj s

področja metodologije antropologije, raziskovanja ter povezovanja le-teh s spoznanji sorodnih ved,

• razumevanja temeljnih problemov sodobne kulturne antropologije in njenih poddisciplin v razumevanju vprašanj ‚kulture‘ in ‚družbe‘,

• vpogleda v razvoj soodvisnosti med različnimi družbenimi/kulturnimi in prostorskimi okolji na lokalni, regionalni, državni, makroregionalni in globalni ravni,

• vpogleda nad raznovrstnostjo družbenih/kulturnih praks, sestavin, struktur, procesov in mehanizmov (regionalne antropologije – amerikanistike, afrikanistike in antropologije Sredozemlja ter Azije, antropologije religije, sorodstva, spola, etničnosti, medicine, demografskih procesov, vednosti in znanja),

• vpogleda v antropološko razumevanje in razlagalnih možnosti naravnega v človeku, kar omogoča tudi povezovanje z biomedicino,

• razumevanja aplikativnih možnosti antropologije.Ocenjevanje in


37

naprEdOvanjE:Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse obveznosti, določene s študijskim programom, za vpis v višji letnik.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študijePrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

38

7.4 diplomant družboslovne informatike (un)KvalifiKacija diPLOMAnT družbOSLOvne inFOrMATiKe (un)/diPLOMAnTKA

družbOSLOvne inFOrMATiKe (un)






raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • načrtovanje, izvajanje, koordiniranje in organiziranje

raziskav ter uporabo številnih raziskovalnih metod in tehnik,

• kritično in reflektivno razumevanje družbenih kontekstov, ki so neločljivo povezani z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, in razumevanje s tem povezanih norm, institucij, dinamike razvoja,

• načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,• predvidevanje in napovedovanje razvoja dogodkov,• iskanje rešitev temeljnih problemov,• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• sodelovanje in kooperacijo,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjenih

vlog v skupini,• razčlenjevanje, usklajevanje delovnih nalog in izbiro

ustreznih metod in načinov dela,• prožno delovanje v raznovrstnih družbenih in

institucionalnih okoljih, kulturnih kontekstih pri sodelovanju s tujino, v interdisciplinarnosti,

• izvajanje zahtevnejših informatičnih in matematično-statističnih postopkov v analizi, načrtovanju in evalviranju informacijskih sistemov v različnih družbenih kontekstih,

• znanje tujih jezikov.Ocenjevanje in


naprEdOvanjE:Študent se lahko vpiše v višji letnik, ko opravi vse študijske obveznosti v tekočem letu in zbere 60 KT.

39

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti in javno zagovarjati diplomsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede


40

7.5 diplomant družboslovne informatike (vs)KvalifiKacija diPLOMAnT družbOSLOvne inFOrMATiKe (vS)/diPLOMAnTKA

družbOSLOvne inFOrMATiKe (vS)

Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazbavrsta kvalifikacije Izobrazba


Visokošolsko strokovno izobraževanje


• poklicna matura ali• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli


učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • sodelovanje v analizi družbenih fenomenov,• sintezo področnih znanj in njihovo uporabo pri reševanju

konkretnega problema,• sodelovanje pri izvajanju, koordiniranju in organiziranju

raziskav,• uporabo različnih raziskovalnih metod in tehnik,• razvoj kritične in samokritične presoje,• sodelovanje pri načrtovanju in upravljanju informacijskih

sistemov,• informatično delo,• pisno izražanje,• javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje,• jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,• sodelovanje, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje

dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,• razčlenjevanje in določitev zaporedja,• usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov

dela v skladu s standardi stroke,• prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih

kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino,• interdisciplinarnost,• razumevanje kulturne pluralnosti,• znanje tujih jezikov,• poznavanje in razumevanje utemeljitve in razvoja

družboslovne informatike,• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo

statističnih in metodoloških postopkov ter informacijsko-komunikacijske tehnologije,

• koherentno obvladanje temeljnega znanja,• povezovanje znanja z različnih področij,• aplikacijo,• umeščanje novih informacij in znanj v kontekst temeljne

stroke,

41

• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na temeljnem strokovnem področju.




pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti in diplomsko delo (brez javnega zagovora).


42

7.6 diplomirani ekonomist (un)KvalifiKacija diPLOMirAni eKOnOMiST (un)/diPLOMirAnA eKOnOMiSTKA (un)





• poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • analizo in sintezo pridobljenega znanja ter predvidevanje

rešitev in posledic pojavov na področju menedžmenta, ekonomije in prava v organizaciji in družbi,

• poznavanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij s področja družboslovja ter njihovo uporabo za reševanje problemov na družboslovnem področju,

• uporabo znanj v praksi s poudarkom na sprejemanju odločitev glede na delovno in življenjsko okolje,

• razvoj komunikacijskih in retoričnih sposobnosti in spretnosti,

• predstavitev podatkov in informacij,• komunikacijo v mednarodnem okolju (tj. v vsaj enem

tujem jeziku) ob upoštevanju medkulturnih razlik in ob uporabi različnih sodobnih tehnologij,

• samostojno in timsko delo,• samoiniciativnost in kolegialnost do sodelavcev ter

lojalnost do delodajalcev in strpno sprejemanje in upoštevanje kritik in pripomb,

• kritično presojo informacij, njihovih virov in argumentirano zagovarjanje lastnih stališč ter upoštevanje stališč drugih,

• kreativno, inovativno ter kritično mišljenje in sprejemanje odločitev tudi v odnosu do trajnostnega razvoja z vidika organizacije in družbe,

• etično refleksijo in zavezanost poslovni etiki pri delovanju v poslovnem okolju in zasebnem življenju.


SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje

43

ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

naprEdOvanjE:Študent napreduje v višji letnik, če zbere 45 KT tekočega letnika in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko zbere 180 KT, predvidenih s študijskim programom, in zagovarja diplomsko nalogo.

izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za managementPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

44

KvalifiKacija diPLOMirAni eKOnOMiST (un)/diPLOMirAnA eKOnOMiSTKA (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • kritičnega in celostnega razmišljanja,• analize, sinteze in ovrednotenja,• identifikacije, reševanja problemov in oblikovanja

odločitev,• učinkovite uporabe znanja in informacij ter njihovega

iskanja, • izražanja znanja strokovnega področja v pisni in ustni

obliki in njegovega kritičnega ovrednotenja,• strokovne in učinkovite uporabe IKT pri iskanju,

izbiranju, obdelavi, predstavitvi in posredovanju podatkov in informacij,

• timskega dela,• dela v medkulturnem okolju,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja teorij in konceptov na področju ekonomskih

in poslovnih ved,• uporabe metod in konceptov na področju ekonomskih

in poslovnih ved za potrebe mikroekonomske in makroekonomske analize,

• poznavanja procesa menedžmenta v podjetju,• razločevanja menedžerske funkcije od poslovnih, • poznavanja vloge in vsebine posameznih poslovnih

funkcij v podjetju (za poslovne usmeritve),• analize notranjega in zunanjega poslovnega okolja

podjetja in opredelitve vpliva na podjetje,• iskanja, ovrednotenja in izbire ustreznih virov podatkov

in informacij za ekonomsko ali poslovno analizo, raziskovanje in odločanje,

• izbire in uporabe ustreznih kvalitativnih in kvantitativnih metod za analizo ekonomskih in poslovnih problemov, interpretacije rezultatov in predlaganja odločitev,

45

• uporabe konceptov etičnega vedenja, strokovne in družbene odgovornosti,

• strokovnega pisnega in ustnega izražanja v tujem jeziku.Ocenjevanje in




izvajalci Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakultetaPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

46

KvalifiKacija diPLOMirAni eKOnOMiST (un)/diPLOMirAnA eKOnOMiSTKA (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, priporočena je ekonomija) ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence) • razumevanja globalnega ekonomskega okolja ter

delovanja sodobne družbe, • rabe strokovnih terminov s področja ekonomije, • uporabe znanja ekonomske teorije in analize v praksi v

širših družbenih okvirjih, • zbiranja in interpretacije podatkov o dogajanju v sodobni

družbi, • poznavanja in obvladovanja osnov raziskovalnih metod

za namene proučevanja posledic ekonomskih pojavov, ki jih le-ti puščajo v sodobni družbi,

• podajanja rešitev oziroma odgovorov na dogajanja v sodobni družbi,

• razumevanja širšega, etično-moralnega okvira ekonomskega ter družbenega okolja ter uspešnega podajanja odgovorov na izzive oziroma terjana vprašanja prek sodelovanja in skupinskega dela, ki ostaja znotraj okvirjev ekonomske in poslovne etike,

• prevzemanja odgovornosti za lastno delo oziroma delo skupin, v katerih sodeluje ali jih vodi,

(predmetno specifične kompetence)• razumevanja razvoja ekonomske vede in njene vloge kot

gonila sodobne družbe, • razumevanja razvoja ekonomske vede ter njene vloge in

njenih lastnosti v globalnih razmerah, • razumevanja delovanja in posledic načel ekonomskih

politik, • zbiranja in interpretacije podatkov ekonomskega okolja v

sodobni družbi, • podajanja ekonomskih rešitev problemov sodobne

družbe, • reševanja strokovnih problemov z uporabo metod

ekonomske analize, • vsebinskega razumevanja sprememb aktualnih

gospodarskih gibanj in predvidevanja njihovih posledic,

47

• uporabe in združitve znanj s področij organizacije, prava, komuniciranja, etike ter razumevanja družbenega in političnega dogajanja z znanji ekonomskih ved,

• uporabe metodoloških ter tehničnih rešitev pri ekonomski analizi.





izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije


48

7.7 diplomirani ekonomist (vs)KvalifiKacija diPLOMirAni eKOnOMiST (vS)/diPLOMirAnA eKOnOMiSTKA (vS)





• poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za: • analizo in sintezo pridobljenega znanja ter predvidevanje

rešitev in posledic pojavov na področju menedžmenta, ekonomije in prava v organizaciji in družbi,

• poznavanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij s področja družboslovja ter njihovo uporabo za reševanje problemov na družboslovnem področju,

• uporabo znanj v praksi s poudarkom na sprejemanju odločitev glede na delovno in življenjsko okolje,

• razvoj komunikacijskih in retoričnih sposobnosti in spretnosti,

• predstavitev podatkov in informacij,• komunikacijo v mednarodnem okolju (tj. v vsaj enem

tujem jeziku) ob upoštevanju medkulturnih razlik in ob uporabi različnih sodobnih tehnologij,

• samostojno in timsko delo,• samoiniciativnost in kolegialnost do sodelavcev ter

lojalnost do delodajalcev in strpno sprejemanje in upoštevanje kritik in pripomb,

• kritično presojo informacij, njihovih virov in argumentirano zagovarjanje lastnih stališč ter upoštevanje stališč drugih,

• kreativno, inovativno ter kritično mišljenje in sprejemanje odločitev tudi v odnosu do trajnostnega razvoja z vidika organizacije in družbe,

• etično refleksijo in zavezanost poslovni etiki pri delovanju v poslovnem okolju in zasebnem življenju.



49

naprEdOvanjE:Študent rednega študija napreduje v 2. letnik, če zbere 42 KT tekočega letnika, v 3. letnik napreduje če zbere 42 KT in opravi vse obveznosti predhodnega letnika.Študent izrednega študija napreduje v 2. letnik, če zbere 36 KT tekočega letnika, v 3. letnik napreduje če zbere 75 KT študijskih obveznosti 1. in 2. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko zbere 180 KT, predvidenih s študijskim programom. Študij se zaključi z zagovorom zaključne projektne naloge.

izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za managementPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

50

7.8 diplomirani etnolog in kulturni antropolog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni eTnOLOG in KuLTurni AnTrOPOLOG (un)/diPLOMirAnA

eTnOLOGinJA in KuLTurnA AnTrOPOLOGinJA (un)





• poklicna matura kateregakoli strokovnega področja in maturitetni preizkus pri predmetu po lastnem izboru, ki pa ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil na poklicni maturi, ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence) • razumevanje besedil,• pridobivanje in uporabo virov, znanja in informacij,• razumevanje vsaj enega tujega jezika EU,• zbiranje, evidentiranje in dokumentiranje gradiva in

njegovo sprotno evalvacijo,• poznavanje informacijske tehnologije,• poznavanje znanstvenega aparata,• sodelovanje v skupinskem delu,• veščine, potrebne za sodelovanje v domačih in

mednarodnih raziskovalnih, aplikativnih in razvojnih projektih s področij dediščine, kulture, množičnih občil, oglaševanja, turizma, regionalnih razvojnih programov itd.,

• alternativne poglede in rešitve,• usmerjenost v realno izvedljive rešitve,• različne oblike prenosa znanja,• ugotavljanje potreb okolja,• poznavanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter

izmenjav med ljudstvi in socialnimi skupinami, • medkulturno posredovanje,• poznavanje in uporabo avdio-vizualnih dokumentacijskih

sredstev (delo z video kamero, fotoaparatom, zapisovalcem zvoka …),

• izražanje v medijih,• uporabo informacijskih orodij v komunikacijskih medijih

in pri administraciji,• kooperativnost in skupinsko delo ter integracijo v

delovno okolje,• komunikacijo in usklajevanje različnih interesov,• uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki,• delo z ljudmi,• sodelovanje pri postopkih prijave različnih raziskovalnih,

strokovnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov,

51

• ugotavljanje problemov in skupno iskanje njihovih rešitev,• organizacijo in vodenje krožkov, obšolskih dejavnosti,

raziskovalnih taborov in delavnic, povezanih z uporabo etnološkega in antropološkega znanja,

• vodenje lastnega profesionalnega razvoja,• samokritičnost in kritičnost do drugih,• sodelovanje v različnih dejavnostih na področju kulture,(predmetno specifične kompetence)• poznavanje metod in tehnik etnografskega terenskega

dela, v prvi vrsti opazovanje z udeležbo,• sodelovanje pri strokovnem delu na področju kulture in

kulturne dediščine,• etnološko in antropološko pomožno strokovno delo v

muzejih in institucijah konservatorske prakse,• poznavanje kulturnih institucij,• poznavanje kulturne dediščine, še posebej etnološke in

antropološke,• poznavanje kulturnih posebnosti različnih ljudstev in

narodov v Evropi in na drugih celinah ter posredovanje tega znanja zainteresirani javnosti,

• poznavanje zakonov, predpisov in dejavnosti s področja kulturne dediščine in kulture,

• iskanje in uporabo arhivskih in drugih virov,• poznavanje postopkov urejanja in hranjenja gradiv

(diateka, fototeka, hemeroteka, videoteka …),• regionalno in lokalno delo v kulturi, vladnih in nevladnih

organizacijah.Ocenjevanje in


naprEdOvanjE:Študent napreduje v 2. letnik, ko opravi obveznosti v obsegu 60 KT, ki jih opravlja po prvem in drugem semestru. Za napredovanje v 3. letnik pa mora opraviti obveznosti v obsegu najmanj 120 KT, ki jih opravlja v prvih štirih semestrih študija.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključeni v individualni program, ter uspešno zagovarja diplomsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

52

7.9 diplomirani etnolog in kulturni antropolog (un) in …KvalifiKacija diPLOMirAni eTnOLOG in KuLTurni AnTrOPOLOG (un) in …/

diPLOMirAnA eTnOLOGinJA in KuLTurnA AnTrOPOLOGinJA (un) in …





• poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, vendar izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:• razumevanje besedil,• pridobivanje in uporabo virov, znanja in informacij,• poznavanje informacijske tehnologije,• poznavanje znanstvenega aparata,• sodelovanje v skupinskem delu,• alternativne poglede in rešitve,• usmerjenost v realno izvedljive rešitve,• različne oblike povezovanja in prenosa znanja,• ugotavljanje potreb okolja,• poznavanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter

izmenjav med ljudstvi in socialnimi skupinami, • izražanje v medijih,• uporabo informacijskih orodij v komunikacijskih medijih

in pri administraciji,• kooperativnost in skupinsko delo ter integracijo v

delovno okolje,• komunikacijo in usklajevanje različnih interesov,• uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki,• delo z ljudmi.



53

naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. Letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za 1. in 2. letnik 120 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko študent na obeh izbranih disciplinah opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.


54

7.10 diplomant evropskih študij (un)KvalifiKacija diPLOMAnT evrOPSKih ŠTudiJ (un)/diPLOMAnTKA evrOPSKih ŠTudiJ (un)






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• poznavanja politoloških, ekonomskih, pravnih, upravnih,

socioloških, kulturoloških, komunikoloških, metodoloških znanj in znanj s področja mednarodnih odnosov,

• širokega poznavanja družboslovnega znanja,• strokovnega, fleksibilnega in prilagodljivega delovanja

na različnih področjih s številnimi tematikami in v vseh družbeno-sektorskih okvirjih, ki se neposredno ali posredno vežejo na delovanje Evropske unije,

(predmetno specifične kompetence)• široke družboslovne razgledanosti,• odličnega poznavanja evropskih institucij, ekonomije,

prava, politik in političnega procesa, kar predstavlja osnovo tako za zaposlitev znotraj institucij kot za delovanje s ciljem vplivati na oblikovanje politik,

• temeljitega poznavanja posameznih ključnih politik Evropske unije in problemov, ki so vezani nanje, na evropski, nacionalni in subnacionalni ravni, s čimer je usposobljen/-a za raziskovalno in analitično delo in za svetovanje najširšim interesnim skupinam,

• razumevanja kulturne pluralnosti in poznavanja družbenih procesov in odnosov, kar nudi osnove za razumevanje razvoja Evrope in problemov, s katerimi se ta sooča danes, in omogoča širšo perspektivo pri reševanju problemov v okviru vsake zaposlitve, vezane na Evropsko unijo,

• znanja tujih jezikov in argumentativnih ter pogajalskih veščin, ki jih razvija pri posameznih predmetih in pri praktikumu.



55


pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti.


56

7.11 diplomirani geograf (un)KvalifiKacija diPLOMirAni GeOGrAF (un)/diPLOMirAnA GeOGrAFinJA (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta geografija, če je kandidat ta predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,• samostojno pridobivanje in uporabo virov, znanja in

informacij,• poznavanje informacijske tehnologije, informacijsko

pismenost; uporabo informacijskih orodij za sporazumevanje, sodelovanje na daljavo, e-učenje,

• sodelovanje pri pripravi in organizaciji projektnih del,• nastopanje pred občinstvom, v javnosti,• samostojno delo in sodelovanje v skupinskem delu,• vodenje lastnega poklicnega, strokovnega razvoja,• poznavanje in razumevanje osnovnih teoretičnih in

filozofskih izhodišč geografije,• povezovanje geografskih spoznanj s spoznanji drugih

naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved,• poznavanje in samostojno branje znanstvenih besedil s

področja geografije in sorodnih ved,• temeljno in razširjeno poznavanje sintetičnega in

kompleksnega značaja geografskega preučevanja,• kritično uporabo osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih

metod in veščin zbiranja, hranjenja, analize in predstavljanja geografskih podatkov in informacij,

• poznavanje področja dela regionalnega, urbanističnega in prostorskega planiranja,

• vodenje ali sodelovanje pri izdelavi strokovnih regionalnih ali prostorskih analiz in vrednotenj regionalnega razvoja za potrebe priprave planskih dokumentov na regionalni ravni,

• animacijsko delo na področju geografije, lokalnega, regionalnega in globalnega razvoja,

• vodenje krožkov, obšolskih dejavnosti, raziskovalnih taborov, delavnic ter poučevanje geografskih vsebin na različnih ravneh izobraževanja.

57



naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, za 1. letnik v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora študent torej za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v obsegu 120 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent mora opraviti vse študijske obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.


58

KvalifiKacija diPLOMirAni GeOGrAF (un)/diPLOMirAnA GeOGrAFinJA (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in dodatni izpit iz izbirnega maturitetnega predmeta geografija; če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• vpogleda v razvoj geografske vede,• vpogleda v razvoj sodobne soodvisnosti med različnimi

družbenimi in prostorskimi sistemi,• pregleda nad raznovrstnostjo družbenih in pokrajinskih

okolij,• pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika

analizirajo družbeno in prostorsko soodvisnost na lokalni, regionalni, državni, makroregionalni in globalni ravni,

• dela na področju analize, interpretacije in usmerjanja družbenih in prostorskih pojavov in procesov,

• opravljanja samostojnega strokovnega dela na področju fizične, družbene in regionalne geografije ter planiranja sonaravnih razvojnih možnosti v Sloveniji in Evropi,

• dela v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, dela v planerskih ustanovah, ustanovah civilne družbe, gospodarskih družbah, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,

• obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje pripovedi informatorjev na terenu, pol/ne/strukturirani intervjuji idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij analitično in kompleksno obvladovanje kartografskih in statističnih metod v povezavi z računalniško podprtimi geografskimi informacijskimi sistemi idr.) metod raziskovanja,

• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav idr.),

• nadaljnjega študija in kritične presoje aktualnih naravnih, družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja naravnih in družbenih fenomenov,

59

• zavezanosti profesionalni etiki in razvijanja kritične presoje, ki bo pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov,

• kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij in analize fenomenov,

• analize fenomenov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostorskem, političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod pri razumevanju in usmerjanju soodvisnosti med človekom in njegovim družbenim in naravnim okoljem,

(predmetno specifične kompetence)• razumevanja temeljev družbene geografije in medsebojne

navezave ter razmerja do njenih poddisciplin,• razumevanja temeljev fizične geografije in medsebojne

navezave ter razmerja do njenih poddisciplin,• razumevanja osnovnih značilnosti regionalne geografije

sveta ter regionalne soodvisnosti, sorodnosti in različnosti,• koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja

metodologije geografskega raziskovanja ter povezovanja le-teh z znanji z drugih področij,

• razumevanja osnovnih značilnosti poglavitnih geografskih disciplin s posebnim poudarkom na obvladovanju osnov geomorfologije in klimatogeografije, hidrogeografije in geografije morij, geografije poselitve in prebivalstva, politične geografije, ekonomske in socialne geografije, regionalnega planiranja ter njihove kompleksnosti in povezanosti v družbene in prostorske sisteme,

• razumevanja aplikativnih možnosti geografije na področju naravnih nesreč, pokrajinske in humane geografije, uporabne geografije v regionalnem razvoju, geografije življenjske ravni prebivalstva, biogeografije, krasoslovja ter naravnih in družbenih virov v turizmu,

• osnovnega obvladovanja analitično-interpretacijskih metod v geografiji s posebnim poudarkom na aplikativnih možnostih pri uporabi in razvijanju geografskih informacijskih sistemov na področju kartografije in statistične analize prostorskih elementov, pojavov in procesov,

• reševanja konkretnih problemov, ki se zastavljajo pri delu, pri čemer lahko uporablja ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, pridobljene v času študija,

• umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst prostorskih študijev oziroma fizične, družbene in regionalne geografije,

• razumevanja razvoja različnih teorij s svojega področja ter drugih relevantnih področij ter uporabe teh teorij pri reševanju konkretnih delovnih problemov,

• razumevanja pestrosti in soodvisnosti najrazličnejših družbenih, kulturnih in naravnih prostorov,

• tolmačenja procesov in pojavov v okviru naravnih in družbenih prostorov ter usmerjanja razvojnih možnosti v povezovanju teh procesov in pojavov,Ô

60

Ô • povezovanja in posredovanja informacij z omenjenih

področij ter razumevanja informacij (hitro interpretiranje, kontekstualiziranje in sintetiziranje informacije, da je razumljiva širši javnosti),

• multidisciplinarnega in kompleksnega razumevanja pojavov,

• razumevanja in pomoči pri reševanju družbenih problemov na področju ravnanja z naravnim okoljem, planiranja prostorskih in družbenih sistemov, demografskih, političnogeografskih in drugih področjih,

• opažanja in interpretativne povezave med terenskim in teoretičnim proučevanjem prostorskih pojavov,

• komunikacije in strokovne pismenosti in kritičnega preverjanja pisnih virov,

• analize in obvladovanja analize tako kvalitativnih kot kvantitativnih podatkov,

• dela na področju predstavljanja prostorske in družbene pestrosti in soodvisnosti ter s tem povezanega dela v planiranju, turizmu in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,

• dela na področju varovanja in razvoja kompleksnih družbenih in naravnih prostorov, kot so obalna, kraška in obmejna območja, območja kulturnega stika ali območja, ki jih obremenjujejo naravne nesreče, ter s tem povezanega dela v regionalno razvojnih agencijah, lokalnih in državnih institucijah, institucijah EU in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,

• organizacije kulturnega, sonaravnega in ekoturizma (sposobnost organizacije potovanj, ekskurzij, srečanj, razstav, prireditev, izdajanja revije ...),

• kartografske interpretacije in računalniške analize družbenih in prostorskih elementov in procesov.






61

7.12 diplomirani geograf (un) in …KvalifiKacija diPLOMirAni GeOGrAF (un) in …/diPLOMirAnA GeOGrAFinJA (un) in …





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta geografija, če je kandidat ta predmet že opravil pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje,• sodelovanje pri reševanju strokovnih vprašanj,• poznavanje temeljnih raziskovalnih metod, ki jih tvorno

prenaša z enega področja na drugega,• povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti med

obema strokama in z različnimi drugimi področji,• prenašanje svojih znanj na druga problemska področja

(sposobnost transferja) ter njihovo intradisciplinarno reševanje,

• fleksibilnost pri opredeljevanju in reševanju konkretnih vprašanj zaradi poznavanja dveh strokovnih področij,

• bolj celovit pristop k evidentiranju problemov in njihovem reševanju,

• uporabo dveh različnih strokovnih diskurzov, ki omogočata jasnejšo argumentacijo,

• komuniciranje, ki izhaja iz razumevanja dveh pogledov in omogoča uspešno vključevanje v timsko delo,

• dvojno kontekstualiziranje informacij,• lažje in bolj kompetentno odzivanje na nove izzive in

prilagajanje nanje in/ali njihovo modificiranje,• zavezanost profesionalni etiki ter razvijanje refleksije o

njej tudi v širšem družbenem kontekstu,• zbiranje bibliografskih in drugih podatkov iz baz in

drugih virov,• uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in

predstavitvi informacij,• sodelovanje pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti

lastnega dela, • oblikovanje in sooblikovanje učinkovitih medčloveških

odnosov,Ô

62

Ô • stalno izpopolnjevanje že pridobljenega znanja in

pripravljenost za tako nadgradnjo,• poznavanje akademskega področja (splošna

razgledanost), • kritično branje in razumevanje besedil,• poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,• samostojno pridobivanje in uporabo virov, znanja in

informacij,• poznavanje informacijske tehnologije, informacijsko

pismenost; uporabo informacijskih orodij za sporazumevanje, sodelovanje na daljavo, e-učenje,

• alternativne poglede in rešitve,• usmerjenost v realno izvedljive rešitve,• sodelovanje pri pripravi in organizaciji projektnih del,• prenos znanj v vsakdanjo prakso,• nastopanje pred občinstvom, v javnosti,• samostojno delo in sodelovanje v skupinskem delu,• vodenje lastnega poklicnega, strokovnega razvoja,• samokritičnost in argumentirano kritičnost do drugih,• postavljanje in zagovarjanje lastnih pravic, interesov,

potreb,• samostojnost, samoiniciativnost, idejno dinamičnost,(predmetno specifične kompetence)• poznavanje in razumevanje osnovnih teoretičnih in

filozofskih izhodišč geografije,• koherentno obvladanje geografskega znanja, povezovanje

znanja različnih področij,• poznavanje zgodovine in razvoja geografije,

geoinformatike in kartografije,• povezovanje geografskih spoznanj s spoznanji drugih

naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved,• uporabo, analizo in sintezo znanj, pridobljenih s

samostojnim študijem znanstvenih besedil s področja geografije in sorodnih ved,

• temeljno in razširjeno poznavanje sintetičnega in kompleksnega značaja geografskega preučevanja,

• kritično uporabo osnovnih kvantitativnih in kvalitativnih metod in veščin zbiranja, hranjenja, analize in predstavljanja geografskih podatkov in informacij,

• razumevanje osnovnih dejstev o našem osončju in Zemlji kot planetu,

• poglobljeno poznavanje in vrednotenje naravnih in družbenih danosti Slovenije in njihovega pomena za pretekli, sedanji in bodoči razvoj države,

• obvladanje geografskih raziskovalnih metod, postopkov in prostorskih procesov (poznavanje družbeno in fizično-geografskega raziskovanja s poudarki na geografskem proučevanju prebivalstva, naselij, gospodarstva, socialni in kulturni geografiji),

63

• poglobljeno poznavanje in vrednotenje regionalno-geografskih značilnosti Slovenije, Evrope z Rusijo ter izbranih celin (Azije, Afrike, Severne Amerike, Latinske Amerike in Avstralije z Oceanijo),

• kompleksno analizo pokrajinotvornih dejavnikov in njihovih medsebojnih zvez,

• analizo in sintezo naravno in družbeno geografskih pojavov in procesov, ki sta osnovi za razumevanje načel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta, ter odgovorno ravnanje s prostorom,

• razumevanje družbeno aplikativne vrednosti geografije,• vodenje krožkov, obšolskih dejavnosti, raziskovalnih

taborov, delavnic, projektnih dni in tednov, terenskega dela.



naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za 1. in 2. letnik 120 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko študent na obeh izbranih disciplinah opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.


64

KvalifiKacija diPLOMirAni GeOGrAF (un) in …/diPLOMirAnA GeOGrAFinJA (un) in …





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in dodatni izpit iz izbirnega maturitetnega predmeta geografija; če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli maturitetnega predmeta (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• opažanja in interpretativne povezave med terenskim in

teoretičnim proučevanjem prostorskih pojavov,• komunikacije in strokovne pismenosti in kritičnega

preverjanja pisnih virov,• dela na področju analize, interpretacije in usmerjanja

naravnih, družbenih in prostorskih pojavov in procesov,• obvladovanja kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje

pripovedi informatorjev na terenu, pol/ne/strukturirani intervjuji, idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij, analitično in kompleksno obvladovanje kartografskih in statističnih metod v povezavi z računalniško podprtimi geografskimi informacijskimi sistemi idr.) metod raziskovanja,

• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itn.),

• povezovanja in posredovanja informacij (interpretirati, kontekstualizirati in sintetizirati informacijo, da je razumljiva širši javnosti),

• kritične presoje aktualnih naravnih, družbenih in političnih procesov, razlaganja in vrednotenja naravnih in družbenih fenomenov,

• zavezanosti profesionalni etiki in razvijanja kritične presoje, ki pripomore k objektivnosti doseženih rezultatov,

(predmetno specifične kompetence)• vpogleda v razvoj geografske vede,• vpogleda v razvoj sodobne soodvisnosti med različnimi

družbenimi in prostorskimi sistemi,• razumevanja temeljev družbene geografije in njenih

poddisciplin,• razumevanja temeljev fizične geografije in njenih

poddisciplin,

65

• razumevanja osnovnih značilnosti regionalne geografije sveta ter regionalne soodvisnosti, sorodnosti in različnosti,

• koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja metodologije geografskega raziskovanja ter povezovanja le-teh z znanji z drugih področij,

• pregleda nad raznovrstnostjo naravnih in družbenih okolij,• pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika

analizirajo družbeno in prostorsko soodvisnost na lokalni, regionalni, državni, makroregionalni in globalni ravni,

• osnovnega obvladovanja analitično-interpretacijskih metod v geografiji,

• umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst prostorskih študijev oziroma fizične, družbene in regionalne geografije,

• razumevanja pestrosti in soodvisnosti najrazličnejših družbenih, kulturnih in naravnih prostorov,

• tolmačenja procesov in pojavov v okviru naravnih in družbenih prostorov,

• multidisciplinarnega in kompleksnega razumevanja pojavov in fenomenov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem prostorskem, političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod pri razumevanju in usmerjanju soodvisnosti med človekom in njegovim družbenim in naravnim okoljem,

• razumevanja in pomoči pri reševanju problemov na področju ravnanja z naravnim okoljem, planiranja prostorskih in družbenih sistemov, demografskih, političnogeografskih in drugih.






66

KvalifiKacija diPLOMirAni GeOGrAF (un) in …/diPLOMirAnA GeOGrAFinJA (un) in …






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• sistemsko mišljenje, ki omogoča vključevanje v

interdisciplinarne skupine za obravnavo prostorskih problemov na različnih področjih naravoslovja in družboslovja ter pri reševanju geografskih in okoljskih problemov,

• razvoj etične refleksije s področja naravoslovja, družboslovja in humanistike,

• poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,• samostojno pridobivanje in uporabo virov, znanja,

informacij,• kritično ocenjevanje lastnih in tujih raziskovalnih dosežkov,• alternativne poglede in rešitve, usmerjenost v realno

izvršljive rešitve,• samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog

na različnih delovnih področjih,• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije,• prenos znanj v vsakdanjo prakso, • kooperativnost in delo v skupini,• nastopanje pred občinstvom, v javnosti,• učno kompetentnost in za vseživljenjsko učenje,• delo v različnih institucijah od lokalne do državne ravni,

delo v planerskih ustanovah, gospodarskih družbah, delo v okviru turističnih in prometnih dejavnosti in za delo v medijih s področja obveščanja na geografijo in na prostor vezanih informacij,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanje in razumevanje osnovnih teoretičnih in

filozofskih izhodišč geografije,• poznavanje zgodovinskega razvoja geografije ter

strukture geografske vede,• povezovanje geografskih spoznanj s spoznanji drugih

naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih ved,• razumevanje splošne strukture geografije ter povezanosti

med njenimi poddisciplinami,• razumevanje družbeno aplikativne vrednosti geografije,• samostojno interpretacijo znanstvenega besedila s

področja geografije in sorodnih ved,

67

• obvladanje osnovnih geografskih raziskovalnih metod, postopkov in prostorskih procesov, povezanosti z različnimi znanstvenimi disciplinami,

• uporabo specifičnih raziskovalnih metod s področja statistike, kartografije in geografskih informacijskih sistemov,

• poznavanje osnov kartografije, kartografske vizualizacije podatkov in osnov uporabe GIS-a,

• osnovno in razširjeno poznavanje fizičnogeografskega raziskovanja s poudarkom na proučevanju reliefa, podnebja, voda, prsti in rastja,

• osnovno in razširjeno poznavanje družbenogeografskega raziskovanja s poudarkom na proučevanju prebivalstva, naselij, gospodarstva, turizma in prometa,

• kompleksno analizo pokrajinotvornih dejavnikov in njihovih medsebojnih zvez,

• poznavanje konceptov tipizacije in regionalizacije,• poznavanje strukture različnih tipov pokrajin ter

aplikacijo osvojenih znanj v prakso,• poznavanje značilnosti Zemlje kot planeta,• poznavanje regionalnogeografskih značilnosti

posameznih celin in razumevanje geografskih procesov na različnih delih zemeljskega površja,

• poznavanje regionalnogeografskih značilnosti Slovenije in razumevanje fizično in družbeno geografskih procesov v Sloveniji,

• analizo naravno in družbeno geografskih pojavov in procesov, ki je osnova za razumevanje načel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta, ter odgovorno ravnanje s prostorom.



naprEdOvanjE:Študent mora za napredovanje v 2. letnik zbrati najmanj 21 KT z univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Geografija v 1. letniku in določeno število KT, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa. Za napredovanje v 3. letnik pa mora opraviti vse obveznosti 1. letnika (zbrati 60 KT) ter zbrati najmanj 21 KT z univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa Geografija v 2. letniku in določeno število KT, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa.

Ô

68

Ô

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent konča študij, ko opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 KT, in sicer po 90 KT na vsakem delu univerzitetnega dvopredmetnega študijskega programa.

izvajalci Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetaPrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

69

7.13 diplomirani družboslovni informatik (un)KvalifiKacija diPLOMirAni družbOSLOvni inFOrMATiK (un)/diPLOMirAnA

družbOSLOvnA inFOrMATiČArKA (un)







raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence) • poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter

njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic,

• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved,

• razvoj kritične in samokritične presoje,• fleksibilno uporabo znanja v praksi,• poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za

kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalvacijo v strokovnem delu,

• občutljivost za ljudi in socialno okolje ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,

• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti,

• vzpostavljanje in vzdrževanje kooperativnih odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki in skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter strpni dialog,

• prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo),

• poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko- komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo,

• poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko- komunikacijske tehnologije v sodobni družbi,

Ô

70

Ô • načrtovanje organizacijskih in informacijskih sprememb

v organizaciji, ki so potrebne pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije ter kakovostni uporabi le-te,

• samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v organizaciji,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine

razvoja temeljnih družboslovnih disciplin (stroke), in sicer s področja sociologije, političnih ved, komunikologije, ekonomije in menedžmenta, družboslovne informatike, pravoznanstva, družboslovne statistike in kvalitativnih metod,

• reševanje konkretnih družbenih in delovnih problemov z uporabo družboslovnih znanstvenih metod in postopkov,

• povezovanje koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegovo uporabo v praksi,

• pridobivanje, selekcijo, ocenjevanje in umeščanje novih informacij in interpretacijo v kontekstu družboslovja,

• interdisciplinarni pristop, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami,

• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo v reševanju konkretnih družbenih in delovnih problemov,

• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved z reševanjem teoretičnih ali empiričnih problemov,

• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju družbenih ved,

• organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov z obvladovanjem profesionalno-etičnih vprašanj,

• organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela,

• komuniciranje s strokovnjaki z različnih področij gospodarskega in družbenega življenja ter z različnimi interesnimi skupinami,

• razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, kompleksno sistemsko gledanje in delovanje,

• poznavanje in razumevanje teoretičnih osnov analitičnega in svetovalnega dela (prenos znanja do uporabnika),

• načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov.

71



naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz 1. letnika, za napredovanje v 3. letnik pa mora opraviti vse obveznosti iz 1. letnika in imeti najmanj 45 KT iz 2. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 KT.

izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za informacijske študije


72

7.14 diplomirani družboslovni informatik (vs)KvalifiKacija diPLOMirAni družbOSLOvni inFOrMATiK (vS)/diPLOMirAnA

družbOSLOvnA inFOrMATiČArKA (vS)







učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence) • poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter

njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic,




• občutljivost za ljudi in socialno okolje ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,




• poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko- komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo,

• poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko- komunikacijske tehnologije v sodobni družbi,

• načrtovanje organizacijskih in informacijskih sprememb v organizaciji, ki so potrebne pri uvajanju informacijsko-komunikacijske tehnologije ter kakovostni uporabi le-te,

• samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko-komunikacijske tehnologije v organizaciji,

73





• pridobivanje, selekcijo, ocenjevanje in umeščanje novih informacij ter interpretacijo v kontekstu družboslovja,



• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved z reševanjem teoretičnih ali empiričnih problemov,





• razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem ter kompleksno sistemsko gledanje in delovanje,




SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).Ô

74

Ô

naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz 1. letnika, za napredovanje v 3. letnik pa mora opraviti vse obveznosti iz 1. letnika in imeti najmanj 45 KT iz 2. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 KT.



75

7.15 diplomirani komunikolog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni KOMuniKOLOG (un)/diPLOMirAnA KOMuniKOLOGinJA (un)






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: • dela v publicističnih in kulturnih institucijah kot

svetovalec in organizator komuniciranja javnih in državnih institucij,

• dela v informacijskih službah doma in v tujini,• dela v analitičnih in raziskovalnih oddelkih na inštitutih,

v medijih, komunikacijskih agencijah, oddelkih za komuniciranje z javnostmi, večjih podjetjih, oglaševalskih agencijah.


SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). naprEdOvanjE:Pogoj za napredovanje v višji letnik so opravljene vse študijske obveznosti v tekočem letu in zbranih 60 KT.pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti na programu in dobi pozitivno ocenjeno diplomsko delo.


76

7.16 diplomant tržnega komuniciranja (un)KvalifiKacija diPLOMAnT TržneGA KOMuniCirAnJA (un)/diPLOMAnTKA TržneGA

KOMuniCirAnJA (un)






raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:• analitično reševanje strokovnih nalog,• uporabo metodoloških orodij,• široko poznavanje širšega področja tržnega

komuniciranja in odnosov z javnostmi,• strokovnost pri obvladovanju nalog in delovnih procesov,• znanje tujih jezikov,• navezovanje stikov in obvladovanje formalnih in

neformalnih odnosov ter komunikativnost,• timsko delo.



naprEdOvanjE:Pogoj za napredovanje v višji letnik so opravljene vse študijske obveznosti v tekočem letu in zbranih 60 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti pri vseh vpisanih predmetih programa in uspešno zagovarja diplomsko delo.


77

7.17 diplomirani kulturolog in antropolog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni KuLTurOLOG in AnTrOPOLOG (un)/diPLOMirAnA

KuLTurOLOGinJA in AnTrOPOLOGinJA (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta: filozofija, sociologija ali umetnostna zgodovina; če je kandidat omenjeni predmet že opravil v okviru poklicne mature, pa mora opraviti izpit iz kateregakoli drugega maturitetnega predmeta ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• vpogleda v razvoj antropološke in kulturološke vede,• vpogleda v razvoj sodobne humanistike ter kulture in

družbe nasploh,• pregleda nad širokimi in raznovrstnimi regionalnimi

kulturami, oblikami in načini življenja,• pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika

analizirajo družbeno in kulturno izkušnjo od elementov materialnega kulturnega izročila do temeljnih religijskih in ostalih duhovnih pojavov,

• dela na področju humanističnih znanosti in kulture, ki vodijo in usmerjajo v nadaljnje oblikovanje profilov uglednih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s kulturo in politiko,

• opravljanja samostojnega strokovnega dela na področju humanistike in družboslovja, pomoči v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, dela v kulturnih ustanovah, ustanovah civilne družbe, uredništvih založb, revij, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,

• obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje avtobiografskih pripovedi, pol/ne/strukturirani intervjuji idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja,

• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itd.),

• nadaljnjega študija in kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja političnih in družbenih fenomenov,Ô

78

Ô

• zavezanosti profesionalni etiki,• kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij

in analize fenomenov,• analize fenomenov v lokalnem, nacionalnem in

mednarodnem političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,• razvijanja kritične presoje, ki bo pripomogla k

objektivnosti doseženih rezultatov,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja o nastanku, zgodovini in utemeljitvi

kulturnih študijev oziroma antropologije,• poznavanja in razumevanja splošne strukture kulturnih

študijev in antropologije, njune medsebojne navezave ter razmerja do njunih poddisciplin,

• koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja kulturnih študijev oziroma antropologije ter povezovanja le-teh z znanji z drugih področij,

• reševanja konkretnih problemov, ki se pojavljajo pri delu, pri čemer uporablja ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, pridobljene v času študija,

• umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst kulturnih študijev oziroma antropologije,


• razumevanja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,

• tolmačenja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,

• povezovanja in posredovanja informacij z omenjenih področij,

• razumevanja informacij (hitro interpretiranje, kontekstualiziranje in poenostavev informacije, da je razumljiva širši javnosti),

• multikulturalnosti in medkulturnosti (uspešno se giblje med različnimi kulturami in se v multietničnosti počuti doma),

• razumevanja in pomoči pri reševanju družbenih problemov (staranje, konflikt, odtujevanje, bolezni, migracije ...),

• opažanja (opazovanje z udeležbo),• interpretativne povezave med terenskim in teoretičnim

proučevanjem kulturnih pojavov,• komunikacije in literarnosti (poznavanje navad ljudi in

njihovih medčloveških odnosov, razumevanje sveta skozi več jezikov in več kultur),

• analize (obvladovanje analize tako kvalitativnih kot kvantitativnih podatkov),

79

• dela na področju predstavljanja kulturnega izročila in s tem povezanega dela v turizmu in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,

• čuta za umetnost in starine (hitro spozna, oceni, klasificira in katalogizira redke, stare in vredne objekte in predmete),

• organizacije kulturnega in ekoturizma (sposobnost organizacije potovanj, ekskurzij, srečanj, razstav, prireditev, izdajanja revije ...),

• uporabe najnovejše informacijsko-komunikacijske in medijske tehnologije, ki je relevantna za področje kulturnih študijev in antropologije.






80

7.18 diplomirani kulturolog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni KuLTurOLOG (un)/diPLOMirAnA KuLTurOLOGinJA (un)






raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:• splošno-teoretska znanja, ki omogočajo široko reflektirano

razumevanje raznovrstnih plasti kulturne resničnosti,• obvladanje disciplinarno bolj specifičnih znanj, praviloma

vezanih na preučevanje različnih bolj konkretnih kulturnih pojavov in procesov,

• načrtovanje in samostojno izvedbo različnih raziskav,• poglobljeno znanje tujih jezikov,• upravljanje različnih kulturnih organizacij,• prilagodljivo, vendar dinamično odzivanje na različne

izzive, ki se pojavljajo v pluralnih kulturnih kontekstih sodobne postmoderne družbe,

• naklonjeno razumevanje in vživljanje v drugačne kulture,• timsko delo, sodelovanje in sinergijsko povezovanje

različnosti v skupini v novo kakovost,• ustvarjalnost, inovativnost, oblikovanje novih, izvirnih,

predvsem pa lastnih rešitev,• samostojno raziskovanje in javno prezentacijo izsledkov

svojega dela,• artikulirano pisno izražanje.




pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti pri predmetih in izdela diplomsko delo.


81

7.19 diplomirani kulturolog (un) in …KvalifiKacija diPLOMirAni KuLTurOLOG (un) in …/diPLOMirAnA KuLTurOLOGinJA

(un) in …





• poklicna matura in izpit iz maturitetnega predmeta ali• zaključni izpit (pred 1. junijem 1995) po kateremkoli


učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• vpogleda v razvoj kulturološke vede,• vpogleda v razvoj sodobnega družboslovja in

humanistike ter kulture in družbe nasploh,• pregleda nad širokimi in raznovrstnimi regionalnimi

kulturami, oblikami in načini življenja,• pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika

analizirajo družbeno in kulturno izkušnjo od elementov materialnega kulturnega izročila do temeljnih religijskih in ostalih duhovnih pojavov,

• dela na področju humanističnih znanosti in kulture, ki vodijo in usmerjajo v nadaljnje oblikovanje profilov uglednih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s kulturo in politiko,

• opravljanja samostojnega strokovnega dela na področju humanistike in družboslovja, pomoči v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, dela v kulturnih ustanovah, ustanovah civilne družbe, uredništvih založb, revij, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,

• obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje avtobiografskih pripovedi, pol/ne/strukturirani intervjuji idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja,


• nadaljnjega študija in kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja političnih in družbenih fenomenov,

• zavezanosti profesionalni etiki, • kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij

in analize fenomenov,Ô

82

Ô • analize fenomenov v lokalnem, nacionalnem in

mednarodnem političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,• razvijanja kritične presoje, ki bo pripomogla k

objektivnosti doseženih rezultatov,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja o nastanku, zgodovini in utemeljitvi

kulturnih študijev,• poznavanja in razumevanja splošne strukture kulturnih

študijev in razmerja do poddisciplin študijskega programa,

• koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja kulturnih študijev ter povezovanja le-tega z znanji z drugih področij,

• reševanja konkretnih problemov, ki se zastavljajo študentom pri delu, pri čemer lahko uporablja ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, pridobljene v času študija,

• umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst kulturnih študijev,


• razumevanja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,

• tolmačenja najrazličnejših družbenih, kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,

• povezovanja in posredovanja informacij z omenjenih področij,

• razumevanja informacij (hitro interpretiranje, kontekstualiziranje in poenostavitev informacije, da je razumljiva širši javnosti),

• multikulturalnosti in medkulturnosti (uspešno se giblje med različnimi kulturami in se v multietničnosti počuti doma),

• razumevanja in pomoči pri reševanju družbenih problemov (staranje, konflikt, odtujevanje, bolezni, migracije ...),

• opažanja (opazovanje z udeležbo),• interpretativne povezave med terenskim in teoretičnim

proučevanjem kulturnih pojavov,• komunikacije in literarnosti (poznavanje navad ljudi in

njihovih medčloveških odnosov, razumevanje sveta skozi več jezikov in več kultur),

• analize (obvladovanje analize tako kvalitativnih kot kvantitativnih podatkov) dela na področju predstavljanja kulturnega izročila in s tem povezanega dela v turizmu in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,

83

• čuta za umetnost in starine (hitro spozna, oceni, klasificira in katalogizira redke, stare in vredne objekte in predmete),

• organizacije kulturnega in ekoturizma (sposobnost organizacije potovanj, ekskurzij, srečanj, razstav, prireditev, izdajanja revije ...),

• uporabe najnovejše informacijsko-komunikacijske in medijske tehnologije, ki je relevantna za področje kulturnih študijev.




pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti pri predmetih in izdela diplomsko delo.


84

7.20 diplomant medijske produkcije (vs)KvalifiKacija diPLOMAnT MediJSKe PrOduKCiJe (vS)/diPLOMAnTKA MediJSKe

PrOduKCiJe (vS)







učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• poznavanja in razumevanja družbenih procesov, • reševanja konkretnih problemov v poklicnem okolju,• obvladovanja tehnik, metod in postopkov, ki so

relevantne za uspešno poklicno delo,• razvoja kritične in samokritične presoje,• fleksibilne uporabe znanja v praksi,• poznavanja koncepta kakovosti in vztrajnega

prizadevanja za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalvacijo v strokovnem delu,

• komuniciranja v domačem in mednarodnem okolju,• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki v

družbenem okolju z vestnim spoštovanjem načela resnicoljubnosti, svobode, odgovornosti, odprtosti, strpnosti, pluralizma, ustvarjalnosti, izvirnosti, uravnoteženosti, pravičnosti, poštenosti,

• timskega dela, vzpostavljanja in vzdrževanja kooperativnih odnosov za delo v skupini in z uporabniki,

• prepoznavanja in izkoriščanja priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo),

(predmetno specifične kompetence)• strokovnega utemeljenega poznavanja in razumevanja

družbene vloge medijev,• globljega razumevanja in ustreznega praktičnega

obvladovanja tehnologij medijskega ustvarjanja,• poznavanja in obvladovanja procesov in tehnik

kreativnega ustvarjanja medijskih vsebin,• reševanja konkretnih problemov s področja medijev in

medijske produkcije z uporabo ustreznih metod, tehnik in postopkov,

• povezovanja koherentno obvladanega temeljnega znanja, pridobljenega pri obveznih predmetih, ter njegove uporabe v praksi,

85

• pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih informacij na področju medijev in njihove interpretacije,

• razumevanja metod kritične analize in razvoja ter njihove uporabe pri reševanju konkretnih problemov pri delu v sodobnih medijih,

• razvoja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju medijev pri reševanju teoretičnih, empiričnih ali praktičnih problemov,

• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju medijev in medijske produkcije,

• vzgoje in razvoja potrebe po samostojnem ustvarjanju na podlagi pridobljenih ustreznih strokovnih znanj in praktičnih veščin, brez katerih je delovanje posameznikov in skupin v sodobnih medijskih organizacijah preprosto nemogoče,

• vzgojitve primernih individualnih vrednot, vrlin in dobrih običajev kot tudi skupinskih vrednotnih sistemov, ki so nujni pogoj uspešnega delovanja sodobnih medijcev in medijev v razvitem svetu,

• organizacijskih in vodstvenih spretnosti, potrebnih za načrtovanje, usmerjanje, spodbujanje, nadziranje, ocenjevanje in nagrajevanje samostojnega, vestnega in profesionalnega dela in/ali ustvarjanja posameznikov in skupin znotraj medijskih organizacij,

• plodnega komuniciranja z različnimi deležniki na področju medijev.



naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz 1. letnika, za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa mora opraviti vse obveznosti iz 1. letnika in najmanj 45 KT iz 2. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 KT in ustno zagovarja diplomsko nalogo.

izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za medijePrehodnost Magistrski študijski programi druge stopnje (SOK: raven 8)

86

7.21 diplomant medijskih študijev (un)KvalifiKacija diPLOMAnT MediJSKih ŠTudiJev (un)/diPLOMAnTKA MediJSKih

ŠTudiJev (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta sociologija; če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli drugega maturitetnega predmeta ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:• samostojnega študija, kritične presoje ter razlaganja

in vrednotenja sodobnih komunikacijskih procesov v evropskem in svetovnem družbenem kontekstu,

• samostojnega oblikovanja raziskovalnih problemov s področja medijev in izvajanja strokovnih oziroma raziskovalnih projektov,

• vključevanja v strokovno javnost in spremljanja novosti na absolviranem področju,

• samostojne uporabe komunikoloških in drugih virov ter literature za teoretično in praktično delo na področju komunikologije in medijskih študijev ter širše,

• kritične presoje virov in informacij oziroma komunikacijskih procesov v družbi in v tem smislu oblikovanja samostojnega pisnega besedila (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava itd.),

• vključevanja na trg kreativnega intelektualnega dela s področja publicistike (novinarstvo, odnosi z mediji),

• obvladanja osnovnih konceptov, dilem in perspektiv komunikološke stroke ter komunikološke raziskovalne metode,

• spoznavanja in interdisciplinarne uporabe komunikologiji sorodnih ved in študijskih področij,

• kritične presoje in reševanja strokovnih in praktičnih vprašanj s področja medijskih študijev in komunikologije v sodobni slovenski družbi in tudi širše,

• obvladanja analitičnih oziroma raziskovalnih tehnik za ugotavljanje potreb potrošnikov, za iskanje tržnih niš v medijskem prostoru, za snovanje medijskih akcij oziroma kampanj in podobno.


SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi,

87

storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).




88

7.22 diplomant medijskih študijev (un) in …KvalifiKacija diPLOMAnT MediJSKih ŠTudiJev (un) in …/diPLOMAnTKA MediJSKih

ŠTudiJev (un) in …





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta sociologija; če je kandidat navedeni predmet že opravljal pri poklicni maturi, pa izpit iz kateregakoli drugega maturitetnega predmeta ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• samostojnega študija, kritične presoje ter razlaganja

in vrednotenja sodobnih komunikacijskih procesov v evropskem in svetovnem družbenem kontekstu,

• samostojnega oblikovanja raziskovalnih problemov s področja medijev in izvajanja strokovnih oziroma raziskovalnih projektov,

• vključevanja v strokovno javnost in spremljanja novosti na absolviranem področju,

• samostojne uporabe komunikoloških in drugih virov ter literature za teoretično in praktično delo na področju komunikologije in medijskih študijev ter širše,

• kritične presoje virov in informacij oziroma komunikacijskih procesov v družbi in v tem smislu samostojnega oblikovanja pisnega besedila (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava itd.),

• vključevanja na trg kreativnega intelektualnega dela s področja publicistike (novinarstvo, odnosi z mediji),

• obvladanja osnovnih konceptov, dilem in perspektiv komunikološke stroke ter komunikološke raziskovalne metode,

• spoznavanja in interdisciplinarne uporabe komunikologiji sorodnih ved in študijskih področij,

• kritične presoje in reševanja strokovnih in praktičnih vprašanj s področja medijskih študijev in komunikologije v sodobni slovenski družbi in tudi širše,

• obvladanja analitičnih oziroma raziskovalnih tehnik za ugotavljanje potreb potrošnikov, za iskanje tržnih niš v medijskem prostoru, za snovanje medijskih akcij oziroma kampanj in podobno,

89

(predmetno specifične kompetence)• poznavanja osnovnih disciplinarnih znanj s področja

medijskih študijev, • uporabe metodoloških orodij za raziskovanje medijev in

množičnega komuniciranja, • kritičnega analiziranja in raziskovanja medijskih vsebin,• poznavanja zgodovinskega razvoja množičnih medijev

in zgodovinskih pravilnosti v njihovem delovanju, učinkovanju in institucionalnem strukturiranju,

• poznavanja osnov socialne in politične psihologije; s posebnim poudarkom na psiholoških vidikih komuniciranja in psihološkega vpliva medijev,

• obvladanja znanja tujega jezika z medijsko in komunikološko strokovno terminologijo,

• poznavanja splošnega konteksta etičnih in moralnih dilem sodobne družbe znanja,

• poznavanja teoretskih konceptov in praktičnega delovanja tiskanih medijev,

• poznavanja teoretskih konceptov in praktičnega delovanja sodobne televizije,

• obvladovanja javnega govorništva, debate, argumentacije in retoričnih spretnosti,

• kritičnega in jasnega izražanja v javnosti; publiciranja,• poznavanja osnovne pravne prakse s področja medijskega

prava.Ocenjevanje in





90

7.23 diplomant mednarodnih odnosov (un)KvalifiKacija diPLOMAnT MednArOdnih OdnOSOv (un)/diPLOMAnTKA

MednArOdnih OdnOSOv (un)






raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:• obravnavo konkretnih problemov (široka razgledanost),• koordinacijo med akterji, ki pri reševanju problema

sodelujejo,• analitično delo,• dobro poznavanje okolja izbranega področja,• komunikativnost,• mediacijo,• reševanje konfliktov.




pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti obveznosti po programu ter zbrati 240 KT.


91

7.24 diplomirani obramboslovec (un)KvalifiKacija diPLOMirAni ObrAMbOSLOveC (un)/diPLOMirAnA ObrAMbOSLOvKA (un)






raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:• samostojno analitično delo,• analizo družbenih fenomenov,• svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja,

razvoja, upravljanja,• sintezo področnih znanj in njihovo uporabo pri reševanju

konkretnega problema,• sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,• izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav,• uporabo raznih raziskovalnih metod in tehnik,• široko, kritično in reflektivno razumevanje vojaške

organizacije in civilne obrambe, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja mednarodne in nacionalne varnosti,

• pisno izražanje,• javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje,• jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,• sodelovanje in kooperativnost,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene

vloge v okviru tima in skupine,• razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih

nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke,

• obvladovanje, upravljanje in mediacijo konfliktov,• pogajanje, argumentacijo in oblikovanje pogajalskih

izhodišč,• prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih

kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino,• interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti,• znanje tujih jezikov ter uporabo strokovne

obramboslovne slovenske in angleške terminologije,• kreativnost, iniciativnost, ustvarjalnost pri izbiranju

ključnih varnostnih problemov sodobne družbe in pri njihovi analizi,

• vodenje, voditeljstvo (zlasti v okviru vojaškega modula, kjer se razvijajo kompetence za: koordiniranje, organiziranje, delo s sodelavci, svetovanje in upravljanje).

Ô

92


Ô



pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti pri vpisanih predmetih in diplomsko delo.


93

7.25 diplomirani psiholog (un)KvalifiKacija diPLOMirAni PSihOLOG (un)/diPLOMirAnA PSihOLOGinJA (un)






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• izkazovanje splošne razgledanosti,• analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic,• poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,• kritično in samokritično presojo (kritično branje

in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti),

• uporabo znanja v praksi,• iskanje in uporabo informacij, informacijsko pismenost,

uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij,

• komunikacijske spretnosti, komunikacijo v mednarodnem okolju, govorno in pisno posredovanje znanja oziroma ugotovitev, nastopanje pred občinstvom,

• socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, moderiranje skupine,

• pripravo in izvedbo projektnega dela,• vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,• samostojnost, samoiniciativnost,• poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih

zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami,

• etično refleksijo in zavezanost obče človeškim etičnim načelom,

(predmetno specifične kompetence)• razumevanje splošne strukture psihologije ter

povezanosti med njenimi disciplinami,• obvladanje pojmov ter poznavanje in razumevanje

raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov na različnih področjih psihologije,

• koherentno obvladanje temeljnega psihološkega znanja, povezovanje znanja z različnih področij in njegovo uporabo,

Ô

94

Ô • poznavanje in razumevanje temeljev in zgodovine

psihologije,• samostojno branje in razumevanje psihološke literature,• reševanje konkretnih psiholoških problemov z uporabo

kritične analize, znanstvenih metod in postopkov: definiranje problema, razdelava teoretičnih izhodišč raziskave in hipotez, izbor ustrezne raziskovalne strategije, izdelava raziskovalnega načrta, izvedba raziskave ter ovrednotenje dobljenih rezultatov, poročanje o odkritjih,

• poznavanje osnov merjenja različnih psiholoških pojavov, razumevanje značilnosti in izvedbo analiz psiholoških testov ter interpretacijo rezultatov tovrstnih analiz,

• poznavanje področij in metod psihološke diagnostike,• poznavanje področij in teorije psihološkega svetovanja,• uporabo različnih metod zbiranja in obdelave

kvantitativnih in kvalitativnih podatkov ter nekaterih psiholoških presejalnih preizkusov,

• razumevanje in uporabo metod osnovne statistike in nekaterih multivariantnih statistik, raziskovalno in strokovno delo na področju družboslovnih raziskav in trženja,

• umeščanje novih informacij in interpretacij v kontekst psihologije,

• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na različnih področjih psihologije,

• socialne kompetence za delo v družbi in za družbo, ki vključujejo: občutljivost za psihološke vidike družbenih problemov; poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti; raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah; razumevanje socialnih, čustvenih, motivacijskih, kognitivnih idr. procesov pri sebi in drugih v različnih kontekstih; sposobnost za vzpostavitev in vzdrževanje ustreznega odnosa z obravnavancem (pri zbiranju podatkov, v testni situaciji, za izvedbo intervjuja, pri opazovanju …) in sposobnost ustrezne komunikacije z njim,

• ustvarjalno sodelovanje v skupini strokovnjakov, za sodobno udeleženost v procesih soustvarjanja novih spoznanj in praktičnih aktivnosti v različnih družbenih praksah,

• zavezanost psihološki poklicni etiki.Ocenjevanje in

zaključevanjeSiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno).

95

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

naprEdOvanjE:Za napredovanje v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje v 3. letnik pa mora v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT. Skupno mora torej študent za vpis v 3. letnik opraviti predpisane študijske obveznosti v višini 120 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.


96

KvalifiKacija diPLOMirAni PSihOLOG (un)/diPLOMirAnA PSihOLOGinJA (un)






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• splošno in študijsko specifično znanstveno in strokovno

razgledanost,• samostojno akumulacijo in uporabo znanja ter sredstev

in virov znanja,• kritično interpretacijo znanstvene in strokovne literature,• opazovanje, analiziranje, sintetiziranje in kritično

ocenjevanje,• samokritičnost in nadziranje lastnega profesionalnega

razvoja,• individualno in timsko delo,• uporabo tujega jezika v strokovni komunikaciji,• uporabo sodobne informacijske tehnologije pri reševanju

delovnih problemov,• izražanje, zastopanje in argumentiranje svoje pozicije

v dialogu s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov,

• reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,

• znanje in uporabo metod znanstvenega raziskovanja in reševanja problemov,

• osvojitev statističnega mišljenja v pripravi empiričnega in praktičnega dela,

• samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog na različnih delovnih področjih,

• delovanje, skladno s profesionalno etiko (osebna integriteta),

• učne kompetentce in vseživljenjsko učenje,(predmetno specifične kompetence)• poznavanje in razumevanje temeljnih pristopov in

zgodovine psihologije kot bazične in aplikativne znanstvene discipline,

• analiziranje psiholoških problemov na profesionalen način,

• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo pri reševanju delovnih problemov na psiholoških področjih,

97

• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij, ki se uporabljajo na področju psihologije in uporabo teh znanj v praksi,

• uspešno delo v poklicih, kjer so potrebna psihološka znanja in veščine,

• povezovanje različnih psiholoških pristopov in področij ter povezavo z drugimi znanstvenimi disciplinami (interdisciplinarna in multidisciplinarna razgledanost),

• načrtovanje, organizacijo, izvedbo znanstvenega raziskovanja na psihološkem področju (kvantitativno, kvalitativno, akcijsko),

• spremljanje razvoja psihološke stroke.Ocenjevanje in


naprEdOvanjE:Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti vse s študijskim programom določene obveznosti pri obveznih predmetih v 1. letniku v obsegu najmanj 49 KT. Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1. letnika (60 KT) ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 50 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Pogoj za dokončanje študija so opravljeni vsi izpiti in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku, priznano praktično usposabljanje in izdelano ter predstavljeno diplomsko seminarsko nalogo. Študent s tem pridobi vseh 180 KT iz študijskega programa.


98

7.26 diplomant psihosocialne pomoči (vs)KvalifiKacija Diplomant psihosocialne pomoči (vs)/diplomantka

psihosocialne pomoči (vs)Tip kvalifikacije Visokošolska strokovna izobrazba

vrsta kvalifikacije Izobrazbavrsta

izobraževanjaVisokošolsko strokovno izobraževanje




učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna: (splošne kompetence)• poznavanja in razumevanja osnovnih konceptov in

metod, seznananjanja z novostmi na področju študija,• kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter

posledic,• seznaniti se z raziskovalnimi metodami, postopki in

procesi,• zbiranja in interpretiranja podatkov, razvoja kritične in

samokritične presoje,• uporabe znanja v praksi in reševanja problemov,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,

posebej komunikacije v mednarodnem okolju,• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,• kooperativnosti, dela v skupini (in v mednarodnem

okolju),• uporabe virov in ustreznega citiranja virov (harvardska

metoda),• dokumentiranja podatkov in njihove predstavitve

strokovni in laični• javnosti,• kritičnega branja strokovnih govoric (diskurzivna ali

epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči,

• občutljivosti za raznolikost in družbeno neenakost,• kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na

konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanja in razumevanja osnovnih konceptov in

metod v okviru za svetovanje in psihoterapijo relevantnih področij psihologije, medicine oziroma psihiatrije ter statistike in znanstvene metodologije,

• poznavanja in razumevanja splošnih teoretičnih in kliničnih načel vseh psihoterapevtskih pristopov in specifičnih za izbrani pristop,

99

• seznanjenosti in razumevanja ter vrednotenja raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope ter tistih, ki so specifične za izbrani pristop,

• uporabe znanja in razumevanja osnovnih oziroma splošnih in specifičnih konceptov in metod svetovanja in psihoterapije v konkretnih situacijah neposrednega dela s klienti (klinična praksa idr.),

• argumentiranega ter spoštljivega razpravljanja in reševanja problemov,

• avtonomne uporabe virov za učenje konkretnih vsebin,• učinkovitega dela s skupino in/ali koterapevti,• uporabe kritične refleksije in redne supervizije za

ocenjevanje tako svojega dela s klienti kot dela drugih, vključno z eksperti drugih disciplin,

• raziskovanja in refleksije svoje osebne vpletenosti v postopke svetovanja in psihoterapije, v katerih sodeluje,

• zavzemanja kritičnega odnosa do svojega pristopa, presojanja njegovih meja in primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi,

• kritičnega vrednotenja implikacij problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij za svetovalno in psihoterapevtsko delo,

• zbiranja in interpretiranja ustreznih podatkov, potrebnih za oblikovanje kritične ocene (npr. glede potrebne psihosocialne intervence), katere sestavni del je refleksija s tem povezanih družbenih, strokovnih in etičnih vidikov,

• sporočati informacije, ideje, probleme in rešitve svojega kliničnega dela tako strokovni kot laični javnosti,

• učenja, strokovnega izpopolnjevanja z visoko stopnjo samostojnosti,

• sintetizirati svojo osebno integracijo teorije in klinične prakse,

• zavedanja in upoštevanja konteksta svetovalne situacije, njegovih meja in prilagoditve z ustreznim pristopom,

• avtonomije v izvedbi posameznih nalog v profesionalni praksi,

• prevzemanja etične in profesionalne odgovornosti biti svetovalec,

• kritičnega branja strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov v okviru procesa pomoči,

• občutljivosti za raznolikost in družbeno neenakost,• kritične refleksije teoretskih argumentacij in dedukcije na

konkretne probleme v interakcijskih, osebnih, kulturnih in družbeno strukturnih sistemih.


SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro:Ô

100

Ô

nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).



izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici


101

7.27 diplomant socialne politike (un)KvalifiKacija diPLOMAnT SOCiALne POLiTiKe (un)/diPLOMAnTKA SOCiALne

POLiTiKe (un)







učni rezultati

7Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• vpogleda v aktualna družbena dogajanja,• komunikacijskih sposobnosti in spretnosti (individualne

ali skupinske predstavitve besedil), kritične presoje in oblikovanja samostojnih pisnih besedil (člankov, referatov, razprav itn.),

• veščega nastopanja pred občinstvom, v javnosti,• obvladanja uporabnih interdisciplinarnih znanj za delo

na področju analize in interpretacije družbenih procesov, zlasti socialnih politik,

• kompleksnega razumevanja pojavov ter interdisciplinarnega dela,

• spoznavanja in interdisciplinarne uporabe socialni politiki sorodnih ved in študijskih področij,

• nadaljnjega študija in kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja družbenih fenomenov v lokalnem, nacionalnem in mednarodnem kontekstu,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod pri razumevanju in analiziranju družbenih in političnih procesov, zlasti socialnih politik,

• zavezanosti profesionalni etiki,• poznavanja dilem in perspektiv stroke ter raziskovalnih

in interpretativnih metod,• poznavanja aplikativnih vidikov znanstvene vede pri

analizi, vrednotenju in načrtovanju procesov v prostoru ter njihovega medsebojnega součinkovanja,

• izkoriščanja priložnosti za stalno strokovno izpopolnjevanje in za nadgrajevanje svojega dela,

• sodelovanja v raziskovalnih in razvojnih projektih,• analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic

različnih dejavnikov v družbenem okolju,• sistemskega mišljenja, ki omogoča razumevanje in

razlago različnih aktualnih problemov,Ô

102

Ô

• kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij in analize pojavov,

• avtonomnosti, samo/kritičnosti, samo/refleksivnosti, prizadevanja za kakovost,

• razumevanja individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanja profesionalno-etičnih vprašanj,

• usmerjenosti v inkluzivnost, nediskriminativnost, interkulturnost,

• sporazumevanja s strokovnjaki drugih strokovnih in znanstvenih področij (splošna razgledanost),

(predmetno specifične kompetence)• obvladanja znanja o utemeljitvi in razvoju socialne politike,• razumevanja in uporabe osnovnih konceptov socialne

politike (državljanstvo, enakost, socialna izključenost) ter poznavanja aktualnih tem,

• poznavanja teoretskih razlag socialne politike in sistemov blaginje,

• obvladanja znanja o obstoječih socialnih politikah in različnih sistemih blaginje v evropskem kontekstu ter njihove kritične analize, primerjave in interpretacije,

• reševanja praktičnih vprašanj na različnih področjih socialne politike,

• samostojnega strokovnega dela na področju socialne politike v Sloveniji in Evropi,

• razumevanja vloge izobraževanja v socialni politiki v različnih sistemih blaginje in primerjalne analize ključnih tem,

• poznavanja ključnih konceptov in teoretičnih smernic v povezavi z družinsko politiko, primerjave različnih pristopov, ki obravnavajo skrb za družino, ter njihove kritične ocene in evalvacije,

• obvladanja znanja o ključnih konceptih in temah v zdravstveni politiki, mednarodne primerjave in kritične analize različnih zdravstvenih politik,

• obvladanja znanja o delovanju trga dela in ekonomskih ter socialnih procesih, preko katerih trg dela vpliva na življenjske možnosti, analize in ocene politik, ki so oblikovane z namenom vpliva na trg dela,

• poznavanja konceptov, definicij in merjenja revščine in socialne izključenosti ter s tem povezanih politik, kritične analize ključnih tem,

• poznavanja ključnih konceptov v povezavi s stanovanjsko politiko ter poznavanja obstoječe politike v Sloveniji in Evropi, njihove analize in kritične ocene,

• poznavanja socialnih, kulturnih in ekonomskih dimenzij kriminalitete ter deviantnosti, obvladanja znanja o ključnih konceptih ter teorijah kriminalitete in deviantnosti ter njihovega razvoja od 18. stoletja dalje,

• poglobljenega teoretičnega znanja o drugih družbenih vedah, ki se jih uporablja v kontekstu socialne politike, ter povezovanja znanj z različnih področij,

103

• obvladanja znanja o najnovejših/aktualnih razvojnih trendih v okvirih socialne politike,

• poznavanja in razumevanja teorij, temeljnih konceptov in ključnih področij ekonomije ter njihove aplikacije na področje socialne politike, razumevanja povezanosti ekonomije in socialne politike,

• temeljitega poznavanja in razumevanja sistema socialnega varstva ter aplikacije politik v socialnem delu,

• razumevanja razvoja različnih teorij s področja socialne politike ter drugih relevantnih področij in njihove uporabe pri reševanju konkretnih delovnih problemov,

• obvladovanja uporabe širokega razpona kvalitativnih (analiza besedil, zbiranje pripovedi informatorjev na terenu, pol/ne/strukturirani intervjuji idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja ter analize in interpretacije,

• aktivnega znanja tujega jezika, zlasti terminologije socialne politike,

• reševanja konkretnih problemov, ki se mu zastavljajo pri delu,

• obvladanja znanja in razumevanja različnih aplikativnih zmožnosti socialne politike na konkretnih družbenih problemih,

• praktičnih izkušenj pri delu na področju socialne politike,• razumevanja pomena etičnih vprašanj v socialni politiki.






104

7.28 diplomant socialnega menedžmenta (vs)KvalifiKacija diPLOMAnT SOCiALneGA MenedžMenTA (vS)/diPLOMAnTKA

SOCiALneGA MenedžMenTA (vS)







učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• poznavanje in razumevanje kulturnih in družbenih

procesov ter njihovo kompleksno analizo,• uporabo metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje

in organiziranje raziskav, uporabo raznih raziskovalnih metod in tehnik,

• oblikovanje izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov,





• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji,

• timsko delo, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,

• razvijanje alternativnih rešitev v procesu strateškega načrtovanja,

• zagon strategij oziroma pretvorbo strategij v projekte,• globalno mreženje na področju socialnih dejavnosti,• izdelavo projekta, ki lahko kandidira za mednarodna

sredstva,• razumevanje ekonomskih vidikov za delovanje

neprofitnega sektorja,• vodenje, koordiniranje in načrtovanje poslovnega procesa

v neprofitni organizaciji,

105

• divergentno mišljenje, kritično presojanje, ustvarjalnost in premagovanje problemov,

• upravljanje človeških virov,• urejanje razmerij med delodajalci in delavci,• analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in posledic,• reševanje zahtevnih problemov posameznikov, ki

nastajajo v delovnem okolju pri delu in v procesu zaposlovanja,

• interdisciplinarno povezovanje različnih strokovnjakov in timskega dela z namenom ustreznega ovrednotenja posameznih vprašanj, ki nastanejo v praksi, in skupnega iskanja ustreznih rešitev,

• uporabo relevantnih domačih in mednarodnih pravnih virov, uporabo elektronskih virov in kritično analizo relevantne literature,








• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved ob reševanju teoretičnih ali empiričnih problemov,


• organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov z obvladovanjem profesionalno etičnih vprašanj,



Ô

106

Ô • razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami

in družbenim okoljem, kompleksno sistemsko gledanje in delovanje,


• načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov,

• poznavanje in razumevanje procesov v poslovnem okolju organizacije in njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter njihovih posledic,

• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki v poslovnem okolju, spoštovanje nediskriminativnosti in multikulturnosti v organizaciji in njenem (mednarodnem) okolju,

• poznavanje in razumevanje razvojnih teženj, razlik in potreb posameznika,

• upravljanje s časom, za samostojno pripravo in načrtovanje ter samokontrolo izvajanja načrtov,

• razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno etičnih vprašanj,

• razumevanje odnosov med organizacijo in socialnim okoljem - sistemsko gledanje in delovanje,

• občutljivost za odnose med ljudmi pri delu, fleksibilnost in skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, razmišljanje in lastno mnenje.







107

7.29 diplomirani sociolog (un) in …KvalifiKacija diPLOMirAni SOCiOLOG (un) in …/diPLOMirAnA SOCiOLOGinJA (un) in …





• poklicna matura in izpit iz enega od maturitetnih predmetov, vendar izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, ali


raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• logično, abstraktno, analitično in sintetično razmišljanje,• kritično presojanje,• široko razgledanost,• sodelovanje pri reševanju strokovnih vprašanj,• poznavanje temeljnih raziskovalnih metod, ki jih tvorno

prenaša z enega področja na drugega,• povezovanje pridobljenih znanj in usposobljenosti med

obema strokama in z različnimi drugimi področji,• prenos svojih znanj na druga problemska področja

(sposobnost transferja) ter njihovo intradisciplinarno reševanje,

• fleksibilnost pri opredeljevanju in reševanju konkretnih vprašanj zaradi poznavanja dveh strokovnih področij in prenos znanj v vsakdanjo prakso,

• bolj celovit pristop k evidentiranju problemov in njihovem reševanju,

• uporabo dveh različnih strokovnih diskurzov, ki omogočata jasnejšo argumentacijo,

• komuniciranje, ki izhaja iz razumevanja dveh pogledov in omogoča uspešno vključevanje v timsko delo,

• suvereno sodelovanje pri pripravi in organiziranju projektnih del,

• dvojno kontekstualiziranje informacij in idejno dinamiko,• lažje in bolj kompetentno odzivanje na nove izzive in

prilagajanje nanje in/ali njihovo modificiranje,• zavezanost profesionalni etiki ter razvoj refleksije o njej

tudi v širšem družbenem kontekstu,• zbiranje bibliografskih in drugih podatkov iz baz in

drugih virov,• uporabo IKT pri iskanju, izbiranju, obdelavi in

predstavitvi informacij,

Ô

108

Ô• sodelovanje pri ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti

lastnega dela,• oblikovanje in sooblikovanje učinkovitih medčloveških

odnosov, • komunikacijsko odprtost in medkulturno

sporazumevanje,• zavest o potrebi stalnega strokovnega izpopolnjevanja

že pridobljenega znanja in pripravljenost za tako nadgradnjo,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanje osnov družboslovnih teorij in teorij kulture,• poznavanje zgodovine in razvoja sociološke misli in

sodobnih družboslovnih teorij,• poznavanje kvantitativne in kvalitativne metodologije

sociološkega in kulturološkega raziskovanja,• koherentno uporabo sociološkega znanja ter temeljnih

socioloških konceptov v praksi,• samostojno razumevanje in umeščanje novih družbenih

in kulturnih pojavov v obstoječe teoretske in problemske okvire sociološke vede,

• reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in uporabo znanstvenih metod,

• poznavanje metod za preverjanje znanstvenih teorij,• razumevanje procesov globalizacije ter razmerij med

globalnim in lokalnim,• poznavanje več posebnih disciplinarnih področij

sociologije in sociologije kulture,• poznavanje socioloških predpostavk humanističnih ved

ter povezovanje sociologije in humanistike,• povezovanje socioloških spoznanj s spoznanji drugih ved,• prepoznavanje, analiziranje in kritično vrednotenje

družbenih pojavov, procesov, praks in produktov glede na dognanja in razvoj druge vede v dvodisciplinarnem študiju,

• poznavanje in samostojno branje akademskih besedil,• občutek za kulturne raznolikosti človeške družbe in

prilagajanje konceptualnih aparatov na konkretna družbena in kulturna okolja,

• kritično analiziranje odnosa med šolo, družino in družbo,• poznavanje in razumevanje položaja, potreb in interesov

posameznika/posameznice, še posebej mladostnika/mladostnice.


SiStEm OcEnjEvanja:Znanje študentov se ocenjuje z vajami, seminarskimi nalogami, lahko pa tudi z izdelki, projektnimi deli, nastopi, storitvami in drugače ter z izpiti. Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno).

109

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

naprEdOvanjE:Za napredovanje iz 1. v 2. letnik dvodisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 1. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa mora v celoti opraviti vse študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti za 2. letnik, v skupnem obsegu 60 KT, torej skupaj za 1. in 2. letnik 120 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje dvodisciplinarnega študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 90 KT. Celotni študij pa se zaključi šele potem, ko študent na obeh izbranih disciplinah opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijska programa in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 180 KT.


110

KvalifiKacija diPLOMirAni SOCiOLOG (un) in …/diPLOMirAnA SOCiOLOGinJA (un) in …






raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• obvladanje osnovnega pojmovnega in metodološkega

aparata sociologije in družboslovja,• samostojno akumulacijo in uporabo znanja ter sredstev

in virov znanja,• opazovanje, analiziranje, sintetiziranje in kritično

ocenjevanje,• samokritičnost in nadziranje lastnega profesionalnega

razvoja,• individualno in timsko delo,• organizacijo lastnega časa in dejavnosti,• uporabo sodobne informacijske tehnologije pri reševanju

delovnih problemov,• izražanje, zastopanje in argumentiranje svoje pozicije


• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod,

• komuniciranje in javno nastopanje,• delovanje, skladno s profesionalno etiko (osebna

integriteta),• učne kompetence in vseživljenjsko učenje,• spodbujanje sociološko-intelektualne radovednosti,• razreševanje konfliktov, • konstruktivno komunikacijo in sodelovanje,(predmetno specifične kompetence)• poznavanje, razumevanje in zgodovino temeljnih

disciplinarnih okvirov sociologij,• poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov na

področju različnih socioloških diskurzov,• analiziranje kompleksnih družbenih problemov,• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja

teorij ter njihovo uporabo pri reševanju socioloških delovnih problemov,

• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij, ki se uporabljajo na področju sociologije in družboslovja, ter uporabo teh znanj v praksi,

111

• uspešno delo v poklicih, kjer so potrebna sociološka vedenja in znanja tako na področju gospodarskega kot negospodarskega sektorja (npr. političnega in civilnega sektorja),

• povezovanje različnih nesocioloških področij – je inter- in transdisciplinarno družboslovno razgledan,

• odzivanje na aktualne družbene potrebe in probleme sveta tako osebno kot z vidika skupnosti,

• spremljanje in vrednotenje projektov v razvoju.Ocenjevanje in


naprEdOvanjE:Študent mora za prehod v višji letnik zbrati najmanj 30 KT s predlaganega študijskega programa in določeno število KT, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse izpite in vse obveznosti pri vseh predmetih po predmetniku in zbrati najmanj 180 KT, in sicer po 90 KT na vsakem delu dvopredmetnega študijskega programa.


112

7.30 diplomant sociologije in interdisciplinarnega družboslovja (un)

KvalifiKacija diPLOMAnT SOCiOLOGiJe in inTerdiSCiPLinArneGA družbOSLOvJA (un)/diPLOMAnTKA SOCiOLOGiJe in inTerdiSCiPLinArneGA družbOSLOvJA (un)





• poklicna matura v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov (izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je študent že opravil pri poklicni maturi) ali


raven SOK

učni rezultati 7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• poznavanje in razumevanje zgodovine temeljne stroke

(sociologija),• razvijanje splošne in programsko specifične, torej

družboslovne pismenosti (sposobnost evalvacije in ustvarjanja družboslovnih diskurzov),

• samostojno akumulacijo in uporabo znanja ter sredstev in virov znanja,

• opazovanje, analiziranje, sintetiziranje in kritično ocenjevanje,

• samokritičnost in nadziranje lastnega profesionalnega razvoja,

• individualno in timsko delo,• organizacijo lastnega časa in dejavnosti,• uporabo informacijske tehnologije,• izražanje, zastopanje in argumentiranje svoje pozicije


• učne kompetence in vseživljenjsko učenje,(predmetno specifične kompetence)• reševanje konkretnih delovnih problemov z uporabo

znanstvenih metod,• poznavanje in razumevanje temeljnih konceptov na

področju stroke,• analiziranje temeljnih socioloških problemov in

problemov, ki se navezujejo na področja posameznih modulov,

• razumevanje in uporabo metod kritične analize in razvoja teorij ter njihovo uporabo pri reševanju delovnih problemov,

113

• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in orodij, ki se uporabljajo na področju družboslovja, in uporabo teh znanj v praksi,

• uspešno delo v poklicih, kjer so potrebna sociološka vedenja in znanja na področju gospodarskega, političnega in civilnega sektorja,

• povezovanje različnih področij – je inter- in intradisciplinarno družboslovno razgledan,

• odzivanje na potrebe in probleme družbe – revščina in socialna izključenost, deviantnost, okoljska vzdržnost,

• demografski premiki, imigracije in emigracije ipd., tako osebno kot z vidika skupnosti,

• načrtovanje raziskovanja (kvantitativno, kvalitativno, akcijsko).



naprEdOvanjE:Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti s študijskim programom določene obveznosti pri obveznih predmetih v 1. letniku v obsegu najmanj 55 KT. Med opravljenimi predmeti morajo biti vsi predmeti I. semestra, Obča sociologija II in Metodologija I. Pogoj za vpis v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1. letnika (60 KT) ter s študijskim programom določene obveznosti pri predmetih 2. letnika v obsegu najmanj 50 K. Med opravljenimi predmeti 2. letnika morajo biti predmeti Metodologija II, Statistika za družboslovce ter Teorija države in politične ureditve.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE: Za dokončanje študija mora študent opraviti vse študijske obveznosti, ki jih določa študijski program, ter pridobiti vse kredite (180 KT) iz študijskega programa.


114

7.31 diplomirani družboslovec (un)KvalifiKacija diPLOMirAni družbOSLOveC (un)/diPLOMirAnA družbOSLOvKA (un)







raven SOK

učni rezultati

7Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter

za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic,




• občutenje ljudi in socialnega okolja ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju,







115





• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved pri reševanju teoretičnih ali empiričnih problemov,


• organizacijske in vodstvene spretnosti v organizacijah ob razumevanju individualnih vrednot in skupinskih vrednotnih sistemov z obvladovanjem profesionalno etičnih vprašanj,



• razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, kompleksno sistemsko gledanje in delovanje,









116

7.32 Magister ekonomskih vedKvalifiKacija MAGiSTer eKOnOMSKih ved/MAGiSTriCA eKOnOMSKih ved

Tip kvalifikacije Magisterijvrsta kvalifikacije Izobrazba


Magistrsko izobraževanje

Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih

strokovnih področij in doseženih najmanj 180 KT ali zaključen dosedanji študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnji alineji, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT po ECTS; dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Mikroekonomija 1 (6 KT) in Uvod v poslovanje (6 KT).

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• logičnega in abstraktnega razmišljanja, analize, sinteze, in

ovrednotenja,• identifikacije, reševanja problemov in oblikovanja

odločitev,• kritičnega in celostnega razmišljanja,• samostojnega iskanja, interpretacije in uporabe novih

virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju,• kontekstualizacije in samostojnega nadgrajevanja

informacij,• strokovne in učinkovite uporabe IKT pri iskanju,


• poglobljenega izražanja znanja strokovnega področja v pisni in ustni obliki in njegovega kritičnega ovrednotenja,

• timskega dela,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja ekonomskih teorij in razvijanja zmogljivosti

njihovih sintez in uporabe,• razumevanja modelov makro in mikro analize kot osnove

za poglobljeno ekonomsko analizo,• razumevanja modelov makro in mikro analize kot osnove

za ključne strateške odločitve na nivoju nacionalne ekonomije, industrije in organizacije,

• razumevanja ekonometričnih, statističnih in matematičnih metod ter ekonomskih analiz in njihove izbire in uporabe,

117

25 Pridobitev istega strokovnega naziva omogočajo študijski programi Denar in finance, Ekonomija, Javni sektor in ekonomika okolja, Mednarodna ekonomija ter Kvantitativne finance in aktuarstvo. Opise kompetenc prikazujemo po programih: Denar in finance, Ekonomija, Javni sektor in ekonomi-ka okolja, Mednarodna ekonomija in Kvantitativne finance in aktuarstvo.

• analiziranja problemov nacionalne ekonomije, industrije in organizacij z naprednimi ekonometričnimi in statističnimi metodami,

• analiziranja in interpretacije problemov nacionalne ekonomije, industrije in organizacij z matematičnimi metodami,

• analiziranja monetarne politike, razvoja alternativnih rešitev, kritičnega ovrednotenja in predlaganja rešitev,

• analiziranja finančnih in davčnih problemov in sprejemanja dobrih finančnih odločitev,

• analiziranja in razumevanja davčne politike EU ter procesov davčne harmonizacije znotraj EU,

• analiziranja in razumevanja globalnega finančnega sistema ter sodobnih mednarodnih finančnih vprašanj.


SiStEm OcEnjEvanja:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

naprEdOvanjE: Študent se lahko vpiše v višji letnik, če do izteka študijskega leta opravi vse obveznosti, določene s študijskim programom, za vpis v višji letnik.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse s študijskim programom predpisane obveznosti.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta25

Prehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

118

KvalifiKacija MAGiSTer eKOnOMSKih ved/MAGiSTriCA eKOnOMSKih ved





strokovnih področij in doseženih najmanj 180 KT po ECTS ali zaključen dosedanji študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnji alineji, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT; dodatne študijske obveznosti kandidati lahko opravijo med študijem na prvi stopnji v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študij, in sicer pri predmetih Mikroekonomija 1 (6 KT) in Uvod v poslovanje (6 KT).

raven SOK

učni rezultati


ovrednotenja,• identifikacije, reševanja problemov in oblikovanja

odločitev,• kritičnega in celostnega razmišljanja,• samostojnega iskanja, interpretacije in uporabe novih

virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju,• kontekstualizacije in samostojnega nadgrajevanja

informacij,• strokovne in učinkovite uporabe IKT pri iskanju,



• timskega dela,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja ekonomske teorije in razvijanja zmogljivosti

njene sinteze in uporabe,• razumevanja modelov makro in mikro analize kot osnove

za poglobljeno ekonomsko analizo,• razumevanja modelov makro in mikro analize kot osnove

za ključne strateške odločitve na nivoju nacionalne ekonomije, industrije in organizacije,

• razumevanja ekonometričnih, statističnih in matematičnih metod ter ekonomskih analiz in njihove izbire in uporabe,

119

• analiziranja problemov nacionalne ekonomije, industrije in organizacij z naprednimi ekonometričnimi in statističnimi metodami,

• analiziranja in interpretiranja problemov nacionalne ekonomije, industrije in organizacij z matematičnimi metodami.

• analiziranja ekonomskih problemov in uporabe pridobljenih rezultatov za poslovne odločitve ali oblikovanje politik na agregatni ravni gospodarstva in industrije,

• analiziranja relevantnih makroekonomskih indikatorjev majhnih odprtih ekonomij,

• raziskovanja družbeno-ekonomskih odnosov v sodobnem svetu,

• sprejemanja menedžerskih odločitev s poudarkom na podjetniški rasti in družbeni odgovornosti,

• analiziranja in oblikovanja politik za izbrane industrije,• izdelovanja raziskav, svetovanja ali izdelave strokovnih

prispevkov na ravni, primerni za objavo, in diseminacije za namen strateškega odločanja v organizacijah in oblikovanja politike.





izvajalci Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakultetaPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

120






strokovnih področij in doseženih najmanj 180 KT po ECTS ali

• zaključen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT; dodatne študijske obveznosti študent opravi pred vpisom na podiplomski magistrski študij z opravljanjem predmetov Mikroekonomija 1 (6 KT) in Uvod v poslovanje (6 KT).

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• celovitega in kritičnega razmišljanja na osnovi analize

problema in sinteze,• učinkovite rabe informacijsko-komunikacijske

tehnologije,• pridobitve in ustrezne uporabe podatkovnih baz in

drugih virov,• uporabe sodobnih znanj, metodoloških pristopov in

veščin za identificiranje problemov in njihovo reševanje na ravni posamezne institucije javnega sektorja oziroma njegovih odločevalskih ravni,

• poslovodenja javnih organizacij na različnih ravneh,• razumevanja vplivov širšega naravnega, družbenega in

tehnološkega okolja ter evropske vpetosti na spreminjanje pogojev delovanja javnega sektorja,

• praktične uporabe znanj in veščin za sprejemanje odločitev pri posameznih vprašanjih delovanja javnega sektorja,

• skupinskega dela, strokovne razprave in sprejemanja odločitev na osnovi konsenza,

• odkrivanja in postavljanja raziskovalnih vprašanj s področja ekonomike in menedžmenta javnega sektorja in varstva okolja ter načrtovanja in izvedbe raziskovalnega dela,

(predmetno specifične kompetence)SMER: EKONOMIKA JAVNEGA SEKTORJA• spoznavanja napak trga in razumevanja njihovega

odpravljanja z regulacijo javnega sektorja,• poznavanja problematike financiranja javnega sektorja, • poznavanja procesov liberalizacije na različnih področjih

javnega sektorja v EU in razumevanja delovanja javnih organizacij in podjetij v takšnih razmerah,

121

• poznavanja delovanja različnih področij javnega sektorja po svoji izbiri: zdravstva, šolstva, telekomunikacij, energetike,

• oblikovanja predlogov za ukrepe ekonomske politike na zgoraj omenjenih področjih,

SMER: MANAGEMENT JAVNEGA SEKTORJA• poznavanja temeljnih posebnosti delovanja javnega

sektorja,• pridobitve ustreznih znanj in kompetenc za učinkovito

poslovodenje javnih organizacij in javnih podjetij,• razumevanja političnih, ekonomskih in družbenih

vidikov javnega menedžmenta in razumevanja posebnosti posameznih držav v luči mednarodne primerljivosti,

• uporabe vseh orodij poslovnih znanosti za učinkovito oblikovanje, uveljavitev in oceno ustreznih menedžerskih pristopov v javnem sektorju,

• pridobitve ustreznih vodstvenih znanj in sposobnosti reševanja problemov za opravljanje funkcij vrhnjih in srednjih menedžerjev v javnih organizacijah,

SMER: EKONOMIKA IN MANAGEMENT OKOLJA• dobrega razumevanja in poznavanja temeljnih

okoljevarstvenih problemov, ki pestijo menedžerje v različnem geografskem in kulturnem okolju,

• zavedanja etičnih in moralnih norm, ki jih je treba upoštevati pri zasledovanju premišljene in trajnostne uporabe virov,

• pridobitve potrebnih praktičnih znanj, zlasti na področju vplivov na okolje, njihovega spremljanja, nadzora in zakonodaje,

• ustrezne umestitve vprašanj ekonomike okolja in zakonodajnih ter drugih etičnih in moralnih zahtev v menedžment organizacije, zlasti javne, in širše podjetja.






122





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z naslednjih

sorodnih strokovnih področij: družbene vede (ekonomija); poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, menedžment, trženje, zavarovalništvo, finance, bančništvo, računovodstvo); matematika in statistika (aktuarstvo) ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT po ECTS ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z naslednjih sorodnih strokovnih področij: družbene vede (ekonomija); poslovne in upravne vede (poslovanje, podjetništvo, menedžment, trženje, zavarovalništvo, finance, bančništvo, računovodstvo); matematika in statistika (aktuarstvo) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10– 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• analize, sinteze in oblikovanja rešitev kompleksnih

problemov s področja mednarodne ekonomije in ekonomike EU (delovanja integracij in razvoja odprtih gospodarstev),

• uporabe raziskovalnih metod in postopkov ter razvijanja kritične presoje procesov na mednarodnih trgih, s poudarkom na razvoju integracij in rasti odprtih gospodarstev,

• uporabe sodobnih konceptov s področja mednarodne ekonomije in regionalnih in integralnih vidikov rasti trgov,

• skupinskega in procesnega organiziranega dela v večdisciplinarnih skupinah v institucijah/javni upravi/mednarodnih podjetjih,

• avtonomnega razumevanja problematike izzivov mednarodne ekonomije, še posebej z vidika rasti in razvoja odprtih gospodarstev,

• razumevanja različnosti trgov in udeležencev na mednarodnih trgih, usmerjevalnih in razvojnih politik mednarodnih organizacij in institucij,

123

• občutljivosti za etično refleksijo in lastni razvoj na strokovnem področju,

• samoučenja, povezovanja znanj, prilagajanja novim razmeram (fleksibilnost), ustvarjalnega iskanja rešitev razvojnih in drugih problemov institucij/podjetij, njihovega organiziranja in vodenja,

(predmetno specifične kompetence)• prepoznavanja razvoja in temeljev svoje širše strokovne

discipline (razgledanost),• reševanja konkretnih problemov s področja mednarodne

ekonomije z uporabo sodobnih raziskovalnih in analitičnih metod,

• konkretnega obvladovanja kompleksnih znanj s področja mednarodne ekonomije in poslovanja v EU,

• umeščanja novosti v stroki v skladu z njenimi temeljnimi paradigmami,

• uporabe analitičnih metod ob stalni uporabi strokovne in moralno etične, kritične presoje rešitev,

• razgledanosti na področju in uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju mednarodne ekonomije.






124







• zaključen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• celovitega in kritičnega razmišljanja na osnovi analize

problema in sinteze,• učinkovite rabe informacijsko-komunikacijske

tehnologije ter sodobnih programskih orodij,• pridobitve in ustrezne uporabe podatkovnih baz in

drugih virov,• uporabe sodobnih znanj, metodoloških pristopov in

veščin za identificiranje problemov in njihovega reševanja na ravni posamezne finančne institucije,

• razumevanja vplivov širšega naravnega, družbenega in tehnološkega okolja na spreminjanje pogojev delovanja finančnega sektorja, predvsem vpliva danih sprememb na izpostavljenost tveganjem le-teh,

• praktične uporabe znanj in veščin za sprejemanje odločitev pri posameznih vprašanjih delovanja znotraj finančnih institucij,

• skupinskega dela, strokovne razprave in sprejemanja odločitev na osnovi konsenza,

• odkrivanja in postavljanja raziskovalnih vprašanj s področja aktuarstva, zavarovalništva in financ ter načrtovanja in izvedbe raziskovalnega dela,

(predmetno specifične kompetence)SMER: KVANTITATIVNE FINANCE• poznavanja lastnosti delovanja finančnega oddelka

znotraj finančnih institucij,• identifikacije in analize zahtevnih problemov s področja

upravljanja premoženja, razvijanja alternativnih rešitev na podlagi ustreznih analitičnih modelov ter kritičnega ovrednotenja in predlaganja rešitev,

• obvladanja znanj, potrebnih za ustrezno podporo vrednotenju, kvantitativnemu izboru in upravljanju s finančnimi naložbami,

125

• poznavanja procesov spremembe regulacije in nadzora finančnih institucij,

• poznavanja delovanja različnih področij finančnega sektorja,

SMER: AKTUARSTVO• poznavanja lastnosti delovanja aktuarske službe in

specifičnih znanj, potrebnih za opravljanje funkcije aktuarja,

• identifikacije in analize zahtevnih problemov s področja aktuarstva, razvijanja alternativnih rešitev na podlagi ustreznih analitičnih modelov ter kritičnega ovrednotenja in predlaganja rešitev,

• uporabe naprednih ekonometričnih, statističnih in matematičnih orodij, s katerimi analizira podatke,

• poznavanja problematike upravljanja s tveganji znotraj zavarovalnice in pokojninskih skladov,

• poznavanja procesov spremembe regulative nadzora finančnih institucij,

• poznavanja delovanja različnih področij delovanja pokojninskih skladov in zavarovalnic,

• oblikovanja predlogov za ukrepe nadzorne politike na zgoraj omenjenih področjih.






126

7.33 Magister diplomacijeKvalifiKacija MAGiSTer diPLOMACiJe/MAGiSTriCA diPLOMACiJe




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen dodiplomski študijski program prve stopnje

Mednarodni odnosi ali Evropske študije ter zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli drugega strokovnega področja in zbranih 240 KT, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali

• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja in zbranih 180 KT, pri čemer mora kandidat v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja zbrati manjkajočih 60 KT ali

• zaključen štiriletni visokošolski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, s kateregakoli strokovnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali

• zaključen triletni strokovni program ali specializacija po višješolskem programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, pri čemer mora kandidat v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja zbrati manjkajočih 60 KT.

raven SOK

učni rezultati 8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poznavanje diplomatskih veščin, ki jih zahteva stik s

tujim (politično-kulturnim) okoljem,• splošno diplomatsko delovanje (diplomati-generalisti),• specifično delovanje na posameznih ključnih področjih

(diplomati-specialisti): varnostna diplomacija, ekonomska diplomacija, diplomacija mednarodnih organizacij, okoljska diplomacija, javna diplomacija, diplomacija na več ravneh ipd.,

• delo diplomatskih in konzularnih uslužbencev ter mednarodnih uslužbencev,

• zastopanje interesov večjih in manjših (transnacionalnih) podjetij in bank ter mednarodnih nevladnih organizacij.

127



naprEdOvanjE: Študij traja eno leto, zato napredovanja v višji letnik ni.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti pri vpisanih predmetih in uspešno javno zagovarja magistrsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vedePrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

128

7.34 Magister družboslovne informatikeKvalifiKacija MAGiSTer družbOSLOvne inFOrMATiKe/MAGiSTriCA družbOSLOvne

inFOrMATiKe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje Informatika v

sodobni družbi ali• zaključen študijski program prve stopnje s študijskih

področij računalništva in informatike oziroma družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, ter doseženih najmanj 180 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede; kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za vpis predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 18 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z ostalih študijskih področij; kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi pisne prošnje za vpis predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 24 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov

na področju družbenih ved ter oblikovanje izvirnih idej, konceptov in rešitev problemov,

• fleksibilno uporabo znanja v praksi ob kombiniranju znanj z različnih disciplinarnih področij,

• samostojno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, vodenje projektov posodabljanja oziroma razvoja novih oblik IKT kot podpore poslovanju, uporabo metodoloških orodij ter izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav,

• razvoj komunikacijskih sposobnosti in etične drže pri sodelovanju z drugimi v medkulturnem okolju,

• prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalvacijo v strokovnem delu.



129

naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz 1. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko uspešno opravi vse s programom predpisane študijske obveznosti ter pripravi in uspešno zagovarja magistrsko nalogo ter zbere vseh 120 KT, predvidenih s študijskim programom.



130

KvalifiKacija MAGiSTer družbOSLOvne inFOrMATiKe/MAGiSTriCA družbOSLOvne inFOrMATiKe




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področij:

družbenih ved, novinarstva in informiranja, poslovnih in upravnih ved, izobraževanja učiteljev in pedagoških ved, matematike in statistike, računalništva, humanističnih ved, prava, tehniških ved, proizvodne tehnologije, arhitekture in gradbeništva, zdravstva, socialnega dela ter varstva okolja in zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih področij ter zbranih 240 KT; kandidat opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu do 30 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT, pri čemer mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti izpite v obsegu 60 KT v okviru programa za izpolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 s področij, ki so navedena v 1. alineji, ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 z drugih področij; kandidat opravi predmete (30 KT), ki so navedeni v 2. alineji, ali

• zaključen triletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016; kandidat lahko vstopi v magistrski program pod pogoji, ki so navedeni v 3. alineji.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• analitičnost,• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in

procesov v družboslovnem raziskovanju internetnih družbenih fenomenov ter razvoj kritične in samokritične presoje pri interpretaciji rezultatov družboslovnega raziskovanja,

• uporabo družboslovnih, informatičnih in metodoloških znanj v praksi,

• avtonomnost v strokovnem delu,

131

• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti pri načrtovanju projektov ter objavljanju njihovih rezultatov in pretvorbi v odločitve,

• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki pri zbiranju, analizi in interpretaciji podatkov, porajajočih se v sodobni družbi,

• kooperativnost, delo v skupini v lokalnem in mednarodnem okolju pri načrtovanju, vodenju in izvajanju projektov.






132

7.35 Magister ekonomijeKvalifiKacija MAGiSTer eKOnOMiJe/MAGiSTriCA eKOnOMiJe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma na področju menedžmenta, ekonomskih in

poslovnih ved ter prava na študijskem programu prve stopnje ali

• diploma na področju menedžmenta, ekonomskih in poslovnih ved ter prava na dodiplomskem študijskem programu (pred ZViS 2004) ali

• diploma drugih strokovnih področij, kandidat pa mora pred vpisom opraviti študijske obveznosti iz predmetov Uvod v ekonomijo, Osnove računovodstva in Osnove poslovnih financ.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• razumevanje predvsem ekonomskega, finančnega in

institucionalnega okolja organizacije ter posledično za analizo tega okolja,

• samostojno uporabo znanja ekonomske in finančne teorije in za analizo v praksi,

• analizo posledic sprememb v organizaciji za njeno ekonomsko okolje in posledic sprememb v ekonomskem okolju za organizacijo,

• analizo posledic strukturnih, regionalnih ter mednarodnih dejanj na organizacijo in tudi na njeno širše okolje,

• obvladovanje zahtevnejših raziskovalnih metod za namene proučevanja posledic ekonomskih pojavov,

• razumevanje širšega, etično-moralnega okvira ekonomskega okolja ter uspešno podajanje odgovorov na izzive oziroma terjana vprašanja preko sodelovanja in skupinskega dela, ki ostaja znotraj okvirjev ekonomske in poslovne etike,

• snovanje in kritično obravnavanje drznih in inovativnih idej s področja poslovanja in (so)delovanja organizacije v ekonomskem okolju, tako domačem kot mednarodnem,

• prevzemanje odgovornosti za lastno delo oziroma delo skupin, v katerih bodo študentje sodelovali ali jih vodili,

(predmetno specifične kompetence)• razumevanje ekonomskega, finančnega in

institucionalnega okolja organizacije,• reševanje najzahtevnejših strokovnih problemov z

uporabo metod ekonomske analize,

133

• samostojno snovanje in izvajanje raziskovalnih projektov za potrebe vodenja organizacije,

• vsebinsko razumevanje sprememb aktualnih gospodarskih gibanj in predvidevanje njihovih posledic,

• vsebinsko razumevanje sprememb ekonomskega in finančnega okolja in instrumentov,

• umeščanje aktualnih ekonomskih in finančnih problemov v ožji vsebinski sklop,

• povezovanje pridobljenega znanja ekonomske analize z drugimi poslovnimi vedami,

• uporabo znanja s področja razvoja ekonomske analize za njeno kritično obravnavo ter razvoj,

• aplikacijo globalnemu ekonomskemu okolju (bolj) primernih pristopov,

• uporabo metodoloških ter tehničnih rešitev pri ekonomski analizi.




pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko zbere s študijskim programom vseh predvidenih 120 KT.

izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za managementPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

134

7.36 Magister etnologije in kulturne antropologijeKvalifiKacija MAGiSTer eTnOLOGiJe in KuLTurne AnTrOPOLOGiJe/MAGiSTriCA

eTnOLOGiJe in KuLTurne AnTrOPOLOGiJe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključena dodiplomska (prva) stopnja ustreznega

strokovnega področja, to je programa etnologije in kulturne antropologije ali

• zaključen katerikoli od dodiplomskih študijev humanistične ali družboslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); študenti morajo dodatno pridobiti še 9 KT temeljnega etnološkega modula ali

• zaključen katerikoli od dodiplomskih študijev tehnične in naravoslovne usmeritve (prva stopnja, 180 KT); študenti morajo dodatno pridobiti še 30 KT temeljnega etnološkega modula ali

• zaključen dodiplomski študijski program, ovrednoten z 240 KT; študenti morajo opraviti temeljni etnološki modul (9 KT, če so dokončali katerikoli študij na humanistični smeri ali v družboslovju, in 15 KT, če so končali študijski program naravoslovja ali tehnike); pri tem se jim lahko priznajo dotlej opravljene izpitne obveznosti v obsegu največ 12 KT ali

• zaključen nebolonjski štiriletni univerzitetni program etnologije in kulturne antropologije; pri tem se študentom priznajo opravljene študijske obveznosti druge stopnje v obsegu do največ 60 KT ali

• zaključen študijski program visoke strokovne izobrazbe, veljaven od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004; študenti morajo dodatno pridobiti še 60 KT temeljnega etnološkega modula.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• obvladovanje znanstvenega aparata, metod in

tehnik etnografskega terenskega dela ter za zbiranje, evidentiranje in dokumentiranje gradiva in njegovo strokovno evalvacijo,

• animacijsko delo na področju kulture; vodenje ali sodelovanje v slovenskih in mednarodnih (predvsem evropskih) raziskovalnih, aplikativnih in razvojnih projektih s področij dediščine, sodobne kulture, množičnih občil, oglaševanja, turizma, regionalnih razvojnih programov itd.,

• samostojno raziskovalno in strokovno delo,• razumevanje transnacionalnih procesov, kulturne

raznolikosti in identitet na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, razumevanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter izmenjav med narodi, ljudstvi in socialnimi skupinami (posebej v evropskem merilu),

135

• medkulturne primerjave ter reševanje medkulturnih problemov in konfliktov,

• razumevanje kulturnih posebnosti različnih ljudstev in narodov v Evropi in na drugih celinah,

• različne oblike prenosa znanja in za javno nastopanje ter komuniciranje z mediji,

• samostojno presojo in uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki.



naprEdOvanjE: Pogoj za napredovanje v 2. letnik magistrskega (drugostopenjskega) študija je – v skladu s prakso t. i. enega spregledljivega pogoja – doseženih 54 KT. Med spregledljivimi pogoji pa ni izpitov iz obveznih predmetov 1. letnika – te morajo študentje brezpogojno opraviti.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključeni v individualni program. Ob dokončanju študija mora študent zbrati 120 KT z opravljenimi obveznostmi in uspešno zagovarjati magistrsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Filozofska fakultetaPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

136

7.37 Magister etnologije in kulturne antropologije in …KvalifiKacija MAGiSTer eTnOLOGiJe in KuLTurne AnTrOPOLOGiJe in …/MAGiSTriCA

eTnOLOGiJe in KuLTurne AnTrOPOLOGiJe in …




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni

študijski program istih disciplin, vrednoten s 180 KT ali• zaključen prvostopenjski dvodisciplinarni univerzitetni

študijski program istih disciplin, ovrednoten z 240 KT; pri tem se lahko kandidatom glede na opravljene obveznosti prvostopenjskega študija prizna do 60 KT ali

• zaključen katerikoli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika), če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT ali

• zaključen katerikoli od drugih prvostopenjskih univerzitetnih študijskih programov z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z ustreznih strokovnih področij (jezikoslovje, družboslovje, humanistika), če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo od 10 do 60 KT ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program po starem programu z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za študij na drugi stopnji; te obveznosti se določijo glede na različnost strokovnega področja in obsegajo do 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• logično in abstraktno analiziranje, sintetiziranje in

vrednotenje, • poglobljeno izražanje znanj z obeh strokovnih področij v

pisni in ustni obliki in njihovo kritično vrednotenje, • kompetentno prenašanje intra- in interdisciplinarnih

znanj v prakso, • samostojno poglabljanje in izpopolnjevanje ter povezovanje

pridobljenih znanj in usposobljenosti z različnimi strokovnimi področji,

137

• kontekstualiziranje in samostojno nadgrajevanje informacij, • prenos svojih znanj in sposobnosti na druga problemska

področja (sposobnost transferja), • reševanje problemov, konfliktnih situacij in delovnih nalog

intra- in interdisciplinarno, • timsko reševanje problemov,• organizacijo in vodenje strokovnih skupin, • (samo)evalvacijo in (samo)ocenjevanje ter kritično in

celostno razmišljanje,• samostojno iskanje, interpretiranje in uporabo novih virov

znanja na strokovnih in znanstvenih področjih,• strokovno in učinkovito uporabo IKT pri iskanju, izbiranju,

obdelavi, predstavitvi in posredovanju informacij,• zagotavljanje kakovosti lastnega dela ter zviševanje

standardov kakovosti v delovnem okolju,• obvladanje znanstvenega aparata, metod in tehnik

etnografskega terenskega dela ter za zbiranje, evidentiranje in dokumentiranje gradiva in njegovo strokovno evalvacijo,

• animacijsko delo na področju kulture; vodenje ali sodelovanje v slovenskih in mednarodnih (predvsem evropskih) raziskovalnih, aplikativnih in razvojnih projektih s področij dediščine, sodobne kulture, množičnih občil, oglaševanja, turizma, regionalnih razvojnih programov itd.,

• samostojno raziskovalno in strokovno delo,• razumevanje transnacionalnih procesov, kulturnih

raznolikosti in identitet na lokalni, regionalni, nacionalni in nadnacionalni ravni, razumevanje različnih kulturnih kontekstov, stikov ter izmenjav med narodi, ljudstvi in socialnimi skupinami (posebej v evropskem merilu),

• medkulturne primerjave ter reševanje medkulturnih problemov in konfliktov,

• razumevanje kulturnih posebnosti različnih ljudstev in narodov v Evropi in na drugih celinah,

• različne oblike prenosa znanja in za javno nastopanje ter komuniciranje z mediji,

• samostojno presojo in uporabo etičnih meril in zavezanost profesionalni etiki,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanje in razumevanje zgodovine vede, izvira,

pomena in kritik temeljnih pojmov vede ter seznanjenost z aktualnimi dilemami in sodobnimi teoretskimi dometi vede,

• obvladovanje metod znanstvenoraziskovalnega analitičnega dela, razumevanje osrednjih pojmov teorije in filozofije znanosti ter glavnih teoretskih modelov za razlago empirično zbranega gradiva,

• seznanjenost z interdisciplinarnimi pristopi in povezovanje znanja z različnih področij,

Ô

138

Ô • branje strokovnih besedil ter pisanje različnih oblik

znanstvenih in strokovnih besedil,• metodološko in konceptualno opremljenost za kritično

analizo pojmov in pojavov v domačem in tujih okoljih ter procesov na lokalni, regionalni in globalni ravni,

• preučevanje kulture in načinov življenja ter razumevanje kulturnih, političnih in ekonomskih procesov in pojavov,

• razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenih strokovnih področjih.



naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik drugostopenjskega dvodisciplinarnega študijskega programa mora študent v celoti opraviti vse obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, za 1. letnik v skupnem obsegu 60 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 60 KT. Ker gre za dvodisciplinarni študijski program, mora študent za dokončanje celotnega študija opraviti tudi vse obveznosti pri drugi disciplini v skupnem obsegu 60 KT, skupaj torej 120 KT.


139

7.38 Magister etničnih študijKvalifiKacija MAGiSTer eTniČnih ŠTudiJ/MAGiSTriCA eTniČnih ŠTudiJ




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli

strokovnega področja in zbranih 240 KT ali• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli

študijskega področja in zbranih 180 KT; kandidat mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 s kateregakoli strokovnega področja ali

• zaključen triletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, ki so navedeni v 2. alineji.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• timsko delo,• komunikativnost,• kreativnost in iniciativnost,• strokovnost,• usmerjenost k ljudem,• usmerjenost k rezultatom,• odločanje,• analitičnost,• organiziranost.






140

7.39 Magister evropskih študijKvalifiKacija MAGiSTer evrOPSKih ŠTudiJ/MAGiSTriCA evrOPSKih ŠTudiJ





Evropske študije ali Mednarodni odnosi ter zbranih 240 KT ali


• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT, pri čemer mora uspešno zaključiti Program za izpopolnjevanje družboslovnega znanja in tako zbrati manjkajočih 60 KT ali

• zaključen štiriletni visokošolski program po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, s kateregakoli strokovnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali

• zaključen triletni strokovni program ali specializacija po višješolskem programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, pri čemer mora kandidat uspešno zaključiti Program za izpopolnjevanje družboslovnega znanja in tako zbrati manjkajočih 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• interdisciplinarno širino poznavanja evropskih tem,• poglobljeno poznavanje posameznih tematik,• obvladanje konceptualnih in metodoloških znanj.






141

7.40 Magister svetovnih študijKvalifiKacija MAGiSTer SveTOvnih ŠTudiJ/MAGiSTriCA SveTOvnih ŠTudiJ






študijskega področja in zbranih 180 KT; kandidat mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 iz kateregakoli strokovnega področja ali

• zaključen triletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016; kandidat se lahko vpiše v magistrski program pod pogoji, ki so navedeni v drugi alineji.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:• samostojnega analitičnega dela na področju politologije z

globokim vpogledom v celotno stanje v svetu,• poznavanja tako teoretične osnove kot tudi ustrezne

prakse, v kateri uporablja ustrezen metodološki aparat,• delovanja na področju sodelovanja Slovenije z ZDA,

Nemčijo in drugimi državami po svetu,• delovanja na različnih področjih, tako v politiki,

gospodarstvu, upravi kot tudi novinarstvu.Ocenjevanje in

zaključevanjeSiStEm OcEnjEvanja:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).




142

7.41 Magister geografijeKvalifiKacija MAGiSTer GeOGrAFiJe/MAGiSTriCA GeOGrAFiJe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program

Geografija ali• zaključen prvostopenjski univerzitetni študijski program

Geografija –dvopredmetni pedagoški ali• zaključen katerikoli drug prvostopenjski univerzitetni

študijski program ali dodiplomski študijski program, pri čemer mora kandidat glede na zaključeno smer študija opravljati diferencialne izpite iz temeljnih geografskih predmetov v obsegu od 10 do 60 KT ali

• zaključen katerikoli drug študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, veljaven od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004, pri čemer mora kandidat glede na zaključeno smer študija opravljati diferencialne izpite iz temeljnih geografskih predmetov v obsegu od 10 do 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poznavanje akademskih področij (splošna razgledanost),• kritično branje in razumevanje besedil,• poznavanje in uporabo znanstvenega aparata,• samostojno pridobivanje in uporabo virov, znanja in

informacij,• poznavanje informacijske tehnologije (informacijska

pismenost),• uporabo informacijskih orodij za sporazumevanje,

sodelovanje na daljavo, e-učenje,• samostojno raziskovanje in objavljanje raziskovalnih

rezultatov, za strokovno, poljudno in publicistično izražanje,

• obvladovanje postopkov prijave raziskovalnih, strokovnih, aplikativnih, razvojnih in drugih projektov,

• organizacijo in načrtovanje dela,• alternativne poglede in rešitve,• usmerjenost v realno izvedljive rešitve,• sodelovanje pri pripravi in organizaciji projektnih del,• prenos znanj v vsakdanjo prakso,• nastopanje pred občinstvom, v javnosti,• samostojno delo in sodelovanje v skupinskem delu,• vodenje lastnega poklicnega, strokovnega razvoja,

vseživljenjskega izobraževanja,• samokritičnost in argumentirano kritičnost do drugih,• postavljanje in zagovarjanje svojih pravic, interesov, potreb,• samostojnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, izvirnost.

143



naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent v celoti opraviti študijske obveznosti, predpisane s predmetnikom in posameznimi učnimi načrti, za 1. letnik v skupnem obsegu 60 KT. Izjemoma se dopusti toleranca do 10 % oziroma 6 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti posameznih predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. Študent magistrira z uspešnim zagovorom pisnega magistrskega dela pred komisijo, ki jo sestavljajo mentor in dva člana.


144

KvalifiKacija MAGiSTer GeOGrAFiJe/MAGiSTriCA GeOGrAFiJe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma na študijskem programu prve stopnje Geografija

ali študijskem programu prve stopnje, ki obsega vsaj za 30 KT po ECTS temeljnih geografskih vsebin (s področja družbene geografije, fizične geografije, metodologije, regionalne geografije sveta in splošne geografije Slovenije) ali

• diploma na študijskem programu prve stopnje z drugih področij, če kandidat opravi dodatne študijske obveznosti v obsegu 30 KT iz naslednjih predmetov: Uvod v družbeno geografijo, Uvod v fizično geografijo, Metodologija geografskega raziskovanja, Regionalna geografija sveta in Splošna geografija Slovenije.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poznavanje osnov krasoslovja, geomorfologije krasa,

geologije krasa ter kraških jam in voda, problemov varstva, razvoja in urejanja kraških območij,

• poznavanje fizične in družbene geografije Sredozemlja, problematike urbane geografije in planiranja v obalnih območjih,

• specialistično poglabljanje v geografske informacijske sisteme za fizično geografijo,

• poznavanje geografije Evropske unije, geografije obmejnosti in manjšin, politične geografije stabilnosti in varnosti, metodologije in tehnike čezmejnega prostorskega planiranja, družbene geografije jugovzhodne Evrope kot specifične problemske evropske regije v pogledu sočasnih in nasprotujočih teženj družbene in prostorske konvergence in divergence ter problematike migracij in družbene integracije,

• poznavanje elementov, dejavnikov, problemov in procesov geografije turizma, geografije prometa, geografije globalizacije in marginalnih območij,

• specialistično poglabljanje v geografske informacijske sisteme za družbeno geografijo,

• znanstveno proučevanje območij naravnega, družbenega in kulturnega stika,

• samostojno presojanje rezultatov in opravljanje sintez kot tudi izdelovanje in izvajanje specifičnih razvojnih politik.



145

naprEdOvanjE: V 2. letnik je mogoče redno napredovati z doseženimi 54 KT. V tem primeru mora imeti študent opravljene vse obveznosti pri predmetih (najmanj enega) izbirnega modula ter pri obeh temeljnih predmetih.


izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študijePrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

146

7.42 Magister geografije in …KvalifiKacija MAGiSTer GeOGrAFiJe in …/MAGiSTriCA GeOGrAFiJe in …




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje v obsegu

najmanj 180 KT s področja geografije ali• zaključen študijski program prve stopnje v obsegu

najmanj 180 KT s področja drugih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija na dvopredmetnem nepedagoškem študijskem programu Geografija (te obveznosti obsegajo do 17 KT), ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program s področja drugih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, sprejet pred 11. 6. 2004, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija na dvopredmetnem nepedagoškem študijskem programu druge stopnje Geografija (te obveznosti obsegajo do 17 KT), ali

• zaključen univerzitetni študijski program s področja geografije, sprejet pred 11. 6. 2004; kandidatu se prizna do 60 KT ali

• zaključen univerzitetni študijski program s področja drugih družboslovnih, humanističnih in naravoslovnih ved, sprejet pred 11. 6. 2004; kandidatu se prizna do 30 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• prenašanje teoretičnih spoznanj v prakso, evalvacijo

lastne prakse in snovanje novih teoretskih konceptov,• iskanje in ustvarjanje novih virov znanja,• aktivno sodelovanje pri izdelavi regionalnih razvojnih

aktov in preprečevanje okoljskih problemov v konkretni geografski regiji,

• uporabo in razvijanje znanstvenih metod,• sporazumevanje v stroki in med strokami v domačem in

mednarodnem prostoru,• strokovno kritičnost, odgovornost in iniciativnost,• vodenje izobraževalnih projektov in strokovnih

organizacij,• vzpostavljanje timskega dela,• načrtovanje in vzdrževanje vseživljenjskega

izobraževanja,• etično refleksijo ter vzpostavljanje standardov

profesionalne etike,

147

• razvoj spretnosti različnih vrst osebne in medosebne komunikacije (pisne, verbalne, grafične),

(predmetno specifične kompetence)• razumevanje družbeno-aplikativne vrednosti geografske

znanosti v razvoju in varovanju okolja v konkretni geografski regiji,

• koherentno obvladovanje in povezovanje geografskega znanja z znanji različnih področij in aplikacijo le-tega v razvoju geografske regije,

• celovito analizo pokrajinotvornih dejavnikov, pojavov in procesov in njihovih medsebojnih zvez, kar je osnova za razumevanje načel trajnostnega razvoja na nivoju regije, države in planeta ter za odgovorno ravnanje s prostorom,

• poznavanje strukture različnih tipov pokrajin ter aplikacijo osvojenih znanj v možnosti razvoja geografske regije in varovanje njenega okolja,

• poznavanje pomena izobraževanja javnosti za skladen regionalni razvoj geografskih regij,

• obvladanje geografskih razsežnosti varovanja okolja,• obvladovanje pomena zavarovanih območij in ekološko

pomembnih območij kot potenciala za razvoj geografske regije,

• obvladanje sodelovanja z javnostjo pri načrtovanju razvoja na lokalni in regionalni ravni.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik študija mora študent zbrati najmanj 21 KT izmed obveznosti 1. letnika; med opravljenimi morajo biti obvezni predmeti: Urejanje prostora, Geografija turizma in rekreacije, Geografija in gospodarski sistemi, Geografski informacijski sistemi in Ekoremediacije. Študent mora zbrati tudi določeno število KT, ki ga predvideva drugi del dvopredmetnega študijskega programa.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent uspešno zaključi študij, ko opravi s študijskim programov predpisane obveznosti na obeh delih dvopredmetnega študijskega programa in tako skupno zbere 120 KT (60 KT na enem in 60 KT na drugem delu dvopredmetnega študijskega programa).

izvajalci Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetaPrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

148

7.43 Magister medijskih in komunikacijskih študijevKvalifiKacija MAGiSTer MediJSKih in KOMuniKACiJSKih ŠTudiJev/MAGiSTriCA

MediJSKih in KOMuniKACiJSKih ŠTudiJev




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma na študijskem programu prve stopnje s področja

humanistike ali družboslovja ali• diploma na študijskem programu prve stopnje z drugih

področij, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti (diferencialne izpite), ki so bistvene za nadaljevanje študija, tj. najmanj 30 KT po ECTS in največ 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladanja raziskovanja komuniciranja in

komunikacijskih procesov, samostojnega oblikovanja raziskovalnih problemov s področja množičnih medijev in izvajanja strokovnih oziroma raziskovalnih projektov,

• vključevanja v strokovno javnost in obvladanja ter kritičnega ocenjevanja retorike in javnega razpravljanja javnih akterjev,

• kritične presoje virov in informacij oziroma komunikacijskih procesov v družbi – in konkretno v medijih – in v tem smislu samostojnega oblikovanja pisnega besedila (strokovni oziroma poljudni članek, referat, razprava …),

• obvladanja teorije in zgodovinske specifičnosti trendov razvoja družbe, družbenih odnosov in konstelacije političnih sil v zgodovini na področju avdiovizualnih medijev,

• kritične novinarske prakse, ki razkriva vlogo medijev in množičnega komuniciranja v utrjevanju spolne neenakopravnosti in neenake obravnave spolov,

• komuniciranja v političnem in ekonomskem sistemu,• kritične presoje in reševanja strokovnih in praktičnih

vprašanj s področja medijskega prava,• delati na voditeljsih delovnih mestih, ki zahtevajo znanja

o komunikacijskih procesih in/ali o produkciji medijskih vsebin,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanja osnovnih disciplinarnih znanj komunikološke

znanosti,• raziskovanja množičnih medijev in družbenega

komuniciranja,• kritičnega analiziranja in raziskovanja medijskih vsebin,

149

• poznavanja zgodovinskega razvoja množičnih medijev in zgodovinskih pravilnosti v njihovem delovanju, učinkovanju in institucionalnem strukturiranju,

• poznavanja socialne in politične psihologije komuniciranja,

• poznavanja teoretskih konceptov in praktičnega delovanja tiskanih medijev,

• poznavanja teoretskih konceptov in praktičnega delovanja sodobne televizije,

• obvladovanja javnega govorništva, debate, argumentacije in retoričnih spretnosti,

• kritičnega in jasnega izražanja v javnosti; publiciranja,• poznavanja osnovne pravne prakse s področja medijskega

prava,• aktualnega oblikovanja medijskih vsebin.



naprEdOvanjE: Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT, pri čemer mora opraviti vse temeljne predmete 1. letnika.



150

7.44 Magister komunikologijeKvalifiKacija MAGiSTer KOMuniKOLOGiJe/MAGiSTriCA KOMuniKOLOGiJe




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen dodiplomski študijski program s področij

družbenih ved, novinarstva in informiranja, prava ter humanističnih ved in zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih področij ter zbranih 240 KT, če kandidat opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 40 KT (8 predmetov) ali

• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT, pri čemer mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti izpite v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 s področij, ki so navedena v 1. alineji, ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 z drugih področij; kandidat opravi predmete v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja, ki so navedeni v 2. alineji, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladanja poglobljenih znanj za raziskovalno-analitična

dela, povezana z družbenim komuniciranjem na medosebni in institucionalni ravni ter z množičnimi mediji,

• apliciranja teh znanj v okviru raziskovalnega praktikuma,(predmetno specifične kompetence)• samostojnega raziskovalnega dela v vseh fazah

raziskovanja komuniciranja, od zasnove in načrta raziskave do izvedbe in izdelave poročila, pri čemer je poudarek tako na teoretski zasnovi in raznovrstnosti komunikološkega raziskovanja kot na operacionalizaciji in izvedbi empirične raziskave.

151






152

7.45 Magister socialne in kulturne antropologijeKvalifiKacija MAGiSTer SOCiALne in KuLTurne AnTrOPOLOGiJe/MAGiSTriCA

SOCiALne in KuLTurne AnTrOPOLOGiJe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključena prva stopnja študija humanistične ali

družboslovne usmeritve (180 KT) ali• zaključena prva stopnja kateregakoli od dodiplomskih

študijev tehnične in naravoslovne usmeritve (180 KT); kandidati morajo dodatno pridobiti še 30 KT temeljnega modula s prve stopnje programa Etnologija in kulturna antropologija ali

• zaključen nebolonjski štiriletni univerzitetni program Etnologija in kulturna antropologija; kandidatom se lahko priznajo opravljene študijske obveznosti druge stopnje v obsegu do 60 KT ali

• zaključen nebolonjski štiriletni univerzitetni program humanistične ali družboslovne usmeritve; kandidatom se lahko priznajo opravljene študijske obveznosti druge stopnje v obsegu do 30 KT ali

• zaključeni drug univerzitetni nebolonjski programi ali kateri od visokošolskih strokovnih študijskih programov; kandidati morajo za vpis na program CREOLE opraviti enake obveznosti, ki so zgoraj navedene za študente in študentke, ki so končali prvo stopnjo kateregakoli od študijev tehnične in naravoslovne usmeritve.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poznavanje načinov življenja in kulturne raznolikosti,• samostojno opravljanje strokovnih nalog z ustreznih

področij,• kulturno posredništvo in opravljanje koordinacijskih,

vodstvenih in zahtevnih strokovnih nalog v kulturnih institucijah ter nevladnih organizacijah, povezanih z administrativno-strokovnimi dejavnostmi, zbiranjem, evidentiranjem in dokumentiranjem podatkov in informacij, prenosom znanj in informacij ter njihovo uporabo v praksi,

• terensko delo in delo z ljudmi v različnih kulturnih kontekstih, še posebej pa v evropskih državah,

• samostojno raziskovalno, aplikativno in razvojno delo.Ocenjevanje in


153

naprEdOvanjE: Pogoj za napredovanje v 2. letnik študija po programu CREOLE je doseženih 54 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent zaključi študij, ko opravi vse obveznosti, ki jih določajo študijski program in učni načrti predmetov, vključeni v individualni program. Ob dokončanju študija mora študent zbrati 120 KT z opravljenimi obveznostmi in uspešno zagovarjati magistrsko delo.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Universitat Autònoma de Barcelona; National University of Ireland; Universität Wien; Université Lumière Lyon II; Stockholms Universitet


154

7.46 Magister kulturologije in antropologijeKvalifiKacija MAGiSTer KuLTurOLOGiJe in AnTrOPOLOGiJe/MAGiSTriCA

KuLTurOLOGiJe in AnTrOPOLOGiJe




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma na študijskem programu prve stopnje s

področja filozofije, zgodovine, sociologije, umetnostne zgodovine, sociologije kulture in umetnosti oziroma na drugem študijskem programu prve stopnje s področja humanistike in družboslovja ali na ekvivalentnem tujem študijskem programu ali

• diploma na študijskem programu prve stopnje z drugih področjih ali ekvivalentnem tujem programu, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti v višini 60 KT po ECTS, in sicer z dodatnimi študijskimi obveznostmi iz naslednjih predmetov:– za smer Antropologija: Antropologija Sredozemlja,

Kultura in družba, Praktikum raziskovalnih terenov, Teorije in metode socialne in kulturne antropologije, Elementi zgodovinske antropologije, Regionalne etnografije: Amerika, Identiteta in večkulturnost, Transferji vednosti: memorija, izobraževanje, prevajanje, kultura ter dva izmed navedenih diferencialnih predmetov za smer Kulturni študiji,

– za smer Kulturni študiji: Filozofski temelji humanističnih ved, Uvod v kulturne študije, Zgodovina kulturnih formacij, Semiotika kulture, Kritična teorija družbe, Sociologija vsakdanjega življenja, Psihoanaliza in kultura, Študije spolov ter dve izmed navedenih dodatnih študijskih obveznosti za smer Antropologija ali

• diploma na drugem dosedanjem univerzitetnem študijskem programu (sprejet pred 11. 6. 2004) ali ekvivalentnem tujem programu, če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti v višini 60 KT, in sicer z dodatnimi študijskimi obveznostmi iz predmetov, ki so navedeni v 2. alineji, ali

• diploma na dosedanjem visokošolskem študijskem programu (sprejet pred 11. 6. 2004), če kandidat pred vpisom opravi študijske obveznosti v višini 60 KT, in sicer z dodatnimi študijskimi obveznostmi iz predmetov, ki so navedeni v 2. alineji.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• celostnega vpogleda na razvoj sodobne humanistike ter

kulture in družbe nasploh,• pregleda nad širokimi in raznovrstnimi regionalnimi

kulturami, oblikami in načini življenja,

155

• sistematičnega pregleda nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega vidika analizirajo družbeno in kulturno izkušnjo od elementov materialnega kulturnega izročila do temeljnih religijskih in ostalih duhovnih pojavov,

• dela na področju humanističnih znanosti in kulture, ki oblikujejo in odlikujejo profile uglednih regionalnih, nacionalnih in mednarodnih kadrov, odgovornih za upravljanje s kulturo in politiko,

• opravljanja samostojnega in kooperativnega raziskovalnega dela na področju humanistike in družboslovja, svetovanja v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, svetovanja in dela v kulturnih ustanovah, ustanovah civilne družbe, uredništvih založb, revij, dela v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,


• samostojnega študija, kritične presoje aktualnih družbenih in političnih dogodkov, razlaganja in vrednotenja političnih in družbenih fenomenov,

• razvijanja kritične in samokritične presoje, ki bo pripomogla k objektivnosti doseženih rezultatov,

• zavezanosti profesionalni etiki in etični refleksiji, posebej z ozirom na problematiko etničnih skupin ter s tem povezano razumevanje vrednot in pojmov zaščite oseb in družbenih skupin ter »človekovih pravic«,

• kritičnega preverjanja pisnih in ustnih virov, informacij in analize fenomenov v lokalnem, mednarodnem in svetovnem političnem, družbenem, ekonomskem, zgodovinskem in kulturnem dogajanju ter njihove umestitve v ustrezen okvir,

• uporabe teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod,• obvladovanja širokega razpona kvalitativnih (analiza

besedil, zbiranje avto/biografskih pripovedi, pol/ne/strukturirani intervjuji idr.) in kvantitativnih (telefonsko, terensko, spletno, pisno anketiranje, analiza socialnih omrežij idr.) metod raziskovanja,

• nenehnega razvijanja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, sposobnosti oblikovanja kritičnih in samostojnih besedil ter javnega nastopanja,

• pregleda nad regionalnim kulturnim prostorom na stičišču različnih etničnih skupin, kultur in identitet v vsej njihovi pisanosti in prepletanju,

• poznavanja etnoloških teorij o oblikovanju slovenskega etničnega prostora v stiku s sosednjimi prostori,

• razumevanja notranjih in zunanjih gibal pretekle in sodobne disciplinarne identitete,

• poznavanja teorije, metodologije in izsledkov etnoloških in antropoloških raziskav družbene kulture v Sloveniji in zamejstvu ter njihove terminologije, teoretičnih konceptov in metodologij,

Ô

156

Ô • samostojnega raziskovanja kulturnih pojavov in

upoštevanja kulturne pestrosti in različnosti, ki je značilna za regionalni prostor,

• poznavanja metod zbiranja, vrednotenja ter interpretiranja podatkov, pridobljenih na terenu ali v literaturi, ter oblikovanja tekstov in videofilmov za publiciranje rezultatov,

• vključevanja v druge humanistične in družboslovne študije ali pa v kulturološko, politično in družboslovno delo meddisciplinarnega značaja pri preučevanju načina življenja, ustvarjanja in mišljenja različnih etnij,

(predmetno specifične kompetence)• razumevanja najrazličnejših družbenih, kulturnih in

etničnih skupin in posameznikov,• samostojnega tolmačenja najrazličnejših družbenih,

kulturnih in etničnih skupin in posameznikov,• samostojnega povezovanja in posredovanja ter prevajanja

informacij z omenjenih področij,• razumevanja in vrednotenja informacij (hitro

interpretiranje, kontekstualiziranje in poenostavitev informacije, da je razumljiva širši javnosti),

• multikulturalne in medkulturne kompetence (uspešno se giblje med različnimi kulturami in se v multietničnosti počuti doma),

• razumevanja in strokovne in vodstvene pomoči pri reševanju družbenih problemov (staranje, konflikt, odtujevanje, bolezni, migracije ...),

• sintetične interpretavitvne povezave med terenskim in teoretičnim proučevanjem kulturnih pojavov,

• vsestranske komunikacije in literarnosti (poznavanje navad ljudi in njihovih medčloveških odnosov, svet razume skozi več jezikov in več kultur),

• kompleksne analize podatkov,• poglobljenega znanja in razumevanja o nastanku,

zgodovini in utemeljitvi kulturnih študijev,• poznavanja in razumevanja splošne strukture kulturnih

študijev in antropologije, njune medsebojne navezave ter razmerja do njunih poddisciplin,

• koherentnega obvladovanja temeljnih znanj s področja kulturnih študijev ter povezovanja le-teh z znanji z drugih področij,

• reševanja konkretnih problemov, ki se zastavljajo pri delu, pri čemer lahko uporablja ustrezna znanja, znanstvene metode in veščine, pridobljene v času študija,

• umestitve novih informacij in interpretacij v kontekst kulturnih študijev oziroma antropologije,

• uporabe metode kritične analize,• razumevanja razvoja različnih teorij s svojega področja

ter drugih relevantnih področij ter uporabe teh teorij pri reševanju konkretnih delovnih problemov,

157

• uporabe najnovejše informacijsko–komunikacijske in medijske tehnologije, ki je relevantna za področje kulturnih študijev in antropologije,

• poznavanja kulturne regionalizacije slovenskega etničnega ozemlja s poudarkom na sredozemskem delu Slovenije,

• uvida v prepoznavanje etnoloških vidikov posameznih sestavin materialne dediščine, v njihovo ustrezno vrednotenje in spoznavanje normativnih usmeritev na tem področju,

• poznavanja teorije in metodologije etnološkega preučevanja družbene kulture (družina, sorodstvo, sosedstvo) v posamičnih krajih in pokrajinah (Istra, Kambreško, Beneška Slovenija, Kanalska dolina, Ljubljana, Prekmurje, Porabje) v 20. stoletju,

• izdelovanja terenske vizualne dokumentacije pri raziskovalnem delu, vključno s snemanjem, popisovanjem, shranjevanjem, analiziranjem in interpretiranjem,

• obdelovanja in urejanja dokumentarnega gradiva (dokumentiranja, sestavljanja kronologij, klasificiranja, indeksiranja), analiziranja, interpretiranja in aplikacij biografskega gradiva (v šoli, muzejih, medijih),

• poznavanja prakse etnoloških oddelkov muzejev, zavodov za varstvo kulturne dediščine in raziskovalnih ustanov ter manjšinskih znanstvenih in kulturnih ustanov v Istri in Italiji,

• razumevanja prostorskih vidikov dediščine, razbiranja in prepoznavanja prostorskih zakonitosti v konkretnih okoljih in spoznavanja izkušenj za sodelovanje pri upravljanju s prostorom,

• poznavanja smernic izobraževalnega programa organizacije ICOMOS iz Colomba 1993 za usklajeno interdisciplinarno izobraževanje različnih disciplin, sodelujočih pri kompetentnem delu z dediščino.



naprEdOvanjE: Za vpis v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu vsaj 54 KT, pri čemer mora opraviti vse temeljne predmete izbrane smeri.



158

7.47 Magister kulturologijeKvalifiKacija MAGiSTer KuLTurOLOGiJe/MAGiSTriCA KuLTurOLOGiJe






študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT; pred vpisom na drugo stopnjo na FDV mora opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 iz kateregakoli strokovnega področja, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poglobljeno splošno teoretsko in metodološko znanje,• poznavanje in globinsko razumevanje specifičnih

sodobnih kulturoloških fenomenov in praks,• analizo kompleksnih sodobnih religijskih procesov in

njihovega pomena v in za sodobno družbo.Ocenjevanje in





159

7.48 Magister latinsko-ameriških študijKvalifiKacija MAGiSTer LATinSKO-AMeriŠKih ŠTudiJ/MAGiSTriCA LATinSKO-

AMeriŠKih ŠTudiJ




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področja

humanistike ali družboslovja v obsegu najmanj 180 KT ali z njim primerljiv študijski program v tujini ali

• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne ali strokovne izobrazbe s področja humanistike ali družboslovja, sprejet pred 11. 6. 2004, v obsegu 240 KT oziroma 180 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij ali z njim primerljiv študijski program v tujini, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu od 12 KT do 30 KT; kandidatu študijske obveznosti določi pristojna komisija.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• poznavanja in kritičnega razumevanja vloge in pomena

Latinske Amerike in njene zgodovinske, kulturne, ekonomske in družbene vloge,

• razreševanja problemov s področja Latinsko-ameriških študij z uporabo znanstvenih metod in postopkov,

• razumevanja splošne zgradbe in vsebine družboslovnih humanističnih in ekonomskih ved ter povezanosti med njimi,

• etičnega in socialnega odgovornega snovanja, načrtovanja in vrednotenja strateških razvojnih možnosti organizacij,

• uspešnega in učinkovitega načrtovanja, organiziranja, vodenja in nadziranja delovanja organizacije oziroma področja (procesa, podsistema),

• individualnega in kolektivnega raziskovalnega dela, kritične in samokritične rabe pridobljenih znanj ter etične presoje pri sprejemanju odločitev,

(predmetno specifične kompetence)• dela na področju mednarodnih raziskav,• poznavanja raziskovalnih metod in uporabe

interdisciplinarnega pristopa,• večjezičnega in medkulturnega sporazumevanja in

delovanja v mednarodnem okolju,• dela na področju mednarodne trgovine in poslovnega

sodelovanja,Ô

160

Ô • kritične refleksije o aktualni strukturi mednarodne

skupnosti s poudarkom na Latinski Ameriki,• razumevanja zgodovinske konstrukcije in delovanja

mednarodnih političnih procesov,• strokovnega in osebnega preraščanja nacionalnih,

etničnih in rasnih nestrpnosti in kritičnega odnosa do ksenofobije,

• razumevanja mednarodnih političnih procesov prek konceptualnih okvirov različnih družbenih ved (kulturologije, antropologije, mednarodnih odnosov, politologije, mednarodne politične ekonomije s poudarkom na Latinski Ameriki),

• poznavanja zgodovinske, politične, kulturne, jezikovne in socialne podobe Latinske Amerike,

• primerjalnih analiz na področju Latinsko-ameriških študij, ki bodo prispevale k povezanosti latinskoameriškega družbeno-kulturnega prostora,

• uporabe znanstvenega aparata za raziskovanje, refleksijo, analizo in kritiko zgodovinskih, političnih, kulturnih in socialnih pojavov v Latinski Ameriki, vključno s primerjavo med njimi,

• poznavanja in vpogleda v delovanje tržnih modelov, primerjave z evropskimi in slovenskimi, ter preučevanja, snovanja, razvijanja in uvajanja tistih, ki temeljijo na principih trajnostnega razvoja in etični trgovini.



naprEdOvanjE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če opravil študijske obveznosti 1. letnika v obsegu 54 KT, pri čemer uspešno opravi obveznost izbranega tujega jezika.


izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije; Megatrend Univerza, Fakulteta za mednarodno ekonomijo Beograd, Srbija


161

7.49 Magister poslovnih in ekonomskih vedKvalifiKacija MAGiSTer POSLOvnih in eKOnOMSKih ved/MAGiSTriCA POSLOvnih in

eKOnOMSKih ved




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve bolonjske stopnje,

študijski program za pridobitev dosedanje visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij, ki so po Frascatijevi klasifikaciji: družbene vede, poslovne in upravne vede, naravoslovno-matematične vede, medicinske vede in humanistične vede, ter doseženih najmanj 180 KT po ECTS ali

• zaključen študijski program iz 1. alineje z drugih strokovnih področij, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, in doseženih najmanj 180 KT; dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT, ki jih mora študent opraviti pred vpisom na ta magistrski program, sta predmeta Mikroekonomija 1 (6 KT) in Uvod v poslovanje (6 KT).

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• celovitega in kritičnega mišljenja in razumevanja za

analizo in sintezo,• uporabe sodobnih konceptov in modelov za

diagnosticiranje in reševanje problemov (odločanje) na ravni posamezne organizacije zdravstvenega varstva ali širše družbe ob podpori sodobnih kvantitativnih in kvalitativnih metod analize in presoje,

• učinkovite rabe informacijske in komunikacijske tehnologije,

• razumevanja raznolikosti in kompleksnosti ekonomskih in poslovnih dogajanj v dinamičnem okolju, v katerem delujejo organizacije zdravstvenega varstva,

• samostojnega načrtovanja in izvajanja raziskav s področja poslovanja, menedžmenta in ekonomike v zdravstvenem varstvu,

• razumevanja širše dimenzije menedžmenta in okolja organizacij zdravstvenega varstva, zlasti evropske, tehnološke in etične razsežnosti,

(predmetno specifične kompetence)SMER: MANAGEMENT• reševanja problemov,• analiziranja problemov, • postavljanja ustreznih vprašanj, • oblikovanja alternativnih rešitev, • izbora najučinkovitejših rešitev, Ô

162

Ô • učinkovite kontrole uresničevanja odločitev,• timskega dela in oblikovanja ekip za učinkovito

poslovodenje v zdravstvenem varstvu,• prevzemanja najodgovornejših delovnih nalog srednjih

in višjih menedžerjev v organizacijah, ki delujejo na področju zdravstvenega in socialnega varstva,

SMER: EKONOMIKA• ekonomske analize zdravstvenega in socialnega varstva, • razumevanja dejavnosti in dejavnikov učinkovitosti teh

dejavnosti, • razumevanja oblikovanja ustreznih sistemskih in

političnih ukrepov za usmerjanje gospodarske dejavnosti na področju zdravstvenega in socialnega varstva,

• širšega razumevanja procesov, ki tečejo na tem področju v svetu,

• analize, pridobivanja in razumevanja podatkov, potrebnih za takšno analizo,

• spoznavanja temeljnih družbenih in političnih načel, ki veljajo za zdravstveno in socialno varstvo v svetu,

• spoznavanja kvantitativnih metod, potrebnih za ekonomske analize na tem področju.






163

7.50 Magister medkulturnega menedžmentaKvalifiKacija MAGiSTer MedKuLTurneGA MenedžMenTA/MAGiSTriCA

MedKuLTurneGA MenedžMenTA




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma programa Uporabne družbene študije ali

• zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in doseženih najmanj 180 KT po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali

• zaključen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim sistemom) ali

• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim sistemom) ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT; dodatne študijske obveznosti študent opravi pred zagovorom magistrske naloge z opravljanjem predmetov Družbena teorija (6 KT) in Raziskovalne metode v družbenih vedah (6 KT).

raven SOK

učni rezultati


procesov in njihovo kompleksno analizo,• uporabo metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje



• strateško usmerjenost, tj. sposobnost anticipacije dogodkov, izhajajočih iz kulturne dinamike, sposobnost ponujanja rešitev za preprečevanje njihovih negativnih konsekvenc,


• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji,

• timsko delo, tj. pripravljenost na sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,

(predmetno specifične kompetence)• razumevanje kulturnih fenomenov in njihove povezanosti

s strukturo in razvojem družb,Ô

164

Ô • uporabo in kombiniranje znanj z različnih disciplinarnih

področij,• razumevanje različnih teoretskih pristopov in njihovo

uporabo pri reševanju konkretnih problemov,• fleksibilnost in prilagodljivost, tj. sposobnost delovanja v

večkulturnem okolju,• navezovanje stikov v večkulturnem okolju in

komuniciranje z akterji iz različnih kulturnih okolij,• uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in

sistemov na področju kulture,• razumevanje različnih družbenih in kulturnih okolij,

razumevanje kulturne pluralnosti,• anticipacijo in reševanje problemov, ki izhajajo iz

medkulturnih razlik,• razumevanje in obvladovanje medkulturnih informacij,• razumevanje odnosov med posamezniki in skupinami v

različnih kulturnih okoljih,• organizacijske in vodstvene spretnosti za usmerjanje dela

v večkulturnem okolju,• kulturno empatijo, tj. razumevanje idej, vrednot in

mišljenjskih vzorcev iz različnih kulturnih okolij.Ocenjevanje in






165

7.51 Magister mednarodnih in diplomatskih študijKvalifiKacija MAGiSTer MednArOdnih in diPLOMATSKih ŠTudiJ/MAGiSTriCA

MednArOdnih in diPLOMATSKih ŠTudiJ





strokovnih področij (po ISCED kvalifikaciji so to vsi akreditirani dodiplomski programi s področja prava (38), družbenih ved (31) in poslovnih in upravnih ved (34) po in pred bolonjskim sistemom v Republiki Sloveniji) ali

• zaključen študijski program prve stopnje s področja humanistike (22) oziroma drugih strokovnih področij (v tem primeru mora kandidat opraviti naslednje diferencialne izpite: Osnove prava, Osnove ustavne ureditve, Osnove upravnega prava) ali

• zaključen študijski program prve stopnje ali za pridobitev visoke izobrazbe, veljaven od 1. 1. 1994 do 11. 6. 2004 z drugih strokovnih področij, vendar pa mora kandidat pred vpisom opraviti diferencialne predmete, ki jih glede na strokovno področje predhodnega študija določi komisija za študijske zadeve.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• obvladovanja raziskovalnih metod,• razvoja kritičnega, analitičnega mišljenja,• samostojnega odločanja na podlagi samokritične presoje,• analize, sinteze in povezovanja znanj z drugih področij,• samostojnosti pri strokovnem delu in odločanju,• zavezanosti splošnim in specifičnim etičnim načelom

(etika v javni upravi),• reševanja problema v luči širših družbenih polj,• analize problemov iz svojega delovnega okolja,• obvladovanja sodobne informacijske-komunikacijske

tehnologije (spletni portali),(predmetno specifične kompetence)• poznavanja in razumevanja utemeljitev in zgodovine

(razvoja) temeljne discipline,• reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo

znanstvenih metod,• kritične analize in refleksije,• razumevanja in uporabe metod kritične analize in

razvoja teorij ter njihove uporabe v reševanju konkretnih delovnih problemov,

• koherentnega obvladovanja temeljnega znanja,Ô

166

Ô • povezovanja znanja različnih področij, • umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst

temeljne discipline stroke,• umeščanja novih informacij, znanj in interpretacij v

vsakdanjo delovno izkušnjo,• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na

določenem strokovnem področju,• razumevanja splošne strukture temeljne discipline in

povezanosti z njenimi poddisciplinami.Ocenjevanje in


naprEdOvanjE: Za prehod iz 1. v 2. letnik je treba opraviti preizkuse znanja iz štirih od šestih vpisanih predmetov.


izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za državne in evropske študije


167

7.52 Magister mednarodnih odnosovKvalifiKacija MAGiSTer MednArOdnih OdnOSOv/MAGiSTriCA MednArOdnih

OdnOSOv





Mednarodni odnosi ali Evropske študije ter zbranih 240 KT ali


• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT, pri čemer mora v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja zbrati manjkajočih 60 KT ali

• zaključen štiriletni visokošolski študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, s kateregakoli strokovnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali

• zaključen triletni strokovni program ali specializacija po višješolskem programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, pri čemer mora v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja zbrati manjkajočih 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• široko družboslovno razgledanost,• odlično poznavanje mednarodne skupnosti v njenih

razvojnih in strukturnih dimenzijah,• znanje o delovanju mednarodnih institucij ter njihovih

organizacijsko-upravnih kultur in postopkov,• samostojno razmišljanje in delovanje na področju

mednarodnih odnosov in v mednarodni skupnosti,• obvladovanje formalnih in neformalnih procesov

odločanja in njihovih zakonitosti,• široke analitične sposobnosti pri vprašanjih, ki se

nanašajo na mednarodne odnose,• sintezo analitičnih spoznanj,• poznavanje in razumevanje drugih kultur, družb ter

političnih skupnosti,• organizacijo in vodenje, ki omogočata poznavanje in

usklajevanje različnih področij mednarodnih odnosov,Ô

168

Ô• aktivno znanje tujih jezikov,• komunikacijo v družbenih in javnih sferah.






169

7.53 Magister migracij in medkulturnih odnosovKvalifiKacija MAGiSTer MiGrACiJ in MedKuLTurnih OdnOSOv/MAGiSTriCA

MiGrACiJ in MedKuLTurnih OdnOSOv




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji Zaključen študijski program prve stopnje s področja

družboslovja, zgodovine, kulturologije, pedagogike, prava, ekonomije in novinarstva ter izpolnjevanje naslednjih pogojev:• povprečna ocena najmanj 8,• predhodno znanje o migracijah, medkulturnih odnosih

in empiričnih metodah raziskovanja, kar študent dokazuje s predložitvijo potrdil o relevantnih modulih, opravljenih na dodiplomski stopnji. Študentje, katerih materni jezik ni angleščina in ki na dodiplomski ravni niso bili vpisani v program, ki se je izvajal v angleškem jeziku, morajo predložiti dokazilo o poznavanju angleškega jezika.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• avtonomnosti pri raziskovalnem delu,• obvladovanja orodij za učenje na daljavo, vešče uporabe

informacijskih tehnologij in funkcionalnega poznavanja najpomembnejših podatkovnih zbirk za izbrana področja raziskav,

• uporabe znanja v praksi,• avtonomnosti, samostojnega odločanja in odprte

komunikacije pri strokovnem delu,• znanstvene in operativne kritičnosti,• strateškega načrtovanja pri raziskovalnem in strokovnem

delu,• temeljitega poznavanja in izbire ter uporabe

znanstvenoraziskovalnih metod in preverjenih operativnih postopkov,

• inovativnosti pri prilagajanju in nadgrajevanju znanstvene in strokovne metodologije,

• načrtovanja in vodenja teoretsko-metodoloških projektov,• kritičnega ovrednotenja empiričnih raziskav in vodenja/

samostojnega izvajanja empiričnih projektov,• analize kompleksnih pojavov in procesov,• kontinuiranega razvijanja lastne in skupinske

ustvarjalnosti,• razvijanja lastne motiviranosti in motiviranosti drugih za

sodelovanje znotraj stroke in med strokami,Ô

170

Ô• vodenja in usklajevanja dela interdisciplinarne

raziskovalne oziroma operativne skupine,• teoretskega poznavanja in praktičnega izpopolnjevanja

veščin za delo v skupini in z ljudmi zunaj delovne skupine, razvijanja lastne psihične stabilnosti, preprečevanja oziroma konstruktivnega reševanja konfliktov,

• razvijanja konkretnih orodij na osnovi dolgoročne analize in reševanja kompleksnih problemov v konkretnih situacijah,

• obvladovanja potrebnih veščin za iskanje novih znanstvenih virov in visoke motiviranosti za kontinuirano izpopolnjevanje,

• suverenega nastopa v okviru akademskih in drugih javnih diskusij,

• nepristranskega preverjanja in upoštevanja ter sprejemanja drugačnih izhodišč in pogledov,

(predmetno specifične kompetence)• poglobljenega pregleda nad zgodovinskimi in sodobnimi

migracijskimi procesi, njihovim zgodovinskim, socialnim in političnim ozadjem ter njihovimi posledicami za družbe in posameznike,

• kompleksnega zgodovinskega vpogleda v posamezne migracije z geografskih vidikov ter z vidika spola, starostnih skupin, izobrazbe, organizacije življenja priseljencev v novem okolju in njihovega prispevka v vseh sferah novega družbenega konteksta,

• kritičnega ovrednotenja in uporabe osrednjih kategorij, konceptov in pristopov v okviru migracijskih študij ter premišljenega prilagajanja njihove uporabe,

• seznanjenosti z različnimi izobraževalnimi sistemi ter intelektualnimi in materialnimi viri na nacionalni ravni, ki jih vključuje mednarodna zasnova študijskega programa, pogojena z mednarodno strukturo njegovih izvajalcev,

• vključevanja metode samoopazovanja v raziskovalno delo, ki jo omogočata mobilnost študentov med partnerskimi univerzami – izvajalkami študijskega programa in posledična lastna migracijska izkušnja študentov v času študija,

• zaznavanja in razumevanja razmerij moči, kot se odražajo v kulturalizmu, rasizmu in nacionalizmu,

• obravnave in analiziranja migracijskih procesov in politik z vidika migracijskih teorij in v transkulturni perspektivi,

• intenzivnega samostojnega preučevanja razmerij med monokulturnimi, medkulturnimi in transkulturnimi sistemi,

• izbora in uporabe ustreznih metodoloških pristopov k raziskovanju in pregledni predstavitvi raziskovalnih rezultatov s poudarkom na antropoloških in socioloških vidikih migracij, kot so resocializacija, akulturacija,

171

• integracija in asimilacija,• poznavanja in suverene obravnave najaktualnejših vsebin

s področja migracijskih študij, kot so multikulturalizem, pomen, oblike in metode medkulturne vzgoje, kulturna samoohranitev kot alternativa asimilacije, kompleksno področje etnične identitete, možni načini enakovrednega vključevanja priseljencev,

• razumevanja različnih vlog etnične skupnosti v življenju priseljencev in njihovem vključevanju v širšo družbo,

• preučevanja spolnega vidika preteklih in sedanjih migracij žensk s poudarkom na njihovi vlogi pri ohranjanju kulturne dediščine in etnične identitete,

• uporabe pridobljenih znanj na različnih področjih poklicnega delovanja, npr. pri delu v znanstvenoraziskovalnih ustanovah, izobraževalnih in socialnih zavodih, nevladnih organizacijah, svetovanju v politiki, sodelovanju v različnih mednarodnih organizacijah in delu na področju novinarstva,

• komunikacije in timskega dela v med- in transkulturnih skupinah,

• kontinuiranega razvijanja lastnih orientacijskih in operativnih sposobnosti za delo v tujih okoljih,

• suverenega poznavanja in razumevanja aktualnih migracijskih procesov ter razpoznavanja, izvedenske obravnave in zmanjševanja diskriminacij na osnovi etničnih, verskih, nacionalnih, socialnih, spolnih in drugih kategorij, ki lahko vplivajo na odnos domicilne države in družbe do priseljencev.





izvajalci Univerza v Novi Gorici, Fakulteta za humanistiko; University of Oldenburg (Nemčija); University of Stavanger (Norveška); University of South Bohemia (Češka Republika); Ahfad University for Women (Sudan); Makerere University Kampala (Uganda); Mbarara University of Science & Technology (Uganda)


172

7.54 Magister medijskopravnih študijKvalifiKacija MAGiSTer MediJSKOPrAvnih ŠTudiJ/MAGiSTriCA MediJSKOPrAvnih

ŠTudiJ





družbenih ved, novinarstva in informiranja, prava ter humanističnih ved in zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih področij ter zbranih 240 KT, če kandidat opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 40 KT (8 predmetov), in sicer: Temelji komunikologije, Osnove komunikološkega raziskovanja, Teorije medijev in komuniciranja, Javno mnenje, Komunikacijski sistemi, Komuniciranje in nove tehnologije, Statistika, Psihologija komuniciranja; za vse navedene predmete lahko kandidat uveljavlja znanja, pridobljena v predhodnem izobraževanju ali


• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 s področij, ki so navedena v 1. alineji, ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 z drugih področij, če kandidat opravi predmete v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja, ki so navedeni v 2. alineji, ali

• zaključen triletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016; kandidat lahko vstopi v magistrski program pod pogoji, ki so navedeni v 3. alineji.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poglobljeno razumevanje družbenega pomena zakonske

regulacije medijev in komunikacijske industrije ter njenih učinkov na vsebino in lastnino medijev, tehnološki razvoj in razvoj komunikacijskih storitev,

• poglobljeno razumevanje zgodovinskega in kulturnega ozadja razvoja človekovih komunikacijskih pravic in svoboščin ter načel javnosti in svobode tiska,

173

• poglobljeno razumevanje javnega interesa v komunikacijski sferi,

• poglobljeno razumevanje institucionalnega in političnega konteksta, v katerem se na nacionalni in mednarodni ravni oblikujejo medijsko pravo, medijska etika in medijske (regulacijske) politike,

• poglobljeno razumevanje norm kazenskega, civilnega in procesnega prava, ki zadevajo komuniciranje v javnosti in varovanje človekove zasebnosti.






174

7.55 Magister obramboslovjaKvalifiKacija MAGiSTer ObrAMbOSLOvJA/MAGiSTriCA ObrAMbOSLOvJA




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s področij po

ISCED: 14 izobraževanje učiteljev in pedagoško delo, 22 humanistične vede, 31 družbene in vedenjske znanosti, 32 novinarstvo in informatika, 34 poslovne in upravne vede, 38 pravo, 76 socialno delo, 85 zaščita okolja, 86 varnostne študije (vključno z vojaškimi akademijami) in zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih področij ter zbranih 240 KT, če kandidat opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu do 20 KT (4 predmete), in sicer: Angleški jezik I in II, Polemologija, Obrambni in varnostni sistem; za vse navedene predmete lahko kandidat uveljavlja znanja, pridobljena v predhodnem izobraževanju oziroma usposabljanju, ali

• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT; kandidat mora zbrati dodatnih 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 s področij, ki so navedena v 1. alineji, ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 z drugih področij; kandidat opravi predmete v vrednosti do 40 KT v okviru Programa za izpolnjevanje družboslovnega znanja po dogovoru s skrbnikom programa ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• samostojno analitično delo,• analizo družbenih fenomenov,• svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja,

razvoja, upravljanja na področju nacionalne in mednarodne varnosti,

• sintezo področnih znanj in njihovo uporabo pri reševanju konkretnega problema,

175

• sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,• izvajanje, koordiniranje in organiziranje obramboslovnih

raziskav,• uporabo raznih raziskovalnih metod in tehnik,• široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega

okolja, struktur in delovanja, (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja npr. mednarodni odnosi, javne politike, javna uprava, socialna politika, obramboslovje, upravljanje človeških virov ipd.,

• načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,• anticipiranje razvoja dogodkov,• ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših

rešitev temeljnih problemov,• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano

nastopanje,• sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje mnenj drugih

in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,

• razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih nalog ter izbiro metod in načinov dela v skladu s standardi stroke,



kulturnih kontekstih, pri sodelovanju s tujino, interdisciplinarnost, razumevanje kulturne pluralnosti,

• navezovanje stikov v in zunaj organizacije, obvladovanje formalnih in neformalnih odnosov,

• kreativnost, iniciativnost, samostojno odločanje, usmerjenost k ljudem in rezultatom,

• vodenje, koordiniranje, organiziranje, delo s sodelavci, svetovanje in upravljanje ter vodenje obramboslovnega področja.






176

7.56 Magister medijske produkcijeKvalifiKacija MAGiSTer MediJSKe PrOduKCiJe/MAGiSTriCA MediJSKe PrOduKCiJe





strokovnih področij in doseženih najmanj 180 KT po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali


• zaključen študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij, če je kandidat pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija; te dodatne študijske obveznosti so predmeti: Mediji in komuniciranje (6 K), Analiza medijskih vsebin (6 KT).

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence) • poznavanje in razumevanje družbenih procesov, • reševanje konkretnih problemov v poklicnem okolju,• obvladovanje tehnik, metod in postopkov, ki so

relevantne za uspešno poklicno delo,• razvoj kritične in samokritične presoje,• fleksibilno uporabo znanja v praksi,• poznavanje koncepta kakovosti in vztrajno prizadevanje

za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalvacijo v strokovnem delu,

• komuniciranje v domačem in mednarodnem okolju,• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki v

družbenem okolju z vestnim spoštovanjem načela resnicoljubnosti, svobode, odgovornosti, odprtosti, strpnosti, pluralizma, ustvarjalnosti, izvirnosti, uravnoteženosti, pravičnosti, poštenosti,

• timsko delo, vzpostavljanje in vzdrževanje kooperativnih odnosov za delo v skupini in z uporabniki,


(predmetno specifične kompetence)• strokovno utemeljeno poznavanje in razumevanje

družbene vloge medijev,• globlje razumevanje in ustrezno praktično obvladovanje

tehnologij medijskega ustvarjanja,• poznavanje in obvladovanje procesov in tehnik

kreativnega ustvarjanja medijskih vsebin,

177

• reševanje konkretnih problemov s področja medijev in medijske produkcije z uporabo ustreznih metod, tehnik in postopkov,


• pridobivanje, selekcijo, ocenjevanje in umeščanje novih informacij na področju medijev in njihovo interpretacijo,

• razumevanje metod kritične analize in razvoja ter njihovo uporabo pri reševanju konkretnih problemov pri delu v sodobnih medijih,

• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju medijev ob reševanju teoretičnih, empiričnih ali praktičnih problemov,

• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju medijev in medijske produkcije,

• vzgojo in razvoj potrebe po samostojnem ustvarjanju na podlagi pridobljenih ustreznih strokovnih znanj in praktičnih veščin, brez katerih je delovanje posameznikov in skupin v sodobnih medijskih organizacijah preprosto nemogoče,

• vzgojitev primernih individualnih vrednot, vrlin in dobrih običajev kot tudi skupinskih vrednotnih sistemov, ki so nujni pogoj uspešnega delovanja sodobnih medijcev in medijev v razvitem svetu,

• organizacijske in vodstvene spretnosti, potrebne za načrtovanje, usmerjanje, spodbujanje, nadziranje, ocenjevanje in nagrajevanje samostojnega, vestnega in profesionalnega dela in/ali ustvarjanja posameznikov in skupin znotraj medijskih organizacij,

• plodno komuniciranje z različnimi deležniki na področju medijev.



naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz 1. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent uspešno opraviti vse s programom predpisane študijske obveznosti ter pripraviti in uspešno zagovarjati magistrsko nalogo.

izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za medijePrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK: raven 10)

178

7.57 Magister odnosov z javnostmiKvalifiKacija MAGiSTer OdnOSOv Z JAvnOSTMi/MAGiSTriCA OdnOSOv Z JAvnOSTMi






študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT; kandidat mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 z kateregakoli strokovnega področja, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• analitičnost,• uporabo metodoloških orodij,• vodenje,• strokovnost,• skupinsko delo,• komunikativnost ter strateško naravnanost na področju

odnosov z javnostmi.Ocenjevanje in





179

7.58 Magister politologijeKvalifiKacija MAGiSTer POLiTOLOGiJe/MAGiSTriCA POLiTOLOGiJe


vrsta izobraževanja Magistrsko izobraževanje Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točk

vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli strokovnega področja in zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT; kandidat mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 z kateregakoli strokovnega področja, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• strokovnost,• analitičnost,• poznavanje okolja izbranega področja,• strateško naravnanost na določenem področju,• timsko in skupinsko delo,• komunikativnost,• pisno izražanje.







26 Pridobitev istega strokovnega naziva omogočajo programi Politologija - analiza politik in javna uprava, Politologija - politična teorija in Politologija - balkanske študije. Opis kompetenc prikazujemo po programih: Politologija - analiza politik in javna uprava, Politologija - politična teorija in Politologija - balkanske študije.

180

KvalifiKacija MAGiSTer POLiTOLOGiJe/MAGiSTriCA POLiTOLOGiJe




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točk vstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli


študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT; kandidat mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 iz kateregakoli strokovnega področja, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• reševanje najzahtevnejših politoloških problemov,• delo v skupini,• znanje tujih jezikov,• vzpostavljanje stikov zunaj in znotraj Slovenije,• kreativnost, iniciativnost in ustvarjalnost,• vodenje.





izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vedePrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SO: raven 10)

181

KvalifiKacija MAGiSTer POLiTOLOGiJe/MAGiSTriCA POLiTOLOGiJe







• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študij po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016 iz kateregakoli strokovnega področja, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poznavanje konceptov, ključnih institucij držav na

območju Balkana, delovanja političnih procesov,• ustrezna metodološka znanja s področja kvalitativnih in

kvantitativnih metodologij,• raziskovanje politoloških fenomenov in obvladanje

teoretskih znanj za njihovo analizo,• sodelovanje pri raziskovalnem projektu v vseh fazah,• izdelavo raziskovalnega poročila,• oblikovanje daljšega strokovnega besedila, kar se preverja

z opravljeno magistrsko nalogo.Ocenjevanje in





182

7.59 Magister psihologijeKvalifiKacija MAGiSTer PSihOLOGiJe/MAGiSTriCA PSihOLOGiJe





psihologije ali• zaključen študijski program prve stopnje z drugega,

sorodnega strokovnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu do 60 KT; sorodna strokovna področja so: socialno delo, pedagogika in andragogika, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, tiflopedagogika in pedagogika specifičnih učnih težav, biopsihologija ali

• zaključen drug prvostopenjski študijski program; kandidat lahko kandidira za vpis v študijski program druge stopnje psihologije, če je njegov program pokrival vsaj 50 KT vsebin, sorodnih vsebinam iz prvostopenjskega študijskega programa Psihologija (FF UL), in če je pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu od 10 do 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter posledic

(splošna razgledanost),• poznavanje in uporabo znanstvenega aparata, obvladanje

zahtevnih raziskovalnih in uporabnih metod, postopkov in procesov;

• samostojno koncipiranje in izvedbo raziskave oziroma načrtovanje, izvedbo ter evalvacijo projektov in programov,

• kritično in samokritično presojo (kritično branje in razumevanje besedil, samozavedanje lastnih stališč, predpostavk, pristranskosti, prednosti in pomanjkljivosti),

• uporabo znanja v praksi, konstruktivno reševanje strokovnih problemov na temelju profesionalnega znanja in veščin ter kritično in kreativno mišljenje,

• iskanje in uporabo informacij, , uporabo sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij (informacijska pismenost),

• komunikacijo, profesionalno komunikacijo z obravnavanci ter s člani interdisciplinarnih strokovnih timov, komunikacijo v mednarodnem okolju, govorno in pisno posredovanje znanja oziroma ugotovitev, nastopanje pred občinstvom,

183

• socialne veščine, kooperativnost, sodelovanje v skupini, moderiranje skupine, vzpostavljanje in vzdrževanje konstruktivnih odnosov z drugimi strokovnjaki in relevantnimi organizacijami,

• vodenje projektov,• nadaljevanje znanstvenega ter strokovnega

izpopolnjevanja in vodenje lastnega poklicnega in strokovnega razvoja,

• samostojnost, samoiniciativnost, avtonomnost v strokovnem delu,

• poznavanje, razumevanje in upoštevanje osnovnih zakonitosti in razvoja razlik med posamezniki, skupinami in kulturami,

• etično refleksijo,• vodenje prakse, tj. organizacijo in trženje kakovostnih

psiholoških storitev: sposobnost preučevanja trga in spremljanja potreb ter priložnosti širjenja (psihološke) dejavnosti, sposobnost razvijanja novih izdelkov in uslug, njihovega trženja, prodaje in promoviranja aktualnim ali potencialnim strankam, sposobnost vodenja finančnih, kadrovskih, in operativnih vidikov prakse in zmožnost zagotavljanja ustreznega vodenja podrejenim,

• vzpostavljanje in vzdrževanje sistema za zagotavljanje kakovosti svojega dela,

(predmetno specifične kompetence)• poglobljeno poznavanje in razumevanje teorije in prakse

psihologije,• reševanje zahtevnih psiholoških problemov z uporabo

znanstvenih metod in postopkov ter kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij,

• koherentno obvladanje zahtevnejših psiholoških znanj, povezovanje znanj z različnih področij in njegovo uporabo,

• pridobivanje novih znanstvenih znanj in spoznanj,• uporabo znanja na različnih področjih psihologije,

družboslovja in zdravstvenih ved,• poglobljeno razumevanje čustvenih, miselnih, fizičnih in

socialnih vidikov razvoja posameznika in uporabo načel in tehnik, ki ta razvoj podpirajo,

• razumevanje in uporabo načel, ki vodijo do izmenjave med človekom in njegovim okoljem (vsakdanjim, delovnim idr.),

• raziskovanje in razumevanje medosebnih odnosov in uporabo dobljenih spoznanj v različnih družbenih praksah,

• poznavanje, razumevanje in upoštevanje individualne, skupinske in kulturne različnosti,

• svetovanje posameznikom, skupinam in organizacijam na različnih izobraževalnih in poklicnih področjih,

• pripravo in izvedbo različnih programov psihološke pomoči otrokom, mladostnikom in odraslim ter ljudem s psihičnimi težavami,Ô

184

Ô • umeščanje novih informacij in interpretacij v psihološki

kontekst,• uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in

sistemov na področju psihologije,• poznavanje in razumevanje etičnih in strokovnih načel,

standardov, vodil, pravilnikov in zakonov ter dosledno ravnanje v skladu s psihološkimi in občečloveškimi etičnimi načeli,

• ustrezno interakcijo z obravnavancem, analizo njegovih potreb in opredelitev cilja psihološke obravnave,

• izvedbo psihološke obravnave (zmožnost ocene relevantnih značilnosti posameznikov, skupin, organizacij in/ali situacij z uporabo ustreznih metod psihološkega ocenjevanja, zmožnost razvoja uslug ali izdelkov, ki jih lahko uporabljajo obravnavanci ali drugi),

• izvedbo primernega posega,• evalvacijo ustreznosti posega,• posredovanje rezultatov psihološke obravnave na način,

ki je primeren za izpolnitev obravnavančevih potreb in pričakovanj.



naprEdOvanjE: Študent mora za napredovanje v višji letnik opraviti študijske obveznosti v tolikšnem obsegu, da doseže 90 odstotkov KT, predpisanih s predmetnikom (54 od 60 KT) za posamezni letnik.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.


185

KvalifiKacija MAGiSTer PSihOLOGiJe/MAGiSTriCA PSihOLOGiJe





psihologije ali• zaključen prvostopenjski študijski program z ustreznih

strokovnih področij (npr. biopsihologija, socialno delo, pedagogika in andragogika, socialna pedagogika, študijski programi s področja specialnih pedagogik in drugi študijski programi, v katerih je zastopanih vsaj 40 KT psiholoških vsebin), če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu od 10 do 60 KT ali

• zaključeni univerzitetni študijski programi z ustreznih področij (npr. socialno delo, pedagogika in andragogika, socialna pedagogika, študijski programi s področja specialnih pedagogik in drugi študijski programi, v katerih je zastopanih vsaj 40 KT psiholoških vsebin), sprejetih pred 11. 6. 2004; kandidatu se praviloma prizna 60 KT ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program z ustreznih področij, sprejet pred 11. 6. 2004, in končan tudi program za pridobitev specializacije; kandidatu se praviloma prizna 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• splošno in študijsko specifično znanstveno in strokovno

razgledanost,• samostojno akumulacijo in uporabo znanja ter sredstev

in virov znanja,• kritično interpretacijo znanstvene in strokovne literature

ter drugih informacijskih virov,• opazovanje, analiziranje, sintetiziranje in kritično

ocenjevanje rešitev in posledic,• znanje in uporabo metod znanstvenega raziskovanja in

reševanja problemov,• samokritičnost, nadaljnje izpopolnjevanje in nadziranje

lastnega profesionalnega razvoja,• individualno in timsko delo,• uporabo sodobne informacijske tehnologije pri

organizaciji dela in reševanju delovnih problemov,• izražanje, zastopanje in argumentiranje svoje pozicije

v dialogu s poudarkom na progresivnem reševanju konfliktov,Ô

186

Ô • reševanje konkretnih delovnih problemov z iskanjem

virov znanja in uporabo znanstvenih metod,• ustrezno pisno izražanje (članki, razprave) in ustno

izražanje (predavanja, predstavitve),• samostojno načrtovanje in organiziranje delovnih nalog

na različnih delovnih področjih,• vodenje projektov, oblikovanje in upravljanje strokovne

prakse,• spremljanje in zagotavljanje kakovosti svojega dela,• osebno integriteto in delovanje z zavezo profesionalni

etiki,(predmetno specifične kompetence)• poglobljeno poznavanje in razumevanje temeljnih

področij bazične in aplikativne psihologije in s psihologijo povezanih znanstvenih področij (s področja družboslovja, humanistike, naravoslovja in zdravstvenih ved),

• obvladovanje zahtevnejših psiholoških znanj in njihovo povezavo z različnimi drugimi znanstvenimi področji in uporabo v praksi,

• analiziranje kompleksnih psiholoških problemov na profesionalen in avtonomen način,

• obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in tehnik, ki se uporabljajo na področju psihologije, in uporabo le-teh z upoštevanjem kritične analize in sinteze teoretskih znanj in relevantnih informacij pri reševanju delovnih problemov na psiholoških področjih,

• načrtovanje, organizacijo, izvedbo znanstvenega raziskovanja na psihološkem področju (kvantitativno, kvalitativno, akcijsko),

• razumevanje in upoštevanje razvojnih, individualnih, socialnih in kulturnih različnosti v psihološki obravnavi,

• psihološko obravnavo in svetovanje posameznikom, skupinam in institucijam na različnih družbenih področjih,

• ustrezno interakcijo z obravnavancem ali obravnavanci, analizo njegovih ali njihovih potreb in postavljanje ciljev psihološke obravnave,

• izvedbo psihološke obravnave z oceno relevantnih značilnosti posameznikov, skupin, institucij in/ali situacij z uporabo ustreznih psiholoških pristopov ter metod, postopkov in tehnik,

• načrtovanje, izvedbo in evalvacijo psihološke intervencije v različnih ciljnih skupinah (otroci, mladostniki, odrasli, starostniki, ljudje s psihičnimi težavami),

• posredovanje informacij psihološke obravnave, ki ustreza in izpolnjuje potrebe in pričakovanja obravnavancev,

• spremljanje razvoja psihološke stroke z zmožnostjo pridobivanja novih znanj in veščin ter uporabe le-teh v psihološki dejavnosti,

187

spremljanje in odzivanje na družbene spremembe in posledično nove izzive in potrebe iz neposrednega in širšega družbenega okolja z upoštevanjem slednjega v psihološki praksi,poznavanje, razumevanje in zavezanost v ravnanju etičnim in profesionalnim načelom, standardom, pravilom, zakonom, ki so v skladu s psihološkimi in občečloveškimi etičnimi načeli.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 51 KT iz 1. letnika. Med opravljenimi predmeti morajo biti Vseživljenjski razvoj in staranje, Osnove psihodiagnostike, Psihološko svetovanje v izobraževanju, Psihologija v organizacijah – izbrane vsebine, Osnove nevropsihologije, Kompleksne statistične metode, Osnove svetovanja in psihoterapije.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, ki jih določa študijski program in učni načrti predmetov, v skupnem obsegu 120 KT. V tem obsegu obveznosti je predvideno tudi, da študent uspešno opravi študentsko prakso in napiše magistrsko delo ter ga uspešno zagovarja.


188

7.60 Magister psihosocialne pomočiKvalifiKacija MAGiSTer PSihOSOCiALne POMOČi/MAGiSTriCA PSihOSOCiALne POMOČi




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program prve stopnje z ustreznega

strokovnega področja in doseženih najmanj 180 KT po ECTS po prvi alineji 38.a člena Zakona o visokem šolstvu (po bolonjskem sistemu); kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplome psihoterapije, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini ali

• zaključen ustrezen študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja pred bolonjskim sistemom; kot ustrezno strokovno področje se upoštevajo diplome psihoterapije, pri čemer je lahko omenjena diploma dodiplomskega študija pridobljena doma ali v tujini ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij, če kandidat pred vpisom skladno z 2. alinejo 38.a člena Zakona o visokem šolstvu opravi dodatne študijske obveznosti – diferencialne izpite.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• uporabe znanja v praksi in izvirnega, kreativnega

reševanja problemov v novih ali neobičajnih kontekstih,• poglobljene kritične analize, sinteze in predvidevanja

rešitev ter posledic,• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in

procesov, poglabljanja kritične in samokritične presoje,• avtonomnosti v strokovnem delu,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,

obvladovanja (sodelovanje, koordiniranje, vodenje, soustvarjanje) komunikacije v mednarodnem okolju in tudi z eksperti na drugih področjih,

• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki, prevzemanja osebne in družbene odgovornosti, povezane z uporabo osvojenih znanj,

• kooperativnosti, dela v skupini (in v mednarodnem okolju),

• uporabe virov in ustreznega citiranja virov (harvardska metoda),

• povezovanja znanja in obvladovanja kompleksnosti, s katero se srečuje pri strokovnem delu,

• jasnega sporočanja svojih zaključkov in znanj strokovni in laični javnosti,

189

(predmetno specifične kompetence)• poglobljene in detajlne ravni razumevanja teoretičnih in

kliničnih načel svojega psihoterapevtskega pristopa in njihovega odnosa do splošnih psihoterapevtskih načel,

• poglobljene splošne ravni razumevanja drugih glavnih pristopov,

• razumevanja in vrednotenja ter samostojne uporabe raziskovalnih metod, relevantnih za vse pristope, ter kritičnega odnosa do ‚objektivnih‘ raziskav znotraj humanističnih modelov,

• formuliranja in uporabe modela psihosocialne pomoči v skladu s svojim pristopom,

• razvoja hipotez in generativnih, kreativnih odgovorov na klinične situacije ter analiziranja psihoterapevtskih intervenc,

• uspešnega dela s skupino in/ali kot koterapevt, reflektirati učinkovitost skupinskega dela ter jo na podlagi rezultatov refleksije izboljševati,

• uporabe kritične refleksije in kontinuirane supervizije za ocenjevanje in večanje uspešnosti tako svojega dela s klienti kot dela drugih,

• poglobljenega kritičnega odnosa do svojega pristopa in presojanja njegovih meja ter primerjanja z drugimi alternativnimi pristopi,

• nadgrajevanja zgrajenega kritičnega vrednotenja implikacije problemov kulture, rase, spola, seksualnih orientacij,

• raziskovanja, refleksije in nadzora svoje osebne vpletenosti v postopke psihosocialne pomoči, ki jih soustvarja in vodi,

• avtonomne uporabe virov za učenje z demonstracijo spretnosti upravljanja in integriranja informacij,

• dokumentirati in s kritično refleksijo predstaviti svoje klinično delo tako strokovni kot laični javnosti za diskusijo in vzajemno učenje,

• dokumentirati ter analizirati supervizijske rezultate in jih uporabiti pri nadaljnjem psihosocialnem delu,

• soustvarjanja rešitev kliničnih problemov, kreativnega ravnanja s kompleksnimi, nepredvidljivimi in posebnimi situacijami,

• uspešnega predvidevanja in obvladovanja posledic ustvarjenih rešitev,

• učenja tudi v smislu samostojno usmerjanega strokovnega izpopolnjevanja,

• sintetiziranja lastne integracije teorije, klinične prakse ter izkušenj procesa osebne rasti,

• timskega sodelovanja tako s klientskimi sistemi kot strokovnjaki (tudi z eksperti drugih disciplin),

• avtonomije v profesionalni praksi,Ô

190

Ô • zavedanja in izkazovanja etične in profesionalne

odgovornosti biti svetovalec za psihosocialno pomoč, obvladovanja implikacij etičnih vprašanj in dilem, vezanih tudi na specifične psihoterapevtske pristope.







191

7.61 Magister razvojnih študijKvalifiKacija MAGiSTer rAZvOJnih ŠTudiJ/MAGiSTriCA rAZvOJnih ŠTudiJ





družbenih ved, prava, interdisciplinarnih družboslovnih študijev ter humanističnih ved in zbranih 240 KT ali

• zaključen študijski program prve stopnje z drugih področij ter zbranih 240 KT, če kandidat opravi študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje tega študija, zato mora pred vpisom na drugo stopnjo na FDV opraviti izpite v obsegu 10 KT (2 predmeta), v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja z izbiro predmetov po dogovoru s skrbnikom programa ali


• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, s področij, ki so navedena v 1. alineji, ali

• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, z drugih področij; kandidat opravi predmete v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja, ki so navedeni v 2. alineji, ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• razumevanje prioritetnih razvojnih problemov in dilem

današnjega sveta, s poudarkom na kritični sociološki, socioekonomski, zgodovinsko-antropološki, kulturološki, znanstveno-tehnološki in okoljski analizi prevladujočih ekonomskih razvojnih modelov,

• razumevanje pozitivnih in negativnih razvojnih vzorcev, trendov in rezultatov v opazovanem razvojnem dogajanju, ki se sicer običajno preveč zožujejo le na ekonomske pristope in razlage,Ô

192

Ô• približevanje pojavom in problemom iz več strani – od

zgoraj (makro raven), od spodaj (mikro raven), sredinsko (mezoskopska raven) ali kombinirano – preko analize empiričnih gradiv o praksah ali preko empiričnih gradiv o mentalitetah idr.,

• dopolnitev svojega splošnega znanja in razumevanja razpotij današnjega razvoja bodisi v smeri ekonomskih, okoljskih, historično-antropoloških ali političnih poudarkov, odvisno od zanimanja in od tega, s čim se ukvarja ali namerava ukvarjati.






193

7.62 Magister socialnega menedžmentaKvalifiKacija MAGiSTer SOCiALneGA MenedžMenTA/MAGiSTriCA SOCiALneGA

MenedžMenTA




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma programa Socialni menedžment ali

• zaključen študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij in doseženih najmanj 180 KT po ECTS (po bolonjskem sistemu) ali


• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij (pred bolonjskim sistemom) ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnjih alinejah, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT; dodatne študijske obveznosti – diferencialne izpite – v obsegu največ 18 KT določi komisija za študijske zadeve.

raven SOK

učni rezultati


procesov in njihovo kompleksno analizo,• uporabo metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje







• razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti za komuniciranje z različnimi okolji,Ô

194

Ô• timsko delo, tj. sodelovanje, kooperativnost, upoštevanje

mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge v okviru tima in skupine,

• razvijanje alternativnih rešitev v procesu strateškega načrtovanja,

• zagon strategij oziroma pretvorbo strategij v projekte,• globalno mreženje na področju socialnih dejavnosti,• izdelavo projekta, ki lahko kandidira za mednarodna

sredstva,• razumevanje ekonomskih vidikov za delovanje

neprofitnega sektorja,• vodenje, koordiniranje in načrtovanje poslovnega procesa

v neprofitni organizaciji,• divergentno mišljenje, kritično presojanje, ustvarjalnost

in premagovanje problemov,• upravljanje človeških virov,• urejanje razmerij med delodajalci in delavci,• analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in posledic,• reševanje zahtevnih problemov posameznikov, ki

nastajajo v delovnem okolju pri delu in v procesu zaposlovanja,

• interdisciplinarno povezovanje različnih strokovnjakov in timsko delo z namenom ustreznega ovrednotenja posameznih vprašanj, ki nastanejo v praksi, in skupnega iskanja ustreznih rešitev,

• uporabo relevantnih domačih in mednarodnih pravnih virov, uporabo elektronskih virov in kritično analizo relevantne literature,

(predmetno specifične kompetence)• uporabo in kombiniranje znanj z različnih disciplinarnih

področij,• poznavanje in razumevanje utemeljitev in zgodovine


• razumevanje teorij oziroma njihovega dometa, kritično refleksijo teoretskih argumentacij, dedukcijo na konkretne probleme v organizacijskih in interakcijskih sistemih,

• znanje iz analize numeričnih podatkov z zahtevnejšimi statističnimi metodami,



• razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na področju družbenih ved pri reševanju teoretičnih ali empiričnih problemov,

195







• razumevanje odnosov med posamezniki, organizacijami in družbenim okoljem, za kompleksno sistemsko gledanje in delovanje,


• načrtovanje in obvladovanje sprememb ob oblikovanju celovite ocene stanja v organizaciji ali družbenem okolju z upoštevanjem različnih dejavnikov,

• poznavanje in razumevanje procesov v poslovnem okolju organizacije in njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev ter njihovih posledic,

• etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki v poslovnem okolju, spoštovanje nediskriminativnosti in multikulturnosti v organizaciji in njenem (mednarodnem) okolju,

• upravljanje s časom, za samstojno opripravo in načrtovanje ter samokontrolo izvajanja načrtov,

• razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov, obvladovanje profesionalno etičnih vprašanj,

• razumevanje odnosov med organizacijo in socialnim okoljem – sistemsko gledanje in delovanje,

• znanje iz analiziranja potreb v lokalni skupnosti in/ali organizaciji za načrtovanje storitev,

• znanje iz načrtovanja in izvajanja raziskave za evalvacijo storitev, služb, organizacij,

• strukturiranje in konceptualizacijo informacij in vsebin na internetu, v bibliografskih bazah, besedilnih bazah in drugih bazah, povezanih z družboslovjem,

• občutljivost za odnose med ljudmi pri delu, fleksibilnost in za skupinsko delo, samoiniciativnost, prevzemanje odgovornosti, razmišljanje in lastno mnenje.Ô

196


Ô






197

7.63 Magister sociologijeKvalifiKacija MAGiSTer SOCiOLOGiJe/MAGiSTriCA SOCiOLOGiJe







• zaključen štiriletni visokošolski strokovni študijski program, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, s kateregakoli strokovnega področja ali


raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• analitičnost,• uporabo metodoloških orodij,• samostojno raziskovanje ob pomoči področno ustreznih

raziskovalnih metod in tehnik,• komunikativnost,• javno predstavljanje področne problematike in za

argumentiranje o nujnosti in pozitivnosti spreminjanja obstoječih razmer,

• strateško naravnanost.Ocenjevanje in




Ô

198

izvajalci

Ô

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede27


27 Pridobitev istega strokovnega naziva omogočajo študijski programi Sociologija, Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, Analiza evropske socialne politike in Upravljanje javnih in neprofitnih organizacij. Opis kompetencprikazujemo po programih: Sociologija, Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja, Analiza evropske socialne politike in Upravljanje javnih in neprofitnih organizacij.

199

KvalifiKacija MAGiSTer SOCiOLOGiJe/MAGiSTriCA SOCiOLOGiJe









raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• timsko delo,• komunikativnost,• kreativnost in iniciativnost,• strokovnost,• usmerjenost k ljudem,• usmerjenost k rezultatom,• odločanje,• analitičnost,• organiziranost,• kritičnost.






200










raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• teoretična in praktična znanja z različnih področij

socialne politike,• analiziranje in evalviranje socialno političnih programov,• sodelovanje v procesih oblikovanja in implementiranja

socialnih politik tako v okviru posameznih nacionalnih držav kot tudi na ravni Evropske unije,

• kritično in reflektivno razumevanje posameznih družbenih oziroma socialnih problemov,

• ločevanje bistvenih od nebistvenih elementov,• iskanje trajnih rešitev za posamezne probleme,• predvidevanje razvojnih trendov na posameznih socialno

političnih področjih.Ocenjevanje in





201










raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• uporabo znanja v praksi,• razvoj komunikacijskih sposobnosti skozi aktivno

sodelovanje pri predavanjih,• kooperativnost, h kateri bo prispevalo skupinsko

raziskovalno delo, • vodenje in upravljanje v delovnem okolju.






202






strokovnih področij (sociologija) ali• zaključen študijski program prve stopnje z drugih

področij družboslovja in humanistike, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti v obsegu 10–60 KT, ki so bistvene za nadaljevanje študija: Obča sociologija I (6 KT), Obča sociologija II (6 KT) in Sociološka metodologija (6 KT) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij (sociologija) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih področij družboslovja in humanistike, če je kandidat pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, v obsegu 10–60 KT: Obča sociologija I (6 KT), Obča sociologija II (6 KT) in Sociološka metodologija (6 KT) ali

• zaključen univerzitetni študijski program z ustreznih področij (sociologija), sprejet pred 11. 6. 2004; kandidatu se prizna praviloma 60 KT ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program z ustreznih področij (sociologija), sprejet pred 11. 6. 2004 (zaključen tudi program za pridobitev specializacije); kandidatu se prizna praviloma 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• poznavanja, analize in ovrednotenja socioloških in širših

družboslovnih ter humanističnih spoznanj,• vpogleda v sodobne in pretekle kulturno-družbene

procese,• analize in sinteze informacij in vsebin profesionalnega

področja,• poznavanja in uporabe relevantnih informacijskih virov,• razumevanja in uporabe metod dela v različnih

organizacijskih sestavah,• poznavanja in uporabe metod raziskovalnega dela na

profesionalnem področju, tako kvantitativnega kot tudi kvalitativnega,

• razumevanja in uporabe organizacijskih ukrepov za lastne profesionalne aktivnosti in za timsko sodelovanje,

• poznavanja in uporabe informacijske tehnologije,• analize in sinteze ter interpretacije družboslovnih vsebin,

203

• poznavanja in uporabe mehanizmov za reševanje konfliktov z analizo družbenih kontekstov,

• aktivne uporabe strokovnega in znanstvenega pisnega izražanja (v obliki avtorstva člankov, razprav) ter ustnega izražanja (prezentacije, predavanja),

• uporabe družboslovnega znanja v odločanju o strokovnih problemih,

• zavezanosti profesionalni etiki,(predmetno specifične kompetence)• poznavanja temeljnih teoretskih ter praktičnih znanj

iz sociološkega, družboslovnega in humanističnega področja ter oblikovanja teoretske podlage za analizo družbenih procesov, dinamik in sprememb,

• poglobljenega poznavanja metod družboslovnega raziskovanja,

• uporabe znanj v izvedbi raziskovalnih projektov s področja družboslovja, vključno z vodenjem takih projektov,

• analize in kritičnega ovrednotenja statističnih podatkov, izvajanja zahtevnejših statističnih analiz ter uporabe spoznanj na konkretnih delovnih področjih,

• kritične analize ter razvoja teoretskih pogledov, njihove izbire in uporabe v kontekstu reševanja konkretnih družbenih problemov,

• interdisciplinarnega, multidisciplinarnega in transdisciplinarnega poznavanja sociologije ter drugih družboslovnih področij,

• analize družbenega razvoja in sprememb ter predvidevanja kratkoročnih in dolgoročnih posledic.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu 48 KT iz 1. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent mora opraviti vse iz študijskega programa predpisane obveznosti ter uspešno zagovarjati magistrsko nalogo. Študent v skupnem obsegu tako zbere najmanj 120 KT.


204

7.64 Magister tržnega komuniciranjaKvalifiKacija MAGiSTer TržneGA KOMuniCirAnJA/MAGiSTriCA TržneGA

KOMuniCirAnJA









raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• vodenje s poudarkom na strateški naravnanosti znotraj

marketinškega menedžmenta in tržnega komuniciranja,• analitičnost,• uporabo metodoloških orodij,• skupinsko delo,• komunikativnost.






205

7.65 Magister varnostnih študijKvalifiKacija MAGiSTer vArnOSTnih ŠTudiJ/MAGiSTriCA vArnOSTnih ŠTudiJ




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen dodiplomski študijski program prve

stopnje Mednarodni odnosi ali Evropske študije ali Obramboslovje ter zbranih 240 KT ali


• zaključen študijski program prve stopnje s kateregakoli študijskega področja, kjer je kandidat zbral 180 KT; kandidat mora pred vpisom opraviti predmete v obsegu 60 KT v okviru Programa za izpopolnjevanje družboslovnega znanja ali

• zaključen štiriletni visokošolski program po programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, s kateregakoli strokovnega področja, če je kandidat pred vpisom opravil študijske obveznosti, ki so bistvene za nadaljevanje študija, ali

• zaključen triletni strokovni program ali specializacija po višješolskem programu, ki ga je bilo možno vpisati pred uvedbo bolonjske reforme in zaključiti najpozneje do 2015/2016, pri čemer mora kandidat uspešno zaključiti Program za izpopolnjevanje družboslovnega znanja in tako zbrati manjkajočih 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je usposobljen/-a za:• uporabo različnih metodoloških orodij za izvajanje,

koordiniranje in organiziranje raziskav,• strateško naravnanost v načrtovanju, evalvaciji in

anticipiranju razvoja varnostne problematike ter iskanju trajnejših in trajnostnih rešitev temeljnih varnostnih problemov,

• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• učinkovito timsko in skupinsko delo,• obvladovanje, upravljanje in mediacijo konfliktov,• obvladovanje sprememb na področju mednarodne,

nacionalne in človekove varnosti,• široko družboslovno razgledanost,• odlično poznavanje mednarodne skupnosti v njenih

razvojnih in strukturnih dimenzijah,• avtonomno razumevanje miselnih okvirov in ideologij

subjektov mednarodnih odnosov in mednarodnega prava,Ô

206

Ô• samostojno razmišljanje in delovanje na varnostnem

področju,• analitičnost,• sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,• odlično poznavanje formaliziranih in neformalnih

procesov odločanja,• organizacijo in vodenje,• aktivno znanje tujih jezikov.





izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vedePrehodnost Doktorski študijski programi tretje stopnje (SOK:raven 10)

207

7.66 Magister primerjalnega lokalnega razvojaKvalifiKacija MAGiSTer PriMerJALneGA LOKALneGA rAZvOJA/MAGiSTriCA

PriMerJALneGA LOKALneGA rAZvOJA




Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen katerikoli štiriletni univerzitetni študijski

program iz ekonomije, prava, političnih znanosti, sociologije ali enakovredne kvalifikacije,

• tekoče znanje angleškega jezika in računalniška pismenost,

• predstavitev načrta projektnega dela,• dokazati ujemanje izkušenj in motivov z naravo

programa.raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• spoznavanja in uporabe teoretičnih konceptov in načel,

vključno z njihovo aplikacijo v konkretnih primerih,• interdisciplinarnega povezovanja vsebin ter

primerjalnega preučevanja,• sodelovalnega/timskega dela, komuniciranja s

predstavniki lokalnih in državnih oblasti, strokovnjaki z različnih področij gospodarskega in družbenega življenja,

• vzpostavljanja in vzdrževanja partnerskega odnosa s sodelavci, z delodajalcem in drugimi uporabniki oziroma skupinami (lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.) ter strpnega dialoga,

• pridobivanja, selekcije in evalvacije novih informacij in ustrezne interpretacije v kontekstu na področju ekonomije, podjetništva, lokalne samouprave,

• razvoja komunikacijskih veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju,

(predmetno specifične kompetence)• poznavanja ekonomskih, finančnih, socioloških,

politoloških in pravnih znanj s področja lokalnega razvoja, medkulturnega sožitja na lokalni ravni in trajnostnega razvoja,

• poznavanja in razumevanja institucij, strukture in procesov na področju lokalne samouprave ter dela v njih in sodelovanja z njimi,

• iskanja različnih rešitev za dane probleme,• apliciranja kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih

metodologij, analize podatkov in predstavitve rezultatov,Ô

208

Ô• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja na

ustreznem področju (iniciranja in upravljanja s procesi uvajanja sprememb na lokalni ravni, koordiniranja različnih akterjev, ki vstopajo v ta proces, delovanja znotraj organizacij kot posrednik v stiku z drugimi organizacijami),

• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije.Ocenjevanje in




izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; University of Trento, Trento, Italija; University of Regensburg, Regensburg, Nemčija; Corvinus University of Budapest, Budimpešta, Madžarska


209

7.67 Magister človekovih pravic in demokratizacijeKvalifiKacija MAGiSTer ČLOveKOvih PrAviC in deMOKrATiZACiJe/MAGiSTriCA

ČLOveKOvih PrAviC in deMOKrATiZACije




Trajanje 1 leto, 60 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen univerzitetni študijski program s področja,

povezanega s človekovimi pravicami (pravo, družbene vede in humanistika), ter doseženih vsaj 180 KT oziroma 240 KT,

• tekoče znanje angleškega jezika.raven SOK

učni rezultati

8Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• sistematičnega razumevanja konceptov in teorij

s področja človekovih pravic in demokratizacije v mednarodnem kontekstu z vidika različnih družboslovnih ved,

• uporabe znanja v praksi,• avtonomnosti v strokovnem delu,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti,

posebej komunikacije v mednarodnem okolju, • etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,• kooperativnosti, dela v skupini,• dela v mednarodnem okolju,• izkustva življenja v vsaj dveh državah EU,• znanja vsaj treh jezikov EU,(predmetno specifične kompetence)• profesionalnosti na področju človekovih pravic in

demokratizacije, • poznavanja in razumevanja utemeljitve in zgodovine

(razvoja) znanstvenega pristopa in prakse na področju demokratizacije in človekovih pravic,

• razvoja veščin in spretnosti v uporabi znanja; kvalificiranost tako za akademsko kot terensko delo (kot član osebja ali delavec na terenu) za vladne, mednarodne vladne in nevladne organizacije,

• reševanja konkretnih delovnih problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov,

• koherentnega obvladanja temeljnega znanja, povezovanja znanja z različnih družboslovnih področij in aplikacije le-teh.


SiStEm OcEnjEvanja:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Ô

210

Ô

Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). naprEdOvanjE: Študij traja eno leto, zato napredovanja v višji letnik ni.


izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; Ca Foscari University of Venice, Benetke, Italija; University of Padua, Padova, Italija; University of Graz, Gradec, Avstrija; University of Hamburg, Hamburg, Nemčija; Catholic University of Leuven, Leuven, Belgija; Maastricht University, Maastricht, Nizozemska; University of Deusto, Bilbao, Španija; Ruhr-University, Bochum, Nemčija; University of Sevilla, Španija


211

7.68 Magister poslovnih vedKvalifiKacija MAGiSTer POSLOvnih ved/MAGiSTriCA POSLOvnih ved






• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe z ustreznih strokovnih področij ali

• zaključeni enakovredni študijski programi, navedeni v prejšnji alineji, z drugih strokovnih področij ter opravljene dodatne študijske obveznosti v obsegu 12 KT.

raven SOK

učni rezultati


ovrednotenja, • identifikacije, reševanja problemov in oblikovanja

odločitev, • kritičnega in celostnega razmišljanja, • samostojnega iskanja, interpretacije in uporabe novih

virov znanja na strokovnem in znanstvenem področju, • kontekstualizacije in samostojnega nadgrajevanja

informacij, • strokovne in učinkovite uporabe IKT pri iskanju,



• timskega dela,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja naprednih konceptov in teorij na področju

menedžmenta turizma, • implementacije vrednot razvoja trajnostnega turizma in

kriterijev v vseh situacijah, • razvoja učnih in kreativnih kompetenc, kreiranja novih

idej in njihove uporabe v okviru turizma, • presoje v različnih kulturnih okvirih turizma in njihovega

apliciranja na politike in strategije turizma, • iskanja, izbiranja in analiziranja podatkov in literature s

področja turizma, • identifikacije in analize naprednega turistično

usmerjenega problema ter oblikovanja alternativnih rešitev, kritične presoje in predlogov rešitev,

Ô

212

Ô• upravljanja in implementiranja objektivnejših strategij in

vrednosti CSR v okviru trajnostnega turizma, • uporabe ustreznih ekonomskih načel, strateških teorij in

konceptov pri menedžerskem odločanju, • poznavanja naprednih strateških teorij in konceptov s

področja strateškega menedžmenta, • kritične analize družbene odgovornosti podjetja

in trajnostnih dilem podjetja ter njene uporabe pri sprejemanju strateških odločitev.






213

7.69 Magister znanosti7.69.1 s področja antropologije

KvalifiKacija MAGiSTer ZnAnOSTi/MAGiSTriCA ZnAnOSTi

Tip kvalifikacije Magister znanostivrsta kvalifikacije Izobrazba



Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključena univerzitetna izobrazba družboslovne ali

humanistične smeri ali končan univerzitetni študij biologije ali

• diploma druge univerzitetne smeri (diferencialni izpit, ki je določen individualno).

Dodatni pogoji za vpis:• znanje angleškega jezika (aktivno) in še enega tujega

jezika (pasivno),• priporočilo ene/-ga univerzitetne/-ga profesorja/

profesorice. raven SOK

učni rezultati28

9Diplomant je usposobljen za analizo družbenih, kulturnih in političnih procesov. Osvojil je temeljna znanja iz biološke in holistične antropološke interpretacije človeka.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v višji letnik mora študent doseči 45 KT.


izvajalci Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede in Biotehniška fakulteta


28 Ker predbolonjski programi niso opisani s splošnimi in predmetno specifičnimi kompetencami v smislu učnih rezultatov, smo na tem mestu uporabili opis lika diplomanta v predbolonjskih programih, ki se opisu učnih rezultatov (kaj kandidat zna oziroma za kaj je usposobljen) še najbolj približa.

214

7.69.2 s področja etnologije in kulturne antropologije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma visokošolskega študija etnologije/kulturne

antropologije,• aktivno obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov,• povprečni uspeh prav dobro (8),• šestmesečne delovne izkušnje (Pri tem štejejo udeležbe

na raziskovalnih terenskih delavnicah, praksa, ki so jo opravili v času dodiplomskega študija, sodelovanje pri raziskovalnih projektih itd. Kot delovna izkušnja štejejo tudi študentske nagrade za raziskovalno delo.).

Če imajo kandidati visokošolsko diplomo iz sorodne ali druge stroke, morajo v prvem semestru študija s seminarsko nalogo in ustnim izpitom dokazati, da poznajo temeljna strokovna vprašanja in zgodovinski razvoj etnologije/kulturne antropologije.

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je poglobil poznavanje kulture in načina življenja Slovencev na slovenskem etničnem ozemlju in zunaj njega, nadalje na področjih muzeologije in konservatorstva s specifično etnološko orientacijo. Prav tako je poglobil svoje znanje z različnih področij sodobne antropološke vede, neevropskih kultur in na področju primerjalne mitologije. Usposobljen je za samostojno znanstveno raziskovalno delo na izbranem področju s poglobljenim teoretskim in metodološkim znanjem s področja etnologije/kulturne antropologije.



naprEdOvanjE: V višji letnik študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse obveznosti, predpisane s študijskim programom (doseženih vsaj 45 KT).

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent uspešno opraviti vse obveznosti, predpisane v individualnem študijskem programu (izpiti, seminarske naloge, elaborati in poročila, terenske vaje, objave). Študij je končan z uspešnim javnim zagovorom magistrskega dela.


215

7.69.3 s področja geografije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma visokošolskega študija geografije oziroma

sorodnih smeri,• aktivno obvladanje vsaj enega od svetovnih jezikov,• šestmesečne delovne izkušnje. Za delovne izkušnje

se lahko upošteva tudi aktivno sodelovanje pri pomembnejšem strokovno-znanstvenem delu (raziskovalni tabori, raziskovalni projekti ipd.) med dodiplomskim študijem, če to delo ni bilo sestavni del obveznega visokošolskega študijskega programa. Tovrstne delovne izkušnje se priznajo študentom, ki so končali visokošolski študij z nadpovprečnim študijskim uspehom (povprečna ocena nad 8) ali so dobili katero od študentskih nagrad za diplomsko delo (fakultetna/univerzitetna Prešernova nagrada, Krkina nagrada …).

Če imajo kandidati visokošolsko diplomo iz sorodne stroke, morajo v prvem letniku študija z ustnim izpitom dokazati, da poznajo osnovne strokovne probleme fizične, družbene in regionalne geografije ter študijskega področja, na katerem se nameravajo strokovno poglabljati v času študija.

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za samostojno znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na raziskovalnih inštitutih, visokošolskih ustanovah in drugih ustanovah, kjer so potrebni podiplomsko izobraženi kadri s področja geografije. Poglobil in razširil je metodološko znanje in se poglobljeno seznanil s teorijo in metodologijo raziskovalnega dela v geografiji. Prav tako je usposobljen za reševanje konkretnih znanstvenih problemov.



naprEdOvanjE: V višji letnik študija se lahko vpišejo kandidati, ki so opravili vse obveznosti, predpisane z individualnim študijskim programom (doseženih vsaj 45 KT).

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent uspešno opraviti vse obveznosti, predpisane z individualnim študijskim programom (izpiti, seminarske, terenske, laboratorijske vaje). Študij je končan z uspešnim javnim zagovorom magistrskega dela.


216

7.69.4 s področja geografije kontaktnih prostorov





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma na enopredmetnih ali dvopredmetnih

univerzitetnih študijskih programih geografije ali• diploma na drugih univerzitetnih študijskih programih,

pod pogojem da kandidat opravi diferencialne izpite iz predmetov: Humana geografija, Temelji politične geografije, Splošna geografija Slovenije.

Dodatni pogoji za vpis:• v dodiplomskem študiju dosežena povprečna ocena

najmanj 8 ali• doseženi vidni uspehi v raziskovalnem ali razvojno-

raziskovalnem delu s področja geografije kontaktnih prostorov.

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za znanstveno preučevanje območij družbenega in kulturnega stika, samostojno presojanje rezultatov in delanje sintez kot tudi za izdelovanje in izvajanje specifičnih razvojnih in koeksistenčnih politik v teh območjih, kar pomeni:• poznavanje teoretičnih osnov sodobnih družbenih

transformacij s posebnim poudarkom na območjih družbenega in kulturnega stika,

• poznavanje razporeditve in tipov različnih kulturnih prostorov ter razvojnih procesov na evropskem kontinentu in v jugovzhodni Evropi,

• poznavanje in uporaba metodologije preučevanja sodobnih razvojnih procesov v območjih družbenega in kulturnega stika,

• samostojno presojanje in odločanje na podlagi najrazličnejših podatkov,

• samostojno analizo pojavov in na njeni podlagi sintezo,• poznavanje in pridobivanje sposobnosti za oblikovanje

specifičnih razvojnih politik v območjih družbenega in kulturnega stika, s posebnim poudarkom na interetničnih odnosih, čezmejnem povezovanju ter regionalno-razvojnem planu.



217

naprEdOvanjE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, ko opravi obveznosti 1. letnika v obsegu najmanj 45 KT.



218

7.69.5 s področja komunikologije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma FDV in sorodnih študijev ali

• diploma ostalih študijev (individualno se določijo diferencialni izpiti).

Dodatni pogoj je znanje angleškega jezika.raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za obvladanje področja mnenjskih procesov in javnega mnenja, planiranja komunikacijskega delovanja, političnega komuniciranja, množičnih medijev, medosebnega komuniciranja in skupinske dinamike za izobraževalne institucije, svetovalne, institucije, socialne centre ter internega komuniciranja v organizacijah, formalnih in neformalnih institucijah. Teoretsko je poglobil znanja za raziskovalno-analitična dela, povezana z družbenim komuniciranjem, na medosebni in institucionalni ravni ter z množičnimi mediji in je usposobljen ta znanja aplicirati v okviru raziskovalnega praktikuma. Prav tako je diplomant usposobljen za samostojno raziskovalno delo v vseh fazah raziskovanja komuniciranja od zasnove in načrta raziskave do izvedbe in izdelave poročila, pri čemer je poudarek tako na teoretski zasnovi komunikološkega raziskovanja kot na operacionalizaciji in izvedbi empirične raziskave.






219

7.69.6 s področja mednarodnih odnosov

KvalifiKacija Magister znanosti/magistrica znanostiTip kvalifikacije Magister znanosti

vrsta kvalifikacije Izobrazbavrsta

izobraževanjaMagistrsko izobraževanje

Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma politologije (smer mednarodni odnosi) ali

• diploma politologije ostalih smeri (diplomantom se individualno določijo diferencialni izpiti; običajno kandidatom manjkajo znanja iz dodiplomskih predmetov Mednarodni odnosi, Mednarodni ekonomski odnosi, Politika mednarodnega prava in Mednarodne organizacije).

Dodatni pogoji za vpis:• znanje dveh tujih svetovnih jezikov (namesto znanja

enega od svetovnih jezikov je lahko izkazano tudi znanje nemščine, italijanščine ali madžarščine, pri čemer mora biti svetovni jezik angleščina).

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je poglobil interdisciplinarna znanja na področju mednarodnih odnosov in temeljito spoznal mednarodno skupnost, ki vse bolj vpliva na notranje družbene, politične in tehnološke procese.



naprEdOvanjE: Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik so opravljeni izpiti v obsegu vsaj 45 KT.



220

7.69.7 s področja menedžmenta kadrov in delovnih razmerij





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen univerzitetni dodiplomski študij družboslovne

smeri,• aktivno znanje angleškega jezika,• uspeh, povprečna ocena najmanj 8 ali vidni uspehi v

stroki.raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za opravljanje vodstvenih, analitičnih in svetovalnih nalog na področju upravljanja človeških virov. Razvil in okrepil je svoje vodstvene kompetence, strateško razmišljanje, sposobnost timskega dela, komunikativnost in strokovnost. Prav tako je usposobljen za učinkovito, kreativno in inovativno upravljanje sprememb, poznavanje poslovnih procesov in sprejemanje odločitev, ki so usmerjene tako k ljudem kot k rezultatom.



naprEdOvanjE: Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik je, da študent uspešno opravi zahtevane štiri izpite iz skupine temeljnih predmetov oziroma zbere najmanj 45 KT.



221

7.69.8 s področja menedžmenta neprofitnih organizacij





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma kateregakoli univerzitetnega študija,

• aktivno znanje angleščine,• povprečna ocena dodiplomskega študija 8 ali več.

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za vodenje in upravljanje javnih in nejavnih neprofitnih organizacij. V ta namen je poglobil znanja s sociološkega, pravnega in ekonomskega področja ter pridobil znanja s področja vodenja, ki jih uporablja na specifičnem področju svojega dela.






222

7.69.9 s področja obramboslovja





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma politologije (smer obramboslovje) ali

• diploma ostalih družboslovnih smeri (diplomanti opravljajo diferencialni izpit pri predmetu Obrambni in varnostni sistem) ali

• diploma nedružboslovnih smeri (diplomantom se individualno določita največ dva diferencialna izpita).

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za strokovno delo v državni upravi, znanstveno-raziskovalno delo v raziskovalnih inštitutih, analitično delo v sistemu nacionalne varnosti, in sicer na področju obrambe, notranje varnosti in zaščite, pedagoško delo v izobraževalnih ustanovah ter strokovno svetovalno delo v velikih gospodarskih in infrastrukturnih sistemih in medijskih hišah.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent zbrati najmanj 45 KT.



223

7.69.10 s področja politologije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma fakultete za družbene vede, pravne fakultete,

pedagoške fakultete ter drugih družboslovnih in humanističnih fakultet,

• aktivno znanje vsaj dveh tujih jezikov (poleg angleščine še en svetovni jezik oziroma jeziki okolja, ki ga slušatelj/-ica proučuje).

raven SOK

učni rezultati

9SMER: ETNIČNE ŠTUDIJE; UREJANJE IN UPRAVLJANJE MEDETNIČNIH ODNOSOV IN KONFLIKTOVDiplomant je razširil in poglobil teoretična znanja s področja etničnih študij ter zlasti vedenje o urejanju in upravljanju medetničnih odnosov in konfliktov. Pridobil in poglobil je potrebna teoretična in praktična znanja, ki so potrebna za proučevanje različnih dimenzij dinamičnih procesov medetničnih odnosov in konfliktov v sodobnih pluralnih družbah – zlasti še z gledišča pravnega (ustavnega in zakonskega), administrativnega ter političnega urejanja – in upravljanja medetničnih odnosov in zaščite manjšin ter ustrezna metodološka in teoretična znanja za uspešno proučevanje in raziskovalno delo na področju etničnih študij, zlasti še potrebna znanja za primerjalno proučevanje posameznih segmentov etničnih študij ob upoštevanju multidisciplinarne narave etničnih študij.SMER: AMERIŠKE ŠTUDIJEDiplomant je usposobljen za široka analitična in teoretska znanja s področja mednarodne ekonomije, politologije ter drugih družboslovnih disciplin, agregirana na ožje ali širše regionalno področje ali državo.SMER: JAVNA UPRAVADiplomant je usposobljen za temeljna znanja o procesih oblikovanja politik in povezanosti upravnih procesov z analitičnim delom za potrebe oblikovanja politik, razvil je veščine, ki jih potrebuje v svoji profesionalni karieri (priprava analitično-raziskovalnih arhivov in programov na področjih oblikovanja politik oziroma upravljanja, programov izvrševanja in njegove kontrole itd.). Prav tako je razvil smisel za realizem ob hkratnem spodbujanju inovativnosti z raziskovalnim delom, usmerjenim k rešitvam, ki bodo neposredno koristile upravni praksi na različnih področjih (obdelava statističnih in drugih podatkov, primerjalne analize, študije itd.).Ô

224

Ô

SMER: POLICY ANALIZA – EVROPSKI ASPEKTIDiplomant je pridobil vpogled v teoretske politološke pristope na področju preučevanja evropskih povezovalnih procesov in razvil kritično presojo pri izboru relevantnih pristopov pri preučevanju zelo raznolikih političnih in specifičnih javnopolitičnih pojavov in procesov v Evropski uniji. Razvil je znanja in veščine za analizo političnih pojavov, analizo in vrednotenje obstoječih politik, za oblikovanje javnopolitičnih priporočil in njihovo sporočanje. Diplomant tudi spodbuja kritično zavest o etičnih dilemah pri raziskovanju javnih politik, še zlasti pri raziskovanju za potrebe političnih odločevalskih procesov. Usposobljen je za mednarodno primerjalno raziskovanje, kritičen odnos do učenja od drugih (lesson-drawing) in za analizo ‚o‘ in ‚v‘ procesih oblikovanja in izvajanja javnih politik. Prav tako je pridobil dinamičen vpogled v razvoj Evropske skupnosti/Evropske unije in s tem globlje razumevanje evropskih povezovalnih procesov.






225

7.69.11 s področja psihologije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen dodiplomski študij psihologije,

• povprečna ocena iz vseh opravljenih predpisanih obveznosti v dodiplomskem študiju (izpiti, vaje, diplomska naloga in diplomski izpit) najmanj 8 (prav dobro) ali dosežen viden uspeh v raziskovalnem delu med študijem ali po njem (nagrada ali drugo javno priznanje za znanstveno ali strokovno delo; npr. univerzitetna ali fakultetna Prešernova nagrada za diplomsko delo, opravljen specialistični izpit, objavljeni znanstveni ali strokovni članki v revijah, ki jim stroka priznava odmevnost ipd.),

• obvladanje dveh tujih jezikov, enega aktivno in drugega pasivno, kar kandidati dokazujejo z ustrezno priznano listino in

• uspešno opravljen sprejemni razgovor, na katerem kandidati predstavijo dispozicijo svojega magistrskega raziskovalnega dela, ki praviloma vsebuje okvirno opredelitev in utemeljitev problema in predvideno znanstveno-raziskovalno metodologijo.

Diplomanti drugih dodiplomskih programov morajo poleg izpolnjevanja splošnih vpisnih pogojev pred kandidiranjem za vpis:• absolvirati pripravljalni semester pri predmetu

Sistematika psihologije za nepsihologe in• iz vsebin tega predmeta ter dodatne študijske literature

izkazati ustrezna znanja na diferencialnem izpitu.raven SOK

učni rezultati

9Diplomant je usposobljen za raziskovalno delo na različnih področjih psihološke znanosti. Razvil in izpopolnil je raziskovalna znanja, razširil in poglobil metodološka in specifična strokovno-teoretska znanja, ki so pomembna za razvoj stroke, ter razvil sposobnost reševanja problemov z uporabo znanstvenih metod. Usposobljen je za samostojno teoretsko, empirično ter razvojno znanstveno-raziskovalno delo na različnih področjih psihološke znanosti in za opravljanje zahtevnih del, nalog in raziskav na področju temeljnih teoretičnih psiholoških disciplin, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva ter gospodarstva. Zlasti pa je usposobljen za znanstveno-raziskovalno in pedagoško delo na visokošolskih ustanovah, raziskovalnih inštitutih in drugih ustanovah, kjer se zahteva ustrezen podiplomski akademski naziv s področja psihologije.Ô

226


Ô


naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz individualnega programa, za katere se predvideva, da jih opravlja po drugem semestru. Teh obveznosti je za najmanj 30 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora kandidat opraviti vse obveznosti, ki jih določa individualni študijski program in učni načrti predmetov, vključenih v individualni program. Magistrski študij se zaključi z uspešnim javnim zagovorom pozitivno ocenjene magistrske naloge pred najmanj tričlansko komisijo.


227

7.69.12 s področja sociologije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma Fakultete za družbene vede in drugih sorodnih

družboslovnih disciplin,• diploma nedružboslovnih študijev; kandidatom se

določijo diferencialni izpiti (največ dva),• aktivno znanje angleščine,• povprečni učni uspeh z oceno najmanj 8.

raven SOK

učni rezultati

9SMER: ANALIZA EVROPSKE SOCIALNE POLITIKE (SOCIALNA POLITIKA IN SOCIALNI RAZVOJ)Diplomant se je seznanil z institucionalnim in političnim kontekstom, v katerem se oblikujeta ter na nacionalni ravni in na ravni Evropske zveze uveljavljata socialna politika in politika zaposlovanja. Zmožen se je soočiti z novimi problemi socialne politike, ki nastajajo s stopnjevanjem integracije Evropske unije. Diplomant je usposobljen tudi za praktična znanja za analizo in evalvacijo socialne politike ter za uporabo teh znanj na posameznih področjih socialne politike ob upoštevanju mednarodne komparativne in evropske dimenzije.SMER: SEKSIZEM KOT (SODOBNA) TRADICIJADiplomant je usposobljen za samostojno analizo in sintezo analitičnih dognanj na specifičnih področjih raziskovanja spola ter za uporabo področnega znanja pri reševanju konkretnih problemov spolne neenakopravnosti, za samostojno raziskovanje organizacije in izkušenj spolov z uporabo področno ustreznih raziskovalnih metod in tehnik, za javno predstavljanje področne problematike in za argumentiranje o nujnosti in pozitivnosti spreminjanja obstoječih neenakosti po spolu ter za strateško naravnanost na področju raziskovanja in teoretiziranja spola.SMER: SOCIOLOGIJA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJADiplomant se je seznanil z novejšimi teoretskimi in metodološkimi koncepti in problemi, ki zadevajo vsakdanje ravni družbenega življenja. Usposobljen je za poglobljen vpogled v epistemološka vprašanja konstrukcije in rekonstrukcije vsakdanjega sveta in fenomenov, ki jih ta producira (subjektnih struktur, zasebnosti, identitet, praks, odnosov, življenjskih stilov, vrednostnih orientacij) in so potrebna za razumevanje in interpretacijo lastnega sveta in vsakdanjega življenja. Prav tako je usposobljen za analizo izbranih javnih (sektorskih) politik, njihovo strokovno vrednotenje ter presojanje možnosti in načinov empirične uporabe.

Ô

228


Ô





229

7.69.13 s področja ženskih študij in feministične teorije





Trajanje 2 leti, 120 kreditnih točkvstopni pogoji • Univerzitetna diploma s povprečno oceno 8 ali več,

• aktivno udejstvovanje na področju ženskih študij in• preverjeno znanje tujega jezika.

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant se je poglobljeno seznanil z vodilnimi teoretičnimi usmeritvami, metodologijo znanstvenega in raziskovalnega dela, normami kritiškega vrednotenja itn. Usposobljen je za samostojno znanstveno-raziskovalno, svetovalno in pedagoško delo na področju ženskih študij in feministične teorije.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent doseči vsaj 45 KT iz opravljenih obveznosti iz predpisanega individualnega učnega načrta.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora študent opraviti vse obveznosti, vpisane v individualnem študijskem programu, ter izdelati magistrsko delo.


230

7.70 Specialist obramboslovjaKvalifiKacija SPeCiALiST ObrAMbOSLOvJA/SPeCiALiSTKA ObrAMbOSLOvJA

Tip kvalifikacije Specializacija po univerzitetni izobrazbivrsta kvalifikacije Izobrazba


Specialistično izobraževanje

Trajanje 1 letovstopni pogoji Diplomant univerzitetnega dodiplomskega študija ali

študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s področja družboslovja in ostalih programov, razen programov umetniških akademij, ki obvlada vsaj enega od svetovnih jezikov in izpolnjuje naslednje pogoje:• diplomant politologije na FDV – smer obramboslovje se

lahko vpiše brez dodatnih obveznosti ali• diplomant drugih družboslovnih študijskih programov

mora opraviti diferencialni izpit pri predmetu Obrambni in varnostni sistem, ki je sestavina dodiplomskega študija obramboslovja na FDV, ali

• diplomant ostalih programov mora poleg predmeta Obrambni in varnostni sistem opraviti še en diferencialni izpit iz dodiplomskega programa študija obramboslovja na FDV, ki mu ga določi koordinator specialističnega študija obramboslovja.

raven SOK

učni rezultati

9Diplomant ima poglobljena – predvsem aplikativna – znanja s področja nacionalne in mednarodne varnosti. Usposobljen je za opravljanje zahtevnejših nalog v sistemu nacionalne varnosti in drugih družbenih podsistemih ter v strukturah za zagotavljanje mednarodne varnosti.






231

7.71 doktor znanosti 7.71.1 s področja antropologije

KvalifiKacija dOKTOr ZnAnOSTi/dOKTOriCA ZnAnOSTi

Tip kvalifikacije Doktor znanostivrsta kvalifikacije Izobrazba


Doktorsko izobraževanje

Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točkvstopni pogoji • Diploma na študijskem programu druge stopnje ali

• diploma na dosedanjem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004) ali

• diploma na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 KT po ECTS in je trajal 5 let.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:• poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških

konceptov,• samostojno razvijanje novega znanja,• reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in

izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev,• vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter

znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega oziroma znanstvenega področja,

• razvijanje kritične refleksije družbenokulturnega dogajanja in procesov,

• reševanje konkretnih nalog, povezanih z različnimi družbenimi problemi,

• temeljno in aplikativno raziskovanje, potrebno za prenos antropoloških znanj v življenje družb,

• specialistično poglabljanje izbranih antropoloških področij in problematik.



naprEdOvanjE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če izpolni vse študijske obveznosti za 1. letnik. Izjemoma se študent lahko pogojno vpiše v 2. letnik, če v 1. letniku zbere vsaj 36 KT, pri čemer pa mora manjkajoče točke iz 1. letnika zbrati do konca 2. letnika.Študent se lahko vpiše v 3. letnik, če opravi vse študijske obveznosti iz 1. in 2. letnika. Izjemoma se študent lahko vpiše v 3. letnik, če zbere vsaj 100 KT.

Ô

232

Ô


izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študijePrehodnost /

233

7.71.2 s področja ekonomskih in poslovnih ved





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje ali

• zaključen študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan visokošolski strokovni program, če kandidat opravi študijske obveznosti, določene s programom, v obsegu 36 KT po ECTS ali

• zaključen magisterij znanosti ali študijski program za pridobitev specializacije in je kandidat pred tem končal program za pridobitev univerzitetne izobrazbe (ob vpisu se kandidatom skladno z zakonom prizna 60 KT) ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• poglobljenega poznavanja širšega področja ekonomije ali

poslovnih ved ter povezave z drugimi vedami,• kritičnega razmišljanja in presoje, • opredelitve relevantnega raziskovalnega problema,• uporabe najsodobnejših raziskovalnih metod, orodij in

postopkov,• analize, sinteze in predvidevanja ustreznih razlag in pri

tem interdisciplinarnosti,• aplikacije najsodobnejšega teoretičnega znanja (predvsem

pri usmeritvi v aplikativno raziskovanje),• ustrezne komunikacije raziskovalnih dosežkov,• avtonomnosti in samoiniciativnosti pri delu ter

vseživljenjskega učenja in prilagajanja na novo nastale razmere,

• delovanja v raziskovalni skupini in mednarodnem okolju,(predmetno specifične kompetence)• razumevanja filozofije raziskovalnega dela na področju

družboslovnih in ekonomskih znanosti pa tudi naravoslovnih znanosti, matematike in v njenem okviru verjetnosti in statistike,

• temeljitega poznavanja in razumevanja utemeljitev in zgodovine ekonomskih in poslovnih ved,

Ô

234

Ô• podrobnega poznavanja raziskovalnih dosežkov širšega

in ožjega področja proučevanja doktoranda s posebnim poudarkom na tekočem spremljanju tudi najnovejših dosežkov in smeri razvoja,

• temeljitega poznavanja in uporabe najsodobnejših kvantitativnih metod in ustrezne izbire teh metod za opredeljeni raziskovalni problem,

• ustrezne uporabe metod kvalitativne analize,• ustrezne opredelitve in izgraditve podatkovne osnove,• prepoznanja relevantnih problemov, izvirne opredelitve

raziskovalnega problema in tudi izvirnega načina njegovega reševanja,

• poznavanja in ustrezne uporabe raziskovalnih pristopov, strategij in opredelitev raziskav,

• samostojnosti pri reševanju kompleksnih raziskovalnih problemov,

• poznavanja etičnih načel in njihovega doslednega upoštevanja v raziskovanju,

• priprave raziskovalnega poročila in njegovega ustreznega komuniciranja.





izvajalci Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakultetaPrehodnost /

235

7.71.3 s področja geografije






• zaključen univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije; takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 60 KT: Geografija prebivalstva (6 EKT), Ekonomska geografija (6 KT), Socialna in kulturna geografija (6 KT), Ekološka geografija (6 KT), Geografija Slovenije (6 KT) in 5 izbirnih predmetov (5 x 6 KT) ali


raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• samostojno raziskovalno delo,• prenašanje teoretičnih spoznanj v prakso, evalvacijo

lastne prakse in razvijanje novih teoretskih konceptov,• ustvarjanje novega znanja,• strokovno kritičnost, • uporabo in razvijanje raziskovalnih metod,• sporazumevanje v stroki in med strokami v domačem in

mednarodnem prostoru,• strokovno kritičnost, odgovornost in iniciativnost,• vodenje raziskovalnih projektov in strokovnih organizacij,• organiziranje timskega dela in dela v skupini,• etično refleksijo ter vzpostavljanje standardov

profesionalne etike,• vrednotenje raziskovalnih metod in rezultatov

raziskovalnega dela z vidika etike raziskovalnega dela,• kompleksno analizo in interpretacijo pokrajinotvornih

dejavnikov,• poznavanje geografije, povezovanje znanja različnih

področij in aplikacijo le-tega v raziskovalnem delu,• obvladanje geografskih raziskovalnih metod in

postopkov, potrebnih za suvereno raziskovanje na področju geografije,

• sodelovanje pri razvijanju šolskih kurikulov ter vključevanje v razvojno raziskovalne dejavnosti,Ô

236

Ô(predmetno specifične kompetence)• celovito razumevanje in vrednotenje pokrajine,• prepoznavanje in vrednotenje pojavov in procesov v

družbi,• prepoznavanje ekoloških in razvojnih konfliktov ter

potencialov pokrajine,• zasnovo regionalno geografskega prikaza pokrajine,• uporabo kvantitativnih metod pri raziskovalnem delu,• didaktično aplikacijo in rekonstrukcijo geografskih tem,• analizo in evalvacijo pedagoškega procesa,• učinkovito vodenje in usmerjanje pedagoškega procesa,• razumevanje delovanja ekosistemov,• geomorfno analizo pokrajine, analizo geomorfnih

procesov in njihovega pomena za človeka,• vrednotenje odnosa med človekom in podnebjem,• analiziranje in strateško usmerjanje gospodarskega in

demografskega razvoja,• analizo in vrednotenje turističnih potencialov pokrajine,• prepoznavanje demografskih trendov in njihovega

kvantitativnega vrednotenja,• aktivno sodelovanje pri prostorskem in urbanističnem

planiranju, • aplikacijo geografskih spoznanj.



naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent zbrati najmanj 45 KT od tega 10 KT iz IRD 1. Za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa mora opraviti predpisane obveznosti 1. letnika v obsegu 60 KT. Iz 2. letnika mora opraviti obveznosti v obsegu 40 KT, ki jih zbere tako, da opravi 3 izbirne predmete (vsak v obsegu 10 KT) ter obveznosti iz naslova individualnega raziskovalnega dela v obsegu 10 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 180 KT (opravi vse izpite, ki jih določa študijski program tretje stopnje Geografija, in pripravi ter uspešno zagovarja doktorsko disertacijo).

izvajalci Univerza v Mariboru, Filozofska fakultetaPrehodnost /

237






• diploma na dosedanjem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004) ali

• diploma na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 KT in je trajal 5 let.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• vrhunski vpogled v razvoj geografske vede,• vrhunski vpogled v razvoj sodobne soodvisnosti med

različnimi družbenimi in prostorskimi sistemi,• vrhunski pregled nad raznovrstnostjo družbenih in

pokrajinskih okolij,• vrhunski pregled nad tematskimi sklopi, ki vsak s svojega

vidika analizirajo družbeno in prostorsko soodvisnost na lokalni, regionalni, državni, makroregionalni in globalni ravni,

• delo na področju analize, interpretacije in usmerjanja družbenih in prostorskih pojavov in procesov, kar zahteva vrhunska interdisciplinarna znanja,

• opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju geografije krasa, geografije Sredozemlja, geografije evropskih integracij ter ekonomske geografije in geografije turizma,

• planiranje sonaravnih razvojnih možnosti v Sloveniji in Evropi,

• delo v institucionalnih enotah centralne in lokalne ravni države, delo v planerskih ustanovah, ustanovah civilne družbe, gospodarskih družbah, delo v okviru televizijskih in radijskih ter drugih sodobnih medijev,

• vrhunsko obvladovanje širokega razpona kvalitativnih in kvantitativnih metod raziskovanja,

• vrhunsko poglabljanje komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, kritično presojo in oblikovanje samostojnih pisnih besedil,

• kritično presojo aktualnih naravnih, družbenih in političnih dogodkov, razlaganje in vrednotenje naravnih in družbenih fenomenov,

• visoko zavezanost profesionalni etiki in razvijanje kritične presoje, ki pripomore k objektivnosti doseženih rezultatov,

• kritično preverjanje pisnih in ustnih virov, informacij in analizo fenomenov, Ô

238

Ô• analizo fenomenov v lokalnem, nacionalnem in

mednarodnem prostorskem, političnem, družbenem, ekonomskem, kulturnem in drugih kontekstih,

• uporabo teoretskih in praktičnih raziskovalnih metod pri razumevanju in usmerjanju soodvisnosti med človekom in njegovim družbenim in naravnim okoljem,

(predmetno specifične kompetence)• vrhunsko znanje in razumevanje filozofije geografije, njenih

razvojnih dilem ter teoretičnih in aplikativnih aspektov,• vrhunsko znanje in razumevanje temeljnih problemov

in procesov sodobne geografije in medsebojne navezave ter razmerja do njenih poddisciplin v obvladovanju in usmerjanju sonaravnega razvoja,

• vrhunsko koherentno obvladovanje specialističnih znanj s področja metodologije geografskega raziskovanja ter povezovanje le-teh z znanji z drugih področij,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih razvojnih značilnosti in problemov pri razvoju, urejanju in varstvu krajine ter razvojnih problemov različnih geografskih območij,

• vrhunsko znanje in razumevanje aplikativnih možnosti geografije na področju specialističnega obvladovanja različnih geografsko relevantnih področij,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih značilnosti fizične in družbene geografije Sredozemlja ter urbane geografije,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih razvojnih značilnosti in problemov pri razvoju, urejanju in varstvu obalnih območij ter varovanju narave in biodiverzitete v Sredozemlju,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih značilnosti geografije Evropske unije ter geografije obmejnosti ,

• vrhunsko znanje na področju proučevanja problemov kulturne geografije ter geografije manjšin,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih razvojnih značilnosti in problemov družbene geografije jugovzhodne Evrope,

• vrhunsko znanje na področju razumevanja in interpretiranja razvojnih, teoretičnih in aplikativnih aspektov čezmejnega prostorskega planiranja oziroma migracij in družbene integracije,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih značilnosti geografije turizma ter geografije prometa,

• vrhunsko znanje in razumevanje osnovnih razvojnih značilnosti in problemov geografije globalizacije in marginalnih območij,

• vrhunsko znanje in razumevanje aplikativnih možnosti geografije na področju specialističnega obvladovanja geografsko informacijskih sistemov za družbeno geografijo,

239

• reševanje konkretnih problemov, ki se zastavljajo pri delu, pri čemer se lahko uporabljajo ustrezna specialistična znanja, znanstvene metode in veščine, pridobljene v času študija,

• umestitev novih informacij in interpretacij v kontekst prostorskih študijev oziroma specialnih problemskih področij fizične, družbene in regionalne geografije,

• razumevanje razvoja različnih teorij s svojega področja ter drugih relevantnih področij ter uporabo teh teorij pri reševanju konkretnih delovnih problemov,

• kompleksno razumevanje pestrosti in soodvisnosti najrazličnejših družbenih, kulturnih in naravnih prostorov,

• specialistično tolmačenje procesov in pojavov v okviru naravnih in družbenih prostorov ter usmerjanje razvojnih možnosti v povezovanju teh procesov in pojavov,

• povezovanje in posredovanje informacij z omenjenih področij ter razumevanje informacij,

• multidisciplinarno in kompleksno razumevanje pojavov,• vrhunsko razumevanje in pomoč pri reševanju specialnih

družbenih problemov na področju ravnanja z naravnim okoljem, planiranja prostorskih in družbenih sistemov, demografskih, političnogeografskih in drugih področjih,

• opažanje in interpretativno povezavo med terenskim in teoretičnim proučevanjem prostorskih pojavov,

• komunikacijo in strokovno pismenost in kritično preverjanje pisnih virov,

• analizo in obvladovanje analize tako kvalitativnih kot kvantitativnih podatkov,

• vrhunsko delo na področju predstavljanja prostorske in družbene pestrosti in soodvisnosti ter s tem povezanega dela v planiranju, turizmu in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,

• vrhunsko delo na področju varovanja in razvoja kompleksnih družbenih in naravnih prostorov, kot so obalna in obmejna območja, območja kulturnega stika ter s tem povezanega dela v regionalno razvojnih agencijah, lokalnih in državnih institucijah, institucijah EU in v drugih sorodnih področjih v javnem in zasebnem sektorju,

• organizacijo in vodenje kulturnih, sonaravnih politik in politik ekoturizma.


SiStEm OcEnjEvanja:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno: znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10). Ô

240

Ô




241

7.71.4 s področja informacijske družbe





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen študijski program druge stopnje ali na

enovitem magistrskem študiju doseženih skupno najmanj 300 KT ali


• zaključen študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končan študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, pri čemer je moral kandidat opraviti skupno najmanj pet letnikov študija (do vpisa v drugi letnik doktorskega študijskega programa mora opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu od 30 do 45 KT iz študijskega programa druge stopnje Informatika v sodobni družbi, ki jih predpiše pristojni organ FIŠ na osnovi dosedanje študijske poti kandidata).

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:• obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na

področju družbenih ved ter oblikovanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti,

• inovativno uporabo znanja z različnih disciplinarnih področij pri reševanju konkretnih raziskovalnih problemov na posameznih področjih družbenih ved,

• samostojno raziskovalno-razvojno delo in vodenje raziskovalne skupine,

• interpretacijo in predstavitev pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacije v mednarodni znanstveni periodiki,

• kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalvacijo v strokovnem delu ter zavezanost profesionalni etiki.



naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči najmanj 30 KT iz 1. letnika iz naslova obveznosti A, B ali C, izbrati mentorja in morebitnega somentorja, ki ju potrdi Ô

242

Ôsenat FIŠ, ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, ki mora biti ocenjena kot ustrezna.Pogoj za napredovanje iz 2. v 3. letnik so opravljene vse obveznosti 1. letnika v obsegu 60 KT in opravljeno individualno delo 2. letnika v obsegu 60 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Pogoji za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti in objava enega znanstvenega članka v reviji, abstrahirani v SCI ali SSCI/SCIE ali A&HCI, ali dveh znanstvenih člankov v mednarodnih znanstvenih revijah, abstrahiranih v IBSS, CSA Sociological Abstract, CSA Worldwide Political Science Abstract, CSA PAIS International, International Political Science Abstract, LISA, STMA, SCOPUS, COMPENDEX, oziroma v drugih ekvivalentnih mednarodnih bazah, ki so pomembne za področja, ki jih razvija fakulteta, in sicer s področja teme doktorske disertacije (znanstveni članek mora biti objavljen v enem izmed tujih jezikov).Študent dokonča študij, ko zbere vseh 180 KT, predvidenih s študijskim programom, ter pripravi in uspešno zagovarja doktorsko nalogo.


Prehodnost /

243

7.71.5 s področja sociologije





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen bolonjski študijski program druge stopnje ali

• zaključen štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije; takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo študijske obveznosti v obsegu 30 KT: Sodobne sociološke perspektive (6 KT), Determinante družbenega vedenja (6 KT), Sociologija sodobne kulture (6 KT), Metode družboslovnega raziskovanja (6 KT), Sociološki vidiki globalizacije (6 KT) ali


raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• poznavanje, analizo in ovrednotenje socioloških in širših

družboslovnih spoznanj,• vpogled v sodobne in pretekle kulturno-družbene procese,• opazovanje ter sintetiziranje znanja,• lastno iniciativo pri akumulaciji znanja sredstev,• samokritičnost in spoznavanje pomena vseživljenjskega

učenja,• kritično oceno raznovrstnih informacijskih virov,• efektivno raziskovalno delo na visoki ravni zahtevnosti,

tako kvantitativno kot tudi kvalitativno,• uporabo in delo v informacijski tehnologiji,• izražanje lastnega mnenja, umeščenega v širša

družboslovna intelektualna dognanja,• reševanje konfliktov skozi analizo družbenih kontekstov,• učinkovito pisno izražanje (v obliki avtorstva člankov,

razprav) ter ustno izražanje (prezentacije, predavanja),• aplikacijo družboslovnega znanja na realnih strokovnih

problemih,• zavezanost profesionalni etiki,(predmetno specifične kompetence)• poznavanje poglobljenih teoretskih ter praktičnih znanj iz

sociološkega in družboslovnega področja ter oblikovanje teoretske podlage za analizo družbenih procesov, dinamik in sprememb,

Ô

244

Ô• obvladovanje znanj za celostno reševanje konkretnih

družbenih problemov na lokalni, nacionalni ter meddržavni ravni skozi aplikacijo znanstveno-raziskovalnih pristopov in metod,

• obvladovanje znanj za analizo in kritično ovrednotenje statističnih podatkov, izvajanje zahtevnejših statističnih analiz ter uporabo spoznanj na konkretnih delovnih področjih,

• izkazovanje splošne interdisciplinarne družboslovne razgledanosti, utemeljene na sintezi različnih področij znanja,

• poznavanje in uporabo sodobnih zahtevnih raziskovalnih teoretično-praktičnih pristopov, metod ter orodij, ki so v rabi znotraj družboslovnega področja ter uporabo omenjenih znanj v praksi po kriteriju njihove učinkovitosti ter primernosti,

• obvladovanje znanj, ki omogočajo odzivanje na izzive in potrebe iz neposrednega in širšega družbenega okolja,

• obvladovanje znanj, potrebnih za analiziranje specifičnih socioloških kategorij in reflektiranje le-teh v vodenih diskusijah in v pisnih oblikah,

• evalviranje skladnosti teoretičnih konceptov in življenjskih procesov,

• znanja, potrebna za načrtovanje in izvedbo znanstvenega kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja,

• znanja s področja učinkovite uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije za delo v sociološkem in širšem družboslovnem kontekstu,

• sodelovanje z drugimi poklicnimi profili (ekonomisti, pravniki itd.).



naprEdOvanjE: Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent doseči 60 KT, za napredovanje iz 2. v 3. letnik pa prav tako 60 KT.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent uspešno zaključi študij, ko opravi vse študijske obveznosti v obsegu 180 KT. Opraviti je torej treba vse izpite, ki jih določa študijski program tretje stopnje SOCIOLOGIJA, in pripraviti ter uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo.


245







• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, za kandidate, ki so pred tem končali visokošolski strokovni program, sprejet pred 11. 6. 2004; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT ali

• zaključen študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejetem pred 11. 6. 2004; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten s 300 KT po ECTS.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:• samostojno opravljanje visoko zahtevnih analitičnih del,• analizo družbenih fenomenov,• svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja,


konkretnega problema,• sintezo in kontekstualizacijo analitičnih dognanj,• samostojno izvajanje, koordiniranje, vodenje in

organiziranje raziskav,• uporabo in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod

in tehnik,• avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem

delu,• zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega

okolja, struktur in delovanja (pravnih) norm, institucij, dinamike razvoja,


rešitev temeljnih problemov,• ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,

Ô

246

Ô• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano

nastopanje,• vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene







• znanstveno-raziskovalno etiko in humanistične vrednote pri delu v vseh delovnih okoljih,

• izkazovanje širokega humanistično-družboslovnega horizonta in kakovostno interdisciplinarno raziskovalno delo.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 KT iz organiziranih oblik pouka. V 3. letnik se lahko vpiše, ko opravi vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Kandidat mora uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarjati doktorsko disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni izmed publikacij, ki jih Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede priznavata kot ustrezne. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.

izvajalci Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede

Prehodnost /

247

7.71.6 s področja aplikativnih psiholoških študij

ime kvalifikacije dOKTOr ZnAnOSTi/dOKTOriCA ZnAnOSTi





• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, če so kandidati pred tem končali visokošolski strokovni program; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT ali

• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev magisterija znanosti oziroma specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, prizna študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 KT.

raven SOK

učni rezultati









rešitev temeljnih problemov,• ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,

Ô

248

Ô• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano












naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 45 KT. V 3. letnik se lahko vpiše, ko opravi vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.



Prehodnost /

249

7.71.7 s področja eksperimentalne psihologije









raven SOK

učni rezultati










Ô

250
















Prehodnost /

251

7.71.8 s področja psihologije osebnosti









raven SOK

učni rezultati










Ô

252
















Prehodnost /

253

7.71.9 s področja razvojnopsiholoških študij









raven SOK

učni rezultati










Ô

254
















Prehodnost /

255

7.71.10 s področja analize politik







• zaključen dosedanji študijski program za pridobitev specializacije, če so kandidati pred tem končali visokošolski strokovni program, sprejet pred 11. 6. 2004; za vpis v doktorske študijske programe tretje stopnje ustrezni organ članice na predlog koordinatorja področja, odgovornega za doktorski študij, določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT ali



raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• samostojno opravljanje visoko zahtevnih analitičnih del,• analizo družbenih fenomenov,• svetovanje o raznovrstnih trendih družbenega dogajanja,







• načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,• anticipiranje razvoja dogodkov,

Ô

256

Ô• ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših

rešitev temeljnih problemov,• ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano









• širok humanistično-družboslovni horizont in kakovostno interdisciplinarno raziskovalno delo,

(predmetno specifične kompetence)• razvoj znanja in veščin, potrebnih za ustrezno teoretsko-

metodološko zasnovane analize javnopolitičnih pojavov, analize in vrednotenja obstoječih politik ter za oblikovanje javnopolitičnih priporočil,

• obvladovanje metodološkega znanja in veščin, ki so potrebne za kakovostno mednarodno primerjalno raziskovanje (to je zelo pomembno pri analizi tujih izkušenj in dobrih praks na področju posameznih javnih politik v različnih družbenih in političnih kontekstih, obenem pa tudi razvija potreben kritičen odnos do učenja od drugih – lesson-drawing),

• kritično zavest o etičnih dilemah pri raziskovanju javnih politik in občutljivost za aktualno rekonceptualizacijo etičnih dilem in odgovorov nanje v procesu oblikovanja deliberativne analize politik v globaliziranih okoliščinah,

• komuniciranje z javnopolitičnimi deležniki tako v procesu raziskovanja kot tudi pri sporočanju raziskovalnih rezultatov raznolikim javnostim (akademski javnosti, neakademskim uporabnikom raziskovalnih rezultatov, širši javnosti, množičnim medijem).


SiStEm OcEnjEvanja:Uspeh na izpitu se ocenjuje z ocenami: 10 (odlično); 9 (prav dobro: nadpovprečno znanje, vendar z nekaj napakami); 8 (prav dobro: solidni rezultati); 7 (dobro); 6 (zadostno:

257

znanje ustreza minimalnim kriterijem); 5–1 (nezadostno). Kandidat uspešno opravi izpit, če dobi oceno od zadostno (6) do odlično (10).

naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 KT iz organiziranih oblik pouka. V 3. letnik se lahko vpiše, ko opravi vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.



Prehodnost /

258

7.71.11 s področja diplomacije










raven SOK

učni rezultati









rešitev temeljnih problemov,

259

• ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano















Prehodnost /

260

7.71.12 s področja družboslovne informatike










raven SOK

učni rezultati










261
















Prehodnost /

262

7.71.13 s področja javne uprave










raven SOK

učni rezultati










263

• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano















Prehodnost /

264

7.71.14 s področja komunikologije










raven SOK

učni rezultati










265
















Prehodnost /

266

7.71.15 s področja kulturologije










raven SOK

učni rezultati





in tehnik,• avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu,• zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega




267

• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,• vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene vloge

v okviru tima in skupine,• razčlenjevanje, določitev zaporedja, usklajevanje delovnih


• obvladovanje, upravljanje in mediacijo konfliktov,• pogajanje, argumentacijo in oblikovanje pogajalskih izhodišč,• prožno delovanje v vseh družbenih okoljih, v različnih




• izkazovanje širokega humanistično-družboslovnega horizonta in kakovostno interdisciplinarno raziskovalno delo,

(predmetno specifične kompetence)• samostojno kritično analizo kompleksnih kulturnih

pojavov in procesov,• teoretično in metodološko koherentno raziskovanje visoke

zahtevnostne stopnje,• prepoznavanje, uporabo in ustvarjanje intelektualnih

inovacij.Ocenjevanje in





Prehodnost /

268

7.71.16 s področja mednarodnih odnosov

ime kvalifikacije dOKTOr ZnAnOSTi/dOKTOriCA ZnAnOSTi









raven SOK

učni rezultati









269

• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,• vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene









(predmetno specifične kompetence)• razumevanje mednarodnih odnosov v diahroni in sinhroni

perspektivi,• samostojno in reflektirano znanstvenoraziskovalno delo na

področju mednarodnih odnosov,• prenos teoretskih in znanstvenoraziskovalnih spoznanj in

vednosti v družbeno prakso.Ocenjevanje in





Prehodnost /

270

7.71.17 s področja organizacijsko kadrovskih študij










raven SOK

učni rezultati









271











(predmetno specifične kompetence)• poglobljeno poznavanje konceptov in teorij s predmetnega

področja,• rekonceptualizacijo,• teoretsko analizo,• gradnjo teorij,• izvajanje večnivojskih primerjalnih analiz s predmetnega

področja, za njihovo metodološko zasnovo in interpretacijo,• razvojno in vodstveno delo ter oblikovanje praktičnih

rešitev problemov s predmetnega področja.Ocenjevanje in



pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Kandidat mora uspešno opraviti vse s programom določene študijske obveznosti in uspešno zagovarjati doktorskoÔ

272

Ô

disertacijo. Obveznost doktoranda je objava najmanj enega znanstvenega članka s področja doktorata v eni izmed publikacij, ki jih Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede priznavata kot ustrezne. Doktorand mora biti prvi avtor članka. Znanstveni članek mora biti objavljen oziroma sprejet v objavo pred zagovorom doktorske disertacije.


Prehodnost /

273

7.71.18 s področja politologije










raven SOK

učni rezultati








• načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,• anticipiranje razvoja dogodkov,Ô

274

Ô

• ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših rešitev temeljnih problemov,











(predmetno specifične kompetence)• samostojno znanstvenoraziskovalno delo,• prepoznavanje političnih posredovanj ter njihovo

politološko konceptualizacijo in politično subjektivacijo,• vrednotenje posameznih konceptov, teorij in metodologij,• kreativnost, iniciativnost in ustvarjalnost,• vodenje,• samostojno reševanje najzahtevnejših politoloških

problemov.Ocenjevanje in



275



Prehodnost /

276

7.71.19 s področja razvojnih študij










raven SOK

učni rezultati










277
















Prehodnost /

278

7.71.20 s področja študij življenjskih potekov










raven SOK

učni rezultati




organiziranje raziskav,• uporabo in nadaljnji razvoj raznih raziskovalnih metod in

tehnik,• avtonomnost in samoiniciativnost pri raziskovalnem delu,• zelo široko, kritično in reflektivno razumevanje izbranega




279

• ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov, • pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano










(predmetno specifične kompetence)• analitično, raziskovalno, svetovalno/politično delo

na področju dela z mladimi, mladimi odraslimi, institucijami, ki se ukvarjajo s prehodi, izobraževalnimi institucijami, mediji,

• raziskovanje,• izobraževanje,• svetovanje,• oblikovanje ustreznih socialnih politik,• iskanje konceptualnih rešitev problemov.



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 40 KT. V 3. letnik se lahko vpiše, ko opravi vse študijske obveznosti organiziranih oblik pouka iz 1. in 2. letnika ter pridobi soglasje k temi doktorske disertacije na Univerzi v Ljubljani.Ô

280

Ô



Prehodnost /

281

7.71.21 s področja študij vsakdanjega življenja










raven SOK

učni rezultati








rešitev temeljnih problemov, • ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,

Ô

282

Ô

• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,• vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene









(predmetno specifične kompetence)• samostojno znanstveno-raziskovalno delo na področju

analize vsakdanjega življenja,• povezovanje mikro in makro ravni družbenih struktur,

procesov in akterjev,• prenos znanstveno raziskovalne vednosti v socialno-

politično prakso opolnomočenja ranljivih družbenih skupin.Ocenjevanje in





Prehodnost /

283

7.71.22 s področja upravljanja in razvoja organizacij










raven SOK

učni rezultati








rešitev temeljnih problemov,• ustrezno komunikacijo raziskovalnih dosežkov,• pisno izražanje, javno predstavljanje in argumentiranje,Ô

284

Ô

• govorno izražanje, jasno, aktivno, argumentirano nastopanje,

• vodenje tima in/ali skupine, sodelovanje, kooperativnost,• upoštevanje mnenj drugih in izpolnjevanje dogovorjene









(predmetno specifične kompetence)• razumevanje in analizo organizacij, njihovega razvoja in

upravljanja v sodobnem svetu,• poznavanje analitskih in konceptualnih orodij za identifikacijo

in refleksijo družbene pogojenosti ekonomskega dogajanja ter dinamike spreminjanja organizacij.






Prehodnost /

285

7.71.23 s področja varnostnih študij










raven SOK

učni rezultati









rešitev temeljnih problemov,Ô

286

Ô
















Prehodnost /

287

7.71.24 s področja vojaških družboslovnih študij










raven SOK

učni rezultati








• načrtovanje, evalvacijo in gledanje v prihodnost,• anticipiranje razvoja dogodkov,Ô

288

Ô

• ločevanje bistvenega od nebistvenega in iskanje trajnejših rešitev temeljnih problemov,











(predmetno specifične kompetence)• razumevanje pojavov s področja razvoja in uporabe

oboroženih sil,• samostojno in znanstveno-raziskovalno delo na področju

vojaških ved,• prenos teoretskih spoznanj v družbeno prakso sodobnih

vojaških organizacij.Ocenjevanje in



289



Prehodnost /

290

7.71.25 s področja vedenjske in kognitivne nevroznanosti





Trajanje 3 leta, 180 kreditnih točkvstopni pogoji • Zaključen bolonjski študijski program druge stopnje ali

• zaključen štiriletni univerzitetni dodiplomski študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, če je kandidat končal tudi študijski program za pridobitev specializacije; tem študentom se pred vpisom v študijski program določijo obveznosti v obsegu 30 KT (znanja morajo pridobiti s področij psihologije in računalništva, in sicer morajo opraviti izpite: Kognitivna psihologija (5 KT), Psihometrija (5 KT), Fiziologija (5 KT), Statistika in metodologija (5 KT), Osnove računalništva (5 KT), Angleški jezik (5 KT) ali

• zaključen študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ovrednoten s 300 KT.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• poznavanje, analizo in ovrednotenje spoznanj na

področju kognitivne nevroznanosti,• samostojno in originalno reševanje temeljnih

raziskovalnih problemov na področju kognitivne nevroznanosti,

• opazovanje ter sintetiziranje znanja,• lastno iniciativo pri akumulaciji znanja sredstev,• samokritičnost in spoznavanje pomena vseživljenjskega

učenja,• kritično oceno raznovrstnih informacijskih virov,• efektivno raziskovalno delo na visoki ravni zahtevnosti

tako kvantitativno kot tudi kvalitativno,• uporabo in delo v informacijski tehnologiji,• izražanje lastnega mnenja, umeščenega v širša

družboslovna intelektualna dognanja,• reševanje konfliktov skozi analizo družbenih kontekstov,• aplikacijo družboslovnega znanja na realnih strokovnih

problemih,• zavezanost profesionalni etiki,• efektivno ustno komuniciranje s strokovno javnostjo o

eksperimentalno pridobljenih spoznanjih,• pisanje znanstvenih prispevkov v revijah, zajetih v JCR,

291

(predmetno specifične kompetence)• uporabo eletrofizioloških metod proučevanja delovanja

možganov in interpretacijo tako pridobljenih podatkov,• uporabo funkcionalne blizu infrardeče spektroskopije

(fNIRS) za slikanje možganov in analizo tako pridobljenih podatkov,

• razumevanje in uporabo metod, ki se uporabljajo v celični nevrofiziologiji,

• izdelavo matematičnih in računalniških modelov simuliranja delovanja nevronskih mrež,

• uporabo matematičnih in statističnih metod za analizo in primerjavo eksperimentalno dobljenih elektrofizioloških podatkov,

• razumevanje in uporabo osnovnih transformacij in postopkov za računalniško obdelavo signalov, ki omogočajo medicinsko diagnostiko in razpoznavne sisteme,

• uporabo računalniških razvojnih okolij in namenske računalniške opreme s področja signalov,

• razumevanje odnosa med vedenjem in delovanjem, aktivnostjo možganov,

• izdelavo eksperimentalnega načrta za ugotavljanje odnosa med psihološkimi – kognitivnimi funkcijami in možgansko aktivnostjo, posameznimi pokazatelji te aktivnosti (npr. ERP, ERD, ApEn, v različnih frekvenčnih območjih EEG signala).



naprEdOvanjE: Za napredovanje v 2. letnik mora študent opraviti vse obveznosti pri predmetih Nevropsihologija individualnih razlik; Biotehnika in nevroznanost in pri Izbirni – 1 (40 KT iz organiziranih oblik študija) in uspešno zagovarjati dispozicijo teme. Za napredovanje v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti pri predmetih Nevroznanost; Računalniška nevroznanost in pri Izbirni – 2 (40 KT iz organiziranih oblik študija).

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Študent opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti, ima objavljen ali sprejet v objavo strokovni znanstveni članek v reviji, ki jo zajema JCR baza podatkov, napiše in uspešno zagovarja doktorsko disertacijo in tako zbere 180 KT.


292

7.71.26 s področja upravljanja različnosti






• diploma na dosedanjem dodiplomskem univerzitetnem študijskem programu (študijski program sprejet pred 11. 6. 2004) ali

• diploma na enovitem magistrskem programu, če je ovrednoten s 300 KT po ECTS in je trajal 5 let.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:• samostojno, kritično, refleksivno, teoretično

podkrepljeno in kreativno analizo relevantnih pojavov in procesov,

• analitično in sintetično razmišljanje o družbenih fenomenih,

• sodelovanje v raziskovalnih projektih, vključevanje v raziskovalne ekipe, lastno raziskovalno delo,

• kreativno razmišljanje z združevanjem tradicionalnih in novejših metod in pristopov k izobraževanju in raziskovanju,

• jasno, natančno in razumljivo postavljanje raziskovalnih ciljev, vprašanj in (hipo)tez,

• jasno definiranje in dosledno uporabo znanstvene metodologije in objektivizacijo raziskovalnega dela,

• upoštevanje najvišjih standardov raziskovalnega dela ter kritično, dosledno in inventivno predstavljanje, interpretiranje in apliciranje raziskovalnih rezultatov,

• poznavanje ključnih dimenzij različnosti v družbah ter izzivov uspešnega urejanja, upravljanja in vodenja v pluralnih okoljih,

• poznavanje teorij in vodilnih idej, trendov in procesov, pojavov, predstav, konceptov in praks, ki oblikujejo slovenski in evropski prostor pa tudi svet in globalna dogajanja,

• samostojno in kakovostno zbiranje, selekcijo, procesiranje, analiziranje in urejanje relevantnih informacij, za njihovo ustrezno in razumljivo predstavitev in interpretiranje (ustno, pisno, z uporabo različnih medijev), npr. v artikuliranih, argumentativnih, analitičnih in sintetičnih prispevkih v znanstvenih in strokovnih publikacijah,

• pripravo, izvajanje in vodenje strokovnega, analitskega in raziskovalnega dela, ki naj celovito odgovori na zastavljena raziskovalna vprašanja,

• uspešno in celovito strokovno in utemeljeno reševanje postavljenih problemov.

293



naprEdOvanjE: Študent se lahko vpiše v 2. letnik, če izpolni vse študijske obveznosti za 1. letnik, v 3. letnik pa se lahko vpiše, če opravi vse študijske obveznosti iz 1. in 2. letnika.



294

7.71.27 s področja managementa






• zaključen dodiplomski univerzitetni študijski program (študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004) ali

• zaključen študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 KT in je trajal 5 let (enovit magistrski študij) ali

• zaključen visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije v skupnem obsegu najmanj 240 KT; tem kandidatom pristojna komisija določi študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 KT iz študijskega programa druge stopnje Management, ki jih morajo opraviti pred vpisom.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je usposobljen/-a za:(splošne kompetence)• poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov

področja – poslovni, ekonomski, pravni, sociološki in psihološki vidiki,

• vrhunsko razumevanje in obvladanje različnih raziskovalnih pristopov na znanstvenem področju,

• samostojno razvijanje novega znanja, veščin, tehnik, praks in gradiv z raziskovalnim delom,

• reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev ter z oblikovanjem novih,

• ustvarjanje prispevka z izvirnim raziskovanjem, ki širi meje znanja in je pomemben na nacionalni in mednarodni ravni,

• kritično analizo, evalvacijo in sintezo kompleksnih idej,• sodelovanje v kritičnih dialogih,• vodenje in spodbujanje kompleksnih socialnih procesov

znotraj poklicnega področja,• kritičnost in samokritičnost,• vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter

znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega in znanstvenega področja,

• javno predstavljanje in obrambo znanstvenih študij,• pospeševanje ekonomskegain socialnega napredka

družbe v akademskih in strokovnih okoljih, utemeljene na znanju,

• poznavanje etike raziskovalnega dela in delovanje v skladu z njo,

295

(predmetno specifične kompetence)• sistematično poznavanje in razumevanje teorije in

teoretskih sklopov, znanstvenih paradigem ter razvoja področja menedžmenta,

• poglobljeno razumevanje kvantitativne in kvalitativne metodologije raziskovalnega dela ter njuno ustrezno uporabo v raziskovanju na tem področju,

• osebno odgovornost in pretežno avtonomno pobudo v kompleksnih in nepredvidljivih situacijah v poklicnih ali sorodnih okoljih, ki so povezana z edukacijo v najširšem in ožjem smislu na predmetnem področju,

• osvajanje novih modelov in konceptov, iskanje novih rešitev in znanstvenoraziskovalnih pristopov,

• vključevanje izsledkov drugih disciplin v širše področje menedžmenta,

• kritičnost glede najširših implikacij uporabe znanja v konkretnih poklicnih okoljih,

• razumevanje in uporabo metod kritične analize, razvoj veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem strokovnem področju,

• vodenje skupinskega dela in obvladovanje komuniciranja znotraj organizacije in navzven,

• prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših poslovnih sistemov ter razvijanje kritične refleksije,

• izvajanje samostojnih, izvirnih in objavljivih raziskav,• kolaborativno učenje, ustvarjalno komuniciranje

v raziskovalnem okolju, reševanje problemov ter sodelovanje v interdisciplinarnih raziskovalnih timih,

• kritično vrednotenje stanja na področju družbene odgovornosti ter etično vodenje in upravljanje,

• kritično presojo sodobnih smernic in trendov trajnostnega razvoja z ekonomskega, ekološkega in socialnega vidika in njihovo uspešno implementacijo.



naprEdOvanjE: Študent napreduje v 2. letnik, ko zbere vsaj 30 KT obveznosti 1. letnika.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Za dokončanje študija mora imeti kandidat vse opravljene obveznosti iz organiziranih študijskih oblik (skupno 60 KT) ter iz raziskovalnega dela (120 KT) v skladu s sprejetim študijskim programom ter uspešno javno zagovarjati doktorsko disertacijo.

izvajalci Univerza na Primorskem, Fakulteta za managementPrehodnost /

296

7.71.28 s področja mednarodnih in diplomatskih študij






• zaključen študijski program iz četrtega odstavka 36. člena Zakona o visokem šolstvu, če je ovrednoten s 300 KT ali

• zaključen najmanj štiriletni dodiplomski univerzitetni študijski program s področja javne uprave, prava ali družbenih ved in če kandidat izkazuje vidne uspehe pri raziskovalnem ali strokovnem delu, ki jih je mogoče ovrednotiti s 60 KT.

raven SOK

učni rezultati

10Študent/študentka je zmožen/zmožna:(splošne kompetence)• skrbnosti in natančnosti pri delu z viri,• poglobljene analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter

posledic,• obvladovanja raziskovalnih metod, postopkov in

procesov, razvoja kritične in samokritične presoje,• samostojnega znanstvenega dela,• razvoja komunikacijskih sposobnosti in spretnosti s

poudarkom na pravnem mednarodnem okolju,• etične refleksije in zavezanosti profesionalni etiki,• kritične analize družbenih procesov,• povezovanja različnih strokovnih disciplin s ciljem

uresničevanja pravnih ciljev,• razumevanja pomena nacionalne multikulturne podobe

v svetu in Evropi ter upravljanja s kulturnimi razlikami in nacionalnimi pravnimi dilemami,

(predmetno specifične kompetence)• obsežnega poznavanja pravnih in drugih virov s področja

disertacije,• obvladovanja posebnih znanstvenoraziskovalnih metod

in postopkov s področja družboslovnih ved,• uporabe raziskovalnih metod za reševanje konkretnih

mednarodnih oziroma diplomatskih problemov,• povezovanja znanja z različnih področij mednarodnih

odnosov in diplomacije glede na izbrano temo pa tudi interdisciplinarnih,

• poglobitve znanja na ožjem mednarodnem in diplomatskem področju,

• umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst razvoja stroke na področju mednarodnih odnosov in diplomacije,

297

• uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov,

• kritične izbire principov za reševanje konkretnih problemov znotraj pravnega okolja.



naprEdOvanjE: Pogoj za napredovanje iz 1. v 2. letnik je potrjena tema doktorske disertacije. Pogoj za napredovanje iz 2. v 3. letnik sta predstavitev in uspešno opravljen zagovor osnutka dispozicije doktorske disertacije.

pOgOj za pridObitEv javnE liStinE:Pogoji za dokončanje študija so:• uspešno opravljena seminarja,• uspešno opravljen zagovor dispozicije doktorske

disertacije s preverjanjem znanja iz obveznih predmetov,• objavljen znanstveni članek ali aktivna udeležba na

znanstvenem srečanju,• pozitivno ocenjena disertacija in njen uspešen zagovor.

izvajalci Samostojni visokošolski zavod, Fakulteta za državne in evropske študije

Prehodnost /

298

7.71.29 s področja okoljskih in prostorskih študij










raven SOK

učni rezultati










299
















Prehodnost /

300

8. priloga: opisniki ravni soK

Znanje spretnosti Kompetenceje rezultat učenja in osvajanja pojmov, načel, teorij in praks. pridobivanje znanja poteka v različnih okoljih: v izobraževalnem procesu, pri delu in v kontekstu zasebnega ter družbenega življenja.

v okviru nacionalnega ogrodja kvalifikacij so spretnosti opisane kot kognitivne (npr. uporaba logičnega, intuitivnega in ustvarjalnega mišljenja) in/ali praktične (npr. ročne, kreativne spretnosti in uporaba materialov, orodij in instrumentov).

se nanašajo na sposobnost uporabe in povezovanja znanja in spretnosti v izobraževalnih, profesionalnih in osebnih situacijah. Kompetence razvrščamo glede na kompleksnost, samostojnost in odgovornost delovanja. ločimo generične in poklicno specifične kompetence.

rAven 1

elementarno splošno znanje, ki omogoča nadaljnje sistematično učenje.

osnovna pismenost ter sposobnost učenja podatkov in pojmov. izkazovanje praktičnih spretnosti za izvajanje enostavnih, ponavljajočih se opravil ali kratkega niza enostavnih opravil.

usposobljenost za delovanje v podrobno opredeljenem in zelo strukturiranem okolju.

rAven 2

temeljno splošno in uporabno znanje, ki obsega razumevanje glavnih družbenih in naravnih pojmov, procesov in zakonitosti; je podlaga za nadaljnje učenje in družbeno udejstvovanje.

temeljna pismenost in izkazovanje praktičnih spretnosti, vključno z uporabo osnovnih orodij, metod in materialov. izvajanje enostavnih, ponavljajočih se opravil, sestavljenih iz manjšega števila operacij.

usposobljenost za omejeno samostojno delovanje na podlagi ustnih ali pisnih navodil ter za pridobivanje novih znanj in spretnosti v predvidljivem in strukturiranem kontekstu. sprejemanje omejene odgovornosti.

rAven 3

pretežno praktično, življenjsko in poklicno uporabno znanje z nekaj teoretične podlage, pridobljeno predvsem na podlagi proučevanja primerov ter posnemanja in urjenja v kontekstu določene stroke.

temeljna pismenost in izkazovanje praktičnih spretnosti v omejenem obsegu, vključno z uporabo ustreznih orodij, metod in materialov. uporabljanje znanih rešitev pri reševanju predvidljivih problemov v omejenem obsegu. izvajanje preglednih in standardiziranih opravil.

usposobljenost za pridobivanje novih znanj in spretnosti v strukturiranem kontekstu ob ustreznem vodenju. usposobljenost za omejeno samostojno delovanje v predvidljivem in strukturiranem kontekstu na podlagi enostavnih ustnih ali pisnih navodil. sprejemanje omejene odgovornosti.

301

rAven 4

pretežno poklicno znanje, dopolnjeno s poznavanjem teoretičnih načel, zlasti tistih iz stroke. pred načeli znanstvene sistematičnosti ima prednost proučevanje primerov, povezovanje in uporaba znanj.

uporabljanje znanja pri reševanju različnih opravil in problemov, lahko tudi v manj tipičnih situacijah. obvladovanje spretnosti, ki so glede na območje delovanja široke in specializirane, vključno z uporabo ustreznih orodij, metod, različnih tehnoloških postopkov in materialov. izvajanje relativno preglednih, manj standardiziranih opravil.

usposobljenost za delovanje v znanem in manj znanem okolju z večjo stopnjo odgovornosti in samostojnosti. prevzemanje odgovornosti za lastnosti in kakovost izdelkov/storitev, povezanih z delovnimi opravili oziroma delovnim procesom. prevzemanje odgovornosti za lastno učenje. pridobivanje novega znanja in spretnosti v nadzorovanem okolju. to raven označuje določena podjetniška usmerjenost, sposobnost organiziranja in vključevanja v delovne skupine.

rAven 5

splošno in/ali strokovno znanje, pridobljeno s spoznavanjem različnih znanstvenih in/ali strokovnih področij in teoretičnih načel. predstavlja temelj za nadaljnje učenje in nekoliko poglobljeno razumevanje stroke. učenje poteka predvsem z analitičnim mišljenjem.

izkazovanje spretnosti, ki so glede na območje delovanja široke, lahko so tudi specializirane, vključno z uporabo ustreznih orodij, metod, različnih tehnoloških postopkov, materialov in teorij. ovrednotenje in uporaba informacij za oblikovanje odločitev in rešitev različnih problemov oziroma netipičnih situacij. oblikovanje rešitev v povezavi z dobro opredeljenimi abstraktnimi problemi. izvajanje raznolikih, pogosto nestandardiziranih opravil.

usposobljenost za delovanje v različnih in specifičnih okoljih. prevzemanje odgovornosti za lastnosti in kakovost delovnega procesa in rezultatov, pri čemer izkazuje samostojnost in določeno mero samoiniciativnosti. prevzemanje odgovornosti in iniciative za pridobivanje novega znanja in spretnosti. to raven označuje podjetniška usmerjenost, sposobnost organiziranja in vključevanja v kompleksne in heterogene delovne skupine.

302

rAven 6

strokovno in teoretično znanje na določenem področju in praktično znanje za reševanje konkretnih strokovnih nalog. znanje omogoča reševanje zahtevnejših opravil na specifičnih področjih stroke.

izvajanje zahtevnejših operativno-strokovnih opravil, povezanih z deli v pripravi, kontroli in vodenju delovnih procesov. naloge so glede na območje delovanja kompleksne, praviloma specializirane, vključujejo abstraktno mišljenje in uporabo ustreznih orodij, metod, različnih tehnoloških postopkov, materialov in teorij.

usposobljenost za delovanje v različnih in specifičnih okoljih z elementi ustvarjalne aktivnosti. samostojno delovanje, pri katerem je značilno prevzemanje odgovornosti za delo posameznikov in skupin ter materialnih virov in informacij. ob tem je pomembno osnovno povezovanje in umeščanje problematike v splošni družbeni kontekst. prepoznavanje lastnih učnih potreb in skrb za prenos znanja v delovnem okolju.

rAven 7

poglobljeno strokovno teoretično in praktično znanje na določenem področju, podprto s širšo teoretično in metodološko osnovo.

izvajanje kompleksnih operativno-strokovnih opravil, ki vključujejo tudi uporabo metodoloških orodij.

obvladovanje zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov ob samostojni uporabi znanja v novih delovnih situacijah.

diagnosticiranje in reševanje problemov v različnih specifičnih delovnih okoljih, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja.

osnova za izvirna dognanja/stvaritve in kritično refleksijo.

usposobljenost za delovanje v različnih okoljih in na različnih funkcijah ter za posredovanje novega znanja. sprejemanje odgovornosti za določanje in doseganje lastnih rezultatov dela in/ali rezultatov dela heterogene skupine na opredeljenih področjih dela. usposobljenost za argumentirano razpravo v specifičnih delovnih okoljih, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja. prepoznavanje lastnih potreb po učenju, prevzemanje pobude za lastno učenje, usposobljenost za prenos znanja v skupini.

303

rAven 8

poglobljeno teoretično, metodološko in analitično znanje z elementi raziskovanja, ki je osnova za zelo zahtevno strokovno delo.

obvladovanje zelo zahtevnih, kompleksnih delovnih procesov in metodoloških orodij na specializiranih področjih. načrtovanje in vodenje delovnega procesa na podlagi ustvarjalnega reševanja problemov, povezanih s področjem izobraževanja in usposabljanja. sposobnost izvirnih dognanj/stvaritev in kritične refleksije.

samostojno in avtonomno izvajanje nalog v praviloma netipičnih okoljih v širših ali večdisciplinarnih kontekstih. sposobnost prevzemanja odgovornosti za lastni profesionalni razvoj ter poučevanja drugih. sprejemanje odgovornosti za odločitve, ki so povezane z aktivnostmi, procesi ter vodenjem kompleksnih in heterogenih skupin.

rAven 9

poglobljeno teoretično, metodološko in analitično znanje za izvirno znanstvenoraziskovalno/umetniško delo, ki ustvarja novo znanje/nove stvaritve.

načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z udeležbo pri znanstveno-raziskovalnih/vrhunskih umetniških projektih, ter reševanje teoretičnih in praktičnih problemov v posebnih delovnih situacijah. sposobnost kompleksnih izvirnih dognanj/stvaritev, kritične refleksije.

avtonomno izvajanje nalog v netipičnih okoljih, širših ali večdisciplinarnih kontekstih v povezavi z bazičnim in/ali uporabnim znanstveno-raziskovalnim/umetniškim delom. sposobnost prevzemanja odgovornosti za lastni profesionalni razvoj in razvoj stroke. usposobljenost za neodvisno, profesionalno in etično usmerjanje lastnega učenja in učenja drugih v različnih kontekstih.

rAven 10

poglobljeno znanje za samostojno izvirno znanstveno in raziskovalno/umetniško delo ali razvoj stroke na najvišji ravni, kar je povezano z znanstvenim, strokovnim ali umetniškim uveljavljanjem doma in v mednarodnem prostoru.

načrtovanje, vodenje in izvajanje najzahtevnejših del, vključno z znanstveno-raziskovalnimi/umetniškimi projekti, ter reševanje najzahtevnejših teoretičnih in praktičnih problemov. sposobnost kritične refleksije, poglobljenega abstraktnega razmišljanja in sinteze novih in kompleksnih idej.

usposobljenost za izrazito avtonomno/vrhunsko ustvarjanje, interpretiranje ter iskanje odgovorov na abstraktna in najbolj kompleksna vprašanja v stroki, znanosti ali umetnosti. sposobnost za prenos znanja med stroko in znanostjo v kritičnem dialogu ter zmožnost odgovornega presojanja posledic uporabe novega znanja v različnih kontekstih.

304

9. viri

- Doktorski študijski program tretje stopnje Antropologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/3-stopnja/antropologija#heading2 (pridobljeno 04. 08. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Ekonomske in poslovne vede. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/doktorsko (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Geografija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/3-stopnja/geografija (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Geografija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/31672.pdf (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Informacijska družba. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za informacijske študije. Dostopno na: http://www.fis.unm.si/si/studijski-programi/doktorski-programi/ (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Management. Univerza na Primorskem. Fakulteta za management. Dostopno na: http://www.fm-kp.si/si/program_3_stopnje.html (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Mednarodne in diplomatske študije. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za državne in evropske študije.

- Doktorski študijski program tretje stopnje Sociologija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/42315.pdf?dotcms_force_download=true (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Strateško komuniciranje. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za medije.

- Doktorski študijski program tretje stopnje Upravljanje različnosti. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/3-stopnja/upravljanje-razlicnosti (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Doktorski študijski program tretje stopnje Vedenjska in kognitivna nevroznanost. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/tretja-stopnja/psihologija/ (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje. (2008). Luksemburg: Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje sociologije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/sociologija (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje aplikativnih psiholoških študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede.

http://www.ef.uni-lj.si/doktorsko

http://www.ef.uni-lj.si/doktorsko

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/3-stopnja/geografija

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/3-stopnja/geografija

http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/31672.pdf


http://www.fis.unm.si/si/studijski-programi/doktorski-programi/

http://www.fis.unm.si/si/studijski-programi/doktorski-programi/

http://www.fm-kp.si/si/program_3_stopnje.html

http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/42315.pdf?dotcms_force_download=true

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/3-stopnja/upravljanje-razlicnosti



http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/tretja-stopnja/psihologija/

http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/tretja-stopnja/psihologija/

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/sociologija



305

Dostopno na: http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/HumanistikaInDruzboslovje/predstavitveni%20zbornik%20(predstavitveni%20zbornik)_1.pdf (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje eksperimentalne psihologije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/HumanistikaInDruzboslovje/predstavitveni%20zbornik%20(predstavitveni%20zbornik)_1.pdf (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje psihologije osebnosti. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/HumanistikaInDruzboslovje/predstavitveni%20zbornik%20(predstavitveni%20zbornik)_1.pdf (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje razvojnopsiholoških študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/HumanistikaInDruzboslovje/predstavitveni%20zbornik%20(predstavitveni%20zbornik)_1.pdf (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje analize politik. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/analiza-politik-3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje diplomacije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/diplomacija-3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje družboslovne informatike. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/dru%C5%BEboslovna-informatika (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje javne uprave. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/javna-uprava3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje komunikologije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/komunikologija3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje kulturologije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/kulturologija-3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje mednarodnih odnosov. Univerza v Ljubljani.

http://wff1.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/TretjaStopnja/HumanistikaInDruzboslovje/predstavitveni%20zbornik%20(predstavitveni%20zbornik)_1.pdf












http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/analiza-politik-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/diplomacija-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/dru%C5%BEboslovna-informatika



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/javna-uprava3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/komunikologija3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/kulturologija-3-stopnja



306

Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/mednarodni-odnosi-3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje novinarskih študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/novinarske-studije-3-stopnja (pridobljeno 05. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje odnosov z javnostmi. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/odnosi-z-javnostmi-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje okoljskih in prostorskih študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/okoljske-in-prostorske-studije-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje organizacijsko kadrovskih študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/organizacijsko-kadrovske-studije-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje politologije. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/politologija-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje razvojnih študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/razvojne-studije-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje študij življenjskih potekov. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/studije-zivljenjskih-potekov-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje študij vsakdanjega življenja. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/studije-vsakdanjega-zivljenja3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje tržnega komuniciranja. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/trzno-komuniciranje-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje upravljanja in razvoja organizacij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/mednarodni-odnosi-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/novinarske-studije-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/odnosi-z-javnostmi-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/okoljske-in-prostorske-studije-3-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/okoljske-in-prostorske-studije-3-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/organizacijsko-kadrovske-studije-3-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/organizacijsko-kadrovske-studije-3-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/politologija-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/razvojne-studije-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/studije-zivljenjskih-potekov-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/studije-vsakdanjega-zivljenja3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/trzno-komuniciranje-3-stopnja



307

na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/upravljanje-in-razvoj-organizacij-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje varnostnih študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/varnostne-studije-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Interdisciplinarni doktorski študijski program Humanistika in družboslovje; področje vojaških družboslovnih študij. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta in Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/vojaske-druzboslovne-studije-3-stopnja (pridobljeno 06. 08. 2013).

- Kvalifikacije v SOK ter ravni SOK v EOK in EOVK. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2012). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

- Magistrski dvodisciplinarni študijski program druge stopnje Etnologija in kulturna antropologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=71&id_informacija=468 (pridobljeno 28. 07. 2013).

- Magistrski dvopredmetni študijski program druge stopnje Geografija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/druga-stopnja/geografija/dv_nep_druga_geografija.dot (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Analiza evropske socialne politike. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Studijski_programi/programi.asp?id=102 (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Denar in finance. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/denar_in_finance (pridobljeno 19. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Diplomacija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/diplomacija-2-stopnja (pridobljeno 25. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Družboslovna informatika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-2-stopnja (pridobljeno 29. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Ekonomija in finance. Univerza na Primorskem. Fakulteta za management. Dostopno na: http://www.fm-kp.si/si/magistrski_program_2_stopnje_ekonomija_in_finance.html (pridobljeno 25. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Ekonomija. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/ekonomija (pridobljeno 19. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Etnične študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/etnicne-studije-2-stopnja (pridobljeno 28. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Etnologija in kulturna antropologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na:

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/upravljanje-in-razvoj-organizacij-3-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/upravljanje-in-razvoj-organizacij-3-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/varnostne-studije-3-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/doktorski-studij-3-stopnje/studijski-programi/vojaske-druzboslovne-studije-3-stopnja



http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=71&id_informacija=468

http://etnologija.etnoinfolab.org/sl/informacija.asp?id_meta_type=71&id_informacija=468

http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/druga-stopnja/geografija/dv_nep_druga_geografija.dot



http://old.fdv.uni-lj.si/Studijski_programi/programi.asp?id=102

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/denar_in_finance

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/denar_in_finance

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/diplomacija-2-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-2-stopnja



http://www.fm-kp.si/si/magistrski_program_2_stopnje_ekonomija_in_finance.html

http://www.fm-kp.si/si/magistrski_program_2_stopnje_ekonomija_in_finance.html

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/ekonomija

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/ekonomija

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/etnicne-studije-2-stopnja



308

http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Druga%20stopnja/PredstavitveniZborniki/Enodisciplinarni/Etnologija_in_kulturna_antropologija.pdf (pridobljeno 28. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Evropske študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/evropske-studije-2-stopnja (pridobljeno 28. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Geografija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/2-stopnja/geografija#heading3 (pridobljeno 28. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Geografija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-druga-stopnja-nepedagoski.pdf (pridobljeno 28. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Informatika v sodobni družbi. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za informacijske študije. Dostopno na: http://www.fis.unm.si/si/studijski-programi/magistrski-programi/ (pridobljeno 25. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Javni sektor in ekonomika okolja. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/vpisni_pogoji (pridobljeno 19. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Komuniciranje in mediji. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/2-stopnja/komuniciranje-in-mediji (pridobljeno 01. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Komunikologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/komunikologija-2-stopnja (pridobljeno 29. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Kulturni študiji in antropologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/2stopnja/ant2/ (pridobljeno 30. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Kulturologija – kulturne in religijske študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/kulturologija---kulturne-in-religijske-studije-2-stopnja (pridobljeno 30. 07. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Kvantitativne finance in aktuarstvo. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/kvantitativne_finance_aktuarstvo (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Management in ekonomika v zdravstvenem varstvu. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/management_v_zdravstvu (pridobljeno 01. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Mediji in novinarstvo. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za medije. Dostopno na: http://fame.si/datoteke/files/predmeti/podiplomski_studij/predstavitveni-zbornik.pdf (pridobljeno 11. 06. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Mediji in pravo. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na:

http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Druga%20stopnja/PredstavitveniZborniki/Enodisciplinarni/Etnologija_in_kulturna_antropologija.pdf



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/evropske-studije-2-stopnja



http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-druga-stopnja-nepedagoski.pdf

http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-druga-stopnja-nepedagoski.pdf

http://www.fis.unm.si/si/studijski-programi/magistrski-programi/

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/vpisni_pogoji

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/vpisni_pogoji

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/2-stopnja/komuniciranje-in-mediji

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/podiplomski-studij/2-stopnja/komuniciranje-in-mediji

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/komunikologija-2-stopnja



http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/2stopnja/ant2/

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/kulturologija---kulturne-in-religijske-studije-2-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/kulturologija---kulturne-in-religijske-studije-2-stopnja

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/kvantitativne_finance_aktuarstvo

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/management_v_zdravstvu

http://fame.si/datoteke/files/predmeti/podiplomski_studij/predstavitveni-zbornik.pdf



309

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/mediji-in-pravo-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Medkulturni menedžment. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Dostopno na: http://www.fuds.si/si/programi/mag/ (pridobljeno 01. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Mednarodna ekonomija. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.studij.si/studijski-programi/Ekonomska-fakulteta-Univerze-v-Ljubljani/Mednarodna-ekonomija/105 (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Mednarodne in diplomatske študije. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za državne in evropske študije. Dostopno na: http://www.fds.si/studij-na-fakulteti/podiplomski-studij-ii-stopnja/mednarodne-in-diplomatske-studije (pridobljeno 01. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Mednarodni odnosi. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/mednarodni-odnosi-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Obramboslovje. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/obramboslovje-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Odnosi z javnostmi. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/odnosi-z-javnostmi-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Politologija – analiza politik in javna uprava. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/politologija-analiza-politik-in-javna-uprava-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Politologija – balkanske študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Studijski_programi/Programi.asp?id=95 (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Politologija – politična teorija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/politologija-politicna-teorija-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Psihologija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/druga-stopnja/psihologija/en_nep_druga_psihologija.dot (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Psihologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Magistrski_%C5%A1tudij/Novi_drugostopenjski_program (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Psihosocialna pomoč. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Dostopno na: http://www.fuds.si/si/programi/mag/ (pridobljeno 07. 12. 2013).

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/mediji-in-pravo-2-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/mediji-in-pravo-2-stopnja

http://www.fuds.si/si/programi/mag/

http://www.studij.si/studijski-programi/Ekonomska-fakulteta-Univerze-v-Ljubljani/Mednarodna-ekonomija/105



http://www.fds.si/studij-na-fakulteti/podiplomski-studij-ii-stopnja/mednarodne-in-diplomatske-studije

http://www.fds.si/studij-na-fakulteti/podiplomski-studij-ii-stopnja/mednarodne-in-diplomatske-studije

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/mednarodni-odnosi-2-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/obramboslovje-2-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/odnosi-z-javnostmi-2-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/politologija-analiza-politik-in-javna-uprava-2-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/politologija-analiza-politik-in-javna-uprava-2-stopnja

http://old.fdv.uni-lj.si/Studijski_programi/Programi.asp?id=95


http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/politologija-politicna-teorija-2-stopnja



http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/druga-stopnja/psihologija/en_nep_druga_psihologija.dot



http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Magistrski_%C5%A1tudij/Novi_drugostopenjski_program

http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Magistrski_%C5%A1tudij/Novi_drugostopenjski_program


310

- Magistrski študijski program druge stopnje Razvojne študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/razvojne-studije-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Socialni menedžment. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Dostopno na: http://www.fuds.si/si/programi/mag/ (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/sociologija---upravljanje-organizacij-cloveskih-virov-in-znanja-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Sociologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/sociologija-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Sociologija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/druga-stopnja/sociologija/en_nep_druga_sociologija.dot (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Strateško komuniciranje. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za medije.

- Magistrski študijski program druge stopnje Strateško tržno komuniciranje. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/stratesko-trzno-komuniciranje-2-stopnja (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Svetovne študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/svetovne-studije-2-stopnja (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Turizem. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/turizem (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Upravljanje javnih in neprofitnih organizacij. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Studijski_programi/Programi.asp?id=92 (pridobljeno 22. 09. 2013).

- Magistrski študijski program druge stopnje Varnostne študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/varnostne-studije-2-stopnja (pridobljeno 04. 08. 2013).

- Mednarodni magistrski študijski program druge stopnje Migracije in medkulturni odnosi. Univerza v Novi Gorici. Fakulteta za humanistiko. Dostopno na: http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/2MI1/ (pridobljeno 03. 08. 2013).

- Metodološka pojasnila klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 89/2006.

- Mikulec, B. in Skubic Ermenc, K. (ur.) (2013). Umeščanje slovenskega ogrodja kvalifikacij v evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in evropsko ogrodje visokošolskih kvalifikacij. Zaključno poročilo Slovenije. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/razvojne-studije-2-stopnja




http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/sociologija---upravljanje-organizacij-cloveskih-virov-in-znanja-2-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/sociologija-2-stopnja



http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/druga-stopnja/sociologija/en_nep_druga_sociologija.dot



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/stratesko-trzno-komuniciranje-2-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/svetovne-studije-2-stopnja



http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/turizem

http://www.ef.uni-lj.si/podiplomsko/turizem


http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/studijski-programi/varnostne-studije-2-stopnja



http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/2MI1/

http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-humanistiko/studij/2MI1/

311

- Podiplomski magistrski študij Antropologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede in Biotehniška fakulteta. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=52&b=0809 (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Etnologija in kulturna antropologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Etnologija.pdf (pridobljeno 08. 08. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Geografija kontaktnih prostorov. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije.

- Podiplomski magistrski študij Geografija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Geografija.pdf (pridobljeno 08. 08. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Komunikologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=54&b=0809 in http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=55&b=0809 (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Mednarodni odnosi. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=58&b=0809 (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Menedžment kadrov in delovna razmerja. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=56&b=0809 (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Menedžment neprofitnih organizacij. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=57&b=0809 (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Obramboslovje. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=59&b=0809 (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Politologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=53&b=0809, http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=60&b=0809, http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=61&b=0809 in http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=62&b=0809 (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Psihologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Doktorski_%C5%A1tudij/Stari_podiplomski_program (pridobljeno 07. 08. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Sociologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=63&b=0809, http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=64&b=0809 in http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=65&b=0809 (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Podiplomski magistrski študij Ženske študije in feministična teorija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Zenske_studije_in_feministicna_teorija.pdf (pridobljeno 07. 08. 2013).

- Skupni evropski magistrski program Primerjalni lokalni razvoj (CoDe). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; University of Trento, Trento, Italija; University of Regensburg, Regensburg, Nemčija; Corvinus

http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=52&b=0809


http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Etnologija.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Etnologija.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Geografija.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Geografija.pdf



















http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Doktorski_%C5%A1tudij/Stari_podiplomski_program

http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Doktorski_%C5%A1tudij/Stari_podiplomski_program







http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Podiplomski/Zborniki/Zenske_studije_in_feministicna_teorija.pdf



312

University of Budapest, Budimpešta, Madžarska. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/mednarodni-studijski-programi/skupni-evropski-magistrski-program-primerjalni-lokalni-razvoj-(code) (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Skupni magistrski študijski program druge stopnje Človekove pravice in demokratizacija. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede; Ca Foscari University of Venice, Benetke, Italija; University of Padua, Padova, Italija; University of Graz, Gradec, Avstrija; University of Hamburg, Hamburg, Nemčija; Catholic University of Leuven, Leuven, Belgija; Maastricht University, Maastricht, Nizozemska; University of Deusto, Bilbao, Španija; Ruhr-University, Bochum, Nemčija; University of Sevilla, Španija. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/mednarodni-studijski-programi/skupni-magistrski-program-evropski-magisterij-iz-%C4%8Dlovekovih-pravic-in-demokratizacije-(e.ma) (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Skupni magistrski študijski program druge stopnje Latinsko-ameriške študije. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Megatrend Univerza. Fakulteta za mednarodno ekonomijo Beograd, Srbija. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/resources/files/studenti/bodoci-studenti/brosura-notpotrjena.pdf (pridobljeno 15. 12. 2013).

- Skupni mednarodni magistrski študijski program druge stopnje KREOL – Kulturna raznolikost in transnacionalni procesi. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Universitat Autònoma de Barcelona. National University of Ireland. Universität Wien. Université Lumière Lyon II. Stockholms Universitet. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Druga%20stopnja/PredstavitveniZborniki/Skupni/KREOL.pdf (pridobljeno 29. 07. 2013).

- Slovensko ogrodje kvalifikacij. Predlog medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega ogrodja kvalifikacij. (2011). Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.

- Specialistični študij obramboslovja. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Predmeti/po_predmetniku.asp?id=66&b=0809 (pridobljeno 14. 09. 2013).

- Univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve stopnje Etnologija in kulturna antropologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/PrvaStopnja/Predstavitveni%20zbornik%20EIKA%20DVO.pdf (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve stopnje Geografija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-prva-stopnja-dvopredmetni.pdf (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni dvodisciplinarni študijski program prve stopnje Sociologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.sociologija.si/wp-content/uploads/2011/01/Predst.-zbornik-Sociologija-dvodisc.-1.st_..doc (pridobljeno 15. 07. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Antropologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/antropologija (pridobljeno 18. 06. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija/dvopredmetni-studijski-program (pridobljeno 25. 06. 2013).

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/mednarodni-studijski-programi/skupni-evropski-magistrski-program-primerjalni-lokalni-razvoj-(code)




http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/magistrski-studij-2-stopnje/mednarodni-studijski-programi/skupni-magistrski-program-evropski-magisterij-iz-%C4%8Dlovekovih-pravic-in-demokratizacije-(e.ma)




http://www.fhs.upr.si/sl/resources/files/studenti/bodoci-studenti/brosura-notpotrjena.pdf

http://www.fhs.upr.si/sl/resources/files/studenti/bodoci-studenti/brosura-notpotrjena.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/Portals/0/Dokumenti/Studij/Druga%20stopnja/PredstavitveniZborniki/Skupni/KREOL.pdf





http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/PrvaStopnja/Predstavitveni%20zbornik%20EIKA%20DVO.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/PrvaStopnja/Predstavitveni%20zbornik%20EIKA%20DVO.pdf

http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-prva-stopnja-dvopredmetni.pdf

http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-prva-stopnja-dvopredmetni.pdf

http://www.sociologija.si/wp-content/uploads/2011/01/Predst.-zbornik-Sociologija-dvodisc.-1.st_..doc



http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/antropologija

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija/dvopredmetni-studijski-program

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija/dvopredmetni-studijski-program

313

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/39422.pdf (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Kulturni študiji. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/kulturni-studiji (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Medijski študiji. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/medijski-%C5%A1tudiji (pridobljeno 10. 12. 2013).

- Univerzitetni dvopredmetni študijski program prve stopnje Sociologija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/39473.pdf (pridobljeno 15. 07. 2013).

- Univerzitetni enopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-prva-stopnja-enopredmetni.pdf (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni enopredmetni študijski program prve stopnje Geografija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija/enopredmetni-studijski-program (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Analitska sociologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://old.fdv.uni-lj.si/Studijski_programi/programi.asp?id=74 (pridobljeno 18. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Družboslovna informatika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-un-1-stopnja (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Ekonomija v sodobni družbi. Samostojni visokošolski zavod. Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije. Dostopno na: http://www.mfdps.si/Files/Izobra%C5%BEevanje/ESD_2010_opt.pdf (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Etnologija in kulturna antropologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/PrvaStopnja/predstavitveni%20zbornik%20EIKA.pdf (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Evropske študije – družboslovni vidiki. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/evropske-studije-druzboslovni-vidiki-1-stopnja (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Informatika v sodobni družbi. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za informacijske študije. Dostopno na: http://www.fis.unm.si/si/programi/un/?cookieu=ok (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Komunikologija – medijske in komunikacijske študije. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/komunikologija---medijske-in-komunikacijske-studije-1-stopnja (pridobljeno 29. 06. 2013).


http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/kulturni-studiji

http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/medijski-%C5%A1tudiji

http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/medijski-%C5%A1tudiji


http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-prva-stopnja-enopredmetni.pdf

http://geo.ff.uni-lj.si/sites/default/files/11/geografija-prva-stopnja-enopredmetni.pdf

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija/enopredmetni-studijski-program

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/geografija/enopredmetni-studijski-program



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-un-1-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-un-1-stopnja

http://www.mfdps.si/Files/Izobra%C5%BEevanje/ESD_2010_opt.pdf

http://www.mfdps.si/Files/Izobra%C5%BEevanje/ESD_2010_opt.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/PrvaStopnja/predstavitveni%20zbornik%20EIKA.pdf

http://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/Studij/BolonjskiProgrami/PrvaStopnja/predstavitveni%20zbornik%20EIKA.pdf

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/evropske-studije-druzboslovni-vidiki-1-stopnja



http://www.fis.unm.si/si/programi/un/?cookieu=ok

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/komunikologija---medijske-in-komunikacijske-studije-1-stopnja



314

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/komunikologija---trzno-komuniciranje-in-odnosi-z-javnostmi-1-stopnja (pridobljeno 29. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kulturni študiji in antropologija. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/kulturni-%C5%A1tudiji (pridobljeno 29. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Kulturologija. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/kulturologija-1-stopnja (pridobljeno 29. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Management. Univerza na Primorskem. Fakulteta za management. Dostopno na: http://www.fm-kp.si/si/management_un_1stopnja_2013.html (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Medijski študiji. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije. Dostopno na: http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/medijski-studiji (pridobljeno 01. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Mednarodni odnosi. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/mednarodni-odnosi-1-stopnja (pridobljeno 01. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Politologija – analiza politik in javna uprava. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija---analiza-politik-in-javna-uprava-1-stopnja (pridobljeno 02. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Politologija – obramboslovje. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija---obramboslovje-1-stopnja (pridobljeno 11. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Politologija – študije politike in države. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija-studije-politike-in-drzave1-stopnja (pridobljeno 02. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Psihologija. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/prva-stopnja/psihologija/enopr-psih.dot (pridobljeno 08. 09. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Psihologija. Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Dodiplomski_%C5%A1tudij/Novi_prvostopenjski_program (pridobljeno 11. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Socialna politika. Univerza na Primorskem. Fakulteta za humanistične študije.

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Sociologija – kadrovski menedžment. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/sociologija---kadrovski-menedzment-1-stopnja (pridobljeno 16. 07. 2013).

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/komunikologija---trzno-komuniciranje-in-odnosi-z-javnostmi-1-stopnja



http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/kulturni-%C5%A1tudiji

http://www3.fhs.upr.si/sl/studenti/studij/studij-1-stopnja/kulturni-%C5%A1tudiji

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/kulturologija-1-stopnja



http://www.fm-kp.si/si/management_un_1stopnja_2013.html

http://www.fm-kp.si/si/management_un_1stopnja_2013.html

http://www.fhs.upr.si/sl/studenti/dodiplomski-studij/medijski-studiji

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/mednarodni-odnosi-1-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija---analiza-politik-in-javna-uprava-1-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija---obramboslovje-1-stopnja



http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija-studije-politike-in-drzave1-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/politologija-studije-politike-in-drzave1-stopnja

http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/prva-stopnja/psihologija/enopr-psih.dot

http://www.ff.uni-mb.si/studenti/studijski-programi/prva-stopnja/psihologija/enopr-psih.dot

http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Dodiplomski_%C5%A1tudij/Novi_prvostopenjski_program

http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Dodiplomski_%C5%A1tudij/Novi_prvostopenjski_program

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/sociologija---kadrovski-menedzment-1-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/sociologija---kadrovski-menedzment-1-stopnja

315

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Sociologija in interdisciplinarno družboslovje. Univerza v Mariboru. Filozofska fakulteta. Dostopno na: http://www.ff.uni-mb.si/dotAsset/39475.pdf (pridobljeno 16. 07. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Univerzitetna poslovna in ekonomska šola. Univerza v Ljubljani. Ekonomska fakulteta. Dostopno na: http://www.ef.uni-lj.si/dodiplomsko/upes (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Univerzitetni študijski program prve stopnje Uporabne družbene študije. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Dostopno na: http://www.fuds.si/si/programi/dodiplomski/ (pridobljeno 16. 07. 2013).

- Uredba o uvedbi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. (2006). Uradni list RS, št. 46/2006, 15/2008 Odl. US: U-I-370/06-20.

- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Družboslovna informatika. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za družbene vede. Dostopno na: http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-vs-1-stopnja (pridobljeno 25. 06. 2013).

- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Informatika v sodobni družbi. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za informacijske študije. Dostopno na: http://www.fis.unm.si/si/programi/vs/ (pridobljeno 29. 06. 2013).

- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Management. Univerza na Primorskem. Fakulteta za management. Dostopno na: http://www.fm-kp.si/si/o_programu_vs_2013.html (pridobljeno 07. 08. 2013).

- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Mediji in novinarstvo. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za medije. Dostopno na: http://fame.si/datoteke/files/predmeti/dodiplomski_studij/predstavitveni-zbornik.pdf (pridobljeno 10. 06. 2013).

- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Psihosocialna pomoč. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Dostopno na: http://www.fuds.si/si/programi/visokosolski/ (pridobljeno 07. 12. 2013).

- Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Socialni menedžment. Samostojni visokošolski zavod. Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Dostopno na: http://www.fuds.si/si/programi/visokosolski/ (pridobljeno 15. 07. 2013).


http://www.ef.uni-lj.si/dodiplomsko/upes

http://www.fuds.si/si/programi/dodiplomski/

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-vs-1-stopnja

http://www.fdv.uni-lj.si/studij/studij-na-fdv/dodiplomski-studij-1-stopnje/studijski-programi/druzboslovna-informatika-vs-1-stopnja

http://www.fis.unm.si/si/programi/vs/

http://www.fm-kp.si/si/o_programu_vs_2013.html

http://fame.si/datoteke/files/predmeti/dodiplomski_studij/predstavitveni-zbornik.pdf

http://fame.si/datoteke/files/predmeti/dodiplomski_studij/predstavitveni-zbornik.pdf

http://www.fuds.si/si/programi/visokosolski/




www.nok.si

kvalifikacijska struktura na področju družbenih · pdf filepublikacija kvalifikacijska...

Documents