ocena ekonomske upraviČenosti ekoloŠke - core.ac.uk · Čedalje več je govora in odločanja za...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Maja ŠKRINJAR

OCENA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI EKOLOŠKE

PRIDELAVE SLADKORNE PESE V SLOVENSKIH

RAZMERAH

DIPLOMSKO DELO

Rakičan, 2018

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

MANAGEMENT V AGROŽIVILSTVU IN RAZVOJ

PODEŽELJA

Maja ŠKRINJAR

OCENA EKONOMSKE UPRAVIČENOSTI EKOLOŠKE

PRIDELAVE SLADKORNE PESE V SLOVENSKIH

RAZMERAH

DIPLOMSKO DELO

Rakičan, 2018

POPRAVKI:

Škrinjar, M., Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih razmerah Dipl. delo., Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2018

IV

Diplomsko delo je sklepni del visokošolskega študijskega programa Management v

agroživilstvu in razvoj podeželja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Diplomsko

delo je opravljeno pod mentorstvom dr. Črtomirja Rozmana, red. prof., in somentorstvom

dr. Maria Lešnik, red. prof..

Komisija za zagovor in oceno diplomskega dela:

Predsednica: red. prof. dr. Karmen PAŽEK

Mentor: red. prof. dr. Črtomir ROZMAN

Somentor/član: red. prof. dr. Mario LEŠNIK

Lektorica: dipl. univ. prof. Barbara Hren

Diplomsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Datum zagovora: 21.9.2018


V

Ocena ekonomske upravičenosti ekološke pridelave sladkorne pese v slovenskih

razmerah.

UDK: 633.63:631.147:631.1:657.471.7(497.4)(043.2)=163.6

Po več kot desetletju so v Sloveniji ponovno začeli s pridelavo sladkorne pese, v Evropi pa je že dlje časa

močno razširjena. Čedalje več je govora in odločanja za ekološko kmetovanje oziroma ekološko pridelavo. V

diplomski nalogi je prikazana razširjenost pridelave sladkorne pese v Sloveniji in Evropi, hkrati pa pridelava

ekološke sladkorne pese v Evropi. V nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt za sladkorno peso. Za oceno

ekonomike je bil po metodi skupnih stroškov razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za določeno

površino pridelave sladkorne pese. Z razvojem tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela smo lahko po

rezultatih ocenjevali ekonomsko upravičenost preusmeritve standardne pridelave sladkorne pese v ekološko

pridelavo. Preusmeritveni načrt je narejen za konvencionalno, preusmeritveno in ekološko obdobje. Finančni

rezultat v konvencionalnem obdobju pridelave znaša 286,44 €, v preusmeritvenem obdobju 991,50 € in v

ekološkem obdobju 1.354,86 €. V diplomskem delu je narejena tudi SWOT-analiza. Vsi rezultati so zgolj

teoretični, saj v Sloveniji trenutno ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese.

Ključne besede: ekološko kmetijstvo, sladkorna pesa, kalkulacije, preusmeritveni načrt,

SWOT analiza

OP: X, 40 s., 9 pregl., 1 graf, 13 sli., 32 ref.

Feasibility Analysis of Organic Sugar Beet Production in Slovenia

After more than a decade, farmers in Slovenia started to produce sugar beet again, while is had been widespread

in Europe for a long time. There is more and more talk and decision making about ecological farming and

organic production. This diploma thesis presents the prevalence of sugar beet production in Slovenia and

Europe, and the production of organic sugar beet production in Europe at the same time. The thesis also presents

a redesigned plan of sugar beet production. To evaluate the economy we developed, with usage of common

cost model, a technological-economic simulation model for specific surgace of beet production. During the

development of the technological-economic model, we were able to evaluate the economic viability of a

conversion to organic sugar beet production. The conversion plan was made for a conventional, conversion

and ecological period. The financial result for the conventional period is 286,44 €, conversion 991,50 € and in

ecological 1.354,86 €. The diploma thesis also presents a SWOT analysis. All results are purely theoretical, as

currently there is no plant for the production of organic beet in Slovenia.

Key words: organic agriculture, sugar beet, calculations, conversion plan, swot analysis

NO: X, 40 P., 9 Tab., 1 Graph, 13 Pic., 32 Ref.


VI

Kazalo vsebine

1 UVOD ........................................................................................................................ 1

2 PREGLED LITERATURE ..................................................................................... 2

2.1 Sladkorna pesa v Evropi in Sloveniji .............................................................. 2

2.1.1 Sladkorna pesa v Evropi .............................................................................. 3

2.1.2 Sladkorna pesa v Sloveniji ........................................................................... 4

2.2 Ekološka pridelava sladkorne pese v Evropi – pregled stanja in raziskav .. 6

2.3 Preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo .................................. 8

2.3.1 Strojna mehanizacija za odpravljanje plevela v ekološki pridelavi ............ 9

3 MATERIALI IN METODE .................................................................................. 15

3.1 Viri podatkov ................................................................................................... 15

3.1.1 Opis sladkorne pese ................................................................................... 15

3.1.2 Primernost tal ............................................................................................. 16

3.1.3 Osnovna priprava tal .................................................................................. 16

3.1.4 Priprava tal za setev ................................................................................... 17

3.1.5 Čas setve .................................................................................................... 18

3.1.6 Seme........................................................................................................... 18

3.1.7 Setev........................................................................................................... 19

3.1.8 Kolobar ...................................................................................................... 20

3.1.9 Obdelava tal po setvi.................................................................................. 20

3.1.10 Spravilo sladkorne pese ............................................................................. 21

3.2 Razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela ........................... 22

3.2.1 Ekonomski parametri ................................................................................. 22

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................... 25

4.1 Sladkorna pesa pred preusmeritvijo z izračuni ........................................... 26


VII

4.1.1 Gnojilni načrt v konvencionalni pridelavi ................................................. 26

4.1.2 Škropilni načrt v konvencionalni pridelavi ................................................ 27

4.1.3 Kalkulacije konvencionalne pridelave sladkorne pese .............................. 28

4.2 Obdobje preusmeritve v ekološko sladkorno peso ....................................... 29

4.2.1 Kalkulacije preusmeritvenega obdobja pridelave sladkorne pese ............. 30

4.3 Ekološka sladkorna pesa ................................................................................ 31

4.3.1 Škropilni načrt sladkorne pese v ekološki pridelavi .................................. 31

4.3.2 Kalkulacije ekološke pridelave sladkorne pese ......................................... 32

4.4 Primerjava finančnih rezultatov in delovnih ur ........................................... 33

4.5 SWOT-analiza in končni komentar rezultatov ............................................ 34

5 SKLEPI ................................................................................................................... 36

6 VIRI ......................................................................................................................... 37


VIII

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Primer 4 letnega kolobarja .......................................................................... 25

Preglednica 2: Gnojilni načrt sladkorne pese v konvencionalni pridelavi ........................... 26

Preglednica 3: Škropilni načrt sladkorne pese v konvencionalni pridelavi ......................... 27

Preglednica 4: Kalkulacije konvencionalne pridelave sladkorne pese ................................ 28

Preglednica 5: Kalkulacije preusmeritvenega obdobja pridelave sladkorne pese .............. 30

Preglednica 6: Škropilni načrt sladkorne pese v ekološki pridelavi ..................................... 31

Preglednica 7: Kalkulacije ekološke pridelave sladkorne pese ........................................... 32

Preglednica 8: Primerjava finančnih rezultatov po letih ..................................................... 33

Preglednica 9: Prikaz SWOT-analize za pridelavo ekološke sladkorne pese ....................... 35

Kazalo grafikonov

Grafikon 1: Prikaz pridelave sladkorne pese v Evropi od leta 2015 do 2026 v tonah (Forecast

volume of sugar beet produced in the European Union from 2015 to 2026*, The

Statistics Portal) .................................................................................................. 4


IX

Kazalo slik

Slika 1: Sladkor iz ekološko pridelane sladkorne pese (True Leaf Market) ........................... 7

Slika 2: Sladkorna pesa bela Detroit (True Leaf Market) ....................................................... 7

Slika 3: Krogotok ekološkega kmetovanja (Bavec M., Ekološko kmetijstvo kot dejavnik

prilagajanja spreminjajočemu se okolju. 2014) ...................................................... 9

Slika 4: Brane za puljenje plevela (BIO Aktuell.ch 2013) ..................................................... 10

Slika 5: Rotacijska motika za odstranjevanje plevela (Yetter Farm Equipment) ................. 10

Slika 6: Okopalnik za rezanje plevela (Hacktechnik)............................................................ 11

Slika 7: Rotacijski kultivator za odstranjevanje plevela in gnojenje (Reihenfräse 2015). ... 11

Slika 8: Kotalni kultivator za mehansko obdelavo plevela (K.U.L.T. Bügelhacke) ............... 12

Slika 9: Krtačni plevelnik (FOBRO-MOBILE) ......................................................................... 12

Slika 10:Vrtljivo diagonalno česalo (Technik 2014) ............................................................. 13

Slika 11: Vzmetni plevelnik je naprava za iztrebljanje plevela (Frato. Die Torsionshacke). 13

Slika 12: Prstasti plevelnik je naprava z delovanjem, podobnim rokam ali prstom, za puljenje

plevela (K.U.L.T., Fingerhacke). ............................................................................. 14

Slika 13: Prikaz, kako je videti razpredelnica izdelane SWOT-analize (Koncept poslovanja)

............................................................................................................................... 34


X

Kazalo okrajšav

FFS ……………………………………………………………….fitofarmacevtska sredstva

GVŽ ………………………………………………………………………glav velike živine

EU ……………………………………………………………………………Evropska unija

MKGP …………………………………..Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

KGZS ……………………………………………..Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije

PKP ……………………………………………………Po kreativni poti do znanja (projekt)

SURS …………………………………………………..Statistični urad Republike Slovenije

KIS ……………………………………………………………...Kmetijski inštitut Slovenije

SP …………………………………………………………………………..skupni prihodek

Y …………………………………………………………………………..količina pridelka

CY …………………………………………………………………………….cena pridelka

Ysp …………………………………………………………….količina stranskega pridelka

Csp ………………………………………………………………...cena stranskega pridelka

SS ……………………………………………………………………………..skupni stroški

SVS ………………………………………………………………...skupni variabilni stroški

SFS ……………………………………………………………………..skupni fiksni stroški

LC ……………………………………………………………………………….lastna cena

FR ………………………………………………………………………….finančni rezultat

KE ………………………………………………………………..koeficient ekonomičnosti


1

1 UVOD

V diplomski nalogi je predstavljen preusmeritveni načrt iz konvencionalne v ekološko

pridelavo sladkorne pese. Iz sladkorne pese pridobivamo sladkor, ki ga uporablja vsako

gospodinjstvo. Pred leti smo dobivali sladkor iz sladkorne pese predelane v Tovarni

sladkorja Ormož, danes iz tujine. Sladkorna pesa velja za eno najbolj zahtevnih poljedelskih

kultur. Kljub temu je v svetu prišlo do razvoja ekološke pridelave sladkorne pese. V

nadaljevanju v tej nalogi sledi nekaj analiz o ekološkem kmetovanju in o sladkorni pesi, nato

pregled literature o sladkorni pesi pri nas in v Evropi ter nekaj o ekološki sladkorni pesi po

svetu.

V metodologiji raziskave diplomska naloga obravnava razvoj tehnološko–ekonomskega

simulacijskega modela, hkrati pa bo zajemalo tudi kalkulacije po metodi skupnih stroškov

za določeno površino vzgoje sladkorne pese in leto preusmeritve.

Cilji diplomskega dela so naslednji:

- Pregled stanja ekološke pridelave sladkorne pese v Evropi

- Ocena možnosti in ovir za tovrstno pridelavo v Sloveniji

- Priprava tehnoloških izhodišč na podlagi tujih in domačih izkušenj

- Razvoj modelne kalkulacije za oceno ekonomske upravičenosti ekološke pridelave

Menimo, da bodo s preusmeritvijo konvencionalne sladkorne pese v ekološko sladkorno

peso ocenjeni ekonomski parametri boljši ali pa bodo ostali na približno enaki ravni.

Osnovna metoda je razvoj modelne kalkulacije s pomočjo tehnološko-ekonomskega

simulacijskega modela po naslednjih korakih:

- Priprava tehnoloških izhodišč

- Analiza sistema pridelave sladkorne pese

- Razvoj modela v programu za tabelarično izračunavanje

- Analiza občutljivosti


2

2 PREGLED LITERATURE

2.1 Sladkorna pesa v Evropi in Sloveniji

Prva sladkorna pesa se je v svetu pojavila že 3000–4000 let pr. n. š. na območju

Mezopotamije. Takrat so jo znanstveniki pričeli proučevati in ugotavljati, za kaj bi jo lahko

uporabili. Na območje današnje severne Evrope se je pričela širiti v 1. stoletju pr. n. š.; takrat

so jo tudi križali z divjo vrsto B. maritima, ki je vsebovala več sladkorja. Do 8. stoletja n. š.

so v Evropi gojili samo listnato sladkorno peso. Po križarskih vojnah (12.–13. stoletje) se je

sladkorna pesa pričela pojavljati tudi na zahodu Evrope (Štefančič 1998).

Sladkorna pesa je v letu 2009 predstavljala približno 20 % surovine svetovne pridelave

sladkorja. Združene države, Rusija, Nemčija, Francija in Turčija so bile leta 2013 največje

proizvajalke sladkorja. Evropa in Amerika nista proizvedli dovolj sladkorne pese. Danes so

največje proizvajalke Evropa, Rusija in ZDA, ki proizvedejo 16 % svetovnih zalog sladkorja

(Wikipedia).

Poraba sladkorja v letu 2012 je v EU na prebivalca znašala kar 39 kg. Indija je največji

porabnik sladkorja, takoj za njo pa EU. V EU proizvedejo največ sladkorja iz sladkorne pese,

in sicer približno 20 % (Študija o možnostih ponovne pridelave sladkorne pese in

proizvodnje sladkorja v Sloveniji z oceno tveganja).

V EU imamo 9 držav, ki nimajo lastne proizvodnje sladkorja iz sladkorne pese, in med njimi

je tudi Slovenija. Iz podatkov SURS-a v letih 2013 in 2014 je bila poraba sladkorja na

prebivalca 39 kg, kar pomeni, da je Slovenija neto uvoznica sladkorja. Slovenija je v teh

letih uvozila za kar 62.000.000 € sladkorja, izvozila pa približno za 34.000.000 € tujega,

odkupljenega sladkorja, ki so ga v Sloveniji zgolj pakirali (Študija o možnostih ponovne

pridelave sladkorne pese in proizvodnje sladkorja v Sloveniji z oceno tveganja).


3

2.1.1 Sladkorna pesa v Evropi

Največji svetovni pridelovalec in proizvajalec sladkorne pese je Evropa. Največ sladkorne

pese proizvedejo v severni Evropi, kjer se je v zgodovini pridelava sladkorne pese tudi

pričela. Glavni tekmeci v pridelavi sladkorne pese so Francija, Nemčija, ZDA, Poljska

(European Commission 2017).

Evropska unija je v dobrobit pridelovalcev uvedla oziroma uveljavila proizvodne kvote, s

tem pa nižje cene. 30. septembra 2017 so sistem kvot ukinili. Pridelovalci lahko za

pridelovanje sladkorne pese pridobijo podporo z neposrednimi plačili. Evropska unija glede

sladkorne pese trg deli na dve področji, in sicer:

- Tržni ukrepi znotraj Evropske unije

EU ima tako možnost podpreti pridelovalce. Ob upoštevanju cen in stroškov lahko

dobijo pomoč pri zasebnem skladiščenju.

- Trgovanje z drugimi državami zunaj Evropske unije

V tem primeru lahko samo EU sklepa trgovinske sporazume ali kakršnekoli druge

zadeve, povezane s trgovino (European Commission 2017).

V Evropi so ves čas spreminjali količino pridelave sladkorne pese, saj danes praktično ni več

nobene hrane brez sladkorja. The Statistics Portal (https://www.statista.com) je naredil

raziskavo, kako se je in kako se še bo (najverjetneje) spreminjala količina sladkorne pese v

tonah, od leta 2015 do leta 2026, kot lahko vidimo na grafikonu 1.


4

Grafikon 1: Prikaz pridelave sladkorne pese v Evropi od leta 2015 do 2026 v tonah (Forecast

volume of sugar beet produced in the European Union from 2015 to 2026*, The

Statistics Portal)

Kot lahko razberemo iz podatkov grafikona 1, raven proizvodnje sladkorne pese niha. Od

leta 2015 (101.768,89 t) do 2017 (125.505,56 t) je proizvodnja sladkorne pese narasla za kar

23.736,67 t, nato pa od leta 2017 do 2026, po predvidevanjih strokovnjakov organizacije

The Statistics Portal, počasi pada.

2.1.2 Sladkorna pesa v Sloveniji

Prvo zanimanje Slovencev za sladkorno peso sega v leto 1895, ko so bili zabeleženi prvi

poskusi pridelave sladkorne pese, ki so nudili obetajoče rezultate. Takrat je bilo tudi veliko

zanimanje za gradnjo tovarne sladkorja (Štefančič 1998). Leta 1979 so zgradili tovarno


5

sladkorja v Ormožu; takrat so začeli kmetje množično pridelovati sladkorno peso, vedno več

pridelovalcev pa se je začelo vključevati v pridelavo sladkorne pese. Takratne zmogljivosti

tovarne so bile 4000 t/dan, letna pridelava je bila približno 320.000 t sladkorne pese, letna

proizvodnja sladkorja je bila približno 42.000 t, melase 12.800 t in pesnih rezancev prav tako

12.800 t (Tovarna sladkorja Ormož).

Po letu 2006, ko so zaprli takratno Tovarno sladkorja Ormož, so kmetje leta 2017 prek

Zadruge Kooperativa Kristal, z. o. o., ponovno posejali sladkorno peso na slovenske

površine, približno 100 ha. Le nekaj pogumnih pridelovalcev si je upalo ponovno posejati

sladkorno peso, ki jo sedaj izvažajo na Hrvaško, v Tovarno sladkorja Viro v Virovitici.

Pridelovalci so dosegli izjemne rezultate in s tem spodbudili pridelavo sladkorne pese, tako

da so v letu 2018 dosegli že 200 ha pridelovalnih površin. Zanimanje za sladkorno peso v

Sloveniji se še naprej spodbudno povečuje.


6

2.2 Ekološka pridelava sladkorne pese v Evropi – pregled stanja in

raziskav

Ekološka pridelava sladkorne pese se je najprej pojavila na Nizozemskem, Švedski in

Danski. Na Danskem ta čas proizvajajo 400 t ekološkega sladkorja letno, na Nizozemskem

pa kar 1500 t letno. V teh dveh državah so pridelovalcem ekološke sladkorne pese ponudili

premije, ki so za 50 % višje od običajnih. Na Nizozemskem so v letu 2000 povečali

proizvodnjo ekološke sladkorne pese z 270 ha na 400 ha. Povprečni donos ekološko

pridelane sladkorne pese na hektar je 55–65 t, kar je v primerjavi z običajno pridelavo nizek

donos, saj ta znaša povprečno 78–80 t/ha (Buzzanell 2000).

Danes ekološki sladkor v EU večinoma uvažamo. Države, ki dobavljajo ekološki sladkor v

EU, so Brazilija, Mavricij in Paragvaj. Za uvoz ekološkega sladkorja so enaki predpisi kot

za običajnega. Zaradi varnostnih ukrepov je treba za beli ali surovi sladkor odšteti 419

EUR/t, za sladkorno peso pa 339 EUR/t (Buzzanell 2000).

V Združenem kraljestvu ta čas ni ekoloških pridelovalcev sladkorne pese, vendar eko sladkor

uvaža iz drugih držav in ga prodaja po trikrat višji ceni kot običajni sladkor. 1 kg običajnega

sladkorja prodajajo za 47 penijev oziroma 0,53 evra, medtem ko 1 kg ekološkega sladkorja

prodajajo za 184 penijev oziroma 2,08 evra (Buzzanell 2000).

Register Združenega kraljestva za standarde ekološkega kmetijstva ima več nalog:

- določa standarde ekološkega kmetijstva, kjer ni standardov EU;

- uveljavlja standarde EU, ki so določeni v uredbi EU 2092/91 za proizvodnjo ekološke

hrane v Združenem kraljestvu;

- nadzoruje in skrbi za delo inšpekcijskih organov;

- svetuje ministrstvu o delovanju zakonodaje EU (Buzzanell 2000).


7

Slika 1: Sladkor iz ekološko pridelane sladkorne pese (True Leaf Market)

V EU pridelava ekološke sladkorne pese narašča. Leta 2017 je nemško podjetje Nordzucker

podpisalo prve pogodbe za pridelavo prve ekološke sladkorne pese, iz katere bi leta 2018

tržili prvi sladkor. Podjetje Nordzucker za ekološko pridelano sladkorno peso pridelovalcem

plača skoraj dvakrat več kot za konvencionalno pridelano sladkorno peso. Raziskave

pričajo, da imata Danska in Nemčija najbolj ugodne razmere za pridelavo ekološke

sladkorne pese. Že od leta 2008 tudi v sosednji Avstriji gojijo ekološko sladkorno peso za

združenje Agrana. V prvi sezoni pridelovanja ekološke sladkorne pese je približno 80

kmetov gojilo ekološko sladkorno peso na 300 ha, vendar se je to število z leti povečevalo

(Friends of the Earth 2017).

Za pridelavo ekološke sladkorne pese so najbolj primerna lahka vlažna tla, s pH med 6,5 in

7. Dobro uspeva na sončnih ali delno sončnih legah. Poznamo seme ekološke sladkorne pese,

ki se imenuje bela Detroit (White Detroit Beet), katere oblika, videz in okus so enaki kot pri

katerakoli drugi vrsti sladkorne pese (True Leaf 2018).

Slika 2: Sladkorna pesa bela Detroit (True Leaf Market)


8

2.3 Preusmeritev iz konvencionalne v ekološko pridelavo

Nekoč so ljudje zasmehovali kmetovalce oziroma pridelovalce, ki so se ukvarjali z ekološko

pridelavo, vendar se je to spremenilo. Vse več ljudi želi kupovati ekološko pridelane

proizvode, prav tako se vse več kmetovalcev odloča za vključitev v ekološko kmetijstvo

(Bavec in sod. 2001).

Za preusmeritev v ekološko kmetovanje obstajajo štirje razlogi:

- ekološki (skrb za ohranjanje biotske raznovrstnosti in naravnih bogastev, varstvo okolja,

varstvo tal, živalim ustrezna reja …);

- gospodarski (dobro povpraševanje na trgu, gospodarska alternativa, primerna oblika

kmetijstva za potrebe ljudi, dodatni prihodki, zmanjšana industrija);

- prehransko-fiziološki (zdrava hrana, brez pesticidov …);

- svetovnonazorski (način življenja).

Najpomembnejša pri preusmeritvi v ekološko kmetijstvo je kmetovalčeva motivacija, saj se

mora odpovedati številnim stvarem. Ob preusmeritvi konvencionalnega kmetovanja v

ekološko se morajo kmetovalci odpovedati fitofarmacevtskim sredstvom (FFS) in drugim

škodljivim snovem. Ob opustitvi FFS-sredstev in drugih škodljivih stvari je veliko več

ročnega dela in tveganja. Z vključitvijo v ekološko kmetovanje kmetovalec pripomore k bolj

zdravemu življenju in čistejšemu svetu. (Bavec in sod. 2001).

Vsak pridelovalec se mora pred začetkom preusmeritve pozanimati, kakšne so prednosti in

slabosti, kakšna so tveganja, kako blizu je ekološkemu kmetovanju, kaj sploh pomeni

ekološko kmetijstvo, kakšne so prodajne cene in podobne stvari. Za tovrstna vprašanja

obstajajo literatura, članki, pa tudi seminarji ali tečaji. V vsaki panogi kmetovanja, kot so

poljedelstvo, živinoreja, vinogradništvo in druge dejavnosti, mora, preden proizvodi

postanejo ekološki, preteči prehodno obdobje, običajno 2–3 leta. Obdobje od konca

konvencionalnega kmetovanja (ob prvi neuporabi FFS in drugih prepovedanih snovi za

ekološko kmetovanje) do povsem ekološkega proizvoda, torej 2–3 leta, imenujemo

preusmeritveno obdobje. V prvih letih preusmeritve se običajno pridelek zmanjša in pojavijo

se bolezni, ki so posledica nepravilne obdelave in oskrbe tal. Zelo pomemben pri


9

preusmeritvi kmetije je kolobar, saj z njim uravnavamo obseg pojava plevela in napadov

škodljivcev. Da bi se kmetovalci izognili čim več težavam, je na začetku dobro, da izdelajo

preusmeritveni načrt (Bavec in sod. 2001).

Preusmeritveno obdobje za sladkorno peso traja 24 mesecev oziroma 2 leti.

Slika 3: Krogotok ekološkega kmetovanja (Bavec M., Ekološko kmetijstvo kot dejavnik

prilagajanja spreminjajočemu se okolju. 2014)

2.3.1 Strojna mehanizacija za odpravljanje plevela v ekološki pridelavi

Ob odločitvi za ekološko pridelavo mora imeti kmetovalec primerno mehanizacijo za

odpravljanje plevela, saj ne sme uporabljati FFS. V nadaljevanju je opisanih nekaj primerov

mehanizacije za učinkovito odpravljanje plevela v ekološki pridelavi.


10

- Brane ali česala (»štrigelj«)

Brane ali česala so osnovna naprava ali orodje za mehansko odpravljanje plevela. Glavni

učinek štriglja je puljenje oziroma »štrigljanje« poljščin, s tem pa redčenje plevela med

poljščinami (BIO Aktuell.ch 2013).

Slika 4: Brane za puljenje plevela (BIO Aktuell.ch 2013)

- »Rotary hoe« ali rotacijska motika

Puljenje plevela med vrstami je učinkovit način odstranjevanja plevela, če se ukvarjamo z

ekološkim kmetijstvom. Uporaba tega orodja je najboljša en ali dva dni, preden rastlina

pride iz zemlje, saj lahko orodje, če se uporablja pozneje, poškoduje poljščine (Yetter Farm

Equipment).

Slika 5: Rotacijska motika za odstranjevanje plevela (Yetter Farm Equipment)


11

- Različni tipi okopalnikov-medvrstnih nogačastih kultivatorjev

Poznamo veliko vrst okopalnikov. Razlikujejo se po obliki nogač in po načinu vpetosti nogač

v nosilno ogrodje. V ekološkem kmetijstvu so okopalniki primerni za žita, koruzo, sladkorno

peso in druge posebne poljščine, ki rastejo v razmaku 16–45 cm. Z njim plevel spodrežemo

po celotni površini, s tem pa ne (ali le minimalno) poškodujemo poljščine (Hacktechnik).

Slika 6: Okopalnik za rezanje plevela (Hacktechnik)

- »Reihenfräse« ali medvrstni rotacijski kultivator

Je naprava za gnojenje in rahljanje tal ter odstranjevanje plevela na različnih posevkih.

Uporablja se za mehansko obdelavo in prezračevanje zgornjih plasti tal. Naprava ima

enodelni okvir in posebej nastavljive vrteče nogače, nekatere izmed njih pa imajo celo

dodatno opremo za trosenje gnoja (Von Pflug Maurer, Reihenfräse). Rotacijski kultivator

skoraj stoodstotno uniči plevel (Reihenfräse 2015).

Slika 7: Rotacijski kultivator za odstranjevanje plevela in gnojenje (Reihenfräse 2015).


12

- »Bügelhacke«-kotalni kultivator

Je naprava za mehansko obdelavo plevela in je ena od novejših naprav v ekološkem

kmetijstvu. Z njo je mogoče zatirati plevel v zgodnjem obdobju, hkrati pa razbremenjuje tla.

Naprava deluje v globini 1–4 cm. Da se prilagodimo različnim medvrstnim razdaljam

poljščin, vgrajujemo izmenljive košare različnih širin (K.U.L.T. Bügelhacke).

Slika 8: Kotalni kultivator za mehansko obdelavo plevela (K.U.L.T. Bügelhacke)

- »Hackbürste« – krtačni plevelnik

S krtačnim plevelnikom prav tako opravljamo mehansko zatiranje plevela; ker so krtače zelo

prožne, se lahko zelo približajo listju posevka, pa ga ne bodo poškodovale. Krtače so

primerne za vse vrste tal (FOBRO-MOBILE).

Slika 9: Krtačni plevelnik (FOBRO-MOBILE)


13

- »Turbo-rollstriegel« – vrtljivo diagonalno česalo

Z vrtljivim diagonalnim česalom prav tako odstranjujemo plevel. Naprava plevel izpuli in

raztrga. Vrtljivi štrigelj ima okrogle plošče, nameščene diagonalno na vrste poljščin pod

kotom 30 stopinj. Obod vrtečega se česala se zabada oziroma zarije v tla ter tako puli in trga

plevel (Technik 2014).

Slika 10:Vrtljivo diagonalno česalo (Technik 2014)

- »Torsionshacke«-vzmetni plevelnik

Naprava je zelo učinkovita pri odpravi plevela. Ima prilagodljive prožne zobce, ki sekljajo

in pulijo plevel. Zobci so nekoliko nagnjeni in nameščeni tako, da se lahko približajo

posevku. Na napravi lahko uravnavamo globino, na osnovi tega pa je bilo v raziskavah

ugotovljeno, da je bilo ob uporabi te naprave oziroma orodja bistveno manj plevela, celo čez

nekaj tednov, saj naprava globinsko izkorenini plevel (Frato. Die Torsionshacke).

Slika 11: Vzmetni plevelnik je naprava za iztrebljanje plevela (Frato. Die Torsionshacke).


14

- »Fingerhacke«-prstasti plevelnik

»Fingerhacke« je naprava, ki nadomešča ročno delo. Ima plastične zobce v obliki prstov, ki

plevel sesekljajo in pulijo. Naprava obstaja v treh različnih velikostih:

• majhni »fingerhacke« (25–35 cm med vrsticami) – uporablja se za solato, potaknjence;

• srednji »fingerhacke« (35–55 cm med vrstami) – uporablja se za sladkorno peso, sojo,

por,…;

• veliki »fingerhacke« – uporablja se pri paradižniku (K.U.L.T., Fingerhacke).

Slika 12: Prstasti plevelnik je naprava z delovanjem, podobnim rokam ali prstom, za

puljenje plevela (K.U.L.T., Fingerhacke).


15

3 MATERIALI IN METODE

V diplomskem delu je razvit preusmeritveni načrt iz konvencionalne pridelave sladkorne

pese v ekološko. Izdelana je tudi SWOT-analiza.

3.1 Viri podatkov

Izvorna sladkorna pesa ni zelo zahtevna rastlina, saj zahteva minimalno oskrbo, raste pa

lahko v zelo različnih tleh. Glede na vrsto sladkorne pese, pH in vrsto tal, ker uspeva, se

lahko različni tipi na koncu razlikujejo v pridelku korenov in glede količine pridelanega

biološkega sladkorja.

3.1.1 Opis sladkorne pese

Znanstveno ime sladkorne pese je Beta vulgaris subsp. vulgaris convar. vulgaris var.

altissima. Rastlina ima ob vzniku lepo razvite organe, kar ji omogoča samostojno

prehranjevanje. Sladkorna pesa je sestavljena iz korena in listov. Koren sladkorne pese se

med rastjo veča in debeli. V prvi fazi se iz glavnega korena sladkorne pese razvijejo stranske

koreninice in klična lista, šele v drugi fazi se razvije 6–8 stalnih listov. Listje je zelene barve

in zraste do 35 cm v višino (Štefančič 1998, Wikipedia).

Koren sladkorne pese vsebuje velik delež saharoze oziroma sladkorja. Koren sladkorne pese

je zelo mesnat, ima stožčasto obliko in je bele barve. Vsebuje 75 % vode, 20 % sladkorja in

5 % celuloze. Raven sladkorja v sladkorni pesi lahko niha med 12 % in 21% sladkorja. Masa

enega korena sladkorne pese se giblje med 0,5 in 1 kg (Wikipedia).


16

3.1.2 Primernost tal

»Najboljši pridelek sladkorne pese lahko pridobimo na globokih tleh, ki morajo biti dobre

sestave in zračna, primerno založena s hranili in vodo, ne smejo pa biti preveč težka. Najbolj

ustrezen pH za sladkorno peso je med 6 in 8, v globokih tleh med 6,8 in 7,2, v lahkih tleh

pa sladkorna pesa prenaša tudi pH, nižji od 6 oziroma do 5,52« (Štefančič 1998, Škrinjar,

PKP 2018).

»Imamo več vrst tal:

- zelo ugodna tla, med katera spadajo rjava – kisla tla, obrečna tla, rjava tla na

fluvioglacialnem gramozu, rjava – oglejena tla, rjava – malo psevdooglejena tla,

rjava – karbonatna tla;

- ugodna tla, med katera spadajo rjava – srednje oglejena tla, rjava tla na

fluvioglacialnem pesku, rjava – psevdooglejena tla;

- manj ugodna ali neugodna tla, med katera spadajo oglejena tla, psevdooglejena tla;

to so vlažna tla z visoko podtalnico. Med neugodna tla,prištevamo tudi izjemno lahke

peske, tla s kamenjem, plitva tla in močno zakisana tla.

Za sladkorno peso so ustrezna rastišča tudi peščena tla s kamenjem, če je možno

namakanje v sušah« (Štefančič 1998, KIS).

3.1.3 Osnovna priprava tal

»Pri obdelavi tal za razvoj koreninskega sistema moramo zagotoviti ugodne optimalne

razmere za sladkorno peso. Zagotoviti moramo ustrezno vsebnost sladkorja, obilen

kakovostni pridelek listov in korenov ter pravilen razvoj korenov. Talnim in vremenskim

razmeram ter prejšnjemu posevku moramo prilagoditi obdelavo tal, ki jo moramo opraviti

kakovostno in pravočasno. Slabe vremenske razmere negativno vplivajo na strukturo tal,

prav tako pa na biološke, kemične in fizikalne lastnosti« (Štefančič 1998).


17

»S spravilom prejšnjega posevka se prične priprava in obdelava tal za sladkorno peso. Za

osnovno pripravo tal se največkrat uporabljajo diskasti plugi, krožne brane in druga podobna

orodja. Ostanke rastlin je treba hitro »zadelati« v tla, približno do 12 cm v globino.

Pomembno je, da čim bolj enakomerno porazdelimo in sesekljamo slamo ter drugo maso,

saj tako omogočimo razgradnjo teh ostankov. Z vznikom plevela se zmanjša izhlapevanje

vode (Štefančič 1998). Priporoča se setev ne prezimnih strniščnih dosevkov za podor, kot so

bela gorjušica, oljna redkev in facelija, na obdelanih strniščih, predvsem pa na površinah,

kjer ni hlevskega gnoja ali ko si v kolobarju pogosto sledi pesa. Priporoča se redno zatiranje

plevela na strniščih pred vsako pripravo tal« (KGZS 2017).

»Tehnika oranja je pri pridelavi sladkorne pese izjemnega pomena. Jesensko oranje je boljše

in uspešnejše od spomladanskega, ker se tla čez zimo sesedejo, mrvičasta struktura pa je

boljša. Ko so tla premokra, jih ne smemo obdelovati. Plazine in zalizanje tal ovirajo razvoj

korena, kar je običajno glavni krivec za slabši pridelek (Štefančič 1998). Jesensko oranje

običajno opravljamo v drugi polovici septembra ali v oktobru. Običajno pred oranjem

potresemo 2/3 ali vso količino fosfornih in kalijevih gnojil. V tem času lahko tudi apnimo«

(KGZS 2017).

»Glede na vrsto tal lahko jesensko brazdo grobo poravnamo ali pa tudi ne. Na odprtih tleh

je priporočljivo, da poravnamo brazde v jeseni. Če je površina groba, voda lažje odteka s

površine« (Štefančič 1998).

3.1.4 Priprava tal za setev

»Njiva mora biti pred setvijo in vznikom grobo poravnana. Primerno in dobro pripravljena

zemlja oziroma setvišče ima tri sloje:

- gornji krovni sloj, ki ima debelino 2–3 cm in je mrvičaste strukture;

- srednji sloj, ki ima debelino 0,8 cm, v katerega se polaga seme;

- spodnji sloj, ki je pod semenom sklenjen, zračen in dostopen za vodo, hkrati pa omogoča

vznik in razvoj rastline (KGZS 2017).


18

Za setvišče je najbolj pomembno, da je čim manj traktorskih prehodov. Od jeseni je

pomembno, da potresemo NPK-gnojila pred pripravo setvene posteljice. Predsetvenik je

najboljše orodje, ker lahko z njim natančno naravnamo globino. Krožne in klinaste brane po

navadi ne uporabljamo, saj zemljo pregloboko rahljajo, s tem pa povzročijo slabši vznik

rastlin« (KGZS 2017).

3.1.5 Čas setve

»Setev se lahko začne, ko je zemlja na približno 5 cm globine segreta na vsaj 6 °C. Običajno

setev opravimo med 5. marcem in 5. aprilom« (Sunoko, Setev šećerne repe 2015).

»Za kalitev semena je ugodna temperatura tal od 8 do 12 °C, najnižja temperatura, ki jo pesa

prenese, pa je približno 4 °C. Setev sladkorne pese prilagodimo temperaturam in

vremenskim razmeram« (KGZS 2017).

»Prerana setev vpliva na vznik oziroma na kalitev, večjo možnost za razvoj okužb in

škodljivcev ter možnost »zdivjanih« posevkov. Prepozna setev običajno skrajša rastno dobo,

kar vpliva na zmanjšan pridelek. Za dobro setev je pogoj preizkušena, brezhibna sejalnica in

dober nadzor pri setvi oziroma polaganju semena« (KGZS 2017).

3.1.6 Seme

»Sorte za setev sladkorne pese morajo biti vpisane na evropski seznam sort. Preizkusimo jih

v poljskih poskusih, pri čemer pozneje sejemo sorte, ki so dosegle najvišje in najboljše

rezultate. Priporoča se setev tistih sort sladkorne pese, ki so obdelane z insekticidom, saj

lahko drugače v njenem zgodnjem razvoju bolhači in talni škodljivci uničijo sladkorno peso.

Klimatske spremembe vplivajo na nevarnost strun in drugih talnih škodljivcev« (KGZS

2017).


19

»Natančno in enosemensko seme se pogosto uporabljata v pilirani obliki. Za različne oblike

semena je potek priprave različen od razmnoženega semena, čiščenja, sušenja, kalibriranja,

piliranja, segmentiranja do končnega blaga. Več semensko seme pomeni klobčič več semen,

običajno 2–4 semena. Iz vsakega semenskega klobčiča zrasteta dva ali več kalčkov, kar

pomeni, da moramo pozneje redčiti. Takšna metoda se danes ne uporablja več« (Štefančič

1998).

- Sorte sladkorne pese v Sloveniji, Hrvaški:

Romanella (KWS), Melindia (KWS), Grandiosa (KWS), Marenka (KWS), Helenika

(KWS), Steffka (KWS), Terranova (KWS), Natura (KWS).

3.1.7 Setev

»Sladkorno peso sejemo na medvrstno razdaljo 45–50 cm, v vrsti od semena do semena 10–

20 cm, globina setve je približno 2–3 cm, hitrost pa približno 4–5 km/h« (KGZS 2017,

Agroklub – Šečerna repa).

»Ločimo dva načina setve glede na razdaljo semena:

- korekcijski sklop: razdalja med semeni v vrsti je 1–12 cm; pri takšnem načinu

moramo pozneje posevek redčiti;

- končna razdalja: 16–20 cm dolga razdalja pri setvi« (KGZS 2017).

»Pomembna je gostota rastlin in enakomerna porazdelitev. Odmerimo vrsto v metrih in

preštejemo rastline ter izračunamo sklop. Ko imamo medvrstno razdaljo 45 cm, odmerimo

22,2 m. Ko imamo preštete vse rastline na odmerjeni dolžini, vrste pomnožimo s 1000 in

tako dobimo število rastlin na hektar. Pesa vsebuje največ sladkorja pri 70.000–100.000

rastlin/ha. Optimalen sklop rastlin je med 85.000 in 110.000 rastlin/ha. Dobrih pridelkov ne

moremo pričakovati pri sklopu rastlin, manjšem od 75.000 rastlin/ha« (KGZS 2017).


20

3.1.8 Kolobar

»Kolobar je časovno in primerno zaporedje poljščin na neki površini. Kolobar je odraz

uspešnega kmetovanja in dosega velike pridelave poljščin, hkrati pa izboljšuje rodovitnost

tal in ohranja biološko ravnovesje (MKGP 2017).«

»Sladkorno peso običajno gojimo v 3–4-letnem kolobarju, saj drugače zmanjšamo njeno

odpornost na številne bolezni, kot sta cercospora in bradatost »rizomania« (American

Crystal Sugar Companx).

- »Najprimernejši predposevki za sladkorno peso so: krompir, koruza za silažo in

ozimna žita.

- Neprimerni predposevki: krmna pesa, rdeča detelja, lucerna, oljna ogrščica in

sladkorna pesa« (KGZS 2017).

3.1.9 Obdelava tal po setvi

»Brez dodatne obdelave setvene posteljice lahko pričakujemo dober vznik. Vsak

pridelovalec mora preverjati, kakšen je vznik in ali so morda kakšne motnje. Če so tla zbita,

se lahko uporabljajo različne brane ali valjarji in druga podobna orodja za obdelavo tal za

boljšo rast. Za posetveno obdelavo na zbitih tleh se večinoma uporabljajo le valjarji, saj

lahko brane v razvojni fazi poškodujejo rastline. Če se brane uporabljajo, se uporabljajo

lahke brane in na zelo skorjastih zbitih tleh« (Štefančič 1998).

»Valjarji, še posebej kambridž in krožni valjarji, se uporabljajo za pripravo setvene

posteljice, medtem ko gladkih valjarjev na njivah sladkorne pese ne uporabljamo. Valjarje

po setvi uporabljamo samo za vzpostavljanje kapilarnega dviga za boljši vznik, za

uravnavanje setvene posteljice in za preprečevanje širjenja nekaterih škodljivcev« (Štefančič

1998).


21

»Okopavanje sladkorne pese je bilo nekoč zelo pomembno opravilo. Naši predniki so imeli

posebne pregovore, kot sta 'Pesa raste na motiki' in 'Sladkor je treba v peso zakopati'. Danes

so se opravila, kot je okopavanje, opustila ali pa jih je zamenjala tehnologija. Okopavanje je

pomembno zato, da se rahlja zgornja plast zemlje ter zmanjšuje in odstranjuje plevel. Če

okopavamo sladkorno peso in s tem rahljamo zemljo, pripomoremo k pospešeni rasti in

boljšemu razvoju korenin« (Štefančič 1998).

3.1.10 Spravilo sladkorne pese

- Čas spravila

»Ko govorimo o času spravila sladkorne pese, moramo upoštevati, kakšni so pogoji za

sprejem pese v tovarno, kako zrela je takrat sladkorna pesa (ob koncu rastne dobe),

upoštevati moramo še učinkovitost ter pripravljenost strojev za spravilo pese, pozorni

moramo biti na vremenske razmere in na to, kakšni so posevki ob spravilu. Če lahko

sladkorno peso takoj po spravilu odpeljemo v tovarno brez vmesnega skladiščenja, govorimo

o odličnem in najboljšem spravilu, vendar to ni vedno mogoče. Kadar moramo peso pred

odvozom v tovarno skladiščiti, imamo pozneje skladiščne izgube. Spravilo sladkorne pese

se običajno opravlja v oktobru, saj ima lahko konec septembra in v začetku oktobra ob

ugodnih vremenskih razmerah sladkorna pesa precejšen prirastek. Pri spravilu sladkorne

pese poznamo dva načina, in sicer ročno spravilo (danes ga ne uporabljamo več, saj je

prevladala tehnologija) in strojno spravilo« (Štefančič 1998).

- Delovne faze pri spravilu sladkorne pese

»Delovni postopek pri spravilu sladkorne pese je rezanje glav, puljenje, nakladanje v vozeče

vozilo ali zalogovnik, prevoz sladkorne pese. Najboljše spravilo je enofazno spravilo, ko so

vsa štiri opravila narejena v enem delovnem ciklu in imamo samo en prehod čez njivo«

(Štefančič 1998).


22

3.2 Razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela

V začetku razvoja neke proizvodnje ali pridelave je treba oceniti stroške, o katerih imamo

po navadi malo podatkov. Pri tovrstnih težavah si lahko pomagamo z metodo simulacijskega

modeliranja, s katero ponazorimo stroške, ki lahko nastanejo ob zagonu nove proizvodnje

oziroma pridelave. Računski simulacijski model ponazarja odnose med vložki in stroški.

Simulacijski model s pomočjo določenih zbranih podatkov izračuna osnovne ekonomske

parametre. Kalkulacija skupnih stroškov je osnovni rezultat takšnega simulacijskega modela

(Pažek in sod. 2007).

V diplomski nalogi je razvit tehnološko-ekonomski simulacijski model za preusmeritveni

načrt pridelave ekološke sladkorne pese. V začetku so predstavljeni parametri, ki so

pomembni za razvoj tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela, ki vplivajo na končni

rezultat ekonomske upravičenosti pridelave ekološke sladkorne pese.

V prvi fazi so ocenjeni skupni stroški in skupni prihodki pridelave ekološke sladkorne pese.

V nadaljevanju so izračunani še preostali parametri tehnološko-ekonomskega

simulacijskega modela.

3.2.1 Ekonomski parametri

Najpomembnejši ekonomski parametri za prikaz ekonomske upravičenosti so skupni

prihodek, skupni stroški, lastna cena, finančni rezultat, koeficient ekonomičnosti.

- Skupni prihodek (SP)

Skupni prihodek dobimo tako, da izračunamo zmnožek vsega pridelka s prodajno ceno po

enoti pridelka. Če imamo še stranski pridelek (npr. listje za krmo), izračunamo zmnožek tega

z njegovo ceno in ga prištejemo k skupnemu prihodku (Pažek 2017).


23

SP = Y * Cy

Pomen kratic:

SP – skupni prihodek

Y – količina pridelka

Cy – prodajna cena pridelka

- Skupni stroški (SS)

Skupni stroški so stroški, ki zajemajo vse spremenljive in nespremenljive stroške. V skupne

stroške so zajeti: stroški kupljenega materiala, stroški storitev (najete delovne usluge),

porabljen delovni čas, izračunan po katalogu kalkulacij (Pažek in sod. 2007).

SS = SVS + SFS

Pomen kratic:

SS – skupni stroški

SVS – skupni variabilni stroški

SFS – skupni fiksni stroški

- Lastna cena (LC)

Lastno ceno dobimo tako, da izračunamo količnik med skupnimi stroški in pridelkom. Za

eno enoto proizvoda: lastna cena govori o višini stroškov, ki nastanejo pri proizvodnji (Pažek

K. 2017).

LC = SS : Y

Pomen kratic:

LC – lastna cena


Y – pridelek


24

- Finančni rezultat (FR)

Finančni rezultat prikazuje razliko med skupnim prihodkom in skupnimi stroški (Pažek

2017).

FR = SP – SS

Pomen kratic:

FR – finančni rezultat



- Koeficient ekonomičnosti (KE)

S koeficientom ekonomičnosti lahko ugotovimo, ali z neko novo proizvodnjo poslujemo

ekonomično ali ne. Če je koeficient ekonomičnosti večji od 1, pomeni, da poslujemo

ekonomsko upravičeno, če je nižji, pa poslujemo ekonomsko neupravičeno. Koeficient

ekonomičnosti dobimo tako, da izračunamo količnik med skupnim prihodkom in skupnimi

stroški (Pažek 2017).

KE = SP : SS

Pomen kratic:

KE – koeficient ekonomičnosti




25

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

V diplomski nalogi je razvit preusmeritveni načrt iz pridelave običajne sladkorne pese v

ekološko s pomočjo tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela. Tehnološko-

ekonomski simulacijski model vsebuje nekatere pomembnejše parametre, kot so skupni

prihodek, lastna cena, finančni rezultat in koeficient ekonomičnosti.

V diplomski nalogi je najprej opisano stanje sladkorne pese v Evropi in Sloveniji, nato smo

izvedli razvoj tehnološko-ekonomskega modela, na koncu pa je opis stanja sladkorne pese

pred preusmeritvijo in stanje po preusmeritvi s škropilnim načrtom in izračuni. V diplomski

nalogi so prav tako opisane poljščine, uporaba tehnologije in podobno.

KOLOBAR

Vsak pridelovalec ima svoj način kolobarjenja glede na posevke ki jih prideluje na svojih

površinah. V preglednici 1 je prikazan primer 4 letnega kolobarja, ki ga lahko upošteva

pridelovalec sladkorne pese.

Preglednica 1: Primer 4 letnega kolobarja

1. LETO 2. LETO 3. LETO 4. LETO

NJIVA 1 Slad. pesa +

pšenica

Pšenica +

TDM TDM Koruza

NJIVA 2 Koruza Slad. pesa +

pšenica Pšenica + TDM TDM

NJIVA 3 TDM Koruza Slad. pesa +

pšenica Pšenica + TDM

NJIVA 4 Pšenica TDM Koruza Slad. pesa +

pšenica


26

4.1 Sladkorna pesa pred preusmeritvijo z izračuni

Sladkorno peso so pred preusmeritvijo oziroma v konvencionalni pridelavi, pridelovali na

običajen način, z uporabo FFS in drugih sredstev. Povprečna količina pridelka na 1 ha je v

konvencionalni pridelavi od 70 – 75 t/ha. Z dobro pripravo tal, predsetveno obdelavo in po

setveno obdelavo tal ter z dobro narejenim in upoštevanjem kolobarja je pridelek višji, tudi

do 80 t/ha.

4.1.1 Gnojilni načrt v konvencionalni pridelavi

Preglednica 2: Gnojilni načrt sladkorne pese v konvencionalni pridelavi

GNOJILNI NAČRT

Pridelek t/ha 70

Odvzem za 1 t pridelka

N kg/ha 1,8

P kg/ha 1

K kg/ha 2,5

Gnojilo Delež NPK Cena Količina

N P K € / kg kg / ha

NPK 0% 14% 28% 0,4 500

KAN 27%

0,3 466,67

Kal-sulfat

50% 1,38 70

Hlevski gnoj -GOV 0,55% 0,38% 0,35% 0,01 0

VNOS SKUPAJ 126 69,99 175

Odvzem 126 70 175

RAZLIKA 0 0 0

Strošek €/ha 436,60

V preglednici 2, zgoraj, je prikazan gnojilni načrt konvencionalne pridelave sladkorne pese

za pridelek 70 t/ha. Kot je razvidno iz preglednice je predviden odvzem za 1 t pridelka 1,8


27

kg/ha dušika ( N), 1 kg/ha fosforja (P) in 2,5 kg/ha kalija. Dodati smo morali 500 kg/ha NPK,

466,7 kg/ha KAN in 70 kg/ha Kal-sulfat. Strošek gnojenja bi znašal 436,6 €/ha.

4.1.2 Škropilni načrt v konvencionalni pridelavi

V preglednici 3 je prikazan škropilni načrt za konvencionalno pridelavo sladkorne pese.

Stroški škropiv s hlevskim gnojem znašajo 828,85 €.

Preglednica 3: Škropilni načrt sladkorne pese v konvencionalni pridelavi

Čas škropljenja Bolezni, škodljivci Sredstvo € Količina

Pred setvijo Izboljševalec tal Hlevski gnoj 1 kg = 0,035€ 20t/ha

Pred vznikom Širokolistni plevel Goltix WG 90 + 1 kg= 40 € 1,3 kg/ha

Zgodaj po vzniku

sladkorne pese (prvi

pravi listi) (April)

Plevel Betanal expert 1 l = 34 € 0,8 l/ha

Po vzniku slad. pese

(prvi listi plevela) (Maj)

Enoletni širokolistni

plevel

Betanal expert 1 l = 34€ 1 l/ha

Po vzniku slad. Pese

(Maj)

Širokolistni plevel Betanal Maxx pro 1 L = 31 € 1,5 l/ha

junij Cerkospora Sphera 200ml=20,71€ 0,4 l/ha

(junij-julij) Ozkolistni plevel Agil 100 EC 1L = 39 € 1,5 l/ha

Konec junija Cerkospora Amistar Extra 1 L = 60€ 0,6-0,8 l/ha

Avgust Cerkospora Sphera 200ml=20,71€ 0,4 l/ha

2-4 tedne pred spravilom Pospeševanje

dozorevanja

Proteoleaf 1 kg = 9€ 3 kg/ha

Po potrebi bor Agribor 1l=4,84€ 2l/ha

Pojav škodljivcev

Po potrebi Pesni bolhač/sovke/uši Bulldock EC 25 1 L = 31 € 0,3-0,5 l/ha

Junij/julij, Po potrebi Listne uši Pirimor 50 WG 1 kg = 71€ 0,5 kg/ha

Ukrepanje po naravnih ujmah (toča)

Po potrebi Poškodbe (Toča,

suša,…)

Protifert LMW 1 l = 8 € 3,5 l/ha


28

4.1.3 Kalkulacije konvencionalne pridelave sladkorne pese

Preglednica 4: Kalkulacije konvencionalne pridelave sladkorne pese

Poljščina = SLADKORNA PESA

Površina = 1 ha

Predvideno direktno plačilo = 170,00 EUR/ha

Predviden pridelek = 70000 kg/ha Cena proiz.= 0,033 EUR/kg

Prihodek skupaj 2.480,00 EUR

Kalkulacija stroškov 1. Material EUR %

seme/sadike 273,00 12,4

min. gnojila 398,69 18,6

zaščitna sredstva 430,16 20,1 2. Domače strojne storitve 418,30 19,5 3. Najete strojne storitve 405,00 18,9 4. Ročno delo 175,23 8,2 5. Preneseni fiksni stroški

(zavarovanje posevka,…)

42,00 2,0 Stroški skupaj 2.142,38 100

Lastna cena (L.C.) = 0,03 EUR/kg

L.C. z up. subvencijo = 0,03 EUR/kg

Vrednost proizvodnje = 2.480,00 EUR

Finančni rezultat = 337,62 EUR

Koeficient ekonomičnosti= 1,2

Kot je razvidno iz preglednice 4 so narejene kalkulacije za 1 ha, na katerega je predviden

pridelek 70 t/ha in cena pridelka 33 €/t. Skupni prihodek znaša 2.480,00 €. Skupni stroški v

katere spada: semenski material 273,00€, gnojila in zaščitna sredstva (skupno) 828,85 €,

strojne storitve (skupno) 823,30 €, ročno delo 175,23€, preneseni fiksni stroški 42,00 € kar

znaša skupaj 2.142,38 €. Lastna cena znaša 0,03 €/kg, finančni rezultat 337,62 € in koeficient

ekonomičnosti 1,2 kar nam pove, da je pridelava sladkorne pese ekonomsko upravičena.


29

4.2 Obdobje preusmeritve v ekološko sladkorno peso

Obdobje preusmeritve sladkorne pese traja dve leti oziroma 24 mesecev. Obdobje

preusmeritve se začne, ko pridelovalec preneha uporabljati FFS ali kakršna druga

nedovoljena sredstva za ekološko pridelavo.

V obdobju ekološke pridelave, spodaj v preglednici 6 je narejen škropilni načrt za ekološko

pridelavo sladkorne pese, saj se v preusmeritvenem obdobju in ekološkem obdobju uporablja

enak škropilni načrt oziroma enaka sredstva.

Povprečna količina pridelka v preusmeritvenem obdobju znaša 45 – 60 t/ha. Količina

pridelka je seveda z dobro pred setveno pripravo in po setveno pripravo lahko višja.

Primernost tal uravnavamo predvsem z hlevskim gnojem. Z hlevskim gnojem uravnavamo

vsebnost dušika, fosforja in kalija v tleh. Za uravnavanje lahko tudi uporabimo humus in

podobna ekološka gnojila.


30

4.2.1 Kalkulacije preusmeritvenega obdobja pridelave sladkorne pese

Preglednica 5: Kalkulacije preusmeritvenega obdobja pridelave sladkorne pese


Površina = 1 ha




Kalkulacija stroškov

1. Material EUR %



zaščitna sredstva 273,09 8,3

2. Domače strojne storitve 876,50 26,7

3. Najete strojne storitve 367,50 11,2

4. Ročno delo 888,03 27,0

5. Preneseni fiksni stroški

(zavarovanje posevka,...) 42,00 1,3

Stroški skupaj 3.283,72 100




Finančni rezultat = 829,10 EUR


Kot je razvidno iz preglednice 5 so narejene kalkulacije v preusmeritvenem obdobju za

površino 1 ha, na katerega je predviden pridelek 45 t/ha in cena pridelka 83 €/t. Predvideno

direktno plačilo je 377,82 €. Skupni prihodek znaša 4.112,82 €. Skupni stroški v katere

spada: semenski material 236,60 €, gnojila in zaščitna sredstva (skupno) 873,09 €, strojne

storitve (skupno) 1.244,00 €, ročno delo 888,03 €, preneseni fiksni stroški 42,00 € kar znaša

skupaj 3.247,12 €. Lastna cena znaša 0,07 €/kg, finančni rezultat 829,10 € in koeficient

ekonomičnosti 1,3 kar nam pove, da je pridelava sladkorne pese v preusmeritvenem obdobju

ekonomsko upravičena.


31

4.3 Ekološka sladkorna pesa

Kot že vemo, v ekološki pridelavi sladkorne pese, ne smemo uporabljati nedovoljenih

sintetičnih FFS ali kakršnih koli drugih škodljivih neprimernih sredstev za ekološko

kmetijstvo. Povprečna količina pridelka v ekološki pridelavi znaša 50 – 65 t/ha. Gnojenje tal

oziroma primernost tal uravnavamo predvsem s hlevskim gnojem ali humusom iz ekološke

pridelave.

V preglednici 6 je prikazan škropilni načrt za ekološko pridelavo, ki velja tudi za

preusmeritveno obdobje pridelave sladkorne pese.

4.3.1 Škropilni načrt sladkorne pese v ekološki pridelavi

Preglednica 6: Škropilni načrt sladkorne pese v ekološki pridelavi

ČAS ŠKROPLJENJA BOLEZEN,

ŠKODLJIVCI

SREDSTVO € KOLIČINA

Po vzniku Naravni piretrini Bioplantella: Flora verde l l= 18,70 € 1,5 l/ha

Po vzniku (3 – 4 listi) Škodljivci Spinosad pripravek laser 1l = 83 € 0,4 l/ha

Konec maja Škodljivci Lepinox plus 1 kg = 38 € 1 kg/ha

Konec maja Bolezni/škodljivci Microthiol (žveplo) 25 kg = 33 € 4 – 5 kg/ha

Sredina junija Cerkospora Cuprablau (baker) 1kg = 8 € 3 kg/ha

Začetek julija Cerkospora Cuprablau (baker) 1 kg = 8 € 3 kg/ha

Začetek julija Bolezni/škodljivci Microthiol (žveplo) 25 kg = 33 € 4 kg/ha

Konec julija Cerkospora Cuprablau (baker) 1 kg = 8 € 3 kg/ha

Konec julija Bolezni/škodljivci Microthiol (žveplo) 25 kg = 8 € 4 kg/ha

Avgust Cerkospora Cuprablau (baker) 1 kg = 8 € 3 kg/ha

Avgust Škodljivci Lepinox plus 1 kg = 38 € 1 kg/ha

Konec avgusta Bolezni Serenade Max 1 kg = 28 € 4 kg/ha

September Cerkospora Cuprablau (baker) 1 kg = 8 € 3 kg/ha


32

4.3.2 Kalkulacije ekološke pridelave sladkorne pese

Preglednica 7: Kalkulacije ekološke pridelave sladkorne pese


Površina = 1 ha




Kalkulacija stroškov

1. Material EUR %



zaščitna sredstva 273,09 8,3

2. Domače strojne storitve 876,50 26,6

3. Najete strojne storitve 375,00 11,4

4. Ročno delo 888,03 27,0

5. Preneseni fiksni stroški

(zavarovanje posevka,...)

42,00 1,3

Stroški skupaj 3.291,22 100




Finančni rezultat = 1.184,96 EUR


Kot je razvidno iz preglednice 7 so narejene kalkulacije za površino 1 ha, na kateri je

predviden pridelek 50 t/ha in cena pridelka 83 €/t. Predvideno direktno plačilo je 326,18 €.

Skupni prihodek znaša 4.476,18 €. Skupni stroški v katere spada: semenski material 236,60

€, gnojila in zaščitna sredstva (skupno) 873,09 €, strojne storitve (skupno) 1.251,5 €, ročno

delo 888,03 €, preneseni fiksni stroški 42,00 € kar znaša skupaj 3.291,22 €. Lastna cena

znaša 0,07 €/kg, finančni rezultat 1.184,96 € in koeficient ekonomičnosti 1,4 kar nam pove,

da je pridelava sladkorne pese v preusmeritvenem obdobju ekonomsko upravičena.


33

4.4 Primerjava finančnih rezultatov in delovnih ur

Preglednica 8: Primerjava finančnih rezultatov po letih

Leto Stanje pridelave FR Sladkorne pese Delovne ure

20.12.2018 Konvencionalno 337,62 € 47,5

2019 Kon./preusmeritveno 829,10 € 149,5

2020 Preus./ekološko 829,10 € 149,5

2021 Ekološko 1,184,96 € 149,5

V preglednici 8 so prikazani finančni rezultati po letih preusmeritve pridelava sladkorne pese

iz konvencionalne v ekološko. Kot je razvidno iz preglednice je pridelava sladkorne pese v

vseh letih pozitivna. Finančni rezultat se med konvencionalno in ekološko pridelavo

razlikuje za kar 847,34 €. Iz rezultatov je razvidno, da se ekološka pridelava bolj izplača.

V konvencionalni pridelavi je bilo delovnih ur skupaj 47,5, med tem ko je v preusmeritveni

in ekološki pridelavi 149,5 ur, saj je ročnega dela v ekološki pridelavi veliko več kot v

konvencionalni pridelavi.


34

4.5 SWOT-analiza in končni komentar rezultatov

SWOT-analiza je ena najbolj priljubljenih analiz za ugotavljanje prednosti, slabosti,

priložnosti in nevarnosti nekega podjetja, kmetije ali kakršnekoli druge dejavnosti. S

pomočjo SWOT-analize si pomagamo pri odločitvah razvoja dejavnosti in preučevanju

prednosti ali slabosti, kaj je treba izboljšati in kaj opustiti. Prednosti in slabosti se nanašajo

na notranje dejavnike, priložnosti in nevarnosti pa na zunanje dejavnike, ki vplivajo na

razvoj dejavnosti (Koncept poslovanja).

Slika 13: Prikaz, kako je videti razpredelnica izdelane SWOT-analize (Koncept poslovanja)


35

Preglednica 9: Prikaz SWOT-analize za pridelavo ekološke sladkorne pese

Notr

an

ji d

ejavn

iki Prednosti Slabosti

- kakovost proizvodov

- ekološko, zdravju prijazno

- ohranjanje podeželja

- večja raba delovne sile

- ohranjanje tal, zraka, vode

- povečana biotska raznovrstnost

- malo konkurence

- več ročnega dela

- nizka izobraženost

- pomanjkanje strojev in sredstev

- vprašljivost kakovosti semena

- težja dostopnost semen

- nepoznavanje ekološke pridelave

Zu

nan

ji

dej

avn

iki

Priložnosti Nevarnosti

- vedno večje povpraševanje

- nove zaposlitve

- nove blagovne znamke

- promocija

- spremembe zakonodaje

- vstop nove konkurence

- napake v pridelavi

- pomanjkanje zagonskih sredstev

- omejena količina v prvih letih

Modelne kalkulacije so pokazale, da je ekološka pridelava sladkorne pese pod določenimi

pogoji lahko ekonomsko upravičena (dosežen pridelek, dosežene cene). Vendar moramo

poudariti, da večina predpostavk temelji na tujih izkušnjah in podatkih, zato je pri prenosu

rezultatov v slovenske potrebno določeno predvidljivost. Prav tako so rezultati (glede na to,

da v Sloveniji ne obstaja obrat za pridelavo ekološke sladkorne pese) zgolj teoretični.

Ekonomska upravičenost tovrstnega obrata bi morala biti predmet nadaljnjih raziskav

vključujoč analizo potreb po ekološko pridelovalnem sladkorju in pripadajočo oceno

investicije.


36

5 SKLEPI

Namen diplomske naloge je bil izdelati preusmeritveni načrt iz konvencionalne pridelave

sladkorne pese v ekološko pridelavo sladkorne pese.

V začetku naloge je raziskana pridelava sladkorne pese v Evropi in v Sloveniji, pridelava

ekološke sladkorne pese v Evropi in preusmeritev pridelave iz konvencionalne v ekološko

sladkorno peso. V nadaljevanju so raziskani podatki o sladkorni pesi za razvoj tehnološko –

ekonomskega simulacijskega modela. Z razvojem tehnološko–ekonomskega simulacijskega

modela smo dobili parametre ekonomske analize za konvencionalno, preusmeritveno in

ekološko obdobje pridelave.

Predvidevali smo, da bo ekološka pridelava sladkorne pese ekonomsko upravičena. Z

modelom pod določenimi pogoji smo predvidevanja potrdili, saj je pridelava ekološke

sladkorne pese ekonomsko upravičena.


37

6 VIRI

1. Agro klub. 2018. Šečerna repa. (elektronski vir)

https://www.agroklub.rs/sortna-lista/repa-krompir/secerna-repa-35/ (29. 6. 2018)

2. American Crystal Sugar Companx. 2018. Length of Crop Rotations. (elektronski vir)

https://www.crystalsugar.com/sugarbeet-agronomy/ag-notes-archive/ag-notes/334-

length-of-crop-rotations/ (3. 7. 2018)

3. Bavec, M. in Bavec, F. 2014. Ekološko kmetijstvo kot dejavnik prilagajanja

spreminjajočemu se okolju. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in

biosistemske vede. (elektronski vir)

https://www.slideshare.net/Umanotera/05-martina-bavec (5. 7. 2018)

4. Bavec, M. in sodelavci. 2001. Ekološko kmetijstvo. Narodna univerzitetna knjižnica.

Ljubljana, Kmečki glas: str. 9–11, 20–21, 25–26.

5. BIO Aktuell.ch. 2013. Hackstriegel. (elektronski vir)

https://www.bioaktuell.ch/pflanzenbau/ackerbau/unkrautregulierung/direktemassnahme

n/striegel.html (1. 7. 2018)

6. Buzzanell, P. 2000. Organic Sugar. (elektronski vir)

http://www.sweetbeet.com/growernet/Resources/Organics/research/R1_EUmarket.htm

(28. 6. 2018)

7. Encyclopaedia Britannica.2018. Sugar beet. (elektronski vir)

https://www.britannica.com/plant/sugar-beet (5. 7. 2018)

8. European Commission. 2017. Sugar. (elektronski vir)

https://ec.europa.eu/agriculture/sugar_en (27. 6. 2018)


38

9. FOBRO-MOBILE. 2015. Hackbürste. (elektronski vir)

http://www.fobro-mobil.ch/hackbuerste/ (1. 7. 2018)

10. Frato.2018. Die Torsionshacke. (elektronski vir)

https://www.frato.nl/Dld/index.htm (1. 7. 2018)

11. Hacktechnik. 2015. Parallelogram. (elektronski vir)

https://schmotzer.de/files/bwp2q.pdf (1. 7. 2018)

12. KGZS. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. 2017. Tehnologija pridelave sladkorne

pese. (elektronski vir)

http://www.kgzs.si/Portals/0/Strokovna%20gradiva/Tehnologija%20pridelovanja%20sl

adkorne%20pese%202017%2013_03_17.pdf (30. 6. 2018)

13. KGZS. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. 2017. Talni škodljivci v pridelavi

poljščin. (elektronski vir)

http://www.kgzs.si/Portals/0/Dokumenti/kmetijstvo/TALNI_SKODLJIVCI_V_PRIDE

LAVI_POLJSCIN_november-za%20splet.pdf (30. 6. 2018)

14. Kmetijski inštitut Slovenije. 2018. eTLA – talni informacijski sistem KIS. (elektronski

vir)

http://www.kis.si/eTLA (30. 6. 2018)

15. Koncept poslovanja. 2018. Analiza SWOT. (elektronski naslov)

http://www.koncept-poslovanje.si/?page_id=1187 (5. 7. 2018)

16. K.U.L.T. 2018. Bügelhacke. (elektronski vir)

https://www.kress-landtechnik.eu/de/produkte/buegelhacke.php (1. 7. 2018)

17. K.U.L.T. 2018. Fingerhacke. (elektronski vir)

https://www.kress-landtechnik.eu/de/produkte/fingerhacke.php (1. 7. 2018)


39

18. KWS. 2018. Šećerna repa. (elektronski vir)

http://www.kws.hr/aw/KWS/croatia/Proizvodi/~yzt/-353-e-263-erna-repa/ (30. 6. 2018)

19. Macchine Agricole Badalini. 2015. Reihenfräse. (elektronski vir)

http://www.badalini.it/home_de.php?azione=prodotti_cat_de&id=4 (1. 7. 2018)

20. MKGP. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2018. Ekološko kmetijstvo.

(elektronski vir)

http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/kmetijstvo/ekolosko_kmetovanje/ (5. 7.

2018)

21. MKGP. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2017. Tehnološka navodila

za ekološko pridelavo poljščin. (elektronski vir)

https://www.program-podezelja.si/sl/knjiznica/157-tehnoloskih-navodila-za-ekolosko-

pridelavo-poljscin/file (3. 7. 2018)

22. Pažek, K., Rozman, Č., Borec, A. 2007. Aplikacija simulacijskih in večkriterijskih

odločitvenih modelov za podporo odločanju na kmetijah z omejenimi dejavniki za

kmetijsko pridelavo. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede.

(elektronski vir)

https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=30634&lang=slv&prip=dkum:9646:r1 (5. 7.

2018)

23. Pažek, K. 2017. Management ekoloških kmetij. Zapiski predavanj. Univerza v Mariboru.

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Rakičan.

24. Po kreativni poti do znanja. PKP. Možnost pridelave sladkorne pese v Sloveniji. 2018.

Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Maribor.


40

25. sunoko. 2015. Setva šećerne repe. (elektronski vir)

http://www.sunoko.rs/agroservis/wp-content/uploads/sites/2/2015/06/Setva-secerne-

repe-feb-2015-web.pdf (30. 6. 2018)

26. Štefančič, T. 1998. Sladkorna pesa. Ljubljana, Kmečki glas: 9–13, 58–59, 92–98, 115–

117, 145–148 str.

27. Technik. 2014. Mechanische Herbizidbekämpfung–welche Technik gibt es?.

(elektronski vir)

https://www.lksh.de/fileadmin/dokumente/Bauernblatt/PDF_Toepper_2014/BB_25_21

.06/36-38_Muecke.pdf (1. 7. 2018)

28. The Statistics Portal. 2018. Forecast volume of sugar beet produced in the European

Union (EU 28) from 2015 to 2026* (in 1,000 tonnes). (elektronski vir)

https://www.statista.com/statistics/549674/sugar-beet-production-volume-european-

union-28/ (27. 6. 2018)

29. Tovarna sladkorja Ormož. 2018. Zgodovina tovarne sladkorja Ormož. (elektronski vir).

http://www2.arnes.si/~osmborm5s/ormoz/zemljevid/strani/tso.html (26. 6. 2018)

30. Von Pflug Maurer. 2018. Reihenfräse. (elektronski vir)

http://www.pflugmaurer.de/reihenfraese.html (1. 7. 2018)

31. Wikipedia. 2018. Sugar beet. (elektronski vir)

https://en.wikipedia.org/wiki/Sugar_beet (27. 6. 2018)

32. Yetter Farm Equipment. 2018. Rotary Hoes. (elektronski vir)

http://www.yetterco.com/products/24-rotary-hoes/106-34003500-conventional-rotary-

hoe (1. 7. 2018)

7 ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju, red. prof. dr. Črtomirju Rozmanu, za vso pomoč, nasvete, mnenja

in potrpežljivost. Zahvaljujem se tudi somentorju red. prof. Mariu Lešniku.

Zahvaljujem se tajniku Zadruge Kooperativa Kristal, z. o. o., mag. Vladu Hunjadi, in

preostalim članom zadruge za pomoč in posredovane podatke.

Posebna zahvala gre mojima staršema, ki sta me vsa leta študija in pri sklepnem delu

podpirala, mi stala ob strani in mi pomagala.

ocena ekonomske upraviČenosti ekoloŠke - core.ac.uk · Čedalje več je govora in odločanja za...

Documents