Živali si zaslužijo pozornost in sočutje ne gle-de na ljubkost, koristnost za ljudi ali zašči-tenost vrste. Ne obstajajo zato, da bi jih ljudje uporabljali za hrano, oblačila, poskuse, zabavo in drugo. Enako kot ljudje si želijo živeti v skladu s svojimi potrebami in imajo mnogo sposobnosti.

ŽIVALI ZA ZABAVOLov nekateri uvrščajo med šport, dejansko pa gre le za ubijanje za zabavo. Cirkusi, živalski vrtovi, delfinariji in akvariji so kraji, kjer živali nenehno psihično in fizično trpijo. Industrija hišnih ljubljenčkov prav tako predsta-vlja zlorabo živali za zabavo ljudi. Ne obiskujte konj-skih in drugih dirk ali tekmovanj živali, raje izberite tiste cirkuse in prireditve, kjer zabava temelji na člove-ških spretnostih, namesto nakupa hišnega ljubljenčka pa svoj dom ponudite zapuščenemu psu ali mački.

POSKUSI NA ŽIVALIHŽivalim poškodujejo možgane, vid, izpostavljajo jih ognju in obsevanju, povzročajo rane ter ohromitve in to vse v imenu izobraževanja, znanosti in varnosti, čeprav za to dokazano ni podlage. Mnoge živali so iz-postavljene trpljenju za zidovi laboratorijev tudi zaradi testiranja kozmetičnih izdelkov in sredstev za čiščenje. Ob nakupu izberite izdelke s t. i. bele liste podjetij, ki ne uporabljajo na živalih testiranih sestavin.

KRZNOŽivali, ki se ujamejo v nastavljene pasti, doživljajo nepo-pisno agonijo, ko jih prebodejo železni zobje. Tiste na farmah gojijo v prenatrpanih umazanih kletkah in ubi-jajo z dušenjem, lomljenjem vratu, elektrošoki in celo z odiranjem kože pri živem telesu. Milijone živali, med njimi tudi pse in mačke, ubijejo zaradi oblačil, ki pa za-radi izjemne krutosti nikakor niso modna.

USNJEZ namenom povečanja dobička mesna industrija prodaja tudi usnje, tako da nakup usnja ne-posredno podpira ubijanje živali. Poleg tega večina usnja priha-ja iz Indije, kjer s kravami kljub verskim zapovedim grdo ravna-jo tako pri vzreji za kožo kot pri transportu v kraje, kjer je klanje dovoljeno.

VOLNASelektivna vzreja je privedla do tega, da ovce zaradi pregoste volne v vročih poletnih mesecih umirajo od pregretja, nagubanost kože pa povzroči vnetje okoli genitalij. Avstralski ovčerejci, ki proizvedejo 80 odstotkov svetov-ne količine volne, problem rešijo tako, da vneto kožo izrežejo brez uporabe protibolečinskih sred-stev. Vse za volno gojene ovce na koncu zakoljejo, tiste iz Avstralije pa morajo prestati še dolg in mu-čen prevoz na Bližnji Vzhod, kjer jih čaka obredni zakol.

SVILAZa 100 gramov svile v vreli vodi izgubi življenje tudi do 1.500 sviloprejk.

PERJERace in gosi obesijo za vrat, jim zvežejo noge in nato pričnejo z bolečim puljenjem perja. Za pri-dobivanje perja pogosto uporabijo živali, ki jih si-cer redijo za proizvodnjo jetrne paštete. Te ptice v postopku vzreje prisilno hranijo, dokler njihova je-tra niso do štirikrat večja od normalne velikosti.

OBLEKA IN OBUTEVObstaja veliko materialov, ki niso živalskega izvora, a so po izgledu in kakovosti enaki ali celo boljši kot usnje, krzno, volna, svila ali perje. Takšni materiali so zaradi manjše porabe naravnih virov in kemikalij tudi precej bolj okolju prijazni. V navadnih trgovinah z oblačili na-čeloma zadostuje, če pozorno preberemo podatke na deklaracijah, obstajajo pa tudi specializirane trgovine z neživalskimi izdelki.

MESOVečina živali, preko 60 milijard na leto, ki jih redijo za meso, jajca in mlečne izdelke, živi na prenatrpa-nih farmah, kjer jim je v celoti odvzet naraven način življenja. Kokošim režejo kljune, svinjam pulijo zobe, kastracijo izvajajo brez protibolečinskih sredstev. Ne glede na pogoje bivanja na koncu vse živali končajo v klavnici s prerezanimi vratovi. Več kot 100 milijonov ton rib, ki jih letno potegnejo iz njihovega naravnega okolja, čaka boleča smrt z zadušitvijo.

JAJCAVse ptice nesejo jajca z namenom, da pridejo do po-tomcev, ne pa da bi ta postala hrana za ljudi. Življenje t. i. kokoši nesnic v kletkah je izredno kruto, čeprav so tudi prenatrpani hlevi daleč od njihovega narav-nega okolja. Kokoši so podvržene fi zičnemu in psi-hičnemu mučenju, ker so prisiljene znesti čim več jajc. Živijo, dokler jim je možno jemati jajca, nato jih zakoljejo. Moške piščance ubijejo že takoj po rojstvu, saj za industrijo jajc niso koristni.

MLEKOKrave proizvajajo mleko iz istega razloga kot ljudje, torej za svoje otroke. Sesalci pijejo materino mleko le v najzgodnejšem obdobju življenja, dokler ne preide-jo na trdno hrano. Da bi ohranili visoko proizvodnjo mleka, krave nenehno umetno oplojujejo, ko iz njih ne morejo več črpati mleka, pa ubijejo. Njihove otro-ke, teličke, jim odvzamejo takoj po rojstvu, nato pa jih zakoljejo ali pošljejo v vzrejo, ki zakol odloži za nekaj mesecev.

MEDČebele nabirajo cvetni prah in s pomočjo sline pro-izvajajo med za svojo hrano in ne za ljudi. Zaradi vzreje medonosnih čebel je izumrlo veliko divjih če-bel. Maticam pogosto porežejo krila, da ne morejo zapustiti panja, razmnožujejo pa jih tudi z umetnim osemenjevanjem. Čebele umirajo pri transportu in pri odvzemu medu, ki ga zamenjajo s sladkorjem. Ka-dar je strošek prezimovanja čebel previsok, se zgodi tudi, da čebelarji panje sežgejo.

EKOLOŠKA PRIDELAVAEkološko ne pomeni brez krutosti. Veliko živali na t. i. ekoloških, free range oziroma bio kmetijah nima niti približno ustreznih pogojev za življenje. Prav tako so podvržene krutemu ravnanju in ne glede na način vzreje ter razloge za izkoriščanje vse končajo zaklane.

VEGANSKA PREHRANAV času svojega življenja lahko že samo s prehodom na vegansko prehrano prizanesemo tudi preko 10.000 ži-valim.Poleg tega je vzreja živali neposredno povezana s pre-komerno porabo naravnih virov, svetovno lakoto in z velikim onesnaževanjem okolja.

ZDRAVJENe samo da ne potrebujemo mesa, mleka, jajc in medu, ampak lahko z njihovim uživanjem tudi škodujemo svo-jemu zdravju. Z opustitvijo živil živalskega izvora pri-dobimo izredne koristi za zdravje vsakega posameznika in družbe kot celote. Z raznoliko rastlinsko prehrano, vnosom vitamina B12 in primernim izpostavljanjem sončni svetlobi (za tvorbo vitamina D) si zagotavljamo vitalnost in dolgo življenje.

KAJ JESTI? Večina novih veganov odkrije svet, poln raznovrstne hrane, za katero prej ni niti vedela. Čeprav vso polnost okusov doživimo le ob neposredno pripravljenih žitari-cah, stročnicah, sadju, zelenjavi, gobah in semenih, je na tržišču na voljo tudi veliko „nadomestnih“ proizvodov, kot so vege burgerji, rastlinske klobase, zrezki, paštete, salame, razna rastlinska mleka, jogurti, siri, rastlinski sirupi, pa tudi veganski kolači, keksi, čokolada in drugo.

vegan.si

NAREDITE SPREMEMBO ZARADI ŽIVALI, OKOLJA

IN SEBE.

zemljani.si

KAJ LAHKO ŠE STORIMO?Najpomembnejša je osebna sprememba in lastni zgled, vendar je še mnogo načinov za dodatno delovanje v ko-rist živali. Z več izobraževanja in vzgoje lahko bistveno prispevamo k širjenju informacij znotraj okolja, v ka-terem živimo. Na voljo so informativno-izobraževalne spletne strani, brezplačni letaki, brošure in tudi video gradivo. S prostovoljno pomočjo, npr. s prevajanjem, deljenjem letakov, pomočjo na stojnicah in dogodkih ter pri organizaciji dogodkov ipd., lahko pomagamo društvom in drugim organizacijam, ki se zavzemajo za pravice živali.

VIR:

Ko se pogovarjamo o občutenju zadovoljstva, bolečine, sreče in žalosti, med človekom in živalmi ni bistvenih razlik.

� arles Darwin