1. 1. METULJEK 37. do 39. tevilka december 2012 METULJEK Svetovni dan duevnega zdravja je z VEZMI odmeval v Postojni ODPIHNIMO PREDSODKE
2. 2. Tina Bratu: SOCIALNO PODJETNITVO - 3 Mojca Mahni: DELO Z UPORABNIKI NA PODROJU DUEVNEGA ZDRAVJA - 5 Zorka Pavli: MOJE RAZMILJANJE - 6 Karmen Margarit: SOCIALNE IGRE - 8 Tina Bratu: DEMENCA - 12 Tamara G.: ZIMA, NOVOLETNA - 13 Mateja Rutar: KOORDINATORJI ZA OBRAVNAVANJE OSEB S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI - 14 Zorka Pavli: GRADIMO ODPRTO DRUBO - 15 Violeta Mihali: TI LOVEC SI, JAZ PLEN - 16 lani drutva: V SPOMIN ANDREJU - 17 Mojca, Klemen in Simona: DOPOLNILNE DEJAVNOSTI CSD SEANA - 19 Alenka midt: PRAZNIKI SO E PRED VRATI - 20 AKTIVNOSTI DRUTVA VEZI - 21 Barbara Uljan: SREANJE LANOV MEDGENERACIJSKIH SKUPIN V LIPICI - 24 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV VEZI V LIPICI - 26 Sabina Polh: DRUTVO NA LETOVANJU V FIESI - 36 Valerijo Jurca: LETOVANJE V FIESI - 37 Sergio Popovi: LIK. KOLONIJA TANJEL 2012 - 38 Dajana ok, Boica Mihali, emrov Cvetka in Marija Marua Mara: LIKOVNA KOLONIJA TANJEL 2012 - 39 Karmen Margarit: LIK. KOLONIJA TANJEL 2012 - 40 Karmen Margarit: 1. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 42 Karmen Margarit: 2. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 45 Karmen Margarit: 3. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 49 Karmen Margarit: 4. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 51 Karmen Margarit: 5. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 52 Ljubislava Rebolj: SLIKARSKA KOL. V TANJELU - 55 Karmen Margarit: ZAKLJUEK LIK. KOL. TANJEL - 59 Zaposlene in stanovalci SS Gorjansko: NOV SKALNJAK IN VRT V SS GORJANSKO - 60 Robert Stubelj: ROCK BATUJE 2012 - 61 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA RAZSTAVI KRAKI MOZAIK - 62 Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA PRAZNIKU Sv. ROKA V NABREINI - 64 Ivica Podgorek: PRAZNOVANJE 700 LETNICE PRVEGA POIMENOVANJA VASI TORJE - 68 Patricija Metljak: NA MORJE V SESLJAN - 69 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA OBINSKEM PRAZNIKU V SEANI - 72 Marica Ikanovi: TRADICIONALNI PIKNIK DRUTVA VEZI in POSTOJNSKE KARITAS NA MAKOVCU - 77 Valerijo Jurca: PIKNIK NA MAKOVCU - 79 Barbara Uljan: PREDSTAVITEV DUTVA V OKVIRU VI. FESTIVALA VOJAKE ZGODOVINE V PIVKI - 80 Karmen Margarit: SODELOVALI SMO NA 3. MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU PRIJATELJSTVA 2012 - 82 Mojca Mahni in stanovalci SS Gorjansko: PORTNE IGRE SMEHA DRUTVA VEZI V SS GORJANSKO - 87 Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA DNEVU KOBILARNE LIPICA - 88 Mag. Katarina Tomai: SVETOVNI DAN DUEVNEGA ZDRAVJA - 90 Karmen Margarit: PREDSTAVITVENE STOJNICE OB SVETOVNEM DNEVU DUEVNEGA ZDRAVJA - 91 Mag. Katarina Tomai: SVETOVNI DAN DUEVNEGA ZDRAVJA JE Z VEZMI ODMEVAL V POSTOJNI - 98 Barbara Uljan: DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI V IL. BISTRICI - 99 Sabina Polh : MEDGENERACIJSKO USTVARJANJE V DC TANJEL - 100 Barbara Uljan: PO NAKUPIH V TRST - 101 Barbara Uljan: TRADICIONALNI TURNIR V BRIKULI V DC IL. BISTRICA - 102 Katja Mrzli: TURNIR NAMIZNEGA NOGOMETA V SS DIVAA - 103 Nina Kramar Cverle: KAKO JE BITI PROSTOVOLJKA V DRUTVU VEZI - 104 Marica Ikanovi: PREDNOVOLETNO KOSILO V SS - 106 Karmen Margarit: PRAZNINA SEANA - 107 Ester Ren in stanovalci SS Prostojna: STOJNICE DRUTVA VEZI V POSTOJNI - 108 Emanuela Rebec: NOVOLETNA DELAVNICA V DC - 109 Karmen Margarit: DELAVNICA Z RK ILIR. BIST. - 110 Zorka Pavli: OBISK UPANA V DC TORJE - 111 Karmen Margarit: NOVOLETNI PLES DRUTVA VEZI V ORIENT EXPRESS V DIVAI - 113 PREDSTAVITEV VEZI VIZIJA D.O.O. - 114 ZAHVALE - 116 KAZALO Uvodna beseda ... 1 Tina Bratu: SOCIALNO PODJETNITVO - 3 Mojca Mahni: DELO Z UPORABNIKI NA PODROJU DUEVNEGA ZDRAVJA - 5 Zorka Pavli: MOJE RAZMILJANJE - 6 Karmen Margarit: SOCIALNE IGRE - 8 Tina Bratu: DEMENCA - 12 Tamara G.: ZIMA, NOVOLETNA - 13 Mateja Rutar: KOORDINATORJI ZA OBRAVNAVANJE OSEB S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU V SKUPNOSTI - 14 Zorka Pavli: GRADIMO ODPRTO DRUBO - 15 Violeta Mihali: TI LOVEC SI, JAZ PLEN - 16 lani drutva: V SPOMIN ANDREJU - 17 Mojca, Klemen in Simona: DOPOLNILNE DEJAVNOSTI CSD SEANA - 19 Alenka midt: PRAZNIKI SO E PRED VRATI - 20 AKTIVNOSTI DRUTVA VEZI - 21 Barbara Uljan: SREANJE LANOV MEDGENERACIJSKIH SKUPIN V LIPICI - 24 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV VEZI V LIPICI - 26 Sabina Polh: DRUTVO NA LETOVANJU V FIESI - 36 Valerijo Jurca: LETOVANJE V FIESI - 37 Sergio Popovi: LIK. KOLONIJA TANJEL 2012 - 38 Dajana ok, Boica Mihali, emrov Cvetka in Marija Marua Mara: LIKOVNA KOLONIJA TANJEL 2012 - 39 Karmen Margarit: LIK. KOLONIJA TANJEL 2012 - 40 Karmen Margarit: 1. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 42 Karmen Margarit: 2. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 45 Karmen Margarit: 3. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 49 Karmen Margarit: 4. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 51 Karmen Margarit: 5. DAN LIK. KOL. TANJEL 2012 - 52 Ljubislava Rebolj: SLIKARSKA KOL. V TANJELU - 55 Karmen Margarit: ZAKLJUEK LIK. KOL. TANJEL - 59 Zaposlene in stanovalci SS Gorjansko: NOV SKALNJAK IN VRT V SS GORJANSKO - 60 Robert Stubelj: ROCK BATUJE 2012 - 61 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA RAZSTAVI KRAKI MOZAIK - 62 Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA PRAZNIKU Sv. ROKA V NABREINI - 64 Ivica Podgorek: PRAZNOVANJE 700 LETNICE PRVEGA POIMENOVANJA VASI TORJE - 68 Patricija Metljak: NA MORJE V SESLJAN - 69 Karmen Margarit: PREDSTAVITEV NA OBINSKEM PRAZNIKU V SEANI - 72 Marica Ikanovi: TRADICIONALNI PIKNIK DRUTVA VEZI in POSTOJNSKE KARITAS NA MAKOVCU - 77 Valerijo Jurca: PIKNIK NA MAKOVCU - 79 Barbara Uljan: PREDSTAVITEV DUTVA V OKVIRU VI. FESTIVALA VOJAKE ZGODOVINE V PIVKI - 80 Karmen Margarit: SODELOVALI SMO NA 3. MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU PRIJATELJSTVA 2012 - 82 Mojca Mahni in stanovalci SS Gorjansko: PORTNE IGRE SMEHA DRUTVA VEZI V SS GORJANSKO - 87 Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA DNEVU KOBILARNE LIPICA - 88 Mag. Katarina Tomai: SVETOVNI DAN DUEVNEGA ZDRAVJA - 90 Karmen Margarit: PREDSTAVITVENE STOJNICE OB SVETOVNEM DNEVU DUEVNEGA ZDRAVJA - 91 Mag. Katarina Tomai: SVETOVNI DAN DUEVNEGA ZDRAVJA JE Z VEZMI ODMEVAL V POSTOJNI - 98 Barbara Uljan: DRUTVO VEZI SE PREDSTAVI V IL. BISTRICI - 99 Sabina Polh : MEDGENERACIJSKO USTVARJANJE V DC TANJEL - 100 Barbara Uljan: PO NAKUPIH V TRST - 101 Barbara Uljan: TRADICIONALNI TURNIR V BRIKULI V DC IL. BISTRICA - 102 Katja Mrzli: TURNIR NAMIZNEGA NOGOMETA V SS DIVAA - 103 Nina Kramar Cverle: KAKO JE BITI PROSTOVOLJKA V DRUTVU VEZI - 104 Marica Ikanovi: PREDNOVOLETNO KOSILO V SS - 106 Karmen Margarit: PRAZNINA SEANA - 107 Ester Ren in stanovalci SS Prostojna: STOJNICE DRUTVA VEZI V POSTOJNI - 108 Emanuela Rebec: NOVOLETNA DELAVNICA V DC - 109 Karmen Margarit: DELAVNICA Z RK ILIR. BIST. - 110 Zorka Pavli: OBISK UPANA V DC TORJE - 111 Karmen Margarit: NOVOLETNI PLES DRUTVA VEZI V ORIENT EXPRESS V DIVAI - 113 PREDSTAVITEV VEZI VIZIJA D.O.O. - 114 ZAHVALE - 116 KAZALO Uvodna beseda ... 1
3. 3. Uvodna beseda Dragi bralci in bralke Decembrski nasmehi naj prinaajo Vam iskre v oi, naj toplina ognja vas greje in naj veselijo Vas praznine lui. Staro leto as s koledarja odganja, novo blia se in vsak o srei, razumevanju in uspehih zdaj upajoe sanja. Naj Vae sanje postanejo jutri resnica, veselje in zadovoljstvo pa irno na nebu kot ptica. Vam ljubezni in zdravja, cvetijo naj polja, naj novo leto preene teave, dvome, skrbi, vsakogar spremlja preerna naj volja. Naj glas srca najbolje elje vpije do neba! elimo Vam srene, mirne praznike, v novem letu 2013 pa im ve veselih trenutkov, zasebnih in poslovnih uspehov, pozitivne energije in prijaznih misli. 1
4. 4. Spotovane bralke in bralci! So poti, ki vodijo v nove kraje, so poti na katerih se marsikaj doivi, so poti, ki vodijo v nova spoznanja in so poti, ki vodijo v srca ljudi. Iskrena hvala za vse kar ponete v korist naih socialno varstvenih programov. Naj se leto 2013 zane z lepimi trenutki, naj se nikdar ne konajo.... Naj vsak va korak spremlja lepa misel, naj vsaka elja postane resninost, delite ljubezen in jo znajte tudi sprejeti, naj na vaih obrazih prevladuje smeh... Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi lani Drutva VEZI. 2
5. 5. eprav dejanska oziroma jasna enotna definicija socialne ekonomije in socialnega podjetnitva ne obstaja, je splono sprejeto, da termin pokriva spekter organizacij, ki niso niti del javnega niti zasebnega sektorja. Gre za neko srednjo pot, ki se veinoma zanaa na inovativna partnerstva in kreativne tehnike managementa, ki organizacijam v socialni ekonomiji omogoajo, da lahko delujejo v irokem okviru dravne zakonodaje in fiskalnih struktur. Socialna ekonomija ponuja nove monosti za inovativno zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin prebivalstva na trgu dela. Drubeni in okoljski problemi predstavljajo velik izziv za organizacije tretjega sektorja oziroma tako imenovana socialna podjetja. S temi problemi bi se moral ta sektor, z roko v roki, sooati v sodelovanju z dravo, gospodarstvom in civilno drubo. V dravah zahodnega sveta se socialna ekonomija vse bolj povezuje s konceptom drubene odgovornosti in trajnostnega razvoja. Medtem ko je v marsikateri drugi dravi lanici, socialna ekonomija na nam zavidljivem nivoju, saj ta sektor zagotavlja tudi do 10% delovnih mest na celotnem trgu dela, je v Sloveniji e vedno v povojih. Socialna podjetja ne stremijo k poveevanju dobika, temve delujejo s ciljem zagotavljanja drubenega blagostanja in ponujajo inovativne pristope za zaposlovanje rizinih skupin na trgu dela (invalidi, dolgotrajno brezposelni, bivi odvisniki, mladi, enske, stareji ipd.). LASTNOSTI SOCIALNEGA PODJETNIKA (PO PLEITNERJU) Pleitner pripisuje socialnemu podjetniku naslednje lastnosti: intelektualne lastnosti: intuicija, strokovna izobrazba, ustvarjalnost, domiljija, povezovalno razmiljanje; znaajske lastnosti: psihina vzdrljivost, potrpeljivost, marljivost, pogum, vestnost, natannost, vztrajnost, doslednost, strpnost, samozavest; lastnosti voditeljev: avtoritativnost, vodstvene sposobnosti, sposobnost za menedment, planiranje in organiziranje, previdnost v finannih zadevah, izobrazba vodstvenih kadrov; osebnostne lastnosti: ivljenjske izkunje - poklicne izkunje posameznika, starost (med 22-im in 45-im letom starosti) druinsko ozadje, zakonski stan; sposobnost ravnati z ljudmi in jasno komunicirati pisno in ustno; osebne vrednote: (potenost, odgovornost - predvsem do skupnosti in etino vedenje); motivacija: (biti sam svoj gospodar neodvisnost, denar, druinska tradicija podjetnitva, gradnja kariere, zagotavljanje varnosti). 3 Tina Bratu, dipl.socialna delavka SOCIALNO PODJETNITVO - CILJI USTVARJANJA DRUBENEGA BLAGOSTANJA SOCIALNO PODJETNITVO
6. 6. V prvem delu seminarja, ki ga je vodila prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovek je bil poudarek na predstavitvi simptomov psihopatologije, saj je najpomembneje vedeti, kateri simptomi in znaki se pojavljajo pri doloeni duevni motnji in kdaj. Drugi del seminarja z Polono Pulko, univ. dipl. soc. del. je bil teoretino obarvan ter na primeru dobre prakse predstavljana tema, ki se nanaa na obravnavo v skupnosti pri starejih uporabnikih. Za konec je mag. Borut Grabrijan e na kratko predstavil mreo programov na podroju duevnega zdravja. Odloila sem se, da nekoliko podrobneje predstavim podroje psihopatologije simptomov, saj je to podroje vedno aktualna tema pogovora tako med osebami s teavami v duevnem zdravju kot med svojci ter nami zaposlenimi. Vsebino povzemam po predavateljici prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovek. SPLONA PSIHOPATOLOGIJA Duevnost in motnje Duevnost je stalna in stvarna izkunja naega delovanja in doivljanja. Omogoa stik s samim seboj in okoljem. Je posledica delovanja moganov. Duevnost zaradi laje predstavljivosti razdelimo na posamezna podroja. Posamezna podroja so med seboj povezana in motnje na enem se izrazijo tudi na drugih podrojih. Simptome in znake ocenimo v pogovoru z bolnikom, ali pa nanje sklepamo iz njegovega vedenja. Zavest pomeni zavedanje sebe in sveta. Ocenjuje se budnost bolnika in bistrino njegove zavesti. Motnje zavesti so: Kvantitativne (prizadeta budnost): somnolenca (bolnik je zaspan, z draljajem ga je mogoe zbuditi, razgovor je moen), sopor (bolnik se na draljaje odziva refleksno, pogovor ni mogo), koma (bolnik se na draljaje ne odziva); Kvalitativne (prizadeta bistrina): zmedenost (bolnik slabe zaznava resninost), zamraenost (bolnik se ne zaveda resninosti, lahko se vede povsem obiajno, kasneje se niesar ne spominja po epileptinem napadu), delirantno skaljena zavest (bolnik pod vplivom vidnih in slunih halucinacij ne dojema resninosti). 4 Mojca Mahni, dipl.socialna delavka DELO Z UPORABNIKI NA PODROJU DUEVNEGA ZDRAVJA Eden izmed nainov kako osebam s teavami v duevnem zdravju im bolj uinkovito in kvalitetno pomagati pri psihosocialni rehabilitaciji je neprestano izobraevanje, kar pomeni udeleba na raznih izobraevanjih, seminarjih, predavanjih, Dne 30.10.2012 sem se udeleila seminarja, ki ga je organizirala Socialna zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za delo, druino in socialne zadeve z naslovom Delo z uporabniki na podroju duevnega zdravja s ciljem izboljati kvaliteto dela na podroju duevnega zdravja.
7. 7. Spomin je sposobnost skladienja in priklica doloenih vsebin in njihovega prepoznavanja. Nobena duevna dejavnost ni mona brez spomina. Motnje spomina so: Kvantitativne: hipermnezija (pretiran spomin), hipomnezija (slab spomin), amnezija (asovno jasno razmejeno obdobje za katerega se oseba niesar ne spominja - po pretresu moganov); Kvalitativne: konfabulacije (izmiljene vsebine v katere bolnik verjame). Inteligenca je sposobnost dojeti in presoditi odnose med dejstvi ter uresniiti postopke, usmerjene k realno zastavljenim ciljem. Motnje so: Primarne: duevna manj razvitost (mejne, blage, zmerne, hude in globoke stopnje); Sekundarne: upad inteligence (pri demenci). Pozornost je sposobnost usmerjena duevnosti na doloene vsebine, osredotoenje pa sposobnost vzdrevanja pozornosti na doloenih vsebinah. Motnje so: Slabo vzdrevanje pozornosti; Slaba osredotoenost. Zaznavanje loveku omogoi ustvarjanje podobe sebe in okolja na podlagi draljajev. Motnje zaznavanja so lahko na vseh utih. Loimo: Elementarne motnje zaznavanja (okvara util); Zaznavne anomalije (izkrivljene zaznave pri zlorabi nekaterih drog); Iluzije (resnien draljaj z dodano lastno predstavo); Halucinacije (prividi, prisluhi, halucinacije telesnega obutka, halucinacije vonja in okusa, halucinacije obutka za ravnoteje); Depersonalizacija in derealizacija (spremembe v doivljanju sebe in okolice). Predstave so obseneja doivljanja od zaznav in zajemajo ve util. Motnje predstavljanja so: Anomalije (niso vedno znak bolezni): deja vu (zdi se nam znano, a vemo, da tega e nikoli nismo videli, sliali,), jamais vu (vemo, da nam bi moralo nekaj biti znano a se nam zdi popolnoma novo doivetje); Spominske halucinacije (bolnik se domisli esa pozabljenega, kar pa ni resnino). ustvovanje slui izraanju odnosa do sebe in okolja. Loimo afekte in razpoloenje. Afekti so kratkotrajni in siloviti ustveni odzivi (strah, veselje, jeza, alost, bes,). Razpoloenje je dolgotrajneje ustveno stanje. Motnje so: Razpoloenje, ki po globini presee obiajna ustvena nihanja: otopelost, tesnobnost, grozavost, potrtost, otonost, depresivnost, evforinost, razdraljivost; Kratkostinost v sproanju afekta (majhni draljaji sproijo silovite ustvene reakcije); ustvena labilnost (prehitro menjavanje ustev); ustvena inkontinenca (slabo obvladovanje izraanja ustev); ustvena splitvenost (neodzivnost, odmaknjenost), paratimija in paramimija (oseba pripovedi in vedenja ne spremlja s ustvi, ki jih navadno priakujemo, pogosta pri bolnikih s shizofrenijo. 5
8. 8. 6 MOJE RAZMILJANJE Prisilno pretvarjanje privlai pozornost in troi ustvarjalno energijo. Zmanjuje sposobnosti posameznika, da bi harmonino deloval v svetu, prisilno pretvarjanje ustvarja, notranji stres, ki klie po sprostitvi. Vasih je rezultat tega bolezen, vasih nasilje. Sasoma lovek izgubi stik s svojimi resninimi obutki. Priznanje krivde zahteva pogum. Biti poten je v resnici vpraanje poguma. Treba je imeti dovolj poguma za sooenje s strahom. Strah je preprianje, da nismo se sposobni spopasti se z neim. Resninost sestavljajo izkusva za katera verjamemo, da so resnina. Kar je resnino za nas ni nujno resnino za druge. Zorka Pavli
9. 9. 7 Karmen Margarit, dipl.socialna delavka SOCIALNE IGRE Socialne igre so v praksi razvite posebne ustvarjalne tehnike za preizkuanje in ponazoritev tevilnih pomenov interakcij (medsebojnih delovanj), s katerimi se sreujemo v vsakdanjem ivljenju. Izvajajo se v obliki skupinskega dela in po metodi izkustvenega uenja. Vkljuujejo razline oblike izraanja. Najpogosteje je verbalno, v neverbalno pa vkljuujemo likovno, glasbeno in gibalno izraanje (Virk Rode, 1998). Socialne igre so pomembne pri oblikovanju identitete, izboljanju komunikacije s samim seboj in z drugimi ter pri sprejemanju in dajanju povratnih sporoil. V vajah sta zastopana dva vidika: vidik igre, ki vkljuuje radovednost, veselje in odkrivanje novega, vidik komunikacije. Socialne igre niso navadne druabne igre, eprav se lahko uporabljajo tudi tako. Doseejo svoj namen, e se o dogajanju med igro po njej o tem udeleenci pogovarjajo (kako so doivljali igro, kako so sprejeli ostale lane skupine, kako so se poutili). Med socialne igre tejemo tiste igre, ki namesto tekmovalnosti v ospredje postavljajo socialne odnose med ljudmi. PRIMERI SOCIALNIH IGER Primer 1: Sede na moji desni je prazen lani sedijo v krogu. En stol je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni prazen stol, ree: Sede na moji desni je prazen. Hoem da na njem sedi (Poklie nekoga iz skupine). Igra je neke vrste skupinski sociogram. Opazujemo lahko, kdo je koga izbral, kolikokrat je bil kdo izbran in podobno. Igra lahko traja toliko asa, dokler se jim zdi zabavna. e vodja opazi, da igra izgublja svoj smisel, jo lahko prekine. Primer 2: Kaj bi bil, e bi bil Eden od igralcev zapusti prostor. Ostali se dogovorijo, koga iz skupine bodo imeli v mislih. Igralec, ki je zapustil prostor se jim pridrui in s pomojo raznih vpraanj skua ugotoviti, koga imajo ostali v mislih. Vpraanja so npr. taka: e bi se ta oseba spremenila v barvo, kakna bi bila? Kakna bi ta oseba bila, e bi bila pokrajina? Kaj bi ta oseba bila, e bi bila ival? Igro lahko igramo tudi na ta nain, da si eden od lanov zamisli nekoga iz skupine in vsi ostali s pomojo vpraanj skuajo ugotoviti, koga ima v mislih.
10. 10. Med lani skupine mora pred uporabo te igre obstajati poznanstvo. Ni dobro imeti v mislih najprej outsiderja skupine, ker se tako lahko pouti e bolj izloenega. V praksi je igra zelo priljubljena. Daje velike monosti ustvarjalnega miljenja. Vodja skupine naj bo pozoren, da bodo lani na vpraanja odgovarjali z lastnostmi predmetov in pojmov, ne pa s lovekimi lastnostmi. Npr.: kaj bi bil, e bi bil pokrajina? Odgovori so lahko: pestra, velika, zelena, zasneena itd., ne pa : lena, pridna, potena itd. Primer 3: Verina zgodba Skupina se zbere v krogu, 3 5 lanov skupine zapusti prostor (e je skupina majhna ostanejo v prostoru samo 2, vsi ostali pa ga zapustijo). Nekdo od tistih, ki so ostali v prostoru pove ali prebere kratko zgodbo. Nato poklie prvega od lanov, ki so zunaj. Temu nekdo od tistih, ki so v prostoru, interpretira zgodbo kot si jo je zapomnil. On jo pove naslednjemu, ki vstopi. To tee toliko asa, dokler ne pridejo vsi lani nazaj v skupino. Konno verzijo nato primerjajo z originalom. Konna verzija je navadno popaena. Skupina naj se poskua pogovoriti o vzrokih. Ti so lahko: subjektivna interpretacija, nepozorno posluanje, informacija ni bila sprejeta na nain kot je predvideval oddajnik Primer 4: Meikanje Eden manj kot polovica igralcev sedi na stolih, ki so razporejeni v krogu. Eden od stolov je prazen. Preostali udeleenci se postavijo vsak za en stol. Roke imajo ob telesu. Tisti, ki stoji, za praznim stolom, pomeikne enemu od igralcev, ki sedijo. Ta poskua vstati in se usesti na prazen stol. To pa mu, tako da ga prime za ramena, poskua prepreiti tisti, ki stoji za njegovim stolom. Nato se stojei in sedei zamenjajo. Tudi ta igra je neke vrste skupinski sociogram. Opazujemo lahko, kako jasno je vzpostavljen kontakt, kako pogosto je kdo izbran, kakno je obnaanje lanov skupine, kaken je poloaj na zaetku. LITERATURA: Virk-Rode, J. in Belak-Obolt, J. (1998). Socialne igre v osnovni oli. Ljubljana: ZRS. Virk-Rode, J. in, Belak-Obolt, J. Razred kot socialna skupina in socialne igre. 8
11. 11. 9 OPREDELITEV DEMENCE Demenca pomeni hud upad razumskih funkcij. Simptomi so izrazito poslabanje spomina, miselna neuinkovitost, zmeden govor, izguba orientacije v prostoru in asu, nerazumevanje socialnih odnosov in nesposobnost za poklicno delo. Temu pa se pridruujejo e nekatere osebnostne spremembe. Razlogi so razlini patoloki procesi v moganih, veliko pri tem pa je e neznanega. (Pejak 1998) STOPNJE DEMENCE PO NAOMI FEIL Pri demenci se stanje posameznika postopoma slaba, vasih se sicer malo popravi, vendar se lahko kasneje slabo obdobje ponovi. To je degenerativna bolezen, zato poznamo ve stopenj. Naomi Feil (v Imperl 2003) poudarja predvsem preostale sposobnosti oseb z demenco, na katerih lahko gradimo delo z njimi. Te stopnje so tiri: 1. stopnja - pomanjkljiva, slaba orientacija: - se e orientirajo na osebe, as in kraj, - pogosto e ivijo v lastnem gospodinjstvu, - pogosto se prepirajo s sosedi ali sorodniki, - pogosto obtoujejo druge, - zaznavajo svoje izgube oziroma omejitve (spomin), vendar si jih ne priznavajo. Zmonosti: - osebe se primerno vedejo, - lahko naredijo kar jih prosimo, e so napotki enostavni, - so e varne v lastnem domu, - naloge izpolnijo brez problemov in v primernem asovnem okviru, ob ustrezni spodbudi, - nimajo ve sposobnosti za uenje novih, kompleksnih aktivnosti, - lahko opravijo zapleteno delo, ki ga obvladajo e od prej, - odnosi med oskrbovalcem in osebo z demenco se spreminjajo. 2. stopnja - asovna zmedenost: - obasna dezorientacija v asu in prostoru, - e vedno prepoznajo ljudi v svojem okolju, - obasno opazijo svoje omejitve in so zato zelo nesreni. Zmonosti: - oseba je sposobna opraviti aktivnosti, pri osebni higieni e ne potrebuje pomoi, - lahko opravi enostavno aktivnost brez pomoi, vendar potrebuje spodbudo, da jo zane, Tina Bratu, dipl.socialna delavka DEMENCA
12. 12. - pri bolj zahtevnih oziroma sestavljenih aktivnostih, potrebuje navodila - sama lahko - naredi tisto, kar se je e prej nauila, - e druga oseba zane pogovor in je tema enostavna in neposredna, bo oseba v pogovoru sodelovala, - pri nalogah, ki jih eli poeti je najvekrat uspena, potrebuje pa pomo oskrbovalca, - potreben je nadzor ob primernem spotovanju do osebe, - svojci e potrebujejo pomo, da bodo laje sprejeli spremembe pri dnevnih aktivnostih osebe, - najpogosteji motnji ustvovanja sta depresivnost in razdraljivost. 3. stopnja - ponavljajoi se gibi: - ivijo preteno v domovih za stareje obane, pa tudi v psihiatrinih bolnicah, - tekajo ali kriijo skoraj nepretrgoma z neverjetno kondicijo, - komajda e opazijo svoje primanjkljaje, - nimajo orientacije glede oseb, asa in prostora, - motnje ustvovanja in obnaanja (depresivnost, jezljivost, zbeganost, tavanje, noni nemir, sumnienje, halucinacije). Zmonosti: - oseba ne more niesar ve narediti brez pomoi (verbalne ali fizine), - oskrba v druini postane e prenaporna, zato svojci v tem obdobju e iejo druge reitve, - vasih e prepoznajo druinske lane in oskrbovalca, - lahko e sodeluje pri nekaterih aktivnostih (npr. nakupovanje, kraji izleti), - enostavne naloge oseba sama naredi, e jo spodbujamo in ji pomagamo, - zapletenih nalog oseba ne more opraviti brez pomoi; svoje nezmonosti se boji, - nauene aktivnosti lahko opravlja, e je poskrbljeno za varno okolje, - pogosto so ti ljudje nameeni v domovih za stare ali dnevnih centrih - prevladuje potreba po vodenju in pomoi. 4. stopnja ivotarjenje: - ivijo skorajda izkljuno v domovih za stareje obane, - na zunanje draljaje le redko reagirajo, - leijo v postelji ali sedijo v voziku. (Feil po Imperl 2003) MODELI RAZUMEVANJA DEMENCE Medicinski model vidi demenco kot bolezensko stanje, za katerega je znailna pokodovanost moganov. Iz tega vidika dejansko ne moremo veliko storiti, saj je pomembno le to, da za te ljudi imbolj humano poskrbimo. Taknemu razumevanju demence sledijo negativni drubeni stereotipi in odrivanje teh ljudi na drubeni rob. Seveda sem sodi tudi gledanje, da so le zdravniki strokovnjaki za vpraanje demence. Socialni model upoteva, da je to, kako se oseba z demenco vede, odvisno od njene preteklosti, splonega zdravstvenega stanja posameznika in od tevilnih dejavnikov v njenem ivljenjskem okolju. Predvsem so pomembni odnosi svojcev in oskrbovalcev do teh oseb. Socialni model ni usmerjen le na samo osebo, ampak tudi na njeno socialno okolje in na odnose med njima. To pomeni, da v tem modelu poskuamo aktivirati vse tiste vire, ki podpirajo osebo z demenco in ji pomagajo, da im dlje ohrani samostojnost. 10
13. 13. JJJJJJJJJJJJJ Dravljanski model opozarja na enakopravnost oseb z demenco in na nujnost upotevanja vseh lovekovih pravic, poleg tega pa poudarja tudi to, da ljudje z demenco enako kot drugi prispevajo drubi. Z ustrezno skrbjo zanje lahko k temu veliko prispevamo. tevilni ljudje z demenco doivljajo fazo neverjetne ustvarjalnosti, morajo pa imeti monost, da jo izrazijo. Ljudje z demenco se sooajo s hudo travmo in pri tem kaejo veliko osebno mo, so ustveno odzivni, imajo smisel za humor ipd. Ta model zagovarja socialno konstruktivistino stalie, po katerem so ljudje z doloeno izkunjo edini eksperti za to podroje in to velja tudi za osebe z demenco. Seveda pa moramo tisti, ki ivimo ali delamo z njimi, razviti svoje sposobnosti za komuniciranje z njimi. (Bryden 2005) Holistini (celostni ali integrativni) model demence (Tom Kitwood v 60 letih 20. stol.) razume demenco drugae: problem ni v bolnem loveku, ki ima demenco, temve v moteni interakciji in komunikaciji med njim in drugimi ljudmi. Osebe z demenco se vasih vedejo nenavadno in izzivalno, prihaja do nesporazumov in motenj v odnosu in delu z njimi, tako da ti poasi dejansko postajajo problematini. Njihov nemir in teka obvladljivost se najvekrat reuje z dajanjem pomirjeval in drugimi ukrepi, ki osebo e dodatno obremenjujejo in porinejo v apatijo. Izkunje kaejo, da se vedenje osebe z demenco bistveno omili v okolju, ki ji daje dovolj podpore. Delo mora biti usmerjeno na loveka z demenco, organizirano fleksibilno in ne sme biti odvisno od obiajnih asovnih okvirov. SOCIALNA OBRAVNAVA OSEB Z DEMENCO Na zgoraj navedenih modelih razumevanja demence temeljijo tudi naini obravnave oseb z demenco. V socialnem delu je nedvomno najbliji socialni model in socialna obravnava, ki je na njem zasnovana (eprav dri, da je v vsakem modelu kaj pomembnega, zato se v praksi med seboj dobro dopolnjujejo). Socialni model postavlja v ospredje osebo z demenco kot celoto duha, due in telesa z edinstveno osebnostjo, individualno biografijo in ivljenjskimi zgodbami. K razvoju tega modela je veliko pripomogla e omenjena Naomi Feil, ki je za izhodie dela z osebami z demenco vzela terapijo orientacije v realnosti. Postavila je novo razumevanje oseb z demenco, pri katerem je bistveno to, da merila in vrednote strokovnih delavcev niso ve najpomembneja. Nauiti se morajo sprejemati in spotovati merila in vrednote ljudi z demenco s katerimi delajo. Delo mora biti organizirano fleksibilno in tako, da se program prilagaja interesom oseb z demenco. Pri tem uporabljajo najrazlineje koncepte, ki temeljijo predvsem na oblikovanju odnosa, validaciji (sprejemanju in potrjevanju), komunikaciji, primerni organizaciji dela in ustrezni arhitekturi. (Imperl 2003: 9) Ne glede na naravo obolenja je tudi lovek z demenco lahko partner strokovnjaku v procesu pomoi. Edino on sam ve kaj se z njim dogaja, kako se pouti in kaj potrebuje. V partnerskem odnosu in v imbolj individualizirani obliki dela, v varnem okolju nam oseba z demenco lahko zaupa. e sam partnerski odnos, ki ga uporabnik z demenco doivlja, pomembno okrepi njegovo mo in mu daje obutek, da e ohranja nekaj kontrole nad svojim ivljenjem. 11
14. 14. 12 Vsi strokovnjaki, ki neposredno delajo z osebami z demenco, morajo postati zagovorniki pravic in interesov posameznikov in jim pomagati, da si pridobijo ali ohranijo ustrezno mesto v skupnosti. Pri tem so pomembni tudi koncepti antidiskriminacijske usmeritve socialnega dela, katere cilj je zagotoviti vsem enake monosti in prepreevati vse vrste prikrajanosti ljudi zaradi njihove druganosti. V skladu s tem modelom je tudi skupnostna skrb kot sodobna usmeritev v socialnem delu in socialnem varstvu je za osebe z demenco e premalo razvita. Potrebno bo organizirati ustrezne programe na lokalni ravni za ljudi z demenco, ki ivijo sami ali s svojci, v obliki dnevnih centrov, skupin za samopomo in drugih skupinskih oblik. Nujno potrebno je, da se pri skrbi za osebe z demenco ustrezno in dejavno poveejo razline organizacije, vladne in nevladne, predvsem pa socialna in zdravstvena sluba in pri tem v korist uporabnikov prestopijo ozke strokovne okvire. LITERATURA Brandon David, Brandon Althea (1992). Praktini prironik za osebje v slubah za ljudi s posebnimi potrebami. Ljubljana: Visoka ola za socialno delo in Pedagoka fakulteta. Bryden Christine (2005). Dancing with Dementia. My Story of Living Positively with DementiaLondon, Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers. Fahrenfort Mary (1997). In search of the best environment. Results of five experiments in the institutional organization of care for demented people. V: Miesen, Bere, M.L., Jones, Gemma, M.M., Care-Giving in Dementia. Research and Application. London, New York: Routledge. Flaker Vito, Kresal Barbara, Mali Jana, Miloevi Arnold Vida, Rihter Liljana, Velikonja Ingrid (2004). Delo z dementnimi osebami - priprava modela obravnave oseb z demenco. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Gamse Joica (1998). Nemedikamentozni ukrepi pri demenci. V: Kogoj A.(ur.), Zdravljenje demenc. 1. psihogeriatrino sreanje, Kranjska gora. Ljubljana: Spomonica zdruenje za pomo pri demenci.(3643). Hepworth Dean. Larsen Jo Ann (1993), Direct Social Work Practice. Pacific Grove, Cal.: Brooks/Cole. Imperl Franci (2003), Medicinsko in psihosocialno razumevanje demence. Odsev, let. 1, 7-12. Imperl Franci (2000), Izobraevalni program za delo z dementnimi osebami povzetki predavanj. Logatec: Firis Imperl&co.d.n.o. Marshal Mary (ur.) (2005). Perspectives on Rehabilitation and Dementia. London: Jessica Kingsley Publishers Miloevi Arnold Vida (2000), Profesionalne vloge socialnih delavcev pri delu s starimi ljudmi. Socialno delo 39, 4-5, 253-263. Muller Hergel C.(2000). Izobraevalni program za delo z dementnimi povzetki predavanj. Logatec: Firis Imperl &co.d.n.o. Pejak Vid (1998), Psihologija tretjega ivljenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni intitut Filozofske fakultete. Tudi v starosti sta priporoljivi im veja psihina in telesna aktivnost. Raziskave kaejo, da intelektualno delo v starosti odloi pojav bolezni, tako da se demenca pojavi kasneje, kot bi se sicer. Vsekakor velja omeniti uravnoteeno prehrano z zadostno koliino mineralov in vitaminov ter dosledno izogibanje kodljivim razvadam, kot sta alkohol in kajenje. Tudi pri e ugotovljeni demenci je pomembno, da im dlje ostanemo aktivni in se v okviru svojih zmonosti ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas zanimajo.
15. 15. 13 ZIMA Zima je prila. Pobelila nam je kraj. Slovenija naa prelepa se v snegu sveti. Alpe nae bele kape imajo. Mi pa ponosno doma grejemo se. Tamara G. NOVOLETNA Novo leto je prilo. Minilo staro je teko. Smrekico okrasili smo. Jaslice postavili v boinem dnevu smo. Daril se veselimo, najbolj pa zdravja, sree in lepih dni ter veselo v leto 2013 odrvimo vsi. Tamara G.
16. 16. Koordinatorji za obravnavo v skupnosti izvajajo pomo osebam, ki ne potrebujejo ve zdravljenja v psihiatrini bolninici ali nadzorovani obravnavi vendar potrebujejo pomo pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju ivljenjskih razmer in vkljuevanju v vsakdanje ivljenje na podlagi narta obravnave. Oseba se obravnava samo e poda pisno privolitev v nart obravnave v skupnosti. Koordinator skupaj z osebo in multidisciplinarnim timom pripravi nart obravnave, ki ga sprejme center za socialno delo. Multidisciplinarni tim sestavljajo psihiater, patronana sestra, predstavnik centra za socialno delo in nevladnih organizacij, najblija oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek obravnave v skupnosti in ga imenuje center za socialno delo. Koordinator in izvajalci obravnave v skupnosti sodelujejo pri izvajanju narta obravnave v skupnosti. Koordinator opravlja predvsem naslednje naloge: pripravi, koordinira in nadzira izvajanje narta obravnave v skupnosti, organizira in vodi multidisciplinarni tim, nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v skupnosti, skrbi za evidenco obravnav v skupnosti. Trenutno je na centrih za socialno delo zaposlenih 25 koordinatorjev, ki pokrivajo 8 slovenskih regij. (Vir: http://www.scsd.si/). Primorska regija Primorsko regijo pokrivajo 5 koordinatorjev za obravnavo v skupnosti, s sedeem na: CSD Koper, ki opravlja delo za CSD Koper, CSD Izola, CSD Piran in CSD Seana; Koordinatorica: Gigliola Kova, univ. dipl. soc. del. CSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper Telefon: 05 663 45 62, 041 668 952 E-pota: gigliola.kovac@gov.si CSD Nova Gorica, ki opravlja delo za CSD Nova Gorica, CSD Tolmin in CSD Ajdovina; Koordinatorica: mag. Katjua Stani, univ. dipl. soc. del. CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 335 33 19, 031 682 908 E-pota: katjusa.stanic@gov.si Koordinatorica: Nataa Novak, univ. dipl. soc. del. CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 330 27 07, 031 665 013 E-pota: natasa.novak1@gov.si CSD Idrija ki opravlja delo za CSD Idrija, CSD Postojna, CSD Ilirska Bistrica, CSD Cerknica in CSD Logatec. Koordinatorica: Irena Ogri, univ. dipl. soc. del. CSD Idrija, Vojkova ulica 2, 5280 Idrija Telefon: 05 373 46 07, 041 341 334 E-pota: irena.ogric@gov.si Koordinator: Janez Tuar, magister socialnega dela CSD Idrija, Vojkova ulica 2, 5280 Idrija Telefon: 05 373 46 13, 031 717 413 E-pota: janez.tusar@gov.si 14 KOORDINATORJI ZA OBRAVNAVO OSEB V SKUPNOSTI S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU Koordinatorji za obravnavo v skupnosti izvajajo pomo osebam, ki ne potrebujejo ve zdravljenja v psihiatrini bolninici ali nadzorovani obravnavi vendar potrebujejo pomo pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju ivljenjskih razmer in vkljuevanju v vsakdanje ivljenje na podlagi narta obravnave. Oseba se obravnava samo e poda pisno privolitev v nart obravnave v skupnosti. Koordinator skupaj z osebo in multidisciplinarnim timom pripravi nart obravnave, ki ga sprejme center za socialno delo. Multidisciplinarni tim sestavljajo psihiater, patronana sestra, predstavnik centra za socialno delo in nevladnih organizacij, najblija oseba in drugi, ki lahko vplivajo na potek obravnave v skupnosti in ga imenuje center za socialno delo. Koordinator in izvajalci obravnave v skupnosti sodelujejo pri izvajanju narta obravnave v skupnosti. Koordinator opravlja predvsem naslednje naloge: pripravi, koordinira in nadzira izvajanje narta obravnave v skupnosti, organizira in vodi multidisciplinarni tim, nudi strokovno podporo in podporo glede namestitve izvajalcem obravnave v skupnosti, skrbi za evidenco obravnav v skupnosti. Trenutno je na centrih za socialno delo zaposlenih 25 koordinatorjev, ki pokrivajo 8 slovenskih regij. (Vir: http://www.scsd.si/). Primorska regija Primorsko regijo pokrivajo 5 koordinatorjev za obravnavo v skupnosti, s sedeem na: CSD Koper, ki opravlja delo za CSD Koper, CSD Izola, CSD Piran in CSD Seana; Koordinatorica: Gigliola Kova, univ. dipl. soc. del. CSD Koper, Cankarjeva ulica 6, 6000 Koper Telefon: 05 663 45 62, 041 668 952 E-pota: gigliola.kovac@gov.si CSD Nova Gorica, ki opravlja delo za CSD Nova Gorica, CSD Tolmin in CSD Ajdovina; Koordinatorica: mag. Katjua Stani, univ. dipl. soc. del. CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 335 33 19, 031 682 908 E-pota: katjusa.stanic@gov.si Koordinatorica: Nataa Novak, univ. dipl. soc. del. CSD Nova Gorica, Delpinova ulica 18 b, 5000 Nova Gorica Telefon: 05 330 27 07, 031 665 013 E-pota: natasa.novak1@gov.si CSD Idrija ki opravlja delo za CSD Idrija, CSD Postojna, CSD Ilirska Bistrica, CSD Cerknica in CSD Logatec. Koordinatorica: Irena Ogri, univ. dipl. soc. del. CSD Idrija, Vojkova ulica 2, 5280 Idrija Telefon: 05 373 46 07, 041 341 334 E-pota: irena.ogric@gov.si Koordinator: Janez Tuar, magister socialnega dela CSD Idrija, Vojkova ulica 2, 5280 Idrija Telefon: 05 373 46 13, 031 717 413 E-pota: janez.tusar@gov.si 14 KOORDINATORJI ZA OBRAVNAVO OSEB V SKUPNOSTI S TEAVAMI V DUEVNEM ZDRAVJU
17. 17. 15 GRADIMO ODPRTO DRUBO! V sodelovanju z vsemi lani drutva VEZI sem dobila to idejo, da vam napiem nekaj misli ob iztekajoem se letu 2012. eprav so razmere v dravi Sloveniji resne in teke, pa se dejavnosti v naem drutvu zelo dobro izvajajo. Veselim se prihodov v dnevni center, saj je organizacija dobra in lepo preivim dan v dnevnem centru v torjah. Kljub rnim oblakom, ki se zgrinjajo nad nao dravo, pa ne vrimo puke v koruzo. ZA USPEH MORAMO IMETI POGUM. Delo krepi loveka. V drutvu sem spoznala prave prijatelje, s katerimi kvalitetno preivljam svoj prosti as. V mojem interesu je v letu 2013, da se e naprej druimo, sodelujemo in pomagamo ustvarjat v delavnicah ter drug drugemu. 3 dni pred Boiem uivam v dobri hrani, poitku in spanju. Naj bo lep in miren Boi, elim vsem lanom in zaposlenim v Drutvu. MOJE VOILO V NOVEM LETU JE: DA NAJDEMO V IVLJENJU PRAVO MOTIVACIJO IN DA RASTEMO IN SE RAZVIJAMO. Zorka Pavli
18. 18. 16 TI LOVEC SI , JAZ PLEN! Zemlja se sesuje in midva sva ostala. Gledam tvoje oi, topim se ob pogledu nanj. A sva si iz nasprotnih si svetov. Iz nasprotnih delov teme. Tvoj teritorij in gospodar zunaj luna je. Moj pa oko, maje oko. Ti se brani z zobmi, jaz s kremplji. Ti lovec si, jaz plen. Nasprotna sva si naj je najina ljubezen e tako velika. Ti lovec si, jaz plen. Tako bo vedno. Ti hudoben volk si, jaz ranljiva maka. Ti genialen lovec, jaz tvoj lahek plen. Tako bo vedno naj bo najina ljubezen e tako velika, saj najina usoda je, da braniva se do konca. Saj najina usoda je, da boriva se do konca. VIOLETA MIHALI
19. 19. 17 V SPOMIN ANDREJU PUKU Tam, kjer si ti, ni sonca in ne lui, le tvoj nasmeh nam v srcih e ivi. Nihe ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te ve ni. V zaetku septembra nas je nepriakovano zapustil Andrej Puko - dimnikar iz Rodika. Spominjali se ga bomo kot vestnega in dobrega loveka ter portvovalnega gasilca PGD Divaa. Ohranjali ga bomo v naih mislih. Sostanovalci Stanovanjske skupine Divaa, lani in zaposleni Drutva VEZI s predsednico ga. Vido Mesar. 17 V SPOMIN ANDREJU PUKU Tam, kjer si ti, ni sonca in ne lui, le tvoj nasmeh nam v srcih e ivi. Nihe ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te ve ni. V zaetku septembra nas je nepriakovano zapustil Andrej Puko - dimnikar iz Rodika. Spominjali se ga bomo kot vestnega in dobrega loveka ter portvovalnega gasilca PGD Divaa. Ohranjali ga bomo v naih mislih. Sostanovalci Stanovanjske skupine Divaa, lani in zaposleni Drutva VEZI s predsednico ga. Vido Mesar.
20. 20. V okviru Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Seana se izvajajo trije socialno varstveni programi: Pomo osebam s teavami v duevnem zdravju, program Kakovostno staranje in soitje generacij in program Pomo brezdomnim in ostalim rizinim skupinam prebivalstva. Programi so organizirani kot dodatne storitve, ki jih CSD Seana nudi ljudem potrebnim pomoi, ki ivijo na obmoju Upravne enote Seana (v nadaljevanju UE Seana). Delovanje programov omogoajo vse tiri obine UE Seana (Divaa, Hrpelje-Kozina, Komen in Seana). To omogoa, da so vse storitve, ki jih v okviru programov nudimo, za vse uporabnike programov brezplane. Posebnost naih programov je, da se delo izvaja na terenu oz. na domu osebe, ki pomo potrebuje. Taken nain dela temelji na naelih enake dostopnosti in proste izbire razlinih oblik pomoi. To omogoa, da je pomo iroko dostopna kar najiremu krogu ljudi. Podroje, ki ga pokriva CSD Seana, je namre precej geografsko razvejano in s slabo urejenimi prometnimi povezavami, dodatno oviro pri prevozih pa pogosto predstavlja tudi slabo finanno stanje ali gibalna oviranost vkljuenih. Delo na terenu je najuinkoviteja oblika dela, saj se le na ta nain lahko kakovostno reuje stiske in teave najranljivejih, ki bi v nasprotnem primeru ostali brez potrebnih oblik pomoi. To tudi omogoa, da ljudje dalj asa ostajajo v svojem domaem okolju in jih ni potrebno nameati v institucije, kot so domovi za ostarele, stanovanjske skupine, socialno varstveni zavodi, Storitve, ki jih v okviru izvajanja programov nudimo: razbremenilni pogovori, druabnitvo, krepitev virov moi, spodbujanje kratkoasnih dejavnosti (ustvarjalne delavnice, rona dela, vkljuevanje v drutva), pomo pri urejanju zdravstvenih storitev (pomo pri urejanju zdravstvenega zavarovanja, pomo in podpora pri stikih z zdravstvenimi slubami in po potrebi spremstvo na preglede), informiranje in pomo pri uveljavljanju pravic v okviru CSD-ja in informiranje o storitvah, postopkih in oblikah pomoi, ki jim jo lahko nudijo tudi druge slube, drutva in organizacije v lokalnem okolju, pomo pri iskanju reitev za lajanje finannih stik, pomo pri urejanju in premagovanju osebnih stisk, urejanje in dajanje podpore pri odloanju za namestitev v institucionalno varstvo oz. pomo pri iskanju prenoia ali nastanitve, pomo pri vzpostavitvi socialnih stikov s sorodniki, sosedi, prijatelji. Pomembno je poudariti, da vsak primer in njegove potrebe obravnavamo individualno in je od tega odvisna tudi vrsta in obseg storitev, ki jih nudimo v okviru programa. 18 DOPOLNILNE DEJAVNOSTI CENTRA ZA SOCIALNO DELO SEANA
21. 21. Kdo se vkljuuje v posamezne programe? V program Pomo brezdomnim in ostalim rizinim skupinam prebivalstva se vkljuujejo predvsem brezdomne osebe in tisti, ki jim brezdomnost zaradi razlinih razlogov neposredno grozi, dolgotrajno brezposelne osebe in zato tudi dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoi ter posamezniki in druine, ki se z revino iz meseca v mesec komajda spopadajo. Poslanstvo programa Kakovostno staranje in soitje generacij je ustvarjanje pogojev in monosti za kakovostno bivanje starih ljudi, ki so osamljeni, materialno ogroeni, bolni, gibalno ovirani, s teavami v duevnem zdravju, umirajoi in tisti, ki nimajo svojcev oz. blinjih, ki bi jim pomagali. V okviru programa se spodbuja tudi medgeneracijsko povezovanje ter krepitev solidarnosti v drubi. Program Pomo osebam s teavami v duevnem zdravju in njihovim svojcem je namenjen ljudem z dolgotrajno duevno stisko pri polnovrednejem vkljuevanju v vsakdanje ivljenje. Pogosto so to osebe, ki e ivijo v domaem okolju s svojimi sorodniki, zato je pomembno, da se tudi oni vkljuujejo v reevanje stisk, ki jih tudi sami doivljajo ob osebi z duevnimi teavami. Tudi ta skupina ljudi je zaradi nezmonosti zaposlitve pogosto sooena z materialno stisko. V okviru delovanja programov se uspeno povezujemo in sodelujemo tudi z drugimi zavodi in institucijami, ki delujejo na podroju zdravstva in socialnega varstva, humanitarne organizacije, razna drutva, domovi za stareje in drugi. Programi vse bolj obsegajo tudi nain dela s skupino (portne aktivnosti, kreativne delavnice, informativni dnevi), ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje in vkljuevanje posameznikov v lokalno okolje. Za kontakt in ve informacij o monosti vkljuitve v program in o storitvah programov lahko pokliete na CSD Seana (05 969 4020), kjer vas bodo usmerili k ustreznemu izvajalcu programa. Izven naega delovnega asa se lahko v stiski obrnete na tevilko za klice v sili (policija - 113, reevalna sluba in gasilci - 112). Izvajalci programov: Klemen, Mojca in Simona 19
22. 22. 20 PRAZNIKI SO E PRED VRATI December je najlepi mesec v letu. To je as obdarovanja. as prakovanja. Priakujemo tri dobre moe Sv.miklava, boika in dedka mraza. V tem asu si okrasimo prostore, okrasimo novoletno jelko in postavimo jaslice. Na jelki prigemo razno barvne luke vse je praznino. Mamica spee dobro potico in druge dobrote. MENI BOINI AS VELIKO POMENI. Lepo se mi zdi, ko se vse blei v lukah. Zvonovi zvonijo in vabijo k polnonici na zaetku zapojejo sveta no. Vse lepo pozdravljam. V letu 2013 pa vam elim veliko sree, zdravja in veselja. To je za Vas vse moja elja. Lepo vas pozdravljam. Alenka midt .
23. 23. 21 UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUTVU VEZI V drutvu VEZI ez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke, praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse nae uporabnike, njihove svojce, lane in lanice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki druijo med seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji lani lokalne skupnosti pa spoznavajo nae delo in poslanstvo.
24. 24. SREANJE LANOV MEDGENERACIJSKIH SKUPIN V LIPICI V dneh, ko se pomlad prevesi v poletje in no daruje as dnevu, nastopi dan, ko se vsako leto odpravimo na pot v Dolino Lurke Matere Boje. Drutvo Jesen iz Ilirske Bistrice, ki spada v Krako Notranjsko sekcijo Skupin starih ljudi za samopomo vsako leto organizira skupno sreanje in druenje v Lipici, za lane in voditelje vseh skupin starih ljudi za samopomo iz Krako Notranjskega dela Slovenije. Na lep sonni dan smo se lani razlinih skupin za samopomo iz bistrikega zbrali na avtobusni postaji. Priakala nas je gospa Azra, prostovoljka, voditeljica skupine za samopomo, e zjutraj vsa vedra in nasmejana. Pot smo nadaljevali proti Postojni, kjer se nam je pridruila dolgoletna prostovoljka Drutva VEZI in voditeljica skupine za samopomo v SS Postojna gospa Mira Lenari ter lani skupine za samopomo iz Stanovanjske skupine Postojna. Zbrani na avtobusu smo celo pot prepevali in se skupaj veselili. Nato je sledil glavni cilj Lipica. V dolini, pri kapeli Lurke Matere Boje, so nas priakali zbrani lani skupin starih ljudi za samopomo in voditeljice iz Cerknice ter lani skupin, ki delujejo v okviru Obmonega zdruenja Rdeega kria Seana, med njimi tudi skupina HRAST, ki se ob torkih sreuje z voditeljico Zdenko Furlan v prostorih dnevnega centra Drutva VEZI v torjah. Poleg njih pa so se pridruili tudi lani skupin za samopomo iz Socialno-varstvenega zavoda Dutovlje. Vsem udeleencem tega sreanja je bila omogoena tudi udeleba pri sveti mai. Med maevanjem je upnik poudaril, kako pomembno je za ljudi druenje, ter as, ki si ga vzamemo za pogovor z ostalimi ljudmi. Prav tako pa je tudi pomembno, da drug drugemu ne delamo slabo. Po koncu svete mae je sledilo druenje ob drobnem pecivu in sokovih. Sklepali smo nova poznanstva, se pogovorili s tistimi, ki jih e dolgo nismo videli. Vsekakor je as prehitro minil in e se je bilo treba vrniti domov. Obljubili smo si, da se drugo leto zopet vidimo. Barbara Uljan, dipl.soc.del. Avtor fotografij: Valerijo Jurca, SS Postojna Pot proti dolini Lurke Matere Boje Tina in Miran na poti 22
25. 25. Kapelica Lurke Matere Boje v Dolini je bila posveena l. 1889. Polkrono zakljuena nia kapelice je vklesana v ivo skalo, zapirajo jo kovana vratca. Pred nio je manja oltarna miza. Vanjo je postavljen kip Lurke Matere Boje. Prvotni kip je postavil 1. maja 1892 don Edmondo Legato, lipiki kaplan. Okrog kapelice je postavljena kovana ograja kot vrti. Z dna vrtae do platoja s kapelico vodijo kamnite stopnice. Sveta maa Udeleenci sreanja pri sveti mai lan Drutva VEZI Marjan Uljani pri branju berila Udeleenci pri molitvi, 23 Kapelica Lurke Matere Boje Kapelica Lurke Matere Boje v Dolini je bila posveena l. 1889. Polkrono zakljuena nia kapelice je vklesana v ivo skalo, zapirajo jo kovana vratca. Pred nio je manja oltarna miza. Vanjo je postavljen kip Lurke Matere Boje. Prvotni kip je postavil 1. maja 1892 don Edmondo Legato, lipiki kaplan. Okrog kapelice je postavljena kovana ograja kot vrti. Z dna vrtae do platoja s kapelico vodijo kamnite stopnice. Sveta maa Udeleenci sreanja pri sveti mai lan Drutva VEZI Marjan Uljani pri branju berila Udeleenci pri molitvi, 23 Kapelica Lurke Matere Boje
26. 26. lani skupin za samopomo iz Drutva VEZI Po konani sveti mai, as za druenje, pogovor ob kavi in pecivu je sledilo druenje,... 24
27. 27. PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI V LIPICI OB MEDNARODNEM TEKMOVANJU V DRESURNEM JAHANJU Kobilarna Lipica je zibelka vseh lipicanskih konj na svetu. Danes je eden najlepih kulturno- zgodovinskih spomenikov Republike Slovenije, njena bogata zgodovina pa sega v daljne leto 1580. Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju v Lipici, je ponovno navduuilo tevilne obiskovalce in tekmovalce. Mednarodno tekmovanje v dresurnem jahanju, ki e tradicionalno poteka v Lipici, sodi med najbolj prestina tekmovanja v tej disciplini. Tekmovalci jahajo vnaprej predpisane naloge razlinih teavnostnih stopenj, zadnji dan pa se najbolji pomerijo v prostem programu z glasbo, kjer lahko gledalci obudujejo najbolj atraktivne nastope. Dresurno jahanje kot tekmovalna disciplina poudarja predvsem popoln, usklajen razvoj psihofizinih lastnosti konja. V tekmovalnih nalogah so se obdrali skoraj vsi elementi klasine ole, s poudarkom na lepoti gibanja in harmoninem, skoraj neopaznem vplivanju jezdeca na konja. olanje konja za tekmovanje v dresurnem jahanju je izredno zahtevno in dolgotrajno delo. Zahteva veliko znanja, obutka in potrpeljivosti, saj potrebuje konj za nastop v najtejih tekmovalnih kategorijah kar pet do est let olanja. lani Drutva VEZI smo se v Lipici predstavili s promocijo izdelkov, ki nastajajo v okviru Programa SONNI TOBOGAN - MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Kreativne delavnice potekajo v programu Mrea dnevnih centrov tanjel, torje, Ilirska Bistrica, ki omogoa ljudem s teavami v duevnem zdravju monosti za pridobivanje novih funkcionalnih znanj, kakor tudi pogoje za viji nivo kvalitete njihovega ivljenja in socialno vkljuenost. Omenjene aktivnosti v dnevnih centrih se izvajajo, vsak dan in so na voljo vsem zainteresiranim uporabnikom, kakor tudi lanom ire skupnosti. V Drutvu VEZI se zavedamo, da lahko s promocijo in ozaveanjem dvignemo raven skrbi uporabnikov za ohranjanje, oziroma izboljanje lastnega duevnega zdravja in zmanjamo breme stigme oseb s teavami v duevnem zdravju. Duevno zdravje je sestavni del zdravja, zato sta tudi promocija duevnega zdravja in preventiva duevnih motenj pomemben del krepitve zdravja in preventive bolezenskih motenj. Delujeta na ravni posameznika in drube, da bi se izboljala kakovost ivljenja posameznikov in zmanjevala bremena drube, povezana z duevnim zdravjem. Promocijske in preventivne dejavnosti krepijo varovalne dejavnike in zmanjujejo vpliv dejavnikov tveganja. Karmen Margarit, dipl.soc.del Avtor fotografij: Martina Botjani 25
28. 28. Ob tej prilonosti se zahvaljujmo vodstvu Kobilarne Lipica, ki nam omogoa brezplano sodelovanje in predstavitev na promocijskih stojnicah, s katero uspeno izvajamo socialno preventivo. 26
29. 29. DRUTVO VEZI NA LETOVANJU V FIESI Kot vsako leto je Drutvo VEZI tudi letos v okviru programa Na krilih porta organiziralo letovanje v Poitnikem domu Breenka v Fiesi in sicer od 2. do 6. julija. Namen portno - rekreativnega programa je osebam s teavami v duevnem zdravju pomagati pri skrbi za svoje telesno in duevno zdravje. Poudarek je predvsem na tem, da se njihov interes po raznih aktivnostih e povea in da se utijo vkljueni v neko organizirano celoto. Pri tem se stkejo nova spoznanja, e obstojee vezi pa se e bolj utrdijo in s tem pripomorejo k manjemu obutku izkljuenosti, manjvrednosti in osamljenosti. Poleg treh spremljevalcev se je letovanja udeleilo 27 uporabnikov, ki obiskujejo dnevne centre ali ivijo v stanovanjskih skupinah. Na letovanju so nas obiskali tudi uporabniki Dnevnega centra torje in Ilirska Bistrica. Bili smo prijetna druina, ki je uivala v morskih radostih in medsebojnem druenju. Nastanjeni smo bili v poitnikem domu, ki lei prav ob morju. Lokacija je res prijetna, saj omogoa razline monosti oddiha, rekreacije, prijetnih sprehodov ob morju, urejene plae, Zelo lepo pa je tudi urejena sprehajalna steza od Fiese pa vse do Pirana, katero smo vekrat tudi zelo radi prehodili. Piran kot staro slovensko mesto nas je vse oaralo. e prihod na stare tlakovane poti, ki so speljane med hiami, ti priarajo stari duh mesta. Lahko reemo, da je Piran nae mesto z duo. Radi smo se sprehodili po Tartinijevem trgu, si ogledali stojnice ob morju, si privoili zelo dober sladoled, ali pa se le usedli ob morju in poklepetali. Na letovanju smo se poleg kopanja posvetili tudi druenju in igranju druabnih iger. Vsak veer smo se odpravili na sprehod v Piran, kjer smo si ogledali stalno razstavo koljk, ki ji je avtor Jan Simi nadel ime arobni svet koljk. Avtor razstave e od otrotva zbira in raziskuje ter katalogizira hiice polev in koljk z vsega sveta. Na stalni razstavi smo tako obudovali 1800 lupinic koljk, polev in fosilov z vsega sveta. Videli smo lupino najvejega pola na svetu, hiice pole, ki so jih zaradi redkosti smeli nositi samo poglavarji oddaljenih otoij, svetlee lupine, s katerimi so neko lahko kupili sunja, koljke z osupljivimi vzorci, bisere Niti misliti si ne morete, kaj vse krasi dna oceanov! koljke in poli so ena starejih skupin ivali na naem planetu. Med evolucijo so se razvili v toliko neverjetnih oblik, si nadeli tako raznolike vzorce in zrasli do tako mogonih razsenosti, da je vasih kar teko verjeti, da so nekateri med njimi sorodniki navadnega vrtnega pola, ki ga pozna veina ljudi. Poleg razstave koljk pa smo si ogledali tudi Tartinijevo sobo. 27
30. 30. Vreme nam je bilo vse dni lepo naklonjeno, na trenutke je bilo celo prevroe, zato smo se na plai skrivali bolj v senci dreves. Veere smo si krajali s sprehodi po obali, klepetom, radi smo posedeli tudi pred samim domom, ali pa se pomerili v namiznem tenisu, koarki in badmintonu. as je kar hitro mineval in priel je dan ponovnega odhoda domov. Polni lepih vtisov, smo se poslovili in podali na pot. Vsi smo se strinjali, da je tu v Fiesi res lepo in da se bomo sem radi vrnili. Ob tej prilonosti se zahvaljujemo sofinancerjem in sicer: Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve, Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij-FIHO in vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji letovanja. Sabina Polh, str.sodelavka Avtor fotografij: Valerijo Jurca in Sabina Polh Skupinska slika udeleencev letovanja v Fiesi 2012 28 Vreme nam je bilo vse dni lepo naklonjeno, na trenutke je bilo celo prevroe, zato smo se na plai skrivali bolj v senci dreves. Veere smo si krajali s sprehodi po obali, klepetom, radi smo posedeli tudi pred samim domom, ali pa se pomerili v namiznem tenisu, koarki in badmintonu. as je kar hitro mineval in priel je dan ponovnega odhoda domov. Polni lepih vtisov, smo se poslovili in podali na pot. Vsi smo se strinjali, da je tu v Fiesi res lepo in da se bomo sem radi vrnili. Ob tej prilonosti se zahvaljujemo sofinancerjem in sicer: Ministrstvu za delo, druino in socialne zadeve, Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij-FIHO in vsem, ki so nam pomagali pri organizaciji letovanja. Sabina Polh, str.sodelavka Avtor fotografij: Valerijo Jurca in Sabina Polh Skupinska slika udeleencev letovanja v Fiesi 2012 28
31. 31. LETOVANJE FIESA 2012 Letos nam je bilo vreme naklonjeno, zato smo na plai e toliko bolj uivali in se res lepo imeli. Ob tej prilonosti se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri realizaciji letovanja, ki naim uporabnikom ogromno pomeni. 29
32. 32. AKTIVNOSTI NA PLAI KOPANJE, SONENJE, BRANJE ASOPISA, IGRANJE ODBOJKE, Na Emil Kovai Plaval je tudi Gregor Prijetno sonenje na plai, Andrej se je posvetil novicam, Vsakodnevno smo odigrali tudi pravi turnir v odbojki V senci smo igrali tudi karte 30
33. 33. NEKATERI SO SE TUDI POTAPLJALI, Predpriprave na potop, Matja se je pod mentorstvom podal na svoj prvi potop, Obvezna oprema - zaitna obleka ter namestitev potapljakih jeklenk 31 pridobil je tudi diplomo po potopu,
34. 34. DRUENJE NA PLAI Ni ga lepega kot morje, sonce, Vili je poskrbel za dodatno zaito pred soncem, Skupno slikanje za spomin na poletje In Joica, ki se letovanja udeleuje e ve let 32
35. 35. POPOLDANSKI SPREHODI V PIRAN 33 Vsakodnevni sprehodi od Fiese do starega pristanikega mesta Piran Na fotograf Valerijo Jurca je poskrbel za dobre fotografije Skupinsko slikanje na trgu
36. 36. OGLED RAZSTAVE AROBNI SVET KOLJK Ogledali smo si udovito razstavo AROBNI SVET KOLJK, na kateri smo se potopili v globine morja in spoznali bitja raznovrstnih oblik in vzorcev. 34
37. 37. OGLED TARTINIJEVE SPOMINSKE SOBE Ogledali smo si Tartinijevo spominsko sobo s predmeti, ki jih je umetnik zapustil druini Tartini. Najzanimiveji eksponati so: posmrtna maska, mojstrova violina, rtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Med rokopisnim gradivom je najbolj zanimivo pismo slavni violinistki, Tartinijevi uenki Maddaleni Lombardini, v katerem razlaga pravila lokovne tehnike. 35 OGLED TARTINIJEVE SPOMINSKE SOBE Ogledali smo si Tartinijevo spominsko sobo s predmeti, ki jih je umetnik zapustil druini Tartini. Najzanimiveji eksponati so: posmrtna maska, mojstrova violina, rtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Med rokopisnim gradivom je najbolj zanimivo pismo slavni violinistki, Tartinijevi uenki Maddaleni Lombardini, v katerem razlaga pravila lokovne tehnike. 35 OGLED TARTINIJEVE SPOMINSKE SOBE Ogledali smo si Tartinijevo spominsko sobo s predmeti, ki jih je umetnik zapustil druini Tartini. Najzanimiveji eksponati so: posmrtna maska, mojstrova violina, rtalnik, bakrorez z upodobitvijo Tartinijevih sanj in Tartinijev portret v olju. Med rokopisnim gradivom je najbolj zanimivo pismo slavni violinistki, Tartinijevi uenki Maddaleni Lombardini, v katerem razlaga pravila lokovne tehnike. 35
38. 38. ZAKLJUEK LETOVANJA 36 Skupinska slika ob zakljuku letovanja e skupinski pozdrav od udeleenih na letovanju 2012
39. 39. LETOVANJE V FIESI Kot lansko leto je tudi letos organiziralo Drutvo VEZI letovanje v Fieso in sicer s prietkom v ponedeljek 2.7.2012 in do petka 6.7.2012. Bilo je lepo sonno vreme, ko smo v ponedeljek prispeli v Fieso, tako da so se nekateri li e prvi dan kopat na plao. Jaz sem jih fotografiral. Malo je tudi meni prijal odhod na plao. V Breenki je bilo lepo hladno v sobah, zunaj je pa bilo zelo toplo. Jaz sem bil predvsem v sobi, drugi pa so se kopali in sonili na plai do kosila v Breenki. Po kosilu so nekateri ponovno li na kopanje in sonenje, jaz pa sem jih fotografiral za Metuljka. Po veerji, ki je bila ob 18 30h smo malo e poivali do 19 10h in se nato pe odpravili v Piran. V Piranu je bilo zveer zelo lepo. Polizali smo vsak svoj sladoled in naredil sem skupinsko fotografijo. Drugi dan v torek, smo pred osmo zjutraj vstali, popili jutranjo kavico in se odpravili k zajtrku. Kasneje smo se odpravili na plao na sonenje do kosila. Po kosilu so li nekateri ponovno na plao se soniti do veerje in nato po veerji v Piran na sladoled. Zjutraj v sredo smo ponovno na vse zgodaj popili toplo kavico in pozajtrkovali ob osmi uri in se nato odpravili na plao, sledilo je kosilo, nato so nekateri li na plao jaz sem leal v svoji sobici. Zveer pa smo se po veerji odpravili pe v Piran na ogled razstave arobni svet koljk malo pohajkovali po Piranu in se nato v sredo zveer vrnili nazaj v Fieso, ter li spat. V etrtek zjutraj smo pred osmo vstali popili kavico, ter pozajtrkovali. Nekateri so se odpravili na plao spet do kosila. Zveer po veerji smo ponovno li v Piran na ogled Tartinijeve sobe jaz sem fotografiral. Na Tartinijevem trgu je prav ta veer potekal festival mladih, kateri so izvajali razne akrobacije ter smo se jih ogledali do pozne ure in se nato odpravili nazaj v Fieso spat. Naslednje jutro smo spakirali svoje potovalke in se odpravili na kavico in zajtrk po zajtrku smo akali do desete ure in pol na naega Mirana in Tino, da smo se vraali domov vsak na svoj dom. Valerijo Jurca, SS Postojna Avtor fotografije: Sabina Polh 37 LETOVANJE V FIESI Kot lansko leto je tudi letos organiziralo Drutvo VEZI letovanje v Fieso in sicer s prietkom v ponedeljek 2.7.2012 in do petka 6.7.2012. Bilo je lepo sonno vreme, ko smo v ponedeljek prispeli v Fieso, tako da so se nekateri li e prvi dan kopat na plao. Jaz sem jih fotografiral. Malo je tudi meni prijal odhod na plao. V Breenki je bilo lepo hladno v sobah, zunaj je pa bilo zelo toplo. Jaz sem bil predvsem v sobi, drugi pa so se kopali in sonili na plai do kosila v Breenki. Po kosilu so nekateri ponovno li na kopanje in sonenje, jaz pa sem jih fotografiral za Metuljka. Po veerji, ki je bila ob 18 30h smo malo e poivali do 19 10h in se nato pe odpravili v Piran. V Piranu je bilo zveer zelo lepo. Polizali smo vsak svoj sladoled in naredil sem skupinsko fotografijo. Drugi dan v torek, smo pred osmo zjutraj vstali, popili jutranjo kavico in se odpravili k zajtrku. Kasneje smo se odpravili na plao na sonenje do kosila. Po kosilu so li nekateri ponovno na plao se soniti do veerje in nato po veerji v Piran na sladoled. Zjutraj v sredo smo ponovno na vse zgodaj popili toplo kavico in pozajtrkovali ob osmi uri in se nato odpravili na plao, sledilo je kosilo, nato so nekateri li na plao jaz sem leal v svoji sobici. Zveer pa smo se po veerji odpravili pe v Piran na ogled razstave arobni svet koljk malo pohajkovali po Piranu in se nato v sredo zveer vrnili nazaj v Fieso, ter li spat. V etrtek zjutraj smo pred osmo vstali popili kavico, ter pozajtrkovali. Nekateri so se odpravili na plao spet do kosila. Zveer po veerji smo ponovno li v Piran na ogled Tartinijeve sobe jaz sem fotografiral. Na Tartinijevem trgu je prav ta veer potekal festival mladih, kateri so izvajali razne akrobacije ter smo se jih ogledali do pozne ure in se nato odpravili nazaj v Fieso spat. Naslednje jutro smo spakirali svoje potovalke in se odpravili na kavico in zajtrk po zajtrku smo akali do desete ure in pol na naega Mirana in Tino, da smo se vraali domov vsak na svoj dom. Valerijo Jurca, SS Postojna Avtor fotografije: Sabina Polh 37
40. 40. 38 Likovna kolonija tanjel 2012 Nekaj dni potem, ko se poletje zane, tudi likovna kolonija v tanjelu se prine. In res nastajajo risbe udovite, kdo rekel bi v enih kakne monosti so skrite. Tu nastajajo res prave umetnije, katere se lahko z akademskimi vzporejajo, etudi morda enim slikarstvo je zgolj konjiek, v umetnemu izrazu niti malo ne zaostajajo. Predvsem lepe so kompozicije barv, pa tudi, e je risba abstraktno narisana, treba je vedet, izraat se z barvami, in kakna je misel z njimi hotela bit izreena. Torej, tudi tokrat so mimo dnevi letonje kolonije, vsak od slikarjev je nekaj pokazal, s opii, barvami in na risalnih listih je svojo umetelnost poskusil dokazat. Sergio Popovi LIKOVNA KOLONIJA TANJEL 2012
41. 41. 39 Tudi letos smo se Cvetka emrov in tri lanice Zlatega arka Boica Mihali, Marua Marija Mara in Dajana ok, udeleile likovne kolonije v tanjelu. Z vami smo preivele udovit dan in se vam za vsakoletno vabilo in gostoljubje lepo zahvaljujemo. Cvetka, Boica, Marua in Dajana. Likovna kolonija 2012 Dajana pri ustvarjanju Marua s svojo sliko Boica pri ustvarjanju in Cvetka
42. 42. S pomojo slikanja, umetnosti in kulturnih veerov nam je ponovno uspelo spodbuditi medsebojno sodelovanje med socialno - varstvenimi programi in iro skupnostjo. V tanjelu smo tudi letos organizirali e 13. Likovno kolonijo 2012, ki jo upraviuje potreba ljudi s teavami v duevnem zdravju, da v varnem in spodbudnem prostoru odrazijo svoje obutke in doivljanja s pomojo slikanja in likovne umetnosti. Slikanje je eno izmed najbolj naravnih, neposrednih in psiholoko zanimivih oblik izraanja in komuniciranja s seboj in okolico. S sliko ali risbo vsak od udeleencev odkriva svet notranjega doivljanja in videnje zunanjega sveta. Namen likovne kolonije je omogoiti ljudem s teavami v duevnem zdravju pogoje za likovno ustvarjanje in izraanje pod ustreznim strokovnim vodenjem in mentorstvom ter spodbujati medsebojno sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo s pomojo slikanja in umetnosti. Letonja likovna kolonija se je odvijala v prostorih prenovljenega dnevnega centra tanjel v mesecu juniju v sodelovanju z mentorji g.Janom Milkoviem, Vinkom Tica, go.Jano Oria Von Pilpach, Jeleno ardi in tevilnimi prostovoljci. Prav to prepletanje udeleencev, razlinih slikarskih tehnik ter prostovoljcev odraa vpetost likovne kolonije v lokalno in ire okolje, kar se je odrazilo v velikem tevilu obiskovalcev ter dobrem medijskem odzivu. Na letonji likovni koloniji so se nam pridruili priznana slikarka Dragica Suanj, lanice Likovne sekcije Zlati arek pri FK Seana, otroci in zaposlene iz Vrtca tanjel, uporabniki in zaposlene iz DDTC Barica iz Kopra, lani Kulturnega drutva slikarjev amaterjev Tolmin, lani iz enta enota Postojna ter prostovoljci ljubitelji slikanja in ustvarjanja. Nastalo je veliko slikarskih del, ki za seboj skrivajo, nepojmljivo vrednost - ljubezen do ustvarjanja, ki presee vse predsodke. V popoldanskem in veernem asu pa so se na likovni koloniji odvijali tudi razlini kulturno - umetniki dogodki. Na letonji likovni koloniji so sodelovali: Tea Smonker S PESMIJO GONGOV, lani Drutva SREBRNA iz Senoe pod vodstvom plesne mentorice Natae uki Vasi in Ljuba Vasia. Kulturne skupine so s svojimi nastopi na grajskem dvoriu likovni koloniji dale e dodatno vrednost. Ob zakljuku smo organizirali slavnostno prireditev s podelitvijo priznanj udeleencem in vsem prostovoljcem, kulturnim programom ter otvoritvijo razstave nastalih likovnih del, v prostorih prenovljenega dnevnega centra v tanjelu, ki je bila na ogled tri tedne. Poleg zahvale sofinancerjem programa, FIHO- Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Obini Komen, se ob tej prilonosti zahvaljujemo vsem udeleencem in tudi tistim, ki so nas prijazno sprejeli: krajanom tanjela, restavraciji Grad: Jerneju in Katjui uka in vsem prostovoljcem, ki so s svojo prisotnostjo potrdili, da je prostovoljno delo nenadomestljivo in da so rezultati prostovoljnega dela teko nadomestljivi, s katerimkoli formalnim delom. Karmen Margarit, dipl.soc.del. Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Karmen Margarit 40 DRUTVO VEZI ORGANIZIRALO E TRADICIONALNO LIKOVNO KOLONIJO V TANJELU
43. 43. 41 1.DAN LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 Program Likovne kolonije se je izvajal od 25. junija do 30. julija 2012 v prostorih Dnevnega centra tanjel in vasi tanjel. Prvi dan je potekala registracija udeleencev in namestitev v gostiu Fratnik ter skupno spoznavno druenje ter slikanje.
44. 44. 42 Skupno druenje, spoznavanje novih sodelujoih, ustvarjanje in pretok pozitivne energije, vse to je likovna kolonija.
45. 45. 43 2.DAN LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 Izraanje je ena izmed osnovnih lovekih potreb, kreativnost, ustvarjalnost pa je nastajanje neesa novega, nadgradnja obstojeega, je naa osebnostna evolucija s pomojo razlinih materialov in barv, s katero skozi procese ustvarjanja komuniciramo sami s seboj. Omogoi nam nov vpogled na sebe in na zunanji svet, je sredstvo za raziskovanje naih ustev, misli in dejanj ali pa le nain sprostitve oz. zmanjanja stresa, je ena izmed poti samospoznavanja, rasti, pot sprememb in samozdravljenja.
46. 46. 44 POPOLDANSKA JOGA SMEHA S TEO SMONKER Udeleenci smejalne joge na likovni koloniji tanjel. e 10 minut smejalnih vaj blagodejno vpliva na zdravje, povea delovno uinkovitost, povee delovni tim in blagodejno vpliva na celo telo. Smejalna telovadba je enostavna tehnika, ki v skupini ljudi, ob oesnem kontaktu povzroi valove iskrenega smeha. Vse kar je potrebno storiti je pustiti racionalni, analitini, kritini um nekje ob strani in se imbolj prepustiti lastni igrivi naravi v nas samih. Ne glede kaj se nam v ivljenju dogaja, lahko ogromno naredimo zase e z majhnim nasmekom. 44 POPOLDANSKA JOGA SMEHA S TEO SMONKER Udeleenci smejalne joge na likovni koloniji tanjel. e 10 minut smejalnih vaj blagodejno vpliva na zdravje, povea delovno uinkovitost, povee delovni tim in blagodejno vpliva na celo telo. Smejalna telovadba je enostavna tehnika, ki v skupini ljudi, ob oesnem kontaktu povzroi valove iskrenega smeha. Vse kar je potrebno storiti je pustiti racionalni, analitini, kritini um nekje ob strani in se imbolj prepustiti lastni igrivi naravi v nas samih. Ne glede kaj se nam v ivljenju dogaja, lahko ogromno naredimo zase e z majhnim nasmekom.
47. 47. 45 IN SPROSTITEV OB ZVONEMU POPOTOVANJU S TEO SMONKER KO TIINA IN MOGONI ZVOK GONGA ODPIRATA VRATA NAIH SRC Gong kot glasbilo so poznali e 35oo let p. n. t. Holistini zvok gonga, najbolj resonannega glasbila, prodira v notranjost naega telesa in vzvalovi vsak atom naega bitja. Ko posluamo gongov univerzalni OM, se nam lahko zgodi, da sliimo kozmini orkester. Absolutna polnost zvoka gonga pa ustvarja notranjo tiino.
48. 48. 46 3.DAN LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 OBISK PRIZNANE SLIKARKE DRAGICE SUANJ Dragica Suanj je svoja likovna prizadevanja strnila v e precej samostojnih in skupinskih raztavah. V svojih dosedanjih korakih je odkrila temelje, na katerih je zaela vztrajno, z veliko volje, ljubezni in zanosa graditi svoje slikarsko sporoilo. S svojim slikarstvom je blizu ljudem, saj posreduje veliko topline in domanosti kot tudi veliko smisla za vedno privlano slikarsko izraanje. 46 3.DAN LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 OBISK PRIZNANE SLIKARKE DRAGICE SUANJ Dragica Suanj je svoja likovna prizadevanja strnila v e precej samostojnih in skupinskih raztavah. V svojih dosedanjih korakih je odkrila temelje, na katerih je zaela vztrajno, z veliko volje, ljubezni in zanosa graditi svoje slikarsko sporoilo. S svojim slikarstvom je blizu ljudem, saj posreduje veliko topline in domanosti kot tudi veliko smisla za vedno privlano slikarsko izraanje.
49. 49. 47 Z nami so ustvarjali tudi nai dobri prijatelji iz DDTC BARICA IZ KOPRA. Hvala vam, z vami je vedno lepo. UPORABNIKI IN ZAPOSLENE DELOVNO TERAPEVTSKEGA CENTRA BARICA IZ KOPRA PRI USTVARJANJU 47 Z nami so ustvarjali tudi nai dobri prijatelji iz DDTC BARICA IZ KOPRA. Hvala vam, z vami je vedno lepo. UPORABNIKI IN ZAPOSLENE DELOVNO TERAPEVTSKEGA CENTRA BARICA IZ KOPRA PRI USTVARJANJU
50. 50. 48 Z NAMI SO USTVARJALE TUDI LANICE ZLATEGA ARKA Ob tej prilonosti se za dolgoletno sodelovanje e enkrat iskreno zahvaljujemo lanicam Zlatega ARKA.
51. 51. 49 IN UDELEENCI LIKOVNE KOLONIJE Namen likovne terapije je poveati samozavest in izboljati podobo o samemu sebi, spodbuja domiljijo in ustvarjalnost, izbolja koncentracijo, rone spretnosti in motorine sposobnosti, pomaga izraati svoje misli in obutke, spodbuja neodvisnost in pripomore k lajemu sprejemanju odloitev. Namenjena je vsem starostnim skupinam in pri tem ni potrebno imeti posebnega predznanja. 49 IN UDELEENCI LIKOVNE KOLONIJE Namen likovne terapije je poveati samozavest in izboljati podobo o samemu sebi, spodbuja domiljijo in ustvarjalnost, izbolja koncentracijo, rone spretnosti in motorine sposobnosti, pomaga izraati svoje misli in obutke, spodbuja neodvisnost in pripomore k lajemu sprejemanju odloitev. Namenjena je vsem starostnim skupinam in pri tem ni potrebno imeti posebnega predznanja.
52. 52. 50 4.DAN LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 Ljudje z besedo predajamo drug drugemu svoje misli, z umetnostjo pa ljudje drug drugemu predajamo svoja ustva.
53. 53. 51 Nai likovni ustvarjalci z nami je ustvarjala tudi naa sekretarka mag. Katarina Tomai.
54. 54. 5. DAN LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 52 V petek so se nam na likovni koloniji pridruili lani ENT Postojna; skupaj z nami so ustvarjali in se prepuali uitkom v prijetni drubi. Nekateri so se udeleili tudi otvoritve razstave in kulturnega programa na grajskem dvoriu v tanjelu. Svoje obutke nam je zaupala ena izmed obiskovalk, njen prispevek si lahko preberete v nadaljevanju. Pogled na udovito slikarsko delo Slikarji iz enta Mentor Vinko Tica Skupno druenje,
55. 55. Tudi letos je Drutvo za Duevno zdravje v skupnosti in kreativno preivljanje prostega asa VEZI organiziralo likovno kolonijo (tanjel 2012), ki je potekala od 25.6. do 30.6.2012. Program je potekal pod mentorstvom priznanih lokalnih slikarjev in likovnih pedagogov. Vodja projekta pa je bila Karmen Margarit, vodja Dnevnih centrov drutva VEZI. Likovne kolonije smo se udeleili tudi lani Drutva ENT iz Dnevnega centra Postojna in sicer zadnji dan, ko se je na veer odvil tudi zakljuek kolonije s kulturnim programom in otvoritev razstave. Prispeli smo v dopoldanskem asu in e na dvoriu Dnevnega centra drutva VEZI v tanjelu, kjer so bile postavljene mize in klopi in je bilo e utiti ustvarjalno vzduje, saj so nekateri e zavzeli svoje prostorke s platni in opii v rokah, so nas organizatorji prijazno pozdravili. Najprej so nas povabili naj sedemo in si privoimo sok, kavo in malico Nismo se dali prositi. Posedli smo se kar v jedilnici, saj je zunaj e mono grelo. Ogledali smo si tudi prenovljene prostore dnevnega centra, ki je s prenovo pridobil precej uporabnega prostora. Na vsakem koraku so nas pozdravljale umetnine prislonjene ob stene slike take in drugane, vsaka s svojo izrazno izpovednostjo, ustvarjalni doseki tevilnih udeleencev na koloniji, ki so v zadnjem tednu ustvarili mnoico del, ki jim je bilo treba e poiskati mesto na stenah v razstavnem prostoru. Prostor je bil poln ivljenja prihajajoi so nas prijazno pozdravljali, nas povpraali to in ono, nam povedali kaj o sebi videti je bilo, da so nas priakovali, da se radi druijo, spoznavajo nove ljudi Prijeten vrve je napolnjeval prostor, glasovi so se meali z vonjem po kavi in pecivu, po akrilnih barvah, ki so jih delavke dnevnega centra hitele stiskati iz velikih tub in pripravljati za vsakega posameznika posebej. Nekdo drug je hitel pripravljati precej velika platna, jih pripenjal s spenjaem na lesene okvirje, vse je teklo kot namazanoe voda in opii, pa smo bili pripravljeni za kreativno ustvarjanje. Vsak si je s svojimi pripomoki v rokah poiskal prostor, nekateri na tleh dvoria ob steni, drugi na klopeh ob mizah, tretji pod drevesom sredi trga, nekateri v osrju kamnitega mesteca na griku ali, kot midva, v znamenitih, tokrat tako mirnih Ferrarijevih vrtovih, Vsi smo se potopili v delo, v ustvarjanje videnega ali imaginarnega le krati so v vroem dnevu vztrajno peli svojo pesem Nekaj ur smo imeli na voljo, da prenesemo na platna podobe iz svojih lastnih vizij ali tiste iz lokalnega okolja, ki so nekatere e posebej mono nagovorile. Po doloenem asu smo se spet zbrali na dvoriu dnevnega centra, s poslikanimi platni v rokah, zadovoljni, polni ustvarjalnega navdiha, ki se je sprostil v nas. Mimogrede smo pogledovali slike drugih, kaj so videli nai prijatelji, novi znanci, kaj so ustvarili. Slike so e svee in po barvi diee romale na steno, v razstavnem prostoru ni zmanjkalo dela pa tudi zvedavih pogledov ne oi, ki so se udile nad lastno in nad ustvarjalnostjo drugih. V zraku je bilo utiti zadovoljstvo po konanem in dobro opravljenem delu, marsikdo je s ponosom pokazal nakljunemu opazovalcu svojo stvaritev. V tem je tudi bistvo, spoznavati svoje zmonosti, sposobnosti, izraziti svojo ustvarjalnost, iriti dobro voljo in skozi spoznavanje novih ljudi in medsebojno komunikacijo, druenje, tudi krepiti svojo socialno mreo 53 SLIKARSKA KOLONIJA DRUTVA VEZI V TANJELU
56. 56. Socialna vkljuenost in dobro razvita socialna mrea je kljunega pomena za loveka s teavami v duevnem zdravju in po videnem in doivetem lahko reem, da je bil ta cilj doseen skozi uresnienje tega projekta. Lep dan se je e nagibal v veer, udeleenci, ki so bili tu na vednevnem bivanju in so bivali in spali v blinji vasici, so e pojedli svoje kosilo. Tudi mi smo bili spet povabljeni na krepko malico. Ljudje so se druili zunaj na dvoriu, ki je bilo vsenaokrog bogato okraeno s opki ronato cvetoega ruja, ki so ga delavke in uporabniki dnevnega centra nabrali v okolici. Kako malo je treba za tako dekorativen okras. Le nekaj asa, dobre volje in zavedanje naravnih danosti In seveda, treba je videti gledati s srcem Poasi smo se zbirali na dvoriu in v skupinicah odhajali h gradu tanjel, kjer naj bi se kmalu zael kulturni program ob zakljuku slikarske kolonije. Na dvoriu so otroci e pridno vadili, mi pa smo si poiskali mesta ob mizah na grajskem dvoriu in poakali na zaetek dogajanja. Kulturni program je bil lep, pospremljen z instrumentalno glasbo in izbranim petjem, plesnimi tokami mlajih in starejih otrok iz Senoe. Povezovalka je predstavila projekt in tiri mentorje (med njimi likovno umetnico Jeleno ardi, s katero sem se po otvoritvi razstave zapletla v prijeten klepet), ki so vodili slikarsko kolonijo in bili udeleencem v pomo z nasveti in prijazno besedo, pa tudi s svojo navdihujoo prisotnostjo, saj so tudi sami ustvarjali na koloniji. Predstavljeni so bili tudi organizatorji in vodja projekta Karmen Margarit, ki je vsem udeleencem na koncu podelila potrdila o udelebi na Likovni koloniji tanjel 2012 in spominek v obliki odlitka krakega vodnjaka, rono delo uporabnikov Drutva VEZI. Tudi skupinsko fotografijo smo posneli. In moram rei, da je bilo ob tem utiti posebno vzduje, ljudje so se razveselili priznanj, spominkov pa tudi skupnega fotografiranja. Sama prireditev je dala poseben, slavnosten peat celotedenskemu dogajanju, vnesla poseben ar in ar v ta zadnji veer S prijetnimi vtisi smo se vraali na prizorie dogajanja, kjer so pridne roke medtem pripravile pestro, pogostitev (prijetno tudi za oko, ne samo za okuanje) z druenjem. Pravzaprav se je delo zaelo e dosti prej, saj je bilo treba vse dobrote, ki so nas priakale na pladnjih, e prej pripraviti, spei slaice, pripraviti obloene kruhke, sadna nabodala itd. In vse to so tisto popoldne in veer pomagale pripravljati in razporejati na pladnje tudi pridne roke uporabnikov dnevnega centra, ki je gostil slikarsko kolonijo. Tudi skozi takne dejavnosti je mogoe pridobiti, razviti doloene veine, ki so nam v vsakdanjem ivljenju dobrodole in potrebne. In takne in podobne dejavnosti prav tako, kot ustvarjalno izraanje v sliki, v glini, v besedi, vodijo v vejo samostojnost v ivljenju, kreirajo boljo samopodobo, krepijo samozavest in posledino prinaajo ve zmogljivosti pri oblikovanju svojega vsakdanjega ivljenja. Ob tem moram omeniti udovite izdelke uporabnikov, ki so bili razstavljeni na posebni mizici, od nakita - ogrlic, oziroma obeskov iz fimo mase in keramike, do poslikanih kamnov z zanimivimi napisi, lepo poslikanih keraminih skledic, domiselnih etuijev iz filca za mobitel, estitk in e kaj, ki jih je bilo mogoe tudi kupiti in ne samo obudovati Ustvarjalno in ustvarjalnost na vsakem koraku. 54
57. 57. 55 Tudi nae slike so nastajale v slikovitem okolju tanjela veina na dvoriu Dnevnega centra Drutva VEZI v tanjelu, od koder je bil lep pogled na cerkvico in njen znailen zvonik ebulaste oblike, ki ga je v sklopu drugih hi, oziroma ostreij, s prav tega dvoria ovekoveil eden od mentorjev, po imenu Jano, v nekoliko imaginarni podobi tanjelske/krake erotike skupaj z enskim aktom, kot bi bil naslikan v obliki grmikov iz ruja ob vznoju slike. In ko sem e pri slikah, po pogostitvi, pa tudi e vmes in potem, smo si ogledali in ogledovali razstavo, ki smo jo s skupnimi momi sami ustvarili. Razstava bo nekaj asa v teh prostorih. Potem bo potovala naokrog. Ko bo konala predvideno pot, bodo organizatorji slikarske kolonije slike poskuali prodati. Sredstva od prodaje pa bodo namensko porabljena za nakup slikarskega in ostalega materiala za kreativne delavnice. Tako se bo na najbolji moni nain sklenil ta projekt, da bo lahko nadaljeval svojo pot in dnevni center s pridobljenimi sredstvi uporabnikom omogoal in osvetljeval njihovo pot njihove zmonosti/sposobnosti kakor tudi njihove monosti. Za konec bi rada e napisala, kako zelo je arela Teja (in ni bila edina!), ki sva jo s Francijem ta dan pripeljala na dogodek in zveer se je tudi vraala z nama. e med samim dogajanjem se je veselila druenja, ustvarjanja, sprejetosti in ne nazadnje tudi priznanja (potrdila o udelebi) in spominka S ponosom nam je pokazala svojo sliko in v mislih e snovala narte za prihodnost, kako se bo v prihodnjem letu udeleila likovne kolonije v celoti in preivela ves teden v tem (stimulativnem) okolju in ustvarjalnem vzduju. e zakljuna misel: terapija z umetnostjo je zelo pomemben del skupnostnega socialnega dela, ki lahko bistveno pripomore k socialni vkljuenosti in krepitvi samopodobe uporabnika. Ljubislava Rebolj
58. 58. 56 ZAKLJUEK LIKOVNE KOLONIJE TANJEL 2012 Kulturni del programa ob zakljuku likovne kolonije tanjel 2012 je potekal na dvoriu Grada tanjel v sodelovanju s drutvom SREBRNA, ki so za nas pripravili pravi glasbeno plesni spektakel. Vse prisotne je pozdravila sekretarka drutva mag. Katarina Tomai.
59. 59. 57 Mentorji Jano, Jana, Vinko in Jelena so vsem prisotnim zaupali svoje obutke z letonje likovne kolonije, Vodja projekta Karmen je vsem udeleencem razdelila potrdila o udelebi ter darilca, ki so nastala v dnevnih centrih drutva.
60. 60. 58 Skupinska slika vseh sodelujoih na likovni koloniji tanjel 2012
61. 61. 59 Veseli smo, da dosegamo cilje likovne kolonije, ki so usmerjeni v likovno ustvarjanje, kakor tudi v kreativno preivljanje prostega asa, tkanje prijateljskih vezi in povezovanje s skupnostjo. Skratka hvala vsem, ki ste kakorkoli pripomogli pri izvedbi projekta. Otvoritev udovite razstave je potekala v prostorih obnovljenega Dnevnega centra v tanjelu,
62. 62. 60 Namen vseh programov Drutva VEZI je pomo in podpora ljudem z dolgotrajnimi teavami v duevnem zdravju, krepitev moi uporabnikov in psihosocialna rehabilitacija ter zmanjanje diskriminacije in izkljuevanja. ivljenje stanovalcev je organizirano tako, da se poskuajo v im veji meri uiti skrbeti sami zase, ter se uiti spotovati sebe in ostale sostanovalce. Najprej smo spomladi preorali vrt in zaeli s sajenjem zelenjave. Ko so pridelki zaeli rasti smo skrbno skrbeli za njih, jih zalivali in kasneje tudi oznaili z tablicami, kaj imamo v vrtu posajeno. Tablice nam je uredil Robert Stubelj z tehniko ganja v les. Ker smo hoteli okolico stanovanja e polepati sta Gregor Mali in Efrem Mazreku podala pobudo o skalnjaku. Organizirala in speljala sta izvedbo del, ki se je zael z pobiranjem in nalaganjem kamnja v blinjem gozdu. ez vikend so kamnje zloili v obstojeo obliko in akalo jih je e olepava skalnjaka z roami. O lepoti konnega izdelka pa lahko presodite sami. Stanovalci in zaposleni stanovanjske skupine Gorjansko NOV SKALNJAK IN VRT STANOVANJSKE SKUPINE V GORJANSKEM 60 Namen vseh programov Drutva VEZI je pomo in podpora ljudem z dolgotrajnimi teavami v duevnem zdravju, krepitev moi uporabnikov in psihosocialna rehabilitacija ter zmanjanje diskriminacije in izkljuevanja. ivljenje stanovalcev je organizirano tako, da se poskuajo v im veji meri uiti skrbeti sami zase, ter se uiti spotovati sebe in ostale sostanovalce. Najprej smo spomladi preorali vrt in zaeli s sajenjem zelenjave. Ko so pridelki zaeli rasti smo skrbno skrbeli za njih, jih zalivali in kasneje tudi oznaili z tablicami, kaj imamo v vrtu posajeno. Tablice nam je uredil Robert Stubelj z tehniko ganja v les. Ker smo hoteli okolico stanovanja e polepati sta Gregor Mali in Efrem Mazreku podala pobudo o skalnjaku. Organizirala in speljala sta izvedbo del, ki se je zael z pobiranjem in nalaganjem kamnja v blinjem gozdu. ez vikend so kamnje zloili v obstojeo obliko in akalo jih je e olepava skalnjaka z roami. O lepoti konnega izdelka pa lahko presodite sami. Stanovalci in zaposleni stanovanjske skupine Gorjansko NOV SKALNJAK IN VRT STANOVANJSKE SKUPINE V GORJANSKEM
63. 63. 61 ROCK BATUJE 2012 Dne 27.7.2012 smo Mojca, Karmen in jaz - Robert obiskali Rock koncert skupine Siddharta. V Batuje smo prili ob 22:30, Siddharta pa je e igrala. Nabrala se je velika mnoica ljudi. Uivali smo ob glasbi in med koncertom li dvakrat na pijao. Po dveh urah je Siddharta nehala igrati, za njo pa je nastopil Pero Lovin s svojo skupino. Pred nastopom tretje skupine Requiem smo odli domov. Vstopnina je bila 7 evrov. Robert Stubelj, SS Gorjansko Avtor fotografij: Karmen Margarit
64. 64. PREDSTAVITEV DRUTVA VEZI NA RAZSTAVI Kraki mozaik Praznik terana in pruta je eden najstarejih tovrstnih praznikov v Sloveniji. Prvi se je na pobudo krakih vinogradnikov odvijal leta 1970. Praznik pa ni pripomogel le k slovesu obeh krakih specialitet, ampak je prispeval tudi k razmahu turizma na Krasu. 42. Praznik terana in pruta je letos potekal 10., 11. in 12. avgusta, predstavljal je osrednjo prireditev krake vinorodne pokrajine. Najveja zanimivost prireditve je bila povorka kmekih voz s predstavitvijo kraljice terana. Za obiskovalce pa je bila tudi zelo zanimiva razstava Kraki mozaik v (O Dutovlje) predstavitev domae obrti in fotografij, kjer smo se lani drutva VEZI predstavili s promocijo izdelkov, ki nastajajo v okviru Programa SONNI TOBOGAN-MREA KREATIVNIH DELAVNIC. Kreativne delavnice potekajo v programu Mrea dnevnih centrov, ki omogoa ljudem s teavami v duevnem zdravju monosti za vkljuitev v aktivnosti ter viji nivo kvalitete njihovega ivljenja in socialne vkljuenosti. Bistvenega pomena je, da se posameznik znotraj skupnosti pouti varnega, da mu ta omogoa zadovoljevanje svojih potreb in da ga sprejme medse. Na drugi strani pa se odvija sodelovanje v smeri promocije duevnega zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire javnosti, kar je del socialne preventive. Karmen Margarit in obiskovalci DC torje Avtor fotografij: Karmen Margarit 62 Predstavitvena stojnica Drutva VEZI na razstavi Kraki mozaik v (O Dutovlje)
65. 65. 63 e etrto leto zapored nam je Turistino informacijski center tanjel omogoil sodelovanje na prazniku vakega zavetnika Sv. Roka v Nabreini, slikoviti italijanski vasi, ki je od Trsta oddaljena priblino 15 km. Ob tem prazniku se krajevna slovenska in italijanska zdruenja ter obinska uprava zberejo in priredijo ve dni trajajoe kulturno praznovanje pod naslovom Okusi tradicije, ki vkljuuje kulinarino ponudbo, pokuino vin in zabavni program. To je praznik, ko trg v Nabreini postane center tradicionalnega okolikega dogajanja in del tega smo bili tudi mi. lani Drutva VEZI smo na omenjenem prazniku v Nabreini prieli postavljati stojnico e ob 17h popoldne. Predstavljali smo izdelke, ki nastajajo v programu Sonni tobogan- mrea kreativnih delavnic, ki ga izvajajo dnevni centri v tanjelu, torjah in Ilirski Bistrici. Ker je z vidika kakovosti ivljenja posameznikov in drube dan danes promocija duevnega zdravja nujno potrebna, smo na to skuali opozoriti obiskovalce tudi mi. Tako smo jim delili kamenke z destigmaticijskimi mislimi ter informacijsko gradivo in se na taken nain skuali im bolje predstaviti naim sosedom, ki nae organizacije e ne poznajo. Ugotovili smo, da je med ljudmi e vedno prisotna precejnja nevednost, pa tudi neosveenost o pomenu duevnega zdravja za kakovostno delovanje drube na vseh ivljenjskih ravneh. Kljub temu smo bili s predstavitvijo na stojnici zadovoljni. Mimoidoe je naa stojnica pritegnila z raznovrstnimi in raznobarvnimi izdelki, prav tako tudi z veselim vzdujem, polnem humorja, ki je vladalo med lani drutva. Domov smo se vraali v poznih veernih urah, polni lepih vtisov z eljo, da se v Nabreini naslednje leto ponovno predstavimo. Za sodelovanje se iskreno zahvaljujemo Turistino - informacijskem centru tanjel in vsem, ki so nam omogoili sodelovanje na prazniku. Barbara Uljan, dipl.soc.del. Avtorji fotografij: Sergio Popovi, Barbara Uljan PROMOCIJSKA STOJNICA DRUTVA VEZI NA PRAZNIKU SV. ROKA V NABREINI
66. 66. 64 Promocija nevladnih organizacij in njihovih dejavnosti je bistvenega pomena za delovanje in krepitev njihove prepoznavnosti v iri skupnosti. Vsekakor smo v Drutvu VEZI tovrstnih promocijskih predstavitev zelo veseli, saj prav sodelovanje s skupnostjo omogoa uporabnikom s slabe razvito socialno mreo pogoje za veje socialno vkljuevanje in viji nivo kvalitete njihovega ivljenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duevnega zdravja, destigmatizacije duevne bolezni ter ozaveanja ire javnosti, kar je del socialne preventive.
67. 67. 65 PRAZNOVANJE 700 - LETNICE PRVEGA POIMENOVANJA VASI TORJE Po navadi imajo svojo zgodovino dokumentirano veja mesta, za raziskovanje preteklosti manjih krajev pa ni zanimanja. torje imajo to sreo, da se za take stvari zanima mlad vaan Matev Hreak, ki poleg zgodovinskih podatkov kraja zbira tudi raznovrstno odrabljeno vojako opremo in ima tako e kar pravcati mali vojaki muzej. Pri svojem delu je naletel na podatek, da so bile torje omenjene e leta 1312 pod imenom Xetoriano [etoriano], starost vasi same pa je gotovo precej vija. Tako smo se v krajevni skupnosti odloili, da to zanimivo odkritje v okviru Festivala Kras obeleimo s prireditvijo, imenovano 700-letnica prvega poimenovanja vasi torje. V dobri dve uri trajajoem kulturnem programu, ki ga je sestavil in reiral Bojan Podgorek, so bile predstavljene torje, kakrne so sedaj in kakrne so bile skozi razlina obdobja v preteklosti. Iz zadnjega asa so bili predstavljeni naa agrarna skupnost, krajevna organizacija Borcev za vrednote NOB, balinarski klub in lovska druina, prizori iz preteklosti pa so zajemali prigode in anekdote, ki so se ohranile v starih asopisih ali z ustnim izroilom. Za domaine je bila to vsekakor zanimiva preglednica zgodovine njihovega kraja. V programu so sodelovali Kulturno in portno drutvo ator (gledalika skupina Kraki komedijanti, plesna skupina torovke in posamezni lani) ter harmonikarji Krake harmonike. Poseben ar prireditvi je dala tudi Stojanova konjska vprega z zapravljivkom, ki je po ulicah Majcnov in torij prevaala vaanke in vaane v domaih narodnih noah, ki so jih izdelali sami po originalnih vzorcih. Pohvaliti je treba tudi Iztoka iberno, ki je poskrbel za brezhibno ozvoenje te prireditve na prostem. Ob koncu kulturnega programa je zapel e vaki kvintet, ki se je formiral prav za to prilonost, da zapoje staro torsko pesem, katere bes