Vsak bopomem ben,vsak bopotre ben Mile na Krs tič - Pla ninc

Zakaj ima mo tako radi div ja odla ga li šča? Vpra ša nje, ki je ob šte -vil nih ure je nih odla ga li ščih zelo pogos to. Ta hip, ko se vsa drža vapri prav lja na naj več jo čis til no akci jo v zgo do vi ni Slo ve ni je, pa šetoli ko bolj.

Slo ve ni ja pre mo re veli ko komu nal nih in indu strij skihodla ga lišč. V Šaleš ki doli ni ( ko smo že rav no tu) lah koobča ni Vele nja, Šoš ta nja in Šmart ne ga ob Paki brez pla -čno pri pe lje jo vse vrs te komu nal nih odpad kov v Zbir nicen ter PUP Sau ber ma cher ja. Sko raj da kadar ko li. Zbir nicen ter je odprt od 7. do 18. ure, ob sobo tah od 8. do 13.ure. Nobe ne ga evra ne potre bu je jo, še cen ta ne … Pred lo ži -ti mora jo le iden ti fi ka cij ski doku ment ( s kate rim doka že -jo, da so iz ene od teh treh občin) in odre zek polož ni ce zakomu nal ne sto rit ve ( da doka že jo, da so naroč nik sto rit veodvo za komu nal nih odpad kov). Ne več, ne manj.

Pa kljub temu v mar si ka te ri gra pi, goz du, jami, ces ti,vodi, trav ni ku … naj de mo sme ti. Tudi tja jih je bilo – naj -

brž – tre ba pri pe lja ti.

Sobot na akci ja ima več plast ni pomen. Ude le žen ci bodo Slo ve ni joočis ti li sme ti. Mar si ko ga, ki se je bo ude le žil, upa ti pa je, da tudikoga, ki jo bo le od daleč opa zo val, bo strez ni la. Mar si ko mu bo nanaj bolj ši možen način poka za la, da se tako, kot smo se šli, nesmemo več iti. Ker se z nara vo ni igra ti. Ker ima mo samo enodoli no, samo eno drža vo, samo eno Zem ljo.

Žele ti si je, da se bodo napo ve di orga ni za tor jev akci je Očis ti moSlo ve ni jo v enem dne vu, Eko lo gov brez meja, ude ja nji le. Da se jebo ude le ži lo toli ko lju di, kot načr tu je jo: sto tisoč.

Da bodo odstra ni li naj manj 20.000 ton odvrže nih odpad kov. Zatoje v sobo to pomem ben in potre ben vsak. Akci jo pod pi ra jo doma lavsi. Slo ve ni ja je enot na, kot že dol go ni bila. Hote ali neho te jezdru ži la vse: leve - des ne, viso ke - maj hne, mla de – sta re, ver ne –never ne, moš ke – žen ske, bisek su al ne - hete ro sek su al ne ...

Koor di na tor ji, ki bodo usmer ja li čišče nje div jih odla ga lišč v svo jemoko lju, so nav du še ni. Nav du še ni nad ljud mi, ki si bodo v sobo tonatak ni li roka vi ce, nad tis ti mi, ki so pri po mo gli, da Slo ve ni ja dobi -va prvi regis ter div jih odla ga lišč. Kak šnih pet de set tisoč ( črnihodla ga lišč) naj bi bilo. Neka te ra so celo na vodovar stve nih območ -jih. Vese li so, ker so čast ni pokro vi te lji akci je tri je naj viš ji pred stav -ni ki drža ve: pred sed nik repub li ke, pred sed nik držav ne ga zbo ra,pred sed nik vla de. Sobot na akci ja bo zgo do vin ska. Biti mora te zra -ven, ko bo Slo ve ni ja diha la za en sam skup ni cilj: očis ti mo jo.

Akci ji se lah ko pri dru ži te z regi stra ci jo ali brez nje. Pri ti je tre ba lena zbir no mes to. V pri mer ni oble ki, ki se lah ko str ga in uma že, ternepre moč lji vih, udob nih čev ljih. Orga ni za tor ji raču na jo na vas.

�

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 1

Jutri in v soboto bo sončno zobčasno spremenljivo

oblačnostjo. Predvsem v petekpopoldne še krajevne plohe.

Tako

mislim

številka 15 četrtek, 15. aprila 2010 1,50 EVR

Palma Velenje • Šaleška 19 a • 3320 velenje • www.palma.si

Vele nje, 13. apri la – Velenj skimest ni svet je soglas no odlo čil, dav raz voj ni pro gram obči ne zaobdob je od leta 2010 do 2013umes ti obno vo Kradeljevega trga.Finanč ni zalo gaj ne bo maj hen, sajbodo za teme lji to obno vo potre bo -va li oko li 4 mili jo ne evrov.

Letos naj bi za obno vo name ni -li mili jon 400 tisoč evrov, pri hod -nje leto pa 400 tisoč evrov. V prvifazi obno ve, ki so jo rav no zara di

finanč ne zah tev nos ti raz de li li naveč faz, bodo zame nja li tla ke inhid ro i zo la ci jo na plo šča di, obno -vi li mete or no kana li za ci jo, zame -nja li klo pi, koše za sme ti in igra -la. Obno vi li bodo tudi jav no raz -sve tlja vo in zgra di li dovoz ne potido plo šča di za potre be dosto painter vent nih vozil. Sred stva so»vze li« pred vsem iz letoš nje pro ra -čun ske postav ke za nakup sta no -vanj v novem blo ku na Gori ci, ki

ga še niso zače li gra di ti. Sicer pa so na april ski seji svet ni -

ki opra vi li tudi niz kad rov skihzadev. V komi si jo za sprem lja njedela med ob čin ske ga inšpek to ra taso bili ime no va ni mag. Jurij Ter -glav, Bojan Voh, Bran ko Sma gaj,Herald Kar ner in Benja min Stro -zak. Upra vo usta no ve Velenj skaknjiž na fun da ci ja po skle pu mest -ne ga sve ta sestav lja jo Sre čko Meh,dr. Mat jaž Kmecl, mag. Dra go

Bahun, Mar ko Ško ber ne in dr.Milan Med ved. V pro jekt ni svet jav -ne ga zavo da Mari bor 2012, ki jebil usta nov ljen za pri pra vo evrop -ske pres tol ni ce kul tu re, pa so kotpred stav ni ka MO Vele nje ime no -va li Petra Groz ni ka.

Več o 30. seji MO Vele nje na stra -ni 4.

� bš

»Da« za obno vo Kar de lje vega trga

Naj bolj ši v letu 2009

( na sli ki z leve):

smu čar ski ska ka lec

Robert Hrgo ta, prva

eki pa RK Gore nje

( v njenem ime nu je

pri zna nje pre jel

kape tan Ivan Čupić),

inva lid šport nik

Roman Bor in pla val -

ka Nina Drolc. Žal je

ni bilo na pode lit vi.

Z dvo ra no je spre go -

vo ri la po vide o pre -

no su.

Foto: vos

Vele nje, 13. apri la - »Šport je sestavni del kul-ture. Obsega norme, vrednote, daje življenjuritem in uravnava ritem dneva. Šport nudi ener-gijo, ki se pretvarja v bivanjsko moč.« S temibesedami je predsednik Športne zveze Velenjemag. Mar jan Hudej med drugim nagovoril naj-boljše športnike v Mestni občini Velenje na tor-kovi prireditvi Športnik leta 2009. Prireditev jebila zelo zanimiva, razgibana in slikovita, zakar je poskrbela tudi tolkalna slupina Šus.

Kul tur ni dom je bil torej spet pri zo ri ščeposeb ne šport ne tek me, seve da v zna me njunaj bolj ših šport ni kov naše obči ne. Pri re di tevje bila pose bej sve ča na tudi zato, ker je zbra -ne s svo jo pri sot nost jo počas til sve tov ni inolim pij ski prvak Pri mož Koz mus. Čes ti tal jevsem naj bolj šim in dodal, da je Vele nje, karse špor ta tiče, res » hudo mes to«. Pove dal je, daše ved no osta ja v šport nih vodah. Nje go vastrast zdaj sta tenis in kole sar stvo. Tudi zara -

di tega obis ka bo letoš nja pode li tev mar si ko -mu osta la v poseb nem spo mi nu.

Naše mu olim pij ske mu in sve tov ne mu prva -ku Pri mo žu Koz mu su je župan Sre čko Meh, kije prav tako nago vo ril zbra ne in čes ti tal vsempre jem ni kom pri znanj, v spo min na obisk Vele -nja pode lil skulp tu ro Nabi ral ka zvezd.

Nagra jen ce objav lja mo na šport ni stra ni.� vg, vos

Drolčeva, Hrgota, RK Gorenje, Bor ...

Razdelili denar za delovanje gasilskihdruštev

Vele nje, 7. apri la - Leta 2007 so gasil ska druš tva v MO Vele nje zobči no pod pi sa la Pogod bo o oprav lja nju jav ne gasil ske služ be, vsa -ko leto pa z anek si dolo či jo viši no sred stev, name nje nih posa mez -ne mu od sed mih pro sto volj nih gasil skih druš tev. Skup no so jimraz de li li 77 tisoč evrov. Župan Sre čko Meh je prejš njo sre do pod -pi sal anek se k pogod bam za letoš nje leto, med nji mi tudi aneks vviši ni 241 tisoč evrov, ki so name nje ni finan ci ra nju plač zapos le nihpoklic nih gasil cev.

Anek se pogodb so pod pi sa li tudi pred sed nik Gasil ske zve ze Šaleš -ke doli ne, ki je dobi la 13.600, pred sed nik Vete ran ske ga druš tvaSever za celj sko območ je za vred nost 1.100 evrov, pred sed nikObmoč ne ga zdru že nja vete ra nov voj ne za Slo ve ni jo Vele nje, kibodo dobi li 2.570 evrov, ter pred sed nik Območ ne ga zdru že nja slo -ven skih čast ni kov Vele nje, ki so jim dode li li 2.570 evrov.

Pogod be o jav ni gasil ski služ bi opre de lju je jo nalo ge druš tev. Pro -sto volj no gasil sko druš tvo Vele nje oprav lja še dodat ne nalo ge: alar -mi ra nje osta lih gasil skih enot ter izva ja nje reše vanj in nalog v skla -du s pogod bo z Upra vo Repub li ke Slo ve ni je za zašči to in reše va nje.

Gasil ske eno te Mest ne obči ne Vele nje so v lan skem letu posre do -va le 213-krat (66 požar nih, 80 teh nič nih ter 67 osta lih inter ven -cij), s 307 vozi li in 1.709 gasil ci.

� bš

Knjige za ZimzelenŠoš tanj – Vaje ni smo že, da Obči na Šoš tanj ob sve tov nem dne vu

knji ge, 23. apri lu, pri pra vi akci jo zbi ra nja knjig, ki jih potem poda -ri usta no vi, v kateri že pre bra ne ( in tudi take, ki še niso) knji ge zvese ljem pre bi ra jo. Akci jo pri prav lja jo tudi letos. Kot pra vi županDar ko Menih, bo dob ro doš la prav vsa ka knji ga. Tis te, ki bi kak šenizvod poda ri li, odsto pi li, vabi jo, da v akci ji sode lu je jo.

»Odlo či li smo se, da bomo letos s knji ga mi obo ga ti li knjiž ne poli -ce Cen tra sta rej ših Zim ze len v Topol ši ci. Mno gi sta no val ci radiseže jo po knji gi in si tako popes tri jo jesen življe nja,« pra vi.

� mkp

Vpis otrok v Vrtec Vele nje Vele nje, 12. april - V Vrt cu Vele nje so letos pohi te li in že v pone -

de ljek zače li vpis otrok - novin cev za šol sko leto 2010/2011. Vpis botra jal do vključ no 23. apri la 2010.

Red ni vpis so prejš nja leta v Vrt cu Vele nje pri prav lja li v maju, pred -vsem zato, da so lah ko pla ni ra li delo in obli ko va li sku pi ne otrok zanovo šol sko leto. Ker vpis otrok v zad njih letih nara šča, dober odzivstar šev pri ča ku je jo tudi letos. Star ši lah ko otro ke vpi še jo vsak delav -nik od 6. do 16. ure na Upra vi Vrt ca Vele nje (Šlan dro va cesta 11).Vpis no doku men ta ci jo lah ko dobi jo na sede žih orga ni za cij skihenot Naj di hoj ca, Cici ban, Vrti ljak ter na splet ni stra ni Vrt ca Vele -nje www.vrtec-ve le nje. si.

bš

Novos ti na splet ni stra ni MO Vele njeVele nje - Konec mar ca so v Mest ni obči ni Vele nje gra fič no pre ob li -

ko va li naslov ni co splet ne stra ni www.vele nje. si in ure di li novo pod stran,ki so jo poi me no va li » EU koti ček«. Tudi sicer se ves čas tru di jo, da poso -dab lja jo splet ne stra ni obči ne in da so podat ki na njej kar naj bolj aktu -al ni. Tudi zato šte vi lo obis ko val cev splet ne stra ni nara šča. Dnev no joobi šče vsaj 520 obis ko val cev. Da je inter net in tudi splet ne stra nivelenj ske obči ne za mno ge vir svež ih infor ma cij, pove poda tek, dasplet ne stra ni meseč no obi šče sko raj 21 tisoč upo rab ni kov, meseč nopa 4 tisoč 350. Na obči ni pra vi jo, da s pomoč jo pri jaz ne ga sple ti ščaobča nom sku ša jo olaj ša ti tudi dostop do dolo če nih sto ri tev.

In kak šne so še novos ti? Na naslov no stran splet ne stra ni velenj -ske obči ne so doda li šti ri sli kov ne gum be, s pomoč jo kate rih soizpo sta vi li najak tu al nej še pro jek te v obči ni. Tre nut no so objav lje -ne pove za ve Brez pla čno prav no sve to va nje, Ener get ska pisar na,Koor di na tor ka za ena ke mož nos ti in Odpad ki.

� bš

V šti rih dneh več kot 1000krvo da jal cev

Vele nje - Na krvo da jal ski akci ji od tor ka do pet ka minu li teden vpro sto rih res tav ra ci je Jakec v Vele nju je daro va lo kri za potre beZavo da za trans fu zij sko medi ci no iz Ljub lja ne 1039 krvo da jal cev.Na lan ski tovrst ni akci ji jih je bilo 930.

Orga ni za tor letoš nje prve več dnev ne krvo da jal ske akci je – Območ -no zdru že nje RK Vele nje – je bil z odzi vom na dose da njih akci jahzelo zado vo ljen. Do kon ca mar ca je namreč daro va lo kri v Šaleš kidoli ni 686 krvo da jal cev. Pred izte kom letoš nje ga prve ga pol let jasta na pro gra mu še dve akci ji.

� tp

Vizija Zbora za republiko - Domove zastarejše želijo tudi v manjših krajih – Medpotrebami, prostorskimi možnostmi indenarjem – V Celju spomenik svetovnipopotnici, kdaj še velikemu izumitelju – VVojniku se ozirajo proti soncu

Slo ve ni ja je dobi la novo vizi jo. Spi sa li so jo v Zbo ru za repub li ko, sajmno gi meni jo, da vlad ni ukre pi niso zadost ni. Neka te ri so sicer dob ri,a jih, so kri tič ni pred vsem v opo zi ci ji, ne ures ni ču je mo. Za novo vizi jopa naj bi velja lo, da ponu ja res ne in ures nič lji ve rešit ve. Seve da ima joavtor ji pri tem zago to vi lih tudi varo val ko. Moč jo je ures ni či ti, če bi joza svo jo vze la tudi vla da ozi ro ma koa li ci ja. Ob roj stvu te vizi je pa smoseve da zno va sli ša li, kako je z našo vla do, kako škri plje koa li ci ja,kako se še ved no ukvar ja jo sami s sabo, zato ni čud no, da ne uspe mozles ti iz kri ze. Seve da, koa li ci ja je kljub ulti ma tom obsta la, v spo pa dumed pra vo sod nim minis trom Zalar jem in gene ral no držav no tožil kopa Bre zi gar je va tudi. In ko prvak SDS opo zar ja, da je vla da v raz su lu,spo pad s kri zo pa doma čij ski, se pred sed nik drža ve Dani lo Türk zavze -ma za pove ča nje pla čil ne dis ci pli ne v drža vi. Na to so ga opo zar ja limali obrt ni ki in še mno gi dru gi, saj se tako ne da več dela ti.

Neka te ri pra vi jo, da je tudi zara di kri ze malo poje nja lo zani ma nje sta -rej ši ali nji ho vih sorod ni kov za domo ve sta rej ših. Tre ba je pač pri zna ti,da domo vi niso poce ni, zato si jih mno gi upo ko jen ci ne more jo pri vo -šči ti, v mno gih pri me rih pa tega bre me na ne more jo nosi ti niti nji ho viotro ci. Še poseb no, če so se znaš li na zavo dih za zapo slo va nje ali pre je -ma jo niz ke pla če. In tako pogos to sami potre bu je jo pomoč svo jih star -šev. Pa mno gi raje pogle da jo nanje doma. Če gre za ustrez no sožit jemed gene ra ci ja ma, to niti ni sla bo.

In ko pone kod pra vi jo, da so vrs te v domo vih za sta rej še še ved no dol -ge, pone kod zani ma nja niti ni več tako veli ko. A kljub temu mar sik je,tudi na našem območ ju, še kar načr tu je jo novo tovrst ne domo ve. Tudiv manj ših pode žel skih kra jih. In ne le za lju di iz več jih cen trov, ki najbi pri šli na svež zrak, tudi za sta rej še sose de. Pove ča li so ga že v Šmar -ju, načr tu je jo ga v Koz jem, na Pla ni ni in še kje. Le da je aktiv nos timpone kod zdaj res pošla sapa. Tudi taki na kmeč kem območ ju si nasta rost seve da zaslu ži tako biva nje, vpra ša nje je le, če to pre ne se nji ho -va pokoj ni na ali tovrst ne občin ske bla ga jne.

Kljub kri zi pa po obči nah še ved no praz nu je jo svo je občin ske praz ni ke.Zad nje dni so bile osred nje pri re dit ve ob celj skem občin skem praz ni ku.Ob tem so se spo mni li tudi nji ho ve sve tov ne popot ni ce Alme Maxi mi li -a ne Kar lin. Vas ko Čet ko vić je nare dil lep kip, ki sto ji na Kre ko vemtrgu pred hote lom Evro pa, le stre ljaj od želez niš ke pos ta je. Mno giCelja ni zdaj pri ča ku je jo, kdaj bodo na sami želez niš ki pos ta ji posta vi liše kak šno obe lež je sve tov no zna ne mu izu mi te lju Alfre du Nobe lu. Tudita naj bi se na enem svo jih z lju bez ni jo nav dih nje nem poto va nju usta -vil v knež jem mes tu. Nič kaj praz nič no pa se ni nada lje va lo naspro to -va nje kra ja nov Lju beč ne nove mu logis tič ne mu cen tru druž be Engro -tuš. Na zad nji seji so nji ho ve zah te ve pod pr li tudi mest ni svet ni ki.

Čeprav so v zad njih deset let jih pri nas obno vi li veli ko šol in neka te reposta vi li na novo, pone kod ustrez ne domo ve uče nos ti še ved no potre bu -je jo. Šolar ji iz Griž tako letos obis ku je jo pouk v sta ri šoli v Žal cu, nji -ho vo dose da njo so že poru ši li, kma lu naj bi se loti li grad nje nove. Vtako ime no va nem jav no -za seb nem part ner stvu. V Voj ni ku pa se ozi ra jopro ti son cu. Ker šola potre bu je novo ostreš je, naj bi ubi li dve muhi namah in šolo »pokri li« s foto vol taič ni mi modu li. Ne vem, če z izdel kiBiso la iz Lat ko ve vasi, a res je, da so ti zelo kako vost ni, kar kaže jotudi med na rod na oce nje van ja. Kot kaže jo raz is ko val ne nalo ge, se zalter na tiv ni mi viri ener gi je »spo pa da jo« tudi velenj ski dija ki. Vse bolj jepač tre ba izra bi ti alter na tiv ne obnov lji ve vire.

� k

Tako, pa imamo novo vizijo

OD ČETRTKA DO ČETRTKA 15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 2

2

NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o., Velenje.

Izha ja ob četrt kih. Cena posameznega izvoda je 1,50 € (8,5 % DDV 0,12 €,cena izvoda brez DDV 1,38 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %,četrtletne 8 % in mesečne 6 % popust.

Ured niš tvo: Boris Zakošek (direktor), Stane Vovk (odgovorni urednik), MilenaKrstič-Planinc (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel(novinarji), Mira Zakošek (urednica radija), Janja Košuta-Špegel (tehničnaurednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Pro pa gan da: Nina Jug (vodjapropagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik, Bernarda Matko (propagandisti);

Sedež ured niš tva in upra ve: 3320 Vele nje, Kid ri če va 2 a, p. p. 202, tele fon (03) 898 17 50, tele fax (03) 897 46 43.TRR - Nova LB, Vele nje: 02426 -0020133854E -mai l: press@nascas.siObli ko va nje in gra fič na pri pra va: Naš čas, d. o. o.

Tisk: Tiskarna SET, d. d., Nakla da: 5.400 izvodovNena ro če nih foto gra fij in roko pi sov ne vra ča mo!Po zako nu o DDV je “ Naš čas” uvr ščen med pro iz vo de infor ma tiv ne ga zna ča ja, za kate re se pla ču je davek po 8,5% zni ža ni stop nji. Let no izi de 52 šte vilk.

Tatjana Podgoršek

Območ no zdru že nje vete ra novvoj ne za Slo ve ni jo Zgor nje Sa vinj -ske in Zad re čke doli ne šte je nekajveč kot 150 čla nov, kar je – pra vipred sed nik zdru že nja Fran ci Kot -nik - gle de na šte vi lo obča nov vUprav ni eno ti Mozir je s sta tu somvete ra na voj ne za Slo ve ni jo pozako nu soraz mer no malo. »Pri za -de va li smo si pove za ti čim več čla -nov in tudi letos se bomo pri temše dodat no tru di li.«

Na nedav nem občnem zbo ruzdru že nja je Kot nik ob pregle du

oprav lje nega dela v pre te klem letuizpo sta vil pri do bi tev druš tve nihpro sto rov v domu kul tu re v Nazar -jah. Deli jo si jih z Druš tvom letal -cev Zgor nje Savinj ske doli ne, zanjepa so si pri za de va li vse od usta no -vi tev zdru že nja dalje. Poleg pro sto -rov je bila med odmev nej ši mi aktiv -nost mi še vsa ko let no sre ča nje vete -ra nov voj ne za Slo ve ni je ob dne vudržav nos ti na šport nem poli go nuv Var po lju, stro kov na eks kur zi jater odkri tje spo min ske plo šče nakme ti ji Bor seč nik na Polja nah.

Letoš nji delov ni pro gram nibistve no dru ga čen od lan ske ga.

Poleg sre ča nja čla nov, ki ga bodoza raz li ko od minu lih let letos pri -pra vi li v Vrb ju na Ljub nem obSavi nji, stro kov ne eks kur zi je bodosre di pri hod nje ga mese ca ( od 17.do 19. maja) pri pra vi li pri gra duVrbo vec v Nazar jah spo min skoslo ves nost ob 20-let ni ci upo ra pro -ti pre da ji orož ja takrat ne teri to ri -al ne obram be. Da prav tu, ninaključ je. V gra du je bilo namrečpred dve ma deset let je ma skla di -šče orož ja. Fran ci Kot nik, ki somu na občnem zbo ru zno va zau -pa li nalo go pred sed ni ka, upa, dabodo ure di li tudi teža ve s finan ci -

ra njem orga ni za ci je. »Ima mo dvo -tir ni sis tem - del sred stev pri do bi -mo iz čla na ri ne in krov ne zve ze,dru gi vir pri hod kov so dona ci jeozi ro ma spon zor stva. Zara diposle dic gospo dar ske kri ze je tavir usah nil, zato pri ča ku je mo, dabodo obči ne Zgor nje Savinj skedoli ne vsaj v taki meri pod pr lenašo dejav nost, kot so jo doslej,«je še dejal Fran ci Kot nik.

�

Po večletnih prizadevanjih končnodo prostorovObmočno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zgornje Savinjske inZadrečke doline za zdaj združuje še premalo občanov s statusomveterana – Med letošnjimi večjimi projekti proslava ob 20-letniciupora proti predaji orožja teritorialne obrambe

Stari in novi predsednik

združenja Franci Kotnik

Šmi hel nad Mozir jem – Minu losobo to so Kme tij ska goz dar skazbor ni ca Slo ve ni je, Zve za slo ven -ske pode žel ske mla di ne in Druš -tvo pode žel ske mla di ne Šmi hel nadMozir jem pri pra vi li drža vno tek -mo va nje Mla di in kme tij stvo.

Sre ča nje so raz de li li na dva dela.Na prvem so pri pra vi li okro glomizo na temo Obsta nek mla dih nagor skih kme ti jah. Na njej so meddru gim ugo tav lja li, da je kme to va -

nje na gor skih hri bov skih kme ti jahzah tev nej še in draž je, na minis tr -stvu za kme tij stvo, goz dar stvo inpre hra no ozi ro ma v drža vi pa niukre pov, ki bi spod bu ja li mla de, dabi osta li na takih kme ti jah. V Slo -ve ni ji je več kot 16 tisoč 200 kme -tij, ki ne sodi jo v območ ja z omen -je ni mi dejav ni ki tve ga nja, kar dob -rih 13 tisoč pa jih leži na gor skihlegah. V pri hod nje bo potreb no večnare di ti še za nasled stvo mla dih

na hri bov skih in gor skih kme ti jah.Že v raz pi sih bi mora li tem kme ti -jam name ni ti več pozor nos ti, dabi te laž je pri šle do potreb ne gadenar ja. Poleg kme tij stva bodo naj -brž mora le v pri hod nje raz vi ja titudi obrt in dru ge dejav nos ti, sčimer bodo pri po mo gle k ohra njan -ju življe nja na teh območ jih.

V dru gem delu pa se je na tek -mo va nju iz šti rih podro čij: zele nja -dar stvo (kapus ni ce in stroč ni ce),

slo ven ske avtoh to ne pas me v živi -no re ji, var na hra na od polja domize ter delo va nje pode žel ske mla -di ne v evrop skem pro sto ru) pome -ri lo 12 ekip druš tev pode žel ske mla -di ne iz cele Slo ve ni je. Zma ga la jeeki pa Pode žel ske mla di ne Dob ra -va na Dolenj skem, lan ski zma go -val ci - eki pa Šmi he la nad Mozir -jem ( zato je bila tudi orga ni za torletoš nje ga tek mo va nja), pa se jemora la zado vo lji ti z osmim mes -tom.

� tp

Hri bov skim kme ti jam več pozor nos ti

Boja na Špe gel

Vele nje, 13. apri la – Naj bolj bur na raz pra va se jena tor ko vi seji velenj ske ga mest ne ga sve ta raz vi la obtočki dnev ne ga reda, ki je mno gi niso pri ča ko va li.Spet dru gi pa so bili pre pri ča ni, da ne bo šlo le za»golo« gla so va nje o ime no va nju seda nje ga direk tor jaKnjiž ni ce Vele nje Vla da Vrbi ča za vršil ca dolž nos tidirek tor ja. Zap let, ki se je zgo dil pri ime no va nju direk -tor ja tega jav ne ga zavo da, je bot ro val odlo čit vi občin -ske Komi si je za volit ve, ime no va nja in kad rov ske zade -ve, da je ta pred la ga la, da z dnev ne ga reda seje umak -ne jo ime no va nje direk tor ja in nanj umes ti jo ime no va -nje v. d. direk tor ja Knjiž ni ce. Očit no so bili neka te risvet ni ki bolj, dru gi pa manj sezna nje ni s pos top komizbi re za to delov no mes to, ki ima pet let ni man dat, tapa se seda nje mu direk tor ju izte če 18. apri la letos.

Raz pra vo je začel Andrej Kuz man ( Nova Slo ve ni -ja), ki ga je zani ma lo, ali je res, da je raz pis nim pogo -jem od šti rih pri jav lje nih ustre zal le en kan di dat. Intudi, zakaj tega ne ime nu je jo za direk tor ja, zakaj splohupo rab lja jo inšti tu ci jo v. d.-jev stva. Pove dal, je, da jesli šal, da je stro kov ni svet knjiž ni ce sko raj 100 % pod -prl kan di da tu ro seda nje ga direk tor ja, in da dodal, daje Knjiž ni ca lani dobi la Čopo vo nagra do in uspe lamoč no zmanj ša ti dolg iz pre te klih let. K temu je županSre čko Meh dodal, da je želel zame nja vo seda nje gadirek tor ja Knjiž ni ce Vele nje že pred peti mi leti, saj zdelom v jav nih zavo dih s področ ja kul tu re ni povsemzado vo ljen. Odgo vor nost za delo va nje jav nih zavo -dov pa je na kon cu ved no na župa nu in lokal ni skup -nos ti.

Zelo oster je bil Benč Stro zak (LDS), ki je ključteža ve videl v tem, da raz pis ni pogo ji za direk tor jejav nih zavo dov niso enot ni. »Mno gi se boji jo spre -memb na vodil nih mes tih, kar se v Vele nju doga ja že20 let. Nih če ne gle da na pro gra me dela pri jav lje nih,ampak na to, kdo se prav piše in kdo ne. Zato niko line bo napred ka.«

Franc Sever ( SDS) je pove dal, da je svet zavo daKnjiž ni ce Vele nje pos top ke pri pe lja la tako daleč, damest ni svet nima več dru ge mož nos ti, kot da potr diVla da Vrbi ča za v. d. direk tor ja, saj se mu man datizte ka. In dodal, da je to, da mest ni svet o v. d.-jev stvusploh daje sogla sje, uni kum v Slo ve ni ji. Po nje go vem

mne nju bi lah ko svet zavo da za v. d.-jev stvo pred la galtudi Vrbi če ve ga pro ti kan di da ta Dra ga Mar tin ška, kije bil v pos top ku izbi re direk tor ja na sve tu zavo daKnjiž ni ce Vele nje že izbran za kan di da ta za direk tor -ja. Tudi zato so za nje go vo ime no va nje iska li sogla sjeobčin sou sta no vi te ljic jav ne ga zavo da - Šoš tanj in

Šmar tno ob Paki. Občin ski svet ni ki v obči nah Šmar -tno ob Paki in Šoš tanj so izda li sogla sje za ime no va -nje Dra ga Mar tin ška za direk tor ja na osno vi nje go ve -ga pro gra ma dela.

Kje in kdaj pa se je zap let lo? Po bese dah pred sed -ni ce sve ta zavo da Knjiž ni ca Vele nje mag. Dra gi cePovh so pred vsem zato, ker so čla ni sve ta pred vsemeko no mis ti, iska li mne nje o potreb nih dvo let nih vod -stve nih delov nih izkuš njah kan di da ta Dra ga Mar -tin ška še pred izbi ro med njim in pro ti kan di da tomVla dom Vrbi čem. Za mne nje je MO Vele nje pro si -lo Minis tr stvo za kul tu ro in Minis tr stvo za jav noupra vo. Prvo minis tr stvo je kma lu odgo vo ri lo, da

kan di dat izpol nju je raz pis ne pogo je, že po izved bipos top ka izbi re pa so dobi li mne nje dru ge ga minis -tr stva, kjer so zapi sa li, da naj poi šče jo mne nje stro -kov nja ka, in so ga tudi iska li, a nih če ni nedvo u mnopove dal, ali že izbra ni kan di dat ustre za raz pis nimpogo jem ali ne. Po tem so si tudi na minis tr stvu za

kul tu ro pre mis li li in pre kli ca li svo je prvo mne nje.Na izred ni seji sve ta zavo da so se zato odlo či li, daKVI AZ-u pred la ga jo ime no va nje v. d. direk tor ja zadobo 1 leta, v tem času pa naj bi spre me ni li odlo keo jav nih zavo dih v čle nih, ki dolo ča jo pogo je zadirek tor je.

Župa na Sre čka Meha je dol ga raz pra va pre se ne ti -la, saj je upal, da svet ni kom ne bo tre ba govo ri ti olju deh, ampak o vse bi ni. » Zelo malo smo govo ri li ovse bi ni. Današ nja raz pra va je poka za la, da je odlo kev vseh jav nih zavo dih tre ba spre me ni ti in pogo je poe -no ti ti, čeprav se očit kom ne bo mogo če izogni ti. Kad -rov ska vpra ša nja so ved no vse bin ska vpra ša nja o delu

zavo dov. Želim si, da bi jav ne zavo de vodi li pro dor -ni, ambi ci oz ni, zanes lji vi in spo sob ni ljud je. Za to setudi tru dim. Doslej mi dva krat ni uspe lo.«

Zara di uki nit ve RR-a ob 16 %pri hod kov

Sko raj tri cen ti met re debe lo poro či lo zaključ ne garaču na MO Vele nje za leto 2009 je bilo po mne nju edi -ne ga raz prav ljal ca po pred sta vit vi poro či la Fran caSever ja dobro pri prav lje no. Pred sta vi la ga je AmraKad rič, ki vodi občin ski urad za finan ce.

Načr to va li so, da bo v pro ra ču nu za dob rih 46tisoč evrov pri hod kov in za dob rih 48 mili jo novevrov odhod kov. Žal pa se je v pro ra ču nu zbra lo le65 % načr to va nih sred stev, kon kret no dob rih 30 mili -jo nov evrov, odhod kov pa je bilo za dob rih 31 mili -jo nov evrov. Med vzro ki za slab šo rea li za ci jo pro ra -ču na je pred stoj ni ca ura da za finan ce naved la dvapogla vit na vzro ka; uki ni tev pri spev ka za inve sti cij skavla ga nja v objek te vodo os kr be ter čišče nje komu nal -nih odpad kov ( ali tako ime no van pri spe vek za raz -šir je no repro duk ci jo – RR), s kate rim bi lani lah kozbra li kar dob rih 7 mili jo nov evrov, kar je 16 % načr -to va nih sred stev v pro ra ču nu. Neugod ne gospo dar -ske raz me re pa so kri ve, da je bila manj ša tudi pro -da ja zem ljišč in s tem v pro ra ču nu tudi niso dobi linačr to va nih sred stev za komu nal ne pri spev ke. Iztega so dobi li dob ra 2.4 mili jo na evrov, kar je le 23% načr to va nih sred stev. So pa lani kar 36 % pro ra -ču na name ni li za inve sti ci je.

Za delo va nje sve tov kra jev nih skup nos ti, poko pa li -ško dejav nost v njih in red no vzdr že va nje so lani name -ni li 159 tisoč evrov. Naj več sred stev je bilo lani name -nje nih za izobra že va nje; kar dob rih 6 mili jo nov evrov.Za 16 % so se pove ča le tudi sub ven ci je za najem ni neobčin skih sta no vanj.

Iz naslo va dav kov na dobi ček so v pro ra čun lanidobi li več, kot so načr to va li, sku paj 15 mili jo nov evrov.Več pa se je natek lo tudi iz naslo va dohod ni ne, kar 15,5mili jo na evrov.

Svet ni ki so zaključ ni račun MO Vele nje za lan sko letosoglas no pod pr li.

�

15. aprila 2010 SEJE

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 3

3

V Savinjsko-šaleškiobmočni zbornici sebojijo, da je krizaudarila tudi poinovacijah

Milena Krstič - Planinc

Vele nje – Jut ri, 16. apri la, se izte karok za pri ja vo na letoš nji raz pis za naj -bolj še ino va ci je v SAŠA regi ji. Raz pisje odprt od janu ar ja letos. V Savinj -sko-šaleš ki območ ni gospo dar ski zbor -ni ci z zani ma njem pri ča ku je jo, kak -

šen bo obseg in kak šna kako vost pri -spe lih ino va cij.

Lan sko leto je bilo rekor dno tako pošte vi lu pri spe lih ino va cij kot tudi pošte vi lu sode lu jo čih ino va tor jev. » Nanaše veli ko zado volj stvo pa tudi požlah tnos ti pri znanj, ki so jih ino va ci -je pre je le tako na regi o nal ni kot kas ne -je na naci o nal ni ravni,« pra vi Fran ciKot nik, direk tor zbor ni ce.

Gle de na kriz ne raz me re, v kate rihje lani poslo va lo savinj sko-ša leš kogospo dar stvo, je pri ča ko va ti, to papotr ju je jo tudi pod jet ja, da bo ver jet -no šte vi lo ino va cij, ki bodo pri spe lena letoš nji raz pis, neko li ko manj še.»Upa mo pa, da ne bodo ino va ci je zara -di tega nič manj kako vost ne.«

Ver jet no bo šlo manj še šte vi lo pred -vsem na račun manj ših in mikro pod -je tij, kar je raz um lji vo. Ta pod jet ja ima -jo ome je ne kad rov ske in finanč ne vire.V kriz nih raz me rah se izra zi to osre -do to či jo zgolj na zago tav lja nje teko čepro iz vod nje za zago tav lja nje red nihpri hod kov, med tem ko so pri si lje naraz voj no funk ci jo vsaj za dolo čen časdati na stran. Pri ča ku je jo pa, da sebodo letos raz me re že izbolj ša le.

» Po zaklju če nem raz pi su, ko bodopred lo gi pri spe li, bo naša komi si ja, kibo tokrat delo va la v neko li ko osve že -ni kad rov ski zased bi, za če la oce nje -vanje, slo ves no pode li tev pa načr tu je -mo 15. junija.«

�

Celje – Danes ( v četr tek) bodo nacelj skem sej mi šču odpr li šti ri spe ci a -li zi ra ne sej me s področ ja avto mo bi -liz ma, moto ci kliz ma, logis ti ke ingospo dar skih vozil. Tra jal bo do nede -lje, 18. apri la, na njem pa bo več kot170 nepo sred nih raz stav ljal cev iz 19držav pred sta vi lo več kot 350 bla gov -nih znamk. Orga ni za tor je pri pra viltudi bogat sprem lje val ni pro gram –tako za stro ko kot obis ko val ce, željne

zaba ve.Sejem Avto in vzdr že va nje je naj sta -

rej ši v sejem skem četverč ku in ga bodoletos pri pra vi li že sedemnajstič zapo -red. Velja za osred nji dogo dek avto -ser vis ne stro ke v Slo ve ni ji.

Kot je pove dal vod ja pro jek ta mag.Robert Oto re pec, so mora li v časugospo dar ske kri ze v avto mo bil ske sej -me vlo ži ti veli ko tru da, saj je kri za topano go moč no pri za de la. Pri pro da ji

gospo dar skih vozil oce nju je jo, da jepro da ja niž ja do 80 odstot kov, kljubvse mu pa je celj skim sej mar jem uspe -lo napol ni ti dvo ra ne in zuna nje raz -stav ne pro sto re. "Dej stvo je, da se pro -da jal ci še kako zave da jo, da je takš napred sta vi tev na sej mih ob kri zi zelopomemb na.«

Druž ba Celj ski sejem pri ča ku je bli -zu 25 tisoč obis ko val cev. Raču na jo šena več ji obisk iz sosed nje Hrvaš ke,kjer so odpo ve dali zagreb ški avto mo -bil ski salon.

� tp

Občinsko malho oklestila kriza in ukinitev RR-aV lanskem proračunu MO Velenje le 65 % predvidenih prihodkov - Po zapletih in burni razpravi pri imenovanju v. d. direktorja KnjižniceVelenje bodo poenotili razpisne pogoje za direktorje občinskih javnih zavodov

Iz občine Šmartno ob paki

Konč no ure di tev sre diš čaPo so sko raj dveh letih napo ve do va nja so obča -

ni konč no doča ka li zače tek ure dit ve sre diš čalokal ne skup nos ti. Pro jekt izva ja ta obči na inminis tr stvo za pro met in zve ze, vred nost pro jek -ta pa je pri bliž no 200 tisoč evrov. Od tega moralokal na skup nost zanj pri mak ni ti 44 tisoč evrov.Dela naj bi tra ja la do začet ka juni ja.

S pre u re dit vi jo obsto je če ces te se bo pre cejspre me ni la pro met na situ a ci ja na tem delu. Pro -jekt namreč pred vi de va izved bo več jih zavi jal -nih pasov ter izgrad njo ploč ni ka mimo spo me -ni ka ter ob sta rem mar ke tu. Ure je nih bo tudi večvar nih pre ho dov za peš ce, pred vsem v delu pro -ti nove mu trgov ske mu cen tru.

Vra ča nje sred stev zavla ga nja v tele fo ni jo

Po pri bliž no treh letih, odkar je lokal na skup -nost po poseb ni pogod bi izpla ča la del sred stevza vla ga nje v tele fo ni jo, se je poja vi la sku pi naobča nov, ki meni jo, da so bili zara di pomanj klji -ve ga dela tukaj šnje komi si je pri kraj ša ni za denar.O tem so govo ri li tudi na zad nji seji občin ske gasve ta.

Prejš nji torek je župan Alojz Pod gor šek skli calsesta nek komi si je za vra ča nje, sku pi no obča novz zah tev ki, sode lo va la sta tudi oba pred sed ni kaodbo rov ( za gospo dar stvo in nego spo dar ske jav -ne služ be).

Pred sed nik Komi si je Franc Ber dnik je pred sta -vil zakon ske pos top ke, po kate rih je komi si jadela la (veči na pobud ni kov ponov ne ga pre ver ja -nja jim je naspro to va la), župan sta liš če pra vo -bra nil stva, ki je bilo zadol že no za izved bo pos -

top kov ter mne nje prav ni ka. Ta sicer pra vi, daje stvar zamu je na, saj so vsi roki za pri tož be žepote kli in da pobud ni kom osta ja le mož nost indi -vi du al nih tožb.

Kot je še pove dal župan, bo občin ska upra vapos ku ša la pois ka ti reši tev, ki bo spre jem lji va zavse vple te ne.

Raz sve tlja va v sre diš čuobči ne

Zna no je, da je del sre diš ča Šmart ne ga ob Paki,od vrt ca pro ti cen tru, sla bo raz sve tljen. Na občin -ski upra vi so pove da li, da so to name ra va li ure -di ti hkra ti z načr to va no rekon struk ci jo vodo vo -da na tej loka ci ji. Ker pa se zade va neka ko odmi -ka, so se odlo či li, da bodo poi zku ša li pois ka tireši tev prej. Kot pra vi jo, je ta bli zu. Kma lu naj biposta vi li 4 obcest ne sve til ke, seve da v skla du znovo zako no da jo o svet lob nem ones na že va nju.

Spet civil ne poro ke vdoma čem oko lju?

V zad njem času je v tukaj šnjem oko lju zno vasli ša ti želje o mož nos ti skle pa nja civil nih poroč -nih zvez v obči ni Šmar tno ob Paki.

Mož nos ti za to men da obsta ja jo, ven dar moralokal na skup nost zago to vi ti pri mer ne pro sto reter seve da ure di ti vse osta le admi ni stra tiv ne zade -ve. Po infor ma ci jah so neka te re aktiv no sti za tože stek le. Če bodo pote ka le po načr tih občin skeupra ve, bi lah ko želje po skle pa nju civil ne zakon -ske zve ze v doma čem kra ju ures ni či li že do letoš -nje ga mese ca juni ja.

� tp

Izteka se rok za prijavo inovacij

Na šti rih spe ci a li zi ra nih sej mihveč kot 350 bla gov nih znamk

Na Podrožnikunamesto blokovhotel?

Mozir je – Na območ ju Podrož ni ka naj bi seletos v tem času že nekaj doga ja lo, a se ne.»Pokoj ni novi nar Edi Mav rič je napo ve dal, dabo zara di Podrož ni ka župa na še bole la gla va. Inme sko raj res boli. Pred časom smo odsto pi li odprvot nih načr tov gle de ure dit ve veli ke ga turis -tič ne ga cen tra na tem območ ju, izpe lja li vsepotreb no za blo kov no grad njo, v zad njih dvehmese cih pa se zavze to pogo var ja mo z inve sti tor -jem iz sosed nje drža ve o ures ni čit vi prvot ne gaturis tič ne ga pro jek ta,« je pove dal mozir ski županIvan Suho verš nik.

Po prvot nih načr tih Obči ne Mozir je naj bi tunastal velik turis tič ni cen ter: zgra di li naj bi hotels ter mal nim baze nom, depan dan se… Ker so zapogumno zastav ljen turis tič ni pro jekt pad li vvodo vsi dogo vo ri z more bit ni mi inve sti tor ji, jelokal na skup nost pri sluh ni la tež njam po pri do -bit vi novih sta no vanj. Konec lan ske ga leta jeizpe lja la spre mem bo namemb nos ti in s temomo go či la PV Inve stu iz Vele nja in pod jet ju

Pro bit iz Slo ven skih Konjic vla ga nja v izgrad -njo blo kov. PV Invest naj bi zgra dil šti ri blo kena zahod nem delu uprav ne ga cen tra, nad trgov -skim cen trom Tuš pa naj bi Pro bit zgra dil triblo ke. Oba inve sti tor ja ima ta pro jek te sko raj -da že kon ča ne. Inve sti tor za »turis tič ni pro jekt«pa naj bi bil pri prav ljen odku pi ti zem lji ščeskupaj s pro jek ti.

� Tp

4 15. aprila 2010DOGODKI

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 4

Za pedagoški objektGaudeamus majagradbeno dovoljenje,med poletnimipočitnicami začetekdel – Novoletnazabava že vvečnamenskirestavraciji?

Tatjana Podgoršek

Eden od več jih letoš njih pro jek tovMest ne obči ne Vele nje, Šol ske gacen tra Vele nje in posred no Minis -tr stva za šol stvo in šport RS je peda -goš ki objekt Gau de a mus na Trgumla dos ti v Vele nju. Več ji del - pri -bliž no 4000 kvad rat nih met rov upo -rab nih povr šin - bo name nje nih več -na men ski sodob ni res tav ra ci ji, viš -ja nad strop ja pa za potre be viso ko -šol ske ga izobra že va nja. Temelj nikamen za stav bo so polo ži li obpraz no va nju lan ske ga občin ske gapraz ni ka lokal ne skup nos ti, grad -njo pa naj bi zače li v prvi polo vi cileta 2010. Po neka te rih infor ma ci -jah naj bi se ta odmi ka la.

»Tež ko bi rekel, da se odmi ka. Jev nasta ja nju. Je pa res, da je zara -

di težav z zaklo niš čem neko li kozasta lo pri do bi va nje doku men ta -ci je za grad be no dovo lje nje,« jeodgo vo ril na zastav lje no vpra ša njedirek tor Šol ske ga cen tra Vele njeIvan Kot nik. Pojas nil je, da mora -jo po novi zako no da ji namreč zgra -di ti zaklo niš če, ki bo v slu ča junevar nos ti zago to vi lo var nost zacel šol ski cen ter. Zaklo niš če soumes ti li v klet ne pro sto re ozi ro mav spod njo eta žo objek ta, a po mne -nju geo lo gov pod tal ni ca tako niha,da ga v tej eta ži ne more jo ure di ti.Iska nje reši tev jih je po posve to va -nju s pris toj ni mi na minis tr stvu zaobram bo in stro kov nja ko ma za topodroč je pri ved lo do prvot ne gapred lo ga - v spod nji eta ži. Po načr -tih naj bi do kon ca tega mese capri pra vi li grad be no doku men ta ci -jo za pri do bi tev soglas ja minis tr -stva za obram bo, v začet ku maja panaj bi na Uprav no eno to Vele njevlo ži li doku men ta ci jo za pri do bi tevgrad be ne ga dovo lje nja za peda goš -ki objekt. »Zače tek izgrad nje patako ali tako ni izved ljiv prej kotmed polet ni mi počit ni ca mi, kobomo kon ča li zaključ ne izpi te,matu ro in poklic no matu ro. Doletoš nje ga praz ni ka Mest ne obči -ne Vele nje načr tu je mo, da boobjekt že imel svoj ske let, po opti -mis tič ni vari an ti pa bi mor da lah -ko ime li v sodob ni samo po strež nires tav ra ci ji kak šno novo let no zaba -

vo. Pus ti mo se pre se ne ti ti.«Bojaz ni, da zele ne luči za umes -

ti tev zaklo niš ča v spod nji eta žiobjek ta – po zago to vi lih Kot ni ka– ni. »Dogo vo ri so taki, sicer ne bipoprav lja li doku men ta ci je. Z minis -tr stvom smo se dogo vo ri li tudi zapred nost no obrav na vo zade ve.«

Po seda njih oce nah naj bi bilavred nost nalož be bli zu 3,4 mili jo -na evrov. Tret ji no potreb ne gadenar ja (1,2 mili jo na evrov) jeminis tr stvo za šol stvo in šport žezago to vi lo, osta li del je pred vi denv letoš njem občin skem pro ra ču nu.»Koli ko dodat nih stro škov bo pri -ne sla reši tev za zaklo niš če, papovsem natanč no v tem tre nut kune vemo. Prav goto vo bo nalož bopod ra ži lo. Gle de na to, da je delpotreb ne opre me mobil ne, jobomo pač naro či li v skla du z raz -po lož lji vim denar jem.«

Res tav ra ci ja zapre hra nje van jedija kov, štu den tov,zapos le nih …

Spre mem be v zve zi z brez pla čnomali co za vse dija ke, meni Kot nik,ne bodo bistve no vpli va lo na šte vi -lo upo rab ni kov sto ri tev v več na men -ski res tav ra ci ji. Poleg sred nje šol cev,ver ja me, bodo ponu dbo hra ne izko -ris ti li štu den ti, ki se danes pre hra -nju je jo vsak zase, kot kdo ve in zna,

ter delav ci Šol ske ga cen tra. 250 red -no zapos le nih se danes pre hra nju jeneor ga ni zi ra no. »Gle de pre hra nedija kov naj povem, da so ti že sedajzelo dis ci pli ni ra ni, da s hra no nerav na jo kot svi nja z mehom. Ne pri -ča ku je mo, da bi 6, 9 ali 15 evrov namesec, koli kor naj bi pri spe va li dija -ki, ki ne bodo upra vi če ni do brez -plač ne ga tople ga obro ka, ogro zi lonji ho v soci al ni polo ža j. Pri tis tih, kibodo ime li zara di par ti ci pa ci je teža -ve, pa bo potre ben denar pri mak nilšol ski cen ter. Tako bomo lah ko šebolj poudar ja li, da ima jo naši dija kiugod nej še pogo je izobra že va nja inpre hra nje van ja, kot jih ima jo drug -je. Kon ku ren ca je namreč tudi v temhuda,« je še dejal Ivan Kot nik.

�

Vendarle našli rešitev za zaklonišče?

Ivan Kotnik: »Začetek

izgradnje ni mogoč pred

koncem mature, zaključnih

izpitov.«

Pred praznikom ObčineMozirje: letos v ospredjuureditev Šmihelske cestein projekti za naložbe vnaslednjih letih

Tat ja na Pod gor šek

V Obči ni Mozir je se vne to pri prav lja jona praz no va nje občin ske ga praz ni ka, 24.apri la. Tam kaj šnji župan Ivan Suho verš -nik meni, da so lah ko ob pogle du naoprav lje no delo od lan ske ga do letoš nje -ga praz no va nja zado volj ni. Pri dno so dela -li pri pro jek tih, ki so jih že izva ja li, inneka te rih novih.

V ospred je pri do bi tev zad nje ga leta jeposta vil ure di tev cest čez stru go poto kaTrnav če in od Vida pre ko Šmi he la do Alp -ske ga vrta na Gol teh. Sled njo so obnav lja -li po fazah in v sode lo va nju s hče rin skimpod jet jem Pre mo gov ni ka Vele nje. Gre za

več kilo me trov ces te, pomemb ne za nadalj -nji raz voj turis tič no-rekre a cij ske ga cen traGol te in turiz ma na tam kaj šnjih kme ti -jah. Za nalož bo so pri do bi li kar nekajevrop ske ga denar ja. Pro jekt naj bi dokon -ča li letos. Suho verš nik je med lan ski miaktiv nost mi ome nil še obno vo zuna nje gadela kul tur ne ga doma v Mozir ju, širi tevkana li za cij ske ga omrež ja v Lokah, ure di -li so doda ten odde lek za potre be vrt ca.Izved li pa so še nekaj manj ših popra vilcest, ploč ni kov, tudi tega pro ti poko pa li -šču, ki so ga načr to va li že nekaj časa. Zanalož be so lani name ni li manj denar ja kotminu la leta. ”Ko smo gra di li več na men skošport no dvo ra no in obnav lja li trg v Mozir -ju, smo za nalož be v pro ra ču nu pred vi de -li več kot 40 odstot kov vseh pro ra čun skihsred stev, lani in tudi letos pa od 35 do 37odstot kov. Letoš nji občin ski pro ra čun paje » težak« dob rih 4,3 mili jo na evrov.”

Mozir je jugIvan Suho verš nik je pre pri čan, da bodo

do pri hod nje ga občin ske ga praz ni ka začeliures ni če vati neka te re pro jek te, kate rih pri -

pra ve so se loti li lani. Med nji mi je dokajzaje ten obno va Šmi hel ske ces te - kilo me -

ter dolg odsek od uprav ne ga cen tra naPodrož ni ku do Krah lno ve ga. Pro jekt jekon čan, saj naj bi ga zače li izva ja ti že lani,letos pa je že uresničen. Ven dar drža vanalož be v reba lan su pro ra ču na za letos nipred vi de la, ampak je pre mak ni la zače tekna leto 2011 ali celo 2012. V zaključ ni fazije tudi pri pra va pro jek ta za novo kro ži ščepri mozir ski avto bus ni pos ta ji, kjer je pred -vi de na nave za va na novo poli cij sko pos ta -jo in nov trgov ski cen ter. Tudi za to nalož -bo je bilo nekaj denar ja pred vid ne ga vdržav nem pro ra ču nu za leti 2010, 2011,po reba lan su pa je pro jekt pre stav ljen zadve leti. Podob no uso do doživ lja Loč kijez ali Mozir ski prag, ki naj bi ga zanes lji -vo zače li gra di ti letos, a drža va nima denar -ja. “ Tako si ne upam zagotoviti, da sebomo ome nje nih vla ga nj v napo ve da nemčasu tudi loti li, kaj ti iz dose da njih izku -

šenj vemo, da se zana ša ti na drža vo, dabo ure di la to, kar je oblju bi la, ne gre.«Zanes lji vo pa naj bi se jese ni letos lotilinove ga pro jek ta, za kate re ga se bo lokal -na skup nost pri ja vi la na raz pis za regi o nal -ne spod bu de - pro jekt Mozir je- jug. Ta pred -vi de va zame nja vo vodo vod nih in kana li za -cij skih cevi, ure di tev jav ne raz sve tlja vetam, kjer je še ni, polo ži tev vseh osta lihvodov v zem ljo po Hoh bau er je vi uli ci čezTra te do objek ta biv še obči ne in do mozir -ske komu na le. Pro jekt naj bi kon ča li pri -hod nje leto. V pol nem zama hu pa so vtem času dela pri obno vi stru ge Trna vesko zi Mozir je. Izva ja jo ga sku paj s celj -skim Nivo jem, z njim pa naj bi obča nomzago to vi li var nost pred poplavami tudi obhudih neur jih.

�

Ni se dobro zanašati na državo,da bo naredila to, kar je obljubila

Ivan Suho verš nik: “Zara di drža ve

mora mo neka te re pro jek te

pre sta vi ti v nasled nja leta.”

Čast ni občan Alojz Zavo lov šekNa seji občin ske ga sve ta v pone de ljek so mozir ski svet ni ki potr di li pred log

komi si je za man dat na vpra ša nja, volit ve in ime no va nja ter občin ska pri zna njagle de letoš njih občin skih nagra jen cev.

Tako bodo na slav nost ni seji ob občin skem praz ni ku pode li li naziv čast niobčan Obči ne Mozir je aka dem ske mu sli kar ju Aloj zu Zavo lov šku; nagra do Obči -ne Mozir je bodo pre je li: Skav ti - STEG Mozir je 1, Šport no druš tvo Mozir je –sek ci ja odboj ke na miv ki, Gor nje sa vinj ski smu čar ski klub Mozir je, mozir skastre l ska dru ži na in Nogo met no druš tvo Mozir je; dobit ni ki zla te pla ke te s pri zna -njem Obči ne Mozir je pa bodo: Jože Kram ber ger, Kul tur no druš tvo Nagelj LepaNji va in pod jet je Miš Maš Mozir je.

Na delu Šaleš ke magi stra le,natanč ne je med mos to vo ma vLoko vi ci, že dalj časa upo rab ni kiopa zu je mo zna ke, ki opo zar ja joude le žen ce v cest nem pro me tu nazože nje ces ti šča na levi stra ni v sme -ri Vele nje–Gore nje. Zas kr blje nostje vsak dan več ja. Vzdr že va lec ces -te, vsaj tak šen je obču tek, vsa ke toli -ko časa pre stav lja ozna ke, s kate ri -mi je zava ro val luk njo, nasta lo zudo rom ban ki ne, bolj na voz ni pas.Kaj in kdaj name ra va kdo kaj pos -to ri ti, smo vpra ša li na Direk ci jo RSza ces te.

Tu so pove da li, da se je poru šilzid ob vodo to kih na treh delih.Usad zidov je povzro či la nji ho vadotra ja nos ti in spod je da nje vode.Viši na zidov je 6 met rov, brez upo -šte va nja teme lje nja. »Kon ce si o narDirek ci je RS za ces te je usa de ob

ces ti zava ro val z ustrez no cest nosig na li za ci jo, ki je ne pre stav lja,tem več jo ob vsa ko let nem pre gle -du popra vi, če je to potreb no. Kerso poškod be na raz da lji 185 met -rov, je potreb no sani ra ti vse tri zido -ve naen krat. Za izved bo del jepotreb no pri do bi ti geo loš ko poro -či lo in pro jekt izved be zidu, v kate -rem je potreb no pred vi de ti tudimore bit no popra vi lo in pod be to -ni ra nje teme ljev obsto je če ga zidu,saj bo poru ši tev le tako traj na inučin ko vi ta.«

Po oce nah naj bi sana ci ja sta la120 tisoč evrov. Ker ukrep pre se gaokvi re red ne ga vzdr že va nja, bodopred vi do ma letos pri do bi li le geo -loš ko poro či lo in pro jekt no doku -men ta ci jo.

� Tp

Že leto dni je od porušitve zidu ob vodotokih na treh delih in

vse kaže, da bo še leto dni tako.

Letos predvidoma legeološko poročilo

5V SREDIŠČU15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 5

Milena Krstič - Planinc

Pro jekt ‘Očis ti mo Slo ve ni jo v enemdne vu!’ je nare jen po zgle du pro jek taLet's do it, Esto ni a!, ki je v Esto ni jipote kal leta 2008. Orga ni za tor slo ven -ske ga pro jek ta je druš tvo Eko lo gi brezmeja, ki je bilo usta nov lje no mar caletos z name nom orga ni za ci je okolj -skih pro jek tov.

Gre za apo li ti čen, neko mer ci a len pro -jekt, ki želi zdru ži ti vse lju di za skup -no dobro. Vsa ka lokal na skup nost jev pro jek tu dolo či la svo je ga orga ni za -tor ja.

Cilj akci je je zdru ži ti vse eko loš keakci je, ki pote ka jo v spo mla dan skemčasu na en datum in jim je skup no pri -za de va nje za čis tej še oko lje in pri mer -nej ši odnos do rav na nja s komu nal ni -mi odpad ki.

Pro sto volj ci so vso pomlad po Slo ve -ni ji iska li div ja odla ga li šča in jih označili

na zem lje vi du, v sobo to pa bodo s čis -til no akci jo div ja odla ga li šča očis ti likomu nal nih odpad kov. Poleg tega bodoočis ti li tudi oko li ce šol, vrt cev, nase lijin spre ha jal nih poti.

Sode lu jo či bodo na zbir nih mes tihdobi li natanč na navo di la, kate rih vrstodpad kov se lah ko var no loti jo in kate -re naj pus ti jo na tere nu. Za nevar ne(kemi ka li je, azbest …) in več je odpad -

ke (zapu šče na vozi la, grad be ni mate ri -al …) bodo pos kr be le pris toj ne služ be,ki so izur je ne za rav na nje z nji mi.

Kako pa je s čišče njem zaseb nih zem -ljišč? Vpra ša nje med pro sto volj ci jepogos to. Odgo vor nanj smo pois ka lina splet ni stra ni orga ni za tor jev. Ti nato vpra ša nje odgo var ja jo tako le: » Kotv Esto ni ji bomo tudi mi čis ti li vse povr -ši ne, z izje mo tis tih v nepo sred ni bli ži -

ni hiš (50 met rov) in vrtov. Pri osta lihpovr ši nah bomo pazi li, da ne dela moško de na trav ni kih in podob no. Če bopri šel last nik in zah te val, da odi de mo,se bomo opra vi či li in šli. V tem pri me -ru bomo javi li, da odla ga li šče ni poči -šče no, last nik pa bo dobil na dom opo -zo ri lo, da ga je po zako nu dol žan počis -ti ti, sicer bo dobil kazen.«

�

Gremo, Slovenija!Prostovoljci se bodo črnih odlagališč in komunalnih odpadkov po vsej državilotili v soboto – Pridružite se največji akciji v Sloveniji - Organizira jodruštvo Ekologi brez meja v sodelovanju z vsemi lokalnimi skupnostmi,lokalnimi koordinatorji

Po koncu akcije srečanjena Titovem trgu

Vele nje – V Mest ni obči ni Vele nje, kjer bo akci ja Očis -ti mo Slo ve ni jo v enem dne vu pote ka la od 9. do 13. ure,so dolo či li šti ri in dvaj set zbir nih mest (sez nam objav lja -jo tudi na teh stra neh, oglej te si ga). Raču na jo, da sebodo Velenj ča ni akci ji pri dru ži li v veli kem šte vi lu. Zavse sode lu jo če ob kon cu akci je, ob 13. uri, na Tito vemtrgu pri prav lja jo sre ča nje sode lu jo čih.

� mkp

Zbor že ob 8. uriŠoš tanj – V Šoš ta nju bodo akci jo Očis ti mo Slo ve ni jo

v enem dne vu, ki bo pote ka la v sobo to, 17. apri la, zače -li že ob 8. uri. Zbir na mes ta in loka ci je, kamor bodoodpad ke iz nara ve nano si li ali navo zi li, so že dolo či li, vvsa ki od deve tih kra jev nih skup nos ti je eno. O tem, kjeso, so v Šoš ta nju lju di sezna ni li z obves ti li, ki so jih pre -je la vsa gos po dinj stva na dom. Akci ji se bodo tra di ci o -nal no pri dru ži la šte vil na druš tva in posa mez ni ki. Samosestan ka, ki se ga je ude le žil tudi župan in posla nec Dar -ko Menih, so se ude le ži li pred stav ni ki 28 šoš tanj skihdruš tev, kar je lep dose žek. Akci ji pa se bo pri dru ži lo tudiveli ko obča nov, ki so svo je sode lo va nje že napo ve da liorga ni za tor ju nepo sred no. Sode lu je tudi Nara vo var stve -na zve za Smre ko vec, ki bo pos kr be la za sana ci jo div jihodla ga lišč na območ ju Smre kov ške ga pogor ja.

� mkp

15 zbirnih mestŠmar tno ob Paki – Kot je pove da la Petra Kopu šar,

koor di na tor ica akci je Očis ti mo Slo ve ni jo v enem dne vu,bodo ime li v obči ni pet najst zbir nih mest, akci jo bodozače li ob 8., zaklju či li pa ob 13. uri. O tem, kje se bodozbra li, obve šča jo lju di s pla ka ti in po sple tu.

Zbir na mes ta bodo v vseh vaš kih skup nos tih, pone -kod tudi dve, svo je mes to bodo ime li pla nin ci, dve zbir -ni mes ti (učen ci, tabor ni ki) pa bos ta pri šoli. V Šmart -nem ob Paki, kjer oči šče val ne akci je pri pra vi jo vsa koleto na pomlad, so jih ljud je vaje ni, tako da se za ude -lež bo naj brž ni bati, doda ja jo.

� mkp

Akcija Očistimo Slovenijibo potekala v soboto,17. aprila, med 9. in 14.uro. Ponekod so seodločili, da začnejo uroprej. Rezervnegadatuma ni, akcija bo vvsakem vremenu.

V treh slovenskihmestih: Ljubljani,Mariboru, Novi Gorici,bodo akcijo zaključilizvečer z zabavnimidogodki, marsikje pa obkoncu akcije zaudeležence pripravljajosrečanje.

Čeprav se je v kul tu ri odla ga nja odpad kov v Šaleš ki doli -ni v zad njih mese cih veli ko spre me ni lo na bolje, pone kodoto ki še ved no kaže jo sli ko, ki ne more jo biti niko mur v

ponos. Še naj manj tis tim, ki tako le odla ga jo! Neza do volj ni– upra vi če no – pa so tis ti, ki ob takih »svi nja kih« biva jo.Foto gra fi ja je pos ne ta v Pesju. � foto: vos

(Ne)kul tu ra odla ga nja

krajevna skupnost/mestna četrt zbirno mesto udeležencev

Vinska Gora Sedež krajevne skupnosti

Bevče Gasilski dom Bevče

Škale - Hrastovec Gasilski dom Škale

Pri Tašlerju

Pri Kajzerju

Šentilj Dom krajevne skupnosti

Staro Velenje Sedež krajevne skupnosti

Brunarica SSK

Cirkovce Pri šoli

Gorica Sedež krajevne skupnosti

Kavče Sedež krajevne skupnosti

Konovo Dom krajanov Konovo

Pri Lemplu

Levi breg - vzhod Sedež mestne četrti, Kardeljev trg 7

Levi breg - zahod Sedež mestne četrti, Foitova 2

Desni breg Sedež mestne četrti, Kersnikova 1

Pesje Gasilski dom Pesje

Paka pri Velenju Večnamenski dom Krajevne skupnosti Paka

Plešivec Sedež krajevne skupnosti

Podkraj Sedež krajevne skupnosti

Stara vas Sedež krajevne skupnosti

Šalek Gasilski dom Šalek

Šmartno Sedež krajevne skupnosti

Splošno zbirno mesto Titov trg

SOBOTA, 17. APRIL 2010, OD 9. – 13. URE

Zbor sodelujočih na zbirnih mestih od 8.30 naprej.Na zbirnih mestih bodo koordinatorji akcije udeležence razdelili v ekipe in jih usmerili na območ-ja čiščenja. Vsi sodelujoči bodo dobili tudi navodila in vso opremo za čiščenje. Več informacij lahko dobite na spletni strani www.velenje.si.

Spoštovane Velenjčanke, spoštovani Velenjčani, vabimo vas, da se v soboto, 17. aprila, tudi vipridružite vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!«.

Vsi, ki bi želeli aktivno sodelovati pri akciji (posamezniki ali skupine), se lahko še vedno prijavitena elektronski naslov ocistimo@velenje.si ali na telefonsko številko: 03/8961 690. Mestna obči-na Velenje pa na brezplačni telefonski številki 080 88 09 sprejema tudi informacije o divjih odla-gališčih v občini.

Očiščevalna akcija bo potekala tudiob slabem vremenu!

Ob 13. uri bomo na Titovem trgupripravili srečanje vseh sodelujočih

v akciji.

Prijazno vabljeni!

OČISTIMO SLOVENIJOV ENEM DNEVU –

OČISTIMO VELENJE!

Dvaj set letkas ne je Jure Tram puš

Daleč nazaj, ko sem še hodil v prvi let nikgim na zi je, prav za prav nara vo slov ne šole, stapri dna sošol ka in še bolj pri den sošo lec spi -sa la raz is ko val no nalo go o črnih odla ga li ščih v oko li ci Vele nja.Spo mnim se, kako smo iz zad njih vrst tako le po malem obču do va -li in zani če va li veli ko delo, zem lje vid, sli ke odla ga lišč. Takrat jebila zele na ide o lo gi ja v Vele nju zelo popu lar na in raz is ko val nanalo ga je povzro či la velik odmev. Še sam sem tis ti čas pos tal pozo -ren na rja ve če avto mo bi le, tem ne gume, grad be ne ostan ke, plas tič -ne vre če in mno ži co dru gih stva ri, ki jih je nek do poza bi li v tra vi.Tisto pomla d so se črna odla ga li šča pojav lja la na vsa kem kora ku,vsaj tako se mi je zde lo, kot kak šne črne krti ne na zele ni tra vi some opo mi nja le na to, da je neka te rim čis to vsee no, s čim uni ču je josvo jo oko lje. Pazi te - to je bilo daleč nazaj, ko vode še nis mo pili izplas tič nih ste kle nic in ko pre sež kov potroš niš ke druž be še ni bilotoli ko, da bi jih brez briž no odme ta va li …

Mini lo je torej veli ko let in tudi danes oko li co Vele nja kra si podo -ben zem lje vid. Ne samo oko li co Vele nja, pač pa vso Slo ve ni jo.Zem lje vid je del akci je Očis ti mo Slo ve ni jo. Inter net na stran geo pe -di a. si ponu ja sra mo ten regis ter člo veš ke navla ke. Črnih pik je veli -ko v oko li ci Ljub lja ne, tam je naj več lju di, a tudi Vele nje ni izje ma.

Tako je reci mo pri plin ski pos ta ji bli zu nove ga trgov ske ga sre diš ča» po poti pro ti vzho du veli ko raz me ta nih odpad kov«. Nek je nadBev ča mi se naha ja veli ko »odslu že nih avto mo bi lov, grad be ne gamate ri a la«, nek do pa si je zra ven posta vil škar po iz plo če vi ne. Šebolj pro ti seve ru, čis ti bli zu Škal skih Cir kovc, je nek do v gozd stre -sel več trak tor skih pri ko lic raz nih grad be nih in komu nal nihodpad kov. Neko mu v oko li ci Škal »sta re azbest ne salo nit ke slu ži jokot ogra ja«, še malo zahod ne je, pa so v goš ča vi pus ti li rdeč raz pa -da joč avto mo bil. Podob nih črnih odla ga lišč je še mno go. V oko li ciFlor ja na je poko pa li šče avto mo bil skih pnev ma tik, kak šen kilo me -ter dlje pa na dru gi stra ni hri ba nek je v kota nji leži »oko li ducatavto mo bi lov iz 70. let«. Pri Belih Vodah so » sodi z bog ve čim«, priLoko vi ci pa je Loko viš ka jama, v kate ro so ljud je zme ta li kra mo.Po zem lje vi du sodeč sta Vele nje in nje go va oko li ca čis to pov preč noones na žen pre del Slo ve ni je.

Skup no je sicer v regi stru že več kot 10.000 div jih odla ga lišč povsej Slo ve ni ji, v pri ha ja jo či sobot ni akci ji pa naj bi več kot 200.000pro sto volj cev zbra lo 20.000 ton odpad kov. Takš na so zelo opti mis -tič na pred vi de va nja orga ni za tor jev.

A kakr šna ko li bo že konč na šte vil ka mno žič ne sobot ne katar ze, jepomemb ne je, kaj se bo zgo di lo dan po njej. Kako si bo delov noakci jo zapom ni la drža va, kako bo vpli va la na okolj sko zako no da -jo, na vsa ko dnev ne nava de lju di. Danes pov pre čen Slo ve nec naleto pro iz ve de malo več kot 450 kilo gra mov komu nal nih odpad -kov. In ta šte vil ka bo z leti nara šča la. Zato je pomemb no, kje tiodpad ki kon ča jo, kako jih ljud je loču je jo, ali se pre de la jo, zno vaupo ra bi jo ali pa kar uni či jo in zako plje jo.

Kljub vse mu pa se vse zač ne pri lju deh, nas samih, pri naših vsa -ko dnev nih odlo čit vah, banal nih malen kos ti, kot je reci mo ta, alivsa kič zno va kupu je mo plas tič ne vre čke ali pa se v trgo vi no rajeodpra vi mo z več krat upo rab lje no bom baž no vre čko. To civi li za cij -sko nava do sem sam moral tre ni ra ti kar nekaj let, da jo danesvsaj pri bliž no dobro obvla dam.

Kot vem, se danes nobe den od ome nje nih sred nje šol skih vrst ni kovne ukvar ja z eko lo gi jo. A goto vo ne meče ta odpad kov po trav na tihvesi nah in na plan skih izle tih nek je v ska lah ne pušča ta izpraz nje -nih plo če vin ke piva. Nisem pa pre pri čan, da na sra mot nem regi -stru aktu al nih črnih odla ga lišč v oko li ci Vele nja ni kak šne ga, kista ju pred dvaj se ti mi leti popi sa la tudi ona. Ver jet no je, a še ver jet -ne je je zra ven doda no še kak šno novo. Ljud je se v dvaj se tih letihnis mo pre več spre me ni li in vide li bomo, koli ko bo črnih pik napodo ben zem lje vi du tam oko li leta 2030. Upam sta viti, da še ved -no pre več.

�

15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 6

6 DOMA IN NA TUJEM

Sre da, 7. aprila

Sli ša li smo, da je Janez Hri bar,pro de kan bio teh niš ke fakul te te, popred sta vit vi pred poslan sko sku pi -no SD odsto pil od kan di da tu re zakme tij ske ga minis tra.

Na leta li šču Jože ta Puč ni ka sozabrne li grad be ni stro ji, vsa leta lapa so bila names to na brniš ko leta -li šče pre us mer je na v Mari bor.

Ostri so bili v Zve zi svo bod nihsin di ka tov Slo ve ni je: če bodo pred -la ga ne spre mem be, veza ne napokoj ni ne in delov na raz mer ja,spre je te, bodo zah te va li raz pis nak -nad ne ga refe ren du ma. Semo lič jedodal, da izkuš nje kaže jo, da jemogo če, da bi sku šal kdo refe ren -dum sko odlo či tev izigra ti, in napo -ve dal, da bo v tem pri me ru sle di lasploš na stav ka.

Tibe tan ski duhov ni vodi telj dala -jla ma je zaključil obisk v Slo ve ni ji,in sicer s pre da va njem o sočut jukot umet nos ti sre če.

Poslan ke in poslan ci so s 57 gla -so vi za in tre mi vzdr ža ni mi Dor ja -na Maru ši ča potr di li za minis traza zdrav je, Maru šič pa je pred DZ -jem tudi že pri se gel.

V poslo pje taj ske ga par la men taje za kra tek čas vdr lo nekaj sto pro -ti vlad nih pro test ni kov, zara di česarso mora li poslan ci pobe gni ti. Povdo ru v par la ment je pre mi er Abhi -sit Ved žad ži va uve del izred ne raz -me re na območ ju Bang ko ka.

Četr tek, 8. aprilaBarack Oba ma je v ame riš ki rezi -

den ci v Pra gi spre jel 11 vodi te ljeviz Sred nje in Vzhod ne Evro pe, mednji mi tudi slo ven ske ga pre mi er jaBoru ta Pahor ja.

In med tem ko pre mi er ja ni bilodoma, je pred sed nik Zare sa Gre -gor Golo bič pred la gal izred ni vrhgle de zah tev LDS-a. Ker za to nitini bilo mož nos ti, do zase da nja seve -da ni pri šlo.

Na zas li ša nju pred pre is ko val nokomi si jo za spor ne mene džer skeprev ze me je govo ril Jani Sor šak.Dejal je, da so se pojav lja la vpra ša -nja, zakaj se tole ri ra sod no zasta -ja nje med prev ze ma njem družb zzastav lja njem del nic. Pove dal je še,da so insti tu ti zašči te obsta ja li, dapa je sod na prak sa zamu ja la.

Pahor je miril: “Magne to gram bojaven, na seji vla de sem pod prlporo či lo, o kate rem me spra šu je jov LDS, abso lut no bom pod prlminis tra, da gre mo v refor mo natožil stvo.”

Ame riš ki in rus ki pred sed nikBarack Oba ma in Dmit rij Med ved -jev sta v Pra gi pod pi sa la nov spo -ra zum o zmanj ša nju količin stra -teš ke ga jedr ske ga orož ja. Z njimsta se nek da nji sov raž ni ci v hlad nivoj ni zave za li, da bos ta zmanj ša lijedr sko obo ro ži tev za 30 odstot -kov.

Petek, 9. aprilaKer je tožil stvo zah te va lo podalj -

ša nje pri po ra zara di pono vi tve nenevar nos ti, smo sli ša li, da posla necSNS Sre čko Pri ja telj za zdaj osta jaza zapa hi kopr ske ga zapo ra.

Bar ba ra Bre zi gar je pisa la Boru -tu Pahor ju in v pis mu zavr ni la vseočit ke iz poro či la o svojih kršit vahvod stve nih dolž nos ti, ki ga je pri -pra vil Aleš Zalar in ga je vla da spre -je la 1. apri la.

Pred sed nik DZ Pavle Gan tar jezavr nil zah te vo SDS in SNS poskli cu izred ne seje o grad nji sta di -o na na Sto ži cah.

Prvi kri mi na list Alek san der Jev -šek je na nuj ni seji odbo ra zaobram bo pojas nil, da poli ci ja minis -tri ci Jelu ši če vi ne pri sluš ku je.

Začas ne oblas ti v Kir gi zi ji so raz -gla si le dan žalo va nja za žrt va mikrva vih nemi rov pre te klih dni, ki sona jug drža ve pre gna li pred sed ni kaKur man be ka Baki je va. V nemi rihje sicer umr lo vsaj 75 lju di, več kot1500 jih je bilo ranje nih.

S slo ves nost jo se je zače la grad -nja pli no vo da Sever ni tok, po kate -rem bo iz Rusi je na sever Evro petekel plin, kar naj bi pove ča loevrop sko ener get sko var nost.

Sobo ta, 10. aprila Neurad no so medi ji poro ča li, da

bo nak nad ni zako no daj ni refe ren -dum o arbi traž nem spo ra zu mu omeji s Hrvaš ko 6. juni ja.

Magne to gram s sestan ka pre mi -er ja, gene ral ne držav ne tožil ke,višje tožil ke in minis tra za pra vo -sod je, ki ga je od Pahor ja zah te -vala LDS, je bil jav no objav ljen.

Ves svet pa je pre stres la novi ca,da je v letal ski nesre či umrl polj -ski pred sed nik. Na območ ju letal -ske nesre če v Smo len sku sonamreč naš li tru plo Lecha Kac -zyn ske ga. Na kraj tra gič ne nesre čeje pri šel tudi pred sed ni kov bratdvoj ček Jaros law Kac zyn ski. Začas -ni polj ski pred sed nik Bro nis lawKomo rov ski je raz gla sil teden žalo -

va nja. Pred sed nik pa ni bil edi nipre mi nu li, poleg nje ga so v nesre -či Polja ki izgu bi li tudi vodil ni opo -zi cij ski pred stav ni ki.

Medi ji so poro ča li, da je papežBene dikt XVI. v pre te klos ti naspro -to val odpus tit vi ame riš ke ga duhov -ni ka, obto že ne ga pedo fi li je, rekoč,da bo nega tiv na publi ci te ta ško do -va la Cer kvi. To raz kri va tudi pis -mo z nje go vim pod pi som iz leta1985.

V Bang ko ku so izbruh ni li nasil nispo pa di med vlad ni mi sila mi inpro ti vlad ni mi pro test ni ki, v kate -rih je bilo več kot 90 lju di ranje -nih.

Nede lja, 11. aprilaOb dne vu slo ven ske zasta ve je

pote ka la slo ves nost v Spod nji Sliv -ni v geo met rič nem sre diš ču Slo ve -ni je, zbra ne pa je nago vo ri la minis -tri ca za obram bo Lju bi ca Jelu šič.

Spet smo sli ša li neurad ne infor -ma ci je. Tokrat o tem, da LDS osta -ja v koa li ci ji.

Posmrt ne ostan ke polj ske ga pred -sed ni ka Lecha Kac zyn skega, ki jesku paj s 96 pot ni ki umrl v letal skinesre či v Rusi ji, so pre pe lja lidomov v Var ša vo. Svoj ci žrtev, ki sobile name nje ne na slo ves nost vKatin ski gozd na zaho du Rusi je,da bi se poklo ni li prav tiso čimPolja kov, ki so pad li pod rus ki mistre li, pa so pri ha ja li v Mos kvo,kamor so pre pe lja li posmrt neostan ke žrtev, kjer bo ste kel pro -ces iden ti fi ka ci je.

Na Madžar skem so voli li: očit noje sla vi la des no sre din ska stran kaFidesz, saj so ji volil ci name ni li 54odstot kov gla sov. Sle di li sta ji Soci -a lis tič na stran ka (20 %) in skraj nodes na stran ka Job bik (17 %).

V Afga ni sta nu so are ti ra li tri Ita -li ja ne, ki naj bi načr to va li aten tat naguver ner ja afga ni stan ske pro vin ceHel mand.

Pone de ljek, 12. aprila

Sli ša li smo pri ča ko va no: LDSosta ja v koa li ci ji, saj pre mi er BorutPahor po bese dah Kata ri ne Kre -sal zau pa nji ho ve mu delu, pravtako je zago to vil pod po ro refor mitožil stva pra vo sod ne ga minis traAle ša Zalar ja.

Poli tič ni ana li ti ki pa so bili obtem tokrat pre ce j enotni. MatejMaka ro vič je dejal, da je doga ja -nje zad njih dni osme ši lo tako LDSkot Pahor ja, Vla do Mihe ljak pa jeugo tav ljal, da gre za pat po lo žaj, ane dveh zma go val cev, tem več dvehpora žen cev.

Štu den ti so s pis mi pod po re zdaj -

šnji obli ki štu dent ske ga orga ni zi -ra nja in z glas ni mi demon stra ci ja -mi minis tr stvo za delo ponov nopozva li k umi ku zako na o malemdelu.

Pri tisk na taj ske ga pre mi er jaAbhi si ta Ved žad ži vo se je vse boljkre pil. K raz pus tit vi par la men ta jepozi val povelj nik voj ske, k raz pus -tu pre mi er je ve stran ke pa tudi volil -na komi si ja.

Vati kan je na med mrež ju obja vilsmer ni ce kon gre ga ci je za dok tri -no vere za boj pro ti zlo ra bi otrok,ki so jih spre je li že leta 2003, a jihše niso pred sta vi li jav nos ti.

Še ved no smo se spra še va li, kaj jepovzro či lo tra gič no nesre čo v Smo -len sku? Rus ki pre is ko val ci so izklju -či li mož nost teh nič ne napa ke leta -la tupo ljev Tu-154, tako da se je vseglas ne je govo ri lo o člo veš ki napa -ki. Po neka te rih ugi ba njih naj bi sepoja vi le teža ve pri spo ra zu me va -nju med pilo tom in kon tro lor ji vrus kem nad zor nem stol pu. Spetdru gi medi ji poro ča jo, da je pri sta -nek kljub opo zo ri lom, da naj seleta lo zara di gos te megle pre us me -ri na dru go leta li šče, zah te val polj -ski pred sed nik Lech Kac zyn ski.

Torek, 13. aprilPred stav ni ki sin di ka tov petih sin -

di kal nih cen tral so od vla de odloč -no zah te va li, da umak ne pred la ga -no pokoj nin sko refor mo. V nasprot -nem pri me ru so napo ve da li stav -ke, refe ren dum, vsta jo in celo revo -lu ci jo. Hit ro so dobi li odgo vor: pre -mi er je odlo čil, da je jav na raz pra -va o pokoj nin ski refor mi podalj ša -na za mesec dni, do 27. maja.

Ven dar le se je sešel vrh koa li ci -je. Borut Pahor in Kata ri na Kre -sal sta se novi nar jem po sestan kuizogni la, je bil pa zato toli ko boljzgo vo ren pred sed nik DeSUS-aKarl Erja vec. Pove dal je, da vDeSUS-u tre nut no ne pod pi ra jonotra nje minis tri ce, o spo ru medLDS in pre mi er jem pa je jas nopove dal: »Pre mi er je zma go va lec:Nič ni ponu dil, LDS pa je osta la vvla di. A ni fra jer?«

Vegra dov podiz va ja lec Zekri jaHabi bo vić je spo ro čil, da gla dov -no stav ka. Kot je še dejal, kljuboblju bam vod stva Vegra da, da soobvez nos ti popla ča ne, te niso vcelo ti porav na ne.

Minis ter za zdrav je je spo ro čal,da ima pol ne roke dela. Z direk -tor ji bol niš nic se je pogo var jal,kako »zvo zi ti« letoš nje leto brezpri manj klja jev.

Na vrhu o jedr ski var nos ti je bilomogo če sli ša ti mar si kaj. Nova ame -riš ka stra te gi ja pra vi, da ZDA nebodo gro zi le ali napad le držav brezjedr ske ga orož ja, kar pa ne velja zatis te, ki si pri za de va jo pri ti do tegaorož ja.

Od s re de do tor ka - s vet in domo v i naOd s re de do tor ka - s vet in domo v i na

Ostajajo skupaj.

Madžari pričakujejo boljšo

politiko.

»A ni frajer?«

Poljsko je pretresla letalska

nesreča, v kateri so izgubili

predsednika.

Srečko Prijatelj še ostaja v

priporu.

Ameriški in ruski

predsednik sta podpisala

zgodovinski sporazum.

V ZSSS (spet) omenjajo

demonstacije.

Mira Zako šek

Konec mar ca so v Ter mo e lek -trar ni Šoš tanj dokonč no usta vi liprvi blok, ki je obra to val vse odleta 1956. Takoj za tem so se loti -li pri prav na ruše nje, te so zelozah tev ne. Tre nut no odstra nju je jopršiš če hla dil ne ga stol pa ter vskla du z zah tev ni mi pred pi si salo -nit ne ele men te in raču na jo, dabodo stol pi pri prav lje ni na ruše -nje konec apri la.

»Mis lim, da več jih težav z rušit -vi jo teh hla dil nih stol pov ne bo,kjub temu da gre za zah tev na inobsež na dela. Vse sku paj smopodrob no začrta li in bomo tuditvor no sode lo va li z odbo rom zanad zor te inve sti ci je, torej s kra ja -ni. Veči no del bomo opra vi li vdnev nem času, torej takrat, kobomo naj manj moti li oko liš ke pre -

bi val ce,« pra vi direk tor Ter mo e lek -trar ne Šoš tanj dr. Uroš Rot nik.

Raču na jo, da bodo hla dil ne stol -pe in tudi uprav no stav bo poru ši lido kon ca avgus ta. Do takrat name -ra va jo ure di ti tudi bre ži ne, kjer bostal hla dil ni stolp šes te ga blo ka, terces te, ki so potreb ne za logis ti ko včasu grad nje. Nova poslov na stav -ba, v kate ri je tudi tele ko mu ni ka -cij sko sre diš če, je v zaključ ni fazi,vanjo pa se bodo pred vi do ma pre -se li li avgus ta.

Vzpo red no s tem teče jo tudi vsedru ge pri pra ve na grad njo šes te -ga blo ka. Vire finan ci ra nja so skrb -no načr to va li že tri leta, zdaj paje v skle pni fazi pod pis pogod be zevrop sko inve sti cij sko ban ko, dosre di ne leta pa mora jo uskla di tiše kre dit z evrop sko ban ko za raz -voj. Uskla ju je jo tudi zad njepodrob nos ti (izde lu je jo teh nič ne

načr te) za pri do bi tev grad be ne gadovo lje nja, ki naj bi ga pri do bi lijese ni letos.

Urad ni zače tek pri prav ljal nih delza izgrad njo šes te ga blo ka je po

ter min skem pla nu 5. maj, samograd be no jamo zanj pa bodo zače -li gra di ti v jesen skem času po poru -šit vi hla dil nih stol pov in uprav nestav be. Na tem področ ju bonamreč stal glav ni teh no loš kiobjekt s kot lom in tur bi no.

Ob tem pa so ste kla tudi poga ja -nja za zni ža nje cene glav ne teh no -loš ke opre me, ki jih je zah te va la vla -da. »Seve da si želi mo, da dobi monaj bolj šo opre mo, da je vsak ele -ment, ki je vgra jen, naj bolj ši na sve -tu in vse to za naj niž jo mož no ceno.Logič no nam je, da se mora mo vesčas izved be pro jek ta poga ja ti za čimniž jo inve sti cij sko vred nost in vseaktiv no sti tudi teh nič no uskla je va -ti. Sku ša li bomo dose či naj bolj spre -jem lji ve rez ul ta te in draž je kom po -nen te zame nja ti s cenej ši mi, če bodoseve da dose ga le teh nič no ena kekarak te ris ti ke,« pra vi Rot nik. Tapoga ja nja in uskla je va nja bodo pote -ka la do sre di ne letoš nje ga leta, z nji -mi pa bodo sku ša li tudi skraj ša tidobav ne roke. Seve da pa je pogod -ba že pod pi sa na in glav ne teh no -loš ke kom po nen te, kot so gene ra -tor, tur bin ska ohiš ja in kotel, žeizdelujejo.

�

Tat ja na Pod gor šek

Era Kop las, hče rin sko pod jet je v100-odstot ni las ti Ere, d. d., Vele nje,se pona ša z več kot 30-let no tra di -ci jo v koo pe rant ski dejav nos ti zaindu strij ske porab ni ke. Zad njihnekaj let jo dopol nju je jo še s trgov -sko dejav nost jo v pro gra mih oseb -ne varo val ne opre me, agro, teh nič -nih izdel kov ter goriv in maziv.Lani je pod jet je, ki danes zapo slu -je 64 delav cev, ustva ri lo več kot14,3 mili jo ne evrov pri hod kov.

» Kljub kri zi smo lan sko poslov -no leto kon ča li pozi tiv no. Spod -bud no je tudi, da smo mora li zara -di več je pro da je na enem od pro -gra mov pove ča ti skla dišč ne povr -ši ne, tako da danes raz po la ga moz več kot 3500 kvad rat ni mi metriskla dišč nih povr šin, z dve maposlov ni ma eno ta ma ( v Celju inTrzi nu). Poh va li mo se lah ko zdobro orga ni zi ra no mre žo komer -ci al nih pred stav ni kov na trgu, kjerz 8 zapos le ni mi vsak dan obis ku -je mo kup ce v celot ni Slo ve ni ji,«

je pove dal direk tor Ere Kop lasBojan Klad nik. V začet ku delo va -nja je pod jet je sode lo va lo z večkot 300 koo pe ran ti v teda nji Jugos -la vi ji, danes pa kljub moč ni kon -ku ren ci aktiv no sode lu je z več kot70 iz Slo ve ni je in Evro pe. Mednaj več ji mi kup ci na doma čem trguso Gore nje, Alpos, BSH Nazar jeter več je trgov ske veri ge. Po bese -dah Klad ni ka veča jo pro da jo vAvstri jo, kjer sode lu je jo s pod jet -jem Son nec in Roting, ter v Nem -či jo, kjer je nji hov naj več ji kupecpod jet je Ide al spa ten.

Ker so ses tav ni del slo ven ske ga inevrop ske ga gospo dar stva in trgo vi -ne, se seve da posle di cam gospo dar -ske kri ze niso mogli izogni ti. »Leraz lič nos ti dejav nos ti pod jet ja, ki joizva ja mo spe ci a li zi ra no po pro gra -mih s stro kov no uspo sob lje ni misode lav ci, in neka te rim ukre pom selah ko zahva li mo, da smo jo za zdajdokaj dobro »odnes li«. Kot je pojas -nil Klad nik, so na pro gra mu Koo -pe ra ci je in oseb ne varo val ne opre -me kri zo zazna li že konec leta 2008,

in če ne bi ukre pa li, bi bila oba pro -gra ma danes v res nih teža vah. Neka -te re orga ni za cij ske spre mem be,pred vsem pa iska nje novih kup cevdoma in v tuji ni, izko ri šča nje novihtrž nih pri lož nos ti (pri pro gra muoseb ne varo val ne opre me v zdrav -

stvu, horec sek tor ja in usluž nost nihdejav nos ti) in nov pro daj ni asor ti -man so dali žele ne rez ul ta te. »Lah -ko bi rekel, da je kri za pos pe ši la pre -struk tu ri ra nje pro daj ne ga pro gra -ma«. Pro gra ma goriv in maziv ( laniso oskr be li kup ce in več je indu strij -ske porab ni ke pre ko ben cin ske gaser vi sa v Nazar jah s sko raj šti ri mimili jo ni lit ri gori va) se je kri za dotak -ni la le malo po zaslu gi vseh zapos -le nih, ki so zavze to is ka li nove kup -ce. V trgov ski dejav nos ti (pro gra -ma Agro in Teh ni ka) pa so kri zozazna li v dru gi polo vi ci pre te kle galeta. Posle di ce so še ved no pri sot -ne, ven dar išče jo rešit ve. »Poh va li -ti moram svo je sode lav ce, ker smojih že pre cej naš li v novem pro daj -nem asor ti ma nu in novih kup cih.Med nji mi smo vsi več ji trgov ci vSlo ve ni ji razen Bau hau sa. Menim,da bodo med pra vi mi poslov ni mipart ner ji kriz ni časi utr di li vezi. Tam,kjer sode lo va nje ni bilo zgra je nona zado volj stvu vseh strank, pa gabo še moč ne je pri za de la, kot ga vtem tre nut ku.«

V Eri Kop las za letos načr tu je jo5-odstot no rast. Rez ul ta ti pri za de -vanj v letoš njih prvih treh mese cihkaže jo, da so pri ures ni če va njupogumno zastav lje ne ga raz voj ne -ga načr ta na pra vi poti.

�

7

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 7

77GOSPODARSTVO15. aprila 2010

Kriza pospešila prestrukturiranje

Bojan Klad nik: «”Naš cilj je

pos ta ti pokli cen in celos ten

oskr bo va lec indu strij skih

pro iz va jal cev, jav nih

usta nov in ponu dni kov

služ nost nih dejav nos ti,

izdel kov in sto ri tev na

slo ven skem in evrop skem

trgu.”

Priložnosti poklica –analitik – premoženjskisvetovalec

Glede na to, da bomo v prihodnjih mesecih popestrili časopiss kratkimi članki iz naše poklicne podjetniške dejavnosti, bi sevam na samem začetku želeli predstaviti. Mogoče bo kdo spoznalpriložnost našega poklica, da se nam pridruži kot sodelavec, kdood bralcev pa se bo mogoče odločil, da bo izkoristil prednostbrezplačnega finančnega svetovanja. Plačani smo namreč odrazličnih finančnih ponudnikov na trgu, tam, kjer pač za strankokaj urejamo.

V Sloveniji do leta 1993 ni bilo mogoče investirati v gospodarstvo,delnice, vzajemne sklade, naložbene police, plemenite kovine.Edine naložbe do takrat so bile različne oblike bančnih in deviznihdepozitov. Tako tudi nismo poznali poklica premoženjskisvetovalec, ki je v tujini tako uveljavljen poklic kot notar aliodvetnik. Kasneje, ko smo pridobili prve možnosti investiranja,zakonodaja ni bila urejena, prav tako ni bilo možnosti pravilnegašolanja tega poklica, zato se je marsikdo sam oklical zapremoženjskega ali finančnega svetovalca, ne da bi lahko preverilinjegovo znanje. Pravo ceno je temu poklicu prinesla finančnakriza, saj le redki svetovalci ostajamo na trgih, čeprav nas danesljudje potrebujejo bolj kot kdajkoli v preteklosti

Edina stalnica v življenju so namreč spremembe tako nafinančnih trgih, pa tudi nam posameznikom se življenje spreminja.Mi tem spremembam sledimo in poučimo stranke posameznike,kako naj se na njih prilagajajo.

Preden svetovalci ponudijo stranki kakršenkoli produkt, jimorajo potencialni opredeliti potrebe in želje kot tudi razloge zanasvete, prav tako pa morajo oceniti njen finančni profil.

Za učinkovito in potrebam prilagojeno premoženjsko svetovanjeje nujno potrebna temeljita analiza stanja vsakega posameznika,ki jo predpisujejo tako evropske smernice kot slovenska zakonodaja.

Tako je nastal nov poklic - analitik, ki je v pomoč nam,premoženjskim svetovalcem, in ga lahko opravljajo različni ljudje.Večkrat predavam na srednjih in višjih šolah in spodbujam mlade,da bi se poklicno orientirali v smer, ki jo opravljam sama, saj jepoklic zanimiv, visoko moralno etičen in tudi dobičkonosen. Zeloprimeren je za samostojno podjetništvo, saj ne potrebuješ visokegazačetnega kapitala, potrebuješ pa znanje, da ga lahko dobroupravljaš. Le tako se lahko držiš načela:'' Svetuj drugim, kot bi želel,da svetujejo tebi.''

�

Finančni kotiček

Hladilne stolpe pripravljajo na rušenje

Dr. Uroš Rot nik, direk tor

TEŠ: » Za čim niž jo ceno bodo

sku ša li dobi ti naj viš jo

kva li te to.«

V Erinem hčerinske podjetju Koplas laniuspešni – Kljub krizi za letos načrtujejo5-odstotno rast

O sana ci ji konec maja?Vele nje - Raz me re na Vegra du so še naprej zaos tre ne, saj so raču -

ni blo ki ra ni, obvez nos ti do delav cev pa nepo rav na ne. Prav to je bilraz log, da je priš la sku pi na bosan skih delav cev, ki so dela li na Vegra -do vih tujih grad bi ščih, med dru gim v Sav ud ri ji, v poslov ne pro sto -re v Vele nje in zah te va la izpla či la plač. Tam so tudi pre spa li in toname ra va jo dela ti vse do jut ri, ko naj bi se s služ be ne poti v Libi jivrni la direk to ri ca Hil da Tov šak.

Sicer pa je pred vi de no, da naj bi del ni čar ji Vegra da na skup šči niodlo ča li o sana ci ji pod jet ja, ki brez doka pi ta li za ci je ver jet no ne bomogo ča. Ta naj bi zna ša la 5 mili jo nov z denar ni mi vlož ki in 13mili jo nov v obli ki ter ja tev upni kov, ki bi jih mora lo dogo vo ri ti vod -stvo Vegra da.

� mz

Potem, ko so 1. aprila ustavili prvi blokTermoelektrarne Šoštanj, zdaj odstranjujejonotranje salonitne elemente hladilnih blokov– Računajo, da bodo začeli rušiti konecmeseca – Pogajanja z Alstomom že tečejo

Zače tek grad nje kana li za cij ske ga omrež ja Vin ska Gora – Pred dne vi so zače li gra di ti kana li za cij sko omrež je na

območ ju Črno ve v Vin ski Gori, v nase lju naspro ti Obir ca. Obsto je čapose li tev na tem območ ju namreč nima ustrez no reše ne komu nal neinfra struk tu re (odva ja nje komu nal ne odpad ne vode). Kana li za cij skoomrež je bodo zgra di li tako za potre be obsto je če ga nase lja kot tudi za novonačr to va ne pozi da ve. Z last ni ki novoz gra je nih objek tov ozi ro ma last ni -ki par cel na seve ru nase lja Črno va so se dogo vo ri li, da bomo sočas no sfekal no kana li za ci jo zgra di li tudi mete or no kana li za ci jo. Na novo zgra -je no kana li za cij sko omrež je se bo lah ko pri klju či lo 41 objek tov. MOVele nje bo finan ci ra la sekun dar no kana li za cij sko omrež je v vred nos ti sko -raj 300 tisoč evrov, hiš ne kana li za cij ske pri klju čke pa bodo finan ci ra lilast ni ki objek tov. Izva ja lec del je pod jet je NIGRAD JKP, d. d., nad zor -nik pa pod jet je JOCO, d. o. o. Hkrati s kana li za cij skim omrež jem bodozgra di li tudi jav no raz sve tlja vo na ome nje nem območ ju.

� bš

Tat ja na Pod gor šek

Šmar tno ob Paki, 9. apri la –»Devet let sem vodil šmar ške turis -tič ne zane se nja ke in naj brž z manodeli te mne nje, da so bila ta letaplod na, da je pos ta lo druš tvo pre -po znav no po svo jih pri re dit vah všir šem oko lju. Vsa ta leta smo setru di li, da smo izva ja li dejav nosti,zara di kate rih je bilo usta nov lje -no,« je na občnem zbo ru Turis tič -ne ga druš tva Šmar tno ob Paki vporo či lu o oprav lje nem delu v pre -te klem letu menil dose da nji pred -sed nik druš tva Zdrav ko Ram šak.

Svo jo trdi tev je pod kre pil z neka -te ri mi več ji mi pri do bit va mi: posta -

vi tev bru na ri ce v Mar ti no vi vasi,ure di tev pisar ne v Mla din skem cen -tru, logo tip, raz gled ni ce Šmart ne -ga ob Paki, nakup kuhar skih pri -po mo čkov …) in dej stvi: pri re dit -ve in izobra že va nja, s kate ri mi sopope stri li doga ja nje v oko lju: oči -šče val ne akci je, pre da va nja, buča -ri ja, ki pri va bi vsa ko leto več obis -ko val cev iz bliž nje in dalj ne oko li -ce, vaš ke igre (zad nja leta jih orga -ni zi ra jo sku paj s šmar ški mi gasil ci),izle ti z vla kom po domo vi ni in tuji -ni, sode lo va nje na Mar ti no vi sobo -ti ob občin skem praz ni ku … Minu -lo leto je bilo jubi lej no leto za druš -tvo. Praz no va lo je 20-let ni co delo -va nja. Da so čla ni dela li dobro in

da nji ho va pri za de va nja niso šlaneopaz no mimo, doka zu je ta pre -je ti pri zna nji - pla ke ta Obči neŠmar tno ob Paki in bro nas ta pla -ke ta Turis tič ne zve ze Slo ve ni je.

V nada lje va nju občne ga zbo ra soizvo li li nove čla ne orga nov druš tva.Zdrav ka Ram ša ka je na pred sed -niš kem mes tu zame nja la BožaPolak, tudi doslej zavze ta čla ni cadruš tva. Ta je pred sta vi la stra te gi jodelo va nja druš tva v nasled njih šti -rih letih. Med dru gim je deja la, daturi zem ustvar ja jo ljud je in vsa kodruš tvo delu je uspeš no, če ima predsabo dolo če ne cilje. Kar nekaj sojih pred vi de li: pri za de va nja za lep -šo podobo kra ja, ohra njan je narav -

ne in kul tur ne dedi šči ne, raz is ko -va nje in obu ja nje sta rih šeg innavad, zna čil nih za območ je Šmart -ne ga ob Paki, skrb za pod mla dek inčlan stvo, sode lo va nje na pri re dit -vah, pove za nih z etno loš ki mi, kul -tur ni mi, zgo do vin ski mi, kuli na rič -ni mi ter podob ni mi vse bi na mi, pro -mo ci ja turiz ma v doma čem oko lju… »Veli ko pa moramo storiti še zaobli ko va nje enot ne turis tič ne ponu -dbe. Če bi se nam - na pri mer – jut -

ri napo ve da la sku pi na lju di, bi bilikar v dile mi, lahko pa mar si kaj poka -žemo. Poleg tega pa pogre šam maloveč sode lo va nja med druš tvu v obči -ni. Ko smo na pro mo cij skih pred -sta vit vah, ne pred stav lja mo le svo -je dejav nos ti, ampak celo oko lje.«

Kon kret no letos poleg pro mo cij -skih aktiv no sti, kot je sode lo va njena ljub ljan skem celj skem sej mu inna sej mih v Vele nju, načr tu je jo šenekaj pre da vanj, tra di ci o nal no sre -

ča nje lju bi tel jev buč, pole ti naj bina kuhar skih teča jih v Mar ti no vivasi diša lo iz kot la po mor skihjedeh. Od tra di ci o nal nih pri re di tevje Pola ko va ome ni la še vese le vaš -ke igre, buča ri jo, dva izle ta z muzej -skim vla kom, na novo pa so na pro -gram uvrs ti li izlet na Dunaj v časuadven ta in pred no vo let no sre ča njeza vse, ki zavze to poma ga jo pridruš tve ni dejav nos ti.

�

Mile na Krs tič - Pla ninc

Pokoj nin ska refor ma. O tem, daje zdaj šnji pokoj nin ski sis temfinanč no nevzdr žen, pokoj nin skarefor ma pa nuj na, so enot ni (sko -raj) vsi. O tem, kako to dose či inkoga pri tem »pri za de ti«, pa ne.

Kak je vlad nipred log?

Na krat ko. Uki ni tev časov nih bonu sov za

čas voja šči ne, štu di ja in vzdr že va -nja otrok, in to že od 1. janu ar ja2011. Za zah te va no sta rost ob upo -ko jit vi bo mar si kdo moral dela tiveč kot 40 let. Pol na starost za žen -ske se bo povi ša la na 63 let, za moš -ke na 65 let, če bodo ime li naj manj15 let zava ro val ne dobe. Zvi ša la sebo tudi mini mal na sta rost, za žen -ske in moš ke na 60 let. Pri tej sta -ros ti se bodo lah ko moš ki upo ko -ji li, če bodo ime li 40 let pokoj nin -ske dobe, žen ske pa, če je bodoime le 38 let.

Spre me ni la bi se osno va za pre -ra ču na va nje pokoj ni ne. Upo šte va -nih bi bilo 34 let in ne več tako kotdoslej - 18 naj ugod nej ših zapo red -nih let.

Spre mem be, tako pra vi vla da, najbi spre je li še letos.

Naj bolj zas kr blje ni so tis ti, ki žeima jo izra ču na ne pogo je in so sename ra va li upo ko ji ti med leto ma2011 in 2014. Neka te ri bodo zara -di uki nit ve bonu sov mora li dela titudi nekaj let več, kot so načr to va -li. Naj bolj mir ni pa so lah ko tis ti,ki bodo izpol ni li pogo je za upo ko -

ji tev do 31. decem bra letos po ševeljav nem zako nu. Njih novi zakonne zade va in se lah ko upo ko ji jotudi pozne je, ker se jim bo pravtako upo šte va la doda na doba zara -di otrok.

Sin di ka ti »gro zi jo«z refe ren du mom

Kot je zna no, sin di ka ti napo ve -du je jo refe ren dum in splo šno stav -ko, če bodo spre je te zakon ske spre -mem be v zve zi s pokoj ni na mi inzava ro va njem ozi ro ma če vla da neumak ne pred lo ga zako na o pokoj -nin skem in inva lid skem zava ro va -nju. Za raz pis refe ren du ma bimora li v ZSSS zbra ti potreb nih40.000 pod pi sov. Alen ka Selič,sekre tar ka Območ ne orga ni za ci jeZSSS Vele nje, pra vi: » Prva in naj -po memb nej ša zah te va sin di ka tovje, da mora biti 38 let za žen ske in40 let delov ne dobe za moš ke, brezsta rost ne ome jit ve, zados ten raz -log in pogoj za upo ko ji tev.«

Nespre jem lji vo se jim zdi tudi 34-let no obdob je za izra čun pokoj nin -ske osno ve, pre hod no obdob je zadvig upo ko jit ve ne sta ros ti pa je pre -krat ko.

»Pokoj nin ska refor ma mora bitipra vič na za vse delav ce, upo ko jit -ve ni pogo ji mora jo biti real no dose -

glji vi vsem kate go ri jam delav cev,pokoj ni na pa mora delav cu zago -tav lja ti ohra njan je dose že ne gaživljenj ske ga stan dar da.«

V ZSSS poudar ja jo še, da bodosvo je zah te ve kljub neza in te re si ra -nos ti vla de, kot pra vi jo, pos ku ša lidose či prek soci al ne ga dia lo ga. Vnasprot nem bodo upo ra bi li vsasred stva za dose go svo jih ciljev.

Delo da jal ci so zapra vo raz mer je medkon ku renč nost jo insoci a lo

Uprav ni odbor Savinj sko-šaleš kegospo dar ske zbor ni ce poglob lje ne

raz pra ve na temo nove pokoj nin -ske zako no da je še ni opra vil, jo bopa ta mesec. V Gospo dar ski zbor -ni ci Slo ve ni je pa so nekaj raz pravna to temo že ime li. Klju čne ugo -to vi te gre do v smer, da je refor ma,gle de na demo graf ske podat ke,abso lut no potreb na, da pa je vide -ti, da vlad ni pred log želi dosečipred vsem cilj, da se dvi gne dejan -ska upo ko jit ve na sta ros t, ne zago -tav lja pa pri ča ko va ne pre gled nos -ti sis te ma. Zato oce nju je jo, da pred -log tak, kot je, pri na ša pre majhnoodvis nost viši ne pokoj nin od vpla -ča nih pri spev kov.

» V kriz nih raz me rah, v kakr šnihsmo in jih lah ko pri ča ku je mo šenekaj časa, mora mo naj ti pra voraz mer je med kon ku renč nost jo insoci a lo. Neena kost pri pla če va njupri spev kov, po kateri ima mo na enistra ni neome je ne pri spev ke zapokoj ni ne, na dru gi pa ome je ne

pokoj ni ne, pri na ša s seboj tudineome je no soli dar nost. Meni mo,da to ni dobro,« pra vi Fran ci Kot -nik, direk tor Savinj sko-šaleš kegospo dar ske zbor ni ce.

»Vprašanja sta ra nja delov ne silev Slo ve ni ji, ki je izra zit, ni mogo če

reše va ti izključ no s pokoj nin skorefor mo. Nespor no so potreb netudi spre mem be na trgu delov nesile, torej tudi spre mem be pri delov -noprav ni zako no da ji. Gle de na zelohit ro sta ra nje popu la ci je v drža vipa potre bu je mo tudi davč ne sti mu -la ci je za zapo slo va nje sta rej ših.«

Gle de na pri prav lje nost pris toj -nih orga nov v drža vi oce nju je jo,da je še nekaj mane vr ske ga pro sto -ra za dia log. » Skrbi pa nas zeloradi kal no sta liš če sin di ka tov, ki sonaja vi li ostro naspro to va nje.« Meni -jo, da je takš no sta liš če seda njegene ra ci je sin di ka lis tov sebič no vpri mer ja vi z mla di mi, ki bodo zodla ša njem seda nje pokoj nin skerefor me v pri hod nje samo še naslab šem.

�

88

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 8

AKTUALNO 15. aprila 20108

Bomo res delali do »konca«?Najbolj zaskrbljeni tisti, ki že imajo izračunane pogoje za upokojitev in so se nameravaliupokojiti med letoma 2011 in 2014

Alen ka Selič: » Če soci al ni

dia log ne bo mogoč, potem

stav ke, refe ren dum.«

Fran ci Kot nik: »Pred vsem

mla di bodo z odla ša njem z

refor mo na slab šem.«

Glas ljud stva Milen ko Nedelj ko vič,

zapos len v Gore njuIndop: » Imam tri in tri de -set let delov ne dobe.Refor mo smo pri ča ko -va li, o njej se s sode lav -ci tudi veli ko pogo var ja -mo. Neka te ri jo pod pi ra -jo, veči na pa je ne. Naj -bolj moti dvig sta rost nemeje potreb ne za upo -ko ji tev. Sam bom moral, če bo zakon spre jet,dela ti kak šno leto dlje, kot sem raču nal. A čebom zdrav in če me bodo v pod jet ju hote li, potre -bo va li, potem v tem ne vidim nobe ne teža ve.Za zdaj imam še veli ko moti va ci je za delo.«

Mili ja na Rakič, tre nut no brez dela: »Pri jav lje -na sem na Zavo du za zapo slo va nje kot iskal kazapos lit ve. Pred tem sem sede min dvaj set letdela la v Gore nje viNotra nji opre mi. Danesod tega nimam niče sar.O tem, kdaj se bom lah -ko upo ko ji la, ne raz miš -ljam. V hecu pra vim, dabom šla naj brž prej vPod kraj … Ker nisemoce nje na, tudi na inva -lid sko upo ko ji tev nemorem raču na ti. Sta rapa sem že tudi toli ko, da bom pri teh letih zapos -li tev tež ko dobi la. Nam navad nim smrt ni komsla bo kaže, kako osta lim, pa ne vem … K sre čivsaj mož pre je ma solid no pokoj ni no in me totola ži. Dru ga če pa res ne vem, kako bi bilo.«

Fran ci Hri bar, zapos len v Pre mo gov ni ku: » Joj,ne o tem, lepo vas pro sim, samo o tem ne. Česamo pomis lim na tole refor mo, ki se obe ta,ne spim prav dobro.Pokoj ni na je ved no boljodda lje na, če jo bomosploh uča ka li. Še dela -ti, še dela ti …, sko raj dosmr ti. Kot pra vi jopozna val ci, bi bilo naj -bo lje, če bi se šte ladelov na doba, ne pa sta -rost. Neka te ri oprav lja -mo tež ka dela, pod tež -ki mi pogo ji. Dvaj set let delov ne dobe imam.Sem rudar in ne znam si pred stav lja ti, kako biv jami delal pri 65 letih.«

�

Cilj je dvig ni tiupo ko jit ve no sta rostin dose čiena ko mer noporaz de li tev bre me named raz lič negene ra ci je

V letu 2009 jepopreč na pokoj ni nazna ša la le 61,3odstot ke popreč nepla če, naj manj doslej

V letu 2009 je naene ga upo ko jen capri šel 1,66 dela vca, ponare je nih pro jek ci jahbo do leta 2040upo ko jen cev že večkot delav cev, in sicerbo na ene gaupo ko jen ca pri šlo leše 0,97 delav ca

Tale (zgo vor na) foto gra fi ja je prejš nji teden kro ži la po

sple tu.

V ospredju promocija in enotnaturistična ponudbaTuristično društvo Šmartno ob Paki tudi lani uspešno po začrtanipoti – Potrebnega več sodelovanja med društvi v kraju – NamestoZdravka Ramšaka naslednja štiri leta Boža Polak

Z občne ga zbo ra v šmar škem Mla din skem cen tru

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 9

15. aprila 2010 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9

Lani v Šaleški dolini 7 mladihprevzemnikov kmetij – Denar ninajpomembnejši

Tatjana Podgoršek

Kme ti je z otro ki, a hkra ti brez nasled ni ka, v pre te -klos ti niso bile tako redek pojav, sploh v tako indu strij -sko raz vi tem oko lju, kot je Šaleš ka doli na. Mla di soraje delo na kme ti ji zame nja li za dru ga delov na mes -ta, ki so nudi la več ji zaslu žek, obi čaj no zah te va lamanj odgo vor nos ti. Ko smo naObmoč ni izpo sta vi Kme tij skosve to val ne služ be v Šoš ta njužele li izve de ti za kak šen pri mer,v katerem bi gospo dar ji žele lipre da ti kme ti jo mlaj še munasled ni ku, in zakaj mla di odha -ja jo s kme tij, nas je vod ja izpo -sta ve Lidi ja Diklič pre se ne ti la zodgo vo rom: “Gle de tega se je vŠaleš ki doli ni, ki velja za doli noz ome je ni mi dejav ni ki kme to va -nja, pre cej spre me ni lo. Lani smonamreč izpol ni li vlo ge za pomočob prev ze mu kme ti je sed mimmla dim nasled ni kom, minu ladve, tri leta naj več tri ali šti ri. Vtukaj šnjem oko lju je vse več mla -dih, ki vidi jo svo jo pri hod nostv kme tij ski dejav nos ti in hoče joohra ni ti kme ti je, na kate rih soživeli ali še živi jo.«

Za zagon kme ti je držav nespod bu de

Raz lo ge za to Dikli če va pri pi su je spod bu dam drža -ve. Ta vsa ko leto obja vi raz pis za pri do bi tev nepo vrat -nih sred stev za zagon kme ti je. Pora bi jo ga lah ko zanalož be, nakup stro jev, obno vo objek tov, skrat ka zatis to, s čimer bodo lah ko vsaj del no ures ni či li načr te,ki jih ima jo z raz vo jem kme ti je. Naj več denar ja ( od20 do 24 tisoč evrov) lah ko pri do bi jo tis ti, ki so tudiinva lid sko in pokoj nin sko zava ro va ni iz dejav nos ti nakme ti ji. Torej »čis ti« kmet je. Tis ti, ki pa si poleg delana kme ti ji slu ži jo denar v dru gih nek me tij skih dejav -nos tih, pa od 10 do 15 tisoč evrov. »Tovrst ne spod bu -de so kon kret na obli ka pomo či mla dim kme tom, kipa za raz li ko od prejš njih let mora jo ime ti tudi ustrez -no izobraz bo. Če je nima jo ob prev ze mu kme ti je, simora jo pri do bi ti naci o nal no poklic no kva li fi ka ci jo vobdob ju treh let od pri do bit ve sred stev. Zane mar lji -va pa ni še ena obli ka pomo či drža ve za kme te, ki seželi jo pred čas no upo ko ji ti. Denar namreč lah ko pri -do bi jo, če so sta rej ši od 57 let in je nji ho vo kme tij skogospo dar stvo več je od petih hek tar jev pri mer lji vihkme tij skih povr šin. Ko se sta ri nosi lec dejav nos ti upo -ko ji, dobi va do 70 leta dolo če no viši no ren te.«

Da bi k več je mu šte vi lu mla dih prev ze mni kov kme -tij pri po mo gle raz me re v druž bi, bi Dikli če va tež ko prit -rdi la. Kot je še deja la, je kri za v bistvu pri lož nost tudi

za raz voj kme tij ske dejav nos ti, za dopol nil no dejav nostna kme ti ji ozi ro ma »mla di si lah ko sami ustva ri jodelov no mes to na kme ti ji. Take mož nos ti nima vsak.Na več jih kme ti jah je gle de tega laž je, na manj ših palah ko nji ho vi gospo dar ji zazna jo pri lož nos ti v pri de -la vi zele nja ve. Kme tij stvo kot delov no inten ziv na pano -ga daje mož nost za zapos li tev mla dim. Le voljo mora -jo ime ti,« je še deja la Lidi ja Diklič.

Obo ga te ti ne moreš, živi pa selah ko

Eden do lan skih mla dih prev ze mni kov kme ti je jeBošt jan Mež nar iz Flor ja na pri Šoš ta nju, eden od čla -

nov ansam bla Spev. Pred izte -kom lan ske ga leta je prev zel 21hek tar jev veli ko kme ti jo ( od tegaje obde lo val ne zem lje bli zu 14hek tar jev) od oče ta, ki se jeodlo čil za pred čas no upo ko ji -tev. » Na kme ti ji živim, odkarsem kon čal šolo. Imam dve ses -tri, ki sta se odlo či li za dru gosmer, mene pa so prak tič no odmale ga pri prav lja li za delo nakme ti ji,« je pove dal Bošt jan.

Po nje go vih bese dah ni takoeno stav no prev ze ti vode nje kme -ti je, kot si kdo mis li, prav toli kopa je na počit niš kem delu v pod -jet ju »oku sil«, da si je laž je zaslu -ži ti denar v služ bi kot na kme ti -ji. »Obo ga te ti kot kmet nemorem, žive ti se pa da. Pri za -de va mo si za zmanj še va nje stro -škov, zato smo se loti li obno ve

hid ro e lek trar ne. Naša dopol nil na dejav nost je pro iz -vod nja elek trič ne ener gi je, glav na pa od nove ga letadalje names to mleč ne pro iz vod nje vzre ja krav dojilj.«

Če imaš rad živa li in nara vo,denar ni naj po memb nej ši

Zara di pred čas ne ga odho da oče ta v pen zi jo se jetudi Ire na Videm šek iz Zavo denj odlo či la za prev zemkme ti je. Ta leži na 600 met rov nad mor ske viši ne, ima12 hek tar jev obde lo val ne zem lje in 10 hek tar jev goz -da, v hle vu pa 32 glav živi ne. Na leto kme ti ja odda večkot 600 lit rov mle ka. »Vlo go mla de gospo da ri ce semprev ze la s pri jet ni mi in tudi meša ni mi občut ki. Vodi -ti kme ti jo tako, kot so jo star ši, je namreč zame veli -ka odgo vor nost. Ven dar, ker imam živa li in nara vorada in ker že nekaj časa vem, da je moja pri hod nostna kme ti ji, sem se odlo či la za ta korak,« je deja la Ire -na in nada lje va la, »tre nut no še hodim v služ bo, tudirada, a moji sode lav ci vedo, da bom čez nekaj časaosta la doma.« V zakup je vze la delo ob praz ni kih inviken dih, pri pra vo krat ko roč ne ga in dol go roč ne ganačr ta, ki ga kot dober gospo dar moraš ime ti. Zmožem želi ta zgra di ti nov hlev. To bo njun prvi več -ji pro jekt na kme ti ji. Ker se pa ne mudi, ga bos tatakrat, ko ga bos ta lah ko.

�

Možnosti za zaposlitevso, le voljo je treba imeti

Lidija Diklič: “Spodbuda države je

konkretna pomoč mlademu

prevzemniku kmetije.”

Boštjan Mežnar: “Tisti, ki že od malih nog

živimo na kmetiji, gledamo na to drugače

kot drugi mladi.”

Irena Videmšek: “Rada hodim v službo, a

moji sodelavci vedo, da je moja prihodnost

na kmetiji.”

Sta ro ve lenj čan Jože Melan šek seje v sosed nji Valen ča ko vi trgo vi niizučil za trgov ca in odšel za trgov -ske ga pomoč ni ka v Slo ven skeKonji ce. Tam je spo znal Pod gor -ško vo Anto ni jo in jo kma lu zas nu -bil. Leta 1930 sta v Šale ku pri Vele -nju kupi la hlev in ga pre u re di la vtrgo vi no z meša nim bla gom in sta -no va nje za dru ži no, ki sta ga napol -ni la še s tre mi sino vi. Josi pa Anto -na, ki je bil naj prej Jožek, potempa celo življe nje Jože, sta se raz ve -se li la 24. 4. 1932, Mir ka dve letikas ne je, Aloj za pa zdeset let no zamu do, leta1944. Otrok je bilotakrat v Šale ku veli ko,dovo lj za igre pod vaš kolipo. Ker doma ni bilotre ba poma ga ti, je biločasa za san ka nje, smu -ča nje in skri va nje v izobi -lju. Pose ben čar zamular i jo je bil gradŠalek, čeprav na njemzakla dov, ki so jihobljub lja le Šili ho ve knji -ge, niko li niso naš li …

V osnov no šolo so galeta 1938 posla li vkonjuš ni co v Sta remVele nju; kljub fizi kal nimzako nom je bila potdomov ved no dalj ša odpoti v šolo. Jožek je imelrad nara vo slov je, zgo do -vi no in zem lje pis, pouspe hu pa ni izsto pal. Brez skrb naotroš ka leta je zmo ti la voj na, v šol -skem letu 1943/44 so ga posla li kteti v Slo ven ske Konji ce, v nasled -njem letu pa šole sploh ni bilo. Očeje šel v par ti za ne, Jožek pa je par -ti za nom več krat na jav ko pri cer -kvi v Bev čah v kan gli za mle ko zdvoj nim dnom odne sel poš to.Osnov no šolo je kon čal leto po voj -ni pri uči te lju Mlin šku – takrat jebilo v raz re du kar sto dvaj set učen -cev raz lič nih sta ros ti. Potem se jedve leti vozil v niž jo gim na zi jo vŠoš tanj, kjer se je vpi sal v pla nin -sko druš tvo Celje, saj je lju be zendo spre ho dov in pote panj po hri -bih nosil že iz Šale ka, ko je Melan -ško va dru ži na red no hodi la čezKoželj v Šen tilj, pa v Vin sko Goro,z vrst ni ki pa je šel na Lube lo aliStrop ni co. V peto gim na zi jo v Celjuse je vpi sal leta 1948 in sta no val primami nih znan cih. Vklju čil se je tudiv alpi nis tič ni odsek. Rav na telj celj -ske gim na zi je prof. Tine Orel je usta -no vil pla nin sko sek ci jo na gim na -zi ji in pote pa nje po bliž njih in dalj -nih hri bih in smu ča nje seve da nisopri po mo gli k višje mu učne mu uspe -hu. Fizi ka je bila tis ti pred met, kije Jože tu priskrbela, da je osmi raz -red obis ko val dva krat. Pla nin skadru šči na je ime la tudi dekle ta, kipa niso bila prav pose ben magnet,čeprav se v sed mem, osmem raz -re du že poja vi ta Olgi ca z Gomil -ske ga in Eli ca iz Šoš ta nja kot pla nin -ski pri ja te lji ci.

Leta 1952 se je odpra vil na štu dijv Ljub lja no. Seve da se je brž vpi salv Alpi nis tič ni odsek PD Uni ver zain zgod ba se je pono vi la: prvo letoje vpi sal štu dij geo de zi je, pa ni šlo.Nasled nje leto je vpi sal goz dar stvo,pa spet neka ko ni bilo pra ve ga časa.Izle tom v hri be se je leta 1954 pri -dru ži lo član stvo v mar ka cij skikomi si ji Pla nin ske zve ze Slo ve ni jein leta 1956 še dvaj set let no član -stvo v mla din ski komi si ji iste zve ze,kjer je Jože vodil šte vil ne teča je.Star šem – oče je trgo vi no opus tilkma lu po voj ni in se zapos lil naj prejv velenj ski, potem pa v šoš tanj skiter mo e lek trar ni, fan to vo »brez plod -no« pote pa nje po Ljub lja ni in hri -bih sicer ni bilo prav nič po volji –a kaj, ko je bil fant samo svoj.

In ven dar je Jože v šol skem letu1956/57 napre do val. Opra vil je abi -tu ri ent ski let nik na uči te lji šču vLjub lja ni in pos tal uči telj. Prvazapos li tev leta 1957 je bila v BelihVodah, posla li so ga k rav na te ljuVili ju Vyb iha lu. Šola je bila takratkar v mež na ri ji, v njej se je v vsehosmih raz re dih in dveh »učil ni cah«stis ka lo šti ri in šest de set otrok.

Po krat kem letu v Belih Vodahje pri šlo obdob je slu že nja domo vi -ni. Jugo slo van ska ljud ska arma daga je gos ti la v šoli za rezerv ne ofi -

ci r je v Bile či, od koder je pot nada -lje val v Kola šin v Črni gori inpotem na Jaho ri no. Ker je bil doberalpi nist in smu čar ski vadi telj, so gas pri dom izko ris ti li, sam pa je tudiuži val.

Po povrat ku v Bele Vode je pos -tal rav na telj šole z enim uči te ljemali uči te lji co. Novo, sodob no šoloso odpr li leta 1961, ker pa je bilJože pre pri ča nja, da mora zna tivsak Slo ve nec pla va ti in smu ča ti,so leta 1964 ob šoli zgra di li bazen,pet let kas ne je pa še prvo vle čni cov Šaleš ki doli ni. Elan jim je celopoda ril sedem de set parov smu či.Spo mi ni na Bele Vode so res lepi.Otro ci so bili pri dni in ubog lji vi,nji ho vi star ši so tudi z udar niš kimdelom radi poma ga li pri grad njinove šole in ces te. Manj ka lo ni tudikolin … Uči te lji so ime li z žup ni -kom dob re odno se. Jože je bil taj -nik kra jev ne skup nos ti in je dose -gel, da sta odbor kra jev ne skup nos -ti in odbor Soci a lis tič ne zve zedelov ne ga ljud stva dela la z roko vroko in sku paj tudi sestan ko va la.Tako ni mogel ui ti uso di, saj je bilav odbo ru SZDL pri vlač na Mari jaHudob re znik, ki mu je na prsta necleve roke leta 1961 natak ni la prstanin mu že 3. avgus ta iste ga leta povi -la hčer ko Irmo, ki je brat ca Izto kadobi la feb ru ar ja 1966.

Leta 1972 so ga občin ski velja kiv Vele nju posta vi li za taj ni kaTemelj ne izobra že val ne skup nos tiVele nje in vod jo skup nih službdruž be nih dejav nos ti. V tis tem časuso gra di li novo zgrad bo sred nje šol -ske ga cen tra. Leta 1975 so gazapos li li v Občin skem šta bu teri -to ri al ne obram be Vele nje, naj prejkot načel ni ka in kas ne je koman -dan ta. Z vso goreč nost jo, zna njemin tudi stro gost jo je raz vi jal zas no -vo slo ven ske teri to ri al ne obram be,izjem no veli ko je hodil po tere nu inse sre če val z doma či ni. V »nje go -vem« času so zgra di li dve skla di ščiin sedež šta ba, pred vsem pa posta -vi li trd ne teme lje SLO in druž be nesamo za šči te. Ustvar je ni so biliosnov ni pogo ji za »ele men te par -ti zan ske baze«, za kas nej šo vlo goteri to ri al ne obram be pri osa mo svo -jit vi Slo ve ni je. Nasled nja služ ba gaje leta 1983 vodi la na Gol te za

direk tor ja Rekre a cij sko-turis tič ne -ga cen tra, ki je bil naj prej pod okri -ljem Rde če dvo ra ne, potem pa jebolje zaži vel v druž bi Mer xo vihdelov nih orga ni za cij. Poso do bi li sonapra ve, zgra di lo novo sedež ni coSmre ko vec, naba vi li nov tep ta lecin zače li zas ne že va ti smu čišča …

Poklic na pot ga je v letu 1990 zasla bo leto zane sla za pri sil ne gaupra vi te lja gostin ske ga pod jet jaTurist v Mozir ju in v juni ju 1990spet v Vele nje, kjer je bil do sep -tem bra leta 1997 direk tor Komu -nal ne ga pod jet ja Vele nje. Kot navseh delov nih mes tih, je bilo tudi vKomu na li Vele nje potreb no mar -si kaj spre me ni ti in ure di ti.

Ob vseh poklic nih dolž nos tih pasi je na vrat nako pal šešte vil ne funk ci je. Je uči -telj smu ča nja, smu čar -ski sod nik, inštruk torpla nin ske vzgo je … Bilje član Občin ske ga ljud -ske ga odbo ra Šoš tanj,posla nec Pro svet no-kul -tur ne ga zbo ra Skup šči -ne SRS, član Uprav ne -ga odbo ra PD Šoš tanj,bil med usta no vi te ljiAlpi nis tič ne ga odse kaŠoš tanj in Šaleš ke gaalpi nis tič ne ga odse ka,član glav ne ga in uprav -ne ga odbo ra Pla nin skezve ze Slo ve ni je, pred sed -nik Smu čar ske ga klu baVele nje, pred sed nikobčin ske zve ze teles no -kul tur nih orga ni za cij,pred sed nik Zbo ra kra -jev nih skup nos ti v

občin ski skup šči ni Vele nje in dva -najst let pred sed nik Pla nin ske gadruš tva Vele nje.

Sez nam nagrad in pri znanj jedolg, saj je pre jel vsa naj viš ja pri -zna nja Pla nin ske zve ze Slo ve ni je,Blo ud ko vo pla ke to, naj viš je pri zna -nje velenj ske šport ne zve ze zaživljenj sko delo, red dela s sre br -nim ven cem, čast ni znak svo bo de,več vojaš kih odli ko vanj, grb Mest -ne obči ne Vele nje, pla ke to Držav -ne ga sve ta RS Pro sto voljec za leto2009.

In kje je tu dru ži na? Že leta 1972so se nase li li v lepem sta no va njuna Pre šer no vi ces ti v Vele nju spogle dom na pla ni ne oko li Šaleš kedoli ne. Šport ne ga nači na življe njasta se nav ze la tudi otro ka, dopus -te so pre živ lja li na mor ju in v pla -ni nah, kjer je imel ata šte vil ne teča -je. Mari ja je vzor no skrbe la za dru -ži no, kljub temu da je bila ves časv služ bi. Jože se ni nau čil sku ha tiniče sar, razen hre novk in kave, obo -žu je pa ženin jabolčni zavi tek Irmaje pos ta la eko no mist ka in je poro -čna Mačkov škova, nje na sta rej šahči Lea je že zdrav ni ca, mlaj ša Moj -ca pa še štu di ra. Iztok se ukvar ja zzava ro val niš tvom, nje go va Maja jeosmo šol ka, Tit, ki bo pone selMelan ško vo ime naprej, je peto šo -lec in nav du šen nogo me taš …

Ob odho du v pokoj so Jože tudoma či poda ri li raču nal nik, ki gazdaj obvla da kot malo kdo, saj ševed no aktiv no dela v Pla nin ski zve -zi Slo ve ni je, kjer je pred sed nikOdbo ra za pri zna nja, občas no paje še akti ven tudi v Pla nin skemdruš tvu Vele nje. Rad dela pri Zve -zi bor cev, kjer orga ni zi ra vsa ko let -no tra di ci o nal no sre ča nje bor cevin pla nin cev na Gra ški gori in jedeja ven član Soci al nih demo kra -tov… Ker je ure jen, dis ci pli ni ran inredo lju ben, vse to zmo re, pa še zauži va nje poko ja mu osta ne dovo ljčasa. Seve da zves to sprem lja poli -ti ko in se pogos to pri du ša, ko natele vi zi ji sprem lja, česa vse ga jespo sob na slo ven ska poli ti ka…

Z Mc, kot ljub ko val no kli če joženo in babi co, še ved no rada smu -ča ta in zai de ta v pla ni ne.

�

JOŽE MELANŠEKZaleščanski portreti2

19

Vele nje, 9. in 10. apri la – Dej stvoje, da je v Šaleš ki doli ni zbo rov skopet je, pa tudi pet je v manj ših vokal -nih zased bah, na zavid lji vo viso kirav ni. V tem je, pra vi jo na velenj skiizpo sta vi Jav ne ga skla da RS za kul -tur ne dejav nos ti, ki je sku paj z Zve -zo kul tur nih druš tev Šaleš ke doli -ne pri pra vi la letoš njo revi jo»Pozdrav pomla di«, tudi vzrok, da

je pri re di tev pote ka la v dveh delih,oba krat po dva veče ra.

» Kot vsa ko leto smo naj prej pri -pra vi li sre ča nje otroš kih in mla din -skih pev skih zbo rov iz obči ne Vele -nje, Šoš tanj in Šmar tno ob Paki,ob kon cu minu le ga ted na pa šeobmoč no pev sko revi jo odras lihpev skih zbo rov, malih vokal nih sku -pin in okte tov. Zara di šte vi la nas -

to pa jo čih so tako lah ko lju bi tel jipet ja tudi letos uži va li v kar šti rihpev sko obar va nih veče rih,« pra vivod ja izpo sta ve Nina Mavec – Kren -ker. Na skla du opa ža jo, da šte vi lopev skih ses ta vov v Šaleš ki doli niniti ne nara šča niti ne upa da. Sepa zgo di, da kak šno leto kdo odzbo rov ali manj ših vokal nih zasedbne sode lu je na območ ni revi ji.

Veli ka dvo ra na glas be ne šoleFKK je bila na vseh šti rih veče rihpol na, nas to pa jo či – v petek jezape lo 11 pev skih zbo rov, okte tovin malih vokal nih sku pin, v sobo -to pa 10 - pa so tudi na dru gemdelu revi je poka za li, da kva li te tapet ja še ras te. Nji ho ve nas to pe jesprem ljal mag. Niko laj Žli čar.

� bš, foto: Matej Blagus

Brez naslova,mešana tehnika …Nataša Tajnik Stupar

Likov na in vizu al na umet nost danes ne more pre ži ve ti brez gale ri -je. Sis tem pred stav lja nja in raz stav lja nja vizu al nih umet nos ti jepopol no ma pre ple ten in eden brez dru ge ga v današ njem času nemoreta več obsta ja ti. Gale ri je so umet ni kom posve če ni pro sto ri,kjer se kre še jo druž be no anga ži ra ne akci je, postav lja jo sli kar ske,foto graf ske, kipar ske, arhi tek tur ne … raz sta ve, doga ja jo per for -man si, okro gle mize … Skrat ka, gale ri je danes niso samo praz nebele koc ke, ki čaka jo na vse bi ne, ki jih s sabo nosi jo umet ni ki. Kotigral ci potre bu je jo oder, potre bu je mo vizu al ni umet ni ki gale ri je, sajbrez njih nače lo ma ne more mo pred stav lja ti svo je ga dela. Gale ri jese spre mi nja jo tako, kot se spre mi nja jo toko vi v vizu al nih umet nos -tih, se jim pri la ga ja jo in z umet ni ki ustvar ja jo kre a ti ven dis kurz vkon tek stu ali pre te klos ti ali sodob nos ti. Gale ri je vzga ja jo novegene ra ci je umet ni kov in vpli va jo na ustvar jal ni poten ci al delu jo čihumet ni kov. So pomemb ni ses tav ni del celot ne kul tur ne infra struk -tu re. Kjer jih je več, se med nji mi ustvar ja kre a tiv na kon ku ren ca,kjer jih je manj, so le -te bolj pod drob no gle dom publi ke. Gale ri jenaj ne bi bile same sebi namen, tem več stič na točka sre če vanj lju -di, ki jih ome nje na tema ti ka zani ma, vzgoj ne insti tu ci je, pol nerado ved nih šolar jev. Nji hov pro gram delo va nja aktiv no sode lu je privzgo ji, druž be ni anga ži ra nos ti in kri ti ki, odgo vor nos ti do pre te klos -ti in tre nut ni sodob nos ti. V Vele nju se ustvar jal nost v kon tek stuvizu al nih umet nos ti ved no moč ne je pre li va iz lju bi telj stva v pro fe -sio nal nost, saj na območju, ki sodi pod Gale ri jo Vele nje, živi inustvar ja ved no več pro fe si o nal nih vizu al nih umet ni kov. T. i. valil ni -ca talen tov sred nje šol ske ga izobra že va nja pa bo ob uspeš nemnada lje va nju v mes to in oko li co pri ne sla še več kre a tiv nih inizobra že nih lju di, ki bodo tovrst no ponu dbo naše edi ne gale ri je ( kijo pla ču je mo vsi dav ko pla če val ci) sko raj zah te va li. Seve da je obiskgale ri je pov preč ne ga lokal ne ga obis ko val ca kul tur nih pri re di tevsko raj ničen, kar je zelo zas kr blju jo če, še bolj zas kr blju jo če pa jeto, da gale ri ja, ki je s svo jo eks klu ziv no zuna njost jo del moder nis -tič ne arhi tek tur ne zgo do vi ne naše ga mes ta, čis to rev na s svo jonotra njo podo bo, ki abso lut no zah te va svo jo čim prejš njo pre no vo,tako lupi ne kot današ nje, tre nut ne vse bi ne. Lah ko je ime ti kupidej in sanja ri ti o vseh mogo čim mož nos tih in vari an tah, kako bibilo, če bi bilo tako ali dru ga če. Bobu bob, a da ne bos te mis li linaro be - velenj ska gale ri ja je v slo ven skem pro sto ru pri zna na gale -ri ja, ki se je zad njih letih delo va nja sko raj spon ta no zave za la pred -stav lja nju teh no lo ško kla sič ne likov ne umet nos ti, tako sodob ne kotmoder nis tič ne; to je neka ko, vsaj tako mis lim, tudi utr di lo njenpolo žaj med kla sič ni mi likov ni mi ustvar jal ci. Gale ri ja je v svo jihpro gra mih delo va nja prejš njih let ime la stro ga meri la, ki so v pro -gram delo va nja spu šča la ustvar jal ce, ki so s svo jim delo va njemzado vo lje va li neka glo bal na meri la pred stav lja nja in raz stav lja njav gale ri jah t. i. jav ne ga zna ča ja. Gale ri ja se je tudi odzi va la nalokal no akci jo in sle di la raz vo ju ter dejav nos ti lokal ne umet niš kepopu la ci je. Pro gram gale ri je je uspeš no vzgo jil nekaj gene ra cijmla dih vizu al nih ustvar jal cev, ki so osta li v pro fe si o nal nih umet -niš kih vodah. To je njen velik uspeh, hkra ti pa veli ko več ji izziv inodgo vor nost, ki bi se je mogli zaves ti, saj je kri tič na masa ustvar -jal cev in lju bi tel jev umet nos ti pos ta la veli ko zah tev nej ša, zre lej ša inkri tič na. Napač no raz miš lja nje in delo va nje po prin ci pu »ruši mosta ro, gra di mo novo« bo ver jet no pri pe lja lo do tež kih ama ter skihzačet kov nove vzpo sta vit ve neke nove dejav nos ti, ki bi potre bo va ladeset let je ali dva za dose žek vital ne ga delo va nja. Gale ri ja je tukajin zdaj in mi jo potre bu je mo. Potre bu je mo dob re raz sta ve, kamorbomo lah ko vodi li naše učen ce, potre bu je mo jo za naše raz sta ve,da poka že mo kre a tiv nost naše doli ne, in potre bu je mo jo za to, davidi mo kva li tet ne pred sta vit ve dru gih umet niš kih akcij in sodob nihtokov, tako tujih kot doma čih. » Rating« gale ri je je kot roža, če jopre več zali ješ, hit ro zgni je, če pre ma lo, pa tako ali tako ugas ne.

Ker še ved no velja pra vi lo, da več glav več ve, mor da ne bi bilo sla -bo ali bolje reče no nuj no in odgo vor no do pri ha ja jo čih gene ra cij,da bi jih stak ni li sku paj in ohra ni li ter nad gra di li kva li tet no gale -rij sko dejav nost naše edi ne gale ri je.

�

Tat ja na Pod gor šek

Pred nedav nim sta v velenj skiglas be ni šoli druž no zape la meša -ni pev ski zbor Gore nje in mari bor -ski Aka dem ski pev ski zbor. Zbo -ro vod ki nja prve ga Kat ja Gru ber jepove da la, da je to bil dru gi skup nikon cert ome nje nih zbo rov. Decem -bra lani so bili namreč Gorenj ča nigost je na božič nem kon cer tu vMari bo ru, sedaj pa so jih ti pova -bi li v Vele nje, da se pred sta vi jotukaj šnje mu občin stvu. Sicer pa jebil kon cert eden od dogod kov vsple tu pri prav za nas top na sve tov -nih zbo rov skih igrah juli ja na Kitaj -skem.

»Vča sih so se ime no va le zbo rov -ska olim pij a da, na tem med na rod -nem tek mo va nju pa sode lu je jo zbo -ri iz vse ga sve ta in raz lič nih kate -go rij. Ko smo se odlo či li za nas -top, smo temu cilju pod re di li vsosezo no.« Sicer pa so v njej polegome nje ne ga pred vi de li še nas topna tra di ci o nal ni pri re dit vi Pozdravpomla di, na kateri so se tudi letospred sta vi li z zah tev nim pro gra -

mom; vese li jo se že pre pe va nja naporo kah svo jih čla nov, konec majapa jih čaka še nas top na pri re dit viSre di zvezd v Žal cu. »Pri re di tev jesicer name nje na malim vokal nimsku pi nam, ki izva ja jo vokal ni pop.Letos pa so orga ni za tor ji nanjopova bi li tudi zbo re, ki pre pe va jopopev ke. TV odda ja Spet doma jespod bu di la neka te re zbo re zatovrst no pre pe va nje, med nji mismo bili tudi mi in tako bomo vŽal cu pre pe va li slo ven ske popev -ke.«

Zbor v tem tre nut ku šte je 54 pev -cev in pevk, le nekaj med nji mi jedelav cev Gore nja, po kate rem nosizbor ime. Kot pra vi Gruber je va,so vese li, ker je Gore nje nji hov glav -ni spon zor, saj s tem doka zu je, daima raz ume va nje tudi za kul tur nodejav nost v oko lju, v kate rem delu -je. Zbor pa je zara di ime na pre cejbolj pre po zna ven, kot bi sicer bil.

Minu lo leto je bilo - po bese dahKat je Gru ber - za zbor uspeš no.Na začet ku leta se jim je pri dru ži -lo pre cej novih pev cev, za uva ja njekate rih so name ni li prva dva mese -

ca. Poleg nas to pov na raz lič nih pri -re dit vah so se lani jese ni ude le ži liregij ske ga zbo rov ske ga tek mo va -nja Od Celja do Koroš ke v Slo venjGrad cu, kjer so pre je li zla to pla ke -to. »Sezo no smo dobro zače li in jov tem sti lu tudi nada lju je mo.«

Kat je Gru ber ne pre se ne ča pre -po znav nost Šaleš ke doli ne tudi poviso kokako vost ni zbo rov ski pous -tvar jal nos ti. Skrb za kako vost nopre pe va nje v otroš kih in mla din -skih zbo rih se sedaj odra ža v odras -lih sesta vih. » V tej kako vost ni pira -mi di je danes naš izjemni Šaleš kiaka dem ski pev ski zbor, v kate remje zbra nih pre cej pev cev z glas benoizobraz bo. Ob njem so še dru gizbo ri, ki zdru žu je jo drug krog lju -di. Mis lim, da je tako tudi prav, daponu di mo lju dem raz lič ne mož -nos ti – od naj bolj kon cert nih dopre pro stih ses ta vov, v kate rem lah -ko ures ni či jo svo je zah tev ne alimanj zah tev ne potre be ter želje.Naš zbor je nek je na sre di ni. Smolju bi telj ski pev ci, na vajah se dobi -va mo med ted nom in tako dru ži mopri jet no s korist nim,« je skle ni lapogo vor Kat ja Gru ber.

�

10 15. aprila 2010KULTURA

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 10

Julija na svetovne zborovske igreLeto 2009 uspešno leto za mešani pevski zbor Gorenje iz Velenja - Še naprej zbor, v kateremlahko ljudje uresničijo svoje bolj ali manj zahtevne pevske potrebe

Kat ja Gru ber: “ Vse cilje v tej

sezo ni smo pod re di li

pri pra vam na sve tov ne

zbo rov ske igre.”

Tudi zara di ime na Gore nje

so bolj pre po znav ni, kot bi

mor da bili.

Izzvenele pesmi v pozdrav pomladi

Zbo rov sko pet je je med »odras li mi« pev ski mi sesta vi v Šaleš ki doli ni ne le mno žič no, ampa k tudi iz leta v leto bolj kva li tet no.

Dra gan Ber ke nja če vič, Ves naGlin šek in Nata li ja Kri žaj – našiteren ci so minu li petek v živoporo ča li in obve šča li šir šo jav -nost o doga ja njih na Robo FEŠ -TI 2010, držav nem tek mo va njuiz robo ti ke, ki ga je pri pra vi laElek tro raču nal niš ka šola Šol -ske ga cen tra Vele nje. Bili sopovsod »zra ven«, kjer je bilo topotreb no. Del doga ja nja so tudizabe le ži li na papir in »ove ko ve -

či li«. Zapis in foto gra fi je bos tenaš li ob lista nju današ nje šte vil -ke časo pi sa Naš čas.

Konec ted na, v sobo to, pabomo zno va na tere nu. Tokrat vneko li ko dru gač ni sesta vi, v živopa bomo pre ko valov Radi a Vele -nje in Radi a Alfa poro ča li o tem,kaj se bo doga ja lo na vses lo ven -ski akci ji Očis ti mo Slo ve ni jo odzačet ka do kon ca. Jav lja li sebomo od vse po vsod, kjer bodo

ljud je pos kr be li za manj div jihodla ga lišč, za lep ši izgled oko lja,v kate rem živi jo v obči nah Vele -nje, Šoš tanj, Šmar tno ob Paki.Tudi kak šne ga ude le žen ca akci jeiz Zgor nje Savinj ske doli ne bomopos ku ša li pri va bi ti pred mikro -fon. S sabo bomo ime li belež ni -ce in foto a pa ra te ter z nji mi pos -kr be li, da bodo bral ci nasled nješte vil ke Naše ga časa lah ko zazna -li utrip, raz po lo že nje in osta lodoga ja nje na oči šče val ni akci ji.Saj, kot pra vi ured nik časo pi saSta ne Vovk : » Če berem Naš čas,vem več.« � Tp

11

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 11

15. aprila 2010 107,8 MHz 11

Slash soloLegen dar ni kita rist sku pin Guns

and Roses in Vel vet Revol ver,Slash, je izdal svoj prvi samo stoj nialbum. Na njem gos tu je jo šte vil niglas be ni ki, med kate ri mi so tudipev ka Fer gi e, jazz glas be nik AdamLevi ne in kon tro ver zni roker OzzyOsbour ne. 44-let ni glas be nik se je

sam lotil veči ne pes mi in sam izbralgos tu jo če umet ni ke. Naj prej jenapi sal pesem in se šele nato odlo -čil, kdo bi sklad bo naj bo lje zapel.Vsak od sode lu jo čih glas be ni kovje nato tes no sode lo val z avtor jemin do kon ca izobli ko val svo jopesem. Maja se Slash poda ja nasve tov no tur ne jo, na kate ri bo pred -sta vil svoj isto i men ski album.

Umrl Mal colmMcLa ren

Na svo jem domu v New Yor kuje minu li četr tek v 64. letu sta ros -ti za posle di ca mi raka umrl legen -dar ni mana ger sku pi ne Sex Pis tolsMal colm McLa ren. V začet ku 70 -ih let je z dekle tom, sicer zna nomod no iko no Vivi en ne West wood,odprl slav no mod no trgo vi no LetIt Rock, kjer je tudi spo znal Joh naLydo na, ki je kas ne je pos tal vod jasku pi ne Sex Pis tols. S sku pi no SexPis tols je sode lo val do nje ne ga raz -pa da leta 1978, nato pa se z Lydo -nom dol ga leta toža ril za pra vi ce do

glas be. Sku pi na je leta 1977 zas lo -ve la s pes mi jo God Save TheQueen, Mcla ren pa si je zara diizpa dov pri pro mo ci ji albu ma celopri slu žil are ta ci jo, ki je utr di la nje -go vo sla vo. Pred skupino Sex Pis -tols je bil nekaj časa menedžer sku -pi ne New York Dol ls, za nji mi patudi pev ca Ada ma Anta. Zad njeleta se je boril pro ti raku, v četr tekpa se mu je sta nje nena do maposlab ša lo in je umrl.

Hip hop vMla din skem cen tru

Mla din ski cen ter Vele nje bo jut -ri, v petek, 16. apri la, v zna me njuhip hopa. Tam se bo namreč odvi -ja la pri re di tev z naslo vom Hip HopStil l Ban gin ', v okvi ru kate re sebodo na odru pred sta vi li izva jal ciCeres, Bex, Kan, Emrah (Vele nje),KPS Underground – ( Crni, Vladiiz M. C. & STRU) ( Koper),

Mladich & Buco (Slo ve nja Gra -dec) in Triiiple & Beng Beng Kru(Pred sta vi tev Pre rod 010). Polegživih nas to pov hip hoper jev bos taza dobro raz po lo že nje skrbe la šeDJ Whatewa Man in DJ Mrigo.Dogo dek se bo pri čel ob 21. uri.

15. oblet ni casku pi ne King ston

Ena naj bolj pri ljubl je nih slo ven -skih sku pin King ston za svo je obo -že val ce 2. juni ja pri prav lja veli kikon cert v ljub ljan skih Kri žan kah.Dogo dek bo zaznamoval 15. oblet -ni co nji ho ve ga delo va nja, polegKing sto nov pa bo na odru sta laraz šir je na glas be na eki pa, ki jobodo sestav lja li tol ka lis ti, pihal nasek ci ja in sprem lje val ne pev ke. Odr -sko doga ja nje bodo dodat no pope -stri le tudi ple sal ke in artis ti, King -sto ni pa na kon cer tu obljub lja jo šeposeb ne glas be ne gos te.

Od leta 1995 do danes so King -sto ni izda li sedem plošč, od kate -rih so tri dose gle zla to nakla do, tripa so pos ta le pla ti nas te. Za sabo

ima jo lepo šte vi lo uspeš nic, tri kratso zma ga li na fes ti va lu MMS in sodobit ni ki treh zla tih pete li nov, glas -be nih nagrad za naj bolj šo sku pi -no, album in pesem leta 1999. Pos -ne li so kar 19 vide os po tov, ki jihlah ko še ved no gle da mo po vsehTV pos ta jah.

Ved no jo lah kopokli če te

Doma ča lepo ti ca, mane ken ka,obli ko val ka, TV in radij ska vodi te -lji ca in pev ka Nina Ose nar nada lju -je zgod bo svo je ga glas be ne gaprven ca. Po sin glu Te dni, ki jenapo ve dal izid albu ma Mis sUn der -sto od, sedaj na radij ske valo ve poši -lja neko li ko bolj ener gič no sklad -bo z naslo vom Ved no me lah kopokli češ. Sklad ba je delo ustvar jal -ne eki pe Club&Vehic le Pro duc ti -ons v sesta vi Ivo Rimc, Rok Lopa -tič, Lara Love in Lov ro Rav bar,

bese di lo pa je tako kot za vse sklad -be na albu mu napi sa la Nina Ose -nar. Po pro mo ci ji v ljub ljan skemOrto baru, ki ji je tam sle dil še pred -sta vit ve ni kon cert, se Nina sedajpri prav lja na osvo ji tev manj ših klu -bov po dru gih kra jih Slo ve ni je.

PESEM TEDNA NA RADIU VELENJEIzbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahkoslišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 inpo poročilih ob 18.30.

1. OLIVER IN PETAR DRAGOJEVIĆ - Istog smo roda2. TRAIN - Hey Soul Sister3. EROS RAMAZZOTTI - Bucaneve

Eden najpopularnejših pevcev hrvaške zabavne glasbe, OliverDragojević, in njegov precej mlajši, a prav tako vedno bolj popularen inpriljubljen nečak, Petar Dragojević, sta združila moči in skupaj zapelaskladbo s pomenljivim naslovom Istog smo roda. Glasbo je napisalMarko Tomasović, besedilo Robert Pilepić, aranžma pa je delo znanegahrvaškega aranžerja Remija Kazinotija.

G l a s b e n e n o v i č k e

BOHEMSku pi na Bohem bo to sobo to, 17.apri la, ob 22. uri nas to pi la vvelenj skem klu bu Max. Kon certsodi v seri jo akus tič nih (unplug -ged) nas to pov, za kate re se jesku pi na odlo či la po uspeš nemkon cer tu v ljub ljan skem Ortobaru.

RUDI & THE COOLVIBES V stu di u Para met rik nasta ja nji ho -va prva plo šča. Na njej bos ta meddru gim tudi že zna na sin gla Dra gain Lepo je ime ti rad. Plo šča bonared pred vi do ma do jese ni, šepred polet jem pa bo zunaj tret jisin gl z naslo vom Son ce sije.

MI2Vče raj je urad no izšel že šes tialbum sku pi ne Mi2 z naslo vomRoken rol. Album pri na ša 14skladb, izšel pa je v ome je ni zla tinakla di 1.000 izvo dov. Na radij -skih pos ta jah se v tem času vrtisin gle Šta jer sko nebo, ki ga pravtako naj de mo na albu mu.

SOPRA NOSSku pi na pared stav lja vide os potza sklad bo Junak. Ori gi nal nasklad ba je sicer nare je na v boljpop -coun try sti lu, vide os pot pa sopod lo ži li z remik som sklad be.Spot je bil v celo ti pos net v stu di -ju Zibel nik, kjer sku pi na vztraj nopri prav lja sklad be za svoj prvialbum.

NIETV torek, 13. apri la, je izšel albumsku pi ne Niet z naslo vom Tri najst.Na njem je 13 povsem novihskladb, ki so nasta le po zma go vi tivrni tvi te legen dar ne sku pi ne naglas be no sce no v letu 2008.Sklad be so nasta le pod pro du -cent sko tak tir ko Boru ta Čin ča,legen dar ne ga Bul do žer ja.

Očistimo Slovenijo

LES TVI CA DDOOMMAAČČEE GGLLAASSBBEEVsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtekv tedniku Naš čas.

1. Ansambel Naveza - Veselite se pomladi 2. Zlati muzikanti - Berač 3. Ansambel Pogum - Radi bi vam zapeli 4. Ansambel Nanos - Dokler smo mladi vsi 5. Skupina Katrca - Mamica 6. Franc Flere s pevko Matejo - Mlado dekle 7. Ansambel Juhej - Stari godec 8. Veseli Gorenjci - Jaz bi plesala 9. Iskrice - S figo v žepu 10. Ansambel Franca Žerdonerja s prijatelji - Pesem o kukavici

… več na: www.radi o ve le nje. com

Foto: Marko Ocepek

RADIOVELENJE

tel.: 03/ 897 50 03fax: 03/ 5869 263107,8 MHz

RADIORADIOVELENJEVELENJEGG OO OO DD VV II BB RR AA TT II OO NN SSG O O D V I B R A T I O N S

Na{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, VelenjeNa{ ~as, d.o.o., Kidri~eva 2a, Velenje

Robot FEŠT -ova eki pa : Dra gan, Nata li ja in Ves na

Veliko, a premaloVelenje je tudi v sedanjemčasu veliko gradbišče. Pavendarle še velikopremajhno za potrebevelikega velenjskegagradbinca.

Zares in malo zašaloNaše zdravstvo se še karotepa s težavami. Še bolj!Nekateri pravijo, da bomozdaj že težje prišli dozdravnika. Drugi sprašujejo,če bomo zato bolj zdravi.

Prepozno zablokado(?)Zdaj je menda res velikoljudi prepričanih, da bloka6 ni več mogoče blokirati.In na vladnem semaforjunamesto zelene prižgatirdečo luč.

Gremo nadodpadke!Ponekod pri nas prvečistilne akcije potekajo žepred sobotnovseslovensko. Pri nas jepač toliko vsestranske

nesnage, da je je preveč,da bi z njo opravili samov enem samcatem dnevu.

Popularne lutkeZadnji čas so tudi lutkevse bolj popularne. Ne lev kulturi in med ljubiteljikulture. Tudi v politiki inponekod tudi vgospodarstvu.

Le kaj to pomeniV marsikateri knjižnici jenajbolj priljubljena knjigaVolk in golobica. Kar kolisi že kdo pod temnaslovom predstavlja.

Nekaj je, marsikajniProslavili smo 20-letnicoprvih demokratičnihvolitev. Volitve še imamo,o demokraciji mnogimočno dvomijo.

Lepa bo, dobro šečakamoTudi v Velenju bi zaugodno ureditev raznihrazmer potrebovali kakšnodobro vilo. Zaenkrat bomomorali biti zadovoljni, dabomo končno dobili lepo.

Kriza še ni v kriziSkrajni čas bi že bil, da bitudi kriza zašla v krizo.

12

� Evgen Roškar, SlavkoŠkoflek, Stane Sovič, Stane Časso po porazu nogometaševRudarja iskali tolažbo vŠmartnem ob Paki. In jo tudinašli. Tamkajšnji nogometaši soblesteli.

15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 12

12

� Le zakaj sta prva moža Obrtno-podjetniške zborniceVelenje: Miran Irman, predsednik skupščine (prvi z leve)in Branko Meh, predsednik upravnega odbora zbornice,tako resnih obrazov? Morda zato, ugiba čvek, ker jevelenjska zbornica ena od redkih 62 tovrstnih zbornic vSloveniji, ki ima dvotirni sistem »vladanja«. Pa ga ne bo imela dolgo. Pred nedavnim so namreč nazbornici že sprejeli sklep o razpisu za predčasne volitve vnjene organe. Po novem bo lahko »glavni« le eden.

� V zadnjih tednih beseda pogosto nanese napokojninsko reformo. Mirko Tanjšek, zaposlen vVegradu, pravi, da se zaradi nje ne bo sekiral prej,preden ta ne bo dokončno sprejeta, Janku Naveršniku(oba iz Šmartnega ob Paki) pa se zaradi nje že kakšnihdeset let ni treba. No, tu in tam že pride kakšen prvi, ko bi raje videl več,kot je ... A je to tudi vse. »Bil sem inkasant, pa semtako hitro kasiral, da sem lahko šelv penzijo prej,« je razložil.

13KULTURA15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 13

VKul tur ni cio Koc be ku

Vele nje, 6. apri la – Prejš njitorek zve čer je Igor Omer za,avtor tre nut no zelo vro če knji -ge » Edvard Koc bek – oseb nidosje št. 584«, to pred sta vil šte -vil ne mu občin stvu na lite rar -nem veče ru v velenj ski Kul tur -ni ci. Čeprav je ostal brez sogo -vor ni ka – zara di bolez ni pogo -vo ra ni vodil David Tasić – jebila pri po ved o nasta ja nju knji -ge in nje ni vse bi ni zani mi va.

Omer za je pouda ril, da je bilpri če va lec Edvard Koc bek tis -ti, ki je prvi v slo ven skem pro -sto ru spus til duha povoj nihpobo jev iz trd no zapr te ste kle -ni ce, nje go va idej na nasled ni capa je Spo men ka Hri bar. » Tožalost no prven stvo doka zu jem

v knji gi, ki je nale te la na doberodmev, vsem pa seve da ni všeč,da je izšla, saj so neka te ri akter -ji še živi. Zaro ta mol ka je bilanepo vrat no pre tr ga na in sku pajs Ham le tom bi zato lah ko upra -vi če no deja li, 'zlo čin teman, podvso zem ljó zasut, vzni kne nadan.

Če si samo pred stav lja mo, daje bilo pomor je nih na tiso če večraz oro že nih domob ran cev, kotje bilo žrtev Sre bre ni ce, si lah -ko pred stav lja mo, ko gle da možalost, gnev in pro tes te mus li -man skih žena, kako huda jemora la biti povoj na bole či na nadomob ran ski stra ni in kakouspeš no repre si ven je bil našrežim, ki deset tiso čem Slo ven -cem in Slo venk ni pus til nika -krš ne ga jav ne ga govor je nja,žalo va nja, da pri kri va nja gro -bišč sploh ne ome njam,« nam jeavtor pove dal med dru gim. Inpouda ril, da domob ran stva Koc -bek, ki je bil eden naj bolj zasle -do va nih in opa zo va nih oseb po

voj ni, niko li ni zago var jal.Naspro to val je le temu, da je dopovoj nih pobo jev pri šlo brezsod be in da so jih tako dol gopri kri va li. Tis ti, ki so knji go žepre bra li, pra vi jo, da se dobro

bere, saj jo je avtor znal pre li tiv nape to zgod bo, pa čepravteme lji na doku men tih, ki so seskri va li v raz lič nih arhi vih.

� bš

Igor Omer za med pred sta vit vi jo vro če knji ge o Edvar du

Koc be ku

Vele nje, 2. april – Mes tna obči na Vele -nje ( MOV) je janu ar ja obja vi la Jav ni raz -pis za izbi ro kul tur nih pro gra mov in pro -jek tov, ki jih bo sofi nan ci ra la letos. Jav niraz pis se je izte kel 1. mar ca 2010, prejš njiteden pa so vsi pri jav lje ni na raz pis pre je -li odloč be. Tudi letos so bila raz pi sa na trivse bin ska področ ja: kul tur ni pro gra mi,kul tur ni pro jek ti in kul tur ni pro jek ti spodroč ja založ niš tva. Na jav ni raz pis jepri spe lo 63 pri jav, od tega je bilo 60 popol -nih in uvr šče nih v pos to pek oce nje van ja.

Na raz pis no področ je »kul tur ni pro gra -mi« so se lah ko pri ja vi la druš tva, ki ima -jo sedež v MOV in so včla nje na v Zve zokul tur nih druš tev Šaleš ke doli ne. Komi si -ja je oce ni la 21 kul tur nih pro gra mov, ki jimbodo dode lje na sred stva v viši ni 18 tisočevrov.

Na raz pis no področ je »kul tur ni pro jek -ti« so se lah ko pri ja vi li prav ne ose be indruš tva, ki ima jo sedež v MOV, ter fizič -ne ose be, ki ima jo stal no pre bi va li šče inustvar ja jo v MOV, in posa mez ni ki, kiima jo sta tus samo stoj ne ga ustvar jal ca v

kul tu ri. Komi si ja je oce ni la 31 pro jek tov,od kate rih jih je 16 odob re nih za finan -ci ra nje. Iz pro ra ču na MOV bo za izved -bo kul tur nih pro jek tov name nje nih 18tisoč evrov.

Na raz pis no področ je »kul tur ni pro jek -ti s področ ja založ niš tva« je pri spe lo 8založ niš kih pro jek tov, kate rim bodo dode -lje na sred stva v viši ni 4 tisoč evrov. Zavse izbra ne pro gra me in pro jek te spodroč ja kul tu re bomo v letu 2010 name -ni li 40 tisoč evrov. Z izbra ni mi pri ja vi te -lji bomo po izda ni odloč bi skle ni li pogod -be o finan ci ra nju. Sicer pa je v pro ra ču -nu Mest ne obči ne Vele nje za leto 2010za področ je kul tu re name nje nih sko raj 2mili jo na evrov. V ta zne sek so všte ta sred -stva za delo va nje Knjiž ni ce Vele nje inGale ri je Vele nje, sred stva za umet niš kepro gra me, lju bi telj sko kul tu ro, var stvonarav ne in kul tur ne dedi šči ne, stroš ki zaoprav lja nje jav nih del ter dru ge pro gra -me v kul tu ri (teko če vzdr že va nje, inve sti -ci je).

� bš

Boja na Špe gel

Vele nje, 8. apri la – Zna no je, daRomi po sve tu 8. apri la praz nu je -jo. Ta dan vsa ko leto s kul tur nopri re dit vi jo zaznamujejo tudi velenj -ski Romi, ki aktiv no delu je jo v rom -skem druš tvu Roma no Vozo. Pri re -di tev, ki so jo v petek popold ne pri -pra vi li v dvo ra ni Cen tra Nova, jebila tudi letos pri jet na, pred vsempa smo lah ko obis ko val ci v pes -trem pro gramu spo zna li šte vil ne»dru gač nos ti«, ki so še kako žive vŠaleš ki doli ni in na območjih, kjerdanes živi naj več Romov.

V pozdrav nem nago vo ru velenj -ske ga župa na Sre čka Meha je tapouda ril, da so naj več je meje prispre je ma nju dru gač nos ti tis te vnaših gla vah. »Vele nje je mul ti kul -tur no mes to, kjer zna mo žive ti strp -no, ob tem pa spo štu je mo kul tu rodru gih naro dov. Obe nem pa pri ča -ku je mo, da se bodo nji ho vi pred -stav ni ki pri la go di li pra vi lom življe -nja v našem mes tu in drža vi. Zvelenj ski mi Romi dobro sode lu je -mo, ker so tudi sami pri prav lje nina dia log in delo,« je dodal. To, dase mora jo Romi zave da ti tudiobvez nos ti in ne le pra vic, je pouda -ril tudi pred sed nik rom ske ga druš -tva Roma no Vozo Slo bo dan Nezi -ro vić. » Romi, ne čakaj te, da bododru gi kaj sto ri li za vas. Vpra šaj tese, kaj lah ko za izbolj ša nje svo je -ga polo ža ja sto ri te sami in se tegatudi loti te,« je pove dal glasno.

Sle dil je pri je ten kul tur ni pro -gram, v kate rem so z glas ni miaplav zi nas to pa jo če bodril i tudi vsiv dvo ra ni. Obli ko va li so ga Romi izVele nja, Pušče, Len da ve in Mur -ske Sobo te ter pred stav ni ki Šaleš -ke ga lite rar ne ga druš tva Hote nja,Šaleš ke ga fol klor ne ga druš tva Kole -da ter Srb ske ga druš tva dr. Mla -den Sto ja no vić iz Vele nja. Pravzani mi vo je bilo ples no-fol klor nopopo to va nje po kul tu ri treh naro -dov – vide li smo namreč tra di ci o -nal ne rom ske ple se, pa Šta jer skeple se v izved bi Kole de in iz nas to -pa v nas top bolj še fol klo ris te še nepet let sta re ga Srb ske ga druš tva dr.Mla den Sto ja no vič. Zago to vo je

bila to pri re di tev, ki je pole pša lavečer vsem, ki so nanjo pri šli.

Manj otrok, manjsta no vanj skih težav

»V Vele nju in oko li ci se je popopi su pre bi val stva iz leta 2002za Rome opre de li lo 34 lju di. Tošte vil ko pa lah ko mir no pomno -ži te s šti ri, saj raču na mo, da v Vele -nju in oko li ci živi oko li 140 do 150Romov. Med nji mi je veli koRomov alban ske narod nos ti, ki se

v zad njih letih ne želi jo več opre -de lje va ti za Rome,« nam o tem,koli ko Romov sploh živi v Šaleš -ki doli ni, pove Slo bo dan Nezi ro -vič.

Nada lju je va z ugo to vi tvi jo, daRomi že dol go niso več noma di;vse pogos te je se stal no nase lju je -jo v urba nih sre diš čih, pri tem pauspe va jo ohra nja ti rom sko kul tu -ro in pre ra šča ti rom ske obi ča je,ki z vklju če va njem v pro stor izgub -lja jo pome n. Zani mi vo; še prednekaj leti so tudi velenj ske Rome,ki so v doli no pred deset let ji pri -šli iz Srbi je, še poro ča li na dogo -vor je nih poro kah. Ženin in neve -

sta sta se spo zna la na dan poro ke,za kate ro so se dogo vo ri li nju nistar ši. » Moja ses tra se je še poro -či la na tak način, pozne je tovrst -nih porok ni bilo več. Njen zakonje uspe šen, kar me vese li, » dodaSlo bo dan, ki pra vi tudi, da nji ho -ve dru ži ne niso več tako šte vilčnekot pred leti in da se žen ske zaprve ga otro ka ne odlo ča jo večtako zgo daj. »Veči na ima dva alitri otro ke. Še naj več otrok imamjaz; z ženo jih ima va šest, petdeklic in ene ga fan ta. Žena domaskrbi za otro ke, jaz pa delam na

Pre mo gov ni ku in veli ko časaposve čam tudi delo va nju naše gadruš tva Roma no Vozo,« doda Slo -bo dan, ki je vesel, da ima tako veli -ko dru ži no.

Pove mi, da ima jo na velenj skiobči ni velik posluh za rom ske teža -ve. » Že pred leti smo usta no vi liKomi si jo za rom ska vpra ša nja, kipa ni prav zaži ve la. Zato bomosedaj v Vele nju pos ku ša li usta no -vi ti komi si jo za narod nos tna vpra -ša nja, v kate ri bi bili pred stav ni kivseh naro dov, ki živi jo v Vele nju.Pre pri čan sem, da bi taka komi si -ja ime la več jo velja vo.« O tembodo spre go vo ri li na sim po zi ju,

ki ga bodo letos maja pri pra vi liMC Vele nje in Mla din ski svetVele nje.

Turn bo kma lupra zen

Še naj več težav so velenj skiRomi v zad njih letih ime li s sta -no va nji. Pred leti so jih iz Sta re gaVele nja pre se li li na gra šči no Turn,ki je bila že takrat v pre cej sla bemsta nju. Oditi so mora li, ker naj bistav bo na sta rem trgu obnav lja li,

pa se to še ni zgo di lo. Čeprav jebilo to še pred pri ho dom Sre čkaMeha na mes to župa na, se navelenj ski obči ni tru di jo, da bi vsemRomom čim prej zago to vi li bolj šasta no va nja. Da jim to uspe va, povepoda tek, da tre nut no na Tur nuživi ta le še dve rom ski dru ži ni, odkate rih so za eno sta no va nje ženaš li, a se bodo vanj seli li po kon -cu šol ske ga leta, ker je v Zasav ju.Za dru go, v kate ri sta oče in sin,pa je reši tev sta no vanj ske gavprašanja prav tako bli zu. Ponu -di li so jima sta no va nje v Celju. » -Z rom sko skup nost jo smo sedogo vo ri li, da jih iz Tur na, kjer jepred nekaj leti žive lo več kot 40Romov, te poča si raz se li li po Vele -nju. Tega se drži mo. Ko smo jihvpra ša li, ali želi jo še naprej žive tisku paj, so rekli, da ne. Tako smorom ske dru ži ne raz se li li na zeloraz lič ne loka ci je in kma lu bomolah ko Turn zapr li, saj ga bomopredali dru gim name nom,« jedodal župan, ki pouda rja, da vVele nju niko li nis mo spra še va li,kak šne bar ve ali narod nos ti sonaši some šča ni, bolj pomemb no

je, kako živi jo in kaj dela jo. » Tudimed Romi obsta ja kak šna dru ži -na, ki je prob le ma tič na. Tudi samsem imel nega tiv no izkuš njo, a teso take kot na splo šno z ljud mi.«

Slo bo dan Nezi ro vić mi je pove -dal, da jim je kar malo žal, davelenj ski Romi ne živi jo več sku -paj. »Ugo tav lja mo, da rom ski jeziktudi zato izgi nja, ker ga naši otro -ci vse manj upo rab lja jo. Zato sev našem druš tvu toli ko bolj tru di -mo, da izda ja mo knji ge in takoohra nja mo svoj jezik in kul tu ro.«Izve mo še, da je žal kar veli ko

Romov neza pos le nih. »Pri jav lje niso na zavo du, a vemo, kako tež koje danes dobi ti delo,« še doda. Inpove, da veči na nji ho vih otrokkon ča osnov no šolo, vse več tudisred njo. Štu di ra ti pa zaen krat šeni šel nih če.

Nova knji ga ženasta ja

Velenj sko rom sko druš tvo Roma -no Vozo je uve lja vl je no in pri zna -no tudi v slo ven skem pro sto ru. Lev Zve zi Romov Slo ve ni je izda joveč knjig v rom skem in hkra ti slo -ven skem jezi ku. » Vse knji ge, kismo jih doslej izda li, so dvo je zič -ne, saj jih želi mo pri bli ža ti šir še -mu občin stvu. Ker knji ge izda ja -mo s pomoč jo sred stev, ki jih pri -do bi mo na držav nih in lokal nihraz pi sih, kjer smo zelo uspeš ni,jih poda ri mo knjiž ni cam in na raz -lič nih pri re dit vah deli mo tudi medlju di. In to ne le med Rom skopopu la ci jo. Naj de te jih tudi vvelenj ski Knjiž ni ci,« pra vi Slo bo -dan.

Še danes so zelo ponos ni naprvo knji go, ki so jo izda li. Gre zapes niš ko zbir ko Poe zi ja iz rom skeduše, v kate ri svo je ver ze objav lja -jo čla ni druš tva, od otrok doodras lih. Sle di la je knji ga Rom skijezik in pes mi, dva učbe ni ka rom -ske ga jezi ka, pes niš ka zbir ka Posle deh jut ra, pa rom ska revi ja » -Črni kamen«. Slo bo dan doda: » -Letos bomo izda li knji go Zbir karom skih besed, želi mo pa izda titudi revi jo » Črni kamen«, a tokratželi mo, da bi pri nasta ja nju sode -lo va li tudi čla ni dru gih narod nos -

ti, ki živi jo v Vele nju. To bi potembila med kul tur na revi ja.«

�

»Meje so v glavah«Petkova prireditev ob Svetovnem dnevu Romov je postregla s pestrokulturno ponudbo in rušenjem ovir drugačnosti – Velenjski Romizagotovo podirajo stereotipe – Letno izdajo po dve knjigi

Razdelili »kulturni« denar

Citycenter Celje17. 4. ob 9.00Citycentrov karting - Vabi nazgornje parkirišče garažne hišeOz. 4. nadstropje.

O čistimo divje odlagališče in sepridružimo vseslovenski akcijiOČISTIMO SLOVENIJOPrijave na informacijah Citycentra

17. 4. Klub Slovenija Supporterspredstavlja Klub navijačevslovenske nogometnereprezentance - Slovenijasupporters.Prodaja navijaških artiklov,nagradne igre in maskota ZakumiDan odprtih vrat Biotopic

18. 4. ob 11.00Volk in 7 kozličkov v Džungli

Vsak četrtek Bio tržnica

Župan Sre čko Meh in pred sed nik rom ske ga druš tva Roma no

Vozo Slo bo dan Nezi ro vič sta ob sve tov nem dne vu Romov

spre go vo ri la tudi na pri re dit vi v Novi.

Rom ski ple si so vro či, podob ni ori en tal skim. Pred sta vi le so jih mla de čla ni ce velenj ske ga

druš tva, pa tudi nji ho vi bolj izku še ni kole gi iz prek mur skih rom skih druš tev.

14 15. aprila 2010NAŠI KRAJI IN LJUDJE

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 14

Čla ni Uni ver ze za tret je življenj -sko obdob je Vele nje so tudi tokratob sve tov nem dne vu zdrav ja praz -no va li na kar naj bolj ši način. Kpoho du so pri jaz no pova bi li šeosta le pre bi val ce Vele nja, a se nasje odzva lo bolj malo. Nekaj jih jeosta lo doma zara di napo ve da nihpada vin, dru ge pa so zamo ti la spo -mla dan ska opra vi la. Pa se nas jekljub temu zbra lo dovo lj - pohod -ni kov, pla nin cev, pred vsem pa nor -dij skih hod cev. Med tri de se ti miude le žen ci so ime le pred stav ni kevse tri gene ra ci je. Zelo smo bilivese li, da smo lah ko med sabopozdra vi li tri gim na zij ce. Od sede -ža Uni ver ze nas je pot po obron kihvodi la do Velu nje peči, ki se kotkraš ki biser boho ti na seve ruvzho -du Šaleš ke doli ne. Med pot jo smo

uži va li v pre bu ja jo či se nara vi,žubo re nju poto ka in kon trast nihrume noč rnih moče ra dih. Svo je stadoda la še Mari ja Skor ni šek, ki jepri pra vi la zani miv spre hod sko zizgo do vi no in opis kraš ke ga poja -va, ter Jurij Ver šec, ki nam je poklo -nil del boga te ga zna nja o goz do -vih in dre ves nih vrs tah. Na potidomov so se name ni li pro ti Tuše -

vem, kjer so nas gosto ljub no spre -je li na Avber še ko vem ran ču. Boga -ta raz la ga gospo da Kre pla in zani -mi vi lov ski eks po na ti so nas sezna -ni li z div jad jo in uje da mi, s kate ri -mi deli mo pro stor Šaleš ke doli ne.Pred odho dom domov so na svojračun pri šli še naši želod čki, sajnas je pri jaz na gos po di nja pogos ti -la s čajem in hru stlja vim kru hom

iz kruš ne peči. Za konec smo lah -ko uži va li ob čudo vi tem pej sa žuLipja in Goric. Vre me je zdr ža lo.Obču tek, da smo napra vil nekajzase in za svo je zdrav je, da smopre ži vel del dne va v nara vi in gadeli li s pri jaz ni mi ljud mi, je fan tas -ti čen. Pri jaz no vab lje ni, da ga dru -gič deli mo še z vami.

� Janez Poles

Za svoje zdravje tudi ob dnevu zdravjaPetra Tekavec, mag. psihološkega svetovanjaDeseo, Psihoterapija in psihološko svetovanje

Dragi bralci in bralke! Spo ro ča mo vam, da bomo pri če li z red no

rubri ko »Psi ho log odgo var ja«. K sode lo va nju smo pova bi li Petro Tekavec,

psi ho lo gi njo, ki je zaklju či la magis te rij in spe -ci a li za ci jo iz Psi ho loš ke ga sve to va nja na uni -ver zi Colum bi a v New Yor ku. Delov ne izkuš -nje iz psi ho te ra pi je in sve to va nja si je nabi ra lapod super vi zi jo tako v ZDA, Romu ni ji in Slo -

ve ni ji. Sedaj je v Vele nju odpr la prvo zaseb no psi ho lo ško prak so podime nom Dese o, ki ponu ja indi vi du al no in sku pin sko obli ko tera pi je.

Psi ho lo gi nja bo na raz po la go za vaša vpra ša nja gle de vaših oseb nihtežav, psi hič nih stis k, težav v med oseb nih odno sih in vaše ga dušev -ne ga počut ja. Vsak teden bo izbra la eno vpra ša nje, na kate ro bo odgo -vo ri la in vam sve to va la. Vaše vpra ša nje bo obrav na va no zaup no in ano -nim no, zato lah ko upo ra bi te namiš lje no ime. Vsa vpra ša nja se žalne bodo mogla uvrs ti ti v rubri ko, zato pro si mo za raz ume va nje.

Vpra ša nja pro sim poš lji te na naslov: Dese o, Petra Teka vec, s. p.,Pre šer no va cesta 8, 3320 Vele nje.

Psiholog odgovarja

Rotavirusneokužbe

Rota vi rus je raz šir jen povsod posve tu in je naj po gos tej ši povzro či -telj čre ves nih okužb pri otro cih,bole zen se pojav lja v vseh deže lahsve ta, tako v raz vi tih kot neraz vi tih.Tudi v Slo ve ni ji so čre ves ne okuž -be poleg noric naj po gos tej ša infek -cij ska bole zen. Spol ne vpli va naobo lev nost, pač pa soci al no-eko -nom ski pogo ji, še pose bej, če so vpove za vi s pod hra nje nost jo, kipovzro ča spre mem be na čre ves nisluz ni ci.

Okuž ba se pre na ša s sti kom - odiztreb ka bol ni ka v usta "bodo če gabol ni ka" prek rok, s kate ri mi smose doti ka li z iztreb ki ones na že nihpred me tov ali povr šin. Red ko seokuž ba pre ne se z vodo in hra no, kije oku že na s čre ves ni mi mikro or -ga niz mi, kot na pri mer na poto va -nju. Čeprav so raz lič ne virus ne čre -ves ne okuž be pri otro cih pogos tej -še kot pri odras lih, so rota vi ru sinaj po gos te je povzro či te lji nekr va -ve dri ske pri otro cih med šes tim inšti ri in dvaj se tim mese cem sta ros ti.Do pete ga leta se z rota vi ru si oku -ži sko raj vsak otrok. Oku ži jo setudi sta rej ši otro ci in odras li, ki sobili z bol ni kom v sti ku, a obi čaj nopote ka pri njih bole zen v milej šiobli ki. Inku ba ci ja, obdob je odokuž be do poja va prvih bole zen -skih zna kov, je kraj ša od 48 ur,nika kor pa ne dalj ša od šti rih dni.Pogos to se bole zen prič ne z bru -

ha njem, ki se poja vi pred dri sko alihkra ti z njo. Bla to je teko če, vča sihzele no, lah ko mu je pri me ša na sluzali red ko celo nit ke krvi. Neka te riotro ci ima jo viso ko vro či no, lah kopa so pri sot ni tudi pre hlad ni zna -ki. Kadar je bru ha nje pogos to inizgu ba z odva ja njem teko če ga bla -ta veli ka, pri de do izsu še nos ti(dehid ra ci je). Otrok pos ta ne žejen,raz dra žljiv in nato apa ti čen, pole -ža va, več spi, ima vdr te oči, suhausta in lep ljiv jezik, malo in red ke -je lula in pri dojen čku je veli kameča va upad la. Če teh zna kov nepre po zna mo pra vo čas no in mu nenad omes ti mo izgub lje ne teko či ne,se dehid ra ci ja stop nju je in lah kopri de do okva re raz lič nih orga novin celo do smr ti. Zato je pomemb -no, da otro ka skrb no opa zu je te inga odpe lje te k zdrav ni ku, če sepoja vi jo spre mem be. Spe ci fič ne gazdrav lje nja ni, pote ka pred vsem znad ome šča njem teko či ne. Če sepri otro ku bru ha nje umi ri ozi ro mani pogos to, sve tu je mo nad ome šča -nje teko či ne z oral no rehid ra cij skoraz to pi no ( Nelit). Otrok naj pijeveli ko teko či ne - vodo, slad kan čaj,sad ne soko ve, kom po te, teko či nomu ponu di te pogos to. Sve tu je mouži va nje pro bio tič nih mleč nih pri -prav kov. Otro ku pri pra vi te hra no,ki jo ima rad, v manj ših koli či nahin več krat dnev no. Doje nim otro -kom lah ko ponu di te še čaj, sad nisok ali vodo gle de na nje go ve pre -hram be ne nava de, pove za ne s sta -rost jo. Mami ca naj ga pod oji več -krat, zali van čka hra ni te z mle kom,ki ga sicer uži va. Izva ja nje oseb ne

higi e ne, higi en sko roko va nje z živi -li, vzdr že va nje čis to če v sani tar nihin dru gih pro sto rih pre pre ču jejomož nost pre no sa rota vi ru sov. Šepose bej pomemb no je dosled noizva ja nje higi e ne rok. Otro ke mora -te že od naj zgod nej še sta ros ti uči -ti higi e ne rok in jih nad zo ro va ti,da bodo roke teme lji to umi li zmilom ved no, ko je to potreb no.Naj učin ko vi tej ša zašči ta otro kapred rota vi rus no okuž bo je cep lje -nje. Cep lje nje (cepi vo se vka pa vusta) je name nje no dojen čkom inotro kom od 6. ted na sta ros ti dalje,zaklju če no pa mora biti naj kas ne -je do 6. mese ca sta ros ti. Zašči ta scep lje njem tra ja vsaj 2 leti. Pro tirota vi rus ni okuž bi se ne sme jo cepi -ti otro ci, ki so aler gi čni na kate ro -ko li sesta vi no cepi va, ki so ime ličre ves no zapo ro ali so se rodi li znepra vil nost jo pre ba vil ter otro ciz oslab lje nim imun skim sis te mom.Prav tako je cep lje nje potreb no pre -lo ži ti pri otro cih z viso ko tem pe -ra tu ro in pri otro cih, ki ima jo dri -sko oz. bru ha jo. Za cep lje nje sedogo vo ri te z izbra nim pedi a trom,cepi vo je samo plač niš ko in sta ne130 EUR. Z IVZ-ja Repub li ke Slo -ve ni je spo ro ča jo, da pri sot nost del -čkov DNK pra šič je ga cir co vi ru satipa 1 v seri jah cepi va ROTA RIX,ki se v pri nas upo rab lja, ne pred -stav lja tve ga nja za zdrav je otrok.

� Karmen Petek Zakošek,

dipl. ms (Referat za

zdravstveno vzgojo)

Počit niš ko druš tvo Kažip ot

Vele nje ( PDK), ki delu je z

mla di mi in pred vsem za

mla de, se je odlo či lo dodob -

ra pre tres ti svo je vrs te in

pomla di ti eki po.

Vele nje, 10. apri la - PDK Vele njese s svo jo več kot 55-let no tra di ci -jo zave da pome na besed ne zve ze »vkorak s časom«. Na red nem let -nem občnem zbo ru, ki je pote kalv petek zvčer, sta bila tako izvo lje -na nov izvrš ni in nad zor ni odbor,kate rih nalo ga je nada lje va ti druš -tve no tra di ci jo in hkra ti vanjo vnes -ti sve ži no in nove ide je.

Za pred sed ni co PDK je bila izvo -lje na Maja Kos tanj šek, poleg njepa so bili v izvrš ni odbor izvo lje niše: Tim Golav šek, Urška Cvikl,Met ka Kovač, Špe la Puš nik inTanja Glav nik. Nad zor ni odbordruš tva po novem sestav lja jo Uroš

Ivan čič, Vid Saj ko in Blaž Rat.Cilji nove eki pe so jas ni: še naprej

delo va ti v dobro mla dih in za mla -de ter sode lo va ti z dru gi mi mla din -ski mi orga ni za ci ja mi Vele nja intako poma ga ti velenj ski vizi ji »mes -to pri hod nos ti«. Na občnem zbo ruso poleg voli tev odbo rov in dru gihteh nič nih zadev raz prav lja li tudi opro gra mu druš tva za leto 2010.

Skle ni li so, da bo PDK nada lje va -lo tra di ci jo meseč nih poto pis nihpre da vanj, letos pose bej name nje -nih evrop skim pres tol ni cam kul tu -re, ter seve da orga ni za ci ji in sode -lo va nju pri več jih pro jek tih. Mednji mi so »Zno va spo znaj mo Slo ve -ni jo«, ki je v fazi pri pra ve, zaži velpa bo mese ca maja, ter med na rod -ni pro jek ti, ki bodo pote ka li vse odzačet ka polet ja pa do kon ca jese ni.Pri tem pose bej velja izpo sta vi tiobisk pobra te ne ga mes ta Vien nev Fran ci ji mese ca juli ja in ude lež -

bo na med na rod nem mla din skemtabo ru v pobra te nem mes tu Esslin -gen letos avgus ta. Nada lje va li ozi -ro ma nad gra di li bodo sne ma nje fil -ma » Male in veli ke zvez de Vele -nja«, goji li pohod niš tvo, ki pote kačez celo leto, ter pri pra vi li »Mla -din sko kon fe ren co part ner skihmest«, ki bo v Vele nju pred vi do manovem bra.

PDK bo sode lo val tudi pri akci -ji Očis ti mo Slo ve ni jo v enem dne -vu ( v sobo to, 17. 4. 2010), hkra tipa pote ka jo tudi že pri pra ve na pro -jekt » Kk? Tk! – vsem ena ko«, akci -ja, ki zdru žu je mla din ske orga ni -za ci je Vele nja in jim omo go ča, dase pred sta vi jo šir ši jav nos ti v začet -ku mese ca sep tem bra. Vses ko zipote ka tudi pro mo ci ja druš tva inpri do bi va nje novih čla nov, saj sezave da jo, da so mla di pomem bendel druž be.

� bš

Kažip oto vo »spo mla dan sko čišče nje«

V VELENJU POD NOVO PALMOTuristična agencija Palma v pomlad z novo poslovalnico

Turistična agencija Palma praznuje 20 let in je danes med najmočnejšimi samostojnimiorganizatorji potovanj in počitnic pri nas. Palmo so zasadili v Celju, od takrat njene veje vesčas rastejo proti soncu. S prepoznavnim osebnim in pozornim pristopom do gosta ustvarjajocelovit in kakovosten potovalni servis. Pisana paleta programov je urejena v privlačne tematskekataloge Evropa, Arabeske, Svet, Poletnica – Ultra first minute, Mediteran, Hrvaška, Seniorji,Palmijada – potovanja za mlade in Slovenija.

Za 20 let sončnih 20% popustov 20. aprila na Šaleški 19 a

Dvajsetica je letošnja Palmina in Vaša srečna številka, če boste 20. aprila ob otvoritvi noveposlovalnice izkoristili 20% popust na izbrano ponudbo. Zanimivo je, da se velenjska Palmapo 20 letih pravzaprav vrača domov, saj so Palmovci v Velenju začeli ravno v nekdanji stavbiEra Šport. V zadnjih letih se prodajno-svetovalna mreža Palminih poslovalnic širi po vsejSloveniji. Pod Palmo se po nasvet, kje in kako preživeti čudovit oddih, lahko odpravite še vCelje, Maribor, Ljubljano, Kranj, Novo mesto, Koper in Portorož.

Palmina formula za uspeh: »In svet se vas dotakne.«

Palmovci so veliki turistični zanesenjaki, ki ustvarjajo z odličnostjo in predanostjo. Palminaformula za uspeh in nenehno rast združuje strokovnost, domiselnost, posluh za potrebe inželje potnika. Renata Natek Hudarin, vodja velenjske poslovalnice in svetovna popotnica, kije pod Palmo od vsega začetka, vas bo skupaj s sodelavci prijazno sprejela v novi Palminiposlovalnici.

Naj se vas svet dotakne, kot pravijo Palmovci v sloganu in se strinjajo s celjskopopotnico Almo Karlin: »Le kaj je to, za kar naj bi živeli še dolgo vrsto let? Je SVET?Saj to je samo gnezdo, a gnezdo ti lahko postane Svet.«

Oglasno sporočilo

Spoznavalirez sadnegadrevja

Čeprav pomlad letos le s teža vopri ha ja v naše kra je, pa slu ša te ljisad jar ske ga krož ka Uni ver ze za III.življenj sko obdob je ne poči va mo.Na krož ku se že nekaj let pod men -tor stvom Andre je Der mol zbi ra movsi, ki ima mo pozi ti ven odnos donara ve, vese lje do dela v sadov nja -kih in ki si želi mo v pri je tni družbinabra ti nekaj več zna nja o sad nemdrev ju. Vsa ko leto pri ha ja mo donovih spo znanj o sad nih rast li nah,o tem, kate re sad ne vrs te posa di tiv svoj vrt, kako jih oskr bo va ti, kdaj

obi ra ti in kako sad je shra nje va ti. Vzim skem obdob ju smo si nabi ra liteo re tič no zna nje o vseh sad jar skihopra vi lih, sedaj pa je čas za prak tič -no delo. Pre te kli četr tek nas je v

svoj sadov njak gosto ljub no spre je -la gospa Slav ka Kol ma nič iz Laz,kjer smo opra vi li spo mla dan sko rezsad ne ga drev ja.

�

65 čla nov Pihal ne ga orke stra Pre mo gov -nik Vele nje ( POPV) se je 2. apri la seš lona volil nem občnem zbo ru. Pre gle da li sodelo va nje orke stra v letih od 2006 do 2009.

Po bese dah diri gen ta Mat ja ža Emer ši čaje danes pihal ni orke ster sou stvar ja lec kul -tur ne ga in dru žab ne ga doga ja nja v Vele -nju in šir ši oko li ci, nas to pa po Slo ve ni ji inv tuji ni. Pre ra sel je v odli čen orke ster ama -ter skih in pro fe si o nal nih glas be ni kov z dol -go let ni mi izkuš nja mi in veli kim zna njem,ki poleg tra di ci o nal ne pihal ne glas be –korač nic – izva ja jo tudi moder no, kla sič -no, jazz in zabav no glas bo.

V nje go vih kon cert nih listih naj de moumet niš ka dela, ki sodi jo med sim fo nič -no-pi hal no glas bo. Sku paj z velenj sko glas -be no šolo je usta no vil Mlaj ši pihal ni orke -ster in Pihal ni orke ster glas be ne šole, izkate re ga mla di glas be ni ki ved no zno va pre -ha ja jo v »sta rej ši« pihal ni orke ster. V orke -stru ima 60 odstot kov čla nov kon ča no glas -

be no aka de mi jo ali sred nje glas be no izobra -že va nje. Na osno vi kad ro va nja, ki je temeljza uspeš no delo va nje, lah ko orke ster delu -je kako vost no na raz lič nih področ jih.

»Vele nje ima odlič no glas be no infra struk -tu ro in glas be no kul tu ro na viso ki ravni,Pihal ni orke ster Pre mo gov ni ka Vele njeima 90-let no tra di ci jo in zelo dob re ga spon -zor ja, v mes tu usta nav lja mo glas be no aka -de mi jo. Sled nje daje veli ke pri lož nos ti tudinaše mu orke stru. Štu dent je, ki bodo štu di -ra li na aka de mi ji, namreč potre bu je jo orke -ster za vaje in nas to pe,« je med dru gimdejal Mat jaž Emer šič.

Čla ni orke stra zelo veli ko nas to pa jo. Laniso ime li 190 sre čanj, kar je naj več v zad -njih letih. Med dru gim so nas to pi li na 12kon cer tih in 21 pro to ko lar nih nas to pih,sode lo va li na 72 pogreb nih sve ča nos tih terse 81-krat sre ča li na vajah.

Ena od glav nih dejav nos ti orke stra je kon -cert no delo va nje. Pred peti mi leti so zao -

ra li ledi no z uved bo abon ma ja. Kon cer tesne ma ta Radio Slo ve ni ja in VTV, na njihpa so do zdaj poleg POPV ter orke strovglas be ne šole kot gost je nas to pi li Orke sterhrvaš ke voj ske, Delav ska god ba Trbov lje,Orke ster Slo ven ske poli ci je, Pihal ni orke sterKomen in Orke ster Slo ven ske voj ske.POPV sode lu je na slo ven skih tek mo va njih

godb in do zdaj je ved no osvo jil zla te pla -ke te z zelo viso kim šte vi lom točk.

Poseb no je bilo leto 2009, ko so praznovali90 let delo va nja ter jih pro sla vi li z izda jo fil -ma Velenj ska rudar ska ( z)god ba in slav nost -nim kon cer tom v decem bru.

Zbor je bil tudi volil ni. Za pred sed ni kaPOPV za pri hod nja šti ri leta so čla ni potr -

di li dr. Mila na Med ve da, direk tor ja Pre -mo gov ni ka Vele nje, za pod pred sed ni kaBoja na Pavlin ca, za taj ni ka Gre gor ja Jero -mla, za čla ne Izvr šil ne ga odbo ra pa BožaBožič ka, Tade jo Mrav ljak Jegriš nik, Mit -jo Kame ni ka in Boja na Maška.

� Dia na Jane žič

15KULTURA15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 15

Tret ji abon maj ski kon cert letoš nje sezo ne so 30. mar ca odlič no izved li čla ni Pihal ne ga orke stra glas be ne šole

pod vod stvom Mat ja ža Emer ši ča.

Ljub lja na, 10. apri la – Na veli kem dob ro -del nem kon cer tu ob dvaj se ti oblet ni ci lio -niz ma v Slo ve ni ji v Kri žan kah so nas to pi -li pri zna ni slo ven ski glas be ni ki Ter ra fo lk,New Fla men co Orches tra, Ave, Jad ran kaJuras, Oto Pest ner, Pavle Kavec-Oko, JanezBon či na-Benč, Tokac-Dan D in Lions band(sestav ljen iz čla nov velenj ske ga lions klu -ba) kot poseb no pre se ne če nje veče ra. Vsisode lu jo či so se odpo ve da li hono rar ju kot

pomoč v dob ro del ne name ne. Zbra na sred -stva so slo ven ski lio nis ti name ni li za šti -pen di je otrok iz soci al no ogro že nih dru -žin, za Park sle pih in sla bo vid nih v Celju,za pro gram Scho ol in the Box in za Fun -da ci jo ITF. Kon cert je izzve nel kot jas noizra že no spo ro či lo, da z raz vi ja njem občut -ka odgo vor nos ti do dru gih lah ko zač ne moraz vi ja ti pri jaz nej ši, sočut nej ši svet, o kate -rem vsi sanja mo. � DM

Veliki dobrodelni koncert

Tudi najboljši inštrumenti se morajo kdaj pa kdaj uglasiti.

Neuroth nudi celovito uslugo:> Brezplačni preizkus novih Neurothovih slušnih aparatov.

> Individualno svetovanje.

> Velika izbira, tudi za plitev žep.

www.neuroth.si

> Akcijska ponudba baterij: 2 kompleta Neurothovih baterij za slušni aparat za ceno enega.

Na osebo je mogoče unovčiti samo en kupon. Menjava kupona za gotovino ni mogoča. S tem kuponom nas obiščite do 31. maja 2010 v naših slušnih centrih.

VELENJEŠaleška cesta 19 A, 03/620 97 35

pon. 12.00 - 19.00 uretor. - pet. 8.00 - 15.00 ure

Šti ri uspeš na leta Pihal ni orke ster Pre mo gov ni ka Vele nje sou stvar ja leckul tur ne ga in dru žab ne ga doga ja nja v Vele nju in šir ši oko li ci

Bojan Prašnikar, ki je bil dokajreden obiskovalce Rudarjevihtekem, je na tekmi med tednomprvič konkretno spoznaval svojenovo moštvo. Na prijateljski tek-mi s Šoštanjem. Domači so bilizelo razpoloženi, saj so v mrežogostov nasuli kar osem žog. To jebila dobra napoved - ne glede nato, da je bil nasprotnik veliko slabšiin da igra v tri razrede nižji štajer-ski ligi - za nedeljski obračun zOlimpijo.

Rudarjevo vodstvo, ki je že podobrem mesecu zamenjalo 'začas-nega' Francija Oblaka z mednaro-dno izkušenim Bojanom Prašnikar-jem, in seveda tudi navijači sopričakovali uspeh tudi na prven-stveni tekmi proti Olimpiji. Uprav-ičeno tudi, ker so rudarji pred tempod Oblakom slavili tako na Ptujukot v Mariboru. Toda igralci soznova potrdili, da jim v tem prven-stvu domače tekme ne ležijo.Doživeli so nov, že osmi domačiporaz.

Gostje so bili precej boljši vprvem polčasu. Njihova igra je bila

zelo hitra, prehitra za domačebranilce, domači napadalci panespretni pred odličnim vratarjemgostom Janom Oblakom. Tako tudi

z nekaj metrov niso znali zadeti.Še sreča, da je bil v domači vrstiznova zelo razpoložen vratarBoban Savič, ki se je nekajkratizkazal s hrabrimi padci pred nogenajnevarnejšima gostujočima igral-cema Agimu Ibraimiju in Davorju

Škerjancu. Ibraimi je bil z dvemazadetkoma sploh junak tekme.Prvega je dosegel že po dobre četrture tekme. V 30. minuti je po lepiakciji Denisa Grbiča in FrantiškaMetelka izenačil Rok Kronaveterz močnim udarcem z robakazenskega prostora. Zaradi(pre)velikega veselja in nezbranostiso bili domači nogometaši kazno-

vani že v naslednjem napadu.Prosti strel po prekršku, zaradikaterega je Nikola Tolimirporumenel, je izvedel strelec prve-ga gostujočega gola Ibraimi. Sav-ić se je znova izkazal z dobroobrambo, žogo pa je odbil le do

nepokritega Kašnika, ki je zadelza novo ljubljansko vodstvo.

Takoj po gostujočem vodstvu seje velika priložnost ponudila Metel-ki, ki je bil sam na robu leve stranipetmetrskega prostora, a udarilvisoko preko gola. Rudarji so šenaprej nizali priložnosti, v 36.minuti je Grbić izvedel prosti strel,vendar je znova dobro posredoval

Oblak, takoj zatem pa so imeli gos-titelji še en prosti udarec. S prib-ližno enake razdalje, a z leve strani,je Kronaveter poslal žogo visokočez prečko. V 40. minuti se je vlepi priložnosti znašel Škerjanc, kiga ni nihče pokril, njegov strel pa

je uspešno obranil Savić. V 43.minuti so gostje izjemno izigralidomačo obrambo, po podaji Poko-rna do osamljenega Enesa Rujovičapa se je zopet fenomenalno izkazalSavić.

Na začetku drugega polčasa staoba trenerja opravila po eno men-javo. Po 8. minutah je Prašnikaropravil še drugo. Okrepil je napad.

Igra je bila še naprej zelo dinamič-na. V 56. minuti je Oblak preprečilizenačenje, ko je Grbič poslal žogopred gol, tam pa je Selimi natančnoudaril z glavo, vendar je gostujočivratar z zadnjimi močmi izbil žogov kot. V hitrem nasprotnem

napadu pa je rešil nevarnost Savić,ki se je vrgel pred noge Ibraimiju.Domači so si vseskozi prizadevali,da bi izvlekli vsaj točko, vendar sogostje uspešno zaustavljalinevarnosti in pretili iz protina-padov. V 80. minuti je Rudarizvedel že osmi kot (Olimpija leenega), a je bila žoga, kot večinaprejšnjih, tudi tokrat plen vratarjaOblaka. V 82. minuti se je Ibraimiupravičeno prijel za glavo, saj je zroba kazenskega prostora nevarnostreljal, na njegovo nesrečo pa jevratar Savić preprečil potrditevzmage. Potrditev zmage je sledilav naslednjem napadu, ko so gos-tujoči napadalci znova izigrali gos-titelje. Rok Roj je poslal žogo predgol, odlično postavljeni Ibraimi paje dosegel še svoj drugi zadetek. Vzadnjih 'izdihljajih' tekme so slediliše trije poskusi domačih, da iztrži-jo vsaj točko. Toda žogi Kronave-tra, mladega Daria Torbića, ki jenaslednji dan nekaj minut zaigraltudi v Šmartnem, sta končali vOblakovih rokah, Grbić pa je zdobrega položaja poslal žogo oblevi vratnici z igrišča.

V soboto bodo rudarji gostovaliv Domžalah.

� vos

16 15. aprila 2010ŠPORT

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 16

Košar kar ji v ligi za obsta nek ima -jo do kon ca sezo ne le še dve tek mi.Že nekaj časa pa je jas no, da sebodo nazaj v 1. B ligo seli li košar kar -ji Šen čur ja, v kva li fi ka ci jah za obsta -nek v elit ni druž bi pa se bo pome -ril Koper. Kljub temu da tek menima jo več veli ke ga tek mo val ne ganabo ja, pa osta ja jozani mi ve, boje vi te innape te.

Prejš njo sre do sošoš tanj ski košar kar -ji še četr tič letos pre -ma ga li Šen čur, ki ješe brez zma ge, insicer viso ko z 98 :78. Varo van ci Boru -ta Cerar ja so bilicelot no sre ča nje bolj -ši nasprot nik, takoda so pri lož nostdobi li tudi mlaj šiigral ci. Naj bolj ši priElek tri Eso techu jebil Đor đe Lelič s 17točka mi in osmi misko ki.

Šoš tanj ča ni sodobi li tudi četr toletoš nje sre ča nje pro -ti Luki Koper in ima -jo tako tudi z nji mipopoln izku pi ček.

Tokrat no sre ča njeje bilo v prvem delukar neko li ko čud no,eki pi sta namreč izme nič no dose -ga li seri je košev. Prvi so pri šli dovod stva z 11 : 2 doma či košar kar ji,ki so zače li s Čosi čem, Bili čem, Leli -čem, Čupom in Nuha no vi čem. Potreh minu tah je tako kaza lo, dabodo ime li Šoš tanj ča ni lah ko delo,še pose bej zara di nepo pol ne gos tu -jo če posta ve, saj so manj ka li Mar -kič, Šare, Nach bar in še ved no kaz -no va ni Držič. Kopr ča ni, ki so v zad -njem kro gu namu či li tudi Hopse,pa so ime li dru gač ne načr te.

V nasled njih treh minu tah so pominu ti odmo ra povsem pre ob rni lipotek sre ča nja. Še ved no začet naposta va Kunc, Miha lič, Per ko,Nowa kow ski in Rich ter je namrečzai gra la kot pre ro je na in z del nimizi dom 14 : 0 so gost je pri šli do vod -stva s 16 : 11.

Doma či tre ner je nato poslal napar ket Hor va ta, Pod vrš ni ka in Milj -ko vi ča ter tako našel pra vi odgo vorin zaus ta vil nalet gos tov. Še več –Šoš tanj ča ni so s hit ro igro v napa -du ter agre siv no obram bo povsemstr li odpor gos tov in si z nizom 19: 0 pri i gra li pred nost 30 : 16.

Niti to pa ni bilo dovo lj za mir nonada lje va nje, saj je ponov no sle dilstre l ski mrk košar kar jev Elek tre Eso -techa, kar so s pri dom izko ris ti liKopr ča ni in se do pol ča sa s seri jo 15

: 3 pri bli ža li le na dve točki zaos -tan ka – 31 : 33.

V dru gem delu je bila tek ma boljize na če na, saj si nobe na od ekip niveč uspe la pri i gra ti občut nej še pred -nos ti. Tudi tokrat so pri lož nost priElek tri Eso techu dobi li mlaj ši igral -ci in jo dobro izko ris ti li.

Utru je nost je gos -tu jo čim igral cempriš la do žive ga šelev zad njih minu tah,kar se je pozna lopred vsem v obram -bi, kjer so nare di liveč pre kr škov, takoda so mora li kar tri -je naj viš ji igral ci naklop s peti mi oseb -ni mi napa ka mi:Nowa kow ski, Kuncin Ugrek he lid ze.

Dob re tri minu tepred kon cem je bilatek ma še odpr ta,bilo je neod lo če no– 57 : 57, nato pa sosle di li odlo čil ni tre -nut ki. Oseb ne napa -ke gos tov je s pri -dom kaz no val Čup,tako da so doma čikošar kar ji ob kon cudokaj pre prič lji vosla vi li s 73 : 64.

Naj bolj ša igral cain strel ca pri Šoš -

tanj ča nih sta bila Dejan Čup z 21točka mi in Salih Nuha no vič, ki jepoleg 14 točk dose gel še 10 sko kov.

Vče raj so bili šoš tanj ski košar kar jipro sti, že v sobo to pa se bodo za letosposlo vi li od svo jih navi ja čev. Ob 20.uri bodo v svo ji dvo ra ni namreč gos -ti li sose de s Pol ze le. Zad nje sre ča njev letoš njem prven stvu pa bodo košar -kar ji Elek tre Eso techa odigra li v sre -do, 21. apri la, v Škof ji Loki.� Tja ša Rehar, foto: D. Tonkli

Dru gazapo red nazma ga Šoš ta nja

Po zma gi s Pucon ci v prejš njemkro gu so nogo me ta ši Šoš ta nja sla vi -li tudi v sobo to. Tokrat so zma ga liv Rušah pri Pohor ju z 2 : 0. Prejš -njo sre do so šoš tanj ski nogo me ta šiodigra li tudi pri ja telj sko tek mo ssose di iz Vele nja, kjer so sicer viso -ko izgu bi li, a jim je tek ma še kakokoris ti la, saj je tre ner Ervin Polov -šak posta vil igro, kakr šno so natoigra li tudi v sobo to v Rušah: neko -

li ko zapr to s hit ri mi nasprot ni minapa di. Takš na igra je nato tudiobro di la sado ve. Prvi gol so nogo -me ta ši Šoš ta nja dose gli po ui gra niakci ji. V 50. minu ti je s kota podalKur nik na dru go vrat ni co, kjer jenato Bula jič vrnil žogo na prvo vrat -ni co do Fili po vi ča, in ta je z lepimstre lom z gla vo pre ma gal doma če -ga vra tar ja.

Po pre je tem zadet ku so nogo me -ta ši Pohor ja vse moči usme ri li vnapad, ven dar so gost je uspeš noodbi li vse nji ho ve pri tis ke, še več –po hit rem nasprot nem napa du sopo zadet ku Lini ča povi ša li na 2 : 0in posta vi li konč ni izid sre ča nja.

Ervin Polov šak, tre ner Šoš ta nja,je bil po dveh zapo red nih zma gahseve da zado vo ljen: »Izjem no zado -vo ljen sem z boje vi to igro svo jihnogo me ta šev. To nas bo v letoš njemletu tudi reše va lo, saj nima mo veli -ko teh nič nih igral cev. Eki pa delu jedobro, dob ra je tudi ude lež ba natre nin gih, kar se pozna na rez ul ta -tu. Pazi ti pa mora mo, da kljub zma -gam ohra ni mo trez ne gla ve.«

Sino či so šoš tanj ski nogo me ta šiodigra li zaos ta lo tek mo 16. kro gana Vran skem, v sobo to pa bodo ob17. uri v Šoš ta nju igra li sre ča nje 20.kro ga s Par ti zanom Fra mom.

�

Elek tra Eso tech uspeš na v ligi zaobsta nek Šmarčani so proti Štorovčanom

(4 : 0) pravzaprav morali leprepisati odlično opravljeno nalogoz zadnjega domačega srečanjuproti Dravogradu. Trener BojanŽurej je presenetil z uvrstitvijo medudarne može, ko je v igro postavilposojenega igralca iz Velenja 19-letnega Daria Torbića.

Že na začetku je bilo videti, dadomači ne bodo lahko spustili pleniz rok. Matej »Honka« Kolenc(strašna forma) je vzel kapetanskestvari v svoje noge, Sebastjan Jelenje končno doumel, da so zvezniigralci za povezovanje svojih vrst,obramba pa je delovala dokajčvrsto. Vendar srčni gostje nisonameravali brez borbe podpisati

predajo. Kar precej časa je trajalo,da je rja napadla Kovinarje. Potemso stvari hitro stekle. Najprej,direktno iz kota, Matej Kolenc, zaslabo voljo gostov in 1 : 0. Lesedem minut kasneje je prebujeniS. Jelen dvignil lase nad glavoKovinarjevega vratarja in domačim»kibicom« z lepim daljinskimprojektilom dal veselje zazasluženih 2 : 0. No, Šmarčani sonato dokončali posel s tretjimzadetkom v zadnji minuti prvegapolčasa, ko je Alen Mujanović sprostega strela stiščal žogo podnespretnim in nesrečnim štorskimčuvajem mreže.

Drugi del je blagodejno vplivalna klubski bife in medsebojne

odnose navijačev. Ti so lahko brezskrbi razpredali o športu in politiki,saj so Šmarčani varno in mirnokrmarili paško barko.

Tudi gostje niso preveč drezali vnjih, le enkrat so preverili, če jevratar Tadej Pusovnik na svojemmestu, saj so bili tega dne očitnobolj kratke sape. Je pa Tomaž Velertik pred koncem z matematičnonatančno diagonalo dokončno rešilštorsko enačbo brez neznank za 4: 0.

V soboto Šmarčani potujejo nasam severovzhod dežele, tako rekočna naš »kurji greben« v Hotizo.‘Tromejnik’ lahko tudi dokončnopokaže, kje so meje tega moštva.

� Martin Pačan

Prašnikar ni pregnal uroka domačega igrišča

Navdušili z igro in učinkovitostjo

Po dveh gostujočih zmagah rudarji spetrazočarali, a še vedno v prvi polovici lestvice

Gooool ... (Foto: vos)Gooool ... (Foto: vos)

Judo is ti zelo uspeš ni na dveh tur nir jihV Slo venj Grad cu je bilo držav no prven stvo za mlaj še deč ke in dekli ce U13. Na prven stvu se je

zbra lo 250 judo is tov iz 41 slo ven skih klu bov. Eki pa judo is tov iz Judo klu ba Vele nje se je zelo dobroodre za la. Nik Lemež, Vero ni ka Moho rič in Moni ka Taj nik so vsak v svo ji kate go ri ji osvo ji li tre tjames ta. Tilen Vodeb, Tanja Javor nik in Miha Slat nar pa so b ili peti.

V orga ni za ci ji Judo klu ba Beži grad pa je bil pre te kli vikend na Kode lje vem v Ljub lja ni zelo močanmed na rod ni judo tur nir za vse sta rost ne kate go ri je. Ude le ži lo se ga je pre ko 600 tek mo val cev iz Slo -ve ni je, Avstri je, Ita li je, Hrvaš ke, BiH, Srbi je in z Madžar ske. Nas to pi li so tudi velenj ski judo is ti.Uvrs tit ve: 3. Vero ni ka Moho rič. Tik za zma go val nim odrom pa so osta li: Miha Slat nar, Aljaž Strop -nik, Tanja Javor nik in Nik Lemež. Kade ti: 5. Aljaž Slat nar. Med slo ven ski mi tek mo val ci je bil naj -bo lje uvr šče ni tek mo va lec v tej kate go ri ji.

Dober nas top mal dih velenj skih kara te is tov V Lju to me ru je bila zad nji vikend v mar cu prva pokal na tek ma Slo ve ni je letos v kara te ju (bor be,

kate in ekip no kate za sta rost ne kate go ri je do 18 let) ter pode li tev poka lov za » Pokal Slo ve ni je2009« za kate go ri je do 16 let ( v letu 2010 bodo tri pokal ne tek me). Nas to pi lo je 424 tek mo val cev

in 55 ekip iz 48 kubov, ki so opra vi li skup no 577 nas to pov.Kara te klub Sho to kan Vele nje: Mlaj še dekli ce: 1. Bri na Luci ja Štruc, 2. Kiti Smi ljan, 3. Tina Čater;

naj mlaj ši: 1. Niklas Tam še; mal čki 1. Tomaž Huda les, 3. Anto ni jo Štruc; kate sta rej ši deč ki: 1. ErminMuj džić. Ekip no - mlaj še dekli ce: 1. Bri na Luci ja Štruc, Tina Čater in Špe la Mež nar Pisa nec; mal -čki 1. Tomaž Huda les, Niklas Tam še, Max Pavlin; mlaj ši deč ki 3. Blaž Gaj šek, Max Pavlin, Jaka Pavlin.Bor be - mlaj še dekli ce: 2. Kiti Smi ljan; mlaj ši deč ki: 3. Blaž Gaj šek.

Kara te klub Tiger Vele nje: Kate – naj mlaj ši: 3. Alek san dra Cen trih in Amar Zulić; mal či ce: 1. ŠuhraMuha re mo vić, 3. Dia na Avdić; Ade li sa Han kić (2. mes to) pri sta rej ših dekli cah in Ado Bečić (3.mes to) pri sta rej ših deč kih; šport ne bor ve: 1. Nina Nedič, 3. Ermin Mulab dič pa je bil v isti sta rost -ni kate go ri ji tret ji; kate ekip no: 2. ( Endis Ale tić, Alen Mer da no vić in Amar Zulić); kad ti nje: 2. ( -Azra Golać, Špe la Kovač, Ade li sa Han kić).

Mar tin Moš nik in Maja Obru lj na stop nič kah D PV Ljub lja ni je bilo 10. in 11. apri la 19. držav no prven stvo ( DP) v skvošu. Velenj ski squ ash klub

je imel ponov no uspeš no Majo Obru lj, ki je osvo ji la 3. mes to. Po zma gah v prvem kro gu in četrt fi -na lu je v pol fi na lu nale te la na poznej šo držav no prva ki njo Nado Bam bič in izgu bi la. V tek mi za 3.mes to pa je nato pre ma ga la Simo no Han že ko vič. Še bolj se je izka zal Mar tin Moš nik, ki je član SKQKonex Ljub lja na. Osvo jil je dru go mes to, saj je v fina lu klo ni l pro ti sedem krat ne mu prva ku Slo ve -ni je Kle mnu Gut ma nu. Prven stva se je ude le žil tudi Goran Masa to vič, ki je bil poražen v prvem kro -gu. Tek ma je v moš ki kate go ri ji šte la tudi za točke sve tov ne pro fe si o nal ne les tvi ce PSA, na kate riMar tin Moš nik tre nut no zase da 192. mes to.

V dvo bo ju Slo ve ni ja veli ko bolj ša od Hrvaš keV sobo to, 10. 4., in v nede ljo, 11. 4., je bil v Mari bo ru tra di ci o nal ni dvo boj pla val nih repre zen -

tanc Slo ve ni je in Hrvaš ke. Za vsa ko drža vo sta nas to pi la po dva pla val ca ozi ro ma pla val ki kadet -ske in mla din ske kate go ri je. Tudi letos je Slo ve ni ja dvo boj zanes lji vo dobi la z rez ul ta tom 464:366.Kade ti so bili bolj ši z 249:166, mla din ci pa z 215:200 točka mi. Točko va nje je pote ka lo po sis te muprvo mes to pet, dru go tri, tret je dve in četr to mes to eno točko. Šta fe te so se točko va le dvoj no. V repre -zen tan ci Slo ve ni je so uspeš no nas to pi li pla val ci Pla val ne ga klu ba Vele nje Tama ra Govej šek, TinaMeža, Kaja Vrhov nik, Kaja Bre znik, Nast ja Govej šek in Žiga Cer kov nik. Velenj ski pla val ci so dose -gli 8 prvih, 5 dru gih in 2 tret ji mes ti. Zma ga li so Nast ja Govej šek (50 m del fin, 100 m del fin, 100m pro sto) in Kaja Bre znik(50 m prs no, 100 m prs no,200 m meša no) med kadet -inja mi ter Tama ra Govej šek(50 m pro sto, 100 m pro sto)med mla din ka mi. Odlič ni sobili tudi nji ho vi dose že ni rez -ul ta ti. V dis ci pli ni 100 m del -fin sta Nast ja Govej šek(1:05,76) in Žiga Cer kov nik(59,66) dose gla abso lut naklub ska rekor da.

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 17

15. aprila 2010 ŠPORT IN REKREACIJA 17

Prva SNL, 30 krogNafta - Maribor 3:1 (1:0), Interblock -Luka Koper 0:5 (0:0), Labod Drava -CM Celje 0:1 (0:0), Hit Gorica -Domžale 2:3 (2:0).Vrstni red: 1. Luka Koper 63, 2.Maribor 52, 3. Nafta 44, 4. CM(44:49) 42, 5. Rudar Velenje (38:44)41, 6. Olimpija 40 (-2), 7. Hit Gorica40, 8. Domžale 39, 9. Interblock 32,10. Labod Drava 26. Rudar Velenje - Olimpija Ljubljana 1:3 (1:2)Strelci: 0:1 – Ibraimi (16), 1:1 –Kronaveter (30), 1:2 – Kašnik (33),1:3 – Ibraimi (82).Rudar: Savić, Jelečević (od 54.Tomažič Šeruga), Jeseničnik, Stojnič,Cipot, Tolimir (od 84. Torbić), Golob,Metelka (od 46. Tomčak), Kronaveter,Grbič, Selimi. Trener: Bojan Prašnikar. Olimpija: Oblak, Kašnik, Salkič,

Škerjanc, Pokorn, Jovič 8od 89.Dugolin), Prašnikar, Rujovič (od 46.Roj), Šporar, Cvijanovič, Ibraimi (od88. Omladič). Trener: Robert Pevnik.

3. SNL – vzhod, 19. krogŠmartno 1928 - Kovinar Štore 4:0 (3:0)Strelci: 1:0 Kolenc (25), 2:0 Jelen(32), 3:0 Mujanovič (44), 4:0 Veler(87). Šmartno 1928: Pusovnik, Avdić,Kompan (od 70. Lukenda), Kraljevič,Veler, Podgoršek (od 60. Cizej), Jelen,Kolenc, Jamnik (od 74. Vasić),Mujanovič, Torbić. Trener: Bojan Žurej. Vrstni red: 1. Simer Šampion (39 : 13)38, 2. Čarda Martjanci (40 : 15)| 38,3. Šmartno 1928 (45 : 28) 34, 4.Koroška Dravograd 32, 5. Stojnci 31,6. Zreče 31, 7. Malečnik 30, 8. Odranci22, 9. Kovinar Štore 22, 10.Tehnostroj Veržej 20, 11. Tromejnik G-

Kala 20, 12. Tehnotim Pesnica 19, 13.Mons Claudius 8, 14. Paloma Sladkivrh 6.

ŠNL, 19. krogPohorje – Šoštanj 0 : 2 (0 : 0)1 : 0 Filipovič (50'), 2 : 0 Linič (86')NK Šoštanj: Mušič, Oblak, Bulajič,Gegič, Filipovič (od 60' Vukovič),Vukančič, Softič, Kurnik (od 86'Uranjek), Linič, Smajlovič (od 87'Hankič), ObuVrstni red: 1. AHA EMMI Bistrica 42,2. Carrera Optyl Ormož 39, 3.Trgovine Jager Š/J (-1) 31, 4. LKWJack Gerečja vas, 5. GIC GradnjeRogaška oba 28, 6. Podvinci 27, 7.Peca (-1), 8. Koroške gradnje, 8. BOČPoljčane vsi 25, 9. Pohorje 23, 10.Šoštanj (-1) 19, 11. NK Partizan Fram17, 12. Bukovci 10, 13. KIV Vransko 8

MIK 1. rokometna ligaliga , 4. krog končnice,skupina za prvaka

Cimos Koper - Gorenje 32:30RK Cimos Koper: Podpečan, Stanič 12obramb, Jeraj, Skoko 2, Dobelšek 3,Praznik 3, Brumen 3/2, Elezovič 5/1,Špiler 9, Poklar, Mlakar 1, Konečnik 1,Laluška 4, Rapotec, Gorenac,Jovičič7m: 5/3, izključitve: 8 minut. Trener: Fredi RadojkovičRK Gorenje: Skok 4/1, Gajič 10obramb, Taletovič, Natek 1, Cehte,Rutar, Rnič 5, Žvižej 4, Štefanič 3,Golčar, Harmandič 4, Ferkulj, Čupič11/2, Bajram 1, Nosan, Šimič 1. Trener: Branko Tamše 7 m: 2/2, izključitve: 8 minut Drugi izidi Slovan - Trimo Trebnje33:33 (15:17), Celje Pivovarna Laško -Jeruzalem Ormož 38:26 (18:13),Cimos Koper - Gorenje Velenje 32:30(16:15). Vrstni red: 1. Celje Pivovarna Laško44 , 2. Cimos Koper 37 , 3. Gorenje35, 4. Trimo Trebnje 25, 5. Slovan 24,6. Jeruzalem Ormož 19;Skupina za obstanek: Krško - SlovenjGradec 29:26 (13:11), Ribnica Riko

hiše - Merkur 35:30 (16:15). Vrstni red: 1. Klima Petek Maribor 20,2. Merkur 19, 3. Ribnica Riko hiše 16,4. Krško 10, 5. Slovenj Gradec 9.

Liga Telemach, liga zaobstanek, 6. krogElektra Esotech – Šenčur CP Kranj 98 :78 (72 : 37, 49 : 23, 26:8)Elektra Esotech: Golež 7 (2-2), Bukovič3 (3-4), Čosič 9 (1-2), Podvršnik 8,Bilič 18 (0-1), Lelič 17 (5-6), Lekič 13,Ćup 9 (3-6), Miljković 7 (1-2),Nuhanovič 7 (1-1)7. krogElektra Esotech – Luka Koper 73 : 64(47 : 45, 33 : 31, 17:16)Elektra Esotech: Horvat 8 (2-2), Čosič2, Podvršnik 6 (3-3), Bilič 3, Lelič 7,Lekič 7 (1-2), Ćup 21 (11-14),Miljković 5, Nuhanović 14 (2-5)Vrstni red: 1. Hopsi Polzela 46, 2.Elektra Esotech 41, 3. LTHcastMercator (-1) 38, 4. Luka Koper 34, 5.Šenčur CP Kranj (-1) 27

Tako so igrali

Velenj ski pla val ci s tre ner je ma

Najboljši vletu 2009ŠPORTNICA Nina Drolc (Plavalni klub Velenje)Na prvenstvu Slovenije je osvojila dve zlati in tri srebrnekolajne. Tekmuje v prostem slogu na 50 m, 100 m in 200 m.Na sredozemskih igrah v Italiji je dosegla 8. mesto na 50 mprosto in državni rekord z rezultatom 25,95. OŽJI IZBOR: Glorija Kotnik (Klub Deska Velenje)Maja Mihelinec (Atletski klub Velenje)

ŠPORTNIKRobert Hrgota (Smučarsko skakalni klub Velenje).OŽJI IZBOR: Boštjan Buč (Atletski klub Velenje), OmerTabakovič (Karate klub TIGER Velenje)

EKIPA RK GORENJE VELENJE -Rokometaši Gorenja so v letu2009 osvojili naslov državnih prvakov ter tako počastilipetdesetletnico delovanja rokometnega kluba Gorenje. VPokalu EHF so se uvrstili v finale. OŽJI IZBOR NK RUDAR VELENJE: Članska ekipa NK Rudarje osvojila 3. mesto v prvi SNL za prvakom NK Maribor in NKGorica in si tako priborila nastop v evropskem pokalu UEFA. ČLANSKA ŽENSKA EKIPA SD MROŽ VELENJENa državnem prvenstvu v Ljubljani so s streljanjem z zračnopuško osvojile 3. mesto. Nastopile so: Sabina Suljič, IrenaGolob in Alenka Dimec.

ŠPORTNIK INVALID Roman Bor (Kolesarsko društvo ENERGIJA Velenje)Tekmuje v kategoriji invalidov LC 1/m8 (roke). Največjiuspeh je dosegel na svetovnem prvenstvu v Avstriji – nacestni in gorski dirki je zmagal, v sprintu in kronometru paje bil 2. Na svetovnem prvenstvu invalidov je bil v cestni dirki18., v kronometru pa 31.OŽJI IZBOR: Gorazd Tiršek (Strelska družina MROŽVelenje) Roman Pongrac (Kolesarsko društvo ENERGIJAVelenje)

ŠPORTNIK MLADINEC Gašper Berlot (Smučarsko skakalni klub Velenje)Tekmuje v nordijski kombinaciji (skoki in tek). Na mladinskemsvetovnem prvenstvu je bil 4., na članskem pa 26. OŽJI IZBOR: Marjan Jelenko (Smučarsko skakalni klubVelenje)Matic Ogrizek (Atletski klub Velenje)

ŠPORTNICA MLADINKATina Meža (Plavalni klub Velenje)Tekmuje v prsnem plavanju in mešano od 50 do 400 m. Namladinskem državnem prvenstvu v Radovljici je osvojila 3zlate, 3 srebrne in 2 bronasti kolajni. Na evropskemmladinskem prvenstvu v Pragi je osvojila 6. mesto na 100m prsno ter 11. mesto na 50 m prsno. OŽJI IZBOR: Tamara Govejšek (Plavalni klub Velenje) Staša Lipnik (Taekwon-do klub Skala Velenje)

ŠPORTNIK ML. MLADINEC – KADET Klemen Plazar (Karate klub SHOTOKAN Velenje)Je večkratni državni prvak v karateju – borbe. 8. na svetovnemmladinskem prvenstvu v Maroku. 9. na evropskem prvenstvuv Parizu.OŽJI IZBOR: Tim-Kevin Ravnjak (SKB VIHARNIK Velenje)Žiga Cerkovnik (Plavalni klub Velenje)

ŠPORTNICA ML. MLADINKA –KADETINJA 2009Kaja Vrhovnik (Plavalni klub Velenje)Na državnem mladinskem prvenstvu je osvojila 2 zlati, 4srebrne in 1 bronasto kolajno. Državna prvakinja na 50 mprosto z rezultatom 27,56 in 200 m prosto z rezultatom 2:06,90. OŽJI IZBOR: Kaja Breznik (Plavalni klub Velenje)Jerneja Smonkar (Atletski klub Velenje)

NAJBOLJŠE ŠOLSKO ŠPORTNODRUŠTVO Osnovna šola LIVADA VELENJEŠPORTNICA ŠŠD Maruša Berlot (Osnovna šola Gustava Šiliha Velenje)

ŠPORTNIK ŠŠD 2Jure Kotnik (Osnovna šola Livada Velenje)

ŠPORTNI PEDAGOGI IN TRENERJI Igor Jelen (Smučarsko skakalni klub Velenje)Tomaž Juršič (Rokometni klub Gorenje)

JUBILEJNA PRIZNANJA ŠPORTNIMDELAVCEMSREBRNA PLAKETA: Matjaž Čik (Konjeniški klub Velenje)BRONASTA PLAKETA: Marija Lesjak (Planinsko društvoVinska Gora), Nada Štravs (Planinsko društvo Vinska Gora)Ivan Hrastnik (rekreacija), Štefanija Drolc Lukaček(Medobčinsko društvo invalidov)

PRIZNANJA ZA ŠPORTNE DOSEŽKE Medobčinsko društvo invalidov: Doroteja KunstAvto klub V-racing: Matej GrudnikKarate klub Tiger: Zekerija Tabnaković, Ermin Mulabdić,Nina NedićTaekwondo klub Skala Velenje: Peter Landeker, SabinaJavornik, Tanja Verboten, Darja Skrt, Borut Sobota,Uroš Rupreht, Aljaž ŽvikartRokometni klub Gorenje: Matic Vrtečar, Miha Pučnik,Niko Medved, Anže Kljajič, Emir TaletovićKarate klub Shotokan: Alisa RedžićPlavalni klub Velenje: Žiga Hudournik, Jana KoradejAtletski klub Velenje: Dario Čivić, Nejc Plevnik, PeterHribaršek, Tomaž Pliberšek, Ado Ahmetović, Rok Jovan,Nika Meh, Lena Jezernik, Kaja Rudnik, Petra Poznič,Nada Simončič, Miha Ugovšek, Dejan Škoflek

Moštvo koprskega Cimosa tudipo tekmi z Gorenjem ostaja vletošnjem prvenstvu neporaženov svoji dvorani. V tekmi 4. krogakončnice državnega prvenstva zaprvaka so bili boljši od aktualnihprvakov z 32 : 30, polčas pa sodobili s 16 : 15.

Velenjčanom se je spet nekolikoodmaknilo drugo mesto, saj zaKoprčani po tem porazu zaosta-jajo za dve točki, vendar imajo tek-mo manj. Že v sredo se lahko sKoprom spet izenačijo po točkah,če bodo v zaostali tekmi v Rdečidvorani premagali Trimo. Polegtega prideta v Rdeča dvorano šeCelje in Koper. V vodstvu pa so šenaprej Celjani, ki so v svojem Zla-torogu premagali JeruzalemOrmož z 38 : 26, v tretji tekmitega kroga pa sta si Slovan in Tri-mo razdelila točki; izid je bil 33 :33. Celjski rokometaši imajo preddrugim Koprom prednost sedmihtočk, pred Gorenjem pa 11.

Začetek tekme v Kopru je bilizjemno izenačen in tako je bilo vesprvi polčas. Koper je v obrambizačel s 6 : 0, Gorenje 5 : 1. Sicer statekmo odprla David Špiler in IvanČupić, ki sta ta večer nakazala svojstrelski pohod. V vratih Gorenja jeodlično branil Darko Stanič, ki je žev 6. minuti zbral 4 obrambe. Poobrambi Ivana Gajića je Čupič vprotinapadu prvič Gorenje popeljal

v vodstvo (4 : 5) v 11. minuti. ZaKoper je v tem delu vse prelahkodo strela prihajal Rok Praznik inpraviloma zadeval. Igra je potekalavseskozi na nož, izenačeno. MomirRnić je s svojim tretjim golom v 15.minuti zadel za 8 : 8, Branko Tamšepa je Gajiča menjal s Skokom, karse je pokazalo za dobro potezo.Toda Špiler in Čupić sta bila odlič-na in nezgrešljiva. Naslednje vod-stvo Gorenja je bilo v 23. minuti(11:12), zadel je Žvižej. Do polčasasta zadevala samo še Špiler inČupić, ki sta končala pri 6. oz. 7.zadetkih.

Drugi del je bil podobno tesen,toda Koprčani so si prvič priigralikonkretnejšo prednost štirih zade-tkov v 37. minuti, ko je Laluškazadel z igralcem manj. Toda potemso Velenjčani napravili svoj niz inz zaostanka 21 : 17 prišli v vodst-vo s 24 : 23. Po vstopu Gajića nazajv gol se je tudi njemu odprlo. Kop-er je imel vseskozi minimalno pred-nost, ki je nihala za gol ali dva. V55. minuti je šlo znova za zmagoin takrat je Špiler pri golu pred-nosti iztržil izključitev Šimiča. Zde-lo se je, da se gostje ne bodo vrniliv igro, kar se je na koncu tudizgodilo. V ključnih trenutkih jevratar Stanič Mihi Žvižeju inMomiru Rniću obranil stoodstotnopriložnost in tekma je bila za Kop-er dobljena.

Gorenje (še)ostaja zaCimosomTudi slovenski prvakom ni uspeli premagatiKopra v njegovi dvorani – V sredo v Velenju Trimo

Branko Tamše,trener Gorenja:

»To je bil pravi derbi, v kateremje imel Koper več znanja in tudisreče. Zmagovalca je odločilanaša najslabša igra v obrambi vtem delu prvenstva tako v Evropikot v državnem prvenstvu. Ško-da, imeli smo lepo možnost, dapostanemo prva ekipa, ki bi letospremagala Koper v njegovi dvo-rani. Z zmago pa bi si močnoolajšali pot proti vrhu.

Vse tekme do konca bomo

morali odigrati maksimalno inosvojiti čim več točk. Te dni man-jka kar sedem igralcev, ki so napripravah članske oziromamladinske reprezentance. V popol-ni postavi se bomo zbrali šele vponedeljek. Še vedno pa bo man-jkal kaznovani Marko Bezjak, nje-gova odsotnost se je poznala tudiv Kopru. Tako bomo meli le dvadni časa, da se čim bolj pripravi-mo na Trimo. Vendar upam, dabomo vknjižili dve želeni točki.«

P. S.: Branko je medtem srečniočka Neže. Čestitamo!

� vos

Šotokanovci

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 18

MODROBBEELLAA KRONIKA 15. aprila 201018

Motil » kofetarje«V torek, 6. apri la dopold ne, je v

loka lu Kofe tar'ca na Can kar je vi vVele nju gost kršil jav ni red in mir.Račun bo porav nal poli cis tom.

Pes napa del psaV torek, 6. apri la popol dan, so

poli cis ti pose gli v napad psa napsa na Fin žgar je vi ces ti v Vele -nju. Pes, ki je bil odve zan, je napa -del psa, ki ga je last ni ca na povod -cu pelja la na spre hod. Poli cis tibodo zoper last ni ka odvezanegapsa napi sa li odloč bo o pre kr šku.

Sose da sose diV sre do, 7. apri la dopold ne, se

je na Sta ne to vi ces ti v Vele njusose da nedos toj no vede la do sose -de. Pri ča ku je lah ko pla čil ni nalog.

Doma gojil kana bis

V četr tek, 8. apri la, so poli cis tipo oprav lje ni hiš ni pre is ka vi vSkor nem 27-let ne mu moš ke muzase gli več sadik rast li ne kana bister pri bor za goje nje ter pro da jo.

Maxov gost natrez njen je kpoli cis tom

V petek, 9. apri la, pono či, sopoli cis ti zara di pri ja ve o mno žič -nem pre te pu posre do va li v loka -lu Max v Vele nju. Jav ni red in mirje kršil – nedos toj no pa se je vedeltudi do poli cis tov – pijani gost,sicer nji hov star zna nec. Poli cis -ti so krši te lja pri dr ža li do iztrez nit -ve, ob odho du pa mu izro či li pla -čilni nalog za tri pre kr ške.

V jut ra njih urah pa sta se pripoli cis tih ogla si la moš ka in pove -da la, da sta v loka lu Max, pre den

so pri šli tja poli cis ti, utr pe la večudar cev neznan ca. O tis tem, kijih je zadal, poli cis ti še zbi ra joobves ti la.

Šest pija nihpridr ža nih

V zad njem ted nu so v poseb nihpro sto rih za pridr ža nje velenj skipoli cis ti gos ti li šest pija nih voz ni -kov: po ene ga v torek, sre do, četr -tek in pone de ljek, dva pa v sobo -to.

Nedos toj no vMer ca tor ju

V sobo to, 10. apri la dopol dan,so poli cis ti zara di kršit ve jav ne gareda in miru šli v pro da jal no Mer -ca tor Šalek, kjer sta 38- in 30-let -ni moš ki, oba povrat ni ka, raz gra -

ja la in se nedos toj no ved la dozapos le nih. Ti so bili nanju pozor -ni zara di pre te klih tatvin. Krši te -lja sta odšla, pre den so v trgo vi nopri šli mož je posta ve, se pa kljubtemu pla či lu glo be ne bos ta moglaizogni ti.

Pre po ve da li so mupri bli že va nje

V sobo to, 10. apri la dopold ne,je bil v sta no va nju na Koroš ki ces -ti v Šoš ta nju do svo je 40-let nezunaj za kon ske part ner ke nasi lennjen 53-let ni part ner. Tak naj nebi bil prvič. Poli cis ti, ki so osum -ljen ca zas li ša li, so mu izre kli var -nost ni ukrep pre po ved pri bli že -va nja, na tožil stvo pa bodo poda -li kazen sko ovad bo.

Iz policistove beležke

Čisto okolje –varno okoljeAdil Huselja

Čis til ni » Dan D« se pri bli žu je. Šte vi lo pro sto -volj cev iz dne va v dan nara šča, a nara ščatudi nape tost tako čla nov Druš tva Eko lo govbrez meja kot vseh eko lo gov in lju di, ki siželi jo bolj čis te ga in lepše ga oko lja. Bo akci jauspe la? Bo dovo lj pro sto volj cev z zavi ha ni miroka vi in roka vi ca mi na rokah? Ali je neje ve ra upra vi če na ali jezgolj plod tukaj šnje ga nači na raz miš lja nja, v katerem sta nevo ščlji -vost ob dob rem in pri vo ščlji vost ob sla bem pre po gos ta poja va? Negle de na vse menim, da je že ide ja o oči šče nju Slo ve ni je v enemdne vu ena bolj ših idej in pro jek tov po letu 1991. In konč no, spetima mo pri lož nost strni ti vrs te in ne gle de na takš no ali dru gač nopri pad nost, misel nost … sto pi ti do svo je ga kup čka in ga eno stav nopospra vi ti.

Čis to oko lje ni zgolj pri jet nej še ali lepše, je tudi bolj zdra vo in var -no. In čeprav mno go turis tov meni, da je Slo ve ni ja pre kras na deže -la z raz no li ko in pred vsem čis to pokra ji no, lah ko v naših kra jihnaj de mo pre cej »ones na že nih« mest, ki kar kli če jo po čis til nih akci -jah. Med t. i. navad ni mi smet mi je pre cej tudi takš nih, ki so zara disvo je struk tu re nevar ne za rast lin stvo, žival stvo in lju di. Ob spre me -nje nem rav na nju z odpad ki v Šaleš ki doli ni bi div jih odla ga lišč,nepri mer ne ga ali nepra vil ne ga odla ga nja mora lo biti čeda lje manj,a neka te ri še ne raz ume jo pome na ustrez ne ga rav na nja, še manjpa loče va nja odpad kov. S knji ži co o pra vil nem rav na nju z odpad kiso pris toj ni sezna ni li vsa gos po dinj stva, saj smo za bolj učin ko vi torav na nje z odpad ki odgo vor ni prav vsi. Ker je bilo obve šča nje onovem nači nu odla ga nja sme ti ustrez no in dovo lj pra vo čas no, soelek trič ni apa ra ti, elek tron ska opre ma, odslu že ni aku mu la tor ji … vzaboj ni kih za bio loš ke odpad ke mor da zgolj pos kus upi ra nja nove -mu nači nu ali »pro vo ka ci ja«. Tak šen odnos komu nal nim delav cempovzro ča dodat no delo in stroš ke, ki nasta ja jo zara di okvar napravpri pre de la vi odpad kov.

Še bolj neod go vor no pa je odla ga nje sme ti v naj bliž jem grmov ju,goz du ali mor da v poto ku in reki. Še pose bej, če gre za nevar neodpad ke, med katere so di jo jedil na olja in vsa dru ga olja in maščo -be, bar ve, lepi la, organ ska in halo ge na topi la, kis li ne, pes ti ci di, čis ti -la, zdra vi la, bate ri je, aku mu la tor ji … saj nega tiv no vpli va jo na oko -lje in na naš življenj ski pro stor. Odveč je zapi sa ti, da so to rav na nja,ki so dolo če na tudi kot pre kr ški in celo kaz ni va deja nja, za kate raso zagro že ne denar ne in zapor ne kaz ni. Zave da ti se je tre ba, da ssvojim ( ne)odgo vor nim rav na njem vpli va mo na svoj življenj ski pro -stor, hkra ti pa ustvar ja mo življenj ski pro stor za svoje potom ce. Inkul ti vi ra nost druž be se kaže tudi z odno som do nara ve in oko lja, vkaterem živi mo. Bolj kot skrbi mo zanj, bolj še pogo je za življe njebomo ime li. Teh no loš ki napre dek, indu stri a li za ci ja in pove ča nepotre be po suro vi nah neus mi lje no zmanj šu je jo zalo ge narav nihvirov. Zato ni pre se ne tlji vo, da bo voda že v nekaj deset let jih pos ta lapomemb nej ša od naf te in da se bodo za njo bile tudi voj ne.

Ob zaklju čku vses lo ven ske čis til ne akci je ne bo pomemb no, koli kosme ti bo pobra nih in koli ko jih bo še osta lo. Bolj pomemb no bovpra ša nje, ali smo se česa nau či li? Ali bomo v pri hod nje bolj skrb -no in odgo vor no rav na li s smet mi, ki jih ustvar ja mo s svo jim nači -nom življe nja? Ali bo bolj pomem ben dobi ček pod jet ja ali čis to inzdra vo oko lje za lju di? Zave da nje, da lah ko sami sebi uni či moživljenj ski pro stor zara di brez briž ne ga odno sa do sme ti in ones na -že va nja oko lja, bo pomemb no vpli va lo na naše nadalj nje rav na nje.Lepo bi tudi bilo, če bi stran ski pro dukt te akci je bila več ja zaved -nost o sebi in med se boj ni odvis nos ti od sočlo ve ka. Kako lepa bibila Slo ve ni ja šele takrat?

�

NAJNOVEJŠE METODE Zato smo na našem inštitutu s pomočjo tujih ustanovin znanstvenikov razvili naravno dopolnilno metodo, kispada med edinstvene in najbolj učinkovite naravne do-polnilne metode, ki potrjujejo velike univerzitetne študi-je, še posebej na Japonskem in v Ameriki. V kombina-ciji imunskega programa s terapijo - 24k zlatom- ultra-zvočno-nano-mist tehnologijo, ki zlato raztopi in ga pre-nese v najgloblje plasti kože, kjer učinkuje ter prinesetakojšnje in trajne rezultate. Zato je dandanes zlato vsepomembnejše v sodobni medicini in pri najtežjih obole-njih, kot so rak, aids, vse oblike artritisa, collitis, crono-va bolezen ... Že leta 1890 je nemški bakteriolog Ro-bert Koch za svoje odkritje prejel Nobelovo nagrado.Zato je zelo pomembno, da vsako zdravljenje raka,tako kot na klinikah v tujini, vsebuje imunološki del.Naše imunske terapije so naravne dopolnilne metode,lahko kot samostojne ali kot metoda skupaj s konven-cionalno, ortodoksno medicino. Stimulirajo imunski si-stem, so neškodljive in jih vsak uporablja ter kombini-ra neodvisno od medicinskih terapij. Raziskave potrju-jejo, da izboljšajo imunski sistem na najvišjo raven, či-stijo organizem najtežjih strupov, izboljšajo krvno sliko,krepijo telesno odpornost na različne virusne in bakte-rijske okužbe in - kar je najbolj pomembno - vplivajo narakaste celice, ki odmirajo v skladu z delovanjem imun-skih mehanizmov. Tako se bolezen v mnogih primerihustavi, pride do zmanjšanja ali pa celo do izginotja tu-morjev.Naš imunski program poleg ostalega temelji na spod-bujanju lastnih samozdravilnih sil v telesu, ki očitno

pripomorejo k novemu poglavju v življenju velikokratpri zelo razvitih, za uradno medicino brezizhodnih raka-stih obolenjih,kakor tudi pri ostalih težkih diagnozah.Navedla bi enega izmed primerov, kjer je odpovedalauradna medicina in ni dala več upanja v ozdravitev: Mar-jana S., rojena leta 1983, diagnoza uradne medicine: kar-cinom levega jajčnika in ciste, ki je bil odstranjen 30. 8.2005 in prav tako del desnega jajčnika. Iz bolnišnice sojo odpustili z zagotovilom, da je vse v redu, vendar ne bomogla nikoli zanositi. Po dveh mesecih se je njeno sta-nje zelo poslabšalo, imela je neznosne bolečine. Kliničnepreiskave so pokazale, da se je bolezen razširila in datreba odstraniti še drugi jajčnik in maternico. Zdravnikiso ji še povedali, da ne verjamejo v ozdravitev, tako daje bila praktično brez možnosti zdravljenja v okviru urad-ne medicine. Takrat je prišla do nas njena mama in sve-tovali smo ji poseben program ter imunsko terapijo. Vdveh mesecih se je njeno stanje tako izboljšalo, da je bo-lezen praktično izginila. Pri pregledu so bili zdravniki zelopresenečeni nad njenim stanjem in so ugotovili, da orga-nov ni potrebno odstraniti. O bolezni (neznosne bolečine,ciste in karcinom) ni bilo več sledu. Zgodil se je čudež.V tem letu je tudi zanosila in to brez pomoči zdravnikov,ki so napovedali, da nikoli ne bo imela otrok. 31. avgu-sta rodila zdravo punčko, kateri sem tudi botra. To je leeden izmed neštetih primerov, ko smo pomagali in naj-večji dokaz za naše naravne imunske terapije.

Pomoč in svetovanje: Inštitut za zdravje in lepoto, d. o. o., Rogaška SlatinaTel.: 03/581 31 13, mob.: 041/319 243, e-pošta: institute.health@yahoo.co.uk

RAK - IMUNSKE TERAPIJEDiagnoza rak, ena izmed zelo pogostih in najtežjihzahrbtnih bolezni današnjega časa, je vsekakor šokza človeka, vendar ni enosmerna ulica, na koncukatere ga čaka smrt, ampak vmesno stanje v di-namičnem obrambnem procesu med celicami tumor-ja, ki se izmuznejo imunski obrambi, in tistimi, ki jihimunski sistem uniči. Zato je imunski sistem prvi innajbolj pomemben člen, ki je odločilen za to, ali se boneka boleze sploh pojavila in kako bo potekala.Imunski sistem oslabijo vse bolezni, zdravila, citosta-tiki, obsevanja ali drugi vplivi, kot sta stres in nezdra-va prehrana. Kadar je imunski sistem neokrnjen, ookužbi ponavadi sploh ni sledu. Kadar pa obramba niveč dovolj močna, človek zboli.

Odpeljal pol tonepločevine

Vele nje, 6. apri la – V torek dopol -dan, po praz ni kih, so poli cis tiobrav na va li vlom v ogra je noobmoč je zaseb ne ga pod jet ja naKoroš ki ces ti v Vele nju. Nezna necje iz odpr te ga dela in zapr te gašotor ske ga dela odpe ljal oko li 500kilo gra mov raz lič ne plo če vi ne.

Kdo je odstra nilmej nik?

Šoš tanj, 6. apri la – V Flor ja nu jenezna nec odstra nil mej nik, s tempa zakri vil kaz ni vo deja nje pre pre -či tev doka zo va nja.

Div ja nje poavto ces ti

Celje, 7. apri la - Celj ski poli cis -ti so v zad njih dneh pri voz ni kihna avto ces ti zabe le ži li ekstrem nepre ko ra čit ve hit ros ti. Tri naj hit rej -še: na avto ces ti zunaj nase lja Dram -lje sta dva voz ni ka pre se gla hit rost200 km/ h, eden je vozil 205 km/h,dru gi pa 206 km/ h. Zunaj nase ljaLju beč na je voz nik oseb ne ga vozi-la vozil 208 km/ h. Vse tri pre ko -

ra čit ve so poli cis ti zazna li v dopol -dan skem ozi ro ma popol dan skemčasu.

Odne sel za 12tiso ča kov orod ja

Bras lov če, 8. apri la – V četr tekje bilo v Bras lov čah vlo mlje no vgrad be ni zaboj nik. Nezna nec jeodne sel več kosov raz lič ne ga elek-trič ne ga orod ja in agre gat ter last-ni ku povzro čil za sko raj 12.000evrov gmot ne ško de.

Pome tal boNazar je, 10. apri la – V sobo to

dopold ne je nezna nec vlo mil vposlov ni pro stor pod jet ja v Nazar-jah. Ukra del je stroj za bru še nješka rij, dva kot na bru sil ni ka ter roč -ni stroj za pome ta nje sme ti. Last-ni ka je oško do val za 200 evrov.

Pazi te nadenar ni ce!

Vele nje, 10. apri la – V sobo todopol dan je brez denar ni ce indenar ja v njej osta la 53-let na naku -po val ka v Spa ru v Naku po val nemcen tru. Nezna nec ji jo je ukra del iz

koša re, ki jo je ime la v naku po val -nem vozi čku.

Ni se peljal dalečVele nje, 10. apri la – Nezna nec,

ki se je izpred blo ka na Stan te to viv Vele nju odpe ljal z ukra de nimkole som z motor jem znam ketomos APN-6, rume ne bar ve, se

ni peljal daleč. Kma lu po pri ja vi jebilo naj de no pri Naku po val nemcen tru v Vele nju. Poli cis ti o tis tem,ki si je tuje pre voz no sred stvo »spo -so dil«, še zbi ra jo obves ti la.

V pone de ljek, 12. apri la, pa je shod ni ka sta no vanj ske ga blo ka vŠale ku izgi ni lo gor sko kolo črnebar ve, z belo–rume nim napi som.

Policija svetujemotoristom

Velenje – V lanskem letu se je na območju Policijske postaje Velen-je v prometnih nesrečah hudo telesno poškodovalo 7 motoristov, 10lažje.

Da bi bila njihova vožnja čim bolj varna, jim policisti svetujejo, daupoštevajo nekaj nasvetov. Samo po sebi bi moralo biti umevno, damorajo biti vozila, tudi enosledna, tehnično brezhibna.

Vozniki morajo uporabljati zaščitna sredstva (čelada), priporočlji-va je motoristična oprema (kombinezon, rokavice, škornji). Pamet-no si je za večjo varnost nadeti odsevni brezrokavnik.

Policisti voznikom začetnikom priporočajo dodatno pridobivanjepraktičnega in teoretičnega znanja, tudi v šolah varne vožnje. Poskr-bijo naj za ustrezno psihofizično kondicijo. Priporočajo vožnjo popoligonu s poudarkom na izvedbi praktičnih vaj za izboljšanje tehnikevožnje, nato pa krajše in kasneje daljše relacijske kondicijske vožnjepo manj prometnih cestah.

Oven od 21. marca do 20. aprilaKot vsako leto se boste v teh pomladnih dneh začeli zavedati svoje pojave,predvsem postave. Ni dvakrat za reči, da se boste lotili diete, ki je žepreizkušena. Še več zase pa boste naredili, če boste po letos dolgem zimskemspanju več v naravi in v gibanju. Finančno stanje ne bo takšno kot si želite,vseeno pa ne zavrzite načrtov za večjo investicijo. Na kupček začnite zlagatitakoj, bodite pa tudi čim boljši pogajalec tudi pri ceni. Pomlad boste čutili tudi

na čustvenem področju. Zmeda bo precejšnja.

Bik, od 21. aprila do 21. majaKo pride v deželo pomlad, je za vas to vedno lepo. Tudi aprilsko vreme vasprav nič ne moti, čeprav si želite več toplote. Tudi zato, ker ste precej naveličanisedenja doma, ven pa vas v hladu in dežju ne vleče. Boste pa v teh dneh polninovih načrtov, predvsem zaradi ljubezni. Rekli si boste, da je bil že čas, a ne?Pravzaprav ste sami krivi, da se ni zgodilo že prej, razlog pa je v tem, da šeniste bili pripravljeni. Sedaj ste, vprašanje ali je oseba prava, pa bo še nekaj

časa na meniju. Kar ne boste se mogli odločiti, pa čeprav veste, da tokrat niste vi tisti, ki je izbral.Prepustite se toku dogodkov.

Dvojčka od 22. maja do 21. junijaNovica, ki bo do vas prispela še pred koncem tedna, bo presenetljiva. A tuditokrat boste dokazali, da ste mojster sprenevedanja. Čeprav bo v vas vsekričalo, se boste smejali in to na ves glas. Ljudje se bodo čudili, odkod vamtoliko optimizma, izkazalo pa se bo, da je ta le zaigran. Bolje se boste počutilišele v začetku naslednjega meseca, tudi zato, ker vam v teh dneh nič ne bošlo po načrtih. Vse se bo časovno zamikalo, kar vas bo najprej jezilo, potem

pa se boste sprijaznili. In se na ta račun celo smejali. Sobota bo prinesla lepo srečanje.

Rak od 22. junija do 22. julijaVedno ste imeli radi pomlad in poletje, letos pa boste to še toliko bolj občutili.To, da v teh dneh prav uživate, se vam bo videlo že na daleč. Vzrok sevedane bo le v vremenu, ampak tudi v tem, da so se vam po dolgem času uresničileželje po spremembi dela in vsakodnevnih obveznosti. Naravnost uživali bostev vsakem sončnem žarku v naslednjih dneh, na zraku in v naravi. Čutili boste, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zna se zgoditi, da se boste

lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Še vaši najbližji bodo presenečeni, ko bodo odkrili vaše novetalente. Tudi take, za katere še sami niste vedeli.

Lev od 23. julija do 23. avgustaRazjezil vas bo sorodnik. Najprej boste tiho, potem pa se vam bo zdelo, daje prišel čas, da na glas poveste, kaj si mislite o zadevi, ki vas muči že nekajmesecev. Čeprav boste iskreni, vas bodo odzivi okolice neprijetno presenetili.O vas bodo drugi govorili le takrat, ko vas ne bo zraven. To pa ni najboljšiznak. Zato se izogibajte ljudi, ki so nagnjeni k spletkarjenju, da se ne bosteznašli sredi zgodb, s katerimi v resnici nimate čisto nič. Četudi se boste zdeli

sami sebi precej osamljeni, bo bolje tako kot pa da se družite z ljudmi, ki vam le škodijo. Ob koncutedna pa se le odzovite vabilu, saj vam druženje res manjka.

Devica od 24. avgusta do 22. septembraVeč vzrokov bo, da si boste v teh dneh vzeli nekaj več časa le zase in si resnapolnili baterije. Verjemite, da ste to potrebovali, pa čeprav so to prej opazilitisti, ki vas imajo iskreno radi, kot vi sami. Prvi naslednji z delom povezanprojekt bo naporen, ker ste si v glavo zapičili, da boste v nekaj dneh nadoknadiličas, ki ste ga v preteklih tednih rahlo prelenarili. Opazili boste nekoga, ki gaže dolgo na videz poznate, a vam bo tokrat res padel v oči. In tudi v srce. Vzrokov

za sanjarjenje bo veliko, za kaj bolj konkretnega pa še ni čas. Bo pa kmalu tu!

Tehtnica od 23. septembra do 23. oktobraČe ste si konec aprila ali v začetku maja zaželeli oditi na kratke počitnice, bosteimeli veliko manj dela s pomladansko utrujenostjo. Že misel na spremembookolja vas bo navdajala z energijo. Večina bo letos prehod letnih časov zlahkoto premagala, saj ste v zimskih mesecih veliko naredili za svoje boljšepočutje. Zato pa boste tudi v teh pomladnih dneh polni novih načrtov, saj bosterazmišljali tudi za nekaj mesecev vnaprej. Dobro bi bilo, če ne bi pretiravali

s količino dela. Na glavo si ga nakopljite le toliko, da boste zmogli. Sicer boste imeli opravka šes slabo vestjo. Kar se ljubezni tiče, se tudi ne boste mogli prav nič pritoževati.

Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembraSkoraj vsi bodo že pozabili kaj se vam je dogajalo v preteklih mesecih, vi paseveda ne boste. Vsakokrat, ko boste zaslutili, da bi lahko bilo kaj narobe,se vam bodo mračne misli kar same kradel v glavo. Zato je prav, da se še boljzaposlite. Pri tem pa pazite, da ne boste pretiravali. Saj veste, kakšni ste.Mimogrede vas zanese in ne znate več uživati v majhnih stvareh. Pa čepravveste, da bi morali. In to iz dneva v dan. Sploh, ker vas obkrožajo ljudje, ki

vam lahko zelo veliko dajo, pa tega sploh ne opazite. Zdravje bo stabilno, kaj več pa ne. Finančnostanje prav tako.

Strelec od 23. novembra do 22. decembraOddahnili si boste, ker bo za vami velik in pomemben projekt. Hvala vam bogodila, kaj več pa ne. Dobro veste, da se vse hitro pozabi, tudi dobre stvari,zato se boste z novo energijo lotili stvari, ki ste jih kar nekaj časa odlašali.Če boste upoštevali nasvet zvezd, boste preživeli zelo lep teden, ki vam boše nekaj časa ostal v spominu. Pa nikar ne mislite, da ste kaj pomembnegazamudili, če niste ves čas z mislimi le pri domu in vsemu, kar se tam dogaja.

Končno je prišel čas, ko lahko mislite tudi nase in ne več le na druge. Tudi finančno stanje se bokrepko popravilo, zato boste nekoga od bližnji močno nagradili z lepim darilom.

Kozorog od 23. decembra do 20. januarjaPripravite se, kajti prihaja res razburljivo obdobje v vašem življenju. Iz dnevav dan se bodo dogajale nove stvari. Kot vedno v življenju boste en dan voblakih, drug da pa bo treba pristati na trdnih tleh. Tisto, kar bo na prvipogled najbolje, se bo na koncu izkazalo za najslabše. Zato začetno navdušenjeposkušajte rahlo prikriti, da vam škodoželjneži ne bodo še bolj pokvarilipočutja. Kar nekaj načrtov boste spet morali v naslednjih tednih spremeniti,

a tokrat boste to počeli brez jeze. Kar je treba, nikoli ni težko, kajne? In vam v prihodnjih dneh nične bo težko, ker boste srečni kot že dolgo ne.

Vodnar od 21. januarja do 18. februarjaKo se vam bo že zdelo, da ste iz najhujšega, saj bodo novice, povezano z vašoveliko skrbjo dobre, se bo na vas zgrnil nov problem. Povezan bo z ljubeznijo,saj je čas ta pravi, da se zakomplicira. Zato pazite, kako se boste obnašali,ko vas bodo vprašali, kaj si pravzaprav želite v prihodnosti. Tisti, ki bo toslišal, lahko razume povsem napačno. Že to, da bo zraven, vas bo vznemirilo.Precej raztreseno boste delovali, ker taki tudi boste. Če vas bodo sodelavci

in domači čudno gledali, se boste pravzaprav prav dobro počutili. Tudi zato, ker se boste velikokratsmejali njim in ne sebi. Vi že veste, zakaj ste taki.

Ribi od 19. februarja do 20. marca Želeli si boste, da se vam uresniči ena od želja, ki v vas tli že od lanskepomladi, torej vsaj leto dni. Pa ne bo šlo čez noč. Tudi projekt, ki ste se galotili že pred meseci, se v tem tednu ne bo premaknil iz mrtve točke. Bo pazato veliko bolje kazalo pri povsem novem projektu, ki se vam je ponudilšele v zadnjih dneh. Kaj ko bi tokrat malo pozabili na svojo trmo in načelater se lotili stvari drugače. Tudi tako, da boste pozabili na denarno nagrado.

Tokrat se vam namreč lahko odprejo neslutene možnosti. Partner bo vesel, ko boste dobre voljein si boste vzeli čas tudi zanj. On koncu tedna vas bo krepko presenetil.

- nacis tič ni oku pa tor je v skla dus svo jim načr tom o pri klju čit -vi Spod nje Šta jer ske k Nem či -ji in Hit ler je vim naro či lom»Napra vi te mi to deže lo spetnem ško« takoj po oku pa ci jizačel izva ja ti ostre ponem če -val ne ukre pe, med kate ri mi sobili tudi izgo ni Slo ven cev;prve are ta ci je lju di, pred vi de -nih za izgon, so bile v Šaleš kidoli ni 16. in 17. apri la leta1941;

- med prvi mi duhov ni ki v Šaleš -ki doli ni, ki so jih Nem ci are -ti ra li leta 1941, je bil 17. apri la1941 are ti rani in na Hrvaš kopre gnani žup nik žup ni je sv.Miha e la iz Druž mir ja PavelGril;

- 17. apri la 1955 je v Vele njupote kal slo ven ski kul tur ni fes -ti val rudar skih Delav sko pro -svet nih druš tev Svo bod;

- 17. apri la 1993 se je nek da njipred sed nik Slo ve ni je MilanKučan v Vele nju z vod stvomvelenj ske skup šči ne in izvrš -nim sve tom pogo var jal o novikra jev ni upra vi; zve čer pa jebil takrat ni slo ven ski pred sed -nik Milan Kučan v Vin skiGori gost jav ne radij ske odda -je Radi a Vele nje Trič trač indru ge čve ke, ki sta jo vrs to letzelo uspeš no pri prav lja la invodi la Straš na Jože ta – dr.Jože Robi da in Jože Krajnc;

- 18. apri la 1988, ko je Vele njeobis kal novo izvo lje ni pred -

sed nik pred sed stva SR Slo ve -ni je Janez Sta nov nik, so dele -ga ti velenj ske občin ske skup -šči ne Dra ga Šule ka ponov noime no va li za velenj ske gažupa na za obdob je do leta1990;

- 20. male ga trav na 1910 je vVele nju v deve tin pet de se temletu sta ros ti umrl Vin ko Ježov -nik, držav ni posla nec na

Duna ju za okraj Gor nji Grad,Slo venj Gra dec in Šoš tanj;

- 21. apri la 1997 je v pro sto rihvelenj ske ga Doma bor cev inmla di ne vele pos la nik rus kefede ra ci je v Slo ve ni ji Alek sejNiki fo rov enaj stim vete ra nom2. sve tov ne voj ne, ki so sebori li v Rusi ji, izro čil spo min -ske meda lje »Mar ša la Žuko -va« in spo min ske meda lje ob50 - et ni ci zma ge nad fašiz -mom;

- 22. apri la 1994 so v Šmart -nem ob Paki pro sla vi li 160 -oblet ni co osnov ne ga šol stva vkra ju, isti dan pa je takrat nidirek tor velenj ske ga pre mo -gov ni ka dr. Franc Žer din sve -ča no odprl pre nov ljen velenj -ski mest ni sta di on; med ugled -ni mi gos ti na pri re dit vi je biltudi takrat ni pred sed nik med -na rod ne atlet ske fede ra ci je dr.Pri mo Nebio lo iz Ita li je.Pri prav lja: Dami jan Kljaj ič

Zgo di lo se je ... ... od 16. do 22. aprila

Vin ko Ježov nik ( arhiv

Muze ja Vele nje)

19ZANIMIVO15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 19

Nagradna križanka »Salon zaves Bodoni«Bodoni d.o.o. Salon zavesStari trg 26, VelenjeTel.: 03/ 897 49 80GSM: 041/ 728 017

www.bodoni.si

Del. čas: pon. – pet. 8.00 – 17.00sob. 8.00 – 12.00

Nudimo Vam:• zavese • prte • posteljna

pregrinjala• karnise (na želeno

dolžino in obliko) • izmero, svetovanje,

montažo zaves

Naše prednosti so kakovost,fleksibilnost in doslednost pridelu.

Večletne izkušnje – garancijakvalitete!

Zavese polepšajo dom, zatoje pomembno, da izberetepravo zaveso!

Rešeno geslo križanke pošljite najkasnejedo 26. 4. 2010 na naslov: Naš čas, d.o.o.,Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom»križanka Bodoni«. Izžrebali bomo 3 lepenagrade (3x darilni paket »Bodoni«).Nagrajenci bodo prejeli potrdila po pošti.

Nagrajenci nagradnekrižanke »Dental Art«,objavljene v tedniku Naščas, 4. aprila 2010 so:

Vilma Lešnik, Lajše 207 b, 3325Šoštanj Lidija Vončina, Cesta I/24, 3320VelenjeBarbara Jelenko, Tomšičeva 51,3320 VelenjeNagrade: terapija VelaShapeNagrajenci prejmejo obvestila zaprevzem nagrade po pošti.Rešitev križanke: BREZ CELULITA

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 20

TV SPORED 15. aprila 201020

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Telebajski, otr. nan.10.35 Pod klobukom11.10 Berlin, Berlin: pravi prijatelj,

2/2011.35 Sveto in svet13.00 Poročila, šport, vreme13.25 Danes dol, jutri gor, nan.13.50 Piramida15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Cofko Cof, 13/2616.05 Daisuke, igrani film16.20 Enajsta šola17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 (Ne)pomembne stvari: rojstvo,

odd. za mlade18.25 Žrebanje deteljice18.35 Simfonorije, ris.18.40 Pujsa Pepa, ris.19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Tednik21.00 Družina Hitler – v senci

diktatorja, dok. film21.45 Minute za jezik22.00 Odmevi, šport, vreme23.00 Osmi dan23.35 Globus00.05 Tv dnevnik 15.4.199200.30 Dnevnik, pon.01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji01.30 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.00 Infokanal08.00 Otroški infokanal09.00 Zabavni infokanal10.50 Tv prodaja11.20 Globus11.50 Tv dnevnik 15.4.199212.20 Med nebom in zemljo, 4/413.10 Prihodnost zemlje, 1/213.55 Na lepše14.25 Jazz kamp Kranj 200916.00 Evropski magazin16.30 Med valovi17.00 Mostovi17.30 Tapetnik, 1. del18.00 Prava ideja!, posl. odd.18.25 Mi znamo: škampi, 8/1218.50 Jeklena doba, 6/1320.00 Zadetek z napako, nem. film21.30 Tranzistor, 20. odd.22.10 Branilke zakona, 12/1322.55 Dolga pot do Finchleyja, tv film00.25 Zabavni infokanal

06.25 Tv prodaja06.55 24ur, pon.08.00 Jutri je za večno, nad.08.55 V imenu ljubezni, nad.09.50 Tv prodaja10.20 Praznično snidenje, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Mali razgrajači, resničnostna

serija15.05 Razočarane gospodinje, nan.15.55 Ukradeno srce, nad.16.55 24ur popoldne17.05 V imenu ljubezni, nad.18.00 Jutri je za večno, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Krojač iz Paname, am. film22.00 Na kraju zločina, nan.22.55 24ur zvečer23.15 30 Rock, nan.23.50 Shark, nan.00.45 Enota za posebne primere,

nan.01.40 24ur, ponov.02.40 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 Pop corn, glasbena oddaja11.25 Odprta tema, ponovitev12.25 Videospot dneva 12.30 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev 13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Brez panike, mladinska oddaja,

3. TV mreža18.45 Regionalne novice 118.50 Hrana in vino, kuharski nasveti19.15 Videospot dneva19.20 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Jesen življenja, oddaja za tretje

življenjsko obdobje20.55 Regionalne novice 221.00 Naša Evropa, izobraževalna

oddaja21.30 Naj viža, oddaja z

narodnozabavno glasbo, 3. TVmreža. Gostje: Ans.Rosa,Veseli svatje

22.45 Iz oddaje Dobro jutro,informativna oddaja, ponovitev

00.20 Videospot dneva00.25 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Skrivni svet medvedka

Benjamina, 7/1310.35 Daisuke, igrani film10.50 Enajsta šola11.20 To bo moj poklic: pek, 2. del11.45 To bo moj poklic: tapetnik, 1.

del12.10 Osmi dan12.40 Minute za jezik13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Turbulenca, izob. odd.14.05 Knjiga mene briga14.25 Slovenci v Italiji15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Kaj govori?=So vakeres?16.00 Mihec in Maja: lisica tatica,

igrana ser.16.05 Iz popotne torbe: papir potuje16.25 Šola Einstein, 7/5217.00 Novice, šport, vreme17.20 Posebna ponudba, potr. odd.17.40 Gledamo naprej17.50 Duhovni utrip18.05 Z glavo na zabavo, big father,

16/1818.35 Vipo, risanka18.45 Jani Nani, risanka19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Danes dol, jutri gor, 20. del20.30 Na zdravje!22.00 Odmevi, šport, vreme23.00 Polnočni klub00.15 Duhovni utrip00.30 Tv dnevnik 16.4.199200.55 Dnevnik, pon.01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji01.50 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.30 Tv prodaja08.00 Mulčki, 5/608.25 (Ne)pomembne stvari: rojstvo,

odd. za mlade09.15 Glasnik09.40 Evropski magazin, tv Maribor10.10 Črno beli časi10.30 Tv dnevnik 16.4.199210.55 Chopinovo leto, iz arhiva tv

Slovenija z umetniki12.25 Turški čaj: izza prozorne

zavese, 2/612.50 Iran – nova velesila, dok. odd.14.25 Podoba podobe14.50 Circom regional, tv Maribor15.20 Primorski mozaik15.55 Rokomet (M), medna. Turnir,

Slovenija – Rusija, prenos17.50 V dobri družbi, tv Maribor18.50 Legende velikega in malega

ekrana: Dragan Bulič20.00 E. T. javi se, dok. odd.20.55 Zdravničin dnevnik, moški so

najboljše zdravilo, 4/821.45 Na prvi pogled, am. film23.15 Naklepni umor, am. film01.10 Jasnovidka, 22/2201.55 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 24ur, ponov.08.05 Jutri je za večno, nad.09.00 V imenu ljubezni, nad.09.55 Tv prodaja10.25 Lažni kilogrami, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Mali razgrajači, resnič. ser.15.05 Razočarane gospodinje, nan.15.55 Ukradeno srce, nad.16.55 24 ur popoldne17.05 V imenu ljubezni, nad.18.00 Jutri je za večno, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Pogajalec, am. film22.30 24ur zvečer22.50 Brez sledu23.45 Kačje oči, am. film01.30 Šest modelov, nan.02.05 24ur, ponov.03.05 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 Drugačen svet, pogovor11.25 Naj viža, oddaja z

narodnozabavno glasbo Ans.Rosa, Veseli svatje

12.40 Videospot dneva 12.45 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Miš maš, otroška oddaja, 3. TV

mreža18.45 Regionalne novice 1 18.50 Hrana in vino, kuharski nasveti19.15 Videospot dneva19.20 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Popotniške razglednice:

ALJASKA20.50 Regionalne novice 220.55 Videospot dneva21.00 Razgledovanja, 3. TV mreža21.30 Tihotapci besed: Saša Pavček,

3. TV mreža22.00 Zelena bratovščina, oddaja o

lovcih in lovstvu, 3. TV mreža22.30 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev 00.00 Videospot dneva00.05 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.20 Odmevi07.00 Zgodbe iz školjke: papir potuje07.15 Križ kraž:sledi Mihec in Maja, otr. ser.sledi Zajček Bine, ris. ser.sledi Ribič Pepe08.55 Kino Kekec: Skrivne

dogodivščine Toma Sawyerjain Hucka Finna, am. film

10.35 Polnočni klub11.55 Tednik13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem14.15 Abraham, nem.-it.-am. film15.55 Sobotno popoldnesledi O živalih in ljudeh16.10 Zdravje16.30 Usoda16.35 Alternativa17.00 Poročila, šport, vreme17.15 Ozare17.20 Sobotno popoldnesledi Zakaj pa ne17.40 Na vrtu18.05 Nagradna igra18.05 Z Damijanom18.40 Larina zvezdica, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Parada21.05 ARS 36021.55 Hri-bar22.30 Poročila, vreme, šport23.05 Gandža, 3/2823.35 Gandža, 4/2800.10 Tv dnevnik 17.4.199200.35 Dnevnik, pon.00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji01.20 Infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 Skozi čas07.10 Tv dnevnik 17.4.199207.35 Polemika08.35 Posebna ponudba, potr. odd.08.55 Circom regional, tv Maribor09.30 EP v ritmični gimnastiki,

posnetek10.55 Rokomet (M), med. turnir,

Slovenija – Avstrija, prenos12.40 Pot v Južno Afriko, 1. odd.13.40 EP v ritmični gimnastiki,

posnetek15.15 Nogomet, prva liga, Luka

Koper – Hit Gorica, prenos17.25 Košarka, liga telemach, Krka –

Union Olimpija, prenos19.30 SP v hokeju na ledu, studio19.50 Sp v hokeju na ledu divizije I –

skupina B, Slovenija – Poljska,prenos

22.30 Bleščica, odd. o modi23.05 Slovenski magazin23.30 Štos – 30 let z Draganom

Buličem, 2. del01.00 Tranzistor, 20. odd. 01.40 Zabavni infokanal

07.25 Tv prodaja07.55 Formula 1, prenos kvalif. za VN

Kitajske09.10 Rori, dirkalnik, ris. ser.09.20 Laztown, otr. ser.09.45 Ben 10, ris. ser.10.10 Bakuganski bojevniki, ris. ser.10.35 Kim Possible, ris. ser.11.00 Angie, nem. nan.11.35 Super vulkan, 1/212.40 Ljubezen skozi želodec13.15 Ženskar, am. film15.00 Poirot, angl. nan.16.00 Monk, am. nan.16.55 Ellini starši, ang. film18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Moja super bivša, am. film21.45 Elizabethtown, am. film00.00 Excalibur – meč kralja Arturja,

am. film02.30 24ur, ponovitev03.30 Nočna panorama

09.00 Miš maš, otroška oddaja09.40 Videospot dneva09.45 Jesen življenja, oddaja za tretje

življenjsko obdobje10.35 Hrana in vino, kuharski

nasveti, ponovitev 11.05 Videospot dneva11.15 Zgodbe o volji in moči: Dana

Čandek11.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Čas za nas, mladinska oddaja,

ponovitev18.45 Duhovni vrelec18.55 To bo moj poklic : Tapetnik, 1.

del izobraževalne oddaje 19.20 Videospot dneva19.30 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 1829. VTV magazin, regionalni

- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja20.30 Bobu bob: Večerova okrogla

miza o gradnji VI. bloka TEŠ22.30 Jutranji pogovori00.10 Videospot dneva00.15 Videostrani, obvestila

07.00 Živ žavsledi Telebajski, 54/90sledi Pika nogavička, 2/2609.50 Mulčki, 6/610.20 Na krilih pustolovščine:

skrivnosti divjine, 23/2510.50 Sledi, tv Maribor11.20 Ozare11.25 Obzorja duha12.00 Ljudje in zemlja13.00 Poročila, šport, vreme13.10 Na zdravje!, ponov.14.30 Prvi in drugi15.00 NLP15.05 Na naši zemlji15.10 Glasbiator15.25 Nedeljsko oko z Marjanom

Jermanom15.35 Profil tedna16.00 Večno z Lorello Flego16.05 Športni gost16.20 Svetovno s Karmen Švegl16.25 Za prste obliznit, 45. del17.00 Poročila, šport, vreme17.15 NLPsledi Naglas!17.30 Fokus18.25 Žrebanje lota18.35 Prihaja Nodi, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Spet doma21.45 Družinske zgodbe: družina

Strgar22.40 Poročila, vreme, šport23.10 Šivankino uho, ang. film01.05 Tv dnevnik 18.4.199201.30 Dnevnik, ponovitev01.50 Dnevnik Slovencev v Italiji02.20 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal06.40 Tv prodaja07.10 Skozi čas07.20 Tv dnevnik 18.4.199207.45 Globus08.15 Med valovi08.45 Slovenski magazin09.10 Pihalni orkester Logatec09.30 Turbulenca10.50 Lisjakov pobeg 3, avstralski

film12.10 Ep v ritmični gimnastiki,

prenos13.45 Rad igram nogomet14.25 Nogomet, ang. liga, Wigan –

Arsenal, prenos16.25 Nogometni magazin Fifa16.50 Slovenska polka in valček

201019.30 SP v hokeju na ledu, studio19.50 Sp v hokeju na ledu divizije I –

skupina B, Slovenija –Hrvaška, prenos

22.30 Gidon Kremer in MarthaArgerich, spomin na koncert

23.25 Berlin Alexanderplatz, 14/1401.25 Večerja s prijatelji, am. film02.55 Zabavni infokanal

06.50 Tv prodaja07.20 Potovanje v Šalograd, ris. film08.45 Formula 1, prenos dirke za VN

Kitajske10.55 ŠKL11.55 Preverjeno, pon.13.00 Čarovnije Derrena Browna,

dok. ser.13.35 Formula 1, posnetek dirke za

VN Kitajske15.45 Monk, am. nan.16.40 Problematičen mulc 2, am.

film18.20 Ljubezen skozi želodec, kuhar.

odd.18.55 24 ur vreme19.00 24ur20.00 Slovenija ima talent21.30 Zvezde na sodišču, nan.22.25 V njenih čevljih, am. film00.50 Svingerski časi, nad.01.40 Nora šola, anim. ser.02.10 24 ur, ponovitev03.10 Nočna panorama

PONOVITEV ODDAJTEDENSKEGA SPOREDA

09.00 Miš maš, otroška oddaja,ponovitev

09.40 1828. VTV magazin, regionalni- informativni program

10.05 Kultura, informativna oddaja10.10 Športni torek, športna

informativna oddaja10.30 1829. VTV magazin, regionalni

- informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja11.00 Duhovni vrelec11.10 Župan z vami. Gost: mag.

Štefan Tisel, župan ObčineŠentjur

12.10 Vabimo k ogledu12.15 Naj viža, oddaja z

narodnozabavno glasbo.Gostje: Ans.Rosa, Veseli svatje

13.30 Hrana in vino, tedenski izbor13.30 Videostrani, obvestila18.00 Vabimo k ogledu18.05 Mladi upi, otroška oddaja18.45 Pop corn, glasbena oddaja19.40 Jutranji pogovori 21.10 Popotniške razglednice:

ALJASKA22.00 Vabimo k ogledu22.05 Videostrani, obvestila

06.30 Utrip06.40 Zrcalo tedna07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Cofko Cof, 13/2610.40 Mulčki, 6/611.05 Mi znamo: škampi, 8/1211.30 Dogodivščine Sarah Jane,

7/1012.00 Ljudje in zemlja13.00 Poročila, šport, vreme13.20 Ugriznimo znanost: kaj je v

naši dnk, odd. o znan.13.40 Parada15.00 Poročila15.10 Dober dan, Koroška15.45 Mladi znanstvenik Janko:

plazilci, ris. nan.15.55 Feliksova pisma, ris. nan.16.05 Bine: pustolovec, nan.16.30 Ribič Pepe, 4/1117.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Glasbeni spomini z Borisom

Kopitarjem18.25 Žrebanje 3 x 3 plus 618.40 Pingu, risanka18.45 Toni in Boni, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.55 Gledamo naprej20.00 Pustimo jim sanje, prenos

dobrod. Koncerta iz CD21.30 Na lepše22.00 Odmevi, vreme, šport23.00 Pisave23.30 Glasbeni večer: Parsifal, opera00.50 Tv dnevnik 19.4.199201.10 Dnevnik, ponovitev01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji02.15 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal07.05 Tv prodaja07.35 Tv dnevnik 19.4.199207.55 Pihalni orkester Logatec08.15 Osmi dan08.45 ARS 36009.05 Kaj govoriš?=So vakeres?09.20 Slovenci v Italiji10.20 Sobotno popoldne12.30 Posebna ponudba, potroš. odd.12.50 Slovenski magazin13.20 Rad igram nogomet13.50 Prvi in drugi14.55 Seja državnega zbora, prenos17.30 To bo moj poklic: tapetnik, 2.

del18.00 Prevzetnost in pristranost, 4/618.50 Rožnati panter, risanka19.00 Iz sobotnega popoldneva20.00 Prihodnost zemlje, 2/221.00 Studio city22.00 Pozdrav Afriki22.30 Knjiga mene briga22.50 Nenavaden zločin, ital. film00.30 Prihodnost zemlje, 2/201.20 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 24ur, ponovitev08.05 Jutri za večno, nan.09.00 V imenu ljubezni, nan.09.55 Tv prodaja10.25 Dolina tornadov, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji, nan.13.00 24ur ob enih14.00 Mali razgrajači, resnič. ser.15.05 Razočarane gospodinje, nan.16.00 Ukradeno srce, nad.16.55 24ur popoldne17.05 V imenu ljubezni, nad.18.00 Jutri za večno, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Lepo je biti sosed, nan.20.55 Očka po sili, am. film22.35 24ur zvečer22.55 30 Rock, nan.23.30 Shark, nan.00.25 Enota za posebne primere,

nan.01.20 24ur, ponovitev02.20 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 1829. VTV magazin, regionalni- informativni program

11.00 Kultura, informativna oddaja11.05 Videospot dneva11.10 Bobu bob: Večerova okrogla

miza o gradnji VI. bloka TEŠ13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Popotniške razglednice:

ALJASKA18.45 Regionalne novice 118.50 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 370.oddaja19.20 Videospot dneva19.25 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Župan z vami. Gost: Srečko

Meh, župan MO Velenje20.50 Regionalne novice 2 21.00 Posnetek tekme22.30 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev00.00 Vabimo k ogledu00.10 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Na potep po spominu10.25 Risanka10.45 Ribič Pepe, 4/1111.05 Bine, zgodbe iz školjke11.30 V pričakovanju božiča, 16/2411.55 Družinske zgodbe: družina

Strgar13.00 Poročila, šport, vreme13.25 ARS 36013.05 Pisave14.05 Duhovni utrip14.20 Obzorja duha15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Marči Hlaček, 47/5216.10 Vrnitev domov, igrani film16.30 Profesor pusolovec, 4/1017.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Rjavi medved, izob. odd.18.00 Fuzija, energija prihodnosti,

odd. o znan.18.25 Minute za jezik18.30 Žrebanje Astra18.40 Fletni gaji, risanka18.45 Pokukajmo na zemljo, risanka18.55 Vreme19.00 Dnevnik, vreme, šport19.50 Gledamo naprej19.55 Piramida20.55 Nočemo belega kruha, dok.

meseca22.00 Odmevi, šport, vreme23.00 Mao: Kitajska pravljica, 3/400.05 Rjavi medved, izob. odd.00.35 Tv dnevnik 20.4.199201.00 Dnevnik, ponovitev01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji02.00 Infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 Tv dnevnik 20.4.199207.20 Studio city08.15 Bleščica, odd. o modi08.50 Pozdrav Afriki09.25 Na lepše09.55 Seja državnega zbora, prenos16.30 Glasnik17.00 Mostovi17.30 V dobri družbi, tv Maribor18.30 Pot v Južno Afriko, 2. oddaja19.30 SP v hokeju na ledu, studio19.50 SP v hokeju na ledu divizije I –

skupina B, Slovenija – VelikaBritanija, prenos

22.30 Dediščina Evrope, 4/400.15 Krvoločna mama, am. film01.55 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 24ur, ponovitev08.05 Jutri je za večno, nad.09.00 V imenu ljubezni, nad.09.55 Tv prodaja10.25 Internetne skušnjave, am. film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji13.00 24ur ob enih14.00 Mali razgrajači, resnič. ser.15.05 Razočarane gospodinje, nan.16.00 Ukradeno srce, nad.16.55 24 ur popoldne17.05 V imenu ljubezni, nad.18.00 Jutri je za večno, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Preverjeno21.05 Usodno poletje, am. film22.45 24ur zvečer 23.05 30 Rock23.40 Shark, nan.00.35 Enota za posebne primere,

nan.01.30 24 ur, ponovitev02.30 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 Župan z vami Gost: SrečkoMeh, župan MO Velenje

11.25 Posnetek tekme13.00 Videospot dneva13.05 Hrana in vino, kuharski nasveti

, ponovitev (370)13.35 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Mladi upi, otroška oddaja18.45 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 371. oddaja19.10 Videospot dneva19.15 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 1830. VTV magazin, regionalni

- informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja20.30 Športni torek, športna

informativna oddaja21.00 To bo moj poklic: Tapetnik, 2.

del izobraževalne oddaje21.30 3. TV mreža22.00 Mura Raba TV, 3. TV mreža22.30 Iz oddaje Dobro jutro,

informativna oddaja, ponovitev00.00 Vabimo k ogledu00.10 Videostrani, obvestila

06.10 Kultura06.15 Odmevi07.00 Poročila07.05 Dobro jutro08.00 Poročila08.05 Dobro jutro09.00 Poročila09.05 Dobro jutro10.00 Poročila10.10 Marči Hlaček, 34/5210.35 Vrnitev domov, igrani film10.50 Profesor pustolovec, 4/1011.10 Rjavi medved, izob. odd.11.45 Nočemo belega kruha, dok.

meseca13.00 Poročila, šport, vreme13.15 Mednarodna obzorja: Latinska

Amerika14.20 Slovenski magazin15.00 Poročila15.10 Mostovi15.45 Maks in Rubi, risanka15.50 Peter zmore vse, risanka15.55 Medvedek: družinsko kopanje,

risanka16.05 Male sive celice, kviz17.00 Novice, šport, vreme17.20 Gledamo naprej17.30 Turbulenca: med delom in

družino, dok. odd.18.25 Žrebanje lota18.40 Bela, risanka18.45 Vale in Lajči, risanka19.00 Dnevnik, vreme, šport19.55 Gledamo naprej20.05 Preberi in zažgi, am. film22.00 Odmevi, šport, vreme23.05 Omizje00.25 Turbulenca, dok. odd.01.15 Tv dnevnik 21.4.199201.40 Dnevnik, ponovitev02.15 Dnevnik Slovencev v Italiji02.40 Infokanal

06.30 Zabavni infokanal06.45 Tv prodaja07.15 Tv dnevnik 21.4.199207.35 Hri-bar08.55 Seja državnega zbora, prenos14.45 Spet doma16.30 Črno beli časi16.50 Mostovi17.25 Nogomet, polfinale pokala

Hervis, prenos19.30 SP v hokeju na ledu, studio19.50 SP v hokeju na ledu divizije I –

skupina B: Slovenija – Koreja,prenos

22.30 Severni sij, sng drama Maribor00.30 Slovenska jazz scena01.20 Zabavni infokanal

06.30 Tv prodaja07.00 24ur, ponovitev08.05 Jutri je za večno, nad.09.00 V imenu ljubezni, nad.09.55 Tv prodaja10.25 Namišljena prijateljica, kanad.

film12.00 Tv prodaja12.30 Prijatelji13.00 24ur ob enih14.00 Mali razgrajači, resnič. ser.15.05 Razočarane gospodinje, nan.16.00 Ukradeno srce, nad.16.55 24ur popoldne17.05 V imenu ljubezni, nad.18.00 Jutri je za večno, nad.18.55 24ur vreme19.00 24ur20.00 Ujeti srci, kanad. film21.35 Na kraju zločina, nan.22.30 24ur zvečer22.50 30 Rock, nan.23.25 Shark, nan.00.20 Enota za posebne primere,

nan.01.15 24ur, ponovitev02.15 Nočna panorama

09.00 Dobro jutro, informativnaoddaja

10.35 1830. VTV magazin, regionalni- informativni program

11.00 Kultura, informativna oddaja11.05 Športni torek, športna

informativna oddaja11.25 Bobu bob: Večerova okrogla

miza o gradnji VI. bloka TEŠ13.25 Videospot dneva13.30 Videostrani, obvestila17.55 Vabimo k ogledu18.00 Mavrica pogledov, otroška

oddaja, 3. TV mreža18.45 Regionalne novice 118.55 Hrana in vino, kuharski

nasveti, 372. oddaja19.25 Videospot dneva19.30 Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu20.00 Pop corn, glasbena oddaja

Gost: Tomaž Domicelj20.50 Regionalne novice 221.00 Odprta tema, 3. TV

mreža.Tempirana bomba vkoroških gozdovih

22.00 Iz oddaje Dobro jutro,informativna oddaja, ponovitev

23.35 Videospot dneva23.40 Videostrani, obvestila

ČETRTEK, 15. aprila

PETEK, 16. aprila

SOBOTA, 17. aprila

NEDELJA, 18. aprila

PONEDELJEK, 19. aprila

TOREK, 20. aprila

SREDA, 21. aprila

Četrtek, 15. april14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje

Mladi v popoldanskem centruMoja samopodoba

19.00 Galerija VelenjeOdprtje razstave Danila Jejčiča

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaPredavanje o(b) knjigi Človek je več

19.30 Glasbena šola, orgelska dvoranaLetni koncert godalcev Glasbenešole Velenje

Petek, 16. april7.00 – 18.00 Središče mesta (pri

sodišču)Kramarski sejem

18.00 Knjižnica Velenje, pravljična sobaBralno-debatni krožek za najstnike

18.00 Dom kulture VelenjeSvečana akademija ob 135-letniciPremogovnika Velenje

21.00 Mladinski center VelenjeKoncert: Hip hop still bangin

Ves dan Vila Rožle, Dom kulture VelenjeFigura v gibanju

Sobota, 17. april7.00 – 13.00 Središče mesta (pri

sodišču)Kramarski sejem

8.00 – 13.00 Ploščad Centra NovaKmečka tržnica

od 8.00 dalje Velenje in okolicaAkcija Očistimo Slovenijo v enemdnevu

9.00 – 12.00 Grilova domačija v VinskigoriPomlad na Grilovi domačiji

9.00 – 18.00 Rdeča dvorana VelenjeDržavno prvenstvo Slovenije vnamiznem tenisu za veterane

10.30 Dom kulture VelenjePikin abonma in izvenPlesna predstava za otroke Kateri letni čas je najlepši?

19.00 Mladinski center VelenjeTragikomedija: Večna medikacija

19.30 Dom kulture VelenjeNagradna predstava abonmajaljubiteljskih gledališč

20.30 Dvorana Centra Nova Velenje Abonma Klub in izven Koncert: Bratko Bibič & TheMadleys

21.00 Mladinski center Velenje

Tematski večerFunk večer in Eko večer

Nedelja, 18. april10.00 Velenjski grad

Nedeljska muzejska ustvarjalnicaza otroke: Igrajmo se srednji vek

17.00 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaDelavnica: Ustvarjalno skozipokrajine Sveta

17.00 Dom krajanov KonovoKomedijaCurth Flatow: Zakon je zakon

Ponedeljek, 19. april14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje

Mladi v popoldanskem centru17.00 Vila Mojca Velenje

Predavanje: Otroci so našenajvečje bogatstvo

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaPredstavitev: Zdravljenje pobioenergijski metodi ZdenkaDomančića

19.30 Glasbena šola, velika dvoranaKoncert simfoničnega orkestraGlasbene šole Velenje

X Knjigarna Kulturnica inCankarjeva ulicaSlovenski dnevi knjige 2010

Torek, 20. april14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje

Mladi v popoldanskem centruMC – šport

19.00 Knjigarna KulturnicaPredstavitev knjigeJurij Venelin: Starodavni indanašnji Slovenci

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaSrečanje rodoslovcev

19.30 Dom kulture VelenjeBeli abonma in izvenGledališko-glasbeni večerKrizantema na klavirju

Sreda, 21. april14.00 – 20.00 Mladinski center Velenje

Mladi v popoldanskem centruMC - kulinarika

17.00 Knjižnica Velenje, pravljična sobaUra pravljic

18.00 Rdeča dvorana VelenjeRokometna tekma MIK I. SRLRK Gorenje : RK TRIMO Trebnje

19.19 Knjižnica Velenje, štud. čitalnicaFilmski večer ob dnevu ZemljePodvodni svet Slovenije

19.30 Glasbena šola, velika dvorana

Letni koncert učencev Glasbene šole Velenje – oddelekŠoštanj

Četrtek, 15. april16.00 Knjižnica Šoštanj

Ura pravljic17.00 Osnovna šola Šoštanj

Z roko v roki za smeh v otroškihočeh (dobrodelni koncert)

19.00 Mestna galerija ŠoštanjOtvoritev razstave kiparjaMatjaža Štineta

Sobota, 17. april09.00 Celotno področje občine Šoštanj

Očistimo slovenijo v enem dnevu(informacije: www.ocistimo.si)

20.00 Športna dvorana ŠoštanjElektra Esotech : Hopsi Polzela(1.A SKL oz. Liga Telemach)

Nedelja, 18. april10.00 Cerkev sv. Mihaela Šoštanj

Sveta birma

Ponedeljek, 19. april11.00 Osnovna šola Šoštanj

Podelitev bralnih značk, 5. do 9.razred

Torek, 20. april17:00 Stadion Šoštanj

Šoštanj : Partizan Fram (20. krogŠtajerske nogometne lige)

Četrtek, 15. aprila 19.00 Knjižnica v Šmartnem ob Paki

''O Šmarčanih malo drugače'' –pogovor Tatjane Vidmar z VladomBizjakom

20.00 Hiša mladihPilates

Sobota, 17. aprila9.00 -12.00 Prired. prostor ob Hiši mladih

Kmečka tržnica 10.30 Hiša mladih

Otroška ustvarjalna delavnica19.00 Kulturni dom v Šmartnem ob Paki

Območno srečanje folklornih skupin

Torek, 20. aprila18.00 Hiša mladih

Joga

VELENJE

ŠMART NO OB PAKI

ŠOŠ TANJ

VELIKA DVORANA HOTELA PAKA :

BOMBNA MISIJA(The Hurt Locker)Akcijska vojna drama, 131 minutRežija: Kathryn Bigelow . Igrajo:Jeremy Renner, Anthony Mackie,Brian Geraghty, Guy Pearce, RalphFiennes, David Morse, Evangeline Lilly,Christian Camargo, idr.Četrtek, 15.4. ob 20.00 – velenjskapremieraDrzni narednik James prevzame vodenjeelitnega vojaškega bombnega oddelka vIraku. Vsakodnevno smrtonosnorazstavljanje podtaknjenih eksplozivnihteles dodatno otežujejo sočasni spopadis sovražniki, Jamesova navideznalahkomiselnost pa v njegovih podrejenihvzbudi številne pomisleke o njegovihpravih motivih. Toda vsakodnevni stressoočanja s smrtjo razkrije Jamesov praviznačaj in za vedno spremeni življenjavseh vpletenih. Film leta ! 6 oskarjev –za film, originalni scenarij, režijo, montažo,mešanje zvoka, režijo zvoka.

ZLOVEŠČI OTOK(Shutter Island), Misteriozna trilerdrama,138 minut. Režija: MartinScorsese. Igrajo: Leonardo DiCaprio,Mark Ruffalo, Ben Kingsley, EmilyMortimer, Michelle Williams, Max vonSydow, Patricia Clarkson, idr.Petek, 16.4. ob 18.00 Sobota, 17.4. ob 20.00Nedelja,18.4. ob 20.15Oskarjevec in ustvarjalec nepozabnihfilmov Dvojna igra in Letalec se poda v 50.leta, na zlovešči otok s psihiatrično bolnicoza zločince, kjer zvezni šerif Teddy raziskujeskrivnostno izginotje nevarne morilke.Vztrajni Teddy kljub nasprotovanjuzdravnikov odkrije obetavno sled, kinakazuje možnost srhljive zarote. Todazaradi orkana in upora ujetnikov otokani mogoče zapustiti, zato je Teddy prisiljensprejeti grozljivo psihološko igro, ki gasooči z njegovimi najhujšimi strahovi.

KAPITALIZEM:LJUBEZENSKA ZGODBA(Capitalism: A Love Story),

Dokumentarec, 127 minutRežija: Michael Moore. Igrajo: MichaelMoore, Jimmy Carter, Ronald Reagan,Sarah Palin, Arnold Schwarzenegger,George W. Bush, Barack Obama idr.Petek, 16.4. ob 20.30 Nedelja, 18.4. ob 18.00 Režiser izzivalnih dokumentarcev Bowlingza Columbine, Fahrenheit 9/11 in Sickose je odločil obračunati z aktualno finančnoin gospodarsko krizo oziroma s krivci, kine bodo nikoli kaznovani. Moore seodpravi v osrčje sumljivih poslov, nanajbolj znano ameriško finančno četrtWall Street, kjer išče odgovore, kdo inkako je s pomočjo politikov izvedel največjirop v zgodovini ZDA ter kako aktualnigospodarski sistem neusmiljeno izkoriščamale ljudi.

PLANET 51 (Planet 51)- sinhroniziran animiranadružinska pustolovščina, 91 minut.Režija: Jorge Blanco, Javier Abad,Marcos Martinez. Glasovi: Jurij Zrnec,Lado Bizovičar, Sabina KobovšekZrnec, Aljoša Koltak, Gregor Skočir,

Tomaž Domicelj, Primož Bezjak, DaniloIvanuša idr.Sobota, 17.4. ob 18.00Nedelja, 18.4. ob 16.00 – otroškamatinejaAmeriški astronavt Chuck pristane naneznanem planetu prepričan, da je prvoživo bitje, ki bo zakorakalo po novemsvetu. Toda na svoje veliko presenečenjenaleti na številne male zelene vesoljčke,ki niso navdušeni nad tujimi zavojevalci.Po spletu zabavnih prigod se spoprijateljiz zvedavim Nezemljanom in z njegovopomočjo prek številnih avanturspoznavata, da sta si obe rasi bolj podobni,kot bi pričakovali. S podporo Ministrstvaza kulturo!

Naslednji vikend, od 23. do25.4. 2010 napovedujemo:vojno akcijsko dramo BOMBNAMISIJA, romantično komedijo LOVECNA GLAVE, kriminalno dramo, trilerDRŽAVLJAN NEVARNIH NAMER,sinhronizirano animiranopustolovščino JELENČEK NIKO

K I N O V E L E N J E :: S P O R E D

Knjižne novosti Kdaj - kje - kaj

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 21

15. aprila 2010 PRIREDITVE 21

Mar jo lijn Hof: Mamašte vil ka nič

Fej zo odra šča v lju be či meša ni nizo -zem ski dru ži ni. Deček hodi v sed miraz red in je posvo jen, tako kot tudinje go va sta rej ša ses tra Kitaj ka An.Niko li ga ni pre več zani ma lo, kdo jenje go va bio loš ka mama. Posvo ji te lji -ca, ki jo je ozna čil kot mamo šte vil -ka ena, mu je ved no odkri to pove da -la, da je Fej zo njen sin in bo ved no totudi ostal, le da je pri le zel iz dru ge gatre bu ha. Ve, da nje go va pra va mama,ki jo Fe ozna či kot mamo šte vil kanič, pri ha ja iz Bos ne. Živi brez skrb -no, dokler ne spo zna Maud. Maudje dekli ca Fej zo vih let, ki je zelo rado -ved na in hoče vse vede ti. Vede ti hoče,kako je, če si posvo jen in spod bu jaFej za, da razi šče, kdo je nje go va bio -loš ka mama, zakaj ni z njim, zakajga je zapus ti la … Nje na vpra ša nja vFej zu pre bu di jo nemir in raz miš lja -nja. Vse je pos ta ja lo ved no bolj zap -le te no. Ima dve mami in obe sta nanek način nje go vi. Nje go vo raz po lo -že nje niha in želja po spo zna nju enese pre ple ta s stra hom pred zavr ni tvi -jo in občut kom kriv de pri za de ti dru -go. Iska nje in raz kri va nje vpra šanj onje go vi »pra vi« mami se izka že za boljvzne mir lji vo, kot je pri ča ko val.

S pomoč jo lju be čih in raz ume va -jo čih posvo ji te ljev in s stro kov nopomoč jo dobi Fej zo vsaj nekaj odgo -vo rov na svo ja vpra ša nja, ki se moč -no dotak ne jo nje go ve ga srca.

Tama ra Bach: Pun ca zmar sa

Pet naj stlet na Miri am živi v maj -hnem mes tu, kjer se niko li nič nedoga ja. Sku paj s pri ja te lji ca ma Inesin Suse vsak dan počne jo iste stva ri,se pogo var ja jo o istih temah … Hre -pe ni po spre mem bi, po doga ja nju,obču tek ima, da je pre ve li ka za mes -to, ki je pozi mi kot izumr lo. Vča sihse poču ti zelo dobro, dru gič je čis tona tleh. Rada bi bila lepa in pamet -na ali vsaj dru gač na in zani mi va. Nitine ve, kaj bi v življe nju rada poče la.Več krat si rada pred stav lja, da je zMar sa in pri de v to mes to, ki splohni mes to, ampak ena pac ka sre diniče sar, na enem pla ne tu, na kate -rem je po pomo ti pri sta la. Če si nov,potem ljud je ne pri ča ku je jo, da bošpočel isto kot pona va di. Ne pozna jote in ne vedo, kak šen si.

Nova sošol ka Lau ra v nje no življe -nje pri ne se nekaj nove ga. Lau ra jenamreč nekaj poseb ne ga. Miri am sezbli ža z Lau ro. Sku paj hodi ta v klu -be, kamor Miri am prej ni zaha ja la, inpočne ta stva ri, ki jih niko li ni poče -la. Kma lu pa Miri am začu ti, da biLau ro rada ime la čis to zase … Nju -no pri ja telj stvo pre ras te v lju be zen.Lju be zen ska zgod ba med dve madekle to ma je opi sa na na samo svojnačin, pre pro sto, v pogo vor nem jezi -ku, pre že ta z bese di li skladb, ki jihdekle ti poslu ša ta s CD-jev.

Z Matil do se nau či lepihnavad in Z Borom senau či lepe ga vede nja

Glav na juna ka teh dveh pouč nihsli ka nic sta muc ka Matil da in med -ve dek Bor, ki se ved no lepo vede ta vvsa kda njih življenj skih situ a ci jah.Matil da gre spat zgo daj zve čer, dalah ko zju traj spo či ta vsta ne, posprav -lja za sabo in tudi za Zojo, s hra nose ne igra, pogos to si umi va roke,var ču je z vodo in elek tri ko, se izogi -ba kre ga nju in pre te pa nju, rada poso -ja in deli z dru gi mi … Brin se ved noopra vi či, če napra vi kak šno neum -nost, ved no pozdrav lja » dober dan«in »nas vi de nje«, je str pen do dru gih,odpad ke ved no odvrže v smet njak,ne kaže s prstom … Nju no popol nonasprot je pa sta Matil di na sestrič naZoja in Borov bra tra nec Brin, ki sene obna ša ta lepo in pri ja telj sko inveč krat počne ta neum nos ti. Matil -da in Bor opo zar ja ta, da naj otro cinikar ne pos ne ma jo Zoje in Bri na,če se želi jo nau či ti kaj je prav in kaj

se sme poče ti, da se bodo s pri ja te ljiin odras li mi dobro raz ume li in vživlje nju ne bodo ime li težav.

Aman da Hamp son:Olj čni ses tri

Glav na juna ki nja tega roma na jeAdri en ne, uspeš na poslov na žen ska,ki se bli ža pet de se tim. Nena do ma jipro pa de nje no ogla še val sko pod jet je.Življe nje se ji v tre nut ku sesu je. Osta -ne brez vse ga, kar je bilo pomemb nov nje nem življe nju. Iz mes ta, kjer jedoslej zado volj na žive la, se zate če nakme ti jo z opu šče nim olj čnim nasa -dom. Ta kme ti ja je nekoč pri pa da lanje nim sta rim star šem, ita li jan skimpri se ljen cem. Takš ne spre mem be sinika kor ne želi, saj je mest ni člo vek.

Kma lu se nava di na bolj umir je noživlje nje. Ugo to vi, da v bistvu splohne ve, od kod izvi ra. Z mamo si nis tabili bli zu, z oče tom sta bila odtu je na.

Zač ne odkri va ti svo jo pre te klost inkore ni ne. Ob tem spo zna skriv nostolj čnih ses ter, Isa bel le in Rosan ne.Adri en ni na mama Isa bel la sploh nimogla ime ti otrok. Oče Jack je bil obnje ni mate ri zelo nesre čen, ker mu nivra ča la lju bez ni. Isa bel la je pah ni lamoža v naroč je ses tre Rosan ne. Adri -en ne o Rosan ni ni vede la nič. Vse toizve s pomoč jo Joy in pis ma, ki ji gaje zapus til pokoj ni oče. Spo zna tudiskriv nost, ki je bila vsa ta leta uspeš nopri kri ta. Nje na mati je v res ni ci nje nateta Rosan ne. Adri en na ji polep ša zad -nja leta življe nja. Osta ne na poses tvuin ponov no oži vi olj čni nasad. Tako spomoč jo pri ja te ljic Joy in Dia ne naj -de svoj pra vi dom in mir. Lju be zennje ne ga življe nja pos ta ne Joe.

Hele na Kra ljič: Osel gresamo enkrat na led

Neki osel je opa zo val otro ke, ki sose drsa li. Ni in ni mogel poza bi ti pre -go vo ra o sebi, ki ga je sli šal od deč ka,ki se je pri šel drsat na zmrz nje no jeze -ro. Rad bi izve del, kaj zares pome ni

pre go vor » Osel gre samo enkrat naled«, zato se odlo či, da odi de v vas.Tam bo zago to vo izve del res ni co. Napoti v mes to sre ča živa li, in sicer kačo,mačko, vol ka, kokoš, psa, pti čka inkonja. Vsa ka žival, ki jo osel sre ča,pozna samo pre go vor ali dva o samisebi, ne pozna jo pa nobe ne ga pre go -vo ra o oslih. Tako nam živa li pojas ni -jo vsaj deset naj bolj zna nih slo ven -skih ljud skih pre go vo rov o živa lih.Oslu pa žal ne more jo poma ga ti.

Na kon cu se oslu same mu posve ti.Sam sto pi na led in se komaj reši natrda tla. Ugo to vi, da led drsi, zelodrsi … in da ne bo več lezel nanj.

� Pri pra vi la:

Edi ta Prah Šin cek

Zdrav lje nje poDoman či će vi meto di Vele nje, 19. apri la - Diplo man ta Doman -či će ve šole Mate ja Kra šo vec Pogo rel čnikin Janez Kra šo vec bos ta v pone de ljek ob19. 19, v velenj ski Knjiž ni ci pred sta vi lanači ne in dome te zdrav lje nja po bio e ner -gij ski meto di pri zna ne ga Zden ka Doman -či ća. Ta mno žič no pre iz ku še na in medi cin -sko pre ver je na meto da ima širok krogpri vr žen cev, ki meni jo, da nje na uspeš -nost danes ni več niti čudež na niti vpraš -lji va, saj teme lji na zna nju, ki ga vse boljraz is ku je in potr ju je tudi sodob na zna -nost. Izku še na zdra vil ca bos ta na temat -

skem veče ru v velenj ski knjiž ni ci v pogo -vo ru z obis ko val ci pred sta vi la svo je zna -nje in rez ul ta te zdrav ljenj ter spre go vo -ri la o pri prav lje nos ti druž be in posa mez -ni kov na spre je ma nje dognanj te bio e -ner gij ske meto de.

»Le okol …«Šmar tno ob Paki, 17. april – V kul tur nemdomu se bodo to sobo to ob 19. uri naobmoč nem sre ča nju odras lih fol klor nihsku pin zvrs ti le šti ri sku pi ne. Šaleš ko fol -klor no druš tvo Kole da Vele nje bo sode -lo va lo s sku pi no SOK, ki bo pri ka za la Ple -se zahod ne Šta jer ske. Sku pi no osi ve lihKole dov cev vodi Neva Tram puš, ki je tudi

avto ri ca odr ske posta vit ve. Fol klor na sku -pi na KUD Dob rna bo nas to pi la s točkoVaso va lec. Sku pi no vodi Ida Hro vat, avto -ri ca odr ske posta vit ve je Mari ja Pasa rič.Nas to pi la bo tudi KD Celj ska fol klor nasku pi na s Šta jer ski mi pust ni mi ple si. Sku -pi no vodi Kata ri na Pavlič, avtor odr skeposta vit ve je Edo Gaber šek. Nas to pi libodo tudi doma či ni; Fol klor na sku pi na Olj -ka iz Šmart ne ga ob Paki bo pred sta vi laflor ja no vo. Vod ja sku pi ne in avtor skeposta vit ve je Tomaž Les njak.Pri re di tev, ki jo pri prav lja velenj ska izpo -sta va JSKD, bo stro kov no sprem ljal Bran -ko Fuchs, pove zo val pa jo bo Tomaž Potoč -nik.

� bš

Peli bodo otroš ki inmla din ski zbo riLuče – Območ na izpo sta va jav ne ga skla -da RS za kul tur ne dejav nos ti Mozir je,Osnov na šola Bla ža Arni ča Luče in Obči -na Luče bodo v petek, 16. apri la pri pra -vi li revi jo otroš kih in mla din skih pev skihzbo rov Zgor nje Savinj ske doli ne. Na 51.območ ni in med ob čin ski revi ji Cici do bonas to pi lo 14 zbo rov vseh tam kaj šnjihosnov nih šol. Pred sta vi li se bodo na dveh kon cer tih,in sicer ob 16. in 18. ur. Oba kon cer tabos ta v več na men ski dvo ra ni osnov nešole v Lučah.

� tp

KAM NA IZLET?Sobo ta, 17. 4.: VSES LO VEN SKAČIS TIL NA AKCI JA; - OLŠE VA –Sek ci ja Komun. pod jet je; nede lja,18. 4.: TOPOL ŠI CA – SLE ME –TOPOL ŠI CA; TUR NO KOLE SAR JE -NJE – Sek ci ja Topol ši ca – vse PDVele nje. VAB LJE NI!

21. junija, prvi krajec, ob 20.19

April / mali traven

15. če tr tek - Helena

16. petek - Bernarda

17. sobota - Rudolf

18. ne de lja - Konrad

19. ponedeljek - Ema,Leon

20. to rek - Neža

21. sreda - Simeon

Koledar imen

Lunine mene

Stres in dejav ni ki stre sa niso zavse lju di ena ki in ena ko tež ko ( alilah ko) reš lji vi. Za nor mal no življe -nje je nekaj stre sa nuj no potreb ne -ga. Teža va pa nasta ne tam in takrat,ko je stres nih situ a cij pre več. 70do 80 % vseh obis kov pri zdrav ni -ku je zara di bolez ni, ki so pove za -ne s stre som.

Simp to mi reak ci je na stres se raz -vi je jo v nekaj minu tah po stres nemdogod ku in lah ko tra ja jo od nekajur pa do nekaj dni. Obla da ti stresdejan sko pome ni loti ti se stre sa nadva nači na. Prvi je seve da zmanj -ša ti šte vi lo strest nih dogod kov. Čedela te na delov nem mes tu, kjer odvas šef kon stant no zah te va pre več,sode lav ci so nepri jaz ni, pod re je ninima jo občut ka dolž nos ti in tudistran ke veno mer želi jo pre več zaše niž jo ceno, potem je naj bo lje,da se vpra ša te, če je dol go roč nopri mer no, da na tem mes tu osta -ne te ali gres te v služ bo nekam, kjerbo pri tisk na vas manj ši.

Dru ga mož nost je seve da, da senau či te stres ne situ a ci je obrav na -va ti dru ga če in jih vidi te kot pozi -tiv ni del doga ja nja oko li vas. Da jetorej kri ti ka šefa prav za prav nuj na

za vaš napre dek, čeprav se je spr -va zde lo, da vas člo vek celo sov ra -ži. Ver jet no še pomni te, da so nasveči no ma naj več nau či li naj strož jiuči te lji.

Seve da pa je stres pred vsemkemič na reak ci ja tele sa na dogod -ke in mi lah ko tele su pri obvla do -va nju te reak ci je pre cej poma ga -mo. Pomemb no je, da stres v našihmož ga nih čim prej pre de la mo in se

vrne mo v nor mal nej še sta nje.Dejav nost mož ga nov izme ri mo

z elek tro ma gnet nim valo va njem.Inten ziv nej ša je mož gan ska dejav -nost, bolj smo psi ho fi zič no nape -

ti, več ja je fre kvenc a elek tro ma -gnet ne ga niha nja in kraj ši so valo -vi. Čim trd nej ši je poči tek, tempočas nej še je valo va nje (valo vi sodalj ši in v časov ni eno ti jih je manj).

L – tea nin sti mu li ra delo va njemož gan, kar vzbu di alfa valo va nje.Pri alfa valo vih dose že mo sta njelah ke spro šce nos ti. Nis mo pre stra -še ni ali ogro že ni. Do oko lja smomiro ljub ni in pri jaz ni (“pozi tiv nomiš lje nje”). Dobro se uči mo.

Alfa sta nje je alfa in ome ga dob -re ga počut ja. Bolj ko bos te umir -je ni, hit re je ga bos te dose gli.

Na trgu je danes že pre cej izdel -kov, ki ponu ja jo pomi ri tev. Veli kojih delu je na bazi magne zi ja, ki žesam delu je pomir je val no, ven darpovzro či veli ko izdel kov tudi uči -nek zaspa nos ti.

Neka te ri izdel ki, ki delu je jo nabazi magne zi ja, kot pro ti utež upo -rab lja jo pomož ne sno vi, ki telopoži vi jo. Ena takih sno vi je reci -mo tau rin, ki ga naj de mo v pre cejveč jih koli či nah v sti mu lan sih inpoži vi lih. Znan stve ni ki pa so priodkri va nju nači nov za obvla do va -nje stre sa iznaš li učin ko vi no L-the -a ni ne, ki je narav ni ekstrakt ami -no kis li ne L-te a nin iz zele ne ga čaja.Ta pove ču je delo va nje alfa va lov vmož ga nih, zna čil nih za relak sa ci jo,in pozi tiv no vpli va na kon cen tra ci -jo in pre ma go va nje stre sa. L --tea nin nas pomi ri, ven dar nimastran ske ga učin ka zaspa nos ti ( zaraz li ko z bal dri ja nom in hme -ljem).* Delu je tri de set minut pozau žit ju.

Tako tele su in našim mož ga nompoma ga mo z učin ko vi na mi iz nara -ve, da se hit re je vrne v rav no te žnosta nje, in naša oko li ca bo ime la nanas pozi tiv nej ši uči nek. Seve dabomo ime li tudi mi pozi tiv ne ji uči -nek na našo oko li co. Rez ul ta tibodo kma lu vidni .

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Izpolicijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasvetiolimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Nadanašnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj;16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček, 18.00 Kvazi kviz;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije;7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Nadanašnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje,kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.00 Frekvenca mladih;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna;10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 V imenu Sove; 18.00 Rockšok; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnjikulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedelja popoldne na Radiu Velenje;16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli;18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročiloAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila;10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkovšport; 18.00 Glasbena lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši krajiin ljudje; 18.00 Avenija mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacijeAvto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša;8.30 Poročila; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje;14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.

SREDA, 21. aprila:

TOREK, 20. aprila:

PONEDELJEK, 19. aprila:

NEDELJA, 18. aprila:

SOBOTA, 17. aprila:

PETEK, 16. aprila:

ČETRTEK, 15. aprila:

R A D I O V E L E N J E

ONES NA ŽE NOSTONES NA ŽE NOSTZRAKAZRAKA

V tednu od 5. apr. 2010 do 11. apr. 2010 niso povprečne dnevnekoncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območjumestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjerpresegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka.

MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO

OKOLJA, obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana

MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2od 5. apr. 2010 do 11. apr. 2010

(v mikro-g SO2/m3 zraka)

mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka

0

20

40

60

80

100

120

140

160

180

200

ŠOŠTANJ TOPOLŠICA ZAVODNJE GRAŠKA

GORA

VELENJE LOKOVICA -

VELIKI VRH

ŠKALE PESJE MOBILNA

05.apr 06.apr 07.apr 08.apr 09.apr 10.apr 11.apr

22 15. aprila 2010OBVEŠČEVALEC

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 22

Sensilab Strong Nerves z glavno

ucinkovino Suntheanine®, naravnim ekstraktom aminokisline L - teanin iz zelenega èaja.

Obvla daj te stres, še pred en vam zle ze pod kožo

AVTOMOBILE, kmetijske stroje,staro železo, razne peči brezplačnoodpeljemo. Golijan Miladin, s.p.,Velenje. Gsm: 040/465-214.

ŽENITNA posredovalnica Zaupanjeza vse generacije. Brezplačno zadame do 46 leta, za vse ostaledostopne cene, mnogo ponudb. Tel.:03/5726-319BREZPLAČNO spoznavanja zamlajše ženske, ker je mnogo

zanimivih, raznovrstnih moških ki siželijo iskrenih razmerij. Gsm:031/836-378ŽENSKE vseh starosti iščejopartnerje za poštena razmerja. Tel:090-6286 (1,99 evra/minuto)29-LETNA, razočarana punca iščemoškega starega nad 40 let, zapošteno razmerje. Razdalja ni ovira.Tel.: 090-6286 /1,99 evra/minuto)

V VELENJU kupimo 3 ali več sobnostanovanje z uporabno površino nad80 m2. Gsm: 051/233-110

UGODNO prodam dobro ohranjeno 7let staro pečico in steklokeramičnoploščo. Gsm: 041/939-127DVE vrtni garnituri iz ratana, zdodatkom blazinic (ena ima 2 stola,mizico in klopco) prodam. Cena enegarniture je 30 evrov. Gsm: 031/285-224RABLJENO strešno opeko kikinda,

2500 kom, prodam. Cena podogovoru. Tel.: 03/5893-226BAZEN za mleko nieros, 1200 l, zbojlerjem ali brez, skoraj nov, ugodnoprodam. Gsm: 041/239-651DVE 1000 l pvc cisterni, na paletnempodstavku, za vodo ali kurilno olje,prodam. Cena po dogovoru. Gsm:041/291-476BCS kosilnico, 110 cm, visoka kolesa,starejši letnik, prodam. Gsm:041/378-685

KOLE za fižol (fižolovke) prodam.Gsm: 041/961-832VINO: refošk, merlot, rose, pinela inzelen, prodam. Vinska klet (ČehovinBogdan – Štanjel) Velenje – Konovo.Gsm: 031/749-671ULEŽAN hlevski gnoj, jabolčnik,medenovec, borovničevec in več vrstžganja prodam. Gsm: 041/344-883.

JAGNJE, težko 30 kg, prodam. Cenapo dogovoru. Tel.: 03/5893-226TELIČKA, sivo rjavega, 60 kg in teličko,120 kg, prodam. Tel.: 03/5893-578LETO dni star pes mešanček, srednjevelikosti, kratkodlaki, zelo lep, iščenov dom. Ljubitelji psov pokličite.Gsm: 041/352-192 TELIČKO, črno belo, težko 110 kg,prodam. Gsm: 041/346-403

ŽIVALIPRIDELKI

RAZNO

NEPREMIČNINE

STIKI-POZNANSTVA

NUDIM

DEŽURNI telefon za pomočalkoholikom gsm: 031/443-365 (AA)

Zdrav stveni dom Ve le njeOB VES TILOSpo što vane za va ro vanke, spo što vaniza va ro vanci, ob ve ščamo vas, da je tel.:112 rezervirana za službo nujne me d-i cin ske po moči. Na to te le fon sko šte -vilko po kli čite SAMO V NUJ NIH PRI -ME RIH, ko je za radi bo lezni ali po -škodbe ogro ženo ži vlje nje in je po -trebno ta koj šnje ukre pa nje ekipe zanujno me di cin sko po moč. Po go vorena tej šte vilki sne mamo. Za in for ma -cije v zvezi z reševalno službo kli čitena te le fon sko šte vilko 8995-478,de žurno službo pa na 8995-445.

Le karna Cen ter Ve le nje, Vod ni kova1. Iz daja nuj nih zdra vil in zdra vil nare cepte, pred pi sane is tega dne. Obne de ljah in dr žav nih praz ni kih je or -ga ni zi ran od mor za ko silo od 13.00do 14.00, te le fon 898-1880.

17. in 18. 4. 2010 – Vlasta Šter-benk, dr. dent. med. (v dežurni zobniambulanti, ZD Velenje, Vodnikova 1,Velenje, od 8. Do 12. ure).

Dežurni vet. – gsm 031/688-600. Delovni čas: ponedeljek -petek od 7.30 do 18. ure, sobota od8. do 12. ure.

Zo bo zdrav niki:

Ve te ri nar ska pos taja Šoš tanj:

Le karna v Ve le nju:

DE ŽUR STVA

Upravna enota Ve le nje

Porok za objavo ni bilo.

Marija Dražem, roj. 1943, Medvode,Zbiljska c. 127; Kristina Belec, roj.1926, Litija, Trg na stavbah 6; Marija

Lorger, roj. 1923, Celje, Šaranovičevaul. 7; Edvard Škrlj, roj. 1935, SlovenskeKonjice, Kajuhova ul. 8; Janez Borštnar,roj. 1940, Hrastnik, Cesta padlih borcev13; Terezija Komplet, roj. 1923, Anclin26 b; Rozalija Rogelšek, roj. 1929,Velenje, Konovska c. 7; Jožef Ribič,roj. 1932, Žalec, Šlandrov trg 2.

Po roke:

Smrti:

GI BA NJE PRE BI VAL STVA

ma li OGLASI

23OBVEŠČEVALEC15. aprila 2010

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 23

ZAHVALA

Ob smrti našega dragega moža, očeta in dedija

JOŽETA HRASTNIKA8. 4. 1923 – 5. 4. 2010

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje in sveče terga pospremili na zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo Premogovniku Velenje,

Naravoslovno-tehniški fakulteti Ljubljana, Pogrebni službi Komunalnega podjetja Velenje inzdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.

Žalujoči: Vsi njegovi

Srce je omagalo,dih je zastal,a spomin nate bo vedno ostal.

V SLOVO

Še vedno ne dojemamo, da nas je zapustil

JERNEJ VIDEMŠEKiz Škal 17

17. 6. 1952 – 15. 3. 2010

Žalujoči: vsi njegovi

Nasmeh in tvoja dobra voljavsakega osrečiti sta znala,ni več besed ne stiska rok,ostal je le spomin in trpek jok.Kako boli in duša trpi,ko od bolezni in žalosti usihajoživljenjske moči, veš ti in vedo vsi,ki so bili ob tebi zadnje trpeče dni.

ZAHVALA

Ob smrti dragega moža, očeta, dedija

STANISLAVA BERVARJA12. 4. 1936 – 2. 4. 2010

se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje in ga pospremili hgrobu. Hvala gospodu župniku Napretu za cerkveni obred in

pevcem za lepo petje. Posebej se zahvaljujemo g. JovanuStuparju, dr. med., ki je vsestransko in požrtvovalno skrbel za

Staneta v času njegove bolezni vse do zadnjega dne. Prav tako sezahvaljujemo Krščanski skupnosti v Šmartnem ob Paki za

podporo med boleznijo, za spodbudno sporočilo žalujočim obgrobu in za duhovne pesmi ter Pogrebni službi Morana.

Vsi njegovi

Gospod je moj pastir,nič mi ne manjka.Tudi če bi hodil poglobeli smrtne sence,se ne bojim hudega,ker si ti z menoj.

(Ps. 23. 1, 4)

ZAHVALA

V 68. letu nas je za vedno zapustil

BLAŽ GRILiz Foitove 6, Velenje

Hvala vsem, ki ste se poslovili od njega na njegovi zadnji poti, darovalisveče in za svete maše.

Marija

www.nascas.com

Naš čas, 15. 4. 2010, barve: CMYK, stran 24

Vele nje, 29. mar ca – Še pred izte kom mar ca so sev Vili Moj ca, kjer že osmo leto domu je MZPM Vele -nje, čla ni vseh druš tev in uprav ne ga odbo ra zbra li napro gram ski skup šči ni. Zače li so jo z lepi mi ver zi Tone -ta Pav čka, ki so ilu stri ra li tudi dejav nost, s kate ro sevse leto ukvar ja jo na zve zi in v posa mez nih druš tvih.Vsem je skup no to, da pri prav lja jo raz lič ne pro gra -me in dejav nos ti za otro ke v Šaleš ki doli ni.

Skup šči no je vodil pred sed nik MZPM Vele nje Zden -ko Gori šek, ki je pouda ril, da se ob skrom ni kad rov -ski sesta vi med letom nare di ogro mno. Zato ima veli -ko zaslug sekre tar ka zve ze Tin ca Kovač, ki je v svo jemporo či lu o delu zve ze med dru gim pouda ri la, da šte -vi lo pri re di tev in dogod kov nara šča in da vsa ko letozabe le ži jo tudi več ude le žen cev. Poleg tega ima jo sta -tus soci al ne usta no ve in to, da je rev šči na že doma tudiv Šaleš ki doli ni, krep ko obču ti jo pri svo jem delu. Žes počit ni ca mi ob mor ju, kamor so lani pope lja li 245otrok iz Šaleš ke doli ne, so mno gim otro kom pole pša -li vsa kdan. Kot tudi z dari li v času Vese le ga decem bra,ki so bila za mno ge edi na dari la v času obis kov trehdob rih mož …

Letos bodo kar na treh področ jih praznvali okro -gle oblet ni ce; po Šaleš ki doli ni že peto leto potu jeZele ni nahrb tnik. V pro jekt je vklju če nih več kot 1000pred šol skih otrok. Še več, prav za prav vsa ko leto več,je vklju če nih v pred šol sko bral no znač ko, ki bo leto -s »sta ra« 15 let. Nepre ki nje no že 20 let delu je sve to -val ni tele fon za mla dost ni ke TOM, pri katerem sve -

tu je jo stro kov no uspo sob lje ni pro sto volj ci. Ob kon cu skup šči ne je Zden ko Gori šek pode lil dve

pri zna nji, ki sta jih ob ted nu otro ka, ki sicer pote kaoktob ra, za lan sko leto pre je li uči te lji ca na OŠ Anto -na Ašker ca Neven ka Hva lec in novi nar ka Naše ga časaBoja na Špe gel za njun pri spe vek k druž be ni vzgo jiotrok. �

Predsednik MZPM Velenje je podelil priznanja

ob tednu otroka tudi svoji sodelavki Nevenki

Hvalec, ki je bila med drugim pobudnica

predšolske bralne značke za otroke.

Otrokom krepko bogatili vsakdanNa Medobčinski zvezi prijateljev mladine (MZPM) Velenje lani vsvojih programih prešteli skoraj 27 tisoč otrok in več kot 4 tisočodraslih – Podelili tudi priznanja ob tednu otroka

Turistovples zvampirjiTokrat so velenjskidijaki predstavoodigrali v izjemnemambientu Hudeluknje

Huda luk nja, 7. april – Prejš njosre do popold ne je ani ma cij ska sku -pi na dija kov velenj ske Šole za sto -rit ve ne dejav nos ti v soor ga ni za ci jiMla din ske ga Cen tra in Fes ti va laVele nje izved la v Hudi luk nji igral -no-ples no pred sta vo Interv ju s turis -tom. Pred sta va je paro di ja na dogo -div šči ne sve tov nih popot ni kov inna ved no aktu al ne zgod be o vam -pir jih. Ide ja za zgod bo se je poro -

di la pri dija kih, ki so dolo če ne učnevse bi ne žele li inter pre ti ra ti dru ga -če, mla dost ni kom bliž je, zlas ti zigro, plesom in glas bo. Dija ki zeloradi sode lu je jo v jav nih nas to pih,saj s tem poka že jo svo je talen te inpre iz ku ša jo tudi meje svo jih zmož -nos ti.

Zgod bo iz vro če Jamaj ke, praš -ne ga Kazah sta na in skriv nost neTran sil va ni je so posta vi li v izje menambi ent Hude luk nje, v kate ri vsre do niso gnez di li le neto pir ji,ampak so obis ko val ce s ple som

ogre li tudi vam pir ji. Za omo go -čenje izved be pred sta ve v Hudi luk -nji so še pose bej zahval ni Vik tor juRob ni ku, župa nu Obči ne Mis li nja,Raj ku Bra či ču iz Koro ško-ša leš ke -ga jamar ske ga klu ba Spe le os –Siga, Dra gu Jese nič ni ku, Aloj zuJanu, Mate ji Kle men čič, rav na te -lji ci Šole za sto rit ve ne dejav nos ti,Minis tr stvu za oko lje in pro storRepub li ke Slo ve ni je ter Mla din ske -mu cen tru Vele nje in Fes ti va luVele nje.

�

Predstavo so doslej igrali le na »pravih« odrih, v Hudi luknji

pa je dobila dodatno, všečno dimenzijo.

»Ko mis li mo na dru ge, nas manjskrbi zase. Če nas je manj strahzase, nam je življe nje laž je. Ko soraz is ko va li ozad je dob ro del nos ti,so ugo to vi li, da je daja nje tis to, kičlo ve ka boga ti, in je edi no, ki si ga

lah ko pri vo šči prav vsak.« S temibese da mi se je začel prvi dob ro del -ni kon cert, ki sta ga sku paj pri pra -vi la Ansam bel Lipo všek in sku pi -na Ni da ni, Obje mi sanje. Denar sozbi ra li za otro ke, ki obis ku je jo cen -

ter za vzgo jo, izobra že va nje in uspo -sab lja nje Vele nje. Vsi, ki so nas to pi -li, so se odre kli hono rar ju: Ansam -bel Lipo všek, Sku pi na Ni da ni,Ansam bel Tri o pro ti jut ru, Ljud skepev ke iz Poni kve pri Žal cu, Orke -ster Vili ja Mrav lja ka, Alek san draCav nik in Sku pi na Cres cen do. Stočko Gusar ji so se pred sta vi li tudiotro ci CVI U. Ob kon cu dve uri tra -ja jo če ga pro gra ma, pre že te ga zdobro glas bo in veli ko humor ja, soorga ni za tor ji rav na te lji ci izro či li2000 evrov. Zbra li so jih s pomoč -jo dona tor jev, medij skih spon zor -jev in vseh, ki so se v nede ljo zbra -li v dvo ra ni Gasil ske ga doma v Ška -lah. Gle de na to, da je bila pol na, sovsi sku paj doka za li, da smo ljud jekljub gospo dar ski kri zi in rece si jiše ved no pri prav lje ni poma ga ti.Zato so goto vo vsi boga tej ši. Boga -tej ši še za košček v mozai ku našedob ro del nos ti …

� vg

Objeli so sanje … S točko Gusarji so se

predstavili tudi otroci, za

katere so zbirali denar.

Vesna Glinšek

V veliki telovadnici Šolskega cen-tra Velenje se je v petek zgodil petiRobofest. Gre za tekmovanje, nakaterem se v svojem znanju iz elek-trotehnike, strojništva in informatikepomerijo učenci in dijaki, ki obisku-jejo krožek robotike. Izdelati somorali robota, ki bo uporaben. Tek-movanje je bilo sicer organiziranov okviru Slovenske lige konstruk-torjev mobilnih robotov v vožnji polabirintu. V šolskem letu 2009/2010bodo pripravili štiri, v Velenju pa je

bilo drugo. »V času informacijsko-komunikacijske družbe, ko se tehni-ka razvija z velikimi koraki, je trebamladim zagotoviti izkušnje, ki jimbodo pomagale na nadaljnji živl-jenjski poti. Zato se mi zdijo takš-na tekmovanja še posebej pomem-bna. Za dokončanje uspešnega rob-ota je namreč potrebna velika meraiznajdljivosti in znanja, tako natehničnem področju, pri sestavi rob-ota, kakor tudi pri ustvarjalnem pro-gramiranju.« Ta dejstva je nanizalin jih posebej poudaril profesorsplošno strokovnih predmetov elek-trotehnike na Šolskem centru Velen-je Peter Vrčkovnik. Hkrati so izpel-jali še regijsko tekmovanjeRoboSLED, na katerem učenci tek-mujejo z roboti, ki sledijo črti.Najboljši se bodo udeležili državne-ga tekmovanja Legobum, ki bo vMariboru.

Emanuel Planko: »Rad imamdelfine, zato sem za današnje tek-

movanje izdelal robota, ki ima imeDelfin. Ker sem še zelo mlad, mije pri sestavljanju nekoliko poma-gal oče. Sicer pa se zna moj robotpeljati po črni črti. Upam, da bomkdaj naredil tudi takšnega, ki se boznašel v labirintu.« �

Ko telovadnico zavzamejo roboti …

Emanuel Planko, najmlajši

udeleženec

Vele nje – V kul tur nem domu sebo jut ri, v petek, 16. apri la, ob18. uri zače la sve ča nost, s kate -ro bodo zaznamova li 135-let ni -co začet kov pri do bi va nja pre mo -ga v Šaleš ki doli ni. Za zače tekrudar je nja se šte je 11. april leta1875, ko je bil pre vr tan glav ni lig -nit ni sloj.

Na pri re dit vi bodo počas ti li tra -di ci jo, izkuš nje, se poklo ni li deluin raz vo ju ter se spo gle da li s pri -ča ko va nji. Pri re di tev, na kate ribodo zasluž nim posa mez ni kom

in orga ni za ci jam pode li li spo min -ska pri zna nja, bo pope stri la fotoz -god ba Pre mo gov nik Vele nje vletu 2010, za glas be ni del bodopos kr be li Har mo ni kar ski orke -ster Bar ba ra, Pihal ni orke ster Pre -mo gov ni ka Vele nje, Rudar skioktet ter Gor da na Hleb z zased -bo Quar ti si mo. Ob tej pri lož nos -ti bo izšla tudi knji ga Mej ni ki Pre -mo gov ni ka Vele nje.

V zna me nju oblet ni ce bo pote -kal tudi letoš nji, že 50. skok čezkožo ob dne vu rudar jev, ko bodo

med dru gim raz gla si li naj bolj šesode lav ce in naj bolj šo delov nosku pi no v Sku pi ni Pre mo gov nik.V vod stvu se zave da jo, da brezzapos le nih, ki vsa ko dnev no delooprav lja jo z zna njem, zavze tost -jo, odgo vor nost jo, ne bi bili takouspeš na gospo dar ska druž ba, kotso.

Kljub zaos tre nim pogo jemposlo va nja so lan sko poslov no letozaklju či li pozi tiv no, k temu pa jesvoj del pomemb no pri spe val vsakzapos le ni. �

Slovesnost ob 135-letniciPremogovnika Velenje11. aprila leta 1875 je bil v Šaleški dolini prevrtan glavni lignitni sloj

Skupina Ni da ni – glavni organizator poleg ansambla

Lipovšek.

5. državno tekmovanjev robotiki – Kategorije:RoboPTERŠ,RoboSLED inRoboREŠEVALEC