univerza v mariboru fakulteta za naravoslovje in … · 2017-11-28 · žlezava nedotika, ajda,...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA NARAVOSLOVJE IN MATEMATIKO

Oddelek za biologijo

DIPLOMSKO DELO

TADEJ TÖRNAR

Maribor, 2015

UNIVERZA V MARIBORU


Oddelek za biologijo

Tadej Törnar

Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in

pri čmrljih (Bombus)

DIPLOMSKO DELO

Mentor: red. prof. dr. Dušan Devetak

Somentor: asist. Branko Bakan

Maribor, 2015

Törnar, T.: Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in pri čmrljih (Bombus). Diplomsko delo,

Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo, 2015

UNIVERZA V MARIBORU


IZJAVA

Podpisani Tadej Törnar, roj. 29. 1. 1989, študent Fakultete za naravoslovje in matematiko

Univerze v Mariboru, študijskega programa Biologija in proizvodno tehnična vzgoja,

izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis

mellifera) in pri čmrljih (Bombus), pri mentorju red. prof. dr. Dušanu Devetaku in

somentorju asist. Branku Bakanu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in

literatura korektno navedeni; teksti in druge oblike zapisov niso uporabljeni brez navedbe

avtorjev.

_________________________

(podpis študenta)

Maribor, _____________________



Törnar, T.: Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in pri čmrljih

(Bombus). Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za naravoslovje in

matematiko, Oddelek za biologijo, 2015.

IZVLEČEK

Najpogostejši opraševalci žužkocvetnih rastlin so domače čebele (Apis mellifera), ki jih

navadno gojimo v panjih. Zelo pomembni in ogroženi opraševalci žužkocvetnih rastlin so tudi

čmrlji (Bombus). Čebele in čmrlji skozi leto nabirajo nektar, pelod ter nekatere rastlinske

izločke, ki vsebujejo sladkorje, kot hrano za odrasle osebke kot tudi za zarod ter za preživetje

celotne čebelje kolonije v dolgotrajnejših zimskih obdobjih. To dejavnost čebel človek že

stoletja s pridom izkorišča tudi za lastno korist. S stalnim odvzemanjem medu koloniji jemlje

zaloge hrane, čebele delavke pa so nagonsko prisiljene v nabiranje novih zalog, kar vpliva na

njihovo vitalnost. Vsak med nima hranilne vrednosti oz. je za čebele kot hrana včasih

nedostopen. Naravni med lahko pod določenimi pogoji kristalizira, nekatere vrste prej, druge

pozneje in ga v taki obliki čebele ne morejo zaužiti. Tako lahko čebele pozimi stradajo, kljub

obilici nabranih zalog hrane. Zato je za obstoj čebelje kolonije izjemnega pomena kakšen tip

medičine čebele delavke naberejo v pozni vegetacijski sezoni.

V pozni vegetacijski sezoni opraševalci nimajo veliko možnosti za nabiranje zimske zaloge

hrane, ker je malo cvetočih rastlin, hkrati pa so temperature običajno nižje, kar negativno

vpliva na izletavanje čebel in na tvorbo nektarja pri rastlinah. Zato se v tem obdobju čebelarji

zanašajo na obilno cvetenje nekaterih rastlinskih vrst, ki pa so z naravovarstvenega vidika

lahko zelo problematične. Pri tem imamo v mislih invazivne tujerodne vrste. V poznem

letnem času za čebele pomemben vir hrane predstavljajo tudi nekatere kultivirane vrste. Pri

poznosezonskih vrstah pa se lahko dogaja, da med takih rastlin hitro kristalizira in je s tem

neprimeren za zimsko zalogo hrane čebelam. Mnoge invazivne vrste, kot sta žlezava nedotika

in orjaška zlata rozga, izrazito siromašita biodiverziteto tako na ravni flore kot tudi habitatov.

Ker pa gre za pomemben vir hrane za čebele in čmrlje, želimo v tej nalogi ugotoviti, katero

rastlinsko vrsto čebele in čmrlji v poznem jesenskem času najpogosteje obiskujejo. Prav tako

nas je zanimalo, ali čebele in čmrlji raje nabirajo hrano na gozdnih ali na odprtih površinah.

Popisi čebel in čmrljev so se izvajali na štirih različnih lokalitetah ob treh različnih dnevnih

časih (dopoldne, opoldne in popoldne). Ker so tudi čmrlji pomembni opraševalci v našem

okolju, smo v našo študijo vključili tudi te vrste. Evidentiranih je bilo sedem vrst čmrljev na

območju popisov, ki smo jih v tej študiji tudi podrobneje predstavili.

KLJUČNE BESEDE: domača čebela, Apis mellifera, čmrlji, Bombus, orjaška zlata rozga,

žlezava nedotika, ajda, bršljan, opraševalci, med, poznosezonska bera, invazivne tujerodne

rastline



TÖRNAR, T.: Late season foraging of honeybees (Apis mellifera) and bumblebees

(Bombus). Graduation Thesis, University of Maribor, Faculty of Natural Sciences and

Mathematics, Department of biology, 2015.

ABSTRACT

The most common pollinators of entomophilic plants are honey bees (Apis mellifera), which

are usually kept in beehives. Other very important pollinators of entomophilic plants are the

endangered bumblebees (Bombus). Honey bees and bumblebees gather plant nectar, pollen

and some other plant secrets that contain sugars as food for themselves and other adult

specimens, feeding their brood and as supply for long lasting winter period. This activity of

honey bees has been for centuries advantageously exploited by humans for their own benefit.

By removing the honey from bee hives humans take away food supplies for the winter, so

honey bee workers are instinctively forced to gather new supplies, and that lowers their

vitality. But all honey does not have nutritional value, so it is sometimes inaccessible for

honey bees as food. Natural honey can crystallize under certain conditions, some types sooner

than others, so honey bees can not consume it. So, bees can suffer hunger while the honey

supplies are still rich. It is therefore very important for the existence of honey bee colonies

what type of nectar they gather in the late vegetative season.

In the late vegetative season pollinators do not have much choice to collect food for winter,

because there is lack of blooming plants and temperatures are usualy lower, which affects the

flying out of the bees from the hives. In this period beekeepers rely on the abundant blooming

of some plant species, which are problematic from the conservational point of view. We are

talking about invasive non-native species. Important source of food in this time of the year are

also some cultivated plant species. There are also some other late blooming plants that

provide an abundance of honey pasture in our region. However, sometimes honey crystallizes

quickly and is consequently not suitable for storing for winter food supply. Some plant

species represent certain problem in terms of environmental preservation because they

significantly impover the biodiversity of the flora and habitats. But they are important source

of food for bumblebees and honey bees therefore we want to investigate which plants are

more frequently visited by those species during the late season. We also wanted to know

whether honey bees and bumblebees prefer to collect food in woodland or in open-land areas.

The data on honey bees and bumblebees was collected in four different locations where

invasive plants were also determined, and in three different day periods, in the morning, at

noon, and in the afternoon. Bumblebees are important pollinators in our environment but they

are becoming more and more endangered because of the changes in the environment. We

have observed and collected the data on seven (7) species of bumblebees which are described

in this graduation thesis.

KEY WORDS: honey bee, Apis mellifera, bumblebee, Bombus, tall goldenrod, tuch-me-not,

buckwheat, poison ivy, pollinators, honey, late vegetative season, invasive non-native plants



KAZALO VSEBINE

1 UVOD ............................................................................................................................................................ 1

2 PREGLED OBJAV ............................................................................................................................................ 2

3 MORFOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI ČEBEL IN ČMRLJEV ...................................................................... 3

3.1 OPRAŠEVALCI ........................................................................................................................................... 3

3.1.1 ZNAČILNOSTI IN ZGRADBA ČEBEL IN ČMRLJEV ................................................................................ 3

3.1.2 SISTEMATIKA .................................................................................................................................... 7

3.1.3 HRANA ČEBEL .................................................................................................................................. 8

3.2 ČMRLJI (Bombinae) ................................................................................................................................ 10

3.2.1 ZNAČILNOSTI .................................................................................................................................. 11

3.2.2 SISTEMATIKA .................................................................................................................................. 11

3.2.3 PREHRANA ČMRLJEV ...................................................................................................................... 12

3.2.4 PREGLED VRST POPISANIH ČMRLJEV ............................................................................................. 13

4 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RAZISKOVALNEGA OBMOČJA .......................................................................... 20

4.1 ZGRADBA TAL IN RELIEF ......................................................................................................................... 20

4.2 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI ...................................................................................................................... 20

4.3 FITOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI ............................................................................................................ 20

5 PREDSTAVITEV POZNOSEZONSKIH MEDONOSNIH RASTLIN ......................................................................... 22

5.1 AJDA (Fagopyrum esculentum Moench)................................................................................................ 22

5.2 BRŠLJAN (Hedera helix L.) ...................................................................................................................... 23

5.3 ORJAŠKA ZLATA ROZGA (Solidago gigantea Aiton) ............................................................................... 24

5.4 ŽLEZAVA NEDOTIKA (Impatiens glandulifera Royle) .............................................................................. 25

5.5 DRUGE POZNOSEZONSKE MEDONOSNE RASTLINE ............................................................................... 26

6 NAMEN IN DELOVNE HIPOTEZE ................................................................................................................... 27

6.1 NAMEN IN CILJI ...................................................................................................................................... 27

6.2 DELOVNE HIPOTEZE ............................................................................................................................... 27

7 MATERIAL IN METODE ................................................................................................................................ 28

7.1 ČAS IN OBMOČJE POPISOV .................................................................................................................... 29

7.2 PREGLED LOKALITET PO RASTLINSKIH VRSTAH ..................................................................................... 31

7.2.1 ORJAŠKA ZLATA ROZGA ................................................................................................................. 31

7.2.2 ŽLEZAVA NEDOTIKA ....................................................................................................................... 32

7.2.3 AJDA ............................................................................................................................................... 33

7.2.4 BRŠLJAN ......................................................................................................................................... 34

8 REZULTATI ................................................................................................................................................... 35

8.1 ŠTEVILO POPISANIH ČEBEL IN ČMRLJEV ................................................................................................ 35

9 DISKUSIJA IN SKLEPI .................................................................................................................................... 40

10 VIRI IN LITERATURA: .................................................................................................................................. 44



11 PRILOGE: ................................................................................................................................................... 47

KAZALO SLIK Slika 1. Opis telesa delavke .............................................................................................................................. 4

Slika 2. Prečni prerez zaleženega sata .............................................................................................................. 6

Slika 3. Čmrlj pri nabiranju hrane na cvetovih lisaste mrtve koprive .............................................................. 10

Slika 4. Matica čmrlja vrste Bombus terrestris ................................................................................................ 13

Slika 5. Matica čmrlja vrste Bombus pascuorum ............................................................................................. 14

Slika 6. Matica čmrlja vrste Bombus agrillaceus ............................................................................................. 15

Slika 7. Samček čmrlja vrste Bombus pratorum .............................................................................................. 16

Slika 8: Samček čmrlja vrste Bombus pratorum .............................................................................................. 16

Slika 9. Matica čmrlja vrste Bombus hypnorum .............................................................................................. 17

Slika 10. Samček čmrlja vrste Bombus lapidarius ........................................................................................... 18

Slika 11. Matica čmrlja vrste Bombus lapidarius ............................................................................................. 18

Slika 12. Matica čmrlja vrste Bombus ruderarius ............................................................................................ 19

Slika 13. Hotiško jezero, primer vodnega habitata ......................................................................................... 21

Slika 14. Ajda (Fagopyrum esculentum) .......................................................................................................... 22

Slika 15. Bršljan (Hedera helix) ....................................................................................................................... 23

Slika 16. Cvet zlate rozge s čebelo .................................................................................................................. 24

Slika 17. Cvet žlezave nedotike in njen plod v ozadju ..................................................................................... 25

Slika 18. Madronščica (Linaria vulgaris) ......................................................................................................... 26

Slika 19. Čebela na regratu ............................................................................................................................. 26

Slika 20. Satelitski posnetek širšega območja, kjer so se izvajali popisi čebel in čmrljev ................................. 29

Slika 21. Rastišče zlate rozge pri Dnikah (lokaliteta 2) .................................................................................... 31

Slika 22. Rastišče žlezave nedotike v Špicu (lokaliteta 4) ................................................................................ 32

Slika 23. Rastišče ajde v Odrancih (lokaliteta 4) .............................................................................................. 33

Slika 24. Rastišče bršljana proti Muri (lokaliteta 3) ......................................................................................... 34

Slika 25. Skupno število čebel (levo) in čmrljev (desno) na vseh lokalitetah glede na rastlino ........................ 35

Slika 26. Pojavljanje čebel in čmrljev na zlati rozgi (Solidago gigantea) na štirih lokalitetah v obdobju od 15. 9.

2013 do 4. 10. 2013 ............................................................................................................................... 35

Slika 27. Pojavljanje čebel in čmrljev na ajdi (Fagopyrum esculentum) na štirih lokalitetah v obdobju od 26. 9.

2013 do 4. 10. 2013 ............................................................................................................................... 36

Slika 28. Pojavljanje čebel in čmrljev na žlezavi nedotiki (Impatiens glandulifera) na štirih lokalitetah v

obdobju od 13. 9. 2013 do 4. 10. 2013................................................................................................... 36

Slika 29. Pojavljanje čebel in čmrljev na bršljanu (Hedera helix) na štirih lokalitetah v obdobju od 14. 10. 2013

do 22. 10. 2013 ...................................................................................................................................... 37

Slika 30. Število čebel in čmrljev na štirih izbranih rastlinskih vrstah ob treh različnih časih dneva ................ 37

Slika 31. Delež obiskov čebel (levo) in čmrljev (desno) na vseh lokalitetah glede na vremensko stanje ......... 38

Slika 32. Vpliv temperature na pojavljanje čebel in čmrljev na popisnih poljih............................................... 39

Slika 33. Število čebel in čmrljev glede na gozdnatost območja in infrastrukturo ........................................... 39

KAZALO TABEL Tabela 1. Lokalitete rastišč in njihove koordinate (koordinatni sistem Gauss-Kruger) .................................... 30



1

1 UVOD

Medonosna čebela (Apis mellifera), ki je najbolj znana opraševalka cvetnic, je zgolj ena od

številnih vrst čebel (Apoidea), ki jih je skoraj 20.000 (Grimaldi in Engel, 2005). Med

rastlinami in njihovimi opraševalci obstaja tesna povezanost, ki se je razvila kot posledica

evolucije obeh skupin organizmov. Tako lahko nekatere rastline oprašujejo zgolj čmrlji, spet

druge samo metulji ali ptiči itn. Mnoge rastline so se specializirale na točno določene

opraševalce, spet druge rastline obiskuje širok spekter opraševalcev. Ker pa se je tudi človek

že od nekdaj zanimal za čebele, v sedanjem času pa zanimanje za njih ponovno narašča, smo

se odločili tudi v tej nalogi posvetiti vprašanju vloge čebel in čmrljev kot opraševalcev oz.

nabiralcev medu v srednjeevropskem prostoru.

Čebele in čmrlji skozi vse leto nabirajo hrano za prehrano odraslih osebkov v koloniji,

prehrano zaroda ter za ustvarjanje zalog za dolgotrajno zimsko obdobje. Človek hote ali

nehote s svojimi dejanji posega v naravo in tako spreminja naravno okolje, pri čemer tudi

posredno ali neposredno vpliva na dejavnost čebel in čmrljev. Z odvzemanjem medu koloniji

jemlje zaloge hrane, čebele delavke pa so nagonsko prisiljene v nabiranje novih zalog. Vendar

vsa hrana (med) za čebele ni ustrezna. Ker naravni med pod določenimi pogoji kristalizira

(nekatere vrste medu prej, druge pozneje), ga čebele v taki obliki ne morejo zaužiti. Tako

lahko čebele pozimi, ko ni paše, kljub obilici shranjene hrane stradajo, kar pogosto vodi do

pogina celotne kolonije. Zato je v pozni vegetacijski sezoni izjemno pomembno, kateri tip

medičine čebele nabirajo, kar pa je odvisno tudi od vrste rastline.

Nekoč je ajda (Fagopyrum esculentom) veljala za obilno zadnjo pašo za čebele pred zimo, a

je ta posevek na naših poljih v zadnjih desetletjih povsod nazadoval. Čeprav se v novejšem

obdobju spet vse bolj uveljavlja, pa še zdaleč ne toliko kot nekoč. Zadnjih nekaj desetletij

lahko čebele v zgodnji in pozni jeseni naberejo nekaj medičine tudi na orjaški zlati rozgi

(Solidago gigantea), ki je sicer invazivna vrsta. Prav tako invazivna in v poznosezonskem

obdobju cvetoča vrsta je tudi žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) (Bevk, 2009), ki se je

v našem prostoru izrazito razširila, predvsem na degradiranih območjih. Za čebele je v pozni

vegetacijski sezoni privlačen tudi navadni bršljan (Hedera helix), na katerem čebele nabirajo

medičino in cvetni prah. Ker pa bršljanov med hitro kristalizira, je kot zaloga hrane čez zimo

neustrezen. Orjaška zlata rozga in žlezava nedotika sta vrsti, ki širita izbor čebelje paše pozno

v sezono, ko ni veliko cvetočih rastlin, zato sta koristni z vidika čebelarjenja, z vidika

naravovarstva pa sta sporni, saj negativno vplivata na pestrost avtohtonih rastlin, ki jih fizično

izpodrivata. Obe vrsti sta namreč skrajno invazivni in agresivni.

Ker nekatere vrste rastlin lahko uspešno oprašijo le čmrlji, so ti zelo pomembni opraševalci v

našem okolju, a jih ogrožajo posegi v njihovo naravno okolje. Čmrlje, tako kot tudi večino

drugih žuželk, vidimo v naravi v toplejšem delu leta. Prve vrste čmrljev se običajno pojavijo

že v začetku marca, poznejše pa v aprilu ali maju. Zanimalo nas je, koliko različnih vrst

čmrljev se v našem okolju pojavlja v pozni vegetacijski sezoni na izbranih rastlinskih vrstah,

kakšna je njihova frekvenca na cvetovih in katere vrste rastlin preferirajo za nabiranje

medičine oz. peloda.



2 PREGLED OBJAV

Na kratko podajamo nekatere raziskave, ki so bile opravljene v našem in/ali tujem prostoru na

področju čebel, čmrljev in tujerodnih rastlinskih vrst ter sorodne objave.

Bevk (2009) v svojem članku Tujerodni organizmi in čebelarstvo govori o pomembnosti

opraševalcev in polemizira o vnosu neavtohtonih vrst v okolja. Po njegovem človek hote ali

nehote številnim rastlinskim in živalskim vrstam omogoča, da se naselijo v okolja, v katerih

jih do tedaj ni bilo; od tega ima vsaj navidezno korist, pri tem pa lahko v naravnih okoljih

povzroči ogromno škodo. Tujerodni (alohtoni) organizmi se namreč v novem okolju običajno

hitro širijo, saj nimajo naravnih sovražnikov in tako izpodrivajo domače (avtohtone) vrste ali

postanejo njihovi plenilci. Nekatere rastline, ki so bile zanešene v naše okolje, bogato medijo

in s tem bogatijo čebeljo in čmrljo pašo, nekatere od teh šele pozno poleti, ko čebelja paša pri

nas običajno usiha. Kot znan primer naselitve tujerodne vrste iz Severne Amerike v naš

prostor je robinija (Robinia pseudaccacia), bolj znana po domačem imenu akacija ali trn. V

vrtove pa so v istem času ali pozneje prav tako iz Severne Amerike zanesli orjaško zlato

rozgo (Solidago gigantea) in kanadsko zlato rozgo (Solidago canadensis), ki se danes

spontano širita po degradiranih predelih Evrope. Tudi žlezava nedotika (Impatiens

glandulifera) in japonski dresnik (Fallopia japonica), ki sta se k nam razširila iz Azije, sta

tujerodna in invazivna ter pomembna za pozno čebeljo pašo.

Farkas in Zajácz (2007) v svoji raziskavi o nektarnih produktih madžarske industrije medu

govorita o najpomembnejših medovitih rastlinah na Madžarskem. Kot take navajata robinijo

(Robinia pseudoacacia L.), lipo (Tilia spp.), oljno repico (Brassica napus L.), sončnico

(Helianthus annuus L.), kostanj (Castanea sativa Mill.), kanadsko zlato rozgo (Solidago

canadensis L.) in nekatere druge. Vse vrste tudi podrobno opisujeta, prav tako pa pojasnita

njihovo medenje in pomen za madžarsko industrijo ter proizvodnjo medu.

Grad in sodelavci (2010) v svojem delu govorijo o pomembnosti, značilnostih, razvoju,

prehrani, določevanju, pestrosti in ogroženosti čmrljev v Sloveniji. Delo nam je pomagalo pri

prepoznavanju in determinaciji čmrljev, sicer pa se avtorji v delu ukvarjajo tudi z

gospodarskim vidikom uporabe čmrljev, npr. pri opraševanju rastlin v rastlinjakih.

Taranov (2013) v svojem delu podrobneje pojasni vse o oskrbi čebeljih družin s hrano v

posameznih časih sezone. V delu so posebej opredeljeni viri hrane za čebele, njihova splošna

sestava ter dostopnost teh virov čebelam prek nektarja in peloda.



3 MORFOLOŠKE IN EKOLOŠKE ZNAČILNOSTI ČEBEL IN

ČMRLJEV

3.1 OPRAŠEVALCI

Opraševalci ali polinatorji so organizmi, ki prenašajo cvetni prah s cveta na cvet in tako

posredno omogočajo oploditev semenske zasnove, kar kasneje vodi v tvorbo semen pri

cvetnicah, med katerimi so tudi mnoge gospodarsko pomembne rastline. Opraševalci so tudi z

vidika ohranjanja biotske pestrosti izjemno pomembni. Evropa ima visoko biotsko pestrost,

kar se tiče opraševalcev, med katerimi glavni delež predstavljajo žuželke (Insecta), kot so

kožekrilci (Hymenoptera), metulji (Lepidoptera), nekateri hrošči (Coleoptera) in nekateri

dvokrilci (Diptera). Medtem ko je človeku čebele, čmrlje in nekatere samotarske čebele

uspelo gojiti, pa mu to pri večini divjih vrst, ki so pomemben deležnik pri opraševanju, ni

uspelo (European Pollinator Initiative, 2014).

Opraševalci cvetnic pa niso zgolj žuželke. V nekaterih tropskih in subtropskih predelih velike

zvonaste cvetove ter številne drobne cvetove, ki so združeni v gosta socvetja in vsebujejo

velike količine razredčenega nektarja in cvetnega prahu, oprašujejo tudi netopirji in/ali ptiči, v

neredkih primerih pa tudi manjši sesalci (Marten-Rodriguez in sod., 2009). Med najbolj

znanimi ptičjimi opraševalci so npr. kolibriji (Trochilidae) in mnogi predstavniki papig

(Psittaciformes).

Izmed vseh opraševalcev je medonosna čebela (Apis mellifera) najbolj znana in je tesno

povezana z našim življenjem. Čeprav človeštvo tehnološko zelo napreduje, smo še vedno

odvisni od teh žuželk, ki oprašujejo nekatere gospodarsko pomembne rastline, prav tako pa s

pridom izkoriščamo razne čebelje produkte (vosek, med, propolis …). Med drugim je med

ena redkih naravnih oblik hrane, katere človeku še ni uspelo sintetično izdelati (Grimaldi in

Engel, 2005).

3.1.1 ZNAČILNOSTI IN ZGRADBA ČEBEL IN ČMRLJEV

Ose (Vespidae), čebele (Apidae) in mravlje (Formicidae) spadajo med bolj poznane žuželke.

Združujemo jih v red kožekrilcev (Hymenoptera), za katere sta značilna dva para prozornih

kril, čeljusti in lizalo ob ustih (slika 1) ter razvoj s popolno preobrazbo. Večino kožekrilcev

prepoznamo tudi po strupenem želu, ki ga uporabljajo za lov in obrambo. Svoje sovražnike na

to pogosto opozarjajo s svarilnimi barvami, med katerimi prevladuje rumena barva. Med

kožekrilce, poleg omenjenih, spadajo tudi rastlinske ose (Symphyta), čmrlji (Bombinae), ose

šiškarice (Cynipidae) in različni najezdniki (Ichneumonidae, Braconidae, Mymaridae) (Sket

in sod., 2003).

Pri kožekrilcih so krila skoraj vedno prozorna in tanka z nekaj debelejšimi žilami (slika 1),

lahko pa so tudi zakrnela. Prednja krila so vedno večja od zadnjih, ki imajo na spodnjem robu

vrsto majhnih kaveljčkov. Med letenjem se zadnji rob prednjih kril zatakne za kaveljčke, ki so



razporejeni na prednjem robu zadnjih kril, s čimer se ustvari enotna letalna površina.

Kaveljčki so izvirna značilnost te skupine (Sket in sod., 2003).

Druga značilnost skupine so posebno oblikovana grizala (slika 1), pri čemer je drugi par

čeljusti skupaj s spodnjo ustno pri mnogih podaljšan v sesalo oz. lizalo, ki živali omogoča

sesanje medičine iz cvetov (Sket in sod., 2003).

Za celotni red kožekrilcev velja genetska posebnost, ki je verjetno odločilna za razvoj

socialnega vedenja. Samci se namreč razvijejo iz neoplojenih jajčec in so haploidni, samičke

pa so diploidne (Grad in sod., 2010).

Slika 1. Opis telesa delavke (po Kozmusu in sod., 2013)

Telo

Telo (slika 1) je pri čebelah in čmrljih razdeljeno na tri dele: glavo, oprsje in zadek. Oprsje in

zadek sta zgrajena iz številnih ploščic ali skleritov, to je iz trebušnega okrova ali sternita in

hrbtnega okrova ali tergita. Trebušni in hrbtni okrov med seboj povezuje opna, na katero so

pripete noge in krila. Opna povezuje tudi obročke zadka. Čebele in čmrlji nimajo notranjega

ogrodja; to nalogo opravlja čvrst hitinski oklep ali eksoskelet (zunanje ogrodje), ki ga

sestavljajo hitin, proteini in pigmenti. Na eksoskelet se z notranje strani pripenja mišičje,

notranjim organom pa služi kot opora (Sket in sod., 2003; Kozmus in sod., 2013; Poklukar in

sod., 1998).



Glava

Glava je pri čebelah od spredaj sploščena in ima obris trikotnika. Na zgornjem izbočenem

robu se nahajajo tri pikčasta očesa ali oceli. Njihova funkcija je zaznavanje svetlobe,

prepoznavanje spremembe ritma dneva in uravnavanje aktivnosti osebka. Na obeh straneh

glave so nameščene velike sestavljene oči, ki jih tvori več tisoč očesc ali omatidijev.

Zaznavajo polarizirano svetlobo in tri osnovne barve: ultravijolično, modro in rumeno-zeleno,

obenem pa prepoznavajo vzorce.

Iz glave izhajata dve tipalnici. S tem parnim organom čebele zaznavajo vonj, okus,

temperaturo, vlažnost zraka, koncentracijo ogljikovega dioksida v panju, hkrati pa jim

omogoča prostorsko orientacijo.

Usta so nameščena na spodnjem robu glave. Pred spodnjo ustno in na obeh straneh ustne

odprtine sta dve zgornji čeljusti, za njimi pa dve spodnji čeljusti in podbradek. Zgornji čeljusti

opravljata več funkcij: omogočata hranjenje s cvetnim prahom, rezanje, oblikovanje voska in

propolisa, z njuno pomočjo lahko osebek prenese hrano za zarod in matico, obenem pa

omogočata čiščenje in služita za obrambo.

Rilček ali proboscis je kompleksna struktura, ki jo tvorijo spodnje čeljusti in spodnje ustnice,

tako da tvorijo cev za sesanje tekoče hrane, kot so npr. nektar, med ali voda. Čebela ga

uporablja pri izmenjavi hrane, okuša feromone matice in si izmenjuje informacije z drugimi

delavkami. Ko je rilček iztegnjen, tvori kanal, ki sega vse do zatilne odprtine, kamor se

nadaljuje v požiralnik (Kozmus in sod., 2013; Poklukar in sod., 1998).

Jeziček ali glosa je podolgovat spodnji del čebeljega rilčka z žlebičem in lizalom na koncu za

sesanje. Med sesanjem se lahko podaljšuje ali skrajšuje. Čebela uporablja rilček za nabiranje

cvetnega prahu, pelodna zrnca, ki se ujamejo na dlačice jezika, nato pa jih s prednjimi

nožicami očisti z jezička (Sket in sod., 2003; Kozmus in sod., 2013; Poklukar in sod., 1998).

Oprsje

Čebelje oprsje tvori čvrst in ovalen oklep, ki se je skozi evolucijo izoblikoval iz štirih

segmentov: predprsja, sredoprsja, zaprsja in priprsja. Priprsje je prvi obroček zadka, ki se je

med razvojem kožekrilcev pripojil oprsju. Vsak obroček oprsja ima hrbtni in prsni okrov ter

dva kožna dela na straneh. Iz oprsja izhaja šest nog, en par na vsak oprsni segment. Zadnji par

nog je prilagojen za prenašanje cvetnega prahu. Cvetni prah čebela zbira v posebnem delu

zadnjih nog, ki se imenuje košek ali kurbikula.

Na sprednjih oprsnih obročkih sta nameščena dva para kril. Krila imajo značilno razporejen

žilni sistem, ki jih oskrbuje s krvjo in kisikom. Razporeditev žilnega sistema določa čebelje

rase medonosne čebele (npr. pri slovenski »kranjski čebeli«). Krila se premikajo v vseh

smereh s pomočjo sistema mišic v oprsju. Čebela lahko v povprečju leti 24 km/h (Sket in sod.,

2003; Kozmus in sod., 2013; Poklukar in sod., 1998).



Zadek

Zadek je ovalne oblike in je proti koncu prišiljen. Sestavlja ga devet obročkov, od katerih je

šest vidnih. Vsak obroček je sestavljen iz hrbtnega in trebušnega okrova, med katerima ni

kožnega dela. Obročke med seboj združuje intersegmentalna membrana, ki omogoča gibanje

med hrbtnimi okrovi. Vsak hrbtni okrov ima po en par dihalnih odprtin. Zunanjo površino

zadka poraščajo številne dlačice, ki imajo pomembno vlogo pri ohranjanju telesne toplote in

sodelujejo pri opraševanju rastlin. Barva obročkov zadka je pasemsko značilna. Na notranji

strani trebušnih okrovov, med četrtim in sedmim zadkovim obročem, se nahajajo žleze, ki

izločajo vosek. Na zadku se nahaja tudi vonjavna žleza.

V zadku se nahaja tudi poseben šilast organ, želo, ki je značilno za delavke in matico. Želo

sestavljajo žlebič s stranskimi zobci in dve bodalci s kaveljci. Bodalci se lahko pomikata

naprej in nazaj, v sredini žela pa je nameščen strupni kanal. Žlebič je povezan s strupnim

mešičkom, ta pa s strupno žlezo. Ko čebela aktivira želo za pik, potisne žlebič in bodalci v

podlago, s tem pa se po kanalčku sprosti tudi strup. Kaveljci na bodalcih preprečujejo čebeli,

da bi iz podlage izvlekla želo, zato si pri odmikanju žela izruje celoten želni aparat, zadnji del

prebavne cevi in živčni vozelj, ki želo oživčuje. Poškodovana čebela nato v nekaj urah pogine

(Sket in sod., 2003; Kozmus in sod., 2013; Poklukar in sod., 1998).

Slika 2. Prečni prerez zaleženega sata

Legenda: 1 – jajčece, 2 – ličinka, 3 – zleknjena ličinka, 4 – buba delavke, 5 – matica, 6 – delavka, spremljevalka

matice, 7 – buba trota, 8 – matičnik, 9 – trot nad celico, napolnjeno z medom, 10 – delavka odlaga cvetni prah,

11 – delavka prezračuje, 12 – satni okvir.

(Pridobljeno 14. 5. 2014, s http://www.czs.si/cebelar_vzrejamatic_osebki.php.)

http://www.czs.si/cebelar_vzrejamatic_osebki.php



3.1.2 SISTEMATIKA

Goulet in Huber (1993) navajata, da so kožekrilci ena izmed najbolj številčnih skupin žuželk,

z okoli 300.000 znanimi vrstami. Taksonomi delijo kožekrilce v dva podreda: rastlinske ose

(Symphyta) in ozkopase ose (Apocrita). Fosili rastlinskih os so iz obdobja triasa in segajo

približno 200 milijonov let nazaj. Prepoznamo jih po tem, da nimajo zožitve med oprsjem in

zadkom, kar je značilnost ozkopasih os (Sket in sod., 2003).

SYMPHYTA ali rastlinske ose obsegajo naslednje skupine:

- Cephoidea,

- Megalogontoidea,

- Orussoidea,

- Siricoidea,

- Tenthredinoidea,

- Xyeloidea,

- nerazvrščeno (Goulet in Huber, 1993).

Za ozkopase ose je tipična močna zožitev med prvim in drugim členom zadka (Milevoj,

2007). Ličinke pri tej skupini živijo na zajedavski način in nimajo žela; razvrščamo jih v

veliko število družin (Sket in sod., 2003).

APOCRITA ali ozkopase ose obsegajo naslednje skupine:

- Apoidea (Apiformes),

- Apoidea (Spheciformes),

- Chrysidoidea,

- Vespoidea,

- Ceraphronoidea,

- Chalcidoidea,

- Cynipoidea,

- Evanioidea,

- Ichneumonoidea,

- Megalyroidea,

- Mymarommatoidea,

- Platygastroidea,

- Proctotrupoidea,

- Stephanoidea,

- Trigonalyoidea (Goulet in Huber, 1993).

Čebele (Apiformes) so po zgradbi telesa zelo podobne osam grebačam (Spheciformes), zato

jih skupaj z njimi uvrščamo v naddružino čebeljelikih kožekrilcev (Apoidea). Od os grebač se

ločijo le po zgradbi organov, ki jih uporabljajo pri zbiranju in prenašanju peloda in medičine.

Mnoge čebele so prilagojene prav določenim rastlinskim gostiteljicam in zbirajo le pelod z



nekaj sorodnih vrst rastlin. Tako se je razvilo veliko število različnih vrst čebel, ki zasedajo

vsaka svojo ekološko nišo (Sket in sod., 2003). Znanih je okrog 500 vrst čebel iz družine

pravih čebel (Apidae), ki živijo v socialnih skupnostih, vključno s čmrlji (Bombinae),

tropskimi neželatimi čebelami (Meliponinae) in pravimi čebelami (Apinae). Živijo v

hierarhično urejenih skupnostih, imenovanih družine, ki obsegajo od nekaj 100 pa tudi do

80.000 osebkov. Kot glavni material za izgradnjo gnezd uporabljajo vosek, ki ga izločajo

delavke (Gregorc, 2002).

3.1.3 HRANA ČEBEL

Čebele imajo zelo ozko specializiran način prehrane. Uporabljajo samo dve osnovni sestavini

hrane: nektar in cvetni prah. V okviru teh dveh virov čebele za normalno življenje in

razmnoževanje pridobijo vse potrebne beljakovine, maščobe, ogljikove hidrate, mineralne

snovi, vitamine in vodo (Taranov, 2013).

Nektar je izloček nektarialnih žlez pri številnih cvetnicah, ki se nahajajo na različnih cvetnih

delih, kot so nektarni listi, nektarne jamice ali nektarne brazde (Fahn, 1979 cit. po Galetto in

Bernardello, 2004). Nektar sestavljajo predvsem sladkorji, v glavnem saharoza, glukoza in

fruktoza. Njihov delež je odvisen od vrste rastline, ki ga proizvaja. V nektarju lahko najdemo

tudi nekatere amino kisline, fenole, lipide in antioksidante, vendar v majhnih količinah (Baker

& Baker, 1975, 1983 a cit. po Galetto in Bernardello, 2004). Nektar povsem zadovoljuje

potrebe odraslih čebel po ogljikovih hidratih. 30–35 % ogljikovih hidratov pa vsebujeta tudi

cvetni prah in mana, ki je izloček ušic, kaparjev ali škržatov (Poklukar in sod., 1998).

Beljakovine so pomembne za razvoj telesnega tkiva, mišic in žlez. Čebele pridobijo

beljakovinsko hrano iz cvetnega prahu različnih rastlin, ki ga mešajo v panju, da čebela dobi

cel komplet aminokislin in amidov. Čebele porabijo največ cvetnega prahu v času vzreje

mladih čebel (Poklukar in sod., 1998).

Ogljikovi hidrati so organske snovi, v osnovi zgrajene iz kisika, vodika in ogljika ter drugih

elementov. Taranov (2013) navaja, da so ogljikovi hidrati pri čebelah potrebni za delovanje

mišičja in posredno za vzdrževanje telesne temperature. Ogljikovi hidrati so zelo kompleksna

skupina organskih snovi, med katere štejemo razne sladkorje, škrob, glikogen, celulozo ter

mnoge druge snovi.

Maščobe so pomembne kot vir energije ter za sintezo rezervnih maščob in glikogena.

Vsekakor pa so nujne tudi kot strukturne sestavine celičnih membran. Čebele pridobijo

maščobe iz kakovostnega cvetnega prahu (Poklukar in sod., 1998).

Vitamini so skupina organskih snovi, ki v zelo majhnih količinah sodelujejo pri številnih

celičnih funkcijah. Potrebne vitamine čebele pridobijo iz cvetnega prahu (Poklukar in sod.,

1998).



Mineralne snovi čebele prav tako pridobijo iz cvetnega prahu. Mineralne sestavine cvetnega

prahu so predvsem spojine znanih organotvornih elementov, kot so fosfor, kalcij, magnezij,

železo, kalij, mangan, cink in natrij (Poklukar in sod., 1998).

Voda je nujno potrebna za metabolne procese čebel. Čebele jo uporabljajo tudi za reguliranje

temperature in vlažnosti v panju. Največ vode čebele dobijo iz nektarja, ki vsebuje približno

50 % vode. Kadar nektarja primanjkuje, čebele vodo pogosto pridobijo z lizanjem jutranje

rose, iz luž ali iz nastavljenih napajalnikov. Največ vode čebele potrebujejo spomladi, ko

vložijo ogromno energije v oskrbo zaroda (Taranov, 2013).



3.2 ČMRLJI (Bombinae)

Čmrlji so poleg medonosnih čebel (Apinae) najbolj vidni in znani zastopniki družine Apidae.

Najbolj so razširjeni v zmerno toplih klimatskih področjih. Predstavniki rodu Bombus so

socialne čebele, ki živijo v organiziranih skupinah. Jeseni zapustijo svoja gnezda in poginejo

zaradi starosti, ostanejo le oplojene matice zadnjega zaroda, ki poiščejo zaščitena mesta in

prezimijo (hibernirajo). Spomladi matica zgradi gnezdo iz mahu ali trave, najpogosteje v

opuščenih gnezdih glodavcev. Iz izločkov abdominalnih žlez zgradi voščene lončke – celice.

Nekaj jih napolni z medom, druge pa do polovice naloži s cvetnim prahom, nanj pa odloži

jajčeca. Založene celice pokrije z voščenim pokrovcem in jih ogreva z lastno telesno

temperaturo. Med v sosednjih celicah predstavlja zalogo hrane zanjo in za bodoč prvi zarod.

Preden se ličinke zabubijo, porabijo celotno zalogo shranjenega cvetnega prahu. Iz bub se

razvijejo mlade delavke prve generacije, ki pregrizejo zgornji del celic in se na tak način

osvobodijo, ostanki celic pa kasneje služijo za skladiščenje nektarja.

Čmrlji imajo daljši rilček kot medonosne čebele, zato so s somernimi in cevastimi cvetovi

(npr. metuljnic, ustnatic, petelinčkov) pri opraševanju nekaterih rastlin uspešnejši kot drugi

predstavniki kožekrilcev.

Vrste iz zajedavskega podrodu Psithyrus nimajo delavk. Matice tega podrodu zležejo jajčeca

v gnezda drugih čmrljev, ki jih oskrbujejo gostitelji (Gregorc, 2002).

Slika 3. Čmrlj pri nabiranju hrane na cvetovih lisaste mrtve koprive (avtor: Tadej Törnar)



3.2.1 ZNAČILNOSTI

Čmrlji so po zgradbi podobni čebelam, od katerih se ločijo po masivnejšem telesu in gosti

poraslosti z dlakami. Prepoznavni so po svojem dolgem rilčku, s katerim lahko nabirajo

medičino tudi v dolgih oz. globokih, cevastih cvetovih. Navadno so črno obarvani, z obročki

dolgih gostih dlak, ki so različnih barv, med katerimi pa prevladujejo rumena, bela in rdeča.

Na nabiralnih letih lahko nabirajo tako medičino kot tudi cvetni prah ali oboje hkrati. Cvetni

prah med nabiranjem shranjujejo na koških na zadnjih nogah, medičino pa v posebnem

medenem želodčku. V gnezdu medičino izbljuvajo v voščene celice.

Čmrlji so na hladne razmere prilagojeni z gosto dlakavostjo in sorazmerno velikim telesom,

kar jim omogoča, da lahko letajo in nabirajo hrano tudi pri nizkih temperaturah. S krčenjem

letalnih mišic in s kemičnimi procesi v telesu se lahko v nekaj minutah segrejejo na delovno

temperaturo (30 °C). Na podoben način vzdržujejo tudi stalno temperaturo v svojih gnezdih.

Ko je zunanja temperatura nižja od temperature v koloniji, ogrevajo gnezdo s svojo toploto,

če pa je temperatura previsoka, pa s kroženjem kril ventilirajo zrak in tako hladijo gnezdo.

3.2.2 SISTEMATIKA

Najstarejši fosilni ostanki, povezani s čmrlji, izhajajo iz obdobja oligocena (pred približno

38–26 milijoni let), točnega razvoja skupine pa ni moč dognati, saj so fosilni ostanki čmrljev

zelo redki (npr. ujete žuželke v jantarju). Ocene, ki temeljijo na spoznanjih molekularne

filogenije, predvidevajo zgodnjo odcepitev rodu Bombus (pred 40–25 milijoni let) od družine

čebel (Apidae), kar strokovnjaki povezujejo z globalnim ohlajanjem, nekje med eocenom in

oligocenom. Takrat naj bi se domnevno razvile žuželke, kot so čmrlji, ki so bile prilagojene

na nižje temperature.

Čmrlji domnevno izhajajo iz Azije, natančneje z vzhoda današnjega Tibeta in gorovij

centralne Azije, ker je tam še danes najti največjo pestrost te skupine (Goulson, 2010). Od

tam so se pred dvajsetimi milijoni let domnevno širili proti zahodu, čez Evropo in tudi v

Severno Ameriko, pred štirimi milijoni let pa še v Južno Ameriko.

Na svetu je dandanes znanih približno 250 vrst čmrljev, domnevajo pa, da veliko

predstavnikov še ni bilo odkritih (Goulson, 2010). V Sloveniji je bilo do sedaj ugotovljenih 35

vrst čmrljev, kar je glede na površino Slovenije relativno veliko (Grad in sod., 2010).

Po zadnji klasifikaciji vse vrste čmrljev spadajo v en rod Bombus (povzeto po Goulson,

2010). Večina teh vrst pripada rodu pravi čmrlji (Bombus). Čmrlji so socialne žuželke, ki

imajo delavke, ki lahko ležejo le neoplojena jajčeca. Ostale vrste so poznane kot zajedavski

čmrlji ali kukavičji čmrlji (Psithyrus). Prvotno so jih uvrščali v poseben rod Psithyrus, danes

pa jih uvrščamo v podrod znotraj rodu Bombus, prav tako imenovan Psithyrus (Goulson,

2010).



3.2.3 PREHRANA ČMRLJEV

Prehrana čmrljev se v veliki meri ne razlikuje od prehrane čebel. Večinoma se prehranjujejo z

medičino in cvetnim prahom, le redko tudi z mano, ki jo izločajo npr. kaparji, škržati ipd.

Nektar predstavlja glavni vir sladkorjev in vode ter je potreben za vzdrževanje energije pri

odraslih osebkih. Cvetni prah je po drugi strani bogat vir beljakovin, ki so najbolj pomembne

za rast in razvoj ličink. Matice ga rabijo za razvoj jajčnikov in tvorbo jajčec.

Čmrlji lahko oprašijo nekatere rastline, ki jih čebele zaradi prekratkega rilčka ne morejo.

Najpogosteje so to rastline, ki imajo cevaste, somerne cvetove, ki se končajo z ostrogo (npr.

kukavičevke, ustnatice, petelinčki …). Čmrlji nabirajo hrano pri bistveno nižjih temperaturah

kot čebele, zato jih lahko na cvetovih opazimo že v zgodnji pomladi. Pri nekaterih rastlinah,

kot npr. pri paradižniku, borovnici, brusnici in kiviju, se cvetni prah nahaja v notranjosti

prašnikov in se sprosti le ob močnem tresenju zaradi teže opraševalca, kar je značilno za

čmrlje (Goulson, 2010; Grad in sod., 2010).



3.2.4 PREGLED VRST POPISANIH ČMRLJEV

V nadaljevanju so podani kratki opisi čmrljev, ki smo jih evidentirali na terenu. Opazovali

smo jih na poljih, travnikih, po vrtovih in gozdovih ter gozdnih obronkih v območju popisa.

Evidentiranih je bilo sedem vrst čmrljev, in sicer: temni zemeljski čmrlj (Bombus terrestris),

rjavi čmrlj (B. pascuorum), temnokrili zemeljski čmrlj (B. argillaceus), pomladanski

zemeljski čmrlj (B. pratorum), drevesni čmrlj (B. hypnorum), veliki črno-rdeči čmrlj (B.

lapidarius) in mali črno-rdeči čmrlj (B. ruderarius).

A. Temni zemeljski čmrlj (Bombus terrestris)

Pri maticah, delavkah in samčkih prevladujejo črne barve dlačic. Na sprednjem delu oprsja in

na drugem obročku zadka imajo po en temno rumen pas dlačic, ki lahko variira med rjavo

rumeno in motno rumeno. Vsakemu rumenemu pasu dlačic sledi črn pas. Zadnja dva obročka

zadka sta navadno sivo-belo obarvana. Odrasli osebki so sorazmerno veliki, robustni in imajo

kratek rilček (8–10 mm). Matice se pojavljajo v obdobju od marca do konca aprila, delavke pa

od aprila do konca oktobra. Gnezda si gradijo navadno pod zemljo do globine 1,5 m, pogosto

na vrtovih, pod lopami, na travnikih ali v gozdovih, lahko pa tudi drugje pod zemljo. Le-ta so

velika in lahko štejejo tudi do 600 osebkov. Vrsta je razširjena po celotnem ozemlju

Slovenije. Uspešno jo uporabljajo tudi za opraševanje rastlin v rastlinjakih in za opravljanje

raziskav na čmrljih (Grad in sod., 2010).

Slika 4. Matica čmrlja vrste Bombus terrestris

Pridobljeno 10. 7. 2014, s https://www.flickr.com/photos/.

https://www.flickr.com/photos/



B. Rjavi čmrlj (Bombus pascuorum)

Matice in delavke rjavega čmrlja so po glavi poraščene s svetlimi in temnimi dlačicami, po

oprsju pa z bledo rdečerjavimi dlačicami. Prvi štirje obročki zadka so najpogosteje sivo-črni,

zadnja dva obročka pa sta rumeno ali rdeče rjava, vendar se pri starejših osebkih barva dlačic

nekoliko spremeni. Samčki, ki so bolj gosto dlakavi, imajo na glavi šopek rumenkastih dlačic.

Začetek zadka samčkov se razlikuje od matic in delavk po bolj svetli barvi, zadnji trije

obročki zadka pa so oranžno rdeči. Odrasli osebki so srednje veliki (dolžine 9–18 mm), imajo

pa tudi razmeroma dolg rilček (12–15 mm). Gnezda štejejo od 60 do 150 osebkov, ki se po

navadi nahajajo na površju tal ali tik pod njimi v različnih okoljih, kot npr. v gozdovih, na

travnikih, ob grmičkih ipd. Matice se pojavijo v drugi polovici marca in aprila, delavke pa

lahko opazujemo še pozno v jeseni, vse tja do konca oktobra ali začetka novembra (Grad in

sod., 2010).

Slika 5. Matica čmrlja vrste Bombus pascuorum





C. Temnokrili zemeljski čmrlj (Bombus argillaceus)

Matice te vrste, ki veljajo za največje čmrlje pri nas, imajo temno rjava krila in črn zadek.

Delavke in samčki imajo rumeno progo dlačic na prvem obročku zadka in bel zadek od petega

obročka naprej. Rilček je dolg 16–21 mm. Velika gnezda, ki štejejo od 100 do 500 osebkov,

gradijo vedno pod zemljo, na prisojnih območjih, v zapuščenih mišjih gnezdih ali gnezdih

voluharic. Matice se pojavljajo aprila in maja, delavke malo kasneje (od sredine maja) in jih

lahko opazujemo relativno kratek čas, do konca septembra (Grad in sod., 2010).

Slika 6. Matica čmrlja vrste Bombus agrillaceus

Pridobljeno 10. 7. 2014, s http://www.sechsbeine.de/.

D. Pomladanski zemeljski čmrlj (Bombus pratorum)

Na osnovni črni barvi dlačic imajo matice in delavke te vrste eno rumeno progo dlačic na

hrbtni strani, eno na oprsju takoj za glavo in eno na začetku zadka, ki lahko tudi manjka. Od

četrtega do šestega obročka zadka so dlačice oranžno-rdeče, pri samčkih pa je le peti in šesti

obroček oranžno rdeč. Prvi in drugi zadkov obroček sta pri samčkih rumenkasta, po celotnem

trupu pa imajo razporejene dlačice rumene barve, tudi na sprednjem delu glave imajo značilne

rumene dlačice v šopu. Odrasli osebki so relativno majhni, dolžina telesa je od 9 do 17 mm in

spadajo med najmanjše vrste čmrljev pri nas. Njihov rilček je srednje dolg (8–14 mm).

Gnezda teh čmrljev so majhna, saj štejejo od 50 do 100 osebkov, zgradijo si jih v zapuščenih

gnezdih malih sesalcev, v lesu, pod grmi, v zapuščenih ptičjih gnezdih itd. (Grad in sod.,

2010).

http://www.sechsbeine.de/




Slika 8: Samček čmrlja vrste Bombus pratorum


Slika 7. Samček čmrlja vrste Bombus pratorum





E. Drevesni čmrlj (Bombus hypnorum)

Osebki te vrste imajo črno glavo in rjavo oprsje, ki pa je lahko tudi črno. Enake barve je tudi

zadek, ki ima sivo-belo konico. Odrasli osebki te vrste so veliki od 8 do 20 mm, tako so

nekoliko večji od osebkov vrste Bombus pascuorum, a imajo krajši rilček. Gnezda gradijo v

gozdni podrasti, v votlem lesu, na podstrešjih hiš, v drobirju ipd. Matice se pojavijo od marca

do aprila in iščejo primerna mesta za izgradnjo gnezda, delavke pa lahko opazimo od sredine

aprila do sredine avgusta. Pri nas je ta vrsta čmrljev pogosta. Na vrhuncu razvoja lahko

družina šteje tudi do 400 delavk (Grad in sod., 2010).

Slika 9. Matica čmrlja vrste Bombus hypnorum


F. Veliki črno-rdeči čmrlj (Bombus lapidarius)

Glava, oprsje in prvi del zadka matice in delavk so pri tej vrsti črne barve. Zadnji trije obročki

zadka so bleščeče rdeče barve. Samčki imajo na sprednjem delu glave rumene dlačice, na

srednjem delu oprsja pa rumeno progo oz. pas dlačic. Prav tako imajo ozko rumeno progo

dlačic na zadku, ki lahko tudi manjka. Zadnji trije obročki so obarvani enako kot pri matici in

delavkah. Rilček te vrste, ki je zelo robustna, je srednje dolg (10–14 mm). Delavke so lahko

precej majhne (od 12 do 16 mm). Gnezdo je največkrat podzemno; matice prevzamejo

opuščena gnezda malih sesalcev, ali jih izgradijo na drugih primernih mestih. Družine pri tej

vrsti so dokaj velike, saj lahko štejejo tudi do 300 osebkov. Opazujemo jih lahko od marca do

konca septembra, najprej matico, nato delavke in samčke. Veliki črno-rdeči čmrlj je v

Sloveniji zelo razširjena vrsta (Grad in sod., 2010).




Slika 10. Samček čmrlja vrste Bombus lapidarius


Slika 11. Matica čmrlja vrste Bombus lapidarius






G. Mali črno-rdeči čmrlji (Bombus ruderarius)

Čmrlji te vrste so podobni čmrljem B. lapidarius. Njihovo telo je črno, z rdeče-oranžnimi

dlačicami na zadku, ki s starostjo obledijo in postanejo rumene. Golenica je poraščena z

oranžnimi dlačicami. Samčki so podobni maticam, le da imajo za glavo in na zadnjem delu

oprsja zlatorumeni progi dlačic. Šop enake barve dlačic je tudi na čelu glave. Imajo

sorazmerno dolg rilček, ki je velik 11–14 mm.

Pri nas so mali črno-rdeči čmrlji dokaj pogosto razširjeni. Najpogosteje iščejo gnezdo na

površju zemlje, na travnikih, ob cestah, poteh in jarkih. V gnezdu je 50 do 100 delavk, ki jih

lahko opazujemo od sredine aprila do septembra. Matice začnejo izletati od sredine marca

naprej in se pojavljajo do sredine maja (Grad in sod., 2010).

Slika 12. Matica čmrlja vrste Bombus ruderarius

Pridobljeno 10. 7. 2014 s https://www.flickr.com/photos/.




4 GEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI RAZISKOVALNEGA OBMOČJA

Naše raziskovalno območje leži v JV delu Prekmurja, ki je nižinsko-gričevnata pokrajina v

SV delu Slovenije.

4.1 ZGRADBA TAL IN RELIEF

Prekmurje je pokrajina v SV delu Slovenije in leži v Panonski ravnini. V pliocenu in

pleistocenu (kenozoik) je slednjo oblivalo Panonsko morje, ki je sooblikovalo relief in

geološko podlago Prekmurja. V ravninskem delu, v neposredni bližini reke Mure, se nahajajo

obrečne in oglajene prsti na produ in pesku. Gre za nanose tekoče vode ali jezerske usedline.

Te prsti so rodovitne, ker so bogate z rudninskimi snovmi, zaradi česar se je na tem območju

izrazito razvilo kmetijstvo in s tem tudi naseljevanje ljudi. Za te prsti je značilna ilovnata do

meljnato-ilovnata tekstura in slaba vodna prepustnost (ARSO, 2014; Gams in sod., 1998).

4.2 KLIMATSKE ZNAČILNOSTI

Za Prekmurje je značilno celinsko podnebje. Povprečna letna temperatura znaša med 8 °C in

10 °C, le v skrajnem jugovzhodnem delu presega 10 °C. Letna amplituda v Murski Soboti

znaša okoli 22 °C in je najvišja v panonskem delu Slovenije. Murska Sobota letno v

povprečju prejme 1831 ur sončnega obsevanja. Letna količina padavin je od 800 do 900

mm/m2. Tako je Prekmurje poleg Krasa in Severne Istre pokrajina z najmanj padavin v

Sloveniji, ki pa so dobro razporejene čez vse leto. Največ padavin pade poleti in sicer v obliki

ploh in neviht, ki jih pogosto spremlja močan veter, strele in mnogokrat tudi toča (okoli 36 %

vseh padavin v letnem režimu). Jeseni in pomladi pade približno 24 % padavin, zima pa

predstavlja padavinski nižek, ko pade le 16 % padavin. Na letni ravni je zaznan vlažnostni

presežek, vendar poleti zaradi povečane evaporacije pogosto prihaja do suš. Murska Sobota

ima letno okrog 70 dni megle, ki je zlasti pozimi in jeseni precej pogost pojav v celotnem

Prekmurju. Povprečno je pokrajina s snežno odejo pokrita le 30 dni na leto (ARSO, 2014;

Gams in sod., 1998).

4.3 FITOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI

V Prekmurju prevladujejo habitati, ki jih je soustvaril in jih ohranja človek s svojimi

dejavnostmi. Osnovni habitatni tipi, ki v splošnem prevladujejo na območju Prekmurja, so

vodovja, travišča, gozdovi, močvirja in kulturna krajina (Jogan in sod., 2004).

Pod vodovja uvrščamo vse tekoče in stoječe vode naravnega in antropogenega nastanka (reke,

potoki, jezera, gramoznice, mrtvice, ribniki ...). Vodna in obrežna vegetacija celinskih voda je

močno odvisna od pH in temperature vode, velikosti vodne površine, nasičenosti vode s

kisikom in organskimi snovmi ter od intenzitete človeških vplivov. Zaradi posebne dinamike

reke Mure v nižinskem delu Prekmurja je tam nastalo veliko mrtvic in mrtvih rokavov. To so

izjemno ogroženi habitati, kar je posledica načrtnih izsuševanj, pa tudi naravnega zaraščanja.



Prav tako močno ogroženi in specifični habitati so rečna prodišča, kjer je glavni problem

odnašanje proda in nenehno spreminjanje habitata.

Travišča so vse travnate (oz. negozdne) površine, ki so lahko naravnega ali antropogenega

nastanka. V Prekmurju so skoraj vsa travišča antropogenega nastanka, razen tistih, ki se

spontano razvijejo na zamočvirjenih mestih, v jarkih in na mestih, kjer človek ne upravlja z

zemljišči. Na vegetacijo travišč vplivajo različni ekološki faktorji, kot so vlažnost in pH tal,

struktura tal, osvetljenost itd. ter seveda raba tal (košnja, škropljenje, požig …).

Za gozdove so značilni strjeni drevesni sestoji na večjem območju. Danes človek z

upravljanjem močno vpliva na vrstne sestoje gozdov. Z izsekavanjem večjih površin se

zaznajo negativni vplivi na vrstno pestrost, pospešena je erozija in izsuševanje tal. V

nižinskem delu Prekmurja prevladujejo različni nižinski poplavni gozdovi (vrbovja, sestoji

hrasta doba, belogabrovja …), v gričevnatih predelih pa v glavnem bukovi gozdovi na kislih

tleh ali mešani sestoji z rdečim borom, gradnom ter pravim kostanjem.

Močvirja so na tem območju močno ogrožena zaradi stalnih melioracij in drugih posegov v

naravo, zato se je njihovo število občutno zmanjšalo. Močvirja se razvijejo na območjih, kjer

so tla preveč prepojena z vodo, da bi se lahko razvil gozd. Taki habitati imajo specifično floro

in favno ter so zaradi tega zelo občutljivi na zunanje vplive.

Tam, kjer človek neposredno in stalno vpliva na naravno okolje, se razvije t. i. kulturna

krajina. Vsa polja, naselja, pašne površine, travniki in drugi antropogeni habitati so del

kulturne krajine (Bakan, 2006).

Slika 13. Hotiško jezero, primer vodnega habitata (avtor: Tadej Törnar)



5 PREDSTAVITEV POZNOSEZONSKIH MEDONOSNIH RASTLIN

V nadaljevanju predstavljamo tiste rastline, na katerih smo opazovali frekvenco čebel in

čmrljev. Gre za rastline, ki so pomembne za optimalen razvoj kolonije pozno poleti in v

jeseni, saj le zdrave, dobro pripravljene ter številčno dovolj močne čebelje družine uspešno

prezimijo. Med pomebnejše medonosne rastline sodijo vrste, kot so ajda, orjaška in kanadska

zlata rozga, žlezava nedotika, bršljan in nekatere druge travniške rastline.

5.1 AJDA (Fagopyrum esculentum Moench)

Ajda je ena izmed najstarejših gojenih rastlin (Cawoy in sod., 2009). Izvira iz Kitajske, od

koder so jo v Rusijo in na Bližnji vzhod zanesli Tatari (Avguštin in Gačnik, 2012). V Evropi

se je uveljavila šele v 15. stoletju (Bukovec, 1963). Je enoletnica, ki spada v družino dresnovk

(Polygonaceae) (Martinčič in sod., 2007).

Ajda je 60–100 cm visoka zelnata žužkocvetka. Večinoma je kultivirana vrsta, redko se

pojavlja podivjano na ruderalnih mestih (Martinčič in sod., 2007). Steblo je večinoma rdeče

barve. Listi so srčaste oblike in so razvrščeni spiralasto. Prilista sta zrasla v škornjico, ki

objema steblo. Perigon je pet listen, prost, bele ali rožnate barve (Martinčič in sod., 2007).

Prašniki so nameščeni v dveh krogih, in sicer pet daljših prašnikov leži v notranjem krogu,

trije krajši prašniki pa v zunanjem krogu. Plodnica je nadrasla. Pestič ima tri vratove. Na bazi

plodnice med prašniki se nahaja osem nektarnih žlez (Cawoy in sod., 2009).

Ajda je fotosintetsko nevtralna rastlina, torej cveti ne glede na dolžino osvetlitve (Avguštin in

Gačnik, 2012). Cveti v drobnih grozdastih socvetjih (Martinčič in sod., 2007). Cvetenje se

začne štiri do šest tednov po setvi in se nadaljuje med četrtim in petnajstim tednom. Ponavadi

cveti en dan. Prvi cvet se pojavi na najnižjem socvetju med tretjim in petim kolencem na osi

glavnega stebla. Cvetenje vrh doseže 2–3 tedne po pojavu prvega cveta in v tem času se rast

rastline konča. Cvetenje je zavrto, ko temperatura pade pod 15 oC. Plod je trikotni orešek

(Cawoy in sod., 2009). Robovi plodu so celi, ostri (Martinčič in sod., 2007).

Slika 14. Ajda (Fagopyrum esculentum) (avtor: Tadej Törnar)



5.2 BRŠLJAN (Hedera helix L.)

Fosili bršljana izvirajo že iz obdobja miocena (pred približno 5,8 milijoni let), v Evropi pa so

jih našli v Bolgariji (Metcalfe, 2005 cit. po Ivanov & Pencheva, 2000). Bršljan je olesenela

vzpenjavka, ki zraste do 20 m, ali se plazeče razrašča po gozdnih tleh. Spada v družino

bršljanovk (Araliaceae) (Martinčič in sod., 2007). Steblo, ki lahko doseže premer do 25 cm, je

gosto posejano s prisesnimi koreninicami. Mladi poganjki so prekriti z zvezdastimi ali

ščitastimi laski in gosto posejani z adventivnimi koreninami (Metcalfe, 2005).

Listi so pecljati, enostavni, gladki, brez prilistov. Značilna je heterofilija, ki je odvisna od

izpostavljenosti lista svetlobi. Senčni listi so dlanasti, 3–5 krpi, dolgi 4–10 cm, sončni listi so

celorobi, rombaste do jajčaste oblike, bleščeči in dolgi 6–10 cm.

Bršljan je žužkocvetka. Cveti od septembra do novembra. Cvetovi so dvospolni, združeni v

kobulasta socvetja, pet števni, rumeno-zelene barve. Plodnica je podrasla. Okrog pestiča se

nahajajo kupolasti diski, ki izločajo nektar. Plod je črna jagoda (Bakan, 2006; Martinčič in

sod., 2007; Metcalfe, 2005).

Slika 15. Bršljan (Hedera helix) (avtor: Tadej Törnar)

Brus (2008) navaja, da bršljan največkrat raste na svežih, globokih in hranljivih tleh, najraje

na apnencu. Tla morajo biti dobro odcedna, vendar prenese tudi slabša tla. Zelo dobro prenese

senco, vendar enako dobro uspeva tudi na soncu. Prav tako dobro prenaša zimski mraz.

V Sloveniji se pojavlja v gozdovih od nižin do montanskega pasu in je pogosto razširjena

vrsta. Najdemo ga tudi na starih zidovih (Martinčič in sod., 2007) ter pečinah in drugih

podobnih mestih (Brus, 2008). Pogosto pa se vzpenja tudi po drevesih.



5.3 ORJAŠKA ZLATA ROZGA (Solidago gigantea Aiton)

Orjaško zlato rozgo uvrščamo v družino nebinovk (Asteraceae) (Martinčič in sod., 2007). V

Sloveniji uspevajo tri vrste tega rodu. Navadna zlata rozga (S. virgaurea) je samonikla vrsta,

ki ima v Sloveniji dve podvrsti (Martinčič in sod., 2007). Druga predstavnika sta kanadska

zlata rozga (S. canadensis) in orjaška zlata rozga (S. gigantea), ki sta tujerodni (Martinčič in

sod., 2007) in dve izmed najbolj invazivnih rastlinskih vrst na svetu (Weber in sod., 2004).

Njuna domovina je Severna Amerika (Martinčič in sod., 2007). V Evropi se je orjaška zlata

rozga pojavila pred približno 250. leti, kot okrasna rastlina v parkih, pred približno 100 leti pa

je začela invazivno vdirati na mokrišča, zaraščajoče se travnike in bregove voda (Strgulc

Krajšek, 2009 b).

Orjaška zlata rozga je od 0,3 do 2 m visoka zelnata trajnica. Steblo je pokončno in

nerazvejano, golo, razen tik pod socvetji raztreseno, kratkodlakavo, rdečkaste barve (Bakan,

2006). Listi so spiralno nameščeni (Strgulc Krajšek, 2009 b), sedeči, ozko suličasti, nazobčani

ali redko celorobi (Bakan, 2006), večinoma goli, le na spodnji strani včasih nekoliko dlakavi

(Strgulc Krajšek, 2009 b). Cveti pozno poleti in jeseni od avgusta do oktobra. Na vrhu

poganjkov je razvejano socvetje s številnimi rumenimi koški. Jezičasti cvetovi razločno

presegajo dolžino ovojka.

Slika 16. Cvet zlate rozge s čebelo (avtor: Tadej Törnar)

Plod je 1–1,8 mm dolga rožka s šopom laskov (kodeljica), ki služijo razširjanju plodov s

pomočjo vetra na dolge razdalje (Strgulc Krajšek, 2009 b). Na kratke razdalje pa se pod

ugodnimi pogoji širi s podzemnimi korenikami, ki se enostavno fragmentirajo in ukoreninijo.

S tem se kolonialno širi in tvori goste sestoje ter s tem izpodriva skoraj vse druge vrste

(Weber in sod., 2004).

Ta vrsta je zelo nezahtevna, kar se tiče habitatov. Ustrezajo ji različni tipi rastišč, ne glede na

vlažnost prsti, količino dušika v tleh, teksturo tal ali osvetljenost. Na tleh, bogatih s hranili, so



sestoji gostejši, rastline višje, z bogatejšimi socvetji in se hitreje širijo (Strgulc Krajšek, 2009

b).

5.4 ŽLEZAVA NEDOTIKA (Impatiens glandulifera Royle)

Spada v družino nedotikovk (Balsaminaceae) in je do 2,5 m velika enoletnica. Steblo je votlo

in vsaj v spodnjem delu rdečkaste barve, široko 5–50 mm, zelo redko tudi razvejano.

Korenine segajo 10–15 cm v globino, v spodnjih stebelnih kolencih tvorijo adventivne

oprijemalne korenine. Listi so nasprotno nameščeni, goli, suličasti, do 25 cm dolgi in 2,5–7

cm široki, po robu ostro nazobčani. Pri dnu lista in na peclju so nameščene pecljate žleze

(Beerling & Perrins, 1993).

Je žužkocvetna rastlina, ki cveti od julija do avgusta. Cvetovi so združeni v grozdasta socvetja

in so rožnati ali beli do škrlatni, veliki do 4 cm ter s koničasto ukrivljeno ostrogo (Bakan,

2006). V cvetovih so prisotni tudi nektarji, ki po cvetenju odpadejo skupaj z vencem in čašo.

Plod je gola, predalasta glavica, z vzdolžnimi robovi, vzdolž katerih ob zrelosti razpoči.

Vsebuje 4–16 semen (Beerling & Perrins, 1993).

Slika 17. Cvet žlezave nedotike in njen plod v ozadju (avtor: Tadej Törnar)

Širjenje žlezave nedotike je omejeno z občutljivostjo na mraz in nizko vlažnostjo tal. Je široko

tolerantna vrsta, posebej na teksturo in strukturo tal. Žlezava nedotika je tujerodna, invazivna

vrsta. V evropskem prostoru je okrasna rastlina, marsikje podivjana, naturalizirana po vlažnih

gozdovih, pojavlja se v bogatih, homogenih sestojih na ruderalnih mestih in ob vodah. Njena

prvotna domovina je območje Himalaje (Bakan, 2006), v Evropi se je prvič pojavila leta 1839

(Copombe 1956 b cit. Po Beerling & Perrins, 1993).



5.5 DRUGE POZNOSEZONSKE MEDONOSNE RASTLINE

Tudi bregovi rek in poplavna območja ponujajo bogato čebeljo pašo v pozno sezonskem

obdobju. Čebelarjem sta iz takih rastišč najbolj znani polaj (Mentha polegium L.) in krvenka

(Lythrum saliciaria L.). Po gozdnih robovih in tudi drugod v tem času zacveti konjska griva

(Eupatorium cannabinum L.), ki cveti še pozno v septembru ali celo oktobra. Obilna socvetja

ponujajo čebelam tako nektar kot tudi cvetni prah. V poznih poletnih mesecih cvetijo še

mnoge ustnatice (Lamiaceae).

Za pozno čebeljo bero so zelo pomembne tudi mnoge travniške rastline. Ko je še prevladovalo

ekstenzivno kmetovanje, je bila otava za čebele v poznem poletju pomemben vir hrane. Sedaj

kmetje pokosijo travo še pred cvetenjem rastlin, poleg tega pa so z gnojenjem izrazito

izpodrinili medovite rastline.

Med travniškimi vrstami so za čebele in čmrlje bolj pomembni predvsem razni glavinci

(Centaurea L.), njivsko grabljišče (Knautia arvensis (L.)), navadna madronščica (Linaria

vulgaris Miller), regrat (Taraxacum officinale agg.) in pa metuljnice, kot so meteljka

(Medicago L.), detelje (Trifolium L.) in nokota (Lotus L.) (Poklukar in sod., 1998).

Slika 18. Madronščica (Linaria vulgaris) (avtor: Tadej Törnar)

Slika 19. Čebela na regratu (avtor: Tadej Törnar)



6 NAMEN IN DELOVNE HIPOTEZE

6.1 NAMEN IN CILJI

Namen diplomskega dela je ugotoviti aktivnosti čebel in čmrljev na rastlinah v pozni

vegetacijski sezoni.

Ugotoviti želimo frekvenco obiska čebel in čmrljev na cvetovih izbranih rastlinskih vrst ter na

katerih rastlinah je frekvenca obiska največja.

Z obiskom čebel in čmrljev na cvetovih bomo poskušali povezati nekatere dejavnike, kot so

dnevni čas, vrsta rastline, zaraščenost območja ter odmaknjenost od infrastrukture.

Spremljanje aktivnosti čebel in čmrljev na rastlinah vključuje terenski popis osebkov na

cvetovih. Prav tako smo opravili popis steblik žlezave nedotike, orjaške zlate rozge, bršljana

in ajde.

Glavni cilji diplomskega dela:

(1) Oceniti frekvenco čebeljih obiskov na štirih različnih medonosnih vrstah rastlin.

(2) Ugotoviti, na kateri izbrani vrsti rastline je frekvenca obiska čebel največja.

(3) Primerjati frekvenco obiskov čebel na rastlinah, ki uspevajo na gozdnih območjih, s

frekvenco obiskov na rastlinah, ki uspevajo na negozdnih območjih.

(4) Določiti vrste čmrljev na območju popisov in primerjati frekvenco njihovih obiskov s

frekvenco obiskov čebel na istih rastlinskih vrstah.

6.2 DELOVNE HIPOTEZE

Pričakujemo, da bo obisk čebel največji pri orjaški zlati rozgi, najmanjši pa pri žlezavi

nedotiki in bršljanu, kar povezujemo s količino izločenega nektarja. Obenem bo obisk čmrljev

pri žlezavi nedotiki zaradi velikosti cvetov dosti večji kot pri ostalih treh rastlinah.

Obisk čebel in čmrljev bo večji na negozdnih območjih in na predelih, ki so bolj odmaknjeni

od infrastrukture (npr. hiše, ceste, daljnovodi), saj na odprtih površinah čebele dosti lažje

najdejo cvetoče rastline kot na območjih z infrastrukturo in gozdom. Predpostavljamo, da bo

največja frekvenca obiskov čebel in čmrljev opoldne, saj menimo, da v jesenskem obdobju

temperature niso več dovolj visoke za izlet čebel iz panja, hkrati pa nizke temperature ne bi

smele vplivati na izlet čmrljev.

Prav tako pričakujemo, da bo najvišja frekvenca izleta osebkov v jasnem vremenu, kar je

povezano z orientacijo delavk glede na položaj sonca, pa tudi dnevne temperature so v jasnem

vremenu višje kot v dežju ali oblačnem vremenu, zato predvidevamo, da bo izlet osebkov v

takih pogojih najvišji.



7 MATERIAL IN METODE

Terenski del je obsegal popise čebel na štirih izbranih rastlinah, in sicer na orjaški zlati rozgi

(Solidago gigantea), žlezavi nedotiki (Impatiens glandulifera), ajdi (Fagopyrum esculentom)

in navadnem bršljanu (Hedera helix). Popisi so se izvajali od 14. septembra do 22. oktobra

2013 na območju JV Prekmurja, in sicer med zaselki Hotiza, Srednja Bistrica, Turnišče in

Odranci. Naključno smo izbrali po štiri rastišča vsake vrste, skupaj torej šestnajst rastišč.

Rastišča so med seboj oddaljena vsaj 100 metrov. Eno rastišče predstavlja eno popisno polje.

Ločeno smo izbrali po dve rastišči orjaške zlate rozge, žlezave nedotike in navadnega bršljana

na negozdni površini oz. na bolj odprtem območju, po dve rastišči omenjenih vrst pa na

gozdni površini oz. na bolj zaprtem območju. Ajdo smo obravnavali ločeno, saj gre za

kultivirano vrsto. Dve polji ajde smo izbrali v bližini urbanega okolja, dve pa na območjih, ki

sta bolj oddaljeni od naselij.

Na vsakem popisnem polju smo izpeljali štiri popise na poligonu, v velikosti 2 x 2 metra. Pri

merjenju smo uporabili tračni meter dolžine 3 m. Poligoni so bili izbrani v medsebojni

oddaljenosti najmanj 10–15 metrov. Poligone na polju z ajdo smo izbrali tako, da so bili od

roba polja odmaknjeni vsaj za en meter zaradi natančnejšega vzorca in da bi zmanjšali učinek

vpliva robnih habitatov. Pri popisnih poljih orjaške zlate rozge in žlezave nedotike so bili

poligoni določeni vzdolž širine habitata. Pri merjenju velikosti teh rastišč smo si pomagali s

tračnim metrom dolžine 50 m. Pri navadnem bršljanu smo kot enoto za popis uporabili

posamezno drevo (npr. 2–4 drevesa v neposredni bližini), na katerem je bršljan uspeval.

Popise smo opravili na višini najmanj 5 m in največ 10 m od tal. Pri popisu števila čebel in

čmrljev na bršljanu smo uporabili daljnogled.

Popisi so vključevali štetje domačih čebel in različnih vrst čmrljev na cvetovih (ugotavljanje

frekvence obiska) ter štetje steblik žlezave nedotike, orjaške zlate rozge in ajde, pri navadnem

bršljanu pa oceno višine drevesa.

Pri popisih smo upoštevali tudi dnevno stanje vremena. Vreme smo zaradi lažje analize

podatkov razdelili na jasno (a) in na oblačno (b) vreme. V drugih vremenskih pogojih, kot so

dež, nevihta ali izrazita oblačnost, popisov nismo izvajali, ker nismo pričakovali izleta čebel

in čmrljev na cvetove.

K pojmu »jasno vreme« smo prišteli tudi »pretežno jasno vreme«, torej ko je bilo nebo

prekrito z 20 % oblakov. K »oblačnemu vremenu« smo prišteli tudi »pretežno oblačno

vreme«, ko je bilo nebo prekrito s 70–80% oblakov.

Prvi dnevni popis čebel in čmrljev smo izvajali v jutranjih urah (med 8.00 in 10.00 uro), drugi

dnevni popis smo izvajali opoldne (med 11.00 in 13.00 uro), zadnji dnevni popis pa smo

izvajali popoldne (med 16.00 in 18.00 uro).

Popisovanje čmrljev smo opravili v oktobru in novembru 2013. Pri tem smo si pomagali z

mrežo za lovljenje žuželk. Po en ulovljen osebek vsake vrste čmrlja (matica, delavka ali trot)



smo fiksirali v 50 % alkoholni raztopini in ga kasneje doma določili s pomočjo določevalnih

ključev (Grad in sod., 2010).

7.1 ČAS IN OBMOČJE POPISOV

Terenski del popisov je potekal na šestnajstih različnih lokalitetah, ki so označena na

satelitskem posnetku (slika 8). V nadaljevanju so nekoliko podrobneje opisane posamezne

lokalitete popisa glede na rastlinsko vrsto.

Slika 20. Satelitski posnetek širšega območja, kjer so se izvajali popisi čebel in čmrljev

Legenda: rumena barva: lokalitete orjaške zlate rozge (1 – Ranč, 2 – Dnike, 3 – Jasa pri Muri, 4 – Mura pri tabli); rdeča

barva: lokalitete žlezave nedotike (1 – Hotiški žak, 2 – Hotiško jezero, 3 – gozd pri Muri, 4 – Špic); bela barva: lokalitete

ajde (1 – Srednja Bistrica, 2 – Jagodišče, 3 – Turnišče, 4 – Odranci); zelena barva: lokalitete bršljana (1 – Laze, 2 –

zapornica, 3 – proti Muri, 4 – Zvonar).

Pridobljeno 5. 5. 2014, s http://www.geopedia.si.

http://www.geopedia.si/



V tabeli 1 so podrobno predstavljene lokalitete s koordinatami.

Tabela 1. Lokalitete rastišč in njihove koordinate (koordinatni sistem Gauss-Kruger)

Domača (ledinska) imena pojasnjujejo posamezno lokaliteto popisa.

OZNAKA

LOKALITETE

DOMAČE IME X KOORDINATA Y KOORDINATA

R1 Ranč 156743 601868

R2 Dnike 155879 601216

R3 Gozd pri Muri 154897 602452

R4 Mura pri tabli 154753 601938

N1 Hotiški žak 156521 601395

N2 Hotiško jezero 156863 601393

N3 Gozd pri Muri 155085 602949

N4 Špic 156816 602112

A1 Srednja Bistrica 157985 597350

A2 Jagodišče 160119 599563

A3 Turnišče 160324 599521

A4 Odranci 161590 597913

B1 Laze 154655 600762

B2 Zapornica 154617 600372

B3 Proti Muri 154557 601196

B4 Zvonar 155283 602382



7.2 PREGLED LOKALITET PO RASTLINSKIH VRSTAH

7.2.1 ORJAŠKA ZLATA ROZGA

Opisane so lokacije, na katerih smo popisovali čebele in čmrlje na orjaški zlati rozgi.

Lokaliteta 1 – R1 (Ranč)

Rastišče, ki se je sekundarno zaraslo zaradi posekanega gozda, je veliko 45 m2 in se nahaja

0,3 km južno od zaselka Grede, pri vasi Hotiza. Leži ob robu travnika in meji na gozd.

Lokaliteta 2 – R2 (Dnike)

Rastišče se nahaja med polji, 3,5 km jugovzhodno od vasi Dolnja Bistrica. Opraševalcem je

lahko dostopno iz vseh strani, obdajajo ga polja in gozdiček. Velikost rastišča je 60 m2.

Slika 21. Rastišče zlate rozge pri Dnikah (lokaliteta 2) (avtor: Tadej Törnar)

Lokaliteta 3 – R3 (jasa pri Muri)

Rastišče se nahaja na gozdni jasi ob reki Muri in je oddaljeno 5,25 km južno od zaselka Grede

in 6,75 km jugovzhodno od vasi Dolnja Bistrica. Verjetno je bila prej to njiva oz. travnik, ki

se sedaj zarašča s zlato rozgo in grmovjem, obdajajo pa ga mlada drevesa. Velikost rastišča

znaša 3000 m2.

Lokaliteta 4 – R4 (Mura pri tabli)

Rastišče se nahaja ob kolovozu, v gozdu ob reki Muri. Oddaljeno je 5,6 km južno od kraja

Dolnja Bistrica. Površina rastišča znaša 30 m2.



7.2.2 ŽLEZAVA NEDOTIKA

Opisane so lokacije, na katerih smo popisovali čebele in čmrlje na žlezavi nedotiki.

Lokaliteta 1 – N1 (Hotiški žak)

Rastišče se nahaja 1 km južno od zaselka Grede, leži pa ob kolovozu med polji, ki ga na eni

strani obdaja gozd, na drugi strani pa polja. Površina rastišča je 200 m2.

Lokaliteta 2 – N2 (Hotiško jezero)

Rastišče se nahaja v gozdu, v neposredni bližini mrtvice Hotiško jezero. Od zaselka Grede je

v jugovzhodni smeri oddaljeno 1,25 km, od naselja Dolnja Bistrica pa leži 3,5 km

severovzhodno. Površina znaša 75 m2.

Lokaliteta 3 – N3 (gozd pri Muri)

Rastišče velikosti 105 m2 se nahaja v gozdu ob reki Muri. Od zaselka Grede je oddaljeno 5,2

km proti jugu in 7,1 km jugovzhodno od kraja Dolnja Bistrica.

Lokaliteta 4 – N4 (Špic)

Rastišče se nahaja ob robu gozdička, z druge strani ga obdaja polje koruze. Veliko je 60 m2 in

se nahaja 0,15 km jugozahodno od zaselka Grede.

Slika 22. Rastišče žlezave nedotike v Špicu (lokaliteta 4) (avtor: Tadej Törnar)



7.2.3 AJDA

Opisane so lokacije, na katerih smo popisovali čebele in čmrlje na ajdi.

Lokaliteta 1 – A1 (Srednja Bistrica)

Lokacija z ajdo se nahaja tik ob vasi Srednja Bistrica, ob glavni cesti iz Srednje Bistrice proti

Gornji Bistrici. Polje je veliko 1900 m2

in ga z ene strani obdaja cesta, z drugih strani pa polja

in gozd. V omenjeni vasi, v oddaljenosti približno 0,5 km od roba polja, je postavljen

čebelnjak s čebelami.

Lokaliteta 2 – A2 (Jagodišče)

Lokacija leži 0,25 km vstran od glavne ceste med Črenšovci in Turniščem proti vasici Trnje.

Z južne strani je polje obdano s hišami, z ostalih treh strani pa so prav tako polja. Ob polju na

bližnjem dvorišču je postavljen premični čebelnjak, ki je od roba polja oddaljen približno 0,2

km. Polje je veliko 6600 m2.

Lokaliteta 3 – A3 (Turnišče)

Polje se nahaja tik ob glavni cesti med Črenšovci in Turniščem. Z ene strani ga obdaja cesta, z

drugih strani pa polja in ozek pas gozda. Polje je veliko 2200 m2.

Lokaliteta 4 – A4 (Odranci)

Polje se nahaja ob glavni cesti med Odranci in Beltinci, v bližini pokopališča v Odrancih. Z

ene strani ga obdaja cesta, z drugih pa polja. Na koncu polja je bil do 3. 10. 2013 postavljen

premični čebelnjak. Polje je veliko 2600 m2.

Slika 23. Rastišče ajde v Odrancih (lokaliteta 4) (avtor: Tadej Törnar)



7.2.4 BRŠLJAN

Opisane so lokacije, na katerih smo popisovali čebele in čmrlje na navadnem bršljanu.

Lokaliteta 1 – B1 (Laze)

Rastišče bršljana se nahaja 4,5 km jugovzhodno od kraja Dolnja Bistrica in 6 km jugozahodno

od zaselka Grede, ob protipoplavnem nasipu reke Mure. Tu bršljan uspeva v glavnem na

drevesih krhke vrbe (Salix fragilis) in črne jelše (Alnus glutinosa), ki so visoka od 10–15 m.

Lokaliteta 2 – B2 (zapornica)

Rastišče bršljana se nahaja 4,8 km južno od kraja Dolnja Bistrica in 6,4 km jugozahodno od

zaselka Grede, ob protipoplavnem nasipu reke Mure, v bližini nekdanjega kolišča Bobri.

Bršljan porašča drevesa črnega topola (Populus nigra), ki so visoka 15–25 m.

Lokaliteta 3 – B3 (proti Muri)

Rastišče bršljana se nahaja 5,6 km jugozahodno od zaselka Grede in 5,4 km južno od kraja

Dolnja Bistrica, ob kolovozni poti proti reki Muri iz smeri Dolnje Bistrice. Bršljan porašča

drevesa črnega topola (Populus nigra), ki so visoka od 15–30 m in jih v krogu 100 m ne

obdaja strnjen gozd.

Lokaliteta 4 – B4 (Zvonar)

Rastišče se nahaja 4,1 km južno od zaselka Grede in 6,5 km jugovzhodno od kraja Dolnja

Bistrica. Drevesa, porasla z bršljanom, se nahajajo ob poljski poti zraven protipoplavnega

nasipa reke Mure. Gre za drevesi rdečega bora (Pinus sylvestris), ki sta visoki okrog 30 m in

sta na območju, ki ni poraslo s strnjenim gozdom.

Slika 24. Rastišče bršljana proti Muri (lokaliteta 3) (avtor: Tadej Törnar)



8 REZULTATI

8.1 ŠTEVILO POPISANIH ČEBEL IN ČMRLJEV

Na vseh šestnajstih lokalitetah smo skupno popisali 750 osebkov čebel in 28 osebkov čmrljev.

Največje skupno število osebkov čebel in čmrljev na vseh lokalitetah je bilo na žlezavi

nedotiki, najmanj pa na ajdi (slika 25). Čmrlje smo popisali na orjaški zlati rozgi (en osebek)

in na žlezavi nedotiki, sicer pa jih drugje nismo zabeležili. Na ajdi in zlati rozgi je bilo v

primerjavi z bršljanom in žlezavo nedotiko za 72 % manj čebel (slika 25).

Slika 25. Skupno število čebel (levo) in čmrljev (desno) na vseh lokalitetah glede na rastlino

Slika 26 prikazuje število osebkov čebel in čmrljev na štirih naključno izbranih lokalitetah

orjaške zlate rozge (Solidago gigantea). Največje število osebkov čebel se je pojavilo na

lokaliteti R2 (Dnike), najmanj pa na R4 (Mura pri tabli) (graf 2), in sicer 13 osebkov. S slike

je razvidno, da čmrlji zelo redko obiskujejo orjaško zlato rozgo, saj smo zabeležili le en obisk

čmrlja na orjaški zlati rozgi, in sicer na lokaliteti R1 (Ranč).

Slika 26. Pojavljanje čebel in čmrljev na zlati rozgi (Solidago gigantea) na štirih lokalitetah v obdobju

od 15. 9. 2013 do 4. 10. 2013



Slika 27. Pojavljanje čebel in čmrljev na ajdi (Fagopyrum esculentum) na štirih lokalitetah v obdobju

od 26. 9. 2013 do 4. 10. 2013

S slike 27 je razvidno, da čmrljev na ajdi nismo evidentirali. Največje število čebel smo

opazili na lokaliteti A1 (Srednja Bistrica), najmanj pa na lokaliteti A4 (Odranci) (slika 27).

Slika 28. Pojavljanje čebel in čmrljev na žlezavi nedotiki (Impatiens glandulifera) na štirih lokalitetah

v obdobju od 13. 9. 2013 do 4. 10. 2013

Glede na vrsto rastline smo največjo frekvenco obiskov čebel (0.47) in prav tako tudi čmrljev

(0.96) opazili pri žlezavi nedotiki. Na lokaliteti N4 (Špic) smo v opazovanem obdobju

zabeležili največ osebkov čebel in čmrljev (slika 28). Na lokaliteti N2 (Hotiško jezero) smo

ugotovili najmanj čebel, na lokaliteti N1 (Hotiški žak) pa najmanjše število čmrljev (slika 28).



Slika 29. Pojavljanje čebel in čmrljev na bršljanu (Hedera helix) na štirih lokalitetah v obdobju od 14.

10. 2013 do 22. 10. 2013

Na bršljanu čmrljev nismo opazili (slika 29). Največje število opaženih čebel je bilo na

lokaliteti B2 (zapornica), najmanjše pa na lokaliteti B1 (Laze). Na lokaliteti B4 (Zvonar)

čebel nismo opazili (slika 29). V primerjavi z žlezavo nedotiko je bilo na nekaterih lokalitetah

z bršljanom popisanih zelo veliko število čebel.

Slika 30. Število čebel in čmrljev na štirih izbranih rastlinskih vrstah ob treh različnih časih dneva



Slika 30 prikazuje frekvenco čebel in čmrljev glede na vrsto rastline v različnih obdobjih

dneva. Najmanjši obisk čebel na cvetovih je bil zabeležen dopoldne, največji pa v povprečju

opoldne, med 11.00 in 13.00 uro. Pri ajdi nismo ugotovili razlike med obiskom čebel

dopoldne in opoldne, popoldne pa je bil obisk čebel zelo majhen. Frekvenca obiska čebel je

bila pri bršljanu najvišja opoldne, med 11.00 in 13.00 uro, popoldne pa je bila občutno nižja.

Na orjaški zlati rozgi se je največ čebel pojavljalo v popoldanskem času, med 16.00 in 18.00

uro, najmanj pa v jutranjih urah med 8.00 in 10.00 uro. Frekvenca čmrljev in čebel pri žlezavi

nedotiki je bila najvišja popoldne (slika 30).

Slika 31. Delež obiskov čebel (levo) in čmrljev (desno) na vseh lokalitetah glede na vremensko stanje

Slika 31 prikazuje deleže obiskov čebel in čmrljev na vseh lokalitetah glede na stanje

vremena. Največ čebel je obiskalo cvetove ob jasnem vremenu. Najmanjši obisk je bil

zabeležen pri oblačnem vremenu, ko je cvetove obislalo le 10 % čebel (skupno 75 čebel). V

delno jasnem oz. delno oblačnem vremenu smo na cvetovih skupno zabeležili 137 čebel oz.

18 %. Kot je razvidno z grafa, čmrlji pogosteje obiskujejo cvetove pri jasnem vremenu. V

primerjavi s čebelami je večji delež čmrljev obiskoval cvetove ob delno jasnem in delno

oblačnem vremenu.



Slika 32. Vpliv temperature na pojavljanje čebel in čmrljev na popisnih poljih

Na pojavljanje čebel in čmrljev občutno vpliva tudi temperatura, kar je razvidno s slike 32. Iz

podatkov lahko razberemo, da je frekvenca izletavanja čebel največja pri višjih temperaturah

(več kot 15 °C), kar velja tudi za čmrlje.

Slika 33. Število čebel in čmrljev glede na gozdnatost območja in infrastrukturo

Opazili smo, da tudi gozdnatost oz. negozdnatost popisnega polja in oddaljenost lokalitete od

infrastrukture vplivata na pojavljanje čebel in čmrljev. Največje ugotovljeno število čebel in

čmrljev je bilo na odprtih, negozdnih površinah, kjer ni bilo izrazite infrastrukture (slika 33).



9 DISKUSIJA IN SKLEPI

Čeravno smo opravljali popise v pozni vegetacijski sezoni, ko so vremenske razmere precej

slabše za žuželke, smo na podlagi lastnih izkušenj ter predhodnih opazovanj vseeno

pričakovali večje število osebkov čebel in čmrljev na popisnih poljih. Sezonske temperature

so za izletavanje osebkov bile dokaj optimalne in tudi splošni vremenski pogoji niso odstopali

od letnih povprečij. Prav tako vegetacijska sezona ni zaostajala za običajno. Vseeno pa število

osebkov v opazovanih obdobjih ni doseglo naših pričakovanj.

V jesenskem letnem času se aktivnost čebel in čmrljev zaradi bližajočih se nizkih temperatur

in vremenskih sprememb postopoma zmanjšuje. Tako se s pojemajočo pašo zmanjša zarod

matice že julija, zniža pa se tudi število osebkov v gnezdu, kar je posledica izgona trotov, da ti

ne bi porabljali prepotrebne hrane, namenjene za dolgotrajno zimsko obdobje. V tem obdobju

se izležejo jajčeca zimskega zaroda. Te t. i. zimske čebele se genetsko razlikujejo od

predhodnega zaroda, saj so prilagojene tako, da živijo dlje, saj opravljajo zelo malo aktivnosti,

značilnih za delavke iz prejšnje generacije, zaradi tega tudi porabijo petkrat manj hrane. Ker

ne porabljajo lastne energije za hranjenje zaroda, prinašanje vode, nektarja in cvetnega prahu,

ostanejo fiziološko mlade. V Sloveniji čebelarji prezimijo čebelje družine s približno 15.000

čebelami (na vrhuncu sezone jih je v panju okrog 50–60.000) (Avguštin, 2014). To je lahko

tudi eden od razlogov, da je bilo na rastlinah manjše število čebel, kot smo jih pričakovali.

Podobno kot pri čebelah se dogaja tudi pri čmrljih. Stara matica in delavke poginejo, mlade

matice in samčki pa zapustijo svoje gnezdo in si najdejo novo, v katerem preživijo zimo.

Nekatere vrste, kot npr. B. hypnorum in B. ruderarius, se skrijejo v svoja gnezda že avgusta in

jih tako ne opazimo več.

V nasprotju s postavljeno hipotezo smo največ čebel in čmrljev zabeležili na žlezavi nedotiki

in ne na orjaški zlati rozgi oz. na ajdi. Cvetovi nedotike so po morfologiji izoblikovani tako,

da ravno kompaktnejše žuželke, kot so čebele in čmrlji, pa tudi hrošči, lažje pristanejo na njih.

Obenem pa ob toplih dnevih vseeno oddajajo izjemno velike količine nektarja, kar dodatno

privablja opraševalce. Tudi gostota in višina steblik te vrste najverjetneje vplivata na to, da je

bil obisk čebel in čmrljev pri tej vrsti največji.

Chittka in Schürkens (2001) (cit. po Clements in sod., 2007) trdita, da bogat nektar rastlin

privablja potencialne opraševalce iz ostalih avtohtonih rastlin, kar se kaže v redukciji

proizvedenih semen avtohtonih rastlin. Žlezava nedotika izloča 0.47 ± 0.12 mg h-1

sladkorja

na cvet. Nobena druga srednjeevropska rastlina ne izloča več kot 0.3 mg h-1

sladkorjev na

cvet, večina jih izloča manj kot 0.1 mg h-1

(Comba in sod., 1999 a, b, Corbet in sod., 2001 cit.

po Clements in sod., 2007).

Predpostavljamo tudi, da je bila v času popisa žlezava nedotika v največjem razcvetu, orjaška

zlata rozga in ajda pa sta že bili v poznem obdobju cvetenja, kar bi tudi lahko vplivalo na

povečan obisk čebel na žlezavi nedotiki. Tudi na bršljanu je bila frekvenca obiska čebel zelo

visoka, kar je razumljivo, saj v tej pozni sezoni intenzivno cveti le bršljan in le malo drugih

medovitih rastlin.



Najmanjši obisk čebel na cvetovih glede na del dneva je bil v dopoldanskem času, kar lahko

povežemo z nizko temperaturo in visoko vlago ter roso na rastlinah, predvsem na cvetovih.

Čebele namreč zelo nerade vzletajo pri nizkih temperaturah in visoki vlažnosti, prav tako pri

povečani oblačnosti. Pri ajdi ni bilo razlike med obiskom čebel dopoldne in opoldne, ker ajda

izloča nektar samo zjutraj, na izločanje pa pozitivno vplivajo jutranja vlaga in meglice. Zato

smo opazili večjo frekvenco obiska čebel v prvem delu dneva, medtem ko jih popoldne skoraj

ni bilo opaziti.

Domnevo, da bo največji obisk čmrljev na žlezavi nedotiki, smo potrdili. Čmrlji so žlezavo

nedotiko v največji meri obiskovali popoldne, manj pa v prvem delu dneva. Ker so cvetovi

žlezave nedotike sorazmerno veliki in primerni tako za pristanek kot tudi za daljše

zadrževanje, lahko čmrlji porabijo več časa, da zlezejo v cvet in pridejo do nektarijev, ki so

nameščeni v ostrogi cveta. Nekateri čmrlji lahko pregrizejo spodnji del cveta in tako pridejo

do nektarijev, ne da bi se sploh dotaknili prašnikov ali pestiča, kar smo pri popisih tudi

opazili. V nasprotju z našimi pričakovanji čmrljev na ajdi nismo opazili.

Na frekvenco obiska čebel in čmrljev je vplivala tudi zaraščenost lokalitete rastišča, ki je

lahko ob različnih delih dneva obsijana s soncem ali zasenčena. Večina lokalitet se nahaja ob

kolovoznih poteh, ali pa so le nekaj metrov oddaljene od njih, zato so za leteče žuželke zlahka

dostopne. S pridobljenimi rezultati smo potrdili hipotezo, da je na negozdnih območjih in na

območjih, odmaknjenih od infrastrukture, večja frekvenca obiska osebkov čebel kot na

območjih z infrastrukturo (ceste, hiše ipd.). Na negozdnih površinah je obiskalo cvetove 74 %

čebel in 79 % čmrljev, na gozdnih površinah in na območjih z infrastrukturo pa zgolj 26 %

čebel in 21 % čmrljev.

Več čmrljev smo pričakovali na gozdnih območjih, kjer je nekoliko nižja temperatura kot na

odprtih območjih. Skoraj vse čmrlje smo popisali na lokalitetah, ki so v bližini gozdov. Veliko

vrst čmrljev si namreč uredi gnezdo v gozdnih območjih ali na obronkih gozdov (npr. B.

terrestris, B. pascuorum, B. lapidarius), zato je tam frekvenca pojavljanja večja.

Ugotovili smo tudi, da čebele in čmrlji najraje izletavajo ob jasnem vremenu, kar lahko

povežemo z načinom orientiranja po soncu (Seeley, 2010). Pri oblačnem vremenu izletava

več čmrljev kot čebel, prav tako izletava več čmrljev pri delno jasnem oz. delno oblačnem

vremenu.

Na pojavljanje čebel in čmrljev vpliva tudi temperatura zraka. Iz rezultatov lahko razberemo,

da izletava večje število čebel pri višjih temperaturah (nad 15°C), kar smo opazili tudi pri

čmrljih. Pri nizkih temperaturah čebele izletavajo le, če jim primanjkuje hrane in so v to

prisiljene, torej če je bilo pred tem dolgotrajno obdobje brez paše ali dolgotrajno deževno

obdobje (Poklukar in sod., 1998). Čmrlji so na hladne razmere prilagojeni z gosto poraslostjo

dlak in večjim, kompaktnejšim telesom kot čebele, lahko pa se v dokaj kratkem času tudi

segrejejo na delovno temperaturo (pbr. 30 0C) s krčenjem letalnih mišic ter s kemičnimi

procesi v telesu, kar jim omogoča, da lahko letijo in nabirajo hrano pri nižjih temperaturah kot

čebele (Grad in sod., 2010).



Pri našem delu smo naleteli na težave pri terenskem identificiranju čmrljev, ki je dosti bolj

zapleteno od naših pričakovanj, saj si je veliko vrst med seboj zelo podobnih, težko pa je

ločiti med seboj samce, matice in delavke, če ne izvajamo lovilne metode za vsak osebek in

jih določamo le »na oko«. Do vrste smo na tak način uspeli določiti sedem čmrljev, in sicer:

B. terrestris, B. pascuorum, B. argillaceus, B. pratorum, B. hypnorum, B. lapidarius in B.

ruderarius. Najpogosteje sta se pojavljala Bombus terrestris in Bombus pascuorum. Redko

opaženi vrsti sta Bombus argillaceus in Bombus ruderarius. Od popisanih vrst se na Rdečem

seznamu redkih in ogroženih vrst kožekrilcev (Anon, 2002) nahajata B. hypnorum (redka

vrsta) in B. argillaceus (redka vrsta).

Določene vrste čmrljev se pojavijo prej, spomladi, določene kasneje z različno amplitudo

pojavljanja. Tako se lahko v različnih obdobjih pojavljajo matice, delavke in samčki. Pozno v

jeseni, ko ostanejo le še mlade matice in samčki, so si ti že našli nova gnezda za hibernacijo,

zato je v pozni vegetacijski sezoni vidnih le malo vrst. Dosti več vrst je opaziti spomladi, med

takimi vrstami prednjačita B. terrestris in B. pascuorum, ki se tudi v jeseni najdlje pojavljata.

Najkasneje se pojavita B. argillaceus in B. ruderarius.

Raziskava frekvence obiskov čebel in čmrljev na določenih rastlinah se je izkazala kot zelo

zanimiva, a vendar tudi zapletena, saj je v naravnem okolju težko spremljati frekvenco

pojavljanja čebel in čmrljev na cvetovih in število novih osebkov, ki so le preleteli s cveta na

cvet. Mnogo dejavnikov, ki jih v to raziskavo zaradi preobsežnosti nismo vključili, vpliva na

njihove izlete iz panja oz. gnezd (npr. veter, UV sevanje, fizično stanje celotnega gnezda …)

in težko je vse spremljati ter določiti idealne pogoje. Ker je popis trajal relativno kratek čas, bi

morali popise vsekakor ponavljati v več vegetacijskih sezonah in to v daljših obdobjih, na

različnih rastlinah ter na več različnih lokalitetah, da bi lahko podatke ustrezno ovrednotili in

posplošili.

Gotovo bi bilo zanimivo nadalje raziskati, katere rastline čebele in čmrlji obiskujejo zaradi

nabiranja medičine oz. nektarja, katere zaradi cvetnega prahu in katere hkrati.



ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju, red. prof. dr. Dušanu Devetaku, za vse nasvete in napotke

pri pisanju diplomskega dela. Iskrena hvala somentorju, asist. Branku Bakanu, za pomoč pri

izbiri teme, za konstruktivne pogovore in pomoč pri nastajanju diplomskega dela.

Hvala staršem, bratoma z družinama in vsem prijateljem, ki so me spodbujali in mi pomagali

pri študiju.



10 VIRI IN LITERATURA:

- Agencija Republike Slovenije za okolje (2014). Pridobljeno 5. 5. 2014, s

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/

- Anonymus (2002). Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči

seznam. UL RS 82/2002. Rdeči seznam kožekrilcev (Hymenoptera).

- Avguštin, V., Gačnik, J. (2012). Ajda – priložnost za slovenskega kmeta in rešiteljica

čebelarstva? Slovenski čebelar, 6, 196–198.

- Avguštin, V. (2014). Pregled čebeljih družin in priprava na prezimovanje. Slovenski

čebelar, 7–8, 238–240.

- Bakan, B. (2006). Slikovni pregled višjih rastlin Prekmurja: prispevek k poznavanju

flore Prekmurja. Lendava: Razvojni center.

- Batič, F., Košmrlj - Levačič, B., Martinčič, A., Cimerman, A., Turk, B., Gogala, N.,

Seliškar, A., Šercelj, A., Kosi, G. (2011). Botanični terminološki slovar. Ljubljana:

Založba ZRC, ZRC SAZU.

- Beerling, D. J., Perrins, J. M. (1993). Impatiens glandulifera Royle (Impatiens roylei

Walp.). Journal of Ecology, 81, 367–382.

- Bevk, D. (2009). Tujerodni organizmi in čebelarstvo. Slovenski čebelar, 12, 395–396.

- Brus, R, (2008). Sto grmovnih vrst na Slovenskem. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije.

- Bukovec, A. (1963). Ajda. Slovenski čebelar, 8, 177.

- Cawoy, V., Ledent, J. F., Kinet, J. M., Jacquemart, A. L. (2009). Floral biology of

common buckwheat (Fagopyrum esculentum Moench). The European Journal of Plant

Science and Biotechnology, 3 (Special Issue 1), 1–9.

- Clements, D. R., Feenstra, K. R., Jones, K., Staniforth, R. (2008). The biology of

invasive alien plants in Canada. 9. Impatiens glandulifera Royle. Canadian journal of

plant science, 88, 403–417.

- European Pollinator Initiative (EPI), Centre for Agri-Environmental Research,

Reading University, UK. Pridobljeno 6. 3. 2014, s

http://europeanpollinatorinitiative.org/.

- Farkas, A., Zajácz, E. (2007). Nectar Production for the Hungarian Honey Industry.

The European Journal of Plant Science and Biotechnology, 1 (2), 125–151.

- Galetto, L., Bernardello, G. (2004). Floral nectaries, nectar production dynamics and

chemical composition in six Impomea Species (Convolvulaceae) in relation to

pollinators. Annals of Botany, 94, 269–280. Pridobljeno 15. 1. 2015, s

http://aob.oxfordjournals.org.

http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/

http://europeanpollinatorinitiative.org/

http://aob.oxfordjournals.org/



- Gams, I., Vrišer, I., Bernot, F., Bračič, V., Černe, A., Jeršič, M., Kokole, V., Kokole,

V., Kolbenzen, M., Lah, A., Lovrenčak, F., Perko, D., Sket, B. (1998). Geografija

Slovenije. Ljubljana: Slovenska matica.

- Goulet, H., Huber, J. T. (1993). Hymenoptera of the world: An identification guide to

families. Ottawa: Centre for Land and Biological Resources Research.

- Goulson, D. (2010). Bumblebees: Behaviour, Ecology and Conservation. New York:

Oxford university press.

- Grad, J., Gogala, A., Kozmus, P., Jenič, A., Bevk, D. (2010). Pomembni in ogroženi

opraševalci: Čmrlji v Sloveniji. Lukovica: Čebelarska zveza Slovenije.

- Gregorc, A. (2002). Medonosna čebela in osnove čebelarjenja: Učbenik za veterinarje.

Ljubljana: Veterinarska fakulteta.

- Grimaldi, D., Engel, M. S. (2005). Evolution of the insects. New York: Cambridge

university press.

- Jogan, N., Kaligarič, M., Leskovar, I., Seliškar, A., Dobravec, J. (2004). Habitatni tipi

Slovenije. Ljubljana: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO.

- Kozmus, P., Smodiš Šker, M. I., Nakrst, M. (2013). Čebelarjenje za vsakogar.

Ljubljana: Kmečki glas.

- Martinčič, A., Wraber ,T., Jogan, N., Podobnik, J., Ravnik, V., Turk, B., Vreš, B.,

Frajman, B., Strgulc-Krajšek, S., Trčak, B., Bačič, T., Fischer, M. A., Eler, K., Surina,

B. (2007). Mala flora Slovenije: ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana:

Tehniška založba Slovenije.

- Milevoj, L. (2007). Kmetijska entomologija. Ljubljana: Biotehniška fakulteta,

Oddelek za agronomijo.

- Metcalfe, D.J. (2005). Biological flora of the British Isles: Hedera helix. Journal of

Ecology, 93, 3: 632–648.

- Marten - Rodriguez, S., Almarales - Castro, A., Fenster, C. B., (2009). Evaluation of

pollination syndromes in Antillwan Gesneriaceae: evidence for bat, hummingbird and

generalized flowers. Journal of Ecology, 97, 348–359.

- Poklukar, J., Babnik, J., Božič J., Božnar, A., Debelak, M., Gregorc, A., Jenko -

Rogelj, M., Jelenc, J., Kresal, D., Meglič, M., Rihtar, J., Snegačnik, J., Stark, J.,

Strmole, B., Šivic, F., Vidmar, U., Zdešar, P. (1998). Od čebele do medu. Ljubljana:

Kmečki glas.

- Taranov, G. F. (2013). Hrana in prehrana čebel. Grosuplje: Partner graf.

- Seeley, T. D. (2010). Honeybee democracy. New Jersey: princeton University Press.



- Sket, B., Gogala, M., Kuštor, V., (2003). Živalstvo Slovenije. Ljubljana: Tehniška

založba Slovenije.

- Strgulc Krajšek, S. (2009 b). Orjaška zlata rozga Solidago gigantea. V: Tujerodne

vrste: informativni listi izbranih invazivnih vrst. Jogan, N. (ur.). Grahovo, Zavod

Symbiosis: 48–50.

- Weber, E., Edwards, P. J., Jakobs G., (2004). Introduced plants of the invasive

Solidago gigantea (Asteraceae) are larger and grow denser than conspecifics in the

native range. Diversity and Distributions, 10, 11–19.

- Spletni viri:

Https://www.flickr.com/photos/63075200@N07/sets/72157645499015484/

(slika: matica čmrlja vrste Bombus pascuorum).

Https://www.flickr.com/photos/63075200@N07/14354370366/in/set-

72157645020313970 (slika: matica čmrlja vrste Bombus terrestris).


72157631506523229/ (slika: matica Bombus hypnorum).


72157631514926477/ (slika: samček Bombus lapidarius).


72157631514926477/ (slika: matica Bombus lapidarius).


72157631568798319/ (slika: matica Bombus pratorum).


72157631568798319 (slika: samček Bombus pratorum).


72157631568914765 (slika: matica čmrlja Bombus ruderarius).

Http://www.sechsbeine.de/Slowenien/Bienenhtml/biene11.htm (slika: matica Bombus

agrillaceus).

Http://www.geopedia.si/#T105_x600073_y156219_s16_b2 (slika: Geodetski inštitut

Slovenije (2014), ortofoto posnetek območja popisov; pridobljeno 4. 5. 2014).

https://www.flickr.com/photos/63075200@N07/sets/72157645499015484/

https://www.flickr.com/photos/63075200@N07/14354370366/in/set-72157645020313970


https://www.flickr.com/photos/63075200@N07/7974104490/in/set-72157631506523229/












http://www.sechsbeine.de/Slowenien/Bienenhtml/biene11.htm

http://www.geopedia.si/#T105_x600073_y156219_s16_b2



11 PRILOGE:

ZLATA ROZGA: DNIKE

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

ZLATE

ROZGE

VREME

15. 9. 2013 9.25–

9.30

1 0 30 delno jasno, mirno, 12 ⁰C

20. 9. 2013 9.18–

9.23

0 0 27 oblačno, mirno, 9 ⁰C

25. 9. 2013 9.48–

9.53

1 0 23 mirno, jasno, rosa, 15 ⁰C

4. 10. 2013 9.55–

10.00

0 0 21 jasno, rahel veter, senca, 4

⁰C

14. 9. 2013 13.20–

13.25

2 0 27 jasno, rahel veter, 19 ⁰C

15. 9. 2013 12.23–

12.28


19. 9. 2013 11.50–

11.55

0 0 24 jasno, rahel veter, 2h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9. 2013 12.37–

12.42

0 0 32 delno oblačno, rahel veter,

16 ⁰C

14. 9. 2013 17.25–

17.30

5 0 31 jasno, mirno, 16 ⁰C

15. 9. 2013 17.00–

17.05

2 0 35 delno jasno, rahel veter, 20

⁰C

16. 9. 2013 17.25–

17.30


19. 9. 2013 17.08–

17.13

0 0 25 pretežno oblačno, rahel

veter, 18 ⁰C



ROZGA: MURA pri TABLI

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

ZLATE

ROZGE

VREME

15. 9. 2013 8.34–

8.39

0 0 33 pretežno oblačno, mirno

rosa, 14 ⁰C

20. 9. 2013 9.30–

9.35

0 0 26 oblačno, mirno, rosa, 9

⁰C

25. 9. 2013 9.20–

9.25


4. 10. 2013 9.55–

10.00

0 0 16 jasno, mirno, rosa, 4 ⁰C

14. 9. 2013 12.45–

12.51

2 0 34 jasno, veter, 19 ⁰C

15. 9. 2013 11.35–

11.40


19. 9. 2013 12.32–

12.37


20. 9. 2013 12.18–

12.23

2 0 26 delno oblačno, rahel

veter, 17 ⁰C

13. 9. 2013 18.20–

18.25

3 0 34 jasno, mirno, sončni

zahod, 16 ⁰C

14. 9. 2013 17.58–

18.03


15. 9. 2013 16.52–

16.57

0 0 33 delno jasno, rahel veter,

22 ⁰C

16. 9. 2013 17.49–

17.54

1 0 23 delno oblačno, mirno, 21

⁰C

19. 9. 2013 17.25–

17.30




ROZGA: MURA GOZD

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

ZLATE

ROZGE

VREME

15. 9. 2013 9.15-

9.20


20. 9. 2013 9.08-

9.13


25. 9. 2013 9.40-

9.45


4. 10. 2013 9.45-

9.50

0 0 21 jasno, mirno, senca, 5 ⁰C

14. 9. 2013 11.55-

12.00


15. 9. 2013 12.08-

12.13


19. 9. 2013 11.41-

11.46

0 0 24 jasno, rahel veter, 2 h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9. 2013 12.28-

12.33


veter, 16 ⁰C

14. 9. 2013 17.38-

17.43


15. 9. 2013 17.20-

17.25


16. 9. 2013 17.15-

17.20


veter, 20 ⁰C

19. 9. 2013 16.09-

16.14




ROZGA: RANČ

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

ZLATE

ROZGE

VREME

14. 9. 2013 8.10-

8.15


15. 9. 2013 9.50-

9.55

2 0 23 pretežno oblačno, mirno,

15 ⁰C

20. 9. 2013 8.34-

8.39

0 0 28 oblačno, mirno, rosa, 9 ⁰C

24. 9. 2013 9.25-

9.30


14. 9. 2013 11.35-

11.40


15. 9. 2013 12.50-

12.55


19. 9. 2013 11.10-

11.15

0 0 24 jasno, veter, senca, 2h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9. 2013 11.53-

11.58

0 0 26 delno oblačno, rahel veter,

16 ⁰C

14. 9. 2013 16.40-

16.45


⁰C

15. 9. 2013 18.00-

18.05


16. 9. 2013 16.30-

16.35


⁰C

19. 9. 2013 16.31-

16.36




NEDOTIKA: HOTIŠKI ŽAK

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

NEDOTIKE

VREME

15. 9.

2013

9.42-

9.47

13 0 36 pretežno oblačno,

mirno, 14 ⁰C

20. 9.

2013

8.41-

8.46


⁰C

24. 9.

2013

9.35-

9.40


4. 10.

2013

9.16-

9.21

0 0 39 jasno, mirno, senca, 4

⁰C

14. 9.

2013

12.15-

12.20

17 1 29 jasno, rahel veter, 17

⁰C

15. 9.

2013

12.40-

12.45

23 1 56 delno jasno, rahel

veter, 20 ⁰C

19. 9.

2013

11.19-

11.24

10 2 29 jasno, veter, 2 h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9.

2013

12.08-

12.13


veter, 16 ⁰C

14. 9.

2013

17.10-

17.15


15. 9.

2013

17.53-

17.58


16. 9.

2013

16.53-

16.58


19. 9.

2013

16.37-

16.42




NEDOTIKA: HOTIŠKO JEZERO

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

NEDOTIKE

VREME

15. 9. 2013 8.19-

8.24


20. 9. 2013 9.38-

9.43

0 0 34 oblačno, mirno, rosa, 9 ⁰C

25. 9. 2013 9.10-

9.15


4. 10. 2013 9.15-

9.20


14. 9. 2013 12.55-

13.00


15. 9. 2013 12.17-

12.22

2 0 29 delno jasno, rahel veter, 20

⁰C

19. 9. 2013 12.08-

12.13

3 1 30 jasno, rahel veter, 2 h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9. 2013 12.56-

13.01

6 0 38 delno oblačno, rahel veter, 16

⁰C

14. 9. 2013 18.10-

18.15


15. 9. 2013 16.40-

16.45


16 9. 2013 18.03-

18.08

9 0 32 delno oblačno, mirno, 20 ⁰C

19. 9. 2013 17.36-

17.41

2 1 30 delno oblačno, mirno, 19 ⁰C



NEDOTIKA: GOZD MURA

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

NEDOTIKE

VREME

15. 9. 2013 8.56-

9.01


20. 9. 2013 8.56-

9.01


⁰C

25. 9. 2013 9.31-

9.36


4. 10. 2013 9.36-

9.41


14. 9. 2013 11.36-

11.41


15. 9. 2013 11.55-

12.00

10 0 45 delno jasno, mirno, 18

⁰C

19. 9. 2013 11.30-

11.35

7 0 26 jasno, mirno, 2 h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9. 2013 12.20-

12.25


veter, 16 ⁰C

14. 9. 2013 17.28-

17.33


15. 9. 2013 17.10-

17.15

9 0 45 delno jasno, mirno, 20

⁰C

16.9.2013 17.06-

17.11


⁰C

19. 9. 2013 16.50-

16.55


⁰C



NEDOTIKA: ŠPIC

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

NEDOTIKE

VREME

15. 9. 2013 8.58-

9.03

15 0 52 pretežno oblačno, mirno,

14 ⁰C

20. 9. 2013 8.26-

8.31


⁰C

24. 9. 2013 9.24-

9.29


4. 10. 2013 9.10-

9.15


14. 9. 2013 11.45-

11.50


15. 9. 2013 12.58-

13.03

9 2 52 delno jasno, rahel veter,

20 ⁰C

19. 9. 2013 11.01-

11.06

14 1 51 jasno, veter, 2 h po

dežju, 17 ⁰C

22. 9. 2013 12.00-

12.05


veter, 16 ⁰C

13. 9. 2013 17.15-

17.20


14. 9. 2013 16.55-

17.00


15. 9. 2013 16.31-

16.36


16. 9. 2013 16.41-

16.46

21 2 42 oblačno, rahel veter, 22

⁰C



AJDA: SREDNJA BISTRICA

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT. AJDE VREME

26. 9. 2013 9.25-

9.30


1. 10. 2013 9.46-

9.51

0 0 35 oblačno, rahel veter, 9 ⁰C

2. 10. 2013 9.06-

9.11


3. 10. 2013 9.55-

10.00


19.9.2013 12.34-

12.39


26. 9. 2013 12.06-

12.11

2 0 61 pretežno oblačno, veter, 23

⁰C

1. 10. 2013 12.10-

12.15

0 0 43 pretežno jasno, rahel veter,

16 ⁰C

3. 10. 2013 12.13-

12.18


26. 9. 2013 17.33-

17.38


1. 10. 2013 16.55-

17.00


2. 10. 2013 17.00-

17.05

0 0 46 jasno, veter, senca, 12 ⁰C

3. 10. 2013 17.43-

17.48




AJDA: JAGODIŠČE

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT.

AJDE

VREME

26. 9. 2013 9.33-

9.38


1. 10. 2013 9.03-

9.08


2. 10. 2013 9.36-

9.41


3. 10. 2013 9.25-

9.30


26. 9. 2013 12.34-

12.39

1 0 78 pretežno oblačno, rahel veter,

23 ⁰C

1. 10. 2013 12.50-

12.55

2 0 41 pretežno jasno, rahel veter,

16 ⁰C

3. 10. 2013 12.49-

12.54


4. 10. 2013 12.23-

12.28

0 0 0 jasno, veter, po mrazu, 8 ⁰C

26. 9. 2013 16.40-

16.45


1. 10. 2013 17.11-

17.16


2. 10. 2013 16.25-

16.30


3. 10. 2013 17.17-

17.22




AJDA: ODRANCI

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT. AJDE VREME

26. 9. 2013 9.40-

9.45


1. 10. 2013 9.14-

9.19


⁰C

2. 10. 2013 9.56-

10.01

3 0 57 jasno, rahel veter, 10

⁰C

3. 10. 2013 9.45-

9.50


26. 9. 2013 13.51-

13.56

0 0 58 pretežno oblačno,

rahel veter, 23 ⁰C

1. 10. 2013 11.35-

11.40

1 0 45 pretežno jasno, rahel

veter, 16 ⁰C

3. 10. 2013 12.30-

12.35


4. 10. 2013 12.34-

12.39

0 0 0 jasno, veter, po mrazu,

8 ⁰C

26. 9. 2013 16.48-

16.53


1. 10. 2013 17.31-

17.36

0 0 44 oblačno, rahel veter,

10 ⁰C

2. 10. 2013 16.43-

16.58


3. 10. 2013 17.33-

17.43




AJDA: TURNIŠČE

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

ŠT. AJDE VREME

26. 9. 2013 9.46-

9.51


1. 10. 2013 9.31-

9.36


2. 10. 2013 9.45-

9.50


3. 10. 2013 9.33-

9.38


26. 9. 2013 12.21-

12.26

5 0 83 pretežno oblačno, rahel

veter, 23 ⁰C

1. 10. 2013 11.50-

11.55

0 0 35 pretežno jasno, rahel

veter, 16 ⁰C

3. 10. 2013 12.43-

12.48


4. 10. 2013 12.50-

12.55

0 0 0 jasno, veter, po mrazu, 8

⁰C

26. 9. 2013 17.24-

17.29


1. 10. 2013 17.40-

17.45


⁰C

2. 10. 2013 16.34-

16.39


3. 10. 2013 17.27-

17.32




BRŠLJAN: LAZE

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

BRŠLJAN VREME

14. 10. 2013 9.30-

9.35

0 0 2x5 jasno, mirno senca, 12 ⁰C

15. 10. 2013 9.21-

9.26

0 0 1x5 jasno, mirno, megla, 9 ⁰C

17. 10. 2013 9.13-

9.18

0 0 1,5x5 jasno, mirno, 9 ⁰C

22. 10. 2013 9.10-

9.15


14. 10. 2013 11.48-

11.53

5 0 1,5x5 jasno, rahel veter, 16 ⁰C

15. 10. 2013 12.32-

12.37


17. 10. 2013 11.37-

11.42


22.10.2013 12.14-

12.19


14. 10. 2013 16.24-

16.29

0 0 2x5 jasno, mirno, zahod, 19 ⁰C

15. 10. 2013 16.05-

16.10

0 0 1x5 delno oblačno, mirno,18

⁰C

17. 10. 2013 16.42-

16.47


22. 10. 2013 16.53-

16.58

3 0 1,5x5 pretežno oblačno, veter,

22 ⁰C



BRŠLJAN: PROTI MURI

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

BRŠLJAN VREME

14. 10. 2013 9.40-

9.45

0 0 2x5 jasno, mirno senca, 12 ⁰C

15. 10. 2013 9.31-

9.36

0 0 1x5 jasno, mirno, megla, 9 ⁰C

17. 10. 2013 9.37-

9.42

7 0 2x5 jasno, mirno, 9 ⁰C

22. 10. 2013 9.30-

9.35


14. 10. 2013 11.40-

11.45

10 0 3x3 jasno, rahel veter, 16 ⁰C

15. 10. 2013 12.42-

12.47


17. 10. 2013 11.21-

11.26


22. 10. 2013 12.28-

12.33

21 0 1x5 jasno, veter, 21 ⁰C

14. 10. 2013 16.42-

16.47

0 0 2x5 jasno, mirno, zahod, 19 ⁰C

15. 10. 2013 16.27-

16.32

1 0 1,5x5 delno oblačno, mirno,18

⁰C

17. 10. 2013 17.10-

17.15


22. 10. 2013 17.03-

17.08


22 ⁰C



BRŠLJAN: ZAPORNICA

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

BRŠLJAN VREME

14. 10. 2013 9.20-

9.25

11 0 2x5 jasno, mirno senca, 12

⁰C

15. 10. 2013 9.30-

9.35

0 0 1,5x5 jasno, mirno, megla, 9

⁰C

17. 10. 2013 9.23-

9.28


22. 10. 2013 9.22-

9.27


14. 10. 2013 11.32-

11.37


15. 10. 2013 12.42-

12.47


17. 10. 2013 11.40-

11.45


22. 10. 2013 12.02-

12.07


14. 10. 2013 16.33-

16.38

1 0 2x5 jasno, mirno, zahod, 19

⁰C

15. 10. 2013 16.16-

16.21


⁰C

17. 10. 2013 16.55-

17.00


22. 10. 2013 16.45-

16.50

4 0 2x5 pretežno oblačno, veter,

22 ⁰C



BRŠLJAN: ZVONAR

DATUM URA ŠT.

ČEBEL

ŠT.

ČMRLJEV

BRŠLJAN

VREME

14. 10. 2013 9.13-

9.18

0 0 2,5x5 jasno, mirno senca, 12

⁰C

15. 10. 2013 9.40-

9.45

0 0 1,5x5 jasno, mirno, megla, 9

⁰C

17. 10. 2013 8.46-

8.51


22. 10. 2013 9.47-

9.52


14. 10. 2013 12.15-

12.20

0 0 1,5x5 jasno, veter, senca, 16

⁰C

15. 10. 2013 12.20-

12.25

0 0 2,5x5 jasno, rahel veter, senca,

15 ⁰C

17. 10. 2013 11.52-

11.57


22. 10. 2013 11.51-

11.56

0 0 1,5x5 jasno, veter, 21 ⁰C

14. 10. 2013 16.52-

16.57

0 0 2,5x5 jasno, mirno, zahod, 19

⁰C

15. 10. 2013 16.46-

16.51


⁰C

17. 10. 2013 16.26-

16.31


22. 10. 2013 17.16-

17.21


22 ⁰C

univerza v mariboru fakulteta za naravoslovje in … · 2017-11-28 · žlezava nedotika, ajda,...

Documents