gorenjski glas
TRANSCRIPT
TOREK, 24. novembra 2009
vseb
ina
93
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Čustveno slovo od HumarjaPod gorami, kjer je živel in začel ple-zati, se je od kamniškega alpinistaTomaža Humarja poslovilo več kotdva tisoč njegovih svojcev, prijateljev,Kamničanov in drugih, ki so ga po-znali in spoštovali.
3
AKTUALNO VREME
jutri: delno jasno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Gorenjska banka tudi letos uspešna"V prvih devetih mesecih smo dose-gli osemdeset odstotkov načrtovane-ga letnega dobička in smo med slo-venskimi bankami po dobičku na dru-gem mestu," pravi Gorazd Trček,predsednik uprave Gorenjske banke.
11
FINANCE
Gorenjec na vrhu TriglavaSredi oktobra je vodenje Zavarovalni-ce Triglav prevzel Matjaž Rakovec,dotedanji direktor ljubljanske ob-močne enote. Matjaž je po rodu Go-renjec, do tridesetega leta je živel vBobovku, dobro pa je znan tudi v va-terpolskih krogih.
14
Godci in pevci voščili AvsenikuSlavko Avsenik bo v četrtek prazno-val osemdeseti rojstni dan. Stotnijagodcev in pevcev mu je voščila že včetrtek, jutri pa bodo častnemu ob-čanu izkazali pozornosti tudi na slav-nostni seji radovljiškega občinskegasveta.
Delno jasno bo. Po nižinah bozjutraj nekaj megle. Sredi tedna se bo spet krepil jugozahodni veter.
24
ZADNJA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. FINANCE
1/11 °C
Leto LXII, št. 93, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Mateja Rant
Pokljuka - "Pokljuka doživljapreporod, zato sem prepri-čan, da ste lahko vsi, ki stepripomogli k temu, da se jeprojekt uspešno končal, po-nosni," je ob odprtju prenov-ljenega Šport hotela na Po-kljuki poudaril minister zalokalno samoupravo in regi-onalni razvoj Henrik Gjer-keš, ki je še posebno zadovo-ljen, da so investitorji uspelipridobiti evropski denar.
"Nemalo je namreč dvom-ljivcev, ki so prepričani, dačrpanje evropskih sredstevni uspešno in da ta sredstva
niso smotrno izkoriščena,"je dejal Gjerkeš, ki je preno-vo Šport hotela označil zavzorčen primer uspešno iz-peljanega projekta. Še poseb-na zahvala gre po njegovemSkladu za razvoj Triglavske-ga narodnega parka in pod-jetju Brest Cerknica, ki stazbrala dovolj energije insredstev, da sta se po več kottreh desetletjih, kar je Športhotel doživel zadnjo večjoprenovo, lotila tako po-membne investicije. Tako jeprepričan tudi bohinjski žu-pan Franc Kramar, ki je opo-zoril, da bi Šport hotel skorajpostal črn madež na prizade-
vanjih občine pri izboljševa-nju turistične infrastrukture."Veseli smo, da smo name-sto tega dobili popolnomaprenovljen hotel." Razvoj tu-rizma na Pokljuki namrečpo njegovih besedah lahkoprinaša izjemno dodanovrednost na ekonomskem,okoljskem in socialnem po-dročju. V sklopu prenove ho-tela so obnovili vse sobe, kiimajo skupaj 120 ležišč, ku-hinjo, restavracijo in hotelskibar s teraso. V prihodnje na-črtujejo še ureditev manjše-ga fitnesa s savnami in ure-ditev zunanjega igrišča zokolico.
Prenovili Šport hotel na Pokljuki Za 1,6 milijona evrov vredno naložbo so četrtino sredstev pridobili iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V soboto so na Pokljuki odprli popolnoma prenovljen Šport hotel. / Foto: Tina Dokl
Marjana Ahačič
Planica - "Prenos občinskihzemljišč v Planici na državoje eden od tistih kamenčkovv mozaiku, ki bodo končnopripeljali do Nordijskegacentra Planica," je podpis po-godbe, s katero je približnopet hektarov občinskih zem-ljišč na doskočišču velikankeprešlo v lastništvo države, ko-mentiral kranjskogorski žu-pan Jure Žerjav. Minister zašolstvo in šport Igor Lukšič sije v petek pred podpisom po-godbe ogledal, kako tečejodela na planiški velikanki, kimora biti nared vsaj do sveto-vnega prvenstva v smučar-skih poletih marca 2010.
Planica je v lasti državeMinister za šolstvo in šport Igor Lukšič in župan Kranjske Gore Jure Žerjav sta podpisala pogodbo o prenosu zemljišč v Planici.
Med petkovim ogledom gradbišča v Planici / Foto: Anka Bulovec �4. stran
Stojan Saje
Tržič - Občinski svet v Trži-ču je potrdil predloge Komi-sije za mandatna vprašanja,volitve in imenovanja za po-delitev letošnjih priznanjObčine Tržič. PredsednikJure Meglič je poročal, da jekomisija prejela deset pred-logov za podelitev priznanj.Odločila se je, da prejmeplaketo Občine Tržič AndrejPuhar iz Bistrice za delo napodročju glasbene vzgoje.Drugo plaketo si je zaslužil
Klub učiteljev in trenerjevsmučanja Tržič za uspešenrazvoj smučanja. Diplomoza življenjsko delo v gasil-stvu bo dobil Milan Valjavecz Brezij pri Tržiču. Diplomoza obujanje tržiške kulturnedediščine bo prejel JernejKosmač iz Bistrice. Diplo-mo za uspešen in dinami-čen razvoj podjetja so dode-lili družbi Kvibo z Mlake.Diplomo Občine Tržič boprejelo tudi Planinsko druš-tvo Križe za 60-letno uspeš-no delovanje.
Znani letošnji nagrajenci
2GORENJSKI GLAS
torek, 24. novembra 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - Prejšnji teden soposlanci državnega zboraglasovali o noveli zakona oposlancih. Uzakonila naj binezdružljivost funkcij po-slanca in župana, česar v do-sedanjih mandatih ni uspelouveljaviti, čeprav so poskusiliže trikrat. Dejstvo je, da je vdržavnem zboru v dvojni vlo-gi 21 poslancev, če poleg žu-panov upoštevamo še podžu-pane in občinske svetnike,pa jih je več kot polovica. Čebi bil zakon sprejet, bi začelveljati ob prihodnjih parla-mentarnih volitvah. Tako paso ga tudi sedaj poslanci za-vrnili s 46 glasovi proti 34.
Zakonski noveli, ki so jo vparlament vložile koalicijskestranke, torej niso nasproto-vali le v opoziciji. Najbolj soji nasprotovali v stranki SLS,ki je imela med poslanci vse-
lej veliko županov. Slednji sopo besedah nekdanjega po-slanca SLS Mihaela Prevca,ki je sedaj le še župan občineŽelezniki, v javnosti zeloprepoznavni, zaradi česar"vlečejo" tudi na volitvah zadržavni zbor. V tej strankidejstvo, da so župani hkratiposlanci, podpirajo tudi zato,
ker menijo, da so župani do-bri zastopniki lokalnih inte-resov. V stranki SDS, kjer sosicer menili, da bi morala dr-žava prednostne naloge vide-ti drugje, bi funkciji poslan-ca in župana ločili v prime-ru, ko gre za župane mest-nih občin. V SNS pa zakon-sko novelo podpirajo, češ da
se ne da jahati dveh konjev,kakor se je slikovito izrazilprvak SNS Zmago Jelinčič.Izrazil pa je tudi prepričanje,da tudi v koaliciji vsi ne bodopodprli novele, ki so jo samipredlagali, češ da nočejoogroziti lastnih koristi. V gla-sovanju se je izkazalo, da ko-alicija pri tem vprašanju nienotna. Tako je več poslan-cev dalo predlogu načelnopodporo, glasovali pa dabodo vsak po svoji vesti, karje denimo napovedal tudiposlanec stranke DeSUSAnton Urh, hkrati podžupanobčine Bohinj.
Zaradi zavrnjene novelezakona o poslancih, kjer biločili poslansko (zakonodaj-no) in župansko (izvršno)funkcijo, je stranka Zares za-htevala sestanek vrha koalici-je. Omenjena zakonska no-vela je namreč del koalicij-skega sporazuma.
Župani bodo ostali poslanciNovela zakona o poslancih, ki bi uveljavila nezdružljivost poslanske in županske funkcije, je v državnem zboru propadla tudi v četrtem poskusu.
Marjana Ahačič
Radovljica - Pokrajinski od-bor DeSUS za Gorenjsko je vpetek na volilno programskikonferenci za svojega novegapredsednika z 21 glasovi za in7 proti izvolil dosedanjega vr-šilca dolžnosti Antona Straži-šarja z Jesenic. "Volilni pro-gram konference smo napo-vedali že pred sedmimi me-seci, ko smo zamenjali prejš-nje vodstvo," je dogajanje po-jasnil Stražišar, ki je poudaril,
da je sklic izredne seje in me-njavo vodstva potrdila tudistatutarna komisija stranke.Kot je napovedal Stražišar, sebo kot predsednik s zadostnopodporo med člani ukvarjalpredvsem "s problemi, ki naj-bolj težijo to okolje, in s pro-blemi, zaradi katerih je bilanaša stranka ustanovljena, to-rej s pravicami upokojencevin delavcev." Programskekonference v Radovljici se jeudeležil tudi predsednikstranke Karel Erjavec, ki jenovemu predsedniku zaželeluspešno delo, čeprav ga sampred volitvami ni podprl.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuVida in Janez Resnik iz Kranja sta na Gorenjski glas naroče-na že zelo dolgo. Čeprav je Janez Posavec, že petdeset letživi na Gorenjskem, tako da dobro pozna ljudi in kraje. Kerprihaja iz Sevnice, nad katero ima vikend, nehote primerja,kako se kraja - Kranj in Sevnica - razvijata. Meni, da je go-renjsko okolje malo zaostalo, saj se je, čeprav je nekaj naj-večjih podjetij propadlo, na sevniškem ustanovilo velikomalih, a uspešnih podjetij. Pa tudi infrastruktura je zelo do-bro urejena, kar je po njegovem mnenju odvisno predvsemod županov. Žena je Poljanka, spoznala sta se v EGP v Škof-ji Loki. Janez je mizar po poklicu in duši. Ponosen je na to,da ima še vedno vse prste na rokah, kar je pri mizarjih red-ko. Vedno je bil previden in je upošteval vse varnostne pred-pise hkrati pa tudi druge opozarjal, da jih morajo. Z ženohodita v hribe, zaradi težav s hrbtenico zdaj obiskujeta boljnizko pogorje, včasih sta osvajala dvatisočake. Veliko časapreživita na vikendu, ki ga je precej sam izdelal. Tam imataveliko prijateljev, ki so bolj odprti. Pozna se različna struktu-ra ljudi, zaključi Janez. D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme KATJUŠA KOPRIVNIKAR iz Gorenje vasi.
Stražišar novi predsednik gorenjske DeSUS
Ljubljana
Prvo leto Pahorjeve vlade
Državni zbor je 21. novembra lani potrdil ministrsko ekipo intako je Slovenija dobila deveto vlado od osamosvojitve drža-ve. Vodi jo Borut Pahor, predsednik stranke SD, ki je na lan-skih državnozborskih volitvah dobila večino glasov volivcevin za las premagala SDS. Vlado je sestavilo 13 ministrov inpet ministric. Dva ministra imamo tudi z Gorenjskega: KarlErjavec, v Pahorjevi vladi minister za okolje in prostor (vprejšnji Janševi pa obrambni minister), je doma iz Naklega,Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, pa iz Goričan. Vla-da je začela mandat ravno v obdobju gospodarske krize,sprejela je več svežnjev ukrepov zoper krizo. Po mnenju opo-zicije pri tem ni dovolj pogumna in uspešna. V prvem letuvladanja je sedanjo vlado pretresalo tudi več nesoglasij zno-traj koalicije, ki pa za sedaj še vedno drži. Pomembna temaprvega leta Pahorjeve vlade je bilo reševanje meje s Hrvaško.Vlada je o tem sprejela arbitražni sporazum, ki bo šel sedajna referendum. Sporazum Pahor ocenjuje kot "zgodovinskidosežek", manj pa je o tem prepričana opozicija. D. Ž.
Ljubljana
Predsednik državnega sveta poklicna funkcija
Ustavno sodišče je že oktobra 2007 odločilo, da je določbazakona o državnem svetu, po kateri predsednik funkcijoopravlja nepoklicno, v neskladju z ustavo, in zakonodajalcunaložilo, da neskladje odpravi. Ne v prejšnjem ne v seda-njem mandatu to ni uspelo. Sedaj pa je ustavno sodišče ponovno odločilo, naj predsednik državnega sveta svojofunkcijo opravlja poklicno. Dokler državni zbor ne sprejmetakšnega zakona, ki bo prekinil protiustavno stanje, jeustavno sodišče določilo, da Blaž Kavčič naloge predsedni-ka državnega sveta začne opravljati poklicno po objavi od-ločbe v Uradnem listu. D. Ž.
Poslanec župan Tomaž Tom Mencinger s poslansko kolegicoJulijano Bizjak Mlakar (na desni) / Foto: Tina Dokl
Janez Resnik
Danica Zavrl Žlebir
Kranj - podjetje Iskraemeco,ki je še leta 2006 je poslovaloz izgubo, je imelo lani žeokoli štiri milijone evrov do-bička, na pozitiven trend vposlovanju v spodbudnemgospodarskem okolju računatudi v prihodnje. Takšnosporočilo so od vodstvaIskraemeca ob petkovem obisku dobili tudi pomemb-ni gostje, ministrica za notra-nje zadeve Katarina Kresal,evropski poslanec Jelko Ka-cin, predsednik uprave Go-renjske banke Gorazd Trčekin direktorica Ljudske uni-verze Kranj Darja Kovačič, si-cer predsednica stranke LDSv Kranju. Po ogledu proiz-vodnje je Katarina Kresal osvojem obisku povedala:
"V Iskraemecu so me pova-bili na ogled in predstavitev
proizvodnje. V Sloveniji ima-mo pozitivne zgodbe, ki jihne znamo promovirati, vIskraemecu pa sem videla, dagre za podjetje s tako hitrimrazvojem, da mu morajo dru-gi slediti. Veliko vlagajo vznanje, to pa je niša, ki jo Slo-venija potrebuje, če stavimo
na znanje, na odličnost. Vpodjetju pa so me opozorilitudi na administrativne pre-preke, radi bi državo z boljpregledno in spodbudnejšozakonodajo, ki bi podjetjem,kot je njihovo, dala še večjizagon. Prav je, da takšne re-šitve zagovarjam tudi v vladi."
Na pomembnost spodbu-janja uspešnih podjetij jeopozoril tudi evropski posla-nec Jelko Kacin in dodal, da vEvropskem parlamentu spre-jemajo direktive, ki odpirajomožnosti za uvajanje novihtehnologij in izdelkov. Brezsodelovanja ne gre v realnemčasu, zato je pomembno, dase podjetje promovira pravo-časno, da je prvo na trgu inda mu drugi sledijo. Dobroje, da nekdo v vladi začnetako razmišljati, je dejal vimenu stranke LDS. AndražBrodnjak, direktor finančne-ga področja v Iskraemecu, paje povedal, da so želeli minis-trici in evropskemu poslancumultinacionalno podjetjepredstaviti v pozitivni luči inopozoriti na uspehe in dosež-ke v zadnjih treh letih, pri če-mer pa na različnih podro-čjih potrebujejo tudi pomoč.
Ministrici predstavili zgodbo o uspehu
Programsko volilne konference v Radovljici se je udeležiltudi predsednik stranke DeSUS Karel Erjavec. / Foto: Anka Bulovec
Katarina Kresal na obisku v Iskraemecu / Foto. Gorazd Kavčič
3GORENJSKI GLAStorek, 24. novembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Jasna Paladin
Kamniška Bistrica - Prijate-lji Tomaža Humarja so sku-paj z Občino Kamnik predplaninskim domom v Kam-niški Bistrici, pod Rzeni-kom in gorami, ki so Toma-žu predstavljali njegov hri-bovski dom, pripravili spo-minsko srečanje Slovo odTomaža, ki se ga je udeleži-lo več kot dva tisoč ljudi.Spoštovanje preminulemukamniškemu alpinistu soprišli izkazat kamniški alpi-nisti, planinci in gorski re-ševalci, pa tudi hrvaški alpi-nist Stipe Božić, častni kon-zul Nepala Aswin K. Shre-sta, premier Borut Pahor,Milan Kučan, igralka Mile-na Zupančič, glasbenikaAndrej Šifrer in Vlado Kres-lin ter mnogi drugi. Sloves-nosti so se udeležili tudi To-maževi svojci.
Župan Tone Smolnikar, kise je s Tomažem večkrat sre-čeval v veselem razpolože-nju, je povedal, da je Humarza svoje velike uspehe že pre-jel zlato občinsko priznanje,v prihodnjih dneh pa bo
posthumno postal tudi častniobčan občine Kamnik. To-maž Humar je bil prepričan,da ne potrebuje nikakršnihpravil igre, da le igra življenjapotrebuje njega, a opozoriloprvega alpinističnega men-torja, naj pazi, da mu stvarine bodo postale prelahke, sije zapomnil za vekomaj. "To-maž, ki je bil v teh gorah nadnami sprejet med alpiniste,je kmalu pokazal izjemno vo-ljo za plezanje, zato ga je bilotreba včasih tudi brzdati. Po-nosen sem, da je učenec po-stal bistveno boljši od učite-ljev. Iz mladega iskrivegafanta, ki je hotel samo pleza-ti, se je razvil v enega najbolj-ših alpinistov na svetu, ki jeiskal in našel nove smeri. Pane le v stenah, ampak tudi vsvojem razmišljanju - ni ne-
mogočih poti. Tomaž je bilizjemen človek, posebnaosebnost, človek, ki je utiralnove poti. Njegova dela, nesamo v alpinizmu, se bodoohranjala še generacije dol-go," je povedal njegov alpini-stični mentor Bojan Pollak.
Številni spomini, lepemisli in anekdote so ob po-snetkih Tomaževih veselihtrenutkov v steni in ob glas-bi, ki jo je visoko v gorahsam najraje poslušal, poka-zali, da je bil Humar izjem-no spoštovana oseba in dabodo njegov stisk roke inprešeren nasmeh pogrešalimnogi. Tomaž Humar je zavedno ostal v Himalaji, vspominskem parku v Kam-niški Bistrici pa so mu kam-niški planinci postavili spo-minsko ploščo.
Čustveno slovo od HumarjaPod gorami, kjer je živel in začel plezati, se je od kamniškega alpinista Tomaža Humarja posloviloveč kot dva tisoč njegovih svojcev, prijateljev, Kamničanov in drugih, ki so ga poznali in spoštovali.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Danica Zavrl Žlebir
Preddvor - "Če bo šlo vse ponačrtih, bo dograjen do ob-činskega praznika julija pri-hodnje leto," ne skriva zado-voljstva župan občine Pred-dvor Miran Zadnikar. V zve-zi z zdravstvenim domom jebilo kar nekaj zapletov. De-nacionalizacijski upraviče-nec je dobil vrnjeno zemljiš-če okoli starega zdravstvene-ga doma. Tega je občina od-kupila in z zdravstvenim do-mom vred prodala investi-torju, ki bo na tem mestuzgradil več stanovanjskihstavb. Denar od prodaje soželeli vložiti v nakup novegazdravstvenega doma, za karpa je obstajalo več variant.Prostore bi lahko uredili vstavbi, kjer bo še ta teden od-prta Mercatorjeva trgovina,ali v izpraznjeni trgovini na-
sproti občine, tretja možnostje bila v Valičevi vili, kjer jezdravstveni dom nekoč žebil in je del v občinski lasti.Toda v novem zdravstvenemdomu želi kupiti prostoretudi lekarna in Valičevo vilobi morali dograditi. Tako soizbrali četrto možnost, na-kup v eni od stavb, ki jih naobmočju starega zdravstve-
nega doma gradi IC Dom.Odločitev so sprejeli lani de-cembra in v stavbi, ki bozgrajena prva, kupili prosto-re za splošno in zobno am-bulanto. "Če bomo letos do-bili še denar z razpisa minis-trstva za zdravje (250 tisočevrov), bomo kupili tudi dru-ge prostore in jih namenilizdravstvu sorodni dejavno-
sti," razlaga župan Zadni-kar. "Ko bo prva stavba zgra-jena, bo investitor podrl starizdravstveni dom in zgradiltri stanovanjske dvojčke. Si-cer pa smo za zdravstvenidom že plačali tristo tisoč ev-rov. Celotna vrednost je 780tisoč evrov, razliko bomoplačali v letu 2010. Vračuna-na je tudi vrednost devetde-set tisoč evrov, kolikor sodale Gorenjske lekarne, inzobozdravnik koncesionarza opremo."
Kaj bo sedaj v prostorih, kiso jih prvotno želeli nameni-ti zdravstvenemu domu? Vtrgovskem centru je investi-tor prostor v pritličju name-nil še dodatnim stanova-njem, v Valičevi vili nastajajoprojekti za dve stanovanji, zasedanjo Mercatorjevo trgovi-no nasproti občine pa infor-macij še ni.
Gradijo zdravstveni domV Preddvoru so nedaleč od starega zdravstvenega doma začeli graditi novega.
Od Tomaža Humarja se je v Kamniški Bistrici poslovilo več kot dva tisoč ljudi.
Začetek gradnje zdravstvenega doma v Preddvoru
Mateja Rant
Kranj - Do brezplačnega to-plega obroka naj bi po no-vem predlogu zakona o šol-ski prehrani ne bili večupravičeni vsi dijaki. Pri mi-nistrstvu za šolstvo in športso se namreč odločili, dabodo del sredstev, namenje-nih za subvencioniranjeprehrane dijakov, prerazpo-redili tudi v subvencionira-nje prehrane osnovnošol-cev. Na ta način naj bi poocenah ministrstva popol-noma brezplačen topelobrok zagotovili zgolj social-no najbolj ogroženim učen-cem in dijakom oziromapribližno tretjini dijakom inprav toliko osnovnošolcem.
Država, so pojasnili priministrstvu za šolstvo inšport, ta čas zagotavlja sred-stva za subvencioniranošolsko prehrano samo zaučence, ki je zaradi social-nega položaja ne zmorejoplačati v celoti. Tako je vpreteklem šolskem letu izdržavnega proračuna sub-vencijo prejelo 36,9 odstot-ka učencev, za kar so name-nili slabih sedem milijonovevrov. Na podlagi zakona osubvencioniranju dijaškeprehrane pa so v lanskem
šolskem letu brezplačen to-pel obrok zagotovili vsemdijakom. "Analiza, ki je bilaopravljena na podlagi an-ketnega vprašalnika ob za-ključku prvega leta izvaja-nja zakona, je pokazala, daje topli obrok dijakom zago-tavljalo 88 odstotkov sred-njih šol, uživalo pa ga je vpovprečju 79 odstotkov di-jakov," so pojasnili pri mi-nistrstvu in dodali, da so izdržavnega proračuna za tanamen zagotovili dobrih 30milijonov evrov. Po novempredlogu zakona vsemučencem in dijakom pripa-da splošna subvencija v vi-šini 66,12 odstotka cenemalice. Višina dodatne sub-vencije pa bo odvisna od vi-šine otroškega dodatka, kibo osnova za izračun sub-vencije. Na ta način, po-udarjajo pri ministrstvu, že-lijo poenotiti organizacijošolske prehrane v osnovnihin srednjih šolah ter vsemučencem in dijakom omo-gočiti dostopnost do šolskeprehrane. Nov predlog za-kona naj bi do konca mese-ca obravnavala vlada, že dokonca leta pa naj bi o njemrazpravljal tudi parlament.Po pričakovanjih bo začelveljati septembra 2010.
Del sredstev za prehrano učencevPo uveljavitvi novega zakona o šolski prehraninaj bi bila po ocenah šolskega ministrstva dobrezplačne prehrane upravičena približno tretjinaučencev in dijakov.
Foto
. Gor
azd
Kav
čič
Kamniški planinci so v Kamniški Bistrici postavili ploščo vspomin na Tomaža Humarja.
4GORENJSKI GLAS
torek, 24. novembra [email protected]
Podlubnik 1b, 4220 Škofja Loka, tel.: (04) 506 23 00www.scsl.si
Če vam je delo z mladimi vaša življenjska želja, potem je delovno mesto
KNJIŽNIČARJA, KNJIŽNIČARKEprava služba za vas.
Pričakujemo, da imate končan enopredmetni ali dvopredmetniuniverzitetni program iz bibliotekarstva ali izpolnjujete pogoje zaučitelja splošno-izobraževalnih ali strokovno-teoretičnih pred-metov ali za svetovalnega delavca in ste opravili študijski programza izpopolnjevanje iz bibliotekarstva. Imeti morate strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju ter predložiti potrdilo o nekaznovanosti in potrdilo, da niste v kazenskem postopku. Imeli boste prednost,če obvladate COBIS in imate delovne izkušnje.Če izpolnjujete pogoje, potem je služba za določen čas enegaleta (nadomeščanje) lahko vaša. Z delom boste predvidoma začeli1. januarja 2010.
Povabilo velja 8 dni. Od vas pričakujemo prošnjo z dokazili. O izboru boste obveščeni v 30 dneh.
Suzana P. Kovačič
Kranj - Upravni postopek vzvezi z nameravano gradnjovečstanovanjsko poslovnihobjektov pri Domu krajanovna Primskovem je bil žemarca letos vrnjen na zače-tek, na Upravno enoto (UE)Kranj. Tako je razsodilo Vr-hovno sodišče. Naj spomni-mo: investitor Spekter In-vest iz Škofje Loke je leta2002 na UE Kranj vložil vlo-go za gradnjo večstanovanj-sko poslovnih objektov, sku-pina krajanov s Primskove-ga se je tedaj zavzela za to,da bi jih priznali kot stranke
v postopku pri izdaji lokacij-skega dovoljenja. Neuspeš-no. Lokacijsko dovoljenje zagradnjo je zasebni investitordobil 26. maja 2004. Kraja-ni so na prostoru ob Domukrajanov sicer pričakovaligradnjo, vendar gradnjoenostanovanjskih hiš, naj-več dvojčkov, kar bi biloskladno z obstoječo urbani-stično zasnovo naselja. Kerni bilo tako, so se pritožili inuspeli na Vrhovnem sodiš-ču. "Sodbo Vrhovnega so-dišča je UE Kranj prejela že10. marca letos in naslednje-ga dne ugotovila, da na-membnost in predlagana vr-
sta objektov nista skladna zdoločili veljavnega Odlokaprostorsko ureditvenih po-gojev. Čeprav bi UE Kranj vponovnem postopku moralaizdati odločbo in jo vročitistrankam najpozneje v dvehmesecih, tega še vedno nistorila niti po osmih mese-cih od prejema sodbe," je vimenu krajanov povedalFranc Čeh, ki se sprašuje,ali UE Kranj namenoma od-laša z odločanjem, saj v MOKranj spet poteka postopekspreminjanja prostorskihdokumentov.
Načelnica UE Kranj OlgaJambrek je povedala: "Inve-
stitor je po sodbi Vrhovnegasodišča vložil ustavno pritož-bo na Ustavno sodišče inpredlagal prekinitev postop-ka. V začetku junija smo naUE Kranj dobili sklep, da seustavna pritožba zavrže, od-ločbo ministrstva za okoljein prostor smo prejeli sep-tembra. V nadaljevanju smoodločali o priznanju položajatreh strank v postopku injim ta status tudi priznali.Investitorju smo naložili, najdopolni zahtevo za izdajo lo-kacijskega dovoljenja v skla-du s stališčem iz sodbe Vr-hovnega sodišča. Postopekse približuje koncu."
Pristajajo na hiše, ne na blokeSkupina krajanov Primskovega nasprotuje gradnji večstanovanjskih poslovnih objektov ob Domu krajanov, pričakovali so gradnjo enostanovanjskih hiš. Postopek pa se vleče že od leta 2002 ...
Bled
Obiskovalcem predstavili svoj program
V Blejskem mladinskem centru so v petek pripravili dan odprtih vrat, v okviru katerega so želeli predvsem udeležen-cem 11. Golf turnirja za predsednikov pokal predstaviti svojprogram. Izkupiček omenjenega turnirja so namreč name-nili prav za dejavnost njihovega centra. Čeprav s strani udeležencev turnirja ni bilo pretiranega zanimanja, pa jebila toliko bolj navdušena direktorica centra za socialnodelo iz Radovljice Miloša Kos Ovsenik. "Z obiskom semmladim, ki svoj prosti čas in sveže ideje podarjajo drugim,želela dati tudi spodbudo. Obenem pa je to priložnost, danavežemo stik za morebitno sodelovanje." Mladinski centerna Bledu deluje že dobrega pol leta, njihove delavnice inpredavanja pa so po besedah Jasmine Đorđevič in društvaBlejski mladinski center vedno zelo dobro obiskane. Zato že razmišljajo o selitvi v večje in primernejše prostore, pričemer se kot ena od možnosti kaže prostor v športni dvorani na Bledu. M. R.
Lesce
Gibanje za varstvo proti hrupu in širitvi letališčaLesce gre na volitve?
Na letnem občnem zboru so se konec prejšnjega tednazbrali člani Društva gibanje za varstvo proti hrupu in širitviletališča Lesce. Kot je članom pojasnil predsednik Miha Zalokar, se je društvo v preteklem letu ukvarjalo predvsems pritožbo na avgusta izdano gradbeno dovoljenje za presta-vitev in asfaltiranje letalske steze. "Pritožili smo se v šest-najstih točkah procesne, postopkovne in vsebinske narave,"je pojasnil Zalokar in dejal, da so se bistveno uspešneje kotz občino dogovarjali z Ministrstvom za obrambo v primeruPilatus. "Zaplet v zvezi z letenjem vojaškega letala, s kate-rim trenirajo padalci, smo po le dveh sestankih rešili v obo-jestransko zadovoljstvo," je povedal Zalokar in napovedal,da se bo društvo reformiralo v listo, ki bo kandidirala na lokalnih volitvah, pri čemer računa na podporo članstva.Podporo društvu pa je na srečanju že izrazil predsednik sve-ta KS Lesce Zlatko Kavčič, ki je med drugim opozoril, da iz-voljeni predstavniki v občinskem svetu pogosto pozabijo,da mora do trenutka odločitve voditi pot iskanja kompromi-sov. "Že po statistiki je nemogoče, da bi bilo v občini kar sedem iniciativ in vse brez osnove, zato vas podpiram. Želim, da vztrajate, in da vas bodo tisti, ki odločajo, končnoslišali," je še dejal Kavčič. M. A.
Stojan Saje
Tržič - Prihodnje leto bo zaObčino Tržič finančno enonajtežjih. Z osnutkom prora-čuna so predvideli, da bodoimeli v letu 2010 dobrih 21milijonov prihodkov. Ob temnačrtujejo za 26,6 milijonaevrov odhodkov. Kot je ob-činski svet obvestila vodjaurada za finance Marjeta Ma-ček, bodo kar 18 milijonovevrov namenili za investicije,največ za obnovo vodovoda,gradnjo kanalizacije in cen-tralne čistilne naprave. Manj-
kajoči denar naj bi zagotovilis prodajo občinskega premo-ženja ali najetjem do 4,9 mi-lijona evrov posojila. Ob temje poudarila, da bodo od le-tošnje načrtovane zadolžitveza 3,7 milijona evrov porabilimanj kot milijon. Neizkoriš-čeni del posojila bodo pre-nesli v leto 2010.
Predsednica nadzornegaodbora Helena Polajnar jeopozorila, da bo kljub skrb-nejšemu načrtovanju pri-hodkov treba varčevati pristroških. Ocenila je, da ob-činska uprava pri odhodkih
ne upošteva dovolj priporo-čil revizije, saj projekt Kohe-zije nima vse prednosti.Franci Praprotnik iz odboraza gospodarstvo je menil, daproračun ni usmerjen do-volj v razvoj podjetij in obr-ti. Andreja Potočnik je deja-la, da odbor za negospodar-stvo podpira načrt porabedenarja za družbene dejav-nosti. Jože Kuhelj iz odboraza prostor in okolje je po-hvalil dobro pripravljen pro-račun. Predlagal je le točnodoločitev cest, ki bodo imeleprednost pri vzdrževanju.
Povsem nasprotno oceno jedal Pavel Rupar iz SDS, ki jeproračun označil za dalečnajslabšega doslej. Spra-ševal je, kako bo občina ži-vela naprej ob tolikšnem zadolževanju. Peter Toma-zin iz iste stranke je predla-gal, naj opravijo revizijo po-slovanja Komunale Tržič, kije v lasti občine. Kljub še ne-katerim drugim pomisle-kom je večina potrdila osnu-tek proračuna, letni načrtrazpolaganja z nepremični-nami in predlog zadolževa-nja občine.
Prihodnje leto več posojilaTržiški občinski svet je potrdil osnutek proračuna za leto 2010. Z njim predvidevajo do 4,9 milijonaevrov nove zadolžitve.
Križe
Ekološki smetnjaki v Tržiču
Občina Tržič se je prva v Sloveniji odločila sprejeti novost,ki bo nadomestila klasične koše za odpadke. V mestu inokolici montirajo ekološke smetnjake z dvema prekatomaza ločevanje odpadkov. Gašper Pavlin in Jan Židanik iz kam-niške družbe PRO3 (na sliki) sta povedala, da sta razvilasmetnjak zaradi želje po zmanjšanju onesnaženosti okolja.En smetnjak stane 250 evrov, vendar jih ponujajo občinambrezplačno. Stroške krijejo s trženjem reklamnih oglasov nasmetnjakih. Trideset EKO-smetnjakov bo ta teden v tržiškiobčini, naslednje pa ponujajo občinama Kranj in Naklo.Ekološko zavest bodo širili tudi prek novega društva Spre-menimo okolje na bolje. S. S.
"Letalnico je bilo treba raz-širiti na skoraj celotnem ob-močju in ji z ograjami zago-toviti stabilnost. Do svetovne-ga prvenstva moramo obno-viti tudi sodniški stolp terzgraditi dvosedežnico ingozdno cesto," je pojasnil di-rektor Zavoda za šport Plani-ca Jelko Gros. Zagotavlja, dabodo zemeljska dela končanado konca novembra in da seni bati, da bi karkoli ogrozilosvetovno prvenstvo. Sredstvaza trenutna dela zagotavljadržava: 1,3 milijona evrov zaletalnico, 1,6 za sedežnico terdvesto tisoč evrov za gozdno
cesto. Prihodnje leto pa bodože začeli črpati štirideset mi-lijonov evrov zagotovljenihevropskih sredstev, ki jih po-trebujejo najprej za gradnjoin obnovo drugih skakalnicter kasneje celotnega nordij-skega centra.
Kot je zagotovil ministerLukšič, je s prehodom delazemljišč iz občinskega v dr-žavno lastništvo zagotovljennemoten potek del. Državaima tako trenutno v lasti 174tisoč kvadratnih metrov zem-lje, kar je po zagotovilih mi-nistra dovolj, da se projektNordijski center izpelje, čepravse za prodajo niso odločili vsisolastniki zemlje v Planici.
Planica je v lasti države�1. stran
Tržič
Praznik Ljudske univerze
V četrtek, 26. novembra, ob 19.30 bo v Kulturnem centruTržič prireditev s kulturnim programom ob 50-letnem delo-vanju Ljudske univerze Tržič. V preddverju centra bodo naogled dela udeležencev tečajev slikanja in klekljanja. S. S.
Foto
: Tin
a D
okl
5GORENJSKI GLAStorek, 24. novembra 2009
Aba
nka
Vip
a d.
d., S
love
nska
58,
151
7 Lj
ublja
na, S
love
nija
* Nekomitentu Abanke, ki bo izžreban v nagradni igri, bo banka v skladu s Pravili nagradne igre brezplačno odprla in eno leto vodila Aračun elektronski, za katerega niso potrebni redni prilivi.
Prednovoletni čas je tisti čas, ko nas najpogosteje zanese po nakupih. Kartice postajajo pri tem naše vedno bolj nepogrešljive spremljevalke. V Abanki smo poskrbeli, da boste za nakupe s svojimi karticami z odloženim plačilom lahko tudi nagrajeni! V nagradni igri sodelujete z vsakim nakupom v vrednosti vsaj 25 EUR, ki ga opravite s klasično kartico Visa, kreditno kartico Visa Electron, zlato kartico Visa, klasično kartico MasterCard ali kartico Karanta izdajatelja Abanke Vipe d.d. Vsak dodaten nakup povečuje vaše možnosti za pridobitev nagrade!
Sodelujete lahko tudi tako, da izpolnite nagradni kupon, ki je na voljo v vseh poslovalnicah Abanke ali na spletni strani www.abanka-nagradnaigra.si. Tam najdete tudi več informacij in Pravila nagradne igre. Nagradna igra traja od 16. novembra 2009 do 16. januarja 2010. V njej bomo 16. februarja 2010 izžrebali 10 dobitnikov nagrad. Organizator nagradne igre je Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana.
Pla�ujte z Aban�no kartico z odloženim pla�ilom ali izpolnite nagradni kupon in s kan�kom sre�e boste eno leto prejemali mese�no nagrado 100 EUR na svoj osebni ra�un, odprt pri Abanki*.
PlPla�a�ujjtee z Abab n�n�nono k kararttititicoco z z o odldložoženenimim pla�ilom ali izpolnite nag k i
Osvojite 1.200 EUR v NAGRADNI IGRI
CELOLETNA VSTOPNICAZA BREZPLAČNE NAKUPE
Kamnik
Kamniška knjižnica deluje že šestdeset let
Matična knjižnica Kamnik v letošnjem letu praznuje šestde-seto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so v preddverjuknjižnice odprli razstavo z naslovom 60 let otroštva in knji-ge z roko v roki, na slavnostni prireditvi pa so podelili pri-znanja svojim najbolj zvestim uporabnikom. Med njihoviminajstarejšimi člani so 93-letni Niko Sadnikar, 91-letna Izabe-la Hribar in 84-letna Katarina Zagorc, ki je v lanskem letutudi prebrala največ knjig. Priznanja za najdaljše članstvo paje prejelo devet občanov, ki se je v knjižnico vpisalo že leta1964: Marija Hribar, Anton Zore, Anica Gladek, Alenka Suš-nik, Matjaž Mihelčič, Mojca Žnidaršič, Ana Baraga, MojcaKrstič in Pavla Mizori Oblak. J. P.
Ljubljana
Nagradili ljudi odprtih rok
S podelitvijo priznanj ljudem odprtih rok se je končal letoš-nji izbor v eni najstarejših dobrodelnih akcij na Slovenskem,ki jo revija Naša žena vodi že od leta 1994. Od tedaj so jav-nosti predstavili že več kot petsto posameznic in posamez-nikov ali skupin, ki jim je dobrodelnost življenjski slog, akci-ja pa je namenjena temu, da se dobra dela opazijo in da soše drugim za zgled. Letos je priznanja prejelo šestindvajsetposameznic, posameznikov in skupin, med njimi tudi oseb-nost leta 2009, ki je postal Marjan Marinšek, dobrotnicaleta Julka Dekleva, darovalec leta Jože Papež, dobri človek leta 2009 pa je Rudi Rauch. Letos med dobitniki priznanj nismo zasledili nikogar z Gorenjskega. D. Ž.
Matjaž Gregorič
Duplje - V Spodnjih Dupljahso v petek s priložnostno slo-vesnostjo praznovali zaklju-ček gradnje kanalizacijskegavoda in obnove druge infra-strukture v delu naselja.Dela so potekala od lanskegaseptembra, Občini Naklo paje za 1,75 milijona evrovvredno investicijo uspelo pri-dobiti 750 tisoč evrov sred-stev iz sklada Evropske unijeza regionalni razvoj. Cestnopodjetje Kranj je skupaj s pod-izvajalci poleg fekalne kana-lizacije v zemljo položilotudi nove vodovodne cevi,električni kabel in telekomu-nikacijske vode, hkrati pa soobnovili tudi nekaj kamnitihograj, vaški vodnjak in po-ložili nov asfalt. Župan IvanŠtular in direktor Cestnegapodjetja Kranj Brane Žiber-
na sta se prebivalcem zahva-lila za potrpljenje, saj so biladela zaradi ozkega prostoraprecej zahtevna. Petkovo slo-vesnost, ki so se jo poleg ce-lotne občinske uprave udele-žili tudi okoliški krajani, sopopestrili tudi s kratkim kul-turnim programom. Nasled-
nja investicija v Dupljah bopribližno devetsto metrovdolga povezava komunalnihvodov med križiščema vSpodnjih Dupljah in v sre-dišču Zgornjih Dupelj, zakar sta že pripravljena pro-jektna dokumentacija in iz-dano gradbeno dovoljenje.
Nova kanalizacijaŽiri
Brez novih zahtevkov
Žirovski občinski svetnikiso potrdili rebalans prora-čuna oz. za skoraj sedemodstotkov več prihodkov odnačrtovanih in za 2,24 od-stotka višje odhodke. "Natreh področjih smo preseglinačrtovane izdatke. Pri Mu-zeju Žiri za 178 tisoč evrov,pri asfaltiranju za 55 tisočevrov, za dovozno pot pribencinskem servisu pa smoporabili 55 tisoč evrov pre-več," je razložil župan Bo-jan Starman. Svetniki pa soimeli na mizi predloge zasofinanciranje asfaltiranjadvorišča župnije Žiri (12 ti-soč evrov), za nakup zem-ljišča za igrišče Dobračev-skih gasilcev (12 tisoč) in zažirovske balinarje (3100).Po razpravi so svetnikisprejeli rebalans brez do-datnih obremenitev, vsepredloge za sofinanciranjepa bodo prednostno upoš-tevali pri pripravi proračunaza prihodnje leto. B. B.
Simon Šubic
Šenčur - V občini Šenčurbodo najkasneje 1. marcaprihodnje leto uvedli odvozmešanih komunalnih od-padkov na štirinajst dni, iz-menjaje pa vsaka dva tednatudi odvoz odpadne embala-že, saj bodo to odtlej moraliločevati že v gospodinjstvih.Tako so na podlagi rezulta-tov ankete med občani nazadnji seji odločili občinskisvetniki. "Nad osemdesetodstotkov gospodinjstev, kije sodelovalo v anketi, se jeizreklo za štirinajstdnevniodvoz," je pojasnila MarijaCankar, tajnica občine Šen-čur.
Štirinajstdnevni odvoz sosicer nameravali uvesti čimprej, vendar je direktor Ko-munale Kranj Ivan Hočevaropozoril, da je treba občanenajprej podrobno informira-ti o novem načinu ravnanjaz odpadki, prav tako pa bokomunalno podjetje potre-bovalo več časa, da bo naro-čilo dodatne zabojnike zaodpadno embalažo. "Loče-vanje odpadkov na izvoru je
najbolj učinkovita rešitev, zagospodinjstva pa tudi naj-bolj ekonomična. Če bivztrajali samo pri ekološkihotokih, se bojimo, da se bopojavilo večje število črnihodlagališč," je razložil Hoče-var. Steklo in papir po trebaše vedno odlagati na ekolo-ških otokih, kjer bodo ostalitudi zabojniki za plastenkein konzerve.
Zaradi spremembe se bo-do gospodinjstvom zmanjša-li stroški zaradi odpadkov,saj bo komunalno podjetjezaračunalo samo odvozemešanih odpadkov (dvakratmesečno), gospodinjstva pabodo lahko ob doslednem lo-čevanju še dodatno znižaliračun z najemom (ali naku-pom) manjšega zabojnika.Odvoz odpadne embalaže bo brezplačen, priporočljivopa je, da gospodinjstva na-jamejo (0,55 evra na mesec)ali kupijo (40 evrov) dodatenzabojnik. Poročali smo že,da bo občina Šenčur gos-podinjstvom subvencionira-la polovico cene odlaganjaodpadkov za oktober in november.
Ločevali bodo odpadkeTudi v občini Šenčur so se odločili za ločevanjeodpadkov že v gospodinjstvih.
Popravek
V članku Še vedno čakajo na dvorano, ki govori o zastojihpri gradnji športne dvorane na Trati, smo v županovi izjavipomotoma zapisali, da je "bil predsednik gradbenega odbora tudi predsednik občinskega odbora SDS, ki sedajočita visoke stroške". Pravilna je izjava, da je bil predsednikobčinskega odbora SDS Škofja Loka Anton Peršin član in ne predsednik gradbenega odbora. V občinskem odboruSDS, kjer so se ostro odzvali na izjavo, so sporočili, da jepredsednik gradbenega odbora Roman Šturm. Za napakose opravičujemo. D. Ž.
[email protected] GLAS
torek, 24. novembra 20096
Maja Bertoncelj
Ljubljana - Matic Osovnikar,29-letni atlet iz Škofje Loke,se na novo sezono pripravljav dvorani v Spodnji Šiški,kjer sva se pogovarjala o pre-tekli in prihodnji sezoni.
Kaj so pokazale analize pre-tekle sezone?
"Ni bilo pravih rezultatov,nikoli pa tega ne skušam spra-viti v številke. Sezona je bilaslaba, ker je bilo ravno na veli-kih tekmah najslabše. Zameje sezona uspešna, če napre-dujem, če dosegam rekorde,ki jih ni bilo, čeprav sem na100 m tekel 10:04, kar je bilmoj najhitrejši tek v življenju,a v premočnem vetru."
Koliko časa ste si po sezonivzeli za počitek?
"Po svetovnem prvenstvusem nastopil še na nekaj mi-tingih, nato pa sem si vzel tritedne odmora. Bil sem vAmeriki in v Mehiki. Mislim,da sem se dobro spočil in na-polnil baterije. Od začetka ok-tobra treniram za novo sezo-no. Do naslednjih tekem jesicer še daleč, a je treba že se-daj dobro trenirati."
Kako potekajo treningi?"Sem sredi bazičnega tre-
ninga in ravno prihodnjihštirinajst dni bo predvidomanajbolj napornih. Veliko jeponovitev, teka, vaj za moč,poskokov ... Iz dneva v dan sibolj utrujen, ni časa za pravo
regeneracijo. Decembra bomnato začel specialne pripraveza tekmovanja, kjer se bombolj posvetil hitrosti."
Boste tudi letos v pripravevključili Južno Afriko?
"Letos pozimi ne načrtu-jem priprav v tujini, ker za-ključujem študij. Za dvoran-sko sezono se bom priprav-ljal kar v domači dvorani.
Zelo konkretnih ciljev za tadel sezone nimam. Poskušalbom teči čim hitreje in zra-ven uživati. V načrtu imamkar dosti tekem. Rad bi na-stopil tudi na dvoranskemsvetovnem prvenstvu, ki bo vzačetku marca v Dohi."
Kako se motivirati ob izjem-nih časih temnopoltih šprin-terjev?
"S tem nisem imel nikolitežav. Gledaš nase in se sku-šaš s svojim rezultatom prebi-ti čim bolj naprej. Jih je užitekgledati, malce manj užitek paje z njimi tekmovati, ker sores dobri. Največja razlika je vmaksimalni hitrosti, ki se raz-vije nekje na 50, 60 metrih.Sliši se preprosto, a tudi čeveš, da je razlika v tem, nemoreš narediti nič drugega,kot da skušaš svojo hitrostčim bolj povečati. Motivacijobom iskal tako kot doslej: prisebi in pri osebnih rekordih."
Ko sva že ravno pri temno-poltih šprinterjih. Posebenje tudi njihov način pripravena start.
"Vsak se loti teka na način,da se čim bolje počuti. Vsakima svojo formulo razmišlja-nja, obnašanja, ki je lahkozelo različna. Zabavno jih jegledati, kako se pripravljajona start. Jaz imam svoj pri-stop. Ne skačem preveč okrogstartnega bloka, večji pouda-rek dam na samo koncentra-cijo, se osredotočim na vse,kar moram na stezi narediti."
Kako pa je s ciljem: teči naprostem pod desetimi se-kundami?
"Še naprej stremim ktemu cilju in si zelo želim,da mi uspe, in bom vseusmeril v to. Letos sem en-krat že videl, kako je, teči pri-bližno tako hitro, a kot že re-čeno, ob preveliki pomočivetra."
Pripravljal se bo domaMatic Osovnikar je imel po koncu sezone tri tedne počitnic, ki jih je preživel v Ameriki in Mehiki, oktobra pa že začel trenirati za novo sezono. Pozimi ne načrtuje priprav v tujini, saj želi zaključiti študij stomatologije.
Šprinter Matic Osovnikar v priprave na dvoransko sezonoletos ne bo vključil priprav v Južni Afriki. Pripravljal se bo vdomači dvorani v Šiški in se posvetil tudi zaključku študija.
Maja Bertoncelj
Kranj - Pretekli konec tednase je v Beitostoelnu na Nor-veškem začel svetovni pokalv teku na smučeh. Po skorajdveh letih je bila v nedeljona startu znova slovenskaženska štafeta, v kateri sobile poleg Dolanke PetreMajdič tri Gorenjke: šele 17-letna Anja Eržen, ki je neča-kinja biatlonca Janeza Mari-ča, Vesna Fabjan in BarbaraJezeršek. Slovenke so osvo-jile 9. mesto in si s tem pri-tekle vozovnico za olimpij-ske igre v Vancouvru. Zma-gale so Švedinje. Na tekmina 10 km v prosti tehniki, ki
je bila v soboto, je bila iz-med Slovenk najvišje Maj-dičeva na 19. mestu, blizutočk pa je bila s 36. mestomtudi Fabjanova, medtem koje Jezerškova končala kot73. Po prvih tekmah je bilaše posebej vesela Besničan-ka Vesna Fabjan, ki si v se-zoni poleg prvih stopničk vsprintu želi tudi do točk narazdalji. Blizu jim je bila žena uvodu in s tem dokazala,da je v pripravljalnem obdo-bju dobro trenirala. Najbolj-še tekače na smučeh bomoletos videli tudi v Sloveniji,saj bodo 19. in 20. decem-bra na Rogli tekme sveto-vnega pokala.
Slovenke v štafeti
Župan Igor Draksler vabi na
1. ŽUPANOV DOBRODELNI PLESSobota, 28. novembra, ob 19.30
v Sokolskem domu v Škofji Loki.
Ples bo potekal ob ritmih plesne glasbe Mihe Kralja,
popestren bo z modno revijo veleblagovnice Nama, z nastopi plesne šole Miran dance
ter z dražbo izbranih slikučenk in učencev Osnovne šole Jela Janežiča.
Pogostitev: Hiša kulinarike Jezeršek
Vstopnice lahko kupite na LTO Blegoš, Kidričeva cesta 1a,Škofja Loka. 04/517 06 00, [email protected]
Po k r ov i t e l j i :
OB
ČIN
A Š
KO
FJA
LOK
A, P
OLJ
ANS
KA
C.
2,
ŠK
OFJ
A LO
KA
VRTNARSTVOSTANONIK
Jože Marinček
Kranj - Konec preteklega ted-na se je začel prvi del članske-ga državnega prvenstva v va-terpolu, v katerem sodeluješest slovenskih ekip (Triglav -Kranj, Kokra - Kranj, SlovanOlimpija - Ljubljana, Slovan -Ljubljana, Branik - Maribor,Žusterna - Koper) in Dunaj izAvstrije. Prvi del tekmovanjase bo končal 22. maja in naj-boljše tri ekipe se bodo uvrstilev drugi del, v katerem se bo vboj za naslov prvaka priključilše Rokava Koper, ki igra v Ja-dranski ligi.
Oba gorenjska predstavni-ka sta se med seboj srečala žev uvodu prvenstva. Tekmamed Kokro in Triglavom jebila odigrana v petek. Starejšiin izkušenejši vaterpolisti Tri-glava so brez večjih težav pre-magali mlajše, ki si s tekma-mi še nabirajo izkušnje za na-daljevanje vaterpolske kariere.
Boljši so bili z 19 : 8 (5 : 2, 5 :2, 3 : 2, 6 : 1), med strelce pa sose v vrsti Triglava vpisali Gra-šič 4, Pogačnik 4, Komatar 3,Anzeljc 2, Mihelčič 2, Todič2, G. Kalan 2, za Kokro pa sozadetke dosegli Kadivec 4,
Hribar 2, Jaklič in Štirn."Ekipa je ista kot v lanskemprvenstvu in glavno bremeigre bodo nosili isti igralci.Veseli smo vrnitve Todiča, kije lani zaradi bolezni manj-kal," je povedal strateg Tri-
glava Aleš Komelj. V soboto,28. novembra, bosta obakranjska kluba gostovala vLjubljani, saj bo Triglav ob16.30 igral s Slovanom, Kokrapa ob 18. uri s SlovanomOlimpijo.
Vaterpolisti začeli prvenstvo
Za uvod sta se pomerili dve kranjski ekipi. Vaterpolisti Kokre (v belih kapicah) so moralipriznati premoč izkušenejšim Triglavanom. / Foto: Tina Dokl
Vesna Fabjan (levo) je dobro pripravljenost pokazala že po-leti, tudi na tekmi v Tržiču, ob njej Barbara Jezeršek.
Na vrhu nogometaši Adrie
Sredi novembra se je končal tudi jesenski del v 3. Slovenskinogometni ligi Zahod. Po 14 krogih je na vrhu ekipa Adrie, kije zbrala 33 točk, drugi je Roltek Dob (31 točk), tretja so Brda(26 točk), sledijo pa Jadran Dekani (25), AH Mas Tech (24),Kalcer Vodoterm (24), Kranj (24), Tolmin (19), Krka (14), Šo-bec Lesce (12), Kamnik (11 - tekma manj), Jezero Medvode(10 - tekma manj), Sava Kranj (10) in Zagorje (7). M. B.
Miroslav Braco Cvjetičanin
Najkrajši dnevi šele priha-jajo, zato nas vabijo pred-vsem razsvetljene športnedvorane, v katerih lahko po-tešimo slo po gibanju. Za ti-ste, ki se dvoranam izogibajoin mogoče ne vedo, da statema ali noč lahko tudi pri-merni za rekreiranje, pa pi-šem naslednje stavke.
Obstajajo ljudje, ki zaradislužbe in zimske ure nimajokaj dosti od dnevne svetlobe,a se niso predali dvoranam vnaročje. Ko so me povabili vhribe, sem seveda spet zavil zočmi, ker sem pričakoval naprimer: sobota ob šestih zju-traj, smer Špik, sto ur hoje invrnitev, če bo sreča, še istidan. Po mojem kratkem raz-mišljanju je sledilo preseneče-nje, ko sem slišal: "Dons, pošihtu ob štirih se dobimo naprvem parkirišču v Gozdu,gremo tako kot vsak petek naKriško. Greš zraven?" Priki-mal sem, še preden sem po-mislil, da se ob štirih popol-
dne ob koncu novembra danže skoraj poslovi. Ampak nične de in nič ne spremeni,pravijo: če se zmrači, še nepomeni, da moramo biti podžarnico in pred televizijo.Kdor se rad giba in kdor beretole stran, se vsekakor rad -mogoče bo osvežil spominna hojo s svetilko, ki je lahkoše prijetnejša in zanimivejšakot brez.
Kriška gora spada med za-htevnejše vzpone, ker pa smovsi še v kako dobri kondiciji,nam to ne predstavlja omem-be vrednega problema. Ssabo smo povabili še žensko,da bi se prepričala, ali lahkotako rekreacijo priporočamoobema spoloma. Kot bo sledi-lo tam nekje proti koncu član-ka, bomo ugotovili, da je tudiza ženske hoja s svetilko naglavi ali v roki še kako roman-tična izkušnja. Sam vzpon jeresnično zahteven, moj elek-tronski prijatelj Garmin je po-kazal tudi 37-odstotno strmi-no, in včasih je bil korak hiterkilometer in pol na uro. Mojsrčni utrip je poskočil tudi domaksimuma in porabil semtoliko kalorij, kot če bi kolesa-ril uro in pol. Slišal sem tudi,da nekateri junaki tečejo tjagor, česar pa bi ne priporočal,če gorski teki niso vaša služba.Ko se boste podali tja gor, bo-ste videli, da je bolje imeti pa-lice, gojzarje in malodane ce-pin, če še malo pretiravam,kot pa tekaške copate, ampako rekordih proge kdaj drugič.
Prispeti na vrh in pogled nakočo z odprtimi vrati je lepodarilo vsakemu gibalcu, kiima rad naravo. Preden vsto-pimo k okrepčilu, mi povedotragično zgodo o Francki innjenem petletnem sinu Riku,ki sta skoraj na pragu kočeumrla zaradi podhladitve.Megla je bila tako gosta, danista vedela, da sta samo ne-kaj korakov od zavetišča.Utrujena in izgubljena sta sestisnila pod drevo in zaspalaza vedno. Oba. Pravijo, da sevsakdo, ki pride mimo tistegadrevesa, ozre proti njemu inse pokloni dvema dušama, kista tam zgoraj morala poiska-ti svoj mir. Tragičen dogodek,ki je Kriško goro zaznamovalza vedno.
V tem letnem času je Ton-ka v koči samo za konec ted-na, zato je moral Stane, člannaše petkove odprave, zaku-riti gašperček, če smo si hote-li posušiti prepotene majice.Tonka je naše gore rekreativ-ka in je pri svojih slabih šest-
desetih pretekla šestindvajsetdobrih maratonov. Ne pol-maratonov, ampak marato-nov. Šestindvajset! Poleg teganas je še osvajala z zaseko,klobaso in čebulo v olju kotsvojo specialiteto in nagaji-vim nasmehom, ki je ves večer spremljal besede, ki sospravljale v smeh. Tekačica inglavna, ko gre za sprejem gor-nikov v kočo, pa tudi tistih, kijim nočno pohodništvo nepredstavlja ovire. Po taki do-brodošlici se je težko odpravi-ti v dolino, a smo morali sto-riti premik. Klobaso in drugedobrote je bilo treba prebaviti,in ko je vodič Vaso povedal,da v zavetišču Gozd v Gozdučaka še en član petkove Kri-ške odprave, gospod Kerkez sprijatelji, je bil cilj jasen tudi vtrdi temi. Povabljena ženskaje vso pot hvalila moški pet-kov način rekreiranja. Začelaje že pleteničiti idejo o organi-zaciji ženske petkove kriške
odprave. Poslušali smo jo in spomočjo lučk na glavi in v rokah razsvetljevali spust vdolino. Nevarnosti zaradi od-ličnega vodiča nismo občuti-li, zato moram priporočati,da take rekreacije brez po-znavalca vsake potke, koreni-ne in skale na območju Kri-ške ne počnete.
Na cilj smo prispeli točnoob dogovorjenem času. Za-vetišče v Gozdu je bilo toploin polno novih prijateljev. Somi zabičali, da njihovega na-čina preživljanja petkovihvečerov ne izdam nikomur.Sporočam, da sem jih prav-kar izdal, in ne vem, ali mebodo še kdaj sprejeli medse.No, če me ti ne bodo, meTonka zagotovo bo. Zaklju-čujem z gorečim priporoči-lom obiska Kriške, tudi če jezunaj prehitro tema. Ko bo-ste na cilju, boste vedeli, daje moje priporočilo nadvsena mestu.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 24. novembra 2009GORENJSKI GLAS
Napovednik rekreativnih dogodkov
Pohod Pokljuka-Lipanca-Brda Ljubljana, 28. novembra Organizator: PD Pošte in Telekoma Ljubljana Informacije 01/431 61 14, www.pdrustvo-ptlj.si, [email protected]; vodja: Mateja Kalič
Vpis podatkov o prireditvah in programih vadbeDruštva, zveze in druge ponudnike športnih aktivnosti pozivamo,da na spletni strani www.migajznami.si vpišejo podatke orekreativnih prireditvah za leto 2010 in razne vadbene programe.Vpisovanje podatkov in objava v medijih je zagotovljena in popolnoma brezplačna!
Pogled v dolino pred koncem dneva
Vodič Vaso pred sončnim zahodom
Tonka in Stane
Na vrhu skupaj z nočjo
Petkovi zimski večeriSreda se je pretakala v četr-
tek in kranjske ulice so bile takekot so prvega januarja tam ne-kje okoli osme ure zjutraj. Po-polnoma prazne. Verjetno sembil eden redkih bebcev, ki je za-ključek tekme poslušal v avto-mobilu po radiu, namesto da bisedel pred tevejem. Ampak taksem, ker me kvalifikacijske tek-me ne zanimajo in sem na se-lektorjevi strani, ko pravi, da tozanj ni nobena pravljica, am-pak realnost. Ne iti na svetovnoprvenstvo je katastrofa, biti nasvetovnem prvenstvu pa je nor-malno, ker smo tam že bili inimamo spet take igralce, ki so sito zaslužili. Razlaga, da zaradiuvrstitve dobi stisk rok najvpli-vnejših ljudi v državi in polnistolpce vseh časopisov in revij, čepa bi se ne uvrstili, bi bil pa obslužbo. Kakšna razlika? Čistopreprosto.
Vseeno berem, da je že samauvrtitev na svetovno prvenstvo vnogometu uspeh brez primere.Če predsednik države pride natekmo, ki šele odloča o uvrstitvina svetovno prvenstvo, zna biti,da bo naše na svetovnem prven-stvu gledal še sam papež. Naj
prepustim nogomet tistim stro-kovnjakom, ki se jim spet odvijapravljica, in se raje držim tiste-ga, kar mi je bolj domače: neob-veznega gibanja z nami, ki radiberemo Gorenjski glas. Med vse-mi, ki sem jih spoznal v Glaso-vem kolesarskem dresu, je tudiJanez Zeni. Ugodno pedantendo tistih, od katerih zahteva, daso taki, kot morajo biti, če sotam, kjer so,... Razumete? Ver-jamem, da. Njegovo zadnje spo-ročilo na mojem telefonu je bilo,citiram: "A dirka bo? Kaj pa aj-moht brez dirke? Lp Janez." Stakim vprašanjem me je hotelprelisičiti, da bi prišel do ajmoh-ta v cilju, ne da bi štartal na dir-ki. Nisem se pustil žejnega čezvodo. Janez jih ima tam nekjeokoli sedemdeset, ima tudiDura Ace na kolesu in Merce-desa, in ko je pred nekaj tedni
videl sobo, rezidenco BranetaDežmana, je kot pričo uporabilmene in Staneta ter dejal: "Ni-sem vedel, s kom kolesarim. Včast mi je, da sem v tej sobi ...med vami ..., ki očitno o kole-sarstvu veste več kot bom jazkdaj vedel ... ne samo o življenju... Brane je svoje vrste osebnost,a je tudi kolesar, kakršnega neboste zlahka našli v tem delusveta. Stane je tak kot jaz: obasva vesela, da sva svojim živ-ljenjskim težavam in izkuš-njam navkljub med dobrimi inveselimi ljudmi. Janez Zeniima "prolog" pred imenom, kise mu reče magister. Ukvarja ses svetovanjem s področja organi-zacije poslovanja, sistemizacijedelovnih mest in plačnih siste-mov. Njegova poslovna referen-ca je, da je uspešno uveljavilprojekte v več kot 150 gospodar-skih družbah in institucijahjavnega sektorja. Da, ugotoviliste pravilno. Magister JanezZeni ni upokojen oziroma jeupokojen, a še vedno dela in ko-lesari in uživa. In ker prevoženikilometri s kolesom niso vse, karčlovek lahko v življenju naredi,je Janez ustvaril pet samostoj-
nih izdaj metodologij, raziskavin študij. Je avtor strokovneknjige Razvid del in nalog terdelitev sredstev za osebne do-hodke. Soavtor knjige Osebnidohodki na podlagi minulegadela in Modre knjige Plače vSloveniji. Objavil je prek stostrokovnih prispevkov v različ-nih oblikah in revijah Slovenije,tudi v Delu in Gospodarskemvestniku ... Je soustanoviteljDruštva za vrednotenje dela,član društva ekonomistov Ljub-ljana in Zveze ekonomistovSlovenije in strokovno sodeluje zZvezo društev kadrovskih de-lavcev Slovenije, s Slovenskimzdruženjem za kakovost, zZvezo inovatorjev Slovenije, zZdruženjem Manager Sloveni-je, predsednik Kulturnega druš-tva Besnica ... in je seveda Gla-sovec ...
Kaj pa ”ajmoht” brez dirke?
Janez Zeni na kolesarjenju v Ziljski dolini
GORENJSKI GLAStorek, 24. novembra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Brnik - Slovenski policisti po-leg varnostnih nalog oprav-ljajo tudi humanitarno delo.Letalska policijska enota naBrniku namreč izvede devetdesetin prevozov helikopter-ske nujne medicinske pomo-či, v okviru katere so rešili žemnogo življenj. Zdravniškopomoč namreč pripeljejo nakraj, kjer bi bila ta drugačenemogoča, ponesrečence inbolne pa v zelo kratkem časupripeljejo od mesta nesrečedo bolnišnice, kjer lahko ne-mudoma pridejo v ustreznozdravstveno oskrbo.
"Če ne bi bilo helikopterja,me verjetno zdaj ne bi bilotukaj z vami. Še enkrat sevsem iskreno zahvaljujem zanjihovo posredovanje. Mis-lim, da bi se bilo treba heli-kopterskemu reševanju v pri-hodnosti še bolj posvetiti, kergre dejansko za reševanježivljenj," je bil v četrtek vprostorih Letalske policijskeenote na Brniku hvaleženTadej Jereb, ki je julija letoskot motorist doživel hudoprometno nesrečo na cestiČrni Kal-Rižana. Zaradi veli-ke izgube krvi je potrebovaltakojšen helikopterski pre-voz bolnišnico, kjer so zdrav-niki rešili njegovo življenje.Podobno izkušnjo ima tudiSamo Košir, ki se je z motor-
jem hudo ponesrečil že predšestimi leti na Kočevskem:"Zaradi izredno velike izgu-be krvi je bila pomembnavsaka minuta, zato se vsemza dobro opravljeno delo šeenkrat, kot že večkrat v teh le-tih, iskreno zahvaljujem.Mislim, da je helikopterskapomoč v takšnih primerihnujno potrebna, ker so kraji vSloveniji, ki so praktično ne-dostopni."
Zdravnik Uroš Lampič,vodja helikopterske enotenujne medicinske pomoči,je pojasnil, da je intervencij shelikopterjem vsako leto več.Letos so v prvih desetih me-secih posredovali 261-krat in
ob tem obravnavali 263 bol-nikov. Obravnavali so štiri-deset poškodb hrbtenice, 36hudih poškodb glave, 57 bol-nikov je potrebovalo umetnopredihavanje. Opravili so se-demnajst reanimacij, 26 pri-merov akutne možganskekapi in 68 primerov akutne-ga koronarnega sindroma.Okoli devetdeset odstotkovprevozov opravi Letalska po-licijska enota, preostale paSlovenska vojska. Enota, vnjej deluje devetnajst zdrav-nikov in enajst reševalcev,posreduje v primerih, kozdravnik s terena ali iz bol-nišnice zaprosi za pomoč."Realnost pa kaže, da bo tre-
ba uvesti ustrezen dispečer-ski sistem, ki bo na mestodogodka napotil vse potreb-ne ekipe hkrati," ugotavljaLampič.
Letalska policijska enota(LPE) na Brniku od leta 2007zagotavlja dežurno posadkoin dežurno plovilo, ki je vesčas na voljo za izvajanje nuj-ne helikopterske medicinskepomoči. Po besedah vodjeLPE Roberta Sušanja bi biloprimerno razmisliti o okre-pitvi enote in jo razširiti tudina druga območja Slovenije.Po njegovem bi za nemotenodelovanje in dobro pokritostcelotne države potrebovali šedve enoti.
Najhitrejši prevoz do zdravnikovHelikopterska ekipa nujne medicinske pomoči je v prvih desetih mesecih opravila že 261 intervencijin s tem reševala življenja 263 ponesrečencev in bolnikov.
Simon Šubic
Noše, Jesenice - V jeseniškibolnišnici že mesec dnizdravijo zakonca Mali, 79-letno Zdenko in pet let sta-rejšega Jožeta iz Noš priBrezjah, ki naj bi ju po našihpodatkih grdo ogrizel vnu-kov pes, kar pa se je v prete-klosti že nekajkrat zgodilo.Zadnjič ju je pes napadel 24.oktobra, zaradi hudih ran paso morali jeseniški kirurgiobema oskrbeti noge, Zden-ki pa tudi hudo ranjeno levoroko. Ker se napadi ponavlja-jo, je bolnišnica že predlaga-la usmrtitev nevarnega psa, ase do zdaj ni še nič zgodilo.Ko bodo torej prestrašena za-konca čez približno dva ted-na spet izpustili iz bolnišni-ce, ju bo doma še vedno pri-čakal isti pes.
Radovljiški policisti so zadnji napad psa v Nošahobravnavali 24. oktobra po-poldne, je potrdil Andrej Za-krajšek, tiskovni predstavnik
Policijske uprave Kranj. "Po-licisti so na kraju ugotovili,da je pes napadel in ugriznillastnico, ko ga je hranila, za-tem pa še družinskega člana,ki je prišel tja. Oba sta bilaranjena in odpeljana nazdravljenje v bolnišnico. Pesje bil privezan, na domu last-nikov, do ogrožanja drugihoseb ni prišlo. Z zbranimiobvestili in preverjenimiokoliščinami je bila tuja kriv-da v navedenem primeru iz-ključena."
Ob vsem tem preseneča,da pristojni organi ne ukre-pajo, čeprav so policisti o zad-njem napadu že obvestilipristojno veterinarsko in-špekcijo. Ko jih bo bolnišni-ca obvestila tudi o vrstah te-lesnih poškodb obeh zakon-cev, pa bodo o njih še dodat-no obvestili veterinarsko in-špekcijo. "Nadaljnje ukrepa-nje v takšnih primerih jeskladno z zakonom o zaščitiživali v njeni pristojnosti," jepojasnil Zakrajšek.
Pes hudo ogrizel starejši parStarejša zakonca iz Noš pri Brezjah je menda že večkrat hudo ogrizel vnukov pes, ki pa je ševedno pri hiši.
Simon Šubic
Kranj - Z uveljavitvijo novelezakona o orožju je 14. no-vembra začel teči trimesečnirok za izvedbo legalizacijeorožja, so sporočili z ministr-stva za notranje zadeve.Tako lahko lastniki neprijav-ljenega orožja do 14. februar-ja oddajo vlogo za pridobitevorožne listine. V tem času jemožno oddati tudi neprijav-ljeno orožje, ki ga ni dovolje-no posedovati (vojaško orož-je, avtomatsko strelno orož-je, eksplozivno orožje in dru-go nedovoljeno orožje). Takoorožje je treba oddati pristoj-nim organom, da ga strokov-no odstranijo in uničijo.Med legalizacijo ne bodo iz-vajali sankcij proti posestni-kom orožja, ker bodo s prija-vo oziroma oddajo orožjaprispevali k večji splošni var-nosti ljudi in premoženja,zagotavljajo na ministrstvu.
Vlogo za pridobitev orož-ne listine je treba oddati na
upravni enoti, ki izdaustrezno orožno listino, ra-zen orožnega lista, če osebaizpolnjuje zakonsko dolo-čene pogoje: dopolnjenastarost 18 let, da ne obstaja-jo zadržki javnega reda inmiru, zanesljivost, oprav-ljen zdravniški pregled inpreizkus znanja o ravnanjuz orožjem. Vloge za legali-zacijo orožja sprejemajoupravne enote med 14. no-vembrom 2009 in 14. fe-bruarjem 2010 vsak delav-nik med delovnim časom.Vloge je treba podati naustreznem obrazcu, ki galahko dobite tudi na upra-vnih enotah, pri oddaji vlo-ge pa je treba plačati tudi3,55 evra upravne takse. Vi-šina takse ob rešitvi vloge jeodvisna od vrste orožne li-stine, ki jo vam bodo izdali,oziroma od vrste orožja, kiga legalizirate. Podrobnejšeinformacije so objavljenena spletni strani ministr-stva za notranje zadeve.
Spet možnost legalizacije orožja Do 14. februarja imajo lastniki neprijavljenegaorožja možnost za pridobitev ustrezne orožne listine.
Letalska policijska enota na Brniku od leta 2007 zagotavlja dežurno posadko in helikopterza potrebe nujne medicinske pomoči. / Foto: Gorazd Kavčič
vabi 26. 11. 2009, od 16. do 18. ure, ob 50-letnici,
v brezplačne delavnice,
➨ računalniška ustvarjalnica – priprava čestitk➨ popotna angleščina➨ oprema prostorov➨ šola zdrave hrane➨ zavijanje novoletnih daril➨ "branje" likovnih del - umetnostna zgodovina
Prijave na telefon 04 280 48 17www.luniverza.si
Kranj
Policisti pogosteje na avtocesti
Policisti bodo do 25. novembra poostreno nadzirali prometna avtocestah, zato lahko policijske kontrole pričakujetetudi na uvozih in izvozih z avtoceste. Ugotavljali bodo takokršitve cestnoprometnih predpisov kot tudi odkrivali kazni-va dejanja, kot so nedovoljene migracije tujcev itd. Policijanamreč ugotavlja, da vozniki na avtocesti nepravilno upo-rabljajo prehitevalni pas, saj ga uporabljajo za samo vožnjoin ne med prehitevanjem, ne upoštevajo omejitev hitrosti,ne vozijo z zadostno varnostno razdaljo, vozijo pod vplivomalkohola in podobno ... V takih primerih lahko hitro pride doprometne nesreče, kakršna se je minulo nedeljo zgodila nagorenjski avtocesti (na sliki), k sreči brez resneje ranjenihudeležencev. S. Š.
Škofja Loka
Prijeli nepopravljivega tatu
Škofjeloški policisti so prijeli 27-letnika iz Železnikov, ki gautemeljeno sumijo, da je v zadnjem mesecu in pol na ob-močju Železnikov, Škofje Loke in Medvod storil več tatvin.Tako naj bi dvakrat vlomil v isti lokal v Škofji Loki, prizaneselpa ni niti gostinskemu lokalu na Starem vrhu. Kradel je pred-vsem denar in cigarete, na ta način pa si je pridobil za okoli550 evrov premoženjske koristi. Sumijo ga tudi, da je vlomilv mehanično delavnico v Zbiljah in ukradel avtomobil. Vovadbi bo še pisalo, da je kršil nedotakljivost stanovanja, kersi je v času med 15. in 20. novembrom v skladiščnem pros-toru neobratujočega lokala v Škofji Loki uredil prostor in vnjem večkrat prenočil. Tam so ga nazadnje tudi prijeli.
Kranj
Od mimoidočih izvablja denar
Kranjski policisti so prijeli že več prijav zoper neznanegamoškega, starega med petdeset in šestdeset let, urejenegavideza, ki je v Kranju in okolici preslepil že kar nekaj ljudi.Vsakomur natvezi, da se mu je pokvaril avtomobil ali mu jezmanjkalo bencina, zato prosi za dvajset do petdeset evrov.Ko od dobrih ljudi denar prejme, takoj odide in ga sevedanikoli ne vrne. Policisti naprošajo vse, ki bi opazili omen-jenega sleparja ali kaj vedeli o opisanih dejanjih, da o temobvestijo PP Kranj na telefonsko številko 04/233 64 00, pok-ličejo lahko tudi 113 ali anonimni telefon policije 080 1200.
Izginil golf
V noči na ponedeljek je neznani storilec iz garaže naGogalovi ulici v Kranju odpeljal osebni avtomobil VW Golf1.9 TDI serija V letnik 2008 srebrne barve. Na vozilu sta biliregistrski tablici z oznako KR KP-006. S. Š.
Foto
: Tin
a D
okl
www.gorenjskiglas.si
Zavarovalnice
Sredi oktobra je vodenjeZavarovalnice Triglav prevzelMatjaž Rakovec. Stran 14
Banke
Gorazd Trček,predsednik uprave Gorenjske banke: "Z rezultatiposlovanjasmo zadovoljni."Stran 11
Podjetnik
Drago Martinjak: "Primanjkovalonam je prostora, zato smokupili Ibi." Stran 13
Boštjan Bogataj
Kranj - Sredi meseca je stav-ko v Sloveniji že organiziralSKEI, vodja tokratnih prote-stov pa je ZSSS, ki se jimbodo pridružili tudi drugi."Naše bistvene zahteve soplačilo minimalne plače v
višini šeststo evrov neto, karje znesek, ki je nad statistič-no izračunanim pragomrevščine in omogoča delav-cem, ki pošteno delajo, pre-živetje. Zahtevamo tudi pra-vično reformo pokojninske-ga zakona, ki bo pravična dosedanje generacije delavcevkot tudi do mlajše, ki se kas-neje vključi v delo; 40 let de-lovne dobe bi moralo zado-stovati za dostojno pokojni-no ne glede na doseženostarost," pojasnjuje RomanaOman, sekretarka območneZSSS Gorenjske. Avgusta letos je 178 tisoč za-poslenih v Sloveniji prejelomanj kot 600 evrov netoplače, od tega več kot 21 ti-soč minimalno plačo 459evrov neto, na Gorenjskem1.162 zaposlenih. "Delavciimajo enostavno dovolj, ne
samo prenizkih plač, ki neomogočajo dostojnega pre-živetja, pač pa tudi vsesploš-nega zanemarjanja, poniže-vanja in razvrednotenja nji-hove vloge v podjetjih. Zatoso upravičeno razočarani injezni, tako na delodajalce indržavo kot tudi na sindikate,
čeprav je jasno, da krize nis-mo zakrivili sindikati," kole-gico dopolnjuje Rajko Ba-kovnik, predsednik Svetagorenjskih sindikatov.Podatki o slabih poslovnihrezultatih, nelikvidnosti,upadanju naročil, izgubahin nizki dodani vrednostigospodarstva ne naletijo narazumevanje delavcev, kiimajo nizke plače in živijo vstrahu pred izgubo dela.Razlog za nezadovoljstvoniso le plače, ampak tudipoložaj v podjetjih in celotnidružbi. Z zniževanjem de-lavskih ekonomske in soci-alne varnosti (več deset tisočs svojim rednim delom nemore pokriti minimalnihživljenjskih stroškov (ti zna-šajo 562,07 evra), naraščapa tudi njihova odtujenost,nemoč in celo odvečnost v
podjetjih. Bakovnik pravi,da postajajo le še nepotre-ben strošek v poslovnih pro-cesih. Letos se je stopnjabrezposelnosti na Gorenj-skem skoraj podvojila.Za sobotni protest v obehsindikalnih enotah (podo-bno pa tudi drugje) še zbira-jo enote, vendar naj bi v pre-stolnico odšli iz vsakegapodjetja na Gorenjskem.Romana Oman opozarja, daso poleg naštetih zahtev de-lavcev tudi druge težave."Nesprejemljivi so predlogiza zdravstveno reformo, na-povedane spremembe pre-jemanja nadomestil na Za-vodu za zaposlovanje indruge reforme. Oblasti indelodajalcem moramo po-kazati, da se pravice lahkospreminjajo le v soglasju zdelavci," pravi. Če sobotniprotest ne bo zalegel, pa sin-dikati že napovedujejo orga-nizacijo splošne stavke.Pri stavki SKEI smo opazili,da so delodajalci zaposle-nim grozili ali pa ukazali, damorajo izpadlo delo nado-mestiti v soboto. Tokratniprotesti neposrednega vpli-va na gospodarsko škodo nebodo pustili, obstaja pa bo-jazen, pravi Omanova, dabodo delodajalci napovedaliinventure ali prerazporejalidelovni čas. "Zaenkrat ovi-ranja naših članov pri ude-ležbi na demonstracijah ni,"pojasnjuje sekretarka. RajkoBakovnik pa še pravi, da sov SGS proti enostranskimstavkam in tekmovanju sin-dikatov, saj neusklajeno de-lovanje v podjetja vnaša lezmedo: "Hkrati pa naspro-tujemo vsem stavkovnimzahtevam, ki bi članom za-gotovile višje pravice oziro-ma ugodnosti kot nečla-nom, saj bi to povzročilo si-stemsko neenakopravnostzaposlenih."
Delavci na protestNa delavskem protestu, ki ga za soboto pripravljajo Zveza svobodnih sindi-katov Slovenije in drugi, bodo vlado in menedžerje opozorili, da imajo delavci dovolj nizkih plač. Zahtevajo tudi pravično pokojninsko reformo.
Sredi meseca je v številnih elektro, kovinarskih in livarskihpodjetjih po Sloveniji stavkalo 30 tisoč zaposlenih. Med njimi tudi delavci žirovskega Kladivarja. I Foto: Gorazd Kavčič
Slovenski delavci naj bi bili po nekaterih študijah med najboljnezadovoljnimi v Evropski uniji. Medtem ko delajo velikoveč in težje kot pred leti, imajo občutek, da jih nihče neupošteva, da nimajo nikakršnega vpliva, da postajajo le šeštevilke in s tem zgolj mezdni (najemni) delavci. Ob nenehnih grožnjah, pritiskih, prerazporejanjih, zniževanjemže tako nizkih plač, prezgodnjem upokojevanju inodpuščanju, ..., imajo občutek, da jih ropajo. Tudi zato gredo to soboto na protest v Ljubljano.
10 torek, 24. novembra 2009
Davki
Boštjan Bogataj
Da, davek na nepremičninebomo v Sloveniji dobili. Zministrstva za finance sonam sporočili, da ga name-ravajo uvesti s 1. januarjem2011. "Podlaga za določitevdavčne osnove naj bi slonelana posplošeni tržni vredno-sti, ki je izračunana z meto-dologijo množičnega vred-notenja nepremičnin," sonam sporočili s finančnegaministrstva, davčna stopnjaali davčne stopnje pa bodoznane in dane v razpravo poovrednotenju nepremičninin opravljenih natančnih si-mulacijah davka. Šele takrat bo tudi znano,koliko prihodkov bodo iztega naslova prejele občine,ki naj bi imele pri določanjustopnje pomembno vlogo.Danes imamo v Slovenijidva davka iz naslova nepre-mičnin - nadomestilo zauporabo stavbnega zemljiš-ča in davek na premoženje -oba pa sta vir za polnjenjemestnih oziroma občinskihproračunov. Tako je samoMestna občina Kranj (naj-večja občina na Gorenj-skem) letos prek nadomesti-la pobrala za skoraj 5,4 mili-jona evrov (pogojno rečeno)davščin. Koliko so morali le-tos lastniki nepremičninplačati (za hišo 150 kvadrat-nih metrov tlorisne površi-ne) v obliki nadomestila zauporabo stavnega zemljiščav Kranju? "V prvem območ-ju so plačali največ 125,74evra, v sedmem območju paminimalno 57,39 evra," od-govarjajo iz mestne občine,ki jo vodi Damijan Perne.Da bi finančno ministrstvolahko določilo stopnjo, pamora Geodetska uprava pri-praviti sistem za množičnovrednotenje nepremičnin.Ta je v sklepni fazi, odločitevzanj pa je država sprejela želeta 2000. Ta sistem bodouporabljali tudi pri odkupihnepremičnin v primerihgradnje javne infrastruktu-re, za ugotavljanje premo-ženjskega stanja v postop-kih odločanja o socialnih po-močeh in subvencijah intudi za namene bančnegaposlovanja. "Že danes dobi-
vamo veliko klicev lastnikovnepremičnin, ki jih zanimanjihova vrednost. Ne le zara-di davka," pravi Dušan Mi-trović iz Geodetske uprave.Podatek bo na voljo prekospleta in bo brezplačen. V sistemu množičnegavrednotenja nepremičnin souporabili mednarodno uve-ljavljene standarde s podro-čja uporabe tržnih metodocenjevanja vrednosti ne-premičnin. Za razliko od po-samičnega tržnega ocenje-vanja nepremičnin se primnožičnem uporabljajo sta-tistične metode analiziranjain obdelave podatkov o trgunepremičnin ter matematič-ne metode modeliranja trgaposameznih vrst nepremič-nin (stanovanje, hiše, lokali,...). Pri tem se uporabljaomejen nabor podatkov o
nepremičninah (podatki jav-nih evidenc), ki jih lahko(pri hišah) strnemo v štiriglavne skupine: lokacija, po-vršina, efektivna staroststavbe in kvaliteta. Z napovedanim davkom nanepremičnine, ki bo izpodri-nil sedanji dajatvi, pa se mar-sikdo ne strinja. "Skrajno ne-odgovorno je, da Vlada v časugospodarske krize vznemirjajavnost z nejasnimi izjavamio obdavčitvi t. i. luksuza alinadstandarda, in nato z mol-kom dopušča najrazličnejšeinterpretacije," pravijo vZdruženju lastnikov nepre-mičnin (ZLAN). Pristojnimso predstavili stališča in sestrinjajo z individualno niz-ko obremenitvijo, vendar sebojijo, da bodo ob določitvistopnje davka na nepremič-nine prevladali politični in-teresi, ne pa strokovnost. "Politiki želijo obdavčiti luk-suz, nihče pa ga ne znaopredeliti," pojasnjuje Alek-
sander Pavšlar, tajnikZLAN: "Nepremičnine vSloveniji imajo specifičenpoložaj, saj se v času prejš-njega sistema ni dalo varče-vati v bankah, ni bilo vred-nostnih papirjev, dolgoroč-na naložba je bila le nakupnepremičnine. Zato bo da-vek na nepremičnine lahkonapadel predvsem srednjisloj, ki svojega premoženjane more skriti za tuje poštnenabiralnike." Novih davkovsi ne želi nihče, pove Andre-ja Kern Egart iz nepremič-ninskega podjetja K3 Kernin nadaljuje: "Nobena vladado sedaj ga ni upala sprejeti,a če bo v višini sedanjega na-domestila za uporabo stav-nega zemljišča, ne bo težav,višje obremenitve pa lahkoposežejo tudi na trg nepre-mičnin."
Mnogi lastniki pa stanova-nja ali hiše ali nezazidanastavbna zemljišča hranijo zanaslednike. Pri stanovanjihmorda z najemnino ne bodoveč krili vseh stroškov,amortizacije, davka za odda-janje, zavarovanja, zatobodo šli lastniki v prodajo."Večja težava je pri stavbnihzemljiščih. V Škofji Loki sopred časom uvedli visokonadomestilo za nezazidanastavbna zemljišča in kar hi-tro se je povišala ponudba,"pojasnjuje Kern Egartova.Od leta 2000 do lani je bilnakup nepremičnine zelodobra naložba, saj je vred-nost vsako leto zrasla za 10do 15 odstotkov. Čeprav v zadnjem letu ni tako, se lah-ko zgodi nov odliv kapitalaiz Slovenije. V letu 2008 so slovenskeobčine skupaj pobrale le zaštiri milijone evrov davščiniz naslova davka na premo-ženje in 150 milijonov iz na-
domestila za uporabo stavb-nih zemljišč. V ZLAN meni-jo, da bi za povečanje davč-nih prihodkov morali spre-jeti široko davčno osnovo sčim manj oprostitvami inolajšavami, tako da bi biloštevilo davčnih zavezancevčim večje, kar ob nizki obre-menjenosti posameznegadavčnega zavezanca vseenozagotavlja velik davčni iz-plen. "Z majhnim številomdavčnih zavezancev, bogata-šev - resničnih ali zgolj na-mišljenih, čeprav bodo naosebo plačevali veliko, drža-va ne bo pobrala več davka,temveč kvečjemu manj kotdanes. Znani so primeri dr-žav, kjer so stroški admini-striranja davka na luksuzpresegli pobrani davek, takoda so to davščino opustili,"pojasnjuje Pavšlar.V združenju menijo, da jelastnina ustavno varovanačlovekova pravica, ki posa-mezniku jamči svobodno iz-biro, kako bo razpolagal ssvojim dohodkom oziromazaslužkom. Če se je posa-meznik odločil svoje pri-hranke preoblikovati v last-ništvo dobrin (nepremični-no), namesto da bi jih takojpotrošil, je to odraz njegoveustavno varovane lastninskesvobode, ki je država ne smeomejevati s tem, da ga zuvedbo davka na lastninoprikrajša. Na ministrstvu zafinance pa pojasnjujejo, danačeloma ob prehodu izenega v drug sistem ne boprišlo do bistvenih spre-memb v višini obdavčitveposamezne nepremičnine."Nekoliko višje prihodke iznaslova davka pričakujemona račun popolnejšega zajet-ja nepremičnin v obdavčitevin na račun obdavčitve ne-premičnin, ki danes nisopredmet davka od premože-nja, in nadomestila, kot naprimer kmetijska zemljišča,gozdovi, vodna zemljišča,nekatere vrste stavbnihzemljišč in podobno. Nače-loma naj bi bile obdavčenevse nepremičnine, ki bodoevidentirane v registru ne-premičnin in ovrednotene.Možne oprostitve ali olajša-ve so še v proučevanju," po-jasnjuje v pisnem odgovoru.
Davek naj ne bi nikogarpreveč obremenilDavek na nepremičnine bo, pravijo na ministrstvu za finance, kakšne dajatve bodo morali po novemplačevati lastniki, pa danes ne ve nihče.
"Višina davka na nepremičnine ne more biti odvisna zgolj od vrednosti nepremičnine, kernepremičnina zaradi večje ali manjše vrednostinujno ne povzroča tudi večjih oziroma manjšihstroškov. Če davek na nepremičnine razumemokot plačilo za uporabo komunalne infrastrukture,ni razloga, zakaj bi lastnik nepremičnine v Ljubljani plačal desetkrat višji davek kot lastnikv Pomurju ob dejstvu, da obe nepremičnini potrebujeta približno enako infrastrukturo, ki jotudi približno enako obremenjujeta," pravi Aleksander Pavšlar.
"Z novim davkom ne nepremičnine se lahko poveča tudi ponudba na trgu nepremičnin. V Škofji Loki so pred časom uvedli visoko nadomestilo za stavbna zemljišča in ponudba seje hitro povečala," pravi Andreja Kern Egart.
brezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Tit
Ko
šir
ODKRITO O OBDAVČENJUNEPREMIČNIN
Damijan Perne, poslanec in župan Mestne občine Kranj:"O novem davku na nepremičninebomo lahko več govorili, ko bo predlogzakona vložen v parlament. Sedanji sistem moramo primernejše urediti."
Zaračunano nadomestilo za stavbno zemljiščev Mestni občini Kranj za leto 2009, ko je biloizdanih 21.125 odločb Zavezanci število vsota
zavezancev (v evrih)Pravni 1675 4.128.614Fizični 19.453 1.257.846
"Področje ocenjevanja vrednosti nepremičnin jekompleksna naloga. Lastniki, kupci, investitorji,banke, ..., bodo lahko dobili podatek o posplošenitržni vrednosti nepremičnin preko spleta. Lahkorečem, da je bila odločitev države, da se razvijeta sistem, pravilna, saj bo omogočal vrsto kakovostnih in bolj učinkovitih odločitev in postopkov v javnem in poslovnem sektorju ternenazadnje tudi davek na nepremičnine, ki boobravnaval vse enako, ne glede v kateri občini senepremičnina nahaja," pravi Dušan Mitrović.
Ministrstvo za finance, minister Franc Križanič:"Davek na nepremičnine najbi začel veljati 1. januarja 2011, bistveno višjih obremenitev zalastnike pa naj ne bi bilo."
11torek, 24. novembra 2009
Bankebrezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
Marija Volčjak
Kakšni so rezultati poslova-nja Gorenjske banke v letoš-njih prvih devetih mesecih?"Z rezultati poslovanja v le-tošnjem letu smo zadovolj-ni, verjamem, da so zado-voljni tudi naši lastniki. Za-dovoljni smo lahko v obehpogledih - če letošnje rezul-tate primerjamo s planomali če jih primerjamo z re-zultati poslovanja drugihbank. V primerjavi s pla-nom smo v letošnjih prvihdevetih mesecih dosegli 80odstotkov planiranega let-nega dobička, kar pomeni,da smo nad predvideno di-namiko. V primerjavi z dru-gimi slovenskimi bankamipa smo po dobičku trdno nadrugem mestu."
Za NLB torej, ki je sevedaprecej večja?"Po bilančni vsoti je deset-krat večja."
Kako se v tem težkem po-slovnem letu giblje bilančnavsota Gorenjske banke?"Tudi z rastjo bilančne vso-te smo lahko zadovoljni, šeposebej, ker je bila Gorenj-ska banka običajno nekolikopod povprečjem rasti slo-venskih bank, letos pa smona povprečju. Pomembnoje, da ob taki rasti prihajatudi do želenih strukturnihpremikov."
Kar naprej poslušamo, dakreditni krč ne popušča?"V Gorenjski banki obsegkreditov povečujemo, v pri-merjavi z lanskim letomsmo jih povečali za 5 do 6odstotkov. Še posebej smoob tem zadovoljni, da namje uspelo ustaviti dolgoročnitrend zmanjševanja številaračunov pravnih oseb. Zatraktivno obrestno politiko,prilagojeno strukturnimlastnostim naše bilance,nam je uspelo tudi pri pove-čevanju tržnega deleža vlogobčanov. To ni naključje, jeodraz naših usmeritev in ak-tivnosti. Odločili smo se, de-nimo, da povečamo vlogeobčanov določene ročnosti,na drugi strani pa z atraktiv-no ponudbo kreditov privab-ljamo predvsem mlajše."
Nagovarjanje mladih je očit-no uspešno, o tem se govo-ri?"Mladi so ena od naših cilj-nih skupin, ki je dolgoročnozanimiva. Žal smo jo v pre-teklosti morda malo zane-marjali, ampak z letošnjo
ponudbo, s promocijskimiin drugimi akcijami želimoto napako odpraviti. Da namuspeva, kažejo tudi odzivi ci-ljane skupine. Začenjamože pri novorojenčkih, nada-ljujemo s kreditiranjem štu-dija oziroma šolnine, s posa-meznimi podjetji smo skle-nili posebne aranžmaje zabeneficiranje obrestne merepri nakupu stanovanj in šebi lahko našteval. Seveda nepozabljamo na starejše, zve-ste varčevalce."
Tudi za okenci je vse večmladih?"Letos smo na okencih po-mladili skoraj tretjino kadra,vsi novi sodelavci so šli sko-zi ustrezno izobraževanje,opremili smo jih s primerni-mi uniformami in podobabanke za okenci se je spre-menila. Večje je tudi zado-voljstvo in samozavest sode-lavcev, ki so v stiku s stran-kami. Starejšim sodelav-cem, ki imajo veliko zaslug,da je podoba Gorenjske ban-ke dobra, smo omogočilidelo v podpornih dejavno-stih, ki še vedno pomenistrokoven izziv, niso pa več vprvih 'bojnih vrstah'."
Kako daleč je združevanje zAbanko?"Aktivnosti potekajo približ-no po načrtu. Nadzorna sve-ta Abanke in Gorenjskebanke sta obravnavala preli-minarno poročilo o določit-vi preliminirane vrednostibank in preliminarnega me-njalnega razmerja.Abanka Vipa kotira na bor-zi, zato je takoj po seji nad-zornega sveta objavila ugo-tovljene vrednosti, ne pamenjalnega razmerja. Tudiv Gorenjski banki je nadzor-ni svet obravnaval prelemi-nirano vrednotenje in me-njalno razmerje in sprejet jebil sklep, da je potrebnouporabljene modele vredno-tenja razširiti, seveda v so-glasju z Abanko, saj bomosamo tako prišli do skupne,obema stranema sprejemlji-ve osnove za določitev me-
njalnega razmerja. Normal-no je, da so začetni razgovo-ri lahko dokaj usklajeni, pri-jazni, ampak vsak nadaljnjikorak odpre kakšno novo di-lemo. V končni fazi pa sepri vrednotenju obeh bankjasno pokaže interes lastni-kov, ki niso skupni v obehbankah, oziroma tistih, ka-terih vloga v združeni bankise spreminja, beri slabi."
Kaj pravi država?"Država bo imela v nadalje-vanju seveda ključno vlogo.Že na začetku naših aktiv-nosti je bila država, če šteje-mo, da je to za nas ministr-stvo za finance, naklonjenaideji o združevanju bank.Tako je bilo tudi stališčeBanke Slovenije. Od načel-ne naklonjenosti do tega, davsi deležniki povedo, kakosi združitev predstavljajo, jeseveda potrebno še marsi-kaj postoriti in običajno senajbolj zaplete pri detajlih."
Ste pri tem optimistični?"V Gorenjski banki smo takokot vselej pripravljeni na vsescenarije. Proces združeva-nja zaradi nas lahko steče hi-tro. Vendar imamo načrt za2010 pripravljen tudi za pri-mer, če bomo še naprej delo-vali kot samostojna banka.Prepričan sem, da bomo ssvojo kapitalsko močjo in znašim odnosom do tveganjše naprej lahko nadpovpre-čno uspešni."
V kolikšni meri uporabljatejavno shemo kreditiranjapodjetij in občanov?"Prijavili smo se na štiriavkcije za kreditiranje pod-jetij, na dveh smo biliuspešni, vendar do končnerealizacije ni prišlo, ker zuporabniki teh kreditov izjamstvene sheme ni prišlodo dogovora. Razlog je ja-sen in povsem razumljiv,saj so dodatne zaveze, ki jihje vlada sprejela za nazaj, zanaše komitente povsem ne-sprejemljive, sprožili sotudi vprašanje delovanjapravne države. To pa ne po-
meni, da s temi podjetji nis-mo sklenili poslov, saj namnaša likvidnost to omogoča.Ne nazadnje, Gorenjskabanka je letos prvič izdalasvojo obveznico, v višini 30milijonov evrov, povpraše-vanje je preseglo emisijo.Redno sodelujemo tudi naECB-jevih avkcijah in to žeod vsega začetka. V prvi faziimamo odobren tudi dolgo-ročen kredit direktno izEIB, čemur po zadnjih in-formacijah tudi vlada ne na-sprotuje."
Državne jamstvene shemetorej sploh ne potrebujete?"Res je ne."
Kaj pa za občane?"Pri občanih sta dve katego-riji potencialnih koristni-kov, prvo predstavljajo mla-de družine, ki prvič rešujejosvoj stanovanjski problem.Ugotavljamo, glede na te, kipovprašujejo po tovrstnihkreditih, da jih ni potrebnovključevati v javno jamstve-no shemo, saj jih lahko kre-ditiramo v skladu z bančni-mi normativi in z našo po-slovno politiko, ker so pravi-loma kreditno sposobni.Druga kategorija so brezpo-selni, pri katerih je bilo tudis strani države preveč eno-stranskih informacij, napodlagi katerih so si izobli-kovali zmotno pričakovanje,da so to posojila, ki jih ne bopotrebno vračati. Zato smoministrstvu za finance inSID-u že sporočili, da se v tadel jamstvene sheme nebomo vključili."
Kakšna je vaša napoved zaprihodnje leto, bodo obres-tne mere res tako visoke kotnapoveduje znani ekono-mist Velimir Bole?"V plan za prihodnje letosmo seveda vključili tudinapovedano obrestno mero,ki smo jo vezali na napove-dana gibanja evriborja, ki paso zelo različna, enega odmožnih scenarijev smo sli-šali tudi na nedavnem po-svetovanju bančnikov naBrdu. Vsekakor v letih 2010in 2011 lahko pričakujemorast obrestnih mer, medtemko naj pribitki na obrestnemere ne bi rasli."
Kaj pa inflacija?"Napovedi za leto 2010 soše dokaj umirjene, za na-prej je napovedovanje težav-no. Strinjam se z oceno, dabo prihodnje leto inflacija 1-do 2 odstotna, v letu 2011 paverjetno višja."
Kako poteka prodaja zaseže-nih Mercatorjevih delnic?"Lastniki delnic Mercatorjasmo postali iz aranžmajev zIstrabezom in nato tako last-nikom kot državi jasno spo-ročili, da Gorenjska bankane bo strateška lastnica Mer-catorja, temveč želimo delni-ce prodati naprej. Seveda napregleden način, zato smo sskupino bank sklenili spora-zum z družbo Arkas, ki boglede na svoje bogate izkuš-nje ta posel lahko kvalitetnoizpeljala. Dogovorili smo setudi, da vse informacije vzvezi s postopki, iskanjemkupcev in prodajo daje Ar-kas. Prepričan sem, da jeMercator za prodajo zanimi-va družba, še posebej, če jenaprodaj kontrolni paket, inverjamem, da bomo na kon-cu zbrali toliko modrosti, dabomo skupaj našli rešitev, kine bo zgolj najboljša kratko-ročna rešitev za banke lastni-ce, ampak bo dobra tudi zaslovensko živilsko predelo-valno industrijo in za zapo-slene v Mercatorju. Razoča-ran bi bil, če bo pri tem po-slu maksimalni kratkoročnidobiček glavno merilo."
Kaj pravite o t. i. tajkunskihposojilih?"Pri financiranju velikih si-stemov smo seveda sodelo-vali, takšen je bil v preteklo-sti pač trend, zato smo v
zgodbi Istrabenza in delo-ma Laškega. Vendar povsodna način, da so bila zavaro-vanja primerna. Prepričansem, da se bodo te zgodbekončale na način, da bobanka ustrezno poplačana.Škoda je, da so zaradi ne-ustrezno vodenih preisko-valnih in kazenskih postop-kov ogrožene cele družbe,nekje tudi dejavnosti. Na-mesto pravočasnega plačilaračunov s strani oseb, ki soravnale protizakonito, bodonerazumno visoko ceno pla-čale družbe."
Pri Istrabenzu že tako kaže?"Istrabenz je poseben pri-mer, ki se lahko odvija nanačin, kot se, tudi zaraditega, ker banke upnice v si-cer deklariranem skupnemnastopu poskušamo uve-ljavljati parcialne interese.Da so razmere še nekolikobolj zapletene, gre za skupi-no domačih in tujih bank,tudi bank, ki v slovenskemprostoru ne vidijo več svojepriložnosti. Znova izpostav-ljam način uspešnega pri-stopa pri sanaciji Iskraeme-ca, kjer si pripisujemo velikdel zaslug za razvoj, ki je naneki način razkril izrojenenamere takratne vodstvenestrukture, današnje razme-re pa samo potrjujejo, dasmo razvojne potencialedružbe ocenjevali pravilno."
Gorenjska banka tudi letos uspešnaGorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke: "Obseg kreditov smo v primerjavi z lanskimletom povečali za 5 do 6 odstotkov."
Foto
: Tin
a D
okl
Gorazd Trček
"V primerjavi s planom smo v letošnjih prvih devetih mesecih dosegli 80 odstotkov planiranega letnega dobička, kar pomeni, da smonad predvideno dinamiko. V primerjavi z drugimi slovenskimibankami pa smo po dobičku trdno na drugem mestu."
"Znova izpostavljam način uspešnegapristopa pri sanaciji Iskraemeca, kjersi pripisujemo velik del zaslug za razvoj, ki je na neki način razkril izrojene namere takratne vodstvenestrukture, današnje razmere pa samopotrjujejo, da smo razvojne potenciale družbe ocenjevali pravilno."
12 torek, 24. novembra 2009
Aktualnobrezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
Boštjan Bogataj
Škofja Loka - Spomnimo,Primož Pegam je v LTH pri-šel leta 2006, aprila letos od-šel. Po stečaju mu nekdanjizaposleni, ki so bili več me-secev brez plač, očitajo ne-čedne posle. Po treh mese-cih je zaupal svoje videnjedela in propada LTH.Podjetje je bilo nelikvidno,kapitalsko neustrezno in tikpred stečajem že leta 2000.Takrat je v lastniško in vod-stveno strukturo vstopilo pod-jetje Blues (Jože Angeli),kljub velikim dodatnim vlaga-njem pa poslovanje ni ožive-lo. "Ob mojem prihodu semugotovil, da je LTH zrel zaprisilno poravnavo," pravi Pe-gam, vendar so se lastniki od-ločili za dolgoročno sanacijoin osredotočenje na profesio-nalno hladilno opremo s 350zaposlenimi (takrat še 600)."Verjeli smo v program profe-sionalne hladilne opreme,"pojasnjuje sogovornik: "Zatosmo Jože Stanič, Agovit inIsba konec leta 2007 odkupilidelnice LTH-ja, dokapitalizi-rali podjetje in za to dali tudiosebna poroštva, skupaj vvrednosti šestih milijonov ev-rov, od tega je pet milijonovevrov dokončno izgubljenih.Kot je razvidno iz letnih poro-čil, se podjetje v obdobju, kosem bil jaz finančnik, ni do-datno zadolžilo. Zato trditev,da smo prišli v podjetje in po-kradli, kar se je dalo, ne drži."Podobna podjetja na Dan-skem, v Nemčiji in Italiji tudiv času krize dobro poslujejoin dosegajo visoke dodanevrednosti. Zakaj se je zalomi-lo v Škofji Loki? "Ker je pod-jetje imelo premalo lastniške-ga kapitala, smo potrebovalidenar za financiranje proiz-vodnje. Sredi leta 2008 sonam bančniki postavili neiz-polnljive zahteve, zato smo
morali v naslednjih dveh me-secih poplačati glavnice odkreditov, hkrati pa nam njiho-va hčerinska družba ni večodkupovala terjatev. To je bilprvi veliki šok," pravi nekda-nji prvi finančnik LTH. Upra-va se je začela pogovarjati zmorebitnim strateškim part-nerjem (Vestfrost) in o odpro-daji nepremičnin in njiho-vem najemu nazaj z NLB.Odgovora banke štiri mesece(do aprila letos) niso prejeli."Ob hitrem odzivu banke(tudi negativnemu odgovo-ru) bi januarja speljali prisil-no poravnavo. Tako pa so onivlekli nas, nam pa zaposle-nim ni uspelo zagotoviti delain plač. S sindikatom sem seiz uprave pogovarjal le jaz,skupaj smo reševali tudi nji-hove osebne težave," praviPrimož Pegam. Spomladi jeračunal na tradicionalni, vsa-koletni posel s Pivovarno La-ško. "Posel s pivovarno naj bizaradi likvidnostnih težavspeljali preko Kovintrade,zato smo jim tudi prodali ne-premičnino v Zagrebu (več vpoudarku ob strani, op. a.).Pa vendar, naročila iz Laške-ga ni bilo, zato sem aprilapredlagal stečaj," pravi Pe-gam. Uprava stečaja ni spre-jela, zato je odšel: "S plačamismo zamujali 60 dni, mučilismo zaposlene, dobavitelje,kupce, upnike in sebe, ven-dar mojega predloga za ste-čaj Miloš Kodre ni sprejel."Po njegovem scenariju bibila danes zgodba LTH dru-gačna. Po stečaju bi hčerin-ska družba najela prostore inopremo podjetja, zaposlilaokoli 150 delavcev in izpelja-la več milijonov evrov vrednanaročila. Trdi, da se ni okori-stil, nepremičnine v nekda-nji Jugoslaviji so prodajali lezato, da bi zagotovili nadalj-njo proizvodnjo: "Če bi seželel okoristiti, potem kupni-
na od nepremičnine v Sara-jevu, ki sploh ni bila zavede-na v knjigah, ne bi bila v ce-loti nakazana na LTH!" Bidanes lahko zagnali proiz-vodnjo? Projekt povezave z
Vestfrostom je tekel pozitiv-no, ko pa plač ni bilo, so seDanci ohladili. Verjame vprogram hladilstva, saj us-peva tudi v državah, kjer soplače znatno višje.
Boril sem se za obstoj Tako pravi Primož Pegam, nekdanji član uprave in prvi finančnik škofjeloškega LTH, ki je od junija vstečaju, delavci pa so bili pol leta brez plače.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Poskus, da bi zadavčne zavezance z več kot30.500 evrov neto letnedavčne osnove uvedli dvanova dohodninska razreda,s 45- in 50-odstotno davčnostopnjo, je letos na vladniravni klavrno propadel in vjavnosti spodbudil tudi raz-pravo o tem, kako so prinas plače obremenjene zdavki in prispevki. Ko se je v javnosti pojaviločitek, da so plače v Slove-niji bolj kot kjerkoli obre-menjene z davki in prispev-ki za socialno varnost, so se
odzvali na ministrstvu za fi-nance in poudarili: "Davč-na obremenitev slovenskihplač je pri vseh proučeva-nih tipih družine res nadpovprečjem držav, članicOECD, nikakor pa niso naj-bolj obremenjene."Zavezanec, ki bo letos, de-nimo, imel sto tisoč dolar-jev bruto plače, to je približ-no štiri povprečne plače namesec, in ne bo uveljavljalolajšave za vzdrževanjeotrok, bo po izračunih mi-nistrstva za finance name-nil za davke in prispevkedobrih 48 odstotkov brutoprejemka.
Nadpovprečna obremenitev plačV Sloveniji so plače bolj obremenjene z davki in prispevki, kot je povprečje v državah OECD.
Približno 11 milijonov EUR v letu 2009
Razdelimo jih skupaj.
Tudi za Gorenjsko!
Slaba novica je, da vsako leto plačujemo dohod-nino. Dobra, da lahko 0,5 % svoje dohodninenamenimo nepridobitnim organizacijam, kiopravljajo splošno koristno dejavnost in takoso-odločamo o porabi državnega denarja.
Izkoristimo možnost in do 31. decembra 2009zagotovimo, da bo 11 milijonov EUR državnegadenarja zagotovo koristno porabljenega.Informacije in pomoč na www.finance.nvo.si.
Program
izvajata
in ,
ob podpori Veleposlaništva ZDA v Sloveniji.
.NVO.SIFINANCEINOVATIVNO FINANCIRANJE NEVLADNIH ORGANIZACIJ
INŠ
TITU
T P
RIM
US
, B
RIT
OF
46
9,
KR
ANJ
Kranj, Bled
Tajnice iz vse Slovenije na GorenjskemV Hotelu Triglav na Bledu je bila v soboto razširjena seja upravnega odbora Zveze klubov tajnic in poslovnihsekretarjev Slovenije, ki združuje dvanajst pokrajinskih intrinajst strokovnih klubov tajnic in sekretarjev. Več kot sedemdeset predsednic in članov upravnih odborov klubov iz vse Slovenije si je pred sejo ogledalo Kranj inkranjske rove (sprejel jih je tudi župan Damijan Perne) ter bili na Blejskem gradu, po seji, na kateri so pregledaliletošnje delovanje klubov, pa je bilo še predavanje gineko-loginje Lucije Vrabič z naslovom Ženska skozi življenj-ska obdobja. Srečanje je organiziral Klub tajnic Gore-njske, v katerem je 72 tajnic z območja celotne Gorenjske.V klubu organizirajo različna izobraževanja, športne inkulturne prireditve, sodelujejo pri dobrodelnih akcijah, delovanje v klubu pa pomaga tajnicam tudi pri poklicnemdelu. C. Z., foto: Tina Dokl
Ljubljana
Banke 72-odstotno izkoristile jamstveno kvotoBanke, ki so septembra na četrti avkciji pridobile 50 milijo-nov evrov jamstvene kvote za posojila podjetjem, so kvotoizkoristile skoraj 72-odstotno, pri tem pa jo šest bank izkoristilo več kot 90-odstotno. Banke so na podlagi kvotedodelile podjetjem za 106 milijonov evrov posojil, neporab-ljeno kvoto pa bo SID banka ponudila bankam na naslednjihavkcijah. Kot je znano, je na septembrski avkciji jamstvenokvoto pridobilo enajst bank - Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Koper, Banka Sparkasse, Deželna banka Slovenije,Factor banka, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria-Bank,Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Probanka. Banke so v okviru ponudb, ki so jih dale na avkciji, prevzele največ 65 odstotkov tveganja za posojila,država pa največ 35 odstotkov. C. Z.
Primož Pegam je spregovoril tudi ospornih prodajah nepremičnin. VBeogradu jo je kupil Angeli. Razlog:težave z obratnimi sredstvi. Cena:300 tisoč evrov, od tega 185 tisoč vdenarju, razlika pa v kompenzaciji.V Puli so poslovni prostor po desetletnem pravdanju prepisali nahčerinsko družbo LTH Zagreb. Razlog: pokritje izgub LTH-jevegahrvaškega podjetja iz preteklih let.Zagrebško nepremičnino so prodaliza izvedbo naročila Pivovarne Laško, ki pa ga ni bilo - 650 tisoč od naročila naj bi šlo Kovintradu zamaterial, ostalo za plače. "Kovintrade je zahteval jamstvo insmo ga dali. Sam iz tega nisem dobil nič," trdi Pegam.
Delež bruto dohodka, ki ga različni tip družine z različno velikimi dohodki namenja za dohodnino inprispevke za socialno varnost; leto 2008
(PBP - povprečna bruto plača v državi)
Država oz. Samski, Par, Par, Območje brez otrok, dva otroka, brez otrok,
100 % PBP 133 % PBP 133 % PBP
Slovenija 33,1 % 25,7 % 30,3 %
OECD 26,4 % 21,2 % 22,8 %
EU-15 29,7 % 23,8 % 25,2 %
Avstrija 33,9 % 29,8 % 29,8 %
Italija 29,3 % 20,8 % 24,4 %
Nemčija 42,7 % 30,0 % 36,9 %
Švica 21,7 % 17,4 % 19,0 %
Primož Pegam
13torek, 24. novembra 2009
Podjetnikbrezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
Boštjan Bogataj
Kranj - Podjetje Eurocom vteh dneh praznuje 20-letni-co ustanovitve, direktorDrago Martinjak pa je tamesec presenetil z objavonakupa poslopij nekdanjetovarne IBI, kamor bo (po-stopoma) v enem letu pre-selil podjetje. Martinjak sileta 1989 razvoja podjetja,kakršno je danes, ni pred-stavljal. Eurocom je sicerugledno slovensko podjetje,ki se vztrajno širi prekmeja, se ukvarja s kreira-njem lastnih blagovnihznamk in izdelkov ter pro-dajo in distribucijo šolske-ga, pisarniškega ter promo-cijskega programa. Kljub fi-nančno-gospodarski krizitudi letos poslujejo na enakiravni kot prej.
Z nakupom nepremičninenekdanjega tekstilnega pod-jetja Ibi Kranj ste marsikogapresenetili, še posebej včasu gospodarske krize, konepremičnine ne gredo zamed. Zakaj ste se odločili zanakup?"Ne gre za naključje. Noveposlovne prostore v Kranjusmo iskali že več let. Žal jihnismo uspeli najti, niti pri-mernih zemljišč za približ-no 15 tisoč kvadratnih me-trov velik poslovno-logis-tični objekt. Naša želja jebila, da ostanemo v Kranju,saj sem Kranjčan, enakotudi veliko naših zaposle-nih, čeprav bi bila za poselboljša lokacija v Ljubljani alina relaciji Ljubljana-Celje. Sprostorsko stisko se ubada-mo vsaj pet let, zato smopred tremi leti tudi kupilizemljišča v Komendi. Vtamkajšnji coni so šele predkratkim pridobili dovoljenjaza komunalno ureditev, naspa je stiska prisilila v iska-nje nove rešitve."
Nato se je z likvidacijo Ibijaponudila bližja in boljša pri-ložnost?"Želeli smo ostati v Kranju.Pridobljeni objekti so sicer vslabem stanju in jih bomomorali obnoviti, del celo po-rušiti in na novo zgraditi.Nekaj prostorov bomo zače-li kmalu uporabljati, približ-no tretjino pa bomo oddaja-li. O tem se bomo odločaličez eno leto. Morda bomotudi sami organizirali novodejavnost."
Kdaj se selite?"Del bomo selili že sedaj,saj imamo najete objektekar na štirih lokacijah, nadvorišču je tudi šotor. Vseto nam povzroča velike do-
datne stroške, zmedo v skla-dišču, uničevanje blaga, iz-gube časa, ..."
Je med vami in prodajalciIbija kakršnakoli povezava?"Ne, nikogar do nakupa ni-sem poznal. Mene doseda-nji lastniki ne zanimajo."
Nam zaupate vrednost na-kupa?"To ni pomembno. Plačalismo primerno ceno. Mordabi s časom, čez nekaj letcena celo padla."
Kaj boste storili s sedanjimobjektom na Savski cesti?"To območje je med Kranj-čani na slabšem glasu, ven-dar se tu sam, in tudi mojisodelavci, dobro počutim.Tu je mir, zelenje, smo bli-zu Save in Kokre, zato mis-lim, da bo to prijetno okoljekmalu pridobilo. Do nas bopeljala nova cesta, na drugistrani Kokre so nova lepastanovanja, le del od tovarneZvezda do bivšega Tekstili-dusa je treba še urediti. Vvečini mest so območja obrekah visoko cenjena. Odpr-te so vse opcije, tudi prodajaali oddaja."
Eurocom na Gorenjskem nimed prepoznavnejšimi. Počem vas naši rojaki poznajo,čeprav niti ne vedo za vas?"Mi nimamo svojih malo-prodajnih mest, nimamo tr-govin. Smo proizvajalec indistributer, velegrosist.Smo ekskluzivni distributerza blagovne znamke Parker,Waterman, Schneider, Jolly,Rotring, Disney, Pigna, Se-ven, Maped, ..., skupno vsaj30 znamk za področje šole,pisarne, poslovnih ali pro-mocijskih daril. Seveda paimamo tudi lastne blagovneznamke Optima, Street,Scooly Linnea, Bulldor, ka-tere produkte v celoti razvi-jamo sami, proizvajajo pajih naši podizvajalci. Mi kla-sične proizvodnje nimamo,vendar menimo, da s kreira-njem dobrih blagovnihznamk delamo dober proiz-vod. Naš proizvod je intelek-tualno delo."
Kje prodajate? Ali imate po-membnejše tržne deleže nateh območjih?"Mi smo z našimi produktina področju šole in pisarnenavzoči na trgih nekdanjeJugoslavije, Avstrije, Nem-čije, ... V državah nekdanjeJugoslavije imamo najvišjetržne deleže. Za nas ni po-membno, da bi končni ku-pec poznal nas, bolj po-membno je, da pozna našeblagovne znamke."
Ali vaši zaposleni zaslužijoveč kot kolegi v primerljivihpodjetjih?"V Kranju imam 56 sodelav-cev, poleg teh pa še nekaj popogodbi in študentov. Pla-če? To je relativno. Nadpov-prečne niso, menim pa, dasodelavcem ponujam prijet-no delovno okolje, stabilnopodjetje, v svoji branži ne-kaj pomenimo. Če se boSlovenija razvijala, kot si vsiželimo, bodo tudi plače ras-le."
Kako Eurocom posluje včasu recesije?"Zadovoljni smo. V prvihdevetih mesecih smo delalina povprečju prejšnjegaleta, v zadnjih treh mesecihpa bo nekoliko slabše, sajpodjetja bolj varčujejo priposlovnih darilih. Kakšenbo padec, bomo vedeli šeleob koncu leta. Smo pa v temčasu uspeli povečati tržnedeleže na programih šole inpisarne."
Ali to pomeni, da po krizipričakujete višjo rast?"Pri poslovanju v prihod-njem letu ne pričakujem ve-likih sprememb ali celo te-žav, saj so bili kupci z naši-mi izdelki zadovoljni. Nepričakujemo upada prome-ta, morda celo rahlo rast.Servisiranje tržne mreže jezelo dobro, razpršenost pro-daje velika, prodajni progra-mi predvsem šole in pisar-
ne pa tržna nihanja prizade-nejo manj kot poprečje trga,zato velikih padcev ne morebiti, visokih rasti tudi ne.Več bi lahko naredili le z no-vimi programi."
Eurocom čez pet let. Kašnenačrte imate?"Mi se moramo seliti, če že-limo zagotoviti nadaljnjominimalno rast. Če ne bi in-vestirali, bi morali zmanjše-vati promet, določene pro-grame celo ukiniti. Na ta na-čin pa imamo možnost ra-sti. Koliko, je odvisno odtrga in novih produktov. Naobeh področjih bomo delali,v letu 2011 bi se že moralipokazati učinki selitve. Tež-ko je napovedovati."
Pa obrnimo vprašanje. Steleta 1989 kot ustanovitelj,lastnik in direktor pričako-vali, da boste čez 20 let napoložaju, kjer je Eurocomdanes? Da boste kupili Ibi?"Pred ustanovitvijo lastnegapodjetja sem bil sedem letkomercialni direktor Go-renjskega tiska. Tisti časi sobili izredno spodbudni zapodjetnike. Produktivnostje bila tako nizka, da si zznanjem in dobro organizi-ranostjo lahko veliko zaslu-žil. Videl sem svojo prilož-nost. Začeli smo v malo več-ji garaži, izdelovali polproiz-vode kaširanja papirja inplastike. To je bil dober za-četek in proizvodno dejav-
nost opuščali že po dobrihtreh letih. Po dveh letih smose selili s 50 na 500 kvadrat-nih metrov, po šestih letihna pet tisoč kvadratnih me-trov, sedaj na približno 30tisoč."
Je šlo boljše od vaših predvi-devanj?"To je dejstvo. Leta 1989 bitežko rekel, da bom nekegadne obvladoval Ibi. Danesse mi to niti ne zdi velika za-
deva. Takšen objekt eno-stavno potrebujemo."
Vam je uspelo, ker ste tve-gali?"Ne. Tveganje vedno obsta-ja, vendar je bilo zelo majh-no, naložba pa podprta z do-brimi poslovnimi načrti. V na-kup Ibija smo šli, ker potrebu-jemo prostor. Tukaj se bomoustavili, saj ne želimo priti doroba, ko se lahko hitro zgoditudi padec v prepad."
Primanjkovalo nam je prostora,zato smo kupili IbiDrago Martinjak, direktor, lastnik in ustanovitelj podjetja Eurocom
Drago Martinjak se ne mara izpostavljati v javnosti. Čeprav je Kranjčan (živi na Primskovem),ga mnogi Gorenjci ne poznajo, v medijih ne mara nastopati. Ne dela od jutra do večera. Rad se ukvarja s športom,rekreacijo. "Včeraj sem bil na Joštu, predvčerajšnjim nabadmintonu, danes grem s prijatelji na nogomet, jutri je navrsti tenis," raznolikost med športi(tudi kolo, surfajnje, smučanje, ...)tako kot med dejavnostmi v podjetju, razloži Martinjak. Na posel v času športa največkrat nemisli, večeri so posvečeni sprostitvi in prijateljem. "Brez izhoda v šport bi težje zdržal službeni napor. Na ta način se utrjujem," pravi.
ww
w.g
bkr.
si
Drago Martinjak I Foto: Gorazd Kavčič
14 torek, 24. novembra 2009
Zavarovalnice
Cveto Zaplotnik
Imenovanje za predsednikauprave ni bilo gladko,spremljala so ga anonimnapisma z različnimi očitki,revizije ... Vaš komentar! "Ko danes gledam, ugotav-ljam, da je bilo dobro, da seje to zgodilo. Tako se je šepred mojim imenovanjemrazčistilo, da ni bilo nobe-nih nepravilnosti. Zdaj se stem ne obremenjujem več,moje delo je usmerjeno vprihodnost."
V javnosti je bilo slišati, daso zavarovalnico v zadnjemčasu zapustili nekateri do-bri zavarovalniški strokov-njaki. Ali to drži? Jih bosteposkušali pridobiti nazaj?"Precej ljudi, ki so v prete-klosti soustvarjali razvoj, jezapustilo Triglav. Nekateresem že potegnil nazaj, z ne-katerimi se o tem še pogo-varjam."
Direktor agencije za zavaro-valni nadzor Mihael Per-man je pred kratkim izjavil,da stanje v zavarovalništvuni bleščeče, nobena od zava-rovalnic pa ni ogrožena.Kakšno je stanje v Triglavu?"Rezultati poslovanja so vskladu z našimi pričakova-nji. V prvih devetih mesecihsmo dosegli 28 milijonovevrov čistega dobička. Povseh kazalnikih poslovanjasmo bili na lanski ravni alicelo boljši, edina slabost jeta, da nam je tržni deležupadel za eno odstotno toč-ko. Tudi v prihodnje je našcilj predvsem dober poslov-ni rezultat oz. čim boljša do-bičkonosnost, ne pa ohra-njanje nekakovostnega port-felja in strank za vsakoceno."
Nekatere zavarovalnice, kiso sicer povečale tržni de-lež, potrebujejo svež kapital.Ali ga potrebuje tudi Tri-glav?"V Triglavu dokapitalizacijani potrebna, tudi za hčerin-ska podjetja v državah ne-kdanje Jugoslavije ne. Zaen-krat se ne bomo širili, večjipoudarek bomo dali stabili-zaciji celotne skupine."
Kot smo lahko slišali, bosteše povečali delež v zavaro-valnici Lovčen v Črni gori ..."Lovčen je že zdaj v več kot50-odstotni lasti Triglava,od paradržavnih skladov panameravamo odkupiti šenekaj več kot 41-odstotni ka-pitalski delež."
Kolikšen delež zavarovalnepremije že zberete v tujini?"V Sloveniji zberemo okoli840 milijonov evrov premi-je, v tujini okoli 180 milijo-
nov. Tudi v prihodnje želi-mo na domačem trgu ohra-niti sedanji tržni delež, natujih trgih pa bi ga radi šeokrepili."
Kako na poslovanje vplivatafinančna kriza in recesija vgospodarstvu?"Vplivi so različni. Po enistrani so se v krizi zaradimanjšega obsega proizvod-nje, naložb, izvoza, prevo-zov itd. zmanjšale nekaterevrste zavarovanj (zavarova-nje kreditov, prevozov ...),po drugi strani je nekolikoupadlo tudi življenjsko za-varovanje, še zlasti naložbe-no."
Ali občani, podjetja, podjet-niki v krizi varčujejo tudipri zavarovanjih ali prav za-radi krize še celo bolj zava-rujejo svoje premoženje?"Pri premoženjskih zavaro-vanjih je letos obseg obraču-nane premije približnoenak kot lani, upad premijepri življenjskih zavarova-njih pa je razumljiv, saj lju-dem v kriznih časih manjostaja za varčevanje. Tovrst-na zavarovanja bodo poras-la, ko bo gospodarska rece-sija mimo in se bo spreme-nila tudi pretirano socialnazakonodaja na področjuzdravstvenega in pokojnin-skega zavarovanja."
Slovenci smo dobro zavaro-vali premoženje, z življenj-skimi zavarovanji pa se šene moremo primerjati zrazvitimi evropskimi drža-vami ... Je to tržna niša tudiza Triglav?"Vsekakor! To velja za do-mači trg, še zlasti pa za dr-žave na Balkanu. V ZahodniEvropi je na primer povpre-čna zavarovalna premija naprebivalca okrog 2.000 ev-rov, pri nas je povprečje990 evrov. Povprečna pre-mija za zavarovanje premo-ženja je pri nas celo nekoli-ko višja kot na Zahodu, pre-mija za življenjsko zavaro-vanje pa občutno nižja. Toje predvsem posledica razlikv standardu, socialnosti dr-žave in davčnih olajšavah."
Nekateri napovedujejo, dabodo posledice klimatskihsprememb celo hujše od po-sledic finančno gospodar-ske krize. Naravne ujme(poplave, viharji, toče) sotudi pri nas vse pogostejše.Kako se na to odzivate v za-varovalnicah?"Vse pogostejše ujme sospodbudile zlasti kmete kvečji zavarovanosti pridel-kov in posevkov, a ker je bilaškoda že dve leti zaporedobčutno večja od zbranepremije, bo to prihodnjeleto zanesljivo vplivalo na
zavarovalne pogoje oz. napremijo. Zaradi pogostetoče se je povečalo kasko za-varovanje vozil, še vedno patretjina nepremičnega pre-moženja v Sloveniji ni zava-rovanega."
Zavarovalni riziki so zaradipogostejših ujm večji. Ali topomeni, da se v prihodnjeobetajo tudi višje zavaroval-ne premije?"Možnosti so različne. Za-varovancem lahko ponudi-mo zavarovanje z višjo pre-mijo in višjimi zavarovalni-mi zneski ali pa zavarovanjez nižjo premijo, ki bo krilatudi nižje zavarovalne rizi-ke. Nekdo hoče zavarovativsako malenkost, drugi želizavarovati premoženje le zakatastrofalne primere."
Je ob veliki konkurenci na za-varovalniškem trgu še mož-no ponuditi zavarovanja, kiso posebna, izvirna ...?"Vsekakor je to možno, do-kaz za to je tudi naš zavaro-valni paket Dom, ki smo gazačeli tržiti pred tremi leti.Razvoj gre v smer prepro-stih zavarovanj in prilaga-nja zavarovanj različnimskupinam zavarovancem.Pri avtomobilskih zavarova-njih jih, na primer, prilaga-jamo dobrim, varnim voz-nikom."
Preprosta zavarovanja?! Za-varovalni pogoji so včasihzavarovancem le težko razum-ljivi ..."Pri razumevanju zavaro-valnih pogojev lahko največnaredijo zavarovalni zastop-niki, ki so naše ogledalostrankam. Njihova nalogaje, da strankam na čim boljpreprost način predstavijozavarovanje."
Med prvimi nalogami ponastopu mandata je pripra-va načrta za leto 2010 inrazvojne strategije. Kakšnebodo ključne usmeritve Tri-glava?"Tudi v prihodnje želimobiti vodilna zavarovalnica vSloveniji - ne samo po trž-nih deležih, ampak tudi pokulturi zavarovalstva, novihproduktih, idejah, družbenoodgovornem sodelovanju zokoljem ... Želimo tudi, dase vrnejo dobri kadri, ki so vpreteklosti zapustili Triglav.Pri poslovanju je našausmeritev dober poslovnirezultat in ne toliko poveče-vanje rasti premije za vsakoceno."
Kaj pa usmeritve za tuji trg?"Triglav je v zadnjih letihkupil na vzhodnih trgih večzavarovalnic, zdaj pa je našanaloga, da izboljšamo njiho-vo donosnost. Ocenjujemo,
da so na teh trgih še velikemožnosti za rasti. S tem na-menom je v upravi tudičlan, ki je zadolžen za stra-teške naložbe."
Ljudi vedno zanimajo cene.Se bodo zavarovalne premi-je prihodnje leto kaj zvišale?"O tem je težko karkoli na-povedati, naša usmeritev je,da v vsaki vrsti zavarovanjadosežemo pozitiven rezul-tat. Na to lahko deloma vpli-vamo tudi sami z notranji-mi ukrepi."
Se Gorenjci pri zavarova-njih v čem razlikujejo oddrugih zavarovancev po Slo-veniji?"Zdi se mi, da je zavaroval-niška kultura na Gorenj-skem najbolj razvita v vsejSloveniji. To je tudi zaslugaobmočne enote Kranj, kivsa leta dosega izvrstne re-zultate in ima tudi zelo raz-vejano zavarovalniško mre-žo. Za Gorenjce je morda šebolj kot za druge značilno,da težko zamenjajo zavaro-valnico, banko ..."
Tudi vi ste po rodu Gore-njec. Lahko kaj več povesteo sebi - izobrazbi, poklicnikarieri?"Končal sem Osnovno šoloFranceta Prešerna in Gim-nazijo Kranj, potlej semkončal študij ekonomije vLjubljani. Do tridesetegaleta sem živel pri starših vBobovku pri Kranju, natos-va se z ženo preselila vLjubljano, ki jo še vednoštejem za del Gorenjske. VZavarovalnici Triglav semzaposlen od leta 1994,vmes sem bil poldrugo letov Studio Moderna in v Mer-catorju."
Prebral sem, da je bila vašaprva zaposlitev - obrtnik.Kaj ste počeli?"Bil sem najemnik ŠportHotela na Pokljuki, ki jezdaj prav lepo prenovljen."
V žepu imate izpit za borz-nega posrednika. Ste raz-mišljali tudi o tem poklicu?"To je bilo bolj na začetkumoje poklicne poti. V ististavbi, kjer sem takrat delal,je bila tudi borzno posredni-ška hiša in sem opravil še izpit za borznega posred-nika. S tem se ne mislimukvarjati, koristi pa mi pri upravljanju osebnih fi-nanc."
Predani ste vaterpolu ..."Pri kranjskem Triglavusem ga igral kar deset let, odosmega razreda osnovnešole do konca fakultete. Lanimi je potekel mandat pred-sednika Vaterpolske zvezeSlovenije, zdaj pa sem še
mednarodni vaterpolski sod-nik. Še vedno sodim, predkratkim sem "piskal" dvetežki tekmi - eno v Dubrovni-ku in drugo v Zagrebu."
Kako izkoriščate prosti čas?"Po duši sem športnik, poznačaju družinski človek.Vse športne aktivnosti radi
počnemo skupaj, kot druži-na. Ob koncu tedna gremopogosto v Kranjsko Goro,enkrat ali dvakrat na leto seodpravimo na potovanje.Letos smo se na morje v Gr-čijo odpravili preko Srbijein Makedonije, februarjasmo bili dva tedna v Kam-bodži ..."
brezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
ww
w.g
bkr.
si
Matjaž Rakovec, novi predsednik uprave Zavarovalnice Triglav
Gorenjec na vrhu TriglavaSredi oktobra je vodenje Zavarovalnice Triglav prevzel Matjaž Rakovec, dotedanji direktor ljubljanske območne enote. Matjaž je po rodu Gorenjec, dobro je znan tudi v vaterpolskih krogih.
Zavarovalnica Triglav, d. d., je prvih devet mesecev leta 2009zaključila s čistim dobičkom v višini 28 milijonov evrov, dobiček pred obdavčitvijo pa jeznašal 34,9 milijona evrov. V tem obdobju je obračunala583,4 milijona evrov kosmate zavarovalne premije, medtem koso zavarovalnice v Skupini Triglavobračunale 771,2 milijona evrov nekonsolidirane kosmate zavarovalne premije, Pozavarovalnica Triglav Re, d. d.,pa 96 milijona evrov kosmate pozavarovalne premije.
Matjaž Rakovec
15torek, 24. novembra 2009
Financebrezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
ww
w.g
bkr.
si
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Kärntner Spar-kasse AG, ki je večinska last-nica Banke Sparkasse, je želeta 1991 kot prva avstrijskabanka odprla predstavništvov Sloveniji, osem let kasnejeji je Banka Slovenije kot pr-vemu tujemu kreditnemuzavodu podelila koncesijo zapodružnico, ta pa je oktobra2006 postala delniška druž-ba in samostojna banka. VSkupini Sparkasse so danespoleg banke še hčerinska inpartnerska podjetja, ki po-nujajo lizing, faktoring, tr-govanje z vrednostnimi pa-pirji, posredovanje v prome-tu z nepremičninami in za-varovanje.Kot je na novinarski konfe-renci ob deseti obletniciBanke Sparkasse dejal pred-sednik uprave Josef Lau-ssegger, je banka na začetkuponujala le financiranje, po-tem pa je razvila veliko no-vih produktov za prebival-
stvo in za poslovne stranke.Z 1,2 milijarde evrov bilanč-ne vsote dosega 2,5-odstotnitržni delež. Število stranknarašča, zdaj jih ima okoli53 tisoč, pri financiranjuprebivalstva dosega 5,2-odstotni delež. Letos je (dokonca septembra) povečalaštevilo strank za pet odstot-kov, posojila strankam pa soporasla za skoraj štiri odstot-ke. Lani so ustvarili 3,5 mili-jona evrov dobička, tudi le-tos bo poslovanje pozitivno,a bo dobiček občutno manj-ši, v prvih devetih mesecihje znašal od 300 tisoč do400 tisoč evrov. Manjši do-biček je posledica povečanjastroškov refinanciranja terslabitev za naložbe, ki jim jebanka izpostavljena. Kot jeob tem pojasnil član upraveMarko Bošnjak, so bile sla-bitve v letošnjih prvih deve-tih mesecih še enkrat višjekot v enakem lanskem ob-dobju, vendar občutnomanjše od povprečja bank v
Sloveniji - tudi zato, ker seniso ukvarjali z rizičnimiposli, s financiranjem pre-vzemov, z dajanjem posojilv švicarskih frankih,..."Za nami je obdobje nad-povprečne rasti," je dejal Ro-man Gomboc, vodja sektor-ja poslovanja z gospodar-stvom, in poudaril, da so vzadnjih petih letih beležili30-odstotno povprečno let-no rast kreditnih naložb in15- do 20-odstotno letno rastštevila poslovnih strank, le-tos dosegajo 50-odstotni po-rast njihovih vlog. Vseh po-slovnih strank imajo 6.660,obseg kreditnih naložb do-sega 725 milijonov evrov.Oktobra so tudi poslovnimstrankam omogočili sklepa-nje depozitov preko spletnebanke, svojo "drugačnost"izkazujejo med drugim zvarčevalnim Bonus raču-nom, velik poudarek pa da-jejo tudi svetovanju."Pri poslovanju s prebival-stvom imamo že skoraj 45
tisoč strank," je dejala Na-taša Tovornik, vodja sek-torja poslovanja s prebival-stvom in poslovne mreže,in dodala, da so pri kreditihprebivalstvu letos preseglimejo 400 milijonov evrov,kar predstavlja 15-odstotniporast v primerjavi s kon-cem lanskega leta, in privarčevanju zabeležili 22-odstotni porast. Od majadalje tržijo 21 vzajemnihskladov Erste-Sparinvest,med katerimi je enajst del-niških skladov, šest obvez-niških, trije mešani in endenarni. Aprila so ponudilitrgu Zeleni kredit, to jekredit za nakup oz. gradnjopasivnih ali nizkoenergij-skih hiš ter za financiranjeenergetsko učinkovite ob-nove stanovanjskih stavb.Ker je bilo za tovrstna po-sojila veliko zanimanje, soponudbo podaljšali do kon-ca leta; načrtujejo pa, da bopostala del njihove redneponudbe.
Deset let Banke SparkasseBanka Sparkasse, ki ima poslovno enoto tudi v Šenčurju, je 9. novembra praznovala deseto obletnicodelovanja v Sloveniji. Pri bilančni vsoti ima 2,5-odstotni tržni delež, pri financiranju prebivalstva pa5,2-odstotnega.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Izhodišče za pogovorje bilo spoznanje, da so malidelničarji pogosto oškodova-ni in iztisnjeni iz družbebrez primerne denarne od-pravnine in da so brezustreznega (pravnega) var-stva prepuščeni sami sebi.Rajko Stanković, predsednikdruštva Mali delničarji - Sku-paj smo močnejši, je dejal, damale delničarje poleg Vseslo-venskega združenja malihdelničarjev od konca letoš-njega aprila zastopa tudi nji-hovo društvo, ki ima po vsejSloveniji že enaindvajset od-borov z več kot tisoč pridru-ženimi člani. Društvo na vsa-ki skupščini družbe nastopaorganizirano, njegovi pravnistrokovnjaki pa pripravljajospremembe zakona, s kateri-mi bi male delničarje v pri-meru izpodbojne tožbe nasklepe skupščine oprostilisodne takse in v gospodar-skih sporih, ki na sodiščihvčasih trajajo predolgo, uve-ljavili mediacijo. Poleg obehdruštev ščitijo male delničar-je še družbe pooblaščenke terklubi malih delničarjev, je
ugotavljala Ani Klemenčič,izvršna direktorica GBD-ja,in se vprašala, ali jih ščitijotudi nadzorni sveti. Dr. Bo-rut Bratina, izredni profesorza gospodarsko pravo naEkonomsko poslovni fakulte-ti Maribor, je ob tem dejal, danadzorni svet ščiti interesemalih delničarjev, če ščiti in-terese družbe in s tem vsehdelničarjev. Veliko je odvisnood sestave nadzornega sveta,v Sloveniji pa so v mnogihprimerih nasprotujoči si in-teresi med večinskimi in ma-limi delničarji. In kakšna jepri tem vloga Agencije za trgvrednostnih papirjev? Kot jedejal njen direktor dr. Dam-jan Žugelj, agencija ni varuhzakona o gospodarskih druž-bah in tudi nima pooblastil,da bi razčiščevala posameznesporne primere, ampak je tostvar civilnih postopkov innotranjih razmerij. "Kaj najbolj žuli naše stran-ke? Če bi pri nas vse funkci-oniralo, bi mali vlagateljilahko mirno spali, tako pa sedogaja, da se tudi odličnapodjetja znajdejo na kolenih.Človek ima pri tem občutek,da nič v tej državi ne deluje -
ne nadzorni sveti ne nadzor-ne institucije," je dejala AniKlemenčič in vprašala sogo-vornike, kako bi bilo to mož-no preprečiti. "Problem je vtem, da pri nas še vedno ni-mamo v celoti definiranegalastništva in da se upravepodjetij ukvarjajo s tem,kako bodo prišle do lastniškeprevlade, ne pa s poslova-njem in z razvojnimi vpraša-nji," je dejal dr. Žugelj. "Nerazumem, da tako izkušenagospodarstvenika v funkcijinadzornika, kot sta JankoKosmina in Tone Turnšek,nista postavila ultimata poodstopu Igorju Bavčarju inBošku Šrotu, potem ko starazkrila svoje lastništvo vIstrabenzu in v Pivovarni La-ško," je dejal Stanković inpoudaril, da v društvu resnorazmišljajo o vložitvi tožbezoper oba nadzornika, kajtiče bo šel v stečaj Istrabenz,ne bo ob premoženje le 14 ti-soč njegovih delničarjev,ampak tudi 62 tisoč delni-čarjev NFD-ja in 40 tisočdelničarjev Petrola. "Z me-nedžerskimi prevzemi ni ničnarobe, če so zakoniti intransparentni. Problem je v
posameznikih, v njihovihprevelikih apetitih," je menilŽugelj in dodal, da se je vsezačelo in končalo pri ban-kah, pri katerih viri financi-ranja niso bili pod enakimipogoji dostopni vsem.Na tematskem večeru so iz-postavili tudi nekaj primerovsporne iztisnitve malih del-ničarjev iz družb. Tako semali delničar ljubljanskegaBTC-ja že več kot osem letbojuje za svojo pravico, a ševedno ni sodnega razpleta.Mali delničarji Turističnegapodjetja Portorož so, potemko jih je večinski delničarposkušal iztisniti iz družbepo ceni 25 evrov za delnico,podali predlog sodišču zasodni preizkus primernostidenarne odpravnine. Prepri-čani so v svojo zmago, saj jedelnica knjigovodsko vredna100 evrov, cenitev pa je po-kazala še višjo vrednost.Mali delničarji LIP-a Ra-domlje in IBI Kranj so šelepotlej, ko jim je priskočilo napomoč Vseslovensko zdru-ženje malih delničarjev oz.društvo Mali delničarji - Sku-paj smo močnejši, doseglivišjo ceno.
Komu so mar malidelničarji?!"Komu so še mar mali delničarji?" je bil naslov tematskega večera, ki ga je v četrtek v Kranju pripravila GBD Gorenjska borzno posredniška družba.
Dr. Borut Bratina in Ani Klemenčič I Foto: Gorazd Kavčič
Dr. Damjan Žugelj I Foto: Gorazd Kavčič
Rajko Stanković I Foto: Gorazd Kavčič
Za prihodnje leto načrtujejonaložbe v višini 3,5 milijona evrovin od 5- do 10-odstotno rast bilančne vsote.
Josef Laussegger, predsednik uprave I Foto: KT
Vodilni: Nejka Grabnar, Josef Laussegger, Marko Bošnjak,Nataša Tovornik in Roman Gomboc I Foto: KT
16 torek, 24. novembra 2009
Podjetnibrezplaèni banèni paket za novonastala podjetjawww.gbkr.si/paket
ww
w.g
bkr.
si
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Republiška davč-na uprava je pri cvetličarjih,svečarjih in vrtnarjih opravi-la 147 nadzorov, največ odteh tik pred 1. novembrom,torej od 26. do 30. oktobra.Nadzorovala jih je na naslo-vih, kjer imajo registriranodejavnost, pa tudi na njiho-vih stojnicah na pokopališ-čih in tržnicah. Inšpektorjiso preverjali izdajanje raču-nov, trgovske evidence, bla-gajniško poslovanje ter deloin zaposlovanje na črno. Ne-pravilnosti so ugotovili v 55nadzorih, pri tem pa so izre-kli dvanajst ustnih opozoril,izdali enajst odločb z opo-minom in 26 plačilnih nalo-gov z izrečenimi globami vznesku 43 tisoč evrov. In kajso bile najpogostejše nepra-vilnosti? Vsi cvetličarji, sve-čarji in vrtnarji kupcem
niso izdali računov ali sojim izdali račun z neustrez-no vsebino (vrsto blaga),brez zaporedne številke alibrez žiga. Nekateri so na ra-čunih izkazovali obračunanidavek na dodano vrednost(DDV), pa čeprav za DDVsploh niso registrirani. Vblagajni je bilo več denarja,
kot je znašal evidentiranipromet po izdanih paragon-skih blokih. Pri izdelavi inprodaji sveč so ugotovili tudidelo na črno.Medtem ko nadzor pri vul-kanizerjih še poteka in bodorezultati znani decembra, paje davčna uprava skupaj sprometnim inšpektoratomzačela tudi z nadzorom pre-voznikov, ki večinoma ob-časno prevažajo ljudi v no-tranjem in mednarodnemcestnem prometu. Inšpek-torji bodo pri teh predvsempreverjali poslovne knjige inostalo prevozniško doku-mentacijo.
Preganjajo sivoekonomijoDavčna uprava je v okviru projekta Siva ekonomija oktobra in novembrapoostrila nadzor pri cvetličarjih, svečarjih in vrtnarjih, nadzor pri vulkanizerjih pa še poteka.
Jože Toni in njegov sin Matjaž, ki bo prihodnje leto tudiprevzel vodenje družinskega podjetja.
V svoji delavnici na leto predelajo do šestdeset ton nerjavečega jekla.
Jasna Paladin
Kamnik - Gostinska opremaJože Toni s. p. je družinskopodjetje, ki ga je pred pet-indvajsetimi leti zasnovalJože Toni, v njem pa so da-nes zaposleni tudi družinskičlani - žena, sin in hčerka. "Že vse od leta 1966 delamiz nerjavečega jekla, prej si-cer v drugih podjetjih, pravletos pa praznujem petin-dvajsetletnico svoje obrti.Začeli smo v domači garaži,nato smo delavnico zgradiliob hiši v Podgorju, kjer smoimeli celo dvanajst zaposle-nih, zdaj pa smo v tej proiz-vodni hali ob Ljubljanski ce-sti na Duplici," povzameJože Toni, ki v svojem pod-jetju skupaj z devetimi zapo-slenimi izdeluje točilne indelovne pulte, hladilnike,omarice, police, nape indrugo opremo iz nerjaveče-
ga jekla, ki jo pri njih naro-čajo hoteli, restavracije, go-stilne, bolnišnice in drugeustanove. Med njihoviminaročniki so bili tako števil-ni hoteli, tudi Hotel Palacein Bernardin v Portorožu,kuhinja v portoroški Mariniin drugi, ponosno pa pove,da so s svojim inovativnimznanjem in kakovostjo pri-tegnili tudi nekaj premož-nih posameznikov. Prav vteh dneh opremljajo jahtohrvaškega finančnega mo-gotca Zepterja, svoje izdelkepa so vgradili tudi v 40-metrsko jahto nekega šejka,ki so jo izdelali v Izoli.Gospodarska kriza jim ni pri-zanesla, a dela je še dovolj."Če smo prej redno skorajvsak dan delali nadure, namje recesija prinesla osemurnidelavnik. V recesiji varčeva-nje na delavcih nikakor nepride v poštev. Za dobro delo
morajo biti tudi pošteno pla-čani, a je treba - ko se dela,res delati! Naša vlada pa šekar varčuje na delavcih inplačah. Namesto da bi podpr-la investicije, da bi ljudje laž-je dobili delo, raje daje social-ne podpore. Moji zaposlenigospodarske krize v bistvune občutijo, plač nismo niža-li in dela je dovolj, večja teža-va je plačilna nedisciplina,saj kupci izdelke naročajo, neda bi za to imeli denar, saj sine upajo več jemati kredi-tov," pravi in doda, da se jepovpraševanje po določenihizdelkih zmanjšalo tudi zašestdeset odstotkov. Kljubvsemu na leto še vedno pre-delajo po šestdeset ton nerja-večega jekla.Da je s svojim delom na pra-vi poti, je dokazal tudi sep-tembra na letošnjem 42.Mednarodnem obrtnem sej-mu v Celju, kjer mu je Obrt-
na zbornica Slovenije kotedinemu obrtniku podelilaZlati ceh. To najvišje prizna-nje med obrtniki je prejel zatočilni pult iz nerjavečega je-kla, ki je namenjen točenjupijač v gostinskih obratih."Pult, ki je v celoti plod na-šega dela, je bil prava atrak-cija na sejemskem prostoru.Vsebuje hladilno komoro ssteklenimi vrati in predali zalažji pregled nad zalogo pi-jač in atraktivno LED raz-svetljavo ter nevtralni del skoritom in odcejalnikom.Priznanje je nagrada za vestrud in vloženo delo ter do-kaz, da delamo v pravi sme-ri," še pravi Jože Toni, ki je vvseh 25 letih sam zasnovaltudi večino strojev, s kateri-mi je danes opremljena nji-hova proizvodnja hala. Z no-vim letom bo vodenje pod-jetja počasi predal svojemusinu Matjažu.
Moji delavci recesijene občutijoJože Toni že 25 let izdeluje gostinsko opremo iz nerjavečega jekla. Problem je plačilna nedisciplina.
Davčni inšpektorji so preverjali tudi poslovanje cvetličarjev.
SAMO V KRANJU!
Nov
a K
BM
d.d
., no
vem
ber
2009
TISO» ZGODB, ENA IZJEMNA PONUDBA!Vabljeni v našo novo poslovalnico v Kranju, kjer vas priËakujemo z izjemno ponudbo!������������ �������prihranite veè kot 65 € in
mi vam podarimo še do 65 €,��izjemno ugoden pribitek pri najemu
stanovanjskega kredita,��������������� �����brez stroškov odobritve,
������������������� ������ ��� �����������������������������������������"���#������ �������������������$
080 17 50 www.nkbm.si
Foto
: Tin
a D
okl
Davčna uprava pozivapotrošnike, da za kupljeno blagoali opravljeno storitev zahtevajoin vzamejo račun.
17GORENJSKI GLAStorek, 24. novembra 2009 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Štefan Žargi
Ljubljana - Obletnica delova-nja vlade je že postala tradici-onalna priložnost za pregledopravljenega dela celotne vla-de in po posameznih minis-trstvih in tako je tudi Minis-trstvo za gospodarstvo - mi-nister Matej Lahovnik in dr-žavna sekretarka Darja Radić- v petek podalo svoj prvi ob-račun dela. Že uvodoma jeminister opozoril, da je ob-dobje prvega leta sedanje vla-de zaznamoval začetek naj-hujše gospodarske krize podrugi svetovni vojni, in v ok-viru ministrstva so skladno sprogramom vlade izvedli ce-lovite ukrepe za pomoč go-spodarstvu tako v obliki ne-povratnih sredstev kot tudi zinstrumentom garancij ssubvencijo obrestne mere,kar je v danih razmerah, kotrg kapitala deluje slabo, iz-redna podpora malim insrednjim podjetjem.
Občutno povečali razvojna sredstva
V tem obdobju so na mi-nistrstvu za gospodarstvo inv izvajalskih organizacijahministrstva prek 11 razpisovza različne projekte gospo-darstvu z namenom pospe-ševanja razvoja nameniliprek 259 milijonov evrov terpodprli prek osemsto projek-tov podjetij. Število podjetijje še bistveno višje, saj so vokviru razvojno investicij-skih projektov podprta part-nerstva in vključujejo večještevilo podjetij in partnerjeviz raziskovalne sfere. Zaradikrize so izvedli vrsto novihrazpisov, pri že načrtovanihpa so povečali sredstva intako celo posegli v evropskasredstva, ki so bila sicer v ok-viru sedanje evropske per-
spektive načrtovana v pri-hodnjih letih. Zlasti to veljapri razvojnih projektih, saj soprvotno načrtovanih petde-set milijonov evrov povečalina 109 milijonov evrov, prekrazpisa za novo tehnološkoopremo pa so namesto pred-videnih stotih projektov pod-prli 197 projektov. Največjaspodbuda za nove tuje inve-sticije je bila dana Revozu zarazvoj novega dvosedežnegavozila (14 milijonov evrov), kibo prvi avto, ki bo v celoti raz-vit v Sloveniji.
Kreditni krč zaradi skrivaštva bank
Posebej akuten problem jepo Lahovnikovih besedahkreditni krč, ki je posledicaskrajno konzervativnega rav-nanja bank, pravega "skri-vaštva" pred tveganji. Podjet-ja so tako ostala izpostavljenakrizi in brez nujne podpore.V ta namen so povečali sred-stva Slovenskega podjetni-škega sklada (SPS), ki je dosredine oktobra zagotovil 334garancij za kredite v višini 52milijonov evrov in 8,6 milijo-na evrov za subvencioniranjeobrestne mere. Ocene, da bo
kriza močno prizadela turi-zem, so spodbudile ministr-stvo za vlaganja v dodatnopromocijo, ki so se obresto-vala, saj so rezultati v tej pa-nogi nad pričakovanji. Oce-njujejo, da se v turizmuustvari 12 odstotkov BDP; le-tos je bilo v turizmu zaposle-nih 1200 ljudi več kot lani.Do konca leta bodo za turi-zem razpisali še 23 milijonovevrov, s čimer bodo izčrpalivsa predvidena sredstva EU.
Denar EU za plinovodVodice-Avstrija
Pomembni premiki so bilidoseženi na področju energe-tike. Podpis meddržavnegasporazuma o plinovodu Juž-ni tok pomeni važen prispe-vek k energetski oskrbi drža-ve, z EU so se sporazumeli opodaljšanju proizvodnje vRudniku Trbovlje Hrastnikter pridobili dodatnih štiride-set milijonov evrov za grad-njo strateško pomembnegaplinovoda Vodice-Avstrija.Pospešeno se pripravlja tudinov nacionalni energetskiprogram in z Ministrstvomza okolje in prostor priprav-ljajo poenostavitev postopkov
za umeščanje energetskihnaprav v prostor.
Obvezna udeležba bi bila "avtogol"
Na področju normativnedejavnosti ministrstva je mi-nister Lahovnik izpostavilspremembe zakonodaje, kipreprečujejo udeležbo nad-zornikov na dobičku podjetij,ki zagotavljajo transparent-nost nagrajevanja uprav innadzornikov ter omejujejoplače v podjetjih v državni la-sti. Pripravljen je tudi zakon oudeležbi delavcev na dobičku,pri katerem zavračajo predlo-ge, da bi bila ta udeležba ob-vezna. Menijo namreč, da bibil to svojevrsten "avtogol",saj bi lastniki to razumeli kotdodaten davek, in prek trans-fernih cen dobiček prelivali vtujino, domači lastniki pazmanjševali dobiček s "krea-tivnim računovodstvom". Na-mesto tega predlagajo zniža-nje obdavčitve udeležbe nadobičku (namesto obdavčitvekot osebni prejemek, obdavči-tev, ki velja za dividende) inodpravo triletnega odloga iz-plačila. K temu dodajmo, daje strateški svet vlade v petektak predlog podprl.
Pomembna so tudi priza-devanja Slovenije za vstop vOECD, kjer je ministrstvo zagospodarstvo za ta vstopuspešno pokrivalo v pogaja-njih kar sedem odborov ozi-roma delovnih skupin. Mini-ster je prepričan, da bo Slo-venija postala članica OECDv prihodnjem letu.
Podpirali so predvsem razvojNa ministrstvu za gospodarstvo so na 11 razpisih za različne projekte gospodarstvu z namenom pospeševanja razvoja namenili 259 milijonov evrov ter podprli prek osemsto projektov podjetij.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Najpomembnejša za-konska sprememba je zviša-nje praga za obračunavanjeDDV po plačani realizaciji z208 tisoč na 400 tisoč evrov,s tem bo takšno davčno ure-ditev lahko uporabljalo ževeč kot 82 odstotkov vseh za-vezancev, registriranih za
namene DDV. V Sloveniji jebilo obračunavanje DDV poplačani realizaciji, to je napodlagi prejetih in danih pla-čil, uvedeno 1. januarja 2006in predstavlja enega od ukre-pov, s katerim naj bi malimpodjetjem znižali davčnabremena in izboljšali likvid-nost. V času gospodarske kri-ze naj bi tudi zmanjšali ne-gativne posledice finančnenediscipline.
Z novim letom bodo napodlagi spremenjenega za-kona uvedli tudi nižjo, 8,5-odstotno stopnjo DDV oddobav knjig, storitev čišče-nja oken in čiščenja v zaseb-nih gospodinjstvih, manjšihpopravil koles, čevljev in us-njenih izdelkov, oblačil ingospodinjskega perila, do-
mačega varstva, friziranja,dobav lončnic, sadik in reza-nega cvetja in dobav biotič-nih sredstev za varstvo ras-tlin. Pri nakupu blaga instoritev od kmetov pavšali-stov bodo zvišali pavšalnonadomestilo s štiri na osemodstotkov. S tem naj bizmanjšali negativne učinkegospodarske krize na kme-
tijstvo, hkrati pa bi to pome-nilo tudi spoštovanje evrop-ske direktive o DDV, po ka-teri mora biti pavšalno na-domestilo tolikšno, dakmetje ne bi dobili večjihvračil, kot bi znašal obraču-nani vstopni DDV.
Kar zadeva kraj opravlja-nja storitev, je zakon spre-menil splošno pravilo, topomeni, da bodo storitve,opravljene davčnim zave-zancem, obdavčene po kra-ju prejemnika storitve in netako kot sedaj po kraju sede-ža izvajalca storitve. Pri vra-čilih DDV davčnim zave-zancem s sedežem v drugidržavi, članici Evropske uni-je, bo postopek vračila pote-kal izključno elektronskopreko spletnega portala.
Višji prag za obračunavanje DDVOb koncu oktobra so bile v uradnem listu objavljene spremembe in dopolnitve zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki bodo začele veljati 1. januarja prihodnje leto.
Zakon je uveljavil dodatne ukrepe za preprečevanjedavčnih goljufij, predvsem goljufij tipa "davčni vrtiljak",pri katerih dobavitelj na računu izkaže DDV, a ga nevplača v proračun, prejemnik takega računa pa lahko le-galno uveljavi odbitek DDV.
Minister Matej Lahovnik in državna sekretarka Darja Radić
Mercator Supermarket Preddvor, Breška pot 2 A,
Preddvor praznuje otvoritev. Vsem kupcem, ki boste na
dan 27.11.2009 v Supermarketu opravili nakup s kartico
Mercator Pika, bomo podarili dvakrat toliko pik, kot bi
jih sicer prejeli glede na vrednost nakupa. Nakupi s kartico
Mercator Pika in določeno število zbranih pik vam lahko v
določenem bonitetnem obdobju prinesejo dodatni 3 do
6-odstotni popust na vso ponudbo.
Zbirajte lepe trenutke
Živite s Piko
DvojnePike
petek27.11.2009
Dvojno darilo!
Štefan Žargi
Ljubljana - V četrtek so vdružbi Najdi.si, d. o. o., ki je vpopolni lasti Telekoma Slove-nije, predstavili prenovljeniiskalnik Najdi.si, ki je najbolj
uporabljan slovenski spletniiskalnik. Pri prenovi so upoš-tevali predvsem mnenja in že-lje uporabnikov. Med novos-tmi je predvsem hitrejše inlažje iskanje, oblikovanjepredlogov iskanj, razvrščanje
iskalnih rezultatov po določe-nih parametrih, prilagodljivavstopna stran, možnost doda-janja lastnih povezav, pošilja-nje večjega števila daljših brez-plačnih SMS sporočil, preglednajnovejše ponudbe novih de-lovnih mest, možnost ločene-ga iskanja po slovenskem insvetovnem spletu.
Prenovljen iskalnik Najdi.si
Štefan Žargi
Kranj - Vodstvo podjetja indelavci v tekstilni tovarniZvezda so se dogovorili, dazamrznitev stavke, o kateriso se odločali 9. novembra,podaljšajo še za pet dni, to
je do 25. novembra. Pred-sednica upravnega odboraje namreč na začetku stavkeobljubila, da bo do 20. tegameseca znano, ali bo ajdov-ska Tekstina kot strateškipartner vložila potrebnasredstva za zagon proizvod-
nje. Kot je pojasnil predsed-nik sindikata Janez Podgo-relec, naročila in celo novikupci prihajajo, v tovarni panimajo denarja za nakuppotrebnega materiala, zatovelika večina proizvodnjestoji.
Stavka v Zvezdi odložena še za pet dni
P.S
. M
ER
CAT
OR
d.d
., D
UN
AJS
KA
C.
107
, LJ
UB
LJAN
A
18GORENJSKI GLAS
torek, 24. novembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Maja Bertoncelj
Medvode - V četrtek je pote-kalo letošnje srečanje pred-stavnic enajstih gorenjskihdruštev kmečkih in podežel-skih žena. Gostitelj srečanjaje bilo Društvo kmetic teržena in deklet na podeželjuMedvode, srečanja pa se jeudeležilo okrog 110 članic.
"Najprej si bomo ogledalemlekomat, nato pa še mode-ren hlev za krave molznicein molžo z robotom. Drugidel srečanja bo potekal vHiši kulinarike Jezeršek vSori, kjer bo kratek kulturniprogram, predavanje z na-slovom Komunikacija inuspešno trženje kmetijskihpridelkov in izdelkov, sreča-nje pa bomo zaključile s ko-silom in druženjem," je pro-gram srečanja predstavilaAndreja Bizant, predsednicamedvoškega društva, ki šte-je štirideset članic. Prva po-staja je bil torej mlekomatkmetije Mis v središču Med-vod, ki je bil sploh prvi v Slo-veniji. Misovi sedaj postav-ljajo že petega. "V Medvo-dah povprečno prodamookrog 130 litrov mleka na
dan, največ pa na mlekoma-tu na glavni ljubljanski trž-nici, in sicer prek tristo litrovdnevno. Prava lokacija za po-stavitev mlekomata so čimgosteje naseljena spalna na-selja," je pojasnil TomažMis iz kmetije Mis iz Zavrhapod Šmarno goro.
Zanimivo je bilo tudi nakmetiji Bečan na Seničici,kjer imajo nov sodoben hlevin robota za molžo krav. "Čene bi začela graditi hleva, biz ženo verjetno opustila vsaj
polovico dela na kmetiji. Vstarem hlevu je bilo neznos-no. Novega smo začeli gradi-ti konec leta 2007, sredi sep-tembra letos pa vanj vseliliživino. Prostora je za 140glav živine skupaj z mladi-no, trenutno pa imamo 32krav, skupaj okrog 70 glavživine. Odločila sva se inve-stirati tudi v robota za mol-žo, ki delo na kmetiji izred-no olajša. Robot je stal okrog125 tisoč evrov brez davka,kolikšna je vrednost celotne
investicije, pa težko rečem,saj smo večinoma delalisami. Za investicijo pa žalnismo dobili niti evra držav-nega denarja," je pojasnilMarko Bečan, ki z ženo ob-deluje 28 hektarjev zemljena okrog šestdesetih parce-lah. Kmetijo Bečan si jeogledal tudi Ciril Smrkolj,predsednik Kmetijsko go-spodarske zbornice Sloveni-je, ki je prišel pozdravitkmečke žene in dekleta zGorenjskega.
Kmečke žene v MedvodahČlanice gorenjskih društev kmečkih in podeželskih žena so se letos srečale v Medvodah. Ogledale sosi mlekomat, nato pa še moderen hlev in molžo z robotom.
Tomaž Mis je udeleženkam srečanja razkazal mlekomat.
Cene klavnih polovic prašičjega mesa
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v okvirutržno informacijskega sistema pripravila tržno poročilo zaprašičje meso za letošnji oktober. Poglejmo povprečne ceneprašičjih klavnih trupov oz. polovic po posameznih razredihin spremembe v ceni v primerjavi s septembrom!
Razred Povprečna cena Sprememba v primerjavis septembrom
S 145,57 EUR/100 kg - 9,79 EUR - 6,30 %E 135,75 EUR/100 kg - 9,34 EUR - 6,44 %U 123,70 EUR/100 kg - 8,74 EUR - 6,60 %R 117,68 EUR/100 kg - 5,53 EUR - 4,49 %O 98,45 EUR/100 kg - 18,37 EUR - 15,73 %P - - -
In kaj kaže primerjava s cenami v drugih državah Evropskeunije? V Sloveniji je bila septembra cena za razred E 145,66evra za sto kilogramov in je bila nižja kot v Evropski uniji,kjer je bilo povprečje 148,40 evra. Med 27 članicami unije jebila cena višja od slovenske v 19 državah, nižja pa je bilasedmih - v Belgiji, na Danskem, v Franciji, na Irskem, na Ni-zozemskem, v Avstriji in na Finskem. Najvišja povprečnacena je bila na Malti (182 EUR/100 kg) in najnižja naDanskem (130,22 EUR/100 kg). C. Z.
Strahinj
Predavanja o kakovosti mleka, mesa in krme
V okviru mednarodnega projekta Uvedba veljavnih in novihpredpisov glede kakovostne hrane za administracijo in prak-so bodo v petek od 10. do 16. ure v Biotehniškem centru Na-klo v Strahinju predavanja o kakovosti mleka, mesa in hrane.Domači in nizozemski strokovnjaki bodo predavali o ureditvihlevov, načinu reje ter pomembnosti molzne opreme za ka-kovost mleka in zdravje živali, o možnosti predelave mleka nadomu, o novostih pri prehrani govedi, o reji in zdravju živali,o dilemah nadaljnjega razvoja slovenske govedoreje ... C. Z.
DVORANA NA ČEŠNJICI26. in 27. november, ob 20.00
Cena vstopnice: 15 € Prodaja: RESTAVRACIJA LUŠINA, ŽELEZNIKI Info: 051 606 220KD Češnjica, Češnjica 54, Železniki
MEŠETAR
Ljubljana
Škoda poplačana, rešujejo še pritožbe
Vlada je na četrtkovi seji sprejela poročilo o izvedbi progra-ma odprave posledic škode v kmetijstvu zaradi naravnih ne-sreč v letu 2007. Kot je razvidno iz poročila, je suša v obdo-bju od 6. maja do 6. septembra prizadela 27.875 hektarjevkmetijskih površin v 56 občinah ter povzročila v kmetijski pri-delavi za 16,5 milijona evrov neposredne škode. Vlada je apri-la lani sprejela program odprave posledic škode v kmetijstvu,po katerem je zagotovila 4,6 milijona evrov denarja oz. 28odstotkov ocenjene škode. Agencija za kmetijske trge in raz-voj podeželja je od 5806 oškodovancev prejela 6414 vlog(608 oškodovancev je imelo škodo na območju dveh ali celoveč občin). Lani jim je izplačala 4,3 milijona evrov odškodni-ne in letos (do polovice leta) nekaj manj kot 75 tisoč, preosta-li denar pa bo izplačala potlej, ko bo rešila še štirinajst pri-tožb in štiri primere zaradi smrti oškodovanca. C. Z.
Jasna Paladin
Mengeš - Čebelarska zvezaSlovenije je v sodelovanju zJavno svetovalno službo v če-belarstvu ter vrtci, osnovni-mi šolami in občinami mi-nuli četrtek že tretje leto za-pored pripravila akcijo Endan za zajtrk med slovenskihčebelarjev.
Čebelarska društva po vsejSloveniji so za najmlajše vvrtcih zbrala 1500 kilogra-mov medu, ki so ga otrocipojedli za zajtrk skupaj s če-belarji, župani in drugimigosti, ki se zavedajo pomenačebel. Otrokom v Vrtcu Son-ček v Mengšu se je tako pri-
družila soproga predsednikadržave Barbara Miklič Türk,ki akcijo čebelarjev podpira
že vsa leta. Priznala je, da jebil zajtrk z medom v otroš-tvu njen najljubši. "To je
imenitna akcija, zato bi če-belarjem sporočila le to, najjo nadaljujejo," je v menge-škem vrtcu dejala BarbaraMiklič Türk, nato pa se s pet-letniki za zajtrk posladkala zmaslom in medom. Me-denega zajtrka v Mengšu seje udeležil tudi predsednikčebelarske zveze Slovenije."Ta naša akcija ima mnogoširši pomen, saj ne gre le zazajtrk z medom, ampak zato, da otroci spoznajo po-men čebel za naše okolje inučinke medu na naše zdrav-je. Ena žlica medu zjutraj inena zvečer nas bosta obvaro-vali bolezni, tudi nove gri-pe," je dejal Boštjan Noč.
Medeni zajtrk za najmlajšeDobrodelno izobraževalne akcije Čebelarske zveze Slovenije se je v mengeškem vrtcu udeležila tudisoproga predsednika države Barbara Miklič Türk.
Akcijo čebelarjev je z udeležbo na medenem zajtrku vMengšu podprla tudi Barbara Miklič Türk.
Kranj
Sveže domače mleko tudi v Kranju
Od minule sobote naprej so v Kranju postavljeni trije novimlekomati. Dva sta na Cesti talcev na Planini, eden panasproti cerkve na Jezerski cesti na Primskovem. "Kmetjesmo veseli, da lahko prodajamo domače mleko, mislim pa,da ste zadovoljni tudi v mestu, ker imate sedaj dnevnosveže kvalitetno mleko," je na slovesnosti ob mlekomatu pripiceriji Silvester povedal Jožef Gašperlin. Iz mlekomatanasproti kranjskega pokopališča bo mogoče dobiti mleko skmetije Sajevic, na Primskovem pa iz kmetije Šuštar. V. S.
19GORENJSKI GLAStorek, 24. novembra 2009 NASVETI [email protected]
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
V R A K O V I H K L E Š Č A H , 2. DEL
Marjeta Smolnikar
Mi za srečo, sreča za nami
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: čista goveja juha z jušno zelenjavo, pura-novi zrezki v smetanovi omaki z gorgonzolo, njoki, mo-tovilec s koruzo v solati, pita lene gospodinje; Večerja: jetr-na pašteta, zrnat kruh, sadni čaj.Ponedeljek - Kosilo: brokolijeva kremna juha z jajcem,popečena govedina iz juhe, pire krompir, rdeča pesa v so-lati; Večerja: mlečna kaša, mleko.Torek - Kosilo: makaronovo meso, radič s fižolom v solati,mandarine; Večerja: krompirjevi žganci z ocvirki, bela kava.Sreda - Kosilo: jota z zeljem in s kranjsko klobaso, popeče-na polenta s parmezanom, sadna kupa z banano in kivijem;Večerja: zeljnata solata s krompirjem, hrenovke.Četrtek - Kosilo: krvavice ali pečenice, dušeno kislo zelje zocvirki, pražen krompir; Večerja: zelenjavna ponev z jajci naoko, koruzni kruh.Petek - Kosilo: kremna juha iz brokolija, potočna postrv pokmečko, pikantna krompirjeva solata; Večerja: skutni cmokina sopari, višnjev kompot. Sobota - Kosilo: štajerska kisla juha, piščančja rižota, zeljna-ta solata s fižolom, pečena jabolka z orehi in medom; Večer-ja: "pohane šnite", bananino mleko.
Jabolčna pita lene gospodinje
Na suho zmešamo po 2 dl moke, sladkorja in pšeničnegazdroba ter 1 pecilni prašek. Namaščen manjši pekač (20 x30 cm) posujemo s 4 dl mešanice, nanjo naložimo 10 nari-banih jabolk z malo sladkorja in cimeta ter prekrijemo s pre-ostalo suho mešanico. Vse skupaj prelijemo z dvemarazžvrkljanima jajcema in 4 dl smetane. Pečemo 45 minutpri srednji temperaturi.
Potočna postrv po kmečko
Sestavine: 4 potočne postrvi (po 25 dag), 150 g mesnate slanine,2 žlici koruzne moke, 2 čebuli, 4 žlice limonovega soka, šopekpeteršilja, mlet beli poper, sol.
Očiščene postrvi pokapljamo z limonovim sokom in pusti-mo 10 minut, da se marinirajo. Slanino narežemo na maj-hne kocke. Čebulo olupimo in zrežemo na obročke. Pe-teršilj sesekljamo. Slanino v ponvi na srednji vročini rjavoopečemo, poberemo iz ponve in shranimo. V maščobi odslanine rumeno opražimo čebulne obročke in jih dodamo kslanini. Ribe osolimo, popramo in povaljamo v moki. Vmaščobi od slanine jih previdno prepečemo. Shranimo jihna toplem. Slanino in čebulo spet segrejemo v ponvi,primešamo sesekljan peteršilj in vse skupaj stresemo naribe. K ribam ponudimo pikantno krompirjevo solato inrezino limone.
Zdrav človek ima tisoč ra-zličnih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakordrži.
Pred vami je še en, vsaj zazdaj zadnji prepis iz knjigeUčbenik življenja avtorja Mar-tina Kojca in sicer z name-nom, da na temelju njegovegapogleda na pogojno rečeno ne-vidno resnico analiziram svojedosedanje poti in stranpotiiskanja ozdravitve oziroma re-šitve iz nenavadno čvrstih ra-kovih klešč.
"Tako se bo človek osvobodilsleherne želje, izsiliti boljše živ-
ljenje šele tedaj, ko bo popolno-ma spoznal, da je vse slabo innezaželeno le plod naše domiš-ljije in sploh nikakršna stvarnaresničnost.
Šele potem bo lahko človekpostal notranje docela mirenin bo prihodnosti pustil v vsa-kem pogledu prosto pot. Šelepotem mu bo postalo docelavseeno, kaj se bo zgodilo.
/.../Vse človekovo početje se s
tega vidika nenadoma pokažestrašansko nesmiselno. Mi te-kamo za srečo, sreča pa teče zanami. /.../ Kot vešče v luč, dr-vimo naravnost v nesrečo.
Čim močneje hočemo nekaj
izsiliti, tem prej dosežemo na-sprotje tega, kar hočemo.
/.../Sreča ni ne v preteklosti in
ne v sedanjosti. Sreča je vselej lev sedanjosti.
/.../Kar je bilo in kar je, ne mo-
remo spremeniti; kar pa bo, ježe dolgo določeno. Vse, kar sedogaja, pa je dolgo premišljeno,modro in dobro ter služi zme-rom le izpolnitvi in izboljšanjunašega življenja.
/.../Nihče ne more uiti samemu
sebi: vsak se more rešiti svojegatrpljenja samo, če se skozi spo-znanje resnice sam odreši.
Ta cilj pa lahko doseže samos trpljenjem. Naše življenje jeočiščujoč proces. Zato pred trp-ljenjem ne smemo bežati tem-več ga moramo kot sredstvo zadosego cilja pozdraviti in senanj pripraviti. Trpljenje ni ni-komur prihranjeno. Vsak gamora sam prestati. Samo trplje-nje nas namreč dela razmišlju-joče, samo trpljenje nam omo-goča spoznati svoje napake inzmote, samo trpljenje nas vodik boljšemu in popolnejšemuživljenju. Torej je trpljenje edi-na pot k odrešitvi iz trpljenja.
S spoznanjem te resnicezavestno umre človekovo ho-tenje, izsiliti boljše življenje,
in s tem tudi trpljenje. Na tomesto stopi zdaj uvidevnost,spoznanje in razumevanje.Čedalje jasneje spoznavamo,da je dobro in zaželeno pov-sod prisotno in se nam odkri-va le toliko, kolikor ga že mo-remo dojeti.
Šele z doseženo stopnjo svo-jega spoznanja človek prerastevse nižje ravni in vse zmote.Ustvarjalne sile, ki jih je prej vsvoji zaslepljenosti uporabljalza negativno delovanje, začneusmerjati v najčistejši tir."
(Martin Kojc, Učbenik živ-ljenja; VII. lekcija, od strani 82do strani 89.)
(Se nadaljuje.)
123
Pavla Kliner
Vreden toliko kot ovca
Ingver (Zingiber officinale)izvira z območij jugovzhodneAzije, danes pa ga pridelujejoše ponekod v Afriki, na Ja-majki in v Braziliji. Njegovokoreniko omenjajo že zgod-nji sanskrtski zapisi ter starakitajska besedila, kasneje patudi grška, rimska in arabskazdravstvena literatura. Vsakajed, ki jo je zaužil veliki kitaj-ski filozof Konfucij, je moralavsebovati vsaj kanček ingver-ja. V Srednjo Evropo so ing-ver zanesli križarji. Pomorskekolonialne sile so v njem vi-dele izjemno možnost trgo-vanja. V 16. stoletju je imelfunt te dragocene začimbeenako ceno kot ovca.
Sladko-pekoči užitki
Vonj svežega ingverja ne-koliko spominja na vonj li-
mone. Navdušujoč pa je tudinjegov okus - osvežilen insladek ter hkrati prijetno pe-koč. Za pripravo hrane seuporablja korenika, ki je lah-ko sveža, konzervirana, kan-dirana ali posušena in zmle-ta v prah. S to vsestranskozačimbo lahko začinimo vsevrste mesa in rib, lahko jododamo jabolčnim zavitkomin nasploh vsem sladicam izjabolk, banan in rabarbare,kompotom, sadnim sola-tam, mlečnemu rižu in peci-vu, kot so medenjaki, ingver-jevi piškoti ...
Lajša potovalno bolezen
Ingverjeva korenina je vveliko pomoč vsem, ki jimpreglavice povzročajo slabaprebava, vetrovi in kolike.Ker deluje antiseptično, ko-risti pri vnetjih prebavil incelo pri zastrupitvi s hrano.Preprečuje nastanek čirov
ter pospešuje tek in prebav-ne procese. Učinkovito pre-prečuje bruhanje in slabost.Pomirja tako slabost medpotovanjem z avtom ali leta-lom, kot morsko bolezen,pa tudi slabost po operativ-nem posegu. Deluje protidriski.
Znižuje vročino
Ingver bo dal vse od sebepri zdravljenju kašlja, pre-hlada in gripe. Ima to moč,da spodbuja potenje in zni-žuje vročino. Preventivnodeluje proti nalezljivim bo-leznim. Pomaga lajšati gla-vobole in migrene. Delujekot stimulans in tonik tertako zmanjšuje kroničnoutrujenost, izboljšuje spo-min, imel pa naj bi tudi bla-ge afrodizične lastnosti. Nje-govo delovanje lahko pri-merjamo z delovanjem čes-na in čebule, ki preprečujeta
zgoščevanje krvi in pojavlja-nje strdkov. Nadalje ugodnodeluje na jetra in zmanjšujeholesterol. Končno pa kotodličen antioksidant delujetudi proti škodljivemu delo-vanju prostih radikalov, meddrugim naj bi varoval predrakom in aterosklerozo.
Že diši po ingverjevemčaju
Za zdravilno uporabo jebolj kot suhi ingver v prahuprimerna olupljena in posu-šena ali pa sveža korenika(okrog deset gramov tankonarezanih in nasekljanih li-stičev enkrat do dvakrat nadan). V lekarnah in speciali-ziranih trgovinah dobimotudi že pripravljena zdravilav obliki kapsul in tinktur aliingverjevo eterično olje. Vhladnih in po praznikih di-šečih zimskih mesecih zelogodi ingverjev čaj, naj si bosam ali pa v kombinaciji zdrugimi začimbami, ki pozi-mi ogrejejo telo in duha,okrepijo odpornost ter v sebinosijo pridih praznikov - ci-met, janež, klinčki, komar-ček, kardamom, hibiskus, ši-pek, plavica, posušeni poma-rančni olupki, jabolčni krhlji... Ingver velja za varno za-čimbo, a njegova uporaba vpretiranih količinah lahkovpliva na osrednje živčevjeter povzroči depresijo in arit-mijo. Če imate žolčne kam-ne, če uživate zdravila protistrjevanju krvi, če ste nosečiali dojite, se o uživanju več-jih količin ingverja posvetu-jete z zdravnikom.
Orientalska korenina proti gripiV Indiji in na Kitajskem so že pred dvema tisočletjema odkrili, da rastlinica, o kateri bomo govorilidanes, blesti, najsi jo uporabljajo kot zelenjavo, začimbo ali zdravilo. S širjenjem vzhodnjaške kulinarike in zdravilnih metod se močno povečuje uporaba te orientalske korenine po vsem svetu,tudi pri nas. Seveda imamo v mislih ingver, pekočo, a hkrati sladko dišavnico, ki je v pomoč tudi priprehladu in gripi.
Ingver opelemeniti tako jedačo kot pijačo, denimo pivo.
Ingver spodbuja krvi obtokin pospeši dotok krvi v kožo,zato nas ogreje in zdraviozebline.
WWW.GORENJSKIGLAS.SI
20 torek, 24. novembra 2009NASVET, OGLASI [email protected] GLAS
DELAVEC BREZ POKLICArok do: 29.11.2009; A KVICK, d.o.o.,POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO 13,POLJANE NAD ŠK LOKOrok do: 27.11.2009; BIO-ECO CENTER,d.o.o., BRODIŠČE 18, 1236 TRZINrok do: 25.11.2009; CATERING M,d.o.o., BRNČIČEVA UL. 31, 1231 LJ -ČRNUČErok do: 03.12.2009; JOŽEF GORT-NAR S.P., PODBREZJE 111, NAKLOrok do: 25.11.2009; PRAGOZD, d.o.o.,UL. SADEŽ 24, 8340 ČRNOMELJPOMOŽNI DELAVECrok do: 03.12.2009; ANASSY, d.o.o.,GOLNIK 83, GOLNIKPERICArok do: 28.11.2009; OZG, ZD RADOV-LJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVLJI-CAOSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBASOBARICA-ČISTILKA; rok do:03.12.2009; ALPE ADRIA TURIZEM,d.o.o., ŠMARTINSKA C. 152 G, LJŽELEZOKRIVEC; rok do: 25.01.2010;rok do: 07.01.2010; DRAGAN ILIEV,S.P., STRAŽARJEVA UL. 13, LJGRADBENI DELAVEC; rok do:27.11.2009; GROS, d.o.o., Kranj,LJUBLJANSKA C. 4, KRANJDELO V LESNI PROZVODNJI; rok do:01.12.2009; BRANKO AMBROŽIČS.P. LESGAL, SOVODENJ 4, SOVO-DENJVARNOSTNIK RECEPTOR; rok do:29.11.2009; PLUS ORBITA, d.o.o.,VRTNA UL. 24, KRIŽEKOMERCIALIST; rok do: 30.11.2009;
ŠOLA 2F, d.o.o., STRMA UL. 8, 2000MARIBORSEKAČ, ŽIČNIČAR; rok do:24.11.2009; VIA MALA, d.o.o., Želez-niki, DAVČA 46, ŽELEZNIKIKUHARSKI POMOČNIKrok do: 06.12.2009; V GOZDU, d.o.o.,SMLEDNIŠKA C. 132 A, KRANJAVTOKLEPARrok do: 07.12.2009; ADECCO H.R.,d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B, 1231 LJ- ČRNUČEVARILECrok do: 29.12.2009; REA METAL,d.o.o., RAJŠPOVA UL. 18, 2250 PTUJAVTOMEHANIKrok do: 07.12.2009; ADECCO H.R.,d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B, 1231LJ- ČRNUČEELEKTROINŠTALATERrok do: 27.11.2009; BROLINE, d.o.o.,GORENJSKA C. 19 A, 1234 MENGEŠAVTOELEKTRIKARrok do: 28.11.2009; DRUŽBA ZA AV-TOCESTE V RS, D.D., UL. XIV. DIVIZI-JE 4, 3000 CELJEAVTOLIČARrok do: 07.12.2009; ADECCO H.R.,d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B, 1231 LJ- ČRNUČEFRIZERrok do: 05.12.2009; GAUBE NADAS.P., POLJANSKA C. 65 A, GORENJAVASrok do: 07.01.2010; ALEX KUDUZO-VIĆ S.P., MIJAVČEVA UL. 15, 1291ŠKOFLJICAKOZMETIKrok do: 29.11.2009; URŠKA URŠKARAZINGAR ČRV S.P., HRUŠICA 39,HRUŠICA
VOZNIKrok do: 27.11.2009; TRANSPORT KO-KALJ, d.o.o., GOLIČNIKOVA UL. 5,3330 MOZIRJEPRODAJALECrok do: 25.11.2009; AFP, d.o.o., PE PRVALIGA KRANJ, C. 1. MAJA 77, KRANJrok do: 04.12.2009; LION STYLE,d.o.o. Kamnik, STELETOVA C. 8,1241 KAMNIKrok do: 13.12.2009; TEHNOCAR,d.o.o., BRODE 20, ŠK. LOKAKUHARrok do: 26.11.2009; MAGDIČ ANTONS.P., DELAVSKA C. 18, ŠENČURrok do: 28.11.2009; OŠ STRAŽIŠČEKRANJ, ŠOLSKA UL. 2, KRANJrok do: 26.11.2009; STIP, d.o.o. , PEN-ZION BOHINJ, STARA FUŽINA 12,BOH. JEZEROADMINISTRATORrok do: 13.12.2009; ADRIA TURIST,d.o.o., TRUBARJEVA C. 52, LJSREDNJA POKLICNA IZOBRAZBANATAKAR; rok do: 03.12.2009; ALPEADRIA TURIZEM, d.o.o., MARTINSKAC. 152 G, LJNATAKAR; rok do: 06.12.2009; MIRANANŽIČ S.P., MLADINSKA UL. 2, KRANJTERENSKI KOMERCIALIST; rok do:13.12.2009; KONIK, d.o.o., TROBLJE1, 2380 SLOVENJ GRADECPRODAJALEC VOZOVNIC; rok do:29.11.2009; RTC KRVAVEC, d.d.,GRAD 76, CERKLJEMESAR - PRODAJALEC; rok do:04.12.2009; SPAR KRANJ, RUČIGA-JEVA C. 35, KRANJMESAR - PRODAJALEC; rok do:04.12.2009; SPAR SLOVENIJA, D.O.O.,SPAR KRANJ, ZOISOVA UL. 1, KRANJ
PREMOŽENJSKO SVETOVANJE; rokdo: 30.11.2009, GREGOR SODJA S.P.,BOHINJSKA ČEŠNJICA 81, SREDNJAVAS V BOHINJUŽIVILSKI TEHNIKrok do: 13.12.2009; DON DON, d.o.o. Metli-ka, TRDINOVA POT 2 A, 8330 METLIKALESARSKI TEHNIKrok do: 28.11.2009; JELOVICA TRGOVI-NA, d.o.o., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKASTROJNI TEHNIKrok do: 10.12.2009; ELVEZ, d.o.o.,UL. ANTONA TOMŠIČA 35, 1294VIŠNJA GORAELEKTROTEHNIKrok do: 02.12.2009; ELEKTROINSTA-LACIJE KREATA, d.o.o., GORENJSKAC. 39, NAKLOKEMIJSKI TEHNIKrok do: 25.11.2009; ZAVOD ZAZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ,GOSPOSVETSKA UL. 12, KRANJGRAFIČNI TEHNIKrok do: 06.12.2009; TISK ŽNIDARIČ,d.o.o., Kranj, LAZE 7, KRANJEKONOMSKI TEHNIKrok do: 28.11.2009; GRAD, d.d., Bled,GRAJSKA C. 44, BLEDrok do: 02.12.2009; GRAD, d.d., Bled,GRAJSKA C. 44, BLEDEKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIKrok do: 20.12.2009; INDEO, d.o.o., SP.STARI GRAD 52, 8270 KRŠKOKOMERCIALISTrok do: 03.12.2009; A KVICK, d.o.o.,POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO 13,POLJANE NAD ŠK. LOKOSREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZ-OBRAZBAKONTROLOR ČIŠČENJA IN VZDRŽE-VANJA; rok do: 29.11.2009; EES SI-
STEMI d.o.o., LESKOŠKOVA C. 12, LJZASTOPNIK II; rok do: 04.01.2010;MERKUR zavarovalnica, d.d., DUNAJ-SKA C. 58, LJZASTOPNIK I; rok do: 15.02.2010; MERKURzavarovalnica, d.d., DUNAJSKA C. 58, LJKONTROLOR TEHTNIC IN UTEŽI; rokdo: 20.12.2009; PERKO TEHTNICE,d.o.o., ZALOG 2, GOLNIKNEPREMIČNINSKI POSREDNIK; rokdo: 03.12.2009; VAL NEPREMIČNI-NE, d.o.o., TRŽAŠKA C. 118, LJTERENSKI ANKETAR (GORENJSKA);rok do: 25.11.2009; VALICON, d.o.o.,KOPITARJEVA UL. 2, LJEKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOSTrok do: 15.12.2009; KDO STUDIO,storitve, d.o.o., VRUNČEVA UL. 39,3000 CELJEVIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBATRŽNIK SPLETNIH STRANI IN SPLET-NIH REŠITEV; rok do: 27.11.2009; KRE-ATIVNE IDEJE, d.o.o., PLESE 9 A, 9000MURSKA SOBOTAČLAN IZPITNE KOMISIJE VI; rok do:30.11.2009; RS UPRAVNA ENOTAKRANJ, SLOVENSKI TRG 1, KRANJUNIV. DIPL. KEMIKrok do: 29.11.2009; ZAVOD ZAZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ,GOSPOSVETSKA UL. 12, KRANJDIPL. EKONOMIST (VS)rok do: 27.11.2009; AGENCIJA MSERVIS, d.o.o, IGRIŠKA UL. 14, LJUNIV. DIPL. PRAVNIKrok do: 30.11.2009; ZVEZA DRU-ŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE,KEBETOVA UL. 9, LJPROF. ŠPORTNE VZGOJErok do: 28.11.2009; BIOTEHNIŠKI CEN-
TER NAKLO, STRAHINJ 99, NAKLOrok do: 05.12.2009; Rekreativec,d.o.o., TUPALIČE 36 A, PREDDVORDR. MEDICINErok do: 29.11.2009; OZG, ZD BLED,ZD BOHINJ, MLADINSKA C. 1, BLEDrok do: 29.11.2009; OZG ZD JESENI-CE, C. MARŠALA TITA 78, JESENICErok do: 29.11.2009; OZG ZD RADOV-LJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVLJICArok do: 10.12.2009; OZG ZD TRŽIČ,BLEJSKA C. 10, TRŽIČDR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNEMEDICINErok do: 29.11.2009; OZG, ZD BLED,ZD BOHINJ, MLADINSKA C. 1, BLEDDR. MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJErok do: 10.12.2009; OZG ZD RADOV-LJICA, KOPALIŠKA C. 7, RADOVLJI-CAVISOKOŠOLSKA STROKOVNA IZOBRAZBASKUPINSKI HABILITATOR; rok do:30.11.2009; DRUŠTVO ZA POMOČOSEBAM Z MOTNJO V DUŠEVNEMRAZVOJU - BARKA, ZBILJE 66, 1215MEDVODE
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkihZavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjka-nja prostora niso objavljena vsa. Prav takozaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje,ki jih postavljajo delodajalci (delo za določenčas, zahtevane delovne izkušnje, posebnoznanje in morebitne druge zahteve). Vsi nave-deni in manjkajoči podatki so dostopni:- na oglasnih deskah območnih služb in ura-dov za delo zavoda;- na domači strani Zavoda RS za zaposlova-nje: http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebitne napakepri objavi mogoče.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEPROSTA DELOVNA MESTA NAGORENJSKEM (m/ž)
Boris Bergant
To je povsem neužitno,sem se zmrdoval ob prvemzelo trpkem srečanju s kaki-jem. Kasneje mi je prišel vroke izraelski križanec sha-ron, ki sploh ni trpek, tudi koje še povsem kompakten, invšeč mi je postal tudi kaki, leda sem ugotovil, da mora bitipovsem dozorel. Pri povsemdozorelem kakiju se moratanka lupina stekleno svetli-kati, na rahel pritisk pa semora ugrezniti. Tak kaki jezelo sladek in mu samo odtr-gamo čašo ter želeju podo-bno meso pojemo z žlico. Izkakija lahko pripravljamonajrazličnejše omake, z njimlahko aromatiziramo kis, gasušimo ali iz njega napravi-mo marmelado. Najboljši paje sam po sebi, če je sevedadovolj zrel, saj ni boljšega kotrajsko sladek okus zrelegakakija v času, ko je jesen žepometla listje z dreves in se vnaravi pojavijo prve slane alicelo sneg. Kaki kupimo ne-poškodovan, lep na pogled,lahko tudi trši na otip. Shra-nimo ga v hladen prostor,kjer odvisno od zrelosti poča-ka tudi 14 dni. V hladilnikushranjujemo sadje in zele-njavo v plastičnih neproduš-nih posodah zaradi dehidra-cije. Zorenje kakijev pa po-spešimo tako, da ga prestavi-
mo v toplejši prostor skupajz jabolki. Ima pa kaki še enodobro lastnost, je zelo odpo-ren za razne škodljivce, takoda se ne škropi po plodovih zrazličnimi kemijskimi pri-pravki, razen če pridelovalciiz svojega neznanja ne škro-pijo preventivno, tako da jesmiselno kakije pred upora-bo vseeno splakniti s toplovodo in tiste tanke prosojneolupke pustiti na krožniku.
Sadni koktajl s kakijem
Za 4 osebe potrebujemo: 3kakije, 0,5 dl konjaka, 25 dagsvežega ananasa, 25 dag belegagrozdja, pol melone, 1 banano,sveže stisnjen sok pol limone inmetine lističe za okras.
Ananas olupite in narežitena koščke, velike za grižljaj,dodajte razpolovljeno grozd-je in narezano banano. Po-lovici melone odstranite se-mena in z nožem za dolbe-nje izdolbite kroglice. Vsesadje pokapljajte z limono-vim sokom in premešajte.Kakijem odstranite čašo injih skupaj s konjakom zmik-sajte v preliv. S tako priprav-ljenim prelivom prelijte sad-je in postrezite v koktajl ko-zarcih.
Svinjina s kakijem
Za 5 oseb potrebujemo: 5svinjskih zarebrnic, 2 žlici se-zamovega olja, 1 sesekljano če-bulo, 2 očiščeni in na trakovenarezani rumeni papriki, 2žlički curry praška, 1 žlico
moke, 2,5 dl mesne juhe, 2 ka-kija, sol in sveže mlet poper.
Zarebrnice z obeh stranirjavo zapecite. Dodajte čebu-lo in papriko ter pet minutdušite. Primešajte curry inmoko, premešajte ter zalijtez juho. Dodajte kakija, solitein popoprajte po okusu, po-krijte in dušite še 15 minut.Takoj postrezite z rižem alipire krompirjem. Po željilahko dodate tudi malo ta-basca ali kisle smetane.
Kakijeva krema z jogurtom
Za 4 osebe potrebujemo: 40dag kakija, 1 žlico konjaka alivinjaka, 2 dag v vodi namoče-ne želatine, 1 navaden jogurtin 2 žlici mandljevih lističev.
Kakije operite, odstranitečaše in jih skupaj s konja-kom ali vinjakom zmiksajtev mešalniku. Dodajte segretoželatino, dobro premešajtein naložite v štiri visoke ko-zarce menjaje po žlico sadjain žlico jogurta. Pri tem vsa-
kič z žlico spiralno potegnite,da dobite lep vzorec. po vrhupotresite prepražene man-dlje in postavite za nekaj ur vhladilnik. Ko se strdi, postre-zite.
Zdrobova strjenka s kakijevim prelivom
Za 4 osebe potrebujemo: 2,5dl mleka, 0,5 zavitka vanilinsladkorja, 4 dag pšeničnegazdroba, 2 lista želatine, sok polpomaranče, 2 beljaka, 5 dagsladkorja in 30 dag kakija.
V mleko dajte vanilin slad-kor, zavrite, zakuhajte zdrobin kuhajte, da se povsem zgo-sti. Odstavite in primešajte v vodi namočeno in ožeto že-latino. Napol ohlajeni masiprimešajte pomarančni sokin sneg iz beljakov, v katere-ga ste vtepli sladkor. Narahlopremešajte in preložite v pol-juben model, da se masa str-di. Strjeno maso narežite narezine, postavite na krožnikein prelijte z opranim inzmiksanim kakijem.
KakiRAZPIS ZAMLADE ŠTUDENTSKE DRUŽINERazpis traja od 1. 11. do 30. 11. 2009.Več na: http://www.ksk.si
KLU
BŠ
TUD
EN
TOV
KR
ANJ,
GLA
VNIT
RG
20
, K
RAN
J
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
Le čevlje sodinaj kopitar
Sobotno jutro sem si pokva-ril s prebiranjem kolumne spo-štovane gospe Marjete Smolni-kar pod naslovom "Smetiščeprosvete" (objavljeno v GG, 13.novembra 2009). Prispevekmi je padel v oči zaradi zbad-ljivega naslova, ki kar kliče pokomentarju.
Spoštovana gospa Smolni-kar, ne ugovarjam vašemu vi-denju (vedenju?), da v procesuusmerjanja otrok s posebnimipotrebami ni vse v redu, nititemu, da matematika sevedani najpomembnejša v življenjuin da se da s frizersko izobra-zbo tudi odlično preživeti.Zbodle pa so me predvsem be-sede, kot so "normalna šola","pomožna šola" in pa stavek"So tudi takšni, ki se jim um-ski razvoj ustavi na ravni debi-la.".
Spoštovana gospa Smolni-kar, najprej nekaj z vidikastroke. "Normalnih" in "po-možnih" šol ni več. Že dolgočasa ne. So le izobraževalniprogrami, ki jih učenci obisku-jejo v osnovnih šolah in drugihustanovah. Teh programov paje precej. V (po vaše) "pomož-nih" šolah se izvajajo pred-vsem prilagojeni programi znižjim izobrazbenim standar-dom (s katerim učenci zaklju-čijo osnovnošolsko izobraževa-nje in se lahko vključijo v na-daljnje izobraževanje po celo-tni vertikali izobraževanja) in posebni programi vzgoje in izobraževanja (za učence zzmernimi in težjimi motnja-mi v duševnem razvoju). Povaših besedah sodeč, otrokuvaše znanke iz drugega kolena"grozi premestitev" (op.: stro-
kovno preusmeritev) v pro-gram z nižjim izobrazbenimstandardom. Očitno vam tudini poznano, da šolska psiholo-ginja sama ne odloča o pre-usmeritvi učenca, ampak otem odloči veččlanska komisi-ja, ki jo sestavlja skupina stro-kovnjakov. Ti na podlagi raz-ličnih testov, pregledov in poro-čil o dotedanjem otrokovemrazvoju presodijo, ali otrok obis-kuje njegovemu razvoju pri-meren program. Šolski psiho-loginji gre tako zaupati. Tudiz zdravnikom se nikoli ne pre-piramo o njegovi diagnozi,kajne? Pa kljub temu sodite opravilnosti odločitev psihologi-nje! Če psihologinja predlagazačetek(!) postopka usmeritve,mora za to obstajati tehtenrazlog, saj se šole danes borijoza slehernega učenca. Ob temse je smiselno vprašati tudi osamopodobi takega učenca.Kaj mislite, kako se tak učenecpočuti, ko je vse svoje osnovnošolanje "na repu razreda",kljub učnim popoldnevom ce-lotne družine? Morda je to do-volj velik razlog, da malo "po-eksperimentira" z na primeralkoholom in drogami? Mor-da bi z dobro samopodobo,vendar v prilagojenem progra-mu z nižjim izobrazbenimstandardom, dosegel več in to zmanj stresa. Kar nekaj jih po-znam, ki so v življenju dosegliogromno, pa so v osnovni šoliobiskovali program z nižjimizobrazbenim standardom.Toliko v premislek.
Vašega primera ne poznamin ne želim soditi o tem, ali greza krivico ali ne. Glede na to,da gre za otroka znanke vašeznanke, tudi vam primer mor-da ni poznan v detajle.
Ob uporabi primerne termi-nologije, ki ne diskriminira
vseh otrok s posebnimi potre-bami (čemur smo v omenjenikolumni priča) in ob večjemzaupanju psihologom in dru-gim strokovnjakom (sicer jihsploh ne potrebujemo) lahkoveliko naredimo za prihodnostteh otrok.
Torej, se strinjate z menoj,spoštovana gospa Smolnikar,da "le čevlje sodi naj kopitar"?
Gregor Skumavc, prof. def., Kranj
Odgovor predsednikusveta KS CenterKranj
V pismih bralcev je bilo 13.novembra 2009 objavljeno pis-mo g. Franca Benedika, pred-sednika KS Center, naslovlje-no na Zavod za turizemKranj (v nadaljevanju Za-vod), v katerem očita Zavoduorganizacijo hrupnih priredi-tev.
Zavod za turizem Kranj jeeden od organizatorjev različ-nih dogodkov v mestnem jedruin okolici. V skladu z Uredboo načinu uporabe zvočnih na-prav, ki na shodih in priredit-vah povzročajo hrup, vse to-vrstne prireditve prijavimotudi ustreznemu organu, t. j.Mestni občini Kranj.
Dejstvo je, da takšno dovolje-nje potrebujejo vsi organiza-torji, ki uporabljajo ozvočenje.Ob tem bi izpostavila, da jebilo od 1. decembra 2008 do20. novembra 2009 v MOKizdano skupaj devet dovoljenjza prekomerno obremenitev shrupom v mestnem jedru, od
tega je Zavod pridobil štiri do-voljenja (za 19 dni oz. dogod-kov) in drugi organizatorji vmestu pet dovoljenj (za 30 dnioz. dogodkov). Iz tega sledi, daZavod ni večinski obremenje-valec s hrupom in torej tudi needini. Obenem je potrebno po-vedati, da Zavodu MOK s po-godbo nalaga organizacijo pri-reditev, ki so bile tradicionalnovedno umeščene v mestno je-dro z namenom oživljanja sta-rega Kranja. Vsekakor pa Za-vod upošteva vse zakonsko do-ločene predpise in standarde,ki so vedno tudi opredeljeni vizdanih dovoljenih, tako zazačasno obremenitev okolja shrupom kot tudi v samem do-voljenju za izvedbo prireditveoz. dogodka.
V zadnjih nekaj letih smona Zavodu spremenili konceptmarsikatere prireditve, da bizmanjšali obremenitev okolja
in povečali njihovo kakovost.Naj omenim Prešernov smenj,za katerega je ravno tako po-trebno dovoljenje za prekomer-no obremenjevanje s hrupom,ki je bil izbran med finalisteizbora Evropske destinacije od-ličnosti leta 2008 in ga promo-vira tudi Slovenska turističnaorganizacija, tradicionalnoprireditev Kranfest oz. Kranj-sko noč pa smo omejili na dvadneva dogajanj.
Za avtorja pisma so očitnomoteče le prireditve Zavoda zaturizem Kranj. Ob tem pa mo-ramo povedati, da Zavod red-no izvaja vrsto dogodkov inprireditev, za katere pa ne po-trebuje ozvočenja in s tem do-voljenja za prekomerno obre-menitev okolja. Samo letossmo izvedli več kot 60 priredi-tev in dogodkov v starem Kra-nju v skladu s strategijo oživ-ljanja mestnega jedra.
In še vprašanje glede vplivovna okolje oz. zdravje. Preko-merna obremenitev pomeniobremenitev do 80 db, kar jeenako ali manj kot hrup mest-nega prometa, bistveno manjkot obremenitev zaradi delo-vnega stroja v tovarni, motor-jev in podobnih strojev. Obre-menitve zaradi prireditev Za-voda niso nikoli celodnevne,razen Kranfesta, in so večino-ma omejene do 22. ure. Z zelopreprostim izračunom bi lah-ko ugotovili dejanski odstotekobremenitev zaradi prireditevZavoda in drugih organiza-torjev v celem letu.
Se pa ob tem pismu vsekakorlahko vprašamo, kaj si predsed-nik KS Center Kranj pravza-prav želi v starem Kranju.
Natalija Polenec, Direktorica Zavoda za turi-
zem Kranj
21torek, 24. novembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected], PISMA
Gorenjski glas podarja 7 parov vstopnic.Za brezplačni vstopnici pišite na: [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Tedaj 19-letnanevesta iz Bodovelj je vzelaenajst let starejšega ženina izsosednje Podpurflce. Leta1949 je bila poroka skromna,nevesta je blago za obleko do-bila na karte, nanj pa je čakalav vrsti od četrte ure zjutraj.Obleka je morala biti nato se-šita v dveh dneh. Ob biserniobletnici poroke sta si Terezi-ja in Franc zaželela maše všentjakobski cerkvi, kjer stapred toliko desetletji sklenilazakonsko zvezo, pove hčerkaMojca. Goste pa so k bisernisvatovščini povabili v gostilnopri Sv. Andreju.
Ženin in nevesta imata se-daj 90 in 79 let in sta za tostarost kar zdrava. Zlasti Te-rezija je še zelo aktivna, sajobčasno popazi na dva pra-vnuka. Njuna družina ni pravvelika: imata hčerko Mojco in
sina Francija, ta dva vsak potri hčerke, Mojčine hčere paso poskrbele za tri pravnukein tri pravnukinje. Sedaj ima-ta biserna zakonca čas za svo-je užitke: bereta, Terezija re-šuje križanke in sudoku, radapeče in izvrstno kuha, obde-lujeta tudi vrt, vsak dan telo-vadita in prav vsak dan gresta
vsaj na polurni sprehod, povehčerka Mojca. Do upokojitvepred tridesetimi leti pa jeFranc delal kot mizar v Jelovi-ci, Terezija pa je bila prodajal-ka v trafiki. Spočetka sta mla-da zakonca živela kot podnaj-emnika, leta 1953 pa sta do-gradila in se vselila v sedanjidom na Poljanski 53.
Vsak dan na sprehodTerezija in Franc Ziherl sta v cerkvi sv. Jakoba obudila spomin na dan pred60 leti, ko sta si prav v tej cerkvi obljubila večno zvestobo.
Terezija in Franc Ziherl ob svoji biserni poroki / Foto: Gorazd Kavčič
Ana Hartman
Železniki - "Z novim zborni-kom sledimo našemu po-slanstvu, da s prispevkiohranjamo kulturno dediš-čino in ljudsko izročilo, pi-šemo o pomembnih ljudehiz Selške doline, dogodkih ...Na ta način skrbimo, dastvari ne gredo v pozabo," jepoudaril Primož Pegam,urednik šestih Železnih niti,ki so jih predstavili minulonedeljo v cerkvi sv. Antona vŽeleznikih. Predstavitev jespremljal koncert, na kate-rem so nastopili tenorist Ja-nez Lotrič, Tone Potočnik(orgle in klavir) in GrudnoveŠmikle.
Zbornik, ki ga je soobliko-valo trideset ljudi, je izšel na422 straneh in tudi tokratprinaša zanimivo branje. "Vprejšnjih številkah smo veli-ko pisali o rojakih iz Selškedoline, ki so s svojim delova-
njem uspeli v svetu, letos pasmo malo bolj osredotočilina ljudi, ki držijo pokoncivasi. Mednje zagotovo soditaslikar Miro Kačar iz Sorice inFranc Peternelj iz Davče," jepojasnil Pegam. Predstavlje-ni so tudi maratonec RomanKejžar, ki se je pred nedav-nim poslovil od tekmovalnekariere, znana ginekologinjaVida Košmelj, ki je prek štiri-deset let opravljala svoje po-slanstvo, najstarejši moški izSelške doline, 95-letni CirilDebeljak iz Selc, in Ilčevi izSelc, ki so znani po izdelova-nju violin. Opisali so še živ-ljenjsko pot domačinkeFrančiške Čemažar, ki je le-tos v 102. letu starosti umrlav domu v Celju, prav tako paso se spomnili pokojne orga-nistke Marije Lotrič, sicerstare mame Janeza Lotriča.
Mnoge bo nedvomno pri-tegnil prispevek Roka Faza-rinca o načrtovanih ukrepih
za zagotavljanje poplavnevarnosti v Železnikih. Vzborniku so opisane tudiFužinarsko-kovaška pot, ska-kalnice v Dolenji vasi in Sori-ci, za katere je načrte narisalStanko Bloudek, male hidro-elektrarne v občini, posebnopoglavje so namenili okro-glim obletnicam: 50-letnicirokometa v Selški dolini, 40-letnici Muzeja Železniki,Muzejsko društvo Železniki,Mešani pevski zbor Domelin Pihalni orkester Alples sopraznovali 30-letnico, posve-tili so se tudi podružničnišoli na Bukovici, ki se pona-ša z več kot stoletno tradicijo... Kot ponavadi je posebnopoglavje namenjeno Osnov-ni šoli Železniki, v poglavjuMladi in družba je opisanvečjezični literarni maratonMavrica neba 2009. Zbor-nik je s fotografijami rožicobogatil Aleksander Čufar, spesmimi pa Andrej Demšar.
Izšle šeste Železne nitiMuzejsko društvo Železniki je izdalo šesti zbornik Železne niti.
22 torek, 24. novembra 2009KAŽIPOT, OGLASI [email protected] GLAS
Prodajni inženir m/ž (V svoji pisarni) Za usmerjeno nadaljnje poslovanje na slovenskem tržišču iščemo dinamičnegain iniciativnega prodajnega inženirja/Sales Managerja, ki bo na licu mesta delalz obstoječimi strankami kot tudi odgovoren za nove akvizicije. Vaše naloge:spremljanje obstoječih ter akvizicija novih strank s produktni fokusom na normal-ijah/ploščah in tehniki vročih kanalov, spremljanje projektov od faze ponudb douporabe končnih proizvodov. Eblinger & Partner, Weihburggasse 9, A-1010Wien, prijave zbiramo do 17. 12. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Frizer / Frizerka (Različni frizerski saloni po Sloveniji) Iščemo večje število izkušenih ali manj izkušenih frizerjev za samostojno delo vfrizerskem salonu. Nudimo dodatna izobraževanja, stimulativno plačilo po do-govoru, zaposlitev za nedoločen čas. Pričakujemo delovne izkušnje v frizerskemsalonu. 4Look, d. o. o., Petronijeva 4, 6000 Koper, prijave zbiramo do 16. 12.2009. Več na www.mojedelo.com.
Tiskar m/ž (Škofja Loka) Priložnost za tiskarje! Delo v dinamičnem okolju, na večbarvnih ofset tiskarskihstrojih, tisk embalaže iz kartona, ponuja možnost poklicnega razvoja in stalnihstrokovnih izzivov. Iščemo tiskarje, ki so pripravljeni sodelovati pri izdelavi embalaže vrhunske kakovosti. EGP Embalažno grafično podjetje, d. d., Kidriče-va cesta 82, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 16. 12. 2009. Več nawww.mojedelo.com.
Orodjar - vzdrževalec elektro, strojne stroke m/ž (Lesce) Prednost bodo imeli kandidati s poznavanjem programa ACAD in z izkušnjami naCNC vodenih strojih. Zaželene so izkušnje pri delu v proizvodnji. Nudimo stimulativni osebni dohodek, usposabljanje za delo in dodatno izobraževanje.AKA PCB, d. o. o., Lesce, Rožna dolina 54, 4248 Lesce, prijave zbiramo do 13.12. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Grafični tehnik m/ž (Žirovnica) Pričakujemo: ustrezno izobrazbo tehnične smeri, zaželen smisel za oblikovanje,obvladovanje postopkov priprave tiska in CTP tehnologije, izkušnje na PC inMAC. Medium, d. o. o., Žirovnica 60 c, 4274 Žirovnica, prijave zbiramo do 11.12. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Delavec na stiskalnici in montaža stavbnega pohištva m/ž (Poljane nad Škofjo Loko) Vaše delovne naloge bodo obsegale: delo na stiskalnici in pregledovanje, pakiran-je, montaža lesenih in kovinskih delov na terenu, druga dela po navodilih nadrejene-ga. Delo je dvo- ali večizmensko. Pričakujemo: vsaj II. stopnjo izobrazbe, zaželeneizkušnje; natančnost, iznajdljivost, prilagodljivost, samoiniciativnost. A KVICK,proizvodnja in trgovina, d. o. o., Poljane nad Škofjo Loko 13, 4223 Poljane nadŠkofjo Loko, prijave zbiramo do 09. 12. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Strokovni sodelavec v kontrolingu m/ž (Begunje na Gorenjskem) Skupina Elan v svoj kolektiv vabi novega sodelavca za opravljanje del in nalog na de-lovnem mestu "strokovni sodelavec v kontrolingu". K sodelovanju vabimo kandidate skončano VII. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri, aktivnim znanjemangleščine, računalniških programov MS Office ter izkušnjami s področja kontrolinga.Vabimo Vas, da se nam pridružite! Elan, d. o. o., Begunje 1, 4275 Begunje na Gorenj-skem, prijave zbiramo do 30. 11. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Poslovni sekretar m/ž (Škofja Loka) Od novega sodelavca/sodelavke pričakujemo: VI. stopnjo izobrazbe organizacijskeali upravne smeri, 1-2 leti ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje nemškega inangleškega jezika, dobro poznavanje programskega paketa MS Office, komunika-tivnost, organizacijske sposobnosti, fleksibilnost in samoiniciativnost. Indramat elek-tromotorji, d. o. o. Rexroth Bosch group, Kidričeva 81, 4220 Škofja Loka, prijavezbiramo do 25. 11. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Prodajalka/ec s skrajšanim delovnim časom (Kranj in Nova Gorica) Poleg Vaše strokovnosti dajemo tudi velik poudarek na dober začetek dela, naurejen videz in odprtost, s katerim stopate naproti našim kupcem. Od Vaspričakujemo, da imate končano vsaj IV. stopnjo izobrazbe zakonsko ustreznesmeri. Charles Vogele, Linhartova cesta 11 A, 1000 Ljubljana, prijave zbiramodo 17. 12. 2009. Več na www.mojedelo.com.
Glavni knjigovodja m/ž (Kranj) Iščemo izkušenega delavca/ko, ki bo zaradi predvidene porodniške odsotnostilahko čimprej strokovno in odgovorno opravljal/a delo v prijetnem kolektivu.Alpetour Potovalna agencija, d. d.,Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj, prijave zbiramodo 18. 12. 2009. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Za otroke v knjižnicahŽiri - Igralne urice z nemščino se bodo za najmlajše za-čele jutri, v sredo, ob 17. uri, za že malo starejše pa ob 18.uri.
Škofja Loka - Ura pravljic s pravljico Življenje v svetilniku sebo začela danes, v torek, 24. novembra, ob 17.30, delavnicaza spretne prste Čarobno drevo pa v četrtek, 26. novembra,ob 17.30.
Radovljica - Ustvarjalna delavnica z naslovom Adventnivenčki se bo začela v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri.
Bohinjska Bistrica - Pravljici Veseli hranilniki lahko otrociprisluhnejo jutri, v sredo, 25. novembra, ob 17. uri.
Jesenice - Jutri, v sredo, 25. novembra, bo ustvarjalnadelavnica Roboti iz plutastih zamaškov od 16. do 17.30, včetrtek, 26. novembra, bo ura pravljic ob 17. uri, prireditevLepo je biti bralec ob 18. uri, v petek, 27. novembra, bo Bri-htina pravljična dežela od 10. do 10.45.
Slovenski Javornik - Danes, v torek, 24. novembra, bo ust-varjalna delavnica od 16. do 16.45.
Večer z Brunom PodveršičemDunaj - SKC Korotan in Societa Cormonese Austria vabitana večer z Brunom Podveršičem ter z rebulo in s kostanji, kibo v petek, 27. novembra, 19. uri v dunajskem Korotanu.Bruno Podveršič bo pripovedoval o življenju, vsakdanu intradiciji na Brdi.
Slavnostna akademija s podelitvijo priznanjGorenja vas - Občina Gorenja vas - Poljane vas ob 23. no-vembru, ko praznuje svoj občinski praznik v spomin na prvoomembo krajev občine v pisnih virih, vabi na slavnostnoakademijo s podelitvijo občinskih priznanj, ki bo v soboto,28. novembra, ob 18. uri v dvorani Doma občine v Gorenjivasi.
PRIREDITVE
Miklavž s Kranjci v KomendiKomenda - Miklavž bo letos prišel v Komendo že v soboto,28. novembra, in bo na večeru sodeloval skupaj z ansam-blom Kranjci, ki bodo ob tej priložnosti predstavili svojo prvizgoščenko z naslovom Zibljejo se Karavanke. Sodelovalibodo še drugi izvrstni ansambli in znane osebnosti, med katerimi pričakujejo tudi predsednika republike dr. DanilaTürka.
Černetov večer pri AvsenikuBegunje - Franci Černe je v četrtek, 26. novembra, na rojst-ni dan Slavka Avsenika, povabil v Avsenikovo gostilno v Be-gunje zanimive goste. Za zabavo in ples bodo od 19. urenaprej igrali ansambel Saša Avsenika, Slavkovega vnuka,tržaški glasbenik Marko Manin in ansambel Jerneja Kolarja,dobitnika zlatega slavčka za leto 2009. Udeležbo na prire-ditvi je mogoče rezervirati po telefonu 04/53 33 402.
Preprosto in naravno kompostiranjePreddvor - Zavod za turizem Preddvor in CTRP Kranj vabita,da se udeležite praktične brezplačne delavnice Preprosto innaravno kompostiranje bioloških odpadkov na našemdomu z metodo naravnih efektivnih mikroorganizmov, ki bodanes, v torek, 24. novembra, ob 17.30 v Krajevnem domu vPreddvoru.
Saikai, JaponskaRadovljica - O drugačni kulturi, brezmejni srčnosti gostitel-jev in še več o vtisih s pevske turneje po Japonski bodo spesmijo in besedo spregovorili člani Moškega pevskegadruštva Triglav Lesce in sicer v radovljiški knjižnici danes, vtorek, 24. novembra, ob 19.30.
Z Darwinom v pragozd in na GalapagosBled - Maja Vrtačnik vas bo v četrtek, 26. novembra, ob 18.uri v Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled odpeljala v osrčjepragozda Amazonke in na otočje Galapagos, kamor se je ob200. obletnici rojstva Charlesa Darwina in 150-letnici objavenjegove knjige Nastanek vrst z naravnim izborom odpravilaskupina učiteljev biologije.
Splošno o rakuKokrica - Turistično društvo Kokrica vabi na zdravstvenopredavanje Splošno o raku in sicer danes, v torek, 24. no-vembra, ob 18. uri v prostorih društva. Predavala bo gospaZdenka Erjavšek iz OI Ljubljana.
PREDAVANJA
OBVESTILA
Z uravnoteženo prehrano do zdravjaKranj - Koronarno društvo Gorenjske vabi jutri, v sredo, 25.novembra, ob 18. uri na predavanje v veliko dvorano Domakrajanov na Primskovem, Jezerska cesta 41. Tema preda-vanja bo Z uravnoteženo prehrano do zdravja, predavateljpa Andrej Kutnar, osebni wellness svetovalec. Od 16.30 dozačetka predavanja bo potekalo merjenje indeksa telesnemase in podkožnih maščob. Vstop je prost.
Družina in timski odnosiKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalnozdravje, vabi danes, v torek, 24. novembra, ob 17. uri na pre-davanje dr. Lucije Mulej Družina in timski odnosi. Preda-vanje bo v prostorih društvene pisarne v Kranju, Oldhams-ka 14 (pri Vodovodnem stolpu).
Koncert Glasbene šole RadovljicaRadovljica - V Baročni dvorani radovljiške Graščine bo včetrtek, 26. novembra, ob 19. uri 2. abonmajski koncertGlasbene šole Radovljica, na katerem bodo nastopili učiteljite šole. Vstop je prost.
KONCERTI
Vabimo vas na odprtje in ogled razstave likovnih izdelkovučencev OŠ Helene Puhar Kranj. Razstavljena bodo dela na temo novega leta.
Odprtje razstave bo v četrtek, 26. novembra, ob 17. uri v avliGorenjskega glasa na Bleiweisovicesti 4 v Kranju. Razstava bo odprta do 4. decembra, vsak danmed 8. in 17. uro, v petek do 14. ure. Prijazno vabljeni! Vstop je prost.
Osn
ovna
šol
a H
elen
e Pu
har,
Kid
riče
va 5
1, K
ranj
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 MADŽARSKE TOPLICE: 28. 11. - 1. 12., 17. 12. - 20. 12.; TRST: 3. 12.; TOPOLŠČICA:30. 11.; PALMANOVA - TOVARNA ČOKOLADE: 1. 12.; LJUTOMER - BOŽIČNIPROGRAM: 23. 12. - 26. 12; ŽIVE JASLICE V RAZKRIŽJU: 26. 12; 2. 1. 2010
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
ENOSOBNO stanovanje, Bled center,parkirni prostor in klet, ☎ 04/53-36-610, 031/449-712
9006996
HIŠEPRODAM
KRANJ-DRULOVKA, 126 m2, hiša,nova, 488 m2 zemljišča, 3. G. F.,P+N, asfaltiran, dovoz, vsi priključki dohiše, cena 129.000, DFI d. o. o.,Slamnikarska c. 1a, Domžale, ☎051/811-132 9006947
POSESTIPRODAM
ZAZIDLJIVO PARCELO, pod Joštom,695 m2, ugodno, ☎ 04/23-12-563
9007089
POSLOVNI PROSTORIODDAM
PISARNO, 25 m2, na Planini 3, Kranj,200 eur + stroški, ☎ 041/633-195
9006997
GARAŽEODDAM
GARAŽO Škofja Loka - Groharjevo na-selje, 16 m2, za daljši čas, ☎070/828-240
9007080
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinski odkup, prodaja naobroke, MEPAX, d. o. o., Planina 5,Kranj, ☎ 041/773-772, 040/773-772 9006929
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
ORIGINAL platišča za BMW X3, alu., zletnimi pnevmatikami, ☎ 031/638-753 9007069
KUPIM
4 PLATIŠČA za Renault Senic, 16 col.☎ 031/678-828
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
LESENE PUNTE za fasadni oder,ugodno, ☎ 031/588-281 9007090
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 9006584
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9006585
DRVA bukova, delno suha, cena 45eur, možen razrez in dostava, ☎040/338-719 9006586
DRVA, suha, jesen, akcij. cena 40 eur,☎ 04/53-31-610
9007052
SUHA bukova razžagana drva ter delo-vni stroj Fudži, ☎ 031/561-707
9007072
SUHA BUKOVA DRVA, cela ali razža-gana, lahko dostavim, ☎ 040/356-676 9007088
STANOVANJSKAOPREMA
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gorenje,dobro ohranjena, 380 l, ☎ 04/25-21-429 9007083
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
BILJARD, nov, ☎ 031/206-7249006403
HOBIKUPIM
STAR DENAR, srebrne, zlate, srebrni-no, zlatnino, odlikovanja in druge stva-ri, ☎ 040/388-682 9007094
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
SEKULAR s koritom za žaganje drva,☎ 04/20-46-578, 031/812-210
9007076
PRIDELKIPRODAM
BRINOVE jagode, zelo kvalitetne,očiščene, pakirane po 30 kg, cena zdostavo 1.60 eur/kg, ☎ 041/410-350 9006715
BRINOVE jagode, vreče po 30 kg,prečiščene, cena 1.90 eur/kg, možnadostava in mletje, ☎ 041/928-011
9007067
JABOLKA za ozimnico in predelavo,Markuta, Čadovlje 3, Golnik, ☎04/25-60-048 9006864
JEDILNI krompir, beli in rdeči ter krm-ni krompir, okolica Kranja, ☎041/971-508 9007071
KRAŠKI TERAN, teranov liker in Kra-ški brinjevec, center krasa, odličnekvalitete, dostavim tudi manjše količi-ne, ugodne cene, ☎ 041/614-862
9007092
KRMNI in jedilni krompir, beli in rdeči,☎ 041/860-207 9007074
KROMPIR, krmni, ☎ 031/387-3979007070
KROMPIR za krmo, ☎ 041/612-2639007075
KROMPIR, krmilni in jedilni, ☎041/293-915
9007082
KROMPIR, krmilni in jedilni ter jabolka,Kmetija Jerala, Podbrezje 218, ☎031/311-417
9007085
ZELJE sveže, ☎ 041/209-6779007086
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA in teličko, težka okoli 200 kg,☎ 04/59-21-010, 041/356-044
9007081
ČB TELICO, staro 14 mesecev, ☎031/271-598 9007093
DVE ŽREBICI haflinger in dva oslička,☎ 031/311-872
9007066
KRAVO frizijko, staro 5 let, brejo 8 me-secev, ☎ 04/57-23-719, 030/913-644
9007068
KRAVO, brejo 4 mesece in bikca si-mentalca, težkega 200 kg, popoldne,☎ 041/582-581 9007087
ORJAŠKE lisce, samce in samice,plemenske, stare 9 mesecev in velikesreberce, ☎ 040/674-088 9007078
TELICO, brejo 8 mesecev, ☎ 051/230-083 9007084
TELICO SIMENTALKO, staro 1 leto intelico sim - lim, brejo 5 mesecev, ☎041/378-799 9007091
OSTALOPRODAM
SREDNJO hidravlično plužno desko,dim. 560 x1300 za traktor Tomo Vin-kovič, ☎ 04/57-25-096, 051/353-912 9007077
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
V PRIJAZNEM, svetlem okolju nudimozaposlitev za dela in naloge prodaja-lec/ka - poslovodkinja, na lokaciji ICŠenčur. Prošnje poslati: PROSEMCOM, d. o. o., Sp. Duplje 8, 4203Duplje, ☎ 04/25-71-428
9007079
ZAPOSLIMO dekle ali fanta za delo vstrežbi, Gostilna Pr’ Matičku, Jezerskac. 41, Kranj, ☎ 04/23-43-360, 041/229-788 9007064
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741
9006618
ADAPTACIJE kopalnic, vodovodnestoritve, zidarska dela, polaganje kera-mičnih ploščic, montaža kopalniškeopreme, Pugelj Marjan, s. p., Hotavlja34, Poljane nad Škofjo Loko, ☎041/541-266 9006677
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838 9006596
ASFALTIRANJE in tlakovanje, strojniizkop terena, prevzem komplet grad-benih del novo gradnje in adaptacije,izdelava fasad, izdelava škarp, AES,d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik, ☎051/823-095, 031/803-144
9006587
ASFALTIRANJE, tlakovanje dvorišč,dovoz. poti, parkirišč, polag. robnikov,pralnih plošč, izd. betonskih in kamni-tih škarp, Adrovic & Co, d. n. o., Jelov-škova 10, Kamnik, ☎ 01/83-94-614,041/680-751 9006730
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, www.asteriks.net
9006582
BELJENJE in glajenje sten, odstranje-vanje tapet, antiglivični premazi, barva-nje oken, vrat, dekorativni ometi inopleski, kvalitetno in ugodno, PavecIvo, s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909 9006653
DELAM VSA GRADBENA DELA,adaptacija kopalnic, predelne steneKnauf, fasaderska dela, slikopleskar-ska, čiščenje poslovnih prostorov, po-pust na vsa dela 10%, Tro - Cabrios.p., Kidričeva 4B, 4000 Kranj, ☎031/427-127 9006611
KITANJE in beljenje, hitro in kvalitet-no, Nahtigal Roman s.p., Šorlijeva 19,Kranj, ☎ 031/508-168
9007063
KOMPLETNA adaptacija stanovanj inkopalnic, vodovod, centralna, elektri-ka, keramika, knauf, pleskarska dela.Kopalnica samo v 7 dneh! Jani in Met-ka Rep, d. n. o., Godešič 43 a, Šk.Loka, ☎ 041/757-109
9006595
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-229
9006583
RAZNOPRODAM
PLINSKO jeklenko za 10 kg, cena 10eur, ☎ 04/20-21-468
9007073
ZAMRZNJENE gobe, 8 kg, cena 15eur/kg, ☎ 040/513-495
9007065
23torek, 24. novembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
GN
D d
.o.o
.
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta,
Janeza Oblaka s Trebije
se iskreno zahvaljujemo sosedom, lovcem, gasilcem, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za vsa izrečena sožalja in tolažilne besede, za podarjeno cvetjein sveče. Hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega. Iskrena hvala
PGD Trebija in LD Sovodenj za lep pogrebni obred, gospodu župniku za lepo pogrebnomašo, Minki Pivk iz KS Trebija za govor in sosedi Jani Jereb za neizmerno pomoč. Hvala tudi dr. Perdanovi za hitro prvo pomoč in oddelku CIIM Kliničnega centra,
ki so se predano borili za njegovo življenje.
Žalujoči: žena Marija, sinova Janez z Lejo in Gregor z Majo, hčere Olga z Mirom, Martina z Ivom, Valerija z Blažem in Mateja s Klemenom, vnuki: Gašper, Sara,
Sabina, Aljaž, Aleš, Žiga, Luka, Ana, Jakob in Jerca
Podjetje FAMILY FROST, d. o. o., je letos postalo del
uspešne mednarodne skupine Eismann group.
Iščemo visoko motivirane, podjetniško usmerjene
samostojne - ZASTOPNIKE/ AGENTE (m/ž)za zastopanje in storitve prodaje blaga zunaj prodajaln.
Oblika sodelovanja - preko s.p. Ponujamo možnost zelo dobrega zaslužka.
Za več informacij pokličite PE Podreča tel. 051/671-153
Vinko Tršan.
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
LOTORezultati 93. kroga - 22. novembra 2009
5, 11, 24, 27, 28, 32, 36 in 20Lotko: 1 1 6 8 3 4
Loto PLUS: 8, 23, 28, 30, 32, 37, 39 in 19
Garantirani sklad 94. kroga za Sedmico: 200.000 EURPredvideni sklad 94. kroga za Lotka: 1.220.000 EURPredvideni sklad 94. kroga za PLUS: 170.000 EUR
naročnine04/201 42 41, e-pošta: [email protected]
Fam
ily fr
ost
d.o.
o., L
jubl
jana
, Šm
artin
ska
c. 1
02,
Lju
blja
na
SREDA
1/11°C
24 GORENJSKI GLAStorek, 24. novembra 2009
Anketa
vremenska napoved
TOREK
3/10°C
....
....
....
....
....
....
...
Domen Turk iz Tržiča:
"Od vseh vrst smučanja najbolj uživam v turni smu-ki, čeprav imam rad tudidruge športe. Največkratgrem na turno smuko naZelenico, spomladi pa tudina Mojstrovko."
Jože Košnjek
Begunje - Slavko Avsenik bov četrtek, 26. novembra,praznoval osemdeseti rojstnidan. Franc Koselj, kovač izSpodnje Lipnice, kulturnizanesenjak Stane Mihelič izPodbrezij, glasbenik ter zbo-rovodja Franc Podjed iz Ra-dovljice in Ivan Ferkolj izPoljč, ki pomaga pri skrbi zaAvsenikov dom v Begunjah,so tuhtali, kako preprosto iniskreno v njegovi domačihiši voščiti Slavku za praz-nik. Ker je Slavko harmoni-
kar, so se odločili, da bodo vBegunje v kar največji tajno-sti, brez javnih povabil, le spomočjo znancev in prijate-ljev povabili čim več harmo-nikarjev in njihov nastop do-polnili še s pevci.
Načrt je uspel. V četrtek,19. novembra, teden predSlavkovim rojstnim dne-vom, se je v Avsenikovi dvo-rani zbralo okrog osemde-set harmonikarjev iz vsehkoncev Slovenije in tudi izzamejstva. Pridružili so sejim tenorist svetovne slaveJanez Lotrič in veteranski
pevski zbor iz Radovljicepod vodstvom Franca Pod-jeda. Ko je v dvorano vstopilSlavko Avsenik s soprogoBrigito, s sinom Gregorjemin njegovo ženo Katarino invnuki, ga je harmonikarskizbor pozdravil z Golico, Sta-ne Mihelič mu je z izbrani-mi besedami voščil za rojst-ni dan, tenorist Janez Lotričpa je slavljencu na čast za-pel Gregorčičevega Vesele-ga pastirja (Z zakrivljenopalico v roki ...) in Starčka.Spominski darili in šopeksta mu izročila Franc Koselj
in državna prvakinja v igra-nju na diatonično harmoni-ko Kristina Pahor, slavnost-no torto pa kolektiv domačegostilne. Za praznik mu jeprišel voščit tudi radovljiškižupan Janko S. Stušek."Golico ste še bolje zaigralikot mi," je v zahvali za voš-čila povedal Slavko Avsenik."Ni lepšega na svetu od voš-čila domačih ljudi. Čepravme doma in po svetu po-znajo kot popularnega Slav-ka Avsenika, ostajam še na-prej Jožovčev Slavc iz Be-gunj."
....
....
....
....
....
....
...
ČETRTEK
2/10°C
Barbara Markič iz Kranja:
"Včasih sem smučala, sedajpa raje deskam. Kot štu-dentka bom delala na Kr-vavcu, in upam, da bo dostipriložnosti. Karte sicer nisopoceni, a imamo študentjek sreči popuste."
Še bomo smučaliVilma Stanovnik
Čeprav te dni v dolini še ninič dišalo po snegu, je bilovsaj na smučarskem sejmuv Kranju dosti zanimanja zanakup rabljene in nove zim-ske opreme. Obiskovalce inprodajalce smo vprašali, aliradi smučajo in kakšen stro-šek je to zanje.Foto: Tina Dokl
Emil Satler iz Škofje Loke:
"Še raje kot smučam, tečemna smučeh. Grem na Po-kljuko ali v Rateče, smučampa najraje na Starem vrhu.Smučanje je kar velik stro-šek, posebej če kupiš vozov-nice za vso družino."
Sebastijan Bauman iz Drulovke:
"Največ smučam na Koro-škem, pa tudi na Krvavcu, sajsem tudi trener smučanja. VAvstriji je več smučišč, ker jevečja konkurenca, tudi večdobiš za to, kar plačaš."
Božo Vidakovič iz Kranja:
"Smučarske vozovnice soza večino kar drage, jaz pasi ta stroške pokrijem s po-učevanjem smučanja. Nasmučeh sem vso zimo dopomladi, poleg tega pa radtudi tečem in drsam."
Napoved za Gorenjsko
Delno jasno bo, več oblačnosti bo le v južnem predgorjuJulijskih Alp. Po nižinah bo zjutraj nekaj megle. Sredi tednase bo spet krepil jugozahodni veter.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Novorojenčki
Minuli teden smo Gorenjci dobili 31 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 13 deklic in 11 dečkov. Najtežja deklica je tehtala 3.975, najlažji deček pa 2.850 gramov. NaJesenicah so prvič zajokali 3 fantki in 4 punčke. Najtežja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 4.030 gramov, najlažjipa je bil deček, ki se mu je kazalec na tehtnici ustavil pri2.720 gramih.Slavko Avsenik s harmonikarji, ki so mu zaigrali za rojstni dan.
Kranj
Gorenjesavska cesta spet odprta
Danes se zaključuje obnova Gorenjesavske ceste v Kranju,na kateri je bilo v dolžini 200 metrov na podvozu pod želez-niško progo zamenjano tamponsko nasutje, 60 metrov rob-nikov in asfaltirano cestišče v celotni širini vozišča. Investi-cija je vredna okoli 96 tisoč evrov. Zaradi popolne zaporeceste na tem odseku je bil teden dni promet za Besnico,Podblico in druge vasi na tem območju preusmerjen skoziStražišče. Danes - predvidoma ob 14. uri - bo popolna zapo-ra ceste odpravljena, promet pa bo znova normalno stekel.Dela so bila opravljena v za polovico krajšem času, kot jebilo predvideno. V. S.
Nov del kolesarske poti
Včeraj se je začelo urejanje kolesarske poti Kokrica-Naklo.Pot bo dolga 1,4 km in široka 2,5 m. Gre za pot, ki bopovezala kolesarsko pot med Kranjem in Polico, ki je bilanarejena pred nekaj leti, ter sedaj še poljsko cesto, ki se vbližini krožišča na Kokrici, v smeri proti uvozu na avtocestoKranj zahod priključi na obstoječo cesto. Pot bo speljana poavtocestnem nadvozu. Ocenjena vrednost investicije je de-vetdeset tisoč evrov, izvajalec pa je Cestno podjetje Kranj.Ob ugodnem vremenu bodo dela zaključena v desetih dneh.Kolesarska pot bo zgrajena v okviru projekta Brezmejnadoživetja narave, ki ga sofinancirata država in EU. V. S.
Ta teden je teden Karitas
Od včeraj v Sloveniji poteka Teden Karitas z naslovom Kruh za življenje. Katoliška Cerkev želi opozoriti javnost nasocialno najbolj ogrožene člane družbe. Po vseh škofijah pripravljajo dobrodelne prireditve. Osrednja bo v sredo, 25. novembra, v Celju 19. dobrodelni koncert Klic dobrote.Na Gorenjskem pa v soboto in nedeljo, 28. in 29. novembra,prirejajo dobrodelna koncerta v Pirničah, v Škofji Loki pa vnedeljo dobrodelni srečelov. Srečke bodo prodajali pri mašah v cerkvah sv. Jakoba in sv. Ane. D. Ž.
Godci in pevci voščili AvsenikuStotnija godcev in pevcev s tenoristom Janezom Lotričem na čelu je v četrtek v Begunjah SlavkuAvseniku voščila za osemdeseti rojstni dan.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_24
. 11.
2009GLASBA, TV
MOŠKI LAHKO TUDI JOČE
Victory so v Domžalah snemalivideospot za pesem Nisem vredente. Spot bo vseboval tudi izseke izprihajajočega filma Ljubezen se zgo-di. / Foto: arhiv filma
02
LJUDJE
HADIK, PARAFIN IN FILM
Glasov izlet se je začel s toplim jutranjim 'ajmohtom' na Trojanahin pot do Lendave je bila precejkrajša, LIFFe pa se je poslovil doprihodnjega leta. / Foto: AB
KULTURA
PODELJENE ČUFARJEVE NAGRADE
Minuli četrtek so se s podelitvijo pla-ket končali 22. Čufarjevi dnevi. Naj-boljša predstava po mnenju strokedomača igra Od kraja do raja.
03
Skup
ina
Vic
tory
/ F
oto:
arh
iv b
enda
02 TOREK_24. 11. 2009
GLASBA, TV
lovenska glasbenaskupina, katere imesmo v preteklostislišali precej pogo-steje, Victory je
pred kratkim snemala video-spot za pesem z naslovomNisem vreden te. Snemanjeje potekalo v Domžalah - zuigrano ekipo, režiral pa gaje Jani Pavec. Zunanje kadreso posneli v lepem vremenu,saj jesensko sonce v kombi-naciji z okolico ustvarja pose-ben čar, vseboval pa bo tudiizseke iz filma Ljubezen sezgodi, ki prihaja v slovenskekinematografe decembra, sajje singel nastal ravno v pove-zavi z omenjenim filmom.
Ljubezen se zgodi je ame-riška romantična drama, ki
jo je režiral Brandon Camp.V njem poleg glavne akterkeJennifer Aniston igrajo šeAaron Eckert, Martin Sheen,Judy Greer, Sasha Alexsan-der, Dan Fogler, John CarrollLynch. Film pripoveduje
zgodbo o moškem, ki je predleti tragično izgubil ženo, a jenjegova knjiga o soočanju zžalovanjem postala medna-rodna uspešnica. Med vode-njem seminarja za samopo-moč ljudem v romantičnih
stiskah spozna zabavno inprivlačno Eloise, toda mednjunim zbliževanjem spo-zna, da se v resnici še vednoni resnično soočil z izguboljubljene osebe. Da bi lahkoznova zares začutil ljubezen,pa mora najprej razčistiti di-leme v svojem srcu.
Skupina Victory se je od-ločila posneti tovrsten vide-ospot, ker tako filmska kotglasbena vsebina govorita oživljenjski zgodbi - zgodbi oljubezni. Člani skupine pra-vijo, da moški želijo biti vresničnem življenju frajerji,vendar pa se vedno ne kon-ča tako. Tudi moški so veli-kokrat razočarani. Pravimoški, se strinja skupina, jetisti, ki kdaj tudi joče. In s tomislijo je nastala nova pe-sem z naslovom Nisem vre-den te.
MOŠKI LAHKO TUDI JOČEVictory so v Domžalah snemali novi videospot za pesem Nisem vreden te. Spot bo vseboval izseke izprihajajočega filma Love happens (Ljubezen se zgodi) z Jennifer Aniston v glavni vlogi, ki v slovenskekinematografe prihaja čez dobre tri tedne.
Alenka Brun
S
David Calzado in Charanga Habanera
Jutri lahko v ljubljanski Festivalni dvorani ob 20. uri pri-sluhnete zgodbi o uspehu kubanske orkestralne glasbe -zgodbi o Davidu Calzadu in skupini Charanga Habane-ra. To je zgodba o uspehu orkestra. Začne se z najboljpopularno skupino Davida Calzada Charanga Habanerav letu 1988. Deset mladih in talentiranih Kubancev jeuspelo, kar ni uspelo nikomur prej: bili so predskupinaznanih glasbenikov, kot so Stevie Wonder, Barry White,Donna Summer ... Odziv publike je bil nad pričakovanji.Kvaliteta glasbenikov in glasbe je prevzela tako občin-stvo kot tudi radijske postaje in številne televizije. Inten-zivno mednarodno glasbeno udejstvovanje Davida Cal-zada in njegove skupine Charanga Habanera ni vplivalona popularnost v domačem, kubanskem okolju. Naspro-tno: občutljiva, kritična in pregovorna ponosna kuban-ska publika je Davida Calzada in Charango Habanero na-gradila z nominacijami za latinski grammy leta 2003 in2006. Če jih v Ljubljani zamudite, bodo v četrtek gosto-vali v Mariboru in v petek v Sežani. A. B.
Skupina Victory / Foto: arhiv skupine
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
SREDNJA ŠOLA
VABILO
Vabimo vas na dobrodelni večer z naslovom
Z OBRAZI IN S SRCIki bo v petek, 27. novembra 2009, ob 19.30
v športni dvorani BC Naklo.
Nastopili bomo dijaki BC Naklo z gosti: solistki Zala Hodnik in Maja Berce
folklorna skupina Vrtavke, Veseli Strahinjčani, ansambel Bonus
plesne skupine Smrklje, Rožice, Blejski studio Tržičin KPZ Mysterium Kranj
Vstopnina je 3 evre, zbrana sredstva bomo namenili šolskemu skladu.
Vstopnice lahko kupite v trgovini BC Naklo.
SponzorjiObčina Naklo, Nimbus,reklamna agencija, d. o. o.,
Gorenjski glas, Radio Kranj,Kmečki glas, Sonital, d. o. o., Radio Sora
Uspelo nam bo z vašo pomočjo.
Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,tisoč in tisoč zvezd med nami,da gre po svetu - rama ob rami svetloba z nami.
Avtor: Tone Pavček
stvarjalci letoš-njega resnič-nostnega šovaKmetija so pr-votnemu naslo-
vu dodali še besedico slavni.Tega si tekmovalci na začet-ku niso niti zaslužili, danesso zaradi izjemne gledano-sti zares slavni, pa vendar si
bo marsikdo od njih želel,da jih Slovenci s Kmetijo nebi povezovali. Težko sipredstavljamo, da želijo bitislavni le zaradi boja za zlat-nike in stalnega taktizira-nja. Vse od začetnih tednovsmo gledalci, vendar le za-radi izbranih Arturjevih be-sed, vedeli, da se je izobliko-vala skupinica štirih (polegArturja še Goran, Maja P.in Marjan), ki si bo pomaga-
la na poti v finale. Ta tedense je pokazala beda tekmo-valcev, ki so, po našem pre-pričanju, uničili šov. Znanoje, da sta v finalu Goran inArtur, torej gre vse po nji-hovem načrtu, med sebojnaj bi si razdelili nagrado.Ali je bilo Marjanovo neza-dovoljstvo z nedelom večinesotekmovalcev pristno?Tega ne more vedeti nihče,saj je šla sveta četverica tako
daleč, da ne le izločijo vse,ki jih ogrožajo na njihovipoti, ampak jih pred kame-rami tudi črnijo in dajejo vnič.
Kdor je spregledal njiho-vo slo po zlatnikih, kdor jedeloval drugače kot oni, jemoral oditi. Dvoboj tegatedna je jasen. Oditi moraali Marjan ali Danijel. Vsajeden od motečih členovdružine. Sicer pa je bilprejšnji teden, ko je odšlaMaja M., eden prijetnejših.Tako ga je doživela tudisimpatična gledalka Kar-men. Pa so najprej v svojiogroženosti celo obljubljali,da niti hrane ne bo dobila ...
Boštjan Bogataj
U
Znani kmeti pod Mrzlim Vrhom
UNIČILI SO KMETIJO
BIO
TEH
NIŠ
KI C
EN
TER
NAK
LO,
STR
AHIN
J 9
9,
NAK
LO
četrtek so se sslovesno pode-litvijo plaket naodru GledališčaToneta Čufarja
zaključili 22. Čufarjevi dne-vi. Kot veleva tradicija, sotudi letos podelili plakete zanajboljšo žensko in moškovlogo, ter za predstavi po iz-boru občinstva in strokovnežirije. Najboljša predstava vceloti po mnenju strokovnežirije (v sestavi Rastislav Ra-sto Tepina, Sergej Verč inAlenka Bole Vrabec) je igra vizvedbi Gledališča TonetaČufarja Od kraja do raja, re-žijski prvenec Gabra K. Trse-glava. "Avtorica besedila inrežiser sta predstavo pripe-ljala do izpovedne celovitostiz zanimivo likovno scenskopodobo, učinkovito avtorskoglasbo, duhovitimi kostumiin dobro interpretacijo bese-dila," je v obrazložitev zapi-sala žirija. Najbolj všečnapredstava po izboru gledal-
cev je igra Družinska zadevav režiji Jaše Jamnika in iz-vedbi Šentjakobskega gleda-lišča iz Ljubljane.
V predstavi Od kraja doraja je žirija izbrala tudi no-silca najboljše moške vloge.Ta gre igralcu Ivanu Berlo-tu, ki je odigral kar kvartetvlog Boga, Kačo, Saro inHudiča. Kot je zapisala žiri-ja, je Berlot z inteligentno
razčlembo vseh štirih vlog,pri katerih je skupni imeno-valec miselna skepsa, nani-zal vrsto zelo čistih trenut-kov prave komedijantskežlahtnosti, ki gledalca oča-rajo in ga napeljujejo k dia-logu s spoznanji človekove-ga bivanja. Naslov nosilkenajboljše ženske vloge pa sije prislužila Sonja Simetin-ger za vlogo Francine v
predstavi Ženske štorije Stu-dia A KUD Slovenj Gradec.Temperamentno in preprič-ljivo je preigrala trenutkestrahu pred samoto ženskesrednjih let, ne da bi zašla vpast patetičnosti in velikenazornosti. V ogledalu hu-morja njena interpretacijapremore iskrene tančinetesnobnosti, vlogi pa dodajačar tudi kultura govora.
TOREK_24. 11. 2009 03
KULTURA
PODELJENE ŠE PLAKETES podelitvijo plaket so se končali 22. Čufarjevi dnevi. Stroka je izbrala domačo igro Od kraja do raja.
Igor Kavčič
V
Pirniče
Enajsta Grošljeva knjiga
Slovenski alpinist Viki Grošelj je ploden pisec gorniškeliterature. Po letu 1987, ko je izšla njegova knjiga V pros-transtvih črnega granita, je napisal še deset del. Preddnevi je radovljiška Didakta izdala knjigo Everest, sanjein resničnost, ki je posvečena tridesetletnici prvegaslovenskega vzpona na Mount Everest. Kot je povedalavtor, je ponosen, da je predgovor v knjigi napisalpredsednik RS dr. Danilo Türk. Poglavja v knjigi napove-dujejo misli znanih slovenskih in tujih piscev. Vsebinodopolnjuje okrog dvesto fotografij, od katerih jih je veči-na Grošljevih. Viki je še dejal, da je njegova najbolj oseb-na knjiga doslej tudi dokument o najbolj epski dobislovenskih himalajskih odprav. Novost bodo predstavilitudi na Knjižnem sejmu v Ljubljani. S. S.
Dvaindvajseti Čufarjevi nagrajenci / Foto: Anka Bulovec
raznovanje 100-let-nice Glasbene šoleKranj se bo jutrizvečer na Brdu na-daljevalo z avtor-
skim večerom Alojza Ajdi-ča, med drugim z nagradoPrešernovega sklada nagra-jenega slovenskega sklada-telja, v preteklosti pa tudienega od najuspešnejšihravnateljev šole. Med dru-
gim avtor več simfoničnihdel, opere Brata bo tokratpredstavljen predvsem skomornimi deli, med kate-rimi bodo skladbe, ki sobile doslej redke izvajane.Kot je povedal Ajdič, gre zaskladbe, ki vsaka s sebojnosi svojo zgodbo in imakot taka tudi globlji pomen."S koncertom želimo poka-zati, da je bil Ajdič uspešenravnatelj naše šole, hkratipa je ob svojem posvečanjumladim glasbenikom
ustvarjal tudi izjemen last-ni skladateljski opus."
Slišali bomo različne in-strumentalne sestave, v kate-rih bodo zaigrali tako nekda-nji učenci kranjske glasbenešole kot sedanji profesorji patudi učenci. Skladatelj samje, kot je dejal, sestavil razno-lik program, ki bo zanimivtudi za širši krog poslušal-cev, ki so jim blizu klasičnaglasba in tudi lepe melodije.Med drugim bomo slišalitudi dve ariji iz opere Brata.
Nastopil bo tudi otroški zborGlasbene šole Kranj podvodstvom Nade Kos, v za-ključku pa tudi Komornimešani pevski zbor Mysteri-um pod vodstvom ŽeljkeUlčnik Remic. Zadnji dogo-dek v čast praznovanju 100-letnice šole bo 18. decembraob 18. uri, ko se bodo z bo-žičnim programom predsta-vili tudi šolski pihalni orke-ster, godalni orkester in le-tos ustanovljeni simfonič-ni orkester.
AJDIČEV AVTORSKI VEČER V okviru praznovanja 100-letnice Glasbene šole Kranj bo jutri, v sredo, ob 19.30 v dvorani Kongresnega centra na Brdu avtorski večer skladatelja Alojza Ajdiča.
Igor Kavčič
P Koncert Andreja Šifrerja z gosti iz Anglije
Festivalna dvorana Bled, nedelja, 29. novembra 2009, ob 19. uri
Gostje: ● Dave in Jem Cooke, oče in hči iz Londona,● sloviti komponist, aranžer in violinist
Graham Preskett
Predstavitev nove zgoščenke - LIPICANCI
Prodaja vstopnic za blejski koncert poteka preko sistema www.eventim.si
(Kompas Bled ter ostale Kompasove poslovalnice po Sloveniji, Petrol,
Big Bang,...) in na TIC Bled. V predprodaji si lahko vstopnice zagotovite
po 18,00 EUR, na dan koncerta pa po 20,00 EUR.
TUR
IZE
M B
LED
, ZA
VOD
ZA
PO
SP
EŠ
EVA
NJE
TU
RIZ
MA,
CE
STA
SVO
BO
DE
11
, B
LED
04 TOREK_24. 11. 2009
FILM, KINO, MODA
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilone v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
KINO SPORED
Torek, 24. 11.18.20, 21.30 201217.50 LEDENA SMRT20.00 MOJA GRŠKA AVANTURA22.00 UGRABITEV METROJA PELHAM 12315.00, 17.00, 19.00, 21.00 BOŽIČNA PESEM 3D
Sreda, 25. 11.15.10, 18.20, 21.30 201215.40 LEDENA SMRT17.50, 19.50 MOJA GRŠKA AVANTURA21.50 UGRABITEV METROJA PELHAM 12316.00, 18.00 BOŽIČNA PESEM 3D
Četrtek, 26. 11.16.20, 19.00, 21.40 MLADA LUNA16.30 SOMRAK18.50 MOJA GRŠKA AVANTURA20.50 ŽENA POPOTNIKA V ČASU16.00 BOŽIČNA PESEM 3D18.00, 21.10 2012
Petek, 27. 11.16.20, 19.00, 21.40, 0.20 MLADA LUNA16.30 SOMRAK18.50 MOJA GRŠKA AVANTURA20.50, 23.10 ŽENA POPOTNIKA V ČASU16.00 BOŽIČNA PESEM 3D18.00, 21.10 2012
Sobota, 28. 11.13.40, 16.20, 19.00, 21.40, 0.20 MLADA LUNA13.50, 16.30 SOMRAK18.50 MOJA GRŠKA AVANTURA20.50, 23.10 ŽENA POPOTNIKA V ČASU14.00, 16.00 BOŽIČNA PESEM 3D18.00, 21.10 2012
Nedelja, 29. 11.13.40, 16.20, 19.00, 21.40 MLADA LUNA13.50, 16.30 SOMRAK18.50 MOJA GRŠKA AVANTURA20.50 ŽENA POPOTNIKA V ČASU14.00, 16.00 BOŽIČNA PESEM 3D18.00, 21.10 2012
Ponedeljek, 30. 11.16.20, 19.00, 21.40 MLADA LUNA16.30 SOMRAK18.50 MOJA GRŠKA AVANTURA20.50 ŽENA POPOTNIKA V ČASU16.00 BOŽIČNA PESEM 3D18.00, 21.10 2012
Torek, 24. 11.15.20, 17.30, 19.40, 21.50 BOŽIČNA PESEM 3D
15.40, 20. 40 JULIE & JULIA16.30, 18.40, 21.00 MOJA GRŠKA AVANTURA18.10 POČITNICE ZA ODRASLE18.00, 21.40 ŽAGA VI17.00, 20.10 2012 16.10, 20.00 9:06
Sreda, 25. 11.15.20, 17.30, 19.40, 21.50 BOŽIČNA PESEM 3D15.40, 20. 40 JULIE & JULIA19.00 MLADA LUNA16.30, 18.40, 21.00 MOJA GRŠKA AVANTURA18.10 POČITNICE ZA ODRASLE18.00 ŽAGA VI15.50, 20.10 2012 16.10 9:06
Četrtek, 26. 11.20.00 2012
Petek, 27. 11.20.00 SLOVENKA
Sobota, 28. 11.19.00 2012
Nedelja, 29. 11.20.00 SLOVENKA
Četrtek, 26. 11.20.00 TRST JE NAŠ (vstopnine ni)
Petek, 27. 11.19.00 TRST JE NAŠ (vstopnine ni)20.00 UGRABITEV METROJA PELHAM 123
Sobota, 28. 11.17.00 TRST JE NAŠ (vstopnine ni)18.00 UGRABITEV METROJA PELHAM 12320.00 KOMIKI
Nedelja, 29. 11.18.00 KOMIKI20.00 UGRABITEV METROJA PELHAM 123
Petek, 27. 11.18.00 2012
Sobota, 28. 11.18.00 2012
KINO ŽELEZAR, JESENICE
LINHARTOVA DVORANA, RADOVLJICA
KINO SORA, ŠKOFJA LOKA
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Rešitev
til pričeske je enakopomemben kotvaša nova bluza, ob-leka ali pa čeveljci,ki jih narekujejo
zadnji modni trendi in so biliinvesticija v vaš izpopolnjenmodni videz. Lahko se celoodločite, da bo stil pričesketisti, ki bo definiral ostalekomponente vaše modneoprave, ko se boste odpravlja-li na eno od bližajočih se no-voletnih zabav.
Kodri, ki spominjajo na sedemdeseta
Če se boste odločili za sko-dran boemski videz, ki spo-minja na sedemdeseta, je po-membno, da so na vrhu lasjezglajeni in se začnejo kodratipribližno v višini ušes. Kodrinaj bodo veliki in odvisno odtega, kako elegantnega vide-za si želite, naj bodo počesa-ni ali razmršeni. Seveda mo-
rajo biti vaši lasje zadosti dol-gi, segati morajo vsaj čez ra-mena.
Visoko spete pričeske
Letošnjo zimo si lahkoprivoščite visoko spete pri-česke, ki ste jih že od ne-kdaj oboževali, pa ste sebali, da boste delovali staro-modno. Tokrat so na poho-du tupirani in visoko spetilasje na vse možne načine.Dovolite vašemu frizerju,da se kreativno poigra z va-šimi lasmi. Le pazljivi bodi-te, da k takšni pričeski ne
izberete preveč klasičnihoblačil, ravno zato, da bi seizognili staromodnemu vi-dezu.
Fige in zvitki
Pričeska z enostavno nazajpovlečenimi lasmi, spetimi vfigo ali polčop, pri čemer jepričeska narejena tako, dadaje videz, kot bi z njo pre-spali noč, je primerna takoza dnevne kot tudi večernepriložnosti. Za večerne pri-ložnosti jo lahko okrasite znakitom za lase, bleščečo las-nico, trakom ali rožo.
Nakit in dodatki za lase
Še nikoli niso bili igrivimodni dodatki za lase takopomembni kot to sezono.Različne sponke, trakovi,pentlje in rože kraljujejo v la-seh vseh manekenk na mod-nih brveh. Torej, če ste ljubi-teljice takšnih dodatkov, sijih le pogumno nadenite tosezono, saj boste delovalezelo modno, hkrati pa igrivoali pa še bolj elegantno. Spravilno izbranim dodatkomza lase lahko stil pričeske leše bolj poudarite.
Orga
niza
torji
film
skih
pre
dsta
v si p
ridrž
ujejo
pra
vico d
o spr
emem
be sp
ored
a.
rijazni jelenčekNiko že od nekdajsanja, da bi spoznalslavnega očeta, ki
božičku pomaga raznašatidarila. V želji po letenju sespoprijatelji s čudaško letečoveverico, toda še preden bi
lahko premagal strah predvišino, izve za zlobni načrttropa volkov, ki nameravajonapasti Severni pol. Da bijim prekrižal načrte, se po-gumni Niko z zvestima pri-jateljema odpravi na nepoza-bno pustolovščino, polno ne-varnosti in zabavnih dogo-divščin.
mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]
JELENČEK NIKOAnimirana družinska pustolovščina, ki v začetku decembra prihaja na platna slovenskih kinematografov tudi v sinhronizirani obliki. Predvsem je bodo veseli otroci.
LEPOTNE SKRIVNOSTI
TRENDI PRIČESKFo
to: a
rhiv
dis
trib
uter
ja
Alenka Brun
P
Tania Mendillo
S
Mladi Domžalčani najboljši fotografi
V Centru za mlade Domžale so že četrto leto zaporedrazpisali fotografski natečaj za mlade, ker pa so se doslejvedno izkazali tudi kot dobri organizatorji, jim je Med-narodna fotografska zveza zaupala pripravomladinskega fotografskega bienala, 13th FIAP Youth Bi-ennial, fotografskega natečaja, ki je namenjen mladimdo 21. leta. Rok za oddajo fotografij je bil 30. september,žiriranje je potekalo 4. novembra, odločitve žirije pa sobile znane po 10. novembru. Zaključno prireditev je cen-ter organiziral 17. novembra v Kulturnem domu FrancaBernika Domžale, kjer je bila za fotografijo BankomatMihi Slokanu iz Mengša tudi podeljena Nagrada mestaDomžale. 13th FIAP Youth Biennale 2009 je prineselposebno priznanje tudi mladim fotografom in fo-tografinjam Centra za mlade, ki so v kategoriji do 16 letosvojili prvo mesto - World Cup, v kategoriji do 21 let paFIAP Gold za odlično drugo mesto. V kategorijiposameznikov je iz občine Domžale blestela še Ada Mu-janovič, ki je osvojila bronasto medaljo. J. P.
TOREK_24. 11. 2009 05
odjetje Sava Tires, kije del mednarodne-ga koncerna Good-year, je novembrazačelo izvajati pro-
jekt Za varnost otrok, katere-ga osnovni namen je ozaveš-čanje in predvsem povečeva-nje vidnosti najmlajših ude-ležencev v prometu. V pro-jektu bodo predstavniki SaveTires in servisa Vulco štiride-setim vrtcem in osnovnimšolam iz vse Slovenije poda-rili tri tisoč odsevnih brezro-kavnikov, akcijo pa podpirajoše občine, Ministrstvo za pro-met ter Svet za preventivo invzgojo v cestnem prometu.
Projekt poteka tudi na Go-renjskem, začel pa se je sre-di novembra s predajo od-sevnih brezrokavnikov OŠKriže in tržiškemu vrtcu Pal-
ček. Ob tej priložnosti sootroci pripravili prijeten pro-gram, prepevali so o avtomo-bilih in varnosti ... Predstav-nica Vulco mreže SlovenijaRomana Stare jim je na krat-ko povedala nekaj o nastan-ku pnevmatike in 111 letihGoodyear inovativnosti.
Obeh dogodkov se je ude-ležil tudi tržiški župan BorutSajovic, ki pozdravlja akcijo,usmerjeno v zagotavljanjevarnosti otrok: "V Tržičusmo skupaj podelili dvestobrezrokavnikov in prav toli-ko kresničk. S tem smo dalipomembno sporočilo, da jeprometna varnost najmlaj-ših pomembna naloga in za-veza, za katero si moramoprizadevati vsi. Še posebejpomembno pa je, da smokoristno sporočilo znalizdružiti z družabnim in ve-selim dogodkom - tako otro-ci, učitelji kot ostali udele-
ženci akcije smo skupaj pre-živeli zanimivo dopoldne."
Doslej so odsevne brezro-kavnike podarili tudi kranj-skim vrtcem, kar 400, OŠPredoslje in vrtcu na Sovod-nju. Poleg tega bodo ta me-sec obiskali še tri kranjskešole: OŠ Staneta Žagarja, OŠSimona Jenka in OŠ France-
ta Prešerna, decembra pabodo obdarili tudi učence izŠkofje Loke.
Otroci bodo v sklopu pro-jekta tudi ustvarjali in pisalina temo varnosti v cestnemprometu, najzanimivejše iz-delke pa bo Goodyear objavilna njihovi spletni strani innagradil.
ZA VARNOST OTROK V PROMETUPodjetje Sava Tires bo v sklopu projekta Za varnost otrok 40 slovenskim vrtcem in šolam podarilo tritisoč odsevnih brezrokavnikov.
Ana Hartman
P
SUDOKU ZA OTROKE
Rešitev:
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
Sestavila: Eva in Bine
Odsevnih brezrokavnikov so se razveselili tudi na OŠ Križe.
TISOČ UGANK ZA ŠOLARJEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Kaj je to, ni trdo, pade v vodo, ni mokro?
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime, pri-imek in naslov na 031/691 111. Nekdo bo prejel knjižnonagrado, nagrajenca bomo objavili prihodnji torek.Rešitev prejšnje uganke je nos. Izžrebali smo Klaro Hofer.
OTROŠKA PERESA
Čebela Aladela
Čebela Aladela zmeraj je vesela,v gnezdecu še aja njena sestra Maja.
Maja vedno sestro Aladelo počaka,da se skupaj na rožah igrata.
Čebela Aladela ves čas pridno dela,zato je tudi matica zelo vesela.
Martina Potočnik, 3.r, PŠ Podblica
Gasilci na naši šoli
Takrat, v soboto, so gasilci prišli na našo šolo. Poskusilismo, kaj moramo narediti, če bi bil potres. Ko zaslišimoalarm za potres, se moramo hitro obleči in steči ven naigrišče pri najbližjem izhodu, da se odmaknemo od šole.Všeč mi je bilo gledat gasilce, ker jih imam rada, ker dobrodelajo za ljudi in vsem pomagajo.
Tinkara Domjanič, 2. b, OŠ Preska
Založništvo in izobraževanje,Gorenjska cesta 33 c, 4240 Radovljicatel.: 04 5320 200, faks: 04 5320 211e-pošta: [email protected]
Rešitve pošljite na Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4,4000 Kranj, do petka, 18.decembra 2009. Trije nagrajenci nagradnekrižanke DIDAKTA, ki jebila objavljena 27. oktobrav Gorenjskem glasu, so:Francka Šolar, Podnart; Štef-ka Tavčar, Žirovnica ter FrancHorvat, Vodice.
Slovenski vremenski pregovori in rekiMartin Toman, Uroš Premru
Slovensko ljudsko izročilozbrano v brezčasnih in vednozanimivih vremenskih prego-vorih in rekih.Spremna beseda: AndrejVelkavrh, 64 strani, trda veza-va,14,90 EUR
Nagrajena fotografija Ade Mujanovič Dlan na dlaniReklama za slovenščino
Potrebujemo cel kup zvezkov in beril, pa učbenikov in učnihlistov, pa še pamet in učenje in razum, to recept je za dobrorazvit in zdrav um. Lahko prineseš še pero, pa svinčnik,kemik in kuli, nič ne bo škodilo, če še malo več noter daš, dav slovenščini nekaj veljaš in jo dobro znaš. To vse v kotelvržeš in zavreš, skuhaš, zmiksaš, scvreš, da zelena zmesnastane. To popiješ in ... kaBuMm ... Slovenščina postanekul.
Stela Primc, 8. a, OŠ Žirovnica
Evropski dostavnik leta je Nissan NV200
Mednarodna žirija, ki jo je sestavljalo 23 specializiranih novi-narjev evropskih revij o gospodarskih vozilih, je odločila, danaslov evropskega dostavnika leta 2010 (Van of the Year)podeli novemu Nissanovemu vozilu NV200. NV200 bo Ni-ssanovo prvo globalno izdelano lahko dostavno vozilo, ki bona voljo v tovornih in potniških izvedbah. Žirijo je novinec, kina večino trgov prihaja v prihodnjem letu, prepričal pred-vsem s svojo kompaktno karoserijsko zgradbo v povezavi znotranjo prostornostjo. Dolžina je 4,4 metra, kar je primer-ljivo z avtomobili spodnjega srednjega razreda, tovorni pros-tor pa lahko sprejme do 4,2 kubičnega metra tovora, kar jepribližno četrtino več kot primerljiva vozila. NV200 so prav-kar začeli prodajati na japonskem trgu, v začetku prihodnje-ga leta bo na voljo tudi v večini evropskih držav, prav tako jepredvidena prodaja na kitajskem trgu. Tudi proizvodnja bopotekala na različnih lokacijah, za evropske kupce bo skrbe-la Nissanova tovarna v britanskem Sunderlandu. M. G.
asi, ko na korej-skem polotoku ni-so znali nareditiavtomobilov, ki biznali in zmogli
resno tekmovati z evropski-mi izdelki, še niso tako daleč,da bi se jih dalo popolnomapozabiti. Toda z limuzino, kisliši na ime Cruze, so priChevroletu naredili tako ve-lik korak, da je mogoče temudelu koncerna General Mo-tors zaupati, da znajo inzmorejo, če je želja le dovoljmočna.
Cruze je namreč občutnodrugačen od Chevroletovihavtomobilov, ki so bili doslejnamenjeni na staro celino.Zunanjost limuzine, ki je pomerah nekje med spodnjimsrednjim razredom in polštevilke višje, je namreč mar-kantna in najbrž se je ne bisramovali tudi pri kakšni av-tomobilski znamki, ki je alise ima za bolj ugledno. Pred-vsem z agresivnim spre-dnjim delom Cruze povsemrazblini dvome in le redki sotisti, ki si upajo le zamahnitiz roko in pogledati vstran.Res je sicer to, da se je nosposrečil bolj kot zadek, am-pak ta avtomobil je na cestidovolj opazen.
Sodobna oblikovalska usme-ritev se v nezmanjšani merinadaljuje tudi v notranjosti.Nobene dolgočasnosti, am-pak razgibanost, ki jo voznikvidi in začuti na dobro berlji-
vi grafiki merilnikov, dostop-nih stikala, pravšnje velikemvolanskem obroču in kratkiprestavni ročici. Vzdušje vpotniški kabini je prijetno,plastični deli sicer niso na vr-hunski kakovostni ravni, izka-zujejo določen napredek,vložki z imitacijo aluminijapopestrijo plastično monoto-nost. Odmerjenost prednjihsedežev se zdi pravšnja tudiza nekoliko višje voznike insopotnike, zadaj je prostor-skega razkošja manj kot obetazunanjost, prtljažnik z ne rav-no vrhunsko obdelavo se lah-ko pohvali le s prostornostjo vokvirih sivega povprečja.
Sliši in občuti se, da priChevroletu še nimajo velikokilometrine z dizelskimi po-gonskimi stroji. V Cruzovemnosu se lahko namreč vrtitudi 2,0-litrski turbinskopodprti štirivaljnik s skorajvso znano sodobno tehničnopodporo. Na papirju je močiin navora dovolj, toda voznik
mora ta sicer solidno varčnistroj najprej zbuditi, potemčaka, da mine turbo luknja,in slednjič se zgodi tisto, karse od takega motorja priča-kuje. Dirkaških dosežkov stem avtomobilom ni in mor-da je tako prav, saj hoče bitiCruze predvsem družinskalimuzina. Tudi podvozje jenastavljeno tako, da udobnoprenaša cestne grbine, šelepše pa bi bilo, če bi voznikod koles preko volanskegaobroča dobival natančnejše
informacije s ceste. Volan senamreč v določenih trenut-kih zdi prelahkoten, sevedapa je res, da bodo to začutilipredvsem tisti, ki si želijobolj dinamične vožnje.
Zato so pri Chevroletulahko veseli, ker jim jekončno uspelo. In lahko soveseli tudi kupci, ki si lahkoza sprejemljivo ceno privoš-čijo več kot soliden družin-ski avtomobil z vsemi atri-buti, kot jih ima večina ev-ropskih tekmecev.
06 TOREK_24. 11. 2009
AVTOMOBILIZEM
VESELJE Z DALJNEGA VZHODATest: Chevrolet Cruze 2.0 VDCi LS
NA KRATKO
TEHNIČNI PODATKI
Mere: d. 4,597, š. 1,788, v. 1,477 m, medosje 2,685 m Prostornina prtljažnika: 450 l Teža (prazno v./ dovoljena): 1427/1930 kg Vrsta motorja: štirivaljni, turbodizelski Gibna prostornina: 1991 ccm Največja moč pri v/min: 110 kW/150 KM pri 4000 Največji navor pri v/min: 320 pri 2000 Najvišja hitrost: 210 km/h Pospešek 0-100 km/h: 8,7 s Poraba goriva po EU norm.: 7,0/ 4,8 /5,6 l/100 km Emisija CO2 g/km: 149 (Euro IV)Maloprodajna cena: 15.750 EUR Uvoznik: GM SEE, Ljubljana
Matjaž Gregorič
Č
DACIA - Romunska avtomobilska tovarna, ki je del skupineRenault, se pripravlja za naskok na tekmovanju za trofejoAndros, na slavni poledeneli progi Dacia ob tej priložnostirazkriva ime in obliko vozila Duster, šestega modela teznamke, ki bo v serijski izvedbi nared prihodnje leto. Za vo-lanom dirkalnika Dacia Duster bo sedel nekdanji šampionin kasneje lastnik moštva formule 1 Alain Prost.
SEAT - V začetku prihodnjega leta bo luč sveta ugledal pro-jekt SEAT al Sol, ki bo omogočal okolju prijazno proizvod-njo električne energije v tovarni v Martorellu. Na tovarniškeobjekte bodo namestili integrirane fotovoltaične kolektorje sskupno površino 320.000 m2. Ta površina bo prvič vključe-vala tudi nosilno konstrukcijo na parkiriščih za izdelananova vozila. Z namestitvijo fotovoltaičnih kolektorjev, kate-rih zmogljivost bo presegala 10 MW, bo sistem letno proiz-vedel več kot 13 milijonov kWh elektrike, kar ustreza količinielektrične energije, ki jo v enem letu porabi 3.000 gospo-dinjstev.
KIA - S proizvodnih trakov prve Kiine tovarne v ZDA, v zvez-ni državi Georgia, je zapeljalo prvo vozilo - novi Sorento.Proizvodne zmogljivosti milijardo dolarjev vredne tovarneznašajo 300 tisoč vozil na leto. Tovarna bo zaposlovala2.500 ljudi, medtem ko bo v lokalnih podjetjih, ki so pove-zana s tovarno in njenim delovanjem, delo dobilo dodatnih7.500 ljudi. Kiina tovarna je edina na severnoameriški celini,ki ima lesena tla, kar vsem zaposlenim omogoča bolj udo-bno in prijetno delovno okolje. M. G.
TOREK_24. 11. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
PODARITE ZABAVO!Približuje se praznični čas, ki je obenem tudi čas, ko želimo svoje najbližje obdarovati in jim s tem narediti dodatno veselje. Če ste v zadregi, kaj podariti, vam lahko pomagamo z nekaj uporabnimi namigi.Če bi želeli svoje najbližje razveseliti z ogledom kinopredstave, vam predlagamo, da jim kot darilo podarite kartico Joker. Kartica je brezplačna, nanjo pa položite določeno višino sredstev. Ob enkratnem pologu določene vsote denarja se vam na kartico pripiše ustrezno število brezplačnih vstopnic. S kartico lahko plačujete na blagajnah vvseh kinocentrih Kolosej, omogoča pa tudi nakup prek interneta in na avtomatih za vstopnice. Za tiste, ki so željni bolj aktivne zabave, je odlično darilo bon za igranje bowlinga in biljarda v ljubljanskem zabaviščnem centru Arena (velja pa tudi za bowling center v mariborskem Koloseju). Za najmlajše smo pripravili še povsem vroči DVD s filmom Muhice osvajajo luno, ki je sinhroniziran v slovenščino.Celovečerna risanka s prisrčno zgodbo o potovanju malih muhic na Luno, s katero si bodo najmlajši lahko krajšalizimske urice, bo od 10. decembra na voljo na vseh bolje založenih prodajalnah in v kinocentrih Kolosej. Več informacij o posameznih darilih, si lahko preberete na: www.kolosej.si/podarite-zabavo.
Nagrade:1. nagrada: kino kartica joker s šestimi vstopnicami1. nagrada: kino kartica joker s štirimi vstopnicami1. nagrada: kino kartica joker z dvema vstopnicamaTri nagrade podarja tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke pošljite na dopisnicah do srede, 9. decembra 2009, na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
ww
w.k
olos
ej.s
i
08 TOREK_24. 11. 2009
okrat smo se s pol-nim avtobusomGlasovih naročni-kov odpravili vLendavo, katero
najdemo tudi na turističnemzemljevidu Evrope. Med naj-lepše urejenimi turističnimikraji v Sloveniji pa je letospristala na tretjem mestu.Znana je po prireditvah, kotso vinski festival, bogračijadain lendavska trgatev. Iz Kranja do Domžal na avto-cesto in do zadnjega ali prve-ga izvoza za Lendavo, kjer sepojavijo dvojezični napisi(slovensko in madžarsko),smo potrebovali z avtobu-som okoli tri ure - mordamalce več, medtem ko zosebnim avtomobilom pri-dete hitreje. Ogledali smo si
sinagogo, izredno lep Kul-turni dom, videli evangeli-čansko cerkev, stari del me-sta, cerkev Sv. Trojice, kjerpočiva mumija znamenitegaMihaela Hadika, in prisluh-nili zgodbi, v kateri nastopakot junak bitke proti Tur-kom. Seveda je bila spet po-sredi ljubezen, in kot je zna-čilno za tovrstne zgodbe, jetudi tu grajska gospa ali hči,ko je izvedela, da je njen ljub-ljeni ubit, da je padel ali gane bo nazaj, storila samo-mor. Popoldanski del izletapa je bil namenjen kopanju vTermah Lendava.
Začetki lendavskih Termso nenavadni, kakor je tudiposebna in edinstvena njiho-va fosilna termomineralnavoda, ki ima na izvoru kar 62stopinj Celzija in vsebuje veli-ko parafina. Posledica tega sougodni farmakološki vplivi
na kožo, in to jo bistveno ločiod drugih termalnih voda vtem delu Evrope. Obenem soTerme tudi zelo dobra izho-diščna točka za potepanja pobližnji okolici, kjer vas bodonavdušile krajinske posebno-sti. Če je lepo vreme, se odcerkvice Sv. Trojice razprosti-ra krasen pogled na Lendavoin njeno okolico. Eden našihizletnikov se je pošalil, 'da sevidi do Triglava'.
V Ljubljani pa se je v nede-ljo z razglasitvijo dobitnikovfestivalskih nagrad zaključil20. mednarodni filmski fe-stival LIFFe. Vodomca jeprejel hrvaški film Zvonimir-ja Jurića in Gorana DevićaČrnci, ki z veliko smelostjoprikazuje vojno stanje in nassooči s sovražnikom v vsa-kem človeku. Nagrada fi-presci je šla v roke Američa-nom. Prinesi mi Rožmarin
je film, ki dobro prikaže ne-mirno in raztrgano družin-sko življenje. Zmagovalnifilm po izboru občinstva jepostal Ubil sem svojo mamorežiserja Xavierja Dolana.Najboljši kratki film je nizo-zemski Odsotna v režiji Joc-hema de Vriesa, zmagovalecv kategoriji ITAK Filmfestpa film Domna Konde z na-slovom Slovenski film.Sklepno prireditev 20. LIFFeje povezovala Nada Vodu-šek, z glasbo pa popestrilaskupina Kisha.
DRUŽABNA KRONIKA
Rokavica za 350 tisoč dolarjev
Znamenita bela rokavica pokojnegaMichaela Jacksona je na spominskidražbi njegovih predmetov doseglaceno 350 tisoč dolarjev. Za 'sveti gralMichaela Jacksona', kot jo je opisal di-rektor dražbene hiše Julien's AuctionsDarren Julien, je hongkonški poslovnež
Hoffman Ma skupaj s provizijo odštel 420 tisočakov. Zamed je šla tudi črna jakna, ki jo je pevec nosil med tur-nejo leta 1989, cena je narasla na 225 tisoč, na koncu sojo prodali za 275 tisoč dolarjev.
Proti gosji pašteti
Rogerja Moora je britanska veja organi-zacije PETA razglasila za osebnost leta.Kampanji se je pridružil pred tremi leti,ko je glas posodil dokumentarcu o rav-nanju s pticami, iz katerih izdelujejogosjo pašteto. Pisal je tudi članom par-lamenta, naj jo umaknejo s polic, objavil
več kolumn in uveljavil izraz 'trpljenje v pločevinki'.Francoska specialiteta foie gras je izdelana iz jeter rac aligosi, ki jih običajno na silo hranijo s koruzno krmo, za-radi česar živijo "v stalnem strahu in stresu", opozarja-jo pri PETI.
Najbolj preplačani igralci
Na vrh seznama najbolj preplačanihhollywoodskih igralcev, ki ga je objavilarevija Forbes, se je zavihtel nekdajuspešni Will Ferrell, predvsem po zaslu-gi zadnjih filmskih polomij Land of theLost in Semi-Pro. Vsak dolar, ki ga je za-služil, je filmu prinesel le nekaj več kot
tri dolarje. Za primerjavo je najdonosnejši igralec ShiaLaBeouf z vsakim zasluženim dolarjem filmu prinesel160 dolarjev. Ferrellu na lestvici sledita Ewan McGregorin Billy Bob Thornton.
Spet podira rekorde
Debitantski album I Dreamed a Dreamsimpatične Škotinje Susan Boyle je žepred včerajšnjim izidom podrl rekord vštevilu prednaročil. V spletni trgoviniAmazon.com, kjer konkretnih številk nerazkrivajo (domnevno naj bi presegli stotisoč prednaročil), takega zanimanja v
14-letni zgodovini ne pomnijo. "Susanin album je očitnoosvojil srca naših kupcev po vsem svetu," so zadovoljnipri Amazonu.
HADIK, PARAFIN IN FILMGlasov izlet se je začel s toplim jutranjim 'ajmohtom' na Trojanah in pot do Lendave je bila precejkrajša, LIFFe pa se je poslovil do prihodnjega leta.
Lendavskega junaka Mihaela Hadika si lahko v današnjihdneh ogledate kot naravno mumijo v cerkvi Sv. Trojice. / Foto: AB
Danes je Lendava sodobno multinacionalno in multikulturno mesto. Po starem delu mesta nas je popeljalavodička Blanka, ki pozna vsak še tako skrit kotiček Lendave.
Alenka Brun
T
Po kosilu so sledile družabne igre. Princ je iskal tudi svojoPepelko in tako je Marija dobila svoj čevelj.
VRTIMO GLOBUS
Med kosilom je za glasbo poskrbel harmonikar Viktor. Pri petju mu je med drugimi pomagal tudi Marjan.
Malce pred Sv. Trojico na griču stoji hišica, ki pritegnepogled turista. Spominja na preteklost.
Vodja strežbe Term Lendava Franc Lovenjak in odgovorninatakar Mario Merc. Informatorki v Turizmu Lendava obvladata svoje delo. Žužana Ferletič in Suzana Kovačič.
Lady Salome, zvezdnica resničnostnega šova Kmetijaslavnih in nesporna kraljica klubskega razvrata, je pred kratkim v ljubljanskem InBoxu gostila svojo rojstnodnevno zabavo. V goste je povabila tudi Mikijain skupaj sta nasmejala s stand-up nastopom, gostiteljici večera pa se je v skupni pesmi pridružil tudipevec Dadi D.A.Z. / Foto: Zaklop
Glavna ulica 38, LendavaTel.: 02/ 5788 390
www.lendava-turizem.si