UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PRIDOBIVANJE SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ ZA

SLOVENSKA PODJETJA

Kandidatka: Manja Gregorič Študentka rednega študija Številka indeksa: 81492248 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: prof. dr. Vladimir Kenda

Maribor, januar 2005

2

Zahvaljujem se profesorju dr. Vladimirju Kendi za nasvete in usmerjanje pri nastajanju

diplomskega dela.

Posebno zahvalo namenjam staršem, ker so mi omogočili šolanje, in sestri za jezikovni

pregled besedila.

3

PREDGOVOR

Sporazum o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj je bil podpisan v Parizu leta

1990. Njen osnovni namen je podpiranje držav vzhodne in srednje Evrope pri prehodu od

planskega k tržnemu gospodarstvu, prav tako pa tudi krepitev zasebnega sektorja v teh

državah.

Slovenija je članica Evropske banke za obnovo in razvoj postala v decembru leta 1992. Prva

so za sredstva zaprosila predvsem podjetja iz javnega sektorja, kasneje pa so bila deležna

sredstev predvsem podjetja iz zasebnega sektorja.

V diplomskem delu bodo opisani nastanek, cilji in članstvo ter organizacija Evropske banke

za obnovo in razvoj, dosedanja in prihodnja sodelovanja s Slovenijo. Osredotočili pa se bomo

na to, kako si sredstva zagotovijo mala, srednje velika in velika podjetja – za male in velike

projekte, kot jih dodeli EBRD, predvsem pa na informacije, ki jih morajo podjetja zbrati in

posredovati, če želijo pridobiti sredstva te banke.

4

KAZALO

1 UVOD 5

1.1 Opredelitev problema .................................................................................................... 5

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve...................................................................................... 6

1.3 Predpostavke in omejitve............................................................................................... 6

1.4 Predvidene metode raziskave........................................................................................ 7

2 POSLANSTVO EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ 8

2.1 Nastanek, cilji in članstvo .............................................................................................. 8

2.2 Kapital in način glasovanja ......................................................................................... 12

2.3 Organizacija in vodenje ............................................................................................... 13

2.4 Možnost pridobivanja sredstev EBRD....................................................................... 14

3 SLOVENIJA IN EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ 17

3.1 Članstvo Slovenije v EBRD ......................................................................................... 17

3.2 Oblike financiranja za slovenska podjetja................................................................. 17 3.2.1 Komercialno bančništvo.......................................................................................... 18 3.2.2 Razvojno bančništvo ............................................................................................... 23

3.4 Dosedanja sodelovanja EBRD s Slovenijo ................................................................. 23

3.5 Sodelovanje EBRD in Slovenije v prihodnosti ......................................................... 28

4 KAKO DO SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ 31

4.1 Mali in srednji projekti ............................................................................................... 31 4.1.1 Posojilno okno......................................................................................................... 33 4.1.2 Investicijsko okno ................................................................................................... 35

4.2 Veliki projekti ............................................................................................................. 35 4.2.1 Začetni pristop......................................................................................................... 38 4.2.2 Ocena in odobritev .................................................................................................. 38 4.2.3 Zahteve EBRD pri financiranju............................................................................... 39

5 SKLEPNA MISEL 44

6 POVZETEK 45

7 LITERATURA, VIRI 47

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev problema

Ob nezadovoljstvu s položajem, ki so ga izražale države v razvoju zaradi obeh

brettonwodskih finančnih institucij, zlasti v IMF in IBRD, so se pojavile težnje po ustanovitvi

regionalnih bank za financiranje razvoja. Tako so bile od konca petdesetih do začetka

devetdesetih let prejšnjega stoletja ustanovljene štiri regionalne banke za financiranje razvoja,

in sicer IADB, AfDB, AsDB in EBRD, predvsem z namenom, da bi zagotavljale regijam

dodaten kapital.

Politične spremembe ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja so bile razlog za

ustanovitev Evropske banke za obnovo in razvoj.

Banka sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva v državah srednje in

vzhodne Evrope ter državah na ozemlju bivše Sovjetske zveze, ki so na prehodu v tržno

gospodarstvo.

Slovenija se pri tranziciji k popolnemu tržnemu gospodarstvu srečuje z omejenimi lastnimi

viri za razvoj gospodarstva in infrastrukture, zato mora, če želi pospeševati gospodarsko rast

in utrditi svoj položaj, sodelovati s tujimi finančnimi institucijami.

Med tujimi finančnimi institucijami, ki delujejo v Sloveniji, je tudi Evropska banka za obnovo

in razvoj, in sicer že od leta 1992. Banka svoja sredstva investira v projekte v javnem in

zasebnem sektorju, ki imajo multiplikacijski vpliv na gospodarstvo celotne države, torej

sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju njenega gospodarstva.

6

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve

V prvem delu je namen diplomskega dela spoznati in predstaviti nastanek in delovanje

Evropske banke za obnovo in razvoj kot finančne institucije, ki zagotavlja kapital državam na

prehodu v tržno gospodarstvo, kdo so njene članice in kako se financira. V drugem delu pa se

osredotočiti na načine pridobivanja sredstev za slovenska podjetja.

Skušali bomo doseči naslednje cilje:

- predstaviti delovanje Evropske banke za obnovo in razvoj

- predstaviti vrste financiranja pri Evropski banki za obnovo in razvoj

- opredeliti, kako si sredstva Evropske banke za obnovo in razvoj zagotovijo slovenska

podjetja

- na primerih prikazati, katere projekte je Evropska banka za obnovo in razvoj doslej že

financirala oz. sofinancirala v Sloveniji

V diplomskem delu bomo skušali utemeljiti naslednje trditve:

- Evropska banka za obnovo in razvoj ima pomembno vlogo pri prehodu Slovenije v

tržno gospodarstvo.

- Evropska banka za obnovo in razvoj je med tujimi investitorji najpomembnejša.

- Investicije Evropske banke za obnovo in razvoj so namenjene predvsem

prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva, razvoju podjetij in izboljševanju

infrastrukture države.

- S sodelovanjem z Evropsko banko za obnovo in razvoj postaja Slovenija zanimivejša

za druge tuje investicije.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavljamo, da se bo sodelovanje slovenskih podjetij z Evropsko banko za obnovo in

razvoj še okrepilo oz. vsaj ostalo v enakem obsegu kot doslej. Dosedanja sodelovanja so

pripomogla k izboljšanju slovenskega gospodarstva in infrastrukture.

7

Predpostavljamo, da na domačem trgu ni dovolj ugodnih finančnih sredstev, zato jih morajo

podjetja pridobiti drugje. Ena izmed možnosti so sredstva Evropske banke za obnovo in

razvoj, ki jih ta dodeljuje v sodelovanju z domačimi bankami.

V diplomskem delu se bomo omejili zgolj na predstavitev ene finančne institucije, saj je

Evropska banka za obnovo in razvoj med najpomembnejšimi finančnimi ustanovami v

Evropi. Sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju slovenskega gospodarstva, zagotavlja

pomoč za prehod v demokracijo in tržno gospodarstvo. S posojili, investicijami in tehničnim

sodelovanjem Evropska banka za obnovo in razvoj podpira projekte s področja javnega in

zasebnega bančništva.

1.4 Predvidene metode raziskave

V nalogi bomo zajeli makroekonomsko raziskavo, saj gre za proučevanje obnašanja in

delovanja Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je pomembna pri prestrukturiranju in

spodbujanju slovenskega gospodarstva. Raziskava je dinamična, saj proučuje procese v

različnem obdobju.

Pristop k pisanju je deskriptiven, saj daje prednost opisu strukture in delovanja Evropske

banke za obnovo in razvoj.

Metode raziskovanja:

- metoda deskripcije

- metoda kompilacije

Literature s tega področja ni veliko. Uporabljeni bodo predvsem podatki, pridobljeni na

spletnih straneh Evropske banke za obnovo in razvoj, v različnih publikacijah in iz različnih

člankov.

8

2 POSLANSTVO EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ

2.1 Nastanek, cilji in članstvo Idejo o ustanovitvi banke, ki bi bila namenjena financiranju gospodarskega razvoja držav v

tranziciji, je prvi javno izrazil takratni francoski predsednik Francois Mitterand jeseni leta

1989. Ideja je naletela na dober odmev med državami članicami EU, manj navdušene pa so

bile ZDA.

Osnovni argument ZDA proti ustanovitvi nove finančne institucije je bil, da lahko obstoječe

mednarodne banke – to pomeni institucije v okviru Skupine Svetovne banke – hitreje in bolj

kakovostno opravijo vlogo posrednika pri prenosu finančnih sredstev v regijo, kot bi bilo to

realno pričakovati od novoustanovljene institucije. Države EU so zagovarjale svoje stališče o

potrebnosti ustanovitve nove regionalne banke predvsem z naslednjimi argumenti:

- Ker bo mandat banke geografsko omejen na države v tranziciji, se bo

institucija lahko poglobljeno posvetila specifičnim problemom v regiji.

Specifični problemi tranzicije tako ne bodo »utopljeni« v vsesplošni

problematiki razvoja, kar bi se verjetno zgodilo, če bi Skupina Svetovne banke

postala glavni multilateralni vir za financiranje gospodarskega razvoja regije.

- Z ustanovitvijo nove banke, ki bi v svojem članstvu imela najpomembnejše

industrijsko razvite države, bi bilo v regijo mogoče plasirati znatno več

finančnih sredstev, kot bi bilo to realno pričakovati, če bi bile za regijo

»pristojne« institucije iz Skupine Svetovne banke.

- Države EU so pričakovale, da bodo morale same nositi največji del finančnega

bremena, ki bo povezan s finančno pomočjo državam v tranziciji, in prevzemu

te naloge tudi niso nasprotovale. Svojo pripravljenost za prevzem glavne vloge

pri zagotavljanju finančne podpore državam v tranziciji so želele uresničevati z

mednarodno finančno institucijo, v kateri bodo same imele glavno besedo, ne

pa z institucijo, v kateri imajo dominantno vlogo ZDA (Mrak 2002, 486-487).

9

Sporazum o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj (v nadaljevanju EBRD) je bil

podpisan v Parizu leta 1990, banka pa je začela poslovati v letu 1991.

Osnovni finančni namen EBRD je podpiranje držav vzhodne in srednje Evrope pri prehodu od

planskega k tržnemu gospodarstvu, prav tako pa tudi krepitev zasebnega sektorja v teh

državah.

EBRD deklarativno posluje na osnovi zdravih bančnih načel, kar pomeni, da morajo posojilni

pogoji banke (rok plačila, obresti, provizije) banki zagotavljati dobiček. Financira predvsem

projekte, ki ne morejo dobiti drugega vira financiranja pod razumnimi pogoji. Tako ni

konkurenčna drugim finančnim ustanovam, temveč le zapolnjuje vrzel (Nusdorfer 2001, 5).

Poleg izrazito finančnih sestavin ima EBRD kot edina tovrstna evropska banka tudi politične,

saj je v njeni ustanovni listini jasno zapisano, da je namen banke spodbujanje demokracije,

pravne države in spoštovanja temeljnih človekovih pravic (Nusdorfer 2001, 5).

Tabela 1: Države Evropske unije, ki niso uporabnice sredstev

država datum včlanitve vplačan kapital države v milijonih evrov

Avstrija 29. 05. 1990 456 Belgija 29. 05. 1990 456 Danska 29. 05. 1990 240 Finska 29. 05. 1990 250 Francija 29. 05. 1990 1703,50 Grčija 29. 05. 1990 130 Irska 29. 05. 1990 60 Italija 29. 05. 1990 1703,50 Luksemburg 29. 05. 1990 40 Malta 29. 05. 1990 2 Nizozemska 29. 05. 1990 496 Nemčija 29. 05. 1990 1703,50 Portugalska 29. 05. 1990 84 Španija 29. 05. 1990 680 Švedska 29. 05. 1990 456 Velika Britanija 29. 05. 1990 1703,50 Vir: EBRD, 2004g

Kot največji mednarodni investitor zasebnega sektorja sodeluje s programi za financiranje le v

državah, kjer se zavzemajo za večstrankarski sistem, demokracijo, pluralizem in tržno

ekonomijo.

10

Ob ustanovitvi je imela EBRD 42 polnopravnih članic, med katerimi je bilo 40 suverenih

držav, poleg njih pa še Evropska skupnost kot celota in Evropska investicijska banka (Mrak

2002, 487).

Sedaj EBRD sestavlja 62 članic, poleg Evropske skupnosti in Evropske investicijske banke

sodeluje z njo še 60 držav in te lahko razdelimo v štiri skupine:

- države Evropske unije, ki niso uporabnice sredstev

- države uporabnice sredstev

- neevropske države

- članice EFTA

Tabela 2: Države uporabnice sredstev

država datum včlanitve vplačan kapital države v milijonih evrov

Albanija 18. 12. 1991 20 Armenija 07. 12. 1992 10 Azerbajdžan 25. 09. 1992 20 Belorusija 10. 06. 1992 40 Bosna in Hercegovina 17. 09. 1996 33,80 Bolgarija 29. 05. 1990 158 Hrvaška 15. 04. 1993 72,92 Češka 01. 03. 1993 170,66 Estonija 28. 02. 1992 20 Gruzija 04. 09. 1992 20 Kazahstan 27. 07. 1992 46 Kirgizija 05. 06. 1992 20 Litva 18. 03. 1992 20 Latvija 05. 03. 1992 20 Madžarska 29. 05. 1990 158 Makedonija 21. 04. 1993 13,82 Moldavija 05. 05. 1992 20 Poljska 29. 05. 1990 256 Romunija 29. 05. 1990 96 Rusija 09. 04. 1992 800 Slovaška 01. 01. 1993 85,34 Slovenija 23. 12. 1992 41,96 Srbija in Črna gora 19. 01. 2001 93,5 Tadžikistan 16. 10. 1992 20 Turkmenistan 01. 06. 1992 2 Ukrajina 13. 08. 1992 160 Uzbekistan 30. 04. 1992 42 Vir: EBRD, 2004g

11

EBRD je edina mednarodna finančna institucija, v kateri so poleg suverenih držav njene

enakopravne članice tudi druge mednarodne institucije in celo druge banke (Mrak 2002, 487).

Tabela 3: Neevropske države

država datum včlanitve vplačan kapital države v milijonih evrov

Avstralija 29. 05. 1990 100 Ciper 29. 05. 1990 20 Egipt 29. 05. 1990 20 Izrael 29. 05. 1990 130 Japonska 29. 05. 1990 1703,50 Kanada 29. 05. 1990 680 Koreja 29. 05. 1990 200 Maroko 29. 05. 1990 10 Mehika 29. 05. 1990 30 Mongolija 09. 10. 2000 2 Nova Zelandija 29. 05. 1990 10 Turčija 29. 05. 1990 230 Združene države Amerike 29. 05. 1990 2000 Vir: EBRD, 2004g

Tabela 4: Članice EFTA

država datum včlanitve vplačan kapital države v milijonih evrov Islandija 29. 05. 1990 20 Liechtenstein 29. 05. 1990 4 Norveška 29. 05. 1990 250 Švica 29. 05. 1990 456 Vir: EBRD, 2004g

Tabela 5: Druge članice EBRD

institucija datum včlanitve vplačani kapital institucije v milijonih evrov

Evropska skupnost 29. 05. 1990 600 Evropska investicijska banka 29. 05. 1990 600 Vir: EBRD, 2004g

12

2.2 Kapital in način glasovanja

Ob ustanovitvi je začetni kapital znašal 10 milijard ekujev, delež dejansko vplačanega

kapitala v EBRD pa 3 milijarde ekujev (Reuvid 1993, 27).

Strukturo vpisanega kapitala EBRD tvorijo vplačani delniški kapital članic oz. delničarjev.

Sedaj kapital dosega 20 milijard evrov, in sicer je 5 milijard evrov dejansko vplačanega

kapitala, 15 milijard evrov delniškega kapitala pa je na vpoklic.

Moč bančnega kapitala, močna kapitalska osnova ter razsodna operativna in finančna politika

se izkazujejo pri umeščanju EBRD v razred AAA kreditnega tveganja po ocenah Standard &

Poor ter Aaa po ocenah Moody.

EBRD ima tri osnovne vire sredstev:

- kapital institucije v skupni višini 20 milijard evrov, od katerega je 5 milijard

vpisanega kapitala in 15 milijard kapitala na poziv, ki pomeni garancijo za

transakcije, navedene pod naslednjo točko

- zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih

- odplačilo za kredite, ki so jih države članice najele v prejšnjih letih

EBRD lahko financira programe izključno iz lastnih sredstev ali pa zagotovi financiranje v

povezavi z drugimi multilateralnimi, državnimi ali zasebnimi ustanovami.

Ob zelo konkurenčnih tržnih pogojih si sposoja sredstva z izdajo obveznic in drugih

dolžniških instrumentov.

Svoje vrednostne papirje EBRD največ prodaja različnim bankam, pokojninskim skladom in

zavarovalnicam po svetu. S konkurenčno pridobljenimi sredstvi lahko zagotavlja kredite in

druge oblike financiranja, ki najbolj ustrezajo potrebam njenih strank (EBRD, 2004a).

13

Glasovalne pravice članic so posebej določene na podlagi njenega registriranega kapitala v

banki. Članice imajo tudi pravico imenovati guvernerja in njegovega namestnika ter

sodelovati pri volitvah enajstih direktorjev, ki so določeni v državah članicah.

Način glasovanja je v EBRD urejen podobno kot v drugih mednarodnih finančnih

organizacijah. Število glasov, ki jih ima posamezna država, je odvisno od njenega deleža v

kapitalu.

Skupnost EBRD zastopa komisija, ki tudi imenuje guvernerja banke in njegovega namestnika.

Pri vseh pomembnejših zadevah, predvsem političnih in finančnih, navadno potekajo

neformalna posvetovanja med predstavniki skupnosti in držav članic. Če je tako doseženo

soglasje med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, vsi skupaj volijo enotno,

kadar pa soglasja ni mogoče doseči, voli predsednik skupnosti tako kakor večina držav članic

ali se glasovanja vzdrži (Grilc, Ilešič 2004, 210).

2.3 Organizacija in vodenje

S približno 950 zaposlenimi je EBRD mnogo manjša v primerjavi s Svetovno banko in ima

tudi manj obsežno organizacijsko strukturo (Gutner 2002, 107).

Organi upravljanja in vodenja banke so:

- svet guvernerjev

- odbor izvršnih direktorjev

- predsednik banke

- zaposleni

Svet guvernerjev

V tem najvišjem organu EBRD ima vsaka država članica svojega predstavnika, in to je

običajno minister za finance. Svet guvernerjev EBRD se po pravilu sestaja vsako leto aprila,

in sicer eno leto v Londonu, kjer je sedež banke, in drugo leto v glavnem mestu ene od držav

v tranziciji članic banke (Mrak 2002, 489).

14

Odbor izvršnih direktorjev

Podobno kot v drugih bankah za regionalni razvoj je to organ, ki operativno upravlja banko.

Odbor izvršnih direktorjev EBRD sestavlja 23 izvršnih direktorjev, kar je več kot v

primerljivih regionalnih razvojnih bankah. Razlog je v tem, da banko sestavljajo štiri velike

skupine članic:

- države EU in EIB – skupno 13 izvršnih direktorjev

- druge zahodnoevropske države – 2 izvršna direktorja

- neevropske države - 4 izvršni direktorji

- države v tranziciji - 4 izvršni direktorji (Mrak 2002, 489)

Predsednik banke

Predsednik EBRD, ki ga odbor izvršnih direktorjev imenuje za obdobje štirih let, predstavlja

banko in je operativni direktor osebja, zaposlenega v njej. Poleg tega predsednik banke vodi

seje odbora izvršnih direktorjev, čeprav na njih nima pravice glasovati. Po nenapisanem

pravilu je mesto predsednika banke namenjeno predstavniku iz držav EU (Mrak 2002, 489).

Zaposleni

Konec devetdesetih let je bilo v EBRD zaposlenih približno 1000 ljudi. V skladu z načelom,

da mora biti banka v čim bolj tesnem stiku s svojimi strankami, je EBRD odprla

predstavništva v vseh 27 državah, v katerih izvaja poslovno dejavnost (Mrak 2002, 490).

2.4 Možnost pridobivanja sredstev EBRD EBRD ponuja veliko vrst finančnih instrumentov in uporablja fleksibilni pristop v strukturi

finančnih sredstev.

EBRD v svoji redni dejavnosti uporablja tri finančne instrumente za plasiranje finančnih

sredstev v regijo1:

1 Povzeto po Mraku (2002, 490-491), vendar različni avtorji različno delijo finančne instrumente. Drugačna delitev je opisana v naslednjih poglavjih.

15

Krediti z državno garancijo

Te kredite EBRD odobrava izključno za projekte v javnem sektorju. Ti projekti so večinoma

namenjeni gradnji novih ter obnovi in modernizaciji starih infrastrukturnih objektov. Glede na

to, da se EBRD na mednarodnih finančnih trgih zadolžuje pod zelo ugodnimi tržnimi pogoji,

je razumljivo, da so tudi plasmaji v države v tranziciji lahko izvedeni pod dobrimi

komercialnimi pogoji. Tako se krediti EBRD z državno garancijo pogosto odobravajo z

rokom odplačila približno 15 let in z večletnim obdobjem mirovanja do začeteka plačevanja

glavnice. Kot rečeno, lahko banka za to vrsto kreditov namenja do 40 odstotkov svojega

finančnega potenciala.

Krediti brez garancije države

Namen teh kreditov je financiranje projektov v zasebnem sektorju, in to v vseh sektorjih

gospodarstva. V tem delu svojega delovanja je EBRD v celoti izpostavljena konkurenci

drugih finančnih subjektov. Prav zaradi težav, ki jih ima banka na tem področju, je v zadnjih

letih opaziti težnjo EBRD, da začne tovrstne kredite plasirati tudi subjektom, ki so v javni

lasti.

Lastniški vložki

EBRD ima statutarno predvideno možnost, da lahko poleg kreditov zasebnemu sektorju

subjekte iz tega sektorja financira tudi v obliki lastniških vložkov. V praksi se pogosto dogaja,

da EBRD v svojem poslovanju z zasebnim sektorjem kombinira oba finančna instrumenta, saj

je to ena od njenih pomembnih konkurenčnih prednosti.

Obrestna mera posojil EBRD je nekoliko nižja od tržne obrestne mere (ponavadi od tržne

obrestne mere, ki se oblikuje v Londonu - LIBOR). Na višino obrestne mere vpliva tudi

značilnost posojila. Obrestna mera za posojilo je lahko spremenljiva, stalna ali kombinacija

obeh, pri tem pa je stalno obrestno mero mogoče spreminjati v spremenljivo tržno obrestno

mero.

Ob sklenitvi posla se obračuna tudi marža v višini od 1 do 2,5 odstotka. V to obrestno mero

je z maržo vključeno določeno kreditno tveganje, ki je odvisno od bonitete države. Vsebuje

tudi administrativne stroške. Poleg marž zaračunava EBRD različne pristojbine in provizije:

ob podpisu posojilne pogodbe, za neizkoriščen del odobrenega posojila, za konverzijo

posojila, za predplačilo ali odpoved za pozno plačilo (Zbašnik 2001, 119).

16

EBRD ne izstavlja garancij in ne zagotavlja finančne aktivnosti za izvozne kredite. Posojila so

imenovana v konvertibilnih valutah in morajo biti vrnjena v teh valutah. Posojila trgovskim

podjetjem so izvedena brez vladnih garancij in zahtevajo popolno vrnitev kapitala, ki

vključuje tudi povrnitev tveganja, nastalega hkrati s temi posojili. Državna podjetja pa morajo

priložiti tudi programe, ki vsebujejo načrt privatiziranja. V svojih finančnih operacijah EBRD

zahteva od posojilojemalca zavarovanje pred običajnim zavarovalnim rizikom, ne zahteva pa

zaščite pred političnimi riziki in nekonvertibilnostjo.

17

3 SLOVENIJA IN EVROPSKA BANKA ZA OBNOVO IN RAZVOJ

3.1 Članstvo Slovenije v EBRD

Odločitev o sprejetju Slovenije v članstvo je EBRD sprejela 9. 10. 1992, efektivno članstvo pa

teče od 23. 12. 1992. Ob tem je slovenski parlament sprejel zakon o vpisu in vplačilu delnic v

delniški kapital EBRD 1. 12. 1993, objavljen pa je bil v Uradnem listu Republike Slovenije št.

4/93. Slovenija je imela začasni delež (minimalno mogoč) v višini 100 delnic.

Sloveniji so ob pristopu decembra 1992 dodelili 100 starih jugoslovanskih delnic, toda naša

država bi po ključu, ki ga upošteva Mednarodni denarni sklad, morala imeti 16,39 odstotka

nekdanje jugoslovanske naložbe ali skoraj 2000 delnic. S tem bi Slovenija dobila tudi

možnost imeti svojega človeka na kakem pomembnem upravnem položaju, vsaj na položaju

direktorjevega pomočnika v svoji skupini držav.

Sedaj je skupno število delnic, ki jih ima Slovenija pri EBRD, 4196 in prav toliko ima tudi

volilnih glasov (EBRD - Annual report, 2003).

Slovenski del kapitala EBRD znaša 42 milijonov evrov in je sestavljen iz 11,1 milijona evrov

vplačanega kapitala in 30,9 milijona evrov kapitala na vpoklic (EBRD - Annual report, 2003).

3.2 Oblike financiranja za slovenska podjetja

EBRD financira projekte, ki imajo multiplikacijski vpliv na gospodarstvo celotne države,

najpogosteje pa sodeluje pri financiranju projektov v obliki skupnih vlaganj. Ta način

omogoča investicijskim partnerjem uspešno doseganje domačih in tujih trgov, vzpodbuja tuje

investicije v državi, zmanjšuje tveganje in omogoča prenos tehnologije in vodstvenih

sposobnosti (Zbašnik 2001, 118).

18

EBRD ima dva glavna oddelka, in sicer oddelek za komercialno in oddelek za razvojno

bančništvo. Poleg tega ima še druge oddelke, kot so uprava, finance, predstavništvo

generalnega sekretarja, predstavništvo upravnega odbora, predstavništvo glavnega ekonoma,

oddelek ministrstva, oddelek za stike z javnostjo, notranje računovodstvo, ki so namenjeni

nujni podpori (Reuvid 1993, 28).

Oddelka komercialno in razvojno bančništvo sta odgovorna za učinkovito izvajanje

operativnih dejavnosti in dejavnosti tehničnega sodelovanja, prav tako za izdelavo razvojnih

strategij za vsako državo srednje in vzhodne Evrope. Oddelka sta povezana in tesno

sodelujeta. Strategije, izdelane za posamezno državo, služijo kot skupno orodje za izvajanje

aktivnosti (Reuvid 1993, 27).

Komercialno bančništvo nosi glavno odgovornost za privatizacijo in financiranje zasebnih in

tudi državnih bank. Druge njegove aktivnosti so še izvajanje razvojnih analiz posameznih

sektorjev, ki služijo kot podlaga pri privatiziranju in prestrukturiranju. Razvojno bančništvo

zagotavlja dolgoročna posojila za razvoj infrastrukture, hkrati pa omogoča strokovno finančno

svetovanje (Reuvid 1993, 28).

3.2.1 Komercialno bančništvo2

Pod okriljem komercialnega bančništva banka namenja vsaj 60 odstotkov sredstev

privatiziranju zasebnih ali državnih podjetij, prav tako tudi ustanavljanju novih družb, pri

čemer posveča pozornost skupnemu vlaganju z drugimi strateškimi mednarodnimi investitorji

(Reuvid 1993, 28).

V okviru komercialnega bančništva podpira EBRD investicije v zasebno gospodarstvo in mu

namenja sredstva, če projekt ustreza njenim ekološkim standardom. Oblike sredstev so:

- neposredna t. i. komercialna posojila

- kapitalske naložbe

- jamstva

- tehnično sodelovanje

2 Povzeto po Nusdorferjevi (2001, 6-9).

19

Komercialna posojila

Posojila EBRD, namenjena malim in srednje velikim podjetjem, lahko podjetja dobijo prek

posrednikov oz. lokalnih bank, v katerih EBRD sodeluje s kapitalskimi naložbami ali pa je z

njimi sklenila poseben sporazum.

V Sloveniji so to Nova kreditna banka Maribor, Nova ljubljanska banka, SKB banka in Banka

Koper.

Eden izmed ključnih pogojev za pridobitev posojila je predvsem upoštevanje ustreznih

ekoloških standardov. Če je ta pogoj upoštevan, so merila za pridobitev posojila naslednja:

- dober poslovni načrt za ustanovitev ali širitev podjetja

- dokazano dober management podjetja

- konkurenčnost projekta oz. podjetja

Pri tem lokalna banka postavi še naslednje zahteve:

- finančne in poslovne informacije o lastnikih in partnerjih podjetja

- finančno zgodovino

- približno 35-odstotni finančni prispevek lastnikov

- varnost v obliki jamstev, hipotek ipd.

Sredstva, ki jih podjetje dobi, so lahko namenjena projektom, kot je npr. modernizacija

opreme, obratnemu kapitalu ali izboljšanju konkurenčnega položaja podjetja. Vsekakor pa

mora biti posojilo vedno porabljeno za projekt, kateremu je bilo namenjeno, in popolnoma v

skladu z začetnim poslovnim načrtom.

Neposredne naložbe

EBRD zagotavlja kapital malim in srednje velikim podjetjem tudi v obliki lastniškega

investiranja, namenjen predvsem tistim z visoko stopnjo rasti, ki pa jih banka ne upravlja

neposredno. V ta namen je EBRD investirala v nekaj investicijskih in kapitalskih skladov, na

katere se podjetja lahko obrnejo. V Sloveniji je to sklad Horizonte, ki kapitalsko financira

mala podjetja v vzpostavitvenih fazah ali fazah začetne rasti. Posebej se osredotoča na

projekte visoke tehnologije, kjer imajo izdelki velik izvozni potencial.

20

Financiranje brez posrednikov

EBRD lahko financira mala in srednje velika podjetja tudi neposredno, s posojili in

investicijami. To počne skozi različne svoje sklade, pri tem so najpomembnejši:

- Sklad za neposredne investicije

Sklad financira mala in srednje velika podjetja, ki želijo širiti svoje poslovanje, oz. mala in

srednje velika podjetja v začetni fazi z dobrim poslovnim načrtom in ustreznimi izkušnjami.

Sodelovanje tujih strateških investitorjev ni potrebno, lahko pa prispeva k odobritvi projekta.

Sklad je predviden za investicije med 500.000 in 2,5 milijona ameriških dolarjev, pri čemer

naj bi bil delež EBRD 25 do 30 odstotkov, kratkoročno pa lahko tudi do 49 odstotkov.

- Posebni regionalni investicijski skladi, ki jih vodi EBRD.

Posojila in investicije iz skladov je možno pridobiti po isti proceduri kot »običajna«

investicijska sredstva EBRD. Trenutno obstajajo trije skladi, za Slovenijo pa je pristojen

Posebni sklad za finančno posredniško investiranje.

- Oddelek za strategijo in podporo

Banka je ustanovila tudi Oddelek za strategijo in podporo, ki dopolnjuje in omogoča

strokovno podporo banki na področju malih in srednje velikih podjetij. Oddelek poleg tega da

sodeluje v projektih, ki naj bi izboljšali poslovno okolje za mala in srednje velika podjetja,

krepi tudi sodelovanje z večjimi podjetji. V veliko primerih takšno sodelovanje spremlja tudi

tehnično sodelovanje, ki naj bi olajšalo prenos znanja in tehnologije med velikimi in manjšimi

podjetji.

Tehnična podpora

Za tehnično podporo malim in srednje velikim podjetjem v Sloveniji delujeta v okviru EBRD

dva programa:

- TurnAround Management Programme (TAM) - program za organizacijske

spremembe in

- Business Advisory Services (BAS) - storitve poslovnega sodelovanja

21

Program TAM Program TAM deluje v Sloveniji že od leta 1993. Finančna sredstva priskrbi v obliki donacij

v glavnem Evropska unija v okviru programa Phare.

TAM je program, ki svetuje vodstvu malih in srednje velikih podjetij z večinskim slovenskim

lastništvom pri organizacijskih spremembah in jim tako lajša soočanje z izzivi tržnega

gospodarstva in tujo konkurenco. TAM-ovi višji svetovalci (večinoma prihajajo iz zahodne

Evrope) sodelujejo 12 do 18 mesecev neposredno z direktorji podjetij in posredujejo

specializirane svetovalce, kjer je potrebno. Program TAM ima v londonski centrali obsežno

bazo podatkov o svetovalcih s širokim spektrom strokovnega znanja.

Posebnost programa TAM so svetovalci iz vrst upokojenih poslovnežev, ki imajo veliko

izkušenj z vodenjem podjetij. Svetovalci so izbrani na osnovi izkušenj, ki jih imajo na istem

poslovnem področju, kot ga zajema podjetje, kateremu so dodeljeni v pomoč. Ključnega

pomena za uspešnost programa je ujemanje svetovalca in posameznega podjetja. Svetovalci

imajo osebne izkušnje s težavami, s katerimi se ubada podjetje, in so zato najbolj primerni za

iskanje rešitev.

Projekti TAM nudijo vodstvu malih in srednje velikih podjetij določena poslovna znanja, ki

jih potrebujejo za poslovanje v tržnem gospodarstvu, pri povečanju konkurenčnosti podjetja

ob ohranjanju oziroma povečanju števila zaposlenih.

Donacije, ki so jih Skupini TAM Management prispevali Evropska komisija, Ruski

privatizacijski center, Nordijski ministrski svet in drugi bilateralni donatorji, so omogočile

programu TAM izvedbo več kot 800 projektov v 25 državah od junija 1993, ko je bil ta

program ustanovljen. Program TAM je izvedel projekte tudi v 47 slovenskih podjetjih.

Program BAS

Program BAS deluje v Sloveniji od 1. januarja 2001 in zagotavlja malim in srednje velikim

podjetjem v slovenski lasti finančno pomoč pri poslovnem svetovanju, ki ga izvajajo

večinoma lokalni svetovalci. Program BAS prejema donacije od Srednjeevropske iniciative

(CEI - Central European Initiative) in Evropske unije (Phare). Program BAS je pričel delovati

leta 1995 v baltskih državah, kjer je uspešno izvedel 1400 projektov.

22

Cilji programa BAS so:

- posredovati in finančno podpreti svetovalne storitve, ki jih malim in srednje

velikim podjetjem ponujajo najboljši slovenski svetovalci

- podpora slovenskim svetovalcem in svetovalnim ustanovam pri razvoju in

posredovanju najkakovostnejših svetovalnih storitev

Program BAS ponuja:

- pomoč pri iskanju in izboru najustreznejšega slovenskega (ali tujega)

svetovalca za pomoč pri odpravljanju konkretnih poslovnih problemov

- kritje do 50 odstotkov stroškov za svetovalne storitve, vendar le do zneska

10.000 evrov

Področja pomoči:

- BAS podpira kratkoročne projekte s konkretnim ciljem in hitrim

učinkovanjem. Vsak projekt je obravnavan individualno glede na specifične

potrebe in razvojne usmeritve podjetja.

- Program BAS zajema širok spekter področij, kot so tržne raziskave, strateško

planiranje, informacijska tehnologija, management kakovosti in varstvo okolja,

organizacijske strukture in mnoga druga poslovna področja, primerna za

svetovanje.

- Program BAS ne vključuje pravnega in davčnega svetovanja.

Pogoji za udeležbo v programu BAS so možnost podjetja za rast in razvoj, potreba po

svetovanju in sposobnost sprejeti takšno pomoč. Pomoči so lahko deležna podjetja vseh

dejavnosti, razen primarnega kmetijstva, prometa z nepremičninami in neetične dejavnosti.

Podjetje mora biti malo ali srednje veliko (15 do 500 zaposlenih) ter mora biti v slovenski in

večinoma zasebni lasti.

Podjetja se prijavijo v program BAS s prijavnim obrazcem, s katerim posredujejo osnovne

podatke o podjetju ter svoje poslovne in svetovalne zahteve. Med obiskom podjetja se nato

skupno definira projekt, določijo se svetovalec in nadaljnje skupne aktivnosti.

23

3.2.2 Razvojno bančništvo

Namen razvojnega bančništva je odobravanje posojil javnemu sektorju, predvsem razvojno

pomembnim infrastrukturnim projektom.

Razmerje sredstev, ki so namenjena obema financiranjema, je 60 : 40 v korist komercialnega

bančništva.

EBRD lahko deluje neodvisno ali pa zagotovi financiranje v povezavi z drugimi

multilateralnimi, državnimi in zasebnimi ustanovami.

Razvojno bančništvo pa vodi financiranja, ki se nanašajo na infrastrukturo in ostale projekte v

zvezi z javnim sektorjem.

Oddelek za razvojno bančništvo vladam in njenim organom pomaga na naslednjih področjih:

- projektna identifikacija, priprava in vlaganje v fizično in finančno

infrastrukturo

- mobiliziranje dodatnega kapitala iz javnih in zasebnih virov na osnovi

sofinanciranja

- podpora pri izvajanju projekta in nabava potrebnih sredstev (Reuvid 1993, 33)

3.4 Dosedanja sodelovanja EBRD s Slovenijo

Začetki delovanja EBRD v Sloveniji segajo v leto 1992. Kot največji oskrbnik tujega kapitala

svoja sredstva namenja javnemu in zasebnemu sektorju. V prihodnje se bo njeno sodelovanje

okrepilo predvsem na področju pospeševanja zasebnih pobud in razvoja v industrijskih

sektorjih ter priskrbi kapitala za izgradnjo javne infrastrukture.

Do konca leta 2003 je EBRD sodelovala v 42 projektih, od tega je bilo 37 projektov

odobrenih v zasebnem sektorju in 5 v javnem. EBRD je zagotovila 505,677 milijona evrov od

skupne vrednosti 1.674,416.000 evrov, kolikor so znašali vsi projekti skupaj (EBRD, 2004f).

24

Slovenija je ena izmed najbolj razvitih pridruženih članic, v katerih deluje EBRD, in je

deležna najvišje kreditne bonitete med temi državami.

Glavni namen EBRD v Sloveniji je bil investiranje v tista področja, ki so pripomogla k

večjemu in hitrejšemu napredku pri vključevanju naše države v EU.

Vloga EBRD je pomembna tudi zaradi tega, ker se vsako leto posvetuje z Evropsko komisijo

o napredku Slovenije in z njo izmenjuje mnenje. Skupaj pripravita letno poročilo o Sloveniji.

Dosedanje investicije EBRD v Sloveniji so bile namenjene predvsem:

- privatizaciji, prestrukturiranju, moderniziranju in izboljšanju slovenskih

podjetij, katerih sklade je financirala EBRD

- razvoju malih in srednje velikih podjetij (EBRD jih je financirala prek

različnih denarnih skladov)

- razvoju in izboljšanju infrastrukture (predvsem cest)

Nekateri projekti, ki jih je do decembra 2004 financirala EBRD:

- Aquasava, d. o. o.

Podjetju Aquasava je v letih 1994 in 1997 EBRD odobrila dva kredita, in sicer v višini 4,6 in

5,5 milijona evrov. Prvi kredit je bil porabljen za modernizacijo proizvodnje bombaža,

poliestra in najlona za izvoz v Italijo in zahodno Evropo. Drugi kredit je bil namenjen za

povečanje konkurenčnosti podjetja in proizvodni kapital (EBRD, 2004k).

- Aquasystems, d. o. o.

EBRD je pomagala Mestni občini Maribor pri pripravi prvega projekta BOT (gradnja–

obratovanje–prenos) za čiščenje odplak v Sloveniji. S posojilno pogodbo, sklenjeno leta 1999,

so pridobili 14,8 milijona evrov sredstev (Centralna čistilna naprava Maribor).

- Banka Koper, d. d.

Banka Koper je v letih 2000 in 2002 prejela posojili, vsako v vrednosti 5 milijonov evrov, za

podporo malim in srednje velikim podjetjem v državi (EBRD, 2004j).

25

- Družba za avtoceste Republike Slovenije, d. d.

V letu 1994 je Družba za avtoceste Republike Slovenije (DARS) prejela sredstva dveh

kreditov v vrednosti 25,3 in 21,6 milijona evrov. Sredstva so bila namenjena za financiranje

manjkajočega avtocestnega odseka med Mariborom in avstrijsko mejo ter za odstranitev ozkih

grl na odseku vzhod–zahod (Fakulteta za pomorstvo in transport 2000, 142).

- Hermes softlab Slovenija, d. d.

Hermes softlab je v letu 2001 pridobil 3 milijone evrov sredstev, ki jih je namenil za izplačilo

dolga, za rast (gradnjo, ustanovitev) trgovinskih in trženjskih aktivnosti ter težnjo k rasti

dopolnilnih poslov (EBRD, 2004i).

- Lefarge Slovenija, d. d.

EBRD je podjetju Lefarge Slovenija namenila za 20 milijonov evrov kapitalskih naložb.

Naložba je bila namenjena za rekonstrukcijo, razširitev poslov in okoljevarstvene programe

druge največje cementarne v državi (EBRD, 2004k).

- Nova kreditna banka Maribor, d. d.

Nova kreditna banka Maribor, druga največja slovenska banka, je v letu 2000 prejela sredstva

kreditne linije v vrednosti 5 milijonov evrov. Sredstva pridobljenega kredita so bila

namenjena financiranju predvsem investicijskih projektov, ki se jih lotevajo mala in srednje

velika podjetja.

- Poslovni sistem Mercator, d. d.

V letu 1996 je Mercator od EBRD dobil kredit v višini 3,8 milijona evrov, ki jih je namenil za

širitev prodajne mreže ter za širitev in modernizacijo maloprodajnih in veleprodajnih trgovin

(EBRD, 2004j).

- Probanka Maribor, d. d.

EBRD je Probanki Maribor odobrila kredit v vrednosti 5 milijonov evrov v okviru GEF

(Global environment facility – Svetovni okoljski sklad). Sredstva banka namenja za projekte

za zmanjšanje onesnaženosti v slovenskem porečju Donave.

EBRD je kredite odobrila tudi nekaterim drugim slovenskim bankam – Volksbank - Ljudski

banki, d. d., Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana in Novi ljubljanski banki, d. d.

(EBRD, 2004j).

26

- Regional Europolis Portfolio

EBRD je skupaj z drugimi sponzorji investirala 300 milijonov evrov za ustanovitev

regionalnih portfeljskih naložb pod skupnim imenom Europolis.

V Sloveniji so namenili 26,2 milijona evrov, in sicer za razvoj, obnovo, rekonstrukcijo,

doseganje, lastništvo/upravljanje v trgovinske namene razpoložljivih zemljišč (EBRD,

2004k).

- Slovenski plinovodi, d. o. o.

Zasebni sektor v plinarniški industriji je dobil od EBRD v letu 1995 14,8 milijona evrov za

gradnjo in zagon šestih maloprodajnih distribucijskih centrov po Sloveniji (EBRD, 2004j).

- SKB banka, d. d.

V letih 1994 in 1999 je EBRD odobrila posojili v vrednosti 25 in 10 milijonov evrov, ki sta

bili namenjeni financiranju lokalnih kreditov, in sicer za obratna sredstva za novoustanovljena

podjetja, kupovanje delnic v podjetjih, ki so se privatizirala, za projekte za dokapitaliziranje

podjetij ter za stanovanjske kredite. Z deležem 14,9 milijona evrov je EBRD postala manjši

delničar banke in tako pripomogla k institucionalnemu razvoju banke in izboljšanju njene

kapitalske osnove, vendar je EBRD v letu 2001 svoj del prodala Societe Generale (EBRD,

2004h).

- Tekstilni obrat Yulon, d. d.

Tekstilni obrat Yulon je v letu 1995 prejel od EBRD kredit v višini 12,3 milijona evrov, in

sicer za pomoč pri privatizaciji, prestrukturiranju in posodobitvi podjetja. V letu 1996 je

EBRD namenila za 5,1 milijona evrov kapitalskih naložb, ki so predvidene za nakup opreme.

Te kapitalske naložbe so zajemale 17,9 odstotka celotnega kapitala Yulona, vendar je EBRD

v letu 2003 ta delež tudi prodala. V letu 2000 je EBRD priskrbela sindicirani kredit v višini

9,5 milijona evrov, s katerim bodo povečali kapaciteto predenja in odprli nov obrat v manj

razviti slovenski regiji (EBRD, 2004h).

- Volksbank - Ljudska banka, d. d.

EBRD je Volksbank v letu 2003 odobrila 10 milijonov evrov. Sredstev ni namenila samo za

priskrbo kratkoročnih in srednjeročnih sredstev strankam, ampak tudi za krepitev kapitalske

osnove v banki, s katero ta širi svoje posle v državi (EBRD, 2004j).

27

Tabela 6: Podpisani projekti do 31. decembra 2003

v milijonih evrov

naziv

leto podpisa

vrednost projekta

kredit EBRD

kapital EBRD

delež EBRD

ZASEBNI SEKTOR Direktne investicije Nova ljubljanska banka 2002 498,715 0 63,715 63,715 SKB banka 1994 31,002 0 14,935 14,935 Finančni sklad za MSP Banka Koper Banka Koper Nova kreditna banka Maribor

2000 2002 2000

5,000 5,000 5,000

5,000 5,000 5,000

0 0 0

5,000 5,000 5,000

SKB banka 1994 25,001 25,001 0 25,001 Nova ljubljanska banka 1999 25,000 15,000 0 15,000 SKB banka 1999 10,000 10,000 0 10,000 Volksbank-GEF(Svetovni okoljski sklad)

2003 7,000 7,000 0 7,000

Volksbank Slovenija 2003 10,000 10,000 0 10,000 Eurofin 1995 0,475 0 0,475 0,475 Sklad Horizonte 1994 9,143 0 2,966 2,966 SRP 1995 18,611 0 4,215 4,215 Alpina 1998 5,887 4,090 1,96 5,887 Aquasava 1994

1997 12,683 11,532

4,653 5,510

0 0

4,653 5,510

Družba 1995 3,625 0 3,625 3,625 Lafarge Slovenija 2003 66,000 0 20,000 20,000 Mercator 1996 54,886 3,801 0 3,801 Merkur 1997 48,828 0 11,973 11,973 Sarrio Slovenija 1994

1994 24,849 10,226

10,021 0

0 2,737

10,021 2,737

Yulon 1995 1996 2000

52,816 10,226 20,200

12,271 5,113 9,500

0 0 0

12,271 5,113 9,500

Aquasystems 1999 51,053 14,800 0 14,800 Slovenski plinovodi 1995 7,925 2,301 0 2,301 Finančni sklad za MSP RZB leasing Slovenija

2003

7,000

7,000

0

7,000

Hermes softlab 2001 9,000 0 3,000 3,000 Mobitel GSM 2001 185,000 25,000 0 25,000 Regionalne investicije AIG new Evrope sklad 1999 12,723 0 2,340 2,340 Finančni sklad za MSP Euroventures Donava

2001

2,813

0

0,563

0,563

Raiffeisen EU - Razširjeni sklad

2001 3,415 0 1,645 1,645

28

Heitman – last srednje Evrope – partnerski sklad II

2002 3,550 0 1,050 1,050

Zasebni kapitalski sklad Trigranit

1999

3,504

0

0,680

0,680

Regionalni Europolis Portfolio

2001 75,000 10,938 15,313 26,250

Komunikacije in informacije

1999 8,334 0 2,024 2,024

Skupaj 1.341,022 196,999 153,053 350,052 JAVNI SEKTOR

Dravske elektrarne 1993 107,230 65,087 0 65,087 RTV Slovenija 1993 0,794 0,794 0 0,794 DARS 1994

1994 50,362 44,268

25,281 21,568

0 0

25,281 21,568

Slovenske železnice 1994 130,740 42,895 0 42,895 Skupaj

333,394

155,625

0

155,625

Skupaj zasebni in javni sektor

1.674,416 352,624 153,053 505,677

Vir: EBRD 2004f

3.5 Sodelovanje EBRD in Slovenije v prihodnosti 3

Tudi po vključitvi Slovenije v EU EBRD naši državi še naprej pomaga pri uresničevanju

izzivov, predvsem pri rekonstrukciji in privatizaciji velikih podjetij. EBRD bo jamčila za

potrebe trga skozi prilagodljive in inovativne izdelke s poudarkom na podpiranju lokalnih

podjetij predvsem s kapitalskimi naložbami in finančnimi sredstvi. Banka bo tudi pomagala

pri prevzemanju rizika pri vlaganju srednje velikih podjetij v Slovenijo. Prav tako bo

nadaljevala podpiranje malih in srednje velikih podjetij, zlasti s krediti in skupnimi vlaganji.

Slovenija je dosegla znaten napredek v tranziciji in liberalizaciji trgovine. Nadaljnji napredek

naj bi bil usmerjen v podjetniško rekonstrukcijo in tekmovalnost med podjetji s

pospeševanjem domačih in tujih direktnih investicij, v razvoj podjetništva z visoko dodano

vrednostjo in investicije v infrastrukturo.

3 Povzeto po EBRD (2002).

29

Banka izvaja aktivnosti v skladu s strategijo, ki jo je izdelala posebej za Slovenijo.

Ustanovitev predstavništva v Ljubljani, decembra 1995, igra pomembno vlogo pri snovanju in

nadzorovanju rastočega števila projektov, še posebno na področju lokalnega zasebnega

sektorja.

Slovenska oblast se zaveda, da so potrebni dodaten kapital in spremembe za povečanje

konkurenčnosti države v liberalni Evropi in za okrepitev njene vloge v jugovzhodni Evropi.

Prav tako je liberalizacija trga električne energije vplivala na ugled države.

Ključni izzivi naj bi bili:

- Vlada naj bi si prizadevala za privatizacijo državnih bank in za razjasnitev

lastništva zavarovalnic, kot so načrtovali.

- Lokalni finančni sektor je brez napak in pod nadzorom, ampak ne more

priskrbeti dovolj kapitalskih naložb in strukturnih financ, ki si jih želijo lokalna

podjetja. Dostop do financ za mala in srednje velika podjetja je neprimeren in

naj bi pomagal premostiti regionalne razlike in razširil podporo pri tranziciji v

državi.

- Dodatne notranje investicije bodo pospešile razvoj izdelkov z visoko dodano

vrednostjo v gospodarstvu.

- Trud je potreben pri rekonstrukciji in privatizaciji večjih podjetij v

infrastrukturni in kovinarski industriji.

- Stopnjevati je treba tekmovalno okolje pri liberalizaciji infrastrukturnega

sektorja skozi privatizacijo in prav tako je pomembno okrepiti urejevalno

upravljanje.

- Zmanjšati je treba nezaupanje v sodstvo in pospešiti sodne procese.

- Potrebna je pomoč pri dolgoročnem kapitalu v infrastrukturne projekte, v

glavnem v okviru občin, vključno z inovativnim programom, tako bo zasebni

sektor še naprej privlačen za investicije.

Banka namerava tudi v prihodnje imeti pomembno vlogo pri osredotočenju na navedene

izzive.

Slovenija se bliža koncu tranzicijskega procesa, zato bodo nadaljnje aktivnosti EBRD

temeljile na naslednjih področjih delovanja:

30

Finančni sektor

V kratkem razdobju bo EBRD pomagala pri podpiranju privatizacije največjih lokalnih bank

in prav tako pri privatizaciji finančnega sektorja, osredotočila pa se bo predvsem na Novo

kreditno banko Maribor in zavarovalnice. Skozi strategijskji čas je glavni cilj napredovanje

dela z lokalnimi bankami in različnimi sponzorji za razvoj niza finančnih produktov, ki niso

neposredno namenjeni gospodarstvu: kapitalske naložbe, vmesno investiranje, hipotekarna

posojila, leasing in širjenje vrst financiranja za mala in srednje velika podjetja.

Podjetniški sektor

Takoj ko bo mogoče, bo EBRD podpirala privatizacijo državnega telefonskega operaterja.

Banka pa se namerava osredotočiti tudi na tri prioritete:

- Aktivno bo sodelovala z lokalnim finančnim sektorjem in bo začetnik pri

predstavitvi dolgoročnega vmesnega financiranja.

- Banka si bo skupaj s slovensko vlado prizadevala za pridobivanje

evropskih in neevropskih investitorjev pri razvoju investicij z visoko

dodano vrednostjo v državi.

- Ujela bo vredne priložnosti in bo udeležena v rekonstrukciji lokalnega

podjetništva.

Infrastruktura in okolje

Banka bo podpirala posodobitev slovenskih železnic, prizadevala si bo za finančne kanale za

male občine skozi lokalne finančne institucije skupaj z EU. Skupaj z vlado bo sodelovala pri

posodabljanju in vzdrževanju cestne infrastrukture. Banka bo prav tako sodelovala na trgu

glavnih produktov (plin, naftni derivati, električna energija), in sicer tako, da bo pomagala pri

modernizaciji infrastrukture, promociji tekmovalnosti in privatizaciji.

V prihodnje bo EBRD, v skladu s svojo strategijo, nekoliko truda vložila v komercializacijo

infrastrukture. Posebna pozornost bo namenjena infrastrukturi na občinskih ravneh. Pri EBRD

zelo optimistično gledajo na razvoj Slovenije in so pripravljeni povečati investicije v našo

državo. Zelo se zanimajo za privatizacijo v Sloveniji in so tudi pripravljeni zagotoviti sredstva

za pospešitev procesov.

31

4 KAKO DO SREDSTEV EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ Pri razvrščanju gospodarske družbe po velikosti si lahko družbe pomagajo s prikazano tabelo. Tabela 7: Kriteriji za razvrščanje gospodarskih družb po velikosti velikost družbe zaposleni v zadnjem

poslovnem letu čisti prihodek v zadnjem poslovnem letu (v milijardah SIT)

vrednost aktive ob koncu poslovnega leta (v milijardah SIT)

mala ne presega 50 manjši od 1 ne presega 0,5 srednja ne presega 250 manjši od 4 ne presega 2 velika nad 250 od 4 naprej od 2 naprej Vir: Uradni list RS, št. 06/92 in dopolnitve, vključno z Uradnim listom RS, št. 45/2001

Velike družbe so banke, zavarovalnice in družbe, ki so po 53. členu Zakona o gospodarskih

družbah dolžne izdati konsolidirana letna poročila.

4.1 Mali in srednji projekti 4

Veliko projektov je premajhnih, da bi jih EBRD direktno financirala, zato so financirani s

posredniki. Ti pomagajo manjšim podjetjem do finančnih sredstev. Finančni posredniki so

lahko poslovne banke, mikroposlovne banke, nepristranski skladi in leasinški posredniki.

Poleg neposrednih posojil je EBRD tem podjetjem zagotovila tudi druge oblike podpore, kot

so:

- nepristranska udeležba pri vlaganju kapitala v sklade podjetij

- iskanje in izbira lokalnih bank, ki so pod njenim okriljem in po njenih

navodilih sposobne investirati v različne projekte

- sofinanciranje ob pomoči lokalnih bank in drugih ustreznih lokalnih

investitorjev ter s tujimi bankami

4 Povzeto po Nusdorferjevi (2001, 10-12) in EBRD (2004c).

32

Prošnjo za finančna sredstva lahko naša podjetja pošljejo naslednjim posrednikom:

- Banki Koper

- Novi kreditni banki Maribor

- Novi ljubljanski banki

- SKB banki

Vlagatveni kriteriji so v skladu s politiko EBRD, ob tem pa se finančni posredniki sami

odločijo o finančni podpori malih in srednje velikih podjetij ter občin.

EBRD financira posrednike, ki podpirajo zasebni sektor. Vsaka banka pa ima svoje zahteve

pri dodeljevanju posojil podjetjem:

- smiseln poslovni načrt razvoja ali širitve poslovanja podjetja

- izdelke, ki so konkurenčni na trgu

- finančne in poslovne informacije o lastnikih/partnerjih

- informacije o finančni zgodovini podjetja

- zavarovanje v obliki hipotek, poroštva

Ker ima vsak finančni program v okviru pomoči EBRD mikro, majhnim in srednje velikim

podjetjem posebne zahteve in meje investiranja, je zelo priporočljivo, da podjetja najprej

navežejo stike z ustreznim finančnim posrednikom, ki nadalje zagotovi vse potrebne

informacije. V skladu s pooblastilom EBRD pa finančni posredniki zagotovijo tudi to, da vsi

predlogi upoštevajo zahteve okolja.

Trenutno je pomanjkanje financiranja in investicij ena najpomembnejših ovir pri nadaljnjem

in hitrejšem razvoju malih in srednje velikih podjetij. Tako je osrednji cilj sklada, ki sta ga

ustanovili Evropska komisija in EBRD, predvsem spodbujanje rasti in razvoja zasebnih malih

in srednje velikih podjetij. To naj bi dosegel predvsem z lažjim dostopom do kapitala in z

ustvarjanjem novih praks financiranja projektov pri finančnih posrednikih. Delovanje EBRD

v skladu bo potekalo predvsem skozi lokalne banke, ki bodo dobile posojilo za dodeljevanje

subposojil malim in srednje velikim podjetjem. Pri tem bodo lahko deležne tehnične pomoči,

ki jo financira EU. Tako je glavni namen sklada predvsem pozitivno vplivati na finančne

posrednike in mobilizirati dolgoročni kapital za investicije v mala in srednje velika podjetja,

okrepiti posojilodajalne možnosti lokalnih bank in ustvariti nov razred kapitalskih skladov.

33

EBRD in Evropska komisija sta 19. aprila 1999 v Londonu podpisali sporazum, s katerim sta

ustanovili poseben finančni sklad za mala in srednje velika podjetja - SME Facilities, ki deluje

v 10 državah – Bolgariji, Češki, Estoniji, Madžarski, Litvi, Latviji, Poljski, Romuniji,

Slovaški in Sloveniji. Sklad temelji na dveh t. i. oknih – investicijskem in posojilnem.

Sredstva v investicijskem oknu so namenjena lastniškemu financiranju prek investicijskih

skladov. V ta namen sta EBRD in EU namenili po 25 milijonov evrov. Za posojilno okno, ki

je namenjeno kreditiranju lokalnih bank, je EBRD odobrila 125 milijonov evrov, EU pa 25

milijonov evrov, namenjenih za tehnično sodelovanje. Ta začetni kapital naj bi v nekaj letih

še narasel.

Slovenija je potrdila sodelovanje v tem programu, vendar država oziroma ministrstva nimajo

nobenih pristojnosti ali zadolžitev v okviru izvajanja programa. V imenu Evropske komisije

ga namreč upravlja in vodi EBRD (Podgornik, 1999).

4.1.1 Posojilno okno

EBRD je v okviru posojilnega okna odobrila 125 milijonov evrov, ki bodo namenjeni

posojilom lokalnim bankam, EU pa je oknu namenila še dodatnih 25 milijonov evrov za

tehnično sodelovanje. Posojilno okno se osredotoča zlasti na podporo malim in srednje

velikim podjetjem.

Financiranje malih in srednje velikih podjetij je lahko namenjeno investiranju v nepremičnine

ali obratni kapital, lahko pa zajema tudi nove projekte, modernizacijo ali širitev obstoječega

poslovanja v naslednjih sektorjih: proizvodna industrija, agroživilski sektor, hoteli, turizem,

prihranek z energijo in varstvo okolja, gradbeništvo, trgovina in storitve.

Najpogosteje se pojavlja investiranje v osnovna sredstva, in sicer nakup poslovnih prostorov,

opreme, strojev, službenih vozil, obnovo, širitev ali dokončanje poslovnih prostorov ter

financiranje potreb po obratnem kapitalu.

Podjetja, ki želijo sodelovati v financiranju, morajo biti pravne osebe v zasebni lasti, ki se ne

ukvarjajo z igrami na srečo, nepremičninami, bančništvom, zavarovalnim ali finančnim

34

posredništvom, proizvodnjo ali dobavo orožja in vojaške opreme, proizvodnjo tobaka in

žganih alkoholnih pijač ali s posli, ki so zaradi okoljevarstvenih razlogov na negativni listi

EBRD.

Do kredita so upravičeni samostojni podjetniki ter mala in srednje velika podjetja, katerih cilj

je ustvarjanje dobička. Kreditojemalci so lahko nove ali obstoječe stranke banke, ki posreduje

kredite EBRD. Imeti morajo naslednje značilnosti:

- zaposlujejo do 100 ljudi oz. do 250, če je podjetje iz delovno intenzivne

panoge

- so v večinski lasti ali pod operativnim vodstvom slovenskih rezidentov

- so v večinskem zasebnem lastništvu

- maksimalni letni promet ne presega 40 milijonov evrov oz. maksimalna višina

sredstev znaša 27 milijonov evrov

- razpolagajo z vsemi potrebnimi dovoljenji za določen projekt

- vodijo vse aktivnosti v skladu s slovenskim okoljevarstvenimi določili in

projekti, za katere najemajo kredit, so okoljsko primerni po določilih EBRD

Najvišji znesek kredita je 150.000 evrov. V skupni izpostavljenosti, ki je 250.000 evrov do

enega kreditojemalca, predstavljata to najmanj dva kredita, katerih namen pa mora biti

različen. Izjemoma se lahko odobri posameznemu kreditojemalcu en kredit v višini 250.000

evrov, vendar je za to potrebna predhodna odobritev pristojnih iz EBRD. Pri financiranju

obratnega kapitala trgovinskim in storitvenim dejavnostim je znesek kredita omejen na 50.000

evrov.

Glede na dobo odplačila kredita ločimo:

- kratkoročni kredit za obratna sredstva z dobo odplačila do 1 leta

- srednjeročni kredit za financiranje obratnega kapitala z dobo odplačila do 3 let

- dolgoročni kredit za investicije v osnovna sredstva in za financiranje obratnih

sredstev z dobo odplačila do 7 let oz. do končnega poplačila kreditne linije

banke

EBRD priporoča mesečno odplačevanje glavnice in obresti, vendar je možno tudi četrtletno

ali polletno, če je dejavnost sezonske narave ali ima drug razlog, ki upravičuje takšno

odplačilo. Moratorij za glavnico je največ 6 mesecev.

35

4.1.2 Investicijsko okno

EBRD in EU sta v investicijsko okno prispevali 25 milijonov evrov. Sredstva so uporabljena

za investicije v zasebne investicijske sklade, ki bodo investirali v mala in srednje velika

podjetja držav kandidatk. Proračun posameznih skladov naj bi bil od 10 do 15 milijonov

evrov, največja možna investicija pa je 1 milijon evrov. Sklade bodo upravljali neodvisni

managerji.

Pridobivanje dodatnih investitorjev bo naloga managerjev skladov in pomembno merilo za

kapitalsko investicijo sklada EBRD/EU. Glede na to, da so stroški in tveganje sklada,

namenjenega malim in srednje velikim podjetjem, večji, je lahko pomoč EU namenjena

predvsem raznim spodbudam, kot je subvencioniranje operativnih stroškov.

Skladi se lahko ustanovijo v vseh državah članicah, lahko pa pokrivajo posamezno regijo v

državi ali celotno državo. EBRD bo skušala sredstva v investicijskem oknu porazdeliti

enakomerno med vse države kandidatke.

Kot podjetja lahko tudi mestna občina zaprosi za posojilo EBRD prek lokalnih bank. Posojila

so namenjena infrastrukturnim projektom, ki so dostopni malim, srednje velikim in javnim

podjetjem. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati, so:

- v občini mora biti manj kot 100.000 prebivalcev

- sposobnost vrnitve posojila

- popoln finančni management in kontrola nad proračunskimi postopki

- sposobnost uporabe postopkovnih in okoljevarstvenih zahtev

4.2 Veliki projekti 5

V nasprotju z malimi in srednje velikimi podjetji lahko večja slovenska podjetja dobijo

sredstva EBRD neposredno. Prvi korak pri pridobivanju sredstev je stik s pisarno za

poizvedbe o projektih v Londonu ali z rezidenčno pisarno v Sloveniji:

5 Povzeto po Nusdorferjevi (2001, 13-19) in EBRD (2004d).

36

poizvedbe o projektih kontaktna oseba v Sloveniji EBRD Project Enquieries One Exchange Square London EC2A2EH, Velika Britanija

g. Murat Yildiran EBRD Trg republike 3 (9. nadstropje)

1000 Ljubljana

Banka z velikimi projekti v državah članicah pomaga pri privatizaciji in obnovi podjetij,

podpira pa tudi občinska vlaganja v infrastrukturo, za katero skrbijo javna podjetja.

Projekti, ki jih banka lahko financira, morajo biti tehnično, ekonomsko, finančno, pravno in

ekološko ustrezni ter predstavljati za banko sprejemljivo tveganje. Ko je to potrebno, lahko

banka uporabi sredstva tudi za financiranje priprave projekta, predvsem z namenom podpore

izvedbe.

Kriteriji EBRD za dodeljevanje sredstev pri velikih projektih so naslednji:

- EBRD financira do 35 odstotkov skupnih stroškov za projekte »zelenih

površin« ali 35 odstotkov dolgoročnih sredstev za ustanovitev podjetja

- zaželena je tudi lastniška udeležba drugih financerjev, predvsem pri novih

projektih ali skupnih vlaganjih (joint venture), kjer so potrebne posebne

tehnične in vodstvene sposobnosti

- projekti zasebnega sektorja naj bi temeljili na vsaj tretjini sredstev iz

kapitalskih investicij in največ dveh tretjinah dolžniškega kapitala

- lastniška udeležba partnerjev ni nujno le gotovinska, ampak lahko vključuje

tudi opremo

- vrednost projekta mora biti med 5 in 250 milijoni evrov

- lokacija mora biti v državi projekta

- projekt mora biti dobičkonosen in obetaven

- projekt mora prinašati korist celotnemu lokalnemu gospodarstvu

- izpolnjevati mora okoljevarstvene standarde

Značilnosti posojila za velike projekte:

- znesek posojila se giblje med 5 in 15 milijoni evrov

- znesek je izplačan v pogodbeni konvertibilni valuti, lahko pa tudi v lokalni

valuti

- dolg se odplačuje od 5 do 15 let

37

- posojila EBRD temeljijo na običajnih pravilih trga in so cenovno konkurenčna

- banka ponuja stalne in spremenljive obrestne mere, lahko pa tudi kombinacijo

obeh

- stalna obrestna mera, povezana s spremenljivimi obrestmi, kot je npr. LIBOR

- spremenljiva obrestna mera, ki je lahko omejena navzgor (obrestna kapica)

in/ali navzdol (obrestna ovratnica). Ker vrsta obresti direktno vpliva na

dobičkonosnost, naj bi projektna finančna struktura vključevala posojila s

stalno in spremenljivo obrestno mero

EBRD financira kapitalske naložbe v vrednosti med 2 in 100 milijoni evrov, in sicer za

industrijo, infrastrukturo in finančni sektor. Banka pri naložbah uporablja sodobne pristope in

pričakuje primerno povračilo za investicije. Instrumenti kapitalskih naložb so navadne

delnice, prednostne delnice, podrejena posojila in obveznice.

Ob sklenitvi posla se obračuna tudi marža, ki je dodana že v osnovni obrestni meri, zraven

tega pa je vključeno tudi določeno kreditno tveganje, ki pa je odvisno od bonitete države. Kot

dodatek marži lahko EBRD zaračunava različne pristojbine in provizije (začetno provizijo ob

podpisu pogodbe, za predplačilo, za razveljavitev ali prepozno plačilo).

Banka zahteva, da podjetje priskrbi za zavarovanje za normalna tveganja (pred tatvinami,

požarom, gradbenimi napakami). EBRD ne zahteva zavarovanja za politično tveganje in

tveganje konvertiranja.

EBRD uporablja veliko vrst garancij. Te obsegajo garancije, pri katerih banka varuje

posojilojemalca pred različnimi tveganji, in garancije za določeno tveganje.

38

4.2.1 Začetni pristop

Potencialni posojilojemalci naj bi z banko navezali stike že v začetnih fazah svojega projekta,

da jim lahko bančni uslužbenci ustrezno svetujejo o nadaljnjem postopku in so tako tudi sami

seznanjeni s ključnimi fazami razvoja projekta. V začetni fazi identifikacije morajo podjetja

banki predložiti predvsem:

- informacijo o delničarjih, domačih in tujih

- poslovno in projektno usmeritev, jasno obrazložitev poslovnega predloga ter

njegove tehnične in ekonomske vidike

- specifikacijo pričakovane vloge EBRD (investitor ali posojilodajalec)

Naštete informacije v začetni fazi zadostujejo, da banka oceni, ali predlog ustreza njenim

načelom in strategiji, in vodijo k prvemu postopku odobritve: odobritvi koncepta. Če je

koncept odobren, banka pošlje mandatno pismo, ki je osnova za dogovor o nadaljnjem delu.

Ko ima EBRD vse potrebne informacije, od prvega stika do podpisa pogodbe preteče od 3 do

6 mesecev, lahko pa tudi manj. Celotni projektni cikel, od podpisa pogodbe pa vse do

povrnitve sredstev, traja približno 1 leto za delovni kapital in do 15 let za dolgoročne projekte,

kot so npr. vlaganja v infrastrukturo.

Postopki EBRD so karseda hitri, a je hitrost odvisna od kakovosti in dostopnosti informacij.

Pri tem pa se mora potencialni sponzor zavedati, da banka ne bo nakazala sredstev, dokler ni

popolnoma zadovoljna s pridobljenimi informacijami in niso vsi dokumenti preverjeni

(Financing with the EBRD 1998, 10).

4.2.2 Ocena in odobritev

Interni proces pridobitve posojila poteka v naslednjih fazah:

- začetni pregled - vodja projekta in stranka se dogovorita o finančni strukturi

posojila, določita tudi načrt projekta, rast stroškov in odgovornosti, informacije

pa pregleda operativni odbor, imenovan od višjega vodstva banke

39

- končni pregled - operativni odbor oceni finančna, pravna, ekonomska,

tehnična in ekološka vprašanja, preden ga da v odobritev upravnemu odboru

EBRD

- predstavitev upravi - vodja projekta in operativni odbor predstavita projekt

skupini direktorjev, ti pa ga potrdijo ali zavrnejo

- podpis - ko je projekt potrjen, pogodbo podpišeta predstavnik EBRD in stranka

in pogodba postane pravno zavezujoča

- nakazilo sredstev in povrnitev - ko se obe strani dogovorita o pogojih

povrnitve sredstev, banka nakaže sredstva s svojega bančnega računa na bančni

račun stranke. Sredstva se povrnejo, kot je bilo dogovorjeno. Poglavitna pri

posojilu sta denarni tok podjetja in sposobnost, da stranka vrne posojilo v

dogovorjenem času. Posojilo je zavarovano s posojilojemalčevim

premoženjem in/ali je pretvorjeno v deleže. Posojilo se ponavadi vrne v enakih

polletnih ali letnih obrokih. Daljši odplačilni rok se ponavadi upošteva pri

vlaganjih v infrastrukturo (do 15 let)

4.2.3 Zahteve EBRD pri financiranju

Preden EBRD začne financirati projekt, potrebuje številne informacije, ki ji pomagajo določiti

potencialno tveganje investicije oziroma posojila. Da bi nekoliko pospešila postopek, je

EBRD izdala usmeritve, ki jih je treba upoštevati pri vlogi za financiranje.

- Operativne in projektne informacije

Na začetku mora podjetje predstaviti uvodno informacijo, ki podrobneje pojasnjuje projekt.

Tako je treba povedati, ali so sredstva potrebna za ustanovitev podjetja ali za širitev že

obstoječega, ali gre za nakup/privatizacijo ali za skupno vlaganje. Koristno je, če uvod

vsebuje tudi predstavitev predvidene porabe sredstev. Podjetje mora opisati tudi dosedanji

razvoj projekta, sedanje stanje in pojasniti, zakaj potrebuje sredstva. EBRD se želi povezati

tudi s t. i. sponzorjem projekta, ki je odgovoren za njegovo izvedbo.

Sponzor je lahko podjetje ali celo tretja stranka (pogodbenik ali potencialni kupec

storitev/proizvodov posojilojemalca), ki je pomemben delničar v projektu z izkušnjami na

40

omenjenem področju. Zelo koristno je, če sponzor te svoje izkušnje tudi predstavi. Sponzor

mora prav tako podati informacije o svojem finančnem statusu.

V tem delu mora posojilojemalec podrobno opisati tudi značilnosti storitve/proizvoda, ki ga

bo prodajal, ga primerjati z izdelki neposrednih konkurentov in pojasniti prednosti, ki jih

prinaša morebitnim kupcem. EBRD pri odločitvi o financiranju ocenjuje tudi proizvodni

proces, ki mora biti dovolj konkurenčen. Podjetje mora tako v okviru proizvodnega procesa

zagotoviti pet informacij:

- razlog za specifično lokacijo podjetja, kjer se upoštevajo predvsem stroški

prevoza

- razpoložljivost surovin in delovne sile

- oddaljenost od strank in dobaviteljev

- razpoložljivost energije in vodnih virov, opis objekta in opreme

- opis potrebnih profilov delovne sile

Pri opisu objekta in opreme se mora podjetje osredotočiti na tri bistvena vprašanja, in sicer

kako moderen je objekt, kakšna vrsta nadgradnje bo potrebna, kako je oprema primerljiva z

opremo drugih proizvajalcev; opis proizvodnega procesa in njegovih prednosti, podatek o

vložku v proizvodni proces in o stroških.

Pri predstavitvi projekta mora podjetje opisati trg, na katerem bo delovalo, in pojasniti, ali je

to zanj nov ali že vzpostavljen trg. Podjetje mora identificirati ciljni trg in pričakovano

povpraševanje na njem. Ob izvozu izdelkov mora podjetje pojasniti, na kateri trg se namerava

usmeriti in kako si ga namerava zagotoviti. Opisati mora, kako se je trg v zadnjih dveh, treh

letih razvijal in kakšen je pričakovan razvoj za naslednjih pet let, pri čemer je treba posebej

upoštevati izdelek, konkurenco in stranke. Predstaviti je treba tudi konkurente na trgu, kakšen

je njihov tržni delež, kako so se razvijali v preteklih treh letih in kakšni so njihovi načrti ter

kako se bodo odzvali na projekt. V predstavitvi cenovne strategije je treba vključiti tudi

analizo zgodovinskega razvoja cen izdelka in oceno ključnih dejavnikov določanja cen.

Za uspeh projekta je nujna tudi uspešna uprava, ki jo je EBRD treba predstaviti. Pri tem mora

podjetje pojasniti, od katerega sponzorja izhaja projektni management, opisati strukturo

upravljanja ter odnose in pretok informacij med posameznimi oddelki in posamezniki,

41

funkcijo vsakega oddelka ter pojasniti, kako se nadzoruje uspešnost posameznega oddelka. Za

najpomembnejše položaje v podjetju je smiselno predstaviti tudi življenjepise vodij oddelkov.

- Finančne informacije

V tem delu mora podjetje predstaviti informacije o stroških podjetja, finančnem načrtu in

pojasniti porabo sredstev, zlasti sredstev EBRD. Ključni podatki, ki jih predstavitev mora

obsegati, so:

- kako so določeni stroški in ocena natančnosti njihovega izračuna

- stroški dobavitelja in kdo jih je določil (interno ali neodvisni pogodbenik)

- načrt porabe sredstev

- podatki o že porabljenih sredstvih

- podatki o virih opreme, zlasti če zanje poskrbi eden od sponzorjev

- predvidevanje potencialnih presežkov

Da bi banka lahko ustrezno ocenila tveganje, ki je povezano z izvedbo projekta, mora opisati

tudi njen potek, vključno z izvajalci, ki so zadolženi za izpeljavo posameznih delov projekta,

ter dodati pojasnilo o njihovi izbiri in opis njihovega dosedanjega dela. Če je možno, je treba

opisati naravo pogodbe s posameznimi izvajalci.

Ker EBRD zahteva transparentnost pri izvedbi projekta, mora sponzor tudi:

- opisati in argumentirati predlagano metodo nakupa blaga, storitev in opreme s

sredstvi EBRD

- potrditi, da so bili blago, storitve in oprema kupljeni pod ustreznimi nakupnimi

pogoji

Običajno je EBRD eden izmed več finančnih podpornikov projekta, predvsem zaradi

porazdelitve tveganja. Če ima sponzor težave pri pridobivanju tujih investitorjev, je zelo

pomembno, da v začetnih fazah naveže stik z EBRD, saj lahko banka pripomore k

pridobivanju investitorjev.

Informacija o različnih virih financiranja bi morala zajemati štiri ključne vidike:

- kapitalska investicija (kdo vlaga kapital in za koliko časa, kakšna je

razporeditev delničarjev in zakaj)

42

- posojilo (kdo so posojilodajalci, v katerih valutah bo podjetje dobilo posojilo

ali je kakšno posojilo dano pod posebnimi pogoji)

- relevantni podporni sporazumi (predstavitev morebitnih dodatnih sporazumov,

ki bi vplivali na strukturo projekta, npr. državna subvencija itd.)

- zavarovanje (specifikacija oblik garancij za posojilodajalce, npr. hipoteke)

Podjetje mora EBRD prikazati tudi celoten finančni pregled, predvsem načrte vračanja dolga.

Pri tem je treba predstaviti obseg prodaje in cen vključno s popusti in provizijami, operativne

stroške, kot so npr. število delavcev, njihova povprečna plača, cena prevoza, surovin,

administracija, vzdrževanje in obratni kapital.

Podjetje mora izdelati tudi finančno projekcijo, ki bo vsebovala predvideni dobiček, vključno

z dividendami, bilanco (od leta začetka obratovanja investicije dalje), operativni kapital z

opisom virov in uporabe tega kapitala, dolžniški in obrestni urnik, kjer se kaže, koliko časa bo

podjetje zadolženo in kolikšne so obrestne mere za vračilo dolga, ter predvidene davke, ki jih

bo podjetje plačevalo v času posojila.

- Okoljevarstvene in regulacijske informacije

EBRD mora v okviru svoje dejavnosti upoštevati okoljevarstvena načela in promovirati

trajnostni razvoj. Zato morajo podatki, ki jih podjetje predstavi, vsebovati tudi zadostne

informacije o ekoloških vidikih in implikacijah projekta. S tem namenom morajo začetne

informacije EBRD zajemati:

- lokacijo projekta

- preteklo in sedanjo uporabo zemljišča

- opis vseh gradbenih del in fizičnih modifikacij terena, povezanih s projektom

- predlagane ukrepe za ekološko varnost

- izjavo, da EBRD ni odgovorna za morebitno onesnaženje

- izjavo o morebitni okoljevarstveni politiki podjetja

Če je mogoče, mora podjetje vključiti tudi kopijo ekoloških raziskav projekta, prav tako

nacionalne in lokalne ekološke standarde ter standarde zdravja in varstva pri delu.

EBRD mora tudi razumeti, kako je regulirano okolje, v katerem bo predlagani projekt deloval.

Zato mora podjetje opisati, katere vladne licence in dovoljenja morajo biti izdani za izpeljavo

43

projekta ter kako in v kolikšnem času si bo podjetje ta dovoljenja lahko pridobilo. Če je

projekt proizvodne narave, mora podjetje opisati morebitne omejitve pri uvozu ustrezne

opreme, naravo carin in kvot. Če naj bi bil izdelek namenjen izvozu, je treba pojasniti tudi, ali

obstajajo na izvoznih trgih omejitve pri uvozu.

Če je le mogoče, morajo biti vse informacije podprte z dejanskimi podatki in oddane v

angleščini, da bi se izognili nepotrebnim stroškom prevajanja.

Sektorji, ki jih EBRD ne financira:

- oboroževanje in sorodne dejavnosti

- tobačna industrija

- predmeti, ki so v nasprotju z mednarodnimi zakoni

- igralniška dejavnost

Lahko pa se tudi zgodi, da banka ne financira določenih proizvodov ali postopkov, če ti

negativno vplivajo na okolje.

44

5 SKLEPNA MISEL Evropska banka za obnovo in razvoj je le ena izmed regionalnih bank za financiranje razvoja,

ki sodeluje pri prestrukturiranju in spodbujanju gospodarstva in pomaga državam na prehodu

v tržno gospodarstvo.

Vendar je EBRD najpomembnejša za Slovenijo, saj je pomagala slovenskim podjetjem in

gospodarstvu tudi pri vstopu v Evropsko unijo in bo pomagala pri razvoju gospodarstva še v

prihodnje.

Delovanje EBRD vodita dva glavna oddelka, in sicer oddelek za komercialno bančništvo in

oddelek za razvojno bančništvo. Oddelka sta odgovorna za učinkovito izvajanje operativnih

dejavnosti in dejavnosti tehničnega sodelovanja, prav tako za izdelavo razvojnih strategij za

vsako državo srednje in vzhodne Evrope.

Komercialno bančništvo podpira investicije v zasebno gospodarstvo, medtem ko razvojno

bančništvo zagotavlja sredstva javnemu sektorju, predvsem razvoju infrastrukturnih

projektov. Razmerje med sredstvi, ki jih dodeljuje banka, je 40 : 60 v korist komercialnega

bančništva.

Veliko projektov je premajhnih, da bi jih EBRD direktno financirala, zato so financirani s

posredniki, ki pomagajo manjšim podjetjem do finančnih sredstev. V nasprotju z malimi in

srednje velikimi podjetji lahko večja slovenska podjetja dobijo sredstva EBRD neposredno

tako, da navežejo stik s pisarno za poizvedbe o projektih v Londonu ali z rezidenčno pisarno

v Sloveniji.

Pri dodeljevanju sredstev pa EBRD namenja veliko pozornost varstvu okolja, zato morajo

podjetja izpolnjevati okoljevarstvene predpise, njihova dejavnost pa ne sme biti uvrščena na

Izključitveni okoljevarstveni seznam, podjetja ne smejo izdelovati orožja in vojaške opreme,

pridelovati tobaka in proizvajati žganih alkoholnih pijač, ne smejo se ukvarjati s

financiranjem igralnic in zavarovalnic, prav tako ne smejo sredstev nameniti refinanciranju ali

prestrukturiranju najetih kreditov.

45

6 POVZETEK

Tranzicija držav v srednji in vzhodni Evropi iz planskega v tržni sistem gospodarstva je

postala eden osrednjih svetovnih izzivov devetdesetih let. Ustanovitev EBRD kot regionalne

razvojne banke je bila eden od korakov, s katerimi so razvite industrijske države, zlasti države

EU, želele podpreti proces gospodarskih reform v regiji. EBRD gospodarsko in

infrastrukturno manj razvitim zagotavlja dodaten priliv kapitala pod ugodnimi pogoji in s tem

pospešuje realizacijo regionalnih projektov in prevzema vlogo katalizatorja za pritegnitev

drugih virov finančnih sredstev.

Slovenija je postala članica EBRD leta 1992. Slovenski javni in zasebni sektor sta tako

deležna njene pomoči s področja razvojnega in komercialnega bančništva za majhne in velike

projekte, ki so pomembni za nadaljnji razvoj gospodarstva. EBRD z razvojnim bančništvom

zagotavlja posojila javnemu sektorju, predvsem razvojno pomembnim infrastrukturnim

projektom, s komercialnim bančništvom pa podpira investicije v zasebno gospodarstvo. Pri

tem EBRD zahteva, da vsak financiran projekt upošteva okoljevarstvena načela in zagotavlja

trajnostni razvoj.

Ključne besede

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), mali in srednji projekti, veliki projekti,

komercialno bančništvo

46

ABSTRACT Transition from strictly state regulated to free market economy in Middle and Eastern Europe

countries has become one of the largest global challenges in the 1990’s. With the

establishment of the European Bank for Reconstruction and Development (EBRD) as a

regional development bank, developed industrial countries, especially EU members, wanted

to promote economy reform process in the region. EBRD assures additional capital under

more favorable terms to less developed countries, as far as economy and infrastructure are

concerned. That promotes the realization of regional projects and functions as a catalyst for

other financial sources.

Slovenia became a member of the EBRD in 1992. Slovenian public and private sectors take

part in its programs in the spheres of both development and merchant banking for projects that

are important for further economic development. Through development banking, the EBRD

assures loans to public sector, especially to projects important for the development of

infrastructure. On the other hand, its merchant banking programs support investments in

private enterprises. Every project that EBRD finances must consider ecological principles and

assure long lasting development.

Key words

Bank for Reconstruction and Development (EBRD), Small and Medium Projects, Large

Projects, Merchant Banking

47

7 LITERATURA, VIRI LITERATURA

1. Grilc, Peter, in Tomaž Ilešič. 2004. Pravo Evropske unije. Ljubljana: Pravna fakulteta

in Cankarjeva založba. 2. Gutner, L. Tamar. 2002. Banking on the Environment: Multilateral Development on

Their Environmental Performance in Central and Eastern Europe. Massachusetts Institute of Technology.

3. Mrak, Mojmir. 2002. Mednarodne finance. Ljubljana: GV Založba. 4. Reuvid, Jonathan, and Roger Bennett. 1993. Doing Business with the West. London:

Kogan Page Ltd.

5. Zbašnik, Dušan. 2001. Mednarodne poslovne finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

VIRI 1. Aquasystems, d.o.o.,. 2004. Centralna čistilna naprava Maribor, Slovenija. 2. BAS program. Dostopno na: http//www.bas-slo.net/default.htm. 3. DZ RS - Državni zbor Republike Slovenije. 2005. Zakon o gospodarskih družbah

[online]. Dostopno na: http://www.dzrs.si/si/aktualno/spremljanje_zakonodaje/sprejeti_zakoni/sprejeti_zakoni.html (5. 1. 2005).

4. GZS – Gospodarska zbornica Slovenije. Dostopno na: http//www.gzs.si.

5. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2002. Strategija za

Slovenijo [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/about/strategy/country/slovenia/strategy.pdf (20. 10. 2004). 6. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2003a. Letno poročilo

2003 [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/pubs/index.htm (20. 10. 2004).

7. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2003b. Okoljska politika [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/enviro/index:htm (20. 10. 2004).

8. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004a. Osnovni

podatki o EBRD [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/about/index.htm (20. 10. 2004).

9. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004b. EBRD –

vlaganja [online]. Dostopno na:http//www.ebrd.com/pubs/ar/03/projecte.pdf (20. 10. 2004).

48

10. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004c. Finančna pomoč za male in srednje projekte [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/apply/small/index.htm (20. 10. 2004).

11. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004d. Finančna

pomoč za velike projekte [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/apply/large/index.htm (20. 10. 2004).

12. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004e. Organizacijska

struktura EBRD [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/about/structura/index.htm (20. 10. 2004).

13. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004f. Podpisani

projekti do 31. 12. 2003 [online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/country/country/slovenia/signed/sloven03.pdf (20. 10. 2004).

14. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004g. Seznam članic

EBRD [online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/about/basics/index.htm (9. 11. 2004).

15. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004h. EBRD in

Slovenija [online]. Dostopno na: http//www. ebrd.com/country/country/slovenia/index.htm (20. 10. 2004).

16. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004i

Telekomunikacije[online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/country/sector/telecoms/showcase/smaller (20. 10. 2004).

17. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004j. Poročilo za

medije. [online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/new/pressrel/1994/35jun10.htm (20. 10. 2004).

18. EBRD – European Bank for Reconstruction and Development. 2004k. Povzetek

projektnega dokumenta [online]. Dostopno na: http://www.ebrd.com/projects/psd/psd1997/4397.htm (20. 10. 2004). 19. EBRD – Evropska banka za obnovo in razvoj. 1998. Financing with the EBRD. 20. Nusdorfer, Rudica. 2001. Pridobivanje sredstev EBRD za slovenska podjetja.

Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije.

21. Podgornik, Milojka. 1999. Pomoč malim in srednjim podjetjem. Evrobilten št. 8/9 [online]. Dostopno na: http//www.evropa.gov.si/publikacije/evrobilten (20. 10. 2004).

22. Univerza v Ljubljani. Fakulteta za pomorstvo in transport. 2000. EU and cross-border

regional economic cooperation – The Northern Adriatic Ports of Trieste, Koper and Rijeka.

23. Žižmond, Egon. 1998. Kako nastane pisno delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

49

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC

EBRD – European Bank for Reconstruction and Development - Evropska banka za obnovo in

razvoj

IBRD – International Bank for Development and Recostruction – Mednarodna banka za

obnovo in razvoj

EU – European Union - Evropska unija

EFTA – European Free Trade Association - Evropsko združenje za prosto trgovino

EIB – European Investment Bank - Evropska investicijska banka

IMF – International Monetary Found - Mednarodni denarni sklad (MDS)

IADB – Inter American Development Bank – Medameriška razvojna banka

AfDB – African Development Bank – Afriška razvojna banka

AsDB – Asian Development Bank – Azijska razvojna banka

TAM – TurnAround Management Programme - Program za organizacijske spremembe

BAS – Business Advisory Services - Storitve poslovnega sodelovanja

50

PRILOGE Priloga 1: Izključitveni seznam dejavnosti z vidika ekologije Denar iz kreditne linije EBRD naj se NE bi uporabljal za financiranje teh dejavnosti brez pisnega soglasja EBRD. Projekti in investicije

- trgovina z izdelki divjih živali, ki so zaščitene pod sporazumom CITES - spustiti na prostost gensko spremenjene organizme v naravno okolje - proizvodnja, distribucija in prodaja pesticidov, herbicidov in farmacevtskih

izdelkov, ki so predmet mednarodne prepovedi - viseče ribiške mreže, uporabljene v morskih vodah, daljše od 2,5 km - proizvodnja, skladiščenje, obdelovanje ali odlaganje radioaktivnih odpadkov - proizvodnja jedrske energije - skladiščenje, obdelovanje ali odlaganje nevarnih odpadkov - proizvodnja opreme in naprav, ki vsebujejo klorofloroogljike (CFC), halogene

in druge snovi, predpisane v Montrealskem uradnem zapisniku - proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo poliklonirane bi-fenile (PBC) - proizvodnja izdelkov, ki vsebujejo azbest

Kratkoročno kreditiranje obratnih sredstev, garancije

- trgovina z izdelki divjih živali, ki so zaščitene s sporazumom CITES - genetsko spremenjeni organizmi, ki naj bi se spustili na prostost v svoje

naravno okolje - pesticidi (kot so organski klor in druge vztrajne sestavine), herbicidi in

farmacevtski izdelki, ki so predmet mednarodne prepovedi - viseče ribiške mreže uporabljene v morskih vodah, daljše od 2,5 km - radioaktivna zemljišča radioaktivnih odpadkov - klorofloroogljiki (CFC), halogeni in druge snovi predpisane v Montrealskem

uradnem zapisniku - izdelki (kot so naftne električne in hidravlične naprave), ki vsebujejo več kot

0,005 odstotka teže polokloniranih bi-fenilov (PCB) - izdelki, ki vsebujejo azbest - na splošno omejevanje zgoraj navedenega blaga, ki krši zakone in predpise

okolja, zdravja in varnosti držav med uvozom, izvozom in tranzitom ali kateregakoli zakona, določenega po mednarodnih predpisih in normah

Ta kontrolni seznam naj bi bil vodilo referentom pri odločitvi o okoljevarstvenih tveganjih, predvsem za podjetja, ki so vezana na omejene dejavnosti. Referenti naj bi primerno presodili in raziskali stopnjo ekološke tveganosti. Dejansko izpostavljanje banke ekološkemu tveganju bo odvisno od faktorjev, kot so narava in obseg kupčije, finančne in vodilne zmogljivosti podjetja.

51

Dejavnosti visokega tveganja Na tem seznamu so lahko bolj kompleksne dejavnosti (raznolikost surovin, izdelkov in odpadnih tokov) ali pa imajo druge značilnosti, pri katerih je možna ekološka nesreča. Te morda zahtevajo bolj natančno okoljevarstveno ocenitev strokovnjakov za okolje in prostor (tistih, ki imajo ustrezno strokovno znanje). Glede na razmeroma visoko ceno ekološke prizadevnosti za te dejavnosti, vezano na prošnjo za posojilo, bi morala kreditojemalec in banka pazljivo premisliti, ali je smiselno nadaljevati kreditno dokumentacijo za takšne dejavnosti. Surovine

- rudarstvo in rudninska predelava, ne glede na to, ali globoko ali odprto rudarstvo

- črpanje, razvijanje in proizvodnja nafte in bencina - kamnolom

Poljedelstvo in predelava

- izdelava in skladiščenje gnojila - izdelava in skladiščenje pesticidov/herbicidov (razen če ni omenjeno že na

Izključitveni listi) - gozdarstvo - širša predelava drevesnih hlodov

Izdelava in skladiščenje nafte in kemičnih snovi

- rafiniranje in skladiščenje nafte v rezervoarjih - predelava premoga - izdelava organskih in neorganskih kemikalij - izdelava zdravil in farmacevtov - izdelava in obsežno skladiščenje in mešanje plastike in sintetike - mila in čistila - industrijski plini - kisline in lužine

Izdelava osnovnih materialov

- železa in jekla - neželeznih materialov - stekla - azbesta - cementa - strojenje, glajenje in barvanje usnja - gum - barvil

Proizvodnja

- livarne - izdelovanje avtomobilov, tovornjakov in kombijev - izdelovanje letal (na veliko) - ladjedelnice - elektrikarstvo

52

- hladilne in klimatske naprave - transformatorji in kondenzatorji na naftno hlajenje - akumulatorji - izolirni materiali - radioaktivni materiali (kot so radioaktivni izotopi)

Prevoz

- letališča - nove ceste - železnice - naftni in plinski cevovodi - terminali za tovornjake - terminali za ladje (pristanišča)

Energija

- elektrarne (vključno s termalnimi, na veter in hidroelektrarnami) > 10Mwe - lokalne kurilnice > 20MW termalne

Mestne kanalizacijske infrastrukture - za nevarne odpadke, glej Izključitveni seznam - postaje za prenos odpadkov - pripomočki za razkrajanje odpadkov - smetišča - odpadi - sežiganje odpadkov - reciklaža ali prenova nevarnih kemikalij ali njihove embalaže

Mestni vodovod in infrastrukture za onesnaženo vodo

- postaje za razkrajanje onesnažene vode - črpalke za onesnažene vode - kanalizacija - postaje za čiščenje vode - glavne vodovodne cevi

Trgovina

- bencinske črpalke - čistilnice - tiskarne - obsežne vlečne službe za avtomobile in tovornjake

Razvoj in gradnja

- dejavnosti, ki vključujejo gradnjo in urejanje obširne okolice, npr. smučišča, osuševanje zemlje iz morja ali močvirja, igrišča za golf, zabaviščni parki, industrijski parki, velika gradbena posestva

- gradnja umetnih jezer in rezervoarjev

53

Dejavnosti tveganja srednje stopnje Ta kontrolni seznam vključuje dejavnosti, na katere je lahko ekološki vpliv že vnaprej predviden, preprečen in/ali olajšan. Trgovina in storitve

- nabava hladilnih in klimatskih ali gasilnih naprav - ustanove za izdelavo fotografskih filmov - nakup ali pogon tovornjakov - nakup ali uporaba hitrih avtomobilov, kombijev, motornih koles, traktorjev in

njihovih nadomestnih delov in naprav za poslovno uporabo - skladiščenje materialov in dokumentov

Osnove kovinske industrije

- izdelava rezil, ročnih orodij in železnin na splošno - izdelava in preoblikovanje proizvodov iz železa in jekla - izdelava trezorjev, blagajn in zabojev - nakup naprav za metalno industrijo - izdelava operacijskih, zdravstvenih in zobozdravstvenih orodij

Kemična industrija Ta seznam se nanaša na dejavnosti, kjer se ne skladiščijo obsežne količine vnetljivih, eksplozivnih ali nevarnih snovi. Projekti, ki pripomorejo k skladiščenju obsežnih količin, kot so snovi, ki spadajo v visoko stopnjo tveganja, so:

- oblikovanje in pakiranje osnovnih industrijskih kemikalij (suhi led, neorganske soli in alkohol)

- oblikovanje in pakiranje gnojil; predelava spada v visoko stopnjo tveganja - proizvodnja in oblikovanje vonjav, toaletnih izdelkov in kozmetike - proizvodnja sveč, voskov in lakov - proizvodnja izdelkov iz gume (ne pa gume) - proizvodnja izdelkov iz plastike (ne pa plastike iz PVC-ja, HDPE-ja, LDPE-ja) - nakup surovin za katerokoli navedeno kategorijo

Vrtnarstvo, poljedelstvo, poljedelska izdelava in prehrambna industrija

- industrija živinoreje (mlekarna, perutnina) - mesna in perutninska industrija (klavnice in predelava) - pridelava, vkuhavanje in konzerviranje sadja in zelenjave - predelava, vkuhavanje in konzerviranje rib - izdelovanje in predelava rastlinskega/živalskega olja - pridelava vina ali drugih žganih pijač - pivovarne - nakup namakalnih naprav - škropljenje manjšega obsega poljedelske površine - nakup poljedelskih produkcijskih sredstev za posamezne kmete - žitni mlini

Energija

- elektrarne (vključno s termalnimi, na veter in hidroelektrarnami) < 20 MW termalne

54

Stroji in naprave - izdelava, sestavljanje in popravljanje motorjev in strojev - izdelava, sestavljanje in popravljanje električnih naprav vključno z belo

tehniko, ampak izključno s hladilniki in klimatskimi napravami in naftnimi hladilnimi napravami

- izdelava računalnikov in polprevodnikov - izdelava in sestavljanje optičnih instrumentov in naprav - izdelava laserskih leč

Mnogostranska izdelava

- izdelava, sestavljanje in popravljanje ročnih in stenskih ur - izdelava nakita, zlatarstvo in dragocenih kovin - izdelava, sestavljanje in popravljanje glasbil - izdelava športnih naprav - izdelava pisarniških in umetniških materialov (izključene so barve) - izdelava manjšega obsega mikro razsvetljave in razsvetljave za letala

Rudninski izdelki

- izdelava steklenih in nesteklenih glinastih izdelkov - izdelava strukture glinastih izdelkov (opeke, ploščice, predloge itd.)

Tekstilni in usnjeni izdelki

- predenje, tkanje in dokončevanje naravnih in sintetičnih vlaken - izdelava tekstilnega blaga - krojenje in šivanje - izdelava usnjenih izdelkov in oblačil (razen kjer se stroji in barva)

Papirnati izdelki

- predelava stebel v papir in karton - izdelava papirnatih in kartonskih izdelkov

Tiskanje

- tiskanje in izdajanje knjig, časnikov in revij - nabava tiskalnih naprav

Gozdni in leseni izdelki

- žaganje - izdelava furnirja, vezanega lesa in drugih lesenih izdelkov - predelava in ohranjevanje lesa - izdelava lesenih izdelkov (rezljanje, rokodelstvo, sodarstvo)

Ladjedelništvo in popravila

- izdelava, spreminjanje in popravila majhnih čolnov in ladij Vozila na motorni pogon (vključno z motornimi kolesi)

- servisi in garaže za manjša popravila in vzdrževanje - izdelava manjšega obsega in /ali sestavljanje delov in telesa vozil

55

Razvoj in gradnja - posamezna gradnja projektov, ki niso omenjeni kot tveganje visoke stopnje

Nizka stopnja tveganja Ta seznam vključuje simbolične dejavnosti, ki imajo majhen vpliv na okolje:

- ustanovitev storitvenih podjetij (poslovni svetovalec, avditor, tajniške storitve itd.)

- ustanovitev, obnova ali zaloga prodajaln na drobno - ustanovitev restavracij in drugih prehranskih prostorov - ustanovitev in zaloga maloprodajnih kioskov - izobrazba in praksa - uvoz/izvoz hrane, vrtnarskih in poljedelskih izdelkov - nakup športnih naprav za zabavo in aktivnosti - oddajanje (TV, radio, sateliti) - nakup avtomobilov, kombijev, motornih koles, traktorjev, naprav in omenjenih

rezervnih delov in naprav za osebno/družinsko porabo - razvoj računalniške programske opreme - načrtovanje za zdravje in družino - nakup in nabava računalnikov in drugih pisarniških pripomočkov - ustanovitev in opremljanje umetniških, risarskih in telekomunikacijskih

prostorov

56

Priloga 2: Obrazci za prijavo projekta za tehnično pomoč

PRIJAVA PROJEKTA

tehnične/svetovalne pomoči –OBČINE PODATKI O LOKALNI SKUPNOSTI Naziv: Mat. štev: Naslov: Tel: Fax: E-pošta: Župan: Kontaktna oseba: Štev. prebivalcev: Dosedanji razvoj okoljske infrastrukture: Leto Pomembnejši dogodki v razvoju (npr. kanalizacija, vodovodna oskrba, izgradnja čistilnih naprav, …)

BAS Programme EBRD/TMG Business Advisory Service in the Central European Initiative Member States EBRD/GEF Environmental Credit Facility

GlobalEnvironment Facility

57

INFORMACIJE O PROJEKTU Kratek opis problema Področje pričakovane strokovne/svetovalne pomoči Pričakovane koristi (razvojne / okoljske / …) Predlagani svetovalec / organizacija (če je poznan)

Predvideni začetek projekta: Trajanje: Predlog pripravil: Datum: Vir informacije o programu BAS: Prijavo lahko posredujete na fax 01/ 241 9654 ali e-pošto info@bas-slo.net

58

PRIJAVA PROJEKTA

PODATKI O PODJETJU Naziv: Mat. štev: Naslov: Tel: Fax: E-pošta: Direktor: Kontaktna oseba: Leto ustanovitve:

Število zaposlenih:

Letni promet:

Panoga:

Dejavnost: Lastniki:

%

%

%

% Izdelki / storitve in njihovi deleži v prometu:

%

%

%

Izvoz: %Dosedanji razvoj podjetja (največ zadnjih 5 let): Leto Število

zaposlenih Promet Pomembnejši poslovni dogodki (npr. privatizacija,

prestrukturiranje, uvedba standardov, ...)

BAS Programme EBRD/TMG Business Advisory Service in the Central European Initiative Member States EBRD/GEF Environmental Credit Facility

GlobalEnvironment Facility

59

OKOLJSKI PODATKI (za projekte na področju okoljskega svetovanja)

Intenzivnost obremenitve voda (št. enot obremenitve – PE) Zavezanec direktive IPPC Priključek na javno čistilno napravo

INFORMACIJE O PROJEKTU Kratek opis problema Področje pričakovane strokovne/svetovalne pomoči Pričakovane koristi (poslovne / razvojne / okoljske / ...) Predlagani svetovalec / organizacija (če je poznan)

Predvideni začetek projekta: Trajanje: Predlog pripravil: Datum: Vir informacije o programu BAS: Podane informacije bodo obravnavane kot STROGO ZAUPNE Prijavo lahko posredujete na fax 01/ 241 9654 ali e-pošto info@bas-slo.net