1

Ko uenca strese stres

Ko uenca strese stres

in kaj lahko pri tem naredi uitelj

Prironik za uitelje in svetovalne delavce

Ljubljana, 2015

Avtorici:

dr. Helena Jeriek Klanek

mag. Maja Bajt

Recenzentki:

Anica Kos Miku

Marja Strojin

Strokovni pregled:

Mag. Marinka Drofenik

Nada mit

Mojca Bevc

Vesna Pucelj

Drago Klanek

Lektor:

Joe Faganel

Oblikovanje:

Primo Rokar

Andreja Fri

Izdajatelj:

Nacionalni intitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana

Elektronski vir, 2. dopolnjena izdaja

http://www.nijz.si

Kraj in leto izdaje:

Ljubljana, 2015

CIP - Kataloni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

613.86-053.5(035) 37.015.3(035)

JERIEK Klanek, Helena Ko uenca strese stres in kaj lahko pri tem naredi uitelj [Elektronski vir] : prironik za uitelje in svetovalne delavce / [avtorici Helena Jeriek Klanek, Maja Bajt]. - 2. dopolnjena izd. - El. knjiga. - Ljubljana : Nacionalni intitut za javno zdravje, 2015

ISBN 978-961-6911-48-1 (pdf) 1. Gl. stv. nasl. 2. Bajt, Maja, 1980- 278656512

2

3

Ko uenca strese stres

Prironik je nastal kot dopolnitev nekaterih besedil, ki so na Intitutu za varovanje zdravja nastajala na to temo v zadnjih letih (obvlado-vanje stresa ali kako ukrotiti tigra in se pri tem celo zabavati, Izboljevanje duevnega zdravja v evropski mrei zdravih ol, delovno gradivo stresne, anksiozne in depresivne motnje pri uencih, Ko te strese stres), po drugi strani pa se je v teh tekstih tudi navdihoval in rpal ne-katere vaje za praktino delo v razredu; pred-vsem tiste, ki so se izkazale kot uspene in upo-rabne tudi za tiste, ki imajo manj izkuenj.

Posebna zahvala gre vsem, ki so besedilo pre-gledali, e posebej recenzentkama anici Kos Miku in Marji strojin, ki sta s svojimi pripom-bami in predlogi pomembno prispevali k vse-bini prironika.

Mislim, da je obravnava te teme v obliki pri-ronika e kako potrebna za uitelje in stare, in seveda predvsem za uence. tekst je napisan zanimivo in svee. Dobra je kombinacija teoret-skih osvetlitev in praktinih priporoil, navodil in vaj za prepreevanje in pomo ob stresnem stanju ... (anica Kos Miku)

KAZALO UVOD ................................................................................................................................................................................................ 6

KAJ JE STRES ................................................................................................................................................................................. 9

KAJ STRESA OTROKE IN KAJ MLADOSTNIKE ............................................................................................................... 12

OLA STRES ALI VAROVALNI DEJAVNIK ................................................................................................................... 14

RAZMERE DOMA KOT VAROVALNI ALI STRESNI DEJAVNIK................................................................................ 17

ZNAILNOSTI OTROKA ......................................................................................................................................................... 19

KAKO SE KAE STRES ............................................................................................................................................................ 20

E NISMO PREPRIANI, VPRAAJMO ............................................................................................................................. 23

JAZ VPLIVAM NATE, TI NAME ............................................................................................................................................ 25

NEGATIVNI IN POZITIVNI STRES...................................................................................................................................... 27

STRES IN TRAVMA .................................................................................................................................................................. 28

OBVLADOVANJE NEGATIVNEGA STRESA ALI KAKO OHRANITI MIRNO KRI ................................................ 30

KAJ LAHKO STORI UITELJ, E JE VIR STRESA OLA .............................................................................................. 33

NEKAJ IDEJ ZA PREPREEVANJE TIPINIH STRESNIH SITUACIJ V OLI ........................................................ 36

KAJ LAHKO STORI UITELJ, E JE VIR STRESA DOM ALI SO

VIR STRESA OTROKOVE ZNAILNOSTI ......................................................................................................................... 40

NEKAJ NAINOV IZRAANJA PODPORE, RAZBREMENJEVANJA IN

SPOPRIJEMANJA S STRESOM .............................................................................................................................................. 41

UJENOST JE NAIN ZA LAJE SPOPRIJEMANJE S STRESOM ............................................................................ 45

DELOVNI LISTI .......................................................................................................................................................................... 49

LITERATURA ........................................................................................................................................................................... 117

Dodatni viri ......................................................................................................................................................................... 118

4

5

Ko uenca strese stres

6

UVoD

Vse, kar je reeno, je rekel nekdo.

Vse, kar stresa, stresa nekoga.

Na stres lahko gledamo kot na nekaj, kar se nam dogaja in na kar nimamo pravega vpliva. Poutimo se nemoni in ujeti v situacijah, ki nas izrpujejo, v katerih se utimo nezadovoljni, nesreni in nesvobodni. Drugi pogled, ki mi je bliji, pa pravi, da sem del dogajanja in lahko vplivam nanj. Pomeni, da sem svoboden in se lahko odloam, kako bom videl, razumel, dojel stvari, ki se mi dogajajo. Gre za pomembno razliko med tema dvema tipoma ljudi, od katerih se eni vidijo kot rtve ivljenja, drugi pa kot njegovi soustvarjalci.

Morda na svet gledate na tak nain in vidite monost izbire (gledanja, razmiljanja, odloanja) v vsakem trenutku, morda pa tudi ne. Morda se vam zdi, da je va nain gledanja na svet nekaj nespremenljivega in dokonnega, ali pa so to za vas le oala, ki jih lahko, e elite, zamenjate za kaka druga. oala lahko razumemo e ire, npr. kot znailnosti kognitivnega aparata, kot nae vzorce spoznavanja, miljenja, ustvova-nja, komuniciranja ... oala so na neloljivi del, saj na svet ne moremo gledati loeno od svojih stali, mnenj, vrednot, vzorcev. e jih poznamo in z njimi nismo zadovolj-ni, jih lahko spreminjamo e jih spreminjamo, se bo z njimi spremenil tudi svet

Stres (v smislu spremembe, ki nas sili v akcijo ali beg) je stalnica v naem i-vljenju. Je nekaj, emur se ne moremo izogniti, in nekaj, kar nam pomaga preiveti. Ko govorimo o stresu, obiajno mislimo predvsem na negativni stres (doivljamo ga kot takega), ki traja dlje asa, se ponavlja in lahko vodi v najrazlineje teave.

stres in njegove negativne posledice niso znailne le za odrasle. nain ivljenja otrok in mladostnikov namre postaja vse bolj podoben stresnemu nainu ivljenja odra-slih. Obremenjenost otrok in mladostnikov izvira iz vse vejih lastnih priako-vanj pa tudi priakovanj starev in neposredne okolice, iz nenehne potrebe po dokazovanju in uspehu za vsako ceno, ki je tudi drubeno spodbujena in ustvarjena. eden od kazalcev tega je tudi dejstvo, da se tevilo vpisov na gimnazije poveuje, zmanjuje pa vpis v poklicne ole. Da imajo slovenski stari visoka pria-kovanja, kaejo tudi podatki mednarodne raziskave HBsc iz leta 2006, izvedene na reprezentativnem vzorcu 11-, 13- in 15-letnikov (n= 5130), po kateri je kar 97 % otrok odgovorilo, da jih stari spodbujajo, naj v oli delajo dobro, in 94 %, da so jim

stari pripravljeni pomagati, e imajo teave v oli. Te tevilke so po eni strani spodbudne, saj kaejo, da imajo otroci podporo pri svojem olskem delu. Po drugi strani pa lahko to e kar pretirano spodbujanje kae tudi na veliko ambicioznost starev, ki jo otroci in mladostniki lahko doivljajo kot velik pritisk in obremenitev.

To, da so slovenski otroci in mladostniki pod stresom, kaejo tudi podatki mednarodne raziskave HBSC iz leta 2010. Od 5436 vpraanih jih kar 17 % vsak dan ali vekrat na teden ne more spati, 14 % jih je vsak dan ali vekrat na teden nervoznih in 13 % jih je vsak dan ali vekrat na teden razdraljivih.

Analiza vpraalnika SDQ (Strenght and difficulties questionnaire) iz iste tudije, ki so ga

reevali 15-letniki (n = 1500), kae podobno, da ima slabih 20 % mladostnikov teave (ali so na meji) na podroju ustev, vedenja, hiperaktivnosti in odnosov. Podrobneja analiza pokae, da je med njimi statistino ve deklet kot fantov. Najve teav beleimo z vedenjskimi vzorci, kot so: hitra jeza, agresivnost, neubogljivost, in sicer kar 30 %, 13 % mladih pa ima teave (ali tveganje) na ustvenem podroju (strahovi, potrtost, skrbi).

Svoje pa govorijo tudi podatki Nacionalnega intituta za varovanje zdravja (NIJZ), po katerih se je Slovenija leta 2010 zaradi samomora med mladimi, starimi do 14 let, uvrstila na esto mesto, za Kazahstanom, Luksemburgom, Rusijo, Ukrajino in Kirgizistanom (standardizirana stopnja umrljivosti). V tevilkah to pomeni, da sta tistega leta naredila samomor 2 mladostnika, stara od 10 do 14 let. Med mladostniki, st