1 Z U A J A C P »GORENJSKI T I S K -

• U R E J U J E UREDNIŠKI O D B O R

• G L A V N I U R E D N I K S L A V K O

B E Z N I K - O D G O V O R N I U R E D ­

N I K G R E G O R K O C I J A N - T E L . :

UREDNIŠTVO IN U P R A V A 2 1 - 9 0 .

G L A V N I U R E D N I K 24-75 - T E ­

KOČI R A C . PRI K O M U N A L N I

B A N K I V K R A N J U 607-70-1-133

L E T O x r v KRANJ , SREDA, LL D E C E M B R A 1961 ST. 141

•

I Z H A J A O D O K T O B R A 1947 K O T

T E D N I K - O D 1. J A N U A R J A 195«

K O T P O L T E D N I K - O D 1. J A ­

N U A R J A 1960 T R I K R A T T E ­

D E N S K O : O B P O N E D E L J K I H .

S R E D A H I N S O B O T A H - L E T N A

N A R O Č N I N A 900 D I N , M E S E Č ­

N A N A R O Č N I N A 75 D I N , P O ­

S A M E Z N A Š T E V I L K A 10 D I N

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Naše razmere in II. plenum GO SZDL Slovenije

Socialistična zveza postaja dejanska tribuna mnenj za oblikovanje

politike v komuni D E L I T E V DOHODKA V K O L E K T I V I H , U T R J E V A N J E SAMOUPRAVNIH ORGANOV IN K O M U N A L N E G A SISTEMA T E R O B L I K E DELA SZDL - OSREDNJA VPRAŠANJA V R E F E R A T U JOŽETA INGOLIČA IN RAZPRAVE NA P L E N U M U

' N a II. p lenumu Socialistične Zvezo delovnega l judstva Slove­nijo, k i je b i l predvčerajšnjim v L jub l j an i , so razprav l ja l i o v logi i n nalogah S Z D L v komun i . Sejo je vodi lo predsednica V i d a Tom­šičeva, uvodni referat pa je pre­bral Jože Ingolič. M e d 21 govor­n ik . k i so sodeloval i v razprav i , sta b i la tudi Stane Mešič i z T r ­žiča in Stane Božič i z K ran j a .

Gre v glavnem za nove ob l ike dela in nove naloge, k i so pred organizac i jami S Z D L ob izpo l ­njevanju smernic V . kongresa S Z D L Jugoslavi je . Nove sprostit­ve ekonomskih zakonitost i v na­

šem gospodarstvu in razvoj ko­munalnega sistema, pa S Z D L ne more več tolmačiti samo v sta­rem smis lu , marveč mora bit i kot zavestna s i la ak t i vn i unncr j ova -lec skupn ih teženj. Tako, kot je dejal Jože Ingolič, postaja S Z D L vse bolj dejanska tr ibuna mnenj i n demokratično k r i t i k e za ob l i ­kovanje določene po l i t ike v ko­muna.

Spričo akt ivnega posojanja S Z D L v flpMtaO dogajanje je r a ­zuml j i vo , da sta uvodni referat :n razprava zajemala v glavnem tiste probleme, s ka te r im i se S Z D L trenutno ukvar ja . Zato so

Pred pros lavo v Škofji L o k i

Vsepovsod živahne priprave

Le Se dober teden nas loči od okrajne proslave 20 letnice l judske revoluci je, k i bo v Skof j i L o k i . Organizator j i proslave imajo polne rok j dala, saj se 23. i n 24. december naglo bližata. Po dosedanj ih predv idevanj ih se bo osrednje proslave, k i bo v nedeljo, 24. decem­bru ob po l enajsti u r i na Mestnem trgu, udeležilo več tisoč l jud i . N a pros lav i bo govor i l dr . Joža V i l f an . P o pros lav i o z i roma po veli-k c . i i l judskem zborovanju pa bodo v Sko f j i L o k i razne ku l turne r> ' -cdl tve in zabave.

nanumu na'več časa posvet i l i de­l i t v i dohodka znotraj gospodar­sk ih o r ganzac i j . nairrajevaniu v zdravstvu, v k u l t u n V h in • ' -av-stvenih instituci. iah ter utr jeva­nju samoupravn ih organov v tej zvezi . Nov i uk r ep i v gospodar­stvu se prepočasi uvel jav l ja jo i n zato letos še nimajo t istesa vp l i ­va na razvoj naše ekonomike, kot bi l ahko ime l i . P r i i zdo lovan iu p rav i lmkov v oodjetj ih so ko lek­t i v i zelo kritično ocenjeval i n j i ­hove movros i i . rezerve in d n i - e pojave. Hk ra t i oa se je ob tem

pokazala tudi tendenca, da se t i p rav . ln ik i delajo po zunanj ih ša­blonah, da so izdelek ožjih krogov in tako dalje. Vsekakor pa se ob tem utrjujejo samoupravni orga­n i , obratni de lavski svet i in d r u ­ge ob l ike samouprave zajemajo v svoj krog vse več državljanov Ln tako daljo.

Vse večja vloga družbenega uprav l janja in drug ih ob l ik so-ralistične demokrac i je pa nare­kuje tudi večjo vlogo drubeno političnih organizaci j , z last i pa Socialistične zveze.

Kako ie v tržiški komuni IZ R A Z P R A V E S T A N E T A M E S l C A N A P L E N U M U

Naj spregovor im nekaj o pro­b l emih , k i izhaia jo iz gospodar­stva v naši tržiški komuni in ne­kaj o stanju in prob lemih v zvezi z de l i t v i j o dohodka.

Da bi b i l a stvar jasnejša, naj navedem samo nekatera glavna mater ia lna gibanja in spremem­be, k i so razv idne iz indeksov med pr imer javo s tania v devetih, mesecih letošnjega leta in sta­

njem v devet ih mesecih l an i . T i podatki se nanašajo samo na in ­dustr i j ska podjetja i n so nasled­n j i : celotni dohodek 97.6 odstot­ka , dohodek 93.7 odstotka, čisti dohodek 141,9 odstotka, nedokon­čana proizvodnja 115.7 odstotka, zaloge gotovih izdelkov 150.4 od­stotka in obveznosti 228,8 od­stotka.

(Nadaljevanje na 2. strani)

ZADALI SO SI POMEMBNE NALOGE

Po občinski konferenci L judske mladine v K r a n j u je nov i komi te pričel z de lom, k i ga je nakazala konferenca. N o v i komi te meni , da je potrebno najprej organizac i jsko u t rd i t i s istem dela komis i j ln skup in komi te ja . Po lanskem p l enumu okraj ­nega komite ja skup insko delo še n i povsem za­živelo ln zato bodo prav temu prob l emu posvet i l i dokaj pozornost i . V obdob ju , v katerem smo, j ih čakajo pomembne naloge p r i organizac i j i kongresa F. M S k i bo v K r a n j u . T u d i mlad inske organizacije na vasi , v gospodarsk ih organizaci jah i n pa na šolah bodo morale s pospešeno akt ivnost jo priča­kovat i kongres. Prav zato so nekatere naloge, pred ka t e r im i sto j i jo te organizaci je, še to l iko pomemb* nejše.

A k t i v i L judske mladine v go- i dela. Ne samo na področj« iz©-spedarsk ih organzacijah k ran j - braževanja članstva, k i ak t i vno ske ob l ine se bodo morale u t rd i t i deluje v vodstv ih mlad insk ih or-v posameznih ekonomskih eno- ganizaci j , temveč za vso mladino, tah. V tem krogu bodo l ahko na j - Tako bodo p r ip rav i l i kopico se-termel j i te je posegle v življenj- j minar jev , političnih šol, preda-s k a vprašanja vsakega mladega , vanj . Naveza l i bodo tesnejše šti­r i ovek a posebej. Tega se v K r a - j k e s sorodnimi komis i j ami p r i n ju zavedajo. Zato je tud i to ena ostal ih organizaci jah. T u d i a i m -izmed nalog, k i so s i jo zadal i . ' s k i vzgoj i se nameravajo posve-Ugotov i l i so. da bo potrebno usta­novi t i tudi mlad inske akt i ve na kmet i j sk ih posestvih. T u naj b i L judska mlad ina po svn i ih mo­

t i t i . Se posebno ve l ike naloge p a j i h čakajo ob družbenem uprav ­l jan ju i n de lavskem samooprar -Ijanju. Danes, vsaj tako ugotav-

čeh pr ispevala k obn\mavan ju 1 Ijajo ,so se mlad i l jud je v K r a -nekater ih ak tua ln ih r^oblomov j n j u na teh področjih že i-veija-pr inas. Ugotavl jajo, da se v kran jsk i občini še vedno niso uve l jav i le mlad inske organ ; zaci je v o k v i r u s tanovan isk ih skupno­st i . Tud i na šolah ak t i v i Ln r rVke mlad ine v p^«?» m i r n i h razredih še niso dovo l i močni. V letoš­njem letu bodo skrbe l i za to! N a področju društvene akt ivnost i so si ed in i , da bo treba več s i l po­svet i t i m lad in i in p r a n e m u času. V e l i k e naloee so s : v K r a n j u za ­da l i tudi na področju idejnega

Pros lava v Skof j i L o k i bo po-* c z a ' a t r i pomembne dogodke. P raznovan ju 20 - l r tn i c e vstaje da­jeta namreč še posebno obeležje D a n J L A in občinski prazn ik . — v i t> r>r.hodnji teden bo namreč v Sko f ' i L o k i potekal v znamenju Poprav ;n proslav. N a občinski Pttiznlk oK" ne Skofja L o k a bo

borbo, nad dva tisoč pad l ih i n umr l i h pa nam nalaga delžnost, da čuvamo pr ibor jeno svobodo in da naprej razv i jamo oblast de­lovn ih l jud i i n socialistično družbo.

V omenjenem članku Pav le in France Kavčič opisujeta tudi ustanovni sestanek OF . Mod d r u ­gim avtor ja navajata, da so se

^o v ponedeljek, 13. decembra, ob | 20. ju l i j a 1941 ob devet i u r i do-15. ur i izročili prometu mostova I poldne sestali v gostilniški sobi čez Suftčico na Suh i in pr i tovarni I p r i Jožetu Kavčiču naslednj i to-

Ir ob sedemnajst i u r i pa bo j variši: Lo jze Kebe. J a k a P intar . s lavnostna seja Občinskega l jud - Jus t in Dol inar , Tone Fo jkar , T ine •tega odbora Skof ja Loka . ' Sever, Pav le in Jože Kavčič i n

p a ne samo Skof ja L o k a , tud i j Ivo Vraničar. Da bi sos 'anck po-Pol jane bodo pričele praznovat i , tekal v m i r u in brez presenečenj, *e v nedeljo, 17. decembra. — T a j je zadolžil Pav l e Kavčič brata dan bodo namreč ob 10. ur i dopo!- | Petra in rFanceta za stražo. N a d r . c v o k v i r u krajevnega prazn i ­ka odk r i i i spominsko ploščo in odpr l i nov trgovski l oka l . V so­boto. 23. decembra, pa bo tu par­t i zanski ku l tu rn i mi t ing , na kate­rem bodo sodeloval i k u l t u r n i k i I X . korpusa.

V počaftltoV 2»-letn:ce vstaje je pred k ra tk im izšel tudi osmi zve~ok Ix>"kh razgledov. V njem Pavle in France Kavčič pišeta o Ustanovi tv i Osvobodi lne fronte v Skof j i L o k i in oko l i c i . V sestavku avtorja poudarjata, da je v ve l i ­častni in zmagoslavni borbi j u -floalovanskih narodov pr ispevalo tudi m w t o Škofa L o k a in oko l i ­ca s\o. -V ] . / Na stotine borcev v brigadah, odredih, na politič­nem :n drugem organizaci jskem delu ter večje število in tern i ran-cev dokazuje, nadal jujeta avtor­ja, da je b i la Skofja L o k a in nje­na oko l ica s tioočerlmi vezmi Vključena v narodnoosvobodi lno

tem sestanku so imenoval i v od­bor O F J a k a P intar ja , Jus t ina I>olinarja, Toneta Fo jkar ja , Pav­leta in Jožeta Kavčiča in Iva V r a -ničarja.

V o k v i r u proslave v Skotf j i Lo ­k i bo tudi srečanje par t i zansk ih enot iz leta 1941. - J . P.

Trgov ina na G o r e n j s k e m v p r i h o d n j i h pe t ih l e t ih

Pospešeno slediti industriji C E Z P E T L E T 640 P R O D A J A L E N — šE V E č D E N A R J A ZA I N D U S T R I J S K O B L A G O I N M A N J Z A H R A N O — VEČJE Z A L O G E , BOLJŠA I Z B I R A I N M A N J V Z R O K O V ZA PO-

TROŠNIKOVO N E G O D O V A N J E

Industr i ja se pr i nas izredno h i ­tro razv i ja , obenem z njo pa jo potrebno razv i jat i rudi trgovino, da bo ta sposoben posrednik med pro izvodnjo i n potrošnjo. Ne bi mogl i t rd i t i , da trgov ina sedaj popolnoma zadostuje svo j im nalo­gam, pro izvodnja in kupna moč prebiva lstva pa še vnaprej stalno naraščata. To so tudi vz rok i za to, da je b i lo potrebno predvidet i pr ihodnj i razvoj trgovine. P r i T r ­gov inski zbornic i za okraj K r a n j B O i zde la l i p l an perspok ' ivnoga razvoja trgovine na Goren jskem v razdobju od leta 1961 do leta 196"). Omenjeni p lan bo na eni iz­med pr ihodnj ih sej obravnava l tu ­d i Okra jn i l judsk i odbor, že to-

Za invalide še ni povsem poskrbljeno Pred dnevi j e biLa v K r a n j u na

O Z S Z seja odbora za rehabi l i ta­ci jo i n zaposlovanje inva l idov . — Na sej i odbora so razprav l ja l i o nekater ih vprašanjih inva l idske­ga zavarovanja, o sk lepan ju po­godb o rehabi l i tac j i i in zaposlo­vanju inval idov, o poročilu inva -lk l ske komis i je in o nekater ih drug ih zadevah.

Na sej i so ponovno ugotov i l i .

da problemov inval idskega zava­rovanja n i mogoče reševati a d m i ­nistrat ivno, temveč je potrebno sodelovati z organi izven okv i ra O Z S Z . Vsestranska povezava bo potrebna pn-dvsem pri rehab i l i ta -

krat pa s i oglejmo nekatere po­datke, k i nazorno i lustr i ra jo , k a ­ko se bo razv i ja la gorenjska tr ­govina.

Ce lotn i b lagovni promet, k i ga bodo oprav i l e gospodarske organi­zacije, se bo v pr imer jav i z l a n ­s k i m letom zvišal za več kot 19 mi l i j a rd d inar jev a l i za 67 odstot­kov. Samo promet trgovine na drobno naj bi leta 19G5 znašal 27.7 m i l i j a rd dinarjev, trgovine na de­belo pa 20.4 mi l i j a rd . Vz rok temu, da bo promet grosistične trgovine občutno manjši od prometa trgo­v ine na drobno, je med drug im v tem, ker bodo v pr ihodnje ma ­loprodajne organizaci jo navezale še tesnejše st ike s samimi pro iz ­vajalc i in se bo torej pomen grosistične trgovine postopoma zmanjševal.

S t ruk tu ra prometa se bo še vnaprej spremin ja la v korist t ra j ­nejših potrošniških dobr in . Moč­no se bodo povečale zaloge, kar bo omogočilo tudi večjo i n stalno i zb i ro industr i jskega blaga. To bo omogočilo povečanje obratnih

v i l i . Zato je morda napak govor i t i o predstavništvvu mlad ine v teh organih, ampak gre tu za ak t i v ­no delo. — J . K .

Družba veliko pomaga

Telefonist Ignac Ušlakar se je te dn i v r n i l iz Skopja. Tam je prisostvoval kot delegat na IV. kongresu Zveze s lep ih Jugos lav i ­je, k i j e b i l pre tek l i petek i n soboto.

N a kongresu, kot je povedal tovariš Ušlakar, je bi lo prebranih več referatov o problemih i n o perspekt ivah organizacije s le­p ih . Tovari.šica L i d i j a Sentjurčc-va pa je v imenu predsednika republ ike izročila organizaci j i s le­p ih Red dela z rdečo zastavo, s kater im je b i la od l ikovana za plodno delo i n sk rb za članstvo

sto nevšečnosti, kot na pr imer in skupnost. Tovariša T i ta so majhno i zb i ro blaga i n nestalne I spreje l i v to organizaci jo kot zaloge. I častnega člana.

Posebno pozornost bo v pr ihod- N a kongresu so ugotovi l i , d a njem obdobju po 'rebno posvetit i imajo v nekater ih drug ih repub-povečanju zmogl j ivost i malopro­dajne trgovine in izboljšanju nje­ne tehnične oprem«. Perspekt ivn i p lan predvideva, da bi se malo­prodajno omrežje razširilo za 42 obratov. Tako bi imel i na G o ­renjskem v le tu 1965 že 640 pro­daja ln. M p d največjimi nov imi obrati naj omenimo ve leblagovni­co i n samopostrežno trgov ino v K r a n j u , blagovnico za prodajo i n ­dustr i jskega blaga v Tržiču in v Radov l j i c i . Razen omenjenih bo po raznih gorenjskih k ra j ih zgra­jen ih še 8 večjih samopostrežnih trgovin za živila i n 12 pavi l jonov za prodajo živil in industr i jskega blaga. V turističnih k ra j in se bo pomnožilo število sezonskih pro­da ja ln in prodajnih mest (kioskov, stojnic, pavi l jonov) : raz im teh bo potrebno uredi t i še več servisov za goriva in maziva za nemoteno oskrbo naraščajočega prometa. Ob teh serv is ih naj bi b i l i namešče-

eiji in zaposlovanju de lovn ih i n - sredstev za oko l i 40 odstotkov, j n i tudi avtomati in k i o sk i .

Pred Dnevom Jugoslovanske ljudske armade

Pripravljen pester program

T)vnleetletnlOO .TLA bodo tudi v sta tudi razgovora s sve tovn im Jtr .cn ' . ik l komun i slovesno prazno-J rekorder jem v smučarskih s k o k i h Voh, i Jožetom Sl ibar jem i n šahovskim

P o v i k n j i h v Jeseni !*k l k o - velemojstrom Boro I vkov im. Na muni r> ve • pi 1 i ' i r.i/.n.h j v«->r pre 1 prnzn kom .M.A bodo Ci k ' i M ' i r v h m *por tn : h p r i - I člani garnizona iz T o l m i n a isti te ' • v k * t r se b o d i s r e t a l i c l a - , program i zved l i tudi v Žirovnici. n i r- n ' j ' i h or"anlz-»ciJ s p r i ; a.' '. J u l judsk -• r m i d i . Cl.-.m kra jevn ih o r g . n i -ttc ' .J Sor'o'.'rftične zveze bodo ob i -WT\\ po : m ran« karav le . e? zan i ­h a l i i n l i v ! ' o n > vojakov Uro.-tl i tu^ l dnr. ln

Me 1 <!• n ; . m i t. > lo let.., v je­seniški o b ' i n i ob iskale karav le tudi gospodnrske organizaci je i n ho lo prevzele tudi pokrov i te l j * stvo nad posamczn 'ml ka rav l am l

n Jim j Nekatere enote J L A pa s i bodo ' «> - l i - l . i l r v t "h dneh po Ijetj.-i na

V po i v Dneva J L A ho m e d , Jesenicah, z lest i pa Zeiczarno. d r u - ml pr r*<* 'vr-mi nn spo r edu ! 31. decembra dopoMne bo v po­h i t i t ' -movnnjc J zračno puške, častltov prazn ika J L A v domu Iti ga bo OTflf l / rej « nedeljo, 17. T V D - P a r l i z a n - na Jesenicah sve-jjeeembra. Center z* i zvenarmad- j *ana akademij« za vse osnovne «f> Vg]0}o na JMenl-ah. Istega MM« na Jesenicah, ob 16. ur i bo f h » bo ob 10. u r l d o o ^ d n e v g l e - 1 akademi ja za g imnazi jo , ob 19.30 «'.W5u -Tvneta C u ' a r j a - k a l t u r - ur i pa za vse občane. Akademi j o » 9 - u x * n . i k j s k u o n a g i rn i zo . i a bodo pr prav i l i člani T V D - P a r ­i t T o lm ina Izvedla svoj program. Uzan« z J o s e m c Na Dan J L A pa Nastopni b o l o z t na! umenta ln lm i bo predsednik O b L O J « f « J c « . kvarte tom, fo lk loro i td . Posebna Franc Treven , eprejei najboljše l - a lm i voe t n * tej pr i r ed i t v i b o - i vojaki-. - M . Z.

val idov in pr i rehabi l i tac i j i otrok zavarovancev. Služba inva l idskega zavarovanja bo morala razen te­ga, da bo poskrbela za to, da bo zavarovančev pr imer h i t ro i n dobro obravnavan, poskrbeti tudi za to, da bo zavarovanec čimprej napoten na rehabi l i tac i jo a l i na delo m da bo brez odlašanj« do­bi l vse, ka r mu po zakonu pr ipa­da. Odbor je predv ide l in potrdi l ust rt-zne roke za posamezne faze dela inva l i ckk ih zadev.

Člani odbora so razprav l ja l i tudi o anket i Zve/..u-ga zavoda o sk l epan ju in izva janju pogodb za pokl icno rehabi l i tac i jo in zaposlo­vanje de lovn ih Invalidov. P r i tej anket : je r '<-lovalo 313 gospo­da r sk ih organizaci j , 1360 delov­n ih inval idov in 78 zavodov soc. zavarovanja. Na podlagi omenje­ne ankete je Zvezn i zavod na­prav i l devet b is tvenih zaključ­kov, s ka te r imi se je odbor v ce­loti s t r in ja l . Predvsem Je anketa jasno pokazala, da je sprejema­nju inva l idov na de lo in na po­k l i cno rehab l itaei jo posvečena fte premajhna pozornost, da je še 20 0 V.'n"-i»v ,inK< t ranih inval idov na neustreznih de lovn ih mest ih, k i j i m ne ustrezajo zaradi kva l i f i...i-ije a l i ogTožanJn zdrav ja in tla prejema -14 odr>to'l«>v inva l i ­dov m«njše osebne dohodke kot ostali dcJavr i . Anke ta je tudi po-kaza ln . da je 45 odstotkov inva­l idov zaposlenih brez pogodb. — Cle-de na lo je dolžnost O Z S Z . dastalno proučuje problemat iko invalulr»kega zavarovanja. — t'. R

Prav pomanjkanje teh sredstev I prinaša sedaj v naše trgovine vr - '

Obenem bo seveda potrebno (Nadaljevanje na 2. stami )

l i k ah še dokaj več nerešenih problemov v zvezi s s lep imi kot pr i nas. Toda te težave so v glavnem objekt ivnega značaja spričo manj razvite industr i je , prosvetnih ustanov i td. To je tudi posledica, da je zajeto manjše število s lepih v ustrezne šole, da j ih n i to l iko zaposlenih i n da so nasploh nj ihove mater ia lne raz­mere težje. Vendar to n 'kakor ne pomeni , da se tam l judska oblast ne zan 'ma za te težave s lep ih . Povsod daje družba ve l iko pomoč, seveda v sk ladu z obstoječimi možnostmi. R-izmore s lep ih p r i nas na Goren jskem so precej dobre. V našem okra ju je 38 takih (od skupnega števila 234), k i so z a p r r l c n : . Skupno s t i s t imi , k i so zapoisleni š? v Domu s lep ih v Skof j i L o k i , j i h je 42 z r edn im i las tn imi zaslužki. Prav zdaj pa imajo znova 6 s lep ih telefonistov, k i 60 ob ustrezni izobrazbi napra­v i l i še poseben tečaj i n j im zdaj išče'o zaposlitve. V sk lopu sploš-

'Nada l i evan ie na 2. strani)

TOKRAT V SLIKI* TOKRAT V SLIKI

Včasih Je b i l o v navadi , da se l judje v z imsk ih mesecih sp loh niso preseljeval] v nova domovanja . Navse/ i In j i selitev v z imskem mrazu res n i p r i j e tna . Zdaj pa je, kot kaže, stanovanjska s t i ska

i od vsake zmrza l i . L jud je JI k l jubuje jo za v s a k o ceno. To v i d imo v teh dneh tud i pred novo zgra jenimi s tanovan jsk imi b l ok i na Z la tem po l ju v K r a n j u . Poslopje ob B l e j sk i cesti Je godno za vselitev. Srečni l as tn ik i nov ih stanovanj se na vrat na nos vseljujejo. P r i tem je nastala prava babi­l onska zmešnjava sel i tvenih voz, preseljevalcev l n pohištva pred pos lop jem. Kakšna zmeda je b i la šele na tesnih stopniščih, s i l ahko m i s l i m o

I L E T

"'"ii.Miil^lMililliiiiliiiiiill.lilllllilllltll

^ R E V O L U C I J E C O i l J A N I V D O L I N I

Po tako imenovan ! j u l i j s k i vstaj i na Goren t -kem. k i je prflBt do svojega V i l k a v f rne l ih p r i p r a ­vah za na*pad na P e g m j e v za ­četki a v g ^ a 1941. leta i n se je na žnloct k o n ^ l a z žrtvami pod Storž: Jem. na Dobrci i n na Je ' o -v ic i , je med preb iva ls tvom nasta­la d o 1 o x s n a regotovoet. Toda Cankar- 'ov ba ta ! : on . k i je os 'a l kot edina in tud i doSro ^ r eka 1 je­na udarna part i zanska enota, je V jeseni začel p r ip rav l j a t i novo vstajo. Poboj i so dozoreval i v decembru in enote t e "a b^ t i l j ona 60 bi le na območju obeh So r i n v jeseniškem in ble jskem prede lu organizator j i nove vstaje. P o ne­ka te r ih usne l ih akc i jah , z last i potem, k o so na Rovtah p o ' o l k l i 46 nemških pol ic istov, so l judje znova podp i ra l i m 'se l o motnost i splošnega UT«ora l n so b i l i p r i ­p rav l j en i pomagati o z i roma sode­lovat i .

Najpre j j e do tega revo luc io ­narnega gibanja prišlo v Gor j ah p r i B l edu . Ze tr inajstega decem­bra je b i l o t am množično zboro­vanje, na katerem so l judje javno i n odkr i t o govor i l i o vstaj i i n celo O podrobnih načrtih. V s i sposobni moški i z b le jske okol ice naj b i se zb ra l i v Gor jah . Cez P o k l j u k o naj bi k r e n i l i na K o p r i v n i k i n se z u p o r n i k i vseh teh kra jev s p u ­s t i l i v dol ino. V N o m n j u b i usta­v i l i j u t ran j i v l a k z Jesenic i n se k a r z n j i m potegn i l i do Bis t r i ce . T a m b i razorožili posto janko i n vsa boh in jska dol ina b i b i l a

osvobojena. H k r a t i b i tam us tav i l i I v z 7 o k w ^ Preg led n ^ t k o ' rudi v l ak iz Podbrda, k a r b i b i l ,„ .- , „ ! , . T . . . lo t i vzeto pa kaze n a to, da so so znak Jeseničanom, k i so se tudi > - ^ „ ^ . . . . , . . . . ' . , . odnosi b is tveno menja l i m da v pr ip rav l j a l i na vstajo, d a je v

cemLra zdan. lo, so samo Se N e m ­ci hod i l i od hiše do hiše i n se maščevali nad l j udm i . Pet hiš so za iga l i . V ogenj so v rg l i d va fan­ta, živa, mnoge l j ud i i z Nomnja , K o p r i v n i k a i n Gorjuš pa so odpe­l ja l i v internaci jo .

Vsta ja je b i l a zadušena. K o je pr ispe l j u i r a n j i v l ak z Jesenic , j e vez i l m i m o gore-Jih hiš naprej prot i B i s t r i c i , In tud] v l a k i z B i ­str ice prot i Jesenicam n i z a m u ­d i l , k a r j e vso do l ino i n j esen i ­ški kot navda lo z z lo s lutnjo . Ne -usoohu so delno pr ipomogle no­torne mformaci je v zgornjem de­l u dol ine, češ da je Tomaž Godec odložil vtstajo, de lno nezadostna oborožitev i n organizac i jske spo­sobnosti u n o m i k o v , k i razen re ­vo luc ionarne zavest i i n p r i p r a v ­l jenost i za boj, n iso i m e l i d rug ih sposobnosti za spopad z Nemc i . Vendar vse to n i z l omi l o vo l je l j ud i , k i so po tem dogodku na t iho pomagal i uporniškemu g iba­n ju v svojem k ra ju .

Pariška politična nedel ja je b i l a k ra tka , saj so razgovor i med generalom de G a u l l o m i n »starcem z Rene« potekal i samo štiri ure i n obisk je b i l v duhu nemške točnosti zaključen v predpisanem času. T a pariška nedel ja je značilna po dveh okoliščinah: na pariških u l i cah so se po jav i l i napisa prot i kanc­le r ju Adenauer ju i n de Gau l l e b i mora l odstopit i od svojega stališča, d a ber l insko vprašanje še n i zrelo za pogajanje i n d a b i vsaka nag l i ca bol j škodovala kot kor is t i l a . P o mnen ju de G a u l l a je še vedno čas, d a se zahodne države v B e r l i n u vdajo, če H r u -ščev ob ber l inskem voz lu ne b i želel popust i t i v svo j ih ocenah. »Starca z Rcne« to n i prese­nečalo, saj j e z dušo in telesom na njegovi s t ran i , z last i glede osnovnih postavk, da položaja v B e r l i n u n i m a s m i hi spremin ja t i , ke r b i vsako spreminjanje šlo n a škodo zahodnih prav ic . Do te mere sta si b i la Adenauer i n de Gau l l e enotna v mišljenju. Toda za Adenauer ja pomeni n a ­vajanje de Gau l l o ve ideje tve­ganje, k i l ahko pr ivede do raz­kro ja znotraj zahodnega tabora.

Anglosaški državi V e l i k a B r i t a ­n i j a i n Z D A namreč ubirata v ber l inskem prob lemu drugačno smer, k i sta jo pr iprav l j en i p r i ­pel jat i do konca tud i brez f ran­coske naveze. Zato se je Ade -nauer v VVashingtonskih razgo­vo r ih odločil .stupiti n a ameriško s t ran i n A m e r i k a n c e m ob l jub i l , da bo svojega evropskega brata generala de G a u l l a prepričal o nujnost i enotnega nastopa za-

pariškim srečanjem napovedan že sestanek n a B e r m u d i h med Kennedy j em i n M a c m i l k i n o m , j * n a mestu pr ipomba, da je francosko-ber l inska var ianta sa­mo postranskega pomena i n za ceno enotnosti najbrž ne bo tve­gana. Bo l j ver jetno je, da bo zahodna enotnost skovana n a ameriški način.

Pariško nedel jsko prepričeva­nje je naprav i lo v t i s politične

potekel v znaku pričakovanja, kakšne obl ike gospodarske na ­vezave utegne ameriška v lada predlagat i .

Ameriški predsednik je pred k r a t k i m ponov i l staro angleško prav i lo , k i je postalo življensko geslo Ve l i k e Br i tan i j e , »-izvažati a l i pa umreti-«. To geslo j e ame­riško gospodarstvo našlo v prak­tični preizkušnji. Povečanje uvo­za b i v znatni mer i odprav i lo

Nesrečna pariška zavora hodnih zaveznikov. P o svetu namreč širijo glasove, d a je Adenauer ja preplašila ugotov i ­tev, da brez vod i lne države v zahodnem svetu i n brez podpo­re Z D A ne more računati na dober i z i d pogajanj s Sovjetsko zvezo. To je osnovni razlog, k i bonnskega kanc ler ja sprav l j a v težak položaj, da skuša de G a u l ­l a prepričati v vrednost i anglo-ameriške var iante , čeprav je njegovi nemški duši bližja de Gau l l o va odločitev i n trdnost. De Gau l l e je svojo ber l insko tak t iko zasnoval brez komplek­sov manjvrednost i , saj je znano, d a n a ber l inskem k a m n u želi preizkušati f rancoski v p l i v v zahodnem svetu. K e r je b i l pred

formalnost i . Z a vprašanja, k i so b i l a bol j postranskega pomena za obe državi, oba državnika n i ­sta i m e l a več časa, d a bd j i h te­mel j i to p re t r es l a Tako n is ta na ­čela spornega j abo lka nemško-francoskih odnosov glede kme ­ti jske po l i t ike v skupnem trišču. K e r je razda l ja med A m e r i k o i n Evropo n a gospodarskem po­dročju vedno manjša, postaja kmet i j ska po l i t i ka postranskega pomena, zakaj Kennedv je pred k r a t k i m napovedal , d a se bodo Združene države morale bol j določeno povezati z gospodarski­m i zvezami v Zahodna Ev rop i . Tako je ta pr i ja te l j sk i sestanek

Z razprave na II. plenumu GO SZDL Slovenije

(Nadal jevanje s 1. strani ) P rav gotovo so t i podatk i t ak i ,

da zaslužijo podrobne razprave v o k v i r u komune, z last i še zato, k e r p r i vseh negat i vn ih pokazate l j ih občutno odstopajo l e določena podjetja, nekaj i z ob j ek t i vn ih , v e l i ko pa tud i i z sub j ek t i vn ih

v v ce-

B o h i n j u stvar uspela.

I N V L A K I N I S O Z A M U D I L I

sedanjem obdobju pr iha ja do i z ­raza dejstvo, da ko l ek t i v kot ce­lota postaja gospodar i n d a lahko ocHočilno v p l i v a n a svoje stanje.

L jud je so z nestrpnost jo priča- j Tako j p r i tem pa b i r ad povedal , k o v a l i ta dogodek. Nas ledn j i dan j d a imamo p r i nas še gospodarske — 14. decembra — se j e zbra lo v organizaci je, k i svoje gospodar-Gor j ah približno 150 moških, k i stvo vodi jo tako, da gre i z r ok v so b i l i p r ip rav l j en i za boj . H u d o " u ^ 3 - brez kakršnekoli perspekt ive je snež i lo i n mraz je b i lo , k o so ! 2 3 p r ihodn jos t V vsakdanjem

G lede takega sodelovanja l ahko mnogo stor i jo k l u b i gospodarstve­n ikov i n pa ve l i ko zaupanje, k i ga j e treba ustvar i t i v medseboj­n i h odnosih. V s is temu sodelova­n ja se morajo nu jno vključiti t u ­d i banke, k i sedaj čestokrat sto­j i j o ob strani i n oprav l ja jo le svoje admin is t ra t i vno poslanstvo.

Celotno gospodarstvo tržiške komune je do 30. septembra 1961 doseglo l e tn i p lan rea l izac i je 72,5 odstotka, narodni dohodek za 76

Iz navedenih podatkov se v i d i , da tržiško gospodarstvo v celoti vzeto n i prekoračilo splošno zna ­n i h mora ln ih no rm v g ibanju osebnih dohodkov. S tem pa ne m i s l i m reči, da tu ne obstojajo s tvar i , k i j i h bo treba rešiti. Sam pr ikaz razde l i tve po s k u p i n a h k a ­že, d a j e zadeva potrebna anal i ze i n ukrepov , z last i g lede dohod­kov v najnižjih skup inah . T a p r i ­k a z pove, d a je v razponu od 40.000 do 100.000 zajet ih le 3,93

odstotkov, čisti osebni dohodek z j odstotka delavcev oz i roma i zp la

življenju postaja komuna središče vsega gospodarskega družbeno­političnega življenja, vendar so nekatere s t va r i p remika jo v e l i ko prepočasi. V k o m u n i imamo na p r i m e r d v a ko l ek t i va , k i imata pro izvodnje enake stroke, vendar n i med n j ima , vsaj do sedaj ne, nikakršnega poslovnega sodelo­vanja. D a do tega ne pr ide , n i nobenih ob j ek t i vn ih vzrokov, temveč samo sub jek t i vn i .

ŠKODLJIVA I N D I V I D U A L ­N O S T Gospodarske organizaci je so po

s t ruk tu rah združene v različnih združenjih i n zbornicah, vendar m s l i m , da j e v e l i ko premalo tes­nega sodelovanja med n j i m i v k o m u n i . Cestokrat se dogajajo p r ime r i , da b i gospodarske orga-

i n planšarjL k i so se b i l i dan J n izac i je v k o m u n i brez^ škode za prej zbra l i , Nemcem n i so b i l i sebe l ahko odločilno pomagale kos. P a tudi orožja n i b i lo . Začeli , d rug i gospodarski organizac i j i , so se um ika t i . K o 6e j e 15. de- vendar je pot do tega zelo dolga.

k r e n i l i na pot pro t i P o k l j u k i i n naprej . N a Gorjušah i n K o p r i v n i -k u so se ponoM dokončno f o rm i ­r a l i i n p r i p r a v i l i . Borce so vod i l i Stane Boka l , F ranc Ben iga r i n Stanico Kocijančič. Po tem se je k a k i h 300 borcev spust i lo kot mo­gočen plaz v t emi prot i Nomn ju y do l ino . N a železniški t i r i n preko ceste so začele padat i v isor ke smreke — u p o r n i k i so začeli p r ip rav l j a t i obrambo.

B i l a je še tema. ko j e po cesti p r ipe l j a l tovornjak. U p o r n i k i so se s;-rva vese l i l i , češ da j i m je prišla pomoč z Jesenic, toda kaj k m a l u so izza tovorn jaka zažviž­gale svinčenke. B i l i so Nemc i . So b i l i i zdani? N i b i l o časa za raz­mišljanje. V ne! se j e boj. T r i 6to fantov in mož: drvar j i , železarji

fniinimii

GLAS v jubilejnem letu 1962. leta slavi GLAS 15 letnico svojega izhajanja GLAS je najbolj bran časopis na Gorenjskem

V r u b r i k a h JESENIŠK I K O V I N A R , K R A N J ­S K I G L A S , LOŠKI D E L A V E C , R A D O V U I Š K A K O M U N A i n T R Ž I Š K I V E S T N I K prinaša G L A S najrazličnejše nov ice iz vseh kra j ev Go r en j ske . Razen tega v G L A S U l a h k o berete zan imive repor­taže iz različnih področij — z las t i p a o domačih k r a j i h , l judeh i n d o g o d k i h .

Z n o v i m l e t om b o začel G L A S i zda ja t i G L A -S O V O P A N O R A M O vsak ponede l j ek . V P A N O ­R A M I so ob jav l j ene z a n i m i v o s t i i z vsega sveta, krajše reportaže, črtice i n humoreske , ses tavk i i z znanos t i in tehn ike , za p i on i r j e prinaša P A N O ­R A M A M l a d o rast , za l jub i te l j e f i l m a p a sestavke o f i l m i h , f i l m s k i h zv rs teh , i g r a l c i h i t d . ; v P A N O ­R A M I N A J D E T E šale i n drobne s l i kan i c e .

9 GL\S vam pripravlja za prihodnje leto veliko presenečenje

80,6 odstotka, bruto osebne do­hodke 84,8 odstotka i n ostanke za sklade z r e ze rvn im sk l adom 105,6 odstotka.

V celotnem gospodarstvu je b i l a de l i tev za obdobje devet ih mese­cev nas lednja : n a osebne dohod­ke 83,77 odstotka, predv ideno za sklade 16.33 odstotka.

K a k o r se že v tej l es tv ic i i n * v lestv ic i med posameznimi gospo-danbkimi panogami v i d i , da že one bistveno odstopajo ena od druge, še večje odstopanje pa je med posameznimi gospodarskimi organizac i jami . V indus t r i j i i m a pajvišji procent za sk lade Tovar ­na kos i n sicer 42,4 odstotka, na j ­nižji pa Bombažna pred i ln i ca i n tka ln i ca z 8,7 odstotka. V obrt i j e najvišje mesarsko podjetje s 34,5 odstotka, najnižje pa gradbeno podjetje s 3,1 odstotka. Z nava­jan jem teh podatkov hočem po­vedati to, d a vsaka gospodarska organizac i ja predstav l ja močno ind iv idua lnos t i n receptov za n jo n i , zato je odgovornost ko l ek t i va to l iko večja.

OBČUTEK Z A M E R O Povečanih osebnih dohodkov v

devet ih mesec ih napram le tu 1960 je nas lednja : v indus t r i j i j e po­večanih osebnih dohodkov za 24,5 odstotka, v gradbeništvu za 5,5 odstotka, v gozdarstvu 18,6 odstot­ka , v kmet i j s t vu 2,6 odstotka, v obrt i 15,4 odstotka, v t rgov in i 9,5 odstotka, v k o m u n a l i 23 i n v go­st ins tvu 7,5 odstotka.

Z a n i m i v i so razponi . V razpo­n i h so se osebni dohodk i g iba l i takole : v podatk ih so zajeti samo de lavc i , k i so de la l i 208 i n več u r mesečno. D o 8000 d i n 0,11 odstot­k a , od 8000 do 10.000 d i n 0,86 od­stotka, od 10.000 do 15.000 d i n 11,23 odstotka, od 15.000 do 10.000 dinar jev 40,06 odstotka, od 25.000 do 30.000 d i n 10,12 odstotka, od 30.000 do 40.000 d i n 8,91 odst t k a . od 40.000 do 50.000 d i n 2,55 odstot­k a , od 50.000 do 60.000 d i n 0,73 od­stotka, od BO.OOO do 80.000 d i n 0,51 i Trboveljski Slavček odstotka, od 80.000 do 100.000 d i n - " . , 0,10 odstotka, i n nad 100.000 ! n ^ J e s e n i c a h 0,04 odstotka.

čanih osebnih dohodkov, v s i osta­l i v razpon ih od 40.000 navzdo l . D a so osebni dohodki osta l i v ne ­k e m pog ledu vsk la jen i , j e zaslu­ga nenehn ih pr izadevanj vsega političnega vodstva, predvsem s i n d i k a l n i h organizaci j i n občin­skega s ind ika lnega sveta, k i j e z anal i zo i n pr izadevnost jo uspel v ko l ek t i v i h us tvar i t i občutek za mero, zakaj res je, da so osebni dohodk i ponekod pod iv ja l i , kot 60 j e i z r a z i l član nekega ko l ek t i va n a sestanku v razpravah o oseb­n i h dohodk ih . Disproporce med s k u p i n a m i p a bodo, tako vse k a ­že, odprav i l i nov i p r a v i l n i k i o de­l i t v i osebnih dohodkov.

Tudd t i podatk i kažejo na to, da j e naše gospodarstvo usmerje­no v svoje zmožnosti, čeprav imamo nekaj p r imerov , k o dolo­čene gospodarske organizaci je hočejo zasledovati sorodne pano­ge i z ven komune , ne glede n a to, k je so sami . T i p r ime r i p a nam povzročajo težave p r i odnosih med podjet j i v k o m u n i . D ispro­porce med s k u p i n a m i p a bodo od­prav i l i l ahko ed ino ko l ek t i v i sa­m i , k i j i m j e treba omogočiti tudi vso možnost odločanja. P r i t em ne m i s l i m n a ko l ek t i v kot celo­to, temveč n a neposrednega pro­i zva ja lca v ekarKJmski enot i .

P r i tem bd povedal še tole: ko­ristnost i n upravičenost ekonom­s k i h enot se j e že pokaza la v vsej svo j i moči, tako d a bo treba še v e l i ko s tor i t i za n j ihovo h i t re j ­še uve l jav l janje . Večje gospodar­ske organizacij« b i v tem lahko občutno prednjačile, vendar j e n j ihova prednost v odnosu na možnosti m in ima lna .

T u bo treba hi tre je prenašati pravice do celotnega razpolaganja s sredstv i i n pre i t i i z o zk ih o k v i ­rov, ponekod samo osebnih do­hodkov, k i so včasih še okrn jen i s p rav i cami , k i imajo centra lni de lavsk i svet i do le-toh.

ameriške gospodarske popadke, g N a evropski ce l in i (povezani v » enotno gospodarsko zvezo) b i f| A m e r i k a n c i radi našli najzanes- I livejše kupce za svoje viške. I Predsednik je napovedal nov i =g st i l ameriške gospodarske i n t r - g govinske po l i t ike . S t ik z zahod- g noevropsk im trgom b i A m e r i k a I našla s pomočjo i z ravnave car i - §1 ne, k i b i ameriški indus t r i j i od- |§ pr l a možnost, d a se pr ime k o n - § kurenčnega tekmovan ja na res- §§ nično konkurenčni osnovi »za g vse enako«. S t em v zvezi pa I napovedujejo gospodarsko .sode- I lovanje Zahoda, k i b i zamenjalo I sedanjo stopnjo vojaške zveze. I

Zdravko Tomaže j §|

TE DNI PO SVETU

/ato se ti seda n a r o č i t e na G L A S , da ne bo prepozno

UUUlUUUIlUlUk^^ m

Družba veliko pomaga

(Nadal jevanje s 1. strani ) nega usposabl janja s l ep ih za delo pa Je zelo pomemben nov rehab i ­l i t a c i j sk i center v škofjcloSkem Domu, in s icer za kov insko stro­ko. Doslej so tam v g lavnem po­učevali izdelovanje sčetk, košar i n podobno. Zdaj pa bodo t i s t e , k i bodo ime l i za to veselje l n tudi druge sposobnosti , poučevali tudi v k o v i n s k i s t rok i oz i roma Jih ae-znan i l i z nekater imi fazami d e l a iz te stroke, k i so pr imerno za slerpe. Z a ta center že montiraj•> tam ustrezne stroje In udeležen i se bodo vad i l i i zde lovat i razne navoje, v i j ake i td .

T a k a l n podobna Je pomoč družbe, da se čimveč s l ep ih uspo­sobi za lastno življenje. To po­meni hkrat i tudi n j ihovo moralno rehabi l i taci jo , k e r j i h dviga v vrsto vseh drug ih enakopravn ih proizvajalcev — gradite l jev n o v e Oružbe. — K . M .

i rhove l JHk i svobodami so v so­boto i n nedeljo v r n i l i ob isk Je­seniškim svobodasem, k i so go­stoval i lansko leto v Trbov l j ah . L e - t i so p r i r ed i l i ob 18. u r l v C u -f . i r j e v e m gledališču koncert za šolsko mlad ino , ob 20. u r i pa za odrasle. V prvem de lu programa so pe l i so l i s t i pesmi r e v i r sk ih p ikn ikov , k i j i h je ugJnsbU Jože Skr ina r . Pete in de lno rec i t i rane pe jmi zasavsk ih rudarjev so ustvar i l e prisrčen kontakt med izva ja lc i i n poslušalci. Navduše­n a - ne je stopnjevalo od Ux k<- do t o č k « i n lahko bi r ek l i , da s e Je večer spremeni l v tovariško ma ­ni festacijo med jeseniškimi žele­zar j i ln t rbove l j sk imi rudar j i .

V drugem de lu Je nnstopi l me­šani pevski zbor »Sluvček«. Z a ­pel je umetne in narodne pesmi naših i n tu j ih narodov. Za dobro našludiran in kva l i t e tno podan program so b i l i deležni pevci pod vodstvom Jožeta Skr lnar j a zas lu­ženega pr i znanja .

P . U .

0 L e t a l sk i napadi Iz LeopoJdv i l la se je zvedelo,

da so vojaške operacije medna­rodn ih s i l , k i so , ' ih v zadnjih" 21 urah poostr i l i i n razširili na nove ci l je, razvi jajo po vnapre j dolo­čenem načrtu, k i naj zagotovi vse pogoje za nagel odločilni napad.

Po mnen ju vojaških izvedencev imajo si le O Z N v svo j ih rokah glavne komun ika • c v E l i zabe th-v i l l u .

£ Sestanek zunan j ih min is t rov v P a r i z u

V P a r i z u so se sestal i zunan j i m i n i s t r i Z D A , V e l i k e B r i t an i j e i n Franci je , k ra zp rav i o ber l inskem problemu pa so pr i tegniR tud i zahodnonemškega zunanjega m i ­nis t ra Schrddera. F rancosk i u r a d ­n i k rog i pravi jo , da so največ po­zornost i posve t i l i r a zvo ju dogod­kov v Ka tang i . B r i t anc i i n F r a n ­cozi nasprotuje jo vojaški akc i j i mednarodnih s i l v Ka tang i , med ­tem k o jo Z D A podpirajo.

0 Štirinajst dn i splošne stavke Položaj v D o m i n i k a n s k i repub­

l i k i po 14 dneh splošne stavke je še vedno nejasen i n do skra jnost i napet. Razširjeno s tavkarsko g i ­b a n e, k i j e do sedaj vzdržalo pr i t i sk vojaških sul, še vedno zah­teva odstop predsednika Ba lague-ra .

V ide t i Je, d a je Ba laguer po­novno zahteval od vodite l jev zmerne opozici je naj začnejo po­govore za ob l ikovanje prehodne koal ic i j ske v lade, k i b i v lada la v državi do vol i tev v ma ju p r i ­hodnjega leta. Te brezupne po­skuse Ba laguera podp i ra vojaštvo.

O Navezava d ip lomatsk ih odno­sov.

Zunan j i m in is te r centra lne k o n -goške v lade Bomboko je dopoto-val iz Pa r i za v Bruse l j . Z be lg i j ­s k i m zunan j im m in i s t r om Spaa-k o m se je pogovarja l o obnov i tv i d ip l omatsk ih odnosov med B e l g i ­jo i n Kongom.

0 P red i z rekom sodbe V sodni dvorani v Jeruza l emu

so začeli brat i obsodbo proti b iv ­

šemu po lkovn iku SS Ado l fu E i c h " mannu. Brez kakršnega ko l i v i d ­nega razbur jenja je obtoženec V svoj i s tekleni kab in i stoje pos lu­šal obrazložitev sodbe, k i obsega čez 100 tisoč besed. Pričakujejo, da bodo sodbo i z r ek l i v petek a l i pa morda šele v začetku pr ihod­njega tedna. P red tem bosta še enkrat govor i la obtoženec i n nje­gov zagovornik.

0 M e j n i spor med Indi jo i n K i ­tajsko

V Londonu koment i ra jo mejn i spor med Indi jo i n L R K i t a j sko i n ugotavljajo, da n i nobenih znakov, da bi se p o m i r i l ogorčen spor med Indi jo i n K i t a j sko za ­rad i mej i n nekater ih področij H imala je . Zadnje iz jave na obeh straneh potrjujejo, da j e spor do­b i l resen pr izvok. Neh ru j e v par­l amentu povedal , da bo ind i j ska vo jska z orožjem v r n i l a zavzeta me jna področja, če K i t a j ska ne bo prenehala z i z z i van jem na me­j i . Reke l je, da to ne pomeni , da se je Indi ja odrek la rešitve mej ­nega spora n a m i r e n način.

Q Razprava o k i ta jskem pred­stavništvu

V Gene ra ln i skupščini so nada­l j eva l i razpravo o spre je t ju L R K i ta j ske v organizaci jo Združenih narodov. M e d govo rn ik i je b i l tudi jugos lovanski zastopnik, k i se je zavzel za spre jem te ve l ike države v svetovno organizaci jo . Genera lna skupščina bo razpravo nadal jeva la , saj je pr i j av l j en ih še 33 govornikov,

0 Zahodnober l insk i župan v Pa r i zu

Zahodnober l insk i župan \Vil ly B r a n d l je pr ispe l v Par i z , k jer se bo sestal z zahodnimi zunan j imi m in i s t r i . N a letališču ni hotel raz­prav l jat i o novem zahodnrm pred­logu, da b i Zahodni B e r l i n po­stav i l i pod skrbništvo organizaci je Združenih narodov.

0 Begunc i iz Katange Leta lo s prvo skup ino belg i jskih

beguncev lz Katange je prispelo v Bruse l j .

Pospešeno slediti industriji

(Nadaljevanje s fl. strani ) povečati tudi skladišča. P l a n pred­v ideva povečanje skladiščnega prostora za 12.000 kvadra tn ih me­trov površine, k a r bi zadostovalo za 500 vagonov raznega trgovske­ga blaga. Ure j en ih naj bi bi lo tudi več h lad i ln ih prostorov, k i bi zadostoval i za skladiščenje 100 ton hi tro pokva r l j i v i h živil.

Trgovska podjotja bodo v p r i ­hodnj ih pet ih l e t ih nabavi la (po predv idevanju ommjit f iega plana) 54 motornih voz i l , s ka te r im i b o d o l ahko znatno pospešila dovoz l n razvoz blaga.

Za tako povečanje zmogl j ivost i

trgovine in izboljšanje n jen 'h uslug b i mora l i v pr ihodn j ih po­tih le t ih skuiwij vložiti v to pano­go 1 mi l i j a rdo in 710 mi l i jonov dinarjev. Sredstva se bodo, kot predvideva perspekt ivn i p lun, zb i ­rala i/, lastnih sredstev trgovskih podjeti j , iz sredstev drug ih RO-.s;M»dar.ski h organizaci j , iz občin-skega invest ic i jskega sk lada, okrajnega IS l n republiškega iS . P u s e b n o p r o i z v a ja ' .na p o I j e ' j a bO-

do v novem gospodarskem siste­mu mora la v večji mer i skrbet i za razširitev t rgovsk ih podjetij , seveda s sodelovanjem i n pomoč­jo komun. — M . S.

Vsem so rodn ikom in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 53-tcm letu starost i po k r a t k i in mučni bolezni za vedno zapust i la naša l juba in dobra mama, stara mama, sestra in teta

A M A L I J A S I M N 1 C vdova Slabe, rojena Vidu- , družinska upoko jenka

Nepo ' anno bomo spremi l i na njeni zadnj i pot i v četrtek, 14. decembra l % l ob 16. u r i i/pred hišo ža­lost i Kn juhova 2, K i . r n

iaJAlJofife l u c i k a Dura z možem M i l a n o m in hčerkico Jusmino , s inov i Je lko in Franc i /. t l i i i -

• žinama in I v o , mama Helena, Pav la , M a r t a in brat Jože ter ostalo sorodstvo

K r a n j , TrJič, Preddvor , L jub l jana , M a r i b o r , Porto-rož, Dettoit

Z A P I S P O P L E N U M U OBČINSKEGA S I N D I K A L N E G A S V E T A N A J E S E N I C A H

P O R A S T S K L A D O V Z namenom, da b i b i l i člani Občinskega s indikalnega sveta na

Jesenicah bol j seznanjeni s konk r e tn im i gospodarsk imi rezul tat i v p r v ih devetih mesecih letos, Je gospodarska komis i j a p r i O b S S za ta p l enum pr ip rav i l a izčrpno poročilo, v katerem je konkre tno zajela vse panoge gospodarstva i n slabe l n dobre s t ran i gospo­dar jenja.

Ce pogledamo notranjo del i tev I panogah gospodarstva. Izjema 60 Za vse gospodarske panoge na ob- le komunalna podjetja, k jer 6 0 močju jeseniške občine, ugotovi- I padl i osebni dohodki v primerjavi

(Jesenilkl K OVI N l i R mo, da so mater ia ln i stroški mno­go naras l i i n da zaznamujejo pa­dec narodnega dohodka za 9,4 %. Vzporedno s tem pa v id imo do-kajšnji porast skladov, k a r je ze­l o pozit ivno. Iz podrobne anal ize po panogah je razv idno, da na sklade največ odvajajo kmeti jstvo, komuna lna podjetja in gradbeni­štvo, manj pa industr i ja , obrt, tr­govina i n gostinstvo. V devet ih mesecih je b i l bruto produkt na ­pram le tnemu p lanu r ea l i z i r cn 8 1 % , mater ia ln i stroški R9.2°/o, na ­rodn i dohodek 64,6%, čisti doho­dek 71,5%, osebni dohodki 63,5 8/o i n dohodk i za sklade 99,98%.

Nedvomno je, če hočemo ugo­tov i t i celovitost stanja, d a je tre­b a nu jno upoštevati tudi gibanje osebnih dohodkov v tem obdobju. Iz anal ize , k i pr ikazu je povprečno izplačane osebne dohodke na ene­ga zaposlenega v pr imer jav i z le-

z letom 1959 za 2,7 % i n z letom 1960 za 20,8 %.

V dokaj živahni razprav i je b.lo precej k r i t i k e na račun nekater ih uslužnostnih in obr tn ih dejavno­s t i , k i so precejkrat povod za ne­zadovoljstvo in nepotrebno nego­dovanje prebivalcev na področju občine. Povsem upravičena je b i ­la k r i t i k a na račun slabe preskrbe prebivalcev s k ruhom. Se vedno so p r imer i , da prodajajo več dn i star k r u h , s laba kval i te ta i n da so prodajalc i nev l judni . ' P r i visem tem pa se celo pr ipet i , da preb i ­va lc i ostanejo brez k r u h a celo čez nedeljo.

Nadal je so člani razprav l ja l i o združitvi trgovskih podjeti j - Z a r ­j e « i n -Rožce«. Dovol j žalostno je, da sta pr i tem ov i ra samo dva človeka, k i ne najdeta skupnega jez ika .

N a p l enumu je b i l sprejet tudi tom 1959 i n 1960, je razv idno, da i vrs tn i red, k a k o bodo potekal i Osebni dohodk i naraščajo v vseh občni zbor i s i nd ika ln ih podružnic.

D o 31. j anuar ja pr ihodnjega leta naj b i izvedle občne zbore po­družnice prosvetnih in znanstve­n i h delavcev, zdravstvo, trgovina, gostinstvo, zavodi i n ustanove. Do 15. marca pa obrtn i i n komuna ln i de lavc i , gozdni, gradbeni, promet ter kmet i j s tvov in industr i ja .

Z a nadal jnje boljše in nemote­no delo je p lenum spreje l pred­log predsedstva, da se to poveča i z 15 na 21 članov, i z p l enuma pa da se izloči 21 članov. Od tega 16 ' zeradi nedelavnost:, 2 zaradi bo­lezni , 2 zaradi študija i n 1 zaradi vsakodnevne vožnje v Tržič.

Z. Ander l e

Se ja O b L O Jesenice

O G O S P O D A R J E N J U V P R V I H 9 M E S E C I H

Jesenice, 12. decsmbra - Včeraj popoldne je bi la - P r i J e l e n u - se­ja Občinskega l judskega odbora Jesenice. N a ločenih sajah 6 t a oba zbora mod drug im obravnava la gospodarjenje gospodarskih orga­nizaci j i n o gibanju osebnih do­h o d k o v v jeseniški obč;ni*v p r v ih 9 mesecih letos. Razen tega pa še o uk in i t v e Zavoda za stanovanj­sko in komunalno gradnjo na Je ­senicah, o programu občinskega stanovanjskega sk lada i n o d r u ­gem.

N a 6kupni 6e;i obeh zborov O b L O Jesenice so b i l a na dnev­nem redu nekatera imenovanja.

Še enkrat o Kovinoservisu K članku M i l a n a 2ivkoviča - Z a ­

nemarjeno usluge«, k i je b i l ob­jav l j en v 138. številki - G l a s a - , smo od -Kov inoserv isa- " z Jesenic dob i l i naslednje dopolni lo , k i ga objav l jamo v neko l iko skrajšani o b l i k i :

O d svoje ustanovi tve j e - K o v i -noservis« (kot obrtno podjetje) d v i gn i l svoje usluge oz i roma re­al izac i jo prvo leto za 64 odstot­kov, drugo leto za 70 odstotkov, tretje leto za 78 odstotkov (ali za 270 odstotkov od svoje ustano­vitve). In to ne z zanemarjenjem uslug, k a k o r se oči ta, marveč rav­no z razširjeno dejavnostjo na področju o s v a j a n j a nov ih de l , k i so popolnoma uslužnostnega zna­čaja. Očiten napredek p r i svoj i ^ J a v n o s t i se Je brez dvoma od­razi l tud i v notranj ih razmerah Podjetja, naj si bo p r i organiza­c i j i dela, uprav l jan ju podjetja i n Pr i s t rokovnem s e s t a v u ko lek t i va , *«J je iz 22 zaposlenih dv i gn i l sta­lež na 37 sta ln ih delavcev i n 10 vajencev. K v a l i f i k a c i j s k i sestav Pa se je bistveno spremeni l v p r id kva l i f i c i r an ih i n v i sokokva­l i f i c i r an ih delavcev. D a i m a ko­lek t i v v isok s t rokovn i renome, je znano vsem, k i naše podjetje po­trebujejo in je znano celo v d r u ­gih r epub l ikah . Usluge, k i J ih podjetje l ahko in zmore oprav­l ja t i , do danes še nismo zav rn i l i , vsega pa ne delamo i n tudi n i m a ­mo namena, ker s i j e ko l ek t i v že od vsega začetka začrtal p o t raz­voja in se te p o t i drži. Ne more­mo pa upoštevati raznih želja p o ­sameznikov, kaj naj pravzaprav delamo, k e r j e teh p r e v e č - de­lamo pač to, ka r Je potrebno i n kar l ahko nared imo z zavestjo, da oprav l jamo uspešno i n kor is t ­no delo. Dovol j je samo bežen pogled po de lavn i sk ih p r o d o r i h i n s lehernemu, k i se mi gospodar­sko dejavnost razume, bo j a s i o , da je s top i l v podjetje, k i j e Uslužnostno-obrtnega značaja. N i Pa podjetje v sk lopu stanovanj­sk ih skupnost i in na rnzoolago vsem gospodinjskim uelugum.

Iz povsem logične ekonomike Je razv idno, da mora obrtno pod­jetje T razv i janjem in večanjem vrednosti osnovnih s r e d s t e v pre­raščati de 'a na d r o b n i h uslugah, ker J ih e n o s t a v n o n e m o r e pre­nesti zaradi v i s o k e s t o p n j e a m o r ­t izacije i n drug ih stroškov 'n so tako drobne usluge p r e d r a g e .

V d a n k u je naveden.h še nekaj ne razuml j i v ih izjav, k i J i h n i t i ne Pojasnjujemo, pač pa J « po na-•em mnenju nujno pojasnit i to, da so povprečni osc'jmi dohod k: zaposlenih 58.000 dinarjev i n da •o povprečni o * "bn l dohodki d,-rektorja podjetja za devet mese­cev 60.000 dinarjev, kar kolekt iv meni , da Je popolnoma v redu in i « p r iprav l j en tnk>| dokazat i ur>ra-Cenost tak ih p r e j - m k o v v kolek­t i vu .

Tovnn« Zlvkovič tudi navaja ^ k a t e r a mnenja Občinskega s i n ­dikalnog« sveta o podjetju, k i pa °* morala b i t i <H>l*ana

Dobro so se odrezali ob krvodajalski akciji na Jesenicah

Pred dnevi se je v jeseniški ob­čini končala krvodaja lska akc i ja , k i je dokaj dobro uspela. Z last i so se i zkaza l i gradbeni de lavc i podjetja -Sava« i n - N o v a G o r i ­ca« k jer 60 b i l i med p r v i m i vo­di ln i uslužbenci. Ze lo dobro 6 0 se i zkaza l i tudi uslužbenci okre ­vališča - F r a n c a Rozmana- in ostal i prebiva lc i Mar tu l j ka , G i m ­nazi je na Jesenicah, Zdravstven i dom, E lektro 2 i rovn ica , gradbeno podjetje -Gradiš« i td .

Skupno z organizaci jami Rdeče­ga križa 60 akci jo zelo dobro pod­p r l i k ra j e vn i odbori S Z D L ka r je b i lo z last i v Žirovnici, Mo j s t ran i ,

Krr .n jsk i gori., v Ratečah i n P l a ­n i c i , na B l e j sk i Dobrav i , n a K o ­roški Be l i i n na Plavžu i n U k o v i na Jesenicah. Tovarišica E l za Cegnar i z Ukove, k i je stalna krvoda ja lka , je tokrat da la pol l i t ra tekočega življenja za pomoč potrebnim. — M . P.

P R V E N S T V O S D J E S E N I C E Po nepopolnem četrtem k o l u

šaho\T3kega društvenega prven­stva na Jesenicah vodita s štiri­m i točkami Zorko i n Korošec. — Tema s ledi jo z dvema točkama Kočevar, Z d c z n i k a r in Simčič. — V . K .

Nov i mesno predelovalni obra t i na Jesenicah

Izobraževanje komunistov v jeseniški občini

D V A S E M I N A R J A N a zadnj i seji ideološke k o m i ­

sije p r i Občinskem komite ju Zve ­ze komun s*ov v jeseniški občini so govor i l i o nalogah na idejno-političnem področju, kot j i h je nakazal nedavni III. p l enum C e n ­tralnega komite ja Zveze k o m u n i ­stov Jugoslavi je . Domen i l i so se tud ' , da bodo gradivo s tega ple-m i m a preštudirali komui i i s t i po veeh organizaci jah.

V zvez i s tem bodo organiz i ra l i za vodstva organizaci j Z K v pod­je t j ih poseben sonvnar, k i bo od 14. do 16. decembra v Boh in ju . N a seminar ju bodo govor i l i o me­todah i n ob l ikah dela Zveze ko­munistov v novem obdobju druž-beno-ekonomske-ja razvoja, nada­lje o ideološkem de lu v spreme­njenih družbenih odnosih, razen tega pa še o nekater ih problemih de la političnih organizaci j , c osnutku nove uetave, o najaktu­alnejših zunanjepolitičnih dogod­k i h i n o s is temu vodenja sestan­kov.

Drug i seminar, k i ga t o d D or­ganiz i ra l i za sekretarje pa bo od 25. do 27. decembra na Jesenicah. Na tem seminar ju bodo sekretar­j i osnovnih organizaci j Zveze ko ­munistov govor i l i o nadal jnjem razvo ju Zveze komunistov v luči III. p l enuma C K Z K J in o nada l j ­n jem ideološkem de lu k o m u n i ­stov Sloveni je , na drugem pa čla­n i Okrajnega komite ja Zveze ko ­munistov iz K r a n j a .

Po novem le tu bosta na Jesen i - i gojen razmeram v Železarni, **ru-cah začela z de lom se dva odde l - j g i pa bo za komuniste , k i de>s\Jo ka politične Sole, i n s icer v prvem [na terenu.« Oba oddelka politič-bod.o zajeti komunis t i iz 2elezar- ne šole bo obiskovalo oko l i 70 ko-ve i n bo tud i učni program p r i l a - ' munastov. — M . 2 .

Obisk v Gorjah

V krizi med vasjo in mestom Gor j e p r i B l edu j e izrazi to za ­

ledje jeseniškega delavskega sre­dišča. Saj se vozi i z G o r i j na J e ­senice vsak dan približno 400 de­lavcev. Čeprav j e B l ed ter i tor ia l ­no bližji se vedno zaposluju le neznaten de l l jud i na dveh žagah in v gostinstvu oz i roma tur i zmu.

*» erjetno že m a r s k d o i zmed teh delavcev, k i se iz Gor i j vsako j u -• —, „ . 0 J e r i c e , raz-

ime l i več lastne udobnosti , laže bodo izobraževali svoje otroke i n lepše zabavno i n prosvetno živ­l jenje bodo našli v t ak ih s r ed i ­ščih. Seveda n i zan ika t i tudi do ­ločenih prednost i s tanovanja T kmečkem zaledju. V enda r že se­danje življenje kaže, d a j e treba v idet i obe p la t i . P r i tem je n a m ­reč stvar urbanistične ured i tve naših krajev, po l i t ike stanovanj-

(Jladopliiika mis i ja o perspelrtivah tega življe­nja . Posameznik danes plača n a ­vadno- 600 d inar jev za vozovnico i n tako gre že več let. Toda da­našnje razmere, sprostitev do lo­čenih ekonomsk ih zakonov ter komuna ln i i n urbanistični razvoj bo v k ra tkem zelo ostro postav i l v ospredje vprašanje, k a m naj se urmer i vas Gor je — v d e l a v & o naselje jeseniškega središča a l i pa v kmet i j sko zaledje. T o n i sa ­mo stvar urbanistov, s t rokovnja­kov i n odbornikov, marveč same­ga prebivalstva.

G r e v osnovi za to, da 6ami prebiva lc i , z lasti t i s t i , k i so zapo-eleni, začno ra zm lS j a t i o per­spekt i v i tega kra ja . Naj pr i tem vzamemo že samo ceno vozovnic. Poleg 600 dinarjev, ko l ikor posa­mezn ik i plačujejo za vozovnice,

ske gradnje, stvar družbenega i n političnega izživljanja naših l j u ­d i , s tvar razvoja prometnih zvez i n podobno.

Danes preživlja Gor je določeno k r i z o med mestom i n vasjo, i n sicer prav zaradi t ega k e r tu n i nakazane jasne poti . To se v i d i tudi i z tega, da v tem kra ju sko ­raj n i b i lo pomembne stanovanj-t ke gradnje, če izvzamemo nekaj blokov Gozdnega gospodarstva. Rešitve pa ne bodo pr ines l i s tro­kovn jak i , marveč j o mora i skat i in nakazat i v p rv i vrst i sam k ra j , to se prav i sami preb iva lc i . To bo ena izmed naleg Kra jevnega od ­bora S Z D L , k i bo moral organi­z i rat i i n usmerjat i te rr.zprEve :n iskat i take re&itve, k i najbol j ustrezajo prebiva ls tvu. T a zade­va pa se seveda v i e bolj po?tav-

plača ko lek t i v Železarne v po- j j a v ospredje v vceh c k o i ; h i a -vprečju še 5300 d inar jev za tuite, k i se voz i jo z avtobusi. Nekater i de lavc i pa, k i se vozi jo iz bolj oddal jenih krajev, imajo 6koroj enako v isoke otroške prevozov na delo, kakršni so n j ihov i mesečni pre j emki . Tako sama Železarna, da omenimo ta ko lekt i v , ker za­posluje večino delavcev iz Go r i j , plačuje letno težke mi l i j one d i ­narjev samo za prevoze.

Toda t i i zdatk i bodo pos t i ! : predmet vse češčih razprav pred ko l ek t i vom spričo novega gospo­darskega sistem« i n počasi, bodo te stroške prenašali na zaintere­s i rane posameznike. Sk ladno s

dust r i j sk ih sredi-č. — K. M .

900 O B I S K O V A L C E V V T E L E V I Z I J 5 T : E M K L U B U

Gcr j e — Dobro leto je od tega, s a r je K m e t ' j s k a zadruga Gor je k u p i l a te lev iz i jsk i s , ' r c ' c a n i k . Namest i l i so ga v dvorani v Z a ­družnem dem i . K o se je K m e i j -eka zadruga Gor je z d r u i i l a z tžejsko, so te l cv i z ' j sk i spre jem­n ik odstopi l i kn»jevni organizaci­j i S Z D L , k i sedaj z n j im uprav-l ja .

Go r Jani se zelo ra<li zbirajo ob tem spre jemniku i n spremljajo

temi c i l j i bodo seveda uemerj»li 1 oddaje: mlad i najraje prihajajo tudi stanovanjsko po l i t iko , to po- cb sredah in sobotah p o p o M n e , men i , da bodo v daljši prihodno- odrasl i pa imajo najrajSl telovi-

Najbo lJ zvesti ob iskova lc i televizi jskega k l u b a v G o r j a h p r i B l e d u so vsekakor p i on i r j i . Poglejte, s kakšnim zan imanjem sledijo te lev iz i jski oddaj i

oti skušali nud i t i svo j im delavcem stanovanja v Nižini zaposlitve. -To bo namreč tudi v dobro posa­meznikov, zakaj s stanovanjem Nižje zaposl i tv i , bližje ku l turne­m u i n de lavskemu središču bodo

z i jske M m e in športne oddaje. Pre tek l i mesec je obidknlo k l u b nekaj manj kot 900 obiskovalcev, i n s icer 550 šolarjev, 100 pred o l -ek ih otrok in 244 odresl ih Gor j a -nov.

Decentralizirano zavarovalstvo v rokah zavarovancev samih

Zavarovanje je ena od gospo­darsk ih dejavno.v.1, o kater i se Je še do nedavnega sorazmerno malo govori lo in psa l o , k l jub temu, da z last i m« l l o r en j t k em skora j n i hise, k jer ne bi b i l i imov insko ah osebno znvurovaru.

K l j u b temu, da se nu."ie zavaro­valstvo bistveno raz l iku je od za­varovalstvu v s t a r i .Jugoslaviji, šc v e i n o slišimo pripombe, da so za­s topn ik i D O Z zelo ag i ln i p r i po­biranju premije, p r i obračunu od­škodnin pa prevlr.dujejo tendence za člmnižjc izplačilo. T ie t l , k i to govorijo, so verjetno o zavarova l ­stvu premalo poučmi. Vzrok za take i n podobne govorice je ne-/.ad< ;'.no pozmuije -Pravilnikov«. k i J ih vsak zavarovanec pr<>jmc

povsem drugače ob sk l en i t v i kateregakol i zavaro-Ohčlnak, s ind ika ln i svet I vanja. P r . i v . l iuk določa vse d o l i ­

no razvoja ln uspeha podjetja n kakor n ima sk*»otičnlh pogledov, P*č pa «r povsem frfrlnjn. da pod-lOtJ« tMtpeftno nanreduje in se Pravdno razv i ja . To n n m j * Izja-v | l tudi predhodnik, tovari« K e j -tor.

» e U v v k l v v H . u p r a v n i <al bor In a lnd lka lna podruž­nica IMMtJctJll -JtuvuMtservis« ,

nort i l i n p r a v i c e z a v a r o v a n c e v i n z a v a r o v a n j a . O b e n e m Je p r u v i l n i k t u d i s e s t a v n i d e l z a v a r o v a l n e po­g o d b N e kaže z a n i k a t i , dn pr i z a v a r o v a n j u n i b i l o n e k a t e r i h p o ­m a n j k l j i v o s t i ; te s o b i l o v več in i p r i m e r o v p o s l e d i c a n a g l i c e a l i n e ­z a d o s t n o |x*jčonosti

bo gospodarja, k i ne b i ime l za ­varovana svoja poslopja prot i po­žaru. Pomanjk l j i vost p r i tej v rs t i zavarovanja pa je, d a j « skoraj 50 odstotkov podzavarovanja a l i z d rug im i besedami povedano, da je vsa premična in nepremična imo­v ina zavarovana povprečno komaj do polov ice dejanske vrednost i . To pa povzroča nezadovol jstvo ob škodnih p r imer ih , ko Je obraču­nana oz i roma izplačana oškodo­vancu odškodnina le v sorazmer­ju z vplačano premijo. Tudd zava­rovanje živali Je n « z a v i d l j i v i v i ­šini. K o n j i so takorekoč val zava­rovani , govedo p « bolj v živino­re jsk ih predel ih. To eta dve glav­ni s k u p i n i imov insk ih zavarovanj, medtem ko prednjači pr i zavaro­vanju oseb življenjsko zavarova­nje, t. J . za pr imer smr t i a l i do­živetja. Tovrstno zavarovanje ima na oni strani značaj prtallnega varčevanja za stara leta, na d r u ­gi s trani pa prejme upravičen?-.1

v pr imeru smr t i zavarovanca do­ločen« d e n a r n i sredstva, i n to v času, ko so tn najbolj potrebna. Da jo to zavarovanje zan imivo in

Da nnš delovni človek zaupa v I kor is tno za slehernega našega dr-zavarovanj«-. jasno kažejo t i le po-1 ža\ l juna, dovolj jasno kaže poda-dtttftcL N « Goronjstoora k m a l u ne [ tek, k katerega j o razv idno, da i obliko. .

je n a Goren jskem zavarovano za doživetje l n smr t okrog 54 odstot­kov veeh za zavarovanje sposob­n ih državljanov. Iz tega Je raz­v idno, da Je zavarova lna mise l ­nost močno razv i ta i n da Je to hkra t i rezultat zaupanja.

P r i vsem tem pa ne moremo m i m o vprašanja o uprav l jan ju s tovrstno gospodarsko dejavnostjo. Neka te r i de lovni ko l ek t i v i praz­nuje jo letos že 10-letnlco samo­upravljanj« i n beležijo znatne i z -kuanje i n uspehe. N a žalost p « je obstajalo v zavarovalstvu vso do letošnjega let« admin ls t ra t i vno-cenCralietlčno upravl janje . Zad ­n j i h nekaj let eta b i l a sicer upravn i odbor v zveznem mer i lu in »vet z « zavarovanj« v r epu­bliškem mer i lu kot organa druž­benega uprav l janja D O Z - ven­dar n i t i p rv i n i t i d rug i nI i zpo ln i l pričakovanj delovnega ko lek t i va In zavarovancev, zlaatl ne v zve­zi z decentral izaci jo i n demokra­t izaci jo v zavarovalstvu To vpra­šanje je postajalo iz dneva v dan bolj aktua lno i n Je končno dobi lo z izdajo zakon« o zavarovaln icah iei za varoval mili skupnost ih , k i j « izšel v j u l i j u 1961, tudi pravno

Z a k o n določa kot osnovno orga­nizac i jo v državi zavarovalnico. T « ima lahko svoje poslovne eno­te: f i l ia le , ekspoziture, zastopstva po raznih gospodarskih središčih svojega področja i td . Vse zavaro­valnice na področju republ ike se obvezno združujejo v republiško zavarova lno skupnost, republiška zavarova lna skupnost pa v Jugo­s lovansko zavarova lno skupnsot. T emu Je pri lagojen tudi sistem Upravl janja, i n s icer tako, da predstavl ja jo večino i zvo l jen ih člani skupščine zavarovalnice. No­v i zakon o zavarova ln icah pome­n i z « zavarovalstvo sprostitev iz centralističnih spon in hkrat i vključitev v komuna ln i s istem. Po novem zakonu l ahko vsaka občina a l i več občin skupaj usta­novi samostojno zavarovalnico. Tako so se predstavnik i občinskih l judsk ih odborov na ter i tor i ju okrajnega l judskega odbo r a K r a n j sporazumel i , da bosta osnovam* na Goren jskem dve zavarova ln ic i , i n s icer zavarova ln ica na Jesenicah t a občino Jesenice i n zavarova l ­n ica K r a n j , k i bo obsegala občino K r a n j , Radovl j ico. Tržič in Škof­je Loko . Je pa *e vedno možnost za formiranj« novih a l i združitev že obstoječih zavarovalnic .

Najv ie j i organ zavare val nlee je

varovancev. K e r bo zakon ve l ja l že s 1. januar jem 19G2, mora b i t i skipšona formirana najkrsne je do 17. decembra 1961. Zarad i po­membnega i n odgovornega dela , k i ga bo imela skupščina, odlo­čanje o gospodarjenju z amizoe-n i m i sredstv i — sk lad i je pr?v gotovo v interesu celotne družbe, zavarovancev in bodol^ga z cva -rovalstva, da bodo izvol jeni v 6kup*čino soosobni i n delovr . i -državljani. Skupščina je tuđi po­oblaščena, da vsa sredstva, k i >o-do po zakon i t ih predp*s!h gfkpo-Sčena, dodel i občini oz. posemez-n l m občinam, če so te v 6es 'avu ene zavarovalnice, i n to v v ' .Jinl , v kater i j i h občine same ustvar­jajo.

Nas lednj i organ družbenega uprav l j an ' a je svet delovnega k o ­lekt iva , k i ga izvo l i de lovni k o ­lekt i v zavarovalnice . V njegovo pristojnost spada zlast i del i tev osebnih dohodkov i n določanj« pristojnosti de lovn ih odnosov m de lovn ih razmeri j na podoben način kot p r i gospodarskih orga­nizaci jah.

Iz gomjsga Je razvidno, da j « z nov im zakonom izročeno zava­rovalstvo v upravl janje t is t im, k i ."»o na tem najbolj za interesirani .

skupščina Število članov skup- T o so zavarovanci sami . S tem so ščme določi v smtalu zakona usta­novi te l j , t. J . občinski l j i tdski odbor. Člani so izvoljena na jav­n i h uit tajjuh vo l i t vah i z vrst za-

hkra t l uresničene želje ko lekt iva , k i dela v zavarovalstvu i n zava­rovancev kot nositel jev zavarova­n ja . — I. l i .

Vskladiti želje in potrebe

V Po l janah bodo zgradit i stavbo, v ka te r i bo imela kmet i j ska zadruga svoja skladišča in podobno

Edina točka dnevnega reda: razprava o pravilnikih

S K O F J A L O K A . 13. decembra (P) — Danes popoldne bo tu s k u p ­n a seja občinskega zbora pro izva­ja lcev in p lenuma ObSS Skof ja L o k a . Z a dnevn i red omenjene seje je predvidena ena sama to­čka i n to razprava o pr ipravah za sprejem prav i ln ikov o de l i t v i či­stega dohodka in osebnih dohod­kov v gospodarskih organizaci jah. Nov i p r a v i l n i k i so i z redno po­memben člen v vrst i ukrepov za izpopolni tev našega gospodarske­ga sistema. Namen današnje seje

V M U Z E J U R A Z S T A V A V o k v i r u proslav 20-letnice

vstaje. Dneva J L A i n še posebej v počastitev občinskega prazn ika bo od 17. do 31. decembra raz­s tav l ja l v škofjeloškem muze ju 6voja dela s part i zansko temat iko akademski s l i ka r Ive Subic.

je, da b i ugotovi l i obstoječe sta­nje, čeprav že malo pozno ; i n raz­čistili nekatera vprašanja ter za­vze l i določena stališča, k i j i h bo­do posredovali gospodarskim 4 or­ganizaci jam.

Politično gospodarska komis i j a pr i ObSS Skofja L o k a je v zvez i z izdelavo p rav i ln ikov organ iz i ra ­la več razprav in posvetovanj. Ne ­posredno so ob i ska l i osem gospo­darsk ih organizaci j različnih de­javnost i i n tam razprav l j a l i o k o n ­kre tn ih vprašanjih. P r i p r a v i l i pa so tudi skupno posvetovanje obrt­nih podjeti j , nadal je posvetovanje s pe t imi t rgovsk imi podjetj i in z večjimi gospodarskimi organi ­zac i jami v Skof j i L o k i . T e h po­svetovanj so se udeležili zastop­n ik i delavskega samouprav l jan ja in s i nd i ka ln ih podružnic i n r a ­zen tega tudi l judje, k i pr ip rav ­

ljajo oz iroma izdelujejo p r a v i l n i ­ke, i n d i rektor j i podjeti j . P r i po­svetovanju z obr tn imi in trgov­s k i m i podjetj i so sodeloval i tud i zastopniki obrtne oz i roma trgo­v inske zbornice.

P R A V I L N O I Z B R A N P O K L I C N E D V O M N O V Z N A T N I M E R I V P L I V A N A RAZPOLOŽENJE I N N A D E L O V N E U S P E H E POSA-M E Z N I K A . P R A V Z A T O D O B I V A P O K L I C N O U S M E R J A N J E V S E VEČJI P O M E N . V P O K L I C N O P O S V E T O V A L N I C O S E Z A T E K A J O M L A D I I N O D R A S L I , M L A D I P R E D V S E M PO KONČANEM OB­V E Z N E M ŠOLANJU, O D R A S L I PA T E D A J , K A D A R S O ZA D E L O M A N J Z M 0 2 N I A L I PA. K A D A R N I M A J O MOŽNOSTI ZA ZAPO­S L I T E V . VEČJA P O D J E T J A I M A J O NAMREČ L A S T N E P S I H O L O -

• G E , M E D T E M K O ZA MANJŠA P O D J E T J A I N ZA ŠTEVILNE D R U G E U S T A N O V E O P R A V I J A J O TO D E L O Z A V O D I ZA ZAPO­S L O V A N J E D E L A V C E V V S V O J I H P O K L I C N I H P O S V E T O V A L N I ­C A H .

Tud i na Zavod za zaposlovanje 1 bomo obširneje razprav l j a l i po-Jelavcev v Skof j i L o k i se zate-1 zneje, je med d rug im pokazala, k?.jo številni l judje, k i b i se r a - i kako potrebni so tovrstni s em i -' i pesvetoval i o pok l i cu . Običaj- nar j i . Prav zato je treba i n i c i a -a > dela psiholog na tem zavodu I nkrat tedensko, če pa je potre-

' \ pa tudi večkrat. Zavod Iv v '•a ta način ustreči i n pomagati v cm — odrns l im i n mlad im — ki b i s i rad i pok l i cno posveto­va l i .

Sta lna komis i ja za pok l i cno usmerjanje mladine p r i Zavodu za zaposlovanje delavcev v Skof j i L ok ; j e sestavi la program pok l i c ­nega usmerjanja v šolskem letu 1961 '62. V okv i ru tega programa je zavod pre tek l i mesec organi ­z i ra l tudi enodnevno posvetova­nje s pedagogi, k i se na osnovnih šolah ukvar ja jo s pok l i cn im usmerjanjem.

Posvet je zelo dobro uspel , k a r je potrd i la tudi anketa, k i so jo i zpo ln i l i udeleženci ob zaključku. Pa ne samo to! Anke ta , o kater i

mm

lo i n d a ga n i mogoče uspešno oprav i t i v enem mesecu.

Sedaj pričnemo pok l i cno usmer­jat i m lad ino v sedmem i n osmem razredu osnovne šole. Vendar pa dosedanje izkušnje kažejo, da bo treba v pr ihodnje pričeti pok l i c ­no usmerjat i učence že v prvem razredu. Nu jno in povsem ra zum­l j i vo p a je, da bo treba učence v nižjih razredih pok l i cno usmer­jati z drugačno tematiko, kakor pa one, k i že stoj i jo pred odlo­čitvijo za pokl ic . P rav razprava na nedavnem škofjeloškem posve­tu pedagogov-poverjenikov za po­k l i cno u.smerjanje je pokazala , da

JL&ikt J J t i J j t i VJ t i -O t i v b Z a v e d a z a zapc-o lov ; rije de­lavcev v Skof j i L o k i , k i je ome­njeno posvetovanje p r i p rav i l , po­zdrav i t i .

Za pok l i cno usmerjanje m l a d i ­ne , k i zapušča obvezne šole, smo nedvomno doslej premalo a l i pa preveč površno 6krbeli . P re tek la leta smo ime l i le mesece pok l i c ­nega usmerjanja, medtem ko smo sistematično de lo n a tem področ­ju zanemar ja l i ; a l i milejše pove­dano — pogrešali smo nenehno pok l i cno usmerjanje m lad ih l jud i . Nedvomno je namreč to, da je pok l i cno usmerjanje zahtevno de-

Dvorana - želja vaščanov K E R N I P R O S T O R O V , N I DRUŽABNEGA ŽIVLJENJA

V Pod l jube l ju je ku l tu rno In družabno življenje v zadnj ih le t ih močno zamr lo . Prostor , k i so ga ime l i nekdaj (navadno dokaj do­trajano leseno lopo) , so mora l i iz nerazuml j i v ih razlogov pod . c t i in sedaj so ostal i brez strehe, pod katero b i se lahko zb i r a l i na najrazličnejših pr i r ed i t vah . Da pa si želijo družabnega življenja na najrazličnejših področjih, so pokazal i z nedavno akc i jo , t. j . s pro­s tovo l jn im vp isom občinskega posoj i la za ureditev družbenih pro­storov. Znano je, da so se PotMjubcIjčanI v tej akc i j i , kar zadeva terenske organizaci je. najbol j i zkaza l i , saj so vp isa l i na terenu 264 tisoč dinarjev posoj i la , približno to l iko pa tud i delavci iz Pod l jubc l ja v svo j ih s ind ika ln ih podružnicah.

V zadnjem času med Pod l ju -beljčani V6e bolj kroži želja, da bi dobi l i dvorano. Razgovor i so tudi že o l okac i j i , vendar so mne­nja precej različna. T i razgovori r i s o več brez omove . saj imajo Pod i jube i ičani r e r ^ n o o b l j u b o .

bi ime l i v istem pr os foru vsaj enkr.it tedensko nekakšen vrtec za predšolske otroke. Vse želje in nacrti pa so vedno naletel i na gluha ušesa.

Odka r je v tržišk; občini samo ena kmet i j ska zadruga s sedežem

Txžaki V E S T N I K

Potem ko so v K r a n j u izročili namenu most čez K o k r o , se je tud i v prometu mars ika j spremeni lo . Ko l esar j i In vprežna voz i la ne smejo več voz i t i po Prešernovi u l i c i , pač pa imajo na vol jo Tavčarjevo ul ico. Seveda pa ne man jka voznikov i n kolesarjev, k i k l j u b tej prepovedi še vedno zaidejo na »prepo­vedano območje«. N a s l i k i : prišla je z dežele l n s e m i r n o pel jala po prepovedani cesti . P r ome tn i m i ­ličnik Jo je p r imerno poučil. V pr ihodnje se bo ženska Prešernovi u l i c i rada izogni la

Razgovor s p r e d s e d n i k o m K O Preddvo r Jožetom Tičarjem

Boljše p e r s p e k t i v e ZDRUŽITEV G O S T I N S K E G A P O D J E T J A P R E D D V O R Z D O M O M N A J E Z E R S K E M —

S O L A ŠE V E D N O O S R E D N J I P R O B L E M izgled

d a b o d o d o o i l i pomoč v d e n a r j u za g r a d n j o d v o r a n e . M o r d a bodo i m e l i k m a l u n o v o d v o r a n o s p r i ­b l i žno 200 sedež i ( ob Z c d r u ž n e m d o m u ) , k a r b i b i l o v v e l i k o k o r i s t t u d i tamkajšnj i šoli, k i s e bori p r i r e f o r m i r a n e m p o u k u s po-n \ i : r k a n j e m p r o s t o r o v . D v o r a n o bi b i l o mo ' - z n e k a j o r o d j a zado­v o l j i v o o p r e m i t i z a p o u k t e l e s n e v z g o j e , r a z e n t e g a p a b i m o r d a šola d o b i l a t u d i s k r o m e n p r o s t o r z a tehnični p o u k .

K e r s m o že o m e n i l i Zadružni d o m , - ie n e k a j b e s e d n a ta račun. V Zadružnem d o m u je l e p a in precej v e l i k a s e j n a d v o r a n a , k i je večkra t p r a z n a k o t zasedena. Zadružn ik i n e k d a n j e K Z P o d -1 'uhe l j p a za d e l o organizaci j v P o d l j u b e l j u n i s o i m e l i n o b e n e g a r a z u m e v a n j a . S e j n a dvorana n i b i l a n i k o m u r dostopna, č enrav so b i l e ž e l j e i n p o t r e b e p r e o p j ' m j e . D r u ž b e n " o r g a n i z a c i i e m o r a j o Imeti t a radi t e ga sestanke v go ­s t i l n i , k j e r t u d i m l a d i na jvečkrat n a j d e j o p r o s t o r z a » r a z v e d r i l o - . R a z u m e v a n j a p a n i b i l o t u d i za k u l t u r n e p o t r e b e . N e k a t e r i s o s i zamiš l ja l i , d a bi v s e j n i d v o r a n i l a h k o u r e d i l i kn j i žn i co i n č i ta l ­nico, n a šoli p a s o p r e d l a g a l i , d a

»TR IBUNA M L A D I H « Tržič - Čeprav' je tržiška De­

lavska univerza z de lom že precej obremenjena, namerava v sodelo­vanju z mlad ino ustanovi t i še »TR IBUNO M L A D I H . V okv i ru - T R I B U N E MLADIM« naj bi p r i ­re ja l i najrazličnejša predavanja, ki bi bi la pr iprav i ien i p- »-h -\ /.a mlade poslušalce. C e ne bo večjin ov i r med pr ip ravami , bi »TR I ­B U N A MLADIH « zaživela takoj po Novem letu.

K O N F E R E N C A ŽENA Za danes popoldne J<> v o k v i r u

S Z D L sk l i cana občinska konfe­renca žena, na krni* ri se bodo pogovorit i o izobraževanju /en i . o de lu stanovanjskih ukupnost i , o družini in domu. negi bolnikov na domu, o dru/hi-ni prehrani , med lem ko Je predvidena osred­nja razprava o varstvu o l rok na območju tržiske občine.

v Križah, se Podljubeljčani nek­danj ih načrtov še n iso l o t i l i . R a ­čunajo pa, da sedaj ne bodo n a ­leteli na večje probleme n i t i za ­r i l i gradnje dvorane n i t i zaradi prostora v Zadružnem domu, v katerem b i s i l ahko u r ed i l i ne­kakšen k lub za najrazličnejše po­treb«; Podljubeljčanov na ku l tu r ­ni-m, vzgojnem a l i družbeno-po-litičnom področju. — B . Fajun

P r ed dnev i Je ime lo naše u red ­ništvo »NOVINARSKI VEČER« v Preddvoru i n takrat smo se raz-govarjal i tud i s tamkajšnjim predsednikom K O Jožetom Tičar-jem. Iz razgovora objav l jamo da ­nes nekaj najpomembnejših ugo­tovitev.

g) Zakaj je prišlo do združitve Gost inskega podjetja Preddvor z Domom n a Jezerskem i n kaj Preddvorčani l ahko pričakujejo od te združitve?

— i >" .!<• j Je b i lo naše podjetje bolj a l i m a n j šibko i n n i b i lo spo­sobno večjih Investici j , s kater i ­mi bi si l ahko zagotovi lo boljšo

prihodnost i n bi s tem zadostilo tudi vse večjim potrebam razv i ­jajočega se tur i zma. Z združitvi­jo, k i bo 1. j anuar ja 1962, pa se nam glede tega obetajo boljše perspekt ive.

0) K e r ste že omen i l i tur izem, kakšno naj bi b i lo de lo Turistič­nega društva v pr ihodnje?

— Pr i zadevan ja T D so b i l a do­slej bolj a l i man j neuspešna, predvsem zaradi ma jhn ih gostin­sk ih zmogl j ivost i . K e r pa so prav slede tega boljše perspektive, bo iirtelo TD v prihodnje precej de­la . Prvenstveno bo moralo skrbe­ti za ureditev okol ice ob jezeru

Vsestranska aktivnost mladine V O S P R E D J U »SPOZNAVAJ S V O J K R A J M E D NOB« I N

S E S T A N K I S E K R E T A R I A T O V O NAJAKTUALNEJŠIH P R O B L E M I H

Tržič, II. decembra - Dejavnost trži.ske mladine postaja v zadnjem času vse živahnejša. Vse pa kaže. da bo delo mlndih I t uspešnejšo po tem in pr ihodnjem tednu, ko se bodo vsi sekretar ia t i pogovor i l i O najaktualnejših prob lemih in sk lop ih z zadnje občinske konfe­rence. Prav takšni sestanka so b i l i /.e danes, na dnevn ih redih pa so imeli pr iprave m lad insk ih organ i ­zacij na V I L kongres mladine Sloveni je , kadrovska vprašanj«, delo organizaci j v pre tek lem ob­dobju, delo m lad ih na n j ihov ih de lovnih mest ih in nj ihovo uve­l javl janje v organih delavskega samoti •ravdjanjov o s i s t emih i n metodah dela ter o finančnih sredstv ih in prostor ih.

Nič manj pomembna kot ome­njeni sestanki pa ru pr iprava trtlake mladine na prireditev »Spoznavaj svoj kra j med NOB« . k i bo 10. januar ja v Tržiču. Na tej pr i red i tv i bodo tekmovale z odgovori na vprašanja iz te teme po t r i tričlanske ekipe iz radov­ljiške, Jaseniake in tržiske občin i Tržicani se na to pr iredi tev že pr iprav l ja jo k >i Qt•••ani/.itor, prav danes pa so izbruh tudi le pita dince, k i bodo tekmoval i v posa­meznih ek ipah. M l ad i Tržiča M, aj močno prizadevajo, da bi b i l i na tekmovanju kar najbolj uspešni.

saj j o O K L M S za to pr iredi tev I Skof j i L o k i , na katerem se bodo p r ip rav i l bogate nagrade. — Po-1 srečali m lad inc i iz k ran j ske in dobno tekmovanje bo ttidl v I škofjeloške <>!>eino. - B . F.

Crn java h i za splošen Preddvora i n okol ioe.

0) L epa podoba nasel ja je pred­vsem odv isna od vseh vaščanov. Kakšno je bi lo n j ihovo sodelova­nje doslej?

— Odgovor i t i moram brez olep­ševanja — dokaj slabo, saj je oko­l i hiš i n gospodarskih poslopij precej nesnage, k i bi se jo dalo z malo dobre volje odstrani t i . Tu ­di poskusi tekmovanj za olepša-nje poslopi j , k i J ih j e razpisalo T D , niso uspel i . Upam, da bodo ime l i vaščani v pr ihodnje več s m i ­s la za sodelovanje, k jer bi le ta­ko l ahko zadovol j i l i vsem potre­bam tur i zma.

f Znano Je, da je razen tur i z ­ma v Preddvoru precejšnji pro­blem tudi šola. — K a k o kaže z gradnjo novega ^šolskega i>oslop-ja?

— Zarad i šole Je b i lo v našem kra ju že precej slabe volje. K l j u b

.JU učenci dosegajo boljše uche re­zultate potem, ko so se že odlo­čili za pokl ic .

Zavod za zaposlovanje delavcev - komis i j a za pok l i cno usmer ja ­nje j e sk l i ca la posvetovanja pe­dagogov z namenom, da b i pover­j en ikom za pok l i cno usmerjanje na šolah pokaza l i metode sodob­nega svetovanja i n da b i s i t i i z ­menja l i svoje izkušnje i n mne­nja. Ivazprava pa j e pokazala še nekaj, česar prav gotovo ne mo­remo i n ne smemo prezret i . To je vskla jevanje želja učencev i n potreb gospodarstva, za k a r bo treba v pr ihodnje več tesnejšega sodelovanja med pover jen ik i za pok l i cno usmerjanje na šolah i n pr is to jn imi referenti v podjet j ih. Ta povezava j e b i l a doslej pre­šibka i n prav to h ibo je škofje­loško posvetovanje pedagogov od­kr i l o . Zato Zavod za zaposlovanje delavcev v Skof j i L o k i namerava pomladi o rgan iz i ra t i podobno po­

sve tovanje, n a katerega bodo po­vabi l i tud i predstavnike podjet i j . L e tako koord in i rana razprava bo lahko nakaza la najustreznejšo smer pokl icnega svetovanja, k i bo ustrezala željam mlad ih l jud i i n t r enutn im kako r tud i perspek­t i vn im potrebam gospodarstva.

Uvodoma smo že omen i l i , d a so udeleženci posveta i zpo ln i l i ano­n imno anketo. Na anketno v p r a ­šanje, a l i je po n j ihovem mnen ju posvet uspel , so anket i ranc i od­govor i l i p r i t rd i lno . Pedagogi v anke t i poudarjajo, d a j i m je prav posvet da l napotke za nadal jnje delo. Eden izmed anket i rancev v anke t i tud i navaja, da doslej n i ime l v to področje potrebnega vpogleda. V.si anket i ranc i pa se v pr ihodnje še želijo tak ih po-svetov, predvsem v drugem po l ­le t ju : to je nekako v času. ko se mlad ina množično odloča za po­kl ic . Pedagogi želijo, to j e po­kazala anketa, da b i pr ihodn j i po­sveti obravnava l i t ud i konkre tne pr imere in d a bi seminar je sprem­l ja l i s f i lm i .

Iz ankete nedvomno l ahko po­vzamemo določeno zaključke. O d ­govori i n želje peoagogov kažejo, da so še sami dokaj s labo aezna njeni z metodami pokl icnega usmerjanja i n da s i prav zaradi tega želijo še več p o s v e t o v , kjer bi se l ahko seznani l i s tem za­htevn im de lom. Zato j e ne i zpod­bitno dejstvo, da bo treba s to­vrs tn imi posveti nadal jevat i v ko ­rist pedagogov samih , še bolj pa v kor is t mlad ih l jud i , k i so pred pomembno življenjsko odločitvijo in končno v korist naše skupnost i sploh. — J . P.

P R E D R E P N O L E T N O SKUPŠČINO |0A K R A N J M i n u l o nedel jo je imel upravn i

odlx>r Združenja šoferjev in r.v-tomehari lkov L R Sloveni je — po­družnica K ran j svojo redno sejo. na kater i so v glavnem razprav­l ja l i o p r ip ravah n.v 11. n t l n i let­ni občni zlxw, k i bo v nedeljo, 17. decembra, dopoldne v dvorani O L O .

Sk l en i l i so. <?P h~'"-> •/»•«•«-

JZtanjskL G L A S

V Prosvetnem domu v Preddvoru so osnoval i M u ' . In ga pre t i l . l i teden obogat i l i še s te lev iz i jsk im »pre|emnlkoin. Pravi jo , du glo­

dalcev v večernih u rah ne man jka

i emu pa moramo še tako lepe ob­ljube odlagati iz leta v leto. Vse pa kaže, da t bdi prihodnje leto še ne bomo pričeli z gradnjo nove šole, *u T so v Šenčurju še večje potrebe. Predvidevamo pa, da bo­mo leta VHM le prišM n a vrsto.

(y In /..i kome , kakšen je pred­li,i; proračuna vašega K O za leto

— K o l i k o sredstev hI potrebova­l i , ne bi vedel točno povedati, ure p.i / . i precejšnji znesek, za kale rega se bomo zavzel i , du bi gn tu-li i dobi l i , snj imamo mnogo po­d i h . Ne bi vsega našteval, kaj potrebujemo, omeni l bmn le pro l ' c m učitelj-.kili stanov.m). Sol •.ki pouk z.arr.di pmrut njkan.la pro­svetnih delavcev močno trpi al i pa nI takšen, kot bi moral b i l i . ker se morajo nekater i vozit i Iz. K ran j a aH od dri i : :od. Ce bomo mel i dovol j sredstev, bi lahko

< . k u p i l i večje poslopje v Pred dvoru, v katerem le uredi l i sla m. \. it i ja. Preddvor , .mi r iuuna mo, da bomo za to dob i l i sred s iva . da M vsaj na ta način za­gotovi l i v stari šoli ko l ikor to l i ­ko dobre poffojc /a šolski pouk. — U. Fajon

l j i to p o g o v o r i l i o nalc-f.al ) i n pro­b lemih, k i j i h imajo pokl icni ferji in nvtomehanik i pr i vsakda­n j i m de lu . Teh pa n i malo. Po­ro, ila bodo obravnavala ekrb vzgojo nov ih kadrov , pr idob iva ­n j e višje kva l i f ikac i j e , preobre­menjenost v službi, nagra jevan j i .'a d e l o , po/.navanje eeslnopromet* n ih i n d rug ih predpisov, park i r -ne prostore in <xlnos šoferjev na c«>stl.

N.ij omenimo, dn deluje jo na Gorenjskem take podru ž.n < • sena Jesenicah.v Tr/ieti . Skor j i Loki i " l lat lov l j ic i . V zadnjem letu pa i c

precej požlvel svoje delo tud ' "lo-ajna odbor Z S A za okraj K r a n j . - R. C.

VARŠAVSKA J E S E N 1!)G0 Na p r ihodn j im polkov ein veče­

ru . k| ga prlre a K l u b kul turn ih delavcev in ki bo v De lavsk i ' " 1

i l i imi i v K r a n j u decembra o'1

I'»tO ur i , se bodo poslušalci s « " znaui l i s festivalom evropske i « ° " • h i no glasbe pod naslovom • Var­i l s k a Jesen I »Mili«. Vtise s l e * * < • -1 i v ali* ho posredoval proft*** , r

l ' i imoz Kumin In jih i lus t r i ra l * K las beni ni j posnel k i .

S R E D A , 13. t l c r - . - ' r - 1^1 _ 5

M a l i h oglasov, k i niso plačani vnapre j , ne objavl jamo. Vsaka be­seda ve l ja : p r e k l i c i i n čestitke po 60 d in . ostalo po 30 d in . Osmrtn ice v okv i ru je 5.000 d in , brez okv i r j a 3.000 d in . Naročniki imajo popust

Zelo ugoden nakup N O V O L E T ­N I H D A R I L se V a m nudi v pro­da ja ln i D E L I K A T E S A K R A N J i n v njenem pav i l j onu na N O V O ­L E T N E M S E J M U 4704

Prodam Z plemenska vola . Z a ­log 9, Cerk l j e 4736

Prodam 170 k g težkega prašiča a l i zamenjam za brejo svinjo. Sp. B r n i k i 56 4737

P rodam avto Topol i no 500 C po ugodni ceni . Og led : Viimaše 11, Skof ja L o k 3 4637

Prodam telico, k i bo še ta me­sec te l i la In škropilnike za s l am­nato streho. V r t n i k Jože. Sp. B r ­n i k i 44 4730

K u h i n j s k o opremo, kredenco, Štiri stole, mizo i n zaboj za d rva ugodno prodam. Po i zvc se P i v k a 6t. 21, N a k l o 4731

Prodam tesan les za s tanovan i -«fco hišo. V o k l o 38 4732

P rodam modro volneno blago, odlično za smučarje. Naslov v oglasnem odde lku 4733

P rodam lep kavč. Naslov v Oglasnem odde lku 4734

Prodam kravo a l i tel ico po 8 rncč bre j i i n 2 debela praši­ča. Sp. B r n i k i 55. Ce rk l j e 4735

Organizac i jam nud imo pr i na ­kupu N O V O L E T N I H D A R I L p r i plačilu v gotovini a l i s čekom po­seben P O P U S T . D E L I K A T E S A K R A N J 4704

Av to Volksvvagen a l i CV2 (spač­ka) k u p i m . Nas lov v oglasnem od­de lku pod »do 700.000« 4733

Cent ra ln i de lavski svet pr i • A L M I R I * Radov l j i ca

razpisuje delovno mesto

NABAVNEGA REFERENTA

P o g o j i : v i sokokva l i f i c i ran delavec trgovske stroke z daljšo prakso. Nastop službe možen takoj . Podjetje s sta­novan j i ne razpolaga, nudi pa povračilo potnih stroškov. P r j n v e sprejema kadrovsk i oddelek *Almire« Radov l j i ca

Da r i l a vam po želji pakiramo in O P R E M I M O za Dedka Mra za in Novo leto. D E L I K A T E S A K R A N J

4704

V barvanje in kemično čiščenje spre jmemo vse vrste oblačil. Us luge i z v r - imo sol idno, h i t ro i n poceni. Konična čistilnica, Sk. Loka , Sp. trg 12 4694

Hor t i ku l tu rno društvo Krao)" va ­bi na predavanje »VRTNICE- , k i bo v četrtek, dne 14. decembra, ob 19. u r i v S ind ika lnem domu v K r a n j u , koncer tna dvorana, zgo­ra j . P redava l bo ing. Dušan Ogr in . Predavanje bo spreml jano z ba r vn im i d iapoz i t i v i . V l judno vab l j en i ! H D S K r a n j 4738

Šolski odbor na Osnovni šoli Za log p r i Ce rk l j ah razpisuje me­sto kuhar ice za šolsko mlečno kuh in jo . Ponudbe oddati -osebno na uprav i te l js tvo šole do 20. de­cembra 4739

V torek, 25. novembra, sem i z ­gubi l od Jelenovega k l anca do Gašteja 1 kromirano zavojno pe­ro 22 mm debelo in 80 mm dolgo. Najd i te l ja naprošam, naj ga pro ­ti nagradi odda v oglasni oddelek

4740

Našel sem aktovko . Br i t o f 72, K r a n j 4741

P O P R A V E K P r i ob jav i I I I . natečaja za orodafo stanovanj v s to lpn ic i (na

Igrišču S D Tr ig lav ) i n v stolpičih ob Cest i J L A (avtodrom) objav­l jen i v soboto, 9. decembra 1961 sta b i l i v 1. In 2. točki napak i , k i J ih s t em poprav l jamo.

v p r v i točki m o r a prav i lno g lasi t i »14 trosob. stanovanj z dnevno »obo a 83.70 kvadr . metr . po 6.847.000 d i n i n 5.847.C00«.

V d rug i točki m o r a prav i lno g las i t i »60 enosob. stanovanj z dnev­no sobo a 30.97 kvadr . metr . po 3,246.000 d in i n ne 6 enosob. sta­novanj«.

KOMISIJA ZA S P R E J E M IN ODPUST D E L A V C E V K R A N J S K I H O P E K A R N K R A N J

S P R E J M E

G R A D B E N E G A T E H N I K A s pooblastilom aH brez 7.a študij polmonlažnlh izdelkov INDUSTRIJSKEGA ALI STROJNEGA T E H N I K A za napredek proizvodnje G R A D B E N E G A oziroma INDUSTRIJSKEGA DELOVODJA za obratno vodstvo E L E K T R I C A R J A ADMINISTRATORKO za obrat Bobovek

Interesenti naj se javijo do 20. decembra na upravi podjetja, Sejmišče 4. Nastop službe takoj aH po dogovoru

N A G L A VOŽNJA I N P O L E D I C A

V nedeljo, 10. decembra, nekaj pred 13. u ro je prišlo pred go­st i lno na Gašteju v K r a n j u do hujše prometne nesreče. — Moto­rist F ranc Ze ln ik iz Predosel j se je pel ja l iz K r a n j a pro t i Gašteju. Pred tamkajšnjim gostiščem pa ga je zaradi poledenele ceste in prenagle vožnje " začelo zanašati. K e r jc i zgubi l smer, je podr l K a ­tar ino Kavčič, k i je šla peš po desni s t ran i ceste. Kavčičeva je p r i padcu dob i la hude telesne poškodbe in je b i l a takoj prepe­l jana v l jub l jansko bolnišnico. Motor i s t se je le lažje poškodoval, na motornem kolesu pa je škode za 5000 dinarjev.

V Bohinjski Bistrici gradi lo strelišče Boh . B i s t r i ca — Pre tek lo nede­

l jo dopoldne je ime la r edn i l e tn i občni zbor tukajšnja s t re lska družina »Florjan Majhen«. Iz iz­črpnih poročil iz razprave je b i ­lo l ahko ugotovit i , da je družina

k l jub številnim težavam dosegla lep napredek i n izvedla več tek­movanj i n d rug ih pr iredi tev , če­prav v l e tu 1961 še n i preje la no­bene dotacije, za lansko leto pa le 20.000 dinarjev. Stre lc i imajo

Prvenstvo v „Peko i s

Tržič — M i n u l o soboto so v to­varn i »Peko « zaključili letošnje s ind ika lno tekmovanje v s tre l ja­n ju z zračno prško, k i so se ga udeležile moške i n ženske ek ipe vseh ekonomskih enot podjetja. V r s t n i red pr i moških je b i l n a ­s ledn j i : mehanična 367, goovear izdelava 332, potem pa so se zvr ­st i le pr i rezova ln ica , sekaln ica , e lektro de lavnica , vu lkan izac i ja i n tako dalje. Najboljši posamez­n i k je b i l V l a d i m i r Jekovec s 133 krog i .

Oddelek za občo upravo i n notranje zadeve Občinskega l judskega odbora K r a n j na podlagi 20. točke Navod i l a o vo l i t vah oz i roma imenovanju p r v ih upravn ih organov p r i zavarovaln icah i n zavaro­va ln ih skupnos t ih (U radn i l is t F L R J , št. 39/61)

s k l i c u j e

zbore zavarovancev DOZ ZA IZVOLITEV ČLANOV V SKUPŠČINO

ZAVAROVALNICE KRANJ NA OBMOČJU OBČIN KRANJ , RADOVLJICA, SKOFJA L O K A IN TRŽIČ, in sicer:

V P E T E K , D N E 15. D E C E M B R A 1961 OB 19. URI

V K R A N J U — sejna dvorana Okrajnega L O K r a n j za celotno območ­je K ra j e vn ih uradov Besn ica , 2abn ica in Mavčiče;

V NEDELJO , D N E 17. D E C E M B R A 1961 OB 9. URI V C E R K L J A H — Zadružni d o m za območje Krajevnega urada

Cerkl je ; V N A K L E M — Zadružni dom za območje Kra jevnega urad Nak l o ; V P R E D O S L J A H — K u l t u r n i dom za območje K ra j e vn ih uradov

Predosl je i n Gor i ce ; N A V I S O K E M — Zadružni dom za območje K ra j e vn ih uradov

Šenčur, Trboje , P reddvor in Jezersko; V R A D O V L J I C I — sejna dvorana O b L O za območje bivše občine

Radov l j i ca ; N A B L E D U — društveni d o m za območje bivše občine B l ed ; V B O H I N J S K I B I S T R I C I — gost insko podjetje C r n a prst za

območje bivše občine B o h i n j ; V S K O F J I L O K I — D P D Svoboda Spodn j i t rg za območje bivše

občine Skof ja L o k a ; V ŽELEZNIK IH — T V D Par t i zan za območje bivše občine Železniki; V G O R E N J I V A S I — T V D Par t i zan za območje bivše občine

Goren ja vas; V TRŽIČU — ve l ika dvorana O b L O za območje občine Tržič;

D n e v n i r e d : 1. Izvol itev delovnega predsedstva, 2. Izvol itev vol i lne komis i je , 3. Poročilo o reorganizaci j i DOZ , o pomenu in načinu volitev

v skupščino Zavarovalnice, 4. Predlaganje kandidatov,, 5. Vo l i t ve članov v skupščino Zavarovalnice, 6. Razno

V a b i m o vse zavarovance e lementarnih, nezgodnih, življenskih in drug ih zavarovanj , da se zborov udeleže v čimveč j em številu.

Številka: 2-08-6'2-61 K r a n j , dne 8. decembra 1961

Oddelek za občo upravo l n notranje zadeve O b L O K r a n j

O s m r t n i c a

Po mučni bolezni nas je za vedno zapust i la naša draga mama i n stara m a m a

L U C I J A O R E H A R upoko j enka

Pogreb nepozabne pokojn ice bo v sredo, 13. de­cembra 1961 ob 9.30, i zpred hiše žalosti na pokopa­lišče v B e l i

Žalujoči: s inov i F rance l j , Joža i n Andre j z družinami, Cvetko, hčerka M i c k a z družino i n ostalo sorodstvo

Be la , dne 12. 12. 1961.

Vrs tn i red ženskih ek ip : leplje­

n a izde lava I, goodvear izdelava,

organizac i jsk i sektor, nabavni

sektor i td . ; najboljša posamezni­

ca je b i l a Pepca Bečan s 112 kro­

gi. — Najboljše posameznike j e |

tovarna nagradi la s čevlji. - R. C.

predvsem težave zaradi prostorov v z imsk i sezoni, medtem k o z a poletno sezono že gradi jo s t r e l i ­šče z osmimi s t re l sk imi mest i . — L e p napredek je družina dosegla z vzgojo m lad ih , predvsem s p io ­n i r j i , k i ima jo redne vaje i n so ime l i že tud i več tekmovanj . P o i zvo l i t v i novega upravnega od ­bora so spreje l i več pomembnih sklepov, predvsem pa, da je treba pomnožiti članstvo (zlasti glede članic) i n izboljšati sodelovanje z družbenimi organizac i jami ( Z R O P lovc i , s ind ika t i i n drugimi ) . — N a občnem zboru so i z vo l i l i tud i 9 delegatov za ustanovno skxrpsčino občinskega stre lskega odbora R a ­dovl j ica .

Moja roka daleč seže. Prav zaLo se bom to pot za spremembo pre­selil v bobinjksi kot.

# Zdclnjikrat sem zapisal, da kulture pa stranišča ne kaze spre­gati v isti voz. Tako mislijo tudi Preddvoream, ki imajo prosvetni dom brez stranišča. Imajo pa tuai vnete pristaše, ki mislijo isto. Tudi gasilski dom v Bohinjski Češmjici nima stranišča.

€) Kjer ni krav, so nevšečnosti, če pa krave so, pa tudi n: bolje. Trho je tudi v Bohinju. Silno ime­nitne so tiste živali. Najm.inj tako imenitne kot »svete krave*, ki se sprehajajo po indijskih mestih. Tu­di Bohinjke se meni nič — tebi nič sprehajajo po cestah. Kaj si pri tem mislijo, ne vem. Podoba pa je, kot bi se po bohinjskih cestah spreha­jale že takrat, ko o avtomobilih in motorjih ni bilo no duha ne sl'i-ha. Avtomobilisti si pa tudi svoje mislijo, ko se na cestih vljudno umikajo tem domišljavim parkha-vicam. — Razmišljal sem, če ne bi kazalo tiste krave in njihove lastnike poslati v tečaj zt promet­ne predpise. Ni vrag, da jim ne bi ostalo v glavah vsaj nekaj od tiste učenosti.

% Zda'le pa Za spremembo manjka uganka. — Recimo, da ste namenjeni v Bohinjsko Bistrico. Kraja m Poznate. Kuko bi vedeli, da ste prišli na c'lj, če imena vasi ne bi; nikjer prebrali in če n; bi vprašali ljudi po tem kraju? Trd oreh, kajne? že v:^:m, da ponuja­te odgovore o jezikovnem n.ireč'u prebivalcev, pa o bohinjskem si­ru . . . Tamlc nekdo pravi: »Če jc kaj prida krav ni cestah, potlej ":smo daleč od Bohinja!* — Ne bo nič, priiatel'čck. ampak tole bo držalo. Bohinjsko Bistrico spoznaš po tem, da vodovod nima več pra-

pritiska. Če si zelo trmast, boš izf-nil iz p':pt mokroto le za prvo silo.

• »Daj nam danes naš vsakda­nji kruh . . ,« — Četudi bi ondan v gostilni v Bohinjski Češnnci še tako lepo prosili za košček kruha, ti ga ne bi mogli dati, preprosto zato, ker ga niso imeli. Strela skr­aćena, kdo bo pa goltal same klo­base. Ne vem, če s0 v tci gostil­ni pogosto taka »suha leta*, da še kruha nimajo. Imajo pa sijajne

klobase. Navsezadnje je pa s klo­basami več dobička kot pa s kru­hom. Turisti naj se pa tudi počasi navadijo na mesne izdelke, če ho­čejo biti ugledni. Ampak tisti sta­vek iz uvoda pa le spremenimo. Takole naj se glasi: »Daj nam da­nes našo vsakdanjo klobaso . . .*

6 Kaj bi toliko sitnarili okrog Bohinja. Vrnimo se proti Bledu, pa se v Gorjah spotoma oglasimo v edini gostilni v tem kraju.

»Veste,* je ondan pripovedoval neki domačin, »njega dni je bilo v Gorjah gostiln na pretek. Moj ded, ki se je še za Franca Jožefa z Rusi po Karpatih žajfal, je po­gosto pravil, da v Gorjah skoraj ni bilo bajte, kjer ne bi birt roke ven tiščal. Pa jih je kar naglo po­biralo. Ena gostilna je pa le osta­la — takole za mušter. Pa je to kar pripravno, da imamo samo eno gostilno. Seveda, kadar je gneča, takrat te pomečkrajo, da si komaj še za na cesto. Ampak dobre plati so pa tudi nekaj vredne. Glejte, kadar pravijo: »V štariji so se stePli!* Saj vemo, kaj je to. Pa trjdi žer.e nimajo težkega opravila, kadar iščejo svoje dedce. Kje pa naj tičijo, če ne v edini gostilni.*

Brž sem pogovor speljal mi tu­rizem in možakarja vprašal: »Kaj pa turizem, ko pa imate samo eno gostilno?*

»Kolikor se jaz razumem na go­stinstvo, so gostinci zadnji, ki bo­do izvlekli naš turizem iz god­lje . . .*

Mogoče Je v teh besedah le tro­hica resnice!

Zdai vas pa prav lepo pozdrav­

lja vaš Bodičar! V DEŽELI K R A I J d C E S A B E P lan insko društvo v K r a n j u bo

v petek, 15. decembra, ob 19.30 ur i pr i red i lo v De lavskem domu zan i ­mivo predavanje o slevenFk: b io­loški ekspedic i j i , k i 'e ob iskala deželo kra l j i ce Sabe — Et iopi jo . Predava l bo član ekspedici je Jo'.e S t i rn iz L jubl jane. Svoje preda­vanje bo predavatel j i lus t r i ra l s 150 barva imi d iapoz i t i v i . r , I \ S V J I B I L F , j \ E W L E T I

OBVESTILO Obveščamo vse uporabn ika pos lovn ih oz i roma upravn ih prosto­

rov, hišne svete ter lastnike zasebnih hiš, da so dolžni po od l oku Občinskega l judskega odbora K r a n j z dne 23. novembra 1960 nabavi t i enotne smetnjake za svojo uporabo . V s e m upo rabn ikom smetnjakov, k i j i h n imajo namena plačati, bomo smetnjake odvzel i .

Podjetje »Komunalni servis« K r a n j bo z dnem 1. januar ja 1952 odvažalo smet i samo lz enotn ih smetnjakov.

Istočasno obveščamo vse uporabn ike pos lovnih prostorov, hI svete in lastnike sebnih hiš, k i še n imajo enotn ih smetnjakov, da s i te nabavi jo p r i podjet ju »Komunalni servis« K r a n j .

Han« vVerner Rlehter 57

Pred u m i v a l n i k i so sta l i ameriški vo jak i . K o so Vstopi l i , so se smeja l i .

•TI se lahko smejejo,« Je dejal G r u n d m a n n . • Zakaj neki? Pred seboj Imajo še vse to sranje,

k i Je že za nnml,« Je dejal Konz . Posodil so po klopeh v kopa ln ic i . »SI slišal.« Je dejal nekdo. »Ncltuno Je padel.« • Da, Be r l i n pa so spet hudo bombardirali.« • Vse to ao pret irane neumnosti.« Je dejal nekdo

a k r i v i m nosom - imenoval i so ga G c r l i c h - »in če Je res, bo l o dobi l i v s o povrnjeno.«

Gueh ler Je d v ' : n ! l i l.tvo ln pogledal G c r l i r h a . Tokrat ga je v ' d i l prvič. N.legove sive oči so ležale globoko pod čel m nad v e l i k im nosom.

- B o j i m se t a svojo Ženo,« Je dejal nekdo, » • B e r l i n u Je. Z . i r c s se boj im zanjo.«

•Včeraj sta spet dva l z taborišča preje la obve­sti lo, da sta n juni /eni mr t v i . ZdnJ pravi jo , da sta radii, i

»Bedarija,« Je dejal nekdo, »ml sedimo tuka j . Ženske pa padajo.«

»Vzdržati moramo!« Jc dejal Ge r l i ch in gubico n « d nosnim korenom no se mu nejevol jno nagr-hanf l le . »Cs h o , T i n o / i n . ' . i l i , n i ! " . m i o v/držall.«

Guehler se j c /a/.'d v r:ube nad nosnim korenom, l*»lo:n pa v sive oči.

»Vse to M U > . • c nI rat rtn*.lvrll.« Je dejal počasi, »tale .vzdržati*. T u l i takrat smo vzdržali, pa k l jub l w « » u Izgubil i . T i s t i , k i »o doma, bi mora l i oprav i t i »vojc, tu Ut l i n i p i T j . .

Nenodoma so vs i u m o l k n i l i . V tesni kopa ln i c i n i b i lo slišati glasu. V s i so gledal i Gueh ler ja .

»No, G c r l i c h , ka j praviš k temu?« Je zašepetal nekdo.

GerUeb j c pozorno opazoval Guehler ja . »Vojno bomo dob i l i , v to sploh ne dvomim,« Je

dejal zatem. » In kako s i to zamišljaš?« » l i ihrcr jo bo dobi l . M a r dvomiš v fiihrerja?« Guohlor je molčal. V s i so gledal i vanj . Čutil je

Gcr l i chove s ive oči. G r u n d m a n n ga Je dregni l . • Da,« j e dejal nenadoma G r u n d m a n n , »kajpada,

fuhrcr ju bo to že uspelo.« »Da, da,« je dejal Konz,« seveda i n tem tukaj bo

še hudo žal zaradi tega.« Gueh le r je še vedno molčal. Sedel Jc s skrčenimi

k o l n u i n z r l v t la . »•Ne ver jamem, ne morem verjeti,« Je zatem

dejal . »Priporočam t i , d a svojega prepričanja ne širiš

po taborišču.« .k* dejal Ge r l i ch . »Cemu n<•? Pametneje Je. če vedo resnico.« »Ustvariti moramo taborišče, k i bo kakor j ek lo

k l jubovalo Američanom i n bo narionalsoclalistično od v r lm do tal , razumeš?«

»Ne , « je dejal Guehler , »čemu?« »Zato, da bomo zmagali.« »Toda tukaj ne more več nihče zmagati.« »Toda Američani ne smejo podvomit i v trdnost

nemškega ljudstva.« - I n zaradi tega'takšno nasilje?« Je dejal G u e h ­

ler. »Nasilje imenuje , to, kar Jc v resnic i red h i

prav i lno obnašanje.« »Da,« Je dejal <nehi©r.« to Je nasi l je proti vsem

nam. To je uni.Vn.io vsakršnega tovarištva.« »Nasilje.« je dejal Gorhch , morda proti tebi In

podobnim. Vendar ne proti on im, k i so za nas.« »Mnogi so proti vam. Dosti več J ih je, kakor

sploh mltliš.« » In tama tega ne povedo?« »Bojijo se vas »bojijo se konecni rae i j sk ih taboriš*

v domov in i , boj i jo se vešal i n vaših vohunsk ih ter nas i ln ih metod.«

»Zdaj m i je dovolj !« Jc dejal G c r l i c h . V kopaln ico Je stopi l vojak. Pomaha l J im Je i n

odšel ven. Odšli so za n j i m . Prenehalo Je deževati. Odšli so do upravne ba­

rake , potegni l i lopate i z zemlje ter j i h očistili. Paz ­n i k J ih Je zbra l i n metal na avtomobi l , k i Je p r i ­prav l j en čakal. Potom so se uv rs t i l i v četverorede i n odkoraka l i do ceste. N a cesti so se ustav i l i . Po njej K O ko raka l i ameriški vo jak i , četa za četo. M e d četami so stopal i častniki.

» T e bodo odpeljali,« je de ja l G r u n d m a n n . Sta l i so i n gledal i vojake, kako korakajo. » V Evropo,« je de ja l stražar. »Klavna živina,« Je de ja l nekdo, »kakor pr i nas.« Nenadoma so je poleg Gueh le r ja po jav i l Ge r l i ch .

P r i k r ade l se Je k n jemu i n z r l v noge korakajoče kolone.

»Priporočam t i , da tukaj opustiš takšne govore,« j c zašepetal.

»Cemu?« j e dejal Gueh le r . »Ke r tega ne želimo.« v v

» In čemu ne želite tega?« »Sam dobro veš.« » In če ne odneham, kaj potem?« »Potem bomo mora l i spet ukrepat i , kako r takrat,

toda to mot i taboriščni mir.« »Da,« je dejal Gueh le r . »taboriščni m i r je svet.« Sovražil j e Ger l i cha , toda obenem je čutil do

nJega nekakšno s impat i jo , k i s i je n i znal pojasnit i . Zadnje kolone vojakov so naglo odkorakale

m imo . Uv r s t i l i so se v četverorede i n odšli za stražarji.

T r u d n i so stopal i s težkimi ko rak i . »Kdaj bo konec tega sranja?« j e de ja l Konz . »Kmalu,« Jc de ja l Guehler , »lahko se zaneseš.« Opazoval i so avtomobi le , k i so pel ja l i m imo . K a d a r Jc r.a vo lanom sedela ženska, so se vs i

ob rn i l i i n gledali za avtomobi lom. »Same cipe,« je dejal K o n z , • C e m u cjpe .7«

»Namazane so od glave do pet.« »Toda cipe niso.« » T o n i važno,« Je dejal Konz . »Nekaj bi j ih mo­

rah" poslati k nam v taborišče. Človek bi znorel , p r i takšnem žrtju, pa vedno brez . . . «

Gueh l e r se je zasmejal . L opn i l jc Konza po ra ­menu in de ja l :

» V ženevski konvenci j i to n i predvideno.« » In temu pravi jo človekoljubnost!« je dejul

Konz . Molče so šli dalje. Pred v e l i k im i taboriščnimi

v ra t i so sta l i ameriški vo jak i in j i h pre iskova l i . S ta l i so z dv ign jen imi rokami i n pust i l i , d a so j i h o t ipava l i . Potem so odkoraka l i skoz i t a b o r i ; m vrata .

U j e tn ik i so s ta l i po taboriščnih cestah. Ameriški vo jak i so tekal i po praznih barakah,

razmetaval i postelje, brska l i po omarah in vse pre­i skova l i .

»Ka j pa to?« j c vprašal G rundmann . »Nekdo j o je spet pobrisal,« Je dejal Ruchvvald. »Kdo? « »Ne vem, kdo . Nek i bedak.« »Neumnost!« Je dejal Grundmann.« Cez t r i dni

ga bodo u lov i l i i n zaradi tega bo trideset dn i pre­cepe! pod ključem.«

»Kako s i pravzaprav zamišljajo kaj takega?« je dejal Gueh ler . »Mar zares mis l i jo , da bodo prišli do doma?«

»Nacistična propaganda j i h je zmedla,« Je de­j a l G r u n d m a n n .

Sta l i so n a taboriščni cesti i n čakali. Nobeden n i smel stopi t i v barake. Ves čas so j i h preštevali.

Ameriški vo jak i so vznemir jen i tekal i med n j i ­hov im i v rs tami .

Častniki so prek l in ja l i . »Pač eden manj . K a j moremo?« je dejal R u c h -

\vahl. »Polne hlače imajo,« Je dejal G rundmann , » in

vse zaradi enega ujetnika.« Zmračilo ae je. Sta l i so i n čakali. Zebio j i h je.

taet Jc pričelo tkMsvaij.

D O K U M E N T U DOKUMENTI

41

G L A S D O K U M E N T I !

I V A \ J A N

V četrtek, 8. j anuar ja , je b i lo v idet i , kot da je vse m i rno , i n tud i Nemcev še n i b i lo ob Selščici, vendar so cankar jevc i domačine opozar ja l i , naj se v p r i m e r u bojev

n zatečejo v k l e t i . D o m a so b i l i večina starejši l judje, žen-j ske in otroc i , medtem ko so se moški zadrževali bol j na > Je l o v i c i p r i lesu.

t Z r a k v Dražgošah je b i l bol j i n bol j nasičen z na ­petostjo. Cankar j e vc i so se p r i p r a v l j a l i na obrambo . Orožarja Vraničarja je zelo skrbelo, da stro jnice ne bi preveč zmrzovale , ka j t i mazane so bile z n a v a d n i m 4 ol jem. Potreben b i b i l g l i ce r in . T a pa je b i l t renutno še \

Mlinarjev čoln na Okroglem

p r i N e m c i h !

Domačini po hišah so zaskrb l j en i pričakovali, kaj bo pr inese l nas lednj i dan .

STRMINE V OGNJU

Včasih ni bilo asfaltiranih cest in mostov z elegantni­

mi železobetonskimi loki. Sedanji promet, ki je tudi

pri nas po zadnji vojni dosegel že kar neverjeten obseg,

v ekonomsko razvitejših državah in v večjih svetovnih

mestih pa povzroča vrsto težko rešljivih problemov (od

navadnih prostorskih do zamotanih posledic hrupa in

naglice na človekovo duševno ravnotežje), se je razvil

iz ljudskega prometa in ostanki tega so se ponekod pri

nas ohranili prav do današnjih dni. Danes nekaj besed

samo o prehodih čez vodo.

Ponoći z 8. na 9. j a n u a r je bi lo še m i rno , vendar so J bi le straže i n patru l j e budnejše k a k o r običajno. j

Napetost je s topnjeva l še mraz i n sneg. 4 Po polnoči sta b i l a na Bičkovih položajih na straži J

Jože Kovačič i n F r a n c Cop i . Oči so j i m a t ipale v d o l i - J n o . . . i n končno ne z a m a n : nenadoma sta se pokaza l i i dve premikajoči se luči! Z a njo so se zasvet ' le še šte- t v i lne d ruge. Cez čas sta s tesnobo razločila tud i brnenje ? a v t omob i l sk ih motor j ev ! Migljajoče luči so se razsule D O A vsej d o l i n i p r o t i Se l cam . . . S

Stražarja sta štela i n naštela 95 d v o j n i h luči! Le J k o l i k o vo jske je v n j i h? Več ko p r e več . . . *,

Obves t i l a sta v o d n i k a Bička, ta komand i r j a i n štab. f A bi lo je že skora j odveč, k e r so luči v d o l i n i ooaz i l i i

stražarji na vseh mes t i h ! V e n d a r je b i l razg led z Jelenšč \ najboljši, ker ležijo najvišje!

Zdaj niso več čakali. Se v temi se je bata l jon raz -mest i l po vnapre j določenih položajih: za hišami, za z i ­dov i , v zasede, za drevje , po hišah i n h l e v i h ! Položaji so b i l i raztegnjeni v pravo fronto, saj so b i l i do l g i svoje t r i k i l ome t r e : vse od Jelenšč na vzpe t in i pa tja do Raz ­pot ja naspro t i Novakove domačije. N a najvzhodnejUem odseku je b i l Bičkov, na najzahodnejšem pa Pečnikov vod . T a m je b i l od t reh do štirih ponoči na straži Jože Galičič, k i o tem čakanju p r a v i :

»Sam B e r n a r d me je opozor i l , naj dobro pa z im i n m i še posebej naročil, kako naj dežuram ter povedal , d a s e v d o l i n i z b i r a j o N e m c i ! K e r sem prvič dežu­ra ! , sem nape lo paz i l na vse. V sk rb i , da ne bo kaj n a ­robe, n isem n i t i z a t i sn i l očesa, čeravno bi b i l l ahko

J r a n i Prosvetnega doma. Vod je štel o k o l i 40 mož. ^

i Ze bolj p ro t i j u t r u je b i lo , ko sem zaslišal brnenje }

9 i n ooaz i l luči av tomob i l ov . B e r n a r d a sem tako j obvest i l f

J o tem. Tovariši so p l a n i l i na noge. Ležnli so ka r obu t i ^

^ in oblečeni. Vedno smo vs ta ja l i ob šestih z jutra j , ka j t i 4

0 ju t ro je b i lo za nas vedno najnevarnejše . . . Nag lo smo f

4 se razpored i l i na položaje. i

I ma lo zadremal . B i l i smo s Pečnikovim vodom in v dvo-

B i l je še mrak . Naše mesto je b i lo pod cerkv i jo i n tam smo potem prezeba l i i n čaka l i . . . «

S i l v o St ibe l j iz desetine Staneta M r h a r i a , k i se je us idra la v Kovačevem hlevu , je b i l v tej noči v svo jem odde lku določen za k o m a n d i r j a straže. V s p o m i n u m u je ostal tale d roben dogodek:

»Ker je b i lo m r a z i n je razen tega rah lo na le tavnl sneg. n i b i lo l ahko stražiti. N : s m o vedel i a l i bodo Nemc i

{ napad l i 5- ponoči a l i še le z dnevom? ! I Za rad i mraza je vsak stražil le po eno uro, k a r je J b i lo še vedno p r e c j . P r i nekem obhodu m i je stra/. ir ^ poročal, kako ie ma lo prej šinilo nekaj po bregu n i zdo l . 4 Z žepno sve t i lko sem prev idno og ledova l t am o k o l i — I in našel smučine. B i l sem hud , zakaj stražar na tisto n i A s t re l ja l , r*a se je ta i zgovar ja l , d a je t isto »gmoto« us tav ­

l j a l , a da se nihče n i hote l us tav i t i . Po t em da je sp ro ­žil, a je puška zata j i la . 0

D O K U M E N T I ! D O K U M E N T I ! D O K U M E N T I

P R E H O D I C E Z V O D O so b i l i včasih in so še danes po p l i t v i ­nah , večjih k a m n i h a l i deb l ih (na­vadno pr i manjših potok ih in pl i t ­v i h rekah), pa tudi po brveh (ki so najrazličnejših preprost ih ob l ik in so lepi p r imer i l judske i zna jd­l j ivost i in spretnosti) i n mostov ih , l ahko pa rudi z brodom, ladjo a l i čolnom. Vse te ob l ike so danes na večjih rek?.h že skoraj povsem izgini le , obdržale pa so se b r v i in man j Si mostov i , pa celo pre­hodi po p l i t v inah i n k a m n i h r a manjših r ekah (Kokra) i n potokih (Bcsnica. Nemlljščica). Zan im i va i n na Goren jskem menda ed in ­stvena ob l ika prohoda-čez večje reke pa se je v skoraj nespre­menjeni ob l i k i ohrar.Ha prav do danes na Okrog lem pr i K r a n j u .

ČOLN. K I S L U 2 I Z A P R E V O Z L J U D I C E Z S A V O (včasih, k o še ni b i lo pot i , so ga uporab l ja l i tud i za prevoz drv i z nekdaj skupne »gma.no«, danes med posestnik i razeel jenega sveta ob Sav i »V pečeh« — glej s l iko ! ) , je po ob l i k i , načinu gradnje in ve l ikost i p r i nas menda edinstven. Za poganjanje ne služi veslo, ampak drog, k i je precej dolg, da tudi ob naras l i vodi seže. do dna struge. S icer pa ima čolnar v čolmf navadno d va droga, od kater ih je eden d a l j ' i : dru I pa služi tudi v p r i me ru , če se m u prv i z lomi , k a r n i tako n3-mo^oie . Drog ima na kon~u že-lezr.o konico, da se les ne obrabi . ,

Co in sam je nare jen iz debe l ih 1

smrekov ih desk (-plohov«), r a spre:" njem de lu (kjer se vstopa | vanj) je okovan z železjem. V njem . po tn ik i l ahko stoje, navadno v zadnjem de lu z v isoko ograjo (kjer je tud i mesto čolnarja) — zaradi varner t i in zato, da čoln laže drs i po vodi . Dno je široko j 130 cm, ojačano s prečnimi h r a ­s tov imi t rami , v prednjem de lu rahlo navzgor ukr i v l j eno . Čoln je dolg 6.49 m in je zelo stabi len. S t ransk i steni sta lepo i z rez l jan i . Z verigo, k i je pr i t r jena na spred­n jem de lu , je pr ivezan h k o l u a l i k d r e v en i na obal i v manjšem zalivčku Save južno od ml ina .

Sedanj i čoln je lastn ik — m l i ­nar Jože Markovič zgrad i l s icer šele v letošnjem avgustu, vendar 6e v n čemer ne raz l iku je od prejš­njega, k i je prevažal tu potn ike čez Savo dobr ih petnaji?t let (od leta 1648). V zadnj i vo jn i , med obema vo jnama in še prej pa j c

b i l čoln last vaške skupnost i Okrosrlo, k i ga je zgradi la s svo­j i m i stroški i n ga da la v uporabo (v najem) vsakokra tnemu m l ina r ­j u , ta pa je mora l letno plačati vasi določeni znesek. M l i n a r j u so

k o v i c i : tesnejši so b i l i s t i k i Okrogiancev i n tudi Nakelčanov s prebiva lc i vasi onkra j Save (Bcsnica, Zabukovje) , pa tudi ro­manja k Sv. Joštu so b i l a pogo­stejša kot danes.

O D K D A J J E T A K ČOLN tu kot sredstvo za prehod preko re­k e — o tem imamo le malo podat­kov. Ustno izročilo ve povedal i , da so ga včasih, ko sta vasi Okrog lo in Žeje pr ipadal i še šmartinski far i , uporab l ja l i tudi za prevoz mrličev čez Savo na po­kopališče v Šmartno. (Ustno izro­čilo pa tudi prav i , da je b i lo nek­daj pokopališče oko l i cerkve na Okroglem!) V Zgodov in i Nake l j ske fare Ivana V r h o v n i k a beremo namreč, da je svet na Okrog lem F r i d e r i k grof Ortenburški le ta

da je prevoz čez reko na Okrog­l em nastal prav zaradi nekdanje upravne navezanosti na Šmartno oz i roma n a loško gospostvo sploh i n da j c potemtakem že zelo star.

P O D O B N E O B L I K E P R E H O ­D O V C E Z R E K O b i v bližnji pre­teklost i na Sav i l ahko našli še več. Se pred zadnjo vo jno so s čolni prevažali l j ud i čez Savo mod Bregom i n Prebaeev im i n med Prašami i n Trbo jami , vendar s čolni, k i so b i l i povsem drugačni kot ta na Okrog l em — b i l i so bolj podobni sedanj im običajnim čol­nom. Poganja l i pa so j i h tud i z drogovi , le ob v isoko naras l i vodi z veslom. Vendar j e b i l l judsk i promet s temi čolni l e nj ihov drugotni namen, v g lavnem pa so služili tamkajšnjim ml inar j em za

MLINARJEV ČOLN NA OKROGLEM

potn ik i , k i j i h je prepel ja l čez Savo, prevoz plačevali, vendar / n e k a n i menda n ikda r sam do­ločal (vsaj ne v let ih pred i n med zadnjo vojno, pa tudi danes, ko je lastn ik čolna, tega ne dela), am­pak je vsak plačal po svoj i pre­soj i i n po svoj ih možnostih. Okrog la nci I O ime l i navadno brezplačen prevoz.

Prehod čez Savo na Okrog lem so danes l judje zelo opust i l i . Boljše ceste, boljša prevozna sredstva in sprr imcmbc v načinu

hrljonja sploh SO j i h preusmer i l i v Nak l o in K r a n j . Včasih pa so U udje pogosto hod i l i čez Savo n a v lak na današnjo železniško po­stajo Sentjošt i n v gosti lno v R a -

1263 odstopi l freisinškim Škofom, kater im je 24. oktobra 1274 pode­l i l k ra l j Otoka r kot gospod K r a n j ­sko sodno oblast v k r i m i n a l n i h i n c i v i l n i h zadevah nad podložniki nj ihovega loškega posestva.

T u je poleg StražiŠča in go­re Sv. Mar je te (Smarjetna gora) imenovan, tudi kra j -Ocroglach«. Le ta 1291 je b i lo na Okrog l em 14 kmet i j , k i so se prištevale k žu­panstvu Bavarcev (bival i so od Strafišča do Škofje Loke) . N a podlagi cesarskega ukaza z dno ž. decembra 1785 pa se je Okrog lo s cerkv i jo vred dne 30. decembra 1786 odtrgalo od šmartinske i n so priključilo nake l j sk i fari . Ustno izročilo l n zgodovinski podatki nam torej dovol juje jo zaključek.

(Foto: Franc Perdan)

poprav i l a j e zu i n podobna opra­v i l a . Z n j i m i p a so prevažali tud i težje tovore — ce lo 5000 k g peska, če so d va čolna zveza l i z odrom iz desk.

N A K O N C U B I O P O Z O R I L še na zas i ln i splav, s ka te r im so pre­važali l jud i čez Savo pr i I^anco-vem, ko j i m je naras la voda v letošnji jeseni podr la most (glej s l iko i n podpis v G L A S U 8. no­vembra letos!). M a r n i to tipično l judsko prometno sredstvo v d r u ­gi polovic i 20. stoletja — znak tvornosti i n iznajd l j i vost i l jud ­s k i h množic? In dokaz, da delo etnologa (raz iskovalca l judske kulture) n i le preteklost, ampak tudi sedanjost? — Andre j T r i l e r

K i n o Center bo sredi decembra predvajal najnovejši f i lm Iz serije f i lmov o T a r z a n u »Tarzanova borba za življenje«, k i Jc posnet v

barvah i n n a Širokem p la tnu . Ta r zana igra tokrat G o i d o u Soott

Glažarica je pogledala sko­zi okno na dvorišče. — Iz grla se j i je Iztrgal k r i k ra ­njene ptice in oči so j i sto­p i l e i z jamic . K o t uročena je bu l j i l a na sosedov vrt. Iz lepega - f ička« sta se prav­ka r skobacala sosed Kožuhar i n njegova žena.

- V s a k tepec ima že avto,« j c popadla svojega moža Ignaca, k i je na ženin k r i k p r i h i te l v kuh in j o . »Celo Kožuhar, ta gnida, ta zado l ­žena podgana ga ima.«

Dolg i dve ur i je ubogemu Ignacu padal s l ap dokazov, k le tv ic , nerganj, blebetanja, norčevanja, groženj in ob­tožb ,ne da bi l ahko prišel do besedo. Pa tudi naslednjo dn i se družinski barometer pr i Glažarjevih n i dv i gn i l .

» T i uš pisarniška, ti višji referent,-« je z pr ivzd ignje­n i m glasom dreza la glažarica v moža. - K j e imaš pa t i av­to, a? Kožuhar so vozi kot baron, ti pa s i brusiš pete, kot da vse življenje ne bi počel drugega.

Glažar je kot prekal jen za­konsk i takt ik prev idno bra ­n i l svoje |x>ložaJe. Naposled Je b i l kot vojskovodja, k i že v naprej ve, da Je izgubi l b i tko. Stal je na okop ih po­rušenega zakonskega m i ru

i n lo še res ign i rano odb i ja l ženino zagrizene napade, češ d a n i m a denarja. Naposled »o Je opr i je l naslednjo reš.1-ne b i lke

- P o m i s l i vendar,« je pre­pričevalno začel. -Na jman j 200 tisoč rab imo za takojšnji polog v bank i , če hočemo do­hiti pno t'soč d inar jev poso­j i l a za avto. Pa še oba ga morava v/.eti. Ka j pa poroki'. ' Ce l re".unent j ih rabi.«

Glavar jeva zadnja obramba pa K- je nekega dne t i c .u l i kot trhe l kozolec. L H d j c eo začeli suši j a t i , da ae bodo -f ieki« podražili. Glažarica je pr i t i sn i l a na I/naca, k i j e kur zaškripa'. Na vrat — na

nos je b i lo treba zbrat i 200 tisočakov.

Iz hiše so d rug za d rug im romal i p ra ln i stro j , sesalec za prah in šivalni stro j . Nato je s l ed i l lov na poroke. Ignac j i h j e na l o v i l tako spretno kot Indi janec mustange^

Lepega dne sta zakonca Kožuharja gledala skoz i ok­no. Obema je zastal d i h . ko sta v ide la , k a k o ležeta G l a ­žar jeva dva iz novegu -fič-ko« .

-No , zdaj ima pa že G l a ­žar j ov tepec avto!« je s i k n i ­l a KožuhaTira. - M o r a v a k u -

zraven pa I t tisti dvakrat preklet i bencin.

Poslej - f ičko« n i več raz­posajeno ub i ra l cest. L e i e ob nedel jah je pope l ja l za­konca Glažarjeva in n j u n i dva mulčka no izlet. Pa le takrat je oče Ignac kot ka ­pi tan na bark i natanko pre­računal k i l ometre in zalogo bencina v tanku. 100 k m na teden - več ne zmorejo !

J ed i l n i l i s t J« postal še bol j enoličen. Gove jo juho. k i Jo Je oče Ignac nadvse ceni l , je zamenjala A R G O J U H A . A R G O v ponedeljek.

Sosedovi ga že ima i o pi t i F ia t 1100. Glažarica »e lx> požrla . . .

Za Olažarjovo družino pa so se časi obrn i l i že p rv i dan. Registrac i ja ! In prav za tisto ušivo tabl ico j e zmanjka lo denarja. Glažar si je izposo­d i l 30 tisočakov. Potem so se začeli z la t i časi. — Glnžarjov fičko jo Je veselo ub i ra l po cestah na vse štiri s t ran i . Števec je v 14 dneh pokazal 2000 k m . Potle j pa se Jo -fičko« nenadoma ustav i l . Ne zavol jo okvare , t emve A

zato, ke r spak noče vozit i z v<xk>.

Benc in . . . bencin . . . ben­c in . . . Deset l i t rov in že si ob 700 dinar jev. Glažarjevl NO začeli s t iskat i kot Skot i . J ed i l n i l ist Je postal precej slalx>krvon, priboljškl so iz­g in i l i , obisk k ina in gledal i ­šča le ob posebnih priložno­st ih .. . Omej i tve na vseh plateh.

Poslej Je pohlep po benci­nu prevp'1 vso drugo. Portal

ekv iva lent življenja pr i ( I la .ar jov ih. H M . V M lega pa j ih je tako p r e k l c n o gul i lo in tulila I s t o posoji lo. Do­mala 20 tisočakov ti s leherni mesec |x>t ognejo IZ žepa.

V

A R G O v torek, A R G O v sre­do. K e r pa se človek nave­liča vedno iste Juhe, » o v drugi polov ic i tedna udar i l ' po P O D R A V K I . V nedeljo pa končno goveja juha - i / , kost i !

- P r e k l e t i - f ičko« ! « Je k l e l očka Ignac. - S e m res ra > voden, kako bi se vrabec po­čutil, če bi moral vozit i 1 A R G O J U H O in P O D R A V ­K O . In kadar Je očka Ignac zaslišal v radiu tisto r ek l am­no p<«emieo o Juhic i P O ­D R A V K I , mu Je »lo na bru­hanje.

Olnžarjev ..fičko« pa le ni b i l čisto brc/, dela. Po kos i lu je oče vze l časopis, aedel je za vo lan In bra l . Glažarica pn Jo zlezla na zadnj i sedal in vneto p le i la . Tud i Glažar­jeva mulčka sta dobi la delo. Medtem sta morala s k r i v i ­mi k repko drgn i t i kromirane delo -f leka«, da so se svet li kot sonee

Lepega dne pn se je pr i Glažarjevih obrni lo na bo­lje. Tud i med tednom so se začeli voc l t i na izlete. Po k o ­s i lu so sedl i v - fuka« In i z -g n 111 za bližnjim oglom. Ne-kaj sto metrov dalje jo bi la slepa u l i ca . Očka Glažar jo

pognal vanjo in na koncu ustav i l . V s i štirje so kot en mož z lez l i z avta in se peš odpre, v i l i na sprehod. Cez nekaj ur so se v r n i l i , spet sed l i v -f lčka« in se razigra­ni odpel ja l i domov. Naj le sosedje v id i jo , dn so ne vo­zi jo samo ob nedel jah.

KoSuharica pa je b i l a za­radi t ' i pogost'm Glažarje­v i h iz lc .ov ka r zelena od za ­vist*.

K m a l u noto pa je spe t Glažarica p z e l e n e l a od za­v i s t i . — K o ^ u h a r i c v l so na vsem '•••>em p r o d ; i : - l ička« i n k u p i l i F ia t 1100. In spet se je usvlo po o ku Clažarj i.

-SI v ide l Kožuharja. 1100 je k u p i l . L e kje j e t ista p i ­sarn i -k a pod'-'..-ina dobi la to­l i k o denarja?« Je G?azaricx> zav i ja lo od nevo^čljviosti. •»Pravim t i , da tu nekaj n i v redu. Pa s i v ide l Kožuha-r ico — tisto kozo, kako do­mišljavo v iha nos. Pa saj sp loh n ima nosu, ampak či­sto navadno kumaro.«

Očka Glažar Jo previdno molčal ln strahotna čakal. S lu t i l Je, da se bo nev ih ta sprevrg la v v ihar .

- N o , t i višji referent, t i P'.sarn!*ka U.Š.« gn je v.:w l l p O t l t l žena. - S i v U h l : Kožu­har v avtomobi lu , ti pn v ,fičku\ v IMM p iksn i . . . «

Glažnrju Je lez la g lava v rainonn. Z d i j zdaj bo t r e b i ­lo. Ugtmi l Je.

•»Menda ne bol glodal, da no t*> t > t l te t*" ' :*.<>pi i i l v ta-k M I avtomobi lu , ti se boš pa s .fičkom' f i j a k o l . . . Pro-dajva gn, pa k u p i v a F ia t 1100.«

Oče Glaiar — preudaren možakar in prekal jen zakon­s k i bore" jo še pred b i tko pr iznnl poraz. Molčal Je ln n e k a j /.agi i / .eno t u h t a l . . . tuhtal .

P r v i k ra t v življenju Je za -( el m i s l i t i 11.1 t . . . m o m . u . — s. s.