nevrabotenost i inflcija - семинарска

8/13/2019 Nevrabotenost i Inflcija -

1/11

Voved

Pottik za da ja napravam ovaa seminarska zada~a mi dade

istraùvaweto {to go pravev za nevrabotenosta i inflacijata {to

gi zafa}a site zemji vo svetot vklu~itelno i na{ata zemja, bidej}i

tie dve raboti se edni od najsloènite raboti vo svetot vo

ekonomiite ne site zemji. ovie dva problema doveduvaat doàlewe na site lu!e koi ne se vraboteni, onie koi se pod ste~aj no

i onie lu!e koi se izloèni na rizik na svoeto rabotno mesto, i

zatoa sakam da dadam predlog merki za nadminuvawe na ovie

dva seriozni problemi.

1


2/11

"#V$%&'(#"')( "*+%-%

enes vo svetot nevrabotenosta ne moè ednostavno da se definirakako broj na lica koi se bez rabota. )o ova neopravdano

nevrabotenosta bi gi fklu~ila decata i mladite vo pred rabotana

vozrast,penzionerite, doma}inkite i rabotonesposobnite lica i licata

koi{to ednostavno ne sakat da raboat i spored toa baraat

vrabotuvawe. meno nevrabotenosta predizvikuva niza negativni

ekonomski, socijalni i politi~ki posledici. "a ekonoski plan

nevrabotenosta moème da ja definirame kako opa!awe nakupovnata sila na naselenieto, {to povlekuva namalena

pobaruva~ka na stoki i uslugi. sto taka nevrabotenosta zna~i

vlo{ena socijalna polo`ba na naselenieto, opa!awe na ìvotniot

standard, sozdava razo~aruvawe i frustracii kaj lu!eto, a golemata

nevrabotenost moè da bide izvor na nezadovolstvo i revolt kaj

naselenieto i kako rezultat na toa politi~ki nemiri/ demonstracii,

asocijalni i destruktivni pojavi i nasilstva. Vkupnata rabotna sila edemogravska kategorija koja, i pokraj razli~nite pristapi i kriteriumi

pri nejzino definirawe vo razli~ni zemjii, vo osnova ja so~inuvaa

vrabotenite i nevrabotenite lica zaedno. Pritoa, za braboteni lica se

smetaat onie lica koi izvr{uvaat nekoja platena rabota kako i onie

koi imaat vrabotuvawe, no povremeno se otsutni od rabota poradi

nekoja bolest {trajk i sli~no. 0ako nevrabotenosta taka i inflacijata

vleguva vo redot na najsliènite najkompleksnite ekonomski pojavi.nflacijata postoi vo site zemji so pazarna ekonomija no i vo site

zemji koi se vo tranzicija vo preod od komandna kon pazarna

ekonomija. +u!eto se pla{at od inflacijata bidej}i taa pridonesuva za

postojano zgolemuvawe na cenite na proizvodite i uslugite i go

namaluva nivniot zivoten standard. nflacijata e sostojba vo

ekonomijata koga pari~nite fondovi gi nadminuvaat stokovnite

fondovi, poradi {to doa!a do podignuvawe na cenite. "ivoto na

cenite se meri kako ponderiran prosek na cenite na dobrata i

2


3/11

uslugite vo ekonomijata. Prakti~no op{toto nivo na cenite se meri

preku presmetuvawe na indeksi na cenite. "ajpoznat indeks na

cenite so koj se meri inflacijata e indeksot na potro{uva~kite ceni.

Vidovi nevrabotenost#konomistite nevrabotenosta ja klasificiraat vo tri osnovni vida/

frikciona nevrabotenost, strukturna nevrabotenost i ciklu~na

nevrabotenost.

*rikcionata nevrabotenost 1 e minimalno nivo na

nevrabotenost vo edno dinami~no op{estvo nivo koe pova}e ne

moè da se namaluva. Vo osnova frikcionata nevrabotenost e lesna

forma na nevrabotenost koja se javuva bidej}i lu!eto nemoàt

sekoga{ blagovremeno da imaat informacii za slobodnite rabotni

mesta, a so toa i mo`nosta za nivno popolnuvawe, kako i poradi

postojanite fluktacii na nevrabotenite od edno na drugo rabotno

mesto, od edna vo druga firma baraj}i drugo vrabotuvawe koe ke

ovozmoì povisoka plata i podobri uslovi za rabota. &o ovaa smisla

ovoj oblik na nevrabotenost e mnogu blizok do kategorijata

dobrovolna nevrabotenost.

)trukturna nevraboteost 1 se odnesuva na nevrabotenosta{to

proizleguva od nesoodvetnosta na kvalifikaciite i mo`nostite za

rabota koga strukturata na pobaruva~kata i proizvodstvoto se

menuva. &rziot razvoj na visokite te2nologii predizvikuva strukturni

pomestuvawa vo pazarnite ekonomii i onie dejnosti {to go

zgolemuvaa u~estvoto na bruto na nacionalniot proizvod, ja

zgolemuvaat pobaruva~kata za rabotna sila, a onie ~ie u~estvo se

namaluva bo bruto nacionalniot proizvod, ja namaluvaat

pobaruva~kata za rabotna sila a go zgolemuvaat brojot na

nevrabpteni. Vo regioni na opa!a~ki industrii, duri i vo razvienite

zemji se javuva visoka nevrabotenost. Primer za toa se rudarskite

regioni vo Velika &ritanija. stovremeno vo ekonomijata se javi

3


4/11

zgolemena pobaruva~ka za rabotnici vo raste~kite sektori,

obrabotka na podatoci i obrazovni uslugi. "o rudarite ne mozat da

bidat vraboteni vo ovie sektori zatoa{to ne poseduvaat soodvetni

kvalifikacii. (ie dosta dolgo moàt da sotanat bez rabpta dodeka nese prekvalifikuvaat i ne im se pomogne za da otvorat sopstveni

biznisi. 3atoa vo regionite so opa!a~ki industrii vo razvienite zemji

vo poslednive dvaesetina godini, silno porasna brojot na te2noloski

parkovi i biznis inkubatori, koi se zanimavaat i so prekvalivikacii i

trening na rabotnicite koi go izgubile vrabotuvaweto. )ite ovie

momento objasnuvaat zosto strukturnata nevrabotenost e mnogu

pote{ka forma na nevrabotenost od frukcionata i zo{to taa, po

pravilo e podilgoro~na.

ikli~na nevrabotenost 1 e takva forma na nevrabotenost koja

e povrzana so cikli~noto dvièwe vo razvojot na pazarnite ekonomii.

meno vo fazata na recesija kako period na ekonomskiot ciklus se

javuva namalena produktivnost, namaleni investicii, namalen bruto

nacionalen prizvod, odnosno raste nevrabotenosta. 'bratno e vofazata na ekspanzija koga imame zgolemena investiciska aktivnost i

raste~ki bruto nacionalen prizvod, toga{ raste i pobaruva~kata za

rabotana sila a so toa se namaluva nevrabotenosta.

Pri~ini za nevrabotenost 1 vo praktikata postojat brojni pri~ini

koi pridonesuvaat za rigidnost, nefleksibilnost na platite nagore i

nadolu i koi stored toa go ote`nuvaat uramnoteùvaweto na pazarot

i predizvikuvaat postoewe na nevrabotenost. Poa!aj}i od faktot deka

nevrabotenosta e teòk makro ekonomski problem ekonomistite

posebno se interesiraat za faktorite koi ja uslovuvaat

nefleksibilnosta na platite nagore i nadolu. Pritoa ekonomistite

odamna poso~uvaat tri faktori koi pridonesuvaat za nefleksibilnost

na paltite nadolu postoewe na sindikati, postoewe na visoki socijalni

transveri i postoewe na miniimalni plati. (rite faktori ja zgolemuvaatnevrabotenosta vo ekonomijata sindikattite i minimalnita plati

4


5/11

~esto gi odrùvaat naemninite na visoko ramni{te i vo uslovi na

postoewe na visoka nevrabotenost i gi destimuliraat firmite za novi

vrabotuvawa, a visokite socijalni transferi pak gi demotiviraat

nevrabotenite posebno mladite aktivno da baraat vrabotuvawe. Voponovo vreme ispituvawata na pri~inite za nefleksibilnosta na

pazarot na trudot, isfrlija na povr{ina novi argumenti i teorii koi

objasnuvaat zo{to pazarot na trudot te{ko se uramnoteùva

odnosno ~isti i zo{to egzistira nevrabotenost.

Plati za efikasnost 1 su{tinata na teorijata na plati za efikasnost e

deka pretprijatijata gi utvrduvaat realnite plati na povisoko ramni{teod ramnote`noto bidej}i toa ima silno i pozitivno dejstvo vrz

produktivnosta odnosno efikasnosta na trudot. Platite ostanuvaat

visoki odnosno se rigidni nefleksibilni nadolu duri i vo uslovi koga

zna~itelno se zgolemuva ponudata na trud. Pritoa se elaboriraat

razli~ni modaliteti na teorijata na plati za efikasnost, koi fakti~ki i

pokaùvaat zo{to pretprijata se zainteresirani da gi fiksiraat i

odrùvaat platite na povisoko ramni{te platite za efikasnost jazgolemuvaat produktivnosta na trudot vo siroma{nite zemji, platite

za efikasnos gi namaluvaat ~estite promeni na rabotnite mesta vo

razvienite zemji, platite za efikasnost gi ublaùvaat problemite na

nepovolno izbirawe i moralen 2azard na pazarot na trudot. Vo

razvienite zemji se evidentni fluktacii od rabotnite mesta motivirani

od razli~ni pri~ini kako {to se povisoka plata podobri mo`nosti za

napreduvawe vo slu`bata, podobri mo`nosti za stru~nousovr{uvawe i povisoka funkcija i kariera. okolku rabotnicite go

napu{taa pretprijatieto, od efektite od pret2odno vloùvawe vo

~ove~ki kapital }e beniviciraat, }e mimaat korist drugi preprijatija,

a pretprijatieto od koe {to se odleaala rabotnata sila }e bide

izloèno na dopolnitelni visoki tro{oci za izbor i usovr{uvawe na

novi rabotnici.

5


6/11

nsajderi i %utsajderi 1 teorijata na insajderi i autsajderi isto taka

objasnuva del od pri~inite za rigidnosta na realnite plati. nsajderi

se rabotnicite koi imaat redovno vrabotuvawe i se vraboteni vo

pretptijatijata, a %utsajderi se nevraboteni lica, nadvor odpretprijatieto, no koi pretendiraat da bidat vraboteni. )amo

insajderite koi imaat rabota u~estvuvaat vo dogovaraweto na cenite

na naemninite. $abotodavecot poveke gubi sredstva za trening

obuka edukacija i drugo osposubuvawe ako saka da vraboti

autsajderi iako tie bi rabotele za poniski naemnini od insajderite,

ovie tro{oci ne bi gi nadomestile za{tedite od poniskite plati. sto

taka }e za{tedat i ako dadat i malku povisoki plati za insajderite,koga tie go baraat preku sindikatite, odkolku da dozvlola da si

zaminat na drugi rabotni mesta so povisoki naemnini. 'vaj moment

dokaùva od kade doa!a mo}ta na insajderite da vlijaa vrz visinata

na platite odnosno da gi dràt na povisoko ramni{te so {to se

pridonesuva za nivna rigidnost odnosno nefleksibilnost nadolu.

(ro{oci od nevrabotenost 1 nevrabotenosta e makroekonomskiproblem nejzinata egzistencija im nanesuva na sovremenite pazarni

ekonomii golemi {teti. 3a da moème pokompleksno da gi

sogledame vkupnite op{estveni tro{oci od nevrabotenosta posebno

govorime za ekonomskite tro{oci socijalnite tro{oci i tro{ocite na

bu4etot. #konomskite tro{oci vo {eesetite godini postoelo

konsenzus odnosno soglasnost deka na postojnoto nivo na

te2noloska razvienost i sostojba na pazarot na trudot stapka nanevrabotenost od 56 e kontabilna so relativno i celosno koristewe

na resursite. Poa!aj}i od takvata pretpostavka i imajki ja predvid

stapkata na nevrabotenost od 56 kako pojdovno osnovno slavniot

ekonomist %rtur 'kun utvrdil deka sekoe treto procentno

namaluvawe na fakti~kiot bruto doma{en proizvod pod

potencijalniot predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na

nevrabotenost za eden postoten poen.

6


7/11

)ocijalni tro{oci ovajvid na tro{oci od nevrabotenosta te{ko se

menlivi odnosno te{to se kvantiviciraat. (ie vo osnova se vrzani za

2umanite i psi2olo{kite {to so sebe gi nosi nevrabotenosta. &rojnite

medicinski i psi2olo{ki ispituvawa vo razvienite zemji za poslediciteod nevrabotenosta nedvosmisleno potvrduvaat deka

nevrabotenosta pridonesuva za seriozni naru{uvawa na fizi~koto i

psi2i~koto zdravje na nevrabotenite. "evrabotenosta isto taka go

zasiluva ~ustvoto na poniènost, inferiornost ~esto e pri~ina za

srcevi zaboluvawa, za samoubistva i za vleguvawe na nevrabotenite

vo temnite vodi vo kriminalot , drogata i prostitucijata.

(ro{oci na bu4etot vo periodite na visoka nevrabotenost dràvniot

bu4et gubi sredsva po pove}e osnovi kako prvo rastat socijalite

transferi za nevrabotenite, vtoro se gubat danocite od do2od koi,

dokolku ne postoe{e nevrabotenost, lu!eto bi gi plaj}ale i treto se

gubat pridonesite za vrazani za socijalnoto osiguruvawe koi gi

plaj}aat vrabotenite.7odi{nite tro{oci na dràvnata blagajna vo

Velika &ritanija po eden nevraboten rabotnik,vrz ovie osnovi, se

procenuvaat na 8999 funti.)o ogled na toa {to vo devedesetite

godini na dvaesetiot vek vkupniot broj na nevroboteni vo Velika

&ritanija iznesuva{e skoro : milioni,a sumarniot tro{ok se

procenuva na ;< milijardi funti.

Poim i merewe na inflacija 1 inflacijata vleguva vo redot na

najsloènite i najkompleksnite ekonomski pojavi vo svetot.

nflacinata e zastapena vo site zemji vo tranzicija vo preod odkomandna kon pazarna ekonomija. +u!eto se pla{at od galopira~ka

inflacija bidejki taa pridonesuva za postojano zgolemuvawe na

cenite na proizvodite i uslugite i isto taka go namaluva ìvotniot

standard. =iperinflacija pak iako e retka pojava dokolku se javi go

razoruva ekonomskoto tkivo na zemjata i vrtoglaviot poraz na cenite

na site dobra i uslugi go onevozmoùva raboteweto na preprijatijata

i najgolem broj lu!e go pravi nepodnosliv. #konomistite inflacijata e

definiraat kako sostojba vo ekonomijata koga pari~nite fondovi gi

7


8/11

nadminuvaat stokovite fondovi poradi {to doaga do podigawe do

op{toto nivo na cenite. 'd aspekt na visinata na stapkata i nejzinata

razvojna dinamika inflacijata moè da bide/ umerena, galopira~ka i

2iperinflacija.

>merenata inflacija 1 pretstavuva blag porast na cenite na

dobrata i uslugite vo ekonomijata. Pri umerena inflacija stapkata na

inflacija godi{no e ednocifrena. Vakov tip na inflacija imaat skoro

site visoko razvieni zemji so pazarna ekonomija. enite na dobrata i

uslugite pokaùvaat relativno visoka stabilnost, a so toa i

nacionalnata pari~na edinica manifestira relativno visoka stabilnost.+u!eto imaat golema doverba vo parite bidej}i znaat deka tie i vo

dogledno vreme }e imaat gore dolu ista vrednost, i zatoa vo

ekonomiiite so umerena inflacija ne se tro{i mnogu vreme i drugi

resursi za zamena na parite vo drug imot, odnosno vo nedvi`nosti.

7alopira~ka inflacija 1 e sostojba vo ekonomijata koga cenite

po~nuvaat brzo da rastat i godi{nata stapka na inflacija stanuva vo

po~etokot dvocifrena, a potoa i tricifrena. 0oga ekonomijata }e

navleze vo galopira~ka inflacija taa se pot2ranuva samata sebesi

zema vnatre{en zamav po~nuva brzo da raste i te{ko da se

kontrolira, a ova e osobeno koga stapkata na iflacija na godi{no nivo

}e dostigne trocifren iznos odnosno ke nadmine ?996. 'vaj tip na

inflacija ve}e producira seriozni te{kotii vo ekonomijata i brziot

porast na cenite gi obezvrednuva parite @ naj~esto skladiraat

raznovidni dobra ili pak kupuvaat nedvi`nosti. ogovorite vo sebe

sodr at klauzula za indeksirawe so {to se nastojuva da se

amortiziiraat negativnite posledici od obezvrednuvaweto na

doma{nata pari~na edinica, ili pak sumite se iskaùvaat vo stranska

valuta. 0aj ovaj vid na inflacija kamatnite stapki ~esko pati

navleguvaat vo zona na negativni vrednosti na primer ako

minimalnata kamatna stapka vo ekonomijata e ?96 a inflacijataneo~ekuvano dostigne ?A6 realnata kamatna stapka e minus A6 .

8


9/11

=iperinflacija @ e najseriozna i najopasna forma na inflacija vo

koja{to cenite rastat milion duri miljarda posto godi{no.Vo

ekonomskata istorija najpoznati se 2iperinflaciite vo 7ermanija i>ngarija, a vo ponovo vreme i vo )$ -ugoslavija. Vo normalni uslovi

lu!eto odat na pazar so pari vo 4ebot i gi polnat korpite so

najraznovidni proizvodi. Vo 2iperinflcijata da pojdete na pazar so

polni korpi pari za da kupite nekolku proizvodi koi moète da gi

smestite vo 4eb. Poznato e deka lu!eto vo restoranite odnapred ja

plaj}ale smetkata, bidej}i ,polovina ili eden saat podocna, koga }e

zavr{ele so ru~ekot, istoto jadewe morale da go platat mnoguposkapo. Posledicite od 2iperinflcijata bea katastrofalni. (aa

predizvika predizvika sta{na preraspredelba na nacionalnoto

bogatstvo, silno gi iskrivi reltivnite ceni na dobrata i uslugite i

komletno go razori monetarnit sistem na zemjata. )vedoci i

sovremenici sme i na 2iperinflcijata {to vo tekot na ?BB; i ?BB:

besnee{e vo toga{na )$ -ugoslavija. 3emjata be{e vo vojna, a

pe~atnicata vo (op~ider denon}no pe~ate{e pari. #konomskiteanaliti~ari eden neobi~en paradoks 1jugoslovenskiot dinar tolku

mnogu obezvredni {to poeftino be{e sobata, mesto so tapet, da se

obloì so kni`ni pari.

eflacija i tro{oci od deflacijata 1 deflacijata prestavuva

sostojba vo ekonomijata koga stokovnite fondovi gi nadminuvaat

pari~nite fondovi, poradi {to doa!a do opa!awe na op{toto nivo na

cenite. )pored svojot intenzitet deflacijata moè da bide/ umerena @

sostojba koga agregatnoto nivo na cenite opa!a blago, negde okolu

eden procenten poen vo traewe od nekolku kvartali, i umerena

CperzistentnaD 1 sostojba koga blagata deflacija stanuva

perzistentna, uporna, odnosno se odrùva nekolku godini.

eflacijata isto kako i inflacijata osobeno ako e neanticipirana

predizvikuva seriozni op{estveni tro{oci.

9


10/11

Vo periodot na deflacija doaga go opa!awe na agregatnata

pobaruva~ka {to rezultira so opa!awe na ekonomskata

aktivnost i slaba iskoristenos na proizvodnite kapaciteti.

"eanticipiranata deflacija predizvikuva preraspredelba nado2odot od dol nicite kon doveritelite zna~i od grupite na

populacija so povisoka marginalna sklonost kon potro{uva~ka

so {to dopolnitelno se namaluva agregatnata pobaruva~ka.

eflacijata ima za posledici na namaluvawe na op{toto nivo

na cenite, i vo uslovi na igzistencija na rigidni plati deflacijata

~esto vodi kon porast na realnite plati.

enes postoi dogovor deka duri i umerenata inflacija imanegativni efekti vrz ekonomskata aktivnost i blagosostojba na

gra!anite i taa predizvikuva rabotni~ki nemiri.

3aklu~ok

Vo ovaa seminarska zada~a {to ja izrabotiv se trudev da bidam jasen

i kolku {to e mo`no pove}e da istaknam predlog merki za re{avawena nevrabotenosta i inflacijata kako edni od najgolemite problemi bo

svetot vo site zemji odnosno vo nivnata vnatre{na ekonomija. #dni od

tie merki odnosno predlozi za re{avawe na problemite se:

Otvarawe na pogolem broj na mali i sredni pretprijatija 1 malite

i sredni pretprijatija koristat adaptirana te2nologija koja

poednostavno, polesna za odrùvawe i upotreba. Povisoki plati 1

barawe i odobruvawe na pogolem broj na stranski investicii i danocikako mo`nost za zgolemuvawe na plataite na rabotnicite.

Doprinesuvawe za zgolemuvawe za ìvotniot standrard 1 so

samoto otvarawe na pogolem broj mali biznisi, povisokite plati i

poniskite dano~ni stapki se ovozmoùva visok razvoj na ekonomijata

kako preduslov za zgolemuvawe na ìvotniot standard. Pogolema

vrabotenost na mladite kako bi postavile red, anga iranost i

li~na zarabotuva~ka 1 aktivnata uloga na mladite vo sopstveniotìvot vo pogled na ostvaruvaweto na li~nite ambicii kako i

10


11/11

ovozmoùvaweto na li~nata zarabotuva~ka na ovoj legalen na~in.

U~estvo na mladite pri organizirani akcii za iskoristuvawe na

domanoto proizvodstvo1 oraganiziranite sezonski akcii vo pogled

na iskoristuvaweto na domaEniot rod i proizvodstvo ovzmoùvaminimalna zarabotuva~ka koja bi trebalo da bide povisoka poradi

vloèniot trud i u~estvo vo razvojot na stopanstvoto.

11

nevrabotenost i inflcija - семинарска

Documents