obČina lendava 2018 · publikacija prinaša celovit pogled na lokalne skupnosti s pomočjo...

OBČINA LENDAVA 2018 Analiza ISSO

1

LENDAVA ANALIZA ISSO 2018

Zlati kamen

Februar 2018

2

© Zlati kamen 2018

Izdelava analize: SBR d.o.o.

Metodološki nadzor: Strokovni svet projekta Zlati kamen (predstavniki prakse in treh univerz iz Slovenije in zamejstva. Člani: http://www.zlatikamen.si/projekt-zlati-kamen-/strokovni-svet-zlati-kamen/)

Zlati kamen je skupni projekt družb Planet GV in SBR.

3

Kazalo

Uvod………………………………………………………………………………..4

Kaj je indeks ISSO. ………………………………………………………….12

Povzetek …………….………………………………………………………….22

01 Demografija……………………………………………………………….28

02 Proračunska učinkovitost……………………………………………33

03 Gospodarstvo……………………………………………………………..40

04 Trg dela………………………………………………………………………46

05 Izobrazba……………………………………………………………………52

06 Življenjski standard…………………………………………………….58

07 Socialna kohezija in politična kultura………………………….66

08 Okolje………………………………………………………………………..71

Dodatek – Indeks preboja……………………………………………….76

4

Uvod

Analiza ISSO Vse slovenske občine je edina publikacija pri nas, ki prinaša na enem mestu pregled ključnih pokazateljev uspeha (KPI) za lokalne skupnosti. Pravzaprav je – ob analizah, ki jih objavlja Statistični urad Republike Slovenije – edina publikacija, ki redno s pomočjo merljivih podatkov spremlja dogajanje v občinah – zdaj že sedmo leto.

Publikacija prinaša celovit pogled na lokalne skupnosti s pomočjo ključnih kazalnikov uspeha. V letošnji verziji analize je teh kazalnikov 54, kot vsako leto pa so urejeni po osmih področjih. Ob tem so kazalniki razdeljeni v tri skupine: v kazalnike stanja, aktivnosti in dinamike sprememb.

Kako je publikacija sestavljena? V uvodu prinašamo kratek povzetek celotne analize z glavnimi ugotovitvami. Sledi opis metodologije in celotnega sistema ISSO. Glavni del prinaša podatke za 211 (izjemoma za 212) slovenskih občin, urejenih po osmih področjih. Prav na koncu je dodatek, pripravljen posebej za analizo ISSO 2018: indeks preboja s kratkim pretresom dinamike v času zadnjega mandata (2014-2018) na izbranih področjih.

Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki nam s svojimi podatki pomagajo pri pripravi analiz ISSO, zlasti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Statističnemu uradu Republike Slovenije (SURS) in Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

5

ISSO 2018: PRVAKI Prinašamo pregled krajev z najvišjimi vrednostmi sestavljenih indeksov za osem področij, ki so vključena v sistem ISSO. Kar nekaj imen se je ponovilo od lani. A prihodnje leto pričakujemo velike spremembe, saj pripravljamo temeljitejše nadgradnje metodologije, med drugim tudi precejšnjo obogatitev sistema z novimi kazalniki.

Ob tem opomba: lestvice so le vrh ledene gore sistema uravnoteženih kazalnikov. Da bi si lahko zares pojasnili uvrstitev določene občine, potrebujemo vpogled v podatke, ki se skrivajo za samimi indeksi in uvrstitvami, ob tem pa – ker gre za sistem uravnoteženih, torej medsebojno povezanih kazalnikov, pa tudi vpogled v celoten kontekst. Ali če rečemo drugače, podatek z lestvice ne more nadomestiti branja celotne analize za posamezno občino.

DEMOGRAFIJA: BOROVNICA

Kaj prikazuje demografski indeks? Gibanje prebivalstva (naraščanje ali upad), starostno strukturo in staranje. Demografski kazalnik je tudi prikaz atraktivnosti občine in njene vitalnosti.

Najugodnejšo vrednost sestavljenega indeksa ima Borovica: izstopa tako po kazalnikih prirasta kot pri relativno ugodnih gibanjih na področju staranja prebivalstva. Cerkvenjak ne drugem mestu ima zelo uravnotežene vrednosti kazalnikov.

Indeks: demografija

1 Borovnica 76,67 2 Cerkvenjak 74,69 3 Zavrč 73,39 4 Trnovska vas 69,40 5 Trebnje 68,71 6 Komenda 68,62 7 Mokronog - Trebelno 66,89 8 Ivančna Gorica 66,71 9 Škofljica 65,34

10 Benedikt 64,82

Preboj: MAJŠPERK

Največji skok v vrednosti demografskih kazalnikov po letu 2014 lahko opazimo pri občini Majšperk. V kraju so skoraj v celoti ustavili prej izrazito izseljevanje prebivalstva, ta premik v prirastu pa je vplival tudi na ostale kazalnike.

UČINKOVITOST: BREZOVICA

Kaj prikazuje indeks učinkovitosti? Zmožnost občine, da poveča prihodke in zmanjša odhodke, investicijsko aktivnost, zadolževanje in finančno samostojnost: na kratko je merilo učinkovitosti pri upravljanju občinskega proračuna.

6

Brezovica je na prvem mestu že drugo leto zapovrstjo. Vrednosti kazalnikov so v glavnem nadpovprečne ali celo močno nadpovprečne; izjema je breme zadolženosti, ki pa se zmanjšuje.

Indeks proračunske učinkovitosti

1 Brezovica 73,54 2 Šenčur 71,04 3 Rogašovci 67,91 4 Trzin 67,46 5 Horjul 65,93 6 Preddvor 65,49 7 Starše 65,38 8 Turnišče 64,81 9 Markovci 63,67

10 Metlika 62,64

Preboj: TURNIŠČE

Občina je naredila pravi salto mortale in se z repa lestvice prebila na vrh in to kljub nekaj šibkim točkam (je investicijsko precej neaktivna). Vzvodi za ta skok: občina ni več zadolžena, zmanjšuje svoje odhodke in povečuje prihodke.

GOSPODARSTVO: LJUBLJANA

Sestavljeni indeks gospodarstva vključuje kazalnike gostote podjetij, dinamike nastajanja novih, rast prihodka, raven investicij in dodane vrednosti ter obseg občinskih sredstev za spodbujanje. Je merilo podjetniške klime na eni strani ter ekonomske moči na drugi.

Prva je prestolnica. O moči gospodarstva dovolj pove podatek, da družbe s sedežem v Ljubljani ustvarijo 40 odstotkov prihodka slovenskega gospodarstva. A tudi kazalniki podjetniške klime in dinamike postavljajo prestolnico na sam vrh.

Indeks: gospodarstvo

1 Ljubljana 70,14 2 Celje 63,32 3 Komenda 63,02 4 Naklo 59,38 5 Šempeter - Vrtojba 59,03 6 Koper 57,87 7 Trzin 57,11 8 Sežana 54,39 9 Kostel 54,38

10 Brežice 53,63

7

Preboj: KOSTEL, DOBREPOLJE

Poslovna cona v mikroobčini, ki prej skoraj ni poznala gospodarstva, je povzročila dramatičen skok relativnih vrednosti. Bolj substancialen je preobrat v občini Dobrepolje: v prej podjetniško zaspani občini so začela po letu 2014 hitro nastajati nova podjetja, dvignila pa se je tudi dodana vrednost.

TRG DELA: LJUBLJANA

Indeks trga dela vsebuje kazalnike zaposlenosti, števila in kakovosti delovnih mest, gibanj na trgu dela ter občinskih sredstev za spodbujanje.

Ljubljana ima največji delež zahtevnih delovnih mest, zelo dobro gostoto – torej visoko število podjetij na 1.000 prebivalcev in eno najnižjih stopenj brezposelnosti mladih v državi.

Indeks trga dela

1 Ljubljana 69,91 2 Novo mesto 67,31 3 Šempeter - Vrtojba 67,06 4 Maribor 66,46 5 Nova Gorica 65,36 6 Trzin 64,89 7 Ravne na Koroškem 64,84 8 Komenda 64,17 9 Kranj 62,54

10 Ptuj 62,33

Preboj: STRAŽA

Največji preskoki na trgu dela so tam, kjer je bila kriza najhujša, sledilo pa ji je kakovostno ozdravljenje: v Straži, Radečah in Ajdovščini. Straža je bila tako med občinami, ki so izgubila v krizi največ delovnih mest, zdaj pa je kraj med tistimi, kjer nastaja največ zaposlitev.

IZOBRAZBA: DOL PRI LJUBLJANI

Indeks izobrazbe kaže, kako izobraženi so zaposleni prebivalci, kako se ta struktura spreminja, koliko se izobražujejo in ali po študijo ostanejo v domačem kraju ter koliko denarja nameni občina za štipendije.

Na prvem mestu je – nekoliko presenetljivo – Dol pri Ljubljani. To je sicer povezano z bližino prestolnice, a ne v celoti. Praktično vsi kazalniki imajo zelo dobre vrednosti. Zanimivo: Dol je med petimi kraji, od koder pride največ mladih doktorjev in magistrov znanosti.

8

Indeks izobrazbe

1 Dol pri Ljubljani 78,72 2 Komenda 72,71 3 Mengeš 71,73 4 Medvode 71,21 5 Grosuplje 71,03 6 Domžale 70,70 7 Škofljica 70,67 8 Ljubljana 70,61 9 Murska Sobota 70,04

10 Trzin 69,24

Preboj: KOBILJE, PUCONCI

Izobrazbena struktura v tej zelo majhnim občini še vedno ni zavidanja vredna, se je pa v štirih letih močno popravila, ob tem pa ima občina le malo bega možganov. Podobno velja tudi za večje Puconce v isti regiji.

ŽIVLJENJSKI STANDARD: RAVNE NA KOROŠKEM

Indeks pokriva z več kazalniki štiri področja: koliko denarja prejmejo prebivalci, kakšen je stanovanjski in kako dober je zdravstveni standard, ter koliko denarja nameni občina za kulturo in za šport.

Zakaj Ravne na Koroškem? Prejemki so dokaj visoki (po neto plačah so Ravne na 11. mestu v Sloveniji), stanovanjski standard je nadpovprečen, za osnovno zdravstvo skrbi veliko zdravnikov, nadpovprečni pa so tudi vložki občine v šport in kulturo.

Indeks življenjskega standarda

1 Ravne na Koroškem 67,00 2 Novo mesto 63,60 3 Ljubljana 63,07 4 Mežica 62,54 5 Ptuj 60,89 6 Ruše 60,87 7 Kranj 60,13 8 Pivka 59,76 9 Škofja Loka 59,75

10 Velenje 59,53

9

Preboj: VELENJE

Indeks življenjskega standarda se je najbolj izboljšal v mestni občini, ki je bila dvakrat med kandidatkami za nagrado Zlati kamen. Na boljšo uvrstitev je vplivala spremenjena metodologija, a tudi spremembe pri primerljivih kazalnikih, na primer pri stanovanjskem standardu. Zanimivo, Velenju sledita dve koroški občini, Mežica in Črna na Koroškem. Le kaj se bo na tem območju zgodilo, ko bo enkrat dobilo še spodobno cestno povezavo?

SOCIALNA KOHEZIJA: JEZERSKO

Kaj merimo? Kriminaliteto in dolgotrajno brezposelnost na eni strani, volilno udeležbo ter razvitost društev na drugi. In pa mednarodno odprtost občine.

Praviloma imajo boljšo socialno kohezijo manjši kraji. Prav na vrhu seznama je vrsta krajev, ki so tako rekoč soznačnica za planinski raj.

Indeks socialne kohezije in politične kulture

1 Jezersko 72,63 2 Sveti Andraž v Slov. goricah 69,51 3 Komen 68,98 4 Bovec 68,97 5 Bohinj 67,78 6 Kranjska Gora 66,49 7 Solčava 63,73 8 Cerkno 62,25 9 Črna na Koroškem 61,57

10 Kobarid 61,34

Preboj: LOG-DRAGOMER

Na boljšo vrednost je nekoliko vplivala spremenjena metodologija, še bolj pa boljša udeležba na lokalnih volitvah.

OKOLJE: KOSTEL

Indeks okolja vsebuje kazalnike o količinah odpadkov in gibanjih na tem področju, o okoljskih odhodkih občine in o deležu občinske površine z zaščito Natura 2000.

Ponovno so v ospredju zlasti manjši kraji in to celo, če ne namenjajo posebnih sredstev za področja, kot je denimo spodbujanje trajnostne rabe in proizvodnje energije.

Okoljski indeks

1 Kostel 77,88 2 Velika Polana 60,62 3 Kozje 60,60 4 Osilnica 60,56

10

5 Dobje 59,97 6 Kobilje 59,84 7 Ilirska Bistrica 59,07 8 Radeče 58,84 9 Luče 58,39

10 Miren - Kostanjevica 58,06

Preboj: KOSTEL

V ozadju preboja je kar svetopisemski preobrat na področju odpadkov, torej v duhu »prvi bodo zadnji in zadnji prvi«. Koliko je sprememba dejanska in koliko je nanjo vplivala metodologija zajema podatkov (ta seveda ni v naših rokah), težko sodimo.

… in najboljši sestavljeni indeks ISSO? Ljubljana, kaj drugega.

Najboljšo vrednost sestavljenega indeksa ISSO – torej indeksa, ki združuje vseh osem področij in vseh 54 kazalnikov – ima že tretje leto zapovrstjo Ljubljana. Na področju gospodarstva in trga dela ima prestolnica najboljšo vrednost indeksa, po kakovosti življenja je – vsaj glede na dostopne merljive kazalnike – na tretjem mestu, po kazalnikih izobrazbe pa na osmem. Tudi vrednosti kazalnikov na področjih demografije in proračunske učinkovitosti izstopajo. Pričakovano sta nekoliko nižji vrednosti indeksov za okolje in socialno kohezijo.

Indeks ISSO 2018 Ime občine indeks rang Ljubljana 56,21 1 Komenda 52,82 2 Trzin 52,66 3 Brezovica 52,09 4 Novo mesto 51,82 5 Šempeter - Vrtojba 51,59 6 Škofljica 51,01 7 Mengeš 50,88 8 Sežana 50,41 9 Ivančna Gorica 50,28 10 Dol pri Ljubljani 49,99 11 Vipava 49,66 12 Škofja Loka 49,57 13 Cerknica 49,51 14 Radovljica 49,40 15 Trebnje 49,38 16 Gorenja vas - Poljane 49,37 17 Domžale 49,36 18 Medvode 49,20 19 Kranjska Gora 49,14 20

11

Kaj pomeni visoka vrednost indeksa ISSO? Pomeni visoko stopnjo razvojne uspešnosti v slovenskem okolju in pomeni uravnoteženost večine področij. Prav ta uravnoteženost je izjemno pomemben razvojni aspekt. Za razliko od preprostejših sistemov (na primer podjetij) so lokalne skupnosti zapleteni organizmi, kjer ni dovolj optimirati le eno ali dve področji: samo kjer se zelo različna in včasih celo izključujoča se področja razvijajo na uravnotežen način, lahko govorimo o uspešnem razvojnem modelu. In prav to pokaže sestavljeni indeks: merljivo uspešnost celotnega razvojnega modela.

12

Kaj je ISSO? ISSO je sistem pametnih kazalnikov razvojne uspešnosti za slovenske občine. Kaj to pomeni?

ISSO je sistem…

»Sistem« pomeni, da so kazalniki skrbno zbrani in urejeni ter med seboj povezani z določenim namenom. Ta namen je nuditi čim boljše orodje za strateško upravljanje občine. Letošnja verzija sistema vključuje 54 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja.

…pametnih kazalnikov…

Reče se jim tudi kritični kazalniki uspeha. V čem se ti kazalniki ločijo od tistih, ki jih lahko dobite s pregledom statističnih podatkov? Najhitrejši odgovor bi bil: v tem, da je v izbor in pripravo (torej formulo) vloženih pet let lastnih izkušenj, analiza vseh podobnih lestvic in modelov s celega sveta ter znanje članov strokovnega sveta, ki prihajajo s štirih univerz. A bolj vsebinski odgovor dajemo v nadaljevanju.

… za slovenske občine.

ISSO je narejen po meri slovenskih občin tako, da ga lahko uporabljajo prav vse občine od najmanjše do največje. Večina podobnih sistemov po svetu je prilagojenih za večja mesta. Poleg tega je ISSO v celoti prilagojen slovenskim razmeram: vključuje podatke, ki so v Sloveniji dostopni in ki so za naše okolje smiselni.

Zakaj ISSO sploh uporabljati? Oziroma kakšne koristi imate lahko od sistema, kakršen je ISSO?

1. Je orodje za načrtovanje. Prav zaradi standardiziranosti in smiselnega izbora ter priprave kazalnikov omogoča bolj kakovostno postavljanje razvojnih ciljev in meril.

2. Omogoča sistematično primerjavo z drugimi kraji in s standardi uspešnosti. Benchmarking (primerjalna presoja) je preizkušena in učinkovita metoda za boljši razvoj.

3. Je orodje za sistematično spremljanje razvojne dinamike kraja. S pomočjo meril v sistemu ISSO je možno slediti spremembam najpomembnejšim spremembam na izbranih področjih, ki so za razvoj posebej pomembna. To pomeni tudi, da je možno vzporejati aktivnosti (projekte, porabo proračunskih sredstev) v enem obdobju in gibanja na razvojno pomembnih področjih na drugem področju.

4. Omogoča boljšo komunikacijo z različnimi skupinami deležnikov. Standardizirana merila so preprosto bolj verodostojna, ko je potrebno predstavljati uspešnost občine posameznim javnostim. Komunikacija je tudi bolj jasna. V dialogu z volivci, člani občinskega sveta ali drugimi skupinami se je možno sklicevati na preverljive in jasne argumente iz neodvisnega vira in se tako uspešno spodbijati trditve, ki temeljijo na govoricah ali podatkih, iztrganih iz konteksta.

13

5. Primerjava z zlatim standardom ISSO (novost 2016) nam jasno pokaže, kako daleč smo na posameznem področju od tega, kar je standardna mera odličnosti za uspešno občino pri nas (»gap analysis«).

6. Boljši podatki pomenijo več denarja. Čas, ko je bilo priti do razvojnega denarja sorazmerno lahko, je minil: do sredstev za investicije bo priti vse teže. Ne glede na vir sredstev bodo imeli boljše možnosti tisti, ki bodo znali s pomočjo kakovostnih, jasnih in primerljivih podatkov dokazati, da je projekt smiseln in da dejansko prispeva k ciljem na ravni širše skupnosti. Sistem ISSO je na to pripravljen v največji meri.

Kakšne so značilnosti pametnih kazalnikov? Pametni kazalniki so:

• skrbno izbrani (»manj je več«), • standardizirani, • smiselno povezani v večje skupine, • nadgrajeni s sestavljenimi indeksi, • vključujejo časovno razsežnost, • v perspektivi so povezani v sistem, primerljiv z uravnoteženimi kazalniki za podjetja (R.

Kaplan).

Skrbno izbrani.

Dober primer, kaj pomeni izbor kritičnih kazalnikov, so podatki o demografiji. Sistem ISSO vključuje pet demografskih kazalnikov in sestavljen indeks, ki v eni številki prikaže demografsko stanje v občini. Podatkovni portal SI-STAT prinaša 45 skupin kazalnikov s področja demografije. V vsaki skupini je po hitri (in zadržani) oceni v povprečju pet podatkov za posamezno občino. To pomeni, da imamo za vsako občino najmanj 220 različnih demografskih kazalnikov. To je dragoceno orodje za znanstvenika – a za strateško upravljanje povsem neuporabno.

Standardizirani.

V praksi vsak naredi tak ali drugačen izbor. Toda kritični kazalniki uspeha so standardizirani: to pomeni, da je za vse občine in za vsa obdobja narejen enak izbor kazalnikov, pripravljenih na enak način. Na ta način pristop postane sistematičen: samo tako so možne smiselne primerjave med obdobji ali med občinami. Novost letošnjega sistema je ta, da standardizacijo širimo s področja metodologije (standardizirano pripravljeni kazalniki) na podatke. Uvajamo zlati standard ISSO – merilo odličnosti za vsa področja, ki jih pokrivajo kazalniki in sestavljeni indeksi, vgrajeni v sistem.

Kazalniki v sistemu ISSO so narejeni s pomočjo podatkov, pridobljenih iz različnih virov, dostikrat prav iz uradnih statistik. Toda praviloma so vhodni podatki zgolj »surovina«, ki jo šele uporabimo za izračun kazalnika. Naši kazalniki so relativni, torej preračunani na število prebivalcev. Da bi zares dali smiselno in za upravljanje uporabno informacijo, je vhodne podatke dostikrat potrebno obdelati še z dodatnimi izračuni.

Smiselno povezani in nadgrajeni.

Kazalniki so povezani v skupine in nadgrajeni s sestavljenimi indeksi. Letošnja verzija sistema vključuje 55 kritičnih kazalnikov uspešnosti z osmih področij: demografije, proračunske učinkovitosti, gospodarstva, trga dela, izobrazbe, življenjskega standarda, socialne kohezije in politične kulture ter okolja.

14

Za vsako od skupin izračunamo sestavljen indeks. Ta nudi hitro in jasno informacijo o tem, kakšen je razvojni položaj posamezne občine glede na osem izbranih področij: na primer kako razvito je občinsko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi kraji pri nas. Povzetek celotne razvojne slike v eni številki je končni sestavljeni indeks ISSO.

Vključujejo časovno razsežnost.

Podatki vključujejo časovno razsežnost. Kazalniki so urejeni tudi glede na tri razsežnosti: kazalniki, ki prikazujejo statični položaj (kazalniki stanja) so ločeni od tistih, ki merijo aktivnosti in tistih, ki spremljajo dinamiko razvoja. Sistem uravnoteženih kazalnikov za podjetja neposredno ni prenosljiv na lokalne skupnosti. Vseeno je naš cilj postaviti sistem tako, da bo na daljši rok možno spremljati, kako so kazalniki med seboj povezani, torej kako spremembe enega parametra vplivajo na vrednosti drugega kazalnika.

ISSO in mednarodna primerljivost Ko gre za metodologijo, je ISSO povsem primerljiv s podobnimi sistemi po svetu. Zakaj? Pripravljamo ga tako, da spremljamo vse glavne svetovne metodologije za sistematično spremljanje in primerjanje uspešnosti okolij: lokalnih skupnosti, mesti in držav.

Najbolj uveljavljeni so sistemi, ki med seboj primerjajo države: od različnih analiz konkurenčnosti prek indeksa človekovega razvoja Organizacije združenih narodov do meril OECD. Ko smo z razvojem sistema ISSO začeli, smo se lahko zgledovali le pri teh metodologijah. Za lokalno raven je bilo na voljo zelo malo tovrstnih orodij.

V zadnjem času se je podoba precej spremenila: sploh v zadnjih dveh letih lahko spremljamo pravo eksplozijo sistemov, ki merijo razvojno uspešnost mest. Sistem ISSO smo med prvimi na svetu prenesli na raven osnovnih lokalnih skupnosti – občin. S tem smo omogočili tudi manjšim in podeželskim občinam, da se razvijajo s pomočjo sodobnega podatkovnega orodja.

Ta kar največja prilagoditev na slovenski kontekst ima svojo ceno. Prav zato je skladnost z mednarodnim sistemom ISO 37120 zgolj 18-odstotna: precej kazalnikov, ki jih vključuje mednarodni standard, je dostopnih le za velika mesta ali pa so za rabo v Sloveniji (ali Evropi) povsem neprimerni. Tako mednarodni standard ISO daje velik poudarek na podatke, kot so na primer delež deklic, ki obiskujejo osnovno šolo. Ta kazalnik je za mesta tretjega sveta zelo pomemben, za Slovenijo (ali katerokoli drugo razvito okolje) pa nima pravega smisla. Po drugi strani v sistemu ISO manjka vrsta podatkov, ki so za naše okolje bistvena (začenši s kazalniki o izobrazbeni strukturi in dinamiki sprememb, na primer kako hitro se povečuje delež prebivalcev z univerzitetno izobrazbo).

15

Kako so urejeni podatki za posamezno področje?

Prikaz za posamezno področje je sestavljeno iz treh delov: sestavljenega indeksa, kratkega povzetka in kazalnikov.

Sestavljeni indeks

Turnišče 33,48 doseganje zlatega standarda 53%

doseganje slovenskega povprečja 84%

uvrstitev: 145 7. decil rahlo podpovprečna

Vrednost sestavljenega demografskega indeksa za občino Turnišče je 33,48. To uvršča občino na 145. mesto med 211 občinami v Sloveniji (Uvrstitev). 145. mesto pomeni uvrstitev v sedmi decil (torej spodnjih 40 odstotkov občin), kar je nekoliko podpovprečna uvrstitev.

Vrednost 33,48 pomeni, da Turnišče na področju demografije dosega 84 odstotkov povprečja za slovenske občine in 53 odstotkov vrednosti zlatega standarda ISSO.

Zlati standard ISSO je merilo odličnosti za posamezno področje. Izračunan je iz desetih najboljših vrednosti za slovenske občine. Je bistveno bolj smiselna mera od najboljše vrednosti, saj z izračunom odstranimo potencialne odklone, posamične primere, kjer neko kratkoročno gibanje ali »naključni« dogodek močno vpliva na vrednost kazalnika pri majhni občini.

Zlati standard velja kot mera odličnosti izključno za kontekst slovenskih občin in za dano leto: te vrednosti torej niso prenosljive na druga okolja ali na druga časovna obdobja.

V grafu so vrednosti indeksov za občino, za Slovenijo in vrednost zlatega standarda ISSO.

Povzetek prinaša zelo zgoščen tekstovni in grafični opis za posamezno področje.

33,48

63,49

39,96

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00

Turnišče

Zlati standard ISSO

Slovenija (povprečje za 211 občin)

Vrednosti indeksov

16

Kazalniki Kazalniki so prikazani na enoten način.

Primer:

G7 SPODBUJANJE MALEGA GOSPODARSTVA A kazalnik aktivnosti

Uvrstitev (Slovenija) Uvrstitev (regija: 27 občin)

Turnišče 30,32 € 58 6 doseganje zlatega standarda 12% doseganje slovenskega povprečja 57%

SPODBUJANJE MALEGA GOSPODARSTVA (Kazalnik aktivnosti)

Sredstva, namenjena v proračunu za spodbujanje malega gospodarstva v obdobju 2010 – 2014, preračunana na prebivalca. Postavka 14029001 po enotnem kontnem načrtu.

G7 je oznaka kazalnika. Ob oznaki je navedeno, v katero vrsto kazalnikov sodi ta podatek: v tem primeru gre za kazalnike aktivnosti (A).

V prvi vrstici tabele je najprej vrednost kazalnika. Sledi ji uvrstitev glede na 211 občin v Sloveniji in uvrstitev v statistični regiji.

V naslednjih dveh vrsticah je navedeno, v kolikšni meri dosega občina na posameznem področju zlati standard ISSO in povprečje za slovenske občine. V grafu so praviloma prikazane vrednosti za občino v primerjavi z zlatim standardom ter povprečji za regijo in za Slovenijo.

Primer razlage

V Turnišču namenijo za spodbujanje malega gospodarstva v petih letih (2010-2014) 30,32€ na prebivalca. To uvršča Turnišče na 58. mesto med 211 občinami v Sloveniji in na 6. mesto med občinami v regiji.

30,32 €

52,74 €

24,67 €

262,51 €

0,00 € 50,00 € 100,00 € 150,00 € 200,00 € 250,00 € 300,00 €

Turnišče

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

17

Povprečje za 211 občin je 52,74€. To pomeni, da Turnišče dosega 57 odstotkov slovenskega povprečja. Zaostanek znaša dobrih 22 evrov: da bi Turnišče doseglo slovensko povprečje, bi moralo povečati spodbude za malo gospodarstvo za približno 15.000 evrov na leto. (razlika x število prebivalcev/deljeno s številom let: 22,42*3286/5= 14.734).

Po enakem načelu si lahko predočimo tudi zaostanek za zlatim standardom, ki znaša 262,51€. Turnišče dosega le 12 odstotkov te vrednosti. Vložek za Turnišče, ki bi ustrezal spodbudam najbolj aktivnih občin na področju malega gospodarstva, bi znašal več kot 150.000 evrov letno.

Nekaj posebnosti V posameznih primerih doseganje povprečja ali standarda ni izračunano s pomočjo vrednost kazalnikov, ampak je uporabljena indeksirana vrednost. To je v tabeli posebej označeno. V nekaj izjemnih primerih so indeksi uporabljeni tudi v grafu – v teh primerih so vrednosti kazalnikov prikazane v dodatni tabeli.

Splošne značilnosti analize ISSO Izbor podatkov Analiza ISSO temelji na kvantitativnih kazalnikih. Pri izboru smo upoštevali relevantnost oziroma uporabnost posameznega podatka, v veliki meri pa tudi dostopnost podatkov. Uvrstitve Uvrstitve so objavljene gleda na 211 občin: občine Ankaran v analizah ne bomo mogli upoštevati, dokler ne bo na voljo dovolj dolg časovni niz podatkov tudi za to novo občino. Razvrstitev Podatki so praviloma uvrščeni od najugodnejšega (uvrstitev: 1) do najmanj ugodnega (uvrstitev: 211). To velja praviloma tudi za podatke, kjer so večje vrednosti kazalnika manj ugodne (pri teh kazalnikih je v opombah posebej zabeleženo, da razvrščanje poteka od najbolj ugodne vrednosti do najmanj ugodne). Kjer je razvrščanje obrnjeno, smo uporabili v grafu oranžno barvo namesto modre. Decili Za interpretacijo sestavljenih indeksov za posamezna področja uporabljamo decile: torej razvrstitve vrednosti v deset skupin glede na uvrstitev. Najugodnejše uvrstitve (od prvega do vključno 21. mesta) sodijo v prvi decil. Najmanj ugodne (od 189. do 211. mesta) sodijo v deseti decil.

18

Decili

Uvrstitve od: do vključno:

1. decil 1 21 močno nadpovprečna

2. decil 22 42 nadpovprečna 3. decil 43 63 nadpovprečna 4. decil 64 84 rahlo nadpovprečna 5. decil 85 105 povprečna 6. decil 106 126 povprečna 7. decil 127 147 rahlo podpovprečna 8. decil 148 168 podpovprečna 9. decil 169 189 podpovprečna

10. decil 190 211 močno podpovprečna

Primerljivost s starejšimi verzijami analize Verzije analize ISSO, pripravljene v različnih letih, med seboj niso neposredno primerljive – to velja zlasti za sestavljene kazalnike. Vsako leto metodologijo dopolnjujemo z lastnimi izkušnjami in novimi znanji, ta razvoj pa se nam je zdel pomembnejši od primerljivosti med analizami za nazaj, še zlasti, ker je mogoče dinamiko sprememb v občini spremljati s pomočjo kazalnikov, ki so vgrajeni v vsako izdajo analize. Omejitve analize Podrobnejši kvalitativni vpogled presega domet te analize. Podatki so relativne narave in jih je potrebno interpretirati z zrnom soli. Vsekakor omogočajo medsebojno primerjavo občin, veliko previdnosti pa je potrebno pri oblikovanju posplošenih sklepov. V analizo so vključeni podatki, ki so v Sloveniji na voljo za 211 občin. Ta nabor je na nekaterih področjih zelo dober in ne pušča veliko prostora za dopolnitve (demografija), na drugih pa precej pomanjkljiv (na primer okolje), kar nekoliko omejuje uporabnost analize. Na to dostopnost žal ne moremo vplivati. Ko gre za podatke iz zaključnih računov, je natančnost posameznega kazalnika odvisna od tega, kako dosledno in konsistentno uporabljajo občinska računovodstva kontni načrt. Naše izkušnje kažejo, da so vodila za praktično delo s kontnim načrtom dokaj ohlapna.

19

Indeks ISSO

Indeks ISSO je sestavljen iz podindeksov za osem različnih področij, v katera so razporejeni posamezni kazalniki. Ta področja so demografija, učinkovitost delovanja občine, dinamika gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, socialna kohezija in politična kultura ter okoljska osveščenost. Iz šifre lahko razberemo, v katero skupino sodi kazalnik: oznaka »A« na začetku šifre pomeni, da podatek sodi med kazalnike aktivnosti. Oznaka »S« pomeni stanje, »DI« pa dinamični indeks.

KAZALNIKI VGRAJENI V INDEKS ISSO 2018

šifra kazalnik obdobje opombe EU ISO

DEMOGRAFIJA 5

D1DI Selitveni prirast sprememba - pet let

D2DI

Sprememba števila prebivalcev

sprememba - pet let

D3DI

Sprememba starostne strukture

sprememba - pet let

D4S Indeks staranja zadnje leto

D5S Indeks odvisnosti zadnje leto

PRORAČUN – UČINKOVITOST OBČINE 9

U1A

Rast lastnih trajnih prihodkov pet let

*prihodki brez kapitalskih p., dohodnine in transferjev

ISO37210

U2A Investicije pet let na prebivalca ISO37210

U3A Pridobljena sredstva EU pet let na prebivalca

U4A Neto tekoči odhodki pet let na prebivalca

U5A Rast odhodkov za javno upravo pet let

U6A Zadolženost zadnje stanje na prebivalca

U7A Rast dolga pet let

U8S

Odplačevanje dolga kot delež lastnih prihodkov zadnje leto

ISO37210

U9S

Finančna samostojnost občine zadnje leto

glede na dostopnost

GOSPODARSTVO 7

G1S število podjetij zadnje leto na 1000 prebivalcev

ISO37210

G2S Dodana vrednost zadnje leto na prebivalca

G3S investicije zadnje leto na prebivalca ISO

20

G4DI Sprememba števila podjetij

sprememba - pet let

G5DI nova podjetja sprememba - pet let

G6DI rast prihodka sprememba - pet let

G7A

Spodbujanje razvoja malega gospodarstva zadnje leto na prebivalca

TRG DELA 8

TD1S Delež zaposlenih zadnji podatek

ISO37210

TD2S Število delovnih mest zadnji podatek

Na 1000 prebivalcev

ISO

TD3S Struktura delovnih mest zadnje leto

TD4S

Indeks samozadostnosti zadnje leto

TD5S Brezposelnost mladih zadnje leto

ISO

ISO37210

TD6DI Število delovnih mest

sprememba - pet let

TD7DI Gibanje brezposelnosti

sprememba - pet let

TD8A Aktivna politika zaposlovanja pet let na prebivalca

IZOBRAZBA 5

I1DI

Sprememba izobrazbene strukture

sprememba - pet let

I2S Izobrazbena struktura zadnje leto

delež prebivalcev z višjo ali visokošolsko izob.

ISO37210

I3S Delež diplomantov pet let

Na 1000 prebivalcev ISO

I4S Delež doktorji in magistri pet let

Na 1000 prebivalcev

EU

I5A Občinske štipendije pet let na prebivalca

I6S indeks bega možganov zadnje leto novost 2017

ŽIVLJENJSKI STANDARD 11

Q1S Bruto prejemek zadnji podatek na prebivalca

Q2S Plače zadnji podatek neto vrednost

Q3S

Delež oseb z manj kot 10m2 stan. Površine zadnji podatek

Q5S

Delež stanovanj brez vseh instalacij zadnji podatek

Q6S

zdravniki v osnovnem zdravstvu

Na 1000 prebivalcev

ISO37210

Q7S zgodnja umrljivost zadnji podatek

Q8DI Bruto prejemek spremba pet let

Q9DI

priključenost stanovanj na kanalizacijo

sprememba - pet let

ISO37210

21

Q10A Odhodki za kulturo zadnje leto na prebivalca

Q11A Odhodki za šport zadnje leto na prebivalca

SOCIALNA KOHEZIJA IN POLITIČNA KULTURA 5

S1S

Kazalnik socialnega vedenja zadnji podatek volilna udeležba

S2S

Kazalnik asocialnega vedenja

povprečje petih let

delež obsojenih storilcev kaznivih dejanj v populaciji

S3S

Delež dolgotrajno brezposelnih zadnji podatek

S4S

število društev na 1000 prebivalcev

S5A

zunanja politika in mednarodna pomoč pet let na prebivalca

OKOLJE IN PROSTOR 5

E4A Odhodki za varstvo okolja pet let na prebivalca

E5A

Odhodki za trajnostno rabo energije pet let na prebivalca

E1S Zbrani odpadki zadnje leto na prebivalca ISO3721

0

E3S

Vključenost v območje NATURA2000 zadnji podatek

E2DI Rast količine odpadkov

sprememba - pet let

Evropska zastava je oznaka, da gre za kazalnik, ki je posebej pomemben za razvojne smernice EU. Gre za našo oceno: standardne metodologije za spremljanje razvoja so na ravni EU še v razvoju.

Oznaka ISO 37210 pomeni, da je kazalnik primerljiv s tistimi, ki so vključeni v mednarodni standardni sistem indikatorjev za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti. Primerljiv pomeni, da gre v grobem za podatek, ki ga ta metodologija zahteva, prikaz sam pa je prilagojen slovenskim razmeram. Tako denimo relativni izračuni praviloma niso narejeni na 100.000 (ISO37210) ampak na 1.000 prebivalcev, ali pa denimo namesto statičnega pogleda uporabljamo dinamični zorni kot, torej spremembo. Mimogrede, ISO 37210 ne ločuje med kazalniki stanja, razvojne dinamike in aktivnosti.

22

Povzetek

INDEKS ISSO 2018

Sestavljeni indeks

Lendava 40,01 doseganje zlatega standarda 77%


uvrstitev: 143

7. decil rahlo podpovprečna uvrstitev

Lendava je od lani ponovno za malenkost napredovala, kar kaže, da se še naprej razvija hitreje od večine slovenskih občin. Slovensko povprečje presega Lendava sicer na petih področjih od osmih, kar je zelo dober rezultat. Najmočnejši adut Lendave je njeno gospodarstvo: tu je odstopanje največje. Ostala področja, kjer je občina močna, so še okolje, trg dela, življenjski standard in tudi proračunska učinkovitost – tu je odstopanje najmanjše. Razvojni izzivi za občino so še naprej na treh področjih: na demografskem, izobrazbenem in na področju socialne kohezije.

40,01

51,7

42,23

0 10 20 30 40 50 60

Lendava

Zlati standard ISSO


40,01

51,7

42,23

0 10 20 30 40 50 60

Lendava

Zlati standard ISSO


23

Pregled po področjih

demografija učinkovitost gospodarstvo trg dela izobrazba življenjski standard

socialna kohezija okolje

Slovenija 41,80 47,86 32,99 45,72 49,14 47,92 42,89 34,59 Lendava 23,43 49,00 41,83 50,03 35,64 52,12 28,59 39,43

Pregled uvrstitev



199 92 40 69 182 47 196 71

Pogled na uvrstitve je precej pisan: pri številnih kazalnikih je občina uvrščena precej onkraj povprečja v eno ali v drugo smer. Pri šestih kazalnikih so vrednosti izrazito slabe. Pri desetih so nadpovprečne in še pri treh izrazito nadpovprečne: skupaj torej pri 13 od 54 indikatorjev. To je zelo dober rezultat. Pri primerjavi uvrstitev z lanskimi je potrebno upoštevati, da so nekateri kazalniki dokaj volatilne narave. Zato manjše spremembe indeksov ali uvrstitev še ne pomenijo nekega izrazitega in pomenljivega premika.

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

120,00

140,00demografija

učinkovitost

gospodarstvo

trg dela

izobrazba

življenjski standard

socialna kohezija

okolje

Lendava Slovenija

24

KAZALNIKI VGRAJENI V INDEKS ISSO 2018

šifra kazalnik

DEMOGRAFIJA

D1DI Selitveni prirast 151

D2DI Sprememba števila prebivalcev 161

D3DI Sprememba starostne strukture 154

D4S Indeks staranja 204

D5S Indeks odvisnosti 89

PRORAČUN – UČINKOVITOST OBČINE

U1A Rast lastnih trajnih prihodkov 107

U2A Investicije 96

U3A Pridobljena sredstva EU 71

U4A Neto tekoči odhodki 64

U5A Rast odhodkov za javno upravo 67

U7A Rast dolga 196

U8S Odplačevanje dolga kot delež lastnih prihodkov 56

U9S Finančna samostojnost občine 145

GOSPODARSTVO

G1S število podjetij 45

G2S Dodana vrednost 96

G3S investicije 15

G4DI Sprememba števila podjetij 20

G5DI nova podjetja 47

G6DI rast prihodka 160

G7A Spodbujanje razvoja malega gospodarstva 144

TRG DELA

TD1S Delež zaposlenih 176

TD2S Število delovnih mest 66

TD3S Struktura delovnih mest 96

TD4S Indeks samozadostnosti 19

TD5S Brezposelnost mladih 88

TD6DI Rast števila delovnih mest 164

TD7DI Gibanje brezposelnosti 83

TD8A Aktivna politika zaposlovanja 49

IZOBRAZBA

25

I1DI Sprememba izobrazbene strukture 196

I2S Izobrazbena struktura 120

I3S Delež diplomantov 167

I4S Delež doktorji in magistri 120

I5A Občinske štipendije 110

I6S indeks bega možganov 197

ŽIVLJENJSKI STANDARD

Q1S Bruto prejemek 160

Q2S Plače 96

Q3S Delež oseb z manj kot 10m2 stan. Površine 39

Q5S Delež stanovanj brez vseh instalacij 107

Q6S zdravniki na 1000 prebivalcev 23

Q7S zgodnja umrljivost 174

Q8DI Bruto prejemek 144

Q9DI priključenost stanovanj na kanalizacijo 66

Q10A Odhodki za kulturo 34

Q11A Odhodki za šport 34

SOCIALNA KOHEZIJA IN POLITIČNA KULTURA

S1S Kazalnik socialnega vedenja 113

S2S Kazalnik asocialnega vedenja 200

S3S Delež dolgotrajno brezposelnih 209

S4S število društev na 1000 prebivalcev 27

S5A zunanja politika in mednarodna pomoč 44

OKOLJE IN PROSTOR

E1S Zbrani odpadki 116

E2DI Rast količine odpadkov 33

E3S Vključenost v območje NATURA2000 73

E4A Odhodki za varstvo okolja 59

E5A Odhodki za trajnostno rabo energije 101

Legenda:

• Zelena oznaka: uvrstitev v prvi decil (zgornjih deset odstotkov občin) • Rumena oznaka: uvrstitev v prvi kvartil (zgornjih 25 odstotkov občin) • Rdeča oznaka: uvrstitev v deseti decil

(10 odstotkov občin z najmanj ugodnimi vrednostmi kazalnikov)

26

Izstopajoče prednosti občine in razvojni potenciali:

Podjetniška klima, dinamika

Očitno se gospodarstvo v občini počuti dobro: raven investicij je med najvišjimi v državi (relativno gledano), enako pa velja za ritem nastajanja novih podjetij – s tem, da je gostota podjetij že prej bhila nadpovprečna.

Samozadosten trg dela

Visoka vrednost indeksa samozadostnosti trga dela pač priča o tem, da je število delovnih mest v kraju samem dovolj veliko. Po drugi strani samozadostni trg dela pomeni manjšo obremenitev za okolje in za prometno infrastrukturo – delovna migracija je povezana s številnimi skritimi stroški in izgubami, ki na prvi pogled niso očitne, a kot vsota nikakor niso brez pomena.

Dobra kakovost življenja

Prebivalci Lendave uživajo soliden in nekoliko nadpovprečen življenjski standard. Ta se kažena področjih športa, kulture, zdravstvene oskrbe, razvitosti kanalizacijskega omrežja in tudi na področju stanovanj.

Glavni razvojni izzivi

! Beg možganov

Po našem mnenju je največji razvojni izziv Lendave kako preobrniti tok mladih in izobraženih. Indeks bega možganov ima neugodno vrednost, kar pomeni, da se mladi po študiju ne vračajo domov. To lahko zaznamo tudi prek tega, da se izobrazbena struktura v kraju spreminja precej počasi, selitveni prirast pa je še naprej negativen. Rešitev, ki bi privabila mlade in izobražene nazaj v Lendavo, bi zagotovo kraju prinesla nov in izrazit razvojni preskok.

! Raven kriminalitete

Za regijo je značilen visok delež prebivalcev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj. Lendava ni izjema. Na splošno ugotavljamo, da so na vrhu seznama občin, ki imajo težave s kriminalom, prav kraji z romskim prebivalstvom. Ker gre za pojav, ki ga zaznavamo v vseh krajih ne glede na regijo, lahko sklepamo, da problem integracije romske skupnosti ni ustrezno rešen na vsedržavni ravni.

! Dolgotrajna brezposelnost

27

Posledica relativne nerazvitosti regije in hude krize v minulih letih je velik delež dolgotrajno brezposelnih. Problem je prisoten v celotni regiji, v Lendavi pa je še posebej pere: le dve občini v Sloveniji imata večji delež dolgotrajno brezposelnega prebivalstva.

! Starostna struktura prebivalstva

Lendava ima zelo staro prebivalstvo, oziroma ima eno najmanj ugodnih vrednosti indeksa staranja v državi.

28

01 Demografija Sestavljeni indeks

Lendava 23,43

doseganje zlatega standarda 34%


uvrstitev: 199 10. decil močno podpovprečna uvrstitev

Povzetek V primerjavi z lanskim letom so se vrednosti demografskih kazalnikov v absolutnem smislu za malenkost izboljšale, v relativnem smislu – torej v primerjavi z ostalimi kraji – pa so ravno tako za malenkost slabše. To nihanje je v glavnem v okvirih normalne volatilnosti kazalnikov in ne pomeni premika ne v eno ne v drugo smer. Izjema pa je kazalnik o selitvenem prirastu: tu je izboljšanje bolj izrazito, četudi se prebivalci iz kraja še vedno odseljujejo. Vsekakor je še prezgodaj, da bi lahko sklepali, če je izboljšava znak nekega dolgoročnejšega gibanja.

23,43

68,66

41,8

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00

Lendava

Zlati standard ISSO


Vrednosti indeksov

29

Kazalniki D1 SELITVENI PRIRAST DI kazalnik spremembe

vrednost Uvrstitev - Slovenija Uvrstitev - regija (27 občin)

Lendava -4,08 151 15 doseganje zlatega standarda 54% doseganje slovenskega povprečja 85%

Selitveni prirast na 1000 prebivalcev (Kazalnik spremembe)

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00Selitveni prirast

Skupni prirast

Sprememba starostnestruktureIndeks staranja

Koeficient starostneodvisnosti

Lendava Slovenija ZLATI STANDARD

-6,00 -4,00 -2,00 0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00 12,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

30

Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in odseljenih ljudi v občini v določenem obdobju, praviloma koledarskem letu. Kumulativni podatek za pet let (2012 – 2016), preračunan na 1000 prebivalcev.

Vir izvirnih podatkov: SURS. Statistični urad podatke o selitvah pridobiva iz Centralnega registra prebivalcev (Ministrstvo za notranje zadeve).

D2 SPREMEMBA ŠTEVILA PREBIVALCEV DI kazalnik spremembe


Lendava -2,01% 161 11 doseganje zlatega standarda 23% doseganje slovenskega povprečja 51%

Sprememba števila prebivalcev (Kazalnik spremembe)

Sprememba števila prebivalcev med letoma 2013 in 2017 (prvo polletje) v odstotkih.

Vir izvirnih podatkov: SURS. Uporabljena je statistična definicija prebivalstva v skladu z uredbo Evropskega parlamenta (2008).

D3 SPREMEMBA STAROSTNE STRUKTURE DI kazalnik spremembe


Lendava 13,4% 154 13 doseganje zlatega standarda 12% doseganje slovenskega povprečja 34%

vrednosti Lendava 13,4% Slovenija 10,79% regija 13,90% Zlati standard ISSO 1,5%

-3,00% -2,00% -1,00% 0,00% 1,00% 2,00% 3,00% 4,00% 5,00%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

31

graf: vrednosti indeksov ISSO

Sprememba starostne strukture (Kazalnik spremembe)

Sprememba deleža starejših od 65 let med letoma 2013 in 2017 (prvo polletje). Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje.

Vir izvirnih podatkov: SURS. Uporabljena je statistična definicija prebivalstva v skladu z uredbo Evropskega parlamenta (2008).

D4 INDEKS STARANJA S kazalnik stanja

vrednost

Uvrstitev - Slovenija

Uvrstitev - regija (27 občin)

Lendava 201,4 204 24 doseganje zlatega standarda 0% doseganje slovenskega povprečja 0%

vrednosti Lendava 201,4 Slovenija 130,26 regija 163 Zlati standard ISSO 76,6

10,91

32,11

90,79

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 100,00

Lendava

Slovenija

Zlati standard ISSO

0,00

51,18

88,72

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 100,00

Lendava

Slovenija

Zlati standard ISSO

32


Indeks staranja (Kazalnik stanja)

Indeks staranja je razmerje med starim (stari 65 let ali več) in mladim prebivalstvom (stari od 0 do 14 let) pomnoženo s 100. Podatek za 2017 (prvo polletje). Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje.

Vir: SURS. Uporabljena je statistična definicija prebivalstva v skladu z uredbo Evropskega parlamenta (2008).

D5 KOEFICIENT STAROSTNE ODVISNOSTI S kazalnik stanja

vrednost




vrednosti Lendava 50,6 Slovenija 51,14 regija 51,33 Zlati standard ISSO 29,4


Koeficient starostne odvisnosti (Kazalnik stanja)

Koeficient starostne odvisnosti je razmerje med številom otrok (0 do 14 let) in starejših (65 let ali več) ter številom delovno sposobnih prebivalcev, torej prebivalcev, starih 15 do 64 let, pomnoženo s 100. Koeficient starostne odvisnosti pove, koliko otrok in starejših prebivalcev je odvisnih od 100 delovno sposobnih. Podatek za 2017 (prvo polletje). Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje.

51,90

49,96

84,69

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00

Lendava

Slovenija

Zlati standard ISSO

33

02 Proračun in učinkovitost Sestavljeni indeks



uvrstitev 92 5. decil povprečna uvrstitev

Povzetek Kaj je povzročilo slabšo uvrstitev Lendave na področju proračunske učinkovitosti? Zelo preprosto: zadolževanje občine v letu 2016. Zadolževanje samo po sebi sicer ni nekaj negativnega – če je obvladovano, je lahko zelo pomemben razvojni vzvod. Toda v kontekstu poglavja o finančni učinkovitosti bolje vrednotimo druge načine financiranja. Dejstvo je tudi, da večina občin dolg v zadnjem obdobju zmanjšuje. Ostali kazalniki večinoma ohranjajo vrednosti, ali pa so te za malenkost boljše. Občina je še naprej nadpovprečno varčna. Prihodki iz lastnih in trajnih virov rastejo. V celoti gledano je torej slika na tem področju precej ugodna.

49

65,71

47,68

0 10 20 30 40 50 60 70

Lendava

Zlati standard ISSO


34

Kazalniki U1 RAST LASTNIH IN TRAJNIH PRIHODKOV A kazalnik aktivnosti

Uvrstitev - Slovenija Uvrstitev - regija (27 občin)


0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00rast lastnih prihodkov

Investicije na prebivalca

EU sredstva na preb.

nto na prebivalca

rast odhodkov za JU v %

rast dolg na prebivalca

servisiranje dolga kot deležlastnih prihodkov

pokrivanje tekoče porabe

Lendava POVPREČJE ZLATI STANDARD ISSO

13,10%

18%

29%

92%

0,00% 10,00% 20,00% 30,00% 40,00% 50,00% 60,00% 70,00% 80,00% 90,00% 100,00%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

35

RAST NETRANSFERNIH IN TRAJNIH PRIHODKOV (Kazalnik aktivnosti)

Rast »kakovostnih« prihodkov občine med leti 2012 – 2016. To so prihodki brez transferjev, kapitalskih prihodkov in dohodnine. Gre za prihodke, ki so trajnejše narave, niso transferni in so bolj odvisni od ukrepov posamezne občine, kot od državnih mehanizmov za razporejanje sredstev. Kazalnik nam torej pokaže spretnost občine, da povečuje te, pogojno rečeno »lastne« prihodke.

U2 INVESTICIJE A kazalnik aktivnosti



INVESTICIJE (Kazalnik aktivnosti)

Investicijski odhodki iz občinskega proračuna. Povprečje za pet let (2012 – 2016). Na prebivalca. V posameznih primerih investicijski odhodki v zaključnih računih vključujejo projekte, ki potekajo v več občinah. Projekt je v celoti vključen v proračun občine, ki je nosilka projekta.

U3 ČRPANJE SREDSTEV EU A kazalnik aktivnosti



398 €

445 €

634 €

1.088 €

0 € 200 € 400 € 600 € 800 € 1.000 € 1.200 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

36

PRIDOBLJENA SREDSTVA EU (Kazalnik aktivnosti)

Vsota prejetih sredstev iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU (šifra 741 po enotnem kontnem načrtu) in (neposredno) prejeta sredstva EU (šifra 78). Preračunano na prebivalca. Obdobje: 2012 – 2016.

U4 NETO TEKOČI ODHODKI A kazalnik aktivnosti



Boljša je nižja vrednost.

149 €

157 €

319 €

591 €

0 € 100 € 200 € 300 € 400 € 500 € 600 € 700 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

266 €

334 €

374 €

177 €

0 € 50 € 100 € 150 € 200 € 250 € 300 € 350 € 400 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

37

NETO TEKOČI ODHODKI (Kazalnik aktivnosti)

Tekoči odhodki, zmanjšani za vrednost rezerv (409) in plačilo domačih obresti (403). Podatki so za pet let (2012 – 2016). Podatek o neto tekočih odhodkih nam daje okvirno sliko o tem, koliko stane občinska uprava. Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje.

U5 RAST ODHODKOV ZA JAVNO UPRAVO

A kazalnik aktivnosti


Lendava -10,6% 67 12 doseganje zlatega standarda 61% glede na indeks doseganje slovenskega povprečja 141% glede na indeks

RAST ODHODKOV ZA JAVNO UPRAVO (Kazalnik aktivnosti)

Obdobje 2012 – 2016. Vir: zaključni računi občin. Postavka 01 po enotnem kontnem načrtu. Podatek o odhodkih za javno upravo daje drug zorni kot na to, koliko porabi občina za delovanje administracije. Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje.

U6 RAST ZADOLŽENOSTI A kazalnik aktivnosti


Lendava 68,92 196 26 doseganje zlatega standarda 83% glede na indeks doseganje slovenskega povprečja 117% glede na indeks

-10,6%

-3%

-5%

-51%

-60,0% -50,0% -40,0% -30,0% -20,0% -10,0% 0,0%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

38

RAST ZADOLŽENOSTI (Kazalnik aktivnosti)

Obdobje 2012 – 2016. Sprememba vrednosti občinskega dolga na prebivalca v €. Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje.

U7 SERVISIRANJE DOLGA A kazalnik aktivnosti


Lendava 3,50% 56 9 doseganje zlatega standarda 36% glede na indeks doseganje slovenskega povprečja 73% glede na indeks

DELEŽ PRIHODKA ZA SERVISIRANJE DOLGA (Kazalnik stanja)

Odhodki za odplačilo glavnice in plačilo obresti kot delež lastnega trajnega prihodka občine (prihodek, zmanjšan za vrednost vseh transferjev in kapitalskih prihodkov). Podatek za 2016.

69 €

-14 €

-27 €

-188 €

-250 € -200 € -150 € -100 € -50 € 0 € 50 € 100 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

3,50%

7%

9%

0%

0,00% 1,00% 2,00% 3,00% 4,00% 5,00% 6,00% 7,00% 8,00% 9,00% 10,00%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

39

FINANČNA SAMOSTOJNOST OBČIN (Kazalnik stanja)

U89 INDEKS FINANČNE SAMOSTOJNOSTI S kazalnik stanja



Finančna samostojnost občine: kazalnik nam pove, kolikšen delež tekoče porabe občine je pokrit s hipotetičnimi lastnimi trajnimi sredstvi občine. Podatek nima absolutne vrednosti, ampak zgolj primerjalno. Tekoča poraba je definirana kot razlika med celotnimi odhodki občine in vsemi investicijami (investicijskimi odhodki in transferji). Hipotetični lastni trajni prihodki so vsi prihodki občine razen kapitalskih in vseh transfernih, vključno s sredstvi Evropske unije. Prihodki so hipotetični zato, ker smo izničili učinek solidarnostne izravnave in kot prihodek iz dohodnine upoštevali 54 odstotkov dohodnine, ki je bila dejansko odmerjena občanom neke občine v letu 2014. Vsi podatki so za leto 2014.

Osnovni vir za vse podatke v poglavju Učinkovitost upravljanja je Ministrstvo za finance RS, oziroma uradni zaključni računi občin, ki jih zbira MF. Izračuni kazalnikov samih so naši lastni.

80,19%

98%

71%

166%

0,00% 20,00% 40,00% 60,00% 80,00% 100,00% 120,00% 140,00% 160,00% 180,00%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

40

03 Gospodarstvo Sestavljeni indeks



uvrstitev: 40 2. decil nadpovprečna uvrstitev

Povzetek Lendava še nadaljuje pozitivni gospodarski razvoj in je na tem področju še dodatno izboljšala svojo relativno pozicijo med slovenskimi občinami. Motor razvoja ostajajo močne investicije: čeprav je vrednost kazalnika za malenkost slabša od lanske, se je uvrstitev Lendave na področju investicij v gospodarstvu še izboljšala. Tudi kazalniki podjetniške dinamike ostajajo zelo dobri. Medtem ko kaže lanska analiza še 22-odstotni padec prihodka gospodarstva (petletno gibanje), letos zaznavamo preobrat v rast. Ta je sicer še skromna (2 odstotka). Gospodarstvo torej ostaja glavni adut Lendave in ta adut je iz leta v leto močnejši.

41,83

58,45

31,44

0 10 20 30 40 50 60 70

Lendava

Zlati standard ISSO


41

Kazalniki

G1 ŠTEVILO PODJETIJ S kazalnik stanja



ŠTEVILO PODJETIJ (Kazalnik stanja)

Gospodarske družbe in zadruge v poslovnem registru. Število na 1000 prebivalcev. Stanje: 30.6.2017.

Vir: Poslovni register Slovenije (AJPES)

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00število podjetij

dodana vrednost

investicije

prirast - podjetjanova podjetja

rast prihodka

sredstva za spodbujanje

Lendava POVPREČJE ZLATI STANDARD

27,98

21,17

12,77

51,17

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

42

G2 DODANA VREDNOST S kazalnik stanja


Lendava 4.704 € 96 6 doseganje zlatega standarda 23% doseganje slovenskega povprečja 79%

DODANA VREDNOST (Kazalnik stanja)

Osnovni ekonomski indikator, ki kaže ustvarjeno vrednost gospodarskih družb v obdobju. Gre za kosmati donos iz poslovanja, zmanjšan za vrednost stroškov, vrednost zalog in drugih poslovnih odhodkov. Preračunano na prebivalca. Leto 2016.

Vir: AJPES, FIPO (Letna poročila gospodarskih družb).

G3 BRUTO INVESTICIJE S kazalnik stanja



4.704 €

5.967 €

3.370 €

20.663 €

0 € 5.000 € 10.000 € 15.000 € 20.000 € 25.000 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

3.308 €

1.595 €

1.498 €

4.790 €

0 € 1.000 € 2.000 € 3.000 € 4.000 € 5.000 € 6.000 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

43

BRUTO INVESTICIJE V GOSPODARSTVU (Kazalnik stanja)

Vrednost investicij v osnovna sredstva v letu 2016. Preračunano na prebivalca.

Vir: SURS. Redna letna raziskava »Investicije v osnovna sredstva«.

G4 PRIRAST ŠTEVILA PODJETIJ DI kazalnik sprememb



SPREMEMBA ŠTEVILA PODJETIJ (Kazalnik sprememb)

Sprememba števila gospodarskih družb in zadrug v poslovnem registru med leti 2013 in 2017 (prvo polletje). Število je preračunano na 1000 prebivalcev.

Sprememba števila gospodarskih družb kaže neto prirast števila podjetij v petih letih – upošteva tako dinamiko nastajanja novih družb (to dinamiko posebej spremljamo s kazalnikom »nova podjetja«) kot tudi dinamiko zapiranja družb, torej izpisov iz registra.

Vir: Poslovni register Slovenije (AJPES)

G5 NOVA PODJETJA DI kazalnik sprememb



4,89

1,89

1,12

8,77

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 7,00 8,00 9,00 10,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

44

NOVA PODJETJA (Kazalnik sprememb)

Letna dinamika nastajanja novih podjetij. Povprečno letno število novo registriranih gospodarskih subjektov v obdobju 2012– 2016, preračunano na 1000 prebivalcev.

Vir: AJPES

G6 RAST PRIHODKA DI kazalnik sprememb


Lendava 2% 160 21 doseganje zlatega standarda 0% glede na indeks doseganje slovenskega povprečja 0% glede na indeks

RAST PRIHODKA (Kazalnik sprememb)

Sprememba celotnega prihodka gospodarstva v občini med leti 2012 in 2016 v odstotkih.

Vir: AJPES, FIPO (Letna poročila gospodarskih družb).

4,40

3,59

2,42

8,61

0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

2%

12%

11%

51%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

45

G7 SPODBUJANJE MALEGA GOSPODARSTVA A kazalnik aktivnosti


Lendava 7,08 € 144 13 doseganje zlatega standarda 3% doseganje slovenskega povprečja 14%

SPODBUJANJE MALEGA GOSPODARSTVA (Kazalnik aktivnosti)

Sredstva, namenjena v proračunu za spodbujanje malega gospodarstva v obdobju 2012 – 2016, preračunana na prebivalca. Postavka 14029001 po enotnem kontnem načrtu.

Vir: Ministrstvo za finance (Zaključni računi občin).

7,08 €

51,42 €

21,74 €

246,31 €

0,00 € 50,00 € 100,00 € 150,00 € 200,00 € 250,00 € 300,00 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

46

Trg dela Sestavljeni indeks



uvrstitev: 69 4. decil še nadpovprečna uvrstitev

Povzetek Lani nas je visoka vrednost sestavljenega indeksa trga dela za Lendavo še presenetila. A letošnja uvrstitev le potrjuje lanske ugotovitve: razmere na trgu dela se izboljšujejo. Uvrstitev je sicer za malenkost slabša od lanske, a če primerjamo posamezne kazalnike, so razlike (navzdol ali navzgor) v glavnem majhne in v okvirih običajne volatilnosti kazalnikov (na uvrstitev Lendave je pravzaprav bolj vplivala dinamika razvoja v drugih krajih kot pa tista v Lendavi sami). Kazalnik rasti števila delovnih mest ima še negativno vrednost, a kazalnik meri dolgoročno gibanje. Od leta 2015 se število zaposlitev povečuje tudi v Lendavi, a rast ostaja zaenkrat še zmerna.

50,03

65,12

45,72

0 10 20 30 40 50 60 70

Lendava

Zlati standard ISSO


47

Kazalniki

TD1 DELEŽ DELOVNO AKTIVNIH S kazalnik stanja



0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00

delovna aktivnostprebivalcev

število delovnih mest

delež zaht. poklicev

samozadostnost

brezposelnost mladih

sprememba št.del.mest

spr.št.brezpos.

sredstva za zaposlovanje

Lendava povprečje zlati standard

0,51

0,57

0,46

0,66

0,00 0,10 0,20 0,30 0,40 0,50 0,60 0,70

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

48

DELEŽ DELOVNO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA (Kazalnik stanja)

Delež delovno aktivnega prebivalstva, torej vseh zaposlenih in samozaposlenih oseb v populaciji starih med 15 in 64 letom. Stanje: junij 2017.

Vir izhodiščnih podatkov: SURS.

TD2 ŠTEVILO DELOVNIH MEST S kazalnik stanja


Lendava 320 66 5 doseganje zlatega standarda 44% doseganje slovenskega povprečja 112%

ŠTEVILO DELOVNIH MEST V OBČINI. (Kazalnik stanja)

Število delovnih mest na 1000 prebivalcev. Stanje: junij 2017. Vir: SURS.

TD3 DELEŽ ZAHTEVNIH POKLICEV S kazalnik stanja


Lendava 21% 96 10 doseganje zlatega standarda 71% doseganje slovenskega povprečja 104%

320

286

232

732

0 100 200 300 400 500 600 700 800

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

21%

20%

19%

29%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

49

STRUKTURA DELOVNIH MEST (Kazalnik stanja)

Delež poklicev iz prve in druge skupine (torej najzahtevnejših vodstvenih in strokovnih poklicev) po standardni klasifikaciji in po občinah delovnega mesta. Stanje na 1.1.2017. Vir: SURS.

TD4 INDEKS SAMOZADOSTNOSTI TRGA DELA S kazalnik stanja



INDEKS SAMOZADOSTNOSTI. (Kazalnik stanja)

Indeks samozadostnosti trga dela nam pove, kolikšen delež delovno aktivnih prebivalcev ima zaposlitev v občini prebivališča. Indeks je izračunan iz podatkov za leto 2016.


TD5 BREZPOSELNOST MLADIH S kazalnik stanja



55%

32%

28%

68%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

16,91%

17,65%

17,35%

10,06%

0,00% 2,00% 4,00% 6,00% 8,00% 10,00% 12,00% 14,00% 16,00% 18,00% 20,00%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

50

BREZPOSELNOST MLADIH (Kazalnik stanja)

Stopnja brezposelnosti v starostni skupini 15-24 let (2016). Izračun primerja število registriranih iskalcev zaposlitve in število delovno aktivnih v starostni skupini.


TD6 SPREMEMBA ŠTEVILA DELOVNIH MEST DI kazalnik sprememb


Lendava -3% 164 15 doseganje zlatega standarda 41% glede na indeks doseganje slovenskega povprečja 73% glede na indeks

SPREMEMBA ŠTEVILA DELOVNIH MEST (Kazalnik sprememb)

Sprememba števila delovnih mest v občini med leti 2013 in 2017 (podatki za junij).


TD7 GIBANJE BREZPOSELNOSTI DI kazalnik sprememb


Lendava -1,10 83 6 doseganje zlatega standarda 54% glede na indeks doseganje slovenskega povprečja 109% glede na indeks

-3%

4%

-1%

22%

-5% 0% 5% 10% 15% 20% 25%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

51

GIBANJE BREZPOSELNOSTI (Kazalnik sprememb)

Sprememba števila odstotnih točk med junijem 2013 in junijem 2017. Občine z nižjo vrednostjo so uvrščene višje. Vir: SURS.

TD8 SREDSTVA ZA SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA A kazalnik aktivnosti



PRORAČUNSKI ODHODKI ZA AKTIVNO POLITIKO ZAPOSLOVANJA (Kazalnik aktivnosti)

Postavka 1003 po enotnem kontnem načrtu. Vsota 2012 – 2016 preračunana na prebivalca.

Vir izhodiščnih podatkov: Ministrstvo za finance (Zaključni računi občin).

-1,10

-0,86

-0,14

-5,60

-6,00 -5,00 -4,00 -3,00 -2,00 -1,00 0,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

51,94

40,29

122,76

214,96

0,00 50,00 100,00 150,00 200,00 250,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

52

05 Izobrazba Sestavljeni indeks



uvrstitev: 182 9. decil podpovprečna uvrstitev

Povzetek Področje izobrazbe je trenutno med najšibkejšimi točkami Lendave. Občina je po izobrazbeni strukturi blizu povprečja. Enako velja za delež novih doktorjev in magistrov znanosti. To pa ne velja za dinamiko: izobrazbena struktura se spreminja počasneje kot v večini krajev, manj ugodna pa je tudi vrednost indeksa bega možganov. To pomeni, da se mladi po študiju še vedno pogosto ne vračajo domov. Število diplomantov na 1.000 prebivalcev je tudi sicer (podobno kot že lani) nekoliko nizko, a se povečuje. Vsekakor si področje zasluži posebno pozornost.

35,64

70,86

49,16

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Lendava

Zlati standard ISSO


53

Kazalniki

I1 SPREMEMBA IZOBRAZBENE STRUKTURE DI kazalnik sprememb



SPREMEMBA IZOBRAZBENE STRUKTURE (Kazalnik sprememb)

Sprememba deleža delovno aktivnih prebivalcev z bivališčem v občini in visoko ali višjo izobrazbo med leti 2012 in 2016 v odstotnih točkah.

0,0010,0020,0030,0040,0050,0060,0070,0080,0090,00

100,00Sprememba iz.str.

Izobrazb. struktura

Št. diplomantov

št. podipl.

štipendije

IBM


2%

4%

4%

7%

0% 1% 2% 3% 4% 5% 6% 7%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

54

Vir izhodiščnih podatkov: SURS. Podatki so zajeti iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Ta se dopolnjuje oz. osvežuje s podatki iz obrazcev, ki urejajo prijave v socialna zavarovanja (M1,M2 in M3).

I2 IZOBRAZBENA STRUKTURA S kazalnik stanja




IZOBRAZBENA STRUKTURA (Kazalnik stanja)

Izobrazbena struktura: delež delovno aktivnega prebivalstva z bivališčem v občini in visoko ali višjo izobrazbo. Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene in samozaposlene osebe. 2016.

Vir: SURS. Podatki so zajeti iz Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Ta se dopolnjuje oz. osvežuje s podatki iz obrazcev, ki urejajo prijave v socialna zavarovanja (M1,M2 in M3).

I3 DIPLOMANTI S kazalnik stanja




27%

28%

24%

43%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

42

47

40

60

0 10 20 30 40 50 60 70

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

55

DELEŽ DIPLOMANTOV (Kazalnik stanja)

Število diplomantov s stalnim bivališčem v občini na 1000 prebivalcev. Kumulativni podatek za obdobje 2012 – 2016.

Vir izhodiščnih podatkov: SURS. Podatki so zajeti iz Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (eVŠ).

I4 DELEŽ NOVIH DOKTORJEV IN MAGISTROV S kazalnik stanja




DELEŽ NOVIH DOKTORJEV IN MAGISTROV ZNANOSTI (Kazalnik stanja)

Število novih doktorjev in magistrov znanosti (magistri: predbolonjski naslov) s stalnim bivališčem v občini na 1000 prebivalcev. Kumulativni podatek za obdobje 2012 – 2016.

Vir izhodiščnih podatkov: SURS. Podatki so zajeti iz Evidenčnega in analitskega informacijskega sistema za visoko šolstvo v Republiki Sloveniji (eVŠ).

I5 ŠTIPENDIJE A kazalnik aktivnosti



Lendava 841 € 110 23 doseganje zlatega standarda 2% doseganje slovenskega povprečja 14%

2,54

2,78

1,99

5,53

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

56

OBČINSKE ŠTIPENDIJE (Kazalnik aktivnosti)

Vsota izplačanih štipendij v obdobju 2012 – 2016, preračunana na 1000 prebivalcev. Podatki iz zaključnih računov občine. Štipendije: šifra 1903 po enotnem kontnem načrtu.

Vir izhodiščnih podatkov: Ministrstvo za finance (Zaključni računi občin).

I6 INDEKS BEGA MOŽGANOV S kazalnik stanja




INDEKS BEGA MOŽGANOV

Izvedeni kazalnik, ki pomaga oceniti delež mladih izobražencev, ki se po zaključku šolanja ne vrnejo v domači kraj. Indeks primerja število diplomantov v obdobju 2011-2015 in spremembo izobrazbene strukture v kraju z enoletnim zamikom, torej v obdobju 2012 – 2016.

Idealno razmerje bi bilo 100%: za toliko oseb, kot je zaključilo študij, se je povečalo število zaposlenih z univerzitetno izobrazbo – če bi imeli dejansko točen podatek o številu mladih, ki zaključijo študij. Toda tega podatka nimamo – kar objavlja SURS kot število »diplomantov«, je dejansko število izdanih

841 €

6.027 €

18.841 €

42.275 €

0 € 5.000 € 10.000 € 15.000 € 20.000 € 25.000 € 30.000 € 35.000 € 40.000 € 45.000 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

27%

79%

35%

24%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90%

regija

Zlati standard ISSO

Slovenija

Lendava

57

diplom. To se ne ujema s številom oseb, ki zaključijo študij (posamezniki prejmejo dve diplomi – npr. za študijsko smer A in B, po diplomi prve stopnje študij nadaljujejo ipd.). Kazalnika torej ne smemo brati dobesedno – kot relativni kazalnik pa je dovolj zanesljiv pokazatelj, ki razkrije, v katere kraje se mladi izobraženci vračajo in v katere ne.


58

06 Življenjski standard Sestavljeni indeks



uvrstitev: 47 3. decil nadpovprečna uvrstitev

Povzetek Lendava se uvršča nadpovprečno visoko glede na raven življenjskega standarda. Občina relativno precej vlaga v kulturo in šport. Vsaj po merljivih kazalnikih je raven stanovanjskega standarda za slovenske razmere zelo dobra, relativno dobra pa je tudi razvitost kanalizacijskega omrežja. Lendava je med občinami z najboljšo osnovno zdravstveno oskrbo – število zdravnikov je močno nadpovprečno. Žal veliko število zdravnikov še ne pomeni bolj zdravega prebivalstva – tudi delež prezgodaj umrlih je v Lendavi visok. Lendava zaostaja tudi po povprečnih bruto prejemkih na prebivalca, kar je značilno za regijo. Rast teh prejemkov je počasnejša od povprečja.

52,12

60,88

44,39

0 10 20 30 40 50 60 70

Lendava

Zlati standard ISSO


59

Kazalniki Q1 POVPREČNI BRUTO PREJEMKI S kazalnik stanja



0,0010,0020,0030,0040,0050,0060,0070,0080,0090,00

100,00Bruto prejemki

Plače

Stan.standard

stanovanja brezinfrastrukture

zdravniki

prezgodnja umrljivost

rast prejemkov

sprem: deleža stan.skanalizacijo

odh.za kulturo

odh. za šport


8.145 €

8.968 €

7.616 €

11.161 €

0 € 2.000 € 4.000 € 6.000 € 8.000 € 10.000 € 12.000 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

60

POVPREČNI BRUTO PREJEMKI (Kazalnik stanja)

Povprečni letni bruto prejemki na posameznika (2015) – izračunani iz podatkov o dohodnini.

Vir: SURS. Izhodiščni podatki: Ministrstvo za finance (DURS).

Q2 PLAČE S kazalnik stanja



NETO PLAČE (Kazalnik stanja)

Povprečne neto plače, izplačane v občini. Enota merjenja so pravne osebe(delodajalci). Podatek za junij 2017.

Vir: SURS

Q3 DELEŽ PREBIVALSTVA V ZELO MAJHNIH STANOVANJIH S kazalnik stanja



Lendava 0,04 Slovenija 0,05 regija 0,05 Zlati standard ISSO 0,02

945 €

945 €

924 €

1.125 €

0 € 200 € 400 € 600 € 800 € 1.000 € 1.200 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

61

DELEŽ PREBIVALCEV, KI ŽIVIJO NA MANJ KOT 10m2 STANOVANJSKE POVRŠINE (Kazalnik stanja)

Stanje: 1.1.2015. Občine z nižjo vrednostjo kazalnika so uvrščene višje

Vir: SURS

Glavni viri za registrski popis stanovanj so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.

Q4 DELEŽ STANOVANJ BREZ VSEH ELEMENTOV S kazalnik stanja



DELEŽ NASELJENIH STANOVANJ, KI NIMAJO VSEH ELEMENTOV INFRASTRUKTURE (Kazalnik stanja)

Osnovni elementi infrastrukture so notranje stranišče, kopalnica, voda in elektrika. V odstotkih. Stanje: 1.1.2015. Vir: SURS

69,34

51,08

88,39

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00 80,00 90,00 100,00

Lendava

Slovenija

Zlati standard ISSO

5,60

6,60

10,12

1,65

0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00 12,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

62

Glavni viri za registrski popis stanovanj so bili Register nepremičnin (REN), ki ga vodi Geodetska uprava RS ter Centralni register prebivalstva (CRP) in Evidenca gospodinjstev, ki ju vodi Ministrstvo za notranje zadeve.

Q5 ŠTEVILO ZDRAVNIKOV S kazalnik stanja



ŠTEVILO ZDRAVNIKOV V OSNOVNEM ZDRAVSTVU (Kazalnik stanja)

Število zdravnikov v osnovnem zdravstvu preračunano na 1.000 prebivalcev. 2016. Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Q6 PREZGODNJA UMRLJIVOST S kazalnik stanja



1,33

0,64

0,48

1,64

0,00 0,20 0,40 0,60 0,80 1,00 1,20 1,40 1,60 1,80

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

9,86

10,32

9,68

4,08

0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00 12,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

63

PREZGODNJA UMRLJIVOST (Kazalnik stanja)

Število zgodaj umrlih (mlajših od 65 let) na 1000 prebivalcev. Kumulativni podatek za obdobje 2012 – 2016. Občine z nižjim deležem so uvrščene višje.

Vir izhodiščnih podatkov: SURS

Q7 RAST POVPREČNIH PREJEMKOV DI kazalnik sprememb



SPREMEMBA POVPREČNIH BRUTO PREJEMKOV (Kazalnik sprememb)

Sprememba povprečnih bruto prejemkov, izračunanih iz dohodnine. Obdobje med leti 2011 in 2015.

Vir izhodiščnih podatkov: SURS

Q8 NOVI PRIKLJUČKI NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE DI kazalnik sprememb



80 €

323 €

732 €

1.289 €

0 € 200 € 400 € 600 € 800 € 1.000 € 1.200 € 1.400 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

64

NOVI PRIKLJUČKI NA KANALIZACIJSKO OMREŽJE (Kazalnik sprememb)

Sprememba deleža stanovanj, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje. Obdobje: 2011 – 2014. V odstotnih točkah.

V sestavljenem indeksu ISSO smo uporabili spremenjen podatek, kjer je kazalnik spremembe kombiniran s kazalnikom stanja: upoštevamo torej tudi delež gospodinjstev, ki so že priključena na kanalizacijo. Na ta način občine, kjer je rast priključkov zelo hitra, a pokritost ostaja zelo slaba, niso preveč izpostavljene, obenem pa se vrednost indeksa poveča za občine, kjer je rast počasna tudi zato, ker je pokritost zelo dobra.


Q9 ODHODKI ZA KULTURO A kazalnik aktivnosti



42,54

64,35

34,36

0,00 10,00 20,00 30,00 40,00 50,00 60,00 70,00

Lendava

Zlati standard ISSO

Slovenija

87,81 €

57,52 €

40,16 €

221,22 €

0,00 € 50,00 € 100,00 € 150,00 € 200,00 € 250,00 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

65

PRORAČUNSKI ODHODKI ZA KULTURO (Kazalnik aktivnosti)

Postavka 082 po enotnem kontnem načrtu. Petletno povprečje (2012-2016).

Vir: Ministrstvo za finance (Zaključni računi občin)

Q10 ODHODKI ZA ŠPORT A kazalnik aktivnosti



PRORAČUNSKI ODHODKI ZA ŠPORT (Kazalnik aktivnosti)

Postavka 081 po enotnem kontnem načrtu. Petletno povprečje (2012-2016).

Vir: Ministrstvo za finance (Zaključni računi občin)

46,82 €

26,64 €

21,79 €

100,79 €

0,00 € 20,00 € 40,00 € 60,00 € 80,00 € 100,00 € 120,00 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

66

07 Socialna kohezija in politična kultura Sestavljeni indeks



uvrstitev: 196 10. decil močno podpovprečna uvrstitev

Povzetek

Na področju socialne kohezije in politične kulture ima Lendava tako rekoč dve različni podobi. Na eni strani imamo občino, ki je izjemno mednarodno povezana, odprta in ki ima eno od najbolj živahnih društvenih scen v državi. Na drugi strani imamo klasični »dvojček«, ki kvari socialno kohezijo v kraju: kombinacijo visoke stopnje dolgortrajne brezposelnosti in deleža prebivalcev, obsojenih zaradi kaznivih dejanj.

28,59

67,13

42,89

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Lendava

Zlati standard ISSO


67

Kazalniki

S1 VOLILNA UDELEŽBA S kazalnik stanja



0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00volilna udeležba

obsojeni občani

dolgotrajno brezposelniŠtevilo društev

mednarodno sodelovanje


50%

51%

57%

68%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

68

VOLILNA UDELEŽBA (Kazalnik stanja)

V prvem krogu na lokalnih volitvah 2014. Slovenija in regija: srednje vrednosti.

Po zgledu raziskav OECD opisujemo socialno kohezijo z dvema skupinama indikatorjev socialnega in asocialnega vedenja. Kot indikator socialnega vedenja je v indeks vključena volilna udeležba. Kot indikator asocialnega vedenja smo uporabili delež storilcev kaznivih dejanj. (Glej: OECD Society at a Glance 2011 – Social Indicators)

Vir: Državna volilna komisija

S2 OBSOJENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ S kazalnik stanja



OBSOJENI STORILCI KAZNIVIH DEJANJ (Kazalnik stanja)

Število obsojenih storilcev kaznivih dejanj na 1.000 prebivalcev. Povprečna vrednost za pet let (2012 – 2016). Občina stalnega bivališča. Občine z nižjim deležem so uvrščene višje.


S3 DOLGOTRAJNA BREEZPOSELNOST S kazalnik stanja


Lendava 18% 209 26 doseganje zlatega standarda - doseganje slovenskega povprečja -

5,77

3,11

3,89

0,99

0,00 1,00 2,00 3,00 4,00 5,00 6,00 7,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

69

DELEŽ DOLGOTRAJNO BREZPOSELNIH PREBIVALCEV

(Kazalnik stanja)

Delež dolgotrajno brezposelnih (12 mesecev ali več) med delovno aktivnimi prebivalci. Ta delež raziskave povezujejo z nižjo stopnjo socialne kohezivnosti. Stanje: junij 2017. Občine z nižjim deležem so uvrščene višje.

Vir: SURS

S4 ŠTEVILO DRUŠTEV S kazalnik stanja



ŠTEVILO DRUŠTEV (Kazalnik stanja)

Društvena aktivnost v občini, prikazana kot število društev na 1.000 prebivalcev. Stanje: junij

18%

6%

12%

2%

0% 2% 4% 6% 8% 10% 12% 14% 16% 18% 20%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

15,12

11,84

14,59

20,20

0,00 5,00 10,00 15,00 20,00 25,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

70

2017.

Vir: AJPES. Poslovni register Slovenije.

S5 SREDSTVA ZA MEDNARODNO SODELOVANJE A kazalnik aktivnosti


Lendava 2,33 € 44 7 doseganje zlatega standarda 11% doseganje slovenskega povprečja 97%

PRORAČUNSKI ODHODKI ZA MEDNARODNO SODELOVANJE (Kazalnik aktivnosti)

Mednarodno sodelovanje primerjave uvrščajo med kazalnike, ki kažejo odprtost lokalne skupnosti in s tem posredno raven politične kulture. Področje politične kulture sicer podrobneje razčlenjuje ISSO kvalitativna raziskava.

Postavka 03 po enotnem kontnem načrtu. Vsota za pet let (2012 – 2016), preračunana na prebivalca.

2,33 €

2,40 €

1,06 €

22,16 €

0,00 € 5,00 € 10,00 € 15,00 € 20,00 € 25,00 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

71

08 Okolje Sestavljeni indeks



uvrstitev: 71 4. decil še nadpovprečna uvrstitev

Povzetek Glede na merljive kazalnike, ki so nam na voljo, je stanje na področju okolja v Lendavi precej dobro. Količine zbranih odpadkov so povprečne in se v zadnjem času relativno hitro zmanjšujejo. Precejšen delež površine občine uživa zaščito po načelih Natura 2000. Odhodki za varstvo naravne dediščine niso visoki, a za slovenske razmere še vedno solidni. Edino na področju trajnostne rabe in proizvodnje energije proračun vsaj na ustreznem kontnem mestu ne razkriva aktivnosti.

39,43

59,9

34,58

0 10 20 30 40 50 60 70

Lendava

Zlati standard ISSO


72

Kazalniki

E1 ODPADKI S kazalnik stanja



ODPADKI (Kazalnik stanja)

Količine odpadkov, zbranih z javnim odvozom. V kilogramih in preračunane na prebivalca. 2016. Občine z nižjimi vrednostmi so uvrščene višje.

Vir: SURS. Podatke o komunalnih odpadkih zbira SURS v sodelovanju z Ministrstvom za prostor.

0,00

20,00

40,00

60,00

80,00

100,00odpadki

sprememba/odpadki

Delež območij Natura 2000v občini

sredstva za varstvo okoljana prebivalca

odh.za trajnostno energijona prebivalca


273

288

249

148

0 50 100 150 200 250 300 350

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

73

E2 SPREMEMBA KOLIČINE ODPADKOV DI kazalnik sprememb


Lendava -9% 33 2 doseganje zlatega standarda 29% doseganje slovenskega povprečja -116%

RAST KOLIČINE ODPADKOV (Kazalnik sprememb)

Sprememba med leti 2012 in 2016 v odstotkih. Občine z nižjimi vrednostmi so uvrščene višje.

Vir: SURS. Podatke o komunalnih odpadkih zbira SURS v sodelovanju z Ministrstvom za prostor.

E3 NATURA 2000 S kazalnik stanja



-9%

8%

9%

-32%

-35% -30% -25% -20% -15% -10% -5% 0% 5% 10% 15%

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

39,9

32,4

47,5

100,0

0,0 20,0 40,0 60,0 80,0 100,0 120,0

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

74

NATURA 2000 (Kazalnik stanja)

Delež skupne površine občine v režimu Natura 2000. 2014.

Vir: Agencija RS za okolje

E4 SREDSTVA ZA VARSTVO NARAVE A kazalnik aktivnosti



ODHODKI ZA VARSTVO OKOLJA (Kazalnik aktivnosti)

Natančneje gre za odhodke za zmanjševanje onesnaženosti ter varstvo biološke raznovrstnosti in krajine: to sta postavki 053 in 054 v enotnem kontnem načrtu. Vsota za pet let (2012 – 2016), preračunana na prebivalca.


E5 SREDSTVA ZA TRAJNOSTNO RABO IN PROIZVODNJO ENERGIJE A kazalnik aktivnosti


Lendava 0,0 € 101 8-27 doseganje zlatega standarda - doseganje slovenskega povprečja -

5,86

14,78

17,06

113,06

0,00 20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 120,00

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

75

ODHODKI ZA SPODBUJANJE UČINKOVITE RABE ENERGIJE (Kazalnik aktivnosti)

Postavka 1206 v enotnem kontnem načrtu. Vsota za pet let (2012 – 2016), preračunana na prebivalca.


0,0 €

17 €

10 €

179 €

0,0 € 20,0 € 40,0 € 60,0 € 80,0 € 100,0 € 120,0 € 140,0 € 160,0 € 180,0 € 200,0 €

Lendava

Slovenija

regija

Zlati standard ISSO

76

Dodatek:

Indeks preboja 2018 Splošne opombe

Indeks preboja je pomožno orodje, ki smo ga razvili za presojo razvojne uspešnosti občinskih politik v mandatu 2014-2018; v prvi vrsti je bil namenjen za izbiro in presojo kandidatk za nagrado Zlati kamen 2018.

Poudarjamo: gre za pomožno orodje. To pomeni, da rezultatov ne smemo jemati kot absolutnih, pač pa jih je vedno potrebno presojati v kontekstu, torej v povezavi z drugimi kazalniki in dejstvi. To na splošno velja v večji ali manjši meri za prav vse podobne indekse in sisteme kazalnikov – pri indeksu preboja velja nekoliko bolj kot pri našem standardnem indeksu ISSO iz preprostega razloga, ker je v metodologijo indeksa ISSO vloženih več let razvoja.

Indeks preboja je sestavljen iz dveh delov: prvi del je sestavljeni indeks, ki smo ga dobili s pomočjo izbranih dinamičnih kazalnikov s štirih področij (proračunska učinkovitost, trg dela, gospodarstvo in okolje). Drugi del je kazalnik spremembe vrednosti (običajnega) indeksa ISSO. V obeh primerih smo primerjali povprečne vrednosti mandata 2010-2014 in 2014-2018.

V prvem delu smo uporabili tiste kazalnike, ki so posebej indikativni za oceno razvoja, na katere občinska politika dovolj vpliva in ki se lahko spremenijo razmeroma hitro. Do določene mere smo neposredno upoštevali tudi aktivnosti občine.

Seveda vedno velja, da za spremembo ni nujno, da jo je povzročila občinska politika kot taka. Opozoriti moramo tudi, da je izbor primernih kazalnikov omejen tudi zaradi dostopnosti podatkov. To velja zlasti za okolje – tu imamo na lokalni ravni na voljo le malo podatkov.

Ker ima torej pogled, ki smo ga pridobili na ta način, vrsto pomanjkljivosti, smo ga dopolnili še z drugo perspektivo: spremembo našega standardnega kazalnika ISSO. Vprašamo se lahko, zakaj ni dovolj le analiza te spremembe, še zlasti, če vemo, da je v pripravo kazalnikov sistema ISSO vloženih več let dela, preizkušanja posameznih kazalnikov in da kakovost orodja presoja multidisciplinarna skupina vrhunskih slovenskih strokovnjakov? Odgovor je prav v tem razvoju orodja: metodologijo indeksa ISSO smo namreč praktično ves čas dopolnjevali in spreminjali. Le v zadnjih treh letih so spremembe indeksa minimalne (večje spremembe pripravljamo spet za leto 2019). Enako ravnajo tudi pripravljavci podobnih indeksov za mesta in države na globalni ravni. A te spremembe pomenijo, da so vrednosti indeksov le pogojno primerljive. Zato v tem delu primerjamo zlasti uvrstitve in še tu velja previdnost. Primerjava nudi sicer dodaten in uporaben dodaten pogled, nikakor pa ne nekih »absolutnih« vrednosti.

77

0. Indeks preboja 2018

Indeks preboja 2018 Sestavljeni indeks preboja Lendava 20 uvrstitev: 4

1. decil močno nadpovprečna uvrstitev

Nižje vrednosti pomenijo boljši rezultat.

Povzetek

Izjemno visoka vrednost indeksa preboja ni presenečenje, ker sproti spremljamo dinamični razvoj občine prek analiz ISSO že več let.

Dve komponenti indeksa preboja:

vrednost indeksa uvrstitev Indeks preboja - izbrani dinamični kazalniki 29 20 Indeks preboja - sprememba indeksa ISSO 52 17

20,00

10

106

0,00 20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 120,00

Lendava

Najboljša vrednost


78

I. Dinamični kazalniki

kombinirani rang uvrstitev 64,75 29

učinkovitost gospodarstvo trg dela okolje 24 20 151 64

Najboljši rezultat ima občina na področju podjetniške dinamike. Tudi na področju učinkovitosti in okolja je dinamika nadpovprečno ugodna. Kazalniki na trgu dela kažejo za regijo značilen zamik: okrevanje je na ta trg prišlo z zamudo glede na ostale dele Slovenije.

Učinkovitost

Pri pretresu proračunske učinkovitosti smo ocenjevali tri kategorije odhodkov, ki so povezani z delovanjem občinske uprave (vsaka od teh kategorij ima kot prikaz stroškovne učinkovitosti svoje pomanjkljivosti) in obseg občinskih investicij.

Pri analizi smo v celoti uporabili podatke iz« zaključnih računov občin, ki jih objavi ministrstvo za finance. Primerjali smo povprečne vrednosti iz mandata 2010-2014 in tiste iz mandata 2014-2018 (pri tem mandatu smo lahko seveda uporabili le povprečje za leta, za katera so podatki dostopni – torej 2015 in 2016).

Zmanjševanje odhodkov za delovanje občine

Mandat 1 Mandat 2 Sprememba povprečje najboljša vrednost

neto tekoči odhodki 2.431.862 2.214.595 -9% -4% -44%

odhodki za javno upravo 1.571.529 1.356.153 -14% -2% -35%

administrativni odhodki 873.802 840.615 -4% 10% -48%

kombinirani rang zmanjševanje odhodkov: 31

Uporabili smo tri različne poglede in vsi kažejo, da občina zmanjšuje odhodke za lastno delovanje.

Opombe

Neto tekoči odhodki. Tekoči odhodki, zmanjšani za vrednost rezerv (409) in plačilo domačih obresti (403).

Odhodki za javno upravo. Postavka 01 po enotnem kontnem načrtu.

Administrativni odhodki. Postavka 06039001 (Administracija občinske uprave) po enotnem kontnem načrtu.

79

Gibanje investicij

Gibanje investicij Mandat 1 Mandat 2 Sprememba povprečje najboljša vrednost

investicije 4.046.663 3.937.037 -3% -17% +165% rang - investicije

63

Večina slovenskih občin je ob prehodu v novo kohezijsko obdobje očitno naredila manjši investicijski premor. Zmanjšanje je pri Lendavi manj izrazito – prej bi lahko govorili o tem, da občina vzdržuje naložbe na enaki višini. Po drugi strani je sedem občin povečalo investicije v novem mandatu za 100% ali več.

Gospodarstvo

Gosp. družbe: 2013

Gosp. družbe: 2017 Razlika rast v %

rast na 1000 prebivalcev uvrstitev

Lendava 241 294 53 22,0% 4,89 20 Najboljša vrednost

12,25

povprečje

1,9

Podjetniško dinamiko v Lendavi lahko ocenimo kot odlično: število podjetij se povečuje bistveno hitreje od povprečja. Najboljšo vrednost kazalnika ima sicer Divača.

-3%

100%

-17%

-40% -20% 0% 20% 40% 60% 80% 100% 120%

Lendava

Odlična vrednost

Povprečje

Gibanje investicij

80

Podjetniško dinamiko smo ocenjevali s pomočjo spremembe števila podjetij na 1.000 prebivalcev. Za izhodišče smo vzeli predzadnje leto v mandatu (torej 2013 in 2017). Kazalnik prirasta podjetij je standardno merilo za ocenjevanje podjetniške dinamike v nekem okolju in s tem tudi klime. Obenem ima občinska razvojna politika relativno dovolj vpliva na ta dejavnik (to denimo ne velja za rast prihodka podjetij).

Podjetja: gospodarske družbe in zadruge

Vir: Poslovni register Slovenije, AJPES

Trg dela

Sestavljeni indeks trga dela

rast števila delovnih mest

brezposelnost mladih

odhodki za spodbujanje zaposlovanja indeks rang

159 105 49 129 152

Pri oceni razvoja trga dela smo uporabili gibanja treh vrednosti: rasti števila delovnih mest, spremembo stopnje brezposelnosti mladih in gibanje občinskih sredstev za spodbujanje zaposlovanja.

Primerjali smo povprečne vrednosti za mandatno obdobje (za mandat 2014-2018 za leti, ko so podatki dostopni, torej 2015 in 2016). Izjema je rast števila delovnih mest, kjer smo primerjali povprečno število v septembru (torej glede na zadnji dostopni podatek za 2017), vzeli pa smo povprečja treh let (2011-2013 in 2015-2017).

4,89

12,25

1,9

0,00 2,00 4,00 6,00 8,00 10,00 12,00 14,00

Lendava

Najboljša vrednost

povprečje

rast števila podjetij na 1000 prebivalcev

81

Pri izračunu indeksa smo podatke utežili – največjo utež ima rast števila delovnih mest (60%), sledi brezposelnost mladih (25%) in povečanje proračunskih odhodkov za spodbujanje zaposlovanja (15%).

Vir podatkov: SURS. Podatki o odhodkih za spodbujanje zaposlovanja: zaključni računi občin, MF.

Rast števila delovnih mest

povprečje 1 povprečje2 rast rang 3.541 3.289 -7,1% 159

3100

3150

3200

3250

3300

3350

3400

3450

3500

2011M09 2012M09 2013M09 2015M09 2016M09 2017M09

Lendava

-7,1%

45,70%

-0,40%

-10,0% 0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0%

Lendava

Najboljša vrednost

povprečje

Sprememba števila delovnih mest

82

Okolje

povečanje proračunov

absolutne vrednosti

energetika okolje energetika okolje indeks rang 53 63 146 62 81 64

Na področju okolja indeks vključuje povprečne vrednosti (primerjava obeh mandatov) za odhodke na dveh kontnih mestih: za odhodke za zmanjševanje onesnaženosti ter varstvo biološke raznovrstnosti in krajine (»Okolje«) in za spodbujanje trajnostne rabe in proizvodnje energije (»energetika«). Oba kazalnika imata svoje pomanjkljivosti – prav na teh dveh področjih občine ne beležijo prav konsistentno odhodkov na kontna mesta, ki jih upoštevamo pri indeksu.

Če upoštevamo le relativno povečanje, dobimo izkrivljeno podobo zaradi občin, ki so na teh dveh področjih povečale odhodke za zelo majhne zneske; rast v odstotkih je sicer velika, a ne pomeni prav veliko. Prav zato smo pri izračunu indeksa upoštevali tudi absolutne vrednosti.

Razlike med občinami so pri okoljskem indeksu precej velike, zaradi naštetih pomanjkljivosti pa je uporabnost indeksa le omejena.

83

II. Sprememba vrednosti indeksa ISSO

+52 (17. mesto) Če opazujemo povprečne uvrstitve glede na sestavljeni razvojni indeks ISSO, je v obdobju 2014-2018 Lendava napredovala v primerjavi z obdobjem 2010-2014 za kar 52. mest. To uvršča Lendavo na visoko 17. mesto.

Rast indeksov za posamezna področja



10 -4 73 113 -65 58 -5 62

Komentar

Napredek je očiten zlasti na področjih trga dela, gospodarstva, okolja in življenjskega standarda. Na drugi strani imamo pomenljivo negativno razliko pri uvrstitvi na področju izobrazbe. Glavni razlog je precej slabša dinamika sprememb izobrazbene strukture – ta se v drugih krajih preprosto spreminja hitreje (kar smo že večkrat opozorili). Če primerjamo: leta 2014 je bila Lendava po tem kazalniku uvrščena na 102. mesto, letos je na 196. Tudi po strukturi (in ne le dinamiki spremembe) je Lendava zdaj uvrščena za 18. mest slabše kot pred štirimi leti. Dodajmo še šibko vrednost indeksa bega možganov – tega kazalnika leta 2015 še ni bilo v analizah ISSO.

Manjše spremembe (demografija, učinkovitost, socialna kohezija) lahko zaradi volatilnosti kazalnikov zanemarimo. Na štirih področjih pa je napredek očiten. Boljša uvrstitev na trgu dela je povezan z relativno boljšimi gibanji na področju brezposelnosti in s tem povezano boljšo zaposlenostjo. Na področju gospodarstva je skok izrazit zlasti pri kazalnikih, ki merijo podjetniško dinamiko. Kazalniki življenjskega standarda so se izboljšali na stanovanjskem področju, sicer pa so uvrstitve Lendave (na primer pri bruto prejemkih in plačah) letos celo nekoliko slabše kot so bile leta 2014. Na boljšo vrednost sestavljenega indeksa je vplivala spremenjena metodologija (uvrstitev novih in za kraj razmeroma ugodnih meril). Na področju okolja je uvrstitev občine boljša predvsem zaradi zmanjševanja količin zbranih odpadkov.

ISSO Zlati kamen – Informacijski sistem slovenskih občin

© Zlati kamen, februar 2018

Zlati kamen je skupna blagovna znamka družb Planet GV in SBR.

Izdelava analize: SBR d.o.o.

www.zlatikamen.si

obČina lendava 2018 · publikacija prinaša celovit pogled na lokalne skupnosti s pomočjo...

Documents