obmoČna sluŢba maribor

OBMOČNA SLUŢBA MARIBOR

POROČILO ZA LETO 2010

Poročilo za leto 2010

2 ZRSZ Območna služba Maribor


ZRSZ Območna služba Maribor 3

MARIBOR, MAJ 2011


POROČILO ZA LETO 2010



IZDAJA: ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE


ZA IZDAJATELJA: MAG. VLASTA STOJAK, DIREKTORICA OBMOČNE SLUŢBE

UREDILA: BLANKA ŠTRAVS

GRAFIČNI PRIKAZI IN TABELARNI PREGLEDI: BLANKA ŠTRAVS

POROČILO PRIPRAVILI PO POGLAVJIH:

1. MAG. VLASTA STOJAK

3.3. MATJAŢ ANTOLINC

2., 3.1., 3.2., 3.4., 3.5., 5.1.3.1. BLANKA ŠTRAVS

4.1., 4.2., 4.3. MIRJANA ZGAGA, MOJCA KLEVŢE ŠUMAN, HELENA

KROPEJ CELAN, RENATA PETEK

4.4. ANDREJA ČRNKO

4.5. DARJA KAPUN GRAUF

5. SUZANA KEREC S SODELAVCI: ALENKA BOROVŠAK,

DANIJEL DOKL, ALEKSANDRA GOSAK, MAJA

KLAMPFER, BOJAN KOMOVEC, JERICA KOROŠAK,

KARIN MERŠNIK, MARJETA ŠLENC

5.1.1.1. MOJCA KLEVŢE ŠUMAN, HELENA KROPEJ CELAN,

RENATA PETEK

5.1.1.2., 5.1.1.3., 7., 7.1. SILVIJA PEHNEC

6., 6.1., 6.2. MATEJA OZMEC

8. VOJKO KOSI

UPORABA IN OBJAVA PODATKOV JE DOVOLJENA LE Z NAVEDBO VIRA!



VSEBINA 1. UVOD 7 2. ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR 8 3. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI 10

3.1. Zaposlenost 10 3.2. Potrebe po delavcih in zaposlitve 12 3.3. Zaposlovanje tujcev 16 3.4. Registrirana brezposelnost 17 3.5. Nadurno delo 21

4. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN SODELOVANJE Z DELODAJALCI 22 4.1. Sodelovanje z delodajalci 22 4.2. Svetovanje brezposelnim osebam 24 4.3. Posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta 28 4.4. Zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidnih oseb 34 4.5. Sodelovanje v omreţju European Employment Services (EURES) 37

5. IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA 38 5.1. Ukrep I: Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve 40

5.1.1. Poklicno in zaposlitveno informiranje, svetovanje in motiviranje 40 5.1.1.1. Splošno svetovanje in informiranje brezposelnih oseb v uradih za delo 40 5.1.1.2. CIPS - Center za informiranje in poklicno svetovanje 41 5.1.1.3. Poklicna orientacija pred vključitvijo v ukrepe 42 5.1.1.4. Drugače o poklicih 44 5.1.1.5. Zdravstveno zaposlitveno svetovanje 44

5.1.2. Pomoč pri iskanju zaposlitve 45 5.1.2.1. Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve - delavnice 45 5.1.2.2. Usposabljanje za ţivljenjsko uspešnost – UŢU 46 5.1.2.3. Klubi za iskanje zaposlitve 46

5.1.3. Razvoj in izvajanje novih oblik Pomoči ter predstavitev 46 5.1.3.1. Zaposlitveni sejmi 46 5.1.3.2. Vključevanje brezposelnih oseb v nove in razvojne projekte 47

5.2. Ukrep II: Usposabljanje in izobraţevanje 48 5.2.1. Programi institucionalnega usposabljanja in Nacionalne poklicne kvalifikacije 48

5.2.1.1. Programi institucionalnega usposabljanja 48 5.2.1.2. Nacionalne poklicne kvalifikacije – priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanja NPK 49 5.2.1.3. Nacionalne poklicne kvalifikacije – preverjanje in potrjevanje NPK 49

5.2.2. Programi praktičnega usposabljanja 50 5.2.2.1. Delovni preizkus 50 5.2.2.2. Usposabljanje na delovnem mestu 50

5.2.3. Programi izobraţevanja 51 5.2.3.1. Formalno izobraţevanje 51 5.2.3.2. PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle 51

5.3. Ukrep III: Vzpodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanja 51 5.3.1. Spodbujanje samozaposlovanja 51

5.3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi 51 5.3.1.2. Subvencija za samozaposlitev 52

5.3.2. Subvencije za zaposlitev teţje zaposljivih skupin brezposelnih oseb 53 5.3.2.1. Javni razpis Spodbujanje novega zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb – prejemnikov

denarne socialne pomoči za leto 2010 53 5.3.2.2. Javni razpis Zaposli.me / Spodbujanje zaposlovanja teţje zaposljivih brezposelnih oseb 53

5.3.3. Povračilo stroškov dela 54 5.3.3.1. Povračilo prispevkov delodajalca 54

5.3.4. Ohranitev in odpiranje novih delovnih mest 54 5.3.4.1. Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas 54

5.4. Ukrep IV: Programi za povečanje socialne vključenosti 54 5.4.1. Lokalni zaposlitveni programi – Javna dela 54 5.4.2. Subvencioniranje zaposlitev pri izvajanju pomoči na domu in osebna asistenca 55 5.4.3. Spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb 56 5.4.4. Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva 56

6. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI 57 6.1. Denarna nadomestila 58 6.2. Denarna pomoč 58

7. POKLICNA ORIENTACIJA 59 7.1. Poklicna orientacija šolajoče mladine 59

8. ŠTIPENDIRANJE 60 9. TABELARNI PREGLED 61



1. UVOD

Površina v km2: 1310,6

Prebivalci: 236.976 (januar 2010)

Delovno aktivni: 92.365 (december 2010)

Brezposelni: 15.544 (december 2010)

St.reg.brezposelnosti: 14,7 % (december 2010)

V letu 2010 so se razmere na trgu dela nekoliko umirile glede na predhodno leto, kar je bilo razvidno

iz manjšega števila prijav v evidenco brezposelnih oseb (za 6,3 %) ter večjega povpraševanja

delodajalcev po delovni sili (za 17,8 %). V decembru 2010 je bilo na področju, ki ga pokriva

Območna sluţba Maribor, delovno aktivnih 92.365 prebivalcev, kar je za 2.232 oseb oziroma 2,4 %

manj kot v decembru predhodnega leta. Kljub umirjanju situacije v odpuščanju delavcev je vzporedno

z upadom zaposlenosti porasla registrirana brezposelnost za 1.106 oseb oz. 7,7 %, glede na

december 2009. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila ob koncu leta 14,7 %, kar je za 1,2

odstotne točke več kot pred letom dni (13,5 % ob konca leta 2009). V Sloveniji pa je porasla iz 10,3 %

ob koncu leta 2009 na 11,8 % ob koncu leta 2010 (vir: Statistični urad RS).

Tudi v letu 2010 se je kazala dolgoletna neusklajenost med obsegom ponudbe in povpraševanja na

trgu dela. Največja neusklajenost je bila prisotna v poklicih na VII. in na III.-IV. izobrazbeni stopnji, pa

tudi pri bolonjskih študijskih programih in poklicih na V. izobrazbeni stopnji. Z namenom zmanjševanja

strukturnega neskladja na trgu dela ter izboljševanja zaposljivosti in zaposlenosti smo v Območni

sluţbi Maribor omogočili 7.632 vključitev brezposelnih oseb v ukrepe Aktivne politike

zaposlovanja, kar predstavlja 32,7 % več vključitev kot v letu 2009.

Na področju našega delovanja smo v letu 2010 organizirali več dogodkov: Srečanje z delodajalci-

udeleţenci zaposlitvenih sejmov, Posvet »Mladi diplomanti na trgu delovne sile«, na katerem so

strokovnjaki predstavili vsebine o poloţaju mladih na trgu delovne sile v Sloveniji ter dogodek

Evropski zaposlitveni dnevi. V mesecu maju smo organizirali ţe tretji zaposlitveni sejem, ki je bil

tematsko vezan na načrtovanje in realizacijo poklicne poti. Potekal je v Tednu vseţivljenjskega

učenja v prostorih Tehniškega šolskega centra Maribor pod sloganom »Izobraţevanje in svet dela«.

V mesecu novembru smo obeleţili 10 - letnico delovanja CIPSa v Mariboru, ki je bil izveden kot

strokovni in izobraţevalni dogodek s pripravljeno razstavo o dosedanjem delovanju.

Območna sluţba Maribor je bila aktivno vključena v izvedbo različnih razvojnih projektov: Socialni

eksperiment na področju aktivnega staranja (EIM), projekt Good Newss - Razvojni projekt na

področju logistike in na področju strojništva ter kovinarstva ( EIM ), Učimo se za ţivljenje – z

eStoritvami do zaposlitve (Zavoda MISS) ter v projekt ABC Podjetništva ( Razvojna agencija

Slovenske gorice). Večletno poteka sodelovanje z Avstrijo v projektu EXPAK, mednarodni projekt

»Implementacija storitev v zaposlovanju - IES, v mednarodni projekt »MAKE« ter lokalni projekt

»Občina po meri invalidov«.

Območna sluţba Maribor bo nadaljevala poslanstvo povezovanja partnerjev in delodajalcev na trgu

dela ter z razvojem pripomogla k oblikovanju novih priloţnosti.



2. ORGANIZIRANOST OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda,

ki deluje enotno za območje Republike Slovenije. Tudi v letu 2010 je organizacijsko oziroma

funkcionalno deloval na treh nivojih in sicer na sedeţu Zavoda, kjer sta vodstvo in Centralna sluţba,

na območnih sluţbah in uradih za delo.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) je organiziran v dvanajst območnih

sluţb (Celje, Koper, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj,

Sevnica, Trbovlje in Velenje). V okviru območnih sluţb delujejo uradi za delo.

Na področju upravnih enot Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Slovenska Bistrica je dejavnost Zavoda v

letu 2010 izvajala Območna sluţba Maribor. Na tem območju so skupno delovali trije zdruţeni uradi za

delo in sicer Urad za delo Lenart, Ruše in Slovenska Bistrica, ki je deloval na treh lokacijah in sicer v

Lenartu, Rušah in Slovenski Bistrici, Urad za delo Maribor I in Pesnica, je deloval v Mariboru za

brezposelne osebe, katerih prva črka priimka se začne na črke od A do L in v Pesnici ter Urad za delo

Maribor II, ki je bil namenjen delu z brezposelnimi katerih prva črka priimka se začne na črke od M do

Ţ. Ti uradi so operativno pokrivali območje 22 občin in zagotavljali dostop do storitev Zavoda,

namenjenih uporabnikom.

V okviru Območne sluţbe Maribor deluje Center za informiranje in poklicno svetovanje - CIPS, kjer

lahko šolajoča mladina in odrasli na enem mestu pridobijo informacije s področja izobraţevanja in

zaposlovanja ter strokovno pomoč pri načrtovanju poklicne poti. Center za informiranje in poklicno

svetovanje je lociran v prostorih Zavoda na Gregorčičevi 15 v Mariboru, na Tomšičevi 9 v Slovenski

Bistrici pa deluje CIPS informativno mesto. Na lokaciji CIPS v Mariboru je v letu 2010 deloval tudi

Zaposlitveni kotiček, ki se je uveljavil kot ena od oblik pomoči brezposelnim pri iskanju zaposlitve.

Območna sluţba Maribor je v letu 2010 opravljala operativne naloge izvajanja dejavnosti Zavoda in

sicer:

spremljala in proučevala gibanje zaposlenosti in brezposelnosti ter dejavnike, ki vplivajo na ta

gibanja;

proučevala in spremljala potrebe delodajalcev po kadrih in nudila pomoč pri zadovoljevanju

njihovih potreb;

spremljala rezerve in preseţke delovne sile;

spremljala letne potrebe po kadrih ter vodila druge evidence in statistične podatke, določene s

predpisi;

opravljala naloge v zvezi s posredovanjem dela oziroma ponudbe in povpraševanja na trgu

delovne sile;

pomagala mladim pri poklicni orientaciji ter spremljala sposobnosti, interese in nagnjenja mladim

za šolanje in zaposlitev. Razen tega je odraslim nudila strokovno pomoč pri oblikovanju njihove

poklicne kariere;

izvajala ukrepe Aktivne politike zaposlovanja;

organizirala zaposlitveni sejem;

izvajala operativne postopke zaposlovanja tujcev;

odločala o pravicah za primer brezposelnosti;

vodila in hranila dokumentacijo, potrebno pri operativnem delu izvajanja dejavnosti območne

sluţbe.



Prikaz 1: Pregled uradov za delo Območne sluţbe Maribor ter občin, za katere izvajajo naloge s

področja zaposlovanja

URAD ZA DELOMARIBOR I,

PESNICA

UD SL. BISTRICA

OS MARIBOR

URAD ZA DELOMARIBOR II

URAD ZA DELOLENART, RUŠE,SL. BISTRICA

UD MARIBOR I

UD PESNICA

UD LENART

UD RUŠE

OBČINE:DUPLEKHOČE - SLIVNICAMO MARIBORMIKLAVŽ NA D. POLJU

RAČE - FRAMSTARŠE

OBČINE:KUNGOTAPESNICAŠENTILJ

OBČINE:BENEDIKTCERKVENJAKLENARTSVETA ANA V SL.G.

SVETA TROJICA V S.G.

SVETI JURIJ V SL.G.

OBČINE:LOVRENC NA POHORJU

RUŠESELNICA OB DRAVI

OBČINE:MAKOLEOPLOTNICAPOLJČANESLOV. BISTRICA



3. GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI

3.1. ZAPOSLENOST

Leta 2010 so bile razmere na trgu dela na območju Območne sluţbe Maribor bolj umirjene, saj so se

izrazito negativni trendi, ki so bili prisotni v letu 2009 (zapiranje delovnih mest, upad povpraševanja in

porast brezposelnosti), izboljšali. Celotna zaposlenost je imela trend rasti, razen ob koncu leta, ko je

zaposlenost upadla predvsem zaradi izteka delovnih razmerij za določen čas.

Na območju Območne sluţbe Maribor je bilo ob koncu leta 2010 delovno aktivnih 92.365

prebivalcev, kar je za 2.232 oseb oziroma 2,4 % manj kot v decembru predhodnega leta.

GRAF 1: STRUKTURA AKTIVNEGA PREBIVALSTVA NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

0

10.000

20.000

30.000

40.000

50.000

60.000

70.000

80.000

90.000

100.000

110.000

120.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Šte

vilo

Registrirano brezposelni

Zaposleni pri samozaposlenih osebah

Samozaposleni

Zaposleni v podjetjih in organizacijah

Indeks Indeks

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 09/08 10/09

Zaposleni v podj.in org. 69.357 70.846 71.179 70.513 72.807 73.957 76.604 80.270 81.695 77.006 75.805 94,3 98,4

Samozaposleni 9.079 9.300 9.150 8.324 9.405 9.292 9.382 9.768 9.941 10.151 9.723 102,1 95,8

Zaposleni pri samozaposlenih 7.958 8.126 7.870 7.717 7.798 7.788 8.172 8.759 8.851 7.440 6.837 84,1 91,9

DELOVNO AKTIVNO PREB. 86.394 88.272 88.199 86.554 90.010 91.037 94.158 98.797 100.487 94.597 92.365 94,1 97,6

Registr. brezposelni 19.223 19.186 18.048 15.872 14.503 14.351 12.595 10.880 10.705 14.301 15.328 133,6 107,2

AKTIVNO PREBIVALSTVO 105.617 107.458 106.247 102.426 104.513 105.388 106.753 109.677 111.192 108.898 107.693 97,9 98,9

- verižni indeks aktivnega preb. 100,0 101,7 98,9 96,4 102,0 100,8 101,3 102,7 101,4 97,9 98,9

- bazni indeks aktivnega preb. 100,0 101,7 100,6 97,0 99,0 99,8 101,1 103,8 105,3 103,1 102,0

- verižni indeks delovno akt.preb. 100,0 102,2 99,9 98,1 104,0 101,1 103,4 104,9 101,7 94,1 97,6

- bazni indeks delovno akt.preb. 100,0 102,2 102,1 100,2 104,2 105,4 109,0 114,4 116,3 109,5 106,9

Opomba: od januarja 2005 Statistični urad RS dobiva podatke o zaposlenih in samozaposlenih osebah (razen kmetih) iz Statističnega registra

delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Pred tem je bil vir Mesečno poročilo o plačah in zaposlenih osebah v podjetjih, druţbah in

organizacijah (ZAM/P) Podatki o brezposelnih se nanašajo na upravne enote Lenart, Maribor, Pesnica, Ruše in Sl. Bistrica.

Podatki o stopnjah registrirane brezposelnosti so od leta 2000 iz SRDAP. Prav tako so podatki o delovno aktivnem prebivalstvu od leta 2004 iz SRDAP

Po dejavnostih so tudi v letu 2010 v strukturi zaposlenih prevladovali zaposleni s področja

predelovalnih dejavnosti z 21,7 %, sledili so jim zaposleni s področja trgovine, popravil motornih vozil

in izdelkov široke porabe (12,9 %), izobraţevanja (8,6 %), gradbeništva (8,4 %), zdravstva in

socialnega varstva (7,5 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (6,2 %), drugih

raznovrstnih poslovnih dejavnosti (5,5 %) ter zaposleni s področja prometa in skladiščenja (5,4 %).

Ostale dejavnosti so bile zastopane v manjših deleţih (podrobnejši pregled se nahaja v tabeli 3 v

prilogi).

Letna primerjava posameznih kategorij zaposlenosti na področju Območne sluţbe Maribor ţe drugo

leto zapored kaţe na zmanjšanje števila zaposlenih v vseh kategorijah, razen samostojnih podjetnikov



posameznikov: v podjetjih in drugih organizacijah (za 1,6 %), pri samozaposlenih osebah (za 8,1

%). V strukturi samozaposlenih se je povečalo število samostojnih podjetnikov posameznikov za

0,7 %, število kmetov je upadlo za 13,9 %, število oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost pa za 3,7

%. Globalna gospodarska kriza je prizadela vse kategorije zaposlenih, tudi samostojne podjetnike

posameznike, saj je zmanjšanje števila zaposlenih pri le-teh nadpovprečno. Poraslo pa je število

samostojnih podjetnikov posameznikov, kar je predvsem posledica v dejstvu, da je veliko delavcev, ki

so izgubili zaposlitev, prav v samozaposlitvi videlo moţnost zagotavljanja socialne varnosti zase in za

svoje druţine.

GRAF 2: GIBANJE ZAPOSLENOSTI NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

80

90

100

110

120

dec.'00 dec.'01 dec.'02 dec.'03 dec.'04 dec.'05 dec.'06 dec.'07 dec.'08 dec.'09 dec.'10

BA

ZN

I IN

DE

KS


Samozaposlene osebe

Zaposleni pri samozaposlenih osebahVsi zaposleni


V letu 2010 so se ponovno nekoliko odraţala za pretekla leta tako značilna mesečna gibanja števila

zaposlenih, na katera so vplivala sezonska in druga občasna povečanja zaposlovanja, sproščanje

odvečne delovne sile, zaposlovanje nove generacije iz šol v jesenskih mesecih idr..

GRAF 3: GIBANJE ZAPOSLENOSTI NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

90.000

92.500

95.000

97.500

100.000

102.500

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

Šte

vilo

LETO 2006

LETO 2007

LETO 2008

LETO 2009

LETO 2010

Zaposlenost je na območju Območne sluţbe Maribor v primerjavi z letom poprej porasla na območju

Upravne enote Lenart (za 1,3 %), sicer je bil upad zaposlenosti prisoten na področjih vseh ostalih

upravnih enot:

Maribor (za 2,6 %),

Pesnica (za 7,2 %),

Ruše (za 2,7 %) in

Slovenska Bistrica (za 0,4 %).

Podrobnejši pregled po upravnih enotah je razviden iz tabel 1, 2a in 4 v prilogi.



3.2. POTREBE PO DELAVCIH IN ZAPOSLITVE

Na območju Območne sluţbe Maribor so bili v letu 2010 na področju povpraševanja po delavcih

prisotni spodbudni trendi, saj je povpraševanje po delavcih v primerjavi z letom 2009 poraslo.

Delodajalci so v letu 2010 prijavili 25.635 prostih delovnih mest, kar je za 3.879 oz. 17,8 % več

prijavljenih prostih delovnih mest glede na leto 2009. Razkorak med deleţem registriranih potreb v letu

2010 in deleţem registrirano brezposelnih oseb z območja Območne sluţbe Maribor glede na vse

slovenske potrebe oz. brezposelne se je bistveno zmanjšal, saj so potrebe po delavcih predstavljale

14,7 % vseh slovenskih potreb, brezposelni z območja Območne sluţbe Maribor pa so v povprečju

predstavljali 14,8 % vseh brezposelnih v Sloveniji.

GRAF 4: GIBANJE POVPRAŠEVANJA PO DELAVCIH NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

0

4.000

8.000

12.000

16.000

20.000

24.000

28.000

32.000

36.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Šte

vilo

potreb

Določen čas

Nedoločen čas

PROSTA DELA 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

- za določen čas 15.591 14.661 13.729 13.296 17.103 21.523 26.198 27.041 24.424 17.828 21.472

- za nedoločen čas 4.212 4.487 3.356 3.433 4.412 5.589 6.871 6.383 6.977 3.928 4.163

Vse potrebe 19.803 19.148 17.085 16.729 21.515 27.112 33.069 33.424 31.401 21.756 25.635

- deleţ potreb za

določen čas (v %) 78,7 76,6 80,4 79,5 79,5 79,4 79,2 80,9 77,8 81,9 83,8

Veriţni indeks vseh

potreb 100,0 96,7 89,2 97,9 128,6 126,0 122,0 101,1 93,9 69,3 117,8

Z zaostrovanjem pogojev gospodarjenja se v zadnjih letih ponovno povečuje deleţ zaposlovanja za

določen čas, ki je v letu 2010 dosegel ţe 83,8 %. Primerjava deleţev zaposlovanja za določen čas

med vsemi zaposlitvami kaţe na razlike po stopnjah zahtevane izobrazbe. Tudi v letu 2010 se je

ohranilo pravilo, da je deleţ potreb po zaposlitvah za določen čas v obratnem sorazmerju z

naraščajočo stopnjo izobrazbe. Tako je deleţ zaposlitev za določen čas na I. stopnji izobrazbe znašal

90,8 %, na IV. stopnji 85,0 % medtem ko je ta deleţ na VII. stopnji znašal 79,7 %, kar je posledica

delovanja zakonitosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela.

V letu 2010 je bilo na območju Območne sluţbe Maribor povprečno mesečno registriranih 2.136

potreb (1.813 v letu 2009), mesečno gibanje prijavljenih prostih delovnih mest pa izkazuje dinamiko,

značilno za predhodna leta.



GRAF 5: MESEČNO GIBANJE POVPRAŠEVANJA PO DELAVCIH

1.000

1.300

1.600

1.900

2.200

2.500

2.800

3.100

3.400

3.700

jan. feb. mar. apr. maj. jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

2006

2007

2008

2009

2010

Iz podrobnejšega pregleda registriranih prostih delovnih mest po dejavnostih je razvidno, da so največ

potreb prijavili delodajalci s področja predelovalnih dejavnosti (6.171), sledijo potrebe, ki so jih prijavili

delodajalci s področja gradbeništva (3.686), s področja trgovine, vzdrţevanja in popravil motornih vozil

(3.179), s področja drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti (2.147), izobraţevanja (2.130), gostinstva

(1.743), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti (1.723), prometa in skladiščenja (1.212),

zdravstva in socialnega varstva (1.144), ostala področja so bila zastopana v manjšem številu (celovit

pregled s nahaja v tabeli 8 tabelarnega pregleda v prilogi).

GRAF 6: KANDIDATI ZA ZAPOSLITEV IN POTREBE PO DELAVCIH

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

I.-II. III.-IV. V. VI. VII. B.Š.

Šte

vilo

Prosta dela Kandidati za zapos.

I. - XII. 2010 I.-II. III.-IV. V. VI. VII. B.Š. SKUPAJ

Kandidati za zaposlitev* 8.761 8.166 9.067 1.077 2.341 55 29.467

Prosta dela 5.921 11.207 4.691 615 3.190 11 25.635

Prosta dela / kandidata 0,7 1,4 0,5 0,6 1,4 0,2 0,9

Opomba: (*) - prijavljeni 31.12.2009 + novoprijavljeni v letu 2010



Tudi v letu 2010 se je kazala dolgoletna neusklajenost med obsegom ponudbe in povpraševanja na

trgu dela kot razmerje med osebami, ki so kandidirale na objavljena prosta dela in med objavljenimi

prostimi deli v posameznem letu (glej gornji graf). V letu 2010 se je neusklajenost nekoliko zmanjšala,

največja neusklajenost je bila prisotna na eni strani na VII. in na III.-IV. izobrazbeni stopnji ter na drugi

strani na bolonjskih študijskih programih in V. izobrazbeni stopnji. Tako je bilo skoraj eno in pol prosto

delo na voljo na VII. in na III.-IV. izobrazbeni stopnji, na V. stopnji pa je bilo obratno, saj sta v

povprečju dve osebi kandidirali na eno prijavljeno prosto delo. Prav z namenom manjšanja tega

razkoraka je Zavod tudi v letu 2010 vključeval brezposelne osebe s pomanjkljivo ali neustrezno

izobrazbo oz. dodatnimi znanji v programe izobraţevanja in usposabljanja ter v razne oblike

delovnega angaţiranja (javna dela, uvajanje v delo in drugi programi).

Izobrazbena struktura povpraševanja po kadrih na posameznih izobrazbenih stopnjah je bila v letu

2010 naslednja:

5.209 potreb oz. 20,3 % je bilo prijavljenih za osebe na I. zahtevnostni stopnji, predvsem za

pomoţne delavce in delavce brez poklica ter gradbene delavce;

712 potreb oz. 2,8 % je bilo prijavljenih za osebe na II. zahtevnostni stopnji, predvsem za

obdelovalce kovin, kuharske pomočnike, zidarje za zidanje in ometavanje, varnostnike in čistilce

metalurških izdelkov;

318 potreb oz. 1,2 % je bilo prijavljenih za osebe na III. zahtevnostni stopnji, prevladovale so

potrebe po bolničarjih, poštnih manipulantih, talilcih barvnih kovin in blagovnih manipulantih;

10.889 potreb oz. 42,5 % je bilo prijavljenih za osebe na IV. stopnji izobrazbe, predvsem za

varilce, prodajalce, ključavničarje, natakarje in zidarje;

4.691 potreb oz. 18,3 % je bilo po osebah s V. stopnjo izobrazbe, največ po ekonomskih in

strojnih tehnikih, gimnazijskih maturantih, zdravstvenih tehnikih in elektrotehnikih;

615 potreb oz. 2,4 % je bilo za poklice na VI. zahtevnostni stopnji, predvsem za inţenirje

strojništva, ekonomiste, inţenirje gradbeništva in poslovne sekretarje;

3.190 potreb oz. 12,4 % je bilo po kadrih s VII.-VIII. stopnjo izobrazbe, predvsem po univ. dipl.

ekonomistih, zdravnikih, univ. dipl. pravnikih, dipl. ekonomistih (vs), profesorjih razrednega pouka,

dipl. vzgojiteljih predšolskih otrok (vs);

11 potreb je bilo po kadrih, ki so zaključili bolonjske študijske programe.

Izobrazbena struktura povpraševanja se iz leta v leto nekoliko spreminja, kar je razvidno iz grafa v

nadaljevanju.

GRAF 7: PRIJAVLJENE POTREBE PO DELAVCIH IN PRIPRAVNIKIH PO IZOBRAZBENI STRUKTURI

I.-II.

23,9%

III.-IV.

41,2%

V.

19,1%

VI.

3,1%

VII.

12,7%B.Š.

0,0% I.-II.

23,1%

III.-IV.

43,7%

V.

18,3%

VI.

2,4%

VII.

12,4%B.Š.

0,0%

Ob oddaji potrebe po delavcu delodajalci ob drugih pogojih za zasedbo prostega delovnega mesta

podajo tudi opis le-tega. S pomočjo Standardne klasifikacije poklicev delavke Zavoda ob sprejemu

LETO 2010 LETO 2009



potrebe po delavcu te opise poklicev klasificirajo. Povpraševanje po glavnih poklicnih skupinah je

bilo v letu 2010 naslednje:

192 potreb oz. 0,7 % je bilo prijavljenih za skupino poklicev »Zakonodajalci, visoki uradniki,

menedţerji«;

3.572 potreb oz. 13,9 % je bilo prijavljenih za skupino poklicev »Strokovnjaki«;

2.730 potreb oz. 10,6 % je bilo prijavljenih za skupino poklicev »Tehniki in drugi strokovni

sodelavci«;

1.284 potreb oz. 5,0 % je bilo prijavljenih za skupino poklicev »Uradniki«;

3.542 potreb oz. 13,8 % je bilo po skupini poklicev »Poklici za storitve, prodajalci«;

41 potreb oz. 0,2 % je bilo za skupino poklicev »Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci«;

8.022 potreb oz. 31,3 % je bilo po skupini poklicev »Poklici za neindustrijski način dela«;

2.785 potreb oz. 10,9 % je bilo po skupini poklicev »Upravljalci strojev in naprav, industrijski

izdelovalci in sestavljalci«;

3.464 potreb oz. 13,5 % je bilo po skupini poklicev »Poklici za preprosta dela« in

3 potrebe oz. 0,0 % so bile po skupini poklicev »Vojaški poklici«.

Prav tako so bili deleţi zaposlitev za določen čas različni po glavnih poklicnih skupinah in so razvidni

iz naslednjega grafičnega prikaza.

GRAF 8: PRIJAVLJENE POTREBE PO DELAVCIH IN PRIPRAVNIKIH PO GLAVNIH POKLICNIH SKUPINAH

STANDARDNE KLASIFIKACIJE POKLICEV

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

8.000

9.000

1 2 3 4 5 6 7 8 9 0

Šte

vilo

po

treb

Potrebe za določen čas

Potrebe za nedoločen čas

33,3%

81,0 %

74,6%

79,0%

85,4%

85,4%

85,6%

83,3%

92,8%

Glavne skupine: 1-Zakonodajalci, visoki uradniki, menedţerji; 2-Strokovnjaki; 3-Tehniki in drugi strokovnjaki; 4-Uradniki; 5-Poklici za storitve, prodajalci; 6-Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci; 7-Poklici za neindustrijski način dela; 8-Upravljalci strojev in naprav, ind. izdelovalci in sestavljalci; 9-Poklici za preprosta dela; 0-Vojaški poklici

Po podatkih o prijavi v pokojninsko, invalidsko ter zdravstveno zavarovanje se je na podlagi

predhodno prijavljenih potreb po delavcih oziroma pripravnikih v letu 2010 zaposlilo 14.195 oseb, kar

je za 0,4 % več kot v letu 2009 in predstavlja kritje 55,4 % potreb na območju Območne sluţbe

Maribor. Deleţi kritja potreb z zaposlitvami se po stopnjah izobrazbe razlikujejo, saj so odvisni od

stopnje (ne)usklajenosti med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Praviloma so najniţji na tistih

izobrazbenih stopnjah, kjer delavcev primanjkuje. Zaposlitve brezposelnih oseb pa so med vsemi

zaposlitvami predstavljale 58,0 %.



3.3. ZAPOSLOVANJE TUJCEV

V letu 2010 so se delovna dovoljenja izdajala centralno na enem mestu (centralna sluţba) v ZRSZ. Pri

pregledu izdanih delovnih dovoljenj na območju Območne sluţbe Maribor, je v primerjavi z letom 2009

moč opaziti spremembe v vrsti izdanih delovnih dovoljenj. Skupno je bilo v letu 2010 izdanih 298

osebnih delovnih dovoljenj, 2.303 dovoljenja za zaposlitev in 190 dovoljenj za delo.

V primerjavi s preteklim letom se je skupno število izdanih delovnih dovoljenj zniţalo, predvsem zaradi

manjšega povpraševanja pod delavcih v gradbeništvu in kovinarstvu, kot posledica gospodarske

recesije.

Ob koncu leta 2010 je bilo na območju Območne sluţbe Maribor veljavnih 5.574 delovnih dovoljenj,

med njimi :

4.002 osebni delovni dovoljenji,

1.404 dovoljenja za zaposlitev in

168 dovoljenj za delo.



3.4. REGISTRIRANA BREZPOSELNOST

Bolj umirjene razmere na trgu dela na območju Območne sluţbe Maribor v letu 2010 so se odraţale

tudi na registrirani brezposelnosti, ki je med letom rahlo upadala do jesenskih mesecev, ko je ponovno

porasla zaradi sezonskih prilivov (priliv iskalcev prva zaposlitve po zaključku šolanja, iztek sezonsko

pogojenih del in priliv delavcev, ki jim je izteklo delovno razmerje za določen čas pred koncem leta).

GRAF 9: GIBANJE BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

20.000

22.000

24.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Šte

vilo

Stanje

Povprečje

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Indeks

2010/2009

Stanje 31.12. 19.223 19.186 18.048 15.872 14.503 14.351 12.601 10.895 10.762 14.438 15.544 107,7

Povprečje 19.761 18.860 18.606 16.743 15.431 14.590 13.904 11.546 10.381 13.270 14.857 112,0

Na območju Območne sluţbe Maribor je bilo konec decembra 2010 registrirano brezposelnih

15.544 oseb, kar je za 1.106 oseb oz. 7,7 % več kot decembra 2009. V povprečju je bilo v registru

brezposelnih 14.857 oseb, kar je 12,0 % več kot v letu 2009. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 2010

registrirano brezposelnih 110.021 oseb, kar je za 13.349 oseb oz. 13,8 % več kot decembra 2009.

Tudi v letu 2010 so se na območju OS Maribor kazale značilnosti medmesečnega gibanja registrirane

brezposelnosti. Tako so na medmesečno gibanje brezposelnosti ob generacijskem prilivu iz

izobraţevanja, ob prilivih iz naslova izteka zaposlitve za določen čas in trajnih preseţkov, vplivali tudi

prilivi in odlivi, ki so posledica sezonskega značaja dela predvsem na področju kmetijstva,

gradbeništva in gostinstva.

GRAF 10: MESEČNO GIBANJE BREZPOSELNOSTI

9.000

10.000

11.000

12.000

13.000

14.000

15.000

16.000

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec.

šte

vilo

2006

2007

2008

2009

2010



Na novo se je v letu 2010 v register brezposelnih Območne sluţbe Maribor na novo prijavilo 14.897

oseb, kar je za 995 oseb oz. 6,3 % manj kot v letu poprej.

Iz evidence brezposelnih oseb se je v letu 2010 odjavilo 13.797 brezposelnih oseb, kar je za 1.555

oseb oz. 12,7 % več kot v letu poprej. V odlivu je bilo 8.238 oseb zaradi zaposlitve (1.226 oseb oz.

17,5 % več kot v letu 2009), 4.755 oseb, ki so bile odjavljene iz evidence brezposelnih oseb iz

razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (kršitev obveznosti, vključitev v šolanje, lastna volja, upokojitev,..)

oz. za 519 oseb več kot leto poprej, 804 osebe so bile prenesene v druge evidence, od tega 179 v

evidenco oseb, prijavljenih pri Zavodu na podlagi drugih zakonov*. Konec leta 2010 je bilo v evidenci

na podlagi drugih zakonov 3.074 oseb, ki so delovni invalidi in prejemajo denarno nadomestilo pri

ZPIZ.

Stopnja registrirane brezposelnosti je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na

območju Območne sluţbe Maribor ob koncu leta 2010 znašala 14,7 %, kar je za 1,2 odstotne točke

več kot pred letom dni (13,5 % ob konca leta 2009). V Sloveniji pa je porasla iz 10,3 % ob koncu leta

2009 na 11,8 % ob koncu leta 2010. Povprečna letna stopnja registrirane brezposelnosti je na

območju Območne sluţbe Maribor znašala 13,9 % (v Sloveniji 10,7 %).

GRAF 11: GIBANJE STOPNJE BREZPOSELNOSTI

13,514,0 14,1 14,0 14,0 13,9 13,8 13,9 13,8

13,413,8 13,8

14,7

10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,510,9 11,1

11,8

9

10

11

12

13

14

15

dec.'0

9

jan

.'10

feb.'1

0

mar.

'10

ap

r.'1

0

maj '

10

jun

.'10

jul.'1

0

avg

.'10

sep

.'10

okt.'1

0

no

v.'1

0

dec.'1

0

Sto

pn

ja reg

istr

irane

bre

zpo

seln

ost

i OS MARIBOR SLOVENIJA

Na trajanje brezposelnosti vpliva razkorak med pričakovanji delodajalcev pri povpraševanju na trgu

delovne sile in znanji, usposobljenostjo ter izkušnjami brezposelnih oseb. Enoletna primerjava

strukture brezposelnih oseb po času prijave kaţe na povišanje deleţa oseb, ki so v evidenci

brezposelnih oseb prijavljene med 1 in 3 leti, kar je predvsem posledica povečanih prilivov trenutno in

trajno preseţnih delavcev oz. oseb, ki so delo izgubile zaradi stečaja ali likvidacije podjetja kot

posledice negotovih gospodarskih razmer po jeseni 2008 ter posledično manjših zaposlitvenih

moţnosti na trgu dela (grafični prikaz v nadaljevanju).

* 4. oktobra 2002 je bil na podlagi sprememb in dopolnitev Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur.list RS 67/2002) objavljen Pravilnik o vsebini in načinu vodenja uradnih evidenc s področja zaposlovanja, ki je podrobneje uredil tudi vsebino evidence oseb, prijavljenih pri Zavodu na podlagi drugih zakonov. Pravilnik določa kriterije za prehod oseb iz evidence brezposelnih oseb v evidenco oseb, prijavljenih pri Zavodu na podlagi drugih zakonov. Te kriterije izdela Zavod v sodelovanju s pristojno institucijo, na katero se posamezni zakon nanaša. Podlaga za prehod v evidenco po drugih zakonih je zaposlitveni načrt. Na podlagi sprememb in dopolnitev omenjenega zakona in na osnovi Pravilnika je bil skupaj z ZPIZ pripravljen organizacijski predpis za delovne invalide – prejemnike denarnega nadomestila ZPIZ. Zavod je skupaj z ZPIZ začel s presojo zaposlitvenih moţnosti delovnih invalidov in izdelal kriterije za prehajanje le-teh v evidenco oseb po drugih zakonih. V presojo so vključene osebe, ki so na Zavodu prijavljene neprekinjeno najmanj dve leti; se v tem času, kljub napotitvam k delodajalcem, niso uspele zaposliti zaradi svoje zaposlitvene oviranosti; v tem obdobju za njih ni bilo primernih mest; se tudi po vključitvi v program/e aktivne politike zaposlovanja niso uspele zaposliti.



GRAF 12: ČAS PRIJAVE BREZPOSELNIH V REGISTRU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%


nad 5 let

od 3-5 let

od 1-3 let

od 6-12 m.

do 6 mes.

TRAJANJE Stopnja izobrazbe 31.12.'09

BREZPOS. I.-II. III.-IV. V. VI. VII. B.Š. Skupaj v % v %

do 6 mes. 1.639 1.556 2.115 256 525 19 6.110 39,3 39,4

od 6-12 m. 656 609 687 112 186 4 2.254 14,5 21,7

od 1-3 let 1.536 1.325 1.371 206 321 14 4.773 30,7 22,6

od 3-5 let 423 309 235 35 55 0 1.057 6,8 7,2

nad 5 let 650 387 244 37 31 1 1.350 8,7 9,1

SKUPAJ 4.904 4.186 4.652 646 1.118 38 15.544 100,0 100,0

31.12.2010

Povprečni čas prijave brezposelnih oseb, ki so bile v evidenci brezposelnih ob koncu leta 2010, je

znašal 1 leto, 8 mesecev in 29 dni, kar je za 5 dni več kot pred letom. Ţenske so bile povprečno

prijavljene 1 leto, 11 mesecev in 14 dni, moški pa 1 leto, 6 mesecev in 17 dni. V povprečju so najkrajši

čas v evidenci brezposelnih prijavljene brezposelne osebe s VII. stopnjo izobrazbe, medtem ko je ta

čas na niţjih stopnjah izobrazbe bistveno daljši (glej tabelo 23 v prilogi).

GRAF 13: IZOBRAZBENA STRUKTURA BREZPOSELNIH

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0


Dele

ţ

OS Maribor Slovenija

Vsi Stopnja izobrazbe

Stanje na 31.12. I.-II. III.-IV. V. VI. VII. B.Š.

OS Maribor

Brezposelne osebe ('10) 15.544 4.904 4.186 4.652 646 1.118 38

- struktura v % (2010) 100,0 31,5 26,9 29,9 4,2 7,2 0,2

- struktura v % (2009) 100,0 33,1 27,6 29,3 3,4 6,5 0,2

Slovenija

Brezposelne osebe ('10) 110.021 39.944 27.877 29.409 3.942 8.549 300

- struktura v % (2010) 100,0 36,3 25,3 26,7 3,6 7,8 0,3

- struktura v % (2009) 100,0 38,5 25,2 26,0 3,1 7,2 0,1

Na izobrazbeno strukturo brezposelnih oseb vplivajo dejavniki na trgu dela, ki posledično

narekujejo strukturo prilivov v brezposelnost in odlivov iz brezposelnosti. Tako so bili ob koncu leta

2010 med brezposelnimi najbolj zastopani:

· na I. stopnji izobrazbe: pomoţni delavec in delavec brez poklica;

· na II. stopnji izobrazbe: pomočnik peka in slaščičarja, obdelovalec lesa, obdelovalec kovin,

voznik cestnih motornih vozil, zidar za zidanje in ometavanje ter ţivilski delavec v slaščičarstvu;

· na III. stopnji izobrazbe: ročni obdelovalec kovin, lesar, administrativni manipulant, šivalec

tekstilij in bolničar;

· na IV. stopnji izobrazbe: prodajalec, ključavničar, avtomehanik, frizer, natakar in kuhar;

· na V. stopnji izobrazbe: ekonomski tehnik, gimnazijski maturant, strojni in komercialni tehnik;

· na VI. stopnji izobrazbe: poslovni sekretar (vsš), komercialist (vsš), pravnik in ekonomist;

· na VII. stopnji izobrazbe: dipl. ekonomist (vs), univ. dipl. ekonomist, univ. dipl. pravnik, profesor

razrednega pouka, profesor slovenščine ter profesor nemščine.



TABELA 1: STRUKTURNE ZNAČILNOSTI BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

I.-II. st.

izobr.ţenske

iskalci prve

zaposlitve

stari do

26 let

trajno

preseţni

delavci in

stečajniki

dolgotrajno

brezposelni

stari 40 do

50 let

stari 50

let in

več

2000 19.223 42,2 51,9 18,7 21,7 32,0 65,7 25,3 27,3

2001 19.186 42,2 52,3 19,2 23,1 27,5 60,9 25,4 25,5

2002 18.048 42,1 52,3 20,8 23,6 23,5 60,5 25,1 24,5

2003 15.872 38,5 54,4 26,1 27,6 15,8 50,6 22,5 18,3

2004 14.503 35,2 54,7 26,5 26,3 16,1 48,4 22,0 18,5

2005 14.351 35,2 55,8 25,1 24,3 15,9 48,6 21,4 20,0

2006 12.601 35,5 56,5 23,1 19,8 17,8 52,6 22,2 25,2

2007 10.895 34,9 56,6 20,8 16,7 17,9 53,1 21,4 30,4

2008 10.762 35,5 53,8 18,8 16,1 19,0 47,9 21,1 30,7

2009 14.438 33,1 48,7 17,4 16,6 23,5 38,9 21,1 28,2

2010 15.544 31,5 49,1 17,1 14,6 23,2 46,2 19,4 33,1

31.12.

ŠTEVILO

BREZPOSELNIH

OSEB

DELEŢ POSAMEZNIH KATEGORIJ (V %)

Zaostrene razmere na trgu dela vplivajo tudi na strukturne značilnosti registrirane brezposelnosti. Tako

je v primerjavi z letom poprej med brezposelnimi porasel deleţ ţensk, deleţ dolgotrajno brezposelnih

oseb in oseb, starejših od 50 let. Ostali deleţi so se zniţali, kar lahko pripisujemo na eni strani

vključevanju brezposelnih v programe Aktivne politike zaposlovanja in njihovem spodbujanju ter

usposabljanju za večjo lastno angaţiranost pri iskanju dela, na drugi strani pa strukturi prilivov v

brezposelnost in strukturi odlivov iz brezposelnosti, pogojenih s stanjem na trgu dela.

Starostna struktura registrirano brezposelnih oseb se je ponovno poslabšala, saj je porasel le deleţ

starejših do 50 let, kar je posledica njihovih višjih prilivov v brezposelnost in manjših zaposlitvenih

moţnosti.

GRAF 14: STAROSTNA STRUKTURA BREZPOSELNIH

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%


nad 50 let

nad 40-50 let

nad 26-40 let

do 26 let

LETA Stopnja izobrazbe 31.12.'09

STAROSTI I.-II. III.-IV. V. VI. VII. B.Š. Skupaj v % v %

do 26 let 664 483 981 44 89 7 2.268 14,6 16,6

nad 26-40 l. 1.312 1.046 1.790 225 725 21 5.119 32,9 34,1

nad 40-50 l. 1.136 932 691 132 116 7 3.014 19,4 21,1

nad 50 let 1.792 1.725 1.190 245 188 3 5.143 33,1 28,2

SKUPAJ 4.904 4.186 4.652 646 1.118 38 15.544 100,0 100,0

31.12.2010



3.5. NADURNO DELO

V skladu z Zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti so bili delodajalci dolţni

Zavodu posredovati poročila o delu preko polnega delovnega časa (nadurno delo). Tako kot v

predhodnih letih je Zavod te podatke zbral z anketo “Zaposlovanje v letu 2010 in načrt zaposlovanja

za leto 2011”. Na anketo se je odzvalo 553 poročevalskih enot, v katerih je bilo zaposlenih 57.925

oseb, kar predstavlja 85,5 % vseh zaposlenih pri anketiranih delodajalcih (z 10 in več zaposlenimi). Na

vprašanje o opravljenem nadurnem delu v letu 2010 je odgovorilo 297 podjetij.

Na območju OS Maribor je bilo v letu 2010 opravljenih 1,561.444 ur nadurnega dela (7,8 % več kot

v letu 2009). Nadurno delo se je opravljalo na vseh področjih dejavnosti. Največ nadurnega dela je

bilo opravljenega v predelovalnih dejavnostih (705.258 ur), sledita mu področji zdravstva in socialne

varnosti s 419.461 urami ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti s 156.360 urami. Na omenjenih

treh področjih je bilo opravljenih 82,0 % vseh opravljenih nadur. Pregled opravljenih nadur v letih 2009

in 2010 po posamezni dejavnosti se nahaja v Tabeli 35 tabelarne priloge.

GRAF 15: NADURNO DELO NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

0

100

000

200

000

300

000

400

000

500

000

600

000

700

000

800

000

A

B

C

D

E

F

G

H

I

J

K

L

M

N

O

P

Q

R

S

170

3824

539207

14798

28355

153925

23407

19255

2429

7511

29302

7677

28607

96420

26732

25118

421054

17839

2262

170

573

705258

12495

25721

53939

23783

23169

4250

8187

28247

3629

33408

156360

21773

26379

419461

13577

1065

2010 2009

Legenda:

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo

B: Rudarstvo

C: Predelovalne dejavnosti

D: Oskrba z električno energijo, plinom in paro

E: Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja

F: Gradbeništvo

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila motornih vozil

H: Promet in skladiščenje

I: Gostinstvo

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti

L: Poslovanje z nepremičninami

M: Stropkovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

O: Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti

P: Izobraţevanje

Q: Zdravstvo in socialna varnost

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

S: Druge dejavnosti



4. DELO Z BREZPOSELNIMI OSEBAMI IN SODELOVANJE Z DELODAJALCI

4.1. SODELOVANJE Z DELODAJALCI

V letu 2010 so delodajalci na področju delovanja Območne sluţbe Maribor, prijavili 25.635 prostih

delovnih mest, kar je za 17,8 % več kot v letu 2009.

Za zagotavljanje kritja aktualnih potreb po delavcih z ustreznimi kadri iz evidence brezposelnih oseb,

boljšega informiranja o stanju ponudbe na trgu delovne sile, promoviranja ukrepov Aktivne politike

zaposlovanja ter spremljanju njihove izvedbe v skladu z razpisi je bilo v letu 2010 izvedenih 375

obiskov pri delodajalcih. Vse te aktivnosti so bile izvedene z namenom zagotavljanja partnerskega

sodelovanja v skupnih prizadevanjih za zaposlovanje brezposelnih oseb.

Struktura povpraševanja se ni bistveno spremenila, tako tudi v letu 2010 ni bilo mogoče pokriti vseh

potreb po kadrih s perspektivnimi (deficitarnimi) poklici.

V letu 2010 je OS Maribor z namenom informiranja in neposrednega povezovanja med brezposelnimi

osebami in delodajalci aktivno sodelovala pri organizaciji in izvedbi zaposlitvenega sejma v mesecu

maju. Sejem, kjer so bili predstavljeni poklici, izobraţevalne in zaposlitvene moţnosti na področju

strojništva in kovinarstva, gostinstva in turizma ter gradbeništva, je bil namenjen mladim iskalcem

zaposlitve, kakor tudi srednješolcem in študentom.

GRAF 16: ODLIVI IZ BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

0

2000

4000

6000

8000

10000

12000

14000

16000

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010zaposleni za nedoločen čas

zaposleni za določen čas

ostali odliv

Kategorija

odliva 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

vključeni v

zaposlitev 8.481 8.100 9.060 7.737 6.473 7.012 8.238

- zaposleni

za določen

čas 7.363 6.652 7.551 6.574 5.087 5.048 6.018

ostali odliv 6.996 6.054 6.154 5.085 4.401 5.312 5.685

Sodelovanje z delodajalci na območju posameznih uradov za delo v letu 2010 je predstavljeno v

nadaljevanju.

Sodelovanje z delodajalci na Uradu za delo Lenart je še posebej intenzivno potekalo na območju

občin, ki jih urad pokriva: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v

Slovenskih Goricah. Urad je aktivno sodeloval tudi pri napotovanju brezposelnih oseb na prosta

delovna mesta na območju upravnih enot Maribor, Ptuj in Gornja Radgona. Na območju urada je bilo

sodelovanje z delodajalci usmerjeno v reševanje kritja potreb po delavcih, predstavitve programov

Aktivne politike zaposlovanja in ugotavljanje nadaljnjih potreb po zaposlovanju. Stiki z delodajalci so

bili: osebni kontakti na uradu, telefonski kontakti ali pa obiski pri delodajalcih. Če je bilo k delodajalcu



napoteno večje število oseb, je predstavnik urada sodeloval tudi na zaposlitvenih razgovorih. V letu

2010 velja posebej izpostaviti sodelovanje s podjetjem Prevent Halog, kjer je bilo opravljenih več

obiskov na različnih ravneh, in sicer zaradi uvedbe nove proizvodne linije in dodatnih potreb po

delavcih – šiviljah. Z namenom vključevanja invalidnih oseb v programe javnih del v letu 2011 je bil

konec novembra 2010 izveden obisk pri izvajalcu javnih del Zavod Hrastovec. Prav tako velja

izpostaviti dobro sodelovanje z invalidskim podjetjem Papir servis pri napotovanju in zagotavljanju

ustreznih kandidatov za kritje potreb po novih delavcih.

Delodajalci so eden izmed najpomembnejših partnerjev Zavoda. Urad za delo Maribor I in Urad za

delo Maribor II delujeta na enotnem zaposlitvenem prostoru Upravne enote Maribor. Urada za delo

nudita delodajalcem kakovostne storitve posredovanja in napotovanja brezposelnih oseb v zaposlitev.

Sodelovanje z delodajalci je potekalo na več načinov. Osnovno sodelovanje je bilo vzpostavljeno ob

oddaji potrebe po delavcu. V leto 2010 sta urada še okrepila sodelovanje z delodajalci, ki so imeli

kadrovske potrebe. Sodelovanje z delodajalci je potekalo tudi z neposredno vključitvijo sodelavcev

zavoda na zaposlitvenih razgovorih z namenom pridobivanja dodatnih informacij o delovnih pogojih in

spoznavanja kandidatov za zaposlitev.

Na področju sodelovanja z delodajalci je bilo veliko sodelovanja pri pokrivanju potreb:

Urad za delo Maribor I na področjih gradbeništva, gostinstva in trgovine,

Urad za delo Maribor II na področjih kovinarstva, področju transporta in storitvenih dejavnosti,

predvsem čiščenja.

Skupaj s predstavniki Regionalnega sklada dela Podravja so sodelavci mariborskih uradov za delo

obiskovali delodajalce, ki so se soočali z gospodarsko krizo in posledično kadrovskim

prestrukturiranjem, z namenom iskanja skupnih rešitev ţe pred prehodom oseb v odkrito

brezposelnost. Opravljeni so bili obiski pri delodajalcih, ki so se srečevali z večjimi teţavami in sicer v

Tovarni vozil Maribor d.o.o., Cestnem podjetju Maribor, ADK in MTB.

Urad za delo Pesnica pokriva obmejno področje s sosednjo Avstrijo, ki je preteţno kmetijsko. Na

območju Urada za delo Pesnica so delodajalci v letu 2010 prijavili 752 potreb po delavcih, kar je 2,8%

manj v primerjavi z letom 2009.

Območje Urada za delo Pesnica je v sposobnosti pokrivanja potreb po deficitarnih poklicih ter

zaposlitvenih moţnostih posameznih ciljnih skupin, podobno mariborskemu, saj se prebivalci z

navedene lokacije v večini zaposlujejo na območju Maribora.

Sodelovanje z delodajalci na Uradu za delo Ruše je bilo še posebej namenjeno sodelovanju z

delodajalci v občinah Ruše, Lovrenc na Pohorju in Selnica ob Dravi. Urad pa je sodeloval tudi pri

zagotavljanju kritja potreb po kadru na območju Maribora, Pesnice in Radelj ob Dravi.

V letu 2010 je bil okrepljen stik z delodajalci, saj je bilo načrtovano število obiskov preseţeno kar za

105 %. Rezultat dobrega sodelovanja z delodajalci se kaţe tudi v realizaciji zaposlitev, saj je urad v

letu 2010 kar za 74 % presegel predvideno realizacijo zaposlitev glede na zastavljene cilje. Potrebe po

opravljanju sezonskih del so bile pokrite, kar je rezultat predhodnega skupinskega motivacijskega

sestanka, organiziranega na uradu, na katerem je bil prisoten tudi predstavnik Kmetijske zadruge

Selnica. V novembru 2010 je bil z izvajalci javnih del organiziran sestanek v zvezi z novim razpisom

javnih del za leto 2011. Glede na teţavno situacijo na trgu dela je bilo sklenjenih 10 pogodb o delnem

povračilu nadomestila plače, kar pomeni 157 zaposlenih.



Sodelovanje z delodajalci na Uradu za delo Slovenska Bistrica se je v letu 2010 še okrepilo. Urad

je imel aktivno vlogo pri kadrovanju v podjetjih v občinah Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in

Oplotnica, prav tako pa je posegal v zaposlitveni prostor na območju upravnih enot Slovenske Konjice,

Maribor in Ptuj. V letu 2010 se je zaposlovanje na območju urada zmanjšalo, kar je posledica

gospodarske krize.

Glede na potrebe delodajalcev in brezposelnih oseb so bila največja strukturna neskladja na področju

gostinstva, kovinarstva, gradbeništva in prometa. Posebna pozornost s trţnim pristopom je bila

namenjena delodajalcem, ki so v lokalnem okolju prepoznani kot uspešni ter so v letu 2010

zaposlovali večje število oseb. Z namenom vzpostavljanja kratkoročnega in dolgoročnega sodelovanja

z delodajalci pri zaposlovanju brezposelnih oseb je bilo vzpostavljeno sodelovanje s podjetji Aha

Emmi, Almont, Alumat, Tehnika set in drugimi manjšimi uspešnimi podjetji v lokalnem okolju.

Obiskanih je bilo 54 delodajalcev. V sodelovanju z Regionalnim skladom dela Podravje so predstavniki

urada obiskali Steklarno Luminos in gradbeno podjetje Granit, ki sta se znašli v likvidnostnih teţavah.

Z namenom informiranja delodajalcev o trgu dela in ukrepih na trgu dela je bil organiziran uspešen

posvet predstavnikov urada in delodajalcev iz lokalnega okolja.

V letu 2010 so se z območja urada na spomladanskem zaposlitvenem sejmu Območne sluţbe

Maribor predstavili naslednji delodajalci: Megatekstil, Klet Bistrica, Pekarna Strnad in MSK. V

sodelovanju s partnerji v lokalnem okolju in delodajalci je UD sodeloval na dveh sejmih poklicev, in

sicer na 2. osnovni šoli Slovenska Bistrica in Srednji šoli Slovenska Bistrica. Urad je pripravil

predstavitev Zavoda na stojnici, izvedena je bila predstavitev deficitarnih oziroma perspektivnih

poklicev.

V letu 2010 je bilo največ povpraševanja po naslednjih programih Aktivne politike zaposlovanja:

delovni preizkus, usposabljanje na delovnem mestu, javni razpis Zaposli.me in javni razpis za

zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih oseb. Kot najbolj učinkovita programa Aktivne politike

zaposlovanja z izhodi v zaposlitev sta se izkazala delovni preizkus in Zaposli.me. Po uspešno

zaključenem delovnem preizkusu so bili v večini primerov izhodi v zaposlitev. Javni razpis Zaposli.me

je omogočil zaposlitev teţje zaposljivih oseb (starejših od 50 let, dolgotrajno brezposelnih, mladih …),

torej oseb, ki sicer na trgu dela ne bi uspele najti zaposlitve.

4.2. SVETOVANJE BREZPOSELNIM OSEBAM

V letu 2010 je bilo za izboljševanje ključnega procesa povečevanja zaposljivosti in zaposlenosti, veliko

pozornosti posvečene kvalitetni obravnavi posamezne stranke in ugotavljanju zaposljivosti takoj po

prijavi. Prvi zaposlitveni načrt so brezposelne osebe brez zaposlitvenih omejitev pripravile ţe takoj ob

prijavi na Zavodu oziroma na skupinskih Informativno motivacijskih seminarjih, ki jim je bila v ta namen

dodana še priprava zaposlitvenega načrta. Pri pripravi skupinskih zaposlitvenih načrtov v skupinah s

preteţno mlado populacijo so sodelovali tudi poklicni svetovalci. Ta pristop se je pokazal kot uspešen,

saj so na ta način bolj natančno opredeljene ovire in seveda zaposlitveni cilji vključenih. Tako jim je

omogočeno hitrejše iskanje zaposlitve in vključevanje v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja z

namenom odpravljanja ovir. S to ciljno skupino je bilo oblikovano in izvajano skupinsko načrtovanje

aktivnosti z namenom čim intenzivnejšega vključevanja v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja. Zato je

bilo v letu 2010 s to skupino brezposelnih oseb oblikovano in izvedeno tudi skupinsko spremljanje

realizacije načrtovanih aktivnosti. Strokovni sodelavci Zavoda ocenjujejo, da je, kljub vsem zadrţkom,

skupinska obravnava brezposelnih oseb brez ovir učinkovita in racionalna.



Neposredno zaposljive stranke so praviloma vključene v Zaposlitveni kotiček, kjer so poučene o

veščinah iskanja zaposlitve ter spremljane njihove aktivnosti na trgu dela. V letu 2010 so bile v

Zaposlitveni kotiček vključene organizirane skupine, ki so bile deleţne vsaj 6 srečanj. Razen tega je

bilo tudi drugim brezposelnim osebam po lastni presoji omogočeno občasno vključevanje v

Zaposlitveni kotiček.

V letu 2010 je bilo v Zaposlitveni kotiček vključenih 367 brezposelnih oseb, ki so v času vključenosti

kotiček obiskale 2.328 krat. Med vključenimi v Zaposlitveni kotiček v prvem polletju 2010, se jih je 39,0

% zaposlilo. Dejanski deleţ izhodov v zaposlitev bo znan šest mesecev po zaključku zadnje skupine

(junij 2011).

V okviru Zaposlitvenega kotička sta se v letu 2010 izvajali skupinski obliki, ki sta bili dobro obiskani in

sicer

Predstavitev agencij za posredovanje zaposlitve (10 skupin v katerih je bilo 269 brezposelnih oseb),

E-borza – elektronski ţivljenjepis (11 skupin v katerih je bilo vključenih 317 brezposelnih oseb).

V procesu obravnave je bila (glede na strukturo brezposelnih oseb) posvečena posebna pozornost

najbolj ranljivim skupinam, tako so se samostojni svetovalci s področja poklicne orientacije intenzivno

vključili v obravnavo strank, ki jih Doktrina dela z brezposelnimi in delodajalci definira kot stranke z

ovirami. Dolgotrajno brezposelne, oziroma stranke, ki so bile na prehodu v dolgotrajno brezposelnost,

so bile obravnavane timsko z namenom iskanja rešitev njihovega zastoja pri iskanju zaposlitve. Tem

strankam je bila namenjena skupinska oblika dela »Zaposlitev kot prednost«.

Zaradi povečanega priliva v odkrito brezposelnost iz naslova stečajev in preseţnih delavcev, se jim je

na Območni sluţbi Maribor posvečala povečana pozornost: intenzivno so bili vključevani v

informativno motivacijske seminarje, posredovanje in na neposredna srečanja z delodajalci ter v

Zaposlitveni kotiček.

Vse skupinske oblike dela z brezposelnimi se izvajajo v CIPS, tako da ga tudi brezposelne osebe

sprejemajo kot pomembno točko pri oblikovanju nadaljnjih korakov k realizaciji zaposlitvenih ciljev.

Svetovanje brezposelnim osebam na območju posameznih uradov za delo v letu 2010 je

predstavljeno v nadaljevanju.

Svetovanje brezposelnim osebam na Uradu za delo Lenart je v letu 2010 potekalo podobno kot na

Uradih za delo Ruše in Sl. Bistrica. Stranke, ki so bile ob prijavi prepoznane kot neposredno

zaposljive, so bile takoj po prijavi napotene k svetovalcu, kjer je bil dogovorjen zaposlitveni načrt z

aktivnostmi in zaposlitvenimi cilji ter v skladu z njimi tudi napotovanje.

V začetku leta 2010 so se na uradu izvajali informativno-motivacijski seminarji in skrajšani zaposlitveni

načrti, vendar je bilo ugotovljeno, da se za administrativni del porabi preveč časa, o strankah pa se na

takšni skupinski obliki pridobi premalo informacij, da bi bilo lahko napotovanje in posredovanje v

zaposlitev učinkovito. Pri osebah, kjer so bile ob prijavi prepoznane ovire za zaposlitev, se je

zaposlitveni načrt pripravljal individualno. Glede na prepoznane potrebe so bile osebe napotene še v

specialistične obravnave k poklicnemu svetovalcu, rehabilitacijskemu svetovalcu in zdravniku

specialistu. Zelo pomembna so kvalitetna mnenja zdravnika svetovalca, ki so koristna pri nadaljnji

obravnavi stranke in premagovanju njenih ovir za zaposlitev. Rehabilitacijska svetovalka je imela

pomembno vlogo pri obravnavi strank in nazadnje pri realizaciji zaposlitev le-teh.



Brezposelne osebe se na Uradih za delo Maribor I in Maribor II po prijavi v evidenco brezposelnih

oseb udeleţijo uvodnega informativno motivacijskega seminarja na katerem dobijo informacije o

pravicah in obveznostih, ki jih s prijavo v evidenco sprejmejo ter informacije o moţnostih, ki jih za

izboljšanje izhodov v zaposlitev nudi Zavod.

Nadaljnja obravnava brezposelnih oseb je tekla v skladu z doktrino dela z brezposelnimi osebami in je

bila prilagojena njihovim potrebam. Temeljni dokument, ki ga vsaka oseba izdela s svetovalcem

zaposlitve je zaposlitveni načrt oz. pisni dogovor, v katerem so določeni zaposlitveni cilji vsake osebe

in dogovorjene aktivnosti, ki jih bo oseba izvedla, da bo dosegla zastavljene cilje. Praviloma so bile

vse novoprijavljene neposredno zaposljive osebe takoj po prijavi v evidenco napotene v Zaposlitveni

kotiček, kateri je namenjen izboljšanju veščin iskanja zaposlitve.

V letu 2010 se je v strukturi močno povečal deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb. Posebna pozornost

pri obravnavi je bila namenjena osebam, prijavljenim v evidenco Zavoda 5 let in več, ki se uvrščajo v

skupino oseb z ovirami pri zaposlitvi. Namen poglobljene obravnave teh oseb je bil, da svetovalec

zaposlitve v timu skupaj s svetovalci specialisti za poklicno orientacijo ter rehabilitacijo načrtuje

nadaljnje aktivnosti pri obravnavi dolgotrajno brezposelne osebe. Ugotovljeno je bilo, da je značilnost

večine oseb po daljši izključenosti iz trga dela pomanjkanje motivacije.

Osebe, pri katerih je bila ugotovljena potreba po poglobljenih obravnavah (npr. svetovanje v smeri

iskanja širitve zaposlitvenih ciljev, prekvalifikacij, dokvalifikacij, motiviranja), so obravnavali poklicni

svetovalci. Osebe s teţjimi zdravstvenimi ovirami so bile usmerjene v specialistično obravnavo k

rehabilitacijskim svetovalkam.

Osebe z ovirami pri iskanju zaposlitve so bile intenzivno napotovane v programe Aktivne politike

zaposlovanja s ciljem odprave ovir pri iskanju zaposlitve ter pridobitve dodatnih znanj za izboljšanje

zaposlitvenih moţnosti. Najbolj aktualni ukrepi v letu 2010 so bili delovni preizkus, usposabljanje na

delovnem mestu, izobraţevanja za pridobitev formalne izobrazbe oziroma dvig izobrazbene ravni ter

programe institucionalnega usposabljanja v katerih udeleţenci pridobijo dodatna neformalna znanja. V

letu 2010 so bile preseţene tudi načrtovane vključitve v programe javnih del.

Osebe, pri katerih je bilo ugotovljeno pomanjkanje motivacije in veščin iskanja zaposlitve, so bile

napotovane v drugi sklop programov Aktivne politike zaposlovanja – delavnice. Nekatere med njimi so

izvajali sodelavci Zavoda, npr. delavnico Zaposlitev kot prednost in Skupinske oblike svetovanja

(SOS). Zavod pa ima za izvedbo delavnic Poti do dela in zaposlitve, Klub za iskanje zaposlitve,

Svetovalnico ter še nekaterih pogodbe z zunanjimi izvajalci, specializiranimi za izvedbo tovrstnih

programov, kateri po zaključku podajo poročilo, ki je svetovalcu zaposlitve v pomoč pri nadaljnji

obravnavi brezposelne osebe.

Zaposlitvene moţnosti se po poklicnih skupinah zelo razlikujejo, prav tako je velik razkorak med

ponudbo in povpraševanjem na trgu dela po posameznih poklicih. Še vedno uradoma ni uspelo

zapolniti vseh potreb po ključavničarjih, varilcih in voznikih v mednarodni špediciji. Za te poklice je

značilno terensko delo, teţki in velikokrat slabi delovni pogoji. Na drugi strani pa se sodelavci uradov

srečujejo s problemom, ko so v evidenci določene poklicne skupine, pa za njih na trgu ni ustreznega

povpraševanja.

Svetovanje brezposelnim osebam na Uradu za delo Pesnica je vsebinsko enako mariborskemu.



Svetovanje brezposelnim osebam na Uradu za delo Ruše se je v letu 2010 pričelo ţe ob prijavi v

evidenco brezposelnih oseb. Osebe, ki so bile prepoznane kot neposredno zaposljive, so bile v

najkrajšem moţnem času ţe napotene na prosta delovna mesta. Osebe, ki so bile prepoznane kot

osebe z ovirami (zaradi invalidnosti, zdravstvenih teţav, daljše neaktivnosti, starejše osebe in osebe,

pri katerih se je kazalo odklonilno vedenje), so bile razvrščene med osebe z ovirami in naročene k

svetovalcu zaposlitve in na informativno-motivacijski seminar. Na podlagi obravnave pri svetovalki

zaposlitve se je ugotavljala teţa strankinih ovir in potreba po pomoči za povečanje zaposljivosti; v

zaposlitvenem načrtu so se dorekle konkretne aktivnosti. Po potrebi so bili vključeni strokovni

sodelavci: zdravnik svetovalec, poklicna svetovalka in rehabilitacijska svetovalka.

Urad je nudil svetovanje brezposelnim osebam za področja zaposlovanja, postopkov

samozaposlovanja, poklicnega kariernega svetovanja, zdravstvenega svetovanja, rehabilitacijskega

svetovanja. Na dislokaciji je dvakrat na mesec svetovanje nudil tudi Andragoški zavod Maribor. Po

potrebi se je sestala tudi komisija Centra za socialno delo, v zvezi z ugotavljanjem zaposlitvene

oviranosti, timske obravnave strank s poklicno in rehabilitacijsko svetovalko. Zaradi upada vključitev v

javna dela ter uvedbe novega Zakona o urejanju trga dela v letu 2011 je bilo konec leta 2010

okrepljeno število dodatnih svetovanj osebam.

Svetovanje brezposelnim osebam na Uradu za delo Slovenska Bistrica je v letu 2010 potekalo s

posebnim poudarkom na obravnavi dolgotrajno brezposelnih oseb (nad 5 let) in ostalih teţje

zaposljivih oseb. Obravnava strank je potekala individualno ter na strokovnih timih na uradu v

prisotnosti poklicne svetovalke in rehabilitacijske svetovalke. Glede na specifičnost populacije

(nemotiviranost, dolga izključenost s trga dela, zdravstvene ovire, druge situacijske ovire) je bilo nekaj

oseb odstopljenih v nadaljnjo obravnavo pristojnemu Centru za socialno delo Slovenska Bistrica. Zelo

spodbudno je dejstvo, da so se osebe ob sprotnem motiviranju in informiranju odločile za vključitev v

različne tečaje in usposabljanja (v tečaje tujega jezika, računalniške tečaje, knjigovodsko

usposabljanje ter opravile ZUP). Med obravnavo strank se je pri posameznikih izkazalo, da za njih

obstaja moţnost ponovne zaposlitve le še v okviru javnih del. Glede na to, da obravnavane stranke

praviloma ne izpolnjujejo pogojev za napotitev na prosta delovna mesta, so bile stranke napotene v

zaposlitev le po predhodnem informiranju o prostem delovnem mestu.

V okviru projekta kakovosti za izboljšanje procesa povečanja zaposljivosti in zaposlenosti je bila na

Uradu za delo Sl. Bistrica v letu 2010 velika pozornost namenjena tudi obravnavi strank, ki so bile ob

prijavi prepoznane kot neposredno zaposljive. Prvi zaposlitveni načrti so se za brezposelne osebe

brez omejitev izdelali ţe takoj ob prijavi oz. na skupinskih informativno-motivacijskih seminarjih. Pri

mladi populaciji so sodelovali tudi poklicni svetovalci. S to ciljno skupino je bilo oblikovano in izvajano

skupinsko spremljanje realizacije načrtovanih aktivnosti in kar hitro vključevanje v ukrepe Aktivne

politike zaposlovanja.

Po 6 mesecih od prijave na Zavodu so bile neposredno zaposljive osebe napotene v obravnavo k

svetovalcem zaposlitve. Prav tako so bile osebe, ki so bile ţe ob prijavi prepoznane kot osebe z

ovirami, napotene na individualne obravnave. Za vse osebe so bili izvedeni informativno-motivacijski

seminarji.



4.3. POSREDOVANJE BREZPOSELNIH OSEB NA PROSTA DELOVNA MESTA

V letu 2010 se je v evidenco brezposelnih oseb na novo prijavilo 14.897 brezposelnih oseb. Iz

evidence brezposelnih oseb je bilo odjavljenih 13.923 brezposelnih oseb, od tega 8.238 zaradi

zaposlitve, 4.755 oseb iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve in 804 osebe zaradi prehoda v druge

evidence.

Na področju posredovanja v zaposlitev je bil cilj zagotovitev ustreznega kadra delodajalcem in dvig

zaposlenosti na območju Območne sluţbe Maribor, posebna pozornost pa je bila namenjena

zagotavljanju potrebnega kadra na področju kovinarstva, gradbeništva in prevozništva (vozniki). S tem

namenom so bila organizirana skupinska srečanja med brezposelnimi in delodajalci. Izvajala so se v

prostorih Zavoda in v prisotnosti svetovalke zaposlitve ter posredovalke, kar se je v praksi pokazalo

kot učinkovito, vendar pa bo potrebno posvetiti še več pozornosti pripravi brezposelnih oseb na ta

srečanja.

Tudi v letu 2010 je bilo v Republiki Sloveniji objavljenih več javnih razpisov za subvencionirano

zaposlovanje. Na Območni sluţbi Maribor se je posebna pozornost posvečala izbiri, pripravi in

napotovanju brezposelnih oseb iz ustreznih ciljnih skupin.

Delo je bilo tudi v letu 2010 usmerjeno predvsem v motiviranje posameznikov in skupin za iskanje

zaposlitve na deficitarnih področjih ter v ta namen tudi koriščenje ukrepov Aktivne politike

zaposlovanja.

GRAF 17: KANDIDATI ZA ZAPOSLITEV NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.+

Šte

vilo

Stopnje izobrazbe

2008

2009

2010

Stopnja izobrazbe

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.+ SKUPAJ

2008 7.000 5.536 6.667 715 1.647 21.565

2009 8.369 7.353 8.112 861 1.959 26.654

2010 8.761 8.166 9.067 1.077 2.396 29.467

Indeks 09/08 119,6 132,8 121,7 120,4 118,9 123,6

Indeks 10/09 104,7 111,1 111,8 125,1 122,3 110,6 Opomba: Kandidati za zaposlitev so brezposelni na začetku leta in na novo prijavljeni med letom



Napotovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta na območju posameznih uradov za delo v

letu 2010 je predstavljeno v nadaljevanju.

Posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta na Uradu za delo Lenart se za leto

2010 glede na realizacijo vključitev v zaposlitev ocenjuje kot zelo uspešno. Cilj posredovanja je bil

zagotovitev ustreznega kadra delodajalcem in dvig zaposlenosti. Kljub temu pa vse potrebe pri

delodajalcih niso bile realizirane. Tako niso bile zapolnjene potrebe po šiviljah v podjetju Prevent

Halog, po voznikih v mednarodni špediciji in zdravstvenih tehnikih ter bolničarjih za opravljanje

pripravništva. V jesenskih mesecih tudi niso bile pokrite potrebe po diplomiranih vzgojiteljicah in

profesorjih razrednega pouka. Posredovanje se je izvajalo na podlagi doktrine dela z brezposelnimi

osebami in delodajalci, veliko informacij pa so stranke dobile na informativno-motivacijskih seminarjih

in svetovalnih intervjujih. Če je šlo za osebe z ovirami, se je poskušalo delodajalce dodatno motivirati

za zaposlitev le-teh s predhodno vključitvijo v programe Aktivne politike zaposlovanja oz. v zaposlitev

s subvencijo Zaposli.me.

GRAF 18: GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU URADA ZA DELO LENART

5.000

5.200

5.400

5.600

5.800

6.000

6.200

6.400

300

400

500

600

700

800

900

1.000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010

brezposelnost zaposlenost

Struktura povpraševanja je bila v letu 2010 na območju Urada za delo Lenart naslednja:

- 480 oz. 28,0 % je bilo prijavljenih potreb za osebe na I. zahtevnostni stopnji, predvsem za

delavce brez poklica in pomoţne delavce;

- 44 oz. 2,6 % je bilo prijavljenih potreb na II. zahtevnostni stopnji; predvsem za pleskarje, voznike

viličarja, bolniške streţnike, voznike cestnih motornih vozil, kuharske pomočnike in polagalce

keramičnih oblog;

- 9 oz. 0,5 % je bilo prijavljenih potreb na III. zahtevnostni stopnji za blagovne manipulante;

- 823 oz. 48,0 % potreb je bilo prijavljenih na IV. zahtevnostni stopnji, predvsem za šivilje,

prodajalce, slikopleskarje, varilce, avtomehanike, zidarje, voznike avtomehanike in natakarje;

- 229 oz. 13,4 % je bilo prijavljenih potreb za V. zahtevnostno stopnjo, predvsem za ekonomske

tehnike, elektrotehnike, vzgojitelje predšolskih otrok, tehnike zdravstvene nege, elektrotehnike

elektronike, strojne tehnike, gimnazijske maturante in zdravstvene tehnike;

- 18 oz. 1,0 % prijavljenih potreb je bilo za osebe s VI. stopnjo zahtevnosti in sicer za poslovne

sekretarje, inţenirje strojništva in ekonomiste za denarništvo, finance in računovodstvo;

- 112 oz. 6,5 % potreb je bilo prijavljenih za osebe s VII. stopnjo izobrazbe; predvsem za

profesorje razrednega pouka, dipl. vzgojitelje predšolskih otrok (vs), dipl. ekonomiste (vs),

profesorje angleščine, akademske glasbenike violiniste in dr. dentalne medicine.



Cilj posredovanja v zaposlitev je delodajalcem zagotoviti ustrezen kader ter dvigniti nivo

zaposlenosti na trgu dela uradov za delo Maribor I in Maribor II.

V letu 2010 se je v evidenco brezposelnih oseb na novo prijavilo:

4.769 oseb na Uradu za delo Maribor I (291 oseb manj kot leta 2009)

4.675 oseb na Uradu za delo Maribor II (272 oseb manj kot leta 2009).

GRAF 19: GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU URADA ZA DELO MARIBOR I IN

MARIBOR II

62.000

63.500

65.000

66.500

68.000

69.500

71.000

72.500

74.000

75.500

77.000

6.000

6.800

7.600

8.400

9.200

10.000

10.800

11.600

12.400

13.200

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010


Zaradi zaposlitve se je iz evidence brezposelnih oseb v letu 2010 odjavilo:

2.543 oseb iz Urada za delo Maribor I, kar je za 19,3 % več kot leta 2009 in

2.479 oseb iz Urada za delo Maribor II, kar je za 19,5 % več kot leta 2009.

Med zaposlitvami so prevladovale zaposlitve za določen čas.

Delodajalci so na območju obeh uradov za delo Maribor v letu 2010 prijavili 20.093 potreb po delavcih,

kar je v primerjavi z letom 2009 za 3.079 oz. 18,1 % več prijavljenih potreb. Med posredovanimi

potrebami je prevladovalo povpraševanje po kadrih s IV. stopnjo strokovne izobrazbe (41,7 %). Najbolj

iskani so bili varilci, ključavničarji, prodajalci in natakarji. Sledijo potrebe na I. zahtevnostni stopnji

(19,3 %), predvsem za gradbene in kovinarske delavce in potrebe na V. zahtevnostni stopnji (18,9 %)

in sicer najpogosteje za ekonomske tehnike, strojne tehnike, gimnazijske maturante, zdravstvene

tehnike in elektrotehnike. Na VII. stopnji zahtevnosti (13,3 % potreb) so bile potrebe predvsem za univ.

dipl. ekonomiste, doktorje medicine, univ. dipl. pravnike, dipl. ekonomiste (vs) in dipl. medicinske

sestre (vs).

V letu 2010 so napotitve brezposelnih oseb na prosta delovna mesta potekale v obliki napotnic za

zaposlitev, kjer je opisan način sodelovanja (razgovor, datum, ura..), preko SMS in e-mail obvestil,

preko obvestil brezposelnim o objavi prostega delovnega mesta ter preko osebnih in telefonskih

napotitev na podlagi sodelovanja z delodajalci pred uradnimi objavami.

Najbolj iskani so bili poklici na področjih:

kovinarstva in strojništva (ključavničarji, orodjarji, varilci, preoblikovalci, inţ. strojništva)

elektrotehnike (elektrikarji energetiki in elektroinštalaterji)

na področju računalništva (dipl. inţ.)

gradbeništva (zidarji, kleparji, tesarji, slikopleskarji, (univ.) dipl. inţ. gradbeništva …)

gostinstvo in turizem (natakarji in kuharji).



Tudi v letu 2010 so se sodelavci urada soočali s pomanjkanjem potreb za nekvalificirane ţenske z

zdravstvenimi teţavami ali brez vozniškega izpita, problemom sprejetja dela voznika v mednarodni

špediciji in nizko plačanega dela na področju gradbeništva.

Zaradi neskladja na trgu dela je bilo delo tudi v letu 2010 usmerjeno v motiviranje brezposelnih oseb

za deficitarne poklice in koriščenje ukrepov Aktivne politike zaposlovanja. Z namenom spodbujanja

zaposlovanja je Zavod delodajalcem v letu 2010 namenil javna razpisa Zaposli.me in Spodbujanje

zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb. Delodajalci, ki so izpolnili razpisne pogoje so ob

zaposlitve brezposelne osebe iz ustrezne ciljne skupine prejeli subvencijo za novo zaposlitev.

Kljub povečanju števila brezposelnih oseb, drţavljanov Republike Slovenije, je bilo tudi v letu 2010

povpraševanje po novih zaposlitvah tuje delovne sile. Izvajanje dejavnosti na tem področju je bilo

izvedeno skladno z veljavnimi predpisi. Ob vsaki prejeti potrebi so aktivnosti potekale v smeri

zagotavljanja in kritja potreb z domačo delovno silo.

V letu 2010 se je v evidenco brezposelnih oseb na Uradu za delo Pesnica prijavilo 1.312 novih

brezposelnih oseb, kar je za 4,2 % manj kot v istem obdobju preteklega leta. Iz evidence brezposelnih

oseb je bilo na drugi strani odjavljenih 1.388 oseb, kar je za 22,7 % več kot preteklo leto. Število oseb

odjavljenih zaradi zaposlitve je v letu 2010 znašalo 694 oseb, kar je 109 oseb več kot leta 2009.

GRAF 20: GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU URADA ZA DELO PESNICA

4.200

4.300

4.400

4.500

4.600

4.700

4.800

4.900

5.000

5.100

1.100

1.200

1.300

1.400

1.500

1.600

1.700

1.800

1.900

2.000

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010


Struktura povpraševanja je bila v letu 2010 na območju Urada za delo Pesnica naslednja:

- 194 oz. 25,8 % je bilo prijavljenih potreb za osebe na I. zahtevnostni stopnji, predvsem za delavce

brez poklica, pomoţne delavce, papirniške delavce, perice in snaţilke;

- 16 oz. 2,1 % je bilo prijavljenih potreb za osebe na II. zahtevnostni stopnji, predvsem za kuharske

in natakarske pomočnike, zidarje za zidanje in ometavanje, krovce in voznike viličarja;

- 10 oz. 1,3 % je bilo prijavljenih potreb za osebe na III. zahtevnostni stopnji; predvsem za lesarje in

bolničarje;

- 326 oz. 43,4 % je bilo prijavljenih potreb za IV. zahtevnostno stopnjo in sicer najpogosteje za

mizarje, prodajalce, voznike, varilce, natakarje, ključavničarje in zidarje;

- 115 oz. 15,3 % prijavljenih potreb je bilo za osebe s V. stopnjo zahtevnosti, predvsem za

ekonomske tehnike, strojne tehnike, varuhe predšolskih otrok, vzgojitelje predšolskih otrok,

zdravstvene tehnike, elektrotehnike, gradbene tehnike in gimnazijske maturante;

- 22 oz. 2,9 % potreb je bilo prijavljenih za osebe s VI. stopnjo izobrazbe, predvsem za vzgojitelje

predšolskih otrok (vsš), ekonomiste, inţ. strojništva, poslovne sekretarje, inţ. lesarstva, inţ

strojništva za kmetijstvo, ekonomiste za komercialno dejavnost in ustne higienike (vsš);



- 68 oz. 9,0 % potreb je bilo prijavljenih za osebe s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe, predvsem za prof.

razrednega pouka, profesorje angleščine, dipl. vzgojitelje predšolskih otrok (vs), prof. osnove

tehnike in proizvodnje in dipl. ekonomiste (vs);

- 1 oz. 0,1 % potreb je bilo za osebe z izobrazbo pridobljeno v Bolonjskih programih.

Posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta na Uradu za delo Ruše je dejavnost,

ki ji je bila v letu 2010 namenjena posebna pozornost. V letu 2010 je bilo na območju Urada za delo

Ruše prijavljenih 839 potreb po delavcih, kar je bilo za 14,5 % več kot preteklo leto. Stranke so bile

informirane o prostih delovnih mestih osebno, ob obisku na Zavodu, po pošti, s poslanimi SMS-

sporočili in preko elektronskih storitev. Za potrebe delodajalcev so bili razgovori z brezposelnimi

osebami tudi na Uradu za delo Ruše, kar je svetovalcu dalo dodatno informacijo o pripravljenosti teh

oseb za delo.

GRAF 21: GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU URADA ZA DELO RUŠE

3.400

3.500

3.600

3.700

3.800

3.900

4.000

4.100

4.200

700

850

1.000

1.150

1.300

1.450

1.600

1.750

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010


Struktura povpraševanja je bila v letu 2010 na območju Urada za delo Ruše naslednja:

- 256 oz. 30,5 % je bilo prijavljenih potreb za osebe na I. zahtevnosti stopnji, predvsem za delavce

brez poklica, pomoţne delavce, gradbene delavce, snaţilke in kovinarske delavce;

- 10 oz. 1,2 % je bilo prijavljenih potreb na II. zahtevnosti stopnji in sicer po pripravljalcih surovin,

obdelovalcih lesa in kovin, varilcih v serijski proizvodnji, upravljalcih strojev in naprav v industriji

gradbenega materiala in voznikih viličarja;

- 23 oz. 2,7 % je bilo prijavljenih potreb na III. zahtevnostni stopnji predvsem po lesarjih;

- 377 oz. 44,9 % potreb je bilo prijavljenih za osebe na IV. zahtevnostni stopnji, predvsem za

ključavničarje, varilce, elektrikarje energetike, prodajalce, natakarje, mizarje, voznike

avtomehanike in kuharje;

- 89 oz. 10,6 % je bilo prijavljenih potreb za V. zahtevnostno stopnjo in sicer najpogosteje za

ekonomske tehnike, strojne tehnike, gimnazijske maturante, zdravstvene tehnike, lesarske

tehnike, livarske mojstre, elektrotehnike, administrativne tehnike in varuhe predšolskih otrok;

- 18 oz. 2,1 % prijavljenih potreb je bilo za osebe s VI. stopnjo zahtevnosti; predvsem za inţ.

strojništva, vzgojitelje predšolskih otrok (vsš), inţ. strojništva za varilstvo, inţ. gradbeništva,

ekonomiste, ekonomiste za komercialno dejavnost in poslovne sekretarje (višji) (vsš);

- 66 oz. 7,9 % potreb je bilo prijavljenih za osebe s VII. stopnjo izobrazbe, predvsem za prof.

razrednega pouka, uni. dipl. socialne delavce, uni. dipl. ekonomiste, dipl. ekonomiste (vs), dipl.

inţenirje strojništva (vs), magistre farmacije, akademske glasbenike prof. za klaviaturne

instrumente.



Posredovanje brezposelnih oseb na prosta delovna mesta na Uradu za delo Slovenska Bistrica

temelji na dobrem medsebojnem sodelovanju urada in delodajalcev. Cilj sodelovanja z delodajalci je

bil kot vsa leta tudi v letu 2010 delodajalcem zagotavljati aţurne in kakovostne storitve ter posredovati

ustrezno usposobljene in motivirane kandidate na prosta delovna mesta, seveda ob upoštevanju

potreb delodajalcev. Sodelavci urada so sodelovali pri večjem številu zaposlitvenih razgovorov na

uradu in pri delodajalcih ter glede na potrebe delodajalcev predhodno izvajali tudi kadrovsko selekcijo.

GRAF 22: GIBANJE ZAPOSLENOSTI IN BREZPOSELNOSTI NA OBMOČJU URADA ZA DELO SL. BISTRICA

9.100

9.300

9.500

9.700

9.900

10.100

10.300

1.100

1.300

1.500

1.700

1.900

2.100

2.300

2001

2002

2003

2004

2005

2006

2007

2008

2009

2010


V obdobju od januarja do decembra 2010 so delodajalci na območju Urada za delo Slovenska

Bistrica prijavili 2.236 potreb po delavcih, kar je za 337 oz. 17,7 % več kot v istem obdobju

preteklega leta.

Struktura povpraševanja je bila v letu 2010 na območju Urada za delo Sl. Bistrica naslednja:

- 392 oz. 17,5 % je bilo prijavljenih potreb za osebe na I. zahtevnosti stopnji, predvsem za

pomoţne delavce, delavce brez poklica in gradbene delavce;

- 82 oz. 3,7 % je bilo prijavljenih potreb na II. zahtevnosti stopnji; predvsem za voznike viličarja,

steklopihače krogličarje, obdelovalce kovin, varilce v serijski proizvodnji, ţivilske delavce v

slaščičarstvu, vzdrţevalce strojev, vulkanizerje, ličarje, voznike cestnih motornih vozil in

natakarske pomočnike;

- 27 oz. 1,2 % potreb je bilo prijavljenih za osebe na III. zahtevnostni stopnji, predvsem za

poslovne manipulante, lesarje in valjavce;

- 980 oz. 43,8 % potreb je bilo prijavljenih za osebe na IV. zahtevnostni stopnji, predvsem za

prodajalce, preoblikovalce, voznike, ključavničarje, natakarje in elektrikarje;

- 451 oz. 20,2 % je bilo prijavljenih potreb za V. zahtevnostno stopnjo in sicer najpogosteje za

strojne tehnike, ekonomske tehnike, vzgojitelje predšolskih otrok, gradbene tehnike, metalurške

tehnike in gimnazijske maturante;

- 45 oz. 2,0 % prijavljenih potreb je bilo za osebe s VI. stopnjo zahtevnosti, predvsem za poslovne

sekretarje, inţenirje gradbeništva, inţenirje strojništva, učitelje razrednega pouka, ekonomiste in

ekonomiste za denarništvo, finance in računovodstvo;

- 259 oz. 11,6 % potreb je bilo prijavljenih za osebe s VII. in VIII. stopnjo izobrazbe, predvsem za

dipl. vzgojitelje predšolskih otrok, profesorje razrednega pouka, uni. dipl. ekonomiste, profesorje

defektologije, dipl. ekonomiste (vs), profesorje slovenščine, doktorje medicine specialiste

medicine dela, prometa, športa.



4.4. ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA IN ZAPOSLOVANJE INVALIDNIH OSEB

Ob koncu leta 2010 je bilo v evidenci brezposelnih oseb OS Maribor prijavljenih 1.913 invalidov, kar je

za 242 oseb več kot pred letom. Njihov deleţ med brezposelnimi se je povišal iz 11,6 na 12,3 %.

Največji deleţ predstavljajo invalidi, ki jim je bila izdana odločba invalidske komisije pri Zavodu za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje (delovni invalidi). Le teh je bilo konec leta 2010 v evidenci

1.500.

TABELA 2: REGISTRIRANO BREZPOSELNE INVALIDNE OSEBE PO STATUSU* IN ČASU BREZPOSELNOSTI

NA OBMOČJU OBMOČNE SLUŢBE MARIBOR

Status invalidne osebe

Trajanje registrirane brezposelnosti

do 3

mesecev

3 do 6

mesecev

6 do 9

mesecev

9 do 12

mesecev

1 do 2

leti

2 do 3

leta

3 do 5

let

5 do 8

let

8 let in

več Skupaj

vojaški invalid 1 1

delovni invalid (II., III. kategorije)

131 90 66 70 385 232 271 146 109 1.500

kategoriziran

mladostnik 39 11 12 8 53 30 10 7 10 180

invalidna oseba po ZUZIO

7 8 1 3 14 2 6 7 17 65

invalidna oseba po ZZRZI

8 4 3 2 36 26 33 27 22 161

invalid z ugotovljeno telesno okvaro

1 1 1 1 1 1 6

invalidna oseba po predpisih EU

Vsi invalidi 186 113 83 84 489 291 320 188 159 1.913

Opomba: *STATUS INVALIDA je tem osebam priznan s pravnomočno odločbo pristojnega organa

REHABILITACIJSKA KOMISIJA

V letu 2010 se je izvajal Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (v nadaljevanju

ZZRZI). Pravico do priznanja statusa invalida in/ali vključitve v zaposlitveno rehabilitacijo, so po tem

zakonu uveljavljale osebe, prijavljene pri Zavodu RS za zaposlovanje, na podlagi mnenja

rehabilitacijske komisije.

Rehabilitacijska komisija je delovala vse mesece v letu 2010 in je na 28 sejah obravnavala 177 vlog.

Priznanih je bilo 91 statusov invalida s pravico do zaposlitvene rehabilitacije, 64 invalidom, ki so ţe

imeli priznan status, je bila priznana pravica do zaposlitvene rehabilitacije, 11 osebam je bil priznan

samo status invalida, 11 osebam pa sta bila status invalida in pravica do rehabilitacije zavrnjena.

TABELA 3: ŠTEVILO OBRAVNAV NA REHABILITACIJSKI KOMISIJI OS MARIBOR

Urad za delo Pridobili

status IO

Pridobili status IO

in pravico do ZR

Pridobili

pravico do ZR

Zavrnitve Skupaj

Lenart 16 3 3 22

Maribor I 5 29 20 5 59

Maribor II 3 31 19 53

Ruše 2 5 8 15

Sl. Bistrica 1 5 8 3 17

OS Maribor 11 91 64 11 177



ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA

V letu 2010 je bila spremenjena mreţa izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje od 2010 do

2013 in tudi število timov za posamezne izvajalce. Za OS Maribor so bili izbrani naslednji

koncesionarji:

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, DE Maribor (2 tima za področje OS Maribor, za

vse ciljne skupine, razen gluhih in naglušnih ter slepih in slabovidnih),

Ozara d.o.o.n (0,6 tima za področje OS Maribor za vse ciljne skupine, razen slepih in

slabovidnih ter gluhih in naglušnih),

Racio d.o.o. (za populacijo gluhih in naglušnih v obsegu 0,80 tima za celo Slovenijo),

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča Ljubljana, DE Ljubljana (za populacijo slepih in

slabovidnih za celo Slovenijo).

V storitve zaposlitvene rehabilitacije je bilo v letu 2010 vključenih 348 invalidov, pri štirih različnih

izvajalcih.

TABELA 4: ŠTEVILO VKLJUČENIH INVALIDOV V STORITVE ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE PO URADIH ZA

DELO IN IZVAJALCIH ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE

URI Maribor OZARA RACIO URI Ljubljana Skupaj

Lenart 34 10 1 1 46

Maribor I 86 23 2 111

Maribor II 65 21 8 94

Pesnica 22 12 1 1 36

Ruše 21 5 2 27

Sl. Bistrica 22 5 6 33

OS Maribor 250 76 20 2 348

ODLOČBE O ZAPOSLJIVOSTI:

Zavod je na podlagi mesečnih poročil in končne evalvacije izvajalca zaposlitvene rehabilitacije, po

zaključeni rehabilitaciji, za vsakega vključenega izdelal oceno invalidovih zaposlitvenih moţnosti. V

primeru, da je na podlagi ocene zaposlitvenih moţnosti ugotovil, da invalid zaradi invalidnosti ni

zaposljiv ali da se lahko zaposli le v zaščitni ali podporni zaposlitvi, je o tem izdal odločbo.

PODPORNA ZAPOSLITEV

Invalidom, ki so bili sposobni vključiti se v običajno delovno okolje in njihovo doseganje delovnih

rezultatov ni bilo niţje od 70 % pričakovane delovne učinkovitosti, pri delu pa so potrebovali strokovno,

tehnično ali osebno pomoč, je Zavod izdal odločbo o zaposljivosti v podporni zaposlitvi.

Invalidi s tako odločbo so sklepali z delodajalcem pogodbe o zaposlitvi, v katerih so se poleg obveznih

sestavin v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, opredelile tudi vsebine o načinih in obsegu

strokovne in tehnične podpore invalidu, delodajalcu in delovnemu okolju. Invalidi, zaposleni na takih

delovnih mestih, so lahko uveljavljali pravico do subvencije plače v višini od 5 % do 30 %, v kolikor so

dosegali niţje delovne rezultate. Subvencija plače je bila sestavni del plačila za delo po pogodbi o

zaposlitvi.

V letu 2010 je bila izdana 1 odločba o zaposljivosti invalida v podporni zaposlitvi.

ZAŠČITENA ZAPOSLITEV

Invalidom, za katere je bilo na podlagi ocene zaposlitvenih moţnosti ugotovljeno, da dosegajo delovne

rezultate med 70 % in 30 %, je Zavod izdal odločbo o zaposljivosti v zaščitni zaposlitvi.



Zaščitena delovna mesta so zagotavljali zaposlitveni centri. Invalidi so sklepali z njimi pogodbo o

zaposlitvi na zaščitenem delovnem mestu, v katerih so bili poleg obveznih sestavin, skladnih s predpisi

o delovnih razmerjih, opredeljeni tudi načini in obsegi izvajanja strokovne pomoči in spremljanja

invalida na delovnem mestu oz. druge storitve glede na ugotovljene potrebe invalida. Invalid na

zaščitenem delovnem mestu je bil upravičen do subvencije plače v višini od 30 % do 70 %, ki je bil

sestavni del plače. Izplačilo plače, ki jo je na zaščitenem delovnem mestu izplačeval delodajalec in

subvencija plače skupaj, sta bila v višini minimuma, določenega z zakonom oz. kolektivno pogodbo.

Zaposlitveni centri na območju OS Maribor so:

Zaposlitveni center Zavod Detel, Trčova 271, 2299 Malečnik

Zaposlitveni center Jadro, Dalmatinska ulica 1, 2000 Maribor

Ozara storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Ulica heroja Šaranoviča 27, 2000 Maribor

Zaposlitveni center Sončna pot, Trubarjeva 15, 2000 Maribor

Zaposlitveni center Zavod Dlan, Jadranska 27, 2000 Maribor

Zaposlitveni center Zavod Kekec, Trţaška 23, 2000 Maribor

Zavod Mata, Miklavška 59, 2311 Hoče

Zavod Gruda, Pivola 11, 2311 Hoče

V letu 2010 je Zavod izdal 15 odločb o zaposljivosti invalidov v zaščitni zaposlitvi.

SOCIALNA VKLJUČENOST

Kadar kljub rehabilitaciji, prilagoditvam delovnega mesta in delovnega okolja invalid ni zmogel

dosegati delovnih rezultatov v višini vsaj ene tretjine zaposlenega na običajnem delovnem mestu, se

je v oceni zaposlitvenih moţnosti podala ocena, da zaradi invalidnosti oseba ni zaposljiva in je bila

izdana odločba o nezaposljivosti. Na Centru za socialno delo so lahko uveljavljali pravico do denarne

socialne pomoči, lahko pa so se vključevali v programe socialne vključenosti. Izvajalci socialne

vključenosti so s posameznikom sklepali pisne dogovore o vključitvi v program in za čas vključitve

zagotavljali osebam zavarovanje za primer nesreče pri delu, malico, povrnitev potnih stroškov ter

nagrado v povprečni višini 69 € mesečno. Programe so izvajali 8 ur dnevno vse delovne dni v letu.

Izvajalci programa socialne vključenosti na območju OS Maribor so:

Ozara storitveno in invalidsko podjetje d.o.o., Ul. Heroja Šaranoviča 27, 2000 Maribor

Šent, Slovensko zdruţenje za duševno zdravje, Ul. Proleterskih brigad 61, 2000 Maribor

Zavod Detel, Zavod za usposabljanje in zaposlovanje teţje zaposljivih invalidov, Trčova 271, 2229

Malečnik

V letu 2010 je Zavod izdal 29 odločb o nezaposljivosti.

ŠTEVILO ZAPOSLITEV INVALIDOV IN PREHODI V DRUGE EVIDENCE:

V letu 2010 se je zaposlilo 246 invalidov, 275 invalidov se je odjavilo iz evidence iz razlogov, ki ne

pomenijo zaposlitve, 114 invalidov je prešlo v druge evidence, med njimi 71 v evidenco po drugih

zakonih. Glede na strukturne značilnosti sicer heterogene skupine brezposelnih invalidov ter

povečanje odstotka dolgotrajno brezposelnih invalidov, starih nad 50 let, je Zavod ugotavljal, da bi bilo

potrebno tej ciljni skupini poleg moţnosti, ki jih ponuja ZZRZI, ponuditi še druge programe za

povečanje zaposlovanja. To dejstvo bo potrebno upoštevati pri kreiranju novih programov pri

spodbujanju zaposlovanja invalidov. Z vidika funkcionalne oviranosti se je tudi v letu 2010 povečevalo

število oseb, ki so imele teţave v duševnem zdravju. Tej ciljni skupini bo potrebno v prihodnje v

zaposlitveno svetovalnem procesu dati več poudarka na prepoznavanju problema, mreţni povezanosti

znotraj sluţbe in z zunanjimi institucijami (interdisciplinarni in multidisciplinarni timi).



4.5. SODELOVANJE V OMREŢJU EUROPEAN EMPLOYMENT SERVICES (EURES)

V letu 2010 sta Eures svetovalki izvajali vse osnovne aktivnosti:

svetovanje iskalcem zaposlitve, ki iščejo zaposlitev v tujini,

svetovanje tujim iskalcem zaposlitve, ki iščejo zaposlitev v Sloveniji,

pomoč slovenskim delodajalcem pri iskanju delovne sile iz drţav EU/EGP,

pomoč tujim delodajalcem pri objavi prostih delovnih mest v Sloveniji.

Poleg rednih nalog svetovanja in informiranja so izstopali večji dogodki:

4.3.2010: Srečanje z delodajalci, udeleţenci zaposlitvenih sejmov, katerim so bili predstavljeni

rezultati dosedanjih sejmov, načrti za prihodnje aktivnosti na področju organiziranja zaposlitvenih

sejmov, predstavljene storitve Zavoda in Euresa (Eures, projekt modernizacije Zavoda, eStoritve,

programe Aktivne politike zaposlovanja). Za udeleţence srečanja in sodelavce Zavoda je podjetje

Planet GV d.o.o. izvedlo delavnico Motivacija za večjo mobilnost na trgu dela.

Srečanja se je udeleţilo 43 oseb.

27.5.2010: posvet Mladi diplomanti na trgu delovne sile, na katerem so strokovnjaki različnih

institucij predstavili naslednje vsebine:

- poloţaj mladih na trgu delovne sile v Sloveniji,

- pričakovanja in potrebe delodajalcev pri zaposlovanju mladih diplomantov,

- prilagajanje univerzitetnih programov EU smernicam in zahtevam na trgu dela,

- vlogo kariernih centrov pri vključevanju na trg dela v Sloveniji,

- zaposlitvene moţnosti diplomantov v Avstriji,

- strategijo zaposlovanja mladih.

Posveta se je udeleţilo 54 oseb.

19.10.2010: Evropski zaposlitveni dnevi, predstavitev delovnih in ţivljenjskih pogojev na

Švedskem, v Belgiji in Franciji na Ekonomsko poslovni fakulteti v okviru njihove prireditve

Mednarodni dnevi.

Predstavitve se je udeleţilo 90 oseb.

Vse leto (1x mesečno) sta svetovalki Eures izvajali skupinske predstavitve Eures storitev za iskalce

zaposlitve na CIPS-u, katerih se je v letu 2010 udeleţilo 208 iskalcev zaposlitve.

Na področju mednarodnega sodelovanja sta se Eures svetovalki udeleţevali usposabljanj za Eures

svetovalke v organizaciji Evropske komisije, zaposlitvenih sejmov na Irskem, Madţarskem in na Cipru,

aktivno sta sodelovali v delovnih skupinah za informacijsko podporo in zaposlovanje diplomantov pri

Evropski komisiji v Bruslju, pri organizaciji srečanj čezmejnega zaposlitvenega partnerstva, v delovni

skupini EXPAK, sodelovali s kolegi iz Avstrije pri pripravi brošure za čezmejne delavce.



5. IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA

Zavod je tudi v letu 2010 izvajal naslednje ukrepe Aktivne politike zaposlovanja:

Ukrep I.: Svetovanje in pomoč pri iskanju zaposlitve,

Ukrep II.: Usposabljanje in izobraţevanje,

Ukrep III.: Spodbujanje zaposlovanja in samozaposlovanj,

Ukrep IV.: Programi za povečanje socialne vključenosti.

V letu 2010 je bilo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji vključenih skupno 77.534

brezposelnih oseb, kar je za 49,6 % več vključitev kot v letu 2009.

Na območju Območne sluţbe Maribor je bilo v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja vključenih 7.632

brezposelnih oseb, kar predstavlja 32,7 % več vključitev kot v letu 2009 in 13,1 % vseh vključitev v

Sloveniji, kar je manj kot leto prej (14,8 %).

V okviru navedenih ukrepov so se izvajali različni programi Aktivne politike zaposlovanja, največ

vključitev je bilo v letu 2010 na območju OS Maribor v programe:

pomoči pri samozaposlitvi 1.939 vključitev oz. 19,1 % vseh vključenih,

javnih del 1.223 vključitev oz. 12,1 % vseh vključenih,

pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve – delavnice 1.093 vključitev oz. 10,8 %

vseh vključenih,

institucionalnega usposabljanja 1.076 vključitev oz. 10,6 % vseh vključenih,

formalnega izobraţevanja 875 vključitev oz. 8,6 % vseh vključenih,

subvencije za samozaposlitev 765 vključitev oz. 7,6 % vseh vključenih.

V letu 2010 se je zaradi gospodarske krize število registrirano brezposelnih oseb na nivoju Območne

sluţbe Maribor povečalo za 1.106 oseb.

Glede na dejstvo, da so se zapirala mnoga delovna mesta, novih priloţnosti za zaposlitve pa je bilo v

letu 2010 znatno manj, so mnogi izmed brezposelnih rešitev svoje socialne situacije reševali z

odpiranju samostojne dejavnosti. Prav zaradi tega se je interes po vključevanju v ukrep Spodbujanje

samozaposlovanja zelo povečal tako na območju OS Maribor, kot tudi celotnem območju Slovenije.

Med skupno 10.130 vključenimi v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja, je bil deleţ vključitev po

posameznih uradih za delo naslednji:

UD Maribor I - 31,6 % vseh vključitev,

UD Maribor II - 30,4 %,

UD Slovenska Bistrica - 14,2 %,

UD Ruše - 8,8 %,

UD Pesnica - 8,2 % in

UD Lenart - 6,8 %.

Deleţ vključitev je v primerjavi z letom 2009 višji na UD Maribor II. za 1,1 odstotne točke, na UD

Slovenska Bistrica za 0,8 odstotne točke in na UD Lenart za 0,2 odstotne točke. Na vseh ostalih UD

se je deleţ vključitev nekoliko zmanjšal.



Podatki kaţejo, da je bilo število vključenih v ukrepe APZ v letu 2010:

višje od deleţa brezposelnih v UD Lenart, UD Ruše in UD Slovenska Bistrica,

niţje od deleţa brezposelnih pa na UD Maribor I, UD Maribor II in UD Pesnica.

GRAF 23: PRIMERJAVA DELEŢA BREZPOSELNIH PO UD Z DELEŢEM VKLJUČITEV V APZ

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

30,0%

35,0%

LE MB I MB II PE RU SB

Delež povprečnega števila registrirano brezposelnih oseb

Delež vključitev v ukrepe APZ

2009 2010 2009 2010 2009 2010

Lenart 4,7 4,9 506 684 6,6 6,8

Maribor 63,7 65,9 4776 6278 62,6 62,0

Maribor I 32,4 33,7 2541 3198 33,3 31,6

Maribor II 31,3 32,2 2235 3080 29,3 30,4

Pesnica 10,8 9,4 636 831 8,3 8,2

Ruše 7,3 7,0 692 900 9,1 8,9

Sl. Bistrica 13,6 12,8 1022 1437 13,4 14,2

OS MB 100,0 100,0 7632 10130 100,0 100,0

UD

Deleţ povprečnega števila

registrirano brezposelnih oseb Število vključenih v APZ Deleţ vključenih v APZ

Struktura vključenih v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja je bila v letu 2010 sledeča:

glede na spol je bilo v ukrepe skupno vključenih 51,6 % ţensk, kar je manj kot v letu 2009, ko je

bilo vključenih v ukrepe 55,5 % ţensk,

glede na stopnjo strokovne izobrazbe je bilo vključenih največ oseb s V. stopnjo izobrazbe in

sicer 37,5 %, sledile so osebe s IV. stopnjo izobrazbe – teh je bilo med vključenimi 23,7 % in

osebe brez izobrazbe – teh je bilo 19,7 %,

glede na trajanje brezposelnosti je bilo v letu 2010 v programe Aktivne politike zaposlovanja

vključenih največ oseb, ki so bile v evidenci brezposelnih oseb prijavljene od 1 do 2 let (27,0 %) in

oseb, ki so bile prijavljene od 3 do 6 mesecev (18,9 %).

glede na dolgotrajno brezposelnost je bilo v ukrepe skupno vključenih le 41,1 % dolgotrajno

brezposelnih oseb (nad 1 leto prijave na Zavodu), kar je nekoliko več, kot v letu 2009, ko je bil

deleţ vključenih dolgotrajno brezposelnih oseb v ukrepe APZ 36,7 %,

glede na starost je bilo v ukrepe v letu 2010 največ vključenih v starosti od 30 – 40 let in sicer

29,2 %, sledijo osebe v starosti 25 – 30 let (22,0 %) in šele nato osebe v starosti 40 – 50 let (20,1

%), kar je podobno kot leto poprej.



Največ prehodov v zaposlitev je bilo iz ukrepov:

pomoč pri samozaposlitvi, saj se je samozaposlilo kar 69,7 % oseb, ki so se vključile v program,

delovni preizkus in sicer 62,9 %,

usposabljanje na delovnem mestu, zaposlilo se je 50,9 % vseh vključenih,

priprava na potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, saj se je zaposlilo 41,1 % vseh

vključenih, kar je v primerjavi z letom 2009 za 1,9 odstotnih točk več,

potrjevanje Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, saj se je zaposlilo 32,6 % vseh vključenih.

Delovni preizkus in Usposabljanje na delovnem mestu sta še zmeraj ukrepa, s katerima Območna

sluţba dosega zastavljene cilje – preizkusiti in usposobiti brezposelne osebe na konkretnih delovnih

mestih s ciljem bodoče zaposlitve. S pomočjo vključitev v ukrepe APZ je Območna sluţba Maribor

dosegla cilje, zastavljene v poslovnem načrtu in sicer povečanje zaposlitvenih moţnosti iskalcev

zaposlitve, dolgotrajno brezposelnih oseb in starejših od 50 let, kot tudi zmanjšanje števila

brezposelnih oseb s prehodi v zaposlitve.

Za izvajanje vseh ukrepov Aktivne politike zaposlovanja je bilo v letu 2010, na nivoju Območne sluţbe

Maribor, porabljenih skupno 16,879.723,59 €, kar je za 25,2 % več kot v letu 2009 in sicer:

6,094.535,90 EUR iz Evropskega socialnega sklada oz. 11,6 % več kot leta 2009,

10,785.187,69 EUR iz integralnega proračuna, kar je za 34,5 % več kot v letu 2009.

5.1. UKREP I: SVETOVANJE IN POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE

5.1.1. POKLICNO IN ZAPOSLITVENO INFORMIRANJE, SVETOVANJE IN MOTIVIRANJE

5.1.1.1.SPLOŠNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE BREZPOSELNIH OSEB V

URADIH ZA DELO

Po prijavi brezposelnih oseb v evidenco urada za delo, so brezposelne osebe seznanjene s pravicami

in obveznostmi. Informiranje poteka individualno in skupinsko, kar je odvisno od prostorskih moţnosti

posameznega urada za delo. Informativna svetovanja, kot skupinska oblika svetovanja, so

organizirana na vseh uradih za delo.

Tako se je skupinskega informativnega svetovanja v letu 2010 udeleţilo 6.355 brezposelnih oseb od

skupno 8.955, ki so bili vabljeni in sicer v uradu za delo

· Lenart 558 brezposelnih oseb od 807 napotenih,

· Maribor I 1.713 brezposelnih oseb od 2.209 napotenih,

· Maribor II 2.461 brezposelnih oseb od 3.584 napotenih,

· Pesnica 299 brezposelnih oseb od 403 napotenih,

· Ruše 378 brezposelnih oseb od 555 napotenih,

· Slovenska Bistrica 946 brezposelnih oseb od 1.397 napotenih.

Splošno svetovanje in informiranje brezposelnih oseb v uradih za delo je predstavljeno v nadaljevanju.

Splošno informiranje in svetovanje brezposelnih oseb na Uradu za delo Lenart je potekalo ţe ob

prijavi, dostikrat tudi ţe pred prijavo v evidenco brezposelnih oseb. Stranke so bile napotene na



informativno-motivacijski seminar, kjer so dobile osnovne informacije, v avli so jim bila na razpolago

tudi informativna gradiva. Informirane so bile tudi o moţnosti pridobitve splošnih informacij preko

elektronskih storitev. Z namenom informiranja o moţnosti zaposlovanja v tujini (EURES) in pomoči pri

izdelavi elektronskega ţivljenjepisa so bile stranke napotene v CIPS v Mariboru. Prav tako so bile

tiste, ki so se odločale za izobraţevanje, napotene po dodatne informacije v prostore Ljudske univerze

Lenart, kjer je dvakrat tedensko gostoval Andragoški zavod Maribor.

Splošno informiranje brezposelnih oseb se izvaja tako na uradih za delo Maribor I in Maribor II kot v

prostorih CIPS-a. Vse novoprijavljene osebe ter osebe, ki se po daljši zaposlitvi vrnejo v evidenco

brezposelnih oseb so takoj ob prijavi v evidenco urada deleţne individualnega informiranja.

Najkasneje v 14 dneh po prijavi so brezposelne osebe napotene v Informativno motivacijski seminar,

torej skupinsko informiranje o pravicah in obveznostih, ki jih s prijavo na Zavod sprejmejo. Na uradu za

delo je prijavljenim osebam ves čas prijave zagotovljeno splošno svetovanje in informiranje. Osebe se

lahko pri sodelavcu - informatorju v času dosegljivosti za stranke oglasijo na uradu osebno, pokličejo

po telefonu oziroma posredujejo vprašanje po elektronski pošti.

Splošno svetovanje in informiranje brezposelnih oseb na Uradu za delo Ruše se je izvajalo celo

leto 2010. V ta namen so bile organiziranje informativne ure za brezposelne, katerih namen je bil novo

prijavljenim zagotavljati informacije, potrebne v času prijave na Zavodu in po njej. Informativno

gradivo, ki je na voljo v avli Zavoda, je namenjeno dodatnemu informiranju strank. S selitvijo urada na

novo lokacijo je bilo omogočeno bolj pregledno in obseţnejše informiranje.

Splošno svetovanje in informiranje brezposelnih oseb na Uradu za delo Slovenska Bistrica se

je v letu 2010 pričelo s prijavo v evidenco brezposelnih oseb. Na informativno-motivacijskih seminarjih

so bile brezposelne osebe seznanjene z obveznostmi in s pravicami. Informativno-motivacijski

seminarji so potekali vsaj dvakrat tedensko (odvisno od števila na novo prijavljenih oseb). Z

neposredno zaposljivimi osebami so bili po informativno-motivacijskem seminarju izdelani zaposlitveni

načrti v skupini. Vsem osebam, ki so se udeleţile informativno-motivacijskega seminarja, je bil

predstavljeno informativno mesto Centra za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) ter delovanje

Zaposlitvenega kotička.

V CIPS so uporabniki prihajali individualno, večina od njih je bila brezposelnih. Obiskovalci CIPS-a pa

so bili tudi posamezni zaposleni in študenti. V povprečju je bilo zabeleţenih do 200 obiskov mesečno.

Skupinske oblike dela v Zaposlitvenem kotičku se v letu 2010 še niso izvajale, so pa načrtovane za

leto 2011. Sicer stranke zanimajo predvsem informacije o prostih delovnih mestih (preglednice), v

CIPS-u rešijo test Kam in kako, če jih tja napotita svetovalka zaposlitve ali poklicna svetovalka.

Predvsem starejši in tisti brez računalniških znanj potrebujejo pomoč pri pisanju prijave na delovno

mesto ali ţivljenjepisa. Ob obisku CIPS-a jim je bilo, če so ţeleli, predstavljeno tudi eSvetovanje.

5.1.1.2. CIPS - CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVANJE

V letu 2010 je Center za informiranje in poklicno svetovanje pri Območni sluţbi Maribor praznoval 10.

obletnico svojega delovanja. Z namenom, da se slavnostno obeleţi ta jubilej je bil na OS Maribor, v

sodelovanju z NCIPS-om, organiziran dogodek, ki je imel strokovni in promocijski pomen. Osrednji del

dogodka je potekal 18.11.2010 in sicer v obliki posveta na katerem so predavatelji predstavili začetke

poklicne orientacije v Sloveniji, trenutne projekte, ki pomenijo podlage za nadaljnji razvoj ter smernice

za načrtovanje novih pristopov. Na tem posvetu je aktivno sodelovala tudi Univerza Maribor in

predstavila razvoj kariernih centrov na njenih članicah. Drugi del dogodka je potekal v prostorih CIPS-

a, kjer je bila organizirana pregledna razstava ključnih dogodkov v teh desetih letih delovanja ter



pregled psiho-diagnostičnih sredstev, ki so se uporabljala oziroma se uporabljajo pri svetovanju za

oblikovanje kariere. Za strokovno javnost je bila organizirana predstavitev eStoritev Zavoda s

poudarkom na portalu eSvetovanje in e-CV.

Osnovni namen CIPS-a je ţe izraţen v samem naslovu institucije. V letu 2010 je CIPS obiskalo

12.910 ljudi, ki so lahko poiskali informacije s področja zaposlovanja, izobraţevanja doma in v tujini,

štipendiranja, spoznavali so poklice in izobraţevalne ustanove, udeleţili so se skupinskih oblik

svetovanja, obiskovali so Zaposlitveni kotiček. To število je pribliţno na nivoju števila obiskov v

preteklem letu, ko je z intenzivnejšim vključevanjem brezposelnih oseb doseţen veliki skok in

predstavlja skoraj zgornjo mejo za obstoječe prostorske moţnosti. Z razvojem skupinskih oblik dela se

je pokazalo pomanjkanje manjših predavalnic v katerih bi lahko istočasno potekalo delo različnih

skupin. Tako je bilo v CIPS-u v letu 2010 izvedenih 537 različnih delavnic s 6.989 udeleţenci. Še

vedno se kaţe trend zmanjševanja obiskov šolajoče mladine.

TABELA 5: PREGLED OSNOVNIH AKTIVNOSTI CIPS-A V LETU 2010

Telefon. inform.

INFORMIRANJE SVETOVANJE SKUPINE število skupin

mladi BO drugi skupaj mladi BO drugi skupaj mladi BO drugi skupaj

januar 183 83 230 13 326 17 1 0 18 85 608 8 701 52

februar 215 156 244 25 425 37 8 0 45 26 460 0 486 35

marec 198 119 162 18 299 10 7 2 19 123 633 0 756 58

april 142 34 186 7 227 7 18 1 26 34 465 0 499 39

maj 183 83 217 19 319 14 12 0 26 33 457 18 508 43

junij 163 44 166 7 217 1 20 0 21 57 553 0 610 51

julij 137 62 274 9 345 1 5 0 6 0 309 0 309 22

avgust 131 94 191 3 288 3 16 0 19 0 253 0 253 18

september 195 73 237 17 327 2 7 0 9 57 457 0 514 47

oktober 178 117 199 25 341 18 2 0 20 209 712 35 956 72

november 163 65 300 34 399 11 5 0 16 58 811 16 885 63

december 105 16 149 5 170 16 3 1 20 0 512 0 512 37

SKUPAJ 1.993 946 2.555 182 3.683 137 104 4 245 682 6.230 77 6.989 537

V letu 2010 je potekalo sodelovanje z vsemi osnovnimi in srednjimi šolami s področja OS Maribor, pa

tudi s šolami z območja sosednjih območnih sluţb Zavoda. Intenzivno sodelovanje je potekalo z

Univerzo v Mariboru in s posameznimi fakultetami ter z višjimi in visokimi strokovnimi šolami.

Organizirana so bila tudi informativna predavanja za dijake tretjih in četrtih letnikov srednjih šol. Dijaki

so dobili informacije, kako se prijavijo na Zavodu, o pisanju prošnje, vloge, o zaposlitvenem razgovoru

in moţnostih izobraţevanja. V CIPS-u so v letu 2010 potekala tudi predavanja za učence osmih in

devetih razredov osnovnih šol.

5.1.1.3. POKLICNA ORIENTACIJA PRED VKLJUČITVIJO V UKREPE

Število brezposelnih oseb je na območju OS Maribor ob koncu leta 2010 znašalo 15.544, kar je 7,7 %

več kot v decembru 2009. V tem številu je deleţ brezposelnih ţensk 49,1 %, visok je tudi deleţ

brezposelnih do 26. leta starosti (14,6 %), prav tako sta visoka deleţa brezposelnih starejših od 50 let

(33,1 %) ter populacija dolgotrajno brezposelnih (46,2 %). Istočasno je deleţ preseţnih delavcev in

stečajnikov (23,9 %) pribliţno na ravni iz predhodnega leta. Vsi ti podatki o strukturi brezposelnih oseb

kaţejo, da je delo z brezposelnimi iz leta v leto bolj zahtevno (nizka izobrazbena struktura, dolgotrajna

brezposelnost, socialna problematika, invalidi,..). Potrebno je veliko angaţiranja za doseganje

pozitivnih rezultatov: vključevanje v zaposlitev, prekvalifikacije, izobraţevanje, usposabljanje. Ta



populacija potrebuje prav tako veliko motivacijske podpore. Psihologi - poklicni svetovalci so vedno

bolj angaţirani pri pomoči brezposelnim, da dosegajo navedene cilje na eni strani, na drugi strani pa

vedno tesneje sodelujejo s svetovalci zaposlitve pri zahtevnih postopkih motiviranja brezposelne

populacije.

Najbolj perspektivni del brezposelne populacije so predvsem mladi do 26. leta, katere poskušamo

motivirati za vključitev v različne programe izobraţevanja, da si na tak način pridobijo večje

zaposlitvene moţnosti. Vse bolj se kaţe potreba po strokovnem vključevanju psihologov pri

odpravljanju ovir brezposelnih oseb pri uveljavljanju na trgu dela.

TABELA 6: SVETOVALNO DELO Z ODRASLIMI V LETU 2010

MESEC VSI SPOL STAROST nepri-

osip

zapos- NAČIN DELA

M Ţ do 26 let 26-40 l. nad 40 l. javljeni leni Diagno-

stika Sveto-vanje

Zasto-panje

SKUPAJ 6.552 2.772 3.780 2.931 2.713 831 47 47 4 609 5.733 139

V obsegu dela poklicnih svetovalcev iz leta v leto narašča deleţ obravnave odraslih oseb, prijavljenih

na Zavodu. Trend upadanja svetovanj šolajoči mladini se nadaljuje.

Iz tabele, ki predstavlja svetovalno delo z odraslimi je razvidno, da je bilo največ svetovalnega dela

namenjenega prav mladim brezposelnim (2.931 ali 44,7 %), saj je to populacija, ki ji je potrebno nuditi

največ pomoči, da se čim hitreje vključi v zaposlitev, v izobraţevanje ali usposabljanje. Skupina

brezposelnih, starih med 26 in 40 let, predstavlja 41,4 % deleţ pri svetovalnem delu in skupina,

starejša od 40 let predstavlja le 12,7 % deleţ svetovanj. Na svetovanje prihajajo tudi neprijavljeni na

Zavodu – teh je bilo 47. Po sprejetju Zakona o urejanju trga dela je pričakovati povečanje števila

iskalcev zaposlitve, za katere bo potrebno organizirati ustrezno nudenje storitev Zavoda. Psihologi –

poklicni svetovalci so v letu 2010 obravnavali 47 osipnikov, v glavnem iz srednješolskih programov. V

letu 2010 je bil Zavod partner v projektu Make, skozi katerega se obravnava prav ta populacija.

Psihologi – poklicni svetovalci so v svetovalnem procesu pri brezposelnih osebah v 609 primerih

ugotavljali sposobnosti in osebnostne lastnosti, s poudarkom na zaposlitvi, izobraţevanju in

usposabljanju. Pri starejši brezposelni populaciji psihologi - svetovalci ne razpolagajo s podatki o

sposobnostih in interesih (kot je to primer pri mlajših, ki so jih strokovno spremljali v obdobju

generacijskega pristopa), zato je v teh primerih potrebno sproti ugotavljati sposobnosti in interese.

Največ svetovalnega dela z brezposelno populacijo je bilo opravljenega v mesecih september in

oktober, to je v času neposredno pred vključitvijo v programe usposabljanja ali izobraţevanja.

TABELA 7: ŠTEVILO INDIVIDUALNIH SVETOVANJ MLADINI IN ODRASLIM V LETU 2010

Urad za delo Lenart Maribor I Maribor II Pesnica Ruše Sl. Bistrica SKUPAJ

mladina 0 464 80 13 0 4 561

odrasli 180 3.046 2.212 274 358 473 6.543

SKUPAJ 180 3.510 2.292 287 358 477 7.104

Iz tabele je razvidno, da so psihologi - poklicni svetovalci v letu 2010 opravili 7.104 svetovanja, od

tega 561 za mladino in 6.543 za odrasle.



TABELA 8: ŠTEVILO INFORMIRANJ MLADINE IN ODRASLIH V LETU 2010

Urad za delo Lenart Maribor I Maribor II Pesnica Ruše Sl. Bistrica SKUPAJ

mladina 0 909 162 18 0 15 1.104

odrasli 52 2.354 966 195 83 686 4.336

SKUPAJ 52 3.263 1.128 213 83 701 5.440

V letu 2010 je bilo skupno izvedenih 5.440 informiranj, od tega 1.104 za mladino in 4.336 za odrasle.

Razmerje svetovanj za mladino in odrasle je 20:80 v korist odraslim. Opaziti je, da mladi potrebujejo

pred odločitvijo za nadaljevanje izobraţevanja kvalitetne informacije, ki jih lahko dobijo v ustrezni

sluţbi zaposlovanja.

Psihologi - poklicni svetovalci in svetovalki zaposlitve so v letu 2010 izvedli šest skupin različnih

delavnic za odrasle:

Informativno motivacijski seminar in zaposlitveni načrt, predvsem so izvajali delavnice z namenom

preverjanja in bolj natančnega oblikovanja zaposlitvenega cilja,

Načrtovanje aktivnosti: te delavnice so namenjene skupinski obravnavi mladih, ki se prijavljajo na

Zavod zaradi neuspešnega zaključka študijskega leta,

Zaposlitev kot prednost: delavnica je namenjena dolgotrajno brezposelnim z namenom njihovega

aktiviranja za vstop na trg dela,

Po študiju v zaposlitev: namenjena mladim diplomantom z namenom pridobivanja veščin iskanja

zaposlitve, ki je primeren njihovemu predznanju,

Drugače o poklicih: v sodelovanju z zunanjim izvajalcem in Štajersko obrtno podjetniško zbornico,

SOS – skupinska oblika svetovanja namenjena mladim.

V 67 delavnic je bilo vključenih 720 brezposelnih oseb.

5.1.1.4. DRUGAČE O POKLICIH

Drugače o poklicih je aktivnost, ki zajema organiziranje povezovanja med šolami, Zavodom,

institucijami in delodajalci z namenom predstavitve poklicev v obliki organiziranih predavanj,

promocijskih obiskov na šolah in obiskov podjetij. Namenjena je mladim in odraslim osebam, tako

brezposelnim kot tudi dijakom in učencem. V letu 2010 je bilo na območju Območne sluţbe Maribor v

program vključenih 6 brezposelnih oseb in več kot 130 dijakov in učencev. Izvedenih je bilo 54

predstavitev poklicev in 139 obiskov v podjetjih.

5.1.1.5. ZDRAVSTVENO ZAPOSLITVENO SVETOVANJE

Zdravstveno zaposlitveno svetovanje je aktivnost Aktivne politike zaposlovanja, namenjena

brezposelnim osebam, ki jo izvaja zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa.

Cilj aktivnosti je pomoč brezposelnim invalidom in drugim brezposelnim osebam z okvaro zdravja pri

iskanju ustrezne primerne zaposlitve ali pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep/aktivnost

APZ ter priprava mnenja v postopku ugotavljanja invalidnosti po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov.

V letu 2010 so zdravstveno zaposlitveno svetovanje izvajali štirje zdravniki specialisti. V to aktivnost je

bilo vključenih 473 brezposelnih oseb, kar je za 46 oseb ali 8,9 % manj kot leto prej.



5.1.2. POMOČ PRI ISKANJU ZAPOSLITVE

5.1.2.1. POMOČ PRI NAČRTOVANJU POKLICNE POTI IN ISKANJU ZAPOSLITVE - DELAVNICE

Programi pomoči pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve so namenjeni osebam, ki še nimajo

izoblikovanega zaposlitvenega ali poklicnega cilja oziroma ne vedo kako ga doseči. Cilj vključitve v

omenjene programe je aktiviranje in motiviranje brezposelnih oseb za reševanje lastne situacije

brezposelnosti na način, da si pridobijo veščine iskanja zaposlitve, komunikacijske in socialne veščine,

ki so nujno potrebne za aktivno iskanje zaposlitve, usposabljanje za učinkovitejše nastopanje na trgu

dela, pomoč pri načrtovanju poklicne poti ter kreiranju svoje nadaljnje poklicne poti.

V programe Pomoč pri načrtovanju poklicne poti je bilo na območju Območne sluţbe Maribor v letu

2010 vključenih 1.093 oseb kar pomeni 23,8 % več kot leta 2009 ko je bilo v te programe vključenih

883 oseb in kar 87,2 % več kot v letu 2008. Deleţ vključenih ţensk je znašal 58,8 %, kar je 643

vključenih ţensk. Prevladovale so osebe s V. stopnjo strokovne izobrazbe katerim so sledile osebe z

zaključeno IV. stopnjo strokovne izobrazbe in osebe brez poklicne izobrazbe. Preteţno so bile

vključene osebe, stare med 30 in 50 let, velik deleţ vključenih (29,7%) pa je bil tudi do starosti 26 let.

Na območju Območne sluţbe Maribor so se v letu 2010 izvajali naslednji programi:

52 delavnic Poti do dela in zaposlitve v katere je bilo vključenih 615 oseb (77 oseb več kot v letu

2009).

10 delavnic Priprava na učenje v katere je bilo vključenih 120 brezposelnih oseb (11 oseb več

kot v letu 2009).

6 delavnic Druga moţnost je bilo namenjenih starejšim brezposelnim osebam, ki so iz različnih

razlogov teţje ali teţko zaposljive. Delavnica v 6-ih sklopih udeleţence motivira in jim pomaga, da

spoznajo sebe, svoje potenciale, izboljšajo komunikacijo, spoznajo trg dela in pridobijo veščine

aktivnega iskanja zaposlitve. V letu 2010 se je v ta program vključilo 71 oseb (29 oseb več kot v

letu 2009).

2 delavnici Svetovalnica za uspešen nastop na trgu dela. Gre za obliko dela s teţje zaposljivimi

brezposelnimi osebami. Delavnica ponuja modularni pristop in predvideva moţnost vključitve

brezposelne osebe v tisti modul, ki je osebi najbolj potreben glede na predhodne delovne izkušnje,

izobrazbo, starost in stopnjo poklicne zrelosti. V letu 2010 je v to obliko dela bilo vključenih 140

udeleţencev (61 oseb več kot v letu 2009).

1 delavnica Nov začetek, ki je namenjena teţko zaposljivim mladim z večjimi ovirami pri iskanju

zaposlitve. V letu 2010 se je v ta program vključilo 12 brezposelnih oseb.

Delavnice Zaposlitev kot prednost so namenjene dolgotrajno brezposelnim osebam s ciljem

usmerjanja njihovih aktivnosti v aktivnejšo vlogo na trgu dela. V letu 2010 je Območna sluţba Maribor

izvedla 10 delavnic. Vključenih je bilo 81 oseb (10 oseb manj kot v letu 2009). Delavnice Po študiju v

zaposlitev so namenjene osebam po zaključku študija, v letu 2010 se je vključilo 10 oseb. V

Skupinske oblike svetovanja pa je bilo vključenih 44 oseb.

Od vseh vključenih v programe Pomoč pri načrtovanju poklicne poti in iskanju zaposlitve se je

zaposlilo 162 oseb (14,8 %), največ v roku od 2 do 6 mesecev po zaključku programa, ki so ga

obiskovali.



5.1.2.2. USPOSABLJANJE ZA ŢIVLJENJSKO USPEŠNOST – UŢU

V letu 2010 je bilo 29 oseb vključenih v tri delavnice Usposabljanje za ţivljenjsko uspešnost – Moj

korak. Dve sta bili izvedeni v Mariboru in ena v Slovenski Bistrici. Vključenih je bilo več moških (19). V

skladu s ciljem programa so med vključenimi prevladovale dolgotrajno brezposelne osebe (20), 12 jih

je bilo mlajših od 26 let. V času trajanja delavnic so se zaposlile tri osebe, po zaključeni delavnici pa

se ni od vključenih oseb zaposlila nobena. Takojšnja zaposlitev tudi ni primarni cilj te delavnice, saj so

bile vanjo vključene osebe z namenom, da si pridobijo in obnovijo temeljne spretnosti za obvladovanje

ţivljenjskih situacij.

5.1.2.3. KLUBI ZA ISKANJE ZAPOSLITVE

V letu 2010 je bilo v klube vključenih 4.406 oseb kar je 13 oseb manj kot v letu 2009. Vključenih je bilo

242 ţensk, kar predstavlja 59,6 %. Enakomerno so bile zastopane različne starostne skupine od 18 do

50 let. Po stopnji izobrazbe je bilo vključenih največ oseb z dokončano IV. stopnjo izobrazbe (144),

nato tistih s V. stopnjo izobrazbe (128). Oboji so predstavljali 67,0 % vseh vključitev. Po času trajanja

brezposelnosti zelo izstopa kategorija od 1 do 2 let prijave na Zavodu (159 oseb oz. 39,2 %).

Dolgotrajno brezposelni (prijavljeni pri Zavodu več kot 1 leto) so skupno predstavljali 56,6 % vključenih

(230 oseb), kar je 16,3 % več kot leto prej. Med drugimi značilnimi skupinami brezposelnih oseb pa

izstopajo mladi do 26 let (25,9 %) in iskalci prve zaposlitve (20,9 %).

Med udeleţenci klubov se jih je zaposlilo 107 kar predstavlja 20,8 % vseh udeleţencev, kar je za 5,6

odstotne točke več kot leto poprej.

5.1.3. RAZVOJ IN IZVAJANJE NOVIH OBLIK POMOČI TER PREDSTAVITEV

5.1.3.1. ZAPOSLITVENI SEJMI

Območna sluţba Maribor je 20. maja 2010 organizirala ţe tretji zaposlitveni sejem, ki je bil tematsko

vezan na načrtovanje in realizacijo poklicne poti. Potekal je v Tednu vseţivljenjskega učenja v

prostorih Tehniškega šolskega centra Maribor pod sloganom »Izobraţevanje in svet dela«.

Obiskovalcem so bile predstavljene tako moţnosti pridobitve izobrazbe, potrebne za opravljanje

posameznega poklica, kakor zaposlitvene moţnosti.

Sejem je bil tudi tokrat namenjen širokemu krogu iskalcev zaposlitve, osnovnošolcem,

srednješolcem, delodajalcem, izobraţevalnim institucijam ter drugi zainteresirani javnosti.

Obiskovalci in sodelujoči so na sejmu imeli moţnost vzpostavitve neposrednih povezav: delodajalci za

pridobitev ustreznega kadra, iskalci zaposlitve pa za morebitno zaposlitev in pridobitev čim več

informacij o prostih delovnih mestih, izobraţevanju in usposabljanju ter programih Aktivne politike

zaposlovanja, s katerimi se povečujejo zaposlitvene moţnosti. Tako iskalci zaposlitve, kot šolajoča

mladina so imeli moţnost pridobiti neposredne informacije o srednješolskih, višješolskih in

visokošolskih strokovnih ter univerzitetnih izobraţevalnih programih, kakor tudi o programih

funkcionalnega izobraţevanja, kar jim bo v pomoč tako pri načrtovanju kot dograjevanju poklicne poti.

Skupno je na sejmu sodelovalo 60 razstavljavcev, med njimi 16 delodajalcev, 2 agenciji za

posredovanje zaposlitev, delodajalci v okviru treh sekcij Območne obrtno - podjetniške zbornice

Maribor, 8 srednješolskih izobraţevalnih institucij, 12 višješolskih, visokošolskih strokovnih in

univerzitetnih institucij, 6 institucij za izobraţevanje in usposabljanje odraslih, Skupnost višjih



strokovnih šol RS, Center RS za poklicno izobraţevanje in neposredni izvajalci nacionalnih poklicnih in

temeljnih kvalifikaciji, Slovenska vojska in Policija, različne vrste štipendij so predstavljali Javni sklad

RS za razvoj kadrov in štipendije, Center za socialno delo Maribor ter Ekonomski institut Maribor,

Center razvoja človeških virov, predstavila se je tudi Univerza v Mariboru, Center za informiranje in

poklicno svetovanje ter EURES – omreţje javnih sluţb za zaposlovanje v EU, ki je predstavljal

zaposlitvene moţnosti v tujini.

Predstavitve posameznih poklicev, moţnosti izobraţevanja, nadgrajevanja obstoječega znanja in

zaposlitvene moţnosti so bile prikazane v okviru tematskih sklopov in sicer: lesarstvo,

gradbeništvo, elektrotehnika in računalništvo, kovinarstvo in strojništvo, gostinstvo in turizem,

trgovina in ekonomija, naravoslovje in medicina, storitve, ţivilstvo in kmetijstvo, Slovenska

vojska in Policija, Nacionalne poklicne kvalifikacije, drugi izvajalci izobraţevanja in

usposabljanja in štipendiranje.

Na sejmu je bilo na voljo skupno 1.070 prostih delovnih mest, med njimi 170 pri delodajalcih in

agencijah za posredovanje zaposlitev, 390 potreb po opravljanju sezonskih del ter 510 prostih

delovnih mest, ki so bile objavljene na preglednicah Območne sluţbe Maribor.

Moţnost, pridobiti celovite informacije na enem mestu tako o moţnostih pridobitve izobrazbe, potrebne

za opravljanje posameznega poklica, kakor zaposlitvenih moţnostih je izkoristilo več kot 2.500

brezposelnih oseb, okrog 700 osnovnošolcev in srednješolcev ter okrog 200 ostalih

obiskovalcev.

Sejemska ponudba je bila dopolnjena z:

okroglo mizo »Tehnično izobraţevanje nekoč in danes«, ki jo je Tehniški šolski center Maribor

organiziral ob 60. letnici tehniškega izobraţevanja v Mariboru,

predstavitvijo Nacionalnih poklicnih kvalifikacij v izvedbi Centra RS za poklicno izobraţevanje,

svečano podelitvijo priznanj nagrajencem tekmovanja »Tehnika ti da krila«,

predstavitvijo Europass-a in eBorze v izvedbi Nacionalnega centra Europas in Zavoda RS za

zaposlovanje ter

predstavitvijo Poklicnega kaţipota www.mojaizbira.si v izvedbi Centra RS za poklicno

izobraţevanje.

V Zavodu RS za zaposlovanje, Območni sluţbi Maribor je bil tudi tokratni sejem organiziran z

namenom, da bi prispeval k promociji poklicev, ki so iskani na trgu dela, osnovnošolcem in

srednješolcem olajšal poklicno odločitev, predvsem pa omogočil iskalcem zaposlitve, da bi spletli

številne nove vezi, ki bodo prispevale k čim hitrejši zaposlitvi, oziroma, da bi čas brezposelnosti čim

bolje izkoristili za nadgraditev svojih znanj in izkušenj ter s tem zaposlitvenih moţnosti. Na osnovi

pozitivnih odzivov s strani razstavljavcev in obiskovalcev, je bil namen sejma doseţen.

5.1.3.2. VKLJUČEVANJE BREZPOSELNIH OSEB V NOVE IN RAZVOJNE PROJEKTE

Vključitev v nove in razvojne projekte je namenjeno vključevanju brezposelnih oseb v različne

projekte, ki so bili izbrani na drugih javnih razpisih (npr. programi Leonardo, good NEWSS ipd.).

Aktivnost lahko zajema vse programe, ki predstavljajo pomoč pri iskanju zaposlitve oziroma različne

oblike institucionalnega usposabljanja, pridobitve NPK in podobno.

http://www.mojaizbira.si/



V letu 2010 je bilo v navedeni ukrep vključenih skupno 149 brezposelnih oseb in sicer v projekte:

Socialni eksperiment na področju aktivnega staranja v izvedbi Ekonomskega instituta Maribor.

V projekt je bilo vključenih 15 brezposelnih oseb. Cilj projekta je okrepiti kompetence udeleţencev,

starejših od 50 let, ki jih potrebujejo za reintegracijo in aktivnejše vključevanje v svet dela in

zaposlovanja, zaradi podaljševanja delovne aktivnosti in njihove aktivne vloge na trgu dela, ter jim

nuditi pomoč in podporo pri socialnem vključevanju v druţbo v najširšem pomenu.

Good Newss - Razvojni projekt na področju logistike v izvedbi Ekonomskega instituta Maribor.

V projekt je bilo vključenih 7 brezposelnih ţensk. Cilj projekta je udeleţenkam okrepiti

kompetence, ki jih potrebujejo pri prevzemanju aktivne vloge pri iskanju zaposlitve in poklicnem

uveljavljanju v tradicionalno moških poklicih.

Good Newss - Razvojni projekt na področju strojništva in kovinarstva v izvedbi

Ekonomskega instituta Maribor. V projekt je bilo vključenih 12 brezposelnih ţensk. Namen

razvojnega projekta je krepiti razvoj kariere ţensk za izboljšanje njihovih zaposlitvenih moţnosti

na trgu dela znotraj tehničnih poklicev.

Učimo se za ţivljenje – z eStoritvami do zaposlitve v izvedbi Zavoda MISS - mladinsko

informativno svetovalno središče Slovenije. V projekt je bilo vključenih 79 brezposelnih oseb.

Namen projekta je iskalcem zaposlitve zagotoviti ustrezna znanja s področja IKT za uspešnejše

iskanje zaposlitve.

ABC Podjetništva v izvedbi Razvojne agencije Slovenske gorice. V projekt je bilo vključenih 18

brezposelnih oseb. Program se je izvajal v okviru LIN 2009 (financiran s sredstvi EKSRP) –

Turizem na kmetiji, Ekološko vrtnarjenje, ABC Podjetništva in Izzivi podeţelja). Osnovni cilji

celotnega projekta zajemajo pridobivanje temeljnega znanja in spretnosti, socialnih spretnosti ter

usposabljanje za vseţivljenjsko učenje. Pomemben cilj projekta je motiviranje udeleţencev za

pridobivanje znanj za izvajanje dejavnosti na podeţelju.

5.2. UKREP II: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŢEVANJE

5.2.1. PROGRAMI INSTITUCIONALNEGA USPOSABLJANJA IN NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE

5.2.1.1. PROGRAMI INSTITUCIONALNEGA USPOSABLJANJA

Programi izpopolnjevanja in usposabljanja so se v letu 2010 izvajali v obliki različnih tečajev in

programov usposabljanja za pridobivanje osnovnih ali dodatnih znanj, spretnosti in sposobnosti.

Udeleţenci so se v teh programih usposobili za opravljanje različnih del in nalog in si s tem še

povečali svoje zaposlitvene moţnosti. Programi institucionalnega usposabljanja so namenjeni vsem

brezposelnim osebam, prednost pri vključitvi pa imajo brezposelne osebe brez ustrezne izobrazbe,

brezposelne osebe s suficitarnimi poklici, osebe brez delovnih izkušenj in prejemniki denarne socialne

pomoči.

V letu 2010 je bilo v programe Institucionalnega usposabljanja vključenih 1.076 oseb od tega 676

ţensk (62,8 % vseh vključenih), kar predstavlja 6,9 % vseh brezposelnih oseb, prijavljenih na Zavodu

v OS Maribor v letu 2010.

Brezposelne osebe so se največ usposabljale in izpopolnjevale na naslednjih področjih:

255 oseb v tečajih tujih jezikov,

230 oseb je opravljalo strokovni izpit iz Zakona o upravnem postopku,



210 oseb v računalniških tečajih (ECDL, AVTOCAD, Informacijska podpora za pisarniško

poslovanje, računalništvo za prodajalce, knjigovodstvo na računalniku),

142 oseb v usposabljanjih za pridobitev vozniškega izpita »C«, »E« ali »D« kategorije,

84 oseb v tečajih usposabljanja za knjigovodska dela (osnovno in poglobljeno).

Brezposelne osebe so se v manjši meri vključevale tudi v različne druge programe usposabljanja in

izobraţevanja: pridobitev pedagoško andragoške izobrazbe, tečaj slovenskega jezika za tujce, tečaj

slepega tipkanja, poseben program za Rome, program za računovodjo, usposabljanje za upravljanje

teţke gradbene mehanizacije, tečaj za voznika viličarja in druge programe.

Struktura vključenih brezposelnih oseb je prikazana v nadaljevanju:

Vsi vključeni stopnja izobrazbe čas prijave starost

I.-III. IV.-V. VI.-VII. do 6

mesecev

6-12

mesecev

nad 1

leto

do 30

let

30-40

let

nad 40

let

1.076 114 538 416 334 350 392 418 341 317

100,0 % 10,6 % 50,0 % 38,7 % 31,0 % 32,5 % 36,4 % 38,8 % 31,7 % 29,5 %

Največ je bilo vključenih oseb s IV. in V. stopnjo izobrazbe (50,0 %), oseb, ki so bile prijavljene na

Zavodu nad 1 leto (36,4 %) in mladih do 30 let starosti (38,8 %).

Z vključitvijo v programe institucionalnega usposabljanja so si osebe bistveno izboljšale svoje

zaposlitvene moţnosti. Kar 260 vključenih oseb (24,2 %) se je tudi dejansko zaposlilo.

5.2.1.2. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE – PRIPRAVE NA POSTOPKE

UGOTAVLJANJA IN POTRJEVANJA NPK

V letu 2010 se je na Zavodu pričelo z izvajanjem programa priprave na ugotavljanje in potrjevanje

usposobljenosti za opravljanje določenega poklica ali poklicnih nalog. S pripravami se omogoča

pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije, torej pridobitev potrdila, ki dokazuje usposobljenost za

opravljanje poklica.

V priprave na postopke ugotavljanja in potrjevanja NPK je bilo vključenih 233 oseb, od tega 81 ţensk

oz. 34,8 %. Kar 95 vključenih oseb oz. 40,8 % je bilo dolgotrajno brezposelnih ter 63 oseb oz. 27,0 %

v starosti med 40 in 50 let.

V priprave za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije varnostnik je bilo vključenih 67 oseb, 52

oseb je bilo vključenih v priprave za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije varilec. V pripravo za

pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije izdelovalec spletnih strani je bilo vključenih 33 oseb, ostali

pa so se vključili v priprave za pridobitev Nacionalne poklicne kvalifikacije CNC operater, maniker,

pediker, socialni oskrbovalec, vizaţist in izvajalec nizkih gradenj.

5.2.1.3. NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE – PREVERJANJE IN POTRJEVANJE

NPK

V letu 2010 je Zavod izvajal postopek potrjevanja NPK, katerega cilj so povečanje zaposljivosti

brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske ravni ter zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela. Ciljna



skupina so bile vse brezposelne osebe. Preverjanje in potrjevanje NPK/TPK so izvajali izvajalci vpisani

v katalog poklicnih kvalifikacij na Centru za poklicno izobraţevanje.

V okviru potrjevanja NPK se je nadaljevalo z izvajanjem postopka preverjanja in potrjevanja temeljnih

poklicnih kvalifikacij za voznike – TPK.

V letu 2010 je bilo v NPK vključenih 175 oseb, kar je za 90 oseb več kot v letu 2009, ko je bilo

vključenih 85 oseb. Največ brezposelnih oseb se je vključilo v programe za pridobitev temeljne

poklicne kvalifikacije voznik (62 oseb) ter NPK varnostnik (60 oseb). Glede na leto 2009, ko so bile v

pridobitev NPK varnostnik vključenih le 4 osebe, se je v letu 2010 zaradi moţnosti financiranja priprav

s strani Zavoda vključitev v ta program zelo povečala.

V manjši meri so se osebe vključevale v preverjanje in potrjevanje za druge kvalifikacije in sicer: NPK

varilec, izdelovalec spletnih strani, operater na CNC stroju, maniker, maser in drugo. Vključenih je bilo

kar 78,3 % moških, kar je posledica vključitev v preteţno moške poklice.

5.2.2. PROGRAMI PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA

5.2.2.1. DELOVNI PREIZKUS

Cilj vključitve v delovni preizkus je pridobitev delovnih izkušenj na konkretnih delovnih mestih, ki

udeleţencem omogoča preizkus znanj, spretnosti in navad, na osnovi katerih lahko pride do

dopolnitve zaposlitvenega načrta, dodatnega izobraţevanja ali zaposlitve. Delovni preizkus

delodajalcu omogoča, da pred sklenitvijo delovnega razmerja bodočega sodelavca oziroma sodelavko

preizkusi in spozna.

V letu 2010 je bilo v delovni preizkus vključenih 828 oseb, kar je v primerjavi z letom 2009 za 50,2 %

več. Med vključenimi v letu 2010 je bilo:

424 ţensk, kar je za 44,6 % več kot preteklo leto,

največ vključenih v starosti od 30 – 40 let (223 oseb oz. 26,9 %) in v starosti od 40 - 50 let (180

oseb oz. 21,7 %),

po trajanju brezposelnosti ob vključitvi v ukrep je bilo 205 oseb brezposelnih v obdobju od 1 do 2

let ter 180 oseb brezposelnih v obdobju od 3 do 6 mesecev.

Uspešnost izhoda v zaposlitev je zelo visoka in sicer kar 62,9 % oseb se je po zaključku programa

zaposlilo.

5.2.2.2. USPOSABLJANJE NA DELOVNEM MESTU

Namen usposabljanja na delovnem mestu je povečanje usposobljenosti in pospeševanje zaposlovanja

ter ponovne delovne vključenosti oseb, katerih znanja, veščine, spretnosti in delovne izkušnje ne

omogočajo neposredne zaposlitve ali ohranitve zaposlitve. Usposabljanje poteka na delovnem mestu

pri delodajalcu oziroma izvajalcu in pomeni delovno vključenost brezposelne osebe v program

usposabljanja, v katerem pod strokovnim vodstvom mentorja pridobiva nova znanja, veščine,

spretnosti in delovne izkušnje.

Cilj programa usposabljanja je povečanje konkurenčnosti vključenih oseb na trgu dela in izboljšanje

njihovih zaposlitvenih moţnosti po zaključenem usposabljanju. V letu 2010 je bilo v program vključenih



627 oseb od tega 331 ţensk oz. 52,8 %, 182 oseb oz. 29,0 % je bilo pred vključitvijo dolgotrajno

brezposelnih oseb (prijavljenih pri Zavodu več kot 1 leto) ter 156 oseb oz. 24,7 % starejših od 40 let.

5.2.3. PROGRAMI IZOBRAŢEVANJA

5.2.3.1. FORMALNO IZOBRAŢEVANJE

V programe za pridobitev formalne izobrazbe je bilo v letu 2010 vključenih 875 oseb, kar predstavlja

kar 227 vključitev več kot leto poprej. Prevladujejo ţenske (64,9 %), vendar v manjšem odstotku kot v

letu 2009. Po starosti so pribliţno enako zastopane vse skupine: od 30 do 40 let v 35,0 %, od 18 do

25 let v 24,9 % in od 25 do 30 let v 25,0 %, ostale starostne skupine so zastopane precej manj.

Dolgotrajno brezposelnih oseb je bilo vključenih 542 (61,9 %), iskalcev prve zaposlitve pa 258 (29,5

%).

Izhodov v zaposlitev je zelo malo (samo 4,7 %). Razlog je morda iskati v tem, da delodajalci iščejo

poleg izobrazbe še dodatna specifična znanja za potrebe določenega delovnega mesta. Zavod zato

precejšnjo pozornost namenja vključitvi udeleţencev, ki so uspešno zaključili izobraţevanje, tudi v

druge ukrepe Aktivne politike zaposlovanja, npr. usposabljanje na delovnem mestu, razne subvencije

za delodajalce in samozaposlitev, klube za iskanje zaposlitve, …

5.2.3.2. PUM - PROJEKTNO UČENJE ZA MLAJŠE ODRASLE

V letu 2010 je bilo v program projektno učenje za mlajše odrasle skupno vključenih 21 oseb. Vsi

udeleţenci so bili v skladu z opredelitvijo programa ob vključitvi stari do 25 let, samo štirje so bili

brezposelni 12 mesecev ali več. Več je bilo vključenih moških (15). 15 vključenih je bilo iskalcev prve

zaposlitve.

Šest udeleţencev je nadaljevalo opuščeno izobraţevanje s sofinanciranjem Zavoda, dva udeleţenca

sta se vključila v izobraţevanje samoplačniško, ena udeleţenka se je ponovno redno vpisala v

izobraţevanje. En udeleţenec se je zaposlil.

5.3. UKREP III: VZPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN SAMOZAPOSLOVANJA

5.3.1. SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA

5.3.1.1. POMOČ PRI SAMOZAPOSLITVI

V program Pomoč pri samozaposlitvi je bilo v letu 2010 na območju OS Maribor 1.939 vključitev. V

okviru tega programa se je v letu 2010 izvajalo individualno svetovanje - Svetovalni intervju za presojo

kandidatove poslovne ideje pri zunanjem izvajalcu Prah d.o.o., ki je bil izbran na podlagi javnega

naročila, s ciljem preveritve poslovne ideje in ugotovitve smiselnosti nadaljnje vključitve v program

usposabljanja. V letu 2010 je bilo v Svetovalni intervju za presojo kandidatove poslovne ideje

vključenih 1.092 brezposelnih oseb, od tega je bilo 177 brezposelnih oseb negativno ocenjenih in niso

nadaljevale postopka. Po uspešno opravljeni presoji poslovne ideje se je 847 oseb vključilo v



tridnevno delavnico Priprava na samozaposlitev. V letu 2010 je bilo organiziranih in skupno izvedenih

45 delavnic. V primerjavi s predhodnim letom je število sklenjenih pogodb za vključitev v delavnico

Priprava na samozaposlitev za 2,3 % niţje, vendar je potrebno upoštevati, da se je začela izvajati

aktivnost Pomoč pri samozaposlitvi šele konec maja in da je program dopolnjen s svetovalnim

intervjujem pred vključitvijo v delavnico, kar poteka pred vključitvijo v program.

Zaradi velikega interesa za vključevanje v program Spodbujanja samozaposlovanja je Zavod od

meseca julija 2010 enkrat mesečno organiziral informativno uro za bodoče podjetnike. Na informativni

uri so sodelovali zunanji izvajalci, ki nudijo podjetniška usposabljanja in izobraţevanja in sicer

Ekonomski inštitut Maribor, Inštitut za razvoj podjetništva, Fininvest d.o.o., ki izvaja računovodsko,

davčno, finančno in poslovno svetovanje ter Obrtna zbornica Maribor. Informativnih ur se je v letu

2010 udeleţilo 250 brezposelnih oseb, od tega 10 oseb, ki so bile v postopku izgubljanja zaposlitve in

6 oseb, ki so bile še zaposlene in so se zanimale za samozaposlitev. Udeleţenih je bilo 42,0 % ţensk.

Udeleţenci so informativno uro zelo dobro sprejeli.

Prav tako pa je Zavod na pobudo podjetja Fininvest d.o.o. v začetku leta 2010, ko se še aktivnost

Pomoč pri samozaposlitvi ni izvajala, napotoval številne zainteresirane bodoče podjetnike v

brezplačne delavnice "Kaj mora vedeti bodoči podjetnik pred odprtjem dejavnosti", s ciljem, da bodoči

podjetniki koristijo čim več informacij, svetovanj, usposabljanj in izobraţevanj za uspešnejše vodenje

samostojne dejavnosti. Izvedenih je bilo 14 delavnic z 269 udeleţenci.

5.3.1.2. SUBVENCIJA ZA SAMOZAPOSLITEV

Subvencija za samozaposlitev prispeva k odpiranju novih delovnih mest, saj se brezposelne osebe, s

tem ko pridobijo nepovratna sredstva, laţje odločijo za samostojno dejavnost. Višina Subvencije za

samozaposlitev je znašala 4.500 EUR.

V letu 2010 so bila na razpolago sredstva za izvajanje programa subvencija za samozaposlitev iz

integralnega proračuna in iz sredstev Evropskega socialnega sklada. V začetku leta so bile v

reševanju vloge iz leta 2009, tako da je bilo v okviru aktivnosti 3.1.2. Subvencija za samozaposlitev v

februarju in marcu 179 sklenjenih pogodb, junija pa se je pričela izvajati aktivnost 3.1.3. Subvencija za

samozaposlitev 2010-2013 v okviru katere je bilo posredovanih 820 predlogov za subvencijo za

samozaposlitev, realiziranih samozaposlitev pa je bilo 586. V primerjavi s preteklim letom je skupno

število sklenjenih pogodb v letu 2010 za 19,0 % večje. Samozaposlitev je realiziralo 293 ţensk, kar

znaša 38,3 % od vseh realiziranih samozaposlitev in je za 12,7 % več kot preteklo leto. Med

samozaposlenimi s 35,4 % prevladujejo trajno preseţni delavci in stečajniki, dolgotrajno brezposelni s

27,7 % ter stari med 40 in 50 let z 21,4 %, iz česar sledi, da je v obdobju recesije razcvet

samozaposlovanja in moţnost izhoda iz brezposelnosti.

Tako kot pretekla leta še vedno prevladujejo samozaposlitve na področju poslovnih storitev in osebnih

storitev. Prav tako pa so samozaposlitve še vedno v trgovini, gostinstvu in gradbeništvu. V preteklem

letu je bila pogodbena obveznost samozaposlenih ohranitev samozaposlitve vsaj eno leto. Glede na

prekinitve samozaposlitev ocenjujemo, da ostane samozaposlenih 1 leto pribliţno 90% oseb, kar je v

danih trţnih razmerah ugodno.

Sredstva za pospeševanje samozaposlovanja pa na podlagi javnega razpisa dodeljujejo tudi nekatere

občine na območju Območne sluţbe Maribor. Občina Maribor tesno sodeluje z Zavodom pri podelitvi

sredstev za samozaposlitev. Subvencijo je v letu 2010 v višini 1.474 EUR je prejelo 226 oseb, ki stalno

bivajo na območju Mestne občine Maribor.



5.3.2. SUBVENCIJE ZA ZAPOSLITEV TEŢJE ZAPOSLJIVIH SKUPIN BREZPOSELNIH OSEB

5.3.2.1. JAVNI RAZPIS SPODBUJANJE NOVEGA ZAPOSLOVANJA DOLGOTRAJNO

BREZPOSELNIH OSEB – PREJEMNIKOV DENARNE SOCIALNE POMOČI ZA LETO

2010

Javni razpis je bil namenjen delodajalcem za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb, ki so bili

prejemniki denarne socialne pomoči na centru za socialno delo vsaj eno leto v zadnjih 16 mesecih.

Višina subvencije je za zaposlitev za nedoločen čas znašala 9.000 EUR oz. 4.500 EUR za zaposlitev

za obdobje enega leta.

V ta program je bilo v letu 2010 vključenih 14 oseb, od tega 5 ţensk oz. 35,7 %.

5.3.2.2. JAVNI RAZPIS ZAPOSLI.ME / SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA TEŢJE

ZAPOSLJIVIH BREZPOSELNIH OSEB

JAVNI RAZPIS ZAPOSLI.ME 2009

V letu 2010 je bilo na podlagi Javnega razpisa Zaposli.me / spodbujanje zaposlovanja teţje zaposljivih

brezposelnih oseb, ki je bil objavljen v letu 2009, vključenih 97 oseb (skupaj z vključenimi v letu 2009

574 oseb).

V letu 2010 je bilo vključenih v ukrep 97 brezposelnih oseb od tega 50 ţensk oz. 51,5 %. Skoraj

polovica (46 oseb oz. 47,4 %) je bilo pred subvencionirano zaposlitvijo dolgotrajno brezposelnih

(prijavljenih pri Zavodu več kot 1 leto). Med vključenimi jih je 36,1 % imelo IV. stopnjo izobrazbe, enak

deleţ vključenih oseb je bil s V. stopnjo izobrazbe. Največ vključenih je bilo v starostni skupini od 18

do 25 let, 61,9 % vseh vključenih je bilo mlajših od 40 let.

JAVNI RAZPIS ZAPOSLI.ME 2010

Predmet javnega razpisa je bilo subvencioniranje zaposlitve teţje zaposljivih brezposelnih oseb z

namenom spodbujanja njihovega zaposlovanja. Do subvencije, v višini 4.000 EUR, so bili upravičeni

trţni delodajalci, ki so za polni delovni čas za obdobje najmanj enega leta zaposlili osebo s statusom

brezposelne osebe, ki je izpolnjevala vsaj enega od naslednjih kriterijev:

starejšo od 50 let,

mlajšo od 25 let in v zadnjih 6 mesecih ni imela redno plačane zaposlitve,

iskalca prve zaposlitve in je pridobila strokovno ali poklicno izobrazbo pred manj kot dvema letoma

ter je vsaj 6 mesecev prijavljena v evidencah Zavoda,

mlajšo od 30 let z dokončano vsaj univerzitetno izobrazbo (VII. stopnjo izobrazbe) in ima poklic, ki

se uvršča med suficitarne v pregledu suficitarnih in deficitarnih poklicev in poklicnih področij ter v

zadnjih 6 mesecih ni imela redno plačane zaposlitve (seznam je objavljen na spletni strani:

http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/Programi/programi.htm),

osebo, ki ni dosegla stopnje srednjega strokovnega izobraţevanja, srednjega poklicnega,

tehniškega izobraţevanja oz. splošnega srednjega izobraţevanja,

osebo prijavljeno v evidencah Zavoda 12 mesecev v zadnjih 16 mesecih razen oseb vključene v

javna dela.

V letu 2010 je bilo na območju Območne sluţbe Maribor v program vključenih skupaj 435 teţje

zaposljivih brezposelnih oseb od tega 186 ţensk oz. 42,8 %. Od vseh vključenih jih je bilo 382 od I.

stopnje do vključno V. stopnje izobrazbe oz. 87,8 %. Največ vključenih je bilo v starostni skupini od 50



do 60 let, 58,2 % vključenih je bilo mlajših od 40 let. Več kot polovica 54,7 % oz. 238 oseb bilo pred

subvencionirano zaposlitvijo dolgotrajno brezposelnih (prijavljenih pri Zavodu več kot 1 leto), starejših

od 40 let pa 182 oseb oz. 41,8 % vseh vključenih.

5.3.3. POVRAČILO STROŠKOV DELA

5.3.3.1. POVRAČILO PRISPEVKOV DELODAJALCA

Pri tem ukrepu gre za refundacijo prispevkov delodajalcu za določene skupine brezposelnih oseb za

obdobje enega leta. V letu 2010 je bilo oddanih 20 vlog za povračilo prispevkov delodajalca, od tega je

bilo 7 vlog zavrnjenih, 2 vlogi pa sta bili odstopljeni drugim območnim sluţbam. Tako je bilo izdanih 11

pozitivnih odločb.

5.3.4. OHRANITEV IN ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST

5.3.4.1. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA ZA KRAJŠI DELOVNI ČAS

Program Spodbujanje zaposlovanja za krajši delovni čas brezposelnih oseb v obliki subvencije za

zaposlitev se je izvajal v okviru javnega razpisa, s ciljem spodbujanja zaposlovanja za krajši delovni

čas. V letu 2010 je bila v program vključena 1 oseba (realizirala zaposlitev v letu 2010 na podlagi

javnega razpisa iz leta 2009).

5.4. UKREP IV: PROGRAMI ZA POVEČANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI

5.4.1. LOKALNI ZAPOSLITVENI PROGRAMI – JAVNA DELA

Razpis za izbor programov javnih del za leto 2010 je bil objavljen v Uradnem listu RS št. 81/2009 dne

16.10.2009.

Na razpis za izbor lokalnih programov javnih del so prijavitelji prijavili 532 programov, od katerih je bilo

za izvajanje v letu 2010 izbranih 496 programov za vključitev 878 oseb. Izbranih je bilo tudi 23

programov nacionalnega značaja za izvajanje na območju Območne sluţbe Maribor s 63 odobrenimi

mesti. V programe, ki so se izvajali v letu 2010, je bilo kumulativno vključenih 1.223 udeleţencev.

Primerjava kvote, števila izbranih programov in vključenih oseb v letih 2007, 2008, 2009 in 2010:

KVOTA % celotne kvote

za javna dela

Izbrani programi Število vključenih

lokalni nacionalni Lokalni in nacionalni skupaj

2007 2,876.302,22 € 21,1 % 303 16 763

2008 3,835.817,06 € 23,0 % 379 12 879

2009 4,077.700,00 € 20,0 % 445 14 1.009

2010 6,800.000,00 € 19,43% 496 23 1223



V naslednji tabeli je prikazana struktura udeleţencev javnih del in deleţ posamezne kategorije

udeleţencev v primerjavi z deleţem iste kategorije v skupnem številu brezposelnih.

Vsi Ţenske Iskalci prve

zaposlitve

Stari do

26 let

Trajno preseţni

delavci in stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Starejši od

50 let

Brezposelne

osebe 15.544 7.635 2.662 2.268 3.604 7.180 5.143

Deleţ v % 100 49,1 17,1 14,6 23,2 46,2 33,1

Udeleţenci

javnih del 1.223 730 164 61 175 798 493

Deleţ v % 100 59,7 13,4 5,0 14,3 65,2 40,3

Iz tabele je razvidno, da je v javna dela vključen visok deleţ dolgotrajno brezposelnih oseb, saj je to

osnovna ciljna skupina za vključitev v javno delo. Ob osnovnem pogoju – dolgotrajna brezposelnost,

pa je bilo v programe vključenih tudi 40,3 % dolgotrajno brezposelnih oseb, starejših od 50 let. 59,7 %

vseh vključenih v javna dela so bile ţenske, kar je za 10,6 odstotnih tičk več, kot je deleţ ţensk v

evidenci brezposelnih oseb Območne sluţbe Maribor.

Izobrazbena struktura vključenih v javna dela je bila na območju Območne sluţbe Maribor naslednja:

Vsi Stopnja izobrazbe

I. II. III. IV. V. VI. VII.

Vključeni 1.223 159 32 7 183 505 71 264

Deleţ v % 100 13,0 2,6 0,6 15,0 41,3 5,8 21,6

Struktura udeleţencev javnih del po stopnjah izobrazbe je odvisna od prijavljenih programov, zato

lahko Zavod na to strukturo vpliva le tako, da prijaviteljem svetuje pri prijavi programov in jim

posreduje informacije o številu potencialnih kandidatov po stopnjah izobrazbe.

V letu 2010 se je iz evidence Območne sluţbe Maribor zaposlilo 97 udeleţencev javnih del, kar znaša

7,9 % vseh vključenih v javna dela v Območni sluţbi Maribor.

Z namenom spremljanja izvajanja programov javnih del je bilo v letu 2010 izvedenih 17 nadzorov v

programih javnih del s strani Območne sluţbe Maribor. Ob spremljanju programov ni bilo ugotovljenih

večjih kršitev, izvajalci so bili opozorjeni na manjše pomanjkljivosti in pozvani k odpravi le-teh.

5.4.2. SUBVENCIONIRANJE ZAPOSLITEV PRI IZVAJANJU POMOČI NA DOMU IN OSEBNA ASISTENCA

V letu 2010 je bilo statistično vključenih 9 brezposelnih oseb, ker so bile sklenjene nove pogodbe o

vključitvi za osebe, ki so pri izvajalcu zaposlene ţe od leta 2008 in nadaljujejo z zaposlitvijo do

30.06.2011. Do novih zaposlitev je prišlo le v primeru nadomeščanja zaposlenih na porodniškem

dopustu oz. v primeru upokojitev.



5.4.3. SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH OSEB

Namen programa je bil spodbujanje zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih oseb s pomočjo

subvencije za zaposlitev za polni delovni čas za obdobje 18 mesecev in s tem povečanje odliva oseb

iz ciljne skupine v zaposlitev.

V okviru programa se je izvajalo enomesečno usposabljanje in potem zaposlitev dolgotrajno

brezposelnih oseb po uspešno zaključenem usposabljanju s pomočjo subvencije za zaposlitev za

obdobje 18 mesecev.

Iz OS Maribor je bilo v ta program v letu 2010 skupno vključenih 105 oseb od tega 72 ţensk (68,6 %).

5.4.4. SPODBUJANJE RAZVOJA SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

V letu 2010 se je izvedel projekt Iz koša v izvedbi s skupaj 5 vključenimi osebami. V okviru programa

so udeleţenci osvojili spretnosti in veščine, ki zajemajo predelavo odpadnih materialov v: recikliran

papir, šivane knjiţice in leporetto, izdelavo vrečk, nakita.



6. PRAVICE IZ ZAVAROVANJA ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI

Na področju izvajanja zavarovanja izvaja Zavod zakonsko določen oz. uzakonjen sistem zavarovanja

za primer brezposelnosti. Gre za sistem strokovno pravilnih postopkov ugotavljanja upravičenosti

zavarovancev do materialnih pravic oz. prenehanja le-teh v skladu z zakonom.

V letu 2010 je bila izdanih 11.640 odločb oziroma sklepov na podlagi vlog, vloţenih na ţeljo stranke.

Tekom celotnega procesa reševanja upravnih zadev se vzporedno vršijo postopki, vsebinsko vezani

na pravice (prijava zavarovancev v zavarovanje, finančni postopki, administrativni postopki, svetovanje

in pomoč zavarovancem…). Tako je bilo na podlagi vlog zavarovancev v letu 2010 izdanih 11.250

odločb o priznanju pravic do denarnega nadomestila, le 3 odločbe o priznanju pravice do denarne

pomoči med brezposelnostjo za preostali čas upravičenosti. V letu 2010 je število prejemnikov

materialnih pravic za čas brezposelnosti (denarno nadomestilo, denarna pomoč, pravica do

zdravstvenega varstva in pravica do pokojninskega in invalidskega zavarovanja) raslo. V skladu z

določili Zakona o splošnem upravnem postopku je bilo 96,5 % vlog zavarovancev rešenih v enem

mesecu od prejete popolne vloge ter 0,6 % v dveh mesecih od popolne vloge (v primerih, ko so tekli

posebni ugotovitveni postopki).

GRAF 24: SOCIALNA VARNOST BREZPOSELNIH OSEB (LETNO POVPREČJE)

0

2.500

5.000

7.500

10.000

12.500

15.000

17.500

20.000

22.500

25.000

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Po

vp

rečno

šte

vilo

- brezposelne osebe brez DN/DP

- prejemniki denarne pomoči (DP)

- prejemniki denarnega nadomestila (DN)

Povprečno število 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010Indeks

2010/09

- prejemniki denarnega

nadomestila (DN) 4.699 3.589 2.900 2.487 2.190 2.313 2.409 2.063 1.791 3.630 3.715 102,3

- prejemniki denarne pomoči

(DP) 668 737 879 898 932 953 867 234 31 8 1 12,5

- brezposelne osebe brez

DN/DP 14.394 14.534 14.827 13.358 12.309 11.324 10.628 9.249 8.559 11.338 11.141 98,3

Vsi brezposelni 19.761 18.860 18.606 16.743 15.431 14.590 13.904 11.546 10.381 14.976 14.857 99,2

- deleţ prejemn. DN (v %) 23,8 19,0 15,6 14,9 14,2 15,9 17,3 17,9 17,3 24,2 25,0

- deleţ prejemn. DP (v %) 3,4 3,9 4,7 5,4 6,0 6,5 6,2 2,0 0,3 0,1 0,0

- deleţ brezp.brez DN/DP (v %) 72,8 77,1 79,7 79,8 79,8 77,6 76,4 80,1 82,4 75,7 75,0

V letu 2010 je bilo pozitivno rešenih 11.253 upravnih zadev, 252 upravnih zadev je bilo zavrnjenih in

135 upravnih zadev je bilo zavrţenih. V letu 2010 se je povečalo število postopkov izterjave

neupravičeno prejetih sredstev od zavarovancev v skladu s 45. členom Zakona o zaposlovanju in

zavarovanju za primer brezposelnosti. Povečalo se je število postopkov, vodenih v skladu z Zakonom

o izvršbi in zavarovanju kar je posledica povečanega števila prejetih sklepov v postopkih izterjav,

prejetih s strani Davčnih uradov ter pristojnih sodišč.



Zavod RS za zaposlovanje, Območna sluţba Maribor opravlja za Jamstveni in preţivninski sklad RS

naloge na podlagi sklenjene pogodbe o sodelovanju med Zavodom RS in Jamstvenim skladom RS. V

letu 2010 je bilo vloţenih 162 zahtevkov. Na podlagi pogodbe Zavod opravlja naslednje naloge:

strokovno informira stranke o uveljavljanju pravic – osnovne informacije,

posreduje obrazce in nudi pomoč strankam pri izpolnjevanju le – teh,

sprejema zahtevke in dopolnitve zahtevkov strank,

odpošilja zahtevke strank na naslov JS,

pismeno (1 x mesečno) obvešča Jamstveni sklad o številu vloţenih zahtevkov in napovedanih

stečajih oziroma prisilnih izterjavah.

6.1. DENARNA NADOMESTILA

V skladu z določili zakona se zavarovancem zagotavljajo pravice za čas, ko so brez svoje krivde ali

proti svoji volji brez zaposlitve in v primeru, ko postane njihovo delo nepotrebno. Ob izpolnjevanju

zakonsko določenih pogojev je v letu 2010 na novo pridobilo pravico do denarnega nadomestila 5.890

vlagateljev.

Čas, za katerega je zavarovancem odmerjeno trajanje denarnega nadomestila je odvisen od

zavarovalne dobe zavarovancev in njihove starosti. Denarno nadomestila lahko v skladu z Zakonom

o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti traja najdlje:

3 mesece za zavarovanje od 1 do 5 let,

6 mesecev za zavarovanje od 5 do 15 let,

9 mesecev za zavarovanje od 15 do 25 let,

12 mesecev za zavarovanje nad 25 let,

18 mesecev za zavarovance, starejše od 50 let, in za zavarovanje nad 25 let in

24 mesecev za zavarovance, starejše od 55 let, in za zavarovanje nad 25 let.

v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti je

višina denarnega nadomestila odvisna od povprečne plače, ki jo je upravičenec prejel pred

prenehanjem delovnega razmerja. Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna

plača v 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. Denarno nadomestilo znaša 70 % osnove za prve

tri mesece upravičenosti ter 60 % za naslednje mesece. Denarna nadomestila se v skladu z Zakonom

o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju za primer brezposelnosti, ki je stopil v veljavo

julija 2006 usklajujejo enkrat letno, in sicer v januarju za indeks cen ţivljenjskih potrebščin za zadnjih

12 mesecev pred mesecem uskladitve. Denarno nadomestilo ne sme biti niţje od 45,56 % minimalne

plače in ne višje od trikratnika tako določenega najniţjega nadomestila. Po izteku denarnega

nadomestila lahko zavarovancu (če izpolnjuje ostale zakonske pogoje), ki mu do izpolnitve pogojev za

upokojitev manjkajo največ 3 leta, Zavod plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

6.2. DENARNA POMOČ

Novela Zakona o zaposlovanje in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki je stopila v veljavo julija

2006, ne predvideva več pravice do denarne pomoči med brezposelnostjo. V skladu s prehodnimi

določbami sedaj veljavnega zakona, zavarovanci, ki so pravico uveljavili pred uveljavitvijo novele,

zadrţijo pravico v obsegu in trajanju v skladu s predpisi, veljavnimi do uveljavitve novele zakona. Tako

je bilo v letu 2010 odločeno o pridobitvi pravice do denarne pomoči le v 3 zadevah.



7. POKLICNA ORIENTACIJA

V letu 2010 je program Zavoda temeljil na Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer

brezposelnosti, ki je opredeljeval aktivnosti s področja poklicne orientacije. Ti aktivnosti sta naslednji:

poklicna orientacija šolajoče mladine in poklicna orientacija odraslih.

V ta sklop aktivnosti spada še vso delo, opravljeno v Centru za informiranje in poklicno svetovanje

(CIPS): CIPS je namenjen informativnemu in svetovalnemu delu za odrasle in mladino, nudi pomoč

poklicnim svetovalcem Zavoda, šolskim svetovalnim delavcem ter številnim drugim posameznikom in

institucijam. Poklicna orientacija šolajoči mladini je preventivna dejavnost, ki se zaradi drugačnih

potreb Zavoda vedno bolj zmanjšuje in skuša prenesti na delavce šolskih svetovalnih sluţb. V

ospredje stopa informativno, predvsem pa svetovalno delo z brezposelno populacijo. V letu 2010 je

bilo od skupnega števila individualnih svetovanj (7.134) opravljenih za odrasle 92 % individualnih

svetovanj (6.552 oseb) in 8 % (582) za mladino.

V nadaljevanju je predstavljena poklicna orientacija šolajoče mladine, medtem ko je poklicna

orientacija odraslih in delo CIPS predstavljeno v podpoglavju 5.1.1.2. CIPS - Center za informiranje in

poklicno svetovanje in 5.1.1.3. Poklicna orientacija pred vključitvijo v ukrepe.

7.1. POKLICNA ORIENTACIJA ŠOLAJOČE MLADINE

Poklicna orientacija šolajoče mladine je bila do nedavnega ena izmed prioritetnih nalog psihologov -

poklicnih svetovalcev. Zaradi vedno bolj obseţnega in pomembnega dela z odraslo brezposelno

populacijo, pa se obseg svetovalnega dela z mladino vztrajno zmanjšuje in se v določenih segmentih

prenaša na psihologe v osnovnih in srednjih šolah. Vendar ti strokovnjaki ne poznajo dovolj področja

dela in zaposlovanja, ne poznajo zakonitosti, ki vladajo na trgu dela, zato je potrebno njihovo

svetovanje dopolniti s svetovanjem poklicnih svetovalcev na Zavodu. Svetovanje mladini poteka v

prostorih CIPS-a. Na tem področju opravljajo psihologi - poklicni svetovalci naslednje naloge:

poklicno svetovanje in informiranje mladine,

posvetovalne pogovore z razredniki in šolskimi svetovalnimi delavci v 9. razredih osnovne šole,

timska zdravniška svetovanja za učence 9. razredov osnovne šole,

predavanja za učence in starše 8. razredov osnovnih šol.

Primarno vlogo pri svetovanju dajejo psihologi - poklicni svetovalci delu z odraslo, brezposelno

populacijo. Razmerja svetovalnega dela z odraslimi in z mladino bi naj bilo 70:30. V letu 2010 je bilo to

razmerje še bolj preseţeno v korist dela z brezposelnimi. Število osnovnih šol na območju Območne

sluţbe Maribor ţe leta ostaja nespremenjeno in znaša 55 šol. Število zaključnih oddelkov v osnovnih

šolah je bilo v šolskem letu 2009/10 je 103 in število učencev v teh oddelkih 1.941. Na osnovnih šolah

je bilo zaposlenih 12 psihologov, 33 pedagogov in 23 socialnih delavcev. Psihologi – poklicni

svetovalci vsako leto opravijo posvetovalne pogovore z razredniki zaključnih razredov. Teh pogovorov

je bilo 103, kolikor je oddelkov v 9. razredih osnovnih šol. Opravljena so bila tudi timska zdravniška

svetovanja pred oddajo prijave v srednjo šolo za učence, ki imajo zdravstvene omejitve. Poklicni

svetovalci so opravili 349 individualnih svetovanj za učence osnovnih šol, 198 za dijake srednjih šol in

249 za študente. Individualna svetovanja se opravijo izključno za tiste učence in njihove starše, ki

pridejo samoiniciativno na posvet v CIPS. Največ svetovanj so psihologi svetovalci opravili v mesecih

december, januar in februar, torej neposredno pred oddajo prijav za vpis v srednje šole ali v programe

postsekundarnega izobraţevanja.



8. ŠTIPENDIRANJE

V postopkih odločanja o Zoisovih štipendijah upravičencem, ki so pridobili Zoisovo po predpisih o

štipendiranju, ki se uporabljajo do začetka uporabe veljavnega zakona, in se jim štipendija izplačuje

po predpisih do zaključka programa izobraţevanja za katera so dobili Zoisovo štipendijo, je bilo na

Območni sluţbi Maribor, v šolskem letu 2010/2011 dodeljenih 464 štipendij. Od tega je bilo dodeljenih

129 štipendij dijakom, študentom pa 353 štipendij.



9. TABELARNI PREGLED

Tabela 1: Aktivno prebivalstvo v decembru 2009 in 2010

Tabela 2: Aktivno prebivalstvo na območju OS Maribor v letu 2010 – po mesecih

Tabela 2a: Aktivno prebivalstvo na območju OS Maribor v letu 2010 – po upravnih enotah in

mesecih

Tabela 3: Delovno aktivno prebivalstvo v decembru 2010 – po področjih dejavnosti

Tabela 4: Delovno aktivno prebivalstvo v decembru 2010 – po področjih dejavnosti in upravnih

enotah

Tabela 4a: Delovno aktivno prebivalstvo v decembru 2010 – indeks december 2010 / december

2009 - po področjih dejavnosti in upravnih enotah

Tabela 5: Delovno aktivno prebivalstvo v decembru 2010 – po občinah na območju OS Maribor

Tabela 6: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih v letih od 2008 do 2010

Tabela 7: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih v letu 2010 – po stopnjah izobrazbe

Tabela 8: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih v letu 2010 – po dejavnostih

Tabela 8a: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih – indeks leto 2010 / leto 2009 - po

dejavnostih

Tabela 9: Prijavljene potrebe po delavcih in pripravnikih v letu 2010 – po usmeritvah in stopnjah

izobrazbe

Tabela 10: Zaposlitve delavcev in pripravnikov v letih od 2008 do 2010

Tabela 11: Zaposlitve delavcev in pripravnikov v letu 2010 – po stopnjah izobrazbe

Tabela 12: Zaposlitve delavcev in pripravnikov v letu 2010 – po dejavnostih

Tabela 12a: Zaposlitve delavcev in pripravnikov – indeks leto 2010 / leto 2009 - po dejavnostih

Tabela 13: Delovna dovoljenja izdana v letu 2010

Tabela 14: Veljavna delovna dovoljenja na dan 31.12.2010

Tabela 15: Pregled registrirano brezposelnih oseb v letih od 2000 do 2010 – absolutno število in

indeks

Tabela 15a: Pregled registrirano brezposelnih oseb v letih od 2000 do 2010 – povprečje in indeks

Tabela 16: Priliv in odliv registrirano brezposelnih oseb v letu 2009 in letu 2010

Tabela 17: Struktura prilivov v brezposelnost in odlivov iz brezposelnosti v letu 2010

Tabela 18: Značilne skupine registrirano brezposelnih oseb v decembru 2010

Tabela 18a: Značilne skupine registrirano brezposelnih oseb v letu 2010

Tabela 19: Izobrazbena struktura brezposelnih v decembru 2010

Tabela 19a Izobrazbena struktura brezposelnih v decembru 2010 – deleţ v %

Tabela 20: Pregled brezposelnih po starosti na dan 31.12.2010

Tabela 21: Pregled brezposelnih po trajanju brezposelnosti na dan 31.12.2010

Tabela 22: Pregled brezposelnih po delovni dobi na dan 31.12.2010

Tabela 23: Povprečni čas trajanja brezposelnosti oseb na dan 31.12.2010

Tabela 24: Pregled brezposelnih po starosti, trajanju brezposelnosti in delovni dobi v decembru

2010 – po uradih za delo

Tabela 25: Pregled registrirano brezposelnih oseb na dan 31.12.2010 - po usmeritvah in stopnjah

izobrazbe

Tabela 26: Pregled registrirano brezposelnih oseb na dan 31.12.2010 - po občinah na območju

OS Maribor



Tabela 27: Izvajanje Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v letu 2010

Tabela 28: Vključeni v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v letu 2010 – po stopnjah izobrazbe

Tabela 29: Vključeni v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v letu 2010 – po starosti

Tabela 30: Vključeni v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v letu 2010 – po trajanju

brezposelnosti

Tabela 31: Vključeni v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v letu 2010 – po značilnih skupinah

brezposelnih oseb

Tabela 32: Vključeni v ukrepe Aktivne politike zaposlovanja v letu 2010 – po uradih za delo

Tabela 33: Prejemniki denarnega nadomestila in denarne pomoči v letih 2009 in 2010

Tabela 34: Zoisove štipendije v decembru 2010

Tabela 35: Nadurno delo na območju OS Maribor v letu 2010



Tabela 1: AKTIVNO PREBIVALSTVO V DECEMBRU 2009 IN 2010

december 2009

Delovno

Upravna Zaposlene Zaposlene Samostojni Osebe,ki Samoza- aktivno Stopnja

enota osebe v osebe pri podjetniki opravljajo Kmetje poslene prebival- Aktivno registrirane

Območna podjetjih in samozaposlenih posamezniki poklicno osebe stvo prebi- brezpo-

sluţba drugih org. osebah dejavnost (7+8+9) (5+6+10) valstvo selnosti

1 5 6 7 8 9 10 11 13 14

Lenart 4.039 767 397 30 933 1.360 6.166 6.893 8,7

Maribor 60.367 4.642 4.071 500 853 5.424 70.433 79.635 14,0

Pesnica 3.124 511 431 22 541 994 4.629 6.031 15,7

Ruše 2.564 412 396 20 169 585 3.561 4.614 15,2

Slov. Bistrica 6.912 1.108 978 69 741 1.788 9.808 11.725 11,7

OS MARIBOR 77.006 7.440 6.273 641 3.237 10.151 94.597 108.898 13,5

december 2010

Delovno

Upravna Zaposlene Zaposlene Samostojni Osebe,ki Samoza- aktivno Stopnja

enota osebe v osebe pri podjetniki opravljajo Kmetje poslene prebival- Aktivno registrirane

Območna podjetjih in samozaposlenih posamezniki poklicno osebe stvo prebi- brezpo-

sluţba drugih org. osebah dejavnost (7+8+9) (5+6+10) valstvo selnosti

1 5 6 7 8 9 10 11 13 14

Lenart 4.199 758 415 31 846 1.292 6.249 7.017 9,3

Maribor 59.027 4.318 4.095 476 675 5.246 68.591 78.678 15,7

Pesnica 2.895 481 431 24 466 921 4.297 5.642 15,6

Ruše 2.596 303 390 20 155 565 3.464 4.572 16,2

Slov. Bistrica 7.088 977 989 66 644 1.699 9.764 11.784 12,5

OS MARIBOR 75.805 6.837 6.320 617 2.786 9.723 92.365 107.693 14,7

Indeks dec. 09 / dec. 08

Delovno

Upravna Zaposlene Zaposlene Samostojni Osebe,ki Samoza- aktivno

enota osebe v osebe pri podjetniki opravljajo Kmetje poslene prebival- Aktivno

Območna podjetjih in samozaposlenih posamezniki poklicno osebe stvo prebi-

sluţba drugih org. osebah dejavnost (7+8+9) (5+6+10) valstvo

1 5 6 7 8 9 10 11 13

Lenart 104,0 98,8 104,5 103,3 90,7 95,0 101,3 101,8

Maribor 97,8 93,0 100,6 95,2 79,1 96,7 97,4 98,8

Pesnica 92,7 94,1 100,0 109,1 86,1 92,7 92,8 93,5

Ruše 101,2 73,5 98,5 100,0 91,7 96,6 97,3 99,1

Slov. Bistrica 102,5 88,2 101,1 95,7 86,9 95,0 99,6 100,5

OS MARIBOR 98,4 91,9 100,7 96,3 86,1 95,8 97,6 98,9

Vir podatkov:

Stolpci 2 do 14: Statistični urad Republike Slovenije

Pojasnila:

Stolpci 2 do 8: Podatki iz statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDPA)

Stolpec 9: Vir podatkov o kmetih je Anketa o delovni sili (ADS)

Stolpec 11: Delovno aktivno prebivalstvo po lokaciji delovnega mesta

Stolpec 14: Stopnjo reg.brezposelnosti je izračunal SURS na osnovi podatkov o delovno aktivnih prebivalcih po lokaciji stalnega bivališčain ne po lokaciji delovnega mesta. Stopnje ni mogoče izračunati iz podatkov, objavljenih v tabeli.



Ta

be

la 2

: A

KT

IVN

O P

RE

BIV

AL

ST

VO

NA

PO

DR

OČ

JU

OS

MA

RIB

OR

V L

ET

U 2

01

0 -

po

me

se

cih

D

EL

OV

NO

ST

OP

NJA

Sta

nje

v p

od

jetji

hp

risa

mo

sto

jni

ose

be

, ki

AK

TIV

NO

AK

TIV

NO

RE

GIS

TR

.

ko

ne

cin

dru

gih

sa

mo

za-

po

dje

tnik

io

pra

vlja

joP

RE

BI-

PR

EB

I-B

RE

ZP

O-

me

se

ca

org

ani-

po

sle

nih

skup

aj

po

sa

-p

oklic

no

km

etje

skup

aj

VA

LS

TV

OV

AL

ST

VO

SE

LN

OS

TI

za

cija

ho

se

ba

h(2

+3

)m

ezn

iki

de

javn

ost

(5+

6+

7)

(4+

8)

(v %

)

12

34

56

78

91

11

2

Decem

ber

2009

77

.00

67

.44

08

4.4

46

6.2

73

64

13

.23

71

0.1

51

94

.59

71

08

.89

81

3,5

Januar

2010

76

.68

87

.25

08

3.9

38

6.2

65

63

02

.58

39

.47

89

3.4

16

10

8.1

89

14

,0

Febru

ar

76

.63

57

.15

88

3.7

93

6.2

43

63

02

.57

19

.44

49

3.2

37

10

8.1

33

14

,1

Mare

c7

6.4

55

7.2

14

83

.66

96

.24

36

29

2.5

62

9.4

34

93

.10

31

07

.93

41

4,0

Apri

l7

7.0

97

7.2

42

84

.33

96

.21

16

28

2.8

71

9.7

10

94

.04

91

08

.89

61

4,0

Maj

76

.69

97

.18

98

3.8

88

6.1

61

62

52

.89

39

.67

99

3.5

67

10

8.2

83

13

,9

Junij

78

.81

37

.19

98

6.0

12

6.1

48

62

12

.95

39

.72

29

5.7

34

11

0.3

45

13

,8

Julij

76

.61

37

.14

08

3.7

53

6.2

05

62

02

.85

99

.68

49

3.4

37

10

8.1

28

13

,9

Avg

ust

76

.72

07

.08

28

3.8

02

6.3

06

62

42

.85

19

.78

19

3.5

83

10

8.0

75

13

,8

Septe

mber

77

.16

77

.07

58

4.2

42

6.3

74

62

12

.89

39

.88

89

4.1

30

10

8.2

05

13

,4

Okto

ber

77

.25

77

.08

68

4.3

43

6.4

14

62

32

.85

69

.89

39

4.2

36

10

8.7

63

13

,8

Nove

mber

77

.34

87

.05

38

4.4

01

6.3

84

62

02

.82

19

.82

59

4.2

26

10

8.7

39

13

,8

Decem

ber

2010

75

.80

56

.83

78

2.6

42

6.3

20

61

72

.78

69

.72

39

2.3

65

10

7.6

93

14

,7

Povp

rečje

I.-X

II.2

010

76

.94

17

.12

78

4.0

69

6.2

73

62

42

.79

29

.68

89

3.7

57

10

8.4

49

12

,3

Indeks :

dec.1

0/d

ec.0

99

8,4

91

,99

7,9

10

0,7

96

,38

6,1

95

,89

7,6

98

,9

Vir

po

da

tko

v:S

tolp

ci 2

do

12

: S

tatistični ura

d R

ep

ub

like

Slo

venije

Po

jasnila

:

Sto

lpci 2

do

6: p

od

atk

i iz

sta

tistične

ga

re

gis

tra

de

lovn

o a

ktivn

eg

a p

reb

iva

lstv

a (

SR

DA

P)

Sto

lpci 6

do

8: P

od

atk

i iz

sta

tistične

ga

re

gis

tra

de

lovn

o a

ktivn

eg

a p

reb

iva

lstv

a

Sto

lpe

c 7

: V

ir p

od

atk

ov

o k

me

tih je

na

po

ved

an p

o A

rim

a m

od

elu

. P

ri izr

ačunu s

o u

po

šte

vani p

od

atk

i o

km

etih iz

Anke

te o

de

lavn

i sili

Sto

lpe

c 9

: D

elo

vno

aktivn

o p

reb

iva

lstv

o p

o lo

ka

ciji

de

lovn

eg

a m

esta

Sto

lpe

c 1

2: S

top

njo

re

g.b

rezp

ose

lno

sti je

izr

ačuna

l SU

RS

na

osno

vi p

od

atk

ov

o d

elo

vno

aktivn

ih p

reb

iva

lcih

po

loka

ciji

sta

lne

ga

biv

ališ

ča

in n

e p

o lo

ka

ciji

de

lovn

eg

a m

esta

. S

top

nje

ni m

og

oče

izr

ačuna

ti iz

po

da

tko

v, o

bja

vlje

nih

v ta

be

li.

ZA

PO

SL

EN

E O

SE

BE

SA

MO

ZA

PO

SL

EN

E O

SE

BE



Tabela 2a: AKTIVNO PREBIVALSTVO NA PODROČJU OS MARIBOR V LETU 2010

- po upravnih enotah in mesecih

DELOVNO STOPNJA

UPRAVNA v podjetjih pri samostojni osebe, ki AKTIVNO AKTIVNO REGISTR.

ENOTA in drugih samoza- podjetniki opravljajo PREBI- PREBI- BREZPO-

organi- poslenih skupaj posa- poklicno kmetje skupaj VALSTVO VALSTVO SELNOSTI

zacijah osebah (2+3) mezniki dejavnost (5+6+7) (4+8) (v %)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12

Lenart 4.050 739 4.789 400 29 712 1.141 5.930 6.741 9,9

Maribor 60.018 4.513 64.531 4.065 493 671 5.229 69.760 79.252 14,5

Pesnica 3.120 505 3.625 426 24 456 906 4.531 5.966 16,3

Ruše 2.579 406 2.985 395 17 119 531 3.516 4.609 15,9

Sl. Bistrica 6.921 1.087 8.008 979 67 625 1.671 9.679 11.621 12,0

OS Maribor 76.688 7.250 83.938 6.265 630 2.583 9.478 93.416 108.189 14,0

Lenart 4.050 719 4.769 398 29 706 1.133 5.902 6.728 10,1

Maribor 59.939 4.468 64.407 4.046 493 670 5.209 69.616 79.225 14,7

Pesnica 3.098 505 3.603 428 24 454 906 4.509 5.947 16,3

Ruše 2.588 397 2.985 388 17 118 523 3.508 4.604 16,0

Sl. Bistrica 6.960 1.069 8.029 983 67 623 1.673 9.702 11.629 11,9

OS Maribor 76.635 7.158 83.793 6.243 630 2.571 9.444 93.237 108.133 14,1

Lenart 4.058 753 4.811 398 29 703 1.130 5.941 6.763 10,0

Maribor 59.755 4.473 64.228 4.038 491 670 5.199 69.427 79.023 14,6

Pesnica 3.082 507 3.589 427 24 454 905 4.494 5.914 16,1

Ruše 2.604 393 2.997 390 18 118 526 3.523 4.612 16,0

Sl. Bistrica 6.956 1.088 8.044 990 67 617 1.674 9.718 11.622 11,7

OS Maribor 76.455 7.214 83.669 6.243 629 2.562 9.434 93.103 107.934 14,0

Lenart 4.075 779 4.854 397 30 822 1.249 6.103 6.895 9,5

Maribor 60.373 4.482 64.855 4.020 489 762 5.271 70.126 79.785 14,7

Pesnica 3.052 530 3.582 423 24 473 920 4.502 5.932 16,2

Ruše 2.621 378 2.999 391 18 161 570 3.569 4.644 15,7

Sl. Bistrica 6.976 1.073 8.049 980 67 653 1.700 9.749 11.640 11,6

OS Maribor 77.097 7.242 84.339 6.211 628 2.871 9.710 94.049 108.896 14,0

Lenart 4.070 796 4.866 396 30 810 1.236 6.102 6.866 9,2

Maribor 59.958 4.472 64.430 3.996 486 718 5.200 69.630 79.236 14,7

Pesnica 3.056 517 3.573 418 24 476 918 4.491 5.889 15,9

Ruše 2.630 353 2.983 387 18 159 564 3.547 4.614 15,6

Sl. Bistrica 6.985 1.051 8.036 964 67 730 1.761 9.797 11.678 11,5

OS Maribor 76.699 7.189 83.888 6.161 625 2.893 9.679 93.567 108.283 13,9

Lenart 4.017 786 4.803 398 28 877 1.303 6.106 6.855 9,0

Maribor 60.105 4.493 64.598 3.984 483 766 5.233 69.831 79.418 14,6

Pesnica 5.057 527 5.584 412 24 497 933 6.517 7.863 15,3

Ruše 2.641 344 2.985 388 18 159 565 3.550 4.606 15,4

Sl. Bistrica 6.993 1.049 8.042 966 68 654 1.688 9.730 11.603 11,5

OS Maribor 78.813 7.199 86.012 6.148 621 2.953 9.722 95.734 110.345 13,8

Junij

Marec

April

Maj

ZAPOSLENE OSEBE SAMOZAPOSLENE OSEBE

Januar

Februar



Tabela 2a: AKTIVNO PREBIVALSTVO NA PODROČJU OS MARIBOR V LETU 2010

- po upravnih enotah in mesecih

DELOVNO STOPNJA

UPRAVNA v podjetjih pri samostojni osebe, ki AKTIVNO AKTIVNO REGISTR.

ENOTA in drugih samoza- podjetniki opravljajo PREBI- PREBI- BREZPO-

organi- poslenih skupaj posa- poklicno kmetje skupaj VALSTVO VALSTVO SELNOSTI

zacijah osebah (2+3) mezniki dejavnost (5+6+7) (4+8) (v %)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 11 12

Lenart 4.050 788 4.838 402 29 855 1.286 6.124 6.845 8,7

Maribor 59.964 4.439 64.403 4.030 483 711 5.224 69.627 79.312 14,8

Pesnica 3.045 529 3.574 412 24 481 917 4.491 5.796 15,0

Ruše 2.627 339 2.966 392 18 159 569 3.535 4.595 15,5

Sl. Bistrica 6.927 1.045 7.972 969 66 653 1.688 9.660 11.580 11,8

OS Maribor 76.613 7.140 83.753 6.205 620 2.859 9.684 93.437 108.128 13,9

Lenart 4.144 788 4.932 404 29 850 1.283 6.215 6.908 8,4

Maribor 59.889 4.401 64.290 4.103 485 712 5.300 69.590 79.174 14,7

Pesnica 2.984 525 3.509 423 25 475 923 4.432 5.722 14,9

Ruše 2.649 339 2.988 395 19 157 571 3.559 4.606 15,3

Sl. Bistrica 7.054 1.029 8.083 981 66 657 1.704 9.787 11.665 11,6

OS Maribor 76.720 7.082 83.802 6.306 624 2.851 9.781 93.583 108.075 13,8

Lenart 4.280 791 5.071 414 31 888 1.333 6.404 7.046 7,7

Maribor 60.100 4.431 64.531 4.129 480 721 5.330 69.861 79.191 14,3

Pesnica 2.967 514 3.481 433 24 469 926 4.407 5.644 14,3

Ruše 2.663 338 3.001 399 19 156 574 3.575 4.613 15,0

Sl. Bistrica 7.157 1.001 8.158 999 67 659 1.725 9.883 11.711 11,3

OS Maribor 77.167 7.075 84.242 6.374 621 2.893 9.888 94.130 108.205 13,4

Lenart 4.283 788 5.071 416 31 853 1.300 6.371 7.050 8,2

Maribor 60.133 4.462 64.595 4.157 480 707 5.344 69.939 79.514 14,7

Pesnica 2.984 510 3.494 437 24 478 939 4.433 5.721 14,8

Ruše 2.661 331 2.992 400 20 158 578 3.570 4.631 15,3

Sl. Bistrica 7.196 995 8.191 1.004 68 660 1.732 9.923 11.847 11,8

OS Maribor 77.257 7.086 84.343 6.414 623 2.856 9.893 94.236 108.763 13,8

Lenart 4.272 780 5.052 415 31 847 1.293 6.345 7.026 8,2

Maribor 60.213 4.435 64.648 4.140 477 683 5.300 69.948 79.517 15,4

Pesnica 2.963 510 3.473 437 24 478 939 4.412 5.710 14,9

Ruše 2.672 323 2.995 397 20 157 574 3.569 4.622 16,4

Sl. Bistrica 7.228 1.005 8.233 995 68 656 1.719 9.952 11.864 12,0

OS Maribor 77.348 7.053 84.401 6.384 620 2.821 9.825 94.226 108.739 13,8

Lenart 4.199 758 4.957 415 31 846 1.292 6.249 7.017 9,3

Maribor 59.027 4.318 63.345 4.095 476 675 5.246 68.591 78.678 15,7

Pesnica 2.895 481 3.376 431 24 466 921 4.297 5.642 15,6

Ruše 2.596 303 2.899 390 20 155 565 3.464 4.572 16,2

Sl. Bistrica 7.088 977 8.065 989 66 644 1.699 9.764 11.784 12,5

OS Maribor 75.805 6.837 82.642 6.320 617 2.786 9.723 92.365 107.693 14,7

Vir podatkov:

Statistični urad Republike Slovenije

November

December

Julij

Avgust

September

Oktober

nadaljevanje

ZAPOSLENE OSEBE SAMOZAPOSLENE OSEBE



Tabela 3: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO V DECEMBRU 2010

- po področjih dejavnosti

December December Indeks

2010 2009 2010 /

2009

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 3.173 3.634 87,3

B: Rudarstvo 36 38 94,7

C: Predelovalne dejavnosti 20.075 20.510 97,9

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 1.087 1.061 102,5

E: Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki;

saniranje okolja1.146 1.221 93,9

F: Gradbeništvo 7.750 8.633 89,8

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 11.917 12.870 92,6

H: Promet in skladiščenje 5.011 5.167 97,0

I: Gostinstvo 3.359 3.518 95,5

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.383 2.377 100,3

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 3.312 3.363 98,5

L: Poslovanje z nepremičninami 654 683 95,8

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 5.681 5.198 109,3

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 5.062 4.928 102,7

O: Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne

socialne varnosti3.810 3.850 99,0

P: Izobraţevanje 7.908 7.732 102,3

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 6.898 6.701 102,9

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.592 1.625 98,0

S: Druge dejavnosti 1.470 1.444 101,8

T: Dejavnost.gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;

proizvodnja za lastno rabo41 44 93,2

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0 0 0,0

SKUPAJ 92.365 94.597 97,6

Naziv dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti

(SKD)

OS MARIBOR




- po področjih dejavnosti in upravnih enotah

Lenart Maribor Pesnica RušeSlov.

Bistrica

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 871 961 487 200 654

B: Rudarstvo 0 25 3 3 5

C: Predelovalne dejavnosti 1.951 12.197 1.377 1.304 3.246

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 11 1.007 2 15 52


saniranje okolja251 769 1 11 114

F: Gradbeništvo 441 5.485 419 258 1.147

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 585 9.403 387 378 1.164

H: Promet in skladiščenje 293 3.863 232 108 515

I: Gostinstvo 211 2.698 110 82 258

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 31 2.202 28 47 75

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 44 3.116 13 35 104

L: Poslovanje z nepremičninami 63 542 6 3 40

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 215 4.689 102 124 551

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 37 4.653 106 191 75

O: Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost

obvezne socialne varnosti126 3.094 188 185 217

P: Izobraţevanje 438 5.800 406 355 909

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 566 5.682 207 48 395

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 17 1.288 149 49 89

S: Druge dejavnosti 92 1.095 69 67 147

T: Dejavnost.gospodinjstev z zaposlenim hišnim

osebjem; proizvodnja za lastno rabo6 22 5 1 7

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0 0 0 0 0

SKUPAJ 6.249 68.591 4.297 3.464 9.764

UPRAVNA ENOTANaziv dejavnosti po Standardni klasifikaciji

dejavnosti (SKD)



Tabela 4a: DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO - Indeks december 2010/december 2009

- po področjih dejavnosti in upravnih enotah

Lenart Maribor Pesnica RušeSlov.

Bistrica

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 91,3 84,2 86,2 91,3 86,7

B: Rudarstvo 0,0 92,6 60,0 75,0 250,0

C: Predelovalne dejavnosti 103,0 97,7 95,8 98,1 96,4

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 100,0 103,0 100,0 100,0 94,5


saniranje okolja106,8 89,1 33,3 100,0 104,6

F: Gradbeništvo 87,3 89,3 73,0 97,0 100,3

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 110,4 90,9 89,4 95,9 99,2

H: Promet in skladiščenje 101,4 95,4 97,5 79,4 113,7

I: Gostinstvo 92,1 96,9 90,9 77,4 92,8

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 124,0 100,0 107,7 111,9 91,5

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 93,6 98,8 92,9 77,8 100,0

L: Poslovanje z nepremičninami 73,3 99,4 120,0 300,0 87,0

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 162,9 107,3 120,0 95,4 115,0

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 112,1 103,2 98,1 95,5 94,9

O: Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost

obvezne socialne varnosti98,4 98,4 100,5 113,5 94,8

P: Izobraţevanje 105,3 101,6 98,5 102,0 107,6

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 103,9 102,6 104,0 123,1 104,5

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 100,0 96,3 101,4 104,3 117,1

S: Druge dejavnosti 108,2 100,7 109,5 106,3 100,7

T: Dejavnost.gospodinjstev z zaposlenim hišnim

osebjem; proizvodnja za lastno rabo120,0 100,0 125,0 33,3 70,0

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

SKUPAJ 101,3 97,4 92,8 97,3 99,6

Naziv dejavnosti po Standardni klasifikaciji

dejavnosti (SKD)

UPRAVNA ENOTA




- po občinah na območju OS Maribor

OBČINAZ

ap

osle

ne

ose

be

v p

od

jetjih

in

dru

gih

org

an

iza

cija

h

Za

po

sle

ne

ose

be

pri

sa

mo

za

po

sle

nih

ose

ba

h

Za

po

sle

ne

ose

be

(

1+

2)

Sa

mo

sto

jni p

od

jetn

iki p

osa

me

zn

iki

Ose

be

, ki o

pra

vlja

jo p

oklic

no

de

javn

ost

Km

etje

Sa

mo

za

po

sle

ne

ose

be

(4

+5

+6

)

De

lovn

o a

ktivn

o p

reb

iva

lstv

o (

3+

7)

Sto

pn

ja r

eg

istr

ira

ne

bre

zp

ose

lno

sti

(v%

)

1 2 3 4 5 6 7 8 9

Benedikt 108 109 217 45 7 98 150 367 9,1

Cerkvenjak 99 89 188 41 1 103 145 333 9,2

Duplek 337 155 492 197 14 142 353 845 13,4

Hoče-Slivnica 2.821 308 3.129 305 15 80 400 3.529 13,5

Kungota 532 139 671 123 7 109 239 910 15,0

Lenart 3.740 416 4.156 210 11 230 451 4.607 9,7

Lovrenc na Pohorju 312 56 368 75 4 36 115 483 15,0

Makole 168 28 196 48 2 63 113 309 12,2

Maribor (mestna obč.) 53.733 3.288 57.021 3.064 422 204 3.690 60.711 16,4

Miklavţ na Drav.polju 698 214 912 189 10 21 220 1.132 13,9

Oplotnica 280 144 424 100 10 88 198 622 9,6

Pesnica 893 154 1.047 182 11 240 433 1.480 15,6

Poljčane 849 120 969 127 10 73 210 1.179 12,8

Rače - Fram 861 203 1.064 174 10 89 273 1.337 14,3

Ruše 1.644 138 1.782 181 11 15 207 1.989 17,4

Selnica ob Dravi 640 109 749 134 5 104 243 992 15,5

Slovenska Bistrica 5.791 685 6.476 714 44 420 1.178 7.654 12,9

Starše 498 104 602 116 2 79 197 799 13,1

Sveta Ana 82 39 121 35 2 184 221 342 9,4

Sveta Trojica v Sl. gor. 108 47 155 40 7 103 150 305 9,9

Sveti Jurij v Sl. gor. 62 58 120 44 3 128 175 295 7,3

Šentilj 1.549 234 1.783 176 9 177 362 2.145 15,1

Vir podatkov:

Statistični urad Republike Slovenije



Tab

ela

6:

PR

IJA

VLJE

NA

PR

OS

TA

DE

LO

VN

A M

ES

TA

V L

ET

IH O

D 2

008 D

O 2

010

Ura

d z

a d

elo

Obm

očna

2009

2010

slu

ţba

2008

2009

2010

2008

2009

2010

2008

2009

2010

2008

2009

Len

art

1.6

71

1.3

36

1.7

15

1.1

64

1.1

19

1.4

66

112

146

144

80,0

128,4

Marib

or

25.3

06

17.0

14

20.0

93

19.8

88

13.8

98

16.7

80

2.1

41

2.2

14

2.5

12

67,2

118,1

Pesn

ica

943

774

752

687

632

646

105

101

73

82,1

97,2

Ru

še

1.0

24

733

839

764

611

714

57

67

73

71,6

114,5

Sl. B

istr

ica

2.4

57

1.8

99

2.2

36

1.9

21

1.5

68

1.8

66

210

235

241

77,3

117,7

OS

MA

RIB

OR

31.4

01

21.7

56

25.6

35

24.4

24

17.8

28

21.4

72

2.6

25

2.7

63

3.0

43

69,3

117,8

I

n d

e k

sP

rija

vlje

na p

rosta

delo

vna m

esta

Od v

seh z

a d

olo

čen

čas

Od v

seh z

a k

rajš

i

delo

vni čas



Tabela

7:

PR

IJA

VL

JE

NA

PR

OS

TA

DE

LO

VN

A M

ES

TA

V L

ET

U 2

01

0 -

po s

topn

jah

izo

bra

zbe

Ura

d z

a d

elo

VS

E

Obm

očna s

luţba

PO

TR

EB

EI.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.+

B.Š

.

Lenart

VS

E P

OT

RE

BE

1.7

15

480

44

9823

229

18

112

0

DO

LO

ČE

N Č

AS

1.4

66

426

42

5714

172

12

95

0

% D

OL.

ČA

SA

85,5

88,8

95,5

55,6

86,8

75,1

66,7

84,8

0,0

Mari

bor

VS

E P

OT

RE

BE

20.0

93

3.8

87

560

249

8.3

83

3.8

07

512

2.6

85

10

DO

LO

ČE

N Č

AS

16.7

80

3.5

10

475

222

7.1

17

2.9

87

309

2.1

52

8

% D

OL.

ČA

SA

83,5

90,3

84,8

89,2

84,9

78,5

60,4

80,1

80,0

Pesnic

aV

SE

PO

TR

EB

E752

194

16

10

326

115

22

68

1

DO

LO

ČE

N Č

AS

646

185

13

9291

80

16

51

1

% D

OL.

ČA

SA

85,9

95,4

81,3

90,0

89,3

69,6

72,7

75,0

100,0

Ruše

VS

E P

OT

RE

BE

839

256

10

23

377

89

18

66

0

DO

LO

ČE

N Č

AS

714

241

920

327

60

15

42

0

% D

OL.

ČA

SA

85,1

94,1

90,0

87,0

86,7

67,4

83,3

63,6

0,0

Slo

v.B

istr

ica

VS

E P

OT

RE

BE

2.2

36

392

82

27

980

451

45

259

0

DO

LO

ČE

N Č

AS

1.8

66

367

78

15

809

363

32

202

0

% D

OL.

ČA

SA

83,5

93,6

95,1

55,6

82,6

80,5

71,1

78,0

0,0

OS

MA

RIB

OR

VS

E P

OT

RE

BE

25.6

35

5.2

09

712

318

10.8

89

4.6

91

615

3.1

90

11

DO

LO

ČE

N Č

AS

21.4

72

4.7

29

617

271

9.2

58

3.6

62

384

2.5

42

9

% D

OL.

ČA

SA

83,8

90,8

86,7

85,2

85,0

78,1

62,4

79,7

81,8

S T

O P

N J

E I Z

O B

R A

Z B

E



Tabela 8: PRIJAVLJENA PROSTA DELOVNA MESTA V LETU 2010

- po dejavnostih

DEJAVNOST UD oz.

OSLENART MARIBOR PESNICA RUŠE

SLOV.

BISTRICA

OS

MARIBOR

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 9 51 17 10 2 89

B: Rudarstvo 0 8 0 0 0 8

C: Predelovalne dejavnosti 567 4.476 157 402 569 6.171

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 0 135 0 2 1 138

E: Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje

okolja29 51 1 3 7 91

F: Gradbeništvo 280 2.670 200 116 420 3.686

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 192 2.556 98 84 249 3.179

H: Promet in skladiščenje 65 880 78 22 167 1.212

I: Gostinstvo 98 1.413 52 44 136 1.743

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5 428 3 6 2 444

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6 803 3 8 6 826

L: Poslovanje z nepremičninami 16 208 8 1 2 235

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 53 1.380 8 28 254 1.723

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 155 1.882 12 34 64 2.147


socialne varnosti3 204 2 8 21 238

P: Izobraţevanje 113 1.657 82 51 227 2.130

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 95 956 19 5 69 1.144

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3 152 2 3 19 179

S: Druge dejavnosti 23 180 9 12 20 244


proizvodnja za lastno rabo3 3 1 0 1 8

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ 1.715 20.093 752 839 2.236 25.635



Tabela 8a: PRIJAVLJENA PROSTA DELOVNA MESTA

- INDEKS leto 2010 / leto 2009 - po dejavnostih

DEJAVNOST UD oz.


SLOV.

BISTRICA

OS

MARIBOR

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 180,0 110,9 68,0 100,0 50,0 98,9

B: Rudarstvo 0,0 66,7 0,0 0,0 0,0 61,5

C: Predelovalne dejavnosti 128,3 123,2 126,6 117,9 98,1 120,5

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 0,0 321,4 0,0 0,0 50,0 300,0


okolja170,6 94,4 20,0 0,0 233,3 115,2

F: Gradbeništvo 128,4 112,9 76,3 165,7 130,4 113,9

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 148,8 116,8 146,3 75,0 112,7 117,0

H: Promet in skladiščenje 141,3 106,9 109,9 122,2 141,5 112,6

I: Gostinstvo 89,1 122,4 72,2 146,7 98,6 115,9

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 166,7 145,6 150,0 75,0 14,3 138,3

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 26,1 111,7 300,0 72,7 85,7 108,5

L: Poslovanje z nepremičninami 33,3 130,8 0,0 0,0 22,2 108,8

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 265,0 119,4 133,3 73,7 203,2 128,1

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 418,9 109,6 109,1 188,9 133,3 117,3


socialne varnosti75,0 95,3 40,0 266,7 80,8 94,4

P: Izobraţevanje 100,0 119,1 103,8 102,0 107,6 115,5

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 93,1 139,8 70,4 55,6 202,9 133,6

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,0 103,4 66,7 37,5 126,7 103,5

S: Druge dejavnosti 121,1 83,3 90,0 171,4 117,6 90,7


proizvodnja za lastno rabo0,0 300,0 50,0 0,0 25,0 114,3

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

SKUPAJ 128,4 118,1 97,2 114,5 117,7 117,8



Tabela 9: PRIJAVLJENA PROSTA DELOVNA MESTA V LETU 2010

- po usmeritvah in stopnjah izobrazbe

SKUPAJ

I.-II. III.-IV. V. VI. VII.+ B.Š. 01 PRIDELOVALCI RASTLIN 1 55 37 3 14 0 110

02 ŢIVINOREJCI 0 0 0 2 4 0 6

03 GOJITELJI ŢIVALI IN SORODNI 0 0 0 0 0 0 0

04 VETERINARJI 0 0 4 0 16 0 20

05 PREDELOVALCI HRANE 6 127 20 0 9 0 162

10 GOZDARJI 0 10 0 0 1 0 11

11 LESARJI 2 278 28 5 0 0 313

12 PAPIRNIČARJI 4 0 0 0 0 0 4

15 GEOLOGI 0 1 0 1 0 0 2

16 RUDARJI IN BOGATILCI RUD 0 0 2 0 0 0 2

17 METALURGI 65 145 15 3 6 0 234

20 OBDELOVALCI KOVIN 138 2.566 9 0 0 0 2.713

21 MONTERJI IN INŠTALATERJI 5 210 23 0 0 0 238

22 MEHANIKI IN STROJNIKI 6 268 623 83 87 0 1.067

25 ELEKTRIKARJI 5 553 253 29 83 1 924

26 RAČUNALNIČARJI 0 1 44 11 48 0 104

27 POK.ZA PRENOS INFORMACIJ 1 26 0 1 5 0 33

30 KEMIKI 0 9 14 1 14 0 38

31 FARMACEVTI 0 0 22 0 26 0 48

32 GUMARJI 2 0 0 0 0 0 2

33 IZD. GRADBENEGA MATERIALA 1 6 0 0 0 0 7

34 KERAMIKI IN SORODNI 0 34 0 0 0 0 34

35 STEKLARJI 8 20 0 0 0 0 28

40 TEKSTILCI 0 5 10 1 9 0 25

41 IZDELOVALCI OBLAČIL 0 221 11 0 1 0 233

42 USNJARJI IN KRZNARJI 0 0 0 0 0 0 0

43 IZDELOVALCI OBUTVE IN USNJAR. GALANTERIJE 1 0 0 0 0 0 1

45 GRAFIKI IN SORODNI 11 21 16 2 0 0 50

46 TAPETNIKI 0 1 0 0 0 0 1

47 BARVARJI IN LIČARJI 47 157 2 0 0 0 206

48 POKLICI ZA OSEBNE STORITVE 7 143 26 0 0 0 176

51 GEODETI 0 0 1 1 8 0 10

52 GRADBENIKI 147 694 87 33 48 0 1.009

53 GRAD.ZA ZAKLJUČNA DELA 31 6 0 0 0 0 37

54 KOMUNALCI IN SORODNI 42 0 0 2 0 0 44

58 POKLICI V CESTNEM PROMETU 15 532 31 0 11 0 589

59 ŢELEZNIČARJI 0 0 2 0 0 0 2

60 LADJARJI 0 0 0 0 0 0 0

61 LETALCI 0 0 0 0 0 0 0

62 ŢIČNIČARJI 0 0 0 0 0 0 0

63 POKLICI V PRETOVORNI DEJ. 23 13 2 1 0 0 39

65 TRGOVCI 0 1.120 101 0 0 0 1.221

66 POKLICI ZA GOST. IN TURIZEM 81 697 76 1 8 0 863

70 EKONOMISTI IN SORODNI 0 5 780 162 362 3 1.312

71 ORGANIZATORJI IN SORODNI 0 0 2 10 12 0 24

72 PRAVNIKI 0 0 0 12 153 0 165

73 ADMINISTRATORJI IN SORODNI 0 27 63 39 7 0 136

74 OFICIRJI IN SORODNI 0 0 0 0 2 0 2

80 VZGOJITELJI IN UČITELJI 0 0 166 20 574 2 762

81 POK.ZA TEL.KULT. IN ŠPOR. 0 0 1 0 0 0 1

82 JEZIKOSLOVCI IN SORODNI 0 0 0 0 4 1 5

83 DRUŢBOSLOVCI 0 0 0 3 60 1 64

84 NARAVOSLOVCI 0 0 0 0 11 0 11

87 KULTURNIKI 0 0 3 4 13 0 20

88 LIKOVNIKI IN OBLIKOVALCI 0 2 14 1 13 1 31

89 GLEDALIŠČNIKI IN SORODNI 0 0 5 0 4 0 9

90 GLASBENIKI 0 0 0 0 34 0 34

94 POKLICI V ZDRAVSTVU 6 110 267 6 367 0 756

95 POK. ZA SOCIALNO VARSTVO 0 0 0 2 36 2 40

98 VERSKI POKLICI 0 0 0 0 6 0 6

99 NERAZPOREJENI* 5.266 3.144 1.931 176 1.134 0 11.651

SKUPAJ POTREBE 5.921 11.207 4.691 615 3.190 11 25.635

VRSTA USMERITVE

OS MARIBOR

STOPNJA IZOBRAZBE

Opomba: * V skupini 99 so na I.-II.st. razporejeni predvsem delavci brez poklica ipd., na V.stopnji predvsem gimnazijski maturanti, med nerazporejene so vštete tudi potrebe,

kjer delodajalci niso natančneje kot s stopnjo izobrazbe opredelili svoje zaposlitvene zahteve .



Ta

be

la 1

0:

ZA

PO

SL

ITV

E D

EL

AV

CE

V IN

PR

IPR

AV

NIK

OV

V L

ET

IH O

D 2

00

8 D

O 2

01

0

Ura

d z

a d

elo

Ob

močn

a s

luţb

a2009

2010

2008

2009

2010

2008

2009

2010

2008

2009

Len

art

1.3

35

1.0

27

1.2

36

1.0

65

816

1.0

09

76,9

120,4

Marib

or

16.5

18

10.7

33

10.5

05

13.2

98

8.6

36

8.4

79

65,0

97,9

Pesn

ica

694

489

476

508

385

417

70,5

97,3

Ru

še

711

552

532

552

473

464

77,6

96,4

Slo

ven

ska B

istr

ica

1.6

06

1.3

31

1.4

46

1.3

09

1.1

07

1.1

80

82,9

108,6

OS

MA

RIB

OR

20.8

64

14.1

32

14.1

95

16.7

32

11.4

17

11.5

49

67,7

100,4

Vir p

od

atk

ov:

Zap

oslit

ve

v te

ko

če

m le

tu, ki jih

je

Zavo

d z

a z

dra

vstv

eno

zavaro

vanje

Slo

ve

nije

re

gis

triral z o

bra

zce

m M

-1 (

prija

va v

zd

ravstv

eno

in s

ocia

lno

zavaro

vanje

) in

za

kate

re je

Zavo

d R

ep

ub

like

Slo

ve

nije

za z

ap

oslo

vanje

pre

dho

dno

pre

jel p

rija

vo

pro

ste

ga d

elo

vne

ga m

esta

(o

bra

ze

c P

D-1

)

Ind

eks v

seh

Zap

oslit

vezap

oslit

ev

Od

sku

paj za d

olo

čen

čas



Tabela

11:

ZA

PO

SLIT

VE

DE

LA

VC

EV

IN

PR

IPR

AV

NIK

OV

V L

ET

U 2

010 -

po s

topnja

h izobra

zbe

Ura

d z

a d

elo

VS

E

Obm

očna s

luţba

PO

TR

EB

EI.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.+

B.Š

.

Lenart

VS

E Z

AP

OS

LIT

VE

1.2

36

382

40

26

383

294

31

80

0

DO

LO

ČE

N Č

AS

1.0

09

293

37

25

318

247

24

65

0

% D

OL.

ČA

SA

81,6

76,7

92,5

96,2

83,0

84,0

77,4

81,3

0,0

Mari

bor

VS

E Z

AP

OS

LIT

VE

10.5

05

1.9

29

394

73

3.3

86

2.8

72

358

1.4

71

22

DO

LO

ČE

N Č

AS

8.4

79

1.6

46

312

64

2.8

02

2.2

79

239

1.1

21

16

% D

OL.

ČA

SA

80,7

85,3

79,2

87,7

82,8

79,4

66,8

76,2

72,7

Pesnic

aV

SE

ZA

PO

SLIT

VE

476

90

24

4176

132

13

36

1

DO

LO

ČE

N Č

AS

417

81

22

4156

112

12

29

1

% D

OL.

ČA

SA

87,6

90,0

91,7

100,0

88,6

84,8

92,3

80,6

100,0

Ruše

VS

E Z

AP

OS

LIT

VE

532

111

14

4209

141

10

40

3

DO

LO

ČE

N Č

AS

464

103

14

4188

119

727

2

% D

OL.

ČA

SA

87,2

92,8

100,0

100,0

90,0

84,4

70,0

67,5

66,7

Slo

v.B

istr

ica

VS

E Z

AP

OS

LIT

VE

1.4

46

203

79

6496

461

42

158

1

DO

LO

ČE

N Č

AS

1.1

80

175

64

5399

379

28

129

1

% D

OL.

ČA

SA

81,6

86,2

81,0

83,3

80,4

82,2

66,7

81,6

100,0

OS

MA

RIB

OR

VS

E Z

AP

OS

LIT

VE

14.1

95

2.7

15

551

113

4.6

50

3.9

00

454

1.7

85

27

DO

LO

ČE

N Č

AS

11.5

49

2.2

98

449

102

3.8

63

3.1

36

310

1.3

71

20

% D

OL.

ČA

SA

81,4

84,6

81,5

90,3

83,1

80,4

68,3

76,8

74,1

S T

O P

N J

E I Z

O B

R A

Z B

E



Tabela 12: ZAPOSLITVE DELAVCEV IN PRIPRAVNIKOV V LETU 2010 - po dejavnostih

DEJAVNOST UD oz.


SLOV.

BISTRICA

OS

MARIBOR

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 4 43 16 6 1 70

B: Rudarstvo 0 8 0 0 0 8

C: Predelovalne dejavnosti 571 2.409 118 269 395 3.762

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 0 101 0 2 1 104


okolja25 33 0 1 6 65

F: Gradbeništvo 193 1.164 108 70 255 1.790

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 94 1.515 65 43 170 1.887

H: Promet in skladiščenje 52 561 58 20 132 823

I: Gostinstvo 60 886 26 30 77 1.079

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2 205 2 5 1 215

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 6 317 2 2 4 331

L: Poslovanje z nepremičninami 12 104 0 0 2 118

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 37 731 4 23 171 966

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 18 969 10 13 27 1.037


socialne varnosti2 141 0 6 11 160

P: Izobraţevanje 68 573 40 27 131 839

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 74 506 17 6 35 638

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1 104 1 2 11 119

S: Druge dejavnosti 14 132 8 7 15 176


proizvodnja za lastno rabo3 3 1 0 1 8

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ 1.236 10.505 476 532 1.446 14.195

Vir: Zavod za zdravstevno zavarovanje Slovenije



Tabela 12a: ZAPOSLITVE DELAVCEV IN PRIPRAVNIKOV

- INDEKS leto 2010 / leto 2009 - po dejavnostih

DEJAVNOST UD oz. OS LENART MARIBOR PESNICA RUŠESLOV.

BISTRICA

OS

MARIBOR

A: Kmetijstvo, lov, gozdarstvo, ribištvo 66,7 104,9 69,6 75,0 33,3 86,4

B: Rudarstvo 0,0 72,7 0,0 0,0 0,0 72,7

C: Predelovalne dejavnosti 140,3 118,6 124,2 102,7 91,0 116,5

D: Oskrba z elektriko, plinom in paro 0,0 198,0 0,0 0,0 50,0 189,1


okolja227,3 75,0 0,0 0,0 120,0 104,8

F: Gradbeništvo 119,1 70,8 79,4 132,1 109,0 80,3

G: Trgovina; vzdrţevanje in popravila mot. vozil 101,1 94,5 135,4 62,3 111,8 96,0

H: Promet in skladiščenje 130,0 95,4 116,0 142,9 143,5 105,0

I: Gostinstvo 85,7 101,6 66,7 100,0 98,7 99,1

J: Informacijske in komunikacijske dejavnosti 40,0 89,5 200,0 83,3 6,7 84,0

K: Finančne in zavarovalniške dejavnosti 54,5 101,3 200,0 28,6 100,0 98,5

L: Poslovanje z nepremičninami 35,3 120,9 0,0 0,0 66,7 95,9

M: Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 217,6 100,4 80,0 74,2 176,3 110,0

N: Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 200,0 98,2 142,9 76,5 150,0 99,9


socialne varnosti50,0 106,8 0,0 300,0 61,1 101,3

P: Izobraţevanje 106,3 95,5 88,9 77,1 101,6 96,1

Q: Zdravstvo in socialno varstvo 90,2 98,8 65,4 85,7 166,7 98,5

R: Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 0,0 85,2 50,0 28,6 110,0 84,4

S: Druge dejavnosti 116,7 97,1 200,0 175,0 125,0 104,8


proizvodnja za lastno rabo0,0 300,0 100,0 0,0 25,0 133,3

U: Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

SKUPAJ 120,4 97,9 97,3 96,4 108,6 100,4

Vir: Zavod za zdravstevno zavarovanje Slovenije



Tabela 13: DELOVNA DOVOLJENJA IZDANA V LETU 2010

Urad za

delo

Območna

sluţba

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Lenart 8 0 2 49 9 1 0 0 0 0 0 0 0

Maribor 263 11 19 1.928 386 46 151 0 99 25 18 7 258

Pesnica 4 0 0 53 17 2 25 0 1 8 8 0 41

Ruše 14 0 4 114 16 1 1 0 1 0 0 0 5

Slovenska Bistrica 9 0 2 159 45 2 13 0 13 0 0 0 3

Ostali uradi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OS MARIBOR 298 11 27 2.303 473 52 190 0 114 33 26 7 307

Pojasnila:

Stolpec 2: Skupno število vseh izdanih osebnih delovnih dovoljenj

Stolpec 4: Število izdanih osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas

Stolpec 5: Skupno število izdanih dovoljenj za zaposlitev

Stolpec 6: Od skupnega števila izdanih dovoljenj za zaposlitev število dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki še niso bili zaposleni v RS

Stolpec 8: Skupno število izdanih dovoljenj za delo

Stolpec 9: Od skupnega števila izdanih dovoljenj za delo število dovoljenj za napotene delavce na podlagi 13., 14., 15., 16. in 17. člena ZZDT

Stolpec 10: Od skupnega števila dovoljenj za delo število dovoljenj za poslovodne delavce na podlagi 22. člena ZZDT.

Stolpec 11: Število vseh dovoljenj za sezonsko delo tujcev

Stolpec 12: Od skupnega števila dovoljenj za sezonsko delo število dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu na podlagi 20. člena ZZDT.

Stolpec 13: Od skupnega števila dovoljenj za sezonsko delo število dovoljenj za sezonsko delo v gradbeništvu na podlagi 21. člena ZZDT

Bre

z k

on

tro

le trg

a d

ela

Sku

pa

j

Stolpec 3: Število izdanih osebnih delovnih dovoljenj za samozaposlitev/osebne gospodarske druţbe: s.p., k.d., d.n.o. - na podlagi 6.

točke 10. člena ZZDT

Stolpec 7: Od skupnega št. izdanih dovoljenj za zaposlitev število dovoljenj, ko izdaja dovoljenja ni vezana na kontrolo trga dela /na

podlagi 4.tč. 11. člena ZZDT/

Na

po

ten

i d

ela

vci

Sku

pa

j

Po

slo

vo

dn

i d

ela

vci

Vsa

se

zo

nska

de

la

Se

zo

nska

de

la v

km

etijs

tvu

Se

zo

nska

de

la v

gra

db

en

ištv

u

Stolpec 14: Število izdanih potrdil prijave dela za pogodbene storitve tujcev na podlagi 24., 25., 26. in 27. člena ZZDT, ko delovno

dovoljenje ni potrebno

Osebna delovna

dovoljenja

Dovoljenja za

zaposlitevDovoljenja za delo

Brez

delovnega

dovoljenja

Sku

pa

j

Sa

mo

za

po

slit

ev

Za

ne

do

loče

n č

as

Sku

pa

j

No

va

de

lovn

a d

ovo

ljen

ja



Tabela 14: VELJAVNA DELOVNA DOVOLJENJA NA DAN 31.12.2010

Urad za

delo

Območna

sluţba

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14

Lenart 54 0 28 28 4 1 0 0 0 0 0 0 0

Maribor 3.581 12 1.612 1.163 183 32 147 0 129 0 0 0 1

Pesnica 46 0 20 33 10 1 3 0 3 0 0 0 0

Ruše 120 0 59 58 9 1 2 0 2 0 0 0 0

Slovenska Bistrica 201 0 142 122 36 2 16 0 16 0 0 0 0

Ostali uradi 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

OS MARIBOR 4.002 12 1.861 1.404 242 37 168 0 150 0 0 0 1

Sku

pa

j

Po

slo

vo

dn

i d

ela

vci

Vsa

se

zo

nska

de

la

Se

zo

nska

de

la v

km

etijs

tvu

Se

zo

nska

de

la v

gra

db

en

ištv

u

No

va

de

lovn

a d

ovo

ljen

ja

Bre

z k

on

tro

le trg

a d

ela

Sku

pa

j

Na

po

ten

i d

ela

vci

Stolpec 13: Od skupnega števila dovoljenj za sezonsko delo število dovoljenj za sezonsko delo v gradbeništvu na podlagi 21. člena ZZDT

Stolpec 14: Št. veljavnih potrdil prijave dela za pogodbene storitve tujcev na podlagi 24., 25., 26. in 27. člena ZZDT, ko delovno dovoljenje

ni potrebno

Osebna delovna

dovoljenja

Dovoljenja za

zaposlitevDovoljenja za delo

Brez

delovnega

dovoljenja

Sku

pa

j

Sa

mo

za

po

slit

ev

Za

ne

do

loče

n č

as

Sku

pa

j

Stolpec 11: Število vseh dovoljenj za sezonsko delo tujcev

Stolpec 12: Od skupnega števila dovoljenj za sezonsko delo število dovoljenj za sezonsko delo v kmetijstvu na podlagi 20. člena ZZDT.

Stolpec 5: Skupno število veljavnih dovoljenj za zaposlitev

Stolpec 6: Od skupnega števila veljavnih dovoljenj za zaposlitev število dovoljenj za zaposlitev tujcev, ki še niso bili zaposleni v RS

Stolpec 7: Od skupnega št. veljavnih dovoljenj za zaposlitev št. dovoljenj, ko izdaja dovoljenja ni vezana na kontrolo trga dela /na podlagi

4.tč. 11. člena ZZDT/

Stolpec 8: Skupno število veljavnih dovoljenj za delo

Pojasnila:

Stolpec 2: Skupno število vseh veljavnih osebnih delovnih dovoljenj

Stolpec 3: Št. veljavnih osebnih delovnih dovoljenj za samozaposlitev/osebne gospodarske druţbe: s.p., k.d., d.n.o. - na podlagi 6. točke

10. člena ZZDT

Stolpec 4: Število veljavnih osebnih delovnih dovoljenj za nedoločen čas

Stolpec 9: Od skupnega števila veljavnih dovoljenj za delo število dovoljenj za napotene delavce na podlagi 13., 14., 15., 16. in 17. člena

ZZDT

Stolpec 10: Od skupnega števila dovoljenj za delo število dovoljenj za poslovodne delavce na podlagi 22. člena ZZDT.



Tabela 15: PREGLED REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB V LETIH OD 2000 DO 2010

- absolutno število in indeks

Urad za delo

Območna

sluţba

Lenart 906 880 897 718 712 674 456 447 460 715 748

Maribor 12.938 12.817 11.918 10.410 9.518 9.134 8.205 7.036 6.752 9.331 10.331

- Maribor I ... ... ... ... ... 4.728 4.323 3.627 3.412 4.761 5.281

- Maribor II ... ... ... ... ... 4.406 3.882 3.409 3.340 4.570 5.050

Pesnica 1.913 1.728 1.750 1.758 1.380 1.506 1.381 1.229 1.225 1.463 1.376

Ruše 1.599 1.580 1.345 1.205 1.091 1.087 951 835 863 1.029 1.083

Sl. Bistrica 1.867 2.181 2.138 1.781 1.802 1.950 1.608 1.348 1.462 1.900 2.006

OS MARIBOR 19.223 19.186 18.048 15.872 14.503 14.351 12.601 10.895 10.762 14.438 15.544

Urad za delo

Območna 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

sluţba 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Lenart 97,1 101,9 80,0 99,2 94,7 67,7 98,0 102,9 155,4 104,6

Maribor 99,1 93,0 87,3 91,4 96,0 89,8 85,8 96,0 138,2 110,7

Pesnica 90,3 101,3 100,5 78,5 109,1 91,7 89,0 99,7 119,4 94,1

Ruše 98,8 85,1 89,6 90,5 99,6 87,5 87,8 103,4 119,2 105,2

Sl. Bistrica 116,8 98,0 83,3 101,2 108,2 82,5 83,8 108,5 130,0 105,6

OS MARIBOR 99,8 94,1 87,9 91,4 99,0 87,8 86,5 98,8 134,2 107,7

2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Stanje konec meseca decembra

Indeks rasti

2000 2001 2002 2003



Tabela 15a: PREGLED REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB V LETIH OD 2000 DO 2010

- povprečje in indeks

Urad za delo

Območna

sluţba

Lenart 948 861 899 854 717 703 560 434 398 627 726

Maribor 13.172 12.730 12.337 10.912 10.177 9.422 9.083 7.509 6.666 8.447 9.796

- Maribor I ... ... ... ... ... 4.835 4.703 3.937 3.395 4.299 5.005

- Maribor II ... ... ... ... ... 4.586 4.381 3.573 3.271 4.148 4.791

Pesnica 2.006 1.766 1.731 1.647 1.585 1.496 1.448 1.275 1.189 1.429 1.396

Ruše 1.663 1.544 1.480 1.309 1.144 1.073 1.026 881 806 965 1.044

Sl. Bistrica 1.972 1.959 2.160 2.022 1.808 1.897 1.786 1.446 1.323 1.802 1.895

OS MARIBOR 19.761 18.860 18.607 16.744 15.431 14.590 13.902 11.546 10.381 13.270 14.857

Urad za delo

Območna 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

sluţba 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Lenart 90,8 104,4 95,0 84,0 98,0 79,7 77,5 91,7 157,5 115,8

Maribor 96,6 96,9 88,4 93,3 92,6 96,4 82,7 88,8 126,7 116,0

Pesnica 88,0 98,0 95,1 96,2 94,4 96,8 88,1 93,3 120,2 116,4

Ruše 92,8 95,9 88,4 87,4 93,8 95,6 85,9 91,5 119,7 108,2

Sl. Bistrica 99,3 110,3 93,6 89,4 104,9 94,1 81,0 91,5 136,2 105,2

OS MARIBOR 95,4 98,7 90,0 92,2 94,5 95,3 83,1 89,9 127,8 112,0

Letno povprečje

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

Indeks rasti



Tabela 16: PRILIV IN ODLIV REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB V LETIH 2009 IN 2010

Urad za delo

Vključeni v zaposlitev

Območna Indeks Indeks Indeks

sluţba Število 2010 Število 2010 Število 2010

2009 2010 2009 2009 2010 2009 2010 2009 2010 2009

Lenart 1.131 1.097 97,0 537 657 122,3 94 252 321 127,4

Maribor 10.007 9.444 94,4 4.207 5.022 119,4 435 2.680 3.003 112,1

Maribor I 5.060 4.769 94,2 2.132 2.543 119,3 228 1.302 1.488 114,3

Maribor II 4.947 4.675 94,5 2.075 2.479 119,5 207 1.378 1.515 109,9

Pesnica 1.370 1.312 95,8 585 694 118,6 90 500 604 120,8

Ruše 1.270 1.075 84,6 645 702 108,8 60 316 246 77,8

Sl. Bistrica 2.114 1.969 93,1 1.038 1.163 112,0 125 488 581 119,1

OS MARIBOR 15.892 14.897 93,7 7.012 8.238 117,5 804 4.236 4.755 112,3

* Podatki o prijavljenih in odjavljenih brezposelnih osebah ne vključujejo priselitve oz. odselitve med UD in OS znotraj Zavoda RS

za zaposlovanje

Prehod v

druge

evidence

Priliv

Odliv

Odliv iz evidence iz

razlogov, ki ne pomenijo

zaposlitve

Tabela 17: STRUKTURA PRILIVOV V BREZPOSELNOST IN ODLIVOV IZ BREZPOSELNOSTI

PRILIV 14.897 ODLIV 13.923

- ţenske 6.864 VKLJUČENI V ZAPOSLITVE 8.238

- iskalci prve zaposlitve 2.322 - ţenske 3.628

- brezposelni zaradi stečaja 420 - šli v prvo zaposlitev 987

- trajni preseţki 2.626 PREHOD V DRUGE EVIDENCE 804

- iztek zaposlitve za določen čas 6.756 - od tega prehod v evidenco po drugih zakonih 179

- pisni sporazum, redna odp.na strani delavca 650

- nezagotavljanje dela oz. prenehanje poslovanja 538

- ostali razlogi 1.453 - prehod v neaktivnost 2.175

PRILIV ZARADI PRESELITVE 132 od tega redno šolanje in šolanje po 53.b členu 298

od tega upokojitve 869

od tega ostali razlogi 1.008

- kršitev obveznosti 1.796

od tega ni na razpolago za zaposlitev 1.639

od tega odklonitev zaposlitve, neaktivnost, odklonitev

APZ, kršitev obveznosti iz APZ, delo na črno, ostalo157

- ostalo 784

od tega oseba se je sama odjavila 426

od tega ostali razlogi 358

ODLIV ZARADI ODSELITVE 126

ODLIV IZ EVIDENCE IZ RAZLOGOV, KI NE POMENIJO

ZAPOSLITVE4.755

Območna sluţba Maribor 2010 Območna sluţba Maribor 2010



Tabela 18: ZNAČILNE SKUPINE REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB V DECEMBRU 2010

Urad za

delo

Območna

sluţba

Lenart 748 325 118 123 208 251 122 274

Maribor 10.331 5.067 1.783 1.395 2.338 4.872 2.093 3.401

- Maribor I 5.281 2.593 973 735 1.134 2.529 1.083 1672

- Maribor II 5.050 2.474 810 660 1.204 2.343 1.010 1729

Pesnica 1.376 677 224 212 342 690 275 486

Ruše 1.083 544 169 187 259 511 203 319

Slov. Bistrica 2.006 1.022 368 351 457 856 321 663

OS MARIBOR 15.544 7.635 2.662 2.268 3.604 7.180 3.014 5.143

Urad za

delo

Območna

sluţba

Lenart 748 43,4 15,8 16,4 27,8 33,6 16,3 36,6

Maribor 10.331 49,0 17,3 13,5 22,6 47,2 20,3 32,9

- Maribor I 5.281 49,1 18,4 13,9 21,5 47,9 20,5 31,7

- Maribor II 5.050 49,0 16,0 13,1 23,8 46,4 20,0 34,2

Pesnica 1.376 49,2 16,3 15,4 24,9 50,1 20,0 35,3

Ruše 1.083 50,2 15,6 17,3 23,9 47,2 18,7 29,5

Slov. Bistrica 2.006 50,9 18,3 17,5 22,8 42,7 16,0 33,1

OS MARIBOR 15.544 49,1 17,1 14,6 23,2 46,2 19,4 33,1

Urad za

delo

Območna

sluţba

Lenart 104,6 100,6 84,3 69,9 120,9 130,7 89,1 143,5

Maribor 110,7 113,0 110,6 100,3 107,4 133,3 103,5 126,3

- Maribor I 110,9 112,8 109,4 102,9 105,8 135,2 103,5 127,0

- Maribor II 110,5 113,1 112,0 97,5 109,1 131,4 103,5 125,7

Pesnica 94,1 93,6 92,6 82,8 98,3 97,2 91,4 108,7

Ruše 105,2 112,9 119,9 100,0 93,8 140,4 89,4 109,2

Slov. Bistrica 105,6 100,8 98,9 90,0 108,0 122,5 88,9 149,0

OS MARIBOR 107,7 108,6 106,2 94,5 106,2 127,8 98,9 126,4

VSI

Indeks dec. 2010 / dec. 2009

ŢenskeIščejo prvo

zaposlitev

Stari do 26

let

Trajno preseţni

delavci in

stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Stari 40 do

50 let

Stari 50 let

in več

VSI

(število)

Od vseh deleţ posameznih kategorij (v %)


zaposlitev

Stari do 26

let

Trajno preseţni

delavci in

stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Stari 40 do

50 let

Stari 50 let

in več

VSI

Od vseh število posameznih kategorij


zaposlitev

Stari do 26

let

Trajno preseţni

delavci in

stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Stari 40 do 50

let

Stari 50 let in

več



Tabela 18a: ZNAČILNE SKUPINE REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB V LETU 2010

Urad za

delo

Območna

sluţba

Lenart 726 332 123 149 177 231 134 215

Maribor 9.796 4.763 1.593 1.353 2.271 4.419 2.102 2.904

- Maribor I 5.005 2.430 886 723 1.107 2.262 1.070 1428

- Maribor II 4.791 2.333 707 630 1.164 2.157 1.032 1476

Pesnica 1.396 703 213 220 335 720 295 440

Ruše 1.044 506 141 186 270 439 204 295

Slov. Bistrica 1.895 1.023 340 351 431 825 345 507

OS MARIBOR 14.857 7.326 2.410 2.260 3.484 6.634 3.079 4.360

Urad za

delo

Območna

sluţba

Lenart 726 45,7 16,9 20,5 24,4 31,8 18,5 29,6

Maribor 9.796 48,6 16,3 13,8 23,2 45,1 21,5 29,6

- Maribor I 5.005 48,6 17,7 14,4 22,1 45,2 21,4 28,5

- Maribor II 4.791 48,7 14,8 13,1 24,3 45,0 21,5 30,8

Pesnica 1.396 50,4 15,3 15,8 24,0 51,6 21,1 31,5

Ruše 1.044 48,5 13,5 17,8 25,9 42,0 19,5 28,3

Slov. Bistrica 1.895 54,0 17,9 18,5 22,7 43,5 18,2 26,8

OS MARIBOR 14.857 49,3 16,2 15,2 23,5 44,7 20,7 29,3

Urad za

delo

Območna

sluţba

Lenart 115,8 107,4 125,5 96,8 130,1 151,0 104,7 137,8

Maribor 116,0 112,5 115,6 111,6 119,1 128,6 114,4 115,5

- Maribor I 116,4 113,0 117,5 115,5 116,8 128,5 114,3 116,8

- Maribor II 115,5 112,0 113,3 107,5 121,4 128,8 114,5 114,2

Pesnica 97,7 100,9 94,2 96,1 98,8 107,8 97,0 99,8

Ruše 108,2 111,2 127,0 109,4 107,6 132,6 93,2 110,9

Slov. Bistrica 105,2 103,9 107,3 93,4 114,6 129,3 98,9 119,6

OS MARIBOR 112,0 109,7 113,1 105,5 115,8 127,0 108,6 114,7

VSI

Od vseh število posameznih kategorij


zaposlitev

Stari do 26

let

Trajno preseţni

delavci in

stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Stari 40 do 50

let

Stari 50 let in

več

VSI

(število)

Od vseh deleţ posameznih kategorij (v %)


zaposlitev

Stari do 26

let

Trajno preseţni

delavci in

stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Stari 40 do

50 let

Stari 50 let

in več

VSI

Indeks leto 2010 / leto 2009


zaposlitev

Stari do 26

let

Trajno preseţni

delavci in

stečajniki

Dolgotrajno

brezposelni

Stari 40 do

50 let

Stari 50 let

in več



Tabela

19:

IZO

BR

AZ

BE

NA

ST

RU

KT

UR

A B

RE

ZP

OS

ELN

IH V

DE

CE

MB

RU

2010

Ura

d z

a d

elo

Obm

očn

aI.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.

slu

ţba

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

Lenart

715

323

748

325

256

98

40

15

10

3212

71

179

103

12

937

24

22

Mari

bor

9.3

31

4.4

86

10.3

31

5.0

67

2.7

08

1.1

75

340

111

98

45

2.6

68

1.1

85

3.1

91

1.7

53

487

282

815

500

24

16

- M

ari

bor

I4.7

61

2.2

99

5.2

81

2.5

93

1.4

58

638

169

60

54

24

1.3

22

590

1.6

20

886

224

124

420

263

14

8

- M

ari

bor

II4.5

70

2.1

87

5.0

50

2.4

74

1.2

50

537

171

51

44

21

1.3

46

595

1.5

71

867

263

158

395

237

10

8

Pesnic

a1.4

63

723

1.3

76

677

534

209

70

25

82

316

158

361

225

34

22

51

34

22

Ruše

1.0

29

482

1.0

83

544

318

131

38

18

42

321

159

297

166

35

24

65

43

51

Slo

v. B

istr

ica

1.9

00

1.0

14

2.0

06

1.0

22

497

197

103

48

85

541

248

624

360

78

52

150

109

53

OS

MA

RIB

OR

14.4

38

7.0

28

15.5

44

7.6

35

4.3

13

1.8

10

591

217

128

57

4.0

58

1.8

21

4.6

52

2.6

07

646

389

1.1

18

710

38

24

Ura

d z

a d

elo

DE

CE

MB

ER

DE

CE

MB

ER

Obm

očn

aI.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.

slu

ţba

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

Lenart

100,0

45,2

100,0

43,4

34,2

13,1

5,3

2,0

1,3

0,4

28,3

9,5

23,9

13,8

1,6

1,2

4,9

3,2

0,3

0,3

Mari

bor

100,0

48,1

100,0

49,0

26,2

11,4

3,3

1,1

0,9

0,4

25,8

11,5

30,9

17,0

4,7

2,7

7,9

4,8

0,2

0,2

- M

ari

bor

I100,0

48,3

100,0

49,1

27,6

12,1

3,2

1,1

1,0

0,5

25,0

11,2

30,7

16,8

4,2

2,3

8,0

5,0

0,3

0,2

- M

ari

bor

II100,0

47,9

100,0

49,0

24,8

10,6

3,4

1,0

0,9

0,4

26,7

11,8

31,1

17,2

5,2

3,1

7,8

4,7

0,2

0,2

Pesnic

a100,0

49,4

100,0

49,2

38,8

15,2

5,1

1,8

0,6

0,1

23,0

11,5

26,2

16,4

2,5

1,6

3,7

2,5

0,1

0,1

Ruše

100,0

46,8

100,0

50,2

29,4

12,1

3,5

1,7

0,4

0,2

29,6

14,7

27,4

15,3

3,2

2,2

6,0

4,0

0,5

0,1

Slo

v. B

istr

ica

100,0

53,4

100,0

50,9

24,8

9,8

5,1

2,4

0,4

0,2

27,0

12,4

31,1

17,9

3,9

2,6

7,5

5,4

0,2

0,1

OS

MA

RIB

OR

100,0

48,7

100,0

49,1

27,7

11,6

3,8

1,4

0,8

0,4

26,1

11,7

29,9

16,8

4,2

2,5

7,2

4,6

0,2

0,2

Opo

mba

: (*

) -

De

leţi

po

po

sa

me

znih

sto

pnja

h izo

bra

zbe

pre

dsta

vlja

jo d

ele

ţ m

ed v

se

mi bre

zpo

se

lnim

i

BO

LO

N. Š

.

S

T O

P N

J E

I Z

O B

R A

Z B

E

(šte

vilo

)

BO

LO

N. Š

.

S

T O

P N

J E

I Z

O B

R A

Z B

E (

dele

ţ v

%)

*

DE

CE

MB

ER

DE

CE

MB

ER

2009

2010

2009

2010



Tabela

19a:

IZO

BR

AZ

BE

NA

ST

RU

KT

UR

A B

RE

ZP

OS

ELN

IH V

DE

CE

MB

RU

2010 -

dele

ţ v

%

Ura

d z

a d

elo

DE

CE

MB

ER

DE

CE

MB

ER

Obm

očn

aI.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.

slu

ţba

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

Lenart

100

100

100

99

34,2

30,2

5,3

4,6

1,3

0,9

28,3

21,8

23,9

31,7

1,6

2,8

4,9

7,4

0,3

0,6

Mari

bor

100

100

100

100

26,2

23,2

3,3

2,2

0,9

0,9

25,8

23,4

30,9

34,6

4,7

5,6

7,9

9,9

0,2

0,3

- M

ari

bor

I100

100

100

100

27,6

12,1

3,2

1,1

1,0

0,5

25,0

11,2

30,7

16,8

4,2

2,3

8,0

5,0

0,3

0,2

- M

ari

bor

II100

100

100

100

24,8

10,6

3,4

1,0

0,9

0,4

26,7

11,8

31,1

17,2

5,2

3,1

7,8

4,7

0,2

0,2

Pesnic

a100

100

100

100

38,8

30,9

5,1

3,7

0,6

0,3

23,0

23,3

26,2

33,2

2,5

3,2

3,7

5,0

0,1

0,3

Ruše

100

100

100

100

29,4

24,1

3,5

3,3

0,4

0,4

29,6

29,2

27,4

30,5

3,2

4,4

6,0

7,9

0,5

0,2

Slo

v. B

istr

ica

100

100

100

100

24,8

19,3

5,1

4,7

0,4

0,5

27,0

24,3

31,1

35,2

3,9

5,1

7,5

10,7

0,2

0,3

OS

MA

RIB

OR

100

100

100

100

27,7

23,7

3,8

2,8

0,8

0,7

26,1

23,9

29,9

34,1

4,2

5,1

7,2

9,3

0,2

0,3

Opo

mba

: (*

) -

De

leţi

ţe

nsk p

o p

osa

me

znih

sto

pnja

h izo

bra

zbe

pre

dsta

vlja

jo d

ele

ţ m

ed v

se

mi ţe

nska

mi

Ura

d z

a d

elo

DE

CE

MB

ER

DE

CE

MB

ER

Obm

očn

aI.

II.

III.

IV.

V.

VI.

VII.

slu

ţba

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

VS

IŢ

EN

Lenart

100

45,2

100

43,4

100

38,3

100

37,5

100

30,0

100

33,5

100

57,5

100

75,0

100

64,9

100

100,0

Mari

bor

100

48,1

100

49,0

100

43,4

100

32,6

100

45,9

100

44,4

100

54,9

100

57,9

100

61,3

100

66,7

- M

ari

bor

I100

48,3

100

49,1

100

43,8

100

35,5

100

44,4

100

44,6

100

54,7

100

55,4

100

62,6

100

57,1

- M

ari

bor

II100

47,9

100

49,0

100

43,0

100

29,8

100

47,7

100

44,2

100

55,2

100

60,1

100

60,0

100

80,0

Pesnic

a100

49,4

100

49,2

100

39,1

100

35,7

100

25,0

100

50,0

100

62,3

100

64,7

100

66,7

100

100,0

Ruše

100

46,8

100

50,2

100

41,2

100

47,4

100

50,0

100

49,5

100

55,9

100

68,6

100

66,2

100

20,0

Slo

v. B

istr

ica

100

53,4

100

50,9

100

39,6

100

46,6

100

62,5

100

45,8

100

57,7

100

66,7

100

72,7

00,0

OS

MA

RIB

OR

100

48,7

100

49,1

100

42,0

100

36,7

100

44,5

100

44,9

100

56,0

100

60,2

100

63,5

100

63,2

Opo

mba

: (*

) -

De

leţi

ţe

nsk p

o p

osa

me

znih

sto

pnja

h izo

bra

zbe

pre

dsta

vlja

jo d

ele

ţ m

ed v

se

mi bre

zpo

se

lnim

i na

po

sa

me

zni sto

pnji

izo

bra

zbe

BO

LO

N. Š

.

BO

LO

N. Š

.

S

T O

P N

J E

I Z

O B

R A

Z B

E (

dele

ţ v

%)

S

T O

P N

J E

I Z

O B

R A

Z B

E (

dele

ţ v

%)

2009

2010

2009

2010



Tabela 20: PREGLED BREZPOSELNIH PO STAROSTI NA DAN 31.12.2010

OS L E T A S T A R O S T I

MARIBOR DO 18 % 18-25 % 25-30 % 30-40 % 40-50 % 50-60 % 60 in več % SKUPAJ %

LET LET LET LET LET LET LET

I.-II. 6 0,1 572 11,7 462 9,4 936 19,1 1.136 23,2 1.648 33,6 144 2,9 4.904 100,0

% 85,7 31,9 19,2 29,4 37,7 34,7 36,3 31,5

III.-IV. 1 0,0 407 9,7 360 8,6 761 18,2 932 22,3 1.611 38,5 114 2,7 4.186 100,0

% 14,3 22,7 15,0 23,9 30,9 33,9 28,7 26,9

V. 0 0,0 743 16,0 1095 23,5 933 20,1 691 14,9 1106 23,8 84 1,8 4.652 100,0

% 0,0 41,5 45,6 29,3 22,9 23,3 21,2 29,9

VI. 0 0,0 20 3,1 110 17,0 139 21,5 132 20,4 220 34,1 25 3,9 646 100,0

% 0,0 1,1 4,6 4,4 4,4 4,6 6,3 4,2

VII.+ 0 0,0 42 3,8 362 32,4 410 36,7 116 10,4 159 14,2 29 2,6 1118 100,0

% 0,0 2,3 15,1 12,9 3,8 3,4 7,3 7,2

B.Š. 0 0,0 7 18,4 12 31,6 9 23,7 7 18,4 2 5,3 1 2,6 38 100,0

% 0,0 0,4 0,5 0,3 0,2 0,0 0,3 0,2

SKUPAJ 7 0,0 1.791 11,5 2.401 15,4 3.188 20,5 3.014 19,4 4.746 30,5 397 2,6 15.544 100,0

% 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Tabela 21: PREGLED BREZPOSELNIH PO TRAJANJU BREZPOSELNOSTI NA DAN 31.12.2010

OS T R A J A N J E B R E Z P O S E L N O S T I

MARIBOR DO 6 % 6-9 % 9-12 % 1-3 % 3-5 % 5-8 % 8 in več % SKUPAJ %

MES. MES. MES. LET LET LET LET

I.-II. 1.639 33,4 326 6,6 330 6,7 1.536 31,3 423 8,6 302 6,2 348 7,1 4.904 100,0

% 26,8 28,3 29,9 32,2 40,0 43,2 53,5 31,5

III.-IV. 1.556 37,2 310 7,4 299 7,1 1.325 31,7 309 7,4 204 4,9 183 4,4 4.186 100,0

% 25,5 27,0 27,1 27,8 29,2 29,2 28,1 26,9

V. 2.115 45,5 338 7,3 349 7,5 1.371 29,5 235 5,1 145 3,1 99 2,1 4.652 100,0

% 34,6 29,4 31,6 28,7 22,2 20,7 15,2 29,9

VI. 256 39,6 60 9,3 52 8,0 206 31,9 35 5,4 25 3,9 12 1,9 646 100,0

% 4,2 5,2 4,7 4,3 3,3 3,6 1,8 4,2

VII.+ 525 47,0 114 10,2 72 6,4 321 28,7 55 4,9 22 2,0 9 0,8 1118 100,0

% 8,6 9,9 6,5 6,7 5,2 3,1 1,4 7,2

B.Š. 19 50,0 2 5,3 2 5,3 14 36,8 0 0,0 1 2,6 0 0,0 38 100,0

% 0,3 0,2 0,2 0,3 0,0 0,1 0,0 0,2

SKUPAJ 6.110 39,3 1.150 7,4 1.104 7,1 4.773 30,7 1.057 6,8 699 4,5 651 4,2 15.544 100,0

% 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Tabela 22: PREGLED BREZPOSELNIH PO DELOVNI DOBI NA DAN 31.12.2010

OS D E L O V N A D O B A

MARIBOR BREZ % DO 1 % 1-5 % 5-10 % 10-20 % 20-30 % 30 in več % SKUPAJ %

D.D. LETA LET LET LET LET LET

I.-II. 808 16,5 353 7,2 812 16,6 567 11,6 844 17,2 743 15,2 777 15,8 4.904 100,0

% 28,2 34,3 31,9 35,9 35,5 31,9 27,6 31,5

III.-IV. 349 8,3 205 4,9 558 13,3 444 10,6 746 17,8 859 20,5 1025 24,5 4.186 100,0

% 12,2 19,9 21,9 28,1 31,4 36,9 36,4 26,9

V. 1.284 27,6 361 7,8 756 16,3 380 8,2 563 12,1 529 11,4 779 16,7 4.652 100,0

% 44,8 35,0 29,7 24,1 23,7 22,7 27,6 29,9

VI. 82 12,7 33 5,1 107 16,6 51 7,9 123 19,0 106 16,4 144 22,3 646 100,0

% 2,9 3,2 4,2 3,2 5,2 4,6 5,1 4,2

VII.+ 325 29,1 75 6,7 312 27,9 131 11,7 97 8,7 86 7,7 92 8,2 1118 100,0

% 11,3 7,3 12,2 8,3 4,1 3,7 3,3 7,2

B.Š. 19 50,0 3 7,9 2 5,3 6 15,8 2 5,3 5 13,2 1 2,6 38 100,0

% 0,7 0,3 0,1 0,4 0,1 0,2 0,0 0,2

SKUPAJ 2.867 18,4 1.030 6,6 2.547 16,4 1.579 10,2 2.375 15,3 2.328 15,0 2.818 18,1 15.544 100,0

% 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0



Tabela

23

: P

OV

PR

EČ

NI

ČA

S T

RA

JA

NJA

BR

EZ

PO

SE

LN

OS

TI

NA

DA

N 3

1.1

2.2

00

9 I

N N

A D

AN

31

.12

.20

10

*

OS

MA

RIB

OR

LE

TM

ES

EC

.D

NI

LE

TM

ES

EC

.D

NI

LE

TM

ES

EC

.D

NI

LE

TM

ES

EC

.D

NI

LE

TM

ES

EC

.D

NI

LE

TM

ES

EC

.D

NI

I.2

52

31

20

110

13

24

26

31

51

10

25

II.

17

29

20

12

15

11

18

27

21

24

16

2

III.

23

63

227

19

23

25

02

718

22

28

IV.

18

18

20

25

15

61

916

21

13

16

12

V.

13

61

325

12

11

13

17

14

17

12

10

VI.

15

13

14

14

16

22

14

26

14

91

523

VII.+

011

22

011

10

10

12

10

21

011

27

12

2

B.Š

.0

721

06

13

09

16

010

50

716

12

21

SK

UP

AJ

18

24

111

22

16

11

829

111

14

16

17

Opo

mba

: *

Za

izra

čun p

ovpre

čne

ga

tra

janja

bre

zpo

se

lno

sti n

a d

an 3

1.1

2.2

00

9 o

z. 3

1.1

2.2

01

0 s

e u

po

šte

va

ča

s m

ed p

rija

vo

v e

vid

enco

in d

ne

m o

pa

zo

va

nja

(3

1.1

2.2

00

9 o

z. 3

1.1

2.2

01

0).

ST

OP

NJE

IZO

BR

AZ

BE

31

.12

.20

10

VS

IŢ

EN

SK

EM

OŠ

KI

MO

ŠK

I

ŠT

EV

ILO

31

.12

.20

09

ŠT

EV

ILO

ŠT

EV

ILO

ŠT

EV

ILO

ŠT

EV

ILO

VS

IŢ

EN

SK

E

ŠT

EV

ILO



Tabela 24: PREGLED BREZPOSELNIH PO STAROSTI, TRAJANJU BREZPOSELNOSTI

IN DELOVNI DOBI V DECEMBRU 2010 - po uradih za delo

Urad za L E T A S T A R O S T Idelo

Območna DO 18 % 18-25 % 25-30 % 30-40 % 40-50 % 50-60 % 60 in več % SKUPAJ %

sluţba LET LET LET LET LET LET LET

Lenart 1 0,1 100 13,4 106 14,2 145 19,4 122 16,3 253 33,8 21 2,8 748 100,0

Maribor 3 0,0 1.096 10,6 1.571 15,2 2.167 21,0 2.093 20,3 3.114 30,1 287 2,8 10.331 100,0

- Maribor I 2 0,0 584 11,1 819 15,5 1.121 21,2 1.083 20,5 1.525 28,9 147 2,8 5.281 100,0

- Maribor II 1 0,0 512 10,1 752 14,9 1.046 20,7 1.010 20,0 1.589 31,5 140 2,8 5.050 100,0

Pesnica 2 0,1 162 11,8 197 14,3 254 18,5 275 20,0 454 33,0 32 2,3 1.376 100,0

Ruše 0 0,0 150 13,9 175 16,2 236 21,8 203 18,7 305 28,2 14 1,3 1.083 100,0

Sl.Bistrica 1 0,0 283 14,1 352 17,5 386 19,2 321 16,0 620 30,9 43 2,1 2.006 100,0

OS MARIBOR 7 0,0 1.791 11,5 2.401 15,4 3.188 20,5 3.014 19,4 4.746 30,5 397 2,6 15.544 100,0

Urad za T R A J A N J E B R E Z P O S E L N O S T Idelo

Območna DO 6 % 6-9 % 9-12 % 1-3 % 3-5 % 5-8 % 8 in več % SKUPAJ %

sluţba MES. MES. MES. LET LET LET LET

Lenart 388 51,9 51 6,8 58 7,8 193 25,8 36 4,8 13 1,7 9 1,2 748 100,0

Maribor 3.929 38,0 778 7,5 752 7,3 3.215 31,1 748 7,2 487 4,7 422 4,1 10.331 100,0

- Maribor I 1.999 37,9 389 7,4 364 6,9 1.663 31,5 378 7,2 249 4,7 239 4,5 5.281 100,0

- Maribor II 1.930 38,2 389 7,7 388 7,7 1.552 30,7 370 7,3 238 4,7 183 3,6 5.050 100,0

Pesnica 506 36,8 95 6,9 85 6,2 378 27,5 111 8,1 84 6,1 117 8,5 1.376 100,0

Ruše 410 37,9 84 7,8 78 7,2 392 36,2 39 3,6 36 3,3 44 4,1 1.083 100,0

Sl.Bistrica 877 43,7 142 7,1 131 6,5 595 29,7 123 6,1 79 3,9 59 2,9 2.006 100,0

OS MARIBOR 6.110 39,3 1.150 7,4 1.104 7,1 4.773 30,7 1.057 6,8 699 4,5 651 4,2 15.544 100,0

Urad za D E L O V N A D O B Adelo

Območna BREZ % DO 1 % 1-5 % 5-10 % 10-20 % 20-30 % 30 in več % SKUPAJ %

sluţba D.D. LETA LET LET LET LET LET

Lenart 124 16,6 41 5,5 111 14,8 81 10,8 143 19,1 93 12,4 155 20,7 748 100,0

Maribor 1.938 18,8 685 6,6 1.658 16,0 1.040 10,1 1.576 15,3 1.619 15,7 1.815 17,6 10.331 100,0

- Maribor I 1.064 20,1 369 7,0 835 15,8 532 10,1 783 14,8 792 15,0 906 17,2 5.281 100,0

- Maribor II 874 17,3 316 6,3 823 16,3 508 10,1 793 15,7 827 16,4 909 18,0 5.050 100,0

Pesnica 245 17,8 95 6,9 212 15,4 164 11,9 207 15,0 184 13,4 269 19,5 1.376 100,0

Ruše 177 16,3 84 7,8 208 19,2 110 10,2 154 14,2 170 15,7 180 16,6 1.083 100,0

Sl.Bistrica 383 19,1 125 6,2 358 17,8 184 9,2 295 14,7 262 13,1 399 19,9 2.006 100,0

OS MARIBOR 2.867 18,4 1.030 6,6 2.547 16,4 1.579 10,2 2.375 15,3 2.328 15,0 2.818 18,1 15.544 100,0



Tabela 25: PREGLED REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB NA DAN 31.12.2010

- po usmeritvah in stopnjah izobrazbe

STOPNJA IZOBRAZBE SKUPAJ

I.-II. III.-IV. V. VI. VII+ B.Š. 01 PRIDELOVALCI RASTLIN 30 100 129 12 23 3 297

02 ŢIVINOREJCI 0 0 0 6 11 0 17

04 VETERINARJI 0 0 9 0 7 0 16

05 PREDELOVALCI HRANE 139 249 90 15 2 1 496

10 GOZDARJI 1 2 3 0 7 0 13

11 LESARJI 56 103 49 2 1 1 212

12 PAPIRNIČARJI 0 7 10 2 0 0 19

15 GEOLOGI 0 0 2 0 2 0 4

16 RUDARJI IN BOGATILCI RUD 0 8 4 0 0 0 12

17 METALURGI 1 34 22 2 3 0 62

20 OBDELOVALCI KOVIN 66 589 10 0 0 0 665

21 MONTERJI IN INŠTALATERJI 0 90 0 0 0 0 90

22 MEHANIKI IN STROJNIKI 3 380 424 30 52 0 889

25 ELEKTRIKARJI 19 207 171 25 27 2 451

26 RAČUNALNIČARJI 0 2 42 6 7 0 57

27 POK.ZA PRENOS INFORMACIJ 2 5 1 9 7 0 24

30 KEMIKI 1 19 51 10 19 0 100

31 FARMACEVTI 0 1 14 1 4 0 20

32 GUMARJI 0 0 0 0 0 0 0

33 IZD. GRADBENEGA MATERIALA 3 2 0 0 0 0 5

34 KERAMIKI IN SORODNI 2 8 0 0 0 0 10

35 STEKLARJI 3 3 1 0 0 0 7

40 TEKSTILCI 12 37 48 8 23 0 128

41 IZDELOVALCI OBLAČIL 62 224 107 10 4 0 407

42 USNJARJI IN KRZNARJI 0 0 0 0 0 0 0

43 IZDELOVALCI OBUTVE IN USNJAR. GALANTERIJE 3 2 2 0 0 0 7

45 GRAFIKI IN SORODNI 0 21 19 0 0 0 40

46 TAPETNIKI 1 6 0 0 0 0 7

47 BARVARJI IN LIČARJI 11 141 4 0 0 0 156

48 POKLICI ZA OSEBNE STORITVE 5 200 30 0 0 0 235

51 GEODETI 0 1 2 1 0 0 4

52 GRADBENIKI 71 99 196 36 33 0 435

53 GRAD.ZA ZAKLJUČNA DELA 11 25 0 0 0 0 36

54 KOMUNALCI IN SORODNI 2 7 2 14 0 0 25

58 POKLICI V CESTNEM PROMETU 46 109 138 0 17 0 310

59 ŢELEZNIČARJI 4 12 9 0 0 0 25

60 LADJARJI 0 0 2 0 0 0 2

61 LETALCI 0 0 0 0 0 0 0

62 ŢIČNIČARJI 0 0 0 0 0 0 0

63 POKLICI V PRETOVORNI DEJ. 7 3 1 21 0 0 32

65 TRGOVCI 0 941 355 0 0 0 1.296

66 POKLICI ZA GOST. IN TURIZEM 46 383 151 32 10 1 623

70 EKONOMISTI IN SORODNI 0 4 1.088 182 319 16 1.609

71 ORGANIZATORJI IN SORODNI 0 0 3 14 7 0 24

72 PRAVNIKI 0 0 0 45 102 1 148

73 ADMINISTRATORJI IN SORODNI 1 112 142 110 22 3 390

74 OFICIRJI IN SORODNI 0 0 19 0 17 0 36

80 VZGOJITELJI IN UČITELJI 0 3 111 26 216 0 356

81 POK.ZA TEL.KULT. IN ŠPOR. 0 0 0 0 2 0 2

82 JEZIKOSLOVCI IN SORODNI 0 0 0 0 15 0 15

83 DRUŢBOSLOVCI 0 0 0 0 58 5 63

84 NARAVOSLOVCI 0 0 10 0 10 1 21

87 KULTURNIKI 0 0 12 0 1 0 13

88 LIKOVNIKI IN OBLIKOVALCI 0 4 85 0 13 2 104

89 GLEDALIŠČNIKI IN SORODNI 0 0 1 1 4 0 6

90 GLASBENIKI 0 0 4 0 0 0 4

91 KNJIŢEVNIKI 0 0 0 0 0 0 0

94 POKLICI V ZDRAVSTVU 1 37 203 7 37 2 287

95 POK. ZA SOCIALNO VARSTVO 0 0 0 19 8 0 27

98 VERSKI POKLICI 0 0 0 0 11 0 11

99 NERAZPOREJENI* 4.295 6 876 0 17 0 5.194

SKUPAJ 4.904 4.186 4.652 646 1.118 38 15.544

Opomba: * V skupini 99 so na I.-II.st. razporejeni delavci brez poklica ipd., na V.stopnji pa gimnazijski maturanti,..

OS MARIBOR

VRSTA USMERITVE



- po občinah na območju Območne sluţbe Maribor

OBČINA I. in II. III. in IV. V. VI. VII. in VIII. B.Š.

Štev. Štev. % % % % % % %

Benedikt 96 45 46,9 44,8 25,0 26,0 1,0 3,1 0,0

Cerkvenjak 82 34 41,5 41,5 30,5 20,7 1,2 6,1 0,0

Duplek 421 189 44,9 31,4 32,3 26,8 3,6 5,7 0,2

Hoče-Slivnica 666 297 44,6 23,7 29,7 34,2 3,8 8,4 0,2

Kungota 312 182 58,3 42,6 26,0 24,4 4,2 2,9 0,0

Lenart 333 134 40,2 32,4 32,4 27,0 2,1 5,4 0,6

Lovrenc na Pohorju 212 98 46,2 39,2 25,5 27,8 1,9 5,2 0,5

Makole 115 76 66,1 28,7 35,7 25,2 1,7 8,7 0,0

Maribor (mestna občina) 7.839 3.384 43,2 30,8 25,7 30,3 5,0 8,0 0,2

Miklavţ na Drav.polju 398 173 43,5 22,9 33,7 34,4 4,8 4,0 0,3

Oplotnica 176 91 51,7 35,8 23,9 30,7 2,3 7,4 0,0

Pesnica 521 266 51,1 42,8 26,1 26,7 1,3 2,9 0,2

Poljčane 247 118 47,8 28,3 25,9 33,6 2,8 9,3 0,0

Rače - Fram 446 209 46,9 26,5 30,9 29,6 4,9 7,6 0,4

Ruše 583 243 41,7 33,6 29,8 26,1 4,1 5,7 0,7

Selnica ob Dravi 320 156 48,8 27,2 35,3 29,1 2,2 5,9 0,3

Slovenska Bistrica 1.482 738 49,8 28,7 27,1 31,6 4,4 7,8 0,3

Starše 246 113 45,9 23,6 37,4 32,1 2,4 4,5 0,0

Sveta Ana 95 39 41,1 46,3 31,6 15,8 2,1 4,2 0,0

Sveta Trojica v Sl. goricah 95 40 42,1 34,7 29,5 26,3 1,1 8,4 0,0

Sveti Jurij v Sl. goricah 67 29 43,3 53,7 23,9 14,9 3,0 4,5 0,0

Šentilj 581 294 50,6 45,6 20,1 27,2 2,6 4,3 0,2

VSI ŢenskeSTOPNJA IZOBRAZBE

Tabela 26: PREGLED REGISTRIRANO BREZPOSELNIH OSEB NA DAN 31.12.2010



Ta

be

la 2

7: IZ

VA

JA

NJE

ZA

KO

NA

O Z

AP

OS

LIT

VE

NI R

EH

AB

ILIT

AC

IJI IN

ZA

PO

SL

OV

AN

JU

IN

VA

LID

OV

V L

ET

U 2

01

0

Ura

d z

a d

elo

Obm

očna

slu

ţba

Le

na

rt0

16

33

46

00

5

Ma

ribo

r7

60

39

52

05

11

51

6

Pe

snic

a1

46

03

60

03

Ruše

25

80

27

00

2

Sl. B

istr

ica

16

83

34

00

3

OS

MA

RIB

OR

*1

19

16

41

13

48

11

52

9

Op

om

ba: *

V s

kup

ne

m š

tevilu

so

zaje

ti b

rezp

ose

lni in

valid

i p

o u

rad

ih z

a d

elo

te

r zap

osle

ni in

valid

i, k

i jih

po

ura

dih

za d

elo

ni m

og

oče

razvrs

titi

Ocena z

aposlji

vosti (

izdane o

dlo

čbe)

Prid

ob

ili s

tatu

s

invalid

a

Prid

ob

ili s

tatu

s

invalid

a s

pra

vic

o

do

re

hab

ilita

cije

Prid

ob

ili p

ravic

o

do

zap

oslit

ve

ne

rehab

ilita

cije

Vklju

čeni v

zaposlit

veno

rehabili

tacijo

Invalid

i zap

oslji

vi

v p

od

po

rni

zap

oslit

vi

Invalid

i zap

oslji

vi

v z

aščitni

zap

oslit

vi

Invalid

i -

ne

zap

oslji

vi

Obra

vnava

ni na r

ehabili

tacijs

ki kom

isiji

Zavrn

itve



Tabela 28: VKLJUČENI V UKREPE AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V LETU 2010 - po stopnjah izobrazbe

Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen

1.1.4. Drugače o poklicih 6 0 5 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1.2.1. Pomoč pri

načrtovanju poklicne poti

in iskanju zaposlitve –

delavnice 1093 643 273 146 47 20 12 6 313 181 359 229 40 25 46 35 3 1

1.2.2. UŽU 29 10 24 9 4 1 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1.2.3. Klubi za iskanje

zaposlitve 406 242 62 36 22 9 5 2 117 65 154 98 23 19 22 13 1 0

1.2.4.2. Skladi dela -

presežni delavci in BO 19 15 10 8 3 3 0 0 2 2 4 2 0 0 0 0 0 0

1.3.4. Vključitev

brezposelnih oseb v

nove in razvojne projekte149 94 27 20 3 3 1 1 55 33 47 29 7 5 9 3 0 0

SKUPAJ UKREP 1 1702 1004 401 219 79 36 18 9 489 281 564 358 70 49 77 51 4 1

2.1.1. Programi

institucionalnega

usposabljanja 1076 676 87 31 21 7 6 0 156 59 382 253 125 101 291 218 8 7

2.1.2.1. Priprava za

potrjevanje NPK 233 81 36 4 9 1 5 0 83 23 77 39 10 6 12 7 1 1

2.1.2.2. Potrjevanje NPK 175 38 36 4 14 2 5 0 63 8 40 14 6 3 11 7 0 0

2.2.1. Delovni preizkus 828 424 168 76 37 13 11 4 285 133 255 153 30 19 39 24 3 2

2.2.4.1. Usposabljanje na

delovnem mestu za leto

2009/2010 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0


delovnem mestu

2009/2011 626 330 79 25 32 16 5 2 187 97 215 116 40 29 65 42 3 3

2.3.1. Formalno

izobraževanje 875 568 313 165 24 12 2 1 198 153 317 221 13 10 8 6 0 0

2.3.2. PUM 21 6 21 6 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 2 3835 2124 740 311 137 51 34 7 972 473 1287 797 224 168 426 304 15 13

3.1.1. Pomoč pri

samozaposlitvi 1939 755 169 33 50 10 5 0 415 131 866 344 114 63 313 167 7 7

3.1.2. Subvencije za

samozaposlitev 179 71 16 5 2 0 0 0 33 6 94 38 9 6 24 15 1 1


samozaposlitev 2010-

2013 586 222 54 10 12 0 2 0 123 38 262 103 36 20 97 51 0 0

3.2.5.2. Spodbujanje

zaposlovanja dolgotrajno

brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP za leto

2010 14 5 2 0 2 0 0 0 4 1 5 4 0 0 1 0 0 0

3.2.7. Zaposli.me 97 50 18 5 2 1 0 0 35 13 35 26 2 1 5 4 0 0

3.2.7.3. Zaposli.me 2 435 186 98 37 15 4 6 2 133 59 130 56 21 10 32 18 0 0

3.4.1. Spodbujanje

zaposlovanja za krajši

delovni čas 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 3 3251 1289 357 90 83 15 13 2 743 248 1393 571 182 100 472 255 8 8

4.1.1. Javna dela 1223 730 159 52 32 13 7 3 183 102 505 309 71 48 264 201 2 2

4.1.4. Subvencioniranje

zaposlitev pri izvajanju

pomoči na domu ter

osebne asistence 9 8 0 0 0 0 0 0 5 5 2 1 0 0 2 2 0 0

4.1.6. Spodbujanje


brezposelnih oseb

2009/2010 105 72 7 3 1 0 1 0 6 5 42 28 8 7 40 29 0 0

4.3.1. Spodbujanje

razvoja socialnega

podjetništva 5 3 2 2 0 0 0 0 1 0 2 1 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 4 1342 813 168 57 33 13 8 3 195 112 551 339 79 55 306 232 2 2

SKUPAJ UKREPI 1 - 4 10130 5230 1666 677 332 115 73 21 2399 1114 3795 2065 555 372 1281 842 29 24

UAPA IV V VII II III B.Š.VII+

Stopnja izobrazbeSkupaj



Tabela 29: VKLJUČENI V UKREPE AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V LETU 2010

- po starosti

Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen Vsi Žen

1.1.4. Drugače o poklicih 6 0 0 0 4 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0

1.2.1. Pomoč pri načrtovanju

poklicne poti in iskanju

zaposlitve – delavnice1093 643 0 0 282 140 207 129 215 158 237 143 151 73 1 0

1.2.2. UŽU 29 10 0 0 9 2 9 2 8 5 3 1 0 0 0 0


zaposlitve 406 242 0 0 84 47 91 57 90 62 98 58 43 18 0 0


presežni delavci in BO 19 15 0 0 0 0 1 1 4 4 10 7 4 3 0 0

1.3.4. Vključitev

brezposelnih oseb v nove in

razvojne projekte 149 94 0 0 6 6 21 12 37 22 50 37 34 17 1 0

SKUPAJ UKREP 1 1702 1004 0 0 385 195 330 201 354 251 398 246 233 111 2 0

2.1.1. Programi

institucionalnega

usposabljanja 1076 676 0 0 136 73 282 179 341 226 232 156 84 42 1 0


potrjevanje NPK 233 81 0 0 46 12 38 10 72 32 63 24 14 3 0 0

2.1.2.2. Potrjevanje NPK 175 38 0 0 28 4 38 4 48 14 46 14 15 2 0 0

2.2.1. Delovni preizkus 828 424 0 0 164 63 175 95 223 129 180 97 84 39 2 1



2009/2010 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0


delovnem mestu 2009/2011 626 330 0 0 130 51 161 95 180 111 111 59 44 14 0 0

2.3.1. Formalno

izobraževanje 875 568 0 0 235 122 219 138 306 224 108 80 7 4 0 0

2.3.2. PUM 21 6 2 0 17 6 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 2 3835 2124 2 0 756 331 915 521 1170 736 740 430 249 105 3 1

3.1.1. Pomoč pri

samozaposlitvi 1939 755 0 0 118 26 429 169 767 342 446 153 172 65 7 0


samozaposlitev 179 71 0 0 17 3 42 16 77 34 35 15 8 3 0 0


samozaposlitev 2010-2013 586 222 0 0 27 6 128 47 250 112 129 39 50 18 2 0



brezposelnih oseb -


2010 14 5 0 0 2 0 9 4 2 0 1 1 0 0 0 0

3.2.7. Zaposli.me 97 50 0 0 34 15 19 13 7 3 16 8 21 11 0 0

3.2.7.3. Zaposli.me 2 435 186 0 0 104 39 73 35 76 36 70 32 111 44 1 0

3.4.1. Spodbujanje


delovni čas 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 3 3251 1289 0 0 303 89 700 284 1179 527 697 248 362 141 10 0

4.1.1. Javna dela 1223 730 0 0 33 20 244 182 216 149 237 154 457 222 36 3



pomoči na domu ter osebne

asistence 9 8 0 0 0 0 2 2 3 3 0 0 4 3 0 0

4.1.6. Spodbujanje


brezposelnih oseb

2009/2010 105 72 0 0 1 1 36 23 36 28 20 12 12 8 0 0

4.3.1. Spodbujanje razvoja

socialnega podjetništva 5 3 0 0 0 0 1 1 3 1 1 1 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 4 1342 813 0 0 34 21 283 208 258 181 258 167 473 233 36 3

SKUPAJ UKREPI 1 - 4 10130 5230 2 0 1478 636 2228 1214 2961 1695 2093 1091 1317 590 51 4

50 do 60 60 in večdo 18 18 do 25 25 do 30UAPASkupaj

Leta starosti

30 do 40 40 do 50




- po trajanju brezposelnosti

Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen Vsi Ţen

1.1.4. Drugače o poklicih 6 0 1 0 2 0 0 0 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0

1.2.1. Pomoč pri

načrtovanju poklicne poti

in iskanju zaposlitve –

delavnice 1093 643 70 41 205 111 180 114 130 67 326 186 65 46 46 27 38 24 33 27

1.2.2. UŽU 29 10 1 0 3 0 2 0 3 1 12 4 1 1 4 1 1 1 2 2


zaposlitve 406 242 27 18 43 29 59 33 47 29 159 89 32 22 23 14 12 6 4 2


presežni delavci in BO 19 15 18 14 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0

1.3.4. Vključitev

brezposelnih oseb v nove

in razvojne projekte 149 94 14 10 41 22 17 10 13 7 39 26 9 5 5 5 5 4 6 5

SKUPAJ UKREP 1 1702 1004 131 83 294 162 258 157 193 104 539 305 107 74 79 48 56 35 45 36

2.1.1. Programi

institucionalnega

usposabljanja 1076 676 88 56 246 149 233 143 117 74 256 166 74 47 38 26 17 10 7 5


potrjevanje NPK 233 81 16 4 53 12 42 11 27 8 70 32 12 6 7 5 3 1 3 2

2.1.2.2. Potrjevanje NPK 175 38 12 2 33 3 36 5 20 5 53 14 14 6 4 2 3 1 0 0

2.2.1. Delovni preizkus 828 424 173 74 180 96 139 73 88 43 205 113 26 16 11 6 5 3 1 0

2.2.4.1. Usposabljanje

na delovnem mestu za

leto 2009/2010 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

2.2.4.2. Usposabljanje

na delovnem mestu

2009/2011 626 330 122 59 140 77 101 56 81 40 144 77 17 11 13 7 5 1 3 2

2.3.1. Formalno

izobraževanje 875 568 44 23 116 74 90 63 83 51 295 185 103 69 70 43 58 45 16 15

2.3.2. PUM 21 6 10 3 4 0 1 0 2 2 4 1 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 2 3835 2124 465 221 772 411 643 352 418 223 1027 588 246 155 143 89 91 61 30 24

3.1.1. Pomoč pri

samozaposlitvi 1939 755 488 193 426 171 360 126 248 91 309 127 45 16 28 14 24 11 11 6


samozaposlitev 179 71 0 0 29 13 70 27 39 13 35 14 2 1 2 1 1 1 1 1


samozaposlitev 2010-

2013 586 222 32 11 141 59 122 39 120 43 140 57 14 6 7 2 8 4 2 1



brezposelnih oseb -


201014 5 0 0 0 0 0 0 0 0 10 2 2 2 2 1 0 0 0 0

3.2.7. Zaposli.me 97 50 8 3 29 13 10 4 4 0 30 20 9 6 4 2 1 1 2 1

3.2.7.3. Zaposli.me 2 435 186 35 16 50 25 59 22 53 18 200 90 22 7 8 4 3 1 5 3

3.4.1. Spodbujanje


delovni čas 1 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 3 3251 1289 563 223 676 281 621 218 464 165 724 310 94 38 51 24 37 18 21 12

4.1.1. Javna dela 1223 730 36 14 166 107 136 83 87 42 399 241 160 97 157 99 51 33 31 14



pomoči na domu ter

osebne asistence 9 8 2 2 3 3 1 1 0 0 2 2 0 0 0 0 0 0 1 0

4.1.6. Spodbujanje


brezposelnih oseb

2009/2010105 72 34 28 4 3 2 0 0 0 48 30 5 5 9 4 2 1 1 1

4.3.1. Spodbujanje

razvoja socialnega

podjetništva 5 3 0 0 1 1 0 0 1 0 0 0 2 2 0 0 1 0 0 0

SKUPAJ UKREP 4 1342 813 72 44 174 114 139 84 88 42 449 273 167 104 166 103 54 34 33 15

SKUPAJ UKREPI 1 - 4 10130 5230 1231 571 1916 968 1661 811 1163 534 2739 1476 614 371 439 264 238 148 129 87

5 do 8 let

Trajanje brezposelnosti8 let in več3 do 5 let2 do 3 leta

SkupajUAPA 9 do 12 mes. 1 do 2 letido 3 mes. 3 do 6 mes. 6 do 9 mes.




- po značilnih skupinah brezposelnih oseb

Število

novo

sklenjenih

pogodb z

osebo

od

tega

ţenske

od tega

iščejo prvo

zaposlitev

od

tega

stari

do 26

let

od tega

trajno

preseţni

delavci in

stečajniki

od tega

dolgotrajno

brezposelni

od tega

stari 40

do 50

let

od

tega

stari 50

let in

več

1.1.4. Drugače o poklicih 6 0 1 4 2 3 0 1



zaposlitve – delavnice

1093 643 314 328 188 508 237 152

1.2.2. UŽU 29 10 8 12 0 20 3 0


zaposlitve406 242 85 105 56 230 98 43

1.2.4.2. Skladi dela - presežni

delavci in BO19 15 0 0 6 1 10 4

1.3.4. Vključitev brezposelnih

oseb v nove in razvojne

projekte

149 94 13 10 50 64 50 35

SKUPAJ UKREP 1 1702

2.1.1. Programi institucionalnega

usposabljanja1076 676 229 183 221 392 232 85

2.1.2.1. Priprava za potrjevanje

NPK233 81 35 50 45 95 63 14

2.1.2.2. Potrjevanje NPK 175 38 21 33 47 74 46 15

2.2.1. Delovni preizkus 828 424 122 192 151 248 180 86



2009/2010

1 1 0 0 1 0 0 1


delovnem mestu 2009/2011626 330 125 160 99 182 111 44

2.3.1. Formalno izobraževanje 875 568 258 278 110 542 108 7

2.3.2. PUM 21 6 15 21 1 4 0 0

SKUPAJ UKREP 2 3835

3.1.1. Pomoč pri samozaposlitvi 1939 755 257 178 633 417 446 179


samozaposlitev179 71 23 25 59 41 35 8


samozaposlitev 2010-2013586 222 71 42 212 171 129 52



brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP za leto 2010

14 5 5 3 0 14 1 0

3.2.7. Zaposli.me 97 50 22 36 11 46 16 21

3.2.7.3. Zaposli.me 2 435 186 83 117 97 238 70 112

3.4.1. Spodbujanje

zaposlovanja za krajši delovni

čas

1 0 0 1 0 0 0 0

SKUPAJ UKREP 3 3251

4.1.1. Javna dela 1223 730 164 61 175 798 237 493


zaposlitev pri izvajanju pomoči

na domu ter osebne asistence

9 8 1 1 0 3 0 4

4.1.6. Spodbujanje


brezposelnih oseb 2009/2010

105 72 13 5 10 65 20 12


socialnega podjetništva5 3 0 1 0 3 1 0

SKUPAJ UKREP 4 1342

SKUPAJ UKREPI 1 - 4 10130

UAPA

Registrirane brezposelne osebe



Tabela 32: VKLJUČENI V UKREPE AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V LETU 2010 - po uradih za delo

UAPA

Št. vklj.Deleţ v

%

Št.

vklj.

Deleţ

v %

Št.

vklj.

Deleţ

v %

Št.

vklj.

Deleţ

v %

Št.

vklj.

Deleţ

v %

Št.

vklj.

Deleţ

v %

Št.

vklj.

Deleţ

v %

1.1.4. Drugače o poklicih 6 100,0 0 0,0 2 33,3 3 50,0 0 0,0 1 16,7 0 0,0



zaposlitve – delavnice

1093 100,0 60 5,5 335 30,6 289 26,4 135 12,4 109 10,0 165 15,1

1.2.2. UŽU 29 100,0 2 6,9 9 31,0 1 3,4 3 10,3 2 6,9 12 41,4


zaposlitve406 100,0 24 5,9 110 27,1 91 22,4 50 12,3 38 9,4 93 22,9

1.2.4.2. Skladi dela - presežni

delavci in BO19 100,0 0 0,0 4 21,1 9 47,4 4 21,1 2 10,5 0 0,0

1.3.4. Vključitev brezposelnih

oseb v nove in razvojne

projekte

149 100,0 41 27,5 47 31,5 35 23,5 9 6,0 6 4,0 11 7,4

SKUPAJ UKREP 1 1702 100,0 127 7,5 507 29,8 428 25,1 201 11,8 158 9,3 281 16,5

2.1.1. Programi

institucionalnega

usposabljanja

1076 100,0 58 5,4 399 37,1 375 34,9 78 7,2 78 7,2 88 8,2


potrjevanje NPK233 100,0 11 4,7 75 32,2 93 39,9 18 7,7 28 12,0 8 3,4

2.1.2.2. Potrjevanje NPK 175 100,0 11 6,3 50 28,6 69 39,4 16 9,1 18 10,3 11 6,3

2.2.1. Delovni preizkus 828 100,0 104 12,6 237 28,6 240 29,0 65 7,9 45 5,4 137 16,5



2009/2010

1 100,0 0 0,0 1 100,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0


delovnem mestu 2009/2011626 100,0 84 13,4 166 26,5 158 25,2 65 10,4 46 7,3 107 17,1

2.3.1. Formalno izobraževanje 875 100,0 35 4,0 318 36,3 319 36,5 47 5,4 73 8,3 83 9,5

2.3.2. PUM 21 100,0 5 23,8 3 14,3 8 38,1 4 19,0 0 0,0 1 4,8

SKUPAJ UKREP 2 3835 100,0 308 8,0 1249 32,6 1262 32,9 293 7,6 288 7,5 435 11,3

3.1.1. Pomoč pri

samozaposlitvi1939 100,0 106 5,5 687 35,4 633 32,6 113 5,8 140 7,2 260 13,4


samozaposlitev179 100,0 5 2,8 60 33,5 59 33,0 18 10,1 8 4,5 29 16,2


samozaposlitev 2010-2013586 100,0 33 5,6 208 35,5 192 32,8 41 7,0 34 5,8 78 13,3



brezposelnih oseb -

prejemnikov DSP za leto 2010

14 100,0 2 14,3 2 14,3 3 21,4 2 14,3 1 7,1 4 28,6

3.2.7. Zaposli.me 97 100,0 8 8,2 29 29,9 31 32,0 8 8,2 5 5,2 16 16,5

3.2.7.3. Zaposli.me 2 435 100,0 40 9,2 112 25,7 136 31,3 46 10,6 27 6,2 74 17,0

3.4.1. Spodbujanje

zaposlovanja za krajši delovni

čas

1 100,0 0 0,0 0 0,0 1 100,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

SKUPAJ UKREP 3 3251 100,0 194 6,0 1098 33,8 1055 32,5 228 7,0 215 6,6 461 14,2

4.1.1. Javna dela 1223 100,0 45 3,7 314 25,7 301 24,6 104 8,5 228 18,6 231 18,9


zaposlitev pri izvajanju pomoči

na domu ter osebne asistence

9 100,0 2 22,2 1 11,1 2 22,2 1 11,1 1 11,1 2 22,2

4.1.6. Spodbujanje


brezposelnih oseb

105 100,0 8 7,6 25 23,8 31 29,5 4 3,8 10 9,5 27 25,7


socialnega podjetništva5 100,0 0 0,0 4 80,0 1 20,0 0 0,0 0 0,0 0 0,0

SKUPAJ UKREP 4 1342 100,0 55 4,1 344 25,6 335 25,0 109 8,1 239 17,8 260 19,4

SKUPAJ UKREPI 1 - 4 10130 100,0 684 6,8 3198 31,6 3080 30,4 831 8,2 900 8,9 1437 14,2

Povprečno število

brezposelnih v 201014857 100,0 726 4,9 5005 33,7 4791 32,2 1396 9,4 1044 7,0 1895 12,8

UD

PESNICA

UD

RUŠE

UD SL.

BISTRICAOS MARIBOR

UD

LENART

UD

MARIBOR I

UD MARIBOR

II



Tabela

33:

PR

EJE

MN

IKI

DE

NA

RN

EG

A N

AD

OM

ES

TIL

A I

N D

EN

AR

NE

PO

MO

ČI

V L

ET

IH 2

009 I

N 2

010

Dele

ţD

ele

ţ

Ura

dŠ

tevilo

pre

jem

n.

Šte

vilo

pre

jem

n.

Ind

eks

za d

elo

pre

jem

nik

ov

DN

in D

P

pre

jem

nik

ov

DN

in D

P

Decem

be

r '1

0

Obm

očna

v d

ecem

bru

2009

od v

seh

v d

ecem

bru

2010

od v

seh

Decem

be

r '0

9

slu

ţba

bre

zpos.

bre

zpos.

v %

v %

De

na

rno

De

na

rna

vsi

od t

ega

vsi

od t

ega

v

vsi

od t

ega

vsi

od t

ega

v

na

do

me

st.

po

mo

č

pre

jem

nik

ibo

lniš

ka

pre

jem

nik

ibo

lniš

ka

dec.2

009

pre

jem

nik

ibo

lniš

ka

pre

jem

nik

ibo

lniš

ka

dec.2

010

Lenart

218

11

00

218

30,5

282

12

00

282

37,7

129,4

0,0

Maribor

2.4

63

82

10

2.4

64

26,4

2.7

37

66

00

2.7

37

26,5

111,1

0,0

- M

aribor

I1.2

35

38

10

1.2

36

26,0

1.3

41

35

00

1.3

41

25,4

108,6

0,0

- M

aribor

II1.2

28

44

00

1.2

28

26,9

1.3

96

31

00

1.3

96

27,6

113,7

0,0

Pesnic

a357

10

00

357

24,4

366

61

0367

26,7

102,5

0,0

Ruše

319

14

00

319

31,0

273

30

0273

25,2

85

,60

,0

Sl.B

istr

ica

507

81

0508

26,7

588

16

10

589

29,4

116,0

100,0

OS

MA

RIB

OR

3.8

64

125

20

3.8

66

26,8

4.2

46

103

20

4.2

48

27,3

109,9

100,0

Op

om

ba

: N

ove

la Z

ako

na o

zap

oslo

vanje

in z

avaro

vanju

za p

rim

er

bre

zp

ose

lno

sti, ki je

sto

pila

v v

elja

vo

julij

a 2

00

6, ne

pre

dvid

eva v

eč p

ravic

e d

o d

enarn

e p

om

oči m

ed

bre

zp

ose

lno

stjo

. V

skla

du s

pre

ho

dnim

i d

olo

čb

am

i se

daj ve

ljavne

ga z

ako

na, zavaro

vanci, k

i so

pra

vic

o u

ve

ljavili

pre

d u

ve

ljavitvijo

no

ve

le, zad

rţijo

pra

vic

o v

ob

se

gu in tra

janju

v s

kla

du s

pre

dp

isi, v

elja

vnim

i d

o u

ve

ljavitve

no

ve

le z

ako

na.

De

na

rna

po

mo

čS

kupa

j

pre

jem

nik

i

De

na

rno

na

do

me

stilo

De

na

rna

po

mo

čS

kupa

j

pre

jem

nik

i

De

na

rno

na

do

me

stilo



Tabela 34: ZOISOVE ŠTIPENDIJE V DECEMBRU 2010

Urad za

delo

Območna Število Deleţ Število Deleţ Število Deleţ

sluţba (v %) (v %) (v %)

Lenart 13 36,1 23 63,9 36 100,0

Maribor 73 26,0 208 74,0 281 100,0

Pesnica 10 30,3 23 69,7 33 100,0

Ruše 8 30,8 18 69,2 26 100,0

Slovenska Bistrica 25 43,1 33 56,9 58 100,0

OS MARIBOR 129 29,7 305 70,3 434 100,0

Opomba: Podatki se nanašajo na štipendiste od drugega letnika dalje, saj so dijaki in študentje, ki so po šolskem letu 2008/2009 vpisani

v prve letnike, štipendijo uveljavljali na Javnem skladu Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije v Ljubljani.

Prejemniki Zoisovih štipendij

Dijaki Študenti Skupaj

Tabela 35: NADURNO DELO NA PODROČJU OS MARIBOR LETU 2010*

število ur v

2009

število ur v

2010

Indeks

2010/2009

A Kmetijstvo, lov, gozdarstvo 170 170 0,0

B Rudarstvo 3.824 573 15,0

C Predelovalne dejavnosti 539.207 705.258 130,8

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 14.798 12.495 84,4

E Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja 28.355 25.721 90,7

F Gradbeništvo 153.925 53.939 35,0

G Trgovina; vzdrţevanje in popravila motornih vozil 23.407 23.783 101,6

H Promet in skladiščenje 19.255 23.169 120,3

I Gostinstvo 2.429 4.250 175,0

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 7.511 8.187 109,0

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 29.302 28.247 96,4

L Poslovanje z nepremičninami 7.677 3.629 47,3

M Stropkovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 28.607 33.408 116,8

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 96.420 156.360 162,2

O

Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne

varnosti 26.732 21.773 81,4

P Izobraţevanje 25.118 26.379 105,0

Q Zdravstvo in socialna varnost 421.054 419.461 99,6

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 17.839 13.577 76,1

S Druge dejavnosti 2.262 1.065 47,1

SKUPAJ VSE DEJAVNOSTI 1.447.892 1.561.444 107,8

* Vir: Načrti zaposlovanja podjetij in organizacij za leto 2011

NADURNO DELO

Naziv dejavnosti

obmoČna sluŢba maribor

Documents