1

KERAMIKAAvtorica: Jana Šubic Prislan

2.3

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina1. Izdelava

2. Vrste keramike

3. Literatura

1. IzdelavaKeramika je vse, kar je oblikovanov glineni masi in podvr‘eno ‘ganju.To so predmeti za vsakdanjo uporabo,od raznega posodja do arhitektu-rnih ~lenov in industrijske keramike,okrasni predmeti ter umetni{ki izde-lki iz razli~nih obdobij in civilizacij.

V zgodovini se posamezne fazeprocesa izdelave niso dosti spremi-njale. Tako jih {e danes delimo na:

– pripravo mase,

– modeliranje/oblikovanje,

– ustvarjanje neprepustnosti,

– su{enje,

– dekoracijo,

– ‘ganje.

Priprava maseGlina je naravna drobnozrnatausedlinska snov, ki je nastala kotposledica preperevanja vulkanskihin metamorfnih kamenin v glineneminerale, kot so illit, kaolinit, montmo-rillonit, klorit. Po sestavi so medseboj razli~ni, njihova glavnasestavina so hidratizirani aluminijevisilikati s primesjo natrijevih, kalijevihin kalcijevih oksidov. Glede nanastanek lo~imo gline na primarnein sekundarne.

Primarne ali prvotne gline se naha-jajo na mestu svojega nastanka. Sozelo ~iste gline, sestavljene predvsemiz kaolinita in bentonita, ki jevulkanskega izvora. Nahajali{~

PRIROČNIK 1

primarne gline je malo; v to skupinosodi porcelanska glina.

Sekundarne ali drugotne (tudiusedlinske) gline so bile z vetrom invodo prenesene iz primarnihnahajali{~, pri ~emer so se nadaljedrobile in pridobile dolo~ene ne~i-sto~e, npr. ‘elezove primesi, kremenin sljudo ter razne organske snovi.Te gline so mo~no plasti~ne in zaradiprimesi med seboj razli~ne. Nahaja-li{~ sekundarne gline je veliko, zatoje lahko dostopna in poceni.

Ko glino zme{amo z vodo, postaneplasti~na, z ‘ganjem pa jo nepovr-nljivo utrdimo. Za izdelavo razli~nihkerami~nih izdelkov moramo iz glinein dodatkov pripraviti dolo~ene mase.

Glinena masa je sestavljena iz gline,drugih mineralnih sestavin in vodev dolo~enem razmerju. Maso pripra-vljamo tako, da gline med sebojme{amo in jim dodajamo sestavine,ki vplivajo na njene lastnosti. Vosnovi je vsaka glinena masa sesta-vljena iz gline, kremena in glinenca,pri ~emer glina zagotavlja plasti~nostin oblikovalnost, kremen obstojnostoblike v procesu su{enja in ‘ganja,glinenec pa ~vrstost in trdoto zuravnavanjem to~ke zasteklitve.Skupaj z ostalimi dodatki razli~norazmerje na{tetih sestavin ustrezarazli~nim vrstam keramike.Plasti~nost je primernost gline zaoblikovanje in je posledica mineralnestrukture gline, ki omogo~a, da se

2

glina kemi~no ve‘e z vodo. Vlagamed delci povzro~a, da se ti podpritiskom premikajo in drsijo edenob drugem, hkrati pa ostajajo medseboj zlepljeni in ohranjajo obliko.Zelo plasti~ne gline imenujemomastne gline. Take gline se pri ‘ganjuzasteklijo ‘e pri ni‘jih temperaturahin se rade deformirajo, ker imajosposobnost, da ve‘ejo nase velikekoli~ine vode. Za izbolj{anje kakovostiizdelkov oziroma za spremembonjihovih lastnosti dodajamo nepla-sti~ne sestavine – polnila, kot sokremen (SiO2), mleta ‘gana ognje-varna glina – {amot ali mleta ‘ganaglina – grog. Te sestavine naredijomaso bolj suho, pri ‘ganju se kemi~nospojijo z glino in predmet je boljporozen. Podoben rezultat dose‘emoz dodajanjem alkalij. Za zni‘anjetemperature ‘ganja dodajamotalilna sredstva, kot so glinenci instekla. Glina vsebuje tudi ne~isto~e.Ob prisotnosti ‘elezovega oksidadobi z ‘ganjem rde~kasto barvo;organski ostanki povzro~ajo temnej{etone, ve~inoma pa se med ‘ganjemiz‘gejo.

Za razli~ne namene uporabljamorazli~ne gline in glinene mase.

Glina za opeko ali rde~a glinavsebuje {tevilne ne~isto~e, po ‘ganjuje rde~kasta ali rumenkasta, odvisnood vsebnosti ‘elezovega oksida (do9%). Uporabna je tudi za drugeizdelke. Temperatura ‘ganja je 850–1000°C.

Glina za lon~evino je rde~e ali belebarve, mo~no plasti~na in jo dobimo‘e pripravljeno na tr‘i{~u, navadnov sivi barvi. Po ‘ganju je bela alirde~kasta. Temperatura ‘ganja je900–1050°C, pri vi{jih temperaturahse deformira.

Kameninska glina v ve~ji koli~inivsebuje glinenec, ki deluje kot talilnosredstvo in povzro~a zasteklitev priokoli 1300°C. Je zelo plasti~na, po‘ganju je keramika neporozna, sivein pe{~enorumene barve.

Ball-clay je zaradi {tevilnih organskihprimesi sive, ~rne ali modre barve,zato v~asih imenovana tudi modraglina (blue clay), po ‘ganju papostane svetla. Nahajali{~a tovrstnegline so redka. Ime je dobila po tem,ker so jo dobavljali v obliki kep, kiso tehtale pribli‘no 30 funtov (13,4kg). Je tip mastne gline, ki se zelo

skr~i in se zato ne uporablja samosto-jno, pa~ pa v nekaterih (porcelan-skih) masah, kjer povzro~a dobrognetljivost, odpornost (trdnost) inneporoznost.

Kaolin je naj~istej{a glina, ki dapre~i{~ena bele mase. Je skoraj ~istialuminijev silikat. Slabo je gnetljiva,a zelo odporna in se vedno uporabljav zmesi z drugimi glinami (npr. ball-clay). Zaradi bele barve je osnovnasestavina porcelanskih mas. Tempe-ratura ‘ganja je od 1250 do 1450°C,odvisno, ali je mehki ali trdi porcelan.

Ognjevarne gline so odporne natemperaturo in se talijo nad 1500°C,zato se uporabljajo za izdelavo pe~iin okrasno arhitekturno keramiko.Masi je dodan {amot (ista ‘gana inmleta glina). Z njo lahko dose‘emorazli~ne zanimive strukture.

Bentonit je posebna glina, nastala izvulkanskega pepela, ki je zaradimajhnih sestavnih delcev zelo plasti-~na. Poznamo dve vrsti, od katerihima ena sposobnost vsrkati tolikovode, da svoj volumen pove~a do10-krat. Masam za keramiko inporcelan jo dodajamo le do 3%, kerzaradi mo~nega kr~enja in visokevsebnosti ‘eleza povzro~a razpoke.

Glino moramo pred uporabopre~istiti. Pre~i{~evanje je v~asihpotekalo s po~asnim pretakanjemteko~e gline skozi bazene, kjer se jepo principu usedanja ve~jih in te‘jihdelcev o~istila vseh ne‘elenihsestavin. Ko je glina po~asi izgubilaodve~no vodo, so jo moralipreme{ati ter stol~i, da so se iz maseodstranili zra~ni mehur~ki. Danesglino ~istijo strojno, pri ~emer valjikamen~ke in smeti preprostozmeljejo in je masa takoj primernaza uporabo. Iz izku{enj lon~arjevvemo, da mora glina pred uporabo~ez zimo zmrzniti in razpasti, saj sepotem la‘je obdeluje, oziromapotrebuje obdobje staranja, ki trajaod nekaj mesecev do ve~ let (prikitajskem porcelanu mora ostatimasa izpostavljena vetru, de‘ju insoncu 30–40 let). Staranje pospe{ujetudi nekoliko povi{ana temperatura(slika 1).

Slika 1: Staranje gline

3

ne moremo oblikovati na vretenu aliki so nepravilne oblike, izdelujemo spomo~jo odtisov v kalupih (slika 7)(posodje, kipci, reliefi, pe~nice). Kalupiso lahko iz gipsa, ‘gane gline alileseni (v lesenih kalupih so na primerodtiskovali nekatere amfore).Izdelani so iz dveh polovic, za boljzahtevne primere iz ve~ delov, innato spojeni s pomo~jo teko~e gline.Glino lahko tudi vlivamo v modele

(slika 8) iz mavca, ki so eno- alive~delni. Zadnja dva postopka namomogo~ata izdelavo ve~jega {tevilaenakih predmetov. Pri industrijskiproizvodnji uporabljamo tudistrojno stiskanje v kovinske kalupe(slika 9) ter stru‘enje (slika 10) spomo~jo kalupa in {ablone(kro‘niki, skodelice).

Modeliranje/oblikovanjeModeliranje ali oblikovanje v najos-novnej{i obliki izvajamo s pritiskomprstov (slika 2) ali s pomo~jo obliko-vanja trakov in ka~ic iz gline (slika3), ki jih spiralno zvijamo v oblikoposode. Predmete lahko oblikujemotudi iz valjanih glinenih plo{~ (slika4), ki jih spojimo s teko~o glino. Izumkolesa je ob koncu tretjega tiso~letjapr.n.{t. omogo~il konstrukcijo lon~ar-skega vretena (sliki 5,6) za obliko-vanje votlih okroglih predmetov.Oblika vretena se do danes ni bist-veno spremenila, izpopolnil se je lepogon. Izstopajo~e dele predmeta,kot so izlivi, ro~aji, noge, oblikujemoposebej in jih pritrdimo na telo, ko jeto ‘e napol suho, ali jih prilepimopo prvem ‘ganju s pomo~jo teko~egline. Predmete ve~jih dimenzij intake, ki jih iz kakr{nega koli vzroka

Slika 2: Ro~no oblikovanje

Slika 3: Oblikovanje s trakovi in ka~icami Slika 5: Lon~arsko vreteno

Slika 4: Oblikovanje z valjanimi plo{~ami

Slika 6: Lon~arsko vreteno

Slika 7: Odtisovanje v kalupe

Slika 8: Vlivanje v modele

Slika 9: Odtisovanje v kovinske kalupe

4

Ustvarjanje neprepustnostiImpregnacija je postopek, s katerimnaredimo predmet neprepusten, karje nujno pri posodah. To lahko nare-dimo s pomo~jo glajenja – lo{~enjepredmeta v vla‘nem stanju (trdotausnja), tako da povr{ino zgladimo zgladkim trdim predmetom alinamenskim orodjem (kovinske alilesene lopatice) in mu zapremo pore.Z glajenjem lahko v predmet vtremotudi pigmente, kovinske okside inpodobno. Predmet lahko glaziramoali prekrijemo z engobo ali drugoprevleko, odvisno od vrste keramike.

Su{enjeSu{enje je proces, med katerimglinasta masa izgubi velik del pred-vsem higroskopsko vezane vode inglina se skr~i (do 12%). ^e je glinabolj plasti~na, je skr~ek ve~ji. Voda,ki ostane v porah, lahko med‘ganjem zaradi pove~anega volumnapovzro~i razpoke. Su{enje morapotekati po~asi, da lahko vlaga iznotranjosti izpareva na povr{ini.Su{enje poteka na zraku pod strehoali v namenskih prostorih s stalnoenakomerno povi{ano temperaturo(slika 11).

DekoracijaDekoracija ali okra{evanje se delnoprekriva s pojmom impregnacija, kernavadno z enim ali drugim dose‘emooboje. ^e za dekoracijo uporabimoglazuro, s tem predmet {e dodatnoutrdimo. Vendar s pojmom dekoracijamislimo na tiste postopke, s katerimisku{amo predmet zavestno olep{ati.

Ko predmet dose‘e trdoto usnja, mumoramo povr{ino dokon~no

obdelati, na primer odstraniti nepra-vilnosti in zgladiti povr{ino (slika12). To navadno naredimo z orodjemin vla‘no gobo. Pri ulitih predmetihmoramo odstraniti sledove spojev(slika 14), posodam pa damokon~no obliko s stru‘nico (slika 13).Predmete lahko okrasimo z vrezova-njem ali vtiskovanjem, nanje lahkonana{amo plasti~no glineno dekora-cijo (razne aplike), ki jo fiksiramo spomo~jo teko~e gline. Dodajamolahko vlo‘ke iz gline druge barve aliiz kovine.

Za dekoracijo najpogosteje upora-bljamo engobe in glazure.

Engoba je zelo stara iznajdba, saj seraznobarvne gline nahajajo v naravi.Pri tej tehniki okra{evanja je fino-zrnata glina zme{ana z vodo v gostozmes in nanesena na povr{inopredmeta, navadno s pomakanjem,ko je ta {e v surovem stanju, lahkopa tudi, ko je predmet ‘e enkrat‘gan. V ta namen lahko uporabljamogline, ki so svetlej{e od kerami~negatelesa, da predmet posvetlimo innanj nana{amo dekoracijo ali zuporabo raznobarvnih engob obli-kujemo vzorce (tehnike agata,mishima, sang-gam ...). Barvnaskala je omejena, lahko pa si poma-gamo z dodajanjem kovinskihoksidov in pigmentov. Po ‘ganjupovr{ina predmeta ni gladka insvetle~a, zato jo po potrebi prekrijemos prosojno glazuro. ^e v plast engobeizpraskamo vzorec, tako da odkri-jemo barvo kerami~nega telesa, deko-racijo imenujemo graffito (slika 15),~e pa za to uporabimo posebnoorodje z raz{irjeno konico, dekora-cijo imenujemo a stecca.

Glazuro so prvi naredili stariEgip~ani in je v bistvu na povr{inopredmeta nanesena plast stekla.Najpomembnej{a sestavina glazurje silicijev dioksid (SiO2) alikremen~ev pesek. Za zni‘anje

Slika 10: Stru‘enje

Slika 11: Su{enje

Slika 12: Glajenje povr{ine

Slika 13: Kon~na obdelavas stru‘nico

Slika 14: Ostranjevanjesledov spojevkalupa

5

tali{~a mu dodajamo modifikatorje,torej talilna sredstva, kot so natrijeviin kalijevi oksidi, ter stabilizatorje(prepre~ujejo izlu‘evanje dolo~enihsestavin s pomo~jo vode), kot sokalcijevi in magnezijevi oksidi. Vzgodovini so najpogosteje uporabljali(strupeno) svin~evo glazuro, kjerkot talilno sredstvo nastopa svin~evoksid. Ob primesi kositra ta glazurapostane neprosojna – bela. Glazureso lahko prosojne ali prekrivne.Poznamo ve~ vrst borosilikatnih,cinkovih in alkalnih glazur, medzadnje spada tudi t.i. slana glazura,ki nastane ob prisotnosti kuhinjskesoli (NaCl) v pe~i, ko se natrij ve‘e ssilikatnimi sestavinami keramike vzna~ilno hrapavo glazuro, ki je lahkorjave ali sive barve. Glazure, tudiprozorne, so lahko obarvane s kovin-skimi oksidi, ki dajo v razli~nihkombinacijah in okoli{~inah ‘ganjarazli~ne barvne odtenke. Do 18.stoletja so za barvanje uporabljaliokside bakra (zelena in modra),‘eleza (rumena, rjava in ~rna),kobalta (modra), mangana (viola,vinsko rde~a in ~rna), antimona(rumena pod svin~evo glazuro) inkositra (bela). Kasneje so jim dodali{e okside kroma in niklja ter vanadija,selena, titanija ..., predvsem zarumene in rde~e odtenke. Glazureso lahko svetle~e, mat ali krakle;najbolj prosojna je t.i. kristalnaglazura. Pomembno je, da imata vfazi ohlajanja glazura in kerami~no

telo enak temperaturni skr~ek, sicerse ne zlijeta (nastanejo razpoke aligube).

Za dekoracijo uporabljamo pigme-nte. Pri podglazurni dekoraciji (granfuoco) pigmente nana{amo neposre-dno na predmet pred glaziranjem(slika 16). To dekoracijo ‘gemohkrati z glazuro (slika 17) na rela-tivno visoki temperaturi, ko se zglazuro spoji in ima zna~ilne,nekoliko zabrisane konture. Primertake dekoracije je kobaltno modrana nekaterih vrstah porcelana.Nadglazurno dekoracijo (piccolofuoco, tudi terzo fuoco) nana{amona porcelan ali na ‘e glazirano in‘gano keramiko, ki je navadno pre-krita z neprosojno glazuro, pri ~emerje temperatura ‘ganja ali ‘ganjrelativno nizka (do 750°C).

Nadglazurna dekoracija omogo~auporabo bogate barvne palete, saj bipri vi{ji temperaturi nekateri barvnioksidi razpadli, vendar je ob~utljivapredvsem na mehansko obrabo. Tebarve so navadno pripravljene iz fritin zme{ane z oljem. Z njimi je okra{enporcelan Lahko je ro~no poslikan alidekoriran s pomo~jo transfernegatiska (v~asih so barvo nanesli najedkano bakreno plo{~o, jo odtisnilina poseben papir in tega na povr{inopredmeta, danes pa dekoracijo nana-{amo s pomo~jo folije) (slika 18).Dekoracijo nana{amo s pomakanjem,polivanjem, s ~opi~em, z razpr{ilno

pi{tolo ali s pumpico. Poseben pos-topek dekoriranja je tehnika raku.

Glazuro dobimo na dva na~ina. Prisurovi glazuri zmeljemo skupajsurovine in jih zme{amo z vodo, prifritanih glazurah pa sestavinenajprej v pe~i stalimo v steklastomaso in po ohladitvi zmeljemo terzme{amo z vodo. Luster je vrstazelo ob~utljive nadglazurne dekoracije,ki ima kovinski lesk. Nastane vredukcijskem procesu, ko se dolo~enikovinski oksidi v glazuri med‘ganjem pri zelo nizki temperaturispreminjajo v kovine. Tehnika se jerazvila ‘e v 9. stoletju v Perziji in sez islamom raz{irila ~ez Bli‘nji vzhodter prek [panije (Malaga, Valencija)v 16. stoletju pri{la v Italijo.

Pozlata navadno predstavlja zadnjofazo dekoracije, ki jo ‘gemo nanajni‘ji temperaturi (710–780°C).Zlato nana{amo v teko~em stanju inga moramo po ‘ganju polirati, da sezasveti. V~asih so zlato nana{ali vobliki zlatih listi~ev ali prahu narazne oljne in druge mase, ki so jih‘gali pri nizkih temperaturah innato kon~no obdelali. Marsikateripostopek je bil zelo strupen,

Slika 15: Graffito dekoracija Slika 16: Podglazurna dekoracija

Slika 17: Glaziranje

Slika 18: Transferni tisk

6

dekoracija pa ni bila trajna (slika 19).Podobno so nana{ali srebro, vendarle-to pri oksidaciji potemni, zato soga s~asoma zamenjali s platino.

@ganje@ganje je zahteven proces, saj jeuspe{nost postopka odvisna odvi{ine temperature, hitrosti segrevanjain ohlajanja ter od plinov, ki so pri‘ganju prisotni. O ‘ganju govorimood trenutka, ko je predmet postavljenv pe~, do tedaj, ko ga ohlajenegavzamemo iz nje. Da je ‘ganje uspe{no,ga moramo prilagoditi posameznimvrstam keramike. Predmeti so lahko‘gani do trikrat. Po prvem ali biskvi-tnem ‘ganju lahko na predmetnanesemo glazuro in ga drugi~‘gemo na ni‘ji temperaturi. Tretje‘ganje je navadno potrebno pri dolo-~enih vrstah dekoracije ali za dosega-nje posebnih u~inkov. Vi{anjetemperature mora biti postopno: od350 do 500°C zgorijo vse organskeprimesi in izpari nevezana voda,od 570 do 600°C ekspandira silicijevoksid (kremen), nad 600°C se pri~neproces taljenja in zastekljevanja. Priporcelanu in kamenini se pri tempe-raturi nad 1000°C glineni mineralipri~nejo spreminjati v mullit (aluminijevsilikat), mineral z zna~ilno igli~astokristalno strukturo. Med procesom‘ganja predmeti dodatno izgubijoosmino do {estino svojega volumna.Po ‘ganju se morajo po~asi ohladiti(vsaj 24 ur), s ~imer se izognemopokanju zaradi prehitrih tempera-turnih nihanj. Temperaturo v pe~ilahko merimo s pirometri~nimi sto‘ci(segerjevi sto‘ci), ki so o{tevil~eni tako,da v seriji vsak sto‘ec ({tevilka)

predstavlja dolo~eno temperaturo. Kotemperatura dose‘e dolo~enovi{ino, se ustrezni sto‘ec upogne.@ganje lahko poteka v oksidacijskiali redukcijski atmosferi. Pri oksidacij-skem ‘ganju je prisotna zadostnakoli~ina kisika za normalno ‘ganje.^e njegov dotok zmanj{amo, povzro-~imo slabo izgorevanje in na pred-metih se nabirajo saje. V glini prisotenorganski material ob zmanj{ani koli-~ini kisika slabo zgoreva in ogljik sev obliki ~rne skorje nabira na povr{inipredmetov. V redukcijski atmosferi vglini priha- ja do kemi~ne redukcijerde~ega ‘elezovega oksida (Fe2O3) v

Slika 19: Pozlata

~rni ‘elezov oksid (Fe3O4) in predmetipostanejo ~rni.@ganje lahko poteka na odprtih ognji-{~ih – kopah – ali v pe~eh. V prvemprimeru je temperatura zelo neena-komerna in ne more prese~i 800°C,predmeti so v neposrednem stiku skurivom. Odprte kope (slika 20) sobile v uporabi v neolitiku in delubronaste dobe; pod predmeti je bilaplast gore~ih polen, zgoraj pa plastdra~ja, lesa in oglja. Pozneje so pre-dmete zlo‘ili v plitvo izkopano jamo,nanje nametali dobro gorljivo kurivoter kopo zamazali z glino (slika 21a).^e se je kopa sesedla in je

Slika 21a: Kopa

Slika 21: Kopa

Slika 20: Kopa Slika 22: Horizontalna pe~

Slika 23: Vertikalna pe~

Slika 24: Vertikalna pe~ Slika 25: Elektri~na pe~

7

v notranjost vdrl zrak, so bilipredmeti lisasti, zaradi sorazmernonizkih temperatur pa pogosto slabo‘gani. Pri pe~eh je temperatura ‘ganjaodvisna od oddaljenosti kuri{~a indosega od 800 do 1400°C. Pe~i solahko horizontalnega (slika 22) alivertikalnega tipa (sliki 23, 24).Vertikalna pe~ je cilindri~ne oblikein ima kuri{~e lo~eno z re{etko. Boljraz{irjen je horizontalni tip, prikaterem je izhajanje plinov la‘je.Predmeti za ‘ganje morajo biti v‘galni komori med seboj lo~eni sposebnimi distan~niki ali spravljeniv posebne cilindre, kadar zahtevajoposebne okoli{~ine (porcelan,dekoracija ...) (slika 26). @e v rimsko-dobnih lon~arskih delavnicah sokeramiko ‘gali v zidanih lon~arskihpe~eh z mo‘nostjo uravnavanjadotoka zraka in dosegali temperaturedo 1000 °C. Pe~i za ‘ganje keramikeso danes predvsem elektri~ne inplinske, saj je v njih la‘je natan~nejeuravnavati temperaturo (slika 25).

2. Vrste keramikeGlede na sestavo mase, vrsto prev-leke in vi{ino temperature ‘ganjakeramiko delimo na:

– porozno keramiko, kamorspadajo lon~evina, fajansa in belaprst, ter na

– kompaktno keramiko, kamorspadata kamenina in porcelan.

Ta klasifikacija je glede na poroznostkerami~nega telesa za konservatorja-restavratorja najbolj smiselna, saj jeod tega odvisen izbor delovnegapostopka.

Lon~evina (Earthenware,Topferware, Terracotta) (slika 27)Lon~evina je izdelana iz bolj alimanj pre~i{~enih glin iz lokalnihnahajali{~, od ~esar je odvisna barvaizdelkov, njihova poroznost inkrhkost. Ta glina pogosto vsebuje‘elezove primesi, ki delajo masoplasti~no, predmetu pa dajo po‘ganju rde~kasto barvo in trdnost.Predmeti so lahko izdelani z ro~nimoblikovanjem, na vreteno, z odtisko-vanjem; neprepustnost dose‘emo zglajenjem povr{ine. Temperatura‘ganja je do 1000°C. V preseku jenjena zrnata struktura vidna s prostimo~esom. Lon~evina je najstarej{azvrst keramike, kamor spadaporozna neglazirana keramika odprazgodovine do danes.

Fajansa ( Faience, Fayence,Faenza) (slika 28)Fajansa je v bistvu lon~evina, ki jeprekrita s prevleko (engoba, glazura).Kerami~no telo je podobne, vendarbolj drobnozrnate sestave kot prilon~evini. Lahko je ‘gana enkrat alive~krat, odvisno od vrste glazure indekoracije. Glazura je lahko prozo-rna (npr. svin~eva) ali prekrivna(kositrna), uporabne so vse vrstedekoracije. Temperatura ‘ganja nava-dno ne presega 1000°C. Majolika(slika 29) Majolika je vrstaitalijanske keramike, ki je prekrita skositrno, belo glazuro. Barve so nanjonanesene v ve~ tankih slojih, karomogo~a bogato polihromno deko-racijo. Tehnika se je po letu 1300razvila pod vplivom arabske kera-

mike, ki je prek otoka Mallorcaprihajal z Bli‘njega vzhoda v Italijoin odtod ime. Eno izmed sredi{~izdelave je bila Faenza. Zato sepodobna mlaj{a keramika, ki izhajaiz Francije in severnih evropskihde‘el in sku{a posnemati italijanskomajoliko, imenuje fajansa. Podobnaje tudi delftska keramika (slika30), za katero je zna~ilna modrakobaltova podglazurna dekoracija,ki so jo na Nizozemskem izdelovaligostujo~i italijanski lon~arji. Mezzamaiolica je tehnika, pri kateri dragokositrno glazuro nadomestimo zbelo engobo, ki predstavlja svetloosnovo za nadaljnjo dekoracijo. Prifajansi je plast glazure v prerezuvidna, ker je po sestavi druga~na odkerami~nega telesa.

Bela prst (Creamware,Steingut, Terraglia, Faience fineAnglaise) (slika 31)To je porozna bela keramika, prekritas prozorno glazuro. Glinena masaza izdelavo mora biti zelo ~ista, dapo ‘ganju (do 1100°C) postane belebarve in lahko tak{no dekoracijonana{amo naravnost na kerami~no

Slika 26: Cilindri za ‘ganje

Slika 27:Lon~evina

Slika 28: Fajansa Slika 29: Majolika

Slika 30: Delftska keramika

8

telo, oziroma tudi barvne glazurepridejo bolj do izraza. Za~eli so joizdelovati sredi 18. stoletja v Angliji(Josiah Wedgwood – creamware,pearlware) in je bila zelo priljubljenapo vsej Evropi za izdelavo namiznegaposodja, figuric in drugih dekorati-vnih izdelkov. Na prelomu seglazurna prevleka lo~i od kerami~negatelesa. Poznamo magnezitno, apneno,glinen~evo in me{ano belo prst.

Kamenina (Stoneware, Steinzug,Gres, Lithocerame) (slika 32)Sestavina kamenine je ball-clay, kiob ‘ganju 1200–1300°C zastekli,tako da je telo kompaktno, trdo intrdno. Pomembna sestavina je tudiglinenec. Kamenina je navadnotemnej{e barve in praviloma glazirana,~eprav je neprepustna tudi brez

glazure. Glazura je zlita s telesom inna prelomu vidna po druga~nisestavi. H kamenini {tejemo tudikeramiko s slano glazuro. Kameninoso izdelovali ‘e pred porcelanom,najprej na Kitajskem, in {ele konec13. stoletja so postopek za izdelavoizna{li tudi v Evropi. Danes jekamenina najbolj uporabljana kera-mi~na zvrst.

Porcelan (China, Porcelain,Porzellan, Porcellana,Porcelaine) (slika33)Porcelan je praviloma bele barve,~repinja je prosojna, vendar kompaktnain zelo trda. Zna~ilno za porcelan je,da ga sestavlja osnovna steklastamasa, prepredena z mulitnimiiglicami. Porcelan, ki so ga na Vzhodupoznali ‘e od 6. stoletja dalje, je vEvropo prinesel {ele Marko Polookoli leta 1250. Dokler ni leta 1709Boettger v Meissnu naredil prvegaporcelanskega predmeta, so bili le-tibolj dragoceni od samega zlata.

Porcelan delimo na pravi in nepravi.Pri izdelavi pravega ali trdegaporcelana (hard paste porcelain) jemasa sestavljena iz 50% porcelanskekaolinske gline ter glinenca in kre-mena, vsakega 25%. Skupaj z glazuroiz glinenca maso ‘gemo pri 1400°C.Nepravi ali mehki porcelan (softpaste) je nekoliko bolj porozen,vendar mehansko trdnej{i od pravegaporcelana. Ve~ja vsebnost glinencaomogo~a ni‘je temperature ‘ganja:prvo ‘ganje poteka od 1100 do1200°C, glazurno pa od 950 do1100°C. Tako imenovani bone chinaje angle{ka razli~ica, kjer so delglinenca nadomestili s pepelom

mletih kosti doma~ega goveda. Tavrsta porcelana je najtr{a od vseh inprenese hitre temperaturne razlike(~aj!). Prvi~ je ‘gan pri temperaturi1260°C, glazura pri 1100°C. Zaradivsebnosti svinca je glazura boljble{~e~a.

Porcelanski predmeti so izdelani vstiskalnicah ali z vlivanjem; navretenu maso te‘ko obdelujemo.Porcelanska glazura je po sestavizelo podobna masi, le da je bolj fina,ob ‘ganju se zlije s telesom in naprelomu je telo enotno. Obe, masain glazura, sta lahko obarvani zoksidi. Biskvitni ali parijski porcelanje brez glazure, kar mu daje fino-zrnato, hrapavo, nesvetle~o povr{ino(navadno ga uporabljamo za figu-rice). Za okra{evanje uporabljamopod- in nadglazurno dekoracijo.

3. Literatura1. Nino Caruso, Ceramica viva.

Milano, 1979.

2. Nino Caruso, Decorazioneceramica. Milano, 1984.

3. Josip Koro{ec, Razvoj keramike. Odzemlje do ‘gane gline. Likovniodsevi 1986, {t. 4-5. 3-35.

4. Mateja Kos, Keramika. Gradoviminevajo, fabrike nastajajo. Razst-avni katalog, Ljubljana, 1991. 33-40.

5. Darja in Rok Sou~ek, Procesnastajanja keramike. Likovniodsevi 1986, {t. 4-5. 50-61.

6. Antonio Ravaglioli in AdrianoKrajewski, Chimica fisica tecnica escienza dei materiali antichiceramici e vetrosi. Faenza,1989.

7. Jana [ubic Prislan, Konservacijakeramike – Splo{no o keramiki.Argo, 43/1, (2000). 60-74.

8. Hanka [tular, O proizvodnjikeramike v Sloveniji v 19.stoletju.Ljubljana, 1979. ZUZ n.v., XIV –XV (1978–79). 263-268.

9. Dubravka Urban Djukes,Oblikovanje keramike. Likovniodsevi 1992, {t. 10-11.

Slika 31: Bela prst

Slika 32: Kamenina

Slika 33: Porcelan