mphato 3 dikarabo tša malebela - molteno institute for

MPHATO 3

MPHATO 3

SEPEDI

SEPEDI

Puku ye ya dikarabo tša malebela e sepela le dipotšišo tša tekahlaloganyo, le mešomo ya polelo le ya go ngwala tše di latelago kanegelo ye nngwe le ye nngwe dipukung tša Vula Bula Mphato 3.

Bana ba swanetše go fetša dipuku tše pedi ka kotara - Kotara 1: Puku 1A le 1B, Kotara 2: Puku 2A le 2B, Kotara 3: Puku 3A le 3B, Kotara 4: Puku 4A le 4B.

Dipuku ka bobedi (A le B) di kgatong e tee ga go na taba gore ke efe ye e balwago pele.

Dipuku tše di hlophilwego

Dikarabo tša malebela PUKU 1A PUKU 1B

1. Lesokisi le le timetšego2. Selai sa mafelelo sa kuku3. O tlo dira eng gape?4. Seswantšho sa dibopego

1. Tate moledi wa Nana2. Go neela go botse3. Sedikologi4. Sephiri

PUKU 2A PUKU 2B

1. Re hloka thušo hle!2. Yoo! Palesa ga a boe!3. Kherotse ye kgolo la go šiiša4. Khuta ke go humane

1. Go hlakahlakane!2. Ke leotwana la mang le?3. Ke mang yo a thubilego lefasetere?4. A re pakeng le makgolo

PUKU 3A PUKU 3B

1. Ke mang yo a dulago mo?2. Sopo ya maswika 3. Theeletša mmino4. Dineo o ya go reka

1. Aa, Morena Kgabo!2. Ngangišano ya moya le letšatši3. Re loketše go tšea leeto4. Bošego ka polaseng

PUKU 4A PUKU 4B

1. Tšhošane le tšie2. O amogetšwe toropong ya gešu3. Mmutla le khudu4. Diphoofolo tša batsomi

1. Ditumo tše tharo2. Le ke leino la mang?3. Tau le legotlo4. Afrika Borwa ya rena

Puku 1A

Puku 1A

MPHATO 3

SEPEDI

SEPEDI

1. Lesokisi le le timetšego2. Selai sa mafelelo sa kuku

4. Seswantšho sa dibopego

3. O tlo dira eng gape?

PUKU 1A

1. Lesokisi le le timetšego

2. Selai sa mafelelo sa kuku



Puku 2A

Puku 2A

SEPEDI

1. Re hloka thušo hle!

2. Yoo! Palesa ga a boe!

4. Khuta ke go humane

3. Kherotse ye kgolo la go šiiša

PUKU 2A


SEPEDI

Puku 1B Puku 1B

SEPEDI

1. Tate moledi wa Nana 2. Go neela go botse

4. Sephiri3. Sedikologi

PUKU 1B


SEPEDI


Puku 2B

Puku 2B

SEPEDI

1. Go hlakahlakane!2. Ke leotwana la mang le?

4. A re pakeng le makgolo

3. Ke mang yo a thubilego

lefasetere?

PUKU 2B

1. Go hlakahlakane!

2. Ke leotwana la mang le?

3. Ke mang yo a thubilego lefasetere?


SEPEDI


Puku 3A

Puku 3A

SEPEDI

1. Ke mang yo a dulago mo? 2. Sopo ya maswika

4. Dineo o ya go reka

3. Theeletša mmino

PUKU 3A

1. Ke mang yo a dulago mo?2. Sopo ya maswika3. Theeletša mmino4. Dineo o ya go reka

SEPEDI Puku 3B

Puku 3B

MPHATO 3

SEPEDI

1. Aa, Morena Kgabo!

2. Ngangišano ya moya le letšatši

4. Bošego ka polaseng

3. Re loketše go tšea leeto

PUKU 3B





THEKETHE

SETEMERE

SEPEDI

Puku 4B

Puku 4B

MPHATO 3

SEPEDI

1. Ditumo tše tharo

2. Le ke leino la mang?

4. Afrika Borwa ya rena

3. Tau le legotlo

PUKU 4B1. Ditumo tše tharo2. Le ke leino la mang?3. Tau le legotlo4. Afrika Borwa ya rena

Tau le legotlo

Ke �AfrikaBorwaSEPEDI

Puku 4A Puku 4A

MPHATO 3 SEPEDI

1. Tšhošane le tšie 2. O amogetšwe toropong ya gešu

4. Diphoofolo tša batsomi3. Mmutla le khudu

PUKU 4A 1. Tšhošane le tšie2. O amogetšwe toropong ya gešu3. Mmutla le khudu4. Diphoofolo tša batsomi

SEPEDI

tša mešomo ya dipotšišo tša ditekahlaloganyo, polelo le go ngwala

(tše di kgonegago go ka dira dikhopi)

ISBN: 978-1-77580-540-3

Model Answers Sepedi.indd 2-3 2015/10/19 1:54 PM

Molokoloko wa ditaodišo tša Motheo wa Fase

E gatišitšwe ka 2015 ke Molteno Institute for Language and Literacy

E lefeletšwe ke Zenex Foundation

Mphato 3: Dipuku tše di hlophilwego

PUKU YA DIKARABO TŠA MALEBELA

n Morulaganyi wa molokoloko: Jenny Katz

n E hlamilwe ke: Jenny Katz

n Setsebi sa polelo ya Sepedi: Takalani T. Maligavhada

n Barulaganyi ba polelo ya Sepedi: Masennya Dikotla le Thelma Dlamini

n Kalo le moakanyetšo: Resolution le ihwhiteDesign

© 2015 Molteno Institute for Language and Literacy

ISBN 978-1-77580-540-3

Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives (CC BY-NC-ND) 4.0 International Licence

Disclaimer: You are free to download and share this work as long as you attribute the Molteno Institute for Language and Literacy, but you may not change this work in any way or use it commercially.


http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/

Diteng Morutiši yo a rategago . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ii

Puku 1A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41. Lesokisi le le timetšego . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 42. Selai sa mafelelo sa kuku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 53. O tlo dira eng gape? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 64. Seswantšho sa dibopego . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7

Puku 1B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81. Tate moledi wa Nana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 82. Go neela go botse . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 93. Sedikologi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104. Sephiri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11

Puku 2A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121. Re hloka thušo hle! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122. Yoo! Palesa ga a boe! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 133. Kherotse ye kgolo la go šiiša . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 144. Khuta ke go humane . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15

Puku 2B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 161. Go hlakahlakane! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 162. Ke leotwana la mang le? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 173. Ke mang yo a thubilego lefasetere? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 184. A re pakeng le makgolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

Puku 3A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201. Ke mang yo a dulago mo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 202. Sopo ya maswika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 213. Theeletša mmino . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224. Dineo o ya go reka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23

Puku 3B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 241. Aa, Morena Kgabo! . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 242. Ngangišano ya moya le letšatši . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 253. Re loketše go tšea leeto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 264. Bošego ka polaseng . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

Puku 4A . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 281. Tšhošane le tšie . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 282. O amogetšwe toropong ya gešu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 293. Mmutla le khudu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 304. Diphoofolo tša batsomi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

Puku 4B . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 321. Ditumo tše tharo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 322. Le ke leino la mang? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 333. Tau le legotlo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 344. Afrika Borwa ya rena . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35

2

Morutiši yo a rategago

PELE GA GO BALA KANEGELOKanegelo ye nngwe le ye nngwe dipukung tša Vula Bula e latela lenaneo la tlotlontšu le lenaneo la “mantšu-a-lego-bothata-go-bala”. Barutwana ba swanetše go kwešiša tlhalošo ya mantšu pele ba bala kanegelo. Dira bonnete bja gore bana ba ngwalolla mantšu dipukung tša bona gomme ba ngwale mafoko ka ona. O dire bonnete gape gore ba ngwalolla “mantšu-a-lego-bothata-go-bala” dipukung tša bona le go itlwaetša go a bala.

KA MORAGO GA GO BALA KANEGELOKanegelo ye nngwe le ye nngwe dipukung tša Vula Bula Mphato 3 e latelwa ke mehuta ye e fapanego ya dipotšišo tša tekahlaloganyo, mešomo ya polelo le ya go ngwala. Dira bonnete bja gore bana ba kwešiša gore ba araba bjang dipotšišo le mešongwana dipukung tša gore ba kgone go šoma ka go ikemela ka botee, bobedi goba ka dihlophana tše nyenyane.

DIPOTŠIŠO TŠA TEKAHLALOGANYO

Kgetho ya karabo e tee dikarabong tše ntšiHlalošetša bana gore go filwe dikarabo tše nne (ka nako ye nngwe tše tharo), fela ke karabo e tee ye e lego ya nnete. Ba swanetše go kgetha a) goba b) goba c) goba d). Ge ba feditše le monagano gore karabo ya nnete ke efe ba e ngwalolle dipukung tša bona tša go ngwalela.

MOHLALAO tseba bjang gore e be e le letšatši la yo mongwe la matswalo?

a) Go be go na le dimpho le dipalone.b) Go be go na le kuku le dikerese.c) Kamoka ba opetše ‘o gole, o gole’.d) Kamoka tšeo di lego ka mo godimo.

Ka nako ye nngwe bana ba ka kgopelwa go kgetha mafeleleo a a nepagetšego a lefoko.

MOHLALABana ba be ba sebelana ka __________.

a) dipalo tša bonab) diswantšho tša bona tša bokgaboc) dipuku tše ba bego ba di balad) Ga go le se tee sa tša ka mo godimo.

Hlalošetša bana gore “Kamoka tšeo di lego ka mo godimo” e ra gore kgetho ye e filwego go a) le b) le c) ke dikarabo tša nnete kamoka, e le gore “Ga go le se tee sa tša ka mo godimo” kgetho ye e filwego go a) le b) le c) kamoka ga se tša nnete.

Tatelano ya ditiragalo kanegelongHlalošetša bana gore ba swanetše go bala mafoko KAMOKA. Ba swanetše go tšea sephetho sa gore ke tiragalo efe ye e tlilego pele kanegelong. Ba ngwale nomoro 1 ka lepokisaneng ka letsogong la go ja mabapi le lefoko. Ba ngwale gore go latetše eng ba ngwale 2 lepokisaneng mabapi le lefoko, bjalobjalo.

3

MOHLALABeakanya mafoko ka tatelano ye e nepagetšego go tšwa go 1 go ya go 4.

a) Bana kamoka ba humane dinaletšana tša gauta.

b) Phapoši e be na le ditšhila, e se ya hlweka.

c) Phapoši e be e hlwekile e le botse.

d) Bana ba šomile kudu go hlwekiša phapoši.

Nnete goba maakaHlalošetša bana gore ba bale lefoko ka le tee ba tšee sephetho sa gore ke nnete goba ga se nnete. Ge tshedimošo e le nnete ba dire leswao lepokisaneng mabapi le lefoko leo. Ge tshedimošo e se ya nnete ba dire leswao X lepokisaneng mabapi le lefoko leo.

MOHLALABea leswao la sefapano X karabong ye e sego ya nnete o bee karabong ya nnete.

a) Mapokisi a diapola le a magapu ka bobedi a boima.

b) Apola e imela go feta legapu.

c) Ga go bonolo go mang le mang go rwala dilo hlogong.

d) Dimpša, dikatse le dikgogo di ja dienywa.

Ka nako tše dingwe bana ba kgopelwa go ngwala N (ya nnete) lepokisaneng mabapi le lefoko la nnete, ba ngwale M (maaka) lepokisaneng mabapi le lefoko le e sego la nnete.

MOHLALABolela gore mafoko a a latelago ke nnete (N) goba maaka (M).

a) Leganata le a fiša ebile le omile.

b) Ditau di dula ka matamong.

c) Bolotadiphoofolo bja Kruger bo Kapa Bohlabela.

d) Mapogo a dula sethokgweng.

MEŠOMO DI GO NGWALAMošomo wa go ngwala wo o latelago kanegelo o ka feleletšwa ka go ikemela, ka bobedi goba ka dihlopha. Mešomo e ka dirwa gabotse ke bana kamoka ka phaphošing goba ka kabelano ya go ngwala.

KGOKAGANYO LE PUKU YA MEŠOMO YA DBEMo go kgonegago, dikgokaganyo di dirilwe mešomong ye e sepelelanago le Puku ya Mphato 3 ya Mošomo 1 le 2 ya DBE go gatelela diripa tše dingwe tša polelo le tiro tše itšego tša go ngwala.

Ela hloko: Se bohlokwa ka dikarabo tša maleba ke go fa wena le bana mothalohlahli ka dikarabo tše di nyakegago dipotšišong tša tekahlaloganyo le mešomong ya polelo le ya go ngwala. Dikarabo tša maleba di akaretša memorantamo le mehlala. O nagane gore ngwana yo mongwe le yo mongwe o tlo araba dipotšišo tše di bulegilego, tša go se nyake karabo e tee ka tsela ya gagwe. Ge mooko wa karabo o hwetšagala lefokong, karabo e a dumelega le ge e se ya bewa ka mantšu ao a šomišitšwego karabong ya maleba.

Mo go bego le bana ba bantši ka phaphošing, dikarabo tša maleba di ka dirwa dikhophi tša fiwa barutwana bao ba kgonago go lebeledišiša mediro ya bona ka go nepagala le ka kwešišo, go šoma ka go ikemela goba ka bobedi goba ka dihlopha.

4

1A-1. Lesokisi le le timetšego

A. Tekahlaloganyo

1. Lebogang o be a ya sekolong. Ke tseba ka ge a be a apere unifomo ya sekolo le taodišo e re “Lebogang o itokišetša go ya sekolong”.

2. Lebogang o be a nyaka lesokisi la gagwe.

3. a) ka laiking ka phapošing ya go robala c noga

b) ka phapošing ya go hlapela a segokgo

c) lepokising ka moraleng b kgaetšedi

4. Kgaetšedi ya Lebogang o be a kwatile ka ge a be a hlapa. Lebogang o butše monyako fela wa phapoši ya go hlapela a se a kokota.

5. a) Ke kgaetšedi ya Lebogang yo monyenyane.

6. Lebogang o humane lesokisi la gagwe potleng ya borokgo bja gagwe ya ka morago borokgong bja gagwe bjo bokopana.

7. a) ka morago ga garetene maaka

b) ka fase ga kobo, ka fase ga mpete nnete

c) marulelong maaka

8. Ke nagana gore Lebogang o apere lesokisi le dieta tša sekolo a kitimela sekolong ka pejana ka ge a be a šaletše.

B. Tšhomišo ya polelo

Mantšu a mebala: tšhweu, botalaleratadima, pududu, ntsho, botala, tshootho

gempe ye tšhweu, jesi ya mmala wa botalaleratadima, masokisi a pududu, segokgo se setsho, lepokisi le letala, noga ye tshootho

C. Go ngwala

MOHLALA

Morategi Lesiba

Maabane ge ke e ya sekolong, ga se ka bona le lengwe la masokisi a ka. Ke lebeletše gohle ka phapošing. Ke lebeletše laiking ya wotoropo, boemong bja ona ka humana segokgo se segolo! Ka ya go e nyaka ka moraleng. Ka gare ga lepokisi le legolo ka humana noga! Ka ya go nyaka ka phapošing ya go hlapela. Ka bula monyako, kgaetšedi o be a le ka gare a hlapa. A nkwatela! Seo se be se ntšhošitše kudu ka go fetiša!

Ka pejana kgaetšedi ya ka yo monyenyane a goga selo se sengwe ka morago. Ka lebelela ka bona lesokisi le le ka potleng ya borokgo! Ka ipona botlatla. Ka swanela ke gore ke kitimele sekolong gore ke fihle ka nako. Ke swanetše gore ke apare ka tshwanelo go tšwa lehono!

Mogwera,

Lebogang

5

1A-2. Selai sa mafelelo sa kuku

A. Tekahlaloganyo

1. E be e letšatši la Lerato la matswalo.

2. d) Kamoka tšeo di lego ka mo godimo.

3. Mma o segile diripa tša kuku tše tshela ka ge go be go na le batho ba tshela moletlong wa teye (Koko, Rakgolo, Tate, Mma, Lerato le ngwanabo yo monyenyane).

4. Rakgolo o humane selai sa pele. Lerato a humana selai sa kuku sa mafelelo.

5. Lerato o lorile a e ja swikiri ya go aesa, ditšheri tše khubedu le tšhokolete ye boreledi.

6. b) Lerato o be a nyaka go ja selai kamoka a le tee.

7. Mma o file Bobi bisikiti ka gobane dimpša di swanetše go ja dijo tša dimpša fela. Dijo ‘tša batho’ kudu tša go tanta bjalo ka kuku di ka lwatša dimpša.

8. Lerato o tlo ba le mengwaga ye lesometshela.


1. ‘Ke maswabi, Bobi. Se ke selai sa kuku ya ka,’ Lerato a realo.

2. Kuku e be e na le dikerese, swikiri ya go aesa, ditšheri le tšhokolete.

C. Go ngwala

MOHLALA

Ka letšatši la Keresemose re tsoga mesong go itokišetša go ya kerekeng. Ka Keresemose ye nngwe le ye nngwe Mma o re rekela diaparo tše mpšha gore re lebelelege. Ka morago ga kereke re boa gae ra thuša Mma go lokiša dijo tša mosegare. Re ja nama ya kgogo le ya nku, le jeli le kasetate. Mma o reka le malekere le ditšhokolete. Ka nako re humana le dimpho. Ka morago ga dijo tša mosegare re etela bagwera. Ke rata Keresemose ka ge ke rata go ba le ba lapa le go ja dijo tše monate.

6

1A-3. O tlo dira eng gape?

A. Tekahlaloganyo

1. b) mošemane wa go se hlokomele

2. c) mošemane wa go se hlokomele le go hloka mekgwa

3. Mootledi wa thekisi o kgalemile Neo gobane Neo o tshetše mmila pele ga thekisi mo mootledi a nyakilego go mo thula.

4. Bana ba kwatišitšwe ke eng ge ba be ba eme molokolokong wa go ya ka phapošing. Neo obe a swanetše go ya morago mafelelong a molokolokoa lete nako ya gagwe ya go tsena.

5. Mosima o be a kwatišitšwe ke ge Neo a tšere dikherayone tša gagwe. O be a swanetše a di adimile.

6. a) Neo o nagana gore kamoka ba mo kwatetše. 2

b) Neo ga a na šedi ebile o hloka mekgwa. O nyakile go betha kgaetšedi ka heke.

1

c) Neo o na le šedi ebile o hlwekile, o kgona le go lahlela matlakala mokotlaneng wa matlakala.

3

7. Neo o lemogile gore ga go yo a ratago motho wa go hloka mekgwa le go se hlokomele le go tšhilafatša. O ithutile gore go kaone go ba yo a hlwekilego. O ithutile maitshwaro le go ba le botho. O ithutile go ihlompha le go hlompha ba bangwe.


Mathomong a taodišo: go se hlokomele / wa bošaedi / wa go fela pelo / motšhilafatši

Letlakala 28: go ba le mekgwa / go lebelelega / go se fele pelo / go ba le tetelo / go lahlela matlakala mokotleng wa matlakala / go ba mošemane wa go loka

C. Go ngwala

MOHLALA

Ke nagana gore se sebe ka go fetiša se Neo a se dirilego ke go tshela mmila. Thekisi e nyakile go mo thula. Go se hlweke, go se be le botho le go tšhilafatša ke dilo tše mpe, ebile di kotsi. Go tshela mmila wo o tletšego dikoloi go kotsi. Di ka go bolaya! Re swanetše go tshela mmila dirobotong. Re swanetše go hlokomela gore ga go na dikoloi pele re tshela.

7

1A-4. Seswantšho sa dibopego

A. Tekahlaloganyo

1. Ke badile ka dibopego tše hlano e lego selee, didiko, dikhutlotharo, dikhutlonnethwii le dikwere.

2. Bana ba thomile ka go thala selee. Lee le na le sebopego se.

3. Selai sa kuku le sa pitsa di na le sebopego sa khutlotharo.

4. Sekwere le khutlonnethwii di a swana gobane ka bobedi di na le mahlakore a mane. Di fapane ka gore mahlakore a sekwere a lekana, fela mahlakore a khutlonnethwii go lekana lehlakore la ka mo le ka mo.

5. c) Mohumagatšana Lebaka o rile phoofolo e na le mmogo.

6. Bana ba be ba nyaka dibopego tše senyane go bopa tlou – selee se tee, sediko se setee, khutlotharo tše pedi le khutlonnethwii tše hlano.

7. a) Bana ba segile dibopego. 2

b) Bana ba dirišitše dibopego go bopa tlou. 3

c) Bana ba thadile dibopego. 1


1. dibopego, khutlotharo, mmogo, sediko, sekwere, tlou

2. Maina: bana, dipoloko, mapokisi Lehlaodi: nyenyane

3. a) Maabane bana ba thadile dibopego tše fapanego.

b) Gosasa bana ba tlo thala dibopego tše fapanego.

C. Go ngwala

Go bopa tlou o diriša dibopego

1. Thala selee se segolo.

2. Thala sediko se senyenyane.

3. Thala dikhutlotharo tše pedi tše nyenyane tša go lekana ka kelo.

4. Thala dikhutlonnethwii tše nne tša go lekana.

5. Thala khutlonne e tee e telele.

6. Humana pampiri ye kgolo ya sekwere ye o tlo kgomaretšago dibopego kamoka.

7. Sega goba kera dibopego.

8. Beakanya dibopego gabotse go bopa seswantšho sa tlou (selee ke mmele, sediko ke hlogo, dikhutlotharo ke ditsebe, dikhutlonnethwii tše nne tše nyenyane ke maoto, gomme khutlonnethwii e tee e telele).

9. Kgomaretša dibopego pampiring.

10. Thala mahlo, molomo le mosela.

8

1B-1. Tate moledi wa Nana

A. Tekahlaloganyo

1. Mma o be a ya kopanong.

2. c) Tate ga se a ka a lela Nana le gatee

3. Tate o binne le Nana.

4. Aowa, Nana ga a rata ge Tate a opela. O tšwetše pele ka go lla.

5. a) Nana o jele dijo le go nwa maswi. X

b) Tate o bone gore go lela lesea ga go bonolo.

c) Ntlo e be e hlwekile ge Mma a boa gae. X

d) Nana le Tate ba be ba robetše ge Mma a bowa gae.

6. Nana o be a sa tlwaela go lelwa ke Tate. O be a nyaka mmagwe.

7. b) o be a nagana gore Tate le Nana ba ipshinne kudu mmogo


1. ‘Kamoka di tlo sepela gabotse,’ go bolela Tate.

2. ‘O llelang, Nana?’ go bolela Tate.

C. Go ngwala

MOHLALA

Hlokomela ge o swanetše go fetola leleiri la Nana.

Nea Nana dijo a je. Bea pipi pele.

Nea Nana lebotlelo la maswi. O se lebale go a ruthetša.

Ge Nana a lla, mo kuke o mmolediše goba o mo opelele.

Nea Nana dibapadišwa.

Mahlatse!

9

1B-2. Go neela go botse

A. Tekahlaloganyo

1. Batho ba fane ka mehuta ye tshela ya dienywa:diapola, dipiere, diphopho, diperekisi, magapu, diphaeneapola

2. a) yo a hlokago batswadi

3. Mosetsana o šomišitše karikana ka ge legapu le be le le boima.

4. Mošemane o rwele diphaeneapola ka pitša ka ge di be di na le mahlare a bogale a go hlaba goba go ngwaya.

5. Badirelaleago ba dirišitše koloi ya vene go iša dienywa boduladitšhiwana.

6. a) Mapokisi a diapola le a magapu ka bobedi a boima.

b) Apola e imela go feta legapu. X

c) Ga go bonolo go mang le mang go rwala dilo hlogong.

d) Dimpša , dikatse le dikgogo di ja dienywa. X

7. d) Batho ba neelane ka dienywa.


1. Mantšu a a dirišitšwego taodišong 2. go hlaloša dienywa tša go fapana:

tala

serolwane

phuphurega

metsana

motodi

bose

tanta

C. Go ngwala

MOHLALA

Dienywa di na le divitamini tše bohlokwa tša go re re dule re phetše. Dienywa tša go fapana di na le divitamini tša go fapana, mohlala: diphopho, dimanko, dinamune le dinariki di na le vitamini C. Magapu a go tanta le diperekisi di na le vitamini A. Seripa se segolo sa dienywa ke meetse ao a loketšego mebele ya rena. Go bohlokwa go ja dienywa bjalo ka diapola go feta go nwa dijusi (metodi) ka ge di na le swikiri ye ntši. Re swanetše go ja dikomiki tše pedi tša dienywa ka letšatši. Dienywa gape di re fa maatla.

Mohlala wa apola le mantšu a hlalošo

khubedu tala

nkgokolo metsana

tanta hlamara

tia boreledi

phuphurega

10

1B-3. Sedikologi

A. Tekahlaloganyo

1. Taodišo e tšwelela ka phakeng.

2. d) Kamoka ga tše di lego ka mo godimo.

3. Puleng o ile sedikologing gobane ke se a bego a se rata kudu.

4. c) o ka tšewa ke seediedi wa sellwa

5. a) Rina o lemogile gore bana ba nyaka go fologa. 3

b) Jin le Jonah le bona ba thoma go sellwa. 2

c) Kagiso o thušitše Rina go emiša sedikologi. 4

d) Puleng a kwa a thoma go sellwa sedikologing. 1

6. a) ba be ba na le maikarabelo le botho

7. Rina le Kagiso ba dikologile ka lebelo ka gore ke ba bagolo le gona ga ba tšhoge.


Mantšu a a hlaloša Puleng, Jin le Jonah: monyenyane, tšhoga, boifa, sellwa, tšerwe ke seediedi

MEHLALA

Legotlo ke le lenyenyane ge tau e le ye kgolo.

Ke kwa ke tšhoga pele ga dihlahlobo.

Ke ile ka boifa ge ke bona mpša e kgolo e tla lehlakoreng la ka.

O a sellwa ka ge a jele nama ya go bola.

Ke swarwa ke seediedi ge nka dikologa nako ye telele.

C. Go ngwala

MOHLALA

Ke be ke na le mengwaga e mehlano ge ke eya phakeng. Ka bapala ka seredimogi, meswinki le sedikologi. Se ke se ratilego kudu e bile seredimogi. Se be se le godimo fela ke sa tšhoge.

Kgauswi le ga gešu ga go na diphaka fela go na le lefelo le bana ba bapalelago go lona. Mokibelo mongwe le mongwe nna le mogwera wa ka Takalani re bapalela kgwele ya maoto gona. Ka nako tše dingwe mogolo wa ka le yena o tla go bapala le rena. Ge re ka ba ba tshelelago re dira dihlopha ra ba le phadišano. Re a ipshina!

11

1B-4. Sephiri

A. Tekahlaloganyo

1. Sephiri e be e le mpho ya semaka ya ngwana wa morutiši go tšwa baneng ba sekolo.

2. d) Ga go le se tee sa tša ka mo godimo.

3. Bana ba be ba sebelana ka ga mpho ye ba e reketšego ngwana wa Mohumagadi Seala.

4. “O maketše ka ge bana ba rata dikanegelo.”

5. Bana ba ka mehla ba ja dijo tša bona tša mosegare, ba kitimekitime le go bapala dipapadi mmogo ka nako ya go khutša.

6. a) Mohumagadi Seala o be a sa kwešiše gore ke ka lebaka la eng bana ba sebelana.

2

b) Mafelelong Mohumagadi Seala o kwešišitše gore ke ka lebaka la eng bana ba be ba sebelana!

4

c) Ka morago ga nako ya maikhutšo bana ba file Mohumagadi Seala mpho ya semaka, ya ngwana.

3

d) Bana ga se ba emiša go sebelana ka nako ya dithuto. 1

7. a) o maketše le go thaba

B. Go ngwala

1. Tša masea: dietana, ditami, dipipi, dibapadišwa, mabotlelo a ngwana, maleiri, maswi

2. Tša sekolo: diporaše tša go penta, diphensele, dikero, diteseke, dirula, diyunifomo tša sekolo, dipalo

MEHLALA

Bana ba rata go anya ditami.

Dipipi di thuša ka gore bana ba hlweke ge ba e ja.

Go bohlokwa gore bana ba nyanye maswi.

Ke šomiša dikero go kera diswantšho.

Re šomiša dirula go thalela mothalothwii.

Ke humane dipalo tša ka tša metse.

C. Tšhomišo ya polelo

1. 2.dietana – seetanaditami – tamidipipi – pipidibapadišwa – sebapadišwamabotlelo a ngwana – lebotlelo la ngwanamaleiri – leleirimaswi – maswi

diporaše tša go penta – poraše ya go pentadiphensele – phenseledikero – sekeroditeseke – tesekedirula – ruladiyunifomo tša sekolo – yunifomo ya sekolodipalo – dipalo

12

2A-1. Re hloka thušo hle!

A. Tekahlaloganyo

1. Katse ya go nona e bone nonyana ye nyenyane godimo mohlareng, e be e nyaka go e swara gore e e je.

2. Mimi a nagana gore katse e šaretšwe ntlhoreng ya mohlare, a nagana go e thuša gore e fologe.

3. Sesi Rina o be a sepela kgauswi le mohlare ge a e kwa Pakiso a goeletša a kgopela thušo.

4. b) O theletše a swarwa ke makala.

5. Ba be ba tšhogile ka ge ba be ba nagana gore ba tlo šarelwa mohlareng go ya go ile!

6. c) O tlišitše leri.

7. Katse ya go nona e be e sa nyake thušo ka ge e kgonne go fofela fase.

8. Malome Soli ______________.

a) o hlalefile X

b) o nametše mohlare

c) o be a ruile katse


1. ‘Thušang hle!’ go lla Mimi.

2. Mimi, Pakiso le sesi Rina ba be ba šaretšwe mohlareng.

3. Ke ka lebaka la eng Malome Soli a tlogile?

C. Go ngwala

MOHLALA

1. Godimo ga leboto

Ka letšatši le lengwe ke ile go bapala ga bo mogwera wa ka Malusi. Go be go na le leboto le legolo magareng a jarata ya gabo le ya baagišane ba gagwe. Re be re nyaka go bona ka jarateng ya baagišane gomme ra nagana go namela leboto. Ge ke le godimo ga leboto leoto la ka la redimoga la betha lebone la baagišane. La wela fase, la thubega. Malusi a tšhoga a fologa. Ke be ke tšhogile kudu. A bitša mmagwe gore a tle le leri gore ke kgone go fologa. Ke fologile mma a tla go ntšea. Re lefile lebone la mooagišane, nna ka humana kotlo. Nka se sa namela leboto le legolo gape!

13

2A-2. Yoo! Palesa ga a boe!

A. Tekahlaloganyo

1. a) ka nokeng

2. Palesa o be a romilwe go ya go kga meetse a go nwa nokeng.

3. Letšatsi le be le fiša kudu, ba lapile ka ge ba be ba šoma ka maatla go aga ntlo ye mpsha.

4. c) leobu, segwagwa le mokgaditswana

5. Palesa o rwele meetse ka emere hlogong a se a e swarelela.

6. a) Palesa o khuditše moriting. 3

b) Palesa o kgele maloba. 2

c) Palesa o thadile makgolo ka leswika mohlabeng. 1

7. Aowa - o be a raloka, a bolela, a khuditše ebile a balabala le ge a tseba gore ba lapa ba mo emetše.

8. d) b le c


1. leina: segwagwa, letlapa lediri: dutše lehlaodi: setala

2. leina: batho, ntlo lediri: aga lehlaodi: ye mpsha

3. leina: Palesa, maloba lediri: kga lehlaodi: mabotsana

C. Go ngwala

Mang? O dirang? Letlakaleng

Palesa o ile go kga meetse 12

Ngwanabo Palesa le kgaetšediagwe ba segile bjang bja go rulela 13

Mma le koko wa Palesa ba ditše leboto 15

Tate le malome wa Palesa ba dirile tlhaka 17

14

2A-3. Kherotse e kgolo la go šiiša

A. Tekahlaloganyo

1. Molemi Maleka o lemile serapa sa merogo.2. O lemile ditamati, lethase, ditapola le dikherotse.3. b) dibeke di se kae4. Molemi Maleka o nošeditše serapana sa gagwe, a hlagola le go dira

bonnete gore mobu o loketše gore merogo e mele gabotse.5. a) Kherotse e be e le ye kgolo.6. Mosadi wa Molemi Maleka, ngwana wa bona, kolobe, katse le legotlo

ba biditšwe gore ba tle go thuša.

7. a) Mosadi wa Molemi Maleka o biditše legotlo. M

b) Kherotse e ganeletše mobung. N

c) Katse e swareletše kolobe. N

d) Molemi Maleka o biditše morwa wa gagwe gore a tle go thuša. M

8. Legotlo le be le na le makoko ka ge le be le nagana gore ke maatla a lona ao a dirilego gore kherotse e tumoge.


1. Molemi Maleka o be a nošetša le go hlagolela serapa.O be a tsoga mesong, a apare diputsu a ye serapeng.

2. Molemi Maleka o nošetša le go hlagolela serapa.O tsoga mesong, a apara diputsu a ya serapeng.

C. Go ngwala

MOHLALA

RESIPI YA SALATE YA MEROGO (ya batho ba 10)

Ditswaki (tše o di nyakago)

ditamati

dilethase

ditapola

digwere

Lebelela mohlala wa resipi ya sopo ya digwere - DIKARABONG TŠA MALEBELA: Pukeng 3A, kanegelong ya Sopo ya maswika

8 dikomiki tša khabetšhe ya go segelelwa 1 _ 4 komiki ya dikherotse tše segeletšwego2 malepola ya dieie tše di šitšwego 1 _ 2 komiki ya mayonise (mayonnaise) 1 _ 3 komiki ya swikiri 1 _ 4 komiki ya lebese

1 _ 4 komiki motsaro ya potoro (buttermilk)2 1 _ 2 lelepolana la motodi wa sirilemone1 1 _ 2 malepola a vineka (vinegar) ye tšhweu 1 _ 2 lelepolana la letswai 1 _ 3 lelepolana ya pepere

Mokgwa (se o swanetšego go se dira)

1. Segelela khabetšhe le dikherotse ka boripana bo bonyenyane.

2. Kopanya mayonise, swikiri, lebese, motsaro ya potoro, juse ya serilemone, vineka, letswai le pepere sekotlelong se segolo, o ditswake go fihlela di eba boleta.

3. Kopanya khabetšhe, dikherotse le dieie, o di huduge.

4. Di khurumetše o di bee ka setšifatšeng di iri tše 2 pele o sola.

15

2A-4. Khuta ke go humane

A. Tekahlaloganyo

1. a) a be a nyaka go bapala le bana ba bagolo

2. Kholofelo o badile go fihla ga masomepedi go fa bagwera ba gagwe nako ya go khuta.

3. Kholofelo o bone nko ya seeta e tšweletše ka gareteining. O bone kobo e šikinyega mpeteng. O kwele lešatana ka khapotong ya maswielo.

4. c) ka moraleng, phapošing ya go robala le ya go iketla

5. E be ele nako ya dijo tša mosegare. Mmago Kholofelo o biditše bana gore ba tle dijong.

6. “Mmm… re leboga dijo tše bose tša mosegare.”

7. Tebogo o be a khutile ka fase ga tafola ya ka phapošing ya go jela.

8. a) Kholofelo o rile ke yena mofenyi. 3

b) Kholofelo o badile go fihla 20 gore bagwera ba gagwe ba kgone go khuta. 1

c) Tebogo o rile Kholofelo ga se a mo humana, yena ke mofenyi. 4

d) Kholofelo o humane bagwera ba gagwe ba bararo. 2


1. Ke a tla, o lokile goba ga o a loka!

2. Kholofelo a kitimela ka phapošing ya go iketla.

3. Basetsana ba ka ba ba le kae?

C. Go ngwala

MOHLALA: tshekatsheko ya taodišo

Leina: Khumo Makgato Letšatši: 12 Moranang 2015 Hlogo ya taodišo: Khuta ke go humane

Baanegwa bagolo taodišong ke mošimane yo a bitšwago Kholofelo, bagwera ba gagwe ba bararo e lego Sam, Jen le Meg, le moratho wa gagwe e lego Tebogo.

Kholofelo le bagwera ba gagwe ba bapala papadi ya khuta ke go humane. Ga ba lemoge gore moratho wa Kholofelo e lego Tebogo le yena o bapala le bona. Ge Kholofelo a bala go fihla go 20 bagwera ba gagwe ba ya go khuta. Kholofelo o ya go nyaka bagwera ba gagwe a ba humana kamoka. A ba mofenyi wa papadi! Bana ba biletšwa dijong tša mosegare. Go se go ye kae ba kwa lentšu la Tebogo ka fase ga tafola. Tebogo a re ke yena mofenyi ka ge Kholofelo a se a mo humana!

Karolo ye ke e ratago kudu ke ge Tebogo a bolela a le ka fase ga tafola ya ka phapošing ya go jela. Kamoka re be re maketše! Ke naganne gore Tebogo o a thabiša.

Ke rata taodišo ye ka ge ke tseba papadi ye ya khuta ke go humane, le gona e be e thabiša le gona go be go le bose go bala ka ga bana ba bapala papadi yeo. Ke ratile gape le mafelelong a yona a go thabiša.

16

2B-1. Go hlakahlakane!

A. Tekahlaloganyo

1. Phapoši e be e hlakahlakane ka ditšhila.

2. d) Kamoka ga tšeo di lego ka mo godimo.

3. a) dimmopo d) pente X

b) mašela e) diporaše tša go koropa

c) tšhoko X f) dipampiri X

4. a) Bana kamoka ba humane dinaletšana tša gauta. 3

b) Phapoši e be na le ditšhila, e se ya hlweka. 1

c) Phapoši e be e hlwekile e le botse. 4

d) Bana ba šomile kudu go hlwekiša phapoši. 2

5. Bana ba be ba thabile ka ge e le letšatši la mafelelo la kotara ya sekolo ebile e le nako ya maikhutšo a dikolo.


1. Maabane bana ba h-lwekišitše phapoši.

2. Gosasa bana ba tlo hlwekiša phapoši.

C. Go ngwala

MOHLALA

Tšatši le re humanego dinaledi!

E be e letšatši la mafelelo la kotara. Mohumagadi Mogale o rile re hlwekiše phapoši ka ge e be e le ditšhila. O tlile le diemere tša meetse a sesepe, mašela, diporaše tša go koropa, maswielo, dimmopo, le mekotla ya ditšhila. O re beile ka dihlopha a re fa mešomo ya go fapana. Sehlopha sa ka e be e le sa go phumola letlapa la go ngwalela. Ke tšere sephumola letlapa ka se betha ka rula ke re ke a se hlwekiša. Kamoka ba sehlopha sa ka ba ntirela lešata gore ke tšwele ntle ke ye kgole ka ge tšhoko e be e ba direla marole a a ba gohlodišago! Ba bangwe ba bana ba dihlopheng tše dingwe ba be ba seleka ka dinako tše dingwe, ba sa diri mošomo ka tshwanelo fela mafelelong kamoka re šomile ka maatla. Mohumagadi Mogala o be a re thabetše, a re fa dinaledi tša gauta! Go tlo ba botse ge re boela phapošing ye e hlwekilego kotareng ye e latelago ge dikolo di bula!

17

2B-2. Ke leotwana la mang le?

A. Tekahlaloganyo

1. a) motsaneng X

b) toropong

c) lewatleng

2. Kabelo o be a nyaka go ba molokiši wa dikoloi ge a gola gobane o be a rata dikoloi go feta dilo kamoka.

3. Kabelo o humane leotwana le legolo le lebotse la go phadima ka thoko ga tsela.

4. b) dithekisi le dikoloi

5. Leotwana e be e le le legolo go sethuthuthu.

6. Koloi ya mabaibai e be e se na leotwana.

7. a) O latile Kabelo a mo nametša koloi ya mabaibai.


1. a) Kabelo o humane leotwana kgauswi ga tsela.

b) Ditonki tše pedi di gogile karikana.

c) Lekgarebe le otletše sethuthuthu.

2. a) Kabelo o humana leotwana kgauswi ga tsela.

b) Ditonki tše pedi di goga karikana.

c) Lekgarebe le otlela sethuthuthu.

C. Go ngwala

MOHLALA: poledišano

Kabelo: Thobela, Mma! Ke boile!

Mmago Kabelo: Kabelo, ke ka morago ga nako! O be o le kae?

Kabelo: Ke maswabi, Mma. Ke humane leotwana le lebotse le legolo la go phadima kgauswi le tsela ka nagana go humana mong wa lona.

Mmago Kabelo: Fela letšatši kamoka o be o se gona! Ke eng se se o diegišitšego?

Kabelo: Ke emišitše mongwe le mongwe go botšiša ge e le leotwana la gagwe. Kamoka ba re aowa. Ka morago gwa fihla koloi ye e gogago tše dingwe e goga koloi e ntsho ya mabaibai. E be e le leotwana la koloi yeo! Mma, mong wa yona o be a thabile a re o tlo tla a nnametša koloi yeo ka morago ga gore e lokišwe. Nka ya?

Mmago Kabelo: Ee, o ka ya! O swanetšwe ke tefo go se o se dirilego, mošemane wa ka. Nakong ye e tlago o ntsebiše gore o kae ke se tlo tshwenyega.

Kabelo: Ke tlo dira bjalo, Mma. Ke maswabi.

18

2B-3. Ke mang yo a thubilego lefasetere?

A. Tekahlaloganyo

1. Lefasetere le le thubegilego ke la ka moraleng.

2. b) O be a tenegile a befetšwe.

3. O be a nagana gore bana ba go se kwe le go seleka ba thubile lefasetere.

4. E be e le kgwele ya kolofo.

5. a) Kgwele ya maoto le ya matsogo di a lekana ebile di swana le ka sebopego.

N

b) Kgwele ya thenese ke ye nyenyane go ya kolofo. M

c) Kgwele ya rakpi ke ye sediko. M

d) Ge o bapala kherikhethe go nyakega bethe, kgwele le wikete.

N

6. a) O bone gore kgwele ya Morena Thabang ke yona ye e thubilego lefasetere.

3

b) Bana kamoka ba rile kgwele ga se ya bona. 2

c) Mohumagadi Mmathoka o ile go nyaka yo a thubilego lefasetere la gagwe.

1

7. Morena Thabang o kgopetše Mohumagadi Mmathoka tshwarelo. A mo thuša go hlwekiša digalase ka moraleng a ba a lefa lefasetere.


1. a) tšhweu b) khubedu c) namune d) ntsho e) serolwane f) tsootho

2. Mohumagadi Mmathoka o sepela leetonyana.

C. Go ngwala

MOHLALA

Kgwele ya matsogo

Kgwele ya matsogo e na le dibapadi tše šupa.

Kgweleng ya matsogo o swanetše go kgona go foša le go swara kgwele.

O swanetše go noša ka go fošetša kgwele lešobeng la nkgokolo le le lego godimo ga pala.

Kgwele ya matsogo e bapalelwa lepatlelong la yona fela.

Ge o swara kgwele ga wa swanela go kitima ka yona. O na le metsotswana ye meraro go e fetišetša go yo mongwe.

19

2B-4. A re pakeng le makgolo

A. Tekahlaloganyo

1. b) Ba hlapa matsogo.

2. Go nyakega komiki e tee ya swikiri.

3. Birdie o tšhela lebese le makhura.

4. Bana ba tlotša dipane makhura gore dikuku tša kopi di se swarelele dipaneng ka morago ga go paka.

5. a) ditswakwa di nyaka sekgala sa go kokomoga

6. Dikuku tša kopi di tšea metsotso ye 15 go butšwa.

7. Makgolo o diriša dihanesekone gore a se iphiše ka dipane tša go fiša.

8. Bana ba kgabiša dikuku ka maleketšana a dijeli, digašwa tša tšhokolete le dikgwetšana tša selefera.

9. Ba tlo ja dikuku tša kopi ka le le latelago e lego letšatši la matswalo a Makgolo.


1. Resipe e nyaka mae a mabedi.

2. Makgolo o tswaka ditswakwa go fihlela di e ba boreledi le boleta.

3. Dikuku tša kopi di nkga le go bonagala di le bose.

4. Makgolo o ntšha dipane tša go fiša ka ontong.

5. Swikiri ya go aesa e swanetše go tswakwa go fihlela e eba e thema.

C. Go ngwala

MOHLALA: tlhalošo

Leina la makgolo ke Gloria fela ke mmitša Koko. Makgolo o na le mengwaga ye 65. Ke yo mokopana ebile o na le mmele wo monyenyane. Meriri ya gagwe e šweufetše ebile sefahlegong le diatleng dinama di a wa. Makgolo o a le mahlo a mabotsana le myemyelo ye botse. O rata go sega le go thuša batho. Ke rata go fetša nako le makgolo ka ge re ipshina mmogo. Re ya mabenkele, ra apea, re bogela TV le bapala dipapadi mmogo. Makgolo o mpatelela le tšhelete ya sekolo. Makgolo ke mo rata kudu.

20

3A-1. Ke mang yo a dulago mo?

A. Tekahlaloganyo

1. Dikubu le dikwena di khuta ka meetseng.

2. a) leganata b meetse

b) letamo c mehlare

c) sethokgwa a mohlaba

3. Dikokolohute di ja dihlapi.

4. Ke diphepheng tša go loma ka mosela.

5. a) Leganata le a fiša ebile le omile. N

b) Ditau di dula ka matamong. M

c) Bolotadiphoofolo bja Kruger bo Kapa Bohlabela. M

d) Mapogo a dula sethokgweng. N

6. Leobu le fetola mmala.


8. Batho ba tšea sebaka se segolo nageng. Ge nkabe go se na bolotadiphoofolo, diphoofolo di be di ka se šireletšege. Batho ba be ba tlo di bolaya go šale go se na phoofolo le e tee.


1. Dikubu di dula ka matamong fela diphepheng di dula ka maganateng.

2. Dikgabo di dula ka sethokgweng fela dikwena di dula ka matamong.

3. Dikgama di dula ka maganateng fela mekowe e dula ka sethokgweng.

C. Go ngwala

MOHLALA

DIKGANO: faele ya nnete

1. Dikgano di na le mmala o tsootho go ya go pududu. Di na le methaladi mekokotlong. Di na le dinko tše tsootho, ditsebe tše nyenyane tše ntsho le dipatso tše ntsho go dikelela le mahlo. Di na le manala a matelele a go tia ao di a dirišago go epa. Mesela ya tšona e di thuša ka gore di kgone go ema thwii.

2. Dikgano di dula ka dihlopha tše kgolo tše e ka bago 20. Di hlokomela bana kudu.

3. Dikgano di phela mengwaga ye e ka bago 6-7.

4. Dikgano di dula meleteng di tšwe fela ge di nyaka dijo mosegare. Di ja digagabi, mekgaditswana, dinoga, diphepheng, digokgo, dimela, mae, megokolodi , mesetaphala le dinonyana tše nyenyane.

5. Kgano e tee e a leta go bona ge go na le batsomi bjalo ka diphukubje le manong. Dikgano di dira medumo go bontšha gore ke ditsomi dife le gona di bokgole bjo bo kaakang.

21

3A-2. Sopo ya maswika

A. Tekahlaloganyo

1. Batho ba motse ga se ba fa mosepedi dijo ka ge e be e le bahloki ba boditše mosepedi gore ga ba na dijo le ge e le tša bona beng.

2. Mosepedi o humane pitša ye kgolo ya letsopa bjanyeng.

3. Mosepedi o itirile e ka o apea sopo ye bose ya maswika le meetse. O rile o tlo abelana le badudi sopo ge mongwe le mongwe a ka tliša se sengwe sa didirišwa. Ke mo a humana didirišwa tša go apea sopo ya mannete.

4. O mo file dikherotse.

5. Modiši o file mosepedi nama le letswayana.

6. a) Badudi ba be ba nyaka go kwa sopo ye bose ya maswika ya mosepedi. N

b) Badudi ba be ba sa tsebe gore sopo e dirilwe ka didirišwa tšeo ba mo filego. N

c) Mosepedi o be a sa nyake go abelana sopo ya gagwe le badudi. M

d) Mafelelong sopo e dirilwe ka maswika le meetse. M

7. a) Mosepedi o itirile e ke o dira sopo ka maswika le meetse. 2

b) Kamoka ba ipshinne ka sopo e bose. 4

c) Mosepedi o be a swerwe ke tlala fela go se na dijo. 1

d) Badudi ba mo file didirišwa tše di nyakegago go dira sopo ya mannete. 3



1. Sopo ye e bose kudu! makalo

2. Mphe dieie. GOBA Mphe dieie! taelo

3. O apea eng? potšišo

4. Mosepedi e be e le monna wa bohlale. setatamente

C. Go ngwala

MOHLALA

RESIPI YA SOPO YA MEROGODitswakwa

6 komiki tša meetse3 dikherotse tše kgolo3 ditapola2 dieie2 thupana tša seleri1 thini ye nyenyane ya dierekisi1 thini ya mafela4 malepola a sopo ya nama ya kgomo1 lelepolana la letswai

Mokgwa

1. Bediša meetse ka pitša ye kgolo.2. Ebola o sege dikherotse, ditapola, dieie le thupana

tša seleri.3. Di tsenye meetseng o di apee go fihlela di butšwa.4. Tšhela dierekisi, mafela le sopo ya nama ya kgomo.5. Tšhela letswai o di bediše metsotso ye lesome.

22

3A-3. Theeletša mmino

A. Tekahlaloganyo

1. Bana ba ba itlwaetša gore ba dire mehlolo ya go bapala ka bokgoni bjo bogolo khonsateng ya sekolo.

2. b) se motho a se naganago

3. O swantšhitše meropa le mohlape wa dinare tše di kitimago.

4. Tatago Aaron o be a leka go bala kuranta.

5. Thapelo o be a nyaka mohlagase ka ge a letša katara ya mohlagase.

6. Seletšo sengwe le sengwe se lokile fela ge e le gore go na le lebaka le le kwagalago.



1. Mmago Pamela le ngwanabo ga ba rate lešata la porompeta.

2. Mara le Karabo ba bapala meropa ya djembe.

C. Go ngwala

Mang? Seletšo se a se bapalago Kae? Se swantšhwa le

Ravi fulutu ka moralengnonyana ya mogolo wo bohloko e leka go opela

Mogau baolini ka serapeng katse tše pedi tše di lwago

Mara le Karabo

meropa ya djembe ka phapošing ya boiketlo

mohlape wa dinare tše di kitimago

Aaron marimba ka mathuding meetse a rothago pomping

Pamela porompetaka phapošing ya borobalelo

vuvuzela ye e robegilego

Thapelo katara ya mohlagase ka karatšheng monang

23

3A-4. Dineo o ya go reka

A. Tekahlaloganyo

1. Maloko a šupa a lapa la ga Moseamo ao a rekago diaparo – Mma, Tate, Koko, Rakgolo, Mogoloagwe, Kgaetšedi le Dineo.

2. a)

Mma o nyaka b go apara ge a ya

dieta tše mpsha kerekeng

b)

Koko o nyaka c

go apara ge a ya kuane ye mpsha khonsateng ya dikhwaere

c)

Kgaetšedi o nyaka a

go apara ge a ya gempe ye mpsha monyanyeng wa lenyalo

3. Tate o nyaka digalase ka ge a ile a dula godimo ga tša kgale ka phošo tša robega.

4. a) kuane ya mmala wa namune ya go ba le lefofa la mmala wa botala bja legodimo

5. Rakgolo o reka sekhafo. O kgetha sa methaladi ye tsooto le ye mešweu.

6. a) Mogolo o nyaka go apara masokisi a makopana le dikhete tše telele. X

b) Kgaetšedi o nyaka jesi ye mpsha. X

c) Kamoka ba itebelela seiponeng.

d) Ka morago ga go reka ba ile go ja lebebetšididi.

7. Mmala wo Dineo a o ratago kudu ke wo mopinki. Diaparo kamoka tše a di kgethilego ke tše pinki.


1. Mma o reka eng?

2. Ke mang yo a swanago le lebebetšididi le pinki?

3. Ba lapa ba ba kae?

C. Go ngwala

MOHLALA

Mokibelo, 11 Janaware 2015

Pukutšatši ya go ratega

Lehono mma o nkišitše toropong go reka yunifomo ya sekolo. Re thomile lebenkeleng la PEP. Ka humana dieta tše ntsho tša go phadima tša sekolo. Ka humana le diphere tše nne tša masokisi, digempe tše tharo tše tšhweu tša sekolo le dijesi tše pedi tše ntsho. Ra ya lebenkeleng la go rekiša ditšhuniki. Mo ke ilego ka humana ditšhuniki tše pedi tše merone tše ke di aparego le digempe tše tšhweu. Ge ke fihla gae ka itekanya tšona. Ke botse bjang, ke emetše fela go ya sekolong!

Moratiwa,

Mapula

24

3B-1. Aa, Morena Kgabo!

A. Tekahlaloganyo

1. Mohumagatšana Kgabo o pakile borotho a sega le tšhese.

2. c) gore bo fole

3. Morena Kgabo o apere sutu ya mabonwa le kuane ebile o swaretše Mohumagatšana Kgabo maloba.

4. Mohumagatšana Kgabo o be a nyaka go lebelelega a le yo mobotsana ka ge a be a rata Morena Kgabo kudu.

5. d) Kamoka ga tšeo di lego ka godimo.

6. Mohumagatšana Kgabo o itokišitše moriri. A tlola ditlolo. A apara diaparo tše botse le mabenyane.

7. Ee, gobane Morena Kgabo e be e le sejato ebile a se na mekgwa, o be a swanetše go emela go fiwa dijo.

GOBA

Aowa, gobane Morena Kgabo o be a swerwe ke tlala le gona Mohumagatšana Kgabo o mo emišitše kudu.

8. a) Dikgabo di na le mesela ye metelele.

b) Dikgabo di kgona go paka borotho. X

c) Dikgabo di na le matsogo a go swana le a rena.

d) Dikgabo di apara diaparo. X


1. Mohumagatšana Kgabo o segile dilai tša tšhese le go di bea ka poleiting.

2. Morena Kgabo o nyaka go ja fela Mohumagatšana Kgabo ga se a loka.

3. Mohumagatšana Kgabo o apara mabenyane le go lokiša moriri.

4. Mohumagatšana Kgabo o kwatile fela Morena Kgabo o thabile ebile o khotšhe.

C. Go ngwala

MOHLALA

Mohumagatšana Kgabo wa go ratega

Ke ngwala lengwalo le go kgopela tshwarelo go tše di diragetšego maabane ka nako ye ke bego ke go etetše go nwa teye mmogo le wena. Ke dirile phošo ka go ja borotho le tšhese tše o bego o di lokišeditše teye. Le ge ke be ke swerwe ke tlala ke be ke swanetše ke go emetše. Ke maswanedi gore o nkwatele. Seo ke se dirilego e be e le go hloka maitshwaro. Ka boikokobetšo ke kgopela tshwarelo le gore o mphe monyetla gape.

Wa gago,

Morena Kgabo

25

3B-2. Ngangišano ya moya le letšatši

A. Tekahlaloganyo

1. b) ngangišano ya moya le letšatši

2. E be e le marega. Letlakaleng la 12 e re “ka letšatši le lengwe la sehla sa marega” ebile monna o be a apere diaparo tša marega.

3. Di be di ngangišana ka gore wa maatla ke mang magareng a tšona.

4. c) dirile gore monna a hlobole jesi

5. Wa foka kudu mo lefase le ilego la tlala ka marole le mahlare. Wa foka kudu mo le kuane ya monna e ilego ya fefoga. Wa foka ka maatla mo le diswaramolora le dipanka di ilego tša fefoga.

6. Monna a konopetša dikonopi tša jesi ya gagwe a e swara a e tiiša.

7. a) Moya o fokile kudu, monna a swarelela jesi ya gagwe. 3

b) Di fane sebaka sa go hlobodiša monna jesi. 2

c) Letšatši le hlabile monna a hlobola jesi ya gagwe. 4

d) Letšatši le moya di ngangišane ka gore ke mang wa go ba le maatla a go feta yo mongwe. 1

8. Letšatši ke mofenyi. Maatla a ka bonagala ka boleta e sego ka kgapeletšo le go šomiša difaga. Letšatši le bile boleta fela la ba mofenyi.


1. Tswalela lebotlelo o le tiiše gore maswi a se falale.

2. Lehono go a tonya, o apare borutho.

3. O bolelele fase ge o le ka kerekeng.

4. Ge moya o foka ka maatla, mehlare e a kobega.

5. Katsana e swanetše go swarwa ka boleta.

C. Go ngwala

MOHLALA: pukutšatši ya ka ya boso

Mokibelo1 Agosetose 2015

Boso ke bja letšatši le hlabilego fela go a tonya. Ga go na moya. Le sobela ka pela ka ge e le marega.

Sontaga2 Agosetose 2015

Ke boso bja letšatši. Ka ntle go ruthela gabotse. Ke bile ka tšola le jesi. Fela ka ntlong go a tonya.

Mošupologo3 Agosetose 2015

Ke boso bja go pharaphara ga maru. Go na le moyana.

Labobedi4 Agosetose 2015

Ke boso bja maru a go a tonya. Mosegare pula e sarasarile. Ke apere se boruthwana.

Laboraro5 Agosetose 2015

Ke boso bja letšatši fela go a tonya. Go na le moya wa go tonya. Ke apere sa borutho le sekhafo.

Labone6 Agosetose 2015

Go be go na le letšatši. Go be go tonya fela go se na moya. Bošego go be go tonya kudu. Ke robetše ka kobo tše pedi.

Labohlano7 Agosetose 2015

Boso e be e le bja letšatši la go tonya. Ka 6pm leswiswi le be le swere. Ga ke rate marega. Ke emetše selemo ka tetelo!

Wa foka kudu mo lefase le ilego la tlala ka marole le mahlare. Wa foka kudu mo le kuane ya monna

26

3B-3. Re loketše go tšea leeto

A. Tekahlaloganyo

1. Batho ba nametše Gautrain go ya boemafofane.

2. Batho ba dula Gauteng gobane Gautrain e Gauteng fela.

3. a) ditimela c meetseng

b) difofane a nageng

c) dikepe b moyeng

4. Moithuti o pakile lesaka la gagwe la go robala ka ge a eya kampeng. Dikampeng ga go na mepete le dikobo.

5. a) o ya go bapalela sekolo sa gagwe kherikhethe

6. Mogwebiši o eta le ngwana.

7. O paka dilo tša go swana le diporaše tša meno, disepe tša meno, dišampu, disepe, dihlare, dikamo, ditlotšwa, bjalo bjalo.

8. c) ditimela le difofane


Mokgekolo o paka mokotlana wa gagwe wa ditlolo.

‘Ke thabela leeto la ka. Ke rata go eta,’ a realo.

C. Go ngwala

MEHLALA

1. Ke dula Diepkloof, Soweto. Ngwagola ka Desemere mma, mogolo wa ka le nna re etetše Mtubatuba, Kwazulu-Natal. Mma o nthušitše go paka mokotla wa ka wa diaparo, poraše ya meno le kamo. Ke tšere le kgwele ya maoto. Re sepetše ka thekisi. Thekising go be go fiša ebile e tletše kudu. Go re tšere di iri tše šupa go fihla. Ga se ka thabela leeto leo.

GOBA

2. Papa ke mothekgi wa sehlopha sa kgwele ya maoto sa Mpumalanga Black Aces. O rekile dithekethe tša papadi magareng a Aces le Golden Arrows. Papadi e be e le lepatlelong goba setetiamong sa Mbombela. Thekethe ya papa ya papadi e be e le R40, ya ka, kgaetšedi le mogolo wa ka e be e le R20 ka e tee. Ke be ke thabetše papadi e bile e thabiša. Re thabile ka ge Aces e fentše ka 1-0.

SETEMER

E

THEKETHE

27

3B-4. Bošego ka polaseng

A. Tekahlaloganyo

1. b) diphoofolo tša ka polaseng

2. Re namela dipere. “Batho ba šomiša dipere go ba dinamelwa.”

3. Kolobe ke yona ye e bego le bana ba bantši. E na le dikolobjana tše hlano.

4. Dinku di re fa __________.

a) maswi

b) mae

c) wulo X

d) Kamoka ga tšeo di lego ka mo godimo.

5. Dipudi di robala lešakeng la dipudi.

6. Maribiši ga se diphoofolo tša ka polaseng.

7. Re swanetše go šireletša maribiši ka ge a re thuša ka go bolaya dilo tša go swana le magotlo le dipeba tše di re jelago dijo le go tliša malwetši.


1. Maabane dikwana di fofafofile, mola nkutshadi e futše bjang.

2. Lehono namane e bapala ka tšhemong, mola molemi a gama kgomo.

C. Go ngwala

Leina la phoofolo Leina la ngwana Phoofolo e re thuša bjang

1. pere pešana Ke senamelwa.

2. kgomo namaneDikgomo di re fa maswi, nama le mekgopa.

3. nku kwana Dinku di re fa nama le wulo.

4. pudi putšanaDipudi di re fa nama le maswi. Dipudi tše dingwe di re fa wulo.

5. kolobe kolobjana Dikolobe di re fa nama.

6. kgogo letsuanyana Dikgogo di fa nama le mae.

28

4A-1. Tšhošane le tšie

A. Tekahlaloganyo

1. Di be di dula moriting wa thaba.

2. c) Kamoka ga tšona a le b.

3. Tšie e feditše matšatši a yona a selemo e bina, e opela e le menateng.

4. a) nonyana c dibokwana

b) segokgo a dipeu le diberi

c) serunya b dikhunkhwane

5. Segokgo se dirile letata la go tia le lefsa go swara dikhunkhwane.

6. a) Tšie e be e bapala porompeta. X

b) Ditšhošane le ditšie ke dikhunkhwane. Di na le maoto a tshela.

c) Diphoofolo kamoka di bolokile dijo tša marega. X

d) Tšhošane e bone boitsholo bja tšie.

7. Tšie e hlokile dijo, ya bolawa ke tlala.

8. a) Go na le nako ya go šoma le nako ya go bapala.


1. Etla o ipshine! taelo

2. Ke tshenyo ya nako! GOBA Ke tshenyo ya nako. makalo

3. Tšie e hlokile dijo. setatamente

4. O dirang? potšišo

C. Go ngwala

MOHLALA

Tšhošane ye e rategago

Ke leboga ge o abelane dijo le nna sehleng sa marega. Ke be ke dira phošo ka go fetša sehla sa selemo ke opela, ke bina ebile, ke bapala le go ja monate. Ke be ke swanetše go boloka dijo tša marega go swana le wena. Ke mahlatse gobane o kgobokeditše dijo tše dintši tša go lekana nna le wena. Ka nako ye ke tlilego go wena go kgopela dijo o be o ka no gana. Fela o nthušitše gore ke se bolawe ke tlala. Go tloga lehono ke tshepiša go dira ka maatla gore ke boloke dijo tša marega. Ke tshepiša go ka go thuša gore le wena o be le nako ya go khutša le go bapala.

Yo a rategago,

Tšie

29

4A-2. O amogetšwe toropong ya gešu

A. Tekahlaloganyo

1. Sengwe le sengwe sa tše hlano tša tše di latelago: sekolo, kereke, seteišene sa maphodisa borasetimamollo, sepetlele, bokgobapuku, poso, panka, paesekopo, mabenkele

2. Morutišigadi wa Paledi o thuša bana ka go bala, go ngwala gabotse le go šoma ka dipalo. O ba ruta ka dilo tše mpsha tša lefase. O lebelela mešomo ya bona le go hlaloša tšeo ba sa di kwešišego.

3. a) borasetimamollo c Ba re thuša go humana dipuku le tshedimošo.

b) baruti a Ba bogale go ka dira mošomo wo o kotse.

c) borabokgobapuku b Ba dira mošomo wa setšhaba ka kereke.

4. A ka letša sehlabamokgoši le mabone a matala a go panyapanya le go otlela ka lebelo le legolo.

5. a) Maphodisa a apara yunifomo. N

b) Maphodisa a swara basenyi. N

c) Maphodisa a hlaba tšhwaana. M

d) Maphodisa a šoma bokgobapuku. M

6. Ampulense e dirišetšwa go tliša balwetši ba go lwala kudu le bagobadi bookelong.

7. O ya posong.

8. d) o ka humana tshedimošo


1. Gosasa Paledi o tlo ya sekolong.

2. Bekeng ye e tlago Paledi o tlo go ngwalela lengwalo.

3. Nakong ye e tlago Paledi o tlo go iša go bona panka le paesekopo.

C. Go ngwala

Ka letsong la go ja tafoleng ye e latelago go na le dikakanyo tša dikarabo.

Ba šoma kae? O nagana gore ke eng se se ba thušago go dira mošomo wa bona gabotse?

morutišigadi sekolo dipuku, letlapa la go ngwalela, khomputhara, go ba le kgotlelelo, go loka le bohlale

moruti kereke Beibele, tirelo, tumelo go Modimo, go loka le go ba moetapele

lephodisa seteišene sa maphodisa

koloi ya maphodisa, yunifomo, ditšhipi, sethunya, bonnete, go tia le go hloka tšhabo

rasetimamollo seteišene sa borasetimamollo

koloi ya borasetimamollo, diaparo tša maswanedi, mathopo a meetse, leri, go tia, le go hloka tšhabo

mooki bookelo ampulense, dihlare, dihanesekone, dikurumane (dinalete), setulo sa go thetha, go loka le bohlale

rabokgobapuku bokgobapuku dipuku, khomputhara, karata ya bokgobapuku, go ba le thušo

raposo poso paesekele, yunifomo, sekhwama sa poso, lepokisi la mangwalo, go šoma ka nako, go tia, go dira dilo ka šedi

30

4A-3. Mmutla le khudu

A. Tekahlaloganyo

1. a) o be o di kwera ka ge di se na lebelo

2. Mmutla o kwerile Kubu, Tlou, Thutlwa le Khudu. O kwerile Khudu kudu.

3. Ke be ke nagana gore Khudu e ka se šie Mmutla ka ge khudu e nanya ge e sepela, mmutla wona o na le lebelo le legolo.

4. c) O lokologile ebile o itshepile.

5. “Diphoofolo ka moka di tlile go bogela.”

6. Mmutla o nagana gore o na le nako ka ge khudu e nanya e ka se mo sware.

7. a) Khudu e be e se na taba le go sepela puleng. N

b) Mmutla o be o tšhaba Kubu, Tlou le Thutlwa. M

c) Mmutla o humane mo o ka robalago kgauswi le noka. M

d) Khudu ga se ya kwera Mmutla ka morago ga phadišano ya lebelo. N

8. Mmutla o ithutile thuto, ga se wa ikgantšha ka selo, ebile ga se wa kwera le yo mo tee gape.


1. Mmutla o na le lebelo go feta Khudu fela Khudu e bile mofenyi.

2. Khudu ga se ya sega Mmutla gobane e be e tseba ka bohloko bja go kwerwa.

3. Mmutla o bone e ke o na le nako ka gona wa ema wa khutša.

C. Go ngwala

MOHLALA: sengwalwa sa kuranta

28 Oktobore 2015Matome Sekwala

Khudu e fenya Mmutla phadišanong ya lebelo!Maabane Khudu le Mmutla di bile le phadišano ya lebelo. Diphoofolo kamoka di tlile go bogela phadišano. Ga go ye e bego e nagana gore Khudu e ka ba le sebaka sa go fenya. Kamoka di be di nagana gore Mmutla o tlo fenya ka ge o na le lebelo go feta Khudu ya go nanya ge e sepela. Yeo e bile phošo e kgolo. Ka nako ya phadišano Mmutla o ile wa khutša, gomme wa robala. Khudu ya feta ya ba mofenyi! Kubu, Tlou le Thutlwa tša sega Mmutla la go swabiša. A, mafelelo a go makatša! Ga go yo a ka lebalago phadišano yeo!

31

4A-4. Diphoofolo tša batsomi

A. Tekahlaloganyo

1. a) diphoofolo di tsomela tše dingwe go di dira dijo

2. Dikhunkhwane di na le diripa tše 3 tša mmele, digokgo di na le tše 2. Dikhunkhwane di na le maoto a 6, digokgo a 8. Dikhunkhwane di na le diphopholetši fela digokgo ga di na tšona.

3. c) ditšhwene le dinkwe

4. Dinkwe di diriša mebala go gakantša ge di tsoma. Go ra gore mebala ya tšona ya marontho boyeng e di thuša go khuta bjanyeng le lešokeng gore di se bonwe ke diphoofolo tše dingwe.

5. a) Ditlhame di ja ditšhwene. maaka

b) Digokgo di tanya dikhunkhwane ka matata. nnete

c) Batho ba tsomela dinkwe go di ja. maaka

d) Dinoga le ditlhame di beela mae. nnete

6. Digwagwa di diriša maleme a tšona a matelele go tanya le go swara ditsongwa.

7. Dinkwe di fihla ditsongwa mehlareng.

8. Ge batho ba ka tšwela pele go bolaya diphoofolo tša naga, e se kgale re ka se sa ba le phoofolo. Tšatši ka tšatši diphoofolo di a felela lefaseng.


1. dirurubele 2. maribiši 3. dinoga 4. menang 5. digokgo

6. magotlo 7. dinkwe 8. digwagwa 9. ditšhwene 10. manong

C. Go ngwala

MOHLALA

Faele ya nnete: DITLOU TŠA AFRIKA

1. Ditlou ke diamuši. Di na le madi a borutho ebile di na le maboya.

2. Bana ba ditlou ba anya mmago bona.

3. Ditlou ke diphoofolo tše kgolo nageng. Di na le mmala wo pududu. Di na le tsebe tše pedi tše kgolo le meno a mabedi le nko ye kgolo ye e bitšwago mmogo.

4. Ditlou tša Afrika di humanega dinageng tša Afrika.

5. Ditlou di phela ka dimela. Di tšea nako di e ja. Di ja bjang, mahlare medu, dienywa le makgwathi a mehlare.

6. Ditlou di kgona go phela mengwaga ye e ka bago 70.

32

4B-1. Ditumo tše tharo

A. Tekahlaloganyo

1. a) O rema mehlare a rekiša dikgong.

2. Moremadikota o tsebile gore ke mohlare wa maleatlala ge o thoma go bolela.

3. Ya gore ge moremadikota a ka dumela go se reme mohlare wo o tlo mo fa ditumo tše tharo.

4. f) c le d ka mo godimo

5. O file moremadikota dijo tša mantšiboa e lego borotho le mageu.

6. a) Moremadikota le mosadi wa gagwe ba jele leboroso. 4

b) Go se go ye kae leboroso le legolo la go nona la wela godimo ga tafola.

1

c) Leboroso le wetše gape tafoleng. 3

d) Leboroso le fofile go tšwa tafoleng la kgomarela sefahlegong sa mosadi wa moremadikota.

2

7. Moremadikota o kwatetše mosadi wa gagwe ka ge a be a sa tlogele go mo roga le go mo hlabela lešata gore o sentše tumo ya pele.

8. Aowa, ba humane leboroso fela leo ba le jelego dijong tša mantšiboa. Maphelo a bona ga se a fetoga.


Maswantšhi

1. mohlare – more

2. sethokgwa – lešoka

3. bose – natefa

4. thiba – tswalela

5. kgotlelela – tiišetša

Malatodi

6. mobotse – mobe

7. letšhogo – lethabo

8. nona – ota

9. legolo – lenyenyane

10. dula – ema

C. Go ngwala

MOHLALA

Nkabe ke na le monyetla wa ditumo tše tharo ke be ke tlo thaba. Ke be ke tlo bona gore ga ke di senye bjalo ka moremadikota. Ke nagana gore ke be ke tlo dira se mosadi wa moremadikota a bego a nagana gore ba se dire – ke be ke tlo tšea nako go naganišiša seo ke se nyakago. Nka nagana go thaba, go ba botse le go ba bohlale. Goba go ba le tšhelete ya go reka dilo tše botse. Nka nagana gore batho ba be le bophelo bjo botse ba se lwale. Nka nagana ka dihlare tša go fodiša leuba la AIDS goba kankere. Nka nagana gore bokebekwa bo fele. Ke nagana gore nka ba le ditumo tša go feta tše tharo.

33

4B-2. Le ke leino la mang?

A. Tekahlaloganyo

1. Tumelo o humane leino mobung ka tšhengwaneng.

2. b) go dira gore dilo e be tše dikgolo

3. Ee, Tumelo o be a nyaka go ithuta ka ge a ile a ya go tšea puku ya gagwe ya diphoofolo go lebelela meno a diphoofolo tša go fapana.

4. a) bomankgagane le dinose

b) ditau, bomankgagane le magotlo

c) noga

5. a) Bomankgagane kamoka ba nwa madi. M

b) Nose ke khunkhwane. N

c) Dinoga kamoka di na le meno a mpholo. M

d) Meno a legotlo a ka pele ga a eme go gola. N

6. Dinose di bohlokwa tlhagong ka ge di dulafatša dibjalo gore dimela le maloba di gole.

7. a) bana ba banyenyane kamoka ba kgolega meno


1. Leino la Lebo ke le lešweu fela leino la legotlo ke le serolwane.

2. E ka ba leino la tau goba e ka no ba la noga.

3. Tumelo o tlo lebelela pukung ya diphoofolo go fihlela a humana karabo.

C. Go ngwala

MOHLALA: posetara

Dintlha tša bohlokwa ka meno

Mare a mpša a thibela meno go bola le go ba le mekoti.

Meno a tlou a ka morago a kgolega mengwaga ye lesome ye mengwe le ye mengwe gomme go mele a mangwe. Bophelong bja tlou kamoka e ka mela meno a mangwe ga tshela. Manaka a tlou le wona ke meno.

Leruarua le letala, seamuši se segolo go fetiša lefaseng, ga le na meno!

Kgopa e ka no ba le meno a 25 000, ao a humanegago lelemeng!

34

4B-3. Tau le legotlo

A. Tekahlaloganyo


2. Kanegelo e tšweletše sekolong.

3. Thabo le Thabiso ba biditše Sello legotlwana. Ba rile a ka se tsoge a bile yo mogolo le go tia go swana le bona.

4. Morutišigadi Molefe o baletše bana taodišo ya tau le legotlo.

5. e) b le c ka mo godimo

6. a) Bana ba kwele ka ga taodišo ya ge legotlo le thuša le go boloka bophelo bja tau ye kgolo. 2

b) Thabo le Thabiso ba tshepišitše go se sa hloriša bana ba bangwe gape. 4

c) Thabo le Thabiso ba hlorišitše Sello ka ge a le yo monyenyane. 1

d) Bana ba ithutile gore motho yo mongwe le yo mongwe o bohlokwa. 3

7. Tau e swarwa ke molaba wa batsomi.

8. Legotlo la kokona dithapo tša molaba tše di swerego tau go fihlela e dira lešoba le legolo la go lekana gore tau e ka tšwa.


1. Sello o be a llela ka ntle.

2. Bana ba dutše godimo ga mmete.

3. Tau e fase ga mohlare e robetše.

4. Tau e swerwe ke molaba.

5. Bana ba ba homotše ka morago ga kanegelo.

C. Go ngwala

MOHLALA: posetara

Tau lelegotlo

Batlhoriši ke ba babe, ga se ba lokaBatlhoriši ga se ba dumelelwa sekolong se!

RE RE AOWA KA TLHORIŠO!

http://robyns-page.blogspot.com/2013/10/stand-up-against-bullying-freebie-until.html

35

4B-4. Afrika Borwa ya rena

A. Tekahlaloganyo

1. Morena Nelson Rolihlahla Mandela o bile mopresidente ka 1994.

2. Ke yona e le tee lefaseng kamoka folaga ya mebala ye tshela.

3. a) R10 b tlou

b) R20 e nkwe

c) R50 d nare

d) R100 a tšhukudu

e) R200 c tau

4. Di tsebega ka ‘Tše Hlano tše Kgolo’ / ‘The Big Five’.

5. a) Sehlopha sa rakpi sa setšhaba sa Afrika Borwa se tsebega ka la di-Protea. X

b) Baeti ba bantši ba etela boduladiphoofolo bja Afrika Borwa.

c) Afrika Borwa e na le diphororo tše kgolo go feta kamoka tša mo lefaseng. X

d) Dimpšhe le diphenkwini ga di kgone go fofa.

6. 5 a) Sehlopha sa kherikhethe sa setšhaba sa Afrika Borwa se tsebega ka la di-Protea.

GOBA Sehlopha sa rakpi sa setšhaba sa Afrika Borwa se tsebega ka la di-Springbok.

5 c) Afrika Borwa e na le diphororo tša bobedi ka bogolo lefaseng.

7. c) tshephe, mogolodi le galejone

8. Lewatle la Atlantic le la India a kopana Afrika Borwa.


1. a) Tlou ke phoofolo ya bogolo go fetiša nageng.

b) Thutlwa ke phoofolo ya botelele go fetiša lefaseng.

c) Lepogo ke phoofolo ya lebelo kudu go fetiša nageng.

d) Tolofini ke phoofolo ya bohlale go fetiša lewatleng.

e) Šaka ke phoofolo ya kotsi go fetiša lewatleng.

2. a) Ditlou ke diphoofolo tša bogolo go fetiša nageng.

b) Dithutlwa ke diphoofolo tša botelele go fetiša lefaseng.

c) Mapogo ke diphoofolo tša lebelo kudu go fetiša nageng.

d) Ditolofini ke diphoofolo tša bohlale go fetiša lewatleng.

e) Dišaka ke diphoofolo tša kotsi go fetiša lewatleng.

Ke AfrikaBorwa

36

C. Go ngwala

ETELA NAGA YE. O KA SE LEBALE !

Bona dišaka di sesa lewatleng la go tonya la Atlantic!

Bona ditolofini di sesa lewatleng la go ruthela la India!

O ka bona maruarua a sesa mawatleng ka bobedi!

Bona diphenkwini Motse Kapa!

Etela tše Hlano tše Kgolo (the Big Five) bolotadiphoofolo bjo botse bja rena.Namela mpshe!

Afrika Borwa

Uthotho lweencwadana zebanga loMgangatho osisiSeko

Ipapashwe 2014 ngabakwa-Molteno Institute for Language and Literacy

Ixhaswe yi-Zenex Foundation

Umgangatho wesi-3: Iincwadana zebanga

IIMPENDULO EKUZEKELISWE NGAZO

n Umhleli wothotho: Jenny Katz

n Imveliso: Jenny Katz

n Incutshe kulwimi isiXhosa: Nolitha Bikitsha

n Uyilo nongqaleko: Resolution noluhlu ihwhiteDesign

© 2014 Molteno Institute for Language and Literacy

ISBN 978-1-77580-245-7

Creative Commons Attribution-NonCommercial-NoDerivatives (CC BY-NC-ND) 4.0 International Licence

Disclaimer: You are free to download and share this work as long as you attribute the Molteno Institute for Language and Literacy, but you may not change this work in any way or use it commercially.

Model Answers Xhosa.indd 4-5 2015/10/19 12:55 PM

http://creativecommons.org/licenses/by-nc-nd/4.0/

MPHATO 3

MPHATO 3

SEPEDI

SEPEDI

Puku ye ya dikarabo tša malebela e sepela le dipotšišo tša tekahlaloganyo, le mešomo ya polelo le ya go ngwala tše di latelago kanegelo ye nngwe le ye nngwe dipukung tša Vula Bula Mphato 3.

Bana ba swanetše go fetša dipuku tše pedi ka kotara - Kotara 1: Puku 1A le 1B, Kotara 2: Puku 2A le 2B, Kotara 3: Puku 3A le 3B, Kotara 4: Puku 4A le 4B.

Dipuku ka bobedi (A le B) di kgatong e tee ga go na taba gore ke efe ye e balwago pele.

Dipuku tše di hlophilwego

Dikarabo tša malebela PUKU 1A PUKU 1B

1. Lesokisi le le timetšego2. Selai sa mafelelo sa kuku3. O tlo dira eng gape?4. Seswantšho sa dibopego


PUKU 2A PUKU 2B


1. Go hlakahlakane!2. Ke leotwana la mang le?3. Ke mang yo a thubilego lefasetere?4. A re pakeng le makgolo

PUKU 3A PUKU 3B

1. Ke mang yo a dulago mo?2. Sopo ya maswika 3. Theeletša mmino4. Dineo o ya go reka

1. Aa, Morena Kgabo!2. Ngangišano ya moya le letšatši3. Re loketše go tšea leeto4. Bošego ka polaseng

PUKU 4A PUKU 4B

1. Tšhošane le tšie2. O amogetšwe toropong ya gešu3. Mmutla le khudu4. Diphoofolo tša batsomi

1. Ditumo tše tharo2. Le ke leino la mang?3. Tau le legotlo4. Afrika Borwa ya rena

Puku 1A

Puku 1A

SEPEDI

SEPEDI

1. Lesokisi le le timetšego2. Selai sa mafelelo sa kuku



PUKU 1A

1. Lesokisi le le timetšego

2. Selai sa mafelelo sa kuku



Puku 2A

Puku 2A

SEPEDI

1. Re hloka thušo hle!

2. Yoo! Palesa ga a boe!

4. Khuta ke go humane


PUKU 2A


SEPEDI

Puku 1B Puku 1B

SEPEDI

1. Tate moledi wa Nana 2. Go neela go botse

4. Sephiri3. Sedikologi

PUKU 1B


SEPEDI

Puku 2B

Puku 2B

SEPEDI

1. Go hlakahlakane!2. Ke leotwana la mang le?


3. Ke mang yo a thubilego

lefasetere?

PUKU 2B

1. Go hlakahlakane!

2. Ke leotwana la mang le?

3. Ke mang yo a thubilego lefasetere?


SEPEDI

Puku 3A

Puku 3A

SEPEDI

1. Ke mang yo a dulago mo? 2. Sopo ya maswika

4. Dineo o ya go reka

3. Theeletša mmino

PUKU 3A

1. Ke mang yo a dulago mo?2. Sopo ya maswika3. Theeletša mmino4. Dineo o ya go reka

SEPEDI Puku 3B

Puku 3B

SEPEDI





PUKU 3B





SEPEDI

Puku 4B

Puku 4B

SEPEDI

1. Ditumo tše tharo

2. Le ke leino la mang?

4. Afrika Borwa ya rena

3. Tau le legotlo

PUKU 4B1. Ditumo tše tharo2. Le ke leino la mang?3. Tau le legotlo4. Afrika Borwa ya rena

Tau le legotlo

Ke �AfrikaBorwaSEPEDI

Puku 4A Puku 4A

SEPEDI

1. Tšhošane le tšie 2. O amogetšwe toropong ya gešu

4. Diphoofolo tša batsomi3. Mmutla le khudu

PUKU 4A 1. Tšhošane le tšie2. O amogetšwe toropong ya gešu3. Mmutla le khudu4. Diphoofolo tša batsomi

SEPEDI

tša mešomo ya dipotšišo tša ditekahlaloganyo, polelo le go ngwala

(tše di kgonegago go ka dira dikhopi)

ISBN: 978-1-77580-540-3


mphato 3 dikarabo tša malebela - molteno institute for

Documents