UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

POVEZANOST ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE S TELESNIM IN GIBALNIM

RAZVOJEM OTROK OŠ MARKOVCI

MAGISTRSKO DELO

Avtorica dela

ŠPELA HORVAT

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna vzgoja

POVEZANOST ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE S

TELESNIM IN GIBALNIM RAZVOJEM OTROK OŠ MARKOVCI

MAGISTRSKO DELO

MENTOR: doc. dr. Gregor Starc Avtorica dela:

SOMENTORICA: prof. dr. Marjeta Kovač ŠPELA HORVAT

RECENZENT: prof. dr. Gregor Jurak

Ljubljana, 2016

IZJAVA

Podpisana Špela Horvat, rojena 15.4.1989, študentka Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, program Športna vzgoja, izjavljam, da je magistrsko delo z naslovom Povezanost šolske športne infrastrukture s telesnim in gibalnim razvojem otrok OŠ Markovci pri mentorju doc. dr. Gregorju Starcu, somentorju prof. dr. Gregorju Juraku in recenzentki prof. dr. Marjeti Kovač avtorsko delo. V magistrskem delu so uporabljeni viri korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Podpis avtorice: __________________________

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Gregorju Starcu za vso pomoč pri pridobivanju rezultatov meritev, za vse kakovostne nasvete in strokovno vodenje pri izdelavi magistrskega dela.

Zahvala tudi moji somentorici prof. dr. Marjeti Kovač za strokovno pomoč in nasvete ter sodelovanje pri magistrskem delu

Hvala recenzentu prof. dr. Gregorju Juraku za vso pomoč in sodelovanje pri magistrskem delu.

Zahvaljujem se prof. Dragu Prislanu in nekdanji prof. Stanki Knapić na OŠ Markovci za deljenje izkušenj svojega dela v intervjuju.

Hvala tudi lektorici, prevajalki in vsem prijateljem, ki so mi pomagali pri magistrski nalogi.

Iskrena zahvala gre tudi moji družini, fantu in prijateljem, ki so mi ves čas študija nudili veliko podporo.

Ključne besede: športna infrastruktura, gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, športnovzgojni karton, Zdrav življenjski slog, Osnovna šola Markovci POVEZANOST ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE S TELESNIM IN GIBALNIM RAZVOJEM OTROK OŠ MARKOVCI Špela Horvat IZVLEČEK Namen raziskovalne naloge je bil ugotoviti, ali je nova šolska športna dvorana, zgrajena leta 2005, pozitivno vplivala na telesni in gibalni razvoj učencev in učenk Osnovne šole Markovci, starih od 7 do 10 let. V delu smo uporabili anonimizirane podatke SLOfit-a ali Športnovzgojnega kartona od leta 1994 do leta 2015. V raziskavo je bilo zajetih 7212 učenk in učencev, ki so v tem obdobju obiskovali Osnovno šolo Markovci. Učence in učenke različnih starosti smo razvrstili po spolu in podatke predstavili grafično. V analizi smo uporabili naslednje spremenljivke: telesna višina, telesna masa, kožna guba nadlahti, indeks telesne mase, dotikanje plošč z roko, skok v daljino z mesta, premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m in tek na 600 m ter indeks gibalne učinkovitosti XT. V analizo nismo vključili šestletnikov, saj so se na šoli pojavili šele po uvedbi devetletne osnovne šole, ravno tako smo izločili 15- in 16-letnike, saj njihovo število po letih zelo niha. Primerjali smo obdobje pred gradnjo nove športne dvorane 1994–2004 z obdobjem 2005–2015, ko je pouk športa začel potekati v novi športni dvorani. Ugotovili smo, da se je učenkam in učencem po letu 2005 povečala telesna višina, telesna masa in podkožno maščevje. Analiza rezultatov nižjih in višjih starostnih skupin je pokazala, da je nova športna dvorana pozitivno vplivala na gibalni razvoj starejših učenk, medtem ko se je pri učencih pokazala ravno obratna slika. V magistrski nalogi smo ugotovili, da novi šolski športni infrastrukturi lahko pripišemo pozitivni vpliv na gibalni razvoj otrok, žal pa je od leta 2005 opazen tudi splošni trend naraščanja količine podkožnega maščevja.

Keywords: sports infrastructure, motor abilities, physical characteristics, sports education card, Healthy lifestyle, elementary school Markovci.

RELATIONSHIP OF SCHOOL SPORTS INFRASTRUCTURE WITH PHYSICAL AND MOTOR DEVELOPMENT OF CHILDREN IN PRIMARY SCHOOL MARKOVCI

Špela Horvat ABSTRACT The purpose of the study was to investigate whether the new school sports hall, built in 2005, had a positive impact on physical and motor development of children age of 7 to 10 years at primary school Markovci.

For the purpose of our work we used anonymise data SLOfit - Sports education card from 1994 to 2015. The survey covered 7212 children, who were in this period attending primary school Markovci. Children of different ages were divided by sex and their data were graphically presented by age. In the analysis, we used the following variables: body height, body mass, upper arm skin fold, body mass index, arm plate tapping, standing broad jump, obstacle course backwards, 60-second sit-ups, forward bench fold, bent arm hang, 60-metre run and 600-metre run, and the index of physical efficiency XT. Six year-olds were not included in the analysis because they are coming to school after the introduction of the 9-years primary school, also we excluded 15- to 16-year-old, as their number varies per year widely. We compared the period before the new sports hall was built (1994-2004) to the period 2005-2015, after the physical education took place in the new sports hall.

We found out that the children enrolled after 2005 got increased amount of subcutaneous fat, increased the value of body height and body mass. Analysis of the results of lower and higher age groups showed that the new sports hall had a positive impact on the motor development of older schoolgirls, while among schoolboys just the opposite picture was showed.

In this master thesis we found out that the new school sport infrastructure can be attributed to the positive impact on the motor development of children, but unfortunately it is also noticeable the general trend of increasing amounts of subcutaneous fat from year of 2005.

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ................................................................................................................................... 10

2 PREDMET RAZISKAVE, CILJI IN HIPOTEZE ................................................................ 14

2.1.1 VARNOSTNI VIDIKI ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE ..................... 17

2.1.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE NA OŠ MARKOVCI ..................................................................................................................... 19

2.1.3 RAZLIKE MED MALO TELOVADNICO IN VEČNAMENSKO DVORANO NA OŠ MARKOVCI ............................................................................................................... 20

2.2 TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ OTROK .................................................................. 29

2.2.1 TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ OTROK NA OŠ MARKOVCI V OČEH PROFESORJEV ŠPORTNE VZGOJE ............................................................................. 32

2.3 PREHRANJENOST ....................................................................................................... 33 2.4. PROJEKT ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG ................................................................... 34

2.5 CILJI ............................................................................................................................... 35

2.6 HIPOTEZE ..................................................................................................................... 35

3 METODE DELA ................................................................................................................... 36

3.1 PREIZKUŠANCI ........................................................................................................... 36

3.2 PRIPOMOČKI ................................................................................................................ 37

3.3 POSTOPEK .................................................................................................................... 37

4 REZULTATI ......................................................................................................................... 38 4.1 OPISNA STATISTIKA .................................................................................................. 38

4.2 TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ UČENCEV IN UČENK OŠ MARKOVCI PRED IN PO IZGRADNJI NOVE ŠPORTNE DVORANE ................................................................ 40

4.4. PREHRANJENOST UČENCEV IN UČENK OŠ MARKOVCI ................................. 61

5 RAZPRAVA ......................................................................................................................... 63

6 SKLEP ................................................................................................................................... 66

7 VIRI ....................................................................................................................................... 68

8 PRILOGE .............................................................................................................................. 74

KAZALO SLIK Slika 1. Sokolski dom v Markovcih (Štrafela, 1983). .............................................................. 21 Slika 2. Prosvetna dvorana v Markovcih (Muršec idr., 2010). ................................................ 21 Slika 3. Mala telovadnica v OŠ Markovci (osebni arhiv). ....................................................... 23 Slika 4. Prostor za shranjevanje pripomočkov (osebni arhiv). ................................................. 24 Slika 5. Večnamenska dvorana OŠ Markovci (osebi arhiv). ................................................... 27 Slika 6. Večnamenska dvorana OŠ Markovci - drugi del (osebni arhiv). ................................ 28 Slika 7. Načrt večnamenske dvorane OŠ Markovci (osebni arhiv) ......................................... 28 Slika 8. T-vrednosti merskih nalog 7-letnih učencev. .............................................................. 41 Slika 9. T-vrednosti merskih nalog 7-letnih učenk. ................................................................. 42 Slika 10. T-vrednosti merskih nalog 8-letnih učencev. ............................................................ 43 Slika 11. T-vrednosti merskih nalog 8-letnih učenk. ............................................................... 44 Slika 12. T-vrednosti merskih nalog 9-letnih učencev. ............................................................ 45 Slika 13. T-vrednosti merskih nalog 9-letnih učenk. ............................................................... 46 Slika 14. T-vrednosti merskih nalog 10-letnih učencev. .......................................................... 46 Slika 15. T-vrednosti merskih nalog 10-letnih učenk. ............................................................. 47 Slika 16. T-vrednosti merskih nalog 11-letnih učencev. .......................................................... 48 Slika 17. T-vrednosti merskih nalog 11-letnih učenk. ............................................................. 49 Slika 18. T-vrednosti merskih nalog 12-letnih učencev. .......................................................... 50 Slika 19. T-vrednosti merskih nalog 12-letnih učenk. ............................................................. 51 Slika 20. T-vrednosti merskih nalog 13-letnih učencev. .......................................................... 52 Slika 21. T-vrednosti merskih nalog 13-letnih učenk. ............................................................. 53 Slika 22. T-vrednosti merskih nalog 14-letnih učencev. .......................................................... 54 Slika 23. T-vrednosti merskih nalog 14-letnih učenk. ............................................................. 55 Slika 24. T-vrednosti telesnih značilnosti učencev. ................................................................. 58 Slika 25. T-vrednosti telesnih značilnosti učenk. ..................................................................... 58 Slika 26. T-vrednosti gibalnih merskih nalog učencev. ........................................................... 59 Slika 27. T-vrednosti gibalnih merskih nalog učenk. ............................................................... 60 Slika 28. Grafični prikaz deleža prekomerno prehranjenih učencev in učenk v obdobjih pred in po izgradnji nove športne dvorane. ...................................................................................... 61 KAZALO TABEL Tabela 1 Število učencev od leta 1994 do 2015 ....................................................................... 36 Tabela 2 Surove povprečne vrednosti merskih nalog učencev OŠ Markovci .......................... 39 Tabela 3 Surove povprečne vrednosti merskih nalog učenk OŠ Markovci .............................. 40 Tabela 4 Opisna statistika T- vrednosti merskih nalog učencev .............................................. 56 Tabela 5 Opisna statistika T-vrednost merskih nalog učenk ................................................... 57 Tabela 6 Število preddebelih in debelih učencev in učenk v obdobju pred in po izgradnji nove športne dvorane ........................................................................................................................ 61

10

1 UVOD Življenje sodobnih ljudi je zelo drugačno od načina življenja naših prednikov. V največji meri smo se morali prilagoditi sodobni tehnologiji, ki omejuje osebni stik z drugimi ljudmi. Vse podatke, do katerih želimo priti, in velik del vsakdanjih opravil lahko izvedemo prek računalnikov. Današnji otroci, mladostniki in tudi starejši imajo drugačne prehranjevalne navade in veliko bolj natrpane urnike, pri katerih je osebni stik z drugimi ljudmi okrnjen, saj se ljudje tudi zaradi pomanjkanja časa ne družijo več toliko kot v preteklosti. Vse to je zelo povezano s stresom. Raziskave kažejo, da kar 51 % prebivalstva Slovenije živi stresno, kar pomeni, da se kot majhna država uvrščamo v sam vrh evropskih držav (Levovnik, 2014). Zdravje je eden izmed osnovnih pogojev kakovostnega življenja. Ta dejavnik, ki pogojuje naša življenja, je v največji meri odvisen od nepravilnega prehranjevanja in nezdravega načina življenja. Glede na nižjo kvaliteto življenja, ki ga v veliki meri narekuje računalniška doba in z njo povezano sedenje za zasloni, je pomembno, da v naša življenja v vseh življenjskih obdobjih vključimo čim več redne telesne dejavnosti, predpogoj za to pa so ustrezna športna znanja, ki jih posamezniki pridobijo predvsem v času šolanja. Športna infrastruktura se je v zadnjih letih zelo spremenila. Ponudniki vadbenih programov poskušajo na različne načine spodbuditi ljudi, da se začnejo ukvarjati z redno športno vadbo. Zaradi tega gradijo večje kakovostne dvorane ali telovadnice, v katerih so pripomočki in orodja, ki so primerni za raznovrstne športne dejavnosti. Sodobne športne dejavnosti, ki jih prinaša modernizacija, same po sebi zahtevajo vedno več pripomočkov in športne opreme, ki je potrebna za njihovo izvajanje. Vse to je zelo pogojeno s financami. Iz državnega proračuna Republike Slovenije so v proračunskem letu 2015 za programe športa zagotovili kar 37.287.227 €, in sicer 11.987.208 € za programske in razvojne naloge ter 25.300.019 EUR za športno infrastrukturo ("Letni program športa", 2015). Tudi ljudje vedno več potrošijo za različne športne dodatke, članarine in ostalo. V preteklosti ni bilo toliko pomembno, s čim se ukvarjamo in kaj oblečemo, danes pa tudi ta vidik postaja pomemben dejavnik identifikacije ljudi. Pomemben dejavnik kakovostnega procesa športne vadbe je ustrezno učno okolje, med katerega v prvi vrsti sodi šolska športna infrastruktura in še posebej športna dvorana, v kateri se odvija pouk športne vzgoje. Kakovostno učno okolje zagotavlja boljšo komunikacijo in prijetnejše vzdušje, ki vplivata na učni proces, hkrati pa tudi na večjo varnost. Ustrezen prostor pozitivno vpliva tudi na zdravje in zmogljivosti vadečih in učiteljev. Dejavniki, ki označujejo primernost učnega okolja, so izbor in razporeditev naprav in orodja po prostoru, funkcionalnost ter shranjevanje postavitve z vidika pogostosti njihove uporabe, športni pod, osvetljenost, odmevni čas v telovadnici, prezračevanje, kakovost in število športnih pripomočkov, ki so primerni razvojni stopnji. Optimalna velikost večnamenske dvorane je 47x28x7 m z dvema dvižnima pregradnima stenama (trije vadbeni prostori 28x15x7 m) in

11

pomičnimi tribunami (Jurak, Leskošek in Strel, 2013). Neprimeren prostor, katerega osvetlitev je slaba, mokra tla, premajhen prostor za izpeljavo vsebin, ovire na igralnih površinah, neprimerni pripomočki, poškodovane naprave in postavitev naprav so najpogostejše nevarnosti v športnih objektih (Starc, 2013). Urejena športna infrastruktura lahko privabi ljudi, da se ukvarjajo s športno vadbo, infrastruktura sama pa še ne more zagotoviti, da se bodo gibalne sposobnosti vadečih povečale. Povečujeta se namreč tako število nekompetentnih otrok kot tudi število gibalno nadarjenih otrok, medtem ko se delež povprečno gibalno sposobnih otrok zmanjšuje. Med poukom športne vzgoje so otroci deležni enake količine telesne dejavnosti in možnosti pridobivanja športnih znanj. Zaradi enotnega šolskega sistema imajo slovenski otroci srečo, saj jim enoten šolski sistem zagotavlja, da so vsaj nekajkrat na teden športno dejavni. Večja težava je zunaj šolskega prostora, v lokalnem okolju in finančnem stanju staršev (Starc, 2013). Nekateri svojim otrokom ne morejo privoščiti plačljivih popoldanskih športnih dejavnosti, zato ti veliko več časa preživljajo v zaprtih prostorih. Z denarjem je pogojena tudi prehrana, saj je slabša kakovost tudi cenejša. Otroci ekonomsko depriviligiranih staršev so bolj podvrženi k debelosti, prekomerna telesna masa pa povzroča zmanjševanje gibalnih sposobnosti. Pogoji za kakovostno izvajanje športne vzgoje so v Sloveniji odlični, saj smo s tega vidika bili že pred osamosvojitvijo pred ostalimi republikami (Starc, 2013). V magistrski nalogi predstavljamo študijo primera šole, ki se nahaja v majhni občini. Občine z manj šolami lažje vzdržujejo infrastrukturo, kar je v velikih občinah težje, saj lahko obnavljajo šole postopoma in počasneje, ker jih je veliko. V nekaterih mestnih šolah že tretja generacija otrok izvaja pouk v isti dvorani s slabo akustiko, slabšimi podi in na izrabljeni opremi. Po drugi strani pa praksa kaže, da v določenih okoljih kakovostna infrastruktura ne prinaša sorazmerno boljših rezultatov. To je težava, s katero so se v preteklosti sicer srečevali otroci v šolah v mestnih središčih, kjer tudi sicer ni veliko možnosti pobega v naravo, težko sprejemljivo pa je, da se izključno v dvoranah prepogosto zadržujejo tudi v tistih šolah, ki imajo s tega vidika občutno boljše pogoje (Starc, 2013). Povezanost med športno infrastrukturo ter telesnim in gibalnim razvojem otrok je mogoče proučevati le, ko imamo na voljo longitudinalne podatke v določenem okolju. Na srečo imamo v Sloveniji bogato tradicijo tovrstnih spremljav razvoja. Od prvega zbiranja podatkov o telesnem razvoju otrok v Sloveniji bo kmalu preteklo že devetdeset let. Leta 1926 je namreč pedagoški krožek v Mariboru zbral podatke Popisnice o razvojnem stanju otroka na 31 šolah v okolici Maribora. Žgeč je v vseh šolah izmeril in izračunal povprečno telesno višino in maso otrok ter vse to pojasnil s podrobnejšim opisom življenjskih razmer otrok iz različnih socialnih okolij. Z Žgečevimi »Popisnicami o razvojnem stanju učencev« so močno vplivali na učiteljstvo, da je začelo sistematično in poglobljeno preučevati socialne razmere slovenskih šolarjev. Deset let kasneje (1936) je Žgeč skupaj z dr. Ozvaldom izdal »Anketni polo o življenju otrok oziroma dijakov v Dravski banovini«, kar je pomenilo nadgradnjo prej

12

začetega dela. Z obema anketama se je Žgeč uveljavil kot radikalen zagovornik socialne pedagogike na Slovenskem (Žnidarič, 1996). V šolskem letu 1970/71 je bilo uvedeno prvo obvezno zbiranje podatkov o telesnih in gibalnih zmogljivosti otrok, zbirka podatkov pa se je imenovala telesno-vzgojni karton. Naloge so bile razdeljene v dva programa. Vse šole so morale opraviti meritve telesnovzgojnega kartona programa A, ki je bil obvezen. Program B je bil za šole neobvezen. Obvezna podatkovna zbirka Športnovzgojnega kartona, ki ga danes imenujemo SLOfit, se je v Sloveniji razvila med leti 1969 in 1989, od leta 1996 pa je za vse slovenske osnovne in srednje šole obvezna (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011). Na Osnovni šoli Markovci imamo uradne podatke meritev Športnovzgojnega kartona od šolskega leta 1986/87. Leta 1980 je bila zgrajena nova Osnovna šola Markovci, tistega leta pa so imeli otroci ure športne vzgoje že v novi telovadnici. Pred tem je športna vzgoja potekala v treh izmenah v takratni stari prosvetni dvorani osnovne šole. V šolskem letu 2005/06 so odprli večnamensko dvorano Osnovne šole Markovci in od takrat poteka športna vzgoja v tej dvorani, majhno (staro) telovadnico pa uporabljajo otroci od 1. do 5. razreda. V šolskem letu 2010/11 so na Osnovni šoli Markovci začeli s projektom Zdrav življenjski slog, ki je tudi v drugih vključenih šolah izboljšal telesni in gibalni razvoj otrok. Pred uvedbo tega programa je bila populacija otrok v gibalnih sposobnostih na tej šoli pod slovenskim povprečjem. Glavni namen magistrske naloge je primerjati rezultate meritev otrok v okviru SLOfit ali Športnovzgojnega kartona od leta 1994 naprej. Glede na gradnjo nove večnamenske dvorane Osnovne šole Markovci z vsemi ustreznimi normativi, ki veljajo za športne dvorane, bomo v magistrski nalogi preverili, ali se je sprememba šolske športne infrastrukture odrazila na telesnem in gibalnem razvoju otrok. Raziskali bomo tudi, kako se je vključenost šole v projekt Zdrav življenjski slog odrazila na telesnem in gibalnem razvoju otrok. Analiza je zajemala tudi pregled literature in normativov, ki pogojujejo gradnjo novih športnih objektov. Zanimal nas je razvoj športne infrastrukture in razlike med telovadnicami ter kakovost poučevanja športne vzgoje na Osnovni šoli Markovci. Pri iskanju strokovnih odgovorov smo uporabili različne vire. Preverili smo razlike med spoloma in grafično prikazali spremembe telesnega in gibalnega razvoja vseh merskih nalog SLOfit pred in po novi športni infrastrukturi. V magistrski nalogi želimo raziskati, ali je infrastruktura z novimi pripomočki, večjo varnostjo, večjo površino na učenca itd. doprinesla k izboljšanju rezultatov gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti otrok na Osnovni šoli Markovci. Na ta način bomo ugotovili, ali je za izboljšanje telesnega in gibalnega razvoja ključna infrastruktura ali so ključni drugi dejavniki. Na podlagi teh ugotovitev bo z večjo verjetnostjo mogoče sklepati, kakšni bi bili ustrezni koraki, če bi želeli v določenem okolju intervenirati v primeru neustreznega telesnega in gibalnega razvoja otrok. Gradnja ali obnova športnih objektov je

13

namreč tako časovno kot finančno precej bolj zahtevna, kot so npr. dodatno usposabljanje učiteljev, manjšanje vadbenih skupin ali povečevanje količine ur športne vzgoje. Magistrsko delo je namenjeno strokovnim delavcem s področja športa in strokovno vodene športne vzgoje ter Osnovni šoli Markovci za primerjavo telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok med generacijami.

14

2 PREDMET RAZISKAVE, CILJI IN HIPOTEZE 2.1 ZNAČILNOSTI ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE Med športno infrastrukturo štejemo različne športne objekte in površine (športne centre, individualne objekte), prometno infrastrukturo (dovozne ceste, križišča, parkirišča, signalizacijo), komunalno infrastrukturo (oskrba z vodo, kanalizacija, ravnanje z odpadki), oskrbo z energijo (kotlovnice, oskrba z električno energijo, kurilnim oljem in plinom), telekomunikacijsko infrastrukturo (internet, telefon, kabelski priključki) ter druge sisteme, ki zagotavljajo delovanje športnih objektov in površin (Jurak idr., 2013). V slovenskih osnovnih šolah je bil leta 1869 sprejet ljudskošolski zakon, v katerem je bila prvič uvrščena v predmetnik telovadba – najprej za dečke, kasneje pa je bila dovoljena tudi deklicam (Okoliš, 2009). Leta kasneje so uvedli telovadbo tudi na slovenskih srednjih šolah. Leta 1874 so za realko v Ljubljani zgradili prvo šolsko športno telovadnico v Sloveniji (Križnar in Serpan, 1978). Skozi leta in ob spreminjanju miselnosti ter izboljšanju splošnih materialnih možnosti so se spreminjali tudi športni objekti za športno vzgojo. Telovadnice so postale sodobnejše in primernejše za športne igre (Jurak, Kolar, Kovač in Bednarik 2012). Danes imamo v večini slovenskih športnih dvoran ob športnih površinah tudi urejene slačilnice in kabinete za učitelje športne vzgoje. Nekatere osnovne in srednje šole imajo svoje športne stadione, zunanja asfaltna ali travnata igrišča pa v neposredni okolici šolskih objektov zasledimo povsod po Sloveniji. Materialno okolje je eden najpomembnejših dejavnikov športnega udejstvovanja. V preteklem desetletju so bili v Sloveniji vzpostavljeni spodobni infrastrukturni pogoji. Sofinanciranje na področju športnih objektov sodi v letne programe športa na državni in lokalni ravni. Obstaja velik javni interes za vključevanje v mrežo športnih objektov, zato je smiselno pospeševati čim boljšo izrabo že obstoječih javnih in zasebnih objektov ter zgraditi manjkajoče večnamenske vadbene športne objekte. Za potrebe učencev, staršev in ostalih zunanjih društev morajo biti šolski prostori kar se da najbolje izkoriščeni. Objekti morajo biti dostopni vsem skupinam prebivalstva, zagotovljena pa mora biti tudi ustrezna varna pot do športnih površin. V trenutnem nacionalnem programu športa 2014–2023 so se usmerili v učinkovito izrabo mreže športnih objektov, njeno izpopolnjevanje ter gospodarno upravljanje s športnimi objekti, vzdrževanje zgrajenega, posodobitev zastarelega in izkoriščanje vseh naravnih danosti po načelih trajnostnega razvoja. Na področju športnih objektov in površin za šport v naravi so zasnovani naslednji ukrepi (Jurak in Pavletič Samardžija, 2014, str. 30):

15

»1. spodbuditi trajnostno in športno tehnološko posodobitev obstoječih javnih športnih objektov ter njihovo učinkovito koriščenje in ravnanje z javnimi športnimi objekti, 2. spodbuditi vključevanje zasebnih športnih objektov v mrežo športnih objektov za uresničevanje javnega interesa na področju športa, 3. povečati kakovost in število javno dostopnih športnih površin v urbanem (otoki športa za vse, trimske steze, zunanja šolska in vrtčevska igrišča ipd.) in naravnem okolju (planinske, tekaške, kolesarske poti; naravna kopališča ipd.), 4. povezovanje z drugimi družbenimi področji in zasebnim sektorjem pri gradnji in uporabi športnih objektov, 5. odpraviti obstoječa nesorazmerja v obsegu vadbenih športnih površin med lokalnimi skupnostmi v največjih mestih, 6. izboljšati umeščenost športnih objektov v urbano okolje in poti, ki omogočajo dejaven dostop do njih (peš, s kolesom, s skirojem ali rolerji), 7. vzpostaviti mrežo panožnih športnih centrov na različnih ravneh za kakovostni razvoj tekmovalnega športa«. Športna infrastruktura je lahko zahteven objekt, katere seštevek vseh njenih prostornin presega 5000 m3 in je višja od 10 m. Zahtevni objekti so tudi gradbeno-inženirske konstrukcije na področju športne infrastrukture. Med manj zahtevne športne infrastrukture uvrščamo enostavne objekte, ki so namenjeni športu in rekreaciji na prostem. Za nekatere enostavne objekte ni treba prilagoditi gradbenega dovoljenja, temveč samo idejno zasnovo. Vsem vadbenim objektom, med katere prištevamo objekte, ki so namenjeni športu in rekreaciji na prostem (nogomet, odbojka, jahanje, kolesarjenje idr.), ni dovoljeno spreminjati vodnih in reliefnih značilnosti ("Zakonodaja s področja športne infrastrukture", 2007). Športne dvorane so namenjene različnim športnim vsebinam. Optimalna velikost športne dvorane je 47x28x7 m z dvema dvižnima pregradnima stenama in pomičnimi tribunami s tremi vadbenimi prostori velikosti 28x15x7 m. Večnamenske športne dvorane z eno vadbeno enoto so najpogostejše, a najmanj ustrezne. V šolski prostorih še vedno zasledimo telovadnice običajno manjših dimenzij, ki se v večini uporabljajo za mlajše starostne skupine in športne vadbe, ki ne zahtevajo veliko prostora, pri poučevanju športne vzgoje pa je prav kakovostno učno okolje zelo pomemben dejavnik (Jurak in Kovač, 2013). Učitelj športne vzgoje se že v času študija spozna z različnimi delovnimi okolji. Vedno znova iščemo različne učne metode izboljšanja kakovosti našega dela. Pomembno je, da pazimo na svoje zdravje in predvsem na glas, ki je pomemben dejavnik našega poučevanja. Pomembno je, da se v okolju, v katerem delamo, dobro počutimo, saj bomo le na takšen način svoje delo izvajali kakovostno. Dober rezultat dinamičnega razmerja med različnimi fizičnimi elementi in odnosi ter dejavnostmi različnih uporabnikov učne skupnosti je torej ustrezno učno okolje. Dobro učno

16

okolje nam zagotovi prijetno vzdušje, olajša komunikacijo in ugodno vpliva na zdravje ter zmogljivosti vadečih in učiteljev (Jurak idr., 2013). V Sloveniji velike skupine športnih dvoran izhajajo iz dejanskega uresničevanja normativov iz leta 1979 ("Sklepi posvetovanja o telesni vzgoji v osnovnem in usmerjenem izobraževanju", 1979). Normativi, ki opredeljujejo športne dvorane, so za šolske objekte različni. V vrtcih je velikost telovadnice predpisana na 15x10x4 m. Predpisana velikost šolske športne dvorane za šolo, ki ima 4–8 oddelkov, je 28x15x7 m, za šolo z 9–16 oddelki 31x26x7 m z dvižno pregradno steno in pomičnimi tribunami, za šolo s 17–24 oddelki 47x28x7 m z dvema dvižnima pregradnima stenama (trije vadbeni prostori 28x15 m) in pomičnimi tribunami, za šolo, ki ima več kot 24 oddelkov, pa ima športna dvorana predpisano velikost 47x28x7 m. Za vsakih nadaljnjih 8 oddelkov je obvezen še en vadbeni prostor v velikosti 28x15x7 m. Ta je lahko samostojen ali v sklopu večjih prostorov, ki so opremljeni z dvižnimi pregradnimi stenami (Jurak idr., 2013). Po zbranih podatkih imamo v Sloveniji v šolskih športnih dvoranah 363.917 m2 vadbenih površin, od tega 289.359 m2 ali 79,5 % v osnovnih šolah in 74.557 m2 ali 20,5 % v srednjih šolah. V povprečju to pomeni 1,81 m2 površine na učenca v osnovni šoli in pol manj v srednji šoli. Razlike med regijami so zelo velike; najboljši prostorski pogoji dela za športno vzgojo v osnovni šoli so v spodnjeposavski in pomurski regiji, najslabši pa v osrednjeslovenski, obalno-kraški regiji ter jugovzhodni Sloveniji, kjer je število učencev na površino vadbenega prostora skoraj dvakrat večje. Pri regijski razpršenosti obsega športnih prostorov v srednjih šolah prednjačita zasavska in spodnjeposavska, medtem ko je razporeditev tega prostora sicer pod precejšnjim vplivom srednješolskih središč, ki jih je v nekaterih regijah precej manj. Najmanj prostora za učence in učenke v osnovnih in srednjih šolah je v osrednjeslovenski regiji. V šolskih športnih dvoranah je v mestnih občinah po obsegu 35,5 % vseh vadbenih površin, kar pomeni, da je v mestnih občinah manj površin na učenca, kot je republiško povprečje. Po obsegu pokritih športnih površin v osnovnošolskem prostoru med mestnimi občinami izstopa Murska Sobota z daleč najboljšimi pogoji za osnovnošolsko populacijo. Z zelo dobrimi pogoji ji sledi Ptuj. Najslabše pogoje, skoraj trikrat manjši obseg vadbenih površin na učenca kot je v Murski Soboti, imata Maribor in Ljubljana. Tudi v srednješolskem prostoru je razpršenost velika. Velenje, Slovenj Gradec in Murska Sobota imajo skoraj trikrat več pokritih vadbenih površin kot Ljubljana (Jurak, Leskošek in Strel, 2014). Povprečna starost šolskih športnih dvoran je v Sloveniji 33,3 leta. Zaradi asimetrične razpršenosti so nekoliko boljše primerjave srednjih vrednosti. Ta je 32 let, tako pri osnovnošolskih kot srednješolskih športnih dvoranah. Najstarejše so male telovadnice in večnamenske športne dvorane z eno vadbeno enoto, najmlajša skupina športnih dvoran pa so večnamenske dvorane s tremi vadbenimi enotami. Razpon starosti stavb športnih dvoran se giblje od 150 let navzdol. Stare športne dvorane se najpogosteje pojavljajo v največjih mestih (Mariboru in Ljubljani), zato so avtorji raziskave za realnejšo primerjavo po regijah in mestnih občinah upoštevali, da so bile športne dvorane, ki so bile izgrajene pred letom 1950

17

(takšnih je 80 dvoran), v tem času popolnoma prenovljene. Pri teh dvoranah so izračunali popravljeno starost, pri kateri so upoštevali, da je bila dvorana po petdesetih letih popolnoma prenovljena. Tako so dobili oceno starosti notranje opremljenosti šolskih športnih dvoran, kar je pomembnejši podatek za izvajanje športne vadbe kot le starost stavbe (Jurak idr., 2014). Športne dvorane so zasnovane tudi po različnih materialnih strukturah. Telovadnice ali večje športne dvorane imajo različne pode po strukturi, glede na površino pa so ti iz parketa in umetnih snovi, najpogosteje iz poliuretana, precej redko pa iz tekstilnih oblog (Jurak in Strel, 2013). Na umetnih podlagah prihaja do veliko večjih obremenitev gležnjev (Wei, Powell in Haunt, 2010), zato take podlage predstavljajo večje tveganje za poškodbe kot naravne podlage. Pasanen, Parkkari, Rossi in Kannus (2008) ugotavljajo, da je tveganje za nekontaktno poškodbo na umetnih masah dvakrat višje kot na parketu. Zaradi večje prožnosti ploskovno-elastični in kombinirano-elastični športni podi, med katere sodijo tudi parketi, zmanjšujejo tveganje poškodb pri padcih, zlasti padcih na glavo (Shields in Smith, 2009). Vzroki za vgradnjo športnih podov iz umetnih snovi so velika odpornost, dober nadzor pri vzdrževanju čistoče, saj so tla ne vpojna in protiprašna, velika izbira barvnih odtenkov in precej nižja cena od parketov. Do razlik vsekakor prihaja med športnimi podi z umetno maso. Obstaja več tovrstnih športnih podov z različnimi lastnostmi, odvisno od trdote, prožnosti in debeline umetne mase in seveda od konstrukcije podov. Mnogi športni podi imajo namreč ustrezne lastnosti pri laboratorijskih preizkusih, že z vgradnjo ali z leti uporabe pa se njihove lastnosti poslabšajo (Jurak idr., 2013). 2.1.1 VARNOSTNI VIDIKI ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE Varna udeležba pri izpeljavi športnih dejavnostih pri pouku je še en pomemben dejavnik kakovostne športne vzgoje (Corbin, 2002). V zadnjih letih je bil v tujini v šolah opazen izrazit porast poškodb, ki so pri športni vzgoji najpogostejše (Nelson, Alhajj, Yard, Comstock in McKenzie, 2009). Več kot 50 % šolskih poškodb se namreč zgodi pri urah športne vzgoje, na igriščih ali v telovadnicah (Pangrazi, 1999). Ustrezna opremljenost prostora in opreme sta ključna dejavnika, ki pripomoreta k zmanjšanju možnosti poškodb. Ob teh dejavnikih je pomembna tudi razvitost gibalnih sposobnosti vadečih in ustrezna raven tehničnega znanja. Posledica zmanjševanja teh dejavnikov je ob opremljenosti vadbenih prostorov v pretežnem delu največja verjetnost za naraščanje poškodb v zadnjih letih (Starc, 2013). Varnost športne vzgoje je pogojena s številnimi dejavniki, odgovornost za varno izvajanje pouka pa je predvsem na izvajalcu športne vadbe. Vse nevarnosti poškodb pri športni vzgoji izhajajo iz subjektivnih in objektivnih vzrokov. Najpomembnejši objektivni dejavniki, ki jih lahko opazimo, predvidevamo ali odstranimo, so (Starc, 2013):

18

• neprimeren prostor, ki je lahko premajhen za izpeljavo določenih vsebin, slaba osvetlitev, neprimerna toplota, drseča ali mokra tla, slaba prezračenost prostora, pesek ali druge ovire na zunanjih igralnih površinah, pregloboka voda v bazenu ipd.,

• naprave, orodja in pripomočki, ki niso primerni glede na razvojno stopnjo otrok, • poškodovane in/ali ne vzdrževane naprave, orodja in pripomočki, ki se uporabljajo pri

različnih športih, • neprimerna postavitev naprav, orodij in pripomočkov, ki niso zavarovane z dodatnimi

blazinami pod orodjem ali so preblizu stene in drugih ovir, ter nepravilno pričvrščene blazine pod orodjem, ki drsijo.

Z varnostnega vidika vadečih se pojavljajo tudi različne druge zahteve. V veliki meri na varnost vpliva tudi športni pod. Jurak in Strel (2013) v članku Prožnost športnih podov v športnih dvoranah navajata, da imajo športni podi glede na kakovost gradnje in letnega spreminjanja zaradi uporabe dvoran različno prožnost. Govorita, da je športni pod z vidika vadečega eden najpomembnejših elementov opreme v vsakem športnem objektu. Ob vsaki gradnji je treba preučiti nabor športnih dejavnostih, ki bodo potekale v dvoranah, in obseg uporabe. Za vse športne prireditve se mora preučiti tudi programska shema delovanja športne dvorane. Z vidika varnosti vadečih se pri športnih podih torej pojavljajo zahteve po ustrezni blažitvi sil gibanja na podlago in oprijemu, po drugi strani pa igre z žogo zahtevajo ustrezno odbojnost od površine. S športnega vidika so zato pomembne zlasti naslednje značilnosti športnih podov: odbojnost žoge, ravnost, drsnost in togost površine. Sitar in Stražišar (1991) navajata naslednja merila za vrednotenje kakovostnega športnega poda: ugodno počutje, hrupnost celotne konstrukcije poda, primerna toplota, odpornost na statične in dinamične obremenitve (primerna prožnost in nosilnost), primerna odbojnost (igre z žogo), količina vrnjene energije, primerna drsnost, težja vnetljivost, ravnost vrhnjega sloja, minimalna občutljivost na nabiranje prahu, enostavno čiščenje, odprtine v podu morajo biti v ravnini s podom in morajo dobro tesniti, obstojnost talnih oznak za športne igre. Poleg navedenih lastnosti meril mednje spada tudi določena odpornost proti vlagi športnih podov. Pri športnih podih so pomembni dejavniki odbojnost žoge, togost in ravnost površine, med pomembne varnostne dejavnike pa prištevamo drsnost površine. V športnih dvoranah pogosto prihaja do zvinov gležnjev, zato je pri drsnosti športnega poda pomembno trenje med športnimi copati in podlago. Prevelika drsnost lahko povzroči padce, premajhna drsnost pa prevelike obremenitve na sklepe nog (Jurak idr., 2013). Eden izmed elementov športnih dvoran, ki predstavlja določeno tveganje za poškodbe in vpliva na varnost vadečih, so tudi stene, ki niso ustrezno zaščitene ali so pritrjene na nezaščiteno konstrukcijsko opremo. Med pomembne dejavnike tveganja poškodb pri športni vzgoji prištevamo tudi športno opremo. Neustrezna postavitev športnih orodij in plezalnih sten sta velika dejavnika tveganja ob njihovi uporabi. Zaradi napačne postavitve ali oblike športni pripomočki predstavljajo veliko tveganje pri poškodbah. Odgovornost za varnost opreme nosi vodstvo šole in učitelj. Skladno s predpisano zakonodajo mora vodstvo šole

19

podpirati izpeljavo programa in strokovno doktrino ter zagotavljati, da so prostor, naprave, orodje in pripomočki redno pregledani in skladni z varnostnimi zahtevami izdelovalcev ter zakonodaje, ki posega na področje zaščite in urejenosti prostora. Učitelj mora zagotavljati nadzor nad prostorom, orodjem in pripomočki ter ves čas spremljati novonastale nevarnosti (Starc, 2013). 2.1.2 ZGODOVINSKI RAZVOJ ŠOLSKE ŠPORTNE INFRASTRUKTURE NA OŠ MARKOVCI

Občina Markovci se razteza na 39 km2, v njej pa v devetih naseljih (Markovci, Zabovci, Nova vas, Bukovci, Stojnci, Prvenci, Strelci, Sobetinci in Borovci) prebiva 4081 prebivalcev. Infrastruktura je v zadnjih letih izredno napredovala, saj je bil od leta 2000 do danes v vsakem naselju občine zgrajen vsaj en športni ali kulturni objekt, med njimi tudi večnamenska dvorana Osnovne šole Markovci. Športna infrastruktura ima v občini Markovci dolgo zgodovino. Že davnega leta 1840 so zgradili prvo šolsko zgradbo, ki je bila dolga 16,7 m in široka 11 m. V njej je bila šolska soba, učiteljevo stanovanje, kuhinja, dve sobi, shramba, klet in podstrešje. Glede na stalno naraščanje števila otrok so 23. novembra 1890 odprli drugo šolsko zgradbo (Muršec idr., 2010). Na mestu, kjer je bila stara šola, sedaj stoji občinska stavba. V tistih letih še ni bilo telovadnic, da bi lahko otroci telovadili, zato so na pobudo markovskih študentov, mladih delavcev in maloštevilnih protiklerikalno razpoloženih kmetov ter nekaj učiteljev na takratni osnovni šoli novembra 1933 ustanovili prvo sokolsko četo v Markovcih. Čeprav niso imeli telovadnice, ne orodja in trenerja, so takrat dosegali zavidljive uspehe. Pozimi so vadili v šolskem razredu na bradlji in drogu, poleti pa zunaj na travniku. Nekateri so izvajali tudi posebne vaje s puškami. V takratni sokolski četi ženske niso bile prisotne. Po veliki vztrajnosti, doseganju odličnih rezultatov med četami in globoko požrtvovalnostjo so premagali vse težave in 3. septembra 1939 udarniško zgradili sokolski dom v Markovcih (Štrafela, 1983). Profesorica Stanka Knapić, bivša učiteljica na Osnovni šoli Markovci, nam je v intervjuju predstavila vrsto podatkov. Na Osnovni šoli Markovci je 35 let učila v treh različnih telovadnicah. Prva, v kateri je začela učiti, je bil star gasilski dom oz. sokolski dom, velik 8x8 m. V intervjuju nam je zaupala, da so jo na šoli, kjer se je izobraževala, pripravljali, da se uči v velikih telovadnicah in z vsemi pripomočki, ampak ko je prišla na šolo v Markovce, vsega tega ni bilo. V domu je bila miza, švedska skrinja, koza, visoka in nizka gred ter nekaj blazin. Dom je bil brez slačilnic, preoblačili so se v kleti, kar na zemlji brez poda. Razredi niso bili ločeni po spolu. V vsakem je bilo po 45 otrok in vsi so se skupaj preoblačili ter telovadili. V času med leti 1965 in 1973, ko so prenavljali prosvetno dvorano, je učila tudi v stari kino dvorani v tedanjem zadružnem domu. Nekaj časa je učila celo v razredu, poleti pa zunaj. Igrišča takrat niso bila asfaltirana. Ko so prišli v zunanji prostor, so si morali sami očistiti travo, da so lahko igrali rokomet. Ravno tako so si tudi jamo za skok v daljino morali narediti sami. Ob obnovi stare prosvetne dvorane v šoli so se učenci ločili po spolu v dve paralelki.

20

Pouk je že od leta 1965 potekal v treh izmenah od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer. Ker je bila profesorica Knapić do leta 1992 sama in edina profesorica na tej osnovni šoli, je učila po cele dneve z le nekaj prostimi urami čez dan. Takrat ni bilo avtobusov, na tekmovanja se je s 40 otroki na kolesih peljala čisto sama ali pa so šli peš. Otroci so zelo radi hodili na tekmovanja. Leta 1979/80 so zgradili novo osnovno šolo, ki stoji še danes. Profesorica Knapić meni, da so bile največje razlike med staro dvorano in novo telovadnico v velikosti. Stara dvorana je bila velika 13x6 m, še vedno večja od sokolske dvorane in mnogo bolje opremljena. V tisti dvorani so uporabljali blazine, ki so bile tako težke, da so jih štirje učenci komaj nesli, zato so bili novih blazin in ostalih pripomočkov, ki jih je s seboj prinesla tudi nova telovadnica, zelo veseli. Veliko pripomočkov si je naredila sama, med njimi tudi žogice. V novi telovadnici so med zanimivimi in moderniziranimi pripomočki pridobili kroge in mrežo za odbojko. Stare pripomočke so še veliko časa uporabljali tudi v novi dvorani, nekaj pa se jih je tudi poškodovalo, ker so v takratni stari dvorani prirejali tudi zabave. Profesorica Knapić je povedala, da je ob njenem prihodu na osnovno šolo leta 1965 bilo 18 zaposlenih: ravnatelj, hišnik, dve čistilki in kuharica ter ostali učitelji, ki so učili vse predmete. Tudi ona je učila ostale predmete: glasbo, tehniko, zgodovino, zemljepis, srbohrvaščino idr. Pravi, da se je morala za te predmete veliko bolj pripraviti na pouk kot za predmet športne vzgoje. Prva leta na šoli je pri Partizanu vodila enajst vrst, od cicibanov do članov. Hodili so na tekme po celotni Jugoslaviji. Pravi, da ima zelo lepe spomine na tista leta, čeprav so bili pogoji precej drugačni od današnjih. Profesor Drago Prislan na Osnovni šoli Markovci uči od leta 1990. Tudi on je v intervjuju potrdil, da so bili pred leti razredi številčnejši, zato je bilo delo težje, saj je bilo v telovadnici od 50 do 60 otrok in ravno ta težava je danes bistveno olajšana. 2.1.3 RAZLIKE MED MALO TELOVADNICO IN VEČNAMENSKO DVORANO NA OŠ MARKOVCI

Razlike med takratnim Sokolskim domom, prosvetno dvorano in novo športno dvorano so zelo velike. Sokolski dom so na pobudo takratnih sokolskih čet zgradili leta 1939 na mestu, kjer danes stoji gasilski dom v Markovcih. Dvorana je bila velika 8x8 m, v njej pa so telovadili tudi učenci osnovne šole. Pripomočke, ki so jih takrat uporabljali, so si sami izdelali. Ostali pripomočki so bili samo blazine in gimnastična bradlja. Leta 1963/64 je bilo na šoli 529 učencev, ki jih je poučevalo le 14 učiteljev. Izmed teh sta bila le dva predmetna učitelja, zato so morali na predmetni stopnji poučevati tudi razredni učitelji. Pomanjkanje učiteljev je takrat slabo vplivalo na učni uspeh učencev. Osmega avgusta 1964 so v zadružnem domu svojemu namenu predali novo prosvetno dvorano. Pionirska organizacija je tistega leta pridno delala v markovski drevesnici, za ves zaslužek pa so kupili telovadno opremo (Muršec idr., 2010).

21

Slika1.SokolskidomvMarkovcih(Štrafela,1983).

Na sliki 1 vidimo največjo takratno pridobitev sokolske čete v Markovcih. Sokolski dom je bil zgrajen 3.9. 1939, v njem pa je danes gasilski dom (Štrafela, 1983).

Slika2.ProsvetnadvoranavMarkovcih(Muršecidr.,2010).

Na sliki 2 vidimo prosvetno dvorano, ki so jo zaradi pomanjkanja prostorov odprli 8. avgusta 1964 (Muršec idr., 2010). Šestega februarja 1978 so začeli z gradnjo nove šole. Dolgoletne sanje učencev, delavcev šole in staršev so se začele uresničevati. Tako je 11. avgusta 1979 ob prazniku občine Ptuj nova šola svečano odprla svoja vrata. V zadnjem desetletju so šolo veliko obnavljali in spreminjali. Zgradili so tudi novo avtobusno postajališče in z njim odstranili nekatere nevarnosti za učence (Muršec idr., 2010). Mala telovadnica se nahaja v Osnovni šoli Markovci in meri

22

23,60x11,75x5,8 m. V zadnjih letih se je šola zelo spreminjala, šolska telovadnica pa je ostajala v večji meri nespremenjena. Spremenilo se je veliko pripomočkov. Po zadnjih podatkih imajo v mali telovadnici naslednje pripomočke (zaloga po DI na dan 1. 1. 2016 – pridobljeno 7. 4. 2016 na Osnovni šoli Markovci): • 6 telovadnih blazin, • 1 bradlja s prev. mehanizmom, • 4 telovadne deske, • 1 telovadni drog, • 1 konzolni drog, • 4 plezalni drogovi, • 2 rokometna gola, • 4 telovadne gredi, • 8 igralnih kletk, • 4 telovadne klopi, • 2 košarkarska koša (konstrukcija), • 1 telovadni krogi (konstrukcija), • 1 odbojkarska konstrukcija, • 1 konstrukcija za plezalno vrv, • 1 konstrukcija za zaviralnik, • 1 konstrukcija za zidni drog, • 1 konzola za telovadno lestev, • 1 konzola za vse lestve, • 4 stranske košarkarske koše, • 2 telovadni kozi, • 14 letvenikov, • 1 odmična lestev, • 1 telovadna lestev, • 1 mreža za odbojko, • 1 omara za pripomočke, • 1 omara za žoge, • 1 telovadna skrinja, • 2 stojali za skok v višino, • 1 tobogan, • 1 voz za blazine.

23

Slika3.MalatelovadnicavOŠMarkovci(osebniarhiv).

Na sliki 3 vidimo še vedno uporabno malo telovadnico v Osnovni šoli Markovci, zgrajeno leta 1987. Uporabljajo jo otroci od 1. do 5. razreda.

24

Slika4.Prostorzashranjevanjepripomočkov(osebniarhiv).

Na sliki 4 vidimo prostor za shranjevanje pripomočkov v mali telovadnici. Pripomočki in orodja niso primerno shranjeni, saj ni primernega zaprtega prostora, ki bi pogojeval varnostne vidike. Skozi leta se je vse bolj kazala potreba po novi telovadnici, saj ena sama ni zmogla zadovoljiti potreb za izvajanje športne vzgoje na šoli. Želja se je uresničila v šolskem letu 2005/06, ko je večnamenska dvorana ob šoli odprla svoja vrata (Muršec idr., 2010). Dvorana se danes uporablja za različne namene: različne občinske in šolske prireditve, koncerte idr. Športno vzgojo v njej poučujeta dva učitelja, profesor Drago Prislan in profesor Zlatko Marčič, ter učiteljice razrednega pouka. Od leta 2010 se na tej šoli izvaja tudi projekt Zdrav življenjski slog. Dimenzije športne dvorane so 45,50x28,25x7,60 m z dvema dvižnima stenama, kar pomeni, da ustreza vsem normativom, ki so predpisani za športne dvorane. Profesor Prislan v intervjuju razlaga, da so najprej želeli zgraditi dvorano z eno dvižno steno, ampak so na njegovo pobudo in pobudo ostalih profesorjev zato zgradili večjo z dvema dvižnima stenama. Pravi, da so začetni projekti predpisovali višino dvorane na 9 m, ampak so kasneje višino zaradi stroškov kurjave znižali na 7,60 m. Ne glede na vse meritve je dvorana še vedno premajhna za vse občane ob večjih dogodkih. Profesor Prislan razlaga, da bi bila dvorana od

25

dodatnih dveh metrih višine zanj idealna, saj bi lahko organizirali veliko več drugih tekmovanj (npr. odbojka), ki jih sedaj ne morejo, vendar je vseeno zadovoljen, ker imajo glede na okolico ostalih osnovnih šol odlične pogoje za izvajanje športne vzgoje. Po letošnjih podatkih imajo v večnamenski dvorani za izvajanje športne vzgoje naslednje pripomočke (zaloga po DI na dan 1. 1. 2016 – pridobljeno 7. 4. 2016 na Osnovni šoli Markovci):

• 52 telovadnih blazin, • 4 štarte bloke, • 4 telovadne deske, • 4 gasilniki S-6, • 2 gola za nogomet, • 3 gugala za telovadno klop, • 1 kaliper, • 8 ritmičnih kijev, • 4 telovadne klopi, • 25 kolebnic, • 9 pohodniških kompasov, • 1 kompresor za žoge, • 2 vtična orodja, • 2 prenosna koša za košarko, • 2 telovadni krogli, • 1 telovadna lestev, • 1 lestev z zatičem, • 39 letvenikov s konzolo, • 1 letvica za skok v višino, • 24 loparjev za badminton, • 1 megafon, • 1 merilec predklona, • 1 merilec spretnosti, • 7 merilcev srčnega utripa, • 1 meter, • 2 pisalni mizi, • 25 telovadnih obročev, • 1 omara, • 4 omare za pripomočke, • 6 pregibnih ovir, • 10 štafetnih palic, • 10 telovadnih palic, • 1 platno za projekcijo, • 1 sidrišče odbojkarskega igrišča,

26

• 2 telovadni skrinji, • 7 smuči, • 1 stojalo za skok v višino, • 3 stojala za slalom, • 4 stole, • 98 telovadnih stožcev, • 1 trampolin, • 1 gimnastični triangel, • 2 vozova za blazine, • 1 voz za vtično orodje, • 3 vozove za žoge, • 1 vrv.

Osnovna sredstva večnamenske dvorane:

• 1 lesena obloga športne dvorane, • 1 mehka zaščita stene, • 1 dvižna zaščitna mreža, • 1 viseči koš za glavno igrišče, • 1 odmični koš za stranski igrišči, • 1 rokometni gol, • 1 oprema za tekmovalno odbojko, • 1 oprema za šolsko odbojko, • 1 oprema za badminton, • 1 oprema za namizni tenis, • 1 oprema za dvoranski hokej, • 1 informacijska oprema, • 2 vzdolžni tribuni, • 2 sedežni klopi, • 1 dvižna zaščitna mreža, • 1 zaščitni pod, • 1 prireditveni podij športne dvorane, • 1 dvojni vtični drog, • 1 šolska bradlja, • 1 velika koza, • 1 mala koza, • 3 viseči koši prečnih igrišč.

Iz pripomočkov lahko vidimo razliko, ki se je nadgradila v teh letih. Nova dvorana je večja in primernejša za izvajanje športne vzgoje. Je urejena po normativih in varna za izvajanje pouka. Na pozitivnejši telesni in gibalni razvoj učencev in učenk vsekakor vpliva večji prostor in

27

novejši pripomočki, s katerimi lažje motiviramo vadeče in pripomoremo k boljšemu in kakovostnejšemu izvajanju športne vzgoje. Ob materialni pridobitvi novejše telovadnice in pripomočkov se od šolskega leta 2010/11 na Osnovni šoli Markovci izvaja tudi projekt Zdrav življenjski slog, ki v veliki meri vpliva na telesni in gibalni razvoj otrok. Projekt je usmerjen v razvoj osnovnih gibalnih sposobnosti, pridobivanje gibalnih spretnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga. Učence s pomočjo strokovno usposobljenega kadra spodbuja k oblikovanju vzorcev zdravega življenja. Izvaja se od 1. do 9. razreda. Dodatne športne dejavnosti, ki jih ponuja program, vključujejo 20 do 30 % osnovnošolske populacije in zagotavljajo zainteresiranim učencem 5 ur športne dejavnosti na teden ter blažijo posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja ("Zdrav življenjski slog", 2016).

Slika5.VečnamenskadvoranaOŠMarkovci(osebiarhiv).

Na sliki 5 vidimo večnamensko dvorano, ki je bila zgrajena leta 2005/06 in jo je možna razdeliti v tri prostore, saj jih lahko ločimo z dvema dvižnima stenama.

28

Slika6.VečnamenskadvoranaOŠMarkovci-drugidel(osebniarhiv).

Na sliki 6 vidimo prostor za shranjevanje orodja in pripomočkov. Če novo dvorano primerjamo s staro telovadnico, opazimo, da je veliko bolje poskrbljeno za varnost učencev. Dvorana je odlično opremljena z dvema shranjevalnima prostoroma, v katerih se nahajajo športna oprema in pripomočki.

Slika7.NačrtvečnamenskedvoraneOŠMarkovci(osebniarhiv)

29

Na sliki 7 so vidne dimenzije večnamenske dvorane. Vidimo lahko zunanje prostore, kjer so garderobe za dečke in deklice ter dva kabineta za profesorje športne vzgoje. 2.2 TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ OTROK

Sodobni način življenja zelo vpliva na telesno sestavo otrok in mladine. V preteklosti so otroci morali veliko več pomagati pri hišnih oz. domačih opravilih in so bili s tega vidika bolj telesno dejavni. Danes staršem veliko časa vzame delo in drugi dejavniki, ki jim onemogočajo zadostno druženje s svojimi otroki, pomanjkanje časa pa se kaže tudi v nezdravem prehranjevanju in nezadostni rekreativni športni dejavnosti. Vsak starš je zgled svojemu otroku, ti pa posnemajo tudi nezdrave navade svojih staršev, ki negativno vplivajo na njihov razvoj. Prostočasno posedanje staršev za računalnikom ali pred televizijskimi zasloni namreč na otroke prenaša vzorce življenja in onemogoča njihov optimalni telesni in gibalni razvoj. Zaradi pogostosti takšnih nezdravih vzorcev sodobnega življenjskega sloga družin postaja prostočasna športna dejavnost otrok vse bolj odvisna od staršev, saj na eni strani ravno oni (ne) dopuščajo samostojne nenadzorovane spontane igre otrok na prostem oziroma omogočajo ter spodbujajo otroka, da se vključuje v organizirano športno vadbo. Za marsikaterega otroka so športne dejavnosti v šoli edine, ki so mu dostopne, zaradi česar je danes bolj kot kdaj koli prej pomembno, da so pogoji za športno dejavnost v šoli ter njena kakovostna izvedba bistven dejavnik zdravega telesnega in gibalnega razvoja. Večkrat preverjana realnost je, da sodobni življenjski slogi ogrožajo tako optimalen telesni kot tudi gibalni razvoj, kar nujno vodi v zmanjšano kvaliteto življenja tistih otrok, ki se znajdejo na negativni strani razvojnih trendov. Slovenski otroci v tem pogledu niso nobena izjema in kljub naporom zdravstvenih delavcev, učiteljev in ostalih strokovnjakov, ki delujejo na področju zdravja otrok in mladine, se srečujemo s stanjem telesnega in gibalnega razvoja otrok, s katerim ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Različna časovna obdobja s seboj prinašajo različne družbeno-ekonomske pogoje, ki se nujno odražajo tudi na razvoju otrok (Starc, 2014). V raziskavi z naslovom Nekateri morfološki, gibalni, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–2000 so Strel idr. (2003) ugotavljali stanje ter velikost in smer sprememb teh kazalnikov v zadnjem desetletju. Ugotovili so, da v obdobju od 1990 do 2000 ni prišlo do velikih sprememb v telesnih značilnosti. Prirast telesne višine je bil manjši kot v preteklih desetletjih pred letom 1990, medtem ko sta se telesna masa in kožna guba nadlahti bistveno povečali, še posebej v obdobju do trinajstega leta starosti. Glede na primerjavo rezultatov med leti 1990 in 2000 se pri gibalnih sposobnostih kaže pozitiven trend razvoja, hkrati pa se zmanjšujejo razlike med spoloma, saj dekleta vse bolj dohitevajo fante. Do enajstega leta se je gibalna učinkovitost nekoliko zmanjšala, nato pa do petnajstega leta izboljšala. V raziskavi vidimo, da je najbolj napredovala populacija srednješolcev, saj so

30

dekleta v tem desetletnem obdobju povečala gibalno učinkovitost za štiri odstotke. Strel, Kovač in Jurak (2004) so v okviru raziskave Pomen športa in izobraževanja pri preprečevanju sedečega načina življenja in oblikovanju zdravega življenjskega stila otrok in mladine ugotavljali stanje telesnih razsežnosti in raven gibalnih sposobnosti ter športnih znanj otrok in mladine v Sloveniji. Ugotovili so, da so se posamezne gibalne sposobnosti v obdobju med 1990 in 2000 pri slovenskih otrocih in mladini od 8. do 19. leta starosti razvijale v zelo različne smeri. Najbolj izstopajo izrazite pozitivne spremembe mišične vzdržljivosti trupa, ki se je pri fantih izboljšala za 10,2 %, pri dekletih pa za 14 %. Pri dekletih so nastale še pozitivne spremembe pri koordinaciji gibanja celega telesa, ki se je izboljšala za 7,2 %. Trend razvoja je pri fantih in dekletih podoben, le da so dekleta napredovala za 1,6 %, fantje pa le za skromnih 0,2 %. Negativne spremembe, ki so nastale med leti 1970 in 2003, so pri dekletih manjše, saj se več ukvarjajo s športom. V obdobju nastopa pubertete so dekleta pridobile tudi manj podkožnega maščevja kot fantje. Mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok se je pri fantih zmanjšala za 9,8 %, pri fantih in dekletih pa je opazen padec vzdržljivosti za 5,7 %. Močno zmanjšanje mišične moči pri fantih in dekletih med 7. in 9. letom starosti je zelo zaskrbljujoče, saj se je mišična moč med 1970 in 2003 poslabšala za več kot 50 %. Spremembe v koordinaciji gibanja celega telesa so bile pozitivne do leta 1993, v zadnjem desetletnem obdobju do leta 2003 pa so negativne. Izrazito negativni trendi sprememb so prisotni pri otrocih med 7. in 10. letom starosti, še posebej pri fantih. Med 11. in 14. letom starosti se negativne razlike med desetletji manjšajo. Leta 2003 so fantje pri 14. letih dosegli celo najvišjo raven koordinacije gibanja vsega telesa. Leta 2003 je bila mišična vzdržljivost trupa pri otrocih med 7. in 10. letom nekoliko boljša kot pred desetimi leti, zato pa pozitivne spremembe od 11. do 14. leta dosegajo do 10 %. Še posebej so napredovala dekleta, medletni prirasti pa so dokaj enakomerni. Telesna rast se nanaša na merljive spremembe kompozicije telesa, postave in velikosti telesa. Pri rasti je v ospredju razsežnost telesa, pri razvoju pa napredek pri spreminjanju razsežnosti (Beuen in Malina, 1996; Faulkner, 1996; Malina in Bouchard, 1991). Tancig (1987) je rast opredelila kot spremembe v velikosti celega in delov telesa zaradi povečanja števila celic. Telesni razvoj in telesna masa sta največkrat pokazatelja zdravstvenega stanja in prehrane otrok (Parizkova, 1996; Roemich in Rogol, 1995; Rolland-Cachera, 1995). Antropometrične meritve longitudinalnih in transverzalnih razsežnosti, voluminoznosti telesa in podkožnega maščevja skupaj z gibalnimi sposobnostmi in gibalnimi znanji kažejo na razvojne procese, ki se dogajajo v otroku. Razvoj otroka je rezultat interakcije otrokovih genov in okolja, torej tudi socialno-ekonomskega okolja družine in šole. Zelo težko je oceniti, kolikšen vpliv imajo posamezni dejavniki, kot so genetika, rastni hormoni, prehrana, stopnja zrelosti in gibalna dejavnost, na telesni razvoj otroka. Na splošno velja, da so longitudinalne in transverzalne razsežnosti telesa bolj pod vplivom genetskih dejavnikov, medtem ko sta telesna masa in kožna guba pogojeni z vplivi okolja (Carter, Mirwald, Heath-Roll in Bailey, 1997). Telesna višina se je med 7. in 10. letom sicer povprečno poveča za več kot pet centimetrov ali 4 % na starostno kategorijo, letni prirast mase pa znaša več kot tri kilograme (Strel idr., 2003).

31

Strel (1976) je v raziskavi Spremembe relacij med nekaterimi antropometričnimi in gibalnimi karakteristikami v obdobju od enajstega od petnajstega leta na vzorcu fantov ugotovil, da imata telesna masa in kožna guba velik vpliv na gibalne sposobnosti. Obe sta negativno povezani z gibalnimi nalogami, pri katerih prevladuje energijska komponenta gibanja in relativna telesna moč. Telesna višina se je na drugi strani izkazala kot pozitivno povezana z eksplozivnostjo in hitrostjo. Šturm (1972) je ugotovil, da razvoj telesnih značilnosti med 11. in 15. letom ne poteka enakomerno. Debelina kožne gube nadlahti se je zmanjševala ravno med omenjenimi leti, ko doseže največji padec. Telesna masa in telesna višina sta dosegla največjo rast med 13. in 14. letom. Vidimo torej, da so telesne značilnosti med seboj povezane in v največji meri vplivajo na gibalne sposobnosti otrok. Za povečanje kožne gube pri otrocih lahko trdimo, da nanjo v največji meri vpliva prehrana, za telesno rast pa je odgovoren posameznikov genski zapis in okolje, v katerem živi. Na gibalni razvoj vpliva tudi veliko drugih dejavnikov. Ismail (1976) v teoriji integralnega razvoja govori, da sta razvoj gibalnih potencialov in pridobivanje različnih izkušenj ter znanj tesno povezana predvsem s telesnim, funkcionalnim, spoznavnim in čustveno-socialnim razvojem otroka. Vsi podsistemi psihosomatskega statusa so med seboj tesno povezani in spremembe na enem področju vplivajo na preobrazbo ostalih podsistemov. Spremembe gibalnih sposobnosti otrok in mladine v Sloveniji v obdobju med leti 1990 in 2000 so v celoti gledano pozitivne, jasno pa se kaže trend zmanjševanja razlik med dekleti ni fanti (Strel idr., 2003). V zadnjem desetletju so se razlike v gibalnih sposobnostih med 7. in 19. letom povečale. Trend razvoja gibalnih sposobnosti je pri dekletih in fantih istosmeren, a so dekleta bolj napredovala (Strel idr., 2004). Do 11. leta so se gibalne sposobnosti otrok nekoliko znižale, medtem ko je mogoče med 11. in 15. letom zaslediti spremembe v pozitivni smeri, ki so postajale še bolj izrazite v obdobju od 15. do 19. leta. V zadnjem desetletju se je pri fantih in dekletih najbolj povečala repetitivna moč trupa, pri prvih za 10,2 %, pri dekletih pa za kar 14 %. Pri fantih so se največje negativne spremembe pojavile v repetitivni moči ramenskega obroča, ki se je zmanjšala za 9,8 %, pri dekletih pa se najbolj negativne spremembe kažejo v razsežnosti splošne vzdržljivosti, ki se je zmanjšala za 5,7 % (Strel idr., 2003). V mlajših starostnih kategorijah so gibalne sposobnosti diferencirane slabše kot v starejših (Strel, 1981). V desetem letu se izraziteje ločita dva sklopa latentnih gibalnih sposobnosti. Prvi je pod vplivom mehanizmov za intenzivnost in trajanje ekscitacije, drugi pa pod vplivom mehanizmov za strukturiranje gibanja ter sinergijsko in tonusno regulacijo (Kovač, 1999). Buren razvoj telesa predvsem v obdobju pubertete, ki se kaže v daljših okončinah in rasti mišičevja, lahko fizično ovira izvedbo gibov z veliko amplitudo.

32

2.2.1 TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ OTROK NA OŠ MARKOVCI V OČEH PROFESORJEV ŠPORTNE VZGOJE Profesorica Stanka Knapić meni, da so bili po njenih izkušnjah otroci pred leti veliko bolj gibalno sposobni in dojemljivi. Ker živi zraven igrišča, opaža tudi razlike v prostočasnem ukvarjanju s športom, saj je bilo igrišče ob koncih tedna in med prostim časom ljudi pred leti veliko bolj polno, kot je danes. Meni, da je prihod računalniške tehnologije osnovni vzrok tega, da otroci namesto dejavnosti na igrišču izbirajo posedanje doma. Na šoli se je skozi leta izboljšala tako kakovost kot količina športnih pripomočkov, z zmanjševanjem števila učencev v vadbenih skupinah pa je bilo tudi učiteljevo delo lažje. Na šoli so zaposlili tudi več ostalih predmetnih učiteljev, zaradi česar so se učitelji športne vzgoje lahko posvečali zgolj poučevanju tega predmeta. V vseh letih učenja profesorice Stanke Knapić so njeni učenci poznali gimnastične vaje in ostale športne vsebine, saj je skozi vsa leta športno vzgojo učila po učnem načrtu. Dobila je tudi veliko ustnih pohval. Danes se gimnastike ne poučuje več v tolikšni meri kot nekoč, saj se profesorji zaradi strahu pred poškodbami otrok vedno bolj izogibajo zahtevnejšim vsebinam. Meni, da so bili otroci včasih tudi veliko bolj disciplinirani in je beseda učitelja nekaj veljala. Zaradi sprememb v vedenju učencev je profesorica Stanka v zadnjih dveh letih učenja imela veliko več težav kot v svoji predhodni karieri. Meni, da bi morali starši in učitelji veliko več medsebojno sodelovati in si tudi deliti informacije o otrocih z vidika zdravja in gibalne učinkovitosti. Profesor Drago Prislan je bil ob zastavljenih vprašanjih podobnega mnenja kot profesorica Stanka Knapič. Menil je, da otrokom pred leti ni bilo težko preteči velikih razdalj, tudi če niso imeli primernih športnih copat, kot jih imajo danes. Vztrajnost in vzdržljivost sta po njegovem mnenju danes veliko večji problem kot nekoč. Opaža, da se predvsem v šoli v naravi vidi, da so otroci preveč navezani na dom oziroma na starše, česar nekoč ni bilo opaziti. Danes otroci preveč časa preživijo na mobilnih telefonih in računalnikih. Tudi ko se učitelji in starši medsebojno dogovorijo, da jih otroci ne bodo uporabljali, jim starši vseeno dovolijo zgolj zaradi obveščanja o tem, kako se imajo ali zaradi blaženja domotožja. V šolah v naravi se med otroki izrazijo velike razlike tako v gibalnih znanjih kot v opremi otrok. Nekateri imajo bistveno več možnosti zimskih in poletnih letovanj od ostalih, zato se ta razlika najbolj kaže pri plavanju in smučanju, torej v poletnih in zimskih šolah v naravi. Profesor Prislan meni, da so tisti otroci, ki se doma več pogovarjajo s starši, bolj pridni. Otroci, katerih starši nimajo več časa za pogovore, so po njegovem mnenju ves dan za računalnikom in nimajo več privzgojenih vrednot. Opaža tudi, da se otroci zaradi tega med seboj ne družijo več toliko kot nekoč.

33

Profesor Prislan tudi meni, da izboljšave športnih prostorov in novi pripomočki ne vplivajo na telesne in gibalne sposobnosti otrok, saj pravi, da včasih vseh teh pripomočkov ni bilo, pa so bile gibalne sposobnosti otrok vseeno na višji ravni. Tudi on je omenil, da se danes gimnastika na šolah ne izvaja več, ker je vse večji poudarek na varnosti in se učitelji bojijo, da bi se otroci zaradi zmanjšanih gibalnih sposobnosti poškodovali. Nekoč so pri pouku športne vzgoje izvajali tudi salte in različne premete, ki jih danes ne vidimo več. Opisuje, da danes na šoli še vedno delajo na gimnastičnem drogu, a precej bolj previdno. V primeru, ko otrok ne želi na drog ali ga je strah, ga učitelj v to ne sili. Opaža tudi razliko s starejšimi generacijami in pravi, da danes otroci v 6. razredu ne znajo narediti niti prevala. Meni, da so bile generacije otrok, rojene pred letom 1990, veliko bolj gibalno učinkovite, po njegovem mnenju zaradi tega, ker niso imele telefonov in računalnikov. Opaža, da danes otroci zelo hitro obupajo ob zahtevnejših nalogah. Te generacije po njegovem mnenju dobivajo tudi krivo sliko o tem, kaj je v bistvu šport. Gledajo ogromno športnih dogodkov, vidijo pa samo tisto, kar je v finalu. Ne vidijo, kako pride športnik do vrhunca. Za dosežene dobre rezultate se morajo športniki marsičemu odreči, velikokrat so tudi poškodovani, vendar to dejstvo pozna samo peščica otok, ki trenirajo ali se dejavno ukvarjajo s športom. Slika ostalih otrok je malo popačena, ker ne vedo, kaj je resnični trening. Prislan meni, da je tolerančni prag otrok danes zelo nizek in ko jih le malo nekaj zaboli, končajo z vajo. Ne zavedajo se, da je za rezultate v športu potrebno veliko več. Pravi, da so pred leti na te uspehe gledali čisto drugače kot danes in če je nekdo dosegel zlato medaljo, so na to gledali drugače kot zgolj na zaslužek. Profesor Drago Prislan meni, da so bile starejše generacije bolj gibalno sposobne. Tudi on v veliki meri krivi današnjo tehnologijo, saj pravi, da so pred leti hodili samo na gimnastiko in košarko, ki je bila edina zabava in priložnost za medsebojno druženje. Niso imeli motorjev, koles, računalnikov in telefonov. Omenil je tudi, da opaža razlike med opremo učencev, ki je bila nekoč nepomembna, danes pa starši in otroci veliko denarja potrošijo zgolj za dobro znamko opreme. 2.3 PREHRANJENOST Analiza podatkov telesne mase in višine dečkov v starosti med 7 in 18 let iz Športnovzgojnega kartona za obdobje od leta 1991 do 2006 je pokazala kar 40 % porast prekomerne mase, ki je najizrazitejša v skupini dečkov, kar pomeni, da se je delež preddebelih dečkov v tem obdobju povečal s 13,5 % na 18,8 %, delež debelih z 2,8 % na 6,1 %. Tovrsten trend je z nekoliko manjšo hitrostjo rasti bil opazen do leta 2011 (Gabrijelčič Blenkuš, 2013). Poudariti velja, da so podatki, ki jih izračunamo glede na krivulje IOTF (Rolland-Cachera, 1995), nekoliko manj zaskrbljujoči od podatkov, ki jih izračunamo glede na krivulje svetovne zdravstvene organizacije (Onis idr., 2007). Strokovnjaki Fakultete za šport namreč na podlagi podatkov o telesni zmogljivosti v povezavi s telesno težo predvidevajo, da gre del povečane

34

telesne mase med otroki in mladimi tudi na račun pospešene hitre faze rasti v posameznih starostnih skupinah – nekateri prekomerno telesno težki otroci so namreč tudi precej zmogljivi, zato lahko gre pri njih tudi za povečanje puste telesne mase, vključno z mišicami. Neustrezna prehranjenost otrok in mladine se odraža na njihovi gibalni učinkovitosti. Povečevanje ITM navadno vodi v slabšanje gibalne učinkovitosti, saj povečana telesna masa pomeni dodatno breme, ki ga morajo otroci in mladostniki premagovati. Podatki sistema SLOfit kažejo tudi, da telesna dejavnost in gibalna učinkovitost zaskrbljujoče pada posebej med fanti. Zmanjšana gibalna učinkovitost zaradi debelosti ne pomeni le zmanjšane kakovosti življenja in zdravja posameznika, ampak tudi potencialno zmanjšano zmožnost dela v odrasli dobi, kar je pomembno za učinkovitost in razvojni potencial družbe nasploh (Gabrijelčič Blenkuš, 2013). S povečevanjem dostopnosti neustreznih prehranskih izdelkov, s spremenjenimi prehranjevalnimi navadami, še posebej pa z zmanjšano telesno dejavnostjo v zadnjih treh desetletjih so otroci zelo spremenili sliko prehranjenosti. Zavedati se moramo, da se je delež prekomerno prehranjenih otrok in mladostnikov v zadnjih treh desetletjih podvojil, pri čemer je bilo bolj izrazito povečanje prekomerne prehranjenosti pri fantih (Starc, 2014).

2.4. PROJEKT ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG

Pri oblikovanju zdravega življenjskega sloga ne moremo mimo redne športne dejavnosti, ki je pozitivno povezana z zdravim načinom življenja, ker bistveno prispeva k ohranjanju, krepitvi in varovanju zdravja (Berčič, 2005) ter povečuje delovno storilnost (Bilban, 2002). Aktivni življenjski slog pomembno prispeva k splošni kakovosti življenja, saj ima redna športna dejavnost pomembno vlogo v okviru promocije zdravja, ker varuje zdravje v vseh starostnih skupinah (Berčič, 2002). Za športno dejavne ljudi je značilno, da imajo več energije, so vitalnejši, bolje razpoloženi, imajo lepše oblikovano telo, bolje spijo, so močnejši, gibljivejši, spretnejši in odpornejši (Berčič, Sila, Tušak in Semolič, 2001). Zdrav življenjski slog in zdravje nista več samo interes posameznika, pozitivne učinke dajeta tudi družbi v celoti. Ozaveščanje zdravega življenjskega sloga je še kako pomembno, saj omogoča ohranjanje in krepitev zdravja, kakovost življenja vsakega posameznika ter zmanjšanje družbenih stroškov preprečevanja in zdravljenja kroničnih in nalezljivih bolezni (Fras, 2005). Za spodbujanje zdravega življenjskega sloga je Zavod RS za šport Planica leta 2008 pričel s projektom Zdrav življenjski slog, ki je namenjen osnovnim šolam. S Projektom Zdrav življenjski slog, učence in učenke s pomočjo strokovno izobraženega kadra spodbujajo k oblikovanju vzorcev zdravega življenja; izvaja se od 1. do 9. razreda. Dodatne športne dejavnosti vključujejo 20 do 30 % osnovnošolske populacije in zagotavljajo zainteresiranim učencem 5 ur športne dejavnosti na teden ter tako blažijo posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja. Projekt Zdrav življenjski slog se izvaja po pouku, med vikendi in v času počitnic, kjer učenci spoznajo različne športe ("Zdrav življenjski slog, 2016").

35

Šole v sklopu projekta Zdrav življenjski slog izvajajo tudi delavnice z različnimi naslovi: Stik s telesom, Gibalno-plesna delavnica za dekleta, Preprečevanje zasvojenosti in omam, Dobra komunikacija, Reševanje konfliktov in izražanje jeze itd. V okviru ozaveščanja o pomenu gibanja za zdravje pa poznamo tudi druge projekte, kot so Sončkov tek, Tek prijateljstva, Jutranja telovadba - pet minut za zdravje itd. Vedno bolj pa osnovne in srednje šole v Sloveniji pripravljajo tudi različne prispevke o zdravi prehrani, opozarjajo na posebne svetovne dneve, kot so dan prehrane in dan vode, ter pripravljajo različne razstave na temo zdravega življenjskega sloga. 2.5 CILJI

Osnovni cilj magistrske naloge je ugotoviti, kakšen učinek je imela nova športna infrastruktura na telesni in gibalni razvoj otrok Osnovne šole Markovci. 2.6 HIPOTEZE

Preveriti nameravamo 4 hipoteze: H1: Izgradnja nove športne dvorane je pozitivno povezana s telesnim razvojem otrok na Osnovni šoli Markovci. H2: Izgradnja nove športne dvorane je pozitivno povezana z gibalnim razvojem otrok na Osnovni šoli Markovci. H3: Po izgradnji nove športne dvorane so se telesne značilnosti starejših učencev in učenk izboljšale bolj kot telesne značilnosti mlajših učencev in učenk. H4: Po izgradnji nove športne dvorane so se gibalne sposobnosti starejših učencev in učenk izboljšale bolj kot gibalne sposobnosti mlajših učencev in učenk.

36

3 METODE DELA 3.1 PREIZKUŠANCI Za raziskavo smo uporabili anonimizirane podatke SLOfit – Športnovzgojnega kartona od leta 1994 do leta 2015. V raziskavo smo zajeli 7212 učencev in učenk, ki so v tistih letih obiskovali Osnovno šolo Markovci. Učenke in učence različnih starosti smo razvrstili po spolu in starosti in grafično predstavili podatke. V analizo nismo vključili šestletnikov, saj so se na šoli pojavili šele po uvedbi devetletne osnovne šole, ravno tako pa smo izločili 15- in 16-letnike, saj njihovo število po letih zelo niha. Primerjalni obdobji sta obdobje pred izgradnjo nove športne dvorane 1994–2004 in obdobje 2005–2015, ko je pouk športa potekal v novi športni dvorani.

Tabela1

Številoučencevodleta1994do2015

Starost št. učencev pred 2005 št. učencev po 2005 učenci7let 212 180 učenke7let 204 182 učenci8let 280 177 učenke8let 245 181 učenci9let 285 183 učenke9let 269 179 učenci10let 265 189 učenke10let 260 171 učenci11let 272 201 učenke11let 269 170 učenci12let 265 209 učenke12let 265 186 učenci13let 278 214 učenke13let 277 194 učenci14let 263 215 učenke14let 267 205

Skupaj 4176 3036

37

V Tabeli 1 vidimo število učencev, ki so bili zajeti v naš vzorec od leta 1994 do 2015. Opazno je večje število učencev pred letom 2005. Naš vzorec zajema 7212 učencev, starih od 7 do 14 let. 3.2 PRIPOMOČKI Podatki, ki smo jih pridobili za namen naše raziskave, so bili pridobljeni s pomočjo merskih nalog SLOfit – Športnovzgojnega kartona. V analizi so bile uporabljene spremenljivke: telesna višina, telesna masa, kožna guba nadlahti, indeks telesne mase, dotikanje plošč z roko, skok v daljino z mesta, premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m, tek na 600 m in indeks gibalne učinkovitosti XT. Telesni razvoj smo preverjali na podlagi hranjenosti otrok, ki smo jo določili s pomočjo indeksa telesne mase po krivuljah IOTF (Cole in Lobstein, 2012). S pomočjo rezultatov gibalnih merskih nalog smo določili tudi indeks gibalne učinkovitosti XT, ki nam služi kot ocena splošnega gibalnega razvoja otrok. 3.3 POSTOPEK Antropometrične meritve in meritve gibalnih sposobnosti so vsako leto potekale v mesecu aprilu ali maju po uradnem protokolu meritev (Strel idr., 1996). Podatke smo statistično obdelali s programsko opremo SPSS, grafično pa predstavili s programsko opremo Microsoft Excel. Hipotezi 1 in 2 smo preverjali ločeno po spolu s pomočjo parcialne korelacije, pri kateri smo nadzorovali vpliv starosti, razlike med telesnimi značilnostmi in gibalnimi sposobnostmi otrok pred in po izgradnji nove dvorane pa smo preverjali s pomočjo analize variance, ravno tako ločeno po spolu. Hipotezi 3 in 4 smo preverjali z analizo standardiziranih vrednosti gibalnih merskih nalog s pomočjo primerjave povprečij, preverili pa smo tudi razlike pri starejših in mlajših otrocih pred in po izgradnji nove športne dvorane s pomočjo analize variance in ločeno po spolu.

38

4 REZULTATI 4.1 OPISNA STATISTIKA Za lažje razumevanje naslednjih tabel, navajamo legendo oznak za spremenljivke : ATV – telesna višina, izmerjena v mm (meri se na 0,5 cm natančno). ATT – telesna masa, izmerjena v dkg (meri se na 0,5 kg natančno). AKG – količina podkožnega maščevja, izmerjena v mm. ITM – indeks telesne mase. DPR – dotikanje plošč z roko, izmerjeno s številom ponovitev v 20 sekundah. SDM – skok v daljino z mesta, izmerjen v cm. PON – premagovanje ovir nazaj, izmerjeno v desetinkah sekunde. DT – dvig trupa, izmerjeno je število ponovitev v 60 sekundah. PRE – predklon na klopci, izmerjen v cm (40 cm pomeni mesto stojišča). VZG – vesa v zgibi, izmerjena v sekundah (maksimalni rezultat je 120 sekund). T60 – hitrost teka na 60 metrov, izmerjen v desetinkah sekunde (0,1 m/s). T600 – hitrost teka na 600 metrov, izmerjen v sekundah (m/s), (maksimalni rezultat je 300 sekund). XT – povprečje vseh osmih motoričnih testov. TATV – T-vrednost telesne višine, izmerjena v mm (meri se na 0,5 cm natančno). TATT – T-vrednost telesne mase, izmerjena v dkg (meri se na 0,5 kg natančno). TAKG – T-vrednost količine podkožnega maščevja, izmerjena v mm. TITM – T-vrednost indeksa telesne mase. TDPR – T-vrednost dotikanja plošče z roko, izmerjeno s številom ponovitev v 20 sekundah. TSDM – T-vrednost skoka v daljino z mesta, izmerjen v cm. TPON – T-vrednost premagovanja ovir nazaj, izmerjen v desetinkah sekunde. TDT – T-vrednost dviganja trupa, izmerjeno je število ponovitev v 60 sekundah. TPRE – T-vrednost predklona na klopci, izmerjen v cm (40 cm pomeni mesto stojišča). TVZG – T-vrednost vese v zgibi, izmerjena v sekundah (maksimalni rezultat je 120 sekund). TT60 – T-vrednost hitrosti teka na 60 metrov, izmerjen v desetinkah sekunde (0,1 m/s) TT600 – T-vrednost hitrosti teka na 600 metrov, izmerjen v sekundah (m/s), (maksimalni rezultat je 300 sekund).

39

Tabela2

SurovepovprečnevrednostimerskihnalogučencevOŠMarkovci

Legenda. Mers.nal. – merska naloga; M – aritmetična sredina. V Tabeli 2 vidimo surove povprečne vrednosti merskih nalog pred in po letu 2005 za učence od 7. do 14. leta.

Starost 7let 8let 9let 10let 11let 12let 13let 14letMers.nal. Leto M M M M M M M M

ATV pred2005 1275,3 1331,7 1384,9 1440,1 1489,4 1552,2 1622,0 1693,1

po2005 1283,8 1347,0 1404,6 1459,9 1510,4 1571,2 1644,7 1709,8

ATT pred2005 267,2 300,3 337,9 379,4 418,0 464,0 521,9 586,0

po2005 275,1 318,9 362,8 407,3 445,3 498,3 562,4 615,7

AKG pred2005 10,0 10,8 11,5 11,9 13,0 12,4 11,7 10,5

po2005 12,5 13,9 15,1 16,1 16,2 16,1 15,4 13,5

DPR pred2005 23,4 26,1 28,8 31,5 34,4 36,6 40,2 43,6

po2005 25,2 27,5 30,8 33,2 35,4 37,5 39,7 42,7

SDM pred2005 127,5 137,1 145,9 154,4 160,4 171,2 182,4 196,2

po2005 124,9 133,2 142,8 149,1 156,5 162,3 173,5 184,8

PON pred2005 211,1 182,8 164,6 152,3 140,6 128,6 117,0 106,7

po2005 195,3 179,5 169,4 159,5 148,5 144,1 130,0 118,7

DT pred2005 26,2 30,5 33,7 36,8 37,1 40,0 43,3 45,2

po2005 30,2 33,4 36,4 38,3 39,6 41,2 45,0 47,8

PRE pred2005 40,0 40,0 40,5 40,9 40,6 40,9 41,8 43,2

po2005 42,5 41,3 40,9 40,9 41,2 41,7 41,8 42,5

VZG pred2005 25,7 29,1 35,3 37,7 35,6 38,0 41,8 44,8

po2005 29,6 28,3 30,5 31,0 33,0 34,0 34,4 44,2

ITM pred2005 16,4 16,9 17,5 18,2 18,7 19,1 19,7 20,4

po2005 16,6 17,4 18,2 18,9 19,3 19,9 20,6 20,9

XT pred2005 48,1 48,1 48,0 48,1 48,0 48,4 48,6 48,8

po2005 50,5 49,2 48,8 48,2 47,7 47,2 47,5 47,7

T600 pred2005 3,0 3,2 3,4 3,5 3,6 3,8 3,9 4,1

po2005 3,1 3,2 3,4 3,5 3,5 3,6 3,8 4,1

T60 pred2005 5,0 5,2 5,4 5,6 5,8 6,0 6,2 6,6

po2005 4,9 5,2 5,4 5,6 5,7 5,9 6,2 6,6

40

Tabela3

SurovepovprečnevrednostimerskihnalogučenkOŠMarkovci

Legenda. Mers.nal. – merska naloga; M – aritmetična sredina. V Tabeli 3 vidimo surove povprečne vrednosti merskih nalog pred in po letu 2005 za učenke od 7. do 14. leta.

4.2 TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ UČENCEV IN UČENK OŠ MARKOVCI PRED IN PO IZGRADNJI NOVE ŠPORTNE DVORANE

Starost 7let 8let 9let 10let 11let 12let 13let 14letMers.nal. Leto M M M M M M M

ATV pred2005 1275,8 1322,0 1380,8 1438,3 1499,5 1563,1 1604,9 1628,2

po2005 1275,4 1340,4 1391,4 1464,1 1527,6 1578,0 1615,0 1638,6

ATT pred2005 271,2 297,1 337,3 375,5 419,8 475,5 523,3 555,6

po2005 266,9 312,6 348,1 404,5 452,3 496,6 544,5 570,2

AKG pred2005 12,7 12,9 13,5 13,6 12,9 12,3 12,9 13,3

po2005 13,8 16,0 16,6 17,4 15,9 15,6 15,7 16,4

DPR pred2005 23,1 26,2 29,3 31,6 34,9 38,2 41,0 42,8

po2005 25,1 28,4 31,3 34,4 37,1 39,3 41,1 42,6

SDM pred2005 115,9 125,2 133,8 140,5 154,7 162,2 167,7 169,4

po2005 118,0 123,3 133,1 140,3 152,1 159,4 162,6 162,4

PON pred2005 254,3 215,3 188,0 171,9 152,1 137,9 131,9 124,6

po2005 209,6 208,1 191,3 177,4 159,7 145,6 137,4 133,3

DT pred2005 25,7 29,2 31,4 34,3 37,1 39,1 41,5 41,8

po2005 29,1 32,4 34,6 36,7 41,2 45,8 46,6 47,3

PRE pred2005 41,5 42,8 42,3 42,8 44,6 47,1 48,5 50,3

po2005 44,1 43,7 43,1 43,7 44,4 45,8 46,0 46,8

VZG pred2005 20,9 23,2 25,8 25,4 30,7 33,5 31,1 30,9

po2005 27,1 25,5 25,9 24,7 30,6 36,8 37,9 37,5

ITM pred2005 16,5 16,9 17,6 18,0 18,6 19,4 20,2 20,9

po2005 16,3 17,3 17,9 18,7 19,2 19,8 20,7 21,2

XT pred2005 47,3 47,5 47,4 46,9 48,1 48,7 48,4 48,4

po2005 50,6 49,1 48,7 48,0 49,0 49,3 48,5 48,2

T600 pred2005 2,9 3,0 3,2 3,3 3,4 3,5 3,4 3,4

po2005 2,9 3,1 3,2 3,2 3,4 3,4 3,3 3,3

T60 pred2005 4,8 5,1 5,3 5,4 5,6 5,8 5,9 5,9

po2005 4,8 5,0 5,3 5,4 5,6 5,8 5,9 5,9

41

Z analizo variance smo primerjali telesne značilnosti in gibalne sposobnosti otrok od leta 1994 do 2015. Zanimale so nas surove povprečne vrednosti merskih nalog in indeks gibalne učinkovitosti pred letom 2005 in po letu 2005 oz. po začetku izvajanja pouka športne vzgoje v novi športni dvorani (Tabeli 2 in 3). V naslednjih grafih so predstavljene standardizirane T-vrednosti vseh merskih nalog in indeks gibalne učinkovitosti učenk in učencev v vseh teh letih. Najprej smo surove vrednosti vseh merskih nalog preračunali v T-vrednosti, nato smo jih glede na leta starosti in spol primerjali med seboj.

Slika8.T-vrednostimerskihnalog7-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci meritve opravilo 212 učencev, starih 7 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 180 učencev te starosti. Pri 7-letnikih se med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani ni pokazala statistično značilna razlika pri merskih nalogah ATV, ATT, ITM, SDM, VZG, T60 in T600. V ostalih merskih nalogah so se razlike izrazile. Pri AKG se je pokazalo, da so imeli 7-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 10,0, SD = 3,9), statistično značilni nižji AKG [F(1, 390) = 26,01, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 12,5, SD = 5,4). V merski nalogi DPR so 7-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 25,2, SD = 4), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 387) = 18,836, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 23,4, SD = 3,9). Pri merski nalogi DT so 7-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 30,2, SD = 7,5), prav tako dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 387) = 33,753, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 26,2, SD = 6,0). Podobna razlika se je pokazala tudi pri merski nalogi PRE, saj so 7-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 42,5, SD = 7,5), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,387) = 14,517, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 40,0, SD = 6,2). Pri merski nalogi PON so 7-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 195,3, SD = 76,9), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 385) = 5,996, p = 0,015] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 211,1, SD = 48,9). Pri XT vrednosti so 7-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 50,5, SD = 4,7), dosegali statistično značilno boljše rezultate

49.3 49.7

47.5

50.0

48.0

50.6

47.448.3

49.447.9

50.749.3 48.9

50.8 50.4

53.0

50.0

52.3

49.2

53.152.0

50.7

52.5

49.150.8 51.5

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

7-letniki 7-letniki

42

[F(1, 364) = 17,789, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 48,1, SD = 4,72).

Slika9.T-vrednostimerskihnalog7-letnihučenk.

Pred letom 2005 so na Osnovni šoli Markovci meritve opravile 204 učenke, stare 7 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 182 učenk te starosti. Iz Slike 9 vidimo, da pri učenkah ni bilo tako velikih sprememb kot pri učencih iste starosti. Pri 7-letnicah se pri merskih nalogah ATV, ATT, ITM, SDM, T60 in T600 ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pri AKG se je pokazalo, da so imele 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 12,7, SD = 4,8), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 384) = 4,6, p = 0,032] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 13,8, SD = 5,1). V merski nalogi DPR so 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 25,1, SD = 3,8), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 382) = 24,5, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 23,1, SD = 3,9). Pri merski nalogi DT so 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 29,1, SD = 7,1), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 382) = 26,7, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 25,7, SD = 7,1). Podobna razlika se je pokazala tudi pri PRE, saj so 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 44,1, SD = 6,5), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,383) = 16,01, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 41,5, SD = 6,5). Statistična značilnost se je pokazala tudi pri merskem testu VZG, saj so 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 27,1, SD = 13,7), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 382) = 13,9, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari (M = 20,9, SD = 13,7). Pri PON so 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 209,6, SD = 57,9), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 381) = 53,9, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 254,3, SD = 60,9). Pri XT so 7-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 50,6, SD = 6,3, imele statistično značilno višje rezultate [F(1,360) = 29,7, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 47,3, SD = 4,9).

50.1 50.348.7

50.6

47.649.4

47.4 48.0 48.546.3

50.4 49.848.4

49.9 49.651.5

49.4

52.750.7

52.8 52.2 51.754.1

49.6 50.351.9

42.044.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

7-letnice 7-letnice

43

Slika10.T-vrednostimerskihnalog8-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 280 osemletnih učencev, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 177 učencev te starosti. Pri 8-letnikih se pri merskih nalogah PRE,VZG, PON, T60 in T600 ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Rezultati kažejo da so učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1331,7, SD = 56,9), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1, 455) = 7,2, p = 0,008] kot učenci v novi športni dvorani (M = 1347,0, SD = 63,5). Učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 300,3, SD = 54,2), so prav tako imeli statistično značilni nižji ATT [F(1, 387) = 18,836, p < 0,000] kot učenci v novi športni dvorani (M = 318,9, SD = 81,8). Pokazalo se je, da so imeli 8-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 10,8, SD = 4,06), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 454) = 42,3, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 13,9, SD = 6,4). Pri ITM so 8-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 17,4, SD = 3,4), imeli statistično značilno višji rezultat [F(1, 455) = 4,4, p = 0,036] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 16,9, SD = 2,3). V merski nalogi DPR so 8-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 27,5, SD = 3,9), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 454) = 12,9, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 26,1, SD = 4,1). Pri merski nalogi SDM so 8-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 133,2 SD = 18,8), dosegali statistično značilno slabše rezultate [F(1, 454) = 4,8, p = 0,029] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 137,1, SD = 18,3). Pri merski nalogi DT so 8-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 33,4, SD = 6,6), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 454) = 21,5, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 30,5, SD = 6,4). Pri XT so 8-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 49,2, SD = 6,28), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 439) = 4,167, p = 0,042] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 48,1, SD = 5,5).

49.0 49.247.7

49.548.7

50.8

48.349.3

50.549.3 50.0 49.8 49.6

51.6 51.3

53.7

50.852.1

48.8

52.751.2

49.351.1

50.0 50.3 50.8

44.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

8-letniki 8-letniki

44

Slika11.T-vrednostimerskihnalog8-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 245 osemletnih učenk, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 181 učenk te starosti. Na Sliki 11 vidimo, da so rezultati pri deklicah zelo podobni kot pri fantih iste starosti, kar pomeni, da pri 8-letnicah ni prihajalo do velikih sprememb v telesnem in gibalnem razvoju. Pri merskih nalogah ITM, SDM, PRE, VZG, PON, T60 in T600 se pri 8-letnicah ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi, ki so imele športno vzgojo v novi športni dvorani. 8-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1322,0, SD = 60,9), so imele statistično značilni nižji ATV [F(1, 433) = 8,9, p = 0,003] kot učenke v novi športni dvorani (M = 1340,4, SD = 66,6). Podobni rezultati kažejo, da so učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 297,1, SD = 61,7), prav tako imele statistično značilni nižji ATT [F(1, 432) = 6,1, p = 0,013] kot učenke v novi športni dvorani (M = 312,6, SD = 67,6). Vidimo tudi, da imajo 8-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 12,9, SD = 5,0), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 433) = 33,7, p< 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 16,0, SD = 6,1). V merski nalogi DPR so 8-letnice, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 28,4, SD = 4,7), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 433) = 25,8, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 26,2, SD = 3,9). Pri merski nalogi DT so 8-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 32,4, SD = 7,4), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 433) = 24,9, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 29,2, SD = 5,8). Pokazalo se je, da so pri XT 8-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 49,1, SD = 5,0), dosegale statistično značilno višje rezultate [F(1, 404) = 7,09, p = 0,008] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 47,5, SD = 6,6).

48.9 49.047.6

49.448.0

50.4

48.049.3 49.7 49.0

50.449.4 49.3

51.6 51.4

53.5

50.8

52.8

49.4

52.7

50.9 50.451.4

49.550.9 51.0

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

8-letnice 8-letnice

45

Slika12.T-vrednostimerskihnalog9-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 285 devetletnih učencev, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 183 učencev te starosti. Pri 9-letnikih se pri merskih nalogah SDM, PRE, PON, T60, T600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Vidimo, da so 9-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1384,9, SD = 59,9), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1, 466) = 10,8, p = 0,001] kot učenci, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 1404,6, SD = 67,9). Podobni rezultati kažejo, da so devetletni učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 337,9, SD = 67,2), prav tako imeli statistično značilni nižji ATT [F(1, 466) = 11,7, p = 0,001] kot učenci v novi športni dvorani (M = 362,8, SD = 89,3). Vidimo tudi, da so imeli 9-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 11,5, SD = 4,6), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 465) = 42,1, p< 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 15,1, SD = 7,1). Pokazalo se je, da so pri ITM 9-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 18,2, SD = 3,4), dosegali statistično značilno višje rezultate [F(1, 466) = 6,8, p = 0,009] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 17,5, SD = 2,6). Vidimo, da so 9-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 30,8, SD = 4,1), pri merski nalogi DPR dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 463) = 25,1, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 28,8, SD = 4,4). Pri merski nalogi DT so 9-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 36,4, SD = 7,5), prav tako dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 461) = 18,3, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 33,7, SD = 5,9). Vidimo tudi, da se je statistična značilnost pokazala tudi pri merski nalogi VZG, saj so 9-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 30,5, SD = 23,5), dosegali statistično značilno slabše rezultate [F(1, 461) = 4,3, p = 0,038] od enako starih učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 35,3, SD = 25,1).

48.8 48.947.8

49.348.1

50.7

48.549.8

50.949.9 49.9 49.8 49.7

51.9 51.753.5

51.152.9

49.0

52.3

50.448.6

50.1 50.1 50.3 50.6

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

9-letniki 9-letniki

46

Slika13.T-vrednostimerskihnalog9-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 269 devetletnih učenk, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 179 učenk te starosti. Pri 9-letnicah se pri merskih nalogah ATV, ATT, ITM, SDM, PRE, VZG, PON, T60 in T600 ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici in tistimi v novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 9-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 13,5, SD = 5,2), imele statistično značilni nižji AKG [F(1, 445) = 30,7, p< 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 16,6, SD = 6,3). V merski nalogi DPR so 9-letnice, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 31,3, SD = 4,1), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 441) = 25,1, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 29,3, SD = 4,1). Pri merski nalogi DT so 9-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 34,6, SD = 7,4), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 440) = 24,6, p < 0,000] od enako starih učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 31,4, SD = 5,9). Vidimo, da so pri XT 9-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 48,7, SD = 6,2), dosegale statistično značilno višje rezultate [F(1, 420) = 5,4, p = 0,021] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 47,4, SD = 5,08).

Slika14.T-vrednostimerskihnalog10-letnihučencev.

49.4 49.447.9

49.648.1

50.2

48.149.5 50.1 50.1 49.8 50.1 49.5

50.9 50.9

53.2

50.6

52.8

49.7

52.9

50.849.9 49.9 50.3 49.8

50.9

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

9-letnice 9-letnice

48.8 49.047.2

49.3 48.4

51.049.1 50.1

51.2 50.6 50.1 49.8 50.051.6 51.5

54.0

50.952.2

48.6

51.349.9

48.3 49.1 49.9 50.4 50.2

42.044.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

10-letniki 10-letniki

47

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci meritve za Športnovzgojni karton opravilo 265 učencev, starih 10 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 189 učencev te starosti. Pri 10-letnikih se pri merskih nalogah PRE, PON, T60, T600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1440,1, SD = 60,8), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1, 452) = 9,5, p = 0,002] kot učenci v novi športni dvorani (M = 1459,9, SD = 75,7). Podobni rezultati kažejo, da so desetletniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 379,4, SD = 79,1), prav tako imeli statistično značilni nižji ATT [F(1, 452) = 10,2, p = 0,002] kot učenci v novi športni dvorani (M = 407,3, SD = 106,9). Vidimo, da imajo 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 11,9, SD = 5,7), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 451) = 46,5, p< 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 16,1, SD = 7,2). Pokazalo se je, da so pri ITM 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 18,9, SD = 3,8), dosegali statistično značilno višje rezultate [F(1, 452) = 5,4, p = 0,021] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 18,2, SD = 3,01). V merski nalogi DPR so 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 33,2, SD = 4,3), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 447) = 15,3, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 31,5, SD = 4,6). Pri merski nalogi SDM vidimo, da so 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 154,4, SD = 20,1), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,448) = 6,9, p = 0,009] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 149,1, SD = 22,8). V merski nalogi DT so 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 38,3, SD = 7,3), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1, 447) = 5,1 p = 0,025] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 36,8, SD = 6,9). Razlika se je pokazala tudi v merski nalogi VZG, saj so 10-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 37,7, SD = 25,9), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,446) = 7,7, p = 0,006] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 31,0, SD = 24,4).

Slika15.T-vrednostimerskihnalog10-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci meritve za Športnovzgojni karton opravilo 260 učenk, starih 10 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 171 učenk te starosti. Na Sliki 15 vidimo, da so pri 10-letnicah rezultati podobni 10-letnim učencem. Pri 10-letnicah se pri

48.6 48.847.6

49.347.5

50.148.6

49.4 50.1 50.3 49.7 50.1 49.5

52.1 51.853.7

51.1

53.7

49.9

52.250.9

49.8 49.6 50.4 49.850.7

44.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

10-letnice 10-letnice

48

merskih nalogah SDM, PRE, VZG, PON, T60, T600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 10-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1438,3, SD = 67,6), imele statistično značilni nižji ATV [F(1, 429) = 13,7, p < 0,000] kot učenke v novi športni dvorani (M = 1464,1, SD = 74,8). Podobni rezultati kažejo, da so učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 375,5, SD = 78,1), prav tako imele statistično značilni nižji ATT [F(1, 429) = 11,8, p = 0,001] kot učenke v novi športni dvorani (M = 404,5, SD = 96,1). Vidimo tudi, da imajo 10- letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 13,6, SD = 5,2), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 430) = 41,2, p< 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 17,4, SD = 6,9). Vidimo, da so pri ITM 10-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 18,7, SD = 3,52), dosegale statistično značilno višje rezultate [F(1, 429) = 4,9, p = 0,026] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 18,0, SD = 2,9). V merski nalogi DPR so 10-letnice, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 34,4, SD = 4,2), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 423) = 42,3, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 31,6, SD = 4,4). Tudi pri merski nalogi DT so 10-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 36,7, SD = 6,9), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 423) = 14,7, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 34,3, SD = 5,9).

Slika16.T-vrednostimerskihnalog11-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 272 enajstletnih učencev, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 201 učencev te starosti. Pri 11-letnikih se pri merskih nalogah ITM, PRE, VZG, T60, T600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici in novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 11-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1489,4, SD = 64,4), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1, 471) = 10,1, p = 0,002] kot učenci v novi športni dvorani (M = 1510,4, SD = 78,9). Podobni rezultati kažejo, da so učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 418,0, SD = 86,9), prav tako imeli statistično značilni nižji ATT [F(1,471) = 8,2, p = 0,004] kot učenci v novi športni dvorani (M = 445,3, SD = 120,9). Vidimo, da imajo 11-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 13,0 SD = 6,1), statistično značilno nižjo AKG [F(1,470) = 26,5, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v

48.8 49.248.0

49.7 49.0

50.8

48.749.7

50.6 51.0 50.4 50.7 50.251.6 51.1

52.8

50.451.4

48.9

51.850.4

49.348.6

49.5 49.049.9

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

11-letniki 11-letniki

49

novi športni dvorani (M = 16,2, SD = 7,5). V merski nalogi DPR so 11-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 35,4, SD = 3,9), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,470) = 6,5, p = 0,011] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 34,4, SD = 4,5). Pokazalo se je, da so 11-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 160,4, SD = 20,1), v merski nalogi SDM dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,466) = 4,1, p = 0,042] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 156,5, SD = 20,6). Pri merski nalogi DT so 11-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 39,6, SD = 8,5), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,468) = 13,9, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 37,1, SD = 6,3). Pri merski nalogi PON so 11-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 148,5, SD = 36,6), dosegali statistično značilno slabše rezultate [F(1, 464) = 5,4, p = 0,020] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 140,6, SD = 35,6).

Slika17.T-vrednostimerskihnalog11-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 269 učenk, starih 11 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 170 učenk te starosti. Pri 11-letnicah se pri merskih nalogah SDM, PRE, VZG, T60, T600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 11-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1499,5, SD = 72,9), imele statistično značilni nižji ATV [F(1, 437) = 14,9, p < 0,000] kot učenke v novi športni dvorani (M = 1527,6, SD = 76,1). Podobni rezultati kažejo, da so učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 419,8, SD = 87,3), prav tako imele statistično značilni nižji ATT [F(1, 436) = 11,9, p = 0,001] kot učenke v novi športni dvorani (M = 452,3, SD = 108,3). Vidimo tudi, da so 11-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 12,9, SD = 4,9), imele statistično značilno nižjo AKG [F(1, 435) = 30,2, p< 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 15,9, SD = 6,3). Pokazalo se je, da so pri ITM 11-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 19,2, SD = 3,8), dosegale statistično značilno višje rezultate [F(1, 435) = 4,3, p = 0,038] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 18,6, SD = 3,03). V merski nalogi DPR so 11-letnice, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 37,1, SD = 4,1), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,432) = 24,5, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v

48.6 48.948.1

49.448.1

50.6

47.8

50.1 50.3 50.5 50.0 50.3 49.7

52.3 51.853.1

50.9

53.0

49.1

53.5

49.8 49.6 49.250.0 49.6

50.7

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

11-letnice 11-letnice

50

stari telovadnici (M = 34,9, SD = 4,5). Pri merski nalogi DT so 11-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 41,2, SD = 7,3), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,429) = 36,1, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 37,1, SD = 6,6). Pri merski nalogi PON so 11-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 159,7, SD = 43,1), dosegale statistično značilno slabše rezultate [F(1,425) = 4,5, p = 0,035] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 152,1, SD = 30,7).

Slika18.T-vrednostimerskihnalog12-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 265 učencev, starih 12 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 209 učencev te starosti. Pri 12-letnikih se pri merskih nalogah DT, PRE in VZG ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1552,2, SD = 75,3), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1, 472) = 6,4, p = 0,012] kot učenci v novi športni dvorani (M = 1571,2, SD = 87,7). Podobni rezultati kažejo, da so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 464,0, SD = 96,1), imeli statistično značilni nižji ATT [F(1, 475) = 10,7, p = 0,001] kot učenci v novi športni dvorani (M = 498,3, SD = 132,5).Vidimo tudi, da so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 12,4, SD = 5,5), imeli statistično značilno nižjo AKG [F(1, 472) = 39,3, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 16,1, SD = 7,3). Pokazalo se je tudi, da so pri ITM 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 19,9, SD = 4,12), dosegali statistično značilno višje rezultate [F(1, 472) = 5,3, p = 0,021] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 19,1, SD = 3,02). V merski nalogi DPR so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 37,5, SD = 4,3), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,470) = 4, p = 0,046] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 36,6, SD = 4,3). Vidimo, da so v merski nalogi SDM 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 171,2, SD = 21,4), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,470) = 19,9, p < 0,000] kot enako stari učenci, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 162,3, SD = 21,7). Pri merski nalogi PON so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 144,1, SD = 43,0), dosegali statistično značilno slabše rezultate [F(1,465) = 21,5, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 128,6, SD = 29,2). Razlika se je pokazala tudi pri

49.0 48.947.6

49.4 49.2

51.8

49.4 49.450.7

51.850.8 51.4

50.651.2 51.453.1

50.7 51.0

47.8

50.8 50.849.1

47.749.0

48.249.2

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

12-letniki 12-letniki

51

merski nalogi T60, saj so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 6,0, SD = 0,5), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,459) = 4,2, p = 0,040] od enako starih učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 5,9, SD = 0,6). Pri merski nalogi T600 so 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 3,8, SD = 0,5), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,457) = 11,2, p = 0,001] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 3,6, SD = 0,5). Vidimo, da so pri XT 12-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 48,4, SD = 6,2), dosegali statistično značilno višje rezultate [F(1, 446) = 4,3, p = 0,038] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 47,2, SD = 5,75).

Slika19.T-vrednostimerskihnalog12-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 265 učenk, starih 12 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 186 učenk te starosti. Pri 12-letnicah se pri merskih nalogah ITM, SDM, VZG, T60 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 12-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1563,1, SD = 69,2), imele statistično značilni nižji ATV [F(1, 449) = 4,6, p = 0,033] kot učenke v novi športni dvorani (M = 1578,0, SD = 77,1). Podobni rezultati kažejo, da so učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 475,5, SD = 100,2), prav tako imele statistično značilni nižji ATT [F(1, 448) = 4,1, p = 0,043] kot učenke v novi športni dvorani (M = 496,6, SD = 119,1). Vidimo tudi, da so imele 12-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 12,3, SD = 4,8), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 446) = 39,9, p< 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 15,6, SD = 5,9). V merski nalogi DPR so 12-letnice, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 39,3 SD = 4,9), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,440) = 5,5, p = 0,019] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 38,2, SD = 4,5). Pri merski nalogi DT so 12-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 45,8, SD = 8,1), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,436) = 85,2, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 39,1, SD = 7,1). Statistična značilnost se je pokazala tudi pri merski nalogi PRE, saj so 12-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 47,1, SD = 5,5), dosegale statistično značilno boljše rezultate

49.2 49.447.7

49.7 49.050.6

46.6

50.949.8

51.049.7

51.149.9

51.1 50.9

53.4

50.451.5

49.2

54.8

48.750.3

48.650.4

48.450.4

42.044.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

12-letnice 12-letnice

52

[F(1,439) = 5,2, p = 0,023] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 45,8, SD = 6,4). Pri PON so 12-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 145,6, SD = 33,6), dosegale statistično značilno slabše rezultate [F(1,436) = 6,8, p = 0,009] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 137,9, SD = 28,5). Vidimo, da se je statistična značilnost pokazala tudi pri T600, saj so 12-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 3,5, SD = 0,5), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,422) = 6,9, p = 0,009] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 3,4, SD = 0,4).

Slika20.T-vrednostimerskihnalog13-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 278 učencev, starih 13 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 214 učencev te starosti. Pri 13-letnikih se pri merskih nalogah DPR, PRE, T60 in T600 ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici in novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1622,0, SD = 85,03), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1, 490) = 7,8, p = 0,005] kot učenci v novi športni dvorani (M = 1644,7, SD = 94,0). Podobni rezultati kažejo, da so 13-letni učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 521,9, SD = 105,9), prav tako imeli statistično značilni nižji ATT [F(1, 490) = 13,8, p < 0,000] kot učenci v novi športni dvorani (M = 562,4, SD = 136,1). Vidimo, da imajo 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 11,7, SD = 5,2), statistično značilni nižji AKG [F(1,488) = 40,4, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 15,4, SD = 7,8). Pokazalo se je, da so pri ITM 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 20,6, SD = 3,9), dosegali statistično značilno višje rezultate [F(1, 490) = 7,9, p = 0,005] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 19,7, SD = 3,1). V merski nalogi SDM so 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 182,4, SD = 22,3), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,486) = 17,2, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 173,5, SD = 24,7). Pri merski nalogi DT so 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 45,0, SD = 9), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,485) = 5,3, p = 0,021] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 43,3, SD = 7). Pri merski nalogi VZG so 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 41,8, SD = 26,2), dosegali statistično značilno

48.9 48.747.7

49.150.5

51.6

49.150.0

51.3 51.9

50.0 50.5 50.651.4 51.6

53.1

51.1

49.447.9

51.250.0

48.447.5

49.9 49.3 49.3

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

13-letniki 13-letniki

53

boljše rezultate [F(1,486) = 9,9, p = 0,002] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 34,4, SD = 24,5). Pri merski nalogi PON so 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 130,0, SD = 33,6), dosegali statistično značilno slabše rezultate [F(1,483) = 23,8, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 117,0, SD = 25,3). Vidimo tudi, da so pri XT 13-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 48,6, SD = 5,8), dosegali statistično značilno višje rezultate [F(1, 467) = 3,9, p = 0,046] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 47,5, SD = 6,1).

Slika21.T-vrednostimerskihnalog13-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 277 učenk, starih 13 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 194 učenk te starosti. Pri 13-letnicah se pri merskih nalogah ATV, ATT, ITM, DPR, PON, T60 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Vidimo, da so imele 13-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 12,9, SD = 4,9), statistično značilno nižjo AKG [F(1,467) = 30,4, p < 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 15,7, SD = 6,2). Pri merski nalogi SDM so 13-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 167,7, SD = 19,7), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,454) = 6,7, p = 0,010] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 162,6, SD = 22,1). Pri merski nalogi DT so 13-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 46,6, SD = 8,4), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,455) = 51,4, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 41,5, SD = 6,7). Pri merski nalogi PRE so 13-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 48,5, SD = 6,0), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,456) = 19, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 46,0, SD = 6,0). Statistična značilnost se je pokazala tudi pri merskem testu VZG, saj so 13-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 37,9, SD = 26,6), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 449) = 9,2, p = 0,003] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 31,1, SD = 21,08). Pri merski nalogi T600 so 13-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 3,4, SD = 0,4), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,449) = 8,6, p = 0,004] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 3,3, SD = 0,5).

49.4 49.548.0

49.8 49.951.0

47.4

51.7

49.350.8

49.551.2

50.150.9 50.7

53.0

50.3 50.148.5

53.7

47.6

51.1

48.950.7

48.350.0

44.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

13-letnice 13-letnice

54

Slika22.T-vrednostimerskihnalog14-letnihučencev.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravilo 263 učencev, starih 14 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 215 učencev te starosti. Pri 14-letnikih se pri merskih nalogah ITM, PRE, VZG, T60 in T600 ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici in novi športni dvorani. Pokazalo se je, da so 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 1693,1, SD = 77,5), imeli statistično značilni nižji ATV [F(1,476) = 4,8, p = 0,028] kot učenci v novi športni dvorani (M = 1709,8, SD = 87,9). Podobni rezultati kažejo, da so 14-letni učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 586,0, SD = 106,06), prav tako imeli statistično značilni nižji ATT [F(1,479) = 7,1, p = 0,008] kot učenci v novi športni dvorani (M = 615,7, SD = 137,9). Vidimo, da imajo 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 10,5, SD = 4,6), statistično značilni nižji AKG [F(1, 479) = 28,4, p< 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 13,5, SD = 7,3). Pri merski nalogi DPR so 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 43,6, SD = 5,3), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,476) = 4,2, p = 0,040] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 42,7, SD = 4,5). Podoben rezultat vidimo pri merski nalogi SDM, saj so 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 196,2, SD = 23,7), prav tako dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,478) = 24,2, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 184,8, SD = 27). Razlika se je pokazala tudi pri merski nalogi DT, saj so 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 47,8, SD = 8,1), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,476) = 13,9, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 45,2, SD = 7,3). Pri merski nalogi PON so 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 118,7, SD = 29,6), dosegali statistično značilno slabše rezultate [F(1,471) = 23,3, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 106,7, SD = 24,7). Vidimo tudi, da so pri XT 14-letniki, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 48,8, SD = 5,8), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,458) = 4,1, p = 0,046] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 47,7, SD = 5,7).

49.1 49.148.1

49.750.8

52.0

48.4

50.5 50.2

52.1

50.3 50.0 50.551.1 51.152.4

50.449.1

47.7

51.9

49.4 49.7

47.5

49.6 50.0 49.4

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

14-letniki 14-letniki

55

Slika23.T-vrednostimerskihnalog14-letnihučenk.

Pred letom 2005 je na Osnovni šoli Markovci Športnovzgojni karton opravil 267 učenk, starih 14 let, po letu 2005 pa je bilo v analizo zajetih 205 učenk te starosti. Pri 14-letnicah se pri merskih nalogah ATV, ATT, ITM, DPR, T60, T600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Vidimo, da so imele 14-letnice, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 13,3, SD = 4,8), statistično značilno nižjo AKG [F(1, 470) = 40,3, p< 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 16,4, SD = 5,6). V merski nalogi SDM so 14-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 169,4, SD = 20,1), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,456) = 12,3, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 162,4, SD = 22,2). Pri merski nalogi DT so 14-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 47,3, SD = 7,8), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 457) = 56,7, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 41,8, SD = 7,6). Pri merski nalogi PRE so 14-letnice, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 50,3, SD = 6,2), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,463) = 35,8, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 46,8, SD = 6,4). Statistična značilnost se je pokazala tudi pri merskem testu VZG, saj so 14-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 37,5, SD = 23,6), prav tako dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1, 449) = 9,7, p = 0,002] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 30,9, SD = 21,6). Pri merski nalogi PON so 14-letnice, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 133,3, SD = 30,1), dosegale statistično značilno slabše rezultate [F(1,454) = 8,9, p = 0,003] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 124,6, SD = 30,8). Indeks gibalne učinkovitosti predstavlja povprečje vseh osmih gibalnih merskih nalog, v vzorec pa je bilo zajetih 3524 učenk in 3688 učencev Osnovne šole Markovci.

49.3 49.647.5

49.9 50.251.4

47.0

52.4

48.8

51.450.0 50.4 50.350.9 50.5

53.3

50.1 49.748.2

53.8

46.9

51.6

48.250.0 49.4 49.9

42.044.046.048.050.052.054.056.0

TATV TATT TAKG TITM TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON TT60 TT600 XT

T-vred

nost

Merskanaloga

14-letnice 14-letnice

56

Tabela4

OpisnastatistikaT-vrednostimerskihnalogučencev

Legenda. N – število učencev; M – aritmetična sredina; SD standardni odklon; df – stopinje prostosti ; F – statistična pomembnost; p – statistična značilnost V Tabeli 4 vidimo opisno statistiko T-vrednosti merskih nalog učencev, starih od 7 do 14 let. Rezultati kažejo, da se med leti pojavljajo razlike.

Merska naloga Leto N M SD df F pTATV pred 2005 2120 48,9 9,3

po 2005 1568 51,4 10,6

TATT pred 2005 2120 49,1 9,2

po 2005 1574 51,3 10,8

TAKG pred 2005 2119 47,7 9,4

po 2005 1567 53,2 9,7

TITM pred 2005 2120 49,5 9,1

po 2005 1567 50,7 11,1

TDPR pred 2005 2105 49,1 10,2

po 2005 1564 51,2 9,5

TSDM pred 2005 2099 51,2 9,8

po 2005 1566 48,4 10,0

TDT pred 2005 2098 48,6 9,2

po 2005 1565 51,8 10,6

TPRE pred 2005 2107 49,7 10,3

po 2005 1561 50,5 9,5

TVZG pred 2005 2099 50,6 9,6

po 2005 1560 49,2 10,3

TPON pred 2005 2097 50,6 9,6

po 2005 1547 49,1 10,4

TT60 pred 2005 2081 50,3 9,7

po 2005 1510 49,6 10,3

TT600 pred 2005 2075 50,2 9,6

po 2005 1507 49,7 10,4

XT pred 2005 2062 50,0 6,5

po 2005 1450 50,0 6,8

1,3580 1,8 ,179

67,6 ,000

1,3666 5,7 ,017

1,3642 20,5 ,000

1,3661 95,3 ,000

1,3510 0,0 ,984

1,3692 43,9 ,000

1,3685 12,9 ,000

1,3663

1,3589 3,3 ,069

1,3657 20,0 ,000

1,3686 56,2 ,000

1,3667 40,1 ,000

1,3684 295,8 ,000

57

Tabela5

OpisnastatistikaT-vrednostmerskihnalogučenk

Legenda. N – število učenk; M – aritmetična sredina; SD standardni odklon; df – stopinje prostosti ; F – statistična pomembnost; p – statistična značilnost V Tabeli 5 vidimo opisno statistiko T-vrednosti merskih nalog učenk, starih od 7 do 14 let. Rezultati kažejo, da se med leti pojavljajo razlike

Merska naloga Leto N M SD df F pTATV pred 2005 2065 49,1 9,7

po 2005 1468 51,2 10,3

TATT pred 2005 2065 49,3 9,5

po 2005 1465 50,9 10,5

TAKG pred 2005 2065 47,9 9,7

po 2005 1461 53,1 9,5

TITM pred 2005 2065 49,7 9,5

po 2005 1464 50,4 10,7

TDPR pred 2005 2041 48,6 9,8

po 2005 1455 52,0 9,9

TSDM pred 2005 2021 50,5 9,6

po 2005 1447 49,3 10,4

TDT pred 2005 2023 47,6 9,0

po 2005 1448 53,3 10,2

TPRE pred 2005 2036 50,2 9,7

po 2005 1455 49,7 10,3

TVZG pred 2005 2022 49,6 9,4

po 2005 1431 50,6 10,6

TPON pred 2005 2018 50,0 9,4

po 2005 1441 50,0 10,8

TT60 pred 2005 1996 49,9 9,6

po 2005 1406 50,1 10,5

TT600 pred 2005 1981 50,3 9,7

po 2005 1388 49,6 10,4

XT pred 2005 1970 49,6 5,9

po 2005 1316 50,7 6,9

1,3400

1,3367

1,3531

1,3528

1,3524

1,3527

1,3494

1,3466

2,8 ,093

1,3284

36,7

22,2

,000

,000

254,6 ,000

4,8 ,028

100,8

1,3469

1,3489

1,3451

1,3457

,000

11,7 ,001

299,2 ,000

4,7 ,030

22,0 ,000

8,3 ,004

0,0 ,847

0,3 ,595

58

Slika24.T-vrednostitelesnihznačilnostiučencev.

Pokazalo se je, da so učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 48,9, SD = 9,3), imeli statistično značilni nižji TATV [F(1, 3686) = 56,2, p < 0,000] kot učenci v novi športni dvorani (M =51,4, SD = 10,6). Podobni rezultati kažejo, da so učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 49,1, SD = 9,2), prav tako imeli statistično značilni nižji TATT [F(1,3692) = 43,9, p < 0,000] kot učenci v novi športni dvorani (M = 51,3, SD = 10,8). Vidimo tudi, da imajo učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 47,7, SD = 9,4), statistično značilni nižji TAKG [F(1,3684) = 295,8, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 53,2, SD = 9,7). Učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 49,5, SD = 9,1), imajo statistično značilni nižji TITM [F(1,3685) = 12,9, p < 0,000] od tistih, ki so imeli pouk v novi športni dvorani (M = 50,7, SD = 11,1).

Slika25.T-vrednostitelesnihznačilnostiučenk.

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM

48.9 49.147.7

49.5

51.4 51.3

53.2

50.7

Tvred

nost

Telesnaznačilnost

UČENCI

pred2005 po2005

44.0

46.0

48.0

50.0

52.0

54.0

TATV TATT TAKG TITM

49.1 49.347.9

49.751.2 50.9

53.1

50.4

Tvred

nost

Telesnaznačilnost

UČENKE

pred2005 po2005

59

Pokazalo se je, da so učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 49,1, SD = 19,7), imele statistično značilni nižji TATV [F(1, 3531) = 36,7, p < 0,000] kot učenke v novi športni dvorani (M =51,2, SD = 10,3). Podobni rezultati kažejo, da so učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 49,3, SD = 9,5), prav tako imele statistično značilni nižji TATT [F(1,3528) = 22,2, p < 0,000] kot učenke v novi športni dvorani (M = 50,9, SD = 10,5). Vidimo tudi, da imajo učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 47,9, SD = 9,7), statistično značilni nižji TAKG [F(1,3524) = 254,6, p < 0,000] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 53,1, SD = 9,5). Učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 49,7, SD = 9,5), imajo statistično značilni nižji TITM [F(1,3527) = 4,8, p = 0,028] od tistih, ki so imele pouk v novi športni dvorani (M = 50,4, SD = 10,7).

Slika26.T-vrednostigibalnihmerskihnalogučencev.

Pri učencih se pri merskih nalogah TT60, TT600 in XT ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadili v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pri TDPR so učenci, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 51,2, SD = 9,5), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,3667) = 40,1, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 49,1, SD = 10,2). Drugačna slika se je pokazala pri TSDM za učence, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 51,2, SD = 9,8), saj so statistično značilno dosegali boljše rezultate [F(1,3663) = 67,6, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v novi telovadnici (M = 48,4, SD = 10,0). Pri TDT so učenci, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 51,8, SD = 10,6), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,3661) = 95,3, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 48,6, SD = 9,2). Podobna razlika se je pokazala tudi pri TPRE, saj so učenci, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 50,5, SD = 9,5), dosegali statistično značilno boljše rezultate [F(1,3666) = 5,7, p = 0,017] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 49,7, SD = 10,3). Drugačna razlika se je pokazala pri TVZG, saj so učenci, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 49,2, SD = 10,3) dosegali statistično značilno nižje rezultate [F(1,3657) = 20,0, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 50,6, SD = 9,6). Podobna

49.1

51.2

48.6

49.7

50.6 50.650.3 50.2 50.0

51.2

48.4

51.8

50.5

49.2 49.149.6 49.7 50

46.0

47.0

48.0

49.0

50.0

51.0

52.0

53.0

TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON T60 T600 XT

Tvred

nost

Merskanaloga

pred2005 po2005

60

razlika se je pokazala tudi pri TPON, saj so učenci, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 50,6, SD = 9,6), dosegali statistično značilno nižje rezultate [F(1,3642) = 20,5, p < 0,000] od učencev, ki so telovadili v stari telovadnici (M = 49,1, SD = 10,4).

Slika27.T-vrednostigibalnihmerskihnalogučenk.

Pri učenkah se pri merskih nalogah TPRE, TPON in TT60 ni pokazala statistično značilna razlika med tistimi, ki so telovadile v stari telovadnici, in tistimi v novi športni dvorani. Pri TDPR so učenke, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 52,0, SD = 9,9), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,3494) = 100,8, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 48,6, SD = 9,8). Drugačna slika se je pokazala pri TSDM za učenke, ki so imele športno vzgojo v stari telovadnici (M = 50,5, SD = 9,6), saj so dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,3466) = 11,7, p = 0,001] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 49,3, SD = 10,4). Pri TDT so učenke, ki so imele športno vzgojo v novi telovadnici (M = 53,3, SD = 10,2), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,3469) = 299,2, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 47,6, SD = 9,0). Podobna razlika se je pokazala tudi pri TVZG, saj so učenke, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 50,6, SD = 10,6), dosegale statistično značilno boljše rezultate [F(1,3451) = 8,3, p = 0,004] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 49,6, SD = 9,4). Drugačna razlika se je pokazala pri TT600, saj so učenke, ki so imeli športno vzgojo v novi telovadnici (M = 49,6, SD = 10,4) dosegale statistično značilno nižje rezultate [F(1,3367) = 4,7, p = 0,030] od učenk, ki so telovadile v stari telovadnici (M = 50,3, SD = 9,7). Razlika se je pokazala tudi pri XT, saj so učenke, ki so imeli športno vzgojo v stari telovadnici (M = 49,6, SD = 5,9), dosegale statistično značilno nižje rezultate [F(1,3284) = 22,0, p < 0,000] od učenk, ki so telovadile v novi telovadnici (M = 50,7, SD = 6,9).

48.6

50.5

47.6

50.249.6 50.0 49.9 50.3

49.6

52.0

49.3

53.3

49.750.6

50.0 50.149.6

50.7

44.045.046.047.048.049.050.051.052.053.054.0

TDPR TSDM TDT TPRE TVZG TPON T60 T600 XT

Tvred

nost

Merskanaloga

pred2005 po2005

61

4.4. PREHRANJENOST UČENCEV IN UČENK OŠ MARKOVCI

V analizi smo za določitev mejnih vrednosti za čezmerno maso in debelost uporabili metodologijo IOTF (International Obesity Task Force) (Cole in Lobstein, 2012). Podatke o prevalenci čezmerne prehranjenosti smo primerjali po spolu in starosti. ITM je bil izračunan po enačbi telesna teža/kvadrat telesne višine (kg/m2).

Tabela6

Številopreddebelihindebelihučencevinučenkvobdobjupredinpoizgradnjinovešportnedvorane

pred2005 po2005Učenci Preddebeli 299 271Debeli 73 130Učenke Preddebele 293 261Debele 79 88

V Tabeli 6 vidimo število preddebelih in debelih učencev in učenk. Preddebelost in debelost sta opredeljeni kot povečano ali prekomerno kopičenje maščobnega tkiva, ki predstavlja tveganje za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je napovedala, da je približno 1,6 milijarde odraslih bilo prekomerno težkih že do 15. leta in v tej populaciji je prav tako vsaj 400 milijonov debelih odraslih. Prav tako napovedujejo, da bo do leta 2015 približno 2,3 milijarde prekomerno težkih in 700 milijonov debelih odraslih (Radovanović idr., 2014).

Slika28.Grafičniprikazdeležaprekomernoprehranjenihučencevinučenkvobdobjihpredinpoizgradnjinovešportnedvorane.

Iz raziskave vidimo, da je bilo pred letom 2005 preddebelih 299 učencev, starih od sedem do štirinajst let, 73 pa debelih. Po letu 2005 je bilo 271 preddebelih učencev in 130 debelih

14%

17.3%

3.4%

8.2%

0%2%4%6%8%10%12%14%16%18%20%

PRED2005 PO2005

UČENCI

PREDDEBELI DEBELI

14.1%

17.8%

3.8%6.0%

0.0%2.0%4.0%6.0%8.0%10.0%12.0%14.0%16.0%18.0%20.0%

PRED2005 PO2005

UČENKE

PREDDEBELE DEBELE

62

učencev, kar pomeni, da se je delež preddebelih učencev po letu 2005 povečal za 3,29 odstotnih točk, delež debelih učencev pa za 4,76 odstotnih točk.

Pri učenkah smo ugotovili, da je bil delež pred letom 2005 nekoliko višji. Vidimo, da je bilo pred letom 2005 preddebelih 293 učenk, starih od sedem do štirinajst let, 79 pa debelih. Po letu 2005 je bilo 261 učenk preddebelih in 88 debelih, kar pomeni, da se je delež preddebelih učenk po letu 2005 povečal za 3,72 odstotnih točk in delež debelih učenk za 2,19.

Pokazalo se je, da je bil delež preddebelih učenk pred letom 2005 in po letu 2005 višji, kot delež preddebelih učencev. Vidimo pa, da je delež debelih učencev po letu 2005 višji od učenk za 2,19 odstotne točke.

63

5 RAZPRAVA

Osnovna šola Markovci je v raziskavo Športnovzgojni karton otrok v Sloveniji vključena že od leta 1986, zato lahko trend telesnih in gibalnih sposobnosti učenk in učencev na tej šoli spremljamo že od začetkov pouka v novi šolski stavbi. Raziskava zajema analizo testov, merjenih po Športnovzgojnem kartonu, iz obdobja med leti 1994 in 2015 in prikazuje telesne in gibalne sposobnosti učenk in učencev od šestega do štirinajstega leta starosti.

Namen magistrske naloge je bil preveriti štiri hipoteze, povezane s spremembami v telesnem in gibalnem razvoju učenk in učencev na Osnovni šoli Markovci, ki so se zgodile v zadnjih dvajsetih letih. Kot dodatna dejavnika smo upoštevali spremembe v novi šolski športni infrastrukturi, ki je bila zgrajena leta 2005, in kadru, ki je v teh letih poučeval predmet športne vzgoje.

V raziskavi smo ugotovili, da pri telesni višini in telesni masi 7-letnikov ter 7-, 9-, 13- in 14-letnicah med leti 1994 in 2005 ni prihajalo do sprememb. Pri 7-, 11-, 13- in 14-letnikih ter 7-, 8-, 9-, 12- in 14-letnicah prav tako ni večjih sprememb pri indeksu telesne mase. Pri vseh ostalih učenkah in učencih, starih od 8 do 14 let, je prišlo do statistično značilne razlike pri telesni višini in telesni masi, kjer smo ugotovili, da so se T-vrednosti po letu 2005 povečale. Ob primerjanju učenk in učencev, ločenih po spolu, smo ugotovili, da so se po letu 2005 povečale T-vrednosti telesne višine, telesne mase in indeksa telesne mase. Prav tako se jim je izrazito povečal delež kožne gube. Naše ugotovitve kažejo, da so vsi učenci in učenke po letu 2005 imeli statistično značilno večjo količino podkožnega maščevja, kar je tudi skladno s trendi naraščanja debeline kožne gube na nacionalni ravni. V analizi deleža prekomerno prehranjenih učencev in učenk v obdobjih pred in po izgradnji nove športne dvorane smo ugotovili, da se je delež preddebelih učencev po letu 2005 povečal za 3,29 odstotnih točk, delež debelih učencev pa za 4,76. Delež preddebelih učenk se je po letu 2005 povečal za 3,72 odstotnih točk in delež debelih učenk za 2,19. Na podlagi tega lahko trdimo, da se je delež preddebelih in debelih učencev in učenk Osnovne šole Markovci po letu 2005 povečal. Ugotovitve Strela, Starca in Kovačeve (2009) so prav tako pokazale, da se je prekomerna telesna teža pri obeh spolih najbolj povečala v obdobju 2005–2008. Po letu 2008 se trend nadaljuje, saj se s prekomerno telesno težo srečuje že nekaj več kot 21 % otrok, deklet s prekomerno telesno težo pa je slabih 3 % manj. Podobno je tudi s trendom indeksa telesne mase, ki iz desetletja v desetletje vztrajno narašča. Pri fantih in dekletih devetega razreda je ta začel naraščati že leta 1993, medtem ko so bile pri učencih in učenkah sedmega in osmega razreda negativne spremembe opazne leta 2003. Vsa leta merjenja so dekleta imela višji indeks telesne mase kot fantje iste starosti. Ugotovili smo, da so se telesna višina, telesna masa, kožna guba, indeks telesne mase in delež prekomerno prehranjenih učenk in učencev na Osnovni šoli Markovci, starih od 7 do 14 let, po letu 2005 oz. po začetku izvajanja pouka športne vzgoje v novi večnamenski športni dvorani povečale. Hipotezo 1, ki pravi, da je izgradnja nove športne dvorane pozitivno povezana s telesnim razvojem otrok na Osnovni šoli Markovci, lahko zato zavrnemo. Telesna

64

višina, telesna masa, kožna guba, indeks telesne mase in delež prekomerno prehranjenih učenk in učencev višje starostne skupine Osnovne šole Markovci so se po letu 2005 v primerjavi z nižjimi starostnimi skupinami povečali. Hipotezo 3, ki pravi, da so se po izgradnji nove športne dvorane telesne značilnosti starejših učencev in učenk v primerjavi z mlajšimi učenkami in učenci izboljšale, zavrnemo. Vidimo, da nova športna dvorana učenkam in učencem ni prinesla pozitivnih učinkov, kar smo lahko tudi predvidevali, saj zaradi debelosti, ki je bolezen modernega življenja po vsem svetu, in ostalih dejavnikov, kot so neprimerne prehranjevalne navade, pomanjkanje gibanja, genetski dejavniki, okolje itn., narašča prekomerna prehranjenost otrok. Posledice se ne kažejo samo kot različna psihološka, socialna in bolezenska stanja pri posamezniku, ampak tudi v družbi, saj vse to predstavlja velik ekonomski strošek na področju zdravstva (Kovač, Jurak, Starc in Strel, 2007). Analiza T-vrednosti merskih nalog učencev Osnovne šole Markovci je pokazala, da se statistično značilna razlika pri teku na 60 m, teku na 600 m in indeksu gibalne učinkovitosti, ki je bil izračunan na podlagi povprečja T-vrednosti vseh gibalnih merskih nalog glede na spol in starost, ni pokazala. Do večjih sprememb je pri učencih prihajalo v merskih nalogah pri skoku v daljino z mesta, vesi v zgibi in premagovanju ovir nazaj, kjer so se T-vrednosti merskih nalog po letu 2005 zmanjšale. Turšič (2007) ugotavlja, da je pri meritvah poleg vztrajnosti pomembna tudi morfološka struktura otrok, vsakodnevno fizično delo in izvajanje gimnastičnih prvin pri urah športne vzgoje, kjer zaradi pomanjkanja teh prihaja do slabših rezultatov meritev, posebej pri nalogi vesa v zgibi. Statistično značilna razlika se je prav tako pokazala pri dotikanju plošč z roko, dvigovanju trupa in predklonu na klopci, kjer smo ugotovili, da so se T-vrednosti merskih nalog po letu 2005 povečale. Največja sprememba v rezultatu se je pri učencih pojavila pri merski nalogi dotikanje plošče z roko, kjer se je T-vrednost izrazito povečala, kar pomeni, da se je sposobnost hitrega preklapljanja mišic iz vloge agonistov v vlogo antagonistov po letu 2005 povečala.Primerjava s šolskim letom 2011/2012 kaže, da se je sposobnost osnovnošolskih otrok v merskem postopku dotikanje plošč z roko izboljšala tako pri fantih kot pri dekletih. To je tudi edina gibalna naloga, pri kateri se rezultati v primerjavi s šolskim letom 2010/2011 niso poslabšali niti v eni starostni skupini ne pri dekletih in ne pri fantih (Strel, Starc, Kovač, 2012). Pri primerjavi indeksa gibalne učinkovitosti, ki smo ga izračunali tudi ločeno po spolu, smo ugotovili, da pri učencih, starih od 7 do 14 let, ni prišlo do večjih sprememb, saj je bil pred in po letu 2005 popolnoma enak. Pri učenkah Osnovne šole Markovci smo v analizi T-vrednosti merskih nalog ugotovili, da se statistično značilna razlika ni pokazala pri predklonu na klopci, premagovanju ovir nazaj in pri teku na 60 m. Do večjih sprememb je prišlo pri skoku v daljino z mesta in teku na 600 m, kjer sta se T-vrednosti merskih nalog po letu 2005 zmanjšali. Tek na 600 m se izvaja zunaj športne dvorane, zato tej merski nalogi ne moremo pripisati negativnega vpliva nove športne infrastrukture. Statistično značilna razlika se je prav tako pokazala pri dotikanju plošč z roko, dvigovanju trupa, vesi v zgibi in indeksu gibalne učinkovitosti, kjer smo ugotovili, da so se T-vrednosti merskih nalog po letu 2005 povečale. Največja sprememba v rezultatu se je pri

65

učenkah in učencih pojavila pri merski nalogi dotikanje plošč z roko, kjer se je povečala T-vrednost, kar pomeni, da se je pri učenkah po letu 2005 povečala sposobnost hitrega preklapljanja mišic iz vloge agonistov v vlogo antagonistov. Indeks gibalne učinkovitosti učenk Osnovne šole Markovci se je po letu 2005 povečal, kar pomeni, da so učenke pri merskih nalogah od leta 2005 do 2015 dosegale boljše rezultate kot učenke v obdobju med 1994 in 2004. Petkova (2012) je v svoji raziskavi ugotovila, da imajo izboljšani materialni pogoji pozitivne vplive na nekatere merske naloge. Nova športna infrastruktura in izboljšani pogoji za izvajanje športne vzgoje na Osnovni šoli Markovci so pri učenkah pozitivno vplivali na meritve, ki so se izvajale v novi športni dvorani. Pri primerjanju indeksa gibalne učinkovitosti učenk in učencev Osnovne šole Markovci, ločenih po starosti, smo ugotovili, da se statistično značilna razlika ni pokazala pri 9-, 10-, 11-letnikih ter pri 10-, 11-, 12-, 13- in 14-letnicah. Do razlik je prišlo pri 7- in 8-letnikih ter 7-, 8- in 9-letnicah, kjer se je XT-vrednost merskih nalog po letu 2005 povečala. Pri 12-, 13- in 14-letnikih so se XT-vrednosti merskih nalog po letu 2005 zmanjšale. Ugotovili smo, da so učenke in učenci nižje starostne skupine Osnovne šole Markovci po letu 2005 pri merskih nalogah dosegali višje rezultate kot učenci in učenke višje starostne skupine. Zaradi ugotovitev hipoteze 2, ki pravi, da je izgradnja nove športne dvorane pozitivno povezana z gibalnim razvojem otrok na Osnovni šoli Markovci, ne moremo zavrniti. Iz analize lahko razberemo, da se je učencem in učenkam nižje starostne skupine indeks gibalne učinkovitosti povečal, zato lahko hipotezo 4, ki pravi, da so se gibalne sposobnosti starejših učenk in učencev v primerjavi z mlajšimi učenci in učenkami po izgradnji nove športne dvorane izboljšale, zavrnemo. V poročilu šolskega leta 2011/2012 se kažejo večletni trendi resne krize telesnega in gibalnega razvoja otrok, predvsem zaradi spremenjenega načina življenja (potrošništvo, informacijska in zabavna tehnologija). V prihodnje bo treba dosledno upoštevati deklaracijo EU, ki od vlad EU pričakuje uvedbo najmanj treh ur športne vzgoje v vseh stopnjah šolanja, treba pa bi bilo dodati vsaj četrto uro v drugem triletju in zagotoviti boljše kadrovske pogoje v prvem triletju osnovne šole. Zelo pozitiven trend gradnje športnih objektov ob šolah, ki traja že več kot desetletje, bi bilo treba nadaljevati (z večjo pozornostjo na srednjih poklicnih šolah), nujno pa je treba začeti z rekonstrukcijo že amortiziranih športnih objektov in posebno pozornost posvetiti kakovosti vgradne športne opreme, športnim pripomočkom in tudi zunanjim športnim površinam. Izjemnega pomena je, da bomo tudi v bodoče v še večji meri uporabljali naravne danosti za športno dejavnost (pohodništvo, plavanje in podobno) otrok in mladine (Strel idr., 2012).

66

6 SKLEP Z izbranimi merskimi instrumenti in primerjanjem telesnih sposobnostih učenk in učencev Osnovne šole Markovci smo ugotovili, da se jim je po izgradnji nove športne dvorane povečala telesna višina, telesna masa in kožna guba. Vse omenjene spremembe niso povezane z izgradnjo nove športne dvorane, saj so posledica spremenjenega tempa razvoja in zgodnejšega začetka pospešene rasti. Hkrati se je pokazalo, da izgradnja nove športne dvorane ni mogla ustaviti trenda naraščanja prekomerne prehranjenosti, saj je za tovrstne intervencije ob zagotavljanju ustreznih pogojev potrebno predvsem povečati količino telesne dejavnosti. Nova športna infrastruktura je vsekakor pozitivno vplivala na učenke in učence Osnovne šole Markovci. Profesorjem je zelo olajšala izvajanje športne vzgoje. S pridobitvijo večjega prostora, novimi pripomočki in orodji so učenkam in učencem omogočili kvalitetnejše učenje in varnost, vendar pa se je treba zavedati, da je skupna telesna dejavnost otrok, ki omogoča ustrezen gibalni razvoj, seštevek telesne dejavnosti v šoli in doma. Na slednje športni objekt seveda nima velikega vpliva. Današnji otroci imajo drugačne prehranjevalne navade in veliko bolj natrpane urnike, zaradi katerih se ne družijo več toliko kot v preteklosti. Zaradi precejšnjega povečanja telesne mase in kožne gube učenk in učencev po letu 2005 se je to dodatno breme odrazilo tudi v slabši gibalni učinkovitosti nekaterih področij. Ugotavljamo, da se je splošna gibalna učinkovitost otrok kljub porastu prekomerne prehranjenosti po letu 2005 ohranila in pri dekletih celo izboljšala, kar bi bilo mogoče vsaj delno pripisati tudi boljšim pogojem za učinkovit pouk športne vzgoje in projekta Zdrav življenjski slog. Na rezultate bi lahko vplivalo veliko dejavnikov. Zavedamo se, da se je v občini Markovci na področju športne infrastrukture po letu 2005 precej spremenilo, saj so v vsaki vasi zgradili vsaj en športni objekt, ki je otrokom omogočil telesno dejavnost. Otroci v občini Markovci so sicer precej športno dejavni in na šolskih tekmovanjih vedno znova dosegajo tudi odlične športne rezultate. Učno okolje je pomemben dejavnik poučevanja in učenja. Slabši pogoji zahtevajo učiteljevo prilagajanje poučevanja, vendar pa smo mnenja, da še tako dobri pogoji ne morejo nadomestiti učitelja. Ključno je, da se s spremenjenim učnim okoljem spreminjajo tudi kompetence učiteljev. Na podlagi izsledkov študij na slovenskih učiteljih športne vzgoje Štihec in Leskošek, 2004; Kovač, Sloan in Starc, 2008; Sitar, 2010 namreč sklepajo, da so kompetence učiteljev športne vzgoje za delo z IKT prav tako eden od pomembnih dejavnikov za izboljšanje njihovega poučevanja. Glavni razlogi, da po letu 2005 ni prišlo do upada

67

gibalne učinkovitosti učenk in učencev Osnovne šole Markovci, so urejenost šolske športne infrastrukture, urejenost kolesarskih poti in pešpoti, ki občanke in občane vedno znova opominja na to, kako pozitivno je telesno gibanje, vsekakor pa tudi nova računalniška tehnologija, s katero si učitelji pomagajo pri izvajanju pouka. Prekomerna telesna masa pri otrocih, ki je posledica neustreznih prehranjevalnih navad in nezadostne telesne dejavnosti, danes postaja vse večja težava, saj manjša njihovo gibalno učinkovitost. Življenjski slog sodobnih otrok in mladine se je namreč v zadnjih treh desetletjih izjemno spremenil, s tem pa tudi njihov telesni fitnes. Ko bodo ljudje razumeli komponente zdravega načina življenja in prehranjevanja ter poskušali umiriti svoj dnevni ritem, ki je v tem obdobju neizmerno hiter, bodo vsekakor pozitivno vplivali na sebe in svoje otroke. S tem bodo doprinesli k zmanjšanju podkožnega maščevja, ki lahko hitro pospeši negativne posledice in zmanjša gibalno učinkovitost otrok. Hkrati se moramo vsi strokovni delavci v športu zavedati, da je kožna guba pri otrocih še vedno v porastu. Otrokom moramo zato zagotoviti veselje do športa s čimbolj kakovostnim delom, da bodo za svoje zdravje poskrbeli z zadostno količino in intenzivnostjo telesne dejavnosti.

68

7 VIRI Berčič, H. (2002). Gibalna/športna dejavnost v funkciji zdravja in kakovosti življenja prebivalcev Slovenije. Zdrav Var, 41 (1-2), 3–11. Berčič, H. (2005). Kakovostno staranje je tesno povezano z rednim gibanjem in športno rekreativnim udejstvovanjem. V H. Berčič (Ur.), Šport starejših za danes in jutri: Strokovni posvet (str. 5–11). Ljubljana: Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez, Odbor za šport.

Berčič, H., Sila. B., Tušak, M. in Semolič, A. (2001). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Beuen, G. in Malina, R.M. (1996). Growth and biological maturation: relevance to athletic performance. V O. Bar-Or (Ur.), The Encyclopedia of Sport Medicine: The Child and Adolescent Athlete (str. 3–24). Oxford: Blackwell Scientific Publications. Bilban, M. (2002). Promocija zdravja in njene možnosti za zniževanje bolniškega staleža. Delo in varnost, 47 (6), 308–314. Carter, J.E.L., Mirwald, R.L., Heath-Roll, B.H., in Bailey, D.A. (1997). Somatotypes of 7- to 16-year-old boys in Saskatchewan, 9(2) 257–272. Cole, T. J. in Lobstein, T. (2012). Extended international (IOTF) body mass index cut-offs for thinness, overweight and obesity. Pediatric obesity, 7(4), 284–294. Corbin, C. (2002). Physical activity for everyone: What every physical educator should know about promoting lifelong physical activity. Journal of Teaching Physical Education 21, 128–144. Faulkner, R.A. (1996). Maturation. V D. Docherty (Ur.), Measurement in Pediatric Exercise science (str. 129–155). Champaign: Human Kinetics.

Fras, Z. (2005). Oblikovanje nacionalne strategije telesne dejavnosti za zdravje v Sloveniji. V E. Kraševec Ravnik (ur.), Svetovni dan gibanja 2005. Gibanje za zdravje odraslih – stanje, problemi, podporna okolja. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja: Olimpijski komite Slovenije.

69

Gabrijelčič Blenkuš, M. (2013). Prekomerna prehranjenost in debelost pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije.

Ismail, A.H. (1976). Integrirani razvoj: teorija i eksperimentalni rezultati. Kineziologija, 6(1-2), 7–28. Jurak, G. in Kovač, M. (2013). Pomen šolske športne dvorane za razvoj šolske kulture. Revija Šport, 3-4, 119–123. Jurak, G. in Pavletič Samardžija, P. (ur.). (2014). Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod za šport RS Planica. Jurak G. in Strel, J. (2013). Prožnost športnih podov v športnih dvoranah. Revija šport, 3- 4, 139–151. Jurak, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2013). Metodologija preučevanja značilnosti šolskih športnih dvoran iz uporabniškega vidika. Revija šport, 3-4, 124–129. Jurak, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2014). Prostorska razpršenost in starost šolskih športnih dvoran ter skupine njihovih uporabnikov. V Analiza šolskih športnih dvoran z uporabniškega vidika (29–43). Pridobljeno iz http://www.fsp.uni- lj.si/COBISS/Monografije/Telovadnice.pdf

Jurak, G., Kolar, E., Kovač, M. in Bednarik, J. (2012). Management športnih objektov: od zamisli do uporabe. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Jurak, G., Strel, J., Kovač, M., Starc, G., Leskošek, B., Bučar Pajek, M., Filipčič T., Kolar, E. in Bednarik, J. (2014). Analiza šolskih športnih dvoran z uporabniškega vidika. Pridobljeno iz http://www.fsp.uni-lj.si/COBISS/Monografije/Telovadnice.pdf

Kovač, M. (1999). Analiza povezav med nekaterimi gibalnimi sposobnostmi in fluidno inteligentnostjo učenk, starih od 10 do 18 let (Doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za šport.

Kovač, M. (2005). Prednosti in pasti - IKT pri športni vzgoji. Šport mladih, 13 (110), 22. Kovač, M. in Jurak, G. (2012). Izpeljava športne vzgoje Didaktični pojavi, športni programi in učno okolje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

70

Kovač, M., Sloan, S. in Starc, G. (2008). Competencies in physical education teaching: Slovenian teachers' view and future perspectives. European physical education review, 14(3), 299-323. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Strel, J. (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskovšek, B. in Strel, J. (2011). Športnovzgojni karton, diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Križnar, I. in Serpan, E. (1978). Telesna vzgoja v šolah od osvoboditve do danes. V S. Pavlič (ur.), Razvoj šolske telesne vzgoje na Slovenskem (str. 24–59). Ljubljana: Slovenski šolski muzej. Kurelič, N., Momirovič, K., Mrakovič, M. in Šturm, J. (1979). Struktura motoričkih sposobnosti i njihove korelacije sa ostalim dimenzijama ličnosti (5–24). Zagreb: Kineziologija. Letni program športa v Republiki Sloveniji za leto 2015. (2015). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno iz http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/sport/pdf/LPS_20 15.pdf

Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije. Malina, R. M. in Bouchard, C. (1991). Growth, Maturation and Physical Activity. Champaign: Human Kinetics. Muršec, I., Vajda, V., Horvat, B., Pičerko, K., Tement, D. in Milunič, M. (ur.). (2010). Štorklje nad šolo: zbornik ob 200-letnici šolstva v Markovcih. Markovci: Osnovna šola. Nelson, N. G., Alhajj, M., Yard, E., Comstock, D. in McKenzie, L. B. (2009). Physical Education Class Injuries Treated in Emergency Departments in the USA in 1997–2007. Pediatrics, 124(3), 918–925. Okoliš, S. (2009). Zgodovina šolstva na Slovenskem. Ljubljana: Slovenski šolski muzej.

71

Onis, M. D., Onyango, A. W., Borghi, E., Siyam, A., Nishida, C. in Siekmann, J. (2007). Development of a WHO growth reference for school-aged children and adolescents. Bulletin of the World Health Organization, 85(9), 660–667. Pangrazi, R.P. (1999). Dynamic Physical Education for Elementary School Children. 12th Edition. Boston: Allyn and Bacon. Parizkova, J. (1996). Nutrition, Physical Activity and Health in Early Life. Boca Raton: CRC Press.

Pasanen, K., Parkkari, J., Rossi, L. in Kannus, P. (2008). Artificial playing surface increases the injury risk in pivoting indoor sports: a prospective one-season follow-up study in Finnish female floorball. British Journal of Sports Medicine,(42), 194–197. Petek, D. (2012). Vpliv izgradnje nove telovadnice na gibalne sposobnosti dijakov Dvojezične

srednje šole Lendava (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Radovanović, S., Kocić, S., Gajović, G., Radević, S., Milosavljević, M. in Nićiforović, J. (2014). The impact of body weight on aerobic capacity. V Medicinski glasnik: official publication of the Medical Association of Zenica-Doboj Canton 11(1), 204–209. Bosna in Hercegovina.

Roemich, J. N. in Rogol, A. D. (1995). Physiology of growth and development. V Relationship to performance in young athlete. Clin. Sports Med, 14(3), 483–502. Rolland-Cachera, M. F. (1995). Prediction of adult body composition from infant and child measurements. V P.S.V. Davies in T.J. Cole (Ur.), Body Ccomposition Techniques in Health and Disease (str. 100–145). Cambridge: Cambridge University Press.

Shields, B. J. in Smith, G. A. (2009). The potential for brain injury on selected surfaces used by cheerleaders. Journal of athletic training 44(6), 595–602. Pridobljeno iz http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2775360/pdf/i1062-6050-44-6-595.pdf

Sitar, B. (2010). E-gradiva v športni vzgoji (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za šport. Sitar, J. in Stražišar, M. (1991). Materialna obdelava. V M. Kovač in N. Slana (ur.), Objekti in oprema, namenjeni šolski športni vzgoji, (str. 47–51). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. Sklepi posvetovanja o telesni vzgoji v osnovnem in usmerjenem izobraževanju (1979). Telesna kultura 1979, 3: 5–8.

72

Starc, G. (2013). Raven gibalnih sposobnosti naših otrok pada. Sportal +. Pridobljeno iz http://www.siol.net/sportal/sportal-plus/raven-gibalnih-sposobnosti-nasih-otrok-pada- 74552?image = 3 Starc, G. (2014). Zdrav življenjski slog 360o za dobro otrok. V Skupaj za boljše zdravje otrok in mladostnikov - ohranjanje in zagotavljanje enakih možnosti (12–19). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Starc, G., Strel, J. in Kovač, M. (2010). Telesni in gibalni razvoj slovenskih otrok in mladine v številkah: Šolsko leto 2007/2008. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport Strel, J. (1976). Spremembe relacij med nekaterimi antropometričnimi in gibalnimi karakteristikami v obdobju od 11. do 15. leta (Magistrska naloga). Visoka šola za telesno kulturo, Ljubljana.

Strel, J. (1981). Analiza relacij med koordinacijskimi in morfološkimi dimenzijami (Doktorska disertacija). Univerza Edvarda Kardelja, Ljubljana. Strel, J., Kovač, M. in Jurak, G. (2004). Pomen športa in izobraževanja pri preprečevanju sedečega načina življenja in oblikovanju zdravega življenjskega stila otrok in mladine, Primer Slovenije. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Strel, J., Starc. G. in Kovač, M. (2009). Analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2008/2009. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Strel, J., Starc. G. in Kovač, M. (2012).Slofit sistem – analiza telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine slovenskih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2011/2012. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Strel, J., Ambrožič, F., Kondrič, M., Leskošek, B., Štihec, J., Šturm, J. (1996). Športnovzgojni karton. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Bednarik, J., Leskošek, B., Starc, G., Majerič, M. in Filipčič, T. (2003). Nekateri morfološki, gibalni, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990–2000. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Štihec, J. in Leskošek, B. (2004). Informacijska in komunikacijska tehnologija pri procesu športne vzgoje v šoli. V A. Adamič Makuc, I. Medica, Z. Labernik (ur.). Zbornik

73

prispevkov 9. mednarodne izobraževalne računalniške konference - Mirk'04 (str. 11– 19). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Štrafela, J. (1983). 50 let telesne kulture v Markovcih in okolici 1993–1983. Markovci: TVD Partizan Markovci.

Šturm, J. (1972). Osnovni parametri in norme telesnih sposobnosti učencev in učenk osnovnih šol v RS Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za kineziologijo. Tancig, S. (1987). Izbrana poglavja iz psihologije telesne vzgoje in športa. Ljubljana: Fakulteta za telesno kulturo. Turšič, B. (2007). Realizacija učnega načrta pri športni gimnastiki v tretjem triletju osnovne

šole (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Zakonodaja s področja športne infrastrukture (2007). Združenje športnih centrov Slovenije. Pridobljeno iz http://www.iaslim.org/SPORTCENTER_slo,,projekti,zakonodaja_s_podrocja_sportne _infrastrukture.htm

Zdrav življenjski slog. (10. 4. 2016). Šport mladih. Pridobljeno iz http://www.sportmladih.net/programi_som/zdrav_zvivljenjski_slog

Žnidarič, M. (ur.). (1996). Časopis za zgodovino in narodopisje. Maribor: Univerza v Mariboru in zgodovinsko društvo v Mariboru.

Wei, F., Powell, J.W. in Haut, R. (2010). A computational model to investigate shoe and shoe- surface interface effects on ankle ligament strains during a simulated sidestep cutting task. International Symposium on Biomechanics in Sports: Conference Proceedings Archive (28), 1–4.

74

8 PRILOGE

PRILOGA 1 - INTERVJU

Drago Prislan, profesor športne vzgoje na OŠ Markovci

Kakšne so z leti postale spremembe v učnem načrtu?

»V mali telovadnici se je težko delalo zaradi mnogo številčnih razredov, v telovadnici je bilo od 50 do 60 otrok. »V stari telovadnici smo imeli blazine, kije in podobno. Ko smo leta 1980 odprli novo šolo, smo pridobili več novih pripomočkov. Velika sprememba je v tem, da so bile telovadnice zelo zasedene zaradi velikega števila učencev in je bilo delo zelo težko. Ko smo šli v novo šolo, smo komaj čakali na lepo vreme, da smo šli ven, kjer smo imeli nogometno, rokometno in košarkarsko igrišče. Sedaj imamo enake prostore še zmeraj zunaj, a smo izgubili atletsko stezo z luknjo v skok v daljino in prostor za met krogle. V prihodnje je v načrtu novo igrišče; takrat bomo zgradili tekalno stezo (majhen stadion z več namenskimi stvari).

Kakšne so z leti postale spremembe v motoriki?

»Nekoč ni bilo težava preteči velikih razdalj, tudi če športni copati niso bili primerni. To je danes večji problem. V šolah v naravi se pozna, da so otroci preveč navezani na dom. Tega nekoč ni bilo. Tudi če se otroci s starši dogovorijo, da so mobiteli prepovedani, jim starši dovolijo, da jih obveščajo o poteku (domotožje). Menim, da so se nekoč otroci več družili, igrali nogomet, odbojko, košarko. Danes otroci preveč sedijo pred ekrani računalnikov.«

Kateri otroci so imeli večje spoštovanje do profesorjev?

»Kjer se doma več pogovarjajo, so otroci bolj pridni. Zaradi pomanjkanja časa se starši več ne pogovarjajo z otroki, ti pa posledično ostajajo brez vrednot. Danes ni več druženja med otroci, glavni so računalniki.«

»V šoli v naravi se lepo izrazijo velike razlike v opremi. Nekateri veliko potujejo in se pozimi pozna velika razlika med otroci, ki pogosto smučajo, in tistimi, ki ne. Za finančno šibke se oprema posoja tudi na šoli. Velikokrat se zgodi, da en ali dva ne gresta v šolo v naravi (zaradi zdravstvenih razlogov, ne zaradi finančnih).«

Kako pa varnostni vidiki vplivajo na športno vzgojo?

»Novi vidiki ne vplivajo na učenčeve sposobnosti. Včasih pripomočkov ni bilo, danes pa ti pripomočki pripomorejo k boljšim sposobnostim. Danes se na nekaterih šolah gimnastika ne izvaja več, ker je večji poudarek na varnosti in se učitelji tega zelo bojijo. Nekoč so izvajali salte, premete. Danes še delamo na drogu in preskoke, ampak obvezno poudarim, da če je koga strah, mu ni potrebno delati (jih ne prisilim). Če naredimo na bradlji sed ali stojo na ramah, je to že vrhunec (proti nekoč). Vidi se razlika, da otroci v 6. razredu ne vedo narediti niti prevala. Moja generacija je bila veliko bolj fizično pripravljena, ker nismo imeli telefonov in računalnikov. Sedaj se že od prve ure pripravljajo na to, da morajo potrpeti in vzdržati, da ob slabosti ne obstanejo. Ko katerega kaj boli, se usede in konča. Ne morejo zdržati določene težavnosti.«

Se vam sodelovanje staršev s šolo zdi pomembno?

75

»Da, ampak do neke mere. Starši ne morejo narekovati, kako bomo mi učili. Starši so potožili, da smo v šoli v naravi preveč strogi. Kako bi otroke pustili prosto smučati? Če se jim kaj zgodi, smo krivi mi. Če je nekoč kdo padel, se je malo počistil in je nadaljeval z aktivnostjo. Danes iz tega nastane cela »znanost«.«

Kaj menite o mojih rezultatih, kdo bo boljši?

»Zdajšnje generacije dobijo krivo sliko o tem, kaj je šport. Gledajo ogromno športnih dogodkov in vidijo samo tisto, kar je v finalu. Ne vidijo, kako pride športnik do vrhunca: koliko odrekanja, poškodb, treningov je potrebnih. To ve samo peščica otrok, ki trenira določeno aktivnost. Ta slika je malo popačena, ker ne vedo, kaj je resnični trening. Ko ga malo nekaj zaboli, je »konec«. Ne zavedajo se, da pot do pravih rezultatov traja veliko dlje. V Jugoslaviji smo na to gledali čisto drugače kot danes. Če je nekdo dosegel zlato medaljo, smo na to gledali skozi drugačne oči, danes pa se v večini gleda ta zaslužek.«

Kakšen je vaš pogled na šport nekoč in danes? Kaj so vrednote današnjih učencev in nekoč?

»Starejše generacije so bile bolj motorično sposobne. Pozimi smo hodili na gimnastiko in košarko in to nam je bila edina zabava. Nismo imeli motorjev, koles, računalnikov, telefonov. Drugače smo se družili. Danes tudi starši in otroci premalo pridejo skupaj, da bi se družili in šli na kakšne izlete (pohode, smučanja ...). Nekoč se tudi ni gledalo na znamko opreme, danes pa morajo vsi imeti drage opremo. Pri nas vsa ta leta občina Markovci pokriva prevoz, za opremo pa ne dajo veliko.«

Ali je nova telovadnica po vašem mnenju narejena tako, kot bi si želeli ali bi kaj spremenili?

»Želeli so narediti dva prekata, mi pa smo si izborili tri, ker sicer ne bi mogli normalno izvajati nobenih športnih aktivnosti. Obljubili so višino stropa 9 m, sedaj so znižali za 2 m. Razlog so bili stroški, da se bo porabilo za kurjavo. Dvorana je večnamenska in če vanjo pridejo vsi občani, nimajo vsi dovolj prostora za sedeti. Tudi če bi bila višja, bi bila po mojem mnenju »prava« dvorana. Je pa res, da se da funkcionalno obrniti: igramo lahko tako, da so tribune zunaj in se lahko odbojka in košarka normalno igrata, tudi če so sedeži zunaj. Glede na druge okoliške šole imamo vseeno zelo dobre pogoje.«

PRILOGA 2 - INTERVJU

Stanka Knapić, profesorice športne vzgoje na OŠ Markovci

Kako se spominjate vaših začetkov na OŠ Markovci?

»Rojena sem med vojno. 1. septembra sem začela učiti na Osnovni šoli Markovci. Učila sem 35 let in v treh različnih telovadnicah. Prva telovadnica je bil stari gasilski dom oz. sokolski dom, velik 8x8 m. V šoli so me pripravljali, kako je telovadnica velika, ko pa sem prišla vanjo, pa se je pojavila druga zgodba. V tem domu je bila miza, švedska omarica, koza, visoka in nizka gred in nekaj blazin. Slačilnic ni bilo, učenci so se preoblačili v kleti, kar na zemlji brez tal. Razredi niso bili ločeni po spolu, v vsakem je bilo po 45 otrok in vsi so se skupaj preoblačili in telovadili. Med leti 1965 in 1973, ko se je adaptirala prosvetna dvorana, sem učila tudi v stari kino dvorani, v nekdanjem zadružnem domu. Nekaj časa sem učila celo v razredu, poleti pa zunaj. Igrišča takrat niso bila asfaltirana. Ko smo prišli v zunanji prostor, so si učenci sami morali očistiti travo, da so lahko igrali rokomet. Jamo za skok v daljino so si tudi naredili sami. Tudi atletske steze ni bilo, tam je bila njiva.«

»Leta 1973, ko se je adaptirala stara prosvetna dvorana v šoli, so se učenci ločili po spolu. Nastali sta dve paralelki. Pouk je potekal že od leta 1965 naprej v treh izmenah: od 7h zjutraj do 19h zvečer, s tem, da sem bila med urami prosta in sem bila tudi sama in edina profesorica do leta 1992 na tej osnovni šoli. Takrat tudi ni bilo avtobusov. Na tekmovanja sem čisto sama peljala 40 otrok. Kako? S

76

kolesi ali pa so šli peš. Zelo radi so hodili na tekmovanja. Med učenci ni bilo nobenega pregovarjanja in nobenemu otrok to ni bilo težko, temveč obratno: zelo so bili srečni.«

Katerega leta se je odprla nova telovadnica v OŠ Markovci?

Leta 1979

Katere so bile največje razlike med staro dvorano in novo telovadnico?

Največje razlike so bile v velikosti. 13x6m je bila velika stara dvorana, še vedno večja od sokolske dvorane. Razlike so bile tudi v pripomočkih. V stari dvorani so bile blazine tako težke, da so jo štirje komaj nesli, v novi dvorani smo dobili nove in tudi več ostalih pripomočkov. Veliko pripomočkov sem si naredila sama in ti so se veliko časa uporabljali v novi dvorani. Spomnim se, da smo si sami izdelovali žogice, imeli smo že kroge in tudi mrežo za odbojko. Za taping za roke smo uporabljali še lesenega, za poligon nazaj smo uporabili švedsko omaro, tako kot to delamo še danes. Veliko stvari se je v stari dvorani zlomilo, saj so v tisti dvorani imeli tudi »žurke«.«

Kakšne so spremembe v motoriki, če primerjate leto 1986 in 1996?

»Otroci so bili takrat veliko bolj gibalno motorično sposobni in dojemljivi. Kasnejša leta so mislili, da že vsi vse znajo. Ni bilo toliko televizije in računalnika, vsak dan je bilo igrišče polno, še posebej med vikendom.

Med leti ni bilo večjih sprememb tudi med pripomočki ne. V vseh letih sem učila po učnem načrtu.. Danes se gimnastika ne izvaja več v tolikšni meri kot nekoč. Veliko večji nadzor in poudarek je na varnosti, zato se profesorji vedno bolj izogibajo tem težjim elementom. Čez čas so se pripomočki izboljšali, veliko več jih je bilo. Otrok je bilo manj, zato je bilo delo lažje. Pri drugih predmetih je bilo tudi več učiteljev. Leta 1965, ko sem prišla na šolo, je bilo zaposlenih 18 učiteljev: ravnatelj, hišnik, dve čistilki in kuharica. Ostali so učili vse. Tudi sama sem učila ostale predmete: glasbo, tehniko, zgodovino, zemljepis, srbo-hrvaščino ... Za te predmete sem se morala veliko več pripravljati kot za svoj predmet. Ko sem prišla v Markovce, sem pri Partizanu vodila enajst vrst, od cicibanov do članov. Na smo hodili tekmovanja po celi Jugoslaviji. Če kateri starš ni dovolil, sem šla na dom in sem se z njimi pogovorila. Imam zelo lepe spomine na tista leta, čeprav so bili pogoji zelo drugačni od današnjih.«

Se strinjate s tolikšnim poudarkom na varnosti?

»Da, se strinjam. Edini problem je v disciplini. Včasih so bili otroci veliko bolj disciplinirani in je tvoja beseda nekaj veljala, danes pa gre skozi eno uho noter in skozi drugo ven. Zadnji dve leti pred upokojitvijo me je bilo zelo strah, ker nikoli prej nisem imela toliko težav. Posebej zadnje leto sem komaj čakala, da grem, ker ni bilo več nič discipline. Tudi profesorji bi morali biti bolj zaščiteni, ker niso zavarovani z ničemer.«

Se vam sodelovanje staršev s šolo zdi pomembno?

»Starši in učitelji bi morali veliko več medsebojno sodelovati. Vse zdravstvene težave bi si morali zaupati, tudi še tiste majhne iz otroštva, ker so lahko pri športni vzgoji zelo velika težava.«

Kaj menite o mojih rezultatih, kdo bo boljši?

»Menim, da če bo tehnika šla tako zelo naprej, otroci v prihodnje ne bodo znali niti pisati več. Že po računalniku vidimo, da pišejo tako, da besede že izpuščajo. Menim, da se bodo morali začeti več gibati, ker tudi zdravstvo ves čas ponavlja, da se moramo gibati in da je to najboljše za naše zdravje!

Menim, da bodo danes zelo slabši rezultati v primerjavi z leti nazaj. Pred časom sem prebrala, da imajo otroci za 40 % slabše rezultate. Zelo se pozna tudi razlika med mestnimi otroci in otroci na vasi.

77

Menim, da so otroci na kritični meji. Veliko je odvisno tudi od tega, kako starši živijo, morali bi imeti besedo in omejiti uporabo računalnikov na dve uri na dan, ostalo pa bi se morali gibati.«

PRILOGA 3 - POPIS OSNOVNIH SREDSTEV NOVA ŠPORTNA DVORANA

78

PRILOGA4-POPISZALOGENOVEŠPORTNEDVORANE

PRILOGA5-POPISZALOGESTARETELOVADNICE

79