naš nogomet, številka 54

NAŠNOGOMET DECEMBER2014

Revija NogometNe zveze SloveNije | DeCemBeR 2014 | Številka 54

Petar StojanovićPrva liga Telekom Slovenije

Boštjan CesarPokal Slovenije

+ MNOGO VEČ:

AleksanderČeferin

mišoBrečko

INTERVJU:

Nacionalni nogometni center BrdoU-21 • U-19 • PRIMOŽ GLIHA • HoPe PoWell • StAšA šPUR

DrUžBena moč nogometa • NK MARIBOR V LIGI PRVAKOVFeStival DekliŠkega Nogometa • NAVIJAšKA CONA


3

Dragi nogometni prijatelji,

počasi se zaključuje za slovenski nogomet ponov-no zelo pestro leto.

naša najboljša izbrana vrsta, ki je pogosto merilo za našo uspešnost v širšem prostoru, se je jese-ni podala na pot proti Franciji 2016. nov format evropskih kvalifikacij je pred nas postavil nove tek-movalne in komercialne cilje. Jesenski rezultati na obeh področjih postavljajo izredno dobre temelje za nadaljevanje v naslednjem letu. odmevne so bile tudi prijateljske tekme z alžirijo, pa južnoame-riška turneja in tekmi z Urugvajem in argentino ter domača novembrska tekma s Kolumbijo.

naša Prva liga telekom Slovenije postaja vse bolj zanimivo in prepoznavno tekmovanje. Vse več mladih domačih igralcev, kvalitetni tujci in stabilnejša situacija na trenerskih pozicijah so pripomogli, po mojem mnenju, k vse večji kako-vosti samih tekem. rast televizijske gledanosti in porast gledalcev na samih stadionih pa nas lahko navdajata z optimizmom tudi za prihodnost. Po-sebej je treba izpostaviti nK maribor, ki z rezul-tati na evropski sceni več kot odlično prezentira slovenski (klubski) nogomet.

ne smemo pa pozabiti tudi na druge dejavnosti, na razvejane aktivnosti naših mlajših reprezen-tanc, pa na udeležbo naše futsal reprezentan-ce na evropskem prvenstvu, na vse več mladih perspektivnih nogometni trenerjev, ki prihajajo v ospredje, na uspešne slovenske sodnike, na aktivnosti na področju socialne odgovornosti in na področju nogometa za vse, na številne pro-stovoljce po klubih in medobčinskih zvezah, brez katerih ne bi bilo našega nogometa, itd.

naši pogledi pa so usmerjeni tudi v nogometno prihodnost, zato na nZS, skupaj s predstavniki vseh nogometnih deležnikov, pripravljamo vizijo in strategijo razvoja slovenskega nogometa v na-slednjem štiriletnem obdobju. nogometna zveza Slovenije namreč želi biti uspešna, odlična in dol-goročno zdrava organizacija, ki ustrezno povezu-je vse nogometne ravni.

In ker je december tudi čas praznovanja, veselja in lepih želja, vam čim več zmag želim tudi v pri-hajajočem letu 2015.

Srečno!

Aleš Zavrlgeneralni sekretar Nogometne zveze Slovenije


5

IzdaJaTElJ: NOGOMETNA ZVEZA SLOVENIJE

PREdSEdNIk: Aleksander Čeferin

GENERalNI SEkRETaR: Aleš Zavrl

UREdNIŠTVO: Matjaž Krajnik, Tina Turkl, Andreja Potoč[email protected]

TEkSTI: Robert Balantič, Peter Dominko, Slavko Jerič, Matic Kodrič, Matjaž Krajnik, Petra Mikeln, Drago Perko, Andreja Potočnik, Tomaž Ranc, Leon Rosa, Rok Tamše, Tina Turkl, Daniel Videtič.

FOTO: Krater Media, Drago Perko, Lado Vavpetič, Mateja Selič, Miran Alijagić, Brous photography.

lEkTORIRaNJE:Polona Peternelj

DESIGN IN GRAFIČNA UREDITEV: Žiga Jokić, atree d.o.o.

TISk: T.K.B.M., d.o.o.

Izdajo revije Naš nogomet sofinancira Fundacija za šport.

NAŠNOGOMET vsebina

6

12

30

50 58

dECEMBER 2014 · ŠTEVIlka 54

6 Intervju: aleksander čeferin

10 Pregled reprezentančnih akcij v letu 2014

12 Intervju: mišo Brečko

16 Pregled kariere Boštjana Cesarja

19 Predstavitev: Petar Stojanović

20 U-21: Pregled kvalifikacij za eP 2015

22 U-21: Intervju s Primožem gliho

25 U-19: turnir na madžarskem

26 U-17: Kvalifikacijski turnir

28 Pogovor Jan mlakar

30 Pregled prvega dela sezone PLtS

32 Statistika prvega dela sezone PLtS

34 2. SnL

35 Sml/Skl

36 Polfinalisti Pokala Slovenije

39 ženska a reprezentanca

40 Pogovor s Stašo Špur

43 DU19 - uvrstitev v elite round

44 Festival dekliškega nogometa: pregled dogajanja

46 Intervju: Hope Powell

48 Futsal: kvalifikacije za eP v Sloveniji

50 nK maribor v Ligi prvakov

52 Youth Champions League

53 Liga prvakinj / žnK teleing Beltinci

56 15 let od uvrstitve na eP 2000

58 Predstavitev nogometnega centra Brdo

62 navijaška cona

64 Družbena moč nogometa

66 Pregled leta v fotografijah

72 novičke iz mnZ-jev

75 Strokovna priloga

6


Še eno pestro nogometno leto je za nami. Če začneva s čustvi, na ka-teri tekmi v letu 2014 ste najbolj uživali in kdaj najbolj trpeli?odkar sem predsednik nogometne zveze Slovenije ne morem več kaj do-sti uživati v igri. na vseh tekmah, kjer igra naša reprezentanca ali pa naši klubi proti tujim tekmecem, trpim do konca tekme. V estoniji denimo sem trpel in trpel, na koncu pa sem bil še bolj slabe volje. na tekmi proti Švici pa sem spet trpel, a je veselje ob zma-gi vse skupaj odtehtalo. Pravi užitek za spremljanje pa je bila tekma med mariborom in olimpijo, ki se je konča-la z izidom 3 : 3. to je bila odlična tek-ma, takšno je bilo tudi vzdušje na sta-dionu, vse to je bila prava reklama za slovenski nogomet. Verjemite mi, da je v moji vlogi lahko na tribuni precej stresno, ker sam pač s srcem navijam za naše reprezentance in klube.

kaj je sicer po vaše zaznamovalo leto pod okriljem NZS?Vsekakor zelo dobra igra reprezen-tance, uspeh maribora z uvrstitvijo v ligi prvakov, začetek gradnje nogo-metnega centra na Brdu in še pre-cej drugih stvari. Po mojem lanskem govoru na novoletnem srečanju sem deležen grozne nejevolje tistih, na ka-tere sem pozabil. težko naštejem vse, ampak letos je bilo ogromno dobrih stvari pod okriljem nZS. resda je ka-kšna izpadla tudi malce slabše, toda gledano v celoti nam gre kar dobro.

Članska reprezentanca je paradna ekipa NZS. Spomladi je izkušnje nabirala na zanimivih gostovanjih

proti izjemno močnim moštvom, ki so igrala na mundialu. Do kakšnih spoznanj in izkušenj pa je v Afriki in Južni Ameriki prišel predsednik?

Predvsem smo videli, kakšno ljubezen do nogometa tam čutijo ljudje. Ko smo igrali proti argentini, na 50-kilo-metrski poti do stadiona praktično ni bilo koščka prostora ob cesti, kjer ne bi stali argentinski navijači. tam so nogometaši prava božanstva. Užival sem v tem, pa tudi, ko sem spoznal prijetne Slovence, že tretjo generaci-jo, rojeno v argentini. Kljub temu so zelo patriotski, njihovi otroci že tudi govorijo slovensko. nogometno gle-dano pa je bil za reprezentante velik izziv igrati proti kasnejšim svetovnim podprvakom, za Urugvaj tudi vemo, kako kotira v svetovnem nogometu. mislim, da je bila turneja uspešna v vseh pogledih, promocijsko, nogome-tno in kot izjemno doživetje za igralce in vse ostale.

Kako pa ste doživeli mundial v Braziliji?V živo sem spremljal le uvodno tekmo med Brazilijo in Hrvaško, saj sem bil pred tem na kongresu Fife. Svetovno prvenstvo je bilo zelo zanimivo, zame je zanimivejše tudi od olimpijskih iger. Posamezni rezultati so me mal-ce presenetili, sploh me je presenetil brutalen poraz Brazilije proti nemčiji, hkrati pa so me pozitivno presene-tile vse druge južnoameriške re-prezentance, torej Kostarika, čile, Urugvaj, Kolumbija, argentina. Po moji oceni je prvenstvo ra-hlo zmotilo le slabo sojenje. Sodniki so kar v nekaj pri-

ALEKSANDER ČEFERIN:“S srcem navijam za naše reprezentance in klube.”

merih odločili o zmagovalcu. moti me Fifino delegiranje sodnikov, ki mora biti po določenem ključu. toda vedeti morate, da sodnik iz oceanije, ki sodi svojo domačo ligo, ni navajen soditi tako zahtevnih tekem kot evropski sodniki, ki med drugim sodijo tudi v ligi prvakov. Vsekakor pa je bil ta mundial krasen spektakel, res velik dogodek.

Pred začetkom kvalifikacij ste de-jali, da uvrstitve na Euro 2016 ne morete zahtevati, si pa to želite. Kako ocenju-jete dosedanje do-gajanje in kakšen je vaš pogled v nadaljevanje kva-lifikacij?

7


Uvrstitve na veliko tekmovanje res ni-smo nikoli zahtevali, smo pa rekli, da je to cilj. toda besede cilj se vsi nekako ustrašijo. če bi jaz šel boksat s Kličk-om, torej če bi bil res tako neumen, da bi šel v ring, bi bil moj cilj, da ga premagam, sicer ne bi šel. Pa vemo, da ga ne bi premagal. torej za našo reprezentanco uvrstitrev na euro 2016 ne more biti imperativ, hkrati pa si to želimo. Zaenkrat sem izjemno zadovoljen z rezultati. Pred začetkom kvalifikacij bi podpisal, da imamo šest točk po prvih štirih tekmah.

Ne samo nogometno javnost je vznemirila poteza Josipa Iličića, ki se je odpovedal sodelovanju v re-prezentanci. Vaš komentar.

Selektor odloča, kdo bo igral, kdo sploh ne bo več igral, kdo začasno ne bo igral in kdo ne bo igral niti prvič. to je stvar selektorja in strokovnega vodstva, zato ima selektro vso pravi-co, da se odloči tako, kot misli, da je prav. mi ga pri tem podpiramo. Iličić se je odločil tako, kot se je. Upam, da je o tej odločitvi premislil. V zvezi s tem ga ne mislimo sankcionirati ali kar koli drugega. od igralca, ki ne želi igrati za reprezentanco, ne moreš imeti kaj

dosti. nima ga smisla siliti, odločitev je njegova. Iskreno mislim, da je

napačna. toda Josip je odrasel človek in

sam sprejema odgovornost

za svoje od-ločitve.

»nogometni zvezi Slovenije gre dobro, uresničili smo kar nekaj projektov, še veliko stvari pa je potrebno postoriti. glede naše

prihodnosti sem optimist.«

8


Čeprav je baza vrhunskih nogome-tašev pri nas omejena, smo na pri-jateljski tekmi s Kolumbijo videli za celo moštvo igralcev, na katere lahko v prihodnosti bolj ali manj računa selektor Srečko Katanec. Torej se doma z mladimi le ne dela tako slabo.res je. mislim, da se slovenska liga preveč podcenjuje. tu se igra vse bolj-ši nogomet, imamo igralce, ki lahko kakovostno odigrajo tudi za člansko reprezentanco. Za prihodnost se ni bati. Hkrati pa je dejstvo, da je bila tekma s Kolumbijo prijateljska, da so bili na eni strani izjemno motivirani mladi fantje, na drugi strani pa zvez-dniki, ki verjetno niso bili maksimalno motivirani. S tem ne bi rad zmanjšal učinka naše igre in rezultata, ampak bi želel opozoriti, da ni enako igrati na ključni kvalifikacijski tekmi, kjer so potrebne določene izkušnje, ali pa v prijateljskem dvoboju. treba je upoštevati selek-torjevo mnenje, kdo že lahko igra v izbrani vr-sti, kdo pa še ne.

9


tudi po mnenju ljudi iz tujine je v Slo-veniji precej super nadarjenih fantov, vprašanje je samo, kako se bodo raz-vili. to je odvisno predvsem od njih sa-mih, v katerem klubu se bodo razvijali, treba pa je imeti tudi nekaj sreče.

Zanimiva je tudi domača prvoliga-ška scena, kjer sta hit jeseni Dom-žale in Celje, Maribor in Olimpija pa se bosta morala pošteno potruditi za vzpon na vrh. Kako gledate na prvo ligo, kjer so zdaj v ospredju sami domači igralci in trenerji?to je res velik plus. Domžale igrajo odlično, Celje me je sploh pozitivno presenetilo s svojo igro. olimpija se drži zelo dobro, sploh glede na to, da v prejšnji sezoni niso imeli posebno dobrega rezultata. maribor pa je tako in tako konstanta. Vesel sem, ker bo tudi spomladanski del državnega pr-venstva zanimiv in napet. če primer-jamo gledanost lige prvakov in slo-venske lige na televiziji, sploh ni tako velike razlike.

Število gledalcev na stadionih pa ni v sorazmerju s popularnostjo no-gometa. Kako doseči večji obisk?absolutno drži. Pri tem imamo več problemov. eno je naša restriktivna zakonodaja, zaradi katere se ne more spiti niti eno pivo na tribuni. Drugo je fama, da je z nogometom povezano nasilje, torej navijaški izgredi. K temu dosti prispevajo tudi mediji, ki vsak manjši incident naredijo za veliko tragedijo. mislim, da pri nas kakšnih večjih problemov v zadnjih letih ni bilo. razen tekem med mariborom

in olimpijo, kjer obstajajo določena trenja med navijači, drugje takšne-ga tveganja ni. na povečanju šte-vila gledalcev vsekakor moramo še veliko delati.

Kako kaže z bojem NZS in drugih panožnih zvez v prizadevanjih za spremembo zakona, ki prepovedu-je točenje alkoholnih pijač na špor-tnih dogodkih?Politiki so se najprej zelo navdušili, po-slanci so obljubili, da bodo pomagali, da bodo sodelovali z nami in tako na-prej. V nekem trenutku pa je njihovo navdušenje kar nekako zamrlo. razlo-ga za to ne poznam, toda mi bomo na tem delali še naprej. Prepričani smo, da je to dobro za šport v celoti, pa tudi za državni proračun. Hkrati pa spremenjeni zakon ne bi omogočal povečevanja alkoholizma. ta teza je popolna neumnost. mi imamo večje težave z alkoholizmom kot nemci, ki imajo na vsakem stadionu praktično pivovod. če bi se ljudem znali bolj pri-bližati na stadionih, jim ponuditi tudi hrano in pijačo, bi raje šli na tekmo kot pa v gostilno. na tem področju še ni-smo storil vsega, tudi v prihodnje se bomo potrudili, da bo bolje.

Maribor je pravi evropski čudež. Ver-jetno vam mnogi kolegi iz drugih dr-žav zaradi vijoličnih precej zavidajo?recimo Hrvati. Ko kolegom iz tujine povem, kakšen je bil proračun mari-bora pred uvrstitvijo v ligo prvakov, pa sploh ne morejo verjeti, kako jim uspeva. mnogi klubi imajo 25 do 30 mi-lijonov letnega proračuna, pa so zelo daleč od lige prvakov. maribor je v vsa-kem primeru prišel do super dosežka.

letos ste morali posredovati pri urejanju sodniških taks v MNZ Lju-bljana. Ste imeli še kakšne podobne težave drugje, se morda še obetajo?Določene težave se bodo zmeraj po-javljale. če bi se dalo, klubi najraje ne bi plačevali ničesar, saj relativno tež-ko preživijo. Hkrati pa je znano, da se ljudje marsikdaj ne znajo pogovarjati. toda to je potrebno, pojasniti je treba posamezne zadeve. S tem namenom sem sam pristopil k reševanju zapleta.

Klubi iz mnZ Ljubljana in sodniki so se prepirali, predlagali izredne skupščine, se na izvršnih odborih obkladali z ne-primernimi izrazi, mi pa smo se potem dogovorili v desetih minutah. Pred tem so obstali vsak na svojem bregu in ostali skregani. toda v življenju je tre-ba poiskati kompromise. treba je razu-meti klube, ki nimajo denarja, na drugi strani pa tudi sodnika iz mnZ Ljubljana, ki gre za 70 evrov bruto, torej 40 evrov neto, sodit denimo v Belo krajino. S tem žrtvuje praktično ves dan, pogo-sto je deležen še žaljivk. ne vem, kje bi še našli sodnike, ki bi sodili za manjše plačilo. tudi pri Uefi in Fifi smo se po-zanimali, kaj še lahko storimo. Dejali so nam, da se pač moramo dogovoriti, tisti, ki ne morejo plačati, naj se pač z nogometom ukvarjajo rekreativno. Vedno moramo reševati kakšne ma-lenkosti, ampak s pogovorom se lahko vse reši. tega nam v Sloveniji manjka.

Dolgo pričakovana gradnja nacio-nalnega vadbenega centra in uprav-ne zgradbe NZS se je končno začela. Pričakujete še kakšno oviro?Ponagaja nam lahko edino slabo vre-me, zaradi česar bi se gradnja zavle-kla. Birokratskih ovir ne bi več smelo biti, saj imamo pravnomočno gradbe-no dovoljenje, izvajalci so izbrani, dela že potekajo. Upam, da nam bo vreme služilo, da bi lahko center res odprli 1. septembra prihodnje leto.

Prihodnje novoletno srečanje pod okriljem NZS si lahko predstavljamo kot posebno doživetje v idiličnem okolju. Bomo proslavljali tudi nove uspehe slovenskega nogometa?to bi bilo idealno, tega si nadvse želim. ampak v rezultatskem smislu nočem izvajati nobenega pritiska. Sicer pa gre nogometni zvezi Slovenije dobro, uresničili smo kar nekaj projektov, še veliko stvari pa je potrebno postoriti. glede naše prihodnosti sem optimist.

rok tamše

10


nZS in argentinska nogometna zveza sta takrat že sklenili dogovor o junij-skem gostovanju Slovenije pri takrat drugi reprezentanci sveta in četudi je šlo 'zgolj' za prijateljsko tekmo, je bila v preteklosti možnost igranja tekme proti argentini ali Braziliji izvedljiva le v scenariju kakšnega filma, pod katerega bi se podpisal mojster znanstveno-fan-tastičnih filmskih hitov george Lucas. Finančni aspekt igranja proti taki repre-zentanci je bil preprosto prevelik za re-prezentanco s proračunom, kot ga ima slovenska. Zaradi tega dejstva je dose-žek vodstva nZS, ki je s pomočjo sloven-ske skupnosti v argentini to tekmo tudi zagotovilo, nekaj tako posebnega in bržkone tudi praktično neponovljivega.

Kmalu po potrditvi tekme z argentino pa so v pisarnah nZS potrdili gostovanje pri še enem, nič manj kvalitetnem na-sprotniku v Južni ameriki. Pred tekmo v predmestju Buenos airesa je Slovenija potrdila še gostovanje na slavnem mo-numentalu v montevideu, nasprotnik pa nihče drug kot Urugvaj s Cavanijem, Luisom Suarezom in drugimi zvezdniki sinje modrih.

toda pred gostovanjem v Južni ameri-ki je bilo treba na sever afrike, kjer je marca v alžirski Blidi Slovenijo pričakala domača udeleženka svetovnega prven-stva v Braziliji. tekma na štadionu mu-stafe čakerja je bila za varovance Sreč-ka Katanca nekaj posebnega, saj je šlo za prvi nastop te generacije na severu afrike, kjer je sprejemanje nogometa

O letu 2014 vzgodovinskih almanahih

Da se lahko dotaknemo posebnosti leta 2014, se moramo najprej odpraviti v decem-ber 2013. takrat je predsednik Nogometne zveze Slovenije Aleksander Čeferin poskr-bel za novico, ki je prisotnim na novoletni prireditvi krovne nogometne organizacije vzela dih. Čeferin je članom nogometne družine sporočil, da se bo Slovenija v letu 2014 pomerila z eno najboljših reprezentanc na svetu, Argentino v Buenos Airesu.

drugačno od ustaljenih evropskih norm in kjer je tudi sama organizacija tekme daleč od urejenih standardov evropske nogometne zveze. Slovenci so tako za-radi daljše poti (v Blido so se pripeljali iz glavnega mesta alžirja) na štadion prišli že dve uri pred tekmo, prizor pa je bil nepredstavljiv evropskim ljubiteljem nogometa. že takrat je na začetek tek-me čakalo slabih 30 tisoč gledalcev, do začetka pa so tribune štadiona sprejele več kot 40 tisoč ljubiteljev nogometa, ki so takrat pozdravili svoje ljubljence pr-vič po uvrstitvi na mondial. Selektor Ka-tanec je že pred obračunom v Blidi opo-zarjal, da bo tekma zahtevna, slednje pa se je potrdilo po uvodnem udarcu žoge, ki ga je izvedel legendarni Brazilec Pele. alžirci so pred evforičnimi navijači slavili z 2 : 0, Katanec pa je ob nekoliko spre-menjeni postavi že dobil obris ekipe za začetek kvalifikacij v septembru.

Pot do prvih kvalifikacijskih obračunov se je zdela še zelo daleč v juniju, ko je slovenska delegacija odpotovala v Bu-enos aires. napočil je čas za dolgo pri-čakovano gostovanje pri Urugvaju in ar-gentini. reprezentanca je v argentino odpotovala v tisti trenutek najmočnejši razpoložljivi postavi (brez poškodova-nih Kevina Kampla in Valterja Birse), nekaj dni kasneje se je ekipi z Japonske pridružil tudi prvi napadalec milivoje novakovič. treningi v trening centru Boce Juniors so Slovencem pred zgodo-vinskima tekmama dali občutek, kakšen pomen ima v tem delu sveta nogomet, različni sprejemi in obiski treningov pa

so Slovencem pokazali, da jih je sloven-ska skupnost v argentini že dolga leta željno pričakovala. ob izdatni pomoči in organizaciji Hernana Zupana, brez ka-terega tekem gotovo ne bi bilo, so bili Slovenci vseskozi v središču pozornosti. Po kratki selitvi v montevideo pa je pri-šel čas za prvo tekmo. edinson Cavani je že v prvem polčasu pokazal svojo vre-dnost, ko je izkoristil asistenco Diega Forlana, v drugem polčasu pa je delo dokončal še Christian Stuani. Selektor Katanec je že na prvi tekmi odkril rajka rotmana, ki je preživel reprezentačni krst in na igrišču ostal vseh 90 minut.

Za razliko od montevidea pa se dan do tekme v La Plati ni odvil po sloven-skih željah. že večer pred tekmo so bili zdravniškega tretmaja zaradi želodčnih težav deležni nekateri reprezentanti, do prvega sodniškega piska pa je zrav-niški ekipi uspelo pripraviti vse, z izjemo prvega vratarja Samirja Handanoviča. Veliki trenutek je tako dočakal Vid Be-lec, ki je tako debitiral kar proti nekda-njim svetovnim prvakom argentincem. Slovenci so se domačinom dobro upira-li, navkljub zgodnjemu zadetku alvare-za. V drugem polčasu se je med strelce sicer vpisal še Lionel messi in še tretja tekma Slovenije v letu 2014 se je konča-la z 2 : 0 za nasprotnika.

Katanec je bil po južnoameriški turneji zadovoljen, čeprav Slovenija proti višje rangiranima ekipama ni uspela zatresti mreže. »če gledam na daljši rok, sem zadovoljen, saj sem s turnejo dobil dva

11


nova igralca (op.p. rajka rotmana in mi-rala Samardžiča). to je izredno pomemb-no. Smo pa videli, da nekateri ne morejo začeti dveh tekem v treh dneh, kar je dobro spoznanje pred začetkom kvalifi-kacij,« je neposredno po argentinski pre-izkušnji razmišljal slovenski selektor.

Ugotovitev, da nekateri igralci niso do-volj pripravljeni, da bi igrali dve tekmi zapored, selektorju v prvi kvalifikacijski preizkušnji ni prišla prav, saj je Sloveni-ja v septembru odigrala le eno tekmo. Prva tekma v skupini z estonijo, Švico, Litvo, anglijo in San marinom se ni od-vila po željah Slovencev in estonci so v talinu slavili s poznim zadetkom ob igralcu manj. Katanec igralcem ni za-meril ničesar, z zaupanjem v svoje varo-vance, čeprav Slovenija v štirih tekmah v 2014 še ni dosegla zadetka in kljub slabim izkušnjam iz prejšnjih kvalifikacij, se je mesec kasneje podal nad Švicarje. tokrat so Švicarji spoznali Ljudski vrt in v tekmi, kjer so bili rdeči morda nekoliko bližje zadetku, je zmagovalca odločila ena napaka. Djourou je v kazenskem prostoru podrl Kampla, za veselje pol-nega Ljudskega vrta pa je poskrbel mi-livoje novakovič.

Zadetek in zmaga proti Švici sta Slove-niji dala zalet pred gostovanjem v Vilni pri Latviji. Pred samim srečanjem je bilo več kot o nasprotniku govora o umetni igralni površini na edinem litovskem štadionu, ki omogoča igranje tekem pod okriljem Uefe. Slovenci so potrebo-vali nekaj minut, da so se privadili na po-vršino, kar bi domačini lahko izkoristili, potem ko so bili v uvodu blizu zadetka. Kar pa ni uspelo novikovasu, je na drugi strani uspelo novakoviču. ta je na svoj konto po zadetku proti Švici dodal še dva zadetka in Slovenija se je s polnim izkupičkom in šestimi točkami po treh tekmah vrnila iz Litve.

Percepcija javnosti in podpora repre-zentanci v domačih nogometnih krogih se je po dveh zmagah reprezentance ponovno dvignila in novembrsko gosto-vanje v angliji je bilo eden vrhuncev no-gometne sezone. nZS je pred novembr-skim zborom potrdila še eno prijateljsko tekmo z novim eminentnim nasprotni-kom, žlahten izbor prijateljskih tekem v letu 2014 pa je z gostovanjem v Ljublja-ni zaključila Kolumbija. toda pred tem

je Slovence čakalo gostovanje na enem najpomembnejših evropskih nogome-tnih stadionov, kultnem Wembleyju na severu Londona. Slovenija je nastopila pred več kot 82.000 gledalci in tako do-segla nov rekord po spremljanju, angle-ži pa so bili v svojem hramu nogometa boljši s 3 : 1. Kljub vodstvu Slovenije, ko je lastno mrežo zatresel Henderson, so se domači na koncu veselili, zadetka za albion pa se je najprej veselil Wayne ro-oney, rekorder s stotim nastopom za re-prezentanco. Svojega rekorderja je ime-la tudi Slovenija, saj je Boštjan Cesar z 81 nastopom prehitel Zlatka Zahoviča na večni lestvici, prav kapetan pa je bil tisti, ki je zakrivil prekršek za enajstmetrovko, iz katere je nato zadel rooney. Delo je nato dokončal še Danny Welbeck, ki je tako poskrbel, da je Slovenija kvalifikaci-je za leto 2014 sklenila s porazom.

že ob samem zboru reprezentantov pred tekmama z anglijo in Kolumbijo je selektor Katanec napovedal, da bo na tekmi s Kolumbijo preizkusil nekaj novih moči, igralcev, ki bi lahko povečali kon-kurenco ali pomenili osvežitev izbrane vrste. V Stožicah so se na boj zJamesom rodriguezom in Juanom Cuadradom podali debitanti erik Janža, Damjan Bohar in Petar Stojanovič, slednji pa je postal najmlajši članski reprezentant v zgodovini. Prav eden največjih zvezdni-kov poletnega mondiala rodriguez je poskrbel za natančno podajo napadalcu ramosu za edini gol na tekmi, pomlaje-na Slovenija pa je v Stožicah pustila odli-čen vtis in kljub porazu požela aplavz polnih Stožic.

Leto 2014 se je tako v rezultatskem smi-slu zaključilo slabše, a v smislu prihaja-jočega leta 2015 je slovenska izbrana vrsta v položaju, ko ima vse niti v svo-jih rokah. Kvalifikacijska skupina, kjer Slovenija cilja na vsaj drugo mesto, se odvija po slovenskih željah, izhodišče s šestimi točkami pa je kljub spodrsljaju proti estoncem dobro in pričakovano. Katanec je ob koncu v razmislek dobil tudi predstavo s Kolumbijo, kjer so ne-kateri opozorili nase, bodisi kot novinci bodisi kot preizkušeni reprezentanti z novo vlogo v ekipi. Dobrih izhodišč za leto 2015 je torej dovolj, da lahko priča-kujemo uspešno in pestro 2015.

matjaž Krajnik

3

28

82

zadETkE je prispeval Milivoje Novaković in je tako edini, ki se je

vpisal med strelce za izbrano vrsto Slovenije v kvalifikacijah za EP 2016.

IGRalCEV je vpoklical Srečko Katanec za kvalifikacijske tekme.

TISOČ zgledalcev si je v živo ogledalo tekmo med Slovenijo in

Anglijo na slovitem Wemblyu.

z N P T

anglija 4 0 0 12Slovenija 2 0 2 6Švica 2 0 2 6Litva 2 0 2 6estonija 1 1 2 4San marino 0 1 3 1

12


Če se najprej ozreva na leto 2014 in reprezentanco. Kako bi ocenili te vaše nastope, kvalifikacijske in

prijateljske?Prijateljske tekme niso bile ne vem kako uspešne, kar se rezultatov tiče. So bile pa to dobre izkušnje proti

argentini, Urugvaju, Kolum-biji, tudi alžiriji. Kar zadeva

kvalifikacije, dobro stojimo. Izhodišče je solidno, imamo

lepe možnosti.

Reprezentančno leto se je zače-lo s tekmo v Alžiriji. Bil je začetek leta, začetek priprav na kvalifika-cije za Euro 2016, po drugi strani pa je bil to uvod alžirskih priprav na svetovno prvenstvo v Brazili-ji. Alžirci so se pokazali kot čvrsti tekmeci in zmagali z 2 : 0. kako ste vse to doživeli?alžirci so tudi na SP pokazali, da so dobra reprezentanca z dobrimi po-samezniki. Kot ste rekli, oni so se pripravljali na SP in ozračje na tekmi je bilo super. alžirija je zasluženo zmagala.

Ali je ta izkušnja, igrati v Alžiri-ji, kaj spremenila vaš pogled na nogomet v tem delu sveta?to je bila lepa izkušnja, atmosfe-ra je bila odlična, alžirija pa se je pokazala kot res nogometna dr-žava. Preveč pa ne bi filozofiral o tem. ni bilo niti časa, da bi izkusili kulturo, družbo. Šli smo na tek-mo, v hotel in nazaj domov.

Zato pa je bila verjetno posebno doživetje novica o tem, da boste potovali v Urugvaj in Argentino, na prijateljski tekmi k dvema nekda-njima svetovnima prvakoma. kako ste se sami, kot izkušen nogome-taš, počutili ob tem?Lepo je, da smo doživeli tudi to. Da smo igrali proti argentini in Urugva-ju, je res pozitivna, dobrodošla iz-kušnja. Je pa ta junijski termin ne-ugoden za tiste, ki se ne uvrstijo na veliko tekmovanje. nekateri se za to pripravljajo, nekateri pa končujejo sezono. res je malce čuden termin.

Vse odtlej, ko je 17. no-vembra 2004 debitiral za izbrano vrsto na prija-teljski tekmi proti Slovaški, je Mišo Brečko eden tistih nogometašev, ki so mu praktično vsi selektorji, pod katerimi je igral, zau-pali mesto na desnem boku obrambe. trideset-letni kapetan nemškega prvoligaša Kölna, ki je v karieri med drugim igral za Factor, šmartno, HSV, Hanso Rostock in Erzge-birge Aue, je doslej zbral 72 nastopov za slovensko člansko reprezentanco. Nekaj svojih izkušenj iz letošnjega leta nam je zau-pal v pogovoru, v katerem je med drugim izpostavil, da se mora članska vrsta prebiti na evropsko pr-venstvo 2016 v Franciji.

MišoBrečko

13


Takrat ste dejali, da Urugvaj, s kate-rim ste kljub porazu z 0 : 2 v Mon-tevideu odigrali dobro tekmo, ni nič posebnega, Argentino, ki je v La Plati prav tako zmagala z 2 : 0, pa ste že takrat videli kot kandidata za svetovnega prvaka. kako ste videli njune nastope v Braziliji?Potrdilo se je, da je argentina resen kandidat za prvaka, bila je blizu tega. to je bilo takoj jasno, ima izjemne posa-meznike, zato je vedno sodila med fa-vorite. Je pa tudi Urugvaj v Braziliji igral dobro in napredoval iz težke skupine.

Vsi, ki spremljamo nogomet, pozna-mo Lionela Messija, prvega argen-tinskega zvezdnika, kot nekakšne-ga moralnega vzornika vsem, ki se odločajo za nogometno pot. A tudi v argentini se je precej govorilo o njegovi arogantnosti. Po drugi stra-ni pa je prva violina Urugvaja Luis Suarez že večkrat v javnosti sam pokazal, da težko nadzira svoj tem-perament. Kako pa je z Messijem? Koliko ste ga spoznali?njega niti ne poznam dobro, tako da je težko govoriti, ali je aroganten ali ne. moramo se zavedati, da vsi na sve-tu od njega nekaj hočejo, da si mora za vsakogar vzeti kakšen trenutek. Pač dela svoj posel. ne morem reči, kakšen je, je pa veliko cirkusa okoli njega. človek ne more niti s stadiona do garderobe, ne da bi ga napadlo več deset tisoč ljudi. težko je govoriti, kakšen je v resnici.

Če pa je kaj resnično znano, je to, da je argentinska kuhinja znana po dobri hrani, predvsem po odlični go-vedini. Tisti, ki smo bili tam, smo bili s hrano zelo zadovoljni. V vašem ta-boru pa je bilo nekaj težav. Nekateri igralci zaradi prebavnih motenj niso mogli igrati proti argentincem. kaj je bilo narobe?nekaj reprezentantov se je res zastru-pilo, baje so bile krive bučke. ampak to je bil zgolj nesrečen slučaj. Smo pa tudi mi poskusili njihove specialitete in je bilo vse v redu in okusno.

Tri mesece zatem pa se je začela resna zgodba – kvalifikacije za EP

2016. Za začetek ste potovali v Esto-nijo. Že v prejšnjih dvobojih se je po-kazalo, da v Tallinnu ni lahko igrati. Kljub temu pa s(m)o vsi pričakovali, da boste domov prinesli tri točke ali vsaj eno. Niste je. Ali je bil to za vas šok, prizemljitev ali kaj tretjega?Šok. gotovo je bil šok. Vsi smo si želeli kvalifikacije začeti pozitivno. Imamo velike cilje, zato je bil to za nas res pra-vi šok. tam ni lahko igrati, kar so poka-zale vse tekme. tudi anglija je z igral-cem več tekmo odločila s prostega strela, kar kaže, da res ni preprosto. mi bi morali takrat zmagati, ampak ni-smo, toda nato smo dobili dve tekmi, kar nas je vrnilo v soliden položaj.

Prav ti naslednji tekmi, s Švico doma in v gosteh pri Litvi, sta pokazali dva različna obraza Slovenije. Obakrat ste zmagali, ampak povsem drugače. Selektor Srečko Katanec je večkrat poudaril, da bi proti Švici morali viso-ko izgubiti glede na prikazano, proti Litvi pa ste pokazali bržčas najboljšo tekmo v tem letu. Kako komentirate ta oktobrska obračuna?S Švico je bila zelo težka tekma. Švi-carji so pokazali, da so izredno dobra reprezentanca, po prikazanem mogo-če celo boljša kot anglija. Imeli smo malo sreče za velike tri točke, to je treba priznati, medtem ko je v estoniji nismo. toda zmagi se ne gleda v zobe. Pokazali smo pravi karakter. V Litvi pa smo prikazali dobro igro.

Prav v Litvi je izgledalo, da je to ti-sto, k čemur izbrana vrsta stremi in kar si tudi navijači želijo. Je bilo de-jansko to največ, kar lahko pričaku-jemo, ali je kaj rezerv?na začetku smo se morali privaditi na umetno travo, saj je povsem drugače igrati kot na naravni. Prikazali smo tak nogomet, kot si ga predstavljamo, hkrati pa osvojili pomembne točke.

Te so vam dale tudi veliko optimiz-ma pred gostovanjem v angliji. Iz vašega tabora je bilo ves čas slišati odločne napovedi po vsaj točki, se-lektor pa je občasno opozoril, da se lahko zgodi tudi kaj drugega. Ven-darle je na slovitem Wembleyju na-

sproti stala nogometno precej ugle-dnejša Anglija, ki pa je kljub zmagi s 3 : 1 delovala, kot da je premagljiva. Ali pač ne?mislim, da je bila. če v 58. minuti po-vedeš z 1 : 0, je to praktično idealno. Priznati pa moramo, da naša igra ni bila ne vem kako dobra. Branili smo se v redu, povedli v idealnem trenutku, ampak igrali nismo tako, kot smo si za-mislili. na koncu so angleži zasluženo zmagali. če pa ne bi bilo tiste enajst-metrovke tako hitro po našem zadet-ku (za 1 : 1 je v 59. minuti zadel Wayne rooney, op. p.), bi bile naše možnosti precej večje. žal nam je za to tekmo, morali bi igrati bolje. anglija je na svo-jem igrišču seveda vedno favorit proti nam, ampak takrat je bila zagotovo premagljiva.

Kje pa so vas izbranci Roya Hodgso-na dobili na levi nogi?Premalo smo bili nevarni za njihov gol, ko smo jim vzeli žogo, premalo smo si podajali. Pa še ta njihov izenačujoči za-detek je prišel prehitro. žal nam je za te točke, ampak treba je pozabiti na to in iti naprej.

V letu 2015 vas čakajo še štiri doma-če tekme in le dve v gosteh. Dvakrat igrate tudi z odpisanim San Mari-nom, ki pa jo je že zagodel Estoniji, ko ji je vzel točko. Položaj v skupini je točkovno ugoden. Kakšne so po vašem mnenju možnosti za nepo-sredno uvrstitev na EP oziroma v dodatne kvalifikacije?naš cilj in velika želja je vsekakor dru-go mesto. če ne to, pa obvezno priti

»Določeni fantje imajo

pred sabo lepo prihodnost, kdo

pa so to, bo pokazal čas.«

14


v Francijo preko dodatnih kvalifikacij. možnosti so za eno in za drugo, am-pak treba bo zmagovati. Videli smo namreč, kaj se je zgodilo estoniji v San marinu. treba je verjeti vase in mislim, da smo na dobri poti.

V delu javnosti in nekaterih medijih so se kljub vašemu dobremu izho-dišču pojavile kritike na samo igro, češ da je premalo konkretna, preveč bojazljiva. So te kritike upravičene?odvisno, o katerih medijih govorite. Slovenija je majhna država. Določeni ljudje nadzirajo nekatere medije, ki pišejo, kakor njim odgovarja. Dejstvo pa je, da smo na nekaterih tekmah po-kazali dobro igro, na nekaterih pač ne. točkovno pa smo v dobrem položaju in imamo vse možnosti za preboj na eP.

Očitki letijo tudi v tej smeri, da zve-zna vrsta na nekaterih tekmah ni delovala tako, kot bi morala – v smi-slu zalaganja napadalca z uporab-nimi žogami. Kako žogo pogosteje pripeljati do Milivoja Novakovića oziroma do napadalca, ki bo igral?nogomet je postal tak, da se cela eki-pa brani kot celota in cela ekipa naj bi napadala kot celota. Vsi smo odgovor-ni za to, da je igra dobra v fazi napada in obratno. Imamo še precej rezerv in kot sem že rekel, mislim, da so naše možnosti za uvrstitev v Francijo lepe.

Vi ste v reprezentanci že desetle-tje, v zadnjem obdobju redno igrate v bundesligi pri Kölnu, skupaj z Do-minicom Marohom, ki tudi dobiva Katančeve klice v izbrano vrsto. Ali svoje izkušnje, opažanja, nasvete delite tudi na reprezentančnih zbo-rih?Ko je situacija primerna, povem, kar si mislim. če mislim, da bo kaj pomagalo igri ali komur koli, potem seveda povem.

Izkušnje bo verjetno treba deliti tudi novemu rodu, ki se je deloma predstavil na prijateljski tekmi pro-ti Kolumbiji v Stožicah. Precej spre-

15


»Naš cilj in velika želja je

vsekakor drugo mesto. Treba je verjeti vase in

mislim, da smo na dobri poti. «

menjena postava, v kateri ni bilo niti vas, je izgubila z 0 : 1, a pustila pozi-tiven vtis. Kakšnega je na vas?mislim, da so fantje odigrali dobro tekmo. Kolumbija je zelo močna, igri-šče je bilo slabo, dobili smo nesrečen gol in tekmo izgubili. ampak za precej fantov je bila to velika stvar. nekateri so debitirali, nekateri dotlej niso ve-liko igrali. Določeni imajo lepo priho-dnost, kdo pa so to, bo pokazal čas.

Dva kandidata se pojavljata tudi za vašega naslednika na desnem bočnem branilskem položaju, Petar Stojanović iz Maribora in Martin Milec iz Standarda liegea. kako ko-mentirate njune igre v klubih?težko. oba imata pred sabo lepo pri-hodnost, za kar pa bo potrebno še trdo delati. Kakovost imata, o drugem ne morem govoriti, da ne bom izpadel preveč pameten. Je pa martinu uspe-lo prestopiti v kar močno ligo, tako da je na dobri poti.

Kdaj pa lahko novinarji pričakujemo, da bomo malo v dilemi, koga uvrstiti v začetno postavo na desni bok, to-rej Brečka, Milca ali Stojanovića?to je prepuščeno vsakemu novinarju. Vsak od nas poskuša igrati na najbolj-ši način. Selektor pa je tisti, ki odloča. novinar ima lahko vsak svoje mnenje, a nekateri ga nimajo, saj jim drugi po-vejo, kako in kaj naj napišejo. nekaj pa jih le ima svoje mnenje in lahko oceni, kdo kam sodi.

Vi, vsaj do leta 2016, dokler imate pogodbo, sodite v Köln. Boste po-godbo oddelali do konca, se dobro počutite tam ali vas mika menjava okolja?težko je govoriti. V nogometu se ne ve. Z danes na jutri se lahko vse spremeni. Sem pa srečen v Kölnu, počutim se dobro, liga je zelo močna, infrastruktura je super, življenje v nemčiji je v redu, tako da sem zado-voljen. nikoli pa ne veš, kaj bo prinesla prihodnost.

Trenutno je vaš klub nekje v sredi-ni bundesligaške lestvice, na vrhu pa je Bayern. Je dejansko prvak že odločen, posebej ob dejstvu, da Bo-russia Dortmund presenetljivo čepi na dnu lestvice?to z Borussio je veliko presenečenje. Ko je malce slabše startala v prven-stvu, je vsak sam pri sebi že dal pokal prvaka Bayernu. In ta drugega tekme-ca trenutno res nima, tudi Dortmund mu ni več dorasel. Bayern je postal izjemno močan, stadion je poplačal 16 let, preden so v klubu načrtovali, tako da bo samo še močnejši. Vedno je bil velik, zdaj pa v evropi zagotovo sodi med tri ali štiri največje. V nemčiji pa je brez konkurence. mi smo nekje tam, kamor sodimo, lahko pa bi bilo tudi bolje.

Kaj pa napovedujete za nemško pr-venstvo? Rumeno-črni iz Dortmunda so na mestih za izpad iz lige, po drugi strani pa, koga vidite v ligi prvakov?Vsi govorimo, da bo Dortmund slej ko prej napredoval po lestvici, ampak je še vedno nizko. Verjamem pa, da se bo izvlekel iz tega. Za ligo prvakov pa ni dvoma glede Bayerna. močan je Wolfsburg, tudi Bayer Leverkusen, potem pa se že postavljajo vprašanja. augsburg bo padel, čeprav je doslej dobro igral, višje pa pričakujejo Schal-ke, ki pa ima tudi svoje težave.

Vedno več je namigovanj, da se bo iz salzburškega Red Bulla v Nemčijo k Bayerju oziroma Leipzigu vrnil vaš reprezentančni kolega Kevin Kampl. Bo po vašem predstavljal okrepitev za enega izmed omenjenih klubov?gotovo bi bil okrepitev. Je dober igra-lec. V Leverkusnu bi si sicer moral svo-je mesto še izboriti in bi ga čakalo še precej dela, saj imajo dobro ekipo. Bil bi pa dobrodošel za vsako ekipo. Kam in kako bo šel, pa je njegova odločitev.

Kot kaže, pa bosta oba že od priho-dnjega septembra na reprezentanč-ne zbore hodila na Brdo pri Kranju,

kjer raste nov nacionalni nogome-tni center. Kaj vi menite o tem?to je zelo dobro. čas je, da reprezen-tanca dobi še boljše pogoje za delo, da se ni treba vsak dan nekam voziti na trening, da greš na primer lahko pred treningom še v fitnes in podobno. tega do zdaj ni bilo. Upam, da bo res dober center z dobrimi pogoji za vse.

za konec se dotakniva še dogajanja v slovenski ligi. Domžale so jesenski prvak, Celje -predstavlja poživitev s svojo igro, Maribor in Olimpija sta blizu. Kako komentirate dosedanji razplet in kaj napovedujete?težko kaj napovedujem, nisem stro-kovnjak za slovensko ligo. Kolikor spremljam, je zelo zanimivo. Kot ste dejali, Celje igra dobro, Domžale so na vrhu z Luko elsnerjem, ki opravlja odlično delo in je nova pridobitev ter novo ime med slovenskimi trenerji. Upam, da mu bo tudi v prihodnje šlo tako. Je pa maribor, ki tudi v evropi dobro nastopa, še vedno številka 1, težko mu bo kdo vzel naslov. ta na-petost in zanimivost pa je vsekakor dobra za ligo. Upam, da bo tudi olim-pija še boljša, saj bi bilo to dobro za slovenski nogomet.

Leon rosa

16


V reprezentančnem dresu je namreč debitiral 12. februarja 2003, ko je Slovenija v novi gorici na prijatelj-ski tekmi gostila Švico. obramba je klonila že v tretji minuti, končalo pa se je z 1 : 5, kar je sploh najvišji poraz slovenske reprezentance na domačih tleh. V tem letu je odigral tudi svojo prvo tekmo v kvalifikaci-jah za kakšnega od velikih turnirjev. V predzadnji minuti dodatnih kva-lifikacij za preboj na euro 2004 je v Zagrebu zamenjal strelca ermina Ši-ljaka. tekma se je končala z 1 : 1, a Sloveniji na povratni tekmi, na kateri je Cesar obsedel na klopi, ni uspelo unovčiti dobrega izhodišča.

Kvalifikacijsko tekmo je v udarni enajsterici prvič začel na znameni-ti tekmi v Celju, kjer je Slovenija 9. oktobra 2004 pod vodstvom Bra-neta oblaka premagala Italijo z 1 : 0. In kakšen debi je bil to! Cesar je namreč v 82. minuti prispeval edini zadetek na tekmi. V deževni areni Petrol je prosti strel z desne strani izvajal nastja čeh, Cesar je pravo-časno skočil v prazen prostor, pre-hitel gianluigija Buffona in na noge dvignil 9.250 presrečnih gledalcev. Italijanska reprezentanca nato ni izgubila na 25 zaporednih tekmah, vrhunec niza pa je bil naslov svetov-nega prvaka, ki ga je leta 2006 osvo-jila v nemčiji.

Zmaga proti Italiji je bila slovenski vrhunec kvalifikacij za svetovno pr-venstvo 2006. Slovenija je po itali-

janskem skalpu prevzela vodstvo v skupini. Po treh tekmah je imela na svojem računu sedem točk. Do konca teh kvalifikacij in vključno z naslednjimi za euro 2008 se je zna-šla v črni luknji, saj je od devetnajstih kvalifikacijskih tekem zmagala le še štirikrat. a to so bila učna leta, v ka-terih so se kalili številni mladi igralci, ki so svoj reprezentančni vrhunec doživeli v naslednjem ciklusu, v ka-terem so bili uspešni in se uvrstili na svetovno prvenstvo v Južnoafriški republiki 2010.

ogrodje nove reprezentance se je izoblikovalo na osi vratar Samir Handanović - branilec Boštjan Cesar - vezist robert Koren - napadalec milivoje novaković. Štirje izkušeni igralci so pod budnim očesom ma-tjaža Keka znali povezati niti igre in sadove svojega dela pokazati na svetovnem prvenstvu v afriki, kjer so proti alžiriji (1 : 0) slavili sploh prvo zmago na velikih tekmovanjih. nič čudnega, da je vsak od omenje-ne četverice vsaj enkrat nosil kape-tanski trak. ta čast je Cesarja prvič doletela prav na tekmi z Italijo. Zgo-dilo se je 25. marca 2011 v kvalifika-cijah za euro 2012. tekma se je spet končala z izidom 1 : 0, le da so to-krat slavili zahodni sosedje. Zanimi-vo, Slovenija in Italija sta med seboj igrali sedemkrat, kar šestkrat pa so se tekme končale z izidom 1 : 0 (štiri zmage Italije, dve Slovenije). Stalni kapetan je postal leta 2013, ko je Srečko Katanec drugič postal

selektor. to vlogo je do zdaj opravljal že devetnajstkrat, s čimer zaostaja le za Darkom milaničem, alešem če-hom in robertom Korenom. Posebej pa si bo zapomnil tudi zadnje gosto-vanje na Wembleyu, kjer je v kvalifi-kacijah za euro 2016 za Slovenijo na-stopil že enainosemdesetič, s čimer je na vrhu večne lestvice prehitel Zlatka Zahovića. glede na svojo sta-rost in dobro formo pa ima možnost, da v naslednjih letih doseže magično številko 100.

Korpulentni igralec se poleg dobre igre pred svojim kazenskim prosto-rom ponaša tudi z dobro igro v napa-du. ob prekinitvah namreč pogosto najde primeren prostor, od koder čaka na predložke, nato pa zapreti z udarci z glavo. Za Slovenijo je tako zabil že šest golov, s čimer je najučin-kovitejši strelec med branilci. Pol to-liko zadetkov so, denimo, prispevali aleksander Knavs, željko milinović in marko Šuler. Cesar je pet golov pri-speval prav s streli z glavo, enkrat (na prijateljski tekmi proti Katarju) pa je navdušil z natančnim polvolejem.

od njegove prve do zadnje tekme v dresu Slovenije je minilo 11 let in 9 mesecev. Le en Slovenec se ponaša z daljšo reprezentančno kariero, to je vratar marko Simeunović (11 let in 10 mesecev). Boštjan Cesar tako v letu 2015 lahko podre še en sloven-ski rekord.

Slavko Jerič

Star pregovor pravi, ne sodi dneva po jutru. Če bi ga sodili v primeru Boštjana Cesar-ja in njegove reprezentančne kariere, najbrž nikoli ne bi postal njen kapetan, sploh pa ne rekorder po številu nastopov.

CESARJEVA PoT Do CESARJA LEStVICE NASTOPOV

17


Statistika Število komentarnastopi 81 Prvi v reprezentancigoli 6 Prvi med branilcikapetan 19 četrti v reprezentancirumeni kartoni 25 največ v reprezentancirdeči kartoni 2 največ v reprezentanci

18


27. 3. 2015 Slovenija SAN MARINO

14. 6. 2015 SLOVENIJA ANGLIJA

5. 9. 2015 ŠVICA Slovenija

8. 9. 2015 SLOVENIJA ESTONIJA

9. 10. 2015 SLOVENIJA LITVA

12. 10. 2015 SAN MARINO SLOVENIJA

PRVENSTVOFRANCIJA 2016

KVALIFIKACIJEZA EVROPSKO

19


19-letni Ljubljančan kljub svoji mladosti z zrelo in disciplinirano igro opozarja nase že nekaj let. Gre za igralca z izkušnjami z evropskega prvenstva, lige prvakov in članske reprezentance. Njegova pot gre strmo navzgor.

Miloš Kostič, nekdanji selektor selekcije U-17, o Stojanoviću, ki je nastopil na EP leta 2012:

»Peter je naredil velik korak naprej v načinu razmišljanja po turnirju v Rusiji. Bil je eden boljših posameznikov in nos-ilcev igre Slovenije. Gre za igralca, ki lahko z individualno potezo reši tekmo. Ko je združil disciplino, neverjento željo po uspehu in svoj talent z znanjem, ki ga je pridobil tekom let, je postal nogometaš, ki ga danes z veseljem spremljam.«

Klub: Nk mariborŠtevilka dresa: 30Starost: 19 letVišina: 178 cmTeža: 69 kgPozicija: obrambni igralec

Nogometna pot

Vsakič je na njegov napredek, viden navzven, vplival zunanji faktor. Kot petletni vratar, kate-rega sanje so bile braniti vratni-ce velikih klubov, je na očetovo pobudo zapustil gol. resnih treningov se je lotil po tem, ko je sledil bratovim stopinjam v arne tabor, od koder ga je pot preko Slovana in Interblocka vodila do najtrofejnejšega kluba v državi. tujina, kamor mladi da-nes odhajajo po boljše nogome-tno znanje, mu ni dišala. Zaupal je domači nogometni stroki, kjer so možnosti za razvoj nadarje-nih igralcev dobre.

odrekanje mu nikoli ni povzro-čalo težav in čeprav ni običajni najstnik, ne pogreša ničesar. Pomembno je le, da ima ob sebi

podporo družine in soigralce, s katerimi dobro funkcionira. V tekoči sezoni se mu je odprlo po pripravah v turčiji. Po odho-du martina milca v Belgijo se je pomaknil nekoliko na desno in dokazal, da se kot branilec lah-ko kosa tudi v reprezentančnem dresu.

Podiranje rekordovna prijateljski tekmi proti Ko-lumbiji v Stožicah je bil najmlaj-ši reprezentant, ki je kadar koli oblekel članski dres z nacionalni-mi simboli. Za slab teden je »pre-hitel« reneja miheliča in mejnik postavil pri 19 letih, enem me-secu in enajstih dnevih. obenem gre tudi za najmlajšega igralca, ki je v klubski zgodovini nasto-pil za nK maribor. njegova pot v vijoličastem dresu pri članih se je pričela pri pičlih 16. letih, petih mesecih in 18. dnevih. V sezoni, ki traja, pa je bil vsakič, ko je nastopil, uvrščen v prvo enajsterico.

O njem le z izbranimi besedamitako v aktualni sredini kot tudi v preteklosti so trenerji o njem govorili le z izbranimi beseda-mi. Kadetski trener Iztok Kavčič je pohvalil njegov pregled nad igro, tehnično znanje in eksplo-zivnost. Selektor, ki mu je ponu-dil igranje na tekmovanju stare celine, tudi ne skopari s pohva-lami na račun mladeniča: »Ima hitre noge, je zelo agilen, kar mu omogoča dobro spremembo

smeri in ritma. S temi lastnost-mi je delal razliko že v mlajših kategorijah. Ko je pridobil še na fizični moči, je ta naravna spo-sobnost prišla še bolj do izraza.« to opažajo tako domači kot tuji nogometni strokovnjaki, na ma-riborska vrata pa so potrkali že številni, ki so si zaželeli njego-vih kvalitet. Stojanović zaenkrat ostaja zvest vijoličnim. Zazrt v prihodnostStojanović se lahko pohvali z golom v skoraj vsaki reprezen-tančni selekciji, tudi na kadet-skem evropskem prvenstvu je v 14. minuti Belgijcem zatresel mrežo. natančen je tudi v do-mačem prvenstvu, kjer bolj kot zadetke zbira asistence. Po 1610 minutah med najboljšo deseteri-co klubov v državi, izkušnjah na drugoligaški sceni, kamor je bil

– mladenič, ki obeta

posojen, ter dvobo-jih z evropskimi veli-kani – Celticom, Spor-tingom in Chelseajem - lahko upravičeno pričaku-jemo, da je pred vraževernim nogometašem, ki pred vsako tekmo posluša glasbo, s katero se odklopi od okolice, še veliko odmevnih nastopov. V tej sezo-ni je že imel priložnost v album Lige prvakov nalepiti svojo sliči-co in kdo ve, do kam lahko seže njegov talent v prihodnje.

andreja Potočnik

let, 1 mesec in 11 dni je bil star, ko je debitiral v članski izbrani vrsti. Debitiral je 18. novem-bra 2014 na prijateljski tekmi proti Kolumbiji.

minut je trajalo, da se je vpisal med strelce na tekmi evropskega prvenstva do 17 let proti Belgiji.

19 14

20


evropsko prvenstvo do 21 let, ki ga bo prihodnje leto gostila češka, bo minilo brez slovenskega pridiha, saj je naša reprezentanca zaključila s kvalifikacijami na tretjem mestu skupine 2. Sanje o zaključnem tur-nirju osmerice so se razblinile že v uvodnem delu kvalifikacij, ko so se takratni Kavčičevi izbranci spopa-dli z zahtevnim razporedom tekem. Zelo boleča je bila že prva preizku-šnja v Velenju, ko so Slovenci vseh devetdeset minut napadali eston-ce, a ostali brez točk. Pomanjkanje sreče je naše fante spremljalo tudi na dvobojih z najboljšima ekipama skupine. Danci so izvlekli dva neod-ločena rezultata, čeprav so bili kar dvakrat na kolenih, medtem ko so rusi v areni Khimki uspeli zaosta-nek celo spreobrniti v zmago. Jezo je občutila Bolgarija, ki je sredi Stare Zagore slišala glasen odmev sloven-ske »petarde«.

tri tekme, tri zmage, 17 doseženih zadetkov Mlada reprezentanca Slovenije se resda ni uspela uvrstiti na Evropsko prvenstvo 2015, vendar so naši fantje z odličnimi predstavami v letu 2014 dokazali svojo pravo vrednost in s tremi visokimi zmagami napovedali imenitno prihodnost. Mlade upe bo v prihodn-jem kvalifikacijskem ciklusu vodil nov selektor Primož Gliha.

U-21:

aSISTENCEHaris Vučkič 4enej Jelenič 3andraž Šporar 2elvis Bratanovič 1mitja Lotrič 1matej Pučko 1Benjamin Verbič 1Petar Stojanovič 1

21


Pet doseženih zadetkov je postalo zaščitni znak mlade reprezentance Slovenije v letu 2014, ko so, potreb-no je priznati, sledile tekme z manj uveljavljenimi nasprotniki. Začelo se je z marčevsko petico v andori, kjer je svojo zadnjo tekmo na selektorski klopi pospremil tomaž Kavčič. na po-moč so priskočili nekateri strokovni čla-ni mlajših selekcij na čelu z dolgoletnim Kavčičevim pomočnikom robertom en-glarom. Pred povratnim obračunom z andoro je bilo tako čutiti nekaj negoto-vosti, ki pa ni bila upravičena. Slovenski nogometaši so namreč potrdili dobro formo tudi pod vodstvom novega-za-časnega selektorja in navdušili gledalce v ajdovščini z novim petorčkom. naši fantje so nasprotnika nadstreljali kar s 24 : 3, tako da jo je andora, naj se sliši še tako čudno, dobro odnesla.

Usoda je želela, da mladi upi sklenejo kvalifikacijski ciklus v rakvereju proti estoniji, lahko bi dejali tudi slovenskemu krvniku. motivacije ni bilo potrebno iskati, saj so bili spomini na nesrečen

velenjski poraz še kako živi. Slovenija je poravnala obveznosti in v račun vključila tudi visoko obrestno mero. Pomlajena estonija je nemočno spremljala vihranje razposajenih Slovencev, ki so navdušu-jočo predstavo zaprli s pravljično sedmi-co. Slovenska zmaga s 7 : 1 nad estonijo je bila tretja najvišja zmaga katere koli ekipe v celotnem kvalifikacijskem ci-klusu, ki je ponudil 234 tekem. najvišjo zmago so sicer vknjižili angleži, ki so z 9 : 0 premagali San marino.

Slovenija je bila med 52-člansko konku-renco izjemno uspešna tudi v nekaterih drugih statističnih kazalnikih. naši fan-tje so lahko ponosni na tretji najboljši napad kvalifikacij, ki je z 29 doseženimi goli zaostal le za anglijo in Dansko. V elitno družbo nas uvrša tudi razlika med doseženimi in prejetimi zadetki, kjer so bili uspešnejši od Slovencev le angleži, Danci, Francozi in nemci. 146 sproženih strelov Slovenijo uvršča na sedmo pozi-cijo, 69 strelov neposredno proti golu pa zadostuje za četrto mesto takoj za anglijo, Dansko in Francijo. če k temu dodamo še 55 kotov v napadalni polo-vici igrišča, kjer so se bolj izkazali zgolj angleži, Francozi in Švicarji, dobimo pravo sliko o izjemno nevarnem napadu slovenske reprezentance.

Sam vrh pa je bil odet v barve slovenske zastave v manj priljubljenem elementu. naši nogometaši so namreč storili 167 prekrškov, kar je največ med vsemi. So-dniki niso bili prizanesljivi do agresivne podobe slovenskih mladeničev, ki so zbrali tudi največ – 28 rumenih karto-nov. Štiri rumena opozorila je prispeval

Na Evropskem prvenstvu 2015 v kategoriji U-21, ki bo

potekalo med 17. in 30. junijem 2015 na Češkem, se bodo poleg gostiteljev predstavile še izbrane

vrste Nemčije, Danske, Srbije, Anglije, Italije, Portugalske in

Švedske. Aktualni evropski prvak je reprezentanca Španije.

žan Benedičič, žiga Kous pa je moral predčasno v slačilnico v rusiji.med posamezniki je bil strelsko najbolj razpoložen elvis Bratanovič, ki je kar petkrat zatresel mrežo nasprotnikov. član češkega Bohemiansa je dosegel zadetek več od ljubljanskega napadal-ca andraža Šporarja, ki je bil za enako mero bolj učinkovit od eneja Jeleniča in Harisa Vučkiča. Skupno se je med strelce vpisalo kar petnajst slovenskih nogometašev, devet s po enim golom. Prijeten je še pogled na lestvico najbolj-ših asistentov kvalifikacij, kjer tik pod vrhom zasledimo Harisa Vučkiča. nogo-metaš newcastla, ki je mimogrede tudi dvakrat zatresel okvir vrat, je prispeval štiri podaje za gol ter tako zaključil ci-klus na tretjem mestu najboljših poda-jalcev, kjer mu je družbo delal tudi črno-gorec, sicer nogometaš olimpije, marko Vukčevič.

Za slovensko reprezentanco do 21 let je tako še en uspešen kvalifikacijski ciklus, čeprav dobre predstave niso dobile po-trditve v obliki napredovanja. ne glede na to je v mlajših starostnih kategorijah najbolj pomemben razvoj samih nogome-tašev, ki se iz obetavnih mladeničev spre-minjajo v pomembne adute članskih ekip.

mlada reprezentanca Slovenije bo za-čela z novim procesom preobrazbe no-gometnih talentov v dozorele igralce 1. januarja 2015, ko bo selektorsko funkci-jo prevzel Primož gliha. novi slovenski selektor se bo soočil z menjavo genera-cij, ki bo zahtevala tudi nekaj potrplje-nja in širše podpore nogometne javno-sti. ampak podobne zadeve so stalna spremljevalka mlajših reprezentančnih selekcij, ki so vselej pod drobnogledom oglednikov priznanih klubov.

Kdo bo torej stopil v nogometne čevlje Harisa Vučkiča, nemanje mitroviča, el-visa Bratanoviča, Blaža Vrhovca, erika Janže, Benjamina Verbiča in druščine?

matic Kodrič

GOlIelvis Bratanovič 5andraž Šporar 4Haris Vučkič 3enej Jelenič 3Dino Hotič 2mitja Lotrič 2matej Pučko 1Blaž Vrhovec 1Luka Krajnc 1nemanja mitrovič 1žan majer 1žan Benedičič 1Benjamin Verbič 1gaber Dobrovoljc 1Petar Stojanovič 1

SkUPINa 2 daNI PREJETI TOČKEDanska 37 9 26rusija 22 12 22Slovenija 29 11 17Bolgarija 18 26 9estonija 9 23 9andora 1 35 1

22


»Ponosni na dres s slovenskim grbom«

PRIMOŽ GLIHA:

Kako ste doživeli preteklo leto v vlo-gi selektorja mladinske reprezentan-ce Slovenije?Leto 2014 je minilo nekako v skladu s preteklimi leti, saj sem že dlje časa vključen v delo z mladimi reprezen-tancami. človek nenehno doživlja podobne zadeve. nogometaši pri osemnajstih, devetnajstih letih ne uspejo narediti tistega preskoka na-prej in pridejo v situacijo, ko počasi začnejo stagnirati. razlog se skriva v slovenski mentaliteti, vsakodnev-nem življenju, ki ni podvrženo strahu po preživetju. otroci v Južni ameriki, afriki so neprestano pod pritiskom, kako preživeti dan. Pri nas tega ni, ni tiste gonilne sile, ki bi bila prepo-trebna za dodano vrednost igralcev. Posledično se slednji ne razvijajo preko obstoječih limitov.

S 1. 1. 2015 prevzemate funkcijo se-lektorja mlade reprezentance do 21 let. Kakšna so vaša pričakovanja?Prevzel bom delo tomaža Kavčiča, za katerega smatram, da je korektno in dobro opravil svoje poslanstvo. Delamo v koheziji, vežemo se drug na drugega, tako da je precej lažje. tudi jaz sem najprej vodil letnike 1998, sestavil reprezentanco, nato pa predal moštvo Igorju Benedejči-ču. generacija se menja, veliko nogo-metašev, ki so bili zraven v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu, sploh ne bo več na spisku reprezentantov zara-di starosti. ogledal sem si tekmo v estoniji, kjer so gostitelji večinoma igrali z letniki 1995/96, mi pa smo

bili precej starejši. ta tekma mi je tako podala neke osnovne smernice, vendar je slika vseeno nekoliko po-pačena zaradi tistih, ki se bodo sedaj morali posloviti.

Mlada reprezentanca Slovenije je bila pod Kavčičevim vodstvom precej pri-ljubljena. Kakšni so vaši cilji? Bodo ti podrejeni rezultatu ali morda usmer-jeni bolj k vzgoji nogometašev?Izkušnje iz preteklosti kažejo, da po-sebno vidnega rezultata ne uspemo doseči. govorim predvsem o uvrsti-tvi na evropsko prvenstvo. Logično je potem, da se moramo poglobiti v samo delo in vzgojo igralcev. naš osnovni cilj mora biti, da v kvalifikaci-jah osvojimo nekje 11, 12 točk, tako kot recimo v zadnjem ciklusu, saj zelo težko konkuriramo najboljšim evropskim nacijam. nedavno sem si ogledal tekmo olympique marseil-leja, ki je proti Bordeauxu računal kar na dva mlada reprezentanta. to pomeni, da imajo Francozi, Italijani, Španci, nemci in Portugalci na tem nivoju že formirane igralce v velikih klubih. Konkurenca je zelo močna, igralci so osebnostno dozoreli, tako da je zares težko govoriti o preboju na evropsko prvenstvo.

Kako pa bo izgledala mlada reprezen-tanca Slovenije pod vašim vodstvom? Ste že razmišljali o igralskem kadru?Stvari so zelo preproste. Logično je, da bodo imeli igralci z redno minu-tažo v prvi slovenski ligi določeno prednost pri izboru. Potem sledijo

igralci iz druge slovenske lige, na ža-lost pa v tujini nimamo nogometaša, ki bi v svojemu klubu zasedal standar-dno mesto v udarni enajsterici. Ima-mo recimo Luko Krajnca, žan Bene-dičič je poškodovan, maks Barišič pa igra malo. Imamo več težav kot v pre-teklih letih. Letnik 1994 je sicer do-bro pokrit, saj gre za fante, ki sem jih vodil kot selektor mladinske izbrane vrste. Več težav je z letnikom 1995. V slovenski ligi je ta letnik slabo zasto-pan, saj se z redno minutažo lahko pohvali zgolj pet, šest nogometašev in ne osemnajst, kot bi se pričakovalo za posamezno generacijo. to je kar velika težava, saj se nam generacije ne bi smele izgubljati. Iz tega letnika je nekaj fantov, ki igrajo v mariboru, Kopru in Celju, vsi ostali pa praktično ne igrajo resnega nogometa.

Torej boste računali tudi na mladince?Potrebno se je prilagajati situaciji, ki nastane. če bo kdo iz mladinske re-prezentance redno igral prvo ali dru-go slovensko nogometno ligo, bom seveda nanj računal, kar je popolnoma logično. Podobno bo veljalo za tiste, ki bodo odšli v tujino in igrali redno. to je prednostna formula, bo pa odvisno od poškodb in ostalih dejavnikov.

Načrtujete kakšno prijateljsko tekmo?Zaenkrat se še nismo dogovorili za resen sestanek na to temo, vendar bomo to v kratkem storili. Sicer pa sploh še ne poznamo datuma začet-ka kvalifikacij. to bo odvisno od sa-mega žreba in števila reprezentanc

Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let bo v leto 2015 zakorakala z novim selektor-jem. Uspešno delo tomaža Kavčiča bo skušal nadaljevati Primož Gliha, 47-letni strokovnjak, ki je nazadnje vodil mladinsko reprezentanco Slovenije. Nekdanji trener Olimpije, Drave, Mure, Gorice in Kopra je v zanimivem pogovoru predstavil svoj pogled na novo funkcijo.

23


SeStavili Bomo RePRezeNtaNCo FaNtov, ki BoDo PoNoSNi, Da NoSijo

majiCo S SloveNSkim grBom.

v skupini. če bomo padli v skupino s šestimi ekipami, začenjamo junija, sicer pa šele v mesecu septembru.

Kakšna je sicer vaša nogometna filozofija?Sestavili bomo reprezentanco fantov, ki bodo ponosni, da nosijo majico s slovenskim grbom. nogometašem ne obljubljamo denarja, zato pa krvavo delo in odrekanje. tisti , ki tega ne ra-zumejo, običajno tudi propadejo. tre-ba se je zavedati, da si danes ustvariš nivo igranja do 21. leta. če se v tem ob-dobju uspeš prebiti v velik klub oziro-ma v močno ligo, lahko narediš veliko kariero. če to zamudiš, živiš v povpre-čju. največji problem ostajajo agenti, ki velikokrat pri svetovanju igralcem v ospredje postavljajo lastni interes. Fantje so zmedeni, izgubijo rdečo nit in potem hitro pride do tega, da niso skoncentrirani na tisto, kar je najbolj pomembno za njihov razvoj. agenti na žalost razmišljajo o svojih interesih, pozabljajo pa na svojega klienta. to se pojavlja že v mlajših generacijah. V tu-jini imajo menedžerji drugačno vlogo, saj spodbujajo svoje igralce k igranju in individualnemu napredku. Upam, da bomo v tem kontekstu uspeli najti jezik, ki bo fante prepričal.

Bo vloga selektorja slovenske re-prezentance do 21 let največji izziv v vaši trenerski karieri?Vsak izziv ima svojo moč, svoj namen. Podobno velja za mlado reprezentan-co. Vloga selektorja predstavlja zame pravo čast, saj izhajam še iz generaci-je, ko je Slovenija na novo nastala, ko smo z reprezentanco igrali praktično po vaseh. ti spomini seveda ostane-jo v človeku. Sebe razdajaš za nekaj, čeprav sploh ne veš, kakšna bo pri-hodnost. Lahko je biti pameten, ko je vsega na pretek, malo drugače pa je

takrat, ko ne veš, kaj se bo zgodilo. Pri naših letih človek postane malce bolj sentimentalen.

Če smo pogovor začeli s preteklim le-tom, bi veljalo zaključiti s pogledom v prihodnost. Kakšne so vaše novole-tne želje?nogomet je šport, ki združuje ljudi, družine. V mlajših kategorijah spre-mljajo svoje otroke na tekmah starši, babice, dedki in prijatelji, sam pa bi si želel, da bi tak pojav doživeli tudi na ostalih nogometnih tekmah v Sloveniji.

matic Kodrič


25

Selektor Primož gliha je že pred tek-movanjem opozarjal, da prve tekme na takšnih tekmovanjih odločajo o marsičem. »če uspeš dobiti tri točke, lahko kalkuliraš.« Sloveniji ob tesnem porazu s Slovaki to ni uspelo. rezervist alen ožbolt je v 58. minuti izenačil ter tako Slovenijo približal želenim trem točkam, žal pa je nasprotnik do konca srečanja dosegel še en zadetek in na-šim odvzel tudi točko. Petindvajsetod-stotna uspešnost reprezentantov ob igralcu več od 11. minute srečanja ni bila dovolj, da bi izbrana vrsta po prvih 90. minutah lažje zadihala.

Se je pa zato bolje razpletlo drugo sre-čanje proti madžarom, ki je Sloveniji odprlo možnosti za napredovanje. tudi tokrat je bil uspešen ožbolt, ki je zadel v sodniškem dodatku prvega dela, a je neposrečeno oviranje Domna Jugo-varja v 19. minuti nadaljevanja sredi kazenskega prostora nasprotniku pri-neslo strel z bele točke in neodločen izid se do konca srečanja ni spremenil. »Fantje igrajo dobro,« je po dveh sreča-njih povedal gliha, »težave se pojavijo v končnici obračunov, ko pride do po-

puščanja v agresivnosti. na obeh sreča-njih smo bili zelo disciplinirani, a so nas presekale enajstmetrovke.« Vsekakor pa je pozitivno, da je Slovenija na obeh srečanjih dosegla zadetek.

Sledil je obračun z azerbajdžanom, ki je določil končni vrstni red skupine. Le-ta je bila vse do zadnjega najbolj izenačena skupina v kvalifikacijah. » nasprotnik ima kakovost, zna igrati nogomet. čaka nas zelo težka tekma, ki pa jo moramo dobi-ti,« je pred obračunom z azerbajdžanci povedal gliha.

Kljub visoko motivirani enajsterici, ki je pričela zadnje srečanje, slednja ni zdržala tempa. tokrat je odločil že prvi polčas. od 23. minute so varovanci Primoža glihe lo-vili zaostanek, ki se je do polčasa potrojil. Pot do mreže je znova našel le ožbolt, ki je zaostanek sprva znižal v tretji minuti nadaljevanja in kasneje zadel še z bele točke. žal pa so Sloveniji moči za izenače-nje pošle in tekmovanje so sklenili na za-dnjem mestu. napredovanja sta se veselili reprezentanci Slovaške in azerbajdžana.

andreja Potočnik

točka premalo za napredovanje Evropsko prvenstvo reprezentantov U-19 bo minilo brez slovenskega predstavnika. Mladinska izbrana vrsta na turnirju na Madžarskem ni bila dovolj prepričljiva. Zgolj neodločen izid proti gostiteljem turnirja ni bil dovolj za napredovanje.

U-19:

1. krog:Slovaška : Slovenija 2 : 1madžarska : azerbajdžan 1 : 1

2. krog:Slovaška : azerbajdžan 4 : 1Slovenija : madžarska 1 : 1

3. krog:madžarska : Slovaška 0 : 3azerbajdžan : Slovenija 3 : 2

z N P TOČKESlovaška 3 0 0 9azerbajdžan 1 1 1 4madžarska 0 2 1 2Slovenija 0 1 2 1

26


Varovanci selektorja Igorja Benedejči-ča so odlično stopili v kvalifikacije. Uvo-dna zmaga proti turkom se je izkazala za odločilno v boju za drugo mesto, ki je prineslo napredovanje. S kar štirimi zadetki in asistenco je po prvih 80 mi-nutah na zelenici izstopal Jan mlakar, junak tekme proti Portugalcem pa je bil kljub porazu rok Vodišek.

Po prvem tekmovalnem dnevu je Slo-venija zavzela vrh skupine 6. K visoki zmagi je pripomoglo tudi posredova-nje aydina z roko, zaradi česar so go-stitelji imeli celo uro na terenu igral-ca več. to so reprezentanti s pridom izkoristili in turško mrežo zatresli v 21., 22., 46., 58. in 80. minuti. Poleg mlakarja, ki je dvakrat zadel tudi z bele točke, se je med strelce vpisal še marcel Kene.

Kadetska reprezentanca Slovenije je v drugi polovici junija na domačih tleh tekmovala v prvem krogu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2015 do 17 let. V skupini 6 skupaj s turki, Portugalci in Severnimi Irci so igralci letnika 1998 in mlajši dosegli štiri točke in se kot drugi v svoji skupini uvrstili v elitni krog kvalifikacij. Gre za zadnjo stopničko pred velikim tekmovanjem stare celine, na katerem je Slovenija pred dvema letoma že igrala. tokrat bodo gostitelji Bolgari.

ODLOČILA JE TEKMA S TURČIJO

U-17:

1. krog:turčija : Slovenija 0 : 5Portugalska : Severna Irska 3 : 0

2. krog:turčija : Severna Irska 3 : 4Slovenija : Portugalska 0 : 1

3. krog:Portugalska : turčija 1 : 0Severna Irska : Slovenija 0 : 0

Prvo sredo v decembru je bil v

švicarskem Nyonu žreb Elitne-ga kroga kvalifikacij za evrop-sko prvenstvo selekcij U-17, ki se bo meseca marca 2015 odvijal v obliki osmih turnir-jev. Slovenija se bo v skupini 6 pomerila z Anglijo, Romu-nijo in Norveško. Obenem so izžrebali tudi kvalifikacijske skupine za evropsko prvenstvo do 17 let leta 2016. Po Bolgar-iji ga bo gostil Azerbajdžan. Reprezentante bodo v kvali-fikacijski skupini 10, ki se začne septembra prihodnje leto, čakali Turki, Belgijci in nogometaši Ferskih otokov.Trener Igor Benedejčič: “Pred-vsem upam, da bodo vsi fantje zdravi in pripravljeni, potem pa bomo videli. Primarno nas za-nima napredek mladih, jasno pa je, da v tekmovanjih mlajših selekcij lahkih nasprotnikov ni.”

27


»Zasluženo smo zmagali,« je bil po srečanju zadovoljen selektor. »to-krat se je vse izšlo v našo korist. Imeli smo terensko premoč, zadeli v pra-vih trenutkih in kot ekipa delovali kompaktno. Zmagal je kolektiv, ne posamezniki, kljub blesteči predstavi mlakarja.« a tudi 16-letni Ljubljančan sam, brez pomoči soigralcev, ne bi dosegel takšnega strelskega poho-da. »čeprav je rdeči karton pomenil prednost za nas, smo se borili do konca. Vedeli smo, da tekma ob pol-času še ni odločena, saj nasprotnik še vedno lahko napade. V odgovor na morebitno razigrane turke smo za-deli še trikrat.«

odličen štart je gostiteljem dal krila, ki jih je v zadnji

minuti drugega sreča-nja pristrigel gomez.

mladi Portugalec je Sloveniji z golom iz

obrata odščipnil tri točke in na-povedal trd boj v tretjem krogu, ki je odločal o

potnikih v drugi krog kvalifikacij. ne glede na razplet je bil selektor zadovoljen, saj so nje-govi varovanci odigrali zelo dobro, predvsem v prvem polčasu, ko so bili povsem enakovreden tekmec. »Igrali smo proti tehnično močni reprezen-tanci. Škoda zadetka ob koncu sreča-nja. Zdaj je pomembno le, da ne izgu-bimo točk proti Severnim Ircem.«

razigrane Portugalce, ki so do izra-za prišli v zaključku srečanja, je do 80. minute med vratnicami uspešno krotil Vodišek, ki je ustavil kar enajst poskusov, dva neposredna na svoja vrata. »tudi mi smo imeli svoje prilo-žnosti, ki pa jih žal nismo izkoristili,« je srečanje opisal Vodišek. »Borili smo se vse do konca, čeprav smo v drugem delu srečanja malce popusti-li, kar je nasprotnik hitro izkoristil.«

Pred zadnjim dvobojem je bilo jasno, da je idealen scenarij zmaga proti Severnim Ircem, v primeru neodloče-nega izida pa bo o napredovanju od-

ločala medsebojna statistika prejetih in danih zadetkov. Kljub dvakratni premoči v želji po zadetku- ga na-sprotniku ni uspelo doseči, žal pa je bila neuspešna tudi Slovenija.

ne glede na razplet je Slovenija pusti-la dober vtis in se zavoljo strelskega izbruha proti turkom – več zadetkov je padlo le na srečanju med turčijo in Severno Irsko (7) – z boljšo razliko v prejetih in danih zadetkih uvrstila v naslednji krog. Iz skupine 6 so napre-dovali tudi Portugalci, ki so osvojili vseh devet točk, Slovenija je le z enim prejetim zadetkom končala na dru-gem mestu, Severni Irci so bili tretji, s

končnim izkupičkom treh porazov pa je tekmovanje končala turčija.

Zgodba se bo nadaljevala marca pri-hodnje leto, ko bodo odigrali osem turnirjev s po štirimi reprezentan-cami. Sloveniji so kroglice namenile aktualne evropske prvake angleže, romune in norvežane. Dvoboji če-tverice se bodo odvijali na otoku. na evropsko prvenstvo se bo neposre-dno uvrstila najboljša osmerica, druž-bo ji bo delalo sedem najbolj uspe-šnih selekcij, ki bodo zasedle drugo mesto, ter gostitelji Bolgari.

andreja Potočnik

Igor Benedejčič po žrebu elitnega kroga kvalifikacij za eP:

“V državnih tekmovanjih mlajših selekcij velja, da v nogometu lahkih nasprotnikov ni, še posebej v drugem krogu. Težko skupino smo imeli že v prvem delu, kjer smo proti Portugalcem, Ircem in Turkom pokazali, da se lahko enakopravno kosamo tudi z najboljšimi. Portugalci mednje absolutno sodijo. Predvsem pa upam, da bodo vsi fantje zdravi in pripravljeni, potem pa bomo videli. Primarno nas zanima napredek mladih, skozi tekme z Anglijo, Romunijo in Norveško bomo dobili občutek, kam lahko merimo. Vemo, da se v nogometu lahko zgodi marsikaj, zato je tudi vlogo favorita težko napovedovati.”

28


S kakšnimi željami ste pričeli kvalifi-kacijski turnir? Kako težki so se vam zdeli nasprotniki, ki so vas čakali?glavni cilj in hkrati želja pred pričetkom je bila, da se uvrstimo v naslednji krog in nadalje vse do evropskega prvenstva. Fantje verjamemo v kvalitete, ki jih ima ta reprezentanca in to skušamo dokaza-ti tudi na igrišču. nasprotniki so se nam zdeli dobri, a vedeli smo, da imamo tudi sami svoje kvalitete, ki jih lahko vnovči-mo na domačih tleh. Zaupali smo selek-torju in verjeli, da lahko dosežemo cilj.

Kaj ste pričakovali od svoje igre ter od ekipe, ki jo je izbral selektor Benedejčič?Zase sem vedel, da sem na tekmovanje dobro pripravljen in da bom dal vse od sebe, da upravičim zaupanje selektor-ja in ekipi pomagam doseči rezultat, ki smo si ga zadali. Zadovoljen sem tudi s predstavo ekipe, saj smo se spodbujali in ravno ta motivacija ter ekipni duh sta nam prinesla napredovanje.

Je bil rdeči karton Turkov ključen za tako visoko zmago (5 : 0) na uvodni tekmi kvalifikacij?Zagotovo je pomagalo, da smo imeli na igrišču igralca več, tudi natančno izve-dena enajstmetrovka ti da določeno sa-mozavest, ne vem pa, kako bi se odvilo,

če do kazni ne bi prišlo. Sam sem prepri-čan, da bi zmagali tudi, če bi bile moči na terenu izenačene.

Vas je po minimalnem porazu s Portugalci (0 : 1) skrbelo, kako bo z napredovanjem? Skrbelo nas ni, bili pa smo razočara-ni. Drži, da so Portugalci res dober nasprotnik, a si niso zaslužili zmage. Borili smo se do konca, si priigrali ne-kaj priložnosti, nasprotnik pa je mrežo zatresel v zadnji minuti. to je najhuje, kar se ti lahko zgodi. Vse, kar si gradil skozi tekmo, se ti poruši. Poraz nas ni pretirano pretresel. nismo se bali, da bi to morda pomenilo konec upanja za napredovanje.

Ste imeli proti Severnim Ircem zaradi pritiska glede napredovanja tremo?mogoče se jo je malo čutilo pred tekmo, a ko smo stopili na zelenico, je bilo vse pozabljeno. V tistem trenutnu je po-membno samo to, da se skoncentriraš in napadaš, igraš na zmago. nismo se ozirali na to, kaj potrebujemo. Je pa res, da smo v končnici pazili, da ne bi dobili zadetka. na koncu je bil tudi remi dovolj za veselje. Je bil pa ta dvoboj najtežji.

Koliko zahtevnejši je za igralce tur-nirski sistem, ko se v kratkem času odigra več tekem?Zagotovo je to precejšnja razlika glede na klubski koledar. V prvih dveh tekmah igra še nekako steče, potem pa se že po-znajo težke noge in utrujenost. Slednja kdaj botruje slabši koncentraciji, kar lahko nasprotnik hitro kaznuje. a glava je bila pri nas vseskozi na mestu, zato je bilo tudi lažje prebroditi krizne minute.

Kako pomembna je psihološka pri-pravljenost in koliko odtehta dobra kondicijska pripravljenost?najpomembneje je to, da se ne ukvarjaš z nasprotniki in si osredotočen samo nase in na svojo igro. Jasno, selektor pripravi analizo nasprotnika, a če ti nisi pravi, ne moreš premagati nikogar. Zavedanje la-stnih kvalitet je velikokrat ključno. Prine-se dodatno samozavest. Pomaga pa se-veda tudi, če si fizično dobro pripravljen.

Koliko zadetki pomagajo k dvigu samozavesti med tekmovanjem?Zase lahko rečem, da je vedno na pr-vem mestu ekipa. Individualni napredek pride do izraza šele po tem, ko moštvo diha kot eden. Seveda je dober obču-tek zatresti nasprotnikovo mrežo, ni pa pomembno, kdo je tisti, ki se vpiše med strelce. glavno vodilo je vedno zmaga.

Marca se kvalifikacije nadaljujejo v An-gliji proti Angležem, Romunom in Norve-žanom. Koliko poznate nasprotnike?nasprotnikov ne poznamo, a za to bo še čas. Selektor nas vselej dobro pri-pravi na ekipe, ki nas čakajo. Brezpred-metno je zdaj razmišljati o njih. Zdaj je pomembno, da napredujemo v svojih klubskih sredinah.

Kariero boste nadaljevali v Italiji. Kaj pričakujete od selitve v Fiorentino?Pričakujem napredek v svoji igri. to bo velika priložnost zame in hkrati preiz-kus, če sem iz pravega testa. nimam strahu pred novim okoljem in izzivi, ki me čakajo. Pravzaprav komaj čakam, da se vse skupaj začne.

andreja Potočnik

Ne le uspešne kvalifikacije, cilj je uvrstitev na EP

JAN MLAKAR:

Perspektivni Mlakar, ki je navdušil na domačem kvalifi-kacijskem turnirju reprezentance do 17 let, bo izkušnje v pr-

ihodnje nabiral v Fiorentini. O letu, ki je za njim, pravi, da je bilo ravno takšno, kot je pričakoval.

Visoko zastavljene cilje so nogometaši realizirali, poguma jim ne bo manjkalo niti v letu, ki prihaja.

30


V novo tekmovalno obdobje so zno-va z najvišjimi apetiti krenili maribor-čani, branilci naslova, ki naskakujejo že trinajsto ligaško trofejo. Vijoličasti so svojo šampionsko podobo okrasili z bliščem Lige prvakov, ki je prinesla številne pozitivne učinke, a tudi nega-tivne posledice v domačem prvenstvu. Utrujenost je zahtevala svoj davek, motivirana konkurenca pa je ponujeno priložnost zagrabila z obema rokama.V prvi vrsti so uvodni del sezone zazna-movali Domžalčani s četrtim naslovom jesenskih prvakov in kar 18 krogov neporaženi Celjani. obe ekipi imata celo vrsto skupnih točk, ki se v veliki meri dotikajo najmlajših trenerjev v ligi, Luke elsnerja in Simona rožmana. Stratega, ki sta na trenerski klopi de-bitirala z domačim porazom proti Ko-

pru, sta začela s formiranjem moštva že krepko v rezultatsko manj uspešni pretekli sezoni. V obeh klubih so se poleti zahvalili za sodelovanje odveč-nim igralcem in s ščepcem kakovostnih okrepitev pripravili pogoje za nepo-zabno jesen. Do izraza sta prišli dve po-polnoma različni, a uspešni nogometni filozofiji. Študiozen pristop elsnerja ter velik poudarek na disciplini in kompak-tnosti, je predstavljal rdečo nit Dom-žalčanov, medtem ko so rožmanovi Celjani stavili na mladostno igrivost, nepredvidljivost in užitek gledalcev. Prijetni presenečenji jeseni nista od-stopali od svoje prepoznavne podobe, kar so na lastni koži spoznali tudi mari-borčani, ki so izgubili vse štiri tekme z omenjenima kluboma. Lepa moštvena podoba vselej izstreli v ospredje tudi

Branilci naslova v primežu Domžal in Celja

posameznike. Jesenski prvaki so po-nosni na rekorderja nejca Vidmarja, novopečenega reprezentanta erika Janžo in vsestranskega Uroša Koruna, pri Celjanih pa so dobre igre nagradile z večjo prepoznavnostjo obetavnega matica Kotnika, umetnika Benjamina Verbiča in kapetana Blaža Vrhovca.

Dolgo časa je razplet pri vrhu krojila tudi ljubljanska olimpija, ki pa je v za-ključku nekoliko popustila. Ljubljanča-ni so bili pred sezono prava neznan-ka, čeprav so razpolagali z igralskim kadrom, vrednim borbe za prvaka. olimpija je začela v visokem ritmu, na-padalen nogomet ni ostal neopažen. Imenitno je kazalo tudi po vročem go-stovanju v Ljudskem vrtu, ko so zeleno--beli navdušili z igro in se domov vrnili s

štiriindvajseta sezona Prve lige telekom Slovenije je prinesla prelomnico, ki smo si jo tako nestrpno želeli. Gledalci so se začeli vračati na tribune, televizijska gledanost je po-dirala rekorde, najmočnejše slovensko klubsko tekmovanje je končno dobilo pozitiven predznak in primeren prostor v najpomembnejših domačih medijih. Možnosti za nap-redek je še vedno dovolj na številnih področjih, kar pa ne zmanjšuje zaslug aktualnih prvoligašev za izjemno dramatično jesensko zgodbo.

Gibanje klubov na lestvici po 20 krogih t Z N P D : P R t

1. Domžale 20 14 2 4 27 : 10 + 17 442. maribor 19 13 2 4 36 : 19 + 17 413. Celje 20 11 7 2 33 : 9 + 24 404. olimpija 19 10 5 4 35 : 16 + 19 355. Zavrč 20 9 2 9 20 : 28 - 8 296. rudar 20 7 5 8 27 : 23 + 4 267. Luka Koper 20 8 1 11 21 : 32 - 11 258. gorica 20 5 3 12 17 : 24 - 7 189. Krka 20 4 3 13 17 : 35 - 18 1510. Radomlje 20 2 2 16 12 : 49 - 37 8

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

31


10

18kROGOV v NizU SoDomžaLe na VrHU leStviCe PRve lige

teLeKom SLoVenIJe.

GOlOV Je V mrežo NaSPRotNika

PoSPRavil maRCoS tavaReS iN Je VoDILnI StreLeC.

1. Marcos Morales Tavares NK Maribor 10 2. Benjamin Verbič Nk Celje 9 Luka Zahovič NK Maribor 9 4. Andraž Šporar Nk Olimpija 7 Dragan Jelič NK Rudar 7 6. Luka Majcen Nk Gorica 6 Sunny ogbemudia omoregie Nk Celje 6

točko. Veliki derbi je predstavljal pravi nogometni spektakel. Praznik sloven-skega nogometa so pospremili nabito polne tribune, visok tempo, šest za-detkov in srhljiva končnica, kot se za dramo tudi spodobi. Dramatični vlož-ki pa so Zmajem delali družbo tudi na tekmah, kjer jih ne bi pričakovali. ekipi Darka Karapetroviča je kar šest točk odnesla predzadnja Krka, več bi se dalo verjetno iztržiti tudi proti Kopru in rudarju, vendar ne gre spregledati niti konstantnih težav Ljubljančanov s poškodbami.

Prvenstvo se običajno lomi na tekmah z »malimi« nasprotniki, sploh, če se v spodnjem delu prvenstvene lestvice nahajajo ekipe, ki so se poleti borile v evropskih pokalih. od rudarja, Luke Koper in gorice smo se nadejali precej bolj vidne vloge, a so koreniti posegi v igralsko zasedbo naredili svoje. Velenj-čani in goričani so ekipo dopolnjevali kar tekom prvenstva, tik pred nena-dno koprsko pomladitvijo. S številnimi igralskimi spremembami so se še naj-bolje spopadli v Zavrču, kjer je rezultat-ska kriza nastopila nekoliko kasneje. omenjena četverica bržčas nima več pravih možnosti za najvišja mesta, bo pa zato spomladi zagotovo izkoristila priložnost za nagajanje najboljšim.

na dnu so zasidrane radomlje, eden redkih prvoligaških novincev, ki se ni zatekel zgolj k branjenju svojih vrat. morda je mlinarjem na ta način po-begnila kakšna točka, vendar nekaj zagotovo štejejo tudi vtis in izkušnje. radomljani sicer še niso obupali v lovu za devetouvrščeno Krko, ki pa je pod vodstvom novega trenerja andreja Ka-strevca dvignila svojo formo in se moč-no približala gorici.

obeta se torej fantastični spomladan-ski del sezone, ki se bo začel 21. febru-arja, tudi z velikim derbijem v Stožicah. če se po jutru dan pozna, potem bomo priča tesnemu boju za naslov prvaka vse do zadnjega kroga. Pomembno vlogo pri tem pa bo imel tudi januarski prestopni rok, ki bo zagotovo močno premešal karte. Branilec naslova bi utegnil osiromašiti konkurenco z naku-pom ključnih igralcev, čeprav bo imel tudi sam ogromno dela z odbijanjem ponudb za najboljše.

železo se kuje, dokler je vroče. Znan slovenski rek velja tudi za Prvo ligo telekom Slovenije, ki vsem deležni-kom v slovenskem nogometu nala-ga nove obveznosti med zimskim premorom. Velika škoda bi namreč bila, če bi se zadovoljili z doseženim napredkom, ob tem pa izpustili iz rok čudovito priložnost, da vsi skupaj premaknemo obstoječe meje tekmo-vanja še na višji nivo.

matic Kodrič

32


Sezona rekordov Kaj je težje ponovljivo? Niz 24 tekem brez neodločenega rezultata, 1002 minuti dolgo obdobje brez prejetega zadetka ali gol v 11 sekundi tekme? Niti ni posebej pomembno, dejstvo je le to, da smo vse tri absolutne rekorde Prve lige telekom Slovenije doživeli v jesenskem delu sezone 2014/15.

100224TEkEM BREz NEODLOČENEGA REzUlTaTa Sezona se je komajda začela in že se je začel pisati prvi rekord. Prvoligaši so se iz kroga v krog izmikali remiju in nenavadnemu pojavu dajali blišč, ki je pritegnil pozornost širše javnosti. Serija te-kem brez neodločenega rezultata se je končala šele v 6. krogu, ko sta se ekipi olimpije in Gorice v Stožicah razšli brez zadetkov.

MINUTI BREz PREJETEGa zadETkaNejc Vidmar je postavil prvoligaški mejnik, ki nam ga zavidajo tudi najelitnejša evropska klubska tekmovanja. Vratar Domžal se je namreč vpisal v klub »tisoč« ter brez večjih pomislekov obšel rekord nemške Bundeslige in Tima Hildebranda oziroma italijanske Serie A na čelu z Dinom Zoffom in Sebastianom Rossijem. Svetovni rekord kljub temu ni bil ogrožen, saj je nekdanji vratar Vasca de Game, Mazaropi, med leti 1977 in 1978 ostal nepremagan kar 1816 minut.

11SEKUND ZA NAJHITREJŠI GOL V PRVI lIGI TElEkOM SlOVENIJE Rekord je postavil Benjamin Verbič, ki je v 19. krogu blisko-vito premagal vratarja Zavrča Marka Raniloviča. Pred tem je bil rekord tekmovanja v lasti Fabijana Cipota (Mura) in Vlada Miloševiča (Beltinci), ki sta se veselila v 15. sekundi tekme. Miloševič je oktobra 1993 zatresel mrežo Primorja, Cipot pa je novembra 1999 presenetil vratarja Domžal.

479TEkEM IN 40.066 MINUT Sebastjan Gobec je v letošnji sezoni še popravil (svojo) rekordno znamko po številu prvoligaških nastopov in minut na igriščih Prve lige Telekom Slovenije. Med deseterico nogometašev z najve-čjo prvoligaško minutažo sicer prepoznamo še enega Celjana, izkušenega Amela Mujčinoviča in vratarja Kopra Ermina Hasiča.

41lET IN 16 dNI Toliko je štel vratar Celja Amel Mujčinovič na tekmi 20. kroga v Domžalah ter tako po-stavil nov starostni rekord Prve lige Telekom Slovenije. Zanimivo, Mujčinovič je kar deset let starejši od svojega trenerja Simona Rožmana.

18TEkEM BREz PORaza Izvrstna serija je uspela Celjanom, ki so klubski rekord začeli tlakovati po porazu v Domžalah, 27. julija 2014. Absolutni prvoligaški rekord sicer držijo prav Dom-žalčani, ki so se med sezonama 2005/06 in 2006/07 izognili točkovni ničli kar 32-krat v vrsti.

7DOSEŽENIH GOLOV NA ENI TEKMIZ novim klubskim rekordom se lahko pohvalijo nogometaši velenjskega Rudarja, ki so v 20. krogu premagali Zavrč s 7 : 2. Mejnik tekmovanja je sicer v domeni olimpije, ki je junija 1992 premagala Dekane kar z 12 : 0.

8zMaG V NIzU Klubskega rekorda so se razveselili Domžalčani, in to kar v uvodnih osmih krogih. Serija osmih zaporednih zmag je tudi najdalj-ši zmagoviti niz katerega koli kluba v sezoni.

33


Statistika sezone

2,47

92010

5

30

10

25

7

2648

14

871876

GOla Na TEkMO Povprečje sezone je nekoliko nižje od dolgoletnega povprečja tekmovanja, vendar se trend obrača v pozitivno smer. V zadnjem jesenskem krogu smo videli največje število golov v sezoni, v povprečju kar štiri na posa-mezno tekmo.

kOTOV Standardni položaji so bili jeseni eno ključnih orožij Maribor-čanov, ki so izvedli kar 124 predložkov iz kota oziroma deset več od v tem pogledu drugouvrščene olimpije.

aVTOGOlOV Med 245 jesenskimi goli se skriva tudi deset avtogolov v režiji sedmih različnih prvoligašev. Ivan Knezovič (Rudar Velenje) je edini nogometaš, ki je svojega vratarskega kolega premagal kar dvakrat.

VRaTaRJEV Številka, ki so jo po spletu različnih okoliščin dosegli v Radomljah. Pri prvoligaškem no-vincu so se v vlogi vratarja preizkusili Vjekoslav Andrič, Izidor Balažič, Filip Drakovič, Deni Blaževič in celo igralec Aleksander Zukič.

RDEČIH KARTONOV Sodniki so na 99 tekmah pokazali kar 30 rdečih in 475 rumenih kartonov. Prvi rdeči karton je prejel Ante Mitro-vič (Luka Koper), zadnjega pa Matej Centrih (Kalcer Radomlje).

DOSEŽENIH ZADETKOV Strelski kralj jeseni je Marcos Tavares, ki kandidira že za tretjo strelsko krono. Mariborski kapetan je v vijoličastem dresu zabil že 130 golov, medtem ko na večni lestvici strelcev Prve lige Telekom Slovenije zaseda visoko 6. mesto s 95 goli.

ENaJSTMETROVkNogometaši so iz 25 enajstmetrovk zabili 13 golov. Največkrat so se s strelom iz najstrožje kazni preizkusili nogometaši olimpije, ki so realizirali le eno od petih enajstmetrovk.

aSISTENC Prvi podajalec uvodnega dela sezone je Dare Vršič, ki se sicer še ni vpisal med strelce. Mariborčanu sledi Benjamin Verbič (Celje) s šestimi podajami za gol, tretje mesto pa si delita Mario Babič (Rudar) in Mitja Viler (Maribor), ki sta pripravila pet zadetkov.

PREkRŠkOVSodniki so imeli največ dela s Primorci. Koprčani so namreč storili kar 311 pre-krškov, medtem ko je Gorica utrpela največ prekrškov med vsemi (331).

TEkEM BREz PREJETEGa zadETka Največ »ničel« v obrambi so zbrali Domžalčani na čelu z vratarjem Nej-cem Vidmarjem. Z devetimi tekmami brez prejetega zadetka sledita Matic Kotnik (Celje) in Aleksander Šeliga (olimpija).

OBRaMB Največ obramb je zbral celjski vratar Matic Kotnik, ki je v povprečju posredoval skoraj petkrat na tekmo.

STRElOV Najbolj pogosto so se odločali za strel Celjani, ki so sprožili kar 247 strelov proti nasprotnemu golu. Najmanj so s streli grozili Rado-mljani (118).


34

napočil je petek, 9. avgust, in z njim prva tekma sezone. triglav je gostoval v Posavju in že na prvi stopnički doži-vel boleč udarec. Zimzeleni Dvorančić je tekmo v drugem polčasu odločil v korist Krčanov in že na začetku sezone nakazal, da gorenjcev v borbi za napre-dovanje ne čaka nič kaj lahka naloga. Zmaga je Posavcem dala dodatno ener-gijo in moštvo trenerja Petroviča si je v slogu »puntarja« matije gubca, po kate-rem nosi ime tudi domači stadion, ter z mešanico izkušenj in mladosti izborilo jesenski naslov. medtem ko se je kranj-ska »ekspres lokomotiva« kar nekajkrat zaustavila na (pre)strmih drugoligaških klancih, so Krčani pridno nabirali točke in si nabrali lepo zalogo za zdaj še nego-tove spomladanske mesece.

Posavcev marsikdo ni pričakoval na vrhu lestvice, verjetno niti domača na-vijaška skupina, ki se je sredi sezone vrnila na tribune. Krško lahko mirne ve-sti označimo za najlepše presenečenje jeseni, tik za njimi pa so v tem pogledu tolminci. Le-ti imajo s Krčani kar nekaj skupnega, nenazadnje je bil tudi tolmin v davni preteklosti povezan s kmečkim

uporom. Podobno igro so ubrali tudi nogometaši tolmina, ki prvič tekmuje v 2. SnL. rdeče-črni so pod vodstvom dolgoletnega trenerja kanalca igra-li enostavno, a učinkovito, in so tako kot vodilno Krško ob domačem igrišču zgradili pravo uporniško obzidje, saj so tekmeci s severa Primorske s težavo in precejšnjimi žrtvami odhajali s točkami.Dejstvo, da so poleti zavrnili prvoliga-ško povabilo, očitno ni najbolje vplivalo na Dobljane. ti so z obrambo naslova začeli izjemno slabo, bili nekaj časa na dnu ligaške razpredelnice, a so se pod vodstvom trenerja Smolnikarja uspešno pobrali in v nadaljevanju splezali v zgor-njo polovico. če jih je po uvodnih krogih marsikdo že odpisal, je Dob v nadalje-vanju dokazal, da bo spomladi še kako nevaren tekmec tudi za najvišja mesta. Letos so resda ostali brez občinskega derbija z radomljani, kar je ligi vzelo nekaj tekmovalne draži, a to v aktualni sezoni dviguje derbi gorenjskih rivalov. Prvega izmed treh so dobili Šenčurjani, ki pa jim jeseni marsikaj ni šlo po načr-tih. Pravzaprav to velja že za poletje, ko je večina nosilcev pobegnila v kranjsko Zarico, trener Pavlin pa je s sodelavci

ekipo sestavil z dokazovanja željnimi mladci, ki praviloma niso imeli veliko izkušenj z igranjem v drugoligaški kon-kurenci. to ne velja za Ljubijankića, ki je bil z izkušnjami iz tujine prava lokomo-tiva Šenčurja, ki pa se bo moral spomla-di za obstanek še močno potruditi, saj mu Dravinja z domačim kadrom diha za ovratnik. Spomladi se tako poleg obra-čuna za vrh lestvice obeta tudi krčevita borba za obstanek, saj razlika med ome-njenima tekmecema po jesenskem delu sezone znaša zgolj točko.

največjo zamudo na vmesni postaji, če se izrazimo v stilu kranjskega »ekspre-sa«, so si pridelali nogometaši Šmartne-ga. Drobne, bivši golgeter prvoligaških igrišč, daleč najmlajše zasedbe, večina golobradih mladeničev se je jeseni šele prvič spoznala s članskim nogometom, ni zmogel popeljati do kaj več kot sedmih točk. če se v Šmartnem ob Paki spomladi ne bo zgodilo kaj pretresljivega, bo Bojan Prašnikar, ki domuje v neposredni bližini igrišča, v naslednji sezoni s svojega dvori-šča spremljal tretjeligaški nogomet.

na sredini lestvice je stanje pričakova-no, Veržej in ankaran-Hrvatini pa so jeseni igrali po sistemu toplo-hladno, zato z doseženim ne smejo biti preveč razočarani. tudi Kidričani, ki so pod vod-stvom romiha močno pomladili ekipo, so lahko s petim mestom zadovoljni. Ko-nec koncev so razlike na lestvici še dokaj majhne, zato lahko večina od deseterice po lestvici doživi precejšen vzpon, a tudi padec. Po zanimivi jeseni se nam obeta še bolj zanimiva pomlad, ko pa si favoriti zamud na končno postajo ne bodo sme-li privoščiti.

Peter Dominko

Uporni Krčani izkoristili jesensko zamudo »triglav ekspresa«

V kranjskem triglavu so se po izpadu med drugoligaše sprijaznili z dejstvom, da jeseni ne bo prvoligaških drobtinic. Čeprav je Kranjčane poleti zapustilo precej nosilcev igre, so se s pomlajeno ekipo in z veliko vnemo lotili poletnih priprav že v prvoligaškem terminu ter pod udarnim geslom »triglav Ekspres« samozavestno napovedali hitro vrnitev med družbo najboljših klubov.

2. SNL:


SML: Domžalčani brez poraza, Koprčani dihajo za ovratniknajmočnejša slovenska mladinska liga že dolgo ni bila tako atraktivna, kot je v leto-šnji sezoni. K temu so močno pripomogli igralci z izkušnjami iz elitne članske kate-gorije, člani mlajših reprezentančnih se-lekcij, pa tudi nekateri zanimivi tujci.

Pravo zvezdniško zasedbo imajo jesenski prvaki iz Domžal, ki na osemnajstih tekmah sploh niso doživeli poraza. Zasedba Darka Birjukova je sezono začela precej previdno, s tremi neodločenimi rezultati na uvodnih štirih tekmah, a kmalu prestavila v višjo pre-stavo. alen ožbolt, anže Pišek in Jan mla-kar so bili zadolženi za doseganje zadetkov, svoje pa je dodal še novinec ernest grvala.

S petimi točkami zaostanka, a tudi s tekmo manj, sledijo Koprčani, ki so zbrali trinajst zmag. Primorci so bili zelo agresivni, saj so prejeli kar 33 rumenih in 4 rdeče kartone. Več smo pričakovali od nogometašev ma-ribora, ki so močno okrepili ekipo. Vijoliča-sti so plačali davek nastopanja v mladinski ligi prvakov, tako da bodo spomladi napa-dli iz ozadja skupaj z Interblockom, alumi-nijem, Bravo Publikumom in gorico.

V spodnjem delu razpredelnice domujeta olimpija in Šampion, ki pa imata v svojih

vrstah najboljša strelca prvenstva. niko adamič in Blaž Kramer sta zabila kar tri-najst golov.

SKL: Vodilna peterica v šestih točkahPri kadetih je podobna, a precej bolj ize-načena zgodba. Domžalčani lovijo tretji zaporedni naslov prvakov, za katerega pa se bodo morali verjetno boriti vse do za-dnjih spomladanskih minut. oster pritisk vršijo kar štirje klubi, med katerimi je v najboljšem položaju maribor.

Vijoličasti se ponašajo z najbolj učinkovitim napadom prvenstva, ki v povprečju dosega več kot 3,2 gola na tekmo. Sloves najbolj čvrste obrambe pripada petouvrščenemu Bravo Publikumu, ki je na čelu z vratarjem žigo Frelihom prejel le štirinajst golov. na tretjem mestu so triglavani, ekipa, ki je do-živela najmanj porazov, a izgubila kakšno točko na račun remijev. najboljšim je kon-kurenčen še aluminij, ki je posebno uspe-šen pred domačimi gledalci v Kidričevem.

na dnu so Izolani, ki so zbrali celo dve točki manj od svojih mladinskih kolegov. Primorci še niso pozabili na srečanje z ma-riborom, ko so dobili kar deset golov. Situ-acija ni obetavna, čeprav je ekipa z zmago nad Bravo Publikumom dokazala, da se lahko kosa praktično z vsemi nasprotniki.

Za strelsko krono glasno kandidirajo trije no-gometaši. V vrstah jesenskih prvakov je moč-no izstopal gaber Petric s šestnajstimi goli, medtem ko imajo vijoličasti kar dve železi v ognju. žan Cerar in Luka Štor sta skupno za-bila trideset golov, kar je več od skupnega strelskega učinka zadnjih štirih ekip lige.

matic Kodrič

35

Kraljevina Domžal V mladinski in kadetski kategoriji so se naslova jesenskih prvakov veselili nogometaši Domžal, ki so na dobri poti, da ubranijo prvo mesto iz pretekle sezone. Domžalski nogomet-ni center že nekaj časa velja za pravo valilnico nogometnih talentov, vendar se z mladimi zelo dobro dela tudi v nekaterih drugih sredinah.

SML/SKL:

Klub T z N P Goli Točke

1. Domžale 18 14 4 0 58:16 46 2. koper 17 13 2 2 62:19 41 3. Interblock 18 11 1 6 34:22 34 4. aluminij 18 11 1 6 38:29 34 5. Bravo Publikum 18 10 2 6 33:18 32 6. maribor Branik 18 9 5 4 31:24 32 7. gorica 17 9 3 5 51:23 30 8. voC Celje 18 7 6 5 40:34 27 9. olimpija Ljubljana 18 7 5 6 39:29 26 10. Šampion 18 8 1 9 29:39 25 11. Krško 18 4 6 8 34:50 18 12. rudar Velenje 18 5 1 12 23:46 16 13. Ilirija extra-Lux 18 4 2 12 22:36 14 14. Krka 18 2 5 11 18:41 11 15. noga triglav 18 3 2 13 13:43 11 16. elta Izola 18 2 2 14 21:77 8

Klub T z N P Goli Točke

1. Domžale 18 14 1 3 53:14 43 2. maribor Branik 18 13 2 3 58:19 41 3. noga triglav 18 12 4 2 41:22 40 4. aluminij 18 12 2 4 44:17 38 5. Bravo Publikum 18 12 1 5 34:14 37 6. olimpija Ljubljana 18 10 3 5 37:20 33 7. Krško 18 9 2 7 27:24 29 8. koper 17 7 4 6 19:19 25 9. Interblock 18 7 2 9 22:37 23 10. gorica 17 6 2 9 31:29 20 11. Celje 18 5 5 8 21:23 20 12. Krka 18 6 1 11 24:34 19 13. Ilirija extra-Lux 18 4 2 12 13:40 14 14. rudar Velenje 18 4 1 13 16:49 13 15. Šampion 18 3 2 13 19:50 11 16. elta Izola 18 2 0 16 14:62 6

lestvica SMl

lestvica Skl

36


V boju za pokalno lovoriko tri regijeAprila prihodnje leto se nadaljuje pokalno tekmovanje, v katerem bodo prezimila štiri moštva z različnih koncev Slovenije. Primorsko čast branijo Koprčani, zanj se borijo Domžalčani, rivalstvo poteka tudi na Štajerskem. V klubskih vitrinah si ga želijo tako Celjani kot tudi Mariborčani.

Da je pokalno tekmovanje povsem drugačne narave kot prvenstvo, nas uči že zgodovina. Velikokrat se je pri-petilo, da so napredovali klubi, na ka-tere pred pričetkom tekmovanja ne bi stavil nihče. ravno ta nepredvidlji-vost daje tekmovanju poseben čar, ki ne popusti vse do zadnjega sodni-škega žvižga. nemalokrat so se ope-kla moštva, ki so veljala za favorita. Posebna draž tekmovanja za manjše klubske sredine je tudi nagrada, ki jo Pokal Slovenije ponuja. Vsakole-tni zmagovalec se uvrsti v drugi krog kvalifikacij za Uefino evropsko ligo.

In kako dobro je šlo četverici najbolj-ših letos? S petimi goli razlike so v prvem krogu Domžalčani in Celjani opravili s Šmartnim oziroma roltek Dobom. V drugem krogu, ko sta se tekmovanju priključila še Luka Koper in maribor, so moštva zmagala zgolj z gol razliko, azmagi ne gre nikoli gle-dati v zobe. največ golov je padlo v Kranju, ko so o zmagovalcu odločali streli z bele točke. Več sreče so imeli varovanci Luke elsnerja. Dvakrat so bili natančni Celjani, zgolj zadetek v nasprotnikovi mreži pa je bil dovolj za slavje kanarčkov v gosteh. tudi

natančen strel drugega strelca pr-venstva Luke Zahoviča pod Kalvarijo je zadostoval za četrtfinale vijoličnih.

na tretji stopnički tekmovanja se je dvojica morala pošteno potruditi za napredovanje. Domžalčani so po prvem obračunu lovili zaostanek za olimpijo, ki je bila v Športnem parku Domžale boljša z 1 : 0. Še težja nalo-ga je pred povratnimi tekmami čaka-la Koprčane, ki so v primorskem der-biju gorici gledali v hrbet kar za dva zadetka. moštvi sta strnili svoje vrste in v drugo dosegli dovolj zadetkov


37

Domači Gosti Rezultat

korotan Prevalje Brda 2:0 (0:0)

Tabor Sežana aluminij 2:0 (1:0)

Jadran Dekani Zavrč 0:2 (0:1)

Šmartno 1928 Domžale 0:5 (0:2)

ajDaS lenart Triglav kranj 0:5 (0:1)

Šmarje pri Jelšah krka 2:4 (2:1)

Drava Ptuj Farmtech Veržej 2:3 (1:0)

adria kalcer Radomlje 1:6 (0:2)

nafta 1903 Šenčur 0:1 (0:0)

odranci zarica kranj 0:4 (0:3)

roltek Dob Celje 1:6 (1:1)

tromejnik g-Sukič

Olimpija Ljubljana 0:4 (0:1)


zarica kranj Celje 1:2 (1:0)

Farmtech Veržej Gorica 0:2 (0:1)

rudar Velenje krka 0:1 (0:0)

tabor Sežana Luka Koper 0:1 (0:0)

Maribor kalcer Radomlje 1:0 (1:0)

Šenčur Zavrč 0:2 (0:0)

Korotan Prevalje Olimpija Ljubljana 0:4 (0:1)

triglav Kranj Domžale 6:7 (0:1)


Krka Maribor 1:2 (1:1)

Zavrč Celje 2:3 (1:1)

Gorica Luka Koper 3:1 (1:0)

Domžale Olimpija Ljubljana 0:1 (0:1)


Maribor Krka 4:2 (1:1)

Celje Zavrč 2:1 (0:1)

Luka Koper gorica 4:1 (1:1)

olimpija Ljubljana Domžale 1:3 (0:3)

1. krog - 20. 8. 2014

2. krog - 17. 9. 2014

Četrtfinale - prve tekme - 22. 10. 2014

Četrtfinale - povratne tekme - 29. 10. 2014

za naslednjo stopničko tekmovanja. Skupni izid dvoboja Domžale – olim-pija je bil 3 : 2 v prid prvim, koprsko--goriški boj so s skupnim izidom 5 : 4 prav tako dobili prvi.

Precej bolj gladko so z nasprotniki pometli Celjani in mariborčani. no-gometaši iz knežjega mesta so bili dvakrat boljši od Zavrča, vijoličasti pa niso dovolili, da bi Krkaši pripra-vili presenečenje. V nadaljnje tek-movanje tako potuje trojica, ki tudi v prvenstvu kroji vrh lestvice, ter Koprčani.

med najbolj nevarnimi posamezniki letošnje izvedbe pokalnega tekmova-nja sta bila doslej Sunny pri Celjanih, ki je kar petkrat našel pot do gola, ter Uroš Korun pri Domžalčanih, ki je bil natančen štirikrat, od tega je enkrat zadel z enajstih metrov. na listi strel-cev je še šest nogometašev iz Celja, devet Domžalčanov, pet Koprčanov in štirje mariborčani.

In kakšen pedigre ima četverica? naj-bolj svež je spomin na dvig lovorike v štajerski prestolnici, kjer se lahko pohvalijo kar z osmimi naslovi pokal-nih prvakov v samostojni Sloveniji. Vijoličasti so se v zadnjem desetletju pomerili prav z vsemi tremi ekipami, ki so letos še v tekmovanju in vknji-žili polovični uspeh proti Domžalam, dvakrat bili boljši od Celjanov ter potegnili kratko proti Koprčanom. Slednji so enega od dveh naslovov osvojili ravno v sezoni 2006/07, ko je rajčevič v 80. minuti finala v areni Petrol odločil zmagovalca. Vijoličaste je skelel tudi natančen strel Pekiča v 78. minuti finala v Stožicah, ko so Domžalčani nazadnje dvignili pokal najboljših. Še najbolj medel je spomin na zmagoslavje v mestu ob Savinji, ki pa v letošnji sezoni naravnost blesti. Deset let je od tega, ko so Celjani sla-vili na drugi fronti, in morda je čas, da se pokal znova ustavi v areni Petrol.

andreja Potočnik

39


Z izjemo popolne nadvlade aktualnih evropskih prvakinj, ki so povsem izstopa-le, je Slovenija kljub predzadnjemu mestu v skupini pustila dober vtis. najsupešnej-ša je bila na Koroškem. »Vesel sem, ker smo dobro začeli kvalifikacije in jih tako tudi zaključili,« je misli po zadnji tekmi str-nil selektor rob. »Dvakrat smo premagali

Slovaško, ki je na Fifini lestvici kar 20 mest pred nami. Veseli tudi dejstvo, da smo na zadnjih treh tekmah imeli igro ter si skozi to ustvarili precej priložnosti za dosego zadetka.« Pri realizaciji pa bodo dekleta morala še malce trenirati. V tokratnih kvalifikacijah, Slovenija jih je zaključila na 5. mestu, je bila uspešna le trojica - andre-ja nikl, mateja Zver in Kaja Jerina.

med vsemi dvoboji so bili vedno najbolj napeti tisti z južnimi sosedi. »obračuni s Hrvaško so vedno nekaj posebnega.« Po-sebej ob koncu kvalifikacij, ko je za točke Sloveniji zmanjkal samo zadetek.

andreja Potočnik

Kvalifikacije sklenile z zmago V težki kvalifikacijski skupini z Nemkami, Rusinjami, Irkami, Hrvaticami in Slovakin-jami je varovankam selektorja Damirja Roba uspelo izvleči šest točk, blizu je bil tudi neodločen izid v domžalskem športnem parku proti Rusinjam. Če ne bi prišlo do avto-gola Gradove, bi imela Slovenija vsaj še točko več.

ŽENSKA A-REPREZENtANCA:

T z N P dz Pz Toč

nemčija 9 9 0 0 60 4 27rusija 9 6 1 2 16 17 19Irska 9 5 2 2 13 7 17Hrvaška 9 2 2 5 6 17 8Slovenija 10 2 0 8 7 34 6Slovaška 10 1 1 8 6 29 4

Lestvica kvalifikacij

40


Če začnemo na začetku: od kod ljube-zen do nogometa in odločitev, da se popolnoma posvetiš temu športu? Si si vedno želela delovati v nogometu ali kakem drugem športu? Ali pa so bile otroške želje drugačne?tako oče kot brat sta oba igrala nogo-met in ko sta imela tekmo, sta me ve-dno vzela zraven. tam sem skupaj s fan-ti igrala nogomet. Bila sem edino dekle, ki je letalo po igrišču s samimi fanti. Sem nasploh športen tip in imam rada šport. na začetku sem še nekaj malega trenirala ples, a me je očitno nogomet bolj prepričal. Ko sem ga enkrat začela trenirati, pa je bilo to to. očitno sem se našla v njem.

S kakšnimi težavami si se soočala na svoji poti? Je bilo kdaj težko vztrajati?nekaj neodobravanja s strani domačih je bilo na začetku, vendar so se hitro predali. Ugotovili so, da ni to muha eno-dnevnica in da bom res vztrajala. Je pa bilo in je še, vendar veliko manj, slišati komentarje, da dekleta in nogomet ne gredo skupaj. Da dekleta ne znamo

igrati nogometa, da smo dekleta za kuhinjo … na začetku so me taki ko-mentarji še prizadeli, sedaj me pa samo dodatno motivirajo, da dokažem, da ni tako.

Je bilo kdaj težko vztrajati? So tre-nutki, ko imaš vsega vrh glave in se sprašuješ, zakaj vse to delaš? Seveda … a takrat si obuješ kopač-ke, stopiš na zelenico in dobiš odgovor – preprost odgovor – , da imaš to rada.

Od igralke do sodnice Staša špur je pri svojih 26 letih globoko zasidrana v slovenskem nogometu, saj v njem nas-topa v kar treh funkcijah – kot igralka pri ŽNK teleing Pomurje Beltinci, kot trenerka mlajših selekcij v tem klubu in kot sodnica, ki počasi stopa tudi na mednarodno pot. Ljubezen do ok-roglega usnja je odkrila že zgodaj in nogometu kljub oviram ostaja zvesta še naprej.

StAšA šPUR:

»Bila sem edino dekle, ki je letalo po igrišču

s samimi fanti.«

41


kakšen je sicer odnos deklet do no-gometa? Kako prijateljice in znanke spremljajo tvojo nogometno pot?Se spreminja. Sedaj čedalje več deklet ne samo spremlja nogomet, ampak ga tudi igra. moje prijateljice spremljajo mojo nogometno pot in si ogledajo tudi kakšno tekmo.

V nogometu si dejavna kar v treh vlo-gah. Kot igralka si izkusila igranje v reprezentanci, pri šestindvajsetih pa si se že usmerila v prihodnost s sodni-škim in trenerskim udejstvovanjem. Kje se vidiš v prihodnosti?Definitivno v nogometu. Kje, se pa pu-stimo presenetiti.

kako dejstvo, da si bila (oziroma si še) igralka, pomaga pri karieri sodnice? Ti sploh pomaga? Vsaka tekma je ena izkušnja več. na tek-mi se zgodi ogromno situacij, iz katerih lahko ogromno dobim, se naučim.

V klubu ŽNK Pomurje svoje znanje kot trenerka prenašaš tudi na mlaj-

še igralke. res je. Še skupaj s tremi

soigralkami vodimo in treniramo mlaj-še selekcije. Skupaj

imamo kar 30 deklet, starih od 4 do 11 let. Kar je super. Število deklet iz leta v leto narašča. Sem študentka razrednega pouka, tako da sem nekako združila prijetno s koristnim, če se lahko tako izrazim. V veliko veselje mi je na mlajše prenašati nogometno znanje, ki sem si ga pridobila v svojih 16 letih igranja. Se pa seveda še vedno učim in se imam še ogromno za naučiti.

S klubom tekmujete tudi v Ligi pr-vakinj. Lahko primerjaš nivo žen-skega nogometa v drugih državah in v Sloveniji?tekme, ki smo jih odigrali na kvalifika-cijah in pa seveda v sami Ligi prvakinj, so na veliko višjem nivoju kot v naši ligi. Sama hitrost, agresivnost in pa tehnič-na in taktična pripravljenost igralk je na vsaj enkrat višjem nivoju, kot smo vajeni pri nas.

Kako gledaš na razvoj ženskega no-gometa v Sloveniji z zornega kota vseh treh vlog? Kaj pogrešaš?Število deklet v nogometu (igralk, trenerk, sodnic) narašča. to me zelo veseli. Pomeni, da napredujemo, se

razvijamo, sicer zelo počasi, a se. Po-grešam pa mogoče malo več promoci-je ženskega nogometa, in to z zornega kota vseh treh vlog.

Slovenska ženska nogometna liga ima že precej dolgo tradicijo, v zadnjem obdobju pa so se zamenjali tudi centri moči. Pomurje že vrsto let praktično konstantno tvori vrh ženskega klub-skega nogometa. Česa so se v vašem klubu lotili drugače, da jim uspeva na dolgi rok?nogomet je v Prekmurju šport številka 1. Vsaka majhna vas ima klub malega nogometa, vsaka malo večja vas pa ima že nogometni klub, s katerim tekmuje v medobčinski ali pa v tretji ligi. nogomet imamo nasploh zelo radi. tako da lahko nekaj navdušenja za ženski nogomet pripisujemo tudi temu. Z uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjih nekaj letih, pa smo samo še povečali zanimanje za ženski nogomet. Seveda pa nič ne pride samo od sebe. trenerke, igralke in vodstvo delamo ogromno v tej smeri, da nare-

dimo čim več iz našega potenciala, ki ga premoremo. česa smo se lotili drugače, ne vem, vem pa za eno začimbo, brez katere nam ne bi uspelo, in to je trud.

Vedno govorimo o rasti in izboljšavah. V katero smer misliš, da bi moral iti ženski nogomet in kakšen potencial ima v Sloveniji?mislim, da imamo ogromen potencial, le da ga ne izkoristimo popolnoma.

Kakšne so želje za prihodnost – ostati v nogometu še naprej ali delovati na kakšnem drugem področju? najprej dokončati študij razrednega po-uka in seveda ostati v nogometu.

Kako je združevati osebno življenje in življenje vrhunske športnice?Zelo težko, vendar trenutno še uspe-šno. nogomet mi vzame ogromno časa, tako da se bolj osebno življenje prilaga-ja nogometu.

tina turkl, matjaž Krajnik

»V veliko veselje mi je nogometno

znanje prenašati na

mlajše.«

43


Pot do elite pa ni bila lahka. Slovenke so na uvodni tekmi doživele hud poraz, in sicer so bile s kar 4 : 0 od njih boljše Belgijke. na drugi tekmi so Slovenke tesno, a toliko bolj zasluženo z 1 : 0, za-dela je nina Predanič, ugnale domačin-ke. o potniku v dodatne kvalifikacije pa je odločala zadnja tekma. estonke so v 28. minuti vodile že 0 : 2, a so si potem zabile gol za 1 : 2. V drugem polčasu pa so za popoln slovenski preobrat poskr-bele evelina Kos, Sergeja Kržan in Lara Ivanuša. »Zelo sem ponosna na svoje soigralke. Pustile smo srce na igrišču, po začetnih slabih minutah smo se zbudile in odigrale potrpežljivo do konca,« je po uspehu povedala tina marolt, kapetan-ka reprezentance. Poleg Slovenije se je v elitni del kvalifikacij uvrstilo še 20 ekip

iz prvega dela, pridružile pa so se jim še nemčija, Francija ter anglija. elitni del kvalifikacij (šest skupin po štiri ekipe) bo na sporedu aprila prihodnje leto. na evropsko prvenstvo se uvrsti osem ekip.Slovenke bodo v skupini 6 na nizozem-skem, tako je hotel žreb, igrale proti nizozemkam, Dankam in čehinjam. »Z žrebom smo lahko zadovoljne. V ekipi imamo nizozemke, ki so aktualne pr-vakinje, Danke so tipične predstavnice skandinavske šole, dobre pa so tudi če-hinje. naša naloga je jasna – od tekme do tekme brez bele zastave. želimo dokazati, da sodimo med to elito,« pravi selektorica DU19 Petra mikeln.

Drago Perko

Pustile so srce na igrišču Za novo prijetno poglavje v ženskem nogometu pa je poskrbela reprezentanca do 19 let, ki se je na kvalifikacijah na Madžarskem zavihtela med elito. Pred njo je še zad-nje sito pred prebojem na evropsko prvenstvo.

Kvalifikacije za EP 2015:

1. krog, 13. 9. 2014Belgija – Slovenija 4 : 0 (2 : 0)1 : 0 Van Ackere (13.), 2 : 0 Van Ackere (45.), 3 : 0 Maximus (47.), 4 : 0 Van Ackere (59.)

2. krog, 15. 9. 2014Slovenija – Madžarska 1 : 0 (0 : 0)1 : 0 Predanič (60.)

3. krog, 18. 9. 2014Slovenija – Estonija 4 : 2 (2 : 2)0 : 1 Vilipuu (4.), 0 : 2 Vilipuu (28.), 1 : 2 Uueda (43./ag), 2 : 2 Kos (45.), 3 : 2 Kržan (55.), 4 : 2 Ivanuša (90.)

44


Festival dekliškega nogometa že drugo leto zapored

nogometna zveza Slovenije že dru-go leto zapored pod okriljem Uefe izvaja projekt »rada igram nogo-met, in ti?«, ki je namenjen promociji dekliškega in ženskega nogometa po celotni Sloveniji ter razbijanju stereotipa, da nogomet ni primeren šport za dekleta. Krovna nogometna organizacija si prizadeva ustvariti čim bolj enakovredne možnosti za igranje nogometa za dekleta, razviti standarde za delo v ženskem nogo-metu ter povezovati različne dekli-ške programe z ostalimi aktivnostmi nacionalne zveze. V okviru festival-nih dni poskušamo preko sproščene-ga, zabavnega in zanimivega progra-ma dekletom približati nogometno

45


igro kot možnost zdravega in učin-kovitega načina življenja, kvalitetne-ga preživljanja prostega časa in na-čina socialne integracije ter jim tako hkrati ponuditi možnost izvajanja vadbe v domačem okolju.

V lanskem letu je bilo v okviru ome-njenega projekta izvedenih pet festivalnih dni na različnih koncih Slovenije, ki so na nogometne zele-nice privabili okoli 400 deklet. V le-tošnjem letu je bil projekt nadgrajen in je preko festivalnih dni in propa-gandnega materiala (logotip, majice, diplome, letaki, plakati …) pridobil navzven prepoznavno podobo in po letu dni tudi že prispeval k izpolnje-

vanju nekaterih zadanih ciljev.

Dogodkov so se udeleže-vala dekleta stara med 5 in 15 let starosti. Vadba je bila

organizirana v obliki postaj, ki so razporejene po igrišču in na kate-rih lahko dekleta preizkusijo različne nogometne veščine ter se pozabava-jo ob najrazličnejših igrah. Vadba je enostavna, lahko pa jo modificiramo tudi za tiste, ki imajo nekoliko boljše nogometne sposobnosti in jim tako vadbo naredimo zanimivejšo in pe-strejšo. V letošnjem letu so na več dogodkih sodelovale tudi skupine otrok in -odraslih s posebnimi potre-bami, ki jim je udeležba na takih pri-reditvah v veliko veselje.

Festivalni dnevi so bili organizirani kot dogodek v sklopu katere izmed velikih športnih prireditev (primer Festival športa mladih) ali pa kot dogodek v okviru katere izmed prijateljskih ali kvalifikacijskih te-kem slovenskih ženskih repre-zentanc.

V letu 2014 smo izvedli pet fe-stivalnih dni. Prvi se je odvijal maja na

Ptuju v okviru kvalifikacijske tekme za nastop na SP ženske a-repre-zentance proti Hrvaški. Zbralo se je okoli 100 deklet iz različnih klubov, nekaj pa je bilo tudi takih, ki trenu-tno še niso članice nobenega kluba. Dogodek je bil zaradi velikega šte-vila prostovoljcev dobro izpeljan. ob koncu dogodka so kot posebne gostje prišle na igrišče igralke a-re-prezentance, ki so z mladimi nado-budnimi dekleti spregovorile nekaj besed in se z njimi tudi fotografirale.

Drugi festivalni dan je bil organi-ziran v sklopu 5. Festivala športa mladih v Kopru. Pretok na takšnih prireditvah je izredno velik (zbere se okoli 2000 osnovnošolskih otrok iz celotne Slovenije) in tako se je na igrišču z umetno travo tekom do-poldneva pozabavalo preko 200 de-klet. Večina teh deklet še ne trenira nogometa, je pa takšna prireditev pravšnja za razbijanje stereotipa, da nogomet ni primeren za dekleta. Posebni gostje na prireditvi so bili tudi otroci iz Centra gluhih in naglu-šnih ter CUDV Vipava.

naslednji trije festivalni dnevi so se odvijali v radomljah, Krškem in Dra-vogradu. na vseh treh so domačini poskrbeli za precejšnje število pro-stovoljcev – predvsem igralk, ki so poskrbele, da so se udeleženke med seboj spoznavale, družile in se ob nogometni žogi zabavale.

V letošnjem letu je bil projekt nad-grajen, saj je bilo v samo promocijo vključenega veliko več propagan-dnega materiala, s tem pa je prido-bil navzven prepoznavno podobo

in po letu dni tudi že prispeval k izpolnjevanju nekaterih zadanih ciljev. Vsak dogodek posebej pa podaja nove smernice za nadaljnje delo, ki se jim bomo poskušali v naslednjem letu še približati.

Petra mikeln

46


nogometna zveza Slovenije je sku-paj z mednarodno nogometno zvezo Fifo junija letos na Bledu organizira-la seminar za trenerje, ki delujejo v ženskem nogometu. osrednja gostja seminarja je bila nekdanja dolgole-tna selektorica angleške nogometne reprezentance in prva ženska, ki je uspela pridobiti UeFa Pro licen-co, Hope Powell. na seminarju, ki je potekal med 9. in 13. Junijem, so bile predstavljene strokovne teme s področja treniranja in igranja nogo-meta. trideset navzočih trenerjev, ki delujejo v ženskem nogometu, je v petih dneh na teoretičnih predava-njih in praktičnih izvedbah spoznalo marsikatero noviteto, predvsem pa je prisotne navdušil pristop vodenja takšnega seminarja, kjer so tudi sami našli čas za aktivna razmišljanja in vključevanja v program tako v učilnici kot tudi na igrišču.

o razvoju ženskega nogometa v evro-pi smo se s Hope Powell, nekdanjo angleško reprezentantko, ki je v tri-najstih letih zbrala 66 nastopov in do-segla 35 zadetkov, pogovorili tudi za našo revijo. Po končani igralski karieri se je preizkusila tudi kot selektorica anglije, ki jo je od leta 1998 do 2013 vodila na štirih evropskih (2001, 2005, 2009, 2013) in dveh svetovnih prven-stvih (2007 in 2011). Je prva ženska, ki je opravila šolanje za najvišjo nogo-metno trenersko izobrazbo, in sicer licenco UeFa Pro (2003).

kako so se spreminjali pogoji za delo v ženskem nogometu od ta-krat, ko ste postali selektorica ženske A- reprezentance, pa vse do danes?Pred 13 leti je bila infrastruktura na približno zdajšnjem nivoju, a smo

imeli manj registriranih igralk, igrali smo v tekmovanju, a nismo imeli pro-fesionalnih klubov in bilo je predvsem manj strokovnih služb, kot so medicin-ska služba, fizioterapija … Pred nami je bilo trdo delo, da smo nogometno zvezo prepričali, da je vredno inve-stirati v ženski nogomet. Z večanjem števila igralk se seveda i z b o l j š u -jejo tudi pogoji za delo.

V katerih državah je bil nogomet najbolj razvit in katere so se začele v kvaliteti dela priključevati?Zadeva je zanimiva. recimo v nemči-ji je mnogo bolj razvit kot v angliji, v angliji pa mnogo bolj kot v Sloveniji. Države so v tem pogledu na različnih stopnjah razvoja in vsaka potrebuje svoj čas, da pride na višji nivo. Ko sem bila sama v tekmovalnem pogonu, so veliko vlagali na norveškem, Šved-skem, v angliji, nemčiji, Franciji, In ko investiraš v razvoj, se sčasoma vidijo rezultati.

kako ste se v angliji lotili razvoja oziroma projektov, ki so bili vezani na popularizacijo ženskega nogo-meta?Imeli smo določene programe za ra-zvoj, podobno kot vaš štiriletni načrt, v katerih smo vključevali izobraževanja kadrov, razne nogometne dogodke za promocijo, programe za marketing, torej vse mogoče, da bi nogomet spra-vili na višji nivo. Pri tem smo vključe-vali igralke, ki so bile del promocije za popularizacijo, pomembna zadeva je bilo iskanje sponzorjev ter sredstev za

HOPE POWELL:“Ženski nogomet se razvija v pravo smer.”

razvoj igre. naj omenim, da proces ni lahek, saj se vse zveze srečujejo s po-dobnimi težavami na različnih ravneh.

Imate profesionalno ligo za ženske?Imamo ligo, ki smo jo zagnali pred tremi leti. Je v razvoju in igralke so za igranje nogometa plačane, a le neka-tere se lahko z igranjem nogometa preživljajo. Ko sem sama igrala v ligi, sem za to morala plačevati, sedaj to ni potrebno.

Glede na to, da ste bili se-znanjeni s strategijo razvoja ženske-ga nogometa v Sloveniji, imate ka-kšno mnenje o tem?Po tem, kar sem videla, menim, da ima smisel, ste na začetni točki, na kateri je potrebno določiti, kakšni so cilji, kaj želite doseči. Ko so cilji posta-vljeni, jih je potrebno uresničiti, kar je največji izziv vsake zveze.

kakšne so lastnosti dobrega trenerja ženske ekipe?Starost tu ne igra nobene vloge, prav tako spol. Pravzaprav je odvisno od trenerjevega razmišljanja, znanja, njegovih kvalitet, imeti mora strast do nogometa, biti mora pošten, ino-vativen, kreativen, pravočasen. mora pa tudi razumeti, da ženske delujejo nekoliko drugače kot moški, sicer pa je igra ista. Veliko je kvalitet dobrega trenerja, ena najpomembnejših pa je dobra komunikacija z ekipo, s katero delaš.

47


Vaše mnenje o seminarju na Bledu (vsebina, lokacija …).Zanimivo je dejstvo, da ponavadi Fifa določa vsebino seminarja, tokrat pa je vaša nogometna zveza določila iztočni-ce in podala želje o samih temah. Izrazili ste željo, kaj bi radi počeli in kakšna naj bi bila naloga Fife. menim, da seminar zajema zanimivo vsebino, od katere lah-ko slušatelji nekaj potegnejo. Skupina trenerjev na seminarju je izredno inteli-gentna in ima veliko znanja. Seminar je tako naravnan, da trenerji znanje delijo in ne razglabljajo, kdo ima prav in kdo ne. tudi moja naloga na seminarju je deliti znanje, se pa hkrati tudi sama učim, kajti najvišja nogometna trenerska licenca ne pomeni, da imaš vse znanje tega sveta, saj se skozi vse življenje učiš. Dejstvo je, da se moramo zaradi spreminjanja nogo-metne igre nenehno učiti vsi deležniki, ki smo vključeni v ta globalni šport. In kar se tiče Bleda, je res lep kraj in zagotovo bom prišla sem na dopust.

V katero smer se razvija ženski nogomet?menim, da gre v pravo smer. Potrebno je pogledati zadnja tekmovanja, kjer lahko opazimo, da je celota zanimiva za mno-žice. na zadnjem evropskem in svetov-nem prvenstvu ter olimpijskih igrah je vse več sponzorjev, ki podpirajo projek-te. tudi posel s televizijskih pravic se je razvil na zavidljivo raven. Vzrok temu pa je zagotovo bolj privlačna in kvalitetna igra deklet in ta zasluga gre v veliki meri trenerjem, ki so bolje kvalificirani, bolje izobraženi.

Kakšna je prihodnost same igre?Igra se razvija v smer, kjer je opaziti večjo intenziteto, bo vse hitrejša, strateška, taktična, in sicer zaradi boljšega razu-mevanja same igre s strani igralk. Sama pravim, da bo nogomet postal vse bolj podoben šahu, kjer poskušaš biti pame-tnejši od nasprotnika in moral boš biti.

Daniel Videtič

Izjave trenerjevna seminarju (vtisi)

Ines Celin (NK Ilirska Bistrica)Organizacija je bila odlična, predvsem mi je všeč, da so teme zelo dinamične, praktično zastavljene. Ogromno je nekih idej, kako se lo-titi priprave in izvedbe treningov, ob vsem tem pa se lahko trenerji med seboj bolje spoznamo in vzpostavimo kontakte.

Luka Kompara (NŠ Ajdovščina)Kar se tiče seminarja, je odlična ideja, saj je povezovanje vseh trenerjev ženskih ekip zelo dobrodošlo. tu lahko delimo mnenja, izkušnje in načrte za prihodnost, saj je trenutni problem, da ne znamo načrtovati prihodnosti. Klubi smo odvisni od zveze in zveza od klubov, zato je tu odlična priložnost, da se dobimo na sredini in lahko delujemo bolj usklajeno, z roko v roki.Dušan Uršnik (NK Rudar škale) – Zelo dobro teoretično in praktično predstavljen seminar. Res, da večino zadev že poznamo, a menim, da jih je potrebno osvežiti. Če program primerjam s tujimi seminarji, menim, da je vsebina ena izmed boljših.

Miha Gaberc (Ankaran-Hrvatini) Nad vsebino seminarja sem presenečen, kar se odraža tudi na samem vzdušju. Kar se tiče sa-mega programa, sem bil karseda prisoten, saj so bile vaje zelo zanimive, z veliko sodelovanja. Nekatere vaje sem že poznal, a je prav, da se jih ponovi. Všeč mi je tudi sama zasedba, saj se lahko trenerji bolje spoznamo, spoznamo pa lahko tudi ljudi z NZS.

Nuša Ledinek (ŽNK Pomurje-Beltinci)Zdi se mi odlično, da trenerka kova, kot je Hope Powell, deli izkušnje z nami. Ima vsekakor do-ber pregled nad smernicami v razvoju ženskega nogometa, recimo sistemi igre, ki jih uvajajo dobre reprezentance. Na Bledu smo se zbrali vsi trenerji slovenskih klubov in lahko delimo izkušnje, kar je med sezono zaradi tekmoval-nega pridiha težje izvedljivo. Skozi pogovore in analize ugotavljano pomanjkljivosti, ki jih imamo pri svojem delu. Ob vsem pa si pomag-amo pri uresničevanju skupnega cilja, ki je ust-varjati dobre igralke, ki bodo ogrodje močne reprezentance.

Mirko Zupančič (ŽNK Radlje) Vtisi s seminarja so odlični, na visokem nivoju, spoznali smo veliko novih zadev, kljub temu da sem že vrsto let v ženskem nogometu, se učimo celo življenje in tudi tu sem se nekaj naučil. Upam, da bo čim več takšnih seminarjev pri nas in v tujini.

Peter Kristan (ŽNK Radomlje) Seminar je organiziran na dobrem, kakov-ostnem nivoju, z dobrimi predavatelji, dobro vsebino. Mislim, da smo izvedeli veliko novega, predvsem z načinom dela gospe Hope Powell, ki nas je razdelila v delovne skupine in smo potem skupaj prišli do raznih rešitev. tako smo recimo reševali probleme v naši ligi in ugotovili, da smo zaradi naše majhnosti bolj hendikepirani.

48


Pot do evropskeelite

FUtSAL REPREZENtANCA SLOVENIJE:

»Vnovič bi radi na evropsko prven-stvo,« večkrat poudarjajo naši futsal reprezentanti, ki so na zadnjem pr-venstvu stare celine v Belgiji zase-dli 6. mesto, kot edini pa so ugnali aktualne evropske prvake Italijane. čez dve leti bo evropsko prvenstvo gostila Srbija, slovenska izbrana vr-sta pa bo marca prihodnje leto prav pred domačimi gledalci lovila svo-jo četrto zaporedno (skupaj pa že peto) uvrstitev med evropsko elito. evropska nogometna zveza UeFa je prav naši nogometni zvezi zaupala gostiteljstvo ene od skupin osre-dnjega dela kvalifikacij.

evropsko prvenstvo bo v Beogradu med 2. in 13. februarjem 2016, kva-lifikacije pa bodo potekale v treh delih. V boj za 11 mest (eno pripada Srbiji, ki je gostiteljica) se bo v dveh delih kvalifikacij podalo 46 držav. Pr-vič bo med njimi tudi Škotska. Pred-krog bo na sporedu med 13. in 18. januarjem 2015, sodelovalo bo 24 ekip, ki bodo razdeljene v šest sku-pin. V glavni del kvalifikacij se bodo uvrstili vsi zmagovalci skupin in naj-boljši drugouvrščeni celotnih kvalifi-kacij. V glavnem delu bo sodelovalo 28 ekip, 21 jih je že znanih, sedem pa jih bo po zgoraj opisanih predkvalifi-kacijah, ki jih bodo gostile moldavija, črna gora, Litva, Bolgarija, Švedska in malta.

glavni del, poleg Slovenije se bo igralo še v romuniji, na Hrvaškem, Poljskem in Slovaškem, v BiH, azer-bajdžanu ter makedoniji, bo odigran med 17. in 22. marcem 2015, ekipe bodo razdeljene v sedem skupin po štiri države. neposredno bodo na eP napredovali prvaki skupin.

Za dodatna štiri prosta mesta bo sledila končnica, torej tretji del kva-lifikacij, med 15. in 22. septembrom 2015. osem ekip (poleg sedem dru-gouvrščenih ekip po skupinah tudi najboljša tretjeuvrščena ekipa) se bo v dveh tekmah (doma in v gosteh) udarilo za dodatna prosta mesta.naša reprezentanca bo v Laškem v Športni dvorani tri lilije igrala proti češki, norveški in prvaku predtek-movalne skupine D (Francija, molda-vija, albanija, San marino).

»Upam in prepričan sem, da se bomo vnovič izkazali ter se pokazali v pravi luči in se prebili na evropsko prven-stvo. želim si le, da bi imel na voljo vse fante in da ti dočakajo kvalifika-cije zdravi. žreb je dober, sploh kar se tiče prvega bobna, kjer smo hoteli Ukrajino ali češko, ki sta ekipi naše-ga kakovostnega ranga. Dobili smo tudi norvežane, iz predtekmovanja pa pričakujem Francoze. Z obema lahko igramo. Prepričan pa sem, da bodo s tem žrebom dodaten motiv

49


»VnoVIč BI raDI na eVroP-SKo PrVenStVo,« VečKrat PoUDaRjajo NaŠi FUtSal

rePreZentantI.

za trdo in zavzeto delo dobili tudi re-prezentanti. če bomo pravi, imamo možnost, da zasedemo 1. mesto v skupini!« je po odločitvi Uefe in žre-bu skupin povedal selektor andrej Dobovičnik. »Laško je že nekajkrat postreglo z odličnimi predstavami naših fantov. že sedaj pa velja naše povabilo: vidimo se v Laškem marca 2015 v čim večjem številu,« pa je pri-stavil Stane Kokalj, referent za futsal pri nogometni zvezi Slovenije.

odločitve Uefe je bil vesel tudi Igor osredkar, kapetan slovenske repre-zentance, ki je za Slovenijo dosegel že 46 zadetkov. »Velik plus je, če lahko take kvalifikacije igraš doma. Prostor poznaš, na pomoč pa ti pride publika. Prepričan sem, da se bomo s čehi borili za 1. mesto, ki neposre-dno pelje na eP. Prepričan sem tudi, da smo sposobni to 1. mesto tudi osvojiti. tudi če bomo drugi, ne bo tragedija, pred nami bodo še doda-tne kvalifikacije septembra priho-dnje leto.« Kapetan osredkar, v tej sezoni igra v prvi hrvaški ligi, pa upa, da si bo Slovenija priborila organiza-cijo evropskega prvenstva leta 2018 in s tem postavila piko na i uspešni generaciji. »to bi bila res lepa nagra-da za vse fante, da bi pred domačo publiko odigrali evropsko prvenstvo. če igraš doma, si v prednosti. to sem opozoril že prej. če dobimo to tek-movanje, smo sposobni odmevnega rezultata!«

a najprej bo treba uspešno opravi-ti preboj na eP 2016. motiv je velik, čehi pa tekmec po meri – nenaza-dnje so čehi ostali Slovencem dol-žniki, saj so jih ti izločili v kvalifikaci-jah za SP 2012.

Slovenska aa reprezentanca je od 15. 9. 1995 do 3. 12. 2014 odigrala 205 uradnih tekem. Benjamin melink je s 117 nastopi rekorder po številu nastopov za Slovenijo. Igor osredkar je s 46 zadetki rekorder po doseže-nih zadetkih. andrej Dobovičnik je Slovenijo vodil na 123 tekmah.

Drago Perko

50


Kvalitetno delo pripeljalo Maribor do spoštovanja vrednega kluba

Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo čudež opredeli kot "dogodek, ki se ga ne da razložiti z naravnimi zakoni". Besedo čudež lahko mirne vesti upora-bimo tudi za nogometaše Maribora, ki so se v letošnji sezoni še drugič uvrstili v nogometno Ligo prvakov.

Liga prvakov velja za tekmovanje, kjer se pretaka veliko denarja. ne-posredno vstopnico za igranje v tem tekmovanju je prejelo 22 klubov, maribor pa je moral v lov za deset vstopnic skupaj s 55 preostalimi klu-bi in po šestih veličastnih tekmah sredi poletja tudi uspel. Po vrsti so padli Zrinjski, maccabi tel aviv in Celtic. Ko so serijski slovenski prvaki prestopili vrata nogometnega raja, so hitro ugotovili, v kako prestižni druščini so se znašli.

Slovenska liga na Uefini jakostni le-stvici za sezono 2014/2015 zaseda 30. mesto, kar je najnižji položaj med vsemi ligami, ki imajo v letošnji se-zoni vsaj enega predstavnika. Kvali-fikacijsko izhodišče je bilo res slabo in le peščici klubov iz ozadja se je uspelo prebiti v glavni del tekmo-vanja. ob slovenski ligi imajo v Ligi prvakov svojega predstavnika tako le še tri lige, ki so na Uefini lestvici nižje od 15. mesta, to so beloruska (20.), švedska (23.) in bolgarska (28.).

a to še zdaleč ni edini vidik podviga. eden od pomembnih vidikov je vse-kakor tržna vrednost kluba, ki naka-zuje finančne zmožnosti, ki jih ima vsak od udeležencev. Vrednost mari-bora je sredi julija po oceni transfer-marketa znašala 11,9 milijona evrov, s čimer so se Štajerci znašli na 50. mestu med 77 klubi, ki so letos na-stopili v eni od faz Lige prvakov. Ko so se na koncu znašli v rednem delu Lige prvakov, so ugotovili, da je imel le en klub nižjo tržno vrednost (to je švedski prvak malmö), povprečna tr-žna vrednost članov Lige prvakov pa je znašala kar 227 milijonov, torej 19-krat več od mariborske.

51


razlike so še bolj očitne, ko gleda-mo tržno vrednost posameznikov. V ekipi slovenskih prvakov ima najvišjo vezist agim Ibraimi, ki je ocenjen na 1,5 milijona evrov. Klubi letošnje Lige prvakov pa imajo v svojih vrstah več kot 600 nogometašev z vsaj takšno vrednostjo. tudi na tej lestvici naj-višje kotirata najboljša nogometaša zadnjih let Lionel messi in Cristiano ronaldo (oba sta ocenjena na 120 milijonov evrov).

a slovenski prvaki se v ligi bogatašev vseeno uspešno kosajo z najpremo-žnejšimi klubi. V prvih petih krogih skupine g so odščipnili točko prav proti vsakemu članu skupine. V celo-tni sezoni so izgubili le dvakrat (v go-steh proti Chelseaju in Sportingu). Le enajst klubov je v tem času izgubilo manj tekem.

mariborsko zgodbo o uspehu zadnja leta soustvarja športni direktor Zlat-ko Zahović, ki je s kadrovsko politi-ko klub dvignil na pota stare slave. V prvem krogu je v Ljudskem vrtu proti Sportingu gol dosegel njegov sin Luka, s čimer je poskrbel za prav poseben dosežek. Zlatko in Luka Za-hović sta namreč s tem postala šele drugi oče in sin, ki sta se v Ligi prva-kov veselila zadetka. S tem se lahko pohvali le še ganec abedi Pele, ki je lahko ponosen na svoja sinova an-

drewa in Jordana ayewa. Prav vsi so zadetke zabijali v dresu marseilla.

V letošnji sezoni pa je v vijolični eki-pi nase izjemno opozoril tudi vratar Jasmin Handanović, ki je na prvih petih tekmah zbral kar 33 obramb, s čimer je najuspešnejši čuvaj mreže v letošnjem tekmovanju. največ žog je ukrotil prav na prej omenjeni domači tekmi s Sportingom, ko je ustavil de-set strelov Portugalcev. noben drug vratar v letošnji sezoni na eni tekmi ni ubranil toliko strelov.

nogometaši maribora so se tako še četrtič zapored uvrstili v jesenski skupinski del tek-movanja v enem od evropskih pokalov. Pred za-četkom sezone 2010/2011 je bil maribor na Uefini jakostni lestvici, po kateri se klubi pri žrebu razvr-ščajo v različne ka-

kovostne bobne, uvrščen na 217. me-sto. Pred letošnjo sezono je skočil že na 86. mesto. S točkami, ki jih je letos že zaslužil, bo v novi sezoni pridobil še deset mest. Uspešno delo v evro-pi je s tem poplačano tudi z rastjo na lestvici, ki tako omogoča lažjo pot do nove evropske jeseni.

Slavko Jerič

Povprečna tržna vrednost ekip Lige prvakov: 227,7 milijona evrovtržna vrednost Maribora: 11,9 milijona evrovPovprečno število tujcev med ekipami Lige prvakov: 14,8število tujcev v Mariboru: 10Povprečna starost v Ligi prvakov: 26,1Povprečna starost Maribora: 25,1

52


od lanskega leta pod okriljem evrop-ske nogometne zveze poteka tudi liga prvakov za mlade. V prvi sezoni jo je osvojila Barcelona, ki je v velikem finalu premagala Benfico, z dvema goloma je blestel munir el Haddadi, ki je medtem nase že opozoril tudi v članski ekipi Kataloncev.

Letošnje uvrstitve maribora med evropsko smetano so se zatorej raz-veselili tudi mladinci slovenskega prvaka, ki se jim je ponudila edin-stvena priložnost za preverjanje svojih sposobnosti v primerjavi z vrstniki iz najboljših evropskih klubov in pridobi-vanje prepotrebnih mednarodnih izku-šenj. a ne le fantje, tovrstne priložnosti so se razveselili vsi v klubu.

»Uvrstitev v ligo prvakov je velika stvar, o tem ni nobenega dvoma. o prepo-znavnosti kluba in posledično sloven-

skega nogometa ni treba posebej raz-predati, neizmerno pa me veseli, da se bodo na tej ravni tekmovanja preizkusili tudi mladinci. to so mladi fantje, ki imajo sanje, članska zasedba jim je omogočila nekaj čudežnega. Zdaj bodo spoznali, da se delo izplača, da je vredno vztra-jati. tudi zato poslej v mlajših katego-rijah pričakujem še več zanosa, še večjo vnemo na treningih,« je pred začetkom skupinskega dela tekmovanja razmišljal športni direktor Zlatko Zahović.

tudi tekmeci mladincev so bili Chelsea, Sporting in Schalke. na tekmovalnem področju vijoličasti fantje sicer niso dosegli, kar so si želeli, na lastni koži so zelo nazorno spoznali moč velikanov, toda kljub temu ni nobenega dvoma o tem, da je za njimi nepozabno obdobje, ki jim bo na njihovi nadaljnji nogometni poti gotovo koristilo. Pridobljena spo-znanja so vredna suhega zlata. nikakor

ne le na igrišču, ampak tudi ob njem, kjer se prav tako dogaja marsikaj. tovr-stna evropska gostovanja so za večino njihovih vrstnikov na sončni strani alp za zdaj le velika želja in to je gotovo iz-kušnja, ki jim bo prej ali slej koristila.

nobenega dvoma ni o tem, da je tek-movanje v visoki evropski družbi do-seglo namen. Iz številnih zornih kotov. čeprav so upali in si prizadevali, da bi bili rezultatsko uspešnejši, so varo-vanci trenerja Damjana gajserja po evropskem popotovanju bogatejši za marsikatero dragoceno, neprecenljivo izkušnjo, ki jim je gotovo odprla nove poglede na nogometno igro. odprle so se jim nove razsežnosti, ki bi ute-gnile spremeniti njihova razmišljanja o najpomembnejši postranski stvari na svetu. In o ukvarjanju z njo.

robert Balantič

Da, tudi porazi bogatijo

Mariborčani so v tej sezoni igrali v dveh ligah prvakov. tako kot varovanci Anteja šimundže so moči z evrop-sko nogometno smetano merili tudi vijoličasti upi. In nabirali dragocene izkušnje.

LIGA PRVAKOV ZA MLADE

53


Pomurkam je s prebojem med elito uspelo ponoviti uspeh novomeške ekipe žnK Krka, ki so bile dvakrat v tem med-narodnem klubskem tekmovanju. Leta 2004 so bile med 16. najboljšimi, tedaj še v t. i. Uefinem ženskem pokalu (predho-dnica današnje lige prvakinj), pred štirimi leti so Dolenjke prišle med 32 najboljših.

napredovanje in dve tekmi v šestnaj-stini finala so si Pomurke priigrale v črni gori, ki je avgusta gostila tretjo kvalifikacijsko skupino lige prvakinj. mateja Zver in soigralke so najprej s 4 : 0 ugnale domači nikšić, potem so bile z enakim izidom boljše od estonskega Parnuja. Za konec so tesno izgubile proti madžarskemu mtK-ju (1 : 2), a poraz ni bil usoden. Še več – madžarke so napredovale kot zmagovalke sku-pine, Beltinčanke pa kot ena od dveh najboljših drugouvrščenih zasedb. V nadaljevanju je v šestnajstini finala sle-

dil obračun z italijanskim podprvakom torres Calcio, ki je bil v dveh tekmah skupaj boljši s 7 : 3, v Lendavi pred 1300 gledalci je bilo 2 : 4 za gostje.

»Dosegli smo plafon,« opozarja naš so-govornik. »to je sam vrh tega, česar smo v danem trenutku realno sposobni,« nadaljuje in opozarja, da so Pomurke pravi palček David med velikani golja-ti. Slovenske prvakinje premorejo okoli 45.000 evrov letnega proračuna, a so s tem zneskom med najcenejšimi ekipa-mi v kvalifikacijah, med 32 najboljšimi v evropi pa so z naskokom klub, ki ima najmanjši proračun. tudi zavoljo tega so deležne še toliko več občudovanja tek-mic in konkurence. Pa se v Pomurju ne ustavljajo. »želimo med 16 v evropi. radi bi, da nam to enkrat uspe,« smelo nada-ljuje Kozic, ki pa se zaveda, da bi bilo tre-ba okrepiti proračun. o mestu v osmini finala lige prvakinj bi upali še bolj na glas

razmišljati, če bi imeli vsaj 200.000 evrov proračuna. »ob ugodnem žrebu je mo-goče vse,« nadaljujejo v taboru prvakinj.

Letos so bili deležni pohval za organiza-cijo tekme šestnajstine finala. V Lendavi je poln štadion pozdravil ekipo Pomurja teleing in italijanskih podprvakinj tor-res Calcio iz mesta Sassari. »organiza-cijskih težav nimamo – na srečo imamo na voljo ekipo 60 ljudi, ki lahko v vsakem trenutku stopi skupaj in naredi najboljše na svojem področju.« V nadaljevanju se-zone se bodo Pomurke, še naprej jih bo vodil trener Bojan Jančar, skušale vnovič zavihteti na vrh državnega prvenstva, čeprav nekaj igralk napoveduje slovo. »moramo kar sami izenačiti ligo,« opo-zarja Kozic, direktor kluba, ki premore 10 trenerk in trenerjev, ki bdijo nad de-lom in razvojem več kot 100 igralk.

Drago Perko

Dosegle so vrh

»Z letošnjim letom smo še kako zadovolj-ni. Jesenski del pa je bil velika krona našega dobrega dela v minulih 15 letih. to je tudi velik uspeh generacije Zver, špur, tibaut, Nikl, Zelko, ki so šle skozi naš trenažni proces od samega začetka,« pove direktor kluba ŽNK teleing Pomurje Beltinci štefan Kozic, ki od prvih dni bdi in pomaga klubu, ki se je v letošnji izvedbi lige prvakinj uvrstil med 32 najboljših v Evropi.

ŽENSKA LIGA PRVAKINJ

54


55


56


Zasneženega novembrskega večera leta 1999, davno pred rojstvom bese-dne zveze družabni medij in modnega movembra, so Srečko Katanec, Zlatko Zahović, miran Pavlin in drugi spisali prvo slovensko zimsko pravljico. V pra-vem pomenu besede in s srečnim kon-cem. Z vsemi sestavinami – čudežem (gol ačimoviča s polovice igrišča že v Ljubljani), srečnim preobratom (naj-prej so zadeli Ukrajinci) in končno zma-go Davida nad goljatom, za katero je v snežnem metežu in po odboju od nog (morda celo hrbtov in nog, a to zago-

tovo lahko trdijo samo akterji tekme) s svojim prvim reprezentančnim zadet-kom poskrbel miran Pavlin. Slovenija je bila na nogah, nacija je združena čakala na zadnji pisk Bernda Heynemanna, ki je kot sprožilec odprl vrata za izbru-he emocij ob prvi uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo. tekle so sol-ze sreče, Srečko Katanec pa je prvič uporabil kasneje ponarodelo besedno zvezo 'kapo dol' in se priklonil svojim igralcem, Slovencem pa voščil vesele božično-novoletne praznike. In prazno-valo se je v pravem pomenu besede.

na ulicah, letališču, trgih. Slovenija se je uvrstila v elitno družbo.

Petnajst let kasneje, v času facebooka in twitterja, ko je za spremljanje no-gometne tekme en ekran ponavadi premalo in ima beseda družaben nov, drugačen pomen, za katerega ni nujno, da sta osebi v istem prostoru, so 17. novembra v mešanico časovnega stro-ja in sedanjosti padla tudi spletna ko-munikacijska orodja nogometne zve-ze Slovenije ter tako na zanimiv način obeležila zgodovinsko tekmo v Kijevu.

V zgodovini slovenskega reprezentančnega nogometa je nekaj datumov, ki so si jih največji podporniki reprezentance vtisnili globoko v spomin in jih izstrelijo v delčku sekunde, tudi če jih zbudite sredi noči. Datumi so seveda povezani z zgo-dovinskimi rezultati različnih generacij naših fantov. Dan pred tekmo s Kolum-bijo, #15letkasneje, smo se spomnili prvega takega dogodka – prve uvrstitve na evropsko prvenstvo, 17. novembra 1999.

#15LEtKASNEJE, solze sreče in kapo dol

57


Uradni twitter profil je nekaj ur pred tekmo dobil novo (staro) podobo, z logotipom nZS iz leta 1999, ko sta stilizirano igrišče in gol domovala na prsih slovenskih reprezentantov. toč-no ob 18. uri pa so lahko obiskovalci spletne strani nZS.si ponovno doži-veli čarobne dogodke iz zasneženega Kijeva, obenem pa tekmo s svojimi spomini in odzivi spremljali s pomo-čjo družabnih omrežij, zbranih pod oznako #15letkasneje.

Poleg dogajanja pred tV-zasloni (v tej vlogi so tokrat sicer nastopali računal-niški monitorji) in ob komentarju Igor-ja e. Berganta smo tekmo iz minute v minuto spremljali tudi na twitter pro-filu nZS, spletnim sledilcem pa tako omogočili, da so se ponovno jezili nad zapravljenimi priložnostmi in odloči-tvami sodnika Heynemanna, ki je že tistega leta imel svojo spletno stran, kot je duhovito izpostavil Bergant.

rezultat akcije je bil odličen. Bolj kot odlične številke in novi sledilci pa je bilo pomembno, da so se nam 'naježi-le dlake na hrbtu', da smo se spomnili na enotnost in podporo reprezentan-ci, ki smo jo skupaj čutili takrat. Do-godki, kot je bil ta, se v celoti sicer ne bodo več ponovili. Prva uvrstitev na evropsko prvenstvo je vendarle edin-stvena, toda podpora reprezentanci v dobrih in slabih časih, pa naj zveni še tako klišejsko, lahko že v teh kvali-fikacijah ponovno združi Slovenijo in jo vrne na zemljevid evropske elite. Zakaj ne bi Belgije in nizozemske po-novili v Franciji?

matjaž Krajnik

17. 11. 1999 – remi v Ukrajini in uvrstitev slovenske reprezentance na prvo evropsko prvenstvo

13. 6. 2000 – Prva tekma Slovenije na evropskem prvenstvu v belgijskem Charleroiju, Slovenija – Jugoslavija 3 : 3

14. 11. 2001 – Prva uvrstitev slovenske reprezentance na svetovno prvenstvo in prvi in edini zadetek mladena rudonje v slovenski reprezentanci za remi z romunijo (1 : 1)

2. 6. 2002 – Prvi nastop Slovenije na svetovnem prvenstvu v gwangjuju proti Španiji (1 : 3)

18. 11. 2009 – Druga uvrstitev Slovenije na svetovno prvenstvo in zadetek Zlatka Dediča za remi z rusijo v mariboru

13. 6. 2010 – Prva zmaga Slovenije na svetovnem prvenstvu, proti alžiriji (1 : 0) v Polokwaneju z zadetkom kapetana roberta Korena

Datumi, ki jih ljubitelji slovenskega reprezentančnega nogometa poznajo sredi noči:

#15lETkAsNEjE


58

V slovenskih nogometnih krogih je dolgo tlela želja po primernem in sodobnem nogometnem centru ali domu nogometa, kakršne imajo dru-ge države. nacionalna nogometna infrastruktura kljub izgradnji ali po-sodobitvam nekaterih stadionov ni povsem sledila zgodovinskim uspe-hom reprezentance, ki se je dvakrat uvrstila na svetovno prvenstvo in en-krat na evropsko, pa tudi potrebam drugih selekcij in strokovni dejavnosti zveze, povezani z mladimi, s sodniško organizacijo, z izobraževanji in dru-gim. generalni sekretar nogometne zveze Slovenije (nZS) aleš Zavrl ko-mentira: »gre za uresničitev dolgole-tne potrebe za dejavnosti na različnih ravneh nogometa. če se primerjamo z drugimi državami po evropi, smo ena redkih držav, ki še nima- centra. take bi lahko prešteli na prste ene roke.«

Na zapuščenih prostorih hipodromareprezentančne baze so se tako se-lile, ena od njih je bila vseskozi Brdo pri Kranju, kjer so imele selekcije v svojih kratkih in koncentriranih dne-vih priprav potreben mir ob nastanitvi v državnem hotelu, bližino letališča Jožeta Pučnika, glavnega mesta in avtocestnega križa. Brdo je s svojimi

Slovenski nogometni dom pod Alpami

parki in zgodovino del bogatega mo-zaika kulturne in naravne dediščine Slovenije, še posebno osrednje go-renjske, nacionalna znamenitost z naravno kuliso pod alpami. Projekt iz-gradnje "doma nogometa" je bil zato posebej pod drobnogledom zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Pro-jekt so z osnovnimi sklepi podpirale različne vlade, njeni pozitivni sklepi so bili sprejeti jeseni 2010, nato še v letih 2011 in 2012. Vlada nam je po-delila stavbno pravico za gradnjo na zemljiščih zapuščenega hipodroma, zapuščenih hlevov in nekaterih stavb v neposredni bližini, ki niso več v upo-rabi. na podlagi te pravice za dobo 50 let je nZS vpisana v zemljiško knji-go, zato imamo pravico graditi. Ideja je nastajala v tesnem sodelovanju z Javnim gospodarskim zavodom Brdo, ki upravlja in trži tamkajšnja hotel in Kongresni center, in tudi naš center bo deloval tako, da bomo koristili obstoječo infrastrukturo. tako smo se odločili zaradi višine razpoložljivih sredstev in z vidika upravljanja. nare-dili bomo tudi skupni poslovni načrt,« razlaga Zavrl.

Maja 2014 končno gradbeno dovoljenjemaja letos je nZS končno pridobila

še gradbeno dovoljenje. Po Zavrlovih besedah se je postopek vlekel zara-di zahtev zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je kljub jasni odločitvi dr-žave, da podeli stavbno pravico, pro-jekt zaustavljal in poskušal preprečiti gradnjo. »Pripravili smo tudi širši kon-servatorski načrt celotnega območja in načrt krajinske arhitekture. na za-puščenem hipodromu, velikih in ne-uporabljenih asfaltnih površinah, za-puščenih hlevih in še nekaterih drugih stavbah bomo naposled zgradil sodo-ben center, ki bo vizualno vpet v oko-lje, v tem delu pa bo spet nastal lep park v skladu s celovitim načrtom,« komentira Zavrl.

rok za izgradnjo je 1. september 2015 in je po mnenju predsednika zveze aleksandra čeferina dosegljiv: »mi vemo, kaj in kako moramo narediti. ob pomoči evropske in svetovne no-gometne zveze bomo zgradili unika-ten center, ki bo eden najlepših, če ne najlepši trening center v evropi.«

Zaradi zahtevnosti projekta so skrb-no izbirali arhitekta v sodelovanju s profesorji Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. ob tem pa se je predsednik nZS obregnil ob državo: »Pri investiciji nas je zatirala mala bi-

Nogometna zveza Slovenije gradi Nacionalni nogometni center Brdo, ki bo končan spetembra 2015 in bo prilagojen naravnemu in kulturnemu okolju parka Brdo.


59

Slovenski nogometni dom pod Alpami

rokracija te države. od Kazahstana do Portugalske, vsi so za tak projekt gradbeno dovoljenje dobili takoj, le v Sloveniji smo čakali dve leti. Zafrka-vali so nas, četudi sami financiramo investicijo. Druge države so srečne, če sofinanciraš tak sodobni center, populariziraš šport, gre tudi za mla-de, da niso na ulicah, edino naši dr-žavi je popolnoma vseeno. Zveza ji že sedaj plačuje stavbno pravico 70 tisoč evrov na leto, napolnili ji bomo tamkajšnji hotel, ki je v njeni lasti, in dokler bo v Sloveniji tako, da te tako blokirajo, kot so nas, Slovenija na no-benem področju ne bo napredovala. na kongresu Uefe sem govoril o tem in rekli so, to je nemogoče, niso ver-jeli. rekel sem jim, naj pridijo v Slove-nijo, pa bodo videli. Kot tista reklama iz starih časov – "nemogoče je mogo-če".« Je pa tudi čeferin zadovoljen, da se je letos končno premaknilo in da so stroji že na gradbišču.

Tri igrišča, večnamenska stavba in upravna stavba NZSnacionalni center bo sestavljen iz treh ključnih delov: nogometnih igrišč, športnega večnamenskega objekta in upravne stavbe nogometne zveze. Zrasel bo "dom" za delo reprezen-tanc, šolanje trenerjev, usposabljanje sodnikov, aktivnosti nogometa za vse. namenjen ne bo samo reprezentan-cam, ampak tudi tekmam klubskih in mladinskih ravni, objekte bodo ponu-dili na mednarodnem trgu, predvsem tujim klubom za izvedbo junijskih ali julijskih priprav.

Zgradili bodo tri igrišča iz naravne trave, ob katerih bodo še dodatne travnate površine za trening, vratar-ski poligoni, tereni za ogrevanje, ne-posredno ob igriščih pa večnamen-ski športni objekt, štiri garderobe za igralce in sodnike, zdravniške sobe, masažna soba, velnes center s fitne-

som, savnami, džakuziji in ekonomat za vso opremo s posebnim dovozom ter arhiv. morda nekoč tudi četrto igrišče s kombinirano podlago.V prvem nadstropju večnamenske-ga objekta bo stekleni paviljon s pokrito teraso, od koder bo možen pogled na igrišča, denimo za goste ali novinarje ob odprtih treningih reprezentance, primeren bo tudi za tiskovne konference, sprejeme, teo-retične dele seminarjev in podobno.

ob igriščih bo tribuna za 400 ljudi, ki bo zaradi projektantskih zahtev iz naravnega materiala, za dogod-ke bo možno namestiti montažna sedišča za gledalce. Dvesto metrov stran bo upravna stavba nZS z okoli 1000 kvadratnimi metri površin, s pi-sarnami, sejno dvorano za okoli sto ljudi in z drugimi prostori.

Vpetost v zeleno okoljeIzbrani projektant, sicer docent na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani, mag. tomaž Krušec je koncept pojasnil takole: »odnos do tega naravnega okolja je bila naša prvenstvena naloga ob oblikovanju centra, saj je v neverjetno lepem naravnem okolju, osnovna ideja je komunikacija.«

Dom nogometa bo namenjen tudi trgu, lokacija in bližina letališča sta lahko magnet za vrhunske ekipe.

60


Kot je pojasnil, je osnovno vodilo čim večjo površino parka pustiti zeleno oziroma jo ponovno ozeleniti. tako so z območja umaknjene vse tamkaj-šnje nepotrebne in velike asfaltirane parkirne površine, zgrajene na črno. »najbolj so navedeno območje ka-zile prav velike asfaltirane površine, nadomestili jih bomo z veliko zeleno otravljeno površino. Parkirišče bo sedaj skrito v gozdu in v območju parka skorajda ne bo opazno,« poja-snjuje Krušec in nadaljuje: »objekt, namenjen nogometašem, bo vkopan in ozelenjen. Celotno pritličje več-namenskega objekta, kjer so garde-robe in fitnes, je namreč skrito pod nivo terena, tako da je v resnici celo-tna prva etaža vkopana oziroma za-suta z zeleno brežino in popolnoma zatravljena, zato se ta velika površi-na dobesedno zlije z okoliškim na-ravnim zelenjem. Iz terena bo gledal samo stekleni paviljon.

Prvo nadstropje s paviljonom bo de-jansko v naravi predstavljalo pritličje, tudi tribune so oblikovane v zelenju, da se objekt v največji možni meri zlije z naravno krajino,« razlaga arhi-tekt in dodaja, da je v času, ko objekt ne bo v uporabi, možno črte tudi iz-brisati, tako da igrišča postanejo ne-vidna.

Druga pomembna lastnost pa je po njegovih besedah transparentna, steklena zasnova paviljona, ki pome-ni, da skozi odprtini, ki se pojavljata na obeh straneh steklene fasade, naravna krajina percepcijsko steče skozi objekt na drugo stran. »na ta način se arhitekti do naravnega oko-lja obnašamo še bolj spoštljivo,« ko-mentira Krušec. Podobna načela so ga vodila tudi pri načrtovanju uprav-ne stavbe, ki skuša kljub sodobni

zasnovi komunicirati s staro arhitek-turo, primerno okolju z zelenimi in alpskimi vedutami. niti nasad hrušk, ki so že sedaj prisotne v tem okolju, ne bo manjkal po izbiri krajinske ar-hitektke.

Ekološko zalivanje iz kokretudi okoljevarstvene omejitve Brda niso bile od muh. »Vodo za zalivalni sistem igrišč bomo napeljali iz bližnje reke Kokre. Ker center umeščamo v izredno naravno okolje, razumemo, da je bilo treba sprejeti določene kompromise. mislim, da smo se na-šli in da ko bo to zaživelo z načrtom krajinske arhitekture, bo to zapu-ščeno območje bistveno izboljšano. Imeli bomo ne preobsežen, ekonom-sko upravičen in reprezentativen objekt,« zagotavlja generalni sekre-tar zveze Zavrl.

na zvezi še opozarjajo, da bodo z novim centrom tudi del dosedanjih stroškov delovanja krovne nogome-tne organizacije zmanjšali, saj skozi leto prirejajo na desetine dogod-kov, šolanj trenerjev, izobraževanj sodnikov in drugega in če jih bodo v prihodnje lahko opravljali pri sebi doma, bodo prihranili pri najemni-nah za igrišča, dvorane, hotele. Zade-ve bodo laže načrtovali, še vedno pa bodo nekatere dogodke pripravljali tudi po medobčinskih nogometnih zvezah. Ker pa so se zavedali tudi stroškov z vzdrževanjem in upravlja-njem, center ne bo megalomanski.

Botri naložbe Uefa in Fifa, država sila skromnoCelotna investicija v gradnjo je vre-dna 8,5 milijona evrov, pri čemer 90 odstotkov prispevata evropska no-gometna zveza Uefa (iz projekta Hat trick) in svetovna nogometna zveza

Fifa (projekt goal), šest odstotkov je lastnih sredstev nZS, minimalni prispevek, štirje odstotki, pa naj bi kapnil od države, fundacije za šport, nekaj tega vložka je že odobrenega, ves še ne. Za evropska sredstva po Zavrlovih besedah zveza ni mogla kandidirati, ker so evropski skladi ve-zani na državo ali lokalno skupnost. nordijski center Planica, denimo, je dobil veliko javnih sredstev (obe fazi skoraj 40 milijonov evrov), ker je in-vestitor država.

čeferin pravi, da zveza sicer razume situacijo v državi: »Smo poskušali, verjetno je problem danes financira-ti projekte, tako da na državo nismo

Arhitektura Krušec s Plečnikovo nagrado

Projekt je zasnovala arhitek-tura Krušec. arhitekt, docent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, mag. tomaž Krušec je študiral v Ljubljani in Švici. med leti 1999 in 2009 je bil asistent na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, od leta 2010 tam samostojno poučuje in vodi seminar. od leta 2002 z ženo, arhitektko Leno Krušec vodita arhitek-turno pisarno, v kateri od leta 2004 dela tudi arhitekt Vid Kurinčič. arhitektura Krušec je leta 2010 prejela Plečnikovo nagrado za načrt Biotehniške fakultete, sicer pa je med drugim projektirala še Pilates center v Ljubljani, Celjsko kočo, tržnico Celje, Poslovilni in poslovni objekt teharje.

61


posebej pritiskali. Seveda pa si na nek način razočaran, da nacionalne-ga nogometnega centra ne financi-ra nacionalna vlada. Po mnenju dr-žavnih organov v Sloveniji so očitno skoki in biatlon v svetu bolj popular-ni kot nogomet, ne glede na to, da imamo samo mi v nogometu skoraj 50 tisoč registriranih igralcev. obe-nem pa bo država z nadomestilom za stavbno pravico, ki ga plačujemo, z nami pravzaprav služila.«

Tehnična revizija direktorja Arsenala in študija KPMGPo pooblastilu Uefe je projekt s teh-ničnega vidika pregledal direktor tehničnega centra arsenala, čigar predloge so tudi upoštevali (predla-gal je manjše število garderob), pri načrtovanju pa so pri zvezi naredili tudi nekatere druge primerjave s tu-jino. V sodelovanju s Fifo in z družbo KPmg iz Budimpešte, njenim sede-žem za športne analize, so naredili analizo trga v srednji evropi, primer-javo z drugimi nogometnimi centri in dobili priporočila, kako kasneje ure-diti upravljanje, vzdrževanje in trže-nje samega centra.

»ti centri so različno dimenzionirani, v zadnjem času je v našem okolju na-stalo nekaj zelo dobrih, denimo Sta-ra Pazova v Srbiji in telki na madžar-skem, nov center imajo tudi Slovaki. Videli smo jih in se odločili, da bomo naš nogometni center upravljali sami, hkrati pa se bomo navezali na obstoječo infrastrukturo, na državni hotel in Kongresni center Brdo,« na-črtuje aleš Zavrl. »madžari in Srbi so zgradili tudi lastne hotele in kongre-sne centre, a imeli nato težave, ker so morali veliko know-howa, energije in denarja vložiti v samo upravljanje in trženje kapacitet, ki niso tipično no-

gometne in jih niso poznali,« poja-snjuje generalni sekretar in dodaja: »telki funkcionira težje, Stara Pazova v zadnjem času zelo dobro, hkrati pa so zadevo v Srbiji odprli tudi drugim športom, ker imajo tam tudi dvora-ne. oba centra sta večja od našega, telki je bil odprt leta 2009 in ima šti-ri igrišča, tri naravna, eno umetno, tribuno za 2600 gledalcev, dvorano za futsal, rokomet in odbojko, konfe-renčni del in hotel za 140 ljudi. V Stari Pazovi pa imajo šest igrišč, konferenč-ne dvorane, hotel, igrišče s tribuno za 3.000 gledalcev. oba sta odmaknjena pol ure vožnje od glavnih mest, orga-nizirajo pa tudi razne korporativne dogodke za podjetja.«

Vzeti del pogače AvstrijcemDa bo tudi nZS objekt Brdo po izgra-dnji pričela tržiti, pri čemer bi lahko del pogače vzeli avstrijcem, si obe-ta čeferin: »Lokacija je fantastična, objekte bomo oddajali komur koli. Do letališča je komaj deset minut, tukaj bo popoln mir za delo, je pa za top klube ta hip še problem v držav-nem hotelu, ki mora izboljšati velnes ponudbo. mi bomo njegovi lastnici, državi, hotel pomagali polniti z gosti, zato upajmo, če že ni pomagala zgra-diti centra, da bo vsaj investirala v

hotel in bomo lahko v Sloveniji gostili res top svetovne nogometne ekipe.«V Sloveniji s tem že imamo nekaj izku-šenj. »tudi pri nas so bili nekateri že uspešni pri takih projektih, denimo pod Pohorjem, Bled, Kranjska gora, moravci, Ptuj v povezavi s Kidričevim, ta nacionalni center pa bo s svojimi specifikami deloval v mirnem okolju, dalo se ga bo tudi zapreti pred širšo javnostjo, kar mnogi klubi želijo. Ho-tel Brdo sicer ni slab, do petih zvez-dic mu manjkata primeren bazen in boljši velnes, in najbrž bo investicija, tudi od njega država pričakuje, da se začne obnašati bolj tržno, zasede-nost hotela je namreč zelo nizka. In če ji uspe, bo vse skupaj tudi promo-cija države,« si obeta Zavrl.

Zanimanje za gostovanje nogome-tne ekipe sta že izrazila arsenalov tehnični direktor pa tudi predsednik portugalske nogometne zveze, ki je bil na skupščini nZS opazovalec Uefe. nacionalni nogometni center bo seveda moč tudi prilagajati po-trebam, denimo z igriščem z ume-tno podlago, razmišljajo pa tudi o možnosti nadgraditve v medicinski center.

tomaž ranc


62

NOGOMET JE VEČ KoT LE TEKMA

Pred prvo domačo kvalifikacijsko tekmo slovenske nogometne reprezentance pro-ti švici v Mariboru je navijače pred južno tribuno mariborskega stadiona pričakala sploh prva navijaška cona na kakšni reprezentančni tekmi. Med navijači je bila do-bro sprejeta in bo v naslednjem letu postala stalnica na reprezentančnih tekmah.


63

S pričetkom novega ciklusa kvalifika-cijskih tekem za evropsko prvenstvo leta 2016 v Franciji se je nogometna zveza Slovenije v sodelovanju s pod-jetjem extrem odločila navijačem slovenske nogometne reprezentan-ce na domačih kvalifikacijskih in pri-jateljskih tekmah ponuditi posebno izkušnjo z željo spremeniti dojemanje nogometne tekme kot dogodka, ki zajema le 90 minut na igrišču. namen navijaške cone je bil spodbuditi navi-jače k bolj aktivnemu udejstvovanju in navijanju za reprezentanco pred in med tekmo, predvsem pa ustvariti uspešno in zanimivo izkušnjo za navi-jače že pred stadionom. Dobro vzduš-je na tribunah je namreč tisto, ki nogo-metni tekmi da prav poseben čar.

Dve uri pred začetkom tekme so tako navijači lahko sodelovali v različnih za-bavnih igrah, kot so body zorbing no-gomet, človeški namizni nogomet in nogomet 1 na 1, ter preizkušali svoje spretnosti z nogometno žogo. Izmeri-li so lahko tudi jakost svojega strela na gol, pri čemer jih je izzvala tudi članica

slovenske ženske reprezentance Kaja eržen. naj pri tem še posebej izposta-vimo, da je le enemu navijaču uspe-lo pri strelu doseči višjo hitrost kot Kaji. a navijaška cona ni zanimiva le za odrasle, tudi za najmlajše navijače se najde ogromno zanimivega. tako smo lahko srečali ogromno mladih nadobudnežev, poslikanih s sloven-sko zastavo in z navijaškimi rekviziti v rokah. Za atraktivne nagrade za naj-boljše udeležence iger so poskrbeli nZS in sponzorji slovenske reprezen-tance, ki so prav tako sodelovali pri organizaciji navijaške cone.

navijaška cona v mariboru je bila sploh prva na kakšni reprezentanč-ni tekmi, odziv pa je presegel pri-čakovanja. Skozi cono se je namreč sprehodilo okrog 4.000 navijačev, tudi švicarskih, ki so bili najbolj navdušeni nad body zorbing nogo-metom in merjenjem hitrosti strela na gol. Za večino obiskovalcev je bila navijaška cona pozitivna in za-nimiva izkušnja, ki je popestrila čas pred začetkom tekme.

tudi deževno in mrzlo novembrsko vreme pred prijateljsko tekmo s Ko-lumbijo ni preprečilo organizatorjem, da bi navijačem ponovno ponudili zabavne aktivnosti v navijaški coni. Zanimanje je bilo še večje, spodbudi-lo pa ga je tudi izjemno zanimanje za tekmo samo. Podobno kot v maribo-ru je bilo tudi tokrat navdušenje nad različnimi ponujenimi aktivnostmi veliko – tako med slovenskimi kot ko-lumbijskimi navijači.

glede na odzive navijačev in sponzor-jev bo navijaška cona stalnica pred domačimi tekmami slovenske moške reprezentance tudi v prihodnjem letu, krovna nogometna organizacija pa si bo prizadevala aktivnosti še razširiti, tudi s pomočjo medijskih partnerjev. eden izmed glavnih ciljev v nasle-dnjem letu je organizirati turnirje za navijaške ekipe, da bi navijače na prizo-rišče tekem pripeljali že prej. Prva na-vijaška cona v letu 2015 nas tako čaka že marca pred tekmo s San marinom.

tina turkl

64


Da je nogomet najpomembnejša po-stranska stvar na svetu, je že dolgo zna-na krilatica, dejstvo pa je tudi, da noben drug šport ne generira toliko strasti in vznemirjenja kot nogomet. Zato je njegova družbena moč še toliko večja. Športniki, klubi in zveze s svojim udej-stvovanjem in delovanjem (lahko) po-magajo pri dvigovanju zavedanja o druž-benih problemih ter pri iskanju rešitev.

Številni tuji nogometni klubi in zveze svoje dobrodelne aktivnosti opra-vljajo pod enotnim sloganom ali fun-dacijo, ki se razvija v lastno blagovno znamko. angleški prvoligaši, kot so Chelsea, manchester United in Liver-pool, v okviru svojih fundacij združu-jejo različne aktivnosti – od okoljevar-stvenih, pomoč revnejšim, invalidom, omogočanje nepozabnih izkušenj otrokom do pomoči vojnim vetera-nom ipd. Podobna praksa je prisotna tudi po drugih evropskih državah.

mednarodna nogometna zveza Fifa je že leta 2005 ustanovila oddelek za družbeno odgovornost, ki pod sloga-nom nogomet za upanje (Football for Hope) spreminja širše družbeno oko-lje na bolje, pod sloganom nogomet za planet (Football for Planet) pa skr-bi za okoljevarstveni vidik aktivnosti mednarodne organizacije. ob vsakem svetovnem prvenstvu Fifa v sodelova-nju z nevladnimi organizacijami v drža-vi gostiteljici izpelje različne družbeno

odgovorne projekte, tako je bilo tudi med svetovnim prvenstvom v Braziliji. Pristop evropske nogometne zveze Uefe k družbeni odgovornosti je na-tančno strukturiran z namenom, da pomaga ustvariti in ohraniti dolgoroč-ne prednosti za družbo skozi nogomet. Uefa je vstopila v petletni strateški partnerski odnos z nekaterimi organi-zacijami, ki delujejo na področju razno-likosti, anti-diskriminacije, družbene integracije, zdravega načina življenja, dobrodelnih aktivnosti ter aktivnosti nogometa za vse. ena najbolj prepo-znavnih aktivnosti Uefe je kampanja proti rasizmu – reci ne rasizmu.

Vse to nakazuje, da lahko nogomet preseže razlike v spolu, nacionalnosti in etničnosti ter se posveti vpraša-njem, kot so pomanjkanje možnosti za izobraževanje, nezdrav življenjski slog, nasilje ipd. Končni cilj vseh aktiv-nosti je prenesti bistvene elemente športa, kot so ekipni duh, vključeva-nje, spoštovanje, tudi na družbo.

tudi nogometna zveza Slovenije in številni slovenski reprezentanti s svojimi dresi, bodisi klubskimi bodisi reprezentančnimi, pomagajo pri do-brodelnih dražbah in sodelujejo na dobrodelnih nogometnih tekmah. Številni slovenski klubi se prav tako čedalje bolj zavedajo svoje vloge in glasu v lokalnem okolju in z različnimi aktivnostmi pomagajo družbi (obiski

v šolah in vrtcih, zbiranje hrane, zbira-nje denarja za različne operacije ipd.). nogomet pa se vedno začne pri otro-cih: pri njih je potrebno spodbuditi zanimanje za zdrav življenjski slog, ekipni duh in druge vrednote, ki jih pooseblja nogomet. nogometaši za otroke predstavljajo ideal, h katere-mu stremijo, zato je njihov pozitiven zgled še posebej pomemben. S tem v mislih je slovenska nogometna re-prezentanca na zadnjem reprezen-tančnem zboru v novembru vrata svojih treningov odprla najmlajšim navijačem. tribune stadionov Stožice in žaK v Ljubljani so bile tokrat polne tudi na treningu reprezentance, saj so jih zapolnili mladi navdušenci, ki so dobili priložnost pridobiti podpise in fotografije svojih ljubljencev. repre-zentanti jih niso razočarali.

V torek zvečer so tribune stožiškega stadiona zasedli otroci, ki so aktivni v otroških nogometnih šolah po Ljublja-ni. Zbralo se jih je okrog 500, verjetno pa je bil med njimi tudi kak, ki ga bomo v prihodnje lahko spremljali na nogo-metnem igrišču. V sredo zjutraj pa je reprezentančni trening na stadionu v Šiški popestrilo kar 700 otrok iz ljubljan-skih vrtcev, ki so bučno spodbujali varo-vance Srečka Katanca. trening verjetno že dolgo ni bil tako glasen ... in prav je tako. Zagotovo pa ni zadnjič tako.

tina turkl

DRUŽBENA MoČN O G O M E t A

Profesionalni šport, predvsem pa nogomet kot najbolj popularna športna zvrst na svetu, ni le dobra promocija za dobro fizično pripravljenost in zdravo življenje, temveč generira izjemno zanimanje med ljudmi vseh starosti po vsem svetu. Ima enkratno možnost in sposobnost vključevanja in združevanja ljudi, prav zato pa predstavlja idealno osnovo za družbeno odgovorne projekte.

65


»nogometa si nikoli ne bi smeli lastiti. V njem je potrebno uživati in ga izboljšati ter ga nato predati naslednji

generaciji,« pravi angleški novinar

časnika The Times Gabriele Marcotti.

66


28. 1. – 8. 2. 2014: SLoVenIJa ZaSeDe 7. meSto na FUtSaL eVroPSKem PrVenStVU V BeLgIJI.

14. 4. 2014: ZaSeDanJe SKUPŠčIne nZS na BrDU PrI KranJU.

25. 5. 2014: Nk maRiBoR oSvoji NaSlov SloveNSkega DržaVnega PrVaKa Za SeZono 2013/2014.

67


28. 5. – 8. 6. 2014: SloveNSka NogometNa RePRezeNtaNCa v okviRU JUžnoamerIŠKe tUrneJe oDIgra PrIJateLJSKI teKmI Z UrUgVaJem In argentIno.

21. 5. 2014: ND goRiCa oSvoji Pokal SloveNije 2014 Po ZmagI naD nK marIBor na KoPrSKI BonIFIKI.

4. 2. 2014: Io nZS PotrDI noV 4-LetnI manDat generaLnemU SeKretarJU aLeŠU ZaVrLU.

5. 3. 2014: SloveNSka RePRezeNtaNCa otvoRi rePreZentančno Leto S PrIJateLJSKo teKmo ProtI aLžIrIJI.

21. 5. 2014: otVorIteV IgrIŠča Z Umetno traVo na DeBeLem rtIčU S tUrnIrJem V oKVIrU UeFa DneVa nogometa Za VSe.

68


29. 8. 2014: aUtoCommerCe D.D. PoStane noVI SPonZor rePreZentanCe.

26. 8. 2014: Nk maRiBoR Se z zmago NaD ŠkotSko ekiPo CeLtIC gLaSgoW UVrStI V SKUPInSKI DeL LIge PrVaKoV.

8. 9. 2014: U-21 rePreZentanCa ZaKLJUčI S KVaLIFIKaCIJamI Za eP 2015.

17. 9. 2014: SLoVenSKa ženSKa a-rePreZentanCa oDIgra ZaDnJo KVaLIFIKaCIJSKo teKmo Za SP 2015 V KanaDI.

30. 6. 2014: žreB ParoV PrVe LIge teLeKom SLoVenIJe.

28. 5. – 8. 6. 2014: SloveNSka NogometNa RePRezeNtaNCa Se v okviRU JUžnoamerIŠKe tUrneJe Sreča tUDI S SLoVenCI, KI žIVIJo V argentInI.

69


2. 9. 2014: PoDPiS PogoDBe z geNeRalNim SPoNzoRjem nogometne rePreZentanCe HYPo aLPe-aDrIa-BanK.

7. 9. 2014: PRva tekma v okviRU kvaliFikaCij za evRoPSko PrVenStVo 2016 V eStonIJI, SLoVenIJa IZgUBI ProtI eStonIJI.

17. 9. 2014: v UeFa mlaDiNSki ligi Svojo PRvo tekmo oDIgra tUDI mLaDInSKa eKIPa nK marIBor.

26. 9. 2014: otvoRitev tRgoviNe NzS nIKe V CentrU LJUBLJane.

13. 8. 2014: Nk maRiBoR z zmago NaD nD gorICa oSVoJI SUPerPoKaL 2014.

70


9. 10. 2014: PReD StaDioNom ljUDSki vRt oRgaNiziRaNa PrVa naVIJaŠKa Cona na rePreZentančnI teKmI.

18. 11. 2014: SloveNija oDigRa PRijateljSko tekmo S tretJo rePreZentanCo na SVetU – KoLUmBIJo.

17. 11. 2014: PoDPiS PogoDBe S SPoNzoRjem SloveNSke rePreZentanCe aDrIatIC SLoVenICo D.D.

27. 11. 2014: PreDSeDnIK nZS aLeKSanDer čeFerIn In generaLnI SeKretar aLeŠ ZaVrL na UraDnem oBISKU FIFe V ZUrICHU.

9. 10. 2014: PrVa Domača teKma V LetU 2014 In PrVa Zmaga V KVaLIFIKaCIJaH Za eP 2016 naD ŠVICo.

71


11. IN 12. 11. 2014: tReNiNgov SloveNSke RePRezeNtaNCe Na StaDIonIH StožICe In žaK V ŠIŠKI Se UDeLežI oKrog 1.200 otroK.

ZačeteK IZgraDnJe nogometnega Centra na BrDU.

BoŠtJan CeSar Je na teKmI Z angLIJo oDIgraL SVoJo 81. teKmo V rePreZentančnem DreSU In taKo PoStaVIL noV reKorD. Petar StoJanoVIć Pa Je na teKmI S KoLUmBIJo PoStaL naJmLaJŠI nogometaŠ, KI Je ZaIgraL Za IZBrano VrSto.

15. 11. 2014: kvaliFikaCijSke tekme z aNglijo v loNDoNU Se UDeLežI oKoLI 1.500 SLoVenSKIH naVIJačeV.

4. 12. 2014: nZS Se Je V SoDeLoVanJU S FIFo že LotILa PrIPraVe StrategIJe SLoVenSKega nogometa V naSLeDnJem ŠtIrILetnem oBDoBJU.

72


MNz Nova Gorica

MNZ Nova Gorica se je na začetku decembra s ko-legi iz FIGC Gorizia dogo-voril o poteku mednaro-dne lige starejših dečkov U-15. Tekmovanje bo po-tekalo februarja, marca in aprila 2015 na enak način kot letos. Po dve najbolje uvrščeni ekipi iz Slove-nije in Italije bosta med seboj odigrali polfinalno tekmo. Finalna tekma bo predtekma polfinalni tek-mi Turnirja narodov.

MNz koper

Tudi letos bo od 13. do 21. decembra v Škofijah potekal festival malega nogometa Koper 2014. Festival je zelo množičen, saj se ga udeleži veliko ekip iz okolice.

MNZ Murska Sobota

14. in 28. decembra bosta v telovadnici oŠ Puconci potekala Zimska nogometna festivala U-9 in U-11. Zimski nogome-tni festival se je precej spremenil in ni več v ospredju samo rezultat, ampak želja in volja do igranja nogometa.

MNZ Maribor

26. novembra 2014 je na glav-nem igrišču Športnega parka Tabor potekalo tradicionalno srečanje med reprezentancama MNZ Maribor in ZNS Zagreb. Med seboj sta se pomerili gene-raciji fantov U-14 (letnik 2001) in U-15 (letnik 2000). obe srečanji sta se končali z rezultatom 0 : 0, kar je sploh prvič, da sta obe

generaciji na teh srečanjih ostali nepremagani.

V TL 2014/2015 bo MNZ Maribor za svoje klube v štirih starostnih kategorijah (U-7, U-9, U-11 in U-13) organizirala že 4. zimsko ligo, ki se bo odvijala v Mariboru in na Koroškem. V želji po popula-rizaciji nogometne igre na obmo-

čju MNZM in zapolnitvi zimskega časa z nogometnimi vsebinami, stroške organizacije zimske lige v celoti krije MNZ Maribor. Sku-pno je v zimsko ligo prijavljenih 139 ekip. V mesecu decembru, januarju in februarju bo skupno iz-peljanih 51 turnirjev, na katerih bo sodelovalo in uživalo v nogometni igri več kot 1000 otrok.

73


73

MNZ Celje letos praznuje 75-letnico delovanja. Ta jubilej so počastili s proslavo, ki je potekala 10. decembra 2014 in na kateri so najzaslužnej-šim klubom in posameznikom podelili priznanja MNZ Celje. V sklopu praznovanja tega jubileja so organizirali tudi Zimsko tekmovanje U-13, v katerem nastopa 15 ekip. V okviru programa Nogometnega centra MNZ Celje so s selekci-jami U-11 in U-12 odigrali prijateljska srečanja z vrstniki iz NK Celje, NK Rudar iz Velenja in NC MNZ Gorenjska.

MNz lendava

MNZ Lendava je TL 2013/14 zaključila s festiva-lom nogometa, ki se je odvijal 21. junija 2014 na igrišču NK Hotiza na Hotizi. Na festivalnem dnevu so se predstavile vse mlajše kategorije, ki tekmujejo na področju MNZ Lendava. Medobčinska nogometna zveza Lendava je v so-delovanju z ŽNK Teleing Pomurje v sredo, 8. ok-tobra 2014, na igrišču z umetno travo v Lendavi organizirala "Festival dekliškega nogometa".

Cilj Festivala nogometa za vse, ki je potekal pod vodstvom selektorja ženske A-reprezentance Damirja Roba, ki je obenem vodja programa "Nogomet za vse" v Medobčinski nogometni zvezi Lendava, ter Gregorja Zvera, ki je trener v mladinskem centru MNZ, je bil seznanitev deklet z nogometno igro in jih privabiti k redni vadbi v nogometnih klubih.

V organizaciji MNZ Lendava v mesecu decem-bru poteka 1. faza akcije Rad igram nogomet za starostni kategoriji U-9 in U-11, v kateri so-deluje 21 ekip z okrog 200 otroki. Vzporedno poteka tudi zimska liga v starostnih kategorijah U-7 in U-13, kjer je prav tako vključenih okrog 200 otrok.

V mesecu septembru, oktobru in novembru je bile ob četrtkih na igrišču ND Renkovci v Ren-kovcih organizirane aktivnosti centra MNZ Len-

MNz Celje

dava. Treningov so se udeleževali igralci letni-kov 2002, 2003 in 2004, deklice stare od 5. do 15. leta, prav tako pa je v okviru centra MNZ potekal tudi trening vratarjev. Za strokovno delo so poskrbeli: vodja nogometa za vse v MNZ Lendava Damir Rob, Boštjan Verbančič – trener U-13 in U-12 , Grega Zver – trener vratarjev in Mateja Zver – trenerka deklic. Aktivnosti centra se je udeleževalo okrog 20 otrok ( dečkov in deklic).

V okviru centra je bil organiziran tudi turnir igralcev letnika 2002, na katerem sta poleg selekcije MNZ Lendava sodelovali še selek-ciji NŠ Međimurje iz sosednje Hrvaške in NŠ Robert Koren iz Dravograda. Prav tako pa se selekcija istega letnika v mesecu decem-bru udeležuje mednarodnega dvoranskega turnirja 12. Memoriala Danila Gostenčnika v Dravogradu.

75


STROKOVNA PRILOGA

76


Vpeljevanje v nogometno igro 9 : 9

SISTEM

• Obliko, kako so igralci razporejeni na igrišču, na katerem delu igrišča delujejo, kako se gibljejo, imenuje-mo sistem.• Nogometno igro delimo na fazo na-pada in fazo obrambe, vsi igralci sode-lujejo v obeh fazah igre.• Igralci lahko menjajo igralna mesta, vendar morajo biti vsa igralna mesta zapolnjena.

METODIČNA LESTVICA ZA VPElJEVaNJE V NOGOMETNO IGRO

Prva stopnja:

• razlaga o številu igralcev,• postavitev igralcev v sistem 1 - 3 - 3 - 2,• imenovanje igralnih mest,• razlaga o osnovnih nalogah:- vsi igralci sodelujejo v fazi napada in obrambe, pri čemer je izhodišče obramba v srednji tretjini igrišča, - igralci lahko menjajo igralna mesta, vendar morajo biti vsa igralna mesta zapolnjena,- po izgubljeni žogi se vsi igralci hitro vrnejo na izhodišče (da nasprotni eki-pi olajšajo začetek napada in ustvarijo globino za protinapad),- dobljena žoga – čim prejšnja podaja naprej,- igra se pričenja pri vratarju, ki žogo

podaja z nogo po tleh, če je možno na stran (da igralec lažje sprejme žogo).

Druga stopnja:

• postavitev nasprotnika,• razlaga in demonstracija KDO – KOGA pokriva (DB pokriva LN, LB pokriva DN, SZ pokriva SZ, DZ pokri-va LZ, LZ pokriva DZ, LN pokriva DB , DN pokriva LB),• individualno pokrivanje (vsak svo-jega) in KAKO se pravilno pokriva pri individualnem branjenju,• vadba osnovnega posamičnega po-krivanja (napadalci poljubno tekajo - obrambni igralci spremljajo vsak svojega).

Tretja stopnja:

• demonstracija in kratka razlaga sku-pnega kolektivnega branjenja (Skica 3),• blizu in tesno na strani, kjer je žoga,• medsebojna pomoč (varovanje) na nasprotni strani od žoge (Skica 4),• diagonalna postavitev glede na žogo (Skica 4),• priprava na varovanje tudi, ko se gre v napad (Skica 5).

77


Skica 2: Pravilno in nepravilno pokrivanje nasprotnega igralca Skica 3: Kolektivna conska obramba

Skica 4: Varovanje Skica 5: Varovanje v napadu

78


Četrta stopnja:

• praktična vadba kolektivne conske obrambe:- igralci v napadu DZ, DB, SB, LB in LZ si podajajo žogo z nogo (z roko) po igralnih mestih v obliki črke U, igralci v obrambi se gibajo v smeri gibanja žoge in se postavljajo po načelih kolektivne conske obrambe,- vadba po točkah: namesto igralcev v na-padu postavimo stožce s številkami od 1 do 5 (ali 5 stožcev različnih barv), trener kliče številke oz. barve, kje se nahaja žoga, obrambni igralci se gibajo v smeri gibanja žoge in se postavljajo po načelih kolektivne conske obrambe.

ko igralci osvojijo osnovne postavitve v obrambi glede na položaj žoge pri branil-cih in zunanjih zveznih igralcih, začnemo z vadbo osnovnega postavljanja v obrambi, če je žoga pri srednjem zveznem igralcu, levem ali desnem napadalcu, nato vključi-mo še zunanje zvezne igralce in nato celo moštvo:- igralci v napadu (DZ, SZ in LZ) si podajajo žogo z nogo (z roko) v obliki črke V,- igralci v napadu (DN, SZ in LN) si podajajo žogo z nogo (z roko) v obliki črke V,- igralci v napadu si podajajo žogo (DN-SZ--LN-SZ-DZ-SZ-LZ-SZ …) z nogo (z roko), - vsi igralci v napadu si podajajo žogo z roko po igralnih mestih, ki jih kliče trener.

Opozoriti je treba, da so na skicah osnov-ne postavitve obrambnih igralcev glede na položaj žoge. Če si igralci v napadu hi-tro podajajo žogo ali uspešno preigravajo, prihaja pri branjenju do različnih transfor-macij (menjav mest v obrambi). Veljajo pa skupna načela branjenja:- najbližji igralec napade igralca z žogo, ostali se postavijo v varovanje ali tesnopokrijejo igralce, ki so nevarni za gol;- osnova je, da pridejo vsi igralci za žogo (iz-jema je lahko en napadalec), ožijo prostor vertikalno in horizontalno, se varujejo, če pride do zamenjav, polnijo mesta; - pri izpadanju soigralcev v obrambi najprej polnimo najbližje igralno mesto oz. najprej v obrambni vrsti, nato v zvezni vrsti.

Skica 6: Izhodišče – obramba na sredini igrišča

Skica 7: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo srednji branilec

Skica 8: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo desni branilec

79


Skica 9: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo desni zvezni igralec

Skica 10: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo levi branilec

Skica 11: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo levi zvezni igralec

Skica 12: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo srednji zvezni igralec

Skica 13: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo levi napadalec

Skica 14: Postavitev obrambnih igralcev, ko ima žogo desni napadalec

80


Skica 15: Trikotniki v napadu

Skica 16: Širina v napadu

Skica 17: Globina v napadu

Peta stopnja:

• demonstracija: tRIKOtNIK - šIRINA NAPADA - GLOBINA NAPADA

• praktična vadba (odkrivanje v trikotnike, širina v napadu, globina napada)

TRIkOTNIk V NaPadU: ustvarjanje tri-kotnikov z odkrivanjem (tudi z menjavo mest), igralci se odkrivajo tako, da ima igralec z žogo vsaj eno do dve možnosti podaje.

Vadba:- sprejemanje, podajanje in odkrivanje z menjavo mest v trojkah, četvorkah, petor-kah, moštveno (ohranjanje trikotne razpo-reditve) – prosto po igrišču, v omejenem prostoru, na kvadratu …, z nalogami (po-vratna, dvojna podaja, kombinacija podaj, različne menjave mest …)

ŠIRINa V NaPadU: zahteva maksimalno izkoriščanje širine igrišča v fazi napadanja. širok napad preko krilnih položajev napra-vi več razpok v nasprotni obrambi ter tako omogoča igralcem v sredini in na nasprotni strani več prostora in menjavo mest, olaj-šuje tudi nenadno vključevanje obrambnih in zveznih igralcev v zaključek napada.

Vadba:- igra 8 : 0 z različnimi nalogami (odkrivanje, sprejemanje, podajanje, menjave mest)- različne igralne situacije in igralne obli-ke za ohranjanje žoge v posesti, za prenos žoge iz ene strani na drugo, za prehod v za-ključek napada preko krila ali skozi sredino

GlOBINa NaPada: napad na velikem pro-storu uspeva mnogo lažje. Zagotovitev ve-likega prostora za napad in s tem olajšanje napada zahteva hitro vračanje napadalcev med branjenjem na lastno polovico ali bli-zu lastne polovice. S tem se istočasno izvle-če nasprotnik vsaj do polovice igrišča, kar zagotovi prostor za globino napada.

Vadba:- branilci v napadu si podajajo žogo po igralnih mestih, ekipa v obrambi se brani na svoji polovici, simuliramo prestreženo podajo, sledi aktivna igra s protinapadom 8 - 8 (vadimo različne situacije, ko žogo pre-strežejo različni igralci)

81


Šesta stopnja

OSNOVNa SOdNIŠka PRaVIla IN SOdNIŠkI zNakI

Začetek igre (daljši žvižg, istočasno iztegnemo roko proti žogi in zamah-nemo v smeri napada):• izvaja se na posebej označenem me-stu na sredinski črti,• žoga je v igri, ko jo igralec, ki izvede začetni udarec, udari (poda) preko sredinske črte in ko je žoga s celim obsegom prešla sredinsko črto,• začetni udarec se izvede tudi po vsa-kem prejetem zadetku,• pri izvajanju začetnega udarca mo-rajo biti vsi igralci na svoji polovici, nasprotniki morajo biti oddaljeni od žoge najmanj 7 m (v igri 9 - 9).

Avt (žvižg, z eno roko pokažemo v smeri napada, z drugo pa po potrebi na mesto, kjer je žoga prešla igrišče):• je, ko žoga s celim obsegom po tleh ali po zraku preide vzdolžno črto igri-šča in se dosodi za nasprotnike igral-ca, ki se je nazadnje dotaknil žoge,• izvaja se z rokami na mestu, kjer je žoga zapustila igrišče.

Kot (žvižg, z eno roko pokažemo na mesto, kjer se izvaja kot, z drugo roko pa v smeri napada):• je, ko žoga s celim obsegom po tleh ali po zraku preide prečno črto igrišča in ni bil dosežen zadetek, nazadnje pa se je žoge dotaknil igralec moštva, ki se brani,• izvede se z nogo z mesta, kjer se stikata vzdolžna in prečna črta, in na strani, kjer je žoga zapustila igrišče.

Golavt (z eno roko pokažemo nav-zdol v kazenski prostor, z drugo roko pa v smeri napada, žvižg samo, če so igralci v dvomih):• je, ko žoga s celim obsegom po tleh ali po zraku preide prečno črto igrišča in ni bil dosežen zadetek, nazadnje pa se je žoge dotaknil igralec moštva, ki napada,• izvaja se z nogo s poljubnega mesta v kazenskem prostoru in ne sme po zra-ku preiti sredinske črte igrišča ne da bi se žoge dotaknil eden od igralcev.

Zadetek (dva kratka in glasna žviž-ga, hkrati z eno roko pokažemo proti sredini igrišča):• zadetek se prizna, ko je žoga s celim obsegom po tleh ali po zraku prešla golovo črto in pri tem niso bila kršena pravila igre (npr. igra z roko, prekršek v napadu ipd.).

Prekrški in izvedba prostih udarcev (glasen žvižg, z eno roko pokažemo na mesto prekrška, z drugo roko pa v smeri napada):• Prekrški in nešportno vedenje se ka-znujejo s posrednimi in neposrednimi prostimi udarci, ki se izvajajo na mestu, kjer je bil storjen prekršek.• Neposreden prosti udarec - direkt pomeni, da lahko izvajalec žogo udari neposredno na gol. Nasprotni igralci morajo biti oddaljeni najmanj 5 m, žoga mora pred izvedbo mirovati. Dosodi se pri naslednjih namernih prekrških: ko igralec z nogo udari ali skuša udariti nasprotnika, ko igralec spotakne ali skuša spotakniti nasprotnika, če grobo napade nasprotnika, če drži, vleče ali potiska nasprotnika, če igra z roko ipd.

• Če katerega od teh prekrškov stori igralec v svojem kazenskem prostoru, se dosodi kazenski strel, ki se izvede na razdalji 9 m od gola. Vsi igralci ra-zen izvajalca in golmana morajo biti izven kazenskega prostora.• Posreden prosti strel – indirekt (dalj-ši žvižg, z eno roko pokažemo na me-sto prekrška, drugo roko držimo izte-gnjeno visoko v zrak v smeri napada vse do izvedbe) pomeni, da se žogo lahko udari na gol šele po podaji soi-gralca. Dosodi se pri naslednjih prekr-ških: nenamerna igra z roko, nevarna igra s podplatom, visoko dvignjena noga, pri nešportnem obnašanju ipd.

Vratar in igra vratarja:• vratarju je dovoljena igra z vsemi deli telesa, vendar le v kazenskem prostoru (do 10 m pred golom), igra tudi zunaj kazenskega prostora, ven-dar ima v tem primeru vlogo igralca

Menjava igralcev:• dovoljeno je neomejeno število me-njav, igralec, ki je bil zamenjan, lahko ponovno vstopi v igro,• golmana lahko zamenja vsak igralec in obratno,• menjave se vršijo na sredini igrišča in jih je treba najaviti sodniku, najprej mora zapustiti igrišče igralec, ki je bil zamenjan, šele nato lahko vstopi v igro nov igralec.

Sodniška žoga (dva kratka žvižga):• v primeru, da pride do prekinitve igre zaradi kakršnega koli vzroka, za katerega ni kriva nobena od ekip.• sodniški met se izvaja tako, da so-dnik spusti žogo z roke na tla med

82


dvema nasprotnima igralcema na me-stu, kjer je bila žoga v trenutku preki-nitve, pri tem se igralca ne smeta do-takniti žoge, preden ta ne pade na tla.

Žoga v igri in iz igre:• žoga je v igri, dokler ni dosežen za-detek ali s celim obsegom ne preide vzdolžne črte ali prečne črte igrišča oz. igre ne prekine sodnik.

Nepravilna izvedba (začetnega udar-ca, avta, kota, golavta, prostega ali kazenskega strela …):• dva kratka žvižga in še enkrat poka-žemo, kaj smo dosodili oz. kaj je bilo nepravilno,

• v primeru nepravilne izvedbe se iz-vajanje ponovi (začetni udarec, golavt …) ali se dosodi žoga za nasprotnika (avt, kot, prosti udarec, kazenski uda-rec …).

Žoga ni mirovala:• dva kratka žvižga, hkrati pokažemo z iztegnjeno roko dol in vstran od telesa ter z dlanjo vzporedno s tlemi naredimo dva nihaja v smeri gor dol.

Sedma stopnja

• Vadba – nogometna igra 7 : 7 (sistem 1 - 3 - 3 - 2)

Navodila za praktično vadbo:

Faza branjenja:• INDIVIDUALNI način branjenja,• hitro vračanje na lastno polovico po izgubljeni žogi,• pokrivanje na liniji med žogo in la-stnimi vrati ali na liniji med igralcem, ki ga pokrivamo, in nasprotnim igral-cem z žogo (Skica 2),• OŽANJE prostora in VAROVANJE zahtevata tesno pokrivanje naspro-tnika z žogo in igralcev v njegovi bli-žini in pokrivanje na razdalji igralcev, ki niso neposredno nevarni (Skica 3).

Faza napada:• hitro gibanje žoge za ustvarjanje prostora za zaključek napada, to do-sežemo z nenehnim odkrivanjem in čim manj dotiki žoge,• hitre kratke podaje po tleh, dolga podaja je redka – le protinapad,• nenehno odkrivanje napadalcev v šIRINO, GLOBINO (Skica 16),• igralec z žogo mora imeti v vsakem trenutku najmanj dve možnosti za po-dajo naprej – tRIKOtNIK (Skica 15).

NEkaJ NaVOdIl za kValITETNEJŠO IGRO

Faza obrambe:Začetniki lažje osvojijo individualni način branjenja, kjer igralec v obram-

bi pokriva in spremlja direktnega nasprotnika. Nekoliko zahtevnejši je kombinirani način branjenja, kjer nekateri igralci branijo consko in nekateri individualno. Postopoma povečujemo zahteve na področju skupne taktike.

Faza napada:Zaradi relativno majhne površine igrišča je potrebno igrati čim več po tleh s hitrimi in kratkimi po-dajami. Podaja po zraku otežuje igro (težave pri sprejemanju žoge, udarci itd.), daje prednost braneče-mu moštvu in povzroča prepogo-sto prekinjanje igre.Pomoč igralcu z žogo. Soigralcu, ki ima žogo, se morata vsaj 1–2 igral-ca približati – odkriti, kar je osnovni pogoj, da se igra lahko razvija. Na ta način se izognemo tudi dolgim podajam po zraku.Vratarji naj podajajo žogo v igro čim večkrat z roko po tleh, in to na krilne položaje.Potrebno je igrati “široko” – izko-ristiti celotno širino igrišča (ustre-zno odkrivanje v "širino").Podaja v igro iz avta naj se izvaja z nogo ali roko (ne po pravilu meta iz avta). Žoga naj potuje hitro – igral-ci naj si čim hitreje podajajo žogo, saj lahko le tako preprečimo kon-centracijo nasprotnih igralcev v obrambi.Menjavanje vlog igralcev med igro. Igralci v okviru svojih igral-nih mest niso omejeni v aktiv-nosti. Igralec, ki je v akciji, mora vztrajati v njej do konca. Igralci tekom igre med seboj menjavajo mesta. Vadba strukturnih situacij je pomembno sredstvo pri orga-nizaciji igre.

lITERaTURa

Elsner, B. (2004). Teorija igre. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za šport.

Elsner, B., Elsner, B.ml., Verdenik, Z. in Pocrnjič, M. (1996).

Trener C. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Pocrnjič, M. (2003). Delovni listi. Neobjavljeno delo.

Verdenik, Z., Pocrnjič, M., Elsner, B. in Elsner, B.ml. (1997).

Trener B. Ljubljana: Nogometna zveza Slovenije.

Skice: Železnik, M., (2014).

Program Tactics Manager 1.7. SoccerTutor.com

naš nogomet, številka 54

Documents