predlogi sprememb 332–605 - europarl.europa.eu€¦am\917330sl.doc pe498.139v01-00 sl združena v...

$: PREDLOGI SPREMEMB 332–605 - europarl.europa.eu€¦AM\917330SL.doc PE498.139v01-00 SL Združena v raznolikosti SL EVROPSKI PARLAMENT 2009 - 2014 Odbor za ekonomske in monetarne zadeve$
AM\917330SL.doc PE498.139v01-00

SL Združena v raznolikosti SL

EVROPSKI PARLAMENT 2009 - 2014

Odbor za ekonomske in monetarne zadeve

2012/0242(CNS)

30.10.2012

PREDLOGI SPREMEMB332–605

Osnutek poročilaMarianne Thyssen(PE497.794v01-00)

o predlogu uredbe Sveta o prenosu posebnih nalog na Evropsko centralno banko, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij

Predlog uredbe(COM(2012)0511 – C7-0314/2012 – 2012/0242(CNS))

PE498.139v01-00 2/149 AM\917330SL.doc

SL

AM_Com_LegReport

AM\917330SL.doc 3/149 PE498.139v01-00

SL

Predlog spremembe 332Ivo Strejček, Kay Swinburne

Predlog uredbeUvodna izjava 36

Besedilo, ki ga predlaga Komisija Predlog spremembe

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljennadzorni svet enotnega nadzornega mehanizma euroobmočja (v nadaljnjem besedilu: nadzorni svet euroobmočja), odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov euroobmočja. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta euroobmočjakot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta euroobmočja delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu euroobmočja lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

PE498.139v01-00 4/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en

Predlog spremembe 333Werner Langen



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Evropski parlament na predlog Sveta ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, mora Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu neodvisnemu organu ne sme dajati navodil in napotkov. Nadzornemu svetu zagotavlja podporousmerjevalni odbor z največ 6 člani.

AM\917330SL.doc 5/149 PE498.139v01-00

SL

Or. de

Predlog spremembe 334Andrew Duff



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njunmandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Predsednika nadzornega sveta imenuje Svet ECB in izvoli Evropski parlament. Nadzorni svet bi moral biti sestavljen iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika, njegov ali njen mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavljausmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

PE498.139v01-00 6/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en

Predlog spremembe 335Ildikó Gáll-Pelcz, Theodor Dumitru Stolojan



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okvirukaterega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njunmandat ne bi smel biti daljši od petih let inne bi smel vključevati možnostipodaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetulahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzorni svet bi moral bitisestavljen iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov sodelujočih držav članic. Nadzornemu svetu predseduje predsednik, ki ga imenuje nadzorni svet na podlagi zaslug, sposobnosti, poznavanja finančnih institucij in trgov ter izkušenj na področju finančnega nadzora in regulacije, in sicer v okviru odprtega izbirnega postopka. Nadzorni odbor izvoli med svojimi člani tudipodpredsednika, ki bo v odsotnosti predsednika opravljal njegove funkcije. Mandat predsednika ne bi smel biti daljši od petih let, vendar z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Mandat podpredsednika ne bi smel biti daljši od petih let brez možnostiponovnega imenovanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost,

AM\917330SL.doc 7/149 PE498.139v01-00

SL

da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.Nadzorni svet bi moral pri opravljanju svojih nalog upoštevati vsa pomembna dejstva in okoliščine v sodelujočih državah članicah in opravljati svoje dolžnosti v interesu Unije kot celote. Pristojni nacionalni organi sodelujočih držav članic, ki so zastopani v nadzornemsvetu, bi morali imeti enake glasovalne pravice.

Or. en

Predlog spremembe 336Olle Ludvigsson



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB na podlagi odprtega izbirnega postopka in po potrditvi Evropskega parlamenta, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Vse države članice, ki so vzpostavile tesno sodelovanje z ECB, morajo imeti sedež v svetu. Predstavniki pristojnih organov teh držav članic morajo imeti glasovalne pravice, ki so

PE498.139v01-00 8/149 AM\917330SL.doc

SL

tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

enake glasovalnim pravicam držav članic euroobmočja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

Or. en

Predlog spremembe 337Burkhard Balz, Markus Ferber



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnostpredsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzorni svet bi moral bitisestavljen iz predstavnikov ECB in iznacionalnih organov sodelujočih držav članic. Nadzornemu svetu bi moral predsedovati predsednik, ki ga imenuje Svet ECB. Predsednika bi bilo treba izbrati z odprtim izbirnim postopkom in po odobritvi Evropskega parlamenta ter bi moral imeti pomembno strokovno znanje

AM\917330SL.doc 9/149 PE498.139v01-00

SL

ne bi smel vključevati možnostipodaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

in izkušnje na področju finančnih institucij in finančnega nadzora. Svet ECB bi moral neposredno izvoliti podpredsednika nadzornega sveta. Mandat predsednika ne bi smel biti daljši od petih let, vendar z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja. Mandat podpredsednika ne bi smel biti daljši od petih let brez možnostiponovnega imenovanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za učinkovito izvedbonadzornih nalog poverjenih ECB v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.Nadzorni svet bi moral pri opravljanju svojih nalog upoštevati vsa pomembna dejstva in okoliščine v sodelujočih državah članicah in opravljati svoje dolžnosti v interesu Unije kot celote. Pristojni nacionalni organi sodelujočih držav članic, ki so zastopani v nadzornemsvetu, bi morali imeti enake glasovalne pravice.

Or. en

Predlog spremembe 338Andreas Schwab



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru

PE498.139v01-00 10/149 AM\917330SL.doc

SL

katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetulahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Evropski parlament na predlog Sveta ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko,mora Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu neodvisnemu organune sme dajati navodil in napotkov.Nadzornemu svetu zagotavlja podporo usmerjevalni odbor z največ 6 člani.

Or. de

Predlog spremembe 339Sven Giegold, Philippe Lambertsv imenu skupine Verts/ALE



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo

AM\917330SL.doc 11/149 PE498.139v01-00

SL

sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB,sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalcaprisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Sestava nadzornega sveta mora upoštevati načela uravnoteženosti znanja, sposobnosti, spola, raznolikosti in izkušenj. Nadzorni svet bi moral vključevati predstavnike ECB, EBA, Evropskega parlamenta in nacionalnih organov. Nadzorni svet bi moralvključevati tudi tudi izvršilni odbor, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in trije direktorji, ki jih vse imenuje Svet.Predsednik in podpredsednik izvršilnega odbora bi morala opravljati naloge predsednika oziroma podpredsednika nadzornega odbora. Noben član izvršilnega odbora ne sme biti član izvršilnega odbora ECB 10 let pred imenovanjem in člani se izberejo z odprtim izbirnim postopkom po tem, ko so bili trije kandidati predstavljeni Evropskemu parlament v odobritev. Postopek odobritve bi moral vključevati tudi javno predstavitev v Evropskem parlamentu. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalkaprisotna tudi Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.

Or. en

PE498.139v01-00 12/149 AM\917330SL.doc

SL

Predlog spremembe 340Wolf Klinz, Sophia in 't Veld



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB innacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah.Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECBimeti možnost, da nekatere jasno določenenadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Evropski parlament. Podpredsednik, ki je predstavnik ECB, ki ni član Sveta ECB. Poleg predsednika in podpredsednika nadzorni svet sestavlja petpredstavnikov nacionalnih organov iz udeleženih držav članic, izbranih iz držav članic, ki so članice euroobmočja in tistih, ki niso članice euroobmočja na sorazmerni podlagi. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB, da nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta, določene v tej uredbi,delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.

Or. en

AM\917330SL.doc 13/149 PE498.139v01-00

SL

Predlog spremembe 341Nils Torvalds, Olle Schmidt



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija.Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti znotraj ECB kot ločena enota ustanovljen začasni nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov.Predsednika nadzornega sveta imenujeSvet ECB na podlagi odprtega izbirnega postopka in po odobritvi Evropskega parlamenta. Nadzorni svet med svojimi člani imenuje podpredsednika; sestavljati bi ga morali predstavniki nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, dokler se ne vzpostavi trajna struktura nadzora, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke.Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

PE498.139v01-00 14/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en

Predlog spremembe 342Sharon Bowles, Danuta Maria Hübner, Olle Schmidt



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalcaprisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli nadzorni svet, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Za nadzorni svet se zahteva uravnotežena zastopanost spolov (50 - 50), vključno za funkciji predsednika in podpredsednika. Predsednik in podpredsednik se imenujeta šele po potrditvi Evropskega parlamenta. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalka prisotna tudi EBA. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje

AM\917330SL.doc 15/149 PE498.139v01-00

SL

navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

Or. en

Predlog spremembe 343Jürgen Klute



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB innacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA inbonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalcaprisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB,nacionalnih organov, EBA in poslancev Evropskega parlamenta. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Prav tako se mora upoštevati uravnotežena zastopanost spolov. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalkaprisotna tudi Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta

PE498.139v01-00 16/149 AM\917330SL.doc

SL

lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

ECB, ki omenjenemu organu lahko daje navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

Or. en

Predlog spremembe 344Diogo Feio



(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik, ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje

(36) Zlasti bi moral biti v ECB ustanovljen nadzorni svet, odgovoren za pripravo sklepov o nadzornih zadevah, v okviru katerega bi se združevalo specifično strokovno znanje nacionalnih nadzornih organov. Nadzornemu svetu bi zato morala predsedovati predsednik in podpredsednik,ki ju izvoli Svet ECB, sestavljen pa bi moral biti tudi iz predstavnikov ECB in nacionalnih organov. Da se zagotovita primerna rotacija in popolna neodvisnost predsednika in podpredsednika, njun mandat ne bi smel biti daljši od petih let in ne bi smel vključevati možnosti podaljšanja. Da bi se zagotovilo celovito usklajenost z dejavnostmi EBA in bonitetnimi politikami Unije, bi morala biti na sejah nadzornega sveta kot opazovalca prisotna tudi EBA in Evropska komisija. Za opravljanje nadzornih nalog, prenesenih na ECB, bi bilo treba sprejeti veliko število tehnično zapletenih aktov in sklepov, vključno s sklepi o posameznih kreditnih institucijah. Za učinkovito izvedbo teh nalog v skladu z načelom ločenosti od nalog, povezanih z monetarno politiko, bi moral Svet ECB imeti možnost, da nekatere jasno določene nadzorne naloge in povezane sklepe nadzornega sveta delegira pod nadzorom in odgovornostjo Sveta ECB, ki omenjenemu organu lahko daje

AM\917330SL.doc 17/149 PE498.139v01-00

SL

navodila in napotke. Nadzornemu svetu lahko podporo zagotavlja usmerjevalni odbor z bolj omejeno sestavo.

navodila in napotke.

Or. en

Predlog spremembe 345Jean-Paul Gauzès

Predlog uredbeUvodna izjava 36 a (novo)


(36a) Medtem ko je treba zagotoviti, da se nacionalni pristojni organi vseh udeleženih držav članic obravnavajo enako, nadzornemu svetu pomaga usmerjevalni odbor, ki zagotavlja uravnoteženo zastopanost držav članic euroobmočja in držav članic, ki niso del euroobmočja, pri čemer se upošteva pomembnost bančnega sistema udeleženih držav članic.

Or. en




(36 a) Vodja enotnega nadzornega mehanizma evroobmočja mora mora biti druga oseba kot vodja ECB in ESRB, imenuje pa se po predstavitvi v Evropskem parlamentu in njegovi potrditvi na podlagi ožjega izbora kandidatov in kandidatk, izbranih iz bančnega sektorja celotne EU in ne le iz centralnih bank.

PE498.139v01-00 18/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en




(36 a) Nadzorni svet je odgovoren za pripravo in izvrševanje sklepov Sveta ECB. Predloge nadzornega sveta sprejme Svet ECB, razen če jih kvalificirana večina njegovih članov ne zavrne.

Or. en

Predlog spremembe 348Sharon Bowles, Olle Schmidt



(36 a) Zapisniki nadzornega sveta, vključno s sklepi v zvezi z bonitetnim nadzorom in evidencami glasovanj, se objavijo v skladu s potrebami po varovanju poslovnih skrivnosti. Zapisnike Sveta ECB v zvezi z vprašanji nadzora se objavi.

Or. en


Predlog uredbeUvodna izjava 36 b (novo)

AM\917330SL.doc 19/149 PE498.139v01-00

SL


(36 b) Če se nacionalni pristojni organi ne strinjajo z odločitvami ECB v zvezi z nadzorom, se lahko obrnejo na Evropski bančni organ, ki sproži ustrezen postopek, in katerega odločitve se posredujejo nadzornemu svetu. Če se v zvezi z dejavnostmi ECB in njeno sposobnostjo nadzora spori rešujejo na sodiščih domače držav članice ali države članice gostiteljice, mora biti ECB stranka v postopku.

Or. en




(36 b) Dovolj pozornosti je treba nameniti tako strokovnemu znanju, spolu in geografski raznolikosti članov nadzornega odbora za euroobmočje.

Or. en




(37) Za nadzorni svet in osebje ECB, ki izvaja nadzorne naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. Podobne zahteve bi morale

(37) Za nadzorni svet, usmerjevalni odborin osebje ECB, ki izvaja nadzorne naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. Podobne

PE498.139v01-00 20/149 AM\917330SL.doc

SL

veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki ni vključeno v nadzorne dejavnosti. To ECB ne bi smelo preprečevati izmenjave informacij v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v zadevni zakonodaji Unije, vključno z Evropsko komisijo za namene njenih nalog iz členov 107 in 108 PDEU ter iz zakonodaje Unije o izboljšanem gospodarskem in proračunskem nadzoru.

zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki ni vključeno v nadzorne dejavnosti. To ECB ne bi smelo preprečevati izmenjave informacij v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v zadevni zakonodaji Unije, vključno z Evropsko komisijo za namene njenih nalog iz členov 107 in 108 PDEU ter iz zakonodaje Unije o izboljšanem gospodarskem in proračunskem nadzoru.

Or. de




(37) Za nadzorni svet in osebje ECB, ki izvaja nadzorne naloge, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. Podobne zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki ni vključeno v nadzorne dejavnosti. To ECB ne bi smelo preprečevati izmenjave informacij v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v zadevni zakonodaji Unije, vključno z Evropsko komisijo za namene njenih nalog iz členov 107 in 108 PDEU ter iz zakonodaje Unije o izboljšanem gospodarskem in proračunskem nadzoru.

(37) Za nadzorni svet, usmerjevalni odborin osebje ECB, ki izvaja nadzorne naloge v imenu EBA, bi morale veljati ustrezne zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti. Podobne zahteve bi morale veljati tudi za izmenjavo informacij z osebjem ECB, ki ni vključeno v nadzorne dejavnosti. To ECB ne bi smelo preprečevati izmenjave informacij v okviru omejitev in pod pogoji, določenimi v zadevni zakonodaji Unije, vključno z Evropsko komisijo za namene njenih nalog iz členov 107 in 108 PDEU ter iz zakonodaje Unije o izboljšanem gospodarskem in proračunskem nadzoru.

Or. en



AM\917330SL.doc 21/149 PE498.139v01-00

SL


(38) Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost.

črtano

Or. de

Predlog spremembe 354Sylvie Goulard, Ramon Tremosa i Balcells




(38) Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost. Hkrati je ustanovno načelo demokratičnih družb, da so neodvisne institucije, ki opravljajo javne funkcije, odgovorne državljanom in njihovim izvoljenim predstavnikom za izvajanje svojih politik. Odgovornost je zato pomembna protiutež neodvisnosti. V vmesnem poročilu „Na poti k pravi ekonomski in monetarni uniji“ z dne 12. oktobra 2012 izraženo nadaljnjo okrepljeno vlogo institucij EU mora spremljati sorazmerna vključenost Evropskega parlamenta in postopkov EU“. Evropski parlament mora zagotoviti ustrezne mehanizme notranje odgovornosti, ki odražajo mehanizme držav članic, ki sodelujejo pri tej regulaciji.

PE498.139v01-00 22/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en




(38) Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivalana njeno operativno neodvisnost.

(38) Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge kot del enotnega nadzornega mehanizma za euroobmočje, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne nalogeopravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije ter posebnih interesnih skupin, ki bi lahko vplivale na njeno operativno neodvisnost.

Or. en





(38) Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, zlasti neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost. Enoletno obdobje za razmislek se uvede za bivše člane nadzornega sveta.

Or. en

AM\917330SL.doc 23/149 PE498.139v01-00

SL

Predlog spremembe 357Sharon Bowles




(38) Da bi lahko učinkovito opravljala svoje naloge, bi ECB morala nanjo prenesene nadzorne naloge opravljati povsem neodvisno, neodvisno od neprimernega vpliva politike in vmešavanja industrije, ki bi lahko vplivala na njeno operativno neodvisnost.

Or. en




(38 a) Da bi Evropski parlament lahko podpiral nadzorne naloge ECB, bi moral imeti pravico zahtevati od nadzornega sveta in njegovih članov, da izvedejo posebne poizvedbe ali preiskave proti posameznim institucijam in nacionalnim nadzornim organom v udeležnih državah članicah, kjer je to ustrezno.

Or. en



PE498.139v01-00 24/149 AM\917330SL.doc

SL


(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti navoljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov, industrije in posebnih interesnih skupin in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Nadzor je javna dobrina in stroškenadzora bi bilo treba razdeliti med subjekte, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov euroobmočja na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

Or. en




(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati

(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati

AM\917330SL.doc 25/149 PE498.139v01-00

SL

iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale. Za ECB bi morala veljati popolna finančna revizija in revizija smotrnosti poslovanja (ekonomičnost, uspešnost, učinkovitost) v zvezi s provizijami.

Or. en




(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na evropske pristojne organe se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

Or. en

PE498.139v01-00 26/149 AM\917330SL.doc

SL




(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov inudeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati v celotisubjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

Or. en




(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati

(39) Za učinkovito opravljanje svojih nadzornih nalog bi morala ECB imeti na voljo zadostne vire. Ti viri bi morali biti pridobljeni na način, ki zagotavlja neodvisnost ECB od neprimernih vplivov s strani pristojnih nacionalnih organov in udeležencev na trgu ter ločevanje med nalogami monetarne politike in nadzora. Stroške nadzora bi morali pokrivati

AM\917330SL.doc 27/149 PE498.139v01-00

SL

predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, vsaj deloma financirati iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

predvsem subjekti, nad katerimi se nadzor izvaja. Zato bi se morale nadzorne naloge, ki jih izvaja ECB, financirati samo iz taks, zaračunanih kreditnim institucijam. Zaradi prenosa pomembnih nadzornih nalog z nacionalnih organov na ECB se pričakuje, da se bodo vsakršne takse za nadzor, ki se zaračunavajo na nacionalni ravni, lahko ustrezno zmanjšale.

Or. en




(40) Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic.

(40) Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi udeleženih držav članic v enotnem nadzornem mehanizmu evroobmočja in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine enotnega nadzornega mehanizma euroobmočja vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic.

Or. en


PE498.139v01-00 28/149 AM\917330SL.doc

SL



(40) Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic.

(40) Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resničnointegriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Vsaj 5 % kadrovskih virov vsakega nacionalnega nadzornega organa se napoti na enotni nadzorni organ ECB, tako na sedež ECB kot tudi v udeležene države članice do 1.1.2015. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic.

Or. en




(40) Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bi morala ECB imeti možnost, da zahteva, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje

(40) Za učinkovit nadzor je nujno potrebno zelo motivirano, dobro usposobljeno in neodvisno osebje. Za vzpostavitev resnično integriranega nadzornega mehanizma bi bilo treba zagotoviti ustrezne izmenjave in začasne napotitve osebja na relaciji med nacionalnimi nadzornimi organi in ECB. Če je to potrebno zaradi preprečevanja navzkrižij interesov, zlasti pri nadzoru velikih bank, bo ECB običajno zahtevala, da nacionalne nadzorne skupine vključujejo tudi osebje pristojnih organov

AM\917330SL.doc 29/149 PE498.139v01-00

SL

pristojnih organov iz drugih udeleženih držav članic.

iz drugih udeleženih držav članic.

Or. en




(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morali Evropski pristojni organi svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, tesnemusklajevanju ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

Or. en




(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem

(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati kot del enotnega nadzornega sveta za euroobmočje ob upoštevanju

PE498.139v01-00 30/149 AM\917330SL.doc

SL

sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije. ECB v svojem letnem poročilu obvesti Evropski parlament o podrobnostih vseh upravnih stikov z agencijami tretjih držav in mednarodnimi agencijami.

Or. en





(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, pod vodstvom in kot dopolnitev vloge EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob potrjevanju inusklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

Or. en

AM\917330SL.doc 31/149 PE498.139v01-00

SL





(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB sodelovati z EBA ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA, ter ob popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

Or. en




(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in sicer ob usklajevanju z

(41) Glede na globaliziranost bančnih storitev in vse večji pomen mednarodnih standardov bi morala ECB svoje naloge opravljati ob upoštevanju mednarodnih standardov ter v dialogu in v tesnem sodelovanju z nadzornimi organi zunaj Unije, ne da bi pri tem podvajala ali omejevala mednarodno vlogo EBA. Pooblaščena bi morala biti za razvijanje stikov in sklepanje upravnih dogovorov z nadzornimi organi in upravami tretjih držav ter mednarodnimi organizacijami, in

PE498.139v01-00 32/149 AM\917330SL.doc

SL

EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

sicer ob usklajevanju z EBA ter popolnem upoštevanju obstoječih vlog in pristojnosti držav članic in institucij Unije.

Or. de




(41 a) ECB v svojem letnem poročilu obvesti Evropski parlament o vseh stikih, ki jih je vzpostavila in upravnih dogovorih, ki jih je sklenila, z nadzornimi organi in upravami tretjih držav in mednarodnimi organizacijami.

Or. en




(41 a) ECB deluje v okviru odprtosti, preglednosti in nediskriminacije do vseh držav članic, ki nimajo skupne valute in s skrbnim odnosom do skupnega trga.

Or. en

Obrazložitev

V zvezi s sklepi Sveta z dne 18. oktobra 2012.

AM\917330SL.doc 33/149 PE498.139v01-00

SL




(41 b) ECB sklene memorandume o soglasju z nadzorniki držav članic, ki niso udeležene v nadzornem mehanizmu. Kadar ima država članica sistemski interes pri podružnicah in hčerinskih družbah, je pristojni organ te države članice navzoč kot opazovalec v nadzornemu svetu.

Or. en

Predlog spremembe 375Olle Schmidt, Nils Torvalds



(43 a) Ključno je, da bančna unija vključuje demokratičen mehanizem odgovornosti. Treba je upoštevati vlogo nacionalnih parlamentov.

Or. en




(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi

(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi

PE498.139v01-00 34/149 AM\917330SL.doc

SL

institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge za sistemsko pomembne kreditne instutucije morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. ECB bo z izjemo posebnih nalog nadzorovala samo sistemsko pomembne kreditne institucije glede na njihovo skupno izpostavljenost,njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države in nevarnost tveganja. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor.

Or. de



AM\917330SL.doc 35/149 PE498.139v01-00

SL


(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi evropski nadzorni organi posebne nadzorne naloge moralizačeti opravljati čim prej. Pri razporedu izvajanja enotnega nadzornega mehanizma bi bilo treba upoštevati potrebe zagotavljanja najvišje kakovosti nadzora, potrebe po uvedbi razumnega obdobja za pripravo novega evropskega nadzornika, da prevzame nadzorne naloge iz te uredbe, pa tudi obstoj ustreznega regulativnega okvira, ki bo združeval in podprl opravljanje teh nadzornih nalog.

Or. en


PE498.139v01-00 36/149 AM\917330SL.doc

SL



(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimiinstitucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej.Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej, v skladu z načrtom postopnega uvajanja, pri čemer se upoštevajo potrebne priprave za opredelitev skupnega nadzornega okvira in pravilnika ter nadzornih nalog.

Or. en

Obrazložitev

Nadzorni mehanizem se uporablja za vse banke v vseh fazah.

AM\917330SL.doc 37/149 PE498.139v01-00

SL




(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi semoralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete vse druge banke iz udeleženih držav članic. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje 12 mesecevpo začetku veljavnosti te uredbe.

Or. en

PE498.139v01-00 38/149 AM\917330SL.doc

SL





(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge za sistemsko pomembne kreditne instutucije morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. ECB bo z izjemo posebnih nalog nadzorovala samo sistemsko pomembne kreditne institucije glede na njihovo skupno izpostavljenost,njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države in nevarnost tveganja. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor.

AM\917330SL.doc 39/149 PE498.139v01-00

SL

Or. de





(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

PE498.139v01-00 40/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en





(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. Posebno pozornost bi bilo treba nameniti tveganju neprilagojenim agregatom za namene kapitalskih zahtev drugega stebra. To prehodno obdobje

AM\917330SL.doc 41/149 PE498.139v01-00

SL

postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

Or. en




(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni

(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB kot del enotnega mehanizma nadzora v euroobmočju posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov euroobmočja na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB kot dela enotnega mehanizma nadzora v euroobmočju, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki v euroobmočju, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij

PE498.139v01-00 42/149 AM\917330SL.doc

SL

nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

Or. en

Predlog spremembe 384Sari Essayah



(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij

(44) Da bi se zagotovilo kar najkakovostnejši nadzor nad kreditnimi institucijami, ki ga ne ovirajo nobeni drugi pomisleki, ki niso bonitetne narave, ter pravočasno in učinkovito odpravljanje negativnih vplivov dogodkov na trgu, ki se vzajemno krepijo ter zadevajo banke in države članice, bi ECB posebne nadzorne naloge morala začeti opravljati čim prej. Vendar je treba upoštevati, da prenos nadzornih nalog z nacionalnih nadzornih organov na ECB zahteva določeno količino priprav. Zato bi bilo treba določiti primerno prehodno obdobje. Število bank, nad katerimi se izvaja nadzor s strani ECB, bi moralo glede na pomembnost nadzora nad temi bankami z vidika zagotavljanja finančne stabilnosti postopoma naraščati. V prvi fazi bi morala ECB imeti možnost, da svoje nadzorne naloge opravlja v kateri koli banki, zlasti v bankah, ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč. V drugi fazi bi morale biti zajete evropske sistemsko pomembne banke glede na njihovo skupno izpostavljenost in njihove dejavnosti, ki so v pristojnosti druge države. Skupno izpostavljenost bi se moralo izračunati na podlagi metodologij

AM\917330SL.doc 43/149 PE498.139v01-00

SL

iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje eno leto po začetku veljavnosti te uredbe.

iz sporazuma Basel III o izračunu stopnje finančnega vzvoda in opredelitvi navadnega lastniškega temeljnega kapitala, ki ga je sprejel Baselski odbor za bančni nadzor. To prehodno obdobje postopnega uvajanja bi se moralo zaključiti najpozneje dve leti po začetku veljavnosti te uredbe.

Or. fi

Predlog spremembe 385Sylvie Goulard



(44a) Vsaka država članica, katere valuta je euro, bi morala zagotoviti usklajenostnacionalne zakonodaje s to uredbo, zlasti v zvezi z nalogami in pristojnostmi pristojnih nacionalnih organov , ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo v skladu s to uredbo. Z odstopanjem od člena 1.2 Uredbe 98/415/ES bi se morale države pred sprejetjem kakršnega koli zakonodajnega ali regulativnega akta posvetovati z ECB, ki bi podala mnenje o nacionalnih aktih, s katerimi se izvajajo akti Unije, ki se ne uporabljajo neposredno.

Or. en

Predlog spremembe 386Sylvie Goulard, Ramon Tremosa i Balcells


PE498.139v01-00 44/149 AM\917330SL.doc

SL


(44b) Da bi zagotovili pravno kontinuiteto pri bonitetnem nadzoru, je treba zagotoviti, da vsi sklepi pristojnih nacionalnih organov, ki se nanašajo na naloge, prenesene na ECB s to uredbo, preden ta začne veljati, ostanejo veljavni, dokler jih ECB ne spremeni ali razveljavi.

Or. en




(45) Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomerati predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, dase v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati.

(45) Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomerati predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije v euroobmočju, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom držav članic, ki sodelujejo v enotnem mehanizmu nadzora euroobmočja, kako ukrepati.

Or. en

AM\917330SL.doc 45/149 PE498.139v01-00

SL

Predlog spremembe 388Burkhard Balz



(45) Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomeratipredstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati.

(45) Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati.

Or. en




(45) Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomerati predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in

(45) Trenutni okvir bonitetnih zahtev za kreditne institucije in dopolnilnega nadzora nad finančnimi konglomerati predstavljajo direktive, ki določajo številne možnosti in

PE498.139v01-00 46/149 AM\917330SL.doc

SL

diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati.

diskrecijske pravice, ki jih države članice lahko uporabijo pri opredeljevanju pooblastil pristojnih organov. Dokler ne bodo sprejeti novi zakonodajni akti Unije, v katerih bodo izrecno opredeljena pooblastila, ki bodo pristojnim organom podeljena neposredno in brez možnosti, da se v zvezi z njimi države članice sklicujejo na svoje možnosti in diskrecijske pravice, ECB ne more sprejeti nobenih sklepov, ki bi se neposredno uporabljali za kreditne institucije, finančne holdinge ali mešane finančne holdinge. ECB bi zato morala v tem prehodnem obdobju svoje naloge izvajati le preko navodil pristojnim nacionalnim organom, kako ukrepati, pri čemer bi prevzela ustrezno nacionalno pravno in demokratično odgovornost.

Or. en




(46) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, in jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli.

(46) Ta uredba spoštuje temeljne pravice in upošteva načela, priznana v Listini o temeljnih pravicah Evropske unije, zlasti pravico do varstva osebnih podatkov, svobodo gospodarske pobude ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča, in jo je treba izvajati v skladu s temi pravicami in načeli. Zaradi tega bi morala biti ECB udeležena v postopku, sproženem v matični državi članici ali državi, v kateri je bila ustanovljena hčerinska družba, glede njenih dejavnosti in odločitev o bonitetnem nadzoru.

Or. en

AM\917330SL.doc 47/149 PE498.139v01-00

SL




(47) Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje specifičnih nalog nadzora nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije, ter zagotavljanja doslednega izvajanja enotnih pravil v zvezi s kreditnimi institucijami, ni možno v zadostni meri izpolniti na ravni držav članic ter jih je zaradi vseevropske strukture bančnega trga in vpliva propadov bank na druge države članice možno uspešneje izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

(47) Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje specifičnih nalog nadzora nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije, ter zagotavljanja doslednega izvajanja enotnih pravil v zvezi s kreditnimi institucijami, ni možno v zadostni meri izpolniti na ravni držav članic ter jih je zaradi vseevropske strukture bančnega trga in vpliva propadov bank na druge države članice možno uspešneje izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba, če se nanaša na sistemsko pomembne banke, ki delujejo v več državah, ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

Or. de




(47) Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje specifičnih nalog nadzora nad kreditnimi institucijami s strani institucije Unije, ter zagotavljanja doslednega

(47) Ker ciljev te uredbe, torej vzpostavitve učinkovitega in uspešnega okvira za opravljanje specifičnih nalog nadzora nad kreditnimi institucijami v euroobmočju s strani institucije Unije, ter zagotavljanja

PE498.139v01-00 48/149 AM\917330SL.doc

SL

izvajanja enotnih pravil v zvezi s kreditnimi institucijami, ni možno v zadostni meri izpolniti na ravni držav članic ter jih je zaradi vseevropskestrukture bančnega trga in vpliva propadov bank na druge države članice možno uspešneje izpolniti na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

doslednega izvajanja enotnih pravil v zvezi s kreditnimi institucijami, ni možno v zadostni meri izpolniti na ravni držav članic ter jih je zaradi čezmejne strukture bančnega trga in vpliva propadov bank na druge države članice euroobmočja možno uspešneje izpolniti na ravni Unije, lahko euroobmočje sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje teh ciljev.

Or. en

Predlog spremembe 393Philippe Lamberts, Sven Giegoldv imenu skupine Verts/ALE



(47a) Mehanizem nadzora na osnovi člena 127(6) Pogodbe neizogibno postavlja omejitve za sodelovanje držav članic pri dokončnem odločanju, enotni trg, demokratično odgovornost, obseg nalog in institucij, ki jih mehanizem pokriva, zlasti pri mešanih finančnih holdingih, ki vključujejo zavarovalništvo, razmerje med sprejemanjem nadzornih pravil Evropskega bančnega organa in vsakodnevnim nadzorom, ki ga izvajajo pristojni organi, ter morebitno neskladnost s cilji monetarne politike. Za vzpostavitev dejansko učinkovitega enotnega mehanizma nadzora, ki bi na enakopravni osnovi vključeval vse države članice, je nujno, da Svet in Komisija še pred objavo revidirane Uredbe (EU) št. 1093/2010, ki je določena za 2. januar 2014, resno preučita pravočasno predložitev predlogov glede prenosa

AM\917330SL.doc 49/149 PE498.139v01-00

SL

izvedbenih pooblastil na neodvisen organ Unije, katerih izvajanje bi ta organ lahko prenesel na pristojne organe, in sicer glede vseh vidikov bonitetnih pravil v zvezi z vsemi kreditnimi institucijami s sedežem v Uniji, z uporabo pravnih aktov, določenih v členih 114 in 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije in po potrebi člena 20 Pogodbe o Evropski uniji, če pa do tega ne pride, ostaja sprememba Pogodbe o delovanju Evropske unije edina možnost.

Or. en




(47 a) Glede na potrebo po zagotavljanju nadzora zelo zapletenih in medsebojno povezanih trgov in institucij, vključno s konglomerati, ki zahteva tesno in vsakodnevno izmenjavanje informacij, je pomembno, da se nadzorni svet, Evropski bančni organ in Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine nahajajo v Frankfurtu na Majni, kjer je tudi sedež ECB.

Or. en

Obrazložitev

Potrebno je tesno in dnevno sodelovanje, ki bi ga geografska bližina olajšala.

Predlog spremembe 395Sławomir Witold Nitras, Jacek Saryusz-Wolski, Artur Zasada, Danuta Jazłowiecka, Piotr Borys, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Bogusław Sonik, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Jan Kozłowski, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Rafał Trzaskowski,

PE498.139v01-00 50/149 AM\917330SL.doc

SL

Olle Schmidt, Ildikó Gáll-Pelcz, Theodor Dumitru Stolojan



(47 a) Ker je sedanja finančna kriza ogromno prispevala k razdrobljenosti evropskih finančnih trgov, je nujno treba okrepiti skupni integrirani finančni okvir. Vendar se je treba zavedati, da poglabljanje povezovanja v evropski in monetarni uniji ne more biti razlog za vzpostavljanje novih konvergenčnih meril,ki niso opredeljena v ustanovitvenih pogodbah in ki lahko ustvarijo dodatne prepreke za vstop držav, za katere velja začasno odstopanje.

Or. en

Predlog spremembe 396Sławomir Witold Nitras, Jacek Saryusz-Wolski, Artur Zasada, Danuta Jazłowiecka, Piotr Borys, Sidonia Elżbieta Jędrzejewska, Bogusław Sonik, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Jan Kozłowski, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Rafał Trzaskowski, Olle Schmidt, Ildikó Gáll-Pelcz, Theodor Dumitru Stolojan



(47 b) Ker je v okviru prizadevanj za zagotovitev finančne stabilnosti v EU potreben pristop, prilagojen posebnim vrstam tveganj na različnih trgih in glede na to, da so gospodarstva držav članic, tudi tistih v EMU, še vedno raznolika in gospodarski cikli niso usklajeni, bi bilo treba upoštevati, da je treba v skladu s priporočilom ESRB (ESRB/2011/3) in standardom št. 138 sporazuma Basel III za učinkovito odzivanje na problem makroekonomskih neravnovesij uporabljati diskrecijske instrumente na

AM\917330SL.doc 51/149 PE498.139v01-00

SL

lokalni ravni. Poleg tega je cilj prilagoditve makrobonitetnih instrumentov ključnega pomena za države članice v EMU, saj ne morejo uporabljati makroekonomskih avtomatskih stabilizatorjev, kot sta obrestna mera ali menjalni tečaj.

Or. en


Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1


S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v euroobmočju, da se neposredno spodbudijo varnost in trdnost teh kreditnih institucij ter posredno tudi stabilnost finančnega sistema Unije, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Pri opravljanju svojih nalog bi morala ECB ustrezno upoštevati:– težnjo po tem, da naloge opravlja čim bolj pregledno;– potrebo po sorazmernem delovanju;– potrebo po zagotovitvi učinkovitega usklajevanja z ustreznimi nacionalnimi organi držav članic;– enotnost in celovitost notranjega trga.- mednarodno konkurenčnost notranjega trga;– morebitni učinek njenih odločitev na stabilnost finančnih sistemov udeleženih držav članic;– potencialni vpliv njenih odločitev na

PE498.139v01-00 52/149 AM\917330SL.doc

SL

rast v udeleženih državah članicah;– odgovornost do Evropskega parlamenta;V skladu z načeli, ki izhajajo iz tega člena, ECB na noben način ne omejuje svobodnega ustanavljanja kreditnih institucij ali opravljanja bančnih storitev v kateri koli valuti v kateri koli državi članici. Poleg tega ECB prek sprejemanja predpisov ali drugače ne vpliva na lokacijo kreditne institucije, vključno z lokacijo kritičnih poslovnih funkcij ali dejavnosti, danih v zunanje izvajanje.

Or. en





S to uredbo se na ECB prenesejo posebne pristojnosti, ki se nanašajo na opredelitev in izvajanje načel in politik nadzora (metod, postopkov, praks in standardov) v zvezi z bonitetnim nadzorom nad kreditnimi institucijami z namenom:

– razviti enoten in skupen okvir nadzora in pravilnik, ki enako velja za vse kreditne institucije, ne glede na njihovo naravo, velikost, kompleksnost ali medsebojno povezanost;– spodbuditi varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga in se pri kakovosti in strogosti bonitetnega nadzora ne dopušča ločevanje, omejevanje ali diskriminacija med kreditnimiinstitucijami.

AM\917330SL.doc 53/149 PE498.139v01-00

SL

Or. en





S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij in drugih finančnih institucij, razen zavarovalnic,ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga ter pluralistična narava evropske bančne industrije. Pri uporabi te uredbe mora ECB zlasti upoštevati poslovne modele manjših kreditnih institucij, ki so tesno povezane z lokalnim gospodarstvom in se osredotočajo predvsem na družbeno najpomembnejše posle, na primer sprejemanje depozitov in izvajanje finančnih storitev za nefinančne gospodarske sektorje.

Or. en




S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi

S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi

PE498.139v01-00 54/149 AM\917330SL.doc

SL

institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustreznoupoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se v celotiupoštevata in gojita enotnost in celovitost notranjega trga, ter da se spoštuje enakost držav članic, svobodo ustanovitve in nediskriminacijo na vsakršni osnovi, tudi na osnovi valute in lokacije. Pri izvajanju nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, ECB ne ogroža izvajanja člena 119, odstavka (1) in (2), Pogodbe o delovanju Evropske unije, kot tudi ne nalog organa EBA, zlasti v zvezi s členom 1(5)(d) Uredbe 1093/2010.

Or. en

Obrazložitev

Člen 119(1) in (2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da gospodarske politike držav članic temeljijo na načelu „odprtega tržnega gospodarstva s svobodno konkurenco“. Vloga ECB pri bonitetnem nadzoru ne bi smela ogrožati te določbe pogodbe. Člen 1(5)(d) uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa določa, da bi moral organ prispevati k „preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev“.

Predlog spremembe 401Elisa Ferreira




S to uredbo se na ECB, v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi udeleženih držav članic, prenesejo posebne in jasno opredeljene naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Or. en

AM\917330SL.doc 55/149 PE498.139v01-00

SL

Predlog spremembe 402Saïd El Khadraoui




S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevajo enotnost in celovitost notranjega trga ter razvoj zavezujočih minimalnih socialnih standardov in davčno usklajevanje na ravni EU.

Or. nl

Predlog spremembe 403Nils Torvalds, Sophia in 't Veld, Olle Schmidt




S to uredbo se začasno in dokler se ne vzpostavi trajna struktura nadzora na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Or. en


PE498.139v01-00 56/149 AM\917330SL.doc

SL



S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustreznoupoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, ki so sistemsko pomembne in delujejo v več državah, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se v največji možni meri upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Or. de





S to uredbo se na ECB prenesejo posebne in jasno opredeljene naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami v imenu organa EBA, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Or. en

Predlog spremembe 406Danuta Maria Hübner, Jolanta Emilia Hibner, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Krišjānis Kariņš, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Sharon Bowles, Olle Schmidt, Lena Kolarska-Bobińska


AM\917330SL.doc 57/149 PE498.139v01-00

SL



S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema znotraj EU in vsake države članice, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Or. en

Obrazložitev

Jasno bi bilo treba navesti, da se ECB pri svojem cilju pospeševanja finančne stabilnosti ne osredotoča samo na raven EU, ampak tudi na raven posamezne države članice.

Predlog spremembe 407Robert Goebbels



S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitostnotranjega trga.


Or. en

Obrazložitev

Sprememba pojasnjuje, da je cilj ECB spodbujanje varnosti in stabilnosti kreditnih institucij ter stabilnosti finančnega sistema tako na ravni EU kot na ravni posamezne države članice. Glede na različen vpliv, ki bi ga lahko odločitve v zvezi z nadzorom imele na posamezno državo članico, je pomembno, da se upošteva vpliv na različnih ravneh znotraj Unije.

PE498.139v01-00 58/149 AM\917330SL.doc

SL

Predlog spremembe 408Antolín Sánchez Presedo




S to uredbo se na ECB prenesejo posebne naloge, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora nad kreditnimi institucijami, da se spodbudijo varnost in trdnost kreditnih institucij ter stabilnost finančnega sistema, da se zagotovi uporaba eura kot skupne valute, pri čemer se ustrezno upoštevata enotnost in celovitost notranjega trga.

Or. en






Or. en

AM\917330SL.doc 59/149 PE498.139v01-00

SL


Predlog uredbeČlen 1 – odstavek 1 a (novo)


Cilj ECB v zvezi s to uredbo je zaščititi javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Zaradi tega ECB prispeva k:(a) izboljšanju delovanja notranjega trga, kar zajema zlasti smotrno, učinkovito in usklajeno stopnjo ureditve in nadzora;(b) zagotovitvi integritete, preglednosti, učinkovitosti in pravilnega delovanja finančnih trgov;(c) krepitvi vključevanja ECB v sistem evropskih nadzornih organov;(d) krepitvi mednarodnega usklajevanja pri nadzoru;(e) preprečevanju regulativne arbitraže in spodbujanju enakih konkurenčnih pogojev;(f) zagotavljanju, da je prevzemanje kreditnih in drugih tveganj ustrezno urejeno in nadzorovano; ter(g) okrepitvi varstva potrošnikov.ECB pri izvajanju nalog, ki so nanjo prenesene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo finančne institucije, katerih propad lahko negativno vpliva na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

Or. en

PE498.139v01-00 60/149 AM\917330SL.doc

SL




Prenesene naloge se izvajajo v skladu z organom EBA in priznanimi mednarodnimi standardi. Zagotoviti morajo obstoj enakih možnosti ter podpirati in olajšati proizvodne dejavnosti za realno gospodarstvo, preprečiti in izogibati se sistemskih tveganj in tveganj moralnega hazarda, kot tudi fiskalnih stroškov, ki nastanejo zaradi pomanjkljivosti in bančnih kriz.

Or. en


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 1 – točka 1


(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro;

(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro ali država članica, katere valuta ni euro, ki je vzpostavila tesno sodelovanje z ECB v skladu s členom 6;

Or. en


AM\917330SL.doc 61/149 PE498.139v01-00

SL




(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro ali državo članico, katere valuta ni euro, ki je vzpostavila tesno sodelovanje v skladu s členom 6;

Or. en





(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro, vključno z državo članico, ki ni članica euroobmočja in ki se odloči za udeležbo v nadzornem mehanizmu (v nadaljnjem besedilu: prostovoljno udeležena država članica);

Or. en





(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro ali, ki je sklenila sodelovanje z ECB v skladu s členom 6;

PE498.139v01-00 62/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. de





(1) „udeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta je euro, in druge države članice, ki se odločijo za udeležbo;

Or. en


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)


(1a) „neudeležena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta ni euro in ki se ni odločila za udeležbo v mehanizmu nadzora euroobmočja;

Or. en




(1a) „neudeležena država članica“ pomeni državo članico zunaj

AM\917330SL.doc 63/149 PE498.139v01-00

SL

euroobmočja, ki se ne odloči za udeležbo;

Or. en




(1a) „pridružena država članica“ pomeni državo članico, katere valuta ni euro in ki izpolnjuje zahteve za pridružitev osrednjemu nadzorniku za banke v EU (ECS);

Or. en




(2) „pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, ki ga udeležene države članice imenujejo v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) ter Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano);

(2) „pristojni nacionalni organ“ pomeni pristojni nacionalni organ, ki ga udeležene ali pridružene države članice imenujejo v skladu z Direktivo 2006/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti kreditnih institucij (preoblikovano) ter Direktivo 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij (preoblikovano);

Or. en

PE498.139v01-00 64/149 AM\917330SL.doc

SL




(3) „kreditne institucije“ pomeni kreditne institucije, kot jih določa člen 4(1) Direktive 2006/48/ES;

(3) „kreditne institucije“ pomeni kreditne institucije, kot jih določa člen 4(1) Direktive 2006/48/ES, centralne nasprotne stranke, kot jih določa člen 2(1) Uredbe EU 648/2012 in Evropska investicijska banka.V zvezi s členom 4(1)(c) te uredbe se investicijska podjetja, kot so opredeljena v členu 4(1)(1) Direktive 2004/39/ES, obravnavajo kot kreditne institucije;

Or. en




(3a) ECB tesno sodeluje z evropskim mehanizmom za stabilnost ali katerim koli podobnim skladom udeležene države članice, katere valuta ni euro, iz katerega je kreditna institucija prejela finančno pomoč ali je zanjo zaprosila.

Or. en



AM\917330SL.doc 65/149 PE498.139v01-00

SL


(3a) „sistemsko pomembna finančna institucija“ pomeni institucijo, kot je opredeljena v četrti direktivi o kapitalskih zahtevah/uredbi o kapitalskih zahtevah;

Or. en




(5) „mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot ga določa člen 2(15) Direktive 2002/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o dopolnilnem nadzorukreditnih institucij, zavarovalnic in investicijskih družb v finančnem konglomeratu;

(5) „mešani finančni holding“ pomeni mešani finančni holding, kot ga določa člen 3(2)(b) Direktive 2011/89/EU;

Or. en




(6) „finančni konglomerat“ pomeni finančni konglomerat, kot ga določa člen 2(14) Direktive 2002/87/ES.

črtano

Or. en

PE498.139v01-00 66/149 AM\917330SL.doc

SL


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)1092/2010Člen 2


(6a) „Sistemsko tveganje“ pomeni tveganje, kot je opredeljeno v členu 2(c) Uredbe (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010

Or. en

Predlog spremembe 427Gianni Pittella, George Sabin Cutaş



(6a) „Enotni mehanizem nadzora“ pomeni evropski zvezni sistem finančnega nadzora, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka in pristojni nacionalni organi.

Or. en


Predlog uredbeČlen 2 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)


(6b) „Moralno tveganje“ pomeni tveganje, ko posredniki v finančnem sistemu ne

AM\917330SL.doc 67/149 PE498.139v01-00

SL

nosijo celotnih stroškov, povezanih s svojim ravnanjem, in zato obstaja večja verjetnost, da bodo ravnali na način, ki bi utegnil imeti resne negativne posledice za notranji trg, finančno stabilnost, realno gospodarstvo, skupno valuto ali javne finance.

Or. en


Predlog uredbePoglavje 2 – naslov


Sodelovanje in naloge Naloge, prenesene na ECB

Or. en


Predlog uredbeČlen 3


Člen 3 črtanoSodelovanje

ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

PE498.139v01-00 68/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en


Predlog uredbeČlen 3 – naslov


Sodelovanje Sodelovanje in odgovornosti

Or. en





ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, in pristojnimi nacionalnimi organi tako udeleženih kot neudeleženih držav članic. Če je potrebno, ECB sklene memorandume o soglasju s pristojnimi nacionalnimi organi, odgovornimi za trge finančnih instrumentov. Ti memorandumi so nediskriminatorni in so na voljo Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in pristojnim organom vseh držav članic.

Or. en

AM\917330SL.doc 69/149 PE498.139v01-00

SL





ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, ki zagotavljajo ustrezno raven pravnega urejanja in nadzora v Uniji.

Or. en

Obrazložitev

Navedba, da bi morala ECB „tesno sodelovati“ z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, je nejasna, nenazadnje zato, ker bo ECB kot regulator sodelovala pri delu Evropskega bančnega organa, vendar ne Evropskega organa za vrednostne papirje in trge in Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine. Podrobneje bi bilo treba opredeliti oblike sodelovanja med ECB in Evropskim odborom za sistemska tveganja ter Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter kako se to sodelovanje razlikuje od vloge ECB v Evropskem bančnem organu.




ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim

ECB deluje na zahtevo in v imenu Evropskega bančnega organa ter v tesnem sodelovanju z Evropskim organom za

PE498.139v01-00 70/149 AM\917330SL.doc

SL

organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Or. en





V okviru svoje vloge v enotnem sistemu nadzora ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Or. en




ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim

Nadzorni svet ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge,

AM\917330SL.doc 71/149 PE498.139v01-00

SL

organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Or. en





V okviru svojih nadzornih nalog ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

Or. en




ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne

ECB tesno sodeluje z Evropskim bančnim organom, Evropskim organom za vrednostne papirje in trge, Evropskim organom za zavarovanja in poklicne

PE498.139v01-00 72/149 AM\917330SL.doc

SL

pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010.

pokojnine ter Evropskim odborom za sistemska tveganja, ki so del evropskega sistema finančnega nadzora, ustanovljenega s členom 2 uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 1094/2010 in (EU) št. 1095/2010, in vsemi pristojnimi nacionalnimi organi.

Or. en

Predlog spremembe 439Philippe Lamberts, Sven Giegoldv imenu skupine Verts/ALE



ECB opravlja naloge, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, v skladu s sklepi organa EBA ter enotnega pravilnika in enotnega nadzornega priročnika, ki ju je ta organ pripravil, da bi uskladil nadzorno prakso po vsej Uniji. ECB lahko z odobritvijo organa EBA pripravi nadzorni priročnik za pristojne organe, vključene v nadzorni mehanizem po tej uredbi, v katerem opredeli nadzorno prakso v okviru tega mehanizma.

Or. en




Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v evropskem sistemu

AM\917330SL.doc 73/149 PE498.139v01-00

SL

finančnega nadzora sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.

Or. en




Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji ECB sodeluje z udeleženci v evropskem sistemu finančnega nadzora z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi. Pri opravljanju nalog in pristojnosti iz Uredbe 1093/2010(EU) se ECB šteje kot pristojni organ.

Or. en




ECB opravlja svoje posebne naloge v skladu s to uredbo in brez poseganja v pristojnosti in naloge drugih udeležencev v okviru enotnega nadzornega mehanizma in znotraj ESFS.

PE498.139v01-00 74/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. de

Predlog spremembe 443Sven GiegoldPhilippe Lambertsv imenu skupine Verts/ALE

Predlog uredbeČlen 3 – odstavek 1 b (novo)


ECB v sodelovanju s pristojnimi organi, vključenimi v mehanizem, ki je ustanovljen po tej uredbi, pripravi in izvaja jasne in učinkovite postopke za sodelovanje pri nadzornih nalogah, katerih opravljanje ostaja v izključni pristojnosti teh organov.

Or. en


Predlog uredbeČlen 3 a (novo)


Člen 3aIzključne pristojnosti, prenesene na ECB

ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za:– pripravo enotnega, skupnega in neločljivega nadzornega okvira in pravilnika na podlagi načel in politik, ki se enako uporabljajo za vse kreditne institucije, hkrati pa zagotavlja skladno, celovito, pregledno in učinkovito izvajanje politike Unije na področju bonitetnega nadzora;

AM\917330SL.doc 75/149 PE498.139v01-00

SL

– usklajevanje, spremljanje in nadzor pristojnih nacionalnih organov;– zagotavljanje makrobonitetne stabilnosti;usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, povezanih s pristojnostmi, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

Or. en




Na ECB prenesene naloge (Ne zadeva slovenske različice.)

Or. en




Na ECB prenesene naloge Naloge, prenesene na ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora

Or. en


PE498.139v01-00 76/149 AM\917330SL.doc

SL



Na ECB prenesene naloge Naloge, začasno prenesene na ECB

Or. en

Predlog spremembe 448Gianni Pittella, George Sabin Cutaş



Na ECB prenesene naloge Naloge, prenesene na enotni mehanizem nadzora

Or. en

Predlog spremembe 449Gianni Pittella

Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – uvodni del


1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

1. Enotni mehanizem nadzora je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojen za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah ter na podlagi člena 5 deli naloge med ECB in pristojnimi nacionalnimi organi, pri čemer ima ECB končno pristojnost odločanja.

Or. en

AM\917330SL.doc 77/149 PE498.139v01-00

SL





1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije in v tesnem sodelovanju z EBA znotraj enotnega nadzornega mehanizma izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora nad sistemsko pomembnimi kreditnimi institucijami, ki delujejo čezmejno v udeleženih državah članicah:

Or. de

Predlog spremembe 451Corien Wortmann-Kool




1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije ter zlasti z enotnim pravilnikom in enotnim nadzornim priročnikom, ki ju nadzira organ EBA,izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en


PE498.139v01-00 78/149 AM\917330SL.doc

SL




1. ECB v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije za namene bonitetnega nadzora in na zahtevo organa EBA pri kreditnih institucijah iz odstavka 1a opravlja naslednje naloge:

Or. en





1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije začasno, dokler se ne vzpostavi trajna struktura nadzora, izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en




1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih

1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije in svojo notranjo ureditvijo pristojna za opravljanje naslednjih enakih nalog za namene

AM\917330SL.doc 79/149 PE498.139v01-00

SL

institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en





1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije obvezana in izključno pristojna za takojšnje opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah ali neudeleženih državah članicah iz člena 6:

Or. en





1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri sistemsko pomembnih kreditnih institucijah v udeleženih državah članicah:

Or. de

PE498.139v01-00 80/149 AM\917330SL.doc

SL





1. ECB je brez poseganja v pooblastila organa EBA in v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en





1. ECB je v okviru enotnega sistema nadzora in v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en



AM\917330SL.doc 81/149 PE498.139v01-00

SL



1. Nadzorni svet ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije izključno pristojen za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en





1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

Or. en

Predlog spremembe 461Peter Simon




1. ECB je v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Unije pristojna za opravljanje naslednjih nalog za namene bonitetnega nadzora pri vseh kreditnih institucijah s sedežem v udeleženih državah članicah:

PE498.139v01-00 82/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. de


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka a


(a) izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam in za njihov odvzem;

črtano

Or. en

Obrazložitev

It is not appropriate to confer tasks linked to market access to the ECB. The licensing process grants an institution access to the market and the withdrawal of a license can have material strains on the economy and the public finances of a Member State. These decisions are of an economic and fiscal nature and therefore best left at national level. In addition it has to be noted that checking the conditions of authorisation includes checking aspects not within the competence of the ECB as per article 4(1) such as anti-money laundering provisions and organisational matters (MiFID). The regulation proposal is hence not coherent in this regard. For these reasons a nihil obstat procedure that would give the ECB the possibility to object to the decision of a national authority on reasonable grounds should be introduced.


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka a


(a) izdajanje dovoljenj kreditnim institucijam in za njihov odvzem;

(a) izdajanje dovoljenj sistemsko pomembnim in v več državah delujočim kreditnim institucijam in za njihov odvzem;

Or. de

AM\917330SL.doc 83/149 PE498.139v01-00

SL


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka b


(b) ocenjevanje pridobljenih in odsvojenih deležev v kreditnih institucijah;

(b) ocenjevanje pridobljenih in odsvojenih večjih deležev v kreditnih institucijah;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka b a (novo)


(ba) izvajanje priglasitvenega postopka v zvezi z ustanavljanjem podružnic in prostim opravljanjem storitev;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka c


(c) zagotavljanje skladnosti s pravnimi akti Unije, ki kreditnim institucijam nalagajo bonitetne zahteve pri kapitalskih zahtevah, omejitvah velike izpostavljenosti, likvidnosti, finančnem vzvodu ter poročanju in javnem razkritju informacij o tem;

(c) zagotavljanje skladnosti s pravnimi akti Unije, ki v več državam delujočim in sistemsko pomembnim kreditnim institucijam nalagajo bonitetne zahteve pri kapitalskih zahtevah, omejitvah velikeizpostavljenosti, likvidnosti, finančnem vzvodu ter poročanju in javnem razkritju informacij o tem;

PE498.139v01-00 84/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. de


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka c a (novo)


(ca) ocenjevanje poslovnih modelov sistemsko pomembnih finančnih institucij in zagotavljanje, da sistemsko ne ogrožajo delovanja evropskega gospodarstva;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka d


(d) samo v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije, določanje višjih bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri kreditnih institucijah

črtano

Or. en




(d) samo v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije, določanje višjih

(d) samo v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije, določanje višjih

AM\917330SL.doc 85/149 PE498.139v01-00

SL

bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri kreditnih institucijah;

bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri sistemsko pomembnih in v več državah delujočih kreditnih institucijah;

Or. de




(d) samo v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije, določanje višjih bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri kreditnih institucijah

(d) določanje višjih bonitetnih zahtev in izvajanje dodatnih ukrepov pri kreditnih institucijah kot dopolnitev aktov Unije;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka e


(e) nalaganje kapitalskih blažilnikov, ki jih morajo imeti kreditne institucije poleg kapitalskih zahtev iz točke (c), vključno z določanjem stopenj proticikličnih blažilnikov in vsemi drugimi ukrepi za odpravljanje sistemskih in makrobonitetnih tveganj v primerih, ki jih posebej določajo pravni akti Unije;

črtano

Or. en

Obrazložitev

Makrobonitetna politika mora v celoti upoštevati širši družbenogospodarski položaj držav članic. Zato bi morala biti v pristojnosti nacionalnih organov, ki bolje poznajo notranje

PE498.139v01-00 86/149 AM\917330SL.doc

SL

razmere. Za usklajevanje nacionalnih makrobonitetnih ukrepov na evropski ravni je bolj kot enotni mehanizem nadzora pristojen Evropski odbor za sistemska tveganja. S prenosom te vloge na enotni mehanizem nadzora bi bila potrebna tudi razprava o prihodnji vlogi tega odbora v okviru bančne unije.





črtano

Or. en

Predlog spremembe 473Danuta Maria Hübner, Jolanta Emilia Hibner, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Krišjānis Kariņš, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Olle Schmidt, Lena Kolarska-Bobińska




črtano

Or. en

AM\917330SL.doc 87/149 PE498.139v01-00

SL





črtano

Or. en





(e) v skladu z akti Unije, ki določajo bonitetne zahteve, nalaganje kapitalskih blažilnikov, ki jih morajo imeti kreditne institucije poleg kapitalskih zahtev iz točke (c), vključno z določanjem stopenj proticikličnih blažilnikov in vsemi drugimi bonitetnimi ukrepi za odpravljanje sistemskih in makrobonitetnih tveganj v primerih, ki jih posebej določajo pravni akti Unije;

Or. en

PE498.139v01-00 88/149 AM\917330SL.doc

SL





(e) nalaganje kapitalskih blažilnikov, ki jih morajo imeti sistemsko pomembne in v več državah delujoče kreditne institucije poleg kapitalskih zahtev iz točke (c), vključno z določanjem stopenj proticikličnih blažilnikov in vsemi drugimi ukrepi za odpravljanje sistemskih in makrobonitetnih tveganj v primerih, ki jih posebej določajo pravni akti Unije;

Or. de


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka f


(f) uporabljanje zahtev za kreditne institucije po vzpostavitvi trdne ureditve upravljanja, trdnih postopkov in mehanizmov ter učinkovitih notranjih postopkov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti;

(f) v skladu z akti Unije, ki določajo bonitetne zahteve, uporabljanje zahtev za kreditne institucije po vzpostavitvi trdne ureditve upravljanja, trdnih postopkov in mehanizmov ter učinkovitih notranjih postopkov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti;

Or. en



AM\917330SL.doc 89/149 PE498.139v01-00

SL



(f) uporabljanje zahtev za sistemsko pomembne in v več državah delujočekreditne institucije po vzpostavitvi trdne ureditve upravljanja, trdnih postopkov in mehanizmov ter učinkovitih notranjih postopkov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti;

Or. de





(f) uporabljanje zahtev, ki so posebej določene v aktih Unije za kreditne institucije po vzpostavitvi trdne ureditve upravljanja, trdnih postopkov in mehanizmov ter učinkovitih notranjih postopkov za ocenjevanje kapitalske ustreznosti;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka g


(g) določevanje, ali ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih uvedejo kreditne institucije, ter kapital teh institucij zagotavljajo trdno upravljanje in kritje tveganj, ter na podlagi tega nadzornega

(g) določevanje, ali ureditve, strategije, postopki in mehanizmi, ki jih uvedejo kreditne institucije, ter kapital teh institucij zagotavljajo trdno upravljanje in kritje tveganj, ter na podlagi tega nadzornega

PE498.139v01-00 90/149 AM\917330SL.doc

SL

pregleda nalaganje posebnih dodatnih kapitalskih zahtev, posebnih zahtev glede objave, posebnih likvidnostnih zahtev in drugih ukrepov kreditnim institucijam v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije;

pregleda nalaganje posebnih dodatnih kapitalskih zahtev, posebnih zahtev glede objave, posebnih likvidnostnih zahtev in drugih ukrepov sistemsko pomembnim in v več državah delujočim kreditnim institucijam v primerih, ki jih posebej določajo akti Unije;

Or. de


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka g a (novo)


(ga) odgovornost za redno vrednotenje sredstev za bonitetni nadzor.

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka h


(h) opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu;

(h) odrejanje nadzornih obremenitvenih testov sistemsko pomembnih kreditnih institucij, ki delujejo v več državah, v podporo nadzornemu pregledu, pri čemer EBA prevzame usklajevanje in opravljanje;

Or. de


AM\917330SL.doc 91/149 PE498.139v01-00

SL




(h) izvajanje letnega načrta, horizontalnih pregledov programov nadzora, tematskih raziskav, naključnih inšpekcij innadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu;

Or. en




(h) opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporonadzornemu pregledu;

(h) omogočanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij, ki jih izvaja organ EBA, in podpora nadzornemu pregledu;

Or. en





(h) odrejanje nadzornih obremenitvenih testov sistemsko pomembnih kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu;

Or. de

PE498.139v01-00 92/149 AM\917330SL.doc

SL





(h) opravljanje nadzornih obremenitvenih testov kreditnih institucij v podporo nadzornemu pregledu in objavljanje rezultatov testov;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka h a (novo)


(ha) pomoč pristojnim nacionalnim organom pri pripravi načrtov reševanja;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka i


(i) opravljanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na

(i) opravljanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na

AM\917330SL.doc 93/149 PE498.139v01-00

SL

konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami brez sedeža v eni od udeleženih držav članic, vključno v kolegijih nadzornih organov;

konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami brez sedeža v eni od udeleženih držav članic, vključno v kolegijih nadzornih organov; pristojni nacionalni organi sodelujejo v kolegiju nadzornikov, ki ga vodi organ EBA;

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka i


(i) opravljanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami kreditnih institucij s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami brez sedeža v eni od udeleženih držav članic, vključno v kolegijih nadzornih organov;

(i) opravljanje nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami sistemsko pomembnih kreditnih institucij, ki delujejo v več državah, s sedežem v eni od udeleženih držav članic, vključno nad finančnimi holdingi in mešanimi finančni holdingi, in sodelovanje pri izvajanju nadzora na konsolidirani podlagi nad nadrejenimi osebami brez sedeža v eni od udeleženih držav članic, vključno v kolegijih nadzornih organov;

Or. de


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka j


(j) sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za

črtano

PE498.139v01-00 94/149 AM\917330SL.doc

SL

finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

Or. en




(j) sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

(j) sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri sistemsko pomembnih in v več državah delujočih kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

Or. de




(j) sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in opravljanje nalog koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

(j) sodelovanje pri dopolnilnem nadzoru nad finančnim konglomeratom pri kreditnih institucijah, ki ga sestavljajo, in prevzem odgovornosti koordinatorke, če je ECB imenovana kot koordinatorka za finančni konglomerat v skladu z merili, ki jih določa zadevna zakonodaja Unije;

Or. en

AM\917330SL.doc 95/149 PE498.139v01-00

SL


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 1 – točka k


(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

(k) opravljanje nalog, poverjenih nadzorniku pri obnovi in reševanju kreditnih institucij in investicijskih družb, v sodelovanju s pristojnimi organi za reševanje. ECB opravlja naloge iz te točke šele, ko se začnejo uporabljati pravila Direktive […/…/EU] Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi okvira za obnovo in reševanje kreditnih institucij in investicijskih družb in o spremembi direktiv 77/91/EGS in 82/891/ES, direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES in 2011/35/ES ter Uredbe (EU) št. 1093/2010;

Or. en





(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če je verjetno, da bo kreditna institucija kršila bonitetne zahteve;

Or. en

PE498.139v01-00 96/149 AM\917330SL.doc

SL

Obrazložitev

The ECB will be a competent authority, not a resolution authority. In this light, the ECB has only early intervention powers and no resolution powers. Point k) of the regulation proposal however, is much wider than early intervention powers. The amendment realigns the powers contained in point k) with those of a competent authority. Competent authorities intervene in situations where all prudential requirements are still fulfilled, but are likely to be breached in the foreseeable future. Intra-group financial support is a resolution tool and has to be dealt with by the future European resolution authority and not by the ECB.

Predlog spremembe 495Danuta Maria Hübner, Jolanta Emilia Hibner, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Krišjānis Kariņš, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Olle Schmidt, Lena Kolarska-Bobińska




(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila.

Or. en

Obrazložitev

Predlaga se črtanje podrobnih določb, ker se nanašajo na vprašanja glede direktive o obnovi in reševanju bank, o katerih se še vedno razpravlja.



AM\917330SL.doc 97/149 PE498.139v01-00

SL



(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila;

Or. en





(k) opravljanje bonitetnih nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine, ki se nanašajo zgolj na udeležene države članice;

Or. en




(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija

(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi in EBA za reševanje, če sistemsko

PE498.139v01-00 98/149 AM\917330SL.doc

SL

ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

pomembna in čezmejno delujoča kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

Or. de





(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji, hitrih korektivnih ukrepih in vseh ukrepih kriznega upravljanja, ki ne vključujejo likvidacije, v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

Or. en




(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z načrti obnove in dogovori o

(k) opravljanje nadzornih nalog pri zgodnji intervenciji v sodelovanju z ustreznimi organi za reševanje in v skladu z akti Unije, če kreditna institucija ne izpolnjuje bonitetnih zahtev, ki se uporabljajo, oziroma jih bo verjetno kršila, vključno z

AM\917330SL.doc 99/149 PE498.139v01-00

SL

finančni podpori znotraj skupine; načrti obnove in dogovori o finančni podpori znotraj skupine;

Or. en




(l) usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

črtano

Or. en

Predlog spremembe 502Olle Ludvigsson




črtano

Or. en

Obrazložitev

Organ EBA bi moral delovati čim bolj odprto in večstransko. Z izrecno in natančno

PE498.139v01-00 100/149 AM\917330SL.doc

SL

opredeljenimi usklajevalnimi pristojnostmi ECB bi omejili razprave in prispevali k postavljanju težavnih ovir med državami članicami. Organ EBA bi se tudi težje osredotočil na interese vse Unije ter na povezanost in celovitost enotnega trga na področju finančnih storitev.





črtano

Or. en





črtano

AM\917330SL.doc 101/149 PE498.139v01-00

SL

Or. en





(l) izvajanje člena 42 Uredbe št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega bančnega organa, ki določa, da člani odbora nadzornikov v organu EBA, ki imajo glasovalno pravico, delujejo neodvisno in objektivno v izključnem interesu Unije kot celote ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil institucij ali organov Unije, katere koli vlade države članice ali katerih koli drugih javnih ali zasebnih organov in da niti države članice, institucije ali organi Unije niti noben drug javni ali zasebni organ ne sme vplivati na člane odbora nadzornikov pri opravljanju njihovih nalog. Zato tega ne morejo omajati enotni mehanizem nadzora, ECB, nadzorni svet ali Svet ECB.

Or. en




(l) usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki

(l) čim večje usklajevanje stališčpredstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki

PE498.139v01-00 102/149 AM\917330SL.doc

SL

se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.


Or. en

Obrazložitev

Predlog spremembe pojasnjuje, da bi si morala ECB prizadevati za čim večje usklajevanje mnenj in stališč pristojnih nacionalnih organov udeleženih držav članic o vprašanjih, o katerih se razpravlja na sestankih odbora nadzornikov organa EBA, če so ta vprašanja povezana z nalogami, ki se prenesejo na ECB. Pristojni nacionalni organi pa imajo še naprej pravico, da na teh sestankih izrazijo svoje mnenje.





(l) usklajevanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

Or. de




(l) usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki

(l) izoblikovanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki

AM\917330SL.doc 103/149 PE498.139v01-00

SL


se nanašajo neposredno na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

Or. en





(l) usklajevanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB prenesejo s to uredbo.

Or. en





(l) usklajevanje in izražanje skupnega stališča predstavnikov pristojnih organov udeleženih držav članic pri sodelovanju v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa o zadevah, ki se nanašajo na naloge, ki se na ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora prenesejo s to uredbo;

Or. en

PE498.139v01-00 104/149 AM\917330SL.doc

SL




(la) uporaba kazni v skladu s členom 15.

Or. en




1a. za izvajanje točk (i) in (j) prejšnjega pododstavka ECB tesno sodeluje s pristojnimi nadzorniki in evropskimi nadzornimi organi.

Or. en




1a. ECB opravlja naloge, določene v odstavku 1, v zvezi s kreditnimi institucijami, ki imajo sedež v udeleženih državah članicah ali državah članicah iz člena 6 in spadajo v eno od naslednjih kategorij:(a) kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so prejeli

AM\917330SL.doc 105/149 PE498.139v01-00

SL

ali zahtevali javno finančno pomoč, na primer kakršno koli vrsto kredita, jamstva ali lastniškega kapitala;(b) najpomembnejše kreditne institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi evropskega ali svetovnega sistemskega pomena na najvišji ravni konsolidacije, ki so razvrščeni popolnoma skladno s četrto direktivo o kapitalskih zahtevah, glede na:(i) velikost, kot je razvidna iz vsotevrednosti izpostavljenosti vseh sredstev in zunajbilančnih obveznosti, ki pri določanju navadnega lastniškega temeljnega kapitala za regulativne namene niso bili odšteti;(ii) sistemsko tveganje za zadevno domače gospodarstvo, izraženo kot delež sredstev banke v razmerju do BDP domače države; in(iii) njihovo čezmejno dejavnost, kot je razvidna iz terjatev v pristojnosti druge države, kot so vloge in druga sredstva strank ali drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi, in obveznosti v pristojnosti druge države, kot so krediti in zadolžnice strank ali drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi članici, ki skupaj predstavljajo najmanj polovico bančnega sektorja v celotnem euroobmočju in v vsaki državi članici.ECB vse kreditne institucije obvesti o nadzornih ureditvah, ki zanje veljajo.

Or. en



PE498.139v01-00 106/149 AM\917330SL.doc

SL


1a. ECB na zahtevo organa EBA opravlja naloge, določene v odstavku 1, v zvezi s kreditnimi institucijami, ki imajo sedež v udeleženih državah članicah in spadajo v eno od naslednjih kategorij:a) kreditne institucije, finančni holdingi ali mešani finančni holdingi, ki so prejeli ali zahtevali javno finančno pomoč;b) najpomembnejše kreditne institucije, finančni holdingi in mešani finančni holdingi evropskega sistemskega pomena na najvišji ravni konsolidacije glede na:i) velikost, kot je razvidna iz vsote vrednosti izpostavljenosti vseh sredstev in zunajbilančnih obveznosti, ki pri določanju navadnega lastniškega temeljnega kapitala za regulativne namene niso bili odšteti;ii) sistemsko tveganje za zadevno domače gospodarstvo, izraženo kot delež sredstev banke v razmerju do BDP domače države; iniii) njihovo čezmejno dejavnost, kot je razvidna iz terjatev v pristojnosti druge države, kot so vloge in druga sredstva strank ali drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi, in obveznosti v pristojnosti druge države, kot so krediti in zadolžnice strank ali drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi članici, ki skupaj predstavljajo najmanj polovico bančnega sektorja v celotnem euroobmočju in v vsaki državi članici.

Or. en


AM\917330SL.doc 107/149 PE498.139v01-00

SL



1 a. ECB opravlja naloge v skladu s prvim odstavkom za kreditne institucije,(a) ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč iz posebnih evropskih programov za pospeševanje rekapitalizacije ali(b) ki so na podlagi svoje velikosti, sistemskega tveganja in čezmejne dejavnosti pomembne za sistem.

Or. de




1 a. ECB opravlja naloge v skladu s prvim odstavkom za kreditne institucije,(a) ki so prejele ali zaprosile za javno finančno pomoč iz posebnih evropskih programov za pospeševanje rekapitalizacije ali(b) ki so na podlagi svoje velikosti, sistemskega tveganja in čezmejne dejavnosti pomembne za sistem.

Or. de



PE498.139v01-00 108/149 AM\917330SL.doc

SL


1a. Nadzorni svet ECB pri opravljanju nalog iz člena 4, zlasti iz člena 4(1), (d), (e) in (g), zagotovi, da se kreditne institucije v udeleženih državah članicah enako obravnavajo.Organ EBA v skladu s pristojnostmi, ki se nanj prenesejo s členom 1 Uredbe (EU) št. 1093/2010, da napotke nadzornemu svetu ECB in drugim pristojnim organom Evropske unije, če ti postavijo diskrecijske bonitetne zahteve, ki so izrecno določene z aktom Unije.

Or. en




1a. ECB opravlja naloge iz odstavka 1 za kreditne institucije, finančne holdinge, mešane finančne holdinge in finančne konglomerate, ki:(a) so prejeli javna sredstva v okviru programa dokapitalizacije ali(b) so sistemskega pomena, kot to opredeljuje četrta direktiva o kapitalskih zahtevah.

Or. en


AM\917330SL.doc 109/149 PE498.139v01-00

SL



1b. ECB za institucije, ki imajo sedež v udeleženih državah članicah ali državah članicah iz člena 6 in ne izpolnjujejo pogojev iz odstavka 1a(b), določi potrebne postopke za pridobitev ustreznih in pravočasnih informacij od ustreznega pristojnega organa o stanju teh institucij in sistemskem tveganju, ki ga predstavljajo.ECB se lahko odloči za opravljanje nalog iz odstavka 1, če meni, da je to potrebno za uresničitev bonitetnih ciljev iz člena 1.Ko se za to odloči, o tem obvesti pristojni nacionalni organ in zadevno kreditno institucijo ter objavi razloge za tako odločitev.

Or. en




2. Pri kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB opravlja naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

2. Pri sistemsko pomembnih kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB opravlja naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

Or. de

PE498.139v01-00 110/149 AM\917330SL.doc

SL





2. Pri kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB na zahtevo organa EBA opravlja naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

Or. en





2. Pri kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora opravlja naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

Or. en



AM\917330SL.doc 111/149 PE498.139v01-00

SL



2. Pri kreditnih institucijah s sedežem v neudeleženi državi članici, ki v udeleženi državi članici ustanovijo podružnico ali opravljajo čezmejne storitve, ECB opravlja začasne naloge iz odstavka 1, za katere so pristojni pristojni nacionalni organi udeležene države članice.

Or. en

Predlog spremembe 524Danuta Maria Hübner, Jolanta Emilia Hibner, Arkadiusz Tomasz Bratkowski, Krišjānis Kariņš, Joanna Katarzyna Skrzydlewska, Bogdan Kazimierz Marcinkiewicz, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Sharon Bowles, Lena Kolarska-Bobińska



3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, vključno s tehničnimi standardi, ki jih pripravi organ EBA in sprejme Komisija, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vendar samo, če ti akti Unije ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki so potrebni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.

ECB pred sprejetjem uredbe organizira odprta javna posvetovanja, tudi z organom EBA in Komisijo, ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.

Or. en

PE498.139v01-00 112/149 AM\917330SL.doc

SL

Obrazložitev

Pomembno je pojasniti obseg regulativnih pristojnosti ECB in zagotoviti, da ne bodo omajale enotnosti in celovitosti notranjega trga.





3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, vključno s tehničnimi standardi, ki jih pripravi organ EBA in sprejme Komisija, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo, vendar samo, če ti akti Unije ne obravnavajo nekaterih vidikov, ki sopotrebni za ustrezno izvajanje nalog ECB, ali jih ne obravnavajo dovolj podrobno.ECB pred sprejetjem uredbe organizira odprta javna posvetovanja, tudi z organom EBA in Komisijo, ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi.

Or. en



AM\917330SL.doc 113/149 PE498.139v01-00

SL



3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB v okviru enotnega mehanizma nadzora sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

ECB mora vse odločitve, ki jih sprejme na področju uporabe te uredbe, utemeljiti in uradno sporočiti svojim naslovnikom.

Or. en





3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo začasno prenesejo s to uredbo.

Or. en



PE498.139v01-00 114/149 AM\917330SL.doc

SL



3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB za institucije, ki jih nadzoruje, in za pristojne organe sprejme prepise in priporočila ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo. ECB po potrebi predloži EBA predlog regulativnih tehničnih standardov ali izvedbenih tehničnih standardov.ECB svetuje Evropskemu parlamentu na lastno pobudo ali na zahtevo Parlamenta.

Or. en




3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči zaizvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, vključno s tehničnimi standardi, ki jih razvije EBA in sprejme Komisija, lahko ECB sprejme prepise in priporočila ter se odloči zadoločitev podrobnosti izvajanja ali uporabe zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

Or. en


AM\917330SL.doc 115/149 PE498.139v01-00

SL




3. Ob upoštevanju in v skladu z ustreznimi predpisi Unije, zlasti z zakonodajnimi in nezakonodajnimi akti, lahko ECB sprejme prepise in priporočila v tesnem sodelovanju z EBA znotraj enotnega nadzornega mehanizma ter se odloči za izvajanje ali uporabljanje zakonodaje Unije v obsegu, potrebnem za opravljanje nalog, ki se nanjo prenesejo s to uredbo.

Or. de




4. Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za opravljanje nadzornih nalog, ki jih ta uredba ne ureja.

4. Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za opravljanje nadzornih nalog, ki jih ta uredba ne podeljuje.

Or. en




4. Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za

4. Ta uredba ne posega v pristojnosti in z njimi povezana pooblastila pristojnih organov udeleženih držav članic za

PE498.139v01-00 116/149 AM\917330SL.doc

SL

opravljanje nadzornih nalog, ki jih ta uredba ne ureja.

opravljanje nadzornih odgovornosti, ki jih ta uredba ne ureja.

Or. en


Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 4a (novo)


4a. Za zagotovitev usklajenega razvoja in enotnih pogojev za uveljavitev te direktive, za preprečitev sistemskih tveganj in tveganj moralnega hazarda ter spodbujanje nemotene uporabe eura kot skupne valute, se Komisija pooblasti, da v zvezi s pooblastili, podeljenimi v odstavkih 1 in 2 tega člena, ki niso bile prenesene na ECB v skladu s členom 132(1) PDEU, z delegiranimi akti sprejme regulativne bonitetne standarde v skladu s členom 8a do 8e in s pomočjo uredb sprejme izvedbene bonitetne standarde v skladu s členom 8f.

Or. en




4a. Poleg izključnih pristojnosti, ki jih ima v skladu z odstavkom 1, ECB v vseh udeleženih državah članicah in neudeleženih državah članicah iz člena 6 zagotovi visoko raven zaščite potrošnikov

AM\917330SL.doc 117/149 PE498.139v01-00

SL

ter izvajanje in uporabo pravnih aktov iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010.

Or. en

Predlog spremembe 535Sven GiegoldPhilippe Lambertsv imenu skupine Verts/ALE

Predlog uredbeČlen 4 – odstavek 4b (novo)


4b. Na ECB se lahko prenesejo dodatne naloge s sekundarno zakonodajo ali s sklepom udeleženih držav članic, ki so seodločile za tesnejše sodelovanje v skladu s členom 6.

Or. en


Predlog uredbePoglavje II a (novo)


POGLAVJE IIaNADZORNI ORGAN BANK

EUROOBMOČJAČlen 4 a

Nadzorni organ bank euroobmočjaNaloge, ki se prenesejo na ECB, izvaja posebna organizacija znotraj ECB, ki se imenuje osrednji nadzornik za banke v EU (ECS).

Or. en

PE498.139v01-00 118/149 AM\917330SL.doc

SL


Predlog uredbeČlen 4b (novo)


Člen 4 bEnotni mehanizem nadzora

ECS opravlja svoje naloge v enotnem mehanizmu nadzora, ki vključuje tudi pomožne nacionalne organe.

Or. en




Pomoč nacionalnih organov Pomoč nacionalnih organov udeleženih držav članic

Or. en




Pomoč nacionalnih organov Vloga ECB in nacionalnih organov v enotnem mehanizmu nadzora

Or. en

AM\917330SL.doc 119/149 PE498.139v01-00

SL

Predlog spremembe 540Marianne Thyssen



Pomoč nacionalnih organov Enotni mehanizem nadzora

Or. en




Pomoč nacionalnih organov Vloga pristojnih nacionalnih organovznotraj enotnega mehanizma nadzora.

Or. en




Pomoč nacionalnih organov (Ne zadeva slovenske različice.)

Or. en


PE498.139v01-00 120/149 AM\917330SL.doc

SL



1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi.

črtano

Or. en





1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki na decentraliziran način vključuje pristojne nacionalne organe.

ECB določi naloge, vključno s pripravo osnutkov odločitev in izvajanjem aktov, ki jih je bolje izvajati na ravni ECB ali na ravni pristojnih nacionalnih organov.Pristojni nacionalni organi delujejo samo v okviru, ki ga določi ECB. Naloge, ki jih izvajajo pristojni nacionalni organi, so predmet nadzora ECB.

Or. en



AM\917330SL.doc 121/149 PE498.139v01-00

SL



1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi, dokler ni vzpostavljena trajna struktura nadzora, ki bo učinkovito prevzela nalogo. Ta trajna struktura se vzpostavi najkasneje do konca 2015 in izhaja iz obstoječih evropskih nadzornih organov, pri tem pa se glede izvajanja nadzornih nalog naslanja na strokovno znanje in izkušnje ECB.

Or. en





1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzoraeuroobmočja, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi udeleženih držav članic.

Or. en




1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni

1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora.

PE498.139v01-00 122/149 AM\917330SL.doc

SL

organi.

Or. en





1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB, EBA in pristojni nacionalni organi.

Or. de





1. ECB opravlja svoje v skladu s členom 4 poverjene naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi.

Or. de



AM\917330SL.doc 123/149 PE498.139v01-00

SL



1. ECB izpolnjuje svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB in pristojni nacionalni organi.

Or. en





1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo EBA in pristojni nacionalni organi.

Or. en





1. ECB opravlja svoje naloge v okviru enotnega mehanizma nadzora, ki ga sestavljajo ECB, pristojni nacionalni organiin EBA.

Or. en


PE498.139v01-00 124/149 AM\917330SL.doc

SL




1. ECS opravlja svoje naloge v enotnem mehanizmu nadzora, ki vključuje tudi pomožne nacionalne organe.

Or. en


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)


Pri tem pristojni nacionalni organi za ECB izvajajo tekoči nadzor nad kreditnimi institucijami, če ECB ne sklene, da tekoči nadzor kreditnih institucij posameznih ali določenih vrst zaradi finančne stabilnosti ali zagotavljanja stabilnosti evropskega finančnega sistema opravlja neporedno.

Or. de




1a. ECB lahko v skladu s svojo notranjo ureditvijo na pristojne nacionalne organe prenese nekatere naloge iz člena 4(1) glede bonitetnega nadzora.

AM\917330SL.doc 125/149 PE498.139v01-00

SL

Or. en




2. Pristojni nacionalni organi ECB na njeno zahtevo pomagajo pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

črtano

Or. de





2. Pristojni nacionalni organi pomagajo ECB pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4. Kolikor je možno in ustrezno ECB pristojnim nacionalnim organom naloži pripravo in izvedbo teh aktov in pri tem v celoti izkoristi njihove izkušnje glede kreditnih institucij, ki spadajo pod njihov nadzor, in njihov odnos z gospodarstvom.

Or. en



PE498.139v01-00 126/149 AM\917330SL.doc

SL



2. Kar zadeva kreditne institucije, ki spadajo v področje uporabe člena 4(1a),pristojni nacionalni organi evropskim pristojnim organom kolikor je mogočepomagajo pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

Or. en





2. Pristojni nacionalni organi, ki so sestavni del enotnega mehanizma nadzora, kolikor je mogoče pomagajo ESC pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4. Pristojni nacionalni organi v celoti in pravočasno obvestijo ECB o aktivnostih, ki se izvajajo v njeno pomoč.

Or. en





2. Pristojni nacionalni organi ECB na njeno zahtevo pomagajo pri pripravi in izvajanju aktov, ki so v njeni pristojnosti, in na nacionalni ravni izvajajo prenesena pooblastila v skladu z njihovo notranjo

AM\917330SL.doc 127/149 PE498.139v01-00

SL

ureditvijo iz členu 4(1).

Or. en





2. Pristojni nacionalni organi sodelujejo zECB znotraj enotnega mehanizma nazora pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

Or. en





2. Ob upoštevanju kreditnih institucij v smislu člena 4(1a) pristojni nacionalni organi ECB na njeno zahtevo pomagajo pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

Or. de



PE498.139v01-00 128/149 AM\917330SL.doc

SL



2. Pristojni nacionalni organi ECB na njeno zahtevo znotraj enotnega mehanizma nadzora pomagajo pri pripravi, sprejemanju in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

Or. en





2. Pristojni nacionalni organi udeleženih in pridruženih držav članic pomagajo ESCna njeno zahtevo pri pripravi in izvajanju aktov, ki se nanašajo na naloge iz člena 4.

Or. en




2a. Pristojni nacionalni organi so zlasti odgovorni za pomoč ECB v skladu z odstavkom 2 za kreditne institucije:(a) ki niso prejele ali zahtevale javno finančno pomoč;(b) ki niso med najpomembnejšimi kreditnimi institucijami, finančnimi holdingi in mešanimi finančnimi holdingi evropskega sistemskega pomena na

AM\917330SL.doc 129/149 PE498.139v01-00

SL

najvišji ravni konsolidacije glede na: (i) velikost, kot je razvidna iz vsote vrednosti izpostavljenosti vseh sredstev in zunajbilančnih obveznosti, ki pri določanju navadnega lastniškega temeljnega kapitala za regulativne namene niso bili odšteti;(ii) sistemsko tveganje za zadevno domače gospodarstvo, izraženo kot delež sredstev banke v razmerju do BDP domače države; ter(iii) njihovo čezmejno dejavnost, kot je razvidna iz terjatev v pristojnosti druge države, kot so vloge in druga sredstva strank ali drugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi, in obveznosti v pristojnosti druge države, kot so krediti in zadolžnice strank alidrugih udeležencev na finančnih trgih s sedežem v drugi državi članici, ki skupaj predstavljajo najmanj polovico bančnega sektorja v celotnem euroobmočju in v vsaki državi članici.Pristojni nacionalni organi posredujejo ECB potrebne osnutke nadzornih odločitev, ki jih mora ECB nasloviti na kreditne institucije, ki spadajo v eno od kategorij iz prvega pododstavka.

Or. en

Obrazložitev

In this new amendement your rapporteur proposes an alternative option in article 5 to guarantee that the way supervision is handled is not left entirely to the discretion of the ECB. The amendment clarifies in article 5 how the division of operational responsabilities would be done between the ECB and the national competent authorities. Article 4 of the Commission proposal would in this case remain unchanged (thus making the ECB final responsable for all banks).In her draft report your rapporteur proposed an alternative amendment on article 4. Under this amendment the ECB would directly supervise credit institutions which had received or applied for financial support, and systemic credit institutions. National supervisory authorities will remain responsible for supervision of all other credit institutions, within the supervisory framework established by the ECB. In order to guarantee the unity of the SSM the amendment in the draft report allows the ECB, under clearly defined exceptional circumstances, if necessary, to assume direct responsibility for supervision of any credit institution in any participating Member State (right of intervention).

PE498.139v01-00 130/149 AM\917330SL.doc

SL




2 a. Pristojni nacionalni organi redno posredujejo ECB informacije in ugotovitve na podlagi tekočega nadzora, redna poročila in sporočila kreditnih institucij ter njihove na tem temelječe ocene. ECB je v celoti vključena v poročanje nadzornih organov držav članic.

Or. de




2 b. Pristojni nacionalni organi nemudoma obvestijo ECB, če pri kreditnih institucijah, ki so v njihovem področju pristojnosti, obstajajo resni pomisleki glede stabilnosti in finančnega položaja, zlasti solventnosti in likvidnosti.

Or. de

Predlog spremembe 568Astrid Lulling


AM\917330SL.doc 131/149 PE498.139v01-00

SL


3. ECB kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

3. ECB kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. ECB jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti, pri čemer se pristojni nacionalni organi vseh udeleženih držav članic obravnavajo enakovredno.

ECB tudi zagotovi, da vsak prenos nadzornih nalog ohrani razmerje moči med domačimi nadzornimi organi in nadzornimi organi gostiteljice, kot se odraža v Uredbi (EU) št. ..../2012 in Uredbi .../..../EU Evropskega parlamenta in Sveta o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja.

Or. en

Obrazložitev

Predlog bo rešil problem porazdelitve pristojnosti med domačim nadzornim organom in nadzornim organom gostitelja v državah članicah euroobmočja. Pomembno pa je uvesti zaščitni mehanizem, ki bo zagotovil, da bo v primeru, ko ECB nadzorna pooblastila prenese nazaj na nacionalne nadzorne organe, to v skladu s predpisi CRR/CRD 4 ne ustvari neravnovesja med domačimi nadzornimi organi in nadzornimi organi gostiteljice.





3. Nadzorni svet ECB iz člena 19 odloči, ali naloge iz člena 4 opravlja ECB ali nacionalni nadzorni organi. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

PE498.139v01-00 132/149 AM\917330SL.doc

SL

ECB v vsaki udeleženi državi članici in v vsaki državi članici, katere valuta ni euro in katere pristojni nacionalni organ je vzpostavil tesno sodelovanje z ECB v skladu s členom 6, ustanovi delegacije, da bi olajšala stalno sodelovanje in izmenjavo informacij med ECB in pristojnim nacionalnim organom.Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECB.

Or. en




3. ECB kot del svojih nalog določipraktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

3. Nadzorni svet ECB jasno določi in objavi okvir, podrobnosti in pogoje, pod katerimi se aktivnosti iz odstavka 2 prenesejo na pristojne nacionalne organe, da bi zagotovili nadzorni okvir, ki je za evropske nadzorne organe in pristojne nacionalne organe ter nadzorovane kreditne institucije popolnoma razumljiv.

Nadzorni okvir, ureditev in pogoji iz tega odstavka bodo dejansko vzpostavljeni z začetkom izvajanja te uredbe.

Or. en



AM\917330SL.doc 133/149 PE498.139v01-00

SL



3. Enotni mehanizem nadzora kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Enotni mehanizem nadzora jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi ECB in pristojni nacionalni organi opravljajo nadzorne dejavnosti, ki temeljijo na sistemskem pomenu kreditnih institucij in na naravi nadzornih nalog, oboje pa določi nadzorni svet, ki se ustanovi v skladu s členom 19.

Or. en





3. ECB v skladu s svojo notranjo ureditvijo kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov, hkrati pa ohrani popolno odgovornost za usklajevanje, spremljanje in nadzor pristojnih nacionalnih organov.Pristojni nacionalni organi opravljajo tenaloge znotraj skupnega nadzornega okvira in pravilnika. Pristojni nacionalni organi vseh udeleženih držav članic se obravnavajo enakovredno.

Or. en


PE498.139v01-00 134/149 AM\917330SL.doc

SL




3. ECB jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo dejavnosti iz tega člena na raznolik način ob upoštevanju posebnih vrst in profilov tveganja nadzorovanih kreditnih institucij.

Or. en




3. ECB kot del svojih nalog določipraktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

3. Evropski pristojni organi kot del svojih nalog določijo praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. EBA jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti, pri čemer se pristojni nacionalni organi vseh udeleženih držav članic obravnavajo enakopravno.

Or. en




3. ECB kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje

3. ECS kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje

AM\917330SL.doc 135/149 PE498.139v01-00

SL

odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti. ECS pomožnim nacionalnim organom dodeli naloge v zvezi z vsakodnevnim nadzorom domačih bank, ki ne predstavljajo sistemskih tveganj ali tveganj moralnega harzarda ali ki imajo le neznaten vpliv na posredovanje kreditnih pogojev enotne valute. ECS ima v vsakem primeru končno odgovornost za vse vidike nadzora vseh bank in lahko vedno neposredno poseže v dejavnost bank.

Or. en





3. ECB kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 1, pododstavka 1, odstavka 2(a) in odstavka 2(b) s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

Or. de




3. ECB kot del svojih nalog določi 3. ECB skupaj z nacionalnimi nadzornimi

PE498.139v01-00 136/149 AM\917330SL.doc

SL

praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

organi kot del svojih nalog določi praktične podrobnosti za izvajanje odstavka 2 s strani nacionalnih nadzornih organov. Jasno opredeli okvir in pogoje, pod katerimi pristojni nacionalni organi opravljajo te dejavnosti.

Or. en




3a. V okviru enotnega mehanizma nadzora imajo ECB in nacionalni nadzorni organi dolžnost sodelovati v dobri veri in obveznost izmenjave informacij.

Or. en




3a. Nadzorni svet ECB je edina kontaktna točka za vse nadzorovane kreditne institucije, če ta naloga ni izrecno dodeljena pristojnim nacionalnim organom znotraj nadzornega okvira iz odstavka 3.

Or. en

AM\917330SL.doc 137/149 PE498.139v01-00

SL

Obrazložitev

Ta predlog spremembe je treba brati skupaj s predlogom spremembe Corien Wortmann-Kool člena 5(3).

Predlog spremembe 580Olle Schmidt



3a. Brez poseganja v pristojnosti nacionalne zakonodaje in drugih aktov Unije, ki jih ta uredba ne ureja, pristojni nacionalni organi v obsegu, potrebnem za skladnost s to uredbo, upoštevajo navodila ECB.

Or. en




3a. Odločitve iz odstavka 3 temeljilo na objektivnih merilih, ki jih določi nadzorni svet.

Or. en


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 3b (novo)

PE498.139v01-00 138/149 AM\917330SL.doc

SL


3b. Nadzorni svet ECB obvesti vse kreditne institucije o nadzornih ureditvah, ki veljajo zanje.

Or. en


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 3c (novo)


3c. Ne glede na nadzorne ureditve, sporočene kreditni instituciji, se ECB lahko odloči za prevzem nadzorne naloge, dodeljene pristojnemu nacionalnemu organu, in/ali spremembo ali preklic odločitve, ki jo je sprejel pristojni nacionalni organ, in sicer v naslednjih primerih:(a) če obstaja resna zaskrbljenost zaradi varnosti in/ali trdnosti kreditne institucije;(b) če pristojni nacionalni organi ne izpolnjujejo svojih nalog iz te uredbe;(c) če bi kreditna institucija, posamično ali kot del skupine kreditnih institucij, lahko ogrozila ali bo verjetno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnega trga Unije in/ali stabilnost finančnega sistema, ali bi lahko poslabšala ali bo verjetno poslabšala predhodno tveganje za pravilno delovanje in celovitost finančnega trga EU in/ali stabilnost finančnega sistema.

Or. en

AM\917330SL.doc 139/149 PE498.139v01-00

SL


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 3d (novo)


3d. Odločitev, na katero se nanaša odstavek 3c, se uradno sporoči pristojnemu nacionalnemu organu in zadevni kreditni instituciji.

Or. en




4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECB.

črtano

Or. en





črtano

Or. en

PE498.139v01-00 140/149 AM\917330SL.doc

SL





4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECB za namene nalog, ki so navedene v členu 4(1).Navodila ECB ne posegajo v uveljavljanje glasovalnih pravic pristojnih organov udeleženih držav članic v odboru nadzornikov in upravnem odboru Evropskega bančnega organa.

Or. en

Obrazložitev

Določba člena 5(4) bi morala jasno določiti, da navodila za glasovanje za EBA niso možna, ker so v nasprotju s členom 42 Uredbe št. 1093/2010 o ustanovitvi Evropskega bančnega organa. Vse države članice, ne glede na to, ali sodelujejo v splošnem mehanizmu nadzora, bi morale biti pri uveljavljanju volilne pravice v EBA neodvisne.





4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECB za namene nalog, ki so navedene v členu 4(1). Navodila ECB ne posegajo v uveljavljanje glasovalnih pravic pristojnih organov udeleženih držav članic v odboru nadzornikov in

AM\917330SL.doc 141/149 PE498.139v01-00

SL

upravnem odboru Evropskega bančnega organa.

Or. en





4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila evropskih pristojnih organov. Še naprej nadzorujejo kreditne institucije, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a).

Or. en





4. Pristojni nacionalni organi pri tem upoštevajo navodila ECB.

Or. de



PE498.139v01-00 142/149 AM\917330SL.doc

SL



4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECB in so ji odgovorni.

Or. en





4. Pristojni nacionalni organi upoštevajo navodila ECS.

Or. en




4 a. Pristojni nacionalni organi še naprej nadzorujejo kreditne institucije, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a), brez poseganja v vlogo ECB, določeno v odstavkih 4(b) in 4(c).

Or. de



AM\917330SL.doc 143/149 PE498.139v01-00

SL


4a. ECB pred nacionalnimi sodišči namesto pristojnih nacionalnih organov odgovarja za svoje ukrepe in navodila. ECB je v skladu z običaji držav članic odgovorna nacionalnim parlamentom najmanj do trenutka, ko skupni finančni mehanizmi v vseh udeleženih državah nadomestijo neposredno odgovornost davkoplačevalcev.

Or. en




4 a. Pristojni nacionalni organi še naprej nadzorujejo kreditne institucije, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a), brez poseganja v vlogo ECB, določeno v odstavkih 4(b) in 4(c).

Or. de




4a. Pristojni nacionalni organi so do ustanovitve enotnega nadzornega organa za celotno Evropsko unijo še naprej odgovorni za nadzor institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a).

PE498.139v01-00 144/149 AM\917330SL.doc

SL

Or. en




4 b. Pristojni nacionalni organi nemudoma sporočijo ECB, če(a) obstajajo utemeljeni pomisleki glede varnosti in/ali bonitete kreditnih institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a),(b) je ogrožena stabilnost finančnega sistema zaradi razmer v posameznih kreditnih institucijah ali skupinah institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a), ali(c) če kreditna institucija ne spada v področje uporabe člena 4(1a).

Or. de




4 b. Pristojni nacionalni organ nemudoma sporoči ECB, če(a) obstajajo utemeljeni pomisleki glede varnosti in/ali bonitete kreditnih institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a),(b) je ogrožena stabilnost finančnega sistema zaradi razmer v posameznih

AM\917330SL.doc 145/149 PE498.139v01-00

SL

kreditnih institucijah ali skupinah institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a), ali(c) če kreditna institucija ne spada v področje uporabe člena 4(1a).

Or. de




4 b. Pristojni nacionalni organi nemudoma sporočijo ECB, če(a) obstajajo utemeljeni pomisleki glede varnosti in/ali bonitete kreditnih institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a),(b) je ogrožena stabilnost finančnega sistema zaradi razmer v posameznih kreditnih institucijah ali skupinah institucij, ki ne spadajo v področje uporabe člena 4(1a), ali(c) če kreditna institucija ne spada v področje uporabe člena 4(1a).

Or. de

Obrazložitev

Predlog spremembe temelji na predlogu DSGV, BVR in VÖB.


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 4 c (novo)

PE498.139v01-00 146/149 AM\917330SL.doc

SL


4 c. ECB lahko v okviru odločitve, ki jo sprejme nadzorni svet, prevzame nadzor nad kreditnimi institucijami izven področja uporabe člena 4(1a), če(a) pristojni nacionalni organi svojih nalog ne opravljajo ali jih opravljajo nezadostno,(b) obstajajo namigi, da posamezne kreditne institucije ali kreditne institucije, ki so del skupine kreditnih institucij, ogrožajo pravilno delovanje in celovitost evropskih finančnih trgov in/ali stabilnost finančnega sistema, ali zaostrujejo tovrstne, nastale razmere, ali(c) če kreditna institucija spada v področje uporabe člena 4(1a) ali je verjetno, da bo spadala v to področje.

Or. de


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 4 c (novo)


4 c. ECB lahko v okviru odločitve, ki jo sprejme nadzorni svet, prevzame nadzor nad kreditnimi institucijami izven področja uporabe člena 4(1a), če(a) pristojni nacionalni organi svojih nalog ne opravljajo ali jih opravljajo nezadostno,(b) obstajajo namigi, da posamezne kreditne institucije ali kreditne institucije, ki so del skupine kreditnih institucij, ogrožajo pravilno delovanje in celovitost evropskih finančnih trgov in/ali stabilnost finančnega sistema, ali zaostrujejo

AM\917330SL.doc 147/149 PE498.139v01-00

SL

tovrstne, nastale razmere, ali(c) če kreditna institucija spada v področje uporabe člena 4(1a) ali je verjetno, da bo spadala v to področje.

Or. de

Obrazložitev



Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 4 d (novo)


4 d. V primerih člena 4(1a) ter členov 5(2), (3), (4b) in (4c) se med ECB in pristojnim nacionalnim organom ustanovi spravni odbor, ki odloča v primeru razhajanj v stališčih. Podrobnosti se določijo v poslovniku.

Or. de


Predlog uredbeČlen 5 – odstavek 4 d (novo)


4 d. V primerih člena 4(1a) ter členov 5(2), (3), (4b) in (4c) se med ECB in pristojnim nacionalnim organom ustanovi spravni odbor v okviru EBA, ki odloča v primeru razhajanj v stališčih. Podrobnosti se določijo v poslovniku.

Or. de

PE498.139v01-00 148/149 AM\917330SL.doc

SL

Obrazložitev



Predlog uredbeČlen 5a (novo)


Člen 5 aSpremljanje in pravica do posredovanja

1. ECB na podlagi nadzornega okvira in pravilnika redno spremlja pristojne nacionalne organe, pri tem pa uporablja pooblastila iz te uredbe ter vsa druga pooblastila, ki izhajajo iz običajnega postopka upravljanja pooblastil, kot je pooblastilo za izvajanje revizij in strokovnih pregledov pristojnih organov.2. Pristojni nacionalni organi nemudoma obvestijo ECB v naslednjih primerih:(a) če obstajajo resne težave v zvezi z varnostjo in/ali trdnostjo kreditne institucije, če položaj te kreditne institucije ogroža ali bi utegnil ogroziti stabilnost finančnega sistema;(b) če finančna situacija te kreditne institucije, posamično ali kot del skupine kreditnih institucij, ogroža ali bi utegnila ogroziti stabilnost finančnega sistema.3. ECB lahko kadarkoli odloči, da bo prevzela neposredni nadzor neke kreditne institucije v udeleženi državi članici v naslednjih primerih:(a) če pristojni nacionalni organi ne izpolnjujejo svojih nalog iz te uredbe;(b) če obstajajo dokazi, da bo kreditna institucija, posamično ali kot del skupine kreditnih institucij, ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnega trga Unije in/ali stabilnost finančnega sistema, ali bo zaostrila že obstoječo nevarnost;

AM\917330SL.doc 149/149 PE498.139v01-00

SL

4. Odločitev, na katero se nanaša odstavek 3 se uradno sporoči pristojnemu nacionalnemu organu in zadevni kreditni instituciji.5. Kadar ECB sprejme pomembno nadzorno odločitev z nesorazmerno velikim vplivom, ki lahko resno ogrozi nacionalno gospodarstvo in/ali finančno stabilnost neke države članice euroobmočja, pristojni nacionalni organ izda opozorilo in ima pravico, da se na to odločitev pritoži.

Or. en


Predlog uredbeČlen 5a (novo)


Člen 5aStalni nadzor

Enotni mehanizem nadzora stalno spremlja dejavnosti subjektov, ki so pod njegovim nadzorom, tudi če ni suma nepravilnosti.

Or. en

predlogi sprememb 332–605 - europarl.europa.eu€¦am\917330sl.doc pe498.139v01-00 sl združena v...

Documents