prof. dr. ivan gerliČ univerza v mariboru fakulteta za naravoslovje in matematiko

Izvedbo projekta financirata Evropska unija v okviru Evropskega socialnega skladain Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije.

Splošne informacije o projektu Splošne informacije o projektu “Razvoj naravoslovnih kompetenc”“Razvoj naravoslovnih kompetenc”

Zaključna konferenca projekta, Zaključna konferenca projekta, Maribor, 20.9.2011 Maribor, 20.9.2011

Prof. dr. Ivan GERLIČProf. dr. Ivan GERLIČUNIVERZA V MARIBORUUNIVERZA V MARIBORU

Fakulteta za naravoslovje in matematikoFakulteta za naravoslovje in matematiko

OSNOVNI PODATKI PROJEKTA - uvodOSNOVNI PODATKI PROJEKTA - uvod

OSNOVNI PODATKI PROJEKTA - uvodOSNOVNI PODATKI PROJEKTA - uvod• Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja

človeških virov za obdobje 2007 – 2013, 3. razvojne prioritete:˝Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja˝, 3.1 prednostne usmeritve ˝Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja˝

• Projekt financirata Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada (85%) in Ministrstvo za šolstvo in šport (15%).

Globalne zahteve financerja za projekt “Razvoj naravoslovnih kompetenc”: promocijo naravoslovja v šolah, strokovne podlage za razvoj novih didaktičnih strategij poučevanja

naravoslovja in razvoj tehnik in metod poučevanja naravoslovja, s katerimi bi bolj uspešno

prevajali "znanstveno znanje v šolsko znanje".

OSNOVNI PODATKI PROJEKTA - uvodOSNOVNI PODATKI PROJEKTA - uvod

Namen projekta: pripraviti strokovne podlage in preizkus le-teh na šolah za dvig naravoslovne pismenosti!

PODROBNEJŠI PODATKI PROJEKTA• V projekt so vključene tri slovenske univerze, 12 fakultet, ZRSŠ, Hiša

eksperimentov, Ljudska univerza Slovenska Bistrica, več kot 30 osnovnih in srednjih šol ter 3 vrtci.

ORGANIZACIJSKA STRUKTURA PROJETA

Koordinator - Fizika Koordinator - Kemija

Vodja projektaKoordinator projekta

Tajnica projekta

Koordinator - Biologija Koordinator - Skupni

Metodolog

STRUKTURA PRISTOPA

BI FI SKKE

• NARAVOSLOVJENARAVOSLOVJE• TEHNIKATEHNIKA• MATEMATIKAMATEMATIKA• RAČUNALNIŠTVO –RAČUNALNIŠTVO –

INFORMATIKAINFORMATIKA(“podporna (“podporna področja”)področja”)

STRUKTURA PRISTOPA

BI FI SKKE

VPO

OŠPP

OŠ

SŠ

STRUKTURALNI MODEL PROJEKTA

CIL JI PROJEKTACIL JI PROJEKTA Vsebinski sklop 1: Priprava strokovnih podlag za razvoj novih didaktičnih strategij pri poučevanju naravoslovjaCilj: analiza + priprava ustreznih didaktičnih strategij in gradiv.

Vsebinski sklop 2: Razvoj in preverjanje didaktičnih strategij pri poučevanju naravoslovjaCilj: preverjanje predlaganih didaktičnih strategij in gradiv v šolski praksi.

Vsebinski sklop 3: Promocija naravoslovjaCilj: desiminacija projekta

PLAN - REZULTATI PROJEKTA:1. izhodišča nove didaktike naravoslovja – nove didaktične strategije 2. didaktična gradiva/modeli, pripravljeni za določeno naravoslovno vedo in

določeno četrtletno obdobje po šolski vertikali3. preverjanje gradiv/modelov v šoli4. delavnice za usposabljanje učiteljev praktikov5. udeležba in promocija projekta ter sodelujočih strokovnjakov na mednarodnih

konferencah6. projekti promocije za popularizacijo naravoslovnih ved med mladimi

ČASOVNICA 1, 2, 3, 4…….. (nekaj ugotovitev – misli)Časovno obdobje (1) Dejavnost

1.10.2008 – 31.12.2008 - analiza stanja naravoslovne pismenosti po šolski vertikali

1.1.2009 – 31.3.2009- opredelitev naravoslovnih kompetenc (starostne skupine, povezovanje naravoslovne stroke)

1.4.2009 – 30.6.2009 - kompetence, specifične za posamezno stroko (biologija, fizika, kemija)

- pregled in izbor novih znanj na teh področjih, ki jih je smiselno vključiti v šolo

1.7.2009 – 31.8.2009- priprava didaktičnih gradiv (biologija, fizika, kemija) za prvo in drugo četrtletje leta 2010

1.9.2009 – 31.12.2009 - priprava didaktičnih gradiv (biologija, fizika, kemija) za tretje četrtletje leta 2010

- uvodna delavnica za učitelje (biologija, fizika, kemija)

- začetek preverjanja didaktičnih gradiv

1.1.2010 – 31.3.2010 - priprava didaktičnih gradiv (biologija, fizika, kemija) za prvo četrtletje leta 2011

- izobraževanje učiteljev (biologija, kemija, fizika) ter preverjanje didaktičnih gradiv

1.4.2010 – 30.6.2010 - priprava didaktičnih gradiv (biologija, fizika, kemija) za drugo četrtletje leta 2011

- preverjanje didaktičnih gradiv (biologija,fizika, kemija)

1.4.2010 – 31.8.2010 - udeležba sodelujočih strokovnjakov na mednarodnih konferencah


- izobraževanje učiteljev praktikov (julij, avgust)

1.9.2010 – 31.12.2010 - preverjanje didaktičnih gradiv (biologija, fizika, kemija)

1.10.2010 – 31.12.2010 - priprava publikacij z didaktičnimi gradivi (biologija, kemija, fizika)

KLJUČNE KOMPETENCE

ZnanjeSpretnostiOdnosi

Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje so opredeljene v referenčnem okviru Evropskega parlamenta (Uradni list Evropske unije L 394/13) kot kombinacija znanja, spretnosti in odnosov, ustrezajočih okoliščinam.

1) sporazumevanje v maternem jeziku;2) sporazumevanje v tujih jezikih;3) matematična kompetenca ter osnovne kompetence v naravoslovju

(znanosti) in tehnologiji;4) digitalna pismenost;5) učenje učenja;6) socialne in državljanske kompetence;7) samoiniciativnost in podjetnost ter8) kulturna zavest in izražanje.

Referenčni okvir določa osem ključnih kompetenc:

ČEMU DENAR ZA NARAVOSLOVJE??

• vse večja EU prizadevanja za dvig vse večja EU prizadevanja za dvig osnovnih kompetenc, še posebej osnovnih kompetenc, še posebej naravoslovnih; naravoslovnih; • razumevanje pomembnosti razumevanje pomembnosti naravoslovja kot gonila naravoslovja kot gonila tehnološkega napredka človeštva; tehnološkega napredka človeštva; • razumevanje dejstva, da se vlaganje razumevanje dejstva, da se vlaganje truda in sredstev v naravoslovje truda in sredstev v naravoslovje obrestuje v kratkem časuobrestuje v kratkem času•……•……… … razumevanje pomena in razumevanje pomena in priljubljenost naravoslovja med priljubljenost naravoslovja med mladimi na vseh nivojih mladimi na vseh nivojih izobraževanja !izobraževanja !

Kaj pa Slovenija?

Naravoslovje, matematika in računalništvo

Slovenija 3,5%

SLOVENIJA: Najmanjši delež diplomantov v področju “Naravoslovje, matematiko in računalništvo” od VSEH evropskih držav, ne le v primerjavi z državami članicami Evropske unije!!!

So to pravi koraki k dolgoročni konkurenčnosti, inovacijam, razvoju???

Nujen je takojšen razmislek, kako ta delež povečati (TAKOJ)!

Pri tem ne smemo nikakor pozabiti na področje izobraževanja, še posebej na zelo zapostavljene pedagoške študijske programe naravoslovnih področij.



















• Odgovor: V kolikšni meri pouk naravoslovja, biologije, fizike in kemije v naši šoli prispeva k pozitivnejšemu razvoju naravoslovnih kompetenc?

• Raziskave in izkušnje kažejo tudi, da se poučevanje naravoslovnih predmetov (v didaktičnem smislu) v naši šoli izvaja dokaj tradicionalno, da so inovativni načini poučevanja bolj redkost, da je redka tudi uporaba računalnika oz. IKT in vse bolj razvite multimedijske oz. hipermedijske tehnologije.

• Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se trend priljubljenosti naravoslovnih predmetov bistveno ne spreminja – ostaja bolj ali manj na nivoju manj priljubljenih.

Priljubljenost in izvajanje pouka FI v OŠ in SRŠ - Projektno seminarsko delo študentov podiplomskega študija pedagoške FI

Skupni prikaz za 1. in 5. mesto priljubljenosti.

0

20

40

60

80

100

120

140

1 5

mesto priljubljenosti

frek

ven

ce

slo

mat

ang

nem

bio

kem

zem

lik

špo

fiz

S števili 1 do 4 razvrsti, kako so tebi všeč naslednji predmeti iz naravoslovno-matematičnega sklopa. (1 pomeni, da ti je predmet najbolj všeč, 2 manj itd.)

matematika ___ fizika ____ kemija _____ biologija _____

Pouk fizike je takšen kot sem pričakoval-a:

Če bi lahko, bi pri pouku fizike spremenil oz. zamenjal:

Kakšen se anketiranim učencem - dijakom zdi pouk fizike

OŠ/OŠ/SRŠSRŠ

Kaj po tvojem mnenju vpliva na priljubljenost predmeta fizike med učenci?

OŠ/OŠ/SRŠSRŠ

Znanje fizike se mi zdi pomembno za:

Kako pogosto vaš učitelj/učiteljica pri pouku uporablja



















• Pomembnost vnosa sodobnih vsebin in interdisciplinar- nosti.

• Interdisciplinarnost dobra za nižjo stopnjo OŠ, za višjo in SRŠ pa je pomembna samostojnost naravoslovnih predmetov!• Pomembnost IKT in pomen “naravoslovne E-kompetence” (potreba po povezavi z projektom E-šolstvo).

Povprečna uporaba računalnika po predmetih - OŠ

Globalni pregled uporabe računalnika pri pouku posameznih predmetov gimnazijskega programa.



















• množica novih gradiv, preverjenih v praksi• Učenci OŠ in SRŠ z navdušenjem sprejemali gradiva• večina učiteljev evalvatorjev ocenjuje gradiva v večini kot dobra• vključevanje učiteljev kot avtorjev gradiv…

PRIPRAVA NOVIH UČNIH GRADIV IN NJIH PREVERJANJE V ŠOLSKI PRAKSI



















IZOBRAŽEVANJE UČITELJEV O NOVIH METODAH DELA

INFORMATORINFORMATORRNKRNK

ZNANSTVENA ZNANSTVENA MONOGRAFIJAMONOGRAFIJA

RNKRNK

STROKOVNISTROKOVNIPRIROČNIKI PRIROČNIKI

Posveti, delavnice…Posveti, delavnice…

Diseminacija…Diseminacija…WEb portal..WEb portal..

HVALA ZA VAŠO POZORNOST

prof. dr. ivan gerliČ univerza v mariboru fakulteta za naravoslovje in matematiko

Documents