AKREDITIRAN TUDIJSKI PROGRAM 2. STOPNJE

INKLUZIJA V VZGOJI IN IZOBRAEVANJU

MARIBOR, marec 2014

Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem olstvu je podelil akreditacijo tudijskemu programu 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraevanju,

dne 18. 10. 2012, z odlobo t. 6033-76/2012/9.

Program so pripravile:

red. prof. dr. Majda Schmidt

red. prof. dr. Milena Ivanu Grmek

asist. mag. Marta Licardo

PREDLOG ZA AKREDITACIJO

Visokoolskega zavoda:

tudijskega programa:

|_| Prva akreditacija

|_| Akreditacija preoblikovanja

|_| Podaljanje akreditacije

|X| Prva akreditacija

|_| Akreditacija spremembe

|_| Podaljanje akreditacije

Ime visokoolskega zavoda in sede:

Ime tudijskega programa:

Univerza v Mariboru,

Pedagoka fakulteta,

Koroka cesta 160,

2000 Maribor

Inkluzija v vzgoji in izobraevanju

A. SPLONI PODATKI O ZAVODU

1. Vrsta visokoolskega zavoda:

|X| univerza

|X| lanica univerze

tevilo sodelujoih lanic univerze __

|_| samostojni visokoolski zavod

2. Izpis sklepa / sklepov visokoolskega zavoda:

Utemeljitev:

Izpis sklepa 11. redne seje senata Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, z dne 7. 12. 2011.

Sklep t. 48: Senat Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru potrdi tudijski program 2. bolonjske stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraevanju.

3. Podatki o vlagatelju:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Rektor prof. dr. Danijel Rebolj

Zavod, organizacija

Univerza v Mariboru

Ulica in hina tevilka

Slomkov trg 15

Potna tevilka in pota

2000 Maribor

Telefon / Faks

Telefon: 02 23 55 280

Faks: 02 23 55 211

Elektronski naslov

prodekan za podiplomski tudij: red. prof. dr. Jurij Planinec

e- naslov: jurij.planinsec@uni-mb.si

4. Podatki o lanici oziroma organizacijski enoti univerze v primeru akreditacije tudijskega programa:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Red. prof. dr. Samo Fonari, dekan

Zavod, organizacija

Pedagoka fakulteta

Ulica in hina tevilka

Koroka cesta 160

Potna tevilka in pota

2000 Maribor

Telefon

02 229 36 00

Elektronski naslov

dekanat.pfmb@uni-mb.si

5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujoih pri ustanavljanju zavoda:

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Zavod, organizacija

Ulica in hina tevilka

Potna tevilka in pota

Telefon

Elektronski naslov

Tabelo po potrebi kopirajte.

6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj Republika Slovenija.):

Zastopnik (ime in priimek, funkcija)

Zavod, organizacija

Ulica in hina tevilka

Potna tevilka in pota

Telefon

Elektronski naslov

PEDAGOKA FAKULTETA

Koroka cesta 1602000 Maribor, Slovenijawww.pef.um.si

60

B. PODROJA PRESOJE

1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno doloeni in javno objavljeni.|X| da |_| ne

1. Iz poslanstva in vizije visokoolskega zavoda so jasno razvidni izobraevalni, znanstveni, raziskovalni, umetniki oziroma strokovni cilji. |X| da |_| ne

1. Strategija visokoolskega zavoda vsebuje nart in naine za uresnievanje oblikovanih ciljev.|X| da |_| ne

1. Nartovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so pristojnosti, naloge in dolnosti vodstva, vseh zaposlenih in tudentov v organih upravljanja. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru so usklajeni s poslanstvom, vizijo in cilji Univerze v Mariboru ter Aktom o organiziranosti in sistemizaciji univerze in lanic t. A17/2005-2 BB (Obvestila UM t. XXIII-6-2005 ter dopolnitve). Dokumenti Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru so bili pripravljeni tudi skladno z zahtevami Meril za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokoolskih zavodov, tudijskih programov ter znanstveno raziskovalnega, umetnikega in strokovnega dela (Ur.l. RS, t. 124/2004). Izraena strategija, poslanstvo, vizija in cilji so predmet vsakoletne presoje Komisije za ocenjevanje kakovosti Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru (v nad.: Komisija za ocenjevanje kakovosti) in nato predmet analize na Senatu Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, Komisije za ocenjevanje kakovosti univerze in Senata Univerze v Mariboru. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost Univerze v Mariboru in Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru so transparentno objavljeni na internetnih straneh www.uni-mb.si in www.pfmb.uni-mb.si ter v dokumentih Pedagoke fakultete UM, ki zadevajo strukturno organiziranost lanice. Pri vsaki spremembi oziroma trenutni notranji organiziranosti Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru je soglasje dal tudi Senat Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru. Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru izvaja akreditirane programe in tudi institucija kot takna je ustrezno akreditirana.

Povezave do spletnih strani, kjer je objavljena notranja organizacija PEF, pristojnosti in naloge posameznih organov upravljanja ter drugi podatki:

Organi fakultete - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=12

Strokovne slube - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=21

Akti in pravilniki - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=24

Senat - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=190

Zaposleni - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=30

2. Navedite tudijski/e program/e:

Vrsta tudijskega programa

Stopnja tudijskega programa

Ime tudijskega programa

Magistrski tudijski program

2. stopnja

Inkluzija v vzgoji in izobraevanju

a) Opredelitev podroij tudijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:

Ime programa: Inkluzija v vzgoji in izobraevanju

Opredelitev tudijskega programa po KLASIUS-SRV:

(Program razvrstite po drugi in etrti klasifikacijski ravni oziroma vpiite 2-mestno in 5mestno kodo.)

oja skupina vrst raven: 17

podrobna skupina vrst vrsta: 17003

Utemeljitev:

Gre za program 2. bolonjske stopnje, ki je v Uredbi o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraevanja in usposabljanja opredeljen pod omenjenimi tevilkami.

Opredelitev tudijskega programa po KLASIUS-P:

(Program razvrstite v eno podroje, in sicer tisto, ki prevladuje v njem. Razvrstite ga po vseh tirih klasifikacijskih ravneh oziroma vpiite 1-, 2-, 3- in 4mestno kodo. V primeru interdisciplinarnega programa tabelo po potrebi kopirajte.)

iroko podroje: 1

oje podroje: 14

podrobno podroje: 142

nacionalno-specifino podroje: 1424

Utemeljitev:

Program obsega podroje izobraevanja uiteljev in vzgojiteljev, zato je opredeljena klasifikacija povsem ne ustreza. Npr. na ravni podrobnega podroja bi lahko dodali tudi raven 143 (izobraevanje vzgojiteljev), 144 (izobraevanje uiteljev za primarno izobraevanje), 145 (Izobraevanje uiteljev posameznih predmetov) 146 (izobraevanje uiteljev za pouevanje poklicnih in praktinih predmetov). Na ravni nacionalno specifinega podroja smo izbrali podroje specialne pedagogike (1424), ki vsebinsko sicer ustreza programu, vendar bi lahko navedli tudi sorodni klasifikaciji, npr. 1442 Izobraevanje uiteljev za otroke s posebnimi potrebami, 1459 Izobraevanje uiteljev posameznih predmetov (drugo za delo z uenci s posebnimi potrebami). Program je zastavljen tako, da uiteljem razlinih podroij na predolski, razredni, predmetni in srednjeolski ravni ponuja dodatne kompetence za delo z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami.

b) Opredelitev tudijskih podroij po klasifikaciji ISCED:

(Oznaite veinsko podroje, ostala navedite v utemeljitvi.)

|X| (14) izobraevalne vede in izobraevanje uiteljev

|_| (21) umetnost

|_| (22) humanistine vede

|_| (31) drubene vede

|_| (32) novinarstvo in informiranje

|_| (34) poslovne in upravne vede

|_| (38) pravo

|_| (42) vede o ivi naravi

|_| (44) vede o neivi naravi

|_| (46) matematika in statistika

|_| (48) raunalnitvo

|_| (52) tehnike vede

|_| (54) proizvodne tehnologije

|_| (58) arhitektura in gradbenitvo

|_| (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribitvo

|_| (64) veterinarstvo

|_| (72) zdravstvo

|_| (76) socialno delo

|_| (81) osebne storitve

|_| (84) transportne storitve

|_| (85) varstvo okolja

|_| (86) varnost

Utemeljitev:

3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati:

(Oznaite veinsko podroje, ostala navedite v utemeljitvi.)

|_| naravoslovno-matematine vede

|_| tehnike vede

|_| medicinske vede

|_| biotehnike vede

|X| druboslovne vede

|_| humanistine vede

|_| druge vede

Utemeljitev:

Po klasifikaciji Frascati program spada med druboslovne vede, podpodroje 5.3 edukacijske vede.

4. Umetnike discipline:

Utemeljitev:

tudijski program nima umetnikih disciplin.

B.1 VPETOST V OKOLJE

5. Vloga zavoda in predvidenih uinkov je opredeljena v ojem in irem okolju v:

0. gospodarskem razvoju, |_| da|X| ne

0. drubenem razvoju, |X| da|_| ne

0. kulturnem razvoju. |X| da|_| ne

Utemeljitev:

Vloga Pedagoke fakultete je, da izobrauje in skrbi za profesionalni razvoj kadrov na podroju vzgoje in izobraevanja. S tem posredno vpliva na drubeni in kulturni razvoj, saj se le-ta prepleta s kakovostnim olstvom, ki ga med drugim zagotavljajo tudi ustrezno usposobljeni kadri.

Program inkluzija v izobraevanju je namenjen 1) novim potrebam na podroju izobraevanja vzgojiteljev, uiteljev na primarni in sekundarni ravni izobraevanja, ki so nastale z uvajanjem inkluzije, 2) dvigu kakovosti tudija izobraevalnih poklicev, 3) uinkovitem prilagajanju spremembam v olskem okolju na vseh ravneh izobraevanja in 4) kadrovskemu prispevku razlinim institucijam, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraevanjem otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.

Priakujemo, da bodo bodoi uitelji, vzgojitelji, uitelji praktiki in drugi, poglobili svoje znanje na podroju posebnih potreb, dela v inkluziji in interdisciplinarnih timih. Z novimi pristopi pri izobraevanju uiteljev elimo v okviru programa dosei tudi veje zavedanje in razumevanje unih, socialno emocionalnih teav otrok/mladostnikov, ki lahko vplivajo na uenje in razvoj strategij za obvladovanje teav ter zmanjanje predsodkov in stereotipov o delu z otroki s posebnimi potrebami

V okviru programa bodo pridobili iroko strokovno teoretino in praktino znanje o delu z otroki s posebnimi potrebami, z nadarjenimi in otroki, z otroki ki izhajajo iz druganega socio-kulturnega okolja, o uporabnih unih strategijah za razline skupine otrok ter nainih nartovanja in evalvacije vzgojno izobraevalnega dela na tem podroju.

Naeli inkluzivne vzgoje in izobraevanja ter organizacije vzgoje in izobraevanja im blije kraju bivanja nalagata dravi obvezo, da zagotovi pogoje za vkljuevanje OPP v vseh vrtcih in olah. Prizadevati si je potrebno, da bi vsi vrtci in ole imeli ustrezno kadrovsko zasedenost (strokovne delavce, ki bodo usposobljeni za delo z OPP) in opremo za razline skupine OPP, kar je tudi namen smernic oz. predlaganih reitev iz Bele knjige, kot so: ustanavljanje referennih vrtcev in ol, zgodnja obravnava, vzpostavljanje sistema koordinatorjev za delo z uenci s teavami, vzpostavljanje mree strokovnih in podpornih centrov, poveanje uinkovitosti dela KUOPP itd. (Sprejete reitve za podroje VIZ OPP, Bela knjiga, 2011)

6. Izobraevalna dejavnost odraa zaposlitvene potrebe:

gospodarstva,|_| da|X| ne

Utemeljitev:

tudijski program zgolj posredno odraa zaposlitvene potrebe gospodarstva, ki jih vidimo skozi zastavljene cilje razvoja aktivnega dravljanstva oseb s posebnimi potrebami, kjer je nujno potrebno delovati sistemsko e na nivoju izobraevanja uiteljev. Le kakovostno izobraevanje bo pripomoglo k zaposljivosti oseb s posebnimi potrebami in njihovi konkurennosti na trgu dela, dvigu samostojnosti, uspenega vkljuevanja v drubeno ivljenje in zmanjanju osipa v olah.

Ob tem je Vlada Republike Slovenije na predlog Ekonomsko socialnega sveta sprejela Uredbo o doloitvi kvote za zaposlovanje invalidov (Ur. l. RS t. 32/07 in 21/08), in sicer glede na posamezne dejavnosti v okviru ustrezne zakonodaje, kjer so doloene kvote kot obvezni delei zaposlenih oseb s posebnimi potrebami od celotnega tevila zaposlenih delavcev pri posameznem delodajalcu. Zavezanec za izpolnjevanje kvote je vsak delodajalec, ki je pravna ali fizina oseba, registrirana v RS in zaposluje najmanj 20 zaposlenih, kar pomeni, da osebe s posebnimi potrebami imajo monost zaposlitve in svoj prostor na trgu dela, vpraanje je le, ali druba sistemsko in v celoti podpira njihovo izobraevanje od predolske vzgoje naprej. Ustvarjanje kakovostnega inkluzivnega okolja in izobraevanje uiteljev, ki bodo lahko z znanjem, veinami in kompetencami prispevali k razvoju inkluzivnih vrtcev, ol in drugih ustanov, ima pri tem kljuno vlogo.

negospodarstva.|X| da|_| ne

Utemeljitev:

tudijski program predstavlja pomembno novost in dopolnitev na podroju izobraevanja pedagokih delavcev ne samo na Univerzi v Mariboru, ampak tudi v Sloveniji in ire.

Pri nartovanju in izvajanju tudijskega programa Inkluzija v vzgoji in izobraevanju zadovoljujemo predvsem potrebe v predolskem, osnovnoolskem in srednjeolskem izobraevanju, kjer so vkljueni otroci in mladostniki s posebnimi potrebami, ki v Sloveniji predstavljajo priblino 20 do 25% populacije vseh uencev, kar pomeni, da ima vsak peti otrok posebne potrebe (Kavkler in Magajna, 2008).

Obdobje zadnjih deset let je zaznamovalo veliko pomanjkanje ustreznega kadra za delo z OPP, dejansko smo uvajanje integracije in inkluzije prieli leta 2000 kadrovsko nepripravljeni. Uitelji in vzgojitelji so neprimerno opremljeni z ustreznimi znanji za drugane strategije pouevanja in vzgoje v rednih vrtcih in olah. Inkluzivno izobraevanje zahteva spremenjen nain izobraevanja in usposabljanja. Potrebne so ustrezne vrednote in stalia, veine in sposobnosti, znanje in razumevanje za delo z otroki s posebnimi potrebami (Analiza vzgoje in izobraevanja OPP v Sloveniji, 2010).

Subjekti in institucije, ki so podali mnenja, ocenjujejo tudijski program kot zelo primeren in potreben tudi s praktinega vidika, saj bodo z njim bodoi magistri lahko pridobili specifina in profilirana znanja in veine, ki se jih trenutno rednem izobraevanju v Sloveniji in tudi drugod zelo pogrea. Mnenja izraajo stalia, da program ustreza liku uitelja, ki ga elimo izobraziti in ki ga potrebuje praksa slovenskih in evropskih vzgojno-izobraevalnih institucij.

Izobraevanje kadrov v tem tudijskem programu pomeni, da se na drubeno sistemski ravni irijo ideje o spotovanju druganosti, bogastvu razlinosti, smiselnosti inkluzije in vseivljenjskem uenju. V sodobni drubi druganost ne bi smela biti ovira, temve prednost, kakovost uenja iz razlinih izkuenj in pravine monosti za vse, pa prednostna naloga.

7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktinem usposabljanju predvidenega tevila vpisanih tudentov. (Obvezno za vse tudijske programe, ki vkljuujejo praktino izobraevanje.)|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta ima sklenjene pogodbe o praktinem usposabljanju tudentov z ve kot 110 razlinih vzgojno-izobraevalnih zavodov (priloga 11) za tekoe olsko leto in tudi sicer je praktino usposabljanje tudentov na Pedagoki fakulteti UM, tradicionalno uveljavljeno.

Za potrebe tega programa so sklenjene pogodbe e z naslednjimi institucijami, ki imajo dolgoletne izkunje pri vzgojno-izobraevalnem delu otrok s posebnimi potrebami (gl.priloga 11):

Zavod

Predvideno tevilo tudentov na praktinem usposabljanju

OPP Gustava iliha

Srednja biotehnika ola

Srednja ekonomska ola

Izobraevalni center Piramida

Center za sluh in govor

Dom Antona Skale

Mladinski dom Maribor

Vzgojni zavod Slivnica

Zavod za usposabljanje delo in varstvo dr. Marijana Bortnarja Dornava enota Maribor

10

5

5

10

5

5

10

5

5

B.2 DELOVANJE ZAVODA

8. Zavod izkazuje opredeljene naine in oblike povezanosti tudijskih programov z:

znanstvenim|X| da |_| ne

raziskovalnim,|X| da |_| ne

umetnikim,|X| da |_| ne

strokovnim|X| da |_| ne

delom nosilcev predmetov.

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru je visokoolski zavod, ki izvaja univerzitetni tudijske programe, akreditirane pred 11.6.2004 in bolonjske tudijske programe na 1., 2. in 3. stopnji tudija, hkrati pa izpolnjuje vse tiste kriterije, ki jih morajo izpolnjevati fakultete. To pomeni, da se zaposleni in sodelavci na fakulteti ukvarjajo z znanstveno raziskovalnim in strokovnim delom. Znanstveno raziskovalno delo poteka v okviru intitutov, rezultati raziskav pa se prenaajo na strokovno delo in na izobraevalni proces.

Nosilci unih predmetov so ustrezno habilitirani v nazive visokoolskih uiteljev, to pa pomeni, da morajo izpolnjevati vsaj minimalne pogoje za izvolitev v naziv po merilih Univerze v Mariboru in po e strojih merilih Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru. V okviru obeh meril je potrebno izkazati znanstveno raziskovalne in strokovne doseke. Biografija objav v COBISSu in dokumentacija o njihovi izvolitvi v naziv dokazuje, da so nosilci predmetov, ki se izvajajo na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru, aktivni na znanstveno raziskovalnem in strokovnem podroju.

Med relevantnimi EU projekti in aplikativnimi projekti, ki se izvajajo, izpostavljamo:

MEDNARODNI PROJEKTI

ifra projekta

Naslov projekta

Obdobje trajanja

2010-1-PT1-LEO05-05192

Leonardo da Vinci - ToI - Love Language & More! Attract Participation and Increase Motivation of Young Male Language Learners

1. 11. 2010 - 31. 5. 2012

COM-IST.136/11

Comenius In Service Training

16. 10. 2011 - 22. 10. 2011

RAZISKOVALNI PROJEKTI IN PROGRAMI, CILJNI RAZISKOVALNI PROJEKTI

ifra projekta

Naslov programa oz. projekta

Obdobje trajanja

P6-0156

Slovensko jezikoslovje, knjievnost in pouevanje slovenine

1. 1. 2009 - 31. 12. 2011

P5-0367

Raziskovanje uenja in pouevanja v sodobni drubi

1. 1. 2009 - 31. 12. 2011

P5-0381

Kineziologija za kakovost ivljenja

1. 1. 2009 - 31. 12. 2011

P5-0062

Uporabna razvojna psihologija

1. 1. 2009 - 31. 12. 2014

J5-2294

Vrednotni premiki v dravah nekdanje Jugoslavije

1. 5. 2009 - 30. 4. 2012

V5-1028

Socialna integracija mladih v slovenski vzgojno izobraevalni sistem

1. 1. 2010 - 31. 12. 2012

DRUGI PROJEKTI

ifra projekta

Naslov projekta

Obdobje trajanja

t. sklepa 321103-10-10058

Karierni center PF - FNM - FF - PEF

1. 10. 2010 - 30. 6. 2013

6131-1/2011/6

Sofinanciranje publikacije Revija za elementarno izobraevanje

1. 1. 2011 - 31. 12. 2011

9. Dele unih vsebin v tudijskih programih neposredno temelji na doseenem:

znanstvenem,|X| da |_| ne

raziskovalnem,|X| da |_| ne

umetnikem|_| da |X| ne

delu nosilcev predmetov.

Utemeljitev:

Uni narti temeljijo na znanstvenih ugotovitvah glede posameznih v njih zajetih vsebin. So plod prouevanja najnoveje znanstvene literature na obravnavanem podroju; posamezni uitelji pa so k tem splonim znanstvenim temeljem dodali e svoja spoznanja. Tako bodo tudenti v okviru tudija seznanjenimi z najsodobnejimi teoretinimi spoznanji in praktinimi spoznanji posameznih podrojih. Uitelji jih bodo tudentom posredovali s sodobnimi unimi metodami, podkrepljenimi s primeri iz prakse. Une vsebine posameznih predmetov temeljijo tudi na raziskovanju, ki je bilo opravljeno v okviru fakultet in institucij iz katerih prihajajo posamezni nosilci predmetov. Rezultati le-tega so razvidni iz publikacij, predvsem znanstvenih lankov, monografij in drugih objav sodelavcev predloenega magistrskega programa (gl. prilogo t. 4 bibliografije). Iz literature, predpisane pri posameznih unih nartih, ki vkljuuje znanstvene in strokovne lanke, monografije in druge vire, ki so uvreni po bibliografskih kategorijah, kakor tudi referenc posameznih nosilcev, je prav tako dobro razvidno, da vsebine predlaganega magistrskega tudijskega programa v pretenem delu temeljijo na dosekih dosedanjega znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela nosilcev predmetov.

Na podlagi referenc nosilcev je mogoe oceniti, da je priblino 60 % dosekov nosilcev posameznih unih predmetov, ki se prenaa v pedagoki proces, znanstvene in raziskovalne narave, v preostalem delu pa strokovne narave.

10. Visokoolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) znanstveno, raziskovalno, umetniko oziroma strokovno sodelovanje s tujimi:

1. visokoolskimi zavodi,|X| da |_| ne

1. intituti,|X| da |_| ne

1. drugimi organizacijami,|X| da |_| ne

1. podjetji,|X| da |_| ne

1. strokovnimi zdruenji.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

1. Koristno osnovo ter spodbudo dobremu sodelovanju in povezovanju Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru s tujimi fakultetami, univerzami, organizacijami in intitucijami predstavlja vse bolj uspeno in intenzivno mednarodno sodelovanje Univerze v Mariboru (http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=827).

2. Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru tesno sodeluje doma z Pedagoko fakulteto Univerze v Ljubljani, Pedagoko fakulteto Univerze na Primorskem, Pedagokim intitutom, Ministrstvom za olstvo, Ministrstvom za znanost, visoko olstvo in tehnologijo, Zavodom RS za olstvo, skupnostjo vrtcev, skupnostjo ravnateljev osnovnih ol mariborske regije, Znanstveno-raziskovalnim srediem Univerze na Primorskem, Raziskovalno-izobraevalnim srediem Rakian, Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru, Fakulteto za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, Fakulteto za elektrotehniko, raunalnitvo in informatiko Univerze v Mariboru, Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani.

3. Oddelek za likovno umetnost v okviru likovno-umetnikih predmetov sodeluje z raznimi galerijami in kulturnimi ustanovami, kot so: Umetnostna galerija, Mladinski kulturni center, Galerija Media Nox, Narodni dom Maribor in Galerija Kibla, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani.

4. Oddelek za glasbo sodeluje z Oddelkom za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljanu, mariborsko Sinagogo in ljubljanskim centrom KUC.

5. Oddelek za izobraevanje trenerjev sodeluje s Fakulteto za port Univerze v Ljubljanu, Olimpijskim komitejem in Zdruenjem portnih zvez RS, Kinezioloko fakulteto Univerze v Zagrebu, Visoko olo za portne trenerje v Kolnu ter Fakulteto za port smuanje v Sofiji.

6. Za potrebe izvajanja integrirane in strnjene oblike praktinega usposabljanja tudentov, ima Pedagoka fakultete Univerze v Mariboru sklenjene pogodbe o sodelovanju z osnovnimi olami, vrtci in drugimi zavodi. Pogodbe se podpisujejo sproti, zaradi razlinih potreb tudentov glede na kraj izvajanja praktinega usposabljanja. Nekatere pogodbe se podpisujejo za eno leto, veina pogodb se sklene za obdobje treh let. V letu 2011/12 imamo 233 veljavnih pogodb za praktino usposabljanje tudentov PEF. Posebej imamo sklenjene pogodbe za Pedagoko andragoko izobraevanje (teh je bilo v letu 2009/10 - 24, v letu 2010/11 - 71 in v letu 2011/12 - 81. Seznami zavodov in veljavnih pogodb so v prilogi E.2, t. 11).

7. Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru tesno sodeluje s tevilnimi institucijami v tujini v okviru razlinih mednarodnih mre (Erasmus, Ceepus, Erasmus Mundus, Comenius).

8. Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru ima podpisanih 49 sporazumov o sodelovanju s pedagokimi institucijami po Evropi, vkljuujo drave, ki sodijo v sosedsko politiko Evropske unije.

9. Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru prek raziskovalnih projektov sodeluje z raziskovalnimi intituti doma in v tujini. Tesno sodeluje prav tako z vrtci in osnovnimi olami doma, kot tudi s podobnimi institucijami v tujini v okviru mednarodnih projektov, ki takne partnerje vkljuujejo.

B.3 KADRI

11. Seznam visokoolskih uiteljev, znanstvenih delavcev in visokoolskih sodelavcev

Zap. t.

Ime in priimek

Naziv

Podroje izvolitve

Datum zadnje izvolitve

1.

Dr. Karin Bakraevi Vukman

Redna profesorica

Psihologija

1. 6. 2011

2.

Dr. Ivan Brown

Izredni pofesor-

Social work (gl. izjavo o sodelovanju)

Profesor iz Kanade*

upokojen

3.

Dr. Zlatka Cugmas

Redna profesorica

Razvojna psihologija

18. 5. 2004

4.

Dr. Branka agran

Redna profesorica

Pedagoka metodologija

19. 4. 2011

5.

Dr. Jasmina Frey krinjar Jasmina

Izredna profesorica

Podroje: drubene vede

Podpodroje: Vzgojne vede

8. 2. 2007

6.

Dr. Hojka Gregori Kumperak

Docentka

Psihiatrija

23. 11. 2007

7.

Dr. Katarina Habe

Docentka

Psihologija

23. 9. 2010

8.

Dr. Milena Ivanu Grmek

Redna profesorica

Didaktika

22. 9. 2009

9.

Dr. Marija Javornik Krei

Docentka

Didaktika

19. 12. 2007

10

Dr. Aksinija Kermauner

Docentka

Specialna pedagogika

11. 5. 2011

11.

Dr. Majda Konar

Docentka

Didaktika specialne in rehabilitacijske pedagogike

17. 12. 2010

upokojena

12

Dr. Katja Koir

Docentka

Pedagoka psihologija

1. 7. 2009

13.

Dr. Stanislav Koir

Docent

Specialna in rehabilitacijska pedagogika

21. 12. 2006

upokojen

14.

Dr. Boidar Opara

Docent

Pedagogika otrok z motnjami v razvoju

3. 10. 1997

upokojen

15.

Dr. Albinca Pesek

Izredna profesorica

Specialna didaktika (podpodroje glasba)

30. 6. 2010

16.

Dr. Edvard Protner

Izredni profesor

Oba pedagogika

21. 4. 2010

17.

Dr. Majda Schmidt

Redna profesorica

Specialna pedagogika

25. 3. 2008

18.

Dr. Snjeana Sekuak-Galeev

Docentka

Edukacijsko-rehabilitacijske vede inkluzivno izobraevanje in rehabilitacija

7. 4. 2010

19.

Dr. Valentina Kraneli

Docent

Druboslovne vede

16. 12. 2009

20.

Dr. Tina Vrnik-Pere

Docentka

Pedagogika

21. 4. 2011

21.

Dr. Anamarija ic Rali

Docentka

Edukacijsko-rehabilitacijske vede inkluzivno izobraevanje in rehabilitacija

1. 7. 2009

22.

Dr. Ana Wagner-Jakab

Docentka

Vzgojne vede defektologija

27. 5. 2009

23.

Mag. Marta Licardo

asistentka

Specialna pedagogika

3. 2. 2013

24.

Mag. Alenka Prah

asistentka

Specialna pedagogika

29. 9. 2014

12. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokoolskih uiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so predpisani in javni. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Postopki izbire in imenovanja visokoolskih uiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev so doloeni v Kadrovskem prironiku Univerze v Mariboru (Obvestila XXV-9-2007), medtem ko je napredovanje zaposlenih urejeno s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih Univerze v Mariboru v plane razrede (ur. l. RS, t. 94/2010). Dokumenta sta objavljena na spletnih naslovih: http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5287

http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7047. Poleg tega bi izpostavili, da je Senat Univerze v Mariboru na 31. redni seji Senata UM dne 20. aprila 2010 sprejel Kadrovsko strategijo UM za raziskovalce, ki vkljuuje naela Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri zaposlovanju raziskovalcev, za obdobje 2010-2014. Sprejet pa je bil tudi Akcijski nart za implementacijo te strategije. Oba dokumenta sta dostopna na spletnem naslovu http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6685 Na osnovi navedenega je bila Univerza v Mariboru med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo nael Listine in kodeksa skozi kadrovske strategije in nam dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research, ki to vizualno izkazuje. Seznam institucij je dostopen na spletnem naslovu http://ec.europa.eu/euraxess/index.cfm/rights/strategy4ResearcherOrgs

13. Merila za izvolitve v nazive (osnutek meril v primeru prve akreditacije) upotevajo minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih doloi agencija.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Merila za izvolitve v ustrezni naziv visokoolskega uitelja so na Univerzi v Mariboru opredeljena v Merilih za volitve v nazive visokoolskih uiteljev, znanstveni delavcev in visokoolskih sodelavcev, ki jih je sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012,

objavljena so na naslovu: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=261

Zahtevneji kriteriji so objavljeni: http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=15773.

Merila za izvolitev v naziv na UM so e v fazi usklajevanja z Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokoolskih uiteljev, znanstvenih delavcev in visokoolskih sodelavcev na visokoolskih zavodih NAKVIS-a

14. Vsi predvideni visokoolski uitelji in sodelavci, ki bodo sodelovali pri izvajanju tudijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Vsi predvideni nosilci predmetov v magistrskem tudijskem programu 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraevanju so izvoljeni v ustrezne nazive visokoolskih uiteljev. Od dvaindvajsetih predvidenih nosilcev jih je pet izvoljenih v trajni naziv rednega profesorja, tirje v naziv izrednega profesorja in trinajst v naziv docenta.

Od dvaindvajsetih visokoolskih uiteljev jih je dvanajst izvoljenih na Univerzi v Mariboru, od teh jih je sedem izvoljenih na PEF UM, pet na FF UM, ena na UKC UM. tirje visokoolski uitelji so izvoljeni na Univerzi v Ljubljani (vsi so upokojeni), ena na Univerzi v Kopru, tirje na Univerzi v Zagrebu ter eden na Univerzi v Torontu, Kanada.

Pri izvajanju tudijskega programa bosta sodelovali tudi asistentki z znanstvenim magisterijem, izvoljeni na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru.

15. Visokoolski uitelji in sodelavci opravljajo tako izobraevalno kot znanstveno, raziskovalno, umetniko oziroma strokovno delo.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Izobraevalno, znanstveno in strokovno delo visokoolskih uiteljev je razvidno iz priloge t. 4.3, 4.4 (biografije in bibliografije).

Veina nosilcev predmetov predlaganega programa pouujejo v tudijskih programih Pedagoke in Filozofske fakultete UM na 1., 2. in 3. bolonjski stopnji. Nekateri pouujejo tudi na drugih univerzah in fakultetah v Sloveniji in tujini.

Mnogi uitelji sodelujejo ali pa so nosilci domaih in mednarodnih znanstvenih raziskovalnih programov, bodisi v okviru fakultete, intitutov ali v raznih centrih in drugih programskih skupinah.

Nekateri uitelji nastopajo kot vabljeni predavatelji na mednarodnih znanstvenih konferencah ali seminarjih ter se aktivno vkljuujejo evropske programe mobilnosti unega osebja (Erasmus).

16. Delovna obremenitev v izobraevalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetnikem oziroma strokovnem delu je doloena.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoke obveznosti visokoolskih uiteljev je doloena tako, da lahko ob tem opravljajo raziskovalno delo.

Podatki za FTE za pedagoko in znanstveno raziskovalno delo so:

FTE izobraevalno delo

FTE znanstveno- raziskovalno delo

Visokoolski uitelji

46,6

3,8

Visokoolski sodelavci

20,4

0,2

1. Izobraevalno delo: veina nosilcev predmetov predlaganega programa pouujejo v tudijskih programih Pedagoke in Filozofske fakultete UM na 1., 2. in 3. bolonjski stopnji. Nekateri pouujejo tudi na drugih univerzah in fakultetah v Sloveniji in tujini.

2. Znanstveno-raziskovalno delo: Mnogi uitelji sodelujejo ali pa so nosilci domaih in mednarodnih znanstvenih raziskovalnih programov, bodisi v okviru fakultete, intitutov ali v raznih centrih in drugih programskih skupinah. Nosilci predmetov predlaganega tudijskega programa vodijo projekte ali sodelujejo v raziskovalnih programih Raziskovanje uenja in pouevanja v sodobni drubi, Uporabna razvojna psihologija, sodelujejo v ciljnem raziskovalnem projektu Socialna integracija mladih v slovenski vzgojno-izobraevalni sistem ter projektu ESS Karierni center PF FNM FF PEF. Ob tem sodelujejo tudi v izvedbi programov Centra za pedagoko izobraevanje na PEF.

3. Strokovno delo: Nekateri uitelji nastopajo kot vabljeni predavatelji na mednarodnih znanstvenih konferencah ali seminarjih ter se aktivno vkljuujejo evropske programe mobilnosti unega osebja (Erasmus).

Delovna obremenitev uiteljev v izobraevalnem in znanstveno raziskovalnem oziroma strokovnem delu je na nivoju Univerze v Mariboru doloena v Merilih za vrednotenje dela visokoolskih uiteljev in sodelavcev Univerze v Mariboru, v Aktu o oblikah neposredne pedagoke obveznosti, na nivoju fakultete pa e v Merilih za vrednotenje dela visokoolskih uiteljev in sodelavcev Pedagoke fakultete UM. Navedeni dokumenti so dostopni na:

http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2764

http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=2870,

http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21723.

Ti dokumenti opredeljujejo osnovne skupine oblik dela uiteljev in sodelavcev in sicer v neposredni pedagoki obveznosti, ki obsega predavanja, seminarje in vaje, v posredni pedagoki obveznosti, v raziskovalnem in strokovnem delu ter v sodelovanju v razlinih organih fakultete, Univerze v Mariboru in iri drubeni skupnosti.

17. Razviti sta stalna skrb in pomo za uveljavljanje in napredovanje mladih visokoolskih sodelavcev.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru programsko in dolgorono zastavljeno skrbi za uveljavljanje in napredovanje mladih visokoolskih sodelavcev asistentov in mladih raziskovalcev, predvsem s tem, da jih vkljuuje v izvajanje izobraevalnega procesa, jim daje monost, da se vkljuujejo v dodatne izobraevalne oblike ter jih vkljuuje v izmenjavo v projektu ERASMUS. Mladi asistenti in raziskovalci imajo tudi monost, da svoje znanstvene tekste objavijo v Reviji za elementarno izobraevanje, ki jo v okviru zalonike dejavnosti izdaja Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru. Revija je v letu 2010 pridobila pomemben mednarodni indeks (IBZ Internationale Bibliographie geistes- und sozialwissenschaftlicher Zeitschriftenliteratur), hkrati pa je v sklepni fazi za pridobitev indeksa PsycINFO.

18. Visokoolski zavod sodeluje pri izmenjavi visokoolskih uiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev:

0. doma,|X| da |_| ne

0. v tujini.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru v okviru mree Erasmus izvaja mobilnosti tudentov, profesorjev in drugih zaposlenih. Mobilnost unega osebja se nanaa na klasino mobilnost unega osebja visokoolskih institucij z namenom izvajanja pedagokih obveznosti na instituciji gostiteljici v tujini. Mobilnost ostalih zaposlenih pa omogoa osebju z visokoolskih zavodov, da preivi obdobje usposabljanja, dolgo od 5 dni do 6 tednov v podjetju ali organizaciji, kot je visokoolski zavod v drugi sodelujoi dravi. Cilji tovrstne mobilnosti osebja za usposabljanje so: (1) Omogoiti, da pridobijo znanje ali doloeno praktino znanje iz izkuenj in dobrih praks v tujini, kot tudi praktine spretnosti, ki so pomembne za njihovo trenutno delo in njihov strokovni razvoj; (2) Pomagati pri vzpostavitvi sodelovanja med visokoolskimi zavodi in podjetji. Obisk v partnerskem podjetju, organizaciji ali instituciji ima lahko razlina imena: kratka zaasna prestavitev osebja na drugo delovno mesto, sheme opazovanja slub (job shadowing), tudijski obisk, delavnica, konferenca, itd.

tevilo unega osebja Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, ki so izvajali pedagoke obveznosti v tujini v okviru programa Erasmus v obdobju od 2007 do 2011.

lanica UM / tud. leto

07/08

08/09

09/10

10/11 ocena

Skupaj

PEF

9

15

18

12

112

tevilo zaposlenih Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, ki so opravili usposabljanje na visokoolski instituciji ali podjetju v tujini v okviru programa Erasmus v obdobju od 2007 do 2011.

lanica UM / tud. leto

07/08

08/09

09/10

10/11 ocena

Skupaj

PEF

0

6

2

10

18

19. Visokoolski zavod omogoa vseivljenjsko izobraevanje in usposabljanje ter strokovni razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.

|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru omogoa, da se vsi uitelji in asistenti ter mladi raziskovalci in delavci strokovnih slub vkljuujejo v razline oblike vseivljenjskega izobraevanja glede na dela, ki jih opravljajo pri svojem strokovnem delu.

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru letno pripravi nart izobraevanj, ki ga potrdi v okviru sprejemanja letnega programa dela.

V letu 2010 je bilo izvedeno veje tevilo izobraevanj za nepedagoke delavce zaradi sprememb zakonodaje, sicer pa so prevladujoe oblike izobraevanj in usposabljanj kraji seminarji, obiski delavnic, raunalniki teaji. Nepedagoki delavci se letno udeleijo vsaj enega izobraevanja.

Izobraevanje pedagokih delavcev poteka po posameznih podrojih, zlasti se spodbuja izobraevanje asistentov na viji stopnji tudija. Podatki iz letnega programa dela za leti 2009 in 2010 kaejo porast v pridobivanju formalne izobrazbe, strokovnih usposabljanj in krajih usposabljanj oz. teajev.

Pedagoki delavci v veji meri sami nartujejo svoja izobraevanja in izpopolnjevanja, ki jih potrebujejo tudi ob napredovanju v nazive Spodbude in podpora za izobraevanja lahko pride s strani vodstva fakultete, posameznih oddelkov v katere so vkljueni pedagoki delavci, del sredstev za izobraevanja pa je mogoe pridobiti tudi iz projektov ali raziskovalnih nalog, v katere se vkljuujejo zaposleni.

20. Dele visokoolskih uiteljev, ki so (bodo, v primeru prve akreditacije zavoda) na zavodu v rednem delovnem razmerju, je 62 %.

21. tevilo polno zaposlenih visokoolskih uiteljev in sodelavcev (FTE) je 62.

tevilo tudentov na enega (FTE) delavca je 23 .

22. tevilo tudentov na enega visokoolskega uitelja je 36.

23. tevilo tudentov na enega upravno-strokovnega delavca je 84 .

24. Struktura in tevilo podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za izvajanje tudijskih programov.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

25. Seznam podpornih delavcev tj. strokovnih, upravnih in tehninih sodelavcev (po delovnih mestih):

Zap. t.

Delovno mesto

(Predvideno) tevilo zaposlenih na tem delovnem mestu

1.

pomonik tajnika lanice (vodstvo tajnitva)

2

2.

strokovni delavec V (oddelek za pravne, kadrovske in splone zadeve)

1

3.

tehniki sodelavec VI (oddelek za pravne, kadrovske in splone zadeve)

1

4.

strokovni delavec V (referat za raunovodske zadeve)

1

5.

tajnik lanice (vodstvo tajnitva)

1

6.

vodja podroja/enote II (referat za tudentske zadeve)

1

7.

strokovni delavec V (referat za tudentske zadeve)

1

8.

strokovni delavec VII/2 (Znanstveni intitut)

2

9.

samostojni strokovni delavec VII/2 (referat za tudentske zadeve)

1

10.

vodja podroja/enote II (referat za raunovodske zadeve)

1

11.

samostojni strokovni delavec VII/I (oddelek za pravne, kadrovske in splone zadeve)

1

12.

strokovni delavec V (referat za tudentske zadeve)

1

13.

Samostojni strokovni sodelavec VII/2 (oddelek za pravne, kadrovske in splone zadeve)

1

14.

strokovni delavec VI (referat za tudentske zadeve)

1

15.

samostojni strokovni delavec VII/I (vodstvo tajnitva)

1

16.

strokovni delavec V (referat za raunovodske zadeve)

1

17.

samostojni strokovni delavec VII/II (Center za pedagoko izobraevanje in strokovno izpopolnjevanje)

1

B.4 TUDENTI

26. Predvideno tevilo razpisanih mest tudentov je: 45. / Pri podaljani akreditaciji: tevilo tudentov je __.

Utemeljitev:

Najvije predvideno tevilo tudentov je 45. Za izvedbo programa je najnije predvideno tevilo tudentov 15. Odloitev glede tevila tudentov utemeljujemo s tem, da v strokovni literaturi in raziskavah za podroje izobraevanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami vedno znova zasledimo informacije o tem, da uitelji niso dovolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami, da je premalo izobraenih strokovnjakov na tem podroju in da je ponujena pomo velikokrat neustrezna oz. nezadostna (npr. v srednjih poklicnih in strokovnih olah, kjer je najve dijakov s posebnimi potrebami sploh ni specialnih pedagogov, temve vse delo opravijo uitelji, ki si dodatna znanja o delu z dijaki s posebnimi potrebami pridobivajo na seminarjih in teaji, e sploh (vir: Teave dijakov pri uenju v poklicnem in strokovnem izobraevanju, Kavkler idr., 2010). Potrebe na trgu dela odraajo podobno situacijo saj je po podatkih ZZZRS v letu 2010 (v prilogi E.2, priloga t. 10) tevilo prostih delovnih mest za razline profile uiteljev razrednega pouka 55 in vzgojiteljev predolskih otrok 757, defektologov 376, specialnih pedagogov 151, svetovalnih delavcev (psihologov 201, pedagogov 137, socialnih pedagogov 101) itd. Ob tem, da se na razlinih strokovnih sreanjih (seminarjih, konferencah) zelo pogosto izpostavi problem pouevanja in obravnave otrok in mladostnikov v rednih programih vzgoje in izobraevanja, je akreditacija tega tudijskega programa e skoraj nuja, saj bomo tako lahko sistematino razvijali inkluzivno izobraevanje na vseh stopnjah (Opara idr., 2010).

27. Visokoolski zavod zagotavlja kandidatom za tudij in e vpisanim tudentom svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o tudiju ter zaposlitvenih monostih.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Svetovalne storitve, povezane z vpisom in informacijami o dodiplomskem tudiju na splono na nivoju Univerze v Mariboru zagotavlja Visokoolska prijavno- informacijska sluba Univerze v Mariboru (ve na http://vpis.uni-mb.si/ ). Specifine informacije o tudiju in posameznih tudijskih programih ter zaposlitvenih monostih, vsem kandidatom za tudij ponujajo strokovne slube Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, predvsem referat za tudentske zadeve. Referat za tudentske zadeve na vpraanja kandidatov za tudij in tudentov v zvezi z vpisom, prehodi med tudijskimi programi, pogojih za napredovanje ali ponavljanje letnika ter o drugih informacijah o tudiju ne odgovarja neposredno le v asu uradnih ur, temve tudi vsakodnevno po elektronski poti. Vse navedene informacije so zainteresirani javnosti dostopne tudi na spletni strani Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru: http://www.pfmb.uni-mb.si/ oz. http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=36. Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru za namene predstavitve tudijskih programov, ki jih izvaja, razvija tudi ustrezno promocijole-teh. V ta namen vlaga veliko truda v kakovostno izpeljavo vsakoletnega dogodka Informativni dan, v pripravo promocijskega gradiva o tudiju in ivljenju na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru, izvaja dejavnost oglaevanja in predstavitve tudijskih programov dijakom na srednjih olah, sejmih in podobnih dogodkih.

Fakulteta je v tudijskem letu 2009/2010 zaela vzpostavljati tudi tutorski sistem, ki deluje tako, da je vsakemu visokoolskemu uitelju dodeljeno doloeno tevilo tudentov dodiplomskih in podiplomskih tudijski programov, ki se lahko na uitelja obraajo z razlinimi vpraanji glede tudija. Sistem se nadgrajuje tudi s vkljuitvijo tutorjev-tudentov.

V letu 2010 je Univerza v Mariboru spodbudila ustanovitev kariernih centrov po fakultetah. Tako je Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru ustanovila Karierni center Pedagoke fakultete, v okviru katerega potekajo razlini seminarji, predavanja, delavnice in predstavitve. Na ta nain se spodbuja tudente k osebnostnemu razvoju, jim omogoa predstavitev razlinih pedagokih poklicev in spoznavanje z le-temi ter jim nudi izpopolnjevanje njihovih vein, kar izboljuje njihove zaposlitvene monosti. Aktivnosti potekajo v povezavi z drugimi fakultetami Univerze v Mariboru, saj se karierni center povezuje v mrei kariernih centrov Univerze v Mariboru.

28. Enakopravnost vseh tudentov je zagotovljena.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Univerza v Mariboru si z razlinimi aktivnostmi prizadeva za zagotovitev enakopravnosti vseh tudentov. V zadnjem obdobju je bila skrbi za enakopravnost vseh tudentov namenjena posebna skrb, kar se odraa tudi v ve sprejetih aktih, s katerimi se to podroje tudi formalno ustrezno ureja, hkrati pa se ureja enotno za vse tudente Univerze v Mariboru.

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru je v zvezi z zagotavljanjem enakopravnosti tudentov zavezana spotovati splone akte Univerze v Mariboru, tj. Pravilnik o tudijskem procesu tudentov invalidov Univerze v Mariboru (Obvestila UM t. XXVI-3-2008); http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=12813, Pravilnik o tudentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru (t. A5/2010-41 AG; Obvestila XXVIII-7-2010); http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21399, in Merila za presojo proenj tudentov ter upravienih razlogov skladno s 85., 121. ter 212. lenom Statuta Univerze v Mariboru (Obvestila t. XXVII-3-2009); http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=6146. O pridobitvi statusa tudenta invalida v skladu s Pravilnikom o tudentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru in zgoraj navedenimi Merili odloa Komisija za tudijske zadeve Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru. Pravilnik o tudijskem procesu tudentov invalidov Univerze v Mariboru ureja prilagajanje tudijskega procesa tudentom invalidom na Univerzi v Mariboru. V tej zvezi se Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru trudi in poskua tudentom invalidom v najveji moni meri zagotoviti komunikacijsko dostopnost (neoviran dostop do informacij in komuniciranja), prilagoditev predavanj in vaj ter ostalih oblik tudijskega procesa, prilagoditev tudijskih obveznosti (prilagoditve pri izvajanju ocenjevanja in preverjanja znanja), prilagoditev tudijske literature in varstvo pravic tudenta invalida. tudenti invalidi se v zvezi z navedenim in drugimi eljami oziroma pronjami obraajo bodisi na referat za tudentske zadeve bodisi na nosilce posameznih predmetov, individualno prilagajanje pa je sistematino vodeno in spremljano s strani predstojnik oddelkov. V okviru projekta StuDis Razvijanje inkluzivnega visokega olstva, pri katerem skupaj z Drutvom tudentov invalidov Slovenije in nekaterimi lanicami Univerze v Mariboru, je bil za akademsko osebje na Univerzi v Mariboru izdelan koristen prironik Prijazen tudij za tudente invalide, s priporoili za prilagoditev tudijskega procesa, prav tako se za akademsko osebje Univerze v Mariboru izvajajo razline izobraevalne delavnice o problematiki in nainu dela s tudenti invalidi, katerih se udeleujejo tudi zaposleni na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru.

29. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo tudentom omogoeno:

1. organiziranje, |X| da |_| ne

1. sodelovanje v organih upravljanja.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Poleg zakonsko predpisanih oblik organiziranja in sodelovanja tudentov v organih upravljanja, daje Statut Univerze v Mariboru podlago e za dodatno organiziranje in sodelovanje tudentov v organih upravljanja, kakor tudi v komisijah organov in v razlinih posvetovalnih telesih.

Na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru deluje S PeF, ki je organ fakultete, katerega primarna naloga je ukvarjati se in reevati problematiko, povezano s tudenti, se zavzemati za njihovo dobrobit ter tako prispevati k tudiju, ki je za tudente prijazneji in kvalitetneji. Sestavljajo ga predstavniki posameznih letnikov tako, da so enakopravno zastopani interesi vseh tudentov, vodi pa ga prodekan za tudentska vpraanja. Svoje predstavnike ima v tudentskem svetu Univerze v Mariboru, komisijah Senata Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru in Senata Univerze v Mariboru, v Senatu Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru in Senatu Univerze v Mariboru ter v Akademskem zboru Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru. V Senatu Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru so trije predstavniki S PeF, v Akademskem zboru je enaindvajset predstavnikov tudentov, v drugih komisijah Senata Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru pa po dva oz. en predstavnik. V tudentskem svetu Univerze v Mariboru ima Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru dva predstavnika, v disciplinskem sodiu prve stopnje pa enega predstavnika. Na ta nain imajo tudenti monost sodelovati v razpravah in vplivati na odloitve.

30. Nain preverjanja in ocenjevanja znanja omogoa tudentom spremljanje lastnega napredka in preverjanje doseenih unih izidov in kompetenc.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Nain preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru in Pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru, t. A4/2009-41 AG (Obvestila UM t. XXVII-6-2009; http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=16723, Spremembe in dopolnitve Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru t. A4/2009-41 AG, Obvestila XXVIII-7-2010) http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=21398. Naini in oblike preverjanja in ocenjevanja znanja tudentov, kot jih predpisuje Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru in so v skladu s pravili, sprejetimi na ravni Univerze v Mariboru, so doloeni v unem nartu vsakega posaminega predmeta. Vsak predmet se zakljui s konno preveritvijo znanja in unih izidov. Uitelji pa e med tudijskim letom spodbujajo tudente k aktivnemu sprotnemu tudiju in vkljuevanju v tudijski proces z uporabo razlinih oblik aktivnega tudija ter na ta nain sproti (vmesno) preverjajo njihovo znanje. Pri tem vmesnem preverjanju znanja lahko poseejo po razlinih oblikah, kot so na primer testi, pisni kolokviji, izdelava seminarskih in drugih projektnih nalog z javno predstavitvijo izsledkov, tudente lahko vkljuujejo v raziskovalne projekte in drugo. S temi vmesnimi oblikami preverjanja znanja pridobljene ocene oziroma spoznanja uitelja o tudentovem znanju se evidentirajo kot vmesna ocena oziroma kot delni prispevek k oceni pri sklepnem preverjanju znanja, skladno s tudijskim programom.

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru izvaja analizo izpitov oziroma tudija pri pripravi samoevalvacijskih poroil za posamezno tudijsko leto. Poroila pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti in ga posreduje v obravnavo Senatu Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru; le-ta so za tudijsko leto 2006/7, 2007/8, 2008/9 in 2009/2010 dostopna na spletni strani fakultete: http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=256.

Poroila vsebujejo analizo napredovanja rednih in izrednih tudentov (prehodnost med posameznimi letniki), as trajanja rednega in izrednega tudija, tevilo diplomantov ter povpreno oceno izpitov na rednem in izrednem tudiju.

31. tudenti si med tudijem pridobijo ustrezne kompetence ter monost za vkljuevanje v raziskovalne in strokovne projekte. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

S pridobljenimi znanji in veinami v okviru programa bodo diplomanti skrbeli za dvig kakovosti izobraevanja v predolski vzgoji, na razredni in predmetni stopnji v osnovni oli, v srednjih olah, saj bodo bolj usposobljeni za delo z otroki s posebnimi potrebami v razlinih rednih vzgojno-izobraevalnih programihPridobili si bodo kompetence povezane z znanjem in razumevanjem inkluzivne paradigme, komunikacijskih vein, , zmonost interdisciplinarnega povezovanja vsebin, sposobnost smiselne implementacije pridobljenega znanja v prakso, razvoj kritine in samokritine presoje, nartovanja in odloanja pri delu v razredih, kjer so vkljueni otroci s posebnimi potrebami, usposobljenost za sodelovanje v razlinih strokovnih timih , organizacija in spodbujanje uspenega uenja, razvijanje tolerantnosti in fleksibilnosti v olskem okolju, proaktivnost in avtonomnost v strokovnem delu idr.

Kot izvajalci posameznih projektov bodo lahko sodelovali tudi v razlinih raziskovalnih, projektnih in evalvacijskih timih. S pomojo poznavanja podroij delovanja, pedagoke in druboslovne metodologije, s pridobljenimi strokovnimi znanji in poznavanjem prakse, bodo tako bistveno prispevali k razvoju inkluzije in razvoju kakovosti vzgoje in izobraevanja otrok s posebnimi potrebami v RS.

32. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev tudentov pri posameznih obveznostih. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Obremenitev tudentov pri posameznih obveznostih se na celotni Univerzi v Mariboru preverja v skladu s Pravilnikom o izvajanju tudentskega vpraalnika o dejanski tudijski obremenitvi tudenta (Obvestila UM XXVIII-3-2010), katerega sestavni del in priloga je vpraalnik oziroma mnenjska anketa, s katero tudenti izraajo svoje mnenje o dejanski tudijski obremenitvi tudentov pri posameznih predmetih v novih tudijskih programih. Za izvajanje vpraalnika in obravnavo rezultatov je na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru odgovoren S PeF, za obdelavo rezultatov vpraalnikov pa Raunalniki center Univerze v Mariboru. Rezultati ankete so objavljeni na spletni strani Univerze v Mariboru; http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=22429. S pomojo rezultatov vpraalnika S PeF spremlja dejansko tudijsko obremenitev tudenta v novih tudijskih programih in pripravi morebitne predloge in narte za izboljanje kakovosti ter spremembe tudijskih programov. O rezultatih in predlogih redno obvea ECTS koordinatorja in dekana Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru. V skladu s 5. lenom navedenega Pravilnika se vpraalnik izvaja po uvedbi novega tudijskega programa, in sicer od zaetka jesenskega izpitnega obdobja do konca tudijskega leta za vse predmete novega tudijskega programa, pri katerih je tudent opravil izpit. V obdobju izvajanja vpraalnika se tudentu ob vsakem vpisu v sistem AIPS ponudi monost, da izpolni vse manjkajoe vpraalnike za posamezne predmete.

33. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi tudentov se upotevajo pri prerazporejanju kreditnih tok med tudijskimi obveznostmi. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta s pomojo rezultatov vpraalnika o dejanski tudijski obremenitvi tudenta spremlja dejansko tudijsko obremenitev tudenta v novih tudijskih programih in v zvezi s tem pripravi morebitne predloge in narte za izboljanje kakovosti ter spremembe tudijskih programov. O rezultatih in predlogih S PeF redno obvea ECTS koordinatorja in dekana Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, ki v primeru vejih odstopanj ukrepata skladno s svojimi pristojnostmi. V skladu s 4. lenom Pravilnika o izvajanju tudentskega vpraalnika o dejanski tudijski obremenitvi tudenta mora S PeF, e so ugotovljena veja odstopanja med potrjenim kreditnim vrednotenjem in izmerjeno dejansko obremenitvijo tudentov pri posameznem predmetu, o tem nemudoma obvestiti Senat Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru in predlagati ustrezne ukrepe, med slednjimi tudi prerazporeditev kreditnih tok med tudijskimi obveznostmi.

34. Uni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini tudijskega programa. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Program usposablja tudente za izvajanje razlinih nalog na podroju inkluzivne vzgoje in izobraevanja za razline skupine otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Poudarek je na naslednjih kompetencah:

Poznavanje koncepta inkluzije in kljunih dejavnikov, ki omogoajo uinkovito uenje in pouevanje vseh uencev.

Usposobljenost za prepoznavanje uencev s posebnimi potrebami in pomo pri usmerjanju v ustrezne programe VIZ.

Sposobnost individualiziranega in diferenciranega nartovanja dejavnosti v razredu (skupini), ki vkljuuje vsakega posameznika z namenom olajati in spodbuditi proces uenja.

Izbira in izvajanje ustreznih pristopov, metod, strategij dela in prilagoditev glede na specifine potrebe posameznika.

Sposobnost prilagajanja dela, unih pripomokov in gradiv za uence s posebnimi potrebami (v nadaljevanju UPP).

Vodenje in organiziranje individualnega in skupinskega vzgojno svetovalnega dela za uence s PP in njihove druine.

Spodbujanje in razvijanje socialno-emocionalnega uenja.

Podpiranje in razvijanje sodelovanja, tutorstva in pomoi med uenci z namenom izboljanja uenja, medsebojnih odnosov in vejega sprejemanja individualnih razlik.

Pedagoko vodenje razreda, skupine, posameznikov.

Zmonost sodelovanja in timskega dela z drugimi uitelji in strokovnimi delavci, ki sodelujejo v vzgojno-izobraevalnem procesu z UPP.

Sposobnost oblikovanja celovite ocene potreb UPP ter uporabe ustreznih postopkov, metod in tehnik za pripravo in izvajanje individualiziranih programov.

Zmonost identifikacije in analize preprek, ovir, razpololjivih virov ter proaktivno reevanje problemov.

Avtonomno izvajanje in sodelovanje v raziskavah ter ustvarjanje novega znanja, oblikovanje novih praks.

Poznavanje metod reflektiranja ter sposobnost uporabe za lasten profesionalni razvoj in razvoj stroke.

Podpora in sodelovanje z druinami UPP .

Vrednotenje, kritina evalvacija vzgojno-izobraevalnega dela z UPP, obstojee prakse, politike in raziskovanja VIZ za UPP.

Razumevanje in obvladovanje strategij dela z UPP (preventivne, kompenzacijske, osebnostno in socialno integrativne).

Razumevanje pomena pluralizma, multikulturnosti in marginaliziranih skupin v sodobni drubi in specifinih kulturah.

Poznavanje in prepoznavanje razlinih potreb uencev v multikulturnem okolju.

Poznavanje temeljnih strategij za premagovanje razlinih posebnosti multikulturnih okolij (jezikovna razlinost, pismenost, sodelovanje s stari).

Razvijanje usposobljenosti uencev za vseivljenjsko uenje (uenje uenja, IKT).

Razvijanje lastne profesionalnosti, znanja in razumevanja na podroju inkluzivne pedagogike.

Z razvijanjem in pridobivanjem splonih in predmetno-specifinih kompetenc v programu Inkluzija v vzgoji in izobraevanju, bodo diplomanti bolj zaposljivi, hkrati pa se jim bodo odpirale nove monosti za nadaljevanje izobraevanja, saj si bodo pridobili vrsto specifinih znanj.

V programu je predvideno raziskovalno delo; predvsem v okviru predmetov Kvalitativno in kvantitativno raziskovanje v inkluziji in Magistrski seminar, za pridobivanje praktinih izkuenj so pri specifinih strokovnih predmetih predvidene vaje, dodatne praktine izkunje si bodo tudenti pridobivali pri predmetu Praktino usposabljanje, v zadnjem semestru.

Program se vertikalno povezuje s programom Predolska vzgoja, Razredni pouk, Pedagogika, Psihologija, z vsemi programi 1. bolonjske stopnje, ki zajemajo predmetna podroja vzgoje in izobraevanja v osnovni in srednji oli ter s programi 1. bolonjske stopnje iz drugih nepedagokih podroij.

35. Visokoolski zavod nartuje in omogoa mobilnost tudentov tako v Sloveniji kot v tujini ter priznava tudijske obveznosti, opravljene drugod.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Nartovanje mobilnosti tudentov se opravlja v mednarodni pisarni fakultete, ki sodi pod okrilje Znanstvenega intituta. tudenti imajo monost sodelovanja v nacionalni mobilnosti med univerzami v Sloveniji kot tudi v mednarodnih mobilnostih v okviru mree Erasmus, Erasmus Mundus, CEEPUS in Comenius.

V okviru mree Erasmus se tudentje veinoma odloajo za izmenjavo v asu absolventskega staa, v asu pisanja diplome. Najmanj se za mobilnost odloajo v asu 1. letnika (za izvedene mobilnosti v 2. letniku olanja), saj takrat ele spoznavajo nain in potek dela v okviru izbranega tudijskega programa. Postopek prijave na Erasmus mobilnost je doloen s stani Univerze v Mariboru. Informacije o mednarodni mobilnosti tudentov so dostopne na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=831.

Domai tudenti, ki gredo na izmenjavo v tujino, se morajo najprej odloiti, na kateri instituciji elijo tudirati. Nato primerjajo njihov in doma tudijski program ter si izberejo predmete, ki jih bodo opravljali v tujini. Le-te morajo potrditi izbrani profesorji nosilci na domai instituciji (za to imamo na fakulteti posebne obrazce, ki jih imenujemo Individualni tudijski nart). Ko imajo tudijske obveznosti v asu izmenjave dogovorjene na matini instituciji, izvedejo online prijavo na mobilnost, ki jo potrdi matina fakulteta, nato rektorat in na koncu se le-ta polje v tujino v potrditev. Po opravljeni mobilnosti tudenti ob vrnitvi domov predloijo dokument o opravljenih obveznostih v tujini in na podlagi le-tega jim nato profesorji priznajo domae obveznosti.

Informacije o mednarodni mobilnosti tudentov so dostopne na spletni strani Univerze v Mariboru: http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=831 tudi za incoming tudente, tiste, ki pridejo na izmenjavo na katero koli fakulteto Univerze v Mariboru iz tujine. Na mobilnost se prijavijo online in na spletu imajo tudi navedene predmete za posamezni semester za tudij na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru. Po opravljeni online prijavi in s pripisanimi izbranimi predmeti, poljejo natisnjeno in podpisano prijavnico tuji tudenti na Univerzo Maribor, ki nato to prijavnico zavede in polje v potrditev na fakulteto. V kolikor so vsi izbrani predmeti ustrezni, Erasmus koordinator na fakulteti prijavnico potrdi, nato jo potrditi e institucionalni koordinator in tudent je sprejet na tudij oz. izmenjavo. Ob koncu njegove mobilnosti na Pedagoki fakulteti tuj tudent dobi potrjen dokument o opravljenih tudijskih obveznostih v asu izmenjave, ki ga nato nese s seboj na njegovo matino institucijo, da mu priznajo opravljene obveznosti.

Mednarodna mobilnost tudentov Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru je v porastu (v tudijskem letu 2007/08 je taknih tudentov bilo 7, v tudijskem letu 2008/09 je bilo na fakulteti 13 mobilnih tudentov, v tudijskem letu 2009/10 jih je bilo 11 in v tudijskem letu 2010/11 je bilo mobilnih e 14 tudentov). Prav tako je v porastu mobilnost tudentov iz tujine na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru. V letu 2007/08 je taknih tudentov bilo 12, v letu 2008/09 je bilo 8 tujih tudentov na fakulteti, v letu 2009/10 le 5 tujih tudentov in v tudijskem letu 2010/11 je taknih tudentov bilo e 20.

V mreo mobilnost Erasmus Mundus se je fakulteta vkljuila v tudijskem letu 2010/11. Prijavni postopek v tej mrei poteka centralno (online) preko institucije koordinatorice, kjer prijave tudi ocenijo in vrednotijo ter nato poiljajo na izbrane institucije v presojo. Trenutno na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru e nismo imeli omenjenih mobilnosti.

V tudijskem letu 2010/11 se je fakulteta vkljuila tudi v mreo CEEPUS ter sprejela prvo CEEPUS Free Mover tudentko. Za sprejetje taknega tudenta niso potrebni predhodno bilateralni sporazumi (kot pri Erasmus mobilnostih), saj je podpisan sporazum na ravni drav Srednje in Vzhodne Evrope obvezujo. tudente se obravnava po istem kljuu kot Erasmus tudente.

V okviru mree Comenius se tudentje odloajo za akcijo Comenius Asistenti, ki je namenjena bodoim uiteljem, ki bi eleli bivati nekaj mesecev v tujini in delati na tuji oli. Prijava sicer poteka preko CMEPIUS-a, a mednarodna pisarna fakultete organizira izobraevanja oz. predstavitve omenjene akcije, kot tudi nudi tudentom pomo pri iskanju potrebnih informacij.

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru ima sklenjene bilateralne sporazume z mnogimi fakultetami oz. institucijami v tujini (ve kot 40). V okviru izmenjave lahko tudenti opravijo del tudijskih obveznosti na partnerski fakulteti v tujini, in sicer v asu od najmanj 3 mesecev do najve 10 mesecev (oziroma celega tudijskega leta).

Podrobneji podatki o mobilnosti tudentov so predstavljeni v posameznih samoevalvacijskih poroilih: http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=256.

36. Zavod omogoa notranjo izbirnost.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

V okviru e akreditiranih tudijskih programov Pedagoke fakultete je tudentom omogoena notranja izbirnost med smermi oziroma med posameznimi tudijskimi programi fakultete in drugih lanic univerze. Postopki za izbirnost med tudijskimi programi Univerze v Mariboru so predpisani z Navodili o izvajanju izbirnosti med lanicami UM t. N 20/2009/-41 AG (http://www.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=5601), pri emer je izbirnost informacijsko podprta z elektronskim Katalogom predmetom v okviru akademskega informacijskega sistema (AIPS). Po predlaganem tudijskem programu morajo tudenti uspeno opraviti vse obveznosti iz obveznih predmetov in treh izbirnih predmetov, pri emer, se izbirni predmeti izvedejo v tretjem semestru.

37. Praktino usposabljanje tudentov spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji prakse.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Praktino usposabljanje spremljajo ustrezno usposobljeni koordinatorji, ki jih izbere vodstvo zavoda (zunanje institucije) za vsako olsko leto posebej. Usklajevanje med koordinatorji prakse zunanjih institucij in koordinatorjem prakse za tudijski program, poteka po dogovorjenem protokolu, v skladu z unim nartom za predmet Praktino usposabljanje.

38. tudenti so seznanjeni z delom tudentskih svetov.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

tudentski sveti posameznih letnikov in S PeF delujejo v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in s Pravilnikom o delovanju in sestavi tudentskih svetov t. A/19-2005 - 81 AH (Obvestila UM, t. XXIII-5-2005). Akta sta javno dostopna na spletni strani Univerze v Mariboru in S PeF. S PeF se primarno ukvarja s problematiko, povezano s tudenti, organizira pa tudi razline prireditve, mednarodna strokovna tudentska sreanja, strokovne ekskurzije in drugo.

B.5 MATERIALNI POGOJI

39. Visokoolski zavod ima:

|X| v lasti primerne prostore za izvajanje tudija in z njim povezanih dejavnosti,

|_| najete primerne prostore za obdobje ________ let.

40. Visokoolski zavod ima prostore za:

1. izvajanje tudija,|X| da |_| ne

1. vodstvo zavoda,|X| da |_| ne

1. tajnitvo,|X| da |_| ne

1. referat za tudentske zadeve,|X| da |_| ne

1. ustrezne sanitarije,|X| da |_| ne

1. knjinico.|X| da |_| ne

Vsi ti prostori so na isti lokaciji.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Univerza v Mariboru je na osnovi Pogodbe t. 3311-02-336026, z dne 30.9.2004, o ugotovitvi prenosa lastnitva nepreminin Republike Slovenije na Univerzo v Mariboru lastnik nepreminine prip. k vlo. t. 1510 k.o. Koroka vrata, ki jo za izvajanje dejavnosti uporablja Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru.

Skupna neto povrina zgradbe znaa 2808 m2 in obsega predavalnice (6), specializirane uilnice npr. raunalnika uilnica, telovadnica, laboratorij (7), seminarske uilnice (15), kabinete (49), prostore za administrativno-upravne zadeve (13) in prostore za klavir (4). Skupno tevilo sedeev v vseh prostorih je cca. 1250.

41. Za izvajanje tudija je zagotovljena sodobna in primerna:

1. informacijsko-komunikacijska tehnologija,|X| da |_| ne

1. una tehnologija, |X| da |_| ne

1. oprema.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta je kot del Univerze v Mariboru povezana v univerzitetni informacijski sistem, ki omogoa informacijsko podporo na podroju izobraevalne dejavnosti (AIPS), na kadrovskem podroju (KIPS) in finannem podroju (FIPS). Pedagoka fakulteta ima vso potrebno programsko in strojno opremo, da lahko koristi vse navedene storitve.

Za izvedbo e-izobraevanja imajo vsi visokoolski uitelji in sodelavci Univerze na voljo:

- tehnoloko podporo v obliki e-okolja za pouevanje in uenje Moodle (http://eizobrazevanje.uni-mb.si) ter

- pedagoko pomo v obliki izvedbe rednih delavnic iz podroja uporabe Moodla, kar omogoa RCUM, Center za e-izobraevanje Univerze v Mariboru.

Zgradba Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru je oiena z UTP-kabli kategorije 5 in optinimi vodniki v topologiji zvezda. Omreje je z Univerzo v Mariboru povezano prek optinega vodnika.

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru je lanica brezinega izobraevalnega omreja EDUROM (http://www.eduroam.si/). Pokritost s signalom je zagotovljena z 16 brezinimi tokami za dostop, kar tudentom in zaposlenim omogoa brezini dostop do interneta.

Fakulteta razpolaga s prenosnimi in montiranimi projektorji (skupaj 30), raunalniki, VHS in DVD, v predavalnicah je urejeno ozvoenje, v nekaterih uilnicah so nameene interaktivne table s projektorjem in raunalnikom. Na voljo je raunalnika uilnica, uilnica za vaje iz naravoslovja (kemija in biologija z vso opremo), TV-studio za snemanje in montao, grafoskopi in druga video oprema (TV, VHS, DVD).

42. Kakovostna informacijsko-komunikacijska tehnologija bo stalno na voljo tudi tudentom. |X| da |_| ne

Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetnike oziroma strokovne dejavnosti.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Nekatere predavalnice na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru so opremljene z osebnim raunalnikom, dostopom do interneta, predvajalnikom in grafoskopom.

Raunalnika uilnica je opremljena s 16 osebnimi raunalniki, na katerih lahko tudenti dostopajo do interneta, uporabljajo standardne pisarnike programe, vkljuno z urejevalnikom besedil.

tudentom so na voljo osebni raunalniki na hodnikih zunaj predavalnic, ki sluijo predvsem prijavi na izpite oziroma drugim aktivnostim na svetovnem spletu v okviru tudija.

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru je lanica MSDN Academic Alliance, ki omogoa vsem njenim tudentom dostop do Microsoftovih operacijskih sistemov in drugih uporabnih programov.

Programska oprema, ki je nameena na raunalnikih, obsega predvsem standardno pisarniko programsko opremo: urejevalnik besedil, preglednic, prosojnic in pregledovalnik elektronske pote ter internetni brskalnik. Prav tako imamo nameen protivirusni program MSE.

Vzpostavljena je virtualna predavalnica na sistemu Moodle (http://distance.pfmb.uni-mb.si), ki omogoa pedagokemu kadru, da obogati predavanja in vaje iz predavalnic s sodobnimi oblikami pouevanja s pomojo gradiv, virov in druge literature v elektronski obliki, forumov, ter izvajanje nalog in elektronskega ocenjevanja prek internetnega portala.

43. Prostori so primerni za tudente s posebnimi potrebami.

|X| da

|_| delno

|_| ne

Utemeljitev:

Prostori v zgradbi Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru so primerni za tudente s posebnimi potrebami, tudi za gibalno ovirane tudente, kjer je omogoena uporaba klasinega dvigala in kjer le-to ne omogoa dostopa, tudi stopninega elektrinega dvigala.

44. Oprema je primerna za tudente s posebnimi potrebami.

|_| da

|X| delno

|_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru delno razpolaga s tehnino opremo, ki bi bila na razpolago razlinim kategorijam tudentov s posebnimi potrebami (gibalno ovirani, slepi in slabovidni tudenti, gluhi in nagluni tudenti in podobno). Urejeni so arhitektonski pogoji za gibalno ovirane. V avli je na stopniu nameeno dvigalo za invalidski voziek, urejen je dostop z avtomobilom do stavbe, na voljo je dvigalo za dostop do prvega nadstropja, sanitarni prostori so delno prilagojeni. V kolikor se bo ob vpisu kandidatov pojavila potreba po doloeni opremi, prilagojeni tudentom s posebnimi potrebami, se bo nabava ali izposoja takne opreme doloala glede na potrebe konkretnega tudenta in v sodelovanju z Drutvom tudentov invalidov Slovenije.

Oddelek za izobraevanje trenerjev je v sodelovanju z Mariborskim drutvom za gluhe in naglune e omogoil uspeen tudij tudentke s posebnimi potrebami.

45. Visokoolski zavod ima v okviru zavoda visokoolsko knjinico, ki zagotavlja knjinino informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjininega gradiva s podroij:

tudija,|X| da |_| ne

znanstvene, raziskovalne, umetnike oziroma strokovne dejavnosti visokoolskega zavoda.|X| da |_| ne

46. Predvidena obvezna tudijska literatura je tudentom brezplano dostopna:

v knjinici,|X| da |_| ne

v digitalni knjinici ali e-unem okolju.|_| da |X| ne

47. Predvidena priporoljiva tudijska literatura je tudentom brezplano dostopna:

v knjinici,|X| da |_| ne

v digitalni knjinici ali e-unem okolju.|X| da |_| ne

48. Visokoolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjinicami.

|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Mikloieva knjinica FPNM (Filozofske fakultete, Pedagoke fakultete in Fakultete za naravoslovje in matematiko) je najveja visokoolska knjinica Univerze v Mariboru. V prostem pristopu je priblino 47.000 enot monografskih publikacij, serijskih publikacij za tekoe in preteklo leto. Posebnost je neknjino gradivo, ki je namenjeno manji ciljni skupini uporabnikov (didaktiki, glasbeniki)

Mikloieva knjinica je vkljuena v knjinini sistem Univerzitetne knjinice Maribor. To omogoa preko konzorcija dostop do serijskih publikacij v tiskani in e-obliki.

49. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije.

|_| da,v celoti

|X| delno

|_| ne

Utemeljitev:

Magistrski tudijski program 2. stopnje Inkluzija v vzgoji in izobraevanju, se bo izvajal v redni obliki in se financiral v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokoolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, t. 7/2011) ter v obliki izrednega tudija in se financiral iz sredstev vpisanih tudentov (olnine). olnino bodo izredni tudentje plaevali vsako tudijsko leto posebej na osnovi oblikovane kalkulacije olnine. Viina olnin za izredni tudij se oblikuje v skladu s 19. lenom Navodil o prispevkih in vrednotenju strokov na Univerzi v Mariboru tev.: N 19/2010-41 AG.

50. Zagotovljena so finanna in materialna sredstva, ki omogoajo uresnievanje ciljev iz stratekega narta.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru je javni zavod, ki se financira v okviru Uredbe o javnem financiranju visokoolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, t. 7/2011).

tudijski program se bo financiral v skladu z Uredbo o javnem financiranju visokoolskih zavodov in drugih zavodov in s sredstvi iz olnin (izredni tudij). Materialni pogoji za izvedbo programa na fakulteti so zagotovljeni (gl. prilogo 13).

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru pa po ustreznem sodilu sofinancira dele uporabe javnih sredstev na osnovi Zakona o preglednosti finannih odnosov in loenem evidentiranju razlinih dejavnosti (Uradni list RS, t. 33/2011 ZPFOLERD1).

51. Sredstva za tudijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniko oziroma strokovno dejavnost so dolgorono zagotovljena iz razlinih virov.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Sredstva za tudijsko dejavnost Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru so dolgorono zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokoolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, t. 7/2011), medtem ko se znanstveno in raziskovalno oziroma strokovno delo financira v okviru programske skupine in posameznih projektov ter strokovnih del za razline naronike (razlini viri).

52. Visokoolski zavod ima sklenjene srednjerone in dolgorone pogodbe za financiranje znanstvenega, raziskovalnega, umetnikega oziroma strokovnega dela.

|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Financiranje znanstvenega, raziskovalnega in strokovnega dela je zagotovljeno v okviru projektov, ki potekajo na fakulteti. Ta financiranja delimo na domae financerje (ARRS in razlina ministrstva) ter tuje (v primeru evropskih projektov). Vsi trenutni projekti, ki so financirani oz. sofinancirani iz razlinih virov (domaih ali tujih), so zavedeni v tabeli pod toko 10.

53. Sredstva, namenjena za izobraevalno oziroma tudijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniko oziroma strokovno delo, so gospodarno nartovana in uinkovito razporejena.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Finanna sredstva, ki jih Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru prejme za izvajanje tudijskih programov na osnovi Uredbe o javnem financiranju visokoolskih zavodov in drugih zavodov in v skladu z Zakonom o preglednosti finannih odnosov in loenem evidentiranju razlinih dejavnosti, so gospodarno in uinkovito razporejena. Sredstva, pridobljena iz olnin tudentov, pa bodo v skladu s programom izvajanja tudija razporejena za izobraevalno delo izvajalcem uiteljem nosilcem predmetov in drugim sodelujoim ter za pokrivanje materialnih strokov programa.

54. Visokoolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter uinkovitost in uspenost porabe po posameznih dejavnostih.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta Univerze v Mariboru spremlja porabo pridobljenih finannih sredstev v skladu s pristojnostjo in odgovornostjo dekana in poslovodnega odbora Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru (program dela in odobritve zahtev za izplailo finannih sredstev glede na izvedena izobraevalna, raziskovalna in druga strokovna dela).

B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI

55. Samoevalvacije se izvajajo periodino|X| da |_| ne

Utemeljitev:

V skladu s Pravilnikom o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih lanic ter o sestavi in tevilu lanov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze; http://www.uni-mb.si/dokument.aspx?id=10319, mora Komisija za ocenjevanje kakovosti vsako tudijsko leto pripraviti samoevalvacijsko poroilo za preteklo tudijsko leto. To samoevalvacijsko poroilo pripravi in sprejme Komisija za ocenjevanje kakovosti, obravnava ga Senat Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, nato pa se posreduje Univerzi v Mariboru, kjer ga obravnavata pristojna komisija za kakovost in Senat Univerze v Mariboru.

Samoevalvacijska poroila preteklih let so dostopna na spletni strani Pedagoke fakultete:

http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=256

56. Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljuje kakovost in uinkovitost:

izobraevalnega dela,|X| da |_| ne

znanstvenega dela,|X| da |_| ne

raziskovalnega dela,|X| da |_| ne

umetnikega dela,|X| da |_| ne

strokovnega dela.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

V 6. lenu Pravilnika o postopku samoevalvacije in evalvacije univerze in njenih lanic ter o sestavi in tevilu lanov komisije za ocenjevanje kakovosti Univerze je doloeno, da predmet samoevalvacije in spremljanja kakovosti predstavljajo podroja izobraevalnega, znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela. Na podlagi samoevalvacijskega poroila pripravi poslovodstvo Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru Akcijski nart za izboljanje kakovosti in uinkovitosti, katerega cilj je izboljanje kakovost in uinkovitosti v rokih, doloenih v planu.

57. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni in sicer na ve ravneh:

- Komisija za ocenjevanje kakovosti je oblikovana tako, da so v njej zastopani pedagoki in nepedagoki delavci ter tudenti;

- Komisija za ocenjevanje kakovosti pri pripravi samoevalvacijskega poroila pridobiva podatke neposredno od zaposlenih; in

- samoevalvacijsko poroilo obravnavajo organi Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, v katerih so zastopani predstavniki zaposlenih.

58. Pri samoevalvaciji sodelujejo tudenti. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

lani Komisije za ocenjevanje kakovosti so tudi tudenti. Podroje samoevalvacije, ki zadeva tudente v komisiji obravnavajo sami tudenti. Samoevalvacijsko poroilo obravnava tudi Senat Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru, kjer so zastopani tudi tudenti.

59. Vodstvo visokoolskega zavoda sproti seznanja zaposlene in tudente s svojimi odloitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.

|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Vodstvo Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru z okronicami ali objavami sproti seznanja zaposlene in tudente s svojimi odloitvami. S svojo proaktivno vlogo prevzema odgovornost za kakovost in razvoj zavoda, kar na operativni ravni uresniuje na podlagi Akcijskega narta za izboljanje kakovosti in uinkovitosti.

60. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljevanje kakovosti:

1. so formalno sprejeti,|X| da |_| ne

1. so javno objavljeni,|X| da |_| ne

1. v njih je opredeljena vloga zaposlenih,|X| da |_| ne

1. v njih je opredeljena vloga tudentov.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Zagotavljanje in izboljevanje kakovosti in uinkovitosti temelji na stratekih in operativnih dokumentih. Dolgoroni razvoj kakovosti in uinkovitosti opredeljuje Strategija razvoja, operativno pa ukrepe zajema Akcijski nart za izboljanje kakovosti in uinkovitosti. Vsi ti akti so formalno sprejeti na organih Pedagoke Univerze v Mariboru, javno objavljeni na spletni strani fakultete ter opredeljujejo vlogo zaposlenih in tudentov.

Samoevalvacijsko poroilo - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=256

Akcijski nart - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=140

Zapisniki in gradiva Komisije za ocenjevanje kakovosti PEF - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=141&skupina=6

Zapisniki sej senata - http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=190

61. Zavod ima formalna orodja za

1. potrjevanje,|X| da |_| ne

1. spremljanje,|X| da |_| ne

1. presojanje|X| da |_| ne

tudijskih programov.

Utemeljitev:

Pedagoka fakulteta z jasno opredeljenimi cilji in naini doseganja le-teh, zagotavlja tudi ustrezno zajemanje podatkov, ki so potrebni za potrjevanje, spremljanje in presojanje tudijskih programov, kakor tudi izvedbo procesa samoevalvacije. Na ta nain je zagotovljeno permanentno zajemanje in spremljanje potrebnih podatkov o tudijskih programih, kar se letno e posebej obdela pri pripravi samoevalvacijskih poroil. Predlog za spremembo tudijskega programa praviloma podajo: pristojna katedra, pristojni prodekan ali dekan, tudentski svet, Komisija za ocenjevanje kakovosti ali referat za tudentske zadeve. Obravnava predloga se zane na pristojni komisiji Senata Pedagoke fakultete, ki spremembe predlaga v potrditev Senatu Pedagoke fakultete. Po potrditvi se glede na zahteve Meril za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokoolskih zavodov in tudijskih programov postopek nadaljuje na organih Univerze v Mariboru in po potrebi na NAKVISu.

62. Zavod ima formalna orodja za

1. spremljanje,|X| da |_| ne

1. presojanje|X| da |_| ne

kompetenc diplomantov.

Utemeljitev:

Presoja in spremljanje kompetenc diplomantov se opravlja s povratnimi poroili delodajalcev.

Tekom izobraevanja spremljajo in presojajo pri tudiju usvojene kompetence tudentov visokoolski uitelji in Komisija za ocenjevanje kakovosti, ki skua pridobiti podatke o zadovoljstvu tudentov z usvojenimi kompetencami.

63. Podatki o unih izidih tudentov in celotnega izobraevanja se redno

1. zbirajo,|X| da |_| ne

1. analizirajo.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Podatki o unih izidih tudentov in celotnega izobraevanja se tekom leta zbirajo, ob pripravi samoevalvacijskega poroila pa tudi podrobno analizirajo z namenom, da se ugotovijo potrebe za ukrepanje s ciljem izboljanja kakovosti in uinkovitosti.

Analiza se izvaja enkrat letno po posameznih tudijskih programih in letnikih (redni in izredni tudij), kjer so zbrani podatki o prijavah in tevilu vpisanih tudentov v prve letnike, struktura tudentov glede na vrsto zakljuene srednje ole, podatki o prehodnosti tudentov po letnikih in letih, podatki o povprenih ocenah izpitov, o napredovanju tudentov. Ob tem se opravlja tudi analiza zadovoljstva in kakovosti novih bolonjskih tudijskih programov. Vsi podatki so dostopni na http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=256

64. Merila in naini za preverjanje in ocenjevanje tudentovih unih izidov so:

1. javno dostopni,|X| da |_| ne

1. dosledno uporabljani.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Naini preverjanja in ocenjevanja ter merila so opredeljeni v Pravilniku o preverjanju in ocenjevanju znanja na Univerzi v Mariboru t. A1/2009-41AG (http://www.pfmb.uni-mb.si/index.php?page_id=277) in unih nartih posameznih predmetov (priakovani tudijski rezultati). Pravilnik in uni narti so javno objavljeni ter dostopni vsakomur. Vodstvo Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru skrbi za dosledno uporabo sprejetih meril in nainov preverjanja in ocenjevanja.

65. Informacije o zaposljivosti diplomantov se:

1. zbirajo, |X| da |_| ne

1. analizirajo, |X| da |_| ne

1. uporabljajo. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Informacije o zaposljivosti diplomantov se zbirajo, eprav je to zaradi varstva osebnih podatkov in nepovezanosti virov informacij le delno izvedljivo. Delno se informacije pridobivajo na Zavodu za zaposlovanje, delno neposredno pri delodajalcih. Podatki se sproti analizirajo in uporabljajo pri sprejemanju stratekih in operativnih odloitev ter presoji tudijskih programov.

66. Informacije o zanimanju kandidatov za tudij se:

1. zbirajo, |X| da |_| ne

1. analizirajo, |X| da |_| ne

1. uporabljajo. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Na Univerzi v Mariboru se letno pripravi tako analiza vpisa v dodiplomske tudijske programe, kot tudi analiza vpisa v podiplomske tudijske programe. Obe obravnava Senat Univerze v Mariboru, ki po razpravi zadoli za obravnavo tudi posamezne fakultete. Analize prijave in vpisa v dodiplomske tudijske programe so dostopne na naslovu http://vpis.uni-mb.si/ , analize vpisa v podiplomske tudijske programe pa na naslovu http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=909 .

Vsakoletno se zberejo, analizirajo in uporabijo pridobljene informacije o zanimanju kandidatov za tudij na posameznih tudijskih programih na Pedagoki fakulteti Univerze v Mariboru. S temi podatki se seznani tudi Senat Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru.

Zbiranje informacij o zanimanju kandidatov, ki e niso vpisani v nae tudijske programe poteka v dogovoru s srednjimi olami, ki izrazijo zanimanje za predstavitev nae fakultete. Na informativnih dnevih srednjih ol predstavimo programe in tudij na Pedagoki fakulteti (e v v zimskem obdobju) za naslednje tudijsko leto, kjer pridobimo tudi povratno informacijo o zanimanju kandidatov za vpis. Predstavitve tudijskih programov izvajamo predvsem na podroju SV Slovenije.

67. Redno se objavljajo informacije o:

1. izvajanju tudijskih programov, |X| da |_| ne

1. dosekih visokoolskih uiteljev, |X| da |_| ne

1. dosekih znanstvenih delavcev, |X| da |_| ne

1. dosekih drugih zaposlenih. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Informacije o izvajanju tudijskih programov, dosekih znanstvenih delavcev in visokoolskih uiteljev ter dosekih drugih zaposlenih se vsakoletno evidentirajo v samoevalvacijskem poroilu, ki je javno objavljeno na spletnih straneh Pedagoke fakultete Univerze v Mariboru. Posamina poroila o dosekih se posebej objavijo v prilonostnih zbornikih, objavah za javnost in/ali na Senatu Univerze v Mariboru.

68. Strateko nartovanje visokoolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. |X| da |_| ne

Utemeljitev:

Preverjanje obstojeih stratekih nartov je predmet vsakoletne samoevalvacijee, opozorjene potrebe za izboljanje kakovosti in uinkovitosti pa Pedagokaa fakulteta Univerze v Mariboru upoteva pri pripravi stratekih aktov in nartov.

69. Zavod ima jasno doloene cilje kakovosti:

izobraevanja,|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Cilji izobraevanja so pridobitev ustreznih kompetenc diplomantov ter uspena prehodnost tudentov.

znanstvenega in raziskovalnega dela,|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Cilj znanstvenoraziskovalnega dela je teoretino in aplikativno raziskovanje drubeno-normativnih fenomenov z ustrezno vkljuenostjo v projektno delo in primernim nainom objave izsledkov znanstveno-raziskovalnega dela.

umetnikega dela,|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Cilj je stalno umetniko udejstvovanje profesorjev in tudentov na nacionalni in mednarodni ravni, analiza in spremljanje objav umetnikih dosekov uiteljev in tudentov ter skrb za vkljuevanje tudentov v umetnike projekte in skupine.

strokovnega dela,|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Cilj strokovnega dela je vkljuitev zaposlenih v razvoj vzgojne in izobraevanja. To vkljuuje reevanje praktinih in strokovnih problemov, kar se uresniuje predvsem z vkljuenostjo v razline projekte in delo vzgojno-izobraevalnih institucij, kakor tudi z objavami strokovnih del.

zavoda v celoti,|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Cilj zavoda kot celote je izobraevati kvalitetne diplomante z ustreznimi strokovnimi kompetencami, uspeno znanstveno-raziskovalno in strokovno delo ter iritev mree mednarodnega sodelovanja in vkljuevanje v mednarodne znanstveno-raziskovalne ter strokovne projekte.

mednarodnega umeanja in mednarodne prepoznavnosti dosekov na vseh podrojih delovanja.|X| da |_| ne

Utemeljitev:

Cilj mednarodnega umeanja in mednarodne prepoznavnosti dosekov je iritev mree mednarodnega sodelovanja, vkljuevanje v mednarodne raziskovalne projekte in objava izsledkov raziskova