No, pa nam je konèno uspelo!

Kar imate pred sabo, je prva številka naše inVaše revije Profil. Ko se je lansko letoustanovilo Študentsko arheološko društvo, si jeza enega izmed ciljev zadalo izdati revijo. Porazpisu in glasovanju smo izbrali tudi ime zarevijo Profil. Mislimo, da je popolnoma jasnozakaj ravno Profil.

Revija bi tako omogoèala pisanje predvsemštudentom, ki bi radi pisali, pa ne vedo kam alipa celo kaj. Prva številka je splošno zasnovana.V njej lahko preberete razliène stvari, odporoèilo o delovanju Društva pa do ankete, kije bila izvedena med letošnjo generacijobrucev. Letošnjo pomlad je Društvoorganiziralo prvi arheološki tabor. Kaj se je tamdogajalo, lahko prav tako izveste v Profilu.Nekateri od nas so prakso za leto 2003/2004opravljali v tujini. Njim smo naroèili, da nam otem kaj napišejo.

Pa zakaj bi naštevali, kaj vse je notri. Pojdi vBizeljski hram, naroèi kavo ali sokec (zaradimene tudi kaj drugega) in preberi.

Moramo pa opozoriti, da so te èlanke napisalištudentje sami in da so to njihova mnenja.

Upamo, da boste uživali pri branju Profila.

UREDNIŠTVO

P.S. Za vse morebitne slovniène in tiskarskenapake se Vam iskreno opravièujemo.

Poroèilo o delovanju Študentskegaarheološkega društva.......................................

Anketa...............................................................

Prvi študentski arheološki tabor.......................

Zlata ribica v Ribniški dolini...........................

Voda v arheologiji............................................

Oblike in razlike: kakšne barve je?.................

Praksa v Grèiji.................................................

Utrinki s prakse 2003/04..................................

Arheološki utrinki olimpijskih Aten..................

Forenzièna arheologija....................................

Resnica o Slo(Wanih).......................................

Globoko v njej..................................................

Razmišljanja o vlogi arheologije v sodobnidružbi................................................................

Ali je bila reka Frigidus res Soèa?..................

Juhu, absolvent je tu!!!!!!!!!!...........................

Prelomne stotinke moje biti..............................

Pravljièna Tolminska........................................

UREDNIKIHelena BEŠTERSašo PORENTAAhac ŠINKOVECMarko GREGORIÈ

KONTAKTIhelena.bester@yahoo.comsaso.porenta@siol.netahac.sinkovec@volja.net

PROFILRevija študentskega arheološkega društvaŠtudijsko leto 2004/2005Naklada: 300 izvodov

FINANÈNA PODPORAŠOU - Študentska organizacija univerzeŠOFF - Študentski odbor Filozofske fakulteteŠSFF - Študentski svet Filozofske fakultete

Najprej nnekaj zza uuvod2

3

4

5

6

8

9

11

12

15

17

18

19

20

22

25

26

poroèilo o delovanju študentskega arheološkega društva 2PROFIL januar 2005

Poročilo oo ddelovanju ŠŠtudentskega aarheološkega ddruštvaLLEEGGHHIISSSSAA EElleennaa

V preteklem študijskem letu smoštudentje arheologije ustanoviliŠtudentsko arheološko društvo. S temsmo se povezali tudi izven formalnegaokvira študija in ustvarili podlago zaorganizirano vodenje obštudijskihdejavnosti. Društvo je biloustanovljeno, ker smo ga potrebovali.V njem smo študentje arheologijenavezali iskrene stike, ne ozirajoè sena razlike v letih in znanju, in sezaèeli družiti, ne le zaradi študijaarheologije, ampak zaradi arheologijesame ter ljubezni in zanimanja donje.Z društvom smo študentjearheologije dobili možnost, darazvijamo našo ustvarjalnost, kajti mipredstavljamo prihodnost arheologijein samo od nas je odvisna njena usoda.

Od ustanovitve je sedaj preteklodeset mesecev. Pred nami je še mnogodela, da bo društvo dokonènozaživelo, in vendar smo s skupnimimoèmi izvedli že nekaj uspešnihprojektov. V njih so mnogi èlanipokazali veliko volje in želje pouspehu ter s tem pripomogli k našemukonènemu cilju.

V mesecu februarju smo si podvodstvom prof. Darje Grosmanogledali gostujoèo hrvaško razstavo"Numini Hippi Fluvii", ki je bilapredstavljena v Spomeniškovarstvenem centru v Ljubljani.Razstava je bila posveèena podvodnimarheološkim najdbam iz reke Cetine,od neolitika pa do srednjega veka.

V okviru spoznavanja arheološkihznamenitosti Slovenije sta biliorganizirani ekskurziji v Posoèje terCelje in Ptuj. Na prvi smo si ogledaliosrednje najdišèe svetolucijskehalštatske skupine v Mostu na Soèi, kis svojim obsežnim grobišèem že od19. stol. vznemirja duhoveraziskovalcev in kjer je danespredstavljena rekonstrukcija znaèilnehalštatske hiše, v kateri sorazstavljene najdbe z izkopavanj

zadnjih let. Nato smo si ogledalipoznoantièno najdišèe naTonovcovem Gradcu nad Kobaridom,kjer so ohranjeni ostankizgodnjekršèanskega cerkvenegakompleksa. V Tolminu smo seokrepèali z jedmi iz domaèe kuhinje(manjkali so le kobariški štrukli) inobiskali še Tolminski muzej s stalnoarheološko in etnološko razstavo tergostujoèo razstavo Kelti na Celjskem.

Na dvodnevni ekskurziji po Celjuin Ptuju smo si prvega dne ogledali,kako napredujejo izkopavanja naMariborski cesti v Celju in se vspremstvu prof. Dušana Krambergerjapovzpeli na Celjski grad. Naslednjegadne smo obiskali Pokrajinski muzejna Ptuju z lapidarijem in si ogledaliptujske mitreje, ki so ohranjeni in situ.

V mesecu marcu je društvoorganiziralo predavanji univ.dipl.arheologinje Andreje Maver, ki je bilaza svoje diplomsko delo nagrajena sPrešernovo nagrado Filozofskefakultete, in univ.dipl. arheologaBlaža Podpeèana, ki nam je predstavilmetodologijo izdelave svojediplomske naloge Novoveškinagrobnik kot odraz družbenemiselnosti in osebnega èustvovanja,za katero je bil v letu 2003 nagrajen sPrešernovo nagrado Univerze vLjubljani.

Ob osemdeseti letnici Oddelka zaarheologijo v mesecu aprilu smo zdruštvom uspeli navezati prvemednarodne stike. V Ljubljani so nasobiskali predstavniki arheološkihdruštev iz Zagreba in Zadra, skaterimi smo izmenjali izkušnje invidike o študiju arheologije tersklenili sodelovanje tudi v prihodnje.

Poseben projekt tega prvega letaje predstavljal 1. študentski arheološkitabor, ki je potekal v Ribnici naDolenjskem v mesecu aprilu.Praktièni del tabora je obsegallonèarsko delavnico, kjer je vsak od

udeležencev poizkusil izdelati posodona lonèarskem vretenu, in delavnicosuhe robe, kjer smo spoznali pripravoin obdelavo lesa za krošnjarskeizdelke. Ogledali smo si mestoRibnica in sklop razstav v Ribniškemmuzeju. Pod vodstvom arheologaMarka Freliha pa smo si ogledalinajpomembnejša arheološka najdišèaRibniške doline.

V veèernih urah je vsak odudeležencev na kratko predstavilostalim izbrano temo s podroèjaarheologije.

To je bil 1. študentski arheološkitabor in upam, da mu bojo sledili ševeliko drugih.

V mesecu maju je društvoorganiziralo predavanje doc.dr.Verene Vidrih Perko z naslovom"Muzeologija - kaj, kje, kako".

V sodelovanju z Oddelkom zaarheologijo je društvo pripraviloknjižni sejem, ki je potekal nadvorišèu našega oddelka. Oddelek zaarheologijo je dal na razpolago svojostaro zalogo knjig. Povabili smo tudivse arheologe in študente arheologije,naj sodelujejo pri knjižnem sejmu, stem da prinesejo svoje knjige, ki jihželijo prodati. Dobièek knjižnegasejma smo si razdelili z Oddelkom zaarheologijo.

In nazadnje je pred vami revijaProfil, ki jo imate v rokah in joprebirate... Sedaj lahko sami ocenite,ali je bil trud vreden ali ne.

Iskreno se zahvaljujem vsemèlanom društva, upravnemu innadzornemu odboru, uredniškemuodboru revije Profil in vsem tistim, kiso nam pomagali. Lepo se zahvaljujemtudi ŠOU-u, ki nam je s finanènopodporo omogoèil izvedbo projektov.

Na koncu vabim vse študentearheologije, sedanje in tiste, ki soštudij že dokonèali, ter vse tiste, ki jiharheologija zanima, naj se nampridružijo in sodelujejo v društvu.

anketa PROFIL januar 2004 3

V pprvi pplasti sso bbruciRRUUDDOOLLFF MMaarrttiinn

Novo študijsko leto, novi izzivi, noveštudentke in študenti. Ker sem tudisam med njimi, vem da jim ni lahkoin je lahko že taka ali podobna anketanepotreben napor. Ampak rezultat jedober: 23 izpolnjenih anket…Odgovori so bili v glavnem dani, èese kateri ni mogel opredeliti mu jeostalo "drugo". Naj na tem mestu šeposebej opozorim na pripise pripetem in šestem vprašanju, kjer jeprišla do izraza iskrenostanketirancev. Rezultate sem že poslalna FDV, kjer jih bodo strokovnoobdelali, tako da bo profil brucev vkratkem znan. Predlagam le, da se vbodoèe pri obkroževanju vzdržiteoljnatih barv in vodoodpornihflomastrov.

1. Prvi obèutki po treh tedniharheologije8,7%...Kaj je to?60,9%...To je to.0%...To ni to.30,4%...drugo: èakam terenske vaje;mešani; to naj bi bilo to; sopredavanja, ki so zelo zanimiva in mepotegnejo v krogotok, so pa tudistvari, ki za moje pojme nimajo vezez arheologijo - primer je fizika zangleško literaturo

2. Tvoje mnenje o profesorjih21,7%...to je zaèetek velikega prijateljstva.

4,3%...všeè mi je strogoprofesionalen odnos innepopustljivost, ki temelji nadolgoletnih delovnih izkušnjah.26,1%...profesorji?47,8%...drugo: nekateri OK, ena èistèudna; ga nimam; eni kul, drugi ne;takšni in drugaèni; bomo videli priizpitih; S profesorji sem karzadovoljna, nekateri malo preveèpreskajujejo, ker bi nam naenkrat radipovedali vse kar sami vedo;bluzijo

3. Kolegi so…26,1%...lušni4,3%...prizadevni študenti z jasnovizijo prihodnosti34,8%...faca8,7%...se ne morejo odloèiti medfaca ali prizadevni študent…26,1%...drugo: totalno odštekani, takkak morajo bit; težko je ocenjevati,vseh še nisem v redu spoznala; zelokul in radi svetujejo, razložijo stvari;vredi; malo težki (zlasti avtor ankete)

4. Kolegice so…8,7%...vroèe17,4%...prizadevne študentke z jasnovizijo prihodnosti43,5%...faca4,3%...mix prvih treh odgovorov26,1%...drugo: zelo družabne inzabavne; težko je ocenjevati, vseh še

ne poznam; èist cool so; vredo; nisembi ali pa istospolno usmerjena takoda… no comment

5. Jaz sem…4,3%...èist out17,4%...èist in34,8%...zmeden/zmedena8,7%...zaseden34,8%...drugo: zmaèkana; zaposlen zvolitvami in kampanjo; zainteresiranain zmedena; malo na faksu; IN; vredi;normala, karkoli naj bi to pomenilo,Štajerc paè; obèasno se še pojavijotežki trenutki a se s pomoèjo kolegovin kolegic spet postavim na trdna tla

6. Še kakšna izkušnja, ki bi jo želeldeliti s svetovno arheološko srenjo?34,8%...jih ni odgovorilo26,1%...je še nima oz. ne želikomentirati oz. se nam bodo zaupali vnaslednji anketi39,1%...korajžnih je spregovorilo neglede na posledice: JA (glejvprašanje); v Atenah sem letospobruhala cegle v arheološkemmuzeju… tough hangover…; zakajimamo fizike in kemike, èe moramomi obvladovat njihovo podroèje?;žuri so super in se splaèa hodit;Zakaj? Èemu naj bi to služilo?Mea…; WE ARE THE FUTURE?;emonska je zakon; za vse sem sezlagal; vsem želim uspešen študij!

V želji, da bi videli tudi preko že tako (pre)širokega področjaarheologije, se je porodila ideja o rubriki, kjer bi vaša ustvarjalnostzasijala v slepečem blesku Apolonove lire.

Ob praznični prvi številki časopisa na oltar vaših navdihov polagamo skromnodaritveno plast, ki pa zdaleč ne bo nasitila umetniškega apetita bogov. Zatorejapeliramo na Vas, zberite pogum in stopite pod okrilje ene izmed devetih muz (alidveh, treh mogoče celo štirih)!!! Ne izzivajte naklonjenosti bogov!!! Sicer pa ste se, kotnadebudni arheologi že dodobra naučili iz zgodovine, kaj strašnega Vas lahko doleti(npr. Odisej, Ojdip, Kreon…).

Torej sprejemamo vse od A do Ž iz leksikona literarne teorije in s strahom v srcupogledujemo na v megle zakrito glavo Olimpa. Vzemite v roke stilus in naj Vašadomišljija odplava vse do Elizejskih poljan in še dlje.

EEUURRIIDDIIKKEE

KKUUNNSSTTEELLJJ MMiihhaa

prvi študentski arheološki tabor 4PROFIL januar 2005

"Visoki deželni odbor!Res je veliko, veliko je že izkopanega in za vednost na vse èase podrto in izgubljeno, vendar bibilo potreba zaèeti mirno in sistematièno deželo preiskavati ne pa jo kjer kakemu v glavo padeizropati in reèi odnesti. Za miliga Boga naša najdišèa so prièe zgodovine naše dežele ne paobjectum kupèije in špekulacije. Z eno besedo, kar je do zdaj v otroèjih letih arheologije po veèjemdelalo je diletantièna Landkraja in igraèa z starinami in za zgodovino brez vsega uspeha in brezvse vrednosti bilo."

MüllnerLaibach, 2. 4.1895 (iz arhiva Narodnega muzeja Slovenije)

Prvi šštudentski aarheološki ttaborRibnica na Dolenjskem 200423. - 25. april 2004ŠŠOOBBEERRLL LLuucciijjaa

1. dan: PETEK, 23.4.2004

Po jutranjih manjšihkomplikacijah s prevoznimi sredstvismo se v dveh skupinah odpraviliproti Ribnici oz. prenoèišèu vfranèiškanskem samostanu na NoviŠtifti, kjer nas je sprejel pater Niko.Po prihodu (in potem ko so vsi nehaliobèudovati leseno hišico na stari lipipred cerkvijo) smo se namestili posobah in na hitrco postavili našoinformacijsko postajo (beri Davidovraèunalnik). Zaradi natrpanegaprograma smo se morali predodhodom k lonèarju obveznookrepèati z majhno malico in že smošibali v Dolenjo vas.

V Dolenji vasi, ki leži medRibnico in Koèevjem smo pri lonèarjuBojcu poslušali kako se pride dokvalitetne gline, kako jo pripraviti,obdelovati, na koncu pa sledi šeobvezno sušenje, peèenje in krašenje.Vsi smo se preizkusili v vlogi lonèarjain skušali izdelati nekaj, kar bi lahko vgrobem poimenovali posoda (držipijaèo ali piškote). Seveda bi stvaribrez izkušene Bojèeve roke izgledalebolj klavrno. Gospa Bojc pa nas jevodila skozi 45-minutni intenzivniteèaj izdelovanja glinenih pišèalk vobliki petelina- kot dodatnainformacija naj služi podatek, da rabiona za izdelavo enega petelinèka 2-3minute…

Okrog 14. ure smo pri Bojèevihzakljuèili s teèajem lonèarstva, se lepozahvalili in obljubili, da se še kdajvrnemo. V Ribnici smo se na hitrco šeokrepèali s kavo in sladoledom.

Skupaj s kustodinjo Marino izribniškega muzeja Miklova hiša smosi ogledali ribniški grad in 4 imenitnestalne postavitve znotraj njega: oznameniti ribniški suhi robi inlonèarstvu; o krvavem boju zoperèarovništvo; o slovenskihizseljencih, ki so se konec 19.zaèetek 20. stoletja množièno selili vAmeriko; in razstavo Ribnica nafotografijah od 60-ih do 90-ih let. Obribniškem gradu je postavljen tudispominski park kulturnikov, ki jih je"rodila in ustvarila Ribniška dolina".Po moji skromni oceni je Ribniškigrad s svojimi stalnimi postavitvamieden najbolj kvalitetnih, aktualnih inobiskovalcu zanimivih muzejev vSloveniji. Toplo priporoèam ogled!

V organizaciji Turistièno-informativnega centra Ribnica smo siogledali še ostale ribniškeznamenitosti- cerkev sv. Štefana sPleènikovima zvonikoma inprenovljeno domaèijo slovenskegajezikoslovca patra Stanislava Škrabcav sosednji Hrovaèi. Domaèija jezanimiva predvsem zaradi zlitjapretekle arhitekture in notranjeopreme ter sodobnih umetniškihtokov in èloveških potreb (npr. finska

savna v bivšem svinjaku, galerijamoderne umetnosti v bivšemskednju). Ker smo bili po vsehnapornih ogledih že pošteno utrujeniin sestradani smo se vrnili v našo"bazo" (Nova Štifta), kjer je sledilokuhanje poznega kosila, v poznejšihveèernih urah (okrog 20h) papredstavitve, ki so jih pripraviliudeleženci tabora. Debata se jezavlekla še pozno v noè…

2. dan: SOBOTA, 24.4. 2004

Zbudili smo se spoèiti innapolnjeni z novim raziskovalnimduhom. Vsi smo na tiho molili, da bivreme še zdržalo vsaj do 13h, saj smodopoldan nameravali preživeti naterenu z arheologom MarkomFrelihom (zaèasno zaposlen vRibniškem muzeju). Razkazal nam je2 pomembni in uradno ugotovljeniarheološki najdišèi: bronastodobnonaselbino na Žlebièu in železnodobnonaselbino na Sv. Ani.

Na Žlebièu je arheološka ekipaMestnega muzeja pod vodstvomIvana Puša leta 1981 opravljalasondiranje, ker so leto prej ob kopanjuza kamnolom odkrili keramiko. Meddrugimi najdbami je zanimiv odlomekjezièasto roèajnega meèa(najverjetneje ritualno unièen), ki jebil sluèajno najden pod Žlebièem v19. stol. ob kopanju jarka. V bližini

zlata ribica v ribniški dolini PROFIL januar 20055

smo si ogledali Tentero- gre za naravnobrezno oz. kraj kjer ponikne reka.Frelih domneva njeno simboliènopovezavo s svetimi brezni, vodnimibožanstvi in mitološkem izroèilu oHadu.

Za pot na Sv. Ano smo morali vzetikar nekaj strmine pod noge in kmalu sonaši glasni vzdihi in mokre majicezgovorno prièale o naši "planinski"kondiciji. Smo pa zato bili na vrhunagrajeni z lepim razgledom nadcelotno Ribniško dolino in toplimèajem v koèi. Na Sv. Ani je bilaželeznodobna naselbina, kar smo tudisami potrdili, saj smo po polurnembrskanju po krtinah našli nekaj kosovželeznodobne keramike.

Še pravoèasno smo se pred dežjemzatekli v dolino, kjer smo v baziskuhali kosilo. Pred popoldanskoaktivnostjo, se nas je polovicaodpravila v Interspar, drugo polovicopa je Enej zabaval s svojimavanturistièno- Indiana Jonesovskimprogramom, ki je vkljuèeval en kombi,mokro travo in breg.

Ob 17h smo bili dogovorjeni zizdelovalcem lesenih posod (škafar,pintar), gospodom Jaklièem iz Sajevca.Na zelo slikovit in zabaven naèin namje predstavil postopke od podiranjadreves in sušenja lesa do izdelave

lesene latvice. Vsi smo bili navdušeninad domaèimi izdelki, kar smo tudipokazali, saj je g. Jaklièu skoraj pošlaletna zaloga lesenih škafcev in šatuljic.

Veèer smo preživeli vpogovarjanju s patrom Nikotom indomaèin. Po peèenju palaèink innjihovem unièevanju je sledilapredstavitev 2. dela referatkov, ki se jeob oskubljenim številom obèinstvazavlekla še pozno v noè.

3. dan: NEDELJA, 25.4. 2004

Zaradi že zgoraj navedenegarazloga, smo malo dalje spali, so panekateri nadebudneži obiskali jutranjomašo v sosednji cerkvi. Pozajtrkovanju je sledilo pakiranje,pospravljanje in èišèenje celotne hiše.Zamudniki so imeli še zadnjepredstavitve pred odhodom in že smo zžalostjo v srcih drveli proti Ljubljani.Ker še nismo hoteli, da se vse konèa,smo si ogledali še Turjaški grad in seustavili v bližnji kavarni Rozamundana zadnji kavi. Pred staro turjaško liposmo se seveda tudi obvezno skupinskoslikali.

Z obljubami, da moramo kajpodobnega še veèkrat ponoviti, smo sepoèasi poslovili in odvandrali vsak vsvojo smer.

Pred davnimi èasi je bilo tam, kjer serazprostira ribniška dolina, velikojezero. V njem je bilo toliko rib, daje vse mrgolelo. Vse to bogastvo jebilo last velikana, ki je bil skop inlakomen tako, da je neprestano škililizza vrhov Velike gore inljubosumno pazil na vsako ribo.

Ljudje, ki so živeli v koèah objezeru, so bili siromašni. Veèkrat jimje zmanjkalo celo vode, èeprav jo jebilo na pretek; zakaj èe bi se bil kdodrznil le približati jezeru, ne bi bilovelikanove jeze na konca ne kraja. Inda bi mirno živeli, so rajši požiralisuho slino ali pa si nosili vodo izoddaljenih krajev.

Vse to bi ljudje težko prenašali, èene bi bilo v jezeru zlate ribice, katereèudežni lesk se je spreminjal vtisoèerih odtenkih in jim polnil srcaz radostjo. Priplavala je na površjevselej, ko je posijalo sonce. Tedaj jeljudem odleglo. Pozabili so celo natežave, ki so jih morali prenašati.

Velikana je to zelo jezilo. Zaèel jegodrnjati in puhati, da so se vrhovigora zavili v goste megle, na nebo paje pripodil èrede oblakov, zakaterim je sonce žalostno utonilo.Vodo v jezeru je vzburkal, da jekipela, in je zabredel vanjo, da biulovil zlato ribico. Pa zaman! Ribicaje imela v globinah skrivališèe, zakaterega ni vedel nihèe - in velikanse je vselej vrnil praznih rok zavrhove Velike gore.

"Ne boš je!" so govorili ljudje, kadarga je minilo, "pa èe se na glavopostaviš! Saj je to vendar našasreèa…" Toda velikan ni odnehal.Nazadnje se je tako razsrdil, da jeizgubil razsodnost. Zaèel jerobantiti, da je šlo vse naokrog:megle in oblaki so plesali kakor

Zlata rribica vvRibniški ddolini

BBEEŠŠTTEERR HHeelleennaa

voda v arheologiji 6PROFIL januar 2005

obsedeni. Njegov glas je bil podobentreskanju, pogledi pa ognjenimikaèami. V svojem besu je zaèel lomitiskale in jih metati na vse strani, doklerse ni ves upehan zgrudil na tla…

Naslednjega dne, ko se je strahpolegel, so ljudje opazili, da velikanani veè; zbežal je od sramu, ker ga jenazadnje premagala èloveškastanovitnost. Posijalo je sonce in zlataribica je splavala na površje, ljudje paso bili veseli in zadovoljni.

Poslej je bilo jezero skupna last.Ribnièani so zaèeli ribariti in vse, karso nalovili, so delili drug z drugim.Èe so pa prišli k njim ljudje oddrugod, so jih z veseljem sprejeli.Razkazovali so jim jezero in zzanosom govorili: "Poglejte našebogastvo! Naberite si ga, kolikor vas jevolja!" In ljudje so prihajali po ribe odvsepovsod. Nazadnje so jih odvažali zvozovi, pa jih je bilo kljub temuvedno veè.

Nekega dne so opazili, da je gladinajezera zaèela vpadati. Storili so vse,da bi prepreèili nesreèo - pa ni šlo, kerje voda odtekala skozi jame, ki so jihnapravile skale, ko jih je metalvelikan v svoji podivjanosti.

Naposled je jezero presahnilo. Vendarljudje zaradi tega niso bili prav nièprikrajšani: orali so in polje jim jebogato rodilo, za ribico pa je bilovode dovolj v potoku. Še lepše se jelesketala, zlasti tedaj, ko je valoviloklasje. In Ribnièani so odslej živeli šev veèjem izobilju, zakaj imeli so tolikožita, da niso vedeli, kam z njimi. Pa sose nekateri kmalu preobjedli dobrote.Ti so hoteli živeti drugaèe, kakor ježivela veèina. Vsak dan so se zbrali inkovali naèrte, kako bi se polastilivsega bogastva. Nekega dne so seodloèili za nepošteno dejanje:ugrabili so zlato ribico in jo vzidali vsvoj grb… Tako se je ribica ohranilado današnjih dni, sreèa pa je postalanaklonjena le izbranimi, ki so potemobrnili vse bogastvo sebi v prid.

(Kunaver Dušica, Slovenske dežele v pripovedkiin podobi, str. 50 - 52 )

Verjetno se je že vsakdo med nami vprašal, kaj lahko sam stori zaèistejše okolje in kako lahko prispeva k manjši ogroženosti okolja. Prveasociacije ob besedi varstvo okolja so veèinoma odpadki, voda in nevarnesnovi. Prispevek se bo osredotoèil na prvi dve, èeprav poznamo tudi drugepereèe tematike v povezavi z varovanjem okolja. Ker je prispevek nastal vokviru Študentskega arheološkega tabora, se bo tematika varovanja okolja,logièno, navezovala tudi na arheologijo.

Kot študijski primer sem izbrala enomeseèno arheološko izkopavanje, kipa skuša upoštevati èimbolj realne ocene. Predstavljajmo si torej "teren" vvroèem avgustu, na katerem deluje vodja izkopavanja s pomoèjo štirihtehnikov in petindvajsetih delavcev.

Organizirajmo si še povpreèen delovni dan. Ko se ekipa zjutraj ob 7.00prikaže na terenu, vodja dodeli delavcem delo na samem terenu. Medtem koen izmed tehnikov kuha kavo in èaj za strokovno ekipo, si drugi pripravljajoopremo za dokumentiranje terena in najdb ter obdelavo najdb (pranje,sušenje, razvršèanje).

Ko so predpriprave konèane, spije petèlanska strokovna ekipa kavo, vkatero recimo namaka še nekaj keksov, in delo se lahko zaène. Ko zaèneokoli 10-ih sonce že kazati svoje dimenzije, postane celotna ekipa že malcežejna, kar pa se skozi dan le še stopnjuje. Predvidevajmo in, zaradi zdravja,upamo, da spije vsak od èlanov ekipe vsaj 1,5 litra tekoèine (brezalkoholne)dnevno. Bomo rekli, da vode.

Okoli 11-ih so najbolj delavni že pošteno laèni, zato se odpravijo namalico. Predvidevajmo, da se polovica ekipe odpelje na toplo malico vbližnjo gostilno, druga polovica pa razveže malhe in izvleèe svoje sendvièeá la mama. Recimo tudi, da polovica od teh, ki so "na sendvièih" zravenpopije še jogurt ali kakšnega od mleènih desertov. Morda je zaradi množicepodatkov na tem mestu že smiseln kakšen grafièen prikaz. Pri èemerizhajamo iz osnove 30. ljudi.

Po vrnitvi na teren, si strokovna ekipa privošèi vsaj še eno kavico oz. èaj. V popoldanskih urah poteka tudi pranje najdb, za kar so ponavadi zadolženedve do tri dekleta. Pranje traja vse do zakljuèka delovnega dne, ob 17-ih.

Èe skušamo po koncu delovnega dne iz stališèa odpadkov izraèunatiporabo omenjene ekipe2. Jutranja kava, skupaj z mlekom in keksi kotcelotna embalaža niso dnevno porabljeni, zato jih bomo raèunali v meseèni

Voda vv aarheologiji1

KNAVS Martina

1 - vkljuèuje strokovno ekipo, ki je zjutrajpopila kavo in šla opoldne na toplo malico2 - vkljuèuje delavce, ki so šli le na toplomalico3 - vkljuèuje delavce, ki so jedli suhomalico4 - vkljuèuje delavce, ki so poleg suhemalice popili še jogurt

voda v arheologiji PROFIL januar 20057

porabi. Lahko pa reèemo, da gre ob dvakratnem kuhanjuna dan za pet ljudi v enem tednu (6 delavnih dni) približnodvakrat po 100 g kave in liter mleka, kar pa se keksov tièebomo rekli, da v enem mesecu pospravijo 1 kg slastnihKolutièev. 15 ljudi, ki ostanejo na terenu in je suho malico"producira" vsaj petnajst ovojev sendvièev in 7,5 PVClonèkov od jogurta. Èe si zamislimo, da je polovica vsehljudi, ki so na terenu tudi kadilcev in da povpreènopokadijo 10 cigaretov na dan, to pomeni 150 ogorkovdnevno.

In zdaj v celem mesecu:

Kar pa se vode tièe, smo predvidevali, da vsak èlanekipe popije vsaj 1,5 litra vode dnevno.

Potem pa je tu še pranje najdb, kjer vsaka od trehdeklet vsaj petkrat zamenja vodo v posodi za pranje; torejšet lavorjev po pet litrov vode. Predvidevamo tudi, dazaènejo s pranjem teden po prièetku izkopavanj. Torej tritedne.

Èe ne upoštevamo pokvarjenih kemiènih svinènikov,preluknjanih vreèk, izrabljenih krp, papirnatih brisaè,aluminjaste folije, stiropora in drugih stvari, ki romajo vsmeti, potem 30 èlanska ekipa arheološkega izkopavanjaproducira 13361,6 gramov (13,3616 kilogramov!)odpadkov na mesec. In porabi vsaj 4320 litrov vode.

Èe številkam in izraèunom ne verjamete, organizirajte nanaslednjem terenu le en dan kontroliranja kolièine odpadkovin porabljene vode. Verjetno bodo številke še veèje!

In kaj lahko torej storimo sami. Kar se vode tièe, je

verjetno najlažje pripraviti par sodov ali cisterno, v katerose nataka deževnica. Zbiramo lahko tudi vodo iz strehekontejnerjev. Razumljivo je, da lahko to vodo uporabimole za pranje keramike in drugih najdb, ne pa za pitje. Avendar lahko tako privarèujemo 3240 litrov pitne vode namesec.

Kar se tièe odpadkov, verjetno kot ekipa ne moremonarediti veliko. Gre pravzaprav za osvešèenostposameznika. Èe si sendviè dnevno prineseš s seboj, jeverjetno najbolj ekološko, da ga shraniš v plastièni posodi.Èe bi vseh 15 posameznikov iz ekipe to storilo, bizmanjšali kup odpadkov za 4320 gramov.

Embalaže od mleka, kave in keksov pravzaprav niti nitako veliko in niti nimam ideje, kako bi se njihovo kolièinolahko zmanjšalo. Razen tako, da prenehamo s pitjem kavein mleka, namesto keksov pa pojemo raje kakšno jabolkoali drug sadež.

Kajenje je osebna odloèitev vsakega posameznika. Inèe paè vztraja na njej, je le od njegove vesti odvisno, ali boogorek vrgel kamorkoli ali pa v koš za odpadke. Èe bi torejsendvièe prinesli v "lunch box-u" ter prenehali s pitjemkave, mleka in sladkanjem s keksi, bi zmanjšali kupodpadkov za 44 % in èe bi vso vodo za pranje keramikenabrali z zbiranjem deževnice bi zmanjšali porabo pitnevode za 75 %!!

Od vsakega posameznega vodje ali vodji je odvisno,da vsaj razmislil o loèenem zbiranju odpadkov nanaslednjem terenu, ki ga bo vodil. Izgovor, da tako loèenihodpadkov ne moreš ustrezno odvreèi, ne deluje veè, saj segrejo loèeno zbiranje že skoraj v vsaki veèji vasi vSloveniji. Nikogar pa ne bo konec, èe bo paè vrgel vreèe vprtljažnik avtomobila in jih loèeno odvrgel v za tonamenjene kontejnerje v loèenem zbirališèu odpadkov vnajbližjem mestu.

1 Prispevek je nastal v okviru Študentskega arheološkega tabora, ki ga jeŠtudentsko arheološko društvo organiziralo med 23. in 25. aprilom 2004 vRibnici na Dolenjskem.2 Pri èemer se v dejavnost DIXI d.o.o. ne bomo spušèali.

dnevno/litrov tedensko litrov meseèno/litrov

1 èlovek 1,5 9 36

30 ljudi 45 270 1080

dnevno/litrov tedensko/litrov meseèno/litrov

1 delavka 30 180 540

3 delavke 90 1080 3240

dnevno tedensko meseèno meseèno/gramov

vreèka od kave 2 8 41,6

vreèka od keksov 1 20

embalaža mleka 1 4 160

embalaža sendvièev vsaj 15 vsaj 90 vsaj 60 4320

embalaža jogurta 7,5 45 180 7380

ogorki 150 900 3600 1440

3300 ččllaannsskkaa eekkiippaaaarrhheeoolloošškkeeggaa iizzkkooppaavvaannjjaapprroodduucciirraa 1133336611,,66 ggrraammoovv((1133,,33661166 kkiillooggrraammoovv))ooddppaaddkkoovv nnaa mmeesseecc iinnppoorraabbii vvssaajj 44332200 lliittrroovv vvooddee..

KKaarr ssee ttiiččee ooddppaaddkkoovv,,vveerrjjeettnnoo kkoott eekkiippaa nneemmoorreemmoo nnaarreeddiittii vveelliikkoo..

GGrree pprraavvzzaapprraavv zzaa oossvveeššččeennoosstt ppoossaammeezznniikkaa..

...ter pprenehali ss ppitjem kave, mmleka iin ssladkanjem ss kkeksi,bi zzmanjšali kkup oodpadkov za 444 %% iin če bbi vvso vvodo zzapranje kkeramike nnabrali zz zzbiranjem ddeževnice bbizmanjšali pporabo ppitne vvode zza 775 %%!!

oblike in razlike: kakšne barve je? 8PROFIL januar 2005

OBLIKE RRAAZZLLIIKKEE

Kaj so sploh barve? Kako jihdoloèimo? Vse to so vprašanja, ki sijih zastavljamo že od malih nog. Vnaslednjem sestavku pa bo govorapredvsem v barvah v arheologiji innjihovem doloèevanju.

Bela svetloba je elektromagnetnovalovanje, sestavljena pa je izrazliènih barv vidne svetlobe, ki semed seboj razlikujejo po valovnihdolžinah. Spekter vidne svetlobepoznamo pod imenom "mavrica".Razlièna obmoèja valovnih dolžinnaše oko zazna kot razliène barve(Oxlade 1991, 54-55).

Èe hoèemo natanèno izvedeti zakatero barvo gre, poznamo dva naèinamerjenja barv:

a) merjenje valovne dolžineelektromagnetnega spektra s pomoèjospektrofotometra - ta naèin je ustrezenpredvsem takrat, ko je potrebnanatanèna izmera, npr. pri avtomobilih(Attributes of Color, www...); in

b) primerjanje s standardnimivzorci.

Preprièana sem, da v arheologijiše nikoli niste nobenega videli poterenu skakati okrog s

spektrofotometrom, zato je jasno, dapride za naše raziskave v poštevprimerjalno doloèevanje barv.

V preteklosti se je v arheologijiuporabljalo veè razliènih sistemov zaprimerjanje barv (Rice 1987, 339):

1) Ridgeway-ev sistem 1115barvnih odtenkov za opisovanje ptic

2) "Dictionary of Color", ki sta gasestavila Maerz in Paul, je vseboval7000 barvnih vzorcev

3) Ostwaldov sistem ni dobropoznan niti ni bil nikoli v širšiuporabi.

Danes pa za razliène raziskaveuporabljamo Munsellov sistem.

Alfred H. Munsell je bil umetnikin uèitelj umetnosti iz Bostona. Leta1924 je napisal knjigo "A Grammar ofColor", leta 1975 pa je bilaustanovljena Munsell ColorCompany, ki še danes trguje zrazliènimi barvnimi vzorci in kartami(www.munsell.com).

Munsellov sistem standardizirabarvne opise glede na 3spremenljivke: barvni odtenek(HUE), svetlost (VALUE) inzasièenost (SATURATION aliCHROMA). Te tri spremenljivke sopri Munsellovem sistemu urejene vtrodimezionalno barvno telo - valj.

Kadar govorimo o odtenku,mislimo s tem na barvo- loèimo

: Kakšne barve je? modro od zelene, rumeno od rdeèeitn. Osnovni odtenki so rdeèa (R),rumena (Y), zelena (G), modra (B) invijolièna (P). Te osnovne odtenkelahko razporedimo v krog, ki jeosnovna ploskev pri Munsellovembarvnem valju.

Svetlost nam pove koliko jebarva moèna, v Munsellovem valju jepostavljena navpièno in razdeljena na10 stopenj: od 0 za èisto èrno (na dnuvalja) in 10 za èisto belo (na vrhuvalja).

Zasièenost ali tudi chroma alièistost nam pove, kako èista oz. živaje barva.

Vrednosti potekajo od 1 (šibkabarva) do 12 (moèna barva) in sicer izsredišèa kroga proti obodu odnevtralne barve do èistega odtenka(www.cyber-prof...; www. experience.epson...).

Munsellov barvni sistem zajemav bistvu vse barve vidnega spektra,zato ga lahko uporabimo za opis vsehmaterialov. Vendar v arheologijiuporabljamo za opis prsti inneglazirane lonèenine samo delrumenega in rdeèega spektraMunsellove barvne lestvice - to soMUNSELL SOIL CHARTS. Tetablice sta v kooperaciji razvilaMunsell Color Company in USDASoil Conservation Service predvsemza opis naravnih produktov- prsti inkamnine (www.munsell.com). Gre za7 barvnih plošèic in 199 odtenkov.Zraven pa sta še plošèica nevtralnihbarv in modrikastih ter zelenkastihsivin (zaglejene prsti).

Da bi se izognili klasiènemuproblemu nenatanènih in subjektivnihopisov barvnih odtenkov (mišje siva,vinsko rdeèa ipd.), le-te vMunsellovem sistemu poimenujemona 2 naèina - numerièno in opisno.Numerièni zapis je sestavljen izidentifikacijske oznake odtenka(kratice ki sem jih že zgoraj omenila)in pripadajoèe številke:

odtenek svetlost zasièenost/èistost

ŠOBERL Lucija

in

5YR 6/8

praksa v grèiji PROFIL januar 20059

Opisno poimenovanjeposameznih odtenkov je v tablicahnavedeno poleg barvnega okenca innumeriène oznake.

Za najbolj zanesljivo doloèanjebarvnih odtenkov moramo upoštevatiter navajati oba naèina poimenovanja.Da pa bo naše doloèevanje barvelonèenine ali prsti optimalno, je

pomembno, da opisovanjeopravljamo pri primerni osvetljavi -na terenu to pomeni predvsemizogibanje direktni sonèni svetlobi;pri opisovanju lonèenine moramonavesti barvo notranje in zunanjepovršine ter barvo svežega preloma.Ker pa smo si ljudlje tako razlièni, jedobro, da opisovanje neke zakljuèene

celote opravlja le ena oseba, saj lahkodva èloveka isto barvo viditapopolnoma drugaèe.

V okviru terenskega in post-terenskega arheološkega dela seredno sreèujemo z barvami, ki solahko vèasih tudi kljuènegaloèevalnega pomena - npr. barvasigilatnega premaza ali pa znaèilnebarve razliènih tipov žganjalonèenine... Zato je pomembno, da sezavedamo odgovornosti barvnegadoloèevanja, prednosti žeuveljavljenih sistemov in nepotrebnihzank, ki se jim je moè izogniti.

Literatura:- Attributes of Color:www.experience.epson.com.au/help/understandingcolour/COL_G/0503_2.htm- Munsell Color Company: www.munsell.com- OXLADE, C. et al. 1991, Fizika: slikovnipojmovnik, Tehniška založba Slovenije, 1991- RICE, P.M. 1987, Pottery analysis: Asourcebook, 339- 343- The Munsell Color System:www.cyberprof.com/mdia1194/Lesson%203/lesson3-munsell.htm

PPrraakkssaa vv GGrrččiijjiiKKUUSSEETTIIČČ JJuurree,, SSAAGGAADDIINN AAnnjjaa,, MMAAGGAAJJNNEE NNaattaaššaa

V trenutku najlepših sanj naszbudi brutalno razbijanje po vratihnaših malih sobic. To je lahkopomenilo le eno: ura je 5:30 in John(profesor Bintliff, vodja nizozemskeskupine) ne bo nehal razbijati, doklerne damo kakršnega koli glasu od sebe.Naši nizozemski cimri so obièajno ševedno spali kot klade, zato smo v željipo tišini stežka izdavili: "Yes, yes, weare awake!" V tem trenutku smo upali,da pregovor "po jutru se dan pozna"ne velja. Odpravili smo se na zajtrk vjedilnico in si priskrbeli dovoljenergije za težko arheološko delo.

Sledila je razdelitev ekipe na dvadela, pri èemer smo se vsak danmenjavali. To pomeni, da smo en dandelali pod taktirko profesorjaSlapšaka, en dan pa pri profesorjuBintliffu. Slapšakova ekipa se jeukvarjala z dokumentiranjem ruševinTanagre, Johnova pa je opravljalaekstenzivne terenske preglede vokolici mesta.

Slapšakova ekipa se je skobacalav sedaj že legendarni arheološkikombi, po imenu Viljem, z uporabnonapravo, imenovano klima, vendar paje bil prostor za radio prazen. Johnova

skupina seje peljala zd r u g i mkombijem.Ob vstopuvanj so vsivedeli kajjih èaka -vožnja vr a z g r e t iploèevini ,vendar zo d l i è n oglasbo, ki jo je seveda priskrbel samJohn. Veèina potnikov je na tej

Tanagra je bila antièno mesto grške Beocije, ki je svojo pomembno vlogo igrala vse do 6.stol., nato pa jodokonèno unièijo slovanske invazije.

V treh tednih naše prakse se nam je pripetilo marsikaj, tako da je vsa doživetja nemogoèe spraviti na dvestrani. Odloèili smo se za opis delavnika, kot je potekal ves èas. Potrebno je dodati, da smo si med dela prostimivikendi ogledali muzej v Tebah, Atene, Delfe in druge pomembnejše arheološke toèke v okolici, sobotnipopoldnevi pa so bili rezervirani za plažo. Na tem mestu še gre zahvala profesorju Slapšaku, ki je bil neusahljivivir informacij in znanja, hkrati pa je dal pomemben peèat celotnemu projektu, kajti uspešno voditi razmeromaveliko skupino, v kateri je veliko karakternih pa tudi kulturnih razlik, ni lahko. In njemu je to vsekakor uspelo.

Naš optimus et maximus

praksa v grèiji 10PROFIL januar 2005

enourni poti spala, pa tudi šofer jevèasih malo zatisnil oèi, saj je bilacesta popolnoma ravna. Zakaj? Ker jepred davnimi, davnimi èasi tukaj bilojezero in mi smo se ves èas peljali ponekdanjem dnu jezera. To jezagotavljalo veliko vode zanamakanje polj. S preprostiminapravami so vodo èrpali izpodpovršja.

Tik pred našim mestom sta se potikombijev razšli. John je odšel svojopot okoli mesta. Hoja po sveže oraninjivi je bila nerodna, vendar je bilavidljivost dobra. Veèji problem se jepojavil pri hoji po visoki travi, saj jebila vidljivost enaka niè. Vseeno jedelo potekalo nemoteno in kmalu jelahko John s pomoèjo raèunalnikanaredil distribucijo keramike zunajobzidja Tanagre. Potrdila se jedomneva, da koncentracija keramikeupada z narašèanjem razdalje odmesta. Zakaj je temu tako obstaja veèteorij, vendar je ena bolj uveljavljenihta, da gre tukaj za odpad, ki so gaprebivalci mesta metali na polje in stem pripomogli tudi k veèjiproduktivnosti zemlje. To teorijopodpira tudi John. In mi muverjamemo.

Ekipa v mestu pa je imela povsemdrugaène zadolžitve. Potrebno je bilodokumentirati površinske ostankemesta. Torej za vse, ki ste preprièani,da so se v Grèiji vršila izkopavanja:nismo izkopavali, ampak ledokumentirali, kar smo videli napovršju. Najprej je bilo potrebnoodstraniti vegetacijski pokrov alipovedano bolj enostavno: prvih nekajdni smo morali kositi travo, grmièevjein vso ostalo nenavadno vegetacijo.

Oèistili smo vso arhitekturo "in situ",jo narisali, slikali in izmerili toèke stotalno napravo.

S slednjo nas je uèil meriti našzemljemerec g. Bilc, èigar inštrumentiso nam omogoèili kvalitetno in hitroizvajanje del (totalna naprava, GPS). Natem mestu moramo poudariti, da so seštudentje s sonène strani Alp na terenubolje odrezali od kolegov s severa.

Po konèanem delu smo seodpravili domov. Vendar vèasih ni šlopovsem brez zapletov. Nekega lepegadne se je mali terenski avto g. Bilcaodloèil, da ima dovolj asfalta in sizaželel malo brezpotij. Trmasto jehotel zaviti s ceste in pri tem ga jeustavila odbojna ograja. Poškodovanje obstal ob cesti. Lokalna avtovlekain uèinkovit servis sta poskrbela, dasmo imeli naš mali terenc spet narazpolago. Seveda je bila pri tem vsapozornost usmerjena na malegaponesreèenca, kar pa ni ustrezaloavtomobilu profesorja Slapšaka, kimu dobro formo lahko zavidajo tudi10 let mlajši avtomobili. Njegovlegendarni Fiat Uno se je odloèil zamanjšo tehnièno napako in se ustavilob cesti. Seveda si veteran takegakova zasluži tudi kakšno prijaznobesedo in dobrega avtomehanika, karje tudi dobil. In tako je bilo spet vse vnajlepšem redu.

V taboru nas je èakalo kosilo. Leto je bilo bolj hladna malica in bolj alimanj je bilo vedno enako: sir, salama,mesne kroglice, solata, kruh. Pri temnas je motilo to, da je John vednoposkrbel, da smo jedli vèerajšnji kruh,današnji pa je èakal na kosilonaslednji dan. Hmm, sicer pa je nasvetu veliko veèjih problemov, kajne?

Pospravljanje po kosilu je biloobvezno in kmalu smo videli zakaj.Èe posode nismo pomili mi, je ninihèe drug in kmalu bi nam zmanjkalokozarcev in krožnikov. Pri pomivanjupa smo opazili, da so Nizozemcipozabili splahniti detergent s posode.Hoteli smo jih opozoriti na njihovomalo površnost, vendar so nas kajhitro pouèili, da to mora biti tako.Prišparaš na vodi in v detergentu itakni škodljivih snovi za èloveka. Papravijo, da so Gorenjci škrti! Pa še enastvar je bila za nas popolnoma nova:ste že slišali nizozemsko teorijo ozdravilnih uèinkih Coca Cole? Pouènastvar.

Po siesti je sledilo delo v bazi.Vnašali smo podatke v raèunalnik,risali najdbe, jih oštevilèili in še kaj.Zanimivo je bilo, da so Nizozemci vtem èasu kar oživeli in polniadrenalina so najraje vnašali podatkev raèunalnik in številèili keramiko.

Obèasno je vodstvo pripravilotudi predavanja s temami, ki so senavezovale na naš projekt. Teh je bilokar nekaj, saj je našima generalomaSlapšaku in Johnu pomagalo tudinekaj grških, nizozemskih inslovenskih kolegov iz svetaarheologije.

Naš delovni dan se je s tem bližalkoncu. Nedvomno smo si prislužiliodlièno in obilno grško veèerjo.Ponovno smo se nabasali vkombije,nekateri junaki so se podalikar peš, in odpeljali smo se kakšnadva kilometra stran do vaške gostilne,kjer so nas pogostili z grškimispecialitetami. To je bil odlièenzakljuèek delovnega dne. Sedeli smozunaj na terasi in ob grški glasbi je

Delovno mesto s filmskim ozadjem Gaudeamus igitur, iuvenes dum sumus

utrinki s prakse 2003/04 PROFIL januar 200511

stekla sprošèena beseda o vsem, karnam je padlo na pamet. Z Nizozemcismo se odlièno ujeli in treba jepoudariti, da je bila družba nad vsemiprièakovanji. Ob dobri kapljici pa sojeziki še bolj stekli. Vendar smoSlovenci še enkrat dokazali svojeporeklo in za mizami vztrajali najdlje,saj so se kolegi iz nasprotnega taboraodpravljali spat relativno zgodaj. Pritem so postajale teme vse boljgloboke, komplicirane, nepovezanein vse bolj brez vsebine. Ko je todoseglo kritièno toèko, je eden izmeddveh šoferjev udaril po mizi in vsismo na povelje vstali, ter se odpraviliproti taboru, ki smo si ga po tihem ževsi malce želeli, kajti naslednje jutronas je èakalo… saj veste kaj.

Osemnajstega julija smo drugaskupina pod vodstvom doc. dr. P.Novakoviæa odšli na prakso vDalmacijo. Najdišèe, kjer smo delali,je približno 20 km oddaljeno odSplita in znano pod toponimom StariTrogir. V literaturi se predpostavlja,da gre za antièno pristanišèe, ki jeveèinoma služilo za priobalno plovboin komunikacijo. Po eni tezi pa sempostavljajo antièno postojankoLoranum. Najdišèe je dobroohranjeno. Vidni sta dve cisterni,bazen in domnevni frigidarij, zidoviso ponekod ohranjeni nad 1,5 m vvišino. Prav zaradi tega je širšeobmoèje uvale Stari Trogir zašèiteno.Nekatere èrne gradnje v uvali inširitev ceste v Stari Trogir so unièiledel arheološkega kompleksa. Zaradimorebitne spremembe namembnostioziroma gradnje na obmoèju najdišèeje bilo potrebno narediti arheološkielaborat, na osnovi katerega se bolahko naredilo program zakonzervacijo tega najdišèa. Izvajalecprojekta je bil Konzenvatorski urad vSplitu, naše delo pa je bilo

dokumentirati obstojeèe stanjearheološkega kompleksa. Z nami jedelal tudi dipl. arheolog MarkoRadigoviæ iz Samobora.

V Dugopolje (rojstno vasSeverine!), kjer smo prebivali v èasuprakse, smo po dvanajsturnih zapletihle prispeli. Vsakodnevno vstajanje obneèloveški 5. uri zjutraj je poplaèalodelo z razgledom na turkizno morje inplavanje ob koncu delovnega dne.Glede na pridnost prve skupine, ki jev severnem in tudi veèini južnegasektorja opravila že vse gozdarsko invrtnarsko delo (odstranjevanje gostevegetacije), smo bili mi, kar se tièefiziènih naporov, bistveno na boljšem.Pri delu nam je pomagal DalmatinèekBruno, ki mu je uspelo z Lukovimfotoaparatom narediti kar nekajzanimivih (ne delavnih) fotografij!Priložnost smo se imeli poskusiti tudiv vlogi vodièev, saj se vedoželjnihmimoidoèih turistov ni manjkalo. Izsoèutja so nam eni prinesli celópolovico klobase! So pa že na daleèugotovili, da nismo domaèini. Mordaje pa le nekaj na tem, da smo še obnajhujši vroèini pridno delali… Ko jev naš zaliv pripeljala Eclestonovajahta, smo si jo ogledovali kar spomoèjo teodolita in možni scenarijikako omrežiti bogataša/-injo so biliaktualni še cel teden.

Zanimivi so bili tudi pripetljaji iznašega prostega èasa, npr. noèni izletiv Split in kako smo si skušali

zapomniti, kje imamo parkirankombi, pa vožnja v Merkatorjevemnakupovalnem vozièku, ki so se jiprodajalke le smejale.

Priložnost smo si imeli ogledativsaj glavne znamenitosti Splita,arheološki muzej ter prostor

Dioklecijanove palaèe. Izredno dobrosmo izkoristili prosto nedeljo, ko smose zapeljali še malo dlje. Ob cesti priVeliki Cisti je zanimivo srednjeveškogrobišèe Steèki. Smiljan Glušèeviæ,kustos arheološkega muzeja v Zadru,nas je vodil po antièni Naroni intamkajšnjem muzeju. Vse pa nas jenavdušil ogled antiène Salone. Mordaboste tam tudi vi imeli priložnostposkusiti, kako je kaj ležati vkamnitem sarkofagu!

Letošnja praksa je bila nekajposebnega tudi zato, ker smo se vsakdan morali zanesti na dežurnega, dabo poskrbel za laène trebušèke in kersmo imeli priložnost poskusitigurmanske specialitete izpodkuhalnice profesorja in njegovegakuharskega pomoènika Roberta.Veliko so k našemu prijetnemubivanje v Dalmaciji prispevali tudiprijazni domaèini. Stara mam'ca, prikateri smo stanovali, nam je zadnjidan skuhala kosilo; Maji, Maruši inmeni, ki smo sredi dežja ostale naprostem, pa je starejši par ponudilstreho nad glavo.

Pa še nekaj smo ugotovili zadnjedni. Da naš kombi "vleèe kt koza" inda nam v ekstremni klanec, kjer smosi vsak dan grizli v kolena, sploh ne bibilo treba pešaèiti!

Za konec pa še to, da se nismo pravniè bali ozonske luknje in da je našavegetarijanka jedla tudi solato!

In rezultati terenskega dela?Pokazalo se je, da kljub predpostavkio važnem pristanišèu na lokaciji StariTrogir ni veliko arhitekturnihelementov, ki bi govorili temu v prid.Verjetneje gre za luksuzno vilonamenjeno otiumu!

For more information ask Dunja

UUttrriinnkkii ss pprraakkssee22000033//0044GGEERRBBEECC TTeejjaa

arheološki utrinki olimpijskih aten 12PROFIL januar 2005

Arheološki utrinki olimpijskih AtenLESKOVŠEK Martin

Zgodovina modernih olimpijskih iger se je prièela vzaèetku 19. stoletja. Pod plastmi reènega blata je bilo leta1766 ponovno odkrito antièno najdišèe Olimpija, vendarpa do omenjenega obdobja ni predstavljalo nikakršnegazanimanja za raziskovanje in izkopavanje. Pod vodstvomnemškega arheologa Ernsta Curtiusa, pa so izkopavanjarazkrila mnogo zakladov, med drugimi tudi odlièenHermesov kip iz Herinega templja. Že njemu se je v èasudelovanja v Olimpiji porodila zamisel, da bi to antiènotradicijo praznovanja olimpijskih iger oživeli v modernidobi - zamisel, ki jo je izpeljal baron Pierre de Coubertin zprvimi olimpijskimi igrami v Atenah leta 1896. Naposledpa so leta 2004 olimpijske igre ponovno vrnile v Atene.

Gostovanje olimpijskih iger zahteva pripraveneverjetnih razsežnosti. Èe izkljuèim vsa športnatekmovanja, podelitve nagrad in vse slovesnosti, ki sledijošportnim tekmovanjem, so pomembni tudi objekti,infrastruktura, turistièna ponudba in delovna sila. Rezultatvsega tega pa se ne odraža le znotraj dvoran in stadionov,ampak tudi zunaj njih. Gostovanje olimpijskih iger nudimožnost predstavitve lastne kulture in tradicije.Organizatorji olimpijskih iger so se tega zavedali inpriprave so se zaèele. V nekaj letih pred zaèetkomolimpijade so iz zgošèenega in industrijskega centra zozkimi cestami naredili mesto s širokimi avenijami inpromenadami, modernimi stavbami ter mestnimi parki.Izboljšali so cestno mrežo, zgradili podzemno železnicoter premaknili letališèe na novo lokacijo izven mesta. Vsata dela so zahtevala veliko parov rok in ker je bilo denarjapremalo, se je na pomoè javilo na tisoèe prostovoljcev.

Seveda so vsa ta gradbena dela zahtevala tudiarheološke raziskave. Pri gradnji podzemne železnice, jebilo pri kopanju tunelov odkrito izjemno številopredmetov. Problem je bil, kako in kje te predmetepredstaviti na ogled širši javnosti. Muzeji so žeprezasedeni, novega se ne splaèa zgraditi - zakaj pa ne bimuzej naredili kar na postajah podzemne železnice? Takoso postaje podzemne železnice dobile svoj arheološki

odsek (v originalua r c h a e o l o g i c a lsection). Ta odseknavadno predstavljaprostor ob hodnihpovršinah in jeposajen z vitrinamipolnimi antiènihpredmetov, takokeramiènih kakortudi kovinskih.Poleg tega si lahkona tabli poleg vitrinepreberemo, kaj je ta

eksponat, njegovafunkcija in datacija,ter po možnostikakšno zgodba alimit v povezavi stemi predmeti.Najveèji uspehmešanja arheologijein visokegat e h n o l o š k e g atransporta pa je bildosežen na glavnipostaji - trgSyntagma. Postaja je

sestavljena iz dveh etaž; spodnja etaža, kjer so prodajalnevozovnic, služi za izhod na perone, medtem ko pa jezgornja etaža (ki se ji ne da ogniti), izkorišèena kotarheološki odsek. Poleg velikega števila vitrin, v katerih sonajdbe s te lokacije, je na stranski steni mogoè vpogled varheološko stratigrafijo. Ta steklena, štiri metre visoka innekaj deset metrov dolga stranska stena, predstavlja presekv stratigrafijo, kjer so opazne notranje in zunanje hodnepovršine, Pejzistratov cevovod, grobovi in še marsikaj.Takoj ob izstopu iz te postaje pridemo na glavni trg, kjerpa lahko na dveh mestih vidimo ostanke antiènih Aten. Na

Postaja podzemne železnice Monastiraki

Postaja podzemne železnice Akropoli

Postaja podzemne železnice Syntagma

arheološki utrinki olimpijskih aten PROFIL januar 200513

približno 50m2 zasteklenega prostora v tleh vidimoostanke obcestnega pokopališèa ter Pejzistratov cevovod.

Èe se torej odpravimo v Atene brez lastnega prevoza,smo se primorani peljati s podzemno železnico, saj jepoleg avtobusnega prometa edina možna povezava medmestom in letališèem. Mednarodno atensko letališèe,imenovano po slavnem grškem politiku, EleftheriosVenizelos, pa poleg letalskih storitev ponuja tudi vpogled varheološko preteklost prostora, na katerem je bilozgrajeno. Od 30. junija tega leta je na najvišji etaži odprtajavna stalna razstava arheoloških najdb, ki so bila najdenav izkopavanjih pred izgradnjo letališèa. V odhodnemterminalu glavnega letališkega poslopja si lahko na 200m2ogledamo predmete iz neolitskega in zgodnje-heladskegado post-bizantinskega obdobja, ki so bili najdeni vkontekstih neolitskih naselij okoliških hribov, pokopališègeometrijskega obdobja, delavnic in templjev atiškihljudstev ter impresivnih podeželskih vil rimskega in post-bizantinskega obdobja.

Poleg omenjenega pa je grška vlada malo preduradnim zaèetkom olimpijskih iger uspela izpeljati še envelik projekt v okviru predstavitve zgodovine arheološkekulture - promenada, ki povezuje vsa arheološka najdišèa.Arheološki park, ki obkroža Akropolo, je bi preurejen izmestnega jedra v obmoèje za pešce in zajema polegcelotnega kompleksa na Akropoli še znano atensko èetrtKerameikos s še vedno vidnimi Temistoklevimi zidovi,Dionizijevo gledališèe iz 5. stoletja pr. n. št. ter antiènoAgoro, kjer so se razcvetele trgovina, demokracija infilozofija. Izredno privlaèen je sprehod ponoèi, koreflektorji osvetljujejo to mogoèno antièno arhitekturo.

Nikakor pa ne moremo iti mimo razstav v atenskihmuzejih, ki jih je po mojem mnenju veliko veè kot pa jeveleposlaništev. Vendar pa se mi zdi v sklopu olimpijskih

iger najbolj pomemben Narodni arheološki muzej, kjer jebila poleg stalne na voljo tudi zaèasna arheološka razstavaz naslovom AGON Beseda agon po grško pomenitekmovanje in je predstavljala javna praznovanja v Grèiji,na katerih so se tekmovalci potegovali za nagrado,obièajno v dirkah z vozovi, konjskih dirkah, vèasih pa tudiv glasbenih in dramskih tekmovanjih1. Razstava je bilaodprta med 15.7 in 31.10. 2004, sestavljena pa je bila iz

178 del antiène grške umetnosti iz 16-ih grških, ter 59 iz18-ih tujih muzejev. Razstava je bila razdeljena na petdelov: poosebitev agona, mitska tekmovanja, tekmovanja

za telo, tekmovanja duha ter ideal zmagovalca. Prvi delpredstavlja uvod v razstavo ter poudarjatekmovalni duh. Vdrugem delu so prikazana tekmovanja med bogovi,polbogovi in heroji. Tretji ponuja vpogled v trening inpriprave atletov v gimnaziju, medtem ko pa èetrtiprikazuje poetièna, dramska in umetniška tekmovanja.razstava se zakljuèi s primeri razglasitve zmagovalcev inpodelitve nagrade. Ta presunljiva razstava omogoèiopazovalcu, da se vživi v ritem in ozraèje antiènihtekmovanj, katerih èast je bila veèjega pomena kakornagrada in je bilo pomembno zmagati, ne le sodelovati.

In konèno pridemo do letošnjih olimpijskih iger.Uvodna slovesnost je (za mene) pomenila višek v

Zraèni pogled na atensko akropolo

Èetrt Kerameikos

Narodni arheološki muzejin nekaj predmetov izrazstave AGON

arheološki utrinki olimpijskih aten 14PROFIL januar 2005

predstavitvi grške kulture in tradicije. Prièa smo bilisprevodu celotne grške zgodovine, tja od zaèetkovkretsko-mikenske kulture pa dejansko do "vèeraj".Organizatorji pa so šli še korak dlje z vkljuèevanjem grškezgodovine v sklopu olimpijskih iger - tekmovanje vsuvanju krogle so izpeljali na antiènem stadionu vOlimpiji. Seveda pa so upoštevali tudi pomembnostohranitve najdišèa-namešèenih ni bilo nikakršnih naprav,nobenih zaèasnih objektov ter elektronskih tabel oz.umetnih svetlobnih uèinkov. Postavljeni so bili samopremièni metalni krogi. Informacija za športnenavdušence: olimpijski zmagovalec v suvanju krogle jepostal Yurij Bilonog iz Ukrajine.

Malo mest je prepoznavno po eni sami zgradbi kot so

Atene. Navkljub temu,da je Partenonobkrožen z odri zarestavratorsko delo, pavseeno daje mestu nekzgodovinski pridih.

Lahko reèemo, daje bilo prièakovano, dabodo organizatorji OI všportna tekmovanjapoizkušali vkljuèitipredstavitev svojezgodovine, saj stagrška arheologija inumetnost pogost inpriljubljen predmetraziskav in zanimanja vmnogih državah. Vendar pa je po mojem mnenju kljuènovlogo igrala grška miselnost in zavednost lastne kulture.

Obsežna arheološka izkopavanja in njihova predstavitevniso bila le rezultat dela "plaèanih" arheologov, ampak vveliko veèji meri rezultat prostovoljne delovne sile, ki seje zavedala pomembnosti ohranitve in predstavitve lastnekulture. Miselnost, katere nam Slovencem mogoèe maloprimanjkuje?

1 Watson M.C. 1989, The Oxford Companion to ClassicalLiterature, Oxford University Press; za slovensko izdajo: Leksikon Antika [prevajalke Ksenija Dolinar... et al.]. - Ljubljana:Cankarjeva založba, 1998.

Prizori z otvoritvene slovesnosti

Pogled na arheološki muzej na letališèu

"Vendar naš pregled ne govori o tehnovih političnih tvorbah, ampakpredvsem o kulturnih provincah. Česmo v našem pregledu našteli le tri,je razumljivo, da gre le za tritemeljne drže nasproti vodilnimzgodovinskim pojavom časa. Drže,ki so sicer odvisne odgospodarskega in ekonomskegapoložaja, hkrati pa nam vendarleomogočajo, da v okviru njihindividualiziramo posameneskupnosti. Arheologi jih lahkopredvsem z oznako njihove kulture.In to navsezadnje ni malo. Saj imavsako individualno ime, osebno alipa narodno, svojo najboljšoizkaznico v svoji kulturi. Po njejsamo lahko bivamo in smo. Kotoseba in narod. V prazgodovini kotdanes je kultura primarno dejstvonarodnega in človeškega življenja."

Stane Gabrovecv: Keltoi, katalog razstave,Ljubljana: Narodni muzej, Zagreb:Arheološki muzej, Beograd:Narodni muzej, 1983

forenzièna arheologija PROFIL januar 200515

Forenzièna arheologija jeuporaba arheoloških principov inmetod znotraj okvirov podroèjakazenskega prava in forenziènihraziskav. Arheološke metode lahkopripomorejo k lociranju, izkopavanjuin interpretaciji dokazov preteklihdejanj kriminalne narave.

Èeprav se arheološke tehnike vforenziki intenzivneje uporabljajo šelezadnja leta, pa se je sama idejaaplikacije arheoloških tehnik vkriminalistiki pojavila že veliko prej.

V Združenih državah Amerike,kjer je arheologija pod okriljemantropologije, se je povezovanje sforenziko razvilo že pred 2. svetovnovojno. Takrat so namreè h klasiènempolicijskem delu na kraju zloèinapovabili k sodelovanju tudi arheologe.Ta sistem je prevzela tudi VelikaBritanija, kjer se zaradi drugaènegazgodovinskega ozadja z istimpredmetom preuèevanja ukvarjaforenzièna arheologija. Za potrebeforenziènih izkopavanj najamejoarheološko ekipo, s post-izkopavalnim delom pa nadaljujeforenzièna ekipa.

V Sloveniji forenzièna arheologijakot samostojna panoga ne obstaja.Njeno podroèje pri nas pokrivajohistorièna antropologija, sodnamedicina in forenzika, zato sva vprispevku predstavili dve podroèji,kjer lahko zasledimo prepletanjearheologije s forenziko.

HISTORIÈNAANTROPOLOGIJA

Petra Leben-Seljak je zasebnaraziskovalka s podroèja historièneantropologije. Leta 1983 je naBiotehniški fakulteti diplomirala izbiologije, leta 1996 pa zagovarjaladoktorsko disertacijo z naslovom"Antropološka analiza poznoantiènihin srednjeveških grobišè Bleda inokolice". V okviru dodatnihizobraževanj pa se je leta 1997udeležila teèaja Forenziène

antropologije na Univerzi v Bradforduv Veliki Britaniji.

Splošno gledano je antropologijaveda, ki se ukvarja s èlovekom in se vgrobem deli na fizièno in kulturnoantropologijo. Medtem ko fiziènapreuèuje èloveka in njegove biološkefunkcije, se kulturna ukvarja sèloveško kulturo in civilizacijo(Švagelj 2003). Del fizièneantropologije predstavljajo tudiraziskave èloveških okostij. Glede nastarost èloveških ostankov poznamopaleoantropologijo (prouèevanjeprednikov èloveka), historiènoantropologijo (prouèevanje èloveškihostankov iz prazgodovinskih inzgodovinskih obdobij) in forenziènoantropologijo (prouèevanje èloveškihostankov zadnjih 200 let).

Dr. Leben-Seljakova zaradinarave svojega raziskovalnega delanamesto historièni antropolog,predlaga ustreznejši izraz skeletniantropolog, saj raziskuje èloveškaokostja, ki jih odkrijejo arheologi.

Arheologija s svojo metodopriskrbi podatke o naèinu pokopa inmaterialni kulturi in preko tehpodatkov èasovno in kulturno umestipokop oz. pokojnika. Podatke ostarosti, spolu, višini, patološkihspremembah, rasi in morebitnihsorodstvenih vezeh med pokojniki pase pridobi s historièno antropologijo.

Pridatki v grobu lahko zavedejoarheologe pri interpretaciji spola,starosti ali rase pokojnika. Dr. Leben-Seljakova se je pri svojem delu ženekajkrat sreèala z razhajanjem medarheološko interpretacijo inosteološkimi rezultati.

Kljub natanènosti analiz pa vèasihvseeno obstaja kanec dvoma gledejasne opredelitve spola pokojnika -taki primeri se pojavljajo predvsempri mladoletnih osebah, pri katerihspolni znaki še niso dokonèno razviti,morda pa bi lahko šlo tudi zahermafrodita (dvospolnik).

Antropologi uporabljajostandardne mednarodne metode. Tako

na primer spol pokojnika opredeljujeokoli 30 znakov na skeletu,najpomembnejši so na medenici inlobanji. Pri celotno ohranjenemokostju je doloèitev spola pokojnikaskoraj 100 % zanesljiva. Enakozanesljivost nam omogoèa tudianaliza DNK, ki jo ekstrahiramo izsredine kosti ali zobovja. V obehprimerih pa so dobri rezultati pogojeniz dobro ohranjenostjo skeleta.

Podatke o rasni pripadnostièrpamo tako iz arheoloških pridatkovkot tudi iz osteoloških analiz: prilobanji je pomembna predvsem oblikaobraza, morfologija zobovja, telesnavišina in proporci.

Na tem mestu lahko omenimonajdbo hunskega vojšèaka s Ptuja, kiga je analizirala dr. Petra Leben-Seljak. Lobanja petindvajsetletnegabojevnika je bila umetno deformiranas pomoèjo prevez. Fenomendeformiranih lobanj je v Slovenijipoznan predvsem pri Vzhodnih Gotih(nekropola Dravlje v Ljubljani),vendar pa bojevnika s Ptuja aziatskeznaèilnosti obraza, majhna telesnavišina in gracilna konstitucijaopredeljujejo kot Huna. Na skeletu sojasne tudi patološke spremembe navretencih, ki so pri tako mlademèloveku neobièajne. Gre za posledicemehanskih obremenitev hrbtenice,morda jezdenja (Švagelj 2003; LebenSeljak 2004).

Patološki znaki govorijo onekaterih boleznih in vsakdanjihfiziènih aktivnostih pokojnika.Nekatere bolezni, ki lahko pustijosledove na kosteh, so: tuberkuloza,gobavost, sifilis, rahitis, razneinfekcije in dedne genetske bolezni.Dolgotrajna fizièna aktivnost (poklic)in uporaba desnice ali levice se odražakot moènejše narastišèe mišic nakosteh. Na primeru langobardskegavojšèaka iz Solkana se je izkazalo, daje težak meè vihtel z obema rokama(Švagelj 2003), na enem drugemgrobišèu pa je celotna skupina grobovpripadala desnièarskim pokojnikom

Forenzična arheologijaŠOBERL Lucija, KNAVS Martina

forenzièna arheologija 16PROFIL januar 2005

(ustna informacija dr. LebenSeljakove).

Pomembni so neobièajni znaki naskeletu (npr. odstopanja v številu inobliki suturalnih košèic in šivov) inzobeh (anomalije v morfologiji inizrašèanju zob) preko katerih lahkopokojnike tudi sorodstvenopovežemo. Preko morfološkihpodobnosti sinusnih votlin je dr.Zupaniè Slavec dokazovala sorodnostceljskih grofov (Zupaniè Slavec2004).

Veèje možnosti ugotavljanjasorodstvenih povezav in migracijskihkazalcev ponuja analiza jedrske inmitohondrijske DNK.

Vidimo lahko, kako historiènaantropologija dopolnjuje arheološkeinterpretacije, zato je zelo pomembennaèin izkopa in hrambe kostnegamateriala. Po besedah Dr. Leben-Seljakove, je antropologovaprisotnost zelo pomembna pri izkopukostnih ostankov, katerih analizo boopravil. Pri zelo slabo ohranjenihkosteh so meritve možne le in situ,zato je kljuèno, da je postopekopravljen strokovno. Omenimo lahkoprvo slovensko najdbo poapnenja žilna kostnih ostankih, odkritih na enemizmed novejših gorenjskih najdišè. Vtem primeru bi bili krhki košèkikalciniranih žilnih sten polomljeni aliizgubljeni, èe jih na najdišèu ne bistrokovno odstranila antropologinja.

Po opravljenih antropološkihanalizah je oprane in suhe kostinajbolje hraniti v kartonastih škatlahpri sobni temperaturi in normalnivlažnosti, kjer bodo poèakale narazvoj analiznih tehnik.

FORENZIKA

Katja Drobniè je forenziènaizvedenka in raziskovalka na Centruza forenziène preiskave priMinistrstvu za notranje zadeve.Diplomirala je na oddelku zabiologijo Biotehniške fakultete vLjubljani, leta 1995 pa je naMedicinski fakulteti zagovarjaladoktorsko disertacijo z naslovom"Kloniranje in ekspresija gena zasteroidno 1,2-dehidrogenazo bakterijeNocardia Opaca". Po doktorskem

študiju se je, predvsem zaradi izrednodobre tehniène usposobljenostilaboratorija in želje po aplikativniuporabnosti pridobljenega znanja ,zaposlila na Centru za forenziènepreiskave. Od takrat naprej se dodatnoizobražuje na seminarjih v okvirurazliènih institucij, ki se ukvarjajo sforenziènimi preiskavami (FBI, FSS,ipd.).

Beseda forenzika izvira izlatinšèine (forensis soden, javen;forum trg, javnost), oznaèuje pauporabno znanost, ki se ukvarja tako scivilnimi kot tudi kazenskimizadevami, medtem ko sekriminalistika ukvarja le s slednjimi.Èeprav forenziko in sodno medicinovelikokrat enaèimo, je dr. Balažic,predstojnik Inštituta za sodnomedicino na Medicinski fakulteti,izpostavil bistveno razliko medobema vedama. Sodna medicina seukvarja z biološkimi (vzrok smrti),forenzika pa s pravnimi vidiki smrti(identifikacija umrlega, ugotavljanjesuma na kaznivo dejanje).

Pri forenziènih preiskavah jebistvenega pomena sledljivost izvora.Tako v arheologiji kot tudi v forenzikije skozi ves proces raziskavepomembna dobra dokumentiranostnajdbe/sledi (njena lokacija na terenu,tip, prostorska umešèenost ipd.).

Dr. Drobnièeva se sicer strinja zaplikacijo arheoloških izkopavalnihmetod v forenziki, hkrati pa poudarja,da to ni vedno možno. Tako so primnožiènih medvojnih in povojnihgrobišèih zaradi uporabe eksplozivnihsredstev èloveški ostanki preveèpremešani in fragmentirani, npr. prinajdbi okostij v Slovenski Bistrici.

Eden najbolj znanih primerovforenziène raziskave je verjetnoprimer družine Romanov (zadnji ruskicar). W.R.Maples je z osteološkimznanjem iz 1000 skeletnih ostankovsestavil 5 ženskih in 4 moške skelete.P.Gill s skupino in P.L. Ivanov sskupino pa so na osnovimitohondrijske in jedrne DNK, sèimer se ukvarja tudi dr. Drobnièeva,uspešno identificiral posmrtneostanke carja Nikolaja II., njegovežene in treh otrok (Maples inBrowning 1994; Gill et al. 1994;

Ivanov et al. 1996).Dr. Drobnièeva opozarja na

nekatere omejitve, ki veljajo zaraziskave DNK. Predvsem gre tu zamožnost pojava rasistiènih teorij,zaradi katerih se v svetu delomazavira raziskave, ki bi omogoèaleopredelitev barve las, oèi in kože izDNK. Drugo omejitev predstavljakontaminacija vzorcev - predvsem jelahkó kontaminirati mitohondrijskoDNK.

DNK ekstrahiramo iz sredinedolgih kosti, še najlažje pa iz zobovja,kjer je možnost kontaminacijenajmanjša, saj sklenina deluje kotvarovalni plašè. Hkrati pa je najdbazobovja v forenziki pomembna zaprimerjavo zobnega statusa.

Tudi dr. Drobnièeva je žesodelovala pri forenzièni raziskavi, kiosvetljuje zgodovinsko-arheološkiproblem. V študiji so primerjalivariabilnost sodobne mitohondrijskeDNK dveh slovanskih populacij (144Bosancev in 104 Slovence). Razlikomed obema populacijamainterpretirajo kot posledico vsaj dvehrazliènih migracijskih valov Slovanovna podroèje Balkana v zgodnjemsrednjem veku (Malyarchuk et al.2003).

SKLEPNA MISEL

Na forenzièno podroèje lahkoapliciramo tako destruktivne kot tudinedestruktivne arheološke metode.Pred samim posegom v zemeljskeplasti lociramo najdišèno lokacijo spomoèjo terenskega pregleda,aeroposnetkov ali geofizikalnihraziskav. Raziskave vkljuèujejo tudilaboratorijske analize. Forenzièniarheolog tako kombinira poznavanjeosteologije in èloveških ostankovskupaj z arheološkimi tehnikamiodkrivanja in natanènegadokumentiranja artefaktov.

Zaradi podobnih ciljev, ki jihimata arheologija in forenziènaznanost - to je odkrivanje inrekonstruiranje preteklih družb indogodkov, lahko v prihodnostiprièakujemo tesnejše sodelovanjeobeh panog.

resnica o (slo)wanih PROFIL januar 200517

ZAHVALE

Pred koncem bi se radi šeenkrat zahvalili dr. Petri LebenSeljak in dr. Katji Drobniè zaobilico koristnih in zanimivihpodatkov, ki so nama služili kotvodilo prispevka.

Uporabni naslovi:- Berg, S. et al. 1981, Der Archäologe undder Tod : Archäologie und Gerichts-medizin,1981.- Cox, M., Mays, S. 2000, Human osteologyin archeology and forensic science, 2000.- Gill, P. et al. 1994, Identification of theremains of the Romanov family by DNAanalysis, Nature Genetics 6, s.130-135, 1994- Hunter, J. et al. 1995, Studies in Crime: anIntroduction to Forensic Archaeology, 1995.- Ivanov, P.L. et al. 1996, Mitochondrial DNAsequence heteroplasmy in the Grand Duke ofRussia Georgij Romanov establishes theauthenticity of the remains of Tsar NicholasII, Nature Genetics 12, s. 417-420, 1996- Leben-Seljak, P. 2004,Okostje hunskegavojšèaka s Ptuja, Prispevek na 4. Škerljevihdnevih: èlovek med avtonomijo in okoljem,Ljubljana 23.-25.9.2004 (v tisku)- Malyarchuk, B.A. et al. 2003,Mitochondrial DNA variability in Bosniansand Slovenians. v: Annals of HumanGenetics, Vol. 67/5, 2003, ss.412.- Maples, W.R. in Browning, M. 1994, DeadMen Do Tell Tales : The Strange andFascinating Cases of a ForensicAnthropologist, 1994- Ramey Burns, K. 1999, Forensicantropology training manual, 1999.- Švagelj, T. 2003, Veliki Slovani in majhnistaroselci: kakšni - smo bili pred 1400 leti, v:Znanost. Priloga èasopisa Delo, leto 45,št.265 (17.nov.2003), str.9.- The Centre for Forensic Archaeology andAnthropology, Bournemouth University, UK:www.bournemouth.ac.uk/conservation/FBS.html- Chicora Foundation:www.chicora.org/forensic_archaeology.htm- University of Southampton, JamesBatchelor: www.soton.ac.uk/~jb3/diser.html - Zupaniè Slavec, Z. 2004, Sorodnost,zapisana v obnosnih votlinah, , Prispevek na4. Škerljevih dnevih: èlovek med avtonomijoin okoljem, Ljubljana 23.-25.9.2004 (v tisku)

Izbor najpomembnejših dejstev iz"znanstvenih" knjig A. Horáka in M.Drasticha.

Warning 1: Ta èlanek beritesamo, èe ste pripravljeni sprejetiresnico.

Že od nekdaj se slovanisti iz celeEvrope trudijo najti odgovor navprašanje - od kod in kdaj so izstopilis teme zgodovine? Ali je bilapreteklost Slovanov takšna, kot se jeuèimo v šolah? Odgovor je enostaven -NE!!! Dva, s strani znanostineupravièeno nespoštovanaraziskovalca, sta našla šokantnedokaze o etnogenezi Slovanov. Èeškiznastvenik Antonin Horák in SlovakMiloš Drastich sta v svojih knjigah(poglej seznam literature) pokazala narod (SLO)Wanov, kot na neposredneprednike zgodovinsko doloèenihSlovanov.

Rodna zemlja starih (Slo)Wanovse je nahajala na bregovih rekeAmudarja1, od koder so se okrog leta10 000 pr. n. št. razširili po celemsvetu in v Južno Ameriko, Kitajsko,Indijo, Mezopotamijo, Sredozemlje inv Evropo, domnevno prineslièloveštvu skrivnosti gojenja žita.Ampak kakšen je bil položaj(Slo)Wanov v omenjenih deželah? A.Horak (1991, 292) pravi: "Vsak

(Slo)wan je bil suženj". Najdbe pisnihvirov, vèasih napaèno povezanih zdrugimi etnijami, na primerLemnoško stelo povezujejo zEtrušèani (na sliki), dokazujejo nesamo njihov položaj, njihovo trpkousodo, vendarle potrjujejo njihovonalogo posrednikov civilizacijskihpridobitkov, kot je na primer pisava.

Nekaj primerov (Slo)Wanskepisave, ki dokazujejo eksistenco(Slo)Wanov v naslednjih pokrajinah:- Južna Amerika - Te DAJ U RA ROW-te dajo v kraljev grob - napis izvira izvasi med Brazilijo in Bolivijo, star jeminimalno 3000 let;- Kitajska - Na tem mestu si dovolimnavesti odkrito resnico o izvorupoimenovanja slovaških rek -poimenovanja so izpeljana izkitajšèine2:- Hron - ime izhaja iz kitajske besedehe = reka in ran = prava, torej,nedobeseden prevod je Dobra voda- Vah - wa = globoko ležeèi in he =reka - nedobeseden prevod -Rekapolna grab in jarkov - Donava - da= velik, nasilen, na=vladati, nu= divji - nedobesedenprevod - Ogromen nasilen besnež.Toliko o rekah in zdaj izvorpoimenovanja Èeške (Èehija).

Warning 2: Èeškim bratompriporoèam naj vzamejo aspirin!

Èehija - kolonija vozil izKitajske, pod nadzorompraoèeta Èeha - Voznika zimenom Èe.

Warning 3: Vsi podatki soprevzeti iz knjig A. Horaka inM. Drasticha. Avtor èlanka sene strinja z njihovimi nazori.

Èe vas že omenjeneinformacije o pomenu(Slo)Wanov niso preprièale,prinašam nove, ki so vkontekstu zgodovinskegadogajanja.

Resnica o (Slo)WanihHORŇAK Milan

Lemnoška stela

globoko v njej 18PROFIL januar 2005

Eden od najveèjih pridobitkovgrške civilizacije je bila brez dvomaPeriklejeva demokracija. Poglejmopobliže iz katerega jezika izhajatermin "demokracija". Naèeloma sepredvideva, da je grškega izvora, inpomeni ,,vlada èloveštva". Ampak poHoraku ta termin pomeni nasilnavlada nad množicami, ker demo=demonski in kratos= moè. Kdo so bilete množice? Odgovor je enostaven -(Slo)Wani. Trpeli so pod vlado starih"demokratiènih" Grkov. Sicer so bili(Slo)Wani sužnji, živeli so vsamoupravnem pravnem sistemu, kije bil imenovan Damo - káráèíja:dámo=domov, káráèíja=voditi. Torejje jasno, da je to kar mi poznamo podpojmom grška demokracija, v bistvubila (slo)wanska demokracija, ki jebila nepravièno pripisana Grkom, kiso bili samo tirani.

Warning 4: Avtor èlanka se resne strinja z navedenimi nazori.

Kljub temu, da so (Slo)Wanirazširili pridobitve neolitskerevolucije po celem svetu, da sozgradili piramide in tudi dolgo iskanestavbe Atlantide, so postali sužnjidrugih narodov. Prav iz te "najboljbedne plasti èloveštva" izhaja tudioseba, ki je velikokrat smatrana zasploh najpomembnejšega èlovekazgodovine - Jezus Kristus. "Èe jeizhajal Jezus iz Galileje, potem seporaja vprašanje,v katerem jeziku seje tam takrat govorilo? Galilejci sobili sužnji in èe so bili tipra(slo)wanske narodnosti, potem jetudi materinšèina Jezusa Kristusamorala biti pra(slo)wanšèina. Na tokažejo njegove lastne besede obdelanju èudežev in pri drugihpomembnih situacijah. Tega jezikanjegovi privrženci v izraelski deželiniso razumeli in so njegove besedeprevedli narobe." (Horák, 1991, 276).To dejstvo po Horaku podpira, polegdrugih reèi, tudi prevod njegovihnajpomembnejših pra(slo)wanskihbesed, ki jih je izrekel na križu predenje izdihnil. Ta dogodek opisuje inrazlaga evangelist Marko 15, 34takole: In ob deveti uri je zaklicalJezus z moènim glasom: “Eloi, Eloi

lama sabachtani”, kar prevaja kot:Bog, Bog, zakaj si me zapustil?Nekateri okrog stojeèi so povedali:,,Glejte, Elijo klièe." Enako razlaganjegovo besedo tudi Matija 27,46,popolnoma drugaèe pa Luka: "Oèe vtvoje roke zaupam svojo dušo" inJanez 19,30: "Konèano je." Horak jena podlagi tega ugotovil: Nihèe odprisotnih, skupaj z evangelisti, nirazumel njegovih zadnjih besed. Nisopoznali Njegovega jezika, ker je šloza pra(slo)wanšèino!

Pri analiziranju klica, s katerim seje Jezus poslovil od sveta, moramoprvotno "Lama sabachtani" najprejrazdeliti na pra(slo)wanske besede:lan - asab - aktá - níj. Razumemo jihtakole: "Ìlíj, Ìlíj, lan asab aktá níj" =Veliki, veliki, le sprejemi našedejanje" " Namreè, èe bi Jezus predsvojo smrtjo jokal, da ga je Najvišizapustil, bi s tem vse svoje uèenjezanikal. Toda to, da posveèa svojedelo Najvišjemu, potrjuje njegovauèenja, saj je svoje muèenje predvidelin ga pretrpel prostovoljno". (Horák,1991, 277).

Epilog.

Z uporabo besed Jezusa Kristusa(kateremu so slovanki jeziki takoblizu), bi rad izrazil svoje mnenje ozgoraj navedenem tekstu:"Blagoslovljeni revni v duhu, kernjihovo je Božje kraljestvo...."

1 Amudarja v prevodu staro(slo)wanšèinepomeni "Nam darujoèi"2 Tukaj gre za fonetièni prepis kitajskihbesed v slovašèino.

Literatura:Drastich, M.: Atlantída Slo-Wánov, BA1993Drastich, M.: (Slo)Wáni z tieòa, BA 1999Horák, A.: O Slovanech úplnì jinak,Vizovice 1991

globoko v njejv zemlji

zasuti polni občutkiše globlje tam spodajzastrti minuli trenutki

plast za plastjopozabljeni medli osnutki

globokov njenem čvrstem telesuv nemem negibnem plesu

skriva čuva hrani

sanje spečih bogovv halštatski kovini

zgodbe prevzetnih glasovv antični lončenini

in žvenket mečev z rečnih obalin preplet oblik dvojnih spiral

globoko v njejdoživeti trenutki

še globljenekje med ljubiti in biti

bežni osnutkiin čisto ob srcu

plahi nežni občutki

globokogloblje od giba njenih rok

globlje od nasmeha ki iz ustnic tvori lokv samem bistvu njunih niti

skriva čuva hrani

željo ljubiti

ŠKVOR JERNEJČIČ Brina

razmišljanja o vlogi arheologije v sodobni družbi PROFIL januar 200519

Razmišljanja o vlogi arheologije v sodobni družbiMAGDIČ Andrej

Arheološka veda je v stoletjihsvojega obstoja igrala v družbi, ki joje izvajala bolj ali manj pomembnovlogo. Sledeè zakonom subjektivnostije bila ta vloga podvržena idejam, kijih je posamezna družba pojmovalakot del državljanske vzgoje1.

Velike evropske države, mednjimi mogoèe najbolj oèitno Nemèija,Francija in Velika Britanija, so že v19.st. uporabljale arheološko strokoza utrjevanje velièine lastnega naroda.Kossinove eskapade pri iskanjugermanskih korenin so bile le višektega gibanja. Veliko pomembnejši sobili veliki raziskovalni projekti, ki sojih moène institucije, ob izdatnifinanèni pomoèi države, izvajale napodroèjih, ki so se ravno skozi to delouveljavila kot zibelka evropskecivilizacije. Èe danes obišèemomuzeje npr. v Berlinu, spoznamo, daso se te države videle v vlogi potomcain nosilca, celo povezovalca evropskeideje in kulture. S takšnim ravnanjemso legitimirala svoja imperialistiènahotenja.

Ni moj namen, na tem mestusoditi o poteku novejše evropskezgodovine, želim le prikazati, kakšnovlogo je v doloèenem trenutku igralaarheološka stroka.

Tudi naša arheologija ni stala obstrani dogajanja. Eden od namenovinstitucionaliziranja arheološke vedepo drugi svetovni vojni je bil izrabitipovezovalni faktor, ki ga je (op.arheološka veda) zmožna ustvariti.Zaèela se je pospešeno ukvarjati zraziskovanjem in oblikovanjem pojmaSlovan, da bi ga utrdila in postavilanasproti mogoèni evropski velesiliGermanu. Kar naenkrat so se povsodpo Sloveniji in vsem slovanskemsvetu zaèela pojavljati slovanskaarheološka najdišèa. Tudiprazgodovinska arheologija je od tega

dogajanja profitirala, saj jeraziskovanje Ilirov padlo v podobnimodel iskanja skupnih, tokratjugoslovanskih temeljev.

V zadnjih desetletjih preteklegastoletja se je arheološka strokaposkušala otresti te ideološke krinke,ki je mnogokrat usmerjala njenadognanja in postavljala okviredelovanja. Odloèila se je, da boposkušala postaviti znanstvenetemelje, ki ne služijo ideologiji. Zvedno izdatnejšo uporaboempiriènega raziskovanja invkljuèevanja naravoslovnih znanostije postala bolj ekzaktna, s tem pa jepoèasi zaèela izgubljati fantazijo,katero je napajala in iz katere je bilatudi sama napajana. Poskušala jepostati èim bolj znanstvena.

V današnji družbi, ki je vedno boljusmerjena v potrošništvo in v kateri sefinancira le še tista znanost, ki prinašadobièek ali pa je vitalnega pomena zadelovanje družbe (in s tem tudiprinaša dobièek), je arheologija zaèelaizgubljati na pomenu, na družbenipotrebi. To ni problem zgolj slovenskearheološke stroke. Vsaka znanost, kini v službi države, je odvisna odinvestitorjev in le-ti doloèajo terusmerjajo njeno delovanje.

Slovenska arheološka stroka je vzadnjih letih imela veliko sreèo, da joje investitor (ob podpori slovenskezakonodaje) napotil v tako obseženprojekt, kot je raziskovanje trasebodoèe avtoceste. Upajmo, da bodotudi naslednje generacije arheologovimele od tega izjemnega projektasvoje koristi, ne zgolj polne depojematerijala. Zelo malo verjetno je, dase bo arheološko raziskovanje vtakšnem obsegu nadaljevalo, ko boizgradnja slovenskih avtocestkonèana. Naš Veliki Investitor nas botorej kmalu zapustil in morali se bomo

zaèeti ozirati za novimi možnostmifinanciranja, èe hoèemo, da boarheologija v Sloveniji obstala vtakšnem obsegu, kot smo ga nakazaliv zadnjih letih.

Kljuènega pomena za uspešnonovaèenje novih investitorjev, nesamo v primerih, ko jih vežezakonodaja, je popularizacijaarheologije. Èe hoèe arheologija kotznanstvena dejavnost preživeti in sedalje razvijati, lahko poskuša delsvojega telesa odcepiti in ga posvetitipopularni dejavnosti.

Zabava je in je vedno bila užitek,za katerega je èlovek pripravljenplaèati. In pri tem z "zabavati" nemislim ljudi poslati v muzeje, kakršnev Sloveniji poznamo danes, sajobstaja (roko na srce!) res zelomajhen krog ljudi, ki se jim to zdizabavno.

Muzeji kot glavni povezovalnièlen med arheološko znanostjo inljudmi željnimi fantazije davnihèasov, lahko svojo edukativnoposlanstvo poskušajo zaèiniti skanèkom zabavišèa, èe bodo želeliimeti dovolj obiskovalcev. Ni si težkopredstavljati, kako se dva èlovekanavdušeno pogovarjata o filmu, ki staga gledala ali o norem vikendu vGardalandu. O nepozabnem obiskumuzeja že malo težje, èeprav se misploh ne zdi nemogoèe. Potrebno je lenarediti zavestni miselni preskok vsfero nove muzejske dejavnosti. Polegfiziènih zabavišènih parkov, kjer bi seeksperimentalna arheologija lahkoizživljala do nezavesti, ponujavirtualna resniènost idealen poligonza dogodivšèine, ki jih lahkopripovedujemo zgolj arheologi. Zakajna trgu ni nobene "real-timestrategije", v kateri bi bil prikazan npr.velièasten tok dogodkov na prehoduiz 2. v 1. tisoèletje pr.n.št., ko so se

ali je bila reka frigidus res soèa? 20PROFIL januar 2005

horde nomadskih plemen pomikale izsrednje azijskih step proti zahodu insprožile verižne reakcije, ki sopovzroèile propad in rojstvo novihdružbenih redov pod razliènimi vpliviv dobršnem delu Evrope? Preprostozato, ker se še noben arheolog ni za tozavzel. Preprosto. Ali pa simulacija,ki zahteva od igralca, da udomaèièisto svojo malo gorsko kozo in stem sproži tok dogodkov, ki smoga arheologi poimenovalineolitizacija.

No, mislim, da je bilo dovoljnakladanja. Drage kolegice in kolegiarheologi (in tudi tisti, ki boste kmalupustili vse skupaj, ker se vam zdi, dana tem faksu itak nihèe ni normalen innoèete postati del tako iztirjenesrenje), upam, da sem vam uspelpredoèiti svoje mnenje o tem, kaj jearheološka znanost in kaj arheološkipop.

Verjetno nam ne bo nihèe drugpriskrbel denarja, da bomo lahkopoèeli, kar najraje poènemo (brskamopo zemlji, išèemo stare lonce in sizraven pripovedujemo bolj ali manjverjetne zgodbice). Zato bi bilo dobrodel naših naporov usmeriti vrazmišljanje (in seveda tudidelovanje) o tem, kako lahko našolepo, malo stroko, ki nima niti malovitalnega pomena za našo družbo,obdržimo pri življenju.

Pa veliko zabave pri tem!

1 Sledeèi sestavek je bil zamišljen kotpisanje esejskega tipa, zato sem sklenilopustiti citiranje virov, saj sam ne vemveè, kje sem pobral posamezne misli in kajje plod moje domišljije. Novejša dela, kivsebujejo podatke o zgodovini in razvojuarheološke vede v Sloveniji so meddrugimi Halštatske nekropole Dolenjske(Janez Dular), Starejša železna doba naŠtajerskem (Biba Teržan) in Osvajanjeprostora (Predrag Novakoviè). Za študijsplošne zgodovine arheološke vede papredstavljajo širok izbor seznamiliterature, ki jih je sestavil PredragNovakoviè za izpite iz Arheološke teorijein zgodovine.

Ali je bila reka Frigidus res Soča?

MIHELIČ Miha

Zanimivo vprašanje. Do tegavprašanja sem prišel ob branju knjigeM. Freliha, v kateri je, polegpredstavitve Logatca in rimskegaobrambnega sistema Claustra AlpiumIuliarum, antièno reko Frigiduspoistovetil s Soèo ter hipotetiènoumestil lokacijo bitke pri Frigidu vzgornje Posoèje (Frelih 2003). Dobranja te knjige sem imel v glaviustaljeno razlago: Soèa se jeimenovala (Ae)sontius, Hubelj (zVipavo) pa Frigidus. Po branju teknjige sem zaèel v to dvomiti,kasneje pa o tem malo bolj razmišljatiin po še nekaj prebranih èlankihprišel do ugotovitve - da je dvomodveè. Pa poglejmo zakaj. Ker morabiti èlanek omejen na približno dvestrani, bom argumente za in protipredstavil bolj na kratko! o bitki panapisal kaj veè drugiè.

Avtor v svoji knjigi omenja rekoFrigidus, ki bi, po njegovem mnenju,lahko bila Soèa, kar utemeljuje znjeno upodobitvijo na TabuliPeutingeriani - predvsem znaèilnimokljukom, ki naj bi predstavljalovinek pri Tolminu ter projekcijoreènega izliva v obliki velikezajezitve, ki naj bi bila v skladu zdanašnjim deltastim izlivom Soèe.

Soèi naj bi ustrezal tudiKlavdijanov termin "amnis", kioznaèuje reko s hudourniškimiznaèilnostmi ali veletok, ter tudisamo ime Fluvius Frigidus (Mrzlareka). Zgornji tok Soèe naj bi, napodlagi kontinuirane poselitve izželezne dobe (kar dokazujejo tudinajdbe), poznali tudi rimski geografi,s tem pa naj bi njena upodobitev naTabuli Peutingeriani postala še boljverjetna. Torej, èe bi reka Frigidusbila res Soèa in ne Hubelj, potem tudiime Fluvio Frigido sploh ne bi

ustrezalo antièni Ajdovšèini, temveèlokaciji nekje v Posoèju ali pa naj bi stem imenom bilo oznaèeno širšegeografsko obmoèje (Frelih 2003,39-40).

Identificiranje Soèe s Frigidom jeizpodbil že Bratož, saj zemljevid ponjegovem mnenju jasno razlikujezapisa Ponte Sonti (kjer ni narisananobena reka) in Fluvio Frigido (skoziteèe fluvius Frigidus z izlivom vlacus Timavi). Na podlagi zemljevidain itinerarijev, lahko ugotovimorazdaljo med obema krajema. Taznaša 22 milj (približno 33 km), kardejansko ustreza razdalji medpostajama v Ajdovšèini in v Majnicah(Bratož 2000, 37).

Ker sam zagovarjam mnenje, daje bila reka Frigidus Hubelj (zVipavo) in reka (Ae)sontius Soèa,bom temu mnenju podal še nekajargumentov. Najprej moram opozoritina samo sliko reke Frigidus na TabuliPeutingeriani, ki je res podobna rekiSoèi in tudi teèe "navpièno" in ne"vodoravno" kot Vipava, vendar jetreba opozoriti na majhen detajl. Soèaima res velik okljuk pri Tolminu, imapa ga tudi pri Žagi, kamor rekapriteèe iz Trente mimo Bovca. Vendarta ovinek (ki je ostrejši) niupodobljen. Kljub temu, da poznamoantièna najdišèa iz tega prostora (npr.Bovec in okolico Kobarida (Gradiè inTonovcov grad) ter njegovo navezavona dolino Nadiže), takratniizdelovalec zemljevida (in morda tudigeografi) oèitno ni tako dobro poznaltega obmoèja in Soèe, da bi narisal šeen zavoj ali pa ni risal Soèe. Drugipomembnejši detajl, je tisti, nakaterega opozarja Bratož in sem gazgoraj že navedel. Še pomembnejšepa se mi zdi dejstvo, da na zemljeviducesta preèka reèni ovinek in to prav

ali je bila reka frigidus res soèa? PROFIL januar 200521

med postajama Fluvio Frigido ter InAlpe Iulia. Èe bi res bila upodobljenaSoèa bi se to zgodilo nekje naTolminskem, vendar bi morala postajaFluvio Frigido biti na desnem(zahodnem) bregu Soèe, saj cestapreèka reko za postajo. Vendar kje?

Poglejmo kaj kažejo o temrazdalje med postajami, ki soprikazane na zemljevidu. Ker v temprimeru lokacije postaje ne poznamo,razdalje 22 milj med postajama PonteSonti in Fluvio Frigido ne moremopotrditi. Lahko pa vzamemo razdaljomed postajama Fluvio Frigido ter InAlpe Iulia, ki znaša 15 milj (približno22 km). Ker pa v lociranje le te naHrušico še malo dvomim, vzemimoraje razdaljo med postajama FluvioFrigido in Longatico (ki je arheološkodokazana v Dolenjem Logatcu (Frelih2003, 13-16)). Razdalja znaša 20 milj(približno 30 km). In èe to razdaljoprenesemo na zemljevid, pridemo dozanimive ugotovitve. Razdalja jeprekratka, saj znaša zraèna razdaljamed Dolenjim Logatcem terTolminsko (kjer Soèa zavije in senajbolj približa Logatcu) približno 45km, po cesti pa gotovo še veè. To papomeni, da bi se Rimljani zmotili zanajmanj 15 km (10 milj), kar se mi zdinemogoèe. Lociranje postaje FluvioFrigido na Tolminsko bi pomenilo šenekaj - da bi morala itinerarska cestapotekati mimo Tolminske in po doliniIdrijce naprej proti Logatcu in ne povipavski dolini, kar pa je, èeprimerjamo vse razdalje v itinerarijihter pisne in materialne vire, nemogoèein ni niti v skladu z rimsko logiko.Zato postaje ne moremo locirati vsoško dolino in menim, da jo lahko(kot do sedaj) lociramo v Ajdovšèino(kjer je tudi arheološko dokazana(Osmuk, Svoljšak, Žbona - Trkman,1994)), potrjujejo pa jo tudi razdalje vitinerarijih. Ker je bila postaja vVipavski dolini, lahko sklepamo, da jena zemljevidu ovinek narisan zaradinapisa postaje, saj bi v primeru, da bireka bila narisana "navpièno" (brezovinka), morala postaja stati na levem(vzhodnem) bregu reke, èe bi bilanarisana "vodoravno", je cesta ne bipreèkala.

Izdelovalec karte bi lahko, èe bi vmislih imel reko Soèo, le - to brezproblemov narisal bolj levo in medpostaji Ponte Sonti in Fluvio Frigido,saj je imel dovolj prostora, slika pa bitudi ustrezala dejanskemu stanju.Torej, ker je cesta reko Frigiduspreèkala za postajo Fluvio Frigido,potem tam ni mogla preèkati ne Soèe,ne Vipave, ampak Hubelj (ki bi mulahko ustrezal termin "amnis" in imeFrigidus, saj je pri izviru deroè inmrzel), pri Ponte Sonti pa je lahkopreèkala reko Sontius in ne Frigidus,saj jo preèka za postajo. Èe bi rekaSoèa bila res Frigidus, bi moralapostaja Fluvio Frigido biti na desnem(zahodnem) bregu Soèe in bi moralipostajo Ponte Sonti iskati drugje,vendar je postaja Ponte Sontiarheološko dokazana v Majnicah,prav tako tudi most in cesta (Bosio1991, 203-204). To potrjuje tudirazdalja, napisana na zemljevidu, ki seujema z dejansko na terenu. Ta reka jepotem lahko samo Soèa in èe bi bilatakrat res Frigidus, zakaj potem imePonte Sonti?

Naj navedem še nekajargumentov, ki kažejo na to, da je bilareka Soèa res (Ae)sontius. Polegimena Ponte Sonti na TabuliPeutingeriani, je prvi, ki omenja vvirih ime Sontius Kasijodor iz zaèetka6. stoletja, èeprav se reka Soèa (brezimena!) omenja že v starejših virih(Bratož 2000). Vendar obstajajo zazgodnejše poimenovanje Soèe tudiarheološki dokazi. Poleg ostankovpostaje in mosta, ki sem jih že omenil,bi rad opozoril na dva napisa najdenav strugi Soèe in relief z upodobitvijoreènega božanstva, ki je bil najden naobmoèju Majnic.

Na obeh napisih se omenja reènobožanstvo Soèa. Starejši, je datiran vkonec 1. stoletja ali zaèetek 2. stoletja.Reènemu božanstvu Aesontius, ga jeposvetil M. Licinis Vitalis, ki je bilsveèenik v službi vladarskega kulta.Napis na oltarèku se glasi: Aesontio /v(otum) s(olvit) / M. Licinius Vitalis /IIIIIIvir et Aug(ustalis). Eno stoletjemlajši oltarèek (iz konca 2. stoletja ali

zaèetka 3. stoletja) pa ima napis:Aesontio / sacr(um) / L. BarbiusMontan(us) / p(rimus) p(ilus) /v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito).Relief z upodobitvijo reènegabožanstva je datiran v 2. stoletje(Bratož 2000, 32).

Menim, da so ti arheološki dokazidovolj preprièljivi in dokazujejo, da jereka Soèa imela ime Aesontius že vzgodnji antiki (vsaj od prehoda iz 1. v2. stoletje; morda pa že prej -Ambisonti?) in ime Sontius v pozniantiki, kar dokazujejo pisni viri inTabula Peutingeriana.

Naj na koncu zakljuèim. Èe napodlagi podanih argumentov, kdo ševedno verjame, da je bila rekaFrigidus Soèa, naj mu zastavim dvevprašanji. Èe je bila reka FrigidusSoèa, katera je bila potem rekaSontius? In èe mi bo na to vprašanjeodgovoril, da je Soèa bila najprejFrigidus in potem Sontius naj muzastavim še eno: Zakaj in kdaj naj bise ime reke iz Frigidus (mrzla),spremenilo v Sontius (sonèna). Upam,da mi bo kdo na ti dve vprašanji lahkoargumentirano odgovoril in mepreprièal, sicer je ta "skrivnost" zamerazkrita. To bi mi bilo všeè, po svojepa tudi ne. Skrivnosti sem vedno imelin jih bom imel rad, saj me spodbujajok raziskovanju ter iskanju resnice.Priti èim bližje resnici pa je ciljvsakega arheologa.

Viri in literatura:- Bosio, L. 1991, Le strade romane dellaVenetia e dell' Histria (in tam navedenaliteratura)- Bratož, R. 2000, Soèa in prehodi èez rekov antiki. - Goriški letnik 27 (in tamnavedena literatura)- Frelih, M. 2003, Logatec - Longaticum inrimski obrambni sistem Claustra AlpiumIuliarum: s prispevkom o bitki pri rekiFrigidus (Soèa) leta 394- Osmuk N., Svoljšak D., Žbona - TrkmanB. 1994, Ajdovšèina-Castra. Kulturni innaravni spomeniki Slovenije, zbirkavodnikov 183

juhu, absolvent je tu!!!!!!!!!! 22PROFIL januar 2005

Juhu, absolvent je tu!!!!!!!!!!JERALA Maja, CELIN Vanja, OSREDKAR Metka

Hja, v okrnjeni zasedbi treh nadebudnih študentk smov vse prezgodnjih urah ob 6.15 zaèele pustolovšèinoLjubljana- Beograd-Skopje, po poteh bivše Jugoslavije.Njama, za zajtrk èokoladni rogljièki, le kot predpripravana èevapèièe, pleskavice, šopske solate, kaèkavalj,prebranec in lepinje. Škoda, da si nismo privošèile šezadnje bele kave in kakava, ker za kaj podobnega namreènaši južni sosedje niso niti slišali. "Tri bele kave, prosim.""A? Šta? Ne, nemamo." Aja. Okej, gremo, B-plan. "Trikakave s smetano, no, za Vanjo brez." Ampak spet istazgodba. "A? Imamo kafu, crnu, kapuèin i kafu samlekom." No, pa smo pristale na kapuèinih in brezomiljene bele kave, kakav pa je Meta celo staknila vmondenem Ohridu. Pot do Beograda je razen enournegaobveznega postanka na hrvaško-srbski meji minila brezveèjih zapletov. Beograjski kolodvor. Mmm, kot sem si gapredstavljala iz Balaševièevih pesmi, po glavi mi rojijonjegove pesmi, take kot to mesto, brezvoljno, a zneunièljivim duhom, prijaznih nasmehov gospe zaokencem in mrkih pogledov policajev. Ha, posebnapustolovšèina je bila potovati nekam brez Lonely Planeta,tako da se nam je utrnila ideja, kaj èe bi ga kar napisale, sajglavni trg že najdeš, muzeje tudi, veèji problem soprenoèišèa. Po internetu smo sicer izbrskale naslov nekegahostla, ki sploh ni obstajal, smo pa pri tem spoznale dvaBeograjèana, ki sta nas naslednje dva dni vodila okrog inmimogrede èastila par piv, obvezne èevapèièe, šopskesolate (naš obvezen repertoar) in prebranec. In sevedakapuèine. Pomagala sta nam tudi odkriti verjetno najboljugoden hotel Astorio z legendarnim klavirjem v jedilnici.Ampak to pride samo s posebno ponudbo zajtrka naslednjejutro. Prvi veèer v Beogradu sta nam Boban in Željkorazkazala "Silikonsko dolino", seveda poimenovano poprivlaènih dekoltejih prebivalk bivšega glavnega mestaJugoslavije, kako se pa imenuje v originalu, se pa trenutnopri vseh svetih ne spomnim. Povabila sta nas na žurko scigansko glasbo na splav na Donavi, sam je bilo èistopreveè. Utrujene, spat. Da bomo naslednji dan spoèite zaogled muzejev hua (glej štiri vrstice nižje). Spektakularenzajtrk s surovimi jajèki na oko in virtuoz na klavirju, ki jeMeti spremenil mišljenje o klasièni glasbi. Ampak me sene damo. Gremo v muzej, da si razširimo obzorja o kulturiin zgodovini. ŠTRAJK. Še enkrat preberemo. ŠTRAJK.

Po vsej Srbiji kulturne ustanove štrajkajo. In me,absolventke arheologije na absolventskem izletu. Niè, tadan bomo bolj naravoslovno usmerjene. Kalemegdan,beograjski park, observatorij, zveèer sprehod do mestaumora Djindjiæa, bombardiranega štaba, unièenega medNATO-vimi napadi. Stavba je dobesedno presekana na dvadela. Za razvedrilo smo si kupile lepe pisane poceninogavièke, sledil je ogled cerkve Sv. Save, ki jo ravnokarprenavljajo, sicer smo hotele splezati noter, pa nam je nek

nebodigatreba prepreèil podvig. In ganjeno sva poslušaliMetin recital pesmice posveèene Svetemu Savi. Njami,èokoladni kifeljèki za veèerjo, da se okrepèamo za izlet doDjerdapa, ki nas je èakal naslednji dan. Kljub velikemuovinku smo se soglasno odloèile, da brez ogledaLepenskega Vira ne gremo iz Srbije. Pika. In smo šle.Najprej do mesteca Smederovo, prihod v meglo, turobnovzdušje, kisli obrazi, sivi bloki in vprašanje, zakaj smotoèno že tukaj. Ker je v našem edinem vodniku poJugoslaviji iz 1975. leta pisalo, da ima mesto obzidje in

trdnjavo iz èasa turških vpadov. Ogromna trdnjava, saj jebila v èasu turškega zavzetja Beograda središèe srbskedržave. Obzidje in stolpi so skoraj v celoti ohranjeni, danesprostor znotraj obzidja uporabljajo za družabne prireditve,športne dejavnosti in rejo vseh vrst perjadi, od kokoši doèopkastih petelinov in sovražnih gosk.

V zunanjo stran obzidja je vzidanih kar nekaj antiènihspolij, tudi kasneje smo v muzeju videle kar nekajnagrobnikov, vendar nismo uspele dobiti nobenihpodrobnih podatkov o zgodovini poselitve tega mesta.Zato smo rajši nadaljevale pot proti Djerdapu in sevedaLepenskem Viru. Ustavile in prespale smo v Donjem

juhu, absolvent je tu!!!!!!!!!! PROFIL januar 200523

Milanovcu, mestu, ki so ga po izgradnji hidrocentraleKladovo v 70-ih letih na novo zgradili, prejšnje mesto jenamreè poplavila zajezena Donava. Donji Milanovac pa

ima še eno posebnost, 1995, v èasu embarga v Srbiji, ko sobile zaprte vse meje za izvoz in uvoz, so tukaj prekoDonave švercali nafto iz sosednje Romunije in zaslužilicelo premoženje. Domaèini so nam povedali samo za hotelLepenski Vir na hribu, ne pa tudi za veliko cenejši penzionKod Mièe. Tako smo imele v hotelu priložnost opazovatisrbske osnovnošolce na masovnem izletu po državi,saj jimje dostop v vse ostale države otežen zaradi viz. Torej, 500osnovnošolcev, ki so se pripravljali na veèerno žurko vhotelskem disku in me. V opazovanju petk in popkov. Koso postali preveè razigrani za naše absolventske pojme,smo se pobrale iz veže v sobo in spat.

Solidno spoèite kljub noènemu hrupu, ki smo ga bileneprostovoljno deležne s strani razigranih najstnikov, smosi postregle z oèitno tradicionalnim srbskim hotelskimzajtrkom (jajca, omlete, skodelica bele jeèmenove kave).Èlovek sicer na zaèetku pomisli, da gre za pomanjkanjedomišljije, vendar kmalu lahko uvidi, da je to posledicaizjemne racionalnosti in ekonomiènosti.

Zloglasni Lepenski vir je predstavljal naš naslednjipodvig. Zavedale smo se namreè nekaterih ovir, ki bi nasob najmanjših dvomih v doseg cilja lahko hitro oropaleogleda tega znamenitega neolitskega najdišèa. Na žalostsrbski narod še vedno ne zna ali pa ne more svojihizjemnih odkritij in bogate kulturne dedišèine prodajati vturistiène namene. Slednje se med drugim odslikava tudi vpomanjkanju organiziranih ogledov in slabih prevoznihkomunikacijah. Oèitno je, da so avtobusi, ki vozijo vÐerdap dvakrat do trikrat dnevno, namenjeni lokalnemuprebivalstvu. Le še en dokaz veè, da je potrebno njihovapravila igre nedvomno sprejeti. V avtostopu smo videleedini naèin, ki bi nas pripeljal do štirinajst kilometrovoddaljenega Lepenskega vira. Predpotopni rumeni orjaškitovornjak s prijaznim voznikom nas je vzel pod svojeokrilje. V borih dvajsetih minutah smo bile seznanjene zrazmerami, v katere so vpeti domaèini. Ta osebna izpovednas pravzaprav ni presenetila, kajti tamkajšnjim ljudem

tovrstni naèin komunikacije ni tuj. Pot, ki skozi naravo vodi do Lepenskega vira, je sicer

zelo slikovita, vendar bi skromne orientacijske oznakelahko hitro zavedle obiskovalca. Gre za èudovito igranjekamnitih skladov, kombinacijo zelenih barv, mogoènegakanjona Donave in signifikantne gore Treskavac, ki se naromunski strani dviga nad reko. Ko smo muzeju innaselbini že dihale za vrat, se nismo bile pripravljenesprijazniti z dejstvom, da muzej ob ponedeljkih neobratuje. Ljubeznivi kustos je hvala bogu takoj prebralzagato z naših osuplih obrazov in nam ustregel z enournimobiskom muzeja, kjer je v eni sobi razstavljen ves izkopanmaterial, in naselbine, ki so jo zaradi dviga gladineDonave v celoti prestavili nekaj metrov višje.

V sedemdesetih letih so namreè v Kladovu zgradilinajveèjo hidrocentralo v takratni Jugoslaviji, kar jepovzroèilo nastanek Ðerdapskega jezera ter s tem zalitjemesta Donji Milanovci in Lepenskega vira. Neolitskonaselje skušajo ohranjati avtentièno pod zaprtonadgradnjo. In samo doživljanje kraja…navdihujoèe,misteriozno, kot mesto zavito v tanèico megle, ki se leizjemoma rahlo dvigne.

V sedemdesetih letih so namreè v Kladovu zgradilinajveèjo hidrocentralo v takratni Jugoslaviji, kar jepovzroèilo nastanek Ðerdapskega jezera ter s tem zalitjemesta Donji Milanovci in Lepenskega vira. Neolitskonaselje skušajo ohranjati avtentièno pod zaprto

nadgradnjo. In samo doživljanje kraja…navdihujoèe,misteriozno, kot mesto zavito v tanèico megle, ki se leizjemoma rahlo dvigne.

Vožnja nazaj ni bila niè manj zanimiva, le malo manjudobna in prijazna nosu. Starejši kmet nam je dokazal,kako je mogoèe s polnim kombijem prašièev ustreèi tremženskam, ki želijo prevoz. Tako pestrega potovanja pa šene.

Ogromen kompleks hidroelektrarne Kladovo smozaradi že prej omenjenih problemov z voznimi linijamiuspele obèudovati le z avtobusa. Po nekajurni vožnji smoprispele v Niš, kjer smo bile prièa živahnemu noènemuživljenju, ki je za ta del Balkana tako samoumevno kot so

juhu, absolvent je tu!!!!!!!!!! 24PROFIL januar 2005

za nas zapeèkarski zlasti jesenski in zimski veèeri vvarnem zavetju doma. Takšna percepcija sveta intemperamenten balkanski znaèaj gresta prav gotovo z rokov roki.

Nato Skopje v jutranjih urah, zasièeno s težkim,vlažnim zrakom in ovito v turobno vzdušje. Kaplja èez robje bila za njihove razmere enormna cena noèitve v hostlu,ki naj bi sicer predstavljal najcenejšo namestitev zapopotnike. Torej smo si s pomoèjo treh nakljuènih fantov(zanimivo, vedno so na pravem mestu) poiskale sobico sprav improviziranim tušem pri starejši ženici v samemcentru mesta. Za borih nekaj eurov.

Življenje v Skopju soustvarjajo ljudje razliènihnarodnosti, veroizpovedi in politiènih preprièanj. V zrakuje moè èutiti velike napetosti predvsem med Albanci,Makedonci in Romi. V marsikaterem domu je to preraslov nacionalizem. Reka Vardar loèuje severni predel mesta,kjer dominirajo t.i. Šiptarji, in južni del s èistokrvnimiMakedonci. Romi potemtakem težje najdejo kraj, kjer birazvili svoje družbene korenine eksistencializma. Zato pabrez zadržkov razpredajo svoje lovke. Mali ciganèki znajobiti pri svojem prosjaèenju pravi agresorji, èe ne celolopovi, kar smo izkusile na lastni koži.

Zaradi moènega potresa leta 1963 je bilo potrebnoprestolnico veè ali manj ponovno zgraditi. Ohranile so sele redke pravoslavne cerkve in samostani ter trdnjavaSkopsko kale na najvišji toèki. Vzhodnjaški pridih dajejoštevilne stavbe iz turškega obdobja, mdr. Daut-paševhamam (kopališèe iz leta 1489), elegantni minareti pojejohvalnico soncu. Sicer zelo priroèna vendar zato toliko boljneokusna je ideja o trgovinskem centru v samem jedrumesta. Veèina prebivalstva namreè poskrbi za polneželodce kar tukaj. Nenehna polnost ulic ni pogojena zdelovnim èasom. Sprotno praznjenje žepov in ležernost seje torej potrdila tudi pri makedonskem narodu. Živahnost,sprošèenost in pisanost dajejo mestu peèat.

Zjutraj je seveda spet deževalo. Med razmišljanjem, èenaj makedonsko državo tožimo zaradi zavajanja poštenihljudi s tistim soncem na zastavi in na kovancih in splohpovsod, smo se odpravile na avtobus. Vožnja do Ohridatraja štiri ure z avtobusom. Bus, s katerim smo šle je bilrazmajan in ledenomrzel zrak se je odloèil pihati direktnov nas. Poleg nas so ga naseljevali v glavnem Albanci.

Èikpavzo smo naredili na nekem gorskem prelazu.Tam šele je bilo mrzlo! Okoli nas so se žalostno potikalipotepuški psi; enega je imel nekdo kar privezanega na(nepokriti) avtomobilski prikolici. Bil je precej žalostenprizor.

Še en kulturni šok smo doživele na poti. Bilo je v krajupo imenu Kièevo in ime je popolnoma na mestu. Ob cestije na vsake toliko stala novodobna grašèina domaèinov, kiso oèitno prislužili denar kje v tujini (ali pa sa mraænimaposlovima) in te grašèine so bile zares, ampak èisto zaresobupno kièaste. Pika na i so bili labodi, ki so jih kot pri nasvrtne palèke postavili na vrt ali celo, nebo naj nampomaga, na stebre na ograji. In vsi so gledali v isto smer.

V Ohridu nas je kar takoj na postaji napadel ata,

katerega genski zapis gotovo premore nekaj arabskihprvin, in nas skoraj s kalašnikom prisilil, da mu sledimodomov in najamemo tam sobo. Ker je bila cena sobe zaressprejemljiva, predvsem pa, ker je sveto obljubil, da imanormalen tuš s toplo vodo, smo sprejele.

Ohridu se pozna, da je prijetno turistièno mesto izvensezone. Žal je bil 1965 v potresu tudi ta precej porušen inarhitektura je temu primerna. Verjetno je kot letovišèenajbolj cvetelo v 80h letih in v spomin na zlate èase smosi privošèile balkansko kosilo v tipièni, ampak res tipiènisocialistièni gostilni iz tega obdobja.

Vreme se je nekoliko popravilo in celo sonce se je tuin tam delalo, da se bo malo prikazalo. Preko modregaOhridskega jezera se je videlo v Grèijo. Povzpele smo sev stari del mesta, kjer se mimo antiènega gledališèa pridedo cerkve svetega Klimenta, ki se ponaša s èastitljivostarostjo: izvira iz devetega stoletja. (No, po pravicipovedano, tistega devetega stoletja ni ostalo kdovekakoveliko...) Zraven so še lepe poznoantiène ruševine bazilikez mozaiki, tako da so bile naše arheološke duše popolnomazadovoljne. Sonèni zahod je bil eden lepših sploh, kvzdušju pa je prispevala tudi prelepa vzhodna sakralnaglasba, ki se je tiho razlegala iz neke stavbe. Spustila se jetema, me pa smo se odpravile navzdol v mesto, kupovatpiratske zgošèenke prelepe vzhodne sakralne glasbe.

Navsezgodaj smo se vrnile k našemu prijateljuKlimentu. Notri sta bila dva strica; eden je bil grdikapitalist, ki je v svojem kiosku prodajal raznovrstno šaro,drugi pa je bil duhovnik in je zaèel z obredom vstarocerkveni slovanšèini. Po kakšne pol ure smo gapustile samega s sveèkami in ikonami, nekoliko žalostnogledajoèega v svet.

Povzpele smo se na Samuelovo trdnjavo in se igrale naobzidju. Preplezale smo tudi ograjo, da smo si lahko boljeogledale del obzidja na drugi strani ograje in to stricu, kije prodajal karte ni bilo èisto všeè. Ampak na sreèo smo sivse, kar nas je zanimalo, uspele ogledati pred njegovointervencijo.

Maja je dober èlovek in je šla kupit star kruh za kužekena prelazu. Zgodaj popoldne smo se morale žal vrniti v

prelomne stotinke moje biti PROFIL januar 200525

Skopje, èeprav bi se v Ohridu splaèalo ostati še malo.Avtobus se tokrat ni ustavil na prelazu in usoda psov namostaja neznana. Po štiriurni vožnji skozi albansko-izgledajoèa mesteca smo se vrnile v Skopje in naželezniško postajo.

Tako smo se znašle na vlaku za Beograd. Bil je plac,bile so spalke, še toplo je bilo (pravzaprav malo preveè zamoj okus, pa zdaj se ne bom pritoževala še zaradi tega…),samo moteèih osebkov je bilo malo preveè, da bi èlovek vmiru spal spanje praviènega. Makedonski sprevodnik enedvakrat. Makedonski policaj. Makedonski carinik. Srbskipolicaj. Srbski carinik. Srbski sprevodnik (spet enedvakrat). Poštemplali so nam potne liste kolikor se je ledalo in odšli. Kakšen je poskušal biti vmes celo maloduhovit.

Sredi jutra je naš Orient ekspres dosegel Beograd.Nebo je bilo sivo kot v Mordorju in dež je lil na zemljo.Prvo, kar smo zagledale na postaji, so bili do zoboboroženi, s èeladami in neprebojnimi jopièi opremljenisrbski specialci. Res jih je bilo veliko. Teroristi? Nova

balkanska vojna? Ah kje, samo tekma med Partizanom inCrveno Zvezdo. Kljub vremenu bo danes še vroèe.

Preko luž smo priskakale na ulico našega staregaznanca, kneza Mihajlova. Pred nekaj dnevi je bila polnakafièev, zdaj pa, ko smo umirale od lakote in zmrzovale naneprijaznem vremenu, so izginili neznano kam. Nismo sedale in nekako le prišle do zajtrka. Potem pa smo sklenilemodro odloèitev: ker v mestu ne dežuje ampak lije, kermuzeji štrajkajo, ker so vstopnice za na tekmo razprodane,nam ne preostane drugega, kot tire pod noge in pol dnevaprej domov. To smo tudi izvedle.

Po dolgi vožnji smo se vrnile v domaèo prestolnico.Bila je že tema, zrak je bil èist, ulice so bile èiste, fasadeso bile lepe… Saj se sploh ne zavedamo, v kakšnemluksuzu živimo!

Pred koncem pa je prišlo še do enega, precej strašnegaspoznanja. Na celem potovanju nismo niti enkrat jedlebureka. To seveda ne gre in naš absolventski izlet smozakljuèile v stilu, na Miklošièevi.

prelomne stotinke moje bitimimohodni sprevod smejoče se

samosarkazme pušča mez nasmehom debila

raztegnjenih ust v premicoizgubljenega naivna in

priprto mehkega pogleda zmržnjo do vsega živega

in lahkotno spregledanegastoječega sreča nam jeuganka kumulonimbusa

v vsej mogočnosti postavljenegaza ozadje sonce pa kar

sije in sije in sijein vsaka celica si želida bi ga izbrisal onpa kar stoji in visečizraža obupno stanjesvoje nedotaknjenosti.to nismo mi občuteniprimerki vsakoletnegaprežarčenja nabirajočsi skelečih mest za

ostarele dni ko bomolahko svoj gnev trosilinaokoli misleč na to

kolikokrat nas je stopilosonce in kolikokrat smose z revmo v sklepihpobrali in zasijali v

celostni podobi nedotakljivegakumulonimbusa

nevihte pa kar bežijo mimoin se sprašujejo po snovi gub

bohotnosti oblaka

pomoč prihajain združeni bomo močnejšiv poudarjanju napačnihkorakov našega življenjain nihče ne bo mogel

odtegniti tekočega trakuprehrane uparjene umazanije

in ostrmeli bodo blaženiv temnih odtenkihvedno bele barvena modrem nebu

in še sonce si bo postlalona mehki blazini gub

želeč si v objemu pristanaizsanjati notranjo podobo

sveta ugotavljajoč dabo njegova depresija trajna

zakaj ujetost živihje nenadkriljiva

v svoji vseobsegi sovraštvase zapirajo v kletkiin si ustvarjajo dom

svoje podobe na principihfeng-suia v betonskih

kleteh in palicah iz lesamisleč na blagoslov

mostiščarjevizražajoč svojo neskončno šibkostsedijo na pozah mislečega človekav pričakovanju atomske bombe

si intimno ližejo plombesvoje sprevodniške biti.obsojajoč preteklost niti

strmijo v soncein se počutijo male

usraneposcanerane

kumulonimbus pa seznanja uranz iniciacijo v klanboljših, hitrejših in

neuničljivih

KUNSTELJ Miha

Pravljična TolminskaGERBEC Teja

Tolmin se je razvil v Tolminskikotlini, v sotoèju Tolminke in Soèe, kije bila v srednjem veku imenovanatudi Bela voda ali Bela reka. Nadmestom se dviga griè Kozlov rob, nakaterem so ruševine srednjeveškegagradu.

Tolmin in griè nad mestom seprviè omenjata v 11. stoletju, ko jecesar Oton III. Tolminsko predal zdarilno pogodbo Oglejskemupatriarhu, Tolmin pa je dobil statusposebne upravne enote. Zgodovinskadejstva nakazujejo obstoj gradu naKozlovem robu že v zaèetku 11.stoletja. Prviè se v virih omenja v 13.in 14. stoletju, medtem ko je prviplemeniti tolminski vazal znan že iz12. stoletju.

Leta 1292 je patriarh Rajmunddella Torre na utrjenem pomolu vTolminu na Doru sezidal Dvor,imenovan tudi spodnji grad, ki jeslužil kot poletna rezidenca. Tvoril jejedro starega srednjeveškega naselja.

V srednjem veku so se za posestKozlovega roba zaradi njegovepomembne strateške lege in rodovitneokolice poleg Oglejskih patriarhovpotegovali še goriški grofje, mestoÈedad, Beneèani in Habsburžani.Varovanje gradu je deželni glavarzaupal moènim plemiškimrodovinam. Med kastelani 13. in 14.stoletja so della Torre, v 14. stoletjuVillati, Bojani, Cucagni, Formentiniji.Med znanimi tolminskimi glavarji soše baroni Eghki, grofje Thurn-Valsassina, baroni Dornbergi, grofjeBreuerji ter kot zadnji grof Coronini

iz Kromberka. Ta je opustil bivanje naKozlovem robu in si dal v Tolminusezidati novo renesanèno grašèino,kjer sta danes hotel Krn in Tolminskimuzej.

Grad na Kozlovem robu, šeposebej njegovi kruti gospodarji, so seohranili tudi v tolminskem ljudskemizroèilu. Prvi je te pripovedke zapisalSimon Rutar v svoji ZgodoviniTolminskega leta 1882. Kasneje sobile te zgodbe zapisane še v mnogihinaèicah, med drugim jih je prof.Janez Dolenc zbral v knjigi ZlatiBogatin. Ena izmed teh je:

Kako so tolminskega grofa uši snedle

Tolminski grof je bil zelo žleht.Enkrat je ukazal Poljubinjcem1, naj zzidom ogradijo podnožje gradu, da bolahko imel dugaèno2 kar za zidom.Glih takrat so imeli Poljubinjci žito zažet, a so morali prit delat zid za grofa.

Grof je poslal svojega služabnika,naj gre poslušat, kaj govorijoPoljubinjci. Služabnik se je vrnil ssporoèilom, da Poljubinjci grofapreklinjajo. Grof pa se je posmejal inrekel, da je to dobro.

Za en cajt je spet poslalslužabnika in ta je spet povedal grofu,da ga Poljubinjci še zmerajpreklinjajo. Prišla je toèa inPoljubinjcem potolkla žito. Grof jespet poslal služabnika in mu naroèil,naj dobro prisluhne, kaj govorijoPoljubinjci na tlaki. Služabnik se jevrnil s sporoèilom, da molijo, da bi jihBog rešil grofa.

Takrat je grof vzdihnil:"Zdaj je po meni!"

Zaèele so mu lest uši iz telesa inga grist. Poklicali so dohtarja, a muni mogel niè pomagati. Tako je prišlanad grofa božja kazen - snedle so gauši.

Simon Rutar, ki je prvi zapisal topovedko, oziroma eno njenih variant,je gradnjo zidu okoli grajskega grièaomenil v zvezi z drugo zgodbo. Piše,

da so morali kmetje narediti polzidano, pol leseno ograjo, da so imeligrofje zverinjak in da se ostanki teograje še poznajo. Enako da se tudipod vasjo Dolje dobro poznajoostanki ribnika, ki so ga ravno takomorali kmetje zgraditi za grofe. Ko jev èasu suše vode v ribnikuprimanjkovalo, so jo morali bližnjiprebivalci donašati iz Soèe.

Poleg veèine zgodb, kipripovedujejo o krutosti gospodarjev,so se ohranile tudi take, ki govorijo onjih na šaljiv naèin, npr. Tolminskigrof - pijanec, ena sama pripoveduje ograjski prikazni ena pa o propaduDvora v Tolminu.

Pravljièna Tolminska je bajenavdihnila tudi italijanskega pesnikaDanteja Alighierija (1265-1321), kinaj bi prav tu zložil nekaj spevovsvoje Božanske komedije. V Tolminunaj bi bival v èasu patriarha Paganadella Torre. Pripoveduje se, da je noèipreživljal na gradu, med vitezi ingospemi, dneve pa v Zalaški jami, kije med italijansko okupacijo po njemdobila ime Dantejeva jama. Ob mrakuso ga baje veèkrat videvali sedeti predjamo.

1 Poljubinj je vas pri Tolminu2 divjaèina

Literatura:- Janez Dolenc, 1975, Gradivo o Zalaški aliDantejevi jami, Tolminski zbornik, 2.knjiga, 223-234.- Janez Dolenc, 1992, Zlati Bogatin, ÈZPKmeèki glas, Ljubljana, 129.- Janez Dolenc, 1997, Kozlov rob vljudskem izroèilu, Tolminski zbornik, 3.knjiga 59-64.- Mitja Guštin, 1997, Arheološkasanacijska dela in programi, Tolminskizbornik, 3. knjiga, 35-41.- Nataša Stupar Šumi, 1997, Razvoj naseljaTolmin z gradom Kozlov rob, Tolminskizbornik, 3. knjiga, 45-59.Simon Rutar, 1882, ZgodovinaTolminskega, Gorica.Risba vojaškega inženirja Pieronija iz 17. stoletja