OPIS PREDMETA Predmet: UPORABNA MATEMATIKA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Branko BUTINAR Namen in cilji predmeta: �tudent se seznami z osnovami izbranega področja uporabne matematike. Vsebina: �tudent lahko izbira med dvema področjema: Osnove verjetnostnega računa in matematične statistike. Osnove nelinearnega programiranja.

♦Osnove verjetnostnega računa in matematične statistike.

I. Osnovne verjetnostnega računa. Poskus, slučajni dogodek. Računanje z dogodki (vsota, produkt, komplement) in relacije med dogodki (enakost, način). Elementarni in sestavljeni dogodki. Algebra dogodkov. Statistični pristop k verjetnosti. Aksiomatski pristop k verjetnosti. Popoln sistem dogodkov. Klasični pristop k verjetnosti. Pogojna verjetnost po statistično. Bayesova formula. Bernoullijevo zaporedje poskusov. Vzorčenje z vračanjem iz končne populacije. Vzorčenje brez vračanja iz končne populacije. Slučajna spremenljivka in porazdelitvena funkcija slučajne spremenljivke. Diskretne in zvezne porazdelitve. �tevilske karakteristike porazdelitve verjetnosti.

II. Osnovne matematične statistike. Slučajni vzorec, empirična porazdelitev, sredina, standardni odklon. Ocenjevanje parametrov porazdelitve točkovno in intervalno ocenjevanje. Neparametrično ocenjevanje. Testiranje statističnih hipotez. Parametrične hipoteze (npr. o sredini normalne porazdelitve) in neparametrične hipoteze (npr. o porazdelitveni funkciji). Analiza variance na preprostem zgledu (npr. homogenost opazovane skupine). Regresija linearni in nelinearni model z eno neodvisno spremenljivko, linerni model z n neodvisnimi spremenljivkami.

III. Seminarska naloga iz področja Statistične metode v analizi procesov.

♦Osnove nelinearnega programiranja.

1. Osnove Splo�en opis problemov nelinearnega programiranja in nekaj tipičnih zgledov. Lokalni in globalni ekstremi realne funkcije vektorske spremenljivke osnovni pojmi. Konveksne mno�ice, konveksne funkcije osnovni pojmi in izreki o ekstremih. Ekstremi funkcije brez pogojev potrebni in zadostni pogoji. Ekstremi funkcije pri pogojih v obliki neenačb potrebni in zadostni pogoji. Ekstremi funkcije pri pogojih v obliki neenačb in enačb potrebni in zadostni pogoji. Lagrangeov dualni problem. Odnos med primarnim in dualnim problemom. Linearno programiranje in dualnost.

2. Algoritmi Splo�en opis algoritmov za re�evanje problemov nelinearnega programiranja. Konvergenca algoritmov. Re�evanje problemov brez pogojev (iskanje ekstremne točke s spreminjanjem posameznih spremenljivk brez odvodov, iskanje ekstremne točke s spreminjanjem posameznih spremenljivk z odvodi, n-razse�no iskanje ekstremne točke brez odvodov, n-razse�no iskanje ekstremne točke z odvodi). Re�evanje problemov s pogoji (penalty function methods, barrier function methods). Re�evanje problemov s pogoji po metodi dopustnih smeri (Rosenova metoda projekcije gradienta, rekurzivno kvadratično programiranje).

3. Seminarska naloga: po eni od zgoraj opisanih metod narediti ustrezen računalni�ki program in re�iti enega od problemov iz literature.

Učne metode: Mentorski pristop; seminarska naloga Način preverjanja znanja: Ustni izpit in seminarska naloga

Obveznosti �tudenta: Izdelava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: ♦Osnove verjetnostnega računa in matematične statistike 1. J. Pitman, Probability, Springer-Verlag New York, Inc., 1993 2. I. Grabec in J. Gradi�ek, Opis naključnih pojavov, FS Univerze v Ljubljani, 2000 3. D. M. Himmelbau, Process Analysis by Statistical Methods, John Wiley&Sons, Inc., 1970

♦Osnove nelinearnega programiranja 1. M. S. Bazaraa, C. M. Shetty, Nonlinear Programming Theory and Algorithms, John Wiley&Sons, Inc., 1979 Mednarodna primerljivost http://www.kt.dtu.dk/Teaching_activities/Master_courses - 28260 Mathematical analysis and models for chemical systems, 28462 Numerical Solution of Mathematical Models in Chemical Engineering http://www.tvtut.tugraz.at/tvtut/Lehre/LehreMaster - Mathematics, Statistics

OPIS PREDMETA Predmet: PRODUKTNA TEHNIKA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. �eljko KNEZ Namen in cilji predmeta: �tudenti podiplomskega �tudija se bodo spoznali z uporabo procesnih tehnik za pridobivanje produktov s točno definiranimi lastnostmi. Vsebina: Uvod v produktno tehniko � definiranje problematike. �Product design�. Formulacijski postopki. Primeri produktov. Pregled tehnik za pridobivanje �inteligentnih materialov�. Pregled tehnologij za pridobivanje �inteligentnih materialov�. Učne metode: Predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Priprava seminarske naloge. Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: Kot �tudijska literatura se bodo uporabljali učbeniki in ostala literatura s področja konvencionalnih in novej�ih separacijskih procesov ter predvsem periodika kot npr.: 1. J. Jang, M. Perrut, Particle design using supercritical fluids: Literature and patent survey (review), J.

Supercrit. Fluid, 20:179-219, 2001. 2. E. Favre, L. Marchal-Heusler, M. Kind, Chemical product engineering: Research and educational

challenges, Trans IchemE, 80(A): 65-74, 2002. 3. P. R. Rony, Chemical Microengineering. I. Introduction, CACHE article 08. 4. A. W. Westerberg, E. Subrahmanian, Product design, Comput. Chem. Eng., 24: 959-966, 2000. 5. S. Farrell, J. A. Newell, M. J. Savelski, Teaching product design � Through the investigation of

commercial beer, Chemical Engineering Education, 108-113, 2002. 6. J. Wei, Commentaries: Molecular structure and property: Product engineering, Ind. Eng. Chem. Res.,

41: 1917-1919, 2002. 7. J. C. Charpentier, The triplet �molecular processes � product � process� engineering: the future of

chemical engineering?, Chem. Eng. Science, 57: 4667-4690, 2002. Mednarodna primerljivost http://www.adm.dtu.dk/studier/index_d.htm - Chemical Product Design 28310 http://www.Iboro.ac.uk - Product Design

OPIS PREDMETA Predmet: KEMIJSKO TEHNI�KO POUČEVANJE IN UČENJE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Majda KRAJNC Namen in cilji predmeta: Predavatelje in �tudente podiplomskega �tudija seznaniti z metodami in tehnikami poučevanja in učenja, ki bi jih uporabili v pedago�kem procesu kemijske tehnike in tehni�ke kemije. Vsebina: Moderni pristopi poučevanja in učenja v kemijski tehniki in tehni�ki kemiji. Iskanje, razvijanje in uporaba bolj�ih, inovativnih in učinkovitej�ih metod, namenjenih predavateljem in �tudentom v visokem �olstvu (spoznavanje �tudentov, skupinsko delo, domače naloge, vključevanje �tudentov v pedago�ki proces�). Razvoj kritičnih sposobnosti (sposobnost pisanja poročil, skupinskega dela�) in učenja (seminarji, delavnice, mentorstvo, internet�) na področju izobra�evanja. Spoznavanje strategij kreativnega re�evanja problemov. Razvijanje metodologije prena�anja teorije v prakso. Izdelava e-�tudijskega gradiva in razvijanje �tudija na daljavo. Učne metode: Mentorski način dela; seminarska naloga Način preverjanja znanja: Ustni zagovor.

Obveznosti �tudenta: Izdelava seminarske naloge Pristopni pogoji: �tudent mora dobro obvladati iskanje po internetu in uporabo programov

(npr. za risanje, pripravo predavanj, kreiranje internetne strani). �tudijska literatura: 1. Glavič, P., Smernice izobra�evanja kemijskih in�enirjev, Zbornik referatov s posvetovanja Vizija in

strategija razvoja kemijske industrije v Sloveniji, II. del, september 2001, Maribor. 2. Krajnc, M., Uporaba sodobnih pripomočkov v pedago�kem procesu, Kemija v �oli, 14 (4) 2002. 3. Wankat, P. C., Oreovicz, F. S., Teaching Engineering, McGraw-Hill, New York, 1993. 4. Fogler, H. S., LeBlanc S. E., Strategies for Creative Problem Solving, Prentice Hall, Inc., New Jersey,

1995. 5. Delors, J., Learning: The treasure within, Report to UNESCO of the International Commission on

Education for the Twenty-first Century, UNESCO 1996. 6. Felder, R. M., Woods, D. R., Stice, J. E., Rugarcia, A., The Future of Engineering Education, Part 1-6,

Chemical Engineering Education, 2000. 7. http://www.che.ufl.edu/www-che/topics/teaching.html Mednarodna primerljivost http://courses.washington.edu - Methods for Teaching Engineering http://www.engin.umich.edu/dept/cheme/courses/checourses.html (Eng 580) Teaching Engineering http://unitops.ecn.purdue.edu/ - ChE 685 Educational Methods in Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: SINTEZA SISTEMOV Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Zdravko KRAVANJA Namen in cilji predmeta: �tudent spozna eksaktni pristop k sintezi procesov in sintezi drugih tehni�kih konstrukcij. Ker je pristop podprt z matematičnim programiranjem, omogoča iskanje najustreznej�ih re�itev po celem prostoru, dobljene re�itve pa so optimalne, tako z vidika investicijskih kot obratovalnih stro�kov ali drugih kriterijev. Spozna prednosti tega pristopa pred drugimi in njegove omejitve. Postopoma opu�ča hevristiko in intuicijo. Vsebina: Matematično programirni pristop k sintezi procesov in načrtovanju drugih tehni�kih konstrukcij. Osnove matematičnega modeliranja in drevesno ter mre�no predstavljanje tehni�kih struktur. Pregled osnovnih konceptov pri optimiranju in Karush-Kuhn-Tuckerjev pogoj optimalnosti. Predstavitev nelinearnih programirnih algoritmov (SQP, MINOS). Strategije za parametrično (zvezno) optimiranje in uporaba visokih programskih jezikov za vnos modelov (GAMS). Modeliranje diskretnih in kontinuirnih odločitev za strukturno in parametrično optimiranje superstruktur. Me�ano celo�tevilsko linearne programirne (MILP) tehnike za strukturno in parametrično optimiranje linearnih ali lineariziranih modelov. MILP aplikacija za sintezo. Me�ano celo�tevilsko nelinearni programirni (MINLP) algoritmi za strukturno in parametrično optimiranje nelinearnih modelov (GBD, OA/ER, AP/OA/ER, modificiran AP/OA/ER). Računalni�ka aplikacija MINLP za sintezo (DICOPT, DICOPT++, PROSYN) in modelirno/dekompozicijska strategija za optimiranje večjih modelov, ki jih opi�emo kot MINLP problem. Učne metode: Predavanja in seminarske vaje. Način preverjanja znanja: Seminarska naloga, izpit

Obveznosti �tudenta: Udele�ba na predavanjih ali seminarjih. Uspe�no opravljena seminarska naloga in izpit. Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. Bazaraa,M.S. in C.M.Shetty, Nonlinear Programming, John Wiley and Sons, New York, 1979. 2. Brooke,A., D.Kendrick in A.Meeraus, GAMS - A User Guide, Scientific Press, Redwood City, CA,

1988. 3. Edgar,T.F. in D.M.Himmelblau, Optimization of Chemical Processes, McGraw-Hill Book Company,

New York (1989). 4. Grosmann I.E., Computational Methods, Appendix X: Summary of Optimization Theory and Methods,

v pripravi. 5. Nemhauser,G.L. in L.A.Wolsey, Integer and Combinatorial Optimization, John Wiley and Sons, New

York, 1988. 6. Reklaitis,G.V., A.Ravindran in K.M.Ragsdell, Engineering Optimization Methods and Aplications, John

Wiley and Sons, New York, 1983.

Mednarodna primerljivost www.ce.ic.ac.uk - PSE. 2 Advancec process synthesis and optimisation http://www.cit.cmu.edu/grad/grad_chem.html - 06-715 Advanced Process Synthesis, 06-720 Advanced, 06-720 Advanced Process Systems Enginering http://chemeng.mcmaster.ca/graduate/courses.htm - 752 Optimization of Chemical Processes

OPIS PREDMETA Predmet: NUMERIČNE METODE V KEMIJI IN KEMIJSKI TEHNIKI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Severina ORE�KI Namen in cilji predmeta: �tudentje dopolnijo znanje o aplikaciji osnovnih numeričnih metod v kemiji in kemijski tehniki, ki so si ga pridobili pri nekaterih predmetih dodiplomskega �tudija, z zahtevnimi numeričnimi metodami in njihovo mo�no uporabo na omenjenem področju. Vsebina: Zahtevne numerične metode (ang:: advanced numerical methods) bodo uporabljene za re�evanje modelnih enačb v kemijski tehniki. Uporabljene bodo za re�evanje problemov na področjih masnih bilanc, masnega in toplotnega prenosa, reakcijske tehnike in termodinamike. �tudentje se bodo seznanili z zahtevnimi numeričnimi metodami za re�evanje algebrskih enačb, navadnih in parcialnih diferencialnih enačb ter z aplikacijami izbranih numeričnih metod na matematičnih modelih v kemijski tehniki. Naučili se bodo programiranja teh metod in uporabe komercialnih računalni�kih paketov (računalni�ke knji�nice, MATLAB itd.). Predmet bo zajemal:

- predstavitev MATLABa (linearna algebra, glajenje krivulj in interpolacija, analiza podatkov in statistika, numerična integracija � kvadratura, navadne diferencialne enačbe, nelinearne algebrske enačbe);

- numerično re�evanje posameznih nelinearnih algebrskih enačb (ravnote�ja); - numerično re�evanje sistemov algebrskih enačb (masne bilance); - interpolacija in aproksimacija; - numerično integriranje in odvajanje (prenos toplote v stacionarnem stanju in toplotni menjalniki,

kemijska reakcijska tehnika); - numerično re�evanje navadnih diferencialnih enačb (prenos toplote v stacionarnem stanju, prenos

snovi pri homogenih reakcijah); - numerično re�evanje parcialnih diferencialnih enačb (nestacionarno stanje, problemi z začetnimi in

končnimi pogoji); - računalni�ke matematične knji�nice.

Učne metode: Predavanja in računalni�ke vaje. Način preverjanja znanja: Ustni izpit, na podlagi izdelanega poročila o računalni�kih vajah.

Obveznosti �tudenta: Po uspe�no končanih računskih in računalni�kih vajah kandidat opravi ustni zagovor na podlagi izdelanega poročila o računalni�kih vajah Pristopni pogoji: Procesne bilance, znanje računalni�kega programiranja

�tudijska literatura: 1. Constantinides A. in Mostoufi N. (1999). Numerical Methods for Chemical Engineers with MATLAB

Applications, New Jersey: Prentice Hall International Series in the Physical and Chemical Engineering Sciences.

2. Cutlip M.B. in Shacham M. (1999). Problem Solving in Chemical Engineering with Numerical Methods, New Jersey: Prentice Hall International Series in the Physical and Chemical Engineering Sciences.

3. Ramirez W.F. (1997). Computational Methods for Process Simulation, 2nd Ed., Oxford: Butterworth Heinemann.

4. Press W. H. in drugi (1992). Numerical Recipes in Fortran, London: Cambridge University Press. 5. Hoffman J. D. (1992). Numerical Methods for Engineers and Scientists, New York: McGraw-Hill Book

Company. 6. Chapra in Canale(1988). Numerical Methods for Engineers, 2nd Edition, New York: McGraw-Hill

Book Company. 7. Constantinides A. (1987). Applied Numerical Methods for Engineers, New York: McGraw-Hill Book

Company. 8. Davis M. E. (1984). Numerical Methods and Modeling for Chemical Engineers, New York: John Wiley

and Sons. 9. Kreyszig E. (1983). Advanced Engineering Mathematics, 5th Edition, New York: John Wiley and Sons. Mednarodna primerljivost http://www.rackham.umich.edu/Programs/physical.sci/chemeng.html - (508) Applied Numerical Methods I http/www.siu.no/vev.nsf/print - Math/Computer Methods http/www.kt.dtu.dk/education/index.php - 28462 Løsning og analyse at komplicerede modeller for kemiske systemer - Numerical solution of math models in chem eng http://ospt.et.utwente.nl/ - Numerical Methos in Chemical Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: PROCESNA TERMODINAMIKA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Valter DOLEČEK Namen in cilji predmeta: Predmet predstavlja raz�iritev in nadgradnjo znanj iz kemijske termodinamike s poudarkom na različnih faznih ravnote�jih. Znanja iz tega področja so pomembna za termodifuzijsko tehniko in za načrtovanje procesov. Vsebina: Klasična termodinamika faznih ravnote�ij. Termodinamske lastnosti iz volumetričnih podatkov. Medmolekulske sile, korespodenčna stanja, osmozni sistemi. Fugativnosti v plinskih me�anicah. Fugativnosti v me�anicah kapljevin, prese�ne funkcije, modeli in teorije raztopin. Topnost plinov v kapljevinah. Topnost trdnih snovi v kapljevinah. Visokotlačna fazna ravnote�ja. Merjenja in izračuni različnih faznih ravnote�ij. Učne metode: Predavanja, seminar, laboratorijske vaje Način preverjanja znanja: Ustni izpit po uspe�no opravljenih vajah in seminarski nalogi.

Obveznosti �tudenta: Laboratorijske vaje, seminarska naloga Pristopni pogoji: Zaključen univerzitetni �tudij: kemijske tehnologije, kemijske tehnike ali

kemije. �tudijska literatura: 1. Molecular Thermodynamics of Fluid-Phase Equilibria, J. M. Prausnitz, R. N.Lichten-thaler, E. Gomes

de Azevedo, 3th Ed., Prentice Hall PTR, 1999. 2. Phase Equilibria, Measurement and Computation, J. D. Raal, A. L. Mühlbauer, Taylor & Francis, 1998. 3. The Bases of Chemical Thermodynamics, M. Graetzel, P. Infelta, Vol. 1,2, Universal

Publishers/uPublish.com, 2002 Mednarodna primerljivost http://www.tvtut.tugraz.at/tvtut/Lehre/LehreMaster.html - Environmental Relevant Basics of Chemistry and Analytics, Engineering/Environmental Technologies, Pollutants and their Effects, Pollution Dispersion, Emmision and Air Quality, Prevention of Air Pollution, Waste Water Treatment/Water Purification, Waste Disposal, Waste Treatment Techniques, Basics of Environmental Legislation, Environmental Compatibility Audit, Certification (EMAS, ISO, ISO 14000) http://www2acs.ncsu.edu/reg_records/crs_cat/CHE.html - CHE 713 Thermodynamics I, CHE 714 Thermodynamics II http://www.ciw.uni-karlsruhe.de/fakultaet/aufbaustudium.html - Technische Thermodynamik

OPIS PREDMETA Predmet: REAKCIJSKA TEHNIKA II Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Peter GLAVIČ Namen in cilji predmeta: Predmet obravnava zahtevnej�o kemijsko-tehnolo�ko kinetiko in načrtovanje heterogenih kemijskih reaktorjev. Skupaj z drugimi predmeti kemijske tehnike seznanja slu�atelje z osnovnimi operacijami procesne tehnike najzahtevnej�e ravni. Vsebina: Predavanja: Katalizatorji (ugotavljanje hitrostnega re�ima, učinki difuzije v porah v reaktorju, reaktor s fluidizirano plastjo katalizatorja). Dezaktiviranje katalizatorja (kinetika in enačbe obratovanja, �ar�ni reaktorji s počasnim dezaktiviranjem zrn katalizatorja, pretočni reaktorji z dezaktivirajočim katalizatorjem, reakcije plin/tekočina s trdnim katalizatorjem). Kinetika bifluidnih reakcij (enačbe obratovanja, načrtovanje reaktorjev). Fluosolidni reaktorji (elutriacija in/ali sedimentacija, večstopenjski reaktorji, spremenljivo okolje z delci stalne ali spreminjajoče se velikosti, kinetski modeli reakcije trdnin). Neidealni tok (srednja vrednost in varianca krivulje zaznamka, disperzijski model, model zaporednih me�alnikov, konvekcijski modeli laminarnega toka). Encimske in mikrobne fermentacije (kinetika; �ar�ni, me�alni in cevni reaktorji, optimalno obratovanje, zastrupljanje produkta). Varnost v kemijski reakcijski tehniki. Povečevanje reaktorjev. Vaje: Računske naloge. Laboratorijske vaje: reakcijski kalorimeter (kinetika, reakcijska entalpija, temperaturni koeficient); mikrokalorimeter (varnost reaktorjev); kinetika absorbcije plinov v tekočini. Modeliranje, simuliranje in načrtovanje reaktorjev). Seminarska naloga iz enega od področij načrtovanja reaktorjev Učne metode: Predavanja, računalni�ke in laboratorijske vaje. Način preverjanja znanja: Seminarska naloga. Po uspe�nem zagovoru projekta opravlja ustni izpit.

Obveznosti �tudenta: Po uspe�no končanih računskih in računalni�kih vajah kandidat opravi seminarsko nalogo. Izpit je po končanih računskih nalogah in sestoji iz pisnega in ustnega dela. Pristopni pogoji: Kemijska reakcijska tehnika I �tudijska literatura:

1. O.Levenspiel, Chemical Reaction Engineering, 3rd Ed., John Wiley and Sons, New York, 1999. 2. O. Levenspiel, The Chemical Reactor Omnibook+, OSU, Corvallis, OR, 1984. 3. A. K. Coker, Modeling of Chemical Kinetics and Reactor Design, Butterworth-HeinemannWoburn,

2001. 4. R. V. Missen, C. A. Mims, B. A. Saville, Introduction to Chemical Reaction Engineering and

Kinetics, Wiley, New York, 1999. 5. H. S. Fogler, Elements of Chemical Reaction Engineering, Prentice Hall, Upper Saddle River,

1999. 6. L. D. Schmidt, The Engineering of Chemical Reactions, Oxford University Press, New York, 1998. 7. J. E. Bailey, D. F. Ollis, Biochemical Engineering Fundamentals, McGraw-Hill, New York, 1984.

Mednarodna primerljivost http://www.che.orst.edu/che540.htm - ChE 540 Chemical Reactors I, II http://cit.cmu.edu/grad/grad_chem.htm - 06-702 Advanced Reaction Kinetics http://www.admin.mtu.edu/em/students/plant/catalog/graduate/cm.php - ChemE 344 Chemical Reactor Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: PROCESNA HLADILNA TEHNIKA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Darko GORIČANEC Namen in cilji predmeta: �tudenti osvojijo znanja s področja hladilne tehnike, hlajenja, zmrzovanja in uporabe hladilnih naprav v medicini, kemijski in biokemijski tehniki. �tudij oblikuje sposobnost kreativnega dela, navaja smernice in poti prenosa teoretičnih znanj za re�evanje raziskovalnih in razvojnih nalog. Vsebina: Hladilne naprave: (kompresijske hladilne naprave, absorbcijske hladilne naprave, izolacijski materiali in izvedba izolacije naprav in cevnih sistemov). Nizkotemperaturne hladilne naprave: (kriogenika, ultra nizkotemperaturno hlajenje). Uporaba hlajenja v industriji: (proizvodnja ledu, hladilni sistemi v kemijski industriji, medicinska uporaba kriogenega hlajenja). Naprave za hlajenje in shranjevanje prehrambenih proizvodov: (toplotne lastnosti hrane, postopki odstranjevanje vlage, čas hlajenja in zamrzovanja hrane, shranjevanje prehrambenih proizvodov, mikrobiolo�ke zahteve in hlajenje, dimenzioniranje hladilnih naprav, določitev potrebne kapacitete hlajenja hladilnih naprav, metode hlajenja sadja, zelenjave in rezanega cvetja, industrijski sistemi zamrzovanja hrane). Postopki hlajenja in zamrzovanja prehrambenih proizvodov: (HACCP � analiza tveganja in kritične kontrolne točke, postopki in načini hlajenja mesa, perutnine, rib, mleka, mlečnih izdelkov, jajc, sadja, tropskega sadja, zelenjave, sokov, piva, hitro pripravljene hrane, pekovskih izdelkov itd.) Učne metode: Predavanja, seminar. Način preverjanja znanja: Ustni izpit. Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura:

1. Ibrahim Dincer: Refrigeration Systems and Applications, JohnWiley & Sons, pp. 470, 2003. 2. Roj J. Dossat, Thomas J. Horan: Principles of Refrigeration, Prentice Hall, pp. 454, 2002. 3. Wilbert F. Stoecker: Industrial Refrigeration Handbook, McGraw - Hill Professional, pp. 782, 1998.4. John A. Corinchock: Technican�s Guide to Refrigeration Systems, McGraw - Hill Professional, pp.

477, 1996. Mednarodna primerljivost http://www.ucl.ac.uk - Refrigeration Engineering http://www.eng.bham.ac.uk - Food Process Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: PROCESNA SISTEMSKA TEHNIKA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Andreja GOR�EK Namen in cilji predmeta: Procesna sistemska tehnika pokriva področji načrtovanja procesov in kemijske procesne tehnike. Vsebuje postopke določanja optimalnega izbora, povezav in dimenzioniranja procesnih enot v procesnem sistemu. Slu�atelj spozna določanje ciljev načrtovanega sistema, kriterijev za njegovo ovrednotenje in izbiro poti za doseganje cilja (snovanje procesa). Nato razčleni problem v vrsto med seboj povezanih opravil, ki jih izvede v okviru izbrane tehnologije (projektiranje procesa). Vsebina: Predavanja: Sinteza procesov (taktika in strategija, reakcijske poti, zaporedja separatorjev, omre�ja toplotnih prenosnikov, omre�ja reaktorjev, procesni sistemi, vodenje procesov). Procesne bilance (teoretične osnove, postavljanje bilanc, bilance procesnih enot, procesov in procesnih sistemov, računalni�ka podpora, formalno prikazovanje). Modeliranje osnovnih operacij (transportna, mehanska, toplotna, termodifuzijska, reakcijska, regulacijska tehnika). Načrtovanje kontinuirnih in �ar�nih procesov (analiza, sinteza, odločanje, strukturno in parametrično optimiranje, planiranje �ar�ne proizvodnje, večnamenska �ar�na oprema, ocenjevanje stro�kov, analiza občutljivosti, izbira med alternativami, varnost procesov, dispozicija naprav, pogonska sredstva). Termodinamska analiza procesov. Kombinacija termodinamskih in matematičnih metod optimiranja. Trajnostni vidiki načrtovanja (okoljski, ekonomski, dru�beni). Organizacija projektiranja (faze in postopek načrtovanja, tehnika projektiranja, izvedbeno načrtovanje). Vaje: Seminarska naloga obsega detaljni �tudij enega poglavja s praktičnim primerom uporabe pridobljenega znanja Učne metode: Predavanja, seminar. Način preverjanja znanja: Seminarska naloga. Po uspe�nem zagovoru projekta opravlja ustni izpit.

Obveznosti �tudenta: �tudent napravi projekt, ki je lahko samostojen ali pa je v sklopu predvidene magistrske naloge. Po uspe�nem zagovoru projekta opravlja ustni izpit. Pristopni pogoji: Načrtovanje procesov

�tudijska literatura:

1. S. Mansfield, Engineering Design for Process Facilities, McGraw-Hill, New York, 1993. 2. R. Turton et al., Analysis, Synthesis, and Design of Chemical Processes, Prentice Hall, Upper

Saddle River, 1998. 3. R. C. Reid, J. M. Prausnitz, T.K. Sherwood, The Properties of Gases and Liquids, McGraw-Hill,

New York, 1999. 4. L. T. Biegler, I. E. Grossmann, A. W. Westerberg, Systematic Methods of Chemical Process

Design, Prentice Hall, Upper Saddle River, 1999. 5. R. Smith, Chemical Process Design, McGraw-Hill, New York, 1995. 6. Handbook of Batch Process Design, edited by P.N. Sharratt, Dept. of Chemical Engineering,

UMIST, UK, 1997 7. J. G. Speight, Chemical Process and Design Handbook, McGraw-Hill Professional, New York,

2001 Mednarodna primerljivost http://www.tanok.bme.hu/bulletin/chem/index.ssi - BMETKVEMX18 Chemical Systems Engineering, BMETKVEMX35 Process Design and Economy http://www.kt.dtu.dk - 28350 Process Design: Principles & Methods http://info.gradsch.wisc.edu/education/index.html - 450 Process Design

OPIS PREDMETA Predmet: SEPARACIJSKI PROCESI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. �eljko KNEZ Namen in cilji predmeta: Poglabljanje znanj na področju modernej�ih separacijskih metod - ekstrakcijski postopki s sub- in superkritičnimi plini in membranska procesna tehnika, ter poglabljanje znanj, ki so pomembna v posameznih procesnih industrijah. Vsebina: 1. Ekstrakcija - ekstrakcija trdno-tekoče v industrijskih procesih, ravnote�je, prenos snovi, ekstrakcijski aparati,

dimenzioniranje - ekstrakcija s sub- in superkritičnimi plini (trdno-tekoče, tekoče-tekoče), selekcija plinov za različne

procese, ravnote�ja, vpliv temperature in tlaka na ravnote�je in kinetiko procesa, prenos snovi, dimenzioniranje ekstraktorjev z �utekočinjenimi� plini

2. Membranske operacije reverzna osmoza, ultrafiltracija, dializa, elektrodializa, prenos snovi, aplikacija v industrijskem merilu, dimenzioniranje

3. Kristalizacija kristalizacija v industrijskih procesih, kristalizacija iz talin, kristalizacija iz raztopin, ravnote�ja, kristalizatorji, dimenzioniranje

4. Uparevanje uparevanje v industrijskih procesih, uparjalniki, tankoslojno uparevanje, molekularna destilacija, prenos toplote v uparjalnikih, dimenzioniranje

5. Destilacija 6. destilacija v industrijskih procesih, ravnote�je, kolona s prekati in polnilom, dimenzioniranje Učne metode: Poudarek je na seminarskem in individualnem delu. Računalni�ke in laboratorijske vaje. Način preverjanja znanja: Ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga in izpit Pristopni pogoji: Povezanost s predmeti, ki obravnavajo separacijske in hidromehanske

procese, termodinamiko, prenosom toplote in snovi ter projektiranjem procesov.

�tudijska literatura: 1. M. Paulaitis, J.M.L. Penninger, R.D. Gray, P. Davidson: Chemical Engineering at Supercritical Fluid

Conditions, AnArbor Science Publishers, Michigan, 1983 2. J.M.L. Penninger, M. Radosz, Mc Hugh, V.J. Krukonis, Supercritical Fluid Technology, Elsevier

Amsterdam, 1985 3. H. Brüniche-Olsen, Solid-Liquid Extraction NYT Nordisk Ferlag, Copenhagen 4. Rautenbach R., Albrecht R., Membrantrennverfahren, Verlag Salle und Sauerländer, Aarau, 1981 5. S. Sourijan, T. Matsuura, Reverse Osmosis and Ultrafiltration, ACS, Washington, 1985

6. King C.J., Separation Processes McGraw Hill, New York, 1971 7. Nyvelt, J., Industrial Crystallisation from Solutions, Butterworths, London, 1971 8. M. Van Winkle, Distillation, McGraw Hill, 1967 9. Originalne publikacije s področja izbranih operacij Mednarodna primerljivost http://ww.fkit.hr - 71106 Ravnote�ni separacijski procesi http://www.adm.dtu.dk - Unit Operations and Separation Processes, Separation Processes http://www.tuwien.ac.at - Chemische Prozess- und Umwelttechnik, Verfahrenstechnik

OPIS PREDMETA Predmet: ENERGETSKI MANAGEMENT Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Jurij KROPE Namen in cilji predmeta: �tudenti pridobijo znanja s področja energetike s povdarkom na temah kot so: obnovljivi in neobnovljivi energetski viri, pretvorba energije, smotrna raba energije, transport in distribucija energije, ekonomika itd. Pridobljeno znanje je aktualno v vseh industrijskih vejah. Vsebina: Raba energije (individualna in industrijska raba energije, svetovne zaloge energije). Neobnovljivi energetski viri (fosilna goriva, nafta, premog, zemeljski plin, atomska energija). Obnovljivi energetski viri (vodna energija, sončna energija, energija vetra, biomasa, geotermalna energija). Energetski pregled podjetij. Energijske pretvorbe (izgorevanje goriv, pretvorba energije, sočasna proizvodnja toplote in električne energije). Energetske naprave (gorilniki, kotli, prenosniki toplote, plinske turbine, parne turbine, motorji z notranjim zgorevanjem, gorivne celice, sončne celice, kolektorji, toplotne črpalke, akumulatorji toplote, regeneratorji toplote itd.). Toplotne izolacije (posod, zgradb, cevnih sistemov, optimalna debelina, izolacijska stekla). Transportni energetski sistemi (vroča voda, plin, nafta, vodna para, optimalno načrtovanje in dimenzioniranje). Ekonomika (energijski trgi, stro�ki vpliva na okolje, energija in okoljevarstveni management, ekonomska primerjava energetskih postrojev). Učne metode: Predavanja, seminar. Način preverjanja znanja: Ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura:

1. Barney Capehart, Wayne Tuner, William Kennedy: Guide to Energy Management, Marcel Dekker, pp.553, 2002.

2. Bent Sorensen: Renewable Energy, Academic Press, pp.928, 2000 3. Paul W. O�Callaghan: Energy Management, McGraw-Hill, pp. 438, 1993.

Mednarodna primerljivost http://www.ps.ic.uk - Energy Generation http://www.ncl.ac.uk/postgraduate - Sustainable Land and Water Management http://www.bath.ac.uk - Energy Engineering, Energy Management

OPIS PREDMETA Predmet: PRENOSNI POJAVI V KEMIJSKI TEHNIKI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Jurij KROPE Namen in cilji predmeta: Predmet je nadaljevanje poglavij mehanike fluidov in prenosa toplote na vi�jem nivoju. �tudentje se seznanijo z raziskovalnim delom in re�evanjem specifičnih problemov s področja transporta fluidov in prenosa toplote v kemijski procesni industriji. �tudij oblikuje sposobnost kreativnega dela, navaja smernice in poti prenosa teoretičnih znanj za re�evanje praktičnih nalog. Vsebina: Dvofazni tok kapljevin. Tok kapljevin z aditivi. Izotermni in adiabatni tok plinov. Tranzientni pojavi Izračun pretočno tlačnih razmer in optimizacija procesnih omre�ij. Ne-newtonski fluidi. Pretok skozi porozne in fluidizirane plasti. Nestacionarni prenos toplote. Učne metode: Predavanja, seminar Način preverjanja znanja: Ustni izpit.

Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura:

1. Pijush K. Kundu, Ira M. Cohen: Fluid Mechanics, Second Edition, Academic Press, 2001. 2. Joel H. Ferziger, Milovan Peric: Computational Methods for Fluid Dynamics, Springer Verlag,

2001. 3. John C. Tannehill, Dale A. Anderson, Richard H. Pletcher: Computational Fluid Mechanics and

Heat Transfer, Taylor & Francis, 1997. 4. W. E. Schiesser, C. A. Silebi: Computational transport Phenomena, Cambridge University Press,

1997. 5. J. P. Holman: Heat Transfer, McGraw Hill Science/Engineering/Math, 2001. 6. Kirk D. Hagen: Heat Transfer With Aplications, Prentice Hall, 1998. 7. G. Sam Samdami: Heat Transfer Technologies and Practices, Chemical Eng. Staff, 1996.

Mednarodna primerljivost http://www.ps.ic.uk - Heat Transfer Operations http://www.leeds.ac.uk - CENG5230 Non-Newtonian Fluid Mechanic http://www.ce.ust.hk - CIVL151 Fluid Mechanics, CIVL252 Hydraulics http://www.ce.ic.ac.uk - Fluids Engineering, Process Heat Transfer

OPIS PREDMETA Predmet: UPRAVLJANJE PROCESOV V POGOJIH NEGOTOVOSTI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Zorka NOVAK-PINTARIČ Namen in cilji predmeta: Spoznavanje metod za obladovanje tveganja in negotovosti pri investicijskem odločanju. Spoznavanje sodobnih pristopov za modeliranje in vodenje preskrbovalnih mre� v globalnem gospodarstvu Vsebina: Investicijsko odločanje v pogojih tveganja in negotovosti: Izvori tveganja in negotovosti. Analiza občutljivosti. Napovedovanje. Verjetnostne distribucije. Drevesa odločanja. Monte Carlo simulacija. Realne opcije. Sinteza procesov v pogojih negotovosti.

Upravljanje preskrbovalnih mre�: Osnove modeliranja upravljanja preskrbovalnih verig (modeli LP in MILP). Podatkovne baze za upravljanje preskrbovalnih verig. Strate�ko in taktično upravljanje preskrbovalnih verig. Finančno planiranje in upravljanje preskrbovalnih verig. Operacijsko upravljanje preskrbovalnih verig. Upravljanje zalog. Učne metode: Samostojni �tudij, konzultacije s predavateljem. Seminarske in računalni�ke vaje. Način preverjanja znanja: Ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Izdelava in zagovor seminarske naloge Pristopni pogoji: Opravljeni izpiti 1. letnika �tudijska literatura: 1. D. Allen, Economic Evaluation of Projects, IChemE, Rugby, 1991. 2. K. Dixit, R. S. Pindyck, Investment Under Uncertainty, Princeton University Press, Princeton, 1994. 3. L. M. Rose, Engineering Investment Decisions - Planning under Uncertanty, Elsevier, New York, 1976. 4. J. Shapiro, Modeling the Supply Chain, Duxbury Press, Pacific Grove, 2001. 5. S. Nahmias, Production and Operations Analysis, McGraw-Hill/Irwin, 1997. Mednarodna primerljivost http:/www.ce.ic.ac.uk - PSE. 5 Flexible plant operation http://www.tanok.bme.hu/bulletin/chem/index.ssi - BMETKVEMX35 Process Design and Economy, BMETKVEB607 Management I, BMETKVEM704 Management II,BMETKVEM303 Industrial Planning http:/www.uic.edu/depts/chme - Introduction to Supply Chain Management

OPIS PREDMETA Predmet: VARNOST KEMIJSKIH PROCESOV Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Zorka NOVAK-PINTARIČ Namen in cilji predmeta: Spoznavanje modelirnih metod za kvantitativno ocenjevanje tveganj v procesni industriji.

Vsebina: Zakonodaja. Evropske direktive in slovenski predpisi. Baze podatkov. Pretekle nezgode. Značilne nevarnosti v procesni industriji (po�ar, eksplozija, izpust nevarnih snovi). Nevarnost kemijske reakcije (termična eksplozija, kinetika, stabilnost, nadzor, zaustavitev, odzračevanje). Metode za prepoznavanje nevarnosti (FMEA, HAZOP, DOW indeks). Modeli za ocenjevanje posledic (modeli za uhajanje snovi iz sistema, toplotno sevanje, UVCE, BLEVE, po�ar razlite tekočine, po�ar curka tekočine, udarni val, TNT ekvivalent, disperzijski modeli, probit modeli).Zanesljivost in razpolo�ljivost. Modeli za ocenjevanje verjetnosti in frekvenc nevarnih dogodkov (drevo odpovedi-FTA, drevo dogodkov-ETA) Ocenjevanje tveganja:

- indeksi tveganja (indeks smrtnosti � FAR, povprečna stopnja smrtnosti) - individualno tveganje (konstruiranje krivulj individualnega tveganja) - skupinsko tveganje (konstruiranje diagrama frekvenca-�tevilo smrtnih primerov)

Uporaba programov The Accident Database in PHAST. Učne metode: Samostojni �tudij, konzultacije s predavateljem. Seminarske in računalni�ke vaje. Način preverjanja znanja: Ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Izdelava in zagovor seminarske naloge Pristopni pogoji: Opravljeni izpiti 1. letnika �tudijska literatura: 1. V. C. Marshall, S. Ruhemann , Fundamentals of Process Safety, IChemE, Rugby, UK, 2001. 2. F. P. Lees, Loss Prevention in the Process Industries. Butterworth-Heinemann, 1996. 3. Centre for Chemical Process Safety of the AIChE, Guidelines for Chemical Process Quantitative Risk

Analysis. AIChE, New York, USA, 1989. 4. T. Kletz, HAZOP and HAZAN, IChemE, Rugby, UK, 1992. 5. J. Barton, R. Rogers (Eds.), Chemical Reaction Hazards � A Guide. IChemE, Rugby, UK, 1993. Mednarodna primerljivost http://www.wpi.edu/Pubs/Catalogs/Grad/Current/welcome.html - CM 594/FPE 574. Process safety management www.ce.ic.ac.uk - ACE.12 Safety and loss prevention http://www.kt.dtu.dk/index.php - 28852 Risk Assessment in Chemical Industry

OPIS PREDMETA Predmet: MANAGEMENT PROCESOV Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: red. prof. dr. Peter SENČAR Namen in cilji predmeta: �tudente vpeljati v raziskave pogojev in načinov vodenja ter usmerjanja podjetij. Poglobljeno obravnavati razvojni in ekonomski vidik načrtovanja in vodenja procesov s poudarkom na vodenju v konfliktnih situacijah. Slu�atelje usposobiti za samostojno opravljanje zahtevnih del projektiranja in vodenja. Povezava s poznavanjem tehnologij. Predmet se navezuje na znanja, ki jih slu�atelji pridobijo pri tehni�kem projektiranju procesov. Vsebina: Predmet obravnava: tekoča in razvojna politika podjetij, obravnava ustreznega modela strategij s poudarkom na razvoju, metoda za praktično preučevanje strategij, načela in odlike strategije. Organiziranje in vodenje projektov. Ekonomika obstoječih in prihodnjih kemijskih procesov s poudarkom na odločitvah na podlagi presojanja ekonomskih učinkov nalo�b. Učne metode: Predavanja, seminarji, sodelovanje v simulaciji odločanja, mentorsko delo Način preverjanja znanja: Zagovor seminarskega dela in izpit.

Obveznosti �tudenta: Slu�atelj je obvezan obiskovati predavanja oz. konsultacije, v okviru vaj pa izdelati �tudijo razvojne politike in ustrezne strategije nekega podjetja, razen tega pa �e del projekta za nalo�bo v nov proces. Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. Strategija kot del politike, Ljubljana, G.V., 1981 2. A guide to chemical engineering, process design and economics, G.Ulrich, J. Wileq & Sons, 1984 3. Calculations for engineering economics analysis, M. Kurtz, McGraw -Hill, inc., 1995 4. Plant Design and Economics for Chemical Engineers, Peters and Fimmerhaus, McGraw-Hill, Tokio,

1981 5. Ekonomija, P. Samuelson, Ljubljana, GV Zalo�ba, 2002 6. Ekonomika podjetja, M. Rebernik, Ljubljana, GV, 1999 7. Politika podjetja v tr�nem gospodarstvu, J. Kralj, Maribor, EPF, 1995 8. Politika podjetja in strate�ki management, Maribor, MER-MER Evrocenter, 2002 Mednarodna primerljivost http://www.hec.unil.ch/index:en.htm - Growth Theory http://motwww.epfl.ch/program.htm - Management, Research & development http://www.wu-wien.ac.at - Strategisches Management - Strategisches Denken, Der Prozess des Strategischen Management, Aktuelle Themen des Strategischen Managements (Strategische Allianzen) http://econ-www.mit.edu/graduate/index.htm - 14.778J Economic Institution and Growth Policy Analysis

OPIS PREDMETA Predmet: RAČUNALNI�KO PROGRAMIRANJE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: dr. Aleksander SOR�AK Namen in cilji predmeta: Spoznavanje računalni�kega programiranja in implementacija programiranja v konkretnih primerih

Vsebina: Velikokrat je potrebno ovrednotiti pojave na osnovi numeričnih podatkov, saj le tako lahko pridemo do ustreznih spoznanj in zaključkov, ki jih lahko uporabimo v praksi. Ker so različni pojavi zelo specifični, jih praviloma ni mogoče obdelovati z programskimi paketi, ki jih ponuja tr�i�če. Pogosto je potrebno uporabiti lastne programske re�itve, ki jih ni mogoče izdelati brez znanja s področja računalni�kega programiranja. o Predmet Računalni�ko programiranje zajema dve področji:

Programski jeziki in tehnike programiranja:

Spoznavanje programskih jezikov FORTRAN, C, C++, JAVA, .. Shranjevanje podatkov: delo z datotekami in bazami (PARADOX, MYSQL,INTERBASE, �) Povezovanje različnih programskih jezikov (npr. C++ in FORTRAN, SPECTRE GUI). Izdelava spletnih aplikacij (JSP tehnologija z ustreznimi aplikacijskimi stre�niki). Izdelava in programiranje algoritmskih diagramov. Rekurzivno programiranje.

Implementacija matematičnih in numeričnih metod:

Linearna regresija, nelinearna regresija, snemanje funkcij. Numerično re�evanje sistemov enačb. Numerično re�evanje diferencialnih enačb in sistemov diferencialnih enačb. Implementacija numeričnih metod pri kemijski procesni tehniki: Izdelava simulatorjev za kemijske procese, preračun različnih procesnih enot (reaktorji, toplotni prenosniki, separatorji, �). Učne metode: Samostojni �tudij, konzultacije s predavateljem; seminar. Način preverjanja znanja: Ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Izdelava in zagovor seminarske naloge Pristopni pogoji: Opravljeni izpiti 1. letnika �tudijska literatura: 1. C. Kalvert, C++ Builder unleashed, Macmillan Computer Publishing, 1997. 2. J. Liberty, Teach Yourself C++ in 21 days, Paperback, 1997. 3. S.J. Chapman, Fortran 90/95 fro scientists and engineers, McGraw-Hill, 1997. 4. B. Eckel, Thinking in java, Prentice Hall PTR, 2002. 5. W.H. Press et. al., Numerical recipes in Fortran, Cambridge University Press, 1992. 6. L.T. Biegler, I.E. Grossmann, A.W. Westerberg, Systematic methods of chemicah process design,

Prentice Hall PTR, 1997. 7. Sor�ak, SPECTRE GUI : grafični vmesniki za programski paket SPECTRE. Maribor: Faculty for

Chemistry and Chemical Engineering, 2000.

8. Sor�ak, Z. Kravanja, SPECTRE front-end Win32 Viewer user`s guide. Maribor: Faculty of Chemistry and Chemical Engineering, 1999.

Mednarodna primerljivost http://student.mit.edu - Introduction to Computers and Engineering Problem Solving http://www.kt.dtu.dk/education - Computers Aided Modelling http://www.cit.cmu.edu/grad/grad_chem.html - 21-660 Introduction to Numerical Analysis I

OPIS PREDMETA Predmet: METODE UMETNE INTELIGENCE V KEMIJI IN KEMIJSKI TEHNIKI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Severina ORE�KI Namen in cilji predmeta: �tudentje se seznanijo z metodami umetne inteligence in mo�nostmi njihove uporabe v kemiji in kemijski tehniki. Vsebina: Predavanja so razdeljena na naslednje sklope: osnove umetne intelligence: pojem umetne inteligence, zgodovinski pregled, izzivi v umetni inteligenci, kratka predstavitev metod; ekspertni sistemi � opis ekspertnih sistemov, uporaba ekspertnih sistemov v znanosti in tehniki, predstavljanje znanja, logično bazirani sistemi, nevronske mre�e � osnovni koncepti (področja uporabnosti nevronskih mre�, neuron, povezava nevronov v omre�ja), enoplastne nevronske mre�e (Hopfieldova mre�a, nevronska mre�a ABAM, Kohonenova nevronska mre�a), večplastne nevronske mre�e (nevronske mre�e z vzvratnim �irjenjem napak, nevronske mre�e z vnosom podatkov z nasprotne smeri); genetski algoritmi � splo�no o genetskih algoritmih, predstavitev genetskega programiranja, mo�na področja uporabe; aplikacije metod umetne inteligence v kemiji in kemijski tehniki. Učne metode: Predavanja, računalni�ke vaje, seminarsko delo. Način preverjanja znanja: Ustno spra�evanje, predstavitev seminarske naloge.

Obveznosti �tudenta: Po uspe�no končanih računskih in računalni�kih vajah kandidat opravi seminarsko nalogo. Zagovor seminarske naloge je del ustnega izpita Pristopni pogoji: Procesne bilance, Numerične metode v kemiji in kemijski tehniki, znanje

računalni�kega programiranja. �tudijska literatura: 1. Bratko I. (1989). Prolog in umetna inteligence. Ljubljana: Zveza organizacij za tehnično kulturo

Slovenije. 2. Bulsari A. B. (Ed.) (1995). Neural Networks for Chemical Engineers. Amsterdam: Elsevier. 3. Davis F. J. Stephanopoulos G. in Venkatasubramanian (1996). International Conference on Intelligent

Systems in Process Enginering, AIChE Symposium Series, No. 312, Volume 92, CACHE Publications. 4. Quantrille T. E. in Liu Y.A. (1991). Artificial Intelligence in Chemical Engineering, New York:

Academic Press. 5. Ruan D. (ed.) (1997). Intelligent Hybrid Systems: Fuzzy Logic, Neural Networks and Genetic

Algorithms, Boston: Kluwer Academic Publishers. 6. Zupan J. in Geisteiger J. (1999). Neural Networks in Chemistry and Drug Design. Weinheim: Wiley �

VCH.

Mednarodna primerljivost https://engineering.purdue.edu/ChF/Academics/Graduate/ - ChE 557 Intelligent Systems in Process Engineering www.abo.fi/gsce/ - Advanced artificial intelligence methods in chemical engineering http://www.che.eng.ohio-state.edu - ChE 739 Konwledge-Based Systems in Engineering, CIS 630 Survey of Artificial Intelligence I: Basic Techniques, CIS 730 Survey of Artificial Intelligence I: Advancec Techniques http://www.nottingham.ac.uk - Artificial Intelligence for Engineers

OPIS PREDMETA Predmet: BIOKATALIZA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Maja HABULIN Namen in cilji predmeta: Podiplomski �tudenti bodo dobili vpogled v značilnosti biokatalize v nekonvencionalnih medijih.

Vsebina: Stabilnost imobiliziranih in neimobiliziranih biokatalizatorjev v vodnem mediju ter organskih in superkritičnih medijih. Nekonvencionalni mediji za biokatalizirane reakcije: organski mediji, sub- in superkritični mediji, reverzni miceliji, ionske tekočine in njihova primerjava z vodnimi mediji. Biokatalizirane reakcije v sistemih brez topil. Reakcijski parametri, ki vplivajo na biokatalizo v nekonvencionalnih medijih. Učne metode: Predavanja, seminar. Laboratorijske vaje. Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. Poleg novej�e literature iz periodičnih publikacij tudi: 2. P.Knochel, �Modern solvents in organic synthesis�, SpringerVerlag, Berlin, 1999. 3. K.Faber, �Biotransformations in organic chemistry�, Springer Verlag, Berlin, 1992. 4. G.Jessop, W.Leitner, �Chemical synthesis using supercritical fluids�, Wiley-VCH, Weinheim, 1999. Mednarodna primerljivost http://www.engineering.uiowa.edu/-chemeng/grad-courses.html - 52:247 Applied Enzymology, 52:275 Perspectives in Biocatalysis http://www.bt.tudelft.nl/bodl/postgrad.htm - Biocatalysis http://www.tuwien.ac.at/studium/start.htm - E800 Technische Chemie

OPIS PREDMETA Predmet: BIOTRANSFORMACIJE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Maja HABULIN Namen in cilji predmeta: �tudenti podiplomskega �tudija se bodo spoznali s strategijo razvoja procesov biotransformacije.

Vsebina: Homogena in heterogena biokataliza. Biokatalizatorji in biotransformacije. Industrijska uporaba encimov in celic. �ar�ni in kontinuirani procesi za izvedbo biotransformacije. Optimiranje biotransformacij. Pregled nekaterih industrijsko pomembnih procesov biotransformacije. Razvoj in optimiranje procesa na praktičnem primeru (npr. sinteza v encimskem membranskem reaktorju). Učne metode: Predavanja, seminar. Laboratorijske vaje. Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: Poleg novej�e literature iz periodičnih publikacij tudi: 1. J.M.S.Cabral, D.Best, L.Boross, J.Tramper, �Applied Biocatalysis�, Harwood Academic Pub. , Chur,

1994. 2. A.Tanaka, T.Tosa, T.Kobayashi, �Industrial Application of Immobilized Biocatalysts�, Marcel Dekker,

New York, 1993. 3. W.D.Fessner, �Biocatalysis; From discovery to application�, Springer Verlag, Berlin, 2000. 4. H.Ruttloff, �Industrielle Enzyme�, Behr�s Verlag, Hamburg, 1994. 5. A.Wiseman, �Handbook of enzyme biotechnology�, Ellis Horwood Limited, Chichester, 1985. Mednarodna primerljivost http://www.cbi.uni-erlangen.de/Inter/currMSc.htm - Membrane Methods in Biotechnology http://www.fkit.hr/hrvatski/osnovno/postdip.htm - 81108 Biokatalizatori I biotransformacije http://www.chems.msu.edu/php/courses - CHE 882 Advanced Biochemical Engineering http://sol.rutgers.edu/grad-prog.html - 16:155:582. (S) Enzyme Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: VISOKOTLAČNE TEHNOLOGIJE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. �eljko KNEZ Namen in cilji predmeta: Osnove in uporaba visokotlačnih tehnologij.

Vsebina: Termodinamske lastnosti pri visokih tlakih, kinetične lastnosti pri visokih tlakih, razvoj visokotlačne opreme, industrijske reakcijske enote, separacijske operacije in oprema, sigurnost in kontrola pri razvoju visokotlačne opreme in operacij, ekonomika visokotlačnih procesov, aplikacije: kemijske reakcije v superkritičnih fluidih (SCF), encimske reakcije in hidrogenacija v enofaznih superkritčnih pogojih, superkritična oksidacija vode (SCWO) in njena uporaba pri či�čenju industrijskih odpadnih voda, visokotlačna polimerizacija z metalocenimi katalizatorji, ekstrakcija s superkritičnimi fluidi in frakcionacija iz trdnih materialov, visokotlačna polimerizacija, precipitacija trdnih delcev s plini visoke gostote, uporaba superkritičnih fluidov v farmaciji, obdelava mikroorganizmov z visokimi tlaki, suho či�čenje s tekočimogljikovim dioksidom. Učne metode: Predavanja, seminar. Računalni�ke in laboratorijske vaje. Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. A. Bertucco, G. Vetter, High Pressure Process Technology: Fundamentals and Applications, Elsevier,

Vol. 9, 2001. 2. G. Brunner, Gas Extraction; An Introduction to Fundamentals of Supercritical Fluids and the

Application to Separation Processes, Springer New York, Vol. 1-4, 1994. 3. F. V. Bright, M. E. P. Mcnally, Supercritical Fluid Technology, ACS Symposium Series 488, ACS.

Washington, DC, 1992. 4. M. McHugh, V. Krukonis, Supercritical Fluid Extraction, Butherwords Inc., 1986. 5. M. B. King, T. R. Bott, Extraction of Natural Products using near-critical Solvents, Blackie Academic

& Professional Chapman & Hall, 1993. Mednarodna primerljivost http://www.fkit.hr - 81104 Visokotlačne tehnologije http://www.cbi.uni-erlangen.de - Hochdruck Trenntechnik http://www.ruhr-uni-bochum.de/chemie - Chemie unter hohem Druck

OPIS PREDMETA Predmet: PRENOS SNOVI IN FAZNA RAVNOTE�JA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Mojca �KERGET Namen in cilji predmeta: Za načrtovanje konvencionalnih in visokotlačnih operacij v kemijski procesni tehniki so potrebni podatki o faznih ravnote�jih in prenosu snovi. Na podlagi teh podatkov namreč določimo optimalne obratovalne pogoje, vrsto in količino topila ter recirkulacijo topila. Namen je integrirano obravnavanje prenosa snovi in faznih ravnote�ij za načrtovanje in optimiranje osnovnih operacij v kemijski procesni industriji ter prenos v industrijsko merilo. �tudent spozna obstoječe termodinamske in transportne modele in območja uporabe ter v naslednji fazi pristopi k modelom in razvoju modelov za specialne sisteme. Vsebina: - Fizikalne lastnosti komponent v zmesi in določitev s pomočjo različnih metod (Lydersen, Ambrose,

Fedors, �); - Fazna ravnote�ja dvo- in večkomponentnih sistemov: ravnote�ne topnosti, fazni prehodi,

eksperimentalna določitev, termodinamski modeli za izračun faznih ravnote�ij v sistemih tekoče-tekoče in trdno-tekoče in razvoj novih modelov za neidealne sisteme, enačbe stanja, me�alna pravila;

- Kinetika kemijskih procesov (ekstrakcija, reakcije, adsorpcija, absorpcija, �), eksperimentalne meritve in mehanizmi prenosa snovi v dvofaznih sistemih plin-tekoče, tekoče-tekoče, trdno-tekoče, plin-trdno, matematični modeli in razvoj modelov.

- Uporaba termodinamskih in transportnih modelov za načrtovanje konvencionalnih in visokotlačnih postopkov in prenos iz laboratorijskega v industrijsko merilo. Orodja: ASPEN, programiranje v FORTRANU.

Učne metode: predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: ustni izpit

Obveznosti �tudenta: projektna naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. J.V. Sengers, R.F. Kayser, C.J. Peters, H.J. White (Eds.), Equations of State for Fluids and Fluid

Mixtures, Elsevier, Amsterdam, 2000. 2. R. Dohrn, Berechnung von Phasengleichgewichten, Friedr. Vieweg & Sohn Verlagsgesellschaft mbH,

Braunschweig, 1994. 3. E.J. Baum, Chemical Property Estimation. Theory and Application, Lewis Publishers, Boca Raton,

1998. 4. A. Anderko, Fluid Phase Equilib., 61 (1990) 145-225. 5. Aspen Plus, Aspen Technology, Inc. Cambridge, Massachusetts. 6. D.S. Wilkinson, Mass Transport in Solids and Fluids, Cambridge University Press, 2000 7. A. L. Hines, R. N. Maddox: Mass Transfer, Prentice-Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey1985. 8. Crank, J. The mathematics of diffusion. Oxford University Press, Oxford, 1975.

9. Revije v bazi JCR: Fluid Phase Equilib.,�..

Mednarodna primerljivost http://courses.ncsu.edu/che316 - CHE 315 Chemical Process Thermodynamics, CHE 316 Thermodynamics of Chemical and Phase Equilibria http://www.wisc.edu/grad/education/mas/148.html - 311 Thermodynamics of Mixtures, 710 Advanced Chemical Engineering Thermodynamics, 920 Seminar on Advances in Transport Phenomena http://www.ntua.gr/en_index.htm - 5.2.18.6 Special Topics in Thermodynamics and Transport Phenomena, 5.2.18.6 Selected Topics in Thermodynamics and Transport Phenomena

OPIS PREDMETA Predmet: KEMIJA NARAVNIH PRODUKTOV - �IVILSKA KEMIJA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Mojca �KERGET Namen in cilji predmeta: Poznavanje kemijske sestave prehrambenih artiklov ter aditivov, ki se uporabljajo v prehrambeni industriji je danes ključnega pomena, saj so zakonski predpisi in omejitve uporabe zelo strogi. Cilj je seznaniti �tudenta s strukturo in lastnostmi neprocesiranih in procesiranih prehrambenih materialov in njenih komponent ter kemijskimi spremembami �eljenih in ne�eljenih komponent z namenom �čititi javno zdravje in kvaliteto prehrane. Hkrati �tudent spozna potencialne naravne vire aktivnih komponent, ki bi lahko nadomestili sintetične additive, njihove prednosti in postopke izolacije. Vsebina: Komponente prisotne v prehrani: ogljikovodiki, lipidi, proteini, antioksidanti, vitamini, barvila, minerali in elementi v sledovih, di�ave in arome; konzervansi in aditivi v prehrambeni industriji. Poudarek je na naravnih produktih z visoko dodano vrednostjo, ki so zaradi farmakolo�kih oz tehnolo�kih vrednot zanimivi za uporabo v prehrambeni kot tudi v kozmetični in farmacevtski industriji kot aditivi (npr. naravni antioksidanti (flavonoidi, antociani, katehini,...), naravna barvila in drugi); nahajanje v naravi; tehnolo�ki postopki izolacije; oblika končnega izdelka in vplivi na enostavno uporabo; primeri industrijske aplikacije. Učne metode: predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: ustni izpit

Obveznosti �tudenta: seminarska naloga, predstavitev Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. A.Y.Leung, S. Foster, Encyclopedia of common natural ingredients used in food, drugs and cosmetics.

2nd ed., Wiley, New York, 1996. 2. H.D. Belitz, Food Chemistry, Springer Verlag, Berlin, 1987. 3. J. Buttriss, M. Saltmarsh, eds., Functional foods II: claims and evidence, Cambridge: Royal Society of

Chemistry, 2000 4. R.J. Lewis, Food additives handbook, Van Nostrand Reinhold, New York, 1989. 5. S.W. Souci, W. Fachmann, H. Scherz, F. Senser, K. Heinrich, Food composition and nutrition tables. 6th

ed., Stuttgart: Medpharm, Boca Raton, London: CRC, 2000. 6. Publikacije v revijah JCR: npr. Food Chem., J.Agric.Food Chem.

Mednarodna primerljivost http://www.kt.dtu.dk/Teaching_activities/Master_courses - 28423 Phase Equilibrium Calculations, 28423 Phase Equilibria for Separation Processes http://www.ce.ic.ac.uk/welcome.htm - Modelling of Thermophysical Properties of Fluids http://www.hut.fi/Study/studyprogramme2002/index.html - Kem-40 Industrial Chemistry, Kem-70 Bioprocess Engineering, Kem-70.440 Physical Properties of Food Materials, Kem-40.169 Process Thermodynamics of Organic Compounds, Kem-31.142 Thermodynamics of Mixtures

OPIS PREDMETA Predmet: SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA ORGANOMETALNIH SPOJIN Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Irena BAN Namen in cilji predmeta: Predmet je povezan s �tudijem in preiskavami koordinacijskih spojin. Namen predmeta je seznaniti �tudente s sintezo, karakterizacijo, zgradbo in lastnostmi koordinacijskih spojin. Vsebina: Kovinski kompleksi elementov d-bloka. Osnovni prinicip nastanka koordinacijskih in posebej organokovinskih spojin ter njihove značilnosti. Struktura in zgradba koordinacijskega iona in kemijska vez. Vrste ligandov in njihova geometrijska razporeditev. Oblike koordinacijskih poliedrov in Jahn-Tellerjev reorem. Kemijska vez: teorija kristalnega polja, teorija polja ligandov, teorija MO. Barva in magnetne lastnosti. Stabilnost koordinacijskih spojin in značilne kemijske reakcije. Mehanizmi substitucije ligandov. Koordinacijsko ravnote�je. Vloga in pomen d-bloka pri sintezi organokovinskih spojin. Eksperimentalne metode za karakterizacijo spojin. Povezava med zgradbo in magnetnimi lastnostmi organokovinskih spojin. Učne metode: Predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in izpit

Obveznosti �tudenta: Priprava seminarske naloge, raziskovalno delo Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij Kemije in kemijske tehnologije

Končan univerzitetni dodiplomski �tudij Naravoslovje-Matematika ali tehnike

�tudijska literatura:

1. Ch. Elschenbroich, A. Salzer, Organometallics, Wiley-VCH, Weinheim, 1989 2. K. Burger, »Coordination Chemistry: Experimental Methods«, Butherworth & Co. Ltd. London

1973 3. O. Khan, »Molecular Maganetism«, VCH Publishers, Inc. 1992 New York 4. F. Kober, »Grundlagen der Komplexchemie«, CIP � Verlag, Berlin 1979 5. H. L. Schloefer, G. Glieman, »Eingurung in die Ligandenfeldtheorie«, Akademiche Verlag,

Frankfurt am Main 1967 6. D. F. Shriver, P. W. Atkins, "Inorganic Chemistry", Oxford, University Press, 1999 7. N. N. Greenwood, A. Earnshaw, "Chemistry of the Elements", Butherworth-Heinemann, 1997

Mednarodna primerljivost http://www.northwestern.edu/graduate/academic/chemistrycur.html - CHEM 435 Advanced Inorganic Chemistry http://www.verwaltung.uni-mainz.de/aaa/download/msc-curriculum.pdf - CH103 Coordination Chemistry, Organometallic Chemistry http://www.open.mis.surrey.ac.uk/misweb/modules/4060.htm - Co-ordination Chemistry http://www.hus.edu.vn/tienganh/edu_training/postg_pro/Chemistry.pdf - Advanced coordination chemistry

OPIS PREDMETA Predmet: KEMOMETRIČNE IN STATISTIČNE METODE V ANALIZNI KEMIJI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Darinka BRODNJAK-VONČINA Namen in cilji predmeta: Za pravilno vrednotenje analiznih rezultatov je nujno potrebno poznavanje osnovnih statističnih metod. Zagotavljanje kvalitete in kontrola kvalitete (QA inQC) analiznih rezultatov so osnovne zahteve za analitsko delo v dana�njem času. Vsebina: Napake v kvantitativni analizi. Slučajne in sistematske napake, natančnost in točnost Povprečna vrednost meritev, srednja vrednost meritev, varianca, standardni odmik in relativni standardni odmik, meja zaupanja za povprečno vrednost. Porazdelitve: normalna porazdelitev, binomska porazdelitev chi2 porazdelitev. Statistični testi (F test, t test, chi2 test, test normalnosti, analiza variance (ANOVA test, test za določanje meritev, ki odstopajo-ube�nikov). Kalibracija. Umeritvene krivulje v instrumentalni analizni kemiji. Univariantna linearna in nelinearna regresija. Metoda najmanj�ih kvadratov. Validacija modela. Napaka in interval zaupanja pri določanju naklona in odseka pri umeritvenih krivuljah. Analiza ostankov s Cochran testom in F - testom. Homoscedastičnost in heteroscedastičnost podatkov. ANOVA test za določanje velikosti eksperimentalne napake in napake zaradi neujemanja z modelom. Uporaba regresije za validacijo metod. Določanje vpliva matriksa s primerjavo naklona dveh regresijskih premic. Ute�ena metoda najmanj�ih kvadratov. Statistične metode za določanje občutljivosti in selektivnosti, meje zaznavanja (LOD) in meje določanja (LOQ) ter statistične metode za metodo standardnega dodatka. Načrtovanje eksperimentov Vrste eksperimentalnih načrtov (delni in popolni faktorski načrt, načrti odgovornih povr�in, načrti zmesi) Odvisnost faktorjev in odgovorov (vplivi neodvisnih spremenljivk na odgovore, vplivi interakcij med neodvisnimi spremenljivkami, robustnost metod) Učne metode: Predavanje, računalni�ke vaje in seminar Za razumevanje snovi je potrebno osnovno znanje iz analizne kemije in matematike. Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura:

1. D.L. Massart, B.G.M. Vandeginste, L.M.C. Buydens, S.De Jong, P.J. Lewi, J. Smeyers-Verbeke: Handbook of Chemometrics and Qualimetrics: Part A, Elsevier, Amsterdam, 1998

2. G.T. Wernimonnt, D.L. Massart, B.G.M. Vandeginste, L.M.C. Buydens, S. De Jong, P.J. Lewi, J. Smeyers-Verbeke: Handbook of Chemometrics and Qualimetrics: Part B, Elsevier, Amsterdam, 1998

3. J.C. Miller, J.N. Miller, Statistics for Analytical Chemistry, Ellis Horwood, New York, (1993)

4. G. T. Wernimonnt, Use of Statistics to develop and evaluate Analytical Methods, Association of Official Analytical Chemists, Arlington, Virginia, USA 1993

5. P.C. Meier, R.E. Zund, Statistical Methods in Analytical Chemistry, Willey, New York 1993 6. R. C. Graham, Data Analysis for Chemical Sciences, VCH Publishers, Weinheim 1993

Mednarodna primerljivost http://www-cac.sci.kun.nl - Qualimetrics course programme http://www.nice.kth.se/nice/courses/program.htm - Advanced Chemometric Methods - Multi-way Analysis, Analysis of 2-way data, selft-modelling and dynamic techniques, Process analysis and instrumentation http://www.quimica.urv.es - The conversion of analytical data into useful information

OPIS PREDMETA Predmet: MERITVE V KEMIJI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Darinka BRODNJAK-VONČINA Namen in cilji predmeta: Slu�atelji se seznanijo z meritvami in ovrednotenjem meritev v kemiji. Namen je spoznati osnovne elemente meritev v kemiji ter mednarodne primerjave rezultatov. Vsebina: Pri predmetu se obravnava predvsem ovrednotenje analitskih rezultatov. Slu�atelji se seznanijo s pojmi merjenec in merjena veličina v sistemu SI. Obravnava se delo po principih zagotovitve kvalitete dela- (Quality assurance QA) in kontrole kvalitete dela (Quality control QC) ter priprava laboratorijev za akreditacijo. Laboratoriji naj bodo organizirani tako, da bo zagotovljeno upo�tevanje zahtev sistema kvalitete ISO 17025. Predmet obravnava validacijo analiznih metod ter določanje posameznih parametrov validacije, kot so: selektivnost, občutljivost, delovno območje, linearnost, meja zaznavanja (LOD) in meja določanja (LOQ), robustnost, uporaba kontrolnih kart. Posebej je obravnavana problematika določanja vsebnosti posameznih snovi glede na predpisano dovoljeno mejo in v okviru teh zahtev ovrednotenje alfa in beta napake v skladu s predpisi. Obravnavana je natančnost kot ponovljivost in obnovljivost analiznih metod. Točnost analiznih metod se obravnava v povezavi s sledljivostjo in merilno negotovostjo rezultatov meitev. Predmet obravnava izdelavo standardnih delovnih postopkov za analizno metodo ter izdelavo validacijskega protokola Primarne analizne metode (gravimetrija, titrimetrija, kulometrija in masna spektroskopija z metodo izotopskega razredčenja) se obravnavajo kot posebno področje. Učne metode: Predavanje, računalni�ke vaje in seminar Za razumevanje snovi je potrebno osnovno znanje iz analizne kemije in matematike Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. J. P. Dux, Handbook of Quality assurance for the analytical chemistry laboratory, Van Nostrand

Reinhold, New York, 1991. 2. D. L. Massart, B.G.M. Vandeginste, L.M.C. Buydens, S.De Jong, P.J. Lewi, J. Smeyers-Verbeke:

Handbook of Chemometrics and Qualimetrics: Part A, Elsevier, Amsterdam, 1998. 3. G. T. Wernimonnt, D.L. Massart, B.G.M. Vandeginste, L.M.C. Buydens, S. De Jong, P.J. Lewi, J.

Smeyers-Verbeke: Handbook of Chemometrics and Qualimetrics: Part B, Elsevier, Amsterdam, 1998 4. J. C. Miller, J. N. Miller, Statistics for Analytical Chemistry, Ellis Horwood, New York, (1993). 5. G. T. Wernimonnt, Use of Statistics to develop and evaluate Analytical Methods, Association of

Official Analytical Chemists, Arlington, Virginia, USA 1993. 6. P. C. Meier, R.E. Zund, Statistical Methods in Analytical Chemistry, Willey, New York 1993.

7. R. C. Graham, Data Analysis for Chemical Sciences, VCH Publishers, Weinheim 1993.

Mednarodna primerljivost http://tera.chem.ut.ee - Metrology in Chemistry http.//www.cac.sci.kun.nl/anac/qualimetrics-programme.html - Instrumental Analysis, Qualimetrics course programme http://www.quimica.urv.es - The validation of analytical methods

OPIS PREDMETA Predmet: INDUSTRIJSKA ANALIZA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Danilo DOBČNIK Namen in cilji predmeta: Poglobitev znanja univerzitetnega diplomiranega in�enirja kemijske tehnologije na področju nadzora industrijskih procesov z vidika kemijske analize. Vsebina: Načini odvzema in priprave vzorca Procesni potenciometrični amperometrični in konduktometrični merilni postopki (elektrokemijski senzorji pri kontroli v procesni tehniki) Optični merilni postopki (procesna spektrofotometrija v UV, VIS in IR področju, refraktometrija ter merjenje razpr�ene svetlobe) Procesna kromatografija (uporabnost plinske, tekočinske in ionske kromatografije pri kontroli proizvedenega procesa) Ostali merilni postopki (dogovorno s slu�ateljem se lahko posamezna poglavja zamenjujejo v skladu z njegovim o�jim področjem) Učne metode: Predavanja; seminar. Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Izdelava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. F. McLenman, B. R. Kowalski, Process Analytical Chemistry, Chapman & Hall, London, 1996 2. K. H. Koch, Industrielle Prozessanalytik, Springer-Verlag, 1997 3. G. Kateman, L. Buydens, Quality Control in Analytical Chemistry, second edition, John Wiley & Sons,

New York, 1993 4. G. D. Nichols, On-line Process Analysers, John Wiley & Sons, New York, 1988 Mednarodna primerljivost

OPIS PREDMETA Predmet: UPORABA ELEKTROKEMIJSKIH METOD V ANALIZNI KEMIJI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: dr. Mitja KOLAR Namen in cilji predmeta: Slu�atelji nadgradijo teoretske osnove elektrokemijskih procesov in spoznajo elektrokemijske tehnike za analizo realnih vzorcev. Predmet zajema področje uporabe, izdelave in karakterizacije različnih elektrokemijskih senzorjev. Pri laboratorijskem delu spoznajo postopke vzorčenja, predpriprave vzorcev, optimizacijo eksperimentalnih pogojev ter uporabo merilnih komponent in referenčnih analiznih metod. Vsebina: Elektrokemijske analizne metode (potenciometrija, voltametrija, konduktometrija in kulometrija) sodijo med osnovne metode za identifikacijo spojin v okolju, hrani in različnih biolo�kih materialih. Poleg podatkov o vsebnosti analita nam posredujejo informacije o vrsti kemijskih, fizikalnih in termodinamskih procesov. Med redkimi analiznimi metodami omogočajo neposredno določitev oksidacijskih stanj in aktivnosti analitov. Na izbiro elektrokemijske tehnike vplivajo: koncentracijsko območje, meja zaznavnosti, selektivnost in občutljivost senzorja ter hitrost in cena analize. Posamezne senzorje lahko obravnavamo kot samostojne detektorje, detektorje v pretočnih sistemih (CFA, FIA in SIA) ali za detekcijo po separacijskih procesih (GC, HPLC in IC). Za končno in kritično ovrednotenje uporabnosti senzorjev in elektrokemijskih tehnik je potrebna primerjava s standardnimi in referenčnih analiznimi metodami. Učne metode: Predavanja z uporabo multimedijske projekcije, laboratorijske vaje (samostojno eksperimentalno delo), �tudij literature s področja elektrokemije in izdelava seminarske naloge. Način preverjanja znanja: Ocena seminarske naloge, pregled laboratorijskega dela in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga, opravljene laboratorijske vaje in izpit Pristopni pogoji: Zaključen univerzitetni �tudij kemije, kemijske tehnologije, farmacije ali

biokemije. �tudijska literatura: 1. Principles of Instrumental Analysis, Skoog D.A., Leary J.J., Saunders College Publishing, New York,

1998. 2. Instrumental Methods in Electrochemistry, Greef R., Peat R., Peter lL.M., Pletcher D., Ellis Horwood,

London, 1990. 3. Analytical Electrochemistry, Wang J., VCH Publishers, New York, 1994. 4. Das Arbeiten mit ionoselektiven Elektroden, Cammann K., Galster H., Springer, Berlin, 1996. 5. Elektroanalitičke metode, Piljac I., RMC Zagreb, 1995. Mednarodna primerljivost http://www.chem.unc.edu/grads/phd.htm - Analytical Division http://ww.bu.edu/bulletins/grs/item17.html - CH 552 Electrochemistry http://www.univ-relations.pitt.edu/bulletins/fas/html/chemistry.htm - Analytical Chemistry and Techniques,2210 Electroanalytical Chemistry

OPIS PREDMETA Predmet: KOMBINATORNA KEMIJA IN UPORABA POLIMERNIH NOSILCEV V KEMIJI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Peter KRAJNC Namen in cilji predmeta: �tudenti spoznajo novej�e metode sintezne kemije na čelu s kombinatorno kemijo. Podan je pregled tipov polimernih nosilcev, ki se uporabljajo, načini priprave in tehnike karakterizacije. Poudarjene so prednosti uporabe nosilcev v primerjavi s klasičnimi tehnikami raztopin. Vsebina: Priprava polimernih nosilcev s suspenzijsko, emulzijsko in polimerizacijo v masi (bulk). Karakterizacija kemijskih in fizikalnih lastnosti nosilcev s tehnikami FTIR, vrstična elektronska mikroskopija, N2 BET adsorpcija/desorpcija, �ivosrebrna porozimetrija. �tudij vpliva faktorjev polimerizacije na poroznost in makrostrukturo nosilcev. Uporaba nosilcev pri sinteznih metodah, kot reagenti in kot lovilci prebitnih reagentov (scavengers). Primerjava polimernih nosilcev v obliki delcev in monolitnih nosilcev pri pretočnih tehnikah. Uporaba krogličnih nosilcev v metodah kombinatorne kemije. Kombinatorna kemija kot močno orodje v farmacevtski, agro�ivilski, biotehnični industriji in medicini. Ekolo�ki aspekti uporabe polimernih nosilcev-zmanj�ana uporaba topil, zmanj�ana toksičnost in mo�nost recikla�e. Učne metode: Predavanja z uporabo multimedije in animacije, samostojen �tudij primarne literature s seminarsko nalogo. Eksperimentalni del se izvaja v laboratoriju z ustrezno opremo za sintezo in analizo (overhead me�ala, rotavapor, črpalke, FTIR, NMR). Način preverjanja znanja: Ocena seminarske naloge, diskusija in pregled eksperimentalnega dela (spektri, eksperimentalni podatki) ter ustni izpit. Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga, opravljene laboratorijske vaje in izpit. Pristopni pogoji: Opravljena diploma iz kemijske tehnologije, kemije, farmacije ali

biokemije. �tudijska literatura: 1. Nicolaou, K. C., Handbook of combinatorial chemistry : drugs, catalysts, materials, Weinheim : Wiley-

VCH, cop. 2002. 2. Beck-Sickinger, A, Combinatorial strategies in biology and chemistry, Chichester, New York : Wiley,

cop. 2002. 3. Sherrington, D.C., Hodge, P., Syntheses and Separations Using Functional Polymers, Chichester: John

Wiley&Sons, 1988. 4. Attwood D., Florence A. T., Surfactant Systems, Chapman, 1985. 5. Cameron N. R., Sherrington D. C., Advances in Polymer Science 1996, 126, str. 163 Mednarodna primerljivost www.ch.ic.ac.uk - Nanomaterials http.//bcpsg00.bcps.iit.edu/ - CHEM 535 Polymer Synthesis, CHEM 537 Polymer Chemistry Laboratory http://www.cmu.edu - Organic Chemistry of Polymers 09-741

OPIS PREDMETA Predmet: MEROSLOVJE V KEMIJI Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Nineta MAJCEN Namen in cilji predmeta: Slu�atelji se seznanijo s konceptom merilne sledljivosti, merilne negotovosti, načini ovrednotenja primerljivosti merilnih rezultatov, sistemi kakovosti in terminologijo s tega področja ter pripadajočo nacionalno in mednarodno tehni�ko infrastrukturo, ki omogoča primerljivost merilnih rezultatov. Vsebina: 1. Predmet je vsebinsko razdeljen v pet sklopov. 2. tematski sklop: terminologija povezana z meritvami v kemiji 3. tematski sklop: merilna sledljivost v kemiji, kjer se obravnavajo različni načini zagotavljanja merilne

sledljivosti na področju kemije: (a) referenčne meritve, vključno s primarnimi metodami merjenja, in (b) (certificirani) referenčni materiali, vključno z različnimi načini kalibracije merilnega instrumenta in celotnega merilnega postopka ter različnimi vrstami (certificiranih) referenčnih materialov ter njihovo ustreznostjo za zagotavljanje merilne sledljivosti;

4. tematski sklop: merilna negotovost, kjer se obravnava osnovni koncept ovrednotenja merilne negotovosti s poudarkom na realnem ovrednotenju, v skladu s potrebami uporabe merilnega rezultata. Slu�atelji se spoznajo z različnim načinom ovrednotenja posameznih izvorov merilne negotovosti (tip A in tip B) ter s celotnim postopkom za ovrednotenje merilne negotovosti rezultata meritve, vključno s pripravo vzorca (in vzorčenjem).

5. tematski sklop: poudarek je na pomenu sodelovanja v medlaboratorijskih primerjavah, s pomočjo katerih lahko posamezni laboratoriji izkazujejo svojo usposobljenost, v primeru neuspe�nega sodelovanja pa to izrabijo kot korektivni ukrep za izbolj�anje kakovosti svojega dela. Slu�atelji bodo seznanjeni tudi z vsemi drugimi vrstami medlaboratorijskih preskusov.

6. tematski sklop: predstavljene bodo osnove sistemov kakovosti, pomen ter organiziranost nacionalne in mednarodne tehni�ke infrastrukture ter prenos raziskovalnih dose�kov v zahteve zakonodaje. Slu�atelji bodo seznanjeni tudi z najpomembnej�imi mednarodnimi raziskovalnimi organizacijami s tega področja kot so BIPM (Bureau International des Poids et Measures), vključno z Metrsko konvencijo, ISO (International Standards Organisation), OIML (Mednarodna organizacija za zakonsko meroslovje), EA (European Accreditation), EUROMET, EURACHEM idr.

Učne metode: Predavanje, seminarska naloga. Za razumevanje snovi je potrebno osnovno znanje iz analizne kemije in matematike. Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Opravljene vaje, priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni.

�tudijska literatura:

1. Quality in Chemical Measurements, Training Concepts and Teaching Materials, B. Neidhardt, W. Wegscheider (Eds), Springer 2001.

2. International Vocabulary of Basic and General Terms in Metrology, BIPM, IEC, IFCC, ISO, IUPAC, IUPAP, OIML, 1993, slovenski prevod USM, 1999.

3. Reference Materials for Chemical Analysis, Certification, Availability and Proper Usage, Ed by M. Stoeppler, W. R. Wolf, P.J. Jenks, Wiley-VCH 2001.

4. The Use of Matrix Reference Materials in Environmental Analytical Processes, Ed by A. Fajgelj, M. Parkany, RSC, 1999.

5. BIMP IEC IFCC ISO IUPAC OIML, Guide to the Expression of Uncertainty in Measurement ISO, Geneva (1993)

6. TrainMiC (Training in Metrology) material, v e-obliki, www.trainmic.org. Mednarodna primerljivost http://www.unileoben.ac.at/institute/chemie - 123010 Werkzeuge Für Die Analytische Qualitätssicherung, 123030 Analyt. Kenngrössen, Methodenvalidierung U. Kalibrierverf., 123060 Regelkarten, Ringversuche, Referenzmaterialien, Rückführb., 123080 Vörbereitung zur Laborakkredietierung, Audits, Inspektionen http://www.quimica.urv.es/quimio/ang/lincat.html - Chemometrics and Qualimetrics

OPIS PREDMETA Predmet: IZBRANA POGLAVJA IZ FIZIKALNE KEMIJE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Aljana PETEK Namen in cilji predmeta: Predmet posreduje �tudentom poglobljeno znanje iz tistih poglavij fizikalne kemije, ki so potrebna za razumevanje mehanizma korozijskih procesov in korozijske za�čite. �tudente navaja na kreativno uporabo dognanj na sorodnih področjih in jih uvaja v metodologijo raziskovalnega dela. Vsebina: ♦ Kemijsko ravnote�je: spontanost kemijskih reakcij, vpliv tlaka, temperature in pH, izbrana ravnote�ja in

njihova pomembnost pri koroziji. ♦ Ravnote�na elektrokemija: termodinamske lastnosti ionov v raztopini, galvanski členi, uporaba

standardnih potencialov, kinetika elektrodnih procesov. ♦ Molekule v gibanju: gibanje molekul v plinih in tekočinah, difuzija. ♦ Hitrost kemijskih reakcij: empirična kemijska kinetika, hitrostni zakoni, vpliv temperature na reakcijsko

hitrost, reakcijski mehanizmi, veri�ne reakcije, polimerizacija, homogena kataliza, oscilirajoče reakcije, fotokemični procesi, encimske reakcije.

♦ Procesi na trdnih povr�inah: nastanek in struktura trdnih povr�in, adsorpcija, katalitska aktivnost na povr�inah.

♦ Dinamika prenosa elektronov: prenos elektronov v homogenih sistemih in heterogenih sistemih. ♦ Korozija: definicije in oblike korozije, korozijski mehanizmi, merilne in analitske metode za pravilno

karakterizacijo korozijskega sistema, elektrokemijske metode, uporaba korozijskih raziskav in testnih metod.

Učne metode: predavanja, konzultacije, laboratorijske vaje Način preverjanja znanja: pisni in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: opravljene vaje, seminarska naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. P. Atkins, J. de Paula, Physical Chemistry, seventh edition, Oxford University Press, 2002 2. J. O. Bockris, S. U. M. Khan, Surface Electrochemistry, A Molecular Level Approach, Plenum Press,

New York and London, 1993 3. L. L. Shreir, R. A. Jerman, G. T. Burstein, Corrosion, Butterworth Heineman, 3th ed., rep.1995 Mednarodna primerljivost http://www.fbp.mfh-iserlohn.de/Studium.KST/ModuleContents.htm - Physico-Chemistry, Electrochemical methods, Corrosion control http://www2.umist.ac.uk/corrosion/CPC/Courses - Corrosion Control Engineering (CCE) http://www.matse.psu - MatSE 421 Corrosion Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: VISOKOTEMPERATURNA FAZNA RAVNOTE�JA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Matja� VALANT Namen in cilji predmeta: predmet seznanja �tudente z razumevanjem visokotemperaturnih faznih ravnote�ij, reakcijskimi mehanizmi,nastankom trdnih raztopin in novih spojin. Visoke temperature vplivajo na reakcijske in difuzijske procese ter tako povečajo reaktivnost anorganskih spojin. Izhodne komponente zato reagirajo med seboj v nove spojine oziroma soobstojajo pod pogoji, ki jih določajo fazna pravila. Vsebina: termodinamske osnove faznih ravnote�ij fazna pravila, eno- in večkomponentni sistemi eksperimentalne metode za določanje faznih ravnovesij konstrukcija faznega diagrama Učne metode: predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: zagovor seminarske naloge in izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge, raziskovalno delo Pristopni pogoji: končan univerzitetni dodiplomski �tudij Kemije in kemijske tehnologije,

končan univerzitetni dodiplomski �tudij NA-MA ali tehnike �tudijska literatura:

1. F. A. Hummel, »Introduction to Phase Equilibria in Ceramics Systems«, Marcel Dekker, INC. 1984, New York

2. C.J. Bergeron and S. H. Risbud, Introduction tomPhase Equilibria i9n Ceramics (1984), TheAmerican Ceramic Society

Mednarodna primerljivost http://www.mch.aoc.univie.ac.at/Forschung/mchhome.html - Materialchemie http://www.matse.psu.edu/academics/gradcourses.html - 501 Thermodynamics of materials http://www.wits.ac.za(fac/engineering - Thermodynamic and Phase Equilibria of Materials

OPIS PREDMETA Predmet: IZBRANA POGLAVJA IZ KERAMIKE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Miha DROFENIK Namen in cilji predmeta: predmet seznanja �tudente z razumevanjem sinteze in lastnosti izbranih keramičnih materialov. Sem pri�tevamo keramične materiale s posebnimi električnimi in magnetnimi lastnostmi kot so magnetni in polprevodni keramični matreriali. Vsebina: zgradba keramičnih materialov razvoj keramične mikrostrukture mikrostrukturni modeli keramičnih materialov elektromagnene lastnosti v odvisnosti od mikrostrukture in sestave keramike Učne metode: predavanja, laboratorijske vaje in seminarska naloga Način preverjanja znanja: zagovor seminarske naloge in izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge, raziskovalno delo Pristopni pogoji: končan univerzitetni dodiplomski �tudij Kemije in kemijske tehnologije,

končan univerzitetni dodiplomski �tudij NA-MA ali tehnike �tudijska literatura:

1. L. H. Van Vlack, Physical Ceramics for Engineers, Addison Wesley, Reading, Mass. l964 2. W. D. Kingery, H. K. Bowen, D. R. Uhlmann, Introduction to Ceramics, Wiley- interscience New

York 1976 3. A. J. Moulson, J. M. Herbert, Electroceramics, Chapman & Hall, London 1992

Mednarodna primerljivost http.//www.matse.psu.edu/academic/gradcourses.html - 545 Mechanical properties of ceramics, 547 Thermal properties of ceramic materials, 548 Dielectric and magnetic properties of ceramic materials,, 552 Sintering of ceramics, 411 Ceramic Processing, 417 Electrical and magnetic properties http://www.alfred.edu/- Ceramic Glaze and Body Formulation, Coatings on Glasses, Firing of Ceramics, Fracture Analysis of Glasses and Ceramics, Glass: It's Production and Properties, Introduction to Biomaterials, Introduction to Ceramics for Non-Technical Personnel, Introduction to Ceramics for Plant Personnel, Introduction to Ceramic Processing, Introduction to Photonics http://ceramicmaterials.rutgers.edu/ - Ceramic and Materials Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: SONOKEMIJSKE METODE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Matja� KRISTL Namen in cilji predmeta: Slu�atelji se seznanijo z ultrazvokom in spoznajo teoretske osnove delovanja ultrazvoka v kemiji. Predmet zajema uporabo ultrazvočnih sistemov v industrijskih in laboratorijskih procesih s poudarkom na sintezah nanokristaliničnih materialov in uporabi ultrazvoka pri razgradnji polutantov v odpadnih vodah. Vsebina: Akustična kavitacija in dinamika nastanka mehurčkov (homogena in heterogena nukleacija, stabilna in nestabilna kavitacija). Klasične industrijske aplikacije ultrazvoka: ultrazvočno či�čenje, rezanje/spajanje kovinskih in polimernih materialov, ekstrakcija naravnih učinkovin, emulgiranje. Sonokemija v homogenih sistemih: sonokemija vodnih sistemov (sonoliza vode, sonokemija plinov v vodi, sonokemija anorganskih spojin v vodnih raztopinah, sonokemija organskih spojin v vodnih raztopinah), sonokemija nevodnih sistemov (organske tekočine, polimeri, organokovinska sonokemija). Sonokemija v heterogenih sistemih: akustična kavitacija na fazni meji trdno/tekoče, rearcije s kovinami, reakcije z nekovinami. Razgradnja organskih polutantov v odpadnih vodah: mehanizem, rezultati laboratorijskih poizkusov, aplikacije v praksi. Učne metode: Predavanja, laboratorijske vaje, izdelava seminarske naloge z vključenim �tudijem najnovej�e literature s področja sonokemije in samostojnim raziskovalnim delom. Način preverjanja znanja: Laboratorijske vaje s sprotnim ustnim preverjanjem, ocena seminarske naloge, ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Opravljene laboratorijske vaje, seminarska naloga, izpit Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. Ultrasound: Its Chemical, Physical, and Biological Effects, K. S. Suslick (ed.), VCH Publishers, New

York, 1988. 2. Advances in Organometallic Chemistry, Vol. 25: Organometallic Sonochemistry, K. S. Suslick,

Academic Press, 1986. 3. Ultrasound in materials chemistry, D. Peters, J. Mater. Chem., 1996, 6 (10), 1605 � 1618. 4. Einsatz von Ultraschall zum Schadschtoffabbau in Wasser: Aquasonolyse � Eine Übersicht, J. Lifka, B.

Ondruschka, J. Hoffmann, Chem. Ing. Tech., 2002, 74, 403 � 413. Mednarodna primerljivost http://www.sonochemistry.co.uk - Sonochemistry http://www.scs.uiuc.edu/ - Non-traditional Methods of Synthesis

OPIS PREDMETA Predmet: SINTEZA IN LASTNOSTI NANODELCEV Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Darko MAKOVEC Namen in cilji predmeta: Predmet obravnava sintezo in karakterizacijo nanodelcev izbranih anorganskih materialov. Snovi spremenijo kemijske in fizikalne lastnosti, če se nahajajo v obliki majhnih delcev velikosti nekaj deset nanometrov. Gre za stanje, ko je velik del atomov snovi na povr�ini delcev. Ti atomi niso popolnoma koordinirani s sosedi in imajo zaradi tega drugačno okolico. Nekatere lastnosti anorganskih spojin dobijo, če so v taki obliki drugačne lastnosti. Predmet seznani �tudente z različnimi načini sinteze nanodelcev. Obravnava njihove lastnosti in mo�nost uporabe. �tudij oblikuje sposobnost izvirnega raziskovalnega dela in spodbuja prenos osnovnih spoznanj za uporabne namene. Vsebina: Poznamo več različnih postopkov za pripravo nanodelcev. Nekateri med njimi so povezani z drobljenjem večjih delcev (mehanokemijska metoda), drugi so povezani z raztapljanjem in kristalizacijo nanodelcev iz vode (hidrotermalna sinteza). Pri sol-gel sintezi nastanejo nanodelci med geliranjem organokovinske matrice. V mikroemulzijah nastanejo nanodelci znotraj vodnih micel v oljni fazi. Pri sonokemični metodi nastanejo pogoji, ki lahko spro�ijo kemijske reakcije, ki pri običajnih pogojih niso mo�ne. Sonokemijska metoda izkori�ča pojav akustične kavitacije � nastanka, rasti in implozivne poru�itve mehurčkov. Hidrotermalna sinteza: osnovni principi hidrotermalne sinteze s povdarkom na termodinamiko in kinetiko kristalizacije. Mehanokemijska metoda: velika mehanska energija, ki se spro�ča med mletjem lahko spro�i več vzporednih procesov kot npr. zmanj�anje povprečne velikosti delcev, fizikalne spremembe snovi in mehanokemijske reakcije. Sol-gel sinteza izkori�ča proces geliranja in kondenzacije organokovinske mre�e za pripravo nanodelcev. Predmet razčleni posamezne faze sinteze, ki spremljajo sol-gel prehod in nastanek nanoprahov. Sinteza nanodelcev z uporabo mikroemulzij: mikroemulzije na osnovi obratnih micel so vodne kroglice v oljni fazi ločene s plastjo detergenta. Vodne kapljice v oljni fazi uporabljamo med sintezo, kot vodne reaktorje. V njih potekajo kemijske reakcije. Velikost delcev snovi nastalih med reakcijo je omejena na velikost micel v mikroemulziji. Sonokemijska sinteza: visoke temperature in tlaki, do katerih pride v tekočini, pri poru�itvi mehurčkov nastalih zaradi ultrazvočnega valovanja omogočajo kemijskih reakcije, ki sicer potekajo le v avtoklavih. Istočasno pa hitro hlajenje reakcijskega mesta na okoli�ko temperaturo omogoča pridobivanje nanodelcev. Učne metode: predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: zagovor seminarske naloge in izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge, raziskovalno delo Pristopni pogoji: končan univerzitetni dodiplomski �tudij Kemije in kemijske tehnologije,

končan univerzitetni dodiplomski �tudij NA-MA ali tehnike

�tudijska literatura:

1. M. P. Pileni, » Structure and Reactivity in Reverse Micelles«, Elsevier 1989 2. A. S. Edelstain, R. C. Cammarata, Eds. »Nanomaterials: Synthesis, Properties and Applications«,

Institute of Physics 3. Publishing 1996 4. J. L. Dormann, D. Fiorani, Eds., »Magnetic Propertiee of Fine Particles, North- Holland 1992 5. K. S. Suslick, �Ultrasound its Chemical, Physical, and Biological Effects�, VCH Publishers, inc.,

New 6. York 1988 7. A. Jeffry Brinker, G. W. Scherer, »Sol-Gel Science«, Academic Press, Inc.1990

Mednarodna primerljivost http://www.ch.ic.ac.uk/computational/mres/index.html - Nanostructured inorganic materials, Modelling of Nanomaterials, Nanostructured devices, Nanotechnology Foresight http://www.matse.psu.edu/academic/gradcourses.html - 551 Chemical Routes to ceramics, 411 Ceramic Processing http://www.nano.org.uk/courses.htm - Research in Nanomaterials http://www.search.bham.ac.uk/query - The IRC in Materials Processing

OPIS PREDMETA Predmet: NANOTEHNOLOGIJE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Zoran NOVAK Namen in cilji predmeta: �tudente seznaniti z novim znanstvenim področjem, ki je ena od �estih prioritetnih področij v 6. Okvirnem programu EU. �tudentom predstaviti osnove nano-znanosti in različne nano-tehnologije za pridobivanje nanostrukturnih materialov. Vsebina: Uvod v nanotehnologijo. Definicija nanotehnologije. Kemija na nano nivoju. Tehnologije za pridobivanje nanodelcev. »Top-down« in »bottom up« pristopi za pridobivanje nanodelcev. Področja uporabe nanostrukturnih materialov: Materiali � zlitine, kompoziti, za�čitne in »pametne« prevleke (optična vlakna, biokompatibilni materiali, izdelki za za�čito pred soncem). Kataliza � katalizatorji za goriva, polimere, farmacevtske izdelke, za�čito okolja (mineralni nano delci, fulereni, organo-kovinske kompleksne molekule za fotokatalizo, senzorje�). Kemijska nanotehnologija � biočipi, povr�insko aktivne in koloidne snovi za hrano in zdravje. Elektronski in optični izdelki - uporaba nanokemije za proizvodnjo polprevodnikov in drugih elektronskih in optičnih izdelkov. Lepila in premazi. Učne metode: Predavanja, seminarska naloga Način preverjanja znanja: ustni izpit

Obveznosti �tudenta: seminarska naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. R. Edward (ed.), Nano: the emerging science of nanotechnology, Back Bay, Boston, 1995. 2. A.S. Edelstein, R.C. Cammarata (eds.), Nanomaterials: synthesis, properties and applications, Institute

of Physics, Bristol, 1996. 3. T. Sugimoto (ed.), Fine particles: synthesis, characterization and mechanism of growth, Marcel Dekker,

New York, 2000. Mednarodna primerljivost http://www.nsf.gov/home/crssprgm - Nanostructured Materials, Nanotechnology, Nanoscale Science and Engineering http://www.kt.dtu.dk/Teaching_activities/Master_courses - 28416 Partikelteknologi - Particle Technology http://depts.washington.edu/Chemeng/grad/courses.htm - 554 Nanoscale Science I: Contact Mechanics and Rheology on the Nanoscale http://www.ap.cityu.edu.hk/postgraduate - AP5302 Nanostructured Materials, AP6714 Special Topics in Materials Engineering and Nanotechnology

OPIS PREDMETA Predmet: TEHNOLOGIJA POLIMEROV Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc.dr. Gregor RADONJIČ Namen in cilji predmeta: Namen je poglobitev znanj o fizikalnih lastnosti polimernih materialov s poudarkom na korelaciji z njihovo strukturo in načini predelave, kar omogoča načrtovanje in doseganje �eljenih uporabnih lastnosti proizvodov. Vsebina: Prostorska urejenost makromolekul (kristalinični polimeri, amorfni polimeri, tekoči polimerni kristali, zamre�enje). Strukturni nivoji polimerov. Teorija steklastega prehoda polimerov. Kristalno stanje polimerov (nadmolekulske strukture, rast in nukleacija, kinetika kristalizacije, taljenje). Prehodi med fizikalnimi stanji. Teorija gumene elastičnosti. Mehanske lastnosti polimernih materialov (natezne lastnosti, udarne lastnosti, upogibne lastnosti, trdota, harmonična obremenitev). Lom in deformacijski mehanizmi. Viskoelastičnost polimerov (napetostna relaksacija, lezenje, spektri relaksacijskih in retardacijskih časov). Reolo�ke lastnosti polimernih talin. Termične lastnosti (toplotna kapaciteta, toplotna prevodnost, razteznostni koeficient). Difuzija skozi polimere. Dodatki za polimere. Postopki predelave polimerov (ekstrudiranje, kalandriranje, vbrizgavanje-injekcijsko stiskanje, pihanje, varjenje). Recikliranje odpadkov polimernih materialov. Učne metode: Predavanja ali mentorsko delo in laboratorijske vaje. Način preverjanja znanja: Predstavitev in zagovor seminarske naloge; Ustni izpit Obveznosti �tudenta: Laboratorijske vaje s seminarsko nalogo. Pristopni pogoji: Kemija polimerov �tudijska literatura:

1. J. M. G. Cowie, Polymers: Chemistry and Physics of Modern Materials, Blackie Academic Press, London, 1991.

2. R. J. Young, P. A. Lovell, Introduction to Polymers, 2nd Edition, Chapman and Hall, London, 1994.3. L. E. Nielsen, R. F. Landell, Mechanical Properties of Polymers and Composites, Marcel Dekker,

New York, 1994. 4. U. W. Gedde, Polymer Physics, Chapman and Hall, London, 1995. 5. A. Brent Strong, Plastics: Materials and Processing, Prentice-Hall, New Jersey, 1996. 6. J. F. Agassant, P. Avenas, J. P. Sergent, P. J. Carreau, Polymer Processing: Principles and

Modeling, Munich, Vienna, New York, Carl Hanser Verlag, 1991. 7. J. Scheirs, Polymer Recycling: Science, Technology and Applications, John Wiley, Chichester, New

York, 1998. Mednarodna primerljivost

OPIS PREDMETA Predmet: POLIMER IN POLIMERNE MEMBRANE Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Črtomir STROPNIK Namen in cilji predmeta: Pridobitev osnovnega znanja o sintezi, strukturi in lastnostih polimerov. Spoznavanje raztopin polimerov (razredčenih in koncentriranih) in osnov kemije na povr�ini polimerov. Proučevanje termodinamike in kinetike mehanizmov formiranja polimernih membran ter kemijskih reakcij njihove povr�inske funkcionalizacije. Vsebina: Mehanizmi in kinetika sinteze polimerov: radikalska, ionska in koordinativna veri�na polimerizacija, stopenjske polimerizacije (polikondenzacije) ter kopolimerizacija; molska masa polimerov. Osnovni tipi polimerov: struktura (konstitucija, konfiguracija, konformacija) linearnih, dvodimenzionalnih ter tridimenzionalnih polimerov; "strukturni in�eniring" in nekatere lastnosti polimerov. Razredčene in koncentrirane raztopine polimerov; viskoznost raztopin polimerov. Struktura in karakterizacija povr�ine polimerov; termodinamika in kinetika (nekaterih) kemijskih reakcij na povr�ini polimerov. Pegled osnovnih lastnosti (permselektivnost, poroznost, mehanske lastnosti ipd.) ter načinov uporabe polimernih membran; termodinamika in kinetika pojavov pri pripravi membran s postopkom fazne inverzije (ternarni fazni diagram netopilo/topilo/polimer; nukleacija in rast, spinodalno razme�anje). Kovalentna vezava bioaktivnih snovi (encimi, protitelesa, sladkorji, celice oziroma njihove organele ipd.) na povr�ino polimernih membran; njihova uporaba kot elementi za biosenzorje, bioreaktorje ipd. Izbol�anje permselektivnih lastnosti membran z zmanj�evanjem zapacanja ("fauling"-a) in koncentracijske polarizacije na povr�ini membran s pomočjo kemijske modifikacije njihove povr�ine. Učne metode: predavanje (tudi mentorsko) in laboratorijske vaje s priznanim dnevnikom Način preverjanja znanja: izpitni razgovor(i).

Obveznosti �tudenta: Laboratorijske vaje s seminarsko nalogo; ustni izpit Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura:

1. Izbrana poglavja iz naslednjih knjig; znanstveni članek in v njem citirana literatura: 2. Paul J. Flory: Principles of Polymer Chemistry, Cornel University Press 1969. 3. George Odian: Principles of Polymerization, John Wiley & Sons 1981. 4. Paul Rempp and Edward W. Merill: Polymer Synthesis, Heuthig & Wepf Verlag 1986. 5. Kenji Kamide: Thermodynamics of Polymer Solutions; Phase Equilibria and Critical Phenomena,

Elsevier 1990. 6. Marcel Mulder: Basic Principles of Membrane Technology, Kluwer Academic Publishers 1996. 7. Leos J. Zeman and Andrew L. Zydney: Microfiltration and Ultrafiltration, Marcel Decker 1996. 8. 7.)Chi-Ming Chan: Polymer Surface Modification and Characterization, Hanser Publisher 1994. 9. D. C. Sherrington and P. Hodge (Edts): Syntheses and Separations using Functional Polymers, John

Willey & Sons, 1988.

10. P. Hodge and D. C. Sherrington (Edts): Polymer-supported Reactions in Organic Synthesis, John Willey & Sons, 1980.

11. Frank W. Altena and C. A. Smolders: Calculation of Liquid-Liquid Phase Separation in a Ternary System of a Polymer in a Mixture of a Solvent and a Nonsolvent; Macromolecules, 15, 1491-1497, 1982.

Mednarodna primerljivost www.utwente.nl/en - Membrane Technology: Introduction Course to Membrane Technology, Water Purification by Membranes http://www.abo.fi - Kem-100.500 Polymer composites

OPIS PREDMETA Predmet: MERITVE V OKOLJU Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Darinka BRODNJAK-VONČINA Namen in cilji predmeta: Predmet obravnava problematiko okolja, vpliv industrije, kmetijstva in drugih faktorjev na obremenjevanje okolja, predvsem na onesna�enje pitnih, rečnih in odpadnih vod, na onesna�enje zraka in tal. Kemijske analize vod, zraka in zemlje ter �ivilskih proizvodov so osnova za vrednotenje onesna�evanja okolja. Ta dejstva opredeljujejo vlogo in pomen analizne kemije v ekologiji. Predmet obravnava področje kemijske analize tako usmerjeno, da usposobi slu�atelje ne samo za razumevanje, temveč tudi za re�evanje ekolo�kih problemov. Predmet daje integralni pregled teorij in metod uporabnih za identifikacijo in re�itev vrste realnih problemov kemijske analize. Poseben poudarek se daje na presojo analiznih postopkov pri analizi vod, zraka in zemlje ter �ivilskih proizvodov z vidikov selektivnosti, občutljivosti, meje zaznavanja (LOD) in meje določanja (LOQ) in nato ocena onesna�enja v skladu s predpisi za vode, zrak, sedimente in �ivilske proizvode Za analizno metodo je potrebno spoznati tudi postopek določanja merilne negotovosti. Nenazadnje je potrebno dobro poznavanje principov delovanja posameznih analiznih instrumentov. Vsebina: Pri predavanjih se obravnavajo: metodologija vzorčevanja, monitoring, načrtovanje in računalni�ko modeliranje vplivov onesna�evanja, naravni ciklusi S, NH3, NO2 -, NO3 - transport �ivega srebra, iskanje polutantov. Klasične analizne metode (volumetrija in gravimetrija) in instrumentalne analizne metode: konduktometrija. spektroskopske metode (UV, vidna, plamenska emisijska, atomska absorpcijska in infrardeča spektroskopija) ter separacijske metode - kromatografske metode (tekočinska in plinska kromatografija v povezavi z masno spektroskopijo ter ionska kromatografija). Analiza vod: Zakonski predpisi in mejne vrednosti polutantov v pitnih, rečnih in odpadnih vodah. Vodni razredi za rečne vode, odvzem in priprava vzorcev, shranjevanje in konserviranje vzorcev ter standarni postopki za določitev kvalitete vod po ISO metodah. Analiza anorganskih parametrov. Analiza organskih parametrov. Analiza tal: Zakonski predpisi in mejne vrednosti polutantov v tleh, odvzem in priprava vzorcev, shranjevanje in konserviranje vzorcev standardni postopki za določitev kvalitete tal merjenje parametrov: (pH, �arilni preostanek, določitev anorganskih in organskih parametrov). Analiza zraka: odvzem in priprava vzorcev, shranjevanje in konserviranje vzorcev, standardni postopki za določitev splo�nih, anorganskih in organskih parametrov. Za pravilno vrednotenje analiznih rezultatov je nujno potrebno poznavanje osnovnih statističnih metod. Učne metode: Predavanje, laboratorijske vaje in seminar Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni.

�tudijska literatura:

1. D.A. Skoog, F.J.Holler, T. A. Nieman, Principles of Instrumental Analysis, Saunders College Publishing, 5. izdaja, New York 1998,

2. D.A. Skoog, D.M. West, F.J. Holler: Fundamentals of Analytical Chemistry, Saunders College Publishing, 6. izdaja, N.Y.1992

3. D.C. Harris: Quantitative Chemical Analysis, izdaja New York 1994 4. J.S. Fritz, G.H. Schenk: Quantitative Analytische Chemie, Vieweg, 3. izdaja, Braunschweig 1995 5. D.A. Skoog, J.J. Leary: Principles of Instrumental Analysis, Saunders College Publishing, 4. izdaja,

New York 1992, 6. D.L. Massart, B.G.M. Vandeginste, L.M.C. Buydens, S. De Jong, P.J. Lewi, J. Smeyers-Verbeke:

Handbook of Chemometrics and Qualimetrics: Part A, Elsevier, Amsterdam, 1997 7. J.C. Miller, J.N. Miller, Statistics for Analytical Chemistry, Ellis Horwood, New York, (1993) 8. T Wernimonnt, Use of Statistics to develop and evaluate Anallytical Methods, Association of

Official Analytical Chemists, Arlington, Virginia, USA 1993 9. P.C. Meier, R. E. Zund, Statistical Methods in Analytical Chemistry, Willey, New York 1993 10. R. C. Graham, Data Analysis for Chemical Sciences, VCH Publishers, Weinheim D. 1993

Mednarodna primerljivost http://www.rgu.ac.ukl/prospectus/disp - Environmental Analysis http://www.uz.ac.zw/science/chemistry/courses - MACH 501: Classical Analysis - Advanced Classical Analysis, Electrochemical Methods of Analysis http://ww.chem.soton.ac.uk/teaching/courses - PG303 Separation Science; analysis and isolation from complex mixtures

OPIS PREDMETA Predmet: TRAJNOSTNI RAZVOJ Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: prof. dr. Peter GLAVIČ Namen in cilji predmeta: Predmet uvaja sodobne koncepte trajnostnega (vzdr�nega) razvoja v kemijski in procesnih industrijah ter infrastrukturnih dejavnostih. Vključuje ekolo�ko, ekonomsko in socialno komponento s poudarkom na ekolo�ko preventivnem in ekonomsko uspe�nem pristopu. Vsebina: Predavanja: Opredelitev, cilji, načela in strategija trajnostnega (vzdr�nega) razvoja (3 dimenzije). Dru�beni vidik (vplivi, obremenitve, tveganje, odgovornost). Okolje, zdravje in varnost (EHS). Presoja vplivov na okolje. Industrijska ekologija (sistemski pristop, hierarhija konceptov). Načela zelene kemije in tehnologije. Ekolo�ka proizvodnja (bilance � LCI; minimiranje odpadkov v viru; obtakanje, ponovna in stopenjska uporaba, regeneracija snovi in energije. Termodinamska analiza procesov (u�čip: vodni, vodikov, omre�ja masnih menjalnikov idr.). Okoljsko in ekonomsko vrednotenje, modeliranje in multiobjektno optimiranje, preprečevanje (WP) in izničevanje (ZW) proizvodnje odpadkov, obnovljivi viri. Obdelava odpadkov (na koncu cevi) in odlaganje. Ekoučinkovitost (definicije; vrste: virska, energijska, emisijska, ekonomska, socialna; faktor X; kazalci). Analiza, ocenjevanje, načrtovanje in označevanje proizvodov in procesov. Upravljanje z okoljem (organizacija, standardi, smernice, POR, GRI). Poročanje (trajnostno, okoljsko, učinkovitostno). Okoljske organizacije (EEA, EPA, OECD, UNEP, UNIDO, WBCSD). Financiranje trajnostnega razvoja. Vaje: Seminarska naloga obsega detaljni �tudij enega poglavja s praktičnim primerom uporabe pridobljenega znanja Učne metode: Predavanja; seminarsko delo. Način preverjanja znanja: Seminarska naloga. Po uspe�nem zagovoru projekta opravlja ustni izpit.

Obveznosti �tudenta: �tudent napravi projekt, ki je lahko samostojen ali pa je v sklopu predvidene magistrske naloge Pristopni pogoji: Ekolo�ka tehnologija, Načrtovanje procesov �tudijska literatura:

1. P. T. Anastas,, J. Warner, Green Chemistry, Oxford University Press, New York, 1998. 2. P. M. Randall, Engineers' Guide to Cleaner Production Technologies, Technomic Publishing Co.,

Lanchaster. 3. Sustainability reporting guidelines, Global Reportin Initiative, Boston, 2002. 4. A guide to corporate environmental indicators, Federal Environmental Agency, Berlin, 1997. 5. New guidelines on environmental management and reporting, 2003. 6. H. Brezet, C. Van Hemel, Ecodesign, A promissing Approach to Sustainable Production and

Consumption, United Nation Publication, 1998. 7. A. Jacobson, Safety Health Environment Management Systems for Small to Medium-sized

Enterprises, European Process Safety Centre, Rugby, 2000.

8. R. Noyes, Unit Operation in Environmental Engineering, Noyes Publications, New Jersey, 1994. 9. W. Byers, W. Doerr, R. Krishnan, S. Peters, How to implement industrial water reuse, Center for

Waste Reduction Technologies, New York, 1995. Literatura za vaje:

10. J. P. Reynolds, J. S. Jeris, L. Theodore, Handbook of chemical and environmental engineering, J. Wiley, New York, 2002.

Mednarodna primerljivost http://courses.ncsu.edu/che575/lec/ - CHE 475/575 Advances in Pollution Prevention http://www.wisc.edu/grad/catalog/engr/waterch.htm - 909 Environmental Chemistry and Technology http://www.che.caltech.edu/research/areas/envron.htm - Environmental Chemical Engineering

OPIS PREDMETA Predmet: IN�ENIRSTVO ODPADNIH VOD Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Darko GORIČANEC Namen in cilji predmeta: �tudenti pri �tudiju premeta pridobijo potrebna znanja s področja in�enirstva odpadnih vod, da bodo lahko, na podlagi koncentracije in analize odpadnih snovi v vodi, izbrali pravilni fizikalni in/ali kemijski postopek obdelave odpadne vode ter določili potrebno velikost procesnih naprav. Vsebina: Analiza odpadnih vod (analitične metode, fizikalne lastnosti, anorganske snovi, vsebnost kovin, agregirane in neagregirane organske snovi, biolo�ke lastnosti, toksičnost). Določitev pretoka, sestave in koncentracije odpadnih snovi (statistična analiza). Fizikalne procesne naprave (me�anje in flokulacija, gravitacijska separacija, primarna sedimentacija, pe�čeni filtri, centrifugalni ločevalniki, flotacija, aeracijski sistemi, razdelilno napajalni sistemi, črpalne postaje). Kemijske procesne naprave (koagulacija, odstranjevanje fosforja in te�kih kovin z obarjanjem, oksidacija, nevtralizacija). Biolo�ka obdelava odpadnih vod (vrste mikroorganizmov, metabolizem mikroorganizmov, mikrobiolo�ka kinetika, procesi biolo�ke obdelave v suspenziji, procesi biolo�ke obdelave s tvorbo biofilma, aerobna oksidacija, biolo�ka nitrifikacija in denitrifikacija, biolo�ko odstranjevanje fosforja, anaerobna fermentacija in oksidacija, biolo�ko odstranjevanje toksičnih snovi in te�kih kovin). Postopki biolo�ke obdelave odpadnih vod v suspenziji (izbira tehnolo�kega postopka in dimenzioniranje procesnih naprav). Postopki biolo�ke obdelave odpadnih vod s tvorbo biofilma (izbira tehnolo�kega postopka in dimenzioniranje procesnih naprav). Anaerobna biolo�ka obdelava v suspenziji ali s tvorbo biofilma (izbira tehnolo�kega postopka in dimenzioniranje procesnih naprav). Naprave za dodatno obdelavo odpadne vode (različne izvedbe filternih naprav, membranska filtracija, adsorbcija, odplinjevanje, ionska izmenjava, kondicioniranje, oksidacijski postopki, destilacija). Dezinfekcija obdelane odpadne vode (izbira postopka in dimenzije naprav). Ponovna uporaba obdelane odpadne vode (pogoji uporabe reciklirane odpadne vode, ponovna uporaba industrijske vode, ekolo�ki in zdravstveni rizik, vračanje obdelane odpadne vode v podtalnico). Obdelava, ponovna uporaba ter odstranjevanje trdih in biolo�kih snovi (izbira tehnolo�kega postopka in dimenzioniranje naprav za: aerobno, in anareobno razgradnjo, kompostiranje, nevralizacijo, odstranjevanje vode, su�enje in skladi�čenje). Učne metode: Predavanja, seminar. Način preverjanja znanja: Ustni izpit.

Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij.

�tudijska literatura:

1. Metcalf & Eddy, Inc: Wastewater Engineering Treatment and Reuse, McGraw - Hill Higher Education, pp. 1819, 2003.

2. Syed R. Qasim: Wastewater Treatmen t Plants: Planning, Design and Operation, Technomic Pub Co, pp. 1107, 1998.

3. Ron Crites, Georg Tchobanoglous, Ronald W. Crires: Small & Decentralized Wastewater Management Systems, McGraw-Hill Science/Engineering/Math, pp.1104, 1998.

4. Morgens Henze, Poul Harremoes, Jes LA Cour Jansen, Eric Arvin: Wastewater Treatment: Biological and Chemical Processes (Environmental Engineering), Springer Verlag, pp. 420, 2001.

Mednarodna primerljivost http://www.ncl.ac.uk - Sustainable Management of the Water Environment http://www.ce.ust.hk - CIVL541 Physical-Chemical Water / Wastewater Treatment http://www.cv.ic.ac.uk/courses/msc/pg_index.asp - HEM.19 Urban Hydrology and Wastewater collection Systems http://www.imperial.ac.uk - Fundamentals of Bitechnology and Wastewater treatment

OPIS PREDMETA Predmet: ČISTEJ�A PROIZVODNJA Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: dr. Janez PETEK Namen in cilji predmeta: Predmet vsebuje najnovej�e koncepte in tehnike čistej�e proizvodnje v kemijski in procesnih industrijah ter infrastrukturnih dejavnostih. Vključuje metode in metodologije zmanj�evanja proizvodnje odpadkov in emisij ter rabe energije in energentov, kro�enja in ponovne uporabe na ekonomsko in tehnolo�ko smotrn način. Vsebina: Predavanja: Definicije in osnovni pojmi s področja čistej�e proizvodnje (ČP): ČP, minimiranje odpadkov in emisij, kro�enje in ponovna uporaba odpadkov, regeneriranje snovi in odpadne energije. Metodologije: - čistej�a proizvodnja (faze, strategija in metode); - energetski pregled: metodologija, sistemi pogonskih sredstev (parno-kondenzatni sistem, sistemi

inertnih plinov, procesne vode, ogrevanja in prezračevanja), racionalna raba energije: tehnično, ekonomsko, energetsko in okoljsko vrednotenje;

- sistemi ISO 9001, ISO14001, EMAS, ISO 18001: spremembe organiziranosti v podjetjih (sistem dokumentacije, uvajanje in izbolj�evanje s korektivni ukrepi), okoljsko označevanje izdelkov in okoljski znak, okoljsko komuniciranje z javnostjo in okoljsko poročanje;

- celovito preprečevanje in nadzor onesna�evanja (IPPC): zakonodajne zahteve, uvajanje najbolj�ih razpolo�ljivih tehnik (BAT), referenčni dokumenti (BREF);

- okoljsko računovodstvo (Environmental Management Accounting): strategija, dokumentacija, spremljanje, obvladovanje in zni�evanje okoljskih stro�kov;

- okoljsko načrtovanje produktov in procesov: LCA (analiza �ivljenjskega kroga, načrtovanje in optimiranje (eco-design).

Vaje: Seminarska naloga obsega detaljni �tudij enega področja s praktičnim primerom uporabe pridobljenega znanja v idustriji. Učne metode: Predavanja; seminarsko delo. Način preverjanja znanja: Seminarska naloga. Po uspe�nem zagovoru projekta opravlja ustni izpit.

Obveznosti �tudenta: �tudent napravi projekt, ki je lahko samostojen ali pa je v sklopu predvidene magistrske naloge. Poudarek bo na izvedbi aplikativnega projekta. Po uspe�nem zagovoru projekta opravlja ustni izpit. Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij.

�tudijska literatura: Literatura za predavanja: 1. P. M. Randall, Engineers' Guide to Cleaner Production Technologies, Technomic Publishing Co.,

Lanchaster. 2. MOED, Minimisation Opportunities Environmental Diagnosis, Ministry of the Environment, Centre for

Cleaner Production Initiatives Catalonia, 2000. 3. EPA, An Organisation Guide to Pollution Prevention, U.S. Environmental Protection Agency,

Cincinnati, 2001. 4. EPA, Guide to Industrial Assessments for Pollution Prevention and Energy Efficiency, U.S.

Environmental Protection Agency, Cincinnati, 2001. 5. S. Schaltegger, R. Burritt, Contemporary Environmental Accounting, Issues, Concept and Practice.

Greenleaf Publishing, Sheffield, 2000. 6. Environmental Management Accounting, Procedures and Principles, UN Division for Sustainable

Development, New York, 2001. 7. James R. Aldrich, Pollution Prevention Economics, Financial Impact on Bussiness And Industry,

McGraw-Hill, New York, 1996. 8. P. L Johnson, ISO 14000 Road Map to Registration, McGraw-Hill, 1997. 9. UNEP, Life Cycle Assessment: What it is and How to do it, United Nation Publication, 1996. 10. M. Hauschild, H. Wenzel, Environmental Assessment of Products, Vol.2, Scientific background,

Chapman and Hall, London, 1998. Literatura za vaje: 1. D. T. Allen, N. Bakshani, K. S. Rosselot, Homework and Design Problems for Engineering Curricula,

American Institute for Pollution Prevention, 1992. 2. M. Becker, I. Farag, N. Hayden, Motivating Pollution Prevention Concepts: Homework Problems for

Engineering Curricula, Toxic use Reduction Institute, Massachusetts, 1996. Mednarodna primerljivost http://www.imperial.ac.uk/publications/pgb/chem_eng/courses.htm � ACE.6 Environmental engineering http://lst.sb.luth.se/web/cou/index.htm - SBA 001 Waste Science and Technology. http://www.che.eng.ohio-state.edu/techelec.htm - CE 618 Environmental Pollution

OPIS PREDMETA Predmet: MATERIALI V KRO�NEM TOKU Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc.dr. Gregor RADONJIČ Namen in cilji predmeta: Predmet temelji na sodobnih konceptih trajnostnega razvoja v industrijski praksi. Podaja vidike, ki jih je potrebno upo�tevati pri razvoju proizvodov s ciljem minimirati vplive in učinke v okolju v celotnem �ivljenjskem krogu. Vključuje predstavitev sodobnih metod načrtovanja proizvodov (eco-design), standardov in metod za predelavo odpadkov. Vsebina: Soodvisnost temeljnih področij pri oblikovanju proizvodov iz materialov. Definiranje in primeri kro�nih tokov materialov. Okoljski profili materialov. Temeljni kriteriji okoljskega oblikovanja. Izbira primernih materialov za vključevanje v kro�ne tokove (zmanj�evanje porabe materialov, minimiranje sočasne uporabe raznovrstnih materialov, zagotovitev kompatibilnosti materialov, energijsko varčnej�i materiali, biorazgradljivi materiali, okoljsko označevanje materialov). Orodja za podporo pri konstruiranju okolju primernej�ih materialov in proizvodov (matrična metoda, kolo strategij oblikovanja �ivljenjskega cikla, vpra�alniki). Standardi za okoljsko oblikovanje. Znaki za okolje. Ocena �ivljenjskega kroga (LCA). Strukturni elementi ekobilance. Računalni�ki programi za ekobilance (LCA). Ekotehnični načini predelave odpadnih materialov (recikliranje, se�iganje, piroliza, deponiranje). Tehnično-ekonomske omejitve recikliranja. Stro�ki recikliranja. Učne metode: Predavanja ali mentorsko delo; Seminarska naloga, v povezavi z obiskom v praksi Način preverjanja znanja: Predstavitev in zagovor seminarske naloge. Ustni izpit Obveznosti �tudenta: Seminarska naloga. Pristopni pogoji: Ekolo�ka tehnologija; Trajnostni razvoj �tudijska literatura:

1. S. B. Billatos, N. A. Basaly, Green Technology and Design for Environment, Taylor and Francis Publishers, 1997.

2. H. Brezet, C. Van Hemel, Ecodesign, A promising Approach to Sustainable Production and Consumption, United Nation Publication, 1997.

3. H. Wenzel, M. Hauschild, L. Alting, Environmental Assessment of Products, Chapman and Hall, London, 1997.

4. M. A. Curran, Environmental Life-Cycle Assessment, McGraw-Hill, New York, 1996. 5. F. McDougall, P. White, M. Franke, P. Hindle, Integrated Solid Waste Management: A Life Cycle

Inventory, Blackwell Publishing, 2001. 6. L: Lundquist, Y. Leterrier, P. Sunderland, J. E. Manson, Life Cycle of Engineering of Plastics,

Technology, Economy and the Environment, Elsevier, Amsterdam, 2000. Mednarodna primerljivost

OPIS PREDMETA Predmet: TEHNOLOGIJA PRIPRAVE VOD Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: doc. dr. Marjana SIMONIČ Namen in cilji predmeta: Seznaniti �tudente s tehnologijo priprave vod

Vsebina: Pri predmetu Tehnologija priprave vod se bodo �tudenti seznanili z osnovnimi postopki priprave vseh vrst vod od pitnih, preko mineralnih, kopali�kih do tehnolo�kih. Predmet bo obsegal tako znanstvene osnove vsake posamezne enote pri pripravi vod kot tudi osnove za tehni�ko dimenzioniranje posameznih naprav. Uvodoma bi se �tudenti temeljito seznanili z zakonodajo na podočju omenjenih vrst vod tako doma kot vsvetu, v nadaljevanju o kemijskem preči�čevanju vod, na koncu pa �tudenti spoznajo tudi osnove mikrobiologije pitnih in kopali�kih vod. Učne metode: Mentorski način dela; laboratorijske vaje in seminarska naloga Način preverjanja znanja: Ustni izpit

Obveznosti �tudenta: Na podlagi literature in laboratorijskih vaj - izdelava in zagovor seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni. �tudijska literatura: 1. Guidelines for drinking-water quality, second edition, volume 1, WHO Geneva 1993. 2. Hancke K., Wasseraufbereitung, Chemie und Chemische Verfahrenstechnik, 3rd edition, Düsseldorf:

VDI Verlag, 1994. 3. Water quality and treatment, a handbook of community Water Supplies, 4.edition, American Water

Works Association, Mc Grew Hill Co, 1990. Mednarodna primerljivost http://ewre-www.cv.ic.ac.uk/MSc - Introduction to Water Treatment, Introduction to WastewaterTtreatmenthttp://www.tvtut.tugraz.at/tvtut/Lehre/LehreMaster.html - Hydrology, Water Protection, Hydrobiology, Waste Water Treatment/Water Purification http://www.kcl.ac.uk/divlifsci - Aquatic Resource Management

OPIS PREDMETA Predmet: KEMIJA ORGANSKIH POLUTANTOV Obseg ur: predavanja / vaje 90 45 45 ECTS: 15 Predavatelj: dr. Ernest VONČINA Namen in cilji predmeta: Predmet obravnava problematiko onesna�evanja okolja z organskimi spojinami. Podaja in opisuje eksterno in interno izpostavljenost �ivali in človeka z okoljskimi kontaminanti. Poudarja pomembnost izpostavljenosti s koncentracijami okoljskega ozadja organskih spojin v �ir�em okolju in na delovnih mestih. Vsebina: Vključuje onesna�evalce kot so policiklični aromatski ogljikovodiki, nitrozamini, fenolne spojine, pesticidi sedanjega časa in tradicionalne organoklorne pesticide, onesna�evalce s področja tehničnih kemikalij kot so estri ftalne in fosforjeve kisline, poliklorirani bifenili, poliklorirani naftaleni, polibromirani difenil etri in druge halogenirane spojine vključno z dioksini in perfluoriranimi spojinami povr�insko aktivnih snovi. Predmet podaja porazdeljevanje spojin v okolju (zrak, voda, sediment/zemlja), njihovo obstojnost, globalno raz�irjenost, biolo�ko koncentriranje in razgradnjo, ter daje pregled nad potencialno nevarnostjo, ki jo predstavljajo. Predmet obravnava pomembnej�e spojine, ki onesna�ujejo (spreminjajo) okolje predvsem kot motilci naravnega hormonalnega (endokrinega) ravnote�ja človeka. Sem spadajo naravne estrogene spojine in spojine, ki jih je proizvedel človek hote za potrebe industrije, kmetijstva, predmetov splo�ne rabe ter spojine, ki nastajajo nehote, kot stranski produkti industrijskih procesov in termičnih se�ignih in metalur�kih procesov. Pri predavanjih se obravnavajo za posamezno predstavljeno skupino organskih onesna�evalcev okolja: - kemijska opredelitev spojin z njihovimi fizikalno kemičnimi lastnostmi kot skupinskimi parametri - s fizikalno kemijskimi lastnostmi podprto porazdeljevanje spojin med elementi okolja (voda, zrak,

sediment) - različne poti vstopanja predstavljenih spojin v okolje in mo�nosti ter sposobnosti okolja za njihovo

razgradnjo - poti vstopanja spojin v prehrambeno verigo človeka in nevarnosti, ki jo predstavljajo za njegovo zdravje- poti raz�irjanja in preprečevanja raz�irjanja organskih spojin v okolje - različni analitski postopki za določevanje organskih onesna�evalcev - predavanja bodo �irila zavest o pomembnosti ohranjanja zdravega okolja Učne metode: Predavanje, laboratorijske vaje in seminar Način preverjanja znanja: Zagovor seminarske naloge in ustni izpit

Obveznosti �tudenta: priprava seminarske naloge Pristopni pogoji: Končan univerzitetni dodiplomski �tudij kemije in kemijske tehnologije

ali sorodni tehni�ki �tudij na enaki zahtevnostni ravni.

�tudijska literatura: 1. G. Fellenberg, The chemistry of pollution,John Willey and sons, LTD, Chichester, New York, 2000 2. T.R. Crompton, Toxicants in the Aqueous Ecosystem, John Willey, 1998, ISBN: 0 471 97272 X 3. B. Baird, Environmental Chemistry, New York, 1995 4. D.Barcelo and M.-C.Hennion, Trace determination of pesticides and their degradation products in water,

Elsevier Science B.V.,1997, ISBN: 0 444 81842 1 5. Colborn, D. Dumanoski, J.P.Myers, Our Stolen Future, A Dutton Book, Penguin Group, 1996 6. D.J.Hoffman [et al.], Handbook of Ecotoxicology, CRC Press, 1995, ISBN: 0 87371 585 3 7. K. Fent, Oekotoxikology, Georg Thieme Verlag, 1998, ISBN: 3 13 109991 7 Mednarodna primerljivost http://www-cac.sci.kun.nl - Modern Separation Techniques http://www.chem.soton.ac.uk/teaching/courses - CH315 (PG115) Chemistry of the Atmospheric Environment