240 din - Leto X L št. 85 Kranj, petek, 30. oktobra 1987

E S U G L A S L E T

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E

Z V E Z E D E L O V N E G A

L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

O K U S D A L J N E

1 d K U L T U R E

I ^ H H j j p t r i j e d n e v i s o b i l i p r e m a l o , d a b i o j a p o n s k i t r a d i c i o n a l n i o b r t i i n

| ^ H k ^ običaj ih l a h k o z v e d e l i š e k a j v e č , H I k o t p a j e m o g o č e o b t a k o k r a t k e m ,

1 9 H f a z e l o z a n i m i v e m o b i s k u v e č k o t f f 2 4 0 j a p o n s k i h i z v e d e n c e v v

S t J ^ , ; p r o s t o r i h l j u b l j a n s k e g a S m l e t a . '*™Wm J a p o n s k e v e z e n i n e , l u t k e , s l i k e , 'tšM z g i b a n k e i z p a p i r j a s o v z b u j a l e Wm m e d o b i s k o v a l c i i z r e d n o O " z a n i m a n j e . — L . M . — F o t o : G . Šinik

1

VARČEVANJE K r a n j , 2 9 . o k t o b r a — J u t r i b o s v e t o v n i d a n va rčevan ja , e n o o d p r a z n o *

v a n j , k i i m a nav ječ jo prakt ično v e l j a v o . N a s v e t u v e č i n o m a n i v e č d v o m o v , k o ­m u d a t i p r e d n o s t : a l i r a z u m n e m u varčevan ju v s lužbi n a p r e d k a i n b l a g o s t a n j a a l i potratništvu. Varčevan ja n e s m e m o z o ž e va t i s a m o n a d e n a r , n a bančni ­š tvo , n a hrani lništvo, s a j j e t o s a m o e n a p l a t v a r č e van ja , č e p r a v n e d v o m n o p o ­m e m b n a . Va r č e van j e j e v s e o b s e g a j o č e , z a j e m a v s e s t r a n i n a š e g a ž iv l jenja i n r a v n a n j a . Varčeva lna m i s e l n o s t s e n e r o j e v a s a m a o d s e b e . T r e b a j o j e s p o d ­b u j a t i , t r e b a j e d a t i v e č t i s t e m u , k i va rču j e k o t o n e m u , k i ž iv i o d d a n e s d o j u t r i , k i z a p r a v l j a . V a r ž n e d ružbe s o p r a v i l o m a b o g a t e , b o g a t e t u d i n a račun z a p r a ­v l j i v i h i n n e s p a m e t n i h , k i n e v i d i j o d a n a l i d v a n a p r e j .

J . K .

Redkost, imenovana knjiga . V knjigarniških iz ložbah so še kn j i g e , to k r r C S * T o d a z a t e m v i d e z o m , k i ga p o v r h u iz ] Š e v r t ° g l a v e c ene , se s k r i v a s k r b , k i je

»eta v le to večja: s l o v e n s k i h k n j i g i z h a j a . S e man j i n m a n j . C e b o d o t a sušna po l j a z a ^vensko k n j i g o t r a j a l a še n a p r e j , u t e gne

t i * k n i ' g a P r a v o b p r e h o d u v tret je t isočle-o

J J resnično p o s t a t i r e d k o s t . K a j t i , če se bo ^ l P nas l o vo v n a d a l j e v a l , k a j k m a l u ne bo , °gel človek, k a d a r ga duša z a b o l i , s t o p i t i v

"J^garno i n i z b r a t i k a j z a d u h o v n o h r a n o . oda k n j i g e še v e d n o i zha ja j o , to je res. . Tori

r a * , n a račun vrednejše l i t e r a t u r e so se s e

2 s i r i l e t a k o i m e n o v a n e k o r i s t n e k n j i g e , k i Po*!* m o r e i ° o t r e s t i svo j ega k o m e r c i a l n e g a ,^ a n s t v a : m o n o g r a f i j e , e n c i k l o p e d i j e i n n V& e bogate z b i r k e — z a v s e , , k i še i m a j o , k a j p o d p a l c e m i n k i s i t a » luksuz« — h i i 1 I g ° ~~ ^ e l a h k o privoščijo, ne d a b i j i m " o t r e b a t u d i b r a t i .

V s a k i z i d s l o v e n s k e k n j i g e b i za t o l a h k o z d r a v i l i k o t i z j e m n o k u l t u r n o de jan je .

K a j t i to , k a r se zda j doga ja s k n j i g o p r i n a s , je vse p re j k o t k u l t u r n o . K o l i k o i z i d e k n j i g , k i so v r e d n e , d a i z i d e j o , d a j i h b e r e m o , k e r k r e p i j o našo n a r o d n o b i t . I n če že i z i d e j o , n a v a d n o b r e z družbene s u b v e n c i j e i n v n i z ­k i n a k l a d i . I n k o t tržno b l ago , k o t čevel j , k o t s r a j c a . I z b i r a z a k u p c a , k i pos to j i p r e d k n j i ­g a r n o z i z p r a z n j e n i m i žepi p o t e m t a k e m n i težka: o d k n j i g bo b r a l l e še n a s l o v e .

V s e to , k a r se z a d n j e čase doga j a s s l o ­v e n s k o k n j i g o , je gotovo z a n e s l j i v kažipot v zap r t o s t z a vse s m e r i d u h o v n e g a življenja. N e k a t e r e p l a t i t ega se že kažejo, d r u g e se bodo z a n e s l j i v o še po j a v i l e .

N i le bl iž ina d n e v a m r t v i h k r i v a z a m o r ­b i d n o razpoloženje , k i se l o t e v a n e k a t e r i h z a s k r b l j e n i h z a s l o v e n s k o k n j i g o ; t o d a težko se je o t r e s t i v i z i j e , d a se u t e g n e p r e s i h a n j e s l o v e n s k e k n j i g e v p r i h o d n o s t i končati k a r z n a g r o b n i k o m , n a k a t e r e m b o m o še k d a j p a k d a j prižgal i svečko v žalosten s p o m i n .

L . M .

0 metrov karavanškega predora

SPOMNILI SE BOMO NAJDRAŽJIH -Ob dnevu mrtvih se bomo spomnili naših najdražjih, položili šopek na grob, pri­žgali svečko... Foto: F. Perdan

S a v a p r e d v e l i k o n a l o ž b o

Optima 2 čaka na start

Tržič, 28. ok t ob ra — Če želi k r a n j s k a -Sava še napre j držati ko rak z v o d i l n i m i sve tovn imi pro i zva ja lc i av topnevmat ike , potem se mora naložba v O p t i m o 2 zače­t i čimprej. P ro j ek t je i z redno s t rokovno nare jen i n je prenese l vse p re i zkuse , med d r u g i m tud i ana l i zo M e d n a r o d n e g a finančnega s k l a d a I FC , k i je Op t imo 2 pr ip rav l j en so f inanc i ta t i , če bo i m e l predhodno t rdna zagotov i la o jugoslo­v a n s k i h d i n a r s k i h v i r i h . I F C ig ra n a za­nesl j ive kar te , k e r se je p r i nas očitno že opekel . Naložba bo po sedan j ih izraču n i h v r edna skoraj 70.000 mi l i j onov d i ­narjev. K e r b i mora l a bančna sredstva pok r i t i skora j 30 odstotkov v rednos t i na­ložbe (20.682 mi l i j onov dinarjev ) , je to za Temel jno banko Goren j ske preve l ik za­logaj. Zato je izvršilni odbor goren jske banke n a s red in i seji v Tržiču soglašal, da je Teme l jna b a n k a Goren j ske pobud­n ik za ustanov i tev bančnega konzorc i j a za uresničitev savskega p r o g r a m a Opti­m a 2, k i čaka n a start, saj so v S a v i s pr i ­p r a v a m i že daleč. j Košnjek

V r n z d a J i z k o p a l i že 1271

se 22UV P r edo ra . Čaka j i h tore j

H j"" m e t r o v a l i z a 22 mese -» e*a, ko

s k i ? ^ v P o d

naj b i se n a m e j i z a v s t r i j s k i m i sode lav -

s t ' Podrožci n a av s t r i j -r a m so začeli 20. a p r i l a

^ a n i ? ' ! . 2 . 9 - o k t o b r a - Čeprav so p r i p r e d o r u p o m e m b n o n i e f s t e v » l o d e l a v c e v , pričakujejo mesečni r e k o r d i z k o p a

^ t n 0 s t . r o v - Zda j so 500 m e t r o v p o d z e m l j o i n z a r a d i s t a l n e p r i -1 m e t a n a de la j o po r u d a r s k e m rež imu

^ka c.„ C l S l o ven i j a - c es t e t eh - l e tos z i z k o p a v a n j e m i n do d a ­nes i z k o p a l i 600 m e t r o v .

V p r e d o r s k i c e v i d e l a v c i de­la jo p o d r u d a r s k i m rež imom, saj j e že s t a l n o p r i s o t e n n e v a r ­n i m e t a n . Kol ič ino p l i n a s t a l ­no m e r i j o i n k e r se p o j a v l j a v 0,03 o d s t o t k i h , vedo , d a se z i z ­k o p o m približujejo področju, k j e r bodo n a l e t e l i n a večje k o ­ličine m e t a n a .

Zda j so v težji h r i b i n i četrte ka t e go r i j e z v e l i k o i l o v i c e , k i se n a p i j e v ode i n se p o t e m ve­l i k i k o s i od t rga jo i n i n ogroža­jo de lo . P r e d d n e v i se je odva ­l i l a p e t - t o n s k a g m o t a i n le s t a l n i p r e v i d n o s t i d e l a v c e v se l a h k o z a h v a l i j o , d a n i prišlo do nesreče.

P o približno d e s e t i h d n e h bodo d e l a v c i v karavanškem p r e d o r u prišli še do težje po l a -

Mianska banka T* b a n k a G o r e n j s k e

d i r ^ ° a s e 0 0 p o v z p e l a n a 1 7 m i l i j a r d ^ J ^ j e v

Kdo bo izgubo Pokril, še ni znano i ^ n i •>«> [eta £ ^ ok tob ra — V k r a n j s k i I sk r i T e l e m a t i k i se bo konec s * ni a Povzpe la n a 17 m i l i j a r d d inar jev , kdo jo bo p o k r i l , •»je 0 j ! 1 * . 0 0 ' k a k o r tud i še n i z n a n odgovor n a ključno vpraša-

a ' ° ž b i v j a vn i d i g i t a ln i t e l e fonsk i s i s t em.

Š°tov k r a n J s k i I s k r i T e l e m a t i k i so r a z m e r e kritične i n ne-1? r n : pP C e n ju j e j o , d a se bo k o n e c l e t a i z g u b a p o v z p e l a n a Ve£ !Jard d i n a r j e v . Čeprav so v z a d n j e m času p r i d o b i l i §lo(

0 v i h naročil, t u d i p r i h o d n j e leto b r e z i z g u b e ne bo Wi C ( ^ ) m ^ n a l no bo naraščala, s t v a r n o p a naj b i p a d l a z a po-hr^n.' K a k o v e l i k v p l i v n a r e z u l t a t e i m a k a p i t a l n a pod -k r ^ e n o s t , pove poda t ek , d a bodo m o r a l i l e tos z a o b r e s t i

°ročnih k r e d i t o v o d r i n i t i k a r 22 m i l i j a r d d i n a r j e v , e lavce v T e l e m a t i k i b e g a negotovost , še v e d n o ne ^^O Url ' " " " ^ - t > ~ ,

Vej^L K a ° j e odveč i n k d o ne , boje se, kakšni bodo z no ^rup r „ 0 r r i o s e b n i d o h o d k i . Če ne bodo našli možnosti k a k e ^ A 7 ^ C n e u r e ° ^ i t v e - bo povprečni o s e b n i d o h o d e k p r i s t a l

>ftfrc^S0^ b a r j i h , v najboljšem p r i m e r u n a 190 tisoč d i -, ^ ' * J K ; s e v e d a n a p o v e d u j e k a d r o v s k o ka t a s t r o f o . *KVe*«\Telematiki n a t r e t j i s t r an i ) M . V .

s t i k a r b o n a i n bodo d n e v n o po­časneje n a p r e d o v a l i . Tež jo p r e h o d n o s t t e r e n a pričakuje­jo , za to so z d e l i p o h i t e l i i n m i ­n u l i v i k e n d n a p r e d o v a l i k a r z a t r i n a j s t m e t r o v . D o s e d a n j i me ­sečni r e k o r d j e 147 me t r o v , upa jo p a , d a bodo t a m e s e c i z ­k o p a l i še več i n doseg l i 150 m e t r o v mesečnega i z k o p a .

Z a r a d i nižjih t e m p e r a t u r so i m e l i n e k a j težav z b r i z g a ­n j e m b e t o n a , v e n d a r p a s p r o t i rešujejo vse p r o b l e m e , k i se po jav l j a j o ob p r e d o r u , n e k a j de l avcev , k i se m i n u l i m e s e c e n i s o s t r i n j a l i z o s e b n i m i do­h o d k i , se j e k p r e d o r u K a r a ­v a n k e v r n i l o . Število d e l a v c e v so z a 40 ods t o tkov zmanjšali i n j e t a k o n a m e s t o prešnjih 18 le 13 de l a v c e v v e n i i z m e n i .

D . Sede j

0 t u r i z m u v

Z g o r n j e s a v s k i d o l i n i

Jesen ice , 29. ok t ob ra — Vče­raj popoldne so n a jeseniškem izvršnem svetu s k l i c a l i sesta­nek, na katerega so povab i l i p reds tavn ike turističnega go­spodarstva , turističnih agenci j , de l ovn ih organizac i j i n os ta l ih , k i sodelujejo p r i razvo ju tur i z ­m a . N a dnevnem redu je b i l na­mreč pogovor o o snu tku progra­m a dolgoročnega razvo ja tur i z ­m a v Zgorn j esavsk i do l in i .

Ble jska obvoznica pred ustavnim sodiščem

Nejasnosti v finančnem načrtu Radov l j i ca , 27. o k t o b r a — P o l e m i k a o b l e j sk i ces tn i obvozn i c i se je s icer po leg la , v e n d a r to še ne p o m e n i , d a so zagovo rn i k i i n n a s p r o t n i k i južne va r i an t e z a k o p a l i bojno sek i ro i n se s p r a v i l i . F o r m a l n o je r esda odločeno — zbor i radovljiške občinske s k u p ­ščine so p o d p r l i južno va r i an to , takšno rešitev zagovar jata t u d i k o m i s i j i , k i j u je i m e n o v a l republiški izvršni svet; radovljiški k o ­mi te z a urejanje p ros to ra i n vars tvo oko l j a , k i p r i p rav l j a l okac i j ­sko dokumentac i j o , p a še vedno čaka n a sk l ep Us tavnega sodiš­ča Sloveni je o z i r o m a n a razp le t spora , k i s ta ga sprožili s k u p i n i občanov z B l e d a .

Naj bo tako a l i drugače: v ra ­dovljiški občini že zbira jo de­nar za b le jsko cestno obvozn i ­co. De lovne organizac i je (k i so poslovale brez izgub) so doslej zbra le 160 mi l i j onov d inar jev , do k o n c a leta pa bodo še p r i b l i ­žno 40 mi l i j onov . De legate r a ­dovljiške skupščine ( in tud i druge l judi) že z a n i m a , k a k o se porab l ja denar . »Sredstva ne ležijo n a žiro računu,« po­jasnju je B e r n a r d Tonejc , pred­sedn ik občinske skupščine. »Občinska cestna skupnos t je vložila denar za posodabl janje cest v občini, p r edvsem n a ob­močju Lipniške dol ine , i n za gradnjo mos tu čez reko Savo v Otočah; tako j , ko se bo začela

g radn ja obvoznice, p a bo sred­stva vrnila.« Denar , k i ga bodo v občini zb ra l i letos i n v na­s l edn jem letu, bo zadoščal le za p r ip ravo načrtov, za odkup i n zamenjavo zemljišč ter za p r i p r a v l j a l na de la n a te renu, obvozn ica pa bo po sedan j ih c enah ve l ja la od 6,5 do 7 m i l i ­j a r d d inar jev . Finančni načrt je z a zdaj bolj a l i manj neja­s en — s lovenska ces tna s k u p ­nost i m a ob v e l i k e m številu gradbišč (karavanški predor , a v t omob i l ska cesta...) precejš­nje l i kv idnos tne težave, dodat­n a obemeni tev radovljiškega gospodarstva pa po m n e n j u župana ne pr ide v poštev. Več bo znanega ob koncu leta, ko

se bo vodstvo radovljiške obči­ne sestalo z najodgovornejšimi l j u d m i iz republiške cestne skupnos t i ; vse več p a je zna ­kov, k i opozarjajo, da bo blej­s k a obvozn ica le težko na r ed do pol le t ja 1989, ko bo n a Ble ­d u svetovno veslaško prven­stvo.

S i c e r pa imajo zagovo rn ik i južne obvoznice zdaj v r o k a h še en argument več, d a so se prav i lno odločili. Štetje prome­ta n a de lovn i dan (ne v soboto a l i v nedeljo) je namreč poka­zalo, d a je po goren j sk i cest i m i m o restavraci je T eksas hite­lo 17.800 mo to rn ih voz i l , p ro t i B l e d u p a k a r 11.000. (Številka je presenet i la vse, tud i največ­je prometne strokovnjake. ) N a B l e d u se je g lavn i p rome tn i tok »razlil« po cesti m i m o gozd­nega gospodarstva pro t i Reči­c i , G o r j a m i n Pok l juk i . t e r p ro t i hote lu Je lov i ca . Rezu l t a t i šte­t ja bodo tud i eno od izhodišč za izde lavo študije o ce lov i t i p r ome tn i ured i t v i B l eda .

C. Zap l o tn ik

Še o gradbenem dovoljenju za Termiko

Komite bo sprožil upravni spor N 0 N S T O P

VAŠ BUTIK TURISTIČNIH USLUG

Škofja L o k a , 27. o k t o b r a — K r a j e v n i s k u p ­n o s t i T r a t a i n S v e t i D u h s t a se u p r l i i z d a j i g r a d ­b e n e g a d o v o l j e n j a z a z a m e n j a v o d r u g e p ro i z ­v odne l i n i j e , k i g a j e T e r m i k a d o b i l a d e c e m b r a l a n i . K r a j a n i so prepričani, d a j i h je občinski k o m i t e z a družbeno p l a n i r a n j e i n u r e j a n j e p ro ­s t o r a n a m e r n o obšel v p o s t o p k u p r i i z d a j i so­g l a s j a . S vo j o p r a v i c o so to j e s e n i z t e r j a l i n a V r ­h o v n e m sodišču v L j u b l j a n i .

G l e d e n a n j i m n a k l o n j e n s k l e p V r h o v n e g a sodišča so n a z a s e d a n j u loškeskupšč ine k o n e c s e p t e m b r a t e r j a l i u s t a n o v i t e v p o s e b n e k o m i s i ­je , k i na j b i v e n e m m e s e c u u g o t o v i l a odgovor ­

nos t u p r a v n i h o r g a n o v i n p o s a m e z n i k o v v obči­n i Škofja L o k a p r i i z d a j i s p o r n e g a d o v o l j e n j a t e r predložila ugo tov i t e v s k o n k r e t n i m i i m e n i n a p r v i n a s l e d n j i skupščini.

P r e d s e d n i k k o m i t e j a z a družbeno p l a n i r a ­nje i n u r e j a n j e p r o s t o r a S v a r u n T e r p i n c j e n a današnji se j i izvršnega s v e t a d o k u m e n t i r a n o z a v r n i l očitke k r a j a n o v . K e r je V r h o v n o sodišče odločilo, d a i m a »po p r e s o j i sodišča l a h k o last ­nos t s t r a n k e t u d i k r a j e v n a skupnost«, d a tore j ne g re ža nikakršno z a k o n i t o p r a v i c o , bo k o m i ­te n a V r h o v n e m sodišču sprožil u p r a v n i spor .

H . J .

K O M P A S

LETALIŠČE B R N I K TEL.: 22-347

N 0 N S T O P

@ ® i m g S f c I J © I E n G L A S 2 . S T R A N N O V I C E I N D O G O D K I P E T E K . 3 0 . O K T O B R A j j g

J O Ž E K O Š N J E K

N O T R A N J E P O L I T I Č N I K O M E N T A R

Bogovi sicer padajo...

Posebno zadnjih štirinajst dni slišimo in prebiramo: Hamdija Pozderae je naredil to in to in je bil zato izključen iz tega in tega organa; zoper Fadila Hodžo je treba uvesti ka­zenski postopek in mu vzeti vse privilegije; v Bosni in Herce­govini so izrekli nezaupnico in odstavili tega in tega; na Ko­sovu so izključili iz Zveze komunistov najodgovornejše za kontrarevolucijo, razen tega pa terjali odpoklic enega od čla­nov zvezne vlade, in podobno.

Takšno (tudi demagoškoj govorjenje in pisanje ljudskim ušesom sicer prijetno zveni in daje vtis, da v naši družbi kon­čno le želimo obračunati z ljudmi, ki so marsikaj zagrešili, ki svojih dolžnosti ne opravljajo dobro in zaradi tega škodujejo državi, ki so zlorabljali svoje oblastništvo in so bili vse prej kot naše družbe in partije zaupanja vredni ljudje. Bogovi ta­ko padajo, nedotakljivih in posvečenih je manj, marsikateri stolček se je zamajal. Agrokomerc je v tem oziru marsikaj obrnil, v nekaterih okoljih tudi sprožil pravo kampanjo lo­vljenja krivcev, v kateri pa se lahko bolj krivi tudi izmuzne, palica pa udari tudi tistega, ki tega ni zaslužil.

Sedanje iskanje odgovornosti in neodgovornih kričeče opozarja na nedoslednosti v naši kadrovski politiki, na zane­marjanje ustavne možnosti (beri obveznosti), da delovanje ljudi na najodgovornejših dolžnostih stalno preverjamo in jim, če je argumentirano dokazano, funkcije odvzamemo po normalni delegatski poti, ne pa čakamo, da se grajani v glav­nem sam odloča, ali bo ponudil odstop ali ne. Nihče me ne more prepričati, da so vse te nepravilnosti šele letos prišle na dan in da se zanje ni vedelo že mnogo prej (ne samo primer Agrokomerc) do take stopnje, da bi lahko uporabili instru­mente odpoklica ali izključitve. Zakaj imamo potem oce-njenvanje dejavnosti in vedenja komunistov, zakaj vsako le­to ob bilancah ocenjujejo najodgovornejše, zakaj imamo pro­gramske in volilne seje, zakaj tudi kongrese, na katerih tudi dajemo ocene dela in zaupnice vodstvom. Pod kakšnimi po­goji in pritiski delajo organi nadzora. Če bi delovali ti meha­nizmi sistema in politike, potem takšna pometanja ne bi pri­hajala v poštev, pa tudi grehov, za katere sedaj slišimo, bi bilo manj.

Občasno padanje bogov sicer pomaga, ni pa zdravilo trajnejše vrednosti.

S S o r i š k e p l a n i n e t u d i v B o h .

B i s t r i c o

Škofja L o k a , 28. ok t ob ra — Po l a n s k i h ne l jub ih zap l e t ih za­rad i zasute ceste n a Soriški p l a n i n i , so se v C e s t n e m podjet ju K r a n j , kjer^so odgovorn i za ure jan je o z i r oma vzdrževanje te ce­ste, odloČili, da bodo letos bolje posk rbe l i za varnos t n a cest i . To j i m nenazadn je na laga tud i sodišče. Prav i j o , d a bo cesta s So r i ­ške p l an ine skoz i Sor ico v do l ino p o z i m i najbrž večkrat zapr ta , odv isno pač od snega. Z a zas i l en u m i k s p l an ine o z i r o m a za do­stop nanjo bodo usposob i l i tud i cestno povezavo z B o h i n j s k o B i ­str ico H . J .

S l o v e n s k i m l a d i n c i o p r o g r a m u u k r e p o v z a

s t a b i l i z a c i j o g o s p o d a r s t v a

Spisek želja brez pravih rešitev L jub l j ana , 26. ok tobra —Predseds t vo republiške konference Z S M S , je v ponedel jek obravnava lo p r o g r a m ukrepov za zmanjša­nje in f lac i je i n stabi l i zac i jo gospodars tva , k i ga je p r i p r a v i l zvezn i izvršni svet. M e n i l i so, da r a z p r a v a o tem p r o g r a m u pomen i tud i vprašanje zaupn ice zvezn i v l ad i .

V g l a vnem so izražali d v o m nad uspešnostjo novega p r og rama i n m e n i l i , da nobena v l ada ne more i zpe l ja t i p ro t i in f l ac i j skega pro­g r a m a brez podpore i n zaupan ja l judstva . Vprašanje pa je, če l ju­dje še zaupajo v lad i , k i je v le tu i n po l de la s številnimi u k r e p i še povečala rast inf laci je . Nesm is l eno je tud i pričakovati, so m e n i l i m l a d i n c i , d a se bodo e k o n o m s k e zakon i t os t i uve l jav i l e z dekre t i . P r e d spre je t jem p r o g r a m a naj b i p revze l i neuresničevanje dolgo­ročnega p r o g r a m a gospodarske s tab i l i zac i j e , določili pa naj b i tud i ki n e n j e , po k a t e r i h naj b i se odločili, a l i p reds tav l j en i p r o g r a m sprejeti a l i zav rn i t i . "Zav rn i t ev a l i uresničevanje p r o g r a m a pa naj fj m e n i avtomatičen odstop izvršnega sveta, so tud i s k l e n i l i .

V . S.

'oIMEUGLASfll Ob 3 5 - l e t n i c i i z h a j a n j a j e k o l e k t i v G o r e n j s k e g a

a s a p r e j e l r e d z a s l u g z a n a r o d s s r e b r n o z v e z d o

U s t a n o v i t e l j i c e G o r e n j s k e g a g l a s a s o obč inske k o n f e r e n ­c e S Z D L J e s e n i c e , K r a n j a , R a d o v l j i c e , Škof je L o k e i n T r ­žiča

I z d a j a Časop isno pod j e t j e G l a s K r a n j , t i s k a L j u d s k a p r a v i c a L j u b l j a n a

P r e d s e d n i k časop isnega s v e t a : B o r i s B a v d e k _

G o r e n j s k i glas ure jamo i n pišemo: Štefan Žargi (g lavni u r ed ­n i k i n d i rektor ) , Leopo ld i n a Bogataj (odgovorna urednica ) , M a r i j a Volčjak (gospodarstvo, K ran j ) , And r e j Žalar (gorenjski k ra j i i n ljudje), Cveto Zap l o tn ik (kmeti jstvo, k r o n i k a , Radov l j i ­ca), L e a M e n c i n g e r (ku l tura ) , D a r i n k a Sedej ( razvedr i lo , Jese­nice ) , H e l e n a Jelovčan (izobraževanje, i z šolskih k l o p i , Škofja l/oka), D a n i c a Do l enc (za d o m i n družino), Jože Košnjek (no­t ran ja p o l i t i k a , šport), V i l m a S tanovn ik ( m l a d i n a , gospodar­stvo), Dušan H u m e r (šport), Sto jan Saje (Tržič), D a n i c a Z a v r l -Z l e b i r ( soc ia lna po l i t ika ) , M a r j a n Ajdovec (tehnični uredn ik ) , F r a n c P e r d a n i n G o r a z d šinik (fotografija). . Časopis je po l tedn ik . Izhaja ob t o r k i h i n pe tk ih .

Nas lov uredništva i n uprave : K r a n j , Moše Pi jadeja 1 — Tekoči račun p r i S D K 51500-603-31999 — Te l e fon i : d i r ek t o r i n g lavn i u r e d n i k 28-463, nov inar j i i n odgovorna u r e d n i c a 21-860 i n 21-835, e k o n o m s k a propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, m a l i , og las i i n naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega d a v k a po pr is to jnem mnen ju 421-1/72. Naročnina z a II. po l l e t j e 1987 je 7.500 d i n

Le nesposobni se znašajo nad novinarji in otroki

P r a v n e p r i j e t n o n a s je v uredništvu G o r e n j s k e g a g l a s a p r e s e n e t i l o poroči lo s s e ­s t a n k a občinskega s i n d i k a l n e g a o d b o r a p r o s v e t n i h d e l a v c e v v Škofji L o k i , k i je b i ­l o ob j a v l j eno n a l o k a l n i r a d i j s k i p o s t a j i občine Škofja L o k a — R a d i o Žir i , 15. o k t o ­b r a . P r e s e n e t i l o z a t o , k e r je b i l to e d i n i o d m e v n a č lanek »A l i se v šolah s r a m u j e j o ' p r e v i s o k i h ' p lač?« v našem časopisu 13. o k t o b r a i n k e r n a p r e s e n e t l j i v način o b r a ­čunava z n o v i n a r k o i n uredniško p o l i t i k o . Odločil i s m o se, d a poroči lo o b j a v i m o t u d i v našem časopisu, k a r s m o s t o r i l i 20. o k t o b r a p o d n a s l o v o m » N e d o v o l i m o takšnega pisanja« . P o o b j a v i , k i je v z p o d b u d i l a razl ične k o m e n t a r j e , s m o se s p r e d s e d n i k o m občinskega s i n d i k a t a Škofja L o k a S a n d i j e m B a r t o l o m d o g o v o r i l i z a p o j a s n i l o , po u g o t o v i t v i , d a je r a d i j s k o poroči lo v b i s t v u »avtor iz i ra l « — p r e b r a l p r e d o d d a j a n j e m , p a s m o z a h t e v a l i opravič i lo . K e r n i s m o p r e j e l i n e e n e g a n e d r u ­gega , s m o se odloči l i z a ob javo l a s t n e g a p o g l e d a n a v so očitno s p o r n o p r o b l e m a t i ­k o .

Naj začnemo ta naš pog led z oprede l i t ­vi jo do po l i t i k e s k u p n e porabe a l i d a bo­m o jasnejši: do družbenih de javnost i , kot jo ugotav l jamo v našem uredništvu.

V s i ver jetno vemo, da je zvezna v l ada ob začetku le ta 1987 (s sog las jem tud i na­ših delegatov!) poseg la po »izrednih« inter­v e n t n i h u k r e p i h , s k a t e r i m i je določila do­končno možen obseg sredstev z a družbene de javnost i v le tu 1986 i n metodo določanja obsega sredstev z a ta n a m e n v le tu 1987. U k r e p s a m n i presenet i l , večje preseneče­nje je s ledi lo po izračunu n jegov ih posle­dic i n de jstva, da v b i s t vu posega tud i v pre tek lo leto. V S loven i j i se je počasi iz­k r i s t a l i z i r a l a ugotovitev, da gre za h u d po­seg v n a c i o n a l n i r a zvo jn i program,saj smo ugotov i l i , d a so l judje e d i n i potenc ia l , s k a t e r i m l a h k o računamo v našem razvo­j u . To p a pomen i , d a m o r a m o v l jud i v la ­gat i a l i drugače povedano: s k u p n a po raba n i poraba , temveč dragocena inves t i c i ja . T a k o smo se v l e tu 1986 v S l oven i j i dogo­vo r i l i z a ured i tev r a zmer v družbenih de­javnos t ih , a l i ko t smo t emu r e k l i : u s k l a d i ­tev ma t e r i a lnega položaja s položajem v gospodars tvu (pust imo ob s t r an i sporne roke i n metodologi jo) . To važno spoznanje smo zap i sa l i v t eme l jn i d o k u m e n t tekoče družbenoekonomske po l i t ike — reso luc i ­jo, k i so jo že omen j en i zvezn i u k r e p i v teh točkah razve l j av i l i i n to tud i za naza j ! N i se po v s e m t e m čuditi r eakc i j i p redsedn i ­k a s lovenske v lade, k i je za p r ime r , d a se ta položaj ne ured i , zagroz i l z odstopom, očitno p a je, d a so se p r i zadevan ja kasne­je p r enes l a n a »področje metodologij«. D a je ob v s e m t em posta la svobodna men java de la skora j popo lna farsa , n i potrebno poudar i t i .

Zaka j vse to pišemo? K e r smo se v ured­ništvu G o r e n j s k e g a g lasa vsega navede­nega zaveda l i i n zato dogovor i l i , da n a tak položaj opozor imo, d a s l ed imo posledi ­cam, k i j i h u k r e p i izz ivajo. P reg l ed letoš­n j i h številk našega časopisa pokaže, d a smo o p r o b l e m i h družbenih de javnost i ve­l i ko p i sa l i , i z r a b i l i v sako priložnost, da opozor imo n a s t i sko , k i se po jav l ja ter ra ­zočarano ugotav l ja l i , k a k o počasi se vse to rešuje. Če v r a zp rav i n a predseds tvu R K S Z D L S loven i j e v sep tembru pogrešamo te »globalne« poglede i n ugotov imo dokaj »pragmatično« razpravo o t em, k o m u p r i ­p i sa t i obres t i z a kred i te , k i j i h , ob težkih m i l i j a r d a h (nov ih dinarjev ) odvze t ih po zakonu , najemajo organizac i j e družbenih de javnost i , j e to i z raz nemoči, da o teh de­j a vnos t ih k a r k o l i odločimo. A l i n i položaj podoben t i s t emu, v katerega se bo j imo, da vodijo n eka t e r i us tavn i a m a n d m a j i , ko naj b i n a zvezn i r a vn i , brez upoštevanja posebnost i i n potreb p o s a m e z n i h narodov, določali »pravično enakos t v revščini«? Z n e k a t e r i m i , po naši sodbi tud i nov ina r sko u s p e l i m i p r i sp e vk i , smo opozor i l i n a to, kaj p omen i v šoli vzne jevo l jen učitelj, zd ravn ik , k i m u v borb i za zdravje l jud i vedno več p r i m a n j k u j e , k u l t u r n i k , katere­ga ustvar ja lnost ne more na j t i pot i do l ju­d i . Poročali smo o ekscesn ih p r i m e r i h , sp r eml j a l i p r i zadevan ja za ured i tev raz­m e r (na r a v n i Go r en j ske je b i l na jakt iv ­nejši medobčiunski svet Z K ) . Poročali smo tud i iz Škofje loke.

7M položaj družbenih de javnost i v obči­n i Škofja L o k a , l ahko ugotov imo nekaj po­sebnost i : Značilnost dosedanjega razvo ja družbenih de javnost i v tej občini so izred­n a v l agan ja v objekte i n opremo n a vseh področjih. Težko b i celo našli občino, kjer se je v z a d n j i h 10-15 l e t ih vložilo v mater i ­

a lno osnovo za delo družbenih de javnost i to l iko ko t p rav v t em oko l ju . Položaj še n i ure j en (zdravstvo, šolstvo, ku l tu ra ) , p r i ­zna t i pa je potrebno, da je nare j enega ve­l iko i n d a vzporedno nagra jevanje de la de­lavcev v t eh de javnos t ih n i trpe lo . P oda tk i celo kažejo, d a je bi lo nagra jevanje r e l a t i ­vno dobro — celo zelo b l i z u s l ovenskega v r h a . K r i z a , k i jo spreml ja jo najrazličnej­ši u k r e p i , je seveda močno zaos t r i l a tud i položaj družbenih de javnost i v Škofji Lo ­k i . H u d a nezadovo l j s tva so se vedno glas­neje slišala tud i i z škofjeloških šol, p r i h a ­ja le so ves t i o grožnjah i n u l t i m a t i h z usta­v i t v a m i de la , i z s t op ih iz Z K i n s i n d i k a t a , o nezadovo l js tvu, k i že v p l i v a n a kva l i t e to de la . N a ta opozor i l a se je odzval'občinski s i n d i k a l n i svet, se vprege l v p r i zadevan ja za ugotovi tev de janskega s tan ja i n i s k a ­n ja možnih rešitev za odpravo ugotovlje­n i h nesk l ad i j . Z a tako ak t i vnos t zasluži vse p r i znan je , škoda je le, d a se u k v a r j a i n ob ravnava le eno dejavnost.

K je je torej n e s p o r a z u m , kje n a m je t a ­ko »neugodno spodrsnilo«?

Vse navedeno smo spreml j a l i , o v s e m poročali. Že samo nekaj naslovov: Z a m e ­g l jena podoba plač; Odgovornost z a prečr­tano petna js t ino ; Učitelji tečejo častni k r o g ; S i s t e m u družbenih de javnost i g roz i i n f a rk t ; V l a d a k r o j i — bo zdaj tud i šiva­l a ? ; N i s o časi s l ab i , temveč človek; p repr i ­čuje o t em. Z a n i m i v o , v s i omen j en i p r i -

na rskega članka« je- označen prispevek A l i se v šolah sramuje jo »previsokih« plač?, k i ga je ko t vse naštete podpisala naša n o v i n a r k a H e l e n a Jelovčan zadolže­n a za občino Škofja L o k a i n za področje šolstva. K a j m u l ahko očitamo? Neresnice tud i v najmanjši podrobnost i ne! Nepri­me rno metodo? T u d i to zelo težko (mnogo bolj sporne so nekatere »uradne« metodo­logije)! A l i ne gre za zelo preprosto dej­stvo, d a pač med vprašanimi n i bi lo trezne glave, k i b i ugotov i la : »Res je, v mesecu sep t embru smo pre je l i osebne dohodke, s k a t e r i m i smo zadovo l jn i i n morda celo presegajo nekatere p r imer l j i v e v posa* m e z n i h gospodarsk ih organ izac i jah . Ne pozabi te p a na to, kaj se je dve tret j ini le­ta dogajalo z našimi O D , p a tud i to, kako bomo s l ed i l i z n a n i m g i b a n j e m v gospodar­s tvu do k o n c a leta. P o d a t k i o povprečjih bodo za to leto prav gotovo pokaza l i zao­stajanje!« V s i , k i združujejo sredstva, vsi, k i s i pr i zadeva jo za ure j en položaj družbe­n i h de javnost i z loškim s i n d i k a t o m na če­l u , b i s i zaslužili t ako p r i znan j e z željo, da se doseženo vsaj približno oh ran i . Kdo si u p a ( tudi p redsedn ik občinskega sindika­t a s i tega ne b i smel) govor i t i o »latentnefli naspro t ju med gospodars tvom i n družbe­n i m i dejavnostmi«, ko je vendar l e pošteno ugotov i t i , d a vedno bolj prod i ra jo spozna­nja , k i smo j i h omen i l i v uvodu . Namesto tega slišimo oz. preberemo v po roč i l u « ^ resn ico o tem, da je šlo za poračun -obtožbo o pod t ikan ju p r e v i s o k i h osebni* 1

dohodkov .

K a k o žalosten n e s p o r a z u m ! In še o n o v i n a r s k e m d e l u : Nov inar j i Go­

ren jskega g lasa s i pr i zadeva jo poročati 0

doga jan ju n a G o r e n j s k e m čim pr i s tne j e

i n p r edvsem po R E S N I C I . M a l o j i h je, ve­l i ko p rema lo , d a b i m a r s i k a t e r i dogode*; k i b i to zaslužil, temel j i te je osvet l i l i , tud 1

iz več s t r an i . K j e iščejo R E S N I C O , je odvi­sno od n j i h . Iščejo jo p r edvsem med ljuO' m i , l j udmi , k i so jo p r ip rav l j en i povedati-NIHČE n a m ne bo določal p r a v i l a igre y s i s t emu in f o rm i r an j a , NIHČE določal aH

O D m

Ali se v šolah sramujejo »previsokih« plač?

Vaša bojevitost, spoštovani člani s i n d i k a l n e g a odbo ra p rosve tn ih delavcev, s k a ­kršno ste p o s p r e m i l i članek A l i se v šolah sramuje jo »previsokih« plač, me je narav­nost p resene t i l a . Z a l m i je le, d a vsaj po l tolikšne zagretost i neka j d n i prej n i so po­k a z a l i ravnate l j i , k o s e m j i h vprašala o z a d n j i h plačah. N e k a k o r a z u m e m čustveno reakc i jo , ne m o r e m p a se sp r i j a zn i t i z grožnjo, naj poslej »končam svoje ob iske in de lo že pred v r a t i o s n o v n i h šol.« V šole ne p r i h a j a m zasebno, n a pr i jate l jske klepete«

T u d i n a loški s i n d i k a t b o m še p r iha j a l a , čeprav gotovo ne n a vsako sejo. Že pred p i san j em članka o »previsokih« plačah v o s n o v n i h šolah loške občine s em najprej p o k l i c a l a p r e d s e d n i k a Sand i j a B a r t o l a , k a r l a h k o po t rd i t u d i po lov i ca m o j i h r edak ' c i j s k i h kolegov. Vprašala s em ga, a l i so poda tk i o plačah j a v n a stvar i n on m i je zatr­d i l , d a so, d a loški s i n d i k a t javnost spodbu ja i n ce lo pred laga , naj b i v d e l o v n i h orga­n i zac i j ah plačilne l is te b i l e v s em n a og led. T u d i n a vprašanje o zadn j i h plačah v

o s n o v n i h šolah n i i m e l nič pro t i , de ja l je le, d a m i ne more pomagat i , d a s ind ikat plačilnih l i s t n i m a i n m o r a m vprašati v šole.

Po pr i j a znos t i , k i s e m je b i l a deležna od »avtentičnega v i r a informacij«, se zdaj resnično čudim i n s e m presenečena z a r a d i nenadnega napada n a moje pisanje , z 8 " r a d i o p o z o r i l a n a »nekatera p r a v i l a igre v s i s t emu informiranja.« Ne v em , z a kakšne igre gre. Z moje s t r a n i j i h n i . _ , - „

b 1 H e l e n a Jelovčan

spevk i r a zen enega za kate rega so i z šol z a n i k a l i podatek o r a z l i k a h m e d O D (po­datek občinskega s indikata ! ) , brez odme­va . Zdaj pa beremo: »nespametno p i s a ­nje«, »nesprejemljivo početje i n škodljiva n o v i n a r s k a politika«, »razdirajoč poseg medija« — od kod osnova tov. B a r t o l u za take oznake? S m o s to r i l i napako , ke r smo p r i s l u h n i l i tud i m n e n j u občinske v lade, n j e n i m a n a l i z a m i n zaključkom (Bo l j kot povprečne plače bodejo no t ran ja nesoraz ­merja) a l i p a mor.da ne kaže poročati o iz­stopu učiteljev i z Z K (Sekre ta r z a v r n i l i z ­javo), čeprav smo prepričani, d a tak izstop n i , ne sme in ne more b i t i osebna zadeva, saj izstopajo p r a v i k o m u n i s t i i n ne sopo­t n i k i ! K o t »tempirana bomba v o b l i k i nov i -

se razglašal z a avtentični v i r in formira ' n ja. Z a l n a m bo, če n a m kdo za loputn 6

v ra ta , če n a m pove le pol R E S N I C E .

Škoda bo, če bo n o v i n a r k i H e l e n i Jelov­

čan ov i r ano poročanje iz občine Škofja L? k a , k i ve l ja med nov inar j i z a informaci j najbol j odpr ta . Škoda bo, če imenovan n o v i n a r k i u redn i c i r u b r i k e »Iz šolskih k»o pi«, k j e r k o l i p r ip ro šolska v ra ta , saj de' učiteljev i n učencev zasluži j a ven p r ika * in p r i znan j e .

Žalostno bo, če se uresniči v nas lovu x l

poso jena m i s e l poko jnega beograjsega n

v i n a r j a Duška Radoviča G l a v n i u r e d n *

Štefan

1. n o v e m b r a

Tretje povečanje stanarin K r a n j , 29. ok t ob ra — V vseh go r en j sk ih občinah se bodo 1. n o v e m b r a povečale s t a n a r i ­ne za 55 odstotkov. To je letos že tretje povečanje

Pred log , da se s tanar ine povečajo za 55 odstotkov na območju celotne Sloveni je , je zveza s t anovan j sk ih skupnos t i S loven i j e posredova la v s em s a m o u p r a v n i m stanovanj ­s k i m s k u p n o s t i m v r e p u b l i k i . Takšen sk l ep sta namreč v začetku ok t ob ra spre je la odbor za p lan i ran j e i n razvoj družbenoekonomskih odnosov i n k o m i s i j a za vprašanja soc ia lne va rnos t i v s t anovan j skem gospodarstvu.

N a G o r e n j s k e m so odbor i z a prenovo in gospodarjenje takšen sk l ep spre je l i že m i ­n u l i teden v štirih s a m o u p r a v n i h s t anovan j sk ih s kupnos t i h in s icer n a Je s en i cah , v K r a ­n ju , Škofji L o k i in v Tržiču. V Radov l j i c i pa je odbor spreje l sk l ep za 55-odstotno poveča­nje s t ana r in od 1. nov embra dal je sred i tega tedna. Sedanje povečanje s t ana r in v repu­b l i k i je v s k l a d u z opredel i tv i jo , naj b i konec tega leta s tanar ine znašale 2,04 odsto tka od vrednos t i r e va l o r i z i r anega s tanovan jskega fonda.

Odbor in k o m i s i j a zveze s t anovan j sk ih skupnos t i S loven i j e s ta h k r a t i opozor i la sa­moupravne s tanovan jske skupnos t i v občinah, naj ob sedan jem povečanju s t ana r in do­s ledno upoštevajo določila samoupravnega spo ra zuma o uresničevanju soc ia lno var­s t ven ih prav ic glede de lnega nadomes t i l a s t ana r in . ' ^ g

P o š t e v i l n i h r a z p r a v a h i n ^

k r a t n e m g l a s o v a n j u s o s k l e n n _

M i l a n J a n j i ć j e n o v p r e d s e *

j u g o s l o v a n s k e m l a d i n e Tako na torkovi s ^ J j , s°

sedstva Z S M J , kot na sredini konferenci ZS slovenski delegati zahtevali, naj bi se pred lzV°fl\i»' jo novega predsednika zvezne mladinske org3^]*-cije temeljito pogovorili o vzrokih za krizo v . dinski organizaciji. Prav tako naj bi pretehta'1 ^ u ' ne dela predsedstva in konference Z S M J . nih dosedanjih rezultatov. Kljub podpori de'e»jy8" iz Hrvaške in B i H , so na sredini konferenci p ° 0 \v kratnem glasovanju sklenili, da bodo odloča'1 # biri novega predsednika. Edini kandidat, k l *• predlagali na torkovi seji, je bil Milan J& j a , s° enajstimi glasovi za in dvema, ki sta se vzdrz* sfc* ga izvolili za novega predsednika jugoslo v - jet. mladinske organizacije. Milan Janic je star c\>> bil je predsednik mladinske organizacije v . nato predsednik Z S M Vojvodine, zdaj pa j e Jfr predsedstvu /SMI . y S t a " 0

O K T O B R A 1 9 8 7

&|kaj je direktor tržiškega Peka ponudi) svoj odstop G O S P O D A R S T V O . 3 . S T R A N G L A S

Režija blokira prenovo tovarne °dgov ° k * ° b r a — »Mora l s e m n e k a j s t o r i t i , n e k a j p o s e b n e g a , n e n a v a d n e g a , za to , d a se s t v a r i u r e d e , saj s i c e r n e m o r e m p r e v z e t i ta|{njj ' ? o s t ' z a posledice,« svo jo po t e z o u t e m e l j u j e d i r e k t o r tržiškega P e k a F r a n c Grašič. K a j je tore j v P e k u n a r o b e , kje se je z a -^ ^ ^ • k a t e r e r n u p r o b l e m u , k i se je i z o s t r i l v k o n f l i k t , n i s o k o s ? K a j p a d r u g e g a ko t plače, boste z a m a h n i l i z r o k o , i n res je t a k o .

n» ^ .^ e ^ u uvajate nov način ^ a j e v a n j a , k i v d v eh s r e d i -jfr'komerciala, d e l o vna s k u p -bii S . p n m služb) ponovno n i n S P r e ^ e t ' P rav zaprav to n i nič

navadnega, saj ima jo podob-k ^Prob l eme v S a v i , I s k r i i n še

nenavadno je, d a ste z a rad i *Wi ponudi l i svoj odstop. Ste i z -

,K V O l i o ? • sem C ' n e g r e z a vol jo, m o r a l nega" j s t o r i t i , neka j poseb-stv a • n e n a v a d n e g a , zato, d a se p r

n U r e d e , saj s icer ne m o r e m d i c e ^ i 1 o d g o v o r n o s t i za posle-p r o J . e k ° i m a večje možnosti Z inop 6 k Q t s o naše pro i zvodne m o°gl]ivosti, še bolj se usmer ja -t i n

V ! " a z v o j , p r ip ravo i n marke -cih 2,bu t v e P r i d r u g i h i zde lova l -$ke u P r a v i m p renova trži-več 8 a d e l a P e k a - Po t rebu jemo U s t v strokovnjakov, sposobne ^ d i a r j a l n e l J U ( l i . k i j i h m o r a m o je d

U s t r e z n o nagrad i t i . Po razno

novijf n a m z d a ; > d o b r i u h a J a J ° -n Pa ne moremo pridobiti.«

»Bolje torej namerava t e p l a -^ l strokovnjake?« ?ov l>StVene s o t r i sp remembe . 4 3 n e c u 3emo razpon , od 1 pro t i več p r o t i 5 ' k a r s i c e r n i n a - ' " \ ' S a J v naši branži znaša tud i

bo\I o t l 6 - toda r e k l i smo, d a ne nared i l i p r eve l i kega ko ra ­

ka h r t U ^ e n e k a J več možnosti, ke n n a 8 r a d i m o s t rokovn ja -P o v p * g a s P r e m e m b a p a je, d a h o d t C U ^ e m o d e l e ž o s e b n e 8 a d o " ko d k k i ^ o d v i s e n o d tega, k a -oo krt i n v kolikšnem obsegu oaša S V 0 ; ' 0 n a l ° g ° op rav i l . Na -( j e j a S e p redvsem n a režijska ko fa^ ' m a m o v p ro i z vodn j i ta-spr e

a t a k o ž e n o r m e . T r e t j a ' o v n m e m b a p a s e n a n a s a n a d e " «i i h p 0 g 0 3 e . k i j i h v metodolo-

a a jemo večji delež točk.«

Sp^čina je takšne sp r emembe

fctrt* r e f e r e n d u m u se je zanje *0n-1? d v e t r e t j in i l jud i , v endar fft v 0 d o v o l J - spre je t i j i h mo­jih v v s a k e m tozdu, n iso l o J ' 0 r o d J a r n i , k o m e r c i a l i i n de-^atn s k u P n o s t i s k u p n i h služb, fttif S m o ve l i ko s t o r i l i p r i infor-Č a s

a. niu, še e n k r a t s e m s i v ze l <Ul" u 6 1 n a z b ° r e delavcev, pove­va ' *aj želimo doseči, poudar i l , H a Takšna s p r e m e m b a pomen i b o d i s i rok, pa ne tako dolg, SiCp osebne dohodke za vse. Vi j P a je b i l a s tvar v obravna-j e od j anuar ja , do jun i j a , ko log 1 ob l ikovan dokončni pred­l i ' s m o upoštevali v e l i ko p r i -"10.«

» e j ^ad i neobveščenosti se to-, J J nataknilo?«

^kol- d a n e - čeprav seveda Je ,^ 1 n i dokončna, vprašanje H e t kdo hoče b i t i s e znan j en a l i

Hw • , e P onovn i n e u s p e h v k o -«-0 p2 1*!* i n s k u p n i h službah t a -stop^iez i l , d a ste p o n u d i l i o d -

fto s 6 n a s t v a r j e b i l a ' V z P o r e d " ^ ž k ° s P 0 r a z u m usk la j e va l i z

i m dogovorom, s k u p n i t n 0 f p S k i svet je odločil, d a se ne žaJl.^Prejemati v dveh de l ih , H>p- i e Predloge, naj b i meto-^eoo ] 0 spre j ema l i posebej . V ^ 0 s n ! i d u s e m b i l n a skupščini Vjje

p£Oarske zborn ice Jugos l a -ko so na zbo r ih s k l e n i l i , da

bo i m e l r e f e r endum dva dela. K o s em nas l edn j i d a n prišel v tovarno, je b i l zame to šok. Še posebno, ker m i odnos i m e d toz-d i pomeni jo svet injo, če l ahko tako rečem, v vseh t eh l e t ih toz-d o v s k i h prob lemov so b i l i vedno povezan i tako, d a smo navzven nastopa l i kot Peko . Če ka j , s i ne želim tega, da b i b i l z raven , ko b i se t i odnos i začeli k r h a t i i n to je že tak p r imer . P a še to je bi lo , da sem v četrtek po re ferendu­m u , izvedel , da s ta dva , n a k l ju ­čnih mes t ih , dob ra i n de lavna , že spraševala d rugod za službo, čez v i k e n d sem dobro p r e m i s l i l i n v ponedel jek potegn i l to pote­zo.«

»Boste vz t ra ja l i p r i odstopu?« »Samo ponud i l s em ga, d a se

prav razumeva , zato, d a se stva­r i urede.«

»In kakšne so možnosti, d a se urede?«

»V vseh s r e d i n a h so to obrav­nava l i , n a podporo s e m računal, toda pr i je tno me je presenet i lo , d a je b i l a tako j a s n a i n odločna. M i s l i m , da je to moč z d r a v i h s i l , k i se j i m bo manjšina m o r a l a podred i t i . V v s em t em času so se namreč s tvar i tud i nes t rokovno raz laga le , iz n e k a t e r i h p r imer ­j a v so se v l ek l i napačni zaključ­k i , hote a l i nehote, tega ne mo­r e m reči, n a žalost tud i v o k v i r u s i nd i ka t a , p r edvsem v teh dveh sredinah.«

»Da n a m bo bol j j asno , k a k o p o m e m b e n je spre j em novega načina nagrajevanja , i n k a k o nespre jem b l o k i r a razvo j P e k a , n a m povejte, k o l i k o i n kakšne nove s t rokovn jake potrebuje?«

»Potrebujemo j i h za uvedbo in fo rmac i j skega s i s t ema, k i ne obsega le računalniške podpore. K o l i k o , težko rečem, saj se šele razv i ja , že sedaj p a n a m j i h p r i ­man jku j e za sedanje naloge. Po­trebujemo j i h za zahtevne nalo­ge n a področju razvo ja i n p r i ­prave pro izvodnje obutve, zara­d i širitve kooperac i je i n nasp loh z a celotno področje trženja. T a p rob l em smo za zna l i že p red ča­som, n i nov, vemo, d a ga ne mo­remo razrešiti čez noč, tud i z o sebn im i dohodk i skušamo Pe­

ko zanje nared i t i zanimivejši, seveda p a ne le z n j i m i . Uva ja­mo dodatne ob l ike usposabl ja­n ja n a k o m e r c i a l n e m i n tehni ­škem področju, d o m a i n v tu j in i , zadolženost za posebne naloge po zaključku pripravništva itd.«

»Skratka de lo , z a n i m i v o za m lade l j ud i . K o l i k o s t rokovn jak zasluži sedaj, k o l i k o b i po n o ­vem?«

»Sedaj od 400 do 450 tisoč d i ­narjev, z n o v i m načinom b i p r i ­dob i l 15 odstotkov.«

»Uvodoma ste r e k l i , d a so p ro ­dajne možnosti večje od p r o i z ­v o d n i h zmog l j i vos t i P e k a , so r a ­z log d o b r i izdelki?«

»Seveda, p r edvsem p a dolgo­letno inves t i ran je v prodajne po­t i P e k a . Nenehno širimo i n poso­dab l jamo domačo prodajno mre­žo, n j ena zmogl j i vost je 4 mi l i jo ­ne parov obutve letno. L e t a 1972 smo v Z a h o d n i Nemčiji ustano­v i l i mešano podjetje A f i s , k i po­k r i v a tržišče zahodne Evrope , p r eko A f i s a p rodamo 1,5 mi l i jo ­n a parov . O d le ta 1980 sodeluje­mo z ameriškim par tne r j em Rockpor t , i m a m o tud i srečo, saj je p r i n j em proda ja v i z r ednem poras tu , skupa j smo r a z v i l i obu­tev, k i n i modna , od l iku je p a jo udobnost . Letos bomo tja izvoz i ­l i že 1 m i l i j on parov obutve, ameriški pa r tne r p a želi sodelo­vanje še razširiti. K o n v e r t i b i l n i i zvoz P e k a se bo letos približal 30 mi l i j onov dolarjev, k a r je naj­več dosle j . Z a r a d i v e l i k ega kon ­ve r t i b i lnega i zvoza i m a m o po dogovoru med j u g o s l o v a n s k i m i čevljarji l ahko tud i v e l i k k l i r i n ­ški izvoz, v Sov jetsko zvezo bo­mo proda l i 1,5 m i l i j ona parov obutve. Pro i zvodne zmog l j i vos t i P e k a p a znašajo 4,2 m i l i j ona pa­rov obutve letno.«

»To p o m e n i , d a s a m i i zde la te le približno po lov ico obutve, k o ­l i k o r jo prodate?«

»Da, tako je to, zato, i m a m o ta­ko široko razve jano sodelovanje s kooperant i . P r a v zdaj se ponu­jajo nove možnosti, n a d rug i s t r an i p a so tržne ra zmere v J u ­gos lav i j i takšne, d a vsak d a n tr­

k a kdo n a vra ta , če i m a m o kak­šen posel zanj . J u g o s l o v a n s k i m čevljarjem m a n j k a dela , razme­re so takšne, da bodo tovarne k m a l u začeli zapirati.«

»Imate kakšen nov posel v t em smislu?«

»Za ameriški posel poskusno uva jamo pro izvodnjo v t reh to­v a r n a h : B o s n a B a n j a L u k a , For-tuna Gračanica i n S loga Kop r i v ­n i ca . P r v i dve preko P e k a že de­la ta za A f i s , tud i več d r u g i h upo­rab l j a naše izvozne prodajne po­t i , d a seveda ne govo r im o mno­žici tovarn , k i obutev dobavl jajo naši domači proda jn i mreži.«

»Tekoča gospodarska p o l i t i k a i z v o z n i k o m n i nak l on j ena , k a k o to odseva v pos l o vnem r e zu l t a tu v devet ih mesec ih? «

»Konec sep tembra približno 2 m i l i j a r d i d inar jev i z vo zn ih spod­bud n i b i lo plačanih, pr iha ja jo s petmesečno zamudo, izračunali smo, da za Peko to letos pomen i 2,5 "mil i jard d inar j ev doda tn ih stroškov. 473 mi l i j onov d inar j ev p a znašajo tečajne raz l i ke , tud i zanje n i smo k r i v i , nasta le so po zaključku izvozno uvo zn ih po­slov z ameriškim par tner j em. K e r l an i država n i i m e l a deviz , da b i m u račune l ahko plačali, so za rad i poštenih odnosov kas ­n i l a tud i njegova, ko so se s t va r i zapr le , so n a m njegova plačila obračunali po tečaju s k o n c a le­ta, naša p a po tekočem. Če p r i -štejem še ta znesek, gre torej za slabe 3 m i l i j a rde d inar jev doda­tn ih stroškov, to pa je to l iko , kot znašata d va mesečna bruto osebna dohodka za 5.500 delav­cev P e k a . N a ta p rob l em neneh­no opozar jamo, čeprav vemo, d a kaj p r i d a ne bomo dosegl i . Z na ­šimi d o p o l n i l n i m i p l a n i smo spre je l i p r o g r a m ukrepov za zmanjšanje zalog, znižanje stro­škov, povečan pr ihodek sko z i kvalitetnejšo pro izvodnjo i n se­lekc i jo programov , za večjo usposobl jenost i n mot i v i ranos t kadrov . L a h k o rečem, d a se po devet ih mesec ih kažejo p r v i svet l i z n a k i uresničevanja teh nalog, ma lo pozno, toda vendar­le. Številčno so rezu l ta t i po de­ve t ih mesec ih še vedno i z redno s k r o m n i , v enda r boljši kot l a n i v t em času. Ocen ju jemo pa, d a bo boljše zadnje tromesečje, ko i m a večji delež domača prodaja , saj se že kaže, d a i m a m o dobro ko lekc i jo za domači t rg , proda ja dobro teče, v deve t ih mesec ih je b i l n j en fizični obseg 7 odstotkov večji kot l a n i v t em času.«

»Kolikšen pa je b i l povprečni osebn i dohodek?«

»V devet ih mesec ih 171 tisoč dinar jev , s ep t embrsk i 204 tisoč dinar jev , v tržiškem de lu P e k a 224 tisoč d inar jev . O k t o b r s k i bo 15 odstotkov višji, v tržiškem de­l u bo znašal 260 tisoč d inar jev . V deve t ih mesec ih i n sep tembra smo zaosta l i za našimi pr i ja te l j i , 9 odstotkov za P l a n i k o , 12 odsto­tkov za Alpino.«

»Bržkone ne pre t i ravate , d a b i us t va r i l i prostor za nov način nagrajevanja?«

»Tudi, po novem nihče ne bo zaslužil man j kot doslej.«

M . Volčjak

k r a n j s k o g o s p o d a r s t v o n a j b i p o k r i l o i z g u b o v T e l e m a t i k i

2a Telematiko srednje poti ni ^ a m skt\ \! ok t ob ra — K r a n j s k i izvršni svet i n popo ldne še občin­s k i S |/. U p šč l n a s t * ob ra vnava l a r a zmere v k r a n j s k i I s k r i T e l e m a -Vsel V s « bol j d r s i v negotovost, saj se naložba časovno o d m i k a , veći? Pa je jasno, d a z a T e l e m a t i k o srednje pot i n i , saj bo s i cer

1 l z g u b a r i n p r o b l e m K r a n j a .

K i o n a j ' U ^ n o J e seveda vprašanje f o r , s k ° ž b ! v Javn i d i g i t a ln i tele-šev e j s i s tem, odgovora nanj h j e t f t

n ° n i , s časovnim o d m i k a -Ve£ v J l a ' ° ž b e p a se pora ja vse sti, g p r a ^ a n j o n jen i smise lno-^roči ^ e r a z v o j n a t em po-d a r J u v svetu s i lov i t . Gospo-P o g o

b a n k a L jub l j ana kot sta.v/ r e d i t i r a n j a naložbe po-S r 6 ( j J a tud i de l nepov ra tn ih tovo ' k a r i e seveda r a zum-0d. s/ S a J i m a T e l e m a t i k a le 10 ^ e s i T 0 v ^ a s t n m sredstev i n * n i h k o b r e s t i od kra tkoro -* n e s o i , r e d i t o v bo letos presegel **ČUn • i z g u b e - V T e l e m a t i k i

n & j o n a d i n a r telefonske­

ga i m p u l z a , toda tud i tega od­govora še n i . P r a v tako še niso končani dogovor i o sov laganju tu j ih partner jev ; be lg i jske fir­me A l ca t e l , p reko katere naj b i v hišo pr ipe l j a l i s i s t em 12 a l i p a moreb i t i nemškega Sie-mensa .

K a p i t a l n a podhran jenost je v T e l e m a t i k i tako ve l ik pro­b l em, da j i h tud i boljše poslo­vanje i n večja zasedenost pro­i z vodn ih zmogj ivost i ne more izvleči iz težav (izgube). V zad­n j em času so uspe l i p r idob i t i več nov ih naročil, nanašajo se p redvsem na p r i h odn j i dve le­t i , računajo, d a j i m bo pr ihod­

nje leto uspelo za 4 odstotke povečati fizični obseg proiz­vodnje, i z guba p a naj b i rea lno pad l a za polovico.

Dokončne rešitve seveda ne morejo p r ines t i tud i no t ran j i u k r e p i , kot je den imo ponovna zamise l o u k i n i t v i tozdov, k i je b i l a a k t u a l n a že pred le t i , ven­dar je n iso uspe l i (smeli ) izpe­l jat i .

T u d i odgovora, k a k o bodo v T e l e m a t i k i letos p o k r i l i i zgu­bo, še n i , 17 m i l i j a r d d inar jev je seveda tako ve l ik zalogaj, d a ne računajo le n a sozd Iskro , temveč tud i n a druge or­ganizac i je združenega dela , najprej seveda na k ran j ske . K r a n j s k i izvršni svet je o zdom že priporočil, naj se vključijo v pokr i van j e T e l e m a t i k i n e izgu­

be i n s reds tva rezerv po letoš­n j em zaključnem računu na­kažejo naravnos t v Te l emat i ­ko . S i s i družbenih de javnost i i n mate r i a lne pro izvodnje p a naj b i T e l e m a t i k i obveznost i zmanjšali za 30 odstotkov.

Pereče p a je v t em t r e n u t k u tud i vprašanje, do k a m bodo z n o v e m b r o m z d r s n i l i osebni do^ hodk i , po uve l jav i t v i in terven­c i j skega z a k o n a j i h bodo mo­r a l i znižati n a povprečnih 179 tisoč d inar jev , če sanator ja pravočasno ne bodo našli. L j u ­dje pa seveda nest rpno čakajo, kdo bo n a s p i s k u presežka de­lavcev, saj zdaj vedo le to, d a j i h je preveč, d a bo število za­pos l en ih letos upad lo na 3.950, pr ihodn je leto pa n a 3.550 de­lavcev.

M . Volčjak

Krompir ju ne pravijo zaman hudirjeva rastlina

Če dobro obrodi, ga je težko prodati in kmetje ga tedaj ponujajo zadrugam celo večje količine, kot so se bili dogovo­rili s pogodbo. Ce je letina slabša in je krompirja v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji bolj malo, ubira svoja pota, najpogo­steje po »sivem trgu«, na katerem je zaslužek precej boljši kot pri oddaji v zadrugo. Letos je bila odkupna cena za kilogram krompirja najprej 120 dinarjev, pred nedavnim je »poskoči­la« na 140 dinarjev; pri prodaji brez posrednika (zadruge) pa je zanj mogoče iztržiti tudi 200 dinarjev in še več. Za šestde­set dinarjev (pri kilogramu) se v času, ko je denar sveta vla­dar in je spoštovanje pogodb v državi brez pravnega reda prej izjema kot pravilo, že splača potruditi. Nekateri kmetje iz Gorenjske kmetijske zadruge doslej niso izpolnili pogodbe niti 30-odstotno; namesto zadrugi so krompir raje prodali za ozimnico občanom, delovnim organizacijam, bolnišnicam, šolam, menzam in sindikalnim organizacijam, ga vozili v ob­morske kraje in podobno. V zadrugi takšnega ravnanja po­sebno ne obsojajo, saj dobro vedo, da tudi sami niso vedno do potankosti izpolnili obveznosti do' kmetov, da tudi kme­tom v gospodarski krizi ni lahko in da ubirajo različna pota za pridobivanje dohodka. V težavnem položaju so zlasti živi­norejci; nobena skrivnost ni, da je mnogim prav krompir, ki so ga prodali (dražje) mimo zadruge, edini vir za naložbe.

Je ob vsem tem kaj nenavadnega, da so v Gorenjski kmetijski zadrugi, ki je med največjimi odkupovalci krom­pirja v naši republiki, do sredine oktobra odkupili od kmetov le 8220 ton industrijskega in jedilnega krompirja od skupno 18.000 ton pogodbeno dogovorjenih količin? Krompirja tudi pri kmetih ni več veliko, zato je zadruga v škripcih, kako bo izpolnila pogodbene obveznosti do kupcev iz Slovenije in iz obmorskih krajev.

Pridelek krompirja pa je bil še precej večji od pogodbe­nih količin, saj je znano, da so kmetje približno 200 hektarov krompirja »skrili« med njive, posejane s travno-deteljnimi mešanicami, da so v pogodbe zapisali manjše površine njiv, zasajene s krompirjem od dejanskih — in podobno. Kdo bi še naprej razpredal, kje se začnejo in končajo »krompirjeve igre in igrice;« vemo le to, da je tako že vrsto let in da takšno stanje (krojenje pogodb po lastni koži) mnogim ustreza. Sicer pa ni tako le na Gorenjskem, še precej slabše je drugod v na­ši republiki. Podatki celo kažejo, da je Gorenjska kmetijska zdruga po tržnosti (deležu odkupljenega krompirja od skup­nega pridelka) celo med najboljšimi v Sloveniji.

C. Zaplotnik

I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A

Ekipe R e z u l t a t d o l g o l e t n i h dogova r j an j i n u s k l a j e v a n j j e pos lo ­

v n a s k u p n o s t največjih j u g o s l o v a n s k i h sozdov s področja e l e k t r o i n e l e k t r o n s k e i n d u s t r i j e t e r z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n e i n s t i t u c i j e . E n e r g o i n v e s t i z S a r a j e v a , R a d e Končar i z Z a g r e ­b a , I s k r a i z L j u b l j a n e , M i h a j l o P u p i n i z B e o g r a d a i n E I i z N i ­ša so 14. o k t o b r a p o d p i s a l i s a m o u p r a v n i s p o r a z u m i n s t e m s t o p i l i n a po t dolgoročnega s o d e l o v a n j a i n s k u p n e g a n a s t o p a ­n j a n a tržišču.

N e p o s r e d n i p o v o d z a združitev v p o s l o v n o s k u p n o s t E k i ­pe j e s p o z n a n j e , d a v s a k a o r g a n i z a c i j a zase n i m a n o b e n i h možnosti, d a uspešno k o n k u r i r a n a m e d n a r o d n i l i c i t a c i j i z a p r i d o b i t e v t a k o k p m p l e k s n e g a p o s l a , k o t j e p r o j e k t i z g r a d n j e e l e k t r o e n e r g e t s k e g a s i s t e m a J u g o s l a v i j e , točneje n j egove t re t je faze , k i z a j e m a Tehnični s i s t e m z a voden j e . Omogoči l bo k o m p l e k s n o v o d e n j e i n n a d z o r o v a n j e c e l o t n e g a j ugos l o ­v a n s k e g a e l e k t r o e n e r g e t s k e g a s i s t e m a n a p o d l a g i z a j e m a ­n j a , p r e n o s a i n obde l a v e u s t r e z n i h i n f o r m a c i j i n k r m i l j e n j a s pomočjo t e l e k o m a n d n i h n a p r a v . O c e n j e n a v r e d n o s t ce lo tne ­g a p r o j e k t a znaša 126 m i l i j o n o v do l a r j e v , s k r e d i t i p a g a bo­s t a f i n a n c i r a l a M e d n a r o d n a b a n k a z a obnovo i n r a z vo j t e r E v r o p s k a i n v e s t i c i j s k a b a n k a .

B a n k a t u d i n a H r u š i c i

k r a n j , 28. ok t ob ra — Izvršilni odbor Teme l jne banke Goren j ­ske je soglašal, d a 1. decembra letos začne pos lovat i n a Hrušici nova i zpostava L jub l j anske banke , enote Jesen ice . N o v a izposta­va n a Hrušici j e . d e l uresničevanja p r o g r a m a širjenja bančne mreže. N a Hrušici bo mogoče oprav i t i vsa , za občane p o m e m b n a bančna oprav i la , od zb i r an j a h r a n i l n i h v log do voden ja tekočih i n d r u g i h računov, d e v i z n i h i n m e n j a l n i h poslov i n podobno.

J . K .

V K i d r i č e v e m h i t r e j e o d p l a n a

Gorenjska bo obveznosti poravnala že letos

Tržič , 28. o k t o b r a — Z a r a d i g r a d n j e nove e l e k t r o j e k l a r n e n a J e s e n i c a h i n v e l i k i h o b v e z n o s t i T e m e l j n e b a n k e G o r e n j ­s k e p r i g r a d n j i j e b i l o dogovo r j eno , d a naša b a n k a združi s r e d s t v a z a m o d e r n i z a c i j o p r o i z v o d n j e a l u m i n i j a v Kidriče­v e m p r e k k o n z o r c i j a b a n k k a s n e j e , večinoma l e t a 1988. K e r p a g re g r a d i t e l j e m v K idr ičevem p o s e l ze lo d o b r o o d r o k i n z a n a j m a n j e n mese c p r e h i t e v a j o p l a n , j e K r e d i t n a b a n k a M a r i ­bo r , p r i k a t e r i se z b i r a j o s r e d s t v a bančnega k o n z o r c i j a , z a ­p r o s i l a našo b a n k o , d a b i o b v e z n o s t d v e h m i l i j a r d 876 m i l i j o ­nov d i n a r j e v p o r a v n a l a že le tos i n s t e m omogočila n o r m a l n o n a d a l j e v a n j e g r a d n j e . K e r t e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e t o l i k ­šne vso te t a t r e n u t e k ne m o r e d a t i b r e z škode z a k r e d i t n i po­t e n c i a l , bo n a j e l a p r e m o s t i t v e n o poso j i l o , k i ga bo v r n i l a v p r ­v i p o l o v i c i p r i h o d n j e g a l e ta . Predčasna p o r a v n a v a o b v e z n o s t i do Kidr ičevega t a k o v G o r e n j s k i b a n k i ne bo i m e l a nega t i v ­n i h pos l ed i c , k e r bo Kidr ičevo plačalo o b r e s t i do na j e t ega p r e m o s t i t v e n e g a p o s o j i l a , so s k l e n i l i n a s r e d i n i s e j i izvršilne­g a o d b o r a b a n k e v Tržiču.

T o j e p r i m e r uspešnega medbančnega s o d e l o v a n j a . P r a v t a k o i m a T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e v r o k a h p o m e m b e n adut , če se bo t u d i s a m a znašla k d a j v položaju, v kakršnem j e sedaj K r e d i t n a b a n k a M a r i b o r . j Košnjek

4 . S T R A N .

Zahteven program uresničili do roka

Vežice so zgrajene Cerk l j e , 29. ok tob ra — Čeprav se je z a r a d i n e p r e d v i d e n i h zapletov p r i u re j an ju l okac i j ske dokumen tac i j e začetek gradnje mrliških vežic v C e r k l j a h z a v l eke l v začetek polet ja, je 14-članski g radben i odbo r z i z va ja l cem K O G P K r a n j - T o z d G r a d n j e op rav i l de lo do predv idenega r o k a .

N O V I C E I N D O G O D K I P E T E K , 3 0 . O K T O B R A l |

Žabničani po zgledu krajevnih skupnost i pod Krvavcem

U r e s n i č e v a n j e i d e j e i z p r e d

O d 800 gospodinjstev, k i so n a območju šestih k r a j e v n i h skup­nos t ih pod K r v a v c e m i n s icer v C e r k l j a h , B r n i k u , G r a d u , Poženi-k u , Ve l e sov em i n Za l ogu podp i sa la letos spom lad i dogovor o p r i ­s p e v k u za gradnjo mrliških vežic, so neka t e r i v začetku j u l i j a pod­v o m i l i , če bo g r a d b e n e m u odboru z a rad i zakasn i t v e n a začetku uspe lo oprav i t i na logo do r oka . O p e r a t i v n i vod ja o z i r o m a ta jn ik g radbenega odbora M a r j a n P r o s e n pa takšnih pomis l ekov n i do­puščal ne p r i k r a j a n i h ne p r i i z va ja l cu de l . Zdaj se je i zkaza lo , d a je g radben i odbor z zavzetost jo i n voljo uspe l . Mrliške vežice so zgrajene i n ko bodo 1. n o v e m b r a n a c e r k l j a n s k e m območju žalne svečanosti ob dnevu m r t v i h , s i j i h bodo vs i , k i so p r i speva l i denar , l a h k o tud i og leda l i .

V zadn j ih d n e h je b i lo s icer res precej de la , tako da se je tud i p rvo tno p r edv iden i tehnični p r e v z em ob j ek ta ma lo zav leke l . V e n ­da r to pomembnos t i te skupne akc i j e k r a j e v n i h skupnos t i i n občin­ske cestno k o m u n a l n e skupnos t i , k i je p rav tako p r i speva l a precej denar ja , ne zmanjšuje. G r a d b e n i odbor p a se je ob koncu de l ven­dar l e znašel še p r ed eno težavo. Finančni načrt je b i l nare j en iz­ključno z a gradnjo vežic. Po t em pa so že m e d gradnjo ugotov i l i , d a b i ve l ja lo spro t i ure ja t i t ud i oko l i co .

T u d i to nalogo namerava jo zdaj spe l jat i do konca , čeprav je z m a n j k a l o denar ja . T a k o je n a zadn j i se j i g radben i odbor, skupa j s člani sveta kra j evne skupnos t i Ce rk l j e , s k l e n i l , d a se obrnejo n a gospod in js tva za doda tn i p r i spevek v višini 20 tisoč d inar jev . S ta­ko z b r a n i m denar j em i n s 15 m i l i j o n i k r ed i t a , b i uresničili ce lo tn i p r o g r a m . O t em so podrobno obves t i l i gospod in js tva tud i v posebn i številki g l a s i l a C e r k l j a n s k e novice . Upajo , d a bodo tud i ta de l akc i ­j e l judje n a ce l o tnem območju podpr l i .

A . Žalar

D O P I S N I K I S P O R O Č A J O

# D o p i s n i k C i r i l R o z m a n s Poljšice p r i P o d n a r t u , k i je že 32 let do­p i s n i k G o r e n j s k e g a g lasa , n a m je sporočil, da se je 21. ok t ob ra se­s ta l izvršilni odbor samoupravne in teresne skupnos t i za gozdar­stvo gozdnogospodarskega okoliša B l e d . Odbor je da l soglasje za podaljšanje tekaške proge n a P o k l j u k i i n za ured i tev tekaške pro­ge v P l a n i c i . P r o ga v P l a n i c i od vznožja s k a k a l n i c do T a m a r j a bo do lga 25 k i l omet rov . Odbor p a je r a zp rav l j a l tud i o n a m e m b n o s t i zemljišč v A j d n i za kmete , k i bodo i z gub i l i zeml jo za rad i gradnje ceste. V zameno bodo dob i l i d rugo kme t i j s ko zeml jo .

• P o srečanju i n p o g o v o r u z d o p i s n i k i prejšnji t e d e n v četrtek se je t a t e d e n z več p r i s p e v k i o g l a s i l B r a n k o Blenkuš z J e s e n i c . V p r i s p e v k u Žičničarji se p r i p r a v l j a j o n a z i m o piše, d a l e tos n a smučiščih v K r a n j s k i g o r i ne bo p o s e b n i h n o v o s t i . P o r e d n e m p r e g l e d u n a p r a v i n p r i p r a v p r o g , k r bodo n a r e d s r e d i n o v e m b r a , p a bo p o l i g o n , n a k a t e r e m p o t e k a j o t e k m o v a n j a z a s v e t o v n i p o k a l , v s e e n o bo l j e o p r e m l j e n o z i r o m a p r i p r a v l j e n k o t do zda j . O p r e ­m i l i so g a namreč z visokotlačnimi n a p r a v a m i z a i zde lo ­v a n j e u m e t n e g a s n e g a . T a k o u m e t n e g a s n e g a ne bodo več d e l a l i s t opov i , pač p a s pomočjo p o s e b n i h šob, s k o z i k a t e r e se bo v o d a razpršila p o d v i s o k i m p r i t i s k o m . Če bo d e n a r , bodo n a t a način d e l a l i s n e g že to z i m o .

• K o n e c m i n u l e g a tedna , piše B r a n k o Blenkuš, je b i lo v Bo ­h i n j s k i B i s t r i c i z a n i m i v o sre­čanje l as tn ikov zasebn ih tu r i ­stičnih sob, k i v B o h i n j u i n P u -lju^pogodbeno sodelujejo s T u ­ristično t ranspor tno i n gost in­sko organ izac i j o železniškega gospodars tva v L jub l j an i . V S l oven i j i i m a namreč Železni­ško gospodarstvo en tozd za gost instvo i n enega z a tu r i ­z em. V p r v e m v g l a vnem go­spodar i jo s k o l o d v o r s k i m i re­s tav rac i j ami i n gos t ins t vom n a v l a k i h , v d r u g e m tozdu p a se ukvar ja jo s počitniškimi do­mov i . V to de javnost pa so vključeni tud i l a s t n i k i zaseb­n i h turističnih sob. N a sreča­n ju v B o h i n j s k i B i s t r i c i se je zbra lo ok rog 60 l a s tn ikov sob iz P u l j a i n B o h i n j a .

• 23. ok t ob ra se je sesta l ak t i v Z Z B N O V Železničarjev Go­ren jske , k i i m a 120 članov. Do­govor i l i so se, d a bodo v p r i ­hodnje zb i r a l i g rad ivo za Zgo­dov ino go r en j sk ih železnic med zadnjo vojno, vzdrževali obeležja i n s p o m i n s k e plošče in p r i r e j a l i iz lete. Zav z e l i p a so se tud i , naj z v e zn i kom i t e za promet i n zveze u k r e p a tako, da se bodo v pr ihodn je težki tovor i i n pošiljke n a daljše raz­dal je prevažali po železnici.

• Nazadn je p « B r a n k o B l e n ­kuš poroča, d a je p o k l i c n a ga­s i l ska i n reševalna služba žele arne ok tobra p ra znova l a

50-letnico, i ndus t r i j sko gas i l ­sko društvo železarne p a celo 105-letnico obstoja i n delova­nja . V počastitev obeh jub i l e ­j ev so v C e n t r u II n a J e s e n i c a h p r i p r a v i l i tud i gas i l sko vajo s p r i k a z o m reševanja iz s to lpnic (na s l i k i ) . P r i va j i so sode lova l i tud i gas i l c i okoliških g a s i l s k i h društev.

• O gas i l c ih p a n a m je pos la l p r i spevek tud i dop i sn ik I van Petrič iz K r a n j a . Piše, d a bodo v teh dneh tud i gas i l c i p r ip ra ­v l j a l i žalne svečanosti in se še posebej spomin ja l i svo j ih čla­nov, k i so pad l i med vojno.

p e t n a j s t i h l e t Žabnica 29. o k t o b r a — B i l a so že razmišljanja p r e d d e s e t i m i , p e t n a j s t i m i l e t i , d a b i v Žabnici n a pokopališču, k i je s k u p n o z a dobršen d e l p r e b i v a l c e v k a r t r e h k r a j e v n i h s k u p n o s t i , z g r a d i l i mrl iške vež ice . V e n d a r p o b u d a , n e l e d a n i d o b i l a p o d p o r e , a m ­p a k je b i l a t a k r a t k a r p rece j od ločno z a v r n j e n a . R e z u l t a t i z a d ­nje a n k e t e o t e m p a so zda j p o p o l n o m a drugačni.

Čeprav osrednj i de l Žabnice i n Šutne. v k ra j e vn i skupnos t i Žabnica v k r a n j s k i občini n i b i ­stveno drugačen kot takra t , so v zadn j ih deset ih , pe tna js t ih l e t ih novogradnje m a r s i k a j spreme­n i l e . Precej je še p r a v i h kmet i j n a t em območju i n tud i v sosed­n j i h dveh k r a j e v n i h s k u p n o s t i h B i tn j e i n Sv . D u h . Novejše" grad­nje p a so poleg gospodarsk ih ob­j ek tov s led i le p r edvsem čimbo-lje u r e j enemu s t anovan j skemu o z i r o m a b i v a l n e m u pros to ru .

M a r k o H a f n e r

»Ko smo ocen jeva l i anke to i n zbore kra janov , s m o ugo tov i l i , d a je p rav zaprav to t isto, k a r nas je n a s a m e m začetku m o r d a m a l o presenetilo,« p r a v i pred­sedn ik sveta kra jevne skupnos t i Žabnica M a r k o Ha fne r . »V Z a b ­n i c i i n Šutni, pričakujemo pa , d a n i nič drugače t u d i v S p o d ­n j i h B i t n j a h , v k ra j e vn i s k u p n o ­st i B i tn j e v k r a n j s k i i n v D o r f a r -j i h ter F o r m a h , v k ra j e vn i s k u p ­nos t i Sv . D u h v škofjeloški obči­

n i , je b i l a namreč sog lasna od lo ­čitev, d a se l o t imo n a s k u p n e m pokopališču gradnje mrliških v e ž i c «

Čeprav najbrž ne b i i m e l n i h ­če nič pro t i , izgledov, d a b i j i h vključili že v letošnji p r og ram, n i b i lo . Ze lo so se namreč zavze­m a l i , d a se letos vendar l e začne z nada l j e van j em regulac i je poto­k a Žabnica v s m e r i p ro t i S u t n i . K r a j e v n a skupnos t Žabnica s sredstv i v t em p r o g r a m u obmo­čne vodne skupnos t i Go r en j ske s icer ne sodeluje, v enda r p a ga v ce lot i podp i ra . Sedan ja de la n a odseku približno enega k i l ome­t r a namreč obetajo, d a nasel je Šutna v pr ihodn je ne bo več v s t a l n i h težavah za rad i poplav l ja­n ja . »Seveda p a bomo še napre j v Žabnici p o d p i r a l i t u d i t i s t i de l p r o g r a m a , ko naj b i v ce lo t i r a ­zrešili nenehne pop lave t u d i n a območju sosednje kra jevne s k u p n o s t i B i tn j e i n nenazadn je t u d i čimprejšnjo uresničitev po­gojev z a delovanje sedanje či­s t i lne naprave n a s a m e m začet­k u regulacije.« je pouda r i l M a r ­ko Ha fne r .

D r u g i raz log , d a mrliških ve­žic n iso oprede l jeva l i ko t osno­vno nalogo že v letošnjem pro­g r a m u p a je poleg v s e k a k o r pre­cejšnjega finančnega zalogaja, k i ga bo t a odločitev ter ja la , tud i p rav tako po t rebna ured i tev j a ­vne razsvet l jave n a območju kra j evne skupnos t i .

»Odločili smo se, d a v dobrš­n e m d e l u o b n o v i m o j avno r a z ­svet l javo n a območju ce lotne kra jevne skupnosti,« r a z l aga ta jn ik kra jevne skupnos t i M i h a M o l a n . »Ves pot reben g radben i

M i h a M o l a n

m a t e r i a l smo že n a b a v i l i . Z a m e ­n j a l i bomo p rek 30 drogov i n ob ­n o v i l i o k r o g 25 sve t i lk . D e l a so ocen jena n a osem mi l i j onov d i ­narjev. Po l eg sredstev i z nateča­j a občinske cestno k o m u n a l n e s k u p n o s t i p a p r i spevamo tud i l as ten delež. G l a v n a d e l a n a ce­l o t n e m območju so t i k p r ed z a ­četkom. Računamo pa , d a bo razsve t l java u r e j ena o z i r o m a obnov l j ena do k o n c a n o v e m ­bra.«

M e d t e m p a je že precej n a ši­roko zas tav i l akc i jo g radben i od­bor za gradnjo mrliških vežic. K o t rečeno, bo to širša akc i j a , k i bo vključevala d e l oma o z i r oma v ce lot i k a r t r i k ra j evne skupno­st i , k j e r je n a ce lo tnem območju ok rog 300 družin. Drugače pove­dano, gre za celotno žabniško fa­ro o z i r o m a območje k.o. Dor far-je.

I van M i h o v e c iz Žabnice, pod­p redsedn ik sveta kra jevne skup­nos t i i n p r edsedn ik 15-članske-ga g radbenega odbora za i zgrad­njo vežic, v k a t e r e m so člani s ce lotnega območja,-pravi:

» K o s m o ugo tov i l i , d a l judje podp i ra jo z a m i s e l o i z g radn j i vežic i n je b i l i zvo l j en t u d i g rad ­b e n i odbor , smo se tako j l o t i l i p r i p r a v . M o r a m pouda r i t i , d a smo se že n a s a m e m začetku precej zg l edova l i po t em, k a k o so se akc i j e l o t i l i v k ra j e vn ih s k u p n o s t i h pod K r v a v c e m o z i ­r o m a v C e r k l j a h . Začeli smo p r i -

I van M i h o v e c

prav l ja t i l okac i j sko i n grwi \ dokumentac i j o . Ocenjujem 0 ' 11 bomo najkasne je do febrjj* | pr ihodn je leto d o b i l i lokacij* f

do začetka gradbene se^ s p o m l a d i p a gradbeno dov* nje. D o t ak ra t p a m o r a m o s* ' d a akc i j o t u d i finančno P 0 ^ , ' Računamo, d a bomo pod**? ko t n a c e r k l j a n s k e m , sklj*JI dogovor z a pr i spevek v djjD m a t e r i a l u i n d ena r ju z d r u ^ , m i , k i imajo v Žabnici skufl l pokopališče, p r i j a v i l i pa s* 11

natečaji J m o seveda t u d i n a združena sredstva p r i obći*'; y cestno k o m u n a l n i skup i * \ K r a n j . Ocen ju jemo, d a boJjjj y l a s t n i m deležem p o k r i l i 35 <jj j odstotkov vseh stroškov. ^ » zdaj t u d i že precej P ^ r o J * razmišljamo o finančni stft ce lo tnega pro j ek ta i n o tefl^? b i p r v i obrok l a h k o p o b r a l i ^ ? pre j . P rve zasnove pro jekt* U liških vežic, d e l a ga is t i pf<V tant ko t c e rk l j anske i n sicer h i t ek t b i r o Tržič, kažejo, d* i z g radn ja ve l ja la o k r o g 50 jonov d inar jev . Ocenjujemo d i , d a b i tolikšen p rog ram # g l i . Seveda p a b o m o m o r a l i d i t i h i t ro . D a se to da , so k l j a n i letos t u d i dokazali.«

Res je, C e r k l j a n i so kljufl žavam, k i j i h n i b i lo malo , uf l i . N j ihove izkušnje pa b i l ahko tud i precejšnja po1

g radbenemu odboru v Žabni1

A . Žalaf,

Orjaški k a m i o n v ženskih r o k a h K r a n j , o k t o b r a — P o podbreškem k l a n c u p r i h r u m i g i g a n t s k i prikol ičar. Mi l ičniški l o p a r m u zaukaže ob r o b ces te . Štirideset-t onec hrumeč o b s t a n e . Iz n j e ga l a h k i h n o g skoči — ženska.

p a prodajat i v t r gov in i , v endar b i v o l a n t ovo rn jaka ver jetno zmog lo tud i v sako d rugo dek l e . K o namreč s e d i m v k a b i n i , n i t i m a l o ne občutim, d a i m a m v r o ­k a h težak tovorn jak. Z a vo l a ­n o m je koma j ka j drugače kot v fičku. Težko pa se je navad i t i n a širino, k o o r j aka parkiraš i n obračaš...«

T u d i to smo ime l i priložnost opazovat i , p a n i b i lo v ide t i , da b i tej sp re tn i ženski tovornjak pov­zročal kakšne preg lav ice . Res, sko ra jda n i deklet , k i b i takole z l a h k a obv lada la težko voz i lo s t ovorom vred ! T o d a M a r t i n a se m o r a v svo jem pos lu kosa t i z moškimi. P r a v i , da n i m a težav. P r v a pregrada je pad l a doma , p r i možu, k i se očitno ne čuti prav nič ogroženega, da m u na tako tipično moškem področju k o n k u r i r a ženska. D r u g a pa p r i C e s t n e m podjet ju, s k a t e r i m je M a r t i n a s k l e n i l a de lovno pogod­bo. T u d i n j i h očitno ne mot i , d a j i m pesek voz i ženska. N i se j i m namreč bat i , da b i se mučila z r a z k l a d a n j e m , ka j t i M a r t i n i n »kiper« s a m strese tovor. T u d i se n i ba t i , da b i os ta la n a cest i i n obupava la , če b i v motor ju kaj zaškripalo. K a d a r se zgodi kaj takega , leže pod o r j aka M a r t i ­n i n mož, ona pa vestno opazuje, ka j se tedaj dogaja v s r cu motor­j a . Z a zdaj j i m o r d a še m a n j k a šoferskih izkušenj. K e r pa gre prav vsak dan n a »furo«, s i j i h bo gotovo k m a l u p r i dob i l a .

D. Z. Z l eb i r

Ces tn i o t o k i so n e n a d o m a napo t i — B u r n i m r a z p r a v a m I i negodovanju , k i sp r em l j a gradnjo obvozn ice m i m o Hrušic** n i k o n c a . Hruščani so vendar l e doseg l i , d a m o r a investittLt zg rad i t i ustreznejši priključek z a Hrušico i n se m o r a spremv n i t i pro jekt . Zato , k e r so prej načrtovali, d a bo priključek p<U t eka l sko z i s ta r i železniški nadvoz , so z g rad i l i t u d i p r o m e u g otočke. Zdaj so n e n a d o m a odveč, zato so j i h pred d n e v i del<m. (

c i m o r a l i ods t r an i t i i n cestišče n a novo as fa l t i r a t i . KovčljL, gor, kovčke d o l . — Fo to : D . Sedej u>ei

— - H * d o P I S A L I S T N A

M l a d a M a r t i n a Maškon, do­m a iz F o r m , zdaj poročena v Stražišču, se je še nedavno su­k a l a za p r oda jn im pu l t om. K d o -ve a l i j i je p roda ja lna za rad i r u ­t ine posta la p re tesna a l i p a jo je zaslužek zvab i l med zasebne av-toprevozn ike . K a r k o l i je že b i lo , od. letošnjega ma ja je M a r t i n a v o zn i ca mercedesovega tovor­n j a k a s pr iko l i co , k i zmore 40 ton.

»V ta posel me je vpe l ja l mož, k i že neka j časa vo z i tovornjak,« pove simpatična M a r t i n a , k i n a oko n i nikakršna možača. »V Škofji L o k i sem o p r a v i l a k v a l i f i ­kac i jo , po tem p a s e m začela. V e ­l i k a n a sem se k a r h i t r o p r i v a d i ­l a . No , m a l o teže je že b i l o kot

R a z s t a v a v D o l i k u J e s e n i c e — D a n e s , v pe t ek , ob 18. u r i o d p i r a j o v ra z ­

s t a v n e m s a l o n u D o l i k r a z s t a v o ob 15- l e tn ic i c e n t r a l n e o s k r b e s top lo to n a J e s e n i c a h , n a k a t e r i d e l o v n a o r g a n i z a ­c i j a K r e s - Vročevod J e s e n i c e p r e d s t a v l j a svo je de l o i n r a z v o j . R a z s t a v o bodo o d p r l i s krajšim k o n c e r t o m moške­ga p e v s k e g a z b o r a V i n t g a r B l e j s k a D o b r a v a .

Tur izem v bohinjski Srednji vasi Bil sem priča dvema lepi­

ma turističnima doživetjema v bohinjski Srednji vasi. Prvi je bil »bienale« ročnih del. Od Jereke, prek Češnjice do Srednje vasi so žene in de­kleta v prostem času, pred­vsem pa pozimi, skrbno in natančno ustvarjale. Naredi­le so 188 prtov za dekoracijo kuhinj, hiš, sob, oken, za podstavke za rože in podob­no. Turisti, predvsem tuji, so se čudili ter razstavi in bili presenečeni nad domisel­nostjo.

Dogodek so popestrile tudi pripovedi domačink o gostih, ki so največkrat sami, ker so domači pač na delu. Pa ne enih ne drugih to prav nič ne moti. Za goste je takšen od­dih pravzaprav še bolj do­maČ.

Še bolj kot razstava ročnih del me je presenetila pred­stavitev predšolske glasbene vzgoje. Z materami so nasto­pile skupine predšolskih otrok. Peli so in igrali. Bilo je zares prisrčno, ko so zapeli Pustom in Grabnarjevi. Ku­harje va t r Češnjice je na s to

'te

pila skupaj z otrokoma, ped pa je spremljala s kitaro. M stopila je tudi Šifrerjeva drj žina iz Polhovega gradca i večja skupina z električni\ klavikordom iz Most pri Lji bljani. Bila je to zares izV% na in domača turistična p reditev.

Turisti so se po eni strd\ čudili, hkrati pa poudarj da bi v Bohinju morali v hodnje negovati predvs tovrstno turistično ponud Zakaj se na primer ne odločili, podobno kot na & du, da bi zapregli voz in z pravljivčkom popeljali Morda se bodo Tinčkovi Stare Fužine vendarle čili za to. Tudi Alenka Kompasa bi bila priprav] na sesti na voz v narodni št. In še kopica narodn blaga je v Bohinju, ki se turisti čudijo: izdelova narodnih noš, gorjuške dre, fajfe, skrinjice, gobel in podobno... Skratka, ni nosti za tovrstni (privla* turizem je nič koliko. Naj rej velja: Bohinjci! Oprim<J\ na lastne sile. t

prof. Janez Žn*!

5 f e . 3 0 O K T O B R A 1 9 8 7 K U L T U R A . 5 . S T R A N ( ^ I M i S S o I J S I E n G L A S

K a j s e d o g a j a s l o v e n s k i k n j i g i

SE NIKOLI TAKO SLABO p r e d l e t i je s l o v e n s k a k n j i g a z v o n i l a k p r e p l a h u , t o d a k o t d a je n i s m o slišali. Z d a j se n e k d a n j e h u d e s lu tn j e , d a se u t e gne

»venski k n j i g i g o d i t i še slabše, žal uresničujejo. V s e m a n j t i s k a m o k n j i g , vse dražje so , vse m a n j p r i h a j a j o v knj ižnice i n vse m a n j k os i romašenemu k u p c u . T o p a s e v e d a p o m e n i , d a t u d i v se m a n j b e r e m o . T o n e Pavček, s l o v e n s k i p e s n i k , je nek j e

z a p i s a l : »Če ne b o m o b r a l i , n a s bo (ko t n a r o d ) pobralo.«

Zaključuje se m e s e c k n j i g e , v - k a t e -Pft se že v r s t o le t n a p r e z a m o , d a b i

P J i g a , t a naša d u h o v n a h r a n a , h i t r e j e ? l a ž j e prišla do b r a l c e v . T o d a k a j se ^gaja - k o l i k o n a s j e , k i še l a h k o k u -p jen io k n j i g e i n ne n a z a d n j e , k o l i k o

bf .* s je , k i j i h še b e r e m o . K a j t i t i s t i , k i iCT^jO d e n a r , k u p u j e j o r e p r e z e n t a t i v n e u ^ p i g e , k i j i h ne bere jo , d r u g i , k i b i r a d i \p[ r a » , m e s e c e do l go v knjižnici čakajo m ^do ločeno k n j i g o . K a j s m o tore j n a r e ­

d i s l o v e n s k i k n j i g i ? J e naša k n j i g a od **Ubarja s e m še o p o r a i n ščit, meč i n

'noč, v e s t i n s a m o z a v e s t , k i o h r a n j a P hi

M k » ? r o d n o s a m o b i t n o s t ? O t e m razmišlja rtgpvni u r e d n i k C a n k a r j e v e založbe T o -J1* Pavček.

'jjjd. »Knj iga še v e d n o obs ta j a , to j e že ^ i ^ - T o d a kakšna j e t a k n j i g a , kakšen

hk P ° n u J a J ° založbe, k n j i g a r n e ? P r a v ČiJ a01" J e ~~ m r e k e l - r a k r a n a s l o v e n -

Je knjižne p o n u d b e i n k u l t u r n e p o l i t i -jiHi * sp l oh . K n j i g a j e v e d n o bo l j prepušče->d"' 5 t r 8 u - V e n d a r p a k n j i g a ne m o r e b i t i

P ^fto b l ago . K d o r t a k o m i s l i i n g o v o r i , [ r o d i m o z v e z n i m i n i s t e r Rikanović, b i stf'J°ral o d s t o p i t i . K n j i g a n a S l o v e n s k e m

k u n o v n a h r a n a , k i j e n u j n o p o t r e b n a l i ^ * Ut r j evan je s a m o z a v e s t i , j e p o t r e b n a tfjf n e k o n a c i o n a l n o , n a r a v n o d i h a n j e

foda. Če p a j e k n j i g a tržno b lago , po-. založnika s i l i , d a i z d a j a k o m e r c i a l ­ni privlačnejše k n j i g e , k n j i g e z a širši °g. Založba s i c e r l a h k o i z b e r e takšno »ožniško p o l i t i k o , d a j e v o l k s i t i n k o -ce la : i z d a j a pač k n j i g e , k i so družbe-k o r i s t n e i n k o m r e c i a l n o d o n o s n e —

k s i k o n e , e n c i k l o p e d i j e , slovarje...«

J u b j ., t i b i

brm alaIfc

« t o n e v e l j a z a b e l e t r i s t i k o , t a m r e č n e m o r e b i t i k o m e r c i a l n o d o -' s n a , m a r n e ?

»Seveda ne , t a k n j i g a i z h a j a v i z j e m -m a j h n i n a k l a d i , saj po nje j n i večje-povpraševanja. Naše k n j i g e i zha j a j o t e v i l k a h , k i so p o v s e m n e s p r e j e m l j i -s k o r a j g r e že z a žal itev p i s c a i n t u d i "»ormalno s l o v e n s k o berljivost.«

o v e n s k e kn j i žn i ce z d a j o d k u p u j e j o I m a n j k n j i g . . .

^dkupuje jo s r a m o t n o n i z k o število l l 8 , le k a k e štiri do pet o d s t o t k o v od K 1 &de . T o p a j e nižje od j u g o s l o v a n -

H 8a povprečja i n daleč o d povprečja, J 1 I t i o v v z h o d n i h državah a l i ce lo v # a t * d i n a v s k i h . P r e d t e m i se s p l o h l a h -f p i j e m o - 35 do 40 o d s t o t k o v n a -lade gre t a m v knjižnice. T o j e n o r m a l -a f u n k c i j a k n j i g e , to, d a j e d o s t o p n a , e m . P r i n a s p a s e doga ja , d a j e k n j i g a

l d o s t o p n a t i s t i m , k i j o l a h k o k u p i j o , lJO d e n a r , d a s i o m i s l i j o domačo

m ižnico n a m e t r e , k n j i g p a ne berejo.« iš ic t^

^ ^ ' j i g a p a p o s t a j a b l a g o t u d i p o nač i -i . „ i ' p r o d a j e , sa j se p o n u j a o d v r a t d o JV*L Z a k a j ? _ _

' ^p rednaroč i l o n i več učinkovit način z a L > v j to tav l janje k u p c e v . K n j i g a se n a -

Feč t a k o h i t r o draži, d a n o b e n a za l o -4 p r i n a s ne m o r e več z a g o t a v l j a t i dnaročniške c ene več mese c e v , t u d i • v i z i d a ne . Z a t o se k n j i g o zda j v s i ­

l i po d o m o v i h . T o j e logična p o s l e d i ­c a , k e r knjižnice ne o d k u p u j e j o do-

»S k n j i g o r a v n a m o k o t s s ra j co a l i č e ­v l j e m , k o t s t ržnim b l a g o m . Osiromaše­n e m u k u p c u p o n u j a m o d r a g o k n j i g o , i z p o s o d i t i v knjižnici p a s i jo s k o r a j n e m o r e , saj j i h l e - t e k o m a j še k a j l a h k o kupijo...«

v o l j . Založbe p a s i p o m a g a j o s t a k i m i ne r a v n o l e p i m i m e t o d a m i , p r i z n a m . R e s p a je , d a a k v i z i t e r j i n e r a d i j e m l j e j o z a p r oda j o domačo b e l e t r i s t i k o , ra j e i m a j o d r a g e k n j i g e , l epe i zda j e , večje z b i r k e — k e r i m a j o od p roda j e pač več­j e ods t o tke . K n j i g a , i z k a t e r e b i l a h k o m a r s i k d o i z v e d e l k a j l epega , k n j i g e , k i p r i s p e v a j o k u t r j e v a n j u n a r o d n e b i t i — t a k e k n j i g e p a ne r e k l a m i r a m o , n e v s i ­l j u j e m o p r e k o a k v i z i t e r j e v , t e h k n j i g s ° a k v i z i t e r j i t u d i b r a n i j o . Domača k n j i g a r o m a n a l i pesniška z b i r k a tore j ne t r k a n a v r a t i h . N a v r a t i h p a so k n j i g e - v s e o ženi, v s e o šivanju, v s e o a i d s u i n po­d o b n e s i c e r t u d i k o r i s t n e reči.«

P r i čakova l i b i , d a b i z d a j o b k o n c u s t o l e t j a , š t i r ideset l e t p o z m a g o v i t i r e v o l u c i j i s l o v e n s k i č l o v ek v e n d a r l e l a h k o d a l t o l i k o i n t o l i k o z a s v o j k u l ­t u r n i s t a n d a r d - k n j i g o , če j e ž e d ružben i k u l t u r n i s t a n d a r d t a k o u p a d e l . V s e k a ž e n a s t i s k o k u l t u r n i h d o b r i n , m a r n e ?

» K o m u r n i do k n j i g e , k o m u r k n j i g a n i družica, j e ob draženju v s e h d r u g i h do­b r i n s p l o h ne bo več k u p o v a l . B r e z k n j i g se t u d i d a živeti. Ba j e . Toda...«

T o d a n a n a r o d o v e m živl jenju.. .

» ...se bo p a to čez dese t l e t j a k r e p k o po­z n a l o . P o s t a j a l i b o m o v e d n o bol j n e p i ­s m e n i , n e a r t i k u l i r a n i , m a n j g o v o r l j i v i . Že zda j j e t a u n i f o r m i r a n i , aktivistični j e z i k vse pogostejši. L e p e g a j e z i k a i n l epe s l o v e n s k e d v o j i n e p a se j e mogoče učiti le i z sožitja s knjigo.«

Z a l o ž b e p r i n a s n i s o v p r i j e t n e m p o ­l o ža ju?

» N a nekakšnem n a k o v a l u so. I d e a l n o j e t i s k a t i vse , k a r t r e n u t n o n a s l o v e n ­s k e m l i t e r a r n e g a n a s t a j a , a p r i t e m ne gre z a t i s k a t i oči p r e d e k o n o m s k i m i r a ­z l o g i . Z a založbo je važno t i s k a t i v p r a ­v e m času p r a v e g a av t o r j a , ne z a m u j a t i . H o f f m a n j e n a p r i m e r izšel s p e t l e tno z a m u d o , Z u p a n o v L e v i t a n j e v p r e d a l u založbe čakal dese t let...«

A l i t o p o m e n i , d a j e l i t e r a t u r a n a s l o ­v e n s k e m v z a d n j i h l e t i h o p r a v l j a l a t u d i n e k a k š n o po l i t i čno f u n k c i j o ?

» D a , nekakšno f u n k c i j o očiščevanja, b r i s a n j a m o r a l n i h peg . Z a t o j e t a k o po­m e m b n o , k d a j kakšna k n j i g a i z i d e . N e ­k a j časa j e v e l j a l a l i t e r a t u r a p r i n a s z a ' i gro ' , p a to ne m o r e b i t i i g r a , k o t se j e i z k a z a l o . Z a n a s i m a l i t e r t u r a p o m e m b ­no f u n k c i j o ; naša e d i n a l e g i t i m a c i j a p r e d s v e t o m j e b i l a , j e i n v e r j e tno bo p r a v l i t e r a t u r a . Z u m n i m i p o l i t i k i , z n a n ­s t v e n i m i dosežki i n p o d o b n i m se p r e d s v e t o m ne m o r e m o r a v n o b a h a t i . M o r ­d a bo v p r i h o d n o s t i ka j drugače, t o d a do sedaj s m o se l a h k o p o s t a v l j a l i l e s k n j i g o . T o n a s j e t u d i obdržalo k o t n a ­r o d : v s i n a c i o n a l n i s l o v e n s k i p r o g r a m i so se določali i z l i t e r a t u r e — o d T r u b a r ­j a , Prešerna, C a n k a r j a , L e v s t i k a , v s e do p r i s p e v k o v v N o v i r e v i j i št. 57.«

T o d a — k a k o n a j l i t e r a t u r a o p r a v l j a t u d i t o s v o j e p o s l a n s t v o , k o p a l j u d j e n e b e r e m o v e l i k o , p a t u d i v s e m a n j k n j i g i z h a j a ?

» R e s je , zdaj se p o j a v l j a n a leto o k o l i t i ­soč n a s l o v o v , k a r j e približno po l o v i c o m a n j k o t v z a d n j i h p e t i h l e t i h . G r d o p a je , d a se n a k l a d a k n j i g , k i so p o m e m b ­ne z a b r a n j e , z a n e k e v r s t e u t r j e v a n j e n a r o d n e h r b t e n i c e , zmanjšuje.«

Na jb r ž i m a m o v S l o v e n i j i r a z l o g , d a s e t a k o i z j e m n o z a g r e t o b i j e m o z a k n j i g o ?

» K a j p a k , v j u g o s l o v a n s k e m p r o s t o r u j e položaj s l o v e n s k e k n j i g e i n k u l t u r e r a ­zličen od s r b o h r v a t s k e . T e g a j e z i k o v n e ­g a p r o s t o r a j e k a r o k o l i o s e m n a j s t m i l i ­j onov . M i p a k a r p r i s t a j a m o n a takšno g l edan j e , n o b e n e zaščite, s u b v e n c i j e n i ­m a k n j i g a , k i m o r a i z h a j a t i v manjšini. Če p a še p r i s t a j a m o n a to, d a se k u l t u r a n a p a j a i z o s t a n k a d o h o d k a , ne bodo s l a ­b i g o s p o d a r j i ničesar d o d a j a l i h k u l t u r ­n e m u r a z v o j u . T i s t i m , k i b i p o t r e b o v a l i več k u l t u r e i n z n a n j a , d a b i bo l j e d e l a l i , ne bo t r e b a z a t i s to , k a r n u j n o p o t r e b u ­je jo , ničesar d a t i . S a m i n e s m i s l i . T e žko b i za to g o v o r i l i o nekakšni naši suve r e ­n o s t i z a področje, k i j e t a k o v e l i k e g a p o m e n a z a n a r o d . Občutek i m a m , d a i m a m o t e ga v e d n o m a n j , n a m e s t o , d a b i b i l o o b r a t n o . Na jbo l j žalostno p r i v s e m t e m p a je , d a je t r e b a k u l t u r i z e lo m a l o , le n e z n a t e n d e l t i s t ega , k a r gospodar ­s tvo da je , r e c i m o , k o t d o d a t e k z a z v e z n i proračun. Ne , z a k u l t u r o p a ne , čeprav b r e z k u l t u r e t u d i g o s p o d a r s t v a ne bo . P a se na jde j o p o l i t i k i , k i takšno s t an j e ce lo zagovarjajo...« L M

V K I O S K I H .

D E L A I N

K N J I G A R N A H

D O B I T E N O V I V A P R E J

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J — V ga ler i j i Mes tne hiše je odpr ta dokumentarna razsta­va ob 30-letnici Društva za raziskavo jam Kranj. V Prešernovi hiši je odpr ta s l i k a r s k a razs tava Mirni Kajzcr. V M e s t n i hiši je odpr ta prodajna razstava L i k o v n e g a društva K r a n j ,

a A P V C a r n i u m u , D e l a v s k i dom, vhod 6, spodaj, sta danes ob 19. in 21. u r i predstav i franco-

j _ ^ 1 ^ J skega zgodov inskega f i l m a Boj za ogenj. J u -% Mi l i l t r i , v soboto pa vrt i jo ob 19. i n ob 21. u r i

U I V I ameriški f i lm Odiseja 2001. V torek, 3. novembra , ob 20. u r i pa po­

navl jajo g lasbeno t ema t sk i večer o Mikeu Oldfildu.

R A D O V L J I C A — V Šivčevi hiši je odpr ta razstava ilustracijMarije Voge ln ik i n razstava gledaliških mask in lutk E k e Voge ln ik . ŠKOFJA L O K A — V ga ler i j i Loškega g radu razs tav l j a slikar Sta­ne Žerko. Z b i r k e Loškega muze ja so odprte v sak d a n razen pone­de l j ka od 9. do 17. ure . K A M N I K — V S to l ovem In te r i e ru n a D u p l i c i je še do 6. novembra odpr ta razs tava fotografi j Dragana Arriglerja. L J U B L J A N A — V ga le r i j i Zveze društev s l o v ensk ih l i k o v n i h Ume­tn ikov n a K o m e n s k e g a 8 je odpr ta razs tava s l i k a r s k i h de l a k a d . s l i k a r j a M i l i v o j a Unkoviča iz Sara jeva .

J E S E N I C E — V g a l e r i j i K o s o v e graščine j e o d p r t a r a z s t a v a r i s b a k a d . s l i k a r j a Zdenka Huzjana i z L j u b l j a n a .

K r a n j — V sredo zvečer so v spodn j ih p ros t o r ih De l a v skega d o m a t u d i u r a d n o o d p r l i M l a d i n s k i k u l t u r n i center C A R N I U M . Ne samo p r e d s t a v n i k i pokrov i te l j ev i n t i s t i h , k i so s p r i s p e v k i pomaga l i n o ­v e m u c en t ru z a umetnos t , t ud i p r eds t a vn ik i družbenopolitičnih o rgan i zac i j , s k u p n o s t i i n us tanov k ran j ske občine so s svojo p r i ­sotnostjo p o k a z a l i svojo podporo m l a d i m z a k u l t u r n o dogajanje z a g n a n i m navdušencem. S p r enov l j en im i p ros to r i nekdan je S k u ­p ine k r a n j s k i h amater jev so v D e l a v s k e m d o m u nas ta l i s i cer m a j h n i , a vendar l e p r i m e r n i p ros to r i z a g lasbeno, f i lmsko , v ideo, gledališko i n najbrž še kakšno dejavnost, k i z a n i m a m lade . Otvo­r i t v en i večer je popes t r i l a g lasbena i n v i z u e l n a predstav i tev ang le ­škega g l a sben ika M i k e a O ld f i e lda . — L . M . — Fo to : G o r a z d Šinik

R A Z P R O D A N E V S T O P N I C E

R a z v p i t i ameriški celovečerec P l a t oon (Vod smrt i ) , k i je po (pre)dolgih prepričevanjih z d i s t r ibu te r j em Vesno f i l m o m iz L j u ­b l jane, končno le pričel svojo.pot v k inodvorane , vsaj zaenkra t do­sega pričakovanja odgovorn ih v M a r i b o r u i n K r a n j u .

K r a n j s k i k i n o Cente r je v ta n a m e n po do lgem času spet spu­s t i l v obtok svojo drugo prodajno mesto, k i ob i skova l c em omogoča tako predhodno rezervac i jo vs topnic , ko t najmanjšo izgubo časa v — n a čase — (nedel jske premiere ) p redo lg ih v r s t ah .

Ob v s e m b u m u , ob i skova l c i z a r ad i z n a n i h raz logov pr ihaja jo tud i iz l jub l janske regije, p a se v v e l i k i m e r i za prave l jubitel je f i l ­m a zopet ponav l ja že dobro poznana zgodba — zamujan je posa­mezn ikov , g lasno koment i ran j e , g r i ckan je čipsa... P r a v nič čudne ga, če to poleg siceršnje borne f i lmske ponudbe (uvoz!) zahtevne ob iskova lce k i n o d v o r a n dobesedno pod i iz n j i h . V p ro j ekc i j sk ih d v o r a n a h pa se z m e r o m bolj nasel juje n e k a k u l t u r n i m l judem po­p o l n o m a neznana s i tuac i ja , k i še dodatno p r i speva k t emu, da člo­vek resno r a z m i s l i , kdaj i n k a m bo zav i l v k inodvorano .

Če že govor imo o r a z p r o d a n e m P la toonu , m o r a m o v s e k a k o r omen i t i tud i podatek, d a je v b i s t vu tud i p r a v k a r potekajoči jesen­s k i c i k l u s f i lmskega gledališča ra zp rodan . A b o n m a j s k e vstopnice , i zbor f i lmov, siceršnja f i l m s k a ponudba , ipd. , so n a r e d i l i svoje. Če gre to n a račun dv i ga f i lmske ku l tu re , smo l a h k o i z redno zadovol j­n i , če ne, potem... .

V i n e Bes te r

A R H I T E K T U R A V F O T O G R A F I J I D u p l i c a — Ob razs tav i fotografij D r a g a n a A r r i g l e r j a v S to l ovem

In t e r i e ru

Ver je tno n i slučaj, temveč zavestno zastav l j en p rog ram, kon t i ­n u i r a n o preds tav i t i fotografske avtorje, k a t e r i h osnovn i fotograf­s k i mot iv je p redvsem a r h i t e k t u r a o z i r o m a u r b a n a k ra j i na . P r e d A r r i g l e r j e m smo si namreč v začetku leta l ahko og ledal i razs tav i D a m j a n a G a l e t a i n L a d a Jakše, k a t e r i h osnovna p reokupac i j a v fo­tograf i j i je slej ko prej a r h i t e k u r a . Ga l e v i d i a rh i t ek turo skoz i foto­g ra f sk i medi j kot pro fes ionalec — arh i tekt ; Jakši je a r h i t e k t u r a več a l i man j k u l i s a v n jegov ih uspe l ih fo togra fsk ih e k s p e r i m e n t i h . Fo ­tografsko v idenje a rh i t ek tu re i n u rbane k ra j ine D r a g a n a A r r i g l e r ­j a p a je več pomensko , saj sega n a pričujoči razs tav i od d o k u m e n ­tacije, p reko »ekoloških«, simboličnih, do čisto l ikovno-es te t sk ih rešitev.

P r e d v s e m d o k u m e n t a r n i m posne tkom (Plečnikove Žale), se pridružijo značilni eks te r i e r j i . D e h u m a n i z i r a n i u r b a n i pros tor i , spoznavna spa lna nase l ja s tovarniškimi d i m n i k i v ozadju i n me­g l e n i m ozračjem, v svoj i n e m i črno-beli govor ic i opozarjajo n a na ­še ekološko, urbano , mora lno i n vsesplošno onesnaženje. T e m tu ­r o b n i m p a n o r a m a m s led i nekaj odličnih »portretov« L jub l jane , g ra j en ih n a sve t l obn ih kon t r a s t i h črnega i n belega.

M o r d a najbolj z a n i m i v i i n l i kovno dovršeni ter obenem po ln i nekakšne mistične s imbo l i k e pa so A r r i g l e r j e v i i z s e k i iz s t avbn ih a rh i t ek tur . Premišljeni i z r e z i fasad z o k n i , n a katere padajo t emne s i lhuete , opozarjajo n a neko skr i vnos tno dogajanje, k i se odv i ja z a t em i n a v idez n e m i m i z idov i .

Se r i j a fotografij a r h i t e k t u r n i h f ragmentov o z i r o m a i zsekov iz a r h i t e k t o n s k i h kons t rukc i j pa so čisto suverene l i kovno — estetske stvar i tve , z r educ i rane n a skoraj nespoznavne svetle i n temne plos­kve, k jer je kompoz i c i j ska ured i tev i n borba a l i sk ladnos t v e r t i ka l , ho r i zon ta l i n poševnih l in i j ter tonska gradac i ja osnovn i n a m e n i n pomen s l ike (fotografije).

V vseh A r r i g l e r j e v i h fotograf i jah je za znaven njegov pre f in jen občutek za gradnjo s l i ke v kon t ras t ih , v f i nesah s topnjevanja svet­l i h i n t e m n i h tonal i te t ter njegov sm i se l za detal j ; obenem p a viz io­n a r s k i čut za .usodo prostora , v ka t e r em smo, b i vamo , s i ga podre­j amo , preob l iku jemo, v redno t imo i n deg rad i ramo .

Dušan L ipovec

G L A S 6 . S T R A N Z A D O M I N D R U Ž I N O , I Z Š O L S K I H K L O P I P E T E K . 3 0 . O K T O B R A J 9 8 7

TA MESEC NA VRTU Gomo l j e da l i j i zkop l j emo, k a k o r h i t ro nadz emn i de l i

zmrzne jo . Pa z i t i moramo , d a gomol jev p r i i zkopavan ju ne ra­n imo , s icer v s h r a m b i zgnijejo. Zato gomol jev ne i zkopavamo s štiharico, temveč z v i l a m i za štihanje. Z gomol jev otresemo i n ods t ran imo vso prst . N a d z e m n e dele dal i j porežemo 10 c m od ta l . T a k o pr ip rav l j ene gomol je damo v s u h , zračen prostor, d a se posuše. T a m seveda ne sme zmrzova t i .

V prezimovališče damo l ahko le dobro posušene gomolje da l i j . Prostor , v k a t e r e m dal i je p r e z imu jemo , m o r a b i t i mr z e l , zmerno vlažen i n v n j em ne sme zmrzova t i . V t a k e m prostoru l a h k o damo dal i je tud i n a k u p . P r i t em m o r a m o paz i t i , d a so gomo l jn i v ra tov i p ros t i . Če v p ros to ru za dal i je občasno tud i zmrzu j e , m o r a m o gomol je dobro p o k r i t i s suho šoto. Te pa m o r a b i t i ok rog gomol jev na jman j 20 c m . N a gomo l j ih s štrclji s tebel ne sme b i t i nikakršnih os tankov l i s t ja a l i poganjkov.

K o se pro t i k o n c u ok t ob ra i n v začetku novembra zače­njajo močnejše z m r z a l i , m o r a m o iz zeml je pobra t i tud i poz -nocvetoče g lad io l e . N i k a k o r pa ne smemo čakati, d a b i t l a po­p o l n o m a z m r z n i l a .

P r i p r v i h hujših z m r z a l i h poberemo iz zeml je tud i ko ren i -ke k a n e . S k o r e n i k ne otresemo zemlje . N a d z e m n e dele pore­žemo tako , da ostanejo okrog 10 c m do lg i štrclji. Vse os tanke l i s tov poberemo. Najbol je prez imuje jo p r i 10 do 12 s top in jah C . V prezimovališče damo ko r en ik e take , kot smo j i h i zkopa l i , i n j i h nič ne sušimo.

Z i m s k i h k r i z a n t e m , k i prez imuje jo n a p ros t em ne de l imo i n presa jamo j esen i , temveč šele spomlad i .

T u l i p a n e m o r a m o posad i t i do k o n c a ok tobra . C i k l a m e , k i prez imuje jo n a pros tem, m o r a m o dobro zava­

rova t i zoper mraz . Najbol je j i h pokr i j emo z bo r o v im i i g l i cami .

V e s e l e z a n k E

PULOVER ZA NAŠE­GA Š0-LARČKA

K a j je v p r v e m ra z r edu bolj p omembnega od svinčnika i n barvic? Nič. Zato se tud i tale fan­tič, k i m u je bab i ca n a sprednjo s t r an njegovega modrega pulo­ver ja vp l e t l a ve l i k rdeč svinčnik,

tako pokonc i i n pomembno drži. Svinčnik je v družbi črt v spod­n j em de lu pulover ja , n a r o k a v u i n ok rog v ra tu . Po l jubne barve l ahko k o m b i n i r a m o . Pu love r n a naši s l i k i i m a bele patente i n čr­no i n rdečo obrobo, črte n a pred­n j i s t r an i so rumene i n črne, n a desnem r o k a v u rdeče i n črne, ob v ra tu pa je patent spet be l z rde­čo i n črno obrobo. N a l ice plete-mo g ladko , same desne, patent pa naj bo ena leva i n ena desna .

KLOPI D a n e s p a n e k a j z a

U r e j a J a s m i n a A u d i č b r a l c e !

Dek l e s s l i k e je zas love lo s h i t om «TOY BOY«. Seveda je to S I N I T T A ! Črnola-s k a z b e l i m i p r a m e n i se je r od i l a v Se-at t lu , v Z D A . I zha ja iz g lasbene druži­ne. Že kot m a l a S i n i t t i c a se je učila pe­t i i n p lesat i . S pe tna j s t im i le t i je nasto­pa la v ameriških g l asben ih f i l m i h . P ra ­v i uspeh pa se je začel s prese l i tv i jo v L o n d o n . T u je i g ra l a g lavno vlogo v m u s i c l u »MUTINY « , k i je g lasbena ina­čica f i l m a »Upor n a lad j i Bountv«. De­vetnajst let s ta ra je odpr l a agenci jo za

fotomodele i n posne la svoj p r v i h i t »SO MACHO« . S l ed i l je p remor , do lg dve le t i , k i b i b i l še daljši, če lepe S in i t t e ne b i opaz i l l e gendarn i sk lada te l j sko -p roducen tsk i t r io . Nap i sa l i so j i pesmico »TOY BOY« i n zvezda je t u ! A l b u m »S IN ITTA« bo izšel v k r a t k e m , m o r d a tud i p r i nas.

Sedaj p a nagradno vprašanje, k i v a m z m a l o i zna jd l j i vo ­s t i i n sreče pr inese kaseto ! E d i n o , k a r mora te s to r i t i , je, d a n a dop i sn i c o napišete p r i i m k e vseh t r eh t ipov, k i sestavljajo n a ­juspešnejši sk l ada t e l j sk i t r i o n a Z e m l j i ! Odgovore pošljite n a G l a so v nas lov do nas lednjega pe tka .

P A P A !

Že ime . je kaj vabl j ivo i n kot n a m je za t rd i l a naša na­ročnica F r a n c k a K o m a r i z Mevkuša p r i Zgo rn j ih G o r ­j ah , k i jo je žreb določil za naš izlet v neznano pre tek lo soboto, je j ed resnično dobra i n okusna . P r i n j i h jo p r i p r a ­vl jajo kada r se nabere sme­tane.

Z a 5 oseb potrebujemo 1/2 l i t r a k i s l e domače smetane , 1/4 l i t r a m l e k a , so l , 30 dag ko ruzne m o k e a l i k o ruznega zdroba, 10 dag m a s l a

V s e sestav ine, r a z en ko­ruznega zd roba a l i moke , za­vremo. Zdrob a l i moko nato podmetemo v zavre lo zmes. Vse skupaj nato v pečici šte­d i l n i k a ma lo popečemo.

K o t pove F r a n c k a , mora jo b i t i s m e t a n i k i po i zg ledu po­dobn i po lent i , le da so seveda ve l i ko ve l i ko okusnejši. K s m e t a n i k o m ponud imo h lad ­no s ladko a l i k i s l o m l eko , l ahko pa tud i ze leno solato. Najboljša je m e h k a , nežna be r i vka .

+ + + + Drage b ra lke , Pobrska j t e

ma lo po vašem s p o m i n u , kaj vse domačega kuhate . L a h k o je tud i čisto n a v a d n a šara, med la , sok a l i kaj podobne­ga, le da je gorenjsko, doma­če. Vaš t rud ne bo z a m a n ; tu ­d i spomlad i bosta šli vsaj dve b r a l k i , k i bosta sode lova l i p r i naši »kuhi«, z n a m i n a iz let . L e korajžo!

D . D o l e n c

D OMAŠIIZDRAVNlK Z e l e n a o d v a j a v o d o

K o r e n i n e i zkopavamo od srede sep tembra do srede no­v embra , sveža s teb la i n l iste zb i r amo od m a j a do k o n c a avgu­sta.

Z d r a v i l n i h snov i je največ v p r e snem, sveže i z t i sn j enem s o k u iz ko r ena , l is tov i n stebla , p r i čemer pa naj bo l istov čim m a n j , k e r bo s icer sveži sok od n j i h g renak . I z t i sn jen sok lah ­ko uživamo samo 3-krat n a dan , vsaj 1 uro pred za j t rkom, ko­s i l o m a l i večerjo — a l i pa pomešanega z d r u g i m i i z t i sn j en im i sokov i . Če ga j em l j emo v tej o b l i k i , je i zv rs tno zdrav i l o p r i vo­den i c i , nagn jenost i k r e v m a t i z m u , p r o t i nu i n tolščavosti; zelo pomaga p r i kroničnem pljučnem ka ta r ju , p r s n i h krčih z napa­d i s t r ahu , napen jan ju , s l abem želodcu i n neješčnosti ter zdra­v i bo lezn i , k i i zv i ra jo iz p o m a n j k a n j a v i t aminov . Sok zelene močno pospešuje mesečno per i lo , v endar utegne pre t i rano uživanje povzročiti motnje p r i nosečnosti. Izločanje seča po­spešuje tako močno, da se je m o r a m o og ibat i p r i začetnih bo­l e zn ih ledvic . P r i kroničnih ledvičnih bo l e zn ih p a jo smemo uživati v zelo z m e r n i h množinah. K e r izboljšuje sestavo k r v i , pospešuje izločanje vode i n ugodno v p l i v a n a obtok, b i b i l a ze­l ena p r i m e r n a za s l adkorne bo ln ike , v endar je za rad i ogl j iko­v i h h idratov , k i j i h vsebuje, po t rebna po d rug i s t r an i tud i pre­v idnost . V o b l i k i j uhe i n o m a k p a l ahko dodajamo zeleno tud i v h u d i h p r i m e r i h s l adko rne bo lezn i . V tej o b l i k i zelo pospešu­je prebavo. R u m e n k a s t o olje, k i se p r i dob i va iz k o r e n a — 6 do 8 kap l j i c , razredčimo z vodo, 2-krat n a d a n — k r e p i živce i n zopet zbud i i zgubl jeno sp lno moč.

R E Z E R V I R A N O Z A Z V E Z D E

• • • • • • • • • T 0 Y B 0 Y

Everybody's talking when they see me vvalking with this little boy of mine He's my plaything and I love him I dress him up looking fine

He ain't got money people think it s funny He gives me everything I need He's my play boy and my love toy And I want eweryone to know

He s my toy boy toy boy l'm out vvith my toy boy toy boy Monday tuesday wednesday thursday Friday saturday sunday night

When I want a lover d o n t need any other I know he l l comme running to me He's my gigolo and my Romeo And I want everyone to know

He's my toy boy toy boy l'm out vvith my toy boy toy boy And when I get to take him home I know he's gonna love me nght Oh he's my toy boy toy boy

PRIPRAVIMO SE NA ZIMO SIPEK JE ZREL

M a l o k a t e r i z d r a v i l n i r a s t l i n i so l judje da l i to l iko različnih i m e n kot prav šipku. K a r naštej­mo j i h : bab j i zob, bavček (Šiška), bavec, d i v ja roža, gartroža, go-šavka, goščevje, gošovje, h a r a m -buc, kokokška, k o p i n a , mačeha, mačoha, navadn i s ipek, ošipek, pas ja gartroža, pas ja roža, sr-bevka , s rb in , s rb l j i vka , srbor i t , srbor i tec , s rbo r i t ka , ščipa, šči-pak, ščipek, šipečje, šipoje, vo-den ink , voglovje, volčji zob, zo-b a t k a i n podobno.

No, imenu jmo ga k a k o r k o l i že, zdaj je z re l i n če kje na le t i ­mo nan j , ga ober imo .

P lodove najprej operemo, na­to j i h zbrišemo s s u h i m i čistimi k r p a m i i n dobro osušimo ter de-nemo n a lese, n a rešeta i n po­dobno i n pos tav imo v zračen prostor . Ob s l abem v r e m e n u , ko se zunaj ne suši, posušimo s ipek p r i u m e t n i toplot i . P a z i t i mora ­mo, da t empe ra tu ra n i prev iso­k a . S u h e plodove s h r a n i m o v ce-l o f a n s k i h a l i t e k s t i l n i h vrečicah. S h r a m b a m o r a b i t i suha , da se s ipek ne napi je v lage.

O s l i č e k

Z a grmom siv rep maha, prikače se še siva glava. Rigati ne preneha, svoj IA, IA, IA prepeva Midva sva ga videla, prijazno ga poboža, s sladkorčkom ga podkupila, a kmalu brco bi dobila. Ta žival je res pametna, v našo šolo lahko bi šla, saj črki dve že pozna, to sta slavni I in A.

M i h a i n Žiga, 3. i n 4. r. OŠ I vana G r o h a r j a Škofja Ix>ka

Pr&VZapraV bi moral i reči na­grada prejšnjega tedna. Na A l p i -n in avtobus smo namreč posadil i M i h a in Žiga, njuno pesmico pa so naši fantje v montaži p o z a b i l i p n -l imati v rubr iko. Ravno štirinajst vrstic teksta je bilo preveč —to l i ­ko, kot j ih ima pesmica Osliček. Potnikoma A lp in ine karavane in tudi vsem bralcem se zaradi nepa­zljivosti opravičujemo.

I'm out vvith my toy boy toy boy Monday tuesday wednesday thursday Friday saturday sunday night Toy boy toy boy Toy boy toy boy Everybody's talking when they see me vv.alking vvith this little boy ot mine He's my gigolo and my Romeo And i vvant everyone to knovv He's my toy boy toy boy.

Požar pri so­sedovih

S t a r s e m b i l m a l o več ko t pe t let, k o j e v naši v a s i go re lo . Še d a n e s se d o b r o s p o m i n j a m . Oče j e o k o p a v a l v r t , j a z p a s e m se i g r a l n a p e s k u b l i z u h i ­še. Oče j e p r v i o p a z i l n a n e b u črn d i m . T a k o j j e v e d e l , d a n e k j e g o r i . S t e k e l j e p r o t i d i ­m u i n v i d e l , d a g o r i sosedov h lev . Oče j e h i t r o o d k l o p i l e l e k t r i k o . Prišli so še d r u g i vaščani i n o d v e z o v a l i živino. Prišli so t u d i g a s i l c i i z v s e h k r a j e v n i h s k u p n o s t i i n začeli g a s i t i . H l e v j e b i l l e s en i n p o l n s e n a , za to j e pogo r e l do t a l . Rešili so s a m o živino, k i j e z b e g a n a t e k a l a po v a s i . Z d e l o se m i j e g r o zno , za to se o g n j a ze lo b o j i m .

U d i r A leš , OŠ Žabnica

Iz suhega šipka kuhamo odli­čen čaj. P lodove pred kuhanje« narežemo a l i j i h stremo z lese­n i m k l ad i v om. Iz takega sipK« se izluži več v i taminov . Caj ni samo zdrav, temveč je tudi zeio pr i j e tnega okusa . Šipkovo v i n o

Če pa naberemo večje količin' j šipka - mars ik j e v isoko v go I dov ih n i k o l i n i obran - s i laM_ • privoščimo šipkovo vino. 4an.i potrebujemo 3 l i t re šipka, 4 Utr« p r e k u h a n e mrz l e vode m l *8 s ladkor ja . S ipek hitro operemo pot rgamo peclje, razpolovimo « s tresemo v posodo s široko odpr t ino. Iz omenjene vode m slaff k o r j a p r i p rav imo s ladkorno ra* topino, i n k a k o r h i t ro se zbistri jo z l i j emo n a sipek. Posod« o p r e m i m o s k ipe lo veho al i .pa J prevežemo z laneno krpo, na» p a pos tav imo n a toplo, da P r l ć ™. vre t i . K o vretje popo lnoma pr* neha , v ino preced imo i n ga natff čimo v steklenice . Najbolje gaJ^ h r a n i t i dobro zamešanega h l a d n i k l e t i .

Lepota je močnejša od vere. To je edino področj*' kjer se vse človeštvo sreču­je v slogi in bratstvu.

Mura

PET MINUT Z A B O L J Š I v i d e :

Z B R Š L I A N O M N A D C E L U L I T I S

Z n a n o je, d a bršljan sprošča i n raz tap l j a ce lu-litične vozličke. M n o g a m a z i l a za odpravo ce lu l i -t i s a vsebujejo bršljanov eks t rak t .

O b k l a d k e iz drobno se­s e k l j a n i h bršljanovih l i ­stov s i l ahko p r i p r a v i m o tud i s am i . Preprosto j i h položimo n a dele te lesa, k i j i h je p r i zade l ce lu l i t i s . Bršljanove l iste l ahko tu­d i 10 m i n u t k u h a m o v vo­d i i n po tem porab imo pre-vre tek za obk ladek n a gr­de kožne i zbok l ine . T a k obk ladek h i t ro zmehča i n z rah l j a kožo. Če h k r a t i uživamo d iure t ik , k i po­spešuje izločanje, po tem

obk ladek iz bršljanovega p r e v r e tka odprav i strupe­ne snov i i n ce lu l i t i s i zg i ­ne.

l otxiWfA rnat-Trantlfajt/t;

T . B . : V časopisu s e m p r e b r a l , d a V najvišja štipendija i z združeni' s r eds t e v z a študente b l i z u 17 m i l i j i n o v s t a r i h d i n a r j e v ( a l i natančni 169.423 d i n a r j e v ) . N e m o r e t e s i pred s t a v l j a t i , k a k o s e m b i l razočaran, M s e m z v e d e l , kol ikšna bo m o j a št* p e n d i j a , r e c i i n piši 52.030 d inar j e *

S e m s o l i d e n študent, v s a k d a n * prevažam v L j u b l j a n o , stroški so s o k i . V i d e t i je , d a s t r o k o v n a služb računa k a r n a p a m e t i n d a je tuf

p r i štipendiranju k a k o r n a s p l o h v naši družbi : besede i e n o , d e j an j a p a d r u g o . P r o s i m z a izčrpno p o j a s n i l o .

P r e l i s t a l s em računalniški i zp i sek i n p reve r i l , a l i je odm 1

r a vaše štipendije p r a v i l n a . Z a šolsko leto 1987 — 88 je b i l a aV ločena osnovna štipendija za študente v višini 57.058 dinarj< (za t iste, k i se šolajo v k r a j u b i van j a i n za vozače). O d teg z n e s k a se odšteje pr i spevek staršev, v vašem p r i m e r u gled n a gmo tn i položaj staršev 20.578 d inar jev , ter prišteje dod< tek za vožnjo, v vašem p r i m e r u 15.550 d inar jev . Računsko W re j : 57.058 - 20.578 + 15.550 - 52.030. P rav i t e , d a ste »sol* den« študent, a ta po jem je raztegl j iv . Vaša povprečna ocen' op rav l j en ih izp i tov je na tanko 7 (sedem), zato niste u p r a v i t n i do doda tka za uspeh ; tega dobijo študenti s povprečno oc^ no 8,0 do 8,6 (8.150 dinar jev ) , še boljši študenti dvo jn i znesek to je 16.300 d inar jev .

Račun je s k l a d e n z v s em i p rav i l i ; doda jam, d a ve l ja 2 ' s ep tembrsko štipendijo, izplačano v ok tobru , ka j t i s 1. oSm b r o m se vs i znesk i povečajo za 40 odstotkov (izplačali j i h b f f

mo v novembru) . K zne sku , k i ste ga s icer natančno prep i sa l i i z časopis*

m o r a m pr i s tav i t i , d a bo dosegl j iv le r e d k i m pros i l c em. Do M pendi je iz združenih sredstev je namreč upravičen samo M dent, k i med študijem domuje i zven k r a j a s ta lnega bival išč k i je po gmo tnem o z i r o m a soc ia lnem položaju n a najnižji : k l i n u i n je h k r a t i še odličnjak, s povprečno oceno na jmanj 8,^

M e n i m , d a je p r i preso j i štipendij (podobno k a k o r P' (

osebn ih dohodk ih ) tvegano m a h a t i zgolj s povprečji, še bolj, s k r a j n o s t m i ter i z t r g a n i m i števili. Z a podrobno pojasnjevanj, je časopisni stolpec p r ek ra t ek . V s t rokovn i službi skupno* za zapos lovanje smo dolžni, da pros i l c em razložimo vse, k*? j i h z a n i m a i n da tud i poprav imo moreb i tne tehnične a l i adn^ n i s t ra t i vne napake , k i b i se p r i k r a d l e m e d izračune.

T a k o l e je v ide l gasi lce p r i de lu R o k Pe rne i z Žabnice.

ffTEK, 3 0 , O K T O B R A 1 9 8 7 T E L E V I Z I J A , R A D I O , K I N O 7 . S T R A N ( a @ m i s s i s © i E n c a L A S

TV SPORED P E T E K - 30. oktobra 10.00 Tednik J1.00 Po sledovih napredka '1.40 Svet na zaslonu 12.20 Kronika Borštnikovega

srečanja, ponovitev '2.50 F. Lehner: 2 mojimi

vročimi solzami, ponovitev 2. dela avstrijske nadaljevanke

15.00 Video strani 15.15 Tednik 16.15 Po sledeh napredka 16.55 Svet na zaslonu 17.35 Vukov kotiček, 9. del

otroške serije TV Beograd 17.50 Festival kurirček 18.15 Pred izbiro poklica: Poklici

v grafični industriji 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 1930 TV dnevnik J*-65 Propagandna oddaja 20.05 J . Jakes: Sever in jug, 6.

del ameriške serije 20.50 Propagandna oddaja 20 55 Aotearoa, 1de l .

dokumentarne serije o tc ^ o v i Zelandiji 21.25 Glasbeni ropot

21 55 TV dnevnik 22.10 Postanek, nemški film 23.50 Video strani

Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17 2 T V d n e v n i k

'7.30 »Fore in fazoni«, otroška . oddaja Jo.OO Znanost: Žive hipoteze 1830 Risanka 1840 Številke in črke, kviz 19.00 Glasbena oddaja 19 30 TV dnevnik 20 00 Retrovizor,

zabavnoglasbena oddaja 20.45 Včeraj, danes, jutri 21 05 En avtor, en film 21.25 Cvet tisoč in ene noči,

italijanski film 23.30 Svet šaha

TV Zagreb I. program 18.00 Znanost 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 1900 TV koledar 19.10 Risanka 1930 TVdnevnik 20.00 Napad na Goelro,

sovjetski film 21.20 Kviz 22.15 TVdnevnik 22.35 Kulturni magazin 00.10 Bis — nočni program 01.40 Poročila

S O B O T A

18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Knjiga 1912 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Propagandna oddaja 20.15 Vlak za potepuhe,

ameriški film 22.10 Propagandna oddaja 22.15TV dnevnik 22.30 M. Lavvrence: Vrnitev v

paradiž, 1. del avstralske nadaljevanke

23.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže

14.20 Kako biti skupaj 14.45 Morski vragi, španski film 16.15 V registraturi, ponovitev

nadaljevanke 17.10 Otroška predstava na

lutkovnem festivalu Bugojno 87

18.10 Dallas, ameriška nadaljevanka

19.00 D P v nogometu — Vardar : CZ, reportaža

19.30 TVdnevnik 20.00 Beograd: Svetovni pokal v

boksu, prenos 23.15 Poročila 23.20 Športna sobota 23.40 šahovski komentar

TV Zagreb I. program

17.00 Poročila 17.05 TV koledar 17.15 Narodna glasba 17.45 Sedem TV dni 18.30 Teleobjektiv,

dokumentarna oddaja 19.30 TVdnevnik 20.15 Boljše življenje,

humoristična serija 21.10 Bravados, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.00 Nočni spored

1. novembra

31. oktobra 8.00 Video strani 8.1Q Kljukčeve dogodivščine,

1o. del 8.25 S. Pregt: Odprava

zelenega zmaja, 3. del 855 H. Ch. Andersen: Mati 9.10 Šola za klovne, otroška

oddaja TV Skopje 940 Periskop

10.40 Mesta, ponovitev 2. oddaje

»110 Omizje: Mi in dolžniška kriza, ponovitev

13.10 Video strani 13.55 DP v nogometu —

Budućnost: Hajduk, prenos

15.45 Glasbena oddaja 16.15 Ciklus Freda Astaira: čas,

ko je vse plesalo (delovni naslov) francoski dokumentarni film

18.05 Da ne bi bolelo: Ne um rite za nevednostjo, II del

18.25 Na zvezi

8.35 Video strani 8.45 Festival kurirček 9.05 Čakanje na srebrne

zvončke, češkoslovaški otroški film

10.20 M. Lavvrence: Vrnitev v paradiž, ponovitev 1. dela avstralske nadaljevanke

11.05 Čez tri gore: Pel vam bo kvintet Frankolovčani

11.35 Na zvezi, ponovitev 11.55 Propagandna oddaja 12.00 Kmetijska oddaja TV

Zagreb 13.00 Video strani 14.20 Video strani 14.35 V. Renner: Sokolov let, 4

zadnji del nemške nadaljevanke

15.40 Zlato, dišave in kadilo, jugoslovanski film

17.10 Slovenski oktet v Postojinski jami

17.40 Mesta: Ljubljana je Ljubljana, dokumentarna serija

18.15 Sloveči v zamejstvu 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Kino 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TV dnevnik 19.35 Propagandna oddaja 20.05 I. Andrič-A. Sidran. Tudi

to bo minilo, 3. — zadnji del nadaljevanke TV Sarajevo

20.50 Propagandna oddaja 20.55 EX libris M & M 21.45 Zdravo 23.05 Video strani

Oddajniki II. TV mreže 8.55 Poročila 9 00 Danes za jutri in igrani

film

Ljubezni Blanke Kolak je slovenski film, posnet po istoi­menskem romanu Petra Vojnića - Purcarja. Zgodba se do-flaja v nemirnih povojnih letih. Svoboda je bila sinonim za [skanje novih vsebin in novih življenjskih opredelitev. Blanka, "> doživlja ta prva razburljiva povojna leta kot mlado dekle in seveda »prava ženska«, je spoznala štiri različne moške, med Katerimi ni manjkalo vdovcev in policajev drugačne sorte, •mela pa je eno samo pravo ljubezen. Pavel in Laco sta bila oporišči za »pravo ljubezen« in dom. Loko, fotograf in pokli­cni kolega, je homoseksualec in torej edini pravi »prijatelj« nesrečne Blanke. Nato še Tomo, tudi policaj, ki je zaprl njene­ga moža in s katerim dočaka Blanka starost. Nikoli ga ni zares ljubila, toda bila mu je zvesta...

Kronični samomorilec je ameriški film o težavah mladih. L^ne Maver, maturant se odloči za samomor, ker ga je zapu­stila njegova plavolaska. Zdaj ji je bolj všeč kapitan smučar­skega tirna, lepi Rov, ki je dosegel velike športne uspehe. Sa­momor mu seveda ne uspe, čeprav nekajkrat poskuša. Edina svetla točka v njegovem življenju je mlada Francozinja Moni-°<ue, ki stanuje v njegovi soseščini. Monique mu vrača samo­zavest in mu dokaže, da je boljši smučar od Rova... Simpati­j a komedija o mladih, ki ga spremlja tudi odlična popularna glasba.

12.00 Anglunipe, oddaja v romščini

15.40 Test 15.55 Vršac 87, glasbeni

program 17.10 DP v košarki (ž) -

Željezničar: Elemes, prenos

18.30 PEP v rokometu — Ban KašiMetaloplastika, reportaža

18.45 Oddaja iz kulture 19.30 TVdnevnik 20.00 Avtomanija,

poljudnoznanstveni film 20.25 Reportaža z nogometne

tekme Dinamo : Rijeka 20.55 Včeraj, danes, jutri 21.10 Strindberg, švedska

nadaljevanka 22.10 Mejaši, dokumentarna

oddaja 22.55 Poezija

TV Zagreb I. TV program

18.55 Risanka serija 19.30 TVdnevnik 20.00 M.Karadžić: To kar prime,

ne spusti, drama 21.15 Domača zabavnoglasbena

oddaja 22.00 TVdnevnik 22.20 Športni pregled 23.05 Ponoči in podnevi-nočni

program 01.05 Poročila

P O N E D E L J E K 2. novembra

10.00 Zrcalo tedna Matineja

10.20 Pametna norost, ponovitev ameriškega filma

16.45 Video strani 17.00 TV mozaik-ponovitev 17.20 Radovedni Taček 17.35 Pamet je boljša kot žamet,

5. oddaja 17.45 Šola za klovne, 4. del'

otrošk serije TV Skopje 18.15 MPZ Zagorje, 13. oddaja 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 Y. Courriere: Kuharske

zvezde, 4. del francoske nadaljevanke

20.55 Propagandna oddaja 21.00 Dokumentarec meseca:

Prepovedane igre 21.55 TVdnevnik 22.10 Pogovor o mirovnih

gibanjih 23.10 Video strani

Oddajniki II. TV mreže 16.55 Test 17.10 TVdnevnik 17.30 Otroci, pojte z nami,

otroška oddaja * 17.45 Vukov kotiček, otroška

oddaja 18.00 Beograjski TV program 18.55 Premor 19.00 Indirekt, oddaja o športu 19.30 TVdnevnik

20.00 Svet danes, zunanjepolitična oddaja

20.30 Mali koncert 20.45 Včeraj, danes, jutri 21.05 Živeti v miru, italijanski

film 22.50 Znanost 23.35 Svet šaha

TV Zagreb I. program

18.00

18.40 19.00 19.30 20.00

21.10

21.40 22.00

00.00

Nekaj več, izobraževalna oddaja Številke in črke, kviz TV koledar TVdnevnik F. Šehovič: Katarina II, drama Manjšine-bogastvo Evrope, dokumentarna serija TV dnevnik Ponoči in poleti-nočni program Poročila

T O R E K 3. novembra

10.00 TV mozaik — šolska TV Kmetija: Dokazi za obstoj molekul, atomov in ionov Naravoslovje: Svet okoli nas III.: Orientacija v času. Zobozdravstvo: I: Jezikovni utrinki Tuji jeziki

11.05 Angleščina XXII 11.35 Francoščina V: 15.55 Video strani 16.10 TV mozaik — šolska TV,

ponovitev 17.15 Maribor:

Košarka—kvalifikacije za 01 Jugoslavija : Švedska, prenos

18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.05 P. Zidar-L. Troha: Romeo

in Julija, drama 21.00 Aktualno: Pogovor z

Dušanom Šinigojem, predsednikom IS skupščine SRS

22.15 Video strani Oddajniki II. TV mreže

17.15 Test 17.30 Angleščina XXII 18.00 Francoščina V. 18.30 Mostovi — Hidak 19.00 Rezerviran čas 19.30 TV dnevnik 20.00 Obiskujemo slovenske

muzeje in galerije-danes Dolenjskirmuzej Novo Mesto

20.40 Žrebanje lota 20.45 Manjšine-bogastvo

Evrope: Rojaki kot tujci, dokumentarna serija

21.15 Prenos 21.20 Narodna glasba

TV Zagreb I. program

17.30 Maribor: Kvalifikacije za Ol-Jugoslavija Švedska

18.45 številke in črke, kviz 19.05 TV koledar 19.15 Risanka

19.30 TVdnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Vse reke tečejo.

avstralska nadaljevanka 21.10 Kontaktni magazin 22.35 TV dnevnik 22.55 Ponoči in podnevi, nočni

program 01.00 Poročila

S R E D A 4. novembra 10.00 Mostovi 10.30 P. Zidar-L. Troha: Romeo

in Julija, ponovitev drame 15.40 Video strani 16.25 Angleščina XXII 16.55 Francoščina V. 17.25 Kljukčeve dogodovščine,

11. del 17.50 S. Pregl: Odprava

zelenega zmaja, 4. del 18.20 Zakaj noge bol i jo-11.

:Revmatizem v nogah 18:45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.55 Propagandna oddaja 20.25 Film tedna: Otroški vrtec,

sovjetski film 22.15 Propagandna oddaja 22.20 Tv dnevnik 22.35 Kako iz krize, aktualna

oddaja 23.15 Video strani

Oddajniki II TV mreže 16.55 Test 17.10 TVdnevniik 17.30 Otroška serija 18.00 Tršić, izobraževalna

oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TVdnevnik 19.58 Športna sreda 22.30 Svet šaha

TV Zagreb I. program

Č E T R T E K 5. novembra

10.00 Umetnostna zgodovina: Stili—obdobja—življenje: barok-rokoko-klasicizem

11.00 Briljantina-ponovitev 16.15 Video strani 16.30 TV mozaik-šolska TV,

, ponovitev 17.30 B. Jurca: Čudovita

stenska ura 17.40 Pisma iz TV klobuka 17.55 Bilo je.. . Revolucija in

umetnost 18.25 Zelena straža 18.45 Risanka 18.55 Video stran. 19.00 Obzornik 19.12 Iz TV sporedov 19.17 Propagandna oddaja 19.25 .Zrno, vreme 19.30 TVdnevnik 19.55 Propagandna'oddaja 20.05 Tednik 21.05 Vegetina kuhinja in

propagandna oddaja 21.15 S. Lagerlof: Gosta Berling,

1. del švedske nadaljevanke

22.20 TV dnevnik 22.35 Manjšine-bogastvo

Evrope: Rojaki kot tujci 23.05 Kronika TDF Celje 23.35 Video strani

Oddajniki H. TV mreže 16.55 Test 17.10 TVdnevnik 17.30 Otroška oddaja 18.00 In tudi letos,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka

19.30 TVdnevnik 20.00 Goli z evropskih

nogometnih igrišč 20.25 Split: PPZv

nogometu-Hajduk : Olvm-pic, prenos

22.15 Poročila 22.20 Porota

TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Soba 405, otroška oddaja 9.00 TVvšoli: Književnik

predstavlja. Rastlinstvo in živalstvo obalnega pasu,

' Onesnaževalci okolja. Vaš vrt. Vprašanja in odgovori

10.30 Poročila 10.35 TVvšoli: Reportaža,

Risanka, Bojan, Risanka, -Kemija, Računalniki, Pionirski list

12.30 Poročila 13.55 Prezrli ste-poglejte 15.00 TV v šoli: Književnik

predstavlja. Onesnaževanje okolja. Vaš vrt. Vprašanja in odgovori

16.00 Dober dan 17.10 Kronika Splita 17.30 Soba 405, otroška odaja 18.00 In tudi letos,

izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TVdnevnik 20.00 ZIP. politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.05 Rdeži znak hrabrosti,

ameriški film 23.35 TVdnevnik 23.55 Ponoči in podnevi-nočni

program 01.55 Poročila

j r a d i o z i n

9.00TV v šoli: Narava in mi. Slovenščina, Slika, E, Manet 10.30 Poročila 10.35 TV v šoli: Kocka, kocka,

kockica, Risanka, Mali program. Veliki odmor. Risanka, Boj za obstanek. Iz narave

12.30 Poročila 14.05 Prezrli ste-poglejte 15.00 TVvšoli: Nalezljive

bolezni, Za učitelje, Pot do umetniškega dela

16.00 Dober dan 17.10 Kronika Karlovca, Siska in

Gospića 17.30 Otroška oddaja 18.00 Tršić, izobraževalna

oddaja 18.30 Risanka 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TVdnevnik 19.58 športna sreda 23.00 TV dnevnik 23.20 Ponoči in podnevi-nočni

program 01.20 Poročila

Žiri in P o l j a n s k a do l ina h a Škofja L o k a in o k o l i c a n a Selška do l i na na

U K V območju 96.2 M H z U K V območju 91,2 M H z U K V območju 96,4 M H z

Nedelja. 1. novembra

9.00 Napoved programa — EP — Praznična oddaja ob Dnevu mrtvih

11.00 Novice in dogodki — Minute za šport in rekreacijo 12.00 Napoved programa za torek

Torek, 3. november 16.00 Napoved programa — EP in melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Oddaja o AIDSU (v

živo) 18.00 Novice in dogodki — Zgodba iz radijske skrinjice 19.00 Napoved programa za žetrtek

Sreda, 4. novembra 16.00 Napoved programa 17.00 Glasbena lestvica

EP — obvestila

Četrtek, 6. novembra 15.00 Napoved programa — EP in melodije za vas. Med

policami zgodovinskega arhiva 17.00 Minute-za šport in rekreacijo — Položaj družbenih

dejavnosti — šolstvo (v živo) 18.00 Novice in dogodki — Zajčkova mini šola 19.00 Napoved programa za nedeljo

RADIO PETEK, 30. oktobra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo - 8.35 Mladina poje — 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Živalski karneval - 12.10 Pod domačo marelo - 12.30 Kmetij­ski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtni­ce, obvestila in zabavna glasba - 13 30 Od melodije do melodi­je - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17. - ih - 18.00 Glasba starih mojstrov - 19.45 Pojemo in godemo - 20.00 Mla­di mostovi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.30-24.00 Iz glasbene skrinje - 00.05 - 4.30 Nočni program

SOBOTA, 31. oktobra Prvi program 8.05 Pionirski tednik - 9.35 Da­nes smo izbrali —' 10.05 Sobotna matineja - 11.05 Naši znanstve­niki pred mikrofonom — 11.20 Minute za staro glasbo - 11.35 Naši poslušalci čestitajo in po­zdravljajo — 14.05 Kulturna pa­norama - 16.00 Vrtiljak - 16.30 Srečanje republik in pokrajin — 17.00 Studio ob 17 - ih - 19.45 Minute s Kvartetom godal -20.00 Radio na dopustu - 22.20 Od tod do polnoči — 00.05.5-5.00 Nočni program -glasba

NEDELJA. 1- novembra Prvi program 5.00 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tova­riši? - 10.05 Promenadni kon­cert - 11.00-13.00 Naši poslu­šalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -15.30 Poročila - 16.00 Lojtrca

domačih - 17.05 Nedeljska re­portaža - 17.30 Pojo amaterski zbori — 18.00 Humoreska tega tedna - 20.00 - 22.00 V nedeljo zvečer - 22.20 - 24 00 Glasba za prijeten konec tedna — 00.05—4.30 Nočni program -glasba

PONEDELJEK, 2. novembra Prvi program 4.30 — 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Glasbena lepljen­ka — 8.40 Pesmice na potepu — 9.05 Z glasbo v dober dan -10.05 Rezervirano za... - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Ponedeljkov križemkraž -15.30 Dogodki in odmevi -16.00 Vrtiljak želja - 18.25 Zvo­čni signali - 22.30 Zimzelene melodije - 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba

TOREK, 3. novembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za

srednjo stopnjo - 8.35 Igraj kol­ce - 9.05 Z glasbo v dober dan - 9.35 Napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - 14.35 Iz mladih grl - 15.30 Dogodki in odmevi - 18.00 So­točja - 19.25 Obvestila in zaba­vna glasba - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno -23.05 Mozaik lahke glasbe — 00.05 - 4.30 Nočni program -glasba

SREDA, 4. novembra Prvi program 4.30 - 8.00 Jutranji program — glasba - 8.30 Instrumenti se vr­stijo — 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... — 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pod domačo marelo — 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Mehurčki -17.00 Studio ob 17.00 - 19.25

Obvestila in zabavna glasba — 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program

ČETRTEK, S. novembra Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba — 8.30 Koncert za mlade poslušalce — 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali - 12.10 Pojemo in godemo -13.30 Od melodije do melodije - 14.45 Naš gost - 15.55 Zaba­vna glasba - 16.00 Vrtiljak želja - 17.00 Studio ob 17.00 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.45 Lepe melo­dije - 22.15 Informativna odda­ja v nemščini in angleščini — 22.30 Večerna podoknica -22.30 Znane melodije - 23.05 Li­terarni nokturno - Pablo Neru-da: Pozabe ni - 23.15 Paleta po­pevk jugoslovanskih avtorjev -00.05-4.30 Nočni program -glasba

KRANJ CENTER 30.. 31. oktobra in 1., 2.. 3., 4. in 5. novembraamer. barv. vojna drama PLATO ON - VOD SMR­TI ob 15.30, 17.45 in 20. uri, 31. oktobra ob 22. uri premiera amer. barv. srhljivke POŠASTI - KUŠTRAVCI ob 22: uri, 5. no­vembra ob 20. uri Filmsko gleda­lišče: angl. barv. film MONA Ll-

"ZA

KRANJ STORŽIČ 30. in 31. oktobra: premiera ital. barv. pust. filma MOČNA FAN­TA ob 18., 18. in 20. uri, 1. no­vembra: ital. barv. pust. film MOČNA FANTA ob 14. in 18. uri, amer. barv. pust. film ŽIVIŠ LE DVAKRAT ob 16. uri, premiera amer. barv. komedije KRONIČNI SAMOMORILEC ob 20. uri, 2. in 3. novembra: amer. barv. kome­dija KRONIČNI SAMOMORILEC ob 16., 18. in 20. uri, 4. novem

!bra: amer. barv. pust. film ŽIVIŠ LE DVAKRAT ob 16., 18. in 20. uri, 5. novembra: amer. barv. vojna komedija NORA INVAZIJA NA KALIFORNIJO ob 16., 18. in 20. uri

JESENICE ŽELEZAR 30. oktobra: franc. barv. akcij, komedija AS ASOV ob 16 in 18.

uri, premiera slov. filma LJUBE-ZNI BLANKE KOLAK ob 20. uri, 31. oktobra: franc. barv. akcij, komedija AS ASOV ob 16. in 18. uri, amer. barv. film NEKAJ VI­JOLIČASTEGA ob 20. uri, 1. no­vembra: amer. barv. film OREL PRAVICE ob 16. in 18. uri, amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTE­GA ob 20. uri, 2. novembra: amer. barv. film OREL PRAVICE ob 16., 18. in 20. uri, 3. in 4. no­vembra: ital. barv. pust. film MOČNA FANTA ob 16., 18. in 20. uri, 5. novembra: ital. barv. pust. film MOČNA FANTA ob 16. uri, slov. barv. film LJUBEZNI BLAN­KE KOLAK ob 18 in 20. uri

KAMNIK DOM

I

30. oktobra: amer. barv. pust. film ŽIVIŠ LE DVAKRAT ob 18. uri, amer. barv. film NEKAJ VI­JOLIČASTEGA ob 20. uri, 31. ok­tobra: amer. barv. ljub. film OB­JEMI ME STRASTNO ob 16. uri, premiera amerf. barv. akcij, fil­ma ZAKON PESTI ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma PLATO ON - VOD SMRTI ob 22. uri, 1. novembra: amer. barv. srhljivka GREMLINI ob 15. uri, amer. barv. film STRIPTEAZE SMRTI ob 17. in 19. uri, amer. barv. drama PLATOON - VOD SMRTI ob 21.15, 2. novembra: amer. barv. film STRIPTEAZE SMRTI ob 18. uri, angl. barv. film MONA LIZA ob 20. uri, 3. no­vembra: amer barv. komedija

POLICAJ IZ BEVERLLY HILLSA" ob 18. in 20. uri, 5. novembra: amer. barv. komedija KRONIČNI SAMOMORILEC ob 18. in 20. uri

TRŽIČ 30. oktobra: amer. barv. glasb, akcij, film ZADNJI ZMAJ ob 17. in 19. uri, 31. novembra: amer. barv. vojna komedija NORA IN­VAZIJA NA KALIFORNIJO ob 16. uri, novozeland. barv. akcij, film DIRKA S SMRTJO ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. ljub. filma MONA LIZA ob 22. uri, 1. novembra: belgij. barv. ri­sani film HEIDI ob 15. uri, novo zelad. barv. akcij, film DIRKA S SMRTJO ob 17. in 19. uri, amer. barv. film POŠASTI - KU­ŠTRAVCI ob 21. uri, 2. novem­bra: amer. barv. akcij, film ZA­KON PESTI ob 17. in 19. uri, 3. novembra: amer. barv. akcij, film ZAKON PESTI ob 17. uri, angl. barv. film MONA LIZA ob 19. uri, 5. novembra: amer. barv. pust. film ŽIVIŠ LE DVAKRAT ob 17. uri, amer. barv. film NEKAJ VIJOLIČASTEGA ob 19. uri

DUPLICA 31. oktobra: amer. pust. film Žl-VIŠ LE DVAKRAT ob 18. uri, slov. barv. fiim LJUBEZNI BLAN­KE KOLAK ob 20. uri, 1. novem­bra: amer. barv. akcij, film ZA­KON PESTI ob 18. in 20. uri, 4. novembra: amer. barv. film OREL PRAVICE ob 20. uri, 5. no­

vembra: amer. barv. vojna dra­ma PLATOON - VOD SMRTI ob 20.15

K R A N J S K A GORA 3. novembra: franc. akcij, kome­dija AS ASOV ob 17. in 19. uri

CERKLJE 31. oktobra: belgij. barv. risani film HEIDI ob 18. uri, amer. barv. srhljivka ULICE STRAHU ob 20. uri

P O U A N E 30. oktobra: amer. komedija ZMEŠNJAVA NA KOLESIH ob 20. uri, 1. novembra: amer. krim. film MARPHYJEV ZAKON ob 18. uri

ŠKOFJA LOKA 30. oktobra in 1. novembra: amer. akcij, film KARATE KID II ob 18. in 20. uri

ŽELEZNIKI 30. oktobra: amer. akcij, film KARATE KID II ob 18. in 20. uri, 31. oktobra: amer. komedija NE­UMNA DETEKTIVA ob 20. uri, 1. novembra: amer. komedija ZMEŠNJAVA NA KOLESIH ob 18. in 20. uri

R A D O V U I C A 30. oktobra in 3. novembra: amer. barv. film MASKA ob 20. uri, 31. oktobra: amer. barv. risa­

ni film RACMAN JAKA IN NJE­GOVA KLAPA ob 18. uri, amer. barv. film MOJ SOSED JE VAM­PIR ob 20. uri, 1. novembra: amer. barv. film MOJ SOSED JE VAMPIR ob 18. uri, amer. barv. film MASKA ob 20. uri, 2. in 4. novembra: amer. barv. risani film RACMAN JAKA IN NJEGO­VA KLAPA ob 20. uri, 5. novem­bra: amer. barv. film PLANET ORDESA ob 20. uri

BLED 30. oktobra: amer. barv. film IDI­OTSKA NOČ ob 20. uri, 31. okto­bra: amer. barv. film LEPOTICA V ROŽNATEM ob 18. in 20. uri, 1. novembra: amer. barv. film PO­LICAJ ŠT. 1 ob 18. uri. amer. barv. film IDIOTSKA NOČ ob 20. uri, 2. in 5. novembra: amer. barv. film MOJ SOSED JE VAM­PIR ob 20. uri, 3. novembra: amer. barv. risani film RA­CMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 20. uri, 4. novembra: amer. barv. film MASKA ob 20. uri

B O H I N J 31. oktobra: amer. barv. film IDI­OTSKA NOČ ob 20. uri, 1. no­vembra: amer. barv. film LEPO­TICA V ROŽNATEM ob 18. in 20. uri, 5. novembra: amer. barv. ri­sani film RACMAN JAKA IN NJEGOVA KLAPA ob 18. in 20.

@ ® ) E I l S 5 o J J © I E H G L A S 8 . S T R A N Z A N I M I V O S T I P E T E K , 3 0 . O K T O B R A J j j ?

S potovanja po Makedon i j i

Jubilej ob ugaslih elektropečeh

S k o p j e , 15 . o k t o b r a — D a n z a t e m , k o s m o v S l o v e n i j i o b j a v i l i ves t , d a so v s k o p s k i že lezarni u s t a v i l i t u d i pe to e l e k t r o peč, s m o b i l i gost je s k o p s k e že lezarne . V e l i k a n je b i l z g r a j e n p r e d 20 l e t i . L e t o s so n a m e r a v a l i j u b i l e j svečano p r o s l a v i t i , v e n d a r p r a z n o v a n j e , če bo , o b u g a s l i h pečeh i n rdečih števi lkah n i m a n o b e n e g a s i j a j a i n t u d i s m i s l a . S k o p j a n c i so n a s prepr ičeva­l i , d a je z a k a t a s t r o f o k r i v a državna p o l i t i k a . Mogoče t u d i , največje z l o p a je v n e d o v o l j p r e ­t e h t a n i naložbi . Že l e zarno namreč žre d r a g a e n e r g i j a .

N e l a g o d n o j e človeku, k i j e že k d a j b i l v železarni, d a n a ­m e s t o običajnega r o p o t a sliši le u d a r c e k r a m p o v i n k l a d i v t e r značilni z v o k l opa t . V to­p i l n i c i i n j e k l a r n i s k o p s k e že lezarne, k i i m a s k u p n o 12.000 z a p o s l e n i h i n i m a v u p r a v l j a n j u t u d i štiri p r e m o ­g o v n i k e t e r metalurški inšti­tu t , p a t o d začetka o k t o b r a da l j e slišimo le to. U s t a v i l i so t u d i pe to elektropeč. L e fa -briški r a d i o M e t a l u r g no r -m a l o o d d a j a . 1400 l j u d i j e po­go jno z a p o s l e n i h . Čistijo, ob­nav l j a j o , p o s p r a v l j a j o po to­v a r n i . N a d v e i z m e n i de l a j o i n čakajo,, d a b i b i l o k d a j boljše. P r a v i j o , d a m o r a to b i t i a p r i l a p r i h o d n j e - le to , v e n d a r j i m nihče n e m o r e d a t i t r d n e g a z a g o t o v i l a .

»A l i n a j j i h o d p u s t i m o . A l i n a j j i h p r i j a v i m o n a b o r z o d e l a , k i je s p l o h n i . N a j j i h p u s t i m o n a cesti,« se sprašu­j e g e n e r a l n i d i r e k t o r že l e ­z a r n e , m l a d i , d inamični i n z g o v o r n i M inče J o r d a n o v , m e n d a k a n d i d a t z a e n o o d v i s o k i h f u n k c i j v M a k e d o n i j i v p r i h o d n j e m m a n d a t u .

» M o r a m o p r i z n a t i , d a s m o b i l i v s a l e t a o b r a t o v a n j a p o d u d a r o m v i s o k i h stroškov ene rg i j e , p r e d v s e m e l e k t r i k e i n k o k s a , t e r n e k a t e r i h t e h ­noloških težav. Z a d n j a l e t a s m o vse s k u p a j uspešno r e ­ševali i n z a d n j e m e s e c e o b r a t o v a l i s p o l n o p a r o . A p r i l a i n m a j a s m o n a p r i ­m e r potrošil i r e k o r d n o m a l o ene r g i j e , n a r e d i l i p a največ. V e n d a r so n a s stroški v e d n o g l ob l j e žrl i , n i s m o v i d e l i i z ­h o d a , v s a k d e l o v n i d a n je povečeval i z g u b o , z a t o s m o se odloči l i , d a e lektropeči u g a s n e m o , d a u s t a v i m o j e -k l a r n o i n s t e m še največ p r i h r a n i m o . Z n o t r a n j o s o l i ­d a r n o s t j o z a g o t a v l j a m o d e ­n a r z a plače, k i dosega jo s e ­da j povprečno 130.000 d i n a r ­jev , najvišje p a se g ib l j e j o o k r o g 160.000 d i n a r j e v . P l a ­čujemo s a m o najnujnejše. N o b e n i h n a d u r , n o b e n i h d o ­datkov, « p o j a s n j u j e V l a d o V e s o v , d i r e k t o r t o z d a t o p i l ­n i c a .

V o d j a t o z d a . t o p i l n i c a V l a d o V e s o v ( t re t j i z l eve ) o p i s u j e d r a ­matični položaj . V začetku p r i h o d n j e g a a p r i l a n a j b i b i l o boljše. K a k o , p a nihče natančno n e ve . — F o t o : J . Košnjek

b o m o l e tos pribl ižal i številki 800.000 ton.«

T o j e v b i s t v u d o d e l a v n i p o s e l , k i g a j e v m a k e d o n s k i i n d u s t r i j i v e l i k o . V e l i k e go­s p o d a r s k e p r i h o d n o s t i od te­g a ne m o r e m o pričakovati , v p r i m e r u že lezarne p a j e žal t a o b l i k a rešilna b i l k a . O b vprašanju, k a j bodo počeli, če bodo t u j c i i s k a l i v a l j a v s k e u s l u g e d rug j e , ne v edo z a od ­govor .

K o m u s e s p l a č a

u g a s n i t i e l e k t r o p e č i

G e n e r a l n i d i r e k t o r s k o p ­s k e že lezarne M inče J o r d a ­n o v o d g o v a r j a kategorično.

»Ugasnitev p lavžev se m e ­n i splača, ne držav i . A v g u s t a je v e n o t i p r o i z v o d a c e n a ene rg i j e p r e d s t a v l j a l a že 70 o d s t o t k o v , c e n a d e l o v n e s i l e p a l e 4 o d s t o t k e . Če b i e l e k ­tropeči še n a p r e j o b r a t o v a l e , b i i m e l i mesečno m i l i j a r d o i z g u b e , t a k o p a so naše o b ­v e z n o s t i le 200 m i l i j o n o v d i ­na r j e v . T epe j o n a s o b r e s t i . Z a m u d n e dosega jo t u d i 180 o d s t o t k o v . N i m a n a m k d o p o m a g a t i . M a k e d o n s k o b a n ­čništvo je s u h o , n i m a k a p i t a ­l a . Šibki s m o t u d i m i . M e n i ­m o , d a s m o z u s t a v i t v i j o e lektropeči p o t e g n i l i pošlo-

T e ž n j e p o z a p i r a n j u i n

z a š č i t i S k o p s k i železarj i n i s o e d i n i z a g o v o r n i k i zaščite domače i n d u s t r i j e i n z a p i r a n j a p r e d i z d e l k i i z u v o z a . E n a k e z a h ­t eve pos t a v l j a j o p r o i z v a j a l c i v i n a , južnega s a d j a , t o b a k a , r iža i n m a k a . K m e t i j c i p r a v i j o , d a u v o z a n e b i s m e l i d o ­v o l i t i p r e j , p r e d e n domače z a l o g e n e b i p o s l e . P r i n e k a ­t e r i h i z d e l k i h , p r e d v s e m p r i v i n u i n r ižu, so se namreč v M a k e d o n i j i p o j a v i l e v e l i k e z a l o g e . S e v e d a p a p r i te j z a ­ščiti r e d k i p r i z n a j o , d a domače b l a g o n e b i s m e l o b i t i draž je o d uvoženega , k a r p a je žal običaj .

V a l j a r n a v a l j a t u j o

s u r o v i n o

V a l j a r n a d e l a n o r m a l n o , čeprav b r e z s vo j e ga m a t e r i a ­l a . N e k a j d e l a v c e v i z t o p i l n i ­ce so p r e m e s t i l i s e m , k e r se seda j s t r o j i s k o r a j ne u s t a v i ­jo .

»Naša v a l j a r n a l a h k o l e t n o z v a l j a n a d m i l i j o n t o n j e k l a i n v s a l e t a n a m je b i l a z a r a d i p r e v e l i k i h k a p a c i t e t v b r e ­m e , k e r s a m i p r o i z v e d e m o l a h k o le d o b r i h 400 tisoč t o n j e k l a . S eda j n a s p r a v t a n e ­srečna v a l j a r n a rešuje, saj v a l j a m o tuje j e k l o , p r e d v s e m i z v z h o d n o e v r o p s k i h držav. Naročniki n a m plačujejo z mater ia lom,« p o j a s n j u j e v o d j a v a l j a r n e M i h a i l o M i ­šev. »Dnevno v a l j a m o t u d i 2500 t o n i n računamo, d a se

v n o po t e zo . N i k o g a r n i s m o posebe j spraševali , le o b v e ­s t i l i s m o o d g o v o r n e . O d družbenopol i t ične s k u p n o s t i p a t e r j a m o , d a e n k r a t v s i z a ­čno uresničevati t i s t o , z a k a r se d o g o v o r i m o . T r e n u t n o 1400 pogo jno z a p o s l e n i h n a ­ših d e l a v c e v je n o v a s o c i a l n a b o m b a . N i s m o je h o t e l i p r e ­v a l i t i n a družbena pleča, k e r ne m i s l i m o n a stečaj, a m p a k n a rešitev položaja. T i l jud j e , če j i h o d p u s t i m o , d o m a n i ­m a j o k a m i t i . R a z e n v e n i n v d r u g e de l e države , k j e r se p a t u d i zapirajo.«

K a k o s i p r e d s t a v l j a t e reši­tev z a p l e t e n e g a položaja, sprašujemo g e n e r a l n e g a d i ­r e k t o r j a Jo rda .nova .

»Vprašanje m e t a l u r g i j e i n j e k l a n i s k o p s k o , a m p a k j u ­g o s l o v a n s k o vprašanje. N i h ­če ne m o r e živeti , če l e t n o z g u b l j a 20 m i l i j a r d z a r a d i

c e n o v n i h n e s k l a d i j . C e n e n a ­ših i z d e l k o v so se o d l e t a 1984 da l j e povečale z a 444 o d s t o t k o v , c e n e ene rg i j e v c e l o t i z a s e d e m k r a t , s a m o c e n e e l e k t r i k e ( S k o p j e j o do­b i v a p r e d v s e m s K o s o v a , k a ­m o r j e M a k e d o n i j a t u d i v l a ­g a l a — op.p.) p a d e v e t k r a t . K a j n a m je t o r e j p o m a g a l o , če s m o l a n i z a 6 m i l i j a r d z n i ­žal i stroške p o s l o v a n j a , če s m o povečal i d o d e l a v n e p o ­s l e , če s m o povečal i a k u m u ­l a c i j o , k i je še v e d n o nižja k o t n a splošno v J u g o s l a v i j i . U g a s n i l i s m o peči, k e r s e b i n i s m o h o t e l i povzročit i še več gorja.«

V s k o p s k i že lezarni z a m e ­r i j o državi i n n j e n i n e r e a l n i g o s p o d a r s k i p o l i t i k i . N i b i l a k o s c e n o v n i m p r e t r e s o m , p a t u d i domače i n d u s t r i j e , p r e d ­v s e m bazične, ne z n a zaščiti­t i . Z a t o na j b i b i l a p r e d v s e m država k r i v a , d a so u g a s n i l i e lektropeči i n d a i m a M a k e ­d o n i j a še e n g o s p o d a r s k i p r o b l e m več...

»Slaba g o s p o d a r s k a p o l i t i ­k a n a m je požrla u s p e h e . P a ­noge , m e d n j i m i m e t a l u r g i j a , k a t e r i h položaj b i se m o r a l zboljšati, so p r i s t a l e n a s l a b ­šem, n e k a t e r e d r u g e , n a p r i ­m e r b e l a t e h n i k a , p a so v e l i ­k o n a boljšem. Naše j e k l o je r e s d r a g o , v e n d a r se vprašaj­m o , z a k a j . N e r a z u m e m , to je t u d i pol i t ično vprašanje, z a k a j dopuščamo u v o z t u j e ­g a j e k l a , b e l e t e h n i k e p a z a ­r a d i zaščite domače i n d u ­s t r i j e n e . V s a k a država ščiti svo je j e k l o . P r v e n s t v e n o g a p r o i z v a j a zase , g a i m a z a strateško b l a g o , i n g a šele n a t o izvaža. Države o z i r o m a g r u p a c i j e so za t o z a u v o z j e ­k l a z a p r t e . J u g o s l a v i j a g a l a h k o i z v o z i l e 15, 20 tisoč t o n i n nič več. P o v s o d u p o ­števajo domače c e n e i n ne s v e t o v n i h ko t p r i n a s . Sve t p r o i z v e d e l e t n o 750 m i l i j o ­n o v t o n j e k l a i n 85 o d s t o t k o v g a p r o i z v a j a l c i p r o d a j o d o ­m a , le 15 o d s t o t k o v ga gre v i z v o z . M i p a počenjamo d r u ­gače i n uničujemo svo jo čr­n o m e t a l u r g i j o . V državi , še p o s e b n o p a v S l o v e n i j i , so t u d i močni p r o t i j e k l e n i l o b i ­j i . N j i h o v g l a s n i n e p o m e m ­b e n . S m o z a i z v o z , s m o z a r e a l n o e k o n o m i j o . V e n d a r naša s e d a n j a e k o n o m i j a to s p l o h ni.«

G e n e r a l n e g a d i r e k t o r j a s m o vprašali, če n i m o r d a v z r o k z a težave t u d i v i s o k ods t o t ek z a p o s l e n i h v režiji, i z v e n p r o i z v o d n j e . O m e n i l i s m o m u ods t o t ek 36.

»O t e m ne b o m g o v o r i l t o ­l i k o časa, d o k l e r n a m bo d r ­žava več j e m a l a k o t m i p o r a ­b i m o z a plače. D o k l e r bo i m e l a država takšno režijo, jo ho t u d i k d o d r u g n e r a d zmanjšal,« je o d g o v o r i l M i n ­če J o r d a n o v .

J . Košnjek

SVET BREZ BLEŠČIC Vrnitev v kameno dobo Sp . Luša, 28. o k t o b r a — V Spodn j i Luši, nase l ju , k i m u domačini prav i jo Rantovše, pod S t a r i m v r h o m stoj i samoten s r ed i gozda pod potjo, pod mogočnimi krošnjami pravega kos tan ja , čuden d o m , k i s p o m i n j a n a k a m e n o dobo.

Nan j je opozor i l bra lec i n nas povab i l , naj s i og ledamo, kaj se še dogaja v naši soc ia l i ­stični družbi, kot je obtožujoče zap i sa l . N a s a m o t n e m k r a j u d a p r eb i va zapuščena 66-letna vdova L . D., je doda l , i n d a je njeno stanovanje po ld rug me­ter v i s o k a p o d z e m s k a vo t l ina brez oken , vrat, štedilnika, sa­n i t a r i j . De ja l je, d a tu živi pole­t i i n p o z i m i v snegu i n m r a z u že več let. D a se je vaščani ogi­bajo, k e r j e n e k o l i k o živčna. D a ne p re j ema nikakršne po­ko jn ine a l i denarne pomoči. D a se polet i preživlja z nab i r a ­n j em m prodajo g o zdn ih sade­žev. D a je hčerki n i k o l i ne obiščeta. D a ne t a r n a nad.svo­jo revščino, bo j i se le z ime i n bo lezni . M s H H f i

N a svetu se pač dogajajo čudne s tvar i i n p rav l ahko , d a se je ženska r e s z a t e k l a v sa­moto. G l ede podzemske vot l i ­ne in bese pa p isec gotovo pre­t i rava , smo podvomi l i in-.se po­d a l i na pot. Ze spodaj , v Spod­n j i Luši, smo v en i od hiš vpra ­šali, če vedo za samota rko . Ve­do, je poveda la p r i j a zna žen­

s k a , to je Lopa t o vka , a zdaj, v m r a z u i n dežju gotovo ne bo več gor i v gozdu. Z a v sak p r i ­m e r smo še e n k r a t vprašali po Lopa t o vk i , to pot više, v hiši n a Rantovšah. T u d i t u je gospodi­n j a de ja la , d a ne ve, a l i je L o ­pa tovka v »brlogu«, doda la , d a je ženska precej čudna i n j i ne b i b i lo t reba tako borno živeti, če b i b i l a pame tna . Po možu b i l a h k o i m e l a poko jn ino , če se ne b i prej ločila, s ka te ro b i le­po sha ja la .

P o l n i mešanih v t i sov smo začeli i s k a t i s amo tn i dom. Sko ­raj b i ga zgrešili.^aj je b i l s ko­lovozne pot i neka j met rov spo­daj ob robu ma jhne j ase v idet i kot vaško smetišče. A k e r niče­sar drugega naok rog n i smo našli, smo kot ne j eve rn i Toma­ži vendar l e p o m i s l i l i , da je najbrž »smetišče« t isto, k a r iš­čemo. S p u s t i l i smo se po po­bočju, po zar jave l em l i s t ju dre­ves, iz katerega so ko t ježi štr­lele kostanjeve bodice, obšli ov i re iz s m r e k o v i h debe l i n ob­s ta l i p red k u p o m . N a t l eh so le­žale nat rgane štorov ke , meter s t r an so n a »vrtu« ras le shujša­

ne zel jnate glave, v kantah l onc ih je bi lo polno dezevn vode. Suh l j ad , naložena k u p , je b i la p r e k r i t a s ponjavj m i in s t a r i m i cun jami , z vej v ise le plastične vrečke, na j v i c i se je »sušila« obledela ta . Sho j ena po tka je voflw.| ok rog tega k u p a i n v hrib, »•. j k n j i , zade lan i s strgano za*». ;

v ino . O d g r n i l i smo jo in ven je p r i p l a z i l ' t i g r a s t i maček- .

B ra l e c je i m e l prav. Votl»"? obložena s s ta r im i eunjanp brez vsakršnega udobja c * ^ j zaci je. U p a l i smo, da b t a r k a doma, da bo p kakšna s t i ska jo je p r i vet v gozd, k a k o j i m i dnev i i n noči, ka j bo počela73 z i m i , v m r a z u , k a k o >.i pomagf l a v bo lezn i . . J

M o r d a je b i l a kje b l i zu iti* je samo po tuhn i l a . D a ne*n*3 vs i l j ivcev , je očitno p o k a z a ^ »ograjo« pred svd j im saffl t n i m »domom«. j-( jelovčšl

" l o t o : G Sini .

N a c e U š l a k a r :

Lepo je plesti, da le ni šibje preveč »razmršeno« O b i s k so i m e l i t a d a n v hiši, zato je p u s t i l šibje i n svoj stolček z o rod j em ob r o b u v k o t u , p a se usede l k m i z i k pogovoru . Najbol j ve­se l je, če k d o p r ide , p r inese kakšno nov ico . V s a k ob isk , v s a k a bese­d a od zuna j je nov žarek v njegovo temo...

Nace Ušlakar, Jakčev iz Pre -bačevega, je s lep od ro js tva . V i d je zanj odtu jena stvar . N i k o l i ga n i občutil, ne ve, kaj v i d sp loh predstav l ja . K o je b i l še otrok, je pomaga l snopje podajat i v kozo­lec, fižol je luščil, vole vod i l po n j i v i , ko ruzo ličkal i n še ka j . Po­t em p a se je po vo jn i v d o m u sle­p i h v Škofji L o k i usposob i l za te­le fonista , Pirčev Pave l , t ud i slep, p a ga je naučil p l es t i košare, op le tat i s tek len ice . T u d i n a har­m o n i k o z n a i g ra t i . V s a leta, ko je b i l te le fonist n a k r a n j s k i s tar i občini p a kasne je za de l I sk r in e uprave , i n nazadnje , vse do upo­ko j i tve le ta 1982 n a k r a n j s k e m soc i a lnem zavarovan ju , je d o m a po m a l e m tud i p le te l košare.

»Konjiček, lep konjiček, k i m i je os ta l z a vse življenje,« p r a v i Nace . »Moj mojster P a v e l plete v e l i ko lepše, kot jaz , toda mo­r a m reči, d a gredo tud i moje ko­šare k a r sprot i iz hiše. Šibje m i pr ipe l ja jo iz Hrvaškega Zagor ja . Če je hudo rogovi lasto, je težko de la t i . A , da se le dob i . P r e d let i s ta ga d va k m e t a v Retečah goji­l a . V e l i k o de la da vrb je : v sako leto ga je t r eba rezat i , okopava­t i , gno j i t i . Lepo, g ladko šibje mo­r a b i t i , če hočeš, d a daš iz rok lep i zde lek. Povpraševanje pa je k a r ve l iko . Teh le košar za per i lo b i l ahko ta t renutek dvana js t od­da l , če b i j i h ime l . P a s tek len ice tud i še dost i op le tam. O d dveh pa do šestdesetih l i t rov ve l ike .

ta v e

P l e t em košare za v roko. \ . ke košare z dvema xoC.:\0i Vsemogoče. B r e z de la b i " ^ težko. P a brez rad ia , brez ^ i n t rakov ter kn j i g tudi- (.,, i m a m o v L jub l j an i n a z y , e t

Q $ svojo knjižnico — ^ v h ' ' ' K n j i g e so posnete n a velik' ; / k o v i h . N a temle t r a k u » i »Mafijo včeraj i n danes«- ^ šti m i j i h pošljejo. P r a V

e v i j !

i m a m o svoje časopise in . n a kase tah pr ihaja jo vsa* ^ r ina js t d n i , n a t r a k o v i h P 9

mesec. y. ' N a s p l o h m o r a m reči, da ' l judje lep odnos do s l e p i h ' c

D. E>°'

J e r n e j R u č i g a j p r e d e i n t k e i z d o m a č e v o l n e , o ž i v l j a s t a r e v z o r c e

a n i B o h i n j s k a B e l a , 25. o k t o b r a — Deževno jesensko popo ldne je l jud i pogna lo v tople zapečke, v breg n a s u t a vas je počivala, pot i so b i l e p ra zne i n puste . Navsezadn je B e l a n i t ako m a j h n a , se o z i ­r a m n a o k o l i , d a b i m i domačin p o k a z a l pot do Je rne j a Ručigaja. N i k j e r n i koga r . Na j p o t r k a m n a n e z n a n a v ra ta? Zadržuje me ob­čutek vs i l j i vos t i , k i bo z m o t i l a nede l j sk i spoko j vas i , ko le u z r e m ženico, k i se odrav l j a v d r v a r n i c o . P r i j a z n o m i pokaže pot i n me zvedavo opazuje od s t r a n i , z a z n a moje občutke i n s širokim n a ­s m e h o m doda , k a r vprašajte, zaka j p a ne, saj se r a z u m e v a s lo ­vensko .

Dobrodošlica. L e kaj je ženi­co pr ived lo na prag , d r v a a l i m o r d a radovednost , saj imajo n a vas i o k n a oči? N j en pomen­lj iv dodatek, d a se r a zumeva s lovensko, m i ne d a m i r u , ko v r t i m vo lan do hiše na d n u va­s i , vsede se m i med m i s l i o ogroženosti s l ovenskega naro­da , k i sem j i h dan , dva nazaj poslušala na Z i h e r l o v i h dneh .

M l i n a r j e v a hiša, ob njej šu­m i Be l ca in buči B i s t r i c a . Sto­let ja so pus t i l a s led i , v prete­k lost je zazrto tud i današnje življenje stare hiše. L e s e n a le­ca, od dežja razmočena steza do hiše, zajete iz s tudenca pred njo, s t a r i n s k i por ta l , spo­m i n na črno k u h i n j o v veži, s toploto krušne peči napo ln j ena pros to rna hiša, stare družin ske fotografije na s ten i , s i rar-s k a sku ta (le kdo jo še pozna!), o r eh i in d o m a pečen k r u h na m i z i , ne m a n j k a n i t i pručka ob pečj m sveti d u h nad mizo . Be-tozna s tenska u r a s težavo lovi čas, pr ipoveduje , da je v hiši vse tako kot je b i lo nekda j , alt pa, si p r a v im , da je svobodna, k a k o r je svobodno J e m e j e v o življenje.

Naveličan sestankov , živčne ga v s a k d a n a in denar j a (pravi , da mu denar ve l i ko p r ema lo

obrt že povsem i z u m r l a , v ^ m i n u so m u ostale ročno ne vezave iz šolskih dni- * poskus z v e l i k i m snovanj p r i r e j e n i m za tkan je lane^.j( p l a tna , je b i l težak, po b\*j r a z v i l 140 klobčičev volne. prav bi m i prišle Svetla?1 jf miške (Svet lana M a k a r o V ^ njegova najbližja, d o b r a v i da), se danes spomin j a P1";u vo lnenega p reg r in ja l a , k i S vedno h r a n i v s k r i n j i . . >r

Odt le j je s t ka l že dosti P , g r in j a l , šalov, b l a z i n , oby j najprej iz kup l j ene volne. ^ nje čase domačo vo lno safl 1^ d i prede, saj k a k o r praV- J dem je najbolj všeč 6 r 0^,hf' n a roko počasi sukana- f ^ J nja naravno barvo domačni ne, jo barva z o r eh i , češrni «f

tkan" 1 * m i k o r e n i n a m i . N a oživlja stare vzorce

Tret je leto i m a že dol obrt, zanjo imajo pos dovljiški davčni uprav čase dobro sodeluje z sko turistično zvezo, n

pomeni ) , se je nase l i l v m l i n a r j ev i hiši, bivši l a s t n i k i so jo proda l i , ko so zg rad i l i novo. S p o m l a d i bom i m e l deset let, ma lce za šalo malce zares po­ve, k a k o šteje novo življenje K a k o so ga spre je l i domačini? Z a n i m i v o , da ne kot čudaka, k i vlači v hišo staro šaro, temveč so m u stare predmete celo pr i našali, povedal i , kje l ahko se kaj dobi Be lanov torej potroš­ništvo ni doto lk lo , si m i s l i m , in se spet s p o m n i m na vznemir ­l j ivo dobrodošlico.

V hiso so tako prišle tud i sta­re statve, od -Jamra iz Nomona . T k a t i ni zna l , nasvetov ni na šel, saj je s ta rodavna domača

i zde lk i pa so naprodaj M u r k i n i proda ja ln i p o h i s

Lescah . <M Največ naročil pa se J;

pr ide po pr i j a t e l j sk ih F H ljudje povedo d rug d r u g * % J n j i m i pa i m a tudi slabe 1 A nje, saj si m a r s i k d o v r l . i 4^C ;

zam i s l i , kakšna naj bo : e $ na, ka r seveda omejuje J vo ustvar ja lnost . M u bo *\ ^ i zde la t i ko lekc i jo , jo n 1 0 ^ , ;

dem predstav i t i na ra/- s

nato prodat i? . v ' ' Letos bržkone ne, saj J J?

mud i , tr i mesece jt-pas t i r na Belški p i a n m 1 '.^ pa ne, si je dejal , ko so v » J t ik pred zdajci osta l i D I ~ 0 , <> st i r ja . zdaj pa m u P r a V J,, je b i l resen, celo p r ^ r e S f * i * K

S i ! « . 3 0 . O K T O B R A 1 9 8 7 Z A N I M I V O S T I 9 . S T R A N ( § © j m S & 3 M E S G L A S

P O P U L A R N I N A G O R E N J S K E M

Glasba za doto J??" ! . 28. oktobra - R o m a n a Krajnčan, t e m p e r a m e n t n a p e v k a p r i P - zdaj s icer najbol j zavzeto poje svo jemu s i n u , 16 -mesecnemu p i j a n u , toda že j u t r i jo bo moč slišati n a G o s p o d a r s k e m ra z s t a -

v L jubl jan i , p r i hodn j i mesec bo s n e m a l a v Avs t r i j i , d o m a p a ^ h h e m nastaja plošča zabavne g lasbe, k i jo p r i p rav l j a t a skupa j z

0 z e " t , Lo j zom Krajnčanom.

^ m a n i so že rojenice položile v n T 1 R l a s b o ' s a J i z v l r a 1 2 družine ^ r.inov, k i j im j e muzika način ži-J e n J a . Zato je odveč spraševati, ' ' ^ R s P ^ •

flaJ se je pravzaprav začelo. . , 5 * s t let stara sem začela v glas-

šoli., pravi privlačna pevka. * Klasbenem poslu pa sem tudi že Ž ."•->.••

?P. ć-as, več kot osem let Ko <om r i g a l a na oddaji "Kar znaš to ve

i n na glasu Goriške, so me po-•*b>l> k Sibi l i . Skupina, s kater«,

P&'prezivela res prijetno obdobje, ffj-aslovela po svet< do znanih ^ k a h . Potem sem romala k 12. %

CPStJopju, k j e r s e m e publ ika Wt • " . $ aJ°rz spominja po A n k i KlepU.

J^nki m Natunstu. . P n Rži, (j e^ e m ansamblu, sem pet let. So-j »ovala sem tudi p n kranjskem vji 1 < i . ' u n c , u- Pravzaprav imam v ži-

•lenju izredno srečo. Najprej sta uglasbeno.vzgajala in spodbuja-•v

i n mama .daj pa sem pi išla solo' k resničnemu izvedencu,

J£ J u m u možu Loizu, ki se je v nan lxP°P<>lnjevai v Gradcu pa « «erkeleyu v ZDA , tako da mi je

' ^ r l ' z°stril glasbeni okus ^ a j imate sina in glasba verjet-

i 7 » « ve i prva v vašem življenju? biti polovičarska ne kot

a k o t Pevka. Oba z Lojzom

r a ^aJ'epše je imeti otroka, in zaradi , e m ' z a k a j b i s e m o , a l a

Oboje 8 a s b e odreči družini. Meni

rečo h ° p o m e m ' imam pa tudi Popaz! U

n a e £ V a m 2 Ržjo. Vadimo enkrat Ho n a V*' Z a konec tedna pa običaj­em „. P ? m o (ravno jutr i s Trefal-hx) y a 9 o sP°darskem razstaviš-Avstri n a ^ r t u i r n a r n o gostovanje v

<J». nastaja plošča Četrta že-" ^ K r a t k a ,

zaposlena, vendar nama itienj "m21!1^0 življenje veliko po­le

imam zlato mamico, k i

faz r ' k r r ? a n 0 ' k e i p a S 1 8 a " v vel iki me ul(V a •!"tl sama, se utegnem veliko

J a t l ^ d i z otrokom.«

moje življenje je zelo

Se da živeti od glasbe? »Seveda se da. Ne mogoče tako

razkošno kot v tujini, vendar nam ne gre slabo. Vse življenje sem si želela biti pevka in čeprav sem po stroki pedagog, bom verjetno tudi ostala pevka: Moje ambicije so v. zabavni glasbi, kjer po moje razen Ditke Haberl ni dobre zrele pevke. Z možem pripravljava ploščo iz te zvrsti in upam, da nama bo uspe­la.«

Kakšna glasba pa vam privatno najbolj ugaja?

»Glasbo imam rada, vendar je ne ločim po zvrsteh. Zame sta le dve vrsti glasbe, dobra in slaba, in prvo imam rada. Vseeno je, ali je to ameriška komerciala (rada imam Quincy Jonesa, A l Jerraua, Ch ic -hago), ali so Avsenik i , k i j i h v na--rodnozabavni še nihče ni prekosil , ali hit i kot 'I just call to sav I love you'... Narodnozabavno glasbo ra­da pojem, zlasti pr i Rži, ker je to muzika mojega očeta.«

D. Z. Žlebir

J ^ t f č o v a m a m a i z C e r k e l j

l a s e m > zaka j n i s m o potegn i l i n a avtobus še d e k l i c a sve t l ih

spetih v rep. T a k o težko s ta z očkom p u s t i l a staro m a m o diš * e o * l a sta, k a k o k r h k a je, k a k o težko h o d i . Včasih na r e -p o x 0

a p a k o , d a s a m ne veš. S m o j i pa zato vso pot posvečali več raj v

r n o s t i i n tud i m a m a se je razgovo r i l a , kot r edkokda j . S k o -^»n * S 9 o r e n i s k ' glas vsakič prebere . Najpre j o smr tn i c e , po-bo , n o v i c e , oglase i n s skrb jo nesreče, k e r se vsakič boj i , d a ne

***šnega domačega m e d n j imi . . .

N a T u r j a k u n i hote la n a kav ico . S a m a samca ta je os ta la t a m p r i n j enem o k n u , kot b i se hote la nared i t i še bolj nev idno, d a ne b i k o m u de la la s i tnos t i . Ne, ne, ne bo kav ice , res ne, samo »jagodo« je da l a v us ta , ta j i najbol je dene...

»Ko s em v ide la , d a s em izžrebana za izlet, ver jet i n i s e m mog la . K a k o sem b i ­l a j a z srečna! Saj ne bom ve l i ko hod i l a naokrog , s em govor i la m o j i m doma, na­ravo bom gledala. . . P r a v s a m a sem naro­čila časopis, da veste, n a moje ime. Mož je s i t na r i l , d a denar proč mečem, jaz p a

hiš, o s e m tako r a d a b ra l a . Nak , časopis bo p r i 't6-u odločna. T u d i za rad i o trok m o r a biti...«

nes ve 0 življenje je za njo. Do l ga le ta poman jkan j a , da j i da­

ra* "»Jeki sp loh ne ver jamejo, d a je b i lo tako hudo. T i fantaz i -, p a s tara , prav i jo .

Va. a Je ta mo ja »fantazirunga« čisto resnična,« k i m a Knifčo-b o n ^ 1 1 ^ 8 - »Kaj danes vedo otroci? Vedno imajo po lna usta bon-Pa 2 f t : Z v eči ln ih. Saj n i k o l i n ima jo p r a z n i h ust! Včasih je b i lo V tabrk U d o ^ 1 k r u h e k tako hudo. Se za otroke ga n i b i lo vedno. ka§ e £ . . s e r n hod i l a h k m e t o m , d a s em dob i l a kakšnega pol l i t r a i r n e j |° m o k e . M a l ico s em navadno za otroke p r i h r a n i l a . Iz Pleh,« ° v

r u z n e moke sem pek l a k r u h . T a k o l e sem ga da ja la v r i O s i i a

r a z š , r i obe d l an i , »da se n i že prej sesul . M o k o s em v m l i n je b i i 0 ' °- a so jo p remle l i , d a sem še ma lo otrobov v en dobi la , d a

/ se malo za prašička, šib. l e f h ^ k o s e je s h r a m b a tako h i t ro p ra zn i l a . V t i s t ih na jhuj ­š e mou P o v ° J n i s e m hod i l a dajat k r i . K a r t o za po 10 k g raz l i ­ko J1® sem vsakič dob i la . Nu l o s em ime la , dobro k r i , še s a m i le bilo a t k l i c a l i . Vsa j t r i dese tk ra t s em jo šla dat. J a , k a k o 2 8odni C a s ' h ! V s a k o pomlad s em sk rbe l a , d a sem pr i de l a l a kajp a?° solato. O b pet ih z jutraj s em že šla skoz i Šenčur, peš, k ra n j / l n ko se je nared i l d an , s em s s vo j o so l a tko že s ta la p r i bile. 2 a Z C e r k v i . . . K o t kakšna rev ica s em izgledala. . . P a sem do-

»A ' ^ n e 8 a pol k i l o g r a m a riža, sladkorja...« v o č e n

n i P a k ' o t roc i so pa v s i pred l e tom shodili,« se j i zasmeje flo \jna * m dobr i so. P rav v s i . Nič hudega m i n i danes . Poko jn i ­ke k.0 l01 P° možu. M a j h n a je, toda za k r u h je. Z a dober k r u h je! s. ecev -~ n o 3 e ne bolele. Obe s em i m e l a z l oml j en i . O s e m me-

in po Soči. Z a eno nogo s e m šla čez ^ rUgo x S e ^ r & t n a razg ibavanje i n k z d r a v n i k o m v K r a n j , z a Pal< 3 e z osemdesetkrat . . . Zdaj h o d i m z d v ema berg lama . A m -'a...« n e s > z a iz let, s em eno pus t i l a doma.. . Danes b i k a r polete-

82 1 Cerkei I p ' m a ^ a n e s ž e Frančiška Novak , Knifčova m a m a iz j im p r i r i ^ človek slabše živi, več de la , dlje živi, p rav i . T i s t i , k i ^ e turi; • 0 8re, gredo prej... S labo življenje — dolgo življenje, . U 1 n jena živi življenjska modrost . D. Do lenc

PETKOV PORTRET Mojca Srečnik

Od sobote je M o j c a Srečnik i z B i s t r i c e 1 1 Tržiču nova predsedn ica tržiške I § m lad ine . Zato , p rav i s ama , k e r že več

le ta de la v m l a d i n s k i o rgan i zac i j i i n je b i l a do sedaj podpredsedn i ca občinske konference Z S M S , pa tud i zato, k e r v Tržiču i n o k o l i c i n i drugega m l a d i n c a , k i b i hote l i n zmoga l prevze t i vodstvo m l a d i n s k e organizac i j e .

M o j c a je s tara enaindvajset let, l e ­tos je končala pedagoško akademi j o . Z a p o s l i l a se je v osnovn i šoli v Križah,

k jer po lov ico d e l o v n i k a vod i podaljšano bivanje drugošolč-kov , po lov ico d n e v a pa je zapos l ena v K o m u n a l n e m podjetju. K o t e n a i z m e d r e d k i h Tržičank, k i odide jo študirat v L jub l j a ­no, se n i k o l i n i ločila od Tržiča, od pri jate l jev v osnovn i o rga ­n i zac i j i v B i s t r i c i , k jer je b i l a dve le t i p redsedn ica , p a tud i ne od pri jate l jev i z predsedstva občinske konference , k i so j i d a l i v zpodbudo i n zaupan je zavođenje tržiške m l a d i n s k e o r gan i ­zac i je . .- «

»V naši občini so t r i osnovne šole i n n a vseh p ion i r je spre jmejo v m l a d i n s k o o rgan i zac i j o . Neka j se j i h k m a l u vključi v de lo m l a d i n s k e organ izac i j e , v endar kasneje gredo v šole, v K r a n j , v L jub l j ano . N e k a t e r i se popo ldne vračajo do ­mov, d r u g i pr ide jo le ob k o n c u tedna . T u d i t i s t im , k i se vozi jo, zman jku j e časa z a študij, za svoje konjičke i n seveda tud i z a de lo p r i m l a d i n s k i o r gan i zac i j i . M l a d i v Tržiču n i m a m o n i k a ­kršne možnosti zabave, če smo kda j kaj o r g a n i z i r a l i , p a so se m l a d i t ako razživeli, d a je še to propad lo . V k i n u so večina s l ab i f i l m i i n m a r s i k o m u ne ostane drugega kot posedanje po gos t i l nah . P r a v zato se t r u d i m o , d a b i čimbolj zaživelo de lo o s n o v n i h o rgan i zac i j po k ra j e vn ih s k u p n o s t i h . Nekje n a m to uspeva , m a r s i k j e ne . Zato smo k r i v i s a m i m l a d i n c i , k i se več­k ra t ne z n a m o o r gan i z i r a t i , pa t u d i d r u g i , k i n a m p r i tem ne pomagajo.- V e m , d a se m l a d i z an ima jo za današnje p rob l eme v naši družbi, saj j i h je b i l o p r ed k r a t k i m n a izobraževalnem sem ina r ju več ko t štirideset. V e m , d a b i se da lo tud i v Tržiču n a področju o r g a n i z i r a n j a m l a d i h več na red i t i .

P r a v zato že sedaj sestav l jamo načrte za pr ihodn je de lo i n u p a m , d a n a m bo ka j od tega tud i uspelo,« p r a v i M o j c a Srečnik. V . S t anovn ik

Fo to : G . Šinik

V D E L O V N I H A L J I

Zlat cekin za jeseniškega livarja J e s e n i c e , 29. o k t o b r a — Jeseniška l i v a r j a M a r t i n M l a k a r i n J e r ­ne j Kocjančič s t a se odl ično u v r s t i l a n a j u g o s l o v a n s k e m t e k m o ­v a n j u najboljših l i v a r j e v . M a r t i n a M l a k a r zasluži 170.000 d i n a r ­j ev

M a r t i n M l a k a r je pred t r ina j ­s t i m i let i prišel z rodnega P tu j a n a Jesen ice i n se po šolanju n a Železarsko izobraževalnem cen­t ru zapos l i l v jeseniški Železar­n i . V ročni l i v a r n i , k jer je zapo­s l en , skupa j s sode lavc i še vedno i zde lu je ka lupe z a novo j e k l a r n o n a B e l i po s t a r em načinu. O b iz­kušnjah i n do lgo le tn i p r a k s i je posta l odličen l i va r i n svoje delo­vne sposobnost i po t rd i l tud i n a reg i j skem, s l o v enskem i n jugo­s l o v a n s k e m t e k m o v a n j u naj­boljših l ivar jev .

Skupa j s sode lavcem Je rne ­j e m Kocjančičem sta po u s p e h u n a s l o v enskem t e k m o v a n j u od­potova la v B a n j a l u k o , k j e r je M a r t i n med pe tna j s t im i jugoslo­v a n s k i m i l i va r j i zasede l drugo mesto , Kocjančič p a je b i l t ret j i . N i k d a r doslej jeseniški l i va r j i n i so doseg l i tako dobrega uspe­h a , zato je b i l a n j u n a uvrs t i t ev še t o l i ko večje i n odmevno pre­senečenje.

»Delo v jeseniški ročni l i v a r n i je fizično i z r edno težko, napo r ­no, saj samo zabi janje k a l u p a t ra ja dvajset d n i , m e d t e m k o šti­r i d n i po t rebu jemo z a i zde lavo . T o so težki o d l i t k i , 20 tonske ponve za novo j e k l a r n o , k i m o ­rajo b i t i i zde l ane k a r najbol j kva l i t e tno . D e l a se nimaš kje naučiti, največ t i d a do l go l e tna p r a k s a i n zavzeto ter natančno de lo . L i va r j i o p r a v i m o vse s a m i , mečemo pesek, saj ga najbol je z n a m o . D e l a m o v m a r t i n a r n i , pod 8 0 - t o n s k i m i žerjavi i n v pet metrov g l obok i j a m i , ob vročini i n m r a z u i n ob n e n e h n e m p r a ­h u i n d i m u . Res n i p rav nič l a h ­k o delo , n e k o l i k o bol je bo, ko se

bosta us t a v i l i še zadn j i m a r t i n o -v i peči,« p r a v i M a r t i n M l a k a r .

»Uspeha n a j u g o s l o v a n s k e m t ekmovan ju s e m seveda zelo ve­sel , še posebej, k e r t es tna teore­tična vprašanja n iso b i l a l a h k a , težak pa je b i l tud i praktični p r e i zkus . N a g r a d a je b i l a z lat c ek in , v s a m i de l ovn i o rgan izac i ­j i p a so m i čestitali i n — nič več. M i s l i m , d a se bodo v pr ihodn je de lavc i man j odločali z a r a z n a t ekmovan ja , saj tud i ob uspehu n i drugega kot m o r a l n o zado­vol jstvo. Ze res, d a so tu dobre praktične nagrade, a ka j , ko se uspeh ne pozna n i t i p r i plači n i t i nimaš večjih možnosti za napre­dovanje. Danes i m a m v železar­n i 11. grupo i n osebn i dogodek oko l i 170.000 d inar jev , d o b i m pa neka j več denar ja za rad i s t imu­laci je i n doda tka za težje delo­vne pogoje. Osebn i dohodk i v Železarni so n i z k i i n p r e n i z k i , saj se s tem denar j em k o m a j d a da preživeti.« D S e d e j

D a m u n i dolgčas — N i p a bo l j dolgočasnega,

ko t če moraš s a m i z šole d o m o v . K o k a l j e v Joža,

D e v o v i z S r e d n j e v a s i p o d Dobrčo s i t a k r a t

p o n a v a d i krajša čas s ho jo po c e s t n i o g r a j i . Če

k d a j p a d e d o l ? N o , k a j s i p a v i m i s l i t e . . . ? —

F o t o : D . D o l e n c

G o r e n j s k i g l as , 6. o k t o b r a 1987

P r a š i č i n e s m e j o

v o d d a l j e n i R o v t

Oddaljeni Rovt je ena izmed treh vasi najmanjše krajevne skupnosti v jeseniški občini — Planine pod Golico. Plavški Rovt je oddaljen 3 km z Jese­nic in 5 km od Planine pod Golico. Vanj vodi asfaltirana cesta, v vasi z 80 prebivalci v 20 hišah pa imajo tudi 8 tele­fonskih pr%ključko\\ Večina prebivalcev je zaposlenih v do­lini, skoraj.vsi pa se preživlja­jo s kmetijstvom in se popold­ne ukvarjajao tudi z govedore­jo. Nekaj je čistih kmetov, ki od kmetijstva in govedoreje tudi živijo. Eden izmed naj­večjih kmetov iz Plavškega Rovta, je letos dogradil velik, moderen hlev, 3 km iz Plavške­ga Rovta proti podnožju Rožce — za govedorejo.'

Ker je v članku Darinke_ Se-dejeve omenjena tudi kraje­vna skupnosti, velja ob tem povedati nekaj dejstev, ki so. bila prezrta:. — prašičja farma pomeni po­memben poseg v prostor pred­vsem z vidika onesnaževanja okolja oziroma varstva le-te-ga. Vas nima povezane kanali­zacije (le individualne grezni­ce), voda je iz zajetja in ob suši so jo vozili z Jesenic s cister­nami. Strokovnjakom, pred­vsem ekologom, sanitarcem in kmetijcem, je tak poseg v pro­stor, predvsem v bližini stano­vanjskih hiš, znan. Ob tem pa se seveda postavlja tudi vpra­šanje vpliva na vodne vire za nižje ležeča naselja (Žerjavec itd). — Farma Romana Klinarja stoji v bližini stanovanjskih hiš. Najbližja je Romanova, v kateri pa ne biva nihče. Niti ni v njej bival Roman ali njegovi starši. Roman Klinar namreč ni iz Plavškega Rovta, kjer je podedoval kmetijo, ampak stalno stanuje na Jesenicah, Tomšičeva 9a. Ima status kme­ta, 50 ha površin, pretežno goz­da. Del svojih travnatih povr­šin v Plavškem Rovtu oddaja tamkajšnjim kmetom. Na Jese­nicah se ukvarja z gostinstvom (gostišče Lipa), do pred krat­kim je imel v njem tudi poslo­vni protstor v pokopališkem objektu na Blejski Dobravi.

— Gospodarsko poslopje — hlev, v katerem namerava spet rediti prašiče, stoji že več let. Zgrajeno je bilo na urbanisti­čno potrdilo za dejavnost go­vedoreje. Vtem objektu (20x17 m) pa je redil prašiče (tudi do 100), ki jih je hranil s pomija­mi (le-te je dvakrat dnevno vo­zil iz jeseniške bolnišnice v Plavški Rovt).

Krajevna skupnost in sose­dje so se zganili šele tedaj, ko je reja prašičev začela povzro­čati težave, gnojnica je tekla na cesto, smrad itd. — V letošnjem letu je Roman Klinar vložil zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za ta objekt v Plavškem Rovtu, da bi v njem lahko legalno opravljal dejavnost — prašičjerejo. Ko­mite za urejanje prostora in varstvo okolja Skupščine obči­ne Jesenice je prošnjo za izda­jo lokacijskega dovoljenja za­vrnil iz sanitarnih razlogov. Roman Klinar se je nato prito­žil na Republiški komite za varstvo okolja in urejanje pro­stora. Le-taje zahteval, da mo­ra Roman Klinar predložiti še mnenje strokovne organizacije (Zavoda za zdravstveno var­stvo, Zavoda za socialno medi­cino in higieno dela), pred­vsem »glede smeri vetrov, ure­ditve hleva, velikosti gnojne jame in možnosti praznjenja le-te, razpoložljivih poljskih površin za gnojenje, z upošte­vanjem optimalne količine gnojevke glede na kulturo« ter možnosti priključka na vodo­vod.

— Osnovni problem, ki je v tem primeru nastal, je, da kra­jevna skupnost zahteva, da se spoštuje zakonitost in da Ro­man Klinar ne nadaljuje z deli do tedaj, ko bo imel za to ustrezna dovoljenja Komiteja za urejanje prostora in varstvo

Z a r a d i v e l i k e g a števila p i s e m i n o d m e v o v p r o s i m o , na j p r i s p e v k i ne b o d o daljši o d t i p k a n e s t r a n i i n p o l (40 v r ­st ic ) . Z a r a z u m e v a n j e se z a h v a l j u j e m o .

Uredništvo

okolja Skupščine občine Jese­nice.

Sedaj nima niti lokacijske­ga niti gradbenega dovoljenja. — Da ne sme nadaljevati z de­li, dokler nima ustreznih dovo­ljenj, je bil tudi zakljujček de­lovnega pogovora, ki ga je na pobudo krajevne skupnosti sklical predsednik jeseniškega Izvršnega sveta Tomaž Ker-šmanc. 29.9. letos. Na njem so bili tudi predstavniki komite-ja za urejanje prostora in var­stvo okolje Skupščine občine Jesenice, Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko Kranj, Ro­man Klinar, predstatmiki Emona inženiringa, Gorenjske kmetijske zadruge iz -Kranja ter krajevne skupnosti Plani* na pod Golico. Dejstvo pa je, daje Roman Klinar po tem de­lovnem pogovoru nadaljeval z deli, pripeljal opremo za vgra-ditev v hlev ter ni upošteval ne dogovora pri predsedniku Iz­vršnega sveta ne odločbe Uprave inšpekcijskih služb za\ Gorenjsko o prepovedi del ne' opozorila delavcev milice Je~ senice. — Dejstvo je, da Romanu Kli-narju z Jesenic niso po treh le­tih sporočili, da ne sme gradi­ti, saj gospodarsko poslopje (hlev), ki pa ga namerava še povečati in preurediti, že stoji (čeprav v večjih imerah, kot je bilo urbanistično potrdilo). Ce • pa želi legalizirati prašičjere­jo, mora imeti za to us trena dovoljenja. Če pa je birokrat­sko zaviranje kmetijstva in pobud zahteva krajevne skup­nosti, da mora imeti ustrezna dovoljenja, če želi nadaljevati z gradnjo in opravljanjem de­javnosti, naj presodijo bralci sami.

O tej problematiki je razpra­vljal svet krajevne skupnosti Planina pod Golico na 4. redni seji dne, 6.10.1987. O tem pa je tekla beseda tudi na zboru vaščanov Plavškega Rovta, ki je bil 9.10. letos. Le-tega so se udeležili vaščani iz 17 izmed 20 hiš v vasi in na poročilo o dosedanjih aktivnostih in zah­tevah krajevne skupnosti niso imeli nobenih pripomb.

Krajevna skupnost Planina pod Golico

Predsedniki skupščine: Stanko Klinar, l.r. Predsednik sveta: Mirko Klinar, l.r.

Predsednik KK SZDL: Mirko Mohorič, l.r.

G o r e n j s k i g l a s , 2 0 . o k t o b r a , 1 9 8 7

S p o m l a d i š e f i n i

a s f a l t

V 82. številki Gorenjskega glasa, z dne 20. oktobra 1987 je bil objavljen članek z na­slovom »Spomladi še fini as­falt«. V članku so bili med drugim objavljeni tudi neka­teri podatki o prispevkih krajanov za financiranje as­faltiranja ceste Volča-Lom-Zakobiljek.

Vaščane je zelo vznemiri­lo, ker so bili v članku nave­deni zneski prispevkov znat­no nižji, kot so jih v resnici plačali. Točni so tile podat­ki: Asfaltiranje dela ceste Volča-Lom-Zakobiljek v gro­bem asfaltu, v dolžini 970 m je stala trideset .milijonov din. Od tega so krajani pri­spevali v delu in denarju se­dem milijonov din. Vsak za­poslen je prispeval po 160.000,— din, večji kmetje 300.000,— din, ostali pa od 150.000,- do 260.000,- din. Ostala finančna sredstva pa so prispevali Krajevna skup­nost Poljane, Cestno komu­nalna skupnost Škofja Loka, Alpina Žiri — obrat Gorenja vas in Gozdno gospodarstvo Škofja Loka.

Ob tej priložnosti se Kra­jevna skupnost Poljane in vaški odbor Lom-Zakobiljek zahvaljujeta vsem, ki so ak­cijo finančno podprli.

K r a j e v n a s k u p n o s t Po l j ane

Jože Šubic

@®ssssaJ©isnca-AS 10. stran R A Z V E D R I L O PETEK. 38. OKTOBRAJj«!

Š O K T E R A P I J A

Na Z i h e r l o v i h d n e v i h v L j u -brjani so r a z p r a v l j a l c i do lgo razmišljali o doka j mučnem t e r m i n u , k i se v našem k r i z ­nem s i s t e m u v edno bo l j uve ­l j a v l j a : šok t e rap i j a .

»Poznam le k u l t u r n i šok in nič drugega,« p r a v i p r v i .

» V z d r a v s t v u s i c e r po­z n a m o šok, šok te rap i j e pa ne, « p r a v i d rug i .

»Ver jetno je tako le « razmišlja t re t j i , » šok je a l b a n s k a beseda za p r i j a t e l j a — p r i j a t e l j s k a t e rap i j a tore j . «

»Šok t e r ap i j a gor , šok t e rap i j a dol , « p r a v i m o mi . S o k je šok, šoht pa šoht, oba pa nekje do l , na t l eh . T e r a ­p i ja je zd rav l j en j e , naš g o s p o d a r s k i šok t e r a p i r a t i bo h u d i m a n o težko...

• K A J J E BOLJ KISLO: KIS ALI POTROŠNIK

č e danes želite kupiti vinski kis iz kisarne Strniša v Kranju, ga boste dobili le v litrskih plastenkah in v kantah

Očitno je prodaja kisa v plastenkah cenejša, a to bi se moralo poznati tudi pri ceni. pa se ne Gospodinje bi rade kis v steklenicah, a ga nikakor ne morejo dobiti.

Zakaj torej kisli kis le v plastenkah in zakaj morajo potrošniki še pri ki­slem kisu imeti kisle »ksihte?«

K J E K A J DELAJO H i

N A Š I Z N A N I N E K D A N J I Š P O R T N I K I

stopilo 40 smučarjev. Današnji vr ­hunsk i smučarji imajo odlične po­goje, enake drug im reprezentan­cam in lahko se posvetijo izkl ju­čno le smučariji. M o r a m pa reči, da včasih za neuspehe le preveč­krat iščejo napake pri drugih in ne pri sebi, zlasti mlajši tekmoval ­c i . Za l tako perspektivnih mladih tekmovalcev, kot je Bojan Križaj, n i , kajti pri nas je že tako, da i m a ­mo maloštevilni in ozki smučarski v rhunsk i vrh. . Značilnost današnjega časa so tud i razne teorije o treningih, m i ­s l im pa, da n i treba nobene »veli­ke znanosti«, če smučar hoče in zmore dobro in resno trenirati . Poglejmo Križaj « , resnega i n zav­zetega smučarja, k i ima izreden talent, a obenem pošteno in trdo trenira. Vprašanje pa je, kaj bo z našimi smučarskimi mednarodn i ­m i uspehi , ko se bo Križaj poslo­v i l .

Nedavno sem slišal, da bodo A v ­strijci začeli resno trenirati smuk preko veleslaloma, naši se ogreva­jo za povsem nasprotno metodo... Ne vem, kaj je najbolj prav, vem edinole to, da vrhunskega smuča­nja brez resnosti in zavzetosti n i . Specializacija posameznih smu ­čarjev-je dobra stvar, vendar pa zato, ker je v rhunsk ih smučarjev malo, mednarodnega uspeha že n i , če naš predstavnik v slalomu ali veleslalomu pade.»

Blaž Jakopič ima danes 16-letno hčer Špelo v mladinski reprezen­tanci : »Nikoli je n isem si l i l . S ama se je odločila za smučanje in če se bo odločila, da smučanje pusti, ji ne bom nasprotoval. Predobro vem, kako težko je biti in ostati v r ­hunsk i športnik...«

D. Sedej

BLAŽ JAKOPIĆ V letih od 1967 do 1972 je bil J e ­

seničan Blaž Jakopič kar deset­krat državni prvak v vseh alpskih, discipl inah, pomembne smučar­ske uspehe pa je dosegel tudi na mednarodnih tekmovanjih. Za te­danje razmere je b i l odličen rezul ­tat, če je vsestransko vrhunski smučar Jakopič v smuku zaostal za vodi ln im za šest sekund in če je bil na svetovnem prvenstvu v vele­s la lomu na sedemnajstem mestu.

»Danes je bistveno drugače kot tedaj, ko smo m i tekmovali,« pravi Blaž Jakopič, danes vodja sploš­nega sektorja begunjskega Elana, »opremo smo sami kupoval i , sami hodi l i na tekmovanja. Se dobro se spominjam, da sem z v lakom po ­toval na tekmovanje v Nemčijo in kar 14 u r v gneči trdo stal... T r e n i ­ra l i smo večinoma sami, smuk prav malo, zato je bi lo treba veliko korajže in trdne volje.

Danes v smučarskem športu m več toliko množičnosti kot nekdaj, ko je na državnem prvenstvu na -

V ZNAMENJU VODNARJA Zemlja se pripravlja, da stopi iz obdobja rib v znamenje vodnarja.

Zdaj nas pa zanima, koliko gorenjskih občin se že zdaj pripravlja na to znamenje? Radovlji­ška občina prav gotovo, saj načrtuje hidrocentrale na Savi, medtem ko si kmetje že pulijo lase. saj bodo izgubili dobro obdelovalno zemljo.

Za pouk umnim načrtovalcem pa horoskop za vodnarja: »Ma lo več gospodarnosti pri denarju ne bo škodilo, sicer se boste znašli v stiski. Prebaviti vaše neumnosti tudi ljubljeni osebi n i prijetno....«

• PRAVE LJUDI NA PRAVA MESTA

Hrabra poštarica na pošti v Naklem se nedavnega roparja, -ki je na­meril nanjo pištolo in zahteval »vadi pare, pucat ću«, ni prav nič ustrašila.

Divje se je pognala vanj in ga povsem onemogočila. Takih je malo, poštarji so jih lahko veseli. A ne le poštarji, še marsi­

kje drugjebi prišli prav. Splača se vestno in korajžno poštarico pobarati, če bi bila pripravljena v honorarno službo k naši UNZ, za začetek kar na pošto v Kropo. . .

Cvek • N i x o n o

G o r b a č o v u

Richard Nixon je izjavil o Gorbačovu: »Brez dvoma je najbolj sposoben sovjetski vo ­ditelj po Stal inu. Bolj uglajen je kot Hruščov i n trmast kot Brežnjev.«

• J a n e F o n d a h o č e

b i t i p r v a d a m a

F i lmska igralka Jane Fonda je izjavila, da bi rada prišla v Belo hišo in postala prva da ­ma. Dejala je, da njen mož, za zdaj še lokalni politik v K a l i ­forniji, zmore prav toliko kot N ixon ali Reagan.

• K j e p o č i v a J o h n

W a y n e ?

Slavni ameriški igralec J o h n Wayne je umr l leta 1979 in nihče — razen njegove d ru ­žine — ne ve, kje je pokopan. Sorodnik i se namreč bojijo, da bi kdo utegnil ukrasti njegove posmrtne ostanke. Vendar nje­govi prijatelji zdaj menijo, da sorodniki niso spoštovali po­slednje želje slavnega igralca. Zahteval je, da mu na grob po­stavijo ploščo: »Tu počiva slab fant, k i so ga vsi tako zelo spo­štovali.« Sorodniki se pač boji ­jo, da bi se našli drugi, še slab­ši fantje brez kakršnegakoli spoštovanja do umr l ih .

SMJAIffllE KAJ JENOM cm

V današnjih strunah bomo po dol­gem času zopet natresli nekaj aktual­nih in hkrati kratkih domačih novičk.

Če se spomnimo našega dolga do domačih viž verjetno vsi tisti, ki vas tovrstne zadevščine zanimajo veste ža zmagovalce in hkrati dobitnika po­sebne nagrade redakcije Gorenjske­ga glasa na Zlati slušalki — duo Ti in jaz (glej razvedrilno stran).

Pretekli teden smo se malo potepa­li preko meja naše lepe domovine in tako prišli do nekaterih novitet, ki jih pri nas zaenkrat še ni zaslediti — Bruce Springsteen: Tunnel of Love, Pink flovd: A Momentarv Lapse of Reason, Mike Oldfield: Islands pa Bilgeri: Songs of Love. Več o vsebini posameznih albumov prihodnjič.

Carnium. Sama beseda pove do­volj, za tiste, ki pa še vedno ne veste, o kom je govora, recimo sledeče — mladinski kulturni center v kranjskem Delavskem domu, na vhodu 6, spo­daj. Ob siceršnjem širokem programu prireditev (glej časopis, ki ga držiš v roki, na strani 5) bo imela svoje me­sto tudi glasba. Vsak torek ob 20. uri. Tematski glasbeni večeri (zvočni­ki, video) začenši s Oldfieldom, Pink Flovdi... Sicer pa bo v enih prihodnjih strganih strunah o tem več govora.

Prodajalne s ploščami so sem ter tja obogatene z nekaj novostmi, očit­no se uredniki založb zavedajo, da prihaja pravi čas (zima in z njo mraz) za sedenje pred gramofonom.

Pop design, skupina lahkotnejših zvrsti in veliki ljubitelji sladoledov, nam je sporočila, da jim bo končno uspel veliki met — kaseta, ki naj bi se pojavila na tržišču 5. decembra.

Še ena slaba vest. Do nadaljnjega (beri najmanj tri mesece) se verjetno v Kranju ne bo dogodil noben večji rockovski koncert. Vzrok je seveda predobro poznan — finance. Razen, če ne bo kakšnega dobrega strica...

Pa bodimo zopet malo nostalgično domači. Vabimo vse gorenjske sku­pine, ki menijo, da v pravšnji meri ob­vladajo instrumente in jim velja pri­sluhniti, da se nam oglasijo. Povejte, kdo in odkod ste, kaj in od kdaj pre­pevate... Če bo zanimivo boste lahko skupaj z ostalimi prebrali v vrsticah rubrike, ki jo ravnokar prebirate. Na­slov je poznan: Gorenjski glas, Mosa Pijade 1, 64000 Kranj s pripisom »za Strgane strune«. Čakamo!

NARODNA GLASBA Sniška in druge polke — Ansambel Blekato igra od leta 1968. Sedanja sedemčlanska zasedba pa je skupaj poldrugo leto, sestavljajo pa jo Go-ran Poluga (bobni) iz Tržiča. Tone Kralj (klarinet, saksafon). iz Loma. Vinko Šuštar (trobenta) iz Predoselj, Jože Svab (harmonika) iz Podlju-belja, Janko Svab (bas kitara) iz Senična. Mirko Sober (kitara) iz Prista­ve in pevka Nataša Primožič z Bistrice pri Tržiču. Igrajo popevke, slo­venske hite in tudi klasično glasbo. Imajo petnajst lastnih skladb, najbolj znane pa so: Sniška polka, Pod Storžičem, Pod goro. Ob jezeru. Se sem ljubila. Nastopajo v okolici Tržiča, ponudbe pa prihajajo tudi z dru­gih koncev Gorenjske. Vadijo pri Janku Svabu, po domače pri Bleku v Se-ničnem. Hišno ime se je prijelo ansambla: Blek — Blekato. — D. P*-pter

=3v

Kdo ima drugega najdaljšega?

Kot je bilo pričakovati, se ni oglasil nihče, ki bi imel daljši asparagus, kot ga ' ima Rezka Prevodnikova, gostilničarka pri Kajbitu v Zmincu pri Škofji Loki. In da ne bi ostalo kar pri tem, smo se v naši redakciji odločili poiskati naslednji najdaljši aspa­ragus. Naj ponovimo, da meri Rezkin asparagus v dolžino 2,60 m. Torej, iščemo rožarico ali ro-žarja, ki mu je uspelo vzgojiti asparagus, ki bi se po dolžini naj­bolj približal Rezkinemu. Seveda se bomo o dolžini prišli prepri­čat! Ne "bodite prehudo vneti in ne nategujte preveč vejic, kajti krhke so in se lahko odlomijo, pa bi bili lahko še ob nagrado

Kajbltova Rezka obljubila t i ­stemu (ali tisti), ki m bo • svojim asparagusom kar najbolj pribli­žal dolžini njenega, večerjo za dve osebi v njenem prenovlje-njem lokalu v Zmincu. Torej, dra­

ge bralke In bralci, pohitite, z me­rit« najdaljšo vejico vašega asparagusa in nam sporočit* dolžino. Seveda ne bo veljalo, če boste vejico »štukall«, lepiti aH kaj podobnega. Le poštena me­ra bo štela v nagrado!

PRIJAZEN NASMEH S U ) V E N U A , P R U m D E Z E L A N A SONČNI S T R A M ALP? N E V E D N O

MARIJA PORENTA

Marija, pa tudi M inka , ki pro ­dajata v majhni trgovini Kmet i j ­ske zadruge v Stari Lok i sta ne sa ­mo prijazni, temveč tudi potrpe­žljivi in pošteni trgovki. V trgovi­no vsak dan pride veliko strank iz bližnjega Centra slepih in doma

starejših občanov, k i j ih prijazno in potrpežljivo postrežeta.

»Gotovo je postreči stare in N H pe bolj zahtevno, saj j i m je treb 8

marsikaj razložiti, dati potipabt pojasniti, kol iko stane. K o se odlo* čijo in kupijo, kar so se namenibi j ih ob bolj prometnih urah posr premiva tudi čez cesto. Petnajs* let, kol ikor časa sem že poslovod' kinja v tej trgovini, sem se j f l strank navadila, tudi rada j * * 1

i m a m in kar pogrešala bi j ih . Ve* 1 ' dar pa j im včasih, ko je v trgovin* več strank, k i se j im mudi , le s t e žavo prijazno in potrpežljivo p 0 ' strežem. Pred kupci vseeno sku' šam ohraniti nasmeh in dobro vo­ljo, doma pa potem na ta račt stresam slabo,« pravi Mari ja .

»Dvajset let že delam v trgovin 1

najprej v Selcih, sedaj pa že p « najst let v Stari Lok i . Imela se težave s hrbtenico in premišljeva la sem, da bi šla delati v pisarno-Toda delo v trgovini, s strankam' ' i m a m preveč rada.«

V. Stanovnik

M a l e g o r e n j s k e v a s i

P i š e . D . D o l e n c Hosta

Hosta je majhna vasica, ki leži tik ob cesti Škofja Loka-Medvode , na desni strani Sore. Bližje je Škofji Lok i , le 2 k m je do tja. H o -šani, ki j ih je trenutno vseh sku­paj 44 — tako sta preštela zadnjič Galofov Jože in Štucinova Nežka — nimajo v vasi ne trgovine, ne cerkve, ne gasilcev, ne gostilne. Le avtobus vozi nekajkrat na dan skozi vas. Prav nič ne pogrešajo, pravijo vaščani, cerkev je samo tamle čez vodo na Suhi , v trgovino hodijo na Trato, tudi njihova šola je na Trat i , skoraj pr i vseh hišah imajo avtomobile, le telefone ča­kajo, da j im j ih bodo še nekaj p r i ­klopili .

Z a j č k i z a v s o S l o v e n i j o

Hosta je bila svoj čas zanimiva po svoji kunčji farmi, ki jo je tu imel škofjeloški Šešir. Po 2000 in več kupcev hkrati je bilo v zajčni-k ih . O d tu so po dva meseca stare zajčke pošiljali rejcem po vsej S lo ­veniji. Šešir si je hotel ustvariti ši­roko bazo za pridobivanje kož za svojo proizvodnjo klobukov, ki prav zaradi kvalitete, ki jo da zajč­ja dlaka, slove po vsem svetu. Kot pripoveduje Nežka Štucin, ki je z možem kakšnih pet let skrbela za farmo, so redili več vrst zajcev, med njimi tudi belgijske orjake, celo činčile. Sama z možem sta ko­sila tod okrog po Hosti, da sta

spravljala skupaj seno zanje, od kmetov odkupovala peso, korenje. Vsak dan je bilo treba prati zaj-čnike, vsak dan je bilo treba j ema­ti iz njih kovinske mreže, j ih te­meljito očistiti, kajti ni večje ne ­varnosti za bolezni zajcev, kot ne­čistoča. In res se ni zgodilo, da bi poginjali v večjem številu. Sem in tja kakšen, se spominja Nežka. Redno je njihovo selekcijsko po­stajo obiskoval veterinar, pregle­doval gnezda, odrejal, kateri so pr imern i naprei za zarod. Dvajset let zdaj že ni v Hosti zajčje farme. Šešir je takrat začel dobivati ce­nejšo kožo iz Sovjetske zveze, pa je farmo ukini l . V njenih prostorih ima zdaj svojo kovinostrugarsko obrt Jože Galof. Vendar, razmišlja Nežka, če bi se ljudje zavzeli, pa če bi kože malo bolje plačevali, bi se zajčke še vedno splačalo rediti. Meso ti na koncu vendarle ostane doma. Za spremembo je zajčje meso odlično, pa najbolj zdravo je. Je pa res, da se zajčjega mesa h i ­tro prenaješ, prej kot krompirja, posebno še, če imaš toliko zajcev na skrbi, kot j ih je imela Nežka.

N e k r a v e n e p r a š i č a

Kar la Kalana, Šmončkovega, sem dobi la ravno pri kotlu za k u ­hanje žganja. Jabolk letos ni bilo veliko, mi pove, le tepke in mo-

K a r e l K a l a n , šmončkov , s i zdaj, ko je v poko ju , krajša čas s k u ­h a n j e m žganja .

štovke so imeli, zato letos žganja ne bo veliko, le za dom. Prijeten, zgovoren možakar je in o kraju tu ­di veliko ve.

»Veliko se je spremenilo pri nas, kar jaz pomnim. Včasih, ko sem bil še otrok in je bilo v vasi le 7 hiš, so pri vsaki hiši imeli vsaj po eno kravo. Pri nas doma smo ime­li po 3 krave, konja, po dva pujska. Zdaj pa vsa vas, 17 hiš, n ima niti ene krave in nobenega prašiča. T ravn ik i so seveda ostali, te pr iha ­ja kosit kmet Vrbanovec tamle s Suhe. Največjo njivo ima v vasi

K Ž K Kranj ; tik nad vodo se vzdolž cele vasi vleče dolga ozka njiva. Dobro jo obdelujejo, kolobarijo, sadijo koruzo, sejejo pšenico, letos so imeli" pa na njej oljno repico. Hošani se pa le z vrtički dajejo. T a mladi malo preveč samo šport uganjajo, dela pa premalo v id i ­jo...«

N a v s a k i h 1 0 v a š č a n o v 1

v r h u n s k i š p o r t n i k

»Tako majhna vas, pa ima kar štiri dobre športnike,« so me opo­zorili že pri prvih hišah. »To je tu ­

di zanimivo, le zapišite!« In res n i ­so Hošani kar tako od muh. Peter Ka lan , Šmončov, in Slavko Fojkar sta bila državrra reprezentanta v dviganju uteži, deset let je od tega. Polno pokalov in plaket hranita. Pavle Ka lan je znan kajakaš in strašen rekreativec: kolesari, teče, tekmuje na vseh tekmovanjih k a -veljcev in korenin. Najmlajši špor­tnik v vasi pa je Aleš Galof, drža­vni mladinski reprezentant v kole­sarstvu. Pr i Ko lesarskem klubu Sava trenira, šestkrat je bil že d r ­žavni mladinski prvak, na svetov­nem prvenstvu julija letos v Italiji

17 hiš i n 44 prebivalcev i m a danes Hos ta , p red vojno p a je i m e l a le 7 hiš. š e 20 let nazaj je štela le 14 prebiva lcev . — F o t o : D . D o l e n c

Osemnajs t let je k o m a j A l e « u

Ga lo f u , pa i m a z a seboj že vrst" odl ičnih dosežkov v jugoslov*** s k e m m l a d i n s k e m kolesarstvu-

je dosegel odlično 9. mesto. dan trenira; poleti prevozi v s 8

dan po 150 km, pozimi teče po km. T a mesec ima počitek, n ^ vembra pa že začno s kondieijs* mi pripravami za prihodnje l e r ^ Zadnji letnik Srednje kovinarsk šole v Škofji Lok i obiskuje, n 8

slednjo jesen bo že vojak. Da bi prišel v tako enoto, kjer bi lah* naprej treniral !

22y?0KT0BRA 1987 R A Z V E D R I L O 11. STRAN (m®SgcJJ©IESGLAS

j NAŠA NAGRADNA IGRA

E L A N

• N a g r a j u j e E l a n

* * * T * ^ E , * n o v « »muči Imajo o z n a k o c o m p r e x ? v e - . . r o k r a t v naši nagradn i igri sode lu j e begun jsk i E l an , naš naj-

I' in najboljši pro izva ja lec smuči, športne in d ruge o p r e m e p r 0 _ ' e t o s predstav l ja v r s t o novos t i iz svo jega kva l i t e tnega kun t f a m a ' v n J ' n o v i t rgov in i v Begun j ah pa o p r e m o in smuči l ahko

u P ' t e tudi na obročno odplačevanje Vprašanje iz E l a n a

flc.1,4 E l a n o v e smuči nos i j o o z n a k o C o m p r e x i n z a k a j ? v^KSne ' • • t n o s t l imajo te nove smučI?) „tnM ,1} s r e č n e m u izžrebancu pok lan ja odlično dari lo najnovejši ^ °WJ E l anov ih tekaških smučI. kai f c ? 2 a n ' m a ' t e s e ' n n a m n a d op i sn i c i pošljite pravilni odgovo r . «1« t l a n o v a nag rada je za res lepa.

Ur . 9 o v o r e pričakujemo d o srede , 4 novembra , na nas lov : don Š t V ° G o r e r > J s k e g a g lasa , Moše Pi jadeja 1. 64000 Kranj . Na

P'snico ne pozab i t e nalepit i tudi znak begun j skega E l ana

5?tarft. so da: V 4l 'n I g o r

J n I j ? k ' : A n a F r e u n i n D a n i j e l Pajer iz G o r e n j e v a s i ; Neža Logonder V e l i ; M<y dC l z . S k o f J e L o k e ; K a r m e n Eržen in Stanis lav Demšar i / Ho ta -^°hori? J C an f i n a i n J a k o b Erzenšek iz H o t a v e l j : M a g d a Tavčar in Lo jze Nj .s rrtovča. slatko M ^ i | , : ^ m t a Knaflič j n | s m j r Ključanin z Jesen ic ; B r a n k a Rebo l in «»tlič in c z J e s e n i c ; J e l ka Žibert in Bo jan H u m a r z Bretsa; M e r i m a S a r -

, n ^ejad Baltić z Jesenic .

n a k r i ž a n k a N a 9 r a d

Rešitev n a n t O n o t

r e j ^ n J e kr i žanke : r e s t a v r a t o r , A l e k s a n d r o v , s ep , t r , v o l , I k a r , K otip' f ^ n ' k . go, t r a v a , p a p i s t , k i t a r a , t a j n o p i s , a k o l a d a , m a i n a r d i , a 'čevir,'Q

e m i k i , a v a l , p e d , l a , a v a t a r a , I v a n , v r v , i j , C a n k a r , Čehov, s t a -n a - oa , očak, p i r .

t e t l J s k e S l t V e p ° š M i t e d o s r e d e , 4. n o v e m b r a , n a n a s l o v : Uredništvo G o -s<* g l a s a , Moše P i j a d e j a 1, K r a n j ( za n a g r a d n o k r i žanko )

Naša K l a v d i j a je izžrebala n a s l e d n j e reševalce n a g r a d n e kr i žanke : 1. n a g r a d a A l e n k a K a r l o -všek, B e n e d i k o v a 40, K r a n j ; 2. n a g r a d a : V i d a R u g a l e , K idr i čeva 3, K r a n j ; 3. n a g r a d a M a t e j a B o g a t a j , G r e n c 8/a, Škofja L o k a .

Z a današnjo kr ižanko r a z p i s u j e m o t r i n a g r a ­d e : 1. n a g r a d a : 3.000 d i n a r j e v 2. n a g r a d a : 2 . 0 0 0 ' d i n a r j e v 3. n a g r a d a : 1.500 d i n a r j e v

OKTOBER- varčevanja

ENA HRANILNA KNJIŽICA - MANJ STROŠKOV IN BOUŠI PREGLED NAD PRIHRANKI

M n o g i m v a r č e v a l c e m s e j e z a r a d i r a z l i č n i h r a z l o -

9 o v n a b r a l o v e č h r a n i l n i h k n j i ž i c , z a p o s l o v a n j e 2 b a n k o p a u p o r a b l j a j o n a j v e č k r a t l e e n o a l i d v e .

K e r m o r a m o v b a n k i t u d i z a n a j m a n j š i z n e s e k n a

h r a n i l n i k n j i ž i c i , v o d i t i s e z n a m e i n v s a k o l e t o p r i ­

p i s o v a t i l e t n e o b r e s t i , v a m p r i p o r o č a m o , d a s e

° d l o č i t e l e z a e n o h r a n i l n o k n j i ž i c o . D a b o s a l d a -c ' j a p o t e k a l a h i t r o s m o p r i p r a v i l i p o s e b e n o b r a ­

b e — z a h t e v e k z a u k i n i t e v i n p r e n o s h r a n i l n e v , o g e . S a m i b o s t e v p i s a l i š t e v i l k e o d v e č n i h h r a -n j l n i h k n j i ž i c i n š t e v i l k o t e k o č e g a r a č u n a a l i h r a -n ' l n e k n j i ž i c e , k a m o r v a m b o b a n k a p r e n e s l a

S r e d s t v a .

S tem boste sebi in banki prihranili nepo­trebne stroške in prispevali h kvalitetnej­šemu poslovanju, sami pa boste imeli boljši pregled nad prihranki.

ljubljanska banka T e m e l j n a b a n k a G o r e n j s k e

G l a s b e n a l e s t v i c a R a d i a Ž i r i

Lestvico lahko poslušate na Radiu Žiri v sredo, 4. novembra ob 17. uri.

# D o m a č a l e s t v i c a :

1. Agropop — Živele Slovenke 2. Marijan Smode — Solze 3. Obvezna smer — Maj 4. Vlado Kreslin — Še je čas 5. Gu-gu — Čau, bau 6. Tereza — Zapjevajmo prijate­

lji 7. De Gazelas — Ritem v zraku 8. Mišo Kovač — Ja nemam vi­

še razloga da živim 9. Simona Weiss — Zadnji ples

10. Doris Dragovič — Tužna je noč N o v i p r e d l o g : A g r o p o p — S a ­

m o m i l i j o n n a s j e

• T u j a l e s t v i c a :

1. Starship — Nothing gonna stop us novv

2. Europe — Carrie 3. Sussane Vega — Luka 4. Saphih — I feel good 5. David Bovvie — Never let me dovvn 6. Ferrv Aid — Let it be • 7. U2 — I stili haven't found what I am looking for 8. Whitney Houston — I vvanna dance vvith somebody vvho lo-

ves me 9. Spagna — Call me

10. Michael Jackson — I just can't stop loving You

N o v i p r e d l o g : L o s L o b o s — L a B a m b a

* ( g o r e n j s k i

MT feLA« — G L A S I L O O K l A j N I C A O D B O R A O ¥ K S A H J

# V a š k i š p e k u l a n t i p r i o d k u p u

k r o m p i r j a V e l i k o letos k r i t i z i r a j o o d k u p k r o m p i r j a baš m a l i k m e t o v a l c i in

tovarniški de lavc i , k i so po letošnji uredb i padli, pod obvezno oddajo L a n s k e izkušnje so pokaza le napako , da so prav m a l i kme t o va l c i

in nekater i tovarniški de lavc i s podeželja pre je l i k r o m p i r tud i na živil­ske i z ka zn i c e , čeprav so ga sami p r ide l a l i precejšnje količine. Letos pa so k ra j e vn i odbo r i t emu posvet i l i večjo pažnjo in so b i l i p r i d e l o va l c i za k r o m p i r , k i so ga sami p r i d e l a l i , ob remen j en i . O n i m pa. k i so pr ide­la l i ma lo k r o m p i r j a a l i sp loh nič. se n u d i priložnost, da si ga nabav i j o na nakazn i ce .

Pričakujemo, da bodo de lavc i , k i so do sedaj j ema l i zemljo v najem le prišli do spoznanja , d a j i m n i treba tlačaniti vaškim mogotcem in špe­ku lan tom, ker naša l judska oblast l ahko zajamči dovolj k r omp i r j a z a vse. Večji kmetje so namreč i z r ab l j a l i našega delavca na ta način, da so mu da l i zemljo v najem, najemnino pa je mora l delavec odslužiti z de lom. T a k o ne gre, naša oblast bo za vse poskrbe la , t a k i m d r z n i m špekulantom, pa je treba stopi t i na prste... G o r e n j s k i glas. 1949

L J U D S K I O B I Č A J I

G l a s o v n i c o i z r e ž i t e i n j o v 7 d n e h n a d o p i s n i c i poš­l j i t e n a n a s l o v : R a d i o Žiri , T r g o s v o b o d i t v e 1, 6 4 2 2 6 Žiri .

r a d i o ž i r i

M e d g l a s o v a l c i b o m o p r i v s a k i o d d a j i i zžrebal i n e k o g a , k i b o d o b i l p loščo , v s e o s t a l e g l a s o v n i c e p a b o m o s h r a n i l i i n v s a k e t r i m e s e c e i zžrebal i g l a s o v a l c a , k i b o g o s t v našem s t u d i u i n b o i z b i r a l g l a s b o . V s a k e p o l l e t a b o G l a s p o k l o n i l e n e m u i z ž reban­c u p o l l e t n o naročn ino n a G l a s .

T o k r a t j e i m e l s rečo p r i ž r e b u : A n d r e j F r e l i h , L o g 1 0 , Že l ez ­n i k i .

K U P O N •

DOMAČA PESEM

TUJA PESEM

NOVI PREDLOG

M O J N A S L O V

• Prešce o b d n e v u m r t v i h

S t a r a i n p o vse j E v r o p i j e razšir jena v e r a , d a se n a v s e h s v e t i h d a n ob v e č e rnem z v o n j e n j u začno vračati duše z v i c n a svo j e d o m o v e . Z z v o n j e n j e m so že n e k d a j h o t e l i r a j n e b u d i t i . N e k a šega p r a v i , d a so t e ga d n e duše r a j n i h n a g r o b o v i h i n g l eda jo , k d o j i h obišče.

S v o j e v r s t n a šega j e b i l a s r e d i prejšnjega s t o l e t j a živa v Že lezn ik ih . O d rožnovenske n e d e l j e do v s e h s ve tov so f an t j e h o d i l i v s a k o n e d e l j o n a bližnji grič, k i so m u p r a v i l i M o j s i g r a d . N a grič so n a n o s i h dračja, z a k u r i l i , s t o p i l i o k o l i o g n j a i n n a v es g l as v e k a l i : P r a j s , p r a j s , p r a j s , j a ­b o l k a k l a t i l po. . . N a v s e h s v e t i h d a n so šli n a grič i n z a k u r i l i v e l i k o g r ­m a d o , p o s e d l i i n se r a d i p o m e n k o v a l i o m r t v i h . P o n e k o d t e g a d n e m o ­čno z a k u r i j o v peči , d a b i se v e r n e duše l a h k o p o g r e l e .

N a t a d a n so ženske o t r o k e i n berače o b d a r i l e s p o s e b n i m i k r u h k i , n a g o r e n j s k e m s preš icami. O k o l i Škofje L o k e so j i h p e k l i i z a j dove a l i i z r žene m o k e , s i r o m a k i so t r u m o m a h o d i l i o d hiše d o hiše, domači p a so j i m d a j a l i prešce s k o z i o k n o . T u d i v Trž i ču p a v C e r k l j a h so berači d o b i l i prešce, e n a k o v B e g u n j a h , v G o r j a h , v e n d a r so m o r a l i m o l i t i z a r a j n i k e .

V R E M E N S K I P R E G O V O R I

Če n a m r t v i h d a n dež i , v r e m e p o s n e g u diši.

Če n a m r t v i h d a n dežuje , z a m e t e z i m a pr ičakuje.

N A G R A D N A K R I Ž A N K A

K a m ? S L Q V E N ( J A n j R I S T

S Slovenijaturistom v Pomurje S l o v e n i j a t u r i s t v a s v a b i n a m a r t i n o v a n j e v M u r s k o S o b o t o .

O d h o d j e 14. n o v e m b r a , c e n a d v o d n e v n e g a i z l e t a p a 47.600 d i n a r ­jev .

Z v l a k o m se b o s t e z l j u b l j a n s k e že lezniške pos t a j e o d p e l j a l i s k o z i C e l j e i n P t u j v M u r s k o S o b o t o . Prenoči l i b o s t e v h o t e l u i n s i p o p o l d n e o g l e d a l i m e s t o , zvečer p a b o v h o t e l u večer ja i n v e s e l o m a r t i n o v a n j e .

N a s l e d n j i d a n b o d o p r i p r a v i l i c e l o d n e v n i i z l e t z a v t o b u s o m po P r e k m u r j u , k o s i l i p a bos t e v čardi o b z v o k i h c i g a n s k i h m e l o -d i j .

P r i j a v e s p r e j e m a j o v se p o s l o v a l n i c e S l o v e n i j a t u r i s t a .

AVTOR KRIŽANKE RNOČ LETOVIŠKI KRAJ

km BI0K0VIMJ

SEMITSKI BOG

AM.FILM IGRALEC (ALAN)

NEKDANJI VOJAK. seno

NOSEČ KOCBEK EDVARD

UTEliSE NJE VISNU JA V Hit,

DUIZMU

ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR

OSEBNI ZAIMEK

Gl MESTO INDC

ANTON AŠKERC

STROKOV NJAKI

ZAPREU ČEVANJE ČtOVE ŠKIH

LOBANJ

NAR ZABAV ANSAMBEL

GLASBENA VAJA

PODROČJE ZEMLJIŠČE

ZAREZA V00GAH PRIONU

PISATELJ MATAVUU

PETER HANDTKE

ŠOLSKA OCENA

BELGIJ MESTO

HEBREJSKI PREROK

OBROČEK ZA NASAJA

NJE KOSE GRŠKI

POLOTOK

PERGAM-SKI

KRALJ

DUHOV ŠČINA

ČAPK0V ROMAN

ŽLAHTNI PLIN.ZA

REKLAMNE NAPISE

DALJŠE PROZNO

DELO

NEKO RIMSKA

POKRAJINA

SULTANOV UKAZ

TROPSKI PREDELI

ILKA VASTE

ROMAN CHATEAU BRIAN0A REŽISER KAZAN

TOVARNA V

KAMNIKU

OSKAR LANGE.

AZUSKl P0L0SEL

IGRA NA SREČO

OLGA RATEJ

TRŽIŠČE

VODNO VOZILO

KNJI­ŽEVNIK

SLAVILNA PESEM

MEHKA KO VINA (Ba|

MESTO V BRAZILIJI

OPERNI SPEV

KRAJ PRI DOMŽALAH

NEKO. PRAVNIŠKI

POKLIC

ODISEJEV OTOK

PRIPADNIK INKOV

PRAŽNIČ NA OBLEKA

N0RDIJ BOGINJA GL.MEST0 JORDANIJE

DRAMATIK ZAJC

ST AMER MUSICAL

ANDREJ MARINC

VEUKO fINSKO JEZERO

REČNO PLOVILO

PREME TENKA

LAVRIČ BOŽIDAR

IGOR oekl va

BORIS K0VAČIĆ

JAP MESTO NAKIUŠU

STANKO VRAZ POKRAJ V VIETNAMU

ST IME SOVJET. MESTA

@ ® S ^ K i o J J © I E n G L A S 12. STRAN Š P O R T I N R E K R E A C I J A P E T E K , 3 0 . O K T O B R A ] ^

F i n a l e j u g o s l o v a n s k e g a b a l i n a r s k e g a

p o k a l a v T i v a t u

Za Primskovljane izreden uspeh

K r a n j , 27. ok tobe r — N a balinišču v T i v t u je b i lo sk lepno tek­movan je letošnjega b a l i n a r s k e g a jugos l ovanskega poka la . V f ina lu so se za p o k a l bor i l e ek ipe P r i m s k o v o , Brača R i b a r iz Beograda , Sp l i t , P a l m a iz Donje Las t ve i n Mos ta r j a . N a republiških r eg i j sk ih t e k m o v a n j i h je v tej sezoni nastopalo nad 550 ek ip . P o k a l je odšel v Sp l i t , saj je b a l i n a r s k a e k i p a S p l i t a v f ina lu p r emaga l a P r i m s k o ­vo.

D rugo mesto je i z r eden uspeh ba l inar j ev P r imskovega , k i so v tej s e zon i doseg l i i m e n i t n e uspehe. N a letališču B r n i k so k r a j a n i e k i p i P r i m s k o v e g a za ta uspeh p r i r e d i l i prisrčen spre jem. Z d ru ­g i m m e s t o m v T i v t u so ba l i na r j i enk ra tno počastili k ra j e vn i praz­n i k P r i m s k o v e g a .

I z i d i - p r ed t ekmovan j a : S p l i t : Braća R i b a r 1 3 : 2 , P a l ­m a : P r i m s k o v o 0 : 13, S p l i t : M o s t a r 13 : 2 , f ina le z a prvo mesto : S p l i t : P r i m s k o v o 1 3 : 7 . Z a P r i m s k o v o so i g r a l i F ende (kape tan ek ipe ) , Križaj, J e r m a n , P r e k , Mrav l j e , S e l a n , vod ja ek ipe je b i l p r e d s e d n i k k l u b a i n t rener Jože Šoba.

Pav l e Fende , k a p e t a n : »V bo ju za najvišjo poka lno ba l i na r sko l o vo r iko smo igro s S p l i t o m i m e l i v svo j ih r o k a h . V o d i l i smo že s 5 : 2 , po e n i u r i igre . Nato n a m je športna sreča o b r n i l a hrbet . N i n a m šlo več od r ok i n nato i z gub i l i s šestimi točkami raz l i ke . Našo nesrečo so dobro i z k o r i s t i l i r u t i n i r a n i i g ra l c i Sp l i t a . Izenačili so i z i d i n nato tud i zmaga l i . V s i l ahko rečemo, d a se n a s l o v ensk ih ba­liniščih kaj t akega ne b i zgodi lo . Vseeno smo z igro dokaza l i , d a s m o dobra ekipa.«

Igra Pav l e t a Fende ta je navdušila zveznega s o d n i k a M a t a K r -stovića. R e k e l je, d a je Pav l e l okomo t i va ek ipe i n s i t akega ba l inar -j a želi v sak b a l i n a r s k i k l u b . V bližanju p a ga je navdušil J e r m a n . B K P r i m s k o v o je d a l pohva lo v s em i g ra l c em.

B K P r i m s k o v o se zahva l ju je z a m a t e r i a l n o pomoč n a tem f i ­n a l u Z T K O K r a n j i n v s em d e l o v n i m o r g a n i z a c i j a m v občini, k i so j i m priskočile n a pomoč.

D. H u m e r

P o k l i c n i t r e n e r ž e n s k e e k i p e B l e d a Š t e f a n

U d r i h

Slabi pogoji za trening in tekme B l e d , 27. ok tober — Odbo jkar i ce i n odbo jkar j i z B l e d a imajo boga­to zgodov ino . So v v r h u s lovenske i n druge zvezne odbo jkarske l i ­ge. T o d a odbo jka n a B l e d u je zdese tkana , d a ima jo težave za p r i ­dob i tev n o v i h i g r a l k i n igra lcev . Že peto leto je p o k l i c n i t r ener ženskih se lekc i j Štefan U d r i h .

L a h k o b i r e k l i , da odbo jka n a B l e d u naza­duje. U s p e h i so b i l i , toda vedno manj je mo­ških i n žensk, k i se odločajo za igranje od­bojke. Z a delo imajo ene najslabših pogo­jev. Že peto leto pok l i cno vod i žensko odboj­ko n a B l e d u p r i z n a n t rener Štefan U d r i h . T a mesec se je v r n i l s s impoz i j a odbojke v* Be l g i j i .

»Z 19. avgus tom smo začeli s p r ip rava ­m i za sezono 1987 — 88, k i se je že začela. N a B l e d u smo šestkrat tedensko t r en i r a l i i n na­b i r a l i splošno pr ip rav l j enos t za letošnje tek­

movan je v d rug i zvezn i odbo jka r sk i ženski l i g i . L a n i smo b i l i v tej l i g i t ret j i i n to je b i l a res dobra uvrs t i t ev za to ek ipo . V novo sezono s ta r t amo z okrn j eno ek ipo i n zato so pričakovanja za dobro uv rs t i ­tev manjša, kot v p re tek l i sezoni . Članska e k i p a je močno spreme­n jena . Pet i g ra lk je prenehalo , a l i p a so odšle v druge k lube . Dve s ta dob i l i naraščaj i n tako smo osta l i b rez s edm ih . O d l anske ek ipe j i h je ostalo le pet. V to ek ipo sem b i l p r i m o r a n vze t i mlade i g ra lke , k i so se ka l i l e v d r u g i s l ovensk i ženski l i g i . D o b i l i smo dobro i g ra l ­ko iz T r i g l a va , Škrjančevo. P r e d to sezono je preneha lo iz t r eh se­lekc i j osemnajst i g ra lk . S a m v o d i m i n t r e n i r a m sedem ženskih se­l ekc i j .

V tej sezoni smo b i l i p r v a k i republiškega jugos lovanskega od­bo j ka r skega poka la . T o d a sedaj v po l f i na lu za jugos l o vansk i poka l v Kaštelu smo b i l i zadn j i . V f i na lu s ta i g ra l i dve e k i p i , k i i g ra ta v p r v i z vezn i l i g i i n dve iz druge l ige. Naše so i zgubi le vse t r i t ekme. C i l j v tej sezoni je, da se uv r s t imo v s red ino lestv ice. Vse ek ipe i z B I H i n H r v a t s k e so se močno ok rep i l e z i g r a l k a m i , k i so že igra le v e k i p a h prve zvezne lige. S to ek ipo , k i jo v o d i m b o m težko držal k o r a k z n j im i . Igrale bodo: M o j c a Mušič, M a t e j a Marinšek, B a r b i M e v l j a , K a r m e n Korošec, B a r b a r a Plešec, S i m o n a Škrjanec, N a d a Domitrovič.in P e t r a K r a i g h e r .

V l e tnem proračunu za vseh devet se lekc i j i m a m o mi l i j a rdo s t a r i h d inar jev . Naj povem, da je e k i p a Poreča prvič v tej sezoni v d r u g i l i g i . N a voljo j i m je k a r 3,5 mi l i j a rde d inar jev . Pomoč blej­skega t u r i z m a je m i n i m a l n a a l i pa je sp loh n i . Naše i g ra lke i n igr-lac i s i s a m i po t r e n i n g i h i n t e k m a h plačujejo osvežujoče nap i tke . Pogo j i za delo v te lovadnic i OŠ na B l e d u so skora j nemogoči. Tre­n i r a m o l ahko samo t r i k r a t tedensko po uro i n po l . Te l ovadn ica je h l adna , u m a z a n a , rasve t l java je s laba . I g ra lke se l ahko le poredko po t r e n i n g u stuširajo s toplo vodo. Os ta l e ek ipe v d rug i l i g i l ahko t ren i ra jo po pe tkra t tedensko po dve u r i . V te lovadn ic i T V D Par t i ­z a n a n a B l e d u pa so razmere za t r en ing nemogoče. T a te lovadnica je p r a v a s ramota za B l ed . Ženska i n moška e k i p a i g ra ta v d rug i z vezn i l i g i . V d rug i s l ovensk i l ig i i m a m o moško i n žensko ek ipo . P o t r ebna sredstva s i p r i bo r imo tud i s a m i . Ig ra lc i i n i g ra lke delajo v d e l o vn ih akc i j ah , i zda jamo b i l t en . Pogrešamo r e k l a m n e akc i je i n propagando za naše ek ipe . Nobenega sponzor ja n i m a m o za naše ekipe.«

D. H u m e r

Franci Marinšek državni prvak K r a n j , 28. ok tober — N a kegljišču Go lovec v C e l j u je b i lo letoš­

nje osemintr idese to državno prvenstvo v keg l jan ju za člane. M e d štiridesetimi najboljšimi kegljači Jugos lav i j e so največ uspeha i m e l i kegljači iz S loveni je . Državni p rvak je posta l Kranjčan F r a n ­c i Marinšek, član ajdovske Teks t ine . Z a državni nas lov je F r a n c i Marinšek podr l 1925 kegl jev. D r u g i je b i l član K o n s t r u k t o r j a iz M a r i b o r a H a r i Steržaj s 1905 keg l j i i n je za p r v a k o m zaosta l za dvajset kegl jev.

Nov i državni p r vak F r a n c i Marinšek je začel p r i k r a n j s k e m T r i g l a v u . Nato se je odločil, da zamen ja k lub i n sedaj t ekmuje za Tes t i no iz Ajdovščine. F r a n c i Marinšek je zapos len v Ces tnem podjet ju K r a n j .

D. H .

O s i r o m a š e n a t e l e s n a k u l t u r a

Pogreba ne bo, bo pa boj za obstoj R a d o v l j i c a , 27. o k t o b r a — Z a k o n o c e l o t n e m p r i h o d k u i n o d h o d k u p o s t a v l j a s l o v e n s k o t e l e s n o k u l t u r o z a n a j m a n j 15 let n a z a j i n je n e ocen ju j e k o t u s t v a r j a l n i d e l družbe, temveč le k o t n e p o ­t r e b n a p r i t i k l i n a družbenega s t a n d a r d a . V s e d a n j i utečeni način f i n a n c i r a n j a prinaša prece j z m e ­de i n nelogičnosti, le n a v i d e z n o r a z b r e m e n j u j e b r u t o o s e b n i d o h o d e k , v h u d e m položaju p a se b o ­d o znašle občine, k j e r i m a j o zgubaše. Družbena s r e d s t v a n a m e n j e n a športu b o d o s k o p n e l a . A m a ­t e r i z e m v s ega ne bo m o g e l n a d o m e s t i t i . Največ b o d o n o v i u k r e p i škodoval i r e k r e a c i j i , množ ično­s t i , športu m l a d i h i n t i s t i m v r h u n s k i m športom, v k a t e r i h združeno d e l o ne v i d i r e k l a m n e g a učinka, u g o t a v l j a p r e d s e d n i k s l o v e n s k e t e l e s n o k u l t u r n e s k u p n o s t i A n d r e j B r v a r .

K a k o je v radovljiški občini. Pogovar ja l i smo se s sekretar ­j e m Zveze t e l e s n o k u l t u r n i h o r ­gan i zac i j radovljiške občine J a ­n e z o m Šolarjem i n A n d r e j e m Sodjo, de l avcem s t rokovne služ­be sisov radovljiške občine.

»Ukrepi nas že tepejo. K e r te-l e snoku l tu rno dejavnost v občini g rad imo p redvsem n a a m a t e r s k i osnov i i n nas je redno zaposle­n i h v te lesn i k u l t u r i le osem (tri­je n a Z T K O i n pet p o k l i c n i h tre­ner jev po k l u b i h : p lavanje , d va a lpsko smučanje, odbo jka , smu­čarski teki ) , nov i u k r e p i p a p ra ­vi jo , da je t reba p r edvsem zago­tav l ja t i denar za plače, smo p r i ­krajšani. V s a k o leto dob i vamo m a n j , vedno man j ostaja za de­javnost , čeprav skušamo tud i nekate re honora rne trener je vključiti v to igro, d a dob imo ne­ka j več sredstev tud i za dejav­nost. B o j i m se, d a utegne p r i ­hodnje leto m a r s i k a t e r a telesno-k u l t u r n a o rgan i zac i j a omagat i , k a r bo škoda, saj de javnost i po­t e m n i enostavno oživeti. Še po­sebno težko bo t i s t emu, k i je va ­j e n dotac i j , k i se n i navad i l , d a se v i r i zapira jo . T e l e s n a k u l t u r a bo s icer osta la . Dosle j je še n i h ­če n i uničil i n tud i t ok ra t je ne bodo. N j e n a osnova je navduše­nje, prostovo l jno delo, s k r o m ­

nost. N e k a t e r i k l u b i , še sedaj s k r o m n i , ama t e r sk i , bodo še bolj s k r o m n i , d rug i , širše o rgan i z i ra ­n i i n v p l i v n i , p a bodo tud i z a rad i tega preživeli. Takšna tolažba

p a je seveda slaba,« poudar j a J a n e z Šolar. »Posebno vr tog lavo naraščajo stroški uporabe telo­vadn ic , kegljišč, n a k u p a opre­me. K a k o se vse draži, je že ne­ver jetno. Z T K O za zdaj še uspe­v a f i nanc i r a t i p r o g r a m r ek rea ­t i v n i h akc i j i n vzdrževanja naj­nujnejših objektov, zmore stro­

ške t ekmovan j z a športne znač­ke i n p l a v a l n i h ter smučarskih tečajev, zagotav l ja denar za or­ganizac i jo d e l a v s k i h i n d r u g i h iger ter za de javnost r ekreac i j ­s k i h s k u p i n . Ome j i t ev p r i šola­n ju kadrov n i . Redno plačujemo športne dodatke k a k o v o s t n i m športnikom, sicer n e k o l i k o nižje kot drugje, ter nagrade honorar ­n i m t rener j em, k a t e r i h delo je . na jman j polov ico slabše plačano ko t delo p o k l i c n i h . Z a r a d i tega n a m m a r s i k d o u ide , v endar j i h večina ne sodeluje z a rad i denar­j a , a m p a k za rad i vesel ja . V e l i k o število ek ip , k i sodelujejo v raz­n i h t ekmovan j i h , je dodaten p rob l em . Finančno j i m sp loh ne m o r e m o s led i t i . V s a odbo jka n a p r i m e r dobi pičlo po ldrugo staro m i l i j a rdo , p a i m a m o dve e k i p i v II. z vezn i l i g i , 6 moštev v s loven­s k i l i g i i n 11 p i o n i r s k i h se lekc i j . N i s o r e d k i v II. z v e zn i l i g i , k i sa­mo za eno moštvo dobi jo t r i k r a t več ko t v s a radovljiška odboj­ka.«

K a k o radovljiški šport p r e z i r v i , pojasnjuje A n d r e j Sod ja .

»Po s i s t e m s k i h poteh dob iva­mo sedaj le še 20 odstotkov de­na r j a za dejavnost , le ta 1981 je b i l ta delež t r i k r a t večji. P r i ­man jk l j a j k r p a m o s p r i s p e v k i staršev, r a z n i m i n a b i r a l n i m i ak­c i j am i , p ros tovo l jn im de lom,

prošnjami i n sporazumi-m e z n i m v r h u n s k i m športni* (padalc i , veslači) pomagaj 0 ^ varne , precej p a z denarje^ 1

svo j im i d c p u s t i prispevajo sp" t n i k i s a m i . P o tovarnah je z a te s t va r i denar ja vedno rtf™ prav tako p a se n i smo ogrel'i s i s t em pokrov i te l j s tva t?yr f l t

n a d p a n o g a m i o z i r oma klub' so na r ed i l i v K r a n j u . P r V l C ^ m a m o posebno v e l i k ih tov a ' k i b i l a h k o sponzor i ra le , PrfVujj: k o p a je b i l a p r i manjših kW bojazen, d a b i s t em večji po v a r n a h n j i m zap r l i vrata. W mo p a prednost . Gospodar* dobro pos luje i n to je naše w . nje, saj se t e l esna ku l tura P° jI v e m f i n a n c i r a i z os tanka don ! k a . V e n d a r j e t a v i r nezanes«^! saj se l a h k o tud i p r i dobrem ^ guba h i t ro po jav i . Boj imo s e . , n a m bo so l idarnost še doa» v ze l a denar . M e r i l še n i , veo s i česa dobrega ne obetamo-'

J . Košnji

Jeseniški kegljači prvaki Gorenjske Tržič, 27. o k t o b r a — N a kegljišču v Tržiču j e b i l o letošnje

e k i p n o prvens tvo Go r en j ske v keg l j an ju v b o r b e n i h i g r a h . Z a n a s l o v so se potegovale štiri e k i p e : K r v a v e c i z C e r k e l j , B l e d , E l a n i z B e g u n j i n Jesen i ce .

Na jbo l j m i r n o r o k o so i m e l i kegljači J e sen i c , k i so b i l i z a t r i keg l je boljši od drugouvrščene e k i p e K r v a v c a .

V r s t n i r e d — 1. Jesen i ce 760, 2. K r v a v e c 757, B l e d 753, 4. E l a n 705. D . H .

I . z v e z n a h o k e j s k a l i g a

Ponovna zmaga Jesenic, točki tudi Kranjski gori

Vabljeni na plavanje, telo' vadbo in streljanje

V o d o v o d n i sto lp, 28. o k t o b r a — Z a l jubi te l je športa i n rekre ^ v k r a j e vn i skupnos t i Vodovodn i stolp v K r a n j u ne bo mrtv i la- » P ^ no društvo p r i r e j a p l a v a l n i tečaj z a starejše k r a j a n k e . Tečaj r°pj.jj»'i petek m e d 19.15 i n 20.15 v bazenu športne dvorane n a P lan in i - * g. ve bodo spre j ema l i v ponedel jek, 2. n o v e m b r a i n teden kasnej ' t, n o v e m b r a v k l e t i v r t ca J a n i n a i n v d v o r a n i n a P l a n i n i

pred z» o l< k o m tečaja. V d rug i po lov ic i n o v e m b r a bo v t e l ovadn ic i osnovo ^ S i m o n a J e n k a r e k r e a c i j s k a vadba . V a d b a bo v s a k o soboto ob 1 j^ti P r i j a ve spre jemajo v v r t c u J a n i n a . V začetku n o v e m b r a bo v ^ J a n i n e r ek reac i j sko stre l janje z zračno pusto . St re l jan je bo v s a * ^ rek i n četrtek, v sako sredo i n petek p a bo mogoče ig ra t i šah-v a d b a bo s t rokovno vodena .

Judoistični tečaj za začetnike Jesen ice , 29. o k t o b r a — Zad­

n j a t e k m a v p r v i z vezn i h o k e j s k i l i g i je b i l a v sredo v d vo ran i Pod-mežaklja. Jeseničani so gost i l i s tarega r i v a l a K o m p a s O l imp i j o . Jeseničani so z v i soko zmago po­novno dokaza l i , da so p r eb rod i l i k r i z o i n se s to zmago ponovno učvrstili n a p r v e m mes tu . K o m ­pas O l i m p i j a tako v t em k o l u spet n i i m e l a sreče z Jeseničani, saj so častni zadetek dosegl i še­le v zadn j i t r e t j in i . Zmago i n no­ve točke so iz gostovanja v No­v e m S a d u p r i n e s l i hoke j i s t i K r a n j s k e gore Goren j ke. V ize­

načeni i g r i so p r emaga l i Vojvo-. d ino .

I z i d i — J esen i c e : K o m p a s O l i m p i j a 5 : 1 (2:0, 1:0, 2:1). S t r e l ­c i z a Jesen i ce so b i l i : T o n i Tišler 2, Raspet , Ha fne r , K l e m e n e po 1. V o j v o d i n a : K r a n j s k a gora Go -r e n j k a 6 : 7 (0:1, 1:2, 0:0), Medveš-čak G o r t a n : P a r t i z a n 3 : 0 (1:0, 1:0, 1:0), C r v e n a zvezda : M a k o -teks 15 : 8 (5:1, 3:4, 7:3).

V soboto K r a n j s k a go ra G o -r en jka n a J e s e n i c a h gosti ob 18. u r i B o s n o i z Sara jeva , Jeseniča­n i gostujejo v Ce l ju p r i C i n k a r ­n i . D. H .

K r a n j , 27. o k t o b r a — J u d o k l u b T r i g l a v pričenja z začetni-škimi tečaji za p i on i rke , p i on i r ­je, m l a d i n k e i n m lad ince . Tečaji bodo v spodnj i t e l ovadn ic i

k r a n j s k e g imnaz i j e . Tečaj ^ bo omogčena vadba tudi jp v e m t r i m s k e m kab ine tu ^ k l u b a . Tečaji so vsak torek t r tek m e d 19. i n 21. uro.

Polona Frelih trinajsta v Evropi K r a n j , 29. o k t o b r a — M e d n a

r o d n a namiznoteniška zveza E T T U je i zda la najnovejše le­stvice najboljših v E v r o p i v k o n ­k u r e n c i m l a d i n k , m lad incev i n kade tov ter kade t in j . M e d tr ide-se t e r i cami i m a naša država de­set i g ra lk i n igra lcev , k i so n a

teh l es tv i cah najboljših v Ev r o p i .

P r i m l a d i n k a h je naša najbo­lje uvrščena J a s n a Fazlič, k i je n a t re t j em mestu , članica M e r ­k u r j a iz K r a n j a P o l o n a F r e l i h p a je n a les tv ic i m l a d i n k n a t r i ­na j s t em mes tu . D. H .

I S K R A - K I B E R N E T I K A K R A N J Indus t r i j a me r i l no - r e gu l a c i j sk e i n s t i ka ln e t ehn ike K r a n j , n.sol.o.

K o m i s i j a za de lovna ra zmer j a T O Z D Števci razp isuje de la i n naloge:

V O D J A TEHNIČNEGA R A Z V O J A

Pogoj i : v i s o k a i zobrazba elektrotehnične s m e r i /VII. st./, zna­nje tujega j e z i ka i n vsaj 5 let u s t r e zn ih de l ovn ih i z k u ­šenj

Imenovanje de lavca s p o s e b n i m i poob las t i l i i n odgovornos tmi ve l ja za 4 leta. K a n d i d a t e vab imo , d a p isne ponudbe z d o k a z i l i o i zobrazb i i n op i som dosedanjega de la pošljejo v 8 dneh po objav i n a na­slov: I s k r a — K i b e r n e t i k a , k a d r o v s k a služba, K r a n j , S a v s k a l oka 4. K a n d i d a t e bomo o i z b i r i obves t i l i v 30 d n e h po sk l epu k o m i s i ­je za de l ovna razmer ja .

Vabila, obvestila, prireditve D a n e s tek po u l i c a h Z i r o v — V petek, 23. ok tobra b i f?^

ra l b i t i tek po u l i c a h Žirov v počastitev kra j evnega prazn 1 ^ v endar je z a rad i deževja pr i r ed i t ev odpad la . N a sporedu danes , 30. ok tob ra . S tar t bo ob 15.30 Tekači bodo t ek l i v P j | na js t ih kategor i jah : od mlajših p ion i r j ev i n p i on i rk do v e . e

r a n s k i h kategor i j . P i o n i r s k e i n ženske kategor i je bodo t e ­n a po ld rug k i l ome te r do lg i prog i , os ta l i p a n a 3 k i l ome " ' • prog i . S ta r tne številke bodo žrebali za nagrade , k i so j ib P spevale tovarne i n z a s e b n i k i iz Z i rov .— (D. H.)

O d b o j k a r s k i spored — E k i p e B l e d a igrajo v t em ^ { J L ^ -m a . T e k m e bodo j u t r i v t e l ovadn ic i osnovne šole Jo s i pa F a

l j a na B l e d u . V II. z v e zn i l i g i i g r a moška e k i p a ob 19. u r i d 0

s K a k n j e m , ženska pa ob 17. u r i s Fužinarjem, v drug i r P b l i s k i l i g i pa igrajo m l a d i n c i B l e d a ob 15. u r i z L u b n i k m l a d i n k e pa ob 13. u r i z G o r j a m i . T r i g l a v iz K r a n j a bo i g r

p r v i s l ovensk i l i g i d o m a s Topolšico. — ( J . K.)

R o k o m e t n i spored — V republiških r okome tn ih igrajo j u t r i osmo kolo . Go r en j ske ek ipe v p r v i h republiški gah gostujejo: T e r m o p o l n a P r u l a h , A l p l e s v Po l an i , K ran j v Kočevju. T u d i v d rug i moški r okome tn i l i g i gorenjsko flS

stopstvo gostuje. P r eddvo r v Nov i G o r i c i , K a m n i k P r i . v ^ ; t& S l o v a n u i n P eko p r i Itas Kočevju. V m l a d i n s k i republ isK ^ k o m e t n i l i g i bodo i g ra l i : m l a d i n c i P reddvor : Besn i ca , Te ^ po l I : A l p l e s i n T e r m o p o l II : D inos S l ovan , m l a d i n k e P a . S ko : K r a n j j u t r i ob 16.30 i n Dupl je : A l p l e s j u t r i ob 17. uri-(J . K u h a r )

Nogome tn i spored — T r i g l a v gostuje v K o p r u , osta l i na* zas t opn ik i v s l o v ensk ih l i gah pa igrajo že v soboto ob 14. d o m a : N a k l o s So l i na r j em i z P i r a n a , Jeseničani s TaborjeUj' Sežane, m l a d i n c i Save pa s S l o v a n o m . V k r a n j s k i h občins«* .

o člani i g ra l i v soboto ob 15. u r i , i n s icer Za Gr in tavec , V i s o k o : Preddvor , P r i m s k o v o : S a v a , ^ . I f j

vo : Podbrez je i n Podgorje : Mavčiče. K a d e t i bodo ig ra l i j u . ob 10. u r i . P a r i so S a v a : P r i m s k o v o , T r i g l a v : Br i to f , ^ e s e

0 b ce : N a k l o in Boh in j : Polet. P r i p i on i r j i h pa bodo v soboto 13.30 i g ra l i Z a r i c a : Mavčiče, V i s o k o : Podbrez je in P*** dvor : Sava . — (D . Jošt)

l i gah ca

30 . O K T O B R A 1 9 8 7 OGLASI, OBVESTILA 13. s t r a n ( m m m m m c i L A s

S KOVINAR JESENICE komunalno podjetje K °VINAR JESENICE

[Kovinska predelava na osnovi sklepa delavskega sveta 'oge-S s členom Statuta razpisuje prosta dela in na-

yO?JE TOZD

It R i d a t i morajo v skladu s 102 členom Statuta TOZD poleg

nal°S n'n.' z zakonom predpisanih pogojev za razpisana dela in _ oge, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: , l s°košolska izobrazba strojne smeri in tri leta delovnih iz-

^.Kusenj v stroki

V'sješolska izobrazba strojne smeri in 5 let delovnih izku-„ * e n J v stroki ^ a so aktivni v razvijanju samoupravnih odnosov

p^/^'dati naj pošljejo pisne prijave na razpis z dokazili o iz-n . ^ e v a n J u pogojev v 15 dneh po objavi v zaprti ovojnici na sija ^ ^ o m u n a m o podjetje Kovinar Jesenice, razpisna komi-6427n j ^ Kovinska predelava, Jesenice, Spodnji Plavž 6,

u Jesenice z oznako »za razpis«.

^BLISKI SEKRETARIAT SR BRANJE ZADEVE * Slovenije

dei^6*0 v Upravi za notranje zadeve v Kranju objavlja prosta e i a m naloge:

a / v oddelku skupnih služb

!'£? p odseka za zveze

°§°ja: višja izobrazba elektrotehniške smeri in 3 leta delov­nih izkušenj

?.°RGANIZATOR - PROGRAMER 1 delavec

°8°ji: višja izobrazba organizacijske, ekonomske ali tehni­ške smeri, znanje angleškega ali nemškega jezika, te­čaj in test za AOP

J'STROJEPISKA 1 dele-1 »avka

a : 2-letna administrativna šola in poskusno delo

lelave

J- ČISTILEC MOTORNIH VOZIL

8°ja: osnovna šola in poskusno delo S a dela sklepamo za nedoločen čas.

Postaji milice Radovljica L^SARNIŠKA DELAVKA F a°ločen čas (od decembra 1987 do decembra 1988) °§°ja: 2-letna administrativna šola in poskusno delo

ra°.'eS splošnih pogojev po zakonu o delovnih razmerjih, mo-• J 0 kandidati izpolnjevati še pogoje po 84. členu zakona o no-H n J i h zadevah. v Prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite s i V neh po objavi Upravi za notranje zadeve Kranj, oddelek rj^Pnih služb, Cesta J L A 7, Kranj. ka 2 i ^ u bodo kandidati pisno obveščeni v 15 dneh po izbiri k i d a t a .

^ T E K S T I L I N D U S B S f f i J M J

I N F O R M A T I V N O P R O D A J N I

C E N T E R

P R E Š E R N O V A 1 - T e l . 2 5 - 1 6 8

^ P r i č a k u j e m o v a s

A L P E T O U R

j ^ P o t n i š k i p r o m e t

°bvešCa •Vu{ e n e Potnike, da dan pred praznikom D N E V O M M R T -&lN S 0 D ° t o . 31. oktobra 1987 obratuje linija št. 2 (GLO -s t a i T w p R I M S K O V O - S T R A Ž l S Č E - G L O B U S ) mimo po-(Gln č a ° T O K na Planini. Ravno tako tudi linija št. 3 l 3 ^ U S - S T R A Ž I Š Č E - P R I M S K O V O - G L O B U S ) od 2 z Q , d o 19.55. V nedeljo, 1. novembra 1987 prične linija št. 7,55 "Ratovanjem ob 8.25 in vozi do 17.25. Linija št. 3 pa od

-°-o 16.55. Obe liniji obratujeta preko postajališča

C E S T N O P O D J E T J E K R A N J

°BVEŠCA cia u 322 d ° e S t a L ~ 3 8 1 4 n a G O L N I K U , to je od priključka R -rriet ° H ° ° - C epa za skladišče bolnišnice zaprta za ves pro-

2- do 27. novembra 1987 zaradi izvajanja večjih od 8 r a d b Ob enih del.

Od

z a ves promet je določen na relaciji M A L I J E V O ^ T O P L A R N A - B O L N I Š N I C E in obratno.

$tn.0_ Z e n c - e v prometu opozarjamo, da se ravnajo po ce­lo, j j ^^metn i signalizaciji in z razumevanjem upošteva­ni u j . ^ ^ ^ n a dela iz tehničnih in varnostnih razlogov

z no izvajati med prometom.

g o r e n j s k i t i s k ,

moše pijadeja 1, p. p 81 64000 kranj.

objavlja prosta dela in naloge

KONTROLA STOLPCEV Pogoji: V. stopnja izobrazbe grafične smeri in 4 leta delovnih

izkušenj Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s tri­mesečnim poskusnim delom. OBRAČUNAVANJE SKUPNEGA PRIHODKA Pogoji: V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri in 4 leta delov­

nih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s tri­mesečnim poskusnim delom.

MEHANIČNA OPRAVILA Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, smer mehanik ali ključavničar

in 3 leta delovnih izkušenj Delo je enoizmensko in ga združujemo na nedoločen čas z dvomesečnih poskusnim delom.

RAZREZ MATERIALA Pogoji: končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj

Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom NOČNO VZDRŽEVANJE IN ČIŠČENJE II. Pogoji: končana osnovna šola in eno leto delovnih izkušenj

Delo je v nočni izmeni in ga združujemo za nedoločen čas z enomesečnim poskusnim delom.

Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev prejema kadrovska služba 8 dni po objavi.

SOZD ALPETOUR DO RTC Krvavec Kranj, Koroška c. 25/a

OBVESTILO Alpetour DO RTC Krvavec obvešča vse imetnike nepora­bljenih smučarskih vozovnic iz lanske sezone z žigom 1986/87, da lahko podaljšajo veljavnost vozovnic za letoš­njo sezono 1987/88 z DOPLAČILOM, najkasneje do 31 . de­cembra 1987!

Tako podaljšane vozovnice bodo veljale do konca sezone, do 5. maja 1988. Doplačila sprejemamo na spodnji postaji kabinske žičnice ter na vseh zimsko-športnih sejmih, na ka­terih sodeluje DO RTC Krvavec. Po 31. decembru 1987 NE BO VEČ MOŽNO podaljševati vozovnic.

Doplačilo za dnevno vozovnico Doplačilo za blok 6 kuponov (vsak kupon) Doplačilo za popoldansko vozovnico Doplačilo za otroško vozovnico

Ž e l i m o v a m p r i j e t n o s m u k o !

A l p e t o u r D O R T C K r v a v e c

4.000 4.000 3.000 2.000

TOVARNIŠKO ZNIŽANJE z a š č i t n i h d e l o v n i h o b l a č i l

D E L O Z A Z a g o r j e

• h a l j e • o b l e k e

• h l a č e • k o m b i n e z o n i . . .

I Z K O R I S T I T E P R I L O Ž N O S T !

Blagovnica Kranj

TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA E L A N B E G U N J E 1, BEGUNJE NA G O R E N J S K E M E Z . A / V

Na osnovi 9. člena Pravilnika o delovnih razmerjih, sklepa ko­misije za delovna razmerja DO Elan in Pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog objavljamo pro­sta dela in naloge:

L POMOČNIKA POSLOVODJE 2. VODJA SKLADIŠČ IN O D P R E M E 3. S R E D N J E Z A H T E V N A MIZARSKA D E L A 4. M A N J Z A H T E V N A BRUSILSKA D E L A Pogoji: pod L: srednja šola komercialne smeri ali poslovodska šola tr­

govske smeri, eno leto delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih v prodajalni s tehničnim blagom in tri­mesečno poskusno delo

pod 2.: višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 2 le­ti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, tečaj iz tehnike skladiščenja, pasivno znanje 1 tujega jezika in trimesečno poskusno delo

pod 3.:IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja — smer lesar širokega profila oziroma poklicna šola za K V mizarja, do 1 leta delovnih izkušenj in trimesečno poskusno delo

pod 4.:IV. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja le­sarske ali kovinarske smeri, do 6 mesecev delovnih iz­kušenj in trimesečno poskusno delo

Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi sprejema ka­drovska služba Elan, tovarna športnega orodja, Begunje na Gorenjskem, 15 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po preteku obja-

G O R E N J S K A PREDILNICA n.sol.o. Škofja Loka, Kidričeva c. 75

razpisuje prosta dela in nalo­ge:

1. ČISTILKE PROSTOROV

UPRAVNIH

2. VEČ D E L A V K ZA DELO V PROIZVODNJI

Poleg splošnih pogojev mora­jo kandidati izpolnjevati na­slednje obveznosti: Pod 1. in 2.: končana osnovna

šola in trimese­čno poskusno de­lo

Pisne prijave z dokazili o iz­polnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Gorenjska predilnica Škofja Loka, Kidričeva c. 75, ka­drovska služba.

Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po preteku roka za sprejemanje prijav.

IZBRALI S O Z M f l S

Izkoristite veliko izbiro svetit - stropnih, stenskih, reflektorskih in drugih, v MERKURJEVI prodajalni v GLOBUSU v prvem nadstropju na oddelku elektro. Pri nakupu nad 50.000 din vam nudijo ugodnost plačila v petih obrokih.

A l K SENTA Delovna organizacija za pro­met 24400 Senta Generala Petra Drapšina 25

O B V E Š Č A

k u p c e o m o ž n o s t i u g o d ­

n e g a n a k u p a

b e l e i n p o l > e l e m o k e

t e r t e s t e n i n

v n o v e m s k l a d i š č u v

K o m u n a l n i c o n i K r a n j ,

n a P r i m s k o v e m , U l i c a

M i r k a V a d n o v a 1 4 .

S k l a d i š č e j e o d p r t o o d

7 . d o 1 4 . u r e i n p r v o s o ­

b o t o v m e s e c u d o 1 2 .

u r e .

T R I K O N '

• tovarna pletenin in konfekcije

n sol o • KOČEVJE

»Zadnjič sva pa res naredila dobro potezo, da sva šla v trgovino

Trikon po hlače. Sem že nekaj prijateljem povedal za to možnost ugodnega nakupa, nisem jim pa vedel povedati točnega

naslova. Kako se že imenuje tista ulica?«

» U l i c a J a n k a P u c l j a !

N a j b o l j e j i m s v e t u j e š ,

n a j p r i B o l t e z u ,

n a s p r o t i p l i n a r n e

z a v i j e j o z g l a v n e

c e s t e , p o t e m p a b o d o

ž e n a š l i , s a j j e b l i z u ,

p o l e g s a m o p o s t r e ž n e

t r g o v i n e ! «

@ ® I M g E S a J J © I E S G L A S 14. STRAN M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A P E T E K , 3 0 . O I < ™ B R A J 9 8 _ 7

MALI OGLASI tel.:27 960 c e r t a J I A 1 6

a p a r a t M i i o H U g o d n o p rodam barvni TV gorenje Humer , part izanska 27, Kranj, tel . : 23 664 Prodam s iemmens elektro MOTOR 8 k W za 10 S M Hudobivnik, Hrastje 174, popo ldan 18410

Prodam barvni TV grund ig . Benedičič, Galetova 12, Kokrica 18416

Prodam TRAKTOR zetor 7045. Mi lena Langerholc, Pevno 7, Škofja Loka

18417

Prodam G R A M O F O N benytone P-50 in VEZI sa lomon 547 Tel.: 39 673

18425

Prodam TRAKTOR mif 585 Sp Bitnje 12, Žabnica 18427

Barvni TV gorenje, starejši t ip, pro­d a m . Tel 25 690, od 18. ure dalje

18429

Prodam črno-be lo TV gorenje, cena ugodna, star 2 leti. A lb ina Božič, Parti­zanska 41 , Škofja Loka 18431 Prodam m o t o r n o ŽAGO stihi 015. Pu-stovrh, Bodovl je 22, Škofja Loka 18432

Prodam RAČUNALNIK co inmodore 64 Tel.: 61-457 18437

Prodam VIDEOREKORDER VHS f is-her T e l : 60-804 18450

Prodam TRAKTOR pasquali 994, 30 K M , s pr ik l jučki . T e l : 62-144 18451

Barvni TV hi tachi , stereo, CPT 16&>, ekran 63 c m , p rodam. Tel.: 74-314

18452

Prodam mizarsko KOMBINIRKO mio s tandard, tri operaci je in 13 m 2 kera­mičn ih PLOŠČIC 20 x 20, II vrsta Tel.: 42-449 18453

Prodam barvni TV gorenje safir. Ivan Bajželj , Skokova 2, Kranj — Stražišče

18457

Ugodno p rodam barvni TV, cena 20 S M in pet g u m 165/13. Tel.: 27-825

18466

Ugodno p rodam novo 300-l i trsko za­mrzovalno skrinjo, novo moto rno ŽA­GO homel i t te 290 in 1 wr opečnega ZDROBA Tel : 42-494 18470

Prodam nov TV gorenje mara ton , cena 90 S M Tel.: 35-234 18474

Prodam od l ično ohranjen PRALNI STROJ gorenje in MOPED t o m o s 14 M. Kokrica, C. na Rupo 20, Kranj 18489

Prodam dobro ohranjen BETONSKI MEŠALEC Lesce. S avska 26. tel . : 74 462 18492

Prodam francisovo TUBRINO s hidrav l i čn im regulator jem in vzt ra jn ikom, m o č 30 - 50 KW. 20 m pada. Tel.: 062/83 123 18157

Po ugodni ceni p rodam barvni TV go­renje, starejši letnik Ogled vsak dan od 10 ure dalje Mi rko Gdnz, Zlato po-Ije 3, Kranj 18173

Prodam PUHALNIK grič z moto r jem 7,5 KVV, SLAMOREZNICO. MLIN na kamna za žito Zapoge 17, Vodice

18177

Generalno obnovl jen PRALNI STROJ gorenje p rodam. In formaci je : Čopova 6 (pri t l ič je), Jesenice, tel. 74 330, zve­čer 18181

Prodam MLATILNICO kodel b e m m . Alojz Jegl ič , Trboje 58 18183

Prodam nov MOLZNI STROJ vitrex Vi rovi t ica, snežno ROLBO mack, OKNA Jelovica te rmo ton , 2 kosa 60 x 60 in 100 x 140 c m s polkni , Zgoša 1, Begu nje 18213

Prodam novo enoosno PRIKOLICO, p r imerno za traktor od 25 do 45 KM Tel : 64-378 18217

Prodam starejši barvni TV gorenje se lektronic Rabič. Stara Fužina 216

18240

P r o d a m PLETILNI STROJ singer Tel.: 25-521, po 15 uri 18250

Prodam malo rabl jen ital i janski OLJNI GORILEC baltur in PEČ za cent ra lno ogrevanje KTK. 32 000 kkal Ogled in in formac i je od 15 ure dalje Pogačnik, Zg Bitnje 247 18256

Nov VIDEORECORDER toshiba V 83 za 650 000 din in barvni TV iskra na da Ijinski upravl jalec, odl ičen, star 5 let, za 350 000 d in Tel 23 430 ali 47 475

18263

Ugodno p rodam C O M M O D O R E 64 Tel 70 568 18273

Prodam PRALNI STROJ candy in G R A M O F O N phil ips Tel 62 337

18280

Prodam nov barvni TV grund ig , ekran 55 c m raven, 99 programov, dal j insko upravl janje, možna je vgradi tev tele-teksta, cena po dogovoru . In formaci je po tel . : 84-161 int. 10 18281

Prodam CIRKULAR za obžagovanje h lodovine. Zalog 93, Cerklje 18300

Prodam KINOPROJEKTOR, 8 m m . Tel.: 60-804 18304

Prodam»380-litrsko zamrzovalno SKRI­NJO LTH, rabljena 8 mesecev. Ogled vsako popoldne. Letov, Frankovo nas. 159, Škofja Loka 18310

Prodam rabl jen barvni TV. Tel.: 50-926, Košir, Pot na Bistr iško planino 14, Tr­žič 18315

Prodam BETONSKI MEŠALEC. Kralj, Tavčarjeva 14, Kranj 18339

Ugodno p rodam dva ŠTEDILNIKA (elektr ični in na t rda gor iva goran) in PEČ na olje. Tel.: 62-588 18346

Prodam ZX spec t rum 48 K, dobro ohranjen. S imon Krmel j , Grohar jevo nas. 60, Škofja Loka 18347

Prodam dvojni RADIOKASETOFON phi l ips, super tandem in 100 VV ZVO­ČNIKE ITT, Robert Kranjc, Kranj, Ul. St. Rozmana 7 18354

Prodam črno-be lo TV Alpska 5, Bled 18360

g r a d b e n i m a l . Prodam MIVKO, Suha 4, Kranj 18179 Prodam 20 m 2 k lasičnega HRASTOVE-GA PARKETA in 100 kosov OPEKE za kmečko peč Praprotna polica 13, Cer-klje 18185

Na Mlaki pri Kranju p rodam 350 kosov 20 c m BETONSKIH BLOKOV. Cena ugodna T e l : 33-309 18187

Prodam 15 m 2 TALNE PLUTE in 150 kosov jeklenih palic (Č 4830 premera 20 m m , dolžine 4 m). Informaci je vsak dan po tel : 68-178, po 16. uri 18363 Poceni p rodam GARAŽNA VRATA 4 x 4 m, t rodelne. Tel.: 66-772, popoldne

18365

Prodam rabl jeno KRITINO, salonitko, 120 m 2 . Tel : 61-107 18372

Prodam suhe hrastove PLOHE. Tel. 45-368 18384

Poceni p rodam lesene zidne OBLOGE, 16 m 2 , lužen hrast. Tel.: 27 481, v do-po ldanskem času 18401

Prodam LES za ostrešje, dolžine 9 m, debel ine 14 do 16 c m , LEGE 20 x 22 in DESKE za »pobjon«. Tel.: 061/627-083, Dragočajna 18405 ELEMENTE (2,5 x 1 m) za barako, veli-kosti 8 x 8 m, poceni p rodam Tel.: 28-749, od 15. ure dalje 18420

Prodam 120 plošč STIROPORA za izo-lacijo. Kranj, Val javčeva 7, stanovanje 3, tel. : 21-046 18428

Prodam OKNA s te rmopan s tek lom, 80 x 120. Tel : 61-436 18434

Prodam DVIGALO za gradnjo hiše in avtoradio Brode 18, Škofja Loka

18436

Prodam nova dvižna garažna VRATA lip in l i toželezno kopalno KAD, 15 % ceneje Sp. Brnik 26 18461

vozila Prodam GUME 155 SR 14. Nova vas 1, p. Radovl j ica

126 P, letnik 1979, registr i ran do ok to­bra 1988, Ferjan, Ribno, Gorenjska 4 1 , Bled 18404

IZREDNO UGODNA PONUDBA

2 3 . 0 5 0 . - d i n z a v e z o z . 4

p r o s t o r n i n s k e m e t r e

f r a n c o p r o i z v o d n i o b r a t ž a g a n e g a

l e s a v S o v o d n j u v P o l j a n s k i d o l i n i ( 3 0

k m o d Š k o f j e L o k e ) P r e v o z

o r g a n i z i r a m o p o d o g o v o r u .

P O H I T I T E , d o k l e r j e š e z a l o g a .

T C T /"VTTT/""1 A l e s n a i n d . ŠKOFJA LOKA M J U . L . U V 1 C A , e | - . 0 6 4 / 6 9 - 0 2 0

Prodam klasične RADIATORJE Pin-tar jeva ul 10, K r a n j - č i r č e 18199

Prodam 900 kg nove pocinkane PLO­ČEVINE, pr imerne za žlebove, 30 % ce­neje Tel : 64-378 18216

Prodam PLOHE in COLARICE za opaž. Dvorje 46, Cerklje 18221 Prodam 30 kosov 5,5 valnih SALONI TNIH PLOŠČ. Krišelj, Visoko 76, te l . : 43 155, popo ldan 18253

Prodam dve OKNI pural, 74 x 145 c m , 1 0 % ceneje. T e l : 23 933 18278 Ugodno p rodam 3.500 kosov rabljene strešne OPEKE bobrovec in 1 500 ko­sov rabl jene zarezne OPEKE Likoviče-va 2, Jesenice Javornik 18285

Prodam 5 m 3 MIVKE Posavec 65, Pod-nart 18295

Prodam CEVI za talno gret je Tel.: 46 113 18303

Prodam 50 m 2 K O M B I PLOŠČ in 7 m 3

r E R V O L A 6 c m . T e l : 74-355 18323 Prodam BAKRENE PLOŠČE 0 ,55 m m , 1 0 % ceneje Tel : 80 573, zvečer 18328

TLAKOVCE p rodam, 20 % ceneje Tel.: 75 915 18336

Prodam OKNO te rmo ton Jelovica in 1 000 kosov OPEKE za d imnike Tel. 57 264 18338

Prodam OKNI 140 x 140 in 70 x 140 c m ter STREŠNO OKNO 75 x 140 c m Tel : 28 649 18343

200 l i trsko CISTERNO za kuri lno olje. plast ično, ugodno p rodam Franc M o žina, Bodovl je 16. Škofja Loka 18349 Prodam 3 vreče BAVALITA m LEPILO za st i ropor. Tel : 62 250, Demšarjeva 14, Škofja Loka ' 18350

Prodam R 14, letnik 80, registr i ran do oktobra 1988 Tel : 70 514 18409

Prodam FIAT 126 P, letnik 1979 (z avto-rad iom), bele barve Tel.: 25-741 18412

U g o d n o p rodam Z 101, letnik 1974, re­gist r i rano do konca maja 1988 Tel.: 33-028 in 22 932 18415

Prodam ALFA SUD 1 3 TI, letnik 1983, 26 000 km Tel 36 636 18419

Prodam R 4, letnik 1978 ZasavsEa 47 18421

Prodam Z 750 LE, letnik 1983, registr i ran do oktobra 1988, 22 000 km Selja kovo nas 23, Kranj - Stražišče 18424

Prodam Z 125 P, letnik 1979, dobro ohranjena Ogled vsak dan Vera Ra dojkič, Zlato polje 3/c, Kranj 18426

Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983. Jo-vica Živkovič, Novi svet 8, Škofja Loka

18433

Prodam VISO, letnik 1983 Just in Pe-terčić. Golnik 46 18439

Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1979, ka rambol i rano Visoko 49, popo ldne

18440

Prodam Z 101 comfor t , letnik 1980 Tel : 79 767 18441

Prodam Z 101, letnik oktober 1985, rdeče barve, od l ično ohranjeno, do­da tno opreml jeno. Tel 50 353 18443

Prodam FIAT 1300 T e l : 38 193 18444

Prodam Z 850, letnik 1980 Nastran,

Njivica 7, Besnica 18445

Prodam Z 101 za rezervne dele Tel :

22-221, int 29 34, dopo ldne 18446

Prodam R 4, letnik 1980, celega ah po del ih, moto r v okvari. Kolarič, tel . : 50 914 18447

Prodam APN 6 Tel 26 107 18454

DEŽURNI VETERINARJI

0 1 ) 3 0 . O K T O B K A

D O 6. N O V K M B K A 1987

Ž i v i n o r e j s k o v e t e r i n a r s k i z a v o d G o r e n j s k e — K r a n j , I v a S l a v c a 1, o b v e š č a ž i v i n o r e j c e n a G o r e n j s k e m , d a s p r e j e m a n a ­r o č i l a z a v s e v e t e r i n a r s k e s t o r i t v e v s a k d u n o d 6. u r e z j u t r a j d o 22. u r e z v e č e r n a z a v o d u v K r a n j u oz . p o t e l e f o n u št . 22-781 a h 25-779 .

N a r o č i l a / a v e t e r i n a r s k e s t o r i t v e o d d a j t e d o 8. u r e z j u t r a j , / a n u j n e o b i s k e p a l a h k o v e s d a n

N a r o č i l a v č a s u n o č n e g a d e ž u r s t v a — o d 22. u r e z v e č e r d o 6. u r e z j u t r a j — p a s p r e j e m a j o :

z a o b č i n o K r a n j :

J a n e ? T e r a n , d i p l v e t . , K r a n j . B r i t o f 414 , t e l / 30 121

z a o b č i n o Š k o f j a l o k a

J a n k o H a b j a n . d i p l v e t . Ž i r i , P o l j e 1. t e l : B9-280

/.a o b č i n i K a d o v l j i c a i n J e s e n i c e :

D o m i n i k H u p n i k . J e s e n i c e , T i t o v a 45. t e l : 25-779

za o b Č i l M T r ž i č :

B o r u t S a j o v i c , d i p l ve t . N a k l o . V Rej jca I . t e l . : 47 O M u l i 79-055

Prodam OPEL KADETT, letnik 1969, po zelo ugodni ceni Zdenka Šušteršič, Stara c 17, Škofja Loka 18458 FIAT 126 P, letnik 1978, 74 000 km. lepo ohranjen, ugodno p rodam Tel i 77 317, popo ldan 18462

Prodam Z 101. letnik 1979, registr i rano do juni ja 1988. za 180 S M in Z 750 za 120 S M Informaci je po tel 8 1 8 0 3

18463

Prodam JUGO 45 A, letnik 1987 Tel 44 541 18464

Prodam Z 101, letnik 1977 ali zame n iam za glasbeni STOLP Tel 51 416

18465

Prodam V W hrošč, letnik 1973 Krnica 54 18468

Prodam JUGO 45 E, letnik avgust 1986. 12 000 km Tel 77 848 18471

Prodam dele m pločevino za diano Vse v od l ičnem stanju Pernuš, č rn i vec 4 ^8472

Prodam APN 6 z doda tno op remo in nov ročni tračni elektr ični brusilni STROJ makita Benedikova 26/a. Kranj 18473

Prodam Z 750. letnik 1979 Mi lan Dju-kanovič. Kovor 27, Tržič 18475

Prodam TOVORNJAK mercedes 406 D letnik 1973 kason 4 m Tel 88 180

. • 18493

Ugodno prodam Z 101, registr i rano do oktobra 1988. Te l /45 -675 18478

Ugodno p rodam CITROEN GS club, starejši letnik, registr i ran do apri la 1988 Cerklje, Ul Toneta Fajfarja 39

18481

Prodam motor APN 6, letnik 83. Grad 41 , Cerklje 18483

Prodam V W 1600 TL, obnovl jen, sta-rejši letnik, registr i ran do juni ja 88. Ba-uer, St. Rozmana 11, Kranj 18485

Prodam JUGO 55, letnik 1984 ali za-men jam za 126 P z dop lač i lom, po do­govoru. Predoslje 1/b, tel . : 39-253

18488

Ugodno p rodam Z 101, 1300 kubično, registr i rano do oktobra 1988. Tel.: do­poldne 50-419, og led popoldne Peter Grgič, Sebenje 6

Prodam R 4, letnik 1977, v dobrem sta­nju. In formaci je po tel : 50-915 18284

Prodam Z 750, cena 60 S M Tel.: 36-544 18286

Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 62-139 18287

Prodam MOSKVIČ, letnik 1980 in čr-no-belo TV grund ig . Dušan Mir ič, Lju-bl janska 28, Bled 18289

Prodam Z 101, letnik 79. Zasip Sebe-nje 1, Bled, tel . : 79-569 18291

Prodam Z 750, letnik 1980. Tel.: 34-593 18292

Prodam MOTOR in menjalnik za Z 101 in t ra jnožarečo PEČ emo. Tel.: 67-045

18293

Prodam R 18, letnik december 1982, garažiran, prevoženih 35 000 km, svet-lomodre metal barve, cena 650 S M . Tel.: 21-174 18296

Prodam VISO 11 RE, letnik 1985, regi-str i rano do marca 1988. Ogled po 16. uri. Boris Logar, Savska 12, Bled 18297

Prodam dele za opel rekord 1700 in za škodo 110. Dovje 114 18298

Prodam dobro ohranjen avto Z 101, le­tnik 1976. Tronkar, Struževo 14/c, Kranj 18299

Prodam Z 126 P, letnik 1978, karoseri ja obnovl jena. Cena 50 S M . Tel.: 75-880 int. 46 18302

Ugodno p rodam dobro ohranjeno ŠKODO 100 in APN 4. Sp. Bela 7, Preddvor, te l . :45-309 18305

Ugodno p rodam Z 101 medi teran, le­tnik 1981. Slavko Bohinc, Križe 86/a, tel . : 57-142 18306

Ugodno p rodam JUGO 55, bele barve, letnik 1985. Ogled od 15. ure dalje, Ambrož ič , Zasip — B l e d , Dolina 17

18308

Prodam Z 126 P, letnik 1978, cena 75 S M . Zdravko Aksent iev, Blejska 13, Tr­žič 18309 Prodam R 18 T U , letnik 1984, prevoze nih 30.000 km, ohranjen kot nov, kovin­sko modre barve, cena 8 mio. Tel.: 61 115, zvečer 18311

Prodam 4 PLATIŠČA za gol fa in nove snežne VERIGE (rival C) 155 x 13 Tel 61-015 18314

Prodam FAP 18 20 BK kiper, Trambus, nosi lnost 11 t, letnik 1978, brezhiben. V račun vzamem osebni avto Tel.: 51-187 18319

Prodam R 18 TLJ, letnik december 1983, prva registraci ja junija 1986, po­zimi nevozen, t e m n o m o d r e barve. Ogled petek, sobota in nedelja Tel : 77-351, int. 407, ponedel jek dopo ldne ; Mihelč ič, Mevkuž 14, Zg Gorje 18320

Prodam dobro ohranjen GOLF, letnik oktober 1977, zelene barve, registr i ran za celo leto Cena 270 S M Tel : 39 970

18321

Z 101, letnik 1978, 92 000 km, zelo do­bro ohranjeno, p rodam za 1,4 mio. Tel.: 50-550 • 18322

Prodam Z 750, letnik 1981 Tel : 64-338 18324

Prodam Z 128, letnik 1984, garažiran, prevoženih 23 000 km Tel 83 951, po poldne 18327 Prodam Z 101 medi teran, letnik 1982 ali men jam po dogovoru Razingar, Svet inova 19, Jesenice, tel 81 -228

18329

Prodam POLONEZ 1500, letnik 1982, prevoženih 28,000 km, dobro ohranjen. Marčan, 1 avgusta 11, Zlato pol je — Kranj 18330

Prodam osebni avto B M W 320, letnik 1979. Har tman, Hafnerjevo nas 91, Škofja Loka 18334

Prodam Z 750, letnik 1982 Brezje 23, p Brezje 18340 Prodam ŠKODO 105 L, letnik 1979, re gistr i rana do oktobra 1988 Tel 39 024

18344

R 12, letnik 1976, 85000 km, ugodno p rodam Tel 60-549. Hafnerjevo nase Ije 20, Škofja Loka 18345

Nujno p r o d a m S A M B O LS, letnik 1984 Mi lan Kuzmič, Dorfarje 46, Žab mca 18348

Pordam Z 750 LE, letnik 1982, 44 000 km, registr i ran do avgusta 1988 Tel 60 660. po 15 uri ' 18351

Ugodno p rodam OPEL, starejši letnik Ogled v popo ldanskem času C Kokr škega odreda 26, Kranj 18353

Prodam Z 101, letnik 1976, registr i rano do oktobra 1988, obnovl jeno Franc Kranjc, St Rozmana 7 18355

Prodam Z 101, letnik 1983 Tel 45 214 18357

Prodam GS 1 2, letnik 1978, 90 000 km Vrhovnik. C 4 |uh|a 57, Tfžič 18358 Prodam Z 101, 1300 c c m , letnik 1981 in rezervne dele za Z 101 B re i c Hotavl je 50. tel 68 472 18359

Prodam JUGO 45. letnik 85. bele bar ve. garažiran. zaščiten, prevoženih 38 000 km. cena 380 S M Informaci je po tel 66 698 po 15 uri 18362

R 12 poceni p rodam Tel 34 156 18364

Prodam obnovl jen R 4 letnik septem ber 1980. prevoženih 85 000 km. cena 125 S M Tel 66 748 18366

Prodam AUDI 100 5 E. avtomat ik, le tnik 1977 Srečo Kranjc Stražišarieva 28 Jesenice konec

18403

Prodam R 4 GTL, letnik 1982. Marjan Ribič, C 4. jul i ja 25, Tržič. tel . 51-636

18368

Prodam Z 750, letnik 1978 Mulej , Krni­ca 77, Zg. Gorje 18371 Prodam OPEL KADETT z okvaro na m o t o r j t Tel 74 592 18373

Karambol i ran CITROEN super 1.3, le­tnik 1979, p rodam celega ali po del ih. In formaci je od 8. do 15. ure Avioser-vis, Lancovo 22, Radovl j ica 18375

Poceni p rodam vozen avto M A Z D A 1200, letnik 1969. Tel.. 47-033 ali 47-701

18375

126 P, letnik 1980, p rodam. Tel.: 40-246, Podreča 72, p. Mavč iče 18379

JUGO 45 A, letnik 1986, p rodam. Po-nudbe po tel 24 341 18381

Prodam VVARTBURG karavan, letnik 1979. Suha 51, Kranj 18383

AUDI 80 LS, letnik 1979, 83 000 km, p rodam Tel. 22-006 18385

Prodam Z 750, letnik 1983, prevoženih 25.000 km. Kalan, Zg. Senica 17, M e d ­vode 18387

Prodam SIMCO 1301 S, po del ih. Mo-tor ima 3.000 km po generalni . Čema-žar, Frankovo nas. 165, Škofja Loka

18391

Prodam Z 101, letnik oktober 1977, 75.000 km. Branko Dragan, Nova vas 27, Radovlj ica 18393

Prodam Z 750, karambol i ran, z novimi rezervnimi deli. Tel.: 78-336, popoldne

18394

126 P, letnik 1982, 36 000 km, vzdrže-van, p rodam. Pot na Jošta 33, Kranj

18398

Kranj

Prodam neregistr i ran, vozen 125 P, le­tnik 1976 ali po del ih. Tavčar, Drulovka 1, Kranj 18074

Zelo ugodno p rodam obnov l jeno Z 101 in 320 l itrsko zamrzovalno SKRINJO. T e l : 23-414 18076 Prodam FIAT 127 in avtomat ik star dva meseca Tel : 21-021 18109

Prodam R 4, obnovl jen, letnik 1976. Ogled popoldne Čahuk, Kidričeva 19, Kranj 17817

MOTOR za fiat 750 p rodam Hotema že, tel : 45-565 18180

Prodam FORD granado, letnik 1977, dobro ohranjeno in Z 750, letnik 1973 ali men jam za betonski mešalec. Pre-bačevo26 18182

Prodam 126 P, letnik 1980 Tel.: 70 176 18184

Prodam rogov PONY EKSPRES. Tel.: 46-008 18189

Prodam VISO II c lub, letnik 82, 49 000 km, cena 3,2 mio. T e l : 22-324 18191

Prodam OPEL KADETT, letnik 1982. malo vožen, garažiran Tel : 25-967

18192

Prodam Z 128, letnik 1985 in SPAČKA Renko, Hafnarjeva pot 21/a, Kranj

18193

GOLF, letnik 1980, ugodno p rodam Zupan, Gradnikova 3, Kranj 18194

Z 101, letnik 1978, p r o d a m po del ih. Vi l fan, Zg. Bitnje 61/a 18195

Prodam Z 750, letnik 1981, 35 000 km Andre j Šprajcar, Ju leta Gabrovška 43, P l a n i n a - K r a n j , t e l / 39-804 18197

i S T R O J N O

K L U Č A V N I

C A R S T V O

I Z D E L A V A K M E T I J S K E M E ­

H A N I Z A C I J E

D U Š A N J A G O D I C

64000 K R A N J C e s t a n a K l a n e c 37 T e l . : (064) 24 -416

Z i m a |e p r e d vrat i - p r a v o č a s n o si z a g o t o v i t e t r a k t o r s k e pr i ­k l j u č k e za o d m e t a v a n j e s n e g a S n e ž n e f r e z e za v s e t r a k t o r j e n a d 45 K S in t u d i t r a k t o r j e T o ­m o V i n k o v i č i z d e l u j e m o p o n a r o č i l u .

Prodam Z 101 GTL. letnik december 1985 Ogled v petek popo ldan in sobo to Holy. Delavska c 24. Kranj 18198 Ugodno p rodam R 4 Ivan Kaštrun, Nova vas 8, Preddvor 18200

Prodam LADO caravan, 16 000 km Tel 27 795 18208

U g o d n o p rodam Z 126 P. letnik no­vember 1985 Zapoge 13, Vodice 18209

Prodam dobro ohranjen osebni avto S U N B E A M 1300, prva registraci ja 1976 Janez Rotar, Ročevnica 6, Tržič, tel 50 819 18212

Prodam Z 750 Tel 79 991 18215

Prodam AUSTIN 1300 za 40 S M ali za men jam za Z 750 Je garažiran. dobro ohranjen, nove gume in pot reben le manjšega elektro popravi la Poleg dam še veliko rezervnih delov Slavko Kobal, Kropa 3/b, stanovanje 32 18226

Prodam fiat 125 P Sebenie 18, Tržič 18228

Prodam GOLF JL. letnik december 1979 Mavčiče 2/a, tel 40 204 18232

Poceni p rodam R 4 TL, letnik 1977 Mar ta Špik, Cesta 4 |uhja 23. Bistr ica Tržir 18235

Prodam lez|() F'HIKOl i< C) /.i osebni avto Tel 66 148 18283

ALPETOUR

H O T E L C R E I N A

ponovno vabi

na

ZABAVNE

VEČERE

vsak petek in soboto

v RESTAVRACIJI

od 20. do L ure

Zabaval vas bo

ansambel

SPEKTER P r e s e n e č e n j a

R e z e r v a c i j e 23-650

Ugodno p rodam tomos elektroni Andre j Brelih, Titova 18, Jesenice, •

84-414, po 20. uri

Ugodno in nujno prodam Z 750 lu*. tnik 1978. Pirnat. Radovlj ica, C 3 0 ^ va 6, tel. : 75-753 ali 38 561______l fL-

Prodam MOTOR MZ 250 TS, P J j j ^ vl jen Tel.: 79-742 Prodam 1 b ra Bistr ica

f iat 850, letnik 982, prevoženih 10.300 km, z e l ° r a ž j -ro ohranjen, pozimi nevozen, 9 . ^ n. Ivanka Malej , Polje 40, B o h i n j str ica '

Prodam Z 101, letnik 1978 in t o g

APN 6. Tel.: 38-733 lig Prodam Z 750, letnik 1979. Tel.: 2 6 - 6 ^

-——^i Ugodno prodam dobro ohranjen ^ Vinko Novak, tel. :79-707 ! 3 5 l

Prodam Z 101 super, letnik l 9 7 8 g 2 4 J bežnik. Zlato polje 8 — - ^

Prodam V W 1200, letnik 1976 K o ^

Na Logu 5, Tržič —r^ j j i

Prodam 126 P, letnik 1981, r e 9! s , t r 'Lo-do septembra 1988. Tel.: 75-7 Poldan -r rg*

Ugodno prodam JUGO 55, l e t n l k

l 8 2 5 5 Tel : 51 686, od 17. do 20. ^_^J^. Prodam Z 101, letnik 1976, d o b r o g

njen. Drulovka 41 _^—^-jtfl Prodam TRAKTOR IMT 540 in 2 # letnik 1975, registr iran do J u n l ' a

l 8 2 6 ' Lahovče 13, tel 42 669 ! Prodam J U G O 45, letnik 1985 M 3 ^ Dolenc, Predoslje 78

Poceni p rodam Z 750, letnik l 9 7 8 ^ Ijeva 11, č i rče ^Jjjl

Prodam Z 750, letnik 1977, regis t r #) do septembra 1988 Kranjc, U ^ " ^ ' ;

Prodam Z 101, letnik 1975, dobro o j j^ njeno, cena 80 S M Anđelko 5r?0 Proleterska 9, Tržič — ^ j Prodam Z 101 comfor t , letnik ^ j l Mavč iče 64, popo ldne _^-~-^t*i Prodam LADO 1600, letnik dece^ ! 1978 Sp Besnica 106, tel 40 67

.—"-JJjffl I V W 1200 J, dobro ohranjen, P r 0 ° ! Dare Toplak, Zg Bitnje 199. Ž a b n " ^

Prodam ZASTAVO 750, letnik 80 ^ Drakslar, Janeza Puharja 6, ' e

34 793

r a z n o p r o

Prodam črn PLAŠČ p e r z i j a n e r i ^ ci ja) za 6 S M Naslov v oglasne" 1

delku ^ S

1 %*i Prodam nove SMUCl comprex ^ j * 185 c m Tel : 39-404 J ^ j ! Prodam dve novi G U M I micheltj 1

radial 145 SR 14 Sp Besnica 1 3 6

l g | J '

' ^ AKVARIJ . 0.70 x 0,40 x 0,40 m, °Pf f l , I jen, deluje, ugodno prodam .a\t "™ ^ Prodam suha bukova DRVA v trah« Praše 30, Mavč iče Prodam GAJBICE Prebačevo 39 674 Prodam or iginal nemški kuper D l J « la i terbogen zapravlj ivček > 81 -441, int 2037, dopo ldan Prodam osebni avto Z 750, ^ " i f i r 1 000 kg betonskega ŽELEZA 1 u

0 l l m m ter 500 kosov m o d u l a r n e g 3

KA Ivan Korošec, Sp Gorje 1 5 3 / , i j j j

Prodam neškropl jena JABOL^ cjti 450 d in /kg in o d d a m mlade M " £ Oražem, Bled, Rimska 14, s

poldne - ^ 1 $ Prodam večjo kol ič ino b u k o v i X po 22 000 din Tel 39 202 ^ t

Prodam str ipe in zabavnike v s e ^ p < / kosti, dobro ohranjene, stare ' n ^f' Škofja Loka, tef 60 569 Prodam več mošk ih OBLEK za S'Q 0r postavo Škofja Loka. Hafnar je v ^ 91. tel 61 487 — ^ > < * ' Prodam krznen PLAŠČ lisica.

ohranjen za 50 S M Tel

Prodam krmi ln i KROMPIR, K° poi in domačo PROSENO KAŠO 13, tel 42 669

Prodam krmi lno PESO Zg Brn'k ^

Prod.im 4 nove ( .UMI tuje 45. cena 1.5 S M za kos m 2 z"* 1

Ml t iger 175 x 13. malo rabljem -M S M za kos Tel 28 647 Prodam malo rabl jeno lisić|0 J >p št 38 za 70 S M Tel 77 774 Prodam večjo kol ič ino k r m i l " * ' ' I hišni RAČUNALNIK phil ips 800 . Bobnar. Godešič 33/a, škof ja L° ^

Prodam KVADROVCE za » ' l o ^ ' ' KRAVI s te le tom Komenska i 10 p Komenda tel 061/841 &

i

P § I | K , 30. OKTOBRA 1987 M A L I O G L A S I , O S M R T N I C E .15. S T R A N @ ® E ® K y j © I E 3 ] G L A S

? a R K U C 0 Z a o s e b n i a v t o i n KOTEL nova W?f l 9 a n , a J e r n e ' N o v a k ' P i p a •C^_go/a, Šenčur 18382 T e ? d ^ J c

p r m s u h i h bukovih DRV 18389

< w SMUČI comprex-G-205, 15 % ^gjg^odam. Tel : 36-525 18390 8 r S r a ^ - . ? E U N A T E GLAVE Skokova ^I!!l!^e_____^^ 18396 S r , ? ! ! T L

R E N 0 l e , n i k 76. za 75 SM, A-028 J A K N ° - n e r c , št 42 Tel.:

& n £ . n « * S P - ' i t r s k i BOJLER in večjo « & f n ? ? C ' K o m e n d a ' t e l

p--~~l^ll_______ 18480 l K ^ f M U Č I elan, 175 cm z vezmi T B ™ ; i A , N f E « J E * t . 39 1/2 Kern, Zg ^ I f i ^ Ž a b m c j ) 18411 P L A § ^ u ? o d n o prodam nov ženski •z či«t« S t ' . 4^' temnejše modre barve 12 ur. 6 T e l : 8 2 4 8 6 ' o d 1 0 d o

p ^ p — - 18414 ali trrtT? V R a t a za peč stadler na olje most« J ° r , v o - mešalni ventil in ter-p ^ I J i l ^ O U 18418 145 inT d v e n o v i GUMI za Z 101, 12 x ter u<t;~ m p l e t n o , k o l° s polnovo gumo 'e Ivan /?nu6 ° V Č J E K 0 * E - č r n e ' n b e

tei -7i",?fbe|jak. Bled, Sebenjska 10, ^~~~^ZL___ 18448 7802RQm d v e CISTERNI, 1400 I. Tel.:

18460 c ^ a ^ 7 0 f 0 ~ P 0 V E Č E V A L N I K cro-^aloon 0H° r ' 24x36,6x6 in 6x9, Posod m POMIVALNI STROJ za dir, ci V 0 p a s stovella 3 jet za 60.000 za z r a* t r ! c n i KOMPRESOR trdbenik 8 atm n b r e z rezervoarja, tlak do lovžkl , » e n a 300.000 din. Adi Fink, Je-j^ !J l jadov| j ica 18467 SUkJV Š SUKNJIČ in 2 zimski Tel •)•> -»n8, s r e d n J o postavo, prodam.

18476 TOČii mi a p t a c , J e lokala prodajamo OSTAM r s P U L T - STOLE, MIZE IN čarna 6 0 B N I INVENTAR. Slašči-21-1 , n k ' T i t ° v trg 11, Kranj, tel.: Pr^ - - -____^__ 18477 - b0|r! 3 0 m , e sene stenske obloge B, tel 576q0

D o | enc, Kranj, Zevnikova pp~-~-_ll 36 va|no

a^ 1 5 v r e č A p N A , dvojno pomi­k i 90. ° i ' t o z 'evim odcejalnikom in p ^ ^ 9 0 _ T e l : 22-083, Jakop 18190 r0ce n Ti —— -Bitnje 5 S r o d a m KROMPIR za krmo. Sr

18402 Cen?a-rni^P E K0 bobrovec po ugodni p^-p-S l£2T503 ^ I l ^ E D L O B T ^ o T 251 Kranj.

35aii fekrica

Se J A R K I C E Golniška cesta 1,

' S o F T ' ^ K 0 ' križanko, staro 5 Bela i V 1 "menjam za BIKCA Sp p ^ ! L ^ 5 - V 18407 ia l 0 V o m . K R A yO, brejo ali menjam za

° Ahačič, Češnjevek 30, Cerklje 18423

S^P-531

'eto staro nemško OV-rodovnikom. Posavec 77,

18442 be'ig3^ KRAVO simentalko ali črno Krii„ -,e,|tev konec novembra. Komac ^že 7/j

18469 u o s t a [ T ^ ^ ° 1 5 0 k9 t e ž k e PRAŠIČE

na dom Posavec 123, Pod-: 70 379 17731

Hraj!?. KRAVO po izbiri. Rozman, P^^J^Jgj-061/627-161 17172 9ant

a,^ JELIČKO, težko 200 kg Ber P^r-^e^k 37, Cerklje 18176 r'k in ^ l |p^ecev staro ŽREB ICO no kl0 ° 'EBRE za kozolec. Pivka 3, Na

18202 mesece starega BIKCA za

"kol. Slap 13, Tržič, tel.: 18205

t*$t* n R A V 0 ' visoko brejo, ki bo Sm». ieiila m PEČ kuperbush. Jakob ^ i ^ b n o 70 18207 /"dam—~,—

27b p , e rnenskega KOZLA Tel.: r^-_____ 18225 I?'•: Ofii/J„ E L , C0'- D|-ejo 5,5 meseca. ^ ^ / J g j J Z 5 18229 Mken o^'emenskega MERJASCA, Pr^lggJ^jajd, Križe 81 18258 Sič 7 n

K R A v O s tretjim teletom. Mo~ Pro^^^snica^l 18265 k'0 re?r . B l K C A simentalca za nadalj ^ n j c i l 1 "kol, težkega 120 kg ^ J j ^ i i P i^eO 18268 5 -062 V e č JAGNJET za zakol. Tel.: ^ " n T ^ - T r - , 18270 ^ Brn;LP,RA^CKE, stare 12 tednov. ^ 1 1 L _ 18271 ^ i h l » K R A V 0 s dletom ali brez. An-^ ^ - - c ^ t e č e 9, Planica 18290 $j*k, p-V' b reje OVCE. Tel.: 50 926, i* °t na Bistriško planino 14, Tr-^ ^ - ^ 18316 ^ m 1 £ R A V ° t i k Pred telitvijo. Jože ^ ^ ^ Z g . G o r j e 18326

: * rodovnikom Preddvor 8 > f j> - -__^ 18356

8 ° l w A ^ r " "kol, težke 120 e K 10, Preddvor, tel : 45 525

18388

S r . ^ ^ M o v T i T T l T x 520 cm (2 ^957 460 cm (2 kosa). Tel. i>nT

18408 t*?n Drk,° 4 5 ' o d letnika 1982 dalje. ^ 7 7-3di , a k - Bled, Sebenjska 10,

k « . Kravo težko okoli 300 kg 18479

suhih bukovih DRV. Alojz rezje59 18482 >rn

S!?-T er" rOR za R 6, v dobrem sta • r ^ - ^ j g j j 35 404 18484

^ i j ^ k T s t O L C E K za hranjenje T > s J e l : 3 8 79n iAA«7 1848/ l i>0ST P i m GARSONJERO ali eno->C| P , S r . r A N ° V A N J E v Kranju ali oko

G a ^ . p o n u d b B na naslov: Marta ^ ^ s k a e ^ Kranj 18397

Smrekove deske 2,5, 7. 8 cm, debele, prvovrstne kupim Repnje 24, Vodice

1"8137 Kupim dvobobensko VITLO. Srečko Podobnik, tel 065/75 396 18234 Kupim zazidljivo PARCELO, staro hišo ali prostor za obrt v Škofji Loki ali bliž­nji okolici. Ponudbe pod: RESEN IN­TERESENT 18301 V okolici Kranja kupim nedograjeno H I Š O : Šifra: ČETRTA FAZA 18312 Kupim manjšo zazidljivo PARCELO v Radovljiški aii Tržiški občini. Tel.: 77-774 18317 Kupim PSA, dobrega čuvaja, starega do enega leta in pol (nemški "ovčar, kraški ovčar, šarplaninec). Tel.: 42-839, po 19. uri 18325 Kupim betonski MEŠALEC. Kranj, C. na Klanec 17/a, tel : 23-960, popoldne

18333 Termoakumulacijsko PEČ 2 — 2,5 KW, novejšo, kupim. Tel: 25-988 18380 Kupim suhe HRASTOVE PLOHE, de-beline 50 in 30 cm. Tel: 50-015 18490

Oddam PROSTORE 2 obrt, telefon, trofazni KRANJU

3 kakršnokoli tok Šifra. V

18262

i l a n o w a n j a

Oddam za dobo 7 mesecev kompletno opremljeno SOBO za dve osebi. Tel.: 61-436 18435 Trisobno STANOVANJE v Podlubniku v Škofji Loki prodam ali zamenjam za manjšo HIŠO v okolici Kranja oziroma za štirisobno stanovanje v Kranju, tudi s klasično kurjavo Tel : 62 309 18204 Zamenjam družbeno dvoinpolsobno komfortno stanovanje v Ljubljani (Ši­ška) za enakovredno na območju Ra-dovljice. Tel: 061/575-772 18223 Nujno najamem STANOVANJE ali garsonjero na Gorenjskem. Ponudbe: BLED Z OKOLICO 18282 Iščem SOBO ali garsonjero v Kranju ali okolici. Kličite po tel.: 26-555, od 6. do 10. ure 18307

l i a n . o p r e m a

Prodam KAVČ in 2 FOTELJA, staro 3 mesece, ohranjeno kot novo. Cena 55 SM. Milovan Poplašen, Mošnje 54, Podvin pri Radovljici 18406 Prodam 37-708

rabljen HLADILNIK. Tel.: 18413

Prodam JEDILNI KOT in dve kuhinjski MIZI. Nakovec, Stara Loka 66, Škofja Loka 18430 Prodam rabljeno SPALNICO po ugod­ni ceni. Želeška c. 9, Bled 18455 Prodam dve termoakumulacijski PEČI (3 in 2.5 kW). Branko Krivec, Skladiš­čen 3, Jesenice 18456 Kuperbush štedilnik in ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) ugodno prodam. Hrastje 65, tel : 38-026 18459 Prodam enoetažno PEČ za centralno kurjavo (novo), betonske stebre za ko­zolec, osebni avto VW 1200, letnik 1976 in KUPIM SENO Adergas 27, tel.: 42-332 18486 Ugodno prodam nov kuperbush "štT DILNIK. Tel.: 27-119 18491 ŠTEDILNIK gorenje, 2 plin, 2 elektrika, črno-bel TV gorenje in SESALEC, vse staro 3 leta, prodam. Tel.: 39-129

18152 Sedežno garnituro ugodno prodam. Tel* 21 839, po 20. uri 18.156 Prodam malo rabljen 80-litrski BOJ­LER. Kranj, Štirnova 10 18222 Ugodno prodam 2 trajnožareči PEČI kuperbush. Tel:40-359 18224 Ugodno prodam otroško sobo (belo-oranžno) z dvema ležiščema in kabi net z enim ležiščem. Tel.: 22-463 18233 Prodam dve kotn i SEDEŽNI GARNI-TURI.Tel: 39-297, ves dan 18252 Prodam PRALNI STROJ in kombiniran ŠTEDILNIK gorenje Mulalič, Jeseni-ce, Titova 62, tel: 81-410 18254 Zelo ugodno prodam novo termoaku­mulacijsko PEČ, 3 KW. Jelenčeva 39, Kranj 18279 Ugodno prodam HLADILNIK, dim. 107 x 50 cm. Franc Leskošek, Gradnikova 69, Radovljica ali po tel.: 26-692 do 14. ure 18288 Ugodno prodam malo rabljen elektri čni »ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika) Tel.: 27-221 18294 Poceni prodam OMARE za dnevno so-bo in KAVČ Tel : 39 080 18331 Poceni prodam 80-litrski BOJLER Tel : 23 723, po 15. uri 18332 Prodam KAVČ, 2 fotelja, pralni stroj gorenje in električni štedilnik. Infor­macije po tel : 75-778 od 13. do 15 ure

18367 Ugodno prodam nov kuperbush, rjave barve in ČISTILEC NA PARO (100 gra di) Jože Ziherl, Virmaše 123, Škofja Loka, tel : 61 465, vsak delavnik dopol­dan 18369 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in električni RADIA­TOR 2,5 KW. Franjo Rolk, Dežmanova 3, Lesce 18374 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW, rabljena eno sezono. Kalan, Gore nja vas 61, Reteče, Škofja Loka 18386

p o i e s l l

Opremljen GOSTINSKI LOKAL v Pod korenu oddam Pogoj predplačilo Tel 88 180 konec

18494 Katarina, vas Belo. Prodam p o č e l o 1550 m , čebelnjak, voda in elektrika. Informacije po tel 064/21 010, popol dan 18186 Iščem garažo na območju Planina--Huje —Primskovo Lahko tudi smo čez zimo Plačam vnaprej Tel : 37 040

18231 V Kranju ali okolici vzamem v najem manjši HLEV Tel : 24 363, dopoldan

18244

Zamenjam polovico HIŠE z vrtom v Kranju za garsonjero ali enosobno sta novanje v-Kranju ali okolici Cankar, Zl polje 8, Kranj . 18341 Prodam TRAVNIK v bližini Cerkelj. Po­nudba pod: 1 ha 18361 GARAŽO vzamem v najem za več let na Planini. Dobro plačilo. Kličite po tel 22-159 18400

z a p o i l l t v e

Iščem honorarno zaposlitev v gostin­stvu Šifra: Takoj 18174 Iščemo KV kuharja. Tel.: 24-134 od 10. do 15 ure - 18201 Takoj zaposlim ŠIVILJO ali DELAVKO za šivanje v konfekciji. Takoj zaposlim tudi ŽENSKO ZA POSPRAVLJANJE, 4 ure dnevno. Tel: 45-316 18203 Iščemo mlajšo upokojenko za pomoč v kuhinji v dopoldanskem času. Tel.: 75-504, Radovljica 18214 Sprejmem delo na domu (sestavljanje raznih delov ali podobno). Naslov v oglasnem oddelku 18230 Na Bledu oddam delo na domu. Po­nudbo pod: ENOSTAVNO ŠIVANJE

18377

i z g u b l j e n o

V sredo, 21. oktobra 1987 sem izgubila dva zlata obeska na poti od Globusa do Dobrega polja 8 pri Brezjah. Pošte­nega najditelja čaka nagrada. Tel.: 79-071 18219

Gostišče Draga prireja vsako soboto PLES Začetek 31 oktobra, ob 20 uri Igra harmonikaš Andrej Pivk. Vabljeni!

18438

Čiščenje in popravila termoakumula-cijskih PEČI Kodrič, tel : 40-684 16827

IZDELOVALCI DEKORATIVNIH IZDEL KOV IZ LESA: želite oplemenititi svoje izdslks^ IzVajsm rcprcdukOsje* turisti­čnih in drugih motivov na les (tudi za­ščitnih znakov in napisov DO, raznih društev ter drugih organizacij). Repro­dukcije izvajam po metodi FOTO VŽI -GANJA, kar omogoča boljšo kvalfteto, serijsko izvedbo in ekonomsko ceno. Po enaki metodi izdelujem tudi izvirne portrete. Te. 75-712 17362

SNEGOBRANE iz kromaste pločevine izdelujemo in montiramo. Tel.: 28-414 ali 061/268-797 17999 VODOVODNO INSTALACIJO NA NO-VI HIŠI , kot tudi predelave (popravila), vam naredi obrtnik. Tel.: 28-427 18188 Dnevno sveža JAJCA in KOKOŠI za zakol, po naročilu tudi zaklane dobite pri Bajdu, Križe 81 18257 Po ugodni ceni OBLAGAM marmor in keramične ploščice. V zimskem času prevzamem notranja dela. Ponudbe pod šifro: KVALITETNO 18335 Ž A G A M drva na vašem domu. Pokliči­te in naročite. Tel.: 37-213 18342 Izvajam JUBISOL sistem, toplotno za­ščito fasad. Tel: 39-552 1 18395

O S T A L O

Z dvorišča nam je bil že drugič odne šen KOMAT. Prvič je bil najden v Ko­kri. Zakaj tako početje? Predoslje 21, Kranj 18422 GARAŽO na Zlatem polju, Kidričeva 36, zamenjam za garažo na Planini. Tel. 22-159, od 7. do 15. ure 18309,

Kmetje in vrtičkarji iz okolice Lesc po­zor! Kdor želi napraviti ali izboljšati ze­lenjavni vrt, lahko dobi večjo količino lepe ZEMLJE iz zelenjavnega vrta brezplačno. Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce 18170

Ima mogoče kdo za prodat ali za po­sodit vadnico ruskega jezika za 1. in 2. razred? Lepo prosim, če se javite Do­lenc, tel : 27-936

Z A H V A L A

Ob boleči i zgub i dragega moža, očeta, svaka , s t r i ca

J O Ž E F A R O B I Č A

se i skreno zahva l ju j emo v sem so rodn ikom, sosedom, pr i jate­l j em i n znancem za pomoč v težkih u rah , za podarjeno cvetje, izrečeno in p isno sožalje i n denarno pomoč. H v a l a društvu za pomoč duševno p r i z ade t im za dar . Najlepša hva la dr. Robiču za večletno zdravl jenje , dr. Ažmanu za oprav l jene operaci je i n preglede, m e d i c i n s k e m u osebju bolnišnice Jesen ice — K i r u r g i j a , višji m e d i c i n s k i sestr i M i j i B u r k e l c i n patronažni sestr i K a t i za lajšanje bolečin in pomoč n a domu, pevcem Društva V i l i Vodopivec za zapete žalostinke, g. župniku z a obred, praporščakom in gas i l cem za spremstvo n a zadn j i pot i , tov. Tončku Mer te l j za pos lov i ln i govor i n vsem, k i ste ga

sp r em i l i n a zadnj i pot i i n n a m k a k o r k o l i pomaga l i .

Ž a l u j o č i : ž e n a S l a v i c a , s i n o v a M a r j a n i n J o ž e , b r a t a C i r i l

i n A n d r e j z d r u ž i n a m i i n o s t a l o s o r o d s t v o

n a j d e n o

Najdeno je bilo moško športno KOLO, modre barve v okolici Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 18269

P O I N A N I T V A

Intelektualec — Gorenjec, v četrti ži­vljenjski dobi, vesele narave, delni in­valid, želi spoznati ustrezno partneri­co. Prednost ima voznica. Ponudbe pod: K MORJU 18337

P P I P E P I T V I

DISKO! 4. a ekonomske šole vabi na DISKO PLESE vsako soboto ob 19. uri v Šenčurju. Do 19.30 vstop prost. 31. oktobra tekmovanje v disko plesih. 1. NAGRADA TORTA! 18392

Z A H V A L A

Ne, jaz nočem še umreti, saj še sije zlato sonce, saj mladost me drzna spremlja, * saj so cilji še pred mano, ne, jaz nočem še umreti:

(S. Kosovel) V 20. letu nas je mnogo prezgodaj zapust i la l jubljena hčerka, sestra, vnuk in j a , nečakinja i n sestrična

O L G A K O N Č A N i z C e r k e l j

Iskreno se zahval jujemo sorodn ikom, dobr im sosedom, pri jate l jem in znancem, k i ste n a m v težkih t r enutk ih stal i ob strani , nam i z r ek l i ustno al i p isno sožalje a l i drugače sočustvovali z nami i n njen preran i grob zasul i s cvetjem. Iskrena hvala ko lekt i vu delovne skupnost i skupn ih služb podjetja za P T T promet K r a n j i n tov. Nevenu Šoiču za besede slovesa ob odprtem grobu, OŠ Davor in Jenko iz Cerke l j , posebno še tov. C i r i l u Mrgo le tu , S i l v i n i m sodelavkam, M a r i j i n i m in Po l on in im sošolcem ter U T O K - K a m n i k . Prisrčna hvala c e rk l j ansk im pevcem ter Damjanu Močniku za poslovi lne besede. Posebno še prečastiti duhovščini za lepo opravl jen pogrebni obred. Vsem, k i ste nam na kakršenkoli način pomagal i , j i daroval i vence, to l iko lepega cvetja in jo v tako ve l i kem številu pospremi l i na nje­

n i zadnj i pot i , še enkrat i sk rena hvala. Ž a l u j o č i : a t i I v a n , m a m i O l g a , s e s t r e S i l v a , M a r i j a , P o l o n a

C e r k l j e , 5. o k t o b r a 1987

Z A H V A L A O b boleči i zgubi našega dragega

F R A N C A O K O R N A se i skreno zahva l ju j emo v s em so rodn ikom, pr i j a te l j em i n znancem za izrečena sožalja i n darovano cvetje ter pevcem iz K o k r i c e za zapete žalostinke i n pos lov i ln i govor i n g. župniku za lepo oprav l j en pogrebni obred. H v a l a vsem, k i ste ga v tako

v e l i k e m številu pospremi l i n a njegovi zadn j i pot i .

Ž a l u j o č i : ž e n a I v a n k a i n s e s t r i T o n č k a i n D r a g i c a

K r a n j , 24 . o k t o b r a 1987

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapus t i l naš sodelavec iz tovarne Av t opnevma t i k e — de lovna enota K o n f e k c i j a

B R A N K O A T A N A S O V r o j . 1958

Pogreb p o k o j n i k a je b i l v njegovem domačem k r a j u v P r e s k i , občina Kočani v M a k e d o n i j i .

S i n d i k a l n a o r g a n i z a c i j a » S a v a K r a n j «

Z A H V A L A

Odšel je od nas naš dobr i ata

J O Ž E Ž U Ž E K

Ob žalostnem slovesu n i smo b i l i sami . V v e l i k em števi­lu ste nas vdano spreml ja l i sorodn ik i , sosedje, nekda­nj i sodelavci , pr i jate l j i i n znanc i , g. župnik i n pevci . V s e m i n v s a k e m u posebej prisrčna hva la . Hvaležni smo v a m tudi za prelepo cvetje, i zraze sožalja i n tolaž­bo. I sk rena hva la dr. Kose l ju i n sestr i M a r i j i , U K C In­st i tut G o l n i k za večletno zdravl jenje. D rag i ata, T i pa

boš osta l za vedno globoko v src ih nas vseh Tvo j ih .

O s t a l n a m b o l e p s p o m i n n a v s e .

K r a n j , d n e 2 8 . o k t o b r a 1 9 8 7

Z A H V A L A

Ob boleči i zgub i našega dragega moža, očeta, starega očeta i n b r a t a

A N T O N A

Z A V R L A u p o k o j e n c a i z Č i r č

se i sk reno zahva l ju jemo v s em so rodn ikom, sosedom, pr i jate­l j em, n jegov im bivšim sode lavcem Goren j skega t i ska , sode­l avcem P l a n i k e i n I skre C o m m e r c a K r a n j , z a vses t ransko po­moč i n podar jeno cvetje ter v sem, k i ste ga posp remi l i n a njegovi zadnj i pot i . Posebna zahva la dr. K a n d a r e j u ter sose­du M i r u Koželju za nesebično i n vses t ransko pomoč p r i v s eh op rav i l i h , zd ravs t venemu osebju bolnišnice G o l n i k odd. 400 za pozornost i n lajšanje bolečin v njegovih težkih t r e n u t k i h , pevcem za zapete žalostinke i n g. župniku za pogrebni obred.

Prisrčna hva l a v s em za ustno i n p isno izraženo sožalje!

V S I N J E G O V I

V S P O M I N

2 8 . o k t o b r a j e m i n i l o

ž a l o s t n o l e t o , o d k a r m e j e

z a p u s t i l d r a g i m o ž

MATEVŽ KRT

H v a l a v s e m , k i s e g a s p o m i n j a j o i n o b i s k u j e j o

n j e g o v g r o b .

Ž e n a M a r i j a

Z A H V A L A

Ob smr t i drage mame, stare mame in prababice

M A G D A L E N E

L U I N

se zahval ju jemo pr i ja te l jem i n n j en im sostanovalcem v b l oku za izrečeno sožalje i n darovano cvetje. Posebej se zahval ju jemo K O Z B N O V Vodovodni stolp i n tov. Z d e n k i R e n k o za poslovi lne besede na grobu ter pev­s k e m u zboru Društva upokojencev K r a n j za zapete ža­lost inke. Z a skrbno nego v zadn j ih mesec ih njenega ži­vl jenja se zahval ju jemo de lavcem D o m a upokojencev

Kra r i j .

V S I N J E N I

N O V I C E I N D O G O D K I

P o s o d b i V i š j e g a s o d i š č a v L j u b l j a n i

Za trojico malenkostno milejše kazni G L A S O V A A N K E T A

Kranj, 28. oktobra — Znani preddvorski roparji, ki jih je kranjsko Temeljno sodišče aprila obsodilo za vrsto poštnih in bančnih ropov, so se pritožili na Višje sodišče v Ljubljani. To je večidel ovrglo pri­tožbe, za dve pa odiočiio, da sta utemeljeni. Prvo obtoženima Darku škodi in Ivanu Micku sicer ne uide 15 in 11 let zapora, medtem ko so ostali trojki, Zadnikarju, Knollu in Tičarju, za malenkost omilili kazni.

V r s t o pritožb je višja i n s t anca z a v r n i l a kot neutemel jene . Pač p a je presodi lo , d a zagovorn ik prvoobtoženega utemel jeno spodb i ja sodbo v zvez i s p r v i m r opom n a P l a n i n i l e ta 1982 in p o s k u s o m v l omne ta tv ine v Por­torožu l ansko poletje. Sodišče v K r a n j u je namreč D a r k a Škodo spozna lo za k r i v e ga tud i teh dveh k a z n i v i h de janj . V emo , da so obtožence našim p r eda l i av­s t r i j s k i o rgan i . V pos t opku za iz­ročitev obdolžencev i n obsojen­cev p a v našem k a z e n s k e m pra­v u vel jajo določila pogodbe med Jugos lav i j o i n Avs t r i j o , k i p rav i ­

jo, d a se sme izročena oseba k a ­zensko preganjat i le za k a z n i v a de janja , za ka te ra je b i l a izroči­tev dovol jena. O m e n j e n i dve k a z n i v i de janj i so o d k r i l i šele po tem, ko je do izročitve že p r i ­šlo i n j u v prošnji za izročitev n i .

Višje sodišče je zav rn i l o tud i sodbo za zadn j i rop četverice n a P l a n i n i , ko je S k o d a s puško raz­s t re l i l okno bančne pos lova ln ice . Teme l jno sodišče v K r a n j u j i h je obsodi lo po najstrožji kva l i f i ­kac i j i kot d a je šlo za de janje ro­parske tolpe. Višje sodišče pa te­ga n i sprejelo kot dejanje s k u p i ­ne v kazensko p r a v n e m s m i s l u ,

ka j t i s to r i l ca kazn i v ega de janja s ta le dva , dva pa sta j i m a b i l a le pomočnika, torej udeleženca i n ne s tor i l ca .

Z a v r n i l n i sodbi Višjega sodiš­če v L jub l j an i s icer n i s t a vp l i v a l i na enotno kazen prvoobtoženih, saj gre D a r k u Škodi k l jub t emu 15, I vanu M i k c u pa 11 let zapo­ra . Pač p a so določili milejše k a ­zn i za zadn j i rop, k a r je za s k u ­paj eno leto ublažilo k a z n i os ta l i t ro j i c i . Po razsodb i Višjega so­dišča, k i je pravnomočna od 5. ok tobra , je Peter Z a d n i k a r na­mesto n a 6 let obsojen n a 5 let i n 8 mesecev zapora , B o r u t K n o l l namesto na 6, n a 5 let i n po l , Urošu Tičarju pa gre namesto d v eh let leto i n 10 mesecev zapo­ra . T ro j i c i , k i že pres ta ja kazen , s ta se zdaj pridružila še Tičar i n K n o l l , k i s ta b i l a doslej v pr ipo­r u .

Špecerija odprla novo trgovino v Zasipu — To l iko­krat obljubljena in v srednjeročnih i n le tnih načrtih radovljiške občine zapisana živilska trgovina v Zas i ­pu zdaj končno stoji. D a so s i krajani močno želeli večjo in sodobnejšo samopostrežnice, pove že to, ko ­l iko se j ih je zbralo ob slovesnem odprtju v sredo do­poldne in kako nasmejani so b i l i nj ihovi obrazi (kljub vedno zasoljenim cenam) v novih prostorih. Trgovino je v manj kot pol leta zgradilo obrtno i n gradbeno podjetje Grad Bled . Stala je 300 mili jonov dinarjev, denar pa je zagotovila Špecerija s pomočjo interne banke so/da A B C Pomurka . V novi trgovini, k i ima 150 kvadratnih metrov prodajne površine, bo­do kupoval i krajani Zasipa, Podhoma, Sebenj i n i z de la B leda i n bo imela, kot predvidevajo v delovni organizacij i približno 30 mili jonov dinarjev prometa na mesec. Špecerija ima skupno 33 trgovin, med n j i ­m i tudi več tak ih , k i bi j i h bi lo treba obnoviti oziro­ma zgradit i na novo. Gre za trgovine v R ibnem, Ljubnem, na Rečici, Lancovem, Srednji Dobravi... — C. Zaplotnik

Komemoracije ob dnevu mrtvih Kranj , petek, 30. oktobra •*» T rbo j e ob 9.30 p r i s p o m e n i k u p a d l i h v vaškem p a r k u ; — B e s n i c a ob 16.30 p r i s p o m e n i ­k u n a pokopališču v Zg . B e s n i c i ; — V i s o k o ob 17.30 p r i c e n t r a l n e m s p o m e n i k u n a V i s o k e m ; — P r e d d v o r ob 16.15 p r i o s r e d n j e m s p o m e n i k u N O - v v P r e d d v o r u (p r i s t a r i šo­l i ) ; — B r i t o f - P r e d o s l j e ob 13. u r i n a pokopališču v P r e -dos l j ah ; .— B i t n j e ob 10. u r i p r i v r t cu B r a t o v V i l f a n v Zg . B i t n j a h ; — V o d o v o d n i s to lp ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u p r i Šorli jevem »mlinu; — J e z e r s k o ob 18. u r i p r i s p o m e n i k u p a d l i h borcev na J e z e r s k e m ; — B e l a ob 17. u r i p r i o s r ed -n i e m S D o m e n i k u n a Z g o r n j i B e l i .

Sobota, 31. oktobra — Dup l j e ob 16. u r i p r i s p o m e n i k u p r i o s n o v n i šoli v D u p l j a h ;

Nede l j a , 1. n o v e m b r a — N a k l o ©b 10. u r i p r i s p o m e n i k u p r i v r t c u v N a k l e m ; — Šenčur ob 11. u r i p r i c e n t r a l n e m s p o m e n i k u n a pokopališču v Šenčurju; — Žabnica ob 9. u r i p r i s p o m e n i k u N O V v Žabnici; — G o r i c e ob, 10. u r i p r i c e n t r a l n e m s p o m e n i k u N O B v G o r i c a h ; — K o k r i c a ob 10. u r i n a pokopališču na K o k r i c i ; — Podbrez j e ob 10. u r i p r i c e n t r a l n e m s p o m e n i k u N O B v P o d b r e z j a h ; — B r n i k i ob 10. u r i n a pokopališču n a S p . B r n i k u ; — V e l e s o . o ob 9. u r i n a pokopališču n a T r a t i ; — C e r k l j e ob 11. u r i p r i c e n ­t r a l n e m s p o m e n i k u v C e r k l j a h ; — K o k r a ob 8.30 n a po­kopališču ob grobišču borcev i n ta lcev ; — B i t n j e ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u p r i m l i n u »Rdeča pot.« R a d o v l j i c a , petek, 30. o k t o b r a — R a d o v l j i c a ob 15.15 v g r a j s k e m v r t u v R a d o v l j i c i p r i s p o m e n i k u N O B ; — L i p n i -c a ob 11. u r i p r i o s n o v n i šoli v L i p n i c i ; — K a m n a go r i c a ob 15.15 v K a m n i g o r i c i ; — K r o p a ob 15.30 p r i s p o m e n i k u n a križišču p r i K r o p i ; S r e d n j a D o b r a v a ob 16. u r i p r i spo­m e n i k u S t a n e t a Žagarja n a pokopališču n a S r e d n j i D o ­b r a v i ; — Lesce ob 16. u r i p r i c e n t r a l n e m s p o m e n i k u v L e s c a h ;

o o u u i a , 31. o k t o b r a — G o r e l j e k ob 11. u r i n a grobišču p a d l i h borcev 3. ba ta l j ona Prešernove b r i gade n a G o r e l j -k u ; — Ovsiše ob 16.30 p r i s p o m e n i k u p a d l i h n a Ovsišah. Nede l j a , 1. n o v e m b r a , — Begun j e , o s r edn ja svečanost bo ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u p a d l i m t a l c em v D r a g i , ob 11. u r i p a v graščinskem v r t u ; — Mošnje ob 8. u r i p r i s p o m e n i k u p a d l i m v Mošnjah; — B o h i n j s k a B e l a ob 9. u r i ; — G o r j e ob 9. u r i ; — R i b n o ob 9. u r i ; — P l e d ob 10. u r i n a p a r t i ­z a n s k e m pokopališču n a B l e d u ; — B o h i n j s k a B i s t r i c a ob 10. u r i ; — K r o p a ob 15. u r i p r i s p o m e n i k u N O B v K r o p i — Brez j e ob 15. u r i na B r e z j a h . Tržič, pe tek , 30. o k t o b r a — Cegelše ob 11.45 p r i s p o m e n i ­k u n a Čegelšah. Sobo ta , 31. o k t o b r a — B i s t r i c a ob 16.30 p r i s p o m i n s k i p l o ­šči v B i s t r i c i ; — Pod l jube l j ob 16.30 p r i s p o m i n s k i plošči v P o d l j u b e l j u ; — J e l e n d o l ob 17. u r i p r i s p o m i n s k i plošči v J e l e n d o l u . Nede l j a , 1. n o v e m b r a — Kr i že ob 8.30 p r i s p o m i n s k i h obeležjih v K r i z a h ; — Leše ob 9. u r i p r i s p o m e n i k u p a d ­l i m v Lešah; — Tržič ob 10. u r i na grobišču borcev v Trž i ­ču; — K o v o r ob 10. u r i p r i s p o m e n i k u v K o v o r j u ; — B r e z ­j e p r i Tržiču ob 10. u r i p r i s p o m i n s k i plošči; — L o m ob 15. u r i p r i s p o m i n s k i plošči v L o m u . Z i r i — O s r e d n j a k o m e m o r a c i j a bo p r ed s p o m e n i k o m p a d l i m n a pokopališču n a Dobračevi v nedel jo , 1. n o v e m ­b r a ob 9. u r i . Škofja L o k a , petek, 30. o k t o b r a — ob 10. u r i v R o v t u n a d Lušo; — ob 11. u r i v N o v i O s e h c i ; — ob 15. u r i n a H o t a -v l j ah . Sobo ta , 31. o k t o b r a — ob 16. u r i p r ed d o m o m Z Z B N O V v Škofji L o k i Nede l j a , 1. n o v e m b r a — ob 9. u r i n a T r e b i j i ; — ob 9.30 v Dražgošah; — ob 10. u r i p r i Sv . D u h u ; — ob 10.30 n a G o -dešiču

Varčnost še nima veljave Kranj, 27. oktobra — J u t r i bo svetovni d a n

varčevanja. P o m e n tega dne je v s e s t r ansk i , n i ­k a k o r povezan le z d enar j em. Varčevanje v najširšem pomenu besede je odločujoč razvoj­n i e l ement družbe i n zaobsega vse, od klasične­ga pomena varčevanja p r i denar ju , do surov in , energi je , zdravega oko l ja , dragocenega časa. V najširšem pomenu besede torej l ahko varčuje vsak in si jajno b i bi lo , če b i b i lo t emu res.

K a j m i s l i j o o v a r č e v a n j u l j u d j e .

T o l e s o n a m p o v e d a l i .

Justina Globočnik iz Radovljice: »Še vedno imajo mars i k j e varčne­ga človeka za neumne­ga, k a r n i nič čudnega, saj zaprav l j i vec večkrat bol je preživi ko t var-čnež. S m o tud i nevošč :

I j ivi , če kdo kaj us t va r i . To je s tara človekova slabost. Zase m i s l i m , d a s e m varčna. Hišo de la­

mo i n varčnost je z a rad i tega po t rebna . V s a k d i n a r zap rav imo za g radben i ma t e r i a l , r a zen tega p a se življenje draži, o troc i se šolajo i n za vse je t r eba denar . V Jugos l a v i j i se ne ponaša­mo povsod enako varčno. T a m , k jer b i na jman j sme l i , še vedno p re t i r ano zapravl ja jo . R a d i i m a m o pros lave , k i p a stanejo. Sedaj j i h je ved­no man j , v endar b i k l jub t e m u nekate re man j p o m e m b n e še l a h k o opustili.«

J a k o b Šolar iz L jubne -ga : »Vsi zanes l j i vo še ne varčujejo. To počno p r edvsem t i s t i , k i so v to p r i m o r a n i . Varčevati p a b i m o r a l i v s i , od prvega do zadnjega, saj so po­stale mnoge države za­r a d i varčevanja bogate. P r i nas p rav imo , d a n a m gre slabo, p a gost i l ­ne n iso n i k d a r p razne ,

p a tud i drugje l judje zaprav l ja jo . Še sreča, d a i m a m o še to l iko , k e r ga t ako k r a s i m o . Ime l i b i l a h k o v e l i ko več. Zg lede i m a m o . P r a v daleč še pog ledat i n i t reba . I m a m se z a varčnega člove­k a . Če ne b i b i l , b i težko brez posebn ih poso j i l z g r a d i l hišo i n s s t ro j i o p r e m i l kmet i j o . Danes m i je žal, d a n i s e m b i l p r i na j eman ju poso j i l hrabrejši, saj je t i s t i , k i je name ja l poso j i la , sa­

mo dob i va l . S e m p a tak, da i m a m raje nov stroj kot na rjpnar «

Darko Mihelič z Bleda: »Varčuje t is t i , k i nima, kdor pa kaj ima , takoj

. zaprav i . K a r rabiš, mo­raš k u p i t i , potlej pa ti že bore ma lo ostane. Ce pre t i rano varčuješ, si na slabšem i n to ljudje ve­do. M a r s i k j e se obnaša­mo varčno, celo pretira­no, drugje pa ne. Mars j ; kaj se sliši o tem ali

onem. Varčevanje b i učinkovalo, če bi ga vsi spoštovali, brez iz jeme. S a m varčujem, in to n a m e n s k o , p r edvsem za rad i tega, ke r tako la­žje p r i d e m do posojila.«

M a r i j a Jurkovič iz dovl j ice : »Ljudje varču­jejo, k o l i k o r pač morejo-P r e d v s e m razmišljajo, kaj se bolj splača: aH varčevati denar, kar je odv isno od bančnih po­gojev, a l i p a denar, čim prej pre top i t i v dobrine. Zase m i s l i m , da sem varčna, d a z n a m p r f v

oceni t i , k a m vložim de­nar , k o l i k o i n kda j . K o t družba pa se bomo mo­r a l i glede varčnosti spametovat i . N a dolgovez­n i h se jah zaprav l j amo dragocen i čas, o varče­v a n j u dolgo i n n a široko govor imo i n pišemd ponav l j amo, p r e m a k n e p a se ne kaj prida.«

& ^ f j j i j h i A n t o n M r a k iz Hrastij:

»Na splošno ljudje var­čujejo, v endar premalo-Če želiš kaj imeti , moraš varčevati. Ne p r i denar ju , ampak t u * z d r u g i m i rečmi. Dena j a se danes ne sp la c * ime t i , saj je donosnej takoj kaj kup i t i . Česa danes ne kupiš, je juf£ l ahko že ve l iko drazj«;

Bo l j b i m o r a l i varčevati p r i energ i j i , p r i P i t n i vod i , p r i obde lova ln i zeml j i , k i jo poz idujem 0 ' j potem pa ta rnamo , da jo je premalo . S tem o**, l amo s a m i seb i v e l i ko škodo.«

j . Košnje* < S l i k e : F. Pen

N a t o r k o v e m z a s e d a n j u z v e z n e g a o d b o r a z a p r o s l a v o d n e v a

m l a d o s t i s o s k l e n i l i ;

Š t a f e t a b o z a č e l a p o t i z V o j v o d i n e I

Beograd, 27. oktobra — Delovna skupina in sekretariat zveznega odbora morajo v sodelovanju * pokrajinsko konferenco Z S M Vojvodine do 10. novembra pripraviti predlog praznovanja P r a jj ka mladih. O predlogu bodo razpravljali v republiških in pokrajinskih konferencah ZSM, kot tU v organizacijah Z S M v J L A in drugih družbenih organizacijah - kolektivnih članicah Razprava naj bi se končala do konca novembra, tako da bo za pripravo in organizacijo dne mladosti ostalo dovolj časa. _ p »

Zvezni odbor je brez razprave sprejel poročilo o letošnjem praznovanju dneva mladosti- \ . g

govarjali so se tudi o finančnem poročilu letošnje proslave, za katero so porabili 178.394 miliju^ dinarjev, vsota pa še ni dokončna.

N E S R E Č E

U m r l v b o l n i š n i c i

L j u b l j a n a , 27. o k t o b r a — V l j u ­b l j a n s k e m K l in i čnem c e n t r u j e u m r l 6 3 - l e t n i M a r t i n Štanc i z L j u ­b l j a n e . V začetku o k t o b r a se j e p o ­nesreči l p r i z n a n c u v Z a b r e z n i c i ,

k o j e v krošnjo l i p e p r i t r j e v a l r a d i ­o a m a t e r s k o a n t e n o . Z v e z a l j e dve l e s t v i i n se p o v z p e l 12 m e t r o v v i s o ­k o v krošnjo, p r i t e m p a p a d e l i n se h u d o r a n i l .

U m r l p o d t r a k t o r j e m

P o d p o r e z e n , 28. o k t o b r a — Z j u ­t ra j so n a m a k a d a m s k i c e s t i s k o z i P o d p o r e z e n našli m r t v e g a A l o j z a K o s a , 3 5 - l e t n e g a k m e t a i z te v a s i

n a k o n c u Selške d o l i n e . P ° n e jjt/| se j e b i l d a n p o p r e j , k o j e s U" 8 jjr j e m p e l j a l p o s t r m e m k l a n c ^ f n a d o m a m u j e m o t o r začel P f i n z d r s n i l j e n a z a j , p o t e m P a j , ^ drseča p r i k o l i c a začela vleči P «j bočju. T r a k t o r j e trčil v drevo. ^ p r e l o m i l n a dvo je . K o s a je Pr

v f v r g l o p o d e n j i n ga s t i s n i l o ° V čno k l j u k o p r i k o l i c e . Zo r

f lj<f d o m n e v a , d a j e b i l ponesreče^-. r a d i u d a r c a n a g l a v i t a k o j *.

/ O Ljubljanska banka Temeljna banka ^ Gorenjski

Mi s m o sprejeli bančni

bonHon. Če ga bodo še drugi bo reševanje denarnih zadev v banki postalo prav prijetno opravi lo.

BAMsNLBONj ON N a r e d i m ^

v s i s k u p a j

t r i k o r a k e

n a p r e j . R e š i ­

t e v j e

p r e p r o s t a .

3 = 2 + 1

P o č a k a m

d v a k o r a k a

z a o b č a n o m ,

k i r e š u j e

d e n a r n e

z a d e v e , s

t e m p a s r n ?

š l i t r i n a p r e j

— j a z .

o b č a n i i « 1

b a n č n i

d e l a v e c

i