pdf dokumentu

Novice> Nove ocene o [tevilu planetov v na[i Galaksiji> vsaj 100 milijard jih je!

januar 2013 [tevilka 1 cena 5,70 EURjanuar 2013 [tevilka 1 cena 5,70 EUR

ozvezdja

Zajec – za binokleozvezdja

Zajec – za binokle

kraljica znanosti

Najbolj odmevnidose/ki v letu 2012

kraljica znanosti

Najbolj odmevnidose/ki v letu 2012

intervju

Laserski kazalnikiintervju

Laserski kazalniki

V meandruEridana

V meandruEridana

01-13 nasl.qxd 11/1/2003 20:29 a l t e n

❂ videz neba za katerikoli dan in uro v letu<

❂ vzhode, zahode in kulminacije zvezd<

❂ vzhod, zahod in kulminacijo Sonca<

❂ za;etek in konec astronomske no;i.

VSE TO IN πE VE∞ LAHKO OD∞ITATE

IZ VRTLJIVE ZVEZDNE KARTE:

Velikost karte je 21 centimetrov ❂ na zadnji strani sopreprosta navodila ❂ zvezde do 4. magnitude ❂ koordi-nate za epoho 2000,0 ❂ karta je narejena za Slovenijo (zageografsko [irino 46°) ❂ karta je plastificirana, nepremo;ljiva

Zaradi vrtenja Zemlje okoli svoje osi in kro-/enja okoli Sonca nam nebo neprestano ka/edruga;no podobo. Z vrtljivo zvezdno karto lah-ko za katerikoli dan in uro enostavno ugotovimo,katera ozvezdja vidimo v tistem trenutku na nebu.

Vrtljiva zvezdna karta je prakti;en pripomo;ek za za;etnike in zaizku[ene astronome amaterje. Kadar ne potrebujemo pretirane natan;nosti, jo

lahko uporabljamo kot efemeride, pa [e priro;na je, ker jo lahko vedno nosimo s seboj. Ste sekdaj med opazovanjem spra[evali, kaj bo na nebu ;ez nekaj ur| Se vam

spla;a po;akati ali naj greste raje spat| Ste kdaj na;rtovali opazovanjeza dolo;en dan, pa se vam ni ljubilo prera;unavati, kaj vse boste

tisto no; kahko videli in kako visoko na nebu bo| Ste /e kdajfotografirali, pa ste [ele na terenu sredi dela ugotovili, da

ste pozabili pogledati v efemeride, kdaj se kon;a no;|

Vrtljivo zvezdno karto lahko naro;ate odtorka do ;etrtka med 10. in 11. uro po tele-

fonu 040 551 957 ali po elektronski po[ti>[email protected]

SpikinaSpikina

VRTLJIVA

ZVEZDNA

KARTA

VRTLJIVA

ZVEZDNA

KARTA

Cena>9,80 EUR + po[tnina

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

� januar 2013 3

januar 2013 letnik XXI [tevilka 1

Slika na naslovnici> Tr;enja med galaksijamivse bolj zanimajo astronome, saj naj bi poeni od hipotez velike galaksije v vesolju na-stale prav z zlivanjem manj[ih. Na sliki jepar gravitacijsko vezanih galaksij Arp 273(foto> NASA\ESA\STScI\AURA).

Zajec, ki ga najdemo pod Orionom, je majhno, a zanimivo ozvezdje, ;eprav sepod sijajnimi zimskimi ozvezdji kar nekako izgubi. Pot do njega pa je enostav-na, ;e le vemo, kje na nebu sta najsvetlej[a zvezda Sirij in svetli Rigel v Orio-nu. To pa naj bi vedel vsak, tudi za;etnik. :eprav je ozvezdje majhno, pa je vnjem kar nekaj zanimivih objektov, ki bodo pritegnili pozornost izku[enih inmanj izku[enih opazovalcev> ;udovito dvozvezdje, najbolj rde;kasta med vse-mi zvezdami in kroglasta kopica, katere lepote pa so /al prihranjene za ve;jeteleskope in ve;je pove;ave ...

44 Zajec – za binokleBojan Kambi;

15 36 44

5 novice18 efemeride za februar23 letno kazalo za 201230 meteorski roji v februarju31 amaterji

Medvo[ki binotrip – III33 intervju

Laserski kazalniki35 kometi

Re[ena sezona43 spremenljivke

Spremenljivka R Leva

Treba se bo lotiti kaj te/jega in ;eprav imam pripravljenih nekaj kart za iska-nje [ibkih galaksij v ozvezdju Andromede, je le-ta [e povsem v nadglavi[;u,kjer teleskopov z dobsonovo nastavitvijo ni vedno najla/e usmerjati. Zato pame zapelje vrsta zvezd, ki si sledi od Oriona proti zahodu. Reka Eridan! Sle-dim zvezdicam, ki se vrstijo v razgibani liniji vse tja pod Kitovo glavo in se po-tem v velikem meandru obrnejo nazaj proti ozvezdju Zajca in se potem spu-stijo v [e enem meandru pod obzorje. :eprav zvezde niso posebno svetle, jimlahko zlahka sledim vse do povsem ;rnega kopastega vrha Gradi[;a. Svetle;akupola Ljubljanske kotline je vendarle precej manj svetla kot obi;ajno in pre-mami me izziv tistih nekaj galaksij tam nizko nad ;rnimi vr[i;ki ru[ja.

36 V meandru EridanaTone {penko

Vsako leto se v vseh vejah astronomije nabere toliko novosti, da jim /e kar te/-ko sledimo. Danes je to ena najhitreje razvijajo;ih se znanosti, kjer si pomemb-na odkritja kar podajajo roko. {e veliko ve; je tistih drobnih, a pomembnih raz-iskav, ki prispevajo kamen;ke k mozaiku na[ega vedenja o vesolju, kamen;-ke, ki bodo neko; morda prav tako pripeljali do pomembnih spoznanj. In ;e-prav gre za znanost, ki na na[e vsakdanje /ivljenje danes nima prav velikegavpliva, so ljudje (davkopla;evalci) prakti;no po vsem svetu pripravljeni potro-[iti na milijarde evrov, da pote[ijo na[o ;love[ko radovednost po spoznava-nju vesolja. Ja, morda je ravno to poleg umetnosti tisto, kar nas postavlja navi[jo raven bivanja!

15 Najbolj odmevni dose/ki v letu 2012

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

januar 2013 �4

Astronomska skupina na Fakulteti za matema-tiko in fiziko, Ljubljana>http>\\astro.fmf.uni-lj.siAstronomska knji/nica na Golovcu>http>\\astro.ago.uni-lj.siAstronomska slika dneva>http>\\apod.fmf.uni-lj.siObservatorij :rni Vrh nad Idrijo>http>\\www.observatorij.orgPobuda za temno nebo>www.temnonebo.orgPortal v vesolje>http>\\www.portalvvesolje.si

AD Javornik>http>\\www.adj.siAstronomski kro/ek Gimnazije {entvid>http>\\www2.arnes.si\guest\gljsentvid10AD Orion>http>\\www.orion-drustvo.siAD Gostosevci Velenje>http>\\home.pia.si\adgGimnazija Ledina>www2.arnes.si\~gljledinaAstronomsko dru[tvo Komet>http>\\www.komet-drustvo.siAD Kosci>

SLOVENSKA ASTRONOMIJA NA INTERNETU SLOVENSKA ASTRONOMIJA NA INTERNETUhttp>\\www.kosci.si\Centralno vesolje>http>\\www.vesolje.netVesoljska tiskovna agencija (VTA)>http>\\vta.vesolje.netE-po[tni seznam slovenskih astronomov>http>\\www.adj.si\slo-astroSlovenski astronomski portal>http>\\slo-astro.lmbitea.siSlovenski astronomski forum>www.astronom.si\forumAstronomski observatorij Kobdilj>www.observatorij.si

elektronski naslov:[email protected]

Ustanovitelj in zaloænikCAMBIO d.o.o.

Ljubljana♦

Glavni in odgovorni urednikBojan Kambi≠

Stalni sodelavciJure Atanackov, Gorazd Bizjan,Bojan Dintinjana, Javor Kac,Herman Mikuæ, Tone πpenko

♦

Oblikovanje in tehni≠no urejanjeCAMBIO d.o.o.

Elektronski prelom,ra≠unalni∏ka obdelava slik

in priprava za tisk CAMBIO d.o.o.

TiskTiskarna DTP d.o.o.

Ljubljana

♦

Uredni∏tvo in marketingBrn≠i≠eva 13

1000 Ljubljana

♦

Spika je proizvod, za kateregase pla≠uje DDV po stopnji 8,5%.

ISSN 1318–0541

Revija Spika je mese;nik> izhaja 15. v mesecu. Na leto izide deset enojnih in dvojnapoletna [tevilka (julij\avgust). Celoletna naro;nina je 56,60 EUR, polletna naro;ni-na za prvo polletje je 33,90 EUR, za drugo polletje pa 32,40 EUR.

{E VEDNO SO NA ZALOGI STAREJ{ILETNIKI SPIKE OD LETA 2001 DALJE

ENOJNA {TEVILKA 3,80 EUR DVOJNA {TEVILKA 6,40 EUR

Revije lahko naro;ite po po[ti na naslov>Spika, Brn;i;eva 13, 1000 Ljubljana ali po telefonu

040 551 957 (od torka do ;etrtka med 10. in 11 uro).

SLOVENSKAREVIJA ZAASTRONOMIJO

01-13.qxd 13/1/2003 13:29 a l t e n

� januar 2013 5

NOVICE

Nove ocene o [tevilu planetov v na[iGalaksiji> vsaj 100 milijard jih je!Poglejte v no≠no nebo, in videli boste zvezde. A gledate tudi plane-te – na milijarde jih je!To je zaklju≠ek nove, ob∏irne ∏tudije, ki so jo izvajali na Kalifornij-skem in∏titutu za tehnologijo (Caltech) in ki je pokazala, da so oson-≠ja v vesolju nekaj obi≠ajnega in ne izjema. Raziskovalna skupina jedo svojih sklepov pri∏la na podlagi podrobne ∏tudije oson≠ja Kepler-32, katerega mati≠na zvezda in njeni planeti so tipi≠ni za na∏o Ga-laksijo – vsaj tako pravijo.»Vsaj 100 milijard planetov je in to samo v na∏i galaksiji!« pravi JohnJohnson (Caltech). »To je zastra∏ujo≠a ∏tevilka, ∏e posebej ≠e jo po-ve∫emo z astrobiologijo.«Oson≠je, ki ga je skupina raziskala, je odkril vesoljski teleskop Kep-ler. V njem je pet planetov. Dva so poznali ∫e prej in so jih potrdilaopazovanja tudi drugih astronomov, tri pa je skupina s Caltecha nanovo odkrila. Tako so pod drobnogled vzeli kar solidno oson≠je –zvezdo in njenih pet planetov. Rezultate pa so primerjali tudi z dru-gimi oson≠ji, ki jih je odkril Kepler.Mati≠na zvezda oson≠ja Kepler-32 je pritlikavka spektralnega tipa M,torej zvezda, ki je najbolj pogosta v na∏i Galaksiji. Ocenjujejo, da jetakih zvezd kar dve tretjini. Pet planetov, ki so jih odkrili, je po veli-kosti podobnih Zemlji in so tipi≠ni za planete, ki jih odkrivajo tudiokoli drugih pritlikavih zvezd. Iz tega so sklepali, da ima ve≠ina pla-netov v na∏i Galaksiji podobne karakteristike kot teh pet.Po ne≠em pa se oson≠je Kepler-32 razlikuje od ve≠ine ostalih doslejodkritih. Planeti kro∫ijo okoli mati≠ne zvezde v ravnini, ki jo z Zem-lje vidimo z roba. Zaradi te sre≠ne okoli∏≠ine so lahko oson≠je raz-iskali res podrobno. Planeti namre≠ med kro∫enjem periodi≠no pre≠-kajo zvezdo. Padec svetlobe med prehodom je opazovalcem omogo-≠il natan≠no dolo≠itev planetnih karakteristik, kot so na primer njiho-ve velikosti in obhodni ≠asi.»Kamen iz Rosette je bil v znanosti ∫e tolikokrat omenjen, da se te-mu ∫e kar nekako izogibamo,« pravi Johnson. »A tu je primerjava ∏ekako na mestu. To je oson≠je, ki nam bo pomagalo razvozlati jeziknastanka planetov.«Eno temeljnih vpra∏anj o izvoru in nastanku planetov je njihovo ∏te-vilo. Danes se astronomi strinjajo v oceni, da pride v grobem povpre≠-ju en planet na vsako zvezdo. Tak∏ne ocene so bile dane ∫e prej, sku-

pina s Caltecha jih je le potrdila na ve≠jem vzorcu pritlikavih zvezd,ki so v na∏i Galaksiji najpogostej∏e. πe ve≠. V raziskavi so zajeli le pla-nete, ki kro∫ijo blizu svojih mati≠nih rde≠ih pritlikavk, ne pa tudi tis-tih, ki kro∫ijo dlje in pa tistih okoli drugih tipov zvezd. Glede na toje ocena konzervativna. Kaj lahko se zgodi, da bo ∏ir∏e ∏tetje plane-tov pripeljalo do sklepa, da prideta na vsako zvezdo vsaj dva!Oson≠ja okoli pritlikavih zvezd so ≠isto druga≠na od na∏ega. Mati≠nezvezde so hladnej∏e in mnogo manj∏e od na∏ega Sonca. Zvezda Kep-ler-32, na primer, je pol toliko masivna kot Sonce in pol manj∏a. Ve-likosti njenih petih planetov se gibljejo od 0,8 do 2,7 Zemljine, vsipa kro∫ijo izjemno blizu mati≠ne zvezde. Orbita najbolj oddaljenegapetega planeta meri le desetinko astronomske enote, kar z drugimibesedami pomeni le tretjino Merkurjeve orbite okoli Sonca. Zanimi-vo pa je to, da so tudi druga oson≠ja okoli pritlikavih zvezd, kar jihseveda poznamo, podobna oson≠ju Kepler-32. In ker je takih zvezdv Galaksiji najve≠, lahko iz tega potegnemo nadvse zanimiv sklep:

tak∏na oson≠ja, kot je na∏e, so v vesolju izjem-no redka!»To pa je res nenavadna ugotovitev,« se muzaJohnson. »Heglova dialektika na delu. Neko≠ somislili, da je na∏e Oson≠je nekaj enkratnega.Potem smo za≠eli odkrivati planete okoli dru-gih zvezd. In z napredkom teh raziskav bomonajverjetneje pri∏li do sklepa, da je na∏e Oson-≠je res nekaj enkratnega. A pozor! ∞e so neko≠menili, da je na∏e Oson≠je nekaj enkratnega za-to, ker je edino v vesolju, bomo mi spoznali,da smo nekaj enkratnega med mnogimi!«To, da so planeti v oson≠jih okoli pritlikavk vsipo vrsti v tako tesnih orbitah, pa ∏e ne pome-ni, do so to vro≠i, peklenski svetovi, o∫gani odsevanja svojih mati≠nih zvezd in zato nepri-merni za razvoj ∫ivljenja. Nikakor ne! Pritlikav-ke so mnogo manj∏e in mnogo hladnej∏e odna∏ega Sonca, zato je tudi pas, kjer je mogo≠ateko≠a voda, takoimenovani ∫ivljenjski pas,

V prvem letu delovanja projekta Habitable Exoplanets Catalog (Katalogiziranje /ivljenjuprijaznih eksoplanetov) je bilo odkritih ve; tujih svetov, kot so pri;akovali (PHL@UPRArecibo\ESA-Hubble\NASA).

Oson;je Kepler-32 sestavlja mati;na zvezda in pet planetov, ki kro-/ijo v majhnih orbitah okoli nje (ilustracija> T. Brown).

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

januar 2013 �6

NOVICE

mnogo bli∫e zvezdi. Kljub temu pa pri zvezdi Kepler-32 od vseh pe-tih planetov le zadnji, najbolj oddaljeni kro∫i v ∫ivljenjskem pasu.Pri drugih podobnih oson≠jih je takih planetov ve≠.Kako so taka majhna oson≠ja nastala, danes ne ve nih≠e. A Johnsonje prepri≠an, da bodo podrobne raziskave prav oson≠ja Kepler-32 da-le vsaj okvirne odgovore na to vpra∏anje. Prvi rezultati ka∫ejo nato, da so planeti nastali dlje od zvezde in so ∏ele kasneje zaradi ∏eneznanih mehanizmov migrirali v notranjost oson≠ja. Seveda se vsistrinjajo, da so tudi ti planeti nastali v protoplanetarnem disku, kise je ustvaril okoli mlade pritlikavke. V disku so se plinski in pra∏nidelci zlepljali med seboj in za≠eli so rasti protoplaneti. Te∫ava je vtem, da so ra≠unalni∏ke simulacije dogajanja v protoplanetarnih dis-kih pokazale, da tako blizu mati≠ne zvezde v disku ni dovolj snovi,da bi nastali planeti. Zato so morali na za≠etku nastati dlje. Tudi rde-≠e pritlikavke so bile namre≠ v svoji mladosti, ko so nastajali plane-ti, mnogo bolj vro≠e, morda celo prevro≠e, da bi tako blizu njih splohobstajali pra∏ni delci, ki pa so – kot vemo – gradniki planetov. πe enpodatek govori v prid hipotezi o migraciji. Ugotovili so, da sta tret-ji in ≠etrti planet nekoliko manj gosta. To pomeni, da ju sestavljajola∫je spojine, kot so na primer ogljikov dioksid, metan pa tudi neka-teri drugi plini. Te lahkohlapne spojine vsekakor niso mogle obsta-jati tako blizu mlade, vro≠e protozvezde. In kon≠no, skupina je odkri-la, da so trije od planetov v resonan≠nih orbitah. Njihovi obhodni≠asi so v razmerju 1:2:3. Planeti skoraj zagotovo ne nastanejo naklju≠-no v takih orbitah. Do njih lahko pride le pri prerazporejanju orbit,v tem primeru zaradi migracije bli∫e k zvezdi.Vesoljski teleskop Kepler nam je postregel z odkritji, o katerih so as-tronomi pred leti lahko le sanjali. In to na podro≠ju, ki ≠loveka zani-ma ∫e od nekdaj. Ko boste naslednji≠ pogledali v jasno nebo, polnosijo≠ih zvezd, si lahko okoli vsake zamislite planete, saj so skoraj za-gotovo tam. In morda vas bo pre∏inila misel, da morda v vesolju lenismo sami. Mo∫nosti so velike!

Asteroid Toutatis se jepo;asi odmajal mimo ZemljeRadijski astronomi, ki za svoja opazovanja uporabljajo radarski sistem70-metrske antene v Goldstonu v Kaliforniji, so imeli 12. in 13. de-cembra lani enkratno prilo∫nost, da posnamejo slike 4,8-kilometrske-ga asteroida Toutatis, ki se je 12. decembra najbolj pribli∫al Zemlji.Iz posnetkov so sestavili kratek film≠ek, ki si ga lahko ogledate na splet-nem naslovu NASA Jet Propulsion Laboratory California Institute ofTechnology. Toutatis se je 12. decembra najbolj pribli∫al Zemlji in si-cer na razdaljo 6,9 milijona kilometrov, kar je pribli∫no 18-krat dljeod oddaljenosti Lune.Radarske slike asteroida ka∫ejo podolgovato, nepravilno oblikovanotelo z nagubanim, goratim povr∏jem in morda kraterji. Radarske sli-ke niso tako nazorne kot tiste, posnete v opti≠nih valovnih dol∫inah,zato so poleg oblike na povr∏ju asteroida lahko zaznali le ∏e nekajzanimivih svetlih odsevkov, ki so morda ve≠je povr∏inske skale. Tou-tatis se zelo po≠asi vrti okoli svoje dalj∏e osi. Za en obhod potrebu-je kar 5,4 dneva, poleg tega pa os ∏e mo≠no precedira z obhodnim≠asom 7,4 dneva. Tako je na mo≠ podoben slabo vr∫eni ∫ogi za rug-by. Iz zbranih podatkov bodo planetologi popravili svoje modele vr-tenja asteroida, iz tega pa morda izlu∏≠ili kaj ve≠ o njegovi notranjizgradbi.Asteroidova orbita je zelo dobro znana. Naslednji≠ se nam bo telo ta-ko pribli∫alo ∏ele novembra 2069, ko bo letelo mimo nas na odda-

ljenosti 3 milijone kilometrov oziroma 7,7-krat dlje od na∏e Lune. Vsira≠uni pa ka∫ejo, da je verjetnost za tr≠enje z Zemljo vsaj v prihod-njih ∏tirih stoletjih enaka ni≠.Ωe nekaj ≠asa pri Nasi te≠e program Near-Earth Object ObservationsProgram, popularno imenovan Vesoljska stra∫a, kjer i∏≠ejo, sledijoin dolo≠ajo orbitalne in druge lastnosti vsem asteroidom in kometom,ki se lahko zelo pribli∫ajo Zemlji in pomenijo potencialno nevarnostza tr≠enje. Pri tem imajo raziskovalci na voljo tako zemeljske kot tu-di vesoljske observatorije.

Kon;ni rezultatiprojekta WMAPVse od za≠etka misije Wilkinson Microwave Anisotropy Probe (WMAP)v letu 2001 so na Zemljo romali podatki, ki so bili revolucionarni zana∏e poznavanje zgodnje kozmologije, ki je temelj za pravilno razla-go vseh kasnej∏ih dogajanj v na∏em vesolju. Ekipo, ki je kolikor seje dalo sproti analizirala rezultate, je vseskozi uspe∏no vodil astrofi-zik Charles L. Bennett (Johns Hopkins University). Tako smo v tehletih pri∏li do natan≠nih ∏tevilk o starosti vesolja, gostoti atomske inneatomske snovi v posameznih obdobjih in o neenakomernostih vgostoti in temeperaturi, ki je kasneje pripeljala do nastanka prvihzvezd in galaksij. Samo rezultati opazovanj in merjenj sonde WMAP(brez dodatnih opazovanj drugih observatorijev in ekip) so izbolj∏alirazli≠ne parametre mladega vesolja za 68.000-krat in kozmologijo izprete∫no spekulativne vede pripeljali v polje eksaktne znanosti. Zdaj,dve leti po upokojitvi sonde, so Bennett in njegovi sodelavci na pro-jektu WMAP javnosti sporo≠ili kon≠ne rezultate, ki temeljijo na devet-letnem uspe∏nem delu.»To je skoraj kakor ≠ude∫,« pravi Bennett. »Vesolje nam razkriva svo-jo kodirano avtobiografijo v mikrovalovnih vzorcih, ki jih opazuje-mo v vseh smereh. Ko jih pravilno odkodiramo, izvemo vse o nastan-ku in razvoju vesolja ter njegovi vsebini. Da je na∏a koda pravilna,vemo zato, ker se vse na∏e napovedi ujemajo z drugimi opazovanji!«

Radarska slika asteroida Toutatis, posneta z radarskim sistemomv Goldstonu 12. decembra lani (foto> NASA\JPL-Caltech).

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

� januar 2013 7

NOVICE

Slike v mikrovalovnem obmo≠ju, ki jih je snemala sonda WMAP, namka∫ejo mlado vesolje pri starosti 375.000 let, kar je le majcen del-≠ek v primerjavi z dana∏njo starostjo 13,77 milijarde let. Analize vzor-cev na slikah, ki so kazali majhne spremembe v temperaturi mlade-ga vesolja (razlike so v desetinkah milikelvina!), so dale vpogled vdogajanje pred to starostjo in v vse prihodnje milijarde let vse do da-nes. Teorija velikega poka, ki pravi, da je bilo mlado vesolje vro≠ein gosto, je z rezultati sonde WMAP solidno podprta. Ti rezultati pod-pirajo tudi teorijo inflacije, ki so jo k teoriji velikega poka dodali kas-neje. Ta govori o tem, da je zelo mlado vesolje do∫ivelo dramati≠nospremembo, ko se je v manj kot trilijoninki triljoninke sekunde po-ve≠alo za trilijon trilijonkrat. V tem izjemno kratkem obdobju, ki munekateri kozmologi pravijo kar neke vrste fazni prehod, so se v sno-vi pojavile majcene nepravilnosti, ki so tekom kasnej∏ega razvoja pri-peljale do nastanka prvih galaksij. Pred kratkim je Stephen Hawkingv reviji New Scientist zapisal, da je bil dokaz za obdobje inflacije, kiga je priskrbela sonda WMAP, najbolj vznemirljiv napredek v fizikiv vsej njegovi poklicni karieri.Vesolje sestavlja le 4,6 odstotka atomov. Mnogo ve≠ji dele∫, 24 od-stotkov, je druga≠ne vrste snovi, ki ima gravitacijsko privla≠nost, ane seva. Imenujemo jo temna snov. Najve≠ji dele∫, kar 71 odstotkov,pa v vesolju predstavlja neke vrste vir antigravitacije (ponavadi joimenujemo temna energija), ki povzro≠a, da se vesolje ∏iri vse boljpospe∏eno.

»Rezultati opazovanj sonde WMAP predstavljajo temelj standardne-ga modela vesolja,« pravi Gary F. Hinshaw (University of British Co-lumbia), ≠lan skupine WMAP. »Drugi opazovalni podatki so skladnis tem modelom, skupaj z njim pa dajejo natan≠ne vrednosti za zgo-dovinski razvoj, sestavo in geometrijo vesolja.«Sondo so izstrelili 30. junija 2001 in jo poslali v drugo Lagrangeovoto≠ko, to je v oddaljenost 1,5 milijona kilometrov od Zemlje na na-sprotno stran od Sonca. Od tu je sonda skenirala nebo in merila maj-cene temperaturne spremembe v mikrovalovnem sevanju ozadja. Pr-ve rezultate so objavili februarja 2003, nato pa ∏e 2005, 2007, 2009,2011 in kon≠no poro≠ilo konec leta 2012. Misijo so izbrali na nate-≠aju leta 1996, potrdili njeno nadaljevanje leta 1997, ≠ez ∏tiri leta paje bila sonda zgrajena in pripravljena za polet. Po na≠rtih in v me-jah odobrenih finan≠nih sredstev. Mirno lahko zatrdimo, da je bil vtem primeru denar ameri∏kih davkopla≠evalcev izjemno koristno po-rabljen.Rezultati so napovedali tudi starost vesolja, pri kateri so se pojavileprve zvezde. To naj bi se zgodilo, ko je bilo vesolje staro okoli 400

NA{E NEBO 2013

Tabela Sonce vsebuje Son;eve nebesne koordinate ter ;ase vzhoda,zahoda in kulminacije. V tabeli Luna najdemo ;ase vzhoda, zahoda,

koordinate ter Lunine mene.V preglednici Planeti so navedene koordinate planetov. Gibanje planetov je prikazanona ve; slikah in na zvezdnih kartah. V poglavju o kometih so opisani kometi, ki smojih opazovali v preteklem letu in napovedani kometi, ki se bodo v prison;je vrnili vletu 2012. Poglavje Sateliti vsebuje tabele za Saturnov satelit Titan in lege ter mrkevelikih Jupitrovih satelitov. Pregled nebesnih pojavov obsega kronolo[ko urejeno

napoved nebesnih dogodkov kot so> kulminacije, konjunkcije, najve;je in najmanj[erazdalje, obrati, julijanske datume ... Vsi pojavi so na kratko razlo/eni.

Publikacijo lahko naro;ite pri> DMFA, Jadranska 19, 1000 Ljubljanatel.> (01) 476 65 53, (01) 423 24 60

e-po[ta> [email protected]

Efemeride vsebujejo podatke o Soncu, Luni, planetih, kometih,Jupitrovih satelitih, koledar nebesnih pojavov in [e mnogo drugega!

Podrobna slika mladega vesolja, dobljena na podlagi kon;nihpodatkov sonde WMAP. Na sliki so videti 13,77 milijarde let starefluktuacije v temperaturi, ki so kasneje pripeljale do nastanka pr-vih galaksij (foto> NASA\WMAP Science Team).

Izjemno uspe[na sonda WMAP je svoja opazovanja opravljala vLagrangeovi to;ki L2 na nasproti strani Zemlje kot je Sonce (ilu-stracija> L. Wiess).

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

januar 2013 � 8

NOVICE

Neverjetno barvita planetarka NGC 5189

Vesoljski teleskop Hubble je proslavil konec leta s posnetkom ≠u-dovite, barvite, dih jemajo≠e planetarne meglice NGC 5189, ki le∫iv ju∫nem ozvezdju Muha. Plini, ki so se od izbruha prepletli in po-me∏ali, so videti kot velikanska, dvakrat zavita vesoljska mavrica.Planetarne meglice predstavljajo zadnjo, kratkotrajno fazo v ∫ivlje-nju Soncu podobnih zvezd. Ko zvezda v svojem jedru porablja ∏e zad-nje zaloge jedrskega goriva, so zunanje plasti ∫e tako ∏ibko gravita-cijsko vezane, da jih ∫e najmanj∏a motnja po∫ene v medzvezdni pro-stor. Plini se med raz∏irjanjem red≠ijo in ohlajajo, vro≠e, ogolelo jed-ro pa s svojo mo≠no ultravijoli≠no svetlobo za≠ne vzbujati atome, dasijejo v zna≠ilnih ionizacijskih barvah, ki izdajajo njihovo sestavo. Ta-ko se rodi planetarna meglica.Vesoljski teleskop je vse od izstrelitve pomembno prispeval prav kraziskovanju planetarnih meglic in mnoge med njimi so prav po za-slugi Hubblovih slik postale slavne. Poleg tega, da so lepe, pa nam

vse po vrsti pripovedujejo zgodbo o usodi, ki ≠aka tudi na∏e Sonce,ko mu bo ≠ez pribli∫no 5 milijard let v sredi∏≠u zmanjkalo jedrskegagoriva.Planetarka NGC 5189 ni tipi≠na predstavnica svoje vrste. Njeni pli-ni so mo≠no razgibani in nesimetri≠ni. Gostej∏i deli so razporejeniv obliko narobe obrnjene ≠rke S. V meglici je polno gostej∏ih voz-lov, ki sijejo v ionizirani svetlobi na strani, ki je obrnjena k zvezdi.Tudi druge strukture na sliki pri≠ajo o mo≠nem ultravijoli≠nem se-vanju in o silnem zvezdnem vetru, ki piha pro≠ od sredi∏≠ne umira-jo≠e zvezde. Da si bomo la∫je predstavljali velikost meglice povejmo,da so najmanj∏e podrobnosti na sliki velike kot vse na∏e Oson≠je!Tak∏ne nesimetri≠ne planetarke ponavadi nastanejo okoli dvozve-zdij, kjer se ena od ≠lanic stara. Pri NGC 5189 ∏e ni jasno, ali ima tu-di njena sredi∏≠na zvezda spremljevalko, ki je odgovorna za tako ne-simetri≠no obliko.

foto

> NA

SA\E

SA\t

he H

ubbl

e H

erita

ge T

eam

(STS

cI\A

UR

A)

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

� januar 2013 9

NOVICE

milijonov let. Bodo≠i vesoljski teleskop James Webb je namenjen pravraziskovanju tega ranega obdobja vesolja.»Fantasti≠ni rezultati projekta WMAP so ∏ele za≠etek na∏ega neumor-nega prizadevanja, da bi razumeli vesolje, v katerem ∫ivimo,« je zakonec dejal astrofizik Adam G. Riess (Johns Hopkins University), kisi je za odkritje temne energije leta 2011 delil Nobelovo nagrado zafiziko. »Njen najve≠ji prispevek pa je prav gotovo ta, da je v kozmo-logijo prinesla natan≠nost. πele zdaj nas resno jemljejo tudi kolegifiziki.«

Z vodo bogat meteoritnajverjetneje izvira z MarsaNasini raziskovalci so analizirali majhen meteorit, za katerega sedomneva, da je prvi primerek Marsove skorje, ki so ga na∏li na Zem-lji. Prvi rezultati govorijo o tem, da je v njem kar 10-krat ve≠ vodekot v drugih meteoritih, ki naj bi prav tako izvirali z Marsa.Meteoriti z Marsa lahko izvirajo iz padcev velikih teles na sosednjiplanet ali iz ve≠jih vulkanskih izbruhov. Le pri takih kataklizmi≠nihdogodkih lahko dobijo posamezni kosi izvr∫enega materiala dovoljvelike hitrosti, da ube∫ijo privla≠ni sili Marsa.Meteorit NWA 7034 so leta 2011 na∏li v severozahodni Afriki v Sa-hari. Po letu dni intenzivnega prou≠evanja so raziskovalci ugotovili,da je meteorit nastal pred 2,1 milijarde leti v ≠asu najbolj burnegaobdobja v Marsovi zgodovini, ki so mu planetologi dali ime amazo-nian.

»Meteorit NWA 7034 je za nas pomemben zato, ker je mnogo starej-∏i od vseh doslej najdenih meteoritov z Marsa,« pravi Mitch Schulte(NASA). »Zdaj imamo tu na Zemlji vpogled v kriti≠no obdobje v Mar-sovi geolo∏ki zgodovini.«Meteorit sestavljajo sprijeti kosi bazalta, kamnin, ki nastanejo, ko sena hitro ohladi stopljena lava. Minerali v njem so v glavnem orto-klazi in pirokseni, ki so zna≠ilni za vulkansko aktivnost. Sestava seujema z analizami kamnin z in∏trumenti na Marsovih roverjih in naorbiterju Odisej (Mars Odyssey Orbiter). Planetologom bo sestava po-vedala veliko o vulkanski aktivnosti na Marsu v tem obdobju kot tu-di o povr∏inskih in okoljskih pogojih, ki so na sosednjem planetu vla-dali pred 2,1 milijarde leti. Raziskovalce je ∏e posebej presenetila ve-lika koli≠ina vode, ki je ujeta v mineralni strukturi meteorita. To lah-ko pomeni, da dr∫ijo hipoteze, po katerih je po vodnem obdobju naMarsu voda poniknila pod povr∏je in se pome∏ala s kamninami. Me-teorit ima tudi druga≠no razmerje izotopov kisika od drugih doslejnajdenih marsovskih meteoritov, kar najverjetneje ka∫e na njegovointerakcijo z atmosfero med letom skozi njo.Doslej najdene marsovske meteorite so raziskovalci razdelili v tri sku-pine, imenovane po treh meteoritih: Shergotty, Nakhla in Chassigny.Vseh takoimenovanih SNC meteoritov je skupaj 110. Izvirali naj biiz razli≠nih obdobij Marsove zgodovine, vsi pa naj bi bili mlaj∏i od NWA7034. Tudi ta po mnogo≠em sodi v to skupino, ima pa kar nekaj ∫eomenjenih posebnih lastnosti.Pri Nasi pravijo, da bodo novi rezultati vplivali tudi na naloge Rado-vedne∫a, ki raziskuje mineralo∏ko sestavo razkritih plasti v marsov-skem kraterju Gale.

Nova generacija adaptivne optike nadelu v slavni zvezdni porodni[niciNova slika z ju∫nega Observatorija Gemini nazorno ka∫e vse predno-sti novega sistema adaptivne optike, ki ∏e bolj kot doslej odstranju-je popa≠enja, ki jih povzro≠a na∏a nemirna atmosfera. Nov sistem zatipanje atmosfere, ki so ga poimenovali GeMS, uporablja pet laser-skih ∫arkov, ki na nebu ustvarijo pet umetnih zvezd, njihovo popa-≠itev pa s spreminjanjem oblike uravnava ve≠ zrcal v opti≠nem sis-temu teleskopa. Na≠rtovalci novega sistema so si zadali za nalogo, dabodo izbolj∏anje ostrine in lo≠ljivosti dosegli na ve≠jem obmo≠ju ne-ba kot doslej. Nalogo so zaupali Françoisu Rigautu, ki je pionir na po-dro≠ju adaptivne optike, in je prvi tak sistem za teleskopa Gemini raz-vil ∫e pred desetimi leti.»πele z adaptivno optiko so veliki zemeljski teleskopi dosegli bolj∏olo≠ljivost, ki jo je prej omejevala na∏a atmosfera,« pravi Gary Schmidt(programski direktor projekta Gemini pri U. S. National Science Foun-dation). »Nov sistem, ki smo ga namestili na ju∫nem dvoj≠ku telesko-pov Gemini, pa je presegel vsa pri≠akovanja in je tako dober, da bopod vpra∏aj postavil celo upravi≠enost nalo∫b v vesoljske opti≠ne te-leskope.«»GeMS pomeni nov mejnik v opti≠ni astronomiji tudi za prihajajo≠egeneracije zares velikih teleskopov, ki so trenutno v gradnji,« je no-vico pokomentiral Gary Sanders, vodja projekta Thirty Meter Tele-scope (TMT). »Ta orja∏ka zrcala zajamejo tudi ve≠ji dele∫ atmosferein s tem ve≠ji dele∫ popa≠enj kot manj∏a, zato so tak∏ni adaptivni si-stemi klju≠ni za doseganje vrhunskih rezultatov.«Pred petimi leti, ko je bil sistem GeMS ∏e v razvoju, in je na telesko-pu Gemini delovala prva generacija adaptivne optike, imenovana Al-tair, so z njo posneli obmo≠je v Orionovi meglici, znano kot Oriono-

320-gramski meteorit, ki najverjetneje izvira z Marsa, so na[li v se-verozahodni Afriki. Dobil je suhoparno oznako NWA 7034, ljubko-valno pa so ga poimenovali »:rni lepotec« (foto> NASA).

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

januar 2013 �10

NOVICE

ve krogle. S to sliko so takrat ∫eleli vsem po-kazati, kak∏en napredek v ostrini in lo≠ljivostipomeni uporaba adaptivne optike na velikihteleskopih. Zdaj so za prikaz sposobnosti no-vega sistema GeMS uporabili isto obmo≠je inpokazali, da se je kakovost slike ∏e bistveno po-pravila, poleg tega pa so izbolj∏anje dosegli namnogo ve≠jem obmo≠ju neba (85 lo≠nih se-kund).Kot smo ∫e omenili, uporablja sistem GeMS zatipanje nemirnosti atmosfere pet laserskihumetnih zvezd. Podatki se zbirajo v ra≠unal-ni∏kem sistemu, ki 1000-krat na sekundo izde-la tridimenzionalni model atmosfere nad opa-zovanim obmo≠jem in za kompenzacijo nepra-vilnosti dolo≠i popravke oblike treh zrcal v op-ti≠nem sistemu teleskopa. Prva polovica leto∏-njega leta je namenjena ∏e kon≠nim testira-njem in popravkom, po tem pa bo sistem vredni uporabi pri vseh opazovanjih.Na kratko opi∏imo ∏e Orionove krogle, ki jihlahko vidimo na sliki. Prvi≠ so jih odkrili leta1983 in vse od takrat jih redno opazujejo. Tonaj bi bili gostej∏i oblaki plinov, ki jih mogo≠-ni zvezdni vetrovi mladih, vro≠ih zvezd, ki serojevajo v Orionovi meglici (in na sliki niso vid-ne), poganjajo pro≠ od sebe v medzvezdni pro-stor. Vetrovi so tako mo≠ni, da ti skupki, ki soveliki kar za deset na∏ih Oson≠ij, dose∫ejo nad-zvo≠ne hitrosti. Ko potujejo skozi razred≠eneplasti okoli∏ke meglice, jo segrejejo in povzro-≠ajo ionizacijo vodikovih atomov. Zato lahkona sliki vidimo ro∫nate sledi, ki se vle≠ejo zaoblaki. Sledi so bile vidne tudi na prej∏njih po-snetkih tega obmo≠ja, njihovo turbulentnostrukturo pa lahko – zahvaljujo≠ novi adaptiv-ni optiki – zdaj prvi≠ vidimo v neverjetnih po-drobnostih. Sledi so dolge do petino svetlob-nega leta.

Prvi; videli vremenskevzorce na rjavi pritlikavkiOpazovalna skupina astronomov je z dvema vesoljskima teleskopo-ma, opti≠nim Hubblom in infrarde≠im Spitzerjem, simultano opa-zovala rjavo pritlikavko 2MASSJ22282889-431026. Opazovalni ≠as navelikih teleskopih so za to opazovanje dobili zato, ker so pri zvezdiopazili nenavadno spreminjaje sija s periodo 90 minut. Rezultati opa-zovanj so jih tako navdu∏ili, da se bodo na podoben na≠in lotili tu-di drugih zvezd tega tipa. Rjave pritlikavke sestavljajo zgo∏≠eni plini tako kot zvezde, a prveimajo premalo mase, da bi bila snov v njihovem sredi∏≠u dovolj gos-ta in vro≠a, da bi omogo≠ala stalne in stabilne jedrske reakcije. Temorda kdaj pa kdaj ste≠ejo, a hitro ugasnejo. Rjava pritlikavka, ki seje med kr≠enjem v fazi protozvezde segrela zaradi te∫e lastne snovi,je vro≠a in seva, a energije ne nadome∏≠a s proizvodnjo v svojem sre-di∏≠u. Zato se vztrajno ohlaja. Po tem je bolj podobna velikim plina-stim planetom in astronome je od nekdaj zanimalo, ≠e se tudi v atmo-

sferah teh zvezd dogajajo podobni vremenski pojavi kot pri planetih.Kombinirana opazovanja s Hubblom in Spitzerjem so skupini omo-go≠ila, da so dobili podatke o dogajanju iz razli≠nih globin zvezdineatmosfere. S Hubblom so v glavnem dobili podatke s povr∏ja in tikpod njim, infrarde≠a svetloba pa je lahko pri∏la tudi iz globljih pla-sti, razen tam, kjer so dolo≠ene valovne dol∫ine absorbirale vodnein metanske pare. Analize opazovalnih podatkov so tako dale soli-den vpogled v dogajanje na zvezdi in astronomi so lahko sestavili»vremensko« karto zvezde. Ta je pokazala razli≠ne vzporedne plas-ti v atmosferi, kot pri na∏em Jupitru, kjer pihajo orkanski vetrovi, kipo atmosferi podijo oblake, velike kot manj∏i planet. Zanimivo je, daspremembe v siju niso navzo≠e v vseh opazovanih valovnih dol∫i-nah, ampak le v posameznih delih infrarde≠e svetlobe, ki pa je je vdele∫u izsevane svetlobe najve≠. Iz tega astronomi sklepajo, da spre-membe v siju povzro≠ajo velikanski orkani, veliki kot na∏a Zemlja,ki se podijo po zvezdini atmosferi.»Za razliko od Zemljinih vodnih oblakov ali Jupitrovih, ki jih sestav-lja v glavnem amonijak, so v atmosferah rjavih pritlikavk drobna zrn-ca mineralov, kapljice teko≠ega ∫eleza in ∏e ∏tevilne druge, povsemeksoti≠ne spojine,« pravi Mark Marley (Nasin Ames Research Center).

Podrobnosti v zunanjih delih Orionove meglice. Slika je bila posneta s teleskopom Gemi-ni South 28. decembra lani med sklepnimi deli na novem sistemu adaptivne optike. Taomogo;a izjemno ostre in visokolo;ljive slike po obmo;ju, velikem kar 85 lo;nih sekund.Na sliki vidimo modrikaste gostej[e oblake plina, bogate z /elezom, ki jih z nadzvo;no hi-trostjo »izstreljujejo« mlade, masivne zvezde iz obmo;ij, kjer se rojevajo. Oblaki med le-tom skozi redkej[o okoli[ko meglico le-to segrejejo in povzro;ijo ionizacijo vodikovih ato-mov. Zato je videti, da za sabo pu[;ajo sledi, tako kot reaktivna letala na na[em nebu (fo-to> Gemini Observatory\AURA).

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

01-13.qxd 11/1/2003 20:31 a l t e n

januar 2013 � 12

NOVICE

Panoramski pogled na Tan;ico

Za novoletno ≠estitko vsej astronomski skupnosti so na observato-riju NOAO (National Optical Astronomy Observatory) s teleskopomWIYN posneli panoramsko sliko Tan≠ice, slavnih ostankov superno-ve v Labodu. Slika pokriva obmo≠je, veliko kar 3 x 3 stopinje, torejbi na njo lahko postavili kar 36 polnih lun. In ker niso var≠evali prilo≠ljivosti, je nastala slika s 600 milijoni slikovnih elementov. Toje ena najve≠jih astronomskih slik, kar so jih kdaj posneli.Tan≠ica je velika meglica razred≠enih plinov, ostanek davne eksplo-zije masivne zvezde. Od nas je oddaljena okoli 1500 svetlobnih let.Supernova naj bi ekslpodirala pred 5000 do 10.000 leti. Tan≠ico jeleta 1784 prvi opazil William Herschel. Je tako velika, da so njeni po-samezni deli dobili v katalogih svoje oznake: NGC 6979 in NGC 6974na severu, NGC 6992, NGC 6995 in IC 1340 na vzhodu ter NGC 6960na zahodu. Svetla zvezda tik ob zahodnem delu je 52 Laboda..

Posamezne dele slike so posneli ∫e leta 2003 v okviru projekta do-lo≠anja oddaljenosti Tan≠ice. Naloge se je za diplomsko delo lotil Ri-chard Cool z Univerze Arizona. Snemal je z ozkopasovnimi filtri Oxy-gen-III (trikrat ioniziran kisik) za modro, Sulphur-II (dvakrat ioni-zirano ∫veplo) za zeleno in Hydrogen-alpha (ioniziran vodik) za rde-≠o barvo. Posamezna slika mozaika je velika 1 x 1 stopinjo, tako damozaik sestavlja devet posameznih visokolo≠ljivih slik. Leta 2003 ra-≠unalniki ∏e niso bili dovolj zmogljivi, da bi lahko vse slike zdru∫iliv eno samo. Devet let kasneje se je tega dela lotil Travis Rector, kije posnel tudi manjkajo≠e dele.∞udovita slika pa ima ∏e eno pomembno sporo≠ilo. Z razmeromamajhnimi teleskopi (0,9 metra), opremljenimi z vrhunsko dodatnoopremo, se lahko delajo vrhunske raziskave, ki pripeljejo do vrhun-skih rezultatov!

Tan;ico v Labodu so posneli z 0,9-metrskim teleskopom WIYN in kamero Mosaic (foto> T. A. Rector (University of AlaskaAnchorage)\WIYN\NOAO\AURA\NSF).

01-13.qxd 11/1/2003 20:32 a l t e n

� januar 2013 13

NOVICE

»Zdaj so na vrsti astrometeorologi, da na podlagi opazovalnih podat-kov sestavijo podrobnej∏e modele ekstremnega atmosferskega doga-janja na tej rjavi pritlikavki.«∞eprav so rjave pritlikavke razmeroma hladne v primerjavi z zvezda-mi, pa so zelo vro≠e v primerjavi s planeti. Opazovana rjava pritli-kavka ima povr∏insko temperaturo med 600 in 700 stopinjami Cel-zija, kar ni malo. V tako vro≠i atmosferi je seveda na voljo ogromnoenergije, ki lahko poganja in vzdr∫uje velikanske obla≠ne sisteme,orkanske vrtince ter vertikalne in horizontalne tokove atmosferskihplinov.Rezultati opazovanj te rjave pritlikavke bodo pri∏li ∏e kako prav tu-di planetologom, ki prou≠ujejo velikanske plinaste eksoplanete, ki jihje veliko okoli drugih zvezd. Mnogi med njimi so prav na meji medplaneti in rjavimi pritlikavkami.Opazovalna skupina pa se ∫e pripravlja, da si s Hubblom in Spitzer-jem podrobno ogleda nekaj ducatov bli∫njih rjavih pritlikavk.

Vesoljski observatorijGALEX razkril najve;joznano spiralno galaksijoSpektakularna spiralna galaksija s pre≠ko NGC 6872 je ∫e dolgo so-dila med najve≠je znane primerke svoje vrste. Zdaj je, po zaslugi sku-pine astronomov iz ZDA, ∞ila in Brazilije, ter arhivskih posnetkovNasinega satelita GALEX (Galaxy Evolution Explorer) okronana za

Na ilustraciji vidimo atmosferske pasove rjave pritlikavke 2MASSJ22282889-431026, ki so jo simultano opazovali z dvema Nasini-ma vesoljskima observatorijema – opti;nim Hubblom in infrarde-;im Spitzerjem. Rezultati so bili za astronome ;isto presene;enje,saj so razkrili mnogo ve;, kot so na za;etku pri;akovali (avtor>NASA\JPL-Caltech\T. Brown).

najve≠jo. Merjeno od enega do drugega konca njenih dveh iztegnje-nih spiralnih krakov meri ta galaksija kar 522.000 svetlobnih let alipetkrat toliko kot na∏a Galaksija.

01-13.qxd 11/1/2003 20:32 a l t e n

januar 2013 �14

NOVICE

MALI OGLASI... MALI OGLASI... MALI OGLASI... MALI OGLASI... MALI OGLASI...

Razprodaja nove in rabljene astronomske opremeBinokularji 100mm x 25 z nastavkom za stojalo (294 EUR), binokularji 70mm x 11 (96 EUR), opti;na cev Meade LX-200 14 inch, opti;na cev Meade LX-200 14 inch (rabljena), astrofotografska monta/a Astro-physics 1200GTO sstojalom in dodatki (rabljena), Celestron CPC-11 GPS s stojalom, Celestron Nexstar 11 GPS s stojalom (rabljen),Celestron set 6 okularjev in 7 filtrov v kov;ku, astrograf Veloce HR-200 (200mm f\3,0), APO astrograf 106mm f\6,5s FFC, APO astrograf 90mm f\6,7 s FFC, CCD kamera SBIG ST-8300M s filtrskim kolesom in LGRB Ha, S-II in O-IIIfiltri (rabljeno), fotoaparat Canon 550D, razli;na rabljena astronomska oprema (okularji itd.).

Ve;ina opreme je nova ali zelo malo rabljena in v odli;nem stanju. Vse cene so ni/je kot pri trgovcih v Nem;iji. Zave; informacij pokli;ite> 041 738 411.

»Brez ultravijoli≠nih posnetkov satelita GA-LEX, na katerih so se pokazale mlade, vro≠ezvezde, ki ve≠ino svojega sevanja oddajajo vultravijoli≠nem delu spektra, ne bi nikoli izve-deli, kako velika je v resnici,« pravi Rafael Eu-frasio (Nasin Goddard Space Flight Center).Galaksijina nenavadna velikost in oblika je po-sledica interakcije z mnogo manj∏o spiralnogalaksijo IC 4970, ki ima le petino mase NGC6872. Nenavadni par je od nas oddaljen pri-bli∫no 220 milijonov svetlobnih let, le∫i pa vju∫nem ozvezdju Pav.Astronomi so vse bolj prepri≠ani, da so dana∏-nje velike galaksije nastale z zdru∫evanjemmanj∏ih vse od nastanka prvih protogalaksij pado danes. Zanimivo pa je, da se je pri gravita-cijskem objemu med NGC 6872 in IC 4970morda zgodilo ravno obratno. Od velike galak-sije se je odcepil del spiralnega kraka, ki se bomorda neko≠ razvil v samostojno pritlikavo ga-laksijo. Za to pa bodo potrebne nadaljne razis-kave.»Severovzhodni krak NGC 6872 je najbolj zmo-ten in prepreden z zvezdnimi porodni∏nicami.Na njegovem skrajnem koncu pa je, viden lev ultravijoli≠ni svetlobi, objekt, ki je videti kotsamostojna satelitska pritlikava galaksija,« pra-vi Eufrasio.Kandidatka za pritlikavo galaksijo je najsvet-lej∏i objekt v ultravijoli≠ni svetlobi na sliki, svet-lej∏i od katerega koli dela velike galaksije. To pomeni, da je v njemvse polno mladih, vro≠ih zvezd, ki niso starej∏e od 200 milijonov let.Astronomi so skrbno preu≠ili spektre vseh treh objektov. Dobili sojih na Evropskem ju∫nem observatoriju, kjer so to obmo≠je pred krat-kim ∫e preiskali v vidni svetlobi z velikani VLT, od radijskih astro-nomov s projekta Two Micron All Sky Survey ter pri Nasinih vesolj-skih observatorijih Spitzer (infrarde≠a) ter GALEX (ultravijoli≠na svet-loba). Analiza je pokazala zanimiv vzorec starosti zvezd. Te so od sre-di∏≠a velike galaksije proti koncem obeh spiralnih krakov vedno mlaj-∏e. Najmlaj∏e so prav na skrajnem koncu obeh krakov in v kandidat-ki za pritlikavo galaksijo.Leta 2007 sta Cathy Horellou (Onsala Space Observatory, πvedska)in Baerbel Koribalski (Australia National Telescope Facility) naredili

ra≠unalni∏ko simulacijo tr≠enja med NGC 6872 in IC 4970, ki je dalato≠no tak∏en kon≠ni izgled velike galaksije, kot ga lahko vidimo naslikah. Po tej simulaciji naj bi do najve≠jega pribli∫anja med obemagalaksijama pri∏lo pred 130 milijoni let, IC 4970 pa naj bi okoli NGC6872 zaokro∫ila v njeni ekvatorialni ravnini in sicer v isti smeri, vkatero se vrtita tudi kraka. V tem ≠asu naj bi se tudi kraka galaksijezaradi plimskih sil bli∫njega sre≠anja nekoliko iztegnila, zaradi ≠esarje galaksija ∏e nekoliko ve≠ja.»Razumevanje strukture in dinamike bli∫njih galakti≠nih sre≠anj v na-∏i vesoljski sose∏≠ini, ki jih lahko dobro prou≠imo, nam bo pomaga-lo pri razumevanju podobnih dogodkov v mladem vesolju, ki je odnas mnogo, mnogo bolj oddaljeno in zato slab∏e vidno,« je za konecpristavil Eufrasio. Novice pripravlja G. U. a

To sliko velikanske spiralne galaksije s pre;ko NGC 6872 sestavljajo posnetek v vidni(VLT ESO), v 3,6-mikronski infrarde;i (vesoljski teleskop Spitzer) in v daljni ultravijoli;-ni svetlobi (vesoljski teleskop GALEX). Kandidatka za pritlikavo galaksijo, ki je obkro/enas krogom, je vidna le na ultravijoli;nem posnetku, kar pri;a, da je v njej vse polno mladih,vro;ih zvezd. Morda gre za samostojno pritlikavo galaksijo, morda pa le za plimski od-cepek enega od spiralnih krakov glavne galaksije. Nad njenim sredi[;em vidimo prav takopritlikavo IC 4970, ki je tudi /e ujeta v gravitacijski prime/ velike. Ta je zares velika, sajmeri kar 522.000 svetlobnih let od konca enega iztegnjenega kraka do konca nasprotne-ga. To je kar petkrat ve; od na[e doma;e Galaksije, ki sodi med ve;je v svoji kategoriji.Dele obmo;ja na sliki, ki so manjkali na sestavljenem posnetku, so zapolnili z ni/je lo;lji-vimi posnetki projekta Digital Sky Survey (foto> NASA’s Goddard Space Flight Center\ESO\JPL-Caltech\DSS).

01-13.qxd 11/1/2003 20:32 a l t e n

� januar 2013 15

NOVICE

Najbolj odmevni dose/kikraljice vseh znanosti v letu 2012

Vsako leto se v vseh vejah astronomije nabere toliko novosti, da jim∫e kar te∫ko sledimo. Danes je to ena najhitreje razvijajo≠ih se zna-nosti, kjer si pomembna odkritja kar podajajo roko. πe veliko ve≠ jetistih drobnih, a pomembnih raziskav, ki prispevajo kamen≠ke k mo-zaiku na∏ega vedenja o vesolju, kamen≠ke, ki bodo neko≠ morda pravtako pripeljali do pomembnih spoznanj. In ≠eprav gre za znanost, kina na∏e vsakdanje ∫ivljenje danes nima prav velikega vpliva, so ljud-je (davkopla≠evalci) prakti≠no po vsem svetu pripravljeni potro∏iti

na milijarde evrov, da pote∏ijo na∏o ≠love∏ko radovednost po spozna-vanju vesolja. Ja, morda je ravno to poleg umetnosti tisto, kar naspostavlja na vi∏jo raven bivanja!Vsako leto med astronomi zaokro∫i anketa, v kateri so napro∏eni, dana∏tejejo odkritja in raziskave, ki so na njih v tem letu pustile naj-mo≠nej∏i pe≠at. Izmed vseh zbranih predlogov potem sestavijo listonajodmevnej∏ih dose∫kov. Poglejmo si prvih pet v letu, ki se je prav-kar kon≠alo.

1. V CERN-u zaznali Higgsov bozonV Velikem hadronskem trkalniku (LHC) in∏ti-tuta CERN v πvici je mednarodna skupina raz-iskovalcev, med katerimi je tudi nekaj sloven-skih vrhunskih kvantnih fizikov, zaznala novdelec, katerega lastnosti se ujemajo z dolgo is-kanim Higgsovim bozonom, manjkajo≠im del-cem standardnega modela fizike osnovnih del-cev.Higgsov bozon je osnovni delec, ki ga napove-duje standardni model fizike delcev. Nima elek-tri≠nega in ne barvnega naboja. Je zelo nesta-bilen in po nastanku razpade ∫e v ≠asu 1 zepto-sekunde (10–21 sekunde; da je to res malo, po-ve kratek ra≠un, ki poka∫e, da fotoni svetlobe,ki so najhitrej∏a stvar v vesolju, v tem ≠asu na-redijo le 3 tiso≠inke nanometra). Njegova vlo-ga v standardnem modelu je temeljna. Higgso-vi bozoni naj bi bili nosilci Higgsovega polja,ki naj bi pre∫emalo vse vesolje in vsem dru-gim delcem dajalo tisto lastnost, ki jo v fizikiimenujemo masa.∞eprav novica bolj sodi k na∏im prijateljem fizikom, pa so jo astro-nomi izbrali in celo postavili na prvo mesto zato, ker sta kozmolo-gija in fizika osnovnih delcev mo≠no povezani, ∏e najbolj v dogaja-nju med in takoj po velikem poku, pa tudi pri obravnavi dogajanja

2. Eksplozije supernov tipa Ianaj NE bi bile vse enake po za;etni energiji

V letu 2012 se je nabralo ∏e ve≠ dokazov, ki pri≠ajo, da eksplozijesupernov tipa Ia naj ne bi bile tako uniformne, kot so menili doslej.Odkritje samo po sebi ne bi bilo tako revolucionarno, ≠e ne bi pravte eksplozije zaradi teze o enaki za≠etni spro∏≠eni energiji slu∫ile kotstandardni svetilniki za dolo≠anje velikih razdalj v vesolju. Uporabiliso jih tudi pri meritvah hitrosti ∏irjenja vesolja, ko so ugotovili, dase le to ∏iri vse bolj pospe∏eno. In prek te ugotovitve so v kozmolo-gijo vpeljali takoimenovano temno energijo, ki naj bi s svojo odboj-no silo to pospe∏eno ∏irjenje povzro≠ala. Na kocki je torej veliko po-

v izjemno gosti ali izjemno vro≠i snovi, kakr∏no najdemo v nevtron-skih zvezdah in ≠rnih luknjah.In zakaj ga tako dolgo niso odkrili? Odgovor je preprost. Ker niso ime-li dovolj mo≠nega trkalnika, ki bi zagotovil trkajo≠im delcem dovoljvelike energije.

membnih stvari, zato ni ni≠ nenavadnega, da so kakr∏nekoli nove me-ritve v zvezi s to temo sprejete z velikim zanimanjem.Zdaj se je med astrofiziki ustalilo mnenje, da lahko pride do eksplo-zije supernove tipa Ia vsaj po dveh razli≠nih poteh, v obeh primerihv dvozvezdju. Obe mo∫nosti sta pokazani na sliki na naslednji stra-ni. Pri prvi, ki ji pravijo enkrat degeneriran model, sta v dvozvezd-ju normalna zvezda in bela pritlikavka (degenerirana zvezda). Belapritlikavka krade svoji sosedi snov, ki se nabira na njej. Ko skupnamasa prese∫e Chandrasekharjevo limito, se bela pritlikavka sesede

01-13.qxd 11/1/2003 20:32 a l t e n

januar 2013 �16

NOVICE

3. Pritlikave galaksije in nastanek zvezd ter velikih galaksijMed astronomi se ∫e dolgo odvija debata o tem, kako so nastale da-na∏nje velike galaksije, ki jih vidimo okoli nas, v eni od ve≠jih pa tu-di prebivamo. Po eni hipotezi so nastale ∫e takoj na za≠etku razvo-ja vesolja, po drugi pa ∏ele kasneje z zdru∫evanjem manj∏ih. V letu2012 so opazovalni podatki dali prednost slednji, kar ste lahko opa-zili tudi redni bralci na∏ih novic.Dana∏nje velike galaksije naj bi torej nastale z zdru∫evanjem pritli-kavih galaksij, ki so prve nastale v mladem vesolju. Slike oddaljenihobmo≠ij mladega vesolja so polne majhnih, ∏e nerazvitih primerkov(nekaj jih je na sliki spodaj), tak∏ne pa so tudi vse letos odkrite naj-bolj oddaljene galaksije, o katerih smo v novicah redno poro≠ali. Vsepo vrsti so tako majhne in ∏ibke, da so jih astronomi lahko opazili∏ele s pomo≠jo gravitacijskega le≠enja.

Tisto, kar je vse opazovalce ∏e posebej presenetilo, pa je bilo opazo-valno dejstvo, da so te male galaksije v ranem otro∏tvu vesolja ∫e do-∫ivljale burno rojevanje zvezd. Prve ve≠je galaksije torej niso nastalez zlepljanjem skupkov plinastih oblakov, ampak ∫e razvitih pritlika-vih galaksij z zvezdami, zdru∫evanje pa je burno rojevanje zvezd le∏e pospe∏ilo. Danes ni dosti druga≠e, saj smo tudi v bli∫njem vesoljupri≠a ∏tevilnih tr≠enj in bli∫njih sre≠anj med galaksijami, velikimi inmalimi. V tem se tudi na∏a Galaksija ne razlikuje od drugih, saj tre-nutno po∫ira pritlikavko v Strelcu, v svoj gravitacijski objem pa je ∫epritegnila tudi oba Magellanova oblaka. In kot smo izvedeli letos, jeneizbe∫no tudi njeno tr≠enje z veliko sosedo v Lokalni jati, Andro-medino glaksijo. Do tega bo sicer pri∏lo ∏ele ≠ez nekaj milijard let, akaj je to v primerjavi s starostjo vesolja!

in eksplodira kot supernova. Pri drugi mo∫nosti, ki ji pravijo dvakratdegeneriran model, pa dvozvezdje sestavljata dve beli pritlikavki (dvedegenerirani zvezdi), ki se med obkro∫anjem po spiralni poti pribli-∫ujeta druga drugi in na koncu tr≠ita, se zlijeta in eksplodirata kot

supernova, ≠e je skupna masa obeh belih pritlikavk ve≠ja od Chan-drasekharjeve limite.Kako bo to vplivalo na ∫e sprejete teorije in hipoteze, bo pokazalabli∫nja prihodnost.

01-13.qxd 11/1/2003 20:32 a l t e n

� januar 2013 17

NOVICE

4. Exoplaneti obstajajo tudi v eksoti;nih okoljih

5. Planetologija> Sonda Dawn je razkrila Vestine skrivnosti,Radovedne/ pa je mehko pristal na Marsu

Da je planetov v na∏i Galaksiji kot listja in trave, ni ve≠ novica leta.Prav v tej ∏tevilki lahko preberete, da je najnovej∏a ocena za na∏oGalaksijo vsaj en planet na zvezdo. To pomeni, da je planetov samov na∏i Galaksiji na milijarde! Astronome pa je lani presenetilo dejst-vo, da jih najdemo tudi tam, kjer jih sploh ne bi pri≠akovali in celotam, kjer po trenutno veljavnih modelih razvoja zvezd sploh ne bimogli nastati.Tako so ∫e pred leti odkrili planete okoli nekega pulzarja, ki so mo-rali pre∫iveti hudo kalvarijo, da so obstali: staranje in napihovanjenjihove mati≠ne zvezde ter kon≠no njeno eksplozijo supernove. Letos pa so na tem podro≠ju najbolj odmevala odkritja planetov vdvozvezdjih (na sliki), okoli zvezd, ki imajo premalo te∫jih elemen-tov, da bi planeti sploh lahko nastali, ter okoli zvezd, ki so pre∫ivelefazo rde≠e orjakinje, pre∫iveli pa so jo tudi njihovi planeti. Posebnovisoko mesto pa je med novicami o odkritjih eksoplanetov doseglatista, v kateri so poro≠ali, da ima okoli sebe planete tudi Soncu naj-bli∫ja zvezda Alfa Kentavra. Kot vedno moramo tudi na tem mestu poudariti, da je odkrivanje ek-soplanetov sicer zanimivo samo po sebi, a ∏e bolj je povezano z na∏o∫eljo, da bi kon≠no ugotovili, ali je ∏e kje drugje v vesolju navzo≠e∫ivljenje. Ve≠ kot je planetov, ve≠je so mo∫nosti – tako vsaj praviDrakeova ena≠ba.

Sonda Dawn se je septembra lani poslovila od Veste in se odpravilana pot proti najve≠jemu med asteroidi, Ceresu, ki ga po novem pri-∏tevamo med pritlikave planete. V ve≠ kot letu dni trajajo≠i misiji priVesti smo o njej izvedeli veliko novega. Za splo∏no javnost so bilenajbolj zanimive podrobne slike Vestinega povr∏ja, ki je po reliefnihzna≠ilnostih podobno na∏i Luni in Merkurju. Bolj podrobne raziska-ve njene notranjosti pa so pokazale, da je telo bolj podobno plane-tom kot pa drugim asteroidom v pasu.Na Marsu pa je v za≠etku avgusta mehko pristal Radovedne∫, Nasindoslej najbolj dovr∏en laboratorij na kolesih, ki naj bi tekom misi-

je raziskoval razkrite plasti kamnin v kraterju Gale. Analize naj bi pla-netologom razkrile pestro geolo∏ko zgodovino sosednjega planeta inodgovorile na vpra∏anje, ≠e je bila kdaj v preteklosti na povr∏ju pla-neta teko≠a voda.Novici sta se na top listi zna∏li iz razli≠nih vzrokov. Uspe∏en zaklju-≠ek prvega dela misije Dawn pomeni prvo bli∫nje sre≠anje s katerimod ve≠jih teles v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom, ki garazen po ∏tevilu prebivalcev ∏e ne poznamo dovolj. Mars poznamomnogo bolje, a tokrat so prvi≠ uspe∏no izvedli takoimenovani mehkipristanek, kar je predpogoj za prvo ≠love∏ko odpravo na ta planet.Le upamo lahko, da bo do nje pri∏lo kmalu. V takih primerih se karmalo z nostalgijo spominjamo hladne vojne. c

01-13.qxd 11/1/2003 20:36 a l t e n

Meglica IC 443 v ozvezdjuDvoj;kov (foto> Jurij Stare)

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 19

EFEMERIDE

VE:ERNO NEBO V FEBRUARJU

Februarsko ve≠erno nebo je posuto z lepimi in svetlimi zvezdami terprekrasnimi ozvezdji, ki skrivajo kopico ≠udovitih nebesnih objektov.∞e opazujemo z binokularjem, manj∏im ali ve≠jim teleskopom namob februarskih ve≠erih zagotovo ne bo dolg≠as. Na svoj ra≠un pa pri-dejo tudi astrofotografi.Visoko na severnem delu ve≠ernega neba le∫ijo ∏ibkej∏e zvezde, kipripadajo ozvezdjema Ωirafe (Camelopardalis) in Risa (Lynx). Ωi-rafo smo opisali v prej∏nji ∏tevilki Spike, Ris pa pride na vrsto v na-slednji.Pod Risom le∫i pomembno zodiakalno ozvezdje Dvoj≠ka (Gemini),v katerem prevladujeta nebesna dvoj≠ka Kastor (Alfa) in Poluks (Be-ta). Kljub imenu si nista podobna. Poluks je zvezda spektralnega tipaK, katerega oran∫na barva je dobro vidna ∫e s prostim o≠esom in jenezgre∏ljiva v vsakem teleskopu. Kastor je bel, v binokularjih videnkot ena zvezda, v resnici pa je zanimivo ve≠zvezdje, ki ga sestavlja∏est zvezd. Dve sta svetli – Kastor A (2m0) in Kastor B (2m8) – in juzlahka razlo≠imo ∫e z manj∏imi teleskopi, tretja (Kastor C) pa je ∏ib-kej∏a (9m1) in je od svetlega para odmaknjena za 72,5 lo≠ne sekun-de (p. p. je 164°). Vsaka od zvezd je ∏e spektroskopsko dvozvezdje.Vseh ∏est zvezd se giblje okoli skupnega masnega sredi∏≠a. KastorA in Kastor B sta v resnici razmaknjena 90 astronomskih enot in seobkro∫ita v pribli∫no 400 letih, Kastor C pa je od svetlej∏ega para od-maknjen kar 1000 astronomskih enot, za en obhod pa potrebuje ve≠kot 10.000 let! Periode spektroskopskih dvojic so seveda mnogokraj∏e. Svetlej∏i imata periodi 9,2 in 2,9 dneva, ∏ibkej∏a pa komaj19,5 ure.Poluks (1m1) je od nas oddaljen 36, Kastor (1m6) pa 46 svetlobnihlet. Ostale vodilne zvezde so ∏e Gama (1m9), Mi (2m9), Epsilon (3m0),Eta (3m0 ob maksimumih), Ksi (3m4) in Delta (3m5). Ozvezdje ima zna-≠ilno obliko, ki je na nebu ne moremo zgre∏iti – vzporedni liniji zvezdse od Poluksa in Kastorja raztezata v smeri proti Betelgezi (Alfa Ori-ona).Zeta Dvoj≠kov je ena najsvetlej∏ih kefeid – pulzirajo≠a orjakinja, kisij spreminja s periodo 10,15172 dneva. Ko je najsvetlej∏a, sije s4,4 magnitude, ko je naj∏ibkej∏a, pa s 5,2 magnitude. Zvezda je odnas oddaljena pribli∫no 1500 svetlobnih let.

Eta Dvoj≠kov je polpravilna spremenljivka z majhnim nihanjem si-ja. Pri njej nista stalni ne perioda ne amplituda. Povpre≠na vrednostperiode je 233 dni. Zvezda ob maksimumih najve≠krat dose∫e sijtretje magnitude, ko pa je naj∏ibkej∏a, ni svetlej∏a od 3,9. magnitu-de. Od nas je oddaljena 200 svetlobnih let. Tudi ta zvezda je spektro-skopska dvojica z izredno dolgo periodo 2983 dni ali 8,2 leta.Pribli∫no dve stopinji severozahodno od Ete Dvoj≠kov le∫i M 35, enanajlep∏ih razsutih kopic, kar jih ponuja nebo. Na jasnem, temnem ne-bu lahko M 35 vidimo s prostimi o≠mi kot ne∫no krpo svetlobe. Jeena najsvetlej∏ih razsutih kopic na nebu. Z binokularjem 7X30 jevidna kot motna lisa svetlobe, s 7X50 lahko pri odli≠nih opazoval-nih pogojih zaslutimo posamezne zvezde. Pogled z ve≠jim teleskopomin dobrim ∏irokokotnim okularjem pa o≠ara tako za≠etnike kot izku-∏ene amaterje. Okoli 300 zvezd je razpr∏enih v oblaku z navideznimpremerom okoli pol stopinje. Kopica je od nas oddaljena 2200 svet-lobnih let, njen resni≠ni premer pa je 30 svetlobnih let. Ve≠ina svet-lej∏ih zvezd je modro-belih, nekaj pa je rumenih in rde≠ih orjakinj.Kopico je ∫e leta 1749 prvi omenil francoski astronom Legentil, sko-raj zagotovo pa so jo poznali ∫e pred njim.Pribli∫no pol stopinje proti jugozahodu le∫i bogata razsuta kopicaNGC 2158. Astronomi ocenjujejo, da je od nas oddaljena pribli∫no16.000 svetlobnih let, za opazovanje pa potrebujemo teleskop s pre-merom objektiva vsaj 15 centimetrov in jasno, brezmese≠no no≠.Majhno, a svetlo planetarno meglico NGC 2392 je leta 1787 prviopazil William Herschel. Le∫i pribli∫no na pol poti med Kapo in Lamb-do Dvoj≠kov, v neposredni bli∫ini dvozvezdja z oznako 63 Dvoj≠kov.V manj∏ih teleskopih je videti kot zvezdi podoben objekt osme ma-

Ozvezdje Dvoj;ka in Mali pes z zvezdami do 6,5. magnitude.21

0°

190°

DVOJ∞KA

AK

MALIPES

NAA

200°

100°

110°

120°

2246 2237-39

2169

M35

2264

2244

2301

2392

αProkijon

Betelge

Poluks β

γ

αKastor

β

ϑ

μ

ε

ξ

η

ϑ

ρ

σ

κ

τ

ι

δ

κ

1

χ1

νξ

β γ

18

13

ε

μ

δ

ζ

υ

ζ ν

λ

30

28

11

ζ14

21

17

1

ε

δ1

60

56

ζ

5663

45

38

η

π

65

65

136

S75

139

4928

69

72

36

26

7473

71 64

χ2

ω57

81

74

68

6

6

μ

χχ

ϕ

ο

76

64

13

85

IS

RT

BQ

62

15

4

53

4759

48

4039

37

25

53

89

5

13

1

57

16

41

7961

3319

35

44

12

5

3

9

1

58

16

12

66

63

δ2δ3

70

ψ ω

82

20

15

24

59

14

V

R

BC

T

BU 3R

BL

52

U

WW

λ

54

68

TV

U

N1939

N1903

N1912

M 35, ozna;ena s krogom, in njena jugozahodna bogata soseda,prav tako razsuta NGC 2158 (foto> Jurij Stare).

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

januar 2013 �20

EFEMERIDE

gnitude; od zvezd se razlikuje po ne∫nem ovalu, ki obdaja nekolikosvetlej∏e osrednje podro≠je. V ve≠jih amaterskih teleskopih pa je pla-netarna meglica impresivna – zaslutimo lahko celo njeno zna≠ilno mo-drozeleno barvo. Osrednja zvezda, ki je 10. magnitude, je obkro∫e-na najprej s svetlim notranjim obro≠em, ki meri 19 krat 15 lo≠nihsekund. Temu sledi temnej∏i predel, ki deli notranji svetli obro≠ me-

Ve; kot stopinjo velika meglica Rozeta, ki obkro/a razsuto kopicoNGC 2244, je zagotovo najlep[i objekt v ozvezdju Samoroga (foto>Jurij Stare).

glice od zunanjega, ki je opazno ∏ibkej∏i. V notranjih svetlih delih me-glice je nekaj temnej∏ih lis. Zaradi njih videz meglice spominja na≠love∏ki obraz, obdan s kapuco – od tod tudi ime Eskim. Oddaljenostplanetarne meglice ni natan≠no znana, povpre≠je vseh ocen, ki jihnajdemo v literaturi, pa se giblje okoli 3000 svetlobnih let. V tem pri-meru je resni≠na velikost meglice 36.000 astronomskih enot ali 0,6svetlobnega leta. Osrednja zvezda je izredno vro≠a pritlikavka s po-vr∏insko temperaturo okoli 40.000 kelvinov in izsevom, ki 40-kratpreka∏a Son≠evega. Njeno mo≠no ultravijoli≠no sevanje vzbuja plinev meglici, da svetijo v ionizirani svetlobi. Najmo≠neje sta zastopanispektralni ≠rti pri 495,9 in 500,7 nanometra. To svetlobo oddajajodvakrat ionizirani atomi kisika in ravno to je ta modrozelena svetlo-ba, ki jo lahko vidimo v ve≠jih amaterskih teleskopih. Plini v megli-ci se na vse strani ∏irijo s hitrostjo 110 kilometrov na sekundo. Me-glica se zato vsakih 30 let napihne za eno lo≠no sekundo.Tik ob Eti Dvoj≠kov le∫i razmeroma velika in ∏ibka meglica IC 443,ki predstavlja pravi izziv za vse amaterske astrofotografe. Njen na-videzni premer je skoraj stopinja. Meglica je razmeroma mo≠an iz-vor radijskih valov in je najverjetneje ostanek davne eksplozije su-pernove.Skozi jugozahodni del ozvezdja se vije Rimska cesta, zato je to podro-≠je bogato z zvezdami in vredno ogleda z manj∏imi daljnogledi.Pod ozvezdjem Dvoj≠kov le∫i Mali Pes (Canis Minor), ki je majh-no, a nezgre∏ljivo ozvezdje zaradi ene najbli∫jih in najsvetlej∏ih zvezd– Prokijona (0m4). Od nas je oddaljen le 11,5 svetlobnega leta. Nje-gov izsev je 11-krat ve≠ji od Son≠evega, spremlja pa ga bela pritlikav-ka, ki je le dvakrat ve≠ja od Zemlje.Druga pozornost vzbujajo≠a zvezda je 210 svetlobnih let oddaljenaBeta (2m9). Okoli nje je ≠edna skupinica treh zvezd: Gama (4m3), Ep-

Ozvezdje Samorog z zvezdami do 6,5. magnitude.

210°

220°

230°

SAMOROG

MALIPES

A20

0°

P

IC20

M

2246 2237-39

2169

2264

2244

2301

M50

23432353

M48

2539

2423

M47M46

2440

α

Sirij

αProkijon

Betelgezaα

β

β

ξ

β γ

18

13

ε

μ

γβ

α

δ

ζ

16

ϑ

γι

η

ν3

ν2

30

4

6

20

11

19

ϑ

55

25 2019

10

7

28

27

11

ζ14

21

17

1

ε

δ1

60

56

19

5

μ9

38

η

S75

3

2

7413736

6

FR

SS

KQ

1373512

16

12

66

63

δ2δ3

18

8

10

24

59

14

2

ν1

21 R

1

V

9

U

R

BC

T

6

V592

N1939

silon (5m1) in Eta (5m3). Gama je zvezda spektralnega tipa K, njenooran∫no barvo lepo poka∫e vsak binokular.Samorog (Monoceros) je veliko, a ∏ibko ozvezdje, ki ga je v za≠et-ku tega stoletja sestavil astronom Bartsch. Zapolnjuje prostor zno-traj trikotnika, ki ga tvorijo Betelgeza, Sirij in Prokijon, in nima kak-∏ne posebne oblike. Ozvezdje le∫i na nebesnem ekvatorju. Najsvet-lej∏a zvezda, Beta, sije le s 3,7. magnitudo.V Samorogu najdemo eno najbolj nenavadnih dvozvezdij na nebu –Ros 614. Zvezdi sta eni najmanj∏ih, kar jih poznamo. Sta rde≠i prit-likavki s skupnim sijem 11,1 magnitude. Od nas sta oddaljeni le 13,1svetlobnega leta in sta tako 26. po oddaljenosti od Sonca. Ve≠ja zve-zda ima 0,14 mase Sonca, manj∏a pa le 0,08 mase Sonca. Obkro∫a-ta se na povpre≠ni oddaljenosti 3,9 astronomske enote. DvozvezdjeRoss 614 je klasi≠ni primer, ko so spremljevalko najprej odkrili pomotnjah v gibanju svetlej∏e zvezde in jo ∏ele kasneje tudi opti≠noopazili. Sistem je prvi opazil F. E. Ross leta 1927. Ob odkritju so mi-slili, da gre za eno zvezdo. Kasnej∏e meritve so pokazale, da je to dvo-zvezdje z obhodnim ≠asom 16,5 leta. πele leta 1955 je Walterju Ba-adeju uspelo s 5-metrskim palomarskim teleskopom dvozvezdje lo-≠iti in posneti. Zvezdi sta bili takrat v najve≠ji navidezni oddaljeno-sti 1,2 lo≠ne sekunde. Karto za pomo≠ pri iskanju dvozvezdja smo ob-javili v Spiki 2001/1 na strani 22.Verjetno najbolj zanimiv objekt v ozvezdju je razsuta kopica NGC2244 okoli zvezde 12 Samoroga (5m8). Z binokularji je ni te∫ko naj-ti. Poi∏≠ite Epsilon Samoroga (4m3), ki le∫i malo ju∫neje od zveznicemed Betelgezo in Prokijonom. Kopica le∫i nekoliko levo od Epsilo-na; v manj∏ih binokularjih ju vidimo v istem zornem polju. Okoli ko-pice le∫i znana meglica Rozeta (NGC 2237), ki je, fotografirana z ve-likimi teleskopi, ena od najbolj ∫ivahno obarvanih in razgibanih me-glic. Astronomi so prepri≠ani, da je meglica mesto, kjer se rojevajonove zvezde. Njeno oddaljenost so ocenili na okoli 2600 svetlobnihlet.

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 21

EFEMERIDE

Razsuta kopica M 50 je manj spektakularna, a jo la∫je najdemo. Nje-na celotna svetlost je pribli∫no 6m3 in je tako na meji vidnosti s pro-stim o≠esom. Le∫i na zveznici med Sirijem in Prokijonom, nekolikobli∫je prvemu. V manj∏ih daljnogledih je videti kot meglen made∫,z 20X50 pa ∫e lahko razlo≠imo posamezne zvezde. Resni≠ni premerkopice je okoli 13 svetlobnih let, od nas pa je oddaljena pribli∫no2900 svetlobnih let.Pod ozvezdjem Samoroga le∫i Veliki pes (Canis Major), v kateremkraljuje Sirij, najsvetlej∏a zvezda na nebu. Je ve≠ kot polovico magni-tude svetlej∏i od Kanopa in za magnitudo in pol od Alfe Kentavra,ki je tretja na seznamu najsvetlej∏ih zvezd. Svoje vodilno mesto medzvezdami ne dolguje svoji pravi velikosti in svetlosti (saj je »le« 26-krat svetlej∏i od Sonca), temve≠ dejstvu, da je borih osem in pol svet-lobnih let oddaljen od nas. Sirij (–1m4) je ≠isto bela zvezda, spektral-nega tipa A. V binokularjih je videti kot lesketajo≠ se diamant, v20X50 je skoraj zaslepljujo≠. Je dvojna zvezda. Spremljevalko vidi-mo le v ve≠jih teleskopih, saj je ∏ibka bela pritlikavka in navideznotako blizu Sirija, da jo ta s svojo svetlobo povsem presvetli.Ostale vodilne zvezde Velikega psa so Epsilon (1m5), Delta (1m9), Be-ta (2m0), Eta (2m4) in Zeta ter Omikron2 (obe 3m0). Vse te zvezde sov resnici mnogo svetlej∏e od Sirija; Delta, ki je oddaljena ≠ez 900 svet-lobnih let, sveti kot 100.000 Sonc in je prava orjakinja v primerja-vi z njim.V Velikem psu najdemo prekrasno razsuto kopico M 41, ki jo brezte∫av vidimo s prostimi o≠mi. Kopica le∫i pribli∫no ∏tiri stopinje ju∫-no od Sirija in skupaj z nekoliko rde≠kasto Ni–2 (3m9) tvorijo trikot-nik. V kopici je pribli∫no 25 zelo svetlih zvezd (najsvetlej∏a je sed-me magnitude) in veliko ∏ibkej∏ih, ki prekrivajo skoraj pol stopinjeveliko podro≠je. Kopica je od nas oddaljena okoli 2400 svetlobnihlet, v premeru pa meri 20 svetlobnih let.Okoli Sirija so zbrane ∏e Jota (4m4), Gama in Theta (obe 4m1). The-ta je oran∫na, spektralnega tipa K. Omenjamo jo zato, ker skupaj sSirijem ka∫e pot k razsuti kopici M 50 v Samorogu.Ozvezdje Krma (Puppis) le∫i pod Velikim psom. Je del nekdanjegaozvezdja Ladje (Argo Navis), ki je dobilo ime po ladji, s katero so se

Jazon in njegovi tovari∏i odpravili iskat zlato runo. Ker je bilo ozvez-dje zelo veliko, so ga razkosali na Gredelj, Krmo in Jadro. Vodilnezvezde so Zeta (2m2), Pi (2m7), Ro (2m8), Tau (2m9), Ni ter Sigma (obe3m2) in Ksi (3m3). Ve≠ji del ozvezdja le∫i ∫e pod obzorjem in ga iz na-∏ih krajev nikoli ne vidimo.Zeta Krme je nadorjakinja. Njen izsev je 60.000-krat ve≠ji od Son≠e-vega in je primerljiv z izsevom Rigla. Zvezda je od nas oddaljena pri-bli∫no 2400 svetlobnih let. ∞e bi bila tako blizu kot je na primer Ve-ga (27 svetlobnih let), bi bila na no≠nem nebu kar 12-krat svetlej∏aod Venere!V Krmi le∫i kar nekaj svetlih razsutih kopic: M 46, M 47, M 93, NGC2423 in NGC 2571. M 46 in M 47 le∫ita blizu druga druge, bolj alimanj v liniji z Beto Velikega psa in Sirijem in ju ni te∫ko najti. M 46je v manj∏ih teleskopih videti kot okrogel obla≠ek ∏ibkih zvezd, sko-raj pol stopinje v premeru. Doslej so v kopici na∏teli 150 zvezd med10. in 13. magnitudo, vseh skupaj pa je verjetno okoli 500. Posebnazanimivost kopice je navzo≠nost planetarne meglice. Vendar pa someritve pokazale, da planetarna meglica ni ≠lanica kopice. Ta je odnas oddaljena 4700 svetlobnih let, planetarna meglica pa je mnogobli∫je – 3300 svetlobnih let.Stopinjo in pol proti zahodu le∫i M 47, ki je nekoliko svetlej∏a in red-kej∏a od M 46. Doslej so z meritvami potrdili 45 ≠lanic te kopice, kije od nas oddaljena pribli∫no 1500 svetlobnih let.V njuni bli∫ini bomo odkrili ∏e NGC 2423, M 93 pa le∫i v bli∫ini zvez-de Ksi Krme. Je majhna, a razmeroma svetla kopica, ki vsebuje nekajve≠ kot 60 zvezd. Od nas je oddaljena pribli∫no 3400 svetlobnih let,njen resni≠ni premer pa je 18 svetlobnih let.πe nekaj zanimivih razsutih kopic le∫i v spodnjem delu ozvezdja. Pri-merne pa so le za tiste opazovalce, ki imajo temno in jasno nebo pravdo obzorja. Bojan Kambi≠ d

Ozvezdje Veliki pes in Krma z zvezdami do 6,5. magnitude. Zve-zdo Sigma Krme [e vidimo iz na[ih krajev tik nad obzorjem, vsehostalih, ni/je le/e;ih zvezd pa ne.

230°

240°

250°

KRMA

JADRO

VELIKI PES

2539

2423

M47M46

M93

2527

2439

23542362

2467

25462477

2547

2451

M41

2440

α

Sirij

εAdhara

β

δ

η

ζ

γ

π

ρο2

ζ

ν

σ

ξ

σL2

16

ϑ

γι

ν3

ν2

ξ1

ω

ο1

ο

11

k

3

τ

q

h2

b

a

c

λδ

κ

P

J

V

I

κ

EW

h1

B

O

C

L1

H

ϑx

A

E

Fyd3,1

t

v2

10

w

4

6

20

m

15

11

19

ϑ

f

A

1

n

π

P

19

5

μ9

3

ξ2

π2

Y

N

Q

FR

S

KQ

UW

r

AH

MZ

12

v1

2218

8

10

12

26

14

Z

T

e

d4

D

M

2

17

ν1

21

G

SX

R

AR

R

FV EZS

AI

6

π1

d2

MY

N1942

M 46 in M 47 sta ;udovita primerka svoje vrste. :eprav obe sodi-ta med razsute kopice, pa sta si povsem razli;ni. M 46 je gosto po-seljena s samimi [ibkimi zvezdicami, ki so v manj[ih teleskopihzlite v ne/no meglico. M 47 je nekoliko ve;ja, v njej pa je pol duca-ta svetlih zvezd (tri najsvetlej[e vidimo /e s prostim o;esom) in[tevilne [ibkej[e. Na sliki lahko nad M 47 vidimo [e manj[o razsu-to kopico NGC 2423. Polje na sliki je veliko pribli/no 4,5x3 stopi-nje (foto> Tone {penko).

NGC 2423

M 47

M 46

KQ

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

VE:ERNO NEBO V FEBRUARJU

Karta prikazuje nebo, kot ga vidimo>

➜ v za;etku februarja ob 22. uri<➜ sredi februarja ob 21. uri<➜ konec februarja ob 20. uri<➜ sredi marca ob 19. uri<➜ sredi januarja ob 23. uri<➜ sredi decembra ob 1. uri zjutraj<➜ sredi novembra ob 3. uri zjutraj.

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 23

LETNO KAZALO letnik XX, 2012

januar, ∏t. 1, str. 1–48februar, ∏t. 2, str. 49–96marec, ∏t. 3, str. 97–144april, ∏t. 4, str. 145–192

maj, ∏t. 5, str. 193–240junij, ∏t. 6, str. 241–288julij/avgust, ∏t. 7/8, str. 289–352september, ∏t. 9, str. 353–400

oktober, ∏t. 10, str. 401–448november, ∏t. 11, str. 449–496december, ∏t. 12, str. 497–545

DALJ{I PRISPEVKIBik za binokle in prosto oko, Bojan Kambi≠, 130Bo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva slovitega astrono-

ma), Stanislav Ju∫ni≠, 61Gian Rinaldo Carli, Stanislav Ju∫ni≠, 463Gian Rinaldo Carli – II, Stanislav Ju∫ni≠, 512Jupiter v mesecu oktobru in novembru, Jure Atanackov in Matic

Smrekar, 38Kak∏en teden! Tone πpenko, 274Konec sveta bo 13. aprila 2029! Andrej Gu∏tin, 306Kozmi≠ni delci, Andrej Gu∏tin, 367Naloga dveh teles – druga≠e, Janez Strnad, 209Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo ploskvico, Bogdan Kilar,

222Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., Tone πpenko, 175

Nomografija in astronomija, Bogdan Kilar, 538O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, Janez Strnad, 10O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, Janez Strnad, 111O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut in d’Alembert,

Janez Strnad, 158Perzej – za binokle, Bojan Kambi≠, 389Prvi slovenski aeronavt, Stanislav Ju∫ni≠, 416Sonce v januarju leta 2012, Tone πpenko, 90Strelec – za binokle, Bojan Kambi≠, 344Venera v spodnji konjunkciji in njen navidezni prehod ≠ez Son≠e-

vo ploskvico, Bojan Kambi≠, 224Vpliv Luninih men na prometne nesre≠e v Sloveniji, Primo∫

Kajdi≠, 254»Ωepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del, Zorko Vi≠ar, 230

ASTRONOMSKA AVTORSKA FOTOGRAFIJAArhiv AGO 317 Arhiv PIKA 149Atanackov Jure 38–42, 46, 127,

268Bizjan Gorazd 272, 384, 437Brglez Martin 87–88, 286Cigler Primo∫ 319∞otar Klemen 530Grgi≠ David 37Gu∏tin Bo∏tjan 315, 470Jovi≤ Rado 433Kac Javor 31, 76, 79, 326, 330, 380

Kham Boris 34, 80, 82, 433Kham Iztok 273Kokalj Urban 394Kos Janez 35–36Lavbi≠ Sre≠ko 68, 116, 164–166,

261, 331 Loboda Ωiga 394–395Miku∫ Herman 20, 85–86, 88–89,

190, 469, 518–519Obs. ∞rni Vrh 85–86, 118–119,

220, 527Obs. Rezman 31, 76, 79, 330

Pevec Patricija 31Pra∏nikar Borut 237, 254Pra∏nikar Damijan 237, 254Pucer Rok 380, 428Skvar≠ Jure 149 Smrekar Matic 38–42, 46, 127,

530, 537Smrekar Nina 1 (nasl.)Stare Jurij 18–19, 45, 69–71,

97 (nasl.), 132, 185, 188, 199,215, 236, 263, 282, 285, 315–316, 345–348, 373–375, 385,

AVTORJIAtanackov JureBolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76Jupiter v mesecu oktobru in

novembru, 38Krater Clavius, 42Krater Moretus, 127Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale, 339Meteorski roji v... 30, 76, 124, 172,

220, 268, 326, 380, 428, 476, 524Padec neznanega objekta na Jupiter, 482Superbolid in padec meteoritov v os-

rednji Kaliforniji 22. aprila 2012, 222

Bizjan GorazdAstronomija na∏a vsakdanja, 237Bushnellova reinkarnacija, 125Dih pomladi, 79Finale, 35Imperij magije, 33

Lu≠ka na koncu predora? 479Medvo∏ki binotrip, 137Medvo∏ki binotrip – II, 383Messierjev maraton 2012, 178Messierjev plus maraton 2012, 436NebesniGospodar, 429Ne ≠isto dober za≠etek, 86Predstava nad Velebitom, 398Sinus Iridum, 384Skok v zgodovino (in majhen pogled

naprej), 525Supernova, tretji≠! 172πtirje poletni dnevi, 336Venerin prehod 2012, 272Vro≠a soseska, 337

Brglez MartinNeptun na fotografiji, 87Prehod 2012, 286

10 let delovanja Astronomskegadru∏tva Polaris, 532

Burja VladislavaDedi∏≠ina MLA 2009: Galileo – Program

urjenja u≠iteljev – deluje! 434

Grgi≠ DavidMessierjev maraton, sedmi≠, 179M+M 2012, 444Prednovoletni Krvavec, 36

Gu∏tin AndrejKonec sveta bo 13. aprila 2029! 306Kozmi≠ni delci, 367Tekmovanje iz znanja astronomije,

1623. dr∫avno tekmovanje v znanju

astronomije, 63

3. tekmovanje v znanju astronomijeza osnovne in srednje ∏ole, 13

Jev∏enak Ludvik50 let nem∏ke astronomske revije

Sterne und Weltraum, 238

Ju∫ni≠ StanislavBo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letni-

ci rojstva slovitega astronoma), 61Gian Rinaldo Carli, 463Gian Rinaldo Carli – II, 512Prvi slovenski aeronavt, 416Rokopis o astronomji iz poznega 17.

stoletja v zbirki UniverzeOklahoma, 206

Kac JavorBolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76

389, 392, 419–423, 431, 468,486–487, 516

Szomi Kralj Béla 395πpenko Tone 21, 83, 90–92, 117,

132, 173, 175–178, 182, 225,236, 263, 270, 274–279, 281,284, 313–314, 316, 331, 386,389, 423, 431, 468, 480–481, 485

Zakraj∏ek Jure 86

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

januar 2013 �24

LETNO KAZALO 2012

Meteorski roji v... 30, 76, 124, 172,220, 268, 326, 380, 428, 476, 524

Superbolid in padec meteoritov v os-rednji Kaliforniji 22. aprila 2012, 222

Kajdi≠ Primo∫Objekti Herbig-Haro, 309Vpliv Luninih men na prometne

nesre≠e v Sloveniji, 254

Kambi≠ BojanBik za binokle in prosto oko, 130∞udovita v maksimumu sija, 270Hi Laboda, 129Juno v opoziciji, 174Ka≠a – za binokle, 280Ka≠enosec za binokle, 181Maksimum sija U Oriona, 542Mali pes – za binokle, 93Perzej – za binokle, 389Pu∏≠ica in Lisi≠ka – za binokle, 235R Orla v maksimumu sija, 443R Trikotnika v maksimumu sija, 330R Vodne ka≠e, 128R Zajca v maksimumu sija, 331Spremenljivka R Leva, 442Strelec – za binokle, 344Ve≠erno nebo v... 18, 68, 116, 164,

212, 260, 312, 317, 372, 419, 468,516

Venera v spodnji konjunkciji in njennavidezni prehod ≠ez Son≠evoploskvico, 224

Vesta in Ceres v opoziciji, 490

Kastelic An∫eUgotavljanje mase Jupitra, 527

Kastelic NinaRaziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492

Kastelic ΩanRaziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492

Kham Boris∞as in globoko vesolje na Pe≠i –Tromeji, 80Lunin mrk na Pe≠i – Tromeji v petihslikah, 34Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta

Ple≠nika, 273Sanjska no≠ na Mali Planini, 432

Kilar BogdanNavidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo

ploskvico, 222Nomografija in astronomija, 538

Klop≠i≠ VidAstronomski tabor πalovci 2012 in

javno opazovanje na Nanosu, 394

Kos JanezLunin mrk, 35

Kosti≤ Uro∏Se na∏a ≠rna luknja prehranjuje z

asteroidi? – Drugi≠, 155

Kralj GregorSonce, 93

Loboda ΩigaAstronomski tabor πalovci 2012 in


Madarasi FriderikHi-tech astrofotografija v Sloveniji –

Observatorij Jurija Stareta, 44

Madarasi LeaHi-tech astrofotografija v Sloveniji –

Observatorij Jurija Stareta, 44

Miku∫ HermanKomet C/2009 P1 (Garradd), 85Odkritje svetle supernove na ∞rnem

Vrhu, 149Zanimiv naravni atmosferski pojav

svetlikanja neba, opazovan izSlovenije, 88

Prosen MarijanNovo o na∏em astronomu Olbnu, 388

Smrekar MaticIMC 2012, 530Jupiter v mesecu oktobru in

novembru, 38Krater Clavius, 42Krater Moretus, 127Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale,

339Padec neznanega objekta na Jupiter,

482Test: Primerjava dveh daljnogledov,

534Zvezde na Dolenjskem, 180

Strnad JanezNaloga dveh teles – druga≠e, 209O gibanju Lune 2: od Braheja do

Newtona, 10

O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek,111

O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler,Clairaut in d’Alembert, 158

Szomi Kralj BélaAstronomski tabor πalovci 2012 in


πpenko ToneJe Sonce v ∏kripcih? 386Kak∏en teden! 274Kisovec, ITT in IC 4617, 485Komet C/2009 P1 (Garradd) – drugi

pol≠as, 83Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih,

najzanimivej∏ih ..., 175Nova supernova za vizualce, 173Ples kometovih repov, 182Sonce v januarju leta 2012, 90Zati∏je pred viharjem? 480

Vi≠ar ZorkoTest: »Ωepni« teleskopi za otroke in

odrasle – II. del, 230

Zlobec PavelKaj se dogaja z maksimumom 24.

Son≠evega cikla? 509Sejalec zvezd, 435

RUBRIKEamaterjiAstronomija na∏a vsakdanja, 237Bik za binokle in prosto oko, 130Bushnellova reinkarnacija, 125∞as in globoko vesolje na Pe≠i – Tromeji, 80∞udovita v maksimumu sija, 270Dih pomladi, 79Finale, 35Hi Laboda, 129Hi-tech astrofotografija v Sloveniji - Observatorij

Jurija Stareta, 44Je Sonce v ∏kripcih? 386Juno v opoziciji, 174Jupiter v mesecu oktobru in novembru, 38Ka≠a – za binokle, 280Ka≠enosec za binokle, 181Kak∏en teden! 274Kisovec, ITT in IC 4617, 485Krater Clavius, 42Krater Moretus, 127Lunin mrk, 35Lunin mrk na Pe≠i – Tromeji v petih slikah, 34Maksimum sija U Oriona, 542Mali pes – za binokle, 93Medvo∏ki binotrip, 137Medvo∏ki binotrip – II, 383Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo ploskvico, 222

NebesniGospodar, 429Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., 175Neptun na fotografiji, 87Nova supernova za vizualce, 173Padec neznanega objekta na Jupiter, 482Perzej – za binokle, 389Prednovoletni Krvavec, 36Predstava nad Velebitom, 398Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta Ple≠nika, 273Prehod 2012, 286Pu∏≠ica in Lisi≠ka – za binokle, 235R Orla v maksimumu sija, 443R Trikotnika v maksimumu sija, 330R Vodne ka≠e, 128R Zajca v maksimumu sija, 331Sanjska no≠ na Mali Planini, 432Sinus Iridum, 384Skok v zgodovino (in majhen pogled naprej), 525Sonce v januarju leta 2012, 90Spremenljivka R Leva, 442Strelec – za binokle, 344Supernova, tretji≠! 172πtirje poletni dnevi, 336Test: Primerjava dveh daljnogledov, 534Venera v spodnji konjunkciji in njen navidezni

prehod ≠ez Son≠evo ploskvico, 224Venerin prehod 2012, 272

Vesta in Ceres v opoziciji, 490Vro≠a soseska, 337

asteroidiJuno v opoziciji, 174Vesta in Ceres v opoziciji, 490

astrofotografijaHi-tech astrofotografija v Sloveniji - Observatorij

Jurija Stareta, 44Je Sonce v ∏kripcih? 386Kak∏en teden! 274Komet C/2009 P1 (Garradd), 85Komet C/2009 P1 (Garradd) – drugi pol≠as, 83Krater Clavius, 42Krater Moretus, 127Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale, 339Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., 175Neptun na fotografiji, 87Sinus Iridum, 384Sonce v januarju leta 2012, 90

astrologijaImperij magije, 33

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 25

LETNO KAZALO 2012

astronomija in ∏olaAstronomski tabor πalovci 2012 in javno opazova-

nje na Nanosu, 394∞as in globoko vesolje na Pe≠i – Tromeji, 80Dedi∏≠ina MLA 2009: Galileo – program urjenja

u≠iteljev – deluje! 434Meteorska kamera na Oπ Dom∫ale, 339Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta Ple≠nika, 273Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492Tekmovanje iz znanja astronomije, 162Ugotavljanje mase Jupitra, 5273. dr∫avno tekmovanje v znanju astronomije, 633. tekmovanje v znanju astronomije za osnovne

in srednje ∏ole, 13

astronomska merjenjaRaziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492Sam svoj mojster: Merjenje oddaljenosti galaksije

M 100 s kefeidami, 333Ugotavljanje mase Jupitra, 527

astronomska opremaNebesniGospodar, 429Test: »Ωepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del,

230

astronomsko tekmovanjeTekmovanje iz znanja astronomije, 1623. dr∫avno tekmovanje v znanju astronomije, 633. tekmovanje v znanju astronomije za osnovne in

srednje ∏ole, 13

cvetke iz doma≠ih logov106

dogodki, dru∏tva, kro∫ki, sre≠anjaAstronomski tabor πalovci 2012 in javno opazova-

nje na Nanosu, 394IMC 2012, 530Kisovec, ITT in IC 4617, 485Messierjev maraton, sedmi≠, 179Messierjev maraton 2012, 178Messierjev plus maraton 2012, 436M+M 2012, 444Zvezde na Dolenjskem, 18010 let delovanja Astronomskega dru∏tva Polaris, 532

efemerideAsteroidi v... 174 (Juno), 332 (Palas), 490 (Vesta

in Ceres)Meteorski roji v... 30, 76, 124, 172, 220, 268, 326,

380, 428, 476, 524Planeti v... 29, 75, 123, 171, 219, 267, 323, 325,

379, 427, 475, 523Sonce, Luna... v... 28, 74, 122, 170, 218, 266, 322,

324, 378, 426, 474, 522Ve≠erno nebo v... 18, 68, 116, 164, 212, 260, 312,

317, 372, 419, 468, 516Vidnost Jupitrove rde≠e pege in lun v... 32, 78,

126, 328, 382, 430, 478, 526

esejSonce, 93

fotoreporta∫aHi-tech astrofotografija v Sloveniji – Observatorij

Jurija Stareta, 44

galerijaHerman Miku∫, 186Jurij Stare, 138Navidezni prehod Venere preko Son≠eve

ploskvice, 338Perzeidi, 342Stojan Golob: Venera v letu 2012, 438Svetlikanje neba, 43Tone πpenko: Zodiakalna svetloba, 488

in memoriamUmrl je Neil Armstrong, 359Umrl je ustanovitelj Celestrona, 237

iz zgodovineBo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva

slovitega astronoma), 61Gian Rinaldo Carli, 463Gian Rinaldo Carli – II, 512Novo o na∏em astronomu Olbnu, 388O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, 10O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, 111O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut

in d’Alembert, 158Prvi slovenski aeronavt, 416Rokopis o astronomji iz poznega 17. stoletja

v zbirki Univerze Oklahoma, 206Srednjeve∏ki astronom in urar, 540

kometiKomet C/2009 P1 (Garradd), 85Komet C/2009 P1 (Garradd) – drugi pol≠as, 83Lu≠ka na koncu predora? 479Ne ≠isto dober za≠etek, 86Ples kometovih repov, 182Skok v zgodovino (in majhen pogled naprej), 525Zati∏je pred viharjem? 480

LunaKrater Clavius, 42Krater Moretus, 127O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, 10O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, 111O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut in

d’Alembert, 158Predstava nad Velebitom, 398Sinus Iridum, 384

meteorski rojiBolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76Superbolid in padec meteoritov v osrednji

Kaliforniji 22. aprila 2012, 222

mrkiLuninFinale, 35Lunin mrk, 35Lunin mrk na Pe≠i – Tromeji v petih slikah, 34

noviceAli odsotnost velikih planetov pomeni masivnej∏e

kometne pasove? 503ALMA razkriva skrivnosti umirajo≠e zvezde, 415ALMA vrgla oko na galaksijo Kentaver A, 247Astronomi prvi≠ neposredno posneli eksoplanet, 502Bli∫nja galaksija krade svoji sosedi, 455Bogate barve vesoljskega galeba, 408Bolidi nad Slovenijo v letu 2011, 76Cassini poslal ≠estitke ob novem letu, 9Cassini poslikal ledeno Saturnovo luno, 156Daljni sorodnik afri∏kega jezera na Titanu, 203Divje otro∏tvo dana∏njih najbolj masivnih galaksij, 55Drugi najve≠ji izbruh v tem Son≠evem ciklu, 110Dosegli novo mejo v poznavanju temne snovi, 9Gora Sharp na Marsu bo morda kon≠no razkrila vezi

med geolo∏ko preteklostjo in sedanjostjo, 151Hubblove slike osvetljujejo pramene svetlobe

nastajajo≠e protoplanetarne meglice, 205Imam se »fajn«, lepe pozdrave z Marsa, 252Kaj se dogaja z maksimumom 24. Son≠evega cikla?

509Kako ≠rne luknje prestavljajo v vi∏jo ali ni∫jo

prestavo? 304Kje je Deimos? 406Kometni kristali kot iz bli∫njega oson≠ja, 413Kopica v kopici, 200Kozmi≠na arheologija razkriva zgodovino Rimske

ceste, 249Lesketajo≠i se diamanti Messierja 9, 152Lokalni sosedi sta se najverjetneje neko≠ ∫e sre≠ali,

294Majhni planeti za svoj nastanek ne potrebujejo

»hevi-metalskih« zvezd, 298Mars Express postregel z zanesljivimi podatki

o biv∏em Marsovem oceanu, 57Mars orbiter ujel vrtinec na delu, 104Megleno ro∫nato jedro meglice Omega, 8Messenger na∏el nove dokaze za obstoj vodnega

ledu na Merkurju, 501Misija Temno vesolje gre v sklepno fazo, 302Mladosten videz starih kroglastih kopic, 454Na Dioni odkrili kisik, 110Najstarej∏e doslej odkrito oson≠je, 153Najve≠ji doslej odkriti izbruh ≠rne luknje, 503Na milijone kamnitih planetov kro∫i v ∫ivljenjskih

pasovih okoli rde≠ih pritlikavk, 151NASA kartira in ∏teje potencialno nevarne asteroide,

246Nasin infrarde≠i observatorij izmeril ∏irjenje vesolja,

406Na Soncu prvi≠ posneli velikanski tornado, 154Na∏li nove dokaze za padec velikega meteorita, 105Nenavadno hladna plast sredi Venerine atmosfere,

407Nenavadno svetel objekt v Andromedini galaksiji,

103NGC 1980 ni povezana z Orionovo meglico, 504NGC 2736: najlep∏a nebesna ≠arovni∏ka metla, 364Nova rekorderka v oddaljenosti od Zemlje, 506Nova revolucionarna prilagodljiva optika deluje! 7Nova spoznanja o Lunini zgodovini, 105Nove raziskave bodo morda razkrile skrivnost

Male ledene dobe, 55Novi dokazi o bombardiranju Zemlje v preteklosti,

202Nov na≠in raziskovanja atmosfer eksoplanetov:

Tau Volarja b je izdal svoje skrivnosti, 298Novoodkriti eksoplanet se bo slej ko prej spremenil

v prah, 251

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

januar 2013 �26

LETNO KAZALO 2012

Novo odkritje najbolj oddaljene galaksije, 303Nov pogled na pre≠ko zvezd na∏e Galaksije, 5Nov scenarij rojstva eksplozije supernove tipa Ia,

458NuSTAR odpira novo okno v rentgensko vesolje,

253Odkrili dva planeta okoli rde≠e orjakinje, 7Odkritje svetle supernove na ∞rnem Vrhu, 149Organske spojine so nastajale ∫e v mladem Oson≠ju,

155Planeti tudi okoli Soncu najbli∫je zvezde, 460Pojasnjena vesoljska brizgalna, 456Potovanje vzdol∫ meglice Jadro C, 361Pra∏ni Orionov pas razkriva skrivnosti, 198Pritlikavi planet Makemake nima atmosfere, 505Prve kemijske analize velikega asteroida, 53Prve slike Veste iz nizke orbite, 6Prve spiralne galaksije presene≠ajo astronome, 357Prvi≠ opazili ∏ibke protogalaksije v mladem vesolju,

358Prvi dokaz, da tudi rumene nadorjakinje lahko

postanejo supernove! 409Prvi gravitacijski rezultati sonde Mars Express

razkrivajo vulkansko preteklost planeta, 198Prvo otipavanje sestave Marsove prsti, 453Radovedne∫ bo pristal ∏e bli∫e raziskovalnemu

mestu, 294Radovedne∫ se pripravlja na svojo prvo kemijsko

analizo, 405Radovedne∫ uspe∏no pristal v kraterju Gale, 362Razli≠na razpolo∫enja Titana, 109Redka kombinacija galaksije in polarnega obro≠a

zvezd, 457Saturn ima luno, ki je bolj podobna notranjim

planetom kot svojim sestram, 203Selenologi ocenili koli≠ino ledu v lunarnem kraterju

na ju∫nem polu, 295Se na∏a ≠rna luknja prehranjuje z asteroidi? 54Se na∏a ≠rna luknja prehranjuje z asteroidi? –

Drugi≠, 155S Hubblom opazili redko gravitacijsko le≠enje, 359Sirota bo morda pomagala pri razkritju nastanka

zvezd in planetov, 461Smo zdaj res bli∫e razkritju narave temne snovi? 357Sonda Dawn ∏e naprej razkriva Vestine skrivnosti,

197So nomadski planeti bolj pogosti, kot so mislili

doslej? 102S pomo≠jo Hubbla ugotovili, da je tr≠enje

neizbe∫no, 248Spremljanje rasti pritlikave galaksije, 58Starej∏i kot smo, manj vemo – kozmolo∏ko gledano!

245Stoletje odkritij, 365Superbolid in padec meteoritov v osrednji

Kaliforniji 22. aprila 2012, 222

Sve≠anost ob otvoritvi novega teleskopa VST, 508Temna snov ∏e vedno presene≠a, 101Umetelno rezbarjenje Marsovih vetrov, 56Umrl je Neil Armstrong, 359Umrl je ustanovitelj Celestrona, 237V bli∫njem vesolju prvi≠ odkrili »navadno« ≠rno

luknjo, 150Ve≠ina kvazarjev ∫ivi od prigrizkov in ne od obilnih

obrokov, 299Vesoljska cigara, 360Vesoljski iluzionizem – naklju≠na poravnava imitira

kozmi≠no tr≠enje, 300Vesoljski teleskop Spitzer na∏el ∏e eno galaksijo

z razcepljeno osebnostjo, 199Vesta je najverjetneje dovolj mrzla za ve≠ni led, 53VISTA posnel velikansko kroglo zvezd, 204VLT-jev bli∫nji pogled na NGC 6357, 297Voyager 1 leti proti medzvezdni prihodnosti, 301VST posnel tr≠enje v mladi jati galaksij, 108Vzhajanje gigantskega planeta na no≠nem nebu

tujega sveta, 296Zanimive slike z velikega asteroida, 157Znanstveniki ugotovili, kako na daljavo tehtati

vesoljske skale, 249Z novo misijo ∏e bli∫e Soncu, 102Z VLT posneli podrobno infrarde≠o sliko meglice

Carina, 6050 let Evropskega ju∫nega observatorija, 41250 let nem∏ke astronomske revije Sterne und

Weltraum, 238

obletniceBo∏kovi≤eva astronomija (ob 300-letnici rojstva

slovitega astronoma), 61Gian Rinaldo Carli, 463Gian Rinaldo Carli – II, 512Prvi slovenski aeronavt, 416Stoletje odkritij, 36510 let delovanja Astronomskega dru∏tva Polaris, 53250 let Evropskega ju∫nega observatorija, 41250 let nem∏ke astronomske revije Sterne und

Weltraum, 238

osnoveKozmi≠ni delci, 367Naloga dveh teles – druga≠e, 209Nomografija in astronomija, 538Objekti Herbig-Haro, 309O gibanju Lune 2: od Braheja do Newtona, 10O gibanju Lune 3: Newtonov dose∫ek, 111O gibanju Lune 4: Po Newtonu: Euler, Clairaut in

d’Alembert, 158Vpliv Luninih men na prometne nesre≠e v Sloveniji,

254

ozvezdjaBik za binokle in prosto oko, 130Ka≠a – za binokle, 280Ka≠enosec za binokle, 181Mali pes – za binokle, 93Perzej – za binokle, 389Pu∏≠ica in Lisi≠ka – za binokle, 235Strelec – za binokle, 344

planetiJupiter v mesecu oktobru in novembru, 38Navidezni prehod Venere ≠ez Son≠evo ploskvico, 222Neptun na fotografiji, 87Padec neznanega objekta na Jupiter, 482Predstava nad Velebitom, 398Prehod Venere na Gimnaziji Jo∫eta Ple≠nika, 273Prehod 2012, 286πtirje poletni dnevi, 336Ugotavljanje mase Jupitra, 527Venera v spodnji konjunkciji in njen navidezni

prehod ≠ez Son≠evo ploskvico, 224Venerin prehod 2012, 272Vro≠a soseska, 337

SonceJe Sonce v ∏kripcih? 386Kaj se dogaja z maksimumom 24. Son≠evega cikla? 509Kak∏en teden! 274Nekaj ... najlep∏ih, najve≠jih, najzanimivej∏ih ..., 175Raziskovalna naloga: vrtenje Sonca, 492Sonce v januarju leta 2012, 90

spremenljivke∞udovita v maksimumu sija, 270Hi Laboda, 129Maksimum sija U Oriona, 542R Orla v maksimumu sija, 443R Trikotnika v maksimumu sija, 330R Vodne ka≠e, 128R Zajca v maksimumu sija, 331Spremenljivka R Leva, 442

testTest: Primerjava dveh daljnogledov, 534»Ωepni« teleskopi za otroke in odrasle – II. del, 230

zanimivostiSejalec zvezd, 435Srednjeve∏ki astronom in urar, 540Zanimiv naravni atmosferski pojav svetlikanja neba,

opazovan iz Slovenije, 88

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

Na zvezdni karti so prikazane vse zvezde,ki jih lahko vidimo iz na[ih geografskih [irin.

Del neba, ki je viden sredi februarja zve;er (okrog 21. ure),je neosen;en. :rta, ki lo;uje osen;eni del od neosen;enega,

predstavlja matemati;ni horizont. Na karti so zvezde do 5,5. magnitude.

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

januar 2013 �28

SONCE, LUNA... V FEBRUARJU

LUNINE MENEdan h.m mena03. 14.56 zadnji krajec d

10. 08.20 mlaj g

17. 21.31 prvi krajec h

25. 21.26 [;ip a

:asi v efemeridah so v srednjeevropskem ;asu. Izra;unani so za Ljubljano in matemati;ni horizont. Za druge kraje v Sloveniji sepodatki razlikujejo za najve; +6 oziroma –6 minut.

Luna je v apogeju 19. februarja ob 7. uri. OdZemlje je oddaljena 404.500 kilometrov. Vperigeju je 7. februarja ob 13. uri. Od Zem-lje je oddaljena 365.300 kilometrov. Navi-dezni premer Lune v apogeju je 29’33”, v pe-rigeju pa 32’43”.

Datum SONCE LUNA(zve≠er/zjutraj) Zaide Za≠. no≠i Kon. no≠i Vzide Vzide Zaide % osvet. Rek. Dek.

h m h m h m h m h m h m h m ° ’

pet. 01/sob. 02 17 07 18 50 5 41 7 23 23 18 ..... 0,67 13 22 –11 48

sob. 02/ned. 03 17 09 18 51 5 39 7 22 0 29 ..... 0,56 14 16,6 –15 33

ned. 03/pon. 04 17 10 18 53 5 38 7 21 1 39 ..... 0,45 15 13,8 –18 31

pon. 04/tor. 05 17 12 18 54 5 37 7 19 2 48 ..... 0,34 16 13 –20 26

tor. 05/sre. 06 17 13 18 55 5 36 7 18 3 51 ..... 0,23 17 14 –21 08

sre. 06/≠et. 07 17 15 18 57 5 35 7 17 4 47 ..... 0,14 18 15,8 –20 29

≠et. 07/pet. 08 17 16 18 58 5 34 7 15 5 34 ..... 0,07 19 16 –18 34

pet. 08/sob. 09 17 18 18 59 5 32 7 14 6 14 ..... 0,03 20 15 –15 31

sob. 09/ned. 10 17 19 19 01 5 31 7 12 6 49 16 43 0,00 21 11 –11 36

ned. 10/pon. 11 17 21 19 02 5 30 7 11 7 19 17 57 0,01 22 04,9 –7 08

pon. 11/tor. 12 17 22 19 03 5 28 7 09 7 48 19 09 0,03 22 56,6 –2 24

tor. 12/sre. 13 17 24 19 04 5 27 7 08 ..... 20 19 0,08 23 46,7 2 19

sre. 13/≠et. 14 17 25 19 06 5 26 7 06 ..... 21 27 0,15 0 35,8 6 46

≠et. 14/pet. 15 17 27 19 07 5 24 7 05 ..... 22 32 0,23 1 24 10 47

pet. 15/sob. 16 17 28 19 09 5 23 7 03 ..... 23 36 0,32 2 13 14 11

sob. 16/ned. 17 17 30 19 10 5 21 7 01 ..... 0 36 0,41 3 02 16 54

ned. 17/pon. 18 17 31 19 11 5 20 7 00 ..... 1 33 0,50 3 51,8 18 49

pon. 18/tor. 19 17 32 19 13 5 18 6 58 ..... 2 26 0,60 4 41,9 19 53

tor. 19/sre. 20 17 34 19 14 5 17 6 57 ..... 3 14 0,69 5 32 20 02

sre. 20/≠et. 21 17 35 19 15 5 15 6 55 ..... 3 57 0,77 6 23 19 16

≠et. 21/pet. 22 17 37 19 17 5 14 6 53 ..... 4 35 0,85 7 14 17 34

pet. 22/sob. 23 17 38 19 18 5 12 6 51 ..... 5 09 0,91 8 04,9 15 00

sob. 23/ned. 24 17 40 19 19 5 10 6 50 ..... 5 40 0,96 8 55 11 39

ned. 24/pon. 25 17 41 19 21 5 09 6 48 16 34 6 08 0,99 9 44,9 7 39

pon. 25/tor. 26 17 43 19 22 5 07 6 46 17 40 6 35 1,00 10 34,8 3 11

tor. 26/sre. 27 17 44 19 24 5 05 6 44 18 48 7 02 0,98 11 24,9 –1 31

sre. 27/≠et. 28 17 45 19 25 5 03 6 43 19 57 7 30 0,95 12 16,1 –6 14

≠et. 28/pet. 01 17 47 19 26 5 02 6 41 21 08 ..... 0,89 13 08,7 –10 43

Foto> T. {penko VREDNOSTIWOLFOVEGA {TEVILA

ZA DECEMBER 2012dan W dan W01. 38 17. 5302. 34 18. 4303. 32 19. 3904. 39 20. 4005. 43 21. 4306. 20 22. 5607. 22 23. 5708. 36 24. 4109. 30 25. 4110. 31 26. 4111. 34 27. 3912. 48 28. 3813. 49 29. 4014. 43 30. 4015. 45 31. 6416. 47

2. februarja ob 3. uri je Spika 0,3 stopinje se-verno od Lune. Iz na∏ih krajev bomo lahkoopazovali okultacijo Spike. Ne zamudite!

8. februarja dose∫e maksimum sija spremen-ljivka R Leva. Ve≠ na strani 43.

18. februarja ob 22. uri je malo telo Oson-≠ja Vesta 0,3 stopinje severno od Lune. Iz na-∏ih krajev bomo lahko opazovali okultacijoVeste.

VREDNOSTIWOLFOVEGA {TEVILAZA NOVEMBER 2012

dan W dan W01. 33 17. 9802. 32 18. 9303. 31 19. 8504. 32 20. 7405. 36 21. 7506. 33 22. 6707. 43 23. 5508. 46 24. 5809. 46 25. 5910. 52 26. 5111. 76 27. 5412. 86 28. 5413. 85 29. 5514. 94 30. 4915. 9716. 94

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 29

PLANETI V FEBRUARJU

V tabelah planetov so podani> ;as vzhoda in zahoda planeta, njegove koordinate (rektascenzija in deklinacija), elongacija (navidezna kotna od-daljenost od Sonca), faza (odstotek osvetljenosti planetovega povr[ja, ki ga vidimo z Zemlje), in oddaljenost od Zemlje v astronomskih enotah.

MERKURje februarja na ve≠ernem nebu. V za≠etku meseca ni viden, saj se ∏eskriva v ve≠erni zarji. Izku∏eni opazovalci ga vseeno lahko sku∏ateizslediti. Za manj izku∏ene pa so najbolj ugodni dnevi okoli najve≠jevzhodne elongacije, ki jo planet dose∫e 16. februarja ob 22. uri. Ta-krat je 18 stopinj vzhodno od Sonca. Po tem datumu se za≠ne Soncunavidezno pribli∫evati in se proti koncu meseca ∫e izgublja v ve≠ernizarji.8. februarja ob 22. uri je Merkur 0,3 stopinj severno od Marsa.11. februarja ob 19. uri je Merkur 5 stopinj ju∫no od Lune.

VENERAje februarja vidna kot Danica, a se po≠asi ∫e izgublja v jutranji zori.

01.02. 11.59 3.04 4 18 20 47 114 00 0,992 4,59308.02. 11.32 2.38 4 19 20 49 107 02 0,991 4,69915.02. 11.05 2.12 4 20 20 54 100 14 0,991 4,81022.02. 10.39 1.46 4 22 21 00 93 37 0,990 4,92201.03. 10.13 1.22 4 24 21 07 87 10 0,990 5,035

01.02. 9.25 21.43 0 22 1 36 53 21 1,000 20,63008.02. 8.58 21.17 0 23 1 43 46 32 1,000 20,72315.02. 8.32 20.51 0 24 1 51 39 46 1,000 20,80622.02. 8.05 20.25 0 25 1 59 33 03 1,000 20,87801.03. 7.38 19.59 0 27 2 08 26 22 1,000 20,939

MARSje februarja ve≠erni planet in ni ve≠ v ugodni legi za opazovanje.

JUPITERje februarja ∏e v ugodni legi za opazovanje. Najdemo ga v ozvezdjuBika, nedale≠ od Aldebarana (Alfa Bika).18. februarja ob 13. uri je Jupiter 0,9 stopinje severno od Lune. Pri≠abomo dnevni okultaciji planeta.

SATURNje februarja viden drugo polovico no≠i. Najdemo ga v ozvezdju Teht-nica.3. februarja ob 11. uri je Saturn 3 stopinje severno od Lune.19. februarja ob 12. uri je Saturn v zastoju; za≠etek naprednega gi-banja.

URANje februarja ve≠erni planet. Najdemo ga na meji med ozvezdjema Kitin Ribi, za natan≠no dolo≠itev lege pa si pomagajte s koordinatamiiz tabele desno in zvezdnim atlasom.13. februarja ob 17. uri je Uran 4 stopinje ju∫no od Lune.

01.02. 8.13 18.47 22 17 –11 18 19 48 1,000 30,91508.02. 7.46 18.20 22 18 –11 13 12 58 1,000 30,95015.02. 7.19 17.54 22 19 –11 07 6 09 1,000 30,97122.02. 6.52 17.28 22 20 –11 01 0 54 1,000 30,97801.03. 6.25 17.02 22 21 –10 56 7 28 1,000 30,971

NEPTUNni viden, saj je 21. februarja ob 8. uri v konjunkciji s Soncem.

¡

™

º

§

¶

¬

√

01.02. 6.44 15.54 20 03 –21 01 13 41 0,974 1,64608.02. 6.44 16.11 20 40 –19 14 12 02 0,980 1,66315.02. 6.42 16.30 21 16 –17 00 10 23 0,985 1,67822.02. 6.37 16.49 21 50 –14 22 8 43 0,989 1,69001.03. 6.31 17.07 22 24 –11 25 7 03 0,993 1,701

Datum Vzide Zaide Rek. Dek. Elong. Faza Oddalj.h m ° ’ ° ’ a. e.

01.02. 7.56 17.56 21 39 –15 49 9 48 0,946 1,30108.02. 7.52 18.35 22 25 –10 49 14 41 0,828 1,17215.02. 7.39 19.04 23 02 –5 36 17 56 0,588 0,99422.02. 7.13 19.04 23 18 –1 54 16 21 0,266 0,80201.03. 6.34 18.23 23 08 –1 38 7 46 0,039 0,663

01.02. 8.09 18.33 22 07 –12 44 16 54 0,989 2,29508.02. 7.54 18.35 22 28 –10 43 15 20 0,991 2,31015.02. 7.38 18.37 22 48 –8 37 13 46 0,993 2,32422.02. 7.23 18.38 23 09 –6 28 12 13 0,994 2,33801.03. 7.06 18.40 23 29 –4 16 10 41 0,996 2,352

01.02. 0.42 11.03 14 39 –12 54 90 57 0,997 9,75108.02. 0.16 10.36 14 39 –12 55 97 52 0,998 9,63515.02. 23.45 10.08 14 40 –12 55 104 52 0,998 9,52122.02. 23.17 9.41 14 40 –12 54 111 55 0,998 9,41001.03. 22.49 9.13 14 40 –12 51 119 01 0,998 9,305

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

januar 2013 �30

Jure Atanackov in Javor Kac

METEORSKI ROJI V FEBRUARJU

V februarju lahko spremljamo ∏ibko meteorsko aktivnost, ki jo ob-≠asno popestrijo svetli bolidi.

METEORJI IZ ANTIHELIJARazen zadnjih izdihljajev Decembrskih Delta Leonidov v prvih dnehfebruarja je do konca meseca edino vizualno aktivno obmo≠je na ne-bu radiant antihelija (ANT). Radiant antihelija je velik in difuzen iz-vor meteorske aktivnosti ter zavzema ovalno obmo≠je pribli∫no 30stopinj po eklipti≠ni dol∫ini in 15 stopinj po eklipti≠ni ∏irini, s sredi∏-≠em pribli∫no 10 do 15 stopinj vzhodno od odsvita. Ker je radiantskoraj nasproti Sonca, je najvi∏e nad obzorjem okrog lokalne polno≠i.Radiant meteorjev iz antihelija v februarju potuje po ju∫nem delu oz-vezdja Lev (glej sliko gibanja radianta v prej∏nji ∏tevilki Spike). Podtemnim nebom lahko v povpre≠ju pri≠akujemo okoli dva srednje hit-ra do po≠asna meteorja na uro.

MANJ{I METEORSKI ROJI IN SPORADIKIV februarju sta aktivna tudi dva ∏ibka meteorska roja, ki za zdaj ∏enista bila potrjena z vizualnimi opazovanji. Pi Hidridi (PIH) so aktiv-ni le nekaj dni v za≠etku meseca, maksimum pa dose∫ejo 8. februar-ja. Radiant se nahaja na skrajnem vzhodnem delu ozvezdja Vodnaka≠a in vzide okrog prve ure po lokalnem ≠asu ter je tudi ob kulmi-naciji tik pred jutranjo zoro dokaj nizko nad ju∫nim obzorjem. TudiBeta Herkulidi (BHE) imajo kratko obdobje aktivnosti z maksimu-mom 13. februarja. Radiant se nahaja blizu zvezde Beta Herkula inse povzpne na uporabno vi∏ino po drugi uri zjutraj. Letos Luna nebo motila poskusov vizualnih opazovanj omenjenih rojev, zato veljaprilo∫nost izkoristiti. Vse kandidate za pripadnike rojev je potrebnovrisati v gnomonske karte ter jim oceniti kotno hitrost, pripadnost ro-ju pa dolo≠iti ∏ele po opazovanju na podlagi objektivnih kriterijev.Sporadi≠na aktivnost se v februarju ∫e znatno zni∫a. V ve≠ernih urahlahko pod temnim nebom opazimo med 5 in 8, v jutranjih urah patudi ve≠ kot 10 sporadi≠nih meteorjev na uro.

Sporadi;ni bolid –6. magnitude, posnet 28. februarja 2012 ob 03h36m22s UT z meteorsko kamero Rezika (foto> Javor Kac\Observa-torij Rezman).

Februarja se zares pri≠ne trimese≠no obdobje, v katerem na severnipolobli ∏tejemo pove≠ano ∏tevilo svetlih sporadi≠nih bolidov in pad-cev meteoritov. Med opazovanimi padci meteoritov, za katere so zna-ne orbite, bele∫imo tudi meteorite Innisfree, Ko∏ice, Park Forest, Při-břam, Neuschwanstein, Jesenice in Kri∫evci. Vsi na∏teti meteoriti soobi≠ajni hondriti razli≠nih tipov. V za≠etku meseca februarja pa ∫e ve≠let opazujemo pove≠ano ∏tevilo svetlih bolidov, katerih meteoroidiso ogljikovi hondriti. Najsvetlej∏i bolid v tem ≠asu, ki smo ga v zad-njih letih opazovali nad Slovenijo, je A3N/EN060205, ki se je poja-vil 6. februarja 2005 v ve≠ernih urah. Okrog 150 kilogramov te∫akogljikov hondrit je v ozra≠je vstopil s hitrostjo 22,7 kilometra na se-kundo in popolnoma zgorel na vi∏ini 34,7 kilometra. Bolid je dose-gel maksimalno absolutno magnitudo –14,2. Leta 2007 so tudi nad∞e∏ko opazovali podoben superbolid, ki ga je povzro≠il nekajtonskimeteoroid. Tudi ta ni pustil meteoritov. Kakor ka∫ejo opazovani pad-ci ogljikovih hondritov, kot sta Sutter’s Mill in Tagish Lake, mora ime-ti vpadni meteoroid zelo veliko maso, ponavadi ve≠ kot deset ton,da lahko povzro≠i padec meteoritov. A ≠e do padca pride, je pomemb-no, da iskalci do meteoritov pridejo ≠im prej. Ogljikovi hondriti sonamre≠ sestavljeni iz ∏tevilnih mineralov, ki so zelo podvr∫eni pre-perevanju v pogojih na zemeljskem povr∏ju. Obenem so tudi zelo bo-gati z organskimi spojinami in zato izjemno zanimivi za kemi≠ne raz-iskave. Zato vas, v sicer malo verjetnem primeru izjemno svetlega bo-lida, pozivamo, da nas karseda hitro kontaktirate na naslovu [email protected]. Le s hitrim zbiranjem informacij in terenskim de-lom obstaja mo∫nost hitrih najdb meteoritov. d

Bolid –8. magnitude, ki ga je 21. februarja 2012 ob 23h58m40s UTposnela vsenebna kamera na Observatoriju Rezman (foto> JavorKac\Observatorij Rezman).

ROJ PIH* BHE*Aktivnost 04.–08.02. 11.–15.02.Maksimum 08.02. 13.02.ZHR okrog 4 okrog 3

Radiant ob maksimumuα = 14h20m δ = –26°α = 16h24m δ = +24°

vgeo 70 km\s 56 km\sr neznan neznan

* rojev ni na delovnem seznamu IMO

Meteorski roji z maksimumom v februarju

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 31

AMATERJI

Medvo[ki binotrip – IIIPremor je bil dolg. Neskon≠na more≠a nizka ob-la≠nost, megla, de∫, sneg. Zato sem se v nedeljo,devetega decembra, po≠util, kot se najbr∫ po≠utikak zagrizen ljubitelj ∫lahtne kapljice, ko po dolgiin neprostovoljni abstinenci kon≠no lahko spetprestopi prag svojega najljub∏ega bifeja. Jasno je!Sve∫ sneg, sonce, mraz. Prava zimska pravljica. Tobo kot nala∏≠ za lov na NGC 55, galaksijo osmemagnitude, ki jo imam v na≠rtu ∫e dolgo. Zanjo pase mora ujeti kar nekaj vremensko/≠asovnih po-gojev. Le∫i namre≠ na meji med ozvezdjema Kiparin Feniks in se ob kulminaciji dvigne komaj petstopinj nad obzorje. Zato sem potreboval prostor,kjer bo jug odprt, takih pa v okolici Medvod ni ve-liko.O≠itni pa sem ∫e v fazi, ko se mi v≠asih preprostone ljubi nalagati vsega tistega ∫elezja od telesko-pa. Binokel 15x70, stojalo in ∏e nekaj dodatkovv prtlja∫nik, in hajdi na Tehovec! ∞as prihoda semtempiral tako, da je bil zgornji del Feniksa v svo-ji najvi∏ji legi. Na galaksijo nisem ∫elel ≠akati dlje,kot bi bilo nujno; zima se trenutno nikakor ne ∏ali!Na Tehovcu so bila vsa moja obi≠ajna parkiri∏≠a obilno zasne∫ena intako sem ob cesti komaj na∏el prostor≠ek, kamor sem stisnil avto. Mal-ce vi∏e na shojeni stezici sem postavil binokel, saj je SkyMaster pravskromen fant in ne rabi mnogo prostora. In takrat se je seveda zgo-dilo: oblaki, ki so prihuljeno kot grablje v travi o≠itno ≠akali nekjena severu, so se razlezli ≠ez nebo. Ωal mi je, da morate kaj takega pre-brati, a dal sem si du∏ka in jih pozdravil z iztegnjenim sredincem. Zobema! Je pa pomagalo! ∞ez kake pol ure prezebanja in cepetanja so

Ozvezdji Kipar in Feniks z zvezdami do 5. magnitude. Karta je prirejena po knjigi Raz-iskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50.

se po≠asi odvlekli proti jugu. Ker niso bili prav debeli in so se skoz-nje videle svetlej∏e zvezde, sem ta ≠as izkoristil za iskanje prave lo-kacije. Od Bete Kita proti jugu, pa ∏e proti jugu, prav do Alfe Fenik-sa, dve stopinji nad obzorjem. Pod njo je, manj kot stopinjo visokoin tik nad oddaljenim horizontom, me∫ikala Kapa Feniksa. Od njemalce vi∏e, do nekak∏nega polomnjenega ipsilona iz zvezdic med pe-to in sedmo magnitudo na vi∏ini slabih pet stopinj. In tam sem ≠a-kal, da se bo nebo s≠istilo. Zvezde so se videle vedno bolje, pas oblakov je odhajal. Lokacije ni-sem izpustil in potem sem v nekem trenutku, za nekaj kratkih min-utk, ni≠ ve≠, opazil silno medlo, razpotegnjeno meglico, NGC 55! πenekoliko bolj o≠itna je bila, ≠e sem rahlo potrkal po stojalu in obe-nem gledal malo mimo. Nato je izginila in se vsem prizadevanjem nav-kljub ni ve≠ pojavila. No, to bi bil trenutno najbolj ju∫ni, s Tehovcaujet objekt globokega neba!

❂

Obrnil sem proti bolj varnim vodam, proti ozvezdju Ωirafe. Vmes semse ustavil pri NGC 253, navdu∏ujo≠i galaksiji sedme magnitude medKitom in Kiparjem. (Za≠uda je v Messierjevemu katalogu ni. Ka∫e, daje imel mojster tu in tam tudi kak slab dan; ≠e je v svoj katalog uvr-stil tudi tiste ∏ibke gru≠ice v Strelcu (M 54, M 69 in M 70), ki le∫ijoprecej bolj ju∫no in, recimo, ∏e danes te∫ko galaksijo M 91 v Bereni-kinih kodrih, potem za umanjkanje NGC 253 zares ni nobenega pa-metnega razloga.) Slabi dve stopinji jugo-jugovzhodno je ∏e krogla-sta kopica NGC 288 (8m1). Ni sicer tako imenitna kot trojica Messier-jevih lepotic zahodno, vseeno pa lepo dopolni zbirko gru≠ jesenske-ga neba. Med potjo sem obiskal ∏e M 74 (precej medla) in M 77 (nezgre∏lji-va), M 31 (divja, skoraj ≠ez celo zorno polje) z M 32 in M 110, M 33(izrazita svetla lisa), NGC 7331 v Pegazu (o≠itna s posrednim gledan-jem), Jupitra in ∏e nekaj klasikov, ter spet pozabil na M 76 (∏e ved-no ne vem, ali je vidna skozi 15x70). V Ωirafo sem se namre≠ podalpo izziv, ki ga je Bojan ponudil v Ozvezdjih: IC 342, spiralno galaksi-jo osme magnitude, ki pa jo vidimo v smeri njene vrtilne osi in jezato povr∏insko zelo ∏ibka. πe najve≠ji problem tukaj je bilo ugoto-

6°

Osrednji del ozvezdja ?irafe z zvezdami do 6. magnitude. Karta jeprirejena po Zvezdnem atlasu za epoho 2000.

6°

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

januar 2013 �32

EFEMERIDE

1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 1 3

Kalisto

Ganimed

februar 2013

EvropaIo

Jupiter

Krivulje predstavljajo [tiri najve;je Jupitrove satelite. Razdalja med dvema zaporednima navpi;nima ;rtama je dolga 24 ur, torej je mili-meter na sliki dolg 4 ure. :e zasu;emo revijo za 90° v smeri urinih kazalcev, vidimo lego satelitov tako kot v astronomskem teleskopu.:e pa jo zasu;emo za 90° v nasprotni smeri urinih kazalcev, vidimo lego satelitov kot v binokularju.

Rde≠a pega je prav gotovo najve≠ja zname-nitost v razburkanih Jupitrovih oblakih. As-tronomi jo opazujejo ∫e ve≠ kot 300 let. Vdobrih opazovalnih pogojih jo lahko vidimo∫e skozi 10-centimetrski teleskop.Znano je, da se Jupiter okoli svoje osi vrti ze-lo hitro. V podro≠ju okoli rde≠e pege potre-buje za en obhod 9 ur in 56 minut. Pega jeopazovalcem na Zemlji skrita pribli∫no petur, najbolje pa je vidna tedaj, ko se nahajav sredini Jupitrove ploskvice.

FEBRUARdan ura UT

01. 1.07 11.03 20.5902. 6.54 16.5003. 2.46 12.42 22.3704. 8.33 18.2905. 4.25 14.2006. 0.16 10.12 20.0707. 6.03 15.5908. 1.55 11.50 21.4609. 7.42 17.3810. 3.34 13.29 23.2511. 9.21 19.1712. 5.12 15.0813. 1.04 11.00 20.5514. 6.51 16.4715. 2.43 12.38 22.3416. 8.30 18.2617. 4.22 14.1718. 0.13 10.09 20.0519. 6.00 15.5620. 1.52 11.48 21.4321. 7.39 17.3522. 3.31 13.27 23.2223. 9.18 19.1424. 5.10 15.0625. 1.01 10.57 20.5326. 6.49 16.4527. 2.40 12.36 22.3228. 8.28 18.23

POLO?AJ {TIRIH NAJVE:JIH JUPITROVIH SATELITOV V FEBRUARJU

JANUARdan ura UT

15. 01.55 11.51 21.4616. 07.42 17.3817. 03.34 13.29 23.2518. 09.20 19.1619. 05.12 15.0820. 01.03 10.59 20.5521. 06.50 16.4622. 02.42 12.37 22.3323. 08.29 18.2524. 04.20 14.1625. 00.12 10.07 20.0326. 05.59 15.5527. 01.50 11.46 21.4228. 07.37 17.3329. 03.29 13.25 23.2030. 09.16 19.1231. 05.08 15.03

VIDNOST RDE:E PEGE V JANUARJU IN FEBRUARJU

V tabelah so navedeni ≠asi prehoda rde≠e pe-ge ≠ez Jupitrov sredi∏≠ni meridian, navidez-no ≠rto, ki te≠e ≠ez sredino Jupitrove plosk-vice od pola do pola. To je hkrati tudi naju-godnej∏i ≠as za opazovanje rde≠e pege. ∞a-si v tabeli so podani v univerzalnem ≠asu(UT), zato moramo navedenim ≠asom pri∏te-ti eno uro, da dobimo srednjeevropski ≠as:

SE∞ = UT + 1 uraV obdobju, ko je pri nas v veljavi poletni ≠as,moramo ≠asom v UT pri∏teti dve uri:

POL = UT + 2 uri

01-13.qxd 11/1/2003 20:37 a l t e n

� januar 2013 33

AMATERJI\INTERVJU

viti, kje sploh je, ta Ωirafa. A ko sem enkrat prepoznal Alfo in Betoin z njuno pomo≠jo pri∏el do razsute kopice NGC 1502, me je vpad-ljiva linija zvezd od nje dokaj udobno odpeljala do ne ravno lahke,a vseeno lepo vidne ne∫ne lise svetlobe. ∞eprav morda izgleda malohecno, da imam binokularsko stojalo opremljeno z iskalom z rde≠opiko, pa to posebej v primerih, ko raziskujem kak∏en bolj neznan delneba brez svetlih zvezd, pride zelo prav.

❂

Zimska ozvezdja z Orionom na ≠elu so se zlagoma prebijala iz rumen-kaste razsvetljave na∏e prestolnice, pa sem jih tokrat pustil za kak-∏en malo manj mrzel ve≠er. Domov grede sem se ustavil ∏e na dru-gi strani Jakoba z nemotenim pogledom proti vzhodu. Ωelel sem pre-veriti, ali je bino 15x70 slu≠ajno dovolj za ∏ibko in izjemno oddalje-no (180.000 svetlobnih let!) kroglasto kopico NGC 2419 v Risu. OdKastorja v Dvoj≠kih sem hitro pri∏el do zna≠ilnega niza treh zvezdicmed sedmo in deveto magnitudo, na podalj∏ku katerega je kopica,na ne ravno kristalno transparentnem nebu in le dobrih 30 stopinjvisoko, prav vpadljivo manjkala. No, saj je ni niti v Ozvezdjih, niti

Pot od razsute kopice NGC 1502 do spiralne galaksije IC 342. Ne-osen;en krog na karti je velik 6 stopinj. Karta je prirejena po knjigiRaziskujmo ozvezdja z daljnogledom 10x50.

:udovita spiralka IC 342 v ozvezdju ?irafe (foto> Jurij Stare).

v priro≠niku, ki druga≠e s ∏ibkimi primerki sploh ne var≠uje, v TheObserver’s Sky Atlas. Torej je tudi za malo ve≠jega binota v teh po-gojih prehud zalogaj. Kaj pa v dobrih? Bolj∏ih? Izjemnih? Njen ≠as vse-kakor ∏ele prihaja! Gorazd Bizjan d

Intervju> Laserski kazalnikiMnogo astronomov uporablja vsem dobro znane zelene laserske ka-zalnike, ki jih lahko brez te∫av kupimo kar prek spleta. Mo≠i laser-jev segajo od 5 pa vse do 100 milivatov. S slednjimi zlahka pokamobalone in pri∫igamo v∫igalice. Uporabljamo jih za kazanje po nebuin nam predstavljajo pomemben u≠ni pripomo≠ek med no≠nimi opa-zovanji.Na astronomskih opazovanjih, sre≠anjih in izobra∫evanjih, kjer je po-gosto navzo≠ih veliko ljudi, lahko ve≠krat opazimo svetenje v ljudi(»za ∏tos« – a la Star wars). Ve≠krat smo pri≠a svetenju z laserjem obpasu, usmerjenim navzgor (»po kavbojsko«), svetenje po tleh in hori-zontalno v vi∏ini glave, svetenje v grmovje, stavbe, hribe, letala inavtomobile. Do∫iveli smo ∫e, da je celo eden izmed slovenskih astro-

Tipi;en zeleni laserski kazalnik, kot jih uporabljamo v astronomiji(vir> testfreaks.com).

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

januar 2013 �34

INTERVJU

nomov zve≠er svetil z laserjem v avto, v katerem smo se peljali. Za∏tos.Tak∏no ravnanje je neodgovorno, obenem pa po mnenju oftalmolo-gov (o≠esnih zdravnikov) izjemno nevarno! Z namenom, da opozo-rimo na neodgovornost in nevarnosti, smo za strokovno mnenjevpra∏ali doc. dr. Polono Jaki Mekjavi≤, dr. med., zaposleno naO≠esni kliniki Univerzitetnega klini≠nega centra v Ljubljani.Uvod v intervju je pospremila s temi besedami: »Laserska svetlobapovzro≠i na o≠eh najte∫je okvare na o≠esni mre∫nici, ki je subspecia-listi≠no podro≠je mojega dela. Pred kratkim sem re∏evala vid dvanajst-letniku, ki je med po≠itnicami na morju kupil laserski kazalnik in gauporabljal kot igra≠o. Prinesel ga je domov, doma pa si je zgolj iz ra-dovednosti z njim posvetil direktno v o≠i. Nepravilno uporabljena la-serska svetloba lahko nepopravljivo okvari centralni vid, ∏e ve≠, z le-ti se stanje lahko ∏e poslab∏a«.

Ali so laserski kazalniki nevarni za o;i|Laserski kazalniki so razli≠ni. Razlikujejo se predvsem po barvi svet-lobe (valovni dol∫ini) in po mo≠i, ki jo merimo v vatih (W). Tako ima-jo razli≠ni laserji razli≠no maksimalno dovoljeno izpostavljenost (Ma-ximum Permissible Exposure-MPE). Le-ta je definirana kot meja medvarnostjo in potencialno ∏kodlivostjo. Na podlagi tega je narejena raz-vrstitev laserjev v ∏tiri razrede, ki jih ozna≠ujemo s ∏tevilkami, zno-traj teh razredov pa so ∏e podskupine, ozna≠ene z veliko ≠rko. Vi∏ja∏tevilka razreda pomeni ve≠jo nevarnost laserske svetlobe. Vsak la-serski kazalnik mora imeti tudi podatek, v kateri rared je razvr∏≠en.Brez nevarnosti za o≠i so laserji iz razreda 1 in 1M, seveda, ≠e se upo-rabljajo brez dodatnih opti≠nih instrumentov (zbiralnih le≠). Varniza oko so tudi laserji iz razreda 2, ≠e je izpostavitev o≠esa laserskisvetlobi naklju≠na, torej manj kot 0,25 sekunde. 0,25 sekunde je ≠as,ki ga potrebujemo, da spontano zapremo oko oziroma pome∫iknemoali pa obrnemo glavo in s tem prepre≠imo nadaljno obsevanje o≠esa.∞e poenostavim, med varne laserske kazalnike uvr∏≠amo tiste, kate-rih mo≠ je do 1 milivat (mW) oziroma imajo oznako razreda 1 ali 2.

Kak[ne trajne in kak[ne za;asne po[kodbe o;esa lahko povzro;ipogled v /arek laserskega kazalnika|Za≠asne po∏kodbe o≠esa se ka∫ejo s poslab∏anjem vidne ostrine, te-∫avami pri branju, zameglitvijo vida in takoimenovanimi pa-slikami.Ti znaki sami od sebe izzvenijo. ∞as, ki je potreben za to, pa je razli-≠en pri posameznih ljudeh, odvisen pa je tudi od svetlobe okolice inod ≠asa izpostavitve laserski svetlobi. ∞e motnje v vidu ostanejo ∏epo nekaj urah, je potreben zdravni∏ki pregled. Laserska svetloba lah-

Primer varne uporabe laserskega kazalnika. Laser je visoko nad gla-vami opazovalcev in sveti visoko v nebo (foto> Janez Kos).

ko namre≠ povzro≠i trajne spremembe o≠esne mre∫nice; uni≠i foto-receptorje, kar se ka∫e s trajnim izpadom v vidnem poju. ∞e je pri-zadet centralni del mre∫nice, takoimenovana rumena pega, ostanezmanj∏ana vidna ostrina torej slab∏i vid. πe ve≠ let po po∏kodbi lah-ko pride ∏e do dodatnega poslab∏anja vida, saj se na mestu, kjer jemre∫nica okvarjena, lahko za≠nejo razra∏≠ati nove ∫ile, ki ∏e dodat-no pove≠ujejo izpad v vidnem polju.

Ali so po[kodbe odvisne od barve laserja| Vemo namre;, da mod-ri fotoni nosijo ve; energije kot zeleni, ti pa ve; kot rde;i. Polegtega je oko razli;no ob;utljivo v razli;nih delih spektra (barvah).Obi≠ajni laserski kazalniki imajo rde≠o svetlobo z valovno dol∫inomed 630 in 670 nanometri, obstajajo pa tudi laserski kazalniki z ze-leno svetlobo z valovno dol∫ino 532 nanometrov. ∞love∏ko oko jenajbolj ob≠utljivo za valovne dol∫ine okrog 550 nanometrov. Pri ze-lenih laserjih je potrebna ∏e posebna pozornost, saj je laserski ∫arekpri nekaterih izmed njih sestavljen iz ve≠ pulzov laserske svetlobe zveliko mo≠jo v vsakem posameznem pulzu, proizvajalec pa obi≠ajnonavede povpre≠no mo≠, kar lahko zavede, da napa≠no interpretira-mo njegovo (ne)varnost.

Kak[ne po[kodbe nastanejo pri razli;nih mo;eh laserjev| V na-mene kazanja po nebu se ve;inoma uporabljajo naslednje mo;i>5 mW, 10 mW, 15 mW, 30 mW, 50 mW in celo 100 mW.Laserji z zgoraj navedeno mo≠jo so po mednarodnih standardih raz-vr∏≠eni v Razred 3R in 3B (po britanskih standardih) oziroma v II-IA in IIIB (po ameri∏kih standardih). Ti laserji presegajo maksimalnodovoljeno vrednost za naklju≠no izpostavitev in potencialno lahkopovzro≠ijo okvaro o≠esa. Pri njihovi uporabi je pomembno, da se jihuporablja skladno s prilo∫enimi navodili, da se s tem omogo≠i var-no uporabo. Zelo pomembno je, da s temi laserji nikoli ne svetimoneposredno v ≠loveka kot tudi ne v ogledalo ali druge gladke povr-∏ine, s katerih se ∫arek odbije.

Kako so po[kodbe odvisne od trajanja gledanja v laserski /arek|Pri mo≠nej∏ih laserjih za po∏kodbo zadostuje kraj∏i ≠as. Za laserje,ki imako mo≠ do 5 milivatov, velja, da pri naklju≠ni osvetlitvi o≠esa

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

� januar 2013 35

INTERVJU\KOMETI

∏e ne naredijo po∏kodbe, saj ≠lovek refleksno odreagira na osvetli-tev tako, da pome∫ikne ali pogleda stran. S tem je izpostavitev kraj-∏a od 0,25 sekunde, kar pri laserski svetlobi do mo≠i 5 milivatov pre-pre≠i po∏kodbo mre∫nice. ∞e je mo≠ laserja ve≠ja, pa je 0,25-sekund-na neposredna izpostavitev laserski svetlobi ∫e tako velika, da pov-zro≠i okvaro o≠esa. Pri mo≠nih laserjih lahko okvare o≠esa nastane-jo ∫e v mikrosekundi, celo ∫e pri gledanju v odboj laserskega ∫arka.

Na katerem delu o;esa nastanejo po[kodbe|Pri laserjih, ki jih uporabljate za kazanje po nebu, nastanejo okvarena o≠esni mre∫nici. To je del o≠esa, v katerem so fotoreceptorji, torejcelice, ki zaznajo svetlobo. Njihova gostota je najve≠ja v centralnemdelu mre∫nice, ki ga imenujemo rumena pega. Rumena pega je po-membna za centralni vid. V primeru, da z laserjem posvetimo v oko,to svetlobo pogledamo s centralnim delom mre∫nice in ≠e je preje-ta mo≠ na povr∏ino (iradijanca) prevelika, se fotoreceptorji po∏kodu-jejo. Po∏kodovani fotoreceptorji pa seveda ne morejo ve≠ zaznati svet-lobe.

Morda kak[en nasvet za konec|Laserski kazalniki torej niso igra≠a, potrebno jih je uporabljati odgo-vorno. Laserski kazalnik aktiviramo, ko ga usmerimo na ∫eljeni pred-met. Nikoli z njim ne svetimo v ≠loveka. Preden kupimo laserski ka-zalnik, pa je potrebno preveriti, da ima ime proizvajalca in datum pro-izvodnje, da ima opozorilo pred izpostavljanjem laserski svetlobi inoznako, v kateri razred je uvr∏≠en.

VARNA UPORABAKako torej lahko varno in odgovorno uporabljamo laserske kazalni-ke pod no≠nim nebom? Vklopimo ga ∏ele, ko dr∫imo laser visoko vzrak. Pri tem vedno stojimo! Dlan, s katero dr∫imo laser, je vednovi∏e od glave. Poskrbimo, da je ∫arek vedno usmerjen v zrak in nesvetimo ni∫e od 20 stopinj nad obzorjem. Glede na ∏tevilne izku∏njes kazanjem objektov na no≠nem nebu je dovolj 10-milivatni zelenilaser. Vse, kar je ve≠, po nepotrebnem predstavlja dodatno nevarnost.Bodimo torej nadvse previdni in odgovorni! e

Pripravil: Matic Smrekar

Re[ena sezona20.12.2012Redka, mrzla megla se je obe∏ala po Medvodah, ko sem ob enih zju-traj praskal ledene ro∫e z avtomobilskih ∏ip in v prtlja∫nik zlagal opre-mo. Luna, ki je ∫e pred kako uro utonila pod obzorjem, bo v nasled-njih dneh na nebu vse globlje v no≠ in tole bo ∏e prav∏nja prilo∫nost,da si ogledam, kako kaj ka∫e s kometom C/2012 K5 (LINEAR), ki jeza opazovalce s severne poloble trenutno v idealnem polo∫aju. (Edi-no ne-povsem-idealno je, da je najvi∏e na nebu v zgodnjih jutranjihurah. Vemo, kaj to pomeni tik pred zimskim solsticijem.) Morda bilahko tale predbo∫i≠ni dopust izkoristil ∏e bolj in se poskusil ∏e s ko-metom C/2012 F6 (Lemmon), ki pa je nizko, nizko, ≠isto v spodnjemdelu Krokarja, in bo kmalu za nekaj ≠asa pobegnil na nam nevidnoju∫no nebo. Megla je, kolikor sem lahko videl, kar dobro pokrivala Ljubljano.

❂

Sneg na Brezovici pri Medvodah je ∫e skoraj pobralo in z dostopomna mojo priljubljeno lokacijo nisem imel te∫av. Pogoji pa nori! Pov-sem znosen mraz, skoraj nobenega vetra, nobene vlage. Zvezde sosijale, kot da bodo zdaj zdaj popadale z neba. Res, megla je skriva-la prestolnico in v ∫are≠ih mlakah le∫ala nad Medvodami. Postavilsem teleskop, postavil sem stojalo s SkyMasterjem. πe opazovalno mi-zico in nazadnje je izgledalo, kot da je tam na delu povsem resen ama-terski astronom ...Komet LINEAR nad »zajemalko« Velikega voza je bil kon≠no tisti pra-vi komet, z ∫are≠im, zvezdastim jedrom in slabih ≠etrt stopinje vidne-ga repa. A prav kmalu se je »jedro« odcepilo od ostalega dela kome-ta in po≠asi lezlo pro≠. Postalo mi je jasno, da je jedro v resnici zvez-da in da nisem pogosto dele∫en tako lepe demonstracije kometove-ga lastnega gibanja skozi vesolje. Poiskal sem ga ∏e v binotu – dru-gi binokularski komet leta 2012! Ni slabo.Potem sem lep ≠as ostal kar ob binoklu, s teleskopom sem le sem intja preveril, ali morda le ne vidim kaj preve≠. Najbr∫ res ∫e pretira-vam s temi hvalnicami binotu SkyMaster 15x70, a ∏e vedno sem pre-sene≠en nad njegovim dometom. Nekateri prizori so me pritegnili zno-va in znova. NGC 2024 ob Zeti Oriona, recimo. Pa ≠etver≠ek galak-sij M 95, M 96, M 105 in NGC 3384 v Levu, ali troj≠ek M 65, M 66 inNGC 3628, tudi v Levu. Par≠ek galaksije M 108 in planetarke M 97

ob Beti Velikega medveda. »Dvojna galaksija« M 51/NGC 5195 v Lov-skih psih. S »pogledom mimo« sem razlo≠il tudi NGC 2158 ob M 35v Dvoj≠kih. Skoraj celoten komplet Messierjevih objektov v Devici/Berenikinih kodrih/Lovskih psih, kjer mi je skrita ostala le M 91. ∞u-dovit duet M 81/M 82 v Velikem medvedu, za NGC 3307 in NGC 2976zraven sem se moral pa kar potruditi. In ∏e in ∏e ... Aja, kroglasta ko-pica NGC 2419 v Risu je tudi v dobrih pogojih za binokular 15x70prehuda. Saj ∏e v 20-centimetrskem teleskopu ni bogve kaj. Isto ve-lja (kot se je pokazalo kasneje) tudi za planetarko NGC 4361 v Kro-karju.∞as je drvel mimo in Spika, ki se je zaiskrila na jugovzhodu, me jespomnila na drugi del dana∏nje naloge. Zgornji del Krokarja se je ∫evidel na proste o≠i. S teleskopom sem od Game Krokarja poiskal Ep-silon in potem ∏e Alfo Krokarja, od tam pa ∏e tri stopinje jugozahod-no. Ob skupinici zvezdic osme in devete magnitude ni bilo (∏e) ni≠.Nato pa, ko je Krokar lezel vse vi∏e, se je pri≠elo dogajati tisto, karimam pri lovu na komete najraje: prva slutnja »ne≠esa«. Slutnja, kije iz minute v minuto izrazitej∏a, spremeni se v ∏ibek meglen zma-zek in potem ni nobenega dvoma ve≠: ja, to je to! Komet! Komet C/2012 F6 (Lemmon), drugi komet te no≠i in tretji letos! In ∏e najlep-∏e: ko je bil Krokar blizu kulminacije, okoli petih zjutraj, se je Lem-mon pokazal tudi v binotu. Okoli obeh in∏trumentov sem zaplesal

Komet C\2012 K5 (LINEAR), posnet na observatoriju :rni Vrh.

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

januar 2013 �36

KOMETI\AMATERJI

pravi neolitski ples uspe∏nega lovca. Sezona 2012 je re∏ena!Za hip sem se pomudil ∏e ob Igorjevi trditvi, da poletje le ne morebiti ve≠ tako silno dale≠, ≠e je Herkul s svojima lepoticama M 13 inM 92 na nebu ∫e ve≠ kot dve uri in ≠e Vega ∫e miglja nad Kamni∏ki-mi planinami, in se ob zavedanju prijetnega dejstva, da je treba dotja pre∫iveti le ∏e tri mesece zime in nekaj malega pomladi, za letosod Brezovice kot opazovali∏≠a poslovil. Polna Luna prihaja! e

Gorazd Bizjan

P.S.: Ko sem v lanski novembrski Spiki prebiral Tonetove besede sva-rila pred »kometno pijanostjo«, sem jih razumel kot malce ironi≠no∏alo. Saj v teh prosvetljenih ≠asih nih≠e ve≠ ne more v resnici verje-ti, da bi bili kometi krivi za karkoli! Ko pa sem kasneje videl, kolikoljudi je krvavo resno vzelo nedavni konec sveta in kaj vse so po≠eli,da bi se mu izognili ... Kaj pa vem! Morda bi pa tisto brisa≠o in kom-plet za pre∫ivetje, ki ste ju za vsak slu≠aj postavili k vratom, ∏e nekaj≠asa pustili tam?

V meandru EridanaTone {penko

»Bo∏ pripravil kak∏en tak opazovalski zapis?« me kar naprej vzpod-buja urednik, pa se ne po≠utim najbolje. Kar nekaj tak∏nih sem ∫espravil skupaj in ne bi se rad preve≠ ponavljal, seveda pa je za takzapis potrebno tudi nekaj navdu∏enja, ki ga navadno dobi∏ le takrat,ko razi∏≠e∏ neko novo, dotlej ∏e neraziskano podro≠je, ki te o≠ara spestrostjo in bogastvom. Tistim, ki opazujejo ∫e dalj ≠asa, pa vsaj tak-∏nih novih podro≠ij za≠ne slej ko prej zmanjkovati ...16. novembra tako z zanimanjem sledim razvoju vremena, saj je ≠asob mlaju in verjetno se po≠asi izteka obdobje, ko se bo mogo≠e na

planino ∏e pripeljati z avtomobilom. Toda zjutraj sega nizka obla≠-nost ∏e dobrih 1600 metrov nad morjem in vrh planine komaj moliven, ≠e sploh. Ve≠ina spletnih kamer na smu≠i∏≠ih ∏e ne deluje, letista na vrhu Kr∫i∏≠a nasproti Krvavca je pri∫gana in zasledim, dase zgornja meja nizke obla≠nosti vendarle po≠asi spu∏≠a. Proti ve≠e-ru ocenim, da se spusti na kakih 1500 metrov nadmorske vi∏ine inker na nebu ni videti niti sledov visoke obla≠nosti, je ∫elja, da bi ven-darle ∏el opazovat, vse ve≠ja. Odidem lahko ∏ele ko se stemni, todano≠ bo ∏e dolga. Na Rakovih ravneh zapeljem v meglo, pa mi vse-

© Z

vezd

ni a

tlas

za e

poho

20

00

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

� januar 2013 37

AMATERJI

eno ni treba preve≠ zmanj∏ati hitrosti, saj ni zelo gosta in zlahka sle-dim cesti. Do kod sega? Po eni strani bi bil rad ≠im prej nad njo, podrugi pa bi to pomenilo, da sloj ni preve≠ debel. Tik pod U∏ivcem za-peljem iz nje in zasvetijo se zvezde, ble∏≠e≠e, mirne, svetle. Dolineso temne, nobena svetloba ne prodre skozi, seveda pa iz avta ne vi-dim prav dale≠. Ko se kon≠no zapeljem pod sam vrh planine, se vtemno sivem morju pojavijo svetla, bolj oddaljena precej svetlej∏ajezera. Sloj ni debelej∏i od 300 metrov in bolj razsvetljena podro≠japresvetijo skozi meglo.Hitro zakurim, eno samo stopinjo nad ni≠lo je. Na plano potegnemSQM: 21,62, 21,65, 21,68 – rde≠e ∏tevilke so impozantne! Kaj takeganisem nameril vse od lanskega februarja. Ob≠udujem nebo in sespomnim na Ale∏a Dol∫ana. Krasno je! Andromedina galaksija je ne-zgre∏ljiva, za obla≠ek v Trikotniku se je treba ∫e malo potruditi, za-to pa zasledim tudi M 34, pa tudi M 35 je lepo vidna. Spodaj se ble-∏≠ijo zvezde Oriona s svetle≠im me≠em. Seveda bom postavil teleskop,vabijo me globine. Ni potrebno veliko centriranja in ∫e je tu Jupiter– spet bom lahko opazoval prehod sence ene od njegovih lun prekplanetove ploskvice. ∞ez zvezde sijo≠ega Oriona zapeljem ∏e teleskop.Meglice v tisti najlep∏i lu≠i.

❂

Treba se bo lotiti kaj te∫jega in ≠eprav imam pripravljenih nekaj kartza iskanje ∏ibkih galaksij v ozvezdju Andromede, je le-ta ∏e povsemv nadglavi∏≠u, kjer teleskopov z dobsonovo nastavitvijo ni vedno naj-la∫e usmerjati. Zato pa me zapelje vrsta zvezd, ki si sledi od Orionaproti zahodu. Reka Eridan! Sledim zvezdicam, ki se vrstijo v razgiba-ni liniji vse tja pod Kitovo glavo in se potem v velikem meandru obr-nejo nazaj proti ozvezdju Zajca in se potem spustijo v ∏e enem mean-dru pod obzorje. ∞eprav zvezde niso posebno svetle, jim lahko zlah-ka sledim vse do povsem ≠rnega kopastega vrha Gradi∏≠a. Svetle≠akupola Ljubljanske kotline je vendarle precej manj svetla kot obi≠aj-no in premami me izziv tistih nekaj galaksij tam nizko nad ≠rnimi vr-∏i≠ki ru∏ja.Ozvezdje Eridan ni prav pogosta tar≠a opazovalcev na∏ih geografskih∏irin. Razlog za to je v nizki legi nad obzorjem, tudi v ≠asu kulmina-cije. Zvezde se ob ne najbolj∏ih pogojih hitro izgubijo v mr≠u nad ob-

zorjem in ve≠ina pozna le meglico NGC 1788 dobri dve stopinji nadsvetlo Beto Eridana, pa ∏e ta se v resnici nahaja v ozvezdju Oriona,le i∏≠emo jo s pomo≠jo Eridanove zvezde. Potem je tu ∏e planetari≠-na meglica NGC 1535, par svetlej∏ih galaksij vmes pa je ∫e redko tar-≠a opazovalcev. Mene pa tokrat niti ne zanima ta pe∏≠ica galaksij,ki sem jih ∫e opazoval, ampak tiste v spodnjem delu velikega mean-dra, kjer se vrsti cela vrsta zvezd z imenom Tau. Ve≠ kot ducat galak-sij je vrisanih na zvezdni kartah The Pocket Sky Atlasa in bi moralebiti lepo opazne (tri so vrisane tudi v Kambi≠evem Zvezdnem atla-su) in ∏e ena planetari≠na meglica. Sam bom podro≠je opazoval s ∏ti-ridesetico, torej si bo treba pomagati ∏e s priro≠nikom The Night SkyObservers Guide, saj se utegne poleg svetlih galaksij pokazati ∏ekak∏na manj svetla.Ko sem uredil zapiske, je ∏tevilo opazovanih galaksij naraslo na ve≠kot dva ducata, temu pa se je pridru∫ilo tudi spoznanje, da sem jihvsaj ∏e kak∏en ducat ∏e ∏ibkej∏ih tudi zgre∏il, ker pa≠ niso bile vrisa-ne ali opisane v prej omenjenih priro≠nikih. Moral bi si pomagati ∏es fotografijami, pa bi razkrinkal ∏e kak∏no preve≠ medlo zvezdico. Se-veda pa mo∫nosti, da bi sam posnel fotografije galaksij tako nizkonad obzorjem ni prav veliko, a ≠e gre le za pomo≠ pri iskanju, si lah-ko pomagamo tudi s posnetki, ki jih dobimo s spletnega mesta TheSTScI Digitized Sky Survey. Tudi sam sem v prispevku naredil tako,da bo morebitnemu opazovalcu, ki se jih bo lotil za mano, la∫e priiskanju. Polje na vseh slikah (razen sestavljenih) je 1° x 1°.

❂

Prva tar≠a je bila galaksija NGC 1187 le slabo stopinjo severno odzvezde Tau-3 s Falmsteedovo oznako 11. Zvezdica, ki sije s to≠no ≠e-trto magnitudo, je bila dobro vidna s prostimi o≠mi, v iskalu pa jelepo izstopal tudi stopinjo zahodneje le∫e≠i par zvezdic 4 in 6, ki sta

oznaka vrsta sij velikost pov. sij tip1187 galaksija 10,7 5,2x3,0 13,5 (R’)SB (s)c I–II1232 galaksija 10,5 5,0x1,8 12,7 S01325 galaksija 11,5 4,6x1,5 13,4 SB(rs)bc II1332 galaksija 10,5 5,0x1,8 12,7 S0IC 1953 galaksija 11,7 2,5x2,0 13,3 SB(rs)cd pec II1353 galaksija 11,4 3,5x1,5 13,1 SAB(rs)b II1359 galaksija 12,1 2,5x1,3 13,2 SB(s)dm pec III1300 galaksija 10,4 5,5x2,9 13,3 SB(s)bc I1297 galaksija 12,0 2,2,x1,9 13,4 SA(s|)0 pech–3565 dvojnica 5,7\9,1 7” – –1395 galaksija 9,7 5,4x4,6 13,0 E2 pec1415 galaksija 11,5 3,2x1,5 13,1 (R)SAB(rs)0\a pec1385 galaksija 10,7 3,6x2,4 12,9 SB(s)d> pec1371 galaksija 10,6 4,9x3,4 13,5 (R’)SB(r)a1360 planetarka 9,4 8’ 10.98 cs1398 galaksija 9,5 7,1x5,2 13,3 (R’)SB(r)ab1302 galaksija 10,4 4,3x3,7 13,3 (R)SB(r)0\a1255 galaksija 11,0 4,0x 2,5 13,3 SAB(s)bc II1201 galaksija 10,8 3,5x1,9 12,7 SAB01425 galaksija 10,8 5,4x2,2 13,3 SA(rs)bc II1426 galaksija 11,2 3,0x2,0 13,0 (R)SA(rs)01439 galaksija 11,2 2,8x2,6 13,1 E01400 galaksija 11,0 2,8x2,5 13,0 EO+

1407 galaksija 9,7 6,0x5,8 13,4 E+O1440 galaksija 11,5 2,3x1,8 12,9 SB(r)01452 galaksija 12,1 2,5x1,7 13,5 SB(r)0\a1518 galaksija 11,7 3,5x1,3 13,2 SB(s)m III1521 galaksija 11,3 3,0x2,0 13,1 SAB0

NGC 1187

Tau-3

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

januar 2013 �38

AMATERJI

magnitudo in pol ∏ibkej∏i. Galaksije seveda ni videti ∫e kar v iskalu,a tudi 40-centimetrski teleskop pri 57-kratni pove≠avi ∏e zmore dob-ro stopinjo vidnega polja. Nekoliko pod zvezdico osme magnitude jedejansko le∫al kar lepo meglen oval≠ek, ≠eprav je bilo tudi ozadje karprecej svetlo. Vzpodbuda za nadaljevanje lova je bila tako dana, po-sebej ker sem se ∫elel najprej lotiti dobri dve stopinji severovzhod-no le∫e≠e NGC 1232. Pomanj∏ana verzija slovite Vetrnice (M 101) seseveda opazovalcem iz na∏ih krajev ne predstavi v tako ble∏≠e≠i lu≠i.Svetlej∏i osrednji del obkro∫a precej ∏ir∏i, a medel halo. Le ta v 40-centimetrskem teleskopu daje nekoliko vtisa neenakomernosti, a okak∏nji slutnji spiralne strukture bi bilo preve≠ govoriti. Kakih 10 lo≠-nih minut vzhodneje sije zvezdica devete velikosti in sem in tja semi je zdelo, da ob severnem robu haloja me∫ika drobna zvezdica. TheNight Observers Guide govori o zvezdici trinajste velikosti, a je TheSkyveliko bolj neprizanesljiv, saj naj bi premogla le 14,8 magnitude. To-rej, kaj bi rekel? Pogledati ∏e enkrat ne bi bilo slabo.

❂

Naslednja tar≠a je par galaksij NGC 1325 in NGC 1332, ki le∫i dobrostopinjo vzhodneje od naslednje zvezdice v reki Eridana, Tau-4 s Flam-steedovo oznako 16. Zvezda je za odtenek svetlej∏a od prej∏nje, sajsije z magnitudo 3,7. Galakti≠ni par je na nebu razmaknjen za pol sto-pinje, razpotegnjena ovala pa sta usmerjena skoraj pravokotno drugna drugega. Sproti si delam le stenografske zapiske, ki velikokrat nevsebujejo drugega kot le oznako videnega objekta, in pripisi o kak∏-nih podrobnostih v≠asih ostanejo nezapisani. Ker sem se potem lotilprecej te∫je galaksije IC 1953, ki jo Pocket Star Atlas ne vsebuje, semsi moral pomagati z malimi kartami v vodi≠u The DeepSky ObserversGuide, in se mi je zdelo, da je par v omenjenem vodi≠u malce pre-strogo ocenjen le z opisoma za 12- ali 14- in 16- ali 18-colske tele-skope. Tako sem verjetno tudi prezrl, da ima posebej NGC 1332 tikob jugovzhodnem robu ∏e manj∏o galaksijo NGC 1331, ki sije s 13,2magnitude, vidno kot medlo zvezdico. Je nisem videl? Komaj verjet-no. Bolj verjetno je, da opombe v mojem dnevniku »star JV« nisemzapisal kot marsikatere druge ne. Ωal se prilo∫nost redko vrne.Ob pripravi tegale zapisa pa mi je jasno, da je ob paru ostalo ∏e kupzamujenih prilo∫nosti. Okolica galaksije NGC 1325 je namre≠ ∏e boljpestra, saj se v neposredni bli∫ini nahajajo kar tri galaksije s skup-no svetlostjo, ki je vi∏ja od 13. magnitude. Prej omenjeni The Deep-

NGC 1232

Sky Observers Guide omenja le NGC 1319, a s tiskarsko napako, sajle∫i galaksija zahodno in ne vzhodno. πe svetlej∏a je pol stopinje boljoddaljena NGC 1315, medtem ko je podatek o ∏e svetlej∏i NGC 1325Atreba jemati z rezervo, saj je galaksija precej velika in torej povr∏in-sko ∏ibko svetla, a naj bi imela majhno, svetlo jedro.

❂

Naslednji izziv je bila galaksija IC 1953. Ωe oz-naka IC je pomenljiva, saj so galaksije iz tegakataloga ve≠inoma precej te∫je od tistih iz NGCkataloga. Gre namre≠ za veliko in difuzno ga-laksijo z le ∏ibko povr∏insko svetlostjo in z lenekoliko svetlej∏im, majhnim osrednjim de-lom. Dodatna te∫ava je seveda neposredna bli-∫ina svetle zvezde Tau-5, ki sije z magnitudo4,3. Torej bo potrebno iskati ∏ibek obla≠ek vsiju svetle zvezde. Z malce truda sem pri sred-njeveliki pove≠avi (123-kratni) odkril kar dva∏ibka obla≠ka. No, ta je pa lepa, tokrat sam vi-dim dvojno in to le skozi eno cev! En obla≠ekje verjetno odsev zvezde, ki je nekako ne us-pem spraviti v tak polo∫aj v zornem polju, dabi odsev izginil. Galaksija je verjetno tisti boljoddaljeni obla≠ek, bli∫ji pa odsev ... Ko priprav-ljam material za ta zapis pa ugotovim, da imagalaksija dejansko »two companions« v nepo-sredni bli∫ini, od katerih pa je tista bolj odda-ljena dejansko zanimiva za vizualce, saj gre zakompaktno galaksijo z magnitudo 13,0! Torej

oznaka vrsta sij velikost pov. sij tip1331 galaksija 13,1 1,0x0,8 12,8 E11325A galaksija 12,7 1,9x1,8 13,9 SAB(rs)d III–IV1315 galaksija 12,4 1,5x1,3 13,0 SaB(rs)01319 galaksija 12,8 1,3x0,7 12,6 S0+pecIC1928 galaksija 13,2 1,8x0,5 12,9 Sab|

NGC 1332 in NGC 1325

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

� januar 2013 39

AMATERJI

tisti odsev po vsej verjetnosti ni bil le odsev, vsaj ne od tiste zvezde.Precej la∫ja je naslednja tar≠a, galaksija NGC 1353, le∫e≠a dobro sto-pinjo severozahodno. ∞eprav je le malo svetlej∏a (11,4 magnitudepremore), pa je precej bolj kompaktna, s svetlej∏im osrednjim delomin zelo svetlim jedrom. The DeepSky Observers Guide omenja zve-

zdico s sijem 11,5 magnitude, le∫e≠o 3 lo≠neminute jugovzhodno, v ra≠unalni∏kem progra-mu The Sky pa bomo na∏li za njen sij podatek12,6 magnitude.

❂

Slabi dve stopinji severneje sem nato poiskal∏e NGC 1359. Galaksija sije le z 12,1 magnitu-de, kar pomeni, da vidimo le majhen meglenobla≠ek, posebnosti lepe strukture pa vizual-nim opazovalcem posebno iz na∏ih krajev ni-so dosegljive. Na fotografijah galaksija izda iz-razito spiralo, ki se vije proti severu, na koncupa v njej sije zvezdica 13,6. magnitude. Ωal nalov nisem bil dobro pripravljen, da bi bil do-volj pozoren na to ali je zvezdica vidna, niti nadejstvo, da se v bli∫ini nahaja ∏e ena sicer do-

Posnetek galaksij IC1953 in ESO 548-36 da-je vsaj slutiti, zakaj semvidel le dva majhna me-glena oval;ka. Osred-nje svetlej[e jedro ICgalaksije namre; ni do-sti ve;je od omenjeneESO galaksije. {e bli/jadruga galaksija iz ESOkataloga pa je pre[ibka,da bi jo bilo mogo;e za-slediti vizualno, saj ni-ma zelo svetlega jedra.

NGC 1359 NGC 1300 in NGC 1297

bro magnitudo ∏ibkej∏a galaksija. ESO 548–44 sije namre≠ le s 13,3magnitude, a gre za majhno, kompaktno galaksijo z zelo svetlim jed-rom. Tudi tu pa tik ob galaksiji sije zvezdica s prav tako13,6 magni-tude.

❂

Odhitim naprej k naslednjemu paru galaksij: NGC 1300 in NGC 1297.Tale naprej je tokrat pomenil nekoliko nazaj, saj je za izhodi∏≠e naj-bolje uporabiti zvezdico Tau-4, par pa se nahaja dobre tri stopinje se-verneje, ∏e stopinjo severneje pa najdemo najprej zvezdico sedmemagnitude, pol stopinje severozahodno pa ∏e ∏este, ki pa je dvojna.Ob glavni zvezdi, ki sije s 5,7 magnitude je namre≠ ∏e zvezdica de-vete magnitude (9m1), oddaljena sedem lo≠nih sekund. Par galaksij,ki sta razmaknjeni 20 lo≠nih minut, sestavljata velika in mala galaksi-ja navidez pribli∫no enakega sija, saj se precej ve≠ja celokupna svet-lost velike NGC 1300 porazdeli po precej ve≠ji povr∏ini.Fotografija pa seveda poka∫e, da gre v primeru NGC 1300 za ≠udovi-to spiralno galaksijo s pre≠ko, a je lepota izven dosega na∏ih ama-terskih teleskopov, tudi zaradi razmeroma nizke lege pri opazovanjuiz na∏ih krajev, kjer potrebujemo zares dobre pogoje, da galaksijosploh lahko vidimo.

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

januar 2013 �40

AMATERJI

Pogledati bo treba ∏e ju∫no od »reke«, kjer se skriva ∏e nekaj svetlihgalaksij. Prva tar≠a je svetla elipti≠na NGC 1395, ki sije z 9,7 magni-tude, najdemo pa jo stopinjo in pol jugovzhodno od zvezdice Tau-5.Galaksije, ki le∫i med zvezdicama devete in desete magnitude, ni mo-go≠e zgre∏iti, natan≠nej∏i pogled v okular pa ∫e pri mali pove≠avi od-krije ∏e eno galaksijo. Tri≠etrt stopinje severovzhodno namre≠ le∫ispiralna NGC 1415, ki je precej manj∏a in ∏ibkej∏a (11m5), a se po-na∏a z zelo svetlim jedrom. ∞e pa bi imel takrat ob sebi ∏e fotogra-fijo, bi pri nekoliko ve≠ji pove≠avi ujel ∏e kak∏no od » dvanajstic«,saj bi se v polju lahko zna∏le kar tri. Najsvetlej∏a je NGC 1401 z 12,1magnitude nekako v sredini med opazovanima, pa tudi z NGC 1403(12m8) ali NGC 1416 (12m9) ne bi smel imeti preve≠ te∫av, saj grevendar za male (zato bi potreboval ve≠jo pove≠avo!), a kompaktnegalaksije.A mene je tisti hip ∫e vabil ∏e en svetel par galaksij ∏e stopinjo in polju∫neje. To sta NGC 1385 in NGC 1371, ∏e dve »desetici«, od katerihprva premore 10,7 magnitude, druga pa ∏e desetinko ve≠. Galaksijistrogo gledano ne spadata ve≠ v ozvezdje Eridan, ampak ∫e v ozvezd-je Pe≠, a pri iskanju bolj pomagajo zvezde Eridana kot pa ∏e ∏ibkej∏ezvezde v Pe≠i. Pa se nisem prav dolgo zadr∫eval pri omenjenih dvehgalaksijah, saj me je bolj zanimalo ali bo kaj videti od sicer svetle, atudi zelo velike planetari≠ne meglice NGC 1360. Ta se namre≠ naha-ja ∏e dobro stopinjo ju∫neje, dru∫bo pa ji delata dve svetli zvezdi,ki bi bili ob tak∏nih pogojih, ki sem jih imel, na meji vidnosti s prosti-mi o≠mi (6,4 in 6,5 magnitude), ≠e bi seveda bili kje visoko na nebu,ne pa le 18 stopinj nad matemati≠nim obzorjem. Strah, da ne bo kajprida videti, pa je bil odve≠, saj je bil pogled na dejansko veliko pla-netarko pravzaprav presenetljiv. Velik jaj≠ast, precej enakomeren siv-kast obla≠ek, v katerem dominantno sije zvezdica 11. magnitude jebil zares lepo viden v zadostnem kontrastu z ∫e kar svetlo sivino ne-ba v ozadju, ki sta mu poseben ≠ar dajale ∏e prej omenjene svetlezvezde. Zvezde – ne zvezdi? Zahodni namre≠ dela dru∫bo ∏e zvezdaosme magnitude.

❂

Tak∏en lep ulov te seveda ne pusti hladnega, zato se lotim ∏e dobrostopinjo in pol jugovzhodno le∫e≠e NGC 1398. Nekak∏na malce po-

manj∏ana verzija znane M 94 v ozvezdju Lovskih psov se pusti zlah-ka ujeti, saj sije s kar 9,5 magnitude.Opogumljen z lepim ulovom se lotim ∏e trojice galaksij zahodno odplanetarke, ki imajo vse deklinacijo okrog –26 stopinj in so vrisanetudi v Pocket Sky Atlasu. Prva je tri stopinje zahodneje le∫e≠a NGC1302 z 10,4 magnitude, ∏e stopinjo in pol dlje proti zahodu nato naj-dem ∏e NGC 1255 s to≠no enajsto magnitudo in ∏e dve stopinji na-prej NGC 1201, ki sije z 10,8 magnitude. Lepa trojica obla≠kov, todasam rinem ∏e ni∫e.

❂

Vrnem se k planetarki, saj se ozvezdje po≠asi ∫e nagiba proti zahoduin pogledam, ≠e bi se dalo vendarle ujeti ∏e NGC 1425. Dobro stopi-

Skupina galaksij okrog NGC 1395

Svetel par galaksij NGC 1371 in NGC 1385 NGC 1360

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

� januar 2013 41

AMATERJI

njo vzhodneje le∫i namre≠ majhen trikotni≠ek treh zvezdic, ki so svet-lej∏e od 7,5 magnitude in bi utegnil lepo izstopiti v iskalu, kar po-meni, da vsaj z iskanjem pozicije ne bi smel imeti kak∏nih ve≠jihproblemov. V iskalu hitro najdem iskani troj≠ek, nad katerim sveti∏e podoben dvoj≠ek, a so v iskalu vidni ∫e tudi vr∏i≠ki ru∏evja na Gra-di∏≠u. Slabost opazovanja izpred ko≠e je, da prakti≠no ne morem vi-deti kaj dosti neba, ki je ni∫e kot trideset stopinj pod ekvatorjem. Mal-ce me tola∫i spoznanje, da je tam zadaj na jugu ljubljanska kotlina zmorjem lu≠i, ki svetlijo v nebo in kaj dosti ni∫e tako ali tako ne bividel. Tudi NGC 1425 se ∫e pozna, da ima deklinacijo –30 stopinj,kljub siju 10,8 magnitude. Kako svetlo je nebo se zave∏ dobro ∏eletakrat, ko v okular udarijo ≠rni vr∏i∏ki ru∏evja.

Spet je ≠as za predah. Po∏teno sem se ∫e premrazil. Novembrske no-≠i na planini niso tople in naokrog le∫i ∏e nekaj zaplat snega izpredpar dni. Tudi popoldansko Sonce na sen≠ni strani ∏e ni uspelo stopi-ti ivja, ki se je naredilo dva dni nazaj, ko je bila tudi planina zavitav meglo. Prednost ko≠e pa je, da te ≠aka topla soba le nekaj metrovstran od opazovali∏≠a. Prilo∫im na ogenj in uredim stenografske za-piske. Pri pregledu male podro≠ne karte v Night Sky Observers Guideugotovim, da so mi v tem obmo≠ju ostali ∏e trije pari galaksij. V spo-min se mi prikrade zapis Toneta ∏karje iz knjige Stene mojega ∫iv-ljenja, ko sta tik pred nastopom voja∏≠ine plezala smeri, ki sta jihnekaj let prej preplezala Dular in Juvan. »Zakaj ne bi vseh ...« Zad-nja je pri∏la tako na vrsto Glava Planjave. Skozi okno slutim obrisPlanjave. Skoraj na dosegu roke je. Pojdi, si re≠em, spet nataknem

bundo, kapo ...❂

Eridan se vse bolj nagiba proti zahodu, todate galaksije so nad »reko«. Od zvezde Tau-5sem spet hitro navzgor, kjer mi v iskalu poma-ga majhen trikotni≠ek svetlih zvezd. πe dobrostopinjo navzgor in moral bi naleteti na prvipar. NGC 1407 je res svetla, nekoliko vi∏e (vzornem polju teleskopa) pa sije ∏e pomanj∏a-na soseda. Verjetno sem se preve≠ zapi≠il v pa-re, da bi v sose∏≠ini opazil ∏e nekaj sicer pre-cej manj svetlih, a kompaktnih galaksij. πeledoma spoznam, da bi verjetno par lahko eno-stavno spremenil v pol ducata, a sam ∫e divjamk naslednjemu paru. ∞eprav je oddaljen le dvestopinji proti vzhodu, bo precej te∫ji, saj sta ga-laksiji manj svetli in manj∏i.Gre za galaksiji NGC 1440 in NGC 1452, ki sfotografij spominjata na znani par M 95 in M96, a ti sta skoraj dve magnitudi ∏ibkej∏i, boljskupaj in postavljeni v smeri sever-jug. Kakoju je potem videti v teleskopu, si tisti, ki ome-njeni znani par poznajo, lahko predstavljajo.

NGC 1302NGC 1255

NGC 1425

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

januar 2013 �42

AMATERJI

Dva majhna meglena zmazka s svetlej∏im jedrom in ni≠ ve≠, toda parje le.

❂

Precej bolj je oddaljen par NGC 1518 in NGC 1521, a hitro najdemveri∫ico ∏tirih svetlej∏ih zvezdic, ki ka∫ejo natanko proti njemu. To-rej najprej »chain«, potem ∏e stopinjo navzdol natan≠no v smeri, kijo ka∫ejo zvezdice in morala bi biti ... Res se poka∫eta oba obla≠ka,od katerih je NGC 1518 bolj podolgovat in enakomeren z zvezdicodesete magnitude v neposredni bli∫ini. Obla≠ek NGC 1521 je bolj ga-lakti≠en, okroglast in s svetlim jedrom, pod njim pa sije svetla zve-zdica osme velikosti.Tako! Par≠ki so polovljeni, ∏e pol ducata dodatnih galaksij sem dodalna sorazmerno majhnem raziskanem obmo≠ju, na katerem je zdaj do-bra dva ducata galaksij. To je torej meander Eridana s pravo bogatomo≠varo galaksij! Skoraj tako kot tam gori v ozvezdju Device ...No≠ postaja vse hladnej∏a. Spet pogledam Jupiter, da bi videl, kamje ∫e »priplavala« senca njegove lune Io. Po≠asi se vzdiguje jugoza-hodnik, pa ni ni≠ bolj toplo, le vreme se bo podrlo. SQM poka∫e ∏evedno nad 21,62 in 21,70. Jutri bo no≠ ∫e slaba, ≠e se bo sploh kajvidelo. Pogret se bo treba, potem pa na nov lov.

❂

Lotim se ∏e ozvezdja Zajec, pa se zadovoljim le z gru≠o M 79, pa ga-laksijo enajste velikosti NGC 1744 in planetari≠no meglico IC 418,ki je pravo nasprotje prej opazovani v Eridanu, vsaj po velikosti. Pra-vega lova ne bo ve≠, ura je ∫e preve≠ zgodnja in hitro pobiram zna-

ne lepe svetle objekte, katerih pozicije znam ∫e na pamet. Par kopicM 47 in M 46 z znano planetarko in potem vse vi∏e prek Oriona dogalaksije M 51 – v kako druga≠ni lu≠i se poka∫e, ko se je ∫e dvigni-la visoko na nebo! Preseneti me tudi svetel pas zodiakalne svetlobe,saj smo ∫e sredi novembra. πe kak∏no fotografijo posnamem! Potemv radijskem sprejemniku zakuka kukavica. Dovolj bo za danes!

❂

πe par krac v zapiske, vremenar napoveduje razkroj nizke obla≠nos-ti in zve≠er ∫e poslab∏anje vremena. Zleknem se na pograd, ogenj v∏tedilniku sem in tja zatuli ob nara∏≠ajo≠em jugozahodniku, v glavipa mi migota zadnja vrstica iz tistega poglavja: »Bo ∏e kdaj tako le-po?« Letos je bila to najtemnej∏a ujeta no≠, spet za Bogove? f

Skupina galaksij okrog NGC 1407

oznaka vrsta sij velikost pov. sij tip1383 galaksija 12,4 1,7x0,9 12,7 SAB(s)01393 galaksija 12,0 1,8x1,2 12,7 SA(s)01391 galaksija 13,2 1,3x0,6 12,8 SB(s)0+

1394 galaksija 12,6 1,5x0,6 12,3 S0 sp1402 galaksija 12,9 0,9x0,6 12,1 SB0IC 434 galaksija 13,1 1,4x0,7 12,9 SB(rs)0+

IC 346 galaksija 12,5 1,9x1,2 13,2 SB(rs)0+

ESO 548–68 galaksija 13,0 1,3x0,7 12,7 S0 sp

Par galaksij NGC 1440 in NGC 1452 Par galaksij NGC 1518 in NGC 1521

01-13.qxd 11/1/2003 20:40 a l t e n

� januar 2013 43

SPREMENLJIVKE

skoraj do Marsovega tira. In ker je njena ma-sa ocenjena na le 0,7 mase Sonca, lahko z eno-stavnim ra≠unom ocenimo njeno povpre≠nogostoto, ki je mnogo, mnogo manj∏a od pov-pre≠ne gostote na∏ega Sonca. Ja, R Leva je resprava rde≠a orjakinja in tudi njej bi lahko re-kli »≠udovit rde≠ vakuum«! Zvezda seveda imagosto in vro≠e jedro, a njene zunanje plasti somo≠no razred≠ene. Povpre≠na povr∏inska tem-peratura zvezde je le okoli 3000 kelvinov, kar

Spremenljivka R LevaLev je zagotovo eno najlep∏ih in najsijajnej∏ih zodiakalnih ozvezdij.Najsvetlej∏o zvezdo Regul (1m4) na pomladnem ve≠ernem nebu brezte∫av najdejo tudi tisti opazovalci, ki jim nebo ∏e ni povsem doma≠e.In le pet stopinj zahodno od tega vpadljivega nebesnega svetilnikanajdemo spremenljivko, ki 8. februarja dose∫e maksimum sija. Od-li≠na prilo∫nost torej, da jo spremljate skoraj do minimuma, ki na-stopi pribli∫no pet mesecev kasneje!Najprej v teleskop ali daljnogled ujamemo Regula. Pet stopinj zahod-no najdemo dve zvezdici ∏este magnitude, ki sta vidni tudi s prostimo≠esom. To sta 18 Leva (5m6) in 19 Leva (6m3). Z njima tvori manj-∏o skupinico tudi na∏a zvezda R Leva, ki je dolgoperiodi≠na spremen-ljivka tipa Mire s periodo 310 dni. Zvezda je zna≠ilne oran∫norde≠e

barve in je prakti≠no ne moremo spregledati. Ob maksimumih se lah-ko njen sij povzpne celo do 4m4 in jo lahko brez te∫av opazimo s pros-tim o≠esom, ob minimumih pa zdrsne dale≠ navzdol na 11m3, torejpod mejo vidnosti v manj∏ih daljnogledih. Takrat jo lahko opazi-mo z vsaj 7-centimetrskim objektivom. Kot smo ∫e omenili, bo letoszvezda dosegla maksimum okoli 8. februarja. Ozvezdje Lev je v tem≠asu vidno zve≠er nad vzhodnim delom obzorja. Spremenljivko bo-mo v tem ciklu torej lahko opazovali od maksimuma pa skoraj dominimuma, ki bo nastopil v za≠etku julija, ko bo ozvezdje zve≠er ∫epod obzorjem. Ne zamudite!R Leva je hiperorjakinja s premerom, ki je kar 300-krat ve≠ji od Son-≠evega. ∞e bi jo postavili na mesto na∏ega Sonca, bi zvezda segala

Zgoraj> Del pomladnega ozvezdja Lev z zvez-dami do 6,5. magnitude. Karta je iz Zvezdne-ga atlasa za epoho 2000.

Desno> Zvezdno polje med Regulom in spre-menljivko R. Primerjalne zvezde so> 18 (5m6),19 (6m3), A (7m5) in B (9m0). Karto smo vzeli izpriro;nika Raziskujmo ozvezdja z daljnogle-dom 10x50.

Spodaj> Potek sija pri spremenljivi zvezdi RLeva. Krivulja je narisna na podlagi podatkovAAVSO (American Association of VariableStar Observers).

01-13.qxd 11/1/2003 20:41 a l t e n

januar 2013 �44

SPREMENLJIVKE\OZVEZDJA

opazimo tudi na njeni barvi. Kljub tej nizki temperaturi pa je samazvezda tako velika, da izdatno seva v vesolje. Njen povpre≠ni izsev ne-dvomno ka∫e na orjakinjo – kar 8000-krat je ve≠ji od izseva na∏egaSonca. Nekateri opazovalni podatki ka∫ejo na to, da okoli zvezde kro∫i ekso-planet z dvakratno maso Jupitra in obhodnim ≠asom 5,2 leta. Planetnaj bi bil (≠e so podatki pravilni) na oddaljenosti okoli 3 astronom-ske enote. Njegova povr∏inska temperatura naj bi zaradi velikegaizseva mati≠ne zvezde dosegla kar 1500 kelvinov, zato nekateri astro-nomi menijo, da planet po≠asi izpareva in da je verjetno bolj podo-ben na∏im kometom (z repom plinov, obrnjenim pro≠ od zvezde) kotpa klasi≠nim planetom.R Leva je vsekakor zanimiva zvezda, vredna ogleda, ≠eprav lahko zamatersko opremo opazujemo le spreminjanje sija. Letos imamo pri-lo∫nost, da jo spremljamo skoraj do konca padanja sija. f

Planet, ki naj bi kro/il v bli/ini rde;e orjakinje R Leva, je tako pre-gret, da po vsej verjetnosti izpareva in je torej bolj podoben na[imkometom kot pa planetom (ilustracija> NASA).

Zajec – za binokleZajec, ki ga najdemo pod Orionom, je majhno, a zanimivo ozvezdje,≠eprav se pod sijajnimi zimskimi ozvezdji kar nekako izgubi. Pot donjega je enostavna, ≠e le vemo, kje sta najsvetlej∏a zvezda na nebuSirij in svetli Rigel v Orionu.Najsvetlej∏e zvezde Zajca so Alfa (2m6), Beta (2m8), Epsilon (3m2), Mi(3m3) in Zeta (3m5).Alfa je 99. najsvetlej∏a zvezda na nebu. Je prava orjakinja, saj je nana∏em nebu razmeroma svetla kljub oddaljenosti 1300 svetlobnih let.Njen izsev je kar 11.000-krat ve≠ji od Son≠evega. Zvezda ima spremlje-valko 11. magnitude, ki je oddaljena 35,6 lo≠ne sekunde (p. p. 157°).Rumena Beta je 133. najsvetlej∏a zvezda na nebu, oddaljena 160 svet-lobnih let. Njen izsev je 130-krat ve≠ji od izseva Sonca.Epsilon je pribli∫no 170 svetlobnih let oddaljena od nas. Njen izsevje 120-krat ve≠ji od Son≠evega. Je izrazite rumenooran∫ne barve.

❂

Gama je dvozvezdje s ≠udovitim barvnim kontrastom. Zvezdi s sije-ma 3m6 in 6m3 sta 97 lo≠nih sekund narazen (p. p. 350°), tako da juenostavno lo≠imo z daljnogledom. Barvi zvezd razli≠ni opazovalci opi-∏ejo razli≠no – svetlej∏a (Gama A) se ve≠ini zdi bela ali rumenkasta,

∏ibkej∏o (Gama B) pa opisujejo kot oran∫no, rde≠kasto ali celo zelen-kasto. Ta simpati≠ni par≠ek je od nas oddaljen le 29 svetlobnih let,zvezdi pa sta 900 astronomskih enot narazen – dovolj za 15 Oson-≠ij! πibkej∏a zvezda pa je ∏e sama dvojna in jo lo≠imo v srednje veli-kih amaterskih teleskopih, za daljnogled 10x50 pa je spremljevalka(Gama C) nekoliko pre∏ibka (11m). Razmik med zvezdama je 112 lo≠-nih sekund (p. p. 8°). Medtem ko sta Gama A in Gama B gravitacij-sko vezani in sta torej pravo dvozvezdje, pa Gama C le pri pogleduz Zemlje le∫i v njuni bli∫ini.

❂

R je dolgoperiodi≠na spremenljivka tipa Mire s periodo 427 dni.Njen sij ob minimumu je okrog 11,7 magnitude, tako da v vsakem

E

SAMOROG

VELIKI PES

GOLOB

ZAJEC

Podrobna karta 11 B

IC434

M42

1973-5-7

M43

1980

1981

M41

IC418

M79

α

Sirij

βRigel

ε

κ

β

ζ

β

μ

ζ

ε

ι

α

β

νη

μ

ωτ

λ

σ

γβ

ϑ

ι

ηζ

ν3

ν2

ιλ κ

54

53

δ

γξ1ο1

λ

υ

29

κ

ϑ1,2

υ

σμ

ν2

10

15

11

19

8

60ϑ

4υ

ν

4955

68

63

S

ψ

10

7

π

μ

66

51

42

3

2

ξ2

FR

SS 5958

62

56

1

ν1

12

ζ

R

17

ν1

EZ

R

S

1

RX

V

9

12

4

55

6

10

45

V592

Ozvezdje Zajec z zvezdami do 6,5. magnitude. Karta je iz Zvezdne-ga atlasa za epoho 2000.

Graf spreminjanja sija spremenljivke R (vir> AAVSO).

01-13.qxd 11/1/2003 20:41 a l t e n

� januar 2013 45

OZVEZDJA

Akcija> Velika vrtljiva karta za vse slovenske [ole!

V Mednarodnem letu astronomije 2009 so vse slovenske [ole dobilemo/nost, da iz prora;una MZ{ dobijo astronomski teleskop. To jeizkoristilo skoraj 90 odstotkov vseh [ol. Zdaj smo ugotovili, da se nateleskopih po [olah ve;inoma nabira prah.Z Zavodom za [olstvo zato pripravljamo akcijo, v kateribi pribli/no1x1 meter veliko demonstracijsko vrtljivo zvezdno karto (u;ilo zau;itelje) dobile vse slovenske osnovne in srednje [ole. Vrtljiva karta jeosnovni pripomo;ek za spoznavanje ozvezdij in prvih korakov pono;nem nebu.I[;emo sponzorje, ki bi bili pripravljeni finan;no podpreti akcijo. Navseh kartah, ki jih bo sponzoriral nek sponzor, bo na vidnem mestunatisnjen njegov logotip kot sponzorja akcije.:e imate to mo/nost, vas prosimo, da se pridru/ite akciji in za-gotovite Veliko vrtljivo karto za [ole v va[i regiji oziroma okolici.

Za vse dodatne informacije smo vam kadarkoli na voljo na telefonski[tevilki 040 551 957.

Akcija> Velika vrtljiva karta za vse slovenske [ole!

V Mednarodnem letu astronomije 2009 so vse slovenske [ole dobilemo/nost, da iz prora;una MZ{ dobijo astronomski teleskop. To jeizkoristilo skoraj 90 odstotkov vseh [ol. Zdaj smo ugotovili, da se nateleskopih po [olah ve;inoma nabira prah.Z Zavodom za [olstvo zato pripravljamo akcijo, v kateribi pribli/no1x1 meter veliko demonstracijsko vrtljivo zvezdno karto (u;ilo zau;itelje) dobile vse slovenske osnovne in srednje [ole. Vrtljiva karta jeosnovni pripomo;ek za spoznavanje ozvezdij in prvih korakov pono;nem nebu.I[;emo sponzorje, ki bi bili pripravljeni finan;no podpreti akcijo. Navseh kartah, ki jih bo sponzoriral nek sponzor, bo na vidnem mestunatisnjen njegov logotip kot sponzorja akcije.:e imate to mo/nost, vas prosimo, da se pridru/ite akciji in za-gotovite Veliko vrtljivo karto za [ole v va[i regiji oziroma okolici.

Za vse dodatne informacije smo vam kadarkoli na voljo na telefonski[tevilki 040 551 957.

ciklu za nekaj ≠asa pade pod doseg daljnogleda, ko pa je najsvetlej-∏a, sije ponavadi s 6,7 magnitude, ob≠asno pa je bila tudi ∫e svetlej∏ain je dosegla 5,9. magnitudo. Ob takih prilo∫nostih jo lahko na tem-nem nebu vidimo celo s prostim o≠esom. Kot vse spremenljivke tegatipa je tudi R rde≠a orjakinja. Znana je po svoji intenzivni rde≠kasto-oran∫ni barvi, ki jo daljnogled ob maksimumih lepo poka∫e, zato ima

vzdevek πkrlatna zvezda. πtevilni zanesljivi opazovalci trdijo, da jeto najbolj rde≠a zvezda, kar jih je vidnih v amaterskih teleskopih. Pre-verite! Intenzivna barva je povezana z nizko povr∏insko temperatu-ro zvezde, ki dose∫e vsega 2500 kelvinov.Letos bo zvezda dosegla minimum v za≠etku aprila, naslednji maksi-mum pa v za≠etku novembra. Trenutno je torej na poti proti minimu-

Sliki levo zgoraj in spodaj> Da je spremenljivka R zares mo;no rde;e barve, ka/eta ti fotografiji, posneti istega dne. Na zgornji je zvezdaposneta skozi filter, ki prepu[;a le modro svetlobo, na spodnji pa skozi filter za rde;o svetlobo. (foto> Tone {penko). Karta> Okolica rde-;e spremenljivke R s primerjalnimi zvezdami> A (5m9), B (7m5) in C (9m1).

01-13.qxd 11/1/2003 20:41 a l t e n

januar 2013 �46

OZVEZDJA

mu sija. Ko ga bo dosegla, ∫al ne bo ve≠ vid-na, saj bo takrat ozvezdje navidezno prebli-zu Sonca in se bo izgubljalo v ve≠erni zarji.∞eprav je zvezda intenzivne barve in jo vdaljnogledu zlahka prepoznamo, pa le∫i narazmeroma praznem predelu neba. Vodnicedo nje so svetle Mi in Kapa Zajca ter zvezdi5. magnitude S in 60 Eridana.

❂

Kroglasta kopica M 79 (7m8/8’7) je bogata zzvezdami, vendar sorazmerno zgo∏≠ena, za-to na opazovalca naredi mo≠an vtis ∏ele vve≠jih amaterskih teleskopih. V daljnogledu10x50 je na meji vidnosti. Vidimo jo kot ne-kaj lo≠nih minut veliko ne∫no liso svetlobe.Ni je te∫ko najti, saj sta z Beto skupaj v zor-nem polju daljnogleda, le zvezdo moramopomakniti na skrajni sever zornega polja. Zapomo≠ pri grobi orientaciji pa je tu ∏e svet-la Epsilon (karta desno). Za opazovanje siizberimo jasno, brezmese≠no no≠ z odli≠ni-mi opazovalnimi razmerami, saj le∫i kopicarazmeroma nizko nad obzorjem.M 79 je od nas oddaljena 42.100 svetlobnihlet, njen resni≠ni premer pa je 110 svetlob-nih let. g

Prirejeno po knjigi Raziskujmoozvezdja z daljnogledom 10x50.

01-13.qxd 11/1/2003 20:41 a l t e n

01-13.qxd 11/1/2003 20:41 a l t e n

Raziskujmo ozvez-dja z daljnogledom10x50 je vodnik poozvezdjih na[ega neba.V prvem delu so na 160 straneh preprostoin ilustrativno predstavljene osnove astro-nomskih opazovanj, klasi;ne astronomijein astrofizike. Teme v knjigi pokrivajo podro;ja,ki naj bi jih poznal vsak opazovalec, preden seloti raziskovanja no;nega neba. :e o objektu,ki ga opazujemo, ne vemo ni;, se hitro zgodi,da ob daljnogledu postane dolg;as.Znanje je tisto, ki poganja domi[ljijo!Prvemu delu sledi opis vseh ozvezdij,ki so vidna z na[ih geografskih [irin. Na za-;etku vsakega ozvezdja je osnovna zvezdnakarta, na kratko so opisane najsvetlej[ezvezde, bolj podrobno pa dvozvezdja inspremenljivke ter ve;ina nezvezdnih objektov,ki so vidni v daljnogledu 10x50. Ob vsakem opi-su je podrobna zvezdna karta z ozna;enimi zve-zdami vodnicami. :eprav se zdi, da je knjiganamenjena za;etnikom, pa bodo v njej na[liveliko zanimivega in koristnega tudi izku[eniopazovalci. Drugi del je pisan kot priro;nik.

Knjiga, brez katere ne gre ... cena>42 C=

V knjigi je na 500 straneh podrobno predstavljenih>– 69 ozvezdij (vsa, ki so vidna iz na[ih krajev) z najsvetlej[imi zvezdami<

– 32 najlep[ih ali najbolj zanimivih dvojnih zvezd<– 31 spremenljivk<

– 83 razsutih in 30 kroglastih kopic<– 11 planetark in 16 meglic<

– 38 galaksij!

Astronomija je zares sijajna znanost, amatersko opazovanje neba pa ;udovit hobi.Samo pomislimo, kaj vse smo o vesolju zvedeli s tega majhnega ko[;ka sveta

na obrobju neke galaksije! In ko prelistavamo knjigo, se [ele zavemo,kak[ne zanimive stvari si lahko ogledamo z daljnogledom, ki stane le nekaj deset evrov!

+ =

Naro;ila sprejemamo po po[ti na naslov>Spika, Brn;i;eva 13, 1000 Ljubljana

ali po elektronski po[ti>[email protected].

01-13.qxd 11/1/2003 20:41 a l t e n

pdf dokumentu

Documents