prirocnik o diskriminaciji - final all

7/23/2019 Prirocnik o Diskriminaciji - Final All

1/65

0,00

ISB

N

9

78

-96

1-6

45

5-47

-3

9

7

8

9

6

1

6

4

55

4

7

0


2/65

O DISKRIMINACIJIPrironik za novinarke in novinarje


3/65

AVTORICI Nea Kogovek in

Brankica Petkovi

UREDNIK Roman Kuhar

LEKTORICA Amelia Kraigher

DESIGN ID studio

NASLOVNA STRAN Karlo Medjugorac

Miha Mally (fotografija) TISK Peklaj Stane s. p.

NAKLADA 500 izvodov

IZDAJATELJ IN NOSILECAVTORSKIH PRAVIC

Mirovni intitut,Metelkova 6,1000 Ljubljana

IZID KNJIGE SO OMOGOILI Evropska komisija

Ministrstvo RS za delo,druino in socialne zadeveOpen Society Institute

2007European Yearof Equal Opportunities for All

PROJEKT PRIME -

Protidiskriminacijskoizobraevanje za medije inenakost

VODJA PROJEKTA Nea Kogovek

PROJEKTNA SKUPINA Jasminka Dedi

Mojca Frelihiva HumerSaa PaniBotjan Vernikpela StareLana Zdravkovi

O DISKRIMINACIJI Prironik za novinarke in novinarje

CIP Kataloni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjinica, Ljubljana

316.647.82

KOGOVEK, NEA O diskriminaciji : prironik za novinarke in novinarje /

[avtorici Nea Kogovek in Brankica Petkovi]. - Ljubljana :Mirovni intitut, Intitut za sodobne drubene in politinetudije, 2007

ISBN 978-961-6455-47-3

1. GL. STV. NASL. 2. PETKOVI, BRANKICA

235425024

Za vsebino tepublikacije odgovarjaizkljuno izdajateljMirovni intitut in seje v nobenem primerune sme tolmaiti kot

odraz stali Evropskekomisije.


4/65

UVOD 5

KAJ JE DISKRIMINACIJA 8

Zaetki boja proti diskriminaciji 8

Ranljive skupine in osebne okoliine 10

Pomembni pojmi 11

Diskriminacija 11

Segregacija 12

Marginalizacija 12

Integracija 13

Enakopravnost in enako obravnavanje 13

Pozitivna diskriminacija (pozitivni ukrepi) 14

Oblike diskriminacije 15

Neposredna diskriminacija 15

Posredna diskriminacija 16

Institucionalna diskriminacija 17

Multipla ali veplastna diskriminacija 18

Nadlegovanje 19

Viktimizacija ali povrailni ukrepi 21

Etnino profiliranje 21

Sovrani govor in svoboda govora 22

Dajanje navodil za diskriminacijo 24

Razlogi za diskriminacijo 25

Stereotipi in predsodki 25

Posledice diskriminacije 28

PREPOVED DISKRIMINACIJE IN PRAVNA SREDSTVA 30

Zakaj je diskriminacija prepovedana? 30

Mednarodni zgodovinski vidik prepovedi diskriminacije 30

Zakonodaja Evropske unije 32


5/65

Direktive o enakih monostih mokih in ensk 33

Direktive o prepovedi diskriminacije glede na dravljanstvo drav lanic EU 34

Direktiva o prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju 35

Direktiva o prepovedi diskriminacije na osnovi narodnosti ali rase 35

Slovenska zakonodaja 36

Pravna sredstva in pristojni organi v primeru diskriminacije 44

Zagovornica naela enakosti (Urad za enake monosti) 44

Urad varuha lovekovih pravic 45

Podroni inpektorati 46

Sodia (civilno, delovno in socialno, kazensko, upravno, ustavno) 46

Mednarodne institucije 47

Evropska komisija 47

Sodie Evropske skupnosti 48

Odbor neodvisnih strokovnjakov pri Svetu Evrope 48

Komisar Sveta Evrope za lovekove pravice 48

Odbori pri Organizaciji Zdruenih narodov 48

Evropsko sodie za lovekove pravice 50

MEDIJI IN DISKRIMINACIJA 51

Mediji o diskriminaciji 51

Diskriminacija v medijih 53

Medijska politika 55

Evropska zakonodaja 56

Slovenska zakonodaja 58

Institucionalni okvir 60

Medijski inpektor 60

Programski svet RTV Slovenija 60

Varuh pravic gledalcev in poslualcev RTV Slovenija 61

Novinarsko astno razsodie 61

oglaevalsko razsodie 61

Spodbujanje uresnievanja naela enakih monosti v medijski industriji 62


6/65

O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje 5 Uvod

UVOD

Leta 1900 so v mestu Montgomery v ameriki zvezni dravi Alabama

sprejeli odlok o loevanju belcev in rncev na mestnih avtobusih. Prve

tiri vrste sedeev so pripadale belcem, preostali sedei pa temnopol-

tim potnikom, ki so predstavljali veino, 75 odstotkov vseh potnikov

na mestnih avtobusih. e je bil sprednji del avtobusa prazen, so rnci

lahko sedeli v srednjem delu, e pa so bile prve tiri vrste zasedene, so

se morali premakniti v zadnji del ali celo zapustiti avtobus, e v njem

ni bilo ve prostora. Vozniki so namre imeli pravico, da so znak, kje se

zane rnski del avtobusa, poljubno premikali. Skrbeli so za to, da so

vsi belci sedeli. rnci tudi niso smeli vstopati skozi prva vrata. Tam so

le plaali vozovnico, potem pa so morali izstopiti in ponovno vstopiti

skozi zadnja vrata.

Prvega decembra 1955 je na enega od mestnih avtobusov vstopila rn-

ka Rosa Parks, ki se je vraala z dela. Usedla se je v peto vrsto, tik za se-

dei, ki so bili rezervirani za belce. ez nekaj postaj se je belski del av-

tobusa napolnil in voznik je zato premaknil znak, ki je odmerjal prostor

med rnskim in belskim delom avtobusa. Znak je postavil tik za Roso

Parks in ji rekel, naj se preseli v zadnji del avtobusa. Ona pa se je temu

uprla in vztrajala na svojem sedeu. Voznik je zato poklical policaja, ki

je Roso Parks aretiral. Pozneje so ji sodili in jo tudi obsodili zaradi kre-

nja javnega reda in nespotovanja lokalnega predpisa.

Po aretaciji Rose Parks so se v Montgomeryju zbrali predstavniki in pred-

stavnice rncev, ki jih je vodil Martin Luther King. Dogovorili so se, da

bodo zaradi aretacije Rose Parks bojkotirali javni promet. rnska sku-

pnost v Montgomeryju se ni vozila z avtobusi ve kot leto dni, zato je


7/65

Uvod 6 O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje

morala avtobusna druba ukiniti nekaj prog. Bojkot je avtobusno drubo

prizadel tudi v finannem smislu, saj so prodali veliko manj vozovnic.

Po dobrem letu so v Montgomeryju spremenili rasistino zakonodajo in

rncem dovolili, da avtobusne sedee zasedajo enako kot belci.

Osmega junija 2001 je v stari Ljubljani potekal festival literature in glas-

be iva knjievnost. Tistega veera je kanadski gejevski pesnik Jean Paul

Daoust zbranemu obinstvu predstavljal svoje delo. Po koncu literarnega

veera ga je Brane Mozeti povabil na pijao v lokal Caf Galerija v Mestni

galeriji. Pred vhodom v lokal ju je ustavil varnostnik in jima prepreil

vstop reko, da lokal ni zatake vrste ljudi. Besede so seveda merile na

homoseksualce. Dodal je e, da ima navodila, naj take vrste ljudi ne

spua v lokal. Brane Mozeti je o dogodku obvestil gejevsko in lezbino

skupnost. V sporoilu je cinino predlagal, naj lokali v bodoe izobesijo

napise: Vstop pedrom, lezbijkam in psom prepovedan.

Aktivisti in aktivistke gejevskega in lezbinega gibanja so zaradi tega

dogodka organizirali protestno akcijo poasnega pitja mineralne vode.

Teden dni po dogodku je nekaj ve kot tirideset ljudi zasedlo veji del

vrta lokala Caf Galerija. Vsak je naroil le deciliter mineralne vode in

jo pil dve uri. Protest so ponovili tudi naslednji teden, v zaetku julija

2001 pa so organizirali protestno manifestacijo proti nestrpnosti, ki je

danes poznana kot vsakoletna prireditev Parada ponosa.

To, kar so doiveli Rosa Parks, Jean Paul Daoust in Brane Mozeti, je bila

diskriminacija. Prva je bila diskriminirana zaradi barve koe, druga dva

zaradi spolne usmerjenosti. Mnogi so tara diskriminacije zaradi najra-

zlinejih osebnih lastnosti.

Prironik, ki ga drite v rokah, je namenjen predvsem novinarkam in

novinarjem. V njem vam predstavljamo razline oblike diskriminacije,

pa tudi druge oblike socialnega, kulturnega in politinega izkljuevanja,

ki so diskriminaciji sorodne ali se z njo prepletajo. Knjiica je prirona

zbirka kratkih predstavitev domaih in mednarodnih priporoil, dekla-


8/65

O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje 7 Uvod

racij in zakonov, na osnovi katerih si prizadevamo za boj proti diskrimi-

naciji. Zadnji del prironika se osredotoa na diskriminacijo v medijih

in medijske reprezentacije diskriminacije.

Prironik je nastal v okviru evropskega leta enakih monosti za vse. Ra-

zlog zanj pa je preprost: proti diskriminaciji se lahko borimo ele po-

tem, ko jo poznamo in prepoznamo. Vedetipredstavlja prvi korak do

enakih monosti za vse. In vloga medijev je v boju proti diskriminaci-

ji neprecenljiva.


9/65

Kaj je diskriminacija 8 O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje

KAJ JE DISKRIMINACIJA

ZAETKI BOJA PROTI DISKRIMINACIJI

Zgodovina dvajsetega stoletja je prepetena z najrazlinejimi oblikami

diskriminacije. In uvodna zgodba je njen eklatanten primer. V Zdruenih

dravah Amerike so e v devetnajstem stoletju veljali diskriminatorni

predpisi, ki so uzakonjali segregacijo temnopoltih prebivalcev, jim omeje-

vali monost udelebe na volitvah in jim odtegovali pravico do sredstev,

potrebnih za ekonomski in socialni razvoj. Z njimi je primerljiva tudi sis-

temska diskriminacija, vpisana v politiko apartheida v Junoafriki repu-

bliki, ki je bila odpravljena ele v devetdesetih letih dvajsetega stoletja.

Njen najgrozoviteji primer pa je politika genocida in sistemskega unie-

vanja celih drubenih skupin v asu pred in med drugo svetovno vojno,

v kateri so bili rtve diskriminacije pripadniki judovske vere, romske in

slovanskih narodnosti, pa tudi homoseksualci, invalidi in drugi.

Ti primeri dokazujejo, da diskriminacija ni le posamien pojav, ampak

lahko zadobi grozljive razsenosti. Mnoge drave in mednarodne sku-

pnosti si zato na razline naine prizadevajo odpraviti vse, tudi nezna-

tne pojavne oblike diskriminacije. Tako je na primer mednarodna sku-

pnost v asu apartheida izolirala Junoafriko republiko: drave so z njo

prekinile ekonomske odnose, njihovim portnikom niso dovolili nasto-

piti na mednarodnih portnih tekmovanjih in podobno. Na ta nain je

mednarodna skupnost jasno sporoila, da ne podpira njihove diskrimi-

natorne politike. al pa lahko boj za lovekove pravice podlee ekonom-

skim in drugim interesom drav, ki so v doloenih primerih pomemb-

neji od nediskriminatorne politike.


10/65

O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje 9 Kaj je diskriminacija

V teh primerih odigrajo pomembno vlogo civilno-drubena gibanja, ki

opozarjajo na diskriminacijo. Ena od najbolj prepoznavnih je gotovo

ameriko gibanje za dravljanske pravice, ki se je razvilo v boju proti

ameriki rasistini politiki. To gibanje je pozneje predstavljalo vzor te-

vilnim drugim gibanjem proti diskriminaciji in za lovekove pravice.

Najenostavneje lahko reemo, da diskriminacija pomeni slabo ali manj

ugodno obravnavanje doloene osebe zaradi kakne od njenih osebnih

okoliin. Rosa Parks je bila v slabem poloaju zaradi barve svoje koe.

Samo zaradi tega na avtobusu ni smela sedeti tam, kjer je elela. Jean

Paul Daoust in Brane Mozeti nista smela vstopiti v lokal samo zaradi

tega, ker sta geja.

Nobena druba ni imuna pred diskriminacijo. tevilni ljudje so neenako

obravnavani na podlagi svoje rase, barve koe, spola, spolne usmerjeno-

sti, starosti, jezika, vere, zdravstvenega stanja, invalidnosti, izobrazbe,

gmotnega stanja, drubenega poloaja in drugih osebnih okoliin. Pri-

krajani so za enakopravno priznanje, uivanje in uresnievanje pravic

ali enakopravno opredeljevanje dolnosti na politinem, gospodarskem,

socialnem, kulturnem in drugih podrojih drubenega ivljenja.

Diskriminacija omejuje svobodo ljudi. Omejuje jih pri razvijanju njiho-

vih sposobnosti, pri samouresnievanju. Prispeva k obutkom ponia-

nosti, prizadetosti in nemoi. S tem pa je prizadeta tudi ira druba;

otekoanje in onemogoanje razvijanja posameznikovih talentov vpli-

va na produktivnost, konkurennost in gospodarstvo. Zaradi diskrimi-

nacije se veajo socialne neenakosti, spodkopava se socialna vkljue-

nost in solidarnost. Vse to lahko ogrozi politino stabilnost drube, vodi

v nemire, upore in vojne.

Amerika politiarka Shirley Chisholm, prva temnopolta enska, ki

je dobila sede v amerikem kongresu, je dejala: Protirnska, proti-

enska stalia in sploh vse oblike diskriminacije so enake isti stva-

ri antihumanizmu. To spoznanje je kljuno; diskriminacija namre


11/65


pomeni globoko nepravino ravnanje, ki grobo kri lovekovo osebno

dostojanstvo.

Preden se seznanimo s predpisi, ki prepovedujejo diskriminacijo, in z na-

ini prepreevanja in odpravljanja diskriminacije, si poglejmo pojavne

oblike diskriminacije in pojme, ki so neposredno povezani z njo.

RANLJIVE SKUPINE IN OSEBNE OKOLIINE

Razlikovanje samo po sebi ni sporno. Nasprotno, ljudje si pogosto priza-

devamo, da bi se razlikovali od drugih, da bi izstopali in bili vidni. Raz-

likovanje postane drubeno nesprejemljivo, ko brez razloga temelji na

posameznikovi osebni okoliini. Takrat razlikovanje postane diskrimi-

nacija. Osebne okoliine, na podlagi katerih je diskriminacija prepove-

dana, so doloene z nacionalno in evropsko zakonodajo ter s tevilnimi

mednarodnimi dokumenti. Med osebne okoliine pritevamo spol, sta-

rost, raso ali etnino pripadnost, vero, politino ali drugo preprianje,

invalidnost in spolno usmerjenost, poleg tega pa e gmotno stanje, izo-

brazbo, drubeni poloaj, zdravstveno stanje, (ne)zaposlenost, rojstvo,

jezik, stan, druinski status in podobno. Osebne okoliine so torej tiste

osebne lastnosti, ki si jih lovek ne izbere, se z njimi rodi ali pa jih ne

more spremeniti oziroma se jim zlahka odrei.

Vsakdo lahko postane rtev diskriminacije, vendar pa osebne okoliine

opredeljujejo posamezne skupine ljudi, ki so v drubah najbolj ranljive.

To so tiste skupine, ki so diskriminaciji e posebej izpostavljene in zaradi

tega obstaja veja verjetnost, da bodo tudi dejansko postale njene rtve.

V primeru spola so enske navadno ranljiveja skupina, vendar to ne

pomeni, da moki ne morejo biti diskriminirani na osnovi spola. V pri-

meru starosti so ranljiva skupina stareji ljudje, ki so lahko na primer

rtve socialne izkljuenosti. Med ranljive skupine pogosto tejemo tudi


12/65


mlade. Rasa, etninapripadnost, vera in jezik so osebne okoliine, ki

v ranljivo skupino postavljajo predvsem predstavnice in predstavnike

(rasnih, etninih, verskih, jezikovnih) manjin znotraj doloene drube.

Ranljivo skupino predstavljajo tudi invalidi, ki so lahko diskriminirani

zaradi svoje invalidnosti. V ranljive skupine glede spolne usmerjenosti

kot osebne okoliine uvramo predvsem lezbijke in geje, pa tudi bise-

ksualce in transseksualce. Gmotno stanje, izobrazba in nezaposlenost so

osebne okoliine, ki so pogosto povezane, tvorijo pa izjemno ranljivo

skupino ljudi, ki je pogosto izkljuena iz procesov odloanja ter dostopa

do izobrazbe, dobrin ali storitev, ki so sicer na voljo v drubi. Ranljive

skupine lahko na podoben nain predstavljajo tudi lanstva v sindika-

tih, politinih strankah ali drutvih, pripadnost doloenemu drubene-

mu stanu, druinski status, bolezen, zunanji videz in tako naprej.

POMEMBNI POJMI

DISKRIMINACIJA

Diskriminacija je pojem, ki se pogosto napano uporablja za oznaevanje

vsakrnega krenja pravic. Vendar je diskriminacija krenje tono dolo-

ene pravice, to je pravice do enakega obravnavanja na vseh podrojih,

kot so zaposlovanje, izobraevanje, dostop do dobrin in podobno. e sta

dve osebi v trgovini postreeni na razlien nain samo zaradi tega, ker

ena od njiju nosi naglavno ruto, potem je to diskriminacija. Res pa je,

da je kritev enakega obravnavanja ali diskriminacija pogosto preplete-

na tudi s kritvami drugih pravic.

Diskriminacijo lahko povzroa aktivno ali pasivno ravnanje; v prvem

primeru storimo dejanje, ki nekoga diskriminira, v drugem pa opustimo

doloeno ravnanje, ki bi diskriminacijo lahko prepreilo. Do diskrimina-

cije lahko pride tudi v primerih, ko so razline osebe ali skupine obrav-

navane enako, pri tem pa niso upotevane medsebojne razlike, ki zah-

tevajo drugano obravnavo. Evropsko sodie za lovekove pravice je na


13/65


primer v primeru Thlimmenos proti Grijirazsodilo, da je prilo do dis-

kriminacije, ker pritonik ni bil imenovan na delovno mesto revizorja

zaradi obsodbe v preteklosti. Obsojen je bil zaradi nepokorine, ker kot

Jehova pria ni pristal na noenje vojake uniforme. Sodie je ugotovi-

lo, da ni bilo nobenega objektivnega in razumnega razloga, da so prito-

nika obravnavali enako kot druge osebe, obsojene za huda kazniva de-

janja. V skladu s sodno obrazloitvijo obsodba zaradi zavrnitve noenja

vojake uniforme iz verskih ali filozofskih razlogov namre ne more po-

meniti nepotenosti in moralne sprevrenosti, ki bi lahko zmanjevala

storilevo sposobnost za opravljanje poklica revizorja.

SEGREGACIJA

Posebna oblika diskriminacije je segregacija, ki je lahko tudi posledica

diskriminacije. Segregacija pomeni, da je (ranljiva) skupina ljudi, ki jo

povezuje doloena osebna okoliina (na primer etnina pripadnost ali

socialni poloaj) loena oziroma segregirana od dominantne drubene

skupine na doloenem podroju drubenega ivljenja. S segregacijo je

za takno skupino ljudi ustvarjeno okolje, ki je loeno od okolja drugih

ljudi, v katerem imajo dostop samo do svojega naina ivljenja ter samo

do svojega jezika, pogosto pa tudi samo do dobrin in storitev, ki so na

voljo le v njihovi skupnosti. Pri tem pogosto nimajo dostopa do jezika,

kulture in naina ivljenja, ki so na voljo dominantni drubeni skupini.

Primera segregacije sta loevanje romskih otrok od neromskih v olskih

razredih in naseljevanje manjinskih skupnosti v geta, tudi v primerih,

ko ne gre za namerno naseljevanje, ampak je segregacija zgolj rezultat

diskriminatornih politik drave in lokalnih skupnosti.

MARGINALIZACIJA

Marginalizacija je posledica diskriminacije, pomeni pa izkljuenost ose-

be ali skupine iz drube oziroma odrinjenost na rob drube. Marginali-

zirane skupine imajo oteen ali onemogoen dostop do dobrin (na pri-

mer stanovanj), storitev (na primer zdravstvenih storitev) in predvsem


14/65


do uresnievanja pravic (na primer pravica do enakih monosti pri za-

poslovanju). Pojem marginalizacije lahko razumemo v fizinem smislu,

na primer v primeru romskih vasi brez infrastrukture in dostopa do ol,

trgovin in zdravstvenih domov, lahko pa pomeni tudi odrinjenost na rob

drube v simbolnem smislu.

INTEGRACIJA

Nasprotje marginalizacije je integracija. Integracija pomeni vkljuenost

osebe ali skupine oseb v veinsko drubo tako, da ji je omogoen enak

dostop do zaposlitve, stanovanj, zdravstvenih storitev, olanja in naina

ivljenja, ki je na voljo veinskemu prebivalstvu. Integracija hkrati po-

meni, da ima posameznik ali skupina monost, da goji tudi svojo kultu-

ro, svoj jezik in svoj nain ivljenja, e tako eli. Za integracijo so potreb-

ni ne le im veja odsotnost diskriminacije, temve tudi posebni ukrepi,

s katerimi posameznikom in skupinam omogoimo integracijo in enake

monosti participacije v drubi. Primer bolj ali manj uspene integracije

predstavljajo Romi v Prekmurju, primer uspenega prizadevanja za in-

tegracijo pa obina Krko, ki je odkupila zemljia, na katerih so si Romi

na rno postavili bivalia. Zemljia bo po ugodni in dostopni ceni pro-

dala lastnikom e obstojeih hi ter omogoila njihovo legalizacijo. Za

integracijo je pomembna tudi politina participacija drubenih skupin,

ki predstavlja osnovo za njihovo vkljuenost v proces odloanja.

ENAKOPRAVNOST IN ENAKO OBRAVNAVANJE

Pojem diskriminacije je opredeljen kot nasprotje enakosti, enakopravno-

sti, enakega obravnavanja ali enakih monosti. Izbira pravega pojma za

oznaitev nasprotja diskriminacije je odvisna od tega, ali imamo v mi-

slih pravno (formalno) ali dejansko enakost. Pravna ali formalna ena-

kost pomeni, da smo pred zakonom vsi enaki, da imamo enake pravice

in obveznosti, da imamo pravico do enakega varstva svojih pravic ter da

smo enako obravnavani. Pravno enakost zato imenujemo tudi enako-

pravnost, kar pa ni nujno enako dejanski enakosti.


15/65


POZITIVNA DISKRIMINACIJA (POZITIVNI UKREPI)

Da bi dosegli dejansko enakost doloenih skupin ljudi glede na domi-

nantno drubeno skupino, je pogosto potrebno storiti ve kot le zagoto-

viti enakopravnost. Za ranljive skupine, ki so zaradi osebnih okoliin,

kot sta na primer materni jezik ali etnino poreklo, bolj izpostavljene

diskriminaciji, drave navadno zagotovijo dodatno (posebno) varstvo.

To pomeni, da jim omogoijo stalno uivanje posebnih, dodatnih pra-

vic, ki so doloene z ustavo ali zakoni in jim s tem zagotavljajo enake

monosti participacije v drubi. Tako varstvo imenujemo pozitivna dis-

kriminacija ali pozitivni ukrepi,saj taknih posebnih pravic pripadni-

ki veine nimajo. Nekateri menijo, da je pojem pozitivna diskriminaci-

ja problematien, ker nobena diskriminacija ne more biti pozitivna ali

zaelena. Pozitivni ukrepi so bolj sprejemljiva oznaka za posebne oziro-

ma dodatne pravice.

Slovenska ustava v 11. in 64. lenu uvaja pozitivne ukrepe za madarsko

in italijansko narodno skupnost; zagotavlja jima uivanje dodatnih pra-

vic glede uporabe lastnega jezika kot uradnega jezika na obmojih, kjer

ivita. Omogoa jima olanje v lastnem jeziku, politino zastopanost v

predstavnikih telesih in podobno, vendar v tem primeru e govorimo o

manjinski zaiti, ki je posebno pravno podroje, katerega podrobnej-

a analiza presega namen tega prironika. Nekaj pozitivnih ukrepov je

namenjenih tudi romskim skupnostim. Romi imajo pravico do politine

participacije v obinskih svetih, kjer imajo svojega predstavnika, v o-

lah je zagotovljena dodatna una pomo za otroke, ki ne obvladajo slo-

venskega jezika v zadostni meri in podobno.

Pozitivni ukrepi so moni tudi na drugih podrojih in so lahko zaasne

narave. Vpeljani so lahko tako v javnem kot v zasebnem sektorju, spre-

jemajo pa jih lahko tako dravni organi in lokalne skupnosti ter nosilci

javnih pooblastil (ole, zavodi, zdravstvene ustanove) kot tudi podjetja,

nevladne organizacije in drugi. Njihov namen je prepreevati ali porav-

nati krivice, ki so jih doloene skupine doivele v preteklosti. e posa-


16/65


mezne skupine na primer nikoli niso bile zaposlene v doloenih pokli-

cih, lahko drava s pozitivnimi ukrepi zagotovi njihovo usposabljanje

za opravljanje tovrstnih poklicev. Primer pozitivnega ukrepa v Sloveniji

je Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki s po-

mojo kvotnega sistema vzpodbuja njihovo zaposlovanje.

OBLIKE DISKRIMINACIJE

Poznamo ve oblik diskriminacije, ve nainov diskriminiranja. Najpo-

gosteje govorimo o neposredni in posredni diskriminaciji, poznamo pa

tudi institucionalno in multiplo diskriminacijo ter razline pojavne obli-

ke diskriminacije, kot so nadlegovanje, dajanje navodil za diskriminaci-

jo, viktimizacija, etnino profiliranje, sovrani govor in podobno.

NEPOSREDNA DISKRIMINACIJA

Romkinja, dijakinja ene od srednjih ol v Murski Soboti, se leta 2004 ni udelei-

la maturantskega plesa, ker so stari njenih soolcev oli sporoili, da jih na sveani

dogodek ne bo, e bodo tam tudi ona in njena druina.

V opisanem primeru je bila Romkinja neposredno ali direktno diskrimi-

nirana. Obravnavali so jo neenako oziroma manj ugodno, kot bi jo, e ne

bi bila Romkinja. Primeri neposredne diskriminacije so pogosti na po-

drojih zaposlovanja, olanja, pri dostopu do storitev in vkljuevanju v

drubeno ivljenje.

Zakon o uresnievanju

naela enakega

obravnavanja

2. odstavek 4. lena

Neposredna diskriminacija zaradi osebne okoliine obstaja, e je oseba zaradi te

osebne okoliine bila, jeali bi lahko bilav enakih ali podobnih situacijah obravna-

vana manj ugodno kot druga oseba.




2. odstavek 4. lena








naela enakega

obravnavanja

2. odstavek 4. lena







2. odstavek 4. lena








17/65


POSREDNA DISKRIMINACIJA

Na eni od slovenskih osnovnih ol so stari nasprotovali skupnemu pouevanju slo-

venskih in romskih otrok. Menili so, da je na oli preve romskih otrok. Ravnatelj

je o naraajoih nesoglasjih obvestil Ministrstvo za olstvo in port. Ministrstvo je

problem reilo tako, da je v sodelovanju s olo oblikovalo poseben model izobra-

evanja, ki pri pouku nekaterih predmetov med drugim omogoa oblikovanje ve

skupin uencev. Skupine se oblikujejo glede na uspenost uencev pri posameznih

predmetih.

Opisani model izobraevanja je primer posredne diskriminacije. Diskri-

minacija se lahko pojavi tudi ob uporabi taknih, navidez nevtralnih

kriterijev ali meril, ki so enaki za vse, v praksi pa se izkae, da imajo ta

merila diskriminatoren uinek na doloene ljudi ali skupine, ki so neso-

razmerno prizadete v primerjavi z drugimi.

V navedenem primeru je znanje uencev na videz nevtralno merilo, ki

pa romske uence (ti so po vseh okoliinah v enakem poloaju kot slo-

venski) postavlja v manj ugoden poloaj, saj je v nijih razredih za nji-

hov (ne)uspeh odloilno njihovo slabe znanje slovenskega jezika. Rezul-

tat modela pokae, da so v slabi skupini zbrani skoraj izkljuno romski

otroci, kar zmanjuje njihovo motivacijo za uenje, ustvarja nije kri-

terije, ki jih morajo dosei, zmanjuje monost interakcije z neromski-

mi otroki, s tem pa zmanjuje monost, da bi se bolje nauili slovenske-

ga jezika in bili v oli uspeneji. Zato tak model povzroa segregacijo

romskih otrok.


naela enakega

obravnavanja

3. odstavek 4. lena

Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliine obstaja, e na videz nevtralne do-

lobe, merila ali ravnanje v enakih ali podobnih situacijah in pogojih postavljajo ali

bi lahko postavljale osebo z doloeno osebno okoliino v manj ugoden poloaj kot

druge osebe, razen e te dolobe, merila ali ravnanja objektivno upraviujejo legiti-

mni namen in e so sredstva za doseganje tega cilja primerna in potrebna.






3. odstavek 4. lena












naela enakega

obravnavanja

3. odstavek 4. lena











3. odstavek 4. lena












18/65


Primeri posredne diskriminacije so pogosti tudi pri zaposlovanju. Zah-

teva po odlinem znanju slovenskega jezika kot pogoju za zaposlitev je

posredno diskriminatorna, e odlino poznavanje slovenskega jezika ne

predstavlja odloilne poklicne zahteve, saj so iskalci zaposlitve, ki slo-

venskega jezika ne obvladajo popolnoma na primer tujci in pripadniki

etninih ali jezikovnih manjin , s tem postavljeni v manj ugoden po-

loaj. Taken pogoj je sprejemljiv le za poklice ali zaposlitve, kjer je te-

koe znanje slovenine odloilna, kljuna poklicna zahteva (na primer

radijski napovedovalec), in v skladu z naelom prepovedi diskriminaci-

je ne pomeni posredne diskriminacije.

INSTITUCIONALNA DISKRIMINACIJA

Leta 2005 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o registraciji istospolnih partnerskih sku-

pnosti. Zakon vzpostavlja razliko na osnovi spolne usmerjenosti med raznospolnimi

in istospolnimi pari. Medtem ko se prvi lahko poroijo, se drugi lahko registrirajo.

Zakon istospolnim partnerjem zagotavlja manj pravic kot raznospolnim partnerjem,

hkrati pa so te pravice tudi drugae urejene. Raznospolnima partnerjema se prav-

zaprav sploh ni potrebno poroiti, da bi na osnovi svoje zveze uveljavljala pravice,

saj zakon zunajzakonsko skupnost mokega in enske izenauje z zakonsko zvezo.

Takna ureditev pa za istospolne partnerje ne velja.

Institucionalna diskriminacija izhaja iz sistemske ureditve, zakonskih

predpisov, politik ali praks dravnih organov in institucij, zato pravilo-

ma prizadene veje tevilo ljudi ali celo vse pripadnike neke skupine.

Institucionalna diskriminacija predstavlja nasprotje posameznim deja-

njem diskriminacije (imenovanim individualna diskriminacija), saj po-

teka na sistemski ravni.

Poleg Zakona o registraciji istospolnih partnerskih zvezlahko kot primer

institucionalne diskriminacije omenimo tudi pomanjkljive ureditve, ki

doloenim drubenim skupinam otekoajo ali celo onemogoajo uve-

ljavljanje pravic. Taka primera sta slaba dostopnost prostorov, dobrin

in storitev za invalidne osebe (pomanjkanje dvigal, klanin, napisov v


19/65


Braillovi pisavi, zvonih zapisov) ter nedostopnost medijskih vsebin v

jeziku pripadnikov nepriznanih manjin v Sloveniji. Te so zagotovljene

le madarski in italijanski narodni skupnosti in deloma romski etnini

skupnosti, ne pa tudi vsem drugim etninim manjinam. Nateti prime-

ri sodijo na podroje sistemskih ureditev, katerih namen praviloma ni

diskriminacija ali kodovanje (lahko pa tudi), vendar kljub temu pov-

zroajo diskriminatorne uinke.

Institucionalno diskriminacijo nekateri imenujejo sistemska diskrimi-

nacija, strukturna diskriminacija ali institucionalizirana diskriminacija.

eprav poskuajo vzpostaviti razlike med temi pojmi (predvsem v smi-

slu prisotnosti ali odsotnosti namena diskriminacije v doloeni sistem-

ski ureditvi), je razlikovanje med navedenimi oblikami diskriminacije

za prakso manj pomembno.

MULTIPLA ALI VEPLASTNA DISKRIMINACIJA

Nekatere Romkinje na Madarskem so prisilno sterilizirali, da bi imele manj otrok.

Enako se je zgodilo nekaterim invalidkam, zato da sploh ne bi imele otrok. Steriliza-

ciji niso bile podvrene enske nasploh, ampak samo dve skupini ensk. Pri Romih

in invalidih mokega spola vazektomije niso izvajali.

Madarske Romkinje in invalidke so bile rtve multiple ali veplastne

diskriminacije. To pomeni, da niso bile diskriminirane le na osnovi ene

osebne okoliine, pa pa ve osebnih okoliin (kot enske in kot Rom-

kinje oziroma kot enske in kot invalidke).

Multipla diskriminacija, ki jo nekateri oznaujejo tudi z izrazom intersek-

cijska ali presena diskriminacija, je tista, pri kateri ve razlogov razliko-

vanja deluje skupaj in istoasno. Za posameznika/posameznico ustvarja

novo situacijo oziroma presek, ki je kombinacija ve osebnih okoliin

hkrati. Multipli diskriminaciji so zato izpostavljene ranljive skupine zno-

traj ranljivih skupin, na primer stareji invalidi in invalidke, invalidni

otroci in mladostniki ali invalidni pripadniki manjin. Pri multipli dis-


20/65


kriminaciji ima spol posebno vlogo, saj so enske pripadnice doloenih

skupin na mnogih podrojih bolj izpostavljene diskriminaciji kot moki.

Obstajajo pa tudi podroja, kjer so moki pogosteje rtve diskriminacije.

Tak primer so mladi moki, pripadniki etninih manjin, ki so pogoste-

je rtve policijskega nasilja kot enske.

NADLEGOVANJE

Zdravnik se je pritoil vodstvu ene izmed slovenskih bolninic zaradi svojega pred-

stojnika, ki ga je rasistino napadal in javno ponieval. Njegovim poniujoim opaz-

kam je bil izpostavljen, kadar je izrazil svoje (strokovno) nestrinjanje. Predstojnik je

v napadih izpostavljal njegov izvor, domnevno muslimansko veroizpoved in bese-

dno zvezo vem, kakni ste Arabci. Zaradi posledic tega ravnanja je bil zdravnik na

bolnikem dopustu.

Nek fant se je v nedeljo ponoi vraal iz kluba K4, kjer so nedeljski veeri e vrsto let

namenjeni gejem in lezbijkam. Na poti do avtobusne postaje se je ustavil v proda-

jalni s hitro hrano. Tam so bili prodajalec in dva moka, ki sta ga kmalu po vstopu

vpraala, e se vraa iz K4. Ker je potrdil, sta ga takoj oznaila za pedra in ga za-

ela verbalno zasmehovati, potem pa groziti, da je treba pedre pretepsti. e se v

zaplet ne bi vmeal prodajalec, ki je od mokih zahteval, da zapustita prodajalno, bi

verjetno prilo do fizinega nasilja.

Nadlegovanje je oblika diskriminacije, do katere je prilo v obeh opisa-

nih primerih in pomeni zmerjanje, ikaniranje, zbijanje al ali podaja-

nje neprijetnih opazk na raun neke osebne okoliine. Kdaj doloeno

ravnanje postane nadlegovanje, je odvisno od subjektivnega dojemanja


naela enakega

obravnavanja

1. odstavek 5. lena

Nadlegovanje je nezaeleno ravnanje, temeljee na kateri koli osebni okoliini, ki

ustvarja zastraujoe, sovrano, poniujoe, sramotilno ali aljivo okolje za osebo ter

ali njeno dostojanstvo.




1. odstavek 5. lena








naela enakega

obravnavanja

1. odstavek 5. lena







1. odstavek 5. lena








21/65


rtve. Medtem ko lahko pripomba na raun etnine pripadnosti ali ala

na raun homoseksualcev za doloeno osebo vzbudi poniujoe, sramo-

tilno ali aljivo okolje, pa koga drugega sploh ne zmoti. Zato mora rtev

svoj obutek izraziti, da se kritelj zave, katera njegova ravnanja uin-

kujejo kot nadlegovanje. Nadlegovanje je diskriminatorno, e imajo ala,

pripomba in podobno dokazljivo zastraujo, sovraen, poniujo, sra-

motilen ali aljiv uinek na rtev.

V doloenih primerih je meja med nadlegovanjem in neposredno diskri-

minacijo nejasna, kar pregledno ponazarja naslednji primer.

Dijakinja je pri predmetu sociologija pripravila seminarsko nalogo o homoseksu-

alnosti. Ker jo je profesorica ocenila kot zelo dobro, jo je dijakinja predstavila tudi

javno v okviru ene od olskih aktivnosti, kjer so bili prisotni tudi drugi uitelji in

uiteljice. Nekaj dni po predstavitvi jo je profesorica biologije poklicala v svoj kabi-

net zaradi slabih ocen in ji povedala, naj nikar ne misli, da bo lahko popravila za-

dnjo nezadostno oceno ter da je v tem olskem letu ne bo spustila v viji letnik. Re-

kla ji je, da si lezbijke tega ne zasluijo.

Pri tem dogodku je bilo oitno vsaj nadlegovanje, saj je profesorica ustva-

rila poniujoe in zastraujoe okolje; dijakinji je dala vedeti, da se zave-

da njene spolne usmerjenosti, z izpostavitvijo te okoliine pa ji je dala

vedeti tudi, da jo to moti. Vpraanje pa je, ali je pri tem prilo do nepo-

sredne diskriminacije. Profesorica je po javni predstavitvi seminarske

naloge z omembo spolne usmerjenosti v kontekstu popravljanja ocen in

napredovanja v viji letnik vzbudila sum, da jo je ele izbrana tema se-

minarske naloge pripeljala do sklepa, da bo dijakinji prepreila napre-

dovanje. e bi dijakinja dokazala, da je imela pred predstavitvijo naloge

realne monosti za popravo ocen, bi takno ravnanje profesorice pome-

nilo ne le nadlegovanje, pa pa tudi neposredno diskriminacijo.


22/65


VIKTIMIZACIJA ALI POVRAILNI UKREPI

V nekem vejem ljubljanskem podjetju je ef spolno nadlegoval eno od zaposlenih

delavk. S svojim poetjem ni prenehal navkljub vekratnim opozorilom delavke, da

je njegov odnos do nje zanjo nesprejemljiv in da je spolno nadlegovanje na delov-

nem mestu prepovedano. Zato se je delavka odloila za tobo. Po vroitvi tobe je

zaela prejemati gronje, da bo poskrbel, da nikjer ve ne bo dobila slube, e to-

be ne umakne.

V zgornjem primeru lahko govorimo o viktimizaciji oziroma o povrail-

nih ukrepih. Viktimizacija pomeni, da je diskriminirana ali nadlegova-

na oseba izpostavljena neugodnim posledicam potem, ko poie pomo

ali kako drugae ukrepa zoper diskriminatorno ravnanje ali nadlegova-

nje. O viktimizaciji govorimo tudi takrat, ko so taknim neugodnim po-

sledicam izpostavljeni tisti, ki diskriminirani osebi pomagajo ali sode-

lujejo kot prie v korist rtve v postopkih zaradi diskriminacije. Tako ni

viktimizirana samo rtev, ampak tudi tisti, ki jo podpirajo. Prav lahko

bi se namre zgodilo, da bi delodajalec kaznoval sodelavce rtve, ki bi

na sodiu nastopili kot prie v njeno podporo.

ETNINO PROFILIRANJE

Leta 2002 sta policista na cesti ustavila in preverila identiteto enske, ki je nosila

naglavno ruto. Edina okoliina, po kateri se je enska razlikovala od drugih oseb v

okolici, je bila naglavna ruta, ki je izdajala njeno muslimansko veroizpoved. Polici-

sta v tem primeru nista navedla upravienega razloga za svoje ravnanje.

Nedopustno obravnavo, ki jo opisuje zgornja zgodba, imenujemo etni-

no profiliranje. To v irem smislu pomeni klasificiranje posameznikov v

skupine glede na raso ali etnino pripadnost, vero ali nacionalni izvor.

Tovrstno klasificiranje ima svoj namen, saj poskua doloiti, na kaken

nain bodo nekatere osebe obravnavane. Lahko so obravnavane kot su-

mljive, kot potencialni kriminalci in podobno ali pa zaradi tega sploh

niso obravnavane. Reeno drugae: diskriminatorno je, e doloeno raso,


23/65


etnino ali versko pripadnost sistematino povezujemo s prekrki ali ka-

znivimi dejanji ali e na takni osnovi celo sprejemamo odloitve. Na-

elo nediskriminacije namre zahteva, da so rasa, etnina pripadnost

in vera pri odloanju o tem, kako bo oseba obravnavana, lahko upote-

vani samo v izjemnih primerih (e bi na primer iskali storilca kaznive-

ga dejanja na begu, za katerega bi vedeli, kakne rase, etnine ali ver-

ske pripadnosti je).

Etnino profiliranje v Sloveniji ni dovoljeno. Zaradi dogodkov v zvezi z

legitimacijo enske, ki je nosila naglavno ruto, je Ustavno sodie leta

2006 razveljavilo prvi odstavek 36. lena Zakona o policiji. Doloba tega

lena je policiji omogoala ugotavljanje identitete osebe, ki zgolj s svo-

jim videzom vzbuja sum, da bi lahko bila storilec ali storilka prekrka

ali kaznivega dejanja. Zakon namre ni dovolj jasno opredeljeval bese-

de videz in lahko bi se zgodilo, da bi bil razlog za ugotavljanje identite-

te e barva koe ali noenje oblail, znailnih za doloeno etnino, kul-

turno ali versko tradicijo.

SOVRANI GOVOR IN SVOBODA GOVORA

Svetniki ljubljanskega mestnega sveta so pred eno od sej, na kateri naj bi obravna-

vali prodajo zemljia za izgradnjo damije, prejeli grozilno pismo. V njem je pisa-

lo: Spotovani! Okrog starih zgradb v Sloveniji so e vedno okopi iz turkih asov,

sedaj pa hoejo Turki graditi Damijo v Ljubljani. Ker v nai beli Ljubljani kar mrgo-

li kulturnih in politinih idiotov izdajalcev slovenskega naroda, je tudi to mogo-

e. Ker pa je ves slovenski narod proti gradnji Damije torej Damije v Ljubljani ne

bo. V skrajnem primeru bomo likvidirali nekaj goreih zagovornikov gradnje Dami-

je, lanov ljubljanskega mestnega sveta. Potem ko je ljubljanski mestni svet potrdil

spremembe prostorskega akta za obmoje, kjer naj bi stal islamski verski in kulturni

center, je na novinarski konferenci ene izmed parlamentarnih strank lan sveta te

stranke odloitev mestnega sveta komentiral s trditvijo, da naj bi z izgradnjo da-

mije Ljubljana vede ali nevede irila infrastrukturo Al Kaide in drugih teroristinih

organizacij. Dodal je, da se bo v Ljubljani in njeni okolici poveala trgovina z drogo,

ker da ta v veliki meri financira teroristine organizacije.


24/65


Na elektronski naslov pisarne judovske skupnosti v Sloveniji je prispela pota, ki jo

je poiljatelj podpisal z imenom Adolf Hitler. V sporoilu je pisalo, da gospod Hitler

Judom poilja majhno darilo, v priponki sporoila pa je bil posnetek pesmi Judo-

vska smrt. Leto pozneje je skupnost prejela dopisnico z naslednjo vsebino: Spo-

tovani, temne sile bojo zavzele svet, cvrli se bomo v stranem ognju. e se boste v

naslednjih tednih znebili vseh judovskih simbolov, si boste prihranili mnogo trplje-

nja. Lepo pozdravljeni Gandi.

Sovrani govor je ustno ali pisno izraanje diskriminatornih stali. Z

njim irimo, spodbujamo, promoviramo ali opraviujemo rasno sovra-

tvo, ksenofobijo, homofobijo, antisemitizem, seksizem in druge oblike

sovratva, ki temeljijo na nestrpnosti. Mednje sodi tudi nestrpnost, ki se

izraa z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom, z diskriminacijo

in sovranostjo zoper manjine, migrante in migrantke.

rtve sovranega govora praviloma niso posamezniki, pa pa ranljive

drubene skupine. V osrju sovranega govora je preprianje, da so ne-

kateri ljudje manj vredni, zato je cilj sovranega govora v razloveenju,

ponianju, ustrahovanju in poslabanju drubenega poloaja tistih, pro-

ti katerim je naperjen.

Sovrani govor je lahko podlaga za razline oblike diskriminacije, lahko

pa predstavlja tudi obliko diskriminatorne prakse, in sicer takrat, kadar

poteka v obliki nadlegovanja. V preostalih primerih sovrani govor ni ra-

zumljen kot diskriminacija, pa pa kot spodbuda k diskriminaciji.

Tisti, ki so obtoeni sovranega govora, svoja stalia pogosto interpreti-

rajo kot svobodo govora. Vendar pa svoboda govora ni pravica, ki bi bila

absolutna; omejena je s pravicami drugih. e bi bila pravica do svobode

govora absolutna, bi posamezniki lahko posegali v pravico do osebne-

ga dostojanstva in varnosti ter v pravico do lovekove telesne in duev-

ne celovitosti, v pravice, ki jih krimo s sovranim govorom, razpihova-

njem sovratva in z opravievanjem diskriminacije.


25/65


Meje sovranega govora in svobode govora se v razlinih dravah raz-

likujejo. V posameznih primerih lahko pride do dileme, ali je doloene

izjave, ki prizadenejo, okirajo ali vznemirjajo, potrebno pravno varo-

vati. Vendar pa je v veini demokratinih drav, tudi v Sloveniji, taken

govor prepovedan e z ustavo (63. len slovenske ustave) in sankcio-

niran s pomojo kazenskega prava. Ker imajo mediji kljuno vlogo pri

reguliranju sovranega govora, je ta pogosto opredeljen tudi v medij-

ski zakonodaji. Osmi len Zakona o medijihv Sloveniji jasno prepove-

duje razirjanje programskih vsebin, ki bi spodbujale k narodni, rasni,

verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni ali k izzi-

vanju narodnega, rasnega, verskega, spolnega ali drugega sovratva in

nestrpnosti.

DAJANJE NAVODIL ZA DISKRIMINACIJO

Na ekem je skupina Romov vstopila v lokal, sedla za mizo in elela naroiti pijao.

Vodja strebe je natakarju naroil, naj jih ne postree. Tako jim je natakar rekel, da

v lokalu poteka zasebna zabava in da jih zato ne more postrei. Romi so odli, kmalu

zatem pa so isti lokal obiskali njihovi znanci iz nevladne organizacije, ki se ukvarja

s prepreevanjem diskriminacije. Osebje jim je postreglo in nihe ni omenil, da naj

bi v lokalu potekala zasebna zabava. Romi so v tem primeru pred sodiem dosegli

plailo odkodnine od lastnika lokala zaradi diskriminatorne obravnave.

Ena od oblik diskriminacije je dajanje navodil za diskriminacijo. To po-

meni, da neka oseba daje navodila drugi osebi, naj doloenega posame-

znika ali skupino diskriminira oziroma nadleguje. Kljub temu da oseba,

ki daje navodila, diskriminatornega ravnanja ne izvaja, pa je dajanje

taknih navodil e diskrimacija. V zgoraj opisanem primeru, ki je hkra-

ti olski primer neposredne diskriminacije, ni bil diskriminatoren samo

natakar, pa pa tudi vodja strebe, ki je natakarju naroil, naj ne postre-

e skupine gostov romskega rodu. Zgodba iz zaetka naega prironika,

kjer je imel varnostnik pred lokalom navodila, naj gejev ne spua v lo-

kal, je podobna. V tem primeru za diskriminacijo ni bil odgovoren samo

varnostnik, pa pa tudi tisti, ki mu je takna navodila dal. e sam obstoj


26/65


navodil predstavlja diskriminacijo, pri emer sploh ni potrebno, da jih

kdo dejansko tudi izvri oziroma uporabi.

RAZLOGI ZA DISKRIMINACIJO

Najpogosteji razlogi za diskriminacijo so stereotipi in predsodki, po-

manjkanje informacij o drubenih skupinah, ki so izpostavljene diskri-

minaciji, strah pred neznanim ter tenje po preseganju lastnega obut-

ka manjvrednosti.

STEREOTIPI IN PREDSODKI

Stereotipi in predsodki so oblike kognitivnih oziroma miselnih shem, s

katerimi si urejamo razvejanost vsakdanjega ivljenja. Dr. Mirjana Ule

pravi, da so predsodki in stereotipi mikro ideologije, ki nam lano po-

magajo strukturirati svet. Vendar pa lahko iz mikro ideologij na drubeni

ravni nastanejo tudi vladajoe ideologije, kjer oblastne strukture dajejo

legitimnost predsodkom in na njih gradijo svojo politiko.

Stereotipi so oblike miselnih sodb, ki jih dobimo na osnovi delnih in-

formacij. Lahko bi rekli, da so stereotipi miselni predali, v katere razvr-

amo ljudi in tisto, kar se okrog nas dogaja. Vendar so stereotipi preve

posploene in preve tipizirane sodbe, zato z njimi spregledamo razno-

vrstnost sveta in nianse znotraj njega. Stereotipe torej oblikujemo na

osnovi posploevanja, pomanjkljivih dejstev, generaliziranih informa-

cij ali celo dezinformacij.

V primeru predsodkov se na miselne sodbe, ki predstavljajo stereotipe,

nalepijo e ustva. Zato pri predsodkih ni ve v ospredju kognicija, pa

pa emocije. Predsodki se e posebej okrepijo v kriznih asih, ko se deli-

tve med nami in njimi zaostrijo. rtve stereotipov in predsodkov so na-

mre greni kozli tiste skupine, ki jih obdolimo za nae slabo poutje,


27/65


slabo ekonomsko stanje in podobno. S predsodki legitimiramo zaostro-

vanje razlik med nami in njimi torej tistimi, za katere lano menimo,

da so izvor vseh naih problemov.

e reemo, da so homoseksualci promiskuitetni, je to stereotipna sodba.

e pa tej izjavi dodamo e emocije, se vzpostavi nova, akcijska dimenzija

te trditve. Akcijska dimenzija se skriva v besedici zato. Poglejmo nasle-

dnjo trditev: Homoseksualci so promiskuitetni, zatobi jih bilo potrebno

zdraviti. Emocije so torej tiste, ki vzpodbudijo akcijo ta pa je usmer-

jena proti doloenemu posamezniku ali skupini, o kateri gojimo predso-

dek. Zato imajo predsodki vejo dinamino, akcijsko mo. loveka silijo

k ukrepanju od izogibanja in diskriminacije do nasilja in genocida.

Izraanje predsodkov in stereotipov lahko pri posamezniku na psiholo-

kem nivoju prispeva k utrjevanju njegove samopodobe. Vsi tisti, ki na

primer izraajo rasistina stalia, utrjujejo svoje preprianje o vevre-

dnosti bele barve koe (torej o svoji vevrednosti).

Pri izraanju predsodkov in stereotipov so pomembne tudi druge, tako

imenovane drubene koristi. Pritrjevanje posamezniku, ki izraa pred-

sodke in stereotipe (in na osnovi tega deluje), namre utrjuje njegovo

pozicijo v doloeni skupini. Zmerjanje, zasmehovanje ali pretepanje ho-

moseksualcev je pogosta oblika statusnega dokazovanja znotraj mla-

dostnikih skupin. V taknih primerih postanejo homoseksualci spre-

jemljive rtve. Nasilje, ki izhaja iz predsodkov in stereotipov, zato ni le

izraz posameznikove nestrpnosti, pa pa tudi posledica drubene nestr-

pnosti, saj marsikatere drube tovrstna dejanja e vedno dovoljujejo ali

celo nagrajujejo.

Med raziskovanji stereotipov in predsodkov je nastalo ve strategij za nji-

hovo odpravljanje. Ena najbolj poznanih je strategija stika. Ta vkljuuje

aktivne stike z ljudmi, do katerih gojimo predsodke, saj lahko dolgotraj-

na in kvalitetna osebna izkunja bistveno pripomore k odpravi predsod-

ka. Beni (in nezainteresirani) stiki predsodkov ne odpravijo. Strategija


28/65


stika pa ni nujno uspena v nekaterih primerih predsodke celo pogla-

blja. Naslednja strategija, ki jo pogosto uporabljajo skupine rtve ste-

reotipov in predsodkov, je izpostavljanje pomembnih in uspenih ljudi

iz svojih vrst. Tretja strategija je opozarjanje na monost, da se predso-

dek lahko vrne in da napadalec sam postane tara stereotipov oziroma

predsodkov. Mediji lahko pri razkrivanju ali razbijanju stereotipov in

predsodkov odigrajo kljuno vlogo, hkrati pa jih lahko zelo hitro repro-

ducirajo in ustvarjajo. Zato je senzibilizacija novinarjev in novinark za

ta vpraanja tako zelo pomembna.

A receptov ni. Na koncu nam preostane neprestano opozarjanje na pred-

sodke in stereotipe, kontinuirano izobraevanje in ozaveanje, saj se

predsodki in stereotipi reproducirajo in posredujejo skozi primarno in

sekundarno socializacijo. Nekatere amerike raziskave so na primer po-

kazale, da imajo etnine, rasne, verske in druge predsodke e otroci v

vrtcu. Otroci, ki so rtve teh predsodkov, pa e zelo zgodaj gojijo obut-

ke manjvrednosti.

Stereotipi in predsodki, ki jih gojimo posamezniki in posameznice, v ir-

em drubenem ivljenju vodijo do pojavov, kot so ksenofobija (strah

pred tujci), homofobija (strah pred homoseksualci), islamofobija (strah

pred muslimani in islamom), rasizem (odklonilen oziroma zavraujo

odnos do doloenih oseb zaradi barve koe oziroma rase), gerontofobija

(strah pred starimi ljudmi in staranjem), nacionalizem (poudarjanje ve-

vrednosti svoje etnine skupine), seksizem (poudarjanje vevrednosti

enega spola nad drugim) in podobno. Ti pojavi pa vodijo tako do indivi-

dualne kot tudi do strukturne in institucionalne diskriminacije.


29/65


POSLEDICE DISKRIMINACIJE

rtve diskriminacije so odrinjene na rob drube. Marginalizacija in so-

cialna izkljuenost doloenih skupin, ki se lahko prenaata iz generaci-

je v generacijo, sta posledici diskriminacije. Ta ne uinkuje negativno le

na diskriminirano osebo ali skupino, temve tudi na celotno drubo, saj

znotraj nje povzroa neenakosti in jo v celoti ibi. Doloene oblike dis-

kriminacije, ki jih druba tolerira in prenaa (naprej), odpirajo monosti

za pojav novih, nadaljnjih oblik diskriminacije. e so na primer doloe-

ne etnine skupine diskriminirane na podroju olstva, to po navadi po-

meni, da ne bodo osvojile enake stopnje znanja in sposobnosti kot dru-

ge skupine, kar omogoa njihovo nadaljnjo diskriminacijo na podroju

zaposlovanja, dostopa do dobrin in storitev, dostopa do zdravstvenega

varstva in podobno.

Razline oblike diskriminacije, ki se morda na prvi pogled zdijo nedol-

ne, pogosto odpirajo monosti za druge, huje oblike diskriminacije,

zato bi jih morala druba odpravljati e v kali. Zelo zgovoren je primer

apartheida, ki se je zael s popisovanjem rasne pripadnosti ljudi, na-

daljeval pa s preseljevanjem in loenimi obmoji, s prepovedjo medra-

snega sklepanja zakonskih zvez in intimnih odnosov ter z omejitvami

prenosov premoenja med pripadniki razlinih skupin. Diskriminacija

je prela v segregacijo. Oblasti so predpisale loene akalne vrste, avto-

buse, lokale, sedee, klopi in podobno. Tako se je (rasistina) diskrimi-

nacija vtkala v vse pore drubenega ivljenja.

Diskriminacija ima negativne uinke tudi na ekonomskem podroju. Dol-

gotrajna diskriminacija, pa naj gre za sovrani govor, nadlegovanje, se-

gregacijo ali kakno drugo obliko diskriminacije, poslabuje zdravstveno

stanje rtev. Prispeva k poveanju obolelosti za kroninimi boleznimi, k

psiholokim obolenjem ter depresivnim in suicidnim stanjem. Kanad-

ska raziskava o samomorilnosti med mladimi geji je na primer pokazala,

da pri istospolno usmerjenih mladih do 22. leta starosti obstaja 14-krat


30/65


veja verjetnost poskusa samomora kot pri njihovih heteroseksualnih

kolegih. Razlogi za to tiijo v diskriminaciji in drubenem nesprejema-

nju homoseksualcev. Znani so primeri oseb, ki so zaradi veletnega i-

kaniranja na delovnem mestu hudo zbolele. Uveljavile so bolniki sta-

le ali celo postale nezmone za delo. Diskriminacija poveuje stroke

zdravstvenih storitev, zdravil in bolnikih staleev, ter prispeva k zane-

marjanju razpololjivih virov, zmanjuje produktivnost in s tem blago-

stanje celotne drube.


31/65

Prepoved in pravna sredstva 30 O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje

PREPOVED DISKRIMINACIJE IN PRAVNA SREDSTVA

ZAKAJ JE DISKRIMINACIJA PREPOVEDANA?

Vsakrno razlikovanje ni prepovedano in tudi ni problematino. Razli-

kovanje ljudi na osnovi njihovih sposobnosti in znanj je lahko povsem

legitimno, e na primer ponudimo zaposlitev kandidatu, ki ima vijo iz-

obrazbo ali ve uporabnega znanja od drugih. Tudi prodajanje nepremi-

nin tistim kupcem, ki so ponudili ve denarja, ni sporno.

Problem nastane, kadar ljudi razlikujemo na podlagi osebnih okoliin.

Diskriminacija na takni osnovi namre ustvarja neenake monosti in

vzpostavlja skupine, ki imajo manj pravic od drugih, s tem pa so odri-

njene na rob. Zato je diskriminacija prepovedana.

MEDNARODNI ZGODOVINSKI VIDIK PREPOVEDI DISKRIMINACIJE

Zaetki sistematinega boja proti diskriminaciji so povezani z zahtevami

po odpravi suenjstva in z zahtevami po enakopravni obravnavi ensk.

V dvajsetem stoletju se je boj nadaljeval z gibanjem za dravljanske pra-

vice v Ameriki, s feministinim gibanjem, gejevskim in lezbinim giba-

njem ter tevilnimi civilnodrubenimi akcijami, kot so bojkoti, protesti

in druge oblike dravljanske nepokorine, s katerimi so se diskrimini-

rane skupine borile za enakopravnost.

Zgodovina boja proti diskriminaciji je prepletena z nekaj odmevnimi so-

dnimi procesi. Eden od najbolj poznanih je Brown proti Odboru za izo-


32/65

O diskriminaciji Prironik za novinarke in novinarje 31 Prepoved in pravna sredstva

braevanje(Brown vs. Board of Education). Zakljuil se je s sodbo ame-

rikega vrhovnega sodia, ki je zapisalo, da ima segregacija belopoltih

in temnopoltih uencev v javnih olah negativen uinek na temnopolte

uence in uenke. Sodie je odloilo, da je treba segregacijo kar najhi-

treje odpraviti in to je bila velika zmaga gibanja za dravljanske pravi-

ce. S pomojo taknih in podobnih razsodb je uzakonitev prepovedi dis-

kriminacije postala eno temeljnih nael sodobnih drub.

Nekateri menijo, da prepoved diskriminacije izvira e izMagne Cartae Li-

bertatum, angleke listine iz leta 1215, ki predstavlja temelje za razvoj

ustavnega prava, kot ga poznamo danes.

Prva dolona mednarodna kodifikacija naela prepovedi diskriminaci-

je je bila izvedena leta 1948 s sprejetjem Splone deklaracije o loveko-

vih pravicah, ki v prvem lenu pravi, da se vsi ljudje rodijo svobodni

in imajo enako dostojanstvo in enake pravice. Obdarjeni so z razumom

in vestjo in bi morali ravnati drug z drugim kakor bratje. Pomemben

je tudi njen sedmi len, v katerem je zapisano, da so vsi enaki pred

zakonom, vsi, brez diskriminacije, imajo pravico do enakega pravnega

varstva. Vsi imajo pravico do enakega varstva pred sleherno diskrimi-

nacijo, ki bi krila to Deklaracijo, kakor tudi pred vsakim uvanjem k

takni diskriminaciji. Splona deklaracija o lovekovih pravicah sicer

ni pravno zavezujoa, vendar pa je njena vsebina tako splono spreje-

ta, da predstavlja splona naela mednarodnega prava, ki so zavezujo-

a za vse drave.

Kodifikacije prepovedi diskriminacije so se nadaljevale s sprejemanjem

in spreminjanjem ustav evropskih drav, na mednarodni ravni pa so

bile (vsaj v evropskem prostoru) potrjene leta 1950 s sprejetjem Evrop-

ske konvencije o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svoboin, ki v

14. lenu z naslovom Prepoved diskriminacije pravi, da je uivanje

pravic in svoboin, doloenih s to konvencijo, zagotovljeno vsem lju-

dem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo koe, jezik, vero, po-

litino ali drugo preprianje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost

Magna Cartae LibertatumMagna Cartae Libertatum

Splona deklaracija o

lovekovih pravicah

Splona deklaracija o

lovekovih pravicah

Evropska konvencija

o varstvu lovekovih

pravic in temeljnih

svoboin

Evropska konvencija

o varstvu lovekovih

pravic in temeljnih

svoboin


33/65


narodni manjini, lastnino, rojstvo ali kakno drugo osebno okoliino.

Leta 2005 je stopil v veljavo tudi 12. protokol k tej konvenciji, ki razir-

ja varstvo pred diskriminacijo na vse z zakonom doloene pravice in ob-

veznosti. al ga Slovenija v asu pisanja tega prironika (leta 2007) e ni

ratificirala, zato pri nas e ne velja.

Znailnost naela prepovedi diskriminacije je, da je ta prepoved lahko

izraena na tri naine:

1. kot splono pravno naelo, ki se nanaa na uresnievanje vseh drugih

pravic;

2. kot posebna pravica pravica do enakosti oziroma pravica ne biti

diskriminiran;

3. kot pomona pravica, ki je ni mogoe uveljavljati posamino, temve le

v kombinaciji z neko drugo pravico (na primer prepoved diskriminacije

pri dostopu do izobraevanja).

Evropska konvencija o varstvu lovekovih pravic in temeljnih svobo-

in je uresniila tretji nain. To pomeni, da se je pred Evropskim sodi-

em za lovekove pravice mogoe sklicevati na 14. len Konvencije, ki

prepoveduje diskriminacijo le v povezavi s kaknim drugim lenom, ki

iti kakno drugo pravico.

ZAKONODAJA EVROPSKE UNIJE

Evropska unija temelji na naelih prostega pretoka ljudi, kapitala, do-

brin in storitev. Izvajanje teh nael pa je oteeno, e v dravah lanicah

niso spotovana pravila enakosti oziroma prepovedi diskriminacije. e so

ljudje obravnavani razlino na osnovi osebnih okoliin in so posledi-

no diskriminirani, potem prost pretok ljudi, kapitala, dobrin in storitev

ni ve mogo. Zato je Evropska unija sprejela vrsto antidiskriminacijskih

ukrepov, ki so zavezujoi za vse lanice, tudi za Slovenijo.


34/65


O nediskriminaciji govori tudiAmsterdamska pogodba,in sicer v novem

13. lenu, ki doloa temelje prepovedi diskriminacije z naslednjimi bese-

dami: Ne glede na druge dolobe te pogodbe in znotraj meja pooblastil,

ki jih podeljuje Skupnosti, Svet lahko s soglasjem na predlog Komisije in

po posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme primerne ukrepe za

boj proti diskriminaciji zaradi spola, rasnega ali etninega izvora, vere

ali preprianja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti.

Evropska zakonodaja torej iti le pred diskriminacijo na osnovi osmih

osebnih okoliin. V primerjavi z Evropsko konvencijo o lovekovih pra-

vicah in s slovensko ustavo je navedeni sklop osebnih okoliin ozko

doloen.

Na osnovi te dolobe so bile sprejete tevilne direktive, ki so podrobneje

opredelile prepoved diskriminacije na osnovi narodnosti, rase in dra-

vljanstva, prepoved diskriminacije pri zaposlovanju, direktive o enakih

monostih mokih in ensk pa izpostavljajo predvsem kategorijo spola.

DIREKTIVE O ENAKIH MONOSTIH MOKIH IN ENSK

Evropska unija je sprejela vrsto direktiv, ki itijo pred diskriminacijo na

osnovi spola, in sicer na podrojih zaposlovanja, socialne varnosti ter

pri dostopu do dobrin in storitev. O enakih monostih mokih in ensk

govorijo naslednji dokumenti:

- Direktiva Sveta 76/207/EGS o izvrevanju naela enakega obravnavanja

mokih in ensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposa-

bljanja in napredovanja ter delovnih pogojeviz leta 1976;

- Direktiva Sveta 86/378/EGS o izvajanju naela enakega obravnavanja mo-

kih in ensk v poklicnih sistemih socialne varnostiiz leta 1986;

- Direktiva 2002/73/ES Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direk-

tive Sveta 76/207/EGS o izvrevanju naela enakega obravnavanja mo-

kih in ensk v zvezi z dostopom do zaposlitve, poklicnega usposablja-

nja in napredovanja ter delovnih pogojev, sprejeta leta 2002;

Amsterdamska pogodbaAmsterdamska pogodba

Antidiskriminacijske

direktive

Antidiskriminacijske

direktive


35/65


- Direktiva Sveta 2004/113/ES o izvajanju naela enakega obravnavanja

mokih in ensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi, ki je

bila sprejeta leta 2004.

DIREKTIVE O PREPOVEDI DISKRIMINACIJE GLEDE NA DRAVLJANSTVO DRAV LANIC EU

Dravljanstvo je osebna okoliina, ki ima v kontekstu zaite pred dis-

kriminacijo znotraj Evropske unije ve vlog.

Za uspeno delovanje Evropske unije je prepovedana diskriminacija dr-

avljanov drav lanic. Leta 2004 je bila sprejeta Direktiva 2004/38/ES

Evropskega parlamenta in Sveta, ki dravljanom unije in njihovim dru-

inskim lanom zagotavlja pravico do prostega gibanja in prebivanja na

ozemlju drav lanic.

Osebe z dravljanstvom drav, ki niso lanice Evropske unije, pa pred ta-

kno diskriminacijo niso zaitene. Drave unije namre niso zavezane

k podeljevanju pravic na osnovi dravljanstva dravljanom tretjih dr-

av. Takna diskriminacija je dopustna. Vendar pa jo je potrebno razlo-

evati od diskriminacije, ki bi jo dravljani tretjih drav utrpeli zaradi

kakne druge osebne okoliine, na primer rasne ali etnine pripadno-

sti, vere ali preprianja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali starosti.

Takna diskriminacija je prepovedana tudi v primeru dravljanov in dr-

avljank tretjih drav.

Dravljanom tretjih drav je Evropska unija pod doloenimi pogoji pri-

znala posebne pravice kljub temu, da niso dravljani EU. TakoDirektiva

Sveta 2003/109/ES o statusu dravljanov tretjih draviz leta 2003 dolo-

a, da je rezident EU za dalji as tisti dravljan tretje drave, ki v dravi

lanici legalno ivi najmanj pet let. Rezidenti imajo med drugim pravi-

co kandidirati na razpisih za neprofitna stanovanja. e razpis kandidi-

ranje omejuje s pogojem, da mora biti kandidat dravljan drave lanice

(takna je praksa v Sloveniji), potem gre za neposredno diskriminatoren


36/65


razpis in za kritev obveznosti drave lanice, ki mora evropsko zakono-

dajo ustrezno prenesti v svoj notranji pravni red.

DIREKTIVA O PREPOVEDI DISKRIMINACIJE PRI ZAPOSLOVANJU

Leta 2000 je bila sprejeta Direktiva Sveta 2000/78/ES o splonih okvi-

rih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu. Direktiva iti pred

diskriminacijo na podroju zaposlovanja, kar vkljuuje dostop do za-

poslitve, samozaposlitve ali poklica, vkljuno z napredovanjem, do-

stop do poklicnega usposabljanja in izobraevanja, zaposlitvene in de-

lovne pogoje, vkljuno s prenehanjem delovnega razmerja in plailom,

ter lanstvom v sindikatih, zdruenjih delodajalcev in poklicnih zdru-

enjih. Direktiva iti vse osebe ne glede na njihovo rasno ali etnino

pripadnost, versko ali drugo preprianje, starost, invalidnost in spolno

usmerjenost. Med osebnimi okoliinami spol ni omenjen, saj je EU na

tem podroju sprejela druge direktive (glej Direktive o enakih monostih

mokih in ensk).

DIREKTIVA O PREPOVEDI DISKRIMINACIJE NA OSNOVI NARODNOSTI ALI RASE

Leta 2000 je bila sprejeta Direktiva Sveta 2000/43/ES o izvajanju naela

enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost, ki ima iri

doseg kot direktiva na podroju zaposlovanja, saj dravljane iti tudi na

podrojih izobraevanja, socialne zaite, vkljuno s socialnim in zdra-

vstvenim zavarovanjem, na podroju socialnih prejemkov ter pri dosto-

pu do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vkljuno z nastanitvijo.

Vendar pa ta zakonodaja iti samo tiste osebe, ki so ali bi lahko bile dis-

kriminirane zaradi rasne ali etnine pripadnosti, ne pa oseb, ki bi lahko

bile diskriminirane zaradi drugih osebnih okoliin.

Obe direktivi Direktiva o prepovedi diskriminacije pri zaposlovanju in

Direktiva o prepovedi diskriminacije na osnovi narodnosti ali rase pre-

povedujeta diskriminacijo fizinim in pravnim osebam v javnem in za-


37/65


sebnem sektorju. To pomeni, da imajo samostojni podjetniki enako dol-

nost prepreevati diskriminacijo kot velike zasebne korporacije, obine,

upravne enote ali oddelki ministrstev in vlad.

Dokumenta itita fizine osebe. Direktiva, ki prepoveduje diskrimina-

cijo na osnovi narodnosti in rase, pa iti tudi organizacije s statusom

pravne osebe, e so te diskriminirane zaradi rasnega ali etninega pore-

kla svojih lanov in lanic.

SLOVENSKA ZAKONODAJA

Ustavo Republike Slovenije smo e omenjali pri obravnavi pravic naro-

dnih skupnosti ter v zvezi s prepovedjo sovranega govora. Diskrimina-

cijo pri nas prepoveduje 14. len ustave (Enakost pred zakonom), ki se

glasi: V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake lovekove pravice in

temeljne svoboine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, poli-

tino ali drugo preprianje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, drubeni

poloaj ali katerokoli drugo osebno okoliino. V drugem odstavku tega

lena je zapisano, da smo pred zakonom vsi enaki.

Doloba je odprta, saj se besedilo zakljui z besedami ali katerokoli dru-

go osebno okoliino. To pomeni, da ustava zapoveduje enako obrav-

navanje tudi na osnovi drugih osebnih okoliin, ki v dolobi niso po-

sebej natete.

Z vstopom v Evropsko unijo (pa tudi e v asu pogajanj o vstopu) je Slo-

venija prevzela obveznost prenosa njenih pravnih virov v svojo nacio-

nalno zakonodajo. To e posebej velja za direktive kot sekundarni prav-

ni vir evropskega prava, ki jih je potrebno zato, da bi veljale tudi znotraj

drav lanic, prenesti v notranje pravo (transpozicija). Slovenija je evrop-

ske direktive prevzela zlasti s sprejemom dveh kljunih zakonov:Zakon

Ustava Republike

Slovenije

Ustava Republike

Slovenije


38/65


o enakih monostih ensk in mokihiz leta 2002 ter Zakon o uresnie-

vanju naela enakega obravnavanjaiz leta 2004.

Kazenski zakonik Republike Slovenijeopredeljuje vsaj tri kazniva deja-

nja diskriminacije. Prvo je opredeljeno v 141. lenu kot kritev nael

enakopravnosti.

Drugo kaznivo dejanje, ki je za razliko od prvega, splonega, povezano z

zaposlovanjem, je opredeljeno v 206. lenu Kazenskega zakonikakot kr-

itev pravic pri zaposlovanju in brezposelnosti.

Kazenski zakonik141. len

(1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnini pripadnosti,

spolu, jeziku, politinem ali druganem preprianju, spolni usmerjenosti, gmotnem

stanju, rojstvu, izobrazbi, drubenem poloaju ali kakni drugi okoliini prikraj-

a koga za katero izmed lovekovih pravic ali temeljnih svoboin, ki so priznane od

mednarodne skupnosti ali doloene z ustavo ali zakonom, ali mu takno pravico ali

svoboino omeji, ali kdor na podlagi taknega razlikovanja komu da kakno posebno

pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

(2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi njihovega za-

vzemanja za enakopravnost ljudi.

(3) e stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega lena uradna oseba z zlorabo

uradnega poloaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.












141. len














































141. len
























(1) Kdor komu odree ali omeji pravico do svobodne zaposlitve pod enakimi pogoji, ki so

doloeni s predpisi, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.

(2) Enako se kaznuje, kdor vedoma ne ravna po predpisih o pravicah brezposelnih

oseb in tako brezposelno osebo prikraja za pravico, ki ji gre ali ji jo omeji.





206. len


















206. len










39/65


Primeri preganjanja kaznivih dejanj po 141. in 206. lenu Kazenskega

zakonikaso precej redki, saj doslej e ni bila izdana nobena sodba o ta-

knem primeru. Pogosteji so primeri kaznivih dejanj sovranega govo-

ra oziroma zbujanja sovratva, razdora in nestrpnosti. Sovrani govor

kot kritev naela enakosti je definiran v 300. lenu Kazenskega

zakonika.

Zaradi navedenega kaznivega dejanja sta bili v Sloveniji izdani najmanj

dve obsodbi. Leta 2001 je Okrajno sodie v Ilirski Bistrici izreklo pogoj-

no obsodbo predsedniku krajevne skupnosti na obmoju Ilirske Bistrice,

ker je sklical

prirocnik o diskriminaciji - final all

Documents