ŠOLSKA

KRONIKA

BOLNIŠNIČNA ŠOLA

OŠ LEDINA

šolsko leto 2013/2014

Spisala: Tanja Bečan

Tehnično uredil ter oblikoval: Mirsad Skorupan

Fotografije: učiteljice in učitelji bolnišnične šole OŠ Ledina

SEPTEMBER

Fotografirala in pripravila. Natalija Podjavoršek

Fotografirala in pripravila. Natalija Podjavoršek

Fotografirala in pripravila. Natalija Podjavoršek

Kot je razvidno iz uvodnih strani letošnje kronike, smo se v bolnišnični šoli v avgustovskem

tednu na novo šolsko leto pripravili tako, da smo se v ponedeljek 26. avgusta ob 10.30 vsi

zbrali v CŠOD Livške Ravne. V idiličnem okolju in v prijetni, domu podobni hiši, nam je

sodelavka Natalija Podjavoršek pripravila zanimive skupinske dejavnosti, ob katerih smo se

lahko učili sodelovalnega dela, v prijetnem vzdušju pa smo se tudi naklepetali in še do solz

nasmejali. Kolega Tomo Tololeski nam je v ponedeljek zvečer pripravil tudi izjemno,

zabavno in hkrati ustvarjalno plesno delavnico, tako da smo zjutraj lažje odšli k telovadbi, ki

sta jo pripravili za ekipo 50+ kolegica Meta Kerševan, za ostale pa kolegica Sinja Jančar.

Dobro zbujeni in razgibani smo se zato lahko odpravili na raziskovanje okolice, ki ga je vodil

kolega Mirsad Skorupan. Srečo smo imeli tudi z vremenom, saj je v torek dopoldne na Livške

Ravne posijalo sonce, tako da so bili tudi razgledi na vse strani veličastni. Nekateri smo v

daljavi uzrli morje, celo Benetke, kar pa naj bi bilo bolj splet domišljije kot realnosti (po

mnenju našega kolega Mirze). Ker je bila poleg odličnega programa tudi hrana dobra, sedenje

za skupno mizo zabavno in prijetno, ker je bilo tudi spanje, čeravno na pogradih, zanimiva

izkušnja, se bomo za tak prijeten začetek šolskega leta odločili morda še kdaj.

Še posebej zato, ker smo v malo več kor 24-ih urah skupnega bitja in žitja pridobili toliko

novih, skupnih sodelovalnih energij, da smo vse ostale zadolžitve opravili uvodnega tedna v

novo šolsko leto opravili, kot bi mignil.

In že je bil tu prvi šolski dan novega šolskega leta.

Tradicionalno je bil v naši šoli to tehniški dan; letošnji je nosil naslov Ustvarjalnica. Bil je

zares namenjen ustvarjanju z rokami, pri katerem smo domišljiji pustili prosto pot, le materiali

so bili taki, da so bili dostopni vsakomur. Ustvarjali smo namreč iz materialov, ki jih lahko

najdemo povsod in zanje ni potrebno odšteti pravega malega premoženja. Večinoma so učenci

in učenke svoje umetniške izdelke odnesli s seboj domov, nekaj pa jih je na oddelkih le ostalo

za goste, ki nas bodo v letošnjem letu obiskali. To je bil tudi eden izmed številnih ciljev tega

dne: razmišljanje o tem, kdo vse nam v življenju pomaga in kako pokazati tem ljudem

hvaležnost. Ob ustvarjanju ter učenju ročnih in umetniških, pa tudi socialnih spretnosti smo

neopazno vstopili v novo šolsko leto. Prav nič ni bolelo.

Nastale umetnine iz materialov, ki so dostopni vsem, in seveda s kančkom domišljije ter

kančkom ročnih spretnosti

Res primerno in toplo darilo Kaja pa je zase naredila ogrlico, ki jo bo spominjala na

poletne dni.

Ker z resnim poukom v prvi polovici septembra v bolnišnični šoli ne gre pretiravati, je to

odličen čas še za kakšen dan dejavnosti.

Tako smo 11. septembra izvedli prvi športni dan v tem šolskem letu (Štafetne igre/igre na

plošči/igre z žogo). Čeprav smo bili sredi evropskega prvenstva v košarki, ki se je tiste dni

odvijalo po Sloveniji, pa smo se na naš športni dan zaradi bolezni in načinov zdravljenja

lahko ukvarjali največ z igrami na plošči. Tudi to je bilo zanimivo, saj smo spoznali in se

naučili marsikatero zanimivo igro, ki je že skoraj utonila v pozabo. No, nekateri učenci in

učenk so imeli to srečo, da so se za športni dan podali tudi na bližnje igrišče; učenci na URI

Soča pa so se v telovadnici inštituta učili tudi plezanja.

Učni tempo je postajal vse bolj intenziven tudi v naši šoli, a kljub temu smo uspeli

organizirati še en dan dejavnosti – 26. septembra smo na naravoslovnem dnevu raziskovali

svet in Slovenijo. Naučili smo se uporabljati zemljevide, Google Zemljo ter GSP naprave.

Kolega Mirsad Skorupan, ki je v poletnem času osvajal himalajske vrhove, je tudi našim

učencem in učenkam predstavil svojo zanimivo popotovanje (nam, učiteljem, ga je prestavil

na Livških Ravneh). Ta raziskovalni dan je bil izjemno zanimiv; kar iz bolnišnice smo se

lahko pomikali po svetu; učenci otroške psihiatrije pa so se tudi tokrat podali na raziskovanje

tudi izven bolnišničnih zidov.

Delovni raziskovalni utrip na oddelku otroške psihiatrije

Gostja Irena, prekaljena alpinistka, je imela veliko zanimivega povedati o svojih poteh, tudi o

svoji nedavni po Himalaji.

Tako na športnem dnevu kot na naravoslovnem dnevu smo poizkušali vzpostaviti povezavo

med dvema oddelkoma. V letošnjem šolskem letu smo si namreč zadali nalogo, da poskusimo

preizkusiti možnost tovrstnega povezovanja, saj bi nam to koristilo tudi pri vsakodnevnih

šolskih dejavnostih. Že na športnem dnevu smo ugotovili, da je povezovanje med nadstropji

Pediatrične klinike izjemno oteženo; lažje se povezujemo z vso bližnjo in daljno Evropo kot z

najbližjimi. Precej znano, kaj ne? No, kljub začetnim težavam se bomo še trudili, da bomo

preizkusili vse možnosti, ki nam bodo, kot smo zapisali, zagotovo koristile tudi v bodoče, pri

pouku in tudi pri organizaciji kakšnega posebnega dogodka v naši hiši.

Upajmo, da bomo tudi mi nekega lepega dne vešči povezave med posameznimi oddelki v

bolnišnici.

Ob pestrosti vseh dejavnosti in pouka se je september tudi v bolnišnični šoli že prevesil že k

svojemu koncu. V deželo je prav potiho prišla tudi jesen, s seboj pa prinesla tudi deževne dni;

poletni sončni dnevi so postajali le še prijeten, a vedno bolj oddaljen spomin.

V začetku meseca septembra nas je kolegica Patricija Vičič obvestila, da se od nas poslavlja;

odločila se je za drugačno poklicno pot. Nismo imeli preveliko časa za žalovanje, saj smo

morali izbrati novega kolega in kolegico. Na razpis se je javilo veliko kandidatov in

kandidatk. Po številnih razgovorih, ožjih in najožjih izborih, po domačih nalogah in zagovoru

le-teh, po vnovičnih razgovorih smo se odločili, da kolegico Patricijo zamenja Manja Žugman

Širnik, ki je pred leti že poučevala v naših oddelkih in se pri delu s svojo zavzetostjo

odlično izkazala.

Patricija Vičič ostaja v naših srcih. Z nami bo sedaj Manja Žugman Širnik.

V prvem mesecu novega šolskega leta, pa ni mirovalo niti ministrstvo za izobraževanje,

znanost in šport. Sprejet je bil nov zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je

stopil v veljavo 1. septembra. V veljavo je stopil zakon, v katerega se je pritihotapil čudni 8.

člen, ki govori o učni pomoči in jo na neargumentirani način omejuje gimnazijcem. Na tak

čudni način pojmovana pravica do enakih možnosti do izobraževanje nas je malodane

privzdignila in napenjamo vse sile, da se ta člen vendarle spremeni, seveda s pomočjo civilne

družbe (združenja staršev predvsem).

Zainteresirana civilna družba pa se vse pogosteje obrača na nas s prošnjami za predavanja o

šolanju in bolezni. Tanja Bečan je tako 22. avgusta predavala o tem učiteljskemu zboru Prve

gimnazije v Mariboru, 20. septembra pa v okviru Društva za kronično črevesno obolenje

zdravnikom splošne prakse, družinskim zdravnikom in članom društva.

To nas opogumlja, da vztrajamo pri svojem delu, pa tudi pri svojem boju za pravice bolnih

otrok in mladostnikov do šolanja.

OKTOBER

V mesecu oktobru je postajalo učno delo v naši šoli, kot v vseh šolah po Sloveniji, vse

intenzivnejše; to se je odrazilo tudi v sami redovalnici, ki se je že pospešeno začela polniti z

ocenami. Hiter pogled v to zeleno knjigo pove, da so prve ocene prav zares lepe. Čestitke

učencem in seveda učiteljem.

Redovalnica ni več takole prazna.

Sicer pa je naša šola že v začetku meseca pokala po šivih; ogromno učencev imamo,

predvsem dijakov in dijakinj, kar nekaj tudi takih, za katere vemo, da bodo z nami vsaj pol, če

ne kar celo šolsko leto. Če skrajšamo - pošteno smo že zavihali rokave, tako učenci ter

učenke kot tudi učitelji.

V tem mesecu smo načrtovali en dan dejavnosti, in sicer kulturni dan z naslovom Časopisna

hiša. Tega smo tudi uresničili v sredo 23. oktobra. Učenci in učenke bolnišnične šole so na ta

dan zavihteli svoja peresa oziroma vneto udarjali po tipkah in nastali so že prvi prispevki za

naše letošnje Utrinke. Žal smo morali zaradi različnih objektivnih razlogov ta kulturni dan

prestaviti na kar nekaj oddelkih; a prepričani smo, da bo čez teden ali dva vrelo od

ustvarjalnih idej tudi tam. Ognjeni krst pri izvedbi kulturnega dne v naši šoli je prestala naša

nova sodelavka, Manja Žugman Širnik. Odrezala se je več kot odlično; oddelek otroške

psihiatrije je razganjalo od iskrivih idej. Za pisanje prispevkov za naš cajtng imamo sicer še

kar nekaj časa; veseli pa smo, da nam je začetek tako dobro uspel.

Ta kulturni dan pa je bil poseben na URI Soči; tradicionalno, že šesto leto, so učenci in

učenke na tem oddelku ustvarjali Plakat miru, v okviru natečaja, ki se odvija pod okriljem

Lions kluba Iliria. Natečaj poteka v 60 -ih državah sveta, letos pod naslovom Naš svet, naša

bodočnost. Likovno delavnico je na URI Soča vodil že četrto leto akademski slikar Rudi

Španzel, udeležilo pa se je je kar 22 otrok in mladostnikov, večina le-teh je prišla od doma.

Eden lanskih plakatov miru, ki pa ni nastal v naši šoli

V bolnišnični šoli pa nismo ustvarjali le na kulturni dan, pač pa ves mesec. Oktober smo

pravzaprav začeli z ustvarjanjem – kot že veliko let je bil posebno ustvarjalno pisan teden

otroka, za kar so poskrbele predvsem kolegice, ki poučujejo v prvi in drugi triadi.

Ustvarjamo pa prav vsi v naši šoli, pa ne le za teden otrok – o tem se lahko prepričate, če

obiščete našo spletno stran. Tam boste našli tudi pravo ustvarjalnico, ki domuje na

Dermatološki kliniki in za katero skrbi kolegica Andreja Čušin Gostiša. Pokukajmo vanjo za

trenutek tudi mi

Ubogo staro drev0

Nekoč je živelo eno staro ubogo drevo. K temu drevesu

je prišla deklica, po imenu Andreja, stara 13 let. Pobožala je ubogo staro

drevo. Potem je splezala nanj. Drevo je dvignilo svojo roko, deklica pa se je

prestrašila. Prišel je velik medved in vzel deklico z drevesa, ker ga je

skrbelo, da bo padla dol. Medved jo je peljal do votlega drevesa, ki je bilo

polno medu. Medved ji je rekel, naj poliže med. Deklica je pojedla ves med.

Zahvalila se je medvedu in medved jo je odnesel na njen dom.

Oktober pa je bil nasploh zanimiv mesec. Obiskali so nas študentke in študenta Pedagoške

fakultete v Ljubljani, smer rehabilitacijska in specialna pedagogika, pod vodstvom

profesorice Nike Jenko, ki je bila svoje dni naša sodelavka. Zanimalo jih je predvsem

poučevanje na daljavo; kako to počnemo v naši šoli, so jim nazorno predstavile naše kolegice

Tjaša Funa Čehovin, Natalija Podjavoršek in Alenka Prevec, ki so vse tri zelo kompetentne na

tem področju.

Pedagoška fakulteta v Ljubljani

Več o naši šoli nasploh pa so želele izvedeti študentke magistrskega študija pedagogike na

Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zanje so izjemno zanimive predstavitve pripravile kolegice

Mojca Topič, Sinja Jančar, Branka Žnidarič, Darja Bricelj in Alenka Prevec. V študentkah so

zbudile veliko dodatnih vprašanj, na katere so skušale odgovoriti čim bolj kompleksno.

Veseli smo, da je zanimanje za našo šolo tako veliko; neskromno menimo, da je tako tudi

zaradi visoke kakovosti našega dela. Saj vemo – dober glas seže v deveto vas.

V začetku meseca oktobra (9 oktobra) pa smo se srečali bolnišnični učitelji vse Slovenije,

tokrat v Celju na svoji študijski skupini, ki pa je bila še del minulega šolskega leta. Če se

spomnimo, se je zaradi finančnih težav naše države zamaknilo delovanje študijskih skupin

Kolegica Alenka Laptoš je s svojimi sodelavci in sodelavkami pripravila dragoceno

izobraževanje.

Celje, kraj srečanja študijske skupine bolnišničnih učiteljev Slovenije

Vsi pa se zanimivega študijskega srečanja v Celju vendarle nismo mogli udeležiti. Patricija

Mavrič, Branka Žnidaršič, in Tanja Bečan, iz mariborske bolnišnične šole pa Alenka Prah

smo se istega dne zbrale na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in tam dobile novo

nalogo – ustvariti moramo navodila za prilagojeno poučevanje dolgotrajno bolnih otrok,

tako v osnovni kot v srednji šoli. Stara so bila zapisana že pred desetletjem in prav zagotovo

so potrebna prenove. Upajmo, da bomo zahtevni nalogi kos ter da bomo opravičile zaupanje,

ki nam je bilo dodeljeno.

24. oktobra je zasedel strokovno svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje. In –

sprejel koncept vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišničnih oddelkih za osnovno in za

srednjo šolo. Velik dogodek in čestitke, da smo vztrajali in se borili.

Seja strokovnega sveta

Tako smo prispeli do konca meseca oktobra. Pred nami so jesenske počitnice. Več kot

zaslužene. Zaradi visokih temperatur, tudi v Ljubljani smo konec meseca namerili več kot 20

stopinj, pa so se morda nekateri spraševali, ali se niso morda vrnile poletne počitnice…

NOVEMBER

Mesec smo začeli po jesenskih počitnicah okrepljeni; novih moči, ki smo si jih nabrali, pa

smo še kako zelo potrebovali.

Naša šola je tudi v tem mesecu pokala po šivih; pouka potrebnih in željnih otrok in

mladostnikov je bilo ogromno; šolsko delo je postajalo iz dneva v dan bolj intenzivno.

Učitelji in učiteljice so morali narediti marsikatero ur več, da so zadostili vsaj osnovnim

potrebam po pouku. Tem je bilo še malo bolj zapleteno zadostiti, saj je morala naša kolegica

Metoda Leban Dervišević ostati na dolgem bolniškem dopustu, ki se žal tudi v tem mesecu ni

iztekel, čeravno smo si tega vsi želeli. A s skupnimi, združenimi močmi smo uspeli prebroditi

tudi to težavo.

November je imel precej sivih, turobnih dni; marsikateri dan nam je gorela luč od jutra do

noči. V takih dneh je potrebno v bolnišnični šoli šolsko delo pripraviti in izvesti tako, da je

prepleteno s smehom, dobro voljo, humorjem in radostjo. Pri tem sta nam pomagala tudi

košarkarja Košarkaškega kluba Uniona Olimpija, ki sta obiskala tiste mladostnike, ki so

trenutno b v naši šoli najdlje: Cedric Jakcson in Dino Marić sta Anžetu, Andorju, Mihi in tudi

Tamari prav popestrila dan. Čeprav so se naši mladostniki in mladostnice zaradi Cedrica

pogovarjali le angleško, so s fantoma takoj našla skupni jezik.

Po srečanju je devetošolec Andor o košarkarju Cedricu napisal tole:

Basketball player Cedric Jackson visited me last Tuesday at the hospital. He has been

playingbasketball in Ljubljana fortwomonths; beforethathewas in New Zealandfortwoyears.

Jackson is a basketballplayerwiththeSlovenianbasketballclub Union Olimpija. He’s 191 cm

and 27 yearsold. Duringhisbasketballcareer, heplayed in the U.S. NBA leagueforalmost one

seasonwiththe Cleveland Cavaliers. Heendedtheseasonwiththe Washington Wizards.

Hesaidthat in the NBA, hecouldrelaxand do everythinghewanted, buttrainingwasthe most

important.

Jackson playedwithLeBron James. Theyhadtheirown plane

wheretheycouldeatwhatevertheywantedandcouldwatch TV. Hewants to go back to the NBA.

It was a challengefor Jackson to adapt to Europeanmeasurementunits, in

particularchangingfeet to centimetersand vice versa.

Jackson lovescookingandknowshow to cookeverythingbyhimself. Helovesturkey,

especiallyroastedturkey. In hisspare time, Jackson enjoysplayingPlaystation 3 withhisfriends.

Some ofhisbestgames are CallofDuty, Assassin's Creed, and Grand TheftAuto 5. I had a

phototakenwithhim; I was so happyaboutthevisit.

Še en spomin na srečanje košarkarjev z Anžetom in Mihom

V novembru pa se je zgodilo sicer še veliko v svetlih trenutkov v bolnišnični šoli. Lepo in

pregledno so predstavljeni na naši spletni strani (Novice s posameznih oddelkov). Kako res

zelo veselo je lahko v naši šoli, pa nam je s svojo risbo predstavila tudi naša že dolgoletna

učenka z dializnega oddelka Kaja. Kot kaže, je pri nas res zelo pestro.

V bolnišnični šoli je veselo in pestro (narisala Kaja)

Žal pa ni bilo preveč radostno, kar se tiče novih šolskih zakonov in pravilnikov. 25. 10 2013

je bil sprejet nov pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za učence s posebnimi

potrebami. Ta je za dolgotrajno bolne učence zagotovo prinesel slabše pogoje; dodatno

strokovno pomoč nov pravilnik namreč ostro in obvezno deli na eno uro svetovalnih storitev,

dve uri dodatne strokovne pomoči in le dve uri učne pomoči (prej pet). Taka stroga delitev je

za večino dolgotrajno bolnih otrok kar pogubna, zato si bomo v civilni družbi zagotovo

prizadevali, da se 7. člen omenjenega pravilnika zapiše bolj odprto in fleksibilno, da bo

njegova uresničitev v korist dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov. (Za srednješolce je od

treh ur dodatne strokovne pomoči ena obvezna svetovalna storitev.) Ne želimo namreč, da je

pravica do enakih možnosti do izobraževanja resno bolnim otrokom in mladostnikom kratena.

Do aprila 2014 morajo nastati tudi nova navodila za prilagojeno izvajanje vzgojno-

izobraževalnega dela za učence s posebnimi potrebami. Ta projekt, kot smo zapisali, teče po

naročilu MIZŠ pod okriljem Zavoda Republike Slovenije za šolstvo; za dolgotrajno bolne

učence jih ustvarjamo Patricija Mavrič, Branka Žnidaršič, Tanja Bečan (vse iz naše šole) ter

Alenka Prah iz bolnišnične šole OŠ Bojana Ilicha v Mariboru. Ob koncu meseca novembra

smo že oddale prvi osnutek nastalih navodil (18 strani). Seveda smo kolegice ta navodila

ustvarjale v svojem prostem času in brezplačno.

Mesec november je tudi zelo primeren mesec za raznovrstna izobraževanja. Tudi učiteljice

in učitelja naše šole smo se udeležili mnogih (denimo konference o učnih težavah pri

matematiki in slovenščini, strokovnega srečanja za geografe, konference Eddis). Dve

izobraževanji pa sta bili obvezni za vse nas, in sicer izobraževanje o komunikaciji ter

pristopih k učencem, in staršem (nam in kolegicam iz OŠ Ledina je predaval prof. Polajnar)

ter študijsko srečanje bolnišničnih učiteljev Slovenije.

Bolnišnične šole po Sloveniji

Malo pred strokovnim srečanjem bolnišničnih učiteljev iz vse Slovenije nas je dr. Franci

Kolenec iz Zavoda Republike Slovenije za šolstvo obvestil, da v letošnjem šolskem letu

študijske skupine ne bodo več delovale. Že načrtovano in pripravljeno srečanje smo kljub

temu uresničili (29. novembra na Pediatrični kliniki v Ljubljani), četudi brez Zavoda za

šolstvo. Nika Jenko, nekdaj naša sodelavka, sedaj pa profesorica na Pedagoški fakulteti v

Ljubljani, je skupaj z našimi kolegicami Tanjo Babnik, Sabino Andlovic ter Tjašo Zver

pripravila, pa tudi predstavila zanimiv vprašalnik o tem, kje se učitelji matičnih šol čutijo

najbolj kompetentni, kje pa najmanj, kar se tiče poučevanja učencev s posebnimi potrebami,

tokrat gibalno oviranih. Predstavljeni so bili zanimivi rezultati, še bolj pa je bila zanimiva

razprava ob tem. Morda nas je tudi ta zavzeta in živahna razprava dodatna prepričala, da

moramo bolnišnični učitelji s svojimi strokovnimi srečanji nadaljevati, pa čeprav brez uradne

študijske skupine Zavoda za šolstva. Strokovna srečanja bodo sedaj delovala v okviru

medinstitucionalnega aktiva. Sklenili smo, da se srečamo vsaj dvakrat letno, naslednjič,

spomladi v Slovenj Gradcu. Do konca tega šolskega leta pa naš aktiv vodi kolegica Mojca

Kralj.

Svoje strokovno srečanje je 23. novembra pripravilo tudi Društvo za cistično fibrozo.

Tokratno je bilo v veliki meri posvečeno vprašanjem šolanja otrok, obolelih za to resno

boleznijo (na srečanju je s predavanjem sodelovala tudi Tanja Bečan, vodja bolnišnične šole).

Srečanje pa omenjamo predvsem zato, ker je na njem tudi naša bivša učenka Alja Klara

Ugovšek prestavila film o ten, kako sošolcem razložiti o svoj bolezni, film je priloga naše

kronike.

Novembrski temni dnevi so se počasi začeli polniti s magičnimi decembrski pričakovanji..

DECEMBER

December je mesec, ko staro in mlado z radostjo pričakuje tri dobre može že od samega

začetka meseca. To je tudi čas, ko se vsi oziramo v leto, ki se po malem že izteka, in

razmišljamo, kaj nam je vse dobrega prineslo. Če nam je nasulo tudi kaj slabega, pa se

veselimo, da se končuje. Pogumno se oziramo naprej in po malem že snujemo načrte za

prihajajoče leto. Vse to razpoloženje radostnega pričakovanja pljuskne seveda tudi v

bolnišnico; v bolnišnični šoli pa skušamo po svojih najboljših močeh prispevati k čarobnemu

vzdušju tako, da z njimi pretkemo morda kdaj preveč puste šolske vsebine.

3. december je na Slovenskem že nekaj časa Ta veseli dan kulture; v naši šoli smo tudi letos

prevzeli žlahtno tradicijo in na ta dan izvedli svoj kulturni dan. Večinoma smo ga posvetili

uprizoritvenim umetnostnim, tako da so se bolnišnični oddelki spremenili v prave gledališke

studije in odre, na katerih so nastajale prave pravcate predstave. Učenci in učenke so pod

mentorstvom svojih učiteljic lahko izkazali talente, za katere še sami niso vedeli, da so v njih.

Nastale je mnogo nepozabnih stvaritev – pravih gledaliških prizorov, lutkovnih igric,

scenarijev,.

Učenke in učenci z URI Soča so imeli to veliko srečo, da so na Ta veseli dan odšli v mesto ter

tam skupaj z mnogimi drugimi otroki ter odraslimi prižgali lučke. Tako se je Ljubljana na ta

veseli dan ob 17h spremenila v čarobno mesto. Še prej pa so si učenci in učenke v Mestnem

muzeju ogledali imenitno razstavo Kolo.

Ljubljana postane 3. decembra čarobno mesto.

Utrinek z razstave Kolo v Mestnem muzeju

Iz uprizoritvenih delavnic na nefrološkem oddelku pa na tem mestu predstavljamo gledališko-

plesni performans z naslovom ZIMA, avtorja Jana iz 4. razreda.

Zima prišla je,

na snegu otroci

se že veselijo in kepe valijo.

Kepe majhne in velike

skupaj se držijo

in snežaka naredijo.

Snežaku usta, nos, žareče oči,

na koncu še lonec na glavi stoji

in otroke razveseli.

Ko še metlo dobi,

skupaj z njimi

opazuje vesele zimske dni.

Na Ta veseli dan kulture so učenci in učenke na onkološkem oddelku Pediatrične klinike

raziskovali decembrske običaje na Slovenskem. No, da so stvari raziskali, kot je potrebno, se

je mladim raziskovalcem pridružil pravi Miklavž. Dobrega moža so tokrat spremljali, če

dobro pogledate, tudi Čuki.

K prazničnemu vzdušju pa sta v bolnišnični šoli prispevala še dva dneva dejavnosti. Tehniški

dan je bil dan, ko smo izdelovali božično- novoletno okrasje, čestitke, darilca. Ob tem

prijetnem delu smo se tudi veliko pogovarjali o decembrskih obdarovanjih in drugih običajih,

zapletali pa smo tudi v bolj resne pogovore, denimo o tem, kaj sami načrtujemo ali pa si

želimo v novem letu. Pomembno je, da so bili vsi naši izdelki iz vsem dostopnih materialov,

predvsem pa smo se naučili, da je najbolj vredno tisto darilo, ki ga izdelamo sami, seveda z

mislijo na tistega, za kogar darilo izdelujemo. Nastali so čudoviti in tudi srčni izdelki, izdelki

za na jelko, za pod jelko, za nas stene… Na spodnji fotografiji si lahko ogledate eno tako

skupinsko dekoracijo

Še en poseben dan dan dejavnosti smo pripravili v bolnišnični šoli – športni dan. Človek

mora biti malo nor, da da v bolnišnici pripravi športni dan, še bolj pa mora biti utrgan, da

pripravi plesni dan. Pa nam je uspelo!!!! Pri tem sta nam pomagala gostje, in sicer balerine iz

Konservatorija za glasbo in balet ter Tomo Tololeski, ki je naš kolega, pa tudi pravi plesalec.

Malce utrgan plesni športni dan v naši šoli

Kolega Tomo Tolelski je znal prav iz vsakega učenca in učenke izvabiti plesne ritme, tudi v

še tako za ples nemogočih razmerah, kot so, denimo, na dializnem oddelku. Navdušenje nad

plesom je tako prevzelo tamkajšnje učence, da so predlagali, da bi plesno delavnico imeli tudi

na taboru sonca in radosti. Kot je bilo razumeti učence, prav z gostom Tomom Tololeskim.

Na onkološkem oddelku je bil dan še posebej poseben, saj je bila med nastopajočimi

balerinami tudi Alja, ki je trenutno tudi sama na zdravljenju na tem oddelku. Zagotovo je vse

na oddelku njen nastop navdal s posebno močnimi občutji, plesni dan pa je na tem oddelku

tako dobil poseben, plemenit pečat.

Predstava Konservatorija za glasbo in balet , ki je bila na oddelku otroške onkologije malce

prirejena.

Izjemno barvit plesni dan so imeli na URI Soča. Poleg plesalcev plesne šole Zebra so gostili

tudi mojstra frizerja, radostnemu plesnemu dnevu pa so se šolarjem in šolarkam na Soči

pridružili še učenci in učenke OŠ Ledina. Vsi skupaj so preživeli, tudi skupaj s svojimi starši

in medicinskim osebjem, prelepo popoldne.

Plesni dan na URI Soča

Praznični december gor ali dol, v šoli se je bilo potrebno tudi pošteno učiti. Predvsem

srednješolci in srednješolke so bili zasuti z raznoraznimi testi, saj se zanje prvo ocenjevalno

obdobje končuje že sredi januarja. Učenja je bilo čez glavo tudi za osnovnošolke in

osnovnošolce.

December je bil v bolnišnični šoli barvit in svetel mesec, minil pa je, kot bi mignil. Najbrž

tudi zato, ker je bil prepoln radostnih dogodkov; številne predstavice so nam pripravili

vzgojitelji in vzgojiteljice iz bolnišničnega vrtca, zavarovalnica Triglav je omogočila vsem

otrokom na Pediatrični kliniki na vseh LCD zaslonih ogled zelo priljubljenega filma Jelenček

Niko 2 . Doživeli smo tudi spust Božičkov s Pediatrične klinike, ki so otroke, velike in male

kasneje tudi obiskali na oddelkih.

Jelenček Niko in Božički na Pediatrični kliniki v Ljubljani.

No, nazadnje smo postorili vse, kar je bilo potrebno postoriti v letu 2013. Odpisali smo vse

teste in kontrolke, imeli vse potrebne sestanke, zaključili, kar je bilo moč zaključiti.

Celotni kolektiv bolnišnične šole si je lahko na skupnem prazničnem kosilu v restavraciji

Štorklja v miru zaželel za leto 2014 veliko svetlobe. Ker pa še vedno trdno verjamemo v

dobre može tudi učiteljice in učitelja bolnišnične šole, nam je vsem eden od teh dobrih mož

prinesel take ogrooomne ključe, USB seveda. Pred nami je namreč še celo leto 2014….

JANUAR

Lansko leto je bil prvič 2. januar delovni dan, letos pa se zdi, da smo se na to že popolnoma

navadili – povsem samoumevno se nam je zdelo, da smo prišli ta dan v službo. To je bil letos

četrtek in potrebno je priznati, da ta dan bolnišnični oddelki niso bili prepolni. Tako da smo

vsaj prvi četrtek, pa tudi prvi petek v letu 2014 delali bolj umirjeno. Verjetno pa sta bila to

tudi zadnja tako umirjena četrtka in petka v tem šolskem letu v naši šoli.

Mesec januar je mesec, ko se zaključuje prvo ocenjevalno obdobje; za srednješolce že v

prvi polovici januarja, za osnovnošolce pa ob koncu meseca. Posledično je bilo šolsko delo

tudi v bolnišnični šoli januarja kar precej intenzivno: testi, ocenjevanja, ob koncu meseca pa

spet za en pošten razred (30) obvestil o izobraževanju. Po tem, ko je bil v mesecu oktobru

sprejet koncept vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišničnih oddelkih, obvestila o

izobraževanju v bolnišnici sedaj pošiljamo tudi za vse srednješolce in srednješolke.

V tem mesecu smo imeli v naši šoli kar precej dogajanja na področju kadrovske politike. S

porodniškega dopusta se je vrnila kolegica Sabina Andlovic (17. januarja) in kljub skoraj

enoletni odsotnosti takoj spet poprijela za delo. Kolegica Mojca Kralj pa nas je obvestila, da

18. februarja odhaja na drugo delovno mesto. Tako so se že kar takoj v začetku januarja

začele naše težave: MIZŠ namreč ni in ni odobrilo nadomestnih zaposlitev. Kot se je kasneje

izkazalo, je MIZŠ še naprej zamrznilo vsakršno novo zaposlovanje in, kot se zdi, tako želelo

prispevati k zmanjševanju zaposlovanja za 1 %, ki ga je vlada naložila celotnemu javnemu

sektorju. Šele zadnji dan januarja smo dobili, po vseh urgencah in dodatnih prošnjah,

obvestilo, da lahko razpišemo nadomestno zaposlitev tako za nadomeščanje Ane Dobovičnik,

kar smo sedaj delali s prerazporejanjem ur, kot tudi za odhajajočo Mojco Kralj. Veselje v naši

šoli je bilo neizmerno, posebej še za kolegico Tjašo Zver, ki bo ostala z nami še naprej, vsaj

do vrnitve Ane Dobovičnik. Tjaša Zver se je namreč izkazala za več kot odlično učiteljico.

Mesec januar 2014 je bil nadpovprečno topel; vremenoslovci so povedali, da je bila

povprečna januarska temperatura več kot pet stopinj višja od dolgoletnega povprečja.

Povedali so tudi, da od kar merimo v Sloveniji temperaturo, tako toplega januarja še ni bilo.

Res nas ni zeblo, zato pa je zadnje dneve januarja zima pokazala zobe. Zapadel je sneg, v

petek 31. januarja pa se je vsa država že začela odevati v ledeni oklep – žled. Tako so že ta

dan odpadli številni sestanki, na katerih bi se morali srečati s kolegicami iz vse Slovenije

Zaradi varnosti jih je bilo potrebno prestaviti.

31. januarja 2014 se je Slovenija začela odevati v ledeni oklep žleda, ta v nekaterih krajih ni popustil

ves teden. Mnogi so za več dni ostali brez elektrike, škoda v gozdovih pa je ogromna.

Ne zaradi žleda in snega, pač pa zaradi organizacijskih razlogov smo v naši šoli prestavili 22.

bolnišnične olimpijske igre, ki naj bi bile ob koncu februarja; prestavili smo jih na 26. marec.

Tako se naše igre ne bodo odvijale sočasno s tistimi zimskimi v Sočiju, kamor so že

odpotovali tudi prvi naši olimpijci. A prepričani smo, da zaradi tega ne bodo prav nič srčne.

Ob intenzivnem šolskem delu pa nas je prijetno presenetila novica, da je nagrado Blaža

Kumerdeja prejel naš sodelavec Mirsad Skorupan. Nagrado si je več kot zaslužil, saj že

mnoga leta strokovno zelo intenzivno in poglobljeno sodeluje z Zavodom Republike

Slovenije za šolstvo. Prav tovrstnemu strokovnemu delu pa je omenjena nagrada namenjena.

Nagrajenec, naš kolega Mirsad Skorupan

Če smo že večkrat poudarili, koliko smo se morali v naši šoli v tem mesecu učiti ter nabirati

ocene, pa moramo poudariti, da smo imeli skoraj vsak mesec zelo veliko tudi izjemno

prijetnih in raziskovalnih dejavnosti, ob katerih smo se vsi lahko malo sprostili; o tem

podrobneje seveda lahko preberete v Novicah s posameznih oddelkov na naši spletni strani

(priloga). Na tem mesto ponujamo dva drobca njih; prvi prispevek je z nefrološkega oddelka,

drugi pa z dermatološke klinike.

POSKUSI Z VODO

Prvošolec Jan se je poskusov z vodo lotil kot pravi znanstvenik. Poskuse je načrtoval ter svoje ugotovitve opisoval oziroma jih primerjal z naravnimi pojavi.

PLAVANJE IN POTAPLJANJE

Zapis ugotovitev. Težki predmeti

potonejo, lahki plavajo.

Če kroglico plastelina oblikuješ

v čolniček, plava.

Risba eksperimenta

MEŠANJE TEKOČIN

UGOTOVITVE: Sladkor in sol se v vodi raztopita. Olje plava na vodi, ker je gostejše od vode. Malinovec vodo

lepo obarva in se z vodo zmeša.

SKRIVNOSTI V mesecu januarju smo prebirali pesniško zbirko Nika Grafenauerja Skrivnosti in se

pogovarjali o Skrivnostih z veliko in skrivnostih z malo začetnico.Ena izmed silnih

skrivnosti je zagotovo življenje. Pesnik o njem v zbirki med drugim pravi:

Smisel

življenja

se toliko časa

skriva

pred nami,

dokler nas

za slovo

ne potreplja

po rami.

Mi pa smo o življenju razmišljali tako …

Življenje je neprecenljiva vrednost osebe in je samo eno. Bodimo hvaležni zanj in ga živimo polno in srečno. Življenje je tako, kot si ga naredimo sami.

Življenje je to, da živiš. Na koncu te čaka smrt. V življenju razmišljaš o tem, kar te zanima, in tudi delaš, kar te veseli.

Življenje je eno samo učenje.

Včasih je polno bolečine, včasih nas vse veselje mine, včasih pa je tako lepo, da bi kar

zavriskal v nebo.

Želimo vam, naj vam življenje prinese čim manj žalosti in čim več lepega!

FEBRUAR

Mesec februar je najkrajši mesec v letu, vendar se v bolnišnični šoli ta mesec že tradicionalno

vedno veliko zgodi. Tudi letošnji februar ni bil nobena tovrstna izjema.

Začelo se je slavnostno - 5. februarja je bila v Muzeju novejše zgodovine, Ljubljančani bi

rekli na Cekinovem gradu, slavnostna podelitev priznanj Blaža Kumerdeja. Zaslužili so jih

tisti, ki so se najbolj odlikovali v partnerskem sodelovanju z Zavodom Republike Slovenije za

šolstvo, med njimi tudi naš kolega Mirsad Skorupan. Več kot dvajset let dela s svetovalci

Zavoda za šolstvo je pustilo ogromen opus kolega Skorupana: od didaktičnih zbirk prosojnic

in diapozitivov s področja geografije, do številnih seminarjev za učitelje geografije in za vse,

ki so si prizadevali biti e kompetentni. Razstavo del našega kolega Skorupana si je bilo moč

ogledati v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu, seveda skupaj z ostalimi nagrajenci; to so bili

OŠ Antona Janše iz Radovljice, OŠ Belokranjskega odreda v Semiču, OŠ Gustava Šeliha v

Laporju in OŠ Dobravlje.

Podelitev priznanja Blaža Kumerdeja 5. februarja 2014

5. februar je bil v naši šoli tudi kulturni dan; posvetili smo ga ustvarjalnosti in Francetu

Prešernu. Dan je uspel več kot odlično; naše učiteljice so, skupaj z učenkami in učenci

dokazale, da je še kako moč najti pot do Prešernove poezije, poezije nasploh, do umetnosti in

ustvarjalnosti. V bolnišnični šoli jih znamo poiskati; tako smo na najboljši možni način

slovenski kulturni praznik tudi obeležili. Ponosni smo, ker smo zares ustvarjalni, tako na

literarnem kot na likovnem področju. O tem bodo pričali nenazadnje tudi Utrinki, ki so ta

dan na oddelku otroške psihiatrije dobivali končno podobo. V uredniških odborih, ki so jih

sestavljali učenci in učenke.

Ta dan pa smo pokazali tudi, kako znamo aktualizirati Prešerna. Denimo, pred čem nas

Prešeren svari danes, ko je že pred skoraj dvesto leti zapisal da b'uka žeja me iz tvojga sveta

speljala ne bila b'goljfiva kača? Vemo? Na otroškem nefrološkem oddelku vedo!

To so se spraševali tudi drugi, veliki ustvarjalci vizualnih komunikacij na Slovenskem

.

Prav v mesecu kulture smo se dogovorili tudi z Moderno galerijo ter Museumom za

sodelovanje. Obe instituciji so pripravljeni izvesti v naši šoli umetniške delavnice. Tega smo

zelo veseli; prvič bomo poskusili v mesecu marcu na treh oddelkih, in sicer na oddelku

otroške psihiatrije, na oddelku URI Soča ter na endokrinološkem ter kardiološkem oddelku.

Stopamo po malih korakih do velikih ciljev, upamo.

Kljub vsemu opisanemu pa smo v bolnišnični šoli, kot tudi v ostalih šolah, vsak dan vztrajno

nabirali nova znanja ter spoznanja. Misli pa so nam vseeno že uhajale k zimskim počitnicam,

letošnje leto spet v dveh delih. V Ljubljani smo bili na vrsti prvi, in sicer od 17. do 21.

februarja.

Nekateri jih bodo res preživeli na snegu, drugo morda v toplicah, tretji pa bodo morali biti v

bolnišnici. Ampak, če si obdan z ljudmi, ki jih imaš rad in ki tebi posvetijo svoj čas - so to

tiste prave počitnice, kajne?

V teh počitnicah pa se je zagotovo našel tudi čas za spremljanje zimskih olimpijskih iger.

Navijali bomo seveda za naše olimpijce in olimpijke.

Slovenski nosilci osmih olimpijskih odličij: Peter Prevc, Tina Maze, Teja Gregorin, Vesna

Fabijan in Žan Košir.

MAREC

V mesecu marcu so se v bolnišnični šoli zgodile mnoge prisrčne stvari. V naših ustvarjalnih

delavnicah smo obeležili 8. marec, dan žena, kasneje še materinski dan. Naučili smo se

izdelati drobne, a srčne pozornosti za mame in ostale gospodične in gospe, ki so prijazne do

nas in nam pomagajo: sestre, babice, tete in sestrične, medicinske sestre, psihologinje,

gospodinje, fizioterapevtke, učiteljice, logopedinje, zdravnice.

Prav v začetku meseca marca smo tudi pustovali, a kar pri pouku, saj gre v šoli vse bolj zares.

Kljub temu smo uspešno pregnali letošnjo, sicer bolj klavrno zimo; pregnali smo jo totalno,

saj smo že malce kasneje namerili čez dvajset stopinj. V deželo je torej prišla prava

čistokrvna pomlad - vreme torej prekrasno, vsekakor pa manj primerno za bivanje v

bolnišnici in za učenje.

Idealno pa, denimo, za vrtnarjenje! Tudi mi smo se poskusili v vrtnarjenju na našem

naravoslovnem dnevu Sejemo domača semena.

Nekaj podob našega naravoslovnega dne

Spoznavali in spoznali smo domača slovenska avtohtona semena, na večini oddelkov jih tudi

sejali in opazovali, kaj je vzklilo. Na zgornjih slikah si lahko ogledate, kako smo vrtnarili na

oddelku otroške psihiatrije pod strokovnim vodstvom naše Alenke Prevec. Na nekaterih

oddelkih je bilo potrebno ustvariti gredice v steklenici, na drugih vrtove na vatici, smo pa

lahko sejali v zemljo. Neznansko smo uživali, se veliko naučili, ponosni in z radovednostjo pa

opazovali, kdaj bo vzklil kakšen slovenski fižol ali solata. Za zdaj kaže super! Posebej še na

pravem šolskem vrtu, ki so ga zasadili učenci in učenke na URI Soča.

Vrtnarjenje je zagotovo ena izmed ustvarjalnih dejavnosti, učenci in učenke na Dermatološki

kliniki so ga združili kat s pesnjenjem. Pod mentorstvom Andreje Čušin Gostiša je nastala tale

spomladanska navihana poezija.

Češnja že cveti,

narava klije, brsti -

pomlad prihaja.

Cvetni prah mi nagaja,

kiham in kašljam -

ves sem pomladen.

V mesecu marcu smo izvedli tudi prve posebne umetniške delavnice na oddelkih URI Soča,

na otroškem endokrinološkem ter kardiološkem oddelku ter na oddelku otroške psihiatrije.

Delavnice so vodile kustosinje Moderne galerije in Muzeja za sodobno umetnost. Popeljale so

nas v svet likovnega ustvarjanje, kjer smo sprostili svojo domišljijo. Tokrat smo se posvetili

Odiseju in njegovemu popotovanju. Ustvarili smo tudi dva kratka animirana filma. Za

šolarje sta zelo priročna, ker Homerjevo Odisejo zares prikažeta strnjeno.

Za animirani film, ki ga najdete v prilogi kronike, je potrebno kar nekaj priprav, da se potem

kaj dogaja.

Navkljub vsem tem radostnim dogodkom, pa se je bilo potrebno tudi pošteno učiti. Dijaki in

dijakinje 4. letnikov so že pisali poskusno maturo, da so izkusili, kaj jih v začetku junija čaka.

Devetošolci so prešteli, da jih čaka še le še tri mesece dela, a zelo intenzivnega. Oboji pa so

oddali svoje prijavnice za vpis na fakultete oz na srednje šole.

Ob koncu meseca marca (26. marca) so nas čakale še 22. bolnišnične olimpijske igre. Uvedli

smo jih že tradicionalno s tehniškim dnem, na katerem smo izdelali navijaške rekvizite,

vabila, predvsem pa spoznavali tudi naše športne goste. Na različnih oddelkih smo na

letošnjih bolnišničnih olimpijskih igrah gostili Jureta Koširja, Roka Perka, Mirana

Stanovnika, Jako Daneua, Ivo Daneua, Gala Jakiča, Darka Djurića, Tomaža Piriha, Matejo

Šimic, Filipa Flisarja, Matjaža Ceraja, Nušo Rajher,in Natalijo Gros. Prijetno je bilo kramljati

z njimi in se z njimi družiti ter spoznavati njihove športe in športne izkušnje, pa tudi dosežke

Čeprav so najboljši mali bolnišnični olimpijci in olimpijske prejeli medalje, pa smo ponovno

pokazali in dokazali, da najbolj zmagujemo, ko sodelujemo. Znova smo tudi pokazali, da smo

resnični nosilci fair playa. Na to smo resnično zelo ponosni.

Bolnišnične olimpijske igre na URI Soča

Najbolj veličastne so bile igre na URI Soča, kjer je tekmovalo kar 28 deklet in fantov. Nič

manj prisrčne pa niso bile igre na oddelkih Pediatrične klinike ter na otroškem oddelku

Dermatološke klinike. Povsod smo tekmovali, sodelovali, si pomagali, se veselili, radostili,

drug drugemu čestitali ter se veselili uspehov. Po športno. Bili smo ponosni, ko so nas

spremljali naši domači in osebje na posameznih oddelkih.

Izpeljali smo vse to, čeravno je bil naš kolektiv okrnjen; kolega Tomo Tololeski si je

poškodoval koleno, zato smo morali strniti vrste, da uspemo izpeljati vse, kar je potrebno. Na

oddelku otroške psihiatrije Darji Bricelj in Marti Marenče pomaga naša sodelavka Tjaša Zver,

pri pripravi bolnišničnih olimpijskih iger pa sta se še posebej odlikovali Patricija Mavrič in

Metoda Leban Derviševič – tako je delo teklo, kot je potrebno na vseh področjih.

24. marca do 12h smo uspeli oddati tudi prijavo za projekt Erasmus+. Tema našega projekta

je, kako doseči neprekinjenost šolanja za bolne otroke tudi s pomočjo novih tehnologij

(poučevanje na daljavo). To bomo poskušali dognati skupaj s kolegi po Evropi, predvsem s

kolegi iz Belgije in Francije, če seveda bo naš projekt sprejet. Skupino tega novega projekta v

naši šoli sestavljajo Natalija Podjavoršek, Irena Nemanič, Tjaša Funa Čehovin, Mirsad

Skorupan in Tanja Bečan (vodja).

APRIL

Mesec april je bil v bolnišnični šoli preprosto, lahko rečemo, klasični šolski mesec. Šolsko

leto se namreč pospešeno bliža svojemu koncu in potrebno je že imeti v glavi, kaj je potrebno

pri posameznih predmetih nujno še postoriti. S tem se zelo močno ukvarjajo že v aprilu vsi

maturantje in maturantke, pa tudi devetošolci in devetošolke. Konec meseca maja morajo

imeti prav ti namreč ocene praktično zaključene.

Ta klasični šolski mesec je skrbi poln že za povsem zdrave otroke in mladostnike, kaj šele za

vse tiste, ki morajo ostajati v bolnišnici in se za svoje zdravje, skupaj z vsemi zdravstvenimi

delavci, boriti še z boleznijo. Zato vsi naši učenci in učenke zagotovo služijo vse naše

spoštovanje in občudovanje.

Nam pa je vsem nam tokrat pomagalo tudi vreme, ki je bilo pravo aprilsko, zato je bilo vsaj

malce lažje ostajati za zvezki in knjigami.

Letošnje pravo aprilsko vreme nam je bilo v pomoč pri šolskem delu tudi v bolnišnični šoli.

Vseeno smo v mesecu aprilu lahko malo predahnili, saj je bila 20. aprila velikonočna nedelja,

dan kasneje pa velikonočni ponedeljek, tudi pouka prost dan. Smo pa se teden prej tudi v

naši šoli posvetili velikonočnim običajem na Slovenskem, tudi izdelavi pirhov.

Na oddelku za endokrinologijo ter kardiologijo so veliki in mali šolarji, skupaj z učiteljico

Minco Gale pripravili prekrasne pirhe.

V aprilu smo, da bi lažje zdržali zahteven šolski ritem dela, imeli tudi zelo prijeten športni

dan. Posvetili smo ga gibanju, pa tudi starim slovenskim igram. Naši šolarji in šolarke so v

slednjih zelo uživali in zaradi njih so se brez težav in čudežno odlepili od svojih

računalnikov in tablic. Pravil iger so se dodobra tudi naučili, tako da se bodo, ko se bodo

vrnili v domače okolje, le-te lahko igrali s svojimi prijatelji. Vse te igre so super tudi ali prav

zato, ker se jih lahko igra več prijateljev skupaj in prav nič ne stanejo (denimo, igra Leti, leti

ali pa Kdo se boji črnega moža in še kopica drugih).

Na onkološkem oddelku pa so se poleg starih slovenskih iger na športnem dnevu spoznavali

tradicionalno borilno veščini Taekwandoo. Kdo se sedaj boji belega moža?

V tem mesecu je bil na URI Soča organiziran tudi seminar z naslovom Vključevanje otrok

z zmanjšano zmožnostjo gibanja v programe osnovnošolskega izobraževanja (17. in 18.

april). S svojimi prispevki je na odmevnem seminarju sodelovalo s svojimi prispevki kar

nekaj naših učiteljic (Tanja Babnik, Irena Nemanič, Sabina Andlovic, Andreja Čušin Gostiša,

Tanja Bečan). Dragoceno pa je bilo predvsem, da smo na seminarju imeli priložnost spoznati

veliko kolegic in kolegic iz Slovenije, ki so izjemno predani svojemu delu in uspejo

vključevati v običajno šolsko delo otroke, ki so močno gibalno ovirani (OŠ Vuzenica). Te

svoje kolegice in kolege lahko le neizmerno spoštujemo in občudujemo, saj tako vključevanje

v razred s 26 in več učenci zahteva od učiteljev ogromno dobre volje, dodatnega dela in

napora.

Sicer pa je slovensko šolsko javnost v tem mesecu precej razburkal filma Abeceda, ki naj bi

govoril tudi o tem, da šolski sistem pravzaprav ubija otrokovo ustvarjalnost. Film je

spodbudil številne razprave, polemike in razmišljanja, kako je s tem v našem šolskem

sistemu.

ob n!!!!

Polemika se je razvnela tudi po predpremieri filma v Kinodvor

Čeprav mnoge raziskave pričajo o tem, da zna bolezen zelo ubiti človekovo ustvarjalnost, pa

se v naši šoli trudimo, da temu ne bi bilo tako. Da je naša šola, kljub temu da je bolnišnična,

polna ustvarjalnosti, pričajo mnogi izdelki in dogodki, ki nastajajo v naši hiši.

O tem se boste najlažje prepričali, če se boste sprehodili po naši spletni strani. Za pokušino pa

preberite tole pravo pesniško stvaritev, ki jo je na dermatološkem oddelku naše šole pod

mentorstvom kolegice Andreje Čušin Gostiša spesnil sedmošolce Žiga.

Ko tišina zavzame te, ne veš, kam bi šel.

Sam v tišini si, nič ne slišiš, nič ne čutiš, tudi strah v tebi je.

Tam čakaš, da nekdo dotakne se te in nekaj reče ti.

Potem vse v tebi sprosti se, saj tišina kot strah je.

V sebi moraš premagati to tišino zahrbtno.

Ampak zdaj k bistvu pojdimo: da tišina vsepovsod je,

vsakdo njeno moč okusi.

Zato pazi se je in s svojimi prijatelji čim več druži se.

V naši šoli smo v tem mesecu tudi zelo skrbno opazovali, kar smo prejšnji mesec posejali. Z

velikim veseljem ugotavljamo, da na naših vrtovih, četudi so v steklenici, avtohtona slovenska

semena odlično uspevajo. Nekaj težav smo imeli s fižolom, ki so ga nekateri morali posaditi

dvakrat. A potem je vzklil tudi ta.

Vrt v steklenici imamo

tudi v bolnišnični šoli. Fižol nam je le vzklil!

V naši šoli pa smo negovali svojo ustvarjalnost tudi s kustosinjami Moderne galerije in

Muzeja modernih umetnosti – tokrat ob umetninah priznanega slovenskega umetnika

Gabrijela Stupice, katerega dela lahko občudujemo na retrospektivni razstavi v Moderni

galeriji. Ob njegovih umetninah je zacvetela tudi ustvarjalnost naših šolark in šolarjev na

endokrinološkem oddelku, oddelku otroške psihiatrije ter na URI Soča.

Viktorija umetnika Stupice je navdihnila tudi šolarje in šolarje v bolnišnični šoli.

Ugotovitve, ki izhajajo iz filma Abeceda. pa postavlja pod vprašaj tudi Maks Lenart Černelč.

Kljub svoji bolezni ves čas obiskuje običajno osnovno šolo (v naši šoli je bil do sedaj le

zanemarljivo število dni, imeli pa smo tudi mi spoznati njega in vse njegove talente). Od 15.

aprila do 10. maja smo v avli Pediatrične klinike lahko vsi občudovali njegove umetniške

stvaritve na razstavi Pravljična dežela.

Maks Lenart Černelč: Slika viteza Maksova stvaritev za Google

V letošnjem šolskem letu smo prvič izvedli medsebojne hospitacije med učitelji OŠ Ledina

ter učitelji bolnišnične šole.

OŠ Ledina, Ljubljana

Takih hospitacij za zdaj še ni bilo, zanje pa smo se odločili iz več razlogov. Eden

najpomembnejših razlogov v bolnišnični šoli za tovrstno odločitev je bil, da se tudi naši

učitelji in učiteljice tako ponovno 'vrnejo' v razred, čeprav le za kratek hip. Nekateri med njim

namreč v običajnem razredu v običajni šoli že dolgo niso bili. Je pa zelo pomembno, da ne

izgubimo tega stika, saj se praviloma naši učenci vračajo v svoje šole, torej v običajne razrede

v običajne šole. Zagotovo je bilo tudi na naši matični šoli OŠ Ledina obilico razlogov za

odločitev o medsebojnih hospitacijah; od spoznavanja samega načina dela ob bolnem otroku

na splošno do posameznih metodičnih in didaktičnih prijemov ter oblik dela, ki smo jih razvili

v naših oddelkih.

Pričakovati je bilo kar nekaj težav, predvsem organizacijske narave, spričo zelo različnih

urnikov obojih učiteljev. A kakšnih izjemno velikih in nepremostljivih težav ni bilo zaznati.

Je pa potrebno povedati, da so se učiteljice in učitelji iz bolnišnične šole izjemno prilagajali

kolegicam in kolegom z OŠ Ledine, tako da je bil tam spričo hospitacij vzgojno-izobraževalni

proces čim manj moten. Tako kot je sicer že običajno, pa je bila večina medsebojnih

hospitacij izvedena, ko se je rok zanje iztekal (1. aprila).

V bolnišnični šoli so si vsi učitelji poiskali svoj par, nekateri celo več. Na OŠ Ledina pa so

nekateri kolegi šele 7.aprila, na zaključnem timskem sestanku, povedali, da se niso obrnili v

bolnišnični šoli na nikogar, ne na vodstvo šole ne na posamezne kolegice in kolege, tako da so

ostali brez hospitacij. V nadaljevanju smo za te kolege in kolegice po skupnem srečanju

poiskali možnost medsebojnih hospitacij.

V ponedeljek 7. aprila smo imeli skupaj timski sestanek, kjer smo naredili zaključno

evalvacijo naših medsebojnih strokovnih obiskov. Naj na kratko povedane in zapisane končne

analize lahko strnemo takole:

Večina učiteljev in učiteljic ocenjuje te hospitacije kot zelo koristne. Med razlogi navajajo, da

so delo lahko sedaj v bolnišnični šoli malce bolje spoznali (denimo, da je individualno delo le

en aspekt tovrstnega dela) .Učiteljice in učitelj v bolnišnični šoli so bili povečini navdušeni

nad poukom v razredih, saj imamo v bolnišnični šoli možnosti dela v skupinah vse manj.

Opaziti je bilo mogoče tudi raznovrstnost populacije v razredih (veliko otrok s posebnimi

potrebami) in posledično zelo zahtevno poučevanje.

Učitelji in učiteljice se zavedajo, da v eni uri seveda ni mogoče spoznati razsežnosti dela

kolegov in kolegic, vendar kljub temu povečini ocenjujejo te strokovne obiske kot zelo dobre,

koristne, pa tudi potrebne. Nekateri se že sami več let obiskujejo (npr. aktiv učiteljic

angleščine) oz. sodelujejo na raznovrstne načine (1. in 2. triada).

Menimo, da je bil s temi medsebojnimi hospitacijami storjen pomemben korak k

medsebojnemu poznavanju in sodelovanju učiteljev OŠ Ledine in njenih bolnišničnih šolskih

oddelkov. Zagotovo se bo sedaj lažje dogovoriti tudi za individualne strokovne medsebojne

obiske.

Po mnenju večine pa bi veljalo tovrstne obiske na ravni šole ponoviti čez dve ali tri leta..

Veduta Trsta

8. aprila sta Tanja Bečan in Patricija Mavrič obiskali Trst, kjer sta se srečali s predstavnicami

bolnišnične šole v Trstu. Ta deluje v bolnišnici Garofolo Burlo, srečanje pa je potekalo v

Istituto Comprensivo Divisione Julia. Povabilo je bilo namenjeno pravzaprav seznanjanju s

programom e specialno-pedagoške podpore dolgotrajno bolnim učencem, ki ga razvija

doktorantka Giovanna Berizzi. Progam je zanimiv, kolegica Berizzi je poročala tudi o uspehih

ter veliki odzivnosti otrok in mladostnikov. Spremljanje tega programa je še v teku. Od

povezave z bolnišničnimi učitelji v Trstu, ki sami nad predstavljenim programom niso kazali

navdušenja, smo si obetali več; po srečanju pa je žal postalo jasno, da kolegice iz Trsta niso

preveč navdušene nad sodelovanjem z nami. Za tesno sodelovanje se je najbolj navdušil

primarij onkološkega o otroškega oddelka dr. Gulio Zanazzo. Morda zadržanosti kolegic iz

Trsta botruje njihova preobremenjenost, saj čudi, da bolnišnični učitelji v Italiji sploh niso

povezani. Tako sta kolegici Tanja Bečan in Patricija Mavrič Trst zapustili z rahlo grenkim

priokusom.

April pa je prinesel vseeno še kaj dobrega – končno je bilo odmrznjeno napredovanje;

nekatere naše kolegice, so tako kot mnogo učitelji po Sloveniji, napredovale v strokovne

nazive ter plačne razrede, a se jim to, zaradi vseh varčevalnih ukrepov in kompromisnih

sporazumov med vladami in sindikati, to dolgo čas ni poznalo v denarnici. Zdaj se jim končno

bo, vsaj malo. Darja Bricelj, Branka Žnidaršič in Tjaša Funa Čehovin si to s svojim izredno

kakovostnim delom to več kot zaslužijo.

Uradna fotografija našega učiteljskega zbora

V mesecu aprili smo se učitelji iz bolnišnične šole prvič udeležili uradnega fotografiranja

na OŠ Ledina. Kopt se rado reče ob rob uradnim fotografijam: V resnici smo dosti boljši!

Mesec april se konča praznično, z dnevom boja proti okupatorja, ko se spomnimo, kako

pomembno se je boriti za svobodo in neodvisnost. Ta praznik uvede tudi šolske majske

počitnice, v katerih praznujemo tudi 1.maj, praznik dela, ko pa se ozavestimo, kako

pomembna je pravica do dela, še posebej ta čas, ko je v naši deželi blizu 14% populacije

brezposelnih. Odločno preveč.

Žal pa je pričakovanje prazničnih in počitniških dni zasenčila ponovna politična nestabilnost v

državi, ki jo je tokrat povzročila izvolitev Zorana Jankoviča na čelo stranke Pozitivna

Slovenija ter posledično razpad vladne koalicije ter grozeč razpad vlade, ki jo vodi Alenka

Bratušek.

MAJ

Po krajšem oddihu in po tem, ko smo si nabrali novih moči, smo se v mesecu maju pošteno

spoprijeli s šolskim delom. Že takoj 6. maja smo začeli tako z nacionalnim preverjanjem

znanja kot tudi z maturo. V letošnjem šolskem letu je maturo pod okriljem naše šole

opravljala dijakinja 4. letnika, ki je bila v naši šoli vse šolsko leto vključena v individualno

učno pomoč pri matematiki, angleščini, slovenščini in geografiji. Maturo je opravljala na svoji

matični šoli, Gimnaziji Bežigrad; 6. maja je že začela s pisanjem eseja pri slovenščini. Sicer

pa si v bolnišnični šoli v letošnjem šolskem letu opravljale nacionalni preizkus znanja štiri

devetošolke (Eva Andjelić, Tjaša Šinkovec, Samanta Juršnik ter Erika Primc) ter ena

šestošolka (Rebeka Albreht). Nacionalni preizkusi znanja so v sodelovanju z RICem v

bolnišnični šoli potekali brez težav. Prvič smo izvedli tudi nacionalni preizkus pri angleščini.

Tudi tukaj je potekalo vse brez vsakršnih zapletov.

Za devetošolke in devetošolce ter seveda tudi za maturantke in maturante je bil mesec maj

nasploh zelo intenziven mesec; za 4. letnike se je šolsko leto zaključilo že 23. maja. Torej

učenja je bilo čez glavo, testi so si sledili eden drugemu… ah, strašna bitka. Veselje je toliko

večje, če človeku po vsem tem trudu uspe – in naši dijakinji Nadji je! 23. maja je uspešno

zaključila 4. letnik z uspehom prav dobro. Presrečni, prezadovoljni, prepnosni smo bili vsi, da

je Nadji uspelo kljub njeni zelo zahtevni in zelo trdovrtni bolezni. Dan ali dva za premor in

proslavaljanje, potem pa se je začelo že učenje za maturo.

V mesecu maju torej kaj zelo drugega kot učenja, učenja in

učenja tudi v naši šoli ni bilo.

Razen za osem šolarjev in šolark, ki so svoje dni obiskovali bolnišnično šolo na URI Soči in

ki so se od 17. maja do 24. maja odpravili v Belgijo, na šolski obisk in poučna popotovanja

po Belgiji. Letošnjega podviga se je udeležilo osem otrok: Mojca Mihelak (13 let), Kristjan

Žagar (13 let), Filip Arko (13 let), Miha Halik Vojevec (12 let), Timeja Kolarič (10 let), Sara

Presečnik (11 let), Tim Žnidaršič Svenšek (10 let), Eric Pibernik (10 let). V spremljevalni

ekipi so bili delavci URI Soče: Andreja Ovca (medicinska sestra), Brigita Pirnat (socialna

delavka), Marta Božič (fizioterapevtka), Marija Pibernik (medicinska sestra) in učitelji

boonišnične šole (Mirsad Skorupan, Alenka Prevec, Irena Nemanič Dujmović, Tanja Babnik

– vodja projekta). Že šesto leto teče sodelovanje s šolo Escalpade; z učenci in učenkami te

šole so imeli naši šolarji nekaj prijetnih skupnih dejavnosti (raziskovanje Bruslja ter okolice).

So pa letos naši učenci in učenke, skupaj s svojimi spremljevalci, zelo veliko potovali sami –

z metrojem, vlakom so si uspeli ogledati mesto Antwerpen, obiskovali so tudi na severno

morje. Tako so dokazali, kako zelo samostojni znajo biti. Kot vsako leto, je bilo doživetij

veliko, veliko med njimi nepozabnih. Več o njih v si preberite v dnevniku, ki je nastal in ki je

priloga kroniki.

Kot vidimo, je bilo v letošnjem maju tudi na severnem morju zelo toplo, severno morje pa se

je obarvalo v lepe, modre barve. Res, enkratno in čudovito.

Nikakor pa ne smemo pa pozabiti, da sta ta pravljični teden otrokom omogočila doživeti

Društvo Kros in dr. Aleksander Zadel s svojo knjigo, vzgojnim priročnikom Tretji obraz. Za

mnoge nepozabnega tedna torej ne bi bilo brez gospoda Zadela, pa tudi ne brez naše

sodelavke Tanje Babnik, ki je držala v rokah prav vse niti tega projekta.

Dr. Aleksander Zadel in njegov vzgojni priročnik z dobrodelno noto

V mesecu maju smo zaključili s pripravo navodil za prilagojeno izvajanje programa za

otroke s posebnimi potrebami. Pripravili smo jih tako za programe v osnovni šoli ter tudi v

srednji šoli.

16. maja smo imeli svoje strokovno srečanje bolnišnični učitelji iz vse Slovenije. Čeprav

študijske skupine pod okriljem zavoda za šolstvo ne delujejo več, smo se mi odločili, da se

bomo bolnišnični učitelji srečevali kljub temu še naprej. Tokrat torej v Slovenj Gradcu, ko

nam je kolegica Dragica Navodnik pripravila s svojimi kolegicami in kolegi res prijetno, pa

tudi koristno študijsko dopoldne. Iz spodnjega vabila je razviden bogat program strokovnega

srečanja.

VABILO

na strokovno srečanje bolnišničnih učiteljic in učiteljev Slovenije,

ki bo v petek 16. maja v Slovenj Gradcu,

na Prvi Osnovni šoli Slovenj Gradec, Šercerjeva 7, 2380 Slovenj Gradec.

Program srečanja je skrbno pripravila naša kolegica Dragica Navodnik.

Program

9.30 - 10.15 Predstavitev bolnišničnega šolskega oddelka Slovenj Gradec /Dragica Navodnik)

10.15 -10.30 odmor za kavo

10.30 - 12. 00 Priprave v bolnišnični šoli /delo po skupinah)

12.00- 12.30 odmor, ogled šole

12.30 --13.15 Predmetnik, dnevni ritem v bolnišnični šoli (pogovor, razprava, moderatorka pogovora Alenka Laptoš

13.15. - 14. 00 - Strokovna srečanja v bodoče (pogovor)

To dopoldne smo tudi spoznali, kako velik razvoj je naredila bolnišnična šola v Slovenj

Gradcu. Kot smo lahko razbrali, je za ta zares opazen velik razvoj najbolj zaslužna prav

kolegica Dragica, ki je, zavzemaje se za največjo korist bolnih otrok, trmasto vztrajala na poti,

ki je vodila k tako zaželenemu cilju.

Učitelji in učiteljice Prve osnovne šole v Slovenj Gradcu, gostoljubni, kot so, so nas

nameravali popeljati tudi po svojem prekrasnem mestu; a ta dan je bil na Koroškem zares

mrzel dan - ob 14h smo v Slovenj Gradcu izmerili le 8 stopinj. Spoznavanju prisrčnega

mesteca smo se tako odpovedali.

Na potepanje po prelepem mestu se žal nismo odpravili.

Smo se pa na srečanju odločili, da se moramo s bolnišnični učitelji iz vse Slovenije nujno še

naprej strokovno povezovati; tako se bomo v septembru znova srečali v Slovenj Gradcu, saj

bolnišnični šolski oddelki praznujejo 40 letnico svojega delovanja. Veseli smo, da smo se

uspeli dogovoriti tudi že za srečanje spomladi leta 2015 – zbrali se bomo v Novem mestu in

obiskali najmlajšo bolnišnično šolo v Sloveniji.

Upajmo, da bomo do takrat obstali. Razmere v državi še naprej niso dobre; ostali smo tudi

brez vlade, a kar je še pomembnejše – vemo, da bo potrebno pas zategovati in da nam se

zmanjševanju števila zaposlenih ne bomo mogli izogniti.

JUNIJ

Mesec junij je bil v bolnišnični šoli zagotovo poseben mesec. Šolsko delo se namreč ni in ni

hotelo zaključiti; nekateri dijaki in dijakinje so zelo garali do zadnjega dne junija in še v

julijske dni. A za večino se je šolsko leto vendarle zaključilo 24. junija, za devetošolce že

malo prej, 13. junija. Da so v svojih šolah dobili spričevala tudi vsi tisti, ki so obiskovali

bolnišnično šolo, pa smo morali, kot vedno, z zaključevanjem ocen v naši šoli pohiteti. Za

devetošolce 4. junija, za vse ostale pa 12. junija smo na šole po Sloveniji odposlali več kot 30

obvestil o izobraževanju. Veseli smo, da je uspelo tistim našim učencem in učenkam, ki so

bili z nami vse šolsko leto ali pa dobršen del le-tega, tako dijakinji 4. letnika Nadji Bulat,

devetošolcu Andorju Palkoviču, osmošolcu Jakobu Pablu de Brea, devetošolkama Evi

Andjelić in Tjaši Šinkovec, prvošolcu Janu Lipanoviću, tretješolcu Žanu Jurencu. In seveda

še mnogim drugim, ki so bili pri nas krajši čas, pa so vseeno uspeli ponovno pogumno stopiti

na pot, ki vodi do šolskih uspehov.

Za to je potreben posebno velik trud, hotenje, vztrajnost in pogum, kar vse učitelji in učiteljice

v bolnišnični šoli nismo prezrli. V bolnišnični šoli so zato v letošnjem šolskem letu prejeli

pohvalo za trud, vztrajnost, za nepopustljivost, za odlično delo na posameznih področjih naslednje naše učence in učenke:

C5: Maša Sedej, 7.r.

C1: Val Kemperle, 1.r.

C2B2: Jan Lipanovič, 1.r.; Žan Jurenec, 3.r.; Kaja Ažman PP, Lovro Šisernik, 1. l.

C3A2: Tamara Grilc, 1.l.; Miha Čevnik, 9.r.

Dermatološka klinika: Jan Krmavner, 8.r.

EAP: Eva Andjelič 9. r; Tjaša Šinkovec 9. r; Kaja Sotlar 4.l; Kristina Prhavec, 3.l.;

Alenka Stopnišek, 4.l.; Ana Franko, 2.l.; Neja Kutin, 1.l., Žan Uršič, 2. l; Žan Jelen, 1.l.,

Nina Skok, 2.l.

URI SOČA: Rebeka Albreht, 6.r.; Pablo Jakob de Brea,

8.r.; Andor Palkovič, 9.r.; Žan Čop PP

A3: Damjan Vizjak, 2.r.; Tjan Bajc, 1.r.; Anja Cvetkovič,

2.r.; Emilija Cukjati, 2.r.; Oskar Čemažar, 2.r.; Sara

Jurkas, 1.r.; Jakob Cirkvenčič, 5.r.; Jona Šmalc Novak,

5.r.; Nuka Grom, 8.r.; Manca Mrak, 7.r.; Mila Humek,

6.r.

Lepo je prejeti zasluženo pohvalo za svoje delo.

Pohvale smo podelili na posebnih oddelčnih prireditvah, zagotovo največji sta bili na URI

Soča ter na oddelku EAP. Učiteljice in učitelja naše šole pa so starši devetošolca Andorja

Palkoviča ter osmošolca Jakoba de Brea, ki sta bila v bolnišnični šoli na Uri Soča vse šolsko

leto, posebej povabili še na zaključno srčno srečanje. Tako smo na tem posebnem druženju

našli tudi čas, da smo si zaupali, kako smo se vsi, vsak na svoj način prebijali skozi zahtevno

šolsko leto. Na koncu smo na ta ali oni način zmagali vsi, zato smo bili vsi veseli in ponosni

hkrati, pa tudi zelo ganjeni.

Poleg peklenskega ritma in že omenjenih ganljivih

zaključkov šolskega leta pa nas je v tem mesecu v

bolnišnični šoli čakalo tudi veliko zanimivih, ustvarjalnih

dejavnosti, tudi dnevov dejavnosti.

Junij smo začeli z izidom našega šolskega časopisa

Utrinki. Naš cajtng je res čudovit, nanj smo izjemno

ponosni. Ustvarjali so ga učenci in učenke, pa tudi

uredniški odbor so bili oni. Vse je za vsa primer imela na

očeh kolegica Manja Žugman Širnik, kot vsako leto pa

sta pomagali tudi novinarki revije Mladina Vanja Pirc in

Tjaša Zajc. Otroci so strogi sodniki, zato lahko verjamete,

da so Utrinki res dbest. Vabljeni torej k branju (časopis

najdete tudi v prilogi kronike), za pokušino pa na tem

mestu le njegova naslovnica; tudi ta nikogar ne pušča

hladnega.

Na naravoslovnem dnevu, z naslovom Računalništvo, smo se prelevili v prave pravcate

pisce šifriranih poročil. Na Ortopedski kliniki in na Uri Soča so tako ustvarili tole sporočilo:

1101 00110 10001 00110 1102 01010 01111 1102 00010 10010 00110 11000

10011 01100 10010 00010 01111 00110 10001 10000 00100 01010

10101 01111 01010 00011 00110 10110 10011 00110 01110 10111 10001

10000 01101 00110 10101 01011 10110 10111 00001 01110 11001 00110

01101 01010 01110 10000 10111 00110 01101 01010 01100 10000 01100

10000 10001 00001 01111 01011 00001 01011 01111 11000 00001 00010

00001 10111 00110. 01100 00001 01110 10000 10010 01100 10000 01101

01010 01000 10010 00110 10011 10101 00110 10111 00110 00110 01110

01010 10101 00110 10011 10011 00010 01011 10000 01011 10111 00110

10011 00110 01101 01011 00110

LEPE IN BREZSKRBNE POČITNICE VSEM! V POLETJU VAM ŽELIMO VELIKO

KOPANJA IN ZABAVE. KAMORKOLI GRESTE, VZEMITE S SEBOJ VESELJE

Bilo je veliko dela, truda, učenja, raziskovanja pa tudi veliko zabave in smeha ob vsem tem

šifriranju. Seveda pa smo spoznali tudi podstat tega šifriranja – dvojiški sistem, na katerem

sloni računalnik. Naš naravoslovni dan je minil v zares prijetnem , delovnem, raziskovalnem

vzdušju..

Po tako, na prijeten način, napornem dnevu pa se je prav prilegel tehniški dan, ob katerem

smo se pri ustvarjanju zares sprostili. Z domišljijo smo se v ustvarjanju že odpravili na

prijetne počitniške potepe.

Z domišljijo se je moč odpraviti v vesolje ali v planine tudi v bolnišnični šoli.

Nekateri učenci in učenke so se lahko v mesecu juniju odpravili tudi na krajše potepe po

Ljubljani: v Moderno galerijo, po ljubljanskih uličicah, na razstavo Možgani. Načrtovali smo

še potep po Emoni, a nam je zagodel pravi vročinski val.

Vstopnina na razstavo je kar zasoljena, a da so jo lahko obiskali tudi nekateri naši učenci so

pomagali Društvo ledvičnih bolnikov, društvo Kros. Sponzorjem smo zelo hvaležni, saj bi

bila ta zanimiva razstava za marsikaterega našega učenca sicer povsem nedosegljiva.

Nekateri na krajše potepe, drugi pa so se odpravili na malo daljše - od 6. do 8. junija se je kar

26 otrok, ki se zdravijo na oddelku za nefrologijo, odpravilo na svoj tradicionalni Tabor

sonca in radosti, tokrat že 14. po vrsti. Odpravili so se v Sečo in tam preživeli nepozabno

druženje. Ni manjkalo kulture, športa, plavanja,, predvsem pa druženja, druženja in še enkrat

druženja.

Skupinska fotografija s 14. Tabora sonca in radosti, ki ga brez naših kolegic Sinje Jančar,

Mojce Topić in Branke Žnidaršič zagotovo ne bi bilo.

Med dneve dejavnosti smo ob koncu leta izvedli še kulturni dan Vse najboljše, Slovenija.

Ob prazniku državnosti smo pripravili na oddelkih svojevrstne proslave - ob spoznavanju

naše dežele, njihovih lepot, pa tudi ob razmišljanju o prihodnosti naše države, ki jo bodo

soustvarjali naši učenci smo na najboljši možni način počastili praznik naše države. Le-tega

smo prepletli tudi z že omenjenimi zaključki šolskega leta.

Za pokušino in da si boste lažje pričarali vzdušje ob prazniku, pa prilagamo izsledke okrogle

mize o prihodnosti naše države na oddelku otroške psihiatrije:

- Slovenijo imamo radi, čeprav nas mika tudi tujina.

- V šoli si želimo manj predmetov in manj ocen (nekateri ne bi imeli tehnike in glasbe).

- Menimo, da se v šolah posameznik /osebnost posameznika presoja le na podlagi

ocenjevanja.

- Tujino si večinoma predstavljamo kot »obljubljeno« deželo (čeprav so nam učitelji na

podlagi sistema javnega šolstva oziroma izobraževanja dokazali in utemeljili, da je to

v Sloveniji dobro urejeno).

- V prihodnosti si Slovenijo predstavljamo kot državo, v kateri ne bo več zime (oziroma

bo temperatura znašala 10 stopinj in več), gospodarstvo bo bolj uspešno, politiki bodo

bolj razumno odločali o stvareh, avtomobili bodo vozili samostojno (brez našega

upravljanja z volanom), posamezniki pa Sloveniji prerokujejo celo razpad oz. da si jo

bodo razdelile naše sosednje države, drugi pa so menili, da bo razpadla po

pokrajinskih enotah.

Žal pa praznično razpoloženje ni preglasilo krute realnosti: zategovanje pasu se še naprej

dogaja v naši državi, kar bomo občutili tudi v naši šoli. Zaradi zmanjšanega proračuna bomo v

bolnišnični šoli naslednje šolsko leto imeli enega učitelja, specialnega pedagoga manj.

Posloviti se bomo morali tako od kolegice Tjaše Zver, ki je nadomeščala tako Sabino

Andlovic kot Ano Dobovičnik, ob koncu še Mojco Kralj. Na vseh treh oddelkih se je izkazalo

za izjemno učiteljico in kolegico.

Morda smo tudi zaradi tega kar nekako lahko sprejeli novico, da nismo bili izbrani za projekt

Erasmus +, v katerem naj bi se izpopolnjevali s kolegi iz Belgije in Francije na področju

poučevanja na daljavo. Razpoloženje je bilo ob koncu meseca junija bolj žalobno, a smo

zbrali vse moči – in v bolnišnični šoli šolsko leto zaključili tako, kot je potrebno: z vsemi

poročili, analizami in načrti. Še z zadnjimi atomi moči so naše učiteljice predavale, ko so bile

povabljene v različna strokovna združenja (Branka. Žnidaršič, Darka Bricelj).

Na izjemno uglednih Derčevih dnevih v mesecu juniju je predavala tudi naša kolegica Darja

Bricelj o nemirnem otroku. Tako je uspešno zaokrožila svoje letošnjo predavateljsko leto

(zelo uspešno je predavala ter vodila delavnice v okviru Društva za duševno zdravje otrok in

mladostnikov.

Bolnišnični učitelji smo že večkrat v daljni in tudi ne tako daljni preteklosti dokazali, da smo

trdoživi. Ker imamo pred sabo naše bolne učence, se ne damo in ne vdamo tako zlahka.

Morda pa bo nova vlada, ki se bo oblikovala po izrednih volitvah 13. julija, le prinesla nove

strategije razvoja naše države. Bil bi že skrajni čas, upanje pa tudi še ostaja.

POROČILO O DELU V BOLNIŠNIČNIH ŠOLSKIH ODDELKIH

OŠ LEDINA V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

Bolnišnični šolski oddelki (v nadaljevanju bolnišnična šola) so del OŠ Ledina. V 19-ih

oddelkih je v šolskem letu 2013/14 poučevalo 23 učiteljic in učiteljev. Bolnišnično

šolo vodi ena izmed dveh pomočnic ravnateljice OŠ Ledina. Bolnišnično šolsko delo

se je v tem šolskem letu odvijalo na:

o na Pediatrični kliniki,

o na Ortopedski kliniki (otroški oddelek),

o na Dermatovenerološki kliniki (otroški oddelek),

o na URI- Soča,

o na Enoti adolescentne psihiatrije Psihiatrične klinike v Ljubljani,

o na Oddelku za motne hranjenja Psihiatrične klinike v Ljubljani,

o na Oddelku za psihoze Psihiatrične klinike,

o na Centru za klinično psihiatrijo (CKP) Polje,

o na vseh drugih oddelkih bolnišnic v Ljubljani, ko se za učno-vzgojno delo pokaže potreba.

o Poučujemo tudi šolarje, ki v bolnišnično šolo prihajajo od doma, ko tako presodi zdravnik.

Obolele in bolne šolarje poučujemo na daljavo tudi na njihovem domu (praviloma učno

pomoč na domu izvajajo matične šole posameznih učencev).

Tudi v letošnje šolskem letu smo sledili svoji viziji:

V javni mreži vzgojno-izobraževalnih ustanov se oblikovati v center strokovnjakov,

o ki znajo poučevati bolne otroke in mladostnike;

o ki znajo poskrbeti za nepretrgano šolanje dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov;

o ki znajo svetovati vsem, ki so udeleženi v poučevanju dolgotrajno bolnih otrok in

mladostnikov;

o ki znajo svetovati pri vključevanju dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov v matične

institucije;

o ki omogočajo enake možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in mladostnikom;

o ki raziskujejo in z novimi spoznanji nadgrajujejo svojo prakso.

Število pedagoških obravnav/statistično poročilo (podrobnejše statistično poročila

je priloga tega poročila) Število pedagoških obravnav ne pomeni števila posameznih,

konkretnih otrok, pač pa pomeni izvajanje učno-vzgojnega dela ob vsakokratnem

sprejemu posameznega otroka oz. mladostnika (t.i. pedagoška obravnava).

Število vseh pedagoških obravnav v bolnišnični šoli v šolskem letu 2013/14 je 2642 (lani

jih je bilo 2719); beležimo torej rahel upad ( 2,9% ). Povprečno je v naši šoli dnevno

malo več kot 80 učencev; dnevno povprečje po mesecih pa je razmeroma izenačeno.

Najmanj učencev v naši šoli je že bilo tradicionalno v mesecu septembru, poučevali pa

smo vse do 4. julija (priprava na popravni izpit, priprava na individualne roke ocenjevanja

za srednješolce).

Prikaz pedagoških obravnav glede na stopnjo izobraževanja; v primerjavi z lanskim

šolskim letom ostaja razmerje približno enako. Beležimo rahel porast vzgojno-

izobraževalnega dela v programu nudenja individualne učne pomoči dijakom in

dijakinjam.

Delež glede stopnje izobraževanja

OŠ

71%

DRUGO

1%

SŠ

28%

Največ ur pouka smo v letošnjem šolskem letu realizirali

o na oddelku otroške psihiatrije Pediatrične klinike (C5, 29,1 %),

o na URI Soča (13,9%),

o na oddelku otroške onkologije Pediatrične klinike (A3, 13%),

o na oddelku otroške nefrologije Pediatrične klinike (C2, 7, 8%) in

o na oddelku adolescentne psihiatrije (EAP, 7,4%).

Na omenjenih oddelkih so bili šolarji in šolarke tudi najdlje hospitalizirani. Nekateri od

njih so bili v naši šoli vključeni vse šolsko leto (dijakinja 4. letnika, devetošolec,

osmošolec, sedmošolka, tretješolec, prvošolec) ali pa dobršen del šolskega leta (dve

devetošolki, osmošolec, dijakinja 1. letnika, dijakinji 4. letnika). Poučevali smo vse šolsko

leto tudi na daljavo (Vox ), in sicer dva učenca z oddelka otroške onkologije Pediatrične

klinike.

Število ur pouka na posameznih oddelkih prikazuje spodnji diagram. Pokaže pa nam

tudi primerjavo z lanskim šolskim letom; največ sprememb z dosedanjo prakso

beležimo na oddelku adolescentne psihiatrije, kjer opazimo izjemno velik porast

števila ur pouka (štiri šolarke smo poučevali praktično vse šolsko leto) in porast števila

v pouk vključenih mladostnikov (skoraj 100% porast). Prav tako se je izjemno

povečalo število ur pouka na nefrološkem oddelku (C2); na tem oddelku pa smo vse

šolsko leto poučevali prvošolca in tretješolca.

Dolgoletna spremljava naših podatkov še kaže, da na podlagi gibanja števila učencev

in ur pouka v letošnjem šolskem letu žal ne moremo napovedati svojega dela v

prihodnjem šolskem letu. Lahko le predvidimo, da bomo imeli tudi v prihodnjem

šolskem letu največ ur pouka na oddelkih psihiatrije, na onkološkem oddelku ter na

URI Soča, kjer so praviloma učenci hospitalizirani tudi najdlje.

Spodnji graf nam prikazuje, na kakšen način smo realizirali svoje pedagoške ure.

Opazen je delež dodatne strokovne pomoči, kar na svoj način potrjuje potrebo po

posebni strokovni pomoči, ki jo potrebuje velik delež naših šolarjev in šolark, saj

imajo dolgotrajno bolni učenci praviloma posebne potrebe na področju izobraževanja.

Opazen je velik delež svetovalnih storitev, brez katerih dobrega dela ob bolnem

učencu ni več. Opozoriti pa moramo, da obseg pouka v bolnišnični šoli ne določa

samo predmetnik, pač pa najprej zdravstveno stanje posameznih učencev. Na podlagi

slednjega se oblikujejo tudi individualizirani programi. Obsega pouka pri posameznih

predmetih v spodnjem diagramu tako ni mogoče kar avtomatično primerjati z

veljavnimi predmetniki.

Še naprej smo spremljali razmerje ur individualnega pouka ter pouka v skupini. Delež

individualnega pouka prevladuje; v skupinah se odvija praviloma le na C5 oddelku in

včasih na oddelku EAP, sicer pa mora biti učno delo zaradi zdravstvenega stanja

posameznih učencev in učenk individualno. Bolj ali manj se v letih po preselitvi na

novo Pediatrično kliniko in z zahtevnimi načini zdravljenja najtežje bolnih otrok in

mladostnikov delež individualnega pouka v bolnišnični šoli ostaja razmeroma

konstanten, giblje se med 70$ in 80%; letos je 74%.

Ker smo v bolnišnični šoli v letošnjem šolskem letu precej ocenjevali, bo zanimiva

tudi spodnja preglednica.

o V letošnjem šolskem letu je bilo v naši šoli ocenjevanja spet več kot v lanskem

šolskem letu; temu botruje dejstvo, da smo poučevali veliko učencev vse šolsko delo

oz. dobršen del šolskega leta. Zapisali smo 488 ocen, od tega 113 pisnih (23 %) in

375 ustnih (77%).

o Upoštevati je potrebno še, da smo na ocenjevanje pripravili še veliko dijakov, ki pa so

bili ocenjeni v svojih matičnih šolah. Prav tako ne smemo pozabiti na vse opisne

ocene, ki so jih zapisale naše učiteljice v prvi triadi.

o Najvišja povprečna ocena je bila pri izbirnem predmetu retorika (5), sledi kemija

(4,69), biologija (4,48), angleščina (4,31), slovenščina (4,29), fizika (4,27),

matematika (4,17), geografija (4,07), zgodovina (4,04). Najnižja povprečna ocena je

pri naravoslovju in tehnologiji ter tehniki in tehnologiji (3,00).

o Skupna povprečna ustna ocena je bila 4,05 in skupna povprečna pisna ocena 4,86.

Statistični prikaz je pripravila Natalija Podjavoršek.

Učno –vzgojno delo je bilo v bolnišnični šoli nasploh v letošnjem šolskem letu zelo

intenzivno; temu prav gotovo botruje veliko število učencev in učenk, ki so našo šolo

obiskovali vse šolsko leto oz. dobršen dela šolskega leta, kar smo poudarili že večkrat.

Realizacija pedagoških ur večine učiteljev je tako presežena (tudi do 80 pedagoških

ur). To na svoj način priča, poleg še drugih kazalcev, da je kljub manjšemu številu

pedagoških obravnav in številu posameznih učencev, šolsko delo z njimi bolj

intenzivno. Poudarek je namreč na delu s tistimi učenci, ki so hospitalizirani dlje in

dolgotrajno bolni.

Logična posledica že zapisanega je še naprej velik delež sodelovanja z matičnimi

šolami in svetovalnega dela:

Stiki z matičnimi šolami so za posameznega učenca stalni, sprotni, intenzivni in

raznovrstni (po telefonu, e pošti, na sestankih, s skupnimi izobraževanji);

sestanki z matičnimi šolami so bili tako informativne kot usklajevalne narave (stalni in

redni stiki so potrebni zaradi usklajevanja dela obeh šol za posameznega šolarja);

prepotrebno je bilo svetovanje šolam ob vključitvi šolarja v matično institucijo oz.

svetovanje za poučevanje bolnega šolarja nasploh (svetovalno delo);

izvajali smo tudi spremljanje ob potrebnih prilagoditvah vključevanje bolnega šolarja

v običajni ritem dela in življenja na šoli.

Če sklenemo:

Opazen je večji delež učencev, ki so našo šolo obiskovali vse šolsko leto oz.

dobršen del šolskega leta, zato je bilo tudi realiziranih daleč več pedagoških ur,

kolikor nam jih omogoča sistemizacija MIZŠ. V celoti je realizacija na ravni šole

je 103, 7%.

Delež individualnega pouka se je v primerjavi z lanskim letom nekako ustalil. Ta

je bil letos na osnovnošolski stopnji 74 %. Individualna učna pomoč za

srednješolce pa se včasih izvaja tudi v dvojicah ali v skupini, ker sicer urnikov

zaradi organizacije ostalega dela na posameznih oddelkih ni mogoče sestaviti.

Posebej veliko truda je bilo vloženega v to, da smo našli in iznašli posebne

metode, oblike dela ter pristope do bolnega šolarje in šolarke; posledično pa smo

oblikovali potrebne prilagoditve za učno-vzgojno delo, ki so bile kasneje v pomoč

učiteljem na matičnih šolah dolgotrajno bolnih učencev in učenk.

Sodelovanje z matičnimi šolami je še bolj intenzivno, še bolj sprotno, še bolj

razvejano. Poudariti je potrebno, da še naprej narašča delež svetovalnih storitev

bolnišnične šole tudi za šolarje, ki se zdravijo le ambulantno.

Več je bilo potrebnega tudi sodelovanja v oddelčnih timih in timih bolnišnične

šole; razvejano timsko delo je za dobro poučevanje v bolnišnični šoli nujno

potrebno, čeprav tudi zelo zahtevno.

Zagotovo je intenzivnost učnega dela ob bolnem otroku na ravni celotne šole tudi

svojevrsten odraz visoke kakovosti dela bolnišnične šole same ter dejstva, da

udejanjamo celostni pristop poučevanja bolnega šolarja – poučujemo, nudimo

učno pomoč, dodatno strokovno pomoč, stalno oporo in spodbudo učencem in

učenkam.

Individualna učna pomoč dijakom in dijakinjam pri splošno – izobraževalnih

predmetih je potekala dobro in intenzivno tudi v tem šolskem letu (glej podrobnejše

poročilo o izvajanju individualne učne pomoči). Zapisali smo že, da je število

pedagoških obravnav na srednješolski stopnji 26%. Individualna učna pomoč za

srednješolce se praviloma izvaja individualno, včasih pa tudi v mali skupini,

najpogosteje v paru. Realizacija v programu individualne učne pomoči srednješolcem

je bila kar 139,5%..

Evalvacija skupnih prednostnih nalog, ki smo si jo zastavili v letošnjem šolskem

letu

1. Ohranitev odličnosti dela bolnišnične šole, še večja racionalizacija dela ter

učinkovitost (nosilci naloge Tanja Bečan in vsi učitelji)

o Ob zaključku šolskega leta lahko ugotovimo, da smo to svojo nalogo,

čeprav je bila izjemno zahtevna, opravili zares dobro.

o V naslednjem šolskem letu pa bomo skušali delovni proces še optimizirati;

letošnje evalvacije posameznih nalog so pokazale, kje je to še mogoče.

o Prav tako bomo skušali uresničiti izvedbo vprašalnika, ki smo ga

pripravili že preteklo šolsko leto za naše učence in učenke. Njihovo

mnenje bo za poglobljeno evalvacijo našega dela še kako dragoceno.

2. Oživitev šolske spletne strani (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi učitelji)

V letošnjem šolskem letu smo uspeli šolsko spletno stran sprotno aktualizirati. Posebej

odmevne so Novice s posameznih oddelkov. Tako posodobljena spletna stran lepo

odraža tudi barvitost in bogastvo našega vzgojno-izobraževalnega dela. Tudi samo

urejanje šolske spletne strani je, tako vsebinsko kot tehnično, postalo bolj utečeno in

manj težavno.

3. Sprejetje koncepta dela v bolnišničnih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega statusa

izvajanja individualne učne pomoči za srednješolce ter statusa specialnih pedagogov v

bolnišnični šoli) (nosilki naloge Tanja Bečan in Marija Valenčak)

24. 10.2013 je Strokovni svet za splošno izobraževanje Republike Slovenije sprejel

koncept dela v bolnišničnih šolskih oddelkih.

Če povzamemo:

Zastavljene skupne prednostne naloge za šolsko leto 2013(14 smo torej izpolnili več kot

dobro.

Posebej naj še izpostavimo naslednje še ostale dobro opravljene naloge v letošnjem

šolskem letu, in sicer:

osnovna naloga – poučevanje dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov ter

njihovo vključevanje v matične ali pa nove šolske institucije,

številni projekti (glej v nadaljevanju),

dnevi dejavnosti (glej v nadaljevanju).

Na kratko o posameznih projektih

MODRI STOL (Tjaša Funa Čehovin)

V letošnjem šolskem letu se je na oddelku otroške kirurgije že četrtič odvila delavnica Modri

stol, v kateri sta sodelovala dva učenca z oddelka in štiri učenke, ki se udeležujejo Unesco

kluba na OŠ Ledina. Gre za projekt, ki ga je leta 2000 začela OŠ Maksa Pleteršnika Pišece.

Učenci zbirajo stare stole in jih pobarvajo z modro barvo, nato pa jih poslikajo z rumeno. Čez

poletje stole razporedijo na javna mesta, da si mimoidoči lahko odpočijejo. Poleg samega

barvanja in likovnega ustvarjanja je bistvo projekta delavnica z vodenim pogovorom na

izbrano aktualno temo.

Ker se na oddelku C1 hospitalizirani otroci hitro menjavajo, smo se letos odločili, da bomo

izvedli pogovor in delavnico istočasno. Otroci so se najprej predstavili in povedali, kaj radi

počnejo, potem pa smo se pogovarjali o bolnišnični šoli in o boleznih, ki jih na oddelku

zdravijo. Za temo delavnice smo si letos zbrali »prijateljstvo«.

Kljub temu, da so na delavnici sodelovali učenci zelo različnih starosti (učenci druge triade in

ena srednješolka), je sodelovanje med njimi lepo steklo. Pobarvali smo dva majhna stola, ki

bosta odpeljana na OŠ Ledina. Otroci so pri prijateljstvu izpostavili zaupanje, to, da se lahko

na nekoga zaneseš, se mu izpoveš, ga podpiraš in se z njim veseliš. S temi motivi so stole tudi

okrasili.

Delavnica je bila prijeten zaključek šole in uvod v počitniške dni. Dosegli smo vse zastavljene

cilje, zato načrtujemo izvedbo delavnice tudi v naslednjem šolskem letu.

SPREMLJANJE VKLJUČEVANJA GIBALNO OVIRANIH OTROK V PROCESE

IZOBRAŽEVANJA (Tanja Babnik)

V okviru projektu Spremljanje vključevanja gibalno oviranih učencev v procese

izobraževanja smo v mesecu aprilu skupaj s timom URI Soča organizirali dvodnevni seminar

z naslovom Vključevanje otrok z zmanjšano zmožnostjo gibanja v programe osnovnošolskega

izobraževanja. S Sabino Andlovic sva pripravili predstavitev Sodelovanje specialni pedagog

in učitelj ter delavnico z naslovom Prilagajanje oblik učnega dela na razredni in predmetni

stopnji. Na tej delavnici sta sodelovali tudi predmetni učiteljici, Irena Nemanič in Andreja

Čušin Gostiša. Na seminarju je sodelovala s svojim prispevkom tudi vodja bolnišnične šole.

Ocenjujemo, da je bil seminar zelo dobro sprejet. Analiza vprašalnika še sledi v začetku

prihodnjega šolskega leta

Za lažje razumevanje poučevanje in delo z otroki s posebnimi potrebami pa smo v

sodelovanju z bivšo sodelavko bolnišnične šole, Niko Jenko, sedaj profesorico na Pedagoški

fakulteti, sestavile nov vprašalnik o delu z učenci s posebnimi potrebami na matičnih šolah.

Analize tega vprašalnika še nismo naredile. Z Niko Jenko pa sva predstavili končno analizo

lanskoletnega vprašalnika timu URI Soča, na študijski skupini bolnišničnih učiteljev Slovenije

in na Izobraževalnih dnevnih socialne in rehabilitacijske pedagogike v Portorož.

NAMIZNI TENIS IN PLEZANJE PO PLEZALNI STENI NA URI SOČA (Tanja

Babnik)

Projekt namiznega tenisa in plezanja, v sodelovanju s fizioterapevtom Primožem

Hostnikom,žal ni povsem dosegel zastavljenih ciljih.

V prvem ocenjevalnem obdobju je bil vzrok v kadrovskih spremembah v bolnišnični šoli na

URI Soča. Ob sredah, ko so bile predvidene ure športa, sem morala biti prisotna na timu

otroškega oddelka, ob četrtkih pa so bili večinoma sestanki z matičnimi šolami.

V drugem ocenjevalnem obdobju, od januarja do marca, pa smo se vključili v učne ure

študentov Socialne in rehabilitacijske pedagogike Pedagoške fakultete v Ljubljani, pod

vodstvom prof. Tjaše Filipčič. Ure športne vzgoje so potekale v telovadnici, ob petkih, od

9.30 ure do 10.15.

Pri urah športa se je pridružila tudi Sabina Andlovic in ostali terapevti ter vsi učenci razredne

in predmetne stopnje. Ure so potekale zelo kakovostno, saj je imel vsak učenec svojega

spremljevalca in so bile maksimalno prilagojene sposobnostim učencev. Študentkam smo

predstavili tudi delo v senzomotorični sobi, nad katero so bile navdušene z mislijo, da bi

takšno sobo imela vsaka osnovna šola.

Plezanje po plezalni steni smo s fizioterapevtom Primožem izvedli skupaj dvakrat, ko smo

imeli tudi učence, s katerimi smo lahko to dejavnost izvajali. Potekale so tudi ure namiznega

tenisa in iger z žogo v telovadnici. Nekaj ur športa smo izvedli tudi na prostem.

Udeležili smo se tudi Mini oviratlona, ki ga na URI Soča organizira društvo Oviratlon.

Ocenjujem, da je potreba po športnih aktivnostih pri naši populaciji otrok zelo potrebna in

pomembna. Ustrezne športne aktivnosti učence zelo sproščajo, povezujejo med sabo učence

in učitelje ter delujejo vzgojno.

Ker si šole želijo čim več konkretnih napotkov za prilagojen pouk športa za gibalno ovirane

učence, ugotavljamo, da bi bilo potrebno ure športa še povečati, jih izvajati skupaj s terapevti

URI Soča in tako še bolje svetovati šolam, kaj njihovi učenci ob primernih prilagoditvah

lahko zmorejo. V mesecu maju so nas pri uri športa obiskali tudi učitelji športne vzgoje na OŠ

Ledina. Pokazali smo jim, kaj kljub motorični oviranosti naši učenci zmorejo pri športu in

kakšne pripomočke vse uporabljamo. Upamo, da se bo naše sodelovanje v bodo še

nadaljevalo in vsebinsko dopolnilo.

MEDNARODNA KULTURNO ŠPORTNA IZMENJAVA

LJUBLJANA – BRUSELJ17. 05. – 24. 05.2014, (Irena Nemanič)

Letošnje izmenjave se je udeležilo osem otrok, in sicer: Mojca Mihelak (13 let), Kristjan

Žagar (13 let), Filip Arko (13 let), Miha Halik Vojevec (12 let), Timeja Kolarič (10 let), Sara

Presečnik (11 let), Tim Žnidaršič Svenšek (10 let), Eric Pibernik (10 let). V spremljevalni

ekipi so bili delavci URI Soče Andreja Ovca (medicinska sestra), Brigita Pirnat (socialna

delavka), Marta Božič (fizioterapevtka), Marija Pibernik (medicinska sestra), pa seveda tudi

učitelji bolnišnične šole (Mirsad Skorupan, Alenka Prevec, Irena Nemanič Dujmović, Tanja

Babnik – vodja projekta). Udeležence izmenjave je izbral tim otroškega oddelka URI Soča in

bolnišnične šole. Pri izbiri otrok smo upoštevali pogostost vključitve v celostno rehabilitacijo

na URI Soča, bolezen oz. okvaro, starost, otrokovo samopodobo, potrebe po socialni

vključenosti v širše socialno okolje, željo po druženju in pridobivanju novih izkušenj. Tudi

tim spremljevalcev je bil skrbno izbran, tako da smo lahko celostno poskrbeli za vse

posebnosti otrok.

Udeleženci so se pred odhodom na izmenjavo srečali na 22-ih bolnišničnih olimpijskih igrah

na URI Soča. Tam so se vsi otroci in njihove družine med sabo spoznali. Staršem in otrokom

je bila predstavljena tudi skupina spremljevalcev. Spremljevalci smo se večkrat srečali zaradi

predstavitve otrok, priprave in usklajevanja programa ter medsebojnega spoznavanja.

Matičnim šolam smo poslali opravičila o učenčevi odsotnosti od pouka. Po usklajevanju z

učitelji iz šole L'Ecole Escale v Limalu smo se dogovorili za dva dni skupnega druženja z

njihovimi učenci. Poskrbeli pa so tudi za prevoz iz letališča do hotela.

Program izmenjave: 1. dan - namestitev v hotelu, ogled mesta, družabni večer s predstavitvijo

2. dan – Atomium in Mini Evropa

3. dan – Oostenden (Severno morje)

4. dan – skupen izlet z učenci šole L'Ecole Escale v študentsko mesto Louvain-la-Neuve

5. dan – Muzeja stripov v Bruslju

6. dan – Antwerpen

7. dan – ogled Bruslja z učenci šole L'Ecole Escale

8. dan – odhod domov

Pred odhodom so otroci pripravili svojo osebno izkaznico s fotografijo v angleškem jeziku.

Osebne izkaznice smo vezali in jih namenili za darila gostiteljem. Letos smo za zajtrke skrbeli

sami, za pripravo večerij smo prvi dan izžrebali pare otrok in spremljevalcev, ki so poskrbeli

za skupno večerjo v hotelu. To pomeni, da so izbrali jedilnik, skupaj šli v trgovino, skuhali in

postregli. Za sprotno objavo na Facebooku so mladostniki vsak večer napisali svoje vtise.

Starši so z velikim zanimanjem sproti spremljali, kaj delajo njihovi otroci. Ogledi

znamenitosti so bili izbrani tako, da bi mladostniki pridobili kar največ različnih izkušenj,

tako z vrstniki iz Bruslja, kot med sabo, spodbujali smo jih k samostojnosti, potrpežljivosti,

sodelovanju. Letos smo za prevoze uporabljali metro in vlak. Za vse je bila to neprecenljiva

izkušnja. Mladostnikom je bilo všeč druženje z belgijskimi učenci, čeprav je bila

komunikacija malo težja. Dnevnik z naslovom Na poti k samostojnosti je napisala in

oblikovala Tanja Babnik. Na prireditvi je društvo KROS vsem otrokom podelilo posebna

priznanja za udeležbo.

Sredstva za izmenjavo je omogočilo društvo Kros, ki je denar zbiralo s prodajo vzgojnega

priročnika TRETJI OBRAZ, ki ga je napisal psiholog Aleksander Zadel. Mestna občina

Ljubljana je za projekt namenila 150 evrov. Tiskarna DTP je natisnila dnevnik in priznanja.

Stroški obiska Belgije so znašali 10.074,83 €, skupaj z dnevnicami bolnišničnim učiteljem, ki

jih je plačalo društvo KROS.

Z letošnjim letom zaključujemo z mednarodno izmenjavo s šolo L'Ecole Escale.

14. TABOR SONCA IN RADOSTI (Sinja Jančar)

Pediatrična klinika - Klinični oddelek za nefrologijo (Center za otroško dializo in

transplantacijo) v Ljubljani in bolnišnična šola sta letos v sodelovanju z Društvom ledvičnih

bolnikov Ljubljana že štirinajstič organizirala in izvedla tridnevni tabor Sonca in radosti, ki so

se ga udeležili otroci in mladostniki z začetno in končno odpovedjo ledvic. Veselje na taboru

si je delilo 21 otrok, pet staršev, štiri pedagoginje (tri učiteljice bolnišnične šole, in sicer Sinja

Jančar, Mojca Topić in Branka Žnidaršič), trije prostovoljci, pet medicinskih sester in šest

zdravnikov.

Tabor smo aktivno preživeli na slovenski obali, v Seči. Od petka 6. junija do nedelje 8. junija

2014 smo uživali v CŠOD Burja. K pestremu koncu tedna sta prispevala tudi zanimiva in

poučna ogleda Predjamskega gradu ter podmorskega sveta z ladjico, ki ima sedeže v

steklenem prostoru na globini 2m. V CŠOD Burja smo izvedli raznolike zabavne igre. Igre z

žogo je vodil Jakob Meglič, prostovoljka Katja Poznič je vodila ustvarjalno delavnico, ki je

potekala po ogledu Forma vivae. Ura aerobike, ki jo je vodil Luka Pintar, nam je popestrila

petkov večer, sobotno, večerno druženje pa že ustaljeni vsakoletni piknik s peko na žaru in

novim pekom dr. Novljanom. Izpeljali smo iskanje skritega zaklada. Pika na i je bilo kopanje

v morju in prosti čas, v katerem so si mladostniki zaupno izpovedali svoje življenjske

izkušnje.

Vikend je bil obarvan s soncem, kar je pripomoglo k še boljšemu vzdušju vseh nas.

Organizatorjem nam bo ostalo v spominu navdušenje otrok, ki so bili prvič na morju, izjemna

sodelovalnost vseh udeležencev ter njihovo navdušenje nad tako obliko druženja.

Žal pa zaradi bolezni gosta, sicer našega učitelja Toma Tololeskija, nismo izpeljali plesne

delavnice, ki so se je vsi mladostniki zelo veselili.

Cilji, ki smo si jih zadali, so bili v celoti doseženi:

sproščeno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišničnih zidov,

izkustveno učenje v naravnem okolju,

spoznavanje Slovenije,

razvijanje zdrave tekmovalnosti,

izmenjava izkušenj,

razvijanje strpnosti in pomoči med udeleženci.

Strošek bivanja v CŠOD Burja je znašel malo več kot 1500€, vsi drugi stroški projekta pa so

bili pokriti s prostovoljnim delom. Tudi sodelujoče učiteljice, tako kot tudi seveda vsi

zdravstveni delavci na taboru ter vzgojiteljica bolnišničnega vrtca, niso prejeli za svoje delo

nikakršnih dnevnic ali nagrad

ROBINZONOVA BRALNA ZNAČKA (Andreja Čušin Gostiša)

Že sedmo šolsko leto v bolnišnični šoli beremo tudi za Robinzonovo bralno značko.

Učiteljice razrednega pouka in slovenistke ugotavljamo, da za bralno značko berejo v

glavnem na razredni stopnji. Tudi na tej stopnji pa je velikokrat bodisi zdravstveno stanje

preslabo bodisi obremenjenost s šolskim delom tako velika, da učenci branja ne zmorejo ali

niso motivirani zanj. Nekateri otroci in mladostniki pa v bolnišnični šoli berejo tudi za bralno

značko iz svoje šole pa tudi za domače branje.

Na oddelku C2 je Robinzonovo bralno značko osvojil en prvošolec; mentorica je bila Mojca

Topić; na Ortopedski kliniki je osvojila bralno značko drugošolka pod mentorstvom Branke

Žnidaršič. Pod mentorstvom Manje Žugman Širnik pa je celotno bralno značko na oddelku C5

osvojila tudi devetošolka, kar se še ni zgodilo.

Še bolj kot prejšnje leto so pridno brali na oddelkih C3 in A2; bralno značko je osvojilo kar

26 učencev v obdobju od 1. do 6. razreda (lani 20). Njihova mentorica je bila Minca Gale, ki

je učencem razredne stopnje ponudila predvsem kakovostne knjige založb Epta in Kres,

večjim učencem pa je predlagala v branje tudi slovenske ljudske pravljice iz različnih

pokrajin. Minca Gale ugotavlja, da so učenci po branju radi ustvarjali in se ob tem pogovarjali

o knjigah. Včasih so branje povezali tudi z dramatizacijo in v ta namen naredili nekaj lutk.

Učencem po mnenju mentorice veliko pomeni pogovor in ustvarjanje po branju.

Tudi Robinzonova bralna značka je eden izmed kamenčkov v mozaiku spodbujanja boljše

bralne pismenosti in veselja do branja, ki se je lepo vključila v dejavnosti naše šole, zato

odslej ne bomo več posebej spremljali njene poti.

RAČUNALNIŠKA PISMENOST BOLNIŠNIČNE ŠOLE (Mirsad Skorupan)

Na začetku šolskega leta 2013/2014 smo nabavili še dva tablična računalnika, ki imata

operacijski sitem win 8.1. Ostali tablični računalniki imajo operacijski sistem Android 4.

Trenutno je na šoli šest tabličnih računalnikov, ki jih uporabljamo pri pouku v bolnišnični

šoli. Pri nakupih tablic se bomo v bodoče usmerili na iskanje tablic, ki imajo dobro brezžično

povezavo, kajti ugotovili smo, da je to ena najpomembnejših stvari, ki določajo uporabnost

tablice v naši šoli.

Vsi učitelji bolnišnične šole uporabljamo prenosne računalnike ter nekaj običajnih

računalnikov, ki so v lasti klinike. Nekaj takih je tudi šolskih; prinesli smo jih iz starih

prostorov. Uporabljamo pa še novejši zmogljiv računalnik, ki se nahaja v učiteljski sobi na

Pediatrični kliniki.

Na Pediatrični kliniki imamo vsi učitelji s prenosnimi računalniki dostop do brezžičnega

interneta, na oddelkih, v šolskih prostorih, pa imamo na stacionarnih računalnikih mrežno

povezavo do interneta. Na Dermatovenerološki kliniki imamo dostop do interneta v učilnici.

Tam se nahaja tudi stacionarni računalnik, ki sem ga na koncu šolskega leta posodobil in je za

enkrat zadovoljive kakovosti.

Za potrebe pouka na EAP imamo dostop do interneta v zaklenjenem skupnem prostoru, ki ga

lahko občasno uporabljamo za pouk.

Tudi v letošnjem šolskem letu nismo nabavljali nove didaktično - izobraževalne programske

opreme. Razlog za to tiči v tem, da je dostop do interneta in e-gradiva, ki obstajajo na

svetovnem spletu, zamenjal klasično didaktično programsko opremo na CDje.

V tem šolskem letu smo zelo uspešno začeli uporabljati tudi nove e-učbeniki, ki so nastali pod

okriljem Zavoda za šolstvo; na voljo so za naravoslovne predmete.

V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali z nadgradnjo naše spletne strani. Aktualizirali smo

jo predvsem z novicami s posameznih oddelkov, pri čemer ni bilo več večjih težav

Spletno učilnico, ki jo uporabljamo kot spletno zbornico, smo v maju nadgradili na moodle

2.6. Kljub drugačnosti nekaterih ukazov se je večina učiteljev znašla in jo redno ter pravilno

uporablja. Imamo tudi spletno učilnico, kjer ima vsak učitelj svojo učilnico, ki mu služi kot

prostor za vsebine, ki jih potrebuje za pouk. Nekateri učitelji pridno uporabljajo te učilnice,

drugi manj. To učilnico bomo v prihodnje posodobili.

V tem šolskem letu smo, tako kot smo si zadali, ugotovili, da se preko IKT žal ne morejo

kakovostno povezati posamezni oddelki. Tako nam je padla v vodo marsikatera želena skupna

vzgojna-izobraževalna dejavnost, zato jih žal tudi v prihodnje ne bomo mogli načrtovati.

Prosti koncu šolskega leta se je zrušil šolski intranet, kar nam je tudi v bolnišnični šoli

povzročilo zelo veliko negotovosti, predvsem pa veliko ur dodatnega dela, da smo obnovili

potrebne podatke, ki smo jih s sesutjem strežnika izgubili. V prihodnje bo zagotovo potrebno

povzeti potrebne varnostne ukrepe, da preprečimo nepotrebno dodatno delo.

BOLNIŠNIČNA ŠOLSKA KNJIŽNICA (Andreja Čušin Gostiša)

V šolskem letu 2013/2014 je prve tri mesece (od septembra do novembra) izposoja knjig

potekala dvakrat tedensko (ob ponedeljkih in četrtkih) na oddelkih C3 in C5, na drugih pa po

dogovoru. Knjige je septembra izposojala Patricija Vičič, naslednja dva meseca pa Manja

Žugman Širnik.

Zaradi velikega obsega pouka smo se v slovenističnem aktivu odločile,da z decembrom redne

tedenske izposoje ne bo več, ampak bo izposoja potekala po dogovoru z Manjo Žugman

Širnik in razredničarkami. Izkazalo se je, da redne izposoje na oddelkih učenci v glavnem

niso pogrešali oz. so si knjige iz knjižnice zanje izposodile razredničarke po dogovoru. Veliko

knjig pa imajo razredničarke tudi na oddelkih, prav tako so učenci precej knjig, predvsem za

domače branje, prinesli s seboj od doma oz. iz knjižnice, ki jo obiskujejo.

Vseh izposoj je pa bilo le 71, lani 304. Glavni razlog za manjšo izposojo je verjetno predvsem

v večji intenzivnosti pouka in opazni povečani količini branja za domače branje.

Spodbujanje branja knjig iz naše šolske knjižnice in oddelčnih knjižnic so prevzele predvsem

razredničarke in slovenistki.

V letošnjem šolskem letu smo tudi nekoliko posodobili našo ponudbo; za nakup desetih novih

leposlovnih knjig smo porabili 207,12 evrov, to je precej manj kot lani, ko je vsota nakupa

znašala 728,18 evrov. Vse knjige smo kupili v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi cesti 27.

Dijaki in dijakinje Gimnazije Poljane pa so nas obdarili tudi letos; podarili so nam 19 novih

leposlovnih knjig, z Zavoda za šolstvo pa so nam podarili več strokovnih knjig.

UČBENIŠKI ŠOLSKI SKLAD (Andreja Čušin Gostiša)

V letošnjem šolskem letu smo kupili za 430,02 evrov učbeniškega gradiva (številka je

podobna lanski, ko smo kupili za 418,37 evrov gradiva).

Kupili smo gradivo, ki smo ga nujno potrebovali za kakovostno poučevanje.

Učbeniško gradivo smo kupili v Modrijanovi knjigarni na Trubarjevi cesti 27. Sredstva smo

krili iz materialnih sredstev šole.

Potrebno je povedati, da se pri nakupu učbenikov obnašamo izredno racionalno; potrebno je

vedeti, da poučujemo učence in učenke iz vse Slovenije (več alternativnih kompletov

učbenikov) ter dijake in dijakinje vseh srednješolskih programov (splošno izobraževalni

predmeti).

Poleg vsakodnevnega šolskega dela in že omenjenih posebnih projektov smo v

letošnjem šolskem letu izvedli tudi dneve dejavnosti. Po opravljenih analizah in

evalvacijah lahko rečemo, da smo jih izvedli zelo uspešno. Dneve smo morali zelo

skrbno načrtovati, ker smo ob njih praviloma izvajali tudi pouk za tiste šolarje in

šolarke, za katere je bil zares potreben. Glede na izkušnje v preteklem šolskem leta

smo letos dneve dejavnosti bolj enakomerno razporedili čez vse šolsko leto, kar se je

izkazalo za odlično potezo. Tudi premaknitev bolnišničnih olimpijskih iger v zgodnji

spomladanski čas se je izkazala za več kot odlično.

Kulturni dnevi (Časopisna hiša. Ta veseli dan kulture, Prešeren in mi, Vse najboljše

Slovenija) so bili, lahko rečemo, posvečeni predvsem ustvarjanju. Ustvarili smo tudi svoj

odličen šolski časopis Utrinki, ki je izšel v začetku meseca junija. Obvezni šolski proslavi ob

kulturnem prazniku in dnevu državnosti smo na svojstven način izvedli tudi v bolnišnični šoli.

Poudarimo naj, da so na zadnjem kulturnem dnevu izvedli nekaj manjših okroglih miz, na

katerih so učenci in učenke razmišljali o prihodnosti Slovenije (izjemno zanimive misli), na

nekaterih oddelkih pa smo ta dan smiselno povezali s slavnostnim zaključkom šolskega leta.

Predvsem smo ponosni, da so bili na naših kulturnih dneh naši šolarji in šolarke ves čas

dejavni in so bili tako tudi sami svojevrstni kulturni ustvarjalci.

Letošnji naravoslovni dnevi (Raziskujemo svet in Slovenijo, Sejemo domača semena,

Računalništvo) so bili izjemno kakovostni, v primerjavi z lanskim šolskim letom pa so

prinesli tudi povsem nove vsebine. V okviru drugega naravoslovnega so na posameznih

oddelkih nastali posebni vrtovi (v steklenici, na vatici, na Uri Soča pa kar pravi šolski vrt). Na

zadnjem naravoslovnem dnevu smo se ob spoznavanju tega, kako deluje računalnik, naučili

tudi šifriranja, kar je naše učence in učenke, pa tudi osebje oddelkov, popolnoma prevzelo.

Pomembno se zdi, da smo ob naravoslovnih dneh v središče postavili raziskovalnost naših

šolarjev ter dokazali, da jo je mogoče krepiti tudi znotraj bolnišničnih zidov.

Športni dnevi (Igre na plošči/štafetne igre/igre z žogo, Ples, Bolnišnične olimpijske igre,

Šport za zdravje in stare slovenske gibalne igre.) so tudi v letošnjem šolskem letu prinesle

vrsto gibalnih dejavnosti, primerne za vsakogar v bolnišnici. Ponosni smo, da z gibalnimi

dejavnostmi nadaljujemo tudi v navidez tako za šport neprimerni instituciji, kot je bolnišnica.

V letošnjem šolskem letu vsebinskih novosti na področju športnih dni nismo uvedli. Tudi

letošnje bolnišnične olimpijske igre, ki smo jih izvedli v mesecu marcu, po zimskih

olimpijskih igrah v Sočiju, so uspele več kot odlično. Na njih smo gostili zanimive in priznane

slovenske športnike ter športnice, ki so zagotovo dodali svoje k uspehu iger. Najbolj

množične in najbolj medijsko odmevne so bile naše igre v letošnjem letu na Uri Soča. Zaradi

tehničnih pogojev na Pediatrični kliniki pa smo morali dokončno opustiti misel, da bi se med

igrami s pomočjo IKT povezali različni oddelki. Športni dnevi tako ostajajo, tako kot vse

ostale dejavnosti bolnišnične šole, omejeni na posamezne bolnišnične oddelke.

Prvi šolski dan v tem šolskem letu je bil tudi letos tehniški dan. V Ustvarjalnici smo ob

ustvarjanju in pogovorih neslišno stopili v novo šolsko leto. V novoletnem času smo se že

tradicionalno učili izdelovati preprosta, a srčna darila (Novoletno obdarovanje). Kot že vrsto

let smo tudi letos en tehniški dan posvetili izdelovanju dekoracije, navijaških rekvizitov ter

vsega potrebnega za naše bolnišnične olimpijske igre (Priprave na bolnišnične olimpijske

igre). V zadnjem tednu pouka pa smo izvedli zadnji dan dejavnosti - tehniški dan z naslovom

Dajmo domišljiji prosto pot pa smo se ob ustvarjanju podali na različne poti ter se tako učili,

kako je mogoče daleč odpotovati, če tudi moraš ves čas ostati znotraj zidov bolnišnice.

Poudarimo naj, da je bilo vse ustvarjanje, ki smo ga v bolnišnični šoli gojili tudi v tehniških

dneh, tako, da je dostopno vsakomur (vsakomur dostopni materiali).

Še naprej opažamo, da so poleg samih učnih ciljev pri dnevih dejavnosti pomembni tudi

vzgojni cilji, ki so vse bolj individualizirani oz. personalizirani. Zato bomo tudi v bodoče pri

realizaciji dni dejavnosti pozorni na doseganje slednjih. Prav tako naj še poudarimo, da vsi

naši dnevi dejavnosti temeljijo na medpredmetnem povezovanju in se tudi premišljeno

navezujejo na sam kurikulum.

Že iz zapisanega je razvidno, da smo vse šolsko leto krepili ustvarjalnost pri šolarjih

in šolarkah bolnišnične šole, tako na likovnem kot na besednem področju. Številne

likovne ustvarjalne delavnice, ki so bile, poleg tehniških dneh, vtkane v šolski

vsakdan, so prispevale k boljšemu vzdušju, saj je bil to hkrati tudi čas in priložnost za

razrešitev marsikatere stiske, ki se je pojavila v času bivanja v bolnišnici. V letošnjem

šolskem letu smo začeli sodelovati z Moderno galerijo in MSUMom. Kustosinje te

galerije so skupaj z našimi učenci in učenkami na treh oddelkih ustvarjali prave

mojstrovine, tako da bi si želeli to sodelovanje nadaljevati tudi v prihodnje. Tudi v

besedni ustvarjalnosti smo bili uspešni. Kot smo že zapisali, smo izdali številko

šolskega časopisa Utrinki. Veliko besedne in tudi likovne ustvarjalnosti pa najdete

tudi na naših spletnih straneh.

V letošnjem šolskem letu smo v bolnišnični šoli izvedli tudi nacionalno preverjanje

znanja za devetošolce in šestošolce. Opravljale so ga štiri devetošolke in ena

šestošolka. Preverjanje je, v sodelovanju z RICem, potekalo brez vsakršnih težav.

Poudarimo naj, da je bilo v naši šoli več devetošolcev in devetošolk, ki pa zaradi

svojega slabega zdravstvenega stanja nacionalnega preverjanja znanja niso mogli

opravljati. Omenimo naj še to, da sta dve naši učiteljici sodelovali tudi pri vrednotenju

nacionalnega preverjanja znanja. Dijakinja 4. letnika gimnazije, ki je našo šolo

obiskovala vse leto (program nudenja individualne učne pomoči), pa je maturo

opravljala na svoji šoli.

Zaradi ekonomske situacije, v kateri se nahaja naša država, je Zavod Republike

Slovenije delovanje študijskih skupin opustil. Kljub temu pa se bolnišnični učitelji

Slovenije nismo prenehali sestajati in smo svoja strokovna srečanja ohranili; enkrat

smo se srečali v Celju, drugič v Slovenj Gradcu. Na njih smo podrobneje spoznali

bolnišnični šoli v omenjenih mestih, ki sta v zadnjih letih doživeli izjemno strokovno

rast. Obravnavali pa smo vrsto strokovnih vprašanj (priprave na pouk v bolnišnični

šoli, priprave na dneve dejavnosti v bolnišnični šoli, predmetnik v bolnišnični šoli,

dokumentacija v bolnišnični šoli). Kot menimo, je to tovrstno strokovno povezovanje

več kot potrebno, zato bomo z njim nadaljevali tudi v prihodnje.

Zelo pomembno je sodelovanje učiteljev v strokovnih aktivih na sami šoli. Delovali

so, kot smo načrtovali: strokovni aktiv slovenistk, strokovni aktiv anglistk in nemcistk,

družboslovno-naravoslovni strokovni aktiv, strokovni aktiv defektologinj oddelka

otroške psihiatrije in vseh defektologinj bolnišnične šole, strokovni aktiv učiteljic 1. in

2. triade ter strokovni aktiv učiteljic na URI Soča. Omenimo naj še, da na posameznih

oddelkih delujejo tudi razširjeni strokovni timi, katerih članice so tudi učiteljice

bolnišnične šole in brez katerih si kakovostnega učno-vzgojnega dela ni več moč

zamisliti. Ne smemo pa zanemariti niti dejstva, da se vsi učitelji bolnišnične šole

enkrat tedensko srečamo na svoji pedagoški konferenci; tovrstnih srečanj je bilo v

letošnjem šolskem letu 36.

Zaradi pomembnosti dela strokovnih aktivov na tem mestu prilagamo zaključna poročila o

njihovem delu v tem šolskem letu.

POROČILO O DELU AKTIVA SPECIALNIH PEDAGOGOV NA ODDELKU

OTROŠKE PSIHIATRIJE (Marta Marenče)

Aktiv specialnih pedagogov se je v tem šolskem letu sestal dvanajstkrat, kadar pa so to terjale

potrebe, tudi na kratkih operativnih sestankih. Udeleževali smo se jih v polnem številu, čas

trajanja je bil povprečno 30 minut. Uresničili smo vse zastavljene naloge, in sicer:

koordinacija dela specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti);

strokovno sodelovanje z zdravstvenim timom;

enkrat mesečno skupno urejanje/posodabljanje šolske spletne strani;

vzgojno vodenje učencev za urejanje igralnice in knjižnice (Darja Bricelj) in likovne

opremljenosti dnevnega kotička (Marta Marenče).

Po odhodu sodelavke Mojce Kralj je bilo usklajevanje dela še zahtevnejše, pri organizaciji je

pomagala je vodja šole Tanja Bečan. Zelo je bila dobrodošla pomoč nove sodelavke Tjaše

Zver, ki se je v danih razmerah odlično znašla.

Ker se je pokazalo, da je povezanost specialnih pedagogov na oddelku vse slabša, kar dodatno

poslabšuje še povečan obseg dela, smo v načrt za prihodnje leto ponovno vnesli izvedbo

»posebnega dne«, ki bo povezal v skupno delovanje tako specialne pedagoge kot učence, kar

sedaj pogrešamo.

Razširjen aktiv specialnih pedagogov

Aktiv naj bi se po dogovoru sestal tudi v razširjeni sestavi vseh defektologov bolnišnične šole.

Pokazalo se je, da ni pripravljenosti, časa, energije ali pa morda potreb po tesnejšem

sodelovanju. Prvi cilj razširjene sestave, to je delavnica za učitelje razredne stopnje na temo

prilagoditve testov, ni bila realizirana (odhod kolegice Mojce Kralj, ki naj bi jo izvedla).

Strokovna gradiva sta si zelo intenzivno izmenjevali le dve specialni pedagoginji, sodelovanje

z Ambulanto za avtizem pa je bilo tesnejše takrat, ko je to narekovalo delo (konkretni otrok).

POROČILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK (Andreja Čušin

Gostiša)

V aktivu slovenistk je prišlo v septembru do spremembe, saj je kolegica Patricija Vičič, ki naj

bi bila tudi vodja aktiva, v septembru odšla iz bolnišnične šole, s 1. oktobrom pa je k nam

namesto nje prišla kolegica Manja Žugman Širnik. Tako je po dogovoru z vodjo bolnišnične

šole tudi letos aktiv vodila Andreja Čušin Gostiša.

Aktiv slovenistk se je v letošnjem šolskem letu večinoma v polni sestavi (nekaj je bilo

opravičenih odsotnosti) sestal desetkrat, veliko dela (pošiljanje priprav, njihovo usklajevanje)

pa smo naredile tudi po e-pošti. Aktiv je izpolnil vse zastavljene naloge, omenimo naj nekaj

poudarkov.

Teme in priprave kulturnih dni so se tudi letos izkazale kot dovolj široke in ustvarjalne;

kulturni dnevi so lepo uspeli. Predvsem iz prvega kulturnega dne Časopisna hiša smo dobili

tudi odlične prispevke za naš časopis.

Lepo smo se na hospitacijah dobro ujele kolegice slovenistke iz bolnišnične šole in OŠ

Ledina, posebno sva bili s kolegico Manjo Žugman Širnik veseli odlično pripravljenih

okroglih miz na OŠ Ledina in izmenjavi mnenj ter idej s kolegicami z matične šole.

Poseben izziv pa je bil obisk kolegic Manje Žugman Širnik in Andreje Čušin Gostiša na

Gimnaziji Slovenj Gradec. V letošnjem letu nam je namreč končno uspelo realizirati

hospitacije v srednji šoli. Te hospitacije smo načrtovale že nekaj let, zato smo se odločile za

daljši obisk. Na gimnaziji sva hospitirali štiri šolske ure, in sicer pri pouku književnosti. Bili

sva v enem drugem, dveh tretjih in enem četrtem letniku, ki je obravnaval maturitetno

besedilo. Ker s kolegico poučujeva tudi srednješolce, so nama bile hospitacije in pogovor s

profesoricama in profesorjem na gimnaziji dobra priložnost za izmenjavo mnenj in idej.

Kolegi so snov podajali strokovno, hkrati pa so dijakom dali dovolj možnosti za izkazovanje

znanja in izražanja njihovega mnenja.

Pod mentorstvom kolegice Manje Žugman Širnik, glavne urednice, so nastali tudi letošnji

Utrinki v e-obliki. Glasilo sta oblikovno uredili novinarki Vanja Pirc in Tjaša Zajc, Utrinki pa

so seveda predvsem skupen izdelek učencev in učiteljev bolnišnične šole.

V naslednjem šolskem letu bo vodja aktiva Manja Žugman Širnik.

POROČILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA PRVE in DRUGE TRIADE (Darja

Bricelj)

V minulem šolskem letu smo članice aktiva izvedle enajst srečanj. Srečanj smo se udeleževale

v polni zasedbi – izjema je bilo le nekaj bolniških odsotnosti.

Realizacija načrtovanega:

pripravljale in izvajale smo tehniške in naravoslovne dneve;

poenotile smo vzorec za pisanje individualiziranega programa;

izmenjale smo si nekaj vzorcev za pisanje obvestil o izobraževanju učencev;

spremljale smo uporabne spletne strani;

Marta Marenče je izvedla delavnico za izdelavo makete;

v okviru priprave naravoslovnih in kulturnih dni smo sodelovale z naravoslovno-

družboslovnim aktivom in aktivom slovenistk; dve odlični predstavitvi nam je

pripravila tudi kolegica Natalija Podjavoršek;

s številčnim ocenjevanjem v 3. razredu nismo imele posebnih težav, zato tej tematiki

nismo namenjale večje pozornosti;

kolikor je bilo mogoče, smo spremljale zakonodajo o otrocih s posebnimi potrebami.

Posebej na naj poudarimo sodelovanje z aktivoma na OŠ Ledina:

V minulem šolskem letu so pomemben delež naše dejavnosti predstavljale medsebojne

hospitacije s kolegicami na OŠ Ledina.

Med učenci OŠ Ledina in učenci bolnišnične šole je potekalo dopisovanje.

Izobraževanje: Barbara Tacar je izvedla delavnico na temo grafike, ki se je je udeležilo

tudi nekaj bolnišničnih učiteljic (Tanja Babnik, Marta Marenče, Tjaša Zver, Branka

Žnidaršič). Učiteljice OŠ Ledina (Vladka Mladenović, Dragica Mencinger, Monika

Krošelj, Natalija Rožnik) so se udeležile seminarja Nemirni otroci v šoli.

V Tednu otroka je bila na OŠ Ledina postavljena razstava z naslovom Posebni

prijatelji v organizaciji URI Soča.

Na 22-ih bolnišničnih olimpijskih igrah na URI Soča so z nastopom sodelovali učenci

Natalije Rožnik.

Tanja Babnik in Natalija Rožnik sta skupaj z učenci pripravili prijetno božično –

novoletno druženje na URI Soča.

Minca Gale je v okviru projekta Zdrava šola na pulmološki oddelek sprejela učence 5.

razreda OŠ Ledina (Irena Šimenc) – osebje oddelka je za obiskovalce pripravilo

celostno predstavitev oddelka.

Marta Marenče je delo bolnišnične učiteljice predstavila učencem 1. razreda na OŠ

Ledina.

Razstava Ohranimo svoj planet je dobila svoje stalno mesto na OŠ Ledina.

V minulem šolskem letu je potekalo izredno plodno sodelovanje z Založbo Rokus Klett –

vsem članicam aktiva so podarili dostope do Dežele Lilibi; pripravili so nam predstavitev

novega učbeniškega kompleta za 4. razred – vsaki članici bodo ob izidu komplet učbenikov

podarili.

Vesele smo bile darilnih bonov dijakov in dijakinj Gimnazije Poljane za trgovino Prometej –

nekaj članic aktiva je nabavo materiala že opravilo (račune hrani vodja aktiva), ostali nakupi

bodo opravljeni v začetku naslednjega šolskega leta.

Delo aktiva v minulem šolskem letu je potekalo tekoče in usklajeno.

V naslednjem šolskem letu vodenje aktiva prevzema kolegica Marta Marenče.

POROČILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA UČITELJIC ANGLEŠKEGA IN

NEMŠKEGA JEZIKA (Tjaša Funa Čehovin)

V preteklem šolskem letu sva z Meto Kerševan na rednih mesečnih sestankih obravnavali

aktualne teme, o katerih sva se seznanili preko spleta in na izobraževalnih seminarjih, ki so se

zvrstili preko leta.

Septembrski aktiv je bil namenjen pogovoru o hospitaciji pri kolegici Tanji Trpin Mandelj na

OŠ Ledina. Na oktobrskem aktivu sva izmenjali mnenja in izkušnje z e-učbeniki in pregledali

koristna e-gradiva in izročke.

Novembra je na Filozofski fakulteti potekal seminar Prevod in prevajanje pri pouku tujega

jezika, ki so ga izvedli kolegi iz oddelka za prevajalstvo. Trenutno stanje na trgu je za

prevajalce zelo zahtevno, saj so pričakovanja delodajalcev do mladih diplomantov zelo

visoka, hkrati pa je njihovo delo slabo cenjeno in podplačano. V novembru sva hospitirali tudi

pri prof. Škulj na Gimnaziji Ledina, kjer sva bili priča uri t.i. »obrnjenega učenja«.

V začetki decembra sva se udeležili konference, ki jo vsako leto organizira Center Oxford in

ki je bila usmerjena predvsem v poučevanje besedišča pri pouku angleščine. Na aktivu sva jo

evalvirali in si izmenjali izročke z božično-novoletno tematiko.

Na januarskem aktivu sva se posvetili testom za osnovnošolce, ki jih sami sestavljava, in si

izmenjali teste za srednješolce, ki jih dobimo z matičnih šol. Ugotavljava, da je nivo znanja in

zahtevnosti od gimnazije do gimnazije različen, zelo različne pa je tudi zahtevnost v osnovni

šoli, kar je razvidno iz ocen učencev, ki jih pridobimo z njihovih matičnih šol. Februarski

aktiv pa je bil namenjen pregledu učbenikov za osnovno in srednjo šolo ter angleških knjig.

Marčevski aktiv je bil namenjen predstavitvi delavnice (kreativnega) pisanja za učitelje

angleščine, ki jo je vodil dr. Noah Charney, umetnostni zgodovinar, pisatelj in učitelj

kreativnega pisanja. Na delavnici smo se ukvarjali s pisanjem motivacijskega pisma in z

razlikami, ki se pojavljajo med angleškim in ameriškim načinom pisanja ter poučevanja

pisanja. Na aprilskem aktivu je Meta Kerševan predstavila novosti glede pouka nemščine.

Maja sva se seznanili z letošnjimi novostmi na maturi; na junijskem aktivu, ki je bil združen z

aktivom slovenistk, pa je Tjaša Funa Čehovin predstavila izobraževanje Disleksija pri pouku

tujih jezikov.

Študijskih skupin za angleščino se v tem šolskem letu nisva udeleževali, saj se je izvedla le

ena preko spleta.

Najin aktiv je tudi letos dobro strokovno sodeloval. Sestali sva se enajstkrat, velja pa, da se

redno sproti obveščava o novostih in dobrih praksah, ki jih potem skušava vnesti v ure

angleščine in nemščine. Posebnih težav nisva imeli; ker sva samo dve in se lažje prilagajava,

tudi nimava problemov z realizacijo. V naslednjem letu ostajam vodja aktiva.

POROČILO O DELU NARAVOSLOVNO-DRUŽBOSLOVNEGA AKTIVA (Sinja

Jančar)

V letošnjem šolskem letu 2013/14 smo se učitelji naravoslovnih in družboslovnih predmetov

sestali enajstkrat. Čas za aktive je bil določen (vsak prvi ponedeljek ob 12.30), kar se je zopet

izkazalo za zelo dobro. Prisotnost na aktivih je bila kar 96,7%.

Vse šolsko leto smo sledili novostim na strokovnih področjih; spremembam učnih načrtov pri

kemiji za 8. in 9. razred, naravoslovju za 6. in 7. razred, matematiki od 6. do 9. razreda in

fiziki za 8. in 9. razred. V tem šolskem letu so bili potrjeni i in e-učbeniki.

Izpopolnjevali smo se na seminarjih in konferencah. Alenka Prevec je bila na izobraževanju

Spremljanje sprememb učnih načrtov in konferenci EDID (flip flop konferenca). Mirsad se je

udeležil tabora učiteljev geografov in IKT izobraževanja Uporaba geografskih portalov pri

pouku v osnovnih in srednjih šolah. Imeli smo predstavitev interaktivnega učbenika za

biologijo 8. razred (I ROKUS). V letošnjem šolskem letu pa se nismo udeležili študijskih

skupin za posamezne predmete, ker niso bile organizirane s strani Zavoda za šolstvo.

V sodelovanju z aktivom razrednih učiteljic smo pripravili in izpeljali tri naravoslovne dneve,

na temo:

Raziskujemo svet in Slovenijo,

Sejemo domača semena in

Računalništvo (računalništvo brez računalnika).

Sodelovali smo tudi z naravoslovnim aktivom in družboslovnim aktivom OŠ Ledina, naše

matične šole. Nekaj časa smo v aktivu posvetili tudi poročanju o medsebojnih hospitacijah, z

učitelji z matične šole, ki smo jih izpeljali prvič.

Žal nismo uspeli izpeljati ekskurzije članov aktiva v Rakov Škocjan, ki je bil predviden v

tednu po 24. juniju, ker je imelo večina učiteljev našega aktiva še pouk z dijaki na EAP.

Ekskurzijo za naše učence smo izvedli le enkrat. Izvedba druge ekskurzije je bila

onemogočena zaradi močnega sonca in vročine.

Naloge, ki smo si jih zadali na začetku šolskega leta, so bile večinoma izpeljane.

V naslednjem šolskem letu 2014/15 bo vodja naravoslovno - družboslovnega aktiva,

Natalija Podjavoršek.V aktivu ni predvidenih sprememb članstva. Aktiv bo sledil

zastavljenim nalogam, dobremu sodelovanju in strokovnemu delu.

POROČILO O DELU STROKOVNEGA AKTIVA OTROŠKEGA ODDELKA URI

Soča (Tanja Babnik)

Posveti strokovnih delavk Univerzitetnega Inštituta Republike Slovenija za rehabilitacijo URI

Soča (v nadaljevanju URI Soča) in bolnišnične šole so potekali vsak torek od 8.00 do 8.45

ure.

Stalni člani aktiva

URI Soča: Svetlana Logar (psihologinja), Brigita Pirnat (socialna delavka).

Bolnišnična šola: Sabina Andlovic (specialna pedagoginja), Tanja Babnik (učiteljica).

Občasni člani aktiva

URI Soča: Hermina Damjan (vodja otroškega oddelka), Barbara Korošec (logopedinja), Nena

Vovk (logopedinja), Valerija Marovt (logopedinja),

Bolnišnična šola: Irena Nemanič Dujmović (učiteljica matematike), Tanja Bečan (vodja

bolnišnične šole).

Vodja posvetov za URI Soča je bila Svetlana Logar, za bolnišnično šolo pa Tanja Babnik.

Udeležba

V letošnjem šolskem letu smo se srečale sedemintridesetkrat. Na vsakem srečanju do konca

januarja 2014 je bila prisotna psihologinja, socialna delavka, učiteljici bolnišnične šole Irena

Nemanič in Tanja Babnik. Občasno se nam je pridružila vodja šole Tanja Bečan.

Ob vrnitvi s porodniškega dopusta, od 20. 01. 2014 dalje, pa se je aktivu pridružila Sabina

Andlovic, zapustila pa ga je Irena Nemanič. Za vsa srečanja so bili zapisani zapisniki

srečanja. Napisanih je bilo šestintrideset zapisnikov, ki so vsebovali tudi informacije s

sredinega tima otroškega oddelka URI Soča. Nekateri zapisniki so vsebovali tudi priloge s

prilagoditvami, ki jih učenci potrebujejo pri učnem delu. Zapisnike smo posredovale vodji

šole Tanji Bečan, predmetnim učiteljem, ki so poučevali na oddelku, in vodji otroškega

oddelka URI Soča Hermini Damjan.

Vsebina dela:

- vsebinsko in časovno načrtovanje učnega in terapevtskega dela s posameznim učencem,

- usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z učencem,

- načrtovanje sestankov z matičnimi šolami,

- priprave na izobraževanje za gibalno ovirane učence 1. razredov,

- priprave na hospitiranje učiteljev matične šole pri posameznih učnih urah,

- refleksije izobraževanj posameznih članov tima.

Srečanja so zelo dobro potekala in so bila ciljno usmerjena v vsakega posameznega učenca.

Izmenjava ugotovitev stanja posameznega učenca, načrtovanje dela, razdelitev nalog, vse to je

nujno potrebno za učinkovito učno-vzgojno in vzgojno delo z učenci. Na podlagi srečanj so

bili pripravljeni tudi individualizirani programi. Z našimi odločitvami in načrtovanimi

oblikami dela smo nadalje seznanili tudi starše otrok.

V letošnjem šolskem letu je bila problematika učencev zelo zahtevna, zato smo veliko časa

namenili usklajevanju urnikov, usklajevanju ustreznih metod, strategij dela glede na bolezen

in celostno rehabilitacijo učencev. Ocenjujemo, da nam je to zelo dobro uspelo.

Glede na potrebe in problematiko učencev smo skupaj načrtovale datume sestankov z

matičnimi šolami. To je bilo kar precej zahtevno, saj smo upoštevale dejstvo, da bi pedagoško

delo z učenci potekalo nemoteno. Sestanki z matičnimi šolami so bili večinoma ob torkih ali

ob četrtkih, po 13.15 uri. Vsa vabila na te sestanke in usklajevanje z datumi je vodila Svetlana

Logar, psihologinja URI Soča.

Večinoma so bile informacije pri učiteljih in strokovnih delavcih matične šole dobro sprejete.

Na podlagi dosedanjih spoznanj, da si šole želijo predvsem konkretnih nasvetov za delo z

gibalno oviranimi učenci, na sestanke in tudi v obvestila o izobraževanju v bolnišnici

poskušamo vključevati konkretne, praktične prilagoditve, ki smo jih v času dela z učenem

preizkusili.

S šolami praviloma načrtujemo večkratna srečanja za posameznega učenca.. Povabimo jih

tudi na hospitacije k učnemu delu in na ogled dela v posameznih terapevtskih programih.

Želimo pa si, da bi bili tudi mi lahko kdaj prisotni pri učnih urah na matičnih šolah. Do sedaj

nam tega še ni uspelo realizirati.

V sredini septembra, 12. 09.2014, smo izvedle izobraževanje za učitelje in strokovne delavce

matičnih šol, ki so v 1. razred vključevali gibalno ovirane učence. Tega izobraževanja se je

udeležilo deset šol, od dvanajstih povabljenih. Nad takšno obliko izobraževanja so bile

matične šole zelo navdušene. Z nekaterimi smo se med šolskim leto še srečali, glede na

specifično problematiko učenca.

Velike potrebe se kažejo pri pomoči šolam za prilagojeno izvajanje športa, zato smo skupaj s

fizioterapevtko pripravili dva predloga prilagojene športne vzgoje, ki so bili osnova za

pripravo individualiziranega programa za šport na šoli.

Izobraževanja, katerih smo se udeležile posamezne članice tima, smo poskušale prenesti tudi

na ostale člane tima.

Aktiv je eden izmed izredno pomembnih elementov timskega dela. To poglobljeno

sodelovanja se odrazi v kakovosti dela z učenci, v dobrem svetovalne delu z matičnimi

šolami in starši. Zato si želimo si, da bi tudi v prihodnjem šolskem letu nadaljevali s tovrstno

obliko dela.

Naslednje leto bo aktiv vodila Sabina Andlovic.

Še naprej je bolnišnična šola vpeta tudi v združenje HOPE (evropsko združenje

bolnišničnih učiteljev), vendar se je ob menjavi vodstva te, sicer zelo pomembne

organizacije sodelovanje izrazito zmanjšalo. To ocenjujemo kot izjemno slabo, a zdi

se, da za novo vodstvo HOPE povezanost evropskih bolnišničnih učiteljev ni

prioritetna usmeritev.

Z odmevnimi predavanji, delavnicami in ostalimi prispevki so učitelji in učiteljice

sodelovali mnogokje (Darja Bricelj, Branka Žnidaršič, Marta Marenče, Tanja Babnik,

Tanja Bečan). Opazen je prispevek naših učiteljev v posameznih društvih staršev

(Združenje za cistično fibrozo, Združenje obolelih za kroničnimi črevesnimi obolenji)

ter v drugih strokovnih združenjih (Združenje za duševno zdravje mladostnikov). Na

zelo odmevnih Derčevih dnevih je letos s svojim predavanjem o nemirnem otroku

predavala kolegica Darja Bricelj.

Seveda pa je pomembno, da se izobražujejo tudi učitelji sami. Zagate s sredstvi za

izobraževanje so se med letom le nekako razrešile. Tako so začela bolj redno in bolj

sistematično pritekati sredstva za izobraževanje, ki so omogočala, da smo se učitelji

vendarle lahko izobraževali (seveda smo še vedno iskali najugodnejše načine). Največ

smo se izobraževali na področju IKT in na posameznih predmetnih področij. V

letošnjem šolskem letu pa smo v mesecu avgustu 2013 organizirali izobraževanje za

celotni kolektiv, ki smo ga posvetili timskemu delu.

Bolnišnična šola je ena izmed dobrih slovenskih šol. K temu zagotovo prispeva tudi

dobra opremljenost z informacijsko tehnologijo (za kar je zaslužen predvsem Mirsad

Skorupan), pomembna pa je tudi njena prava, smotrna ter premišljena uporaba.

Podrobnejše poročilo lahko preberete v posebnem poročilu (glej zgoraj).

Bolnišnično šolsko delo brez sodelovanja z medicinskim osebjem ne pomeni veliko,

tako se trudimo, da bi z njimi sodelovali čim bolje. Redni timski sestanki razširjenih

strokovnih timov so že utečeni na oddelku otroške nefrologije, gatroenterologije,

onkologije, otroške psihiatrije, adolescentne psihiatrije, po novem tudi na oddelku

otroške kirurgije Redni tedenski timski sestanki so stalnica tudi otroškega oddelka

URI Soča. Več kot zgledno smo sodelovali z vodstvom Pediatrične klinike, posebej s

strokovnim direktorjem prof. dr. Rajkom Kendo in s poslovno direktorico Biserko

Marolt Meden. Prav tako odlično smo sodelovali z vodjo otroškega oddelka URI Soča,

as. Hermino Damjan ter s strokovnim vodstvom Enote za adolescentno psihiatrijo

Psihiatrične klinike (ddr. Maja Radobuljac Drobnič) ter socialno delavko Damijano

Stržinar na tem oddelku. Posebej pa naj vzpostavimo še vse boljšo povezanost s

psihologinjami na posameznih oddelkih; brez sodelovanja z njimi si tudi svojega dela

v bolnišnični šoli ne moremo več predstavljati.

Bolnišnično šolsko delo ne pomeni dosti tudi brez sodelovanja s starši bolnih otrok,

pa tudi brez sodelovanja z matičnimi šolami posameznih otrok ne, zato je bilo

sodelovanje z njimi tudi letos intenzivno, kar smo že zapisali na več mestih tega

poročila.

Na bolnišničnih oddelkih vsakodnevno učiteljice 1. in 2. triade sodelujejo z

vzgojiteljicami in vzgojitelji bolnišničnega vrtca (samo na oddelku otroške

psihiatrije vzgojiteljice nimajo).Letos je bilo na skoraj vseh oddelkih vzpostavljeno

zares dobro sodelovanje ter prepletenost dela med njimi, kar je zagotovo prispevalo k

dvigu kakovosti pedagoškega in vzgojnega dela na posameznih oddelkih nasploh.

Posebej naj omenimo dobro sodelovanje pri organizaciji in izvedbi tematskih delavnic

v Tednu otroka, v božično-novoletnem času, pa tudi sodelovanje v olimpijskem

bolnišničnem tednu. Tovrstno dobro sodelovanje in timsko povezovanje nameravamo

negovati ter dograjevati še naprej.

Bolnišnična šola je del OŠ Ledina, zato smo veseli, da lahko tesno sodelujemo s svojo

matično šolo. Zelo dobro je steklo povezovanje učiteljev obeh šol na ravni strokovnih

aktivov. Leto smo prvič v zgodovini obeh šola izvedli medsebojne hospitacije

učiteljev, ki so se izkazale za zelo dobre. Učitelji bolnišnične šole so se ponovno

spoznavali z delom v razredu, kolegice in kolegi z OŠ Ledina pa so spoznavali

razvejanost vzgojno-izobraževalnega dela z bolnim učencem. Sodelovali pa so tudi

učenci obeh šol, denimo v projektu Modri stol. Še podrobneje pa si o tovrstnem

sodelovanju lahko preberete v poročilu aktiva 1. in 2. triade. Izjemno dobro

sodelujemo vse leto tudi z Vladom Štriblom, ki nam pomaga pri IKT. Redno tedensko

sodeluje pa seveda vodja bolnišnične šole Tanja Bečan z ravnateljico Marijo Valenčak

in njeno pomočnico Natalijo Halič Porzio.

Spričo skromnih materialnih sredstev, ki ji bolnišnični šoli namenja MIZŠ, so nam

pomagali številni donatorji, brez katerih tako bogatega programa, kot smo ga, ne bi

mogli izpeljati (Arne Hodalič, Aleksander Zadel, Tone Fornezzi Tof, Mesto Ljubljana,

Leclerc, Mercator, Repro MS, Modrijan, Rokus, samostojni podjetnik Anton Čižman,

KROS, Ustanova za pomoč otrokom z rakom, Slovensko društvo za duševno zdravje

otrok in mladostnikov, Društvo ledvičnih bolnikov, Ljubljansko društvo za boj proti

raku, Rotary Club Emona, Lions klub, Gimnazija Poljane, Pediatrična klinika,

Fakulteta za šport, Olimpijski komite Slovenije, Slovenska vojska, pa tudi številni

umetniki, športniki in znanstveniki, ki prihajajo v bolnišnično šolo brez plačila).

Pomagajo nam tudi številni ljudje, ki ne želijo biti imenovani. Spričo nezavidljivega

ekonomskega položaja, v katerem se je znašla naša država, smo izjemno omejili svoje

izdatke.

Naj za zaključek poudarimo, da nam vse opisano ne bi uspelo doseči brez usklajenega

dela celotnega kolektiva bolnišnične šole, katerega visoko kakovost so opazili mnogi,

s katerimi sodelujemo.

Zavedamo se, da si bomo morali tudi v prihodnje zelo prizadevati, da bomo to visoko

kakovost našega dela ohranili; še posebej ker v novo šolsko leto vstopamo kadrovsko

oslabljeni (zahteva MIZŠ po zmanjšanju zaposlenih v javnem sektorju)

Tanja Bečan, pomočnica ravnateljice OŠ Ledina

Statistična obdelava: Irena Nemanič Dujmović, učiteljica bolnišničnih oddelkov OŠ Ledina

POROČILO O IZVAJANJU INDIVIDUALNE UČNE POMOČI DIJAKINJAM IN

DIJAKOM V BOLNIŠNIČNIH ŠOLSKIH ODDELKIH OŠ LEDINA V ŠOLSKEM

LETU 2013/14

Individualna učna pomoč je namenjena dijakom in dijakinjam, ki so na zdravljenju na

oddelkih ljubljanskih bolnišnic. Izvajajo jo učitelji in učiteljice bolnišničnih šolskih

oddelkov OŠ Ledina (v nadaljevanju bolnišnična šola). V letošnjem šolskem letu je ta

pomoč potekala na:

- Pediatrični kliniki;

- Dermatovenerološki kliniki;

- Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča;

- Kliničnem oddelku za adolescentno psihiatrijo Psihiatrične klinike;

- Kliničnem oddelku za motnje hranjenja Psihiatrične klinike;

- Centru za klinično psihiatrijo Polje.

Individualna učna pomoč se izvaja pri splošno izobraževalnih predmetih, v pretežni

meri seveda individualno. Le kadar zaradi urnikov, ki jih ni moč zaradi pogojev dela

na posameznih oddelkih sestaviti drugače, ali pa zaradi smiselnosti učnega dela, ta

pouk izvajamo tudi v dvojicah, izjemoma v manjši skupini (trije učenci). A tudi v tem

primeru je učno delo do največje možne mere individualizirano.

Individualno učno pomoč načrtujemo v sprotnem in stalnem sodelovanju z matičnimi

šolami dijakov. Odvija se po smernicah, ki nam jih posredujejo matične šole. Le-te

dijake tudi ocenjujejo (priprava testa, ki ga dijak sicer lahko odpiše v bolnišnični šoli,

oceni pa učitelj matične šole). Seveda pa se individualna učna pomoč načrtuje najprej

v sodelovanju s strokovnim timom posameznega oddelka (zdravstveno stanje dijaka).

Za vključitev v program individualne učne pomoč se dijak lahko odloči, lahko pa tudi

ne (prostovoljna vključitev v program individualne učne pomoči).

Za izvajanje individualne učne pomoči srednješolski mladini ministrstvo za šolstvo

(MIZŠ) bolnišnični šoli omogoča sistemizacijo dveh delovnih mest učitelja. Učna

obveznost učitelja v bolnišničnih šolskih oddelkih je 25 PU tedensko.

V letošnjem šolskem letu je bil delež pedagoških obravnav na srednješolski stopnji na

ravni cele šole 28%, kar je še rahlo več kot v lanskem šolskem letu (26%). Delež vseh

ur pouka, ki smo ga izvedli na srednješolski stopnji, v primerjavi z vsemi izvedenimi

urami pouka na predmetni stopnji v osnovni šoli, pa znaša 33, 7%.

Delež glede stopnje izobraževanja

OŠ

71%

DRUGO

1%

SŠ

28%

Na spodnjem grafu si lahko ogledamo, kako so bile ure pouka razporejene po

posameznih oddelkih. Vidimo, da jih je bilo največ na oddelku adolescentne psihiatrije

Psihiatrične klinike (EAP), in sicer kar 36%. To opazno povečanje (če primerjamo s

prejšnjimi leti) pripisujemo povečanju števila srednješolcev, ki so bili vključeni v

pouk na tem oddelku, predvsem pa tudi temu, da so bile kar tri dijakinje s tega oddelka

vključene v pouk vse šolsko leto oz. dobršen del šolskega leta. Manj pa je bilo letos v

pouk vključenih dijakov z oddelka otroške psihiatrije na Pediatrični kliniki (C5); tudi

na oddelku jih je bilo manj hospitaliziranih.

V letošnjem šolskem letu smo ure individualne učne pomoči po predmetih realizirali

takole:

V številkah to pomeni tole:

PREDMET ŠTEVILO

PU UR

delež glede na vse ure v

programu srednje šole

SLJ SŠ 487 19%

MAT SŠ 907 36%

FIZ SŠ 125 5%

ZGO SŠ 71 3%

GEO SŠ 44 2%

BIO SŠ 81 3%

KEM SŠ 82 3%

TJA SŠ 441 18%

TJN SŠ 274 11%

2512

Skupaj smo izvedli torej 2512 PU, lani pa 2129 PU (17, 9% porast)

Celotna realizacija ur individualne učne pomoči za srednješolce v

bolnišnični šoli je 139,5 %.

V te ure niso vštete ure svetovalnega dela (s starši, matičnimi šolami učencev), prav tako ne

dnevi dejavnosti, ki so jih bili srednješolci v okviru bolnišnične šole prav tako deležni

(kulturni, športni, naravoslovni, tehniški dnevi), pa tudi ne udeležbe v šoli v naravi (14. Tabor

sonca in radosti).

Če primerjamo izveden ure individualne učne pomoči še z lanskoletnimi, številke pokažejo

tole:

predmet šol. leto 2013/14 šol. leto 2012/13

MATEMATIKA 907 PU 786 PU 15,4 % povečanje

SLOVENŠČINA 487 PU 297 PU 63.9% povečanje

ANGLEŠČINA 441 PU 440 PU enako

NEMŠČINA 274 PU 195 PU 40,5% povečanje

FIZIKA 125 PU 136 PU 8,1 % zmanjšanje

BIOLOGIJA 81 PU 115 PU 6,8 % zmanjšanje

KEMIJA 82 PU 88 PU 6,8% zmanjšanje

ZGODOVINA 71 PU 43 PU 65,1% povečanje

GEOGRAFIJA 44 PU 29 PU 51,7 % povečanje

.

Kot smo napisali že v obširnejšem splošnem poročilu o delu naše šole v šolskem letu

2013/14, pa tovrstni deleži pouka ne napovedujejo, kako bo z obsegom ter razporeditvijo

individualne učne pomoči v prihodnjem šolskem letu. Žal ni mogoče povsem predvideti ne

deleža pouka pri posameznih predmetih, pa tudi ne na posameznih oddelkih. V večletnem

spremljanju realizacije tega programa lahko zapišemo le, da je tradicionalno največ ur učne

pomoči izvedenih pri matematiki, angleščini, slovenščini in nemščini. Tudi v letošnjem

šolskem letu je bilo tako izvedenih največ ur pri matematiki (36% vseh izvedenih ur v

programu individualne učne pomoči za srednješolce), sledijo slovenščina (19%), angleščina

(18%) in nemščina (11%).

Za uspešno in smiselno nudenje individualne učne pomoči je sprotno in poglobljeno

sodelovanje z zdravstvenim osebjem, starši, šolami posameznega dijaka nujno

potrebno, posebno pozornost v smislu svetovalnega dela pa je seveda potrebno

namenjati dijaku samemu. Omenjeno sodelovanje teče

o na pogovornih urah (za starše in mladostnike),

o na sestankih interdisciplinarnih strokovnih timov posameznih oddelkov bolnišnice,

o na razširjenih timskih sestankih strokovnih delavcev bolnišnične šole, matične šole

ter na posameznih bolnišničnih oddelkov.

To večplastno sodelovanje lahko ocenimo za vzorno.

Če sklenemo:

Številke nam povedo, da je v primerjavi z lanskim šolskim letom prišlo do

vnovičnega povečanja izvedenih ur individualne učne pomoči dijakom v naši šoli

(za 17, 9%). Tudi celotna realizacija ur nudenja individualne učne pomoči

srednješolcem, glede na ure, ki nam jih je odobrilo ministrstvo, je občutno višja kot

lani, znaša 139,5%.

V letošnjem šolskem letu je bilo izvedenih največ ur pri matematiki (36% vseh

izvedenih ur v programu individualne učne pomoči za srednješolce), sledijo

slovenščina (19%), angleščina (18%) in nemščina (11%). Dijaki in dijakinje so bili

vključeni tudi v dneve dejavnosti in šolo v naravi, zanje pa je bilo opravljeno tudi

veliko svetovalnega dela.

Več let smo se trudili, da bi sistemsko rešili problem individualne učne pomoči

srednješolcem, ki so na zdravljenju v bolnišnici – 24. 10. 2013 je Strokovni svet za

splošno izobraževanje Republike Slovenije sprejel koncept dela v bolnišničnih

oddelkih tudi za srednješolce. Tako je prepoznal potrebnost in nujnost tudi te oblike

izobraževanja za dijake in dijakinje, ki so na zdravljenju v bolnišnici.

Tanja Bečan, pomočnica ravnateljice OŠ Ledina

Statistični prikaz: Irena Nemanič Dujmović,učiteljica bolnišničnih oddelkov OŠ Ledina

OŠ LEDINA

BOLNIŠNIČNI ŠOLSKI ODDELKI

KOMENSKEGA 19

1000 LJUBLJANA

LETNI DELOVNI NAČRT

za šolsko leto 2013/2014

Ljubljana, september 2013

KAZALO

Bolnišnični šolski oddelki OŠ Ledina ………………………………………… str. 3

Šolski koledar…………………………………………………………………….str. 7

Organizacija vzgojno – izobraževalnega dela……………………………………str 7

Vsebina vzgojno – izobraževalnega dela…………………………………… … str. 10

Delo strokovnih organov…………………………………………………… …..str. 11

Sodelovanje z okoljem………………………………………………………… str. 14

Spreminjanje in uresničevanje letnega delovnega načrta……………………. . str. 15

Dnevi dejavnosti in projekti v šolskem letu ……….………………………….. . str. 16

Posebni projekti………………………………………………………………… .str. 17

Učiteljice in učitelji v šolskem letu………..…………………………………... str. 20

Razredništvo…………………………………………………………………… str. 21

Vodje aktivov v šolskem letu………..………………………… ………………..str. 22

Načrti dela strokovnih aktivov…………………………………………………...str. 23

Načrti dnevov dejavnosti……………………………………………………….. str. 31

Vzgojni načrt……………………………………………………………………..str. 35

1. BOLNIŠNIČNI ŠOLSKI ODDELKI OSNOVNE

ŠOLE LEDINA v šolskem letu 2013/2014 VIZIJA BOLNIŠNIČNIH ŠOLSKIH ODDELKOV

V javni mreži vzgojno-izobraževalnih ustanov se oblikovati v center strokovnjakov,

- ki znajo poučevati bolne otroke in mladostnike;

- ki znajo poskrbeti za nepretrgano šolanje dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov;

- ki znajo svetovati vsem, ki so udeleženi v poučevanju dolgotrajno bolnih otrok in

mladostnikov;

- ki znajo svetovati pri vključevanju dolgotrajno bolnih otrok in mladostnikov v matične

institucije;

- ki omogočajo enake možnosti do izobraževanja bolnim otrokom in mladostnikom;

- ki raziskujejo in z novimi spoznanji nadgrajujejo svojo prakso.

1.1.1

Bolnišnični šolski oddelki (v nadaljevanju bolnišnična šola) v Ljubljani so del OŠ Ledina. V

njej 24 učiteljic/učiteljev poučuje šolarke/šolarje, ki so hospitalizirani na otroških oddelkih

ljubljanskih bolnišnic, in sicer:

na Pediatrični kliniki,

na Ortopedski kliniki (otroški oddelek),

na Dermatovenerološki kliniki (otroški oddelek),

na URI- Soča,

na Enoti adolescentne psihiatrije Psihiatrične klinike v Ljubljani,

na Oddelku za motne hranjenja Psihiatrične klinike v Ljubljani,

na Oddelku za psihoze Psihiatrične klinike,

na Centru za klinično psihiatrijo (CKP) Polje,

na vseh drugih oddelkih bolnišnic v Ljubljani, ko se za učno-vzgojno delo pokaže potreba.

Poučujemo tudi šolarje, ki v bolnišnično šolo prihajajo od doma, ko tako presodi zdravnik.

Obolele in bolne šolarje poučujemo na daljavo tudi na njihovem domu (praviloma učno

pomoč na domu izvajajo matične šole posameznih učencev).

Pouk se odvija na različnih oddelkih zelo različno (raznovrstni modeli učno-vzgojnega

dela), prilagojen je namreč posameznim oddelkom in posameznim učencem. Učno delo se

odvija med 8.15 in 18h, podrobna časovna razporeditev pa je razvidna iz urnikov posameznih

učiteljev in iz individualnih urnikov šolarjev.

Poslovni čas bolnišničnih šolskih oddelkov je od 8.30 do 16.30.

1.1.2

Šolarji/šolarke ostajajo v bolnišnični šoli nekaj dni, nekaj tednov ali mesecev, pa tudi celo

šolsko leto. Za vse organiziramo izobraževalne in vzgojne dejavnosti, ki so prilagojene

psihofizičnim sposobnostim posameznega učenca/učenke, naravi njihove bolezni in samega

zdravljenja, nenazadnje pa tudi dolžini bivalne dobe v bolnišnici. Ker na otroške oddelke

sprejemajo tudi mladostnike/mladostnice do 18. leta starosti, bomo tudi letos zanje

organizirali in izvajali individualno učno pomoč pri splošno izobraževalnih predmetih.

1.1.3

Posebno pozornost posvečamo kakovosti poučevanja, še posebej bomo pozorni na dolgotrajno

bolne šolarke/šolarje. Le-teh je v bolnišnični šoli večina.

Poučevanje teh otrok od bolnišničnih učiteljev/učiteljic zahteva še posebej dobro medsebojno

sodelovanje, sodelovanje z matičnimi šolami, z zdravstvenim osebjem, pa tudi s starši samih

otrok. Zato bomo to sodelovanje oziroma skupno delo še naprej gojili, razvijali, ga tudi

poglabljali. Izkušnje kažejo, da je to tista prava pot za doseganje enega izmed osnovnih ciljev

bolnišnične šolske dejavnosti: omogočiti šolarju/šolarki, da bolezni navkljub uspešno

nadaljuje svoje šolanje in se tudi čim bolje vključi v svojo matično institucijo. Če ta vključitev

ni mogoča, pa bolnišnični učitelji/učiteljice skupaj z drugimi sodelavci v razširjenih

strokovnih timih skušajo poiskati nov oziroma primernejši program izobraževanja.

Še naprej bomo udejanjali medsebojno prepletanje dela specialnih pedagogov in učiteljev;

pokazalo se namreč je, da je tovrstno sodelovanje bistvenega pomena za kakovostno učno-

vzgojno delo ob bolnem otroku, za oblikovanje uspešnih strategij poučevanja ter potrebnih

prilagoditev (to so tudi bistveni elementi našega svetovalnega dela).

Še naprej bomo pozorni na to, da bo za otroke, ki sicer zapustijo bolnišnico oziroma

bolnišnično šolo, v matično šolo pa se še ne smejo in ne morejo vključiti, šolsko delo potekalo

na domu. Bolnišnična šola bo nastopila, če bo potrebno, tudi kot izvajalka te oblike dela

(predvsem na daljavo), vse seveda v dogovoru z zdravstvenim osebjem, matično šolo, starši in

učencem samim. Če bo le mogoče in potrebno, bomo zato šolarjem/šolarkam omogočili, da

bodo lahko našo šolo obiskovali tudi od doma.

1.1.4

V letošnjem šolskem letu si na ravni šole zastavljamo naslednje prednostne naloge:

1. Ohranitev odličnosti dela bolnišnične šole (nosilci naloge Tanja Bečan in vsi

učitelji)

Na doseženo kakovost svojega dela smo ponosni, zato se bomo trudili, da jo bomo ohranili

tudi v bodoče. Predvsem se bomo usmerili v to, da bomo svoje osnovne naloge opravljali

odlično.

Zagotavljali bomo torej, da bodo šolarji in šolarke kljub svoji bolezni deležni

učno-vzgojnega dela in da se to ne bo prekinilo.

Skrbeli bomo, da bo poučevanje bolnih učencev in učenk ciljno naravnano ter

metodično in didaktično premišljeno in dodelano.

Pozorni bomo, da bomo v bolnišnični šoli zagotavljali odličen obvezni

program osnovne šole (pouk, dnevi dejavnosti, šola v naravi, projekti) ter

izvajali usmerjeno individualno učni pomoč za srednješolce.

Poskrbeli bomo, da se bodo šolarke in šolarji čim bolje vključili v svoje šole

(svetovalno delo)

pa tudi, da bodo imeli otroci in mladostniki kljub svoji bolezni enake možnosti

do izobraževanja.

To doseči ni preprosta naloga, ki zahteva veliko dodatnega dela,ogromno strokovnega znanja,

medsebojnega usklajevanja, timskega dela inter in intradisciplinarnih pristopov, pa tudi hitrih

in hkrati premišljenih odzivov. Zato bomo poskusili svoje delo načrtovati in izvajati čim bolj

racionalno in premišljeno.

V tem šolskem letu bomo kakovost svojega dela spremljali tudi z vprašalnikom, ki smo ga

pripravili za učence. Evalvacijo teh vprašalnikov pričakujemo z veliko radovednostjo.

2. Šolska spletna stran (nosilci naloge Mirsad Skorupan in vsi učitelji)

V ta namen smo pripravili načrt te oživitve, ki jo bomo v prihajajočem šolskem letu

preizkusili (več o tej nalogi lahko preberete v nadaljevanju besedila, projekti).

3. Sprejetje koncepta dela v bolnišničnih šolskih oddelkih (ureditev neurejenega

statusa izvajanja individualne učne pomoči za srednješolce ter statusa specialnih

pedagogov v bolnišnični šoli) (nosilki naloge Tanja Bečan in Marija Valenčak)

Kljub trudu, obilici dela in precejšnjim premikom v lanskem šolskem letu omenjeni dve

stvari še vedno ostajata neurejeni. Zato si dokončno ureditev obeh odprtih vprašanj, ki naj bi

jih prineslo sprejetje že pripravljenega koncepta dela v bolnišničnih šolskih oddelkih,

ponovno zastavljamo kot prednostno nalogo. Upamo, da zadnjič.

1.1.5

Za strokovno rast in izpopolnjevanje bolnišničnega šolskega dela je zelo pomembno

povezovanje bolnišničnih učiteljev/učiteljic, tako v sami šoli kot tudi v slovenskem in

evropskem merilu.

V bolnišničnih šolskih oddelkih so učitelji/učiteljice povezani v strokovne aktive (več v

nadaljevanju).

Za naše delo je zelo dragoceno povezovanje z matično šolo OŠ Ledino. V letošnjem

šolskem letu načrtujemo še naprej intenzivno in še bolj vsebinsko povezovanje in

sodelovanje strokovnih aktivov bolnišnične in matične šole. Načrtujemo izvedbo medsebojnih

hospitacij. Nadaljevati nameravamo pa tudi z že utečenim sodelovanjem z učenci prve in

druge triade, prav tako s projektom Modri stol.

Sodelovali bomo dejavno tudi v okviru študijskih skupin, tako študijskih skupinah za

posamezna predmetna področja kot tudi v študijski skupini bolnišničnih učiteljev

Slovenije.

Dragoceno je tudi sodelovanje z zavodi, ki sicer izobražujejo in vzgajajo otroke s posebnimi

potrebami (zavodi za slepe in slabovidne, gluhe in naglušne, gibalno ovirane idr.). To

sodelovanje bomo gojili še naprej (medsebojni obiski oziroma hospitacije, seminarji,

razširjeni timski sestanki).

Še naprej bomo gojili ter nadgrajevali strokovno povezovanje in sodelovanje z matičnimi

šolami učencev in učenk, ki jih v naši šoli poučujemo.

Bolnišnični učitelji bomo še naprej aktivni tudi v združenju HOPE.

1.1.6

Za strokovno rast učiteljev in učiteljic je seveda še kako pomembno njihovo stalno

izobraževanje. Žal imajo slabe ekonomske razmere, v katerih se nahaja naša država, za

posledico tudi opazno veliko omejitev sredstev, namenjenih prav izobraževanju učiteljev.

V prihajajočem šolskem letu se bomo izobraževali predvsem tako:

da bomo skrbno izbirali izobraževanja (čim manjša cena, čim višja kakovost)

da se bomo udeleževali ponujenih brezplačnih izobraževanj v Ljubljani;

da bomo svoja znanja učitelji predajali drug drugemu,

da bomo poskusili izkoristiti čim več evropskih sredstev za izobraževanje (razpisi) in

da bomo poskušali sredstva pridobiti tudi na ostalih razpisih (denimo na razpisih

MOLa).

Načrtujemo, da nam bo uspelo udeležiti se tudi nekaterih odmevnih konferenc in strokovnih

srečanj.

1.1.7

Svoje delo nameravamo promovirati še naprej v strokovnih krogih oziroma strokovni

javnosti (na strokovnih posvetih, na domačih in mednarodnih kongresih, v strokovni

publicistiki, pa tudi pri zainteresirani javnosti (denimo v združenjih staršev).

1.1.8

Še naprej bomo organizirali in izvajali šolo v naravi, in sicer na Kliničnem oddelku za

nefrologijo in Centru za otroško dializo in transplantacijo Pediatrične klinike (maj 2013,

spomladanska šola v naravi, t.j. 13. Tabor sonca in radosti).

Poskušali bomo nadaljevati s kulturno- športno izmenjavo z bruseljsko bolnišnično šolo L'

Ecole Escale.

Prav tako bomo, če bo le možno, organizirali krajše ekskurzije, obiske muzejev in drugih

kulturnih institucij, obiske razstav ter ostalih kulturnih prireditev, obisk Hiše eksperimentov,

obiske znamenitosti v Ljubljani ter njeni okolici in izlete (predvsem ob koncu šolskega leta).

1.1.9

Tudi v letošnjem šolskem letu nameravamo gojiti literarno ustvarjalnost in proti koncu

šolskega leta izdati šolski časopis Utrinki.

1.1.10

Prav tako nameravamo še naprej spodbujati branje (Robinzonova bralna značka), ohraniti

delovanje bolnišnične šolske mobilne knjižnice, pa tudi manjših oddelčnih šolskih knjižnic.

Tudi na ta način želimo prispevati k boljši pismenosti naših šolarjev in šolark.

1.1.11

Zaradi dosedanjih odličnih izkušenj bomo skušali še več poučevati na daljavo, ko se bo taka

potreba pri posameznem šolarju pokazala in ko se bodo z njo strinjali in bili nanjo pripravljeni

vsi udeleženi.

Šolski spletni portal bomo še naprej uporabljali kot šolsko informacijsko stičišče in ga

izpopolnjevali.

Nadaljevali bomo z dograjevanjem šolske spletne strani; to je tudi ena naših prednostnih

nalog na ravni šole.

1.1.12

Gojili bomo delo s prostovoljci, prav tako bomo skušali še naprej sodelovati s študenti

Fakultete za šport, Filozofsko fakulteto pa tudi s Pedagoško fakulteto, tako ljubljansko kot

primorsko.

2. ŠOLSKI KOLEDAR (priloga)

Šolski koledar bolnišničnih šolskih oddelkov sledi določilom pristojnega ministrstva.

Opozorimo na, da bomo imeli šolske počitnice v času, ki velja za osrednjo Slovenijo, kot je

bila to praksa že do sedaj (bolnišnični šolski oddelki so del OŠ Ledina).

Šolski koledar predvideva tri šolske proslave ob treh državnih praznikih (dan samostojnosti

in enotnosti, kulturni praznik, dan državnosti. Izvajanje klasične šolske proslave v bolnišnični

šoli je zaradi načinov zdravljenja povsem nemogoče, zato bomo manjše prireditve izvedli na

posameznih oddelkih. V kolikor bo to mogoče, pa se bodo nekateri učenci naše šole pridružili

proslavam na OŠ Ledina.

3. ORGANIZACIJA VZGOJNO -

IZOBRAŽEVALNEGA DELA

3.1

Šolsko delo se zaradi zdravstvenega stanja ter načinov zdravljenja otrok in mladostnikov

odvija vse bolj individualno; skupine, če so, pa so manjše, a heterogene, tako da je v njih delo

individualizirano do največje možne mere.

Učna tedenska obveznost učiteljev/učiteljic v bolnišničnih šolskih oddelkih je 25 PU.

3.2 PODROBNA ORGANIZACIJSKA SHEMA

Ortopedska klinika, otroški oddelek/1 oddelek

Irena Nemanič Dujmović, učiteljica MAT-FIZ, razredničarka RS, PS in SŠ.

Na kliniki poučujejo še:

Minca Gale, učiteljica razrednega pouka;

Mojca Topić, učiteljica razrednega pouka;

Metoda Leban Dervišević, dipl. univ. prof. razrednega pouka

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP- TJN;

Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Andreja Čušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;

Tjaša Funa Čehovin, dipl.univ. prof. TJA.

Dermatovenerološka klinika, otroški oddelek/1 oddelek

Andreja Čušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ, razredničarka RS, PS in SŠ.

Na kliniki poučuje še:

Minca Gale, učiteljica razrednega pouka;

Branka Žnidaršič, dipl. univ. prof. defektologije;

Irena Nemanič, učiteljica MAT-FIZ;

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Andreja Gumilar, dipl. univ. ZGO-GEO;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP- TJN;

Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Andreja Čušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;

Pediatrična klinika

Klinični oddelek otroške kirurgije in intenzivne terapije/1 oddelek

Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO, razredničarka RS, PS in SŠ.

Po potrebi, v skladu z individualiziranim programom za posameznega učenca, poučujejo na

oddelek tudi drugi učitelji/učiteljice predmetne stopnje in specialna pedagoginja..

Klinični oddelek za otroško hematologijo in onkologijo/2 oddelka

Patricija Mavrič, specialna pedagoginja, razredničarka PS in SŠ.

Tjaša Zver, univ. dipl. univ. prof. pedagogike, razredničarka RS.

Na oddelku poučujejo še:

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Natalija Podjavoršek, dipl.univ. prof. MAT-FIZ;

Mirsad Skorupan, učitelj GEO-ZGO;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Tjaša Funa Čehovin, dipl. univ. prof. TJA;

Patricija Vičič, dipl. univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;Andreja Čušin

Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ; Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP- TJN;

Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.

Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo/1 oddelek

Mojca Rogina Smith, specialna pedagoginja, razredničarka PS, RS in SŠ.

Na oddelku poučujejo še:

Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;

Patricija Vičič, dipl. univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;

Andreja Čušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP-TJN;

Tjaša Funa Čehovim, dipl. univ. prof. TJA;

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO.

Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni, Služba za kardiologijo

Služba za pljučne bolezni/2 oddelka

Minca Gale, učiteljica razrednega pouka, razredničarka RS.

Na oddelku poučujejo še:

Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Patricija Vičič, dipl. univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;

Tjaša Funa Čehovin, dipl. univ. prof. TJA;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP-TJN;.

Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.

Oddelek Službe za alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo/1 oddelek

Metoda Leban Derviševič, dipl. univ. prof. razrednega pouka, razredničarka RS, PS in SŠ.

Na oddelku poučujejo še:

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. FIZ-MAT;

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Patricija Vičič, dipl. univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba; Meta Kerševan,

učiteljica TJA-RP-TJN; Tjaša Funa Čehovin, dipl.univ. prof. TJA; Andreja Gumilar, dipl.

univ. prof. GEO – ZGO.

Klinični oddelek za otroško gastroenterologijo, hepatologijo in nutricistiko/1 oddelek

Branka Žnidaršič, dipl.univ. prof. defektologije, razredničarka RS, PS in SŠ.

Na oddelku poučujejo še:

Mojca Topić, učiteljica razrednega pouka;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Patricija Vičič, dipl.univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP-TJN; Tjaša Funa Čehovin, dipl.univ. prof. TJA; Andreja

Gumilar, dipl. univ. prof. GEO – ZGO.

Klinični oddelek za nefrologijo Otroški center za dializo in transplantacijo /1 oddelek

Mojca Topić, učiteljica razrednega pouka, razredničarka RS, PS in SŠ

Na oddelku poučujejo še:

Branka Žnidaršič, dipl.univ. prof. defektologije.

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Andreja Gumilar, dipl.univ. prof. ZGO-GEO;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP-TJN;

Patricija Vičič, dipl.univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR.

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO.

Služba za otroško psihiatrijo/3 oddelki

Darja Bricelj, specialna pedagoginja, razredničarka RS.

Tomo Tololeski, dipl. univ. prof. defektologije, razrednik PS in SŠ.

Marta Marenče, specialna pedagoginja.

Mojca Kralj, dipl.univ. prof. defektologije; razredničarka PS in SŠ.

Na oddelku poučujejo še:

Metoda Leban Dervišević, dipl. univ. prof. razrednega pouka,

Minca Gale; učiteljica razrednega pouka;

Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Sinja Jančar, dipl. univ. prof. MAT-THV;

Alenka Prevec, dipl.univ. prof. BIO-KEM-NAR;

Patricija Vičič, dipl.univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP-TJN in Tjaša Funa Čehovin, dipl. univ. prof. TJA

Otroški oddelek URI - Soča/2 oddelka

Sabina Andlovic, dipl. univ. prof. defektologije, razredničarka PS in SŠ.

Tanja Babnik, učiteljica razrednega pouka, razredničarka RS.

Na oddelku poučujejo še:

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO;

Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO;

Irena Nemanič Dujmović, učiteljica MAT-FIZ;

Andreja Čušin Gostiša, dipl. univ. prof. SLJ;Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP-TJN;Alenka

Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR. Tjaša Funa Čehovin, dipl. univ. prof. TJA.

Oddelek Enote za adolescentno psihiatrijo Psihiatrične klinike

Oddelek za motnje hranjenja Psihiatrične klinike

Oddelek za psihoze Psihiatrične klinike/ 2 oddelka

Tjaša Funa Čehovin, dipl.univ. prof. TJA, razredničarka PS in SŠ.

Tanja Bečan, Msc., dipl, univ. prof. SLJ, sorazredničarka PS in SŠ.

Na oddelku poučujejo še:

Irena Nemanič Dujmović, učiteljica MAT-FIZ;

Natalija Podjavoršek, dipl. univ. prof. MAT-FIZ;

Sinja Jančar, dipl.univ. prof. MAT-THV;

Andreja Čušin Gostiša, dipl.univ. prof. SLJ;

Patricija Vičič, dipl.univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP- TJN;

Andreja Gumilar, dipl. univ. prof. ZGO-GEO;

Alenka Prevec, dipl. univ. prof. BIO-KEM-NAR.

Mirsad Skorupan, učitelj ZGO-GEO.

Center za klinično psihiatrijo Polje/ 1 oddelek

Sinja Jančar, dipl.univ. prof. MAT-THV-

Na oddelku poučujejo še:

Sinja Jančar, dipl.univ. prof. MAT-THV;

Meta Kerševan, učiteljica TJA-RP- TJN..

Patricija Vičič, dipl.univ. prof. SLJ oz. nadomestno zaposlena oseba.

4. VSEBINA VZGOJNO - IZOBRAŽEVALNEGA DELA

4.1

V bolnišnični šoli OŠ Ledina izvajamo

program devetletne osnovne šole s prilagojenim izvajanjem programa gospodinjskega in

tehničnega pouka, glasbene in likovne umetnosti, športa, dnevov dejavnosti ter izbirnih

predmetov;

program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom;

posebni program vzgoje in izobraževanja s prilagojenim izvajanjem;

podporno - sprostitvene dejavnosti/ interesne dejavnosti (likovne, glasbene, literarne);

individualno učno pomoč srednješolcem pri splošno – izobraževalnih predmetih;

dodatno strokovno pomoč.

Modeli vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišnični šoli

Učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so v bolnišnici krajši čas;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so dolgotrajno bolni;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na onkološko - hematološkem

oddelku;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške psihiatrije;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku adolescentne

psihiatrije;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku CKP Polje;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na oddelku otroške dialize;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki se zdravijo na URI-Soča;

učno - vzgojno delo za otroke in mladostnike, ki so težko bolni.

Cilji vzgojno - izobraževalnega dela v bolnišnični šoli

Preprečiti prekinitev šolskega dela oziroma omogočiti njegovo kontinuiteto;

pomagati učno neuspešnim in manj uspešnim učencem pri izgrajevanju zanje učinkovitih

učnih tehnik in strategij;

nuditi dodatno strokovno pomoč;

oblikovati potrebne prilagoditve in posebne načine učno-vzgojnega dela za bolnega šolarja;

pomagati pri vključevanju v običajno šolsko delo v učenčevi matični šoli oziroma poiskati

drugačno obliko šolanja, če je to potrebno;

pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri

iskanju novih poti;

preprečevati občutke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem

in hospitaliziranem šolarju/šolarki;

osmišljevati dneve v bolnišnici.

V bolnišnični šoli znanje tudi preverjamo in ocenjujemo, izvajamo nacionalne preizkuse

znanja ter splošno in strokovno maturo.

5. DELO STROKOVNIH ORGANOV

5.1

Učiteljski zbor (priloga)

Sestaja se vsak teden na pedagoški konferenci. Na njej rešuje tekoče zadeve (organizacija

pouka in potrebe po učnem delu na posameznih oddelkih), morebitno učno-vzgojno

problematiko pri posameznih šolarjih/šolarkah. Učitelji/učiteljice na pedagoških konferencah

opredelijo tudi cilje vzgojno-izobraževalnega dela za posamezne učence/učenke. Prav tako

skupno rešujejo vse ostale strokovne dileme.

Učiteljski zbor sprotno evalvira vse že realizirane projekte (npr. dneve dejavnosti).

5.2.

Razredničarke/razredniki (priloga)

Razredniki še posebej skrbijo za šolarje/šolarke na svojem oddelku.

Organizirajo in koordinirajo individualni pouk, kadar je ta za učenca/učenko potreben. Prav

tako spremljajo realizacijo pouka ter uresničevanje zastavljenih ciljev.

Vsakodnevno so v stiku z zdravstvenim osebjem oziroma se udeležujejo rednih tedenskih

timskih sestankov (razširjeni strokovni timi na posameznem oddelku), saj le tako lahko

poiščejo najprimernejše oblike in načine dela za obolelega šolarja/šolarko. Razrednik sodeluje

s starši, seznanja jih z načini in oblikami dela v bolnišnični šoli, tudi s cilji šolskega dela v

bolnišnici. Informira jih sprotno o otrokovem šolskem delu, njegovih uspehih in morebitnih

težavah. Staršem tudi svetuje, kako s šolarjem/šolarko po odhodu iz bolnišnice oziroma iz

bolnišnične šole spremljati otrokovo šolsko delo.

Razrednik/razredničarka naveže tudi stike z matično šolo posameznega učenca/učenke. Po

potrebi organizira srečanje učiteljev/učiteljic matične in bolnišnične šole, da se tako oboji še

lažje in natančneje dogovorijo o načinih in ciljih vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišnični

šoli, o realnih pričakovanjih tega dela, pa tudi o načinih in oblikah dela z učencem/učenko, ko

se le-ta vrne v svojo matično šolo. Na takih sestankih se oboji dogovorijo tudi o organiziranju

in izvedbi individualne učne pomoči na domu, kadar je ta zaradi bolezni oziroma obolenja

posameznega učenca/učenke potrebna. Stiki s šolo so sprotni, potekajo ves čas učenčeve

hospitalizacije, pa tudi po njej, če matična šola posameznega učenca izrazi tako željo in

potrebo.

Razrednik matično šolo z obvestilom o učenčevem delu v bolnišnici podrobneje obvesti o

šolskem delu učenca/učenke v bolnišnični šoli. Obvestilo šoli pošljemo, če je šolar/šolarka

bolnišnično šolo obiskoval vsaj 10 dni. Obvestilo pošljemo ob zaključku zdravljenja v

bolnišnici, pa tudi ob zaključku posameznih ocenjevalnih obdobij.

Če se pokaže potreba, razrednik, lahko tudi več učiteljev, skupaj z ostalimi člani razširjenega

strokovnega tima posameznega oddelka organizirajo in izvedejo strokovno sestanek oz.

srečanje na učenčevi matični šoli. Tako lahko še najbolje in povsem konkretno šoli svetujejo o

tem, kako izvajati učno-vzgojno delo ob bolnem otroku.

Vsak razrednik ima tedensko eno pogovorno uro, v okviru svoje delovne obveznosti pa

možnost dodatnega svetovalnega dela s starši.

(Razredništvo v bolnišnični šoli opravljamo kljub temu, da ni posebej vrednoteno)

5.3

Strokovni aktivi (priloga)

V bolnišnični šoli delujejo naslednji strokovni aktivi:

strokovni aktiv slovenistk;

strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj oddelka Službe za otroško

psihiatrijo; v okviru tega deluje tudi strokovni aktiv specialnih pedagoginj in defektologinj

bolnišnične šole;

strokovni aktiv naravoslovnih in družboslovnih predmetov;

strokovni aktiv prve in druge triade;

strokovni aktiv učiteljic angleščine in nemščine;

strokovni aktiv otroškega oddelka URI-Soča.

5.4

Razširjeni strokovni (interdisciplinarni) timi Za dobro delovanje bolnišnične šole so nujni sestanki vseh strokovnjakov posameznih

področij, ki so vpleteni v delo posameznega oddelka, sestanki t.i. interdisciplinarnih timov.

Praviloma v njih sodelujejo predstavniki zdravstvenega osebja (zdravnik, medicinska sestra),

učitelj, psiholog, socialni delavec).

Redno razširjeni strokovni timi delujejo na naslednjih oddelkih:

Služba za otroško psihiatrijo (torek 12.30-15h);

Klinični oddelek za otroško nevrologijo (sreda 13h -14h);

Klinični oddelek za otroško nefrologijo (četrtek 9.45-10.30);

Klinični oddelek za gastroeneterologijo (četrtek 13h – 14h);

Služba za onkologijo in hematologijo (ponedeljek 10h-11h);

Inštitut URI-Soča (torek 9h -9.30h, sreda 12h-15h);

Enota za adolescentno psihiatrijo (sreda 8.30 h -9.30, intervizijska skupina vsak tretji

četrtek 10.30h-11.15h).

5.5

Vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Vodja bolnišničnih šolskih oddelkov je ena od dveh pomočnic ravnateljice Osnovne šole

Ledina.

Njeno delo je usmerjeno na delo v bolnišnični šoli, in sicer:

načrtovanje;

razporeditev del in nalog;

usmerjanje in sodelovanje pri izdelavi letnega delovnega načrta šole;

spremljanje in skrb za njegovo realizacijo;

spremljanje letnih in dnevnih priprav učiteljev/učiteljic na vzgojno-izobraževalno delo;

izdelavo časovnih razporeditev dnevnega dela (urnik) in letnega dela (šolski koledar);

pedagoško - organizacijsko delo:

- načrtovanje in vodenje pedagoških konferenc;

- sodelovanje pri delu strokovnih aktivov;

- sodelovanje pri delu skupin za načrtovanje dnevov dejavnosti;

- sodelovanje in povezava v združenju evropskih bolnišničnih učiteljev (HOPE);

pouk:

- spremljanje dela pedagoških delavcev, zlasti učiteljev začetnikov, pripravnikov in na

novo sprejetih delavcev;

- skrb za iskanje novih poti, oblik in načinov dela pri poučevanju bolnega šolarja;

šolska dokumentacija:

- analiza letnega delovnega načrta, dela učiteljev;

- izdelava analiz in statističnih poročil;

- spremljanje odsotnosti in nadomeščanje učiteljev/učiteljic;

- vodenje evidence o opravljenem delu;

povezovanje:

- z OŠ Ledina;

- z osebjem in vodstvom Pediatrične klinike in drugih klinik;

- z matičnimi šolami posameznih učencev;

- s strokovnimi institucijami;

- z državnimi organi(ministrstvi);

- z združenjem evropskih bolnišničnih učiteljev (HOPE).

6. SODELOVANJE Z OKOLJEM

6.1

Kot je razvidno že iz zapisanega, bo sodelovanje potekalo na več področjih:

sodelovanje z Osnovno šolo Ledina;

sodelovanje z zdravstvenim osebjem na posameznih oddelkih;

sodelovanje z vodstvom Pediatrične klinike in z vodstvi drugih klinik;

sodelovanje z matičnimi šolami posameznega učenca/učenke;

sodelovanje z vzgojiteljicami na posameznih bolnišničnih oddelkih in z njihovo pedagoško

vodjo;

sodelovanje z ostalimi bolnišničnimi šolami v Sloveniji;

sodelovanje v delovnih skupinah Evropskega združenja bolnišničnih učiteljev/učiteljic

HOPE;

sodelovanje s strokovnimi institucijami in javnimi zavodi (Zavod za šolstvo, Ministrstvo za

šolstvo, znanost, kulturo in šport, Inštitut za varovanje zdravja, Ustanova za izboljšanje

kakovosti življenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi, KROS, Združenje za pravice

bolnih otrok, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerze na

Primorskem, Fakulteta za šport);

sodelovanje z organizacijami, ki izvajajo prostovoljno delo, s kulturnimi institucijami in

umetniki ter športniki.

7. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE

LETNEGA DELOVNEGA NAČRTA

7.1

Letni delovni načrt bolnišničnih šolskih oddelkov je sestavni del načrta OŠ Ledina in je

skupaj z njim tudi potrjen.

7.2

Sestavni del letnega delovnega načrta je tudi Vzgojni načrt bolnišničnih šolskih oddelkov.

7.2

Izvajanje delovnega načrta spremljamo in analiziramo mesečno na pedagoških konferencah in

pri vseh nosilcih planiranja na šoli.

Le-ti so dolžni vodjo bolnišničnih šolskih oddelkov opozoriti na ovire, ki onemogočajo

izvajanje pomembnejših nalog.

Vodja bolnišničnih šolskih oddelkov z realizacijo načrta seznanja ravnateljico Osnovne šole

Ledina, dvakrat letno pa o realizaciji načrta poroča svetu šole.

Celovit pregled in analiza bosta opravljena ob zaključku šolskega leta v letnem poročilu šole.

Letni delovni načrt je bil obravnavan in sprejet na seji sveta šole dne 03.10. 2013

Ravnateljica Osnovne šole Ledina

Marija Valenčak

Vodja bolnišničnih šolskih oddelkov OŠ Ledina

Tanja Bečan

Predsednica sveta šole OŠ Ledina

Irena Šimenc Mihalič

PRILOGA

DNEVI DEJAVNOSTI IN PROJEKTI

V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

KULTURNI DNEVI

Pripravlja jih strokovni aktiv slovenistk (Andreja Čušin Gostiša).

ŠPORTNI DNEVI

Tomo Tololeski, Metoda Leban Dervišević, Patricija Mavrič, Tjaša Funa Čehovin.

TEHNIŠKI DNEVI

Pripravlja jih strokovni aktiv prve in druge triade (Darja Bricelj).

NARAVOSLOVNI DNEVI

Pripravljata jih strokovni aktiv učiteljev/učiteljic naravoslovnih in družboslovnih predmetov

ter aktiv učiteljic prve in druge triade (Sinja Jančar, Darja Bricelj)

UČBENIŠKI SKLAD

Andreja Čušin Gostiša

KNJIŽNICA

Patricija Vičič oz. nadomestno zaposlena oseba; Andreja Čušin Gostiša

PROJEKT ŠOLSKI ČASOPIS

UTRINKI

Patricija Vičič oz. nadomestno zaposlena oseba, aktiv slovenistk .

RAČUNALNIŠTVO

Mirsad Skorupan

SPLETNA STRAN BOLNIŠNIČNE ŠOLE

Mirsad Skorupan, Tanja Bečan in vsi učitelji bolnišnične šole

SPLETNI ŠOLSKI PORTAL

Mirsad Skorupan

MEDNARODNO SODELOVANJE HOPE

Sinja Jančar

POSEBNI PROJEKTI NA RAVNI ŠOLE IN POSAMEZNIH

ODDELKOV TER SKUPIN

PROJEKT OŽIVITVE ŠOLSKE SPLETNE STRANI (Mirsad

Skorupan, Tanja Bečan in vsi učitelji)

Nosilci projekta oz. sodelujoči: Mirsad Skorupan, Tanja Bečan in vsi učitelji bolnišnične šole

Trajanje projekta: celo šolsko leto

Cilj projekta:

oživitev šolske spletne strani;

spletna stran naše šole se v pomembnih elementih razlikuje od običajnih šolskih

spletnih strani; s predvidenimi spremembami pa bo tudi naša postala pomemben in

aktualen vir informacij o tem, kaj se v naši šoli dogaja in kakšne vrste strokovna

institucija naša šola je.

Koraki:

vsaj enkrat mesečno bomo posodobili uvodno stran (Tanja Bečan),

enkrat mesečno bomo pripravili novice s posameznih oddelkov (razredniki in ostali

učitelji),

enkrat letno bomo pripravili poročilo o posameznih projektih, ki se odvijajo v naši

šoli (nosilci projektov).

Stalne rubrike na naši spletni strani ostajajo, saj ugotavljamo, da so dragocene (npr.

Svetovanje).

Mirsad Skorupan bo skušal najti tako tehnično rešitev, da bo urejanje šolske spletne

strani postalo preprostejše in bo vzelo ustvarjalcem manj časa.

PROJEKT MEDNARODNO KULTURNO- ŠPORTNA

IZMENJAVA LJUBLJANA-BRUSELJ (Bolnišnična šola,

URI Soča - L'Ecole Escale) Nosilec projekta: Tanja Babnik

Sodelujoči bolnišnični učitelji: Tanja Babnik, Irena Nemanič Dujmović, Alenka Prevec,

Mirsad. Skorupan.

Zunanji sodelujoči iz URI Soča: štirje spremljevalci tima otroškega oddelka

Trajanje projekta: vse šolsko leto

Cilji projekta:

- socializacija in integracija gibalno oviranih otrok in mladostnikov v širše

družbeno okolje,

- druženje z vrstniki iz drugega jezikovnega področja,

- spoznavanje kulturnih in družbenih značilnosti novega okolja,

- prilaganje širšemu socialnemu okolju,

- krepitev pozitivne samopodobe.

PROJEKT 14. TABOR SONCA IN RADOSTI Nosilec projekta: Sinja Jančar

Sodelujoči učitelji: Branka Žnidaršič in Mojca Topić

Trajanje projekta: tri dni v mesecu maju 2014

Cilji projekta:

sproščeno druženje otrok in mladostnikov zunaj bolnišničnih zidov,

razvijanje zdrave tekmovalnosti,

izmenjava izkušenj in

razvijanje strpnosti in pomoči med udeleženci.

PROJEKT SPREMLJANJE VKLJUČEVANJA

ŠOLARJEV V MATIČNE ŠOLE PO OBOLENJIH IN

POŠKODBAH MOŽGANOV

Nosilec projekta: Tanja Babnik.

Sodelujoči:

Tjaša Zver (bolnišnična šola)

Svetlana Logar, Nena Vovk, Barbara Korošec, Brigita Pirnat (vsi URI Soča)

Nika Jenko (Pedagoška fakulteta, Ljubljana)

Trajanje projekta: celo šolsko leto

Cilji projekta:

Analiza vprašalnika za 1. razrede;

predstavitev prilagoditve dela z gibalno oviranim učencem v 1. razredu;

dopolnitev in analiza vprašalnika Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v proces

izobraževanja;

izvedba delavnice Vključevanje otrok s posebnimi potrebami v proces izobraževanja.

PROJEKT MODRI STOL Nosilec projekta in sodelujoči učitelji: Tjaša Funa Čehovin (bolnišnična šola), Barbara

Kosirnik (OŠ Ledina), zainteresirani učitelji bolnišnične šole

Trajanje projekta: celo šolsko leto

Cilji projekta:

sodelovanje učencev, ki se šolajo v bolnišnični šoli, z učenci iz OŠ Ledina;

skupno ustvarjenje, timsko delo, dogovarjanje, razmišljanje o zastavljeni temi;

spoznavanje drugačnosti in vzgoja k večji strpnosti,

spodbujanje komunikacije in medosebnih odnosov.

PROJEKT NAMIZNI TENIS IN PLEZANJE Nosilec projekta: Tanja Babnik.

Sodelujoči:

URI Soča: Primož Hostnik (fizioterapevt)

Trajanje projekta: celo šolsko leto, enkrat tedensko

Cilji projekta:

- Razvijanje tehnike igranja namiznega tenisa pri gibalno oviranih otrocih in

mladostnikih;

- razvijanje tehnike plezanja na plezalni steni pri gibalno oviranih otrocih in

mladostnikih;

- razvijanje prilagojenih oblik ogrevanja pri gibalno oviranih otrocih in mladostnikih;

- krepitev pozitivnega odnosa do športa pri gibalno oviranih otrocih in mladostnikih;

- medvrstniško sodelovanja in krepitev pozitivne samopodobe pri gibalno oviranih

otrocih in mladostnikih..

NAČRT DELA ŠOLSKE KNJIŽNICE Na Pediatrični kliniki imamo poleg osrednje knjižnice (dveh omar), iz katere knjige po kliniki

razdeljuje slovenistka Patricija Vičič oz. nadomestno zaposlena oseba, tudi oddelčne

knjižnice. Na oddelkih knjige izposojajo razredne učiteljice, ki poskrbijo predvsem za učence

prve in druge triade oz. za tiste s kratko ležalno dobo.

Obe obliki knjižnice sta zelo dobrodošli za bolne učence in dijake, saj imajo tako v bolnišnici

hiter dostop do knjig. Mladi berejo za domače branje, bralno značko matičnih šol, za

bolnišnično Robinzonovo bralno značko pa tudi zaradi veselja do branja in za sprostitev, ki jo

lahko dajo knjige v bolnišničnem okolju. Namen naše knjižnice, Robinzonove bralne značke

in drugih dejavnosti ob branju pa je navduševati mlade za branje in razvijati njihovo bralno

pismenost.

Zato bomo tudi v naslednjem šolskem letu spremljali novosti v mladinskem leposlovju. Kot

doslej bomo poskusili dodatna sredstva pridobiti s pomočjo donatorjev.

Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za učbeniški sklad bo tudi naslednje šolsko leto

praviloma Modrijanova knjigarna, Trubarjeva cesta 27.

NAČRT DELA ŠOLSKEGA UČBENIŠKEGA SKLADA Učbeniški sklad v bolnišnični šoli ima posebno vlogo, saj mora spremljati ponudbo

učbeniškega gradiva za osnovno šolo in srednješolske programe različnih smeri po vsej

Sloveniji. Učenci in dijaki namreč prihajajo od vsepovsod in z zelo različnimi gradivi. Učitelji

se trudimo, da bi gradiva naročali čim bolj smotrno, saj je nemogoče in tudi nepotrebno imeti

vsa gradiva. Tako sledimo vodilu, da imamo v skladu najpogostejša in čim bolj kakovostna

gradiva za poučevanje.

Tudi v naslednjem šolskem letu bomo zato kupovali novo učbeniško gradivo po tehtnem

premisleku. Kot doslej bomo poskusili dodatna sredstva pridobiti s pomočjo donatorjev.

Naš dobavitelj tako za leposlovje kot za učbeniški sklad bo praviloma Modrijanova

knjigarna,Trubarjeva cesta 27.

NAČRT RAZVOJA RAČUNALNIŠTVA IN

INFORMATIKE Zaradi hitrega razvoja sodobne računalniške tehnologije smo v preteklem letu nabavili tri

tablične računalnike, ki smo jih preskusili vsi učitelji. Ugotovili smo, da so kakovostni

tablični računalniki dovolj zmogljivi, da zadostijo potrebam učencev pri pouku in

izobraževanju, seveda kot dopolnilo nepogrešljivi učiteljevi razlagi. Zato bomo tudi v

naslednjem letu poskusili nabaviti nekaj tabličnih računalnikov.

Sprotno bomo posodabljali našo šolsko spletno stran (glej Projekt oživitve šolske spletne

strani)

Načrtujemo, da bomo še naprej poučevali s pomočjo IKT; poskušali pa jo bomo uporabiti

tudi za povezovanje med oddelki ob dnevih dejavnosti.

Načrtujemo tudi, da bomo v tem šolskem letu učitelji bolj uporabljali osebne spletne učilnice,

v katere bomo postavljali gradiva za pouk.

PRILOGA

UČITELJICE IN UČITELJI BOLNIŠNIČNE ŠOLE

V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

1. Sabina ANDLOVIC, profesorica defektologije; profesorica – mentorica (do januarja

na porodniškem dopustu);

2. Tanja BABNIK, učiteljica razrednega pouka; učiteljica - svetovalka;

3. Darja BRICELJ, specialna pedagoginja - defektologinja; učiteljica - mentorica;

4. Tjaša FUNA ČEHOVIN, profesorica TJA; profesorica – mentorica;

5. Andreja ČUŠIN GOSTIŠA, profesorica SLJ; profesorica - mentorica;

6. Andreja GUMILAR, profesorica ZGO-GEO, profesorica – mentorica;

7. Minca GALE, učiteljica razrednega pouka, učiteljica - svetovalka;

8. Sinja JANČAR, profesorica MAT-THV, profesorica - svetovalka;

9. Meta KERŠEVAN, učiteljica razrednega pouka in TJA, TJM; učiteljica – svetovalka;

10. Mojca KRALJ, profesorica defektologije; profesorica – mentorica;

11. Metoda LEBAN DERVIŠEVIĆ, profesorica razrednega pouka; profesorica -

svetovalka;

12. Marta MARENČE, specialna pedagoginja, učiteljica - mentorica;

13. Patricija MAVRIČ, specialna pedagoginja; učiteljica - svetovalka;

14. Irena NEMANIČ DUJMOVIĆ, učiteljica MAT-FIZ; učiteljica – mentorica;

15. Natalija PODJAVORŠEK, profesorica MAT-FIZ; profesorica-svetovalka;

16. Alenka PREVEC, profesorica BIO; profesorica - svetovalka;

17. Mojca ROGINA SMITH, specialna pedagoginja, učiteljica - svetovalka;

18. Mirsad SKORUPAN, učitelj GEO, učitelj - svetnik;

19. Tomo TOLOLESKI, profesor defektologije, profesor-mentor;

20. Mojca TOPIĆ, učiteljica razrednega pouka, učiteljica – svetovalka;

21. Patricija VIČIČ, profesorica SLJ; profesorica – mentorica oz. nadomestno zaposlena

oseba;

22. Tjaša ZVER, profesorica pedagogike;

23. Branka ŽNIDARŠIČ, profesorica defektologije; profesorica-mentorica;

24. Tanja BEČAN, profesorica SLJ, magistra znanosti, profesorica - svetnica, vodja

Bolnišnične šole.

PRILOGA

RAZREDNIŠTVO ORTOPEDSKA KLINIKA, otroški oddelek

RS + PS + SŠ Irena Nemanič Dujmović

DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA, otroški oddelek

RS + PS + SŠ Andreja Čušin Gostiša

PEDIATRIČNA KLINIKA

KLINIČNI ODDELEK ZAOTROŠKO KIRURGIJO IN INTENZIVNO TERAPIJO

RS + PS + SŠ Andreja Gumilar

KLINIČNI ODDELEK ZA OTROŠKO HEMATOLOGIJO IN ONKOLOGIJO

RS Tjaša Zver

PS + SŠ Patricija Mavrič

KLINIČNI ODDELEK ZA OTROŠKO, MLADOSTNIŠKO IN RAZVOJNO NEVROLOGIJO

PS + RS + SŠ Mojca Rogina Smith

KLINIČNI ODDELEK ZA ENDOKRINOLOGIJO, DIABETES IN PRESNOVNE BOLEZNI,

SLUŽBA ZA KARDIOLOGIJO, SLUŽBA ZA PLJUČNE BOLEZNI

RS + PS + SŠ Minca Gale

SLUŽBA ZA ALERGOLOGIJO, REVMATOLOGIJO IN KLINIČNO IMUNOLOGIJO

RS + PS + SŠ Metoda Leban Dervišević

KLINIČNI ODDELEK ZA OTROŠKO GASTROENTEROLOGIJO, HEPATOLOGIJO IN

NUTRICISTIKO

RS + PS + SŠ Branka Žnidaršič

SLUŽBA ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO

RS Darja Bricelj

PS + SŠ Tomo Tololeski

PS + SŠ Mojca Kralj

KLINIČNI ODDELEK ZA NEFROLOGIJO IN ODDELEK OTROŠKEGA CENTRA ZA DIALIZO

IN TRANSPLANTACIJO

RS + PS +SŠ Mojca Topić URI - Soča

RS Tanja Babnik

PS Irena Nemanič Dujmović, Sabina Andlovic

ENOTA ZA ADOLESCENTNO PSIHIATRIJO PSIHIATRIČNE KLINIKE

PS + SŠ Tjaša Funa Čehovin, Tanja Bečan

CKP POLJE

SŠ Patricija Vičič, Sinja Jančar

PRILOGA

VODJE AKTIVOV V ŠOLSKEM LETU 2013/2014

STROKOVNI AKTIV PRVE IN DRUGE TRIADE

Darja Bricelj

STROKOVNI AKTIV NARAVOSLOVNIH IN DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV

Sinja Jančar

STROKOVNI AKTIV SLUŽBE ZA OTROŠKO PSIHIATRIJO

Mojca Kralj

STROKOVNI AKTIV SLOVENISTK

Andreja Čušin Gostiša

STROKOVNI AKTIV UČITELJIC ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE

Tjaša Funa Čehovin

STROKOVNI AKTIV OTROŠKEGA ODDELKA URI-Soča

Tanja Babnik

Aktivi se srečujejo najmanj enkrat mesečno, po potrebi pa tudi večkrat.

PRILOGA

NAČRTI DELA STROKOVNIH AKTIVOV

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA PRVE IN DRUGE TRIADE

Priprava in izvedba tehniških dni.

Priprava in izvedba naravoslovnih dni.

Sodelovanje z naravoslovno – družboslovnim aktivom.

Sodelovanje z aktivom slovenistk.

Oblikovanje vzorca za pisanje individualiziranega programa učencev.

Oblikovanje vzorca za pisanje obvestil za učence.

Številčno ocenjevanje v 3. razredu.

Spremljanje zakonodaje o otrocih s posebnimi potrebami.

Spremljanje uporabnih spletnih strani, i – učbenikov ter e – učbenikov.

Tehniška delavnica z izvedbo makete.

Medsebojna izmenjava znanj in izkušenj.

Sodelovanje z aktivom I. in II. triade na OŠ Ledina (hospitacije, dopisovanja,

izobraževanje, obiski in nastopi učencev).

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA NARAVOSLOVNIH IN

DRUŽBOSLOVNIH PREDMETOV

Sledenje novostim na strokovnih področjih.

Strokovno izpopolnjevanje na seminarjih, konferencah, v okviru študijskih skupin…

Priprava in izvedba naravoslovnih dni.

Sodelovanje z aktivi BŠ in matične šole.

Spremljanje in predstavitev novosti na področju interaktivnih gradiv.

Organizacija ekskurzije našega aktiva.

Organizacija ekskurzij za učence in dijake.

Poročanje z izobraževanj članov našega aktiva.

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA UČITELJIC ANGLEŠČINE IN

NEMŠČINE

Hospitacije na Gimnaziji Ledina/Gimnaziji Bežigrad, Waldorfski šoli in pri kolegicah

na OŠ Ledina.

Novosti stroke – strokovno izpopolnjevanje na Filozofski fakulteti.

Izobraževanja in delavnice Centra Oxford.

Obisk študijskih skupin za angleščino in nemščino.

Strokovno izpopolnjevanje pri založbi Rokus.

Spremljanje knjižnih novosti.

Uporaba e-gradiv pri pouku.

Spodbujanje učencev k branju v angleščini in nemščini.

Priprava individualiziranih programov dela za posamezne učence, ki obiskujejo pouk

v bolnišnični šoli dalj časa.

Sodelovanje z aktivom slovenistk (medpredmetno povezovanje).

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA SLUŽBE ZA OTROŠKO

PSIHIATRIJO IN STROKOVNEGA AKTIV VSEH DEFEKTOLOGOV

BOLNIŠNIČNE ŠOLE

Aktiv specialnih pedagogov oddelka Službe za otroško psihiatrijo in zunanjih strokovnih

sodelavcev v bo potekal kot enotni aktiv. Enkrat mesečno bodo potekala organizacijska

srečanja predvsem specialnih pedagogov oddelka Službe za otroško psihiatrijo, enkrat

mesečno pa bo aktiv namenjen strokovnim vsebinam in izmenjavam.

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA SLUŽBE ZA OTROŠKO

PSIHIATRIJO

Koordinacija dela specialnih pedagogov (pouk, dnevi dejavnosti).

Usklajevanje urnikov in dela učiteljev.

Strokovno sodelovanje z zdravstvenim timom.

Enkrat mesečno skupno urejanje/posodabljanje spletne strani.

Vzgojno vodenje učencev za urejanje igralnice in knjižnice (Darja Bricelj) in likovne

opremljenosti dnevnega kotička (Marta Marenče).

NAČRT DELA STROKOVNEGA VSEH DEFEKTOLOGOV BOLNIŠNIČNE ŠOLE

Delavnica za učitelje razredne stopnje: Prilagoditve testov ocenjevanja (Branka

Žnidaršič, Mojca Kralj).

Medsebojna izmenjava strokovnih gradiv, obveščanje o izobraževanjih, poročanje.

Tesnejše sodelovanje s specialnimi pedagoginjami iz Ambulante za avtizem in Službe

za otroško psihiatrijo (Darja Bricelj, Marta Marenče)

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA SLOVENISTK

Večletni projekt Dejavnosti za boljšo bralno pismenost

Urejanje in lektoriranje novičk z oddelkov za živo spletno stran

Priprava šolskega glasila Utrinki

Priprava in spremljanje kulturnih dni

Spremljanje prenovljenih učnih načrtov in novosti na področju interaktivnih gradiv

Spremljanje knjižnih novosti in posodabljanje šolske knjižnice

Sodelovanje z aktivom anglistk

Sodelovanje z aktivom slovenistk na OŠ Ledina

Hospitacije na srednji šoli

NAČRT DELA STROKOVNEGA AKTIVA ODDELKA URI Soča

Vsebinsko in časovno načrtovanje specialno pedagoškega, učnega in terapevtskega

dela s posameznim učencem/učenko.

Usklajevanje vsebinskih metod in oblik dela z učencem/ko.

Priprave predstavitev učenca/učenke ob obiskih na matičnih šolah.

Priprave predstavitev učenca/učenke ob obiskih matičnih šol na Soči.

Priprava zapisnikov sestankov z matičnimi šolami.

Priprave na hospitiranje učiteljev matične šole pri posameznih učnih urah.

Priprave programa obiska sošolcev matične šole učenca/učenke.

Hospitacije strokovnega tima Soča in BŠ na matični šoli.

Načrtovanje sestankov z matičnimi šolami.

Refleksije izobraževanj posameznih članov tima.

PRILOGA

NAČRTI DNEVOV DEJAVNOSTI

ŠPORTNI DNEVI 1. športni dan

ŠTAFETNE IGRE/IGRE NA PLOŠČI/IGRE Z ŽOGO

Čas: 11. 09. 2013 oziroma v tednu od 09. 09. 2013 do 13. 09. 2013

ŠTAFETNE IGRE

Cilji:

Učenci spoznajo in razumejo pravila štafetnih iger;

se po svojih zmožnostih razgibajo;

spoznajo in upoštevajo osnovna načela varnosti;

seznanijo se s "fair play" pravili in jih upoštevajo;

medsebojno sodelujejo;

so vztrajni in osredotočeni na dejavnost;

soočijo se s porazom in zmago.

ali

IGRE NA PLOŠČI

Cilji:

Učenci se seznanijo z različnimi športnimi igrami na ploščah;

spoznajo pravila iger (šah, dama, mlin);

spoznajo izvor igre in zgodovino le teh;

igrajo igre;

razvijajo socialne veščine in krepijo medsebojne odnose;

soočanje s porazom in z zmago.

ali

IGRE Z ŽOGO

Cilji:

Učenci se seznanijo z vrstami iger z žogo;

spoznajo pravile igre in jih upoštevajo (za izbrano igro);

igrajo igre z žogo prilagojene na oddelek;

se seznanijo s fair play pravili in jih upoštevajo;

spodbujanje medsebojnega sodelovanja.

2. športni dan

PLES

Čas: 18. 12. 2013 oziroma v tednu 16.12. 2013 do 20. 12. 2013

Cilji:

Učenci se seznanijo z različnimi oblikami plesa;

seznanijo se s plesnimi koraki za izbrani ples;

se izrazijo z izraznim plesom;

razvijajo socialne veščine;

spodbujamo gibalno izražanje;

spodbujamo zavedanje lastnega telesa;

seznanjamo s pomenom zdrave telesne drže;

spodbujamo družabnosti in dobre klime.

3. športni dan

BOLNIŠNIČNE OLIMPIJSKE IGRE

Čas: 26. 02. 2014 oz. v tednu od 24. 02. 2014 do 28. 02. 2014

Cilji:

Učenci spoznajo in razumejo pravila iger;

sodelujejo na bolnišničnih olimpijskih igrah;

spoznajo in upoštevajo osnovna načela varnosti;

spoštujejo fair play, učijo se strpnosti in sprejemanja drugačnosti ter tako

oblikujejo pozitivne vedenjske vzorce;

se družijo z vrhunskimi slovenskimi športniki.

4. športni dan

ŠPORT ZA ZDRAVJE IN STARE SLOVENSKE GIBALNE IGRE

Čas: 24. 04. 2014 oziroma v tednu od 21. 04. 2014 do 25.04.2014

Cilji:

Učenci naštejejo osnovne gimnastične vaje;

opredelijo pomen športa za zdravja;

izvajajo osnovne gimnastične vaje za razvijanje moči, gibljivosti, hitrosti,

ravnotežja in koordinacije;

seznanijo se z vrstami starih slovenskih gibalnih iger;

spoznajo pravile iger in jih upoštevajo;

igrajo stare slovenske gibalne in spretnostne igre (prilagojeno glede na populacijo

posebnih potreb otrok na oddelku);

medsebojno sodelujejo;

spoznajo in ohranjajo slovensko tradicijo.

NARAVOSLOVNI DNEVI

NARAVOSLOVNI DNEVI ZA PRVO IN DRUGO TRIADO

1. naravoslovni dan

RAZISKUJEMO SVET IN SLOVENIJO (nosilki Metoda Leban Dervišević in Branka

Žnidaršič)

Čas: 26. 09. 2013

Cilji:

Učenci širijo prostorsko orientacijo od domačega kraja in domače pokrajine na

Ljubljano, Evropo in svet;

s pomočjo učitelja v programu Google zemlja poiščejo svoj domači kraj in domačo

pokrajino;

spoznajo letalske fotografije, načrte krajev in rabo zemljevidov;

primerjajo Ljubljano (oziroma izbrani kraj) in domač kraj;

preko didaktičnih iger (medved Lovro raziskuje Slovenijo in e-igre S Protkom

raziskujem okolje v Sloveniji) spoznavajo Slovenijo;

predstavijo domači kraj (ali izbrani kraj) vrstnikom v bolnišnici.

2. naravoslovni dan

SEJEMO DOMAČA SEMENA (nosilki Minca Gale in Marta Marenče)

Čas: 12. 03. 2014

Cilji:

- Učenci prepoznavajo različne vrste semen;

- spoznajo nekatera avtohtona slovenska semena;

- utrdijo poznavanje prednosti zdravega prehranjevanja in prehranske varnosti;

- spoznajo funkcijo semen;

- spoznajo proces kalitve in načine setve/sejanja;

- spremljanje kalitve rastlin v zabojčkih in zanje primerno skrbijo.

3. naravoslovni dan

RAČUNALNISŠTVO (nosilki Tanja Babnik in Tjaša Zver)

Čas: 10. 06. 2014

Cilji:

Učenci se seznanijo z zgodovino računalništva;

spoznajo preko didaktičnih iger, kakšne pasti nas lahko doletijo pri nepravilni uporabi

interneta in facebooka;

učijo se uporabe računalnike in izbranih programov, ki so sestavni del šolskega dela.

NARAVOSLOVNI DNEVI ZA TRETJO TRIADO TER SREDNJO ŠOLO

1. naravoslovni dan

RAZISKUJEMO SVET IN SLOVENIJO (nosilca Andreja Gumilar in Mirsad

Skorupan) Čas: 26. 09. 2013

Cilji:

učenci spoznajo zanimive kraje Sveta in Slovenije (njihovo kulturo, običaje, vero,

način življenja);

zanimive kraje sveta in Slovenije znajo postaviti v Google Zemljo in dopisati

opombe poleg točk;

učenci spoznajo deželo in zanimivosti s pomočjo gosta, popotnika;

učenci se naučijo terenske rabe GPS-ja in Vernierja (za tiste oddelke, iz katerih so

otroci lahko zunaj bolnice Soča in C5).

2. naravoslovni dan

SEJEMO DOMAČA SEMENA (nosilka Alenka Prevec)

Čas: 12. 03. 2014

Cilji:

učenci prepoznavajo različne vrste semen,

spoznajo nekatera avtohtona slovenska semena,

utrdijo prednosti zdravega prehranjevanja in prehranske varnosti,

spoznajo načine setve/sejanja.

3. naravoslovni dan

RAČUNALNIŠTVO BREZ RAČUNALNIKA (nosilka Natalija Podjavoršek)

Čas: 10. 06. 2014

Cilji:

učenci spoznajo dvojiški sistem kot osnovo za komuniciranje vsakega računalnika;

učenci naredijo več vaj povezanih z dvojiškim sistemom;

učenci spoznajo pojem umetna inteligenca in ob poskusu vidijo, kako se uči

računalnik,

učenci spoznajo pomen algoritmov za delovanje vsakega računalnika,

učenci se seznanijo s kratko zgodovino računalništva.

TEHNIŠKI DNEVI 1. tehniški dan

USTVARJALNICA (nosilki Marta Marenče in Mojca Rogina Smith)

Čas: 02. 09. 2013

Cilji:

Učenci izdelujejo reciklažna darila, namenjena gostom bolnišnične šole;

razvijajo svoje ročne spretnosti (uporaba gradiv, orodij);

pridobivajo dobre delovne navade (načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje,

pospravljanje);

razvijajo ustvarjalnost in svoje talente;

krepijo svojo ekološko usmerjenost;

ozaveščajo se o pomenu obdarovanja.

2. tehniški dan

NOVOLETNA OBDAROVANJA (nosilki Darja Bricelj in Branka Žnidaršič)

Čas: 11. 12. 2013

Cilji:

Učenci razvijajo svoje ročne spretnosti (uporaba gradiv, orodij);

pridobivajo dobre delovne navade (načrtovanje, priprava, izvedba, vrednotenje,

pospravljanje);

razvijajo ustvarjalnost in svoje talente;

krepijo shoji ekološko usmerjenost;

izdelujejo dekoracijo za okrasitev bolnišničnih prostorov;

izdelajo darilca in voščilnice;

razmišljajo o pomenu obdarovanja.

3. tehniški dan

PRIPRAVA NA BOLNIŠNIČNE OLIMPIJSKE IGRE (nosilka Marta Marenče)

Čas: 25. 02. 2014

Cilji:

Učenci izdelajo priponke in navijaške rekvizite;

izdelajo vabilo za oddelek;

naučijo se bolnišnične olimpijske himne, spoznajo bolnišnično olimpijsko prisego in

Fair play prisego;

pripravijo vprašanja za športnike.

4. tehniški dan

DAJMO DOMIŠLJIJI PROSTO POT (nosilki Marta Marenče in Tanja Babnik )

Čas: 19. 06. 2014

Cilji:

Učenci razvijajo ustvarjalno domišljijo;

v skupini ali individualno s pomočjo različnih likovnih tehnik ali reciklažnih gradiv

izdelajo otok svojih sanj;

z izdelki opremijo šolski kotiček na svojem oddelku za čas poletnih počitnic.

razvijajo ročne spretnosti in delovne navade.

KULTURNI DNEVI 1. kulturni dan

ČASOPISNA HIŠA

Čas: 09. 10. 2013

Cilji:

Učenci pripravljajo gradivo za šolski časopis Utrinki, pod geslom »otroci otrokom«;

spoznavajo različne vrste novinarskih prispevkov;

razvijajo medgeneracijsko sodelovanje, sodelovanje med seboj, z učitelji in drugim

osebjem v bolnišnici;

razvijajo medsebojno sporazumevanje in svojo ustvarjalnost;

uporabljajo informacijsko tehnologijo v najširšem pomenu besede.

2. kulturni dan

TA VESELI DAN KULTURE

Čas: 03. 12. 2013

a) NAREDIMO SI GLEDALIŠČE

Cilji:

Učenci spoznajo različne elemente gledališke predstave;

ustvarjajo bodisi v vlogi igralcev bodisi drugih gledaliških ustvarjalcev;

se učijo medsebojnega sodelovanja in usklajevanja;

uživajo v ustvarjanju gledališke umetnosti;

pripravijo in zaigrajo kratko gledališko predstavo;

doživijo prijetno izkušnjo in samopotrditev.

ALI

b) PREBUDIMO SVOJO USTVARJALNOST

Cilji:

Učenci razmišljajo o različnih vidikih ustvarjalnosti;

izražajo svojo ustvarjalnost na različne načine (likovno, besedno, glasbeno, gibalno);

se učijo medsebojnega sodelovanja in usklajevanja;

doživijo prijetno izkušnjo in samopotrditev.

3. kulturni dan

PREŠEREN IN MI

Čas: 05. 02. 2014

a) USTVARJAMO ČASOPIS (C5)

Cilji (ob upoštevanju ciljev prvega kulturnega dne):

Učenci se ob ustvarjanju šolskega časopisa učijo novinarskega dela;

kot uredniki dejavno sodelujejo pri urejanju šolskega časopisa;

učijo se kritičnega branja ter jasnega, utemeljenega in spoštljivega (kulturnega)

izražanja lastnega mnenja;

s svojim delom ustvarjalno prispevajo k praznovanju kulture in kulturnega praznika.

IN

b) USTVARJAMO S PREŠERNOM (drugi oddelki)

Cilji:

Učenci razmišljajo in se pogovarjajo o pomenu kulture in kulturnega praznika;

obeležijo kulturni praznik z likovnim, literarnim, glasbenim, gibalnim ustvarjanjem na

temo Prešerna, njegovega življenja in dela (pesmi);

svoje stvaritve lahko predstavijo na oddelčnih prireditvah / panojih / spletni strani.

4. kulturni dan

VSE NAJBOLJŠE, SLOVENIJA

Čas: 18. 06. 2014

Cilj:

Učenci obnovijo poznavanje pomembnih mejnikov v razvoju samostojne Slovenije;

razmišljajo in se pogovarjajo o prazniku - dnevu državnosti;

izražajo svoje predloge in ideje, kako lahko dejavno soustvarjajo življenje v Sloveniji;

obeležijo praznik - dan državnosti - z likovnim, literarnim, glasbenim, gibalnim

ustvarjanjem;

svoje stvaritve lahko predstavijo na oddelčnih prireditvah / panojih / spletni strani.

PRILOGA

ŠOLSKI KOLEDAR 2013/14 počitnice praznik

SEP OKT NOV DEC JAN FEB

1 NE 1 T0 1 praznik PE 1 NE 1 praznik SR 1 SO

2 PO 2 SR 2 SO 2 PO 2 ČE 2 NE

3 T0 3 ČE 3 NE 3 T0 3 PE 3 PO

4 SR 4 PE 4 PO 4 SR 4 SO 4 T0

5 ČE 5 SO 5 T0 5 ČE 5 NE 5 SR

6 PE 6 NE 6 SR 6 PE 6 PO 6 ČE

7 SO 7 PO 7 ČE 7 SO 7 T0 7 PE

8 NE 8 T0 8 PE 8 NE 8 SR 8 praznik SO

9 PO 9 SR 9 SO 9 PO 9 ČE 9 NE

10 T0 10 ČE 10 NE 10 T0 10 PE 10 PO

11 SR 11 PE 11 PO 11 SR 11 SO 11 T0

12 ČE 12 SO 12 T0 12 ČE 12 NE 12 SR

13 PE 13 NE 13 SR 13 PE 13 PO 13 ČE

14 SO 14 PO 14 ČE 14 SO 14 T0 14 PE

15 NE 15 T0 15 PE 15 NE 15 SR 15 SO

16 PO 16 SR 16 SO 16 PO 16 ČE 16 NE

17 T0 17 ČE 17 NE 17 T0 17 PE 17 zimske

počitnice

PO

18 SR 18 PE 18 PO 18 SR 18 SO 18 T0

19 ČE 19 SO 19 T0 19 ČE 19 NE 19 SR

20 PE 20 NE 20 SR 20 PE 20 PO 20 LJ

ČE

21 SO 21 PO 21 ČE 21 SO 21 T0 21 PE

22 NE 22 T0 22 PE 22 NE 22 SR 22 SO

23 PO 23 SR 23 SO 23 PO 23 ČE 23 NE

24 T0 24 ČE 24 NE 24 T0 24 PE 24 zimske

počitnice

PO

25 SR 25 PE 25 PO 25 praznik SR 25 SO 25 TO

26 ČE 26 SO 26 T0 26 praznik ČE 26 NE 26 SR

27 PE 27 NE 27 SR 27

novoletne počitnice

PE 27 PO 27 MB

ČE

28 SO 28 jesenske počitnice

PO 28 ČE 28 SO 28 TO 28 PE

29 NE 29 TO 29 PE 29 NE 29 SR

30 PO 30 SR 30 SO 30 PO 30 ČE

31 Praznik ČE 31 TO 31 1.OCEN PE

ŠOLSKI KOLEDAR 2013/14 počitnice praznik

MAR APR MAJ JUN

1 SO 1 T0 1 praznik ČE 1 NE

2 NE 2 SR 2 praznik PE 2 PO

3 PO 3 ČE 3 SO 3 T0

4 PUST T0 4 PE 4 NE 4 SR

5 SR 5 SO 5 PO 5 ČE

6 ČE 6 NE 6 T0 6 PE

7 PE 7 PO 7 SR 7 SO

8 SO 8 T0 8 ČE 8 NE

9 NE 9 SR 9 PE 9 PO

10 PO 10 ČE 10 SO 10 T0

11 T0 11 PE 11 NE 11 SR

12 SR 12 SO 12 PO 12 ČE

13 ČE 13 NE 13 T0 13 PE

14 PE 14 PO 14 SR 14 SO

15 SO 15 T0 15 ČE 15 NE

16 NE 16 SR 16 PE 16 PO

17 PO 17 ČE 17 SO 17 T0

18 T0 18 PE 18 NE 18 SR

19 SR 19 SO 19 PO 19 ČE

20 ČE 20 NE 20 T0 20 PE

21 PE 21 VE PO PO 21 SR 21 SO

22 SO 22 T0 22 ČE 22 NE

23 NE 23 SR 23 PE 23 PO

24 PO 24 ČE 24 SO 24 TO

25 TO 25 PE 25 NE 25 praznik SR

26 SR 26 SO 26 PO 26 ČE

27 ČE 27 praznik NE 27 TO 27 PE

28 PE 28 prvomajske

počitnice

PO 28 SR 28 SO

29 SO 29 TO 29 ČE 29 NE

30 NE 30 SR 30 PE 30 PO

31 PO 31 SO

VZGOJNI NAČRT BOLNIŠNIČNIH ŠOLSKIH ODDELKOV

OŠ LEDINA

UVOD

Na začetku naj zapišemo, da se vzgojni načrt bolnišničnih šolskih oddelkov OŠ Ledina (v

nadaljevanju bolnišnične šole) bistveno razlikuje od vzgojnih načrtov običajnih šol. Šolarji in

šolarke bolnišnično šolo namreč obiskujejo zgolj začasno; ves čas ostajajo šolarji svoje šole, v

katero se praviloma vrnejo. Vsako leto našo šolo obišče približno 3000 otrok in mladostnikov,

nekateri ostajajo kratek čas, drugi malo daljši, nekateri se vračajo vse šolsko leto oz. več let.

Povsem nemogoče torej je, da bi vzgojni načrt sooblikovali vsi ti šolarji in tudi njihovi starši,

kot to sicer velja za običajne šole. Vzgojni načrt bolnišnične šole smo torej pripravili učitelji.

te šole sami, pripravljen pa je tako, da temelji res na univerzalnih, splošno sprejetih

občečloveških vrednotah, upošteva pa tudi dejstvo, da so otroci in mladostniki šolarji naše

šole resno bolni, torej v najtežjih trenutkih svojega dosedanjega življenja.

Naj povemo tudi, da bodo za tiste šolarje in šolarke, ki bodo potrebovali spričo svojih

posebnosti konkretnejši vzgojni načrt, tako kot sedaj, oblikovani individualizirani vzgojni

načrt. Le-ti se vedno oblikujejo znotraj širših, interdisciplinarnih timov (sestavljajo ga

strokovni delavci posameznega oddelka, kjer je šolar hospitaliziran, in strokovni delavci

bolnišnične šole), pri oblikovanju te vrste vzgojnega načrta pa praviloma sodelujejo tudi starši

otroka in otrok oz mladostnik sam.

Vzgojni načrt bolnišničnih šolskih oddelkov je sicer sestavni del vzgojnega načrta OŠ Ledina.

IZHODIŠČA RAZMIŠLJANJA O VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU V BOLNIŠNIČNI

ŠOLI

Pri opisu izhodišč tem ne moremo najprej mimo poročila Mednarodne komisije v

izobraževanju za 21. stoletje, pripravljeno na Mednarodni komisiji v okviru UNESCO

(Delors, 1996). Govorimo seveda o že znamenitih štirih stebrih izobraževanja, ki so zagotovo

prinesli temeljni zasuk v pojmovanju vzgoje in izobraževanja. Pravijo, da se učimo zato

da bi vedeli,

da bi znali delati,

da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim,

da bi znali biti.

Prvi steber Učiti se, da bi vedeli poudarja razvoj vedenja, ustvarjalnega, kritičnega,

samostojnega, izvirnega mišljenja. Steber Učiti se, da bi znali delati je povezan z znanji,

potrebnimi za ustvarjanje materialnih dobrin, izvajanje storitev, gospodarsko rasti in razvoj,

blagostanje, zaslužek. Steber Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim

izpostavlja humani razvoj, kar pomeni, da je dobrobit človeka (človeštva) merilo stvari,

usmerjenost v trajnostni razvoj pa izraža skrb za okolje in prihodnost. Zato je potrebno

sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma,

narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje. Četrti steber Učiti se, da bi znali biti

in živeti s seboj opozarja na pomen spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti,

ustvarjalnosti, svobode in identitete. Učenci naj bi naučili sprejemati sebe in skrbeti zares

tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme.

Življenjska uspešnost je namreč v veliki meri povezana z našim samozavedanjem ter odnosi z

drugimi ljudmi.

Če rečemo lahko, da je prvi steber zares pomemben za šolo v celoti, pa sta za bolnišnično šolo

še posebej pomembna tretji in četrti steber; slednjega lahko opredelimo kot ključnega.

Ti štirje stebri izobraževanja so zagotovo prvo vodilo pri oblikovanju vzgojnega načrta

bolnišnične šole.

Drugo vodilo je, kot smo že zapisali, posebna situacija, v kateri se naši šolarji znajdejo v

bolnišnični šoli. Spričo svoje resne bolezni in zapletenih načinov zdravljena se otroci in

mladostniki, pa tudi njihovo straši, zagotovo znajdejo v zelo težkih trenutkih. Zato postanejo

pomembne zares najpomembnejše stvari, izčistijo pa se tudi vrednote – pomembne postanejo

tiste prave, občečloveške. Vzgojni koncept šole je zato naravnan k temu, kako uspeti otroku in

mladostniku prebroditi to težko situacijo na način, da bo ves čas lahko vključen v največji

možni meri v običajno šolo (s tem v običajno življenje) oz. se bo po zaključenem

intenzivnem zdravljenju vanj vključil brez večjih pretresov.

Tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega načrta bolnišnične šole pa so kar cilji vzgojno-

izobraževalnega dela v bolnišnični šoli, kot smo jih že pred časom opredelili in so postali tudi

sestavni del letnih delovnih načrtov naše šole; lahko rečemo, da so tudi ti že znameniti, kot

lahko to rečemo za Delorsove štiri stebre izobraževanja.

Cilji vzgojno-izobraževalnega dela v bolnišnični šoli so:

preprečiti prekinitev šolskega dela oziroma omogočiti njegovo kontinuiteto;

pomagati učno neuspešnim učencem pri izgrajevanju zanje učinkovitih učnih tehnik in

strategij;

ugotoviti močna in šibka področja pri učenju;

pomagati pri vključevanju v običajno šolsko delo v običajni šoli (učenčevi matični šoli)

oziroma poiskati drugačno obliko šolanja, če je to potrebno;

pri bolnem šolarju/šolarki krepiti in ohranjati življenjsko perspektivo in mu pomagati pri

iskanju novih poti;

preprečevati občutke osamljenosti, izgubljenosti, strahu ter tesnobe pri bolnem, obolelem

in hospitaliziranem šolarju/šolarki;

osmišljevati dneve v bolnišnici.

Strokovna podlaga za drugo in tretje vodilo pri oblikovanju vzgojnega načrta bolnišnične šole

so poleg dolgoletnih izkušenj bolnišnične šole tudi strokovna literatura s tega področja, med

to naj posebej poudarimo knjigo Ota Mouricka o kompetencah bolnišničnega učitelja.

VZGOJNI NAČRT BOLNIŠNIČNE ŠOLE

Vzgojni načrt šole vsebuje:

1. Temeljne vrednote in vzgojna načela

2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši

3. Vzgojne dejavnosti šole

Kot že zapisano, so sestavni del vzgojnega načrta šole tudi individualizirani vzgojni načrti,

kadar so ti za posameznega učenca potrebni.

1. Temeljne vrednote in vzgojna načela

V bolnišnični šoli zasledujemo obče sprejete (obče človeške) vrednote, kot so svoboda,

spoštovanje, samospoštovanje, solidarnost, strpnost, enakopravnost, načelo enakih možnosti,

pravičnost, demokratičnost, spoštovanje človekovih/otrokovih pravic.

1.1 Vzgojna načela v odnosu do sebe

Spoštovanje otrokovih pravic. Ena temeljnih pravic je prav gotovo spoštovanje življenja

samega. Zato bolnišnični učitelji s svojim delom skušamo bolezni navkljub pri otrocih in

mladostnikih krepiti veselje do življenja, pomagati, da v sebi odkrijejo dostojanstvo,

predvsem pa pomagati, da kljub bolezni v največji možni meri razvijejo svoje potenciale.

Svoboda. Predvsem se bolnišnična šola usmerja v omogočanje in spodbujanje ustvarjalne

svobode otrok in mladostnikov. Kljub bolezni je potrebno otroke in mladostnike naučiti, da

znajo preseči ovire, ki navidez to svobodo onemogočajo, a v resnici je potrebno poiskati le

drugo obliko taiste svobode.

Samospoštovanje Prav zaradi bolezni je prav samospoštovanje mnogokrat pri otrocih in

mladostnikih zelo okrnjeno. Zato je potrebno se učiti sebe odkrivati, se prepoznavati in

sprejemati. Zavedati se moramo sicer vsega, kar nas ovira, a hkrati moramo znati poiskati

načine, da ovire presežemo oz. znamo poiskati drugo pot za dosego svojih ciljev, pa tudi pot

za doseganje drugih, a prav tako pravih ciljev.

Šolar kot osebnost. Zelo pomembno je, da resno bolan otrok in mladostnik ohrani vlogo

šolarja in zaradi svoje bolezni ne postane le bolnik, a hkrati je prav tako pomembno, da ga v

bolnišnični šoli ne gledamo le kot šolarja, pač pa kot celovito osebnost. Zato se bomo trudili,

da bodo otroci in mladostniki tudi v bolnišnični šoli dobili možnost, da se bodo v danih

možnosti še naprej razvijali tudi na področjih, ki niso strogo šolska (domišljijska, čustvena,

duhovna ustvarjalna razsežnost vsakega otroka oz. mladostnika).

1.2 Vzgojna načela v odnosu do sveta

Strpnost. Svet je raznolik, zaradi nepoznavanje včasih tuj. Trudimo se ga spoznavati;

spoznavati različne kulture, različne ljudi, različne bolezni – in se ob spoznavanju učiti tudi

strpnosti do vseh, ki niso povsem taki, kot smo sami.

Kritični čut. V bolnišnični šoli se trudimo šolarjem in šolarkam omogočati stvarno

poznavanje sveta ter jim tako pomagati izoblikovati osebni pogled na svet, pa tudi pomagati,

da bodo znali svet okoli sebe kritično vrednotiti. Šolarjem pomagamo razvijati čut za resnico,

za kar pa je potrebno nenehna refleskija, ki se jo je prav tako potrebno naučiti.

1.3 Vzgojna načela v odnosu do družbe

Solidarnost. Pomembno je, da je v časih, ko v družbi prevladuje individualizem, pogosto je

tako usmerjena tudi družinska vzgoja, šolarke in šolarje v bolnišnični šoli učimo solidarnosti z

drugimi. Zaradi bolezni morda otroci in mladostniki to načelo lažje sprejmejo (so do tega bolj

občutljivi), a prav zaradi sobivanja z drugimi bolnimi vrstniki je dobro, da ga v resnici tudi

ponotranjijo.

Enake možnosti. Če kdo, zagotovo bolni otroci in mladostniki potrebujejo udejanjanje načela

enakih možnosti. V bolnišnični šoli zato mlade ljudi predvsem pripravljamo, da bodo z dobro

izobrazbo načelo enakih možnosti, do katerega so vsekakor upravičeni, lahko tudi resnično

udejanili.

Pravičnost. Otroci in mladostniki so običajno zelo občutljivi za to vzgojno načelo, a vse

prepogosto le takrat, ko zadeva njih same. Vzgojna prizadevanja v bolnišnični šoli so zato

naravnana k temu, da bodo znali šolarji in šolarke udejanjiti pravičnost tudi za druge.

Zdravo domoljubje in medkulturnost. Spodbujali bomo šolarje in šolarke k odkrivanju

vrednosti domovine in kulture, v kateri živimo in ki jo soustvarjamo. Pri tem pa ne

izključujemo kritičnega odnosa do t. i. narodnih vrednot; odločno šolarje usmerjamo h

kritičnemu premisleku in prepoznavanju ekstremnih nacionalizmov. Poskušamo šolarje in

šolarke usmeriti v dejavno zavzemanje za spremembe, ki bodo pomagale zgraditi še boljši

svet. Ob tem je zagotovo nujno izobraževanje o drugih kulturah in posledično vzgoja k

multikuluralnosti.

1.4 Vzgojna načela v odnosu do vzgoje, učenja in znanja

Znanje je vrednota. Vzgajamo k temu, da je šola zato, da v njej pridobivaš znanje ne ocene;

da je vrednota torej znanje ne pa ocene.

Odgovornost. Šolarje in šolarke usmerjamo k temu, da so za pridobivanje znanja

soodgovorni oz odgovorni sami, ne pa učitelj. Učitelj je odgovoren, da poučuje čim bolje,

lahko jih torej le odlično poučuje, na pa nauči. Zato še naprej gojimo tudi samostojno učenje

in domače naloge.

Delavnost. V bolnišnični šoli razbijamo mit, da je znanje moč pridobiti brez truda; šola,

učenje, pridobivanje znanja je resno delo, zahteva trud in zavzetost, pa tudi svoj čas. Tudi zato

še naprej gojimo samostojno učenje ter domače naloge.

Trajna odprtost za rast. Potrebno se je zavedati, da ni pomembno samo poučevati, prav tako

je pomembno učiti, kako se je potrebno učiti, hkrati pa je potrebno željo po učenju prebujati.

Ker je za bolne šolarje in šolarke zelo pomembna gojitev stalne želje po učenju, hkrati pa

potrebujejo tudi učenje o tem, kako se je potrebno učiti, temu načelu v bolnišnični šoli

posvečamo veliko pozornosti.

1.5. Vzgojna načela v odnosih med učenci

Dobra komunikacija. Učencem v bolnišnični šoli pomagamo k učinkoviti sposobnosti

sporočanja in poslušanja. Učijo se sprejemati v medsebojni različnosti, v drugačnosti

razmišljanja, prepričanja, doživljanja, čustvovanja. Spodbujamo kulturo medsebojnega

spoštovanja in zaupanja.

Sodelovanje. Sodelovanje med ljudmi je seveda ključnega pomena; vsi vemo, da dobro

timsko delo prinese vedno boljše rezultat kot dela enega, še tako odličnega posameznika. Zato

v bolnišnični šoli tudi vzgajamo šolarje k sodelovanju, jih tega učimo (sodelovalno učenje),

učimo jih tudi timskega dela. To zagotovo ni preprosto, ker spričo bolezni in načinov

zdravljenja učno delo v bolnišnični šoli postaja vse bolj individualno, a poskušamo kljub temu

najti primerne načine za sodelovalno delo in razvijanje timskega dela.

Solidarnost. Šolarje in šolarke je potrebno vzgajati za solidarnost. Učimo se solidarnosti z

vsemi, ki so v stiski in v slabšem položaju kot mi. Ob tem se učimo tudi vrednost načela

enakopravnosti in enakih možnosti (ne glede na spol, raso, vero, poreklo, ekonomski status,

bolezen).

1.6 Vzgojna načela v odnosu do šole

Aktivna udeležba učencev. Kot smo že zapisali pri vzgojnih načelih v odnosu do vzgoje,

učenja in znanja, naj poudarimo tudi na tem mestu, da je v bolnišnični šoli potrebno, da so

šolarji, seveda glede na svoje zdravstveno stanje dejavni, delavni. Potrebno je torej osebno

delo, osebno raziskovanje, osebna ustvarjalnost ter osebna angažiranost vsakega šolarja; k

temu stremimo v bolnišnični šoli. Učitelj pomaga učencu, da postane samostojen in da

prevzema odgovornost za lastno izobraževanje.

Odgovornost. Vsak je odgovoren za svoja ravnanja in k temu načelu smo zavezani v

bolnišnični šoli, saj menimo, da je tudi odgovornosti otroke in mladostnike potrebno naučiti.

Potrebno se je torej naučiti, da mora vsak svoje dolžnosti izpolnjevati (bolezni navkljub, a

seveda upoštevaje tudi bolezen) za svoja dejanja pa se je potrebno naučiti prevzemati tudi

odgovornost.

Enotnost vzgojne skupnosti. Bolnišnična šola deluje kot uglašen kolektiv in se zavzema za

isto vzgojno usmeritev.

2. Vzajemno sodelovalni odnos s starši

Kot smo že v uvodu zapisali, starši otrok, ki so v bolnišnično šolo vključeni le začasno, ne

morejo na tak način sodelovati kot v običajni šoli (npr. pri sooblikovanju vzgojnega načrta, ne

more obstojati svet staršev ipd.). A kljub temu je sodelovalni odnos s starši tudi v bolnišnični

šoli še kako pomemben. Tudi ta sodelovalni odnos pa je nekaj posebnega. Starši bolnih otrok

so namreč starši v stiski, saj so, ko je njihov otrok resno bolan, v najtežji življenjski situaciji.

Zato potrebujejo pomoč, podporo in razumevanje.

Bolnišnični učitelji jim pomagamo tako, da jih razbremenimo skrbi v zvezi s šolanjem

njihovih bolnih otrok, hkrati pa jim ponudimo partnersko vlogo pri tem. Sproti jih obveščamo

o učnem in vzgojnem delu njihovih otrok v bolnišnični šoli ter jim tako omogočimo, da

svojega otroka spet ugledajo kot šolarja in tako, vsaj do neke mere, spet kot običajnega

otroka, vsekakor pa kot otroka, ki (spet) zmore veliko stvari. V pogledu učenja in šolanja tudi

svetujemo, hkrati pa si za starše vzamemo čas, da jim prisluhnemo, ko to potrebujejo in želijo.

Stike s starši izvajamo v okviru osebnih srečanj, t.j. pogovornih ur, pa tudi preko elektronske

pošte in telefonskih pogovorov. Potrebno je poudariti, da stike z matičnimi šolami

navezujemo neposredno, ne preko staršev. Starši pri tem sodelujejo kot partnerji.

Večino stikov s starši prevzemajo učitelji, ki v bolnišnični šoli opravljajo naloge razrednika

(čeprav jim te naloge uradno niso priznane).

Poleg že omenjenih načinov komunikacije s starši bomo poskušali pripraviti vsaj dvakrat

letno tudi srečanja staršev, na katerih jih bomo v obliki delavnic še bolj povezali s svojim

otrokom, sedaj šolarjem v bolnišnični šoli.

Staršem v okviru bolnišnične šole v okviru svojih kompetenc svetujemo tudi pri vzgojnih

vprašanjih, sicer pa jih povežemo s strokovnimi delavci oddelka samega (psihologom).

Šolanje otrok v bolnišnični šoli ni obvezno, starši imajo pravico šolanje svojih otrok v

bolnišnici odkloniti. To odločitev moramo v bolnišnični šoli spoštovati, a na nas, bolnišničnih

učiteljih, je, da poleg tega, da jih seznanimo, kaj takšna odločitev za njihovega otroka pomeni,

starše skušamo predvsem pridobiti.

3. Vzgojne dejavnosti šole

Vzgojne dejavnosti bolnišnične šole:

Proaktivne vzgojne dejavnosti

Svetovanje in usmerjanje

Vzgojni postopki

Opomba. V običajnih šolah med vzgojne dejavnosti šole sodijo tudi vzgojni ukrepi in vzgojne

kazni. Vzgojni načrt bolnišnične šole teh naštetih ne vsebuje; v posebnih primerih težje

vodljivih šolarjev je namreč potrebno narediti individualni vzgojni načrt, kjer so tudi te

dejavnosti za posameznega šolarja podrobno opredeljeni.

Proaktivne vzgojne dejavnosti

Svetovanje in usmerjanje

1. Posebej namenjen čas za izboljšanje medosebnih odnosov

V bolnišnični šoli moramo biti zelo racionalni s časom, zato smo na gojenje medosebnih

odnosov pozorni pri vsaki uri, pri vsaki šolski dejavnosti. Učitelj v vsakodnevnih situacijah

uči sprotnega razreševanja medosebnih težav, uči skrbi z a dobro klimo in komunikacijo v

skupini.

2. Posebne dejavnosti namenjeni vzgoji

V bolnišnični šoli med te štejemo vse dneve dejavnosti (kulturni, športni, naravoslovni,

tehniški), ki vedno vsebujejo tudi konkretne vzgojne cilje, prav tako pa tudi interesne

dejavnosti. Prav te smo v bolnišnični šoli razvili v t.i. podporno- sprostitvene dejavnosti,

glavni cilj le-teh je prav vzgojni.

Prav tako so vzgojno naravnane šole v naravi, v bolnišnični šoli jih poimenujemo tabori.

3. Problem je priložnost za sodelovanje

Probleme v bolnišnični šoli rešujejo učitelji v sodelovanju z učenci in tudi njihovimi starši. Če

je problem težji se v interdisciplinarnem timu pripravi individualizirani vzgojni načrt za

otroka oz mladostnika, kjer je podrobno določeno tudi kako, kdo in kdaj pristopi k reševanju

nastale težave.

4. Doslednost pri upoštevanju pravil šole1

1 Šolska pravila v bolnišnični šoli:

K pouku prihajam pripravljen: imam vse šolske potrebščine za ta dan in imam

narejeno domačo nalogo.

K pouku prihajam ustrezno oblečen in obut.

V učilnico prihajam pravočasno (eno minuto pred začetkom pouka) oziroma počakam

pred vrati oddelka.

Če imam zdravstveno terapevtsko obravnavo, se pridružim šolskemu pouku po njej.

Če imam predpisane zdravstvene pripomočke (npr. za sedenje), jih redno prinašam s

sabo v učilnico ter jih ustrezno uporabljam. Pri sedenju pazim na pravilno držo in se

na stolu ne pozibavam.

Med poukom ne žvečim, ne jem, ne pijem, razen v primeru, ko zdravnik določi

drugače.

Med poukom ne hodim na stranišče, razen v primeru, ko zdravnik priporoči drugače.

V bolnišnični šoli se trudimo in učence vzpodbujamo k upoštevanju pravil šole. V primeru

neupoštevanje le-teh ravnamo v skladu z vzgojnimi postopki (glej nadaljevanje).

5. Sodelovanje staršev

S starši sodelujemo na način, kot smo ga opisali že zgoraj.

Vzgojni postopki

Poudarjamo pozitivno reševanje problemov. Temeljna načela so:

Ni kaznovalca, šolar ustvarjalno rešuje problem.

Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil.

Poravnava je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno in

materialno škodo.

Spodbuja pozitivno vedenje, poudarja vrednote ter ne vzpodbuja obrambnih

vedenj tako kot kritika in kazen.

Izposojeno učno gradivo vrnem razredniku ali učitelju v dogovorjenem času.

Upoštevam pravila za samostojno uporabo računalnika po dogovoru z razrednikom in

učiteljem.

Med poukom ne uporabljam telefona.

Za šolsko delo sem sam odgovoren. Če pa česa ne znam, vprašam učitelja ali

razrednika.

Sem spoštljiv do sošolcev in učiteljev, da nam bo vsem prijetno.