PRAVO SOCIALNE

VARNOSTIVPRAŠANJA in ODGOVORI

(POVZETO IZ FORUMA

ŠTUDENTOV PF-LJ)

FEBRUAR 2012

(Marija Zupančič, 2.letnik pf)

1

1.PREČIŠČENA IZPITNA VPRAŠANJA IZ FORUMA + RAZVRŠČENA PO POGLAVJIH!!

splošno, mednarodno, EU in nacionalno

- opišite razmerja v socialnih zavarovanjih (ali kako že, čist splošno vprašanje).- pri socialnozavarovalnem razmerju je mogoča enostranska izjava volje? DA/NE, Utemelji (1t)- opiši razlike in skupne značilnosti med obveznim in zasebnim zavarovanjem - značilnosti dvostranskih pogodb socialne varnosti- poseg v pričakovane in pridobljene pravice v sistemu socialne varnosti- opiši socialnopravno razmerje- navedite agrumente za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz slovenske ureditve- pravica do socialne varnosti (pojem, v katerih pravnih aktih je urejena, subjekti) 3T- ustavne odločbe, ki se nanašajo na socialno varnost- razlike in podobnosti nacionalnega varstva in socialne pomočikaj omejuje zakonodojalaca pri oblikovanju zakonodaje s področja socialne varnosti

- opisi najpomembnejse akte Sveta Evrope (3T)- pravni akti ES/EU pomembni za področje socialne varnosti, naštej in na kratko opiši- namen in temeljna nacela koordinacije v sistemu socialne varnosti.- določbe Ustave RS v zvezi s socialno varnostjo

pokojnine

- opiši dejavnike, ki vplivajo na odmero starostne pokojnine- pogoji in odmera za vdovsko pokojnin.- opisi pogoje za pridobitev starostne pokojnine (3T)- navidezni pokojninski računi- slovenska ureditev pozna insitut najvišje določene pokojnine DA/NE, kratko utemelji- opišite pravico do družinske pokojnine in pravila za njeno odmero po ZPIZ-1- postopek za pridobitev pravic iz ZPIZ- ali državna pokojnina sodi v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja? DA/NE utemelji- ali so do starostne pokojnine upavičeni vsi državljani in prebivalci RS DA/NE Utemelji (1 točka)

invalidi

- opredeli pojem poklicne bolezni in poškodbe pri delu, kako se kaže njihovo uveljavljanje v različnih sitemih socialne varnosti- ali imajo vsi delovni invalidi pravico do invalidske pokojnine? - sistem invalidske pokojnine, pogoji za pridobitev, odmera.- ali ima invalid s preostalo moznostjo za delo pravico do invalidske pokojnine? da/ne + utemeljitev

zdravje

- ali se denarno nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja vedno izplačuje od prvega dne da/ne + obrazloži- ali vse osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane dobijo nadomestilo plače? DA/NE- vse zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so plačljive. DA/NE, Utemelji (1t)

2

- opisi pravico do zdravstvenih storitev iz ZZ + njihovo uveljavljanje (3T)

- primerjava nacionalne zdravstvene službe in obveznega zdravstvenega zavarovanja! - ali je za vse zdravstvene storitve stvari potrebno plačati? neki tazga- ali je osebni zdravnik tisti, ki odloča o uveljavljanju vseh pravic iz OZZ-ja? 1T- ali je pravica do zdravil omejena? (DA/NE)- ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja- ali je pravica do nadomestila za nego in varstvo po ZZVZZ časovno omejena- pravice iz zdravstvenega zavarovanja- ali osebni zdravnik dokončno odloča glede postopkov in terapijah- ali mora zavod za zdravstveno varstvo vedno izplačevati nadomestilo plače že prvi dan odsotnosti z dela? Na kratko utemelji- ali nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni vedno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje? DA/NE utemelji - ali vse osebe, ko so obvezno zdravstveno zavarovane dobijo nadomestilo plače? Utemelji

brezposelnost

- ali starejši brezposelni uživajo posebno varstvo da/ne + obrazloži (primerjaj z belgijsko ureditvijo)- ali ima vsaka brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila iz ZZZPB? DA/NE- trajanje nadomestila za brezposelne je neomejeno-DA/NE Utemelji!- pridobitev in uveljavljenje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti. - ali so brezposelni dolzni sprejeti le ustrezno zaposlitev? DA/NE + utemelji (1T)- ali nadomestilo za brezposelnost vedno traja 1 leto- ali mora brezposelni sprejeti samo primerno delo? da/ne- pravica do denarnega nadomestila je edina pravica iz zav. za brezposelnost DA/NE, kratko utemelji- ali se lahko nadomestilo za brezposelnost izplačuje samo v denarni obliki? (DA/NE)- ali pravica do denarnega nadomestila za brezposelne preneha, če ta zavrne ustrezno zaposlitev- ali imajo vse brezposelne osebe pravico do denarne pomoči- ali so samozaposleni obvezno zavarovani za primer brezposelnosti- odsotnost primernega dela je edini pogoj za uveljavitev pravic iz ZZZPB; DA/NE

starši

- naštej in na kratko opiši pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo.- ali št. otrok v družini vpliva na trajanje pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva-DA/NE Utemelji!- ali je pravica do starševskega dopusta edina pravica iz zavarovanja za starševsko varstvo? da/ne- pravica do krajšega delovnega časa in zakaj bi utegnila biti takšna ureditev diskriminatorna?- pravica do starševskega nadomestila 3T- ali sta starševski dopust in starševsko nadomestilo edini dve pravici iz naslova starševskega varstva- pravica do krajsega delovnega casa po ZSDP je neomejena; DA/NE utemelji

- opredeli pravico do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila

otroci in družina

- naštej pravice določene v korist otrok v sistemih SV + na kratko opiši

3

- ali je otroški dodatek edina pravica iz družinskih prejemkov? - ali je dodatek za veliko druzino odvisen od stevila otrok? DA/NE + utemelji (1T)- pravice ki se nanašajo na varstvo otrok z težjimi duševnimi in telesnimi motnjami- ali so enostarševske družine v SLO zakonodaji na področju socialne varnosti posebej varovane? Utemelji!- ali je pravica do otroskega dodatka univerzalna? da/ne + utemeljitev

socialno varstvo

- ali se denarna socialna pomoč vedno izplačuje v denarju da/ne + obrazloži- v zvezi s socialno denarno pomočjo in prenehanjem delovnega razmerja po krivdi ali po volji delavca- ali ima denarna socialna pomoc edina naravo (vsaj delno) pravic socialnih pomoci? da/ne- denarno socialno pomoč prejemajo vsi državljani RSLO, ki izpolnjujejo premoženjski in dohodkovni cenzus. DA/NE, Utemelji. (1t)- ali imajo vsi tujci pri nas pravico do denarne socialne pomoci? DA/NE + utemelji (1T)- ali so vse osebe opravicene do socialne pomoci po prenehanju delovnega razmerja-tko nekak oblikovano oz. misljeno=)- ali je denarna socialna pomoč pogojena z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi- ali imajo osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi pravico do denarne socialne pomoči- ali je denarna socialna pomoč edina pravica iz socialnega varstva- ali je višina denarne socialne pomoči odmerjena za vse enako? 1T- ali je denarna socialna pomoč vedno izplačana v znesku minimalnega dohodka? Na kratko utemelji- ali je denarna socialna pomoč časovno omejena? DA ali NE - ali prenehanje DR vpliva na pravico do denarne socialne pomoči

4

2.PREČIŠČENA STARA IZPITNA VPRAŠANJA IZ FORUMA + ODGOVORI

SPLOŠNO

Opišite razmerja v socialnih zavarovanjih

Socialnopravno – nastane na podlagi splošnega in abstraktnega pravnega pravila, ki tipsko ureja družbeno razmerje (ob nastanku pravnega dejstva pride do pr. posledice). Gre za javnopravno, pozitivno dajatveno razmerje. Podobnost z JP dolžniškim razmerjem. Temeljna pravica je zahtevek do dajatve, dolžnost nosilca pa zagotoviti dajatev. Dodatne obveznosti so še obveščanje, skrb za osebne podatke.

Obstaja 1stransko in 2stransko: prvo se izčrpa z uveljavitvijo pravice (SP, družinski prejemki, neprispevni sistem), za drugo pa je značilno zavarovalno razmerje že pred nastankom SP (dajatev v. prispevek).

Socialnozavarovalno - sestavlja ga celota pravnih razmerij med zavarovano osebo in nosilcem. Cilj je zaščita pred socialnimi tveganji. Je javnopravno, nastopi ex lege, prispevki se obračunajo po zakonu. Je dvostransko, vzajemno. Sestavlja ga dajatveno in prispevno razmerje.

Kakšne so značilnosti pravic iz tega razmerja?

Člansko – pogoj je člansko razmerje med zavarovancem in nosilcem SZ. Na podlagi članstva pridobi zavarovanec pravico do udeležbe pri samoupravljanju in seveda pravico do dajatev, dolžen pa je prispevati. Družinski člani zavarovanca niso člani.

Opišite značilnosti socialnih zavarovanj

obvezna javna socialna zavarovanja prostovoljna zasebna individualna (osebna) zavarovanja

zavarovancidoločeni z zakonom (zaposleni, samozaposleni, kmetje, drugo aktivno prebivalstvo)

se prostovoljno vključijo

Pravna ureditev- Zakonska- Dva tipa razmerij: zavarovalno

in dajatveno

določene s splošnimi pogoji zavarovalnice in zavarovalne pogodbe

Financiranjeplačevanje prispevkov, ki se določijo v % od plače; proračun, DD

vplačevanje zavarovalne premije

Vrste in višina dajatevV denarju (v % osnove) in naravi (delno brezplačno)

določena s pogodbo (dajatev je oblikovana glede na obseg vplačil in stopnjo rizičnosti)

Nosilec PO javnega prava (ZPIZ, ZZZS)- gospodarska družba ali- neprofitna organizacija ali- vzajemna zavarovalnica

upravljanje Večpartitnoorgani gospodarske družbe, neprofitne organizacije, vzajemne zavarovalnice

stopnja tveganja zavarovanca

nizka: za izplačilo dajatev je odgovorna država zavarovanec nosi edino

višja izplačilo dajatev je odvisno od gospodarskih tokov in uspešnosti

5

politični rizik zavarovalnice

vrste zavarovanj

- pokojninsko in invalidsko zavarovanje;

- zdravstveno zavarovanje;- zavarovanje za primer

brezposelnosti;- starševsko zavarovanje

- dodatno pokojninsko zavarovanje

- dodatno zdravstveno zavarovanje;

- življenjsko zavarovanje;- invalidsko zavarovanje

*Sistemi socialnega varstva in univerzalne socialne varnosti

1. Sistemi SV: pomoč posameznikom v socialni stiski, ureja zakon, nastane na podlagi ugotovitve organa – test of means, nosilec država/LS, upravičenci so vsi drž./tujci s stalnim preb., dajatve v naravi in denarju, individualizirane.

2. Sistemi USV: dajatve za vse državljane oz. prebivalce, ureja zakon (ex lege nastanek), financira proračun, nosilec država prek poobl. Instit., v denarju in naravi

Pri socialnozavarovalnem razmerju je mogoča enostranska izjava volje? DA/NE

Da, ko gre za prostovoljno vključitev v zavarovanje. Sicer pa nastanek ex lege.

Opiši razlike in skupne značilnosti med obveznim in zasebnim zavarovanjem

Podobnosti:

- zavarovalno načelo: namen zavarovanj je skupno pokritje bodoče, negotove, a predvidljive potrebe z delitvijo tveganja na organizirano skupnost. SZ tveganja ne veže na posameznika, ampak ga izenačuje znotraj zavarovalne skupnosti. Zasebna zavarovanja zavarovance združujejo v različno tvegane skupine.

- tveganje: pri obeh tipih, le da lahko pri SZ tudi neko od volje odvisno in ne nujno bodoče tveganje (starševstvo,bolezen). Med tveganji SZ so najhujše nevarnosti za posameznika.

- Namen : pri obeh tipih ohranitev življenjskega standarda

Razlike:

- obveznost v. prostovoljnost vključitve

- pravna narava nosilca (PO javnega prava / vzajemne družbe – družbeni napredek na podlagi solidarnosti, zavarovalnice – zgolj lastni napredek)

- načelo solidarnosti v. načelo ekvivalence (ni preverjanja rizičnosti, le ekonomske zmožnosti, razdeljevalna pravičnost / premije različne, izravnalna pravičnost)

Poseg v pričakovane in pridobljene pravice v sistemu socialne varnosti

*Medčasovno pravo: običajno v KR razmerjih – velja pravo v času izpolnitve zakonskih pogojev za pridobitev pravice, v DR razmerjih – glej nazaj oz. pravo v času začetka postopka

6

Ob spremembi pravic se postavlja vprašanje, koliko lahko ZD spreminja pričakovanja zavarovancev. Posebej problematični so posegi v DR razmerja. Potrebno je upoštevati načelo enakega obravnavanja na podlagi enakih obveznosti (dolga prehodna obdobja) in zakonske omejitve glede spreminjanja pravic.

Nemška US praksa: samo neprava retroaktivnost, pravice uživajo premoženjsko varstvo

Ameriška US praksa: pravice iz SV ne uživajo premoženjskega varstva

Slovenska US praksa: podobno kot Nemci

Navedite agrumente za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz slovenske ureditve.

Za razlikovanje se je opredelilo (v sicer že 10 let stari odločbi) Ustavno sodišče. Po njegovem mnenju med moškimi in ženskami obstajajo razlike, ki utemeljujejo razlikovanje.

Trenutno pereče vprašanje je verjetno razlika med upokojitveno starostjo moških in žensk. Ženske se imajo možnost upokojiti prej. Vprašanje je, ali je tako razlikovanje v današnjem času res potrebno in ali je v skladu z evropsko ureditvijo (še posebej z D 79/7/EGS). Bolj smiselno bi bilo ženskam omogočiti pomoč že prej (v času odraščanja otrok), ne zgolj predčasno upokojitev. Poleg tega so pri upokojitvi privilegirane, če so delala od 15 do 18 leta, če so imele otroke (v pokoj lahko mlajše kot v istem primeru očetje).

Drugi primeri razlikovanja so denimo v zavarovanju za starševstvo, ko imajo mame možnost daljšega dopusta po rojstvu otroka. Tako razlikovanje je utemeljeno.

»Ni sporno, da je treba z nekaterimi pozitivnimi ukrepi v korist žensk (v primerjavi z referenčno skupino moških) vzpostaviti dejansko (vsebinsko, materialno) enakost. Vendar, zakaj šele v času upokojitve? Posebno naravno in družbeno vlogo žensk je treba upoštevati takrat, ko jo opravljajo. Torej v času materinstva in skrbi za otroke, nege bolnih in invalidnih družinskih članov, zaradi starosti oslabelih staršev ipd. Izenačevanje pravnega položaja obeh enakovrednih polovic človeštva in "čiščenje" pokojninskega zavarovanja (denimo z izločitvijo dodatka za pomoč in postrežbo) ne smeta biti gola ukrepa. Sočasno je treba zagotoviti dostopnejšo in bolje organizirano predšolsko in šolsko varstvo ter uvesti novo socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo!

Pravica do socialne varnosti (pojem, v katerih pravnih aktih je urejena, subjekti) Enotne definicije v URS ni. Pomagamo si z mednarodnimi akti.

URS, Deklaracija ČP iz leta 1948, K 102 o minimalnih normah SV (je tudi ne definira!), ESL in spremenjena ESL (6 socialnih primerov od 9 – takrat je v državi SV), MPESKP, PDEU (tudi U 1408/71, U 883/2004 - SV v povezavi s pravicami migrantov in njihovih družinskih članov; D 79/9/EGS – enako obravnavanje M in Ž, ukrepi na področju SV s ciljem svobode gibanja), Listina temeljnih pravic delavcev, Listina temeljnih pravic v EU (SP, v katerih dajatve).

Iz PDEU je mogoče razbrati, da je naloga sistema SV varstvo dohodka, če pride do nezmožnosti za delo, zdravstvenih težav, rojstva otrok … in posledično višjih stroškov. Gre za pravico do denarnih dajatev in zdravstvenega varstva preko sistema socialnih zavarovanj ali nacionalne varnosti.

V SLO sistem SV razumemo kot dajatve za 9 socialnih primerov in v določenih primerih socialne pomoči.

Pravica do socialnega varstva in vsebina

7

ESL, spremenjena ESL (varstvo pred revščino in socialno izključenostjo), EVROPSKA LISTINA O TP DELAVCEV IN O TP V EU (Pravica do SP), U 1408/71/EGS in U 883/2004 (ni koordinacije SP).

Gre za pomoč družinam in posameznikom v naravi ali denarju, ker sami nimajo dovolj sredstev za življenje. Univerzalna, konkr. + individ.! »Means-tested schemes« - preverja se dohodek.

Pravica do socialnega zavarovanja

K102, MPESKP, URS

*Naštej in opiši socialne vrednote/ Razloži pojma »socialna država« in »socialna politika«/ Zgo. Razvoj sistemov SV/Razloži: socialna zaščita, socialne ugodnosti

NACIONALNO, EVROPSKO IN MEDNARODNO

Kaj omejuje zakonodajalca pri oblikovanju zakonodaje s področja socialne varnost

Omejujejo ga ustavne določbe (2. člen, 14. člen, 8. člen, 15. člen). Še posebej je pomembno upoštevanje prepovedi diskriminacije in usklajenost z mednarodnimi normami.

Določbe Ustave RS v zvezi s socialno varnostjo

2. člen (država skrbi za socialne interese, socialno zaščito), v poglavju o ČP (pravica do socialne varnosti vključno s pravico do pokojnine, pravica do zdravstvenega zavarovanja, da varstva veteranov in vojnih žrtev, invalidov in motenih otrok, družine in mladih), 15. člen (ČP lahko omeji in predpiše uresničevanje le zakon), 8. člen (usklajenost z mednarodnimi normami), 14. člen (prepoved diskriminacije), sodno in ustavnosodno varstvo (poseg v pričakovane pravice).

Pojem SV je abstrakten – interpretacija prek mednarodnih aktov. Le pravica do pokojnine konkretizirana.

Pravice do socialne pomoči ni v URS. Že v mednarodnih aktih, na podlagi ustavne norme itak ni pravnovarstvenega zahtevka …? Ne, ustavna norma bi določila namen in meje zakona; ni dovolj le mednarodna ureditev, saj je URS porok za spoštovanje ČP.

Razloži razliko med koordinacijo in harmonizacijo

Pri koordinaciji gre za povezovanje tehnično različnih sistemov. Vzrok je ohranjevanje pravic oseb, ki se gibljejo med sistemi. Doseže se z unifikacijo, a ne vsebine, pač pa načina povezovanja držav med sabo. Namen je omogočiti svobodo gibanja.

Harmonizacija pomeni približevanje vsebin . Najpogosteje poteka prek dogovorov o minimalnih standardih (npr. K 102) ali načelih. Višek harmonizacije je unifikacija.

Razdeli mednarodne akte

- multi/bilateralni

- uni/regionalni

- pravni instrumenti načel/vsebine

- koordinirajo/harmonizirajo

8

- pravno zavezujejo/ne

- mednarodni/nadnacionalni

2 cilja: minimum držav, koordinacija in harmonizacija

Naštej glavne akte OZN

SDČP (1948) – 22. člen (pravica vsakogar do SV in pravica do uživanja pravic nepogrešljivih za njegovo dostojanstvo … ), 24. člen (pravica do življenjske ravni, ki zagotavlja P in družini blagostanje). Ne zavezuje, ni odprta v ratifikacijo. Pravni instrument načel.

Mednarodni pakt o ekonomskih, kulturnih in socialnih pravicah (1966) – pravica do SV, do primernega življenjskega standarda, do zdravja. Možna je ratifikacija.

Konvencija 102 o minimalnih normah socialne varnosti –

Podlaga mednarodne opredelitve SV. Zavezuje SLO.

9 SP:

1.) SMRT (dajatve za vdovo in otroke, min 40%, periodično, 15 let prispevkov oz. 10 let bivanja)

2.) INV (trajna nezmožnost za opravljanje pridobitne dejavnosti, 40% osnove, 15 let prispevkov oz. 10 let bivanja)

3.) MATERINSTVO (časovno neomejene storitve, pred in po porodu, tudi očetovstvo

4.) POŠKODBA PRI DELU IN POKLICNA BOLEZEN (različne zdravstvene storitve, periodično 50% osnove, če umre – 40% vdovi in otrokom)

5.) BREZPOSELNOST (lahko pogoji, karenčna doba, periodično 40%)

6.) STAROST (od 65 leta nujno, 40%, pogoji so leta zavarovalne dobe)

7.) BOLEZEN (45 %, lahko karenčna doba)

8.) ZDRAVLJENJE (preventivne, splošne in specialne storitve, zdravila, storitve pred/med/po porodu)

9.) VZDRŽEVANJE OTROK (kombinacija v denarju in naravi)

Ratifikacija, če min 3 SP. Konvencija za vsak primer določa vsebino, krog upravičencev, vrste in obseg dajatev, pogoje.

Temeljna pravila za vse SP: načelo periodičnega plačevanja dajatev, načelo zakonitosti, obvezna valorizacija, načelo enakega obravnavanja domačih in tujih državljanov, izguba in mirovanje pravic, maksimalna obremenitev drž., odgovornost države za zakonitost ..

Značilnosti dvostranskih pogodb socialne varnosti

So praviloma pisne, sklenjene za nedoločen čas, temeljijo na recipročnosti. Zlasti so pomembne z nečlanicami EU (Kanada, Argentina, Hrvaška, Makedonija …). Prva taka pogodba sklenjena med Francijo in Vojvodino Parmo 1827. Znotraj EU območja učinkujejo, če ugodnejše od uredbe (po zadevi Petroni) in če uveljavljene pred uredbo (Thevenon). Tudi v EU pa je možno neko pravico dogovoriti ugodneje!

9

Stvarna veljavnost teh pogodb: običajno zajemajo tradicionalne socialne primere iz K 102 (smrt, brezposelnost, starost, invalidnost, materinstvo, vzdrževanje otrok, zdravljenje, poškodbe pri delu in poklicne bolezni, bolezen). Možen pa je tudi dogovor, da se osredotočajo zgolj na eno področje npr. pokojnine ali le eno vejo zakonodaje. Če pokrivajo vse socialne primere: popolne pogodbe.

Osebna veljavnost: zaprte in odprte. Slednje so novejše, veljajo za vse osebe, ki se gibljejo med podpisnicama, ne glede na državljanstvo. Zaprte pa veljajo le za državljane.

Opisi najpomembnejše akte Sveta Evrope

Najpomembnejša je EKČP (1950). Ob vstopu v SE jo mora podpisati in ratificirati v določenem roku vsaka članica. Vsebuje le državljanske in politične pravice Glede SV pa: pravica do družinskega življenja, pravica do poštenega sojenja, pravica do lastnine in nediskriminacije (država mora zagotavljati pravice tudi nedržavljanom!). Socialne pravice tudi uživajo premoženjsko varstvo. Te iz EKČP je mogoče uveljavljati na ESČP.

Vsebinska dopolnitev konvencije je ESL (1961) in Spremenjena ESL (1999). Nadzor izvaja Evropski odbor za socialne pravice . Vsebuje 31 načel oz. ciljev in 31 pravic.

Pravica do varstva zdravja, so socialne varnosti (statični vidik – sklicevanje na K 102 oz. Evropski kodeks socialne varnosti /nujna ratifikacija 6 od 9 SP/ + dinamični – višanje standardov, začasno nižanje dopustno le v krizi …), pravica do socialne in zdravstvene pomoči (ločene SP!), pravica starejših do socialne zaščite, pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo.

Redni nadzor ali sistem kolektivnih pritožb. Sprejem a-la-carte. Ni recipročnosti – država obveznosti do drugih ne glede, ali so podpisnice!

Evropski kodeks socialne varnosti (1969 prvotni - SLO)

Evropski kodeks o socialni in zdravstveni pomoči (tujcem se nudi zdravstvena pomoč)

Evropska konvencija o socialni varnosti (pravice migrantov in tujih državljanov na področju SV; načelo recipročnosti, ohranitve pravic v nastajanju /seštevanje dob/, uporabe zakonodaje po sedežu dela P, prostega transferja v državo trenutnega preb.)

Kaj je uredba 1408/71/EEC

Ta uredba ureja uporabo sistemov socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se selijo v okviru Skupnosti. Omogoča koordinacijo SV v EU. Pozna naslednje SP: bolezen in materinstvo, smrt preživljalca družine, invalidnost, brezposelnost, starost, družinske dajatve, poškodba pri delu in poklicna bolezen. Po SES vanjo sodijo tudi kategorične SP.

Nadomestila jo je nova U 883/2004. Ta v koordinacijo zajema vse državljane EU, ne pa državljane 3. držav (za te še vedno stara uredba).

Konvencije MOD

Prva generacija: K 24, 25, 35, 36, 37, 38, 39, 40

Nadomeščajo K 102: 130 (zdravstvo), 168 (brezposelnost), 128 (starost), 121(nesreča pri delu in pokl. B) …

Koordinacija sistemov SV: 19, 48 (ohranitev pravic migrantov), 118 (enako obravnavanje v SV), 157(ohranitev pravice v SV)

10

Pravni akti EU pomembni za področje socialne varnosti, naštej in na kratko opiši

PEU – sklicevanje na ESL, socialna kohezija in razvoj, po Lizboni vanjo vključene še vrednote EU (solidarnost, dostojanstvo, enakost).

PDEU – svoboda gibanja, ekonomska in socialna kohezija, odprava neenakosti, cilj je določena harmonizacija sistemov SV (preko direktiv), predvideva pa tudi odprto metodo koordinacije

Listina skupnosti o temeljnih SP delavcev (SZ, SP brezposelnih)

Listina temeljnih pravic EU (med pravicami poudarek SV, solidarnost, dostojanstvo)

- Uredba 1612/68/EGS = svobodno gibanje delavcev znotraj ES, prepoved diskriminacije glede soc. ugodnosti

- Uredba 1408/71/EGS = uporaba sistema socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se selijo znotraj ES,

- Uredba 574/72/EGS = določa postopke za uresničevanje Uredbe 1408/71/EGS.- Uredba 859/2003 = tudi za državljane 3. držav- Uredba 883/2004 = vsi državljani EU, vključeni v sistem SV v vsaj eni članici

- Direktiva 79/7/EGS = enako obravnavanje M in Ž- Direktiva 86/378/EGS =enako obravnavanje moških in žensk pri poklicnem delu- Direktiva 96/97/ES = izenačitev starosti žensk in moških v kvazi-javnih pok. shemah contracted out

(Barber)

Kje najdemo pravico do socialne varnosti v MESL, 12. člen

Kje najdemo pravico do socialnega varstvaPosebej v spremenjeni ESL, SDČP, MPEKSP (samo o socialni varnosti pa K 102, koordinacijske uredbe)

Namen in temeljna načela koordinacije v sistemu socialne varnosti.Namen: omogočanje svobode dela, mobilnosti delavcev, mednarodno trgovino zaradi raznovrstnosti sistemov SV (načela teritorialnosti)

Koordinacijska načela:

- načelo enakega obravnavanja domačih in tujih državljanov (prepoved diskriminacije, U 883/2004 enako obravnavanje dejstev in dogodkov)

- načelo uporaba prava države samo ene članice (lex loci laboris; izjeme so napoteni D (po sedežu DD), D sočasno v več članicah (po kraju preb. , če tudi tu dela))

- načelo časovne razdelitve in načelo večje ugodnosti (vsaka država pro rata temporis/ oseba ne sme biti na slabšem, kot če bi bila samo doma, Petroni)

- načelo varstva pravic v nastajanju (seštevanje obdobij)- načelo ohranitve že pridobljenih pravic (izvoz dajatev)

*Namen in vzpostavljanje harmonizacije v sistemu socialne varnosti.

Upoštevanje evropskih socialnih ciljev iz PDEU.

Načini:

Enako obravnavanje Ž in M: splošno, pri zaposlovanju, pri dostopu in oskrbi z blagom in storitvami

11

- Direktiva 79/7/EGS = enako obravnavanje M in Ž- Direktiva 86/378/EGS =enako obravnavanje moških in žensk pri poklicnem delu- Direktiva 96/97/ES =Barber- Direktiva 2006/54/ES

Odprta metoda koordinacije (podobnost s harmonizacijo, EK predlaga splošne cilje … Svet EU poda kazalnike za primerjavo, države poskušajo prenesti v Z, ni sodnega nadzora, pravno nezavezujoča )

2 listini temeljnih pravic (glej gor)

POKOJNINE

Opiši dejavnike, ki vplivajo na odmero starostne pokojnineNa odmero vplivajo:

- Osnova za odmero pokojnine (povprečna mesečna neto plača/zav. osnova v zaporednih 18 letih, valorizirani zneski, min in max)

- zavarovalna/pokojninska doba (najmanj 15 let)- Starost (polna 61/63)- Spol zavarovanca (moški 35% pokojninske osnove + 1.5% dodatno leto, ženske 38%)

Sistem bonusov in malusov tudi vpliva:

-0, 3% na mesec, če brez polne zavarovalne dobe že z 58 v pokoj (0,1%, če z 61)

+0,3% prvo leto, če po polni zavarovalni dobi v pokoj (v drugem letu po 0,1%, omejitev 66 oz. 64 let)

Pogoji in odmera za vdovsko pokojnino

Pogoji na strani zavarovanca:

- Smrt posledica poklicne bolezni/poškodbe o ni pogoja

- Smrt posledica bolezni/poškodbe izven dela o 5 let zavarovalne dobe / 10 let pokojninske dobeo Izpolnjeni pogoji za invalidsko/starostno pokojninoo Uživanje inv/starost pokojnine

Pogoji na strani upravičenca:

- Vdovec/a: zavarovani 53 let, nezavarovani 48 let + nezmožen za delo ali dolžnost preživljanja otrok

Odmera:

- Če sam vdovec ali vdova, 70% osnove (minimalno 45% osnove za pokojnino umrlega); če še en upravičenec 80% itd.

Opisi pogoje za pridobitev starostne pokojnine

1. prenehanje z delom

12

2. dopolnjena starost (v pokoj šele ko tudi doba!)

3. izpolnjena pokojninska doba

STAROST ZAVAROVALNA DOBA

POKOJNINSKA DOBA

MOŠKI ŽENSKE MOŠKI ŽENSKE

58 LET X 40 LET 38 LET

63 LET 61 LET X 20 LET

65 LET 63 LET 15 LET X

Nižanje starostnih mej: ženske zaposlene med 15 in 18, skrb za otroka vsaj 5l, bonusi in malus

*Zavarovalna doba: polni delovni čas, krajši delovni čas … če plačani prispevki /// Pokojninska doba: zavarovalna, dokupljena, brez plačanih prispevkov (vojaščina … )

Navidezni pokojninski računi

Pokojninski sistem, v katerem se prispevki zgolj zabeležijo na zavarovančev osebni račun. Nanj se dejansko ne nalagajo in zato tudi ne kapitalizirajo, temveč se takoj porabijo za izplačilo pokojnin.

S sistemom navideznih pokojninskih računov naj bi dosegli večjo sorazmernost med prispevki in pokojnino. Glede na to, da se (pozitivni ali negativni) donosi ne ustvarjajo na finančnem trgu, mora zakonodajalec določiti notranjo stopnjo donosa.

Zavarovanci naj bi bili letno obveščeni o predvideni višini njihove pokojnine.

Problem: Sistem (navideznih) pokojninskih računov je ekonomsko lahko zanimiv, vendar nesprejemljiv s pravnega vidika. Utemeljen je namreč na individualnem financiranju, ki je značilno za zasebna zavarovanja in je v nasprotju s pravico do socialne varnosti

Zgolj uvedba novega sistema ni ne nujen ne zadosten pogoj za izboljšanje finančne vzdržnosti pokojninskega zavarovanja. Samodejna znižanja pokojnin niso lažje uresničljiva kot znižanja v obstoječem sistemu. Lahko so samo bolj prikrita, s čimer se izognejo javni razpravi. Prav tako je že zdaj mogoče zavarovance obveščati o predvideni višini pokojnin, čeprav je takšno obveščanje nujno zavajajoče. Temelji namreč na predpostavkah, ki se bodo v času od obvestila do upokojitve zagotovo spremenile.

Zdi se, da je spodbujanje uvedbe navideznih pokojninskih računov le vmesna faza prehoda iz obstoječega pokojninskega zavarovanja v pokojninsko zavarovanje z določenimi prispevki in pravimi, naložbenimi, finančnimi računi zavarovancev.

Slovenska ureditev pozna institut najvišje določene pokojnine DA/NE, kratko utemeljiPozna le max. Osnovo, ki ne sme presegati 4 kratnika minimalne osnove

Opišite pravico do družinske pokojnine in pravila za njeno odmero po ZPIZ-1Je pravica prejemati pokojnino po zavarovancu, ob izpolnjevanju pogojev (na delu smrt/bolezen ni, drugače 5 zavarovalne/10 pokojninske dobe).

13

Upravičenci: otroci, posvojenci (ožja družina)// drugi otroci ob pogoju preživljanja – pastorki, vnuki… // starši, očim, posvojitelj – nezmožni za delo// bratje, sestre - brez lastnih dohodkov

Otrok do 15 zmeraj, do 26 redno šolanje. Izguba s poroko.

Neomejeno za prizadete otroke!!!

Odmera: na podlagi vdovske pok.!!! Višina odvisna od št. družinskih članov.

- 1 upravičenec 70 % od osnove (ta znaša min 45%osnove za pokojnino umrlega)- 2 – 80; 3 – 90; 4+ - 100

Postopek za pridobitev pravic iz ZPIZ

1.st.: območna enota zavoda, 2. st. : enota v LJ (za medn.: LJ/predstojnik zavoda)

Vedno revizija, stroške krije zavod. Možnost sodnega varstva v 30 dneh od odločbe UO. SD sodišča. Zavarovanec mora povrniti škodo npr. zaradi napačnih informacij …

Ali državna pokojnina sodi v sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja? DA/NE utemeljiJe v ZPIZ, vendar je po svoji naravi socialna pomoč. Torej ne, ne sodi. Sedaj bo prenesena v ZSVarPre in bo tako tudi uradno pridobila naravo socialnih pomoči.

Pogoji: 65 let, 30 let preb. v SLO, stalno preb. v SLO, pod cenzusom.

Znaša 33% minimalne pok. Osnove.

Ali so do starostne pokojnine upravičeni vsi državljani in prebivalci RS DA/NE Utemelji

Ne, le tisti, ki so bili zavarovani (gre za pravico iz socialnega zavarovanja) in seveda izpolnjujejo pogoje.

*Vrste sistemov za zagotavljanje varnosti dohodka v starosti

Obvezno socialno pokojninsko zavarovanje, zasebna zavarovanja, vzajemna zavarovanja, sistem enotnih nacionalnih univerzalnih pokojnin, dodatna pokojninska zavarovanja.

*Zavarovanci po ZPIZ

Delavci v RS, nosilci JO, napoteni D, SLO v tujini, SZ in kmetje z dovolj prihodkov, vajenci, vrhunski športniki, brezposelni z nadomestilom, družinski pomočnik invalida, 1 starš s prejemkom;

Dijaki, Š, na praksi - samo za invalidnost, telesno okvaro, pri delu

Prostovoljno: suspenz, podiplomsko izobraževanje, tujci po MP, drž če min 5let v 10l zavarovani

INVALIDI

Opredeli pojem poklicne bolezni in poškodbe pri delu, kako se kaže njihovo uveljavljanje v različnih sistemih socialne varnosti

Poškodba pri delu je:

1. vsaka poškodba v vzročni zvezi z delom;2. vsaka poškodba na:

14

- redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj (redna pot ne sme biti prepovedana pot), - službeni poti,- redni poti od stanovanja oz. delovnega mesta do zdravstvene ustanove in nazaj, če je delavec s strani

svojega osebnega zdravnika napoten k zdravniku specialistu.

Poklicna bolezen je vsaka bolezen, ki je povezana z daljšim in neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na zdravje delavca.

Uveljavljanje: v ZZ 100% kritje, ni doplačil; pri invalidskem zavarovanju ni pogoja gostote zavarovanja, ugodnejša odmera; če umre, ni pogojev na strani umrlega za vdovsko pokojnino

Ali imajo vsi delovni invalidi pravico do invalidske pokojnine?

Ne; upravičeni so le tisti, ki izpolnjujejo pogoje. Torej 1. kat. Vsi, če poklicna bolezen ali poškodba pri delu. 2. kat. Le starejši od 50.

Če ne gre za poklicno tveganje, so pogoji še strožji. Zahteva se tudi določena zavarovalna doba.

Opredeli invalide in opiši njihove pravice v naši ureditvi

Def: trajna ali trajnejša prirojena ali pridobljena telesna ali duševna motnja v delovanju človeškega telesa, ki je ni mogoče medicinsko odpraviti.

Kategorije invalidnosti:

- invalidnost I. kategorije; - invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, le-ta pa mu

ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; - invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker

je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 starosti.

Delitev invalidov:

- delovni (pravice iz inv. zavarovanja, izgubijo delno/celotno delovno zmožnost)

- druge invalidne osebe (vojni, od rojstva - SP)

Pravice:

Pravica do invalidske pokojnine

Pravice invalidov s preostalo delovno zmožnostjo

- rehabilitacija in nadomestilo (poklicna! Za 2. in 3. kat., ki niso upravičeni do pokojnine; dolžnostno upravičenje, nadomestilo)

- delo s krajšim DČ (delna inv. pokojnina)

- pravica do premestitve in nadomestila

- pravica do nadomestila za invalidnost (poleg drugih pravic za 2. kat. 50+ brez pokojnine in 3. kat. )

15

Invalidnina za telesno okvaro (samostojna pravica, onesposobljenost min 30%, nadomestilo za tel. Okvaro v času zavarovanja, če izven dela pogoj pok. Doba)

Dodatek za pomoč in postrežbo (uživalci pokojnin, pa tudi aktivni npr. slepi, potreba po posebnem zavarovanju)

Sistem invalidske pokojnine, pogoji za pridobitev, odmera.

Pravico do invalidske pokojnine pridobi zavarovanec, pri katerem je nastala:

- invalidnost I. kategorije; - invalidnost II. kategorije, če brez poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo ustrezno delo, le-ta pa mu

ni zagotovljena, ker je star nad 50 let; - invalidnost II. ali III. kategorije, ki mu ni zagotovljena ustrezna zaposlitev oziroma prerazporeditev, ker

je moški že dopolnil 63 let oziroma ženska 61 starosti.

Če je invalidnost posledica bolezni/poškodbe pri delu pridobi pravico do invalidske pokojnine ne glede na pokojninsko dobo, drugače so določeni pogoji, koliko pokojninske dobe mora invalid imeti, da pridobi pravico.

1/3 med SP in 20im letom; ¼ za 20-30, kadarkoli zavarovan za 3m če mlajši od 21 ali zgolj zavarovan

3. osnova = enaka kot pri starostni pokojnini. Če je zavarovanec delal manj kot 18 let, se vzame povprečna plača vseh delovnih let.

4. odstotni delež odmere: 72.5% osnove za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu ali poklicne bolezni; pri bolezni ali poškodbi izven dela se invalidska pokojnina odmeri od pokojninske osnove v

odstotku, določenem glede na dopolnjeno pokojninsko dobo (enako kot pri starostni pokojnini). Ta invalidska pokojnina se odmeri zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnjenim 63. letom (M) oz. 61. letom (Ž), najmanj v višini 45% (M) oz. 48% (Ž) pokojninske osnove + 1,5% za dodatno leto

Upravičenec lahko izbira med starostno in invalidsko pokojnino ter si izbere višjo.

Ali ima invalid s preostalo možnostjo za delo pravico do invalidske pokojnine? da/ne + utemeljitev

Da, če izpolnjuje dodatne pogoje: starost (v II. Kat. nad 50 – ni več rehabilitacije, v II. In III. Nad 61/63 –ni več prerazporeditve) in zavarovalno dobo (1/3 med 20 letom in SP), razen če gre za poškodbo pri delu ali poklicno bolezen.

Pravice v primeru zavarovančeve smrti

vdovska, družinska pokojnina, odpravnina, oskrbnina, posmrtnina, pogrebnina (zadnji dve iz ZZ)

Zavarovanci po ZPIZ

Delavci v RS, nosilci JO, napoteni D, SLO v tujini, SZ in kmetje z dovolj prihodkov, vajenci, vrhunski športniki, brezposelni z nadomestilom, druž. Pomočnik invalida, 1 starš s prejemkom;

Dijaki, Š, na praksi: za invalidnost, telesno okvaro, pri delu

Prostovoljno: suspenz, podiplomsko izobraževanje, tujci po MP, drž če min 5let v 10l zavarovani

*Uveljavljanje pravic

16

Na 1. st. območna enota zavoda, na 2. st. enota na sedežu Zavoda. Nato sodišča. Revizija po UD. Zahteva zavarovanec ali pristojni zdravnik.

ZDRAVJE

Ali se denarno nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja vedno izplačuje od prvega dne da/ne + obrazloži.

Da, v SLO ne poznamo t.i. karenčnih dni. Upravičenec prejema torej že od prvega dne socialnega primera nadomestilo, od vrste SP pa je odvisno, ali ga krije DD ali Zavod.

So vse ekonomsko aktivne osebe in družinski člani vključene v zz?

Ne, vključeni so tudi prejemniki socialnih dajatev (brezposelni, javna dela, upokojenci, …)

Ali so vsi prejemniki pokojnin obvezno zdravstveno zavarovani?

NE, samo če imajo stalno preb. v SLO.

Vse zdravstvene storitve iz obveznega zdravstvenega zavarovanja so plačljive. DA/NE, Utemelji (1t)Ne, plačljive niso pri poškodbah pri delu oz. poklicnih boleznih, preventivne zdravstvene storitve,zdravil as pozitivne liste in za otroka

Razmerje med načelom solidarnosti in samoodgovornosti v obveznem zdravstvenem zavarovanjuSkupnost po načelu solidarnosti pomaga pri povečanih stroških. Oseba naj ravna tako, da bo nastop SP minimalen možen in aktivno prispeva k odpravi posledic. Samopoškodbe torej niso znotraj SZ. (problem, ker to določa Pravilnik) Bolj tvegan način življenja pa je ok.

Primerjava nacionalne zdravstvene službe in obveznega zdravstvenega zavarovanja!

NZS: odgovornost za medicinsko oskrbo je v celoti stvar države, nosilec=izvajalec, prosta izbira zdravnika, omejen dostop, vključeni vsi preb., vpliv le prek volitev, dobra oskrba

OZZ: Nosilec ni isti kot izvajalec, vključeni vsi preb., prek prispevkov, večji vpliv prek načela samouprave, bolje varovan položaj zav. – prem. narava pravic

Ali je osebni zdravnik tisti, ki odloča o uveljavljanju vseh pravic iz OZZ-ja/glede postopkov in terapij?

Ne, o začasni nezmožnosti za delo odloča tudi imenovani zdravnik oz. na pritožbeni ravni komisija.

Imenovani zdravnik odloča o: napotitvi na zdraviliško zdravljenje, upravičenosti zahteve za medicinsko tehnični pripomoček, upravičenosti do zdravljenja v tujini.

Ali je pravica do zdravil omejena? (DA/NE)

Recept napiše zdravnik, samo preko njega ... Izbrati mora generično zdravilo, cenejše. Za zdravila +, ki niso na pozitivni listi in ki niso za otroke, se zahteva doplačila.

Ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanjaNe, le zavarovanci in njihovi družinski člani. * lahko so zavarovani iz drugega naslova

Ali je pravica do nadomestila za nego in varstvo po ZZVZZ časovno omejenaDa, omejena je v dnevih, mesecih ali z dopolnitvijo določene starosti otroka.

17

Ali nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni vedno krije Zavod za zdravstveno zavarovanje? DA/NE utemelji

Ne, tudi delodajalec. DD krije 30 dni, nepoklicne bolezni absolutno 120 dni v letu in neomejeno poklicne bolezni. Po 31. dnevu bolezni krije zavod. Izjemoma Zavod krije od prvega dne: presajanje, kri , nega, spremstvo, če DD že 120dni.

Ali vse osebe, ki so obvezno zdravstveno zavarovane, dobijo nadomestilo plače? Utemelji in povej, kdo je aktiven.

Ne, zgolj tiste, ki so aktivne (ne pa upokojenci, otroci …). Aktivne so: delavci, samozaposleni, kmetje, športniki, lastniki P, na vojaškem roku, tujci ki se izobražujejo v SLO/ ne morejo uveljavljati svojega ZZ

Ali je potrebno vse storitve oz. dajatve iz zdravstvenih zavarovanj doplačati

NE. Obvezno zdravstveno zavarovanje krije nekatere storitve (nujna med. pomoč, zdravila niso vsa za doplačati, preventivne storitve, otroci, mame, HIV, , vojaški invalidi, rehabilitacija, določena zdravila … )

Problematika doplačil.

Manjšajo le stroške nosilca, a ne dajatev zdravstva. Prevaljevanje! So nepravična – breme za kronične bolnike, za manj premožne (premije so fiksne). Rešitev bi bila premija, postavljena glede na dohodek, večja gospodarnost ali pa višanje prispevkov.

Uveljavljanje pravic iz ZZ

Pri uveljavljanju storitev je osnovna pravica do proste izbire zdravnika oz. zdravstvenega zavoda (procesna pravica, zlasti pomembna za SZ pacienta – zdravnik dolžnost, da ga sprejme). Izbrani osebni zdravnik je vratar v sevt zdr. storitev – napotitev zmanjšuje stroške, ne velja za psihiatra, prenosljive B in tuberkulozo. Prvi dostop do os. Zdravnika je neomejen. Na lastno pobudo, lahko pa te zavrne. Poda ti diagnozo, napotnico …

2 NAČELI: PRISPEVEK PO ZMOŽNOSTIH, PREJEMANJE PO POTREBAH

Možnost drugega mnenja, varuh bolnikovih pravic, možnost intervencije ZZZS, sodno varstvo.

Pri denarnih dajatvah je potrebno ugotoviti začasno nemožnost dela. Do 30 dni ugotavlja osebni, nad pa imenovani zdravnik. Možna je pritožba na zdravstveno komisijo.

V primerih nesoglasja imaš pravico do pritožbe pri izvajalcu, nato pri organu nadzora (zavod, min. ). ima pravico do 2. mnenja, a le enkrat za eno stvar. Obvezen je tudi pogovor z IZ.

V primeru kršitve pacientovih pravic – pred izvajalcem, pred zdr. komisijo, tožba.

Strokovna in pravna pomoč – zastopnik pacientovih pravic.

Storitve v ZZ

PRAVICE DO DAJATEV V NARAVI

1. preventivne dajatve/storitve (PREPREČEVANJE NASTOPA B, ZGODNJE ODKRIVAJE, PREPREČEVANJE POSLABŠANJA Z MED. REHABIITACIJO)

18

2. kurativne dajatve- storitve zdravljenja

a) zdravniško zdravljenje (osnovno in specialistično - le z licenco zdravniške zbornice)

b) bolnišnično zdravljenje ( predvsem aktivni ukrepi, lahko tudi paliativno zdravljenje)

c)zdravljenje in nega na domu

d) medicinska oskrba v SV zavodu

- pravica do medicinske rehabilitacije (začetek celostne, povrnitev zmanjšane življenjske funkcije, zdraviliško zdravljenje)- pravica do zdravil na recept (pozitivna in vmesna lista, *nerazvrščena je popolnoma plačljiva)- pravica do medicinsko-tehničnih pripomočkov (doplačila!)- pravica do obvezilnih materialov

DENARNE DAJATVE- denarno nadomestilo (glej gor)- pogrebnina, posmrtnina (povrnitev stroškov pogreba zavarovanca, 1kratna socialna pomoč družinskim članom – 100-150% min plače)- povrnitev stroškov prevoza (akcesorna, če je potrebno na zdravljenj v tuj kraj, le v določenih primerih – brezplačne storitve, operativno z., presaditve, zahtevne operacije …)

- denarno nadomestilo za nego (80%, nega otroka in zakonca, tudi če nista zavarovana)

*razbremenilne dajatve = eksonerativne (npr. ni ti potrebno plačevati prispevkov za družinske člane, ker so zavarovani preko tebe ipd)

BREZPOSELNOST

Ali starejši brezposelni uživajo posebno varstvo da/ne + obrazloži (primerjaj z belgijsko ureditvijo)

Da, 50+ imajo ugodnejša zavarovanja za primer brezposelnosti – nadomestilo traja več časa (sedaj 19 mesecev za starejše od 50 in min. 25 leti zavarovalne dobe, 25 mesecev za starejše od 55 let in min. 25 leti zavarovalne dobe). Če jim po koncu prejemanja nadomestila manjka le še eno leto do upokojitve, jim zavod plačuje PIZ prispevke. Izjemoma se pri starejših upošteva dvakratna brezposelnost tako, da prejmejo 2kratno nadomestilo brez da bi se odštelo že »«porabljeno dobo (pogoj: starejši od 50, min. 25 let zav.)

Belgijci namesto podaljšanja nadomestila poznajo možnost predčasne upokojitve!!

Ali imajo delno brezposelni pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti?

V Slo ne, po MOD (K 168) pa bi morali imeti! V Sloveniji dejansko breme delne brezposelnosti nosijo DD, zakon pa predvideva nekaj vzpodbud, subvencij …

Ali ima vsaka brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila iz ZZZPB? DA/NE

Ne, le če je zavarovana in izpolnjuje še druge pogoje.

19

Trajanje nadomestila za brezposelne je neomejeno - DA/NE Utemelji!/ Ali nadomestilo za brezposelnost vedno traja 1 leto?

Ne, je omejeno in to različno glede na zavarovalno dobo.

1-5 let 3m, 5-156m, 15-25 9m, 25- 12m, če 50+ 19m, če 55+ 25m

Pridobitev in uveljavljenje pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.

Pogoji:

- trajanje zavarovanja (v zadnjih 24m vsaj 9m)

- POZ prenehala brez krivde/volje (NE: RO, IO, nezakonita odpoved in niso uveljavljali zakonitosti, nosilci JF, ki ne uveljavljajo pravico do vrnitve na prejšnje mesto) SZ iz objektivnih razlogov npr. stečaj)

- Uveljavljanje pravic (30 dni po prenehanju obv. Zavarovanja, max 60 dni)

Uveljavljanje:

1. st pooblaščeni delavec Zavoda. Po 15d od vročitve pritožba na organ zavoda, v 30 dneh na sodišče

Pravica do denarnega nadomestila je edina pravica iz zav. za brezposelnost DA/NE, kratko utemeljiNe, tudi plačevanje prispevka za PIZ do upokojitve, prispevkov iz PIZ in ZZ, povrnitev potnih in selitvenih stroškov! Poleg tega zakon predvideva možnost APZ (npr. nadomestitve, delitve, javnih del …)

Je zavarovanje za brezposelnost edina pravica brezposelnega?

Ne, tudi denarna SP, APZ, plačevanje prispevkov …

Ali se lahko nadomestilo za brezposelnost izplačuje samo v denarni obliki? (DA/NE)

Da, ker gre za nadomeščanje dohodka.

Ali pravica do denarnega nadomestila za brezposelne preneha, če ta zavrne ustrezno zaposlitev?

Da, razen če je ponujeno zgolj delo po pogodbi – v tem primeru se nadomestilo samo zniža (2m za 50%)

Ali so brezposelni dolžni sprejeti le ustrezno zaposlitev? DA/NE + utemelji (1T)Ne, dolžni so sprejeti tudi primerno.

Ustrezna: dol/nedol. čas, isti tarifni razred kot v zadnjem letu, ista st. izobrazbe, max 1h oddaljenosti

Primerna: do 1. st. nižja izobrazba, 1,5h (izjema samohranilke …)

Ali so samozaposleni obvezno zavarovani za primer brezposelnosti

Da, po novem zakonu ZUTD!

Odsotnost primernega dela je edini pogoj za uveljavitev pravic iz ZZZPB; DA/NE

Ne, oseba mora biti zavarovana dovolj dolgo (v zadnjih 24m vsaj 9m), pravice mora tudi uveljavljati (v 30 dneh), brez dela pa ne sme ostati po svoji krivdi oz. volji.

20

STARŠI

Naštej in na kratko opiši pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Zdravstvene storitve v celoti krije ZZZS.

Pravice vezane na otroka.

Kdo? Aktivne osebe (zaposleni, SZ, poslovodje, kmetje v PIZ in njihovi družinski člani) in prejemniki socialnih dajatev (nadomestilo za čas B/iz ZZ po prenehanju POZ/starševsko, delo s krajšim DČ zaradi starševstva, javna dela).

Uveljavljanje n varstvo pravic: 1. st. CSD, 2. st. MIN.

Potrebno je obveščati DD o izrabi starševskega dopusta (30d prej), o porodniškem (3d po rojstvu otroka) …

Pravice do:

1. starševskega dopusta

- Porodniški (105 dni, nastopi 28 dni pred rokom), očetovski (le polna odsotnost, 90 dni), dopust za nego in varstvo otroka (oče ali mama, če hkrati – dogovor o izmenjevanju, 260 dni), posvojiteljski (120 oz. 150 dni; ne če je že izrabil porodniški dopust ali gre za enostransko posvojitev)

- Za zavarovanko obvezen

2. starševskega nadomestila

- Porodniško, očetovsko, posvojiteljsko nadomestilo in nadomestilo za nego in varstvo otroka; je nadomestilo, za čas starševskega dopusta

- Povprečna osnova je tista, od katere prispevki zadnjih 12m- Višina je 100% osnove (min: 55% minimalne plače, max: 2,5kratnik maksimalne plače); porodniško

nadomestilo pa je neomejeno!- Trajanje je vezano na starševski dopust, razen pri očetu kjer po 15 dnevih plačevanje zgolj socialnih

prispevkov

3. krajšega delovnega časa

- ½ delovnih obveznosti, do 3 leta če 1 otrok, do 10 let/zapusti trgdela če 4 otroci ali več. Do 18 za posebno varstvo in nego otroka.

- Le eden od staršev, tudi SZ!

Varstvo materePred in po porodu porodniški dopust (105dni), starševsko nadomestilo, nato dopust za nego in varstvo (260dni). V sistemu starševskega varstva starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek na veliko družino, delno plačilo za izgubljen dohodek, dodatek za nego otroka. Možnost krajšega delovnega časa od polnega. Enostarševske družine – višji OD, višji min dohodek, težje zaposljiva oseba.

Pravica do starševskega nadomestila Vrste starševskega nadomestila so:

- porodniško nadomestilo – izplačuje se med porodniškim dopustom;- očetovsko nadomestilo – izplačuje se med očetovskim dopustom;- nadomestilo za nego in varstvo otroka – izplačuje se med dopustom za nego in varstvo otroka;- posvojiteljsko nadomestilo – izplačuje se med posvojiteljskim dopustom.

21

Starševsko nadomestilo traja ves čas starševskega dopusta; izjema: če oče izkoristi očetovski dopust, mu nadomestilo pripada le za 15 dni, ostalih 75 dni država plačuje samo prispevke za socialno varnost od minimalne plače.

Upravičen, kdor zavarovan!

Ali št. otrok v družini vpliva na trajanje pravice do krajšega delovnega časa zaradi starševstva-DA/NE Utemelji!

Da, za enega do 3 let, po 4 lahko celo zapusti trg dela! Paziti pa je treba na starost otrok.

Ali je pravica do starševskega dopusta edina pravica iz zavarovanja za starševsko varstvo? da/ne

Ne, tudi nadomestilo in pravica do dela s krajšim DČ.

So vse mame upravičene do porodniškega dopusta?

NE, le zavarovane

Pravica do krajšega delovnega časa in zakaj bi utegnila biti takšna ureditev diskriminatorna?

Ker si lahko privoščijo le bogatejši, ki jim zadostuje kritje v višini minimalne plače.

Ali sta starševski dopust in starševsko nadomestilo edini dve pravici iz naslova starševskega varstvaNe, še delo za krajši DČ.

So dajatve ob materinstvu le denarne?

Ne, tudi v naravi, možnost odsotnosti z dela.

Pravica do krajšega delovnega časa po ZSDP je neomejena; DA/NE utemelji

Ne, do 3 leta enega otroka/ do 6 leta dveh. Če ima oseba 4 ali več otrok in najmlajši še ni dopolnil 10 let/ prizadeti ne še 18.

Opredeli pravico do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila

Očetovski dopust le polna odsotnost, 90 dni, 15 v prvih 6m; če oče izkoristi očetovski dopust, mu nadomestilo pripada le za 15 dni, ostalih 75 dni država plačuje samo prispevke za socialno varnost od minimalne plače. Diskriminacija?

Uveljavljanje pravic

CSD materinega preb. Na prvi stopnji, na drugi pa ministrstvo.

Potrebno je obveščati o spremembah DD in CSD.

OTROCI IN DRUŽINA

Pravice v korist otrok v sistemu SV/Kako je v sistemih soc. zavarovanj pri nas zavarovana korist otroka?

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družinska pokojnina, do katere imajo pravico tudi otroci, v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanje - otroci zavarovani kot ožji družinski člani- do katerega leta; izjema

22

otroci- plačevanje zdravil ipd., sistem družinskih prejemkov- pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek, otroški dodatek, dodatek za veliko družino; v sistemu Zavarovanja za starševsko varstvo npr. pravica do krajšega delovnega časa (do katere starosti otrok, če so 4 otroci enemu od staršev ni treba delati ....,

*posebnosti za otroke s posebnimi potrebami- (npr. v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja prav tako zavarovani kot ožji družinski člani- neomejeno trajanje...)

Naštej pravice določene v korist otrok v sistemih SV + na kratko opiši

Ob rojstvu:

- starševski dodatek (77 po rojstvu mati, po 78. tudi oče; neodvisen od premož., 1 leto, ok 200 eur; POGOJ: mati in otrok drž. SLO oz. EU)

- pomoč ob rojstvu otroka (v denarju ali naravi, 1krat, univerzalna, POGOJ: stalno preb. Matere ali očeta v SLO)

Za preživljanje in izobraževanje:

- otroški dodatek (eden od staršev /otrok sam/3. os, pogoj je prijavljeno preb. Otroka v SLO, ne: starši ne skrbijo, ZZS/ZZ, zaposlen, v funk. Varstvu, izjemoma do 26**** novi Z le do 18!!!!, 20% več če ni v vrtcu)

- dodatek za veliko družino

Za telesno in duševno prizadete (glej dol)

Ali je otroški dodatek edina pravica iz družinskih prejemkov?

Ne, še dodatek za veliko družino, starševski dodatek, pomoč ob rojstvu, za duševno in telesno prizadete.

Ali je dodatek za veliko družino odvisen od števila otrok? DA/NE + utemelji (1T)

Da, če je število 4 ali več, je 80 eur višji, sicer pa okoli 400 eur. (1krat letno, pogoj: skupno preb. V SLO, do 18/26)

Pravice ki se nanašajo na varstvo otrok z težjimi duševnimi in telesnimi motnjami

Iz ZZ (neomejeno zavarovani), PIZ (neomejena pravica do družinske pokojnine), ZSV (do18 leta pravica do dela s krajšim DČ, daljši dopust za nego in varstvo).

Iz sistema SV:

- dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (1 od staršev, če ni v instit. Varstvu, odobri komisija, pogoj: stalno preb otroka v SLO, enotno 100 oz. 200 eur, do 18 oz. 26)

- delno plačilo za izgubljeni dohodek (Pogoji: komisija/drž. SLO/EU + stalno preb. V SLO Otroka in starša, starš ki odpove POZ/sklene za krajši DČ, višina min plače, vključitev v vsa zavarovanja, do 18 – nato druž. pomočnik)

Ali so enostarševske družine v SLO zakonodaji na področju socialne varnosti posebej varovane? Utemelji!

Otroški dodatek, višje določen minimalni dohodek, po APZ veljajo za težje zaposljive osebe.

23

Ali je pravica do otroškega dodatka univerzalna? da/ne + utemeljitev

Ne, določen je nek cenzus – 99% povprečne plače na otroka.

Ali se pravice iz družinskih prejemkov vedno izplačujejo v denarju?

Ne, CSD lahko v naravi. Tudi npr. ob rojstvu paket E.

*Postopek uveljavljanja pravic

Isto kot pri starševskemu varstvu. Časovne omejitve za uveljavljanje – OD 90 dni po rojstvu, vsako leto nov zahtevek; pomoč ob rojstvu v 60 dneh …

SOCIALNO VARSTVO

Ali se denarna socialna pomoč vedno izplačuje v denarju da/ne + obrazloži

Ne, lahko tudi v naravi (npr. kot hrana)

Ali ima denarna socialna pomoč edina naravo (vsaj delno) pravic socialnih pomoči? da/ne

Ne, tudi državne pokojnine, varstveni dodatek, oskrbnina.

Ali imajo vse brezposelne osebe pravico do denarne pomoči

Ne, le če obj. razlogi brezposelnosti (ne odpoved po krivdnem razlogu, po lastni želji) oz če skrbijo za otroka oz. odraslega družinskega člana namesto doma in izpolnjujejo pogoje (min dohodek pod 226 eur, premoženje pod 60kratnikom min dohodka). Ne smejo biti v zaporu, morajo se prijaviti na Zavod, ne smejo neutemeljeno odklonit dela.

Denarno socialno pomoč prejemajo vsi državljani RS, ki izpolnjujejo premoženjski in dohodkovni cenzus. DA/NE, Utemelji. (1t)

Ne nujno, izredna pomoč tudi če presegajo cenzus! Poleg tega velja omejitev glede na vzrok prenehanja POZ.

Ali imajo vsi tujci pri nas pravico do denarne socialne pomoči? DA/NE + utemelji (1T)

Da, če imajo tu stalno prebivališče. Državljani EU pa upravičeni do vsega, če so aktivni.

Ali je denarna socialna pomoč pogojena z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi

Ne, to velja le za splošno denarno pomoč. Druge denarne socialne pomoči (npr. izredne, kategorične) pa tudi brez pogoja odpovedi. Pa tudi splošna denarna pomoč ni pogojene, če … (glej dol)

Ali imajo osebe, ki jim je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi pravico do denarne socialne pomoči?

Ne, razen v izjemnih primerih – skrb za otroka oz. odraslega. Po 6m pa tudi če tak razlog…

Ali je denarna socialna pomoč edina pravica iz socialnega varstvaNe, obstajajo tudi socialne storitve

a) Preventivne

24

b) Kurativne

- svetovanje posamezniku (prva socialna pomoč, osebna pomoč)

- pomoč družini (za dom, pomoč na domu, socialni servis)

- institucionalno varstvo (domovi za starejše, za odrasle, za otroke)

- izbira družinskega pomočnika (namesto instit. Varstva, min plača, običajno družinski član)

- pomoč delavcem (svetovanje, pomoč pri uveljavljanju pravic)

- vodenje in varstvo z zaposlovanjem pod posebnimi pogoji (prizadeti …)

Ali je višina denarne socialne pomoči odmerjena za vse enako?

Ne, gre za odmero v višini razlike …

Kako se odmeri socialno pomoč?

Kot razliko med dohodkom upravičenca in cenzusom/pragom revščine.

Ali je denarna socialna pomoč vedno izplačana v znesku minimalnega dohodka? Na kratko utemelji

Ne, odvisno od drugih dohodkov os.

Ali so vsi državljani DČ EU upravičeni do denarne socialne pomoči?Ne, le aktivni!

Denarno socialno pomoč dobijo vsi državljani, ki nimajo lastnih dohodkov-DA/NE Utemelji!

Ne, pomemben je tudi premoženjski cenzus, ki znaša 60kratnik minimalne plače. V to premoženje se ne vključuje osebno vozilo in stanovanje.

Poleg tega pa morajo tudi izpolnjevati določene pogoje (glej gor).

Ali je denarna socialna pomoč časovno omejena? DA ali NE

Da! 3m + podaljšanje še 3m. 1 leto: 60+ in invalidi. Izjemoma neomejena.

*Postopki uveljavljanja pravic iz sistema socialne pomoči

Zač. Postopka na zahtevo upravičenca ali po UD – dogovor med upravičencem in izvajalcem. Če storitev ni OK, v 8dneh pritožba, odloči Svet Zavoda, nato pritožba na ministrstvo.

Vloga socialne inšpekcije.

* Značilnosti slovenskega sistema socialne pomoči

Subsidiarnost, iz proračuna, ind. in konkr., enostransko socialno razmerje, URS ne omenja (2. člen, dostojanstvo), ZSV

25

3. »COPY-PASTE« IZ FORUMA – VPRAŠANJA + ODGOVORI!!

A mi zna kdo povedat potem, če se denarna socialna pomoč vedno izplačuje v denarju? Jst bi rekla, da ja, glede na to da je denarna. Ampak glede na to, da moraš utemeljitev zraven napisat, mal dvomim v to, ker ne vem kakšno utemeljitev bi tu napisala ..Any ideas?

možno tudi v naravi če se ne uporablja v skladu z namenom, za katerega je bila dana

Skripta: Pravice zaradi preostale delovne zmožnosti lahko pridobijo invalidi, ki še niso dopolnili polne starosti (dodatni pogoj je, da so vključeni v obvezno zavarovanje, oz. če niso, morajo izpolnjevati pogoje poklicne in invalidske dobe za pridobitev invalidske pokojnine). Če pa so že dopolnili polno starost, so upravičeni do invalidske pokojnine.

Vprašanje na izpitu: Ali ima invalid s preostalo možnostjo za delo pravico do invalidske pokojnine? da/ne+utemeljitev!

Kaj je zdej tle pravilen odgovor?Da, če so dopolnili polno starost? Ne, razen če so dopolnili polno starost? Oboje?

Jaz bi dala DA in potem utemeljila zakaj! Ker pač jo imajo pod pogojem, da dopolni polno starost.... Ne moreš dat da je nima

1. A mi zna kdo razložit odmerni odstotek pri starostni pokojnini? V skripti piše tole: Odmerni odstotek: 35/38% za 15 let zavarovalne dobe, za vsako leto se doda 1,5%. Npr. moški pri 40 letih pokojninske dobe: 35%+37,5% (t.j. 25 let*1,5%)-72,5%. Ženska pri 38 letih delovne dobe: 38%+34,5%-72,5%. Ampak men to res

ni nč jasno Že una osnova formula (35/38% za 15 let...) mi ni jasna, primer pa sploh ne! A pr moških, ne glede na to kok pokojninske dobe majo, vzameš 35%, pr ženskah pa, ne glede na pokojninsko dobo, 38%? In pol vse, kar je nad 15 let, pomnožiš z 1,5%, in to sešteješ? Pol pa od tega 72,5% (to je nadomestitvena stopnja, ne? neki se iz financ spomnem) odšteješ? In to je to? Če je pa še polna starost, al pa polna delovna doba, se pa

še bonuse/maluse upošteva, poleg tega? A je to to?

2. Ok, druga stvar. V skripti piše tole: Poznamo pa institut najnižje starostne pokojnine, ki je 35% najnižje pokojninske osnove (35% od 535 eurov je 180 eurov). V čem je sploh fora najnižje starostne pokojnine? A to pomen, da kšni ljudje dobivajo pač samo 180€ pokojnine? Tko bi si vsaj jst razlagala, samo mi ni jasno, ker je v skripti napisano tut, da je najnižja pokojninska osnova neki čez 500€, in da če te osnove posameznik v tistih svojih 18 letih, k se upoštevajo, ne doseže, potem se ne upošteva njegova pokojninska osnova, ampak ta, najnižja pokojninska osnova. In, pol bi blo men logično, da se od te osnove upošteva unih 72,5% (una

nadomestitvena stopnja iz 1.vprašanja), tko da ne vem kako so do teh 35% pršli... Res mi sploh ni jasno Kaj sploh predstavlja teh 35%?

3. Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju so po 2. generalni klavzuli zavarovanci vsi državljani RS s stalnim prebivališčem pri nas. V skripti je poleg tega napisan še dodatni pogoj: dohodki oseb v zadnjih treh mesecih ne dosegajo polovice povprečne plače (oz. četrtine, če živijo z družinskimi člani).A ta dodatni pogoj velja potem za te državljane (sklepam, da so potem pod temi državljani mišljeni

26

neaktivni+njihovi družinski člani)? Ampak če je to res, če mora ta pogoj res nujno veljat za te državljane, zakaj se potem to imenuje generalna klavzula, če očitno ni generalna, glede na to, da ma dodan pogoj? • vsi državljani Slovenije s stalnim prebivališčem (zaradi te klavzule naš sistem obveznega zdravstvenega zavarovanja glede kroga zavarovanih oseb približuje nacionalnemu sistemu zdravstvenega varstva) v Sloveniji, ki niso zavarovani drugače (npr. klošarji) – njihove prispevke plačuje občina stalnega prebivališča oz. občina zadnjega stalnega prebivališča;

4. Potem se pri pokojninskem in invaldiskem zavarovanju pojavlja ena IPS revizija. A kdo ve, kaj pomeni kratica IPS? Sm guglala, pa ne najdem

5. Pri denarni socialni pomoči piše, da če je upravičenec brez sredstev za preživljanje iz subjektivnih razlogov, se ta subjektivni razlog upošteva le prvih 6 mesecev. Tuki sam rabm potrditev Če jst dam odpoved, ker mi služba ne sede več, in nimam nobenih sredstev, bom prve pol leta dobivala denarno socialno pomoč, pol pa ne več, ne glede na to, da bom sredstva za preživljanje zdej mela al ne?

6. Ok, še eno iz starostne pokojnine. Ta starostna pokojnina mi res živce žre Pr ženskah, k so se zaposlile pred 18. letom, se lahko minimalna starost zniža. V skripti piše, da so ženske, ki so delale med 15. in 18. letom, a ne ves čas, v slabšem položaju, ker morajo doseči 38 let delovne dobe... Zakaj so v slabšem položaju? Ni mi jasno Ne štekam, kaj ma tudi veze delovna doba, če se jim samo minimalna starost zniža... Pa tut ni mi jasno uno "a ne ves čas"... A pol morjo neprekinjeno delat pred 18. letom, da se jim sploh kej upošteva, al kako? Nč ne štekam sploh

za 15 let zavarovalne dobe je določeno 35% oziroma 38%, manj kot 15 let zavarovalne dobe se sploh ne upošteva.če dela več, se pol množi s 1,5%, ampak osnova je vedno 15 let zavarovalne dobe.zato ker ženske delajo manj, imajo potem tudi večji %, da so potem na istem.

najnižja pokojnina za tiste, ki so delali 40 let je 535 eur največja pa pol 4x najnižje osnove.

najnižja pokojninska osnova je ravno teh 35%, ker če je npr. moški star 65 let in delal samo 15 let in nič več , dobi tistih 180 eur, če pa ima več let pokojninske dobe, se mu tisto nad 15 sešteva z 1,5%.

vsaj tko si jst razlagam ...

IPS = istospolna partnerska skupnost mogoče? IPS revizija je pri uveljavljanju in varstvu pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja... Konkretno pa tole piše: IPS: obvezna revizija, ki je drugi upravni postopki ne poznajo. Vse pozitivne odločbe (s katerimi se prizna pravica) morajo v obvezno revizijo (izjema: odločbe o mednarodnih sporazumih). O reviziji odloča drugostopenjski organ. Če je bila vložena tudi pritožba, lahko odloči o pritožbi in reviziji. Če revizije ni v treh mesecih, se šteje, da je bila odpravljena in da je pravica priznana.No, ja, pa sej najbrž je bolj važno da vemo kaj je to, kot pa kaj pomeni kratica izredno pravno sredstvo, mogoče je to mišljeno.

pri socialni pomoči se gleda razlog prenehanja PZ, če preneha zaradi D, potem 6 mesecev ne more uveljavljati pravice do soc. pomoči. po 6 mesecih pa se gleda na to kot na objektivni razlog in lahko.

tisto pri ženskah med 15. in 18. letom ... kolkr jst razumem, če se npr. zaposli pri 16. letih, je upravičena do 2 let znižanja starostne meje, torej pomoje more delat ves čas med 15. in 18. letom, da se ji to upošteva. go figure now.

27

glede unih ženska pa - niso one v slabšem položaju, ampak druge ženske, predvsem tiste, ki so se zaposlile pri 18ih in morajo čakati do 58 leta, da se upokojijo, medtem ko se tiste, ki so se zaposlile med 15. in 18. letom, upokojijo prej za toliko, kolikor so delale takrat. gre za diskriminacijo med samimi ženskami [vsaj tako pravijo zapiski ].

Pri teh vprašanjih me mal utemeljitve hecajo... Ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdr. zavarovanja? Ne, ampak zakaj? Pri državljanih je še pogoj, da dohodki oseb v zadnjih treh mesecih ne dosegajo polovice povprečne plače (oz. četrtine, če živijo z družinskimi člani). Pri prebivalcih pa, da nimajo dodatnih dohodkov. A je to to, al kej druzga? Aktivni prebivalci in prejemniki socialnih dajatev, pa ni nujno, da so državljani, da so upravičeni do pravice iz obv. zdr. zav., ne?Ali so do starostne pokojnine upravičeni vsi državljani in prebivalci RS? Ne... Samo uni, k so v sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja (aktivni, prejemniki soc. pomoči, prostovoljno vključeni)? A je to to? Pol, da starostno pokojnino dejansko dobijo, morajo pa izpolnjevat še tiste minimalne pogoje...Ali starejši brezposleni uživajo posebno varstvo? Primerjaj z belgijsko ureditvijo! Belgijska ureditev, wtf? Denarno socialno pomoč prejemajo vsi državljani RS, ki izpolnjujejo premoženjski in dohodkovni cenzus? Ja? Ampak morjo poleg tega bit brez sredstev za življenje iz objektivnih razlogov in morjo bit državljani, ki so potrebni pomoči. Pa ni nujno, da gre samo za državljanje, loh so tut integrirani tujci... A je to kul utemeljitev? Ali je denarna soc. pomoč edina oblika socialne pomoči pri nas? Bi rekla, da ne, samo kere so še? Socialne storitve? A še kej?

Pr teh vprašanjih pa nism zihr na kaj se nanašajo Zaščita otrok v zakonih o socialni varnosti? Kaj tle odgovarjaš? Jst bi najbrž družinske prejemke začela naštevat, pa pravice iz starševskega varstva? Al kaj?

Ali osebni zdravnik dokončno odloča glede postopkov in terapije? A je tle mišljeno uno, k o enih stvareh odloča imenovani zdravnik Zavoda? Zdraviliško zdravljenje, zdravljenje v tujini, pa uni dragi medicinsko-tehnični pripomočki? Al kaj je mišljeno s tem 'dokončno'?

Pravni akti ES! A je z ES mišljen Svet Evrope? K mene bi to bl asociiral na evropski svet Pa še to - k so ta vprašanja o aktih EU recimo, a to je treba čist vse naštet in opisat (in napolnt eno polo s tem, in porabt celo uro za to), al sam tko mal na približno?

Opiši storitve, ki imajo vsaj delno naravo socialnih pomoči in kako so urejene v zakonih na področju socialne varnosti? A to so mišljene kategorične soc. pomoči - vdovska, državna pokojnina pa to... ? V čem je sploh konkretna razlika med kategoričnimi soc. pomočmi pa splošnimi? A to, da so ene v sistemu soc. varstva, ene pa v sistemu soc. varnosti? Al kaj?

Pravice do storitev v zdr. zavarovanju! A je s tem mišljeno uno zdravniško zdravljenje, bolnišnično zdravljenje, pravica do medicinske rehabilitacije? A zravn tut stvarne pravice našteješ (zdravila, obvezilni material pa to)? Najbrž ni treba, ne?

28

Naštej in na kratko obrazloži pravice, ki imajo naravo delnih socialnih pravic. Tle pa sploh ne vem kaj bi Any ideas?Koordinacijska načela po uredbi 883?

PSV: Od tavelikih vprašanj(3t)- Pogoji in odmera vdovske pokojnine- Značilnosti sistemov socialnih zavarovanj- Kako je v sistemih soc. zavarovanj pri nas zavarovana korist otroka

Tamala (1t)-ZZZS plačuje nadomestilo za odsotnost vedno šele od 31.dneva (da/ne,kratka utemeljitev)-Vse brezposelne osebe so upravičene do nadomestila-Socialna pomoč se za vse izplačuje v enakem znesku

Vprašanja na ustnem delu izpita:1.) Socialno-zavarovalno razmerje2.) Mednarodna organizacija dela, kakšne akte sprejema (konvencije, (ki zavezujejo) in priporočila, (ki ne zavezujejo)),...3.) Konvencija 102 in še druge konvencije MOD4.) Akti Sveta Evrope5.) Evropska socialna listina (najpomembnejši dokument Sveta Evrope na področju socialnih pravic), kaj določa,....6.) Odprta metoda koordinacije (spada pod harmonizacijo, ne koordinacijo!)7.) Za višje ocene je sprašvov zgodovinski razvoj sistemov socialne varnosti8.) zdravstvene storitve9.) Določila v zvezi s socialno varnostjo v ustavi (ni blo treba samo naštet pravice ampak npr pri 51. členu ustave, ki določa pravico do zdravstvenega varsta, povedat tud krog upravičencev (vsakdo-in ne samo državljani kot pri pravici do socialne varnosti (50.člen ustave))10.) Pravice iz zdravstvenega zavarovanja11.) Mednarodni pravni akti (naštej, plus opis najbolj pomembnih)12.) Pravice v primeru zavarovančeve smrti (vdovska, družinska pokojnina, odpravnina, oskrbnina)13.) Odmera starostne pokojnine (loči od pogojev za pridobitev od starostne pokojnine!)14.) Pravica do starševskega nadomestila

Ali ima invalid s preostalo delovno zmožnostjo za delo pravico do invalidske pokojnine? da/ne + utemelji

Ima pravico do delne invalidske pokojnine, ki jo mora zagotovit delodajalec, izplacuje jo pa ZPIZ.

Ti se pa odloci ce je to DA ali NE 93. clenu ZPIZ

pravice otrok v sistemu socialne varnosti? in pa postopek za pridobitev pravic iz ZPIZ? Pod pravice otrok v sistemu SV, bi js nastela une pravice, ki jih majo starsi (starsevsko varstvo) - starsevski dopust, starsevsko nadomestilo & pravica do krajsega delovnega casa in placila prispevkov. Res da so to pravice starsev, ampak grejo v korist otroku... usaj pomoje.

Postopek za pridobitev pravic iz ZPIZ se zacne na zahtevo zavarovanca ali upravicenca (npr. vdovska/ druzinska pok.), lahko tudi na predlog zavarovancevega zdravnika. Postopek je uveden, ko zavod prejme celotno dokumentacijo; na prvi stopnji odlocajo obmocne enote ZPIZ, o pritozbah odloca posebna enota na sedezu zavoda. Blabla...

29

namen koordinacije sistemov soc. varnosti?

Namen koordinacije SV ima ekonomsko ozadje - prost pretok delavcev, sistemi SV se povezujejo, da se delavci znotraj EU lahko gibljejo in zaradi tega ne izgubijo pravic; drzave clanice morajo zagotoviti enake pravice tudi drzavljanom drugih drzav pogodbenic (po ESL, PES,...).

kaj pa je bistvo socialno-zavarovalnega razmerja?!

Bistvo soc.-zav. razmerja je pomoje to, da nastane med nosilcem zavarovanja in zav. osebo, nastane po samem zakonu, pravice in obveznosti udelezenih so tudi dolocene u zakonu, za zasebno oblikovanje tle ni prostora. Temeljna dolznost nosilca zav. je zagotavljati dajatve, pravica pa prejeti prispevke; dolznost zavarovanca pa je placilo prispevkov, pravica pa prejetje dolocenih dajatev.

1. Zaščita otrok v zakonih socialne varnosti! in pa Pravice v korist otok v različnih sistemih soc. zav.!

2. Ali je denarna socialna pomoč pogojena z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi? (jaz bi tukaj napisala, da neposredno ni pogojena, ker tudi če se osb. zapoli še vendo lahko dobiva dsp, pač diskrecijska pravica.

3. Ali je denarna socialna pomoč edina pravica iz socialnega varstva? nevem a to misli potem še kategorične pomoči, ali tisto izredno pomoč, pa dodatek za postrežbo in pomoč, ...za 3. bi jst reku, da ni, ker so tu še socialne storitve: prva soc. pomoč, osebna pomoč, pomoč v družini in institucionalno varstvo...4. Ali so vsi prejemniki pokojnin obv. zdr. zav. po predpisih RS?

5. Ali imajo vsi delovni invalidi pravico do invalidske pokojnine?

1. amm... js bi naštela družinske prejemke in upala na kako točko točkico, kej druzga se mi res ne sanja...2. najbrž NE, zato ker DSP lahko dobi tudi tisti, ki je zaposlen, ampak živi pod pragom revščine in pol pač dobi razliko do praga revščine izplačano kot DSP...3. pomoje so tle mišljene kategorične pomoči (državna pok., varstveni dodatek in oskrbnina)4. NE; npr. vdovec lahko pridobi vdovsko pokojnino tudi, če ni zavarovan5. NE; pri delovnih invalidih je fora samo u tem, da je pri njih invalidnost nastala v času, ko so že bili zavarovani za pokojninsko in invalidsko, lahko pa poškodba oz. bolezen nastane na delu ali pa izven dela... tko da so pogoji za invalidsko pok. pri njih pomoje čist isti kot pri ostalih invalidih - torej odvisno od kategorije invalidnosti, starosti in dopolnjene pokojninske dobe (edino, če se je poškodoval na delu, pol pokojninska doba nima veze)

1. ali so vsi ekonomsko aktivni prebivalci in njihovii dr. člani zavarovani za primer brezposelnosti? pomoje ne, sam ....

2. ali os. ki so obvezno zdr. zavarovane dobijo nadomestilo plače?

3. kako se kaže poklična bolezen ali poš. pri delu pri uveljavljanju v različnih sistemih soc. varnosti? a tukaj se

30

gre za soc. pomoč, soc. zavarovanje in sis. nacionalnega varsta ALI zdr. zavarovanje, brezposelnost, invalidnost.....

4. ali so do starostne pokojnine upravičeni vsi drž. in preb.? pomoje sicer da ne, moraš imeti izpolnjeno določeno pokojninsko dobo in starost..... a ne?

ali osebni zdravnik dokončno odloča glede postopkov in terapije?

1. mislim da ne, saj mora bit za družinske člane izpolnjen pogoj stalnega prebivališča pri nas.

2. ne vse, pravico do nadomestila imajo le aktivno zavarovane osebe, to so zaposleni in samozaposleni (tako

piše v skripti in piše pazi )

4. bi rekel, da je treba izpolnjevati pokojninsko dobo in starost ja čudno zastavlja ta vprašanja...

3. pomoje gre za prvo, saj so to sistemi socialne varnosti...

1.primerjaj obvezno-javno in zasebno zavarovanje2. vdovska pokojnina3. kje vse so opazne otrokove pravice v slovenski ureditvi4. ali je za vse zdravstvene storitve stvari potrebno plačati? neki tazga5. ali lahkho nastane obvezno socialno razmerje z enostransko izjavo6. ali so vse osebe opravicene do socialne pomoci po prenehanju delovnega razmerja-tko nekak oblikovano oz. misljeno=)

**če se lahko soc. zavarovalno razmerje s klene z enostransko izjavo volje?

js sm napisala DA, v primeru da je mozna prostovoljna vkljucitev v zavarovanje...

**Ali imajo osebe, ki jih je prenehalo delovno razmerje po lastni krivdi pravico do denarne socialne pomoči? u izpitih piše, da načeloma ne, da pa obstajata 2 izjemi...a to še vedno velja? kjeri izjemi točno?

skripti piše, da če odpoveš pog. ker se zakonec zaposli v drugem kraju al pa če ti 3 mesece ni izplačeval plače

Ok, mene je na ustnem uprašu konvencije MOD - sm se sam 102 točno spomnla, on je pa še za ostale hotu vedt kaj določajo oz. da mu cifre povem - hotu je pa slišat, da ene določajo minimalne norme socialne varnosti, ene pa koordinirajo.Pol me je uprašu še, kdo je upravičen do denarnega nadomestila pri obveznem zdr. zavarovanju - sm rekla, da samo aktivni, in je hotu vedt kdo so to.Pol sm mogla pa še naštet pravice iz starševskega varstva.Vprašanj od ostalih, k so bli se ne spomnem, vem pa, da je eno uprašu koordinacijo pa kje najdemo pravico do socialne varnosti (v MESL, 12. člen).

mene pa ... splošne značilnosti socialnih pomoči, katere so pravice, ki imajo naravo socialnih pomoči (državna pokojnina, varstveni dodatek ipd.), kakšni so pogoji za pridobitev državne pokojnine ter kako se odmeri denarna socialna pomoč.

31

-Zaščita otrok v zakonih o socialni varnosti in - Opredeli pojem poklicne bolezni in poškodbe pri delu, kako se kaže njihovo uveljavljanje v različnih sistemih socialne varnosti (predvsem, drugi del vprašanja, kako se kaže uveljavljanje v razl. sestemih sv)

Ja, jaz bi pri prvem vprašanju pisala o pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkih, ker smo rekli, da je položaj otroka odvisen od položaja družine in ukrepov družbe v njeno korist. Lahko je pa to čist narobe, samo ne vem kaj bi drugega pisala, ker niti nismo omenjali otrok posebej...

PRAVICE V KORIST OTROK "Ja to vprašanje si moral/a povezati z nekaterimi ostalimi vsebinami- npr. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje- družinska pokojnina, do katere imajo pravico tudi otroci, potem v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanje- otroci zavarovani kot ožji družinski člani- do katerega leta; izjema otroci- plačevanje zdravil ipd., sistem družinskih prejemkov- pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek, otroški dodatek, dodatek za veliko družino; v sistemu Zavarovanja za starševsko varstvo npr. pravica do krajšega delovnega časa (do katere starosti otrok, če so 4 otroci enemu od staršev ni treba delati ...., posebnosti za otroke s posebnimi potrebami- (npr. v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja prav tako zavarovani kot ožji družinski člani- neomejeno trajanje...)"

Naštej in na kratko obrazloži pravice, ki imajo naravo delnih socialnih pravic. A gre tle za pravice ki so mešane pravne narave, torej delno so to pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, delno pa imajo naravo socialnih pomoči: varstveni dodatek k pokojnini, pravica do oskrbnine, letni dodatek.

Vprašanje je bilo, ali imajo pravico do starostne pokojnine vsi državljani in prebivalci rs? DA/NE Jst bi dala da NE, utemeljila pa da je potrebno izpolnjevati pogoje (starost, zavarovalna/pokojninska doba).

Jaz bi napisala, da NE, ker morajo izpolnjevat določene minimalne pogoje ( pa jih na kratko opisala ). Ubistvu si

ti čist prov odgovorila. To bi bilo pomoje dovolj... loh bi pa omenila tud državno pokojnino, kot kategorično socialno pomoč. Itak pri teh da/ne vprašanjih ni treba tako na široko napisat.

Odprta metoda koordinacije (povzeto iz knjige):

Postopek odprte metode koordinacije se začne z določitvijo ciljev za celotno EU. Gre za splošne abstraktne cilje, ki jih želi doseči vsaka država članica. Njeno ime je nekoliko zavajaoče- čeprav je omenjena koordinacija, ne gre za povezovanje sistemov socialne varnosti. Vsebinsko je OMK bližje harmonizaciji, saj države iščejo podobne rešitve za podobne težave in zato spreminjajo svoje sisteme socialne varnosti. To metodo je mogoče opisati kot upravljanje prek ciljev. Lahko bi ga primerjali z direktivo, saj zavezuje članice slediti določenim ciljem, pri čemer je izbira poti za dosego teh ciljev prepuščena izključni pristojnosti držav članic. Bistvena razlika z direktivo pa je, daje OMK po svoji naravi pravno nezavezujoča. Držav članic tudi ni mogoče prisiliti, da bi sledile skupnim ciljem, prav tako n mogoče vkjučiti Sodišča EU. Edina sankcija je sprejem priporočila, ki pa učinkuje politično. Nadzor opravljata Evropska komisija in Odbor za socialno zaščito, ki spremljata napredek držav prek poročil.

Ali je pravica do otroškega dodatka univerzalna? Ker jst mam v skripti napisan oboje, je univerzalna, pogoj je le prebivanje v RS. Potem pa piše, da je selektivne narave, ker je odvisna od dohodka družine.

Jst mam napisan da NI univerzalna torej je selektivna. Odvisna je od višine dohodka na družinskega člana, le-ta ne sme presegati povprečne plače v državi (torej do 99% povprečne plače). Sam cenzus je postavljen sorazmerno visoko, zato je do njega upravičenih precej oseb. To je prvi pogoj, potem pa je kot pogoj navedeno tudi državljanstvo, vnedar se na to gleda šele ob zpolnjenem 1. pogoju. (v določenih primerih lahko dobijo OD

32

tudi osebe ki niso državljani, ampak je tako dogovorjeno z mednarodno pogodbo). Poglej še člena 65. in 67. ZSVD http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200197&stevilka=4794

Ali ima denarna socialna pomoč edina naravo (vsaj delno) pravic socialnih pomoči? da/nePopravek: sem že našla odgovor. V rešitvah piše da NE, ker obstaja še pravica do socialnih storitev. Sam ne vem če je to čist prov?

Ne, obstajajo še socialno-varstvene storitve, ki so - prva socialna pomoč,-osebna pomoč,- pomoč družini in- instucionalna varstvo (tle maš omenjene še domove za otroke v telesnem in duševnem razvoju, kar ti zna pridt prov pri tistem vprašanju ki sprašuje kako so urejene pri nas pravice otrok z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju, just a hint )+ obstajajo še druge denarne dajatve socialne narave: (sam za te nism čiiiiist zihr a spadajo pod to, ampak predvidevam da ja.)- dodatek za pomoč in oskrbo- izredna denarna pomoč- družbena pomoč invalidom in- pomoč civilnim in vojaškim žrtvam vojne

V knjigi piše tukaj zraven še vodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in pomoč delavcem...Denarne dajatve so pa pomoje posebej, ne spadajo pod storitve

Pravice iz zdravstvenega zavarovanja (predvidevam da jih našteješ čim več) in postopek njihovega uveljavljanja. Zdej v skripti se postopek loči a gre za storitev al denarno dajatev, v zakonu je spet neki tretjega v rešitvah mam pa napisan da za storitve morš predložit ustrezne dokumente izbranemu zdravniku (morš mu dat zdravstveno), o denarnih dajatvah pa odloča območna enota Zavoda (o pretožbi direkcija in nato še sodno varstvo)Tole! No, jaz bi to pisala. Pri uveljavljanju storitev bi pisala o notranjem pritožbenem postopku, potem kako je, če je pri imenovanem zdravniku(pritožba na zdravstveno komisijo, potem sodno varstvo). Pri denarnih dajatvah pa na prvi enoti odloča območna enota ZZZS, na drugi pa direkcija na sedežu zavoda, potem je pa možno še sodno varstvo. (vse bolj na široko )

Ali so vsi prejemniki pokojnin obvezno zdravstveno zavarovani? NE... Zakaj ne?

Ne, pogoj je stalno prebivališče v Sloveniji (torej lahko tut DA, pod pogojem da imajo stalno prebivališče v Sloveniji)

Ali morajo prejemniki denarne socialne pomoči sprejeti vsako delo?

jst sm obkrožla DA, ker eden izmed pogojev za pridobitev soc.pomoč je, da upravičenec ne pridobiva/nima dovolj dohodkov iz objektivnih razlogov, medem ko zavrnitev dela pomeni odpoved dohodku iz krivdnih, subjektivnih razlogov...zaradi tega lahko preneha pravica do soc.pomoči...sm pa se precej mučla, če je tudi tuki una varjanta kot pri brezposelnih glede primernega dela...po neki čudni logiki sm pršla do zaključka, da v primeru soc.pomoči to ne bi blo smiselno

1. storitve, ki imajo vsaj delno naravo socialnih pomoči? kaj je mišljeno s to delno naravo??

2. primerjava nacionalnega varstva in socialnih pomoči?

33

-pol sm pa naletela še na ev. konvencijo o socialni in medicinski pomoči in sm neki po knjigi iskala pa nism nikjer našla...zdej pa ne vem, mogoče sm spregledala...a mi loh kdo pomaga kje to najdm al pa na kratko za kaj se gre?

-mene pa neki zanima, ce mi lahko kdo pove v cem je razlika med pokojninsko dobo pa zavarovalno dobo (npr. za pridobitev starostne pokojnine je pri moskih pogoj 40 let pok.dobe in min 58 let, 20 let pok. dobe in min 61 let oz. 15 let zavarovalne dobe in 65 let)? Mogoce mal cudn vprasanje sam mi ni ratal najdt razlike med tem (razn ce je sam razlika v poimenovanju, pa gre za isto stvar?). thx

-ali starejši brezposelni uživajo posebno varstvo da/ne + obrazloži (primerjaj z belgijsko ureditvijo)

-Najbrž je mišljeno da pri samozaposlenih če zboli/se poškoduje (na kakršnkol način), den. nadomestilo dobi od 31. dne dalje (tko k vela za vse ostale tut)..prvih 30 dni si more pa izpad dohodka sam krit, ker nadomestilo plače dobijo sam tisti k so v del. razmerju...bi pa mogoče še pol dodav da v nekaterih izjemnih primerih pa krije zavod tut že od 1. dne ko ispade dohodek samozaposlenemu za izjemne primere, če daruješ organe, daješ kri, če zboli ožji druž. Član

1. Vprašanje v zvezi z odstotkom za odmero od pokojninske osnove - v novi skripti piše, da je izhodiščni odstotek za žensko s 15 let zavarovalno dobe 35%, za moškega pa 38%. Za vsako nadaljnje leto se poveča za 1,5%. Pol pa piše, da se odstotki odmere postopoma znižujejo za 0,5% letno od leta 2000 naprej. Jaz tega lih ne razumem

1. Ce sem prav razumel v knjigi je bil do ZPIZ-1 najvisji odstotek odmere 85%, od takrat naprej se pa zmanjsuje 0.5% na leto...ampak ne me drzati za besedo!35% je za moske in 38% za zenske(diskrimnatorna ureditev?), pri cemer gre za vsako leto pokojninske dobe+ za 1,5% odmerni odstotek navzgor( vcasih je blo po 2% na let, zato je zdej -0,5% na let mn), kaksne so odmere v prehodnem obdobju nevem, je pa zlo blizu 72,5%

2. V novi skripti na strani 34 pod alineo Nadomestila v primeru bolezni piše, da morajo biti plačana periodično in v višini najmanj 45% od osnove. Karenčna čakalna doba so 3 dnevi, upravičenje je omejeno na 26 tednov. - tega ne razumem

2. To je Konvencija MOD, št.102, kajne? Karenčna doba 3 dni - za prve 3 dni "bolniške" ni denarnega nadomestila, nadomestilo se pa plačuje največ 26 mesecev...

druga stvar je iz konv. 102, mislm da ni potrebno tooolk podrobno znat pogojev, mors znat pomoje nastet kere socialne primere ureja pa kaj nas zavezuje, kar se tice pogojev je pa boljs da poznas slovensko ureditev- pa nikjer ni karencnih dni v slo

za razjasnitev pojmov karencna doba je obdobje v katerem obvezno zavarovanje nicesar ne krije iz skladov ampak ''prezivetje'' tega obdobja stroskovno kasera bolan tip, po temu obdobju pa lahko pridobi pravico do denarnega nadomestila26 tednov more bit pa minimalno obdobje v katerem lahk dobijo kes kot nadomestilo(ce bolezensko stanje traja tolk cajta seveda)- pri nas mislim da je praviloma max iz sklada zzzs 1 let, pol pa poslejo na invalidsko, nevem pa kako je v primeru teh dolgotrajnih zdravljenj, aka ce si tip zlom vse mogoce in rab oskrbo dlje kot en let bo pa po tem se lahko delu... sklepam da v tem primeru tud dlje kot en let more zzzs placvat nadomestilo

34

-Se ena dilema: kaj je razlika med pogoji za pridobitev pokojnine in dejavniki, ki vplivajo na odmero? Kot sm jst to razumela so min.pogoji dopolnjena neka pokojninska/zavarovalna doba in starostna doba. Dejavniki so pa povprećna plača zadnjih blablabla let in spol, ker ti vpliva na odmerni procent. A starost potlej pride med dejavnike ker je osnova za sistem malusov in bonusov al so bonusi in malusi ze pokriti s pogoji?

a kdo ve kater zakon in kaj točno se je zdele spremenu? in če te spremembe pridejo za nasledni-junijski rok že v poštev?

Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, Zakon o urejanju trga dela in Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

-a mi lahko eden razloži razliko med zavarovalno pa pokojninsko dobo?

Hej! Mene tudi zanima razlika med zavarovalno in pokojninsko dobo. Ker pri vdovski pokojnini je med pogoji za pridobitev določeno tudi min 5 let zavarovalne dobe ALI 10 let pokojninske dobe. Tega res nekako ne razumem. Hvala za pomoč! Lp

Zavarovalna doba - ko so plačani prispevkiPokojninska doba - zavarovalna + posebna doba, v kateri NISO plačani prispevki

Imaš pa natančno definicijo tudi v 8. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer maš definicije izrazov

1. Ali osebni zdravnik dokončno odloča glede postopkov in terapije?2.ali so enostarševske družine na področju soc varnosti posebej varovane+utemelji?3.pri socialnozavarovalnem razmerju je mogoča enostranska izjava volje. da ne? utemelji.

4.pravica do dela s skrajšanim delovnim časom zaradi starševstva- a to jaz prou razumem, da delač pač polovični delovni čas in za to dobivaš sorazmerno plačilo, v preostalem času ti pa države zgolj plačuje prispevke.al ti tudi plačuje kakšno nadomestilo?

pač eden izmed starešv,ki neguje otroka je upravičen do plačila prispekvov za soc.varnost v tisti polovici delovnega časa ko ne dela, in prispevke mu plačuje država, v tisti polovici del. časa ko pa dela pa ima plačo(izplačuje vlada delodajalec) in prispevke( ki plačujeta za socialna zavarovanja pač po pravilih- DD in delaec oba). tko da kolkr sem jaz razumela nima nikakršnega nadomestila za tisto polovico del. časa ki ga on koristi za nego/varstvo otroka.

5.kaj so navidezni pokojninski računi?

v nekaterih državah uvajajo t.i. sistem pojmovno ali navidezno določenih prispevkov, kjer se osnova za odmero pokojnine določi glede na višino vplačanih prispevkov za zavarovanca v celotnem obdobju zavarovanja. Ker se upošteva pričakovana življenjska doba, to pomeni, da daljša ko je pričakovana življenjska doba, nižje so pokojnine, ker se izplačujejo daljše obdbobje (skripta, str. 57)

6.Neki ne razumem - knjiga pravi, da ima pravico do starševskega dodatka 77 dni od rojstva otroka ... 2 odstavka naprej pa, da pravica traja 365 dni od rojstva otroka ?

35

Prvih 77 dni ima pravico mati, od 78. dne naprej pa ima pravico do starševskega dodatka eden izmed staršev (mati/oče...no shit:P)...pravice do starševskega dodatka nima mati oče ali druga oseba, ki prejema katero od nadomestil plače iz sistemov socialnih zavarovanj ali delno plačilo za izgubljeni dobiček. prav tako nima pravice mati, katere zakonec ali zunajzakonski partner prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka iz zavarovanja za starševsko varstvo (nič pa ne piše za očeta...). Višina starševskega dodatka ni odvisna od preteklih dohodkov, saj je določena v enakem znesku za vse upravičence in se valorizira dvakrat letno. pravica traja 365 dni od rojstva otroka.

7. Ko delodajalec že plača nadomestilo za odsotnost z dela v koledarskem letu (pri poškodbi/bolezni zunaj dela) za 120 koledarskih dni v letu, potem ZZZS izplačuje nadomestilo od 1. dne odsotnosti, ane?

8.Treba je ločit, ko te sprašuje za akte Sveta Evrope in akte ES/EU, ane, ne morš v obeh primerih isto pisat ?

Slash seveda je treba ločit. Eno so akti Sveta Evrope (v knjigi jih imaš v 8. poglavju) in drugo so akti EU (v knjigi so v 9. poglavju). Treba je ločit med Evropskim svetom, Svetom EU in Svetom Evrope, ker gre za tri različne institucije. Mene je tudi to nekaj časa begalo.

9. Opiši storitve, ki imajo vsaj delno naravo socialnih pomoči in kako so urejene v zakonih na področju socialne varnosti

Varstveni dodatek, državna pokojnina (Državne pokojnine so po novem ukinjene - od 1.1.2012 naprej! Pazite na to na izpitu)., denarna socialna pomoč. Ostalo si poglej v skripti.

1. navedite argumente za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz slovenske ureditve

2.ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja

3.ali se lahko nadomestilo za brezposelnost izplačuje samo v denarni obliki? (DA/NE)

vprašanje je v bistvu ali se denarna socialna pomoč izplačuje samo v denarni obliki?Odgovor je ne, CSD lahko da tudi v drugačni obliki, če prejemnik npr. izrablja denar v napačne namene. Tako da mu pač lahko raje plača položnice ali kupi hrano itd.

Ni res, oba vprašanja sta se pojavila. Pri DSP je odgovor NE, možno le v utemeljenih primerih z boni, naročilnicami, itd. Pri nadomestilu za brezposelnost pa je odgovor DA, saj je denarno nadomestilo za brezposelnost glavna denarna dajatev, ker se z njo brezposelni osebi nadomešča v določenem odstotku izpadla plača.

1.ali mora brezposelni sprejeti samo primerno delo?

v knjigi piše, da mora brezposelni, če prejema denarno socialno pomoč, sprejeti vsako zapsolitev in odplačno delo po podjemni ali avtorski pogodbi.v zavarovanju za priemr brezposelnosti pa mora sprejeti ustrezno in potem po določenem času primerno. zdaj pa kaj tu mislijo s tem samo?ali mora brezposelni sprejeti samo primerno delo? z novim zakonom (ZUTD) je ta izraz ukinjen

2.ali je denarna socialna pomoč vedno denarna?

to je ne, ne? lahko je v naravi (obleka, bon, hrana) al pa storitve. to je pri nas tudi tak. jaz mislim, da je.ali je denarna socialna pomoč pogojena z odpovedjo poz? JA je pogojena. pogodba more biti prenehat iz

36

objektivnih razlogov, se pravi ne sme prenehatpo krivdi zavarovanca..ampak ta pogoj se upošteva samo prvi 6 mesecev. lahko pa na to vprašanje odgovoriš tudi z NE in potem utemeljiš da sicer pa prvih 6 mesecev upoštevajo ta pogoj.

3.ali so vsi ekonomsko aktivni prebivalci in njihovi družinsko člani zavarovani za primer brezposelnosti?

družinski člani niso, ali pač? v ZUTD jih ni naštetihmorajo imeti zakonsko urejeno prebivališče v RS

4.ali lahko nastane obvezno socialno razmerje z enostransko izjavo?

jaz mislim, da lahko. primer je pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v katerega se lahko prostovoljno vključijo državljani stari nad 15, ki so. na neplačanem dopustu, študij, med suspenzom poz,... mam prav? al pa to ne pomeni enostranske izjave?to maš tud prou.se pravi pač enostranska izjava pomen prostovljna vključitev v zavarovanjejaz mislim, da lahko. primer je pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v katerega se lahko prostovoljno vključijo državljani stari nad 15, ki so. na neplačanem dopustu, študij, med suspenzom poz,... mam prav? al pa to ne pomeni enostranske izjave? vprašanje se nanaša na obvezno socialno razmerje, kar pa predvidevam, da prostovoljno vključevanje ne zajema??

5.kako se kaže poklicna bolezen ali poškodba pri delu v različnih sistemih soc. varnosti?tuki morš napisat vse pravice oziroma ugodnosti v vseh stebrih socialne varnosti. v zdr.zavarovanu, pokojninskem, pač v vseh. zdj ne bi na pamet vseh pravic vedla..sam se mi zdi da so npr. ugodnješi pogoji za invalidsko pokojnino

6.ali imajo vsi tujci pri nas pravico do denarne socialne pomoči?

ne, tujci ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje ob izpolnjevanju ostalih splošnih pogojev.

7.ali imajo vsi državljani rs in prebivalci rs pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?*verjetno samo tisti, ki so pač vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje (se pravi ekonomsko aktivni pa pač otroci ki so preko njih zavarovani)*Med zavarovanci so našteti tud državljani RS s stalnim prebivališčem pri nas, zdj pa ne vem če je to to?

8.ali je denarna socialna pomoč pogojena z odpovedjo poz?

9.ne, tujci ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in ne dosegajo minimalnega dohodka iz objektivnih okliščin. je prav tak?

A ni z različnimi sistemi socialne varnosti mišljeno sistem obveznih zavarovanj, sistem univerzalnih zavarovanj in sistem socialnih pomoči?Zavarovanci v obveznem zdr. zavarovanju so aktivni zavarovanci, prejemniki različnih socialnih dajatev (pokojnina, brezposelne osebe), druge osebe z dohodkom in državljani RS s stalnim prebivališčem pri nas.

37

1.ali se denarno nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja vedno izplačuje od prvega dne?

jaz bi rekla da se, ker pri nas ne poznamo karenčne dobe, ko se nadomestilo ne izplača ... A lahko kdo potrdi?

*Pomoje imaš prav, ker je namen tega denarnega nadomestila "zagotoviti izpadli dohodek in s tem ohraniti nepretrganost dohodka za življenje". Tako piše v skripti.

**tukaj mislim, da nimata prav. denarno nadomestilo plačuje zzzs od 31. dne naprej, razen v določenih primerih od 1.dne…nadomestilo plače pa se plačuje od 1 dne in sicer to plčuje delodajalec.

***dejansko res tako piše v učbeniku ... hvala!

2.zaščita otrok v zakonih socialne varnosti ter pravice v korist otrok v različnih sistemih socialnih zavarovanj?

tuki je spet tak odgovor kot pri poklicni bolezni.kadar je tko oblikovano vprašanje hoče od tebe pregled vseh stebrov.. in za pravice otrok je v obveznem zdravstvenem zavarovanju to da so brezplačno zavarovani prek otrok, pol pokojninsko da so upravičeni do družinske pokojnine, potem je pač itak starševsko pa družinske prejemki... pri socialnem varstu so pa zaščiteni prek staršev..ker so upravičenci do socialne pomoči samo polnoletne osebe.

3.ali so vsi državljani DČ EU upravičeni do denarne socialne pomoči?

*samo tisti ki imajo zakonsko urejeno prebivališče v RS in so pod pragom revščine

*nevem, mislim da, ne. denarna socialna pomoč ni zajeta s koordinacijsko uredbo 883, zato mislim da so ''tujci'' kar pomeni, da morajo imeti dovoljenje za stalno prebivanje. upam da prav razmišljam:)

4.ali so do starostne pokojnine upavičeni vsi državljani in prebivalci RS DA/NE Utemelji (1 točka)

ne, minimalni pogoj je 15 let zavarovalne dobe + določena starost.

5.Ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdrav.zavarovanja?

6.A mi zna kdo povedat/ razložit 2 generalni klavzuli glede zavarovancev po ZZVZZ??

Generalni klavzuli: obvezno so zavarovane vse osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če ne si same plačujejo prispevek. Druga klavzula v krog zavarovanih oseb uvršča slovenske državljane s stalnim prebivališčem pri nas (prijavi jih občina, če nimajo dovolj dohodkov).

7. opisi pravico do zdravstvenih storitev iz ZZ + njihovo uveljavljanje

8.Ali osebni zdravnik dokončno odloča glede postopkov in terapij?

ne. imenovani zdravnik odloča o napotitvi na zdraviliško zdravljenje, zdravljenje v tujini, ugotavlja začasno nezmožnost za delo nad 30 dni..

ali so enostarševske družine v SLO zakonodaji na področju socialne varnosti posebej varovane? Utemelji!Js vem sam za večji otroški dodatek in večji osnovni znesek minimalnega dohodka. A je še kj ?

mensezdi da je sam to....pa mogoče še to(sicr po tem konkretno ne sprašuje) da so na področju starševskega varstva enostarševske postavljene še v clo slabši položaj ker recimo ne bojo uveljavlal pr.do dela s krajšim DČ k si ne bojo mogl prvoščt takšnga izpada dohodka

38

1.Navidezni pokojninski račun?Navidezni pokojninski računi - gre za sistem pojmovno določenih prispevkov, način financiranja ostaja dokladni, prispevki so zgolj zabeleženi na zavarovančev osebni račun, nanj se dejansko ne nalagajo in zato tudi ne kapitalizirajo, temveč takoj porabijo za izplačilo pokojnin. Stabilnost financiranja pokojninskega zavarovanja ima prednost pred pokojnino posameznega upravičenca in ne izboljšujejo pravnega položaja zavarovancev in upravičencev. Poznajo jih v Italiji, Latviji, Poljski ...

2.Slovenski sistem pozna institut najvišje določene pokojnine?poznamo najvišjo pokojnino (4x najnižje)

3.Ali so do starostne pokojnine upravičeni vsi državljani in prebivalci RS? Da/ne (a tuki se štejejo pač uni pogoji, al je kaka druga zanka?)

do starostne pokojnine niso upravičeni vsi, najmanj 15 let pokojninske dobe in starost 63 (ženske) oz. 65 let (moški).

4.kaj omejuje zakonodajalca pri oblikovanju norm iz prava socialne varnosti??

jaz bi rekla, da ga omejujejo mednarodne norme pa ustava. pa mogoče to, da že pridobljenih pravic ne more odvzet, pa ne sme preveč naenkrat poslabšat pravic ...

5.kaj je pol razlika med denarnim nadomestilom in nadomestilom plače?

razlika je ta, da nadomestilo plača da delodajalec, denarno nadomestilo pa ZZZS - ponavadi šele od 31. dneva, lahko pa tudi od prvega (če gre za presaditev živega tkiva, darovanje organov, krvi ali če delavec že izkoristi 120 dni bolniške za zasebna tveganja in spet zboli).

6.Ali so vsi prejemniki pokojnin zdravstveno zavarovani (torej tudi vdove, družinske pokojnine, državna pokojnina)?

Prejemniki pokojnin so uvršečni med prejemnike različnih socialnih dajatev, ki so ena imed 4 skupin zavarovancev. Ne vem pa, a spadajo sem tudi vdove, državna pokojnina... Sklepam, da ja, ker bi v nasprotenm primeru pisalo prejemniki pokojnine (točno določene), ne pa pokojnin.

državna pokojnina je itak ukinjena.. ampak mislim, da so vsi ki prejemajo pokojnino vključeni v obvezno zdravstveno zavarovanje če imajo stalno prebivališče v RS.

7.glede najvišje pokojnine

...pr nas tega instituta NI, poznamo le najvišjo pokojninsko osnovo

8. a m lah kdo pove,kako je z upokojenci in zdravstvenim zavarovanjem? ko pač iz delovnega razmerja preidejo v status upokojenca... a morajo kej spreminjat to dopolnilno zavarovanje? kako se plačuje?

1. opišite razmerja v socialnih zavarovanjih2. Poseg v pričakovane in pridobljene pravice v sistemu soc varnosti3. kaj omejuje zakonodajalca pri oblikovanju zakonodaje s področja soc varnosti4. Navidezni pokojninski računi5. Ali so enostarševske družine v Slo zakonodaji na področju soc. v posebej varovanje?- tukej vem da je odgovor DA, sam ne vem kaj bi blo tukej še poleg tistga da je mal višji otroški dodatek.

39

1.str. 62, tudi 61.2.str. 53?3.str. 1794.str. 2115.371

1.se po ZSV denarna soc. pomoč vedno izplača v višini minimalnega dohodka?Denarna socialna pomoč je vedno razlika med minimalnim dohodkom in ugotovljenim dohodkom, primer je lepo razložen v poglavju denarne socialne pomoči v knjigi.

2.ali ima invalid s preostalo možnostjo za delo pravico do inavalidske pokojnine?Invalid s preostalo delovno zmožnostjo ima pravico do invalidske pokojnine, ker so upravičenci poleg 1. kategorije invalidov tudi invalidi 2,3. kategorije (ki imajo delovno zmožnost zmanjšano za 50 % ali več - invalidi 2. stopnje oz. delovno zmožnost zmanjšano za 50 % in manj ali lahko opravljajo delo v svojem poklicu za polni delovni čas vendar ne na delovnem mestu na katerega so razporejeni ali s predhodno poklicno rehabilitacijo niso zmožni za delo na delovnem mestu za polni delovni čas lahko pa opravljajo delo za vsaj polovični delovni čas od polnega- invalidi 3. kategorije).2+3. kat= invalidi s preostalo delovno zmožnostjo.

3.ali se pravice iz zavarovanj v SLO financirajo izključno iz prispevkov?

Uveljavljanje pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti: Verjetno je tu mišljen glavni pogoj, da je bi lzavarovanec pred nastankom brezposelnosti zavarovan vsaj 12 meseceh v zadnjih 18 mesecih, trajanje upravičenosti do nadomestila pa je potem odvisna od trajanja predhodnega zavarovanja oz zavarovalne dobe. Lepo razloženo v podpoglavju- POGOJ.

4.odsotnost primernega dela je odini pogoj za uveljavljenje pravic iz ZZZPB?

drgac ZZZPB ne obstaja več, ampak je ZUTD.

Drgac pa ni edini pogoj, je se pogoj da si zavarovan v zadnjih 24 mesecih 9 mesecev, potem da uveljavljas to pravico v roku 30 dni po prenehanju obveznega zavarovanja ( max v roku 60 dni ), pa da ne ostanes brez dela po svoji krivdi in volji.

5.Ali so brezposelni dolžni sprejti le ustrezno zaposlitev? Da/Ne

kaj točno naj bi tle pisu ?Ne, morjo sprejet se primerno ?in potem opišš kaj je ustrezna pa kaj primerna zaposlitev ?.

Opozarjam na napako v skripti / knjigi - pojma ustrezne in primerne zaposlitve sta v ZUTD mal drgač definirana.

1.sistema socialnega zavarovanja?1. mogoče je mišljeno prostovoljno pa obvezno zavarovanje pa oba opišš

2. a je tko da nadomestilo plače krije D.D, denarno nadomestilo pa zzzs?ali nadomestilo za odsotnost z dela zaradi bolezni vedno krije zavod za zdravstveno zavarovanje? 2. ne ni tko. denarno nadomestilo za brezposelnost je nadomestilo plače ( in lih zato se lahko izplača samo v

40

denarju ). razlika je od kdaj plačuje kdo, načeloma prvih 30 dni plačuje DD, od 31. naprej pa ZZZS - maš izjemo ko ZZZS plačuje od prvega dne.

3. ali so do starostne pokojnine upravičeni vsi državljani in prebivalci RS? da ne3. ne, upravičeni so samo tisti, ki izpolnjujejo pogoje - jih opišeš.

4. ali je denarna socialna pomoč enina pravica iz socialnega varstva? tle je ne..sam zakaj?ker obstajajo še soc, storitve al ker obstaja državna pokojnina in varstveni dodatek?4. to ne vem čist točn

5. ali so samozaposleni obvezno zavarovani za primer brezposelnosti? tle vem da je DA, sam kako to obrazložit5. jst bi dodala edin da Ja, so obezno zavarovani z novim zakon ZUTD, se prav od januarja 2011 prej so bli pa prostovoljno

6. razlike in podobnosti nacionalnega varstva in socialne pomoči

6. to ne vem točno, ampak neki sm gledala po skripti in sm se odločila, da bi napisala to kar je napisano pod temo Sistemi socialnega varstva v evropskih državah, pa sistemi nacionalne univerzalne socialne varnosti

7.Ali slovenska ureditev pozna institut navjišje določene pokojnine ?Ne, mamo sam zakonsko določeno najvišjo osnovo, ki je 4kratnik najmanjše osnove. Poznamo pa ''institut'' najnižje določene pokojnine.Maskimalna pokojnina je določena, zato se pojavljajo tudi tendence po oblikovanju socialne kapice- da bi bili tudi prispevki navzgor omejeni (da bi plačal samo določeno vsoto ne v smislu razdelitev po razredih pri npr: dohodnine), tako smo letos govorili pri financah, če prav pomnim

Na predavanjih je bilo rečeno da ne poznamo instituta najvisje starostne pokojnine

8. katere osebe točno spadajo pod aktivne zavarovance?

Aktivni zavarovanci so :- delavci- samozaposleni- lastniki zasebnih podjetij- kmetje- vrhunski športniki- šahisti

Vprašanje je lahko čisto na splošno kdo so aktivne osebe: (že na začetku rpi orpedelitvi pojmov za socialno zavarovanje imaš naštete npr:)-zaposleni-samozaposleni-kmetje-druge aktivne osebe, določene z zakonom

1. ) Ali so vsi ekonomsko aktivni zavarovanci in njihovi družinski člani zavarovani za primer brezposelnosti ? DA/NE

2. ) Ali imajo delno brezposelni pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ? DA/NE

41

kaj ta izraz delno brezposelni sploh pomen ? a to so uni k delajo krajši čas od polnega delovnega časa al kdo so to ?

3.katera so načela uredbe 833/2004 in pa uredbe 1480/71?Jst mam doma tale člank o koordinaciji, in piše v enem odstavku, da temeljna načela v uredi 883/2004 ostajajo enaka kot v uredbi 1480/7, so le nekoliko posodobljena - načelo enakega obravnavanja državljanov EU- načelo uporabe zakonodaje ene države članice- načelo varovanja pravic v nastajanju- načelo varovanja že pridobljenih pravic

4.in ko je vpr. poglavitni akti EU/ES..katere mormo naštet? a mormo prou številke in vse znat al kaj?

Pravni akti EU pomembni za področje socialne varnosti, naštej in na kratko opišiPEU – sklicevanje na ESL, socialna kohezija in razvoj, po Lizboni vanjo vključene še vrednote EU (solidarnost, dostojanstvo, enakost). PDEU – svoboda gibanja, ekonomska in socialna kohezija, odprava neenakosti, cilj je določena harmonizacija sistemov SV (preko direktiv), predvideva pa tudi odprto metodo koordinacijeListina skupnosti o temeljnih SP delavcev (SZ, SP brezposelnih)Listina temeljnih pravic EU (med pravicami poudarek SV, solidarnost, dostojanstvo)- Uredba 1612/68/EGS = svobodno gibanje delavcev znotraj ES, prepoved diskriminacije glede soc. ugodnosti- Uredba 1408/71/EGS = uporaba sistema socialne varnosti za zaposlene, samozaposlene in njihove družinske člane, ki se selijo znotraj ES,- Uredba 574/72/EGS = določa postopke za uresničevanje Uredbe 1408/71/EGS.- Uredba 859/2003 = tudi za državljane 3. držav- Uredba 883/2004 = vsi državljani EU, vključeni v sistem SV v vsaj eni članici

- Direktiva 79/7/EGS = enako obravnavanje M in Ž- Direktiva 86/378/EGS =enako obravnavanje moških in žensk pri poklicnem delu- Direktiva 96/97/ES = izenačitev starosti žensk in moških v kvazi-javnih pok. shemah contracted out (Barber)

za svet evrope pa : Opisi najpomembnejše akte Sveta Evrope Najpomembnejša je EKČP (1950). Ob vstopu v SE jo mora podpisati in ratificirati v določenem roku vsaka članica. Vsebuje le državljanske in politične pravice Glede SV pa: pravica do družinskega življenja, pravica do poštenega sojenja, pravica do lastnine in nediskriminacije (država mora zagotavljati pravice tudi nedržavljanom!). Socialne pravice tudi uživajo premoženjsko varstvo. Te iz EKČP je mogoče uveljavljati na ESČP.

Vsebinska dopolnitev konvencije je ESL (1961) in Spremenjena ESL (1999). Nadzor izvaja Evropski odbor za socialne pravice . Vsebuje 31 načel oz. ciljev in 31 pravic. Pravica do varstva zdravja, so socialne varnosti (statični vidik – sklicevanje na K 102 oz. Evropski kodeks socialne varnosti /nujna ratifikacija 6 od 9 SP/ + dinamični – višanje standardov, začasno nižanje dopustno le v krizi …), pravica do socialne in zdravstvene pomoči (ločene SP!), pravica starejših do socialne zaščite, pravica do varstva pred revščino in socialno izključenostjo.Redni nadzor ali sistem kolektivnih pritožb. Sprejem a-la-carte. Ni recipročnosti – država obveznosti do drugih ne glede, ali so podpisnice!Evropski kodeks socialne varnosti (1969 prvotni - SLO)Evropski kodeks o socialni in zdravstveni pomoči (tujcem se nudi zdravstvena pomoč)Evropska konvencija o socialni varnosti (pravice migrantov in tujih državljanov na področju SV; načelo

42

recipročnosti, ohranitve pravic v nastajanju /seštevanje dob/, uporabe zakonodaje po sedežu dela P, prostega transferja v državo trenutnega preb.)

Navedite agrumente za in proti razlikovanju moških in žensk v sistemu socialne varnosti in navedite primere iz slovenske ureditve.

Za razlikovanje se je opredelilo (v sicer že 10 let stari odločbi) Ustavno sodišče. Po njegovem mnenju med moškimi in ženskami obstajajo razlike, ki utemeljujejo razlikovanje. Trenutno pereče vprašanje je verjetno razlika med upokojitveno starostjo moških in žensk. Ženske se imajo možnost upokojiti prej. Vprašanje je, ali je tako razlikovanje v današnjem času res potrebno in ali je v skladu z evropsko ureditvijo (še posebej z D 79/7/EGS). Bolj smiselno bi bilo ženskam omogočiti pomoč že prej (v času odraščanja otrok), ne zgolj predčasno upokojitev. Poleg tega so pri upokojitvi privilegirane, če so delala od 15 do 18 leta, če so imele otroke (v pokoj lahko mlajše kot v istem primeru očetje).Drugi primeri razlikovanja so denimo v zavarovanju za starševstvo, ko imajo mame možnost daljšega dopusta po rojstvu otroka. Tako razlikovanje je utemeljeno. »Ni sporno, da je treba z nekaterimi pozitivnimi ukrepi v korist žensk (v primerjavi z referenčno skupino moških) vzpostaviti dejansko (vsebinsko, materialno) enakost. Vendar, zakaj šele v času upokojitve? Posebno naravno in družbeno vlogo žensk je treba upoštevati takrat, ko jo opravljajo. Torej v času materinstva in skrbi za otroke, nege bolnih in invalidnih družinskih članov, zaradi starosti oslabelih staršev ipd. Izenačevanje pravnega položaja obeh enakovrednih polovic človeštva in "čiščenje" pokojninskega zavarovanja (denimo z izločitvijo dodatka za pomoč in postrežbo) ne smeta biti gola ukrepa. Sočasno je treba zagotoviti dostopnejšo in bolje organizirano predšolsko in šolsko varstvo ter uvesti novo socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo!

1. ali se denarno nadomestilo iz zdravstvenega zavarovanja vedno izplačuje od prvega dne?najbrs da se, ker v sloveniji ne poznamo karenčnih dni

2. a potem res ni tako, da nadomestilo plače izplača DD, denarno nadomestilo pa zzzs? ker kr neki postou nazaj, je en kolega to razliko izrecno poudaril

3. katere zdravstvene storitve so brezplačne?pomoje da je to to :Zavarovanec ima pravice do 1. preventivnih zdravstvenih storitev2. ambulantnega (zobo)zdravniškega zdravljenja3. bolnišničnega zdravljenja4. medicinske oskrbe v socialnovarstvenih zavodih - nastanitev in hrano plačajo upravičenci5. zdravljenja in nege na domu6. zdravil - pozitivna lista brezplačna, vmesna listina brezplačna samo za otroke, ZZZS določa najvišjo max. vredost zdravil, prek tega zneska mors krit sam7. obvezilnega materiala8. medicinsko-tehničnih pripomočkov - pravica je omejena saj so določena doplačila9. medicinske rehabilitacije - pravica omejena gleda na vrste in čas zdravljenja10. zdravljenja v tujini

43

4.katere pravice iz sistema SV so v korist otrok?

Pokojninsko in invalidsko zavarovanje - družinska pokojnina, do katere imajo pravico tudi otrociv sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanje - otroci zavarovani kot ožji družinski člani- do katerega leta; izjema otroci- plačevanje zdravil ipd., sistem družinskih prejemkov- pomoč ob rojstvu otroka, starševski dodatek, otroški dodatek, dodatek za veliko družino; v sistemu Zavarovanja za starševsko varstvo npr. pravica do krajšega delovnega časa (do katere starosti otrok, če so 4 otroci enemu od staršev ni treba delati ...., *posebnosti za otroke s posebnimi potrebami- (npr. v sistemu obveznega zdravstvenega zavarovanja prav tako zavarovani kot ožji družinski člani- neomejeno trajanje...)

1. ali so vsi prejemniki pokojnin obv. zdravst. zavarovani po predpisih RS?pomoje da ja, ker krog obveznih zavarovancvev pr zdravstvenem zavaravoanju so 4 skupine ljudi :- aktivni zavarovanci- prejemniki različnih socialnih dajatev - in sm spadajo prejemniki pokojnin- druge osebe z dohodkom- državljani RS s stalnim prebivališčem pri nasnekaj postov nazaj piše, da naj bi bil odg pr tem vprašanju NE, ker je pogoj stalno prebivališče..a je to kj uporabno?

aja ja najbrs da res. ker sta ti dve generelni klavzuli pol, in je ubistvu pogoj stalno prebivališče v sloveniji.

2. ali so vsi ekonomsko aktivni prebivalci in njih. družinski člani zavarovani za primer brezposelnosti?

3. ali imajo vsi državljani RS in prebivalci RS pravice iz obveznega zdrav. zavarovanja?Ne, nimajo vsi. Imajo samo tisti ki so zavarovani - aktivni zavarovanci ( osebe v delovnem razmerju, samozaposleni, kmetje in članji njihovih gospodarstev, poslovodne osebe in lastniki podjetij, športniki,.... )- prejemniki različnih socialnih dajatev ( brezposlene osebe, ki prejemajo denarno nadomestilo, prejemniki pokojnin, prejemniki trajne denarne pomoči )- druge osebe z dohodkom- državljani RS s stalinm prebivališčem pri nas+ - akcesornost zavarovanja družinskih članov ( če maš čs pa se ti da lohk pol še našteješ kdo so ožji in kdo širši družinski člani )

Obvezno pa so zavarovani ( to sta pa ti 2 generalni klavzuli )1. vse osebe s stalnim prebivališčem v sloveniji, če ne si same plačujejo prispevek2. Slovenski državljani s stalnim prebivališčem pri nas

4.a lahk kdo razloži tisti dve generalni klavzuli?

1. ) Ali so vsi ekonomsko aktivni zavarovanci in njihovi družinski člani zavarovani za primer brezposelnosti ? DA/NENe, družinski člani so akcesorno zavarovani samo pri zdravstvenem zavarovanju. Pa tut ni logično, da bi družinski član bil zavarovan za brezposelnost, npr če je mama zavarovana pa ma ta enga otroka starga 10 let -

ta otrok ne dela, zakaj bi sploh biu zavarovan pa tut denarno nadomestilo za brezposelnost nadomešča plačo, tko da jo dobi ubistvu tist k je delu, pa mu ni

44

pogodba o zaposlitvi prenehala po krivdi + volji, poleg tega mora bit pa zavarovan za brezposelnost v zadnjih 24 mesecih usaj 9 mescov.

2. ) Ali imajo delno brezposelni pravico do nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti ? DA/NEkaj ta izraz delno brezposelni sploh pomen ? a to so uni k delajo krajši čas od polnega delovnega časa al kdo so to ?

Mislim, da je tu odg. NE, sicer to področje pri nas ni tako urejeno, kot bi moralo biti glede na EU. Delno brezposelnim plačujejo nadomestilo DD, ne dobivajo ga iz naslova zavarovanja.

Na novo se uvaja institut delne brezposelnosti, ki pomeni, da se bo brezposelna oseba-prejemnik denarnega nadomestila lahko zaposlila za npr. krajši delovni čas (npr. 4 ure) pri čemer bo ta oseba prejemala sorazmerni del denarnega nadomestila.(vir: http://data.si/sl-SI/a-668/drzavni-zbor ... -trga-dela )

Tak da je po moje odgovor DA vendar le sorazmerni del

delodajalec plačuje NADOMESTILO PLAČE prvih 30 dni.višina nadomestila plače ( tvoje plače ! ) je odvisna od tega ali se zgodi poškodba pri delu, poklicna bolezen, ali se zgodi poškodba/bolezen zunaj dela- v primeru poklicne bolezni ali poškodbe pri delu = 100 % delavčeve popvprečne plače v zadnjih 3 mesecih ( ni absolutno omejeno )- v primeru poškodbe, bolezni zunaj dela = 80 % delavčeve plače v zadnjem mesecu ( je absolutno omejeno na 120 koledarskih dni )

ZZZS plačuje DENARNO NADOMESTILO, praviloma od 31. dneva naprej ( izjeme, ko izplačuje že od 1. dne )višina denarnega nadomestila je odvisna od vzroka nezmožnosti za delo in statusa zavarovane osebe. Osnova za odmero so povprečna mesečna plača in nadomestila oz povprečna osnova za plačilo prispevkov v prejšnjem koledarskem letu. Osnova se mora valorizirati. Odstotki so naslednji: 100% osnove – poklicna bolezen, poškodbe pri delu, presaditev tkiva v tujo korist, dajanje in darovanje krvi, kakršnakoli zadržanost vojnih invalidov, karantena 90% osnove – bolezen zunaj dela 80% osnove – poškodbe zunaj dela in zdravniško odrejeno spremstvo.

A se mogoče komu da napisat kaj use v knjigi ne velja več??

- otroški dodatek se uveljavlja lahko najdle do otrokovega 18. leta ( ne več do 26. lete če se redno šola )- nekomu k manjka do penzije samo 1 leto ( ne več 3 leta ) mu mora zavod za zaposlovanje plačvat prispevke za PIZ-nadomestilo za brezposelnost : zavarovan 9 mesec v zadnjih 24 mesecih- pojma ustrezna pa primerna zaposlitev sta mau drgac definirana - glej člena 12 in 13 ZUTD

45

Zakaj oskrbnina in odpravnina pri vdovcih in vdovah ne bi po svoji pravni naravi mogla biti kategorična socialna pomoč? A zato, ker je njena funkcija v tem, da zagotovi neko dodatno, vzporedno dajatev kot zaščiti pri sicer tradicionalnih socilanih primerih(zato je v knjigi uvrščena med posebne neprispevne dajatve) in ne v tem, da zagotovi minimalna sredstva za življenje vdovam in vdovcem? Zakaj pa potem pri oskrbnini piše, da jo dobi vdovec/vdova, ki je v slabem premoženjskem stanju in ki izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek(ki je po svoji naravi socialna pomoč!) Mislim ta knjiga je blesava, oz.avtor še bolj

No, da ne bo zmede, ugotovil sem, da je na koncu knjige napisano, da je oskrbnina tudi kategorična soc. pomoč. Torej, na eni strani je to neprispevna posebna dajatev, ki ne spada pod predmet urejanja Uredbe 1407/01(al kira je že, ko morm na pamet fucking vedet) in kot taka naj ne bi spadala pod to Uredbo, po drugi strani je to kategroična SP, ki pa naj bi spadala pod to Uredbo(glej 9. poglavje in 17. poglavje). Sej vse lepo in prav, ampak upam da bere kdo od njih ta forum, da ne morejo trditi da je vse napisano v knjigi jasno, ker očitno ni(ali pa jaz ne vidim, da je...)

Pri pravici do dela s krajšim DČ(starševsko varstvo)-piše da v tem primeru delavec ni upravičen do starševskega nadomestila. Ampak kako, če pa tud piše, da mati lahko prejema nadomestilo za nego in varstvo otroka v višini polovične osnove, če je delno odsotna; js to razumem tako, da ni polno odsotna z dela, ampak dela s krajšim DČ, in torej ima pravico do nadomestila?

"Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. To pravico starš pridobi pri svojem delodajalcu. Na centru za socialno delo pa lahko uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti.Delodajalec mu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače."

Torej, delodajelec plačuje delavcu, ki uveljavlja pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševskega varstva dejansko delovno obveznost, delavec pa ima pravico, da vloži vlogo na CSD za doplačevanje plačila prispevkov do polne delovne obveznosti.

Upokojencem, študentom in osebam v delovnem razmerju za manj kot polni delovni čas je potrebno plačevati tudi prispevke za zdravstveno zavarovanje v višini 13,45 % zneska minimalne plače.

*Ali lahko nastane obvezno socialno razmerje z enostransko izjavo volje?

Da, in sicer s prostovoljno vključitvijo v obvezno POKOJ. in INVAL. zavarovanje (str. 252), DRUGOD pa to ni možno npr. pri starševskem varstvu (str.335)

*Poseg v pričakovane in pridobljene pravice v sistemu socialne varnosti?

*Pravni akti ES/EU pomembni za področje socialne varnosti, naštej in na kratko opiši. (Tu naj pišem o uredbah ?)

Akti es so:1. Evropska socialna listina2. Evropski kodeks socialne varnosti3, Evropska konvencija o socialni varnosti

ne vem pa kaj je s to EU zraven? Menda ne prčakujejo da se bomo piflal une številke...

Torej ja, tuel morš tiste direktive znat, pa uredbe, pa določbe PDEU:)

46

hej! Mogoče kdo ve kaj je treba znat iz Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in Zakona o socialno varstvenih prejemkih oz. kaj spreminjata glede na ZSV?

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) je bil sprejet 30.7.2010, uporabljati pa se bo začel 1. junija 2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.Besedilo zakona si lahko prebereš oziroma pogledaš na zgornji povezavi, ki sem ti ga podal.

V nadaljevanju ti bom napisal le bistvene zadeve, ki vplivajo na študente v zvezi s tvojimi vprašanju, saj je sprememb kar veliko, če boš imel pa kakšno bolj podrobno vprašanje glede kakšne posebne pravice pa kar vprašaj.

Na področju štipendiranja so bistvene novosti to, da:- dijaki do 18. leta po ZUPJS niso več upravičeni do državnih štipendij (23. člen ZUPJS)- materialni cenzus (povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ne sme presegati določene meje) za pridobitev državne štipendije se bo zvišal na 64 % neto poprečne plače v Sloveniji (do sedaj se je upoštevala minimalna plača - od 65 % do 70% minimalne plače na družinskega člana (23. člen ZUPJS)- pri ugotavljanju materialnega stanja družine (doseganje materialnega cenzusa za pridobitev državne štipendije) se bo po novem, ob izpolnjevanju določenih pogojih in predpostavkah, upoštevalo tudi premoženje družine.

Na področju otroškega dodatka je za študente bistvena novost ta, da:- študenti in dijaki nad 18. letom oziroma starši za njih niso več upravičeni do otroškega dodatka (22. člen ZUPJS)

Na področju denarne socialne pomoči je potrebno omeniti, da to področje po novem ureja Zakon o socialno varstvenih prejemkih, ki je bil sprejet 26.7.2010, uporabljati pa se bo prav tako začel 1.junija 2011.

Besedilo zakona si lahko prebereš oziroma pogledaš na zgornji povezavi, ki sem ti ga podal.

Bistvene spremembe na tem področju pa so naslednje:- spet je zelo veliko sprememb pri ugotavljanju materialnega stanja družine oziroma posameznika, ki zaproša za denarno socialno pomoč (upoštevanje dohodka, premoženja,...)- osnovni znesek minimalnega dohodka se bo zvišal in bo po novem znašal 288,81 € (ta znesek se bo vsakoletno usklajeval z rastjo cen).

Zakona na novo urejata denarne socialne pomoči. Spremenila se je ureditev splošne DSP in pravna narava varstvenega dodatka. Z ZSVarPre se ukinjajo kategorične socialne pomoči, kamor uvrščamo državno pokojnino in varstveni dodatek k pokojnini. Upravičenci do splošne DSP ostajajo enaki kot po ZVS.

ZSVarPre ureja nova pravila za določitev pragu revščine:- Še vedno velja domneva, da je preživetje posameznika omogočeno, če ima dohodke, s katerimi lahko razpolaga, najmanj v višini min.dohodka- znesek min.dododka se določi za posameznika v višini osnovnega zneska min.dohodka, pri tem pa je novost ta, da se k temu lahko prišteje dodatek za delovno aktivnost ( tudi pri družini predviden ta dodatek)- enostarševka družina je še vedno posebej varovana, čeprav nekoliko šibkejše. Dodatek se znižuje iz 30 na 10% osnovnega zneska min.dohodka. Zakon tudi na novo opredeljuje pojem enostarševske družine.- Tudi za valorizacijo min.dohodka so nova pravila- Najmanj vsakih 5 let se ugotavlja višina min.življenjskih

47

stroškov- izljučitveni razlog ostaja enak, le da mora premoženje/prihranki dosegati ali presegati 48 osnovnih zneskov min.dohodka

Določitev obsega splošne DSP:- pomembno se spreminja določitev lastnega dohodka-obseg prejemkov je razširjen

Trajanje pravice do DSP:- enako kot do sedaj, le da je za 1 leto dvignil starost iz 60 let na 63 za Ž in 65 za M

Prepoved odtujitve ali obremenitve upravičenca v korist države:- Novost, ki jo uvaja ZSVarPre, velja pa za upravičenca trajne ali trajnejše (prejete najmanj 24-krat v zadnijh 3 letih) DSP.

Izredna DSP:- Upravičenci in pogoji enaki- Spremeni se namen- namen IDSP mora biti različen od novega varstvenega dodatka ( npr. izplačati jo bo mogoče ob naravnih nesrečah)- v koledarskem letu ne sme presegati 5 min.dohodkov posameznika ali družine- Rok za porabo in predložitev dokazil o namenski rabi se podaljšuje iz 15 na 30 dni( za porabo) in 45 dni (za predložitev dokazil)- sankcija za nepredložitev je, da nove IDSP ne bo mogoče pridobiti naslednjih 14 mesecev po prejemu le-te-

Pravica do varstvenega dodatka:- Namen je kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju in niso stroški za zadovoljevanje min. življenjskih potreb-VD se zagotavlja le kot dodatek k splošni DSP ali kot samostojni prejemek- v obeh primerih so do njega upravičene le osebe, pri katerih zaradi starosti( 63-Ž in 65- M) ali trajne nezaposljivosti ali trajne nezmožnosti za delo ni mogoče pričakovati izboljšanja njihovega socialnega položaja

Tole je povzetek njegovega članka iz revije Delo in delodajalci. Upam, da komu kaj pomaga. Kaj od tega je potrebno znati ali ne, pa nebi vedla

48