1

dr. Marjana Sijanec ZavrlGradbeni inštitut ZRMK

Trajnostna gradnjaTrajnostna gradnjaAktualni izzivi v SlovenijiAktualni izzivi v Sloveniji

Strokovno srečanje podjetja Wienerberger, d.d.

Maribor, 5. februar, 2012

VsebinaVsebina

EPBD Prenovitev in EE Direktiva

Energetske izkaznice

Trajnostna gradnja in ZeJN

Usposobljenost izvajalcev za nZEB

2

2020--2020--20 do 2020 v EU20 do 2020 v EU

Zavezujoči nacionalni cilji Zavezujoči nacionalni cilji za Slovenijo “za Slovenijo “2020--2020--20 do 2020”20 do 2020”

EU je v 2009 v okviru podnebno energetskega svežnja določila tudi zavezujoče nacionalne cilje za Slovenijo:

Slovenija mora zmanjšati emisije CO26% zmanjšanje emisij CO2 v vseh sektorjih;tako da zmanjša emisije iz sektorjev, ki so vključeni v ETS, za 21% (ETS sektorji povzročajo 40% vsehslovenskih emisij zato zahtevani ukrep pomeni 8,4% zmanjšanje celotnih slovenskih emisij),

► v ne-ETS sektorju , kamor sodijo stavbe, mora zagotoviti, da bodo emisije TPG v obdobju 2013-2020 v predvidenem obveznem okviru +4% (glede na leto 2005) .(2005 (ne-ETS sektorji povzročajo 60% vseh slovenskih emisij, zato taka možnost dopušča povečanje celotnih slovenskih emisij za okoli 2,4%.)

Slovenija mora povečati delež OVE na 25% č t ih 16% OVE k č i ij ki bil i ( l d l t 2005)z začetnih 16% OVE v končni energijski bilanci (glede na leto 2005) –

podrobnosti v Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije - AN OVE (2010-2020) ( 20,3% v 2012 )

Slovenija mora povečati energijsko učinkovitost –9% v obdobju 2008-2013, javni sektor zgled 1,5% letno - podrobnosti v AN URE (2008-2016),prispevati svoj delež k 20% povečanju energetske učinkovitosti na EU ravni

(to je le indikativni cilj! –pričakovana posledica zavezujočih 2 ciljev o CO2 in OVE) – NOVOST Direktiva EE

3

Energijska učinkovitost ter stavbeEnergijska učinkovitost ter stavbe

•• Direktive EUDirektive EU

– Direktiva EU – EPBD (2002/91/EC) o energetski učinkovitosti stavbDirektiva EU EPBD (2002/91/EC) o energetski učinkovitosti stavb

– Direktiva EU - EPBD Recast (2010/31/EU) – prenovljena direktiva o energetski učinkovitosti stavb

– Direktiva EU o učinkovitosti rabe končne energije in o energetskih storitvah -ESD (2006/32/ES), kjer je predvideno doseganje 9% prihranka končne energije v obdobju 2008-2016 (2% že do 2010).

– Direktiva EU – EE (2012/27/EU) o energetski učinkovitosti, kjer je predvidena en. prenova 3% stavb v lasti javne uprave letno

– Direktiva EU - RES (2009/28/EC) o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (4/2009), ki navaja nacionalni splošni delež OVE v končni porabi energije v 2020 – za Slovenijo: 25% (2005- 16%)

Javni organi bodo lahko kupovali samo energetsko varčne stavbe, proizvode in storitve, vsako leto pa bodo morali prenoviti 3 % svojih stavb.

• Energetska podjetja bodo morala svoje končne uporabnike spodbujati k varčevanju z energijo in sicer z različnimi ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti (1 5% letno)

Direktiva o energijski učinkovitosti Direktiva o energijski učinkovitosti (2012/27/EU) in vpliv na stavbe(2012/27/EU) in vpliv na stavbe

energijo, in sicer z različnimi ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti (1,5% letno), denimo z zamenjavo starih kotlov ali s toplotno zaščito stavb.

• Industrija naj bi bolje upoštevala možnosti varčevanja z energijo: velika podjetja bodo morala vsaka tri leta opraviti energetski pregled.

• Porabnikom bodo zagotovljene ustreznejše informacije na števcih in računih, zato bodo imeli boljši pregled nad porabo energije.

• Države članice bodo uvedle nadzor nad učinkovitostijo pretvorbe energije – EC bo po potrebi dalje spodbujala soproizvodnjo toplote in električne energije.

• Nacionalni energetski regulativni organi bodo morali pri določanju načina distribucije energije do končnih uporabnikov in cen energije upoštevati tudi energetsko učinkovitost.

• Države članice bodo za dobavitelje energije uvedle sheme certificiranja, s čimer bodo zagotovile visoko raven tehnične usposobljenosti:za izvajalce energetskih storitev, energetskih pregledov, dobaviteljev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z monterji elementov stavb (v EPBD recast)

4

NestanovanjskeNestanovanjske stavbe po stavbe po deležu deležu AuAu (22,4 mio m(22,4 mio m22))• od tega vseh javnih stavb Au 8 mio m2

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) (2010/31/EU) –– EPBD Prenovitev (EPBD Prenovitev (RecastRecast) )

– Energetske izkaznice stavbe • več poudarka na priporočenih ukrepih / ti so obvezen sestavni del izkaznice, • Priporočila morajo biti za posamezno stavbo tehnično izvedljiva in z njimi se po oč a o ajo b t a posa e o sta bo te č o ed j a j se

lahko oceni dolžina obdobja odplačevanja ali stroškovne ugodnosti med ekonomskim življenjskim ciklom te stavbe, informacije o financiranju

• EC sprejme prostovoljno skupno shemo certificiranja Evropske unije za energetsko učinkovitost nestanovanjskih stavb

• sistem kontrole kakovosti pri izdajanju energetskih izkaznic,

• indikator je primarna energija,

• pri trženju stavbe objava energijskega indikatorja – razreda

– Skoraj nič energijske stavbe(angl.: nearly zero energy buildings - nZEB) cilj:

• do 2020 vse nove stavbe skoraj nič energijske (vmesni cilj do 2015)

• po 2018 zagotoviti da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske - ZGLED!

• Narediti nacionalni Akcijski načrt za skoraj nič energijske hiše in periodično poročati!

• EC poročilo o stanju skoraj nič energijskih hiš v EU od 2012 + nx3 leta

5

Direktiva o energetski učinkovitosti stavb Direktiva o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU) (2010/31/EU) –– EPBD Prenovitev (EPBD Prenovitev (RecastRecast) )

– Umaknjen in/ali Znižan prag s 1000 m2 na 500 m2 (250 m2 čez 5 let)

• Znižan prag za obvezno javno predstavitev energetske izkaznice v javnih stavbah• Znižan prag za obvezno javno predstavitev energetske izkaznice v javnih stavbah

• Umaknjen prag za obvezno oceno vgradnje alternativnih energetskih sistemov v novih stavbah

• Umaknjen prag pri zahtevi za izpolnjevanje min. zahtev pri večjih prenovah

– Minimalne zahteve• za energijsko učinkovitost novogradenj in prenov naj bodo stroškovno učinkovite

(ne zamujajmo priložnosti a hkrati porabimo denar učinkovito!) (ne zamujajmo priložnosti, a hkrati porabimo denar učinkovito!) –benchmarking EU-27 min. zahtev na enotni metodologiji temelječi na LCC)

• Minimalne zahteve za tehnične sisteme, ki so instalirani v stavbi, predvsem za kotle, naprave za pripravo tople vode in klimatske sisteme.

• Pregledi kotlov se razširijo na pregled celotnega ogrevalnega sistema, pri čemer lahko države članice določijo različne periode pregledov glede na moč kotla

Energetska izkaznica Energetska izkaznica v v slovenski zakonodajislovenski zakonodaji

Zakon o spremembah in dopolnitvah energetskega zakona (EZ-B) (Ur.l. RS št. 118/2006, z dne 17.11.2006) in (EZ-E) (Ur.l. RS št. 10/2012, z dne 10.02.2012)( )(predpisuje obveznost energetske izkaznice, veljavnost, licence)

Pravilnik o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb, Št. 77/2009, z dne 2.10.2009) - (predpisuje podrobnejšo vsebino in obliko energetskih izkaznic stavbe, metodologijo za izdajo energetske izkaznice ter vsebino podatkov, način vodenja registra energetskih izkaznic in način prijave izdane energetske izkaznice za vpis v register)

Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 93/2012, z dne 7.12.2012)

Pravilnik o usposabljanju, licencah in registru licenc neodvisnih strokovnjakov za izdelavo energetskih izkaznic (Ur.l. RS št. 6/2010 z dne 29. 1. 2010) - (določa program usposabljanja za neodvisne strokovnjake za izdelavo energetskih izkaznic, pogoji za izvajalca usposabljanja, program usposabljanja, priprava in izvedba usposabljanja)

Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah PURES 2010 (Ur.l. RS, št. 52/2010) –računska metodologija

6

Skoraj nič energijske stavbeSkoraj nič energijske stavbe

EPBD Recast (31/2010/EU) zahteva:

do 2020 morajo biti vse nove stavbe skoraj nič energijske (postaviti je treba tudi vmesni cilj do 2015)

do 2018 je treba zagotoviti, da bodo vse nove javne stavbe (v lasti ali v najemu) skoraj nič energijske, predstavljati pa morajo tudi zgled ostalim.

Definicija skoraj nič energije stavbe (nZEB) se določa v zakonodajah držav članic.

Direktiva EPBD Recast podaja izhodišča za definicijo nZEB….

7

OTREBNA ENERGIJA DOVEDENA ENERGIJA ODDANA ENERGIJA TRAJNOSTNA OMREŽJA

zmanjšanje

Princip skoraj nič energijske Princip skoraj nič energijske stavbe po EPBD prenovitevstavbe po EPBD prenovitev

zmanjšanje 

energijskih potreb

potrebna energija

energija iz OVE 

proizvedena na 

stavbi ali v bližini

raba 

konvencionalnih oddana energija iz trajnostna omrežja,konvencionalnih 

virov energije

oddana energija iz 

OVE na lokaciji

trajnostna omrežja, 

zelena elektrika

Koraki Koraki k k nZEBnZEBPokrivanje potreb z obnovljivimi viri na stavbi

Nizkoenergijska hiša

Pasivna hiša

Razpršena proizvodnja

energije iz OVE na stavbi ali blizu nje

Zelena omrežja –elektrika ali daljinska

toplota / hlad

8

EPBD Prenovitev zahteva EPBD Prenovitev zahteva -- Stroškovno Stroškovno optimalne nacionalne minimalne zahteveoptimalne nacionalne minimalne zahteveFinanFinančnični vidik & sedanji pravilnik vidik & sedanji pravilnik PURES 2010, enodružinska hišaPURES 2010, enodružinska hiša

600

650

Net present value/Au (discount rate 3%, 30 years)

400

450

500

550

NPV/Au

Heat pump air/ water

Condensing heat boiler

Pellet boiler

Boiler for Extra light fuel oil

Heat pump ground/water

Sedanje minimalne zahteve

PURES 2010

200

250

300

350

0,00 20,00 40,00 60,00 80,00 100,00 120,00 140,00 160,00 180,00 200,00

Qp/Au

Heat pump ground/water

PURES

9

Pravilnik 10/2009Pravilnik 10/2009

- razred A1: od 0 do vključno- razred A2: nad 10 do vključ- razred B1: nad 15 do vključ

20092009

Pravilnik 10/2009Pravilnik 10/2009

Nove in Nove in stanovanjske stanovanjske stavbestavbeEnergetska izkaznica stavbe na podlagi izračunane rabe

ij

Arhitekturna zasnova in ovoj stavbe

Poraba, račun za energijo

j- razred B2: nad 25 do vključ- razred C: nad 35 do vključ- razred D: od 60 do vključn- razred E: od 105 do vključ- razred F: od 150 do vključ- razred G: od 210 do 300 in

energije

Postopek: Metodologija računa energijskih lastnosti stavbe –nacionalne prilagoditve na podlagi EN ISO 13790 in sistema CEN EPBD standardov

OVE, vrsta energenta, emisije

20122012

10

Računska EIRačunska EI

sončna energija 

(kolektorji)35%

kurilno   

trdna biomasa20%

dovedena elektrika

9%

olje45%

Merjena EIMerjena EI

11

Do konca leta 2012:Do konca leta 2012:101 usposobljeni 101 usposobljeni strokovnjakstrokovnjakwww.energetskaizkaznica.siwww.energetskaizkaznica.si

Uredba o Uredba o ZeJNZeJN –– Priloga 7Priloga 7

Uredba o Zelenem javnem naročanju (ZeJN)

(Ur.l. RS, št. 102/11 pričetek uporabe 14.3.12, Ur.l. RS, št. 18/12 –priloga 7 zadržana do 30.6.12 – Ur.l. št. 24/12 in 64/12 z dne 24.8.12 – nova Priloga 7)

Kdaj govorimo o ZeJN?

Če naročamo blago, storitve ali gradnje, ki imajo v primerjavi z običajnim blagom, storitvami in gradnjami v celotni življenjski dobi manjši vpliv na okolje in enake ali boljše funkcionalnosti. j j

Uredba v prilogah podaja Okoljske zahteve, te so lahko:

temeljne okoljske zahteve minimalne obvezne zahteve

dodatne okoljske zahteve priporočila

2

12

Obvezna uporaba Priloge 7Obvezna uporaba Priloge 7

Z k i i j j P il b ?Za katere investitorje je Priloga 7 obvezna?

• Priloga 7 je obvezna za organe RS in za občine,

• za javne sklade, javne agencije, javne zavode, javne gospodarske zavode, javna podjetja in druge osebe ki se v skladu z javnonaročniškoosebe, ki se v skladu z javnonaročniškozakonodajo štejejo za osebe javnega prava velja po 31. 12. 2012. (do tedaj so okoljske zahteve uporabljaji le kot merila za izbor ponudb)

2

7.1 Projektiranje7.1 Projektiranje –– temeljne okoljske zahtevetemeljne okoljske zahteve

Naročnik naroča stavbo, pri kateri se upoštevajo načela trajnostne gradnje

Čim bolje je opredeljen predmet javnega naročilaČim bolje je opredeljen predmet javnega naročila, toliko bolj primerljive bodo ponudbe

Predmet javnega naročanja lahko naročnik še podrobneje opredeli, na primer razred B1 po energetski izkaznici stavbe, ali pasivnih standard po PHPP metodologiji, ali stavba z ločenim sistemom za zbiranje deževnico….

2

13

Kaj je trajnostna gradnja / stavbaKaj je trajnostna gradnja / stavba

Trije stebri presoje trajnostne graditve:Trije stebri presoje trajnostne graditve:

okoljski, ekonomski in družbeni vidik

Kako do Kako do primernih primernih

meril?meril?

2

Prostovoljno certificiranje Prostovoljno certificiranje –– v v razvojurazvojuMEDNARONA SHEMAMEDNARONA SHEMA

FP7 OPEN HOUSE metoda

EU metoda za oceno trajnostne stavbe, temelji na izkušnjah LEED, BREEAM, DGNB shem,

izhaja iz standardov, pripravljenih v okviru CEN/TC/350 in ISO TC59/ SC17;

Sprejemljive metode za določitev indikatorjev,

Državam prilagojeni kazalniki, lestvice za njihovo vrednotenje

Nacionalno uravnoteževanje kazalnikov

14

FP7 FP7 OPEN OPEN HOUSE metodologija trajnostnega HOUSE metodologija trajnostnega vrednotenja stavbvrednotenja stavb

Indikatorji so razvrščeni v 6 skupin:

Sistemska meja: stavba in parcela

Lokacija je obravnavana informativno, saj je zunaj sistemskih meja.

Environmental Quality

1.1 Global Warming Potential (GWP)

1.2 Ozone Depletion Potential (ODP)

1.3 Acidification Potential (AP)

1.4 EutrophicationPotential (EP)

1.5 Photochemical Ozone Creation Potential (POCP)

1.6 Risks from materials

1.7 Biodiversity and Depletion of Habitats

1.8 Light Pollution

1.9 Non-Renewable Primary Energy Demands (PEne)

1.10 Total Primary Energy Demands and Percentage of Renewable Primary Energy

1.11 Water and Waste Water

1.12 Land use

1.13 Waste

1.14 Energy efficiency of building equipment (lifts, escalators etc.)

2.1 Barrier-free Accessibility

2.2 Personal Safety and Security of Users

2.3 Thermal Comfort

2.4 Indoor Air Quality

2 5 Water Quality Environ

1.1 Global Warming Potential (GWP)1.2 Ozone Depletion Potential (ODP)1.3 Acidification Potential (AP)1.4 EutrophicationPotential (EP)

1.5 Photochemical Ozone Creation Potential (POCP)

““Celotni (56)" Celotni (56)" in “in “Ključni Ključni (30)" (30)" indikatorjiindikatorji

Social / Functional

Quality

2.5 Water Quality

2.6 Acoustic Comfort

2.7 Visual Comfort

2.8 Operation Comfort

2.9 Service Quality

2.10 Electro Magnetic Pollution

2.11 Public Accessibility

2.12 Noise from Building and Site

2.13 Quality of the Design and Urban Development of the building and Site

2.14 Area Efficiency

2.15 Conversion Feasibility

2.16 Bicycle Comfort

2.17 Responsible Material Sourcing

2.18 Local Material

Economic Quality

3.1 Building-related Life Cycle Costs (LCC)

3.2 Value Stability

Technical Characteristics

4.1 Fire Protection

4.2 Durability of the structure and Robustness

4.3 Cleaning and maintenance

4.4 Resistance against hail, storm high water and earthquake

4.5 Noise Protection

4.6 Quality of the building shell

Environmental Quality

(POCP)

1.9 Non-Renewable Primary Energy Demands (PEne)

1.10 Total Primary Energy Demands and Percentage of Renewable Primary Energy

1.11 Water and Waste Water1.12 Land use1.13 Waste

Social / Functio

nal Quality

2.1 Barrier-free Accessibility2.3 Thermal Comfort2.4 Indoor Air Quality2.6 Acoustic Comfort2.7 Visual Comfort2.8 Operation Comfort2.10 Electro Magnetic Pollution2.11 Public Accessibility2.12 Noise from Building and Site2.15 Conversion Feasibility2.16 Bicycle Comfort2.17 Responsible Material Sourcing2.18 Local Material

Economic 3.1 Building-related Life Cycle Costs (LCC)

4.7 Ease of Deconstruction, Recycling, and Dismantling

Process Quality

5.1 Quality of the Project’s Preparation

5.2 Integrated Planning

5.3 Optimization and Complexity of the Approach to Planning

5.4 Evidence of Sustainability during Bid Invitation and Awarding

5.5 Construction Site impact/ Construction Process

5.6 Quality of the Executing Contractors/Pre-Qualification

5.7 Quality Assurance of Construction Execution

5.8 Commissioning

5.9 Monitoring, Use and Operation

The location

6.1 Risks at the Site

6.2 Circumstances at the Site

6.3 Options for Transportation

6.4 Image and Condition of the Location and Neighbourhood

6.5 Vicinity to amenities

6.6 Adjacent Media, Infrastructure, Development

Quality

Technical

Characteristics

4.6 Quality of the building shell

4.7 Ease of Deconstruction, Recycling, and Dismantling

Process Quality

5.1 Quality of the Project’s Preparation

5.5 Construction Site impact/ Construction Process

5.8 Commissioning

The location

6.1 Risks at the Site6.3 Options for Transportation

Vir: D1.5 Baseline model and assessment methodology, FRAUNFOFER

15

7.1 7.1 Projektiranje Projektiranje –– po po ZeJNZeJN Priloga 7Priloga 7

Tehnične specifikacije so lahko precej bolj konkretne, npr.

Npr.:

IDP, PGD, PZI, PID

2

% pokritosti dovedene energije z obnovljivimi viri

Qp (PURES 2010) < 40 kWh/m2 leto.

Energija oddana v omrežje > dovedene energije za delovanje stavbe

Največje dovoljene emisije CO2, ki izvirajo iz rabe energije za delovanje vseh sistemov v stavbi morajo biti: manjše od 3 kg CO2/m2 leto, določeno po metodologiji pravilnika PURES 2010. Obravnavajo se le emisije CO2 neposredno povezane s pretvorbo energenta na stavbi.

IDP, PGD, PZI, PID

3

Delež lesa ali lesenih tvoriv (brez opreme, pritlične plošče in konstrukcije pod njo) mora znašati najmanj 30% prostornine vgrajenih materialov.

Polovica tega deleža (t.j. 15% prostornine vgrajenih materialov) se lahko nadomesti s gr. proizvodi z znakom za okolje Tip I (EU okoljska marjetica) ali Tip III (EPD)

16

7.1 Projektiranje 7.1 Projektiranje -- po po ZeJNZeJN Priloga 7Priloga 7

PZI

PZI

3

Emisije hlapljivih organskih spojin v gradbenih proizvodih se omejijo

Racionalna poraba vode

PastiPastiAli lahko investitor zahteva

”100% pokritost dovedene energije z OVE”?DovedenaDovedena energija je tista, ki

sončna energija 

(kolektorji)35%

kurilno   olje45%

trdna biomasa20%

dovedena elektrika

9%

Dovedena energija za delovanje stavbe po virih energije oziroma energentih (kWh)

je v bistvu kupljena:- od OVE zajema biomaso,- ne zajema pa OVE iz okoljaOVE iz okolja: npr. zemlja (za TČ), zrak (za TČ), sonce (za kolektorje in PV)– to zadnje se lahko poda ločeno, saj se vključuje v oceno pokritosti z OVE (25%)

32

oceno pokritosti z OVE (25%)

25% OVE glede na celotni kolač rabe energije

17

Direktive zahtevajo Direktive zahtevajo strokovno usposobljenoststrokovno usposobljenost

Direktiva o spodbujanju OVE (2009/28/ES) - 14. člen zahteva sistem certificiranja ali kvalificiranja za inštalaterje OVE tehnologij - inštalaterje kotlov in peči na biomaso, j j g j j p ,toplotnih črpalk, plitvih geotermalnih sistemov, solarnih termalnih naprav in solarnih fotovoltaičnih naprav.

Direktiva o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) - uvedba sheme certificiranja in usposabljanja za izvajalce energetskih storitev, energetskih pregledov, dobaviteljev in ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti, vključno z monterji elementov stavb (ovoja in sistemov) po EPBD

Di kti t ki či k it ti t b EPBD it (31/2010/EU) i d l l i Direktiva o energetski učinkovitosti stavb - EPBD prenovitev (31/2010/EU) – izdelovalci izkaznic in pregledniki klimatskih sistemov

Energijska prenova ter skoraj Energijska prenova ter skoraj nič energijske hiše do 2020 nič energijske hiše do 2020 ––cilj prenovljene direktive EPBD (2010/31/EU)cilj prenovljene direktive EPBD (2010/31/EU)

Teza: Kontinuirano izobraževanje in usposabljanje obrtnikov, gradbiščnih delavcev, monterjev in inštalaterjev in njihovih delovodij je ključno za to, da se bodo načrtovane energijsko učinkovite tehnologije in sistemi za izrabo obnovljivih virov energije iz načrtov prenesli tudi v prakso.

mes

/nea

rly-z

ero-

http

://ep

bd-

ca.s

ympr

axis

.eu/

the m

ener

gy

18

Slovenia

SINGLE UNIT HOUSE

MULTI UNIT HOUSE -Un ‐ refurbished

-Medium refur.-Full refur.

18,9%

19,9%

8,2%

23,3%

21,7%

6,8%

SFH MFH

N POTEN

TIAL

RESIDENTIAL BUILDINGS – STATUS (Source: REN 2009, IEE TABULA)

PotencialiPotenciali

0.N.SINGLE UNIT HOUSE.02.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.02.Gen

0.N.SINGLE UNIT HOUSE.03.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.03.Gen

-Un ‐ refurbished-Medium refur.-Full refur.

-Un ‐ refurbished-Medium refur.-Full refur.

2002

1980

1970 10,2%

6,1%

2,1%

16,6%

7,6%

1,0%

10,20

6,2%

1,7%

10,6%

5,6%

0,7%

ES & RUE RENOVATION

0.N.SINGLE UNIT HOUSE.04.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.04.Gen

0.N.SINGLE UNIT HOUSE.05.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.05.Gen

0.N.SINGLE UNIT HOUSE.06.Gen 0.N.MULTI UNIT HOUSE.06.Gen

-Standard-High standard-Low Energy

-High standard-Low Energy

2002

2008

2010

3,2%

2,4%

0,3%

3,2%

0,2%

5,1%

3,0%

0,4%

4,9%

0,0%

100% 100%

RE

nZEBPOTEN

TIAL

Ukrepi AN URE 2 2011Ukrepi AN URE 2 2011--20162016

PRENOVA OBSTOJEČIH STANOVANJSKIH STAVB8% celotne površine (v 2010) predvideno v 2010 - 2016 (NEEAP 2)

Subvencije in ugodna posojila za prenovo3 7 i 2 d ži k3,7 mio m2 enodružinske

1,2 mio m2 večstanovanjske

MENJAVAL KOTLOV V STANOVANJSKIH STAVBAH12% kotlov (v 2010) predvideno v 2010 - 2016 (NEEAP 2)

Subvencije in ugodna posojila za prenovo14.000 plinskih, 11.000 TČ, 29.000 biomasnih kotlov, 134.000

m2 SSE – 90% povečanje glede na 2010!

JAVNE STAVBE Uredba o Zelenih javnih naročilih

nZEB CILJIV 2010 – 2016 (AN URE 2)

0,2 mio m2 (subvencije za pasivne hiše)= 3% celotnega potenciala novogradnje / leto

Večja prenova (15% fonda v 2010) in nZEB (3% prirasta / leto), 24% kotlov zamenjanih

1,3 mio m2 površin bo energijsko prenovljenih, 0,038 mio m2 zgrajenih nZEB

Zamenjava 25% kotlov (v 2010) 1000 plin kotlov, 640 biomasnih, 480 TČ

PPP, ESCO, kohezijski sklad, ELENA

j2011, 2012 priloga 7 za stavbe

19

Usposobljenost izvajalcev za nZEB mora

Časovni načrt Časovni načrt nZEBnZEB do 2020do 2020

p j jslediti potrebam!

2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021

Vse nove stavbe

Vse javne stavbe

Usposobljenost izvajalcev

stavbe

Postopno uvajanje skoraj nič energijske gradnje

Trg delovne sile v gradbeništvuTrg delovne sile v gradbeništvu

Vpis v programe srednjega poklicnega izobraževanja upada

Šolsko leto 2007/2008 2008/2009 2009/2010 2010/2011 2011/2012

Vpis v 1. letnik srednjih šol 22544 21915 21737 21266 20949

Srednje strokovno

2214 kandidatov je uspešno opravilo izobraževanje (SSI 1492, SPI 722) v 2012 (Vir: SCNM)

Zaposlujemo delavce iz tujine –polovica iz BIH, preostanek

strokovno izobraževanje (SSI) 940 874 859 879 758

Srednje poklicno izobraževanje (SPI) 1302 1092 1107 902 889

Skupaj 1. leto (SSI+SPI) 3569 2953 2895 2753 2446

16% 13% 13% 13% 12%(Vir: CPI)

polovica iz BIH, preostanek skoraj izključno iz držav bivše YU

Vir: Gradbeništvo v času krize, Pogled z vidika trga dela, Zavod RS za zaposlovanje, 2011

20

4 zidarji!El k ik

Vpis v 1. letnik SSI in SPI v programe povezane z energijsko učinkovito gradnjo in prenovo stavb

Vpis v 1. letnikVpis v 1. letnik

Slikopleskar–črkoslikar

Mizar

Klepar – krovec

Inštalater strojnih inštalacij

Elektrikar

2011/

2010/

2009/

2008/

0 50 100 150 200 250 300 350

Zidar

Tesar

Izvajalec suhomontažne gradnje

Pečar–polag. keramičnih oblog2008/

2007/

Vir: analiza BUILD UP Skills, CPI , 2012

Delovna sila za Delovna sila za nZEBnZEB in usposabljanjein usposabljanje

Letno številodelavcev, ki potrebujejo usposabljanje za nZEBp j j

Novo zaposleni  delavci

prihajajo…

iz šol

l di

iz drugih sektorjev

ali 

d d ih i ji

že zaposleni

toda

ne specializiranimladi z 

začetno poklicno izobrazbo

od drugih delodajalcev

iz tujine

(ex. YU, BiH…)

specializirani oz. 

usposobljeni za izvedbo 

nZEBtehnologij

21

UsposabljenjeUsposabljenje izvajalcevizvajalcev

• Formalno (začetno) izobraževanje po programih Srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja obsega le15%-12% srednješolske populacije

• URE in OVE temam je namenjeno manj kot 15% ur strokovnega dela kurikulakurikula

• Na trg delovne sile s SSI in SPI izobrazbo, ki obsega cca 55% od 70.000 zaposlenih (2011) vstopa letno le okoli 2.200 mladih iz slovenskih šol (6%)

• Ocenjene potrebe po delavcih na področju nizkoenergijske gradnje in prenove0,50 (SSI+SPI) x 0,70 (stavbe) x 12.500 (srednja potreba po delavcih v gradbeništvu) = 4.500 delavcev

• Tujci : 0,5 (poklicna izobrazba) x 0,5 (stavbe) x 12.000 (delovnih dovoljenj za gradbeništvo) = 3.000 tujcev zaposlenih kot izvajalci nZEB

Neformalno poklicno izobraževanje – usposabljanjekratkročno najpomembnejša oblika:• NPK• Druge oblike neformalnega poklicnega izobraževanja temelječega na

obstoječih programih, ki jih izvaja industrija

Ocena potreb po usposabljanjuOcena potreb po usposabljanju

7000

Letne potrebe po usposabljanju izvajalcev skoraj nič energijske gradnje v Sloveniji

1000

2000

3000

4000

5000

6000

7000

usposabljanju gradbiščnih delavcev

0

1000

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

letne potreb

e po 

letne potrebe po uspabljanjeu za obstoječe delavce

letne potrebe po usposabljanju novih tujih delavcev (novi iz bivših držav YU, BiH)

letne potrebe po usposabljanju ‐novi delavci z drugih sektorjev (new comers in the sector)

letne potrebe po uspoasabljanju  ‐mladi s SSI in SPI ‐ dodatno usposabljanje

22

7000č Letno število usposobljenih delavcev ‐ izvajalcev skoraj nič 

energijske gradnje ‐ preliminrana ocena 

Ocena potreb po usposabljanjuOcena potreb po usposabljanju

2000

3000

4000

5000

6000

bljen

ih delavcev

 za gradnjo skoraj nič

energijskih hiš

0

1000

2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020

letno število usposob

usposobljeni na obstoječih programih dodatnega usposabljanja

usposobljenji v izboljšanih programih formalnega začetnega srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja

usposobljenji v programih neformalnega dodatnega strokovnega in poklicnega usposabljanja za nZEB 

primanjkljaj ‐ nepopolno ali vsebinsko neustrezno usposbljanje

EU bo v prihodnjih letih podpirala sistemske ukrepe za boljšo usposobljenost izvajalcev, obrtnikov, inštalaterjev

Zaupajte nam svoje poglede in opažanja www.buildupskills.si

23

Hvala za pozornost!Hvala za pozornost!

marjana.sijanec@gi-zrmk.si

http://buildupskills.si; http://platforma/buildupskils.si