REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO IN OKOLJE

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

ONESNAŽENOSTI ZRAKA Z MOBILNO POSTAJO NA TRATI PRI ŠKOFJI LOKI

Meritve onesnaženosti zraka z mobilno postajo na Trati pri Škofji Loki

Od 12. 4. do 30. 6. 2012

(Skrajšano vmesno poročilo)

AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE

Ljubljana, avgust 2012

1

POVZETEK

Mobilna postaja je locirana na Trati v naselju individualnih hiš. Prometne ceste niso v neposredni bližini. Po podatkih o emisijah iz večjih industrijskih objektov, ki so po zakonu dolžni sporočati emisijske podatke in so dostopni tudi na spletni strani Agencije RS za okolje (http://okolje.arso.gov.si/onesnazevanje_zraka/devices), je v bližnji okolici mobilne postaje edini vir z večjimi emisijami več vrst onesnaževal tovarna Knauf Insulation, ki je oddaljena 500 metrov proti zahodu. Predvsem južno od lokacije postaje je še nekaj manjših virov onesnaževanja zraka, predvsem delcev. Lokacijo merilnega mesta mobilne postaje uvrščamo po sedaj veljavni mednarodni klasifikaciji v poseljeno predmestno ozadje z vplivom industrije SB(RI). Meritve z mobilno postajo na lokaciji Trata so se začele 12. aprila in bodo predvidoma trajale do sredine oktobra, kar pomeni, da ne bodo zajele zimskega časa, ko je zrak bolj onesnažen zaradi neugodnih vremenskih razmer (temperaturne inverzije) in zaradi emisij iz kurilnih naprav, predvsem iz malih kurišč. Kar se kakovosti zraka tiče, so reliefni in vremenski pogoji na območju Trate in v Škofji Loki ugodnejši kot v tistih krajih v notranjosti Slovenije, ki ležijo v bolj zaprtih kotlinah in dolinah. Predvsem je ugoden vpliv šibke lokalne cirkulacije zraka v nočnem času zaradi pobočij in dolin na zahodni strani (Selška in Poljanska dolina). V času med 12. 4. in 30. 6. 2012 je bila onesnaženost zraka po vsej Sloveniji največja 19. in 20. 6. ob koncu sedemdnevnega obdobja suhega poletnega vremena. Rezultati meritev na merilnem mestu Trata in na drugih lokacijah stalne merilne mreže DMKZ v kažejo sledeče splošne značilnosti:

- Onesnaženost zraka z delci PM10 na lokaciji mobilne postaje na Trati je bila primerljiva z večino

drugih merilnih mest v notranjosti Slovenije. Prekoračitev mejne dnevne koncentracije ni bilo nikjer, kar je običajno za ta letni čas.

- Koncentracija NO2 je bila na lokaciji mobilne postaje najnižja v Sloveniji. Koncentracije so bile

povsod razen na prometni lokaciji Maribor center pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP). - Onesnaženost zraka z SO2 že nekaj let v Sloveniji ni več problematično. Tudi v obdobju meritev

na Trati so bile koncentracije povsod nizke - pod spodnjim ocenjevalnim pragom.

- Koncentracije benzena so bile pod spodnjim ocenjevalnim pragom (SOP). Ker je glavni izvor benzena promet, so najvišje koncentracije izmerjene na prometnem merilnem mestu Maribor center.

- Onesnaženost zraka z ozonom na Trati je bila na ravni drugih merilnih mest v notranjosti

Slovenije. Koncentracije ozona so v zadnjih nekaj letih prekoračile opozorilno vrednost za zaščito zdravja le na Primorskem in ob obali ter ponekod v višjih legah (Krvavec). Za napoved ozona uporabljamo statistični model, po katerem je Slovenija razdeljena na območja.

Na lokaciji Trata sta prevladujoči smeri vetra jugozahod in jugovzhod, tako da je maksimum koncentracij onesnaževal, ki izhajajo iz tovarne Knauf Insulation (predvsem NO2, SO2 in delci PM10) ali iz drugih virov, na južnih delih Sorškega polja izven naseljenega območja.

2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

kon

cen

trac

ija (

µg/m

3 )

NO2 (µg/m3) 13 31 18 7 14 22 19 14

SO2 (µg/m3) 6 4 7 2 6 6 2

benzen (µg/m3x10) 5 9 5

toluen (µg/m3x10) 18 19 14

O3 (µg/m3) 69 61 74 71 63 62 67 74 75 92

PM10 (µg/m3) 16 21 18 17 16 16 19 21 17 18 17 18

CO (mg/m3 x10) 2 4 3 2 10

Ljubljana Bež. Maribor center Celje Trata Kranj Novo mesto Trbovlje Zagorje HrastnikMurska

S.RakičanNova Gorica KoperTrata

Slika 1.1: Povprečne koncentracije onesnaževal na lokaciji mobilne postaje na Trati pri Škofji Loki in na nekaterih stalnih merilnih mestih v Sloveniji za čas od 12. 4. 2011 do 30. 6. 2012

3

1. UVOD

V okviru meritev kakovosti zraka na območjih, kjer ni stalnih avtomatskih postaj, opravimo občasne meritve z ekološko-meteorološko mobilno postajo Agencije RS za okolje (ARSO), da dobimo informacijo o ravni onesnaženosti zraka na teh območjih. V času od 12. aprila do predvidoma sredine oktobra 2012 je mobilna postaja postavljena na Trati pri Škofji Loki znotraj manjšega naselja individualnih hiš in blizu tovarne Knauf Insulation. Glavni viri emisij onesnaževal v Sloveniji so industrija, promet in veliki termoenergetski objekti, v hladnem delu leta pa še individualna kurišča in manjše kotlovnice. V zadnjih letih so se emisije iz večjih virov, kot so termoelektrarne pa tudi nekateri industrijski objekti, zmanjšale zaradi vgrajenih čistilnih naprav. Predvsem so bistveno nižje koncentracije žveplovega dioksida na vplivnih območjih TE Šoštanj in TE Trbovlje zaradi vgraditve odžveplovalnih naprav, na vplivnem območju TE-TO Ljubljana pa zaradi kurjenja z bolj kvalitetnim premogom z manjšo vsebnostjo žvepla. Z vgraditvijo čistilne naprave v tovarni cementa Lafarge so se znižale tudi koncentracije delcev PM10 na njenem vplivnem območju v Zasavju. Emisija onesnaževal iz prometa (dušikovi oksidi, ogljikov monoksid, lahkohlapni ogljikovodiki, delci) pa se ne zmanjšuje, zato je zrak ob prometnih cestah in ulicah najbolj onesnažen. V zadnjem času je v večini naseljenih območij Slovenije problematična predvsem onesnaženost zraka z delci PM10. V bližnji okolici lokacije mobilne postaje na Trati so glavni viri onesnaženja zraka industrija (Knauf Insulation) in manjši viri raznih individualnih firm. Prometa v bližnji okolici ni veliko. Za vpliv morebtinih individualnih kurišč v hladnem delu leta pa bo potrebno pridobiti podatke o razširjenosti takih kurišč. Avtomatska mobilna postaja deluje enako in meri iste parametre kot vse ostale stalne postaje v avtomatski merilni mreži. Ti parametri so: Ekološki parametri Meteorologija Žveplov dioksid Temperatura zraka Dušikovi oksidi Relativna vlaga zraka Ozon Smer vetra Ogljikov monoksid Hitrost vetra Delci PM10 Jakost sončnega obsevanja Lahkohlapni ogljikovodiki (BTX) Meritve, merilne metode in analize izmerjenih podatkov so izbrane v skladu s slovensko zakonodajo na področju kakovosti zunanjega zraka, ki je usklajena s predpisi EU (poglavje…..). Od delcev merimo delce PM10, to je delce z aerodinamičnim premerom pod 10 µm. Pri merjenju z merilnikom TEOM je treba po predpisih EU upoštevati korekcijski faktor, dobljen iz primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom. Ta faktor se določi za vsako merilno mesto posebej dvakrat letno in se giblje v glavnem med 1,00 in 1,30. Faktor je višji pozimi, poleti pa ima na podlagi primerjalnih meritev v naseljenih območjih v notranjosti Slovenije vrednost med 1,00 in 1,10. Za mobilno postajo smo vzeli vrednost 1,05.

4

2. ZAKONODAJA

Osnova slovenske zakonodaje na področju kakovosti zunanjega zraka (v nadaljevanju kakovost zraka) je Zakon o varstvu okolja (ZVO, Ur.l. RS 39/06-ZVO-1-UPB1, 49/06-ZMetD in 66/06-OdlUS, 112/06-

OdlUS, 33/07-ZPNačrt, 57/08-ZFO-1A, 70/08 in 108/09). V veljavi je sledeča zakonodaja s področja kakovosti zunanjega zraka • Uredba o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 9/11), • Pravilnik o ocenjevanju kakovosti zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 55/11), • Uredba o arzenu, kadmiju, živem srebru, niklju in policikličnih aromatskih ogljikovodikih v

zunanjem zraku (Ur.l. RS, št. 56/06), • Sklep o določitvi podobmočij zaradei upravljanja s kakovostjo zunanjega zraka Ur.l. RS, št.

58/11), • Odredba o določitvi območja in razvrstitvi območij, aglomeracij in podobmočij glede na

onesanženost zunanjega zraka (Ur.l. RS, št. 50/11), • Odlok o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti

okolja v Zgornji Mežiški dolini (Ur.l.RS, št.119/07), • Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja (CLRTAP, protokol EMEP), • Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Ur.l. RS, št. 31/07, 61/09). Te uredbe predpisujejo, katera onesnaževala je potrebno spremljati, njihove mejne, ciljne, opozorilne in alarmne vrednosti, najmanjše potrebno število merilnih mest, vrste merilnih mest, njihove gostote v merilnih mrežah, referenčne merilne metode in izračunavanje statističnih vrednosti in izmenjavo oziroma prikaz podatkov. Mejna vrednost (MV) je raven koncentracije, določena na podlagi znanstvenih spoznanj, katere cilj je izogniti se škodljivim učinkom na zdravje ljudi oziroma naravno okolje (ekosistemi), jih preprečiti ali zmanjšati, in ki jo je v določenem roku treba doseči, ko pa se ta doseže, se ne sme preseči. Alarmna vrednost (AV) je predpisana raven onesnaženosti, pri kateri je treba zagotoviti takojšnje ukrepe za zavarovanje zdravja ljudi in okolja. Alarmna vrednost se določi pri kritični ravni onesnaženosti, nad katero že kratkotrajna izpostavljenost zaradi snovi v zraku pomeni tveganje za zdravje ljudi. Pri nekaterih onesnaževalih sta definirana še spodnji in zgornji ocenjevalni prag koncentracije (SOP in ZOP). Če so bile izmerjene koncentracije v določenem časovnem obdobju pod SOP, se lahko za nadaljnjo oceno stanja uporabijo le modelni izračuni oziroma strokovne ocene, če pa so med SOP in ZOP, se lahko uporabi kombinacija meritev in modelnih izračunov. V primeru, da koncentracije v določenem časovnem obdobju presegajo ZOP, je potrebno izvajati stalne meritve kakovosti zraka.

5

Tabela 1.(1): Mejne, alarmne, dopustne in ciljne vrednosti ter sprejemljiva preseganja koncentracij za leto 2012:

Onesnaževalo 1 ura 3 ure 8 ur dan zima leto

žveplov dioksid (µg/m3)

350 (MV)1

500 (AV)

125 (MV)3

75 (ZOP) 3 50 (SOP) 3

20 (KV) 12 (ZOP) 8 (SOP)

20 (MV)

za varstvo: zdravja zdravja zdravja rastlin ekosistemov

dušikov dioksid

(µg/m3)

200 (MV)2

100 (SOP)2

140 (ZOP)2

400 (AV) 40 (MV) 26 (SOP)

32 (ZOP)

za varstvo: zdravja zdravja zdravja

dušikovi oksidi (µg/m3)

30 (MV)

19,5 (SOP) 24 (ZOP)

za varstvo: rastlin

ogljikov monoksid

(mg/m3)

10 (MV) 7 (ZOP)

5 (SOP)

za varstvo:

zdravja

benzen (µg/m3)

5 (MV)

3,5 (ZOP) 2 (SOP)

za varstvo: zdravja

ozon (µg/m3)

180(OV) 240(AV)

120 (CV)5 40 (MV) AOT40

maj-julij april-sept.

18000 (MV) 20000 (MV) za varstvo: zdravja zdravja materialov vegetacije gozdov

delci PM10

(µg/m3) 50 (MV)4

20 (SOP)4 28 (ZOP)4

40 (MV)

10 (SOP) 14 (ZOP)

za varstvo: zdravja zdravja

delci PM2,5 (µg/m3)*

27 (MV)=25 (CV) + 2,1 (SP) 12 (SOP)

17 (ZOP) za varstvo: Zdravja

svinec▲

(µg/m3) 0,5 (MV)

0,25 (SOP) 0,35 (ZOP)

za varstvo: zdravja

kadmij▲ (ng/m3)

5 (CV) 2 (SOP)

3 (ZOP) za varstvo: zdravja

arzen▲

(ng/m3) 6 (CV)

2,4 (SOP)

3,6 (ZOP) za varstvo: zdravja

nikelj▲ (ng/m3)

20 (CV) 10 (SOP) 14 (ZOP)

za varstvo: zdravja

benzo(a)piren▲ (ng/m3)

1 (CV)

0,4 (SOP) 0.6 (ZOP)

za varstvo: zdravja

1 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 2 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 5 – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu 3 – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu ▲ izmerjeno v delcih PM10

6

Za živo srebro ni določene mejne letne ali ciljne koncentracije.

* Med leti 2008 in 2015 velja za delce PM2.5 letna mejna vrednost koncentracije 25 µg/m3 povečana za sprejemljivo preseganje, vsako leto za 20 % (tabela 1.(2)). To pomeni, da je v letu 2010 mejna letna vrednost za delce PM2.5 28,6 µg/m3.

Tabela 1.(2): Vrednosti sprejemljivega preseganja (SP) v µg/m3 za koncentracijo delcev PM2.5

Vse uredbe iz zakonodaje Evropske skupnosti na področju zunanjega zraka, ki se nanašajo na različna onesnaževala in ki določajo mejne vrednosti oziroma stopnje koncentracij, nad katerimi so potrebni ukrepi za zmanjševanje koncentracij, so sprejete v slovensko zakonodajo (poglavje 1.1). Za izmenjavo informacij in za nekatere druge tehnične podrobnosti pri obdelavi podatkov pa smo uporabljali še naslednje dokumente EU: • Guidance for the Demonstration of Equivalence of Ambient Air Monitoring Methods, januar

2010, • Convention on Long-range Transboundary Air Pollution, • Council Decision establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and

individual stations measuring ambient air pollution within the Member States, 97/101/EC), • Comission Decision of 17 October 2001 amending the Annexes to Council Decision 97/101/EC

establishing a reciprocal exchange of information and data from networks and individual stations measuring ambient air pollution within the Member States,

• Guideline to Questionnaire laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC, 1999/30/EC, 2000/69/EC, 2002/3/EC, and 2004/107/EC, and 2008/50/EC. European Commission, Pilot template, June, 2009,

• Comission Decision of 29 April 2004 laying down a questionnaire to be used for annual reporting on ambient air quality assessment under Council Directives 96/62/EC and 1999/30/EC and under Directives 2000/69/EC and 2002/3/EC of the European Parliament and of the Council.

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015

5,0 4,3 3,6 2,9 2,1 1,4 0,7 0,0

7

3. REZULTATI MERITEV NA TRATI

Meritve z mobilno postajo na Trati pri Škofji Loki so se začele v mesecu aprilu, ko se onesnaženost zraka že bistveno zmanjša glede na zimski čas. Tako je bilo tudi v letu 2012. Najdaljše obdobje brez padavin v obdobju meritev do konca junija je trajalo od 15. 6. do 21. 6. V tem času se je onesnaženost zraka iz dneva v dan povečevala, vendar koncentracije nobenega onesnaževala niso presegle mejnih vrednosti. Kakovost zraka je odvisna od emisij onesnaževal in od vremenskih oziroma mikro klimatskih značilnosti, ki so v veliki meri pogojene z reliefom. Škofja Loka in še posebej Trata imata zaradi geografsko dovolj odprte lege in s tem boljše prevetrenosti boljše razmere kot vsa tista naselja v notranjosti Slovenije, ki ležijo v zaprtih kotlinah in dolinah. Po podatkih o emisijah iz večjih industrijskih objektov, ki so dostopni tudi na spletni strani Agencije RS za okolje (http://www.arso.gov.si), je na Trati največji industrijski objekt z večjimi izpusti onesnaževal tovarna Knauf Insulation. Med tistimi snovmi, ki jih merimo, gre predvsem za emisije delcev PM10, SO2 in NO2. Glede na prevladujoče smeri vetrov pa te emisije na koncentracije, izmerjene na lokaciji mobilne postaje, le malo vplivajo, saj je zahodne smeri vetra zelo malo. Rezultati meritev koncentracij delcev PM10, ki so v Sloveniji že dalj časa najbolj problematično onesnaževalo, kažejo, da je bila v času med 12. 4. in 30. 6. 2012 raven onesnaženosti na Trati primerljiva z večino mest v notranjosti Slovenije.

3.1. Žveplov dioksid Koncentracije SO2 so bile tako na Trati kot na drugih merilnih mestih po Sloveniji pod urno mejno vrednostjo in pod spodnjim ocenjevalnim pragom za dnevno vrednost. Onesnaženost zraka z SO2 v Sloveniji že več let ni problematično. Preglednica 3.1.1: Koncentracije SO2 v µg/m3 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 Postaja področje % pod Cp Curna max Cdnevna max

Škofja Loka Trata SB 91 2 23 10 Ljubljana Bežigrad UB 93 6 21 9 Maribor center UT 95 4 9 5 Celje UB 93 7 89 14 Trbovlje SB 96 6 31 10 Hrastnik UB 90 6 24 10 Zagorje UT 91 2 67 9

8

0 50 100 150 200 250 300 350 400

Ljubljana Bež.

Maribor

Celje

Trbovlje

Hrastnik

Zagorje

mobilna

cp(µg/m3) Cmax 24 ur (µg/m3) Cmax 1 ura (µg/m3)

Trata

Slika 3.1.1: Povprečne koncentracije SO2 ter najvišje urne in najvišje dnevne koncentracije za čas meritev na Trati od 12. 4. do 30. 6. 2012

3.2. Dušikovi oksidi Koncentracije dušikovih oksidov so najvišje v mestih, še posebej ob prometnih cestah. Zato so, če razen prometa ni drugih večjih virov emisije, koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. V nekaterih krajih pa k izmerjenim koncentracijam prispevajo predvsem industrijski viri, kar pa za lokacijo na Trati ne velja. V obdobju meritev na Trati koncentracije NO2 na nobenem merilnem mestu v Sloveniji – niti na prometni lokaciji Maribor center - niso prekoračile zgornjega ocenjevalnega praga, pač pa le spodnji ocenjevalni prag za zaščito zdravja. Koncentracije NO2 na merilnem mestu mobilne postaje na Trati so bile najnižje med vsemi merilnimi mesti po Sloveniji. Izrazito višje koncentracije ob delavnikih kot ob koncu tedna pa kažejo, da je vpliv emisij iz prometa prevladujoč, oziroma, da ni opaznega vpliva emisije iz tovarne Knauf Insulation. Preglednica 3.2.1: Koncentracije NO2 v µg/m3 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 Postaja področje % pod Cp Curna max >MV >ZOP >SOP

Škofja Loka Trata SB 95 7 41 0 0 0 Ljubljana Bežigrad UB 94 13 59 0 0 0 Maribor center UT 95 31 115 0 0 2 Celje UB 95 18 83 0 0 0 Trbovlje SB 95 14 53 0 0 0 Zagorje UT 82 22 67 0 0 0 Nova Gorica UB 96 19 92 0 0 0 Koper UB 95 14 79 0 0 0

9

0 50 100 150 200 250

Ljubljana Bež.

Maribor

Celje

Trbovlje

Zagorje

Nova Gorica

mobilna

Koper

cp(µg/m3) Cmax 1 ura (µg/m3) >MV (št.primerov)

MV SOP ZOP

Trata Trata

Slika 3.2.1: Povprečne koncentracije NO2 ter najvišje urne koncentracije za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 (SOP – spodnji ocenjevalni prag, ZOP - zgornji ocenjevalni prag, MV – mejna vrednost, za urno koncentracijo)

DNEVNI HOD NO2

0

2

4

6

8

10

12

14

16

18

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

ure dneva

Kon

c. (

µg/m

3)

delavniki so,ne,pr

Slika 3.2.2.: Dnevni hod koncentracije NO2 na merilnem mestu Trata za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 Koncentracija skupnih dušikovih oksidov NOx je sicer aktualna le za varstvo rastlin v naravnem okolju, vendar lahko navedemo, da je bila le-ta na merilnem mestu na Trati prav tako najnižja med vsemi mestnimi merilnimi mesti v Sloveniji.

10

3.3. Delci PM10 V splošnem velja, da se skoraj vse prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 pojavljajo v zimskih mesecih od januarja do marca in od oktobra do decembra. V prvem obdobju meritev na Trati med 12. 4. in 30. 6. 2012 so bile koncentracije delcev PM10 povsod po Sloveniji – tudi na Trati - najvišje 19. in 20. junija, to je, ob koncu sedemdnevnega obdobja suhega poletnega vremena. Iz podatkov je razvidno, da je bila onesnaženost z delci PM10 po vsej Sloveniji dokaj enakomerna. Mejna dnevna koncentracija ni bila nikjer prekoračena, kar je običajno za ta letni čas. Merilno mesto Trata po višini koncentracij ne izstopa. Na mobilni postaji imamo merilnik TEOM. Ker nismo izvedli primerjalnih meritev z referenčnim merilnikom za določitev korekcijskega faktorja, smo upoštevali vrednost faktorja 1,05, ki je določen za lokacijo predmestnega tipa. Celo za malenkost višja povprečna koncentracija delcev ob koncih tedna in praznikih kaže, da promet še zdaleč ni edini vir emisije delcev v okolici merilnega mesta mobilne postaje na Trati. Vetrovne razmere ob stabilnem in mirnem vremenu v naselju Trata in bližnji okolici so v nočnem času zapletene, ker imamo na tem območju na eni strani stekanje zraka s pobočij in iz dolin zahodno odtod (Poljanska dolina, Selška dolina), po drugi strani pa stekanje zraka po dolini Save navzdol po Sorškem polju. Iz dosedanjih podatkov ni mogoče reči, kolikšen vpliv na izmerjene koncentracije delcev ima emisija tovarne Knauf Insulation na lokacijo mobilne postaje. Vendar ocenjujemo, da ta vpliv glede na prevladujočo jugovzhodno smer vetra v dnevnem času in jugozahodno smer v nočnem času ne zajame naselja Trata in tudi ne same Škofje Loke. V zvezi z zahtevami Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07) je upravljavec naprave Knauf Insulation v letu 2011 izdelal oceno celotne in dodatne obremenitve zunanjega zraka na območju ocenjevanja. Območje ocenjevanja je površina, omejena s krožnico polmera 50-kratnika višine najvišjega odvodnika odpadnih plinov. Za Knauf to znaša 2500 m. Rezultati ocene, narejene z modelom širjenja emisij onesnaževal, so pokazali, da je vpliv emisij na lokacijo mobilne postaje majhen, še največ pri PM10 zaradi emisij iz nizkih virov in razpršene emisije. Pri žveplovem dioksidu in dušikovem dioksidu tega vpliva skoraj ni, najvišje koncentracije pa se pojavljajo na polju severovzhodno od naprave na razdalji okoli 2 km. To je zaradi spuščanja omenjenih emisij skozi 50 m visok odvodnik. Preglednica 3.3.1: Koncentracije delcev PM10 v µg/m3 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 (R- referenčna metoda)

Postaja

področje % pod

Cp Cdnevna max štev. prekoračitev MV korek. faktor

Škofja Loka Trata SB 99 17 40 0 1,05 Ljubljana Bežigrad (R) UB 95 16 38 0 Ljubljana BF (R) UB 88 16 38 0 Maribor center (R) UT 94 21 37 0 Kranj (R) UB 100 16 36 0 Novo mesto (R) UB 100 16 37 0 Celje (R) UB 99 18 38 0 Trbovlje (R) SB 99 19 39 0 Zagorje (R) UT 100 21 40 0 Hrastnik (R) SB 96 17 38 0 Murska S. Rakičan (R) RB 100 18 37 0 Nova Gorica (R) UB 100 17 43 0 Koper (R) UB 99 18 48 0 Žerjav (R) RI 95 19 37 0 Iskrba (R) RB 96 14 31 0 Velenje (R) UB 100 16 35 0 Morsko (R) RI 100 13 31 0 Gorenje Polje (R) RI 100 15 34 0

Komentar [uA1]: Kako je določen? Predpis zahteva factor 1,3. Je to mogoče povprečje ostalih predmestnih lokacij v Sloveniji? TP

11

0 10 20 30 40 50 60

Ljubljana Bežigrad

Ljubljana BF

Maribor center

Kranj

Novo mesto

Celje

Trbovlje

Zagorje

Hrastnik

Murska S. Rakičan

Nova Gorica

Koper

Žerjav

Iskrba

mobilna

Velenje

Morsko

Gorenje P olje

cp (µg/m3) Cmax 24 (µg/m3) št.prekoračitebv 24-urne MV

Trata

Slika 3.3.4: Povprečne in najvišje dnevne koncentracije ter prekoračitve mejne dnevne koncentracije delcev PM10 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

0

10

20

30

40

50

60

12.4

.201

2

14.4

.201

2

16.4

.201

2

18.4

.201

2

20.4

.201

2

22.4

.201

2

24.4

.201

2

26.4

.201

2

28.4

.201

2

30.4

.201

2

2.5

.201

2

4.5

.201

2

6.5

.201

2

8.5

.201

2

10.5

.201

2

12.5

.201

2

14.5

.201

2

16.5

.201

2

18.5

.201

2

20.5

.201

2

22.5

.201

2

24.5

.201

2

26.5

.201

2

28.5

.201

2

30.5

.201

2

1.6

.201

2

3.6

.201

2

5.6

.201

2

7.6

.201

2

9.6

.201

2

11.6

.201

2

13.6

.201

2

15.6

.201

2

17.6

.201

2

19.6

.201

2

21.6

.201

2

23.6

.201

2

25.6

.201

2

27.6

.201

2

29.6

.201

2

kon

cen

trac

ija (

µg/m

3) /

pad

avin

e (m

m)

Brnik_padavine Maribor center PM10 Ljubljana Biotehniška f. PM10 Iskrba PM10 Zagorje PM10 Trbovlje PM10 Hrastnik PM10

Celje PM10 Nova Gorica PM10 Kranj PM10 Novo mesto PM10 Murska Sobota - Rakičan PM10 Žerjav PM10 Morsko_pm10

G.Polje_pm10 Koper PM10 Velenje PM10 Ljubljana-Bežigrad PM10 T rata_PM10 Slika 3.3.5.: Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 na nekaterih merilnih mestih DMKZ in padavine na meteorološki postaji Brnik za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

12

DNEVNI HOD PM10

0

5

10

15

20

25

30

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

ure dneva

konc

. (µg

/m3)

delavniki so,ne,pr

Slika 3.3.6.: Dnevni hod koncentracije delcev PM10 na merilnem mestu mobilne postaje Trata za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

Slika 3.3.7.(a): Roža onesnaženja (povprečne koncentracije PM10 pri različnih smereh vetra) na merilnem mestu Trata za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

Slika 3.3.7.(b): Vetrovni roži (pogostosti smeri vetra) za koncentracije, ki so višje od 95 perc. oz. nižje od 10 perc. koncentracije PM10 na merilnem mestu Trata za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

ROŽA ONESNAŽENJA

0

5

10

15

20

25

N

NNE

NE

ENE

E

ESE

SE

SSE

S

SSW

SW

WSW

W

WNW

NW

NNW

hitrosti v etra do 1m/s hitrosti v etra nad 1m/s

VETROVNA ROŽA ZA 2 RAVNI KONCENTRACIJ

0%

4%

8%

12%

16%

20%

N

NNE

NE

ENE

E

ESE

SE

SSE

S

SSW

SW

WSW

W

WNW

NW

NNW

95% (40 µg/m3) 10% (5.3 µg/m3)

13

3.4. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom je aktualna poleti, ko so temperature najvišje in sončno obsevanje najmočnejše. Ciljne vrednosti koncentracije so prekoračene največkrat le v treh najtoplejših mesecih – v juniju, juliju in avgustu. V zadnjih letih je problematika visokih koncentracij ozona s prekoračitvami urne opozorilne vrednosti za zaščito zdravja omejena skoraj le na Obalo in na Goriško, kjer je največ sonca in so temperature najvišje, delno gre pa tudi za prenos onesnaženega zraka iz sosednje Italije. Posebno v zadnjih treh poletjih je bilo vreme spremenljivo s pogostimi nevihtami in prevladujočim severovzhodnim vetrom, zaradi česar onesnaženost z ozonom tudi v teh krajih ni bila problematična. V juniju 2012 so koncentracije ozona prekoračile urno opozorilno vrednost ob obali, na Goriškem in na Krvavcu. Koncentracije ozona na Trati so bile nekoliko višje kot na ostalih merilnih mestih v notranjosti Slovenije. To je posledica majhnega vpliva prometa in s tem nižjih koncentracij dušikovih oksidov, ki drugod zaradi kemičnih reakcij z ozonom znižajo koncentracije ozona. Preglednica 3.4.1: Koncentracije O3 v µg/m3 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

1 ura 8 ur Postaja področje % pod Cp Cmax >OV Cmax >CV

Škofja Loka Trata SB 87 71 163 0 153 9 Ljubljana Bežigrad UB 96 69 166 0 160 17 Maribor center UB 96 61 131 0 121 1 Celje UB 96 74 166 0 155 19 Trbovlje* UB 89 63 151 0 145 11 Hrastnik SB 96 67 161 0 151 12 Zagorje UT 96 62 146 0 136 7 Nova Gorica UB 96 75 195 12 185 26 Koper UB 95 92 199 10 188 25 Murska S. Rakičan RB 92 74 157 0 147 15 Krvavec RB 93 111 193 3 180 39 Iskrba RB 95 71 159 0 139 21 Otlica RB 88 103 205 6 189 28

14

0 50 100 150 200 250

Krvavec

Iskrba

Otlica

Ljubljana Bež.

Maribor

Celje

Trbovlje

Hrastnik

Zagorje

Murska S. Rakičan

Nova Gorica

Koper

mobilna

Cp (µg/m3) št.prekoračitev 8-urne CV Cmax urna (µg/m3)

Trata

Slika 3.4.1: Povprečne in najvišje urne koncentracije ter število prekoračitev 8-urne ciljne koncentracije ozona za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

3.5. Lahkohlapni ogljikovodiki Glavni viri emisije benzena in drugih lahkohlapnih ogljikovodikov (BTX) so promet, industrija in terciarna dejavnost, pri kateri se uporabljajo oziroma se proizvajajo veziva, barve, topila, aerosoli, industrija nafte in plina ter individualna kurišča, ki uporabljajo za gorivo les. Koncentracijo BTX v okviru merilne mreže DMKZ stalno merimo na merilnih mestih Ljubljana Bežigrad, kjer je poleg prometa tudi manjši vpliv tiskarske industrije, in Maribor center, kjer je glavni vir emisije promet. Povprečna letna koncentracija benzena, za katero so predpisani mejna letna vrednost, spodnji ocenjevalni prag (SOP) in zgornji ocenjevalni prag (ZOP), je bila vsa pretekla leta pod SOP na obeh lokacijah. Koncentracije BTX na merilnem mestu Trata kot tudi v Ljubljani in Mariboru v času od 12. 4. do 30. 6. 2012 so bile pod SOP, ki je sicer predpisan za celoletno povprečje.

15

Preglednica 3.5.1: Koncentracije BTX v µg/m3 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 benzen Postaja področje % pod benzen toluen etilbenzen m&p ksilen o ksilen

Škofja Loka Trata SB 83 0.5 1.4 0.3 0.9 0.3 Ljubljana Bežigrad UB 96 0.5 1.8 0.3 1.2 0.4 Maribor center UT 95 0.9 1.9 0.5 1.9 0.5

0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5

Ljubljana Bež.

Maribor center

mobilna

µg/m3

benzen toluen etilbenzen m&p ksilen o ksilen

Trata

SOP

Slika 3.5.1: Povprečne koncentracije lahkohlapnih ogljikovodikov za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 (SOP – spodnji ocenjevalni prag za benzen)

3.6. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so najvišje v mestih, še posebej ob prometnih cestah in parkiriščih. Zato so, če razen prometa ni drugih večjih virov emisije, koncentracije sorazmerne z velikostjo mesta. Le redko pa k izmerjenim koncentracijam prispevajo industrijski viri, kar pa za lokacijo Trata ne velja. Raven koncentracij Preglednica 3.6.1: Koncentracije CO v µg/m3 za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012 mesec / month 8 ur / 8 hours postaja podr % pod Cp Cmax >MV Škofja Loka Trata SB 89 0.3 0.8 0 Ljubljana Bežigrad UB 96 0.2 0.6 0 Maribor center UT 95 0.4 1.0 0 Nova Gorica UB 95 1.0 2.2 0 Trbovlje UB 92 0.2 0.6 0 Krvavec RB 94 0.2 0.2 0

16

0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0

Ljubljana Bež.

Maribor

Nova Gorica

Trbvolje

Krvavec

mobilna

µg/m3

cp(µg/m3) Cmax 8 ur (µg/m3)

SOP

Trata

Slika 3.6.1: Povprečne in najvišje 8-urne koncentracije CO za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

DNEVNI HOD CO

0.00

0.05

0.10

0.15

0.20

0.25

0.30

0.35

0.40

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

ure dneva

konc

. (m

g/m3 )

delavniki so,ne,pr

Slika 3.6.2.: Dnevni hod koncentracije CO na merilnem mestu mobilne postaje Trata za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

3.7. Meteorološki parametri Na določenem območju so za kakovost zraka od meteoroloških parametrov odločilne stabilnost atmosfere, smer in hitrost vetra ter padavine. Večje hitrosti vetra pomenijo hitrejši prenos onesnaženega zraka na večje razdalje, manjša stabilnost atmosfere boljše razredčevanje onesnaževal v zraku s turbulenco, padavine pa čistijo onesnažen zrak. Negativen vpliv na kakovost zraka imajo temperaturne inverzije, ki nastajajo v zimskem času ob jasnem vremenu zaradi dolgih noči in šibkega sončnega obsevanja predvsem v notranjosti Slovenije.

17

Trata pri Škofji Loki kot tudi sama Škofja Loka imata, kar se kakovosti zraka tiče, ugodno lego. Reliefna odprtost proti Sorškemu polju in nočni tok zraka s pobočij in iz dolin Škofjeloškega hribovja omogočata tudi v času zimskih temperaturnih inverzij, da se onesnažen zrak porazdeli na širše območje in s tem razredči. Ob intenzivnejših vremenskih procesih imamo v notranjosti Slovenije glede vetra predvsem dve situaciji glede vetra. Pred vremenskimi frontami se pojavlja jugozahodni veter, po prehodu front pa severovzhodnik. Slednji ima na Trati zaradi vpliva reliefa jugovzhodno smer. Iz vetrovne rože in dnevnega hoda smeri vetra sklepamo, da tako pri šibkih lokalnih vetrovih kot pri močnejših vetrovih prevladujeta jugozahodna in jugovzhodna smer, kar pomeni, da onesnažena zrak iz emisijskih virov na Trati ne zajame v večji meri same Trate in Škofje Loke. V času meritev na Trati med 12. 4. in 30. 6. 2012 je najdaljše obdobje brez padavin trajalo sedem dni (od 15. do 21. 6.). Zadnja dva dneva tega obdobja je bila onesnaženost zraka največja. Podatke o padavinah smo vzeli z avtomatske meteorološke postaje Brnik, ker ni nobene druge bližje postaje. Za poletni čas, ko se ob plohah in nevihtah lahko pojavljajo lokalno zelo različne količine padavin, to vsekakor niso reprezentativni podatki, medtem ko so za zimski čas, ki je za onesnaženost zraka bolj aktualen, bolj zadovoljivi.

DNEVNI HOD SMERI VETRA

0

45

90

135

180

225

270

315

360

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24

ure dnev a

SM

ER

(ko

tne

stop

inje

)

hitrosti do 1.5 m/s hitrosti nad 1.5 m/s

Slika 3.7.1.: Dnevni hod smeri vetra na merilnih mestih mobilne postaje na Trati za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

18

0%

2%

4%

6%

8%

10%

12%

14%

16%

18%

N

NNE

NE

ENE

E

ESE

SE

SSE

S

SSW

SW

WSW

W

WNW

NW

NNW

hitrosti do 1.5 m/s hitrosti nad 1.5 m/s

Slika 3.7.3.: Roža vetra na merilnih mestih mobilne in meteorološke postaje na Trati za čas od 12. 4. do 30. 6. 2012

19

Lokacija mobilne postaje na Trati pri Škofji Loki

MOB

AMP