penzioner + br. 86 · blika nikola karev, na bes-tra{nite borci za sloboda pitu guli, dame gruev i...

SZPM BESPLATEN VESNIK» za sega{ni i za idni penzioneri

15 septemvri 2015 godinaGodina VII, broj 86

PENZIONERIzleguva edna{ mese~no. Redakcija tel. 02 3223 710 e-mail: [email protected] www.szpm.org.mk

VO OVOJ BROJ...20-ti JUBILEJNIREPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARISKOPJE - 2015

INTERVJU SO ALEKSANDARDIMKOVSKI

INTERVJU SO D-R SAITSAITI

str. 2, 3, 4, 5 i 6

str. 9

str. 11

KULTURA

IZBOR NAALBANSKI

AKTIVNOSTI

str. 16

str. 20

ZDRAVSTVO

IZBORZABAVA

str. 17

str. 8

HRONIKAstr. 7

str. 14

Vozrasnite ìteli na na-{ata zemja so po~it mu sepoklonuvaat na minato-

to, svesni deka narod bez mi-nato e narod bez idnina. Takabe{e i na 2. avgust koga golembroj penzioneri go posetijaslavnoto Kru{evo za da im od-dadat po~it na prviot pretse-datel na Kru{evskata Repu-blika Nikola Karev, na bes-tra{nite borci za slobodaPitu Guli, Dame Gruev i drugikoi u{te pred eden vek imaledemokratski odnos kon lu|etoi ne gi delele na na{i i va{i,po nacija i po vera, tuku nazulumxii i onie koi mu pomaga-le i bile so narodot. Mnogupenzioneri dojdoa vo Kru{evoi na Me~kin Kamen da im sepoklonat na heroite koi gi da-doa svoite ìvoti za slobodnai nezavisna Makedonija, a ~ii-{to imiwa se ispi{ani so ogini krv. Taka be{e i vo Pelincei vo Skopje. Nivnoto prisustvogo odbeleì zna~eweto i ne-pobitnosta na na{iot vtorIlinden od 1944 godina, kogabe{e proglasena nezavisna islobodna Narodna RepublikaMakedonija. Penzionerite beaprisutni i na drugi mesta koise kamen-temelnici na na{atazemja Makedonija. Toa bea dos-toinstveni odbeleùvawa ipoklonenija na dolgata patekapo koja{to pomina tatkovinatado 8. septemvi koga RepublikaMakedonija stana nezavisnadràva.

Penzionerite zaedno so sitegra|ani na Republika Makedo-nija, go proslavija Denot nanezavisnosta po dvaeset i ~e-tvrti pat. Go odbeleàa denotkoga bea ostvareni me~tite ièlbite na iljadnici dejci koigi dale svoite ìvoti niz ve-kovite. Denot koga sonot stanarealnost. Toa e denot od kogaRepublika Makedonija ~ekorinapred ramnopravno i gordozaedno so site narodi vo Evro-pa i vo svetot, iako nekoi toane sakaat da go priznaat. No,toa e nepobiten fakt, toa erealnost, nezavisno od nivni-te ~udni i nelogi~ni postapki.Makedonija postoela i }e pos-toi kako lulka na kulturata ipismenosta, na oroto i pesna-ta, belezi so koi retko koj na-rod vo Evropa moè da se po-fali. Fakt e deka sekoja pedaod na{ata zemja potvrduva de-ka na ovie prostori postoelacivilizacija, postoela drà-va. Vo sekoja na{a pesna imaprikazna za na{iot nepokor.Vo sekoja na{a nosija ima ni{-ka natopena so solzite na na-{iot nama~en narod. Vo sekojzvuk na na{ite narodni ins-trumenti se slu{a ekot i pisokna zurlite i tapanite za qu-bovta kon ~ovekot i kon tatko-vinata. Bilo i taka ostanalo.Istite poraki i belezi se nasite penzionerski sobiri vo

Elenec, Dojran, Oreovica, Ra-mna Reka... Taka e nasekade, ataka }e bide i sekoga{, na siteproslavi na penzionerite.

Zadovolstvoto i radosta pe-nzionerite gi pokaàa i na 4.septemvri na odbeleùvawetona 20-godi{ninata od prviteRepubli~ki penzionerski spo-rtski natprevari vo Skopje nakoi organizator be{e SZPM.Prisutnite gi pozdravi DragiArgirovski, pretsedatel naSZPM koj im posaka dobro ras-poloènie i sportski rezul-tati.

Pokrovitel na ovaa sportskapenzionerska olimpijada be{eVladata na RM - Ministerstvoza trud i socijalna politika, aistata be{e poddràna odKomercijalna banka AD Skopjei Gradot Skopje. Na prisutniteim se obrati ministerot zatrud i socijalna politika Di-me Spasov, koj me|u drugotore~e deka Vladata i Ministe-rstvoto za trud i socijalnapolitika sekoga{ }e ja poddr-ùva populacijata od tretotodoba. êstitaj}i im go jubilejotgi proglasi Republi~kite pen-zionerski sportski natpre-vari za otvoreni.

Jubilejot na prisutnite im go~estita{e i Koce Trajanov-ski, gradona~alnik na Skopjei pretsedatel na ZELS.

Svoi obra}awa imaa i doma-}inite na manifestacijata Qu-p~o Dimovski, pretsedatel naZP Butel i gradona~alnikot naop{tina Butel, Petre Lati-novski.

Izjavi za mediumite dadoaministerot Spasov, pretseda-telot Argirovski i direktorotna FPIOM Amet Dauti, koi japotenciraa me|usebnata sora-botka.

Na masovniot sobir, na ovojzna~aen jubilej, penzioneriteja pokaàa i svojata psihofi-zi~ka golemina i sila. Se nat-prevaruvaa vo imeto na jubile-jot, vo imeto na Denot na pen-zionerite, vo imeto na godi{-

ninata na na{ata nezavisnost,vo imeto na sportot, na zdrav-jeto i aktivnoto stareewe.

Sevkupen pobednik na ovaasportska manifestacija beanatprevaruva~ite od ZP Ohridi Debrca.

Na 20. septemvripo 69. pat penzio-nerite od Makedo-nija }e go praznuva-at svojot praznik -denot koga vo dale-~nata 1946 godina,se udreni temelitena nivniot Sojuz nazdruènija na pen-zioneri na Make-donija, najmasovna-ta nevladina, mul-tietni~ka organi-zacija koja go branidostoinstvoto na250 000 penzioneri.Organizacija kojase griì ìvotot na ovie vet-erani na trudot da bide kva-liteten, onakov kakov {to gozasluùvaat. Vo ~est na denotna penzionerite re~isi vo sitezdruènija }e ima proslavi isve~eni odbeleùvawa. Odden na den, od godina na godi-na blagodarenie na naporitena Sojuzot, na negovoto rako-vodstvo i na rakovodstvata nasite zdruènija na penzionerinegovi ~lenki, negovoto veli-~estvo „PENZIONEROT# sta-nuva se pozna~aen i nezaobi-kolen faktor vo op{testvoto.Od mnogute dobivki koi gi do-bija vo poslednite godini pen-zionerite se zadovolni, {tone zna~i deka ne moè da bidei podobro. Postojat i ne{takoi nedostasuvaat: pove}e

starski domovi, besplatno le-kuvawe za site, pogolemi pen-zii... No ova ne go namaluva za-dovolstvoto od dobienoto, odsega{nosta blagodarenie namudrosta na najvozrasnite ì-teli koi se svesni za sostojbi-

te vo zemjata i po{iroko voopkruùvaweto, vo Evropa i voSvetot.

]e go slavat penzioneriteovoj praznik svesni deka prekuSojuzot ja {irat vistinata zaMakedonija. Proslavite i od-beleùvawata se raznovidni,no ~uvstvoto kon ovie prazni-ci e isto vo nivnite srca, a toa}e bide u{te posilno ako bidedonesen posakuvaniot Zakon zapenzionerskoto organizirawevo Republika Makedonija, sokoj op{testvoto }e potvrdideka penzionerite se bitenfaktor i eden od prioritetitevo dràvata, potencijal koj netreba da bide na negovite mar-gini.

Kalina Slivovska-Andonova

Penzionerite se gordi na minatoto izadovolni od sega{nosta

str. 12 INFONASTANI

str. 13

str. 18

str. 19

DENOT NA PENZIONERITE NAMAKEDONIJA 20-ti SEPTEMVRI NA SEGA[NITE I NAIDNITE PENZIONERIIM GO ÊSTITA

OBJAVENI JAVNITEPOVICI ZA BESPLATNOBAWSKO-KLIMATSKAREKREACIJA IBESPLATEN VIKEND ZAPENZIONERITE ZA 2016

]E IZLEZAT15. Oktomvrivo "Nova Makedonija#- Penzionerski vidici30. Oktomvri"Penzioner plus#

SZPM

SPORT PENZIONER plus 86 septemvri 20152

20-ti JUBILEJNI REPUBLI^KI PENZIONERSKI SPORTSKI NATPREVARI VO SKOPJE

Proslava na golem sportski jubilej

Dvaesettite jubilejni republi~ki penzionerskinatprevari pome|u najdobrite sportisti od zdru-ènijata na penzioneri vo Makedonija, koi se iz-

borija na regionalnite sredbi za u~estvo na penzioner-skata olimpijada, vo organizacija na SZPM, godinava seodràa na 4-ti septemvri na terenite vo kompleksot nahotelot New Star vo Skopje. Na sportskoto pole se sret-naa 397 natprevaruva~i koi pred prisutnite gosti i pod-drùva~i si gi odmerija silite vo 11 sportski disci-

plini i vo 21 kategorija vo ènska i vo ma{ka konkuren-cija. Ovaa najmasovna penzionerska sredba se odrà vo~est na odbeleùvaweto na 8-mi septemvri - Denot nanezavisnosta na Republika Makedonija i 20-ti septem-vri - Denot na penzionerite na Makedonija. Sportskatapenzionerska olimpijada se odrà pod pokrovitelstvona Vladata na Republika Makedonija - Ministerstvotoza trud i socijalna politika i poddr{ka na Komercijal-na banka AD Skopje i Gradot Skopje. Ovaa najmasovnapenzionerska sportska manifestacija so svoeto pris-

ustvo ja uveli~aa: ministerot za trud i socijalna poli-tika Dime Spasov, pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski, gradona~alnikot na Skopje i pretsedatel naZELS Koce Trajanovski, pretsedatelot na Sojuzot nasindikatite na Makedonija @ivko Mitrevski, gradona-~alnikot na op{tina Butel Petre Latinovski i direk-torot na Fondot na PIOM Amet Dauti.

Dobredojde na gostite i na u~esnicite vo ime na doma-}inot - Zdruènieto na penzioneri Butel, im posakapretsedatelot Qup~o Dimovski, koj izrazi blagodarnostdo Sojuzot na zdruènijata na penzioneri na Makedonija{to tokmu nivnoto zdruènie ja dobi doverbata da bidedoma}in. Posebno zadovolstvo i priznanie za odrùva-weto na natprevarite na teritotrijata na op{tina Buteliskaà gradona~alnikot Petre Latinovski pri {to is-takna deka lokalnata samouprava i natamu }e gi pod-drùva i pomaga aktivnostite na penzionerite i }e soz-dava povolni uslovi za podobar i pokvaliteten ìvot.

Sredbata ja pozdravi i gradona~alnikot na SkopjeKoce Trajanovski pri {to ja istkana odli~nata sorabot-ka so SZPM i Gradskiot sojuz na zdruènijata na penzio-neri so koi realiziraat zaedni~ki programi i aktivnos-ti za podobruvawe na kvalitetot na ìvotot na penzio-nerite.

Vo pozdravniot zbor do prisutnite inspirativno seobrati pretsedatelot na SZPM, Dragi Argirovski pri{to go istakna zna~eweto na natprevarite koi od prva-ta skromna sredba 1996 godina vo Ohrid prerasnaa vomasovno natprevaruvawe i druèwe koe sega so pravo gonosi imeto penzionerska sportska olimpijada. Potsetu-vaj}i na rasteòt i uspesite na natprevarite, toj naglasideka proslavuvame golem jubilej koj e ubav povod da seprisetime na po~etocite, no i na seto ona {to pominaloniz godinite, na site nastani vo koi sme vgradile del odna{ite soni{ta, trud i idei. I site tie spomeni i se}a-

vawa nosat ~uvstvo na gordost, na ispolnetost i doka-ùvaat deka zalagawata donesle rezultati.

U~esnicite i prisutnite gi pozdravi ministerot zatrud i socijalna politika Dime Spasov pri {to iskaàblagodarnost i po~it kon penzionerskata populacija kojasvoeto iskustvo i mudrost gi vgradila vo temelite nana{eto vozdignuvawe i opstojuvawe. Toj naglasi dekapenzionerite zasluùvaat podobar i podostoinstvenìvot za {to resornoto ministerstvo vo sorabotka so

Sojuzot na zdruènijata na penzioneri na Makedonija }eprodolì da gi re{ava aktuelnite problemi na ovie na-jvozrasni lica i }e sozdava povolni uslovi za ostvaru-vawe na pravata {to im pripa|aat po osnov na penzisko-to i invalidsko osiguruvawe. Vo taa nasoka ministerotja istakna zalo`bata na dràvnite organi za dosledno

sproveduvawe na Programata i merkite za podobruvawena standardot na penzionerite i na stari lica vo sitesegmenti na ìvotot.

Vo izjavite za mediumite ministerot Dime Spasov,pretsedatelot Dragi Argirovski i direktorot naFPIOM Amet Dauti u{te edna{ go naglasija zna~eweto

na penzionerskite sportski natprevari i vzaemnata so-rabotka na trite subjekti vo polza na podobruvaweto nastandardot na penzionerite. Pritoa direktorot Dautivo ime na dobrata sorabotka so Sojuzot na zdruènijatana penzioneri na Makedonija izjavi deka Fondot naPIOM }e mu dodeli prostorii za smestuvawe i rabota narakovodstvoto.

Dvaesettata penzionerska sportska olimpijada be{eobeleàna i so sve~enoto dodeluvawe priznanija napoedinci i na 13 zdruènija na penzioneri u~esnici naPrvite republi~ki sportski natprevari 1996 godina voOhrid, koi na sega{nite pretsedateli na ZP im gi vra~ipretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski. Vo ime nanagradenite se zablagodari pretsedatelot na ZP Ohrid\or|i Trp~eski koj mo{ne ~uvstvitelno go iskaà svoeto

se}avawe na igrite od pred 20 godini. So ubavi èlbi i barawe za po~ituvawe na pravilata

za natprevaruvawe, na u~esnicite im se obrati pretse-datelot na Komisijata za sport i rekreacija ZdravkoPetkovski pri {to go objasni na~inot na sproveduvawe-to na natprevarite vo 11 sportski disciplini: strela{-tvo, {ah, pikado, tegnewe jaè, tr~awe, frlawe |ule,skok od mesto, tabla, domino, dvoboj i troboj.

Sredbata zapo~na i zavr{i vo duhot na fer-plej nat-prevar, so poseben entuzijazam i maksimalno zalagawena site u~esnici. Najdobri rezultati vo poedine~na iekipna konkurencija povtorno postignaa minatogodi{-

nite pobednici od ZP Ohrid i Debrca. Pet godini po redtie ne go prepu{taat prvoto mesto, a preodniot pehar isega nim im pripadna. Vtoroto i tretoto mesto, kako ilani, go zadràa natprevaruva~ite od ZP Kumanovo iPrilep. êstitaj}i im ja pobedata, na zavr{nata mani-

festacija peharot im govra~i pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski.Pobednicite ja podelijaradosta so ostanatiteu~esnici i site se pri-druìja kon veselbata,vo koja posebna ìvostvnese poznatata estra-dna peja~ka Irena Spa-sovska pridruùvana odpoznat i renomiran mu-zi~ki bend. Svoj prido-

nes vo ova impresivno sportsko natprevaruvawe i neza-boravno druèwe ima{e i voditelkata CvetankaIlieva.

Mendo Dimovski

SPORTPENZIONER plus 86 septemvri 2015 3


Po~ituvani penzionerki i penzioneri,u~esnici na 20-tite jubilejni Republi~kipenzionerski sportski natprevari;

Po~ituvani gosti, dragi prijateli Mi pretstavuva osobeno zadovolstvo vo imeto

na najmasovnata i najaktivnata nevladina, ne-politi~ka, multietni~ka organizacija Sojuzotna zdruènijata na penzionerite na Makedonijai vo li~no ime iskreno da se zablagodaram naministerot za trud i socijalna politika DimeSpasov za pokrovitelstvoto na ovaa jubilejnapenzionerska olimpijada i za vospostavenatauspe{na sorabotka vo interes na site penzio-neri vo Republika Makedonija;

Posebna blagodarnost na gradona~alnikot nagrad Skopje i pretsedatel na ZELS, Koce Traja-novski, na direktorot na FPIOM, Amet Dauti ina pretsedatelot na SSM @ivko Mitrevski

Blagodarnost i na Zdruènieto na penzione-rite na op{tina Butel i na gradona~alnikotPetre Latinovski {to prifatija so golemo za-dovolstvo da bidat doma}ini na ovaa penzio-nerska manifestacija od republi~ko.

Povodot za ovoj masoven i veli~estven sobire da go proslavime sportot i fizi~kata aktiv-nost kako eden od najva`nite stolbovi koi gokrepat fizi~koto i psihi~koto zdravje na site,a osobeno na lu|eto od tretata doba. Deka vo-zrasta ne e pre~ka za fizi~ka aktivnost i spo-rtuvawe pokaùva 20-godi{niot jubilej naPenzionerskite sportski republi~ki natpreva-ri, {to e redok i nesekojdneven nastan.

Mnogu istraùvawa pokaàle deka zased-natosta i neaktivnosta kaj vozrasnite lu|e nosimnogu pove}e rizici otkolku fizi~kata aktiv-nost i sportuvaweto poradi {to Sojuzot nazdruènijata na penzionerite na Makedonija,sportuvaweto go vgradi vo site svoi programi iproekti kako biten faktor za zdravjeto na svo-eto 250 iljadno ~lenstvo.

Po~ituvani,Prvite penzionerski sportski natprevari se

odràni vo Ohrid vo dale~nata 1996 godina, ana niv u~estvo zele samo 13 zdruènija, koi senatprevaruvaa vo tri sportski disciplini vo{ah, strela{tvo i pikado, vo prisustvo na 150u~esnici od koi samo 45 bile natprevaruva~i.Po~etokot be{e skromen, no za pametewe. Nizgodinite, ovaa aktivnost postojano se zbogatuvaso novi sportski disciplini i drugi oblici narekreacija za zdravo stareewe.

Na dene{noto dvedecenisko odbeleùvawena ovaa najstara i najmasovna penzionerskaolimpijada na Balkanot, na ovie prekrasni spo-rtski tereni vo 11 disciplini }e se natpreva-ruvaat 397 natprevaruva~i vo ma{ka i ènskakonkurencija. Toa se pretstavnici na 41 zdru-

ènie na penzioneri od vkupno 52 {to u~estvu-vaa na 8-te regionalni sportski natprevari sovkupno 1.607 natprevaruva~i.

Blagodarenie na seto ova penzionerskitesportski natprevari prerasnaa vo vistinskapenzionerska Olimpijada so site karakteris-tiki i obele`ja.

Denes proslavuvame golem jubilej. Jubileitese ubav povod da se prisetime na po~etocite, noi na seto ona {to pominalo niz godinite, na si-te nastani vo koi sme vgradile del od na{itesoni{ta, trud i idei. I site tie spomeni i se-}avawa nosat ~uvstvo na gordost, na ispolne-tost i dokaùvaat deka zalagawata donesle re-zultati. Taka se ~uvstvuvaat i sega{nite pen-zioneri, no i onie koi gi udrile temelite naovaa sportska republi~ka manifestacija i koigi ima i denes me|u nas.

Poradi seto toa vakvite sportski natprevarine samo {to ovozmoùvaat aktivno i zdravostareewe vo tretata doba, tuku sozdavaat vozdravo telo - zdrav duh, no i obratno. Neguvaj}igi kulturnite dejnosti, sportuvaweto i druè-weto, se pridonesuva da se {iri nade`ta, so-ìvotot i drugarstvoto me|u penzionerite socel da se podzabavi procesot na stareeweto, aìvotot vo tretata doba da dobie dostoinstve-na sodrìna i soodveten kvalitet. Vo praktikase pokaà deka osnoven uslov za sre}a, energi-~nost i dobro zdravje vo koja bilo ìvotna dobae optimisti~kiot stav kon ìvotot i redovnatafizi~ka aktivnost vo koja nasoka ja gradime ime|ugeneraciskata sorabotka.

Na 20-tata jubilejna Republi~ka penzioners-ka olimpijada - Skopje 2015, }e se natprevaru-vaat penzionerite, no pobednici }e bidat naj-podgotvenite, a na nekoi sojuznik pokraj umee-weto i iskustvoto }e im bide i sre}ata. I tie{to }e pobedat i tie {to nema da pobedat trebada gi napu{tat terenite gordo i ispraveno kakovistinski sportisti i potoa da se fatat na oro-to - najsakanata i najubavata sportska disci-plina!

Vi blagodaram za prisustvoto i za vnimani-eto!

Po~ituvan pretsedatel naSojuzot zdruènija na pen-zioneri na Makedonija, Dra-

gi ArgirovskiPo~ituvan gradona~alnik na

grad Skopje, Koce TrajanovskiPo~ituvan direktor na Fondot

na PIOM, Amet Dauti Po~ituvan pretsedatel na SSM,

@ivko MitrevskiPo~ituvan gradona~alnik na op{-

tina Butel, Petre LatinovskiPo~ituvan pretsedatel na zdruè-

nie na penzioneri na op{tina Butel,Qup~o Dimovski

Dragi penzionerki i penzioneriSe ~uvstvuvam dlaboko po~esten so

dadenata mo`nost da se obratam nadvaesettite jubilejni republi~ki pen-zionerski sportski natprevari koi seodrùvaat vo ~est na 69 godini odpenzionerskoto organizirawe vo Ma-kedonija i 24 godini od sozdavawetona nezaviska makedonska dràva. Seobra}am na vas, sploteni vo Sojuzotzdruènija na penzioneri na Makedo-nija, pred vas koi u~estvuvavte vo iz-gradbata na na{ata dràva, koi vlo-ùvavte vo blagodetite koi nie denesgi uìvame. Od sekoga{ go nosev uve-ruvaweto deka treba da se po~ituva ivrednuva iskustvoto i mudrosta kakoodlika na penzionerot.

So tekot na godinite Sojuzot prera-sna vo respektabilna organizacija vona{eto op{testvo so svoe mesto ivlijanie koj najdobro gi zastapuva in-teresite na penzionerite, no pret-stavuva i faktor vo bitni op{testve-ni i dràvni pra{awa.

Kako minister za trud i socijalnapolitika sum dol`no posveten na so-rabotkata so va{ata organizacija i namoja golema radost taa sekoga{ bilaiskrena i otvorena, a rezultatite do-bro vidlivi i poznati. Op{ta e kon-statacijata deka voljata so koja se ra-boti za podobruvawe na socijalniotìvot na penzionerite e osobeno pre-poznatliva vo poslednata decenija.

Osobeno sum gord na faktite koi gopotvrduvaat toa {to go zboruvame. Re-publika Makedonija beleì konkretenrazvoj vo zajaknuvawe na standardotna penzionerite. Vo toj kontekst od2006 godina do denes, ja zgolemivmeprose~nata penzija za celi 70%, a na-jniskata za rekordni 84%. Vo 2006prose~nata penzija iznesuva{e 7.683denari, a vo oktomvri 2015 istata }eiznesuva 13.073 denari. Vo RepublikaMakedonija, za razlika od drugite dr-àvi, penziite se ispla}aat redovno ise vr{i kontinuirano usoglasuvawe.

Griàta za zdravjeto i zdraviot na-~in na ìvot se osobeno va`ni vo sta-rosta, bidej}i go prodolùvaat ìvo-tniot vek, no se od interes i za sama-ta dràva.

Proektot Bawsko-klimatska rekre-acija, koj go obeleà izminatiot peri-od, gi dostigna, a moè da kaàm i ginadmina na{ite o~ekuvawa vo celost.Zaklu~no so 2015 godina, ovoj proektopfati 33.000 korisnici na penzija,dodeka blagodetite na proektot Bes-platen turisti~ki vikend go uìvaat3.000 korisnici na penzija. I dvataproekti }e prodolàt da se realizi-raat vo idnina i toa vo 2016 godina zadopolnitelni 5.500 lica vo proektot

Bawsko-klimatska rekreacija i za3.000 na Besplaten turisti~ki vikend.

Zapo~navme i aktivnosti za podo-bruvawe na uslovite za ìveewe vopove}e penzionerski domovi vo Skop-je. Zapo~nati se i zavr{eni se del odaktivnostite za rekonstrukcija i re-novirawe na site 44 stambeni edinicivo penzionerskiot dom vo Avtokoman-da. Se prodolùva so renovirawe napenzionerskite domovi vo Aerodrom,âir i Kumanovo. Vo narednata godinatreba da prodolì vtorata faza naaktivnostite za zna~itelno podobru-vawe na uslovite na ìvot na penzio-nerite koi{to ìveat vo ovie pen-zionerski domovi, a se so poniski pe-nzii. Dopolnitelno na toa, Vladataovozmoì i povolnosti za investitoriod zemjata i od stranstvo, za izgradbai pro{iruvawe na ustanovi za zgriù-vawe na stari lica.

I vo tretata doba potrebata zasekojdnevna komunikacija i druèwe eneophodna, kako i organizacijata naslobodnoto vreme. Poa|aj}i od taa po-treba na starite lica, vo izminatiotperiod otvoreni se 11 Dnevni centriza stari lica, a 3 se vo zavr{na faza.]e prodoìme so istoto tempo i }eformirame cela mreà na dnevnicentri vo dràvata.

Isto taka, posvetivme vnimanie zagrià i pomagawe vo nivnite domovina starite iznemo{teni lica korisni-ci na postojana pari~na pomo{ i starilica vo socijalen rizik. Vo sorabotkaso ministerstvoto za zdravstvo se re-aliziraa poseti vo nivnite domovi ka-de se vr{ea pregledi, merewe na krvenpritisok, {e}er vo krv i sli~no. Naovoj na~in upatuvame poraka deka sta-rite lica ne se zaboraveni i ostavenisami na sebe, tuku dràvata se griìza niv, a taka }e bide i vo idnina.

Dopolnitelno, vo interes na oles-nuvawe na sekojdnevnata komunikacijana penzionerite Vladata vo sorabotkaso gradot Skopje, ovozmoì besplatenprevoz vo gradskiot javen soobra}aj voSkopje vo vtornik, petok, sabota inedela. Isto taka, 1.500 stari lica goiskoristile proektot za Besplatenvikend edna{ vo mesecot za prevoz voèlezni~kiot soobra}aj vo RepublikaMakedonija.

Odrùvaweto na dene{nata mani-festacija po 20-ti pat, so osobeno za-dovolstvo e poddràno od strana naMinisterstvoto za trud i socijalnapolitika koe i vo idnina }e poddrù-va realizacija na nastani i programikoi se odnesuvaat na penzionerite.

Vi potvrduvam deka prioritet naVladata i na Ministerstvoto za trud isocijalna politika e obezbeduvawe nadostoinstven ìvot na starite lica ipenzionerite.

Vi posakuvam dobar pomin, dobrisportski rezultati i zaedni~ki da goslavime i triesettiot jubilej.

Vi blagodaram.

Obra}awe na pretsedatelot na SZPM

Dragi Argirovski

Po~ituvan minister za trud i socijalna politika na Vladata na RM,Dime Spasov, Po~ituvan pretsedatele na SZPM, Dragi Argirov-ski, Po~ituvan pretsedatele na SSM, @ivko Mitrevski, Po~itu-

van pretsedatele na ZP Butel, Qup~o DimovskiPo~ituvani penzionerki i penzioneriVe pozdravuvam i vi posakuvam dobredojde vo na{ata op{tina, koja e

edna od najmladite vo gradot Skopje. Za nas pretstavuva ~est {to smedoma}ini na ovoj zna~aen jubilej na SZPM, 20 godini od prvite Repub-li~ki penzionerski sportski natprevari. Kako i sekoga{ i ovoj pat op-{tinata Butel gi podrùva site penzionerski aktivnosti pa i ovaa. Penzionerite se najvozrasnitegra|ani na na{ata op{tina i nie pravime s¢ vo granici na na{ite mo`nosti nivniot ìvot da bide{to poorganiziran i pokvaliteten. Taka }e bide i vo idnina. Mu blagodaram na SZPM {to odlu~iovaa zna~ajna manifestacija da se odrì na teritorijata na na{ata op{tina vo ovoj prekrasen ambi-ent na hotelskiot komplaks New Star. Blagodarnost i do sopstvenikot na objektot koj sekoga{ imarazbirawe i gi pomaga site aktivnosti na op{tinata i na penzionerite vo nea. Na natprevaruva~iteim posakuvam dobri rezultati, a na site vas dobro zdravje i ubavo da si minete na ovaa zna~ajnajubilejna sportska manifestacija.

Obra}awe na gradona~alnikot na op{tina Butel

Petre Latinovski

Po~ituvan minister za trud i socijalna poli-tika, Dime Spasov. Po~ituvan pretsedatelna Sojuz na zdruènija na penzioneri na Ma-

kedonija, Dragi Argirovski.Po~ituvan gradona~alnik na op{tina Butel,

Petre Latinovski.Ni pretstavuva posebno zadovolstvo i ~est {to

Sojuz na zdruènija na pensioneri na Makedonijani ja doveri ovaa odgovorna i zna~ajna zada~a dabideme doma}ini na 20-tite jubilejni republi~kipenzionerski sportski natprevari.

Im posakuvam na natprevaruva~ite uspeh i dobri rezultati, a na site vasubavo da se ~uvstvuvate i da se druìte vo ovoj prekrasen ambient na komplek-sot New Star.

Sve~eno obra}awe na ministerot za trud isocijalna politika

Dime Spasov

Po~ituvan minister za trud i socijalna po-litika na Vladata na RM, Dime Spasov, Po-~ituvan pretsedatele na SZPM, Dragi Ar-

girovski, Po~ituvan pretsedatele na SZP nagrad Skopje, Po~ituvani penzioneri, po~ituvaniprisutni

Dozvolete mi da ve pozdravam i da go izrazammoeto zadovolstvo {to denes prisustvuvam naedna vakva sve~enost vo ~est na 20-tite RPSNorganizirani od SZPM i da ja istaknam odli~na-ta sorabotka koja gradot Skopje ja ima ostvarenoizminatite godini so SZP na grad Skopje prekuvzaemno u~estvo vo realizacija na razni progra-mi i aktivnosti koi imaat za cel ostvaruvawe napokvaliteten ìvot na penzionerite. Nakratkomoàm da gi spomenam slednite.

Potpi{uvawe na Memorandum za sorabotkana nivo na grad Skopje i ZELS.

Podobruvawe na uslovite za rekreacija i dru-èwe na penzionerite vo RC Katlanovo, negovorenovirawe i osposobuvawe za funkcionirawe.

Organiziran e grupen prevoz na penzioner-

ite na destinaciina podra~jeto nagrad Skopje i teri-torijata na RM, ka-ko i Besplatenprevoz ~etiri denavo nedelata: vtor-nik, petok, sabota inedela.

Besplatni slobodni legitimacii za javniotgradski prevoz za invalidskite penzioneri.

Poddr{ka na sportski manifestacii kako{to e tradicionalniot 13-ti {ahovski turnir.

Sorabotkata so gradot Skopje so SZP na gradSkopje prodolùva i ponatamu i toa preku pod-dr{ka na organizaciskoto jaknewe na Sojuzot izdruènijata koi se negovi ~lenki. Gradot Skop-je vo ramkite na svoite mo`nosti }e izleguva vopresret na barawata na penzionerite i }e pre-vzema merki koi }e pridonesat za zbogatuvawe nasekojdnevniot ìvot na penzionerite.

Vi blagodaram.

Obra}awe na gradona~alnikot na grad Skopje

Koce Trajanovski

Obra}awe na pretsedatelot na ZP Butel

Qup~o Dimovski



Najgolemiot jubileen natprevar pome|u najdobri-te penzioneri sportisti koi na regionalnitesredbi se izborija za u~estvo na Republi~kata

penzionerska olimpijada, godinava se odrà na 4-tiseptemvri na terenite vo kompleksot na hotelot NewStar vo Skopje. Pred iljadnata publika i svoi navi-va~i vo 11 sportski disciplini vo ma{ka i vo èn-ska konkurencija se natprevaruvaa 397 sportisti od41 zdruènie na penzioneri. Vo mo{ne izedna~enapoedine~na i ekipna konkurencija, najdobri rezul-tati postignaa natprevaruva~ite od ZP Ohrid iDebrca i po petti pat ednopodrugo ja osvoija pobeda-ta. Na vtorata pozicija kako i lani, i na tretata, senajdoa istite zdruènija - Kumanovo i Prilep. Istotaka, nezna~itelni promeni vo redosledot na osvoe-nite mesta se slu~ija i kaj drugite u~esnici koi sopogolema sportska sre}a moèa podobro da se rangi-raat. Sepak, postignatite rezultati se respektabil-ni i navistina za po~it. Za podolgo da ostanat vo me-morijata, hronolo{ki gi naveduvame i izdvojuvamenajdobrite natprevaruva~i.

Vo strela{tvo so vozdu{na pu{ka vo ènska kon-kurencija najdobra be{e ekipata od ZP Kumanovo,pred ZP Bitola i [tip, a vo ma{ka konkurencijaprvoto mesto go osvoi ekipata na ZP Ko~ani, vtoribea sportistite od OVR - Skopje, a treti od ZP GaziBaba. Medalite na pobednicite vo ènska konkuren-cija im gi vra~i Ilija Adamoski, ~len na IO na SZPM,

a vo ma{ka konkurencija, Stanka Trajkova, sekretarna IO na SZPM.

Vo disciplinata {ah vo ènska konkurencija pr-voto mesto go osvoi ekipata na ZP Centar - Skopje,pred ZP [tip i ZP Struga, a vo ma{ka konkurencijatetov~ani go odnesoa zlatoto, dodeka srebroto impripadna na ko~an~ani, a bronzata na ohri|ani. Me-dalite gi vra~ija \or|i Serafimov i \or|i Andonov,~lenovi na IO na SZPM.

Vo pikado vo ènska konkurencija najdobra be{eekipata od ZP Del~evo, pred ZP Prilep i ZP Tetovo,a vo ma{ka konkurencija pobednicite od ZP Tafta-lixe zad sebe gi ostavija natprevaruva~ite od ZPCentar i ZP Ohrid i Debrca. Medalite na najdobriteu~esnici im gi vra~ija Aleksandar Zahariev, ~len naIO na SZPM i Besnik Pocesta, potpretsedatel naSobranieto na SZPM.

Vo disciplinata tegnewe jaè vo ènska konku-rencija pripadni~kite na ZP Tetovo go osvoija prvo-to mesto, na ZP Solidarni penzioneri od Ilinden impripadna vtoroto mesto, a tretoto na ZP Probi{tip.Vo ma{ka konkurencija prvpat vo dosega{nite nat-prevari prvoto mesto go osvoi ekipata na ZP Gevge-lija, dosega{niot favorit ZP Gazi Baba se zadovo-luva so vtoroto mesto, a ZP Ko~ani so tretoto. Meda-lite gi vra~ija Risto Trajkovski i Dan~e Daskalovs-ka, ~lenovi na IO na SZPM.

Vo frlawe |ule vo ènska konkurencija pobed-ni~kata od minatata godina Marija Karakami{eva odZP Bogdanci, ve}e nekolku godini po red ne go pro-pu{ta prvoto mesto, vtora be{e Milica Andreevskaod ZP Solidarnost - Aerodrom, a treta Mirjana An-donovi} od ZP Kumanovo. Vo ma{ka konkurencijanajdobar be{e \or|i Mehanxiski od ZP Dojran, Bran-ko Po~u~a od ZP Kumanovo go osvoi vtoroto mesto, atretoto, Dimitar Stojanov od ZP Makedonska Kame-nica. Medalite gi vra~i Mentor ôku, ~len na IO naSZPM.

Vo disciplinata tr~awe èni do 60 godini, pr-voto mesto i pripadna na Galaba Georgieva od [tip,vtoroto na Qupka Trifunovska od Ohrid, a tretoto

Strela{tvo

Strela{tvo

[ah

Pikado

Tabla

Domino Domino

TablaPikado

[ah

Ohrid i Debrca nedosti`ni pobednici

Priznanija na ZP u~esnici na prvite RPSN vo Ohrid 1996 godina

SPORTPENZIONER plus 86 septemvri 2015 5


na Jasmina Todorovska od Kumanovo. Vo istata dis-ciplina, no vo kategorijata nad 60 godini, najdobrabe{e Blagica Mirkuloska od Ohrid, pred BlagicaMihova od Ko~ani i Qubica Petru{evska od GaziBaba. Vo ma{ka konkurencija vo tr~awe do 60 go-dini najbrz be{e Mome Cvetanovski od ZP Kumanovopred Nijazi Tahiri od ZP Tetovo i Jovan Janakievs-ki od ZP Ohrid. Vo kategorijata nad 60 godini prvo-to mesto od lani go zadrà Blaè Srbinovski odOhrid, vtor be{e Blaò Karovski od Valandovo, atret @ivko Petrovski od ZP OVR - Skopje. Medali-te na pobedni~kite vo ènska konkurencija im givra~i Olga Nova~eva, a vo ma{ka konkurencija, Du-{an Risteski, ~lenovi na IO na SZPM.

Vo poedine~nata disciplina skok od mesto senatprevaruvaa samo maì i, pobednikot od minatatagodina Marjan Nikolovski od ZP Ohrid povtorno naj-daleku skokna, pred \or|i Nikolov od ZP Ko~ani iRisto Petkov od ZP [tip. Medalite im gi vra~i Mi-rko Makre{anski, ~len na IO na SZPM.

Vo disciplinata domino vo ènska konkurencijanajdobra be{e Blaga Veljanovska od ZP Ki~evo, predLiljana Hajdar od ZP [uto Orizari i Danica Popza-harieva od ZP Ko~ani. Vo ma{ka konkurencija, zaprvoto mesto se izbori Hajro Kurtovi} od ZP Makedo-nska Kamenica, za vtoroto Azir Jakupi od ZP ̂ air i zatretoto, Nikol~o Manasiev od ZP Zletovo. Medaliteim gi vra~i Risto Frangov, ~len na IO na SZPM.

Prvoto mesto vo tabla - èni go osvoi SofijaArsova od ZP \or~e Petrov, vtoroto Slavica Jovano-va od ZP Prilep i tretoto Milanka Pandeleska odZP Ohrid. Vo ma{ka konkurencija najdobar be{eMustafa Efatoski od Ki~evo, vtor be{e \or|i Din-kovski od Solidarnost - Aerodrom i tret Genc Kuriuod Tetovo. Medalite im gi vra~i Jordan Kostadinov,~len na IO na SZPM.

Vo najma{kata disciplina troboj, prvoto mesto goosvoi Sime Cvetanovski od ZP Prilep, vtoroto @i-vko Milev od ZP Radovi{ i tretoto Jon~e Apostolovod ZP Kavadarci. Vo najte{kata disciplina dvobojèni neprikosnovena e ohri|ankata Verica Puleska,

vtoroto mesto go osvoi Len~e Stamenova od Kratovo,a tretoto Ubavka \orgioska od Solidarni penzioneri- Ilinden. Medalite gi vra~i Saltir Karovski, ~lenna IO na SZPM.

Spored Pravilnikot, vo trite disciplini: strela-{tvo, {ah i pikado vo ènska i vo ma{ka konku-rencija, bea proglaseni i najdobrite poedinci na koipretsedatelot na Komisijata za sport i rekreacijaZdravko Petkovski im vra~i posebni pehari. Epite-tot najdobri me|u najdobrite go zasluìja: Bogica Di-mitriev (ZP Kumanovo) i Dragi Gacev (ZP Ko~ani) -strela{tvo, Liljana Slavevska (ZP Centar) i Pan~eZahariev (ZP [tip) - {ah, Cveta Xabirska (ZP Del-~evo) i Slave Simovski (ZP Taftalixe) - pikado.

Natprevarite bea mo{ne dobro organizirani i seodvivaa spored programata, a na krajot site ja slaveapobedata na najdobrite. Preodniot pehar na pobed-nicite od ZP Ohrid i Debrca na zaedni~kata prosla-va im go vra~i pretsedatelot na SZPM Dragi Argiro-vski. Vidno zadovolen i voodu{even od postignatiotuspeh, pretsedatelot na IO na Ohridskoto zdruènie\or|i Trp~eski im se zablagodari na u~esnicite zavloèniot trud i veti deka pripadnicite na ZPOhrid i Debarca }e nastojuvaat i natamu da ostanatna vrvot na natprevarite.

Mendo Dimovski

Fotografii: Zoran Andreeski

Tegnewe jaè

Tegnewe jaè

Tr~awe do 60 godini

Najdobri poedinci

Tr~awe nad 60 godini Tr~awe nad 60 godini

Tr~awe do 60 godini

Troboj

\ule

\ule

Skok od mesto

Dvoboj


Pred 20 godini vo ~est na Denot na penzionerite na Ma-kedonija, 20-ti septemvri, vo dale~nata 1996 godinana inicijativa na del od rakovodstvoto na Sojuzot i

na nekoi zdruènija zapo~na da so realizacija edna ubavaidea: organizirawe masovni sportski natprevari na penzi-onerite vo Makedonija, trgnuvaj}i od faktot deka sportu-vaweto vo poodminati godini od ìvotot ovozmoùva da seodrùva fizi~kata i intelektualnata funkcija na ~oveko-viot organizam i da se sozdava vo zdravo telo-zdrav duh.Ovaa inicijativa bila dostavena do site, 34 zdruènija napenzioneri (tolu gi imalo toga{), pri {to se dobile razli-~ni mislewa i predlozi. Kaj mnogumina postoelo izvesnosomnevawe za toa kakov }e bide interesot kaj penzioneri-te za sportuvawe, dali }e se obezbedat najneophodnite ma-terijalni i drugi sredstva i sli~no. Sepak, preovladaleoptimizmot i korisnosta od sportskoto organizirano dru-èwe za {irewe na prijatelstva i za nadminuvawe na mo-notonijata vo ìvotot kaj penzionerite.

Na Prvite republi~ki penzionerski sporski natpre-vari (RPSN) {to se odràle vo Ohrid na 28. avgust 1996godina, u~estvuvale samo 13 zdruènija: Ohrid, Kumanovo,Tetovo, Strumica, Radovi{, Gostivar, Resen, Ki~evo, Veles,Negotino, Ko~ani, Probi{tip i OVR Skopje so vkupno150u~esnici, od koi 45 natprevaruva~i vo {ah, strela{tvo ipikado. Vo {ah pobedila ekipata na OVR - Skopje, vo stre-la{tvo Tetovo i vo pikado - èni Kumanovo. Prvite repub-li~ki penzionerski natprevari za otvoreni gi proglasilAndon Markovski, toga{en potpretsedatel na Sojuzot napenzionerite na Makedonija. Bile postignati skromni re-zultati, no na ovie balkanski prostori toa bile prvitepenzionerski sportski igri. Tie kako te~ele godinite sta-nuvale pomasovni i pokvalitetni.

Vo 1997 godina, na Vtorite RPSN vo Dojran u~estvuvale80 natprevaruva~i i 270 naviva~i i gosti od 19 zdruènija:Berovo, Bitola, Gostivar, Gevgelija, Kavadarci, Ki~evo,Ko~ani, Kriva Palanka, Kumanovo, Ohrid, Prilep, Radovi{,Sveti Nikole, Strumica, Tetovo, [tip i OVR, Kisela Vodai Gazi Baba od Skopje. Doma}in na sredbata bilo ZP Gevge-lija, a penzionerite se natprevaruvaa vo 6 disciplini: {ah,domino, strelawe, tr~awe, pikado i tegnewe jaè. Treba dase zabeleì deka za prvite dve republi~ki sredbi ne seobjaveni informativni bilteni, poradi {to izostanuvaatpocelosni podatoci.

Vo 1998 godina Sojuzot prezema po{iroki aktivnosti zaposestrano, poseopfatno i pokvalitetno organizirawe naslobodnoto vreme na penzionerite, osobeno na sportskotopole. Na 20 septemvri na sportskite tereni kaj KumanovskaBawa vo Kumanovo se odràle Tretite po red RPSN sou~estvo na 500 u~esnici od koi nad 100 bile natprevaruva~ivo 6 disciplini. Spored objaveniot Informativen biltenvo {ah vo ma{ka konkurencija pobedila ekipata na ZP Bi-tola, a kaj ènite na ZP Gazi Baba od Skopje. Vo tegnewe ja-è - maì najdobra ekipata na Berovo, a kaj ènite na Te-tovo. Vo pikado - maì najdobra bila ekipata na Del~evo, akaj èni na Kavadarci. Vo strela{tvo najdobri bile strel-cite od Tetovo, a kaj ènite MVR - Skopje. Vo poedine~nakonkurencija vo frlawe |ule pobedil Dimitrija Kuzmanov-ski od Tetovo, a kaj ènite Qubica Kuzmanovska od Zdru-ènieto na Kumanovo - doma}in na igrite. Vo tr~awe najbrzbil Jovan Dupkarski od Berovo, a kaj ènite Qubica Kuzma-novska od Kumanovo. So prigoden govor sredbite sve~eno giotvoril Vite Isjanovski, toga{en pretsedatel na Sojuzotna penzionerite na Makedonija.

êtvrtite RPSN se odràni vo Vinica na 18-ti septem-vri 1999 godina. U~estvuvale 550 penzioneri i nad 100 nat-prevaruva~i koi se natprevaruvale vo 7 disciplini. Vo {ah- maì pobedila ekipata na Bitola, predvodena od Bor~eIlievski, a kaj ènite najdobra bila ekipata na [tip soVera Ogwanova. Vo pikado maì pobedila ekipata na Rado-vi{ so najdobar poedinec Marinko Todorov, a vo ènska ko-nkurencija najdobra bila ekipata na Ko~ani predvodena odBorislava Dimitrova. Vo strela{tvo pobedila ekipata naTetovo so najdobar poedinec Jordan Paunovski, a kaj èniteblagodarej}i na Len~e Mitanovska pobedila ekipata naOVR - Skopje. Vo atletski disciplini vo tr~awe pobedilJovan Dupkarski od Berovo, a kaj ènite pretstavni~kata naTetovo. Vo frlawe |ule pobedile pretstavnicite na Tetovoi Del~evo, a vo novata disciplina skok pobedil pretstav-nikot na ZP Ohrid \or|i Trp~eski. Vo tegnewe jaè - maìpobedila ekipata na Kisela Voda - Skopje, a kaj èni eki-pata na Tetovo. Doma}in na igrite bilo ZP Vinica, me|utoaza ovie sportski natprevari ne e objaven Informativen bi-lten.

Na 2 septemvri 2000 godina Pettite RPSN se odràni voKrani - na bregot na Prespanskoto Ezero, so u~estvo naokolu 800 penzioneri od koi 221 natprevaruva~ vo 7 disci-plini. Doma}in e ZP Resen, a na sve~enoto otvorawe zboru-vale Vite Isjanovski, pretsedatel na SZPM i BedredinIbraimi, zamenik pretsedatel na Vladata na RepublikaMakedonija i minister za trud i socijalna politika.Sevkupen pobednik i osvojuva~ na preodniot pehar na SZPMe ZP Kumanovo. Kako poseben i traen dokument za ovaa zna-~ajna sportska penzionerska manifestacija SZPM od 2000godina zapo~nuva da izgotvuva i objavuva sprecijalen In-formativen bilten na 40 stranici vo boja. So zbor i slika,no i preku razni pregledi i grafikoni, se sozdavaat trajnitragi za u~esnicite i organizatorite na ovie masovni spor-tski natprevari.

[estite RPSN se odràni na 16-ti septemvri 2001 godi-na kaj Vele{koto Ezero „Mladost”, a doma}in e ZP Karpo{od Skopje. U~estvuvaat 600 penzioneri od koi 182 natpre-varuva~i vo 7 disciplini i toa 105 maì i 77 èni od 22zdruènija. Najdobra e ekipata na ZP Tetovo. Od ovaa godi-na sevkupniot pobednik dobiva preoden pehar!

Sedmite RPSN se odràni na 14 septemvri 2002 godina vokompleksot Gorica vo Ohrid so u~estvo na okolu 860 penzio-neri, od koi 235 natprevaruva~i i toa: 138 maì i 97 èni.Natprevarite se odrùvaat vo 8 disciplini, bidej}i kako no-va se voveduva brzo odewe. Sevkupen pobednik povtorno e ZP

Tetovo koe go dobiva i preodniot pehar. Na otvoraweto na ig-rite govorel i Qup~o Me{kov, direktor na Fondot naPIOM.

Osmite RPSN se odràni na 13 septemvri 2003 godina voKavadarci. So prigoden govor sredbata ja otvori noviotpretsedatel na SZPM Du{ko [urbanovski. Bodreni odokolu 1050 naviva~i i gosti, 276 natprevaruva~i i toa 155vo ma{ka i 121 vo ènska konkurencija se natprevaruvaatvo 9 disciplini, a kako nova e vovedeno domino. Ovoj pat zasevkupen pobednik e proglasen vtoriot region koj go so~i-nuvaat zdruènijata: Karpo{ od Skopje, OVR, Tetovo i Gos-tivar. Peharot za prv i edinstven pat vo dvaesetgodi{nataistorija na natprevarite e dodelen na eden region, iakonajgolem uspeh ima{e ZP Tetovo.

Na 11. septemvri 2004 godina se odràa 9-tite RPSN krajEurotel vo Struga, a doma}ini bea zdruènijata od Centarod Skopje i Struga. Na ovie natprevari u~estvuvaa 1070u~esnici od koi 289 natprevaruva~i i toa 160 penzioneri i129 penzionerki. Sevkupen pobednik e ZP Tetovo. Na ovaamasovna penzionerska manifestacija prisustvuvaa i gostiod Albanija, Bugarija, Crna Gora, Turcija i Makedonija.Prisustvoto na gostite e iskoristeno za odrùvawe poseb-na sredba na koja se razgovara{e za sorabotka na penzione-rite od Balkanot pri {to se pokrena i inicijativa za soz-davawe Balkanska asocijacija na penzionerite.

Jubilejni 10-ti RPSN se odràa na 10-ti septemvri2005 godina kaj Vele{koto Ezero „Mladost”, a doma}in be-{e ZP Veles. Prisustvuvaa nad 900 penzioneri, pred koigovore{e toga{niot pretsedatel na Vladata na RM VladoBu~kovski i gradona~alnikot na Op{tina Veles Ace Ko-

cevski. Vo devet disciplini se natprevaruvaa 299 natpre-varuva~i od koi 166 vo ma{ka i 133 vo ènska konkurenci-ja od 33 zdruènija, a sevkupen pobednik be{e ZP Kumanovo.

Na 9-ti septemvri 2006 godina kaj avtokampot Krani nabregot od Prespanskoto Ezero se odràa 11-tite RPSN nakoi za prv pat u~estvuvaa nad iljada u~esnici, poto~no1.114, od koi 351 natprevaruva~i i toa 192 penzioneri i 159penzionerki. Najdobri rezultati ostvarija sportistite odZP Ohrid. So cel sportskite natprevari da bidat sosemaregularni se izgotvuva i Pravilnik za istite od strana naKomisijata za sport pri Sojuzot, koj vo narednite godini senadograduva.

Na 15-ti septemvri 2007 godina, 12-tite RPSN po tretpat, se odràa kaj Vele{koto Ezero „Mladost” vo prisust-vo na 760 u~esnici od koi 364 natprevaruva~i i toa 172maì i 122 èni. Na ovaa masovna penzionerska sportskamanifestacija prisutnite gi pozdravi pretsedatelot na

Vladata, Nikola Gruevski, a govore{e i gradona~alnikotna Op{tina Veles Ace Kocevski. Na natprevarite najdo-bri bea natprevaruva~ite od ZP Tetovo.

Na sportskiot centar [ampion vo Radovi{ na 6-ti septe-mvri 2008 godina, se odràa 13-tite RPSN so 800 u~esnici,od koi 192 vo ma{ka i 172 vo ̀ enska konkurencija od 34 zdru-ènija. Ovoj pat najdobri bea sportistite od ZP Kumanovo.

Na 26-ti septemvri 2009 godina kaj „Eurotel” Struga nabregot od Ohridskoto Ezero, se odràa 14-tite RPSN, a do-ma}in be{e ZP Centar - Skopje, pod pokrovitelstvo naKoce Trajanovski, pretsedatel na ZELS i gradona~alnikna gradot Skopje. Na natprevarite prisustvuvaa okolu 860u~esnici od koi 376 natprevaruva~i, 198 vo ma{ka i 178 voènska kokurencija. Natprevarite za prvpat se odràa vo11 disciplini, so voveduvawe na tri novi: tabla, dvoboj itroboj, a opravdano otpadna brzo odewe. Sevkupen pobednik

povtorno be{e ZP Kumanovo. Na 18-ti septemvri 2010 godina se odràa 15-tite jubi-

lejni RPSN na sportskiot centar „[ampion” vo Radovi{ sou~estvo na 380 natprevaruva~i od 35 zdruènija od koi 200vo ma{ka i 180 vo ènska konkurencija. Vo prisustvo naokolu 900 u~esnici ovaa republi~ka sportska manifesta-cija za otvorena ja proglasi ministerot za trud i socijal-

na politika Spiro Ristovski. Na sve~enoto otvorawe go-vore{e i gradona~alnikot na Radovi{ d-r Robert Vel-kov. Ovoj pat sevkupen pobednik be{e ZP Tetovo.

Na 10-ti septemvri 2011 godina se odràa 16-tite RPSNvo Struga na kompleksot Livadi{te. Na istite prisustvu-vaa 1100 penzioneri, a u~estvuvaa 384 penzioneri sporti-sti i toa 200 maì i 184 èni. Glaven govornik be{e noviotpretsedatel na SZPM Dragi Argirovski, koj natprevaritegi proglasi za otvoreni, a na krajot go vra~i i preodniotpehar na ZP Ohrid i Debrca koe sevkupno ima{e najdobrirezultati.

Na 11-ti septemvri 2012 godina 17-tite RPSN za prvpatvo svojata istorija se odràa vo Skopje vo hotelskiot kom-pleks NEW STAR, a pokrovitel be{e pretsedatelot naVladata na Republika Makedonija Nikola Gruevski kojima{e i prigodno obra}awe. Pozdravna re~ ima{e i minis-

terot za trud i socijalna politika Spiro Ristovski,pretsedatelot na SZPM Dragi Argirovski i gradona~al-nikot na Op{tina \or|e Petrov Sokol Mitrovski. Voprisustvo na 1150 penzioneri od koi 395 natprevaruva~i od38 zdruènija najdobri rezultati vo 11 disciplini ima{eZP Ohrid i Debrca na koi im pripadna i preodniot pehar.Doma}in be{e ZP \or~e Petrov od Skopje.

18-tite RPSN se odràa vo [tip na 7-mi septemvri 2013godina vo kompleksot na „Makedonka”. Rekordniot broj pri-sutni gi pozdravi i im posaka dobri rezultati na natpreva-ruva~ite ministerot za trud i socijalna politika DimeSpasov. Pozdravna re~ imaa i gradona~alnicite na op{ti-nite [tip i Karbinci Il~o Zahariev i Zoran Minov. Naovaa penzionerska sportska Olimpijada vo [tip prisustvu-vaa i se druèja 1380 penzioneri od cela Makedonija, a vonatprevarite u~estvuvaa 396 natprevaruva~i od 38 zdruè-nija. Najdobri rezultati postignaa sportistite na ZP Ohridi Debrca i po tret pat ednopodrugo go osvoija najvisokotopriznanie, preodniot pehar, {to im ostana vo trajna sops-tvenost.

19-tite po red RPSN se odràa na 6-ti septemvri 2014godina vo kompleksot „Teteks” vo Tetovo. Pokrovitel na nat-prevarite povtorno be{e ministerot za trud i socijalna

politika Dime Spasov koj pred okolu 1 000 prisutni ima{eprigodno izlagawe. Se natprevaruvaa 400 najdobri sportistiod rekordni 46 zdruènija i toa 208 vo ma{ka i 192 voènska konkurencija. Natprevarite se odràa vo tradicio-nalnite 11 disciplini. A najdobri rezultati i ovoj pat imaasportistite na ZP Ohrid i Debrca koi go osvoija preodniotpehar.

Ovaa 2015 godina 20-tite jubilejni sportski penzioner-ski natprevari se odràa na 4. septemvri vo Skopje vokompleksot na hotelot NEW STAR. Doma}in be{e ZP Butel.Vo 11 tradicionalni disciplini se natprevaruvaa 397 pen-zioneri sportisti od 41 zdruènie. Najdobri rezultatiimaa sportistite na ZP Ohrid i Debrca.

Ovoj pregled jasno pokaùva deka kaj penzionerite rastesvesta za zna~eweto na sportot za zdravo i aktivnostreewe.

Prigodni izlagawa imaa ministerot za trud i socijalnapolitika Dime Spasov, pretsedatelot na SZPM Dragi Argi-rovski, gradona~alnikot na Grad Skopje Koce Trajanovski igradona~alnikot na op{tina Butel Petre Latinovski.

Dragi Argirovski

Hronologija na Republi~kite penzionerski sportski natprevari

20 godini sportuvawe i druèwe

7-ti RPSN 2002 godina






HRONIKAPENZIONER plus 86 septemvri 2015 7

Otkoga se penzioniral 1992 godina,Andon Markovski vo pove}e oblas-ti ostavil beleg vo rabotata na

penzionerskata organizacija, a najmnoguse pokaàl i se afirmiral kako pot-pretsedatel na SZPM vo periodot 1993do 2009 godina. Toga{, spored Fondot naPIOM, imalo okolu 210.000 penzioneri,no site ne bile organizirani vo Sojuzot.Vo SZPM imalo za~leneto samo 34 regi-strirani zdruènija koi simboli~no iz-dvojuvale sredstva za negovo funkcio-nirawe. Imaj}i gi predvid site aktivno-sti i proektiranite zada~i na Sojuzot,Markovski so svoi pridru`nici pred-loìl posoodveten oblik na finansira-we koj bil usvoen i so nezna~itelni iz-meni se u{te se primenuva. Taka do{lodo formirawe na solidarniot fond iizdvojuvawe sredstva od ~lenarinata zaaktivnosti na Sojuzot. Toj so svoite ini-cijativi i zalo`bi za ostvaruvawe naprogramskite aktivnosti ostava beleg ivo razvojot na drugite oblasti, kako {tose sportsko-rekreativnite, kulturno-zabavnite i drugite dejnosti, vklu~uvaj-}i go i pridonesot vo razvojot i unapre-duvaweto na sorabotkata so sli~ni orga-nizacii vo Republika Makedonija i po-{iroko.

Kako doajen na penzionerskoto organi-zirawe Andon Markovski poseben prido-nes ima vo organiziraweto na penzio-nerskite sportski natprevari koi za 20godini redovno se odrùvaat i od obi~ninatprevari prerasnaa vo Republi~kapenzionerska sportska olimpijada.

- Po inicijativa na Zdruènieto napenzioneri od Ohrid se organiziraa pr-vite penzionerski sportski natprevarivo 1996 godina. Na niv bea prisutni oko-lu 140 penzioneri, od koi 45 natprevaru-va~i i 100 naviva~i. Po ovie natprevarivo Sojuzot na penzionerite na Makedo-

nija se prezedoa {iroki aktivnosti zapokvalitetno organizirawe na slobod-noto vreme na penzionerite. Zna~ajnomesto zazedoa sportskite aktivnostikoi, pred se, odgovaraa na vozrasta naovaa populacija. Taka, penzionerskitesportski natprevari stanaa tradiciona-lna manifestacija i sekoja godina ras-te{e brojot na sportistite i brojot nanaviva~i, odnosno u~esnici. Manifes-tacijata be{e prifatena od site zdru-ènija ~lenki na SZPM. So ogled na go-lemiot interes, sekoe zdruènie izrazièlba da u~estvuva na sportskite penzi-onerski natprevari i Izvr{niot odbordonese odluka vo Makedonija da se for-miraat 8 regioni i so toa da se ovozmoìsekoe zdruènie da u~estvuva vo prv redna regionalnite sportski natprevari, apobednicite vo disciplini, da u~estvu-vaat na Republi~kite sportski natpre-vari, - se se}ava Markovski.

Za prvite sportski natprevari velideka bile nabrzina organizirani i bezpogolemi pretenzii i o~ekuvawa, no u{tetoga{ nedvosmisleno se potvrdilo dekapostoi interes i èlba kaj penzioneriteza sportski aktivnosti i deka za toa pos-tojat objektivni i subjektivni uslovi.

- Vpro~em, se potvrdi nepobitnata vi-stina deka sekoj moè i sekoj treba nasvoj na~in da sportuva, bidej}i za spor-tot - nema vozrast! Toa se pokaà i nasportskite igri {to usledija potoa i {toneprekinato se odrùvaat ovie dvaesetgodini. Sega bez sportskite natprevarine moè da se zamisli penzionerskotoorganizirawe i dejstvuvawe. Republi~-kite sportski natprevari kako finalena kontinuiranata sportska aktivnost vozdruènijata na penzioneri se izdignaana tolku visoko ramni{te {to so pravose narekuvaat penzionerska sportskaolimpijada, - zaklu~i Markovski.

Se u{te ispolnet so sportski duh ientuzijazam, toj se raduva {to na noze godo~eka 20-godi{niot jubilej na penzion-erskite sportski natprevari za koi nesaka da go favorizira svojot pridoneskako i za drugite aktivnosti {to gi ini-ciral, organiziral i u~estvuval, nitupak saka samo sebe da se istaknuva kakonajzasluèn.

Mendo Dimovski

Sportot i fizi~kata ku-ltura se neraskinlivdel od sevkupnata ak-

tivnost na ZP Ohrid i Debr-ca. Slobodno moè da se re~edeka zarodi{ot na sportot nalu|eto od tretata doba od Re-publikava, tokmu zapo~nalavo Ohrid. Vpro~em toa go po-tvrduva i organiziraweto naprvite Republi~ki sportskinatprevari na penzinrite naMakedonija koi na 28 avgust1996 godina se odràle naStreli{teto „Bejbunar”, voOhrid.

Ottoga{ pa navamu sekojagodina vo rali~ni gradovi,ovaa sportska penzionerskaolimpijada kontinuirano seodrùva, i godinava odbele-ùva 20 godini jubilej od pos-toeweto. Idejata za organizi-rawe na ovaa masovna spor-tska manifestacija bila natoga{niot pretsedatel naSZPM Vite Isjanovski, a bez-rezervno bila prifatena ipoddràna od sega{niot pre-tsedatel na IO na ZP Ohrid iDebrca \or|i Trp~eski i toga-{niot pretsedatel AndonNajdoski, zaedno so ~lenovitena Komisijata za sport, OsmanPatel, Spase Taseski i Ste-fan Stefoski. Trp~eski bili neposreden u~esnik na spo-rtskite natprevari vo disci-plinata skok od mesto, vo kojanekolku godini so red osvoju-val zlatni medali. PotoaTrp~eski, vo dva mandati bili pretsedatel na Komisijata

za sport pri SZPM.Kako eden od inicijatorite

i organizatorite na prviteRepubli~ki sportski natpre-vari vo Ohrid, \or|i Tr~eski,s¢ u{te sveò se se}ava na tojnastan. „Vo po~etokot sports-kite natprevari imaa rekre-ativen karakter i penzione-rite se natprevaruvaa vo trisportski disciplini, stre-la{tvo, {ah i pikado. Na ovaprvenstvo vo disciplinata{ah pobedi ekipata na OVRSkopje, pred Negotino i Ki-~evo, vo strela{tvo najdobrabe{e ekipata na Tetovo, predOhrid, a vo pikado pobedataja ponese ekipata na Kumano-vo, a kako najdobra poedine~-no vo ovaa disciplina be{ekumanovkata Dragica Bo{ko-ska. Na site ZP - u~esnici naprvite sportski natprevariim bea vra~eni porcelanskivazni vo forma na bokali.Sportskite natprevari zavr-{ija so zaedni~ka veselba votoga{noto Po{tensko odmo-rali{te”.

Interesno e da se napomenedeka po ~etvrtite republi~kibea vovedeni, op{tinskite iregionalnite sportski nat-prevari, bidej}i mora{e dase vr{i selekcija na najdob-rite po regioni, a toga{ beaoformeni osum regioni, sepotsetuva Trp~eski. Za ogro-mniot interes na natpreva-rite, iako ve}e imaa natpre-varuva~ki karakter, zboruvanivnata masovnost, borbataza osvojuvawe {to pove}e bo-dovi i èlbata da se osvoinajgolemiot primat - da sebide sevkupen pobednik. Zaodbeleùvawe e, {to, vodvaesetgodi{noto postoewena Republi~kite sportskinatprevari, primatot tri pa-ti edno po drugo da bide sev-kupen pobednik, i pripadnasamo na sportskata ekipa na

ZP Ohrid i Debrca. - Rezultatite {to dosega gi

ima postignato na{eto zdru-ènie na sportskite natpre-vari se pove}e od uspe{ni,veli Trp~eski. Na site odr-àni 20 regionalni sportskinatprevari od ~etvrtiot re-gion, sme neprikosnoveni se-vkupni pobednici. Od dosegaodrànite 20 republi~kisportski natprevari sevkupnipobednici sme bile {est pa-ti, i toa na pettite republi~-ki natprevari vo 2000-ta go-dina vo Krani na Prespansko-to Ezero, potoa tri pati ednopo drugo vo 2011 godina voStruga, vo 2012 vo Skopje, i2003 godina vo [tip, pri {togo osvoivme peharot vo trajnasopstvenost, a po ~etvrti patminatata godina pobedivme voTetovo i go osvoivme preod-niot pehar, kako i ovaa godinavo Skopje. Inaku, na{eto zd-ruènie, dosega pokraj toa{to be{e doma}in na prviteRepubli~kite natprevari vo1996 godina, be{e i na sed-mite vo 2002 godina, na koi sepokaàvme vo najdobro svetloi kako dobri organizatori idoma}ini, - veli \or|i Trp-~eski.

Za svojot individualenpridones za postignati oso-beni rezultati vo organiza-cijata i razvojot na sportot irekreacijata na penzioneritena Makedonija na 12-te Repu-bli~kite sportski natpreva-ri vo 2007 godina, na Ezeroto„Mladost# kaj Veles na Trp~e-ski, kako dolgogodi{en pret-sedatel na Republi~kata ko-misija za sport i rekreacija,mu be{e vra~eno specijalnopriznanie od SZPM, a vo ovieizminati godini kako afir-miran sportist i aktivist do-bival i drugi nagradi i priz-nanija.

Krste Spaseski

\or|i Trp~eski, pretsedatel na IO na ZP Ohrid i Debrca

Eden od inicijatorite i u~esnik na prvite republi~ki

sportski natprevari

Edna od osnovnite zada~i na SZPM e sledewe na usogla-suvawe na penziite vo Republika Makedonija kako meh-anizam preku koj se odrùva realnata vrednost na penz-

ijata kako i redovna i kontinuirana isplata na site penzis-ki davawa. Pra{aweto na usoglasuvawe na penziite kako sis-temsko re{enie e utvrdeno so ~lenot 37 od ZPIO kade {to eutvrdeno deka penziite se usoglasuvaat dva pati vo godinata(od 1 januari i od 1 juli) spored dvièweto na indeksot natro{ocite na ìvotot vo visina od 50% i porastot na prose~-no isplatenata plata na site vraboteni vo Republika Make-donija vo visina od 50%. Procentot na usoglasuvaweto se do-biva kako zbir na porastot na indeksot na tro{ocite na ì-votot vo prethodnoto polugodie i procentot na porastot naprose~no isplatenata plata na site vraboteni vo RepublikaMakedonija vo prethodnoto polugodie vo odnos na polugodietokoe mu prethodi. Ovaa zakonska odredba e dolgoro~no sistem-sko re{enie za usoglasuvawe na penziite i taa ne e derogi-rana, odnosno stavena von sila na dolg rok kako {to se govo-re{e i pi{uva{e vo nekoi mediumi vo na{ata dràva.

Zaradi pravilno informirawe na korisnicite na penzija ipo{irokata javnost so preodna zakonska odredba (~len 5) voZakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na ZPIO, objaven voSlu`ben vesnik na RM broj 160/2014 godina, vremeno se regu-lira usoglasuvaweto na penziite, koja glasi:

„(1) Odredbite od ~en 37 stavovi 1 i 2 od ovoj zakon ne seprimenuvaat vo period od 1 januari do 31 dekemvri 2015 god.

(2) Vo 2015 godina site vidovi na penzii soglasno ovojzakon se usoglasuvaat na na~in {to vkupniot iznos za is-plata na penziite za septemvri 2015 se zgolemuva za 5% ise deli so vkupniot broj na korisnici na penzija koi pen-zijata ja ostvarile zaklu~no so septemvri 2015 godina.”

So ogled deka se raboti za preodno re{enie, od 1 januari2016 godina vo sila e ~lenot 37, no zakonodavecot moè dautvrdi i dopolnitelno usoglasuvawe na penziite spored kri-teriumi {to toj }e gi utvrdi.

Zasluùva da se napomne deka sekoga{ koga se interveniravo usoglasuvaweto na penziite, SZPM so dol`no vnimanie giiznesuva svoite viduvawa, predlozi, sugestii no, kako {to epoznato zakonite gi donesuva Sobranieto, kako {to be{e idonesuvaweto na Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe naZPIO, vo oktomvri 2014 godina.

Vo ovie sloèni ekonomski uslovi na ìveewe zasluùvada se istakne deka penzionerite vo Sojuzot najmnogu se inte-resiraat dali i koga }e bide isplatata na penziite, koi zasre}a sekoj mesec redovno pristignuvaat. Isto taka, sledej}i

gi nivoata na penziite vo na{eto opkruùvawe, vo Srbija pro-se~nata penzija iznesuva 193 evra, Crna Gora 273 evra, Fe-deracija BiH 181 evro i vo Republika Makedonija 205 evra,{to govori za materijalniot status na penzionerite vo na{atadràva (izvor na podatoci: vesnikot „Penzioner” stranica kojaja podgotvuva penziskiot fond na Republika Srbija).

Kako se dvièlo redovnoto i dopolnitelnoto usoglasuvawena penziite vo Republika Makedonija za period od 2001- 2014godina se gleda od slednata tabela:

Godina Usoglasuvawe Usoglasuvawe Vkupnonapenziite od na penziite od usoglasuvawe

1 januari 1 juli

2001 1,79% 1,79%2002 0,63 5,90% 6,56%2003 2,97 2,68% 5,72%2004 0,80% 0,41% 1.21%2005 - 0,40% 0,40%2006 0,48% 2,18% 2,67%2007 0,64% 1,04% 1,69%2008 13,00% 7,65% 21,66%2009 3,50% 2,02% 5,59%2010 0,30% 1,10% 1,40%2011 0,75% 2,10% 2,86%2012 0,31% 1,40% 1,71%2013 1,15%+5% od

fevruari 0,75% 7,00%2014 5% od fevruari 0,00% 5,00%

(izvor na podatoci: Fond na PIOM)Vo periodot od 2001 do 2014 godina, najgolemo zgolemuvawe

na penziite ima{e vo 2008 godina, poradi dopolnitelnotousoglasuvawe na penziite so Odluka na Vladata na RepublikaMakedonija i 2013 godina so Zakonot za izmeni i dopolnuvawana Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe, {to prido-nese da se zgolemi realnata vrednost na penziite i da se po-dobri materijalnata i socijalnata sigurnost na korisnicitena penzija.

So izvr{enite usoglasuvawa na penziite, prose~nata pen-zija vo dekemvri 2014 godina iznesuva{e 12.487,00 denari, iistata vo odnos na 2013 godina, vo iznos od 11.845,oo, e povi-soka za 5,4%. Zgolemuvaweto e rezultat na izvr{enoto re-dovno usoglasuvawe na penziite vo 2014 godina, kako i navisinata na penziite na novite korisnici na penzija.

Ostanuva i ponatamu SZPM redovno da se griì za usogla-suvawe na penziite ukaùvaj}i na osnovnite postulati napenziskiot sistem vo koj penzijata i usoglasuvaweto }e za-visat od uplateniot pridones, po formula prifatena kakosistemsko re{enie, a solidarnosta i zaemnosta da se pri-menuva na na~in kako {to e utvrdeno so Zakonot za penziskotoi invalidskoto osiguruvawe. Stanka Trajkova

Usoglasuvawe na penziite

Andon Markovski, porane{en potpretsedatel na SZPM

Doajen na penzionerskoto organizirawe vo Makedonija

Reakcija so povod

Vistinski poka~uvawa,a ne izmisluvawa!

Na 11. 09. 2015 godina, liceto Vele Mitanovski, nanegoviot fejzbuk status, objavi tekst so provoka-tivna sodrìna pod naslov: „Kakvi poka~uvawa na

penzii, kakvi bakra~i”!?Vo del od ovoj tekst e daden publicitet na Soop{tenie-

to na Partijata na obedineti penzioneri i gra|ani na Ma-kedonija, spored koe, citiram: „Za obedinetite penzioneri„poka~uvaweto” na penziite e bezobyirna vladina manipu-lacija, a poddr{kata od SZPM - podani{tvo! Partijata naobedineti penzioneri i gra|ani na Makedonija (POPGM), goosuduva bezobyirnoto manipuluirawe na Vladata so pen-zionerite, so najavata za boèmno „poka~uvawe na penziiteza 5 procenti” - se veli vo partiskoto soop{tenie.

Ova soop{tenie na POPGM pretstavuva demonstracija naneinformiranost i nepoznavawe na zakonskata regulativa,vo konkretniov slu~aj Zakonot za penzisko i invalidskoosiguruvawe („Sl. vesnik na RM” br. 98/2012, 166/2012,15/2013, 170/2013, 43/2014, 44/2014, 97/2014, 113/2014,160/2014, 188/2014, 20/2015, 61/2015, 97/2015 i 129/2015).

Vo slu~ajov ne se raboti za nikakva manipulacija naVladata na Republika Makedonija so penzionerite, nitu za„podani{tvo” od SZPM, tuku se raboti za operacionaliza-cija na ~lenot 5 stav (2) od Zakonot za izmenuvawe i dopol-nuvawe na Zakonot za penzisko i invalidsko osiguruvawe(„Sl. vesnik na RM” br. 160/2014), {to go donese Sobranietona R.M. na sednicata odràna na 29.10.2014 godina.

Za da im se pomogne na ~lenovite na POPGM vo celost gocitiram stavot (2) od ~lenot 5 na gorenavedeniot zakon: „Vo2015 godina site vidovi na penzii soglasno ovoj zakon seusoglasuvaat na na~in {to vkupniot iznos za isplata napenziite za septemvri 2015 godina se zgolemuva za 5% ise deli so vkupniot broj na korisnici na penzija koi penz-ijata ja ostvarile zaklu~no so septemvri 2015 godina”.

Zaradi ilustracija go naveduvam faktot deka vo 2013godina, koga se vr{e{e usoglasuvawe na penziite soglasnoso ~lenot 37 stavovi (1) i (2) od Zakonot za penzisko i in-validsko osiguruvawe, ova usoglasuvawe be{e krajno sim-boli~no i iznesuva{e 1,15% vo januari i 0,75% vo juli.

Ova ukaùvawe treba da se sfati kako naso~uvawe naizvorite za doznavawe na vistinata i pomo{ na POPGM zajavno da ne se blamira!

Dimitar Ilievski, diplomiran pravnik vo penzija

Pismo

AKTIVNOSTI PENZIONER plus 86 septemvri 20158

Iovaa godina na 19 juli 2015godina, Zdruènieto na pe-nzionerite od Radovi{ i

Kon~e be{e organizator na mani-festacijata „Piknik na zeleno voOreovica” koja se odrà vo mana-stirskiot kompleks „Sveti \or-

|ija”. Vo ovoj ubav leten den okolu9000 penzioneri od 38 zdruènija~lenki na Sojuzot na zdruènijana penzioneri na Makedonija doj-doa vo Oreovica da se druàt ida uìvaat vo prekrasnata pri-roda i bogatata kulturno - umet-ni~ka programa.

Na sobirot gostite najnapred gipozdravi pretsedatelkata na Ak-tivot na penzionerki pri ZP Ra-dovi{ i Kon~e, Pavlina âbuko-va, a potoa pretsedatelot na zd-ruènieto, Jordan Kostadinovim posaka srde~no i toplo dobre-dojde. Toj izrazi golema blagoda-rnost za ogromnoto prisustvo, aposebno gi pofali [tipjani koi iovaa godina bea najbrojni so 533u~esnici. Pretsedatelot Kosta-dinov im se zablagodari i na gra-dona~alnikot na Op{tina Rado-vi{, Sa{ko Nikolov i na ktitorotna crkvata, Nikolaj~o Nikolov, zanivniot pridones ovoj prekrasenprostor da stane se pove}e posa-kuvana i posetuvana destinacija

za site penzioneri od RepublikaMakedonija.

Na penzionerite im se obrati iktitorot na manastirskata crkvaSveti \or|ija, Nikolaj~o Niko-lov koj voedno e i sponzor na ovaanajmasovna penzionerska mani-

festacija, koj isto taka gi poz-dravi penzionerite i so neskri-eno zadovolstvo istakna deka eiznenaden od nivnata vitalnost idobrata organiziranost, pokanu-vaj}i gi da dojdat i dogodina.

Sredbata ja otvori pretseda-telot na SZPM Dragi Argirovs-ki koj zboruva{e za zna~eweto napiknik sredbite, koi pretstavu-vaat most za gradewe prijatelst-va, za relaksacija, opu{tawe izabava. Isto taka toj ja istakna idobrata sorabotka na lokalnatasamouprava i drugite organizaciii institucii so penzionerite odova zdruènie. Na zadovolstvo nasite prisutni, otkako se slu{naazvucite na instrumentite na re-nomiranata grupa „Zlatni prsti”,se zaigra oro, se zapeaja pesni podsenkite na stoletnite oreovi idabovi drvja. Ovaa piknik sredbadolgo vreme }e ostane vo se}ava-we na penzionerite koi ovaa go-dina masovno dojdoa vo Oreovica.

Q. Mladenovska

ZP Radovi{ i Kon~e

Nad 9000 penzioneri se druèa vo Oreovica

Vo ova leto (2015) aktuelnise izmenite i dopolnuva-wata na Statutot na Soju-

zot na zdruènijata na penzio-nerite na Makedonija. Dali tiese aktuelni samo zatoa {to seodnesuvaat na Sojuzot kako naj-visok oblik na penzionerskotoorganizirawe ili zaradi fak-tot {to so niv se predviduvaatunificirani re{enija koi seodnesuvaat i na Sojuzot i nazdruènijata? Toa se onie sta-tutarni re{enija koi imaat celda go unapredat penzionerskotoorganizirawe bez tendencija dase naru{i avtonomnosta na zd-ruènijata na penzionerite ka-ko samostojni pravni subjekti.Takvite re{enija imaat cel dago opravdat zdruùvaweto nazdruènijata na penzioneri voSojuz, na dobrovolna osnova.Tokmu zaradi ovie pra{awa mo-ra{e da se otvorat i da se pre-zentiraat odredeni sostojbi po-vrzani so izmenite i dopolnu-vawata na Statutot na Sojuzot.

Ako se napravi digresija zapostoeweto na Sojuzot }e se na-vratam vo dale~nata 1975 godi-na koga so Statutot na Sojuzot napenzionerite na Makedonija(broj 472 od 19.06 1975 godina)so ~lenot 1 e utvrdeno deka So-juzot na penzionerite na Make-donija e edinstvena, dobrovol-na, op{testvena - humanitarnaorganizacija na uìvatelite napenzii na teritorijata na Repu-blika Makedonija. So op{tataodredba na ~lenot 3 e regulira-no deka Sojuzot ima cel da giunapreduva i zastapuva op{tes-tvenite i materijalnite inte-resi i da se griì za podobru-vawe na ìvotniot standard napenzionerite. Ponatamu vo ~le-not 4 e utvrdeno deka na terito-rijata na Makedonija kako orga-nizacii na penzioneri postojat:

1. Mesni zaednici na penzio-neri, {to moàt da se formi-raat na edna ili pove}e mesnizaednici kade ìveat pove}e od50 penzioneri;

2.Op{tiski organizacii naSojuzot na teritorijata na op{-tinata, so sedi{te vo mestoto vokoe e sedi{teto na op{tinata;

3. Sojuzot na penzionerite naMakedonija so sedi{te vo Skop-je, {to go pretstavuva republi~-kiot odbor. Sojuzot i op{tins-kite organizacii imaat svojstvona pravno lice.

So Statutot na Sojuzot odpred 40 godini so ~lenot 31 eregulirano deka op{tinskataorganizacija na penzionerite eosnovna organizaciona edinicana Sojuzot na podra~jeto na op{-tinata, a teritorijalnata nad-le`nost se sovpa|a so podra~-jeto na op{tinata vo koja e osno-vano. Na podra~jeto na edna op-{tina moè da postoi samo ednaop{tinska organizacija. Za os-novawe na op{tinskata organi-zacija, pokraj potrebniot mini-mum na penzioneri bilo potreb-no da imaat i prostorija za sme-stuvawe na zdruènieto. So to-ga{niot Statut ~lenstvoto voSojuzot na penzionerite e dob-rovolno i penzionerot se za-~lenuva vo Sojuzot preku mesna-ta odnosno op{tinskata organi-zacija zaradi ostvaruvawe li~-ni, zaedni~ki i op{testveni in-

teresi i istiot moè da bide~len samo vo edna op{tinskaorganizacija. Posebno, moetovnimanie go privle~e i regula-tivata koja se odnesuva na zada-~ite koi bile vo nadle`nost naSojuzot i op{tinskite organiza-cii. Za ilustracija }e navedamsamo pozna~ajni zada~i kakoprou~uvawe i podobruvawe namaterijalnata polo`ba na pen-zionerite, da gi unapreduva in-teresite na penzionerite vosite oblasti na op{testveniot,ekonomskiot i socijalniot ì-vot kako i da ja usoglasuva, ko-ordinira i obedinuva rabotatavo site organizacii i da ja za-cvrstuva solidarnosta i zaem-nosta me|u ~lenovite vo siteoblasti na op{testveniot ì-vot.

Imaj}i go predvid izloèno-to, toa se fakti koi{to se dobropoznati na povozrasnite koris-nici na penzija, a nivna obvrs-ka e toa iskustvo da se prenesena sega{nite penzioneri. Pri-kaznata so penzionerskoto orga-nizirawe e zapo~nata mnoguodamna preku formirawe Sojuz,a toj obrazuval svoi op{tinskiorganizacii dejstvuvaj}i zaed-ni~ki vo razvoj na penzioner-skoto organizirawe, po~nuvaj}iod 1946 godina. Gledano od se-ga{na distanca bi bilo neskro-mno da ne se priznaat rezulta-tite na Sojuzot zaedno so zdru-ènijata vo unapreduvawe napenzionerskoto organizirawe.Mnogu dobro me sluì memorija-ta za zalo`bite Fondot naPIOM da vr{i zadr{ka na sre-dstvta za solidaren fond sekojmesec pri isplata na penziite.Toga{noto rakovodstvo na Fon-dot so pravo dava{e otpor dekaza izvr{uvawe zadr{ka na so-lidaren fond od penzijata nepostoi osnova vo Zakonot za pe-nziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe. No, i toga{ odredeniprvi i odgovorni lica avangar-dni so svoite razmisluvawa, sohrabri i uporni nastapi na pr-vite lu|e od Sojuzot, se prodol-ì da se zadrùvaat sredstvataza solidaren fond na dobrovo-lna osnova spored aktite na So-juzot. No, solidarniot fond ka-ko oblast i ponatamu mora{e dase razviva i so nespornite na-pori na SZPM vo 2008 godina soizmeni i dopolnuvawa na ZPIOse sozdade pravna osnova, odno-sno zakonodavecot so ~lenot 115jasno ureduva deka na korisni-kot na penzija, so negova soglas-nost, mu se zapira del od penzi-jata za obezbeduvawe sredstvapotrebni za isplata na posmrtnapomo{ za ~lenovite na negovotosemejstvo i za ~lenuvawe vozdruènie na penzioneri. Socel da se zaokruì regulativa-ta za solidaren fond so ~lenot116 od spomenatiot zakon, visi-nata na zadr{kata za posmrtnapomo{ i ~lenarinata, visinatana isplatata za posmrtna pomo{vo zavisnost od akomuliranitesredstva i smrtnosta na koris-nicite na penzija, na~inot naraspredelba na ~lenarinata,na~inot i postapkata za isplatana posmrtnata pomo{ na koris-nicite na penzija od sredstvatana solidarniot fond vo edin-stven iznos za site korisnici napenzija, kako i na~inot na ras-polagawe so slobodnite a neis-koristeni sredstva od posmrt-nata pomo{, so akt gi utvrduvaregistrirnata organizacija nasojuzite na zdruènijata na pen-zionerite na Makedonija. Vopraktikata, so Spogodba me|u 4-

te sojuzi vo RM se formira reg-istrirana organizacija koja imaOdbor vo koj ~lenuvaat pretsta-vnici od site sojuzi, a SZPM giizvr{uva site administrativniobrvski za Odborot.

Zna~ajna rabota koja se izvr-{uva vo Sojuzot e dozna~uvawena sredstvata po osnova na ~le-narina do zdruènijata, za {toe sklu~en i dogovor za razmenana podatoci me|u SZPM i Fon-dot na PIOM. Zalo`bata naSZPM za zgolemuvawe na ~lena-rinata od 20 na 30 denari se os-tvari vo 2009 godina {to e pre-duslov za razvoj na pove}e ak-tivnosti po zdruènijata napenzionerite.

Site ovie fundamentalni po-stignuvawa so zaedni~ka aktiv-nost na Sojuzot i zdruènijatau{te pove}e ja nametnuvaat po-trebata za unapreduvawe na za-edni~ka pravna ramka koja }e seodnesuva i na Sojuzot i na zdru-ènijata. Primer za toa e done-senata Odluka od Sobranieto naSojuzot za edinstvenite krite-riumi vo materijalno-finan-siskoto rabotewe na zdruèni-jata na penzionerite i SZPM.

Procesot na analiza i pred-lozi za osovremenuvawe na reg-ulativata koja e sodràna voStatutot na SZPM e izostavawena re{enija koi se nadminati,re{enija koi }e obezbedat po-dobra koordinacija na Sojuzot izdruènijata, nadminuvawe nakumulacija na funkcii, jasnorazgrani~uvawe na funkciitepretsedatel na Sojuzot, odnosnozdruènieto, po{iroko dele-gatsko u~estvo na ~lenovite odzdruènijata vo organite na So-juzot, odnosno re{enija koi ima-at cel pogolema interaktivnostme|u Sojuzot i zdruènijata. Si-te ovie re{enija {to se predla-gaat vo Statutarnata odluka ne-maat cel da ja odzemat avtono-mijata na zdruènijata poradi{to eksplicitno vo ~lenot 4 seureduva deka zdruènijata sonivnoto zdruùvawe vo sojuz nego gubat svojstvoto na pravnolice i svojata avtonomija so za-emno po~ituvawe i sproveduva-we na svojot statut i statutot naSojuzot. Osovremenuvawe nastatutarnata regulativa na So-juzot nezavisno od faktot kolkuvreme taa }e se primenuva e po-zitiven ~ekor nezavisno od è-lbata na site penzioneri daimaat svoj poseben Zakon zapenzionersko organizirawe kojgo podgotvi Sojuzot i kako ini-cijalen tekst go dostavi do nad-le`nite organi. So ogled dekaZakonot za penzionersko orga-nizirawe ne e donesen, odnosnone e vo sila, ne postoi osnova zausoglasuvawe so istiot. Pojasnoutvrdeni celi na Sojuzot i za-edni~ki odredbi kako za Sojuzoti zdruènijata na penzioneritese vo interes i za zgolemuvawena sopstvenite proekti i pod-dr{ka na proekti koi gi preze-maat nadle`nite institucii zasocijalna integracija na pen-zionerite vo na{ata dràva.

So ogled deka javnata raspra-va po Statutarnata odluka zaizmenuvawe i dopolnuvawe naStatutot na SZPM s¢ u{te trae,site zdruènija na penzioneriimaat mo`nost samostojno beznikakvo vlijanie da dadat svoizabele{ki, predlozi i mislewaso ukaùvawe dali vo niv gle-daat palijativni re{enija ilise re{enija koi go unapreduvaatpenzionerskoto organizirawena zdruùvawe na 53 zdruènijavo sojuz.

Tr a d i c i o n a l n a t asredba na penzione-rite "Eko-hepening

2015” po 14-ti pat se od-rà vo slavnoto kozja~koselo Pelince, vo organi-zacija na kumanovskotozdruènie. Mesnosta po-kraj Memorijalniot muzejna Prvoto zasedanie naASNOM, so svojot priro-den ambient pokraj reka-ta P~iwa, pod debelitesenki gi do~eka u~esni-cite od pove}e gradoviod Republika Makedoni-ja. Manifestacijata za-po~na vo sve~ena atmo-svera so ispolnuvawe nahimnata na Makedonija.

Na penzionerite od desetinazdruènija vo uloga na doma}in seobrati pretsedatelot na ZP Kuma-novo Spirko Nikolovski, koj imposaka dobredojde na u~esnicite iprijaten prestoj vo ova prirodnaoaza na penzionersko druèwe,odmor i rekreacija.

Svoe inspirativno obra}aweima{e gradona~alnikot na StaroNagori~ane, Milovan Stojkovski,pri {to ne go krie{e zadovolstvo-to {to e zaedno so penzionerite ire~e deka e gord {to e gragona~a-lnik na ovaa op{tina, koja raspo-laga so pove}e verski svetili{ta,kulturno-istoriski spomenici iprirodna termalna voda.

Pretsedatelot na Sovetot naOp{tinata Kumanovo Maksim Di-mitrievski, pozdravuvaj}i gi pe-nzionerite, im oddade priznaniena nivniot pridones vo site etapina razvojot na Republika Makedo-nija. Prisutnite gi pozdravi i Mi-ra Trajkovi}, pretsedatel na zb-ratimenoto zdruènie od Vrawe ipretstavnik na Sojuzot na penzio-nerite na Srbija. Taa izrazi zado-volstvo od dosega{nata sorabotkaso ZP Kumanovo i voedno ja poz-

dravi i poddrà inicijativatapelinskata sredba da ima pomaso-ven karakter i vo nea da se vklu-~at i sosednite balkanski dràvi.

Dobro zdravje i mnogu sre}a naprisutnite penzioneri od Make-donija i sosedna Srbija im posakapretsedstelot na SZPM, Dragi Ar-girovski, koj posebno istakna de-ka kumanovskoto zdruènie e naj-uspe{no organizirano i zatoa pos-tignuva zabeleìtelni rezultativo site segmenti i aktivnosti. Tojja pozdravi namerata na penzione-rite od ova Zdruènie, sredbatavo Pelince da izrasne vo me|unar-odna manifestacija na sorabotka,razbirawe i razmena na iskustvana penzionerite od Makedonija,sosedstvoto i po{iroko. Sojuzotna zdruènija na penzionerite naMakedonija }e se zaloì ova sred-ba da dobie po{iroki razmeri, re-~e Argirovski.

Po tradicionalnoto proglasu-vawe na sredbata za otvorena, pr-voto oro so pesna go povede li~nopretsedatelot Argirovski. Ovaaveselba na ubavo i prijatno raspo-loènie, vo senkite na visokitedrvja i bistrite vodi na P~iwa,trae{e do 17 ~asot. S.N.

Vo fokusot

Nekoi aspekti vo vrska soizmenite i dopolnuvawatana Statutot na SZPM

Stanka Trajkova

ZP Kumanovo

Eko-hepening - Pelince 2015

TRIBINAPENZIONER plus 86 septemvri 2015 9

Vie ste novinar,kolumnist i urednikna eden od naj~itan-ite vesnici vo zemja-ta, vesnikot "Nova Ma-kedonija#. Spored Va-{eto iskustvo Vie sterelevantna li~nostkoja moè da dade od-govor na pra{aweto:dali dovolno se zas-tapeni penzionerite istarite lu|e vo pi{a-nite i elektronskimediumi kaj nas, vososedstvoto i po{i-roko vo svetot?

Na po~etok dozvole-te da se zablagodaramza interesot i pokana-ta za gostuvawe vo va-{iot vesnik koj redovno go sledam bi-dej}i nudi interesni sodrìni zapo{iroka ~itatelska publika. Vo od-nos na va{eto pra{awe mojot vpe~atoke deka problematikata povrzana so pe-nzionerite, nivniot op{testven sta-tus, zdravstvo i socijalna grià, dos-tapnost do smestuva~ki kapaciteti idomovi kako i mo`nostite za nivenpokvaliteten ̀ ivot, zasluùvaat mno-gu pogolemo vnimanie otkolku {to segase odvojuva vo mediumskiot prostor kajnas. Generalno zemeno naj~esto infor-maciite koi se odnesuvaat na najvoz-rasnata struktura gra|ani i se prene-suvaat vo medumite, se od tehni~ki ka-rakter vo vrska so odredeni merki, noi tie se prenesuvaat vo kusa forma bezpodlaboko da se navleze vo analiza idebata za cel korpus pra{awa koi gizasegaat povozrasnite gra|ani. Od pe-~atenite mediumi edinstveno "NovaMakedonija# prva go sogleda zna~ewe-to na ovaa populacija i ve}e nekolkugodini posvetuva posebno vnimanie iodvojuva del od svojot mediumski pro-stor informiraj}i za site va`ni pra-{awa preku mese~niot prilog "Penzi-onerski vidici#.

Na {to se dolì spored Vas vak-viot odnos kon ovie lu|e vo koi imaakumulirano golem intelektualenpotencijal, znaewe i iskustvo?

Vakviot bi rekol pasiven odnos nadel od elektronskite i pe~ateni gla-sila verojatno se dolì na edno nad-minato i zastareno sfa}awe dekapenzionerite i starite lica ne se no-vinarska senzacija, deka ne se ekslu-zivna vest koja kreva tiraì, podignu-va gledanost ili sobira pove}e lajko-vi na socijalnite mreì, {to e sosemapogre{no. Taka vo odredeni glasilapove}e prostor se otstapuva za toa ka-ko nekoj ukral majmun od zoolo{ka gra-dina, namesto na pra{awa koi se odsu{tinsko zna~ewe za na{ite rodite-li, babi i dedovci. Site nie eden den}e ostareme i }e se najdeme vo situa-cija da zavisime od politikite i od-lukite na drugite. Tokmu od edna vakvapoaktivna pozicija treba da se gledana penzionerite, tie da se prifatatkako neiscrpna i bogata enciklopedi-ja na mudrost, akumilirani znaewa iiskustvo {to treba da se koristi. Nezaludno u{te od atni~ko i rimsko vre-me postoele soveti na mudreci ili ta-kanara~eni soveti na sedi glavi kakonajvisok organ koga trebalo da se do-nese nekoja odluka. Dokolku se potpi-ravme po~esto na mudrosta na vozra-snite sive izminati godini verojatnonekoi ne{ta vo dràvata }e bea poi-nakvi i }e se izbegnea ~estite poli-ti~ki krizni situacii.

Imaat li udel vo vakviot tret-

man op{testvata ivladite?

Sekako deka zatretmanot i kroewetona politikite konvozrasnite nose~kauloga ima op{testvo-to i politi~kite ra-kovodstva vo dadeni-ot moment. Kako gole-mo i stabilno glasa~-ko telo penzioneritese celna grupa na siteseriozni politi~kipartii koi nastojuva-at so razni merki daim izlezat vo pre-sret. No tuka zaosta-nuva gra|anskiot sek-tor, volonterskiteasocijacii, stopans-

kite subjekti so svoi konkretni pred-lozi i inicijativi za povisok pen-zionerski standard no i mediumite sootstapuvawe pove}e prostor i poana-liti~ko informirawe za potrebite naovaa va`na populacija gra|ani

Vlijae li vrz takvite sostojbi iodnesuvaweto na mladite kon stari-te i dali e toa rezultat na razni op-{testveni, socijalni, ekonomski idrugi pri~ini?

Odnosot na mladite kon starite iobratno e verojatno tema ne za edentuka na pove}e doktorski i nau~ni tru-dovi. Moj vpe~atok e deka kaj nas sepakne se ~uvstvuva nekoja izrazena otu|e-nost na mladite od starite {to e izrazi na na{ata tradicija i vospituvawe.Dali zaradi ekonomskite priliki, vi-sokata stapka na nevrabotenost, ref-leksiite od globalnata ekonomskakriza golem broj na mladi i nivnitesemjestva se ednostavno upateni na za-edni~ki ìvot so svoite roditeli. Odtoa sekako tie imaat i benefit, imakoj da im gi ~uva decata, pa tuka e po-mo{ta okolu hranata i drugite nami-rnici, podelbata na reìskite tro{o-ci itn itn. Na Zapad, vo Amerika iAvstralija so polnoletstvo decata seodvojuvaat od roditelite i tamu osta-nala tradicijata na nedelnite ru~ecikade semejstvo se sobira zaedno. Kajnas ne e ba{ taka, pa imame zaedni~kii ponedelni~ki, vtorni~ki... ru~eci ive~eri vo {to nema ni{to lo{o. Doko-lku ima harmonija, sloga i sekako pro-storni uslovi od zaedni~kiot ìvotmoè da imaat polza site. Na{itestari ìveele nekolku generacii zae-dno pod ist krov i ni{to ne im nedo-stasuvalo a glavniot zbor sekoga{ goimal nastariot ~len na semejstvoto.Da ne bidam pogre{no sfaten dokolkuima uslovi normalno deka poddrùvami odvoen ìvot i celosna samotojnostna mladite no i na zaedni{tvoto netreba da se gleda kako hendikep tukukako na vrata za novi mo`nosti.

Ima li promeni na po~etokot od21-vek, so ogled na toa deka brojot nastarite lu|e naglo se zgolemuva vosite zemji vo celiot svet?

Naselenieto globalno sekade vosvetot staree. Se o~ekuva na svetskonivo procentot na stari lica nad 65godini vo narednite decenii da pora-sne od 18 na duri 28 procenti. Svets-kata zdravstvena organizacija pred-viduva deka do 2050 godina }e ima naddve milijardi stari lica. Tokmu oviepodatoci vo konteks i na prethodnokaànoto odat vo prilog na tezata zazna~eweto koja ovaa kategorija gra|anigo ima i }e go ima i ponatamu vo op{-testvoto. Vo taa nasoka i potrebata odrazli~ni uslugi koi }e gi poddràt

potrebite na vozrasnite lica se zgo-lemuva sekade vo svetot. Sekako ne esamo vladata taa koja treba da im po-maga na penzionerite, tuku neophodna epo{iroka op{tetstvena vku~enost,strategija i kampawa za taa cel. Tokmupenzionerite i nivnoto rakovodstvose i najdobrite poznava~i na priliki-te vo ovaa sfera i nivnite soveti ipreporaki se sekoga{ dobredojdeni.

Za {to najmnogu se pi{uva i govo-ri za ovaa populacija vo mediumite?

Tuka }e napravam edna paralela nadoma{noto i stransko iskustvo so me-diumite i nivnite izve{tai za penzi-onerite. Se dobiva vpe~atok deka kajnas so mediumskata zastapenost setretiraat raboti samo statisti~ki ilinekako crno - belo. Na primer, se in-formira kolku penzioneri bile na ba-wa, kolku se javile za besplaten vi-kend, koga imaat besplaten prevoz, zo-{to avtobusite krcaat od niv, kako sepolni ili prazni kasata na PIOM itn.No tokmu pome|u ovie krajnosti leàtmnogu skrieni temi i neraskaàni ì-votni prikazni. Penzionerite kaj nasse edna mnogu aktivna i vitalna popu-lacija. Dokaz za ova se i brojnite nas-tani i manifestacii koi SZPM gi or-ganizira vo tekot na godinata i na koiima masovno u~estvo, kako sportskatapenzionerska olimpijada, revijata naigri i pesni, ~estite piknici i posetina istoriski mesta niz dràvata. Zvu-~i iznenaduva~ki no nevladina orga-nizacija koja moè vo eden den da so-bere blizu 10.000 lica (kolku {to imana nivnite piknicite na zeleno), zas-luùva sekoja po~it. Penzionerite seaktivni i na planot na kulturniot ì-vot pi{uvaj}i literaturni dela. Setoova se mediumski informacii koi ~e-kaat da bidat napi{ani. Vo stranskitemediumi za problematikata povrzanaso vozrasnite se pi{uva mnogu pove}e.Tamu obratno od kaj nas penzioneritese pasivni, no zatoa pak site ostanati~initeli se aktivni vo podobruvawena statusot na vozrasnite. Eve najobi-~en primer. Vo zapadniot svet segamnogu se pi{uva i vo trend se tehnolo-{kite inovacii koi gi sledat potre-bite na starite lica, kako na primerpreadaptirawe na domot so pomo{niskali ili liftovi, instalirawe sen-zori za vla`nost na vozduhot pa se donosewe na takanare~eni bezbednosni~asovnici koi na najbliskite vedna{im signaliziraat dokolku penzionerotima nekoja nevolja. Site ovie tehnolo-{ki uredi ovozmoùvaat ponezaviseni pokvaliteten ìvot na postarite.

Vie odli~no sorabotuvate soSZPM. Dokaz za toa e prilogot "Pen-zionerski vidici#. Kaète ni ne{toza taa sorabotka.

Sorabotkata so SZPM trae neprek-inato pove}e godini a posebno se in-tenzivira{e so doa|aweto na ~elo naorganizacijata na pretsedatelot DragiArgirovski po ~ija zasluga zaedni~kigo sozdadovme i prilogot "Penzioner-ski vidici#. ]e povtoram u{te edna{,zasega eksluziven i temelen tretmanna problematikata koja gi zasega naj-vozrasnite i celoto toa blago na in-formacii go ima "Nova Makedonija#, na{to sme osobeno gordi. Mnogu ~estodobivame pisma od na{i ~itateli odcelata dràva so zamolnica nekoj ni-ven tekst da bide objaven vo prilogot"Penzionerski Vidici# ili na drugitestranici od vesnikot. Taa interakcijai me|usebna doverba nie }e ja neguvamei ponatamu.

[to bi im prepora~ale na Va{i-te kolegi koga e vo pra{awe ovaa te-matika?

Samo edna re~enica: Pi{uvajte itretirajte gi penzionerite i najvozra-snite so najgolema po~it i vnimaniezo{to tie se pogolemi "yvezdi# odpoliti~arite. Koga ova }e go sfatimesite, sme zavr{ile golem del od rabo-tata.

Kalina S. Andonova

Intervju so Aleksandar Dimkovski, glaven i odgovorenurednik na Nova Makedonija

Penzionerite se pogolemi "yvezdi# od politi~arite

Vesnik za sega{nite i za idnitepenzioneri

Izdava~:SZPM

Godina VIII - broj 86septemvri 2015 god.

BESPLATEN MESEÊN VESNIK

Izdava~ki sovet:Dragi Argirovski (pretsedatel)Besnik PocestaMetodija To{evskiStanka TrajkovaGido Boj~evskiLena SemenakovaPavle SpasovD-r Vele AleksoskiMustafa ]amuroskiE-mail: [email protected]

Redakciski odbor:

Metodija To{evskiGlaven i odgovoren urednik;Kalina Slivovska - Andonovazamenik glaven i odgovoren urednik;

^lenovi:Mendo Dimovski, urednik;Cvetanka IlievaBaki Bakiu,Spirko Nikolovski,Dimitar âvdarov

Lektor:Verica Tocinovska

Adresa:SZPM "12 udarna brigada”br. 2. zgrada na SSM - SkopjeP.fah. 440

Telefon: 02 3223 710tel-faks: 02 3128 390

Web: www.szpm.org.mkE-mail: [email protected]

Kompjuterska obrabotka:SZPM

Pe~ati:Grafi~ki centar Skopje

Rakopisite i fotografiite ne sevra}aat.

Spored Zakonot, za vesnikot sepla}a danok spored posebnanamalena dano~na stapka.

PENZIONERplus

Zafati {to ne ~ekaat odloùvawe

OD RABOTATA NA FONDOT NA PIOM

Vo svoite finansiski planovi, Fondot na PIOM, kakoza sekoja, taka i za ovaa godina, planira sredstva zasanirawe, odnosno za rekonstrukcija i adaptacija na

delovnite objekti {to se vo negova sopstvenost. Taka, Fon-dot vo Centralata, filijalite i delovnicite, kako i vo do-movite za ìveewe na korisnicite na penzija so Buxetot za2015 godina planira da investira sredstva za rekonstruk-cija, adaptacija i investiciono odrùvawe vo visina od9.470.000 denari. Sredstvata planirani za ova, }e bidat in-vestirani za slednite nameni - 3.770.000 denari za inves-ticiono odrùvawe na delovnite objekti na Fondot i5.700.000 denari za investiciono odrùvawe na domovite zaìveewe na korisnicite na penzija so koi raspolaga Fondot.

Za razre{uvawe na pra{aweto za pravilno investirawe,se izvr{ija sogleduvawa od strana na stru~nite slu`bi naFondot, a vodej}i se od kriteriumot za vremeto na amorti-ziranosta na objektite, kako i neophodnosta za intervenciivo ovoj moment. Za ovaa godina planiranite sredstva }e seraspredelat za investiciono odrùvawe vo Centralata voSkopje, Delovnicata vo Negotino, filijalite vo Veles, St-rumica i Tetovo, kako i vo Delovnicata vo Demir Hisar, no iza izrabotka na pristapni rampi za invalidizirani lica vopove}e filijali i delovnici. Spored sogleduvaweto, seocenuva deka so ovie sredstva }e se podobrat uslovite zarabota na stru~nite slu`bi kako i za~uva ugledot na insti-tucijata pred korisnicite na uslugi koi gi dava Fondot naPIOM.

Soglasno zaklu~ocite na Vladata na RM site dràvni in-stitucii se zadolèni da obezbedat pristap na invalidizi-ranite lica do rabotnite prostorii. Od ovie pri~ini, voFondot na PIOM }e se izrabotat pristapni rampi za inva-lidi vo Tetovo, Gostivar, Struga, Bitola, Demir Hisar,Strumica, Vinica, Ko~ani, [tip, Probi{tip, Sveti Nikole,Kriva Palanka, Kratovo, Kumanovo, Veles, Negotino i Kava-darci.

Vo Fondot na PIOM, isto taka planirani se sredstva zainvesticii za redovno odrùvawe na domovite za ìveewena korisnicite na penzija. Soglasno sredstvata predvidenivo Buxetot na Fondot za 2015 godina za investiciono odrù-vawe na domovite, stru~nite slu`bi na Fondot po izvr{e-nite sogleduvawa za sostojbite vo domovite na korisnicitena penzija, konstatiraa deka ima potreba od vloùvawe votrite doma Aerodrom, Avtokomanda i âir, site vo Skopje ivo Penzionerskiot dom vo Kumanovo.

Spored planiranite sredstva za ovaa godina, vo Penzio-nerskiot dom vo Aerodrom vo tekot na 2008 i 2009 godinasprovedeni se investicioni raboti so koi se renovirani si-te zaedni~ki prostorii (hodnici) i kompletno renovirawena 16 stanovi na site ~etiri kata, ili vkupno 64 stana. Vodel od stanovite (24 stana) na ~etirite kata (72 stana) izvr-{ena e zamena na nadvore{nata stolarija so nova PVC sto-larija. Vo ovie 72 stana podot e laden, odnosno ima tepisonna betonska podloga, poradi {to ima poplaki od stanaritekoi se ~uvstvuvaat obespraveni vo odnos na drugite stanari.Poradi ova, planirano e vo ovie 72 stana, so povr{ina odokolu 1700 m2 da se postavi topol pod od laminat, so {to bise zadovolile barawata na korisnicite na penzija koi sesmesteni vo domot. Isto taka, potrebno e da se sanira del odpokrivnata konstrukcija koja propu{ta voda i da se mole-risa del od hodnikot na ~etvrtiot kat.

[to se odnesuva do Penzionerskiot dom vo Avtokomanda,izvr{ena e zamena na nadvore{nata stolarija vo hodniciteso nova PVC stolarija. Domot raspolaga so 44 stanovi sovkupna povr{ina od okolu 1200 m2. Smeneti se podovite vosite stanovi.

Vo Penzionerskiot dom vo âir - Skopje, koj Fondot naPIOM go prezede od Zdruènieto na penzioneri vo septem-vri 2012 godina, situacijata e sledna: do prezemaweto, voDomot nemalo skoro nikakvi investicioni vloùvawa, taka{to Fondot na PIOM vo 2013 i 2014 godina prezede inves-ticii so koi se smeni skoro celiot krov i se zameni nadvo-re{nata stolarija vo zaedni~kite prostorii. Vo stanovitekoi se 48 na broj, dosega nema vr{eno sanacija, taka {to segavo niv (podovite se, isto taka, od tepison vrz betonska po-dloga) na vkupna povr{ina od okolu 1500m2 }e se postavi to-pol pod od laminat.

Najposle, vo Penzionerskiot dom vo Kumanovo koj e preze-men od Zdruènieto na penzioneri vo 2013 godina, vo mina-tata godina, Fondot na PIOM investira vo zamena na krovoti postavuvawe na laminat vo klubot na penzionerite. Domotraspolaga so 17 stanovi so vkupna povr{ina od okolu 600m2i vo niv podot e od tepison vrz betonska podloga, za {to seplanira da se postavi topol pod od laminat. Isto taka, }ese dovr{i zamenata na pokrivot (okolu 100m2) so nov odplastificiran lim, kako i zamena na nadvore{nite metal-ni portali vo Klubot na penzioneri so nova PVC stolarija.

Od pogornoto moè da se sogleda deka site napori vo Fo-ndot na PIOM, otsekoga{ bile naso~eni vo funkcija na po-dobruvawe na uslovite za vrabotenite, no i na kontinuira-no podobruvawe na uslovite za ìveewe vo penzionerskitedomovi so koi raspolaga Fondot. Najdobar primer za toa sei sredstvata planirani za investirawe za ovaa godina...

m-r. Sneàna Kutuzovska

REKLAMI PENZIONER plus 86 septemvri 201510

NASTANIPENZIONER plus 86 septemvri 2015 11

Tradicionalnata deveta sre-dba na penzionerite od Ma-kedonija se odrà kaj manas-

tirskiot kompleks Sveti Pante-lejmon na 11.08 2015 godina. Orga-nizartor be{e ZP Ko~ani koenapravi se sredbata da pominevo najdobar red i na op{to za-dovolstvo na golemiot brojpenzioneri dojdeni od 23 pen-zionerski zdruènija od celaMakedonija.

Od ranite utrinski ~asovi,kolona vozila se sleva{e konmanastirot. Site bea dojdeniso edinstvena cel: da go pose-tat manastirskiot kompleksSveti Pantelejmon i da u~estvu-vaat na sredbata na penzioneriteod Makedonija, no i da se vidat sosvoite prijateli i poznanici poddebelite senki na orevite i dru-gite drvja koi gi ima vo izobilst-vo vo mananstisrkiot dvor. Nekoiod niv vlegoa vo manastirot koj eizgraden kon sredinata na 19. veki ukrasen so ikoni i freski, delona poznatiot makedonski slikarDimitrija Andonov Papradi{ki,za da zapalat sve}a za zdravje, adrugi se {etaa i se voshituvaa od

ubavinite na prirodata. Na sobi-rot na prisutnite najprvin im seobrati pretsedatelot na ZP Ko~a-ni \orgi Serafimov, koj pri toare~e:

- Me raduva podatokot {to naovaa sredba na penzionerite odMakedonija prisustvuvaat nad dveipol iljadi penzioneri dojdeni od23 zdruènija ~lenki na SZPM.Dene{niot den neka pomine voznakot na prijatelstvoto i druga-rstvoto, po {to sme prepoznatli-vi nie penzionerite.

Pretsedatelot na SZPM DragiArgirovski pozdravuvaj}i gi pri-sutnite istakna deka druèweto isredbite na penzionerite od nas-tan vo nastan stanuvaat se poma-

sovni i pozna~ajni i pritoa gi in-formira{e penzionerite za zgo-lemuvaweto na penziite od 5%spored zakonot donesen od Sobra-nieto na RM vo oktomvri minatatagodina. Toj napravi i paralela sopenziite vo regionot. Izlagawetona pretsedatelot be{e proslede-no so aplauzi od prisutnite.

Gradona~alnikot na Ko~ani Rat-ko Dimitrovski obra}ajki im sena prisutnite na sobirot ja poten-

cira{e sorabotkata i poddr{katakoja im ja dava op{tinata Ko~anina penzionerite.

Potoa vo mananstirskiot kom-pleks „Sveti Pantelejmon” se za-peeja pesni, se zaigra oro. Za vak-vata atmosfera se pogriìja ~le-novite na orkestarot i solisti odZP Kavadarci koi se redovni u~e-snici na ovaa sredba. Manastirs-kiot ru~ek be{e dobredojden zapenzionerite koi se druèa dodocnite popladnevni ~asovi.

Kiro Gerasimov

Zdruènieto na penzioneritena op{tina Saraj, ve}e neko-lku godini organizira i ost-

varuva leten odmor na Jadranski-ot breg vo Albanija. Ova letuvawevo zdruènieto ve}e stanalo tra-dicionalno. Taka, ova leto, na dve

turi letuvaa 127 penzioneri, odkoi ima{e i takvi koi za prvpatprestojuvaa na ova krajbre`je. Zavreme na odmorot tie imaa mo-`nost da se druàt, razonoduvaati relaksiraat. Nivnoto zdravje iovoj pat go slede{e penzionirani-

ot lekar ~len na ova zdruèniedoktor Jovan De~kov, koj za sre}anema{e golema rabota, bidej}i os-ven zgolemen krven pritisok nanekoi penzioneri, drugi poserioz-ni zdravstveni problemi nemalo.Site se vratija zdravi, dobri izadovolni so èlba da gi sluìzdravjeto za da moàt da odat iidnata godina.

B.B.

Vo tekot na letnite meseci ipokraj golemite gore{tinipenzionerite na SZPM imaa

istaknata aktivnost. Tie prisus-tvuvaa na odbeleùvaweto naproslavite na Ilinden vo Kru{e-

vo, Pelince, Skopje i Trnovo naPelister, a so posebni aktivnos-ti be{e odbeleàna i 24-godi{-ninanata od nezavisnosta na Re-publika Makedonija, 8 septemvri.

Vo ovoj napis }e se osvrneme narabotata na Sekcijata za istorijapri ZP Solidarnost Aerodrom,koja uspe{no se vklu~uva vo odbe-leùvaweto zna~ajni istoriskidatumi od pobliskoto i podale~-noto slavno minato na na{iot na-rod. Ovaa sekcija ostvaruva uspe-{ni zaedni~ki aktivnosti so So-juzot na borcite na Makedonija, sokoj SZPM ima potpi{ano Memora-

ndum za sorabotka. Kako {to is-taknuva Liljana Georgievska,pretsedatelkata na Sekcijata, voZP Solidarnost Aerodrom redov-no sekoj mesec se organiziraatrazgovori, debata ili predavawa

od istaknati istori-~ari, koi se posvetu-vaat na zna~ajni isto-riski nastani i li~no-sti. Organizirano seposetuvaat i istoriskispomenici i drugi zna-menitosti, pri {to~lenovite na Sekcija-ta iscrpno se zapozna-vaat so zna~eweto nanastanite i nivnite

poraki. Mo{ne interesna be{e isredbata na Sekcijata posvetenana odbeleùvaweto „Revolucio-nernite Ilindeni od 1903 i 1944godina”. Denovive okolu stotina~lenovi na Sekcijata imaa edno-dnevno kulturno-istorisko patu-vawe vo slavnata Debrca, so po-seta na spomenikot i spomen so-bata od NOB vo Bel~i{ta, kako ipostojanata izlo`ba vo Likovna-ta kolonija. Penzionerite na ovapatuvawe go posetija i Parkot iMuzejot na poezijata i spomeni-cite od revolucijata vo alejata naborcite vo Struga. I.G.

Vo prostoriite na Zdruè-nijata na penziomneritevo Butel, \or|e Petrov,

Solidarnost - Aerodrom, GaziBaba i drugi skopski penzion-erski organizacii-~lenki naGradskiot sojuz na SZP deno-vive golem broj penzioneri seslikaa za „skopska elektonskakarti~ka” {to od 1 januari 2016godina zadolìtelno }e se ko-ristat za gradskiot prevoz voSkopje vo avtobusite na JSP iprivatnite.

Uslovite i dokumentacijataza dobivawe na ovie tipovi ka-rti~ki za prevoz ostanuvaat inatamu isti i }e se odviva naosum mesta, kade {to }e bidat

smesteni infocentrite na lo-kaciite vo Aerodrom, Transpo-rten centar, Bit-pazar, Kar-po{ 2, [umarskiot fakultet,Porta Vlae, JSP-turs i sedi{-teto na JSP. Najva`no za sitekorisnici na javniot avtobuskiprevoz e toa {to }e mora zado-lìtelno da ja imaat „skopska-ta elektronska karti~ka”, ne-zavisno dali e personalizira-na ili e nepersonalizirana.Cenata na novite karti~ki }ebide razli~na: nepersonalizi-rana }e ~ini 150 denari, dode-ka personalizirana 200 dena-ri. Site karti~ki }e bidat sova`nost od deset godini.

A.K.

Penzionerite od Skopje sokarti~ki za javen prevoz

ZP Saraj

Organiziran leten odmor

ZP Ko~ani

Golem sobir kaj manastirotSveti Pantelejmon

Vo ZP Solidarnost - Aerodrom

Aktivnosti vo duhot na praznicite

Izve{tajot za prihodite irashodite vo prvite {estmeseci ovaa godina, be{e

pojdovna to~ka na dnevniot redna tretata sednica na Sobranie-to na ZP Centar koja se odrà na25-ti avgust godinava. Na sedni-cata so koja rakovode{e pretse-datelot na Sobranieto d-r KrsteAngelovski, vo vrska so ovaa to-~ka, be{e konstatirano deka serabotelo doma}inski i sporedplaniranoto. ^lenovite na Sob-ranieto, glaven akcent vo ras-pravata stavija na Nacrt-odlu-kata za izmenuvawe i dopolnuva-we na Statutot na Sojuzot na zd-ruènijata na penzionerite naMakedonija. Imeno, postojniotStatut na SZPM od mart 2011 god.pretstavuva pravna osnova zauspe{na rabota na Sojuzot i nego-vite organi i tela vo ostvaruva-weto na pravata i interesite nakorisnicite na penzija vo Make-donija. Me|utoa, praktikata ja na-metna potrebata za negovo podos-ledno usoglasuvawe so Zakonotza zdruènija na gra|ani i fon-dacii i Zakonot za penzisko iinvalidsko osiguruvawe, osobenoza doprecizirawe na oddelni ne-govi statutarni odredbi. Poradipotrebata za celishodna promenana Statutot na SZPM od 2011 god-ina, SZPM izgotvi i dostavi do

nadle`nite organi na dràvnatauprava, inicijalen tekst na pose-ben zakon za penzionerskoto or-ganizirawe.

Od ovie pri~ini, IO na SZPMna sednicata odràna na krajotna juni, utvrdi Nacrt-odluka zaizmenuvawe i dopolnuvawe naStatutot na SZPM i ja dostavi dozdruènijata na penzioneri ~le-nki na Sojuzot, zaradi nivno an-gaìrawe vo postapkata so zabe-le{ki, mislewa i predlozi koi}e bidat zemeni predvid pri iz-gotvuvaweto na kone~nata verzi-ja na Statutot na SZPM.

Vo taa nasoka Sobranieto naZP Centar na ovaa sednica, vni-matelno ja razgleda Nacrt-odlu-kata, povede seopfatna diskusijai donese nekolku zaklu~oci. Voniv se naglasuva deka Nacrt-do-kumentot gi opfa}a site pra{awakoi se reguliraat so Statutot ka-ko najvisok akt na SZPM kako iostvaruvaweto na nivnite pravai interesi. Sobranieto na ZPCentar gi ovlastuva i zadolùvasvoite pretstavnici vo organitei telata na SZPM da gi obrazlo-àt mislewata, zabele{kite ipredlozite za podobruvawe naNacrt-odlukata za izmeni i do-polnuvawa na Statutot na Sojuzotna zdruènijata na penzioneritena Makedonija. C. Ilieva

Treta sednica na Sobranieto na ZP Centar

Rasprava za Statutot na SZPM

Na 1-vi septemri 2015 go-dina se odrà prvata sed-nica na Komisijata za me-

|ugeneraciska sorabotka i so-ìvot, rabotno telo na IO naSZPM. Ovaa komisija prv pat eformirna vo Sojuzot, iako negu-vaweto na me|ugeneraciskatasorabotka i soìvot e postojanoprisutna vo penzionerskata po-pulacija. Osnovna pri~ina i celda se formira ovaa komisija eponatamo{no unapreduvawe name|ugeneraciskata sorabotka isoìvot, bidej}i vo penzioneri-te kako vozrasni gra|ani e ako-mulirano mnogu zanewe, iskust-vo i mudrost koe moè pozitiv-no da vlijae na razvoj na soì-vot i drugaruvawe me|u sitegra|ani vo na{ata dràva.

Na sednicata prisustvuvaapretsedatelot na Sojuzot, DragiArgirovski, potpretsedatelotna Sobrnieto na Sojuzot, BesnikPocesta i sekretarot na Izvr{-

niot odbor, Stanka Trajkova, aso sednicata rakovode{e Sal-tir Karovski pretsedatel nakomisijata.

Najprvo be{e razgledano Sog-leduvaweto na dosega{nata me-|ugeneraciska sorabotka i so-ìvot na nivo na SZPM, po ovaato~ka diskutiraa site ~lenovina ovaa komisija. Osnovna nag-laska vo nivnata diskusija be{edeka na nivo na Sojuzot postoime|ugeneraciska solidarnost isoìvot koja se ostvaruva natradicionalnite sportski i ku-lturni manifestacii kako i nadrugi sredbi na penzionerite,naveduvaj}i ja tradicionalnatasredba na penzionerite vo Te-tovo koja se odrùva sekoja go-dina i e primer za soìvot nasite koi ìveet vo RepublikaMakedonija. Isto taka, be{epoddr`na i sorabotkata na ovojplan so lokalnata samouprava,so preporaka za zaedni~ko anga-

ìrawe vo odrùvawe tribinina temi: neguvawe i uspe{enrazvoj na me|unacionalnite od-nosi, verskata i rasna toleran-cija i me|usebniot penzionerskisoìvot na republi~ko i regio-nalno nivo. Na sednicata svoeviduvawe i nasoki dade i pret-sedatelot na Sojuzot, Dragi Ar-girovski, a sosodveten pridonesza razvoj na uspe{na natamo{name|ugeneraciska sorabotka i so-ìvot dadoa i potpretsedatelotna Sobrnieto na Sojuzot, BesnikPocesta i sekretarot na Izvr{-niot odbor, Stanka Trajkova.

Na krajot be{e usvoeno Sogle-duvaweto za dosega{nata me|u-generaciska sorabotka i soì-vot i nasoki za izgotvuvawe naProgrmata za rabota koja }e gozbogati segmentot na dejstvuva-we na Sojuzot i zdruènijata napenzioneri vo razvoj na ovaa ob-last vo dene{nite sloèni us-lovi na ìveewe. S.T.

Od rabotata na SZPM

Unapreduvawe na me|ugeneraciskatasorabotka i soìvot

Na 29.07.2015 godi-na, vo Penzioner-skiot dom Valan-

dovo, se odrà sostanokna ènite penzionerkiod op{tina Valandovo.Poradi subjektivni iobjektivni pri~ini, ipokraj toploto i nepod-noslivo vreme, od po-kanetite 50 penzioner-ki na sostanokot prisu-stvuvaa okolu triese-tina.

Prisutnite gi pozdravi pre-tsedatelot na ZP Valandovo Ki-ril Go{ev, koj istakna deka ovae na nekoj na~in istoriski mo-ment, bidej}i i pokraj 30 godi{-

noto postoewe na zd-ruènieto, ènitemnogu malku bile vk-lu~eni vo aktivnos-tite na zdruènieto,a svoj Aktiv dosega nebil formiran, i za-toa im posaka uspe{-na i plodna rabota voidnina.

So sostanokot ra-kovode{e Gorica Mi-hajlova aktuelen se-

kretar na Zdruènieto.Na sostanokot be{e izbrana i

prvata Pretsedatelka na Akti-vot, Zorka Petrovska, a vo rako-vodstvoto bea predloèni i iz-brani Len~e Go{eva, Verica \e-

rova i Bojana Dimova.Voedno be{e usvoena i Progra-

mata za rabota na Aktivot za vto-rata polovina od 2015 godina.

Soglasno Programata pretse-datelstvoto na Aktivot se obvrzada gi zabrza aktivnostite, zaradikontinuitet vo ispolnuvaweto napredvidenite zada~i i obvrski.

Penzionerkite se dogovorija,sekoj petok vo 18,00 ~asot da odr-ùvaat redovni sredbi vo pros-toriite na ZP, na koi sostanoci}e se dogovaraat aktivnostite, }ese druàt i }e se odrùvaatsportski podgotovki za pretsto-jnite sportski igri vo narednatagodina.

G. Mihajlova

ZP Valandovo

Formiran Aktiv na penzionerki

INFO PENZIONER plus 86 septemvri 201512

Ovaa godina, grupa penzioneriod ZP Kisela Voda - Skopje,organiziraa zaedni~ki od-

mor vo Lazaropole. Vo najtop-lite julski denovi, grupata seodmara{e vo privatna ku}alocirana vo gusta bukova {uma.@ivopisniot krajolik pokrajrekata Radika, niz nacional-niot park Mavrovo, go zapozna-vme u{te pri odeweto vo ovojplaninski raj, kako mnoguminago narekuvaat seloto.

Inaku, Lazaropole e smeste-no na padinite na Bistra, na1.350 metri nadmorska viso~ina.Mnogute {umi se priroden filterza kristalno ~istiot vozduh, taka{to so pravo za Lazaropole se ve-li deka ima naj~ist vozduh na Bal-kanot. Klimata e blaga so mnoguson~evi denovi.

Uìvavme vo sekojdnevnite pro-{etki niz {umite i livadite so-

biraj}i lekoviti bilki i plodovi{to gi ima{e nasekade. Sekojdne-vno se druèvme i organizirano gi

posetivme selskata crkva Sv. \or-|ija, okolnite manastir~iwa, krs-tovite na pobliskite ridovi, ba-~ilata, pe{terite, gi preraska-ùvavme legendite za mostot Ele-nski skok i za imeto Lazaropole iimavme mnogu drugi doìvuvawa{to go napravija 10-dnevniot od-mor nezaboraven. V.T.

ZP Kisela Voda

Odmor vo Lazaropole

Starosta sozdava mnogu te{-kotii i ìvotni problemi, atovarot na godinite kaj po-

vozrasnite stanuva mo{ne ~ustvi-telen. Pokraj semejstvata, griàtaza niv ja prezemaatrazni ustanovi, de-lumno i zdruènijatana penzioneri, koiim go olesnuvaat ì-votot so vklu~uvawevo kulturno-zabavnii sportsko-rekrea-tivni aktivnosti, a

~esto organiziraat humanitarniakcii i drugi vidovi pomo{. Ima-j}i go toa predvid, po povod naci-onalniot praznik Ilinden, ZP Bu-tel, na 31- vi juli 2015 godina, za{titenicite od Privatnata usta-nova za socijalna za{tita na starilica „Idila - Terzieva”, organi-zira{e prigodna priredba, na kojaprisustvuvaa pretsedatelot naSZPM Dragi Argirovski i pretse-datelot na IO na Gradskiot sojuzna ZP Skopje, Metodija Novkovski.

Najprvo, korisnicite na uslugi-te i gostite gi pozdravi pretseda-telot na ZP Butel, Qup~o Dimov-ski, koj na site im go ~estita{epraznikot Ilinden, posakuvaj}iim prijatni migovi so izveduva~i-te na programata i dolg i sre}en

ìvot. Potoa repertoarot na dva-esetina u~esnici vo priredbata gonajavi voditelkata Sloboda Us-tun - sekretar na ZP Butel. Vo ~estna praznikot priredbata zapo~na

so ispolnuvawe na Him-nata na RM, a potoa hori-stite i solistite, vopridru`ba na ìva muzi-ka nekolku pesni. Zaed-ni~koto oro na krajot so-zdade posebna bliskosti prijatna atmosfera zadruèwe. Site zaedno

igraa i im se raduvaa na ubavitemigovi {to vnesoa zadovolstvo ipotsetuvawe deka starite licanavistina ne se otfrleni i zabo-raveni.

- Vakvi sredbi treba da ima po-ve}e bidej}i vnesuvaat raspolo-ènie i ne odvojuvaat od proble-mite i lo{ite misli, re~isi voeden glas izjavija Jovan Nikolovi Ratka Zdravkovska, zgrièni voovoj dom za stari lica.

- Iako imalo dosega sli~ni ma-nifestacii, vo idnina }e se inte-nzivira sorabotkata i so drugi zd-ruènija na penzioneri i sekoga{}e se ispolnuvaat èlbite na ko-risnicite na uslugite, - re~e di-rektorkata na „Idila Terzieva”,Elena \orevska. M.D.Delegacii na Sojuzot na bor-

cite od op{tinite Struga iOhrid i Debrca, i zdruèni-

jata na penzioneri od dvete op-{tini i podrùva~ite na tradi-ciite od NOV, po povod 20 avgustdenot na formiraweto na Prva-ta proleterska makedonska nar-odno osloboditelna udarna bri-gada, gi posetija spomenicite voMalesija i Karaorman kade {topoloìja sveò cve}e na spome-nicite i spomen obele`jata votoj region.

- Borbeniot i razvojniot patna Prvata proleterska makedon-ska narodnoosloboditelna uda-rna brigada, koja se formira poodvojuvaweto na Makedonsko-kosovskata brigada na 8 juni1944 godina, na êtvrtata, odnosnoSedmata albanska brigada na NOV

i POM, na 20 avgust 1944 godina, naOhridsko-stru{kata dopolnitel-na brigada formirana na 1 septe-mvri 1944 godina, na [estata ma-

kedonska narodnoosloboditel-nata brigada formirana na 6 sep-

temvri 1944 godina, e neraskinli-vo vrzan so antifa{isti~kataborba na ovie prostori. Herojstva-ta na borcite vo bitkite ostanaa

zapi{ani vo istorijata nana{ata zemja, - istakna pre-tsedatelot na OO na SBM ZAStruga, Ajro Memeti vo svoe-to izlagawe pred prisutni-te, koi poloìja cve}e naspomenicite locirani voMalesija i Karaorman.

- I ovoj pat, kako vo vojna-ta, na najubav na~in se do-kaà soìtelstvoto na ma-kedonskiot narod so sitenacionalnosti {to ìveatvo Struga i stru{ko, re~enajstariot prisuten Lambeod seloto Moroi{ta, stru{-

ko koj pred spomenikot evocira{espomeni. S. Kukune{oski

Oddavawe po~it na nastanite od NOVM

Terenite na Ponikva na Osogo-vskite planini na 26 avgustovaa godina bea mesto kade

{to se sretnaa sportisti penzio-neri od Zdruènijata na Penzio-nerite na Ko~ani i Kavadarci voramkite na tradicionalnite spor-tski sredbi koi sekoja godina seodrùvaat. Ubavoto i son~evovreme pridonese druèweto dapomine vo najdobar red, a staritedobri prijateli koi so godini sesre}avaat, ovoj pat niz druèweda gi pokaàt svoite mo`nosti vopove}e sportski disciplini.

Na sportskiot duel me|u ovie

dve zdruènija prethode{e ofi-cijalniot del vo koj prisutnite gipozdravi pretsedatelot ZP Ko~a-ni, \or|i Serafimov pri {to jaistakna sorabotkata so ZP Kava-darci vo pove}e oblasti. „Druè-weto niz sportot u{te edna{ tre-ba da go potvrdi na{eto prijatel-stvo kako bratrski zdruènija”, -istakna Serafimov.

Igrite gi poroglasi za otvoreniRisto An|u{ev, pretsedatel na ZPKavadarci koj posaka fer natpre-vari i sportski rezultati i da po-bedi najdobriot vo ekipna ilipoedine~na konkurencija.

Penzionerite se natprevaruvaavo: tr~awe maì i èni, troboj,tegnewe jaè - maì i èni istrela{tvo maì i èni.

Sredbata na Ponikva pomina sozaedni~ka dru`ba i veselba voMotelot „Osogovski biser” i trae-{e do docnite ve~erni ~asovi.

K. G.

ZP Ko~ani i ZP Kavadarci

Sportska sredba na Ponikva

ZP Butel

Priredba vo „Idila#

Na 2 juli vo Domot na penzionerite voVeles, vo prisustvo na rakovodstvotona Zdruènieto, stanarite i mnogu

drugi penzioneri, na sve~en na~in be{e pu-{tena vo upotreba ambulanta koja se nao|avo ovoj objekt i }e dava uslugi na site zain-teresirani penzioneri.

- Odamna ima{e potreba od medicinskapomo{ za na{ite penzioneri, Prostorija imavme, sega ja opremivme sopotrebnite raboti i {to e najva`no d-r Jordanov i sestra Olivera PopTodorova se nafatija volonterski da im pomagaat na bolnite penzio-neri. Doktorot }e gi posetuva bolnite edna{ nedelno, a sestrata }ebide prisutna sekojdnevno pri {to }e im meri pritisok, }e gi prevrzu-va, sovetuva, a ako zatreba }e povika i itna medicinska pomo{.

Vo Domot na Zdruènieto na penzioneri vo Veles posledniot mesecse izvr{ija i drugi popravki i sanacii vo stanovite. Taka, na primer,se promenija cevkite od kanalizacijata, se popravi i elektri~nata in-stalacija vo koja so decenii ne bilo ni{to zameneto i ima{e opasnostod poàri vo pove}eto stanovi. Site ovie prevzemeni aktivnosti se socel da se podobri ìvotot na penzionerite vo Veles. Spored Pro-gramata za rabota istata ve~er peja~kata grupa „Raspeani penzioneri”nastapi na Internacionalniot folkloren festival koj se odrùvasekoja godina vo Veles. Pesnata i radosta u{te dolgo vo no}ta odeknu-vaa vo Domot na penzioneri vo Veles so èlba vakvite nastani daprodolàt i ponatamu.

N.A.

ZP Veles

Ambulanta vo Domot napenzionerite

Ministerot za trud i soci-jalna politika Dime Spasovpri krajot na avgust izvr{i

uvid vo grade`nite aktivnosti zarekonstrukcija i podobruvawe nauslovite za ìveewe na penzio-nerite vo Penzionerskiot dom voAvtokomanda vo Skopje.

Direktorot na Fondot za penzi-skoto i invalidskoto osiguruvawena Makedonija Amet Dauti istaknadeka dosega vo rekonstrukcijatana domot vo Avtokomanda bilevloèni tri milioni denari.Investirani bile vo postavuvawelaminat vo site 44 stanbeni edi-nici i izvedeni se molerski ra-boti. Vo tek se, grade`nite rabo-ti, a }e se saniraat i site pros-torii kade {to ima vlaga.

Ministerot Spasov najavi dekavo narednata godina treba da pro-dolì vtorata faza na aktivnos-tite za zna~itelno podobruvawena uslovite za ìvot na peznione-rite koi{to ìveat vo ovie pen-zionerski domovi, a se so poniskipenzii.

Pretsedatelot na Sojuzot nazdruènija na penzioneri na Ma-kedonija Dragi Argirovski re~edeka vo ovoj dom na penzioneri voAvtokomanda ne bilo vloùvanoza podobruvawe na uslovite voposlednite 30-tina godini i jaistakna potrebata od novi penzi-onerski domovi vo Skopje, Ko~anii drugi gradovi. Toj dodade deka

sorabotkata so Ministerstvo-to za trud i socijalna politikai Fondot na penziskoto i inva-lidskoto osiguruvawe na Ma-kedonija e mo{ne dobra i dekazaedno baraat re{enija za siteproblemi so koi se soo~uvaatpenzionerite.

Pri posetata na penzioners-kiot dom vo Avtokomanda mi-nisterot za trud i socijalnapolitika Dime Spasov infor-mira{e deka zapo~nuva vtora-ta faza od realizacijata naproektite za "Bawsko klimats-ka rekreacija na korisnici napenzija” i "Besplaten turisti~kivikend”.

"Vkupno 2.200 penzioneri voperiodot septemvri-oktomvri }egi iskoristat celosno besplatni-te uslugi od ovie proekti koi na-idoa na ogromen interes i zadovo-lstvo kaj ovaa kategorija gra|anikoi im pomagaat da se socijalizi-raat, da se rekreiraat, da steknatnovi prijatelstva, im pomagaat daimaat pokvaliteten ìvot”, ista-kna ministerot Spasov.

Dodade deka pokraj toa, so pro-ektite im se pomaga i na turisti-~kite kapaciteti vo RepublikaMakedonija, no i na razvojot nabawskiot turizam vo Makedonija.Spasov informira deka za real-izacija na ovie dva proekti zagodinava se obezbedeni okolu 48milioni denari.

- Vkupno so dvata proekta godi-nava }e bidat opfateni 8.500 pen-zioneri {to e zna~itelna brojka, -re~e Spasov i dodade deka vo sep-temvri }e bide raspi{an oglas zadvata proekta za 2016 godina. Tojpotencira{e deka vo sorabotka soFondot za penziskoto i invalids-koto osiguruvawe na Makedonija iSojuzot na zdruènija na penzio-neri na Makedonija }e se prodol-ì so realizacija na proektikoi{to go podobruvaat ìvotot napenzionerite vo Makedonija.

Pretsedatelot na Sojuzot nazdruènija na penzioneri na Ma-kedonija Dragi Argirovski istak-na deka na vakov na~in se prido-nesuva za sozdavawe na podobriuslovi za ìvotot na penzioneri-te vo Makedonija. Seto toa, za niv}e zna~i podostoinstveno, poak-tivno i zdravo stareewe vo treto-to doba. K.S.A.

Prodolùva rekonstrukcijata napenzionerskite domovi

Aktivot na penzionerki od ZPKarpo{ Skopje po povod ve-rskiot praznik Golema Bo-

gorodica na 29-ti avgust 2015 go-dina, so eden avtobus od 56 penzi-oneri organizira{e zaedni~kodruèwe vo Berovo, poznat turis-ti~ki centar rasposlan na padi-nite na Male{evskite planini.Ovaa destinacija smestena me|uiglolisna {uma, koja od den na denbeleì se pogolem turisti~ki po-dem, ne samo za doma{ni tuku i zastranski posetiteli, go privle~evnimanieto na Aktivot i so svoja-ta okolina so prekrasna priroda ibogato kulturno nasledstvo.

Pretsedatelkata na Aktivot napenzionerki Ratka Kokolanskavoodu{eveno gi prenese svoitevpe~atoci: "Druèweto be{e or-ganizirano so cel poseta na zna-~ajnite znamenitosti vo gradot iokolinata. Posetena be{e crkva-ta Presveta Bogorodica (ma{kimanastir), renovirana vo 2012 go-dina, crkvata Sv. Arhangel Miha-il, smestena vo gradot Berovo(ènski manastir), koja datira od18 vek, Berovskoto Ezero, koepretstavuva vozdu{na bawa sonaselbite Dobri Laki i Ablanci,polni so novi vikend ku}i i vili.

Pro{etkite vo Berovo i okoli-

nata ovozmoìja penzionerite daja po~ustvuvaat seta ubavina naprirodata, da gi vidat stoletniteborovi, da go po~ustvuvaat miri-sot na livadite, lekovitite bil-ki i {umskite plodovi, da pro-baat zdrava hrana i da se nadi{at~ist planinski vozduh.

Be{e ostvarena i sredba sopretsedatelot na ZP Berovo, kojim posaka dobredojde i prijatenprestoj vo Berovo i okolinata.

Ovaa ednodnevna pro{etka }eostane vo se}avawe na site pen-zioneri so èlba za povtornasredba so ovie prirodni ubaviniza o~i i za du{a. R.K.

ZP Karo{

Nezaboravna ekskurzija vo Berovo

PANORAMAPENZIONER plus 86 septemvri 2015 13

Dozvolete mi najprvo vo imetona Sojuzot na zdruènijata napenzionerite na Makedonija(SZPM) da go ~estitam dobivawe-to na dràvnata Povelba na Re-publika Makedonija za Crveniotkrst na Republika Makedonija.Nakratko opi{ete ni na {to sedolì dobivaweto na ovapriznanie?

- Za{titniot znak - Crvenkrst na Republika Makedonija(CKRM) go ozna~uva korenot nahumanosta i vrednosniot sis-tem za pomo{ na onie na koi ime najpotrebna, ja dava istoris-kata i funkcionalnata vrskaso Me|unarodnoto dvièwe naCrveniot krst i Crvenata po-lumese~ina, go istaknuva jav-niot legitimitet i kredibili-tet, ja obezbeduva komunikaci-jata so javnosta i osobeno ran-livata javnost i vr{i za{titana dignitetot pri aktivnostitevo ramki na proklamiranatahumana misija i vizija.

Crveniot krst vo RepublikaMakedonija oficijalno e for-miran vedna{ po vitelot naVtorata svetska vojna vodale~nata 1945 godina, vo vremekoga ~ove~kiot ìvot i ~ove~kotodostoinstvo izlegoa od golemitraumi. Kako {to povoenata obno-va na dràvata otstapuva{e pros-tor na ekonomskiot razvoj, taka iCrveniot krst svojata zada~a janao|a{e vo pomo{ na gra|anite koibea vo nevolja i imaa potreba odpodadena raka. Vo pomagaweto nazaednicite zafateni od prirodnikatastrofi, ~estopati prvata po-mo{ doa|a{e tokmu pod amblemotna Crveniot krst.

Crveniot krst na Makedonija eformiran na 17 mart 1945 godinakoga se odràlo i Osnova~kotosobranie. Se osamostoi vo 1992godina po osamostojuvaweto naRepublika Makedonija. Na 26 juli1994 godina Sobranieto go izglasaZakonot za Crveniot krst na Repu-blika Makedonija.

So ispolnuvawe na uslovite zapriznavawe i ~lenstvo vo Me|una-rodnoto dvièwe, CKRM e priznatod Me|unarodniot komitet na Cr-veniot krst kako posebno nacio-nalno dru{tvo i primen kako 169-ta ~lenka na Me|unarodnata fe-deracija na Crveniot krst i Crve-nata polumese~ina na Generalno-to sobranie vo @eneva na 27 noe-mvri 1995 godina.

Na sve~enoto vra~uvawe napriznanieto, pretsedatelot naRepublika Makedonija, \orgeIvanov so poseben respekt zbo-ruva{e za Crveniot krst na Re-publika Makedonija. Kako giprifa}ate negovite poraki voorganizacijata i {to o~ekuva na-{eto op{testvo od CKRM?

- So Odluka na Pretsedatelotna Republika Makedonija d-r \or-ge Ivanov na Crveniot krst na Re-publika Makedonija mu e dodelenopriznanieto POVELBA NA REPU-BLIKA MAKEDONIJA po povod 70godini od formiraweto, kako or-ganizacija koja preku realizacijana mnogubrojni humanitarni akti-vnosti vo razli~ni sferi na de-luvawe dade poseben pridones voobezbeduvawe pomo{ i poddr{kana ranlivoto naselenie vo Repu-blika Makedonija i po{iroko, a sotoa i afirmacija i promovirawe

na me|unarodnoto humanitarnopravo i humanite vrednosti.

Ova priznanie e na{e zaedni-~ko ostvaruvawe bidej}i seto ona{to go pravime, go pravime zaednoso na{ite partneri, poddrùva~ii volonteri pa zatoa se nadevamedeka na{ata humana misija prekupraktikuvawe na sedumte princi-pi na humanost, nepristrasnost,nezavisnost, volonterska slu`bai univerzalnost uspe{no }e pro-dolì i ponatamu so celosna pod-dr{ka od site.

Kako ja ocenuvate sorabotkatapome|u CKRM i SZPM i kako serealizira postojniot Memoran-dum za sorabotka pome|u oviedve organizacii?

- Sorabotkata navistina pret-stavuva pozitiven primer za ednadobra praktika i smetam dekatreba da prodolìme vo istatanasoka i vo idnina. I pred memo-radumot sorabotkata postoe{e ibe{e dobra, no so potpi{uvawe namemorandum se iniciraa odredenbroj aktivnosti koi se dobri ipotrebni kako za va{ite ~lenovitaka i za na{ite volonteri. Tieimaat mo`nost da u~at i da dobi-vaat iskustvo koe e mnogu va`no ipotrebno za ponatamu da moè daja gradime na{ata zemja na zdravitemeli i zdravi vrednosti. Me|u-generaciskiot spoj u{te edna{ sepokaà kako dobar primer vo na-{ata zaednica, koj otvora mo`no-sti za mnogubrojni aktivnosti vosferata na op{testveno-humani-tarnata rabota na poedincite, noi na organizacijata.

Nekolku godini vo RM se spro-veduva proekt "Dnevni centri zastari lica# vo ramkite na CK naRM. Na{ite ~itateli penzioneriposebno se interesiraat za ko-ristewe na ovie centri. Kako jaocenuvate uspe{nosta na ovojproekt.

- Vo Crven krst na grad Skopjefunkcionira dneven centar zastari lica i centar za davawepomo{ vo doma{ni uslovi. So celrazvivawe formi na voninstitu-cionalna za{tita i obezbeduvawegrià i zdravstvena za{tita nastari i iznemo{teni lica, timoviod 4 medicinski lica i 20 volon-teri realiziraat doma{ni posetina stari lica, a socijalen rabot-nik i psiholog realiziraat pro-gramski aktivnosti vo dneven ce-ntar. Griàta e nameneta za 120stari iznemo{teni lica vo doma-{ni uslovi, a dnevniot centar eotvoren za site aktivni zaintere-sirani lica na vozrast nad 65 go-dini.

Posetite vo doma{ni uslovi serealiziraat na podra~jata na op-{tinite: Centar, Kisela Voda,âir, Karpo{, \or~e Petrov, Bu-tel i [uto Orizari, a trite punk-ta na dnevniot centar za starilica funkcioniraat vo prostori-ite na Crven krst âir (do zgra-data na op{tina âir 02/2621 924)

i Dom na humanitarni organizacii"Dare Xambaz# (ul. 11 oktomvri 42a02/3228 347) i vo Gazi Baba.

Korisnicite vo doma{ni uslovigi dobivaat slednite uslugi: me-rewe {e}er vo krvta; merewe pri-tisok; kontakti so mati~en lekar;delewe na lekovi; soveti za ze-mawe terapija; davawe soveti zaishrana; pridru`ba pri odewe nalekar, pro{etka i dr.; razgovori irazli~ni aktivnosti za socijal-izacija; hrana; pomo{ vo kupuvaweprehrambeni produkti, lekovi idrugo; zavr{uvawe administrati-vni raboti, vadewe dokumenti isli~no.

Korisnicite vo dnevnite centrigi dobivaat slednite uslugi: edu-

kacii na korisni i inte-resni temi; odbeleùva-we na kalendarskite ak-tivnosti na Crven krst;organizirawe dru{tveniigri; odbeleùvawe pra-znici i rodendeni; orga-nizirawe zaedni~ki pro-{etki; organizirawe raz-ni kreativni rabotilni-ci; diskusii na temi odinteres na korisnicite;muzi~ki aktivnosti.

Socijalniot servis"Dneven centar za starilica i centar za davawepomo{ vo doma{ni uslo-vi# e poddràn od Avs-triskiot Crven krst, Avs-triskata Agencija za raz-voj, Gradot Skopje, Kompa-nijata EVN Makedonija,

MTSP, SZPM, op{tinata GaziBaba.

Programata za grià za starilica se implementira vo Veles,Kriva Palanka, Debar, Gostivar,Ki~evo, Struga, a vo idnina raz-misluvame i za pro{iruvawe naprogramata i vo drugi gradovi.

SZPM celosno ja pozdravuva ija poddrùva vkupnata aktiv-nost na Crveniot krst na Repub-lika Makedonija. Mnogu na{i se-ga{ni ~lenovi se negovi vrsni-ci, a izvesen broj imaat i koris-teno pomo{, uslugi ili aktivno-sti na CKRM. [to u{te bi sakaleda kaète i da im pora~ate nana{ite ~lenovi ~itateli?

- Svesni sme deka populacijatavo svetot s¢ pove}e staree, a Ma-kedonija ne e isklu~ok. 15% odvkupnoto naselenie vo RepublikaMakedonija se lica od treto doba,na vozrast nad 60 godini. Ovozmo-ùvaweto na zdrav i aktiven ì-vot za niv pretstavuva mo`nost zaizvor i prenesuvawe na nivnotoiskustvo. Edna od osobeno drago-cenite pridobivki za nas e tokmutoa iskustvo od volonterite odtretoto doba, koi veruvaaat vodlaboko senzibilnata humana mi-sija na Crveniot krst, koi ne {te-dej}i go svoeto vreme, koristej}igi svoite kapaciteti, sproveduva-at aktivnosti za poddr{ka na na-selenieto i gra|anite vo Republi-ka Makedonija soglasno svoitemo`nosti i svoite kapaciteti. Veohrabruvam da prodolìte so is-toto tempo, zaradi sebe, zaradisvoite semejstva na koi ste im po-zitiven primer, zaradi na{etonacionalno dru{tvo i vo imeto nahumanosta. Aktivnoto stareeweneka bide na{a i va{a zaedni~kamisija ~ii rezultati i pridobivki}e pomognat onamu kade pomo{ta enajpotrebna, a }e bidat i primerza idnite generacii koi }e u~at odpozitivnite primeri. Tretoto do-ba e doba na mudrost i iskustvo.Spojot na ovie dve osobini so hu-manosta e samo u{te edno skalilokoe go vozdignuva ~ove~koto vo~ovekot, koe se neguva i nadgradu-va niz godinite.

Razgovorot go vode{e Ilija Gligorov

Intervju so d-r Sait Saiti, generalen sekretar na Crven Krst na RM

Povelbata na Republika Makedonijaza Crveniot krst - pottik za novi aktivnosti

Domot za stari„Zafir Sajto”vo Kumanovo,

kako institucija zaza{tita i grià nastarite lica uspe-{no funkcionira ipostojano raboti zapodobruvaweto nakvalitetot na uslu-gite so cel ìvototna korisnicite daim bide {to pokva-liteten i podosto-instven.

Ovaa godina blagodarenie nadobroto menaxirawe na direkto-rot na Domot Xemaqedin Nexipibe{e napravena celosna rekons-trukcija i ureduvawe na gerijatri-skoto oddelenie, kade prestojuva-at nepodvi`ni korisnici, a vo te-kot na septemvri ovaa godina }e sepreuredi u{te eden reon za polu-zavisni stanari. Godinava bea na-baveni 30 novi du{eci i druga po-stelnina, sanirani sanitarnitejazli i drugo, so {to atmosferatavo Domot dobi sosema drug izgled.Seriozni merki i aktivnosti }ebidat prevzemani i vo idnina, acelta e {to podobro opremuvawe ipodobruvawe na uslovite za ìve-ewe na starite lu|e od site kate-gorii smesteni vo ovaa instituci-

ja. Pokraj ova, vo domotse vodi posebna grià iza nivnata ishrana, ka-ko i za nivnoto zdravje.

Za prijaten prestojna stanarite pridone-suvaat i vrabotenitevo Domot koi se trudatkolku {to e mo`no,zgriènite stari lu|eda ne se ~uvstvuvaatdepresivni i osameni.Na toa raboti posebentim koj im go orga-nizira kulturno-zaba-

vniot ìvot na stanarite koi se vopodobra psihofizi~ka i zdravs-tvena sostojba. Se organiziraatposeti i priredbi, proslavi narodendeni na korisnicite, ednod-nevni ekskurzii do manastirskikompleksi i izletni~ki mesta idrugo. Domot sorabotuva i so zdru-ènieto na penzioneri od Ku-manovo, ~ii ~lenovi se ~esti gostivo Domot.

Od seto ova zadovolni se sta-narite, no i nivnite semejstva koiod razni pri~ini se primorani dagi smestat svoite roditeli i bli-ski rodnini vo ovaa institucija.So drugi zborovi site se trudatDomot da mu bide vistinski dom naovaa golemo semejstvo na vozrasnilu|e. R. Miti}

Domot za stari „Zafir Sajto” vo Kumanovo

Grià za prijatenprestoj na stanarite

Povod da go napi{am ovoj tekstvo vesnikot „Penziner plus” enapisot vo „Dnevnik” vo koj

penzionerite reagiraa na barawetoda dostavat potvrda za ìvot kojaja bara Fondot za penzisko i inva-lidsko osiguruvawe na Makedonija.Reakciite se vo nasoka deka takvipotvrdi e besmisleno da se baraat,a od nekoi penzioneri tie se baraati pove}e pati, pa penzionerite sepod stresna sostojba stravuvaj}idali }e prodolì ponatamu da imse isplatuva penzijata kako edin-stven izvor na prihodi.

Vo vrska so isplatata na penzi-ite zasluùva da se istakne toadeka soglasno na~elnata odredba 6od Zakonot za penziskoto i invali-dskoto osiguruvawe pravata odpenziskoto i invalidskoto osigu-ruvawe se neotu|ivi, li~ni i mate-rijalni prava koi ne moàt da seprenesuvaat na drugi lica. Pravataod penziskoto i invalidskoto osi-guruvawe ne moàt da zastarat, os-ven pristignatite, a neisplateniiznosi na penzija, vo slu~aite ut-vrdeni so zakon. Koristeweto napravata od penziskoto i invalids-koto osiguruvawe moè da prestaneili da se ograni~i samo vo slu~aiutvrdeni so zakon.

Nadleèn organ vo koj se ostva-ruva pravoto na penzija i koj segriì za pravilna isplata na pen-ziite e Fondot na penzisko i in-validsko osiguruvawe na Makedo-nija. Koga e vo pra{awe isplatatana penziite kako za Fondot, taka iza penzionerot e najva`no da seobezbedi redovna i pravilna is-plata na penziskite primawa. Socel da se ima kontrola nad ispla-ta na penziite, odnosno da se spre-~at pretplati, vo 2012 godina soZPIO vo stavot 3 na ~lenot 141 seutvrduva mo`nost po barawe naFondot, korisnikot na penzija edolèn da dostavi potvrda za ì-vot. Koristeweto odnosno isplata-ta na penzijata e neprikosnovenopravo, no istovremeno penzionerotima i odredeni prava i obvrski.Imeno, vo dispozitivot odnosnoizrekata na re{enieto za penzijastoi deka korisnikot na penzija edolèn da ja prijavi sekoja prome-na koja vlijae vrz pravoto ili obe-mot na koristewe na pravoto, naj-docna vo rok od 30 dena od denotkoga nastanala promenata kako {toe stapuvawe vo raboten odnos, pri-javuvawe na kontrolen pregled kajvremena invalidska penzija i dr.

Za dosledna primena na ova za-konsko re{enie Fondot, redovno,pri mese~na isplata na penzijata

vr{i proverka so podatocite zapo~inati korisnici na penzija iovaa rabota Fondot ja izvr{uva poslu`bena dol`nost. Me|utoa, zaodredeni drugi celni grupi na pen-zioneri na koi penzijata se ispla-tuva nadvor od R Makedonija, zakorisnici na semejna penzija (ost-varena vrz osnova na nesposobnostza samostoen ìvot i rabota), zapenzija koja se isplatuva na polno-mo{nik ili po drugo zakonsko ov-lastuvawe i dr. edna{ vo godinatase bara dostavuvawe potvrda zaìvot.

Sojuzot na zdruènijata na pen-zionerite na Makedonija e asocija-cija koja se griì za za{tita nasteknatite prava od penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe i redo-vna isplata na penziite i sekoga{go posvetuva potrebnoto vnimanieza nadminuvawe na odredeni prob-lemi, sostojbi pri isplata na pen-ziite, pa i vo slu~aj na pobaruvawena potvrdite za ìvot. Me|utoa, vokonkretniot slu~aj se raboti zaispolnuvawe na zakonska obvrska ipobaruvaweto potvrda za ìvot nee masovna pojava i taa po pravilone se bara pove}e pati vo godinataod eden korisnik na penzija. No,iako se raboti za mal broj penzio-neri, sepak zasluùva na ova pra-{awe da se posveti potrebnotovnimanie. Baraweto na potvrdi zaìvot vo dene{ni uslovi se odvivaso razmena na podatoci me|u insti-tuciite, a vo opredeleni slu~aitie se pobaruvaat i li~no od pen-zionerot so cel da se spre~at pre-tplati vo isplata na penziite i vonikoj slu~aj toa ne e ograni~uvawe,uzurpirawe ili prestanok na stek-natoto pravo na penzija, ostvarenoso pravosilno re{enie za penzija.

So cel da se unapredi ispolnu-vaweto na zakonskata obvrska (do-stavuvawe potvrda za ìvot), prekupretstavnikot na SZPM - ~len naUpravniot odbor na Fondot }e sepredloì izvestuvaweto za dosta-vuvawe potvrda za ìvot da se iz-vr{uva so li~no dostavuvawe sopovraten recepis, rokot da bidepodolg i pokraj li~no pobaruvawena potvrda od korisnikot na penzi-ja, tie potvrdi da se pobaruvaat voisto vreme zaradi po{iroko info-rmirawe preku razli~ni sredstvaza informirawe. Se ocenuva dekana ovoj na~in penzionerite }e bi-dat navremeno izvesteni so zaemnasorabotka na penzionerot i Fondotkako nadleèn organ vo sprovedu-vawe na Zakonot za penziskoto iinvalidskoto osiguruvawe.

Stanka Trajkova

Redovna i pravilnaisplata na penziite

IZBOR NA ALBANSKI PENZIONER plus 86 septemvri 201514

Më 4 Shtator, LShPM festoi jubile të madh. Jubile-të janë rast i mirë që të kujtojmë fillimet, por ed-he gjithë atë që ka kaluar gjatë viteve, të gjitha

ngjarjeve në të cilat kemi ndërtuar pjesë të ëndrrave,mundin dhe idetë tona. Dhe gjithë ato kujtime mbartinndjenjë krenarie të cilat dëshmojnë se angazhimet kanëdhënë rezultate. Ashtu ndjehen edhe pensionistët e tan-ishëm, por edhe e atyre të cilët kanë vënë themelet ekëtij manifestimi republikan sportiv, të cilët i kemi edhesot në mesin tonë.

Në Olimpiadën sportive Shkup 2015 iu drejtua dhe ipërshëndeti mysafirët, garuesit dhe simpatizantët, krye-tari i LShPM Dragi Argirovski. Sukses garuesve ju dës-hiroi edhe Amet Dauti dhe Petre Latinovski.

Shëndet dhe rezultate të mira pensionistëve sportistju dëshiroj ministri për punë dhe politikë sociale DimeSpasov i cili me këtë rast i shpalli garat të hapura.

Në këtë Olimpiadë jubilare të pensionistëve, të cilaveju paraprinë garat regjionale në të cilën drejtpërdrejtmorën pjesë 52 shoqata të pensionistëve të pleqërisë-anëtare të LShPM, garuan në dy kategori (meshkuj dhefemra) në 11 disiplina sportive. Në ato kanë marrë pjesëgjithsej 1607 garues nga të cilët 970 në konkurrencën emeshkujve dhe 637 të femrave. Sipas treguesve ngavitet e kaluara, numri i garuesve nga viti në vit gjithnjërritet që tregon se personat e moshës së tretë duan tëmerren me sport, të argëtohen dhe shoqërohen. Në kë-

to gara të 20 jubilare republikane sportive të radhës, ka-në marrë pjesë 397 garues nga të cilët 208 në konkur-rencën meshkuj dhe 189 të femrave. Edhe pse në këtolojëra marrin pjesë garues të moshës më të thellë, në tëgjitha disiplinat kanë arritur rezultate të larta të cilatmund t’ ju mbeten lakmi edhe sportistëve aktiv më të ri.

Megjithatë, peharin në këto gara e fituan garuesit ngaShP Ohër dhe Debarcë.

Në këto gara të 20 jubilare Republikane të Olimpia-dës pensioniste – Shkupi 2015, kanë garuar pension-istë, por fitues ishin më të përgatiturit, ndërkaq, disave,krahas aftësive dhe përvojës, ju ndihmoj edhe fati. Siata që fituan, po ashtu edhe ata që nuk fituan lëshuanterrenet sportive kryelartë si sportist të vërtet dhe u ngj-itën në vallen-më të dashurën dhe më të bukurën disi-plinë sportive! Kalina S. Andonova

Jubileu 20 vjeçar i garave sportive tëpensionistëve

Ajo çka ndodhi në Tetovë dherrethinë mbrëmjen e të hënësmë 3 gusht të vitit 2015, ishte

një katastrofë elementare natyrore.Një katastrofë të tillë natyrore nukmbajnë mend as banorët më të mo-

shuar nga kjo anë e vendit tonë. Kjokohë e keqe zgjati diç më tepër segjysmë ore. Më së shumti u derdhshi në të rënat e malit Sharr. Përre-njtë dhe rrjedhat tjera të ujit kositëngjithçka para vetes. Mali Sharr vër-tet u “kërsit”, duke lënë prapa vetesshkretëtirë. Më së shumti pasojakishte në fshatin Shipkovicë, Reçicae Vogël dhe e Madhe. Dëme kishteedhe në qytetin Tetovë, si dhe në di-sa fshatra gjatë rrëzës së malitSharr. Stihi e cila me vete mori gja-shtë të vdekur, dëmtoj ose tërësishtrrënoi objekte banesore dhe afaris-te, përmbyti sipërfaqe të mbjella mekultura të ndryshme, por nuk i harrojedhe pensionistët. Ndër të flijuaritnë këto përmbytje ka pësuar edhepensionisti nga Shipkovica, 83 vje-çari Hashim Fejzullahu, nga të ard-

hurat e mëdha të ujit në shtëpinë etij.

Si gjithnjë, edhe kësaj here pensi-onistët ngushëllojnë edhe me të hu-mburit, me të lënduarit dhe me atatë cilët humbën pasuri, kafshë... Ed-

he kësaj here humanitetidhe solidariteti i tyre utregua në vepër. Duke iubashkangjitur ftesës sëKryqit të kuq dhe të mëshumë organizatave jo-qeveritare për ndihmë tëdëmtuarve, për ata të ci-lët mbetën pa shtëpi oseme dhomat plotë ujë, ba-ltë dhe gurë, të cilët përnjë çast humbën gjithçka

të cilët për shumë vite kishin mbled-hur dhe fituar, ShP Tetovë, vendositë ndaj ndihmë të njëhershme finan-ciare për 18 familje në të cilat jeto-jnë pensionistë. Të gjithë atyre iunda nga 5000 denarë. Gjashtë ngakëto familje janë nga fshati Shipko-vicë, shtat nga Reçica e Vogël dhepesë nga Reçica e Madhe. Sipasdeklaratës së Shaban Azizit, kryetari Këshillit ekzekutiv i Shoqatës sëpensionistëve të Tetovës, mjete fi-nanciare për pensionistët në Ship-kovicë u janë ndarë: Haziz Shainit,Adem Ametit, Hashim Fejzullahut,Minir Ametit, Ramadan Sulejmanit,Silbie Ramadanit, Qamil Krasniqit,Safie Krasniqit, Hanife Krasniqit,Xhelil Ganiut dhe Remzi Muratit. NëReçicën e Madhe ndihmë kanëmarrë: Zibihete Ajeti, Nuri Milaimi,

Ekrem Bilali, Bnjami Abedini dheNaser Abedini.

Në ShP Tetovë me vëmendje për-cjellin situatat dhe ngjarjet me paso-jat nga stihia dhe sipas nevojës dotë ndihmojnë edhe pensionistëvetjerë të kësaj shoqate. Ngjashëmështë sjellja edhe e shoqatave tjeratë pensionistëve-anëtare të Lidhjessë pensionistëve të Maqedonisë.

G. Eftovski

ShP Tetovë

Ndihmë financiare për pensionistët e rrezikuar

Shoqata pensioniste e komu-nës Saraj, disa vite me rad-hë organizon dhe realizon

pushim veror në bregdetin shqip-tar. Ky verim tani më nëkëtë shoqatë është aktivi-tet programor dhe ështëbërë tradicional. Këtë ve-rë, në dy turne qëndruan127 pensionistë prej të ci-lëve pati edhe nga ata tëcilët së pari herë ishin nëkëtë bregdet. Me këtë ra-st, ata patën mundësi tëshoqërohen, të miqëso-hen, argëtohen dhe relak-sohen. Shëndetin e tyre edhe kë-saj here e përcolli mjeku pension-ist i kësaj shoqate Dr. Jovan Deç-kov, i cili ka deklaruar se përveç

vjelljes gjatë rrugës dhe çrregul-limit të tensionit të disave gjatëqëndrimit atje, nuk ka pasur ndon-jë problem më serioz. Të gjithë u

kthyen shëndosh e mirë, të këna-qur dhe me dëshirë që t’ju ndih-mojë shëndeti që të shkojnë edhevitin e ardhshëm. Baki Bakiu

ShP Saraj

Verimi i organizuar është bërë tradicional

Mustafa Spahiu nuki kishte mbushuras shtatëmbëdh-

jetë vite kur në faqet egazetës “Flaka”, më 21mars të vitit 1965, ka bo-tuar veprën e tij të parë.Ka kaluar koha, sikur tëishte dje, dhe ja jubileu ibukur i cili shënon pesëdekadat të prezencës sëtij në letërsi. Ai është she-mbull i rrallë i cili jetën e tijtërësisht ia kushtoi shkri-mit të poezive për fëmijë dhe për tërritur. Në këtë shkrim për të, veçojmëdisa të dhëna biografike.

Ka lindur më 5 prill të vitit 1948 nëGjilan, Kosovë. Në Shkupin e tij si-kur ia ka lakmi të shprehet, ka diplo-muar gjuhën shqipe dhe letërsinë nëAkademinë pedagogjike e më pasnë Fakultetin filozofik. Në vitin 1971është punësuar si gazetar në redak-sinë e “Flakës” dhe nga viti i ardh-shëm 1972 dhe deri në pensionim tëvitit 2012, ka qenë gazetar, redaktordhe udhëheqës i Programit në gju-hën shqipe në Radion maqedonase.Si anëtar i redaksisë për kulturë, përshumë vite ka redaktuar dhe udhë-he-qur emisionin më të dëgjuar përfëmijë “Lule më lule”. Në shtëpinëamë dy herë ka qenë Gazetar i vititdhe gjithsesi çmimi më i dashur iështë ajo e veprës jetësore në vitin2008. Profesioni i ka mundësuar qëtë njihet dhe të bashkëpunojë meshkrimtarë të rëndësishëm, krijuesnga lëmi të ndryshme dhe punëtor tëkulturës nga të gjitha anët e botës.Është anëtar i Shoqatës së shkri-mtarëve të Maqedonisë që nga viti

1948.Është fjala për poet i

cili në mënyrën më tëmirë vërteton se letërsianuk ndahet sipas mos-hës së lexuesve. Ai ifshinë kufijtë mes letër-sisë për fëmijë dhe përtë rritur, sepse ekzistonndarje dhe dallim vetëmnga vlerat e aspektit es-tetik të veprës. Tematdhe motivet të cilat epreokupojnë i vërtetoj-

në vetë titujt e vjershave në përm-bledhjet e tij. Të kujtojmë disa ngaato: “Buzëqeshja e okarinave”,“Ylberi i lirisë”, “Fëmijët kalojnë nënylber”, “Livadhi im”, “Mbi burimin”,“Malli për fëmijërinë”, “Fëmijët luajnënën diellin”, “Ora e ëndrrave fëmi-jërore”, etj. Me këtë rast, gjithsesi seduhet të shënojmë edhe prozën“Nobelistët për fëmijët” të publikuarnë vitin 1989. Mustafa Spahiu ështëautor dhe humanist, i cili si përk-thyes ka lidhë shumë ura miqësie,besim dhe bashkëpunim në mespopujve dhe shteteve. Ka përkthyermjaftë vepra nga autorë nga gjuhëtsllave, dhe gjithsesi se kontribut nëatë kuptim është komunikimi i ndër-sjellë ndërmjet gjuhës shqipe dhemaqedonase.

Edhe tani si pensionist vazhdimis-ht punon: shkruan, përkthen, merrpjesë në takime dhe manifestime le-trare në vend dhe jashtë. Jeta atijdhe shoqes, punëtore e pensionuare arsimit, i është gëzim dhe fat i ma-dh, ndërkaq yll i është vajza Jehona,lektore e historisë së artit.

Vasil Tocinovski

Takim me pensionistin Mustafa Spahiu

Jetë kushtuar poezisë për fëmijë

Drejtues të Shoqatës pension-iste Dibër-Qendër Zhupë,dhanë në përdorim Klubin e

sanuar të pensionistëve, vend në tëcilin vazhdimisht takohen dhe argë-tohen pensionistët dibran. Klubin edha në përdorim kryetari i shoqatësDibër-Qendër Zhupë,Xhavit Karpuzi.

- Ky klub shfrytëzo-het nga të gjithë pen-sionistët. Në të, pen-sionistët shoqërohen,bisedojnë, argëto-hen, përcjellin TVemisione dhe lexojnëgazeta të ditës. Pasmeremetimit të katittë sipërm të objektittë Shtëpisë pension-iste, të cilit iu bë meremetim i tërë-sishëm të sanitareve, zyrave dheobjekteve të tjera ndihmëse, i erdhiradha edhe Klubit. Meremetimimbaroi dhe ja tani ua japim në për-

dorim pensionistëve, - ka thënë kry-etari Xhavid Karpuzi.

Në këtë solemnitet me rastin edhënies në përdorim të klubit, pen-sionistët e pranishëm kanë thënë seKlubi në tërësi i plotëson kushtet përqëndrim të pensionistëve. Funksio-

nojnë pajisjet e klimës, dyshemejaështë rinovuar në tërësi dhe mirëpunon edhe audio dhe TV teknika.Kryetari i komisionit për sanim dherinovim pranë shoqatës së pension-

istëve Sevdie Vojnika ka thënë sepropozimin për sanim tërësisht ishtepërkrahur nga drejtuesit e shoqatës.

Mësimdhënësi i pensionuar Mus-tafa Skikuli, i kënaqur nga pamja ere e klubit ka thënë:

- Klubi është vendi të cilin e vizitojçdo ditë. Na këtu shoqërohemi dhekalojmë ditën. Kam shumë shokëme të cilët çdo ditë luajmë ndonjë lo-jë, përcjellim ngjarjet në TV, lexojmëgazetat. Tani, pas rinovimit, kushtetjanë të shkëlqyeshme.

Para pak kohësh, Klub për pensi-onistët u hap edhe në Qen-drën Zhupë.

- Hapja e klubit ka dhënëkushte të shkëlqyeshme përpensionistët e Zhupës, - kathënë Afrim Bekirovski, -nënkryetar i shoqatës dhepërgjegjës për klubin nëZhupë.

- Do të vazhdojmë me in-vestime për të mirën e tëgjithë pensionistëve, thotëXhavit Karpuzi. Ai ka thënë

se në dy komunat ka 2040 pensio-nistë dhe shoqata me Programin esaj ka paraparë të gjitha të mirat tëcilat duhet t’i gëzojnë pensionistët.

Vjollca Sadiku

ShP Dibër-Qendër Zhupë

Investime dhe aktivitete nëinteres të pensionistëve

Faqen e redaktoi Baki Bakiu

LIDHJA E SHOQATAVE TË PENSIONISTËVETË MAQEDONISË, I FALËNDERON

"GAZMEND TURIST"NDËRMARRJE PËR TRANSPORT TË

VOLITSHËM BASHKËKOHOR TË UDHËTARËVE,PËR BASHKËPUNIMIN E SUKSESSHËM ME

SHPRESË SE AJO DO TË VAZHDOJË EDHE NË TË ARDHSHME LShPM

REKLAMIPENZIONER plus 86 septemvri 2015 15

KULTURA PENZIONER plus 86 septemvri 201516

Kokinskata opservatorija zaìvea so mani-festacijata „Poetski ~estvuvawa na Kokinskimugri”, vo organizacija na ZG „Dru{tvo na pisa-

teli”, NU „Muzej”, LS od Kumanovo i Sojuzot na pisa-telskata asocijacija na Republika Makedonija, pri{to pretsedatelkata Boàna Trajkovska izjavi.

- Ovaa godina imame poeti od sedum op{tini odna{ata dràva: od Prilep, [tip, Ohrid, Ko~ani,Skopje, Karpo{ i doma}inot Kumanovo. Ima zasta-peno plodni poeti so tri, ~etiri i pove}e od desetknigi. Dojdoa 42 ~lena na pisatelskata asocijacija,16 lu|e od dale~nite gradovi bea na spiewe vo inte-rnat, a imavme obezbedeno prevoz do Kokino i nazaddo Kumanovo, zaklu~i Trajkovska.

- Sekoja godina,tuka i samo vo ovoj mig so izgrej-sonceto na 31. 07. 2015 godina moè da se nabquduvafenomenot, prviot zrak vo zase~enata karpa, koj pa|ana eden od kamenite prestoli, veli deùrniot arhe-olog od muzejot. Kokinskata opservatorija doìvearenesansa so proglasuvaweto za peto svetsko ~udo, avo zasecite plemiwata gi merele son~evite i mese-~evi meni. Vo puknatinite {to se pojavuvale od pot-resite, ostavale darovi, osobeno }eramika, koja de-nes ni sluì za ispituvawe, dodava toj.

Ovoj nastan doìvea rekonstrukcija na edno vre-me, so zurlite i tapanite na KUD „Pan~e Pe{ev” imolitvata na akterot Tihomir Stojanovski, na kojprviot zrak mu padna na ~eloto. Toj so krenati racekon nebesnite bogovi, vo uloga na plemenski stare-{ina, mole{e za ìvot i beri}et, a drugite aminu-vaa. Potoa se naredija |erdan stihovi, poetski ilu-minacii, za Kokino, za bo`jata milost i ubavinata naìvotot.

Po utrinskata molitva, poetskata ni{ka se pro-tegna kon Pelince, kade se slu{naa li~ni tvorbi zabesmrtnite graditeli na tatkovinata, za du{itestradni i opstojbata na{a. Doma}inite, „Dru{tvotona pisateli” od Kumanovo, se pogriìja na ovoj ubavden na Kokino i Pelince da gi spojat na edno mesto ida se druàt mladi i srednove~ni poeti i tvorcipenzioneri i ovaa sredba da ostane zapametena iovekove~ena so zaedni~ka fotografija. C.S.-B. T.

Mu|eneracisko poetsko druèwe na Kokino

Bdeewe na kokinski mugri

Qubica Le{oska, sedumde-set i pet godi{nata pen-zionerka od seloto Vev-

~ani ima izraboteno i so~uvanomnogu narodni vev~anski nosii.Nekoi od nosiite se stari duri iosumdest godini. Drugite se izra-boteni od nejzinite race so tka-ewe na razboj i ra~no vezewe ipletewe. Za izrabotkata na nosi-ite Qubica Le{oska, redovno sekonsultira i sorabotuva so etno-logot Nikola Evro - kustos vo mu-zejot vo Struga, a sega direktorna istiot, no i kako da gi ~uva iodrùva vo sopstveniot „semeenmuzej” za narodni nosii.

Vo zemjava denes re~isi ne seza~uvani originalni primerociod narodnite nosii od Makedoni-ja, so {to bespovratno e zagubendel od materijalnata kultura naMakedonskiot narod. Blagodare-nie na vrednite race na QubicaLe{oska od Vev~ani, odnovo seizvezeni stotina veza, sli~ni naonie koi se rabotele vo 19 vek voVev~ani i okolinata, so {to }ebide so~uvan i otrgnat od zaboravvreden del od folklorot i tra-dicijata na ovoj region.

- Nosiite gi izrabotuvav postari fotografii, koi gi dobivamod moi prijateli i rodnini, na koimnogu sum im blagodarna. Nau~ivda tkajam u{te mnogu mala, od mo-ite dve babi, po tatko i po majka,no ima darba i Gospod. Replikitena vezovite gi zemam od ko{uli iprevrski za glava, koi vo 19 vek serabotele vo Drimkolskiot region.

Koncite pret`no se vocrvena boja, no zastape-ni se òltata, zelena-ta, sinata i nekoi dru-gi. Bod po bod, red pored, so iglata i konecotodnovo gi vezam staritemakedonski vezovi. No-siite gi pravam so svojaraka i du{a. Gi odrù-vam vnimatelno. Merakmi e da gi gledam. Taka }e bidedodeka sum ìva, a potoa }e im giostavam na moite vnuci da gi ~u-vaat za spomen na baba im. Sakamovaa prikazna za rabotata na ma-kedonskata vezilka da ja za~uvamod zaborav i da im ja ostavam naidnite pokolenija - veli vezil-kata i tkaja~ka Qubica Le{oska.

- Izrabotkata na nosiite ekomplicirana. Na sekoja nosijaima {ajak, saja, skutina (bov~a).Delovite od nosiite se ukraseniso monista, pulejki, pari~ki. Ne-koga{ ni{to ne se kupuva{e goto-vo kako sega. Se mora{e ra~no dase izraboti, a za da se izrzbotinosija, treba podolgo vreme, po-ve}e od eden mesec. Nekoga{ no-siite se pravea za da se prome-ni{, da bide{ ubavo oble~en oso-beno za golemite praznici kako{to e Veligden, - raskaùva Qu-bica.

Vakvi nosii pove}e ne se izra-botuvaat. Zatoa taa gi ~uva vo po-seben kov~eg, zdipleni, pokrieniso tulbeni, za da ne òlteat.

- Mladite ne se zaintresiraniza izrabotka na nosiite, neznaat

nitu da tkaat nitu da vezat, a no-siite se na{a tradicija, ~uvawena na{it koren. Tie svedo~at zaedni vremiwa vo koi nosijataimala svoe znz~ewe i bila raz-li~na za praznici, za nevesti, zamladi, za stari, ànski i ma{ki.Sekoj kraj imal svoja prepoznat-liva nosija. Denes tradicijatapoleka, no sigurno gasne, - so à-lewe dodava taa.

Za makedonskata, posebno zavev~anskata nosija se interesi-raat site koi doa|aat vo Vev~ani.Mnogumina baraat da go posetatsemejniot muzej na Qubica Le{o-ska, koj se nao|a na sredseloto, vonejzinata ku}a. Nekoi samo gi gle-daat i se voodu{evuvaat od nosi-ite, a nekoi i kupuvaat nekoja ra-~na izrabotka za spomen.

Nosiite na Qubica se koristatza mnogu prigodi. KUD „Drimkol”od Vev~ani gi koristi za svoitenastapi, a so niv }e nastapi i narevijata na „Narodni nosii” koja{to se odrùva vo avgust vo Stru-ga, vo organizacija na narodniotmuzej „d-r Nikola Nezlobinski”.

Stojan Kukune{oski

Penzinerkata Qubica gi oìvea makedonskite nosii

Crna knigaAvtor: Orhan Pamuk Ferit Orhan Pamuk e turski pisatel, scena-

rist i akademik koj vo 2006 godina dobi Nobe-lova nagrada za literatura. „Polovina od moiteknigi se za Istanbul i negovata okolina, druga-ta polovina e za mojot ìvot” - veli Pamuk.

Galip e advokat koj ìvee vo Istanbul. Negova-ta èna Ruja, qubitelka na detektivski romani,is~eznuva. Ne se znae to~no dali go ostavila svo-jot porane{en soprug zaradi popularniot kolumnist Xelal. Vo me|uvre-me izleguva deka i Xelal e is~eznat. Dodeka Galip istraùva {to vsu-{nost se slu~ilo, go zema identitetot na Xelal, ja nosi negovata oble-ka, odgovara na povicite na negoviot telefon, pa duri i gi pi{uvanegovite kolumni. Galip traga po sekakov moèn dokaz, no prirodata namisterijata postojano se menuva, a koga dobiva smrtna zakana, po~nuva dase pla{i od najlo{oto.

So lavina od magi~ni prikazni za Istanbul, Crnata kniga e genijalnai nekonvencionalna misterija, no i provokativna razmisla za identite-tot. Za ~itatelite na turskata literatura ova e kulten roman vo kojOrhan Pamuk go pronao|a svojot vistinski avtorski glas.

Nanoni~e metod nazakonot na vistinata

Avtor: Ni~e Dimovski MakedonPreporakite od ovaa interesna i nevoobi-

~aena kniga se baziraat vrz nau~nite soznanijai li~noto iskustvo na avtorot. Negovata prvakniga „Najgolemata vistinska tajna na svetot”dosega e edna od najprodavanite knigi vo pos-lednive {eesetina godini.

@ivotot e eden i nepovtorliv. Zatoa i trebada se opstojuva vo nego polnozna~no. Ni~e Dimov-ski Makedon e eden od retkite makedonski avto-ri, ako ne i edinstven koj pi{uva popularna analiti~ka psihologija, av-tenti~na i unikatna po svojata sodrìna i krajnata cel. Ni~e DimovskiMakedon e avanturisti~ki i nemiren duh, golem humanist i filantrop, anemerliva e negovata predanost kon svojata tatkovina Makedonija. Pa-tot koj go minuva strplivo i ~estito niz sedumte dena, e noviot na~in narazmisluvawe koj od koren }e vi go smeni ìvotot i }e vi gi napravidostapni site ubavini na ovoj svet. ]e se pronajdete i }e go promeniteodnosot kon sebesi, }e otkriete zo{to ste dojdeni na ovaa planeta, zo-{to ìveete vo ovoj veli~estven mig. Primenete go metodot na najsit-nata beskone~na energija i odovde }e stignete tokmu tamu kade {to sa-kate, pi{uva vo predgovorot. Mislime oti toa e ubava preporaka da sepro~ita knigata. Izbor: Vasil Tocinovski

Vo Vladimirovo, so zvucite namale{evskite zurli i tapa-ni, od 31 juli do 2 avgust,

tradicionalno se odràa „Vladi-mirskite ilindenski sredbi -2015”, pod mototo: „Za Ilinden,kade da si, doma da si”.

Pozdraven govor ima{a i sred-bata za otvorena ja proglasi, gra-dona~alnikot na Op{tina Be-rovo, Dragi Naxinski, koj me|u-drugoto re~e deka ovaa sredbatreba da se izdigne na povisokstepen kako manifestacija, koja}e gi popularizira tradiciona-lnite i drugi vrednostite naVladimirovo.

Na prisutnite im be{e ponu-dena kulturno umetni~ka prog-rama, sportski natprevari, etnoi izlo`ba na knigi, dokumenti ipredmeti koi svedo~at za isto-rijata i potencijalite so koi segordeat vladimirovci.

Nekolku stotinata penzioneri,dojdeni od Skopje, Kumanovo, Ko-

~ani, Del~evo, [tip i drugi mesta,vo kompleksot na manastirot Sve-ti Ilija, ru~aa vkusno manastirskograv~e, a pred i po ru~ekot se vie-{e oro do ve~ernite ~asovi. Gos-tite gi zabavuvaa pove}e renomi-rani peja~i i muzi~ki grupi. Nasredbata nastapi i igraornata imuzi~kata grupa pri ZP Ko~ani.

- Na{ata igraorna grupa e ednaod poaktivnite vo Zdruènieto.U~estvuvame na site op{tinski idrugi manifestacii, kako i na re-

gionalnite i republi~kite penzi-onerski folklorni sredbi. Pose-bna ~est ni be{e ukaàna {to u~e-stvuvavme na me|unarodniot fes-tival „Treta ìvotno doba” voQubqana, Slovenija, kade ja poka-àvme po~itta kon na{eto fol-klorno bogatstvo. Na{iot trud se-koga{ donesuva rezultati i e na-graduvan so dolgotrajni aplauzi, aimame dobieno i brojni blagodar-nici i priznanija, - ni re~e Zdra-vko Soltirov, ~len na igraornatagrupa i pretsedatel na Komisijata

za kultura pri ZP Ko~ani.Zabeleìtelen nastap

ima{e i Du{ko Bogatinov,penzioner i ~len na ZPMakedonska Kamenica.Toj nastapi pridruùvanna tambura, od DimitarHristov. Nivniot nastapbe{e prosleden so burenaplauz, a publikata zaig-ra so igraorcite od Ko-~ani.

Penzionerite go pro-{etaa i Vladimirovo i bea voodu-{eveni od avtenti~nite gradbikarakteristi~ni za male{evijata.

Vasil Pa~emski

Interesni knigi

Vladimirovo

„Ilindenski sredbi - 2015#

Na 13 avgust na ka-menata scena naplo{tadot Alek-

sandrija vo Prilep, voramkite na Prilepskotokulturno leto, so celo-ve~eren koncert se pre-tstavija penzioneriteod Bitola i Prilep.

E~e{e pesnata od gr-lata na penzionerkite i penzione-rite od KUD "Sirma Vojvoda” od ZPBitola. Se razlea starogradskiotmelos niz centarot na Prilep napoznatite "Bor sadila moma Evge-nija”, "Eleno }erko” i mnogu drugi.

Pokraj gostite od Bitola, svojnastap imaa i ~lenovite na KUD

"Penzioner” od ZP Prilep koi is-polnija pove}e starogradski pes-ni, kako "Marije mlada nevesto” idrugi. Publikata koja go slede{eovoj koncert na penzioneri na ot-voreno gi nagradi ispolniteliteso dolgotraen aplauz.

K. R.

ZP Prilep

Koncert na penzioneri naotvoreno

Po povod verskiot praznikPetrovden na 11-ti juli naterenite na Ponikva, na Os-

ogovskite planini, se odrà tra-dicionalniot osmi po red Vla{kietno-festival na koj u~estvuvaa

vla{ki peja~ki i folklorni grupiod Makedonija, Albanija, Grcija iRomanija. Festivalot koj na ednomesto gi sobira Vlasite koi po-teknuvaat od ovoj kraj na Makedo-nija ima za cel da ja vozobnovitradicijata na vla{ki sobirawana terenite na Ponikva, koi bilekaraketristi~ni do pedesetitegodini na minatiot vek, koga tamuprestojuvale pove}e iljadi ìte-li i sopstvenici na brojni stadasiten i krupen dobitok. Verskiotpraznik Patrovden bil praznik na

koj se slavela rabotata vo man-drite, pokraj stokata. Se ostanu-valo na Ponikva i po nekolku de-na, a praznikot bil iskoristen iza nekoja nova qubov i najava zasemejna svadba i druèwe.

- Peja~koto dru{tvo„Gramosteaw” od Skopje vokoe ~lenuvaat golem brojVlasi penzioneri sekojagodina na Petrovden ja ob-novuva tradicijata na zae-dni~ko druèwe. Doa|aatgosti od pove}e kraevi naMakedonija i stranstvo, soedinstvena cel da se vozo-bnovat spomenite, da ne sezaboravat korenite, koi zamnogumina se tokmu od pre-

delite na Ponikva od Vla{kitekolibi, - izjavi \orgi \orgiev,predsedatel na „Gramosteaw” odSkopje.

Vo kulturno-umetni~kata pro-grama u~estvuvaa ansambli i grupiod pove}e gradovi na Makedonijakako i folklorni grupi od Alba-nija i Grcija. Pokrovitel na mani-festacijata be{e Op{tina Ko~a-ni, koja ovoj nastan go smesti voprogramata za Petrovdenskitepraznuvawa na gradot.

K. Gerasimov

Sobir na Vlasite na Ponikva

ZDRAVSTVOPENZIONER plus 86 septemvri 2015 17

Mnogupati i od mnoguminaverojatno ste slu{nale de-ka ubavo se ~uvstvuvaat ko-

ga rabotat vo gradinata ili kogago pominuvaat denot vo prirodaodmoraj}i na nekoja zelena liva-da. I sigurno, koga ste go slu{naletoa, ste mislele deka toa e zara-di ~istiot vozduh ili radosta de-ka ona {to go odgleduvate raste,se razviva, cveta... No ete, ne bilotoa edinstvenata pri~ina! Nau~-nicite otkrile deka so izloùva-we na eden vid na bakterija kojase nao|a vo po~vata se namaluvaanksioznosta i se zgolemuvaatumstvenite sposobnosti. So drugizborovi, vo po~vata postoi bakte-rija koja ni go pravi ìvotot po-ubav. Doroti Metjus, koja vr{elaistraùvawa vo vrska so ovaa ba-kterija, otkrila deka i sposobno-stite za u~ewe na novi raboti bezrazlika na godinite, se zgolemu-vaat koga bakterijata se vnesuvapreku hranata ili se vdi{uva.

Neverojatnata bakterija za kojastanuva zbor, e Mycobacterium vac-

cae, i ~esto se slu~uva lu|eto ne-svesno da ja vdi{at koga prestoju-vaat odredeno vreme vo priroda.Otakako gluvcite bile "nahrane-ti” so ovoj vid na bakterija, Metjusi nejzinite kolegi napravile tes-tovi vo koi gluvcite trebalo da sesnajdat pu{teni vo lavirint. Ot-krile deka onie koi bile nahra-neti so bakterijata za dva patipobrzo go pominuvale lavirintoti kaj niv bilo zabeleàno poma-lku anksiozno odnesuvawe otkol-ku kaj drugite gluvci.

Doroti Metjus smeta deka doko-lku se pokaè deka ovaa bakteri-ja ima sli~en efekt i kaj lu|eto,toga{ samoto prestojuvawe vopriroda bi trebalo da bide delod voobi~aenite aktivnosti zapodobruvawe na na{eto duhovnozdravje i na{ite sposobnosti. Toabi zna~elo deka bi trebalo dastane voobi~aena praktika u~ili-{tata da odrùvaat nastava naotvoreno, kade e prisutna ovaabakterija so cel da im se podobrisposobnosta za u~ewe na u~enici-

te i studentite, no isto taka iprestoj na nekoi vidovi psihi~kibolni, kako i po~est prestoj nastari lica smesteni vo instituci.

Istraùvawata isto taka ot-krile deka koga ovaa bakterija einjektirana kaj gluvci, go stimu-lira rastot na nivnite nevroni ipredizvikuva zgolemuvawe na ni-voto na serotonin, a kako rezultatna toa se namaluva anksioznosta.Zaradi ovoj fakt, kaj istraùva-~ite postoi nade` deka bakteri-jata bi moèla da ima i antide-presivni svojstva. Istraùva~itesmetaat deka namalenata anksio-znost, zgolemenoto nivo na sero-tonin, ne se edinstvenite bene-fiti koi gi dava ova bakterija,zatoa odlu~ile da istraùvaat iponatamu.

Interesno. Moèbi eden den }epostojat sprejovi ili tabletki soovaa bakterija po koi lu|eto }eposegnuvaat sekoga{ koga }e zabe-leàt deka ne{to ne im odi kako{to treba, deka se depresivni.Dotoga{ prestojuvajte {to po~estovo priroda ili barem imajte bilokakov kontakt so zemjata, za dabidete poumni i posre}ni, blago-darenie na ovoj seu{te besplatenbakteriski „lek”! M. Damjanoska

Bolkata e neprijatno ~uvstvokoe go remeti kvalitetot naìveeweto. Namaluvaweto

ili otstranuvaweto na bolkatapridonesuva vo lekuvaweto napri~inata - bolest ili povreda.Fizikalnata medicina koristirazni fizikalni agensi so koivlijae vrz bolkata, kako zamena nalekovite analgetici. Koristewetona elektri~nata energija vo le~e-weto na bolnite sostojbi ne e novaideja. No za razvojot na elektro-terapijata sepak trebalo da sepri~eka na razvojot na naukata, naotkrivaweto, opisot i objasnuva-weto na elektri~nata energija,kako i kreiraweto na adekvatnaoprema so koja so to~no odredenaja~ina, oblik i frekvencija naelektri~nite impulsi, istata mo-èla da se dovede na sakaniot delna ~ove~koto telo. Elektrotera-pija pretstavuva koristewe na ne-koi oblici na elektri~na energijavo lekuvaweto. Mnogu se va`ni in-dikaciite, kontraindikaciite ibezbednosta na uredite za elek-troterapija.

Transkutana elektri~na nervnastimulacija (TENS) e metoda nalekuvawe na simptomot na bolkapreku draznewe na senzitivnitenervni zavr{etoci vo koàta. Taa~esto se primenuva za namaluvawena bolka kako simptomatska tera-pija. Glavnata cel na ovaa terapi-ja e potisnuvawe na bolkata, podo-bruvawe na krvnata cirkulacija,muskulna relaksacija, stimulira-we na razli~ni protivvospalite-lni supstanci koi go pottiknuvaatzazdravuvaweto na negativnite

procesi vo teloto. Nekoi TENSaparati koristat baterii, a drugielektri~na energija od mreàta.Za lekuvawe se koristat razli~nimodaliteti na elektri~na struja,koi se dobivaat so pomo{ na mod-erni elektronski uredi namenetiza specifi~ni na~ini na stimula-cija. Elektri~nite impulsi pro-diraat preku koàta, vlijaat vrznervite i go spre~uvaat prenosotna bolkata kon mozokot. Modali-tetite zavisat od razli~nite pa-rametri koi se podesuvaat na ure-dot, po {to se razlikuvaat i neko-lku vidovi TENS. Intenzitetot nadejstvoto treba da se nagodi takada ovozmoì samo senzitivna dra-zba vo vid na bockawe i trnewe.Stimulacijata ne smee da prediz-vika bolka ili muskulna kontrak-cija. Naj~esto dnevnata seansatrae 30 minuti i moè da se pov-tori. TENS-ot {iroko se primenu-va vo kontrola na akutna, hroni~nai nevrogena bolka, potoa vo kon-trola na postoperativna bolka,kako i vo terapijata na bolka voterminalniot stadium na karci-nom. Indikaciite, modalitetot,mestoto na aplicirawe i dozira-weto gi odreduva lekar specijali-st po fizikalna medicina. Mini-sterstvoto za zdravstvo ima pro-pi{ano „Upatstva za praktikuvawemedicina zasnovana na dokazi zaoblasta fizikalna medicina irehabilitacija”, vo koi se defi-nirani metodite i sredstvata zalekuvawe, vo ramkite na zdravst-venoto osiguruvawe preku Fondotza zdravstveno osiguruvawe naMakedonija. I.G.

Fizikalna terapija na akutna i hroni~nabolka so TENS

Japoncite najdolgo ìveat.@ivotniot vek na lu|eto voZemjata na izgrejsonceto pro-

se~no trae 86,4 godini. Golema za-sluga za ovoj fakt ima na~inot naishrana na Japoncite.

Eve gi desette glavni pri~ini zadolgove~nosta:

1. Vo Japonija sekoga{ se jadesveò podgotvena hrana. Zabele-ète - na prehranbenite proizvo-di se naveduva ne datumot na pro-izvodstvo, tuku konkretniot ~as.

2. Japoncite konsumiraat re~isi10% od svetskiot prinos na riba,iako tie pretstavuvaat okolu 2%od naselenieto na Zemjata, na tojna~in ja nabavuvaat potrebnatadnevna doza. Omega-3 masnite ki-selini, garantiraat zdravje i dolgìvot.

3. Sino-zelenite algi se u{teeden nezamenliv del od japonska-ta kujna. Ovaa superhrana e mo}enantioksidant, go pro~istuva orga-nizmot od toksinite i go zabavuva

procesot na stareewe.4. Vo ishranata na Japonecot

vleguva pet pati pove}e zelen~uk(zelka, karfiol, brokula, kineskazelka, repa (koreni i listovi), ro-tkvici, kres, seme od sinap, otko-lku {to nie obi~no konzumirame.

5. Japoncite se svetski liderivo potro{uva~ka na proizvodi odsoja, ~ij {to proteinski sostav isodrìna na esencijalni (t.e. neza-menlivi, ili u{te - vitalni za~ovekot) aminokiselini, se najbli-sku do onie na mesoto, vo sporedbaso ostanatata rastitelna hrana.

6. Nema den vo godinata, vo kojJaponcite ne pijat ~a{a od svojotomilen zelen ~aj, koj osven so dru-gi nesporni kvaliteti e i silenantioksidans, go inhibira rastotna kletkite na rakot, bez da gi o{-teti zdravite tkiva.

7. Vo Japonija ne oboàvaat dame{aat mnogu proizvodi vo ednojadewe. Tie se vodat i od pravilo-to: kolku pomalku sadovi - tolku

podobro. Hranata re~isi nikoga{ne se ukrasuva dopolnitelno, {to eu{te edna garancija za po~ituvawena pravilata za oddelna ishrana.

8. Japoncite sekojdnevno konsu-miraat golemi koli~ini na sveòovo{je i zelen~uk, snabduvaj}i goorganizmot so neophodnite "ìvi”vitamini, minerali i mikroele-menti.

9. Porciite vo Japonija se mali.Sadovite za hrana se tri pati po-mali od onie koi nie gi koristi-me.U{te edna garancija deka nemada se prejademe. Dali znaete dekava{iot èludnik e golem kolkuva{ata raka? Tokmu so toa koli-~estvo moète da se nahranite,ostanatoto i pripa|a na ~ove~katalakomost.

10. Od deca Japoncite u~at dajadat poleka i da ja soxvakuvaathranata podobro, so cel da uìva-at vo sekoj zalak i podobro da jasvarat vo organizmot.

B.A.

Zo{to vo Japonija nema debeli lu|e

Bakterija {to moè da ne napravi posre}ni

Stevia (Stevia rebaudiana) po-teknuva od Ju`na Amerika,kade {to pove}e od 1500 go-

dini se koristi kako priroden izdrav zasladuva~. Domorodci jakoristele i za lekuvawe na rani,dijabetes i visok krven pritisok.Se veruva deka ova rastenie voidnina }e stane sovr{ena zamenaza rafiniraniot {e}er, a so toa inezamenliv del od prehranbenataindustrija bidej}i listot od ste-via e 40 pati posladok od {e}erot,a ekstraktot od listot duri 300pati!

Interesen e faktot {to so veko-vi, odgleduvaweto na ova rasteniebilo ograni~eno samo na podra~je-to na Ju`na i Centralna Amerika.Denes, steviata kako komercijalnorastenie se odgleduva vo Japonija,Kina, Kenija, Vietnam, Indija, Ar-gentina, Kolumbija, Tajland, Para-gvaj i Brazil. Do pred nekolku go-dini, vo zapadniot svet steviatase koristela mnogu retko. Se veru-va deka pri~ina za toa bil golemi-ot pritisok od industrijata na ve-{ta~ki zasladuva~i i naporite dase odrì monopol na svetskiot pa-zar na {e}er.

Taka, mnogu godini, i pokraj po-zitivnite rezultati od mnogu is-traùvawa, upotrebata na stevia inejzinata najva`na sostojka, ste-vozida bila strogo zabraneto. Durivo 2008 godina, amerikanskataAgencija za hrana i lekovi (FDA)go proglasua ovoj glikozid kakobezbeden za upotreba, a 2011 godi-na, Evropskata agencija za bezbed-nost na hranata go odobruva kakozasladuva~. Vo Japonija steviatapove}e od 30 godini, se primenuvaza zasladuvawe na cela niza naprehrambeni proizvodi.

Zo{to e tolku dobra stevijata?Listovite na stevia vo svojot sos-tav sodràt i razni drugi va`ni

hranlivi materii, kako {to se vi-taminite A, B, C, mineralite ka-lium, kalcium, magnezium, èlezo,cink, hrom, kako i tanini, i eteri-~ni masla.

Stevijata e najdobriot izvor napriroden {e}er i za onie koi nesakaat da jadat rafiniran {e}er,kako i za onie koi se obiduvaat daizgubat na teìna. Pokraj dijabeti-~ari, ja koristat i lu|e koi se naanti-kandida dieta, kako i pacie-ntite koi se zaboleni od rak ili odbolesti vo koi e dobro da se ogra-ni~i vnesot na rafiniran {e}er.Va`no e da se istakne deka so nejz-inata primena ne se zabeleànipojavi so nesakani efekti, kako{to e slu~aj so ve{ta~kite zasla-duva~i.

Istraùvawata pokaàle dekasteviata ima sposobnost da go sta-bilizira nivoto na {e}erot vokrvta, odnosno ovozmoùva odrù-vawe na konstantno nivo, {to e odgolemo zna~ewe za lu|eto zaboleniso dijabetes tip 2. Glikozidite odlistovite od stevia, za razlika oddrugite izvori na jaglehidrati nese "taloàt” vo teloto na ~ovekot,{to e biten faktor za regulirawena nivoto na {e}erot vo krvta.Odredeni studii potvrduvaat dekapieweto ~aj od listovite na steviaili ~aj so ekstrakt od stevia, dvado tri pati na den, moè zna~itel-no da pomogne kaj lu|e so hipergli-kemija. Dijabeti~arite vo celiotsvet uspe{no koristat stevia kakoprirodna alternativa na {e}er iprotiv {tetnite dejstva na ve{ta-~kite zasladuva~i, kako {to e naprimer aspartamot.

Potvrdeni se i antioksidansni,antibakteriski i antisepti~kiefekti na stevijata, a so toa nejzi-noto efikasnosta suzbivawe i ub-laùvawe na razni ko`ni proble-mi. Pomaga kaj akni, egzemi, osipi,

~e{awe, ispukana i suva koà, ikaj luzni. Ja hrani, vla`ni i zateg-nuva koàta, gi zamaznuva br~kitei gi spre~uva predvremenite znacina stareewe na koàta. Stevijata ei odli~no sredstvo za nega na kosa- protiv prvut i suva i o{tetenakosa.

Veruvale ili ne, ova slatko ras-tenir go spre~uva kariesot na za-bite i vospalenieto na nepcataodnosno nejzinite antibakteriskisvojstva se efikasni i protiv gin-givit i drugi bolesti na nepcata iusnata {uplina.

âj od stevia so vekovi se koris-ti za da se eliminiraat digestivniproblemi i smiruvawe na èlu-dnikot, za olesnuvawe kaj èludo-~ni kiselini i bolki vo stomakot.Piewe ~aj od ova rastenie po ob-rokot ima blagotvorno vlijanie,pri {to e mnogu va`no, da se napo-mene nema {tetni nesakani efekti.

Mnogubrojni istraùvawa potvr-dile deka steviata efikasno po-maga pri kontrola na telesnata te-ìna. Iako e so mnogu sladok vkus,steviata voop{to ne sodrì kalo-rii. Pokraj toa {to e nekalori~na,ova rastenie ja zgolemuva energi-jata, {to e od golemo zna~ewe zaonie koi se na dieta. Isto taka, sp-ored nekoi istraùvawa, postojatindicii deka so svoeto deluvawevrz hipotalamusot (del od mozokotodgovoren za ~uvstvoto na glad,èd i zamor) pridonesuva vo bor-bata protiv vi{okot na kilogrami.

Se na se pridobivkite od stevi-ata se golemi: go zajaknuva imuni-tetot, pomaga vo borbata protivbakterii i mikrobi, efikasna eprotiv anemija, go spre~uva rastotna kandidata, pomaga kaj dijabetestip 2, go namaluva visokiot krvenpritisok, go namaluva nivoto namasnotii vo krvta, go zabavuva ra-zvojot na osteoporoza, pomaga pro-tiv razni zavisnosti.

B. Angelovska

Stevia - najdobar zasladuva~

Vo Soedinetite AmerikanskiDràvi rastat devet vidoviehinacei, od koi vo medici-

nski celi se upotrebuvaat samotri. Ovaa bilka raste na bogatataprerijska zemja ili na pesokliva-ta po~va od Alabama do Teksas.Bilkite rastat vo visina do edenmetar. Ehinaceata cveta od julido oktomvri, a bojata na cvetovi-te varira od svetlorozova dobledovioletova. Temniot plod naehinaceata e so ~unest oblik. Se-koj del od bilkata - korenot, ste-blenceto, listovite i cvetot -moè da se upotrebi za lekoviticeli. Indijancite ja upotrebuvaleehinaceata za le~ewe i preven-cija od zapalenie na di{nite pa-ti{ta stotici godini pred doa|a-weto na evropskite doselenici.So po~etokot na 19-toto stoletieja prifatile i belcite i ja prese-lile vo Evropa. Nejzinata popu-larnost vo Evropa se zgolemilaotkako vo sredinata na devede-settite godini vo Germanija seizvedeni istraùvawa koi ja do-kaàle nejzinata delotvornost.

Vo ehinaceata se nao|a sloènasmesa na aktivni sostojki, na koiekspertite im pripi{uvaat anti-mikrobni i imunostimulira~kisvojstva. Site vidovi ehinaceaposeduvaat fenoli - sostojki sosilni antioksidantni svojstva.Fenolite ja {titat bilkata odzarazi i o{tetuvawa, a imaat ipozitivno vlijanie i na ~ove~ki-ot organizam. Ehinacein, spoj svo-jstven samo na ehinaceata, go sp-re~uva navleguvaweto na mikro-bite vo zdravite kletki taka {tovirusite i bakteriite ne moàtda vospostavat zacvrstuvawe voorganizmot. Ehinaceata sodrì isostojki koi go zajaknuvaat imuni-tetot.

Ehinaceata e mnogu popularnalekovita bilka, osobeno za leku-vawe i prevencija od nastinka igrip. Od sredinata na devedeset-tite izvedeni se mnogubrojni is-traùvawa vo vrska so dejstvuva-weto na ehinacejata na virusite ibakteriite. Nau~nicite na Uni-verzitetot vo Konektikat 2007

godina gi analizirale rezultati-te na istraùvawata i zaklu~iledeka taa go namaluva rizikot odnastinka za 58 otsto. Isto takaotkrile deka ehinaceata, ako sezema kaj ve}e postoe~ka nastinka,go skratuva traeweto na bolestaprose~no za 25%. Ehinaceata mo-è da bide delotvorna vo leku-vawe i prevencija na slednivebolesti: nastinka, grip, bronhi-tis, alergija, sinusitis, vospale-nie na nepcata, vospalenie nauvoto, zgolemena prostata, vospa-lenie na urinarniot meur, kandi-da i herpes virus, egzema, psori-jaza i drugo. Ehinaceata e delot-vorna i protiv dolgotrajni i pov-toreni infekcii.

Ehinaceata e najdelotvorna akose zema preventivno, zna~i dode-ka sme s¢ u{te zdravi. Ako grip,nastinka ili bronhitis ve}e nenapadnale, ehinaceata pomaga ta-ka {to gi ublaùva tegobite i gozabrzuva ozdravuvaweto. Za ora-lna primena, naj~esto se zema vooblik na tinktura-rastitelenekstrakt vo alkohol. Taa e najde-lotvorna za vospalenie na di{-nite pati{ta, bidej}i te~nostapri goltaweto direktno dejstvuvana sluznicata na grloto. Ako nej-ziniot vkus vi e neprijaten, mo-ète da upotrebuvate kapsuli ilitableti so ekstrakt od ehinacea.

Edna tableta sodrì pribli`-no 6,78 miligrami suv ekstrakt.Na pazarot dostapni se i su{enaehinacea, koren vo prav, rastite-len sok i ~aj. Ehinaceata smeeteda ja zemate osum sedmici po red,potoa potrebno e da se napravipauza.

Osven protiv vospalenie nadi{nite pati{ta, ehinaceata sekoristi i lokalno za ublaùvawena vospalitelnite procesi pre-dizvikani od egzema i psorijaza.Go zabrzuva procesot na le~eweod kandida i herpes. Ja dezinfi-cira koàta i go podobruva zara-snuvaweto na ranite kako {to segrebnatini, posekotini i izgore-nici od sonce. Naedno ja ublaùvai bolkata na tie mesta.

T.G.

Echinacea - najdelotvorenpriroden lek

IZBOR PENZIONER plus 86 septemvri 201518

Olga Kotelko e legendarnakanadska atleti~arka, u~i-telka vo penzija koja semej-

stvoto, prijatelite i sportistiteod celiot svet ja pametat kako ne-umorna, jaka i mudra èna. Ona po{to se izdvojuva od sportistite enejzinata vozrast na koja gi posti-gnala site svoi sportski, atletskirezultati. Olga Kotelko so atle-tika po~nala aktivno da se zani-mava po penzioniraweto, na 65 go-di{na vozrast. Toj fakt gi zgole-mil site nejzini postigawa i pre-dizvikala voshit i po~it vo ce-liot svet. Vo periodot od 65 do 95godina, koga po~inala, osvoila po-ve}e od 750 zlatni medali i pos-tavila preku 30 svetski rekordivo atletika vo svojata vozrasnakategorija. Impresivno, zar ne?

Rezultatite na ovaa isklu~i-telna sportistka bile predmet namnogu stru~ni raspravi i analizi.Nejziniot ìvot e potvrda na bro-jni nau~ni istraùvawa koi ot-krivaat deka lu|eto so godinitese mnogu popametni i pojaki otko-lku {to se misli, a na vitalnostai procesot na stareewe vlijaat istavovite koi lu|eto gi imaat zasamite sebe. Olga Kotelko veru-vala deka klu~ot na nejzinite us-pesi se krie vo na~inot na koj ì-veala i na nejziniot pozitivenstav kon ìvotot.

- Podrago mi e da se ~uvstvuvamkako sportistka , mlada vo srceto,otkolku da se ~uvstvuvam kakostara èna. Odlu~iv da bidam ak-tivna i da sportuvam, namesto dase lulam vo stolica za lulawekako mnogumina moi vrsnici. Zastarosta go nau~iv slednoto: ako~ovek go prifati procesot na sta-reewe kako ne{to normalno, }e se~uvstvuva pojak i poln so samo-doverba, a istovremeno }e stareedostoinstveno i graciozno. Osno-ven preduslov za sre}a, energi~-nost i dobro zdravje vo bilo kojaìvotno doba e optimisti~kiotstav kon ìvotot i redovnata fi-

zi~ka aktivnost, - veli taa vosvojata kniga.

Inaku, Olga Kotelko rodena e1919. na farma vo Saskat~evan,kako sedmo od vkupno edanaesetdeca na ukrainski doselenici voKanada. Detstvoto go pominala{koluvaj}i se i rabotej}i te{kifizi~ki raboti na nivnata far-ma. Vo 1941.godina, otkako zavr-{ila pedago{ko obrazovanie, sevrabotila kako u~itelka i kakotakva se penzionirala. Sporednekoi svedo~ewa, u{te toga{ nau~enicite im go prenesuvala svo-jot ìvoten entuzijazam, mudrost,pozitiven stav kon ìvotot kako iqubovta kon lu|eto, prirodata izdravjeto. Po penzioniraweto, navozrast od 65 godini, pottiknataod edna od nejzinite }erki }e bi-de aktivna, se obidela da se baviso: joga, tai ~i, akva fitnes i kug-lawe. Na 77. godini se svrtela konatletikata na koja i se posvetilavo potpolnost s¢ do krajot na svo-jot ìvot, na 95 godi{na vozrast,vo 2014-ta godina.

Iako odsekoga{ go sakala spor-tot, koga bila mlada ne bila spo-rtistka. Duri po penzionirawetopo~nala nejzinata bogata i uspe{-na sportska kariera. Prvo nejzi-no natrevaruvawe bilo vo 1997.godina vo Arizona, kade vo disci-plinata frlawe kopje za natpre-varuva~i od 75-79. godini vozrastosvoila zlaten medal. Sportski-te uspesi koi potoa usledile bi-le rezultat na nejzinata upornost,volja i naporna rabota, a ne naslu~ajnost i sre}a. Tie se nièlese do nejzinata smrt.

Na svetskoto veteransko prven-stvo WAVA (World Association ofVeteran Athletes) vo Anglija 1999.godina, vo kategorijata "V80”, os-voila 6 zlatni medaqi i postavi-la 2 svetski rekordi. Vo 2009. nanatprevarot World Masters Gamesvo Sidnej, oborila svetski rekordza natprevaruva~i od 90-95 godi-ni vozrast vo frlawe |ule i tr~a-

we na 100 metri. Vo tekot na 2009.godina oborila vkupno 20 svetskirekordi.

Na otvorawe na 21. Zimski oli-mpiski igri vo Vankuver vo 2010.godina na ovaa vitalna starica ipripadna ~esta da go nosi olimpi-skiot ogan. Istata godina, na 91godina proglasena e za najstaranatprevaruva~ka vo disciplinataskok vo dale~ina. Atletski disci-plini koi ovaa isklu~itelna spo-rtistka gi sovladala vo poodmi-nati godini se: skok vo dale~ina,skok vo viso~ina, troskok, frlawe|ule, frlawe disk, frlawe kopje,tr~awe na 100, 200 i 400 metri.

Seto ova e u{te eden dokaz ipotvrda za opravdanosta i na na-{ite penzionerski sportski nat-prevari na koi se postignuvaatvisoki rezultati.

Soveti za odrùvawe na vi-talnosta i energijata Olga Ko-telko do vozrasnite sportisti,a so koi taa ja nadmudrila sta-rosta i go odu{evila svetot:

1. Bidete postojano vo dvièwe,koga ne ve`bate ili ne sportuvate

2. Neguvajte gi svoite natpre-varuva~ki osobini vo s¢

3. Zanimavajte se so sport, bidej-}i nikoga{ ne ste prestari za toa

4. Di{ete dlaboko - ispolnetegi gradite so sve` vozduh i kislo-rod

5. Ostanite pozitivni i budetese so nasmevka na liceto

7. Isfrlete gi site starudii inepotrebni raboti od domot

8. Odrùvajte prijatelstvo solu|e od site generacii.

Podgotvil: B. Arsov

Olga Kotelko (1919 - 2014) osvoila 750 zlatni medali vo atletika

So sport po~nala da se zanimava kako penzionerka na 65 godini i sportuvala se do 95-tata

@iveam mislej}i deka gorazbiram jazikot na ì-votot. Pa sepak...

Pogledot mi pa|a na moite race,koi potskoknuvaat po bukvite odtastaturata, baraj}i go vistins-kiot zbor so koj se pi{uva neobi-~na praznina, dolga vozdi{ka is-tkaena so ni{ki od taga, bezglas-na, koja bara pat da izleze od gra-dite. Pogledot mi pa|a na prsten-~eto na levata raka, na belotokam~e koe ne slu~ajno go izbravkoga samata si go podariv za mojotrodenden. Tokmu takov go zamis-luvav dodeka vo mojata mladost gidiplev sni{tata za beliot fus-tan, za cvet iskiten so beli bise-r~iwa vo mojata crna kosa, za za-mislata kako }e izgledam zavit-kana vo velot od radost kako vle-guvam vo pregratkite na mojot sa-kan. Za àl, sni{tata ostanaa za-tvoreni taka zdipleni vo kov~e-got na mladosta, fustanot neob-le~en, istutkan od vremeto, be-lite biseri poòltea nedopreni,dodeka sakaniot prerano zaminanapu{taj}i ja zasekoga{ seu{tetoplata pregratka...

Prsten~eto koe si go podariv zamojot 60 rodenden denes mi jakrasi rakata na koja se pojavuvaatprvite znaci na starosta, prose-denite prameni vo kosata gi bro-jat bez da se zbunat godinite, pre-gratkata e prazna, a dolgata voz-di{ka ja kine pajaìnata na ti-{inata okolu mene, dodeka samo-tijata so otvorena usta nikoga{sita, poleka me golta...

Odam po patot, ~ekorite sevle~at poznavaj}i gi istite uli-ci, izodeni mnogu pati, ple}itenate`nati od tovarot na godini-te, snagata podboluva, prazen po-gled i odamna zaboravena nasme-vka mi go krasi liceto. Se gubamli vo ovaa sostojba, ova li ìvotse vika?!

Pogledot povtorno mi pa|a namoeto prsten~e so belo kam~e,mojot svedok za eden dolg del odmojot ìvot, za nedosonuvanitemlade{ki sni, za ìvot bez ì-veewe, za prazni ulici, za pred-vreme otkinat list od drvoto naìvotot, za èna koja s¢ u{te gou~i jazikot na ìvotot...

Me pla{i pra{aweto kade pos-le, kako posle...

I vo toa ~ekorewe, nade`danadoa|a kako bran od topla mors-ka struja. êkoram nosena od toaprijatno ~uvstvo, so nade` dekasepak }e se pronajdam vo vitelotna ìvotot , deka }e se pronajdamzaradi sebe, zaradi onie pokrajmene, zaradi spomenite...

Go prifa}am kako realnostvremeto koe protekuva pokraj me-ne i so svetol pogled go baram dago pronajdam patokazot koj e iscr-tan za mene. Na nego pi{uva: pen-zija. Bukvite ne se temni. Na-protiv. Vo niv se nayira zrak navetuvawe za nekoi drugi sodrì-ni, posakuvani vo denovite kogane moèle da se ostvarat zaradigrst na drugi obvrski i slu~uva-wa. Se ~uvstvuvam poubavo...

R. Miti}

Razmisluvawe na eden iden penzioner

Oj ti pesno makedonska[to go razgaluva{ srceto, [to ja rastreperuva{ du{ata, I na starite i na mladite!

Oj ti pesno makedonska Pregrnata od zvucite na zurliteNa tapanite, na ~ekorite na igraorciteOd oroto te{ko makedonsko!

Oj ti pesno makedonska Izlezena od usnite na makedonskoto devoj~eOble~eno vo crvena ruba Izvezena so zlatna srmaIsta kako sonceto na znametomakedonsko!

Zapejte i zaigrajte MakedonciSite zaedno sploteniDa se slu{ne nadaleku Pesnata za Makedonija,Pesnata za gorda MakedonijaPesnata za ve~na Makedonija Za nejzinoto biblisko imeZa s¢ {to e makedonsko!

Blagica Stoj~evska - penzionerka od Kriva Palanka

Pesna za Makedonija

Makedonskiot jazik e duhov-no bogatstvo od neprocen-livo kulturno i istorisko

zna~ewe za Republika Makedonijai "upotrebata na makedonskiot ja-zik kako slu`ben e pravo i dol`-nost na gra|anite na RM“, a insti-tuciite na sistemot so adminis-tracijata imaat mo{ne skromensluh i uset za negovata pravilnaprimena vo pismovnata i govorna-ta komunikacija.

Prodolùva zagrozuvaweto najazikot niz eden indolenten idegradira~ki odnos, ta sekojdnev-no se zadu{uva, se gubi i se pot-cenuva od govoritelite i pi{uva-~ite, od intelektualcite i aka-demskite krugovi, od profesoritei politi~arite, od rakovoditeli-te i biznismenite, od novinaritei slu`benicite, taka {to toj ni evo opasnost za gasnewe, pottiknatu{te i od silnite tu|i vlijanija,sistematski i postojano vr{eniod sosednite dràvi na Balkanov.

Na mnogumina so koi sekojdnev-no komunicirame, mnogu ni pre~ijazikot so koj se sluàt na{itepoliti~ari vo Parlamentot, vra-botenite vo javnata administra-cija i {alterskite rabotnici.Zagriùva~ka e sostojbata i kajnastavno-vospitniot kadar vo ja-vnite detski gradinki i osnovni-te u~ili{ta, za{to mnogu od nivso decata komuniciraat na nivni-ot dijalekt. No sepak kako najala-rmantna }e ja izdvoime sostojbatavo sredstvata za masovna komu-nikacija, osobeno vo elektronski-te mediumi - televiziite.

Poradi toa {to pove}emina odniv, so mali isklu~oci na mladi-te, a sega ve}e i nekoi postari no-vinari, prezenteri i voditeli, neznaat deka postoi zbir od propi-{ani pravila-pravogovorna nor-ma za standarden izgovor na gla-sovite. Tie nemaat pravilna dik-cija, ne gi znaat akcentite i pra-vilniot izgovor na glasovite,osobeno na vokalite, imaat naza-len govor, nemaat kontrola nadintonacijata, ne pravat razlikame|u agresivno i dinami~no ~ita-we ili obra}awe kon gleda~ite,kako da te "karaat “ {to si sednalopu{teno da gi slu{a{ i da gigleda{, te napa|aat so site mo`ni"oru`ja“, ne znaat kolku vidovi~itawe ima i koj vid za koj tekstili nastap e najprigoden, upotre-buvaat retori~ki {umovi (ovaj,zna~i, hn..m..m, a,a..wam...) so celda ne ubedat ili da ne impresio-niraat nas slu{atelite i gleda-~ite. Toa e toj takanare~en "izve-{ta~en“, "neiskren” govor ili iz-raz so nepoèlni zvuci i zborovi.îtaat kako da pejat nekoja diso-nantna pesna, a di{eweto na di-jafragma za niv e nepoznato, enig-mati~no. Snimenite reklami kakoi titluvanite ili sinhroniziranii natsinhronizirani intervjua,filmovi i serii, na programata seemituvaat nelektorirani. Ednos-tavno, se {to se grade{e vo izmi-native 50-tina godini vo vrska sojazikot, se razgraduva. Od mediu-mite decata, a osobeno onie odpredu~ili{na vozrast, u~at nekoj"drug” jazik bogat so àrgonizmi,

anglicizmi, turcizmi, srbizmi,"pizmi“ i drugi neprifatlivi "no-viteti“. Kako da se zaborava dekaso toa se uriva na{iot identiteti postoewe na nacijata.

Eden od najèstokite branite-li, voop{to na jazikot, Volf[najder, veli:

„Na{ata generacija ne moèmnogu da pridonese za da uspee dagi popravi jazi~nite nedosledno-sti, no moè mnogu da napravi zada ja uni{ti ubavinata na jazikot”.

Ne e daleku od vistinata, baremza sega,oti, kako {to stojat rabo-tite na na{ive prostori, nam toave}e i ni se slu~uva. Pred da pre-dloàm konkreten pridones zanadminuvawe na jazi~nite anom-alii vo praktikata, da spomnamdeka lingvistite i komunikolozi-te ne potsetuvaat na toa deka voovoj sovremen na~in na ìveewe"jazi~nata turlitava” od Internetse prenesuva i vo govorot.

Poradi seto toa predlagam zanadminuvawe na jazi~nite anom-alii vo praktikata:

Vo ramkite na Sovetot na gradSkopje da se vovede jazi~na rabo-tilnica za edukacija na site vra-boteni vo vrska so upotrebata namakedonskiot jazik. Posetuvawe-to da bide dobrovolno, nezadol-ìtelno i toa edna{ nedelno po~etiriesetina minuti, sekoja sre-da, pri krajot na rabornoto vreme,vo rang na ciklus (ili kurs).

Prviot ciklus da trae 6 meseci,so mo`nost za povtoruvawe na ta-kvi ciklusi. Na posetitelite nakrajot da im se izdade dokument(diploma). Istoto moè da se or-ganizira i vo op{tinite. Ciklus-nite tribini treba da bidat rea-lizirani stru~no i metodolo{kiso potrebnoto nivo i kvalitet.

Nikola Momiroski, spiker-novinar vo penzija

Pismo do Redakcija

Inicijativa za voveduvawejazi~ni rabotilnici

Vo sve~ena atmosfera voOhrid, vo juli godinava seodrà sredba na maturan-

tite od Gimnazijata „Kliment Oh-ridski” koi maturirale vo dale~-nata 1955 godina. Na prozivkatadojdoa malkumina. Na zadovols-

tvoto od sredbata mu nema{e kraj,zatoa {to potsetuvaweto na vre-meto pred {est decenii ne be{eni{to drugo, tuku redewe na spo-menite od u~eni~kite denovi i odpostignatoto na sekoj poedinec voìvotot. Me|u prisutnite na sve-~enosta be{e i Nikola Bo{ale, itoga{ i podocna profesor po so-

ciologija, ~ii se}avawa bea isk-lu~itelno sveì i zna~ajni.

- Generacijata od Ohridskatagimnazija, koja maturirala pred 60godini, kako {to pokaà vremeto eedna od onie koi ostavija traga voìvotot i vo razvojot na na{ata

Republika Makedonija, generacijakoja }e se pameti zatoa {to dadebrojni istaknati stru~waci na si-te poliwa i go afirmira na{etopostoewe, - istakna vo razgovoroteden od slavenicite d-r. BlagojaPartaloski od Vev~ani, istaknatspecijalist i afirmiran stru~wakvo svojata oblast. S. K.

Vo Ohrid

Sredba po 60 godini od maturiraweto

ZABAVAPENZIONER plus 86 septemvri 2015 19

Vo docnite ve~erni ~asovi maòt se vra}a od slu`-ben pat, vleguva voznemiren vo spalnata i i veli naènata:

- Brzo oblekuvaj se, ku}ata gori!Od ormarot se slu{a glas: - Spasete go i name{tajot. Iznesete go i ormarot!

* * *Celiot zadi{an, eden dedo doa|a vo detska gra-

dinka.- Dajte mi go deteto, - i veli na vospita~kata.- Koe dete dedo?- Bilo koe, ionaka utre }e go donesam pak!

* * *- Tatko ako ne mi dozvoli{ da se omaàm za Traj~e

}e ripnam vo Vardar.- Slobodno!- Ne ti e àl ako se udavam?- Ne. Sekoja guska znae da pliva.

* * *Vozrasna èna, o~uvana, simpat~na, intelegentna,

so dobar karakter, bara ma{ka osoba so sli~ni osobi-

ni da i gi vnese drvata za ogrev od pred vlez vo viz-bata.

[ifra: „]e se greeme zaedno”* * *

Razgovaraat dvajca postari penzioneri:- Ah, koga }e se setam kolku mnogu sakav edna devoj-

ka koga bev mlad. - I {to se slu~i? Se omaì li za drug? - Ma ne. Za àl se omaì za mene!

* * *Vo policiska stanica zvoni telefonot. Se javuva

vozbuden ènski glas:- Vo stanot mi vleze kradec.- Kako izgleda?- Visok, zgoden, so sini o~i.- Vedna{ doa|ame da go uapsime.- Ne, ne mora vedna{, moè i utre.

* * *Aj{e vari grav i go pomestuva tenxereto te na edna,

te na druga, te na treta ringla.- Zo{to pravi{ taka, - ja pra{uva kom{ikata.- Abe, Ram~e go povrzal {poretot na semaforot

pred ku}ata!

Nekoj ribar mnoguubavo svirel naflejta. Taka edenden zastanal nabregot i po~nal dasviri mislej}i dekakoga }e slu{nat ri-bite site }e nari-paat vo mreàta.Svirel, svirel, amamreàta ostanalaprazna.

Videl-nevidel,prestanal da svirii ja frlil mreàtavo vodata za dafati nekoja ripka.

Koga ja izvlekol mreàta na bregot ribite vo mreàta seprepelkale i ripkale.

- ûdni nekoi ribi sega igraat, a koga im svirev nigde ginema{e!

Ribarot svira~

Lu|eto koi pi{uvaat so desna raka naj~es-to ja xvakaat hranata na desna strana, a le-vacite xvakaat na leva.

Sokot od borovinki ja zajaknuva memorijata.Zenicata na okoto se pro{iruva za 45%

koga gledame vo ne{to koe ni se dopa|a.Decata na {est godi{na vozrast se smeat

prose~no po 300 pati na den, a vozrasnitesamo 13 pati.

Pove}e kalorii sogoruvaat vo tekot naspieweto, odo{to pri gledaweto televizija.

Venera e edinstvenata planeta koja roti-ra vo nasoka na strelkite na ~asovnikot.

Konsumiraweto jabolko nautro ima pogo-lem efekt vo osveùvaweto od kafeto.

Pravot vo va{iot dom vo najgolem del sesozdava od mrtvite tkiva na koàta.

Site dosega{ni amerikanski pretsedate-li nosele o~ila za gledawe, samo nekoi odniv ne sakale da bidat videni so niv vo jav-nost.

Volt Dizni se pla{el od gluvci.ôvek ~ij ìvoten vek e 116 godini ili

podolg, se ra|a edna{ na 2 milijardi godini.Vozmo`no e da uspeete da ka~ite krava po

skali, no ne e vozmo`no da ja simnete nadole.Slonot e edinstvenoto ìvotno koe ne

moè da skoka, a ima 4 kolena.@enite trepkaat re~isi dvojno pove}e od

maìte.Polàvot moè da spie celi 3 godini.Elektri~nata stolica ja izmislil zabar.Zapalkata za cigari bila izmislena pred

kibritot.Goleminata na o~ite ostanuva ista vo te-

kot na celiot ìvot, od samoto ra|awe. Za-toa pak, u{ite i nosot nikoga{ ne prestanu-vaat da rastat.

Procentot na lu|e koi sonuvale vo crno-bela slika, zna~itelno se namalil so poja-vata na televizorite vo boja.

Izgradbata na brodot Titanik ~inelasedum milioni dolari, a praveweto film zanego ~inelo dveste milioni dolari.

Zvukot koj go slu{ame koga }e pribliìme{kolka do na{eto uvo ne se branovi od oke-an, tuku cirkuliraweto na krvta niz venitevo uvoto.

Fizi~ki e neizvodlivo ~ovek da si go li-zne lakotot, ~est na isklu~ocite.

Po prejaduvawe, setiloto za sluh e nama-leno.

Humor

KRSTOZBORZANIMLIVOSTI

M.T.

Dime

M.T.Topuz

AAAARRRRTTTTIIIISSSSKKKKAAAATTTTAAAANNNNAAAA

FFFFOOOOTTTTOOOOSSSSOOOOTTTT

OGROMNIOGROMNIVODENIVODENI

PROSTAN-PROSTAN-STVASTVA

UKRASNAUKRASNAGRANICAGRANICANA SLIKANA SLIKA

@.@. SKANDISKANDI PRITAEN,PRITAEN,SKRIENSKRIEN

BOG NABOG NAPODZEM-PODZEM-

JETOJETODENAR DENAR

SEVEROATSEVEROAT--LANSKILANSKI

PAKTPAKT

GRUBOGRUBOPLATNOPLATNO

MORSKOMORSKO@IVOTNO@IVOTNO

STARASTARAMERKA ZAMERKA ZATE@INATE@INA

NEMO] ZANEMO] ZAGOVOREWEGOVOREWE

MAKARMAKAR

BOJA ZABOJA ZAKOSAKOSA

ALEKSANALEKSAN--DARDAR

IVANOVSKIIVANOVSKIEGIPETSKIEGIPETSKI

ZALIVZALIV

BIV[BIV[JUGOSLOV.JUGOSLOV.

GOLMANGOLMANEGIPET.EGIPET.

MERKA ZAMERKA ZADOL@INA DOL@INA

TROPSKOTROPSKOTRVOTRVO

BUDNOBUDNOSTRA@A-STRA@A-

REWEREWE

VIDVIDPIPERKAPIPERKA

(MN.)(MN.)ANIANI

@IRARDO@IRARDO

PLANINAPLANINAVO MAKEVO MAKE--DONIJADONIJA

NIGERISKINIGERISKIFUDBALERFUDBALER

XORXXORXKELVINKELVIN

PREDDVORPREDDVOR--JE NA PARJE NA PAR--

LAMENTLAMENTFREDFREDASTERASTER

FILMSKAFILMSKADIVADIVA

MITOLO[KIMITOLO[KIKRAL NAKRAL NA

BRITANIJABRITANIJA

BOG NABOG NAPLODNOS.PLODNOS.PARI^NAPARI^NAEDINICAEDINICA

VO KOREJAVO KOREJA

BORISBORISSPASKISPASKI

ANG.ANG.MATEMATI-MATEMATI-ÂR ÂRLSÂR ÂRLS

@IVOTNO@IVOTNOSO BOCKISO BOCKIAKTINIUMAKTINIUM

STUDENASTUDENAGORANGORANSTEFA-STEFA-

NOVSKINOVSKI

ABEBEABEBEBEKILABEKILAREKA VOREKA VO

NIGERIJANIGERIJA

@. IME@. IME(ITALINA)(ITALINA)MESTO NAMESTO NA

DUNAVDUNAV

RASTENIERASTENIESO LUTSO LUTKORENKOREN

RADIUSRADIUSAMER.AMER.

PERKUOK.PERKUOK.AVIOAVIO--

TRANSPORTTRANSPORT

ANITAANITAEKBERGEKBERG

KISELINAKISELINA

“ORGANIZ.“ORGANIZ.NA OBED.NA OBED.NACII“NACII“AMADEOAMADEO

AVOGADRO AVOGADRO

@. IME NA@. IME NAGALENOGALENO

ARAPSKAARAPSKADINASTIJADINASTIJA

ANITAANITAEKBERGEKBERG

GRADACIJAGRADACIJANA NA MOTOR.MOTOR.

MASLOMASLO

LI^NALI^NAZAMENKAZAMENKASKR. ZASKR. ZA

“LIMITED““LIMITED“

ANIANI@IRARDO@IRARDO

KRAT.KRAT.GODINAGODINAPR.N.EPR.N.E

DIJAMETARDIJAMETARKALORIJAKALORIJA

PISATELPISATELLEINOLEINONEOF.NEOF.

KRAT. ZAKRAT. ZAAL@IRAL@IR

VLOG VOVLOG VOIGRA (FR.)IGRA (FR.)

BO@ICA NABO@ICA NAQUBOV. VOQUBOV. VO

FENI]. MIT.FENI]. MIT.

GRAD VOGRAD VONORVE[KANORVE[KAJAPONSKIJAPONSKISLIKARSLIKARTAUCOTAUCO

GRAD VOGRAD VOFRANCIJAFRANCIJA

BEZBEZPRIÎNAPRIÎNA

(LAT.)(LAT.)

GOLEMGOLEMKO[ ZAKO[ ZAPÊNKAPÊNKA(DIJAL.) (DIJAL.)

^.E.^.E.SELENSELEN

MUZI^KAMUZI^KANOTANOTA@AK@AK

ARTIN ARTIN

GALONGALON

ALBERTALBERTAJN[TAJN AJN[TAJN

AVTOZNAKAVTOZNAKZAZA

LESKOVACLESKOVAC

@ENSKO@ENSKOIMEIME

(DRAGICA)(DRAGICA)IVANIVAN

CANKARCANKAR

IMPERATORIMPERATOR

ALTALT

EVREJSKIEVREJSKISUDIJASUDIJA

INIC. NAINIC. NAPEJAÔTPEJAÔTOZBORNOZBORN

SKANDISKANDIVIDVID

GORNOGORNOALI[TEALI[TE

AMER.AMER.AVIOAVIO--

TRANSPORTTRANSPORT

GERASGERASCUNEVCUNEV RADIUSRADIUS

AMPERAMPER

KRAT.KRAT.GODINAGODINAPR.N.E.PR.N.E.

BORKOBORKOLAZESKILAZESKI

NARAMKANARAMKA

@ENSKO@ENSKOIMEIME

JODJOD

IMETO NAIMETO NAPEJA^KATAPEJA^KATADOLE@ALDOLE@AL

MA[KOMA[KOIMEIME

(RISTE)(RISTE)

SKANDI

IGRAWEIGRAWE

ISTOK SEVERO-ISTOKISTOK SEVERO-ISTOK

VIDICI PENZIONER plus 86 septemvri 201520

Ministerot za trud i soci-jalna politika Dime Spa-sov zaedno so pretsedate-

lot na Sojuzot na zdruènija napenzionerite na MakedonijaDragi Argirovski gi poseti pen-zionerite koi preku proektot naMinisterstvoto presatojuvaat nabesplaten vikend vo Ohrid. Priposetata ministerot Spasov so-op{ti deka na 5. septemvri 2015e objaven povikot za besplatenturisti~ki vikend za narednata2016 godina. Toj isto taka istak-na, deka ovaa godina preku ovoj

proekt tri iljadi penzionerive}e ja koristat uslugata bes-platen vikend. Stanuva zbor zadel od Programata na Vladata,za ~ija realizacija ovaa godinabea izdvoeni okolu 12 milionidenari.

- Prodolùvame so rezliza-cija na proektite {to se od in-teres na penzionerite bidej}ise pokaà deka tie se zadovolni

od nivnata pove-}e kratna koris-nost. Za 2016 go-dina prednost }eimaat onie pe-nzioneri {to seso poniski pri-mawa, lica sotelesen invali-ditet, kako i rudarite koi rabo-tele vo podzemni iskopi. Zarealizacija na proektot od bux-etot za 2016 godina se izdvoeniokolu dva milioni denari. Na 4.septemvri 2015 godina be{e ob-

javen i javniot povikza besplatna baws-ko-klimatska rekre-acija za 5.500 penzi-oneri, taka {to zae-dno so povikot zabesplaten vikend,vkupno 8.500 penzio-nirani lica vo nare-dnata godina }e mo-àt besplatno da od-

moraat, da se druàt i da se re-kreiraat vo nekoi od doma{niteturisti~ki i bawski centri, -istakna ministerot Spasov.

Toj gi povika site zaintere-sirani penzioneri da aplici-raat za ponudenite pogodnosti,pri toa potenciraj}i deka Vla-data i vo naredniot period }eprodolì so griàta za najvoz-rasnata kategorija gra|ani, pre-

ku realizacija na sli~ni proek-ti naso~eni kon podobruvawe nanivnoto sekojdnevie.

Pretsedatelot na Sojuzot nazdruènijata na penzioneri naMakedonija Dragi Argirovski nasredbata so penzionerite ista-kna deka interesot e golem kajovaa kategorija gra|ani za kori-stewe na povolnostite {to ginudi Vladata i resornoto Mini-sterstvo. Pri~ina za toa se ben-efitite koi gi nudat ovie pro-ekti za zdravjeto na penzioner-ite, kako i za razvivawe na rek-reativniot i bawskiot turuzamvo zemjata.

- Minatata godina re~isidvaeset iljadi penzioneri ap-liciraa za koristewe na bes-platen turisti~ki vikend, do-deka uslugata za besplatna baw-sko-klimatska rekreacija dose-ga ja iskoristile nad 32 iljadipenzioneri. Toa se nepobitnifakti za uspe{nosta na ovie dvaproekti, - re~e Argirovski.

K. Spaseski

Sobranieto na Zdruènietona penzionerite na KrivaPalanka na 28 avgust odrà

sednica na koja be{e razgledanainformacijata za aktivnostite iraboteweto za periodot mart-av-gust 2015 godina pri {to be{e po-tencirano deka vo ovoj vremenskiinterval se ostvareni zgolemeniaktivnosti. Vo uvodnoto izlagawe

{to go podnese potpretsedatelotArsen Ilievski be{e ocenetodeka Zdruènieto bilo mnogu us-pe{en doma}in na godina{niteRegionalni penzionerski natpre-vari {to se odràa vo Sportsko-rekreativniot kompleks „Park” voselo Ginovci - Op{tina Rankov-ce, a igraornata grupa so uspeh na-stapila na Regionalnata revija napesni, muzika i igri vo Kumanovo.Organizirani se i nekolku eksku-rzii kako i u~estvo na eko i pik-nik sredbi na koi penzionerite nesamo {to gi zapoznavaa ubavinitena na{ata dràva, tuku i se dru-èa, go {irea prijatelstvoto idrugo. Be{e re~eno deka i snabdu-vaweto na penzionerite so ogrev-no drvo se odviva bez problemi.

U~estvuvaj}i vo diskusijatapretsedatelot na SZPM Dragi Ar-girovski najprvin ja pofali rab-otata na pretsedatelot na Zdru-ènieto Ivan Jakimovski, a govo-

re{e i za zna~eweto na linearno-to poka~uvawe na penziite otfr-laj}i gi argumentirano zlonamer-nite zabele{ki na dve marginal-ni partii i deka bez intervenci-jata pri usvojuvaweto na buxetotna dràvata vo oktomvri 2014godina sega penziite }e bea sose-ma minimalno zgolemeni. Argi-rovski informira{e deka poradi

pozitivnite efekti, proektite nabesplatna bawsko-klimatska re-kreacija na penzionerite i bes-platniot turisti~ki vikend }eprodolàt da se realiziraat i vo2016 godina.

Na sednicata be{e usvoena os-tavkata na Ivan Jakimovski pora-di izbor na odgovorna republi~kafunkcija, a za pretsedatel naZdruènieto na penzionerite naKriva Palnka be{e izbran SlavkoStojanovski.

Gradona~alnikot na Op{tinaKriva Palanka Arsen~o Aleksov-ski pred ~lenovite na Sobranie-to na Zdruènieto ja istakna mno-gu dobrata sorabotka so penzione-rite i deka taa }e prodolì sopointezivno tempo i vo naredniotperiod vo interes na penzioner-skata populacija i gra|anite.

Na sednicata stana zbor i zaprogramskite aktivnosti do krajotna ovaa godina. A. Il.

Sednica na Sobranieto na ZP Kriva Palanka

Period na zgolemeni aktivnosti

êtvrta godina pored po stotina pen-zioneri od ZP Pro-

bi{tip letuvaat na bre-got na Ohridskoto Ezero.To~no pred ~etiri godi-ni, grupa penzioneri odova zdruènie izrazijaèlba pokraj ednodnev-nite ekskurzii i izletina zeleno da se organizi-ra dvodnevna ili tridnevna eks-kurzija do nekoe poznato odmara-li{te vo na{ata zemja, a kakoalternativa go odbraa Ohrid iOhridskoto Ezero. Taka, se orga-nizira{e prviot tridneven odmor,za koj se raskaùva{e i prikaù-va{e so voodu{evawe. Narednatagodina ovoj mini leten odmor zapenzionerite be{e pro{iren na~etiri dena, a interesot be{e po-golem od o~ekuvawata. Istoto sepovtori minatata, a i ovaa godina.Od 6-ti do 9-ti avgust 100 penzi-oneri so dva avtobusa zaminaa iprestojuvaa vo Ohrid. Raskaùva-wata na doìvuvawata i denes seglavna tema me|u penzionerite.

Spored zborovite na sekretarotna ZP Probi{tip Angel Kocev in-teresot bil golem no smestuva~ki-te kapaciteti vo barakite na Tru-dbenik koi se nao|aat na samiotbreg na Ohridskoto Ezero se ogra-ni~eni za samo 100 lica. Od drugastrana pak i mo`nostite na zdru-ènieto se pri~ina {to imame go-lem broj na aktivnosti koi se votek, a vo ~ija cena participira na-{eto zdruènie. Vo tek e organi-ziranoto zaminuvawe na penzio-nerite na bawsko i klimatsko le-tuvawe vo bawite Keòvica, Kat-lanovo i Bawsko. Inaku vo tekotna letoto bea organizirani pove}eednodnevni ekskurzii do poznatidestinacii kade se ode{e i vo mi-natite godini i kade se sretnuva-

vme so stari prijateli, se druèv-me i pominuvavme ubavi migovi.Godinava be{e organizirana i po-seta na nadaleku poznatata Gali~-ka svadba, no poradi dolgoto patu-vawe i letnite gore{tini ovdezaminaa samo 30 penzioneri. Vosite ovie patuvawa zdruènietoparticipira{e vo prevozot so 30otsto.

Od razgovorot so nekolkuminapenzioneri i penzionerki koi gokoristele ~etiridnevniot odmorni be{e re~eno deka toa bil odmorkoj dolgo }e go pametat. Tie prviotden go posetile manastirot SvetiNaum Ohridski, se pro{etale sokaj~e do izvorite na Crn Drim, aostatokot od denot go pominale voavtokampot Qubani{te, kade senao|a edna od najubavite plaì naOhridskoto krajbre`je.

Ostanatite tri dena sekoj gi ko-ristel vo sopstvena reìja. Nonajgolemiot del vo utrinskite ~a-sovi posetuvale del od poznatitecrkvi i manastiri i Samoilovatatvrdina, a vo ve~ernite ~asovi negi propu{tale i kulturnite nas-tani koi bile vo ramkite na Oh-ridskoto kulturno leto. Nave~erprodolùvalo druèweto so ras-kaùvawe na dnevnite vpe~atoci idoìvuvawa, a ~esto znaele zaed-no da zapeat i da zaigraat. Mnogu-mina ni rekoa deka bi sakale idogodina da prodolì ovaa tradi-cija i so pogolem broj u~esnici.

M. Zdravkovska

Penzionerite na odmorvo Ohrid

Objaveni javnite povici za besplatna bawsko-klimatska rekreacija i besplatenvikend za penzionerite za 2016

Zadovolstvoto od proektite pri~inaza prodolùvawe

Lokalnata biblioteka „GoceDel~ev” vo ramki na pro-gramata Veles grad na kul-

turata za 2015 godina, na 13 av-gust organizira{e promocija nastihozbirkata „Pesnata nayvezdite” od Nada Aleksoska.Kako novinar i publicist, po-et i raskaùva~ potpisni~ka ena ~etiri knigi. Promotor be-{e prof. d-r Vasil Tocinov-ski koj istakna deka i vo svo-jata vtora poetska objava av-torkata prodolùva da gisledi svoite temi i motivi ida ja neguva poetikata na ed-nostavnost. Avtorite na vele-{kiot knièven krug koj ima bo-gata i pove}evekovna tradicija,se odvojuvaat po toa {to sekoga{posvetuvaat tvorbi na svoitesogra|ani i na svojot roden grad.Knigata sodrì trieset i devetpesni koi se raspredeleni vopet ciklusi. Vo prviot „Voshit”so tatkovinski i rodoqubivi

pesni se ispi{uva letopisot naMakedonija i nejzinata borba zaizvojuvawe na nacionalnite isocijalni prava i slobodi. A tiese dobivaat so sopstvena borba i

`rtvi. Od niv posebno se odvoju-vaat posvetenite stihotvorbi zaMile Pop Jordanov i za Ko~o Ra-cin. Tie se istovremeno ne samoznak na identifikacija na gra-dot, tuku i simbol na makedons-kiot nepokor koi pokaùvaat ka-ko se saka i brani tatkovinata.

Ostanatiot del od knigata e

ispolnet so stihovi koi i pripa-|aat na intimnata lirika. Toa sepesni vo koi se govori za domot isemejstvoto, rodot i porodot, zaroditelite, ìvotniot sopatnik

i decata. Dotekuvaat spome-nite od detstvoto i mladosta.Tuka se pro{etkite pokraj vo-dite na Vardar, po tesnite istrmni uli~ki, veselite ma-ala. Navra}awa kon vremiwa,nastani i lu|e koi nekoga{bile ìvot. A od zaitanosta iotu|enosta na sovremenosta vopotraga za pove}e druèwe,po~it i qubov. Toa e poezijana migot, ispolneta so mnogu

~uvstva i razbirliva za sekogo.Vo svoeto obra}awe do prisut-nite Nada Aleksoska posebno sezablagodari na Sojuzot na zdru-ènijata na penzionarite na Ma-kedonija so ~ija materijalnapoddr{ka „Pesnata na yvezdite”ja vidoa svetlosta na denot.

V. T.

ZP Veles

Promocija na knigata „Pesnata na yvezdite”

Devetnaesti juli 2015 godi-na osamna vo sonce i è{-tina, karakteristi~ni za

ovoj period. Sepak, zakaàniottermin za izlet ne be{e odlo-

èn. Patnicite - voenite pen-zioneri, to~ni kako „{vajcarski~asovnik”, go ~ekaa avtobusot,koj na nekolku postojki re~isidokraj se napolni. Go napu{tameSkopje i se upatuvame kon pla-niranata destinacija Radovi{,

koj stana prepoznatliv i po crk-vata „Sveta Trojca”. Razgledu-vaweto na crkvata i po~inkataod polovina ~as bea dobredoj-deni za sovladuvawe na noviot

napor pri iska~uvaweto po kri-vulestiot pat do krajnata des-tinacija, vikend-izletni~kiotkompleks „Bel Kamen” na plani-nata Pla~kovica. Pristignavmena mestoto so retka ubavina, ob-vieni so planinski vozduh i

sveìna, so opoen miris na cve-}iwata i trevkite naokolu. Od35-tiot stepen temperaturatase spu{ti na 12-tiot i se soz-dade ambient kako nara~an zauìvawe i relaksacija na pen-zionerite. Tamu se spoile voedno - prirodata i luksuzot {togo poseduva{e hotelskiot kom-pleks so ubavo sredena i urednaokolina. Se smestivme vo dvo-rot i im se prepu{tivme na uì-vaweto i druèweto. Uìvavmevo pregratkite na prekrasnataborova {uma, {etavme naokolu,berevme lekoviti bilki i cve-}iwa, se druèvme. Za se}ava-we, ubavite migovi gi ovekove-~ivme preku objektivite na ka-merite i fotoaparatite {to ginosevme. I od ova na{e zaedni-~ko patuvawa i izlet na viso~i-nite od Pla~kovica ostanaa za-beleàni ubavi spomeni.

M. Girasova

Zdruènie na voenite penzioneri

Druèwe na viso~inite na Pla~kovica

penzioner + br. 86 · blika nikola karev, na bes-tra{nite borci za sloboda pitu guli, dame gruev i...

Documents