univerza v mariboruuniverza v mariboru pedagoŠka fakulteta izjava podpisana tadeja bagari, roj. 23....

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za predšolsko vzgojo

DIPLOMSKO DELO

Sandra Ulen in Tadeja Bagari

Maribor 2011

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za predšolsko vzgojo

Diplomsko delo

OHRANJANJE LJUDSKE POEZIJE V

POMURSKIH VRTCIH

Mentorica: Kandidatki:

red. prof. dr. Dragica Haramija Tadeja Bagari

Sandra Ulen

Maribor 2011

Lektorica: Branka Berdnik, prof. slovenščine

Prevajalka: Simona Šooš, prof. angleškega in slovenskega jezika

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujeva najini mentorici red. prof. dr. Dragici Haramija za vse

spodbudne besede in za strokovno pomoč pri pisanju in nastajanju diplomskega

dela.

Zahvaljujeva se Simoni Šooš za prevajanje in Branki Berdnik za lektoriranje.

Hvala tudi vsem vzgojiteljicam, ki so si vzele čas in izpolnile anketne vprašalnike.

Posebna zahvala pa velja najinima druţinama, ki sta nama v času pisanja

diplomske naloge stali ob strani, naju spodbujali ter verjeli v naju. Brez vas nama

ne bi uspelo. Hvala vam!

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Tadeja Bagari, roj. 23. 09. 1988, študentka Pedagoške fakultete

Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Ohranjanje ljudske poezije v pomurskih vrtcih pri mentorici red. prof.

dr. Dragici Haramija avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Tadeja Bagari

Maribor 2011

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisana Sandra Ulen, roj. 07. 06. 1988, študentka Pedagoške fakultete Univerze

v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom

Ohranjanje ljudske poezije v pomurskih vrtcih pri mentorici red. prof. dr. Dragici

Haramija avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso

prepisani brez navedbe avtorjev.

Sandra Ulen

Maribor 2011

POVZETEK

V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobneje predstavili ljudsko pesem,

ljudsko izštevanko, ljudske šaljivke in nagajivke ter ljudske prstne ali dotikalne

igre. Vsa ta pridobljena ljudska peta in govorjena besedila smo zbrali in zapisali.

V empiričnem delu smo predstavili pridobljene podatke, ki smo jih zbrali s

pomočjo anketnega vprašalnika, katerega so izpolnile vzgojiteljice nekaterih

pomurskih vrtcev. Z anketnim vprašalnikom smo ţeleli ugotoviti, če vzgojiteljice

uporabljajo ljudske pete in govorjene pesmi ter katere izmed teh so najpogosteje

uporabljene. Ugotovili smo, da v vseh skupinah anketiranih vzgojiteljic

uporabljajo ljudsko poezijo in da so najbolj zastopane ljudske pete pesmi, saj smo

ravno pri teh zbrali največ različnih naslovov. Cilj, da bi zbrali čim več gradiva s

področja otroške ljudske poezije, je bil doseţen.

Ključne besede: otroška ljudska poezija, ljudska pesem, ljudska izštevanka,

ljudska nagajivka in šaljivka, ljudska prstna in dotikalna igra, otrok.

SUMMARY

In the theoretical part of the diploma work we have more precisely introduced a

folk song, a folk chant, a counting-out game, folk jokes, folk fingergames and

contact games. All these songs have been collected and written down.

In the empirical part we have introduced all the data which were collected with an

interviewing questionaire and we wanted to find out if preschool teachers in

kindergartens use folk's poetry and which of them are the most frequent. We came

to the conclusion that among the interviewing teachers in all groups they are

using folk's poetry and that the most common is the folk song because we have

collected a large number of them.

Our aim, to collect as many different types of materials as possible from the

children's folk poetry, was reached.

KEY WORDS: children's folk poetry, a folk song, a counting-out game, folk

jokes, a folk fingergame and a contact game, a child.

KAZALO

1 UVOD .............................................................................................................. 1

2 TEORETIČNI DEL .......................................................................................... 2

2.1 OTROŠKA LJUDSKA POEZIJA ............................................................... 2

2.1.1 POJEM IN NASTANEK LJUDSKE POEZIJE..................................... 2

2.2 OTROŠKA LJUDSKA PESEM .................................................................. 2

2.2.1 KAJ JE LJUDSKA PESEM IN KAKO JE NASTALA? ....................... 2

2.2.2 OBLIKA LJUDSKE PESMI .............................................................. 4

2.2.3 VSEBINA LJUDSKE PESMI .............................................................. 6

2.2.4 JEZIK LJUDSKE PESMI .................................................................... 6

2.2.5 GLASBENA PODOBA LJUDSKE PESMI .......................................... 8

2.3 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE OTROŠKE LJUDSKE PESMI V

POMURSKIH VRTCIH ................................................................................... 9

2.3.1 MARKO SKAČE ................................................................................. 9

2.3.1.1 ANALIZA PESMI ....................................................................... 10

2.3.2 RINGA, RINGA RAJA ...................................................................... 12

2.3.2.1 ANALIZA PESMI ...................................................................... 12

2.3.3 SIJAJ, SIJAJ, SONČECE ................................................................... 14

2.3.3.1 ANALIZA PESMI ...................................................................... 15

2.3.4 ČUKOVA ŢENITEV ......................................................................... 16

2.3.4.1 ANALIZA PESMI ....................................................................... 17

2.3.5 MAJHNA SEM BILA ........................................................................ 19

2.3.5.1 ANALIZA PESMI ...................................................................... 20

2.4 OSTALE LJUDSKE PESMI, KI SE ŠE OHRANJAJO V POMURSKIH

VRTCIH ......................................................................................................... 21

2.5 PREKMURSKE LJUDSKE PESMI OHRANJENE V POMURSKIH

VRTCIH ......................................................................................................... 27

2.5.1 STARA MATI ................................................................................... 28

2.5.1.1 ANALIZA PESMI ....................................................................... 29

2.5.2 NEDE MI VEČ RASLA ................................................................... 31

2.5.2.1 ANALIZA PESMI ....................................................................... 32

2.5.3 MÜJA SE JE ŢENILA ...................................................................... 33

2.5.3.1 ANALIZA PESMI ...................................................................... 34

2.5.4 GES SAN MALA ROUŢA ................................................................ 36

2.5.4.1 ANALIZA PESMI ...................................................................... 36

2.5.5 NAŠ MAČEK JE ŠAU ...................................................................... 38

2.5.5.1 ANALIZA PESMI ....................................................................... 38

2.6 OTROŠKE LJUDSKE IZŠTEVANKE ..................................................... 40

2.6.1 POJEM IN NASTANEK IZŠTEVANK .............................................. 40

2.7 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE OTROŠKE IZŠTEVANKE V

POMURSKIH VRTCIH ................................................................................. 41

2.7.1 AN BAN, PET PODGAN .................................................................. 41

2.7.2 ECI, PECI, PEC ................................................................................. 41

2.7.3 PIKA NOGAVIČKA .......................................................................... 41

2.7.4 SLADOLED ...................................................................................... 42

2.7.5 DIDL, DIDL DAJČKA ...................................................................... 42

2.7.6 PALČEK SKAKALČEK .................................................................... 42

2.7.7 ANČKA BANČKA ............................................................................ 43

2.7.8 ENCI BENCI NA KAMENCI ............................................................ 43

2.7.9 EN TEN TINI .................................................................................... 43

2.7.10 PIKICA IN TONČEK....................................................................... 43

2.8 OSTALE LJUDSKE IZŠTEVANKE, KI SE ŠE OHRANJAJO V

POMURSKIH VRTCIH ................................................................................. 44

2.9 OTROŠKE NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE................................................. 47

2.9.1 POJEM IN NASTANEK OTROŠKIH NAGAJIVK IN ŠALJIVK...... 47

2.10 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE LJUDSKE NAGAJIVKE IN

ŠALJIVKE V POMURSKIH VRTCIH........................................................... 48

2.10.1 MATIJA MATAJA ........................................................................... 48

2.10.2 MIHA PAVLIHA.............................................................................. 48

2.10.3 ŠPELA MARELA ............................................................................ 48

2.10.4 JAKA TOBAKA .............................................................................. 48

2.10.5 METODA NERODA ....................................................................... 49

2.11 OSTALE LJUDSKE NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE, KI SE ŠE

OHRANJAJO V POMURSKIH VRTCIH ...................................................... 49

2.12 PREKMURSKE NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE ...................................... 54

2.12.1 DINA, DINA DANA........................................................................ 54

2.12.2 PIŠTA BAČE ................................................................................... 54

2.12.3 DIRI DIRI DAČKO ......................................................................... 54

2.13 PRSTNE IN DOTIKALNE IGRE........................................................... 55

2.13.1 KAJ JE PRSTNA IGRA? ................................................................. 55

2.14 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE LJUDSKE PRSTNE IN

DOTIKALNE IGRE V POMURSKIH VRTCIH ............................................ 56

2.14.1 KRIŢ, KRAŢ, KRALJ MATJAŢ ...................................................... 56

2.14.1.1 POTEK IGRE ............................................................................ 56

2.14.2 EN KOVAČ ..................................................................................... 56

2.14.2.1 POTEK IGRE ............................................................................ 56

2.14.3 BIBA LEZE, BIBA GRE .................................................................. 56

2.14.3.1 POTEK IGRE ............................................................................ 57

2.14.4 IGRAMO SE.................................................................................... 57

2.14.4.1 POTEK IGRE ............................................................................ 58

2.14.5 TA PRAVI ........................................................................................ 59

2.14.5.1 POTEK IGRE ............................................................................ 59

2.14.6 ENA ŢABA ..................................................................................... 61

2.14.6.1 POTEK IGRE ............................................................................ 61

2.14.7 LETI LETI ....................................................................................... 61

2.14.7.1 POTEK IGRE ............................................................................ 61

2.14.8 MIŠKA KAŠKO KUHALA ............................................................. 62

2.14.8.1 POTEK IGRE ............................................................................ 62

2.14.9 KJE SO PRSTKI .............................................................................. 62

2.14.9.1 POTEK IGRE ............................................................................ 63

2.14.10 TA JE V VODO PADEL ................................................................. 64

2.14.10.1 POTEK IGRE .......................................................................... 64

2.15 OSTALE LJUDSKE PRSTNE IN DOTIKALNE IGRE, KI SE ŠE

UPORABLJAJO V POMURSKIH VRTCIH .................................................. 65

2.16 SKLEP TEORETIČNEGA DELA .......................................................... 69

3 EMPIRIČNI DEL ........................................................................................... 70

3.1 NAMEN ................................................................................................... 70

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV ..................................... 70

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ...................................................... 70

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .......................................................... 71

3.3 METODOLOGIJA ................................................................................... 72

3.3.1 RAZISKOVALNE METODE ............................................................ 72

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC .............................................................. 72

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ............................................... 76

3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ............................................. 76

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA........................................................ 77

3.5 SKLEP ..................................................................................................... 84

LITERATURA................................................................................................... 86

KAZALO SLIK

Slika 1: Notni zapis pesmi Marko skače ............................................................. 10

Slika 2: Notni zapis pesmi Ringa, ringa raja ...................................................... 12

Slika 3: Notni zapis pesmi Sijaj, sijaj, sončece ................................................... 14

Slika 4: Notni zapis pesmi Čuk se je oženil ........................................................ 17

Slika 5: Notni zapis pesmi Majhna sem bila ....................................................... 19

Slika 6: Notni zapis pesmi Stara mati, dober dén ............................................... 29

Slika 7: Notni zapis pesmi Nede mi več rasla ..................................................... 31

Slika 8: Notni zapis pesmi Müja se je ženila....................................................... 34

Slika 9: Notni zapis pesmi Ges san mala rouža .................................................. 36

Slika 10: Notni zapis prstne igre Igramo se ........................................................ 58

Slika 11: Izvedba prstne igre Ta pravi pijmo – prvi del ....................................... 59

Slika 12: Izvedba prstne igre Ta pravi pijmo – drugi del ..................................... 60

Graf 1: Prikaz odstotka pridobljenih anket iz posameznih vrtcev ........................ 74

Graf 2: Starostno obdobje otrok ......................................................................... 75

Graf 3: Ali v skupini kdaj uporabljate ljudske pete pesmi? ................................. 77

Graf 4: Najpogostejši naslovi ljudskih petih pesmi, ki jih v skupini pojejo ......... 78

Graf 5: Ali v skupini kdaj uporabljate govorjene ljudske pesmi? ........................ 79

Graf 6: Najpogostejši naslovi ljudskih izštevank, ki jih v skupini uporabljajo ..... 80

Graf 7: Najpogostejši naslovi šaljivk ali nagajivk, ki jih v skupini uporabljajo ... 81

Graf 8: Najpogostejši naslovi prstnih ali dotikalnih iger, ki jih v skupini

uporabljajo ......................................................................................................... 82

Graf 9: Število zbranih naslovov ljudskih petih in govorjenih pesmi .................. 83

KAZALO PREGLEDNIC

Tabela 1: Številski in odstotni prikaz pridobljenih anket iz posameznih vrtcev .. 73

Tabela 2: Starostno obdobje otrok. ..................................................................... 75

Tabela 3: Ali v skupini kdaj uporabljate ljudske pete pesmi? .............................. 77

Tabela 4: Najpogostejši naslovi ljudskih petih pesmi, ki jih v skupini pojejo ...... 78

Tabela 5: Ali v skupini kdaj uporabljate govorjene ljudske pesmi? ..................... 79

Tabela 6: Najpogostejši naslovi ljudskih izštevank, ki jih v skupini uporabljajo . 80

Tabela 7: Najpogostejši naslovi šaljivk ali nagajivk, ki jih v skupini uporabljajo 81

Tabela 8: Najpogostejši naslovi prstnih ali dotikalnih iger, ki jih v skupini

uporabljajo ......................................................................................................... 82

Tabela 9: Število zbranih naslovov ljudskih petih in govorjenih pesmi ............... 83

1

1 UVOD

V današnjem času lahko opazimo, da otroci veliko časa preţivijo pred

televizijskimi zasloni in računalniki, le malo s svojimi vrstniki. To je bilo nekoč

popolnoma drugače, saj so otroci svoj prosti čas izkoristili za igro s prijatelji in

tako preko igre spoznavali in tudi sami ustvarjali otroško ljudsko poezijo.

Prav zato sva se odločili in si zastavili cilj, da bi zbrali čim več gradiva iz otroške

ljudske poezije in ga predstavili v diplomski nalogi. Najin osrednji namen je

pribliţati ljudsko poezijo vsem tistim, ki se zavedajo njene vrednosti in ki bi jo

radi prenašali na naše mlajše rodove. Zagotovo bo diplomska naloga laţja pot za

vzgojitelje in za vse tiste, ki delajo z otroki, da bodo na enem mestu lahko našli

zbrano gradivo iz otroške ljudske poezije, kot so ljudske pete pesmi in ljudske

govorjene pesmi (izštevanke, šaljivke ali nagajivke, prstne ali dotikalne igre), med

njimi pa prav gotovo tudi tiste, ki so ţe v pozabi.

V teoretičnem delu bova podrobneje izpostavili in opisali pojme, kot so ljudska

pesem, izštevanka, nagajivka ali šaljivka ter prstna ali dotikalna igra. Podrobneje

bova izpisali in analizirali najpogostejša govorjena in peta ljudska besedila, ki se

še danes ohranjajo v pomurskih vrtcih. Pri redkeje uporabljenih ljudskih besedilih

pa bova navedli vir, kjer lahko določeno besedilo najdemo, saj bo tako vsem

tistim, ki bodo le-to iskali, laţje dostopno.

V empiričnem delu ţeliva s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, če

vzgojiteljice pomurskih vrtcev pri svojem delu posegajo po ljudski poeziji.

Zanima naju, kateri so tisti najpogostejši naslovi ljudskih petih in govorjenih

pesmi, ki se še ohranjajo in prenašajo otrokom.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 OTROŠKA LJUDSKA POEZIJA

2.1.1 POJEM IN NASTANEK LJUDSKE POEZIJE

Poezija je literarno ustvarjanje, njena izrazna oblika je pesem (SSKJ, 1979, str.

709).

Otroško ljudsko poezijo so ustvarili odrasli z namenom, da bi jo prenašali na

otroke, čeprav so tudi otroci soustvarjali ljudsko poezijo preko besedne igre.

K otroški ljudski poeziji spadajo: otroške pesmice, izštevanke, verzi, ki spremljajo

otroške igre, šaljivke, zbadljivke in prstne igre. Pri otroški ljudski poeziji so

posebej pomembne – zato jih moramo tudi izpostaviti – štiri sestavine poezije:

zvok, ki je enako pomemben ali pomembnejši kot besedni pomen, ritem, rima, in

ponavljanje (Kordigel in Jamnik, 1999, str. 17, 18).

2.2 OTROŠKA LJUDSKA PESEM

Zmaga Kumer pravi: »Pesem slovenske dežele – pesem našega podeželja je

stoletno izročilo, ki je prehajalo iz roda v rod, od pevke do pevke, pesem

vsakdanjosti in prazničnih dni…« (Oblak, 2002, str. 32).

2.2.1 KAJ JE LJUDSKA PESEM IN KAKO JE NASTALA?

Ljudska pesem je najstarejši del kulturne dediščine slovenskega naroda in hkrati

sestavni del njegove današnje kulture, kar pomeni njene korenine. Ljudska pesem

ni nepomemben privesek za učinkovitejšo turistično ponudbo, marveč je bistveno

povezana s šegami vsakdanjega in prazničnega ţivljenja slovenskega človeka.

Njeni začetki segajo globoko v preteklost, toda njeno ţivljenje se kljub

spremembam, ki jo prinaša razvoj gospodarskih in zgodovinskih okoliščin,

nadaljuje v sedanjost – ohranila se bo tudi v prihodnosti, če se ji sami ne bomo

3

odrekli (Kumer, 2002, str. 7).

»Besedna zveza ljudska pesem kot strokovni izraz je na Slovenskem prišla v rabo

po 2. svetovni vojni, namesto starejšega narodna pesem, kar je v pogovornem

jeziku še slišati« (Kumer, 1996, str. 9).

Za ljudsko pesem je značilno, da se prenaša iz roda v rod v ustni ali pisni obliki.

Poglavitna lastnost otroških ljudskih pesmi je, da jih prenašajo in sooblikujejo

prav otroci. To pomeni, da je v njihovih rokah kaj ostane v mreţi njihovega

zanimanja in kaj pade skoznjo v skorajšnjo pozabo. Otroške pesmi izpolnjujejo

predvsem zabavno funkcijo, opravljajo pa tudi vzgojno nalogo, po načelu

zdruţevanja prijetnega s koristnim, pri čemer je pomembno sodelovanje odraslih.

Besedila je treba razumeti s stališča otrok, torej ne kot pripoved ali izpoved,

temveč predvsem kot igro (Stanonik, 1999, str. 94).

Otroške pesmi so po večini kratke, vsebinsko in glasbeno preproste, dostikrat

zgolj igrivo rimanje besed, oponašanje raznih glasov in nagajivo napeljevanje.

Govorijo tudi o smešnem vremenu, o jedeh, ki jih imajo otroci radi, o prigodah na

paši ali doma, skratka o vsem, kar se med otroki dogaja ali jim je blizu (Kunaver,

Kumer, Loţar-Podlogar, 1987, str. 139).

Slovenska ljudska pesem je del naše kulture, dediščina naše kulturne preteklosti,

zato smo jo dolţni ohraniti rodovom, ki šele prihajajo, ne pa jo zapraviti, zavreči,

pozabiti. Ljudska pesem je odsev naše posebne slovenske duševnosti, ki je

soodločala pri oblikovanju naše zgodovine, temelja, na katerem naj bi rasla

sedanjost in prihodnost. Spoštujmo jo kot izročilo prednikov, dano nam v oskrbo

in ohranitev, naj nam bo kulturna vrednota, ki ima trajno ceno in globok pomen za

kulturo slovenskega naroda, za njegovo identiteto (Kunaver, Kumer, Loţar-

Podlogar, 1987, str. 18).

4

2.2.2 OBLIKA LJUDSKE PESMI

Ljudske pesmi se navadno uveljavljajo v kiticah in dostikrat imajo refren. Rime so

zelo svobodne, včasih jih nadomeščajo asonance (Trdina, 1981, str. 175).

Medtem ko se posamezni verzni obrazci lahko zvrščajo drug za drugim v

nekitično pesem, stalne verzne dvojice nastopajo povezane v kitice. Nasploh velja

prepričanje, da Slovenci nimamo nekitičnih pesmi ali jih nismo nikoli imeli in da

so preproste štirivrstične kitice za ljudsko pesem najbolj značilna oblika. V resnici

pa je naše pesemsko izročilo z oblikovnega vidika dosti bolj raznovrstno, kakor se

navadno misli (Kumer, 2002, str. 31).

Poznamo:

- nekitične pesmi, ki so oblikovno razvojno najstarejše, so redke, a vendar

obstajajo,

- najkrajša kitica je dvovrstična in se pojavlja v pesmih različne vsebine,

- trivrstične kitice so redke,

- štirivrstične kitice so najbolj pogoste, ne glede na vsebino pesmi,

- pri petvrstični kitici je pravilo, da sta skrajšana in hkrati rimana tretji in

četrti verz, nato pa še peti verz,

- šestvrstične kitice so redke,

- sedemvrstična kitica ni pogosta, ima pa značilno obliko, ki je posledica

preoblikovanja verzov,

- osemvrstične kitice in daljše so delo takih „pesnikov“, ki so se zgledovali

po umetni poeziji 18. in 19. stoletja, zato so tudi njih izdelki vsebinsko

nebogljeni in ne dosegajo poetičnosti starejših ljudskih pesmi (Prav tam).

Verzni obrazci ljudske pesmi vsebujejo značilnosti, ki jih je treba pri raziskovanju

oblike upoštevati. Pomemben je začetni nepoudarjeni zlog, ki se imenuje

anakruza in je pri nekaterih verznih obrazcih stalna in značilna zanje, pri drugih

neobvezna. Pomembna oblikovna sestavina je tudi diereza – nekakšen premor,

značilen za nekatere verzne obrazce in v njih je vedno na istem mestu (Kumer,

1996, str. 59).

5

Zaradi povezave z melodijo obstajata v ljudski pesmi samo trohejski in daktilski

ritem, ne pa stopice, kakor so jamb, amfibrah in anapest v umetni poeziji.

Poimenovanje obrazcev se ravna po številu zlogov, zato govorimo o petercih,

šestercih, sedmercih,... V nasprotju z umetno poezijo v ljudski pesmi ni prehajanja

misli v naslednji verz, kajti praviloma je vsak verz miselna celota (Kumer, 2002,

str. 27).

Pri trohejskem ritmu bi še posebej izpostavili trohejski četverec in trohejski

šesterec, pri daktilskem ritmu pa daktilski peterec.

Med trohejskimi verznimi obrazci je najkrajši četverec, ki se pojavlja v otroških

pesmih.

Trohejski šesterec brez anakruze je pogost po vzhodnem Štajerskem in v

Prekmurju. Daktilski peterec z anakruzo ali brez nje je pogost v poskočnicah, a

tudi v otroških zabavljicah (Prav tam, str. 27–29).

Pomembna oblikovna sestavina ljudske pesmi je refren, ki pomeni ponavljajoče

se zloge, besede, verz ali skupino verzov, uvrščeno na začetek, v sredino ali na

konec verza ali kitice. Na Slovenskem je refren razmeroma pogost. Glede na to,

kje nastopa, ločimo:

- dodani refren (na koncu verza ali kitice),

- vrinjeni refren (sredi verza ali med verz v kitici),

- sestavljeni refren (hkrati na koncu kitice in vmes),

- uvodni refren (na začetku verza ali kitice) (Prav tam, str. 40).

6

2.2.3 VSEBINA LJUDSKE PESMI

Ljudske pesmi so lahko izpovedne – lirske in pripovedne – epske.

Vsebinsko lirska ljudska pesem opeva ljubezen do doma, do narave, do sočloveka

in Boga. Daje duška ljudskemu občutju ob raznih priloţnostih: ob rojstvu, ob

svatovanju, ob smrti. Spremlja ljudsko delo (ob setvi, ţetvi, trgatvi), ljudske

zabave (pri vinu, plesu), spominja na stare obrede (jurjevanje, kresovanje,

kurentovanje), navaja zagovore, pregovore, uganke. Včasih je resna in

razmišljujoča, včasih šaljiva in nagajiva.

Epsko ljudsko pesem zanimajo nenavadni dogodki, romantično ţivljenje po

gradovih in razna zgodovinska dogajanja. Tako opeva naša ljudska pesem npr.

boje s Turki, teţave tlačanstva, trpljenje zatiranih sirot, desetništvo, romanje,

narodnoosvobodilne napore. Včasih zajema snov iz bajk, pripovedk, legend in

pravljic (Trdina, 1981, str. 174).

V otroških ljudskih pesmih, ki obsegajo poleg lastnih otroških stvaritev tudi

marsikaj privzetega, se na svojevrsten način druţita realni svet narave in odraslih

ljudi ter naivno fantazijski otroški svet s svojo posebno poetiko.

V teh pesmih se najpogosteje pojavljajo ţivali, največkrat kos, lisica, mačka, volk,

medved in petelin in to bolj kot pravljične in humoristične prikazni, kakor pa v

svoji stvarni pojavnosti (Merhar, 1956, str. 89, 90).

2.2.4 JEZIK LJUDSKE PESMI

Jezik pri ljudski pesmi je sočen, poln lepih prispodob, jedrnat, brez nepotrebnega

besedičenja – kakršna je pač ljudska govorica raje redkobesedna kot klepetava in

nikoli prazno leporečje. Za ljudsko pesem nasploh in za slovensko je značilno

izraţanje z ustaljenkami in obrazci, ker ljudski pesnik ne išče posebnih besed in

besednih zvez za to, kar bi hotel povedati, marveč zajema iz splošno znanega

besednega zaklada (Kunaver, Kumer, Loţar-Podlogar, 1987, str. 16).

7

Poleg tega pa ima slovenska ljudska pesem še druge izrazite jezikovne

značilnosti. Te so:

Preprost jezik z vnosom narečnega izrazja in z barbarizmi (pušeljc za

šopek) in arhaizmi (ino za in). Upošteva moderno vokalno redukcijo, kar

označuje v pisavi navadno z apostrofom (Je pa davi slan'ca pala, tam gor

na planin'ci).

Pomanjševalnice ali deminutivi (sončece).

Stalni okrasni pridevki (ravno polje, beli dan, temna noč).

Ponavljanja, predvsem: geminacije (Pleši, pleši črni kos), anafore (Na

planincah sončece sije, na planincah luštno je), epifore (Po cesti gre en

stari moţ, jupajdija, stari moţ), refreni (hopsasa, tralala).

Pretiravanja ali hiperbole (za gradom teče rdeča kri, da b'gnala mlinske

kamne tri).

Stalna, tako imenovana ljudska števila: tri, sedem, devet, deset in

njihovi mnogokratniki (Tri so tič'ce morje preletele).

Posebnosti v besednem redu (se Kralj Matjaţ oţenil je; tam gora

Limbarska stoji) (Trdina, 1981, str. 176).

8

2.2.5 GLASBENA PODOBA LJUDSKE PESMI

»V ljudski pesmi kot celoti obstajajo najrazličnejši tipi melodij, od najbolj

preprostih, kratkih do široko razpetih, večdelnih« (Kumer, 1977, str. 94).

Kar je v pesemskem besedilu verz, je v melodiji zvočna vrstica, urejeni skupini

verzov ali kitici pa z glasbenega vidika ustreza zvočna kitica. Po večini se besedna

in zvočna kitica ujemata, tako po številu vrstic kakor po obliki, saj nastajata tako

rekoč hkrati (Kumer, 1996, str. 89).

Melodije najstarejših pesmi so včasih sestavljene le iz nekaj tonov – tudi sicer so

melodije naših pesmi preproste, izogibljejo se velikih skokov in širokega obsega.

Glede ritma velja poudariti, da nikakor ne pojemo le v 2/4, 3/4 in 4/4, saj je

slovenska ritmična značilnost tudi petdobnost, ki se kaţe bodisi kot 5/8 takt ali kot

menjava 3/4 in 2/4 takta.

Med značilnosti slovenske pesmi sodi tudi večglasje, saj enoglasnega petja na

Slovenskem tako rekoč ni. Izjema so nekatere vasi ob Madţarski meji.

Dvoglasno petje je v tercah ali sekstah, odvisno od tega, kje je vodilni glas, če

zgoraj ali spodaj (Kunaver, Kumer, Loţar-Podlogar, 1987, str. 17).

Ob prebiranju in analiziranju otroških ljudskih pesmi sva ugotovili, da se večina

teh pesmi poje v 2/4 ali 3/4 taktovskem načinu.

9

2.3 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE OTROŠKE LJUDSKE

PESMI V POMURSKIH VRTCIH

2.3.1 MARKO SKAČE

Marko skače, Marko skače,

po zelenoj trati.

Aj, aj, aj, aj, aj

po zelenoj trati.

V rokah nosi, v rokah nosi

sedem ţuti zlati.

Aj, aj, aj, aj, aj,

sedem ţuti zlatih.

To de njemi, to de njemi

za devojko dati.

Aj, aj, aj, aj, aj,

za devojko dati,

Pijte, jejte, pijte, jejte,

moj’ga bratca konji!

Aj, aj, aj, aj, aj,

moj’ga bratca konji.

Pa smo išli, pa smo išli,

daleč po devojko.

Aj, aj, aj, aj, aj,

daleč po devojko.

Prek devetih, prek devetih,

prek desetih mostov.

Aj, aj, aj, aj, aj,

prek desetih mostov (Maţgon, 2003, str. 28, 29).

10

Marko skače je danes ena najbolj razširjenih ljudskih pesmi. Bolj je znana kot

otroška pesem, ker se jo otroci naučijo ţe v vrtcih ali šolah. Pesem se je prvotno

pela ob plesu na ozemlju Prekmurja, Porabja in ob hrvaško-slovenski meji

http://www2.arnes.si/~murban9/docum/slo/marko_skace.pdf

(Pridobljeno 7. 9. 2011).

Slika 1: Notni zapis pesmi Marko skače (Reba, 2003, str. 102)

2.3.1.1 ANALIZA PESMI

Vsebinsko je pesem snubitvena. Govori o fantu Marku, ki bi se rad poročil, zato si

išče nevesto. Za na pot ima pripravljene konje in rumene zlatnike. Nevesto pa

najde daleč za desetimi mostovi. V pesmi se pojavlja motiv ljubezni in snubitve.

Tema pesmi je iskanje neveste. Ideja te pesmi je, da se je potrebno za cilje, ki si

jih zadamo, pošteno potruditi.

Dogajalni kraj je narava in najverjetneje prekmurska ravnica. Čas dogajanja je

posredno izraţen (po zeleni trati) in se najbrţ navezuje na pomlad ali poletje. V

pesmi lahko najdemo nekaj prekmurskih izrazov, jezik je preprost.


11

Razlaga besed:

zelenoj – zeleni

ţuti zlatih – rumenih zlatnikov

to de njemi – to bo njemu

za devojko – za dekle

išli – šli

V pesmi se pojavlja apostrofa (pijte jejte, moj'ga brata konji), zasledimo tudi

okrasne pridevke (zeleni trati, sedem ţutih zlatih, mojga brata, desetih mostov...)

in refren (Aj, aj, aj, aj, aj…).

Pesem ima šest štirivrstičnih kitic. Verzi so enako dolgi, melodični, povezuje jih

rima. Ritem pesmi posnema poskakovanje Marka. Rima je pretrgana (abcb).

Metrična shema verza je trohej (– U), ki se pojavlja v vseh kiticah:

Marko skače, Marko skače,

- U - U - U - U

po zelenoj trati.

- U - U - U

Aj, aj, aj, aj, aj

- - - - -

po zelenoj trati.

- U - U - U

12

2.3.2 RINGA, RINGA RAJA

Ringa, ringa, raja,

muca pa nagaja,

kuţa pa priteče,

pa vse na tla pomeče.

Kokot kikiriče,

čipke, čopke kliče,

putka kokodajsa,

ker je znesla jajca (Maţgon, 2003, str. 7).

Slika 2: Notni zapis pesmi Ringa, ringa raja (Reba, 2003, str. 172)


Pesem govori o značaju ţivali, ki se v pesmi pojavljajo (muca, pes, petelin in

kokoš), in je šaljive narave. V pesmi se pojavljajo ţivalski motivi. Tema pesmi je

početje domačih ţivali. Dogajalni kraj je kmečko dvorišče, na katerem zagotovo

srečamo vse te ţivali skupaj. Čas dogajanja je dan, saj te ţivali običajno ponoči

spijo.

13

V pesmi je mogoče zaslediti podvojitev ali geminacijo (ringa, ringa). Pesem je

sestavljena iz dveh štirivrstičnih kitic.

Verzi so enako dolgi in melodični, rima je zaporedna (aabb). V pesmi kot metrična

shema prevladujeta trohej (– U) in daktil (– U U):

Ringa, ringa, raja,

- U - U - U

muca pa nagaja,

- U - U - U

kuţa pa priteče,

- U - U - U

pa vse na tla pomeče.

U - U - U - U

Kokot kikiriče,

U - U U - U

čipke, čopke kliče,

- U - U - U

putka kokodajsa,

- U U U - U

ker je znesla jajca.

- U - U - U

14

2.3.3 SIJAJ, SIJAJ, SONČECE

Sijaj, sijaj, sončece,

oj sonce rumeno!

»Kako bom pa sijalo,

k`sem vedno ţalostno.«

Sonce zgodaj gori gre,

dekleta jokajo,

bi rade še leţale,

pa vstati morajo.

Sonce zgodaj doli gre,

pastirci tarnajo,

domov bi radi gnali,

pa črede nimajo (Pesek, 1996, str. 26).

Slika 3: Notni zapis pesmi Sijaj, sijaj, sončece (Prav tam, str. 26)

15


Pesem govori o soncu, ki je vedno ţalostno, saj se vsi pritoţujejo nad njim.

Dekleta se jočejo, kadar sonce vzhaja, pastirci pa se jezijo, kadar sonce zahaja.

Motivi so vzeti iz narave, tema pesmi pa je ţalostno sonce. Nauk pesmi je, da se

nam v ţivljenju ne more uresničiti vse, kar si zaţelimo ali zamislimo.

Dogajalni kraj je narava, najverjetneje planine, kjer pastirji pasejo svoje črede,

časovno pa bi pesem lahko umestili na pomlad ali poletje, saj takrat na planinah

najdemo pastirje in tudi sonce takrat najbolj močno sije.

Razlaga besed:

tarnati – pritoţevati se

V pesmi se pojavi apostrofa ali nagovor (Sijaj, sijaj, sončece, / oj sonce rumeno!),

kar je hkrati tudi vzklik ali eksklamacija. Najdemo tudi retorično vprašanje

(»Kako bom pa sijalo, / k`sem vedno ţalostno«). Prav tako se v prvi kitici pojavlja

dialogizem. Na začetku prve kitice pa zasledimo tudi podvojitev – geminacijo

(sijaj, sijaj). Poosebitev ali personifikacijo najdemo v vseh treh kiticah (»Kako

bom pa sijalo, / k`sem vedno ţalostno«; sonce zgodaj gori gre, sonce zgodaj doli

gre). Najdemo tudi okrasni pridevek in hkrati inverzijo (sonce rumeno) ter

pomanjševalnico (sončece).

Pesem je sestavljena iz treh štirivrstičnih kitic, v katerih so verzi enako dolgi,

povezuje pa jih pretrgana rima (abcb). V pesmi kot metrična shema prevladujeta

trohej (-U) in daktil (-UU):

Sijaj, sijaj, sončece,

- U - U - U U

oj sonce rumeno!

U - U - U U

»Kako bom pa sijalo,

U - U - U - U

k`sem vedno ţalostno.«

U - U - U U

16

2.3.4 ČUKOVA ŢENITEV

Čuk se je oţenil, tralala, tralala,

sova ga je vzela, hopsasa,

sova ga je vzela, hopsasa!

Čuk sedi na veji, tralala, tralala,

sova na vereji, hopsasa

sova na vereji, hopsasa!

Sova čuku miga, tralala, tralala,

češ pa se vzemiva, hopsasa,

češ pa se vzemiva, hopsasa!

Čuk pa sovo vpraša, tralala, tralala,

kol'ko dota znaša, hopsasa,

kol'ko dota znaša, hopsasa!

En'ga petelina, tralala, tralala,

eno bučo vina, hopsasa,

eno bučo vina, hopsasa!

Vino bova spila, tralala, tralala

bučo pa razbila, hopsasa,

bučo pa razbila, hopsasa (Maţgon, 2003, str. 20)!

17

Slika 4: Notni zapis pesmi Čuk se je oženil (Reba, 2003, str. 31)


Vsebinsko je pesem snubitvena in ţenitvena. Čuk in sova se pogovarjata o tem,

kako se bosta vzela in kaj bosta naredila s sovinim premoţenjem (buča in vino).

Na koncu se poročita. Motiv je ljubezen, poroka, premoţenje. Tema pesmi je

ţenitev med čukom in sovo. Ideja pesmi je veselje ob tako pomembnem dogodku

kot je poroka. Kraj dogajanja je najverjetneje gozd, čas ni natančno določen,

najverjetneje pa je noč, saj sta takrat sova in čuk budna.

Razlaga besed:

oţenil – poročil

vereja – kol, steber

dota – premoţenje, ki ga prinese ţena v zakon

Zasledimo lahko aposotrofo ali nagovor (češ, pa se vzemiva) in dialogizem

(pogovor med čukom in sovo). V vsaki kitici se pojavlja anafora (sova–sova, češ–

češ, kol'ko–kol'ko, eno–eno, bučo–bučo) in epifora (hopsasa–hopsasa). Refren

pesmi je: tralala, tralala, hopsasa, hopsasa.

18

V pesmi najdemo poosebitev (čuk se je oţenil, sova ga je vzela, čuk pa sovo

vpraša, vino bova spila, bučo pa razbila…). Pojavlja se okrasni pridevek (eno

bučo vina, enga petelina).

Pesem ima šest trivrstičnih kitic, ki so enako dolge. Rima je zaporedna (aaa).

Ritem v pesmi pa je poskočen. V pesmi kot metrična shema prevladujeta trohej (-

U) in daktil (-UU):

Čuk se je oţenil, tralala, tralala,

- U - U - U - U U - U U

sova ga je vzela, hopsasa,

- U - U - U - U U

sova ga je vzela, hopsasa!

- U - U - U - U U

19

2.3.5 MAJHNA SEM BILA

Majhna sem bila

piške sem pasla,

piške so čivkale,

jaz sem pa rasla.

Mamica moja

piške prodala,

piške so čivkale,

jaz pa jokala (Marty, Šivic, 2004, str. 52).

Slika 5: Notni zapis pesmi Majhna sem bila (Voglar, Nograšek, 2003, str. 9)

20


Pesem govori o deklici, ki je pasla male piščančke in ko je mama te piščančke

prodala, je deklica od ţalosti jokala. Motivi, ki se pojavljajo v tej pesmi, so piške,

mama, navezanost na ţivali. Tema pesmi je dekličina ljubezen do pišk, ideja

pesmi pa je, da se je teţko ločiti od tistega, kar imaš rad. Dogajalni kraj je

najverjetneje domače dvorišče ali travnik, dogajalni čas pa bi lahko umestili v

dekličino otroštvo.

Razlaga besed:

piške – piščanec, mlada kokoš

V pesmi se pojavlja anafora (piške, piške), inverzija (majhna sem bila, mamica

moja), pomanjševalnica (mamica), okrasni pridevek (mamica moja). Pesem je

sestavljena iz dveh štirivrstičnih kitic, ki so enako dolge, rima v pesmi je

zaporedna (aaaa). V pesmi kot metrična shema prevladujeta trohej (-U) in daktil

(-UU):

Majhna sem bila

- U U - U

piške sem pasla,

- U U - U

piške so čivkale,

- U U - U U

jaz sem pa rasla.

- U U - U

21

2.4 OSTALE LJUDSKE PESMI, KI SE ŠE OHRANJAJO V

POMURSKIH VRTCIH

PESEM VIR

Abraham ma sedem sinov Pesek, A. (1994). Slovenske ljudske pesmi za

otroke 2: Srečali smo mravljo. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Al me boš kaj rada mela Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Barčica Maţgon, S. (2003). Barčica: slovenske

ljudske pesmi za otroke. Ljubljana: ERIMAS.

Bela lilija Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška

pesmarica: slovenske ljudske pesmi 1.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

Biba leze, biba gre Šivic, U., Terseglav, M. (2006). Otroška



Dekle je po vodo šlo Maţgon, S. (2003). Barčica: slovenske

ljudske pesmi za otroke. Ljubljana: ERIMAS.

Fse, kar leze Majer, Š. (1996). Biba poje, biba… Kamnik:

Harlekin.

Izak, Jakob, Abraham Šivic, U., Terseglav, M. (2006). Otroška



22

Izidor ovčice pasel Voglar, M., Nograšek, M. (2003). Majhna sem

bila. Ljubljana:DZS.

Jager pa jaga Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Jaz pa grem na zeleno travco Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Jaz pa pojdem na Gorenjsko Šivic, U., Terseglav, M. (2006). Otroška



Jaz, pa ti, pa ţidana marela Slovenske narodne pesmi. (b. d.). Pridobljeno

18. 8. 2011, iz http://www.narodne-

pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=374

&mp3=1

Jaz sem muzikant Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Katarina Barbara Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Kje so moje roţice? Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Kje so tiste stezice

Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:

sto najlepših ljudskih in priljubljenih pesmi za

otroke. Ljubljana: Mladinska knjiga.

http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=374&mp3=1



23

Ko si srečen Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Lepa Anka kolo vodi Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



Lepo je pomlad na svet Voglar, M., Nograšek, M. (2003). Majhna sem

bila. Ljubljana: DZS.

Le sekaj, sekaj smrečico Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Lisička je prav zvita zver Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



Mat potice pečejo Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Mi se imamo radi Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Moj očka ima konjička dva Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Mujcek drota prose Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



24

Na planincah sončece sije Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Nocoj je ena luštna noč Slovenske narodne pesmi. (b. d.). Pridobljeno

18. 8. 2011, iz

http://andrej.mernik.eu/zabava/pesmi/index2.

php?pesem=nocoj_je_ena_lustna_noc

Ob bistrem potočku je mlin Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Petelinček je na goro šel Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Pika poka pod goro Šivic, U., Terseglav, M. (2006). Otroška



Pleši, pleši črni kos Voglar, M., Nograšek, M. (2003). Majhna sem


Po Koroškem po Kranjskem Voglar, M., Nograšek, M. (2003). Majhna sem

bila. Ljubljana:DZS.

Priletela muha na zid Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



http://andrej.mernik.eu/zabava/pesmi/index2.php?pesem=nocoj_je_ena_lustna_noc


25

Prišla bo pomlad Majer, Š. (1996). Biba poje, biba… Kamnik:

Harlekin.

Prišla je miška iz mišnice Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



Prvo leto, ko sem sluţil Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



Rasla je jelka Voglar, M., Nograšek, M. (2003). Majhna sem


Rdeče češnje Majer, Š. (1996). Biba poje, biba… Kamnik:

Harlekin.

Sem deklica mlada vesela

Slovenske narodne pesmi. (b. d.). Pridobljeno

18. 8. 2011, iz http://www.narodne-

pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=75&

mp3=0

Sinička se je usedla Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

So ptički se ţenili Šivic, U., Terseglav, M. (2006). Otroška



Sonce čez hribček gre Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.




26

Sonce sije, deţek gre Brenkova, K. (1996). Pojte, pojte, drobne

ptice, preženite vse meglice. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Srečali smo mravljo Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



Šmentana muha Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček:



Tri ptičice Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Trzinka zgodaj vstala Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj.

Kamnik: Reba.

Zajček bi se ţenil rad Marty, M., Šivic, U. (2004). Otroška



Zima je prišla Majer, Š. (1996). Biba poje, biba… Kamnik:

Harlekin.

27

2.5 PREKMURSKE LJUDSKE PESMI OHRANJENE V

POMURSKIH VRTCIH

V prekmurski ljudski glasbi najdemo po eni strani avtohtone posebnosti, med

katerimi je, poleg seveda značilnega narečja v besedilih, glasbeno predvsem v

starejši plasti, kot nekakšen ostanek vseslovenske arhaične melodike najbolj

karakteristična pentatonska melodika. Po drugi strani pa so značilnosti

prekmurskih ljudskih pesmi zaradi vpliva sosednje madţarske naslednje: v

nasprotju s pregovornim slovenskim večglasnim petjem najdemo v Prekmurju

pogostoma enoglasno petje, poleg tega pa so opazni tudi ritmično-melodični

vplivi. Zaradi madţarskega vpliva najdemo v določenem delu prekmurskih

ljudskih melodij, ki so bile arhaično predvsem vzpenjajoče, tudi padajočo

melodiko ter širok obseg melodij.

Za prekmursko ljudsko pesem je značilna tudi posebna oblika večglasnega petja,

ki med vodilnima glasovoma ne poteka strogo v vzporednih tercah, kot je to

običajno pri slovenskem ljudskem petju, temveč pogosto uporablja tudi kvarte,

kvinte, oktave in unisono (Vodušek, 2003, str. 88–93).

28

2.5.1 STARA MATI

Stara mati, dober den,

stara mati, cinguli, renguli, dober den, dober den.

Mate kaj za krpati,

mate kaj za cinguli, renguli, krpati, krpati?

Mamo edno renglico,

mamo edno, cinguli, renguli, renglico, renglico.

Kelko bi to koštalo,

kelko bi to, cinguli, renguli, koštalo, koštalo?

Tri dinare eden groš,

tri dinare, cinguli, renguli, eden groš, eden groš.

Vi ste majster preskopi,

vi ste majster, cinguli, renguli, preskopi, preskopi.

Poj se baba ti solit,

poj se baba, cinguli, renguli, ti solit, ti solit.

Pa küjaj z rengle lüknjaste,

küjaj z rengle, cinguli, renguli, lüknjaste, lüknjaste (Pesek, 1994, str. 28).

29

Slika 6: Notni zapis pesmi Stara mati, dober dén (Prav tam, str. 28)


Vsebinsko je pesem šaljive narave, jezik je preprost, narečje je prekmursko.

Pesem govori o starejši ţenski, katero obišče mojster, ki krpa luknjaste posode in

jo sprašuje, če ima kaj za krpati. Ţena mu odgovori, da ima eno posodo, zanima

pa jo tudi, koliko bi stalo popravilo posode. Mojster ji pove ceno, toda ta se ţeni

zdi previsoka. Zato le–ta ţeno nadere in ji jezno odgovori, da naj še naprej kuha iz

luknjaste posode.

Motivi, ki se v pesmi pojavljajo, so starejša ţenska, posoda, denar, mojster. Tema

pesmi je ponujanje pomoči pri popravilu posode. Nauk te pesmi je, da prepir ne

vodi nikamor in da nihče nima od tega koristi.

Kraj dogajanja je najverjetneje ţenin dom, dvorišče, časovno pa se dogajanje v

pesmi odvija podnevi.

30

Razlaga besed:

den – dan

mate – imate

edno – eno

renglico – posodo

kelko – koliko

koštalo – stalo

majster – mojster

preskôpi – predragi

poj – pojdi

küjaj – kuhaj

lüknjaste – luknjaste

V pesmi najdemo anaforo (stara mati–stara mati, mate kaj za–mate kaj za, mamo

edno–mamo edno, kelko bi to–kelko bi to, tri dinare–tri dinare, vi ste majster–vi

ste majster, poj se baba–poj se baba), epiforo (dober den–dober den, krpati–

krpati, renglico–renglico, koštalo–koštalo, eden groš–eden groš, preskôpi–

preskôpi, solit–solit, lüknjaste–lüknjaste) in apostrofo (Stara mati, dober den…).

Pojavlja se tudi dialogizem – pogovor med ţeno in mojstrom, okrasni pridevki

(stara mati, dober den, edno renglico, tri dinare, eden groš, rengle lüknjaste).

Refren pesmi je: cinguli, renguli.

Pesem je sestavljena iz osmih dvovrstičnih kitic, verzi v pesmi so različno dolgi.

Rima je zaporedna (aa). V pesmi kot metrična shema prevladujeta trohej (-U) in

daktil (-UU):

Stara mati, dober den,

- U - U -U -

stara mati, cinguli, renguli, dober den, dober den.

-U - U - UU -UU - U - - U -

31

2.5.2 NEDE MI VEČ RASLA

Nede mi več rasla,

travica zeléna,

ge se mi je šetala

lübica lübléna.

Nikaj se ne jouči,

lüjbica lüblena,

či te ne bon mogeo jez

pred oltar pelati.

Pred oltar pelati,

roko ti podati,

roko ti podati,

lice küšivati (Gonza, 1981, str. 27).

Slika 7: Notni zapis pesmi Nede mi več rasla (Prav tam, str. 27)

32


Pesem je ljubezenska. Fant se izpoveduje, kako več ne bo rasla trava tam, kjer se

je sprehajala njegova ljubica. Ljubici pravi, naj se ne joče, če je ne bo mogel

peljati pred oltar. Lahko bi sklepali, da se z njo ne more poročiti bodisi zaradi

staršev, lahko pa bi bil fant tudi duhovnik. Tema pesmi je ţalost ob misli na

nesojeno poroko. Ideja pesmi bi lahko bila, da je ljubezen velikokrat tudi boleča

in ranljiva. Kraj dogajanja je najverjetneje prekmurska ravnina v pomladnem ali v

poletnem času.

Razlaga besed:

nede – ne bo

šetala –sprehajala

lübica – ljubica

lüblena – ljubljena

nikaj – nikar, nič

jouči – joči

mogeo – mogel

jez – jaz

pelati – peljati

küšivati – poljubljati

V pesmi zasledimo iteracijo (roko ti podati–roko ti podati), okrasne pridevke

(travica zélena, lübica lüblena,), pomanjševalnico (travica) in metaforo (pred oltar

pelati). Pesem ima tri štirivrstične kitice, ki so enako dolge. V prvi kitici je rima

pretrgana (abcb), v drugi kitici rime ne moremo natančno določiti, v tretji kitici pa

je rima zaporedna (aaaa). V pesmi kot metrična shema prevladujeta trohej (-U) in

daktil (-UU):

Nede mi več rasla,

- U - U - U

travica zeléna,

- U U U -U

ge se mi je šetala

- U - U - UU

lübica lübléna.

- UU U – U

33

2.5.3 MÜJA SE JE ŢENILA

Müja se je ţenila,

kebra je gemala,

tralala, hopsasa,

kebra je gemala.

Gostüvanje mo slüţili,

pogače bomo pekli,

tralala, hopsasa,

pogače bomo pekli.

Obad pa z müjo pleše,

da se zemlja trese,

tralala, hopsasa,

da se zemlja trese.

Je müja omedlejla,

je doktora ţelela,

tralala, hopsasa,

je doktora ţelela.

Nem ti šou po doktora,

naj te vrag pač zeme,

tralala, hopsasa,

naj te vrag pač zeme (Pesek, 1994, str. 20).

34

Slika 8: Notni zapis pesmi Müja se je ženila (Prav tam, str. 20)


Vsebinsko je pesem šaljive narave. Pesem govori o muhi, ki se je poročila s

ščurkom, hkrati pa opisuje dogajanje na poroki. Motivi, ki se v pesmi pojavljajo,

so ţivali (muha, ščurek, obad), poroka, zdravnik, …

Tema pesmi je muhina poroka s ščurkom. Kraj in čas dogajanja v pesmi nista

razvidna.

Razlaga besed:

müja – muha

ţenila – poročila

keber – ščurek

gostüvanje – poroka

mo slüţili – bomo imeli

pogače – potice

gemala – jemala (vzela)

nem ti šou – ne bom ti šel

doktor- zdravnik

35

V pesmi se pojavlja veliko poosebitev ali personifikacij (müja se je ţenila, kebra

je gemala, obad pa z müjo pleše, je müja omedlela, je doktora ţelela). Najdemo

tudi pretiravanja (da se zemlja trese, je müja omedlela, naj te vrag pač zeme).

Refren, ki se v pesmi pojavlja, je besedna zveza tralala–hopsasa. Pesem je

sestavljena iz petih štirivrstičnih kitic. Rima v pesmi je pretrgana (abcb). V pesmi

kot metrična shema prevladujeta trohej (-U) in daktil (-UU):

Müja se je ţenila,

- U - U - U U

kebra je gemala,

- U - U -U

tralala, hopsasa,

-UU -UU

kebra je gemala.

-U - -U

36

2.5.4 GES SAN MALA ROUŢA

Ges san mala rouţa,

rouţa momina,

mamica me bouţa,

rada me ima.

F šoulo ţe zahajam,

pridno se učim,

nič več ne nagajam,

moudro govorim (Pesek, 1994, str. 9).

Slika 9: Notni zapis pesmi Ges san mala rouža (Prav tam, str. 9)


Pesem govori o punčki, ki pravi, da je mala mamina roţa, katera ţe hodi v šolo in

se pridno uči. Motivi v pesmi so: roţa, mama, ljubezen, pridnost, … Tema pesmi

je mamina pridna punčka. Kraj dogajanja ni natančno določen, časovno pa lahko

pesem umestimo v obdobje obiskovanja osnovne šole.

37

Razlaga besed:

ges san – jaz sem

rouţa – roţa

momina – mamina

bouţa – boţa

f šoulo – v šolo

moudro – modro

V tej pesmi je mogoče zaslediti anadiplozo (ges san mala rouţa, / rouţa momina),

pomanjševalnico (mamica) in okrasne pridevke (mala rouţa, rouţa momina,

moudro govorim). Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih kitic, ki imajo enako

dolge verze. V pesmi kot metrična shema prevladujeta trohej (-U) in daktil (-UU):

Ges san mala rouţa,

- U -U -U

rouţa momina,

- U -U U

mamica me bouţa,

- U U U - U

rada me ima.

-U - U-

38

2.5.5 NAŠ MAČEK JE ŠAU

Naš maček je šau,

v Gradec po sau,

či ga nede domau,

zaprávleni bau.

Tan v Graci na placi

na klijni visij,

na nauve štindéjre

se vagati fčij (Rešek, 1990, str. 22).


Vsebinsko je pesem šaljive narave. Govori o mačku, ki se odpravlja v Graz po sol

in če ga ne bo domov, bo tam zapravljen. Mačka res ni bilo domov, saj je v Grazu

na trgu visel in se je na nove načine učil tehtati. Tema pesmi je mačkov odhod v

Graz po sol. Ideja pesmi bi lahko bila, da kdor ne uboga, ga tepe nadloga. Motivi,

ki se pojavljajo v pesmi so: maček, Graz, trg.

Razlaga besed:

šau – šel

Gradec – Graz

sou – sol

či ga nede – če ga ne bo

domau – domov

zapravleni bo – zapravljen bo

tan v Graci na placi – tam v Grazu na trgu

na klijni visij – na klinu visi

nouve – nove

štindejre – način (lahko tudi enote)

se vagati fčij – se tehtati uči

39

Najpogostejši figuri, ki ju v pesmi zasledimo sta poosebitev (obe kitici) in okrasni

pridevek (naš maček, nouve štindejre). Pesem je sestavljena iz dveh štirivrstičnih

kitic z enako dolgimi verzi. Rima je v prvi kitici zaporedna (aaaa), v drugi kitici

pa pretrgana (abcb). V pesmi kot metrična shema prevladuje daktil (-UU):

Naš maček je šau,

U - U U -

v Gradec po sau,

- U U -

či ga nede domau,

- U - U U -

zaprávleni bau.

U - UU -

40

2.6 OTROŠKE LJUDSKE IZŠTEVANKE

2.6.1 POJEM IN NASTANEK IZŠTEVANK

Izštevanka je pri otroški igri ritmizirano besedilo, s katerim se na začetku igre

določijo udeleţencem vloge v igri (SSKJ, 1975, str. 170).

To so igrice, ki imajo pogosto nesmiselne besede. Uporabljamo jih za izštevanje,

t. i. za določanje, kdo bo z igro pričel, katero vlogo bo kdo imel v improvizacijah

in dramatizacijah, kdo iz igre izpade ipd. Besedila so najpogosteje v verzih,

njihove lastnosti pa so ritmično pripovedovanje in zdruţevanje razumljivih in

nesmiselnih besed. Otroci se jim pokorijo kot kakšni višji sili, hitro se jih naučijo

na pamet in jih radi uporabljajo zaradi ritma pripovedovanja, zaradi rim kot v

pesmih in zaradi nesmislov v vsebini ter seveda kot izhodišče za igro (Lipnik,

Matić, 1993, str. 98, 99).

Izštevanke uporabljajo otroci najraje pri lovljenju ali pri skrivanju. Najdemo jih v

mnogo podobnih inačicah, kjer so besede narejene kar tako. Otroci radi izštevanke

spreminjajo v prav nemarna besedila (Lipnik, 1994, str. 47).

Izštevamo se tako, da se postavimo v krog in eden govori izštevanko – za vsak

izgovorjeni zlog pokaţe enega v krogu krog naokrog. Navadno velja štetje v smeri

urinega kazalca, ni pa to nobeno pravilo. Tisti, ki ga zadene zadnji zlog pesmice,

je izštet in gre iz kroga. Tisti, ki ostane zadnji neodštet, prevzame vodstvo igre

(Vogelnik, 1990, str. 29).

41

2.7 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE OTROŠKE

IZŠTEVANKE V POMURSKIH VRTCIH

2.7.1 AN BAN, PET PODGAN

An ban, pet podgan,

štiri miši, v uh me piši,

vija, vaja, ven!

An ban, pet podgan,

štiri sove, črn vran,

zajčkov pet in miške tri,

kogar zgrabim, ta lovi (Lipnik, 1994, str. 50).

2.7.2 ECI, PECI, PEC

Eci, peci, pec,

ti si mali zec

ti si mala prepelica,

eci, peci, pec (Majer, 1994, str. 15).

2.7.3 PIKA NOGAVIČKA

Pika Nogavička

ima rdeča lička,

nosek pa rumen,

ti pa pojdeš ven (Lipnik, 1994, str. 48).

42

2.7.4 SLADOLED

Sladoled po deset!

Kdor ga kupi,

se zastrupi!

Kdor pa ne,

pa umre.

Vija, vaja, ven!

Jaz sem ga kupila,

se nisem zastrupila.

Vija, vaja, ven (Černigoj, 1996, str. 38)!

2.7.5 DIDL, DIDL DAJČKA

Didl, didl dajčka,

mi imamo zajčka,

noge ima štiri,

niso nič pri miri,

en, dva, tri,

zajček si zdaj ti (Majer, 1994, str. 14)!

2.7.6 PALČEK SKAKALČEK

Palček skakalček

na gori stoji,

zvezdice šteje,

se sladko smeji (Gašperin, 2008, str. 96).

43

2.7.7 ANČKA BANČKA

Ančka bančka,

pomarančka,

v prvi klopici sedi

in napiše črko i:

gori, doli, naokoli,

pika, vejica, ven (Vogelnik, 1990, str. 30).

2.7.8 ENCI BENCI NA KAMENCI

Enci benci

na kamenci,

tu sedijo

tri mladenci,

eri, beri, muzikeri,

vija vaja ven (Gašperin, Čoh, 2008, str. 22)!

2.7.9 EN TEN TINI

En ten tini,

savaraka tini,

savaraka tika taka,

vija vaja ven (Lipnik, 1994, str. 48)!

2.7.10 PIKICA IN TONČEK

Pikica in Tonček,

sta lizala bonbonček.

Bonbonček se stopi,

Pikica lovi (Černigoj, 1996, str. 38)!

44

2.8 OSTALE LJUDSKE IZŠTEVANKE, KI SE ŠE OHRANJAJO

V POMURSKIH VRTCIH

Večini izštevank najdemo veliko podobnih različic. V najini diplomski nalogi sva

se osredotočili predvsem na tiste, ki so ponavadi najpogosteje uporabljene.

IZŠTEVANKA VIR

AVION

Avionček gori gre,

bombe spušča, doli gre,

kamor bomba prileti,

tam se šteje: en, dva tri.

Majer, 1994, str. 11

EKATE PEKATE

Ekate pekate cukate me,

abe fabe domine,

ektum pektum

tum tum tum,

abele fabele dominum.

Gašperin, 2008, str. 6

ENA BELA HIŠICA

Ena bela hišica,

koliko oken pa ima?

Ima samo tri,

pojdi ven zdaj ti!

Černigoj, 1996, str. 37

45

ENA, DVE KAM PA GRE

Ena, dve kam pa gre?

Tri, štir po krompir.

Pet, šest krape jest.

Sedem, osem lepo prosim.

Devet, deset v nebesa vzet.

Kunaver, Lipovšek, 2006,

str. 11

KUŢA LAJA HOV HOV HOV

Kuţa laja hov hov hov,

muca, hitro prid domov,

da ulovila boš vse miši,

ki se skrivajo po hiši.


LE POSLUŠAJ VSAK

Le poslušaj vsak,

tika taka tak,

čas hiti hiti,

ura bije tri,

ura bije tri,

Marko naj lovi.


MAČKA IN MIŠ

Sonce kliče, ne domov,

travnik kliče, brţ na lov

ti boš mačka, jaz bom miš,

jaz bom beţal, ti loviš!

Perger, 2010, str. 19

46

MARKO PADEL JE NA NOS

Marko padel je na nos,

hitro po rešilni voz.

En, dva, tri,

po rešilni voz greš ti.


MI SE Z VLAKOM PELJEMO

Mi se z vlakom peljemo,

dobro voljo meljemo,

ko pa se ustavi vlak,

hitro se prešteje vsak,

ena, dve, tri,

vlak si ti!

Perger, 2010, str. 5

POD MOSTOM JE PISALO

Pod mostom je pisalo:

cipcipilipcipilonika.

Kdor te besede ne izgovori,

tisti pa lovi!

Iz otroštva se spomniva te

različice izštevanke, vendar

ni bila v takšni obliki

navedena v nobeni literaturi.

SLADOLED TURŠKI MED

Sladoled turški med

stane dinar petdeset,

kdor ga kupi

se zastrupi,

vija vaja ven!


47

2.9 OTROŠKE NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE

2.9.1 POJEM IN NASTANEK OTROŠKIH NAGAJIVK IN ŠALJIVK

Nagajivka je pesem nagajive, šaljive vsebine, ki je navadno kratka (SSKJ, 1975,

str. 914, 915).

Šaljivka je pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene

osebe ali probleme (SSKJ, 1985, str. 1045).

Nagajivke in šaljivke lahko drugače poimenujemo tudi posmehljivke, zbadljivke

ali norčevanke.

Posmehljivke, norčevanke, nagajivke so zelo kratka in tudi daljša besedila.

Posmehovanja in norčevanja med otroki seveda ne spodbujamo, a v otroški igri,

otroški nagajivosti in včasih tudi zlobi je takega govorjenja kar veliko. Skoraj

vedno pa skušajo najti otroci rimano posmehljivko. Primere takega otroškega

govorjenja najdemo v vrtcih, v spominu odraslih na otroštvo in v tiskani literaturi.

Rimanje je včasih smiselno, včasih pa povsem brez smiselne povezave.

Besede povezuje le glasovna podobnost. Mnogo besed je narečnih, iz otrokovega

prvega govora. Večina nagajivk je ponarodelih in so dobile vrsto inačic (Lipnik,

1994, str. 87).

Posmehljivke spadajo med pesniške in prozne pripovedi in ponavadi prinašajo

negativne lastnosti posameznika, druţine, skupine, cele vasi, mesta, pokrajine,

ljudstva. Otroci se pogosto drug drugemu posmehujejo ali ţalijo s celimi proznimi

ali verznimi posmehljivkami. Včasih si stojita nasproti dve skupini in tekmujeta,

kdo si bo kaj gršega izmislil in nato povedal o posamezniku ali celi nasprotni

skupini.

Sicer pa otroške posmehljivke najpogosteje nastanejo nehote kot navadno rimanje

besed, ko otroci drug drugemu k prvemu imenu dodajo še kakšno izmišljeno ime

(Lipnik, Matić, 1993, str. 119, 120).

48

2.10 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE LJUDSKE

NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE V POMURSKIH VRTCIH

2.10.1 MATIJA MATAJA

Matija Mataja

kozo napaja,

koza poskoč,

Matija pa poč (Majer, 1994, str. 51).

2.10.2 MIHA PAVLIHA

Miha Pavliha

balonček napiha,

balonček pa poč,

Miha pa skoč.

(Ta različica ni bila navedena v nobeni literaturi, so jo pa velikokrat navedle

vzgojiteljice pomurskih vrtcev).

2.10.3 ŠPELA MARELA

Špela marela,

na kahli sedi,

cajtenge bere,

pa fajfo kadi (Gašperin, 1998, str. 42).

2.10.4 JAKA TOBAKA

Jaka tobaka

pod mostom koraka,

sreča medveda,

mu v hlače pogleda (Gašperin, 1998, str. 72).

49

2.10.5 METODA NERODA

Metoda neroda

po lojtri je šla,

se lojtra zlomila,

je padla na tla (Gašperin, 2008, str. 76).

2.11 OSTALE LJUDSKE NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE, KI SE ŠE

OHRANJAJO V POMURSKIH VRTCIH

NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE VIRI

ANA PODGANA

Ana podgana, medvedova hči,

bi se rada moţiva, medveda še ni,

medved pod klancem na parah leţi,

Ana podgana pa skor omedli!


BEŢIMO TECIMO CIGANI GREDO

Beţimo, tecimo,cigani gredo!

V rjavih bisagah otroke neso.

Če se ne umivaš,cigana se boj!

Sicer te zaloti in vzame s seboj.


ČRNI MAČEK

Črni maček se prismuka,

izza grma k nam prikuka,

mi pa skrijemo se vsi,

da nas maček ne dobi.


50

ENKRAT JE BIL EN GROF

Enkrat je bil en grof,

ki je imel na glavi cof.

Zdaj pa ni več grofa

in ne njegov'ga cofa.


GUJSA GUJSA GUJSA

Gujsa gujsa gujsa,

dva debela pujsa,

enga smo zaklali,

enga pa prodali,

enga pa še imamo,

pa vam ga ne damo.


JOŢE IMA TRI KOŢE

Joţe ima tri koţe,

prvo obleče,

drugo sleče,

tretjo pa za sabo vleče.


MAJHEN MOŢ

Majhen moţ na prste skače,

pet krat šest je trideset!

Ni bila navedena v nobeni

literaturi,

ampak so nama jo navedle

vzgojiteljice.

51

MIHA MIHAL

Miha Mihal konje koval,

klešče je 'zgubil,

klad'vo prodal.


MOJ KLOBUK IMA TRI LUKNJE

Moj klobuk ima tri luknje,

tri luknje ima moj klobuk,

če bi ne imel tri luknje,

bi to ne bil več moj klobuk.

Ni bila navedena v nobeni

literaturi,

ampak so nama jo navedle

vzgojiteljice.

NAŠA MUCA, MUCA MACA

Naša muca, muca maca,

je pa mamica postala,

štiri mucke je dobila,

na podstrešju jih je skrila,

štiri mucke, konec miši,

pa bo red in mir pri hiši.


PIKA POKA PIKA POK

Pika poka, pika pok,

ţeni kravo na potok,

tista kravca neče piti,

švrkni jo po riti!


52

PETER MEŠETER

Peter Mešeter,

ima hlače na veter,

pa veter zapiha,

mu hlače odpiha.


STARA BABA

Stara baba rom pom pom!

Če te nisem, te pa bom!

Z eno šibo leskavo

bo po riti treskalo!

Černigoj, 1996, str. 125

TONE IZ CELJA

Tone iz Celja

ima hlače iz korenja,

iz papirja klobuk

prav' ritka puk, puk.


VETER, MRAZ IN MRZLA TOČA

Veter, mraz in mrzla toča,

jutri, pravijo, bo moča,

sonce posijalo bo,

tebe odpihalo bo.


53

VRAN IN VRANA

Vrana je po cest hodila,

pa si nogo je zlomila.

In prišel je črni vran,

pa odnesel jo je stran.


VRTI SE, VRTI, ZLATO KOLO

Vrti se, vrti, zlato kolo,

ti pa se pelješ v zlato nebo!

Majer, 1994, str. 101

ŢABA GRE V LUKNJICO

Ţaba gre v luknjico,

primi jo za suknjico!

Ţaba pravi: vek, vek, vek!

Primi jo za zadnji skrek.

Če t' kaj poreče, prim' jo za pleče!

Majer, 1994, str. 102

ŢENIN IN NEVESTA

Ţenin in nevesta

pod mizo štrukle jesta,

na vilce jih natikata,

pa v usta jih pomikata.


54

2.12 PREKMURSKE NAGAJIVKE IN ŠALJIVKE

Prekmurske nagajivke in šaljivke nisva zasledili v nobeni literaturi, ampak sva jih

zapisali na podlagi pridobljenega zapisa vzgojiteljic iz pomurskih vrtcev.

2.12.1 DINA, DINA DANA

Dina, dina dana,

baba je pijana,

staro vijno pijla,

pa deda je zgibijla.

2.12.2 PIŠTA BAČE

Pišta bače,

koula vlače,

po trnace dreke klače.

Pišta bače

koula vlače,

riba prijde rit pogej,

Pišta pravi,

riba tou pa nej.

2.12.3 DIRI DIRI DAČKO

Diri diri dačko,

ges san se potačko,

mati so me krejgali,

po nagoj riti strejlali,

ge san se pa tak smijal

ka san v grabi lače njal.

55

2.13 PRSTNE IN DOTIKALNE IGRE

2.13.1 KAJ JE PRSTNA IGRA?

Med ˝najmanjšimi igrami˝ zavzemajo prstne igre prav posebno mesto. Igra se

vedno starejši v fizičnem kontaktu z otrokom, ki mu sedi v naročju. Otrokova igra

z iztegnjenimi prstki je ˝oder z igralci˝, na katerem se ˝zgodi˝ igra. Osnova oblika

prstne igre je po pravilu petvrstična pesemsko-dramska oblika. Njihova motivika

vedno vključuje konkretno, vsakdanje ţivljenje, njegove potrebe, zakone in

aktivnosti, ki so jim bili otroci priče vsak dan in jih po svoje razumeli tako v davni

preteklosti kakor še danes (Cvetko, 1996, str. 27).

Prstne igre so med prvimi, najmanjšimi, najčistejšimi in najbolj prepoznavnimi

primeri poezije in gledališča, s katerimi se srečujejo vse generacije človeštva.

Naše izročilo je s prstnimi igrami precej bogato (Cvetko, 1996, 27).

S prstki se lahko igramo ţe z zelo majhnimi otroki. Te preproste in vendar bogate

igre bodo prišle prav najprej v druţini, kjer lahko popestrijo skupne popoldneve,

praznike, srečanje med tistimi najmlajšimi in najstarejšimi člani. Srečanje otroka s

prstno igro je tako tudi njegovo prvo srečanje s poezijo (Prav tam, str. 35).

»Prstne igre so take kot so, čiste in enostavne, nemara najlepše. Tako kot je

besedilo do skrajnosti izčiščeno, pa je lahko tudi goli prst tisto,kar je« (Cvetko,

1996, str. 39 ).

56

2.14 NAJPOGOSTEJE UPORABLJENE LJUDSKE PRSTNE IN

DOTIKALNE IGRE V POMURSKIH VRTCIH

2.14.1 KRIŢ, KRAŢ, KRALJ MATJAŢ

Kriţ, kraţ, kralj Matjaţ,

daj mi groš, da kupim noţ.

Luknjo vrtam, luknjo vrtam,

poč, poč, poč (Terseglav, 2010, str. 12).

2.14.1.1 POTEK IGRE

S prstom rišemo ˝kriţe˝ – diagonale po dlani soigralca, na ˝luknjo vrtam˝ s

kazalcem vrtamo v dlan, na ˝poč, poč, poč˝ pa ˝počimo˝ po roki (Prav tam, str.

12).

2.14.2 EN KOVAČ

En kovač konja kuje,

kolko ţebljev potrebuje?

En, dva, tri,

pa povej število ti (Terseglav, 2010, str. 8)?

2.14.2.1 POTEK IGRE

S pestjo štejemo po rokah soigralcev – zmaga tisti, ki prvi umakne obe pesti.

2.14.3 BIBA LEZE, BIBA GRE

Biba leze, biba gre,

da bi prišla do gore,

do gore, do biser vode,

57

kamor nihče drug ne more (Pesek, 1994, str. 7).

Biba leze, biba gre je ena izmed najpogosteje uporabljenih bibarij, obstajajo pa še

tudi druge, vendar so v večini avtorsko delo in niso ljudske.

2.14.3.1 POTEK IGRE

Kazalec in sredinec odraslega se sprehajata po otrokovem telesu. Začneta pri

nogah in lezeta po nogah, trebuhu in prsih navzgor, dokler ne prideta pri zadnjem

verzu do podbradka (Jeitner-Hartmann, 2006, str. 20).

2.14.4 IGRAMO SE

Igramo se, igramo se,

veselo trkamo.

Ko palček se utrudi,

kazalček koj začne.

Igramo se, igramo se,

veselo trkamo.

Kazalček se utrudi,

sredinček koj začne.

Igramo se...

Sredinček se utrudi,

prstanček koj začne.

Igramo se...

Prstanček se utrudi,

mezinček koj začne.

Igramo se...

Mezinček se utrudi

ročica koj začne.

58

Igramo se...

Ročica se utrudi,

peščica koj začne.

Igramo se...

Peščica se utrudi,

komolček koj začne (Lipnik, 1994, str. 63, 64).

2.14.4.1 POTEK IGRE

To je igra z govorjenjem ali petjem ter s potrkavanjem s prsti in drugimi deli

telesa. Igro lahko nadaljujemo z nosom, z ušesom, s peto, s stopalom, s kolenom,

z ritko itd. (Prav tam, str. 63, 64).

Slika 10: Notni zapis prstne igre Igramo se (Terseglav, 2010, str. 101)

59

2.14.5 TA PRAVI

Ta pravi: ˝Pijmo!˝

Ta pravi: ˝Jejmo!˝

Ta pravi: ˝Kje bomo pa vzeli?˝

Ta pravi: ˝ V mamini škrinjici.˝

Ta pa vse popije, vse pojej

in vse mamici povej (Cvetko, 1996, str. 5).

2.14.5.1 POTEK IGRE

Slika 11: Izvedba prstne igre Ta pravi pijmo – prvi del (Cvetko, 1996, str. 45)

60

Slika 12: Izvedba prstne igre Ta pravi pijmo – drugi del (Prav tam, str. 46)

61

2.14.6 ENA ŢABA

Ena ţaba je umrla,

štiri miši je poţrla.

Ali pojdeš na pogreb?

Da.

Koliko vencev boš prinesla?

En, dva, tri, pa povej število tudi ti!

Te oblike prstne igre v literaturi nisva zasledili, ampak so nama jo zapisale

vzgojiteljice. Obstaja pa tudi različica te igre z naslovom Ena ribica je umrla.

2.14.6.1 POTEK IGRE

Igralci poloţijo roke na mizo, nato pa en izmed igralcev ob govorjenem besedilu

prešteva prste soigralcem. Zmaga tisti, ki ima skrite vse prste.

2.14.7 LETI LETI

Leti, leti, leti, leti, leti..., na koncu pa se dodajajo različne besede.

2.14.7.1 POTEK IGRE

Vodjo igre določi izštevanka. Igralci sedijo v krogu, najbolje okrog mize.

Dvigujejo kazalce in z njimi udarjajo ob rob mize. Vodja ob tem ves čas ponavlja:.

˝Leti, leti, leti, leti, leti…, na koncu pa dodaja različne besede. Otroci morajo

pozorno poslušati, kaj vodja govori. Če omenjeni predmet ali ţival res lahko leti,

morajo otroci dvigniti kazalec, sicer pa ne smejo prenehati udarjati po mizi. Kdor

je prepozen, prehiter ali pa se zmoti ter ob nepravi besedi dvigne kazalec, dobi

kazensko točko.

Te točke se ob koncu igre seštejejo. Tisti, ki se ni zmotil ali pa ima najmanj

kazenskih točk, zmaga in v naslednji igri postane vodja (Kunaver, Lipovšek,

2006, str. 64).

62

2.14.8 MIŠKA KAŠKO KUHALA

Miška kaško kuhala:

temu dala,

temu dala,

temu dala,

temu dala,

temu pa vrat zavila

in v luknjico skrila (Cvetko, 1996, str. 9).

2.14.8.1 POTEK IGRE

Posebnost te igre je, da se otroka dotikamo, da je gibov veliko in da so predpisani

zelo natančno. Scenarij je tako rekoč stalen.

S prsti oblikujemo gobčke miške, ki jih na konicah točkasto stisnemo v šilasti

stoţec. Miška z gobčkom meša po dlani (kroţniku, loncu). Nato miška seţe z

gobčkom v dlan in nese v usta mezincu. ˝Temu dala, temu dala, temu dala, temu

dala˝: miška ponavlja akcijo od prej in pride do palca. ˝Temu pa vrat zavila˝:

miška zgrabi palec za vrat in ga obrača sem in tja. Potem spravi palec v pest pod

ostale prste, ˝in v luknjico skrila˝ (Prav tam, str. 50–52).

2.14.9 KJE SO PRSTKI

Kje je palček, kje je palček?

Tukaj sem, tukaj sem.

Kako si kaj prijatelj?

Dobro, hvala lepa,

grem domov! Grem domov.

Kje je kazalček, kje je kazalček?



Dobro, hvala lepa,


63

Kje je sredinček, kje je sredinček?



Dobro, hvala lepa,


Kje je prstanček, kje je prstanček?



Dobro, hvala lepa,


Kje je mezinček, kje je mezinček?



Dobro, hvala lepa,


Te prstne igre nisva zasledili v nobeni literaturi, ampak so nama jo zapisale

vzgojiteljice.

2.14.9.1 POTEK IGRE

Ob petju pesmice se imenovana prstka pozdravljata s premikanjem gor in dol. Ko

se poslovita, ju skrijemo nazaj v pest. Začnemo s palcem in končamo z mezincem.

64

2.14.10 TA JE V VODO PADEL

Ta je v vodo padel,

ta ga je ven izvlekel,

ta ga je iz oblekce slekel,

ta ga je dal v posteljco ajat,

ta je pa mamici povedal,

pol so ga pa ta, pa ta, pa ta, pa ta nabutal,

ti ti ti, kaj si pa mamici povedal.

Inačica te prstne igre je navedena v knjigi Slovenske otroške prstne igre, vendar se

otroci v pomurskih vrtcih igrajo po zgoraj navedeni inačici te igre.

2.14.10.1 POTEK IGRE

Z eno roko ponazarjamo vodno gladino ali valove. Palec druge roke se utaplja v

vodi, kliče na pomoč. To doseţemo tako, da palec porivamo od spodaj med prsti

druge roke. Palec plava pod vodno gladino.

Roka – morje ostaja v istem poloţaju, kazalec druge roke potegne iz vode

utapljajoči se palec.

Roka se iz vode preoblikuje v obalo, iz stegnjene pozicije se stisne v pest. Kazalec

poloţi palec na breg. Roka se iz obale preoblikuje v streho hiše. Sredinec si oprta

palec in ga nese v hiško, pod dlan druge roke. Zdaj se streha obrne okrog in

spremeni v zibelko. Palec uporabimo za blazino. Prstanec previdno poloţi palec v

zibelko, ga poboţa ˝po laseh˝ in zibelko zaguga. Roka – zibelka se še ziblje.

Zgornja členka vseh štirih prstov bosta sluţila za odejo. Mezinec z odejo pokrije

palec. Zdaj je roka zibelka stisnjena v rahlo, varno pest. Pokriti palec spi, ostali

štirje prosti prsti, njegovi rešitelji, ga po tihem opazujejo in po vrsti poljubijo za

lahko noč (Cvetko, 1996, str. 41).

65

2.15 OSTALE LJUDSKE PRSTNE IN DOTIKALNE IGRE, KI

SE ŠE UPORABLJAJO V POMURSKIH VRTCIH

PRSTNA ALI DOTIKALNA IGRA

VIR

DEŢEK TOČA GROM

Kaplja, kaplja,

deţuje, deţuje,

lije kot iz škafa,

toča pada, toča pada,

bliska se hudo,

grmi, grmi,

vsak otrok domov zbeţi.

Jeitner-Hartmann, 2006, str. 56

JOHN MARION

John Marion iz Londona

je lenuh, potepuh.

Vedno dela tup, tup, tup,

vedno dela tup, tup, tup.

En, dva tri, Johna več na svetu ni.

Family, učiteljem, staršem in

vzgojiteljem prijazen portal. (b.

d.). Pridobljeno 31. 8. 2011, iz

http://www.hudamravljica.net/?p=

1166

GOSENICA

Gosenica je lezla,

počasi na drevo,

pomigala na dolgo,

pomigala kratko.

Micka (b. d.). Pridobljeno 31. 8.

2011,iz

http://www.micka.si/besedila/ziva

li/gosenica.html

66

Primigala je k meni,

v lonček sem jo dal,

nikar mi ne pobegni,

zaţugal sem, dejal.

Ko v lonček sem pogledal,

je notri ni bilo,

pred oknom pa je letal,

metuljček prelepo.

MIŠ IZ LUKNJE JE PRITEKLA

Miš iz luknje je pritekla,

svojim miškam ţemlje spekla.

Ti jo dobiš, ker se smejiš,

ti jo dobiš, ker ne kričiš.

Ti jo dobiš, ker hitro zaspiš,

ti jo dobiš, ker z bratcem deliš.

Ti jo dobiš, ker si najmlajša miš.

Starševski čvek (b. d.).

Pridobljeno 2. 9. 2011, iz

http://med.over.net/forum5/read.p

hp?151,5060732

MIŠKA TEKA

Naokrog po vrtu,

teka majhna miška.

Hop, hop, hop,

tu je njena hiška.

Mamina čvekalnica (b. d).

pridobljeno 2. 9. 2011, iz

http://www.mama.si/forum/index.

php?topic=30308.15

67

MUHA PRIMARUHA

Muha primaruha,

črno juho kuha.

Hmmm, kako lepo diši,

kdor prikima, jo dobi.

Otroške ljudske igre in bibarije

(b. d.). Pridobljeno 31. 8. 2011, iz

www.vrtec-

pedenjpednm.si/.../ZBIRKA%20I

GER%20IN%20BIBARIJ.doc

PIKI PIKI PIKICA

Piki piki pikica,

to je lepa slikica.

Dolga ušesa, kratek vrat,

po glavi je pa mal kosmat.

Ringaraja (b. d.). Pridobljeno

2. 9. 2011, iz

http://www.ringaraja.net/forum/t

m.asp?m=1921779

STARI PALEC KRUHA PROSI

Stari palec kruha prosi.

Kaţiprst ga v hišo nosi.

A sredinec, ta jezi se,

Da prstanec vse pojeda

In mezinec lačen gleda.

Cvetko, 1996, str. 11

TA JE ZAKLAL

Ta je zaklal,

ta je oskubel,

ta je pekel,

ta je jedel,

za tega malega pa ni nič ostalo.

Cvetko, 1996, str. 7

68

TA Z DREVESA HRUŠKE STRESA

Ta z drevesa hruške stresa,

ta jih meče v prazne vreče,

ta na rame vrečo vzame,

ta jih skozi vrata vozi,

ta pa poseda in pojeda.

Vogelnik, 1990, str. 102

TUKAJ JE PANJ

Tukaj je panj,

a kje so čebele?

Skrile so se,

vse proč odletele.

Preštej do deset,

pa pridejo spet.

Bzzzzzzzz.

Mamina čvekalnica (b. d).

pridobljeno 2. 9. 2011, iz

http://www.mama.si/forum/index.p

hp?topic=30308.15

69

2.16 SKLEP TEORETIČNEGA DELA

Zbrane ljudske pesmi sva delili na pete pesmi in govorjene pesmi. Govorjene

pesmi sva razvrstili na tri skupine: izštevanke, nagajivke in šaljivke ter na prstne

in dotikalne igre.

Pri petih ljudskih pesmih sva izpostavili 5 najpogosteje uporabljenih, katere sva

podrobneje analizirali in jim dodali notna gradiva. Izpostavili sva tudi prekmurske

ljudske pesmi, ki so bile zapisane v anketah in jih prav tako podrobneje analizirali

in dodali notno gradivo. Ostale pete pesmi pa sva pregledno zapisali po

abecednem vrstnem redu in jim pripisali vire, v katerih so v celoti zapisane.

Govorjene ljudske pesmi sva razvrstili na enak način kot pete ljudske pesmi na

najpogosteje uporabljene, na prekmurske (če so bile navedene) in na ostale, pri

katerih sva prav tako navedli vire.

Pri nekaterih ljudskih besedilih vira nisva navedli, saj jih nisva zasledili v nobeni

literaturi, ampak so nama jih navedle bodisi vzgojiteljice, bodisi se jih spomniva

iz najinega otroštva.

Vsa ljudska besedila, ki so nama jih zapisale vzgojiteljice, sva poiskali v knjigah,

slikanicah in v ostalem gradivu.

70

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN

Namen najinega diplomskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri se v pomurskih

vrtcih ohranja ljudska poezija.

Cilj diplomske naloge je na osnovi anketnega vprašalnika zbrati čim več gradiva s

področja ljudske poezije, ki se še ohranja v pomurskih vrtcih.

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Na osnovi namena in cilja diplomske naloge sva postavili naslednja raziskovalna

vprašanja:

Ali v skupini kdaj uporabljajo ljudske pete pesmi?

Kateri so najpogostejši naslovi petih pesmi, ki jih v skupini uporabljajo?

Ali kdaj uporabljajo v skupini govorjene ljudske pesmi?

Kateri so najpogostejši naslovi ljudskih izštevank, ki jih v skupini

uporabljajo?

Kateri so najpogostejši naslovi ljudskih nagajivk in šaljivk, ki jih

uporabljajo?

Katere so najpogostejše dotikalne in prstne igre, ki jih v skupini

uporabljajo?

71

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

Na osnovi raziskovalnih vprašanj smo postavili naslednje hipoteze:

Hipoteza 1:

Predpostavljamo, da se v vsaki skupini uporabljajo ljudske pete pesmi.

Hipoteza 2:

Predpostavljamo, da so najpogostejši naslovi ljudskih petih pesmi: Marko skače,

Čukova ţenitev in Ringa, ringa raja.

Hipoteza 3:

Predpostavljamo, da v vsaki skupini uporabljajo govorjene ljudske pesmi.

Hipoteza 4:

Predpostavljamo, da so najpogostejši naslovi ljudskih izštevank naslednji: An ban,

pet podgan, Pika nogavička in Eci, peci, pec.

Hipoteza 5:

Predpostavljamo, da sta najpogosteje uporabljeni šaljivki ali nagajivki Matija

Mataja in Jaka tobaka.

Hipoteza 6:

Predpostavljamo, da so najpogostejše prstne in dotikalne igre: Kje so prstki, Biba

leze, biba gre in Kriţ kraţ.

Hipoteza 7:

Predpostavljamo, da bomo največ različnih naslovov ljudskih petih ali govorjenih

pesmi zbrali pri ljudskih petih pesmih.

72

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 RAZISKOVALNE METODE

V diplomski nalogi sva uporabili deskriptivno metodo dela.

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC

V empiričnem delu diplomske naloge so raziskovalni vzorec predstavljale

vzgojiteljice iz osmih pomurskih vrtcev z vsemi svojimi enotami. Oddanih je bilo

116 anket, od katerih je bilo vrnjenih 106 anket.

V raziskavo je tako bilo vključenih 106 vzgojiteljic prvega in drugega starostnega

obdobja.

Vrtci, ki so bili vključeni v raziskavo:

vrtec Murska Sobota (enote: Miške, Gozdiček, Romano, Urška, Ringa

raja, Krtek, Srnica in Veverička),

vrtec Puconci (enote: Puconci, Mačkovci, Bodonci in Brezovci),

vrtci občine Moravske Toplice (enote: Bogojina, Filovci, Fokovci,

Martjanci, Prosenjakovci in Moravske Toplice),

vrtec Radenci – Radenski Mehurčki (enote: Mehurčki, Grozdek in Vrtec

na hribčku),

vrtec Beltinci: (enote: Dokleţovje, Gančani, Melinci in Lipovci),

vrtec Cankova,

vrtec Tišina,

Ţupnijski zavod sv. Miklavţa vrtec Lavra Murska Sobota (enote: Murska

Sobota in Tišina).

73

VRTEC

ŠTEVILO

PRIDOBLJENIH

ANKET

f f %

MURSKA SOBOTA 34 32

PUCONCI 19 18

RADENCI 13 12

MORAVSKE

TOPLICE

13 12

BELTINCI 11 10

CANKOVA 6 6

TIŠINA 5 5

ŢUPNIJSKI VRTEC

MS

5 5

SKUPAJ 106 100

Tabela 1: Številski in odstotni prikaz pridobljenih anket iz posameznih vrtcev

Tabela nam nudi podatek o tem, koliko anket je bilo pridobljenih v posameznem

vrtcu. V vrtcu Murska Sobota sva pridobili 34 anket (32 %), v vrtcu Puconci je

bilo izpolnjenih 19 anket (18 %), iz vrtca Radenci in vrtca Moravske Toplice je

bilo pridobljenih 13 anket (12 %), iz vrtca Beltinci je izpolnilo anketo 11

vzgojiteljic (10 %), v vrtcu Cankova je bilo izpolnjenih 6 anket (6 %) ter v vrtcu

Tišina in v Ţupnijskem vrtcu Lavra Murska Sobota 5 anket (5 %). Vse skupaj je

torej bilo zbranih 106 anket (100 %).

74

32%

18%12%

12%

10%

6%

5%5%

MURSKA SOBOTA PUCONCI

RADENCI MORAVSKE TOPLICE

BELTINCI CANKOVA

TIŠINA ŢUPNIJSKI VRTEC MS

Graf 1: Prikaz odstotka pridobljenih anket iz posameznih vrtcev

75

STAROSTNO OBDOBJE OTROK f f %

1. starostno obdobje (1-3 let) 42 40

2. starostno obdobje (3-6 let) 43 40

kombinirana skupina 21 20

SKUPAJ 106 100

Tabela 2: Starostno obdobje otrok.

Iz rezultatov je razvidno, da 42 vzgojiteljic (40 %) dela z otroki iz 1. starostnega

obdobja, 43 vzgojiteljic (40 %) z otroki iz 2. starostnega obdobja in le 21

vzgojiteljic (20 %) dela v kombinirani skupini otrok.

40%

40%

20%

1. starostno obdobje 2. starostno obdobje

kombinirana skupina

Graf 2: Starostno obdobje otrok

76

3.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Na samem začetku sva ravnateljice vseh sodelujočih vrtcev zaprosili za dovoljenje

anketiranja vzgojiteljic, zaposlenih v njihovem vrtcu. Za zbiranje podatkov sva

uporabili anketni vprašalnik, v katerega je bilo vključenih 7 vprašanj, od tega tri

zaprtega tipa in štiri vprašanja odprtega tipa. Anketiranje vzgojiteljic je potekalo v

mesecu oktobru in novembru 2010.

3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Podatke, ki sva jih dobili, sva kvantitativno obdelali in jih analizirali z

deskriptivno statistiko. Rezultate sva grafično in tabelarično prikazali. Pri

obdelavi in analizi pridobljenih podatkov sva si pomagali s programom Microsoft

Excel.

77

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Ali v skupini kdaj uporabljate ljudske pete

pesmi?

f f %

DA 106 100

NE 0 0

SKUPAJ 106 100

Tabela 3: Ali v skupini kdaj uporabljate ljudske pete pesmi?

Iz rezultatov lahko razberemo, da vseh 106 anketiranih vzgojiteljic (100 %) v

svoji skupini uporablja ljudske pete pesmi. Hipoteza, da se v vsaki skupini

uporabljajo ljudske pete pesmi, je potrjena.

0%

100%

DA NE

Graf 3: Ali v skupini kdaj uporabljate ljudske pete pesmi?

78

NASLOV PESMI

ŠTEVILO ANKET, KJER SE JE

POJAVIL DOLOČEN NASLOV

PESMI

MARKO SKAČE 48

RINGA, RINGA RAJA 41

SIJAJ, SIJAJ SONČECE 36

ČUKOVA ŢENITEV 27

MAJHNA SEM BILA 26

Tabela 4: Najpogostejši naslovi ljudskih petih pesmi, ki jih v skupini pojejo

Iz tabele in grafa 4 lahko razberemo, da so najpogostejši naslovi ljudskih petih

pesmi, ki jih anketirane vzgojiteljice v skupini uporabljajo Marko skače, Ringa,

ringa raja, Sijaj, sijaj sončece, Čukova ţenitev in pesem Majhna sem bila.

Hipoteza, da so najpogostejši naslovi ljudskih petih pesmi Marko skače, Čukova

ţenitev in Ringa, ringa raja, je potrjena, vendar se pesem Sijaj, sijaj sončece v

skupinah uporablja pogosteje kot Čukova ţenitev. Med najpogosteje

uporabljenimi ljudskimi pesmimi pa se pojavlja tudi pesem Majhna sem bila.

4841

36

27 26

0

10

20

30

40

50

MARKO SKAČE RINGA, RINGA

RAJA

SIJAJ, SIJAJ

SONČECE

ČUKOVA ŢENITEV MAJHNA SEM BILA

MARKO SKAČE RINGA, RINGA RAJA

SIJAJ, SIJAJ SONČECE ČUKOVA ŢENITEV

MAJHNA SEM BILA

Graf 4: Najpogostejši naslovi ljudskih petih pesmi, ki jih v skupini pojejo

79

Ali v skupini kdaj uporabljate govorjene

ljudske pesmi?

f f %

DA 106 100

NE 0 0

SKUPAJ 106 100

Tabela 5: Ali v skupini kdaj uporabljate govorjene ljudske pesmi?

Iz rezultatov lahko razberemo, da vseh 106 anketiranih vzgojiteljic (100 %) v

svoji skupini uporablja govorjene ljudske pesmi. Hipoteza, da se v vsaki skupini

uporabljajo govorjene ljudske pesmi, je potrjena.

0%

100%

DA NE

Graf 5: Ali v skupini kdaj uporabljate govorjene ljudske pesmi?

80

NASLOV IZŠTEVANKE



IZŠTEVANKE

AN BAN 77

ECI PECI PEC 38

PIKA NOGAVIČKA 21

SLADOLED 12

DIDL, DIDL DAJČKA 8

Tabela 6: Najpogostejši naslovi ljudskih izštevank, ki jih v skupini uporabljajo

Iz tabele in grafa 6 je razvidno, da je izštevanka An ban ena izmed zelo pogosto

uporabljenih izštevank, saj je bila od 106-ih anket navedena kar v 77-ih. Sledijo ji

izštevanke Eci, peci, pec, Pika nogavička, Sladoled in Didl, didl dajčka, vendar so

te veliko redkeje v uporabi.

Hipoteza, da so najpogostejši naslovi ljudskih izštevank An ban, pet podgan, Pika

nogavička in Eci, peci, pec, je potrjena.

77

38

21

128

0

20

40

60

80

AN BAN ECI PECI PEC PIKA

NOGAVIČKA

SLADOLED DIDL DIDL

DAJČKA

AN BAN ECI PECI PEC

PIKA NOGAVIČKA SLADOLED

DIDL DIDL DAJČKA

Graf 6: Najpogostejši naslovi ljudskih izštevank, ki jih v skupini uporabljajo

81

NASLOV ŠALJIVKE ALI

NAGAJIVKE



ŠALJIVKE ALI NAGAJIVKE

MATIJA MATAJA 7

MIHA PAVLIHA 5

ŠPELA MARELA 4

JAKA TOBAKA 3

METODA NERODA 2

Tabela 7: Najpogostejši naslovi šaljivk ali nagajivk, ki jih v skupini uporabljajo

Iz rezultatov podanih v tabeli 7 in grafu 7 je razvidno, da so najpogostejši naslovi

šaljivk ali nagajivk, ki jih vzgojiteljice uporabljajo, Matija Mataja, Miha pavliha,

Špela marela, Jaka tobaka in Metoda neroda.

Hipoteza, da sta najpogosteje uporabljeni šaljivki ali nagajivki Matija Mataja in

Jaka tobaka, je potrjena, vendar sta še pogostejši kot Jaka tobaka šaljivki Miha

pavliha in Špela marela.

7

5

4

3

2

0

1

2

3

4

5

6

7

MATIJA

MATAJA

MIHA

PAVLIHA

ŠPELA

MARELA

JAKA TOBAKA METODA

NERODA

MATIJA MATAJA MIHA PAVLIHA ŠPELA MARELA

JAKA TOBAKA METODA NERODA

Graf 7: Najpogostejši naslovi šaljivk ali nagajivk, ki jih v skupini uporabljajo

82

NASLOV PRSTNE ALI

DOTIKALNE IGRE



PRSTNE ALI DOTIKALNE IGRE

KRIŢ KRAŢ 53

EN KOVAČ 53

BIBA LEZE 41

IGRAMO SE 25

TA PRAVI 22

Tabela 8: Najpogostejši naslovi prstnih ali dotikalnih iger, ki jih v skupini

uporabljajo

Iz pridobljenih podatkov lahko razberemo, da so najpogosteje uporabljene prstne

ali dotikalne igre, Kriţ kraţ, En kovač, Biba leze, Igramo se in Ta pravi.

Hipoteza, da so najpogostejše prstne in dotikalne igre: Kje so prstki, Biba leze,

biba gre in Kriţ kraţ, je delno potrjena, saj prstna igra Kje so prstki ni med

najpogostejšimi.

53 53

41

2522

0

10

20

30

40

50

60

KRIŢ KRAŢ EN KO VAČ BIBA LEZE IGRAMO SE TA PRAVI

KRIŢ KRAŢ EN KOVAČ BIBA LEZE IGRAMO SE TA PRAVI

Graf 8: Najpogostejši naslovi prstnih ali dotikalnih iger, ki jih v skupini

uporabljajo

83

ŠTEVILO ZBRANIH

NASLOVOV

PETE PESMI 60

ŠALJIVKE ALI NAGAJIVKE 27

PRSTNE ALI DOTIKALNE IGRE 21

IZŠTEVANKE 21

Tabela 9: Število zbranih naslovov ljudskih petih in govorjenih pesmi

Iz rezultatov prikazanih v tabeli in grafu 9 lahko vidimo, da sva največ različnih

naslovov pesmi pridobili pri ljudskih petih pesmih. Nato sledijo šaljivke ali

nagajivke, prstne ali dotikalne igre in izštevanke.

Hipoteza, da bova največ različnih naslovov ljudskih petih ali govorjenih pesmi

zbrali pri ljudskih petih pesmih, je potrjena.

60

27

21 21

0

10

20

30

40

50

60

PETE PESMI ŠALJIVKE ALI

NAGAJIVKE

PRSTNE IGRE IZŠTEVANKE

PETE PESMI ŠALJIVKE ALI NAGAJIVKE

PRSTNE IGRE IZŠTEVANKE

Graf 9: Število zbranih naslovov ljudskih petih in govorjenih pesmi

84

3.5 SKLEP

Pri pisanju diplomske naloge sva si razširili in pridobili veliko znanja s področja

otroške ljudske poezije.

Na podlagi namena in cilja diplomske naloge sva s pomočjo anketnih

vprašalnikov ţeleli ugotoviti, če vzgojiteljice pomurskih vrtcev med svojim delom

v skupini uporabljajo ljudske pete in govorjene pesmi in kateri so najpogostejši

naslovi le-teh.

V anketo je bilo vključenih 40 odstotkov vzgojiteljic prvega in 40 odstotkov

vzgojiteljic drugega starostnega obdobja. Ostalih 20 odstotkov pa je pripadalo

vzgojiteljicam kombinirane skupine.

Na osnovi rezultatov pridobljenih preko anketnih vprašalnikov sva ugotovili, da

vse anketirane vzgojiteljice pri svojem delu uporabljajo ljudske pete in govorjene

pesmi, v kolikšni meri pa posegajo po njih, pa je odvisno od vsake vzgojiteljice

posebej.

Iz vseh zbranih podatkov je bilo razvidno, da so najpogostejši naslovi petih

ljudskih pesmi: Marko skače, Ringa, ringa raja, Sijaj, sijaj sončece, Čukova

ţenitev in Majhna sem bila. Pri izštevankah so se med najpogostejšimi naslovi

pojavljale: An ban, Eci peci pec, Pika nogavička, Sladoled in Didl, didl dajčka. K

ljudskim govorjenim pesmim spadajo tudi nagajivke in šaljivke, pri katerih so

med najpogostejšimi: Matija Mataja, Miha pavliha, Špela Marela, Jaka tobaka in

Metoda neroda.

Kriţ kraţ, En kovač, Biba leze, Igramo se in Ta pravi pa so najpogostejše ljudske

prstne in dotikalne igre. Hipoteze, ki sva si jih predpostavili, so tako bile potrjene,

ena izmed njih pa je bila le delno potrjena.

Pri analiziranju anket sva ugotovili, da nekatere vzgojiteljice niso bile pozorne na

to, katera so ljudska besedila in katera umetna besedila. Še posebej bi pri tem

85

izpostavili bibarije, ki so bile v anketnem vprašalniku velikokrat zapisane, vendar

je večina bibarij, ki jih poznamo, avtorsko delo, je pa res, da so nekatere izmed

njih ţe ponarodele.

Spodbujajoč podatek je, da prav vse vzgojiteljice, ki so sodelovale pri anketiranju,

uporabljajo pri svojem delu ljudska besedila, kar nam da vedeti, da naši najmlajši

s tem pridobivajo bogato kulturno dediščino.

Zavedati se moramo, da je ljudsko izročilo posebnega pomena za naše najmlajše –

če ga ne bomo ohranjali, bo šlo zavedno v pozabo.

Emil Adamič je svoje misli o narodni pesmi lepo izrazil v verzu, ki pravi:

»Ako bi teh naših narodnih pesmi ne zapisovali, ne hranili in peli, izginile bi. Ta

narodov glasbeni jezik je njegov materinski jezik« (Oblak, 2002, str. 33).

86

LITERATURA

Brenkova, K. (1996). Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Cvetko, I. (1996). Slovenske otroške prstne igre. Radovljica: Didakta.

Černigoj, F. (1996). Nace ima dolge tace. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije

za šolstvo.

Family, učiteljem, staršem in vzgojiteljem prijazen portal. (b. d.). Pridobljeno 31.

8. 2011, iz http://www.hudamravljica.net/?p=1166.

Gašperin, R. (1998). Enci benci na kamenci 2. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Gašperin, R. (2008). Enci benci na kamenci 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Gašperin, R. (2008). Enci benci na kamenci. Ljubljana: Mladinska knjiga..

Gonza, G. (1981). Narodne pesmi iz Prekmurja. Murska Sobota: Pomurska

zaloţba.

Jeitner-Hartman, B. (2006). Otrokove ustvarjalne igre. Ljubljana: Tehniška

zaloţba Slovenije .

Kordigel, M. in Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS.

Kumer, Z. (1977). Etnomuzikologija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, PZE za

muzikologijo.

Kumer, Z. (1996). Vloga, zgradba, slog slovenske ljudske pesmi. Ljubljana:

Znanstveno raziskovalni center SAZU.

Kumer, Z. (2002). Slovenska ljudska pesem. Ljubljana: Slovenska matica.

Kunaver, D. in Lipovšek, M. (2006). Ali je kaj trden most: najlepše igre iz otroške

zakladnice. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Kunaver, D., Kumer, Z., Loţar-Podlogar, H. (1987). Pesmi in šege moje dežele.

Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.

http://www.hudamravljica.net/?p=1166

87

Lipnik, J. (1994). Mali čvek. Maribor: Obzorja.

Lipnik, J. in Matić, R. (1993). Metodika govorne vzgoje. Maribor: Obzorja.

Majer, Š. (1994). Kvinte kvante: izštevanke, zbadljivke, šaljivke. Kamnik:

Harlekin.

Majer, Š. (1996). Biba poje, biba… Kamnik: Harlekin.

Mamina čvekalnica (b. d). Pridobljeno 2. 9. 2011, iz

http://www.mama.si/forum/index.php?topic=30308.15.

Marko skače. (b. d.) Pridobljeno 7.9.2011, iz

http://www2.arnes.si/~murban9/docum/slo/marko_skace.pdf.

Maţgon, S. (2003). Barčica – slovenske ljudske pesmi za otroke. Ljubljana:

Erimas.

Merhar, B. (1956). Ljudska pesem. Ljubljana: Ljubljanska matica.

Micka (b. d.). Pridobljeno 31. 8. 2011, iz

http://www.micka.si/besedila/zivali/gosenica.html.

Oblak, B. (2002). Moja glasba 4. Trzin: Zaloţba Izolit.

Otroške ljudske igre in bibarije (b. d.). Pridobljeno 31. 8. 2011, iz

www.vrtec-pedenjpednm.si/.../ZBIRKA%20IGER%20IN%20BIBARIJ.doc.

Perger, M. (2010). Mi se z vlakom peljemo: slovenske otroške ljudske izštevanke.

Ptuj: Samozaloţba.

Pesek, A. (1994). Pika poka pod goro – Slovenske ljudske pesmi za otroke.


Pesek, A. (1994). Srečali smo mravljo – Slovenske ljudske pesmi za otroke.


http://www.mama.si/forum/index.php?topic=30308.15


http://www.micka.si/besedila/zivali/gosenica.html

http://www.vrtec-pedenjpednm.si/.../ZBIRKA%20IGER%20IN%20BIBARIJ.doc

88

Pesek, A. (1996). Sijaj, sijaj, sončece – Slovenske ljudske pesmi za otroke.


Reba, M. (2003). Daj, daj srček nazaj. Ljubljana: Littera picta.

Rešek, D. (1990). Strijc so strino. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.

Ringaraja (b. d.). Pridobljeno 2. 9. 2011, iz

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1921779.

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1975, 1979, 1985). Ljubljana: DZS.

Slovenske narodne pesmi. (b. d.). Pridobljeno 18. 8. 2011, iz

http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=374&mp3=1.


http://andrej.mernik.eu/zabava/pesmi/index2.php?pesem=nocoj_je_ena_lustna_no

c.


http://www.narodne-pesmi.si/pesmi_besedila_pesem.php?id=75&mp3=0.

Stanonik, M. (1999). Slovenska slovstvena folklora. Ljubljana: DZS.

Starševski čvek (b. d.). Pridobljeno 2. 9. 2011, iz

http://med.over.net/forum5/read.php?151,5060732.

Šivic, U. in Marty, M. (2004). Otroška pesmarica 1. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Šivic, U. in Terseglav, M. (2006). Otroška pesmarica 2. Ljubljana: Mladinska

knjiga.

Terseglav, M. (2010). Petelinček Petelanček : sto najlepših ljudskih in

priljubljenih pesmi za otroke.Ljubljana: Mladinska knjiga.

Trdina, S. (1981). Besedna umetnost 2. Literarna teorija. Ljubljana: DZS.

Vodušek, V. (2003). Etnomuzikološki članki in razprave. Ljubljana: Zaloţba ZRC.

http://www.ringaraja.net/forum/tm.asp?m=1921779





http://med.over.net/forum5/read.php?151,5060732

89

Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi: slovenske ljudske naštevanke,

odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Voglar, M. in Nograšek, M. (2003). Majhna sem bila. Ljubljana: DZS.

90

PRILOGE

PRILOGA A: ANKETNI VPRAŠALNIK ZA VZGOJITELJICE

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani,

Z anketnim vprašalnikom se obračamo na vas, ker ţelimo na Oddelku za

predšolsko vzgojo pri predmetu Mladinska knjiţevnost zbrati čim več gradiva,

povezanega z ljudskim slovstvom. Zanimajo nas besedila, ki so v vašem vrtcu še

ţiva, jih otroci govorijo ali pojejo, se igrajo igre, ki vsebujejo tudi besedilo

(drobne folklorne vzorčke). Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujemo.

Lep pozdrav.

Izr. prof. dr. Dragica Haramija, mentorica diplomantke

VPRAŠANJA

1. Koliko so stari otroci v vaši skupini? (ustrezno obkroţite)

a) do 3 let

b) od 3 do 6 let

c) kombinirana skupina otrok

2. Ali v skupini kdaj uporabljate ljudske pete pesmi? (ustrezno obkroţite)

a) DA

b) NE

91

Prosimo navedite najpogostejše naslove ljudskih petih pesmi (5), ki jih v

skupini pojete:

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

3. Ali v skupini kdaj uporabljate govorjene ljudske pesmi? (ustrezno

obkroţite)

a) DA

b) NE

4. Prosimo, navedite najpogostejše naslove (pri vsaki vrsti 5):

a) izštevanke

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

b) nagajivke in šaljivke

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

92

c) dotikalne pesmi/prstne igre

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

________________________________

Prosimo Vas, da študentki poveste ali zapišete pesmi, ki niso znane v celotnem

okolju, tako bi namreč zbrali čim več gradiva, povezanega z ljudskim slovstvom.

univerza v mariboruuniverza v mariboru pedagoŠka fakulteta izjava podpisana tadeja bagari, roj. 23....

Documents