naš list, 22. številka

glasilo skupine

šte

vil

ka

22

- j

uli

j 2

01

5

Dnevi odprtih vrat 2015 Kako spremljamo in obvladujemo

vplive na naše okolje

GLASILO SKUPINE SALONIT

POSLOVNO 2Pozitivno poslovanje delniške družbe Salonit Anhovo v letu 2014 2

UREDNIŠTVOPeter Korenjak – področje kadrov in splošnih zadev, odgovorni urednikdr. Tanja Ljubič Mlakar – tehnično področje, članicaLucija Melink – področje prodaje, financ, ekonomike in informatike, članicaJelka Usico – tehnična urednica

DOPISNI ČLANIIgor Jakopič – Inde, Salonit Anhovo, d.o.o.Milojka Leban – Salinvest, d.o.o.Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o.Nadja Kralj – Rokava, d.o.o.Tiziana Grandelis - Friulana Calcestruzzi, S.p.A.Lojzka Reščič - Slocem, GIZ

FOTOGRAFIJE:Foto arhiv družb v skupini SalonitOdbojkarski klub Salonit Anhovo: Borut Jurca

DOGODKI 6Dnevi odprtih vrat 2015 6

NEKOČ IN DANES 19Srečanje upokojencev in zaposlenih v razvoju in kontroli 19

ŠPORT IN PROSTI ČAS 20Mi pa tečemo 20

Obisk ministrice za okolje in prostor 10

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, 14VARNOST IN ZDRAVJENov cement za masivne betone 14

OBLIKOVANJEJelka Usico - Salonit Anhovo, d.d.

IZDAJATELJSalonit Anhovo, d.d.E: [email protected]

PRELOM STRANI IN TISKGrafika Soča, d.o.o.

NAKLADA 2500 izvodov

Glasilo je brezplačno in ni namenjeno prodaji. Publikacija se uvršča v 6. točko Priloge I ZDDV-1.

SALONIT ANHOVO, gradbeni materiali, d.d.Anhovo 1, 5210 Deskle

T: 05/ 39 21 000, F: 05/ 39 21 700E: [email protected]

INDE, Salonit Anhovo, d.o.o.Anhovo 83, 5210 Deskle


Salonit Anhovo, KAMNOLOMI, d.o.o.Anhovo 1, 5210 Deskle


SALINVEST, d.o.o.Anhovo 1, 5210 Deskle


ROKAVA, d.o.o.Dekani 3/c, 6271 Dekani


FRIULANA CALCESTRUZZI, S.p.A.Via Morelli 14, 34170 Gorizia, Italija

T: +39 0481 32 948, F: +39 0481 32 949E: [email protected]

Drage sodelavke in sodelavci, spoštovane bralke in bralci glasila skupine Salonit,

z novo številko Našega lista smo imeli v resnici težave – na kakšen način na omejenem prostoru predstaviti množico dogodkov letošnjih prvih šestih mesecev. Naš list tako prinaša prijetno in zanimivo poletno branje, ki ste ga vsi sodelavci pomagali ustvariti. Za to se vam zahvaljujem in nam vsem skupaj želim prijetne zaslužene počitnice.

Po obdobju prestrukturiranja smo v letu 2014 ponovno poslovali z dobičkom. To občutimo tudi pri vzdušju v podjetju, saj nam dobri poslovni rezultati omogočajo ustvarjanje novih razvojnih rešitev in vlaganj. Pozitivne odzive na naše uspešno poslovanje čutimo tudi pri poslovnih partnerjih, predvsem pa pri bankah, pri katerih smo

dosegli precej boljše bonitetne ocene kot v predhodnem obdobju.

S stabilizacijo poslovanja smo ustvarili tudi priložnost za krepitev naše ekipe - predvsem z mlajšimi, pa tudi visoko usposobljenimi zaposlenimi. V šolskem letu 2015/2016 ponovno razpisujemo kadrovske štipendije in s tem ponujamo možnost mladim iz lokalnega okolja, da se izšolajo za tehnične poklice in jim v skupini Salonit lahko omogočimo zaposlitev in razvoj kariere.

Pozitivni poslovni rezultati nam končno omogočajo tudi ureditve okolja v podjetju in okolici. Začeli smo z zamenjavo azbestne kritine na objektih v cementarni, prenovili smo transportni trak za transport surovin iz kamnoloma v cementarno. Postopoma bodo sledili tudi drugi objekti, ki jim bomo z zamenjavo kritin dali lepšo podobo - predvsem pa bomo s tem zmanjšali prisotnost azbestnih izdelkov v okolici. Na novo smo uredili tudi notranji promet v območju podjetja in s tem pripomogli k večji varnosti vseh udeležencev.

V prvi polovici leta 2015 smo na poslovnem področju zabeležili ponovno rast prodaje tako cementa kot klinkerja. Žal vse ne gre po načrtih - zaradi nestabilnih političnih razmer smo ustavili prodajo cementa v Libijo in zaenkrat ne kaže, da bi prodajo lahko v kratkem obnovili.

Tudi v medijih lahko spremljamo, da so vse družbe skupine Salonit aktivne ter da se trudijo za strokovno izvajanje storitev znotraj skupine ter na trgu. V skupini smo bogatejši za kar nekaj certifikatov, ki potrjujejo, da so procesi in izdelki iz skupine Salonit vredni zaupanja. Naši strokovnjaki so s predstavitvami našega dela in razvojnih rešitev sodelovali na pomembnih strokovnih srečanjih v Sloveniji in tujini.

Odprta vrata Salonita Anhovo so v letošnjem letu sprejela veliko obiskovalcev, ki so se seznanili z našo dejavnostjo. Med pomembnejšimi velja omeniti tudi obisk Ministrice za okolje Irene Majcen z njeno ekipo ter generalnega direktorja Agencije RS za okolje Joška Kneza. Ogledali so si našo proizvodnjo in nas v razgovorih potrdili v prepričanju, da smo na pravi poti tudi glede obvladovanja naših vplivov na okolje.

Želel bi se zahvaliti skupini, ki je pripravila Dneve odprtih vrat Salonita Anhovo. Tako smo mnogim zaposlenim in krajanom omogočili, da so nam neposredno postavili vprašanja, nekateri pa so naše procese tudi prvič od bližje spoznali. Odzivi so bili izjemno pozitivni, dneve odprtih vrat bomo, tudi z drugimi vodilnimi temami, organizirali tudi v bodoče.

Zahvala je namenjena tudi vsakemu od vas - prispevali ste kot odgovorni zaposleni k skupnemu rezultatu. Uživajte počitnice.

Predsednik upraveJulijan Fortunat

UVODNIK

1Naš list22/2015

2 Naš list22/2015

POSLOVNO

Pozitivno poslovanje delniške družbe Salonit Anhovo v letu 2014

V letu 2014 so se na slovenskem trgu cementa prvič po petih zaporednih letih upadanja gradbene aktivnosti pokazali znaki okrevanja. Na medletni ravni je bila vrednost opravljenih gradbenih del v prvi polovici leta 2014 tudi do 40 odstotkov višja kot v enakih mesecih leta 2013. V drugem polletju se je ta vrednost pričela zmanjševati, vendar je bila še vedno pozi-tivna. Podatki, zbrani s strani statističnega urada, kažejo, da je negativna vrednost opravljenih gradbenih del še vedno pri-sotna na področju gradnje stanovanjskih stavb – ta je bila v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 za 24 odstotkov nižja. Glede na povprečje v letu 2010 je vrednost grad-benih del v letu 2014 še vedno nižja za 33 odstotkov, kar nakazuje na globok padec gradbeništva in hkrati tudi opozarja, da bo za ponovno rast gradbeništva potrebno dolgotrajno okrevanje.

V Salonitu Anhovo smo po letih prestruk-turiranja v letu 2014 ponovno dosegli pozitivne poslovne rezultate. Velik uspeh je, da smo v enem samem letu za več kot 15 milijonov evrov zmanjšali neto zadol-ženost pri bankah. S tem smo si močno izboljšali bonitetno oceno, kar nam daje dobro osnovo za nadaljnji razvoj podjetja in skupine. Iz naslova prodaje cementa in klinkerja smo v primerjavi z letom 2013

Uprava – Salonit Anhovo

povečali prihodke za kar 14 odstotkov. Ob tem smo približno polovico prihodkov ustvarili na domačem trgu, drugo polovico pa z delovanjem v tujini, kar potrjuje konku-renčnost naše cementarne ter uspešnost strateške povezave z družbo Buzzi Unicem S.p.A. Celotna prodana količina cementa, tako na domačem trgu kot v tujini, je v letu 2014 znaša okoli 450.000 ton, poleg tega pa smo prodali še okoli 350.000 ton klinkerja. Glavna tuja tržišča za prodajo cementa v letu 2014 sta bili sosednji Italija in Hrvaška ter prekomorski izvoz za Libijo. Zavedati pa se moramo, da je količinska prodaja na domačem trgu še vedno za 30 odstotkov nižja od desetletnega povpre-čja. Kljub temu smo zaradi vzajemnega in vzornega truda vseh zaposlenih v letu 2014 dosegli dobiček, ki je znašal približno milijon evrov.

Pričakovanja za leto 2015Navkljub izzivom iz poslovnega okolja – omeniti velja dokaj negotove makro-ekonomske razmere v sosednji Italiji in politično nestabilnost v Libiji – želimo tudi v letu 2015 nadaljevati pot rasti in skladno z začrtanimi cilji poslovno leto zaključiti še uspešneje. Spodbudni so dosežki v prvem četrtletju 2015, se pa zavedamo, da bomo morali vsi skupaj vložiti še ogromno priza-devanj za uresničitev naših ambicioznih

gospodarskih načrtov. Za ohranitev pozicije med 10 odstotkov najboljših evropskih cementarn in stabilno, še bolj ekološko ter trajnostno proizvodnjo bomo v letošnjem letu pričeli z novim inve-sticijskim ciklusom. Letos sta načrtovani dve naložbi v vrednosti 11 milijonov evrov, v prihodnjih letih namenjamo za nadaljnjo nadgradnjo in avtomatizacijo proizvodnih procesov dodatnih 14 milijonov evrov. To je ključni izziv, saj sodi med največje v Sloveniji in bo zagotavljal ohranitev konku-renčne prednosti na dolgi rok. Hkrati bodo te investicije poskrbele tudi za ekološko še bolj sprejemljivo proizvodnjo.

Največjo pozornost posvečamo našim kupcem in njihovim potrebam. Stremimo k sodelovanju pri vseh večjih projektih na slovenskem trgu kot tudi iskanju novih prodajnih poti in kupcev izven Slovenije. Trenutno smo z novim cementom vključeni v projekt izgradnje hidroelektrarne Brežice. Zaradi potreb trga razvijamo nove tipe cementov s ciljem, da se v največji meri prilagajamo zahtevam naših kupcev in tako še povečamo prodajo naših proizvodov.

Prepričani smo, da bomo s trdim delom dosegli zastavljene cilje za leto 2015 in utrdili položaj naše družbe.

568 629 765 761

652 468

381 385 296 307

67 115

153 223

91

85 118 103

100 144

59 21

42 140 176 256

353

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014

Pregled prodaje cementa in klinkerja v obdobju 2005-‐2014 v @soč tonah

Cement-‐ Slovenija Cement-‐ IZVOZ Klinker

POSLOVNO

3Naš list22/2015

Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Salonit Anhovo razpisuje kadrovske štipendije

Družba Salonit Anhovo je v študijskem letu 2014/2015 po desetletju ponovno razpisa-la 9 kadrovskih štipendij, vse s tehničnega področja. Podelili smo 6 štipendij dijakom in študentom iz občine Kanal ob Soči.

Skupina Salonit se bo v naslednjem de-setletnem obdobju spoprijela z menjavo generacije zaposlenih.

Ena glavnih nalog pri menjavi generaci-je je pravočasno pridobiti in zagotoviti kompetentne kandidate za zaposlitev. Pri iskanju in selekciji kadrov si želimo priložnost ponuditi predvsem mladim iz lokalnega okolja.

V študijskem letu 2015/2016 bomo raz-pisali sledeče štipendije:

Poklic / Ravensmer izobraževanja izobrazbeOblikovalec kovin 4Strojništvo 5Elektro 5Strojništvo 6/2 (UNI)Računalništvo in informatika 6/2 (UNI)

Strojništvo 7 (UNI)

Štipendije bomo tudi letos razpisali v so-delovanju s Posoškim razvojnim centrom,

kot nosilcem Regijske štipendijske sheme za Goriško statistično regijo.Vloga za štipendijo z navodili za prijavo bo objavljena predvidoma septembra 2015 na spletni strani Posoškega razvojnega centra (www.prc.si), informacijo o objavi razpisa pa smo objavili tudi na naši spletni strani www.salonit.si.

Zainteresirane kandidate, ki želite svojo karierno pot pričeti v skupini Salonit, po-zivamo, da že danes oddate informativno vlogo za štipendijo na naslov Salonit An-hovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle ali na e-pošto: [email protected].

Uspešna pridobitev certifikatov o kontroli proizvodnje pri izdelavi jeklenih gradbenih konstrukcij po SIST EN 1090-1

Osnovni dejavnosti podjetja Salinvest, d.o.o., sta strojna in gradbena dejavnost. Najpomembnejša je strojna dejavnost, zno-traj katere nudimo storitve strojne obdelave, raznih ključavničarskih del, izdelave strojno tehnološke opreme in njihovih rezervnih delov, strojnih inštalacij, vzdrževalnih del ter nenazadnje izdelave in montaže jeklenih gradbenih konstrukcij.

In prav na področju jeklenih in aluminijastih gradbenih konstrukcij se je s 1. 7. 2014 zakonodaja močno spremenila. Vsaka taka konstrukcija, pa naj bo to nadstrešnica, pro-izvodna hala ali element jeklene konstrukci-je, mora imeti t.i. oznako CE. To so zahteve »Uredbe o gradbenih proizvodih« (CPR), ki

Oton Bratuž, Mitja Pirih – Salinvest

določa zahteve za izdelavo in trženje grad-benih proizvodov v Sloveniji in seveda tudi v ostalih članicah Evropske unije.

Da pa lahko proizvajalec pritrdi na kon-strukcijo oznako CE, mora izpolniti neka-tere zahteve, pri čemer velja še posebej izpostaviti naslednje:- proizvajalec mora imeti certificirano notranjo kontrolo proizvodnje, skladno z zahtevami SIST EN 1090-1,

- proizvajalec mora konstrukcijo izdelati skladno s projektno dokumentacijo ter skladno z zahtevami SIST EN 1090-2 v primeru jeklenih konstrukcij, oziroma SIST EN 1090-3 za aluminijaste konstrukcije,

- proizvajalec mora izdati izjavo o lastnostih.

Standard daje predvsem velik poudarek ustreznosti in sledljivosti osnovnih in do-danih materialov, varjenju ter antikorozijski zaščiti. Potrebno je zagotavljati medfazno in končno kontrolo ter v končni fazi tudi zagotoviti ustrezno montažo.

V podjetju Salinvest, d.o.o., smo v marcu 2015 uspešno osvojili standard EN 1090-1-2-3, s čimer lahko zagotavljamo izvedbo celovitih jeklenih konstrukcij, kar je zelo pomemben podatek za pridobivanje no-vih projektov, istočasno pa zaposlenim predstavlja dodatno odgovornost in izziv.

Lojzka Reščič – Slocem, Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi

Pridobili smo certifikate za kamen

V naših treh kamnolomih Anhovo, Solkan in Črnotiče proizvajamo agregate, ki se upora-bljajo za različne namene: betone, asfalte, malte, grede železniških prog, nevezane in hidravlično vezane materiale za uporabo v

inženirskih objektih, za gradnjo cest ter kot kamen za obloge pri vodnih zgradbah in drugih gradbenih delih. Največji nabor pro-izvodov za različne namene ima kamnolom Črnotiče. Agregati so ravno tako gradbeni

proizvod kot npr. cement, saj se vgrajujejo v konstrukcijske elemente, zato je vse strogo predpisano s standardi. Standardi so har-monizirani, kar pomeni, da so usklajeni v Evropi ter v skladu z regulativo o gradbenih

4 Naš list22/2015

POSLOVNO

proizvodih obvezni za uporabo. Za vsak namen uporabe agregatov imamo poseben evropski standard. Ti standardi nam predpisujejo vse zahteve za obvladovanje proizvodnje, poleg tega pa še kakovostne zahteve za proizvode in metode ter pogostost preiskav, pa tudi kako moramo proizvode označevati oz. kako moramo informacije o proizvodih posredovati kupcem. To poteka z izjavami o lastnostih ter s CE informacijami, ki spremljajo na dobavnici vsako dobavo.

Proizvodnjo agregatov za ostale namene upo-rabe imamo certificirano že več let, v lanskem letu pa smo se lotili največjega zalogaja, to je preiskav kamnov za različne uporabe, z name-

nom da jih vključimo v certifikat o skladnosti tovarniške kontrole proizvodnje. Certifikate nam izdajata dva notificirana certifikacijska organa, ZAG (Zavod za gradbeništvo Slovenije) in IGMAT (Inštitut za gradbene materiale).

Standard SIST EN 13383-1 Kamen za oblo-ge pri vodnih zgradbah in drugih gradbenih delih dopušča možnost proizvodnje kamnov

različnih dimenzij. Mi smo se v vseh treh ka-mnolomih odločili za dve najbolj uporabljani frakciji. Prvi proizvod je kamen, ki se uporablja za zidanje zidov, zaradi manjših dimenzij mu rečemo lažji kamen z oznako LMA5/40, (šte-vilki pomenita težo kamnov od 5 do 40kg, L pomeni lažji). Drugi proizvod pa so večji kamni, ki se uporabljajo največ za utrjevanje brežin rek in potokov ali za podporne zidove ob ce-stah. Odločili smo se za dimenzijo od 400 do 1500kg, zato imajo oznako HMA400/1500 (H pomeni težji). Prej omenjeni standard nam nalaga dokaj zahtevne preiskave predvsem glede tehtanja in merjenja dimenzij velikih kamnov, ampak vse smo uspešno izvedli in uspeli pridobiti ustrezne certifikate.

Tehtanje kamnov

Deponija kamnov LMA5/40

Merjenje kamnovNaši kamni so lepi in krasijo marsikatero dvorišče ali brežino

Milojka Leban - Salinvest

Sanacija z azbestcementno kritino prekritih objektov v Salonitu Anhovo

Družba Salinvest je marca pričela s projek-tom zamenjave azbestne kritine in fasade na transportnih trakovih ter mlinici surovin. Prva faza zamenjave fasade in kritine v dolžini 140 metrov od skladiščne hale v kamnolomu do presipne postaje je že zaključena. Projekt je zajemal odstranitev 1.400 m2 azbest-cementnih plošč ter izvedbo nove obloge iz vlaknocementnih valovitih Esal plošč ter prosojnih dvoslojnih polikarbonatnih plošč. Prva faza projekta je bila izredno zahtevna, saj so dela potekala nad reko Sočo in državno cesto s polovično zaporo ceste.Druga faza projekta se nadaljuje v mesecu septembru, ko bo na vrsti zamenjava fasade in kritine 320 metrov dolgega transporterja od presipne postaje do mlinice surovin ter nato še zamenjava fasade na mlinici surovin.Zamenjava fasade in kritine na transportnih

trakovih in mlinici surovin so prvi koraki obširnega sanacijskega projekta zamenjave oziroma odstranitve azbestcementne kritine v industrijskem kompleksu Salonit Anhovo s

ciljem, da uredimo izgled industrijskega kom-pleksa, predvsem pa da na strokoven način odstranimo azbestcement iz našega okolja.

POSLOVNO

5Naš list22/2015

Igor Jakopič – Inde, Salonit Anhovo

Urejanje okolice v Občini Kanal ob Soči in v kompleksu Salonit Anhovo

Družba Inde, Salonit Anhovo, d.o.o., po-nujamo svoje storitve ne samo podjetjem znotraj skupine, ampak tudi zunanjim naročnikom. Te storitve so zelo raznolike, od čiščenja, pranja in likanja do urejanja okolice. Tako že vrsto let sodelujemo z Občino Kanal ob Soči in s krajevnimi sku-pnostmi v občini. Naše delo na področju urejanja okolja obsega čiščenje jaškov, kanalov, cestišč, košnjo trave, urejanje

gredic, vzdrževanje pokopališč in drugo. Ravno v tem letnem času pa je naš obseg dela največji in razgiban, saj je narava v polnem razcvetu. Tudi v bodoče se bomo skupaj s krajani občine trudili, da bomo vsi skupaj živeli v lepem okolju.

Naše pomembno poslanstvo je tudi skrb za urejeno in čisto okolje v družbi Salonit Anhovo. Posebno pozornost namenjamo

strojnemu čiščenju zunanjih površin, zla-sti na področjih rotacijske peči in mlinov, ter na tak način preprečujemo povečanje prašenja v okolico. Trudimo se, da poleg urejanja prostora v in okoli proizvodnih obratov skrbimo tudi za zelenice in cve-tlične gredice znotraj tovarne in tako prispevamo k celotnemu lepšemu videzu družbe Salonit Anhovo.

Urejanje gredic Čiščenje cestišč s pometačem Pometač pod rotacijsko pečjo

Mitja Šuligoj – Salonit Anhovo, Kamnolomi

Zagon asfaltne baze v kamnolomu Črnotiče

Na lokaciji kamnoloma Črnotiče sta bila v letu 2014 uspešno izvedena postavitev in zagon; 12. decembra pa tudi otvoritev asfaltne baze. Prvi pogovori med družbama Salonit Anhovo, Kamnolomi in Asfalti Ptuj so se pričeli že sredi leta 2012.

Investitor Asfalti Ptuj je v sodelovanju s fran-coskim podjetjem COLAS z 1,9 MIO evrov vrednim postrojenjem odprl 4 nova delovna mesta. V letošnjem letu načrtujejo do 12 dodatnih zaposlitev. Do konca leta 2017 nameravajo doseči proizvodnjo 80.000 ton asfaltnih zmesi. Poleg klasičnih oblik lahko ta tovarna proizvaja tudi reciklirane in barvne asfaltne zmesi.

S tem se odpira možnost prodaje dodatnih količin kamenih agregatov kamnoloma Črno-tiče v obalno-kraški regiji in v hrvaški Istri.

Otvoritve se je udeležil tudi župan Boris Popovič, ki je povedal, da je za nepresta-no razvijajočo se Mestno občino Koper to velika pridobitev. Veseli ga tudi dejstvo, da je v teh krajih ponovno prišlo do investicije

francoskega podjetja. Sodelovanje med podjetjema COLAS in Asfalti Ptuj opisuje kot zgodbo o uspehu tudi veleposlanik Republike Francije Pierre Francois Mourier.

6 Naš list22/2015

DOGODKI

Mateja Čubej, Lucija Melink – Salonit Anhovo

Dnevi odprtih vrat 2015: Kako spremljamo in obvladujemo vplive na naše okolje

Ker smo obravnavano tematiko želeli pred-staviti tudi zaposlenim, smo z aktivnostmi projekta začeli nekoliko prej, v tednu, ko obeležujemo 22. april, dan zemlje. Povabili smo zaposlene celotne skupine Salonit. Namen Dneva odprtih vrat je bil vsem

udeležencem prikazati načine spremljanja meritev vplivov na okolje in jih seznaniti z njihovimi rezultati.

Vsako skupino obiskovalcev je najprej poz-dravil predsednik uprave Julijan Fortunat,

temu je nato sledilo uvodno predavanje, kjer so bili v strjeni obliki predstavljena goriva, ki jih v cementarni uporabljamo ter meritve emisij, imisij, tresljajev in hrupa. Opremljeni z ustrezno varovalno opremo so se po predavanju obiskovalci v manjših

V Salonitu Anhovo smo ponovno organizirali Dneve odprtih vrat, tokrat s poudarkom na spremljanju in obvladovanju okoljskih vplivov. Dogodek, namenjen predvsem širši lokalni skupnosti, je potekal 8. in 9. maja in je privabil okoli 200 obiskovalcev.

Skupinska slika članov Odbojkarskega kluba Salonit Anhovo

Starodobniki pred rotacijsko pečjo

Transportni trak za dozacijo gumSkupinska slika članov Avto moto društva Tolmin – sekcija Avto Kareta

DOGODKI

7Naš list22/2015

Skupinska slika članov medgeneracijskega centra »Pri Tinci« iz Deskel

Ogled silosa mulja iz čistilnih naprav in kostne moke

Ogled dozacije 2D goriva

Komandni pult

Ogled izvajanja trajnih meritev emisij v merilni sobi

Prikaz izvajanja merjenja imisij

V laboratoriju

skupinah in pod vodstvom vodičev odpravili na ogled cementarne ter si v živo ogledali potek meritev in doziranje goriv. Terenski ogled je potekal v naslednjem zaporedju: začelo se je na mestu, kjer stojita silosa kostne moke in mulja iz čistilnih naprav ter mlin premoga in petrol koksa. Nato smo si ogledali dozacijo 2D goriva in se sprehodili mimo rotacijske peči do odprtega skladišča gum in transportnega traku, po katerem se dozirajo odpadne gume v kurišče (hot disk) na izmenjevalniku toplote. Pot smo nadaljevali do merilnega prostora pod dimnikom, kjer se izvajajo trajne meritve emisij dušikovih oksidov, totalnega or-ganskega ogljika, ogljikovega monoksida, žveplovega dioksida, kisika, prahu, pretoka in temperature. Rezultate meritev smo si kasneje lahko ogledali na emisijskem ra-čunalniku na komandnem pultu, od koder se vodi in nadzoruje celoten proizvodni proces. Prikazujejo se trenutne, polurne in dnevne meritve emisij, ki operaterjem služijo tako za vodenje procesa kot tudi za nadzor nad tem, kaj zapušča dimnik. Na travniku pred upravno stavbo so bile predstavljene še meritve imisij (respirabilni prah PM

10). V okviru zadnje točke ogleda

smo razkazali prostore laboratorija, kjer se izvajajo analize goriv in vseh ostalih materialov.

Med ogledom se je večina obiskovalcev povzpela tudi na izmenjevalnik toplote, od koder se razprostira lep razgled na okoliške

8 Naš list22/2015

DOGODKI

Magda Gabrijel-čič, občanka: »Celotna orga-nizacija Dneva odprtih vrat mi je bila všeč – tako sama predsta-vitev kot tudi kasnejši ogled. Vse je bilo razlo-

ženo 'po domače' oziroma na razumljiv način. Vseeno pa moram reči, da sem zaradi negativnih izkušenj (azbestoza) iz preteklosti glede predstavljenih meritev

in glede uporabe alternativnih goriv še vedno skeptična.«

Bojan Bužinel, p red sednik ZSSS: »Dan od-prtih vrat - tudi za zaposlene, to se mi je takoj zde-la dobra ideja. Predvsem zaradi tega, ker večina zaposlenih obi-

čajno nima možnosti podrobneje spoznati

proizvodnje in nanjo vezanih postopkov. Tudi sama izvedba dneva je bila pravilno zastavljena, najprej splošna predstavitev z možnostjo postavljanja vprašanj, nato ogled na terenu.

Glavna tema dneva, »Spremljanje in obvla-dovanje naših vplivov na okolje«, pa je v zadnjem času sploh ena pomembnejših. Še posebej, ker se stalno sprašujemo, kako proizvodnja vpliva na naše delovno okolje in na okolico tovarne. Predvsem iz vidika uporabe raznih goriv, ki imajo v javnosti negativen sloves. Pot do pravih

Izjave udeležencev Dneva odprtih vrat

Skupina zaposlenih

Utrujeni vodiči

vasi, hribe v ozadju, bližnji kamnolom in celoten industrijski kompleks.

Dneva odprtih vrat se je udeležilo več interesnih skupin in posameznikov, veseli nas, da je bilo med njimi tudi veliko mladih. Obiskali so nas predstavniki krajevnih skupnosti Kanal in Deskle, člani Avto moto društva Tolmin – sekcija Avto Kareta, ki so se na ogled pripeljali prav s svojimi starodobnimi vozili, člani Odbojkarskega kluba Salonit Anhovo, naši štipendisti in člani različnih društev. Obiskala pa nas je tudi skupina krajanov v sklopu svojih rednih tedenskih aktivnosti v medgeneracijskem centru »Pri Tinci« v Desklah.

Z dogodkom Dan odprtih vrat 2015 smo želeli na jasen in razumljiv način predsta-viti, kako v naši družbi vplive na okolje nadzorujemo in obvladujemo, ter se s prikazanimi postopki merjenj in rezultati približati vsakemu posamezniku. Upamo, da smo razblinili marsikatere dvome, od-govorili na pereča vprašanja, razjasnili prej nepoznane zadeve. V kolikor še ostajajo odprta vprašanja, nas lahko kontaktirate na našo e-pošto [email protected], vsekakor vam bomo odgovorili Odgovore na najpogo-stejša aktualna vprašanja predstavljamo tudi na naši spletni strani.

DOGODKI

9Naš list22/2015

ne moramo biti seznanjeni, kaj se v naši okolici dogaja, saj je še vedno prisotna skepsa v zvezi z azbestom.

Meritvam, ki jih Salonit Anhovo ter poo-blaščene institucije izvajajo, verjamemo. Dejstvo je, da pred leti nisi mogel jesti solate z vrta, saj je bila prekrita s prahom, danes pa teh težav nimamo. Rad bi pohva-lil vodstvo družbe in ekipo Salonit Anhovo, da se je angažirala ter odprto predstavila situacijo. Posebej smo zadovoljni z name-ravano postavitvijo on-line prikazovalnikov meritev v Desklah in Kanalu.«

mag. Jože Star-žišar, dolgoletni vodja kontrole v Salonitu An-hovo: »Pred 40 leti sem prišel v Salonit iz železar-ne Jesenice, ki je bila takrat tehno-loško bistveno

bolj napredna kot cementarna, sedaj pa ugotavljam, da je situacija obrnjena in zelo me veseli, da je Salonit dosegel tak razvoj.«

Nina Mencin, ob-čanka: »Odlično organiziran dan odprtih vrat! Zelo prijazni in gosto-ljubni uslužbenci, mogočnost kom-pleksa, vrhunska tehnologija, orga-

niziranost delovnega okolja... impresivno! Super dopoldan, res!«

Peter Česnik, obiskovalec iz Ljubljane: »Zrak, ki ga danes diha-mo izven te doli-ne, ni nič boljši kot zrak, ki ga dihamo v Soški dolini. Kot leta-lec, ki letim na

12.000 metrih in gledam Evropo takole na dlani, vidim žvepleno rumeno odejo čez celotni evropski kontinent. Če grem na vrh Triglava, so dnevi, ko se to lahko opazi. Tu v dolini Soče tega problema ne vidim. Problem so ljudje, ki so zboleli in še umirajo za boleznimi, povezanimi z azbestom; tem mora država pomagati, ker to je poklicna bolezen. Kot sem se-znanjen, to v sodelovanju s Salonitom Anhovo tudi poteka.

Celotna predstavitev je bila podprta z veliko dokumentacije, do neke mere statistično težke za amaterja. Ampak če si malo sproščen, vidiš, kaj je zeleno, kaj ni zeleno… In tukaj, ta predstavitev je prikazala evropsko povprečje desetih najboljših cementarskih objektov v Evropi. In da smo v samem vrhu te industrije. Dan odprtih vrat je meni odprl oči. Danes vidim, da je cementarna v Anhovem moderna cementarna.«

odgovorov pa ni vedno enostavna. To je področje, ki se mu moramo še posebej pazljivo posvečati.

Glede na odziv zaposlenih se mi zdi smi-selno, da bi tudi v prihodnje organizirali podobne dneve odprtih vrat. Informacij ni nikoli preveč, glavna tema pa bi bila lahko druga.«

Branko Paravan, predsednik SD Salonit Anhovo, d.d., in predse-dnik sindikata KNSS: »Glede na to, da se že dlje časa med zapo-slenimi v druž-bi poraja veliko

vprašanj, povezanih z ekologijo, je bil v ta namen organiziran Dan odprtih vrat 2015 na temo Kako spremljamo in obvladujemo vplive na okolje, ki naj bi podal večino odgovorov na naše dileme in pomisleke. Samo prepričanje, da skušamo po svojih najboljših močeh doprinesti skrbi okolju, tako individualno kot družba v celoti, lahko prevaga negativne pomisleke, ki so posledica preteklosti, in nam odpre nove možnosti pri zaposlovanju novih sodelav-cev ter prispeva k boljši klimi v lokalni skupnosti. Čaka pa nas vsekakor še ogro-mno dela, da tej dolini povrnemo videz in uredimo okolje, najprej znotraj družbe nato še navzven, v lokalni skupnosti. Menim, da je bil Dan odprtih vrat 2015 uspešen, da so sodelavci strokovnih služb pripravili izčrpno poročilo o potrebnih informacijah, ki bodo v prihodnje podkrepljene še z obljubljenimi rednimi objavami na spletu in intranetu, kar bo obvladovanje vplivov še podkrepilo.«

Milan Kodelja, upokojenec iz Deskel: »Orga-nizacija Dneva odprtih vrat je pravi način, da se občanom pred-stavi procese cementarne ter kako le-ti vplivajo

na okolje. Prebivalci iz okolice cementar-

10 Naš list21/2015

DOGODKI

dr. Tanja Ljubič Mlakar, Milko Rutar – Salonit Anhovo

Obisk specializantov: varstvo in zdravje delavcev

V maju je Salonit Anhovo obiskala skupina enajstih specializantov pod vodstvom prof. dr. Metode Dodič Fikfak in Tanje Urdih Lazar s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana.

Njihov glavni namen je bil, da si ogledajo sistem varnosti in zdravja pri delu (BS OHSAS 18001) ter na terenu spoznajo nekaj najbolj značilnih delovnih mest. V celodnevnem izobraževanju smo specializantom predstavili zgodovino,

značilnosti tehnološkega procesa in materialov, sistem varnosti in zdravja pri delu, oceno tveganja, izvajanje preiskav na delovnih mestih ter osnovne poudarke s področja ekologije in okoljskih meritev.

Specializante so najbolj zanimali vplivi na zdravje delavcev in organiziranost varstva pri delu. Predstavili smo jim, kako oblikujemo ocene tveganja ter kontroliramo delovne pogoje z meritvami na delovnih mestih (merilniki osvetljenosti, temperature, gibanja zraka, toplotnega sevanja, hrupa, prahu). Največja tveganja za zdravje pri delu v tovarni predstavljajo prah, hrup, transportne poti, delo na višini, zdrsi in padci ter opekline. Tako tem tveganjem posvečamo tudi največ pozornosti pri varstvenih ukrepih, posamezna področja tveganj dodatno analiziramo in uvajamo izboljšave na osnovi vzorčnih dobrih praks. Število poškodb pri delu smo v zadnjih letih uspeli bistveno znižati, redno pa obravnavamo tudi vse nevarne dogodke, ki bi utegnili do poškodb pripeljati.

V okviru programa promocije zdravja smo organizirali prostovoljno cepljenje proti hepatitisu A, hepatitisu B in tetanusu. Usmerjamo se tudi v ergonomske izboljšave delovnih mest, športne aktivnosti, spodbujanje zdrave prehrane, uvajamo dodatne preglede delovnih mest v proizvodnji, da postopoma uvedemo izboljšave z vidika varnosti in zdravja pri delu. V programe promocije zdravja pri delu vključujemo zaposlene (svet delavcev, odbor za varnost pri delu) in pooblaščenega zdravnika (OT, PZP, promocija zdravja).V zadnjem delu srečanja smo se skozi diskusijo dotaknili tudi okoljskih tem ter nadzora nad okoljskimi vplivi (okoljskih meritev), pa tudi vplivov, ki jih še vedno puščajo posledice uporabe azbesta iz preteklosti.

Skupina je po obisku pripravila zaključno poročilo, v katerem so nam zastavili še

DOGODKI

11Naš list21/2015

nekaj dodatnih vprašanj in prosili za še nekaj podatkov, ki jim jih bomo zagotovili. Iz njihovega poročila navajamo odstavek, ki se nanaša na našo službo varnosti in zdravja pri delu:»Nedvomno je, da tovarna Salonit vlaga veliko naporov in sredstev v varna in zdrava delovna mesta, je ena redkih tovarn, ki je obdržala službo varnosti pri delu, ki aktivno sodeluje v izvajanju meritev na delovnem mestu, promptno zahteva ukrep in nato meritve ponovi.«

12 Naš list21/2015

DOGODKI

dr. Tanja Ljubič Mlakar – Salonit Anhovo

Udeležili smo se okoljskega dneva gospodarstva na GZS

Dne 4. junija smo se udeležili okoljskega dneva gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije, ki je bil letos posvečen evropski energetski in podnebni politiki s poudarkom na ohranjanju konkurenčnosti gospodarstva. Dr. Tomaž Vuk je predstavil primer dobre prakse izboljšanja energetske učinkovitosti v cementarni Salonit Anhovo, kjer smo z večletnimi intenzivnimi vlaganji dosegli bistvene izboljšave in se zato lahko po energetski učinkovitosti in emisijah CO

2

uvrščamo med 10 % najboljših cementarn v Evropi. Opozoril je tudi na nekatera problematična področja, ki lahko v prihodnosti bistveno vplivajo na konkurenčnost gospodarstva in na specifičnost cementarn, pri katerih večina emisij CO

2 izvira iz surovine. V

primeru, da bo nacionalna politika z visokimi okoljskimi taksami pretirano obremenila tista podjetja, ki so v preteklih letih praktično že dosegla zastavljene cilje, bo s tem zelo negativno vplivala na njihovo konkurenčnost tako v okviru EU kot tudi s strani uvoza cementa iz držav, kjer cementarne takšnim obdavčitvam niso izpostavljene.

3000

3200

3400

3600

3800

4000

4200

1981 1983 1985 1987 1989 1991 1993 1995 1997 1999 2001 2003 2005 2007 2009 2011 2013 2015

Specifična po

raba

ene

rgije (M

J/t k

linkerja

)

Specifična poraba energije (MJ/t klinkerja) v Salonitu Anhovo

Benchmark, 0,766

0,7

0,72

0,74

0,76

0,78

0,8

0,82

0,84

0,86

0,88

2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013

Emisijski fa

ktor (tCO

2/t)

Emisijski faktor (t CO2 / t proizvedenega klinkerja)

DOGODKI

13Naš list21/2015

Peter Korenjak – Salonit Anhovo

Predstavitev dobrih praks na področju upravljanja čezmejnih storitev v okviru projekta Transarmon

Z dne 31. marca 2015 je v organizaciji Gospodarske zbornice, OZ za severno Primorsko potekal študijski obisk dobrih praks podjetij na področju upravljanja čezmejnih storitev v okviru projekta Transarmon.

Namen projekta Transarmon je prispevati k odpravi neskladnosti med Slovenijo in Italijo ter čezmejnim podjetjem obeh držav zagotoviti pogoje za seznanjanje s spremembami zakonodaje za namene njenega usklajevanja in jim tako omogočiti lažje in prožnejše delovanje na mejnem območju. Projekt deluje na podlagi seznanjanja, odkrivanja, učenja in poglabljanja vsebin, ki naj bi bile predvsem v domeni pravnikov, vendar v resnici neposredno vplivajo na vsakodnevno življenje. Projekt ponuja obširnejše in boljše poznavanje čezmejnega podjetništva. Malim

in srednje velikim podjetjem posreduje znanje in izkušnje, ki so potrebni za varno poslovanje na mejnem območju.

V Salonitu Anhovo smo se z veseljem odzvali vabilu organizatorja k sodelovanju pri predstavitvi naših izkušenj v Italiji in Avstriji. Z napotitvijo zaposlenih družbe Salinvest smo v preteklem obdobju dobili kar nekaj kilometrine s postopki in pravili delovanja na avstrijskem in italijanskem

trgu. Sodelovanje v tem projektu je tudi dobra priložnost za izmenjavo dobrih praks in pogledov podjetij, ki storitve opravljajo na trgih Evropske unije.


Obisk ministrice za okolje in prostor

27. maja je ministrica za okolje in prostor Irena Majcen v okviru obiska severne Primorske obiskala podjetje Salonit Anhovo in Občino Kanal ob Soči. Na obisku sta se ji pridružila predstavnika Agencije RS za okolje, generalni direktor Joško Knez in njegov sodelavec Tomaž Pogačnik. V Salonitu Anhovo so si gostje ogledali tehnološki proces ter se seznanili s poslovanjem in razvojnimi načrti družbe. Predstavili smo jim načrtovane investicije v nadaljnje posodabljanje naprav v višini okrog 11 milijonov evrov, kar bo eno največjih letošnjih vlaganj na severnem Primorskem. V razgovorih smo izpostavili nekatere najbolj pomembne okoljske teme, ki bodo aktualne tudi v bodoče, predvsem na področjih energetske učinkovitosti,

emisij CO2, postopkov okoljskih dovoljenj,

zakonodaje in sodelovanja z lokalno skupnostjo. Salonit Anhovo je ves čas

aktiven pri iskanju razvojnih rešitev tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni.

14 Naš list22/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST IN ZDRAVJE

Mateja Čubej, dr. Andrej Ipavec – Salonit Anhovo

Nov cement za masivne betone

V lanskem letu smo razvili novo vrsto ce-menta z nizko toploto hidratacije. Gre za žlindrin cement tipa CEM III/B 32,5 N - LH/SR, s katerim smo v proizvodnem programu nadomestili cement Salodur (CEM V/A (S-P) 32,5 N –LH). Cement CEM III/B je zaradi nizke toplote (LH), ki se sprosti med hidra-tacijo, posebej primeren za masivne betone, ki se uporabljajo pri gradnji konstrukcij z debelimi stenami, npr. pregrad, temeljev, masivnih plošč ter drugih objektov. Odlikuje ga odpornost na sulfatno agresijo (SR), tako da je primeren tudi za gradnjo v kemijsko agresivnih okoljih.

S cementom CEM III/B smo v primerjavi s cementom Salodur dosegli nižjo potrebo po vodi in bistveno boljšo kompatibilnost s kemijskimi dodatki, ki se uporabljajo pri proizvodnji betona. Poleg tega smo za okoli 10 – 15 % znižali hidratacijsko toploto in povečali odpornost cementa na kemijsko agresijo. Gradbišče hidroelektrarne v Brežicah

Nov cement z nizko toploto hidratacije je ko-mercialno dostopen od konca lanskega leta. Z njim je družba Salonit Anhovo prisotna pri

trenutno največjemu gradbenemu projektu v Sloveniji, gradnji hidroelektrarne v Brežicah.


Uspešne zunanje presoje sistemov ISO 9001, ISO 14001 ter BS OHSAS 18001

Od 25. do 27. marca 2015 so v družbah Salonit Anhovo, d.d., in Salonit Anhovo, Kamnolomi, d.o.o., potekale zunanje presoje sistemov vodenja:

- kontrolna presoja sistemov ISO 9001 in ISO 14001 ter

- recertifikacijska presoja sistema BS OHSAS 18001.

Presojali so nas zunanji presojevalci podjetja TÜV SŰD Management Service. Presoje so bile uspešne, podelili so nam nov (podaljšan) certifikat BS OHSAS 18001. Presojevalci so podali koristna priporočila za izboljšanje sis-temov, precej je bilo tudi pohval, predvsem na področjih razvoja, urejenosti laboratorija, požarnega varstva, analiz na področju var-stva pri delu in izvajanja notranjih presoj.

Usmeritve na področju sistemov vodenja v naslednjem obdobju so predvsem uvedba novosti standarda ISO 9001, uspešno vode-nje procesov, nadaljnje izvajanje programov

izboljšav na področjih kakovosti, okolja ter varnosti in zdravja, motiviranje zaposlenih, nadaljnje izvajanje programa promocije zdravja ter drugih programov in planov.

V letu 2014 sta bila organizirana dva informativna dneva za vse zaposlene

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST

IN ZDRAVJE

15Naš list22/2015

dr. Tanja Ljubič Mlakar, dr. Tomaž Vuk – Salonit Anhovo

Vloga cementarn v širšem sistemu ravnanja z odpadki

Sodelovali smo na posvetovanju »Kako do sistema NIČ ODPADKOV v Sloveniji«, ki je potekalo 9. in 10. aprila 2015 na Ptuju. V nadaljevanju povzemamo glavne vsebine prispevka, v katerem je bil opisan sistem ravnanja z odpadki v cementarni ter nje-gov prispevek k celovitemu obvladovanju odpadkov v Sloveniji in EU.

Glavnina porabljene energije v procesu je toplotna energija, ki predstavlja okrog 85 % vse energije. V proces se vnaša z gorivi in se porablja za sušenje, ter-mični razpad karbonata in kompleksne termične reakcije surovine pri prehodu iz surove laporne moke v klinker. Zaradi specifičnih tehnoloških karakteristik se je v cementarnah uveljavila uporaba visoko kaloričnih odpadkov kot alternativnih goriv z namenom njihove termične izrabe ter omejevanja rabe neobnovljivih naravnih

virov. Pogoji, ki to omogočajo, so predvsem: visoke temperature, dolgi zadrževalni časi, oksidacijska atmosfera in s tem popolno izgorevanje.

V cementarnah se je uveljavila tudi uporaba nekaterih odpadkov in stranskih produktov iz drugih procesov kot sekundarnih surovin. Pri tem gre predvsem za materiale, ki se lahko vklapljajo v proces, ker je njihova sestava podobna osnovnim surovinam oziroma lahko vstopajo v proces kot dodatki pri mletju cementa. Govorimo o dveh načinih uporabe sekundarnih surovin: so-procesiranju pri vhodnih surovinah za proizvodnjo klinkerja (npr. škaja za korek-cijo železa, zdrobljeni gradbeni odpadki, ostanki materialov iz procesa, odpadna opeka) in uporabi dodatkov pri proizvodnji cementa (npr. elektrofilterski pepel, kemič-na ali energetska sadra, plavžna žlindra).

Salonit Anhovo ima okoljevarstveno (IPPC) dovoljenje, ki smo ga prvič pridobili sep-tembra 2007. V dovoljenju so specificirane vrste in količine odpadkov, ki jih lahko uporabljamo kot goriva in surovine. Sku-pna dovoljena količina je nekaj manj kot 110.000 ton alternativnih goriv ter 80.000 ton sekundarnih surovin na leto. Trenutno je energijski delež uporabe alternativnih goriv okrog 60 %, za sekundarne surovine (odpadki skupaj s stranskimi proizvodi) pa je masni delež porabe okrog 15 % vseh surovin - od tega gre večinoma za stranske proizvode in ne za odpadke. Kot alternativ-na goriva se v glavnem uporablja izrabljene avtomobilske gume, 2D gorivo, odpadna olja, mesno kostno moko ter manjše koli-čine osušenega mulja iz čistilnih naprav.

Za nadzor nad procesom, emisijami in pro-izvodi imamo vzpostavljen sistem okoljskih meritev, ki smo ga že večkrat predstavili, nazadnje tudi v okviru Dnevov odprtih vrat. Bistvo tega je strog nadzor nad vsemi vhodi, nadzor tehnoloških parametrov, spremlja-nje emisij preko trajnih in občasnih meritev ter nadzor nad kakovostjo zunanjega zraka in drugih prvin v okolju.

Trendi v razvoju souporabe odpadkov kot virov surovin ali energije v cementarnah

16 Naš list22/2015


S primernim sistemom ravnanja z odpadki lahko cementarne v družbi nastopajo kot pomemben člen ravnanja z odpadki. Naj-novejše usmeritve cementne industrije in njena vloga v sistemu recikliranja odpadkov so bile predstavljene 24. marca 2015 v Evropskem parlamentu v okviru razprave »The future of European Recycling Policy and The Circular Economy – how can the cement industy contribute to EU recycling targets«. Nekateri glavni poudarki so bili: danes predstavlja uporaba alternativnih goriv v cementarnah v EU okrog 34 % energije; razvoj na področju uporabe al-ternativnih goriv bo do leta 2050 vodil do 27 % redukcije emisije CO

2 iz goriv; končni

proizvod cementne industrije, t.j. beton, je ravno tako 100 % reciklabilen in je ključen za ekonomijo zapiranja ciklov v življenjskem krogov stavb. Cementna industrija je lahko vključena v ekonomijo zaprtih krogov predvsem preko prihranka naravnih virov mineralnih surovin z recikliranjem materialov ter s termično

izrabo odpadkov ter prihrankom naravnih fosilnih goriv, na ta način pa tudi z zmanj-ševanjem emisij CO

2. Najbolj specifično

pri so-procesiranju odpadkov v cementni industriji, pa je to, da so se razvile naprave

za predhodno pripravo goriv iz odpadkov, ki lahko zagotavljajo kontinuirano količino in konstantno kakovost goriv, kar cementni industriji omogoča nadzor nad procesom in kakovostjo proizvoda. Poleg tega te naprave že v začetku ločujejo odpadke in v recikliranje dostavljajo le tiste, ki so za ta namen primerni.

In kakšni so trendi v bodoče oziroma kje lahko cementarne najdejo svoje mesto v sis-temu celovitega obvladovanja odpadkov? V stremljenju družbe k sistemu »nič odpadkov« lahko igrajo cementarne pomemben vezni člen. Njihova vloga pa mora biti uravnoteže-na ob zagotovitvi, da se s takšno uporabo ne povečajo vplivi na okolje. Predelava le-teh se po hierarhiji ravnanja z odpadki nahaja v območju recikliranja, ponovne uporabe in termične izrabe odpadkov. V bodoče bo tovrstna uporaba nadalje optimizirana in bo predstavljala sestavni del celotnega sistema obvladovanja odpadkov.

negativne vplive na zdravje, zato je potrebno seznanjanje delavcev z oznakami nevarnosti. Nujna je uporaba zaščitne opreme pri delu.

Zaščita za oči / obraz

Zaščita kože

17Naš list22/2015

KAKOVOST, RAZVOJ, OKOLJE, VARNOST

IN ZDRAVJE

Lojzka Reščič – Slocem

Nove oznake nevarnih snovi

S 1. junijem 2015 so stopila v dokončno velja-vo vsa določila UREDBE (ES) št. 1272/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006, skrajšano CLP uredba (Classification, Labeling and Packiging). To je evropska uredba in je ni potrebno posebej implementirati v nacionalno zakonodajo za razliko od predhodnih evropskih direktiv. Cement je bil vključen že v prejšnjo zako-nodajo o nevarnih kemikalijah in se sedaj za cement spremenijo samo oznake, kot je razvidno spodaj:

Do 1. 6. 2015

Po 1. 6. 2015 NEVARNO

Sestava cementa ostaja enaka, le oznake smo prilagodili novim sistemom.

Novost v zadnji izdaji uredbe pa je, da prvič omenja beton v mokrem stanju (to pomeni sveži beton), ki ima zaradi vsebnosti cementa enake nevarne lastnosti kot cement. Zato so morale tudi betonarne do 1. junija izdelati var-nostne liste in etikete ter pridobiti dovoljenje za proizvodnjo in prodajo nevarnih kemikalij. Za pridobitev dovoljenja mora vsak imenovati

pooblaščenega svetovalca za kemikalije. Ker je bil to za betonarne zelo velik zalogaj, smo jim preko združenja za beton pomagali tako, da smo pripravili predloge varnostnih listov in etiket ter navodila v zvezi z novimi zahte-vami. Salonit Anhovo pa je svojim kupcem ponudil tudi storitev svetovalca za kemikalije, saj betonarne v glavnem nimajo zaposlenih ljudi, ki bi izpolnjevali pogoje za pridobitev te kompetence. To nalogo bo opravljala svetovalka za kemikalije v Salonitu Anhovo Mirjam Košuta.

CLP uredba naj bi s svojimi zahtevami zagotovila visoko raven varovanja zdravja ljudi in okolja. Cilj te uredbe bi moral biti določiti lastnosti, zaradi katerih bi bilo treba snovi in zmesi razvrstiti kot nevarne, da se lahko nevarnosti teh snovi in zmesi ustrezno ugotavljajo in sporočajo ter tako omogočajo tudi ustrezno ravnanje z njimi.

Cement in beton imata v mokrem stanju zaradi majhnega deleža določenih nevarnih snovi, kot npr. vodotopnega kroma VI, ter za-radi svoje alkalnosti (pH večji od 11) določene

Nove oznake na vrečah

18 Naš list22/2015

Tatjana Pešič, Lojzka Reščič – Salonit Anhovo

Podaljšali smo API Monogram


glede obvladovanja sprememb, tveganj ter planiranja ukrepov. Zato smo imeli kar veliko dela ob tej prilagoditvi. Vse spremembe, vključno s Poslovnikom kakovosti v angleščini, je potrebno po-slati na API Ameriški inštitut za naftno industrijo. Vsaka tri leta pridejo s tega inštituta pooblaščeni presojevalci, da delovanje vpeljanega sistema preverijo na terenu. Tako presojo smo imeli po-novno letos v začetku marca. Ker sta bila tokrat prisotna dva presojevalca, g. Ian Thompson in g. Giorgio Brown, je trajala »samo« 3 dni, sicer traja 1 teden. Med presojo pregledajo celoten sistem kakovosti od določanja odgovornosti, do-

kumentacije in zapisov, usposobljenosti osebja, nabavnih in prodajnih postopkov ter servisiranje kupcev, obvladovanja proizvodnje in odpreme, postopkov vzdrževanja, do notranjih presoj in ukrepov. Posebej velik poudarek je na laboratoriju, saj preverijo ustreznost vse laboratorijske opreme, izvajanje prav vseh postopkov in rezultate preiskav. Vsi vključeni v zgoraj naštete postopke so prispevali svoj delež, da smo uspe-šno opravili presojo in tako podaljšali monogram do avgusta 2017.

API monogram je certifikat, ki ga po-trebujemo, če želimo prodajati cement GEODUR za potrebe naftne industrije. To je cement, ki se uporablja pri vrtanju naftnih in plinskih vrtin, kjer so hudi pogoji vgrajevanja, to so visoke tempe-rature in tlaki, posledično tudi visoke zahteve glede kakovosti cementa, ki se uporablja.

Te zahteve za cement določa standard API Spec 10A, za pridobitev certifikata pa moramo imeti vpeljan tudi sistem kakovosti po standardu API Spec Q1. Ta standard se je v letu 2013 spremenil in nam postavlja nove zahteve predvsem

API Monogram

19Naš list22/2015

NEKOČ IN DANES

Dogodek »Dan odprtih vrat« je bil idealna priložnost, da se je upokojenka ''naše fabr-ke'' Salonit Anhovo in organizatorka raznih srečanj, Klelija Dolenc, odločila, da bo ob pomoči sedaj zaposlenih organizirala srečanje vseh upokojencev in zaposlenih, ki so kadarkoli delali v razvoju ali kontroli družbe Salonit Anhovo. Da pa je dogodek stekel, je bilo potrebnih kar nekaj priprav, organizacije in poizvedovanja: zbiranja podatkov, korigiranja, pridobivanja novih naslovov, priprave in oblikovanja vabil ter na koncu kuvertiranja in pošiljanja (poslanih je bilo 219 vabil). Glede na to, da nekaterih naslovov nismo uspeli pridobiti, se opravičujemo vsem, ki vabila niso prejeli.

Ob pomoči strokovnih služb in uprave družbe Salonit Anhovo, d.d., je bil dogo-dek organiziran v petek, 8. maja 2015, v popoldanskih urah.

Okoli 40 upokojencev ter nekdanjih zaposlenih se je na sončen dan zbralo na parkirišču pred novo Upravno stavbo družbe, kjer smo vabljene sprejeli nekateri sedanji oziroma njihovi bivši sodelavci. Veseli smo bili ponovnega srečanja, saj smo se nekateri srečali šele po dolgih 20-ih letih. Obrazi so bili skoraj enaki, nekateri zrelejši, drugi modrejši, kakšen nov sivi las, pri damah drugačna barva las, a nasmeh in izraz v očeh ter pozitivna energija so ostali enaki.

Po sprejemu smo se odpravili v preda-valnico, kjer so strokovne službe Salonit Anhovo, d.d., pripravile predstavitev ter okrepčilo. Sledil je odhod z dvigalom na iz-menjevalnik toplote ter ogled laboratorijev. Glede na to da so bili to nekdanji delavci in upokojenci, ki so delali na področju kontrole in razvoja, so si z zanimanjem ogledali nove prostore, aparature in sodobnejši način preiskav. Primerjali so tudi delo v laboratorijih nekoč in danes.

Gracijela Simčič – Salonit Anhovo

Srečanje upokojencev in zaposlenih v razvoju in kontroli

Preteklost - to niso dnevi, ki so minili, temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili.

Strokovnemu ogledu družbe je v večernih urah sledilo druženje v hotelu v Kanalu, kjer smo ob dobri glasbi in jedači na-daljevali z igrami, plesom in obujanjem spominov oz. dogodkov še pozno v noč. Nekateri se zaradi različnih vzrokov srečanja niso mogli udeležili, zato so se opravičili ter se zahvalili za prijetno presenečenje ob prejetju vabila. Veseli in hvaležni so bili, da smo se nanje spomnili. Gospa Nuša Kuščer Krošl iz Ljubljane nam je poslala zahvalno pismo ter priložila sliko laborantov iz leta 1959, ki jo tudi v tem

prispevku objavljamo. V pismu je med drugim poudarila, da se še vedno rada spominja tistih časov, ''ko smo bili mladi in z zavzetostjo razvijali našo tovarno''. Gospe se za dobre želje in sliko prisrčno zahvaljujemo.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Upravi Salonita Anhovo ter vsem njihovim sodelavcem strokovnih služb, da so nam omogočili in pripravili zanimivo predsta-vitev ter poskrbeli in se trudili, da je naše srečanje potekalo v prijaznem vzdušju.

Skupinska slika pred Upravno stavbo

Zaposleni v laboratoriju leta 1959

20 Naš list22/2015

ŠPORT IN PROSTI ČAS


Mi pa kar tečemo

V okviru programa promocije zdravja se med drugim ukvarjamo tudi z rekreativnim tekom. Ideja, da oblikujemo bolj aktivno žensko rekreativno tekaško ekipo, tudi za tiste, ki se doslej še niso preti-rano ukvarjale s tekom, se je porodila v začetku leta. Potem pa se je začelo kar odvijati. V februarju smo že začele s treningi s ciljem, da se udeležimo prvega resnega teka konec maja. Vsak teden smo se dobile na enem skupinskem treningu na naši tekaški progi – novi poti ob Soči, ostalo pa smo trenirale individualno. Gonilna sila vsega je Davorina, ki je vedno poskrbela za vabila in program treningov, v katerih se je stopnjevala zahtevnost. Žensko tekaško ekipo v okviru programa promocije zdravja podpira Salonit Anhovo preko Športnega društva.

No, na koncu nam je uspelo doseči prve uspehe. Najprej smo se preskusile 17. maja na dobrodelnem teku »Tečem, da pomagam« za slepe in slabovidne na stadionu v Novi Gorici. Prireditev je podprla Mestna občina Nova Gorica ter Lions klubi severne Primorske, ki so za vsak pretečeni krog prispevali nekaj sredstev. Na spletnih straneh Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica

so poročali, da so vsi udeleženci skupno pretekli 2319 krogov in pridobili 2160 EUR sredstev. Iz Salonita Anhovo se nas je prireditve udeležilo osem tekačic, ki smo skupno pretekle 134 krogov, kar je 57,6 km in 6 % vseh krogov oz. zbranih sredstev.

30. maja se nas je trinajst tekačic udeležilo »DM teka za ženske« – Davorina, Anica in Gaia na 10 km, ostale pa na 5 km. To pa je bilo res doživetje, na katerem dobre volje in zagnanosti ni manjkalo, da ne govorimo o tem, da je teči ob več kot 8000 udeleženkah res poseben občutek.

Načrte imamo tudi v prihodnje, tako da bomo s treningi še nadalje-vale, naši cilji pa so še naprej ambiciozni, v jeseni se nameravamo udeležiti vsaj še enega tekaškega dogodka. Vabimo tudi vse zain-teresirane, da se nam pridružijo, ne glede na to, ali so že izkušene tekačice ali začetnice, naša ekipa je odprta in prilagojena vsem vrstam tekačic, vzdušje je pa vedno odlično.

21Naš list22/2015


Andra Mezek - Športno društvo Salonit Anhovo

Na kolo za zdravo telo

Kdo pravi, da med zaposlenimi ni kolesarjev? Seveda so, le malo se je bilo treba potruditi, jih spodbuditi, pa smo se hitro dogovorili, kdaj in kam jo mahnemo. Pisana druščina 20 kolesark in kolesarjev se je zbrala v četr-tek 5. junija pred okrepčevalnico v Ložicah. Nekateri v popolni kolesarski opremi, drugi v bolj sproščeno športni opremi. Nikogar to ni posebej motilo, saj smo se zbrali zato, da se imamo lepo, da popoldne polepšamo z gibanjem in druženjem. In da pridemo do cilja, ki smo si ga zadali.

Začetek poti je veliko obetal. Pot nas je vodila po desnem bregu Soče, kjer je vse do Solkana prelepa kolesarska proga. Solkan smo kolikor se je dalo hitro prekolesarili, saj smo se vključevali na cesto, kjer je v tem času res gost promet. Pravo olajšanje pa je predstavljala ponovna vrnitev na ko-lesarsko pot v Novi Gorici, ki poteka vse do Šempetra. V nadaljevanju poti pa se je naša skupina kolesarjev že pošteno raztegnila. Sonce je neusmiljeno žgalo, na sami poti ni bilo omembe vrednih klancev, a se je že poznala utrujenost in slabša kondicijska pripravljenost. A to velja le za redke (beri pisca prispevka), večina udeležencev je v resnično zavidljivi fizični kondiciji. Vidi se jim, da so s kolesom na »ti«, da je za njimi veliko prevoženih kilometrov.

Ustavili smo se v Vrtojbi, natančneje pri vojaškem stražarskem stolpu, ki ga je tik ob nekdanji italijansko-jugoslovanski državni meji leta 1928 postavila jugoslovanska vojska in ga uporabljala za nadzor meje vse do leta 1991. Danes je spremenjen v majhen spominski muzej. V njem je na ogled razstava o življenju ljudi ob državni meji, ki jih je tudi z omenjenega stražnega stolpa nadzorovala vojska in jim za dolgih 40 let krojila življenje ob meji. Danes je to nepredstavljivo, lično urejen muzej pa

vsekakor vreden ogleda.Na tem mestu pa je bil za del kolesarjev tudi končni cilj. Po kratkem počitku smo se nekateri vračali po isti trasi nazaj, skupina bolj utrjenih kolesarskih navdušencev pa je podaljšala svojo pot še do mirenskega gradu. Na solkanskem mostu smo se po-novno zbrali in se odpravili proti Ložicam. Na zaslužen prigrizek in obvezen počitek ter klepet. In da ne pozabim: pred odhodom smo si obljubili, da se bomo še srečali, še kolesarili ali pa šli v hribe. Zakaj smo organizirali ta kolesarski popol-dan? Zato, da bi se imeli lepo. In zagotovo smo se imeli lepo.

22 Naš list22/2015


Boštjan Simčič – OK Salonit Anhovo – Kanal

Zelo uspešna sezona za odbojkarje Salonita Anhovo

Po sanjskem začetku in poškodbi Darija Savičića se kanalski odbojkarji niso predali. V pokalnem tekmovanju so zasedli 2. mesto, v državnem prvenstvu pa 3. mesto v Sloveniji.

V letošnjem finalu Pokala Slovenije jim sicer ni uspelo še devetič osvojiti krone. Po fantastičnem prvem nizu se je poškodoval Darijo Savičić, ki bo okreval še nekaj mesecev. Ljubljančani pa so nato zagospodarili na igrišču. V polfinalu so Kanalci izločili domačine iz Šempetra. Kanalske odbojkarje je tako v polfinalu kot v finalu spodbujal avtobus organiziranih navijačev. Ekipa Salonita Anhovo se je kljub odločnemu odporu tekmeca gladko uvrstila v finale, ka-mor se je že pred tem - prav tako le po treh nizih - prebil prvi favorit, ljubljanski ACH Volley.

Sobotni finale pokala je bil poln pričakovanj in skrite želje po novem pokalnem naslovu. Organizator Luka Krivec, blokerja Israel Jose Dos Santos in Urban Česnik, napadalec Darijo Savičić, libero Andrej Kovačič in sprejemalca Jure Okroglič ter Dejan Čabarkapa so na krilih bučne podpore navijačev začeli odlično in z izjemnimi servisi, dobro obrambo in z bliskovitimi protinapadi popolnoma strli ljubljansko zasedbo.

Po poškodbi Savičića so morali preiti na igralni sistem, ki so ga z drugačno zasedbo izvajali lani, letos pa v njem niso bili uigrani. Tako so Ljubljančani počasi pridobivali na moči in tekmo dobili s 3:1. Če bi Kanalci ostali v popolni postavi, bi se morda tekma drugače kon-čala, in če ne bi bil tako razpoložen Avstralec Nathan Roberts. Sredi sezone so tako morali zamenjati igralni sistem, trening so postali slabši - tako zaradi kakovosti kot zaradi števila odbojkarjev, saj jih je ostalo le še deset.

Ampak želje in volje ni zmanjkalo. Po slabem začetku v modri skupini so se počasi in s postopnim dvigovanjem forme prebili do želenega tretjega mesta. Zaradi kadrovskega manjka so bile tekme najboljši način za uigravanje ekipe in tako so na pragu končnice spet postavili formo na raven pred finalnim turnirjem Pokala Slovenije.

Vstopnico med štiri najboljše ekipe v državi so si izborili po zmagi nad ekipo Astec Triglav. Tudi na povratni tekmi četrtfinala za moške so premagali Astec Triglav z rezultatom 3:0 in se tako v 1/2 finalu DP pomerili z ekipo Calcit Volleyball. Prvo tekmo so Kamničani pred domačimi gledalci dobili z rezultatom 3:2. Odbojkarji Salonita Anhovo so v Kamniku vodili z rezultatom 1:2, na povratni tekmi v Kanalu pa dobili prva dva niza. A tudi to ni bilo dovolj, saj so v nadaljevanju Kamničani zaigrali bolje, delali manj napak, posledica tega pa je bila, da so dobili preostale tri nize. Kljub temu da se je ekipa Salonita Anhovo uvrstila le v boj za tretje mesto, v tako imenovani mali finale, so cilje kluba presegli. Na prvi tekmi za končno tretje mesto v 1. DOL za moške so odbojkarji Salonita Anhovo z rezultatom 3:0 premagali ekipo Panvita Pomgrad. Kanalci so slavili tudi na drugi tekmi za 3. mesto in ponovno premagali Prekmurce z najvišjim možnim izidom. Drugemu mesto v pokalnem tekmovanju so tako dodali še tretje mesto v DP Slovenije, za kar si zaslužijo vse čestitke!

Odbojkarji Salonita Anhovo so si priigrali končno 3. mesto v državnem prvenstvu Slovenije

Utrinek iz prve tekme 1/2 finala DP med ekipama Salonit Anhovo in Calcit Volleyball

Zaključni turnir Pokala Slovenije – igralci ekipe Salonit Anhovo se veselijo z zvestimi navijači

23Naš list22/2015

SVIT

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja na pomen rednega udeleževanja presejalnih pregledov v Program Svit. Presejanje je dokazano učinkovito sredstvo za pravočasno odkrivanje in s tem tudi uspešno zdravljenje raka na debelem črevesu in danki. Če je odkrita pravočasno, je to povsem ozdravljiva oblika raka.

Program je namenjen ciljni populaciji, ki je k sodelovanju vabljenja s pošto na domači naslov. Sodelovanje v programu in morebitno nadaljnje zdravljenje vsem, ki imajo urejeno osnovno zdravstveno zavarovanje, krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vabila v program prihajajo na dom po pošti, testiranje pa je potrebno ponoviti vsaki dve leti. »Rak na debelem črevesu in danki se razvija zelo prekrito, brez očitnih znakov, zato je izjemno pomembno, da se vabljeni v Program Svit na vabilo odzovejo. S preprostim testiranjem na prekrito krvavitev v blatu, ki se ga izvede v domačem okolju, je mogoče preprečiti razvoj raka na debelem črevesu in danki« je povedala Jožica Maučec Zakotnik, vodja Programa Svit in nadaljevala »Program Svit je namenjen prav zdravim ljudem in z rednim testiranjem vsaki dve leti omogoča, da zdravi tudi ostanemo.«

Zdravstvena regija Nova Gorica ima najvišjo odzivnost v Program Svit v primerjavi z ostalimi regijami v Sloveniji. V letu 2014 je bila odzivnost ciljne populacije 64,31%, vendar vas želimo s prispevkom spodbuditi, da se prav vsi, ki prejmete vabilo odzovete nanj.

Začnimo se sproščeno pogovarjati o zadnji plati Franci Benko Noč je hvaležen Programu Svit, zaradi katerega je odkril raka na danki, čeprav je bil pred kolonoskopijo prepričan, da je zdrav. Danes je zdrav in poziva vse, naj izkoristijo dragoceno možnost, kot jo je izkoristil sam. Predvsem moški so po njego-vem tisti, ki premalo vedo o Programu Svit in potrebujejo več informacij. »Ko prejmete Svitovo vabilo, ga nikar ne zavrzite. Sledite navodilom in pošljite vzorec blata. Če se zgodi, da vzorec pokaže težavo, se ne smete ustrašiti, ampak morate pogumno opraviti kolonoskopijo, ki v resnici ni noben bavbav. Težava so predvsem predsodki in občutek sramu. Ko pridemo v roke zdravnikom, oni prevzamejo vso skrb, do takrat pa je na nas, da se v Program Svit vključimo z vso odgovornostjo in poskrbimo za preventivo. In ne nazadnje, dajmo se sproščeno pogovarjat o zadnji plati. Tudi to rešuje življenja.«

Pomembno je redno (vsake dve leti) testiranje na prikrito kri v blatu. Lahko se po-svetujte z zdravnikom, farmacevtom v lekarni ali s svetovalci v: • Centru Svit (tel.: 01/62 04 521, e-naslov: [email protected]) • Svitovi info točki v Zdravstvenem domu Nova Gorica vsako sredo med 12:30 in

14:30 (tel.: 05 33 83 208). • Več informacij je na spletni strani www.program-svit.si.

Če vas je pred sodelovanjem v Program Svit zadržalo, da:

• ste prezaposleni in nimate časa;

• ste vabilo odložili in nanj pozabili;

• imate občutek, da ste zdravi;

• nimate težav s prebavo;

• vas je strah pred odkritjem raka ali kolonoskopijo;

• ste vabilo ponovno dobili ali

• kaj podobnega,

ne odlašajte in izkoristite priložnost, da poskrbite za svoje zdravje – odzovite se na vabilo Programa

Pravočasna udeležba v Programu Svit rešuje življenja!

Ilustrirala: Naja Simčič

POBARVANKA ZA NAJMLAJŠE

3 Naš list20/2012

NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 22

Ime in priimek:

Naslov:- družba in organizacijska enota- ali domači naslov

Podpis:

Geslo:

PRAVILA NAGRADNE KRIŽANKE

Izpolnjen kupon z geslom pošljite v kuverti do do 31. avgusta 2015 na naslov: Salonit Anhovo, d.d., Anhovo 1, 5210 Deskle, s pri-pisom Križanka. Izmed kuponov s pravilnimi gesli bomo izžrebali šest nagrajencev ter po-delili tri vrednostne in tri uporabne nagrade: 1. nagrada - 30 EUR, 2. nagrada - 20 EUR, 3. na-grada - 15 EUR, 4., 5. in 6. uporabna nagrada.

Pravilna rešitev gesla križanke 21/2015: NOVA UPRAVNA STAVBAIzmed pravilno izpolnjenih kuponov, smo izžrebali šest nagrajencev:

1. Nagrada 30 EUR KLAVDIJA BENSA, Anhovo 82, 5210 Deskle2. nagrada 20 EUR MARICA ŠAVLI, Gradnikova 12, 5213 Kanal3. nagrada 15 EUR NADJA PODBRŠČEK, Morsko 30, 5213 Kanal4. nagrada uporabna nagrada MARIJA MIHELJ, Cankarjeva ulica 74, 5000 Nova Gorica5. nagrada uporabna nagrada ERNA BLAŽIČ, Grajska cesta 10, 5213 Kanal6. nagrada uporabna nagrada MANICA STVARNIK, Ljubljanska cesta 84, 1230 Domžale

Dobitnikom denarnih nagrad bomo zneske nakazali na osebni račun, uporabne nagrade pa bomo izžrebanim reševalcem poslali po pošti.

REZULTATI ŽREBANJA 21. NAGRADNE KRIŽANKE

PROSIMO, DA POŠLJETE SAMO ORIGINALE KUPONOV. ✂--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

KUPON NAGRADNA KRIŽANKA 22

MC�5

www.salonit.si

ZIDARSKI�CEMENT

ENOSTAVNO IN EKONOMIČNO

ZIDANJE IN IZDELAVO OMETOV

ZA

Salonit�Anhovo,�d.d.,�Anhovo�1,�5210�Deskle T:�05�3921�000 F:�05�3921�700|E:�[email protected]| |

naš list, 22. številka

Documents