na pragu uČbenik besedila 3 - knjigarna · npb 3 uc 2010 notranjost.indd 1 31.3.10 10:50 ... 95...

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIKV 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH STROKOVNIH ŠOL

Na pragu besedila 3POSODOBLJENA IZDAJA

UČ

BEN

IKMartina Križaj Ortar, Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Poznanovič in Mojca Bavdek

NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 1NPB 3 UC 2010 notranjost.indd 1 31.3.10 10:5031.3.10 10:50

knjigarna.com swis721CMYK

10/100/90/0

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 Ljubljanatelefon: 01 513 46 00telefaks: 01 513 46 99e-pošta: [email protected] DN080749

Vse knjige in dodatna gradiva Založbe Rokus Klettdobite tudi na naslovu www.knjigarna.com.

UČBENIK ZA SLOVENSKI JEZIKV 3. LETNIKU GIMNAZIJ IN SREDNJIH

STROKOVNIH ŠOL

3

NA PRAGU BESEDILA

Prva izdaja: 2001 © 2010 Založba Rokus Klett, d. o. o. Vse pravice pridržane.

Na pragu besedila 3 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 130. seji dne 18. 3. 2010 s sklepom št. 6130-1/2010/33 potrdil kot učbenik za slovenski jezik za 3. letnik gimnazij in strokovnih tehniških šol.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu in postopku, tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

dr. Martina Križaj Ortar, dr. Marja Bešter Turk, Marija Končina, Mojca Bavdek, Mojca Poznanovič

dr. Janez Dular, Renata Čampelj Jurečič

Kostja Gatnik

Fotodokumentacija DelaIstockphoto, Dreamstime

Dubravka Berc Prah

Klemen Fedran

Založba Rokus Klett, d. o. o.

Maruša Kmet

David Guček

Gorenjski tisk, d. d.

13.000 izvodov

Ljubljana 2010

avtorice

recenzenta

ilustracije

fotografi je

uredila

direktor produkcije

založila

za založbo

oblikovanje in prelom

tisk

2. izdaja

naklada

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

811.163.6(075.3)

NA pragu besedila 3. Učbenik za slovenski jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol / Martina Križaj Ortar ... [et al.] ; [ilustracije Kostja Gatnik ; fotografije fotodokumentacija Dela, Istockphoto, Dreamstime]. - 2. izd. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

ISBN 978-961-271-019-41. Križaj-Ortar, Martina250454016



10/100/90/0

JEZIK

SKLADNJA

BESEDILO

PRAVOREČJE

PRAVOPIS

88 PRAVOREČJE

4 JEZIK6 Slovenščina kot prvi jezik v zamejstvu11 Slovenščina kot prvi jezik v izseljenstvu

92 PRAVOPIS 94 Ločila95 Končna ločila

95 Pika

96 Vprašaj

96 Klicaj

97 Nekončna ločila

98 Vejica

99 Podpičje

100 Dvopičje

100 Narekovaj

102 Pomišljaj

103 Oklepaj

104 Stičnost ločil

56 BESEDILO57 Dvogovorna besedila57 Prepričevalni pogovor

59 Uradni dopisi (prošnja, prijava in pritožba)

65 Enogovorna besedila65 Poljudnoznanstveni članek

69 Seminarska naloga

77 Komentar

80 Esej

14 SKLADNJA16 Skladanje24 Skladenjska/slovnična sestava besedil26 Poved

27 Stavek

28 Povedek

29 Osebek

32 Predmet

34 Prislovno določilo

36 Zveza stavkov

39 Priredna zveza stavkov

41 Podredna zveza stavkov

45 Večpovedno besedilo

45 Enogovorno besedilo

53 Dvogovorno besedilo



10/100/90/0

JEZIK 4

JEZIK



10/100/90/0

JEZIK5

Razširjenost slovenskih zamejcev in izseljencev

V 1. letniku ste izvedeli, da je slovenščina prvi/materni jezik tudi za Slovence, ki živijo zunaj meja naše države, tj. v zamejstvu in izseljenstvu.

• Razložite pojma zamejec in izseljenec.• Ali poznate še katero ime za Slovence, ki živijo zunaj slovenske državne meje?

Povejte, kaj pomeni.Zakaj se danes le še redko uporablja?

USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE 5. člen

Država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine. Varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti. Skrbi za avtohtone slovenske narodne manjšine v sosednjih državah, za slovenske izseljence in zdomce ter pospešuje njihove stike z domovino. Skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije.

Slovenci brez slovenskega državljanstva lahko uživajo v Sloveniji posebne pravice in ugodnosti. Vrsto in obseg teh pravic in ugodnosti določa zakon.

• Razložite izraz slovenski kulturni prostor.

• V katerih državah živijo slovenski zamejci?Zakaj so postali državljani teh držav?

• Kje pa živijo slovenski izseljenci?Kako so postali državljani teh držav?

• Ali Republika Slovenija skrbi za zamejce in izseljence?Zakaj?Kako?

• V katerem členu Ustave Republike Slovenije so omenjeni zamejci in izseljenci?

Nemčija, Švedska, Švica ... (pribl. 100.000)

ZDA

(10

0.00

0—30

0.00

0)

Avstrija (pribl. 55.000)

Hrvaška (pribl. 13.000)

Južna Amerika (pribl. 40.000)

Avstra

lija (p

ribl. 2

5.000)

Ital

ija (p

ribl.

100.

000)

Madžarska(pribl. 3.500)

Kanada (pribl. 40.000)

Jezik



10/100/90/0

JEZIK 6

Slovenščina kot prvi jezik v zamejstvu

• Naštejte nekaj imen krajev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem, v katerih živijo zamejski Slovenci.

• V kateri sosednji državi jih živi največ in v kateri jih je najmanj?• Ali so zamejski Slovenci na območjih, na katerih živijo, avtohtoni ali priseljeni?

Kaj to pomeni? • Zakaj v teh državah imenujejo zamejske Slovence manjšina?• Kateri krovni zakoni zagotavljajo zamejcem rabo slovenščine tudi zunaj doma?

AVSTRIJSKA DRŽAVNA POGODBA (1955)

ČLEN 7

1. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsi drugi avstrijski državljani, vštevši pravico do last-nih organizacij, zborovanj in tiska v svojem lastnem jeziku.

2. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem imajo pravico do osnovnega pouka v slovenskem in hrvaškem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; v tej zvezi bodo pregledani šolski učni načrti in ustanovljen bo oddelek šolske nadzorne oblasti za slovenske in hrvaške šole.

3. V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim in mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini in hrvaščini kakor v nemščini.

4. Avstrijski državljani slovenske in hrvaške manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih ustanovah v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani.

5. Dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvaškemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati.

JezikSlovenščina kot prvi jezik v zamejstvu



10/100/90/0

JEZIK7

Zakon o globalni zaščiti slo venske manjšine je 29 členov dolgo besedilo, ki je nastajalo zelo dolgo in je sad cele vrste pobud in osnutkov, neštetih po gajanj in prilagoditev. V ita lijanskem parlamentu je bil sprejet 14. februarja 2001.

V prvem členu zakona je zapisano, da Republika Italija pri z nava in ščiti slovensko manj šino, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini, omenja pa, da za slovensko manjšino veljajo tudi pravice, ki jih vsem manjšinam na italijanskih tleh daje okvirni zakon, sprejet leta 1999. Poudarja, da so v veljavi vse pravice, ki jih Slovencem daje listina o človekovih pravicah, in vsi dokumenti, ki jih je podpisala Republika Italija. Slo venci v videmski pokrajini s tem zakonom prvič dobivajo uradno priznanje, da so Slovenci. V drugem členu zakon pojasnjuje pripadnost načelom evropske listine manjšinskih jezikov.

Za prihodnost slovenske manjšine v Italiji je odločilnega pomena tretji člen zakona, ki določa ustanovitev paritetnega odbora, ta pa bo reševal probleme slovenske manjšine in praktično odločal o vsem, kar je zapisano v zakonu. Paritetni odbor ima 20 članov, deset Italijanov in 10 pripadnikov manjšine. Štiri člane imenuje rimska vlada, eden

Kaj piše v zakonu o zaščiti slovenske manjšine v Italiji?med njimi je pripadnik slovenske manjšine oz., kot je zapisano v zakonu, govori slovensko. Šest članov določi deželni odbor Furlanije-Julijske krajine, med njimi so 4 slovenskega rodu — določijo jih slovenske krovne organizacije. Tri člane imenuje skupščina Slovencev, sedem, med njimi dva Slovenca, pa deželni svet FJK. Odbor odloča o uresničevanju vseh drugih členov, tudi četrtega, ki govori o območju, na katerem zakon velja.

Pripadniki slovenske manjšine imajo pravico svojim otrokom dajati slovenska imena, enako tudi svojim podjetjem, lahko pa vzamejo nazaj slovenska imena, ki so jim bila odvzeta v času fašizma.

Na območju, na katerem velja ta zakon, smejo Slovenci poslovati z oblastmi po slovensko, slovensko smejo govoriti tudi v izvoljenih organih, predvsem od paritetnega odbora in dogovorov na krajevni ravni pa bo odvisno, kje bodo slovenski napisi in koliko jih bo …

Zakon priznava doslej zasebno slovensko šolo v Špetru Slovenov za javno, priznana in javna je tudi slovenska Glasbena matica. Eden izmed členov zakona se zavzema tudi za dobre stike z Republiko Slovenijo.

T. H.

Prirejeno po: Delo 15. 2. 2001.

Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji in slovenske narodne manjšine v Republiki Madžarski

Republika Madžarska in Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu podpisnici) sta se /.../, izhajajoč iz dejstva, da celovit razvoj manjšin, zlasti na območjih, na katerih avtohtono živita, v Porabju v Republiki Madžarski in v Prekmurju v Republiki Sloveniji, bogati kulturno življenje in vsestransko medsebojno sodelovanje med obema državama, sporazumeli o naslednjem:

1. členPodpisnici zagotavljata možnost za ohranitev in razvoj ter svobodno izražanje kulturne, jezikovne, verske in celovite slovenske oziroma madžarske identitete manjšin in njunih pripadnikov. V ta namen bosta sprejeli in uveljavljali ustrezne ukrepe in mehanizme na področju izobraževanja, kulture, javnega obveščanja, založniške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti, gospodarstva in na drugih področjih, ki bodo prispevali k vsestranskemu razvoju manjšin.

2. členPodpisnici s posebno pozornostjo podpirata za potrebe manjšine pouk v maternem jeziku in učenje maternega jezika v javnih vrtcih, osnovnih, srednjih in visokih šolah in skrbita za spoznavanje kulture, zgodovine in sodobne stvarnosti matičnih narodov ter manjšin. V ta namen vzpodbujata izmenjavo izkušenj na področju manjšinskega šolstva, zlasti dvojezičnega, in alternativno uporabo učbenikov obeh strani. Podpisnici podpirata izmenjavo učencev in učiteljev, pošiljanje učbenikov, učil in učnih pripomočkov, organiziranje seminarjev in izpopolnjevanja, podeljevanje državnih štipendij in štipendij drugih skladov za redno, delno in podiplomsko izobraževanje in izpopolnjevanje, zlasti za učitelje in teologe. Poleg tega na vseh ravneh izobraževanja sodbujata spoznavanje in učenje jezika, kulture in zgodovine manjšine in njunih matičnih narodov tudi pri pripadnikih večinskih narodov.

3. členPodpisnici vzpodbujata celovito uresničevanje kulturnih in izobraževalnih potreb narodnih manjšin. Podpirata ustanavljanje in delovanje njunih kulturnih ustanov, organizacij, društev in skladov. V ta namen še posebej podpirata nekomercionalno usmerjeno pošiljanje knjig, časopisov in ostalega tiska, tonskih in slikovnih materialov brez carinskih in drugih dajatev, izdajateljsko dejavnost narodnih manjšin, gostovanja profesionalnih in amaterskih umetniških skupin ter organiziranje prireditev, ki bogatijo kulturo in identiteto manjšin, ki živita v obeh državah.



10/100/90/0

JEZIK 8

4. členPodpisnici zagotavljata pripadnikom manjšin svobodno uporabo njihovega jezika v zasebnem in javnem življenju, uporabo izvirnih imen in priimkov in njihovo vpisovanje v matične knjige. Podpisnici se zavezujeta, da bosta na območjih, na katerih manjšini avtohtono živita, zagotavljali enakopravno uporabo obeh jezikov, posebej pri zemljepisnih imenih in javnih napisih, v organih lokalne samouprave, v pisni in ustni komunikaciji pred upravnimi in sodnimi organi ter drugimi javnimi službami.

5. členPodpisnici priznavata pravico manjšin do informiranja v maternem jeziku v tisku, radiu in televiziji. V ta namen zagotavljata lastno informacijsko dejavnost manjšin in njen razvoj. Podpirata svoboden pretok informacij v jezikih manjšin ter sodelovanje med množičnimi občili manjšin in večinskih narodov. Pogodbenici bosta skrbeli za možnost sprejemanja domačih radijskih in televizijskih programov in tudi radijskih in televizijskih programov matičnega naroda ter za redne in ustrezne programske termine radijskih in televizijskih oddaj v maternem jeziku.

• Ali se ti krovni zakoni tudi upoštevajo/izvajajo/ureničujejo?Ponazorite svoj odgovor.

• Kaj so javne priče obstoja slovenske manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem?

17. členTa sporazum velja 5 let. Veljavnost se podaljša vsakokrat za nadaljnjih 5 let, če ga katerakoli od podpisnic ne odpove 6 mesecev pred vsakokratnim potekom v pisni obliki. Sporazum je sestavljen v Ljubljani dne 6. novembra 1992 v dveh izvirnikih v madžarskem in slovenskem jeziku, ki sta oba enako veljavna.

• Na spletni strani Urada Vlade Republike Slovenije za zamejce in Slovence po svetu poiščite imena slovenskih zamejskih ustanov v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.



10/100/90/0

JEZIK9



10/100/90/0

JEZIK 10

• Oglejte si posnetke o slovenščini v zamejstvu.

• Rešite naloge v delovnem zvezku.

• Katera ustanova še posebej skrbi za ohranjanje slovenščine pri mladih zamejcih?• Kdo fi nančno podpira slovenske zamejce?• Poznate katerega slovenskega zamejskega književnika?

9!BLF<G?:UUUOOVoY[ ZZ[ZfZfZkšt. 13 (19.720) leto LXVI.

PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnikPARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, ra-zmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Dober-dob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni"Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer jeizšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.

TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418

GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958

ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: [email protected]ŠTNINA PLAČANA V GOTOVINISpedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste

1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 €

SOBOTA, 16. JANUARJA 2010

• Ali imajo slovenski zamejci tudi svoje (slovenske) časopise in revije, radijske ali televizijske postaje?Če da, poiščite podatke o tem, kako pogosto izhajajo časopisi/revije in kako dolga sta radijski in televizijski spored.

GLASLETO XIV. ŠT. 40 (668) / TRST, GORICA

ČETRTEK, 5. NOVEMBRA 2009

NOVI

NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996

SETTIMANALEPoste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale

D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova)

ISSN 1124 - 6596

TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSAUFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY

Koncerti

Andrej Bratuž

V

Kljub temu pa lahko iz povedanega izluščimo poda-tek

/ stran 3Igor Gregori

Pogovor

www.noviglas.eu

CENA 1 EVRO

SLOVENSKI KLUB

Predstavitev

ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail:[email protected] • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini /abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evroSpedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine

TAXE PERÇUETASSA RISCOSSA

33100 UdineItaly

št. 41 (1641)Čedad, četrtek, 29. oktobra 2009

IUSSIG ZULIANIASSICURAZIONI

BENEŠKI KULTURNI DNEVIIncontri culturali della Benecia

S L O V E N S K I T E D N I K Z A K O R O Ü K O — P E T E K , 5 . M A R C A 2 0 1 0 — Ü T E V . 9



10/100/90/0

JEZIK11

Slovenščina kot prvi jezik v izseljenstvu

• Koliko slovenskih izseljencev živi po svetu?• Kje jih je največ? • Kdaj so se predvsem izseljevali?• Zakaj so se izseljevali?• Ali prištevamo med slovenske izseljence samo ljudi, ki dobro govorijo slovensko?

Če ne, koga pa še?• Pri katerih izseljencih se slovenščina počasi izgublja ali se je že izgubila?• V katerih okoliščinah se v izseljenstvu še govori slovensko?• Na katere načine skrbijo izseljenci za ohranjanje slovenstva? Poiščite podatke o tem po državah, npr. na spletni strani Urada Vlade RS za zamejce

in Slovence po svetu in na spletnem portalu www.slovenci.si. Ali jim pri ohranjanju slovenstva pomaga tudi naša država?

Če jim, kdo skrbi zanje in kako?

JezikSlovenščina kot prvi jezik v zamejstvuSlovenščina kot prvi jezik v izseljenstvu



10/100/90/0

JEZIK 12

• Poznate katerega slovenskega izseljenskega znanstvenika? Kaj veste o njem/njej?

Dušan Petrač



10/100/90/0

JEZIK13

The Voice of Canadian Slovenians

Glasilokanadskih SlovencevLeto 13 - številka 5 - september / oktober 2009

In This Issue

Up-and-Coming Calendar of Events.......... 2

Slovenia From the Source ......................... 3

Slovenska Stran ........................................ 4

SNPJ Recommender Coupon ................... 6

2009 Family Twosome Bowling Results .... 7

Fraternal Sympathies ................................ 8

YEAR CIII USPS: 448-080ISSUE 1 ISSN: 1080-0263WEDNESDAY, JANUARY 13, 2010

brieflyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyybbb iiii ffffffbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrriiiiiiiiiiiiiiiiieeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeffffffffffffffffffffffffffllyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyybbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrriiiiiiiiiiiiiiiiiiibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiieeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeffffffffffffffffffffffeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeffffffffffffffffffffffffffffff yyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyylllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyyy

NNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNN sNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNN ssssNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNeeeeewwssssssssssssNNNNNNNNNNNNNNNNeeeeeewwwwwssssssssNNNNNNNNNNNNNNNNNNNNeeeeeeeeeeeeeeeeeeewwwwwwwwwwwwwwwwwwwwssssssssssssssssssNNNNNNNNNNNNNNNNNNNeeeeeeeeeeeeeeeeeewwwwwwwwwwwwwwwwwwwwwssssssssssssssssssssNNNNNNNNNNNNNNNNforYour

O f f i c i a l P u b l i c a t i o n o f t h e S l o v e n e N a t i o n a l B e n e f i t S o c i e t y

Lodge 31 discussing 2010l J i

Sunita Williams Ronald Sega

• Oglejte si posnetek.

• Po ogledu primerjajte skrb za ohranitev slovenstva pri slovenskih izseljencih v raznih državah. Pomagajte si tudi z dodatnim gradivom.

• Rešite naloge v delovnem zvezku.

• Ali poznate katerega znanega potomca slovenskih izseljencev?Kaj veste o njem/njej?

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • December 2009, številka 12

SlovenijaMoj

a

• Ali poznate katerega slovenskega izseljenskega književnika?



10/100/90/0

na pragu uČbenik besedila 3 - knjigarna · npb 3 uc 2010 notranjost.indd 1 31.3.10 10:50 ... 95...

Documents