postopek pridobitve gradbenega dovoljenja
DESCRIPTION
postopek pridobitve gradbenega dovoljenjaTRANSCRIPT
POLICIJSKA AKADEMIJA
VIŠJA POLICIJSKA ŠOLA
PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
Seminarska naloga
Mentor: mag. Marijan ŠTRIKER Študent: Gregor MLAKAR
Ljubljana, marec 2011
KAZALO VSEBINE
1 UVOD...............................................................................................................12 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST....................................................2
2.1 Stvarna pristojnost.....................................................................................22.2 Krajevna pristojnost...................................................................................2
3 POSTOPEK PRED ODDAJO ZAHTEVE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA.................................................................................................3
3.1 Potrdilo o namenski rabi zemljišča............................................................43.2 Projektna dokumentacija...........................................................................53.2.1 Projektni pogoji..........................................................................................63.2.2 Soglasja....................................................................................................6
4 STRANKE V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA..............74.1 Stranka......................................................................................................74.2 Stranski udeleženci...................................................................................7
5 ZAČETEK POSTOPKA IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA.................95.1 Dokazilo o pravici graditi.........................................................................115.2 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja..........................................11
6 SKRAJŠANI IN POSEBEN UGOTOVITVENI POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA....................................................................13
6.1 Skrajšani ugotovitveni postopek..............................................................136.2 Poseben ugotovitveni postopek..............................................................14
7 IZDAJA GRADBENEGA DOVOLJENJA......................................................167.1 Vsebina gradbenega dovoljenja..............................................................167.2 Vročanje..................................................................................................177.3 Pravnomočnost.......................................................................................187.4 Čas veljavnosti gradbenega dovoljenja...................................................18
8 ZAKLJUČEK..................................................................................................19
LITERATURA........................................................................................................20
PRILOGE..............................................................................................................21Priloga 1: Vloga za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča......................22Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta...............................................................................................................22Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta...............................................................................................................23Priloga 3: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja..........................................25Priloga 4: Gradbeno dovoljenje..........................................................................27
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
1 UVOD
Pri reševanju stanovanjskega problema se mnogi soočimo s postopkom pridobitve
gradbenega dovoljenja, ki ga predstavlja odločba, s katero pristojni upravni organ
dovoli gradnjo in s katero določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji
upoštevati1. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je poleg postopka izdaje
uporabnega dovoljenja, kot tudi obratovalnega dovoljenja, postopka določitve
statusa grajenega javnega dobra, inšpekcijskega postopka in nekaterih postopkov
v zvezi z delom zbornic posebni upravni postopek, ki ga ureja Zakon o gradnji
objektov (v nadaljevanju ZGO-1) s subsidiarno rabo Zakona o splošnem upravnem
postopku (v nadaljevanju ZUP). Namreč nekatera upravna področja so tako
specifična, da splošna pravila ZUP ne ustrezajo ali ne zadostujejo. Tako Zakon o
gradnji objektov ZGO-1 ureja specifična področja in v razmerju do ZUP prinaša
izredno veliko posebnosti, kot so svojevrstna določitev strank, sestavine vloge,
razmejitev med posebnim in skrajšanim ugotovitvenim postopkom, sestavine
odločb, rok za pritožbo, možnost odpovedi pritožbe, idr.
V nadaljevanju seminarske naloge vam je predstavljen postopek pridobitve
gradbenega dovoljenja. Slednji postopek se začne veliko prej, kot z oddajo vloge.
Namreč, že pred celotnim postopkom je smiselno, da investitor preveri, ali je na
parceli, kjer se namerava izvesti gradnja le-ta dopustna, ali je predmetna parcela
morebiti varovana na podlagi posebnega predpisa oziroma, ali je treba pred
začetkom gradnje pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev, ipd,… Opisanim
preveritvam sledi urejanje pravice graditi, saj je to temeljni pogoj za izdajo
gradbenega dovoljenja, slednjemu sledijo še drugi pogoji, ki jih bomo podrobneje
spoznali v nadaljevanju. Prav tako sem v seminarski nalogi podrobneje povzel
vlogo upravnega organa, kot tudi vlogo investitorja.
1 Glej 6. točko, 2. člena Zakona o gradnji objektov (ZGO-1)
Stran 1
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
2 STVARNA IN KRAJEVNA PRISTOJNOST
Pogoj za vodenje upravnega postopka je obstoj upravne zadeve, kar pomeni
odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (fizične ali pravne osebe
oziroma druge stranke na področju upravnega prava)2. Ob obstoju upravne stvari
je po ZUP pristojnost opredeljena kot pravica in dolžnost organa, da odloča o
upravnih zadevah na določenem upravnem in krajevnem območju.
2.1 Stvarna pristojnost
Stvarna pristojnost opredeljuje, v katerih upravnih zadevah, po vsebini določenih
zadevah sme oziroma mora posamezni organ opravljati predpisane naloge, kar
pomeni voditi postopek in odločiti (Grafenauer in Breznik, 2005, str. 114).
Na podlagi 24. člena ZGO-1 je stvarno pristojen upravni organ za izdajo
gradbenega dovoljenja, ki se nanaša na objekte državnega pomena na prvi stopnji
ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve, torej Ministrstvo za okolje
in prostor. Za preostale objekte, ki niso državnega pomena je na prvi stopnji
pristojna upravna enota, na območju katere leži nepremičnina, ki je predmet izdaje
gradbenega dovoljenja.
2.2 Krajevna pristojnost
Slednja pove, na katerem območju (teritoriju) sme oziroma mora posamezni organ
delovati oziroma odločati in opravljati druge predpisane naloge (Grafenauer in
Breznik, 2005, str. 127). Torej za odločanje na prvi stopnji o zadevah, ki se
nanašajo na nepremičnine je v skladu z določili 1. točke, 1. odstavka, 20. člena
ZUP krajevno pristojna upravna enota, na območju katere se obravnavana
nepremičnina nahaja. Pri tem se lahko uporabijo tudi pravila o steku, kjer velja, da
je pristojen organ tisti, ki je prvi začel postopek oziroma se več krajevno prisojnih
organov o pristojnosti tudi dogovori.
2 Glej 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
Stran 2
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
3 POSTOPEK PRED ODDAJO ZAHTEVE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in
tehnološkimi napravami (2. člen ZGO-1). V 8. členu ZGO-1 razvršča objekte glede
na zahtevnost gradnje in vzdrževanja, in sicer na zahtevne, manj zahtevne,
nezahtevne in enostavne objekte.
Pravnomočno gradbeno dovoljenje je pogoj za začetek gradnje novega objekta,
rekonstrukcije in odstranitev objekta, izjema je gradnja enostavnega objekta, ki se
lahko začne brez gradbenega dovoljenja, vendar se morajo pri tem upoštevati
prostorski akti.
Postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja se običajno začne že z pridobitvijo
zemljišča, ki ga lahko pridobimo z nakupom, dedovanjem ali nam je podarjeno.
Lastništvo se izkaže z zemljiškoknjižnim izpiskom. Nadalje investitor ali po
njegovem pooblastilu druga oseba, največkrat pa projektant pri območni geodetski
upravi, pri drugih državnih organih, notarjih in geodetskih podjetji, ki imajo
dovoljenje za izdajanje geodetskih storitev, na podlagi določil 115. člena Zakona o
evidentiranju nepremičnin - ZEN (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – Odločba
US) vloži zahtevo za izdajo potrdil iz zbirk geodetskih podatkov, da se pridobi
načrt parcele3. Potrdilo se izda v skladu z določili ZUP-a.
Pred začetkom gradnje objekta je priporočljivo preveriti, ali je parcela4 oziroma
parcele, na katerih se namerava izvesti gradnja, nameravana gradnja dopustna.
3 Je potrdilo iz zemljiško katastrskega načrta, ki vsebuje podatke o parceli, za katero je izdelan, grafični prikaz meje parcele, ki je evidentirana s koordinatami zemljiško katastrskih točk s predpisano natančnostjo v državnem koordinatnem sistemu, oznako parcele in zemljiško katastrske točke.
4 Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu
Stran 3
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Podatek o tem je mogoče dobiti pri pristojni občini, z vpogledom v prostorski akt
občine ali s vlogo za izdajo potrdila o namenski rabi zemljišča (Priloga 1).
3.1 Potrdilo o namenski rabi zemljišča
Potrdilo o namenski rabi zemljišča ima značaj potrdila iz uradne evidence, izda ga
občinski organ, pristojen za prostor v skladu s predpisi o upravnem postopku.
Vsebuje podatek o namenski rabi prostora, kot jo določa občinski prostorski načrt,
ter podatek o prostorskih ukrepih, določenih na podlagi predpisov s področja
urejanja prostora. Potrdilu o namenski rabi zemljišča se priloži tudi kopijo
grafičnega dela občinskega prostorskega načrta. Veljavnost potrdila o namenski
rabi zemljišča velja od uveljavitve sprememb in dopolnitev občinskega
prostorskega načrta ali državnega prostorskega načrta. Če se za zemljišče, na
katerega se potrdilo nanaša, pripravljajo spremembe in dopolnitve občinskega
prostorskega načrta ali državnega prostorskega načrta, je to potrebno v potrdilu
posebej navesti.
Na podlagi določbe 105. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)
lokacijske informacije ali potrdila o namenski rabi prostora ni več obvezna v
nobenem postopku. Podatke za potrebe postopka si mora organ pridobiti sam.
Lokacijska informacija ali potrdilo o namenski rabi prostora z uveljavitvijo zakona o
prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) ni več pogoj za izvedbo enostavnih posegov v
prostor. Slednji zakon je usklajen z določbami 3. odstavka, 66. člena in 139. člena
Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)5.
5 Ne glede na določbe področnih zakonov in podzakonskih predpisov, v postopku, ki se začne na zahtevo stranke, vlogi ni potrebno prilagati potrdil, izpiskov in drugih podatkov o dejstvih iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil. Organ v tem primeru ravna po 139. členu tega zakona. Če stranka v skladu z zakonom izjavi, da prepoveduje organu, da si po uradni dolžnosti pridobi njene osebne podatke iz uradnih evidenc oziroma da želi te podatke pridobiti sama, se vloga šteje za popolno, ko so priložena dokazila, ki jih zahteva predpis.
Stran 4
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
3.2 Projektna dokumentacija
Projektna dokumentacija je sistematično urejen sestav načrtov oziroma tehničnih
opisov in poročil, izračunov, risb in drugih prilog, s katerimi se določijo lokacijske,
funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane in izvedene gradnje
(2. člen ZGO-1) in po 35. členu ZGO-1 obsega:
idejno zasnovo, ki je uvodni del projektne dokumentacije, katere namen je
pridobitev projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev pristojnih
soglasodajalcev,
idejni projekt, katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega
objekta oziroma načina izvedbe del, ki se izdela le, če je tako določeno s
posebnimi predpisi ali če to izrecno pisno zahteva investitor,
projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, katerega namen je pridobitev
gradbenega dovoljenja,
projekt za izvedbo, katerega namen je izvedba gradnje in
projekt izvedenih del, katerega namen je pridobitev uporabnega dovoljenja (2.
člen Pravilnika o projektni dokumentaciji. Uradni list RS, št. 55/2008).
Podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije določa Pravilnik o projektni
dokumentaciji (Ur. l. RS, št. 55/2008). Projektno dokumentacijo pripravi projektant.
Projektant je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja
storitve pri projektiranju (2. člen ZGO-1) ter mora imeti samo dejavnost
projektiranja po 28. členu istega zakona vpisano v sodni register (pravna oseba)
oziroma priglašeno pri davčni upravi (samostojni podjetnik). Tako je smiselno, da
investitor s projektantom podpiše pogodbo o naročilu projekta in med njima velja
obligacijsko razmerje, s čimer je investitor zavarovanj pred nekvalitetnim
projektom, zoper katerega se lahko pritoži in zahteva odškodninski zahtevek v
višini plačila škode, ki mu je s tem nastala. Investitor lahko v pogodbi s
projektantom slednjega tudi pooblasti za pridobivanje soglasij v razmerju do
soglasodajalcev. V tem primeru projektant poleg pogodbenega razmerja z
investitorjem nastopa še v vlogi pooblaščenca (53. člen ZUP) in zanj veljajo
posebni primeri vročanja (88. člen ZUP).
Stran 5
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
ZGO-1 dopušča tudi možnost, da je investitor in projektant ista oseba, vendar
samo v primeru, da investitor izpolnjuje pogoje za projektanta.
3.2.1 Projektni pogoji
Projektni pogoji so pogoji, ki jih v skladu s pogoji iz izvedbenega prostorskega akta
in skladno s svojimi pristojnimi določili določi pristojni soglasodajalec6. Projektni
pogoji niso upravni akt in zoper njih ni pritožbe, lahko se izpodbijajo v pritožbi
zoper odločbo o zavrnitvi izdaje soglasja, razen če posebni predpis ne določa
drugače. Projektne pogoje določijo pristojni soglasodajalci (npr. občina, Direkcija
za državne ceste, Zavod za varstvo kulturno dediščine, elektro podjetje ...) in sicer
pred izdelavo projektne dokumentacije, s čimer jih mora projektant pri sestavi le-te
upoštevati. Vlogo za določitev projektnih pogojev pri pristojnem soglasodajalcu
vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vloga mora vsebovati
podatke o investitorju, o nameravani gradnji oziroma spremembi namembnosti,
priložena ji mora biti idejna zasnova. O odgovoru soglasodajalcev na vlogo v 50.
členu ZGO-1 so opredeljeni posebne določbe.
3.2.2 Soglasja
Soglasje je potrditev pristojnega soglasodajalca, da je projektna dokumentacija
izdelana skladno s pogoji, ki jih je predhodno določil za njeno izdelavo – 2. člen
ZGO-1. Kot to velja pri vlogi za določitev projektnih pogojev tudi vlogo za soglasje
pri soglasodajalceu vloži investitor ali po njegovem pooblastilu projektant. Vlogi
mora biti priložen tisti del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je v
zvezi s predmetom soglašanja, in druge sestavine, ki jih določa poseben zakon.
Kot posebnost velja omeniti, da pri gradnji nezahtevnega objekta veljajo iste
določbe o pridobivanju soglasij, razen pred izdajo soglasja ni potrebno pridobiti
projektnih pogojev (razen če drug zakon ne določa drugače). Vlogi je potrebno
priložiti prikaz lege objekta na zemljišču, značilne prereze, oblikovanje objekta in
terena. Te prikaze lahko izdela investitor sam.
6 državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila, za katerega je z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona določeno, da določa projektne pogoje in daje soglasja za graditev objektov – 2. člen ZGO-1.
Stran 6
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
4 STRANKE V POSTOPKU IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
4.1 Stranka
Stranka v upravnem postopku je lahko vsaka fizična oseba in pravna oseba
zasebnega ali javnega prava, na katere zahtevo je začet postopek ali zoper katero
teče postopek, stranke pa so lahko tudi nosilci pravic in obveznosti, o katerih se
odloča v upravnem postopku (po določbah 42. členu ZUP). V postopku izdaje
gradbenega dovoljenja je aktivna stranka investitor, namreč na podlagi njegove
zahteve je začet postopek. V tem postopku pa nastopajo še stranski udeleženci in
zastopnik oziroma pooblaščenec, če se investitor tako odloči.
Investitor je edina stranka v postopku gradbenega dovoljenja za gradnjo
nezahtevnega objekta in za gradnjo objekta na območju, ki se ureja z državnim ali
občinskim prostorskim načrtom (po določbah 62. in 74.b člena ZGO-1).
4.2 Stranski udeleženci
Pravico udeleževati se postopka ima tudi oseba, ki izkaže pravni interes, gre torej
za osebo, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi,
imenujemo jo stranski udeleženec (po določbah 43. člena ZUP). Oseba, ki
zahteva udeležbo v postopku mora, v svoji vlogi, navesti v čem je njen pravni
interes in če je le mogoče priložiti dokaze. Samo splošna navedba, da oseba želi
biti vključena v postopek ne zadostuje. Stranski udeleženec ima v postopku enake
pravice in dolžnosti kot stranka, razen če zakon ne določa drugače. Na to, kdo je
stranski udeleženec v postopku mora po uradni dolžnosti paziti organ oziroma
uradna oseba, ki vodi postopek.
Največkrat pri postopku pridobitve gradbenega dovoljenja velja, da oseba vstopa v
postopek, ker želi dokazati, da je območje za določitev strank (prej vplivno
območje), ki ga je določil projektant v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja
le-tega napačno prikazal. O teh trditvah mora priložiti dokazila. O zahtevi za tak
vstop v postopek se seznani le investitorja.
Stran 7
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Po določbah 62. člena ZGO-1 ima na območjih, ki se ne urejajo z državnim ali
občinskim prostorskim načrtom poleg investitorja pravico udeleževati se postopka
še naslednji stranski udeleženci, in sicer:
lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oziroma stavbne pravice na takšnih
nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za
gradbene zadeve;
lastniki zemljišč izven gradbene parcele, na katerih je predvidena dovozna cesta
in na katerih so predvideni komunalni priključki, prikazani v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja ter imetniki služnostne oziroma stavbne
pravice na takšnih nepremičninah;
drugi subjekti, če tako določa zakon.
V teh primerih je stranski udeleženec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
lahko tudi občina, in sicer le, če najpozneje v osmih dneh po prejemu obvestila o
vložitvi zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja priglasi svojo udeležbo
pristojnemu upravnemu organu za gradbene zadeve. Če svoje udeležbe ne
priglasi v predpisanem roku, se šteje, da se je odpovedala pravici sodelovati kot
stranka v postopku (po določbah 62. člen ZGO-1).
Stranske udeležence o nameravani gradnji seznani pristojni upravni organ za
gradbene zadeve in jih povabi, da se o njej izrečejo na obravnavi. Izjema je le v
primeru, če investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži
overjene pisne izjave strank, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna
iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. V primeru, da se stranke
obravnave ne udeležijo ali v primeru opravičenega izostanka ne napišejo pisne
izjave o nameravani gradnji do konca obravnave, se šteje, da se z nameravano
gradnjo, prikazano v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, strinjajo.
Stran 8
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
5 ZAČETEK POSTOPKA IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
Zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah 54. členu ZGO-1 pri
pristojnem upravnem organu vloži investitor. Upoštevajoč določbe 53. člena ZUP
se investitor lahko odloči, da ga v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja
zastopa druga oseba – pooblaščenec, ki v mejah danega pooblastila opravlja
dejanja v postopku, le-ta pa imajo enak pravni učinek, kot če bi to opravljal
investitor sam, razen pri dejanjih, pri katerih mora investitor sam dajati izjave. V
zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor navesti podatke o
parcelni številki, katastrsko občino, v kateri ne nahaja zemljišče, na katerem
želi graditi oziroma, kjer bo izvršen poseg v prostor, ter podatke o vrsti in
namenu objekta (Priloga 3).
Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja mora investitor oziroma njegov
pooblaščenec priložiti tudi najmanj dva izvoda projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja, dokazilo o pravici graditi, če ta še ni vpisana v
zemljiško knjigo in druge listine, če tako določa zakon (npr. revizijsko poročilo, ko
je revizija projektne dokumentacije obvezna; poročilo o vplivih na okolje – če to
predpisuje Zakon o varstvu okolja ...).
Če se zahteva nanaša na rekonstrukcijo spremembo namembnosti, dozidavo in
nadzidavo, je v skladu z določili 3. odstavka 54. člena ZGO-1 potrebno navesti tudi
številko in datum že izdanega gradbenega dovoljenja, na podlagi katerega je
bil objekt zgrajen. Pri tem velja izjema za objekte, ki so bili zgrajeni pred 31.
decembrom 1966.
V primeru, da se nameravana gradnja priključuje na objekte gospodarske javne
infrastrukture, mora investitor v vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja navesti,
ali je oziroma ali bo sam vložil zahtevek za odmero komunalnega prispevka, ali pa
navede, naj ta zahtevek v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene
zadeve. Če investitor navede, naj ta zahtevek zanj vloži upravni organ za
gradbene zadeve, mora zahtevi za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti še
Stran 9
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
dodaten izvod vodilne mape. Oskrba s pitno vodo, električno energijo, odvajanje
odpadnih voda in dostop do javne ceste je minimalna komunalna oskrba
stanovanjske stavbe. Minimalna komunalna oskrba drugih objektov pa se določi
glede na njihov namen. Pri tem je potrebno še omeniti, da je plačilo dajatev in
prispevkov pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, slednje zajema tudi komunalni
prispevek. V primeru, da zahtevek za odmero komunalnega prispevka ureja
upravni organ, mora investitor v postopku izdaje gradbenega dovoljenja
upravnemu organu predložiti potrdila o plačilu komunalnega prispevka in takse.
Posebnost je potrebno omeniti pri pridobitvi gradbenega dovoljenja za gradnjo
nezahtevnega objekta. Pri tej zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja je potrebno
priložiti le:
prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in
oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od
parcelnih mej sosednjih zemljišč,
značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena,
soglasja pristojnih soglasodajalcev,
dokazilo o pravici graditi.
Zgoraj opisana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta investitor vloži pristojnemu organu na predpisanem obrazcu (Priloga 2),
katerega vsebino in obliko določi minister, pristojen za prostorske in gradbene
zadeve.
Zgoraj naštete priloge so obvezna sestavina zahteve za izdajo gradbenega
dovoljenja, v primeru, če katera od njih manjka gre za nepopolno vlogo7.
Organ, ki je pristojen za sprejem vloge se ravna v skladu z določili ZUP, ki ureja
vloge.
7 Glej določbe 67. člena ZUP
Stran 10
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
5.1 Dokazilo o pravici graditi
Že zgoraj omenjeno dokazilo o pravici graditi je materialni pogoj za izdajo
gradbenega dovoljenja. Slednje dokazilo je investitor dolžan priložiti pri zahtevi za
izdajo gradbenega dovoljenja bodisi v obliki izpiska iz zemljiške knjige, ki je
nedvoumno najpomembnejša od listin in iz katere izhaja, da ima investitor na
določeni nepremičnini lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko
pravico, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del na takšni nepremičnini.
Slednjo listino lahko investitor nadomesti z notarsko overjeno pogodbo z
dokazilom o vložitvi predloga za vpis v zemljiško knjigo, če iz pogodbe izhaja,
da je na nepremičnini, na katero se nanaša pogodba, investitorju dovoljena
gradnja oziroma izvajanje drugih del. Torej investitor mora priložiti pogodbo, s
katero se ustanavlja oziroma prenaša stvarna pravica na nepremičnini.
Zakonodajalec je dopustil, da se pravica graditi lahko dokazuje s pravnomočno
sodno (npr. pravnomočni sklep o dedovanju) ali upravno odločbo, ki izkazuje
pravico graditi oziroma izvajati dela na nepremičnini ali celo drugo listino, ki v
skladu z zakonom izkazuje pravico graditi oziroma izvajati dela na določeni
nepremičnini.
Če je lastninska pravica nepremičnine, na kateri investitor želi graditi, že vpisana v
zemljiški knjigi v korist investitorja, ni potrebno ob zahtevi za izdajo gradbenega
dovoljenja dostaviti dokazila o pravici graditi. Upravni organ mora tako pravico
preveriti iz uradnih evidenc brez dodatnih zahtev o dokazovanju take pravice (66.
člen ZUP).
5.2 Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
Projekt za pridobitev gradbenega sestavljajo je izključno namenjen pridobitvi
gradbenega dovoljenja. Podrobna sestavina projekta za pridobitev gradbenega
dovoljenja določa Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008),
kjer je navedeno, da projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po zaporedju
sestavljajo vodilna mapa, načrt in tudi elaborati, če je to potrebno.
Stran 11
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Poleg zgoraj opisanih sestavin ne smemo pozabiti, da mora projektant v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazati tudi območje za določitev strank, ki
se določijo glede na vrsto objekta, glede na njegovo zahtevnost, velikost in druge
značilnosti. Področje o podrobnejših merilih za izračun in prikaz območja za
določitev strank ureja Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje
gradbenega dovoljenja (Uradni list RS, št. 37/2008). Območje, ki ga določi
projektant na podlagi izračuna je podlaga upravnemu organu pri določitvi strank
oziroma stranskih udeležencev v postopku.
V projektu mora biti tudi prikazano od kje bodo izvedeni priključki na komunalno
opremo (dostop elektrika, vodovod, kanalizacija). Investitor mora tudi izkazovati,
da ima urejeno pravico graditi - služnostno pravico. Služnostno pravico investitor
dokazuje z na podlagi služnostne pogodbe ali celo z njenim vpisom v zemljiško
knjigo. V primeru, da investitor slednjega vprašanja ni rešil že pred oddajo vloge,
upravni organ slednje področje ureja s predhodnim vprašanjem.
Stran 12
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
6 SKRAJŠANI IN POSEBEN UGOTOVITVENI POSTOPEK IZDAJE GRADBENEGA DOVOLJENJA
V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja mora pristojni upravni organ za
gradbene zadeve, preveriti pogoje zapisane v 66. členu ZGO-1. Namen
ugotovitvenega postopa je ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za
odločitev o upravni zadevi, in strankam omogočiti, da uveljavljajo in zavarujejo
svoje pravice in pravne koristi. Dejstva in okoliščine se lahko presojajo in
ugotavljajo bodisi po skrajšanem ugotovitvenem postopku ali posebnem
ugotovitvenem postopku (po določbah 138. členu ZUP).
6.1 Skrajšani ugotovitveni postopek
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku lahko organ odloči v zadevi takoj in za
ugotovitev dejstev in okoliščin ni treba opraviti posebnih dejanj v postopku, bodisi
ustne obravnave, zaslišanja prič, ogleda, dokazovanja z izvedencem ... Niti mu ni
potrebno opraviti zaslišanja stranke, torej stranki dati možnosti, da se izjavi o
dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Vendar mora organ tudi v tem
postopku ugotoviti vsa pomembna dejstva in okoliščine in sicer lahko tudi z
zaslišanjem stranke (Grafenauer in Breznik, 2005, str. 294).
Po določbah ZGO-1 je izdaja gradbenega dovoljenja v skrajšanem postopku
dopustna v naslednjih primerih:
za gradnjo objekta na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali
občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Torej v primerih, ko v postopku
nastopa le ena stranka, in sicer investitor (po določbah 1. odstavka, 60. člena
ZGO-1);
za gradnjo manj zahtevnega objekta, ki je predviden na območju, ki se ureja z
občinskim prostorskim načrtom in so izpolnjeni poseben pogoji8;
za rekonstrukcijo stanovanjske stavbe ali za spremembo namembnosti, če
investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priloži notarsko overjena
8 Glej določbe 1. odstavka, 61. člena ZGO-1.
Stran 13
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
soglasja takšnega števila etažnih lastnikov, kot ga določajo predpisi o
stanovanjskih razmerjih, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz
projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki dajo
takšno izjavo na zapisnik pri pristojnem upravnem organu za gradbene zadeve
(po določbah 2. odstavka, 61. člena ZGO-1);
za gradnjo nezahtevnega objekta (po določbah 2. odstavka, 74.c člena ZGO-1).
Pomembno je, da organ pri odločanju po katerem ugotovitvenem postopku
(skrajšanem ali posebnem) bo vodil zadevo natančno upošteva pogoje oziroma
okoliščine, v katerih lahko odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku. V vseh
primerih, kjer niso podani razlogi za vodenje skrajšanega ugotovitvenega postopka
na podlagi določil 144. člena ZUP, mora organ izvesti poseben ugotovitveni
postopek.
6.2 Poseben ugotovitveni postopek
Poseben ugotovitveni postopek se izvede vseh primerih, razen tedaj, ko je po
zakonu dovoljen skrajšani ugotovitveni postopek. Izvede se za ugotovitev dejstev
in okoliščin, ki so pomembne za razjasnitev zadeve (to pa izhaja iz materialnega
predpisa, na podlagi katerega se odloča v posamezni upravni zadevi) ali zato, da
se da strankam možnost, da uveljavljajo in zavarujejo svoje pravice in pravne
koristi (Grafenauer in Breznik, 2005, str. 296).
Postopek izdaje gradbenega dovoljenja se izvede po posebnem ugotovitvenem
postopku za gradnjo objektov, ki se ne urejajo z državnim prostorskim načrtom ali
občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Torej v primerih, ko se postopka poleg
investitorja ima pravico udeleževati tudi stranski udeleženci.
V posebnem ugotovitvenem postopku tako pristojni upravni organ povabi stranke
oziroma stranske udeležence, da se seznanijo z nameravano gradnjo in da se o
njej izrečejo na obravnavi. V vabilu je treba stranke oziroma stranske udeležence
posebej opozoriti, da se bo v primeru, če se obravnave ne bi udeležili in izostanka
opravičili, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo. Stranka ali stranski
udeleženci lahko v primeru opravičenega izostanka podajo izjavo tudi v pisni
Stran 14
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
obliki, vendar samo do konca obravnave. Če te ne poda, se šteje, da se z
nameravano gradnjo, prikazano v projektu za pridobitev projektne dokumentacije
strinjajo (po določbah 63. člena ZGO-1). Ustna obravnava ni potrebna v primeru,
da investitor med postopkom izdaje gradbenega dovoljenja predloži overjene
pisne izjave vseh strank oziroma stranskih udeležencev, da se z nameravano
gradnjo oziroma posegom v prostor strinjajo. Osebe, ki so se pisno odrekle
udeležbi v postopku, le-to priglasijo do izdaje odločbe na prvi stopnji, če se glede
na sam potek postopka ali zaradi osebnih razlogov premislijo (po določbah 65.
člena ZGO-1 in 143. člena ZUP).
Poleg zgoraj opisane ustne obravnave se v posebnem ugotovitvenem postopku
lahko izvedejo tudi drugi postopki, s katerimi se ugotavlja dejstva in okoliščine, ki
so pomembna za razjasnitev zadeve. Pri vodenju ustne obravnave, kot tudi
opravljanje ogleda, zaslišanja strank, pri ustnih izjavah strank ali drugih oseb v
postopku ter pri podaji vlog ustno na sedežu organa mora uradna oseba, ki vodi
posamezno procesno dejanje, o tem sestaviti zapisnik, ki predstavlja celotno sliko
o tem, kako je postopek potekal. Zapisnik ima značaj javne listine in ga je
potrebno pisati sproti med posameznim dejanjem.
Stran 15
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
7 IZDAJA GRADBENEGA DOVOLJENJA
Po končanem dokaznem in ugotovitvenem postopku uradna oseba odloči o
pravici, obveznosti ali pravni koristi pravne ali fizične osebe. Na njeno odločitev
vpliva presoja vseh zbranih dokazov o dejstvih in okoliščinah, ki jih je zbrala in
preučila. Kot pozitivno odločbo investitorju izda gradbeno dovoljenje (Priloga 4), ki
je upravna odločba, s katero pristojni upravni organ dovoli gradnjo in s katero
določi konkretne pogoje, ki jih je treba pri gradnji upoštevati.
Gradbeno dovoljenje se izda za celoten objekt ali pa za njegov del, ki pomeni
tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se da samostojno uporabljati, če se
objekt gradi oziroma rekonstruira po delih in to tudi opredeljuje projekt za
pridobitev gradbenega dovoljenja. Torej ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja
za posamezne faze, ki bi jih bilo mogoče samostojno uporabljati. Izjema je
gradbeno dovoljenje za objekt gospodarske javne infrastrukture, kjer se lahko izda
gradbeno dovoljenje tudi za del objekta oziroma za izvedbo posameznih
gradbenih ali inštalacijskih del oziroma tehnoloških naprav.
Pri skrajšanem ugotovitvenem postopku je pristojni organ, ki vodi postopek izdaje
gradbenega dovoljenja zavezan, da izda odločbo čim prej, najkasneje pa v enem
mesecu od vložitve popolne vloge. V primeru posebnega ugotovitvenega postopa
je ta rok dva meseca.
7.1 Vsebina gradbenega dovoljenja
Poleg sestavin, ki so predpisane za pisno odločbo v 210., 212.-216. členu ZUP
mora gradbeno dovoljenje na podlagi določil 68. člena ZGO-1 v izreku vsebovati
še:
podatek o vrsti gradnje oziroma predmetu gradbenega dovoljenja;
navedbo zahtevnosti gradnje;
Stran 16
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
podatek o razvrstitvi objekta in posameznih njegovih delov glede na namen po
enotni klasifikaciji vrst objektov, pri spremembi namembnosti pa tudi novi namen
objekta ali njegovega dela objekta;
navedbo parcelnih številk in katastrske občine za zemljiške parcele, na katerih
se bodo izvedli nameravana gradnja in priključki na gospodarsko javno
infrastrukturo, če se objekt nanjo priključuje;
navedbo odmikov nameravane gradnje od meje sosednjih zemljišč, razen pri
linijskih gradbenih inženirskih objektih;
navedbo dimenzij oziroma gabaritov in pri stavbah navedbo etažnosti gradnje
nameravanega objekta in njihovega oblikovanja, če je predpisano;
navedbo načina zagotovitve minimalne komunalne oskrbe, predpisane po tem
zakonu;
opis drugih značilnosti objekta, če so določene s prostorskimi akti ali drugim
predpisom;
podatke o projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in datumu njegove
izdelave;
podatke o izdanih soglasjih ter pogojih glede izvedbe gradnje in uporabe, ki
morebiti izhajajo iz njih v zvezi s predmetom gradbenega dovoljenja.
7.2 Vročanje
Za vročanje odločb in sklepov, kakor tudi gradbenega dovoljenja veljajo predpisi o
osebnem vročanju po določbah 87. člena ZUP, za vročanja državnim organom,
organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam,
registriranim za opravljanje dejavnosti pa določbe 91. člena ZUP. Preostala
dokumentacije v upraven postopku se vroča po pravilih poštnih predpisov.
Investitorju in strankam v postopku se vroča po določbah ZUP. Pristojnim
soglasodajalcem, ki so dali soglasje, pristojnemu organu za prostorske zadeve
tiste občine na katerem območju naj bi se izvedla gradnja ter pristojnemu
gradbenemu inšpektorju se pošlje po pravilih poštnih storitev. Investitorju se poleg
odločbe priloži še projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in druge listine (po
določbah 69. člena ZGO-1).
Stran 17
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
7.3 Pravnomočnost
Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo postane pravnomočna (224. člen
ZUP). Z dokončnostjo stranka lahko začne izvajati pravico, ki jo je v postopku
pridobila. Vendar čas izvršitve pravice je lahko z materialnim predpisom omejen.
Ne glede na to pa lahko investitor na podlagi določil 3. člena ZGO-1 začne z
gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, vendar na lastno
odgovornost.
7.4 Čas veljavnosti gradbenega dovoljenja
Gradbeno dovoljenje preneha veljati, če investitor ne začne z gradnjo zahtevnega
objekta v treh letih, manj zahtevnega objekta v dveh letih in v primeru spremembe
namembnosti in nezahtevnega objekta v enem letu po pravnomočni odločbe (po
določbah 71. člena in 74.č člena ZGO-1). V času veljavnosti gradbenega
dovoljenja lahko investitor pri istem upravnem organu zahteva podaljšanje njegove
veljavnosti, vendar največ za dve leti (po določbah 72. člena ZGO-1), izjema je
gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta, katerega roka veljavnosti
ni mogoče spremeniti, niti podaljšati časa njegove veljavnosti (74.č člen ZGO-1).
Stran 18
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
8 ZAKLJUČEK
Dejansko smo spoznali, da Zakon o gradnji objektov (ZGO-1) ureja nekatera
področja drugače, kot je to predpisano v Zakonu o splošnem upravnem postopku
(ZUP). Poznavanje enega izmed njiju v postopku pridobitve gradbenega
dovoljenja ne zadostuje, saj Zakon o gradnji objektov (ZGO-1) nekatere dele
postopka ureja drugače, v drugih delih pa se subsidiarno uporabljajo določbe
Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).
V celotnem postopku je potrebno omeniti predvsem vlogo investitorja. Namreč
njegovo znanje in prizadevnost pri postopku izdaje gradbenega dovoljenja igra
bistveno vlogo, saj je od slednjega odvisno, kako hitro bo vloga popolna,
posledično tudi izdana odločba v obliki gradbenega dovoljenja. Investitorju je v
veliko oporo lahko projektant, saj ob pooblastilu lahko v imenu investitorja opravi
večji dejanj. Nikakor v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja niso
zanemarljive druge stranke oziroma stranski udeleženci, saj slednji lahko močno
vplivajo na sam postopek in ga zaradi morebitnega nesoglašnja celo podaljšajo ali
celo onemogočijo pozitivno izdajo odločbe za investitorja. Sama določitev strank
še vedno ostaja odprto vprašanje, kljub temu, da ga je zakonodajalec v preteklosti
reševal z mnogimi zakonskimi rešitvami.
Zakonodajalec se zaveda zapletenosti samega postopka, zato se je v preteklosti
prizadeval, da se slednji poenostavi. Še večja enostavnost postopka bi bila
primernejša tako za investitorja, kot tudi za upravni organ, ki so vezani na roke.
Stran 19
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
LITERATURA
- Grafenauer, B. in Breznik, J. (2005). Upravni postopek in upravni spor.
Ljubljana: GV založba
- Gruden, B. in Kovač, P, (2007). Procesne posebnosti upravnega postopka
izdaje gradbenega dovoljenja. Uprava, letnik V, str. 43-66.
- Pravilnik o projektni dokumentaciji. Uradni list RS, št. 55/2008.
- Uredba o območju za določitev strank v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Uradni list RS, št. 37/2008.
- Zakon o evidentiranju nepremičnin (ZEN). Uradni list RS, št. 47/2006 in
65/2007 – Odločba US: U-I-464/06-13).
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Uradni list RS št. 102/2004-UPB1 (14/2005
popr.), 92/2005-ZJC-B, 93/2005-ZVMS, 111/2005 Odl.US: U-I-150-04-19,
120/2006 Odl.US: U-I-286/04-46, 126/2007, 57/2009 Skl.US: U-I-165/09-8,
108/2009, 61/2010-ZRud-1 (62/2010 popr.).
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Uradni list RS št. 24/2006-
UPB2, 105/2006-ZUS-1, 126/2007, 65/2008, 47/2009 Odl.US: U-I-54/06-32
(48/2009 popr.), 8/2010.
Stran 20
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
PRILOGE
Priloga 1: Vloga za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča
Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta
Priloga 3: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Priloga 4: Gradbeno dovoljenje
Stran 21
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Priloga 1: Vloga za pridobitev potrdila o namenski rabi zemljišča
Stran 22
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
8.1 Priloga 2: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta
Stran 23
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 24
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Priloga 3: Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
Stran 25
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 26
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Priloga 4: Gradbeno dovoljenje
Stran 27
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 28
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 29
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 30
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 31
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 32
Pridobitev gradbenega dovoljenja Gregor MLAKAR
Stran 33