1

PREHRANA

ODNOS DO PREHRANE

Spodbujevalni in zaviralni

dejavniki

– izsledki fokusnih skupin

mag. Matej Gregorič

IVZ Ljubljana, 6. april 2011

2

PREHRANA

Odnos in stališče do zdrave prehrane med

osnovnošolci

• Dobro poznajo nasvete : pestra in mešana prehrana, uţivanje manj mastnih ţivil, redni obroki, uţivanje S&Z, vitaminov, pa tudi nepredelana in neškropljena hrana.

• Relativno doboro poznajo koristi: krepitev zdravja oz. odpornosti, ohranjanje moči in energije za delo, boljše počutje, ohranjanje TT. Relativno malo prednosti vidijo v preprečevanju bolezni v kasnejših ţivljenjskih obdobjih.

3

PREHRANA

Prakticiranje prehranskih nasvetov

• Sami relativno slabo upoštevajo nasvete: pregrešijo se s sladkimi in mastnimi ţivili, izpuščajo obroke. Neupoštevanje nasvetov ima zelo veliko povsem nebioloških funkcij (potrtost, ţalost, skrb, jeza, prizadevanje za uţitek…).

• Največkrat ne vedo čigave nasvete naj upoštevajo: zdravniki imajo izkušnje, starašem, sorodnikom lahko zaupajo. Učbeniki, internet ali učitelji niso prepoznani v tej vlogi.

PREHRANA

Dejavniki izbire hrane

• največkrat njen dober okus in njen izgled, barva in vonj.

• pomembno da jed poznajo od prej, da so jo navajeni, imajo z njo pozitivno izkušnjo (lahko tudi od svojih vrstnikov).

• dobre reklame in spodbude, kar bi naredilo “zdravo” hrano bolj privlačno, zanimivo…

5

PREHRANA

Zaviralni dejavniki

Dostopnost do odsvetovanih jedi

Zlasti doma in v trgovinah ter njihovo pretirano oglaševanje.

»Ma pr nas doma je problem k pogledaš u hladilnik al pa v špajzo, tm res ni

nič zdravga, je pa vse tko dobr, da se ne morš upret…«

Prizadevneje za užitek, dober okus nezdrave hrane

Zdrava hrana je pomebna, vendar ne igra odločilne vloge.

»Pa tko zdrav se sploh ne prehranjujem, ampak izgled mi je pa kr dost

pomemben, ker če grdo zgleda ni šans da ga bom pojedu«

»Sadni jogurt mi je boljši kot navadni, ker je bolj sladek, pa še sadje ima«.

6

PREHRANA

Ustaljene slabe prehranjevalne navade

Ustaljene navade predstavljajo preveliko oviro. Največkrat je odgovorna

druţina s slabimi zgledi.

»Jest jem tko nezdravo ţe od malega…, ne moreš kar naenkrat začet jest

zdravo, to bi blo zlo teţko«

»Mami ve kaj mam rada, sem kr zbirčna…, sam prav, da je to nezdravo,

ampak mi pol kr vseen kup«

Pomanjaknje časa, preobremenjenost, stres

Zelo teţko se odpovejo čustvenemu ugodju, ki ga pripisujejo določeni hrani,

zlasti sladkarijam, še posebej pa čokoladi.

»Teţko zjutraj vstanem, al pa mi zmanjka časa, da bi zajtrkoval…«

»Včasih se pregrešim s čokolado, mi pač zapaše, al pa k sm ţalosten, al pa

potrt«

»Pri čokoladi me ful ta okus pomirja«

»Velik nezdravega pojem ko sem pred testom, al pa se bašem s sladkarija, ko

sem na kej jezen«

7

PREHRANA

Spodbujevalni dejavniki

Dostopnost do zdravih alternativ za odsvetovana živila

Zdravju koristna ţivila bi morala bit po videzu in okusu ostala enako všečna ter še

vedno cenovno dostopna. Rešitev vidijo v večji dostopnosti in večji moţnosti

izbire ter v upoštevanju njihovih ţelja (tudi v šoli).

» men bi se pa mogla ane ta dobra hrana k je nezdrava prov zagravţat, da je

ne bi več jedu, ta zdrava bi mogla bit pa tko dobrga okusa, da bi jo jedu.., pa

več reklam bi mogl bit »

»..sej jest bi jedu uno sadje, sam če bi blo še kej druzga, ne pa vska dan ta

jabuka..«

Ohranjanje telesne teže oziroma zdravstvene težave

K bolj zdravemu prehranjevanju bi jih prisilile le resne zdravstvene teţave oziroma

debelost, ohranjanje TT pa le v manjši meri.

»…če bi mi na primer zdravnik reku, da mora zdravo jest ker mam zamašene ţile

al pa un holesterol, pol bi…«

»…mogu bi bit tolk debel, da bi me blo sram, al pa bi te moral pohvalit ko si

suh…«

8

PREHRANA

Vpliv staršev na prehrano

• Starši največkrat vedo kaj imajo njihovi otroci radi in jim to tudi največkrat omogočijo (največkrat gre za nezdrave izbire).

• Starši pogosto upravljajo z vedenjem otrok tako, da jih s priljubljeno hrano pomirijo, zamotijo, preţenejo dolgčas, spodbujajo k učenju in nagrajujejo zaţeleno vedenje. Tako se ţe zelo zgodaj naučijo, da si lahko s sladkarijami oz. s hrano zadovoljijo čustvene potrebe in uravnavajo medsebojne odnose.

• Starši pogosto ne sledijo načelom zdravega prehranjevanja, zato pa toliko bolj radi spodbujajo svoje otroke k zdravemu prehranjevanju in zdravim izbiram in s tem povzročajo zmedo.

9

PREHRANA

Prehranjevanje v šoli

• Prehrana v šoli je v večini primerov všečna. Največkrat navajajo kot razlog, da ne pojedo vsega, slabo pestrost oziroma ponavljanje.

• Prehranjevanje v šoli bi se izboljšalo, če bi imeli večjo moţnost izbire in če bi si do določene mere upoštevale tudi njihove ţeljein okus.

• Kot razloge za odklanjanje hrano navajajo še slabo kulturo prehranjevanja vrstnikov, slabo higiensko stanje jedilnice ter pretiran hrup ob prehranjevanju. Pogosto se omenja tudi pomanjkanje časa, kot razlog, da šolskega obroka ne uspejo zauţiti v celoti.

10

PREHRANA

Odnos do prehranjevanja

med srednješolci

ZAVIRALNI DEJAVNIKI:

• preobremenjenost in pomanjkanje

časa,

• tiranija vitkosti,

• prepričanja o telesu: zmogljivost

in obnovljivost mladega

organizma ter modrost telesa

• dragost zdrave prehrane,

• pomanjkljivosti nasvetov in slabi

zgledi avtoritet zdravja,

• vseprisotnost tveganja v sodobni

druţbi,

• prizadevanje za uţitek,

• dober okus odsvetovanih ţivil,

• ţelja biti »cool«.

SPODBUJAVELNI DEJAVNIKI:

- ţelja po hujšanju,

- znebiti se aken,

- dostopnost zdravih ţivil in

domnevno bolj zdravih

alternativ za energijsko gosta

ţivila

Povzeto po: Tivadar in Kamin, 2005

11

PREHRANA

Smernice za vključevanje vsebin

prehrane

Inštitut za varovanje zdravja RS

mag. Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk, Mojca Gabrijelčič

Blenkuš

OŠ Bistrica ob Sotli:

Ksenja Belina, mag. Marinka Drofenik, Franc Grobelšek,

Janko Hriberšek, Vanja Kolar, Bogomir Marčinković, Sabina

Vračun, Marinka Šipec, Brigita Toplišek

12

PREHRANA

Kaj je bil naš namen?

• VPLETENOST nekaterih vsebin PREHRANE v ŠOLSKI KURIKUL:

• Osredotočenost na SADJE & ZELENJAVO.

– Sadje in zelenjava sta izredno nepriljubljena (vsak dan uţiva sadje 40%

mladostnikov, zelenjavo pa le 25% (HBSC, še ne objavljeni podatki)

– Količinsko ne dosegamo priporočil (izjema sadje) (Fidler-Mis in sod.,

2009).

– V času rasti razvoja preskrbljenost z nekaterimi ţivljenjsko

pomembnimi hranili.

– Vzdrţevanje priporočene telesne teţe, saj zmanjšujeta energijsko

vrednosti zauţitih obrokov.

– Zmanjšujeta tveganje za nekatere KNB

13

PREHRANA

Kaj je bil naš namen pri učencih?

učenec

Izraţanje odnosa/stališč do problemov, povezanih z

obravnavano prehransko temo (posledice, primeri, slabosti, prednosti, moţne rešitve…)

Opredelitev osebnega cilja vsakega

posameznika za spremembo

prehranskega vedenja

Vzpodbuditi zanimanje o sadju in zelenjavi, njunem

pomenu za zdravje ter posredno povečati njuno

uţivanje (splošni cilj)

Usvajanje praktičnih veščin za zdravo prehranjevanje

14

PREHRANA

• V učnih načrtih OŠ obstojajo številne moţnosti.

Prehranske vsebine smo vključevali v prvi triadi v okviru Spoznavanja okolja, v drugi triadi pri Naravoslovju in tehniki in Gospodinjstvu ter v tretji triadi pri Kemiji, Biologiji ter pri Državljanski in družbeni vzgoji ter etiki.

• V učnih načrtih gimnazije so manjše moţnosti – izjema so posamezne vsebine, ki se veţejo na sestavo hrane pri kemiji in biologiji, fiziki, idr. Na poklicnih in srednjih strokovnih šolah, ki izobraţujejo dijake strok, ki niso povezane s hrano in prehrano, je stanje še slabše.

Pregled učnih načrtov

15

PREHRANA

Kako smo oblikovali cilje?

SKOZI TRI VSEBINSKE PODSKLOPE

• energijska gostota sadja in zelenjave ter drugih ţivil z vidika vzdrţevanja ustreznega energijskega ravnovesja,

ENERGIJSKA GOSTOTA

• uţivanje različnih vrst sadja in zelenjave z vidika ustrezne oskrbe z vitamini, minerali in vlaknino,

VSEBNOST VITAMIOV IN RUDNIN

• voda v sadju, zelenjavi in drugih ţivilih ter njen pomen za ustrezno nadomeščanje izgubljenih tekočin.

POMEN VODE V ŢIVILIH

16

PREHRANA

Splošni cilj:

Povečati znanje o vrstah sadja in zelenjave, njunem pomenu za zdravje ter povečati njuno uţivanje

1. triada 2. triada 3. triada

Razlikujejo med različnimi ţivil

z vidika vzdrţevanja

energijskega ravnovesja.

Spoznajo različne vrste sadja&

zelenjave, spoznajo pomen

rednega uţivanja različnih vrst

sadja&zelenjave.

Spoznajo namen ustreznega

nadomeščanja izgubljenih

tekočin, spoznajo pomen vode.

Spoznajo energijsko in hranilno

vrednost ţivil ter razumejo energijsko

gostoto hrane.

Spoznajo pomen uţivanja različnih vrst

sadja&zelenjave z vidika zadostnega

vnosa vitaminov, mineralov in vlaknin,

spoznajo pomen vitaminov, mineralov

in vlaknin za zdravje.

Spoznajo deleţe vode v sadju&

zelenjavi v primerjavi z drugimi ţivili,

spoznajo moţnosti ustreznega

nadomeščanja izgubljenih tekočin,

spoznajo pomen vode za zdravje.

Poglobljeno razumejo pomen

energijske vrednosti ţivila glede

na različna hranila.

Poglobljeno razumejo pomen

prehranskih priporočil.

Razlikujejo med informacijo in

oglasnim sporočilom ter znajo

oceniti pomembnost podatkov,

ki so navedene na izdelku ali se

uporabljajo pri oglaševanju

ţivil.

Razvijejo pozitiven odnos do uţivanja priporočenih izbir.

Razvijajo sposobnosti za preudarno odločanje o lastni prehrani.

17

PREHRANA

Naše izkušnje…

PODAJANJE VSEBIN naj bi temeljilo na:

• otroku prijetni izkušnji

• razvojno primernem pristopu

• konkretnih primerih & aktivnih oblikah dela (npr.

problemsko naravnane diskusije, usmerjene k iskanju

ustreznih rešitev, spodbujanje povezovanja in tvornega

mišljenja za preudarno odločanje o lastni prehrani…)

• sodelovanju s starši

• sočasni dostopnosti do zdravih izbir v šolskem okolju

• upoštevanju kulturnih posebnosti

• podpori spremljajočih dejavnosti: tekmovanja, okušanje

jedi, obiski na kmetijah, ogledi nasadov, šolski vrtovi,

opremljanje jedilnic ipd.

18

PREHRANA

• večina ima precej splošno znanje o

prehrani, podrobnosti praviloma ne poznajo

(primer: priporočljive dnevne količine sadja in zelenjave)

• dobra informiranost za zdravo prehranjevanje

sicer nujna, še daleč pa zanj ne zadostuje

Informiranost je pomemben, a ne zadosten

dejavnik za spremembo vedenja

Praktična znanja in veščine ???

19

PREHRANA

Primeri izdelanih učnih ur

OŠ Bistrica ob Sotli

Ksenja Belina, mag. Marinka Drofenik, Franc Grobelšek,

Janko Hriberšek, Vanja Kolar, Bogomir Marčinković,

Sabina Vračun, Marinka Šipec, Brigita Toplišek

Inštitut za varovanje zdravja RS

mag. Matej Gregorič, Vida Fajdiga Turk, Mojca Gabrijelčič

Blenkuš

20

PREHRANA

V prvem triletju

Sadje in zelenjava, spoznavanje okolja, 1. razred

Ţivila z različno energijsko gostoto, spoznavanje okolja, 2. razred

Izločanje vode in nadomeščanje izgubljenih tekočin, spoznavanje

okolja, 3. razred

21

PREHRANA

ŢIVILA Z RAZLIČNO ENERGIJSKO

GOSTOTO

SPO, 2. razred

Didaktična igra PREHRANSKA PIRAMIDA.

Razvrščanje slik ţivil v piramido.

Pogovor – razlaga piramide.

22

PREHRANA

Delo v skupinah.

Jedilnik Jana in Marka.

Slike hrane in dejavnosti prilepijo na

prazen plakat prehranske piramide.

23

PREHRANA

Poročanje skupin – kako se dečka prehranjujeta in

kaj bi morala spremeniti.

24

PREHRANA

Dodatno utrjevanje - Didaktična igra

ZDRAVO DO CILJA.

25

PREHRANA

V drugem triletju

Sadje, zelenjava – vitamini, minerali, naravoslovje in tehnika,

4. razred

Voda vir ţivljenja, naravoslovje in tehnika, 5. razred

Hrana je vir energije, gospodinjstvo, 6. razred

26

PREHRANA

SADJE, ZELENJAVA – VITAMINI, MINERALI

NIT, 4. razred

Didaktična igra: UGANI, KAJ JE TO?

27

PREHRANA

Delo v dvojicah.

Osebna izkaznica sadja – zelenjave.

Poiščejo podatke o sadju, zelenjavi – izdelajo osebno izkaznico.

Pripravijo predstavitev.

28

PREHRANA

Predstavitev osebnih izkaznic sadja, zelenjave.

29

PREHRANA

Naj sadeţ, zelenjava razreda je???

SOLATA

30

PREHRANA

Dodatno utrjevanje - Didaktična igra

Igralne karte Sadje in zelenjava

31

PREHRANA

V tretjem triletju

Naravoslovni dan zdrav ţivljenjski slog v 7. razredu

Oglaševanje hrane in brezalkoholnih pijač, drţavljanska

in domovinska vzgoja ter etika v 7. razredu

Obvarujmo naše ledvice, biologija, 9. razred

Spoznajmo energijsko vrednost ţivil, kemija, 9. razred

32

PREHRANA

ZDRAV ŢIVLJENJSKI SLOG - PREHRANA

Naravoslovni dan v 7. razredu

Miselni vihar

Kako ti razumeš geslo

“Zdrav ţivljenjski slog – prehrana”

33

PREHRANA

•Preverjanje stališč učencev o zdravi

ali nezdravi prehrani.

•Kaj imam na hrbtu?

•Glede na svoja stališča, zdravo ali

nezdravo, si izbirajo lokacijo v

razredu.

34

PREHRANA

DELO PO SKUPINAH

Priprava

projekcij,

piktogramov,

zloţenke in

dramatizacij, s katerimi bi svoje

sošolce prepričali, da bi se začeli

bolj zdravo prehranjevati.

Predstavijo rezultate ostalim

skupinam in skušajo vplivati na

njihova stališča.

35

PREHRANA

Nove ideje , predlogi …..?