FINANCE, torek, 31. avgusta 2010, št. 168www.finance.si

GIS

[ OGLASNA PRILOGA ]

(GEO

GRAF

SKI I

NFOR

MAC

IJSKI

SIS

TEM

I)

GIS uporabljamo za prikaz in analiziranje prostorskih podat-kov, ki so povezani s podatkovni-mi bazami. In prav ta povezava je tista, ki daje GIS svojo moč: baza podatkov je namreč temelj za različne zemljevide, ki so s podatkovno bazo stalno pove-

zani, v primerjavi s klasičnimi zemljevidi, ki so, ko so enkrat natisnjeni, nespremenljivi. Ze-mljevid, ki je del GIS, se ob vsaki spremembi prostorskega podat-ka v podatkovni bazi tudi sam spremeni in je tako (seveda ob primernem in sprotnem zajemu podatkov) vedno aktualen.

Podlaga so plasti s podatki Podatkovne baze GIS vklju-

čujejo številne informacije, ki so lahko geografske, socialne, politične, okoljske, demograf-ske in druge. Posamezna vrsta informacij se v GIS pokaže na posamezni plasti, ki jih lahko nalagamo drugo na drugo in tako povečujemo število infor-

macij, ki jih želimo videti na zemljevidu. Vsaka plast ima kategorijo podatkov, na primer o cestah, komunalni infrastruk-turi, komunikacijskih vodih, gozdovih ali podobno. Vse plasti pa ostajajo vedno vidne na poglavitnem prostorskem zemljevidu.

Kako deluje GIS? Približno 80 odstotkov vseh

podatkov ima prostorsko oziro-ma geografsko komponento. To pomeni, da je vsaka informacija vezana na lokacijo. Pri vsaki od-ločitvi o na primer gradnji nove industrijske hale, kolesarske po-ti, razmejitvi parcel ali podobno ima torej geografija pomembno

vlogo. Na tem mestu se pokaže uporabnost GIS. To je računal-niška baza podatkov in orodje za analizo, ki združuje včasih težko razumljive podatke v preprosto razumljive zemljevide. A GIS je kljub temu več kot le zemljevid. Z njim lahko opravljamo za-pletene analitične funkcije in predstavimo rezultate v obliki zemljevidov, grafov in tabel, s tem pa olajšajo delo tistim, ki se odločajo o načrtovanih posegih. Če vsemu dodamo še internet, je GIS zanesljiv in cenovno ugo-den način izmenjave in analize geografskih podatkov za držav-ne službe, podjetja, nepridobi-tne organizacije in za celotno prebivalstvo.

Zemljevidi, povezani z IT-grafiko in bazamiGeografske zemljevide uporabljamo že tisoče let, a šele v zadnjih nekaj desetletjih se je razvila tehnologija, ki je omogočila povezavo zemljevidov z računalniško grafiko in podatkovnimi bazami. Skupek vseh teh podatkov sestavlja Geografski infor-macijski sistem (GIS).

Vsaka plast v geografskem informacijskem sistemu predstavlja kategorijo podat-kov, vse pa ostajajo vedno vi-dne na glavnem prostorskem zemljevidu.

▶

Mobilni GIS pomeni uporabo prostorskih podatkov na terenu in evolucijo uporabe osrednjega GIS v organizaciji. 30, 31

arhiv Kaliopa

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 31. avgusta 2010, št. 168www.finance.si30

Informacije v sodobnem času postajajo najpomemb-nejši del človekovega življe-nja. V Monolitu obvladujemo informacije o prostoru in skušamo približati upo-rabnost teh informacij čim širšemu krogu uporabnikov. Močna razvojna ekipa sledi sodobnim smernicam.

Osrednja dejavnost družbe Monolit je razvoj, svetovanje in izvajanje storitev na področju geografskih in poslovnih infor-macijskih sistemov. Uspešno de-lujemo tudi na področju zajema in vzpostavitve geokodiranih baz podatkov ter razvoja internetnih aplikacij.

Uporabne prostorske informacijske rešitve

V Monolitu danes združu-jemo močno razvojno ekipo, ki

sledi smernicam in zahtevam s področja sodobnih informacij-skih tehnologij. Širok spekter najrazličnejših znanj združu-jemo v učinkovite projektne skupine s ciljem vzpostaviti čim bolj uporabne informacijske rešitve na področju prostorske informatike.

Tudi največji uporabljajo Monolitovo kartografijo

Naročniki naših storitev in uporabniki navigacijske kar-tografije so svetovno znana podjetja, ki uporabljajo digital-no kartografijo kot osnovo za navigacijske naprave, spletne portale ter GIS sisteme. Naš dolgoletni partner in uporabnik digitalne kartografije je svetov-ni kartograf Navteq. Poleg tega se naša kartografija uporablja v navigacijskih napravah Gar-min, Mio, I-go, Navon ter Av-

map. Na domačem trgu se lahko pohvalimo z našo kartografijo v nekaterih izdelkih, ki so postali orodja za vsakodnevno uporabo. To so denimo Telefonski imenik Slovenije, zemljevidi Najdi.si, PIRS in drugi. Poleg tega smo z različnimi GIS sistemi prisotni v mnogo podjetjih, kjer karto-grafijo uporabljajo kot podlago za različne analize, planiranja in načrtovanja ter izračune.

Monolitovi izdelki so osnova za navigacijske naprave, spletne portale in GIS-e

Navigacija po Evropi

Zaradi visokih licenčnin smo tudi v Monolitu posegli po javno dostopnih standardih Open GIS. Tako je nastal prvi Slovenski pro-sto dostopni spletni portal www.monolitmap.si, ki omogoča iska-nje in navigiranje po celi Evropi.

▶

MONOLITMAP

Slovenija je glede razvoja siste-mov GIS povprečno razvita drža-va, vendar pa še posebno v zadnjih letih prav nič ne zaostajamo za najrazvitejšimi. Slovenija pa bi bila v svetu precej bolj znana, če bi bili takšni tudi sistemi, ki jih uporabljajo slovenska podjetja v svojih GIS, o katerih nihče prav posebno ne govori. Gre za podro-čje internih GIS, kjer je bilo na-rejenega kar veliko z OGC (Open Geospatial Consortium), in sicer na 3D-prikazu in animaciji in tudi drugih delih.

Razvoj digitalne kartografije v Sloveniji

V Sloveniji obstaja vektorizi-ran zemljevid celotne Slovenije. Ta se za potrebe navigacije upo-rablja v navigacijskih napravah in na spletnih straneh, ki omo-gočajo prostorsko navigacijo po celotni Sloveniji. Izdelali so ga v podjetju Monolit, uporabljajo pa ga mediji v Sloveniji in tuji-ni. Nataša Hlača iz Monolita je pojasnila, da je bila na začetku (leta 2000) digitalna kartogra-fija, ki je podlaga za GIS, mišlje-na le kot nujnost in podlaga za projekt sledenja vozil, ki so se ga v podjetju lotili. Vendar so pozneje ugotovili, da je dobra pokritost s cestno navigacijo in

Kartografija je dobra, če je sprotnaSlovenski razvoj digitalne kartografije in geografskih informacijskih sistemov ne zaostaja za najrazvitejšimi Z razvojem informacijskih sistemov in njihovo dosto-pnostjo ter obvladovanjem procesov je nastala potreba po obvladovanju prostora, iz česar je nastal geografski informacijski sistem (GIS). Ta je neločljivo povezan z vsem, kar se dotika pro-stora. GIS je torej skupek informacijskega sistema in prostorskih podatkov z raznimi analizami in načrtovanji.

V podjetju Monolit so leta 2004 začeli sodelovati s podjetjem Garmin, v tem sklopu pa je nastala aplika-cija AdriaRoute.▶

drugimi prostorskimi dodatki tudi temelj za vse sisteme GIS ter vse, kar je povezano s pro-storom. Ves čas so upoštevali tudi rek, da je dobra kartografija sprotna kartografija in tako so bile terenske ekipe vsak dan v lovu za novostmi.

AdriaRoute deluje na slovenskem temelju

V Monolitu imajo v svojih vrstah dve terenski ekipi, ki s kamerami snemajo spremembe na terenu. »Začetki so bili zelo nerodni, saj so prve ekipe vklju-čevale voznika in operaterja, ki je s prenosnim računalnikom v živo vnašal podatke, ter ekipo v pisarni, ki je vse te spremembe ali novosti vnesla v bazo,« je še povedala Hlača. Tako je poteka-lo pridobivanje novih podatkov, pri ročnem vnašanju pa je lahko

nastala tudi morebitna napaka pri vnosu. Zdaj je »linija zajema« prostorskih podatkov že zelo av-tomatizirana, začetki zbiranja podatkov pred desetimi leti pa se zdijo kot iz kamene dobe. Bi-li so težki, saj je šlo za prehod iz klasične geodezije v GIS. K sodelovanju pri projektu so v

Uporaba, ki se je niti ne zavedamo Uporabljanje GIS omogoča hitro in kakovostno informacijo ter

pomoč pri raznih procesih, ki so tako vsakdanji, da se niti ne zave-damo, da gre za zelo napredne tehnološke sisteme. Nekaj primerov uporabe:

vsaka poštna pošiljka ima točno lokacijo, kje je v kateri minuti;pri trgovskem potniku ali komercialistu ponudi pomoč pri organi-

zaciji terenskih obiskov;organizacija in vodenje raznih voznih parkov (dostavne službe in

podobni);analiza in načrtovanje novih prodajnih lokacij (nove mreže).

▶

▶▶

▶

▶

podjetju vabili tudi druga pod-jetja, vendar ni bilo zanimanja, ker naj bi za to skrbela država. Projekta so se lotili sami. Leta 2004 so pridobili pomembna kupca: Telekom Slovenije s tele-fonskim imenikom ter Garmin, z izdelkom CroGuide, pozneje znanem kot AdriaRoute.

GIS

Glavni »proizvod« konzorcija OGC so tako imenovane specifi-kacije Open GIS oziroma tehnični dokumenti z navodili za gradnjo odprtega standardnega vmesni-ka, ki omogoča izmenljivost in deljivost prostorskih podatkov. Produkti in storitve, ki so izpeljani na podlagi omenjenih specifikacij Open GIS omogočajo preprosto izmenjavo prostorskih podatkov po omrežju in medmrežju med različnimi sistemi GIS.

Boljša izmenjava podatkov Različna programska orodja

GIS za shranjevanje prostorskih podatkov uporabljajo različne nestandardne formate, zato imajo uporabniki te opreme pogosto težave z branjem ozi-roma zapisovanjem podatkov v formatih, ki jih njihov sistem ne podpira. Izmenjava prostor-skih podatkov med različnimi orodji GIS je bila predvsem v preteklosti zelo omejena, z mno-žično uporabo interneta in iz-menjavo podatkov na omrežju pa je postala težava še toliko očitnejša, saj je bila večkratna in ponovna uporaba podatkov brez standardizacije otežena. Z implementacijo vmesnika OGC uporabniki dostopajo do podat-kov po standardnem vmesniku, kompeksni prostorski podatki in storitve pa tako postajajo široko dostopni in uporabni v različnih aplikacijah.

Nekaj specifikacij OpenGIS

SpecifikacijeIzmenljivost in deljivost prostorskOGC (Open Geospatial Consortium) je mednarodno industrijsko združenje podje-tij, vladnih agencij in univerz, ki sodelujejo pri razvoju javno dostopnih standardov za zagotovitev potrebne povezlji-vosti različnih sistemov GIS.

Leica Zeno GIS predstavlja strojno in programsko rešitev za učinkovit mobilni GIS. Omogoča preprost in natančen zajem pro-storskih (koordinate), tematskih (atributi, ki podajajo opisne la-stnosti objekta ali pojava) in drugih večpradstavnih podatkov (fotogra-fija). Z njim je mogoče preprosto vzdrževati in posodabljati podat-kovne baze GIS. V statusni vrstici na zaslonu naprave lahko ves čas spremljamo podatke, kot so število uporabljenih satelitov, ocena na-

tančnosti, stanje povezave DGPS, stanje pomnilnika in baterije. Iz preprostih in preglednih spustnih menijev izbira objektne razrede za zajem (na primer hidrant, jašek, drevo, prometni znak). Objekte lahko zajemamo po ogliščih ali z nastavljivim intervalom, vrednosti atributov pa izberemo iz vnaprej pripravljenih seznamov z zalo-gami vrednosti. Tako je delo na terenu hitro, podatkovna baza pa konsistentna.

Med terenom in pisarno Pri integraciji v osredni GIS je

odločilnega pomena tudi izmenjava podatkov med terenskim kontro-lerjem in računalnikom. Leicina tehnologija EasyIn/EasyOut omo-goča prijavo in odjavo prostorskih in merskih podatkov v geopodatkovno bazo z le enim klikom. Tako lahko z najmanjšim naporom in brez posebnega usposabljanja z lahkoto

Rešitve za mobistrokovnjakom rŠvicarski proizvajalec Leica Geosystems ponuja številne rešitve za terenski zajem podatkov in mobilni GIS, odlikujejo pa jih vrhunska tehnologija GNSS, dovršen koncept upravljanja, preprostost in uporabniška prijaznost ter zmogljiva in celovita programska oprema.

Temelj geografskega informa-cijskega sistema (GIS) so podatki, ki so kar 90 odstotkov GIS (Hotz, 2009). Prostorski podatki niso le geometrija, ampak je ta povezana s številnimi tematskimi atributi, dodatno pa je lahko nadgrajena tudi s podatki o natančnosti.

Temelj zanesljivih informacij je kakovosten vhodni podatek

Kakovost podatkov je pomemb-

Uporaba prostorGeodeti potrebujejo dodatno orodje

Prostorsko referenco ima kar 95 odstotkov vseh podatkov (B. Perkins, 2010). Kadar iščemo najhitrejšo pot do hotela v tujini, načrtujemo postavitev sončne elektrarne, snemamo traso vodovoda, določamo divja odlagališča v občini ali posodabljamo podatkovne baze, sta zanesljivost in natančnost geografskih podatkov pogla-vitnega pomena. Ti dve pa sta odvisni predvsem od zajema.

no merilo za njihovo uporabo in uporabnost. Podatki o kakovosti prostorskih podatkov so za uporab-nika odločujoči, ker opredeljujejo primernost zbirke podatkov za do-ločeno uporabo. Za izbiro dobrih odločitev so potrebni kakovostni podatki, ki so temelj zanesljivih informacij (Šumrada, 2008).

V bazi GIS so podatki o natanč-nosti položajev shranjeni v obliki metapodatkov za celoten podatkov-ni sloj, in ne za posamezno mersko točko posebej. V programski opremi, ki omogoča upravljanje baz prostor-skih podatkov, obstaja torej potreba po dodatnih orodjih za obdelavo in analizo geodetskih merskih podat-kov, s katerimi se izboljšuje kakovost prostorskih podatkov v pomenu po-ložajne natančnosti in točnosti. S tem bi geodeti in strokovnjaki GIS dobili možnost vključiti podatke ge-odetskih meritev v podatkovno bazo GIS, izboljšanja točnosti kartiranih

GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMIFINANCE, torek, 31. avgusta 2010, št. 168www.finance.si 31

Skupek podatkov, tehnologij in sodelujočih Geografske informacijske sisteme (GIS) sestavljajo strojna in pro-

gramska oprema, prostorski podatki, postopki, avtorji vsebin, vzdrževal-ci in drugi uporabniki, ki na podlagi izkušenj in znanja ter danih finančnih virov upravljajo prostorske podatke in opravljajo prostorske analize.Sistemi GIS so namenjeni za:

zajem prostorskih podatkov,urejanje, obdelavo in pretvorbo,shranjevanje,posodabljanje in spreminjanje,iskanje, povezovanje in predstavitev prostorskih podatkov,prostorske analize,upravljanje podatkovnega sistema in trženje izdelkov ter storitev.

▶

▶▶▶▶▶▶▶

Redno vzdrževanje in podpora Kot pri vsaki drugi tehnični opremi sta

tudi pri mobilnih sistemih GIS pomembna redno vzdrževanje in podpora. V podjetju Geoservis, ki deluje že 17. leto, imajo več kot 25 let izkušenj s servisiranjem mer-ske opreme za geodezijo in gradbeni-štvo, od leta 2000 pa imajo vzpostavljen sistem vodenja kakovosti po ISO 9001, od leta 2004 pa so certificiran servisni center za proizvajalca Leica Geosystems. Znanje in storitve redno nadgrajujejo z le enim namenom: stranki ponuditi kakovo-stno tehnično podporo in odličen servis ter vzpostaviti partnerski odnos.

▶

Svetovni dan GIS Svetovni dan GIS, ki poteka

v sklopu Tedna geografske ozaveščenosti, ima pomemb-no vlogo pri geografskem oza-veščanju po vsem svetu. Dan GIS je mednarodni forum upo-rabnikov geografskih informa-cijskih sistemov, ki vključuje predavanja, delavnice, sejme in razstave v več kot 80 dr-žavah sveta. Glavni pobudnik dneva je National Geographic Society. Letos bo svetovni dan GIS 17. novembra.

▶

kih podatkov

sinhroniziramo geografske podatke med terenom in pisarno. Rešitve za mobilni GIS so namreč namenjene strokovnjakom različnih področij, od kmetijstva, gozdarstva, komuna-le, elektroslužb, telekomunikacij,

lni GIS so namenjene azličnih področij

skih podatkov na terenu za obdelavo in analizo geodetskih merskih podatkov

Gregor Bilban, Geoservis, d. o. o.

objektov, kartiranja novih objektov na podlagi izmerjenih geodetskih točk, dobili bi tudi informacijo o na-tančnosti merskih točk (Čeh, 2005). Takšen model baze merskih podat-kov sta skupaj razvili vodilni podjetji s področja GIS in geomatike – ESRI in Leica Geosystems.

Popolna integracija terenske izmere in GIS

Mobilni GIS pomeni uporabo prostorskih podatkov na terenu in je evolucija uporabe osrednje-ga GIS v organizaciji. Mobilni GIS vključuje tri pomembne kompo-nente: merski sistem za pridobitev prostorskih podatkov (na primer sprejemnik GNSS, tahimeter, roč-ni laserski razdaljemer), terenski računalnik ali kontroler ter pro-gramsko opremo. Še vedno pa velja za najpogostejšo rešitev mobilnega GIS robusten terenski kontroler z vgrajenim sprejemnikom GNSS.

Sodobne rešitve za mobilni GIS omogočajo popolno integracijo geo detske izmere in GIS. Pogoj za to ni le neposredno upravljanje različnih merskih instrumentov s programsko opremo na terenskem računalniku, ampak tudi razširitev geopodatkovne baze z bazo geo-

17. NOVEMBER

in standardov, ki posegajo na področje spletne kartografije:

spletni servisi OGC (Open-GIS web services),

GML (Geography Markup Language),

SLD (Styled Layer Descriptor),

specifikacija izpeljave pre-prostih pojavov (OpenGIS Sim-ple Features Implementation Specification).

detskih merskih podatkov. Leica Zeno tako omogoča podajanje lo-kacijske natančnosti za vsako ko-ordinato posebej, to pa je temelj za izboljšanje kakovosti prostorskih podatkov.

GEOSERVIS

INFO

do različnih inšpekcijskih služb, občin in vojske.

Naprava mora delovati v vseh razmerah

Za kakovost zajema prostor-

skih podatkov je vgrajen sodobni sprejemnik GNSS, ki omogoča učinkovit sprejem satelitov v različnih terenskih razmerah ter pridobitev natančnosti manj kot 0,4 metra v načinu DGPS in tudi centimetrsko natančnost ob na-knadni obdelavi opazovanj GNSS. Pri tem je pomembno poudariti, da so bolj kot število kanalov spre-jemnika GNSS pomembni njihova učinkovita izraba, sodobni algorit-mi za obdelavo signalov ter velik antenski element.

Ker gre za terensko opremo, je pomembna tudi njena primer-nost za različne okoljske razmere delovanja. Leica Zeno na primer lahko deluje pri temperaturah od -30 stopinj Celzija do +60 stopinj Celzija pri 100-odstotni vlažnosti, je popolnoma odporen na prah in vodo (IP67; je potopljiv do enega metra za 30 minut) ter odporen proti padcu z višine 1,2 metra.

OGLASNA PRILOGA FINANCE, torek, 31. avgusta 2010, št. 168www.finance.si32

Vabilo občinam k sodelovanju Uspeh projekta, ki se bo končal oktobra letos, je večinoma odvisen od občin, zato vas vabimo, da se

nam čim prej pridružite in nam pošljete svoje predloge ali posredujete svoje geoinformacijske podatke. Te bomo z veseljem vključili v 3D-realistično pokrajino, kot smo to že storili z mariborskimi 10-centimetr-skimi digitalnimi ortofotoposnetki (DOF) (digitalni posnetki iz zraka). Vabljeni!

▶

Konec preteklega leta je Skupnost občin Slovenije (SOS) po posvetovanju z občinami in ministrstvom za okolje in prostor (MOP) na razpis e-vsebine in e-storitve ministrstva za visoko šolstvo znanost in tehnologijo prijavila pro-j e k t T r i d i m e n z i o n a l n e javne razgrnitve. Projek-tni predlog je bil pozitiv-no ocenjen in izbran za sofinanciranje.

Vse informacije na spletnem portalu

Glavni cilj projekta je ob-čanom z javnim spletnim portalom (www.3Dprostor.si) zagotoviti pregledne postopke prostorskih razgrnitev. Te si bodo lahko ogledali v napre-dnem tridimenzionalnem (3D) načinu, imeli pa bodo tudi mo-žnost aktivnega sodelovanja z oddajanjem svojih pobud in pripomb. S tem bomo posre-

dno razbremenili občine, saj bodo uporabnikom vse infor-macije na voljo na omenjenem spletnem portalu. Sekundarni cilj projekta je komunikacijski modul (SOS Tabla), ki bo delo-val v ozadju spletnega portala in ponudil podporo uporab-nikom iz občin. Ti bodo tako med seboj laže širili in izme-njevali informacije.

Poleg prostorskih razgrni-tev hočemo v sklopu projekta Tridimenzionalne javne raz-grnitve uporabnikom na sple-tnem portalu v naprednem 3D-realističnem prostoru ponuditi tudi preprost pre-gled preostalih geoinformacij-skih podatkov, ki so obvezna podlaga javnim prostorskim razgrnitvam in z njimi raz-polagajo MOP, Geodetska uprava Republike Slovenije

(GURS) in občine.

Potek projekta v treh fazah V prvi fazi smo opravili

analizo postopkov javnih pro-storskih razgrnitev in pridobi-li smernice za razvoj spletne-ga portala. Pregledali, uredili in pripravili smo poglavitne geoinformacijske podatke, ki jih hočemo uporabiti kot podlago za prikaz realistične-ga 3D-prostora Slovenije na spletnem portalu.

V naslednji fazi smo izdela-li podroben načrt za izdelavo spletnega portala 3D-javne razgrnitve (www.3Dprostor.si), ki je sestavljen iz dveh de-lov – dokumentnega sistema in naprednega 3D-pregledoval-nika prostorskih aktov. Doku-mentni sistem in 3D-pregle-dovalnik sta že v sklepni testni

fazi in že delujeta, zadnjega pa lahko tudi že preizkusite na www.3Dprostor.si. Napredno platformo, ki omogoča ogled realističnega 3D-prostora in različnega orodja za merje-nje, bomo kmalu nadgradili še z možnostjo prikazovanja sončne svetlobe in spletnim urejanjem pokrajine. Na voljo je tudi že modul za komunika-cijo (tabla.3Dprostor.si), ki ga polnimo z informacijami.

Tretjo fazo promocije smo pred časom s predstavitvami projekta na različnih dogod-kih že začeli in jo bomo do konca projekta ves čas sto-pnjevali. Poleg občin in ur-banističnih podjetij hočemo k uporabi sistema nagovoriti tudi občane.

3D-ogled kot obisk v živo Ob predvideni močni me-

dijski podpori hočemo vsem prebivalcem Republike Slo-venije omogočiti dostop do centralizirane baze javnih prostorskih razgrnitev. Tako bodo lahko občani v vsakem hipu obiskali spletni portal in si ogledali vse javne raz-grnitve občin, ki bodo hotele

pregledno občanom prikazati prostorske akte v naprednem 3D-načinu.

Ni treba posebej poudarjati, da imajo uporabniki ob pregle-dovanju 3D-modelov ali maket zgradb precej boljšo predstavo o predstavitvi kot tisti, ki le berejo tekstovne dokumente z okrnjenimi grafičnimi podatki oziroma načrti zgradb. Spletni portal bo omogočal sprehaja-nje okoli zgradb, ogledovanje okolice in preostalih geoin-formacijskih podatkov. Sple-tni portal bo uporabnikom iz občin omogočal urejanje terena, da bodo prostorske razgrnitve čim bolj skladne s končnimi načrti. Če so si ob-čani do zdaj lahko ogledali le digitalni 3D-model zgradbe, si bodo zdaj lahko tudi celotno realistično okolico in se po njej sprehajali.

Spletni portal 3D-javne raz-grnitve predvideva brezplačno uporabo za vse uporabnike, vendar le v nekomercialne namene.

Avtorja: Saša Kek in Luka Mulej

Po javnih prostorskih razgrnitvah se bo mogoče sprehajatiSkupnost občin Slovenije hoče občanom z javnim spletnim portalom zagotoviti pregledne postopke prostorskih razgrnitev Projekt tridimenzionalne javne razgrnitve se bo končal oktobra. Zdaj predstavljajo projekt, poleg občin in urbanistič-nih podjetij pa hočejo k uporabi sistema nagovoriti tudi občane.

ROK SE IZTEKA

Urednik oglasnega uredništva:Branko Žnidaršič

Urednik priloge:Dušan MatičičTel.: (01) 30 91 509E-pošta: dusan.maticic@finance.si

Trženje:Luka VravnikTel.: (01) 513 08 25E-pošta: luka.vravnik@finance.si

Lektoriranje: Božislava Čož

GIS je oglasna priloga časnika Finance.