1. Opišite obdobje,ko je človek pričel podrejati naravo sebi v prid!

Paleolitsko obdobje: lovci in nabiralci (oblačili so živalske kože, lovili mamute,

živeli v jamah)

Neolitsko obdobje: vse kar delamo, delamo zase (krčenje gozdov, prekopavanje

zemlje, prve vasi in naselbine ob rekah…). V tem času se je človek dvignil nad

naravo in si jo podredil.

Antropocentrizem: opustošenje tal, propadanje gozdov, step, prerij, savan, rek, jezer,

izumiranje rastlinskih in živalskih vrst.

2. Pojasni izraz: antropocentrizem, tehnicizem, anoksija!

Anoksija: padec kisika.

Tehnicizem: poveličanje tehnike.

Antropocentrizem: poveličanje človeka.

3. Navedite nevarnosti za človeka, ki jih je prinesla tehnološka revolucija!

Pojav tople grede, ozonska luknja, kopičenje strupov v hrani, poplave, plazovi, izkoriščanje

naravnih virov….

4. Kako dejavniki okolja vplivajo na neka bitja?

Toplota vpliva na naše počutje. Škorpijoni v jamih so beli zaradi neprisotnosti svetlobe oz.

sonca……

5. Podaj definicijo pojma ekologija in primer!

Ekologija, veda o okolju. Je veda, ki raziskuje dom vseh živih bitij.

6. S primer opiši naloge ekologije …?

Naloge ekologije

1. preučevanje odnosov med živimi bitji ter odnosi med živim in neživim okoljem,

2. ukvarjanje z odnosom človeka do okolja,

3. ukvarja se s proučevanjem vpliva človekove dejavnosti na okolje

4. ukvarja se z odpravo posledic, ki jih povzroča človekovo poseganje v naravo.

7. Opiši naloge varstva narave!

Naloge varstva narave:

1. ohranjanje narave – ohranitev biotske pestrosti

2. trajnostna raba naravnih virov

3. zbiranje podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih

in ekosistemih

4. ozaveščanje in informiranje javnosti o pomenu ohranjanja narave

5. spremljanje stanja ohranjenosti narave, biotske raznovrstnosti in stanja naravnih

vrednot

6. sodelovanje pri pripravi prostorskih in ureditvenih planov na področju varovanja

naravnih vrednot

7. uporaba ekoremediacij za varstvo narave

8. Zaščitni znak varstva narave in pojasni pomen!

Zaščitni znak ZRSVN je pentlja, ki predstavlja simbol varstva narave. Sestavljena je iz šestih

zank, nanizanih v krogu: tri zanke simbolizirajo neživi del narave: voda – zemlja – zrak;

preostale tri živo naravo: rastlinstvo – živalstvo – človeka;

9. S primerom opiši pojem ekosistem in iz česa je sestavljen!

Ekosistem je funkcionalna celota življenjskega prostora (biotop) in življenjske združbe

(biocenoza), katerega sestavine so v dinamičnem ravnovesju. Ekosistem je sestavljen iz

Biotske komponente – življenska združba Biocenoza (organizmi in njihove medsebojen

povezave, odnosi) in iz Abiotske komponente – Biotop dejavniki nežive narave (okolja), ki

vplivajo nanj in so pod vplivi biotske komponente. Ekosistem je prostorska enota +/- jasno

določeno mejo. Primer: gozd je omejen z gozdnim robom, je ločen od travnika. Je odprt

sistem – meje so prehodne. Ekosistem je dinamičen sistem (se spreminja).

10. Kaj je avtotrof, heterotrof, detritus?

Avtotrof (Zelene rastline, ker so edine sposobne ustvariti organsko snov iz snovi iz okolja.

Energijo za proces fotosinteze daje sonce, rastline pa to energijo vgradijo vase, zato jim

pravimo primarni producenti. 6CO2 + 6H2O – ☼ – klorofil – C6H12O6 + O2 ).

Heterotrof : - potrošniki ali konzumenti: hranjenje živih bitij

- razkrojevalci ali dekompozitorji: gniloživke se prehranjujejo z odmrlo organsko

maso, ki jo pretvorijo v anorgansko.

Detritus (Hranilni humus, hrana direktno k rastlinam. Na tak način snov in energija krožita.).

11. S primeri opiši pojem biotop, naštej nekaj dejavnikov!

Boitop je neživi del ekosistema, Je življenjski prostor, skupek oz. celovitost neživih

dejavnikov – Fizikalni dejavniki in kemične snovi ki vplivajo na rast in razvoj živih bitij. Ti

dejavniki se razlikujejo kakovostno in količinsko glede na zemljepisno lego kraja, geološko

podlago, dnevni in letni čas… So večje razlike. Obstajajo pa tudi manjše razlike; primer med

gozdnimi tlemi in drevesnimi krošnjami.

12. S primerom opiši Liebigov zakon minimuma … (pomanjkanje železa)

Uspešnost rasti rastline je odvisna od tiste hranilne snovi, ki jo v neznatni količini najdemo v

prsti. SPLOŠNO: Rast in razvoj organizmov določa ali omejuje tista snov, ki je v okolju

prisotna v najmanjši količini. (npr. v puščavah je omejujoči dejavnik voda)

13. Nariši graf strpnostnega območja!

Količina neke snovi v okolju, ki omogoča vrsti obstanek. Je sposobnost organizma da v

določenih mejah prenaša spremembe abiotskih dejavnikov. Zaželeno je, da je strpnostno

območje čim večje, ker ima potem vrsta večje možnosti za preživetje, če se razmere

spremenijo. Primer: glede dejavnika pH tal, imajo rastline zelo ozko strpnostno območje. Če

pH tal ni ustrezen rastline hitro propadejo.

14. Pojasni vse izraze EVRI in STENO!

Široko strpnostno območje

EVRI termna vrsta - temepratura

EVRI higra vrsta - vlaga

EVRI fota vrsta - svetloba

EVRI halina vrsta – slanost

EVRI faga vrsta – hrana

Ozko strpnostno območje

STENO termna vrsta - temperatura

STENO higra vrsta - vlaga

STENO fota vrsta - svetloba

STENO halina vrsta - slanost

STENO faga vrsta – hrana

15. S primerom razloži generalist, specialist!

Generalisti- vrste s široki strpnostnim območjem, primer: prehrana (hijena)

Specialisti- vrste s ozkim strpnostnim območjem, primer: prehrana (panda)

16. S primerom razloži primer nenehne osvetljenosti na človeka , živali in rastline!

-Umetna svetloba nekatere živali privlači in jih ujame v kroženje okoli svetilk nekatere pa

odbija in tako krči njihovo naravno življenjsko okolje. Umetni viri svetlobe živali zmedejo pri

selitvah. Nočne žuželke, netopirji, ptice, želve. Zmanjševanje števila žuželk lahko negativno

vpliva na opraševanje rastlin in celotno prehransko verigo.

-Ljudje: Bleščanje in motnje dnevnega ritma. Svetloba med spanjem prekine tvorbo hormona

melatonina, ki zavira rast rakavih celic, vpliva na spanje, splošno počutje in zdravje.

17. S primerom razloži svetlobo kot zanesljiv urejevalec aktivnosti živih bitij (notranja

ura)!

Razmerje med dolžino dneva in noči je posamezen dan v letu stalno ponovljivo in

napovedljivo. Svetloba je zato zanesljiv urejevalec aktivnosti živih bitij. S svetlobo je na

primer povezana: kalitev semen, cvetenje, razmnoževanje žuželk…

18. S primerom razloži vpliv svetlobe na cvetenje!

Cvetenje rastline je odvisno od dolžine dneva. Krizantema – kratko dnevnica zato zacveti ko

je dan kratek (s pokrivanjem ji umetno skrajšamo dan in dosežemo da cveti ko mi to hočemo).

Solata – dolgodnevnica zato zacveti ko je dan dolg, tega ne želimo, zato jo pokrivamo in

skrajšujemo dan.

19. S primerom razloži funkcionalno in oblikovno skladnost v okolju!

Skladnost z okoljem: kakteje, podobno skladnost imajo tudi afriški mlečki (niso pa sorodni

kaktejam) imajo pa podobne življenjske dejavnike. Prilagoditev na vroče, sušne razmere.

Značilni so mesnati, sočni telesni deli-sukulenti

20. CAM, metabolizem!

Kaktus je biološko zelo zanimiva rastlina s posebnim CAM metabolizmom, ki omogoča

preživetje rastlin v zelo vročih in suhih okoljih. ta vrsta metabolizma omogočajo shranjevanje

zaloge vode, ki omogoča preživetje dolgih sušnih obdobij. Poleg kaktusov v sušnih področjih

rastejo druge kserofitne rastline, vsem pa je značilna CAM presnova. Osnovna funkcija te

presnove je dnevna presnova ogljikovega dioksida in vode v sladkor, ponoči pa se vrši

transpiracija. Stome, ki omogočajo dihanje rastline in izmenjavo plinov, se podnevi zaprejo,

kar prepreči nepotrebno izhlapevanje vode iz povrhnjice. Ponoči se stome odprejo in

omogočijo izmenjavo plinov. Ta proces povzroči tudi poletno stagnacijo, ki prepreči večjo

izgubo vode v poletni vročini. S tako presnovo lahko kaktus preživi dolge mesece ali celo leta

brez vode.

21. Jovanov netresk endemit?

Slovenski endemit, ena najredkejših rastlin pri nas in na svetu. Ime je dobila v spomin na

Franca Juvana.

22. Podaj definicijo mokrišč in jih nekaj naštej!

Mokrišče je skupno ime za zemljišča, ki tvorijo prehod med vodnimi in kopnimi okolji. Imajo

značilnosti obeh. Je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo.

Ustvarjajo številne življenjske prostore (habitate) rastlinskih in živalskih vrst, predvsem

vodnim pticam in pticam selivkam. Škocjanska jama, Sečoveljske soline, Cerkniško jezero….

23. Opiši funkcijo mokrišča!

• Naravni vodni zbiralniki; napajajo podtalnico, jezera, reke…ali pa se napajajo iz njih.

• Preprečujejo poplave; so kot velike naravne spužve, ki ujamejo površinsko odtekajoče vode

in jih počasi oddajajo.

• Viri pitne vode.

• Ugoden vpliv na lokalno klimo. Poleti hladijo okolico, pozimi jo grejejo.

• Čistijo vodo - delujejo kot naravne čistilne naprave zaradi bogate vegetacije

• Vir dobrin: vir rib, lesa,…

• Estetska in izobraževalna funkcija : mesta za opazovanje narave in sprostitev.

24. Kako človek uničuje mokrišča?

- intenzivno kmetijstvo (gnojenje travnikov in njiv, FFS, težka mehanizacija)

- onesnaževanje okolja (odpadne vode iz živinoreje, industrije, gospodinjstev)

- hidromelioracije-osuševanje (za potrebe pridobivanja kmetijskih površin)

- reguliranje vodotokov (posegi v sklenjeno vegetacijo ob rekah in potokih spreminjajo

vodni režim)

- invazivke (živali in rastline)

25. Poimenujte odnose v okviru iste vrste in dodajte primer!

a.) Tekmovanje

- je splošen pojav,

- izkoriščanje enakih dobrin življenjskega prostora (hrana, voda, rastišče, gnezdišče..),

- osebki si jih delijo-tekmujejo zanje

b.) Plenilski odnos

- manj prisoten v okviru iste vrste,

- pojavi se v ekstremnih razmerah, (pomanjkanje hrane, bolezen)

- Primer: ranjeni volkovi, miši…

c.) Kanibalizem

- pripadnik iste vrste požre pripadnika svoje vrste

- Primer: pajkova samica po oploditvi požre samca-je ekološko smiselno (hrana za zarod)

d.) Socialni odnosi

gre za instiktivno opravljanje različnih nalog (matica, vojščaki, delavke),

značilni za mravlje, čebele; osebke, ki žive v večji skupnosti

e.) Posestništvo in teritorialnost

- posamezniki si razdelijo prostor in dobrine, tako, da zasedejo določen prostor-iz njega

odganjajo vrstnike,

- očitno posestništvo kažejo: sesalci in ptiči,

- bivalni prostor/teritorij označijo z glasovi, vonjavami…

f.) Položajni red-socialna hiearhija:

- je vrednostna delitev, kjer so jasne razlike med vodilnimi in podrejenimi,

- hiearhija se uveljavi in vzdržuje z ustreznim vedenjem,

- skupino vodijo starejši, izkušeni samci, samice

- Primer očitne hiearhije: petelin-kokoši.

26. Komentirajte, zakaj je tekmovanje največkrat prisotno v naravi!

Dobrine in viri so omejeni.

27. Poimenujte odnose med različnimi vrstami in podajte primer ter matematično

ovrednotite!

a.)Pravo sožitje - mutualizem

b.)Priskledništvo - komenzalizem

c.) Nasprotništvo –amenzalizem

d.) Plenilstvo – predatorstvo

e.) Zajedavstvo – parazitizem

f.) Tekmovanje-kompeticija

g.) Koristno sodelovanje – protokooperacija

28. S primerom razloži pojem mikroriza in mimikrija!

Mimikrija pomeni skozi evolucijo spreminjanje barve in oblike telesa pri živalih, da deluje

neveren – Metulj sršenar (podoben sršenu z izrazitimi rumeno črnimi črtami) ali pa da se

prilagodi okolici – Sovka (podobna lubju drevesa).

MIKORIZA: drevesa (jelka, smreka, bor, macesen, bukev, hrast, gaber) in glivice. (glivični

pletež hif omogoča črpanje rudninskih snovi in varstvo pred okužbami; drevo pa nudi

organsko snov). Če umre eden umre tudi drugi.

29. Razložite prilagoditve plenilcev in plena!

30. Razložite prilagoditve zajedalcev in gostitelja!

31. S primero razloži pojem bioindikator!

Bioindikatorji so vrste po katerih sodimo o določenih lastnostih okolja. Primer vresa

raste na zakisanih gozdnih tleh, resa raste na kamnitih apnenčastih tleh. Slanuše rastejo

v območjih kjer je mnogo soli.

32. Opiši značilnosti posamezne vrste lišajev!

Skorjasti lišaji – najbolj številni, s spodnjo površino se tesno prilegajo površini, rastejo počasi,

so trdoživi, nimajo oblikovane spodnje skorjice. Primer: JELENOVEC

Listasti lišaji – imajo prileglo steljko, vendar niso zrasli s podlago-jih odluščimo od nje, imajo

krpice podobne lističem, imajo jasno razvito zg. in spodnjo skorjico. Primer: SIVA STELJKA

Grmičasti lišaji – steljke so razvejane v obliki grmičev-razvejkov, največji dosežejo do 8m.

Primer: LEPI BRADOVEC

33. Opiši značilnosti posameznega lišajskega pasu in podaj primer lišajske vrste.

Lišajski pas E: močno onesnažen zrak, visoke zdravju nevarne koncentracije strupenih snovi v

zraku. Lišaji zaradi tega ne uspevajo, kar je redko, pojavijo se trpežni skorjasti lišaji .

Lišajski pas D: zrak onesnažen, ni visokih koncentracij strupenih snovi, občasna hujša

onesnaženost. Pogosti so kolačkarji, na kamnih in v globjih razpokah se pojavijo skorjasti

lišaji.

Lišajski pas C: zrak v glavnem čist, občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih

snovi. Pojavijo se prvi listasti lišaji (C1 posamezni in C2 gosto preraščajo)

Lišajski pas B: zrak v glavnem čist, občasna obdobja z višjimi koncentracijami škodljivih

snovi listasti lišaji gosto preraščajo, pojavijo se prvi grmičasti lišaji.

Lišajski pas A: zelo čist zrak, prisotne vse tri vrste lišajev, ki gosto pokrivajo skorjedreves, na

vejah je veliko grmičastih vrst.

34. Številčno ovrednotite biotsko pestrost v Sloveniji in navedite razloge zanje!

Sloveniji pripada manj kot 0,004% celotne površine zemlje. Pri nas sobiva med 22.000 do

24.000 vrst živih bitij, s tem se uvrščamo med naravno najbogatejše v Evropi. Razlogi za tako

BR je prehodni položaj Slovenije, ki se kaže v: močno razgibanem reliefu , pestre pedološke,

podnebne in hidrološke razmere, vegetacija, človekovo delovanje (stičišče slovanske,

germanske in romanske kulture).

35. Opiši stanje biotske raznolikosti v Sloveniji (trend zmanjševanja)in navedite vzroke

za zmanjševanje biotske raznovrstnosti!

V Sloveniji je ogroženih 10% višjih rastlin, 56% vretenčarjev. Vzroki za zmanjšanje BR so:

Direktno uničevanje posameznih naravnih območij, uvajanje tujerodnih vrst rastlin in živali,

izsuševanje mokrišč, nenadzorovana urbanizacija, čezmeren odvzem rastlinskih in živlaskih

vrst iz narave (lov, ribolov, nabiranje).

36. Pomen biotske raznovrstnosti? Razložite pojme avtohtona in alohtona vrsta!

A.)Domorodna ali avtohtona vrsta je vrsta, ki živi na območju svoje običajne (pretekle ali

sedanje) naravne razširjenosti, tudi če se tu pojavlja le občasno. Velja tudi za območja, ki jih

je vrsta lahko dosegla sama, npr. s hojo, letenjem, prenosom z vodo ali vetrom.

B.)Vrste, ki jih je v novo okolje, v katerem prej niso bile prisotne, naselil človek, imenujemo

tujerodne ali alohtone vrste. Se spontano razširjajo ter v naravnem okolju izpodrivajo

avtohtone vrste. Delimo jih na naturalizirane vrste in na invazivke.

37. Primerjaj pojem naturalizirana tujerodna vrsta in invazivna tujerodna vrsta!

a.) Naturalizirane vrste ( Naturalizirana vrsta je tujerodna vrsta, ki se v novem okolju redno

razmnožuje in samostojno, brez posredovanja človeka, vzdržuje populacije, vendar pa v

okolju še ne povzroča zaznavne škode).

b.) Invazivne tujerodne vrste ali invazivke (Tiste tujerodne vrste, ki povzročajo ali pa

potencialno lahko povzročijo škodo v okolju, imenujemo invazivne tujerodne vrste ali

invazivke. Invazivka je tujerodna vrsta, katere ustalitev in širjenje ogroža ekosisteme, habitate

ali vrste.

38. S primerom opišite pojem invazijski potencijal (seme ned)otika)

Invazivke imajo pogosto pred domorodnimi vrstami neke konkurenčne prednosti ("invazijski

potencial", ki ga razvijejo, ko se pojavijo v konkurenčno šibkejšem tujem okolju).

Številne so enoletnice, ki proizvedejo orjaške količine semen, (se razširjajo z vetrom/ v sočnih

plodovih, ki jih raznašajo ptice/ se s kaveljčki oprijemljejo živali in človeka/. Primer nedotike!

Pri širjenju je aktivno pomagal tudi človek: medonosnost- čebelarji; krmne vrednost za divjad

– lovci; okrasne vrste sadijo po vrtovih.

39. Opiši načine širjenja invazivk! (namerno,nenamerno).

39. Opiši načine širjenja invazivk! (namerno,nenamerno)

Namerne naselitve so tiste naselitve, ki jih je človek izvedel z namenom, da bi se vrste v

okolju ustalile, človek pa bi imel od njih določeno korist.

Nenamerne naselitve so tiste naselitve, ki jih je povzročil človek nenamerno in brez namena,

da bi se te vrste v novem okolju ustalile in bile človeku koristne.

40. Opiši naslednje invazivke in njihovo škodo v naravi: veliki pajesen,robinija, žvrklja,

jap. dresnik,topinambur.

Veliki pajesen (Listopadno drevo, 25m visoko. Domovina je Kitajska. Izloča toksine, ki

izpodrivajo druga drevesa, povzroča alergije, sok pa lahko miokarditis,).

Robinija (v Evropi najbolj pogosto tujerodno drevo. Les pogosto uporabljajo vinogradniki. z

uspešnim širjenjem s semeni in hitro rastjo ogroža vrstno sestavo domačih gozdov,).

Žvrklja (Je eden izmed najmočnejših alergenov - alergije v jesenskem obdobju. zelo razširjena

po poljih - zelo nadležen plevel, ki dela veliko gospodarsko škodo.).

Jap.dresnik (2 do 3 metre visoki grmi zrastejo iz podzemnih delov. najpogosteje se nahaja ob

rekah in potokih; poseli tudi ruderalna rastišča, nastala pod vplivom človekovega delovanja,

vključuje tudi v naravno rastje, kjer izpodriva samonikle rastline.).

Topinambur (Je trajnica. Nekateri ljudje so alergični na pelod topinamburja.)

41. Opiši načine širitve invazivnih živali in naštej nekaj primerov!

Pogosto imajo pred domorodnimi vrstami neke konkurenčne prednosti ("invazijski potencial",

ki ga razvijejo, ko se pojavijo v konkurenčno šibkejšem tujem okolju),

Številne so enoletnice, ki proizvedejo orjaške količine semen, (se razširjajo z vetrom/ v sočnih

plodovih, ki jih raznašajo ptice/ se s kaveljčki oprijemljejo živali in človeka)

Pri širjenju je aktivno pomagal tudi človek: medonosnost-čebelarji; krmne vrednost za divjad

lovci; okrasne vrste sadijo po vrtovih.

42. Opiši naslednje invazivne živali: tigrasti komar, signalni rak, želva rdečevratka,

nutrija, jezerska zlatovčica.

Tigrasti komar je vrsta komarja, ki ga najlaže prepoznamo po tigrastem črno-belem vzorcu

obarvanost. Aktiven je podnevi.

Signalni rak je velik sladkovodni rak. Spremembe habitatov – pojedo vodne rastline, alge –

vpliv na cel ekosistem.

Želva rdečevratka je okrasna želva, po svetu najpogosteje gojena sklednica in velja za eno

najbolj zlorabljenih živali.

Nutrija je velik rastlinojedi glodavec je podobna pižmovki. Živi v vodi ali na obvodnih

področjih.

Jezerska zlatovčica. Ni naša avtohtona vrsta ribe. Pri nas jo gojijo v ribogojnici ob

Bohinjskem jezeru samo za vlaganje v Bohinjsko jezero. Pomembna je za športni ribolov.

43. Podajte razlago pojma naravna vrednota in naštej ter opiši zvrsti naravnih vrednot!

Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju RS. Mednje uvrščamo redke,

dragocene ali znamenite naravne pojave, dele žive ali nežive narave, naravna območja,

ekosisteme, krajino ali oblikovano naravo. Zvrsti:

• geološka (tektonske, ledeniške, sedimentne naravne oblike)

• površinsko geomorfološka (kraške, ledeniške, rečne in obalne reliefne oblike)

• podzemeljsko geomorfološka

• hidrološka (reke, potoki, jezera, morje, slapovi, izviri…)

• zoološka (habitat ogroženih, redkih, endemičnih, reliktnih vrst živali)

• botanična (rastišče ogroženih, redkih, endemičnih, reliktnih vrst)

• drevesna (drevo, skupina dreves izjemne oblike, velikosti…)

• ekosistemska (ohranjen, redek, vrstno izjemno raznolik del habitatnega tipa, habitatni tip ali

večji del ekosistema)

• krajinska (gorski vrhovi, slemena, grebeni,vzorci)

• oblikovana zvrst (oblikoval jo je človek; drevored, skupina dreves, alpinetumi…)

• minerali (element ali spojina sestavlja kamnino)

• fosili (okamneli ostanki živali in rastlin)

44. Številčno ovrednotite NV v Sloveniji in ocenite št. NV v vaši občini.

14 901. Celje 12.

45. Izpišite ime NV iz naravovarstvenega atlasa,ime območja, pomen, ident. št., opis in

zvrst!

Ime območja: jana na celjskem Starem gradu

Pomen: Državni

Identif.št.: 44889

Zvrst: Geomorfološka

46. Razložite ,kaj pomeni EPO in opiši primer Košnice pri Celju!

Območje predstavlja značilen kraški svet z vrtačami. Na večjem delu območja so posajeni

visokodebelni travniški sadovnjaki, ki nudijo življenjski prostor večjemu številu ogroženih

vrst ptic, ki so vezane na visokodebelne sadovnjake. Črni apolon, pivke, čuk, netopirji…

47. S pomočjo naravovarstvenega atlasa poišči 1 EPO in podaj ime +opis!

Ident.št.: 18100

Ime območja: Grmada pri Pečovniku

Opis: Grmada je hrib, južno od Celja, del posavskega hribovja. Življenjski prostor ogrožene

vrste ptic.

Oznaka: tu je življenjski prostor sokola selca.

48. Podaj oceno pokrovnosti EPO območja v občini Celje!

49. Razloži pojem NATURA 2000 in jo primerjajte z območji EP!

Natura 2000 predstavlja evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave, ki jih

opredeljujeta Direktiva o pticah in Direktiva o habitatih. Direktivi predstavljata strokovni

okvir evropskega varstva narave. Njen cilj je ohraniti biotska raznovrstnost za prihodnje

rodove. EPO predstavlja ekološko pomembna območja v okviru RS.

50. Opiši obe pomembni direktivi ,ter po Habitiatni direktivi opiši primer Ličenca!

Ptičja direktiva posebna območja varstva. Habitatna direktiva posebna ohranitvena območja.

Lega SZ od Poljčan, prehaja v ohranjeno naravo, pestri močvirski, vodni habitatni tipi, 35 vrst

kačjih pastirjev, bivališče dvoživk plazilci (belouška, slepec,martinček), rastline (dristavci,

beli lokvanji).

51. S pomočjo NV atlasa poišči 1 območje ali po Ptičji ali Habitatni direktivi za izbrano

območje!

Ime območja: Posavsko hribovje – ostenje

Tip območja: posebno območje varstva

Opis območja: Pas skalnatih sten nad najožjim delom doline reke Save in spodnjega toka

Savinje ima izjemen ornitološki pomen.

Vrsta ptice: Sokol selec. Ogrožajo ga različne človekove dejavnosti: kraja mladičev iz gnezd

za potrebe sokolarstva, športno plezanje, planinarjenje in onesnaževanje okolja.

52. Za to izbrano območje podajte ime, opis, naštejte vrste ptic, rastlin , živali in

habitatne tipe!

Ime območja: Mrzlica

Tip območja: SCI

Opis: Območje je del Posavskega hribovja, poraslo z ilirskimi bukovimi gozdovi.

Na položnejših delih južnih pobočjih in na ovršju imajo travišča na karbonatni podlagi

značaj suhih travišč.

Habitatni tipi:

- Ilirski bukovi gozdovi

- Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh

Vrste ptic: Sokol selec in Planinski orel.

53. Naštejte in opišite tipe ZO ter imenujte kakšen primer!

OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA:

Naravni spomenik je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki

imajo izjemno obliko, velikost, vsebino ali lego ali so redek primer naravne vrednote.

Primer Jama Pekel.

Strogi naravni rezervat je območje naravno ohranjenih geotopov, življenjskih

prostorov ogroženih, redkih ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje

pomembno za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kjer potekajo procesi brez

človekovega vpliva. Primer Hrastova loza znotraj krajinskega parka Kolpa.

Naravni rezervat je območje geotopov življenjskih prostorov ogroženih, redkih

ali značilnih rastlinskih ali živalskih vrst ali območje pomembno za ohranjanje biotske

raznovrstnosti, ki se z uravnoteženim delovanjem človeka v naravi tudi vzdržuje.

Primer Dolina Triglavskih jezer, Strunjan…

ŠIRŠA ZAVAROVANA OBMOČJA

Narodni park je veliko območje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko

biotsko raznovrstnostjo. Primer Triglavski narodni park.

Regijski park je obsežno območje regijsko značilnih ekosistemov in krajine z

večjimi deli prvobitne narave in območij naravnih vrednot, ki se prepletajo z deli

narave, kjer je človekov vpliv večji, vendarle pa z naravo uravnotežen. Primer

Kozjanski regijski park, Škocjanske jame in Notranjski regijski park

Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim

prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost.

Primer Boč, Kum, Sečoveljske soline, Logarska dolina…

54. Številčno ovrednotite ZO in podajte število tipov ZO!

12,64% Slovenije je zavarovanega območja.

55. Z NV atlasom poiščite v občini ZO, ga poimenujte in navedite tip ZO.

Ime območja: Plevčakov hrast na Hudinji

Status: zavarovano območje

Vrsta: naravni spomenik