NEKAJ BESED O PRIROČNIKU Pred vami je lokostrelski priročnik, ki je namenjen predvsem začetnikom in samorastnikom v naših vrstah. Priročnik je nastal s prevodom angleškega priročnika Reference guide for recurve archers, ki ga je g. Murray Elliot uredil za člane Grange in Balbardie lokostrelskih klubov. Zakaj sem se odločil in žrtvoval svoj čas za prevod priročnika? Mnenja sem, da je še vedno premalo slovenske literature, ki bi začetnike na enostaven način vpeljala v osnove lokostrelstva in obenem potešila njihovo lakoto za splošnim znanjem o lokostrelski opremi in njenem razvoju. Začetnikom je slovenska literatura precej nedostopna in težko se odločijo, da bi poleg precej drage začetne investicije v lokostrelsko opremo, investirali tudi v literaturo. Nekateri izdelki tudi niso več na voljo, saj je samo založništvo precej drago in nepredvidljivo. Priročnik, ki ga lahko uporabljate na naslednjih straneh je brezplačen in na spletu vedno na voljo. Objavljen je na spletni strani http://www.lokostrelec.tk/ in upam, da se bo z njegovo pomočjo razvila tudi diskusija na spletnem forumu. Vabljeni na pogovor. Sam si ne prisvajam prav nobene zasluge za napisana navodila in modrosti, ki jih vsebujejo ter se zahvaljujem avtorjem, da so omogočili neprofitno distribucijo svojih idej in znanja. Po tekstu se lahko premikate z uporabo Bookmarks funkcije.

Aleksander Štrukelj Fotografija na naslovnici: Roman Tomat Oblikovanje naslovnice: Gaber Štrukelj

VSEBINA 1. UVOD 2. LOKOSTRELSKA OPREMA

2.1. LOKI 2.1.1. TEHNIČNI IZRAZI ZA ZAČETNIKE 2.1.2. IZBIRA LOKA PRAVILNE DOLŽINE 2.1.3. ROČAJ LOKA

2.1.3.1. IZDELAVA ROČAJEV S TEHNIKO IZDALAVE METALNIH ODLITKOV(CASTING) 2.1.3.2. IZDELAVA ROČAJAEV S TEHNIKO KOVANJA (FORGING) 2.1.3.3. IZDELAVA ROČAJAEV S TEHNIKO REZKANJA NA CNC MAŠINAH 2.1.3.4. ROČAJI PRIHODNOSTI

2.1.4. KRAKI LOKA 2.1.4.1. MATERIALI V IZDELAVI KRAKOV LOKA 2.1.4.2. PORAVNAVA KRAKOV LOKA 2.1.4.3. URAVNAVANJE POTEZNE SILE LOKA

2.1.5. TETIVE 2.1.5.1. NEKAJ TERMINOV ZA ZAČETNIKE 2.1.5.2. MATERIALI ZA IZDELAVO TETIVE

2.1.5.2.1. PRIMERJALNA TABELA TEŽE IN RAZTEGLJIVOSTI MATERIALOV 2.1.5.3. KAJ SE PRIPOROČA ZA UPORABO? 2.1.5.4. DOLŽINA TETIVE 2.1.5.5. ŠTEVILO NITI ZA IZDELAVO TETIVE 2.1.5.6. ŠTEVILO NAVOJEV (OBRATOV)TETIVE 2.1.5.7. IZDELAVA TETIVE

2.1.5.7.1. VPENJALNO STOJALO ZA IZDELAVO TETIVE 2.1.5.7.2. NASTAVITEV MATERIALA ZA IZDELAVO TETIVE 2.1.5.7.3. IZDELAVA POVITIJ TETIVE 2.1.5.7.4. SEDLO NA TETIVI 2.1.5.7.5. MATERIALI POVITJA 2.1.5.7.6. VZDRŽEVANJE TETIVE

2.1.6. NAKUP LOKA 2.1.6.1. CENA

2.1.6.1.1. PREIZKUSITE PREDEN KUPITE 2.1.6.1.2. IZBIRA LOKA V ODNOSU NA NAMERAVANO STRELJANJE 2.1.6.1.3. MOČ KRAKOV (POTEZNA SILA LOKA)

2.2. PUŠČICE 2.2.1. TEHNIČNI TERMINI ZA ZAČETNIKE 2.2.2. MATERIALI ZA IZDELAVO PUŠČICE

2.2.2.1. STEKLENA VLAKNA 2.2.2.2. LES 2.2.2.3. ALUMINIJ 2.2.2.4. KARBON 2.2.2.5. PUŠČICE ZA STRELJANJE V DVORANI 2.2.2.6. PUŠČICE ZA STRELJANJE NA PROSTEM

2.2.3. PRAVILNA DOLŽINA PUŠČICE 2.2.3.1. VOZLIŠČA VIBRACIJ NA PUŠČICI

2.2.4. PRAVILNA IZBIRA PUŠČICE 2.2.5. KONICE (POINT) 2.2.6. PERESA

2.2.6.1. LEPLJENJE PERES NA ALUMINIJSKE (LESENE) PUŠČICE 2.2.6.2. LEPLJENJE PERES NA KARBONSKE PUŠČICE

2.2.7. VZDRŽEVANJE PUŠČIC

2.3. NAMERILNE NAPRAVE 2.3.1. KONSTRUKCIJA IN MATERIALI 2.3.2. CENA 2.3.3. MEREK 2.3.4. OZNAKE NA NAMERILNI NAPRAVI

2.4. LEŽIŠČE ZA PUŠČICO (REST) 2.4.1. OSNOVNO, PREPROSTO LEŽIŠČE ZA PUŠČICO 2.4.2. FLIPER LEŽIŠČE (FLIP REST)

2.5. BERGER (PRESSURE BUTTON, PLUNGER BUTTON, BERGER BUTTON) 2.5.1. REZERVNI BERGER 2.5.2. VZDRŽEVANJE 2.5.3. MAGNETNO LEŽIŠČE

2.6. STABILIZATORJI 2.7. OSTALA NUJNA LOKOSTRELSKA OPREMA

2.7.1. ŠČITNIK ZA ROKO (BRACER, ARM GUARD) 2.7.2. ŠČITNIK ZA PRSTE (TAB) 2.7.3. TOK ZA PUŠČICE 2.7.4. STOJALO ZA LOK ") 2.7.5. ZANKA ZA LOK ("ŠLINGA 2.7.6. TLESKAČ (CLICKER)

3. UGLAŠEVANJE 3.1. KAJ POMENI POJEM UGLAŠEVANJE OPREME ? 3.2. ZAKAJ JE POTREBNO ? 3.3. KAKO PRISTOPITI UGLAŠEVANJU SVOJE OPREME?

3.3.1. PRVI KORAK - OSNOVNA UGALSITEV ELEMENTOV 3.3.2. DRUGI KORAK - ZAČETNA VIŠINA TETIVE (BRACEING HEIGHT) 3.3.3. TRETJI KORAK - MESTO SEDLA NA TETIVI (NOCKING POINT)

3.3.3.1. OSNOVNA PREVERKA MESTA SEDLA NA TETIVI 3.3.4. ČETRTI KORAK-SREDINSKA NAMESTITEV PUŠČICE V LOK (CENTRE

SHOT) 3.3.4.1. OSNOVNA PREVERKA SREDINSKE NAMESTITVE PUŠČICE V LOKU

3.3.5. PETI KORAK - TOGOST PUŠČICE (ARROW SPIN) 3.3.5.1. OSNOVNA PREVERKA TOGOSTI IZBRANE NEZNANE PUŠČICE

3.3.6. ŠESTI KORAK - NASTAVITEV VZMETNE SILE VZMETI VZMETNEGA GUMBA

3.3.7. SEDMI KORAK - ČIST IZLET PUŠČICE IZ LOKA (CLEARANCE) 3.3.7.1. PREGLED PUŠČIC 3.3.7.2. POTRDITEV NEČISTEGA IZLETA PUŠČICE IZ LOKA 3.3.7.3. VZROKI NEČISTEGA IZLETA PUŠČICE IN NJIHOVO ODPRAVLJANJE

3.3.8. OSMI KORAK - NASTAVITEV TILERJA LOKA 3.3.8.1. OSNOVNA NAMESTITEV TILERJA LOKA 3.3.8.2. STATIČNO URAVNAVANJE TILERJA LOKA 3.3.8.3. DINAMIČNO URAVNAVANJE TILERJA LOKA 3.3.8.4. URAVNAVANJE TILERJA PO OBČUTKU 3.3.8.5. MIKRO UGLAŠEVANJE TILERJA LOKA

3.4. POSTOPKI NATANČNEGA IN NAPREDNEJŠEGA UGLAŠEVANJA LOKA 3.4.1. TESTIRANJE LETA NEOPRESENE PUŠČICE 3.4.2. TESTIRANJE IZLETA PUŠČICES POMOČJO STRELJANJA SKOZI

PAPIRNI ZASLON 3.4.3. TEST UGLAŠENOSTI LOKA S POMOČJO POVEČEVANJA RAZDALJE

STRELJANJA – METODA VIC-BERGER

3.4.3.1. UREDITEV PRIPOMOČKOV IN NASTAVITEV LOKOSTRELČEVE OPREME 3.4.3.2. POSTOPEK TESTA

3.4.4. UGLAŠEVANJE LOKA S POMOČJO MINIMALIZIRANJA GRUPE ZADETKOV

3.4.4.1. FINO UGLAŠEVANJE LOKA NA KRATKIH RAZDALJAH 3.4.4.1.1. VERTIKALNO UGLAŠEVANJE GRUPE ZADETKOV ALI UGLAŠEVANJE

MESTA SEDLA NA TETIVI IN UGLAŠEVANJE TILERJA LOKA 3.4.4.1.2. HORIZONTALNO UGLAŠEVANJE GRUPE ZADETKOV ALI

UGLAŠEVANJE PREDNAPETOSTI VZMETI VZMETNEGA GUMBA 3.4.5. MIKRO UGLAŠEVANJE TILERJA - METODA SIMONA NEEDHAM-a 3.4.6. FINO UGLAŠEVANJE TILERJA SESTAVLJENEGA LOKA – METODA

TIM ROBERTS-a 3.4.7. MIKRO UGLAŠEVANJE LOKA – METODA McKINNEY/RABSKA 3.4.8. ZAPIS NASTAVITEV LOKA

4. OSNOVNA LOKOSTRELSKA TEHNIKA 4.1. OSNOVE

4.1.1. OGREVANJE 4.1.2. LEVI ALI DESNI LOK ? 4.1.3. MERJENJE – Z ENIM ALI OBEMA OČESOMA?

4.2. STOJIŠČE 4.3. PREDPOTEG 1 & 2

4.3.1. NAMESTITEV PUŠČICE V LOK, PRIJEM TETIVE IN LOKA ( PRVI PREDPOTEG)

4.3.1.1. ROKA, KI VLEČE TETIVO V SIDRIŠČE 4.3.1.2. DLAN, KI PODPIRA LOK – LOKOVA DLAN

4.3.2. LOKOVA ROKA IN VLEČNA ROKA (DRUGI PREDPOTEG) 4.4. VLEKA V SIDRIŠČE IN SIDRANJE

4.4.1. ZAZNAVANJE/PERCEPCIJA TETIVE 4.4.2. NEPREKINJENOST PROCESA VLEKE PREKO TLESKAČA

4.5. ODDAJA STRELA, SPREMLJANJE STRELA IN SPROSTITEV PO STRELU (RELEASE & FOLLOW THROUGH)

4.5.1. ZVOK TLESKAČA 4.5.2. ZAKLJUČEK STRELA (FOLLOW THROUGH)

4.6. STILSKA LEPOTA STRELA 4.7. OSREDOTOČENOST ALI MISELNA ZBRANOST 4.8. RITEM STRELA

5. REŠEVANJE PROBLEMOV 5.1. IZGUBA OBČUTKA 5.2. STRAH PRED TARČO

6. TRENINGI 6.1. TELESNE VAJE

6.1.1. UPORABA FOREMASTER®-ja 6.1.1.1. AKTIVACIJA HRBTNIH MIŠIC 6.1.1.2. UPORABA IN NAPETOST HRBTNIH MIŠIC

6.1.2. VAJE Z UPORABO LOKA, BREZ IZVEDBE STRELA 6.1.2.1. NADZOROVANJE TLESKAČA

6.1.3. VAJE Z UPORABO LOKA IN Z IZVEDBO STRELA 6.1.3.1. VAJA Z DVOJNIM TLESKAČEM 6.1.3.2. PIRAMIDNO STRELJANJE

6.1.4. OSTALE VAJE ZA LOKOSTRELCE 6.1.4.1. VAJE ZA VZDRŽEVANJE SPLOŠNE KONDICIJE

6.2. MENTALNI TRENING 6.2.1. VIZUALIZACIJA - IMAGINARNO STRELJANJE 6.2.2. POZITIVNOST MENTALNEGA STANJA-SAMOGOVOR

7. LOKOSTRELSKE DISCIPLINE NA NAŠEM PODROČJU 7.1. LOKOSTRELSKE DISCIPLINE 7.2. LOKOSTRELSKI SLOGI

7.2.1. FITA OLYMPIC ROUND 7.2.2. FITA DVORANSKI TURNIR (INDOOR) 7.2.3. 900 KROGOV 7.2.4. POLJSKO LOKOSTRELSTVO (AROWHEAD) 7.2.5. 3D ŽIVALSKI KROG 7.2.6. LOKOSTRELSKI BIATLON 7.2.7. OSTALE LOKOSTRELSKE DISCIPLINE

7.3. OSNOVNA PRAVILA NA TEKMOVANJIH 7.3.1. OSNOVNA PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA VAŠO OPREMO 7.3.2. OSNOVNA PRAVILA ZA LINIJO STRELJANAJA 7.3.3. VRSTNI RED STRELJANJA 7.3.4. STRELJANJE 7.3.5. ZAPISOVANJE REZULTATOV 7.3.6. PUŠČICA, KI SE OD TARČE ODBIJE 7.3.7. ODBITA PUŠČICA 7.3.8. VEDENJE IN OSNOVNA PRAVILA NA STRELNI LINIJI 7.3.9. ZVOČNI IN SVETLOBNI SIGNALI NA TARČNIH TEKMOVANJIH. 7.3.10. OBIČAJNE NAPAKE ZAČETNIKOV

7.4. TEHNIČNA PRIPRAVA NA TEKMOVANJE 7.4.1. KONTROLA OPREME

8. ZGODOVINA MODERNEGA TEKMOVALNEGA LOKOSTRELSTVA 8.1. INDIVIDUALNI REZULTATI OLIMPIJSKIH IGER 8.2. EKIPNI REZULTATI OLIMPIJSKIH IGER 8.3. LOKOSTRELSTVO V SLOVENIJI 8.4. KRATKA ZGODOVINA MODERNIZACIJE LOKOSTRELSKE OPREME

9. PRIPOROČLJIVA LITERATURA IN REFERENCE 9.1. SLOVENSKA LITERATURA 9.2. TUJA LITERATURA 9.3. VIDEO POSNETKI 9.4. SPLETNE STRANI

1. UVOD Lokostrelstvo je mešanica med znanostjo, umetnostjo in športom. V zgodovini človeštva je bilo napisano veliko o ″pravilnih″ tehnikah lokostrelstva, vendar morate že na samem začetku razumeti, da ni nikoli obstajala in da tudi danes ne obstaja nekakšna najbolj pravilna tehnika streljanja z lokom in da prav nobena tehnika streljanja ni boljša od druge. Obstaja na tisoče nasvetov in tisoče različnih navodil mnogih lokostrelcev, ki poskušajo razložiti, kako se lahko doseže neskončna ponovljivost lastnega strela. Namen tega priročnika je enak. Bralcu ponuja uporabna navodila na začetku njegove lokostrelske poti, mu obenem razkriva mit umetnosti športnega lokostrelstva, ter razlaga posamezne elemente lokostrelstva na začetniškem nivoju. Vsa navodila se nanašajo več ali manj na streljanje z ukrivljenim lokom, s katerim tudi najraje streljam. Upam, da mi bo kdaj dana možnost usvojiti tudi znanje in modrosti, ki se nanašajo na sestavljeni lok. 2. LOKOSTRELSKA OPREMA V tem poglavju je podano nekaj podatkov o lokostrelski opremi tako začetnikov, kot tudi naprednejših lokostrelcev. Opisana oprema je v vseh svojih variacijah dostopna tudi na naših področjih in kot vsa ostala športna oprema se hitro razvija, tako na področju oblikovanja, kot tudi na področju učinkovitosti. Materiali postajajo vedno bolj vzdržljivi, prijazni do lokostrelca in kar je najbolj važno, odpuščajo mu vedno več napak njegove nedosledne tehnike strela. Za nekatere lokostrelce je končna privlačnost lokostrelstva v najnovejši opremi, v ročaju najlepše barve, v najbolj komplicirani namerilni napravi, v najnovejši puščici, ki po priporočilu proizvajalca tudi najbolj natančno leti. Na današnjih tekmah se lahko opazi množenje tako imenovanih ″tehno-lokostrelcev″, ki so vsi zelo daleč od resnice in se ne zavedajo, da puščica vedno prileti tja, kamor je ustreljena. Večina danes izdelane opreme je po svojih lastnostih in možnostih natančne nastavitve daleč nad psihičnimi in fizičnimi sposobnostmi ljudi, ki z njo rokujejo, njihovo natančnostjo in njihovo zmožnostjo ponavljanja strela. Ali bo posameznik bolje streljal z tem ali onim stabilizatorjem, s karbonskim ali CNC rezkanim ročajem, karbonskimi ali kombiniranimi kraki loka. Kdo to ve? Pri vrhunskih lokostrelcih boljša oprema dejansko na koncu tekmovanja lahko prinese kakšen krog več, vendar vrhunskih lokostrelcev je danes zelo malo. V vsakem primeru bo izboljševanje lokostrelske forme in izboljševanje tehnike strela vedno ustvarilo boljši rezultat, kot pa kupovanje nove in zelo drage opreme, ter eksperimentiranje z njo. Obstaja pa tudi druga plat. Lokostrelstvo se vedno dogaja v glavi in je psihološko težaven šport. Vse kar povečuje lokostrelčevo samozaupanje je dobro in če nov lok na lokostrelca deluje z večjim samozaupanjem, je to tudi dobro. Najslabše kar se ″tehno-lokostrelcu″ lahko zgodi je to, da si kupi povsem nov, najlepši, najdražji lok, se postavi na strelsko linijo in pričakuje, da bo lok brez njegovega znanja in mentalnega napora kar sam ustrelil njegov rekordni rezultat. Zagotovo bodo podatki o opremi, ki so uporabljeni v tem tekstu kmalu (ali pa so že) zastareli in ne bodo prava slika trenutnega tehnološkega razvoja lokostrelske opreme.

2.1 LOKI Današnji moderen ukrivljen lok je sijajen tehnološki izdelek. Njegova natančna izdelava, njegova lahkost in čvrstost v kombinaciji z natančno izdelavo krakov, visoko tehnološko obdelavo materialov tetive, dejansko predstavlja natančno strelsko orodje.Naslednje poglavje daje vpogled v sodobne materiale in kaj njihova uporaba pomeni povprečnemu lokostrelcu. 2.1.1 TEHNIČNI IZRAZI ZA ZAČETNIKE Za začetnike predlagam naslednji pregled osnovnih delov ukrivljenega loka:

Veliko število začetniških ukrivljenih lokov nima vseh teh dodatkov. Izdelani so iz lesenih laminatov, kraki loka so ravno tako leseni in dvostransko prevlečeni s prevleko iz umetne mase (fiberglass-a). Les , ki je uporabljen pri izdelavi, lahko varira od tipa do tipa in običajno daje loku in njegovim krakom lep naraven izgled. Fiberglass se uporablja zaradi večje vzdržljivosti in elastičnosti krakov. Najbolj preprosti loki so izdelani iz enega kosa in se običajno uporabljajo v tradicionalnem lokostrelstvu, bolj praktični pa so loki, ki omogočajo snemanje svojih krakov (take-down) in imajo na konceh ročaja izdelan bajonetni sistem namestitve krakov loka. To vrstni loki so enostavnejši za transport in omogočajo zamenjavo krakov z močnejšimi ali šibkejšimi kraki istega ali pa tudi drugega proizvajalca. Potezna sila krakov je vedno napisana na spodnjem kraku in je označena v funtih (#)1 na dolžini potega 28 col (″)2 , ali 710mm. PRIMER: 20 # @ 28″ pomeni, da je potrebna sila, da se drži lok napet na dolžini potega 28″, enaka 20 # (približno 9kg ). Teh 28″ je vzeto po A.M.O. standardu in predstavlja razdaljo med luknjico v jahaču puščice in najbolj oddaljeno točko ročaja loka, le ta točka pa odgovarja (običajno) mestu ležišča za puščico plus 1,75 ″. Zelo preprost način, da se odredi dejanska potezna sila loka je tak, da se doda ali odvzame 2# za vsako colo daljšega ali krajšega potega loka. Za loke nazivne moči 40# ali več, se za vsako colo krajšega ali daljšega potega dodajo ali odvzamejo 3#. Priporočena potezna sila za začetnike je pri otrocih 15# - 20#, za odrasle pa 20# - 25#, seveda pa je vse skupaj odvisno od telesne moči posameznika. Tipične potezne sile lokov tekmovalnih lokostrelcev so pri odraslih tekmovalkah med 28# in 38#, pri odraslih tekmovalcih pa med 35# do 45#. Tipične potezne sile tekmovalnih lokov so trenutno v zmanjševanju, saj se z konstrukcijskimi inovacijami in boljšimi karakteristikami uporabljenih materialov dosega boljša ali enaka učinkovitost lokov tudi pri manjših silah potega, s samim tem pa se odpirajo vrata boljši in natančnejši tehniki streljanja. 2.1.2. IZBIRA LOKA PRAVILNE DOLŽINE Dolžina ukrivljenih lokov se giba med 44 do 72 col. V tekmovalnem lokostrelstvu se največkrat uporabljajo loki dolžine od 66 do 70 col. Kot grobo priporočilo predlagam naslednjo tabelo medsebojne odvisnosti dolžine potega in dolžine loka:

DOLŽINA POTEGA DOLŽINA LOKA DO DOLŽINE POTEGA 27 COL 64 COL OD 27 DO 29 COL 66 COL OD 29 DO 31 COL 68 COL VEČ KOT 31 COL 70 COL

1 1 funt (#) = 0,45359 gramov 2 1 cola (″) = 25,4 mm

Tabelo nekoliko zakomplicira dejstvo, da lokostrelci lahko uporabljajo različne kombinacije ročajev loka z različnimi kombinacijami dolžine krakov. primer Hoyt, pa tudi vsi ostali proizvajalci niso nobena izjema. Običajne kombinacije so naslednje: DOLŽINA KRAKOV SHORT MEDIUM LONG

DOLŽINA ROČAJA SKUPNA DOLŽINA LOKA ROČAJ DOLŽINE 23 COL 64 COL 66 COL 68 COL

ROČAJ DOLŽINE 25 COL 66 COL 68 COL 70 COL

Nekateri proizvajalci so ali pa še izdelujejo tudi ročaje dolžine 24 ali 26 col (Yamaha, Martin, Skay). Bodite pozorni pri nakupu rabljenih lokov preko oglasov. Kakšna pa je razlika med posameznimi kombinacijami? Ali uporabljati krajše ročaje z daljšimi kraki, ali obratno? Mišljenja so pri lokostrelcih tudi v tem pogledu deljena. Grobo vodilo obnašanja in učinkovitosti loka je naslednje: DOLG ROČAJ – KRATKI KRAKI = Lok je hitrejši, bolj nemiren, na maksimalni dolžini potega izgublja vzmetne lastnosti in postane težaven za vleko preko tleskača. KRATEK ROČAJ – DOLGI KRAKI = Lok je počasnejši, vendar bolj stabilen in mehkejši za vleko na končni dolžini potega. Vedno je potrebno pri nakupu preveriti vse možne kombinacije in čim več kombinacij. Odločite se za tisto, ki daje občutek največjega udobja pri strelu. Ljudje z zelo podolgovatimi obrazi lahko pri uporabi krajših ročajev in na krajših razdaljah celo ne morejo nastaviti merka dovolj visoko na namerilni napravi, saj ga lahko prekrije okvir okna loka. Zato se vedno pri izbiri loka posvetujte s strokovnjakom (prodajalcem) in vedno, vedno pred nakupom opremo preizkusite. To še posebej velja za nakup rabljene opreme. 2.1.3. ROČAJ LOKA Ročaj loka je srce loka. Do približno 30 let nazaj so bili ročaji v največjem številu primerov izdelani iz lesa ali kombinacije različnih vrst lesa. Z uporabo novih materialov, karbonskih laminatov, sintetičnih materialov za tetive itd… je postalo očitno, da "staromodni" in prečudovit les ne vzdrži več vse sile in vibracije, ki jih strel povzroči. Začel se je razvoj izdelave metalnih ročajev loka in krakov iz umetnih materialov. Leseni ročaji so še vedno zelo cenovno ugodni za otroke, začetnike ali rekreativne lokostrelce in tudi veliko dobrih rezultatov na dvoranskih tekmovanjih se je doseglo z lesenimi loki. Vendar takoj, ko lokostrelec želi sodelovati na športnih tekmovanjih višjega ranga in ostati v konkurenci z ostalimi, mora razmisliti o kvalitetni in modernejši tekmovalni opremi. Za tarčno streljanje na višji ravni lokostrelec potrebuje večjo začetno hitrost izleta puščice kar pomeni, da bo moral uporabljati karbonske puščice. Zaradi velikega števila dnevno izstreljenih puščic, potrebuje tetivo, ki se ne razteza kar pomeni, da bo moral uporabljati tetive izdelane iz Fast Flight-a, ali katerega drugega modernega materiala. Ti materiali seveda zelo obremenijo ročaj loka in prav sigurno

je, da lesen ročaj taka naprezanja ne bo dolgo vzdržal in bo po določenem številu strelov počil. Pojavijo se tudi problemi vezani za spremenljive atmosferske pogoje. Les je naraven material, ki se odziva na atmosferske spremembe, lepila se navlažijo, popustijo in cel sistem loka izgubi na svoji učinkovitosti. Danes vsi vrhunski lokostrelci uporabljajo ročaje iz aluminijskih zlitin, izdelane s pomočjo CNC tehnologije rezkanja. V preteklosti so se pri izdelavi metalnih ročajev uporabljali tudi drugačni postopki: 2.1.3.1. IZDELAVA ROČAJEV S TEHNIKO IZDALAVE METALNIH ODLITKOV(CASTING) Ročaji so se v preteklosti izdelovali (še vedno se izdelujejo) s pomočjo livarskih tehnik. Osnovni tehniki sta ulivanje in oblikovanje ročaja s pomočjo kalupa (matrice) in peskanje ulitega ročaja. Zlitine, ki se uporabljajo pri izdelavi ročajev so največkrat zlitine aluminija in magnezija. V preteklem obdobju so bili tovrstni ročaji najbolj zanimivi izdelki na tržišču in so v rangu srednje dobrih in boljših ročajev. Čeprav je bila njihova izdelava poceni, je cena dobrega kalupa (matrice) lahko dosegala ceno več sto tisoč dolarjev. Ročaji izdelani s tehniko odlivanja so bili znani po svojih nenadnih lomih, ki so se dogajali zaradi utrujenosti materiala, slabih odlitkov in nastankov mehurjev ali razpok v odlitkih. Zaradi tega je bila njihova oblika taka, da so lahko zdržali veliko strelov ″na prazno″, se pravi brez puščice v loku. Tako drastično so proizvajalci običajno kvaliteto izdelave odlitka tudi testirali. Čeprav imate doma kakšen tak ročaj, nikar tega ne poskušajte še sami. Danes še vedno lahko na tržišču kupite naslednje nove ročaje izdelane s to tehniko v rangu višje kvalitete: Hoyt Gold Medalist, Yamaha Eolla in Samick Agulla. 2.1.3.2. IZDELAVA ROČAJAEV S TEHNIKO KOVANJA (FORGING) Ročaji izdelani s tehniko kovanja so bili v preteklosti na voljo kar dolgo obdobje. Material iz katerega je proizvajalec nameraval narediti ročaj je bil dan v kalup in potem s tehniko kovanja, pod visokimi temperaturami in povišanim pritiskom, oblikovan v želeno obliko ročaja. Rezultat postopka je bil zelo močen in vzdržljiv ročaj, vendar je bila izdelava dražja in bolj komplicirana. Eden od zelo znanih ročajev izdelanih na ta način je odličen ročaj Yamaha ″Superfeel Forged″. Večina teh ročajev je bila raje barvana in ne anodizirana, saj jim je barvanje dalo lepši izgled. 2.1.3.3. IZDELAVA ROČAJAEV S TEHNIKO REZKANJA NA CNC MAŠINAH V šestdesetih letih je izdelano le nekaj ročno rezkanih ročajev. Bili so izredno dragi in nedostopni. Moderni CNC stroji so se pojavile v osemdesetih letih, v devetdesetih letih so proizvajalci že omogočili masovno proizvodnjo rezkanih ročajev po sprejemljivih cenah. V devetdesetih letih sta se kot prva pojavila proizvoda podjetij Staylist in Spigarelli, vendar je šele masovna proizvodnja sestavljenih lokov v Ameriki omogočila izboljšavo postopkov izdelave in sprejemljivo ceno. Cene rezkanih ročajev so bile še vedno precej višje kot so bile cene odlitih ročajev, saj so proizvajalci morali investirati v novo opremo in novo tehnologijo izdelave. Tudi cena materiala iz katerega so izdelani prvi rezkani ročaji kot so Hoyt Avalon Plus, Elan, PSE Zone, Staylist so bile zelo visoke. Ti ročaji so bili izdelani iz visoko kvalitetne letalske zlitine aluminija, posebej prirejene za dušenje vibracij. Na žalost se je pri postopku

rezkanja za 1500 gramov težak ročaj, izrabil kos aluminijske zlitine težak 10 kilogramov. Velika količina odpadnega materiala je zahtevala tudi visoke stroške izdelave. Da bi zmanjšali stroške izdelave (predvsem stroške odpadka pri rezkanju) so poskusili z metodo vrivanja aluminijske zlitine z veliko silo v primeren kalup in tako ustvariti prikladnejši in predvsem manjši kos materiala, ki so ga kasneje z rezkanjem oblikovali v želeno obliko ročaja. Zaradi uporabe ogromnih sil pri izdelavi osnovnega kosa materiala, je po končanem rezkanju obstajala, podobno kot pri kovanih ročajih, velika možnost krivljenja izdelanega ročaja. S to metodo se je izdeloval PSE Universal ročaj. Dobro izdelani rezkani ročaji lahko ravno tako zdržijo več tisoč strelov ″na prazno″ vendar nikar tega ne počnite in vkljub nevšečnosti, ki so jih doživeli pri Hoyt-u s pokanjem ročajev Avalon je v izdelavi modernih ukrivljenih lokov postopek rezkanja prevladal. Hoyt-ovi Avaloni niso pokali zaradi slabe izdelave ali slabega postopka, pač pa zaradi želje po zmanjševanju teže ročaja (minimalizacija materiala) ter nesrečne konstrukcije bajonetnega žepa za krake in rezkanih lukenj, ki so mu pripadale. CNC rezkani ročaji se na koncu izdelave obdelajo s postopkom anodizacije, kar jim zagotavlja lepši izgled in manjšo obrabo zunanje površine. 2.1.3.4. ROČAJI PRIHODNOSTI Že v samem začetku tekmovalne lokostrelske zgodovine so se ročaji izdelovali iz kompozitnih materialov (različnih vrst lesa, živalskih rogov, kit in naravnih lepil). Kompozitni materiali bodo in že igrajo veliko vlogo tudi v prihodnji izdelavi ročajev loka. Princip je isti, razlika je samo v uporabljenih materialih. Danes se uporabljajo pri izdelavi ročajev karbonska vlakna, Spectra, Kevlar itd… Kar nekaj proizvajalcev ročajev je začelo v svojem programu uporabljati kompozitne materiale in vsi spri izdelavi uporabljajo dva osnovna postopka:

• Ročno nanašanje ″Preprega″. Prepreg je karbon, Kevlar ali kakšen drug material zmešan z delno vulkaniziranim epoksidnim lepilom. Ročno nanašanje slojev Preprega in oblikovanje ročaja s tako metodo je izredno drag in zamuden postopek, ki na koncu vedno rezultira z neznanim rezultatom. Različni uporabljeni materiali in različnost oblik ustvarijo neskončne možnosti v pogledu trdnosti, vzdržljivosti in fleksibilnosti izdelka, njegova varna uporaba pa zahtevata dolgotrajno in zelo drago tako načrtovanje, kot tudi testiranje.

• RTM postopek (Resin Transfer Moulding). V postopku se na gosto peno iz umetne mase, ki predstavlja osnovo ročaja, nanaša sloj umetne smole učvrščen z umetnimi vlakni. Celotna struktura se potem umesti v kalup in pod visoko temperaturo in pritiskom oblikuje v želeno obliko. Strnjene komponente se potem dokončno oblikujejo z ostalimi oblikovalskimi postopki.

Ročaji izdelani iz umetnih smol so zelo dragi in dosegajo ceno preko 1500 USD, eden od dokaj uspešnih ročajev izdelanih na ta način pa je Jamaha Centennial. Ročaj je dosegel zelo visoko ceno in malo kdo si ga je lahko privoščil, čeprav je bil v ceno vračunan tudi tleskač izdelan iz zlitine zlata. Vsi ostali ročaji se niso izkazali kot dobri,saj so jih pestile vibracije in nezadostna vzdržljivost.

Danes se lahko po zmerni ceni nabavita korejska Win&Win Infinite in Xpert ročaja, ki konstrukcijsko združujeta rezkani aluminij, kot osnovo ročaja in karbonska vlakna, v posameznih delih ročaja.. Tovrstna konstrukcija predstavlja izvrstno kombinacijo, ki pri zagotavljanju zadostne trdnosti ročaja zagotavlja tudi maksimalno absorbcijo vibracij in stabilnost strela.

2.1.4. KRAKI LOKA Velikokrat slišimo lokostrelce, ki govorijo: imam krake, moji kraki, itd… Kraki, ki jih uporablja lokostrelec niso njegovi. Kraki so lokovi in pripadajo loku in ne lokostrelcu. Kraki so najbolj pomemben del loka. Njihovi premiki in lastnosti so odločilni za lastnosti leta puščice. Vsako izvijanje krakov ali njihovo nesimetrično in ne konsistentno delovanje bo povzročilo dejstvo, da bo konstantni zadetek v centralni rumeni krog tarče zelo dvomljiv. Dobri kraki loka oproščajo lokostrelčeve napake pri strelu, medtem ko slabi kraki že pri povprečnem strelu lokostrelca kaznujejo z zelo nekonkurenčnim zadetkom. Potezna sila, ki je izpisana vedno na spodnjem kraku predstavlja potezno silo krakov na potezni dolžini 26.5 col (merjeni od luknjice jahača na puščici do tečaja loka-pivot point) ali 28 col (merjeno od luknjice jahača na puščici do zadnjega roba ročaja). Na žalost na nekaterih lokih starejše izdelave je potezna sila loka računana na razdaljo 28 col, merjeno od luknjice jahača na puščici do mesta vzmetnega gumba, ki pa ni vedno točno nad tečajem loka. Zato je pri nakupu takih lokov potrebna previdnost-lok bo zahteval večjo potezno silo od nominirane. Za merjenje potezne sile nam vedno ni na voljo lokostrelska vaga, zato lahko kot grobo vodilo pri nakupu loka in preračunavanju njegove potezne sile uporabimo naslednjo metodo. Prvo izmerimo dolžino potega lokostrelca ali potezno dolžino strelca, ki se meri po puščici od luknjice jahača na puščici do najbolj odmaknjene zadnje strani ročaja loka, v polnem lokostrelčevem potegu. Aktualno potezno silo loka preračunamo na naslednji način.

PRIMER: Če je potezna dolžina strelca 27 col in označena potezna sila loka 38 funt-ov, potem je dejanska potezna sila loka :

38 - {( 28-27)x( 2038 x 1.5) }= 35.15 #

Izračun seveda ne upošteva slabo izdelavo krakov in pa dejstva, da na večjih dolžinah potega linearnost sile potega ne velja več in kraki pridejo do ″zida″, ko se potrebna potezna sila enormno poveča, ali pa se kraki ne morejo potegniti nič več, brez nevarnosti da počijo.

2.1.4.1. MATERIALI V IZDELAVI KRAKOV LOKA

a tržišču danes lahko izbirate med kraki narejenimi iz naslednjih materialov:

• Laminiran les s sloji fiberglassa - vsi proizvajalci. jem karbonskih vlaken - skoraj vsi

• akna okoli sredice izdelane iz trde sintetične pene ( Hoyt ″Carbon Plus″,

Leseni kraki z dodatki fiberglassa delujejo zelo dobro v pogojih v katerih sta temperatura in

laken in sintetičnih sredic niso občutljivi na atmosferske

.1.4.1. PORAVNAVA KRAKOV LOKA

N

• Laminiran les s sloji fiberglassa in dodanim sloproizvajalci. Karbonska vlFX) , ali keramike (Yamaha ″Ceramics Carbon″).

vlažnost konstantni. V pogojih nestalne temperature in vlažnosti, se radi zvijejo, so pa zelo občutljivi na izvijanje in raztezanje. Dodana karbonska vlakna zmanjšujejo občutljivost krakov na izvijanje in krake tudi bolj utrdijo. Moderni kraki izdelani iz karbonskih vspremembe. Še novejše tehnike izdelave sredice krakov iz karbonske pene (Hoyt ″FX″ in Border ″XP 10 Evolution″) omogočajo izdelavo krakov, ki so še manj podložni silam izvijanja. Konci krakov so lahko tanjši, kar omogoča njihove boljše vzmetne lastnosti, večjo hitrost in kot trdijo proizvajalci, tudi večje odpuščanje napak pri strelu. 2

Moderni ročaji imajo vgrajen mehanizem s katerim je

eveda imajo vsi boljši ročaji vgrajen kvalitetnejši sistem

možna natančna poravnava krakov v sistemu loka. Z natančno poravnavo se preprečijo možna stranska izvijanja krakov in s tem tudi konsistentnost strela. Klasični razstavljivi loki (take-down) imajo v ročaj vdelan bajonetni sistem v katerega nasedajo kraki loka. Pri začetniških lokih je običajno ta sistem slabše kvalitete in običajno povzroči lokostrelcu in loku več škode kot koristi. Sistemi so nezanesljivi, kvarijo se in z njihovo okvaro je v okvari cel lok. Če sistem krakov in loka ni perfektno uravnan, se kraki loka pri strelu močno izvijajo in strel postane nekonsistenten. Če je le mogoče se kot začetnik izogibajte sistema poravnave krakov loka in vztrajajte na popolnoma ravnem in neizkrivljenem ročaju. Sporavnave krakov loka, ki pa ga je potrebno v procesu osnovne namestitve loka natančno uravnati. Da bi ugotovili ali je ročaj loka s svojimi kraki popolnoma centriran, za pomoč pri poravnavi uporabite daljši centralni stabilizator. Lok postavite med dva stola, prepričajte se, da na krakih ni nobene stranske sile in z vijaki za poravnavo krakov centrirajte krake s pomočjo reference dolgega stabilizatorja, kot je prikazano na levi sliki. Če imate težave s poravnavo, si lahko na krake narišete tudi središčno linijo, ki jo kasneje izbrišete.

2.1.4.2. URAVNAVANJE POTEZNE SILE LOKA Večina današnjih proizvajalcev načrtuje ročaje loka tako, da ima lokostrelec možnost uravnavanja potezne sile loka. Današnji loki omogočajo menjanje potezne sile loka znotraj 10% njihove moči kar pomeni, da loku nominalne potezne sile 30# lahko menjamo potezno silo znotraj 3#. Na novejših lokih se potezna sila loka povečuje z zategovanjem vijaka v bajonetnem sistemu loka (pred tem se odvije kontra matica), pri starejših pa se je zmanjševanje potezne sile loka doseglo s podlaganjem krakov na mestu stika kraka v bajonetnem sistemu. 2.1.5. TETIVE Tetiva ni samo tetiva, ampak je del sistema loka in puščice. Zaradi velikega števila materialov in njihovih številnih različnih lastnosti nam predlogi različnih proizvajalcev, pogovori lokostrelcev o eni ali drugi tetivi lahko našo odločitev precej zapletejo. 2.1.5.1. NEKAJ TERMINOV ZA ZAČETNIKE Vsaka tetiva je sestavljena iz treh elementov in je narejena iz enega samega kosa nitke povezanega v "neskončno zanko".

• Ušesa tetive so na konceh tetive in nalegajo v utor na zgornjem in spodnjem kraku. Običajno je uho zgornjega kraka za malenkost večje od spodnjega tako, da pri napenjanju loka lahko drsi po zgornjem kraku. Ušesa tetive so zaradi večje vzdržljivosti povita z močno nitko iz umetnih vlaken.

• Središčno povitje (central serving) je del tetive ravno tako povit z vzdržljivo močno nitko iz umetnih vlaken. Središčno povitje tetive se nahaja v področju sedla na tetivi in pokriva del tetive, ki ga lokostrelec pri strelu drži s prsti in del, ki lahko pri strelu udarja v ščitnik na levi (desni) roki lokostrelca.

• Sedlo na tetivi je mesto v katerega lokostrelec postavi zadnji konec puščice z jahačem in med postopkom strela preprečuje gibanje puščice gor in dol. Izdelano je iz močne nitke, lepilnega traku, lahko pa se kupijo posebej izdelana sedla iz kovine ali plastične mase (Beiter), ki se pritrdijo na točno določeno mesto na središčnem povitju tetive. Nekateri lokostrelci uporabljajo samo eno in to zgornjo omejitev. Mesto na tetivi, v katero nalega jahač puščice in samo sedlo, če je izdelano iz nitke, se običajno še dodatno utrdi s Cyano acyrilat lepilom (Ciankol super lepilom-vendar v gel obliki).

2.1.5.2. MATERIALI ZA IZDELAVO TETIVE DACRON Dacron je polyester, ki ga je razvil Dupont v poznih petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih in se še vedno veliko uporablja predvsem v tradicionalnem lokostrelstvu. Tetiva narejena iz Dacron-a je zelo trpežna, lahko zelo se dolgo uporablja, vendar ima tudi eno pogojno slabo lastnost. Dacron je raztegljiv material in pri vsakem strelu se tetiva malce raztegne in potem seveda povrne na začetno dolžino. To raztegovanje odvzame loku kar nekaj energije in s tem upočasni delovanje loka. Raztegovanje tetive pri strelu ima tudi dobro lastnost. Tetiva je bolj prijazna do loka in zmanjšuje šok, ki ga morajo pri strelu prenesti ročaj in kraki loka. Zaradi tega je zelo priljubljena pri strelcih, ki uporabljajo lesene ročaje in krake. Tudi pri vseh lokih starejše proizvodnje, ali doma izdelanih lokih se priporoča tetiva izdelana iz Dacron-a.

Vlakna Dacron-a ne prenesejo medsebojnega trenja zato se pri tetivah iz Dacron-a priporoča čim manjše število navojev. Danes so v prodaji še Dacron B75 in PENN 66 materiali, ki vam prav zagotovo privarčujejo kar nekaj skrbi pri streljanju z lesenimi loki. ARMIRANA UMETNA VLAKNA (KEVLAR) Kevlar je izdelan iz tekočih kristalnih polimerov (LCP – liquid crystal polyimer) in se je začel pri izdelavi tetiv uporabljati v začetku sedemdesetih let. Kevlar (ali Tehnoro) je v začetku osemdesetih let uporabljalo veliko vrhunskih tekmovalcev. Kevlar je zelo močen material zaradi svoje karakteristične molekularne strukture (uni-directional structure). Na žalost se taka molekularna struktura vkljub svoji moči, pri enosmerni uporabi zelo lahko preseka. Tetive narejene iz Kevlar-ja so pokale, običajno malo pod ali v samem sedlu. Vzdržale so komajda 1000 strelov (običajno še manj), kar pomeni, da je moral imeti lokostrelec na voljo tedensko vsaj eno rezervno in uglašeno tetivo. Tetive izdelane iz Kevlar-ja so bile zelo občutljive na vlago zato jih je bilo potrebno neprestano mazati z voskom. LCP materiali se tudi danes uporabljajo pri izdelavi materialov za tetive. Najbolj znani je Vectran, ki se pri lokih manjše potezne sila absolutno ne razteguje vendar je občutno počasnejši kot Dyneema ali Spectra. Tudi tetiva izdelana iz Vectran-a zna občasno počiti tako kot kevlarska, zato se ne priporoča rekreativnim lokostrelcem, ki svoje tetive ne menjajo prepogosto. VISOKO MODULIRANA POLIETILENSKA VLAKNA (HMPE) DYNEEMA /SPECTRA Izredno dolge molekularne verige polietilena so bile razvite v sredini osemdesetih let. Hitro se je ugotovilo, da so tetive izdelane iz take molekularne strukture veliko bolj odporne od kevlarskih. Podjetje Brownell&Company je naredilo zgodovinski preobrat s predstavitvijo materiala Fast Flight izdelanega iz Spectra vlaken. Spectra vlakna so zelo dolgotrajna, niso občutljiva na vlago in trenje in se zato lahko navijajo toliko, kolikor je potrebno. S tetivo izdelano iz Spectre se lahko, brez pomislekov, izstreli 10 000 strelov in več. Obenem so tetive veliko lažje in hitrejše. Dyneema in Spectra sta podobna materiala in oba sta izdelana s pomočjo "gel-spin" postopka pri katerem se osnovni polietilenski material raztopi v razredčilu. Raztopljeni material se s pomočjo pihanja skozi majhne rotirajoče šobe oblikuje v tanko nitko. Danes se na tržišču pojavlja kar nekaj novih proizvodov, vendar so materiali in tehnologija izdelave več ali manj isti. Omenil bi nekatere: ANGEL DYNEEMA Angel ABS (Angel Bowstring Special) Dyneema je izdelana na Japonskem. Izdelana je iz Dyneema materiala, ki v osnovi ne vsebuje voska (na etiketi sicer piše, da obstaja neka vsebnost voska). Za Angel Dyneemo se odloča veliko vrhunskih lokostrelcev saj je kvalitetna, vzdržljiva in ima lastnosti, ki ustvarjajo mehak in ponovljiv strel. Zaradi odsotnosti voska (ali njegove zelo majhne vsebnosti) je tetiva izdelana iz Angel Dyneeme nekoliko lažja od konkurenčnih in s tem tudi nekoliko hitrejša. DYNAFLIGHT Originalni BCY Dynaflight je izdelan iz Dyneema materiala in je popolnoma primerljiv z Brownell Fast Flight Spectra materialom. BCY Dynaflight material je bil v osnovi razvit in uporabljan za izdelavo ladijskih vrvi.

Štirinajst nitna tetiva izdelana iz BCY "Dynaflight 97" Dyneema materiala ima manjši premer kot dvajset nitna tetiva izdelana iz Angel Dyneema materiala, vendar je za 35 % močnejša in ima 20% večje molekularne module. Material je zelo stabilen in vsebuje tudi nekaj voska. BCY 450 Plus je material izdelan iz 66% SK75 materiala (material, ki se uporablja za izdelavo BCY "Dynaflight 97") in 34% Vectrana. Material se največ uporablja pri sestavljenih lokih saj se pri njih mora zagotoviti rahlo drsenje kablov. Dvanajst nitk tega materiala je ekvivalent v premeru z dvajsetimi nitkam Angel Dyneema ali osemnajstim nitkam Fast Flight materiala. Najnovejši proizvod Dyneema /Vectran mešanice je BCY 452 material in ima enkrat manjši premer kot BCY 450 Plus. BCY 8125 je najnovejši Dyneema proizvod in je še hitrejši od Dynaflight 97, saj ima še manjši premer nitke. Tipična tetiva iz tega materiala je 18 ali 20 nitna. FAST FLIGHT Fast Flight je izdelan iz Spectra materiala in je običajna izbira večine lokostrelcev. Tetiva izdelana iz Fast Flight-a je prijazna do uporabnika in traja skoraj večno. Res je, da se malo razteguje, vendar je zaradi tega tudi prijazna do opreme. Material ima veliko vsebnost voska, zato je pred uporabo potrebno nekaj voska odstraniti. Če se vosek ne odstrani potem je potrebno po nekaj dneh uporabe lok ponovno uglasiti, saj se z izgubo voska lastnosti tetive spremenijo. FAST FLIGHT 2000 Material je prestavljen leta 1998 kot odgovor Brownell-a na Angel Dyneema in BCY "Dynaflight 97". Je približno 30% močnejši kot običajen Fast Flight, večjega premera in ima nekako srednjo vsebnost voska. Lahko ga pravzaprav popolnoma primerjamo z Dynaflight 97. Štirinajst nitk tega materiala odgovarja po premeru približno osemnajstim nitkam starega Fast Flighta. 2.1.5.2.1. PRIMERJALNA TABELA TEŽE IN RAZTEGLJIVOSTI MATERIALOV ZA TETIVE

MATERIAL VZDRŽLJIVOST NITKE (kg) RAZTEGLJIVOST (%) Dacron B50 22.5 2.6 Kevlar 7-11 31.8 0.8 Fast Flight 45.5 1.0

Fast Flight S4 73 Manj kot 1.0 Fast Flight 2000 61 NNV Angel Dyneema 49.9 NNV Dynaflight 97 54 NNV BCY 450 Plus 68 NNV

BCY 452 32 NNV BCY 8125 45 NNV

Razvoj materialov za tetive še zdaleč ni končan in prav zagotovo se bodo na tržišču pojavljali novi in skrbno varovani proizvodi. Vrhunski lokostrelci materiale stalno preizkušajo in se na koncu odločijo za material, ki jim omogoča najboljšo uglašenost opreme in o tem običajno molčijo.

2.1.5.3. KAJ SE PRIPOROČA ZA UPORABO? Kot vidimo je izbira materialov za izdelavo tetiv velika in se še povečuje. Naslednje poglavje vam lahko pomaga pri odločitvi. Za povprečnega lokostrelca s lokom povprečne kvalitete se priporoča Fast Flight. Tetiva izdelana iz Fast Flight materiala je zanesljiva, lahko se vzdržuje, zadovoljivo oprošča napake pri strelu. Praktično ima vse lastnosti, ki si jih povprečen lokostrelec želi. Vrhunskemu lokostrelcu pa ostali materiali za izdelavo tetive omogočajo tudi točno določene prednosti, ki mu ustvarijo boljši občutek strela in njegovo večjo ponovljivost. Angel Dyneema daje lokostrelcu mehkejši občutek strela in loku daje boljši zvok. Material je samo v beli barvi, ni voskan in zato ne spreminja lastnosti, vendar je pri njegovi uporabi potrebna večja pazljivost. Dynaflight 97 je prijazen za uporabo, saj je lažje narediti štirinajst nitno tetivo z enako vzdržljivostjo na iztezanje kot dvajset nitno iz kateri koli drugega materiala. Vsebnost voska materiala je "ravno pravšnja" kar pomeni, da tetiva ne potrebuje dodatnega vzdrževanja in s časom ne menja svoje lastnosti. Za podoben zvok kot tetiva izdelana iz Angel Dyneeme potrebuje nekoliko več navojev. Obnaša se mehko kot Angel Dyneema vendar je tako hitra kot tetiva izdelana iz Fast Flight-a, če ne še hitrejša. Fast Flight 2000 je ravno tako prijazen za uporabo. Voskanost materiala je nekoliko večja, zato je material zelo dober za izdelavo tetiv na samodejnih napravah za izdelavo tetiv. Za lastno uporabo je potrebno nekaj tega voska odstraniti ali pa je potrebno počakati kar nekaj tednov, da se tetiva sama uravna in "uleže". Brownell-ov Fast Flight S4 je še ena mešanica Vectrana / Spectra (spiralen preplet). Material ima vrhunske lastnosti in se zelo malo razteguje(?). Izkušnje kažejo, da se material v prvih dvanajstih strelih raztegne za 1/16 do 1/8 cole in se potem ne razteguje več. Tetiva je zaradi večje gostote vlaken (večja vsebnost Vectrana) nekoliko počasnejša kot tetiva izdelana iz klasičnega Fast Flight materiala. Zaradi večjega premera vlaken bo lokostrelec, ki običajno strelja šestnajst (ali osemnajst) nitno tetivo iz klasičnega Fast Flight materiala sedaj lahko streljal z deset ali devet nitno tetivo. Tetivo je s tem lažje izdelati. Kaj pa slabosti Fast Flighta S4? Lokostrelci pravijo, da se po začetno dobro uglašenem loku in izredno dobri grupi zadetkov, grupa začne počasi razprševati.Tetivo je potrebno občasno voskati, vsakih nekaj tisoč strelov in to ravno prav, drugače postopoma izgublja svoje dobre lastnosti. Material se izdeluje v črni in naravni barvi. Ne glede na to, kateri material bost izbrali za svojo tetivi (vsi so več ali manj odlični), vedno zagotovite rezervno tetivo in jo vedno nosite s seboj. Rezervna tetiva mora biti iz istega materiala kot aktivna tetiva in uglašena. To pomeni, ne povsem nova. Z rezervno tetivo streljajte vsaj en do dva tedna preden le ta postane rezervna.

2.1.5.4. DOLŽINA TETIVE Dolžina tetive odreja začetno višino tetive v loku (braceing height).

900ZAČETNA VIŠINA TETIVE(BRACEING HEIGHT)

Začetna višina tetive se meri pod kotom 900 od tetive do točke pritiska v loku (le ta pa je natančno pod točko umestitve vzmetnega gumba. Večina lokov ima natančno določeno začetno višino tetive, ki jo določi proizvajalec loka. Če začetna višina tetive ni znana, se groba nastavitev lahko določi z naslednjo tabelo.

DOLŽINA LOKA OBMOČJE NASTAVITVE ZAČETNE VIŠINE TETIVE

70 col 8.50 do 9.75 col 68 col 8,25 do 9.50 col 66 col 9.00 do 9.25 col 64 col 7.75 do 9-00 col

Vsak proizvajalec odreja začetne višine tetive na svojih proizvodih tudi bolj natančno. Naslednja tabela prikazuje standardna območja začetne višine tetive pri Hoyt-ovih proizvodih.

OBMOČJE VIŠINE TETIVE ZA STANDARDNE HOYT KRAKE DOLGI KRAKI – 68 ″ SREDNJI KRAKI – 66 ″ KRATKI KRAKI – 64 ″

8 ½ - 9 ¼″ 8 ¼ - 9″ 8 – 8 ¾″

DOLŽINA ROČAJA 23 ″ 21.5 – 23.5 cm 21 – 22.8 cm 20.5 – 22 cm

DOLGI KRAKI – 70 ″ SREDNJI KRAKI – 68 ″ KRATKI KRAKI – 66 ″ 8 ¾ - 9 ½ ″ 8 ½ - 9 ¼ ″ 8 ¼ – 9″

DOLŽINA ROČAJA

25 ″ 22 – 24 cm 21.5 – 23.5 cm 21 – 22.8 cm

OBM IV AOČJE VIŠINE TET E ZA HOYT FX KR KE

DOL ″ SREDN 66 ″ KRA ″ GI KRAKI – 68 JI KRAKI – TKI KRAKI – 648 ¼ - 8 ¾ ″ 8 - 8 ½ ″ 7 ¾ – 8 ¼ ″

DOLŽIN ČAJA

23 A RO

″ 21 – 22 cm 20.5 – 21.5 cm 20 – 21 cm DOLG 0 ″ SRED 8 ″ KRAT 66 ″ I KRAKI – 7 NJI KRAKI – 6 KI KRAKI –

8 ½ - 9 ″ 8 ¼ - 9 ¾ ″ 8 – 8 ½ ″

DOLŽIN ČAJA 25 ″ 21.5 – 22.8 cm 21 – 22 cm 20.5 – 21.5 cm A RO

Povečevanje ali zmanjševanje začetne višine tetive se doseže z navijanjem ali odvijanjem tetive, vendar morate biti pazljivi. Izdelana tetiva mora biti ravno prav dolga tako, da se z njenim navijanjem, za pravilno število obratov, doseže njena maksimalna učinkovitost. Seveda je dolžina tetive odvisna od dolžine loka. Če imate lok neznane ali ne standardne dolžine, lahko optimalno dolžino tetive določite tako, da z vrvico sledite krivinam ne napetega loka od spodnjega mesta vpetja tetive, do zgornjega mesta vpetja tetive. Izmerite dolžino vrvice, ji odštejte 9cm in izdelana tetiva te dolžine bo več ali manj ustrezala vašemu loku. Na osnovi pridobljenih mer bo naslednja tetiva sigurno še boljša. Pri standardnih lokih je tudi dolžina tetive

drejena s strani proizvajalca

aslednja tabela nam priporoča standardne dolžine za izdelavo tetiv Hoyt-ovih lokov.

PRIPOROČENA E H

o N

DOLŽINA TETIV ZA STANDARDNE OYT KRAKE DOLGI K 8 ″ SREDNJI I – 66 ″ KRATKI I – 64 ″ RAKI – 6 KRAK KRAK

65″ 63″ 61″

DOLŽIN ČAJA 23 A RO

″ 165 cm 160 cm 155 cm DOLGI KR 0 ″ SREDNJI I – 68 ″ KRATKI K I – 66 ″ AKI – 7 KRAK RAK

67″ 65″ 63″

DOLŽIN ČAJA 25 ″ 170cm 165cm 160cm A RO

PRIPORO TE KČENA DOLŽINA TIVE ZA HOYT FX RAKE

DOLGI 68 ″ SREDNJ ″ KRATKI – 64 ″ KRAKI – I KRAKI – 66 KRAKI 65 ¾ ″ 63 ¾ ″ 61 ¾ ″

DOLŽIN ČAJA

23 A RO

″ 167 cm 162 cm 157 cm DOLGI 70 ″ SREDN – 68 ″ KRAT 66 ″ KRAKI – JI KRAKI KI KRAKI –

67 ¾ ″ 65 ¾ ″ 8 – 8 ½ ″

DOLŽIN ČAJA 25 ″ 172cm 167 cm 162 cm A RO

Več ali manj bo tabela veljala tudi za druge proizvajalce, razen pri izjemah.

.1.5.5. ŠTEVILO NITI ZA IZDELAVO TETIVE

c na krake loka, kar seveda lahko povzroči njihove poškodbe, ni pa izključen tudi m krakov.

2 Vedno se mora spoštovati priporočilo proizvajalca glede odnosa potezne sile loka in priporočenega števila niti tetive. Premajhno število niti v izdelani tetivi lahko pri strelu povzroči prevelik udarelo Za Fast Flight je tipično priporočeno število niti v tetivi 16, za otroke 14, za močnejše lokostrelce pa tudi 18 ali več niti. S številom niti je seveda določen tudi premer tetive, ki pa mora odgovarjati velikosti uporabljenih jahačev puščice. Še enkrat poudarjam, da se tetiva izdelana iz

Fast Flight-a v začetnih 500 strelih rahlo razteguje tako, da ji je potrebno občasno povečati število obratov. Za začetniške loke kovinske konstrukcije vedno uporabite tetive izdelane iz Fast

light materiala.

e sile med 20# in 30# 8, za loke otezne sile med 25# in 35# 10, za loke med 35# in 45 # pa 12.

tipičnega lokostrelca uporabo 18 do 22 niti in se riporoča vrhunskim odraslim lokostrelcem.

manj, to se pravi 16 do 20 nitk in material je nekoliko olj gost in kompakten kot Japonski ABS.

lyte in Dynaflyte 97 zahtevata za izdelavo tetive tipičnega lokostrelca uporabo 14 do 16 itk.

ečje število niti v tetivi seveda upočasni tetivo, ji pa poveča stabilnost.

.1.5.6. ŠTEVILO NAVOJEV (OBRATOV)TETIVE

bratov tetive pri strelu ovzroči njihovo razdvajanj in s samim tem njihovo medsebojno trenje.

obratov, odvisno od želene ačetne višine tetive. Hoyt FX kraki zahtevajo 10 do 20 obratov več.

ti celega tulca materiala, ampak hko kupite samo dolžino nitke potrebno za izdelavo ene tetive.

ne tetive lahko na tekmi izgubi tudi do 20 rogov. Velika škoda zaradi majhne nedoslednosti.

k nabave. Na aslednji sliki lahko vidite shematsko prikazane sestavne dele vpenjalnega stojala.

F Za Dacron 66 je priporočeno število niti v tetivi za loke poteznp Angel Dyneema zahteva za izdelavo tetive p Angel Dyneema Sensitiv zahteva dve nitki b Dynafn V 2 Število navojev tetive je v funkciji materiala iz katerega je tetiva narejena. Preveliko število obratov lahko poškoduje material, premajhno število obratov pa povzroči nefleksibilnost tetive. Za tetive izdelane iz Dacron-a, ki se razteguje je potrebno manjše število obratov, saj jih bomo tako in tako morali z uporabo tetive dodajati. Tetive izdelane iz Fast Flighta nimajo omejitve glede njihovega navijanja. Seveda če bomo z dolžino pretiravali bomo morali tetivo naviti za šestdeset in več obratov, kar bo povečalo tudi njen premer. Premalo op Tipično število navojev dobro izdelane tetive se giblje med 20 in 40 z Kupljene tetive so običajno uniformirane in izdelane tako, da kakšno večje eksperimentiranje ni možno. Če boste tetive izdelovali sami boste dokaj hitro ugotovili kateri material, katera dolžina, koliko niti in koliko obratov najbolje deluje na vašem loku. Seveda bo potrebno preizkusiti več variant. V nekaterih prodajalnah vam zaradi tega ni potrebno kupila Še en nasvet: vedno takoj zatem, ko ste napeli lok, preverite začetno višino tetive in potem to storite še enkrat, ko ste izstrelili vsaj 12 puščic. Vrhunski lokostrelci pravijo, da se zaradi velikosti odstopanja ¼″ od optimalne začetne višik 2.1.5.7. IZDELAVA TETIVE 2.1.5.7.1. VPENJALNO STOJALO ZA IZDELAVO TETIVE Ne glede na to iz katerega materiala nameravate izdelati tetivo, bo za njeno izdelavo potrebno uporabiti vpenjalno stojalo za izdelavo tetive. Pripomoček lahko izdelate sami iz različnih materialov, lahko pa ga tudi kupite in že prvih deset tetiv vam bo povrnilo strošen

.1.5.7.2. NASTAVITEV MATERIALA ZA IZDELAVO TETIVE

izdelavo povitja, flonski trak, klešče, vžigalnik in nekaj voska. Izdelava tetive se lahko začne.

ebno upoštevati pri njeni ačetni dolžini. Dacron je občutljiv na trenje in ne trpi preveč obratov.

VRTLJIVA VILICA

OZNAKE DOLŽINE

160 cm

250 cm

+/- 20 cm

UTOR

DROG VILICE

OS VILICE

20 cm

VODILO VILICE

2 V prejšnjem poglavju smo spoznali različnost materialov za izdelavo tetive. Kaj potrebujete še poleg tulca z navito nitko želenega materiala? Potrebujete še material za te Prvo določite dolžino tetive in na to dolžino namestite vilice vpenjalnega stojala. Vilice naj bodo orientirane paralelno z nosečim drogom vpenjalnega stojala. Če vam je na voljo stara tetiva, jo enostavno vpnite med vilice in problem zahtevane dolžine ste rešili. Če tetivo pred tem niste odvili, na pridobljen razmak vilic dodajte 10 mm dolžine. Teh 10 mm vam bo kasneje pokrilo zahtevane navoje tetive. Pri izdelavi tetive iz Dacron-a se morate zavedati, da se z uporabo tipična tetiva iz Dacron-a raztegne za približno 20 mm, kar je potrz Ko ste odredili želeno dolžino tetive, učvrstite vilice pravokotno na drog vpenjalnega stojala in okoli vilic enakomerno navijete niti tetive v smeri, ki je obratna od smeri gibanja urinega kazalca. Začetek niti učvrstite na desni drog desne vilice, konec nitke pa na levi drog desne vilice. Pri tem bodite pozorni na želeno število niti in pa na enakomerno silo navijanja. Ko ste

navili želeno število nitk malo odvijte vijak nastavljive vilice in tetivo še dodatno napnite. S tem se napetost nitk enakomerno razporedi med vse nitke. Sedaj ste pripravljeni za izdelavo povitja

šes tetive.

či in vzdržuje napetost avijalne nitke.

u 2.1.5.7.3. IZDELAVA POVITIJ TETIVE Za izdelavo vseh povitij nujno potrebujete navijalni pripomoček. Bolj cenene različice potrebujejo malo več spretnosti (in živcev) pri uporabi, priporočam pa standardni Beiter navijalec (Beiter winder), ki je izdelan zelo kvalitetno in je zelo preprost za uporabo. Res je, da je tudi nekoliko dražji, vendar vam ne bo žal. Zelo je pomembno, da se na navijalni napravi natančno dolon Priporočam, da vse dele tetive, na katere boste navili povitje, in ki so zelo obremenjeni, pred

ovijanjem zaščitite s tankim slojem teflonskega traku.

povitjem prekrijete za 10mm tudi začetek samega povitja.

p

Ko z navijanjem dosežete levo rdečo oznako, vilice vpenjalnega stojal ponovno postavite v položaj paralelen z nosečim drogom in nadaljujte s povijanjem obeh snopov nitk skupaj tako, da s

ZAČETEK NITKE MOČNO ZATEGNEMO S KLEŠČAMI,

ODREŽEMO NA 5mm IN NEK POSMODIM

OSTA O Z VŽIGALNIKOM

ZAČETNE NAVOJE IZDELAMO ROČNO , POTEM NADALJUJEMO S POMOČJO

NAVIJALNE NAPRAVE IN NADALJUJEMO VSE DO LEVE OZNAKE, KI JE ZA

PRIBLIŽNO 10mm BLIŽJE SREDIŠČNICI

LEVA OZNAKA DESNA OZNAKA

DROG VILICE

SREDIŠČNICA

DROG ENJALNEGVP A STOJALA

Celotno povitje ušesa naj bo dolgo približno 10 cm, seveda za daljše krake nekoliko daljše. Povitje mora pokrivati celo površino tetive, ki se pri strelu dotika samega kraka.

Zaključek povitja izdelajte na naslednji način. Ko ste povili želeno dolžino povitja, z nitko iz navijalne naprave naredite malo večjo zanko skozi katero lahko spravite tudi navijalno napravo. Z navijalno napravo naredite še deset do dvanajst navojev v isti smeri kot je osnovno povitje, vendar proti njemu.

Konec nitke povlečete pod ustvarjeno zanko in nato z roko odvijete prej narejene navoje nitke ter z njimi nadaljujte osnovno povitje. Opazilo boste, da na levi strani navoji izginjajo na račun navojev na desni strani, osnovna nit povitja pa ostaja pod njimi.

cca 10 cm

Preostanek nitke previdno potegnete pod na novo narejen navoje jih primete s kleščami in močno zategnete. Osnovno nit odrežete tako, da jo ostane še kakšnih 5 mm, jo z vžigalnikom stopite ter s prstom pritisnete ob ostale nitke povitja.

Ista tehnika povijanja se uporablja za oba ušesa tetive s tem, da mora biti zgornje uho nekoliko večje od spodnjega. Razlog tiči v tem, da se mora zgornje uho prosto gibati po zgornjem kraku do določene dolžine kraka, kar nam omogoča napenjanje loka s pomočjo napenjalne zanke (žepkov). Uho tetive mora biti ravno prav veliko, ne sme biti ne preveliko in ne premajhno. Če naredite ušesa premajhna se bosta zaradi prevelikega trenje med povitjem in utorom na koncu kraka zelo hitro obrabila. Če pa sta prevelika se lahko, pri strelu, tetiva tudi sname iz utorov na krakih, pa tudi lok se pri strelu oglaša z močnejšim zvokom in proizvaja večje vibracije od normalnih. Ko sta izdelana oba ušesa tetive, tetivo vpnite v lok in ga večkrat napnite. Izmerite začetno višino tetive z lokostrelskim merilom in jo z navijanjem v smeri enaki kot je smer urinega kazalca spravite na priporočeno ali želeno dolžino. Če ste tetivo izdelali prekratko (prevelika začetna višina loka) je neuporabna. Če je tetiva izdelana iz Dacron-a boste takoj opazili njeno raztezanje in večkrat boste morali povečati število njenih obratov, da bi zadržali njeno želeno začetno višino. Lok pustite napet nekaj ur tako, da se vlakna tetive uležejo, v tem času pa tetivo večkrat počasi zdrgnite z koščkom odpadnega usnja in na ta način razporedite vosek med nitkami tetive. Če je na tetivi preveč voska ga na ta način tudi delno odstranite. Na isti način se na tetivo vosek,

če je potrebno, tudi dodaja. Tetivo morate obvezno naviti pred izdelavo središčnega povitja, saj bodo samo na ta način vse niti tetive enakomerno razporejene vzdolž tetive. Ko se je tetiva stabilizirala, izdelajte središčno povitje. Na središčno povitje tetive se umesti sedlo tetive v katerega lokostrelec med življenjsko dobo tetive več tisočkrat vstavi jahač puščice Središčno povitje tudi ščiti središčni del tetive in zmanjšuje njene poškodbe zaradi udarjanja tetive ob ščitnik roke. Pred izdelavo povitja na mesto kjer predvidevate namestitev sedla nanesite sloj teflonskega traku. S časom boste ugotovili kako debel mora biti ta sloj tako, da bo tudi premer sedla natančno odgovarjal jahačem vaših puščic. Središčno povitje izdelajte v dolžini 15 do 20 cm, odvisno od dolžine loka. Predolgo povitje dodaja težo tetivi, kar upočasnjuje lok. Povitje naj zaradi tega ne bo predolgo razen, če ne želite tetivi, loku in strelu dodati dodatno stabilnost.

Začetek in konec povitja se izdela na enak način kot ste izdelali povitje obeh ušes tetive. Bodite pozorni, da tetivo povijate v isti smeri kot ste jo predhodno navijali zaradi njenega prilagajanja želeni začetni višini tetive. Ista smer navijanja povitja preprečuje odvijanje in premikanje povitja zaradi navijanja same tetive. Tetivi boste morali zagotovo, zaradi njenega raztegovanja, v prvih 300-500 strelih, še dodatno povečevati število obratov. 2.1.5.7.4. SEDLO NA TETIVI Pozicija sedla na tetivi je odvisna od tilerja (razlike potezne moči spodnjega in zgornjega kraka) loka, načina držanja tetive in tehnike samega strela. Če ste zamenjali lok ali krake loka in ne veste kje naj bi se nahajalo sedlo na tetivi, za začetek namestite sedlo na tetivi 3-9 mm višje od ležišča za puščico. Pri namestitvi sedla na tetivi si obvezno pomagamo z lokostrelskim merilom- fistmele.

5cm

10-15 cm

SEDLO

Praktično pravilo in pravilo ugotovljeno na osnovi izkušenj (rule of tumb) je, da sta običajno vrednosti višine sedla na tetivi in tilerja enaki. To pomeni, da je običajno višina sedla na tetivi po vrednosti enaka razliki tilerja med zgornjim in spodnjim krakom. Če je npr. razlika tilerja med spodnjim in zgornjim krakom 4 mm, potem se pri osnovni nastavitvi loka namesti tudi sedlo na tetivi 4 mm nad ležišče puščice.

Za izdelavo sedla na tetivi lahko uporabite nitko iz katere je tetiva izdelana. Na izbrano mesto nanesite malo Cyano-acril-nega lepila v obliki gela in nitko z običajnimi vozli namestite na tetivo. Nekateri uporabljajo samo zgornji del sedla, nekateri pa namesto sedla izdelanega iz nitke na predvideno mesto namestijo dva metalna obročka. Če ste se odločili za metalne obročke jih morate okoli tetive stisniti z kleščami, ki so izdelane za ta namen. Nikar ne uporabljajte navadnih klešč, saj boste v večini primerov obroček poškodovali in ne bo nameščen povsem varno. Veliko vrhunskih lokostrelcev uporablja plastično sedlo, ki ga izdeluje Beiter. Prednost takega sedla je, da puščica zapusti tetivo vsakič s popolnoma enakim trenjem med sedlom in jahačem. Slaba stran je v tem, da sedla rada pokajo. V tem primeru je potrebno med tekmo zamenjati celo tetivo, saj se za zamenjavo sedla potrebuje kar nekaj časa. Na tekmi to ni ravno praktično. Začetnikom ne priporočam to vrsto sedla, za ostale pa bom opisal način umestitve Beiter sedla na tetivo. Samo sedlo je izdelano iz dveh identičnih polovic, ki natančno nalegajo okoli tetive in ena v drugo-paziti je potrebno samo na pozicijo izboklin in pripadajočih luknjic. Potreben pribor za umestitev sedla je naslednji:

• Pripomoček za navijanje povitja z želenim materialom • Dve polovički Beiter nocking point-a pravilne dimenzije (prodajajo se v treh dimenzijah) • Lokostrelsko merilo-fistmele

VIŠINA SEDLA NA TETIVI

3 – 9 mm

900

• Markirni svinčnik Važno : uporabite nitko iz priporočenega materiala, za povijanje. Priporoča se tanjši ASB Dyneema. Sedlo mora biti nameščeno stabilno, vendar ne premočno. Nitka povitja ne sme biti preveč zategnjena saj mora biti sedlo, zaradi izvijanja tetive v njem, nekoliko elastično. Če ga učvrstite premočno bo sedlo zagotovo počilo že pri prvih strelih, kar je tudi znak, da ste nitko povitja preveč zategnili ali pa, da ste za povitje uporabili napačno nitko. POSTOPEK

• Napnite lok in s pomočjo lokostrelskega merila na tetivi z markerjem označite želeno pozicijo sedla na tetivi.

• Postavite polovico Beiter-jevega sedla na tetivo in z markerjem označite pozicijo vseh štirih robov sedla.

• Drugo polovico sedla postavite na prvo in pazite, da so vsi pini nasedli v svoje luknjice. • Prosti konec povitja položite ob tetivo in s povitjem naredite štiri do pet obratov okoli

tetive tako, da se zapolni prostor do zgornjega roba sedla. Navoji naj bodo položni tako, da bo ustvarjeno čim večje trenje med njimi in osnovnim povitjem.

• Povijanje nadaljujte okoli zgornjega dela sedla. Nitke ne zategujte preveč in ko pridete do konca zgornjega dela sedla začnite povijati sedlo v obratni smeri, nazaj proti začetku povitja.

• Povijanje nadaljujte tudi po sami tetivi preko prvotno narejenih položnih povojev tako, da zagotovite nepremičnost sedla. Prej prosti začetek povitja po kakšnem centimetru in pol povijanja pustite zunaj povitja ter ga kasneje odrežite in zasmodite.

• Povitje končate približno 5 cm nad mestom učvrščenega zgornjega dela plastičnega sedla z običajnim že prej opisanim zaključnim vozlom.

• Na isti način obdelajte spodnjo polovico sedla s tem, da mora biti povije na spodnji strani nekoliko daljše -10 do15cm.

Več informacij in navodil lahko pridobite na uradni spletni strani proizvajalca Beiter.

2.1.5.7.5. MATERIALI POVITJA Obstaja že kar nekaj različnih materialov, različnih premerov, ki se uporabljajo za povitje tetive. MONOFILAMENT – to je pravzaprav nylon podoben ribiški vrvici. Proizvaja se v raznih barvah in se uporablja samo za središčno povitje tetiv izdelanih iz Dacron-a. Ko ste izdelali središčno povitje tetive iz monofilament-a ga zelo previdno segrejte z vžigalnikom. S previdnim gretjem dobi povitje boljšo in pravilnejšo obliko. Povije iz monofilament-a so in še vedno radi uporabljajo strelci golega loka saj lahko enostavno štejejo navoje povitja in s tem določimo mesto prijema tetive. SOFT TWIST - lahko se uporablja za vse vrste povitja SODOBNA POVITJA (ANGEL DYNEEMA) – pri prodajalcih lokostrelske opreme se danes lahko kupijo tulci posebej načrtovanega materiala za povitja. Posebej kupite povije za izdelavo ušes tetive (twisted end loop serving), posebej pa nitko za izdelavo središčnega povitja. Obstajajo veliko vrst materialov, različnih premerov. Vodilni proizvajalec na tem področju je zagotovo Brownell in tudi sam uporabljam običajno, če ni kakšnih drugih tehtnih razlogov, za povitje ušes

Brownell FF#2 premera 0.22, za središčne povitje pa Brownell Diamondback premera 0.021. Tak premer središčnega povitja sem izbral zato, ker uporabljam šestnajst nitno tetivi iz Fast Flight-a in Beiter jahače št.1. Ko izdelujem svojo tetivo moram pod sedlo dodati še en sloj teflonskega traku in dobljeni premer povitja natančno odgovarja zarezi mojega jahača. Seveda bo vsak lokostrelec premere materiala za izdelavo središčnega povitja z izkušnjami našel sam, če pa vam tetive izdeluje nekdo drug, morate natančno povedati svoje zahteve in velikost jahača, ki ga uporabljate. 2.1.5.7.6. VZDRŽEVANJE TETIVE Vzdrževanje voskanih tetiv je preprosto. Občasno vtrite v tetivo dodaten vosek in jo zdrgnite z koščkom usnja. Pri tem morate paziti, da z drgnjenjem ne povzročite preveč toplote, ki lahko poškoduje vlakna tetive. Vosek ne bo tetivo zaščitil samo od dežja in vlage ampak bo tudi:

• podmazal vlakna tetive in jih tako zaščitil pred poškodbami in abrazijo, • pomagal zadržati tetivo kompaktno - ne prihaja do izbijanja vlaken iz enotne strukture

tetive, s čemer se tetiva upočasni. Za vzdrževanje tetive se priporoča silikonski vosek, ki najbolje prodira med niti in vlakna tetive, prodira pa tudi skozi samo povitje tetive. Takoj, ko na tetivi opazite pretrgano ali poškodovano vlakno je ne uporabljajte več. Poškodovano povitje popravite takoj, nikar ne streljajte naprej, saj boste po vsej verjetnosti poškodovali tudi povsem dobro tetivo. Ko se podate na tekmovanje (progo za poljsko lokostrelstvo, 3D) imejte pri sebi vedno rezervno tetivo. 2.1.6. NAKUP LOKA 2.1.6.1. CENA Dober, rabljeni ukrivljeni lok, s katerim lahko začnete tekmovati na domačih tekmah, danes ne bi smel stati več kot 300-400 €. Tej ceni morate prišteti še dodatno opremo (Berger, stabilizatorji, namerilna naprava, kovček, stojalo). Prednost rabljenega loka je v tem, da boste vse skupaj dobili v kompletu, po vsej verjetnosti tudi s kompletom že rabljenih puščic, pa še stari lastnik vam bo pomagal vsaj v prvih začetkih uglaševanja. Če boste opremo pazili in vzdrževali nikoli ne boste imeli probleme s ponovno prodajo. Za to ceno seveda dobite tudi nov lok, vendar slabše kvalitete, s katerim bost imeli po vsej verjetnosti več problemov pri namestitvi in uglaševanju. Če kupujete novo namerilno napravo, nikar ne varčujte. Kupite si dobro, dražjo namerilno napravo in služila vam bo dolgo vrsto let. Slabši proizvodi so cenejši, vendar se že po krajši uporabi začnejo enostavno razpadati. 2.1.6.2. KAKO SE ODLOČITI ? Za začetnika je nakup dobrega rabljenega loka sigurno boljša opcija kot nakup popolnoma novega loka – razlika v ceni zna biti ogromna. Tudi vrhunski lokostrelci ne polagajo veliko pozornosti na sam izgled loka. Bolj pomemben je ustvarjeni dober občutek pri strelu. Torej, kako se počutite pri streljanju z izbranim lokom naj vam bo osnovno vodilo.

Lokostrelec Stan Siatkowski je večkrat pripovedoval anekdoto kako je leta 1987 na svetovnem tarčnem FITA prvenstvu v Adelaidi streljal poleg Vladimirja Esheev-a. Vladimir je na tekmovanju zmagal in obenem dosegel tudi najboljši rezultat FITA kroga. Vladimir je streljal s starim v modro barvo prebarvanim Hoyt TD3 lokom, z zelo obrabljeno tetivo, spodnji krak pa je imel tako zvit daj bil vsaj za četrtino cole izven središčnice loka. Po vsej verjetnosti sam lok ni imel pri zmagi prav nobene vloge. Seveda NOBENEMU lokostrelcu ne priporočam streljanje z obrabljeno ali zastarelo opremo. Tudi sentimentalnost do stare in že tolikokrat uporabljene in razmajane opreme nima svojega prostora v lokostrelstvu. Priporočam nakup vzdržljive, brezhibne in preizkušene opreme, ki po svojih lastnostih odgovarja prav vam, obenem pa vam streljanje z njo ustvarja dober občutek strela. Nič več, nič manj. 2.1.6.2.1. PREIZKUSITE PREDEN KUPITE To frazo si zapomnite za vedno! Preden se odločite za nakup loka jih poizkusite preizkusiti čim več. Vsak lok, ali vsaka kombinacija loka in krakov deluje malo drugače in vedno se trudite poiskati kombinacijo, ki najbolj ustreza vašemu stilu. Sam izgled ali znamka loka je pomembna samo v psihološkem pogledu. Če ste pač tako oseba, da veliko polagate na to, da vas vidijo z novo svetlečo se opremo in če si jo lahko privoščite, ste zagotovo v nekakšni psihološki prednosti. Kupite jo. Z druge strani stara Yamaha Eola ali star Staylist Star mogoče ne bo nikoli navzven izkazoval urejenost vaše opreme vendar, če se pri streljanju s takim lokom dobro počutite in dosegate dobre rezultate, potem morate imeti tehten razlog za njegovo zamenjavo. 2.1.6.2.2. IZBIRA LOKA V ODNOSU NA NAMERAVANO STRELJANJE Kupite lok, ki vam bo omogočil nadaljnji razvoj vaše tehnike in s katerim boste lahko napredovali v rezultatu. Za začetek je recimo Hoyt Gold medalist zelo posrečen nakup. Lok je poceni, tudi nov, in nihče mu ne more negirati njegovo kvaliteto in dosežene uspehe. Na tržišču je tudi cela vrsta ostalih lokov srednje kakovost, ki so za začetek zelo primerni, izogibajte pa se najcenejših variant, pa tudi če kupujete lok za otroka. Če želite streljati na daljših razdaljah (70-90m) potem se prepričajte da bo izbrana kombinacija vzdržala vse pritiske streljanja z Fast Flight tetivo in karbonskimi puščicami, saj večina krakov izdelanih iz laminiranega lesa to ne vzdrži. Če niste prepričani, vprašajte za nasvet izkušenega lokostrelca, ki vam bo prav rad pomagal. Poljsko lokostrelstvo ali 3D zahtevajo nekoliko hitrejše in krajše loke in če nameravate streljati samo to, potem morate to upoštevati. 2.1.6.2.3. MOČ KRAKOV (POTEZNA SILA LOKA) Nikar ne kupite nekaj kar je pretežko za vas, tudi če lastnik ponuja ugodno ceno. Priporočam nakup ročaja s standardnim Hoyt bajonetnim sistemom za namestitev krakov. S standardnim sistemom boste lahko po mili volji trgovali s kraki. Lahko boste svojo lokostrelsko pot začeli z lažjimi kraki in potem iz leta v leto povečevali potezno moč svojega loka.

Prevelika potezna sila loka vam bo onemogočila učenje pravilne tehnike strela. Lahko pride do mikro poškodb, vaš rezultat pa z pretežkimi kraki ne bo prav nič boljši. Zagotovo se bo zgodilo, da bo celo slabši. Če v prvem ali drugem letu treniranja ne morete doseči razdalje 90 m, nič zato. Sodelujte na tekmah, ki te razdalje nimajo v programu, izpopolnjujte svojo tehniko streljanja, izvajajte redno vaje za moč in šele, ko ste popolnoma prepričani, da boste močnejši lok obvladali, spremenite njegovo potezno moč. Do takrat še vedno lahko zmagujete v dvorani ali na tekmah 900 krogov. Za začetnike naj bo osnovno vodilo pri izbiri moči loka naslednje. Lok morate brez večjega napora držati v sidrišču vsaj 15-20 sekund. To še posebej velja za otroke.

2.2. PUŠČICE 2.2.1. TEHNIČNI TERMINI ZA ZAČETNIKE Osnovne tehnične termine v slovenščini in angleščini si lahko ogledate na spodnji sliki.

OZNAKA PRIPADNOSTI

2.2.2. MATERIALI ZA IZDELAVO PUŠČIC 2.2.2.1. STEKLENA VLAKNA Zelo težak material za izdelavo puščice. Skoraj se ne uporabljajo, mogoče jih kdo uporablja za trening s Formaster®-jem.. Primerne so samo za predstavitve lokostrelstva in preizkusno streljanje prisotnih na predstavitvi, saj so zadosti trpežne in poceni. 2.2.2.2. LES Lesene puščice uporabljajo predvsem strelci tradicionalnega lokostrelstva. Večina njih puščice izdeluje sama, po različnih postopkih. Na naših področjih se za izdelavo običajno uporablja smrekov les. Pri izbiri bodite natančni in za izdelavo izberite smreko, ki ima vsaj 8-10 letnic na centimeter debeline. Lahko kupite tudi že izdelane okrogle palčke, ki jih je potrebno samo še opremiti s konico, jahačem in peresi. Seveda jih je potrebno tudi lakirati. Nekoliko dražje so kupljene palčke iz cedre. Puščice izdelane iz cedre so nekoliko lažje, običajno so sortirane tako, da lahko kupite komplet palčk enake togosti. Še dražje so puščice izdelan iz bambusa. Puščice izdelane iz bambusa so zelo trpežne in običajno se lahko kupijo samo popolnoma izdelane. Vsaka za sebe predstavlja kompleten umetniški izdelek, zato se jim cena dviga tudi do 50€ ali več. Priporočam lastno izdelavo puščic iz smrekovega lesa. Ko pridobite malo izkušenj boste lahko v enem dopoldnevu izdelali cel komplet umerjenih palčk in jih potem počasi okrasili in opremili. Puščica izdelana v domači delavnici vas ne bo stala več kot 3- 5€. 2.1.5.4. ALUMINIJ Aluminij je še vedno najbolj pogosta izbira za začetnike in pa za dvoransko streljanje. Cevke so izdelane s postopkom iztiskanja aluminija v okroglo cevko. Ker velikost togosti aluminijski

KONICA nib, point, pile

CEVKA PUŠČICE

cresting

ZAPOREDNA ŠTEVILKA

OPERESENJE Fletching/vane

PETELINJE PERO Cock/indeks Feather/vane

PO PRAVILNIKU FITA MORA BITI NA PUŠČICI VPISANO TUDI IME LASTNIKA

puščic izhaja samo iz debeline iztisnjenega aluminija, so aluminijske puščice veliko težje od karbonskih. Lastnosti aluminijskih cevk se šifrirajo s štirimestno številko. Prvi dve številki predstavljata premer cevke merjeni v 1/64 cole. Drugi dve številki predstavljat debelino iztisnjenega aluminija, praktično debelino materiala cevke, merjeno v 1/1000 cole. PRIMER ALUMINIJ:

X 7. 2013

Aluminijska puščica se lahko pri zgrešenem strelu in udarcu v trdo površino zvije, vendar jo je mogoče izravnati. Zaradi tega in ugodne cene, ki je več kot pol manjša od cene karbonskih puščic, se množično uporablja pri prvih korakih v lokostrelstvu. 2.1.5.5. KARBON Čeprav so danes na voljo tudi puščice izdelane iz čistega karbona (npr. Beman Diva), so na tržišču še vedno najbolj zaželene puščice izdelane iz kombinacije karbona in aluminija. Zagotovo se največ lokostrelcev odloči za nakup Easton-ovih ACC, Navigator ali ACE cevk. Kombinacija karbona in aluminija zagotavlja zelo dobro kombinacijo togosti in teže cevke. Notranjost cevke je izdelana iz aluminija na katerega se nanesejo karbonska vlakna. Jahači, ki se uporabljajo na teh cevkah se lahko namestijo v samo cevko, ali pa lahko objamejo zunanji premer cevke. Beiter je v zadnjih letih izdelal jahače (in/out) za ACE in X-10 cevke, ki omogočajo kar obe možnosti. Zagotovo tovrstni jahači dobro ščitijo zadnjo sekcijo puščice od poškodb, ki nastanejo zaradi udarjanja drugih puščic v njen jahač. ACE in X-10 puščice se razvrščajo po togosti, ki je označena na cevki. Številka 620 pomeni, da ima cevka dolžine 29 col upogljivost 620 tisočin cole. Upogljivost cevke se meri tako, da se cevka obremeni s težo 2 funta in to na sredini med dvema točkama na cevki, ki sta medsebojno oddaljeni 28 col.

OZNAKA TIPA CEVKE

PREMER CEVKE

mmcole 94.76420

=

ČRTICE PREDSTAVLJAJO TEŽINSKO KATEGORIJO PUŠČICE. ŠIRŠE ČRTICE

PREDSTAVLJAJO TEŽJO KATEGORIJO, TANJŠE PA LAŽJO

DEBELINA CEVKE

mmcole 33.01000

13=

PRIMER ACE:

SERIJSKA OZNAKA MODELA

1206 G SERIES / 620

DEBELINA CEVKE

TOGOST PUŠČICE

PREMER CEVKE mmcole 015.0

100006

=mmcole 476.0

6412

=

ACE in X-10 cevke so tudi sodčasto oblikovane kar pomeni, da je premer puščice na sredini cevke večji kot je premer cevke na obeh koncih. Taka konstrukcija ima kar nekaj prednosti:

• Cevka je lažja kot ekvivalentna cevka (ACC)s paralelnimi stranicami. • Cevka ima višjo frekvenco oscilacije, kar ji omogoča večjo učinkovitost. • Cevka ima manjšo površino v stranskem planu, kar ji omogoča boljše lastnosti v

stranskem vetru. ACE in X-10 cevke imajo tudi eno slabo lastnost. Pri rezanju puščic je potrebna previdnost. Puščice določenega spina se ne smejo rezati več od priporočene norme, niti se smejo rezati z zadnjega konca. Ko kupujete tovrstne puščice dobro preučite navodila in tabele, ali pa rezanje prepustite strokovnjaku. V vsakem primeru nakup ACE ali X-10 puščic priporočam lokostrelcem, ki so tehnično in psihološko izgrajeni in jih ne mori več strah ali bodo zadeli tarčo na 90 m ali ne in ali bodo pravilno ocenili razdaljo na tekmah poljskega lokostrelstva. Cena same cevke znaša od 20-25€ in ko dodate še ceno konice, jahača in operesenja, se hitro pojavijo tako psihološke, kot finančne dileme. Karbonska puščica se namreč pri udarcu v les, kamen ali kaj drugega kot je tarčna podloga ne izkrivijo kot aluminijske, ampak enostavno počijo in so uničene. Zato, dokler niste zanesljivi v svojem streljanju raje uporabljajte aluminij ali cenejše variante karbona. Če se karbonska puščica zlomi, previdno poberite njene kose in pazite na delčke karbona, ki štrlijo iz osnove cevke. Vlakna karbona so zelo tanka in ostra, zelo lahko se zarijejo pod kožo, kar zna narediti kar precejšnje zdravstvene težave. Zlomljenih karbonskih puščic nikar ne puščajte v naravi saj je karbon nerazgradljiv in za vedno ogroža tudi živalski svet. Na splošno so karbonske puščice veliko lažje in hitrejše od ostalih puščic. Vedno preverite ali je vaš lok sploh zmožen streljati tovrstne puščice, da ne bo po nekaj strelih počil in vas ob tem še poškodoval. Leseni loki in tudi nekateri starejši loki metalne konstrukcije ne prenesejo modernih materialov kot so Fast Flight in karbon. 2.1.5.6. PUŠČICE ZA STRELJANJE V DVORANI Vse kar se lahko uglasi na vaš lok je primerno za streljanje v dvorani. Načelno se v dvorani izogibajte lesenim puščicam saj so nezanesljive, nepredvidljive in se lahko odbijajo od tarče.

Običajna izbira za streljanje v dvorani je aluminij. Pri streljanju na 18m ima aluminij kar nekaj prednosti. Največja prednost je v tem, da je premer pušči večji od premera karbonskih puščic in to pri povprečnemu lokostrelcu lahko prinese nekaj krogov več, saj bo z enakim strelom aluminijska puščica prebila črto višjega kroga, karbonska pa ne. Prednost aluminija je tudi v tem, da bolje in večkrat odpušča napake slabega strela, strel je mehkejši, let puščice bolj umirjen. Istočasno je aluminij prijazen do lokostrelčeve opreme, istočasno pa boste privarčevali nekaj deset tisoč strelov vašim dragim karbonskim puščicam, ki bodo sezono na prostem pričakale v boljšem stanju. 2.1.5.7. PUŠČICE ZA STRELJANJE NA PROSTEM Na prostem in na dolge razdalje streljanja se načelno uporabljajo karbonske puščice (Beaman, Navigator). Izgrajeni tekmovalci največ uporabljajo mešanico karbona in aluminija (ACC, ACE, X-10). Prednosti so kar precejšnje. Puščice so lažje, hitrejše in letijo dlje in bolj natančno kot njihov aluminijski ekvivalent. Obstaja tudi slaba stran - puščice so bolj občutljive na stranski veter. Problem se rešuje s težjimi konicami, operesenjem s Spinwing peresi, njihovo sodasto obliko itd… Za začetnike in njihovo začetno streljanje na prostem vse eno priporočam uporabo aluminija. Cenejši je in ker vsi bi radi streljali čim prej na čim večji razdalji, bo manj škode. 2.1.6. PRAVILNA DOLŽINA PUŠČICE Da bi določili pravilno dolžino vaše puščice potegnite lok s predolgo puščico v stabilno in sproščeno sidrišče, ki ga lahko vzdržujete dlje časa. Prosite nekoga, da vam na puščici označi mesto, ki je približno 1 colo (2.5cm) pred vzmetnim gumbom. To je približno pozicija roba zadnje strani loka. Začetnikom priporočam še dodaten korekcijski centimeter dolžine, ki ga bo zagotovo pridobil z izboljševanjem tehnike strela in pravilnejšo držo pri strelu. Današnja tehnologija izdelave zelo lahkih puščic omogoča uporabo nekoliko daljših puščic. 2.1.6.4. VOZLIŠČA VIBRACIJ NA PUŠČICI To je nekaj kar začetnika naj ne bi skrbelo. Na puščici v letu se ustvarita dve vozlišči vibracij in sprednje naj bi se nahajalo tam, kjer naj bi se puščica v polnem potegu in pri sidranju dotikala vzmetnega gumba. Taka nastavitev naj bi zmanjševala učinke slabega spusta pri strelu. Kako lahko najdete ta magična mesta lahko preberete v knjigi Mehanika loka in puščice, je pa to tematika natančnega uglaševanja loka, ki začetnike v prvem ali drugem letu streljanja ne bi smela obremenjevati. 2.2.3. PRAVILNA IZBIRA PUŠČICE Puščica se zaradi nastanka lokostrelskega paradoksa pri strelu izvije. Sam mehanizem paradoksa na tem mestu ne bi razlagal, dejstvo pa je da, če želimo, da puščica leti naravnost, se mora pri strelu izviti ravno prav. To pomeni, da je togost puščice zelo pomembna za premočrten strel. Spodnja slika iz knjige Mehanika loka in puščice prikazuje pravilno izvijanje puščic pri njenem izletu iz loka.

Pravilna izbira puščice nam omogoča, da puščica ni "premehka" niti "pretrda" in bo iz loka izletela pravilno, kar se bolj strokovno reče, da ima pravilen "SPIN". Spin je angleška beseda ki označuje togost cevke puščice. Bolj izobraženim lokostrelcem se opravičujem zaradi preproste terminologije, vendar je življenje začetnikov že tako in tako precej zapleteno. Pravilen spin cevke bo lahko lokostrelec odredil s pomočjo dveh informacij:

• dolžino puščice (pozor, to nima prav nobene veze z dolžino potega v sidrišču) in • potezno silo loka v sidrišču (to je pravzaprav sila s katero lokostrelec drži lok v polnem

potegu). Ta sila se najlažje izmeri z lokostrelsko vago. Pri merjenju potezne sile loka bodite natančni in zelo pozorni na pravilno delovanje vage. Standardne ročne vage lahko dajejo zelo napačen rezultat. Če boste le malo vlekli izven smeri loka bo rezultat manjši za 3 do 5 funtov, na splošno pa so ročne vage zelo nezanesljive. Če le imate možnost potezno silo loka izmerite z natančno stensko vago, v katero je lok stabilno vpet. Kakšen je medsebojni odnos zgornjih pridobljenih informacij:

• daljša puščica bo delovala kot bolj "mehka" od krajše puščice istega nazivnega spina, • večja potezna sila loka ustvari pogoje v katerih se bo ista puščica obnašala kot bolj

"mehka". Če ste pridobili te dve informaciji dovolj natančno, je to dovolj, da lahko iz vsake tabele za izbiro puščic izberete puščico, ki se bo lahko uspešno uglasila na vaš lok. Easton Target Field & 3-D Shaft Size Selection Chart lahko najdete v vsakem katalogu lokostrelske opreme ali na internetu. Na internetu lahko pridobite tudi Easton-ove programe za selekcijo cevk puščic, ki vam ponudi tudi priporočeno težo konice in omogoča kombiniranje. Za bolj natančno izbiro vaših cevk pa morate upoštevati še dodatne informacije:

• ali bo strel izveden s pomočjo prstov, ali s pomočjo mehaničnega sprožilca, • ali boste uporabljali Dacron ali Fast Flight • ali teža vaše konice odstopa od priporočene iz selekcijske tabele (običajno se priporoča

teža konice 80 grain-s)

Še enkrat bi poudaril, da so selekcijske tabele samo vodilo za izbiro puščice in nihče vam ne more zagotoviti, da bo izbrana nova in draga puščica na vašem loku delovala. Če le lahko si puščico izračunanih ali želenih lastnosti prvo sposodite (izprosite ali "ukradite") in preizkusite na svojem loku in šele nato se odločite za nakup ducata cevk. Verjemite, če bost vprašali in prosili za pomoč vam bodo vsi želeli pomagati, puščic iz izrabljenih kompletov pa je v domačih skladiščih ogromno.Veliko lokostrelcev zapravi goro denarja za nakup puščic za katere sploh ne ve kako bodo na njegovem loku delovale. Izbira puščice je zelo dolgotrajen proces, ki lahko traja pri enem začetniku leta in leta, drugi pa sploh ne bo občutil težo in zapletenost problema. Spomnite se fraze: PREIZKUSITE PREDEN KUPITE ! 2.2.5. KONICE (POINT) Obstaja veliko vrst konic, ki se medsebojno razlikujejo po obliki in teži. Priporočam, da vedno, za začetek, na svoji cevki uporabite konico priporočene teže (običajno 80 grain-s). Zahteve mikro uglaševanja vam bodo kasneje odrejale natančno težo vaše konice. Konice se izdelujejo v veliko oblikah, pa si oglejmo nekatere najbolj pogoste:

KONICE ZA LESENE PUŠČICE

Konice načrtovane za lesene puščice se običajno lepijo na vrh lesene palčke z dvo komponentnim lepilom. V tem primeru je pri zgrešenem strelu puščica največkrat zlomljena in konica izgubljena. Strelci tradicionalnega lokostrelstva uporabljajo tudi način montaže, pri katerem v konico vrežejo širok navoj in konico privijejo na vrh puščice. V tem primeru lahko

pri lomu vedno, na preostali del palčke, če je še vedno zadosti dolg, privijejo novo konico, ali pa tudi staro, če imajo srečo in jo najdejo. Na sliki je prikazana konica izdelana iz mesinga, obstajajo pa tudi bolj preproste, železne. Na tradicionalne puščice velikokrat tradicionalni lokostrelci namestijo tudi tradicionalne kovane konice. Take konice niso primerne za tekmovanja, saj uničujejo tarče, niso poceni in jih zato raje ne uporabljate. KONICE ZA ALUMINIJSKE PUŠČICE

Slika prikazuje nekaj konic namenjenih aluminijskim cevkam. Konice se v cevko lepijo z posebnim lepilom. Lepilo se segreje ali pa se segreje konica in potem na njej stopi lepilo. Konica se z vrtenjem okoli svoje vzdolžne osi vstavi v cevko in ohladi. Priporočam , da se to naredi preden se v zadnji del puščice vstavi jahač, saj se v tem primeru v cevki puščice ne more zadržati ujeti in stisnjeni zrak.

Konice za aluminijaste puščice nosijo iste oznake kot aluminijaste cevke, razlikujejo pa se v teži tako, da lahko kupite 7% ali 9% konice (9%-na je težja). Procenti označujejo procent doseženega F.O.C.-a (sprednjega položaja težišča), pri 29 col dolgi puščici. KONICE ZA ACC PUŠČICE

HYPERSPEED POINTS

ACC ONE PIECE PARABOLIC POINT

Konice za ACC puščice se v cevke umestijo na enak način kot konice za aluminijaste puščice. Število črtic na konici označuje njihovo težo in med seboj se razlikujejo v premeru tako, da pri nakupu pazite - prodajalec vam bo zagotovo pravilno svetoval. ACC HyperSpeed points so vse istega premera, razlikujejo pa se v dolžini same konice.

KONICE ZA ACE PUŠČICE

ACE PARABOLIC – BULGE ONE PIECE POINTS

ACE SCREW-IN POINTS &

INSERTS

BREAK-OFF POINT

Za ACE puščice lahko uporabljate kar nekaj vrst konic. Za začetno uporabo ACE puščic priporočam ACE Screw-in points in pripadajoče inserte. S pomočjo tega sistema, čeprav je nekaj dražji, boste lažje uglasili lok in puščice. Posamezne inserte in konice si tudi lahko sposodite od kolega in jih preizkusite na svojih puščicah. Inserti se medsebojno razlikujejo po teži in so primerno temu tudi označeni, konice pa se razlikujejo po dolžini in s tem tudi po teži. Konice za X-10 cevke se izdelujejo samo v eni varianti, kot Break-off model in se lahko uporabljajo v varianti 110, 100 ali 90 grain-s. Strelci 3-D-ja običajno uporabljajo Srew-in-points, ki se privijejo v svoj insert. Konice so na ta način zamenljive s Field in Parabolic konico, ali pa se v insert privije lovska konica. Seveda se proizvaja še cela vrsta ostalih specializiranih konic. Predstavljene so konice proizvajalca Easton, ostali proizvajalci pa za svoje cevke proizvajajo lastne konice. Nikoli ne poizkušajte v cevko enega proizvajalca umestiti konico drugega. Vedno spoštujte proizvajalčeva navodila, več podatkov o samih konicah, njihovih težah pa pridobite v katalogih opreme, ali pa na spletnih straneh proizvajalcev. OPOZORILO: Karbonske cevke (ACC, ACE, AC Navigator,X-10) ne prenašajo dobro prevelike količine toplote pri montaži konice. Nikoli ne grejte cevke! Vedno grejte konico, premažite jo z lepilom in ko se lepilo stopi (stopi se trenutno)jo z nekaj obrati umestite v cevko, ki jo takoj ohladite v tekoči vodi. Tudi ko želite zamenjati konico ali insert, nikoli ne grejte cevke. Vedno segrejte konico in ko jo izvlečete iz cevke, cevko takoj ohladite. Tudi vroče konice vam lahko na kuhinjskem pultu povzročijo ne malo škode in jezno reakcijo vaše soproge. Vroče konice raje odlagajte v posodo napolnjeno z mrzlo vodo. ACE parabolic – Bulge one piece points – priporočam dvakratno lepljenje kar pomeni, da postopek lepljenja ponovimo. Razlog tiči v tem, da je površina lepljenja med cevko in konico manjša in pri streljanju na slamnato tarčo vam konica kaj lahko ostane v tarči. Konico boste v slami težko poiskali, izgubljena bo, pa še naslednja puščica, ki bo priletela v izgubljeno konico se lahko poškoduje. 2.2.6. JAHAČI (NOCK) Jahači so narejeni iz trde plastike. Pri lesenih in aluminijskih puščicah se običajno lepijo na zadnji, koničasti del cevke (palčke). Uporabite isto lepilo kot ste ga uporabili za lepljenje konic.

Na sliki je prikazano nekaj jahačev za aluminijske in lesene puščice. Jahači za aluminij se izdelujejo v štirih velikostih 1/4" , 9/32" , 5/16" in 11/32", za lesene puščice pa v dveh velikostih 5/16" in 11/32". Zelo je pomembno, da jahač pravilno naseda na cevko puščice, da odgovarja

premeru cevke in da sama zareza jahača odgovarja premeru tetive. Tradicionalni lokostrelci izdelujejo jahače tudi sami iz lesa, lahko pa se leseni jahači, že izdelani, tudi kupijo. Pri karbonskih puščica se jahači lahko vstavijo v cevko (IN nock)

,

ali pa se namestijo okoli oboda cevke(OUT nock)

.

Najbolj varni za puščico in ugodni za uporabo so IN/OUT jahači, ki zagotovo najbolje ščitijo zadnji konec puščice pred poškodbami narejenimi z zadetki ostalih puščic.

Prikazani so Beiter proizvodi, izdelujejo se v različnih velikostih in za natančno informacijo priporočam ogled njihove spletne strani.

Z istim namenom so razvili tudi pri Easton-u Pin-nock sistem. Sitem je nekoliko težji od IN/OUT Beiter sistema, je pa občutno dražji in zadnji del cevke pa ne ščiti tako učinkovito.

Obstaja še cela paleta drugačnih jahačev in njihovih insertov, podrobnosti mer in lastnosti pa si lahko ogledate na spletnih straneh proizvajalcev in v njihovih katalogih. Pri namestitvi jahača pazite, da je le ta pravilno orientiran na petelinje pero. To velja še posebej za jahače, ki jih na cevko prilepite. Pri karbonskih puščicah se dogaja, da jahač ni zadosti trdno pritrjen na ali v cevko puščice, saj se jahač nikoli fiksno ne prilepi, Zaradi zahtev finega uglaševanja puščice se mora v cevki tudi obračati. Če vez med njim in cevko preslaba, se le ta utrdi s teflonskim trakom ali pa zelo tanko nitko Fast Flighta. Jahači se s velikim številom strelov izrabijo, kar se opazi po takojšnjem nenavadnem letu puščice – običajno puščica v letu občutno bolj oscilira in ne pada v grupo ostalih puščic.

Če je jahač poškodovan, ga takoj zamenjajte z novim. Pri karbonskih puščicah je to enostavno, pri aluminijskih pa morate jahač zopet segreti (malo vroče vode bo zadostovalo) ali nalepiti.. OPOZORILO: Nikoli ne streljajte s poškodovanim jahačem. Tudi če samo sumite na njegovo poškodbo, ga takoj zamenjajte, saj lahko pride do poškodbe loka ali pa vaše leve roke. 2.2.7. PERESA Peresa so krmilo s katerim se upravlja let puščice. V dvorani se uporabljajo velika, običajno naravna peresa, ki zelo hitro stabilizirajo let puščice. To je zelo pomembno zaradi kratke razdalje streljanja. Na večjih razdaljah bi tako velika peresa preveč upočasnila puščico tako, da se za streljanje na prostem uporabljajo peresa manjših dimenzij. Spinwing peresa so odkritje in presenečenje zadnjega desetletja. Močno pospešijo vrtenje puščice v letu in s tem tudi njeno stabilnost ter sposobnost grupiranja. Danes že lahko govorimo o standardni puščici za streljanje na prostem. Standard, ki ga uporabljajo vsi, od rekreativcev do več ali manj vrhunskih lokostrelcev, je sestavljen in ACE (X-10)puščic opremljenih z enim tipom 1 ¾" Spinwing peres. Naravna peresa so lahko, raznih oblik in dimenzij in kot sem že dejal, največ se uporabljajo v dvorani ali pa v tradicionalnem lokostrelstvu. Čeprav so občutljiva na vlago in dež, se jim strelci tradicionalnih lokov ne bodo nikoli odrekli. Naravna peresa lahko kupite popolnoma izdelana (slika levo), lahko pa se kupi celo pero, ki ga lokostrelec nareže na želene dimenzije in obliko.

Raziskave so pokazale, da pri dvoranskem streljanju naravna peresa omogočajo boljše grupiranje zadetkov. Ostala peresa so izdelana iz plastičnih materialov in imajo celo vrsto različnih oblik in dimenzij. Lahko se lepijo paralelno s cevko puščice, ali pa pod določenim kotom.

Naslednja slika prikazuje različne velikosti in oblike plastičnih peres.

ZRAČNI TOK PUŠČICA BO NA DESNIH LOKIH PRIDOBILA SILO VRTENJA V DESNO

Potrebno se je zavedati, da se spinwing peresa razlikujejo v svoji trdoti glede na njihovo barvo. Zato pri uporabi spinwing peres ne smete mešati peresa različnih barv. Bela peresa so naj mehkejša, nekaj trša so plava, potem so na vrsti rumena, rdeča, najtrša pa so črna. Raziskave so pokazale, da trša peresa proizvajajo manj upora kot mehkejša. Spinwing peresa so bolj občutljiva za uporabo kot navadna peresa, vendar se veliko lažje zamenjajo med tekmovanjem, osnovna njihova prednost pa je v tem, da pospešijo vrtenje puščice Veliko lažja so od običajnih peres in so manj občutljiva na stranski veter. Običajno se na zadnjo sekcijo nalepijo tri peresa (možna opcija tudi 4 peresa). Orientacija peres mora biti takšna, da peresa ne preprečujejo čisti izlet preko ležišča za puščico in mimo okna loka. Spodnja slika prikazuje priporočeno orientacijo peres za strelce ukrivljenega loka.

2.2.7.1. LEPLJENJE PERES NA ALUMINIJSKE (LESENE) PUŠČICE Za lepljenje peres vedno uporabite temu namenjeno napravo za lepljenje peres(fletcher).

Nikar ne lepite peres s prosto roko saj, ko pero enkrat zalepite, njegovo pozicijo in orientacijo ni več možno popraviti. Mesto lepljenja na cevki puščici vedno očistite z acetonom ali alkoholom.

S tem z mesta lepljenja odstranite umazanijo, mast in proste okside. Preden začnete lepiti peresa morate na zadnji del cevke namestiti jahač puščice, ki se usede v čeljust priprave. Če so jahači asimetrični (Beiter) morate uporabiti poseben asimetrični adapter.

Pri uporabi Bjorn jahačev (le teh ni potrebno lepiti na cevko) lahko za vsak slučaj v procesu lepljenja namestite kakšen drugi rezervni jahač. Pri lepljenju peres vam priporočam uporabo rezervnih ali že odsluženih jahačev, saj vam tako ni potrebno skrbeti, da vam bo pregrada v čeljusti priprave jahač razširila in ga s tem poškodovala. To še posebej velja pri jahačih, ki imajo zelo majhno odprtino za tetivo. Pred lepljenjem očistite tudi bazno ploskev peresa z acetonom, na ščipalki priprave označite pozicijo peresa pri lepljenju in preverite kot lepljenja peres. Za lepljenje uporabljate lepilo, ki ste ga dobili skupaj s peresi ali pa kakšno drugo hitro sušeče cyancrylat kontakt lepilo. Priporočam original Arizona Fast set ali Loctite 454 gel. Če boste uporabljali ta lepila bo lepljenje hitro in učinkovito (cca 30 sekund za pero). Ostala cement lepila zahtevajo, da pustite pero v ščipalki vsaj 3-5 minut. Če lepite petelinje pero, zalepite tega prvega in bodite pozorni na orientiranost jahača, če je le ta že fiksno zalepljen na cevko. Ko ste zalepili vsa peresa, očistite rob med peresom in cevko. Običajno se tu pri lepljenju iztisne višek lepila. Potem dodajte še kapljico lepila na sprednji in zadnji konec peresa. S tem utrdite vez med cevko in peresom na najbolj občutljivih mestih. 2.2.7.2. LEPLJENJE PERES NA KARBONSKE PUŠČICE Cevke karboskih puščic se najprej razmastijo z alkoholom, umijejo z navadno čisto vodo in dobro posušijo. Navadna, ravna peresa se nalepijo po identičnem postopku kot je opisan v zgornjem poglavju, če pa smo se odločili za spinwing peresa, je postopek nekoliko drugačen. Kot prvo s posebno pripravo ali z napravo za lepljenje peres na cevki narišemo tri črte na katere bomo lepili peresa. Črte so pod obodnim kotom 120 0, paziti pa morate tudi na oddaljenost od jahača in dolžino peres. Spinwing peresa lepite pod nultim kotom (naravnost) saj drugače proizvajajo odvečen upor v letu. Peresa so načrtovana tako, da imajo naraven kot, ki zadostuje za optimalno vrtenje puščice. Vsak večji kot lepljenja bo povzročil dodaten upor puščice v letu in s tem tudi hitrejše zmanjševanje njene hitrosti in krajši domet. Spinwing peresa se lepijo s pomočjo dveh lepilnih trakov:

• Prvi je dvostranski. Odlepite zaščito ene strani in ga natančno nalepite na pero. Poten odlepite drugo stran in pero natančno nalepite ob zarisano črto na cevki puščice. Pri tem si lahko pomagate s ščipalko naprave za lepljenje peres

• Drugi trak je enostranski. Le tega zalepite preko sprednjega in zadnjega konca peresa in s tem učvrstite vez med peresom in cevko puščice. Okoli cevke naredite največ dva obrata traku.

2.2.8. VZDRŽEVANJE PUŠČIC Vedno kontrolirajte svoje puščice in njihove jahače. Poškodovana puščica ali jahač lahko pri strelu počita in poškodujeta vašo roko. Večkrat preverite ravnost puščice, še posebej aluminijske ali ACC puščice. Njeno ravnost preverjate najlažje tako, da jo močno zarotirate okoli vzdolžne osi. To lahko naredite na trdi podlagi, ali pa med svojimi prsti. Hitra rotacija puščice bo jasno pokazala vse njene nepravilnosti. Puščico konstantno pregledujte. Pri pojavi razpoke v cevki puščice, puščico takoj odstranite iz svojega kompleta. Njeno mesto je na smetišču. Razpoke v karbonskih puščicah so težje opazne. Opazijo se z njenim upogibanjem, včasih pa se pokljanje karbona tudi sliši. Pazite, da se po nesreči ne poškodujete s pretrganimi karbonskimi vlakni. So izredno ostra, sam karbon pa je toksičen. Jahač mora biti v puščico nameščen simetrično. Vsaka ne simetrija jahača bo imela za rezultat nepredvidljivo obnašanje puščice v letu. Poškodovan ali počen jahač lahko pri prvem šoku strela poči. Običajno v tem primeru tetiva udari lokostrelca po levi roki iznad ščitnika za roko. Poškodba roke je v tem primeru neizbežna. Peresa morajo biti nepoškodovana, ne smejo biti zmečkana ali delno odlepljena.

2.3. NAMERILNE NAPRAVE Na tržišču obstaja veliko namerilnih naprav in njihove cene se gibljejo med 10€ do 300€. Kakšna je razlika med njimi in kakšno namerilno napravo naj izbere začetnik? Kar se tiče razlike v ceni je stvar jasna - dražje je, bolj je kvalitetno. Kar se tiče izbire, pa je potrebno paziti na nekaj elementov. 2.3.1. KONSTRUKCIJA IN MATERIALI Skoraj vse namerilne naprave so izdelane iz aluminija ali kombinacije aluminija in karbona. Namerilna naprava je vaša edina referenčna točka za merjenje in zaradi tega mora biti grajena solidno in tako, da lahko vzdrži vse vibracije strela brez odvijanja razno raznih vijakov, ki so del njene konstrukcije. Čim manj je vijakov, ki se lahko odvijajo, bolje je. Običajno imajo vse namerilne naprave daljšo stransko letev, nekatere imajo namerilno skalo na njenem koncu, nekatere pa na njenem začetku. Kar se tiče razporeda teže je prav vseeno kje je namerilna skala. V odnosu na težo sistema stabiliziranja loka je razlika minimalna. Torej, kupite si namerilno napravo močne konstrukcije, če je izdelana iz kombinacije aluminija in karbona vas bo presenetila s svojo lahkoto in čvrstostjo. Izogibajte se zastarelih modelov z mnogimi nepotrebnimi dodatki. 2.3.2. CENA Zelo drage namerilne naprave ne bodo prav nič izboljšale vaš rezultat na tekmovanju. To kar potrebujete je namerilna naprava enostavna za uporabo in ki stabilno zadrži vse vaše namestitve. Če ste se odločili za poljsko ali 3D lokostrelstvo je to še posebej pomembno. Na primer Arten Summit, AGF ZGV ali SPIGA Gran Prix II bodo za pičlih 50 € do 70 € zagotovo dolga leta zadovoljevali vse vaše potrebe. Če želite malo kvalitetnejšo napravo bi vam priporočil SHIBUYA Dual click cena katerega se giba okoli 150 €, za tiste, ki pa se želite več ukvarjati s tarčnim lokostrelstvom pa SPIGA Carbon 30 ali AGF Safari. Seveda obstajajo tudi zelo drage namerilne naprave kot so SURE LOC Fita Extreme ali Cooper Joon A.N.T.S., katerih cena presega 250 € in lahko bi rekli, da so tako kvalitetne, da vam jih nikoli v karieri ne bo potrebno menjati. Tako namerilno napravo boste morali obvezno nabaviti takrat, ko boste tako dobri, da bo za vas zelo pomemben tudi en sam "click" horizontalnega ali vertikalnega premika, ki vas bo vodil do popolnega zadetka. Tudi takrat bo seveda najbolje, da vam namerilno napravo zagotovi vaš sponzor, in takrat se ne sramujte za sebe zahtevati najboljše. Kupite torej solidno namerilno napravo, ki jo boste kasneje lažje prodali in si kupili novo. Čeprav naslednje priporočilo s to trditvijo ravno ne gre skupaj, pa vam vseeno priporočam, da nikoli ne kupite rabljene namerilne naprave, če pa je že cena ugodna jo pred nakupom obvezno preizkusite v vseh vaših zahtevanih pogojih uporabe. 2.3.3. MEREK Zelo veliko uspešnih lokostrelcev uporablja merek brez namerilne pikice, ali svetlečega pina. Za začetnike je to malo nenavadno, saj so prepričani, da morajo natančno meriti. Na žalost pri lokostrelstvu natančno merjenje povzroči kar nekaj težav, saj napor prekomernega merjenja izniči dobro tehniko strela (glej poglavje o tehniki strela). Zaupajte temu, da človeški možgani izredno dobro centrirajo koncentrične kroge. Če ne verjamete poizkusite centrirati kovanec v

sredino okroglega krožnika. Presenečeni boste, ko boste vzeli meter in preverili oddaljenost kovanca od robov krožnika. Rezultat bo skoraj perfekten. Ker je tarča okrogla, merek po tudi, je to samo ena stvar manj, ki vas lahko skrbi in vam na ta način kvari tehniko strela. 2.3.4. OZNAKE NA NAMERILNI NAPRAVI Preden se prijavite na tekmovanje se prepričajte, da ste z vašim lokom in vašo namerilno napravo sposobni pokriti vse zahtevane razdalje streljanja. Ustvarite si podatkovno bazo nastavitev vaše namerilne naprave tako glede vertikalnih nastavitev, kot tudi horizontalnih nastavitev. Zato mora biti namerilna naprava solidna in imeti možnost preciznega ponavljanja nastavitev. Vedno si zapisujte meteorološke pogoje streljanja (smer hitrost vetra, temperaturo, vlago, nadmorsko višino streljanja). Na primer: čelni veter in dež povzročita nižjo trajektorijo leta puščice in to zahteva popravek namerilne naprave. Oznaka določene razdalje na namerilni napravi je variabilna točka, ki jo morate premikati usklajeno z variabilnimi pogoji streljanja. Podatke o tem boste z izkušnjami vpisovali in kasneje pridobili iz vašega dnevnika streljanja. Če boste na tekmovanje prišli nepripravljeni, vam lahko prvih nekaj slabih zadetkov pokvari užitek tekmovanja in mesto na končni uvrstitvi. 2.4. LEŽIŠČE ZA PUŠČICO (REST) Obstajajo trije osnovni tipi ležišča za puščico na ukrivljenih lokih. 2.4.1. OSNOVNO, PREPROSTO LEŽIŠČE ZA PUŠČICO

Izdelano je iz modulirane plastike. Najbolj razširjen je Hoyt-ov Super rest. Sestavljen je iz plastične roke, ki ima na koncu majhno kljukico. Ima tudi luknjico za vzmetni gumb. Pri strelu se plastika odmakne naprej v smeri strela.

Primeren je za bolj cenene otroške loke, saj pri lokih z izrazitim oknom plastična kljukica enostavno ni dovolj dolga, da bi lahko stabilno držala puščico na pravilnem sredinskem odmiku. Na ležišču se ne da prav nič uravnati, je zelo poceni, cca 2€ in je zelo priljubljen kot rezervno ležišče, saj se ga v primeru okvare bolj občutljivega ležišča lahko hitro namesti na lok. Zagotovo služi zadovoljivo svojemu namenu. 2.4.2. FLIPER LEŽIŠČE (FLIP REST)

Običajno je izdelano iz kovine. Tudi roka ležišča je izdelana iz kovine in svoj položaj vzdržuje s pomočjo vzmeti, ali pa je sama izdelana kot vzmet. Nekoliko je neugoden za tiste lokostrelce, pri katerih obstaja problem čistega izleta puščice iz loka.

Reakcija ležišča na izlet puščice je mehkejša in bolj ugodna.V vsakem primeru je bolj robusten in zanesljiv od plastičnega, je pa temu primerno tudi dražji. Cena se giba med 10€ in 15€. 2.4.3. MAGNETNO LEŽIŠČE

Podobno je fliper ležišču s tem da gibanje roke ležišča namesto vzmeti nadzoruje magnet.

Ležišče omogoča dodatne nastavitve in centriranje puščice v odnosu na vzmetni gumb. Cena magnetnih ležišč se giba med 20€ in 40 €, vendar za ta denar dobite ležišče, ki vam bo trajalo večno. Ko ga kupujete se obvezno pozanimajte ali odprtine ležišča in njegova oblika odgovarja vašemu ročaju. Reakcija ležišča na izlet puščice je še mehkejša in bolj ugodna kot pri fliper ležišču. Če vam puščica še vedno z zadnjim koncem udarja po njem, to sigurno ni zaradi samega ležišča ampak imate druge probleme s čistim izletom puščice iz loka. Več o tem koliko naj bo dolga palčka ležišča lahko preberete v poglavju o namestitvi in uglaševanju loka. 2.5. BERGER (PRESSURE BUTTON, PLUNGER BUTTON, BERGER BUTTON) Berger ima dvojni namen:

• Z njim uravnavamo središčni odmik puščice v loku (centre shoot) in • Z njim uravnavamo proti pritisk vzmetnega gumba na puščico, ki pri strelu deluje proti

ročaju loka.

Več o obeh nastavitvah in medsebojni odvisnosti nastavitev lahko preberete v poglavju o uglaševanju loka. Berger se lahko umesti samo v ročaje, ki imajo za ta namen izvrtano luknjo z navoji. V mnoge lesene loke se Berger ne more umestiti.

Bergerjev gumb je sestavljen iz z vzmetjo podprtega bata (plunger button), ki je nameščen v notranjosti metalnega cilindra. Na zunanjem obodu sta nameščena dva obročka. Notranji služi za uravnavanje središčnega odmika puščice od simetrale loka in ga je potrebno prilagoditi vrsti puščice in tipu ročaja. Zunanji služi za določitev in stabilno vzdrževanje prednapetosti vzmetne sile vzmeti, ki je povezana z vzmetnim gumbom in kontra vložkom.

Obračanje tega obročka omehča ali utrdi vzmetni gumb. Na tržišču obstaja veliko Bergerjev, od solidnega ShibuyaDX, ki vas bo stal do 20€, do zelo dragega Beiter-ja (na zgornji sliki), kateremu se cena giba do nesramnih 70€. Vsak od kupljenih Bergerjev bo zadovoljivo služil tako novincu, kot tudi rekreativnemu lokostrelcu. Problem cenejših Bergerjev je v tem, da se plastika vzmetnega gumba hitro obrabi, na voljo pa ni prav nobenega rezervnega dela.. Vprašanje je ali se vam splača vsako drugo leto kupovati nov Berger ali boste enkrat plačali pošteno ceno Beiter-ja? Za resno ukvarjanje z lokostrelstvom dejansko priporočam Beiter-jev izdelek. Opremljen je z natančnimi navodili za uporabo, sama plastika vzmetnega gumba je zelo obstojna. V kompletu se dobi vsa potrebna rezervna oprema, skupaj z več dodatnimi rezervnimi plastičnimi vzmetnimi gumbi in vzmetmi.. Zagotovo vam bo en plastični vložek (vzmetni gumb) služil več sezon. 2.5.1. REZERVNI BERGER Berger je mehanična zadeva, ki se kaj rada pokvari in je obenem zelo občutljiva na udarce. Dovolj je že, da vam "prijatelj" na ogrevanju prevrne lok in tekma je za vas končana. Zato je nujno, da ima vsak resen lokostrelec pri roki rezervo. Če želite rezervni Berger namestiti na iste vrednosti kot je osnovni, enostavno prekopirajte njegove nastavitve. Obrnite Bergerja enega proti drugemu in prekopirajte prvo nastavitev središčnega odmika, potem pa z medsebojnim potiskanjem vzmetnih batov še pred nastavitveno silo vzmeti. Nastavitev bo popolna, ko se bosta oba gumba enakomerno vdajala eden drugemu.

VZMETNI GUMB

REGULACIJA SREDIŠČNEGA

ODMIKA PUŠČICE

REGULACIJA PREDNAPETOSTI

VZMETI

OKNO LOKA

LEŽIŠČE PUŠČICE

NASTAVLJIVA VZMET

PUŠČICA

NAVPIČNICA LOKA (TETIVA)

MEREK

KONTRA VLOŽEK

2.5.2. VZDRŽEVANJE Redno pregledujte in čistite svojega Bergerja. Pri Beiterju si pred tem zapišite nastavitve, pri ostalih pa enostavno odvijte vijak za učvrstitev zadnjega obročka in obroček skupaj z kontra batom odvijte iz osnovnega cilindra. To vam bo omogočilo dostop do vzmetnega gumba in vzmeti. Vse skupaj skrbno očistite s kerozinom. Nikoli v Berger ne vlivajte olja ali kakšnega drugega lubrikanta. S tem spreminjate njegove lastnosti, olje bo nase vleklo prah in ostale nečistoče. S podmazovanjem Bergerja ste naredili veliko več škode kot koristi. 2.6. STABILIZATORJI Stabilizatorji se uporabljajo zaradi naslednjih razlogov:

• Da zagotovijo uravnotežen položaj loka in njegov dober občutek v roki lokostrelca pri zadrževanju usmerjenosti loka proti tarči.

• Da zagotovijo vztrajnostni moment sistema loka in stabilizatorja v trenutku strela. S tem se lokostrelec izogne vplivom raznih navorov, ki se ustvarijo pri strelu.

• Da izničijo vibracije loka pred in po strelu.

Prvi stabilizacijski sistem je prikazal Earl Hoyt že leta 1961. Isti mož je kasneje predstavil tudi sistem TFC (Torque Flight Compensators) na zgornji in spodnji palici sistema stabiliziranja loka, ki je dodatno izboljševal občutek lokostrelca po strelu in zmanjševal vibracije celotnega sistema. Celoten sistem stabiliziranja loka je lahko sestavljen iz veliko elementov:

Za začetek priporočam uporabo samo centralnega stabilizatorja, z izgrajevanjem tehnike streljanja pa se loku lahko dodajajo še ostali elementi stabiliziranja loka. Razlog tiči v tem, da dober sistem stabiliziranja lahko prikrije veliko napak v tehniki strela, kar seveda v procesu učenja tehnike strela ni zaželeno.

Stabilizatorji, njihova konstrukcija in način izdelave se je z leti spreminjal. Že konec šestdesetih let so bili na tržišču na voljo aktivni aluminijski stabilizacijski sistemi, ki so bili polnjeni z oljem, živim srebrom, celo vodo ali kakšnim drugim tekočim materialom, ki je dobro absorbiral energijo. Kasneje so notranjost stabilizatorjev zamenjale razne umetne pene, smukec ali droben pesek, ki je ravno tako zagotovil dobro absorpcijo vibracij. Danes je aluminij že skoraj izrinjen iz uporabe. Zamenjal ga je karbon, ki odlično absorbira vibracije, za nameček pa skoraj vsi lokostrelci na konec stabilizacijskih palic, med samo palico in utežjo na njenem koncu, namestijo Doinker-jev ali kak drug TFC sistem. To so pravzaprav gumijasti dodatki, ki uspešno blažijo in umirjajo vibracije sistema. Najnovejši stabilizacijski sistemi so sestavljeni iz več tanjših karbonski palic, medsebojno povezanih v stabilizacijski sistem. Imenuje se multi - rod stabiliser system. Načrtovan in izdelan je tako, da ima, s pomočjo premakljivih objemk, možnost uglaševanja in kontroliranja vibracij vzdolž stabilizatorja. Kako začeti z opremljanjem svojega loka? Prav zagotovo boste največjo razliko čutili, ko boste loku dodali centralni stabilizator. V začetku nikar stabilizatorjem ne dodajate uteži pa tudi, če boste imeli zelo dober občutek stabilnosti loka pred, med in po strelu. Sigurno vam bo velika teža stabilizacijskega sistema povzročala padanje lokove roke po strelu, kar je zelo nezaželeno. Bodite previdni že v samem začetku in svojo lokostrelsko učenje začnite z lažjim sistemom stabiliziranja. Če želite bolj atraktiven lok si raje omislite multi-rod sistem, vendar ga ne opremljajte z utežmi. Dolgoročno vam bo dober sistem stabiliziranja sigurno izboljšal vaš rezultat streljanja, vendar dober sistem stabiliziranja nikoli ni dober nadomestek za slabo tehniko streljanja. Čeprav lahko dobro uravnotežen lok dlje časa mirno držite v centru tarče, to ne pomeni, da morate to tudi početi. 2.7. OSTALA NUJNA LOKOSTRELSKA OPREMA Naslednje poglavje opisuje samo opremo, ki si jo mora vsak bodoči lokostrelec nujno zagotoviti pred začetkom streljanja. Vsaka pomanjkljivost v opremi lahko pripelje do poškodb ali izkrivljene tehnike streljanja. 2.7.1. ŠČITNIK ZA ROKO (BRACER, ARM GUARD)

Ščitniki za roko so običajno izdelani iz usnja ali plastike. Ščitijo podlaket roke pred udarci tetive. Seveda je najbolje, če tetiva sploh ne udarja po ščitniku za roko. Takrat je izlet puščice prav zagotovo najboljši. Lokostrelcem, ki imajo hiperekstenzijo komolca, kar pomeni, da lahko

popolnoma iztegnjeno roko izkrivijo navzven, priporočam popolno zaščito lokove roke. V ta namen naj si kupijo ščitnik prikazan na desni sliki, ki ščiti tudi nadlaket. Bolje to kot bolečina, hladni obkladki in prekinitev streljanja. Zapomnite si - nikoli ne streljajte brez ščitnika za roko, tudi če vas tetiva nikoli ne udarja po roki. Lahko pride do loma jahača za puščico in v tem primeru je poškodba podlakti neizbežna. 2.7.2. ŠČITNIK ZA PRSTE (TAB)

Ščitnik za prste ščiti prste pred pritiskom tetive v potegu in obenem omogoča pri strelu mehak in enakomeren zdrs tetive iz prijema. Večina ščitnikov je izdelana iz usnja ali iz več slojev usnja, kombiniranega s kakšnim umetnim materialom. Kot se vidi na zgornjih slikah so ščitniku dodani razni dodatki (zanke), ki omogočajo stabilno namestitev ščitnika na prste. Ščitniki za prste za streljanje s ukrivljenim lokom (levi in srednji) imajo na sredini zarezo za jahač puščice in poličko za natančno sidranje. Ščitniki za prste za streljanje z golim lokom(desni) so brez zareze in poličke, imajo pa prešito usnje ob ploščici, ali pa same oznake na ploščici. Le to omogoča lažjo orientacijo in informacijo glede razdalje streljanja. Kupite si dober ščitnik za prste, saj ko se enkrat navadite na svoj ščitnik ga ne boste lahkega srca zamenjali. Sam že dolga leta uporabljam dva identična ščitnika, ki jih občasno (vsak mesec) medsebojno zamenjam. Ščitniki za prste se zelo pogosto izgubijo, zato imejte ob sebi vedno rezervo, ne novo, ampak že preizkušeno. 2.7.3. ŠČITNIK ZA PRSA Ščitnik za prsa ščiti prsa pred poškodbami, ki bi lahko nastale zaradi udarca tetive. To še posebej velja za lokostrelke. Pa ne samo to. Stalno nameščanje tetive na isto mesto na prsih lahko povzroči na prsih oteklino (bulico), ki jo je brez biopsije, zelo težko razlikovati od maligne pojave rakastih celic. Če ima lokostrelka večja prsa, priporočam uporabo usnjenega ali bolj togega ščitnika. Ščitnik za prsa ima namen tudi preprečiti zatikanje tetive za preohlapno obleko. Velikokrat se strelja v neugodnih vremenskih razmerah in takrat smo vsi radi napravljeni v toplejša in bolj ohlapna oblačila. Velikost ščitnika je zelo pomembna. Ne kupujte premajhnega, niti prevelikega. Ščitnik mora lepo padati in se prilegati telesu, ko imate odročeni obe roki.

2.7.4. TOK ZA PUŠČICE Toki za puščice so izdelani iz raznih materialov, blaga (20 €), umetnega usnja in pa seveda naravnega usnja (100€ in več). Lahko se nosi na pasu ali na hrbtu. Varianto toka na hrbtu uporabljajo predvsem lokostrelci tradicionalnega sloga.

Tok je tudi del lokostrelske opreme, ki si ga vsak lokostrelec uredi in okrasi po svojem okusu. Zato ne malokrat izraža tudi lokostrelčevo osebnost. Če imate namen, da se z lokostrelstvom ukvarjate dlje časa, vam svetujem nakup kvalitetnega usnjenega toka. Na njemu naj bodo torbica za hrambo ščitnika za prste, torbica za hrambo rezervnih delov in držalo za svinčnik. Tudi pas na katerega obesite tok naj bo iz močnega in širokega usnja. Če pomislimo, da mora na njemu viseti še daljnogled, rezervni imbus ključi, priročen nož, tok za obvezni napitek, mobilni telefon in še in še drobnarij……. 2.7.5. STOJALO ZA LOK Stojalo za lok se uporablja pri streljanju v zaprtih prostorih in pa seveda tudi pri tarčnem lokostrelstvu na prostem. V vedno premajhnih dvoranah ni dovolj prostora, da bi lok nekam varno naslonili ali odložili. Stojala so izdelana iz nerjavečega jekla, lahko se kupijo, ali pa ga izdelate sami. Dosledna uporaba stojala vam bo obvarovala krake loka pred poškodbami. Za streljanje na progi poljskega kroga vam bo stojalo v napoto, zato raje zaščitite uho spodnjega kraka in lok podprite s staro puščico ali primerno dolgo palico.

2.7.6. ZANKA ZA LOK ("ŠLINGA") Zanka za lok služi za preprečevanje izleta loka iz lokostrelčeve roke in njegovega padca na tla. Uporaba zanke za lok omogoča streljanje s sproščeno lokovo roko, kar v samem trenutku strela zelo zmanjša ustvarjanje navorov lokove roke na ročaj loka. S tem se ustvari ponovljivost strela, pa tudi stresi opreme so veliko manjši.

Obstajajo trije tipi zank za lok in v principu vsi delujejo dobro. Ni vam je potrebno kupovati, izdelate jo lahko sami.

Lokova zanka (bow sling) se pritrdi na lok na mestu centralnega stabilizatorja. Zanka naj bo take dolžine, da ohlapno stoji na lokostrelčevem zapestju. Prednost take zanke je v tem, da je zelo lahko nastavljiva in prilagodljiva. Slabost zanke je v tem, da lok popolnoma odskoči iz lokostrelčeve roke in roka popolnoma izgubi kontakt z lokom.

To zna biti moteče še posebej, če se lok v svoji rotaciji s svojim spodnjim krakom zelo približa lokostrelčevem obrazu. Ker po strelu lokostrelčeva roka ne nadzoruje več rotacijo loka, spodnji krak večkrat konča v lokostrelčevem obrazu. Zanka pred strelom ne sme zategovati lokostrelčevega zapestja.

Zapestna zanka (wrist sling) deluje podobno s tem, da ni pripeta na lok ampak na lokostrelčevo roko. S posebno sponko se drugi del zanke ovije okoli loka in pripne na del zanke, ki je nameščen okoli zapestja.

Prednost zanke je, da se zelo lahko prilagodi lokostrelcu in lokostrelec se pri uporabi počuti zelo varen. Slabost zanke je v tem, da se lokostrelec obenem počuti okoren in omejen. Lokostrelec jo večkrat pozabi zapeti in venomer mu nagaja, ko v roki nima loka, roko pa potrebuje za kaj drugega.

Naprstna zanka (finger sling) je zagotovo najprimernejša za uporabo in tudi največ lokostrelcev jo uporablja. Največkrat je izdelana iz mehke sintetične, neraztegljive vrvice, lahko pa jo izdelate tudi iz usnja. Natakne se na kazalec ali sredinec, ovije okoli ročaja loka in potem zatakne za palec. Zanka se okoli prstov zategne s plastičnimi obročki.

Zelo je preprosta za izdelavo in lokostrelcu daje tudi po strelu in odskoku loka občutek smeri in hitrosti rotacije loka. Prednosti zanke so v tem, da je lahka in nemoteča. Slabost je v tem, da ni prilagodljiva. Vsak lokostrelec potrebuje povsem določeno dolžino zanke in preden ugotovi katera dolžina mu najbolj odgovarja, bo moral zagotovo izdelati kar nekaj zank. Če plastični obročki niso pravilne velikosti, se zanka preveč razrahlja, kar zna biti moteče. Čeprav nekateri priročniki odsvetujejo pri začetnih korakih uporabo zanke za lok. jo sam vedno in vsakemu toplo priporočam. Ko enkrat začetnik pridobi navado držanja loka, ga je od tega zelo težko odvaditi. Lahko mine več let, da pridobi sposobnost streljanja s popolnoma sproščeno

lokovo roko. Res je, da v začetku zanka moti in da ji lokostrelec težko zaupa. Z uporabo zanke za lok poizkusite takoj in takoj pridobite občutek odskoka loka naprej, ven iz vaše dlani. Ko boste ta odskok čutili, boste tudi sigurni, da streljate s sproščeno lokovo roko. Vse skupaj seveda velja tudi za strelce tradicionalnih lokov ki se po pravilu zanke za lok izogibajo, saj smatrajo, da to ni del tradicionalne lokostrelske opreme. Ne vem ali je ali ni, vendar tudi laminirani in s steklenimi vlakni učvrščeni dolgi loki prav zagotovo niso. Tradicija je eno, tehnika streljanja pa drugo. 2.7.7. TLESKAČ (CLICKER) Tleskač uravnava dolžino lokostrelčevega potega in s tem tudi moč samega strela. Med posameznimi streli se pri potegu v sidrišču lahko pojavijo velike razlike v dolžini lokostrelčevega potega. Tudi do centimeter ali več. Seveda to pomeni veliko vertikalno razpršenost zadetkov, posledično pa tudi horizontalno. Tleskač je izdelan iz jeklene vzmetne pločevine, ki se privije v ročaj loka. Puščica se pred strelom umesti pod tleskač in se pod njim giba vse dokler se ne doseže želeni polni poteg loka. V trenutku, ko se puščica povleče pod njim do končnega potega, se tleskač osvobodi podpore in udari ob okno loka. S tem proizvede zvočni signal, ki ga lokostrelec zazna kot tlesk ali klik. Ko zvočni signal zaznajo lokostrelčeva čutila (sluh, tip), sprožijo lokostrelčevo reakcijo - spust tetive. Reakcija naj bi s treningom iz podzavestnega prešla v popolnoma zavestno dejanje. Preden lokostrelec začne uporabljati tleskač mora izgraditi svojo lokostrelsko tehniko v tolikšni meri, da uspe, pri pravilnem položaju telesa, stabilno držati lok v sidrišču, na relativno ponavljajoči se dolžini začetnega potega. Če se začne tleskač uporabljati prezgodaj, brez predhodno usvojene tehnike lokostrelske drže, lahko povzroči več škode kot koristi. Tleskač je vzrok mnogih psiholoških motenj lokostrelcev. Mislim, da ne obstaja lokostrelski pripomoček, ki lokostrelcem zadaja več težav in preglavic kot je tleskač. Od povsem samozavestnega lokostrelca lahko v nekaj urah naredi obupanca, ki se svojih "bolezni" zlepa ne znebi. Lokostrelci sčasoma postanejo odvisni od tleskača in hitro se pojavi navada, da izvedejo svoj spust pri vsakem zvoku, ki le malo spominja na zvok tleskača. Velikokrat nekontrolirano izvajajo spust na zvok tleskača sosednjega lokostrelca, ali kateri koli drug zvok v svoji okolici Zato je potrebno naučiti svojo podzavest, da zvok tleskača ni znak za konec strela ampak, da je to samo opozorilo, da ste dosegli svoj predvideni poteg loka v sidrišču. To pomeni, da se zvok tleskača pojavi nekje v sredini izvedbe strela. Pri zvoku tleskača se spust tetive lahko izvede ali pa, če niso zadovoljeni vsi ostali pogoji, tudi ne. O tem se zavestno odloči lokostrelec sam na osnovi lastnega občutka in če to želi. Lahko je to napisati, nadzorovati lastno podzavest pa je nekaj povsem drugega.

Pravilna uporaba tleskača zahteva veliko časa in treninga. Korejski lokostrelci začnejo tleskač uporabljati prvi dan, ko vzamejo v roke ukrivljeni lok. Samega poteka gibanja strela se naučijo že prej s uporabo drugih metod in pripomočkov. V njihovi filozofiji je celoten proces strela tekoč in nikoli se v vleki ne ustavijo, da bi pomerili ali izvedli spust. Če v lokostrelstvu obstaja kakšen večni princip je le ta zagotovo v tem, da se mora vedno in vsakič cel strel izvesti v neprekinjenem gibanju lokostrelčeve muskulature, s podporo neprekinjenega miselnega procesa. Ko se v izvedbi strela lokostrelec enkrat ustavi, potem izredno težko ponovno zažene telo in svojo misel v priučeno gibanje. Ko se enkrat začne boriti s tleskačem, tleskač vedno zmaga. Velikokrat pride tudi do izvedbe strela, vendar ta strel samo ustvarja napačne navade, da o zadetku ne govorim. Čeprav povzroča toliko preglavic je tleskač bistven in nujen pripomoček vrhunskih lokostrelcev in učenje njegove uporabe je od vitalnega pomena za vrhunski in ponavljajoči se strel. Sam tleskač se lahko v oknu loka premika naprej in nazaj. Da bi odredili pravilno pozicijo tleskača, mora v polnem potegu loka v sidrišče, pod tleskačem ostati 3-5 mm konice puščice. Če pod tleskačem ostane prevelika dolžina konice, bo lokostrelec zelo težko dosegel polni poteg in obenem zadržal merek mirno v centru tarče. Če bo ta dolžina premajhna, se bo tleskač velikokrat sprožil še preden bo lokostrelec stabilno zasidral tetivo v sidrišče. Če bo lokostrelec v tem trenutku podzavestno izvedel spust, bo puščica izletela iz loka popolnoma nekontrolirano. Pri začetnikih in otrocih je priporočljivo puščico odrezati nekoliko daljšo, kot je dejansko predpisano. V tem primeru je potrebno uporabljati podaljšek za tleskač, ki se umesti v okno loka in praktično predstavlja platformo izven okna loka ob katero pri strelu tleskač udari. Na voljo so tudi magnetski tleskači (Cavalier in Golden key), ki se namestijo pod merilno napravo, ali pa direktno na njeno stransko letev. Omogočajo uporabo zelo dolgih puščic, saj se zvočni signal proizvede z udarcem palice tleskača po magnetnem nosilcu. Slaba stran tleskača je v tem, da se pri strelu skozi tleskač (spust se izvede pred sprožitvijo tleskača) operesenje puščice poškoduje veliko bolj, kot je to primer pri navadnem tleskaču.

3. UGLAŠEVANJE OPOMBA: Priročnik opisuje postopke in principe uglaševanja ukrivljenega loka. Vsi postopki in principi veljajo tudi za standardni lok, delno tudi za goli lok. 3.1. KAJ POMENI POJEM UGLAŠEVANJE OPREME ? Uglaševanje opreme predstavlja niz postopkov in nastavitev opreme s katero se doseže optimalno ujemanje lokostrelca, njegovega loka, njegove puščice in ostale opreme na loku (Bergerja, tetive itn…). Čeprav celoten proces na prvi pogled deluje zapleteno, ni potrebno nič drugega, kot natančno slediti navodila in postopke, ter izstreliti nekaj več puščic. 3.2. ZAKAJ JE POTREBNO ? Uglaševanje opreme na lokostrelca zagotavlja večjo natančnost zadetkov in to zaradi dveh razlogov:

• Uglašena oprema zagotavlja, da vsaka izstreljena puščica izleti iz loka na enak način in z istimi elementi.

• Uglašena oprema lokostrelcu oprošča več napak, ki se pojavijo zaradi slabe(slabše) tehnike strela, ali ostalih nepredvidljivih okoliščin.

3.3. KAKO PRISTOPITI UGLAŠEVANJU SVOJE OPREME? Vsak lok se mora uglasiti v osmih korakih in točno v tem zaporedju. V nasprotnem primeru boste za uglaševanje loka porabili veliko časa in vprašanje je ali bodo vsi postopki uglaševanja izvedeni korektno. Morate se zavedati tudi, da boste svoj lok lahko ugasili samo do mere, ki je proporcionalna z vašo tehniko streljanja. Bolje od tega ne bo šlo. Zmotno je mišljenje, da lahko vaš lok namesto vas uglasi kdo drug (vaš prijatelj, trener, ali vrhunski tekmovalec) Lahko vam odlično svetuje, vendar streljati in preizkušati nastavitve morate vi. 3.3.1. PRVI KORAK - OSNOVNA UGALSITEV ELEMENTOV Kot prvo morate zagotoviti puščico pravilne togosti (spin-a). Puščica mora odgovarjati moči vašega loka, vaši dolžini potega in vašemu stilu streljanja. Puščica popolnoma ne odgovarjajoče togosti se ne bo dala nikakor uglasiti, čeprav se po pravilu nekoliko bolj toga puščica lažje uglasi kot puščica premajhne togosti. Lokostrelec mora vedno izbrati puščico, ki ustreza potezni sili njegovega loka in njegovi dolžini potega. Oba elementa sta izmerljiva (lokostrelska vaga in meter). Puščica se izbere v skladu s publiciranimi tabelami proizvajalca (za otroke obstajajo posebne tabele), pri čemer je potrebno spoštovati tudi priporočeno težo konice in operesenja z jahačem (F.O.C). Če nimate na voljo puščice optimalne togosti, se lahko njena dinamična togost s težo konice ali operesenja delno spremeni, vendar o tem bo govora kasneje. Preden začnete z uglaševanjem svoje opreme morate preveriti naslednje:

• Preverite, da so vaše puščice povsem ravne, da imajo nepoškodovana peresa in popolnoma simetrično nameščene nove jahače.

• Preverite, da je na lok nameščena vsa potrebna oprema (predpisana tetiva, Berger, namerilna naprava, stabilizatorji, ležišče za puščico itn…).

• Preverite, da vzmetni gumb ni v napoto operesenju. Če je potrebno obrnite jahače v pravilen položaj tako, da je petelinje pero obrnjeno stran od okna loka.

• Postavite merek namerilne naprave vertikalno nad puščico, ki leži v svojem ležišču-zelo pomembno.

• Preverite, da je prednapetost vzmeti vzmetnega gumba v sredini svojega področja delovanja.

3.3.2. DRUGI KORAK - ZAČETNA VIŠINA TETIVE (BRACEING HEIGHT) Pri osnovni nastavitvi loka se začetna višina tetive nastavi na višino v območju, ki ga priporoča proizvajalec v navodilu za uporabo opreme. Za osnovno vodilo se lahko uporabi tudi Hoyt-ova tabela namestitve višine tetive

OBMOČJE VIŠINE TETIVE ZA STANDARDNE KRAKE DOLGI KRAKI – 68 ″ SREDNJI KRAKI – 66 ″ KRATKI KRAKI – 64 ″

8 ½ - 9 ¼″ 8 ¼ - 9″ 8 – 8 ¾″

DOLŽINA ROČAJA 23 ″ 21.5 – 23.5 cm 21 – 22.8 cm 20.5 – 22 cm

DOLGI KRAKI – 70 ″ SREDNJI KRAKI – 68 ″ KRATKI KRAKI – 66 ″ 8 ¾ - 9 ½ ″ 8 ½ - 9 ¼ ″ 8 ¼ – 9″

DOLŽINA ROČAJA

25 ″ 22 – 24 cm 21.5 – 23.5 cm 21 – 22.8 cm

OBMOČJE VIŠINE TETIVE ZA HOYT FX KRAKE DOLGI KRAKI – 68 ″ SREDNJI KRAKI – 66 ″ KRATKI KRAKI – 64 ″

8 ¼ - 8 ¾ ″ 8 - 8 ½ ″ 7 ¾ – 8 ¼ ″

DOLŽINA ROČAJA 23 ″ 21 – 22 cm 20.5 – 21.5 cm 20 – 21 cm

DOLGI KRAKI – 70 ″ SREDNJI KRAKI – 68 ″ KRATKI KRAKI – 66 ″ 8 ½ - 9 ″ 8 ¼ - 9 ¾ ″ 8 – 8 ½ ″

DOLŽINA ROČAJA

25 ″ 21.5 – 22.8 cm 21 – 22 cm 20.5 – 21.5 cm Matthews (Matthews 1980) priporoča namestitev začetne višine tetive v zgornji polovici priporočenega območja, kar omogoča pravilen in čist izlet puščice, ter zadovoljivo odpuščanje opreme pri napakah pri strelu. Začetna višina tetive se regulira z dolžino tetive, praktično s povečanjem ali zmanjšanjem števila navojev pravilno dolge tetive. Z zmanjševanjem začetne višine tetive se doseže večja hitrost izleta puščice, vendar le to povečuje tveganost čistega izleta puščice. V procesu uglaševanja opreme je priporočljivo in koristno občasno zmanjševati višino tetive in na ta način raziskati zadovoljivo in praktično operativno območje delovanja loka ter pridobljene učinke. Pravilna začetna višina tetive se pogosto najlažje oceni po zvoku, ki ga lok ustvari pri strelu. Večina zvoka nastane zaradi udarca tetive po obeh krivinah krakov ukrivljenega loka. Bolj kot se začetna višina tetive odmika od optimalnega, bolj glasen postaja lok. Enako pomemben je učinek začetne višine na trenutek v katerem jahač puščice zapusti objem sedla na tetivi. Natančna namestitev začetne višine tetive omogoča čistejši izlet puščice tudi v tem pogledu. Zvok je vedno najboljše začetno vodilo.

Pri natančnem uglaševanju loka (fino ali mikro uglaševanje) nam optimalno začetno višino tetive nakazuje tudi model obnašanja puščice v njenem letu proti tarči. Lokostrelec Marcel Van Apeldoorn predlaga naslednji postopek za natančno določitev začetne višine tetive. Z uglaševanjem se začne na najnižji priporočeni višini tetive proizvajalca. Večkrat izstrelite vse puščice in zabeležite grupo zadetkov. Potem iz serije v serijo počasi povečujte začetno višino tetive (za 1/16 cole naenkrat) in sproti beležite grupe zadetkov. Dobili boste diagram podoben spodnji sliki:

Višina grupe zadetkov praktično izkazuje energijo vašega loka. Na spodnji meji začetne višine loka je energija loka manjša kot v optimalnem primeru, ravno tako pa tudi v primeru prevelike začetne višine tetive. Začetno višino tetive določite sorazmerno najvišji grupi zadetkov. V tem primeru je lok zagotovo najbolj učinkovit in najmanj energije bo ostalo za zvok, vibracije in ostale nezaželene učinke strela. OPOMBA: S spremembami začetne višine tetive se menja tudi višina sedla na tetivi. Višina sedla se menja zaradi spremembe tilerja loka , ki se s spremembami začetne višine loka ravno tako menja. Po pravilu, čim bolj se spremeni tiler loka, večji učinek bo to imelo na mesto sedla na tetivi.

3.3.3. TRETJI KORAK - MESTO SEDLA NA TETIVI (NOCKING POINT) Sedlo na tetivi mora biti začetno postavljeno 3-9 mm višje od ležišča za puščico.

MIN ZAČETNA VIŠINA TETIVE MAKS

VIŠINA ZADETKA V

cm

VIŠINA GRUPE ZADETKOV

POVEČUJ ZA PO 1/16 cole

Pri namestitvi sedla na tetivi si obvezno pomagamo z lokostrelskim merilom- fistmele. Praktično pravilo in pravilo ugotovljeno na osnovi izkušenj (rule of thumb) je, da sta običajno vrednosti višine sedla na tetivi in tilerja enaki. To pomeni, da je običajno višina sedla na tetivi po vrednosti enaka razliki tilerja med zgornjim in spodnjim krakom. Če je npr. razlika tilerja med spodnjim in zgornjim krakom 4 mm, potem se pri osnovni nastavitvi loka namesti tudi sedlo na tetivi 4 mm nad ležišče puščice. 3.3.3.1. OSNOVNA PREVERKA MESTA SEDLA NA TETIVI

Prvo se preveri, da je sedlo na tetivi med 3-9 mm nad ležiščem puščice. Puščice se ustrelijo horizontalno na podlogo tarče, ki je oddaljena 3-5 metrov. Pri tem je najbolj smiselno uporabiti podlogo iz umetne mase, ki dejansko pokaže pravilno smer preboja. Slamnata ali tarča iz odpadnih nogavic lahko pokažeta napačno smer preboja. Opazuje se ali se je puščica zapičila v podlogo z zadnjim koncem dvignjenim nad horizontalno linijo strela ali pod njo.

VIŠINA SEDLA NA TETIVI

3 – 9 mm

LOKOSTRELSKO MERILO -FISTMELE

Opombe:

• Testiranje je uspešno samo, če se puščica izstreli popolnoma horizontalno proti podlogi.

Za pomoč se prosi nekoga, ki bo s strani preveril horizontalnost strela. • Ustreli se več puščic na različna mesta v tarči, saj neenakomerna izdelava tarče lahko

prikaže napačno smer preboja. • Tudi, če prvo streljanje pokaže pravilno smer preboja, preveri smer preboja še na večji in

manjši razdalji strela. • Pozor-namestitev sedla na tetivi je v direktni povezavi s tilerjem loka – le ta pa z potezno

silo loka. Če se pri preverjanju mesta sedla na tetivi nikakor ne more pridobiti pravilen rezultat, potem je ponovno potrebno preveriti vrednost tilerja loka.

Če imamo že pripravljen papirni zaslon se lahko test izvede tudi z njegovo pomočjo. Test izvedena na ta način je tudi bolj natančen in zanesljiv. Pridobljeni vertikalni vzorec preboja puščice je lahko naslednji:

ZADNJI DEL PUŠČICE JE NAD HORIZONTALO LINIJO STRELA

SEDLO NA TETIVI JE NAMEŠČENO

PREVISOKO

ZADNJI DEL PUŠČICE JE POD HORIZONTALO LINIJO STRELA

SEDLO NA TETIVI JE NAMEŠČENO

PRENIZKO

ZADNJI DEL PUŠČICE JE V HORIZONTALNI LINIJI STRELA

SEDLO NA TETIVI JE NAMEŠČENO

PRAVILNO, VENDAR PREVERI ŠE NA DRUGIH RAZDALJAH STRELA

PREIZKUS BO BOLJ NATANČEN, ČE SE UPORABLJA NEOPERESENA PUŠČICA

ali

Običajno so prvi pridobljeni vzorci poševni, vendar se v tem delu postopka opazuje samo vertikalni vzorec. Sedlo na tetivi je potrebno premikati toliko časa, da konica neoperesene puščice prebije papir v isti višini kot jahač puščice. Z lokostrelskim merilnim pripomočkom (fistmele) se izmeri višina jahača in zabeleži v dnevnik streljanja ali v ta namen pripravljeno tabelo. Zopet je potrebno imeti na umu dejstvo, da bo vsaka sprememba mesta sedla na tetivi vplivala na dinamični tiler loka in obratno 3.3.4. ČETRTI KORAK-SREDINSKA NAMESTITEV PUŠČICE V LOK (CENTRE

SHOT) Pri ukrivljenem loku ali sestavljenem loku, s katerim se strelja brez mehaničnega sprožilca, s pomočjo prstov, se zaradi lokostrelskega paradoksa pri strelu, puščica začetno namesti v svoje ležišče namesti tako, kot je prikazano na desni spodnji sliki.

SMER STRELA

PODLOGA ZASLON

ČE KONICA NE OPERESENE PUŠČICE PREBIJE PAPIR VIŠJE OD JAHAČA PUŠČICE

POMENI, DA JE SEDLO NA TETIVI NAMEŠČENO PRENIZKO.

ZASLON

SMER STRELA

PODLOGA ZASLON

ČE KONICA NE OPERESENE PUŠČICE PREBIJE PAPIR NIŽJE OD JAHAČA PUŠČICE POMENI, DA JE SEDLO NA TETIVI NAMEŠČENO PREVISOKO.

ZASLON

Zahtevana namestitev se pri ukrivljenem loku doseže s premiki notranjega obročka Bergerja, pri sestavljenem loku pa s premiki ležišča za puščico. Pri začetniških lokih je centralna nastavitev ročaja loka in njegovih krakov določena s konstrukcijo loka in se je običajno ne da

PRI DESNEM LOKU JE PUŠČICA

ZA DOLOČENO VREDNOST LEVO

OD SREDIŠČNE LINIJE LOKA

TETIVA

SREDIŠČNA LINIJA LOKA

PUŠČICA JE PORAVNANA S

SREDIŠČNO LINIJO LOKA

spreminjati. Pri cenejših lokih slabše kvalitete se lahko pripeti, da je zaradi nenatančne izdelave zvit celoten ročaj ali pa so zviti kraki loka. Leseni kraki se lahko zvijejo tudi zaradi nemarnega skladiščenja ali zaradi napačnega napenjanja loka. Središčna poravnava loka se sicer lahko doseže z natančnim podlaganjem krakov, vendar se potrebno izogibajte opreme, ki je zvita. Končni rezultat namestitve zvite opreme je vedno vprašljiv, ni varen in vodi v deviantno tehniko strela. Bolj tehnično dovršeni in dražji ročaji imajo vgrajen sistem s pomočjo katerega se lahko doseže in spreminja centralna namestitev loka in krakov. (glej 2.1.4.1.) S pravilnim odmikom puščice v levo od središčnice loka dosežemo, da puščica izbrane togosti, vkljub nastanku lokostrelskega paradoksa in njenemu izvijanju v trenutku strela, iz loka izleti z usmeritvijo svojega gravitaciojskega centra natančno proti tarči. Postopek :

• Prvo označite središčnico krakov. • Z vijaki za poravnavo (če na loku ne obstaja sistem za središčno poravnavo krakov, s

natančnim podlaganjem krakov) poravnamo krake s središčnico ročaja. • Vpnite lok pokončno, na mestu kjer je nameščen njegov stabilizator na tak način, da

na krakih loka ni prav nobene dodatne sile. Za to lahko uporabite naslon stola in mizarski primež.

• V lok umestite puščico. Z enim očesom poravnajte oznake na krakih in ročaju s tetivo in opazujte odnos konice puščice proti tako določeni središčnici loka. Vrh puščice mora biti pri desnem loku usmerjen za določeno vrednost v levo od središčnice loka tako, kot je to prikazano na zgornji desni sliki. Kolikšna mora biti ta vrednost je opisano v naslednjem poglavju, samo vrednost pa določite s privijanjem ali odvijanjem notranjega obročka Bergerja, ki ga po končani namestitvi učvrstite v želenem položaju.

3.3.4.1. OSNOVNA PREVERKA SREDINSKE NAMESTITVE PUŠČICE V LOKU

Kako pravilno sredinsko namestiti puščico v lok, kako odrediti pravilen odmik Bergerjevega gumba od centralne linije loka in koliko mora gledati konica puščice v levo je odvisno od vrste in dolžine puščice? POMEMBNO !! Boljši Bergerjevi gumbi imajo v kompletu 3 vzmeti: šibkejša vzmet deluje v obsegu od 1-5 Nm in je primerna za sile potega do 30 #, srednje močna vzmet deluje v obsegu od 3-9 Nm in je primerna za sile potega do 45 #, močnejša vzmet pa deluje v obsegu od 6 -14 Nm in več, ter je primerna za sile potega preko 45#. V kompletu je tudi tabela za nastavitev Bergerjevega gumba in moč (njena sila prednapetosti) izbrane vzmeti se začetno namesti v področje njenega optimalnega delovanja (v sredino področja delovanja). Uravnavanje se izvaja pod dobro, kontrastno svetlobo in z lokom vpetim v podstavek ali na naslon stola.

Najbolje je, da se desni rob konice razdeli na tri dele. Tretjina konice, ki se potrebuje se lahko tudi pobarva s kontrastno barvo. Odmik od središčnice začetno postavimo na naslednji način, za naslednje vrste puščic. ALUMINIJ: ves sprednji del puščice (konica) se mora videti levo, izven vertikalne ravnine loka, ki jo predstavlja tetiva, razen v primeru, da je puščica zelo kratka. KARBON: 1/3 sprednjega dela puščice (konica) se mora videti levo, izven vertikalne ravnine loka, ki jo predstavlja tetiva. Za puščice daljše od 30 col in aluminijaste puščice začeten odmik Bergerjevega gumba postavimo tako, da levi rob tetive postavimo na notranjo, na sliki desno tretjino konice puščice.. Za karbonske puščice dolžine okoli 28" odmik namestimo na srednjo tretjino, za krajše od 28" in zrlo kratke in ″mehke″ aluminijaste puščice pa na levo tretjino konice tako, da so že skoraj poravnane z vertikalno središčnico loka, ki jo predstavlja tetiva. Potrebno se je zavedati, da čim krajša je puščica, manjša bo njena vrednost lateralnega izletnega lokostrelskega paradoksa. To pomeni, da se bo pri izletu iz loka manj izvila stran od loka in da za njen premočrtni izlet iz loka potrebujemo bolj središčno namestitev puščice v loku. Na koncu izstrelite komplet neoperesenih puščic v kompaktno podlogo in analizirajte smer njihovega preboja in zapičenosti. Središčni odmik vzmetnega gumba uravnajte tako, da se puščice zapičijo v tarčo naravnost. To sicer ne pomeni, da je sredinski odmik loka pravilen in dokončno urejen, je pa dober začetek za natančno uglaševanje loka.

ALUMINIJ IN

DOLŽINA >30"

ZELO KRATKE ALU PUŠČICE IN

KARBON < 28 "

OBIČAJNA NASTAVITE V ALU IN KARBONSKIH

PUŠČIC DOLŽINE

OKOLI 28"

PROJEKCIJA TETIVE

3.3.5. PETI KORAK - TOGOST PUŠČICE (ARROW SPIN) Če togost puščice ne odgovarja potezni sili vašega loka in dolžini vašega potega bo le ta iz loka izletela tako, da bo z zadnjim delom opletala levo in desno. Izraz za tak let puščice je – oscilacija puščice v horizontalnem planu ali fishtailing. Kako lahko najlažje preverite ali je izbrana puščica pravilne togosti? Obstaja kar nekaj metod, vendar je zagotovo najboljša metoda primerjanja mesta grupe zadetkov operesenih in mesta grupe zadetkov neoperesenih puščic. Prvo se ponovno prepričajte, da je pred nastavitev vzmetne sile vzmetnega gumba v področju njenega optimalnega delovanja (v sredini področja delovanja). Na daljini 15m do 20m izstrelite v center tarče tri operesene puščice in takoj zatem tri neoperesene puščice.

Če neoperesene puščice pri desnem loku zadenejo desno od operesenih to pomeni, da ima puščica premajhno dinamično togost (je "premehka"). Potrebno je zmanjšati moč loka ali povečati prednapetost vzmetne sile vzmeti vzmetnega gumba ali zmanjšati težo konice.

VZMETNI GUMB JE PREVEČ DESNO OD

SREDIŠČNE LINIJE LOKA

PREMAKNI GA BOLJ V LEVO

VZMETNI GUMB JE PREVEČ LEVO OD

SREDIŠČNE LINIJE LOKA

PREMAKNI GA BOLJ V DESNO

SREDIŠČNA NASTAVITEV PUŠČICE V LOK (CENTRE SHOT)

JE PO VSEJ VERJETNOSTIM PRAVILNA, VENDAR JE

POTREBNO NAMESTITEV PREVERTI ŠE NA DRUGIH

RAZDALJAH STRELA

ZADNJI DEL PUŠČICE JE USMERJEN LEVO

ZADNJI DEL PUŠČICE JE USMERJEN DESNO

PUŠČICA JE ZAPIČENA NARAVNOST

PREDNAPETOST VZMETI JE V SREDINI NJENEGA PODROČJA DELOVANJA

NEOPERESENE

OPERESENE

Če neoperesene puščice pri desnem loku zadenejo levo od operesenih to pomeni, da ima puščica preveliko dinamično togost (je "pretrda"). Potrebno je povečati moč loka ali zmanjšati prednapetost vzmetne sile vzmeti vzmetnega gumba ali povečati težo konice.

Če niste v stanju neoperesene puščice spraviti v grupo z operesenimi to pomeni, da puščica ni pravilno izbrana. Če situacija ni jasna in uradna tabela pravi, da je izbrana vseeno pravilna puščica morate obvezno preveriti čistost njenega izleta iz loka, kar je opisano v naslednjem poglavju. Preverite tudi, da vzmet v Bergerju ni prešibka tako, da vzmetni gumb pri strelu doseže svoj polni hod. Še enkrat preverite vertikalno poravnanost krakov loka in središčno nastavitev puščice. 3.3.5.1. OSNOVNA PREVERKA TOGOSTI IZBRANE NEZNANE PUŠČICE

Lokostrelec mora vedno izbrati puščico, ki ustreza potezni sili njegovega loka in njegovi dolžini potega. Oba elementa sta izmerljiva (lokostrelska vaga in meter). Puščica se izbere v skladu s publiciranimi tabelami proizvajalca (za otroke obstajajo posebne tabele), pri čemer je potrebno spoštovati tudi priporočeno težo konice in operesenja z jahačem (F.O.C). Večkrat začetniki pričnejo svoje lokostrelsko udejstvovanje s puščicami neznanega proizvajalca in s puščicami s katerih so izbrisane številke, ki označujejo njihove lastnosti. Strelci tradicionalnega lokostrelstva običajno streljajo z lesenimi puščicami popolnoma neznanih lastnosti. Nepravilno izbrana puščica lahko demotivira začetne lokostrelske korake ali kar je še huje, lahko usmeri lokostrelca v popolnoma napačno tehniko strela, nagibanje loka in anticipiranje strela, ki je povezano z grobimi premiki telesa v samem spustu itd… Usklajenost togosti puščice s potezno silo loka in dolžino potega lokostrelca lahko preverimo na naslednji preprost način:

• sedlo na tetivi se namesti v območje 3-9 mm nad ležišče za puščico, • lok mora biti popolnoma centriran, kar pomeni, da mora biti tetiva popolnoma

poravnana s središčnico krakov samega loka in ročaja • vzmetni gum Bergerja se namesti tako, da je puščica popolnoma poravnana s

središčnico loka, • vzmet Bergerja se zamenja s čvrstim vložkom, ali pa se popolnoma učvrsti, • izstreli se več puščic skozi papirni zaslon, ki se postavi na oddaljenosti 3-5 metrov od

strelca,

OPERESENE

NEOPERESENE

• analizira se pridobljeni vzorec preboja papirja Če je horizontalni vzorec krajši od 5 centimetrov se lahko dinamična togost (spin) puščice še vedno zadovoljivo poveča/zmanjša z zmanjšanjem teže konice ali z zmanjšanjem/povečanjem potezne sile loka. Če je horizontalni vzorec daljši od 5 centimetrov je puščica neprimerna za nadaljnjo uglaševanje in je potrebno izbrati puščico z drugačno vrednostjo statične togosti.. Ponovno bi poudaril, da se horizontalni vzorec preboja papirja lahko uporabi samo pri popolnoma centriranem loku in da z njim praktično preverjamo samo količino lokostrelskega paradoksa, ki se ustvari z dinamiko strela, s tem pa tudi dinamično togost uporabljene cevke puščice. Priporoča se tudi streljanje s pomočjo mehaničnega sprožilca. SVARILO!!! Horizontalen vzorec preboja papirnega zaslona v nobenem primeru ne moremo uporabiti za fino uglaševanje Bergerjevega gumba. 3.3.6. ŠESTI KORAK - NASTAVITEV VZMETNE SILE VZMETI VZMETNEGA GUMBA Vse dosedanje nastavitve in testiranja niso upoštevale namestitev namerilne naprave na loku. Pri nastavitvi vzmetne sile vzmetnega gumba moramo upoštevati tudi smer streljanja in s samim tem tudi umestitev namerilne naprave v sistem loka in puščice. Namestitev vzmetne sile vzmetnega gumba sledi po namestitvi sedla na tetivi in odrejanja središčnega odmika vzmetnega gumba (središčne namestitve puščice v loku). Običajno se namestitev izvaja z operesenimi puščicami, ki se streljajo na standardno tarčo premera 60 cm na razdalji 20m.

VZOREC

ZASLON

PODLOGA

ČE KONICA NE OPERESENE PUŠČICE PREBIJE PAPIR LEVO

OD JAHAČA SE USTVARI PRI DESNO

ROKIH LOKOSTRELCIH LEVI

VZOREC, KI NAM GOVORI, DA JE

DINAMIČNA TOGOST NJEGOVIH PUŠČIC

PREVELIKA

VZOREC

ZASLON

PODLOGA

ČE KONICA NE OPERESENE PUŠČICE PREBIJE PAPIR DESNO OD JAHAČA SE

USTVARI PRI DESNO ROKIH LOKOSTRELCIH LEVI

VZOREC, KI NAM GOVORI, DA JE DINAMIČNA TOGOST

NJEGOVIH PUŠČIC PREMAJHNA.

POSTOPEK:

• Preverite pravilno središčno namestitev puščice v loku v skladu s prejšnjimi poglavji. • Postavite merek namerilne naprave, natančno nad puščico ali tako, da tetiva poteka po

desnem robu merka. Kam, je odvisno od tega, kje vidite tetivo v trenutku spusta.

• Ustrelite več operesenih puščic v center tarče. • Nastavite moč vzmetnega gumba tako, da se ustvari grupa puščic točno v vertikalni liniji

s točko v katero se meri. Praktično puščice priletijo tja kamor merite.

PREDNASTAVITEV VZMETNE SILE

VZMETNEGA GUMBA JE PREVELIKA

PREDNASTAVITEV VZMETNE SILE

VZMETNEGA GUMBA JE PRAVILNA

PREDNASTAVITEV VZMETNE SILE

VZMETNEGA GUMBA JE PREMAJHNA

LOK

MEREK

TETIVA

VZMETNI GUMB

OPOMBE!!

• Nastavljanje pred nastavitve vzmetne sile Bergerja se vedno izvaja po namestitvi središčnega odmika puščice v loku kar pomeni, da se izvaja po vsakem testiranju z neopereseno puščico.

• Po vsaki spremembi pred nastavitvene vzmetne sile vzmeti Bergerja se vedno preveri grupiranje puščic na ostalih razdaljah. Vsako boljše grupiranje na posamezni razdalji se zabeleži v dnevnik streljanja.

• Sprememba pred nastavitvene vzmetne sile vzmeti Bergerja ne izključuje dodatno korekcijo središčnega položaja puščice v loku, vse skupaj pa je odvisno od dobrega grupiranja puščic na vseh razdaljah streljanja.

• OPOZORILO- število medsebojnih odnosov med pred nastavitveno silo vzmeti Bergerja, središčnim odmikom Bergerja in središčnim položajem merka namerilne naprave, ki lahko rezultirajo z dobrim grupiranjem na posamezni razdalji je neskončno. Obstaja pa samo ena optimalna nastavitev vseh treh elementov za vse razdalje. Pri tem predstavlja središčna poravnava merka namerilne naprave obvezno konstanto, ki mora biti zagotovljena na vseh razdaljah streljanja.

3.3.7. SEDMI KORAK - ČIST IZLET PUŠČICE IZ LOKA (CLEARANCE) Minimalna zahteva za doseganje dobrega učinka strela je čist izlet puščice iz loka. To pomeni, da mora puščica izleteti iz loka brez kontakta z ostalimi deli loka. Edini dovoljeni kontakt, je kontakt puščice, njenega ležišča in vzmetnega gumba v začetnem delu strela. Vsak naslednji kontakt med puščico in katerim koli delom loka ustvari slab let puščice in zelo variabilno streljanje. Slabši strel povzroči večji kontakt med puščico in lokom, boljši streli pa manjši. Zaradi tega lokostrelec ni v stanju ustvariti dobre grupe zadetkov. Vsi problemi, ki nastanejo zaradi nečistega izleta puščice iz loka morajo biti rešeni preden se začne natančno uglaševanje loka in puščice. Slaba osnovna namestitev opreme ali njena razglasitev lahko povzroči problem čistega izleta puščice iz loka in zato je potrebno večkrat izvršiti pregled lokostrelske opreme. 3.3.7.1. PREGLED PUŠČIC Puščice morajo biti pod stalnim nadzorom lokostrelca. Znaki nečistega izleta puščice se običajno pojavijo na zadnjem delu puščice. Znaki se bodo vedno pojavili na vseh puščicah s katerimi lokostrelec strelja, zato se nadzor izvaja neprekinjeno. Na puščicah, ki čakajo na tekmo v kovčku se znaki obrabe in poškodb ne bodo pojavili. Na puščicah se pojavijo tudi poškodbe zaradi udarcev drugih puščic, vendar to ni tisto kar se išče. Iščejo se vedno poškodbe, ki se pojavijo kot vzorec na vseh puščicah, kot na primer:

• Znake obrabe vzdolž cevke puščice, še posebej v njenem zadnjem delu. Evidentirati je potrebno vsako poškodbo puščice, obrabo njene anodizirane površine, poškodbe njene polirane površine ali vsako odrgnino, ki lahko indicira kontakt puščice s katerim koli drugim delom loka. Če obstaja problem čistega izleta puščice iz loka se bo to opazilo na strani puščice, ki je obrnjena proti loku, opazila pa se bo sled vzmetnega gumba ali pa ležišča za puščico.

• Obrabljena, poškodovana ali odtrgana peresa vedno kažejo na problem čistega izleta puščice iz loka. Pri ukrivljenem loku je najbolj občutljivo in ogroženo spodnje pero, pa tudi na obeh notranjih peresih se lahko pojavijo odrgnine ali poškodbe. Iščejo se pojavni vzorci udarcev, odrgnin, presekov, zavihkov itd… Pri tem se je potrebno zavedati, da do poškodb lahko pride tudi zaradi premajhnega prostora v kovčku v katerem so shranjeni lok in puščice.

Nekaj običajnih vzorcev poškodb zaradi nečistega izleta puščice iz loka je prikazano na naslednji sliki.

3.3.7.2. POŠKODBE LOKA Večkrat se mora opraviti pregled ležišča za puščico, vzmetnega gumba, okna loka in namerilne naprave. Preveri se:

• Prisotnost sledi udarcev puščice, še posebno okoli okna loka v bližini ležišča za puščico. • Sledi depozita plastičnih peres na ležišču za puščico ali celo oknu loka, tleskaču ali

namerilni napravi. • Obraba vzmetnega gumba. Obraba vzmetnega gumba v njegovem središčnem delu je

normalen pojav. Obraba robov okrogline vzmetnega gumba indicira nečist izlet puščice. Prekomerna obraba središčnega dela vzmetnega gumba, pri njegovi pravilni obrabi, se lahko zmanjša z njegovim občasnim rotiranjem.

Vedno bodi pozoren na zvok udarca, ki se običajno pojavi pri nečistem izletu puščice iz loka.

POŠKODBE NA POLITURI CEVKE ALI JAHAČU PUŠČICE

UDARNINE PERES NA LOKOVI STRANI PUŠČICE

POŠKODBE SPODNJEGA PERESA

3.3.7.3. POTRDITEV NEČISTEGA IZLETA PUŠČICE IZ LOKA Potrditev nečistega izleta s pomočjo prahu Na dele loka za katere obstaja sum, da pri strelu pridejo v kontakt s puščico se nanese kreda v prahu ali smukec. Običajno se s smukcem v pločevinki pod pritiskom poškropijo deli okoli ležišča za puščico ali sama peresa in cevka puščice. Po nekaj ustreljenih strelih se preverijo sledi, ki so nastale v smukcu. Potrditev nečistega izleta s pomočjo plastelina Na okno loka, takoj za ležiščem za puščico se nanese tanek sloj plastelina. Pazi se, da sloj ni predebel. Ustreli se nekaj puščic in pregledajo se nastale sledi v plastelinu. 3.3.7.4. OSTALE POJAVNE OBLIKE SLABEGA IZLETA PUŠČICE Vsak slab izlet puščice iz loka ima lahko različne vzroke, od slabe tehnike strela - predvsem slabega spusta, do slabo uglašenega sistema lok/puščica. Vse skupaj vedno povzroči nečist izlet puščice, ki ga bo lokostrelec ugotovil po:

• slabem in spiralnem letu puščice ali njenem izrazitem fishtailig-u, • slabem grupiranju puščic na majhni razdalji, • slišnem udarcu puščice po delu loka, • obarvanosti ležišča za puščico z odtenkom plastičnih peres, • pogosti menjavi ležišča za puščico (če se uporablja plastično ležišče), • premaknitvi tleskača iz prvotnega položaja naprej, • občasnem popolnoma zgrešenem strelu, med drugače ustaljenim in tekočim streljanjem.

3.3.7.5. VZROKI NEČISTEGA IZLETA PUŠČICE IN NJIHOVO ODPRAVLJANJE Do nečistega izleta puščice iz loka lahko pride zaradi različnih vzrokov. Slaba tehnika strela je tudi eden od njih. Običajno je vzrok nečistega izleta puščice slabo uglašena oprema in naslednji odstavki se nanašajo na nekaj možnih vzrokov. Vzroki so razvrščeni po težavnosti njihovega odpravljanja. Pretesno sedlo na tetivi Začetniki in tudi že nekaj letni lokostrelci običajno tetive ne izdelujejo sami. Uporabljajo stare, že delno odslužene tetive in izbirajo med različnimi puščicami in njim pripadajočimi jahači. Pri uporabi vsakega kompleta tetiva-sedlo-jahač je potrebno preveriti, da se jahač od svojega sedla odvaja lahko in gladko. Če jahač prelahko leži v svojem sedlu, bo lokostrelcu puščica padala s tetive, če pa bo jahač v svojem sedlu fiksiran pretrdo, bo to sigurno povzročilo pri strelu kontakt zadnjega dela puščice z oknom loka. Vedno, ko kandidat za lokostrelca začne uporabljati lastno opremo mora biti ta oprema varna in korektno uglašena, saj v nasprotnem primeru bodoči lokostrelec hitro izgubi motivacijo. Pretesno sedlo na tetivi se lahko popravi z:

• uporabo večjih jahačev, • zmanjšanjem števila niti v tetivi, • tanjšim povitjem tetive.

Vedno se priporoča izdelava nekoliko tanjše tetive v okviru priporočenega. Želena debelina povitja in s tem tudi sedla se doseže z dodajanjem sloja teflona med tetivo in povitjem. Dodani sloj bo tudi zmanjšal obrabo same tetive zaradi stalnega natikanja jahača v sedlo tetive. Prenizko nameščeno sedlo na tetivi Prenizko nameščeno sedlo na tetivi lahko povzroči udarec puščice po loku. Sedlo na tetivi mora biti nameščeno vsaj 3mm ali več nad ležiščem puščice. Za pravilno namestitev se uporablja lokostrelsko merilo, namestitev pa se preveri v toku osnovnega uglaševanja loka, še bolje pa s testiranjem s pomočjo papirnega zaslona. Ekstremna pozicija vzmetnega gumba Osnovna namestitev vzmetnega gumba mora biti taka, kot je opisana in puščica mora biti začetno usmerjena levo od središčne linije loka. Nepravilna začetna višina tetive(braceing height) Napačna, še posebno premajhna vrednost začetne višine tetive lahko povzroči nečist izlet puščice iz loka. Začetna višina tetive mora biti znotraj priporočene vrednosti proizvajalca loka. Začetna višina tetive se vedno postavi na zgornjo mejo priporočenega razpona, preveri se izlet puščice in se nato počasi zmanjšuje, vse do optimalne vrednosti in uglašenosti. Preveliko ležišče za puščico Na začetniških lokih so ležišča za puščico običajno predimenzionirana in to običajno povzroča kontakt ležišča in izstreljene puščice. Korektivni postopki lahko vključujejo:

• prilagajanje velikosti mizice ležišča puščice do minimalne dovoljene velikosti,

• uporaba ležišča z nižjim profilom, strelci sestavljenega loka lahko uporabijo ležišče nameščeno pod samo puščico,

• uporaba padajočega ležišča za puščico, ki se pri strelu premakne navzdol ali proti oknu loka.

PREDOLGA MIZICA MINIMALNO DOVOLJENO OPTIMALNO-VARNO

• odstranitev vseh ostrih robov ležišča. Včasih se pri strelu peresa enostavno zataknejo za ostre robove ležišča ali mizice. Včasih pomaga že malo lepilnega traku s katerim se ostri rob prekrije.

Napačna togost puščice (najpogostejši vzrok) Najpogostejši vzrok nečistega izleta puščice iz loka je v ne odgovarjajoči togosti cevke puščice za dano silo loka in dolžino potega lokostrelca. Na splošno, če se pojavijo sledi obrabe proti zadnjemu koncu cevke to pomeni, da je togost puščice premajhna, saj se puščica pri svojem izletu preveč upogne. Vedno, ko se odloča o uporabi določenih puščic se, izmeri sila potega loka, izmeri se dolžina potega in izbere puščica v skladu s publicirano tabelo. Če obstaja možnost, se preverijo tudi alternativne cevke, ki so navedene v tabeli. Korektivni postopki lahko vključujejo:

• Uporabo drugega kompleta puščic s pravilnimi lastnostmi – najbolj priporočljivo. • Sprememba sile potega loka. • Testiranje iste cevke z težjimi ali lažjimi konicami. Težja konica zmanjša efektivno

dinamično togost puščice ( jo ″omehča″) in obratno. • Sprememba začetne višine tetive. • Sprememba materiala iz katerega je izdelana tetiva. Hitrejši in manj raztegljivi materiali

(Kevlar, Fast Flight, Dyneema itd…) zmanjšajo efektivno dinamično togost puščice. • Uporaba krakov iz drugih materialov. Karbonski kraki so po pravilu hitrejši in zmanjšajo

efektivno dinamično togost puščice. Ekstremno narušen tiler loka Tiler loka, ki dosega ekstremne vrednosti lahko vpliva na čist izlet puščice iz loka. Situacija se prepozna po ekstremnem odskoku centralnega stabilizatorja pri strelu navzgor ali navzdol. Na samem loku se pojavijo vibracije krakov, ki se prepoznajo po vertikalnem vibriranju sedla na tetivi, ki se dolgo ne umiri. Korektiven postopek predvideva uravnavo tilerja enega ali drugega kraka.

3.3.8. OSMI KORAK - NASTAVITEV TILERJA LOKA Ker so puščice pred strelom nameščene v lok in lok tudi zapustijo nad centrom potiska lokove roke v lok, bi simetričnost moči zgornjega in spodnjega kraka ustvarila pri strelu odskok loka navzgor. Da bi se ta učinek izničil, se kraki izdelajo tako, da ima spodnji krak nekoliko večjo vzmetno moč. Moderni ukrivljeni loki imajo vgrajen mehaničen sistem, s katerim se lahko potezna sila krakov regulira in uglasi z lokostrelčevimi zahtevami. Sam postopek uglaševanja poteznih sil spodnjega in zgornjega kraka se imenuje ″tillering″. Tiler se najbolj direktno izraža kot razlika v razdaljah med mestoma učvrstitve spodnjega in zgornjega kraka v ročaju loka, do tetive loka, merjeno pod pravim kotom na tetivo. Pozitivni tiler loka je takrat, ko je razdalja na zgornjem kraku loka večja od razdalje na spodnjem kraku loka. Idealna namestitev tilerja je odvisna od točke pritiska lokove roke v ročaju loka in stabilizacijskega sistema loka. Ravno zaradi tega je ″tillering″ obvezna procedura, ki sledi vsako spremembo tehnike streljanja in vsakemu posegu v sistem loka in njegovega stabilizacijskega sistema.

Naslednje poglavje razlaga nekaj metod regulacije tilerja loka. 3.3.8.1. OSNOVNA NAMESTITEV TILERJA LOKA Pri osnovni nastavitvi loka se spoštuje osnovno pravilo, ki govori, da mora biti zgornji tiler za 3-5 mm večji od spodnjega. Praktično pravilo in pravilo ugotovljeno na osnovi izkušenj (rule of thumb) je, da sta običajno vrednosti višine sedla na tetivi in tilerja enaki. To pomeni, da je običajno višina sedla na tetivi po vrednosti enaka razliki tilerja med zgornjim in spodnjim krakom 3.3.8.2. STATIČNO URAVNAVANJE TILERJA LOKA Mckinney (Mckinney 1997) priporoča namestitev pozitivnega tilerja tako, da se pri potegu v sidrišče ukrivljenega loka ne opazi noben premik namerilne naprave in njenega merka. Postopek se izvede na naslednji način:

• Lokostrelec stoji 10-15 metrov od tarče na kateri je lice premera 40cm. Višina centra tarče naj bo v višini lokostrelčevih oči.

• V pred potegu v sidrišče naj lokostrelec poravna pikico namerilne naprave s rumenim centrom tarče.

• Lokostrelec povleče tetivo sproščeno, natančno, enakomerno in premočrtno v svoje sidrišče. Lokostrelčeva glava mora biti popolnoma nepremična. V času vleke in sidranja lokostrelec opazuje premike pikice namerilne naprave v odnosu na center tarče.

• Če se pikica v toku sidranja premika navzgor je potrebno zmanjšati potezno silo zgornjega kraka, ali z drugimi besedami povečati vrednost tilerja.

• Če se pikica v toku sidranja premika navzdol je potrebno zmanjšati potezno silo spodnjega kraka, ali z drugimi besedami zmanjšati vrednost tilerja.

OPOMBA: Lokostrelci, ki intenzivno vlečejo po končanem sidranju, morajo na isti način opazovati tudi premike loka v času vleke in v trenutku tleska tleskača. Postopek je smiselno izvajati samo v primeru, če ima lokostrelec natančen in sproščen položaj dlani v ročaju loka in dejansko vleče tetivo v sidrišče premočrtno, s sproščenimi prsti desne vlečne roke. Priporoča se tudi sodelovanje z kolegom, ki neodvisno od lokostrelca, s strani, opazuje premike vrha centralnega stabilizatorja. 3.3.8.3. DINAMIČNO URAVNAVANJE TILERJA LOKA V naslednji proceduri se tiler loka uravna tako, da se pridobi vizualni občutek dobro uravnoteženega loka pri strelu. Postopek se izvede na naslednji način:

• Na lok namestimo zelo dolg in lahek centralni stabilizator. Strelja se z razdalje na kateri se lokostrelec počuti sproščeno. Opazuje se vrh centralnega stabilizatorja v trenutku oddaje strela in obnašanje krakov loka po strelu.

• Če centralni stabilizator odskakuje pri strelu navzgor, potem je potrebno povečati vrednost tilerja in obratno. Da bi lokostrelec lahko ločil naravni premik loka od katere

koli druge motnje, mora dejansko spremljati delovanje loka in iskati vsako trenutno reakcijo loka na strel.

• Med streljanjem se mora opazovati obnašanje krakov loka. Vertikalna oscilacija tetive po strelu se izkazuje z vibracijo sedla na tetivi v vertikalni ravni in nam nakazuje ne uravnovešenost krakov loka. Z majhnimi popravami tilerja morajo biti vibracije zmanjšane v največji možni meri.

3.3.8.4. URAVNAVANJE TILERJA PO OBČUTKU Za pridobitev najboljšega subjektivnega občutka strela, se po določenem času streljanja s popolnoma opremljenim lokom (z vsemi stabilizatorji in utežmi) in pridobljenim občutkom obnašanja loka pri strelu, za majhno vrednost spremeni tiler loka. Ponovno se preverijo občutki pri strelu. Če ni nobene spremembe se tiler vrne na prejšnjo vrednost, če pa se občuti razlika se ta vrednost zapiše in uporabi pri lastni naprednejši namestitvi loka. 3.3.8.5. MIKRO UGLAŠEVANJE TILERJA LOKA Opisano v poglavju o naprednejšem uglaševanju loka.

3.4. POSTOPKI NATANČNEGA IN NAPREDNEJŠEGA UGLAŠEVANJA LOKA Predpogoj za natančnejše in naprednejše uglaševanje loka je izgrajena tehnika strela. Lokostrelci z nestanovitno tehniko strela in nestalno izvedbo strela z natančnim uglaševanjem opreme ne bodo v stanju ustvariti dober rezultat uglaševanja. 3.4.1. TESTIRANJE LETA NEOPRESENE PUŠČICE Testiranje leta neopresene puščice je alternativni in bolj natančen test pravilne pozicije sedla na tetivi in/ali središčne namestitve puščice v loku. Test se izvaja na osnovi opazovanja mesta zadetka v tarči in ne na osnovi opazovanja kota pod katerim je puščica v tarčo zapičena. Istočasno test neoperesene puščice predstavlja najboljši referenčni test po končanem finem uglaševanju loka po sistemu najboljšega grupiranja puščic. Postopek se izvede na naslednji način:

• Center tarče se postavi v višino oči na razdaljo 10m. • V center tarče se vsakič ustrelijo 3 operesene puščice in potem 3 neoperesene puščice. • Razdalja streljanja se postopoma povečuje do 70m.

Sam postopek s povečevanjem razdalje postaja vedno bolj natančen. V primeru slabo pred nastavljenega loka in začetka uglaševanja na večji razdalji, nam možnost pojave zelo velikega fishtailinga in spiralnega leta puščice lahko povzroči zavajajoče zadetke neoperesene puščice. Zato se testiranje vedno začne na manjši razdalji, ki pa se v toku testiranja povečuje vse do 70m. Na tarči se lahko pridobijo naslednji vzorci zadetkov:

OPERESENA PUŠČICA NEOPERESENA PUŠČICA

NEOPERESENE PUŠČICE SO LEVO

SREDINSKA NAMESTITEV PUŠČICE V LOKU JE

PREVEČ V LEVO STRAN

NEOPERESENE PUŠČICE SO DESNO

SREDINSKA NAMESTITEV PUŠČICE V LOKU JE

PREVEČ V DESNO STRAN

NEOPERESENE PUŠČICE SOVISOKO

SEDLO NA TETIVI JE PRENIZKO

NEOPERESENE PUŠČICE SONIZKO

SEDLO NA TETIVI JE PREVISOKO

SPREJEMLJIVO OBMOČJE ZADETKOV

NEOPERESENIH PUŠČIC ZA DESNI LOK

SPREJEMLJIVO OBMOČJE ZADETKOV

NEOPERESENIH PUŠČIC ZA LEVI LOK

Idealna sredinska namestitev puščice v loku in idealna namestitev sedla na tetivi se doseže takrat, ko neopresene puščice padajo na isto mesto kot operesene. V vseh ostalih primerih se neoperesena puščica obnaša ″slabše″ kot operesena in zato smer odstopanja tudi dejansko nakazuje kakšna naj bo korektivna akcija opreme, ki bo pripeljala do boljše uglašenosti. OPOMBE:

• Lokostrelec bo težko pridobil perfekten rezultat testiranja neopresene puščice na zelo velikih razdaljah. Pravilo ugotovljeno na osnovi izkušenj (rule of thumb) nam govori, da je odstopanje do 10cm med opereseno in neopereseno puščico na razdalji 20 m povsem sprejemljivo, vendar nam naslednja opomba govori o tem, da so nekatere smeri odstopanja boljše od drugih.

• Praksa je pokazala, da je potrebno lok uglasiti tako, da so pri uporabi desnega loka zadetki neoperesenih puščic malo nižji in malo v levo od operesenih (malo nižji in desni pri uporabi levega loka). Po teoriji Matthews in Holdena mora to biti tako zaradi dejstva, da vsi vrhunski lokostrelci za idealno uglašen lok smatrajo lok, ki jim oprošča kar največ napak pri strelu. To dosežejo z izletom puščice, pri katerem puščica zapusti lok v smeri rahlo od loka in z malenkostno vzdignjenim zadnjim delom.

• Zaradi naravnega, spiralnega leta puščice (tudi neoperesene) se vzorec zadetkov neoperesene puščice z razdaljo spreminja. Vedno se poskuša pridobiti idealen odnos med opereseno in neopereseno puščico na želeni razdalji streljanja, obvezno pa se preveri grupiranje operesenih puščic tudi na ostalih razdaljah.

NASVET : Po končanem natančnem uglaševanju loka in ustvarjeni najboljši grupi, se brez spreminjanja nastavitev loka izstreli serija ne operesenih puščic na manjši daljini (20-30m) in v dnevnik streljanja zabeleži njihovo odstopanje od grupe operesenih puščic. Pri ponovnem uglaševanju loka se enostavno ustvari enaka referenca, kar zelo pospeši sam postopek natančnega uglaševanja loka. POUK : Vrhunski lokostrelci, ki imajo že leta enako uglasitev svoje opreme na ta način preverjajo tudi optimalno uglašenost svojih (novih) puščic. Puščice in jahači niso izdelani idealno in njihov medsebojni odnos varira od puščice do puščice. S streljanjem neoperesenih puščic na želeni razdalji streljanja in obračanjem njihovih jahačev okoli cevke puščice lokostrelec poišče optimalen odnos med njima. Ko na želeni razdalji ustvari kar najmanjšo grupo in če je ta tudi na predvidenem mestu na tarči, označi vsako puščico in njej pripadajoči jahač. Šele potem pristopi lepljenju peres na cevke in preveri končno grupiranje svojih puščic. Pri zamenjavi jahača. lahko novi jahač umesti na cevko identično staremu, še bolj priporočljivo pa je, da s puščice odlepi peresa in puščico ponovno uglasi. Seveda za to mora imeti v svojih zapiskih zabeleženo mesto grupiranja ostalih puščic. Samo na ta način in s tako statistično pedantnostjo ne bo na treningu ali tekmi nikoli presenečen ali zaskrbljen zaradi uglašenosti svoje opreme.

3.4.2. TESTIRANJE IZLETA PUŠČICE S POMOČJO STRELJANJA SKOZI PAPIRNI ZASLON

Naslednji test lokostrelcu daje dobro indikacijo vertikalnega in lateralnega izleta puščice iz loka. Zaradi ustvarjenega lokostrelskega paradoksa pri strelu se pri streljanju z ukrivljenim lokom navedeni postopek za testiranje lateralnega izleta puščice ne uporablja (razen za ugotavljanje zadostnosti samega paradoksa pri izletu puščice iz loka). Testiranje izleta puščice s pomočjo streljanja skozi papirni zaslon je izredno sprejemljiv postopek preizkusa uglašenosti sestavljenega loka in ga strelci sestavljenega loka redno uporabljajo za preverjanje namestitev svojega loka. Test pravzaprav prikaže obnašanje puščice v njeni zgodnji fazi leta. Uporabljajo se vedno operesene puščice. Za test se potrebuje leseni okvir v katerega namestimo papir primerne debelosti. Pri temu je potrebna pazljivost. Papir prevelike gostote bo poškodoval operesenje puščice in tudi sam rezultat strela ne bo dobro viden. Seveda se ne sme uporabiti tudi papir premajhne gostote, ki ga puščica enostavno raztrga in rezultat strela odnese s seboj. Postopek se izvede na naslednji način:

• V lesen okvir na oddaljenosti 2-4 m od stojišča se vpne časopisni ali kakšen drug lažji papir-zelo prikladen je papir nizke kvalitete, ki ga uporabljajo podjetja za propagandno oglaševanje svojih izdelkov.

• Ustreli se običajen in sproščen strel skozi papir v podlogo tarče, ki je nameščena 2-3m za papirnim zaslonom.

• Analizira se vzorec, ki ga je pustila puščica pri preboju papirnega zaslona.

Na zaslonu se lahko pridobijo naslednji vzorci preboja:

2-3 m 2-4 m

3.4.3. TEST UGLAŠENOSTI LOKA S POMOČJO POVEČEVANJA RAZDALJE

STRELJANJA – METODA VIC-BERGER Test uglašenosti loka s pomočjo povečevanja razdalje streljanja je zelo uporaben test s pomočjo katerega lahko testiramo pravilno pred nastavitev vzmeti vzmetnega gumba in pravilno sredinsko namestitev puščice v loku (centre shot). Testiranje se mora izvajati vedno v popolnoma mirnih atmosferskih pogojih, brez vetra. Preden prične s postopkom testa, se mora lokostrelec ogreti in izstreliti dovolj puščic, da bo v nadaljevanju testa streljal na svoj običajen in ponavljajoč način. Potek postopka:

VZOREC ANALIZA VZORCA

PUŠČICA JE ZAPUSTILA LOK Z ROTACIJO ZADNJE SEKCIJE NAVZGOR

• NAMESTITEV SEDLKA NA TETIVI JE PREVISOKA

• MIZICA LEŽIŠČA ZA PUŠČICO JE PRENIZKA

PUŠČICA JE ZAPUSTILA LOK Z ROTACIJO ZADNJE SEKCIJE NAVZDOL

• NAMESTITEV SEDLKA NA TETIVI JE PRENIZKA

• MIZICA LEŽIŠČA ZA PUŠČICO JE PREVISOKA

RAZLAGA PRIMERNA

TUDI ZA UKRIVLJENI

LOK

PUŠČICA JE ZAPUSTILA LOK Z ROTACIJO ZADNJE SEKCIJE DESNO

• MIZICA LEŽIŠČA ZA PUŠČICO JE PREVEČ V LEVO

• DINAMIČNA TOGOST PUŠČICE JE PREMAJHNA

PUŠČICA JE ZAPUSTILA LOK Z ROTACIJO ZADNJE SEKCIJE LEVO

• MIZICA LEŽIŠČA ZA PUŠČICO JE PREVEČ V DESNO

• DINAMIČNA TOGOST PUŠČICE JE PREVELIKA

RAZLAGA PRIMERNA SAMO ZA

SESTAVLJENI LOK

POTREBNO JE UREDITI TAKO VERTIKALEN KOT LATERALEN IZLET PUŠČICE.

UREDITEV VERTIKALNEGA IZLETA PUŠČICE JE PRIORITETNA

PREVERI NA MINIMALNI IN MAKSIMALNI

RAZDALJI ZASLONA OD

STOJIŠČA

IDEALEN PREBOJ

PUŠČICA NA KRATKI RAZDALJI ,ZARADI PRENOSA ENERGIJE VIBRIRA IN IDEALEN PREBOJ JE BOLJ REDKOST KOT PRAVILO,

VENDAR SE JE POTREBNO TAKEMU VZORCU ČIM BOLJ PRIBLIŽATI.

3.4.3.1. UREDITEV PRIPOMOČKOV IN NASTAVITEV LOKOSTRELČEVE OPREME

• Postavita se dve podlogi za tarčo, ena nad drugo. • Na zgornji podlogi se označi namerilna točka, v katero se meri v celotnem postopku

testiranja. Sama točka je lahko nad nivojem oči, vendar ne preveč, da se puščica pri slabem strelu ne ustreli čez obe podlogi.

• Iz pozicije namerilne točke se s pomočjo grezila in dobro vidne vrvice odredi navpičnica. Brez jasno razvidne navpičnice po kateri lokostrelec tudi poravnava vertikalen položaj loka, test ne more dati pravilnih referenc in lahko postane zavajajoč.

• Vertikalna letev namerilne naprave v loku mora biti popolnoma poravnana z oknom loka in tetivo.

• Merek namerilne naprave se postavi v središčni položaj (levi rob tetive se naslanja na desni rob merka)

3.4.3.2. POSTOPEK TESTA

• Ustreli se nekaj puščic z razdalje 5m v namerilno točko. Pozor na tako majhni razdalji in začetno dobro nastavljenim vzmetnim gumbom so možne poškodbe puščic, zato se lahko natančnost zadetkov na 5m izvede na bolj varen način – tarčni trojček. Če se na 5m ne zadane namerilna točka potem je potrebno ponovno preveriti osnovno nastavitev opreme.

• Brez sprememb razdalje na vertikalni letvi namerilne naprave ustrelimo več puščic na razdalji 10, 15, 20, 25, 30, 35, 40, 45 in 50m. Zabeležimo ustvarjene grupe zadetkov na vsaki razdalji streljanja. Pri lokih manjše moči je potrebno paziti, da na večji razdalji puščica sploh doseže spodnjo podlogo in ne prileti pod njo.

• Vsako puščico za katero imamo občutek, da je izstreljena slabo ali zunaj naših standardov izločimo iz opazovanja in analize.

• Analizira se vzorec pridobljenih grup v odnosu na navpičnico streljanja. • Izvedejo se spremembe prednapetosti vzmeti vzmetnega gumba in sredinske namestitve

puščice v loku (centre shot).

NAMERILNA TOČKA

NAVPIČNICA, ODREJENA S POMOČJO GREZILA

3.4.3.3. INTERPRETACIJA PRIDOBLJENIH VZORCEV NA TARČNI PODLOGI

LEVA UKRIVLJENOST GRUPE ZADETKOV DESNA UKRIVLJENOST GRUPE ZADETKOV

LEVI LOK PUŠČICA JE NAMEŠČENA PREVEČ

V LEVO OD SREDINSKE LINIJE LOKA

ZMANJŠAJ ODMIK VZMETNEGA GUMBA

LEVI LOK PUŠČICA JE NAMEŠČENA PREVEČ

V DESNO OD SREDINSKE LINIJE LOKA

POVEČAJ ODMIK VZMETNEGA GUMBA

DESNI LOK PUŠČICA JE NAMEŠČENA PREVEČ

V DESNO OD SREDINSKE LINIJE LOKA

POVEČAJ ODMIK VZMETNEGA GUMBA

DESNI LOK PUŠČICA JE NAMEŠČENA PREVEČ

V LEVO OD SREDINSKE LINIJE LOKA

ZMANJŠAJ ODMIK VZMETNEGA GUMBA

NAVPIČNA REFERENCA JE

OBVEZNA

PREDNASTAVITEV VZMETNE SILE VZMETI VZMETNEGA GUMBA IN NJEGOVA

SREDINSKA NAMESTITEV STA PRAVILNI

GRUPE ZADETKOV SO V NAVPIČNI LINIJI IN V OBMOČJU VRVICE GREZILA

OBVEZNO SE IZVEDE TESTIRANJE ZADETKOV NA OSNOVI DOSEŽENE

NAJMANJŠE GRUPE ZADETKOV (OPOMBA 1)

Testiranje se mora opraviti večkrat in šele po večkratnem testiranju se lokostrelec lahko odloči za postopek, ki je naveden poleg določenega vzorca. To še posebej velja v primeru, da je že v prvem testu pridobil ″idealen″ vzorec. Ko se enkrat pridobi stalen vzorec streljanja, potem se lahko pristopi uglaševanju Bergerja. Velikokrat se bodo pridobili vzorci, ki predstavljajo mešanico zgoraj opisanih. Nikoli se ne uglašujejo oba elementa Bergerja naenkrat. Vedno se prvo uglasi sredinska namestitev puščice v lok (bolj drastična sprememba) in šele nato se spreminja prednapetost vzmeti vzmetnega gumba (bolj fina sprememba). OPOMBE:

1. ″Idealno″ pomeni, da namestitev prednapetosti vzmeti vzmetnega gumba in središčna namestitev puščice v loku skupaj zagotavljata dober in čist strel v idealnih pogojih (pogojih brez vetra, termike in pri perfektno ustreljenem strelu). Zavedati se je potrebno dejstva, da vsi vrhunski lokostrelci uglasijo svojo opremo tako, da si zagotovijo najboljše grupiranje puščic na določeni razdalji in da jim uglašenost njihove oprema zagotavlja tudi kar največje možno odpuščanje njihovih napak pri strelu. Tako lahko tudi test uglašenosti loka s pomočjo povečevanja razdalje streljanja smatramo samo za test dobre in splošne uglašenosti loka.

2. Spreminjanje prednapetosti vzmetne sile vzmeti vzmetnega gumba se lahko doseže z direktno spremembo prednapetosti vzmeti z njenim privijanjem znotraj Bergerja, lahko pa se spremeni tudi z izbiro vzmeti z drugačnimi vzmetnimi lastnostmi.

3. Prikaz analize pridobljenih vzorcev testa je samo informativen in nikoli ne more lokostrelcu natančno naznačiti potrebno spremembo za natančno uglasitev opreme. Smatra se tudi, da ukrivljenost vzorca grupe zadetkov lahko izhaja samo iz neuglašene

NAGIB GRUPE ZADETKOV V LEVO NAGIB GRUPE ZADETKOV V DESNO

DESNI LOK PREDNAPETOST VZEMETI

VZMETNEGA GUMBA JE PREVELIKA

LEVI LOK PREDNAPETOST VZEMETI

VZMETNEGA GUMBA JE PREMAJHNA

DESNI LOK PREDNAPETOST VZEMETI

VZMETNEGA GUMBA JE PREMAJHNA

LEVI LOK PREDNAPETOST VZEMETI

VZMETNEGA GUMBA JE PREVELIKA

PREBERI OPOMBO 2, KI SE NANAŠA NA SPREMINJANJE VZMETNE SILE VZMETI VZMETNEGA GUMBA

NAVPIČNA REFERENCA JE

OBVEZNA

prednapetosti vzmeti medtem, ko se konstanten nagib linije vzorca lahko pojavi tudi zaradi drugačne neuglašenosti kot je središčna namestitev puščice v loku. Zato je včasih dobro preveriti pridobljeni vzorec grup zadetkov, s pomočjo sprememb sredinske namestitve puščice v loku v obe smeri. Če se vzorec poudarja potem je potrebno še enkrat preveriti vertikalnost vertikalne letve namerilne naprave ali pa več pozornosti posvetiti vertikalnosti loka pri strelu.

3.4.4. UGLAŠEVANJE LOKA S POMOČJO MINIMALIZIRANJA GRUPE ZADETKOV Končni cilj uglaševanja loka je, da lokostrelec na tekmovanju doseže kar najvišje število krogov. Osnovna namestitev loka omogoča čist izlet puščice iz loka in njen pravilen let v zračni masi. Uglaševanje loka s pomočjo povečevanja razdalje streljanja zagotavlja minimalne lateralne premike merka na različnih razdaljah streljanja v normalnem streljanju. Zadnje, kar lokostrelcu omogoča visok rezultat na tekmovanju, je uglašenost opreme na minimalno velikost grupe zadetkov. Naslednje metode in testiranja omogočajo lokostrelcu prav to. Princip je vedno enak. Prvo se izvedejo vsi prej opisani postopki, potem se nastavitve v določenem razponu spremenijo za zelo majhne vrednosti, veliko se strelja, opazuje ter beleži učinek na ustvarjene grupe zadetkov. Uglašenost opreme je optimalna takrat, ko lokostrelec s svojo tehniko streljanja doseže kar najmanjšo velikost grupe zadetkov. Minimaliziranje grupe zadetkov zahteva izvedbo naslednjih testiranj. 3.4.4.1. FINO UGLAŠEVANJE LOKA NA KRATKIH RAZDALJAH Fino uglaševanje loka na kratkih razdaljah predstavlja spremembo mesta sedla na tetivi in spremembo pred nastavitvene sile vzmeti vzmetnega gumba tako, da lokostrelec doseže ločeno kontrolo vertikalne in horizontalne grupe zadetkov. Lahko se uporablja tudi za uglaševanje tilerja loka. POSTOPEK TESTIRANJA Na podlogo za tarče se namesti bela podloga velikosti 60 x 60 cm z jasno videno vertikalno in horizontalno linijo. Strelja se na razdalji 10-15m.

PODLOGA

HORIZONTALNO

VERTIKALNO

3.4.4.1.1. VERTIKALNO UGLAŠEVANJE GRUPE ZADETKOV ALI UGLAŠEVANJE MESTA SEDLA NA TETIVI IN

UGLAŠEVANJE TILERJA LOKA

• Lokostrelec strelja in meri v horizontalno linijo. Vsako naslednjo puščico ustreli približno 5cm bolj v desno od prejšnje. Pri tem pazi na stojišče ki mora biti za vsak strel tudi 5cm bolj v desno.

• Ko se izstreli vseh, recimo12 puščic se izmeri višina pridobljene grupe zadetkov.

VERTIKALNA ŠIRINA GRUPE

• Sedlo na tetivi se premesti za 0.5 -1.0 mm višje ali nižje • Ponovno se izstreli vseh 12 puščic. Če se širina grupe zmanjša, se sedlo na tetivi ponovno

prestavi v isti smeri, če pa se širina grupe poveča, se sedlo na tetivi prestavi v nasprotno smer.

• Sedlo na tetivi se na koncu postopka pusti v poziciji, ki je rezultirala z najmanjšo višino grupe zadetkov.

• Tiler loka se uglašuje na isti način s tem, da se tiler loka spreminja samo na enem kraku loka.

OPOMBA: Če se s pomočjo te metode uglašuje tiler loka potem se priporoča, da se v postopku uglaševanja višina sedla na tetivi ne spreminja. To seveda pomeni, da bo potrebno, po vsaki spremembi tilerja loka, ponovno uglasiti še sedlo na tetivi. 3.4.4.1.2. HORIZONTALNO UGLAŠEVANJE GRUPE ZADETKOV ALI UGLAŠEVANJE PREDNAPETOSTI VZMETI

VZMETNEGA GUMBA

• Lokostrelec strelja in meri v vertikalno linijo. Vsako naslednjo puščico ustreli približno 5cm višje od prejšnje.

• Ko se izstreli vseh, recimo12 puščic, se izmeri širina pridobljene grupe zadetkov.

HORIZONTALNA ŠIRINA GRUPE

• Spremeni se prednapetost vzmeti vzmetnega gumba z obračanjem navoja Bergerja za 1/8 -1/4 obrata v eno ali drugo smer.

• Ponovno se izstreli vseh 12 puščic. Če se širina grupe zmanjša, se prednapetost vzmeti ponovno spremeni v isti smeri, če pa se širina grupe poveča, se prednapetost vzmeti spremeni v nasprotno smer.

• Spreminjanje prednapetosti vzmeti vzmetnega gumba se spreminja sistematično toliko časa, da se doseže najmanjša horizontalna širina grupe zadetkov.

OPOMBE:

1. Zelo priporočljivo in koristno je, da se vsaka dosežena grupa zadetkov zabeleži v za to pripravljeno tabelo.

2. Velikosti grup lahko zelo varirajo med skupinami ustreljenih puščic tudi zaradi same monotonije postopka. Potrebno je biti pozoren na vsako nenadno spremembo velikosti grupe zadetkov in jo vedno potrditi s ponovitvijo streljanja z istimi nastavitvami.

3. Neprestano je potrebno kontrolirati postopnost in sistematičnost vseh pridobljenih sprememb velikosti grupe zadetkov.

3.4.5. MIKRO UGLAŠEVANJE TILERJA - METODA SIMONA NEEDHAM-a Lokostrelci se lahko prepričajo v pravilno nastavitev svojega tilerja s pomočjo metode Simona Needham-a, ki s pomočjo novega Beiterjevega ležišča za puščice (rest-a) omogoča hitro in natančno individualno uglaševanje tilerja loka. Metoda je zasnovana na dejstvu, da pri dinamično uravnoteženem tiler-ju premik nosilca puščice navzgor ali navzdol, pri nespremenjenem položaju sedla puščice na tetivi, ustvarja določen vzorec med srednjim zadetkom operesenih in ne operesenih puščic. Mikro nastavitev novega Beiterjevega ležišča za puščico omogoča postavitev ležišča puščice v tri pozicije:

LEŽIŠČE PUŠČICE V POZICIJI LEŽIŠČE PUŠČICE V POZICIJI LEŽIŠČE PUŠČICE V POZICIJI 1 2 3

Kako lahko lokostrelec s pomočjo te metode najde optimalni tiler loka za svoj individualni slog streljana?

1. Prvo se mora zagotoviti nevtralna in dinamična uravnoteženost loka. 2. Ležišče puščice se postavi v POZICIJO 1. 3. Ustreli se na lice oddaljeno 30m (∅ 60 z vrisano horizontalo linijo v višini rumenega

centra) vsaj tri operesene in tri neoperesene puščice. 4. S premikom namerilne naprave po višini se dosežejo srednji zadetki na vrisani

horizontalni črti, ki poteka skozi center lica. S premiki sedla na tetivi se doseže ista višina operesenih in neoperesenih puščic.

5. Ležišče puščice se premakne v POZICIJO 2. 6. Ponovno se ustrelijo tako operesene kot neoperesene puščice v center tarče brez

premikanja namerilne naprave. 7. Vrišejo se srednji zadetki tako operesenih kot neoperesenih puščic na pripravljeno tarčno

shemo. 8. Ležišče puščice se premakne v POZICIJO 3 9. Ponovno se ustrelijo tako operesene kot neoperesene puščice v center tarče brez

premikanja namerilne naprave. 10. Vrišejo se srednji zadetki tako operesenih kot neoperesenih puščic na pripravljeno tarčno

shemo. 11. Na tarčni shemi se pridobi vzorec, ki odgovarja eni od situacij na naslednji shemi.

LEŽIŠČE PUŠČICE V POZICIJI

2

LEŽIŠČE PUŠČICE V POZICIJI

1

LEŽIŠČE PUŠČICE V POZICIJI

3

NEOPERESENA POVEČAJ

TILER ZMANJŠAJ

TILER TILER JE

PRAVILEN OPERESENA

12. V primeru, da tiler loka ni optimalen (uglašen), se ga spremeni v skladu s shemo. 13. Zaradi potrditve uglašenosti se ponovi postopek opisan od točke dve naprej. Ko je enkrat tiler uglašen, se lahko lok z mikro premiki ležišča za puščico še dodatno natančno uglasi za streljanje na posameznih želenih razdaljah.

OPOMBI:

1. Začetno uglaševanje tilerja se mora izvesti preden se lokostrelec dokončno odloči za puščico določene trdote (njeno krajšanje, izbiro teže konice), saj imajo puščice brez uglašenega tilerja vedno tendenco odleta levo ali desno.

2. Mikro uglaševanje tilerja je del natančnega uglaševanja loka in je odvisno od ostalih uglaševanj, zato se mu vedno pristopi v finalni fazi natančnega uglaševanja loka, potrebno pa ga je tudi večkrat ponoviti.

3.4.6. FINO UGLAŠEVANJE TILERJA SESTAVLJENEGA LOKA – METODA TIM

ROBERTS-a Metoda se imenuje tudi ″paper plate″ metoda. Ime je dobila zaradi uporabe večjega števila vnaprej pripravljenih papirnih podlog z vrisano namerilno točko. Običajno se uporablja za uravnavo tilerja sestavljenega loka, lahko pa se uporabi tudi za uglaševanje in kontrolo tudi drugih nastavitev loka. Postopek se izvede na naslednji način:

1. Pripravi se pet ali več listov papirja velikosti 20x20cm z jasno označenim centrom v katerega se v toku testa tudi meri. Na vsak list se napiše načrtovana sprememba tilerja. Na primer: tiler se lahko od osnovne namestitve spremeni za ¼ obrata - ½ obrata v eno ali drugo stran.

2. Na področju okoli vijaka se začrtajo načrtovane spremembe tilerja, ki odgovarjajo posameznemu listu papirja.

3. Strelja se na razdalji, ki lokostrelcu omogoča najboljšo možnost grupiranja njegovih puščic. Običajno je to razdalja 30m ali več, je pa zelo odvisna od usposobljenosti lokostrelca.

4. Ustreli se šest puščic v prvo papirno podlogo s trenutno namestitvijo tilerja loka. 5. Tiler se spremeni v skladu s planirano spremembo in ponovno se ustreli vseh šest puščic

v naslednjo papirno podlogo na kateri je označena predvidena sprememba tilerja. 6. Postopek se ponovi v skladu z naslednjo načrtovano spremembo in tako naprej, dokler se

ne porabijo vsi papirni listi in preizkusijo vse načrtovane spremembe tilerja. 7. Postopek se ponavlja toliko časa, da se jasno verificira vzorec spremembe grupiranja

puščic ali pa do končne izrabe vseh možnosti nastavitve tilerja loka. Seveda se pri tem mislijo tudi spremembe, ki so lahko manjše od ¼ obrata vijaka.

8. Na koncu se vsi pridobljeni rezultati z vseh listov primerjajo in izbere se nastavitev loka, ki je rezultirala z najbolj ugodno grupo zadetkov.

3.4.7. MIKRO UGLAŠEVANJE LOKA – METODA McKINNEY/RABSKA Metoda, ki jo je Rick McKinney opisal leta 1996 predvideva progresivne spremembe mesta sedla na tetivi, centralne namestitve puščice v loku in pred nastavitvene sile vzmeti vzmetnega gumba na osnovi grupiranja zadetkov na srednjih in daljših razdaljah streljanja. Za zadostno učinkovitost metoda predvideva tudi višji standard usposobljenosti lokostrelca – doseženih vsaj 1150 točk na FITA krogu. Uglaševanje se izvaja na naslednji način:

1. Prvo se izvede osnovna uglasitev opreme s pomočjo testiranja leta neoperesene puščice. V nadaljevanju mikro uglaševanja se predvideva se, da so osnovne nastavitve loka (centre shot, brace height in tiller) korektne.

2. Vse puščice so oštevilčene in neoperesene. 3. Večkrat se izstrelijo vse puščice na razdalji 30m in iz grupe zadetkov se izberejo tiste

puščice, ki grupirajo najbolj konstantno. Iz nadaljnjega uglaševanja se izločijo vse puščice, ki vkljub obračanju jahača puščice ne zadovoljijo pogojem grupiranja – ″trmaste puščice″.

4. Operesijo se vse puščice, ki zadovoljujejo kriterij konstantnega grupiranja, razen dveh puščic, ki ostanejo neoperesene

5. Ponovi se postopek uglaševanje s pomočjo neoperesene puščice na 30m. Sedlo na tetivi in pred nastavitev vzmetne sile vzmeti vzmetnega gumba se uravna tako, da dve neopereseni puščici grupirata skupaj z operesenimi.

6. Postopek se ponovi na 50, 60 in 70 m. 7. Na daljših razdaljah je potrebno opazovati direktno sam let puščice. McKinney priporoča

da je, če se opazi konstanten zanos puščice v eno stran, potrebno spremeniti sredinsko namestitev puščice v loku, če pa se opazi fishtailing puščice, je potrebno spremeniti pred nastavitev vzmetne sile vzmetnega gumba.

8. Uglaševanje se nadaljuje na daljših razdaljah na zgoraj opisan način in poizkuša se pridobiti kar najmanjšo grupo operesenih in neoperesenih puščic.

9. Na najdaljši praktični razdalji (običajno 70m) se izstreli 40-50 strelov operesenih puščic in zabeleži zadetek vsake puščice. Zabeležijo se tudi slabi streli. Potem se višina sedla na tetivi rahlo poveča. Ponovno se izstreli 40-50 strelov in vsi streli se zabeležijo. Primerjajo se dosežene grupe zadetkov. Uglaševanje se nadaljuje dokler se ne doseže najmanjša razpršitev zadetkov. Seveda se uglaševanje lahko izvaja več dni skupaj, zato je zelo pomemben zapis vseh zadetkov, praktično vsake posamezne puščice.

10. Po analizi pridobljenih rezultatov se sedlo na tetivi postavi na mesto, ki je rezultiralo z najmanjšo grupo zadetkov.

11. Isti postopek se ponovi s tem, da se beležijo spremembe prednapetosti vzmeti vzmetnega gumba in vzmet se namesti v skladu z najmanjšo pridobljeno grupo zadetkov.

12. Na koncu mikro uglaševanja se poveča začetna višina tetive za 3mm (1/8 cole) prvo v eno stran, potem pa še v drugo. Opazuje se sistematično povečanje ali pa zmanjšanje grupe zadetkov. Začetna višina tetive se postavi v višino, pri kateri se je ustvarila najmanjša grupa zadetkov. OPOMBA: Začetna višina tetive se je pred začetkom mikro uglaševanja namestila po navodilih proizvajalca, po zvoku in dobrem občutku strelca.

13. Na koncu mikro uglaševanja se ponovno večkrat ustrelijo vse operesene puščice na 20 m in potem še obe neopereseni puščici. Zabeleži se njihov relativen odnos. Podatek bo zelo koristen v primeru zamenjave dela opreme, razglasitvi loka ali vzmetnega gumba. Ponovno mikro uglaševanje bo zahtevalo manj časa in truda.

3.4.8. ZAPIS NASTAVITEV LOKA Zaradi lastne orientacije med uglaševanjem loka vam predlagam, da vsako spremembo nastavitev dosledno zapišete. Ko enkrat smatrate, da je vaš lok zadovoljivo uglašen zapišite v naslednjo tabelo osnovne elemente njegove uglasitve..

DVORANA NA PROSTEMDATUM/ LOK TIP PUŠČICE X-7 ECLIPSE

(SPIN)

TIP PUŠČICE ACE

(SPIN) POTEZNA SILA LOKA ZAČETNA VIŠINA TETIVE ZGORNJI TILER SPODNJI TILER DOLŽINA TETIVE ŠTEVILO NITI TETIVE POZICIJA SEDLA NA TETIVI DOLŽINA PUŠČICE TEŽA KONICE VRSTA JAHAČA VRSTA OPERESENJA DOLŽINA PERES

A A

VZMET -

B B

Zapisovanje elementov vaših nastavitev, za optimalno uglasitev vaše opreme, vam bo prihranilo marsikatero uro, ki jo lahko koristno uporabite za izgrajevanje vaše tehnike strela. Obenem boste lažje razumeli katere nastavitve najbolj vplivajo na določen element leta vaše puščice in boste obenem imeli vse skupaj tudi statistično podprto in pregledno.

4. OSNOVNA LOKOSTRELSKA TEHNIKA Ključ, ki odpira vrata do uspeha v lokostrelstvu leži v ponavljanju. Ponavljati iste gibe znova in znova. Pri tem se mora lokostrelec počutiti sproščeno, samozavestno, udobno in samozadostno. Samo tako se bo pri svojem streljanju dobro počutil in bo v njem užival. Tako stanje svojega jaza bo lahko dosegel samo z neprestano in redno vajo. Na treningu je potrebno ustreliti toliko DOBRIH strelov, kolikor je le to mogoče. Venomer se MORATE izogibati slabim strelom Da bi v tem uspeli je potrebno veliko koncentracije in stalna prisotnost postopka strela. Zato za začetek en nasvet – takoj ko primete v roke lok, začnite streljati z glavo. Vizualizirajte potek svojega strela in ga iz glave poizkusite spraviti v resničnost. Prvo morate v svoji glavi videti, kako puščica zadene center in potem to tudi narediti. Zapomnite si, da je v lokostrelstvu situacija enaka kot v vseh ostalih športih. Toliko kolikor truda vložite v njega, toliko boste od njega dobili. Zapomnite si: če vam v poteku strela nekaj povzroča slab občutek strela, se temu začnite takoj izogibati. Med strelom se morate počutiti dobro in sproščeno. 4.1. OSNOVE 4.1.1. OGREVANJE Trenerji pri lokostrelcih velikokrat opazijo odpor do ogrevanja. Celo vrhunski lokostrelci občasno ogrevanje pred treningom enostavno ignorirajo, ali pa ga skrčijo na najmanjšo možno mero. Vendar ima ogrevanje telesa pred začetkom streljanja izredno velik pomen. S tem se zagotovo preprečijo razno razne poškodbe, tako trenutne, kot tudi poškodbe do katerih pride zaradi izredno velike stopnje ponovljivosti gibov pri strelu. Ogrevanje lokostrelca sprosti in mu poveča telesno gibljivost. Nikar ne zapostavljajte vašega ogrevanja. Če ste tekmovalec vam mora biti jasno, da brez tega ne gre, če pa se z lokostrelstvom ukvarjate na rekreativni ravni, ste pa v igri ravno zaradi vzdrževanja svoje razgibanosti in boljšega počutja. Nekaj tipičnih vaj za ogrevanje bo predstavljeno v šestem poglavju. 4.1.2. LEVI ALI DESNI LOK ? Veliko debat in priporočil je napisanih na to temo. Velika večina trenerjev zagovarja pri izbiri levega ali desnega loka teorijo dominantnega očesa, ki nima nobene osnove v tem ali je človek levičar ali desničar. Če je dominantno vaše desno oko, potem vzemite v roke desni lok (odprtina okna na loku je z leve strani ročaja, tetivo primite z desno roko, ročaj loka pa z levo), če pa je dominantno vaše levo oko potem vzemite v roke levi lok (odprtina okna na loku je z desne strani ročaja, tetivo primite z levo roko, ročaj loka pa z desno). Kako ugotoviti dominantnost vaših oči? Enostavno. Iztegnite roke pred sebe tako, da med obema kazalcema in palcema formirate majhno luknjico. Z obema očesoma poglejte skozi luknjico na oddaljeni predmet. Potem prvo zaprite levo oko. Če predmet še naprej vidite z desnim očesom, potem je to vaše dominantno oko. Če

vam predmet izgine za vašo levo dlan, potem je vaše dominantno oko levo. Da bi to potrdili enostavno zaprete desno oko in odprete levega. Izbrani predmet se vam bo ponovno pojavil v luknjici med vašimi rokami. Dominantnost vaših oči lahko preverite tudi na drugi način. Najlažji je, da skozi luknjico med vašimi rokami pogledate nekoga drugega in on vam pove s katerim očesom ga gledate. To oko je tudi vaše dominantno oko. Nekateri ljudje nimajo dominantnega očesa, praktično gledajo z obema enako intenzivno. V tem primeru je zagotovo najbolje, da desničarji streljajo z desnim lokom, levičarji pa z levim. 4.1.3. MERJENJE – Z ENIM ALI OBEMA OČESOMA? Za začetek naj bo to odvisno od vas samih. Če se bolje počutite in več vidite z enim očesom zaprtim, priprtim ali pokritim z zaslonom, potem se temu ni potrebno izogibati. Pri ljudeh, ki nimajo izrazito dominantnega očesa, lahko merjenje z obema očesoma povzroči veliko preglavic. Videli bodo dva merka in eno samo tarčo. Tako se ne da streljati. V vsakem primeru, ko boste uspeli izgraditi svojo tehniko strela do te mere, da boste lahko eksperimentirali, preizkusite eno in drugo. 4.2. STOJIŠČE Stabilno stojišče lahko izenačimo s stabilnim strelom. Slabo stojišče – slab strel in slab zadetek, še posebej v vetrovnih pogojih. V preteklosti so imeli na daljnem vzhodu izrek: "Stojišče mora biti močno kot gora. " OPOMNIK ZA STOJIŠČE

• Postavim se sproščeno na strelno linijo. Linija poteka med mojim i nogami. Kolena so sproščena.

• Razmak med mojimi nogami se poudarja s širino mojih ramen. • Vzpostavim ravnotežje med obema nogama, center težišča telesa je nizko in v sredini

telesa. • Položaj mojih nog in njihov kot proti tarči je isti kot vedno (za začetek se ne sramujte

oznak na tleh). • Moji boki in ramena so v isti liniji in poravnana. • Držim se pokonci z vzdignjeno glavo.

Naslednja slika prikazuje običajen kot postavitve nog glede strelne linije.

PRIPOROČAM

ODPRTO STOJIŠČE ZAPRTO STOJIŠČE

Odprto strelišče je idealno za vetrovne pogoje in v premerih ko ima lokostrelec probleme s udarjanjem tetive po ščitniku lokove roke (še posebej pri tako pogosti hiperekstenziji komolca lokove roke). Pri odprtem stojišču je zelo pomembno, da lokostrelec med potegom v sidrišče zadrži pravokoten položaj svoje medenice v odnosu na svoja stopala. To pomeni, da bo moral v potegu v sidrišče lokostrelec rotirati zgornji del telesa v linijo strela, brez rotacije spodnjega dela telesa. S tem odprto stojišče daje lokostrelcu možnost boljšega občutka vleke s hrbtnimi mišicami. 4.3. PREDPOTEG 1 & 2 Pred poteg lokostrelcu omogoča vzpostavitev stabilnih referenc strela. Omogoča mu stabilno in ponovljivo nasedanje roke v ročaju loka in stabilen ter sproščen prijem tetive. Namen pred potega je kratka sprostitev strelca pred izvedbo strela. 4.3.1. NAMESTITEV PUŠČICE V LOK, PRIJEM TETIVE IN LOKA (PRVI PREDPOTEG) Puščica se natakne na tetivo med mejnike sedla za tetivo. Jahač se mora pravilno prilegati sedlu in pri namestitvi se mora slišati nežen klik. Izostanek slišnega momenta pomeni, da je sedlo pretesno ali pa preohlapno. Pretesno sedlo vam bo grupo zadetkov razpršilo, preohlapno pa vam bo začelo delati težave že pred samo vleko v sidrišče, da o grupi zadetkov sploh ne govorim. Pravilno velikost sedla najlažje preverite tako, da jahač puščice umestite v sedlo, obrnete lok navzdol(puščica je s konico obrnjena proti tlem) in nekajkrat narahlo udarite s prsti po tetivi. Jahač mora ostati v svojem sedlu in puščica v loku. Ko pa lok napnete za cca 5cm in tetivo spustite, mora puščica iz loka neovirano izletet. Pred natikanjem puščice v njeno sedlo preverite tudi, da je konica puščice umeščena pod tleskač. 4.3.1.1. ROKA, KI VLEČE TETIVO V SIDRIŠČE

Pri ukrivljenem loku se tetiva prime in drži tako, da je kazalec nad puščico, sredinec in prstanec pa pod njo. Pri golem loku se tetiva prime tako, da so vsi trije prsti pod puščico.

Tetiva se prime tako, da poteka natanko med prvim in drugim členkom vseh treh prstov. Prve členke rahlo skrčite, preostali del dlani pa popolnoma sprostite. Tetivo ne smete stisniti med členke prstov, niti smete krčiti dlan v zglobu, ki se nadaljuje v podlaket – dlan in podlaket morata biti v liniji, pod istim kotom. Praktično tetivo enostavno obesite na prve členke svojih treh prstov (tako kot nosite polno vrečko dobrot iz trgovine) Moderne teorije učenja lokostrelstva priporočajo globok prijem tetive, kar pomeni, da tetiva ne sme potekati preko blazinic prvih členkov, ampak mora potekati med samimi členki. Tak prijem zagotovi večjo sproščenost prstov in dlani vlečne roke in s tem tudi večjo stopnjo ponovljivosti strela. Pri tem je pomembnost sproščenost celotne dlani. Začetniki velikokrat premočno stiskajo

tetivo med prvim in drugim členkom prstov ter obenem krivijo dlan v zapestnem zglobu. To povzroči rotacijo tetive med vleko v sidrišče, in ustvari velike stranske sile na puščici pred in med strelom. Pogosto vidimo kako začetnik tako močno stiska tetivo s svojim prsti, da puščico enostavno dvigne, premakne in vrže z njenega ležišča. Začetniki naj, zaradi učenja prijema, obremenijo vse tri prste enako, pri bolj izkušenih lokostrelcih pa se priporoča največja obremenjenost na sredincu (45%), kazalcu (35%), na prstancu pa malo manj, (samo 20%). Taka obremenitev preprečuje izvijanje tetive, sam prijem in sidranje pa je najbolj stabilno.

4.3.1.2. DLAN, KI PODPIRA LOK – LOKOVA DLAN Ponavljajoča se pozicija dlani roke v ročaju loka je osnova ponavljajočega se strela.

Lokovo dlan postavi v ročaj loka tako, da središčnica ročaja poteka po središčnici med kazalcem in palcem, ki skupaj s celotno dlanjo formirata črko Y. Osnova mišice palca mora biti v središčnici ročaja Med potegom v sidrišče se mora sila pritiska ročaja na lokovo dlan preko osnove mišice palca prenesti direktno na samo zapestje lokove roke. Za boljšo ponovljivost in preprečevanje grabljenja ročaja loka lahko kazalec, sredinec in prstanec tudi skrčite in jih prenesete za sprednji rob ročaja. Na ta način takoj na začetku preprečite lovljenje loka po strelu. Dlan lokove roke mora biti popolnoma sproščena, prsti naj samo občutijo prisotnost samega ročaja.

V pred potegu zarotirajte lokovo roko tako, da členki prstov v odnosu na horizontalno raven loka tvorijo kot 450. V tem položaju poizkusite zadržati sproščenost dlani v celotnem poteku strela. OPOMNIK ZA PREDPOTEG Št. 1

• Preverim varno namestitev puščice v sedlu tetive in pod tleskačem. Največkrat se pripeti, da puščica pomotoma leži na vzmetnem gumbu in pri strelu odleti preko tarče.

• Zagotovim stabilen in čvrst prijem tetive. • Preverim, da so členki prstov pod 450 in da roka stabilno podpira ročaj. • Rahlo potegnem tetivo in preverim sproščenost obeh dlani.

4.3.2. LOKOVA ROKA IN VLEČNA ROKA (DRUGI PREDPOTEG) Postavitev lokove roke (skupaj z ramo) je poleg oddaje strela in sprostitve po strelu (follow through) eden od ključnih elementov strela. Postavitev lokove roke odreja stabilnost lokostrelčevega telesa, ki mora biti v poteku strela popolna in ponovljiva od strela do strela. Postavitev lokove roke odreja tudi dolžino potega, ki se mora od strela do strela ravno tako ponavljati. Da bi lokostrelec dosegel to stabilnost, mora biti rama lokove roke nekoliko spuščena (ne preveč) tako, da je kost nadlakti poravnana s svojim ramenskim sklepom. To ne sme biti prisiljen položaj rame, ampak povsem naraven in sproščujoč položaj. Položaj rame lahko vedno preverite v ogledalu. Pred ogledalom dvignite lok z rotacijo ramenskega sklepa in pri tem pazite, da ne dvigujete ramo. Le ta mora ostati nizko, pod horizontalno linijo dviga. Nizek in stabilen položaj rame bo preprečil njeno dvigovanje med potegom v sidrišče, kar je pogosta začetniška napaka, ki pa na žalost povzroči celo vrsto drugih problemov. Z vsakim dvigom rame se skrajša dolžina potega lokostrelca, izgubi se stabilnost celotnega telesa in začnejo se prve bitke s tleskačem. Visok dvig komolca vlečne roke v drugem pred potegu in pred začetkom vleke tetive v sidrišče pomaga pri uvajanju v pravilno uporabo velikih hrbtnih mišic. Njihova uporaba ima odločilno vlogo pri zagotavljanju ponovljivosti strela.

OPOMNIK ZA PREDPOTEG Št. 2 (nadaljevanje opomnika št.1)

• Rahlo potegnem tetivo (pred poteg št.1) in preverim sproščenost obeh dlani.

• Hkrati dvignem visoko lokovo roko in vlečno roko (skoraj do skrajne gibalne meje).

• Preverim nizek in stabilen položaj lokove rame- ne dovolim njen dvig ali zamik izven linije njenega slepa.

• Zadržim komolec vlečene roke visoko, vendar ne preveč. Položaj mora biti udoben in sproščen. (pred poteg št.2)

V drugem pred potegu se lok napne skoraj do 60% polnega potega. Telo mora biti stabilno, umirjeno in pripravljeno za končno izvedbo strela.

PREDPOTEG št.2

RAMENA

BOKI

4.4. VLEKA V SIDRIŠČE IN SIDRANJE Lokova roka mora biti pri vleki v sidrišče iztegnjena, vendar ne popolnoma in do skrajne meje Nekaj prostora se mora pustiti za končno potiskanje proti tarči. Proti sidrišču se vleče z umirjeno hitrostjo, enakomerno in neprekinjeno. Sam pojem sidranje naj bi predstavljal nekaj stalnega in nepremičnega, vendar si ga ne smete predstavljati kot takšnega. Točka sidranja vlečne roke na obrazu je dejansko konstanta in sam kontakt roke in obraza mora biti čvrst in ponavljajoč, vendar v celotni izvedbi strela je sidranje samo tranzicijska točka med vleko v sidrišče in oddajo strela. Tetiva se vleče v sidrišče v stanju popolne sproščenosti obeh rok. Samo na ta način boste uspeli vleko v sidrišče izvesti s pomočjo rotacije zgornjega dela trupa in z uporabo močnih hrbtnih mišic.

OPOMNIK ZA SIDRANJE

• Sidram tako, da se mi tetiva dotika nosu.

• Dlan vlečne roke moram namestiti čim bližje vratu, moram jo sprostiti in mora biti pod istim kotom kot podlaket.

• Poličko ščitnika za prste, ali kazalec močno pritisnem pod čeljust - glava mi sproščeno leži na roki, vratne mišice so sproščene.

• V trenutkih sproščanja dvignem ter fiksiram komolec vlečne roke in se mentalno osredotočim na hrbtne mišice.

• Ne preneham z vleko preko tleskača!!!

Nikoli ne sidrajte tetive tako, da vam le ta ostane za brado. Posledice oddaje strela bodo v večini primerov zelo boleče.

Če za vleko v sidrišče uporabljate mišice rok (dejstvo boste prepoznali po nesproščenosti vlečne dlani in prstov vlečne roke, po obremenitvi vlečne rame, po dvigovanju lokove rame in ne zmožnosti stabilnega ponavljanja mesta sidranja), se boste dokaj hitro utrudili, strel bo nestabilen, grupa razpršena. Velikokrat ne boste mogli potegniti konice preko tleskača, kar pomeni, da ste nezmožni doseči polni nateg loka in da se vam je, zaradi napačne tehnike strela, kontinuiteta strela prekinila. Med vleko v sidrišče in sidranjem mora glava ostati nepremična, vse skupaj pa že ima svojo osnovo v fazi zavzemanja stojišča za strel.

SIDRANJE

RAMENA

BOKI

VLEKA

Med sidranjem se komolec rahlo dvigne nad linijo strela in v tem položaju fiksira. To se naredi z hrbtnimi mišicami in ne mišicami podlahti in nadlahti. Dvig komolca lahko preverite v ogledalu ali še bolje na video posnetkih strela. Referenc za uspešno ponavljajoče se sidranje je kar nekaj. Tetiva na nosu, točka pritiska na čeljust, tetiva na bradi. Nekateri lokostrelci uporabljajo tudi plastično oznako na tetivi (kisser), ki ga namestijo na določen del obraza. Kam je popolnoma vseeno samo, da je ta točka ponovljiva. Veliko lokostrelcev ga na žalost namešča v kotiček med ustnicami(verjetno je do tega prišlo zaradi samega imena pripomočka) vendar je na žalost to edina točka v katero ga ne bi smeli nameščati. Kotiček ustnic je del obraza, ki pri povečanih naporih vleke neprestano menja svojo pozicijo. Oglejte si samo obrazne grimase, ki jih skoraj vsi izvajamo v trenutkih vleke v sidrišče in pri samem sidranju. Takoj vam bo jasno, da je ravno kotiček med ustnicami najbolj spremenljiva točka na obrazu. 4.4.1. ZAZNAVANJE/PERCEPCIJA TETIVE Ko je tetiva enkrat zasidrana je potrebno preveriti odnos položaja tetive glede na okno loka. To je še posebej važno pri streljanju na večjih razdaljah. Ko gledate skozi odprtino merka proti rumenemu krogu centra tarče, bo slika tetive sicer zamegljena, vendar je zelo pomembno, da rob zamegljene tetive vedno postavite na isto mesto v odnosu na okno loka (ali kakšno drugo referenčno točko - na primer sam merek). Če se vam slika tetive pojavlja na različnih mestih bo vaša grupa razpršena v horizontalni ravni.

Evropski lokostrelci običajno poravnavajo tetivo s središčnico loka ali robom okna na ročaju. Veliko lokostrelcev za referenčno točko uporablja sam levi rob merka, čeprav to zna biti problematično, če mora zaradi določenih pogojev streljanja prilagoditi stranski odmik merka namerilna naprave(windage).

4.4.2. NEPREKINJENOST PROCESA VLEKE PREKO TLESKAČA Ko je enkrat tetiva zasidrana je zelo pomembno, da v procesu merjenja ne prenehate vleči z velikimi hrbtnimi mišicami. Vleči naprej iz sidrišča preko tleskača je preprosto samo, če ste v neprekinjenem stanju vleke. Če se enkrat v svoji vleki ustavite in recimo, bolj natančno pomerite, se boste zelo težko ponovno zagnali v ponovno stanje vleke.V trenutku, ko se v svoji vleki ustavite, se bodo vaše mišice napele in poizkušale zadržati trenutno stanje napetega loka. V tem trenutku sproščenost ni več možna in se izgubi. Zamenja jo mišični krč, nestabilnost telesa, tresenje in popolna statičnost. Če se vam zgodi opisano takoj prekinite z izvedbo strela. Borba z lokom, tleskačem in vašo željo vas bo samo utrudila ter vam izničila samozavest. Tudi če bi v tej borbi zmagali bi bil strel slab, rezultat strela podpovprečen in to je pravzaprav Pirova zmaga.

Zavedajte se, da lahko vlečete vse do zadnjega potrebnega milimetra za strel in se ustavite. Ta zadnji milimeter bo nekaj najtežjega v vašem življenju. Zato se nikoli v svoji vleki ne ustavite. Če ste med strelom ne samozavestni in imate določene probleme jih nikoli ne rešujte na račun vleke. Vedno se morate gibati, pa čeprav je to gibanje izredno počasno. Akcija vleke mora biti vedno prisotna, saj le ta ohranja aktivnost vaših mišic in aktivnost vaših mišic je pravilno usmerjena. Če boste spoštovali pogoj neprestanega gibanja, tleskač kmalu ne bo vaš največji problem in streljanje z ukrivljenim lokom vam bo prešlo v velik užitek. 4.4.3. MERJENJE Kako meriti? Koncept, ki najbolj zmede začetnika je naslednji. Nikar ne merite. Vsaj zavestno ne. Vedno morate samo poravnati krog tarče s krogom merka in potem pustiti, da merek s svojo pikico kroži po tarči. Vso mentalno energijo usmerite v pravilno oddajo strela, vaša podzavest pa bo opravila ostalo.

T

Ko se poravnanatančnzačetni vedno b Merjenjmentalnmisel naveliko te

NAMERILNA SLIKA, KI STRELCU PRI PRAVILNO IZVEDENEM STRELU PRINESE DEVE

boli o pool

e o ž

NAMERILNA SLIKA, KI STRELCU PRI PRAVILNO IZVEDENEM STRELU PRINESE DESET

oglasil tleskač in bose izvedli oddajo strela bodo vaši možgani sami dokončno center merka s centrom tarče. Zgornja ilustracija prikazuje razliko med bolj in manj

namerilno sliko v trenutku oddaje strela. Seveda boste s treningom in časom pridobili v ravnavi in pa seveda tudi v tehnični izvedbi strela tako, da bo rezultat ne merjenja jši.

naj vas torej ne skrbi. Skozi cel proces strela enostavno glejte v tisto kar želite zadeti, pa se osredotočite na tehnično izvedbo strela. Iz svojega osredotočenja morate izbrisati tleskač. Verjemite, ni preprosto in če pridobite napačne navade se jih boste rešili z avo.

SKRAJŠANI OPOMNIK ZA VLEKO V SIDRIŠČE

• Iztegnem lokovo roko,vendar ne do skrajne možnosti. • Počasi in neprekinjeno vlečem v sidrišče, s popolnoma sproščenimi mišicami obeh rok. • Lokovo roko imam nizko in stabilno, tetiva se dotika nosu/brade. • Preverim mesto tetive - dvigujem komolec. • Postavim krog merka na krog tarče (dvigujem komolec), vendar ne merim in ne

poizkušam to pozicijo zavestno vzdrževati. • Ne preneham z vleko preko tleskača.

4.5. ODDAJA STRELA, SPREMLJANJE STRELA IN SPROSTITEV PO STRELU

(RELEASE & FOLLOW THROUGH) Oddaja strela je kritični moment vsakega strela. Lep sproščen spust tetive in sproščeno spremljanje dogodka ustvarja razliko med dobrim in slabim strelom. Tu prihaja v veljavo dober občutek strela in to je nekaj kar se boste naučili v urah in urah treniranja lokostrelstva. Prav nič se ne bo zgodilo od danes do jutri ne glede na to, kako ste za lokostrelstvo talentirani. Prvo morate s svojim telesom občutiti kako izgleda dober strel in ta občutek potem spremeniti v dosledno, ponovljivo in ritmično akcijo telesa. Da bi bili v stanju vzdrževati svoje telo v stalnem gibanju potrebnem za idealno vleko preko tleskača morate biti s svojimi mislimi samo pri izvedbi strela. Nobena polovičnost pri tem ni zadostna. Vsaka nedoslednost se kaznuje s slabšim zadetkom. Bodite pozorni na lokovo roko in ne dovolite dvig ramena. Občutite ravnotežje med potiskanjem lokove roke in premikanjem in vleko nasprotne strani telesa. Pri tem ne pozabite na nepremičnost glave in njeno iztegovanje navzgor. Ustvarite si občutek trikotnika v katerem glavno vlogo igrajo tri točke: sprednja rama, zadnja rama in vrh temena glave. Vse tri točke med končno vleko preko tleskača morajo povečevati medsebojno razdaljo neprestano in uravnoteženo. Pri tem ne pozabite na konstantno sproščenost mišic podlahti in bicepsov nadlakti. Samo njihova sproščenost omogoča aktivacijo velikih hrbtnih mišic. 4.5.1. ZVOK TLESKAČA In v določenem trenutku vaše vleke se bo oglasil tleskač s svojim tleskom. To ni znak, da je to začetek konca oddaje strela, niti je znak za paniko. Vsako pričakovanje zvoka tleskača ali želja, da se ta zvok končno pojavi, bo povzročilo nestanovitno oddajo strela. Temu primerni bodo tudi zadetki. Zvok tleskača morate sprejeti podzavestno in to je samo znak, da se strel lahko nadaljuje. Morate se naučiti, da na zvok tleskača enostavno in sproščeno izvedete spust tetive. Vse ostalo se bo naredilo samo. Vi ste dolžni samo še nekaj trenutkov vzdrževati napetost v hrbtnih mišicah in z dvignjeno lokovo roko proti centru tarče počakati, da se umiri tudi vaš lok. Nato sprostite celotno telo. Če se tleskač vkljub vsemu ne oglasi v petih ali šestih sekundah, prekinite z izvedbo strela. Če boste vztrajali, se vam bodo med borbo s tleskačem v vaš mentalni proces strela začele vrivati nezaželene misli in dileme. Prekinitev gibalnega momenta bo povzročilo tresenje vašega telesa,

mišice bo zajel krč in vse skupaj se lahko spremeni v katastrofalen strel. Vrhunski lokostrelci so praktično izredno dovršeni metronomi. Nihče od njih ne vztraja na strelu daljšem od pet do šest sekund. 4.5.2. ZAKLJUČEK STRELA (FOLLOW THROUGH) Nekateri lokostrelci želijo vedno, takoj po oddaji strela, videti svoj zadetek. To povzroča v procesu celotnega strela in njegovi končnici, nenadzorovane gibe telesa. Takoj vam povem, da vse kar ni v rumenem ni niti vredno ogleda, zato tega raje ne počnite in se na to niti ne navadite. Ko je puščica enkrat zapustila lok bo priletela pač tja kamor bo in bo tam tudi ostala. Tudi če zadetek pogledate naslednji dan se ne bo spremenilo nič. Zato namesto, da se mentalno obremenjujete z zadetkom, se raje obremenite s tehnično dovršenim zaključkom strela in sprostitvijo po njem. Za opazovanje zadetka imate časa toliko kolikor si ga vzamete. Ko boste pridobili nekaj izkušenj boste že v trenutku oddaje strela dokaj natančno vedeli kje bo puščica končala. OPOMNIK ZA ODDAJO STRELA

• Zadržuj merek v območju centra tarce in čuti ravnotežje med potiskanjem v center tarče in vleko preko tleskača.

• Bodi osredotočen na strel, vendar s pogledom fokusiraj rumeni center. • Vleci s hrbtnimi mišicam, bodi stalno mentalno prisoten pri postopku strela. • Ne pusti, da s tvojo zavestjo začne upravljati tleskač- tvoja zavest mora upravljati z njim. • Izvedi strel brez kompromisov.

4.6. STILSKA LEPOTA STRELA V tem elementu vas moram malo razočarati. Ali je en stil streljanja boljši ali lepši od drugega nima prav nobene veze z doseganjem dobrih rezultatov. Vsak lokostrelec si izgradi svoj stil, ki mu omogoči najboljši rezultat in kolikor je vrhunskih lokostrelcev, toliko je različnih stilov in tehnik streljanja. Resnica pa je samo ena – vrhunski lokostrelci so svoj strel zmožni ponoviti vedno znova in znova in znova. Ne poizkušajte tehnično kopirati ali oponašati kogar koli. Izgradite si svoj stil streljanja pri katerem se boste počutili sproščeno in neobremenjeno. Naučite in navadite svojo podzavest na to kar ste ustvarili in v čemer se počutite udobno. Velikokrat boste na strelni liniji opazili lokostrelce, ki pred strelom izvajajo razne rituale in priprave. Za njih to morda deluje. Za vas? Ne vem. Vem pa, da jih ni potrebno oponašati. Poizkusite ustreliti enostavno, osredotočeno, tekoče in sproščeno. Zagotovo boste na ta način ustrelili najboljše kar zmorete. 4.7. OSREDOTOČENOST ALI MISELNA ZBRANOST Osredotočenje med postopkom strela ima izreden pomen za dobro izvedo zaporednih ponavljajočih se strelov. V povprečju je človek lahko maksimalno miselno zbran samo 2 do 3 sekunde. Zato je izgrajevanje lastne miselne zbranosti in sposobnosti daljšega osredotočenja izredno pomembno za stalnost postopka streljanja. Od postavitve stojišča, do sprostitve po oddaji strela morate biti miselno usmerjeni samo v strel, v zavestnost postopka strela. Morate se zavedati svojega telesa, njegovega gibanja in pravilnega občutka strela.

Ko se lokostrelec najde v stanju globoke osredotočenosti in miselne zbranosti potem v tem občutku začne uživati. To je skoraj stanje meditacije, izgubi se občutek za čas in vse se dogaja kar samo po sebi. Na žalost se tako stanje uma doseže zelo redko in tudi če se doseže, ne traja dolgo. Večkrat boste v svojem treningu ali na tekmi doživeli popolnoma nasprotno stanje svojega duha. Postali boste nervozni, nezbrani, nezadovoljni. Misli vam bodo polne negativnih predznakov in samoobtožb. Če se zalotite v takem stanju raje prenehajte streljati. Prekinite trening saj iz takega stanja duha ne boste potegnili prav nič dobrega in uporabnega. 4.8. RITEM STRELA Mišični spomin telesa je ključ do ponavljajočega se strela. Najboljši način za formiranje dobrega mišičnega spomina je izvedba realnega strela v stalnem in nespremenjenem ritmičnem zaporedju, vedno znova in znova. Dober in konstanten ritem strela vam bo zagotovil zanesljivost celotnega postopka strela. Ritem strela se najbolje trenira s streljanjem na podlogo brez tarče na razdalji do 5m.. Pri tem se lokostrelec osredotoči samo na postopek strela in na njegov časovni potek. Vsak vrhunski lokostrelec ima zagotovo tedensko ene ali dve taki ritmični sekciji in tovrstni treningi so se izkazali kot izredno koristni. Z loka lahko odstranite namerilno napravo, stopite blizu podloge in enostavno streljajte puščice v svojem ritmu. Ne obremenjujte se z merjenjem in se popolnoma osredotočite na postopek strela. Osredotočite se na občutke, ki se vam ustvarjajo ob strelu, osredotočite se na lastno gibanje in gibanje vašega loka. Čutite ga in uživajte v strelu zaradi strela samega. Zagotovo vam bo vaš občutek zagotovil tudi ponovljivost vašega strela. Če za tovrstni trening nimate v kleti dovolj prostora lahko v isti namen uporabljate Foremaster®. Pripravo lahko kupite ali pa izdelate sami. Sestavljena je iz trakov, ki si jih namestite na komolec vlečne roke, z druge strani pa je z vrvico ali elastikami pritrjena za tetivo vašega loka. Tudi pri popolni izvedbi strela bo puščica izletela iz loka z majhno, skoraj ničelno hitrostjo in padla na vaš kavč v dnevni sobi. Naprav ima še eno dobro lastnost. Lokostrelca sili v popolnost izvedbe strela in mu ustvarja navado stiskanja hrbtnih mišic po samem spustu tetive.

5. REŠEVANJE PROBLEMOV 5.1. IZGUBA OBČUTKA Veliko lokostrelcev doživi izgubo občutka strela. Nekaj dni lahko streljate kot najboljši profesionalec, naslednji dan pa ne morete svojega strela izvesti tako, kot bi si želel. Kaj narediti? Boriti se naprej, jeziti se, biti zaskrbljen, obupati? Vse vam bo prišlo na pamet. Nič od tega ne bo rešilo vašega problema. Vaš problem bo rešilo naslednje. Vrnite se med svoje zapiske in poiščite osnove svojega strela. Obnovite postopek svojega strela tako, kot ste si ga zapisali preden so se težave začele. Poizkusite postopek izvajati dobesedno tako, kot je zapisan. Napišite si dele postopka za katere čutite, da jih ne izvajate in se poizkusite osredotočiti na njihovo dosledno izvajanje. Izvedite nekaj treningov ritmike strela in se poizkusite držati osnovnega KISS (Keep It Simple, Stupid) sistema. Predvsem pa morate v takih trenutkih znižati svoje apetite za instant dobrim rezultatom. Želja za visokim rezultatom, izven trenutnih zmožnosti, deluje destruktivno in frustrirajoče. S počasnim in zavestnim osredotočenjem na enostavnost strela in njegovo tekočo izvedbo se boste kmalu vrnili v prejšnje stanje občutka strela. 5.2. STRAH PRED TARČO Strah pred tarčo je psihološka motnja, ki običajno v eni od pojavnih oblik prizidane vsakega lokostrelca, dejansko pa neozdravljivi strah pred tarčo občuti manjši procent lokostrelcev. Svojo osnovo ima v sami filozofiji strela in treninga, ki je usmerjen v veliko število ponavljanj istih gibov. Gibi se ponavljajo v točno določenem zaporedju, avtomatizacija strela pa običajno ustvarja pogojene reflekse. Običajno se strah od tarče v eni od svojih pojavnih oblik pojavi pri lokostrelcih, ki nimajo izdelanega postopka strela.

Psihološki vzroki za nastanek strahu pred tarčo največkrat najdejo svojo osnovo v izgubi samozaupanja lokostrelca, temu pa največkrat botruje prehod na lok večje moči, padec telesne pripravljenosti, želja za nerealnim rezultatom ali daljša prekinitev treninga.

Po stopnji težavnosti, glede prevladovanja problema, se strah pred tarčo običajno pojavlja v naslednjih oblikah:

• nezmožnost priti v bližino rumenega centra, • lokostrelec ne more skozi strel držati merka v rumenem centru tarče, • nezmožnost ne ustreliti, ko poči tleskač (ne zmožnost zadržati oddajo strela), • nezmožnost doseči polni nateg, • nezmožnost izvesti sproščeno in časovno opredeljeno oddajo strela pri

ukrivljenem loku (predolg timing) Obstaja kar nekaj pristopov, ki pomagajo prevladati problem strahu pred tarčo, zelo pa so odvisni od vsakega posameznika. Prti enem bo pristop deloval, pri drugem pa ne. Proti strahu pred tarčo se lahko borimo z naslednjim:

• Potrebno se je vrniti na osnove svojega postopka strela. Če si ga niste določili, je to

najboljši trenutek za to. Vzemite v roke ponovno začetniški lok, manjše potezne sile, kakšne stare puščice in streljajte na tarčo oddaljeno dva do tri metre. Obnavljajte postopek svojega strela in se ne obremenjujte z zadetki.

• Streljajte z zaprtimi očmi in se osredotočite na gibanje vašega telesa. Osredotočite se na občutek strela in njegov tekoči ritem.

• Ko ste zadovoljni z izgrajenim postopkom strela in svojim občutkom pri strelu, dodajte na lok namerilno napravo, na podlogo pa tarčo velikega premera. Skozi dneve in tedne ritmičnega streljanja velikost tarče zmanjšujte, razdaljo streljanja pa počasi povečujte.

• Izdelajte ali kupite si Foremaster®. Priprava vam bo povrnila samozavest saj z njeno uporabo pač ne morate narediti nobene škode na opremi ali okolici.

• Za določen čas se izogibajte tekmovanj, ki vam lahko v trenutku izničijo vso samozavest. Vsi strahovi se lahko povrnejo v enaki ali še večji intenziteti. Na tekmovanje pojdite takrat, ko ste prepričani, da ste svoje refleksne navade premagali.

Problem boste rešili tudi s pomočjo trenerja, ki mu zaupate in doslednega spoštovanja njegovih navodil. Borba s strahom pred tarčo zna biti zelo dolga, vendar nikar ne obupajte. Na koncu bitke bo prav zagotovo iz vas nastal bolj dosleden in bolj natančen lokostrelec.

6. TRENINGI V lokostrelstvu obstaja niz dobrih metod, ki jih lahko vključite v svoje treniranje. Stalna prisotnost trenerja, ki mu zaupate in spoštovanje njegovih navodil ter dosledno izvajanje predpisanih vaj, vas bo zagotovo pripeljalo do hitrejšega in trajnejšega uspeha. Naslednje vaje predstavljajo dobro osnovo vašega treninga. 6.1. TELESNE VAJE 6.1.1. UPORABA FOREMASTER®-ja Zelo važno !!! Pred treningom s Foremaster®-jem se vedno dobro ogrejte. Foremaster® je naprava, ki vas bo zagotovo pripeljala v dobro strelsko formo in jaz svojega uporabljam pri naslednjih vajah: 6.1.1.1. AKTIVACIJA HRBTNIH MIŠIC Vaja je izredno dobra za aktivacijo velikih hrbtnih mišic in ustvarjanje njihovega mišičnega spomina. Vaja povečuje tudi vzdržljivost in moč hrbtnih mišic. Foremaster® namestite na komolec vlečne roke, na drugi strani pa ga fiksirate blizu sedla na tetivi. Med vajo s prsti ne držite tetive, ampak poteg tetive v sidrišče izvedete samo z visoko dvignjenim komolcem vlečne roke na katerega je nameščen Foremaster®. Tetivo poizkusite zadržati v sidrišču do 30 sekund, nakar lok razbremenite. Sproščajte se okoli 30 sekund in nato vajo ponovite. Če se v navideznem sidrišču začne vaše telo tresti, vajo prekinite in jo kasneje ponavljajte v daljših intervalih, s krajšimi periodami obremenitve (10 do 20 sekund). Vajo ponavljajte toliko časa, kolikor časa se ob nje počutite udobno. Seveda se bo s časom nivo vaše vzdržljivosti povečeval in vajo boste izvajali zmeraj lažje. Vajo izvajajte enkrat do dvakrat na teden (priporočam izvajanje vaje vsak dan, ko nimate priložnost dejanskega streljanja) in hitro boste opazili, da lahko držite lok v sidrišču tudi celo minuto in to tudi ponovite vsaj desetkrat zaporedoma. Če tega tudi po daljšem izvajanju vaje niste v stanju, potem je prav verjetno, da je vaš lok premočan. Enkrat ko boste v stanju vajo ponoviti dvajsetkrat po 30 sekundnih ciklusih, boste zagotovo dovolj močni in zavestni za popolno kontrolo vaših hrbtnih mišic. Takrat lahko začnete razmišljati o močnejšem loku in dodatnem povečevanju svoje moči. Vaja vam bo pomagala tudi za zavestno raztegovanje vseh ostalih ramenskih mišic. Na primer: lahko boste ponavljajoče premikali svojo lokovo ramo navzven in navzdol in vlečno ramo nazaj in okoli ramenskega sklepa. Že sama povečana gibljivost ramenskih sklepov bo povzročila njihovo večjo moč in zavestno fleksibilnost. Morate se tudi zavedati dejstva, da se žilavost in moč z vajami lahko samo vzpodbudi in s časom tudi povečuje, vendar to stanje organizma ne moremo na nek način shraniti za kasneje. Stanje lastnega organizma lahko z rednimi vajami samo vzdržujemo ali pa s povečano aktivnostjo nadgrajujemo.

OPOMNIK ZA IZVAJANJE VAJE – AKTIVACIJA HRBTNIH MIŠIC

• Vedno se je potrebno dobro ogreti. Ne dovolite si lastnih poškodb. V sidrišče vedno vlecite počasi in ravno tako počasi razbremenite lok. Bodite prijazni do svoje muskulature. Za lažjo aktivacijo hrbtnih mišic dvignite obe roki visoko-višje kot boste to počeli v normalnem streljanju.

• Za vleko in raztegovanje loka uporabljajte samo komolec in Foremaster® - tetive ne držite s prsti.

• Glavo držite usmerjeno proti navidezni tarči, vratne mišice morajo biti popolnoma sproščene.

• Pazite na pravilno stojišče. Smer stojišča naj bo pravilna, uporabljate ogledalo, ramena nizka in čim bolj sproščena.

• Obe rami in morata biti v ravni liniji z njihovo sliko v ogledalu. • Pomembno – med vajo ni potrebno v sidrišču zadržati dih. Dihajte sproščeno med celim

potekom navideznega sidranja. • V polnem potegu se osredotočite na položaj vaših ramen in razporeditev vlečne

sile(50/50) med njima. Ne dopustite dvig lokove rame ali kolaps vlečnega komolca. • V polnem potegu (tetiva se dotika nosu) čutite nadaljevanje raztegovanja vaše

muskulature vse do končne vrednosti, kjer silo raztegovanja pozitivno vzdržujete. To bo preprečilo kolaps celotnega sistema.

• Ko začnete čutiti, da pozitivno silo raztegovanja ne morete več vzdrževati, počasi razbremenite svojo muskulaturo in svoj lok. Pri razbremenitvi zadržujte svoj strelski položaj.

6.1.1.2. UPORABA IN NAPETOST HRBTNIH MIŠIC OPOMBA: Vajo izvajajte na odprtem in pred postavljeno tarčno podlogo. Vajo ne izvajajte z loki težjimi od 50 #. Vaja je odlična za trening naslednjih elementov:

• Pravilno uporabo hrbtnih mišic. • Izgradnjo uravnoteženosti potiskanja in vleke med strelom. • Izgradnjo mišičnega spomina. • Izgradnjo dobrega zaključka strela (follow through)

Stopite do 5m od tarčne podlage. Streljate z namerilo napravo i v referenčno točko na tarčni podlogi. Foremaster® namestite na komolec vlečne roke in na tetivo loka. V lok umestite puščico in izvedete normalen strel na tarčno podlogo. V trenutku tleska tleskača ste osredotočeni na referenčno točko na tarčni podlogi. Oddaja strela je običajna. Ena od naslednjih dveh stvari se bo zagotovo pripetila.

1. Vlečni komolec se ne bo premaknil naprej v smeri strela, ali pa se bo premaknil minimalno. To je dobro saj pomeni, da se niste sprostili prezgodaj (med samo oddajo strela), da učinkovito uporabljate svoje hrbtne mišice in z njimi vlečete tudi po oddaji strela.

2. Vlečni komolec vam bo potegnilo naprej-kolapsirali boste takoj po oddaji strela. To je slabo in pomeni, da ste hrbtne mišice sprostili prezgodaj ter, da vaš zaključek strela

(follow through) ni korekten. Reakcija vašega telesa indicira uporabo nepravilnih mišic(običajno rok) za izvedbo strela.

Primer številka dva je skoraj pravilo, ko lokostrelec prvič uporabi Foremaster® in tehniko streljanja z njim. Vajo ponovite vsaj dvajsetkrat in izgrajujte svoj mišični spomin in nato začnite streljati brez uporabe Foremaster®-ja. Opazili boste, da mišični spomin pri streljanju brez Foremaster®-ja traja zelo kratko, mogoče pet do šest strelov, potem pa je zopet vse po starem. Ne obupajte. Vajo morate ponoviti čim večkrat in opazili boste, da se vaš mišični spomin izboljšuje in iz dneva v dan postaja trajnejši in zanesljivejši. Ustvarite si rutino streljanja z Foremaster®-jem in brez njega v daljšem časovnem zaporedju. OPOMNIK ZA IZVAJANJE VAJE -UPORABA IN NAPETOST HRBTNIH MIŠIC

• Za vajo ne uporabljaj pretežkega loka-lahko se poškoduješ. • Stalno kontroliraj brezhibnost elastik ali vrvic Foremaster®-ja. Če je kar koli

poškodovanega ali obrabljenega, takoj zamenjaj.

6.1.2. VAJE Z UPORABO LOKA, BREZ IZVEDBE STRELA 6.1.2.1. NADZOROVANJE TLESKAČA OPOMBA: Vajo izvajajte pred postavljeno tarčno podlogo. Vaja je odlična za trening naslednjih elementov:

• Izgrajevanje moči med realnim streljanjem. • Izgrajevanje kontrole nad tleskačem. • Zagotavljanje pravilnega mesta tleskača (pravilne dolžine potega). • Zagotavljanje čistega prijema tetive in prstov okoli jahača puščice.

Stopite do 5m od tarčne podlage. Streljate z namerilo napravo i v referenčno točko na tarčni podlogi. V lok umestite puščico, normalno izvedite vleko v sidrišče in vleko preko tleskača, vendar ob tlesku zadržite strel. Poizkušajte zadržati refernčno točko na podlogi in pikico merka v začetni namerilni liniji. Postopek večkrat ponovite. OPOMNIK ZA IZVAJANJE VAJE Z UPORABO LOKA, BREZ IZVEDBE STRELA

• Ne dopusti oddajo strela ob zvoku tleskača. • Zagotovi, da se ob zvoku tleskača ne naruši referenčna linija med pikico merka in

referenčno točko na podlogi tarče. • Zadržuj napetost hrbtnih mišic vsaj nekaj sekund po zvoku tleskača. • Zagotovi, da puščica ne zdrsne iz svojega ležišča med pred potegom v sidrišče, v sidrišču

ali (najbolj pomembno) po zvoku tleskača. S tem zagotavljate popolno sproščenost prstov vlečne roke in se prisilite v uporabo hrbtnih mišic.

Vajo lahko nadgradite tudi tako, da med vajo opazujete sam tleskač in ste pravzaprav pripravljeni na njegov tlesk. Opazujte gibanje tleskača v povezavi z raztegovanjem vaše muskulature,

opazujte hitrost premika konice pod njim in po njegovem tlesku nadaljujte z gibanjem konice puščice nazaj. 6.1.3. VAJE Z UPORABO LOKA IN Z IZVEDBO STRELA 6.1.3.1. VAJA Z DVOJNIM TLESKAČEM OPOMBA: Vajo izvajajte pred postavljeno tarčno podlogo. Streljate z namerilo napravo i v referenčno točko na tarčni podlogi. V okno loka namestite še en tleskač tako, da leži 1 mm pred originalnim tleskačem. Normalno izvedite svoj postopek strela, povlecite v sidrišče in preko obeh tleskačev. Vzdržujte mišično napetost in svoje mentalno stanje med zvokom prvega in drugega tlesakača. Vajo večkrat ponovite, potem prvi tleskač odstranite in poizkusite strel ponoviti v istem fizičnem in mentalnem stanju. 6.1.3.2. PIRAMIDNO STRELJANJE OPOMBA: Vajo izvajajte pred postavljeno tarčno podlogo. Streljate z namerilo napravo i v referenčno točko na tarčni podlogi. Dobro se ogrejte in ustrelite vsaj 18 puščic v normalnem ritmu streljanja. Nato streljajte serije po štiri puščice. V prvi seriji zadržite oddajo strela v sidrišču 5 sekund. V trem času vzdržujte napetost hrbtnih mišic, čas pa uporabite za natančno preverjanje svojih občutkov pri strelu. Nato prisilite svoje telo in hrbtne mišice v gibanje in izvedite strel do konca. Serije ponavljajte vendar varirajte v številu izstreljenih puščic in v času, ko zadržujete strel v sidrišču. Poizkusiti zadovoljiti pogoje naslednje tabele.

ŠTEVILO PUŠČIC

ČAS ZADRŽEVANJA STRELA V SIDRIŠČU

3 7 sekund 2 10 sekund 1 15 sekund 2 10 sekund 3 7 sekund 4 5 sekund

POČITEK 5 MINUT 4 6 sekund 3 10 sekund 2 14 sekund 1 20 sekund 2 14 sekund 3 10 sekund 4 6 sekund

Poizkusite ustreliti čim natančnejše in v predvidenem času. Prosite za pomoč kolega, ki vas bo opozarjal na čas ali pa si odštevajte sekunde sami. Sčasoma boste v sposobni držati lok s pozitivno napetostjo hrbtnih mišic tudi 30 sekund in več. Postali boste popolni gospodar svojega loka. Oddajo strela boste izvedli takrat, ko boste vi želeli. OPOZORILO: Vaja ni primerna za otroke, ki se še niso naučili dela s hrbtnimi mišicami. Vaja lahko povzroči napačne navade. Otroka je vedno potrebno učiti, da strel izvede čim bolj tekoče in v čim krajšem času. Za popolno kontrolo loka bo imel dovolj časa kasneje.

6.1.4. OSTALE VAJE ZA LOKOSTRELCE 6.1.4.1. OGREVANJE IN RAZTEGOVANJE Ogrevanje je vedno na prvem mestu v pripravi lokostrelskega treninga. Vedno, ko vidite nekoga, ki je prijel za lok brez ogrevanja ga opomnite. Za začetek priporočam naslednje vaje. Izvajajte jih počasi in brez pretiravanja. Ne zategujte mišice, poizkusite jih nežno in počasi raztegovati. OBJEM Ovijte roke okoli sebe. Z desno roko primite svojo levo ramo in obratno. Zadržite položaj približno 8-10 sekund. SKOMIGANJE Z RAMENI Dvignite svoja ramena visoko, kar se le da. Zadržite položaj 2-3 sekunde in jih ponovno spustite. Sprostite se približno 4 sekunde in vajo ponovite 5 do 6 krat. ROTIRANJE RAMEN Z sproščenimi rokami izvedite deset obratov ramen v eno stran in deset v drugo.

HORIZONTALNO RAZTEGOVANJE RAMEN Levo roko prvo odročite in nato levo dlan, za svojo glavo, približate desni rami. Z desno dlanjo se primete za levi komolec in ga nežno potisnete proti desni rami. Položaj zadržite 3-5 sekund. Vajo petkrat ponovite z desno in levo roko. VERTIKALNO RAZTEGOVANJE RAMEN Dvignite levo roko vertikalno in jo v komolcu skrčite tako, da vam leva dlan pade med lopatice hrbta. Z desno roko primite komolec leve in ga nežno potisnite nazaj in navzdol. Položaj zadržite 3-5 sekund. Vajo petkrat ponovite z desno in levo roko. IZTEGOVANJE ROK ZA HRBTOM Levo roko iztegnite za hrbtom v desno smer. Levo dlan primete z desno dlanjo in ji pomaga te v iztegovanju proti desni strani. Položaj zadržite 3-5 sekund. Vajo petkrat ponovite z desno in levo roko. IZTEGOVANJE ROK NAVPIČNO NAVZGOR. Prekrižaj prste obe rok in jih dvigni navpično navzgor. Rotiraj dlani za 1800 in nadaljuj z iztegovanjem. V končnem položaju vztrajaj 3-5 sekund. Vajo ponovi 5-8 krat. KROŽENJE Z ROKAMI Roke dvigni in kroži z obema v isti smeri naprej in nazaj. Vajo ponovi z kroženjem ene roke naprej, druge nazaj in obratno.

KROŽENJE Z ZAPESTJI Odroči roke in kroži z zapestji prvo v eno stran potem v drugo. IZTEGOVANJE VRATNIH MIŠIC Postavi se pokonci , popolnoma si zravnan in pogled ti je usmerjen naravnost. Obrni glavo v levo stran, do končnega položaja in jo v tem položaju zadrži 5-8 sekund. Potem obrni glavo v desno stran in jo ponovno zadrži 5-8 sekund. Glavo obračaj počasi, vratne mišice morajo biti sproščene. Ne pretiravaj v raztegovanju, da si ne poškoduješ občutljive vratne mišice ali vratna vretenca. OGREVANJE MIŠIC S KATERIMI STRELJAŠ Za ogrevanje mišic, ki so obremenjene pri vašem strelu, uporabi primerno elastiko. Mišice ogrevajte z izvajanjem postopka strela. S tem istočasno obnovite mišični spomin in se na izvajanje strela pripravite mentalno, pa tudi praktično. 6.1.4.2. VAJE ZA VZDRŽEVANJE SPLOŠNE KONDICIJE Vse vaje, ki vzdržujejo dobro počutje in zdravo telo se seveda priporočajo tudi lokostrelcem. Izvajajte čim več aerobnih vaj, pa tudi izvajanje fitness vaj bo povečalo vašo sposobnost streljanja. Pri tem morate biti pazljivi, saj se za lokostrelstvo ne priporoča pretiran razvoj mišične mase rok. 6.2. MENTALNI TRENING 6.2.1. VIZUALIZACIJA - IMAGINARNO STRELJANJE Tako kot lahko streljate puščice v realnosti, enako lahko to počnete tudi v vaši domišljiji. Sam proces se imenuje vizualizacija in zahteva natančno izdelan postopek strela. Udobno se v tihi in mirni sobi namestite v vaš naslanjač, in začnite streljati v svojih mislih. Vizualizirajte svoj strel od znotraj navzven. Zamišljajte samega sebe kako z lahkoto zadevate center za centrom. Nikar ne počnite tega medtem, ko upravljate z avtomobilom, večkrat pa se na vizualizacijo strela spomnite, ko nimate v službi, za pisalno mizo, kaj početi. Strel lahko vizualizirate tudi s praktičnim gibanjem telesa, samo brez loka in puščice. Ponavljate svoj postopek strela, čutite gibanje svojega telesa. Občutite neprekinjenost gibanja in končni zadetek v krog desetke. 6.2.1. POZITIVNOST MENTALNEGA STANJA-SAMOGOVOR Med streljanjem lahko vsakdo izboljša svoje mentalno stanje enostavno s tem, da si ne dovoli negativnega razmišljanja o trenutni situaciji in da si ne dovoli samouničenje vsega pozitivnega, kar nosi v sebi. Pravijo, da so pozitivni samogovori do šestdesetkrat bolj učinkoviti kot dejanska izkušenost in zmožnost. Znebite se misli kot so ne morem, nisem v stanju, nočem in jih zamenjajte z zmorem, lahko, hočem. "Lahko ustrelim tudi bolje", se sliši veliko lepše kot: "To je bil popolnoma zanič strel".

"Vem, da lahko ustrelim sproščeno"se sliši bolje kot: "Spet se borim s tleskačem". Nikoli se ne pogovarjajte, ali celo analizirajte, slabe strele. Vse kar se lahko iz tega naučite je to, kako se ustreli slabo. Analizirajte in pogovarjajte se o dobrih strelih, poveličujte jih in zapomnite si, kaj jih je naredilo dobre. Le tako jih boste znali tudi ponoviti. Poizkusite si izgraditi samozavest in pozitivnost, pa bodo tudi vaš rezultati vedno boljši.

7. LOKOSTRELSKE DISCIPLINE NA NAŠEM PODROČJU 7.1. LOKOSTRELSKI SLOGI FITA in ostala lokostrelska združenja priznavajo naslednjo opremo s katero lahko tekmovalci tekmujejo:

Ukrivljeni lok na katerem so lahko pritrjeni stabilizatorji in namerilna naprava. Tetiva loka se proži s prsti in lok nima redukcije potezne moči. Sestavljeni lok je tudi edini lok s katerim se lahko tekmuje na olimpijskih igrah. Največja oddaljenost streljanja na tekmovanjih je 90 metrov.

.

Sestavljeni lok na katerem so lahko pritrjeni stabilizatorji, namerilna naprava ima lahko optične dodatke, tetiva loka se proži z mehaničnim sprožilcem in lok ima s pomočjo škripčevja reducirano potezno silo. FITA je priznala ta lok moderne dobe na svojih tekmovanjih šele leta 1990, danes pa je sigurno najbolj priljubljena vrsta loka. Največja oddaljenost streljanja na tekmovanjih je 90 metrov. Vsi si želimo da bi tudi sestavljeni lok dobil svoje mesto na olimpijskih igrah.

Goli lok na katerem ni nobenih dodatkov, ki bi lokostrelcu olajšali mejenje. Meri se s pomočjo konice puščice, domet puščice pa se določi s različnimi prijemi tetive pod samo puščico (string walk). Največja oddaljenost streljanja na tekmovanjih na katerih strelci golega loka lahko tekmujejo je 60 metrov.

Tradicionalni lok je lok, ki je po obliki in načinu izdelave podoben lokom, ki so se uporabljali v preteklosti. Današnja izdelava tradicionalnih lokov je seveda z razvojem modernih materialov veliko bolj preprosta in cenejša. Loki so zaradi dodanih umetnih laminatov steklo plastike in epoksidnih lepil bolj vzdržljivi in bolj varni za uporabo. Meri se instinktivno, brez namerilnih naprav Loki so bolj primerni za rekreativna tekmovanja. kot je na primer rekreativni 3-D živalski krog, ali razna tradicionalna grajska tekmovanja, ki poleg lokostrelstva oživljajo tudi stare grajske običaje

7.2. LOKOSTRELSKE DISCIPLINE Lokostrelska tekmovanja se izvajajo na odprtih in zaprtih streliščih. 7.2.1. FITA OLYMPIC ROUND Fita Olympic round turnir je paradna tarčna disciplina lokostrelstva na katerem lahko sodelujejo strelci ukrivljenega in sestavljenega loka, na olimpijskih igrah pa samo strelci ukrivljenega loka. V kvalifikacijah mora vsak lokostrelec ustreliti po 36 puščic (6 krat po 6 puščic v štirih minutah) na naslednje razdalje: Moški : 90, 70, 50 in 30 metrov Ženske: 70, 60, 50 in 30 metrov To pomeni, da morajo strelci izstreliti 72 puščic na tarčo premera 122 cm (90/70 m) in 72 puščic na tarčo premera 80 cm (50 in 30 m) – skupaj 144 strelov. Po končanih kvalifikacijah se prvih 64 lokostrelcev pomeri še v medsebojnih dvobojih na razdalji 70 m.

7.2.2. FITA DVORANSKI TURNIR (INDOOR) FITA dvoranski turnir je lokostrelska disciplina v kateri lahko sodelujejo strelci ukrivljenega, sestavljenega in golega loka, na svetovnih prvenstvih pa samo strelci ukrivljenega in sestavljenega loka. Na domačih tekmah lahko na prilagojeno tarčo streljajo tudi strelci tradicionalnega loka. V kvalifikacijah mora vsak lokostrelec izstreliti 60 puščic (20 krat po 3 puščice v dveh minutah) na razdalji 18 metrov na tarčo premera 40 cm. Po končanih kvalifikacijah se prvih 64 lokostrelcev pomeri še v medsebojnih dvobojih na isti razdalji.

7.2.3. 900 KROGOV Turnir 900 krogov je lokostrelska disciplina v kateri mora vsak lokostrelec izstreliti 30 puščic v serijah po 3 na naslednje razdalje 60, 50 in 40 m na lice velikosti 122 cm. N turnirjih lahko sodelujejo strelci ukrivljenega, sestavljenega in golega loka. Na slovenskih tekmovanjih na prilagojene razdalje tudi strelci tradicionalnih lokov. Vse tri zgoraj opisane discipline imenujemo tudi TARČNO LOKOSTRELSTVO in lokostrelci streljajo na tarče, ki imajo deset krogov, pri čemer sta vsaka dva kroga različno obarvana.

7.2.4 POLJSKO LOKOSTRELSTVO (AROWHEAD) Poljsko lokostrelstvo je tekmovalna disciplina se izvaja na razgibanem terenu po travnikih in gozdovih Strelja se na 24 tarč, polovica razdalj je znanih, polovica razdalj pa strelcem ni znanih. Na tekmovanju lahko sodelujejo strelci ukrivljenega, sestavljenega loka in golega

loka, v zadnjem času pa tudi strelci tradicionalnih lokov. Strelja se na razne premere tarč na različnih daljinah, odvisno od tipa loka, ki ga lokostrelec uporablja. Skupno število možnih zadetkov je 360 saj se na vsako tarčo ustrelijo tri puščice tarča pa je razdeljena na pet krogov, pri čemer je samo središčni krog obarvan rumeno, vsi ostali pa so črni.

Sama disciplina je izredno zanimiva in težavna, sam način tekmovanja pa je sprejemljiv tudi za rekreativno ukvarjanje z lokostrelstvom.

7.2.5. 3D ŽIVALSKI KROG 3D živalski krog je tekmovalna disciplina, ki se izvaja na razgibanem terenu po travnikih in gozdovih Strelja se na poljubno število tridimenzionalnih maket živali. Živali so v naravni velikosti na maksimalni daljini do 45 m. Na teh tekmah lahko sodelujejo vsi lokostrelci ne glede na vrsto loka s katerim streljajo, razdalje pa so različne za vsako vrsto loka. Disciplina se je razvila iz tekem gozdnega kroga na katerih se je streljalo na tarče z narisanimi živalskimi silhuetami in je še posebej popularna v ZDA. Ker se v mnogih področjih šele uvaja so tudi pravila streljanja zelo različna. Praktično tekma predstavlja simulacijo lova in v vsakemu tekmovalcu prebudi pozabljeno lovsko žilico.

7.2.6. LOKOSTRELSKI BIATLON Lokostrelski biatlon je kombinirano tekmovanje v katerem se lokostrelci pomerijo v teku, in streljanju na padajoče tarče premera 14 do 23 cm na daljini 20 metrov. Namesto klasičnega teka lahko tekmovalci tečejo na smučeh ali pa razdaljo premagujejo s kolesom. To so povsem nove lokostrelske discipline s katero se začnejo ukvarjati predvsem tekmovalci klasičnega biatlona, predvideva pa se, da bo v prihodnosti ski arc postal tudi uradna olimpijska disciplina. 7.2.7. OSTALE LOKOSTRELSKE DISCIPLINE Od ostalih lokostrelskih disciplin, ki se izvajajo na slovenskem prostoru, bi omenil še posamezne tekme(organizirajo se enkrat letno):

• Flight – streljanje v daljino (čim dlje). • Clout – streljanje na daljino 165 m moški in 125 m na krog s premerom 15 metrov, ki je

označen na tleh. • Gozdni krog – streljanje na tarče z narisanimi gozdnimi živalmi.

7.3. OSNOVNA PRAVILA NA TEKMOVANJIH 7.3.1. OSNOVNA PRAVILA, KI SE NANAŠAJO NA VAŠO OPREMO Pred vsakim začetkom tekmovanja vam bo sodnik preveril stanje in brezhibnost vaše opreme. Sodniki pregledajo naslednje:

• Da na notranji strani zgornjega kraka loka ni nobene oznake, ki bi omogočala viziranje in lažje merjenje. Notranja stran zgornjega kraka mora biti popolnoma čista.

• Da na tetivi ni nobenih oznak, ki bi omogočale lažje merjenje. V polnem potegu mora biti rob zgornjega povitja pod nivojem očesa.

• Puščice morajo biti označene z imenom ali inicijalami lastnika. Operesenje mora biti enotno, vse puščice morajo imeti jahače enake barve.

• Površina ščitnika za prste mora biti gladka in brez kljukic ali pripomočkov za držanje tetive.

• Ročaj in kraki loka morajo bit nepoškodovani, tetiva ne sme biti obrabljena, ali poškodovana na ušesih.

• Sodnik lahko na tekmah poljskega ali 3D lokostrelstva pregleda tudi lokostrelčev daljnogled, ki v okularju ne sme imeti oznak, ki bi lokostrelcu olajšale določanje razdalje do tarče.

7.3.2. OSNOVNA PRAVILA ZA LINIJO STRELJANAJA

• Za linijo streljanja bodite tiho in se ne pogovarjajte z ostalimi prisotnimi. Do nasprotnikov bodite spoštljivi in prijazni.

• Na linijo streljanja lahko postavite daljnogled vendar ga ne smete postaviti na levo stran stojišča tako, da pri streljanju ovira vašega so tekmovalca. Vedno, ko postavljate daljnogled vprašajte so tekmovalce ali jim položaj daljnogleda predstavlja motnjo za njihovo streljanje. Problem se večkrat pojavi pri strelcih , ki streljajo z levim lokom.

• Nikoli se ne dotikajte opreme drugih brez, da ste vprašali za dovoljenje.

7.3.3. VRSTNI RED STRELJANJA Na tekmi organizator vsakemu tekmovalcu dodeli štartno številko, ki je sestavljena iz številke in črke. Vsaka tarča je označena s številko ob njenem vznožju, isto številko pa najdete tudi na samem stojišču. Običajno na eni tarči tekmujejo štirje tekmovalci in so označeni kot A, B, C in D. Na eni tarči naj ne bi tekmovala samo dva tekmovalca ali tekmovalci iz istega kluba. Vedno simultano streljata po dva tekmovalca in to v naslednjem zaporedju. Prvo streljata tekmovalca z dodeljeno črko A in B in nato tekmovalca označena s črko C in D. Strelca A in C vedno streljata z leve strani navidezne linije proti tarči, B in D pa z desne. V naslednji seriji strelov se vrstni red zamenja, prvo streljata C in D potem pa še A in B. Trenutni vrstni red streljanja mora biti vedno označen na signalni tabli. Če so na tarčni podlogi nameščena štiri lica potem strelja tekmovalec A v zgornje levo lice, tekmovalec B v zgornje desno lice, tekmovalec C v spodnje levo lice in tekmovalec D v spodnje desno lice.

Če so štiri lica na tarčni podlogi nameščena v kolone potem tekmovalec A strelja v prvo kolono, Tekmovalec B v tretjo kolono, tekmovalec C v drugo kolono in tekmovalec D v četrto kolono.

Na tekmah poljskega lokostrelstva je situacija še malo bolj zapletena. Ne glede na dodeljeno črko, vedno lokostrelca, ki sta na določeni tarči prva na vrsti za streljanje, streljata v zgornji dve tarči ali pa v prvo in tretjo kolono. Ostala dva streljata na preostale tarče.

A

C D

B

A C B D

Če so na tarčni podlogi tri tarče razvrščene piramidalno potem strelec A strelja v levo spodnjo tarčo, strelec B v srednjo in najvišjo, strelec C pa v desno spodnjo tarčo.

7.3.4. STRELJANJE V pripravi za strel ne dvigujte in usmerjajte loka previsoko. Če je sodnik menja, da lahko pri nenamerni oddaji strela vaša puščica preleti varnostno območje, vam lahko izreče opomin in če na takem načinu streljanja vztrajate, tudi diskvalificira. To še posebej velja za strelce sestavljenih lokov, ki uporabljajo zelo občutljive sprožilce. 7.3.5. ZAPISOVANJE REZULTATOV

• NE DOTIKAJTE SE PUŠČIC ALI TARČNE PODLOGE DOKLER NISO POPISANI VSI ZADETKI

• Med klicanjem svojih zadetkov nakažite s prstom proti jahaču puščice, o kateri puščici govorite. Vedno prvo kličete puščico z najvišjim (najboljšim) zadetkom in tako navzdol proti najslabšemu. Npr: 10, 10, 9, 8, 8,8,7.

• Vsak zadetek na licu tarče mora biti označen s črtico izpisano s navadnim ali kemičnim svinčnikom.

• Ne iščite izgubljenih puščic, dokler ni končano zapisovanje rezultatov. • Rezultati se zapisujejo v dveh primerkih in se navzkrižno tudi overijo s podpisom

zapisovalcev in tekmovalcev. • Vsaka sprememba zapisa zadetka mora biti preverjena in podpisana s strani sodnika. • Napako v skupnem rezultatu lahko popravi zapisovalec, vendar mora biti sprememba

izvedena na obeh zapisovalnih listah in podpisana s strani vodje skupine. • Če se skupni rezultat na obeh listah razlikuje, se kot končni rezultat upošteva rezultat, ki

je nižji • Končni zapis rezultata morate vedno preveriti in podpisati.

7.3.6. ODBITA PUŠČICA Če se vam puščica od tarče odbije, prenehajte streljati, stopite z linije streljanja in dvignite zastavico ali lok, da privlečete sodnikovo pozornost. Če so na tarči vsi zadetki pravilno in jasno označeni, vam ne bo težko dokazati vaš odbiti zadetek. Če ne boste uspeli najti neoznačene

A

B

C

luknjice v tarči vam bo sodnik pripisal zgrešeni strel.Ostale puščice boste ustrelili pred začetkom naslednje serije ali po končanem tekmovanju. Med tekmovanjem vam lahko puščica po nesreči pade iz rok ali iz loka. Puščica se smatra za neizstreljeno, če jo lahko z strelske linije poberete z roko ali pa privlečete s pomočjo loka. Tako puščico lahko ponovno ustrelite. 7.3.7. VEDENJE IN OSNOVNA PRAVILA NA STRELNI LINIJI

• Ne zapuščajte strelske linije, če je vaš so tekmovalec v procesu izvedbe strela. • Na strelski liniji ne govorite, ne delajte hrupa, ne bodite nemirni ali drugače namerno

ovirajte so tekmovalca. • Ne komentirajte so tekmovalčeve strele. • Na tekmah poljskega lokostrelstva ali 3D po končanih strelih ne opazujte zadetkov z

daljnogledom s strelske linije. Umaknite se z linije, ne zadržujte so tekmovalce in si svoje zadetke oglejte iz ozadja.

7.3.8. ZVOČNI IN SVETLOBNI SIGNALI NA TARČNIH TEKMOVANJIH. Na 90 m(70) in 70m(60) se izstreli po šest puščic. Dovoljeni čas streljanja je 4 minute. Na 50m in 30m se izstrelijo po tri puščice. Dovoljeni čas streljanja je 2 minuti. Na tekmah 900 krogov se streljajo serije po tri puščice. Dovoljeni čas streljanja je 2 minuti. Na dvoranskih tekmah (18m) se streljajo serije po tri puščice. Dovoljeni čas streljanja je 2 minuti. Začetek in konec streljanja so odrejeni z zvočnimi in svetlobnimi signali.

• Dva piska - POJDI NA LINIJO STRELJANJA (RDEČA LUČ) • En pisk - DOVOLJENO STRELJANJE (ZELENA LUČ) • RUMENA LUČ – Do konca dovoljenega časa za streljanje je preostalo 30 sekund • Dva piska - KONČAJ STRELJANJE IN ZAPUSTI LINIJO STRELJANJA(RDEČA LUČ) • Trije piski - POJDI K TARČI IN ZAPIŠI REZULTAT

Če se v kateri koli fazi streljanja oglasi piščalka sodnika, prekini vse aktivnosti. Na tekmovanjih poljskega lokostrelstva in 3D tekmovanjih ni zvočnih in svetlobnih signalov. Na tekmah poljskega tekmovanja ima strelec na voljo 4 minute za izstrelitev treh puščic. Čas začne teči, ko strelec stopi na linijo streljanja označeno s količkom. Če prekorači dovoljeni čas ga sodnik lahko opozori, če pa mu želi čas meriti, mu mora to tudi povedati. Na tekmah 3D ima strelec na voljo dve minuti(po nekaterih pravilih 90 sekund) za izstrelitev ene puščice. Čas začne teči, ko strelec stopi na linijo streljanja označeno s količkom. Če prekorači dovoljeni čas ga sodnik lahko opozori, če pa mu želi čas meriti, mu mora to tudi povedati. 7.3.9. OBIČAJNE NAPAKE ZAČETNIKOV

• Vleka loka v sidrišče preden se oglasi en pisk in prižge zelena luč. Zapomnite si, puščica je lahko nameščena v lok, vendar loka ne smete potegniti preden se oglasi pisk.

• Dotikanje puščic ali tarčne podloge preden so zapisani vsi rezultati.

• Ne označevanje zadetkov. • Izstrelitev več puščic kot je dovoljeno. • Vleka loka v sidrišče brez umeščene puščice.

7.4. TEHNIČNA PRIPRAVA NA TEKMOVANJE Priprava na tekmovanje ne zajema samo vašo telesno in psihološko pripravo, ampak tudi pripravo in kontrolo vaše opreme. Ko0ntrolo celotne opreme morate obvezno narediti vsaj na večer pred tekmovanjem. 7.4.1. KONTROLA OPREME Če boste izvedli kontrolo vaše opreme si boste velikokrat prihranili težave pred ali med tekmovanjem. Preverite naslednje stvari:

• Nepoškodovanost ročaja loka. • Nepoškodovanost krakov loka. • Nepoškodovanost in povoskanost tetive. • Nepoškodovanost in podpisanost puščic. • Stanje operesenja puščic. • Stanje konic in jahačev. • Vzmetnost in čistost vzmetnega gumba. • Brezhibnost namerilne naprave. • Brezhibnost ščitnika za prste in naprstne zanke.

7.4.2. SPISEK POTREBNIH STVARI V lokostrelski kovček si nalepite listo stvari, ki jih potrebujete na tekmovanju. Z izkušnjami boste listo nadgrajevali in jo uporabljali za vse vrste tekmovanje. Lista lahko izgleda tudi tako: DVORANA 7. NAPRSTNA ZANKA 14. PULILEC PUŠČIC 1. LOK Z BERGERJEM 8. ŠČITNIK ZA PRSTE 15. REZ. ŠČITNIK ZA PRSTE 2. TETIVA 9. ŠČITNIK ZA PRSA 16. REZERVNA ZANKA 3. REZERVNA TETIVA 10. IZKAZNICA ZVEZE NA PROSTEM ŠE DODAM 4. NAMERILNA NAPRAVA 11. STOJALO ZA LOK 17. STOJALO DALJNOGLEDA 5. PUŠČICE 12. REZERVNI DELI 18. STOLČEK 6. TOK 13. DALJNOGLED 19. SENČNIK Odvisno od vremenskih pogojem dodajte še: NEPREMOČLJIV KOMPLET ZA DEŽ KREMA ZA SONCE ROKAVICE OČALA GAMAŠE KOMPLET OBLEKE ZA PREOBLEČ Ne pozabite pripraviti zadostno količino hrane in pijače.

8. ZGODOVINA MODERNEGA TEKMOVALNEGA LOKOSTRELSTVA

Olimpijske igre so bile in bodo vedno inspiracija in želja vseh športnikov. V antiki je bilo lokostrelstvo ena od pomembnejših panog olimpijskih iger. Na žalost lokostrelstvo ni bilo vedno del olimpijskega dogajanja. Lokostrelstvo je bilo predstavljeno na Olimpijskih igrah leta 1900 in lokostrelci so sodelovali na Olimpijskih igrah leta 1904, 1908 in 1920. Na vseh štirih Olimpijskih igrah lokostrelci niso imeli enotnega tekmovalnega programa in tip tekmovanja je bil odvisen od države gostitelja. Leta 1900, na igrah v Parizu, se je streljalo po pravilih imenovanih "Au Cordon Dore" in "Au Chapelet". Prvi olimpijski zmagovalec je bil Belgijec Hubert van Innis streljalo pa se je na dve razdalji, 30 in 50 m, v dveh smereh. Leta 1904 v ZDA in leta 1908 v Londonu se je streljalo po pravilih York, Columbia, American in National kroga, leta 1920, v Belgiji pa so lokostrelci streljali na premične in fiksne tarče v obliki ptic. Ženske so začele svojo olimpijsko pot leta 1908. Tekmovale so z dolgim lokom in največja zanimivost tistega časa je bila v tem, da so bile tarče postavljene na obeh koncih strelišča. Lokostrelci in lokostrelke, oblečeni v Viktorijanskem stilu, so ustrelili na eno vrsto tarč, se počasi sprehodili, pobrali puščice, nato pa s te pozicije ustrelili nazaj proti drugi vrsti tarč. Veliko streljanja in malo hoje. Z ene strani praktično, danes pa bi si verjetno lokostrelci pošteno belili glavo z nastavitvami svojih namerilnih naprav. Na olimpijskih igrah moderne dobe se je lokostrelstvo ponovno pojavilo na olimpijadi v Parizu leta 1900 in potem ponovno na olimpijadah leta 1904, 1908 in leta 1920. Seveda je zaradi različnih tekmovalnih pravil nastala zmešnjava, in na žalost se je z ustanovitvijo Mednarodnega olimpijskega komiteja zaradi te zmešnjave in neorganiziranosti lokostrelstvo izločilo iz Olimpijskega programa. Leta 1931 so se lokostrelci organizirali pod okriljem FITA. FITA je standardizirala tekmovalna pravila in tega leta izvedla tudi prvo svetovno prvenstvo. Bilo je potrebno dolgih štirideset let, da je zadostno število držav sprejelo pravila FITA in da so leta 1972 lokostrelstvo ponovno uvrstili v olimpijski program Olimpijskih iger v Münichenu. Na tej olimpiadi je sodeloval tudi slovenski tekmovalec, pokojni Bojan Postružnik, ki je zasedel odlično deveto mesto. Ekipe lahko na olimpijskih tekmovanjij sodelujejo od leta 1988 in leta 1996 v Atlanti je ekipa slovenskih lokostrelcev v sestavi Koprivnikar, Krumpester in Medved zasedla odlično peto mesto. 8.1. INDIVIDUALNI REZULTATI OLIMPIJSKIH IGER LETO MEDALJA MOŠKI ŽENSKE 1972 ZLATA

SREBRNA BRONASTA

JOHN WILLIAMS (USA) Gunnar Jervill (SWE) Kyosti Laasonen (FIN)

DOREEN WILBER(USA) Irena Szydlowska (POL) Emma Gapchenko (URS)

1976 ZLATA SREBRNA BRONASTA

DARRELL PACE(USA) Hiroshi Michinaga (JPN) Giancarlo Ferrari (ITA)

LUANN RYON (USA) Valentina Kovpan (URS) Zebiniso Rustamova (URS)

1980 ZLATA SREBRNA

TOMI POINKOLAJNEN(FIN) Boris Isatchenko (URS)

KETEVAN LOSABERIDZE(URS) Natalya Butuzova (URS)

BRONASTA Giancarlo Ferrari (ITA) Paivi M. Aaltonen (FIN) 1984 ZLATA

SREBRNA BRONASTA

DARRELL PACE(USA) Richard Mc Kinney (USA) Hiroshi Jamamoto (JPN)

SEO HYANG SOON(KOR) Li Lingjuan(CHN) Kim Jin-Ho (KOR)

1988 ZLATA SREBRNA BRONASTA

JAY BARRS (USA) Park Sung Soo (KOR) Vladimir Esheev (URS)

KIM SOO NYUNG (KOR) Wang Hee Kyung (KOR) Yung Young-Sook (KOR)

1992 ZLATA SREBRNA BRONASTA

SEBASTIEN FLUTE (FRA) Chung Jae-Hun (KOR) Simon Terry (GBR)

CHO YOUN JEONG (KOR) Kim Soo Nyung (KOR) Natalia Valejeva (EUN)

1996 ZLATA SREBRNA BRONASTA

JUSTIN HUISH (USA) Magnus Petersson (SWE) Kyo- Moon Oh (KOR)

KYUNG-WOOK KIM (KOR) Ying He (CHN) Olena Sadovnycha (UKR)

2000 ZLATA SREBRNA BRONASTA

SIMON FAIRWETHER (AUS) Victor Wunderle (USA) Wietse van Alten (NED)

MI-JIN HUN (KOR) Nam-Soon Kim (KOR) Soo-Nyung Kim (KOR)

2004 ZLATA SREBRNA BRONASTA

GALIAZZO MARCO (ITA) Hiroshi Jamamoto (JPN) Cuddihy Tim (AUS)

PARK SUNG NYUM (KOR) Lee Sung Jin (KOR) Alison Williamson (GBR)

8.2. EKIPNI REZULTATI OLIMPIJSKIH IGER LETO MEDALJA MOŠKI ŽENSKE 1988 ZLATA

SREBRNA BRONASTA

KOREA USA GREAT BRITAIN

KOREA INDIA USA

1992 ZLATA SREBRNA BRONASTA

SPAIN FINLAND GREAT BRITAIN

KOREA CHINA EUN

1996 ZLATA SREBRNA BRONASTA

USA KOREA ITALY

KOREA GERMANY POLAND

2000 ZLATA SREBRNA BRONASTA

KOREA ITALY USA

KOREA UKRAINE GERMANY

2004 ZLATA SREBRNA BRONASTA

KOREA CHINESE TAIPEI UKRAINA

KOREA CHINA CHINESE TAIPEI

8.3. LOKOSTRELSTVO V SLOVENIJI

Slovenski lokostrelci so organizirani v 34. klubih pod okriljem Lokostrelske zveze Slovenije. Čeprav lokostrelstvo v Sloveniji ne velja za nacionalni šport, imajo slovenski lokostrelci med svojimi vrstami kar nekaj uspešnih tekmovalcev. Omenil bi svetovnega prvaka in svetovnega rekorderja na 30m s sestavljenim lokom Dejana Sitarja, veličastno trojko z golim lokom Kranjc Žareta, Muznik Maksa in Podržaj Marjana, ki na vseh evropskih in svetovnih tekmovanjih poljskega lokostrelstva redno posegajo po vodilnih mestih, ter novo, mlajšo generacijo strelcev

ukrivljenega loka Zupanc Mateja, Žlender Matijo, Muznik Ivana. Vrh ženskega slovenskega lokostrelstva že nekaj let kroji Čekada Dolores, veliko pa se pričakuje tudi od evropske mladinske dvoranske prvakinje Kaše Mete s sestavljenim lokom. Vse o organizaciji lokostrelstva v Sloveniji in uspehih slovenskih tekmovalcev si lahko ogledate na spletni strani http://www.archery-si.org/.

8.4. KRATKA ZGODOVINA MODERNIZACIJE LOKOSTRELSKE OPREME

V obdobju med leti 1970 in 1989 je prišlo do največjega napredka glede razvoja in zanesljivosti lokostrelske opreme. Na račun kvalitetnejše opreme in raznih inovacij je opazen je tudi splošen dvig rezultatov na tekmovanjih. V zgodnjih sedemdesetih letih je John Williams prvi uporabil kompleten stabilizacijski sistem na loku, ki ga je sestavljal poleg zgornje in spodnje stabilizatorske palice, tudi centralni stabilizator. Do spremembe je prišlo na račun inovacije namerilne naprave, ki se je lahko v lok namestila s strani in ne več pred ali za ročaj loka. Jon Williams je tako na Olimpijskih igrah leta 1972 z aluminijastimi puščicami XX75, brez vzmetnega gumba dosegel 1268 krogov in postavil svetovni rekord. Tudi Darrel Pace, ki se ni nikoli izogibal eksperimentom in kot prvi ustrelil 1300 krogov, se je na sceni pojavil s kar nekaj novitetami. Na svetovnem prvenstvu leta 1975 je streljal s tetivo iz Kevlar-ja , V-bar-om in stranskimi dvojčki, naslednje leto, na olimpiadi leta 1976, pa je kot prvi streljal s kraki izdelanimi iz karbonsko lesenih laminatov. Uspeh je nadaljeval s Hoyt GM T/D2 lokom in leta 1979 ustrelil neverjetnih 1341 krogov. Zgodba o neverjetnih 1341 krogov poteka takole. Darrelu je pred tekmovanjem umrl družinski član in zaradi obvez ni kar nekaj časa treniral in streljal. Pred samim tekmovanjem je dobil nekaj nove opreme, ki jo ni imel niti časa uglasiti, niti na namerilni napravi označiti razdalje. S stare namerilne naprave je oznake enostavno prekopiral. Nevšečnosti še ni bilo konec. Zaradi zamude v letalskem prometu je bil s svojim kolegom Rick McKinneye-m prisiljen z avtobusom potovati celo noč do mesta tekmovanja. Na tekmo sta prišla neprespana in praktično na zadnjo preizkusno serijo. Seveda je njegova prva preizkusna puščica na 90m zgrešila celo tarčo, vendar je z zadnjo že zadel krog devetke. Vse ostale razdalje olimpijskega kroga je nastavil po občutku. Oba Darrel in Rick sta dosegla svetovni rekord na 90 m in oba sta popravila obstoječi svetovni rekord olimpijskega kroga s tem, da je bil rezultat Darrel Peace-a boljši. Rick McKinney je svetovni rekord kasneje leta 1992 popravil še enkrat. Streljal je še vedno s Hoyt Gold Medallistom T/D2 in dosegel fantastičnih 1352 krogov. V osemdesetih letih je pojava Fast Flighta rešila veliko krakov in ročajev saj je do tedaj uporabljani Kevlar vzdržal le kakšnih 1000 strelov. Potem se je, če lokostrelec ni zamenjal tetive, pretrgal in poškodoval opremo. Leta 1983 je Easton predstavil A/C puščice in 1300 krogov je postalo dostopnih širšemu krogu lokostrelcev. Leta 1986 je Beiter predstavil svoj legendarni Beiter jahač. Leta 1987 so korejski lokostrelci s pomočjo Beaman puščic začeli svoj legendarni pohod in ustvarili lokostrelsko dominacijo.

Leta 1988 je Easton predstavil model A/C/C in s temi resnično kvalitetnimi puščicami je Jay Barrs osvojil olimpijske igre. Lokostrelska oprema se razvija še naprej in kdo ve kje se bo razvoj nehal. Sam razvoj opreme ne vpliva več na doseganje višjih rezultatov, saj večjih skrivnosti več ni. Boljši rezultati so postali odvisni samo še od psihološke in mentalne priprave tekmovalcev.

9. PRIPOROČLJIVA LITERATURA IN REFERENCE 9.1. SLOVENSKA LITERATURA

• OSNOVE LOKOSTRELSTVA-Taborniški priročnik (1980 – Dermastia, Bleiweis, Merela)

• LOKOSTRELSTVO (1998 – Marjan Podržaj) • TEORIJA,METODIKA IN PRAKSA TRENIRANJA LOKOSTRELCEV (2003 –

Štrukelj Aleksander) • TRENERSKI PRIROČNIK-Začetni nivo (2004 – prevod FITA priročnika - LZS) • MEHANIKA LOKA IN PUŠČICE (2005- Štrukelj Aleksander)

9.2 TUJA LITERATURA

• Archery, steps tu success – Kathleen Haywood, Catherine Lewis • The simple art of winning – Rick McKinney • Archery in Earnest –Roy Matthews • Archery Anatomyn – Ray Axsford • Easton tuning and maintenance guide

9.2. VIDEO POSNETKI

Poizkusite dobiti posnetke iz svetovnih prvenstev ali olimpijskih iger. Vsi klubi bi morali imeti arhiv. Opazujte in učite se od vrhunskih lokostrelcev. Čim več tem bolje. 9.3. SPLETNE STRANI

Na spletu lahko pridobite prav vse kar vas zanima o lokostrelstvu. Potrebujete samo čas in znanje jezika. Priporočam ogled naslednjih spletnih strani. http://www.tenzone.u-net.com/ http://homepage.ntlworld.com/joetapley/ http://archeryfocus.net

http://margo.student.utwente.nl

Priročnik je v originalu izdelan za potrebe Grange in Balbardie lokostrelskih klubov. Izdajatelj: Murray Elliot murrayelliot@blueyonder.co.uk Zadnjo (četrto) verzijo priročnika lahko pridobite na spletnem naslovu: http://www.archersreference.pwp.blueyonder.co.uk/

Vsi podatki v priročniku so last originalnih avtorjev. Ker so vsi avtorji žrtvovali svoj čas in znanje brezplačno, se celoten priročnik ali njegov posamezen del ne sme objavljati s pridobitniškim namenom. Vsaka sprememba priročnika mora biti odobrena s strani avtorjev.