ZELENAPROGRAMA2010-2014

SKOPJE, MART 2010

1

Voveden zbor - Zelena politika Po~ituvani sogra|ani,

Makedonskata politi~ka scena za prvpat ja dobiva svojata Zelena programa za ~etiri godi{en period, kako politi~ka platforma na zelenata opcija {to ja zastapuva Demokratskata obnova na Makedonija – DOM.

Podgotvivme programa so prioriteti, zalo`bi i proekti, za ~ie ispolnuvawe }e se zalagaat na{ite izbrani pretstavnici vo nacionalnata i lokalnata vlast, no i site nie {to se stremime kon zelena Makedonija, evropska Makedonija, Makedonija - na{ dom, dom za site.

Zelenata programa se bazira vrz Zeleniot manifest, javno obznanet vo fevruari 2008 godina. Zna~i, na{ite stolbovi ostanuvaat: - odr`liv razvoj so akcent na `ivotna sredina, obnovlivi izvori na energija, proizvodstvo na zdrava hrana i turizam; - socijalna pravda, so ednakvi mo`nosti za site – ma`i, `eni, deca, lica so hendikep, marginalizirani grupi; - kultura i po~ituvawe na se~ij kulturen identitet; - obrazovanie, nauka i tehnolo{ki razvoj; - nenasilstvo i sorabotka {to vodat kon evro-atlantskite integracii, me|unarodna aktivnost i gri`a za makedonskite malcinstva i dijasporata.

Tuka kaj nas, vo Makedonija, na{ite zalo`bi za zelenata opcija se za nekogo nedovolno jasni, ili pak, nedovolno zna~ajni kako politi~ki temi. No tie se sosem jasno detektirani od najrazvienite zemji vo svetot i za niv nagolemo se pi{uva, se debatira, se dr`at svetski samiti. Najvlijatelnite zemji i dr`avnici ve}e ja smestija zelenata prikazna i zelenite rabotni mesta vo svoeto politi~ko dejstvuvawe.

Vo Evropskiot Parlament dejstvuvaat na{ite ideolo{ki prijateli, Evropskite Zeleni, koi gi nametnaa glavnite zeleni zalo`bi kako evropski standardi. Vo SAD, porane{niot amerikanski potpretsedatel, Al Gor, dobi Nobelova nagrada za svoeto predupreduvawe za klimatskite promeni, dodeka sega{niot pretsedatel, Barak Obama, zapo~na specijalna programa za investirawe vo novi zeleni rabotni mesta. Vo Obedinetite Nacii i site zemji vo svetot, i pokraj neuspehot na Kopenhagen{kiot samit za klimatskite promeni, priznavat i prezemaat aktivnosti za donesuvawe Globalen dogovor, koj }e bide porestriktiven kon zemjite-zagaduva~i. Soo~en so dramati~na energetska kriza, svetot e vo potraga po obnovlivi izvori na energija, za{to dosega{nive se pri kraj.

Republika Makedonija e seu{te na po~etokot na ovoj pat. DOM gleda porano i ponapred. Sme probile mnogu barieri i sme otvorile novi temi i procesi {to bile zaboraveni i zapostaveni. Denes, del od niv se ve}e prioriteti na Vladata: ekologijata, turizmot, gri`ata za jazikot i mnogu drugi. Zatoa, DOM si ja prezede pionerskata misija da gi probie ovie progresivni ideji vo na{ava zemja - del kako standardi {to ni trebaat na patot kon evroatlantskite integracii, a del kako vizija za idninata. Toa zna~i poddr{ka za ekonomskiot razvoj na zemjata, no ne po cena na na{eto zdravje i kvalitet na `iveewe.

Treba da se nau~ime da ja cenime svojata `ivotna sredina i da nè boli nejzinata povreda i o{tetuvawe. Da staneme svesni deka opstanokot na lu|eto direktno zavisi od opstanokot na prirodata. Ako u{te indijanskite plemiwa vo Amerika znaele deka „ovaa zemja ne sme ja nasledile od svoite predci, tuku sme ja pozajmile od svoite deca”, toga{ nie morame da go nau~ime istoto. Svrtuvaj}i se kon prirodata, da se svrtime i kon sebesi i ~ove~koto vo nas.

Na{ite idei se kosmopolitski i gi dopiraat site lu|e, nezavisno od nivnoto

2

poteklo, a na{eto dejstvuvawe e naso~eno na lokalno, nacionalno i regionalno nivo. Poradi sevo ova, vo DOM gi obedinivme znaeweto, entuzijazmot i pragmatizmot. Znaej}i deka Makedonija IMA LU\E i deka vo politikata e osobeno va`no, pova`no od sè drugo, DA SE OSTANE ^OVEK, Ve povikuvame, po~ituvani sogra|ani, da ni se pridru`ite i da stanete prijateli na zelenata opcija. Da ni bide zaedni~ka porakata: SLEDI GO ZELENOTO!

Demokratskata obnova na Makedonija – DOM e edinstvenata parlamentarna partija vo Republika Makedonija {to ja zastapuva zelenata opcija.

DOM vo svoite programski opredelbi se zalaga za zelena Makedonija, za evropska Makedonija, za Makedonija – na{ dom, dom za site.

Zelenata opcija {to ja zastapuva DOM zna~i zalagawe za: Odr`liv razvoj:

- ekonomski razvoj so planirano iskoristuvawe na prirodnite i ~ovekovite resursi; - prostorno planirawe i ekologija; - razvoj na turizmot; - sozdavawe zeleni rabotni mesta;

Socijalna pravda: - vladeewe na pravoto; - socijalna politika spored sovremenite evropski standardi; - zdravstvena za{tita na site gra|ani; - ednakvi mo`nosti za site, so gri`a za marginaliziranite grupi;

Po~ituvawe na razli~nostite:- po~ituvawe na slobodata na opredelba - izrazuvawe i gri`a za kulturniot identitet;

Znaeweto kako mo}: - reformi vo obrazovanieto - vlo`uvawe vo naukata i tehnolo{kiot razvoj;

Nenasilstvo i me|unarodna sorabotka: - evroatlantski integracii; - aktivna nadvore{na politika vo regionot i vo svetot - gri`a za site malcinstva vo Republika Makedonija, no i za makedonskoto

malcinstvo vo sosednite zemji i dijasporata.

Nadvore{na politika

Evroatlantskata orientacija, aktivnata uloga vo me|unarodnata zednica i OON i dobrososedskite odnosi na Republika Makedonija so dr`avite vo regionot se na{a trajna opredelba.

Evroatlantskata orientacija na Republika Makedonija, vklu~uvaweto vo EU i NATO, kako i aktivnata uloga na dr`avata vo me|unarodnata zednica i OON, ostanuvaat trajna opredelba i zalagawe na DOM. Isto kako {to takva opredelba e

3

i razvojot na aktivni i dobrososedski odnosi na Makedonija so dr`avite vo regionot na ~ija stabilizacija RM i dosega zna~itelno pridonesuva{e, no i pomo{ta na drugi krizni podra~ja i zemji vo svetot kade {to mirot i stabilnosta se pod zakana i kade {to Makedonija aktivno e vklu~ena vo me|unarodnite napori i kampawi (Irak, Avganistan, BiH, Liban). Ednovremeno, DOM ve}e od po~etokot na svoeto dejstvuvawe se zalaga za aktivna i produktivna sorabotka so parlamentarnite grupi vo Evropskiot parlament, no i bilateralno i multilateralno so politi~kite partii na centrovskite i gra|anski partii, posebno so grupite i partiite na Zelenite, vo nasokite na ovaa opredelba. Smetame deka sorabotkata so ovie grupi i partii, so koi DOM ima temelen programski i politi~ki identitet, zna~itelno }e gi zajakne nastojuvawata i rezultatite na na{ata nadvore{no-politi~ka aktivnost, no i na pozicijata na dr`avata vo me|unarodnata zaednica.Vo DOM, nedvosmisleno smetame deka vakvite strate{ki nadvore{no-politi~ki celi na dra`avata se neposredno povrzani i se vo aktiven soodnos so na{ata vnatre{na politika i izgradbata na instituciite i procesot na tranzicijata kon moderno stopanstvo i pluralno-demokratsko op{testvo, so pro{iruvaweto na horizontot na ~ovekovite prava i gra|anskite slobodi i nivnata vrvna za{tita, za premin vo sovremena pravna i socijalna dr`ava, za vklu~uvawe vo procesite na me|uzavisnost, globalna povrzanost i informatizacija na osnovnite op{testveni agregati, a vo sklad so svetskite procesi i trendovi.

DOM bezrezervno i aktivno go poddr`uva {to pobrzoto vklu~uvawe na na{ata zemja vo Evropskata Unija, se zalaga za maksimalno skratuvawe na toj proces, a pregovorite za toa da zapo~nat poskoro. Na{ite gra|ani treba da znaat deka se raboti za dolg i te`ok proces na prisposobuvawe na na{iot sistem - ekonomski, socijalen, kulturen - so standardite na EU, no i deka Makedonija e temelno podgotvena za pregovorite i za zavr{uvaweto na t.n. akcesiski proces. Ve}e ~etirigodi{niot status na kandidat za polnopravno ~lenstvo vo EU i izve{taite kako i preporakite na Evropskiot sovet i Komisijata na EU od krajot na 2009 g. jasno zboruvaat za toa. DOM e na mislewe deka pregovorite za akcesijata na RM vo EU, treba da se oddelat od razgovorite so Republika Grcija za nadminuvawe na razlikite vo sporot za imeto. DOM o~ekuva vo 2010 g. da se opredeli terminot za po~etok na pregovorite za EU i da se dovr{at site podgotovki za uspe{no odvivawe na tie pregovori.

DOM programski se zalo`uva za zabrzuvawe na procesot na tranzicija na dr`avata i za {to poskoro uskladuvawe na vnatre{nite sistemski agregati so onie na Evropskata Unija i NATO. Se raboti za dovr{uvawe na harmonizacijata na na{eto zakonodavstvo so ona na Unijata i so standardite na NATO, no i za u{te pote{kata zada~a na implementacija na tie propisi, standardi i praktika vo na{iot vnatre{en `ivot. Del od toa se odnesuva na zakonodavniot proces vo Sobranieto na RM kade DOM e aktiven ~initel vo taa smisla, kako i vo izvr{nata vlast, vo Nacionalniot sovet za Evrointegracii, Komisijata na Sobranieto za evropski pra{awa, na ~lenovite i aktivistite na DOM vo javniot, politi~kiot, kulturniot, nau~niot `ivot, vo lokalnata samouprava, nevladinite organizacii, mediumite itn.

Brziot razvoj i ostvaruvaweto na ovie normi i zaedni~ki evropski i demokratski pridobivki e edinstveniot pat za efikasnoto vklu~uvawe vo Evropskata unija. Za toa se neophodni celosna stabilizacija na vnatre{nata politi~kata sostojba vo zemjata, natamo{na izgradba na demokratski odnosi, nadminuvawe na tn. demokratski deficit, iskorenuvawe na korupcijata, organiziraniot kriminal, partizacijata na javnata administracija i sektor i sè ona na koe{to dolgo vreme nè predupreduva Unijata. Vpro~em, spomenatite standardi, pravni i ekonomski se vo interes na na{ite gra|ani.

4

DOM i dosega aktivno i neposredno, no i preku vladinata koalicija dejstvuva{e i se zalaga{e za natamo{no podobruvawe i razvoj na sorabotkata so neposrednite sosedi, no i vo regionot na Balkanot, pa i po{iroko. Partijata poa|a od toa deka:- RM mora aktivno da gi postavuva i razre{uva otvorenite pra{awa vo odnosite so sosedite: sporot za imeto so Grcija, priznavaweto i ureduvaweto na odnosite so Kosovo, polo`bata i pravata na makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji, ureduvaweto na crkovnoto pra{awe so SPC, promoviraweto na na{ata politika na multikultura i sl. - Isklu~itelno e zna~ajno za dorazre{uvawe na ovie otvoreni pra{awa, da se sozdava klima na dobrososedski odnosi i sorabotka, posebno vo sferata na ekonomijata, kulturata, mediumite itn. Politikata i zalagawata na DOM i natamu }e prodol`at vo istata nasoka, imaj}i gi predvid vitalnite interesi na na{ata nacija i Republikata.

.DOM i natamu }e insistira na podlaboko i sekojdnevno povrzuvawe so dijasporata, kako civilizaciska obvrska, no i kako logi~na pridobivka za zemjata i za nejzinite gra|ani. Ednovremeno, DOM predupreduva deka vakvite vrski so dijasporata imaat mo{ne zna~ajni ekonomski, politi~ki, kulturni i me|unarodni dimenzii.

Mo{ne zna~ajno za DOM e poop{testvuvaweto na nadvore{nata politika, u~estvoto na gra|anite i civilniot sektor, mediumite i javnosta vo nejzinata izgradba, ostvaruvawe i javna kontrola. Pretpostavka za toa e tie da bidat redovno i objektivno informirani. DOM smeta deka postojat te{kotii vo implementacijata na kontrolnata uloga na Sobranieto, odnosno nadvore{nata i bezbednosna politika, deka taa politika ne se vodi sekoga{ dovolno profesionalno, koordinirano i odgovorno. DOM }e se zalo`i za nadminuvawe na tie disfunkcii i problemi.

Nadvore{ni raboti: razvoj, celi i prioriteti Poslednite godini, Republika Makedonija, zna~itelno go unapredi i stabilizira svojot vnatre{en politi~ki poredok, ekonomskiot razvoj, demokratskite institucii, napredokot vo podra~jeto na ~ovekovite prava i gra|naskite slobodi, na socijalnata za{tita, zdravstvenata za{tita, obrazovanieto, naukata i kulturata; me|uetni~kite odnosi se isto taka unapredeni i se odvivaat po nagorna linija, makar {to ne se na nivo na po`elnite i sakanite i ne se bez nasledenata obremenetost, hipoteki i incidentni sostojbi. Izborite od 2006, 2008 i 2009g. povolno vlijaeja na takvite razvojni trendovi.Imeno, zajaknati se parlamentarizmot i politi~kiot dijalog vo dr`avata, vo golema mera e unapreden akcesiskiot proces kon EU i NATO, reformite na su{tinskite agregati na vnatre{niot sistem - pravosudstvoto, vnatre{nite raboti, borbata protiv korupcijata, organiziraniot i op{tiot kriminal se zasileni, preobrazbite vo javnata administracija i javniot sektor se vidlivi, makar i nedovolni; makedonskata ekonomija, osobeno vo vremeto na svetskata ekonomska kriza i recesija relativno dobro gi podnese udarite i restrikciite. Pove}eto od ocenkite na ovie trendovi i rezultati se povolno oceneti vo izve{taite na Evropskata Komisija, Evropskiot parlament, MMF i Svetskata banka, a za progresot na dr`avata. Ova ovozmo`i Republikata da ja zasili svojata me|unarodna pozicija i nadvore{na politika.DOM, pritoa, osobeno gi istaknuva kako rezultati na ovaa politika, vo koja i samata aktivno u~estvuva{e: zavr{uvaweto na procesot na me|unarodno priznavawe na Republika Makedonija, ispolnuvaweto na uslovite za priem vo NATO i za po~etok na pregovorite za vlez vo EU, viznata liberalizacija za gra|anite na RM vo [engen i EU od dekemvri 2009 g., pretsedavaweto na pretstavnikot na RM so Generalnoto Sobranie na OON, 2009 g.; ureduvaweto na odnosite i granicite so Kosovo, zajaknuvaweto na na{eto u~estvo vo misiite na OON i NATO vo Avganistan, Irak, BiH, Liban i sorabotkata so UNMIK na Kosovo, me|utoa i doureduvaweto na na{ite odnosi so Srbija i drugi zemji vo regionot, so koi se potpi{ani mnogubrojni kooperaciski spogodbi.

5

DOM, isto taka gi podr`uva{e, i natamu, vo dr`avnite organi }e gi pottiknuva, no i neposredno }e u~estvuva vo seevropskite kampawi, povelbi i akti, na Sovetot na Evropa, na OBSE, na OON, na Sredno-evropskata inicijativa i drugi integracii - za unapreduvawe na ~ovekovite prava, gra|anskite slobodi, slobodnata ekonomska inicijativa i pretpriemni{tvo, za sekularizmot i oddelenosta na crkvata od dr`avata, a so celosna za{tita na verskite prava na gra|anite itn.DOM, uka`uva, no e podgotven i celosno da se anga`ira i da dade polna poddr{ka na razre{uvaweto na ve}e spomenatite preostanati te{kotii i otvoreni nadvore{no-politi~ki pra{awa {to Makedonija gi ima so sosedite, a na opredelen na~in nepovolno vlijaat i na nejzinata me|unarodna pozicija i politika. Na{ata dejnost vo OON, vo negoviot sistem i vo drugite svetski i me|unarodni organizacii se poka`uva kako nedovolna i ograni~uva~ka vo afirmacijata na zemjata. Site ovie ograni~uvawa e neophodno {to pobrgu da se otstranat, posebno na vnatre{en plan, {to bi i dalo efikasnost, podem i konzistentnost na na{ata nadvore{na politika. Politikata na pribli`uvaweto na evro-atlantskite integracii ostanuva trajna sostavka na na{ata nadvore{na politika. Zatoa, zemjata ima opredelena agenda i zacrtana reformska i akcesiska dinamika.Steknuvaweto na kandidatski status na zemjata za polnopravno ~lenstvo vo Unijata, vo dekemvri 2005 g. be{e eden zna~aen pottik na patot kon Evropa, no isto taka i Izve{tajot na EK i Preporakata do Evropskiot sovet za opredeluvawe na termini za po~etok na pregovorite za vlez vo Unijata. Vo taa smisla DOM gi pozdravuva i izve{taite i preporakite na Evropskiot parlament za progresot na Makedonija i za po~etok na pregovorite, zaedno so zabrzanoto razre{uvawe na sporot za imeto so Grcija. Ovie dokumenti i napori se zna~aen pottik za na{ata nadvore{na i evro-atlantska politika. Ednakvo zna~ajna e i podgotvenosta na NATO da ja primi dr`avata vo polnopravno ~lenstvo.Od vakvite ocenki proizleguvaat nekolku prioriteti za koi DOM smeta deka se su{tinski vo na{ata nadvore{na politika vo naredniot period:

Dovr{uvawe na reformskite preobrazbi vo dr`avata koi se uslov za vlez vo ~lenstvoto na Unijata, i toa osobeno so ostvaruvawe ve}e vo 2010 g. na Nacionalnata programa za usvojuvaweto na pravoto na EU (poznatata lista od 103 seu{te neusvoeni zakoni od strana na Sobranieto na RM). No se raboti i za zaokru`uvawe na implementaciskiot aparat na akcesijata, spored sektorskite strategii na Vladata, donesuvaweto na podzakonski akti itn.

Zabrzuvawe na podgotovkite za po~etok na pregovorite so EU po dobivaweto na nivnite termini, za osposobuvawe na kadarot {to }e se vklu~i vo pregovorite i osobeno za usvojuvawe na iskustvata i ponudenata asistencija za podgotovkite od na{ite prijatelski zemji. DOM smeta deka vo me|uvreme moraat da se vlo`at zna~itelni napori za koristewe na IPA fondovite i drugite instrumenti na raspolagawe na RM.

Odnosite so NATO i reformite vo sektorot na odbranata i bezbednosta mora da se odr`uvaat so visoka dinamika i intenzitet i da se dovr{at preostanatite podgotovki za vlez vo ~lenstvoto na Alijansata.

Vo sporot za imeto so Grcija, Makedonija i dosega poka`uva{e podgotvenost za postignuvawe na kompromisno re{enie, prifatlivo za obete strani, kako i fleksibilnost i neisklu~ivost vo razgovorite za nadminuvawe na toj spor. DOM ja ohrabruva i podr`uva Vladata, kako i dr`avniot vrv vo taa nasoka, a za da se dojde pobrzo do takvo re{enie, no ne na {teta na vitalnite interesi na makedonskata nacija i dr`ava i ne bez verifikacija od strana na gra|anstvoto na republikata. DOM isto taka ja pozdravuva podgotvenosta na mnogu prijatelski zemji da pomognat vo nadminuvaweto na sporot. Vo ovaa smisla smetame deka vo me|unarodnata zaednica treba da se zalo`ime za neuslovuvawe na na{iot status vo integraciite i kolektivnite sistemi na bezbednost so razre{uvaweto na sporot. Kakvo i da e re{enie koe bide nametnato i usvoeno pod pritisok, }e bide lo{o za stabilnosta na dr{avata, no i na po{irokiot region.

Smetame deka Makedonija mo`e da napravi mnogu, no i da bara reciprocitet vo 6

nadminuvawe na nedorazbirawata {to se javuvaat vo odnosite so sosedite, a vrz baza na neme{awe vo vnatre{nite raboti i respektirawe na me|unarodnoto pravo, ~ovekovite prava i slobodi i principite na demokratskiot poredok.

DOM ima izgraden stav za proaktivna uloga na RM vo me|unarodnata zaednica, vo OON i ostanatite globalni me|unarodni organizacii, kako i za natamo{no unapreduvawe na odnosite so na{ite strate{ki partneri, prijatelski zemji i faktori vo me|unarodnite odnosi.

Natamo{na demokratizacija i profesionalizacija vo vodeweto na nadvore{nata politika Niz promeni vo Zakonot za nadvore{ni raboti od 2006 g. kako i Zakonot za Vlada i dr`avna uprava, DOM sogleduva pozitivni pridobivki vo zajaknuvaweto na ulogata na Sobranieto na RM vo odobruvaweto i nadzorot na glavnite nasoki i ~ekori vo na{ata nadvore{na politika. Aktiviraweto na Nacionalniot sovet za evrointegracii kako i drugite sobraniski tela za nadvore{na politika, evropski pra{awa, na komitetite i delegaciite za sorabotka so EP, SE, OBSE, NATO itn. navistina ja zajakna ulogata na Sobranieto vo naso~uvaweto i ozakonuvaweto, vo na~inot na vodewe, kontrola i nadzor nad izvr{nata vlast vo sproveduvaweto na nadvore{nata politika, no i vo afirmiraweto na interparlamentarnata sorabotka. Posebno zna~ajna e koordinacijata na ulogata na organite na upravata i javnata administracija, koi zasega se nedovolno uskladeni, osobeno vo podra~jeto na evrointegracijata.Parlamentarnata kontrola i uloga vo naso~uvaweto i nadzorot vo vodeweto na nadvore{nata politika ostanuvaat traen princip na zalagawata na DOM, isto kako i transparentnosta, javnosta i unapreduvaweto na ulogata na gra|anskiot sektor, nau~nite, nevladinite organizacii i mediumite vo toa podra~je.DOM bezdrugo i natamu }e se zalaga za profesionalnost, departizacija, stru~nost i odgovornost, kako i za vladeewe na na~elata na nepolitizirana javna administracija - vo izborot, razmestuvaweto, usovr{uvaweto, promocijata i nagraduvaweto na aparatot na nadvore{nata politika, kako i na kadrite vo ovaa oblast. Ova posebno go zasega Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i DKP-mre`ata vo stranstvo, no isto taka i edinicite za me|unarodna sorabotka na drugite ministerstva, sekretarijati, kabineti, zavodi itn. DOM pozitivno go ocenuva po{etokot i prvite ~ekori i iskustva vo diplomatskata edukacija na kadarot vo MNR, no smeta deka tie treba zna~itelno da se razvijat i da stanat temel na kadrovskata politika i regrutacijata na kadrite vo ovaa oblast, a eventualno da rezultiraat so vostanovuvawe na Diplomatska akademija na MNR, vo sorabotka so univerzitetskite institucii i istra`uva~kite centri kaj nas- na ova podra~je.DOM re{itelno }e se zalo`i za red, funkcionalnost i precizno sektorsko naso~uvawe na potrebite za nadvore{na politika na stopanstvoto, investiciite, vnatre{niot red i mir, obrazovanieto, kulturata, naukata, sportot, dijasporata, informatikata, vrabotuvaweto i dr. podra~ja i op{testveni potrebi.

Bezbednost i odbrana - sostojbi i prioriteti DOM u{te vo svojata prva Programa, uka`uva{e deka bezbednosta na zemjata ne e na potrebnoto nivo poradi postoewe na golem broj rizi~ni faktori, pred sè od vnatre{en karakter, koi mo`at da pridonesat kon destabilizirawe na sostojbite vo zemjata. Me|u tie faktori osobeno se naglasuvaa statusot i politizacijata na me|uetni~kite odnosi vo Republikata, odnosno obidite tie da se iskoristuvaat vo politi~ki celi, potoa, narasnatiot kriminal, korupcijata, trgovijata so droga i belo robje. Od socijalnite faktori, vidlivo e deka nepovolno vlijaat golemata nevrabotenost koja sozdade golem broj socijalni slu~ai, niskiot standard na naselenieto i visokata stapka na siroma{tija, nesrazmerite vo distribucijata na bogatstvoto itn. Ovie faktori i rizici se objektivna osnova koja se koristi za sozdavawe na socijalno nezadovolstvo a ~esto i za negovo ekstremno i isklu~ivo koristewe vo politi~ki celi. Toa e isto taka osnova i za dejstvuvawe na

7

nadvore{niot faktor i negovo aktivno me{awe vo vnatre{nite raboti na Republikata.Politikata na zabrzan, uramnote`en i odr`liv ekonomski i socijalen razvoj e bezdrugo odgovor i aktivno soo~uvawe so ovie problemi. No, DOM isto taka smeta deka e potrebno preispituvawe na mnogu zakonodavni propisi i nivno usoglasuvawe so Ustavot na RM i so pravoto na EU. Toa posebno vo podra~jata na rakovodeweto so krizite, vo ostvaruvaweto na nacionalnata koncepcija za odbrana i vnatre{ni raboti, vo pravosudstvo.DOM smeta deka agenciite za razuznavawe, voeno-razuznava~kata slu`ba i dr`avnata bezbednost e potrebno da se specijaliziraat, oddelat, no i da se formira Centar za nivno koordinirawe. Bezdrugo e nu`na silna civilna i parlamentarna kontrola vrz ovie slu`bi, odnosno agencii, potoa nivna celosna departizacija i depolitizacija i status na vrabotenite kako profesionalci.

So zakonot za policija nu`no e site nerepresivni funkcii (mati~ni, evidenciski, izdavawe na li~ni dokumenti, paso{i i sl.) da se prefrlat vo drugi ministerstva a vo MVR da se koncentriraat samo javnata bezbednost i soobra}ajnata policija. Ova treba da rezultira vo dekoncentracija na mo}ta na vnatre{nite raboti.

Pravna dr`ava

Vladeewe na pravoto i ednakov tretman na gra|anite pred zakonite.

Sostojbi Poradi nepo~ituvaweto na eden od osnovnite postulati na na{iot ustaven poredok - na~eloto na vladeewe na pravoto i ednakviot tretman na gra|anite pred zakonite, evidentno e nivnoto nezadovolstvo poradi te{kotiite so koi se soo~uvaat vo ostvaruvaweto na svoite prava i nedovolnoto funkcionirawe na instituciite na sistemot. Se pove}e e vidliva nekonzistetnosta i neusoglasenosta na ministerstvata vo me|usebnata sorabotka vo procesot na podgotvuvaweto na zakonite so Ustavot na Republika Makedonija i so zakonite {to se ve}e vo sila. Zabele`liva e netransparentnosta vo postapkite za vrabotuvawe na dr`avnite slu`benici, koi potoa karierata ja gradat vrz osnova na partiskata pripadnost. Postojat i zloupotrebi kako rezultat na diskrecionite prava na odredeni ministri, na koi zakonot im dozvoluva samostojno da odlu~uvat za dodeluvawe na odredeni prava na pravni subjekti i gra|ani.

Vo sudskiot sistem na Republika Makedonija se identifikuvani mnogu problemi {to go potkopuvaat i predizvikuvaat nedoverba kaj gra|anite. Postapkite pred sudovite se neopravdano dolgi, pove}estepeni i mnogu slo`eni, proceduralnite nedoslednosti vo zakonite se zloupotrebuvaat, postojat nedostatoci pri izvr{uvaweto na presudite poradi neefikasnata dostava na sudskite pokani, sudovite se preoptovareni so sudski predmeti, a na~inot na izborot na sudiite e realna pre~ka za celosna nezavisnost na sudiite od politi~kite vlijanija.

Nivoto na korupcijata i natamu negativno vlijae na mnogu aspekti od ekonomskiot, socijalniot i politi~kiot `ivot vo zemjata. Javnosta ja zagri`uva visokata zastapenost na korupcijata, koja stranskite eksperti ja smetaat za eden od osnovnite faktori za odvra}awe na direktnite stranski investitori od zemjata.

Prioriteti i merki za nivno re{avawe Pravna dr`ava i vladeewe na pravoto Za da se postigne funkcionirawe na pravnata dr`ava potrebno e da se prezemat slednive merki:

8

o zajaknuvawe na sorabotkata me|u organite za sproveduvawe na zakonite i na nadzornata funkcija na dr`avata;

o voveduvawe na nepristrasnost vo sudstvoto zaradi za{tita na vladeeweto na pravoto;

o zgolemuvawe na odgovornosta i sankcionirawe na neodgovornite lica koi{to go prekr{uvaat zakonot.

Nezavisno sudstvo Za da se obezbedi ovoj prioritet neophodno e da se prezemat slednive merki i aktivnosti:

o zavr{uvawe na reformite vo sudskiot sistem so poseben akcent na nezavisnosta i nepristrastnosta na sudstvoto i na zgolemuvaweto na negovata efikasnost;

o selekcija, izbor, razre{uvawe na sudiite, nivna obuka io otstranuvawe na faktorite {to vlijaat na odlo`uvaweto na postapkite.

Reformata na sudskiot sistem treba da opfati:a) Dopolnuvawe na materijalnoto zakonodavstvo so cel da se vospostavi nova pravna ramka spored evropskite i me|unarodnite standardi na priznati i za{titeni vrednosti, koncentrirani vrz unapreduvaweto, za{titata i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i slobodi i vrz drugite principi na demokratskoto op{testvo i pravnata dr`ava;

b)prodol`uvawe na procesno zakonodavstvo koe treba da obezbedi pobrz pristap do pravdata preku zakonito, nepristrastno, pravi~no i javno sudewe vo razumen rok, odnosno efikasno ostvaruvawe na pravdata i pravno zasnovanite interesi na gra|anite i pravnite lica.

Profesionalna, nepartiska i odgovorna administracija Za da se obezbedi ovoj prioritet neophodni se slednive merki i aktivnosti:

o unapreduvawe na funkcioniraweto na organite na upravata, obezbeduvawe na nivna koordiniranost i me|usebna sorabotka vo procesot na podgotovkata na zakonite i na drugite propisi i razmena na informacii {to }e ja podobrat nivnata produktivnost;

o unapreduvawe na nezavisnosta vo raboteweto na javnata administracija i obezbeduvawe transparentnost vo postapkite za vrabotuvawe i

o obezbeduvawe na celosna implementacija na Zakonot za dr`avni slu`benici, sproveduvawe na depolitizacija pri nivnoto vrabotuvawe vo javnata administracija i voveduvawe sistem na gradewe kariera zasnovan vrz odgovornost, kvalitet i profesionalnost vo raboteweto.

Dostapna, ot~etna i odgovorna izvr{na vlast Za obezbeduvawe na ovoj prioritet potrebni se slednive merki:

o obezbeduvawe na transparentnost i ot~etnost na izvr{nata vlast kon javnosta;

o namaluvawe ili celosno ukinuvawe na diskrecionite prava na ministrite, dadeni so zakon, samostojno da odlu~uvaat za dodeluvawe na odredeni prava i zadol`itelen nadzor nad nivnite odluki poradi spre~uvawe na mo`ni zloupotrebi;

o zgolemuvawe na a`urnosta i efikasnosta vo raboteweto na komisiite na Vladata za re{avawe vo upravna postapka vo vtor stepen od razli~ni oblasti i preispituvawe na stru~nosta i kompetentnosta na nivnite ~lenovi so cel - namaluvawe na golemiot broj sporovi {to se vodat pred Vrhovniot sud na RM poradi pasivnosta na administracijata;

9

o gradewe odgovoren odnos na ministerstvata i na site relevantni subjekti vo procesot na evropskata integracija i obvrskite {to proizleguvaat od nego so mobilizacija na postojnite raspolo`ivi ~ove~ki resursi;

o dosledno sproveduvawe na prioritetnite merki za pristapuvawe na Republika Makedonija kon Evropskata Unija;

o zgolemuvawe na svesta kaj javnosta i zajaknuvawe na politi~kata volja za seriozna i odgovorna borba protiv i nulta tolerancija za korupcijata kako visokorizi~na i niskoprofitna aktivnost.

Izboren sistemSlobodnite i fer izbori se eden od temelnite pokazateli na demokratskiot kapacitet na edno op{testvo. Dosega{noto iskustvo ka`uva deka proporcionalniot izboren model, spored koj RM e podelena na {est izborni edinici, gi favorizira „golemite” partii, a gi marginalizira „malite”, za{to del od glasovite {to tie gi dobivaat se rasturaat i ne mo`at da se efektuiraat vo soodveten broj pratenici. Rezultat na seto toa e relativno crno-bela slika na politi~kata scena, so dve golemi partii koi gi zasenuvaat pomalite, koi pak, vo celiot politi~ki ambient bi mo`ele da vnesat pove}e razli~ni koncepti, sve`i idei, novi lu|e.Zatoa, vo interes na pokvalitetnata i poraznovidna politi~ka ponuda, DOM predlaga varijanta na proporcionalniot izboren model vo koja podrazbira:- celata teritorija na Republika Makedonija da se tretira kako edna izborna edinica, - otvoreni listi, pri {to gra|anite na izbori bi gi zaokru`vale ne samo partite tuku i poedine~nite imiwa ponudeni na listite, bez ogled na redosledot po koj se postaveni.

@IVOTNA SREDINA

Vo prirodata nema nagradi i kazni, postojat samo posledici.

Makedonija e zemja so ograni~eni prirodni i ~ovekovi resursi, poradi {to zelenata opcija nudi vistinski i alternativni politi~ki, ekonomski i ekolo{ki re{enija za naplastenite problemi. Sostojbata vo `ivotnata sredina e alarmantna poradi nepo~ituvaweto na standardite, zakonite i neredovniot monitoring. Vo procesot na pribli`uvawe kon EU vgraduvaweto na za{tita na `ivotnata sredina vo ostanatite sektorski politiki }e obezbedi poodr`liv razvoj na razli~nite sektori na efikasen na~in, osobeno na lokalno nivo.Ogromnoto koristewe na mineralnite |ubriva, herbicidi, pesticidi i funtuidi, porastot na erozivnite procesi, po`arite vo {umite, su{eweto na {umite, isu{uvaweto na prirodnite vodni ekosistemi, ne mo`e a da nema posledici vrz biodiverzitetot.Zagrozenosta doa|a od zastarenite tehnologii na proizvodstvo, transportot i komunalnata infrastruktura. Otpadnite vodi ne se pre~istuvaat, so {to po~vata nepovratno se zagaduva. Evidentno e prekumernoto zagaduvawe na vozduhot od industrijata i od saobra}ajot. Identifikuvana e potrebata za zajaknuvawe na sproveduvaweto na zakonodavstvoto i potrebata od intervencii vo `ivotnata sredina za ispolnuvawe na barawata na evropskoto zakonodavstvo, osobeno vo tretmanot na otpadnite vodi, za{titata na vozduhot i upravuvaweto so otpadot.Za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina se od su{tinsko zna~ewe za kvalitetot na `ivotot na gra|anite vo lokalnata zaednica, vo dene{nicata, a i za idnite generacii. Za taa cel komisijata za `ivotna sredina i prostorno planirawe na DOM se zalaga za slednive inicijativi za podobruvawe na postojnata situacija na urbaniot razvoj, za{titata na vozduhot, vodata, odlagaweto na site vidovi otpad (komunalen, industriski, grade`en, opasen, veterinaren i sl.), za{titata na zemji{teto, prirodnite

10

resursi, retkosti i vrednosti:

Urban razvoj Brzite promeni na op{tinite pridonesuvaat kon neplanska izgradba na objekti, neadekvatnite sanitarno-higienski uslovi za `iveewe, osobeno vo ruralnite sredini, so slabo uredeni zeleni povr{ini i drvoredi pokraj lokalnite i gradskite ulici.Planirani aktivnosti:

Voveduvawe ekonomski instrument (Zelen danok) za zagaduva~ite; Programa za postepeno isklu~uvawe od upotreba na materiite {tetni za

ozonskata obvivka; Izrabotka na LEAP za site op{tini, {to proizleguva od potrebata na gra|anite za

~ista i zdrava `ivotna sredina vo RM kako obvrska spored Zakonot za `ivotna sredina;

Iskoristuvawe na obnovlivi izvori na energija; Zgolemuvawe i unapreduvawe na zelenite povr{ini, nivna izgradba, ureduvawe

i za{tita; Izgotvuvawe konkreten plan za maksimalno iskoristuvawe na kapacitetot na

sistemot zemen (ruski) gas kako ekolo{ki najprifatlivo gorivo denes, posebno vo industrijata, toplifikacijata, doma}instvata;

Implementirawe na plan za za{tita na `ivotinskiot svet od zloupotreba i formirawe administrativno telo sostaveno od praven i izvr{en subjekt

Prirodni resursi, vrednosti, {umiPlanirani aktivnosti:

Izrabotka na vodi~ za kompletno informirawe na posetitelite za nacionalnite parkovi i drugi spomenici na prirodata so nivni taksonomski, fitogeografski, ekolo{ki i drugi karakteristiki;

Monitoring na site nacionalni parkovi, proekti za namaluvawe na bespravno se~ewe na drva, uni{tuvawe na prirodata, problem so divi deponii, zagaduvaweto na vozduhot i na podzemnite vodi koe e mo{ne zasileno i pretstavuva golema opasnost za stabilnosta na izvornite ekosistemi;

Akcionen plan za za{tita na biodiverzitetot na RM so poseben osvrt na endemi~ni vidovi;

Za{tita od nekontrolirano se~ewe na {umite i uni{tuvawe na {umskiot fond preku ispasuvawe;

Za{tita od po`ari preku informiranost na naselenieto so reklami, flaeri; Postavuvawe patokazi, informativni tabli za florata i faunata; Postavuvawe korpi za otpadoci; Revitalizirawe na {umite, so kontinuirano po{umuvawe, i za{tita od

degradiranost na {umite vo RM.

VodiSostojbata so kvalitetot na vodite prvenstveno e naso~ena kon: vodosnabduvawe, iskoristuvawe, sobirawe i odveduvawe na iskoristenite - otpadnite vodi i atmosferskite vodi. Nivnata za{tita se regulira so kompleks od zakonski propisi, so koi se opfateni izvornite, proto~nite i podzemnite vodi. Isto taka, obezbeduvaweto na tehni~ko-tehnolo{ki zafati (izgradba na kanalizacioni sistemi, soodveten tretman na otpadni vodi) ima presudno vlijanie na za{titata i na kvalitetot na vodite.Planirani aktivnosti:

Izrabotka na plan za vodnite resursi vo RM; Obezbeduvawe za{titni zoni okolu izvorite na voda za piewe; Izgotvuvawe Studija za monitoring na otpadnite vodi; Proekti za instalirawe na vodostanici i hlorinatori vo sela so pogolem broj

11

`iteli kade vo lokalnite vodovodi e zabele`ana pojava na biolo{ki nedovolno ispravna voda za piewe;

Izgradba na Strategija za vodi; Izgradba na pre~istitelni stanici za tretman na otpadnite vodi; Iskoristuvawe na tehnolo{ka voda za navodnuvawe na gradskite povr{ini i

parkovi vo funkcija na vodite od Ra{~e; Izgradba i rekonstrukcija na sistemi za vodosnabduvawe i kanalizacija vo

op{tinite vo RM, so renovirawe na postojnite sistemi i podobra zakonska regulativa za nivno koristewe i upravuvawe.

Vozduh Pri analiza na sostojbata so kvalitetot na vozduhot kako eden od glavnite ~initeli na zdravata `ivotna sredina, zemeni se predvid industriskata razvienost na op{tinite, sostojbata so saobra}ajot, na~inot na zatopluvawe na `iveali{tata, tipot i koli~inite na upotrebenite goriva, kako i stepenot na sprovedeni merki i aktivnosti za sledewe i spre~uvawe, t.e. namaluvawe na zagaduvaweto na vozduhot. Pri~ina za aerozagaduvawe pretstavuvaat i emisiite na zagaduva~ki materii vo vozduhot od stacionarni i od mobilni izvori.Planirani aktivnosti:

Namaluvawe na koli~estvoto na emisiite na olovoto od motornite vozila so mo`nost za postepeno ukinuvawe na olovoto od benzinot;

Izrabotka na sistem za upravuvawe so aerozagaduvaweto, sledewe na emisiite na zagaduva~ki supstanci, merki za nivna kontrola vo dozvoleni ramki, i nivno namaluvawe, i prezemawe na tehni~ko-tehnolo{ki i upravno-administrativni merki;

Izrabotka na proekt za sledewe na zdravstvenata sostojba na naselenieto kako posledica od aerozagaduvawe;

Izrabotka na planovi so programa za namaluvawe na zagaduvaweto na vozduhot i unapreduvawe na kvalitetot na ambietalniot vozduh na nacionalno i na lokalno nivo.

Za realizacija na aktivnostite bi se napravil dinami~en akcionen plan koj vo prvata faza bi opfatil poso~uvawe na site slabosti vo postoe~kite re{enija i zakonskata regulativa, a vo vtorata faza bi se organizirale stru~ni tribini na koi bi se iznesle konkretni predlozi za tehni~ki re{enija i zakonska regulativa. Vo dvete fazi od realizacijata na aktivnostite bi bile vklu~eni vladini i nevladini organizacii koi se zanimavaat so za{tita na okolinata i podobruvawe na uslovite za `ivot.

Bu~ava Edna od negativnite posledici na tehni~ko- tehnolo{ki razvoj e bu~avata. Nejzinoto vlijanie e prisutno vo site sferi na ~ovekovoto `iveewe, osobeno vo urbanite centri, i se pove}e pretstavuva problem na koj treba da mu se obrne celosno vnimanie.Planirani aktivnosti:

Izrabotka na studii za vlijanieto na komunalnata bu~ava vrz ~ovekovoto zdravje;

Monitoring na bu~avata; Postavuvawe na za{titni zvu~ni barieri sekade kade {to e toa potrebno i

mo`no.

Zemji{te Po~vata i zemji{teto se va`ni prirodni i ekonomski resursi. Vlijanieto na ~ovekot vrz po~vata sé pove}e se zgolemuva i vodi kon degradacija na zemji{teto, {to predizvikuva negativni socio-ekonomski posledici.

12

Planirani aktivnosti: Antierozivni merki za suzbivawe na dezertifikacija (opusto{eno zemji{te) so

kontinuirano po{umuvawe; Razvoj na programa za sledewe na zagadenosta na vozduhot vo Skopje i

otkrivawe na glavnite zagaduva~i i sproveduvawe na namaluvaweto na zagaduvaweto, so postavuvawe na pogolem broj merni stanici;

Proizvodstvo na zdravstveno bezbedna hrana (promovirawe na organsko proizvodstvo);

Zabrana za prenamena na zemjodelsko zemji{te za drugi celi; Izrabotka na detalna evidencija za primena na agrohemikalii vo

zemjodelstvoto; Monitoring za kvalitetot na zemji{teto.

Upravuvawe so `ivotnata sredina Vo RM ne e vospostaven celosen monitoring na kvalitetot na `ivotnata sredina. Postojat incidentni merewa na opredeleni parametri, no tie ne se dovolni da se dade celosna slika za sostojbite. Planirani aktivnosti:

Organizirawe na tribini za aktuelizirawe na neophodnosta od razvoj na ekolo{ki moral kaj gra|anite, sozdavawe pozitivni naviki kon `ivotnata sredina;

Nametnuvawe na potrebata od specijalizacija na stru~waci od oblasta na za{tita na ~ovekovata okolina;

Jaknewe na kapacitetot na op{tinite vo pogled na obu~eni i podgotveni kadri za za{tita na `ivotnata sredina;

Istra`uvawe na idejni re{enija za unapreduvawe na rabota na ekolo{ki sekcii i dru{tva i drugi nevladini organizacii i nivno vklu~uvawe vo monitoring vrz zagaduva~ite;

Podgotovki so seminari i tribini za problemot na permanentnoto zagaduvawe so cel da se podigne ekolo{kata svest kaj gra|anite na RM;

Promovirawe na Makedonija kako sredina za razvoj na zelena opcija, kako pole za za{tita na `ivotnata sredina;

Oganizirawe tribini so vladini i nevladini organizacii i eksperti od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina;

Izdavawe na bro{uri i drug materijal za zgolemuvawe na ekolo{ka svest na u~enicite, gra|anite- pozitivni naviki kon `ivotnata sredina;

Izrabotka na plan za podobruvawe na vkupnata higiena vo zemjata; Voveduvawe na zdravstveno-ekolo{ki informacionen sistem.

Otpad Za podobruvawe na kvalitetot na `iveewe, odnosno za za{tita na ~ovekovata okolina, neophodno e pravilno re{avawe na problemot so otpadot, odnosno negovo organizirano sobirawe, selektirawe, transportirawe, odlo`uvawe i reciklirawe.Planirani aktivnosti:

Selektirawe na cvrstiot otpad i negovo reciklirawe i izgradba na regionalni deponii so voveduvawe na dano~ni olesnuvawa za investitorite.

Regulirawe na odnosot kon medicinskiot i radioaktivniot otpad koj mo`e da bide potencijalno opasen po `ivotnata sredina.

Iskoristuvawe na organskoto |ubrivo kako izvor na energija (\ubrivo od doma}instvata).

Sanirawe na deponii za interen otpad (op{tinski ili regionalni; javni ili privatni) i vospostavuvawe poseben sistem za sobirawe.

Izrabotka na plan za „divata deponija” okolu `elezni~kata stanica vo

13

Skopje, sobirawe, odveduvawe-transport do deponijata Drisla, i ureduvawe na toj prostor - negova prenamena.

Za{tita na `ivotinskiot svet

Republika Makedonija treba poodlu~no da se zalo`i za ispolnuvawe na standardite za zdrava `ivotna sredina (koi se garantiraat so Ustavot na RM). Pravata na `ivotinskiot svet, osven so anga`manot na nekolku nevladini organizacii i gra}anski zdru`enija voop{to ne se opfateni so politi~ko dejstvuvawe, a tokmu politi~kite merki i aktivnosti mo`at da pridonesat za podobruvawe na situacijata vo koja se nao|a `ivotinskiot svet vo Republika Makedonija, trgnuvaj}i od urbanite sredini, preku ruralnite, vo industrijata i vo prirodnoto opkru`uvawe. Pravoto na `ivot, razvoj, dostoinstvo i opstanok go nema ekskluzivno samo ~ovekot. Toa pravo go ima i `ivotinskiot svet.Prioriteti

[irewe na svesta za me|uzavisnosta na ~ovekot so prirodata i razvivawe na ekolo{ki i visoki eti~ko-moralni kvaliteti. Ednakvoto pravo na `ivot, kako na ~ovekot, taka i na `ivotnite, rastenijata i mineralite, e neophodno za da se postigne ramnote`a vo prirodata i nepre~en `ivot i razvoj na sekoj vid;

Za~uvuvawe i odr`uvawe na prirodniot habitat, {to ja vklu~uva celata flora i fauna, karakteristi~na za Republika Makedonija;

Promocija na vegetarijanski i veganski na~in na ishrana i `ivot; Miroqubivo prirodno-samoodr`livo zemjodelsko proizvodstvo; Prirodno samoodr`livo stopanisuvawe so {umite i nacionalnite parkovi; Zalo`ba za humani na~ini na lov (sportsko-foto safari), ukinuvawe na

lovot i pretvorawe na lovi{tata vo nacionalni parkovi i rezervati za{titeni so zakon, vo koi }e se po~ituva pravoto na `ivot i nadgleduvan razvoj na `ivotinskiot svet;

Pomo{ na `ivotnite odgleduvani vo masovni farmi i {tali, i onie odgleduvani i ~uvani za eksperimentalni, nau~ni i drugi celi;

Sekakov vid zalagawe za pravata za dostoen `ivot na `ivotnite.

Za ostvaruvawe na celite }e bidat prezemeni slednite merki i aktivnosti: Formirawe Nacionalno koordinativno telo za za{tita na `iviot svet vo

Republika Makedonija, sostaveno od pretstavnici na vladini institucii, na naukata, lokalni vlasti, javni i privatni institucii i od biznis sektorot za utvrduvawe i podgotvuvawe Programa za odr`liv razvoj na `ivotinskiot svet vo RM. Ova telo }e raboti na promena na javnata svest za ubla`uvawe i spre~uvawe na ubivawe na `ivotnite, zloupotreba na `ivotnite kako doma{ni milenici, zloupotreba na `ivotnite za potrebi za zabava, eksperimenti so `ivotni, zloupotreba na `ivotnite za site ostanati sebi~ni potrebi na ~ovekot, site vidovi na lov i ribolov, genetska manipulacija, nehuman transport na `ivotni, spre~uvawe neprirodni zafati vo `ivotot na `ivotnite (uni{tuvawe na po~vata so ve{ta~ki |ubriva i drugi hemiski sredstva), proizvodstvo i upotreba na neprirodna i nesoodvetna hrana za `ivotnite;

Informirawe na javnosta za vistinskoto bitie na `ivotnite i na prirodata. Po~ituvawe i za{tita na `ivotnite i prirodata;

Organizirawe i posetuvawe na seminari, predavawa, tribini i drugi informativni sobiri;

Posetuvawe, educirawe i sorabotka so nastavno-obrazovni institucii vo RM i stranstvo;

14

Inicijativa za promeni i dopolnuvawa na Ustavot i Zakonite koi na `ivotnite }e im go garantiraat pravoto na `ivot, `ivotniot prostor, za{tita od terorot na lu|eto, za{tita od iskoristuvawe, ma~ewe i ubivawe;

Sorabotka so drugi srodni organizacii, zdru`enija na gra|ani, ustanovi i institucii od ovaa oblast vo zemjata i vo stranstvo;

U~estvuvawe na doma{ni i me|unarodni manifestacii koi se vo vrska so zacrtanite celi.

Vremenski ramki za realizacija Kratki rokovi (prvite 6 meseci): izrabotka i podgotovka na Programata za odr`liv

razvoj na `ivotnite i sozdavawe preduslovi za nejzina nepre~ena realizacija; Sredni rokovi (prvite 2 godini): otpo~nuvawe so relizacija na programata i

proektite (implementacija na „Miroqubivoto zemjodelstvo”, zapo~nuvawe na procesot na pretvorawe na lovi{tata vo nacionalni parkovi i rezervati, implementacija na edukacijata vo osnovnite u~ili{ta).

SOCIJALNA POLITIKA I EDNAKVI MO@NOSTI

Celosna participacija na site - vo korist na sekogo

Socijalna politikaSostojbiOd osamostojuvaweto dosega Republika Makedonija minuva niz dolg period na tranzicija koj seu{te trae i pridonesuva site oblasti vo ekonomijata i op{testvoto da minuvaat niz razli~ni strukturni promeni, koi razli~no se odrazuvaat na `ivotot i standardot na gra|anite. Golemiot porast na nevrabotenosta dopolnitelno pridonese za osiroma{uvawe na pogolemiot del od naselenieto, kako i za zgolemena pojava na site op{testveno neprifatlivi odnesuvawa: bolesti na zavisnosti, kriminalno odnesuvawe, trgovija so lu|e, semejno nasilstvo. Dopolnitelen problem pretstavuva nedovolnata informiranost na gra|anite vo ostvaruvaweto na nivnite prava na pazarot na trudot, rabotnite odnosi, zdravstvena i socijalna za{tita. Vo delot na socijalnata politika vo Republika Makedonija vo tek e socijalna reforma preku koja doma{noto zakonodavstvo }e stane kompatibilno so zakonodavstvoto na Evropskata Unija, a se so cel sozdavawe preduslovi za efikasna borba protiv siroma{tijata i unapreduvawe na socijalnata inkluzija. Seriozen problem vo Republika Makedonija e donesuvawe na zakonite koi se odnesuvaat na socijalnata sfera, bez celosna analiza na sostojbite vo zemjata, stepenot na ekonomskiot razvoj i ekonomskata mo} na zemjata. Ne se iskoristuvaat raspolo`livite resursi, nema adekvatna alokacija na sredstvata nameneti za socijalnata za{tita. Otsustvuva sistemsko re{avawe na natalo`enite problemi na nivo na razli~ni resori, koi se va`ni za podobruvawe na `ivotniot standard na gra|anite. Ova pridonesuva vo socijalnata sfera da se donesuvaat zakoni so ~ija implementacija od edna strana parcijalno se re{avaat odredeni problem, a od druga tie ne se kompatibilni so drugite zakoni, pa so samoto toa gra|anite ne mo`at da gi ostvaruvaat svoite osnovni prava koi im se zagarantirni so Ustavot - pravoto na ednakvost, pravoto na rabota i pravoto na socijalna sigurnost. Vo socijalnata sfera zalo`ba na DOM e kreirawe na politiki za sozdavawe na sovremen integriran sistem na socijalna za{tita preku sproveduvawe na ve}e zapo~natata socijalna reforma vo Republika Makedonija pritoa po~ituvaj}i gi osnovnite principi na socijalnata za{tita:

- pluralizam,- princip na inkluzija,- princip na decentralizacija.

15

Strate{ki politiki i celi na DOM vo kreiraweto na socijalnata programaZa izgradba na socijalno pravedno op{testvo, potrebna e silna socijalna politika na site nivoa: vladino, regionalno, nacionalno i lokalno nivo.Socijalno vklu~uvawe na site ~lenovi na edno op{testvo ne e samo moralen imperativ, tuku neotu|ivo pravo na sekoj gra|anin, kako osnoven uslov za participativno, mirno, kreativno i dinami~no op{testvo. Socijalnata vklu~enost isto taka e preduslov za rodovo izbalansirano op{testvo, oslobodeno od diskriminacija.Na{ata ideja za socijalna vklu~enost podrazbira osnovni socijalni prava, vklu~uvajki go pravoto na dohod, vdomuvawe, vrabotuvawe, zdravstvo, zdrava `ivotna sredina, neguvawe na kulturata i na tradicijata. Toa podrazbira beneficii za onie koi imaat potreba od niv, sloboden pristap do javnite slu`bi, gri`a za decata, no i pravoto na sekoja individua na site stoki i uslugi od op{t interes: energija, voda, mobilnost povrzana so dobro razvien javen prevoz, ~ista `ivotna sredina, zdrava hrana.

Strate{ka politika na DOM e: sozdavawe ednakvi mo`nosti za site gra|ani, bez ogled na polot, rasata,

etni~koto i socijalno poteklo, vozrasta, verskata opredelenost, seksualnata orientacija, popre~enosta i invaliditetot. Celta e nadminuvawe na sega{nata sostojba vo oblasta na ednakvite mo`nosti, za{to i pokraj pravata na gra|anite garantirani so Ustavot, kako i doneseniot Zakon za ednakvi mo`nosti, vo pogolemiot del ostavruvaweto na osnovnite ~ovekovi prava seu{te e na stepen na deklarativni zalo`bi;

opredelba za na~eloto „rabota za site pod ednakvi uslovi” so cel davawe ednakvi mo`nosti na site za vklu~uvawe vo proizvodstveno-uslu`niot proces. Pritoa DOM se zalaga za sozdavawe ednakvi uslovi za site vo obrazovniot proces, kako osnoven preduslov za soozdavawe na kvalitetni stru~ni kadri;

zalo`ba za sozdavawe sistem na za{tita na gra|anite protiv socijalni rizici i ednakov pristap do socijalnite i zdravstvenite uslugi;

prisposobuvawe na rabotnoto vreme kako na potrebite na ekonomskite subjekti taka i na potrebite na gra|anite, so cel gra|anite da mo`at da obezbeduvaat sredstva za egzistencija, no i da gi zadovolat potrebite, da imaat dovolno vreme za svoeto semejstvo, kako i za potrebite za kultura, zabava, rekreacija;

za~uvuvawe i promovirawe na ulogata na semejstvoto kako osnovna kletka na na{ata dr`ava, negovata va`nost vo psihosocijalniot razvoj na sekoj negov ~len i osnova za uspe{no podigawe na mladite generacii;

Pristojno `iveewe vo tretoto doba. Ednakvi mo`nosti za seberealizacija i po zavr{uvaweto na rabotniot vek, da go kreiraat svojot `ivot i so svoeto iskustvo i znaewe, da u~estvuvaat vo aktivnosti korisni za zaednicata;

zalo`ba za voveduvawe standardi za za{tita pri rabota na site vraboteni koja }e ima za cel preventiva od nastanuvawe na invalidnost, prodol`uvawe na rabotniot vek i koristewe na rabotniot potencijal i iskustvoto na vrabotenite;

kreirawe politika za prenamena na sredstvata koi se davaat kako socijalna pomo{, a koi se nedovolni za obezbeduvawe na egzistencijalniot minimum za `ivot na korisnicite, od edna strana, a od druga strana ne se re{ava osnovniot problem na rabotosposobnite korisnici na socijalna pomo{, a toa e nivnoto vrabotuvawe;

aktivno u~estvo vo borbata protiv semejnoto nasilstvo so cel da se prekine me|ugeneraciskiot prenos na semejnoto nasilstvo, {to e osnoven preduslov za podigawe na idni zdravi generacii koi }e gradat zdravi, nenasilni odnosi pome|u ~lenovite na semejstvoto, a so toa i so site ostanati ~lenovi na zaednicata.

Merki i aktivnosti Svojata zalo`ba za ostvaruvawe na sistem na sovremena socijalna za{tita DOM }e ja

16

ostvari preku: promovirawe, ratifikuvawe i primena na me|unarodni pravni propisi za

regulirawe na pra{awa od oblasta na za{tita na ~ovekovite prava, nediskriminacijata po bilo koja osnova, rabotni odnosi i socijalna za{tita;

konstanto sledewe na implementacija na postojnata doma{na zakonska regulativa od oblasta na za{titata na ~ovekovite prava, rabotnite odnosi i socijalnata za{tita, pokrenuvawe inicijativi za nejzina izmena i dopolnuvawe so cel obezbeduvawe kvalitetna socijalna za{tita i sigurnost na gra|anite, pred sî Zakonot za rabotni odnosi, Zakonot za vrabotuvawe, Zakonot za socijalno i penzisko osiguruvawe, Zakonot za ednakvi mo`nosti, Zakonot za socijalna za{tita, Zakonot za semejstvo, Zakonot za za{tita na decata, i dr.;

implementacija na ve}e donesenite nacionalni strategii od oblasta na socijalnata za{tita preku nivna aktivna primena na lokalno nivo vo mikro zaednici;

adekvatna alokacija i raspredelba na finansiski sredstva potrebni za sovremena socijalna za{tita na nacionalno i lokalno nivo;

zalo`ba za sistemsko povrzuvawe na istituciite na sistemot so op{tinite i gra|anskite zdru`enija preku koordinativni tela koi }e rabotat vo delot na planirawe i inicirawe mikro-proekti za socijalni uslugi i infrastruktura na lokalno nivo, so cel da se obezbedat sovremeni socijalni servisi koi }e gi zadovolat potrebite na gra|anite;

postojano unapreduvawe na kapacitetot na slu`bite za socijalna rabota so cel da se sozdade profesionalno ekipiran, ekspertski i mobilen servis na gra|anite;

zalo`ba za voveduvawe na standardi i normativi vo raboteweto na subjekti koi se vklu~eni vo pru`awe na socijalni uslugi;

podobruvawe na zaemnite vrski me|u politikite za socijalna isklu~enost i vrabotuvawe;

garancija za soodvetni primawa i izvori za dostoinstven `ivot; izgotvuvawe programi za vrabotuvawe na rabotosposobnite korisnici na

socijalna pomo{ preku nivna prekvalifikacija, dokvalifikacija, otvorawe mini pogoni na teritorijata na celata dr`ava;

aktivno zalagawe za izgotvuvawe programi za vrabotuvawe na gra|anite, osobeno izgotvuvawe i realizirawe na programi za vrabotuvawe na marginaliziranite grupi: licata so posebni potrebi, samohranite majki, `rtvite na semejnoto nasilstvo, bezdomnite lica, licata zavisnici od narkoti~ni sredstva i drugi psihotropni supstancii, osudenicite koi zavr{ile so izdr`uvawe na kazna zatvor;

vklu~uvawe na ekonomskite subjekti vo zaednicata vo davaweto svoj pridones kako op{testveno odgovorni ~initeli vo podobruvawe na standardot na marginaliziranite grupi gra|ani (licata so posebni porebi, starite i iznemo{teni lica, penzionerite, decata na ulica, samohranite roditeli, `rtvite na semejnoto nasilstvo, bezdomnicite itn.);

poddr{ka na sindikalnoto zdru`uvawe kako forma na dejstvuvawe na vrabotenite za obezbeduvawe na povisok standard na `iveewe;

aktivno spravuvawe so siroma{tijata so namaluvawe na op{tata stapka i dlabo~inata na siroma{tijata i izedna~uvawe na regionalnite razliki so poseben akcent na ruralnite sredini;

inicijativa za otvorawe oddelenija za socijalna za{tita na lokalno nivo; inicijativa za sozdavawe socijalni karti na ruralni i urbani op{tini; inicijativa za sozdavawe baza na podatoci na gra|anski zdru`enija na lokalno

nivo koi davaat socijalni uslugi na gra|anite; otvorawe informativni centri za socijalni uslugi na gra|anite koi se nudat na

17

dr`avno i na lokalno nivo; odr`uvawe tribini i rabotilnici so gra|anite na lokalno nivo, so cel

zapoznavawe so konceptot "socijalna pravda, sigurnost, ednakvi mo`nosti"; otvorawe semejni sovetuvali{ta na lokalno nivo vo koi }e rabotat stru~ni lica

so deca, roditeli, stari lica, ostanati ~lenovi na semejstvoto; otvorawe regionalni centri za vremeno zgri`uvawe na decata `rtvi na

semejnoto nasilstvo; otvorawe regionalni centri za vremeno zgri`uvawe na "decata od ulica"; zalagawe za proglasuvawe i tradicionalno odbele`uvawe na den na "moeto

semejstvo - moja idnina"; promovirawe i razvivawe programi za me|ugeneraciskata solidarnost preku

razli~ni aktivnosti i zalagawe za proglasuvawe i tradicionalno odbele`uvwe na "den na me|ugeneraciska solidarnost";

programi za vklu~uvawe na licata od treto doba vo aktivnosti korisni za zaednicata;

pomladite lica so popre~enost da dobivaat kvalitetno primarno, sekundarno i tercijarno obrazovanie vo inkluzivni u~ili{ta, so obu~eni nastavnici i specijalno izraboteni obrazovni materijali;

vozrasnite lica so popre~enost, da se integriraat vo zaednicata preku soodvetni aktivnosti, od koi }e imaat ~uvstvo deka se del od nea;

zalo`ba javnata infrastruktura, javnite zgradi, sanitarnite kapaciteti, javniot prostor, javniot transport da bidat pristapni za site lica so razli~ni vidovi popre~enost;

pottiknuvawe na kreativniot potencijal kaj mladata populacija (ohrabruvawe na nivnoto kriti~ko mislewe, kreativnost i intelegencija) i zalagawe za otvorawe mladinski kreativni centri na lokalno nivo, so cel mladite da se zdobivaat so samodoverba i soznanija koi }e odgovaraat na nivnite potrebi i potrebite na zaednicata;

voveduvawe dano~ni olesnuvawa za firmi kako motivacija za vrabotuvawe na lica od tn. marginalizirani grupi;

odr`uvawe tribini so vladini institucii i agencii, biznis sektorot so cel da se iznajdat na~ini za vrabotuvawe na lica pripadnici na marginalizirani grupi;

izrabotka i sproveduvawe na programi za sistemski edukacii na obrazovno-vospitniot kadar vo detskite gradinki i u~ili{tata na lokalno nivo za prevencija i prepoznavawe na psiho-socijalnite problemi kaj decata i semejstvata;

izrabotka i sproveduvawe na programi za organizirawe edukativni rabotilinici za decata od predu~ili{na i u~ili{na vozrast za prevencija i prepoznavawe na {tetnite vlijanija od alkoholot, pu{eweto, drogata, prostitucijata, semejnoto nasilstvo, trgovijata so deca;

izrabotka i sproveduvawe na programa za solidarnost me|u generaciite; zalo`ba za izrabotka i sproveduvawe programi za podignuvawe na javnata

svest za problemite od socijalna za{tita i promovirawe na konceptot za kvalitetno `iveewe;

promovirawe i razvivawe programi za razbivawe socijalni predrasudi, ignorirawe i diskriminacija;

izrabotka i sproveduvawe programi za odr`uvawe na humanitarni akcii za podobruvawe na kvalitetot na `iveewe na marginaliziranite grupi;

Za uspe{na realizacija na merkite i aktivnostite predvideni vo socijalnata programa komisijata za socijalna politika }e formira tri rabotni grupi i toa:

- za ~ovekovi prava, - za rabotni odnosi, - za socijalna za{tita.

18

Rabotnite grupi }e utvrdat prioriteti i vremenska ramka so dinamika za nivno realizirawe. Preku zalagawe za implementacija na programata za socijalna politika DOM kontinuirano pravi ~ekori kon ostvaruvawe na strate{kata opredelba za izgradba na op{testvo na socijalna pravda, sigurnost i blagosostojba na gra|anite preku ednostavna formula: celosna participacija na site - vo korist na sekogo. Zdravstvo DOM se zalaga za zdravstven sistem vo koj }e se obezbedi kvalitetna zdravstvena za{tita za site gra|ani i vo koj }e se vospostavi i }e funkcionira izbalansiranost pome|u javniot i privatniot sektor.

Sostojbi Eden del od prioritetite koi DOM gi ima{e vo izminative ~etiri godini, a se odnesuvaa na zdravstveniot sektor se ostvarija, kako {to e zadol`itelnata zdravstvena za{tita na site gra|ani, zadol`itelna prevencija na profesionalnite i malignite zaboluvawa, voveduvawe na zadol`itelni godi{ni sistematski zdravstveni pregledi, olesnuvawa i privilegii za zdravstvenite rabotnici koi rabotat vo ruralni sredini, zakonska regulativa za dopolnitelna zdravstvena dejnost, edukacija na zdravstveni menaxeri i drugo.Iako vo zdravstvoto bea prezemeni merki za podobruvawe na funkcioniraweto na zdravstveniot sistem, sega{nata sostojba e obremeneta so brojni problemi prisutni vo site negovi segmenti. Vidlivo e permanentnoto vlo{uvawe na finansiskoto rabotewe na golem broj na javni zdravstveni ustanovi i sî pote{kite uslovi za rabotewe vo primarniot zdravstven sektor. DOM }e lobira za nadminuvawe na vakvite sostojbi vo zdravstvoto so zabrzana implementacija na konkretnite re{enija koi gi nudime.

Programski prioriteti Vo oblasta na zdravstvoto DOM predlaga podgotovka na Nacionalna programa za zdravstvo koja bi gi opfatila site aspekti na zdravstveniot sistem, {to }e ovozmo`i ne samo podobruvawe na zdravjeto na gra|anite tuku i fizi~ka, psihi~ka, materijalna i socijalna blagosostojba na gra|anite, so poseben akcent na pove}e prioriteti:

Podobruvawe na infrastrukturata vo zdravstveniot sektor, so {to dolgoro~no bi se podobrila efikasnosta vo rabotata na zdravstvenite organizacii i bi se podobrila uslugata za pacientite. Renovirawe na zdravstvenite objekti i nivno sovremeno opremuvawe za gra|anite navistina da se po~uvstvuvaat zdravstveno zgri`eni.

Produkcija na kvaliteten kadar soodvetno na potrebite na dr`avata. Davawe mo`nost na mladite zdravstveni kadri za povisok stepen na profesionalna edukacija.

Pozitivna selekcija na medicinskiot kadar vo javnite zdravstveni ustanovi - odgovorna kadrovska politika vo odnos na vrabotuvawata vo zdravstveniot sektor, so {to bi se zadr`alo visokoto nivo na profesionalno rabotewe i educirawe na novi kadri vo visokoobrazovnite institucii od zdravstveniot sektor vo dr`avata.

Osobeno vnimanie na kadrovskata politika i departizacijata vo zdravstveniot sektor.

Finansiska poddr{ka za kontinuirana edukacija na zdravstveniot kadar. Ovozmo`uvawe na zdravstvenite rabotnici preku dobivawe finansiska poddr{ka da go prodol`at svoeto profesionalno usovr{uvawe.

Kontinuirana zdravstvena edukacija na naselenieto. Za taa cel predlagame formirawe na centar za taa namena. Centarot za kontinuirana edukacija na naselenieto bi imal {iroka sorabotka kako so vladiniot taka i so nevladiniot sektor, taka {to bi bil postojan inicijator za novi proekti od taa oblast, bi gi integriral rabotewata na obrazovniot i na zdravstveniot sektor preku najdirektna

19

komunikcija so gra|anite. Unapreduvawe na zdravstvenata ekologija, kako na akademsko taka i na

prakti~no nivo, preku formirawe katedra za taa namena i prakti~na primena na re{enijata koja taa }e gi generira. Se zalagame za formirawe sektor za zdravstvena ekologija. Vo Nacionalnata programa da se implementiraat na~elata na zdravstvenata ekologija koja e zna~ajna za unapreduvawe na zdravjeto, a so toa i na kvalitetot na `iveeweto.

Poddr{ka na proektot za integriran informati~ki sistem. So toa zna~itelno }e se zgolemi efikasnosta na zdravstveniot sistem - preku namaluvaweto na administrativnata rabota na lekarite tie }e mo`e pove}e vreme da im posvetat na pacientite. So voveduvawe na elektronskata karti~ka i integriraniot informati~ki sistem vo zdravstvoto }e se ovozmo`i poefikasno epidemiolo{ko skenirawe na populacijata, a so toa i podobro naso~uvawe i planirawe na kratkoro~nite i dolgoro~nite zdravstveni politiki.

Podobruvawe na finansiskata poddr{ka na primarniot zdravstven sektor (preku zgolemuvawe na kapitacijata), so {to zna~itelno bi se podobrila prevencijata i generalno zdravstvenata sostojba na po{irokata populacija, preku {to bi se namalile ogromnite finansiski tro{oci koi gi generira preoptovarenosta na sekundarniot i tercierniot zdravstven sektor.

Podobruvawe na finansiskata sostojba na zdravstvenite rabotnici (zgolemuvawe na cenite na uslugi na FZO).

Demonopolizacija na Fondot za zdravstveno osiguruvawe i voveduvawe dopolnitelni kategorii na zdravstveno osiguruvawe. Definirawe na zagarantiran osnoven paket uslugi za sekoj osigurenik, definirawe na dopolnitelni zdravstveni uslugi koi bi se obezbeduvale preku dopolnitelno zdravstveno osiguruvawe vo alternativni (privatni) fondovi za zdravstveno osiguruvawe.

Upravuvawe so medicinski otpad i otpad opasen po zdravjeto na lu|eto i vo op{tini nadvor od Skopje, {to podrazbira finansiska poddr{ka na dr`avata za komunalnite pretpijatija za osovremenuvawe na kapacitetite so mo`nost za menaxment na medicinski otpad. So toa bi se namalila mo`nosta za {irewe na zarazni zaboluvawa i bi poka`ale ekolo{ka svest za okolinata vo koja `iveeme.

Prodol`uvawe so proektot za poefikasna prevencija, dijagnostika i tretman na malignite zaboluvawa (pro{iruvawe na proektite so stavawe akcent na naj~estite maligni zaboluvawa, kampawa za skrining na rizi~nite grupi na gra|ani i nivno informirawe).

Redovna snabdenost na aptekite so lekovi i medicinski materijali. Podobruvawe na uslovite za studirawe i specijalizirawe vo zdravstvenite

obrazovni institucii. Zadol`itelna zdravstvena za{tita bez participacija, kako i lekovi i medicinski

pomagala bez participacija za decata do 18 godini, licata so posebni potrebi, bremenite `eni, rodilkite i licata so maligni zaboluvawa.

Namaluvawe na tro{ocite za organizacija na bolni~koto lekuvawe preku stavawe akcent na preventivata (spored EU standardi); sklu~uvawe nov vid dogovori poma|u Fondot i davatelite na zdravstveni uslugi (javni i privatni), preku koi }e se definira cenata na uslugite, }e se obezbedi motiv za rabota i }e se stavi kraj na pau{alnoto pla}awe.

Stimulirawe na investiciite vo zdravstvoto preku osloboduvawe od dano~nite obvrski.

Voveduvawe sistem za za{tita / fond za osiguruvawe na medicinskiot personal (sigurnost pri sudski tu`bi protiv zdravstvenite rabotnici).

@enite kako aktivni ~initeli na op{testvoto

20

Nie veruvame vo emancipirani i ekonomski nezavisni `eni kako aktivni ~initeli vo izgradbata na demokratska i ekonomski prosperitetna dr`ava.

Sostojbi Politikata ne postoi nadvor od zaednicata i zaedni~kiot `ivot poradi toa {to slobodniot ~ovek e sloboden samo vo zaednica. U{te Aristotel rekol deka onoj koj mo`e da `ivee nadvor od zaednicata e ili yver ili bog, odnosno negovata misla deka ~ovekot e politi~ko su{testvo se potvrduva niz vremeto.Poimot „zaednica” ozna~uva sostojba vo koja sme me|usebno silno povrzani i upateni edni na drugi. Zatoa ednakvosta na site gra|ani vo slobodite i pravata, bez ogled na polot, rasata, bojata na ko`ata, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i versko ubeduvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba, e postavena kako temelna vrednost zagarantirana so Ustavot na Republika Makedonija.Kako politi~ka partija na zelenata opcija me|u prioritetite na DOM se socijalnata pravda, ednakvite mo`nosti za site i po~ituvaweto na razli~nostite. Tokmu vo ramkite na ovie programski prioriteti vedna{ po Osnova~koto sobranie na DOM vo 2006 godina e formiran i funkcionira Forumot na `enite na DOM. Forumot aktivno raboti na svoeto strukturirawe i ostvaruvawe na programskite celi na partijata.Vo izminatiot period dadovme aktivna poddr{ka na Komisijata za ednakvi mo`nosti na `enite i ma`ite na Sobranieto na RM i isto taka ostvarivme niza aktivnosti za realizacija na na{ata programa:

• Kampawa protiv nasilstvoto vrz `enite, • Tribini od oblasta na zdravstevnata za{tita, problemite na samohranite roditeli,

problemot so semejnoto nasilstvo, `ivot so hendikepirano lice, zdrava hrana, `enata - nositel na kulturnoto nasledstvo,

• Podnesovme inicijativa za izmena na Zakonot za rabotni odnosi i voveduvawe na zabranata na psihi~ko voznemiruvawe na rabotno mesto (mobing).

Programski prioriteti Na{ite prioriteti se:

• U~estvo na `enata vo politikata, • Razvoj i poddr{ka na `enskoto pretpriemni{tvo, • Zdravstvena za{tita na `enata, • Socijalna za{tita na `enata, • Obrazovanie na `enata, • Borba protiv devijatno odnesuvawe na mladite.

Forumot na `eni na DOM raboti na razvivawe aktivna politika na ednakvi mo`nosti na site, politika na rodovo osvestuvawe i emancipirawe, odnosno strategija za podobruvawe na polo`bata na `enata vo op{testvoto. Nie veruvame vo emancipirani i ekonomski nezavisni `eni kako aktivni ~initeli vo izgradbata na demokratska i ekonomski prosperitetna dr`ava.Ottuka, Forumot na `eni na DOM se zalaga za:

- ostvaruvawe na ustavno zagarantiranite prava i slobodi, - inicirawe na pra{awata za op{testvenata, ekonomskata i socijalnata polo`ba na

`enata, - sledewe na me|unarodni konvencii i deklaracii za za{tita na `enata i nejzinite

prava, - obezbeduvawe na soodvetnata zastapenost na `enata vo site sferi na javniot i

politi~kiot `ivot vo Republika Makedonija, - inicijativi za promena na zakonskata regulativa, - afirmirawe na merki za podobruvawe na polo`bata na `enata vo sovremenite

ekonomski tekovi, 21

- pra{awata od profesionalnata, socijalnata i zdravstvenata za{tita na `enata.

Merki i aktivnosti 1. @enskoto pretpriemni{tvo i `enata na pazarot na trudot Ekonomski emancipirani i nezavisni `eni se preduslov za op{testvena afirmacija na `enata. @enata-pretpriema~ sé pove}e stanuva biten element na maloto stopanstvo vo svetot, i zatoa e bitno da se kreira adekvatna politika za poddr{ka na `enite pretpriema~i. Vo izminmative decenii na me|unaroden plan se organiziraat pove}e konferencii za pogolemo i poramnopravno u~estvo na `enata vo ekonomskiot i vo javniot `ivot.So reorganizacijata na op{testveniot sistem i stopanstvoto brojot na nevrabotenite vo Republika Makedonija se zgolemuva{e, vklu~uvaj}i gi i `enite koi negativnite posledici gi ~uvstvuvaa posilno poradi razlikite vo obrazovanieto, stepenot na kvalifikaciite, poradi rabotnite mesta na koi bea postavuvani, kako i razli~nite oblici na diskriminacija na koi bea podlo`eni. Ova dovede do ponizok materijalen i op{testven status na `enata. Bez aktivna politika za doobrazuvawe i samovrabotuvawe, `enite vo periodot na tranzicijata polesno stanuvaa `rtvi na nasilstvoto, trgovijata so lu|e i prostitucijata. Problemot vo razvojot na `enskoto pretpriemni{tvo se povrzuva i so biolo{kata funkcija na `enata i vrskata so semejstvoto, kako i so stereotipite i istaknuvaweto na tradicionalniot na~in na `ivot. Za sre}a, pra{aweto na `enskoto pretpriemni{tvo dobiva sé pove}e publicitet i se raboti na sozdavawe uslovi za ednakvi mo`nosti i uslovi za rabota na ma`ite i `enite.Vo taa smisla Forumot na `eni na DOM gi predlaga ovie merki:

Posebna poddr{ka i povolni uslovi za `enite pri osnovawe na sopstven biznis - zelen biznis, osobeno vo ovie granki:

- Tradicionalna obrabotka na hrana,- Alternativen turizam,- Ruralen razvoj,- Alternativni izvori na energija,- Upravuvawe so otpad,

Izmeni vo zakonskata regulativa za zabrana na rabota na crno; Voveduvawe zakonska obvrska za po~ituvawe na rodova kvota i otstranuvawe

na razli~ni oblici na diskriminacija pri baraweto rabota.

2. Zdravstvena za{tita na `enata Pravoto na `ivot e osnovnoto ~ovekovo pravo zagarantirano so najviskite akti na dr`avata. Samo zdrav ~ovek mo`e da pridonesuva i da dejstvuva vo pravec na napredok na op{testvoto, da bide produktiven, da sozdava zdravo semejstvo i da odgleduva potomci. Sepak bolesta i naru{uvawato na zdravejeto e neminovno i toa e del od `ivotot. Od aktivnata politika na dr`avata za sistem i organizacija na zdravstevnata za{tita zavisi zdravjeto na naselenieto vo celina, a dr`avata so toa poka`uva podgotvenost da se gri`i za zdravstevanata za{tita na svoite gra|ani. DOM se zalaga za zdravsteven sistem koj }e bide osnova za kvalitetna zdravstevana za{tita za site gra|ani. Forumot na `eni na DOM osobeno zna~ewe im dava na ovie merki:

- redovni sistematski pregledi kako preventivni merki, - pomo{ na `enite i nivnite semejstva koi boleduvaat od maligni zaboluvawa.

Rakot na dojkata i rakot na grloto na matkata se glavnite pri~initeli za smrt na `enite vo Makedonija. Tretmanot na rakot na dojkata, kako i na drugite vidovi rak podrazbira zatvoren sistem na prevencija i tretman na lekuvawe i zatoa site treba da se vklu~ime vo borbata protiv rakot vo pomo{ na javnoto zdravstvo i NVO sektorot. Prevntivnite pregledi se mnogu va`ni i za pozdrav se site dosega{ni akcii za

22

podigawe na svesta za prevencijata na ovie zaboluvawa. Ona {to e najbitno e navremenata dijagnoza i blagovremenoto lekuvawe, a za toa e potrebna {to podobra edukacija na `enata za ovaa bolest, iako za `al se u{te postojat predrasudi i neinformiranost. Medicinata napreduva i sekojdnevno ni se nudat novi mo`nosti za dijagnosticirawe na rakot na dojkata i za negovo lekuvawe, no poradi neupatenosta na `enite za genetskite rizici, za zdraviot na~in na `ivot i za samopregledi sepak brojkata na zaboleni od karcinom na dojkata se zgolemuva.

3. Socijalna za{tita na `enata Socijalnata za{tita podrazbira sistem na ekonomski, politi~ki, obrazovni, pravni i drugi merki i aktivnosti koi imaat za cel prevencija na pri~inite koi doveduvaat do individulani socijalni slu~ai, odnosno grupni socijalni problemi i pote{kotii koi onevozmo`uvaat uspe{no socijalno funkcionirawe. Socijalnata za{tita podrazbira organiziran sistem na razli~en vid uslugi od dr`avata i drugite ~initeli na op{testveniot `ivot za me|usebna poddr{ka i pomo{ na razli~ni kategorii gra|ani.DOM dosledno i energi~no se zalaga za gra|anska ednakvost na sekoj poedinec i op{testevna grupa. Forumot na `eni na DOM se zalaga za:

- politika na ednakvi mo`nosti za site da gi ostvaruvaat zagarantiranite prava,- u~estvo na site vo razvojot na op{testvoto i podobruvawe na kvalitetot na `ivotot.

Forumot na `eni na DOM gi predlaga ovie merki: - aktivna poplulaciona politika preku merki za pomo{ na `enata da bide i majka i

rabotnik: o voveduvawe dvosmensko rabotewe na gradinkite,o skrateno rabotno vreme za majki na deca do 3-godi{na vozrast;

- afirmirawe na ulogata na Obvinitelstvoto vo problematikata na alimentacijata i nejzinoto pla}awe;- reformi za efektuirawe na centrite za socijalana rabota:

o razvoj na posebni programi za spre~uvawe na semejnoto nasilstvo i zloupotreba na decata;

- pogolema gri`a za licata so pre~ki vo razvojot i za nivnite semejstva.

4. @enata vo politikata i za{tita na pravata na `enata Borbata protiv diskriminacijata i potiknuvawe na ednakvite mo`nosti so koi se venese rodovata kvota vo izborniot zakonik dadoa rezultati vo prisustvoto na `enite vo organite na odlu~uvawe i pridonesoa za budewe na `elbata na `enata da se vklu~i vo politikata. Denes tie sè pove}e se anga`iraat vo politikata, no sepak ni nedostasuvaat inicijativi za jaknewe na ulogata i pogledot na `enata vo politi~kiot `ivot. @enata ima znaewe i vrednosti koi treba da gi iznese na javnata scena za da go dade svojot pridones i da go vlo`i svojot potencijal vo gradewe na podobra idnina.

Zatoa, Forumot na `eni na DOM se zalaga za:1. Izmena na izborniot zakonik - po Lokalnite izbori 2009 godina sogledavme

deka nitu edna `ena ne e izbrana za gradona~alnik vo Republika Makedonija, {to za `al zna~i deka svesta vo partiite vo Makedonija ne e seu{te razviena tolku za samite lideri da se zalagaat za toa na listite da bidat kandidiraani `eni za pozicijata gradona~alnik. Tokmu zatoa Forumot na `eni na DOM podnese inicijativa za izmena na Izborniot zakon so koja predlagame rodova kvota za listite za gradona~alnici, {to zna~i sekoj tret predlo`en kandidat od eden predlaga~ na lista da bide kandidat od pomalku zastapeniot pol (vo na{iot slu~aj `eni).

23

2. Edukacija za lokalni lideri - kako `enata da stane sovremen lider: da stekne samodoverba, da bide ve{ta vo komunikacijata, govorot i artikuliraweto na svoite

potrebi i barawa, da znae da se izbori vo uslovi na konflikti i podlo`enost na kritika, da motivira, da rizikuva i da bide vizioner.

4.3.4. Proekti Kampawa - Bidi hrabra, ne dozvoluvaj da bide{ poinakva - Forumot na `eni na Demokratskata obnova na Makedonija - DOM zapo~nuva kampawa za besplatna rekonstruktivna hirurgija na dojka i psihosocijalna poddr{ka na `enite operirani od rak na dojkata.Celi na kampawata se:- akcija za formirawe grupi na op{tinsko nivo za psihosocijalna poddr{ka na `enite zaboleni od rak na dojka i nivnite semejstva i - pro{iruvawe na osnovniot paket zdravstveni uslugi na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe na RM so pravo na rekonstruktivna hirurgija na `eni operirani od rak na dojka. Inicijativa za izmena na Izborniot zakon so koja predlagame rodova kvota za listite za gradona~alnici, {to zna~i sekoj tret predlo`en kandidat od eden predlaga~ na lista da bide kandidat od pomalku zastapeniot pol (vo na{iot slu~aj `eni).

Mladinska politika

Zeleni, a zreli!

Sostojbi Mladite na DOM silno zastanuvaat zad razvojot, promenata i sproveduvaweto na politikite na zelenata opcija.Mladite ja gledaat Makedonija kako ramnopravna i polnopravna ~lenka na Evropskata Unija i ve}e utre kako aktiven u~esnik vo procesot na evropskoto zdru`uvawe na mladite vo site poliwa, zemja so razviena demokratija, odr`liva ekonomija i kultura. Mladite lu|e so svojot potencijal }e bidat klu~niot ~initel na polnopravnoto ~lenstvo na Makedonija vo Unijata. Zatoa DOM so svojata mladinska politika aktivno i posveteno }e dejstvuva vo taa nasoka.Industriskiot razvoj vo izminatiot vek te{ko go povredi na{eto `iveali{te planetata Zemja. Svetot i Makedonija vo nego ve}e se spravuvaat so problemi kako {to se: klimatskite promeni, naru{enata socio-ekonomska sostojba na naselenieto, nedostigot na hrana i energija, is~eznuvaweto i pretopuvaweto na narodite, jazicite, kulturite i tradiciite. Na seto ova treba da mu se stavi kraj.Na Republika Makedonija pove}e od koga i da e, potreben i e odr`liv razvoj, koj }e ponudi poinakov na~in na dejstvuvawe i razmisluvawe od dosega postoe~kiot, koj vo sebe }e gi vklu~i po~ituvaweto na ~ovekovite prava, nadgradba, za{tita i odgovornost za `ivotnata sredina, demokratijata, razli~nostite, nenasilstvoto.Vreme e na Makedonija da i ponudime nova integrirana opcija.

Prioriteti DOM }e se zalaga za slednive politiki koi se odnesuvaat na mladite:

1. Namaluvawe na nevrabotenosta me|u mladite, podobruvawe na nivniot 24

socijalen status i spre~uvawe odliv na mladi stru~ni lu|e vo stranstvo (srednoro~no);

2. Pogolema zastapenost na mladite vo politikata, osobeno vo oblastite kade tie se zasegnati i nivna direktna vklu~enost vo donesuvaweto odluki (dolgoro~no)

3. Podigawe na kvalitetot na obrazovanieto i na studentskiot standard (srednoro~no);

4. Borba protiv devijantnite i kriminogenite pojavi me|u mladite (kratkoro~no);

5. Zgolemuvawe na doverbata me|u etni~kite zaednici i vklu~uvawe na marginaliziranite grupi vo sovremenite tekovi na `ivot i op{testvoto(dolgoro~no);

6. Otvoreni granici, zgolemena mobilnost i sloboden protok na lu|e, sredstva i idei za unapreduvawe na kvalitetot na `ivot i sebe nadgradba (kratkoro~no);

7. Neguvawe na kulturata kako univerzalen most za razbirawe i zbli`uvawe na mladite vo zemjata i nadvor od nea, no i kako kod za na{a identifikacija vo svetot.

8. Obezbeduvawe na povolni uslovi za mladite i mladite bra~ni parovi za steknuvawe na sopstven dom.

9. Obezbeduvawe na mo`nosti za pove}e slobodno vreme i slobodni aktivnosti za fizi~ki, umstven i psihi~ki razvoj na mladata populacija

Drugi va`ni pra{awa DOM }e se zalaga za dostapno informati~ko op{testvo so donesuvawe regulativa koja }e ovozmo`i masovnost na elektronskata komunikacija, so ovozmouvawe polesen pristap do internet uslugite i kompjuterskiot hardver. Direkten korisnik na ova se tokmu mladite koi se otvoreni za koristewe na novite tehnologii

Vo oblasta na `ivotnata sredina akcentot }e bide na podigawe na ekolo{kata svest kaj mladiot ~ovek, monitoringot vrz zagaduva~ite, kako i vrz izgradba na pre~istitelni stanici i regionalni deponii, selektirawe i reciklirawe na cvrst otpad i demetropolizacija so ramnomeren razvoj na site op{ini.

Sport dostapen za site mladi, osobeno vo osnovnite i srednite u~ili{ta, pogolema poddr{ka na sportistite so stimulirawe na sponzoriraweto na sportistite so dano~ni olesnuvawa na sponzorite.

Oblasti na dejstvuvawe i merki Iskorenuvaweto na siroma{tijata i ekonomskata blagosostojba na gra|anite e osnovniot prioritet na na{eto dejstvuvawe. Mladite na MODOM ja izrazuvaat svojata zalo`ba za aktivirawe na site institucionalni, umstveni i fizi~ki kapaciteti za nadminuvawe na te{kata ekonomska sostojba vo koja se nao|a dr`avata. Otvaraweto na novi rabotni mesta, osobeno t.n. zeleni rabotni mesta, go gledame vozmo`no preku zgolemenoto nivo na investicii, samovrabotuvawe, za{tita od nelojalna konkurencija, podobar pristap do informaciite povrzani so ovaa problematika. Podigaweto na kvalietot na obrazovanieto i reformite na site nivoa e neophodno za podigaweto na kvalitetot, sposobnosta i konkurentnosta na mladite lu|e so svoite vrsnici od Evropa i svetot. Voveduvaweto na informati~ko-komunikaciskata tehnologija vo obrazovanieto, interaktivnosta na vospitno-obrazovniot proces, celosnata opfatenost na naselenieto vo obrazovniot proces nezavisno dali e od formalen ili neformalen karakter i integriraweto vo evropskiot obrazoven pristap, razvojot na sportot i fizi~kata kultura se postavuvaat kako na{ imperativ.

25

Prostitucijata, narkomanijata i ostanatite devijantni pojavi se zlo koe sekojdnevno regrutira novi podanici i sozdava nesposobni mladi lu|e koi ne znaat da se borat za svoite prava. Nie protiv ovie pojavi }e se borime so sportot i so masovni kampawi vo sorabotka so relevantni evropski organizacii, a preku stimulacija na investitori vo osovremenuvaweto na u~ili{nite sali i investirawe vo novi sportski objekti i mesta za aktivna, mobilna i obrazovana mladina, podgotvena da se spravi so porocite, zavisnostite i predizvicite so koi se soo~uva mladiot ~ovek.

Preku rabota na proekti koi ne zasegaat site nas, bez razlika od koj etnikum sme i formirawe na me{ani rabotni grupi koi }e gi pribiraat evropski iskustva i }e gi koristat nivnite fondovi }e izgradime duh na zaedni{tvo i lojalnost kon Republika Makedonija kako zaedni~ka zemja.

Pribli`uvaweto kon EU e nevozmo`no ako nemame jasna pretstava {to ne o~ekuva tamu. ]e gi organizirame site partiski, vladini i nevladini mladinski organizacii, preku internetot i raznite evropski organizacii uspe{no da ja sozdademe slikata za makedonskiot mlad ~ovek, toleranten i educiran. Koga }e ja stekneme poddr{kata me|u evropskata mladina, vo nivnata baza, toga{ }e bide polesno i so nivnite politi~ari. Vpro~em steknuvaweto na prijatelstvo i zapo~nuvaweto na sorabotka gi uriva barierite so koi se soo~uva mladiot ~ovek so svoite vrsnici od Evropa i svetot. Ne popusto pred pove}e od eden vek na{iot najistaknat revolucioner Goce Del~ev ima ka`ano „Jas go razbiram svetot kako pole za kulturen natprevar me|u narodite”; zatoa pred Evropa i svetot da se pretstavime kako `elni za kulturen, ekonomski, sportski natprevar i sorabotka.

Makedonskiot obrazoven sistem i EU da se formira koordinativno telo vo ramkite na Ministerstvoto za obrazovanie i

nauka ~ija zada~a bi bila da se izgotvi strategija za pribli`uvawe na site nivoa od obrazovniot sistem (osnovno, sredno i visoko) kon standardite na EU;

da se kreira programa za obuka na akademskiot kadar na univerzitetite so cel pogolemo iskoristuvawe na mo`nostite {to gi nudi EU (razmenski programi, grantovi, stipendii);

akcentirawe na vnatre{nata i nadvore{nata evaluacija na univerzitetite/fakultetite i izrabotka na dolgoro~ni strate{ki planovi.

Vrabotuvawe na mladite precizno regulirawe na volonterskoto rabotewe i vremeno vrabotuvawe na

mladite i vklu~uvawe na toa rabotno vreme vo rabotniot sta`; vrednuvawe na prakti~nata nastava na fakultetite (za vreme na studiite) i

presmetuvawe na praksata kako rabotno iskustvo / sta` ovozmo`uvawe na socijalno najzagrozenite studenti i u~enici so posebni

programi, preku skrateno rabotno vreme da mo`at da obezbedat sredstva za nivna egzistencija pri obrazovanieto .

Studentski standard da se donese zakon za studentsko organizirawe vo pove}e studentski

organizacii; reforma na sistemot na studentskite domovi i nivno upravuvawe so

voveduvawe pazarni standardi; da se vovedat beneficii za studentite spored standardite na zemjite na EU.

Me|uetni~ko prifa}awe i sorabotka

26

Otvoren dijalog i politiki za gradewe doverba i sorabotka so site etni~ki zaednici vo Republika Makedonija;

Sorabotka i povrzuvawe so svetot, prijatelstvo so sosedite i zajaknuvawe na vrskite na razni na~ini,

Mladinska sorabotka na kulturen, obrazoven, sportski plan so makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji i dijasporata i razmena na pozitivni iskustva i praktiki;

Pobrzo integrirawe vo evroatlantskite strukturi; Vodewe aktivna nadvore{na politika so koja mladite vo Makedonija }e mo`at

da po~uvstvuvaat deka se ramnopraven sogovornik i partner vo sosedstvoto, regionot i vo me|unarodnata zadnica;

Nadgradba i implementacija na normativnite akti za bezbednost i odbrana na Republika Makedonija, so cel nepre~en i bezbeden razvoj na mladite.

Borba protiv devijantnite i kriminogeni pojavi me|u mladite Na{a zalo`ba e protiv bolestite na zavisnost, prostitucijata i maloletni~kata

delikvencija kako devijantni pojavi da se borime so sportot i masovnite kampawi vo sorabotka so evropskite nevladini organizacii, a preku stimulirawe na investiciite vo modernizacijata na u~ili{nite sali i investirawe vo novi sportski kompleksi;

Neguvawe na kulturata kako univerzalen most za razbirawe i za zbli`uvawe na mladite vo zemjata i nadvor od nea, no i kako kod za na{a identifikacija vo svetot;

Kulturnite nastani i promocija so cel socijalizacija, zabava i dru`ewe na mladata populacija.

Sportot kako najgolem ambasador i afirmator na dr`avata Zajaknuvawe na ulogata na obrazovnite institucii vo pottiknuvawe i razvoj na

sportskiot duh kaj najmladite preku akcentirawe na sportskite aktivnosti kako elementaren del od vospitno-obrazovniot proces;

Omasovuvawe na sportskite aktivnosti vo osnovnite i srednite u~ili{ta, {to podrazbira zgolemuvawe na vremeto posveteno na sportot, formirawe na sportski timovi i organizirawe na me|u-u~ili{ni sportski manifestacii so natprevaruva~ki ili rekreativen karakter;

Istaknuvawe na talentiranite poedinci od u~ili{tata i nivno profesionalno vklu~uvawe vo soodvetni sportski disciplini;

Sozdavawe na moderna sportska infrastruktura preku investicii vo novi sportski objekti, modernizacija na postoe~kite (u~ili{ni sali, sportski sali, igrali{ta i tereni), revitalizacija na sportsko-rekreativnite centri ;

Logisti~ka i finansiska poddr{ka za sportistite preku Agencijata za mladi i sport;

Poddr{ka na sportistite preku stimulacija na nivno sponzorirawe so dano~ni olesnuvawa za sponzorite;

Sozdavawe fond za stipendii za najdobrite sportisti; Promovirawe na sportskata kultura kako zdrav na~in na `ivot koj pottiknuva

na dru`ewe, sozdava ~uvstvo na solidarnost i gradi kompletni li~nosti so zdrav pristap na `ivotnite problemi;

Realizacija na proekti i nastani od oblasta na sportot za site mladi bez ogled na potekloto, socijalniot status, nacionalnata ili verska pripadnost.

Ramnopravni individui Makedonija e mala zemja po povr{ina i so ograni~eni ~ove~ki resursi. Nam sekoja individua ni e vredna i ne mo`eme da si dozvolime da se otka`eme od nekogo, bidej}i

27

toa zna~i deka sme se otka`ale od negoviot pridones, znaewe i ve{tini vo razvojot na na{ata zemja. Zatoa treba:

da go stimulirame razvojot na sekoja individua, da se ovozmo`i pravo na socijalna i zdravstvena za{tita na sekoe lice, da se po~ituva sopstvenata volja i na~in na `ivot, da se stimulira institucionalna poddr{ka na marginaliziranite lica.

@ivotna sredina Vo Republika Makedonija e potrebni se podobruvawa na sostojbata so `ivotnata sredina. Na{ite gradovi se zatrupani so kupi{ta smet. Soobra}ajniot mete` go naru{uva normalnoto `iveewe. Vodnite resursi ni se neza{titeni i zagadeni. Po~vata koja ne hrani izobiluva so supstanci opasni po zdravjeto na lu|eto. Na{ite {umi gorat. Toa ne e slikata koja sakame da ja gledame vo na{ata Makedonija. Nie, mladite, sakame Makedonija koja }e voodu{evuva so svojata ubavina i koja }e ne hrani nas i na{ite sogra|ani od planetata Zemja. Ova zemja ja nasleduvame nie i nie treba da ja ostavime na slednata genaeracija mladi. Zatoa:

}e prodol`ime so aktivnosti i sproveduvawe politiki za promena na svesta na naselenieto,

}e inicirame proekti koi se vo nasoka na za{titata, za~uvuvaweto i nadgradbata na `ivotnata sredina,

}e inicirame zakonski i podzakonski akti koi se vo funkcija na za{tita na `ivotnata sredina i zdravjeto na naselenieto,

}e ja poddr`uvame sekoja institucionalna, voninstitucionalna ili individualna ideja koja ke nudi re{enija i nadminuvawe na ekolo{kite problemi.

Demokratija Realiziraweto na demokratijata, vo nejzinoto osnovno zna~ewe - vladeewe na narodot - e eden od postulatite na koi se temeli politi~koto dejstvuvawe na DOM, a so toa i na mladinskata organizacija.

U~esnici vo demokratskite procesi se i treba da bidat site gra|ani na Republika Makedonija. Demokratijata ne e samo denot na izborite, tuku i gra|anskata vklu~enost vo donesuvaweto na odluki od dr`aven i lokalen interes i transparentniot protok na informacii na site nivoa. Podobruvaweto na demokratijata sama po sebe ni gi otvora pati{tata za na{a po{iroka sorabotka i pribli`uvawe kon EU i ni ovozmo`uva makedonskoto op{testvo da bide tretirano kako seriozen partner. Zatoa:

}e nastojuvame site gra|ani da imaat pravo da go izrazat svoeto mislewe i da im se ovozmo`i direkno u~estvo vo donesuvaweto odluki,

neophodna e odgovornost i ot~etnost na site politi~ki ~initeli, poddr{ka na politi~koto zdru`uvawe vrz demokratski principi, pogolema vklu~enost na mladite vo demokratskite procesi.

Razli~nosti Teritorijata na Republika Makedonija od pamtivek pretstavuvala krstosnica kade se spojuvale prirodnite, narodnosnite, kulturnite i civilizaciskite vrednosti. Seto toa dovelo Makedonija da stane prebogata i od nea da se {irat civilizaciski i kulturni pridobivki koi svetot {irokogrado gi prifatil. Po~ituvaweto i priznavaweto na razli~nostite ne mu e tu|o na ovoj prostor, tuku toa e vgradeno dlaboko vo nas. Sepak, politi~kite i ekonomskite slu~uvawa, kako i naplivot na tu|i kulturi i politi~ki vlijanija, dovedoa toa bogatstvo od razli~nosti da ni se raslojuva i dezintegrira. Nie toa ne mo`eme da go prifatime i cvrsto zastanuvame:

vo odbrana i unapreduvawe na kulturnite, jazi~nite, etni~kite, seksualnite, 28

religioznite i duhovnite razli~nosti i toa pravo odlu~no }e go branime, ostro }e zastaneme protiv diskriminacijata i socijalnata isklu~enost, }e promovirame politiki za izgradba na po~it, pozitiven i odgovoren pristap

vo gradeweto na socijalna, duhovna i multikulturna blagosostojba, za {to }e bidat koristeni instituciite na sistemot i obrazovno-vospitniot proces.

Nenasilstvo Soo~eni sme so bran na nasilstva vo razli~ni formi koi imaat negativni implikacii vrz lu|eto, `ivotnata sredina, kulturite i ekonomiite. MODOM se stremi kon sozdavawe na kultura na mir i me|usebno razbirawe. Toa }e go postigneme preku posebni akcioni planovi i proekti naso~eni kon promovirawe na vrednostite, stavovite i na~inot na odnesuvawe vo ~ija osnova se nao|a mirnoto re{avawe na konfliktite i nivnata prevencija. ]e go pobedime nasilstvoto preku:

motivirawe na mladite lu|e da prezemat pozitivna akcija so cel da gi napravime na{ite zaednici pobezbedni i pozdravi,

prenaso~uvawe na nasilnoto odnesuvawe vo plodna i produktivna energija koja }e sozdava namesto da uni{tuva i razdeluva,

promovirawe na proces na pomiruvawe i sorabotka za postignuvawe na celite od zaedni~ki interes,

po~ituvawe na site formi na `ivot.Ubedeni sme deka na{ite zaedni~ki zalo`bi i iskrena verba vo zelenata ideologija }e vrodat so plod vo najbliska idnina. Plodot koj go nudime treba da bide odgledan so znaewe i zaedni~ka rabota.

EKONOMIJA I FINANSISKI SISTEM ZELENA EKONOMIJA

Zelenata ekonomija ja harmonizira me|uzavisnosta na ~ovekovite potrebi so prirodnite resursi.

Zelenata politika vo centarot na svojot interes go postavuva ~ovekot i negovite potrebi. Zelenata politika e prva politi~ka ideologija koja za osnova ja zema korelacijata ~ovek-priroda-~ovek, za razlika od drugite politi~ki ideologii ~ija osnova e relacijata ~ovek-~ovek. Zelenata politika e prva koja trgnuva od faktot deka postoi me|uzavisnost na ~ovekot, prirodata i op{testvoto, ottamu i konstatacijata deka postojnite rezervi na prirodni resursi se potro{livi i deka ne mo`eme do beskraj da gi eksploatirame ako sakame da ja za~uvame blagosostojbata na lu}eto, op{testvoto i `ivotnata sredina, sega i vo idnina. Zatoa treba da se prezemat merki za transformacija na navikite, na~inot na `iveewe, na~inot na tro{ewe i na~inot na proizvodstvo.

Klimatskite promeni i drugite predizvici od `ivotnata sredina, seriozno vlijaat i go zagrozuvaat opstanokot i normalnite tekovi na `ivotot na planetata Zemja. Tie se posledica na neodr`livite ekonomski, ekolo{ki i socijalni procesi.Potrebata od nivno ubla`uvawe i prilagoduvawe kon niv ne isprava pred potrebata od poinakov razvoj na ekonomijata i voveduvawe novi tehnologii i metodi za da ne se zagrozat normalnite tekovi na `ivotot na gra|anite i na op{testvoto. Tokmu toa pretstavuva mo`nost za sozdavawe novi biznisi i pretprijatija - za razvoj na Zelenata ekonomija. Republika Makedonija i nejzinite gra|ani za prvpat kako nezavisen subjekt mo`at da pretstavuvaat relevanten faktor vo izgradbata na eden pohuman, poodr`liv i pozdrav svet. Imaat mo`nost, odgovornost i potreba koja ne smeat da ja propu{tat, aktivno da rabotat na podobruvawe na ekonomskite, socijalnite i ekolo{kite uslovi, vo prv red vo

29

svoeto mesto na `iveewe, vo Makedonija, Evropa i svetot. Ekonomskata svest treba da ja zajakneme so potrebite na zaednicata i prirodata. Zatoa i ekonomijata koja Republika Makedonija treba da ja gradi treba da se vodi od mototo misli globalno, dejstvuvaj lokalno.

Zelenata ekonomija e nov model na ekonomski razvoj, koj nudi odr`livost, za razlika od postoe~kiot - dolgoro~no neodr`liv - ekonomski koncept na nerazumno iscrpuvawe na prirodnite resursi i nerazumna potro{uva~ka na proizvedenite dobra. Vsu{nost zelenata ekonomija ja harmonizira me|uzavisnosta na ~ovekovite potrebi so prirodnite resursi.

^ovekovata potreba od energija (vo doma}instvata, raznite vidovi na industrii, transportot itn.), pridonese za relativno kus vremenski period da gi dovedeme na rabot na iscrpuvawe fosilnite energensi (naftata, jaglenot) i da uni{tuvame iljadnici hektari {umi. Pritoa nikoga{ ne se zapra{avme kolkavo koli~estvo energija ni e potrebno za da mo`eme odr`livo da se razvivame? Naprotiv, prodol`ivme duri i da se rasfrlame so energijata, pritoa baraj}i novi, duri i opasni na~ini na dobivawe energija, kako na primer nuklearnata, koja i toa kako mo`e da go zagrozi opstanokot ne samo na ~ove{tvoto, tuku i na celokupniot eko-sistem nare~en Zemja. Tokmu vakvoto odnesuvawe nè donese do postojnata energetska kriza, a pritoa so na~inot na koristewe covekot predizvika klimatski promeni, koi ni se zakanuvaat so celata svoja `estina. Edna kriza predizvikuva druga, i toj domino efekt vo momentov ne dovede do najte{kata ekonomska, socijalna i ekolo{ka kriza vo izminatoto stoletie.

Zatoa Zelenata ekonomija sugerira iskoristuvawe na prirodnite resursi na odr`liv na~in, taka {to nema da ja zagrozime na{ata blagosostojba, `ivotnata sredina, no i pokolenijata po nas koi isto taka treba da `iveat od istite tie resursi.

Vo svetski ramki, klimatskite promeni stanaa eden od najva`nite ~initeli za postepenata transformacija na ekonomskite i finansikite tekovi na dr`avite, a kompaniite zapo~naa da razvivaat novi zeleni proizvodi i uslugi.

Programata za `ivotna sredina na Obedinetite nacii, vo 2009 podgotvi strate{ki dokument za zazdravuvawe na svetskata ekonomija, no i za zapirawe na klimatskite promeni. Toj dokument, po primerot na Noviot dogovor od 30-tite godini na minatiot vek, donesen od strana na administracijata na toga{niot pretsedatel na SAD Frenklin Ruzvelt, sega e nare~en Globalen nov Zelen dogovor, so koj se ohrabruvaat vladite da ja poddr`at ekonomskata transformacija kon ozelenuvawe na ekonomiite.

So Globalniot nov Zelen dogovor, se predviduvaat stimulativni paketi, vo visina od nekolku iljadi milijardi evra vo narednite nekolku godini, so koi bi se izvr{ila zamenata na fosilnite goriva so obnovlivite energii, bi se otvorile novi zeleni rabotni mesta, so {to }e se namali nevrabotenosta i siroma{tijata i bi se obezbedil dolgoro~no odr`liv ekonomski razvoj, koj }e gi zeme predvid za{titata na `ivotnata sredina, globalnoto zatopluvawe i iscrpuvaweto na resursite.

Kon sproveduvaweto na ovoj strate{ki dokument od poodamna e vklu~ena Evropskata Unija, preku Evropskata koheziona politika, koja go poddr`uva zeleniot ekonomski rast, dolgoro~nata vrabotenost, eko-inovaciite, za{titata na `ivotnata sredina i borbata protiv klimatskite promeni, preku odvojuvawe sredstva za malite i srednite pretprijatija, vo visina od nad 150 milijardi evra. Zemjite od EU i nadvor od nea isto taka prezemaat aktivnosti so nosewe legislativa, kako na primer vo Germanija Aktot za obnovlivi energii, ili na primer vo na{eto sosedstvo vo Srbija kade se podgotvuvaat uredbi za ekolo{ki danoci i subvencii za izgradba

30

na pogoni za reciklirawe i kade od vladata predviduvaat deka vo 2010 tokmu ovie pogoni }e bidat proizvodstven hit. SAD, so Aktot za zazdravuvawe i investirawe koj te`i nad 500 milijardi dolari, i Kina se svetski lideri vo zelenata ekonomija, osobeno vo obnovlivite izvori na energija.

Zelenata ekonomija vo MakedonijaVo Republika Makedonija, seu{te ne se sogleduva zna~eweto na zelenata ekonomija vo ekonomskiot razvoj na dr`avata. Vo sekojdnevnata komunikacija terminot zelena ekonomija seu{te ostanuva nepoznat, iako i preporakite od EU i od Svetskata Banka poso~uvaat deka bez razvoj na zelenata ekonomija Republika Makedonija }e zaostanuva vo sovremenite ekonomski i socijalni tekovi. Vo Makedonija kako merki koi odat vo nasoka na ozelenuvawe na ekonomijata delumno mo`eme da gi smetame: subvenciite vo zemjodelskiot sektor (kade e isklu~eno stimuliraweto na proizvodstvoto na organska hrana), subvenciite za 500 solarni sistemi za zagrevawe na domovite i dobivawe sanitarna voda, povicite za proektni predlozi za izgradba na hidrocentrali i obukite i prekvalifikaciite na nevrabotenoto naselenie {to gi sproveduva Agencijata za vrabotuvawe.

Prioriteti - od kade da po~neme?Zelenata ekonomija treba da dejstvuva vo nasoka na ubla`uvawe na posledicite predizvikani vrz prirodnite resursi i toa vo :

o energetikata,o spravuvawe so otpadnite vodi, o biodiverzitetot i koristeweto na zemjata kako resurs, o spravuvaweto so hemiskite supstanci, otrovnite materii i te{kite metali,o zagaduvaweto na vozduhot,o upravuvawe so otpadot,o namaluvaweto na vlijanijata vrz ozonskata obvivka.

Zatoa DOM so svoeto dejstvuvawe }e gi vodi slednive politiki: Dolgoro~na strategija za odr`livo proizvodstvo i sozdavawe potro{uva~ki

naviki oslobodeni od emisija na stakleni~ki gasovi i drugi materii {tetni za zdravjeto na lu|eto i `ivotnata sredina,

Namaluvawe na postojniot jaz me}u RM i EU i razvienite zemji vo odnos na energetikata i proizvodstvoto na fabrikati i polufabrikati, bazirano na odr`liviot razvoj,

Zgolemuvawe na efikasnosta na resursite vo industrijata i infrastrukturata, vo kombinacija so nacionalnite fondovi (Fond za `ivotna sredina i energetska efikasnost) i fondovite na EU,

Zgolemuvawe na sposobnosta na makedonskite mali i sredni pretprijatija (MSP) za spravuvawe so postavenite predizvici i nivna zgolemena konkurentnost vo odnos na zemjite od regionot,

Formirawe na specijalen finansiski mehanizam, namenet za MSP, a so cel transformacija od postoe~kiot na~in na ekonomsko funkcionirawe kon ozelenuvawe na proizvodstvoto i uslugite,

Kreirawe Nacionalna strategija za ozelenuvawe na ekonomijata bazirana vrz principite na odr`liviot razvoj,

Politiki za poddr{ka na eko-inovativen pristap vo industrijata.

Vo DOM sme svesni deka procesot na realizacija }e bide dolg i makotrpen. Toj proces ‘e bara koordiniranost pome|u centralnata i lokalnata vlast; privatniot i javniot sektor; biznisot i naukata; dr`avata i gra|anite, vo slednive oblasti:

1. Zgolemuvawe na energetskata efikasnost vo starite i novite grade`ni objekti; 2. Preminuvawe kon obnovlivite izvori na energija (sonce, veter, geotermi,

31

biomasa);3. Zgolemuvawe na odr`liviot transport, koj vklu~uva brz `elezni~ki i avtobuski

prevoz i upotreba na vozila so namaleno vlijanie vrz `ivotnata sredina; 4. Zacvrstuvawe na nacionalnata ekolo{ka infrastruktura (pitka voda, {umi,

po~vi, vozduh, biodiverzitet); 5. Poddr{ka na odr`livoto zemjodelstvo, osobeno na organskoto proizvodstvo;6. Poddr{ka na odr`liv turizam na celata teritorija na Republika Makedonija;7. Upravuvawe so otpadot i otpadnite materijali so maksimalna iskoristenost i

negovo reciklirawe.

Zatoa predlagame investicii, merki i aktivnosti vo: Polesen pristap do finansii za biznisi koi gi namaluvaat ili minimiziraat

{tetnite vlijanija vrz `ivotnata sredina (poednostavni proceduri za dobivawe dolgoro~ni krediti so niska kamatna stapka do 5%, povolen grejs period, poednostavni kriteriumi za dobivawe krediti, prednost vo dobivaweto rabota na lokalno nivo);

Namaluvawe na administrativnite pre~ki za pretprijatijata i promocija na eko-pretpriemni{tvoto, osobeno vo ruralnite sredini;

Voveduvawe na ekolo{ki danok na konvencionalnata energetika, ispu{taweto na opsani materii i surovini vo `ivotnata sredina;

Zgolemuvawe na javnite raboti, so cel restavracija i konzervacija na `ivotnata sredina ili podobruvawe na infrastrukturata na nacionalno i lokalno nivo, so vrabotuvawe na opredeleno i/ili neopredeleno vreme, vo zavisnost od potrebite na javnata rabota;

Zgolemuvawe na investiciite za energetskata bezbednost na regionalno nivo i promocija na nezavisni energetski subjekti;

Zgolemuvawe na energetskata efikasnost vo grade`ni{tvoto, so vospostavuvawe kriteriumi za gradba i materijali za gradba, odnosno promocija na zeleno grade`ni{tvo, vo javnite objekti niz dr`avata (u~ili{ta, gradinki, univerziteti, bolnici, administrativni zgradi);

Stimulacii za razvoj na zeleni proizvodi i uslugi na MSP; Stimulacii za inovacii i upotreba na ~isti tehnologii na MSP; Namaluvawe na dano~nite obvrski za MSP koi so svoi sredstva povele

inicijativa i poka`ale rezultati vo ozelenuvawe na svoeto ekonomsko dejstvuvawe;

Investicii vo istra`uva~ko-razvojni dejnosti, inovacii, obrazovanie; Vospostavuvawe na fer rabotni odnosi i prezemawe na garancii od

dr`avata za neisplaten rabotni~ki trud; Fokusirawe na odr`livi zeleni tehnologii; Inicijativi za otvorawe novi zeleni rabotni mesta, koi }e gi vklu~at

niskokvalifikuvanite rabotnici, sta`istite, marginaliziranite grupi, nivna obuka, prekvalifikacija i namaluvawe na socijalnata zavisnost.

Zeleni rabotni mestaZelenite rabotni mesta gi definirame kako raboti vo zemjodelstvoto, proizvodstvoto, istra`uvaweto i razvojot, administrativnite uslugi i aktivnosti koi pridonesuvaat zna~itelno da se za~uva ili obnovi kvalitetot na `ivotnata sredina. Poto~no, no ne i samo toa, tie gi vklu~uvaat rabotnite mesta, koi pomagaat za za{tita na ekosistemite i biodiverzitetot; namaluvawe na koristewe na energijata, materijalite i potro{uva~kata na voda preku visokoefikasni strategii; dejaglerodizacija na ekonomijata, i nivno minimizirawe ili izbegnuvawe na site formi na otpad i zagaduvawe. Od {iroka perspektiva, zelenite vrabotuvawa }e bidat postignati na najmalku ~etiri

32

na~ini so transformacija na ekonomijata kon pogolema odr`livost:1. Odredeni zeleni rabotni mesta }e bidat kreirani vo proizvodstvenite procesi koi

ja zagaduvaat `ivotnata sredina, kako dopolnuvawe i instalacija na oprema za namaluvawe i/ili zapirawe na zagaduvaweto;

2. Nekoi rabotni mesta }e bidat zameneti – kako na primer vo preminuvaweto od koristeweto na fosilnite goriva kon obnovlivite; od kamionskiot prevoz koj treba da se zameni so `elezni~ki prevoz ili so zamena na deponiraweto i sogoruvaweto na otpadot so recikliraweto;

3. Dokvalifikacija na odredeni rabotnici za ve}e postoe~ki rabotni mesta (vodovodxii, elektri~ari, metalski, grade`ni rabotnici) preku kratki obuki, metodi na rabota i profilirawe za izvr{uvawe zeleni rabotni zada~i;

4. Odredeni rabotni profili }e bidat kreirani preku edukacija niz obrazovniot sistem, treninzi organizirani od rabotodava~ite, samostojni obuki i treninzi za polesno samovrabotuvawe.

Zelenite rabotni mesta podrazbiraat {irok spektar na ve{tini, obrazovna osnova i profesionalni profili, koi se neophodni za razvoj na zelenata ekonomija. Ova osobeno va`i za t.n. indirektni rabotni mesta, osobeno vo onie od distributivnite industrii. Noviot potencijal se novite industrii, kako veternata i son~evata energija, kade sinxirot na nabavka glavno vo tradicionalnite industrii ja imaa klu~nata uloga. Na primer, golemi koli~ini na ~elik se potrebni za stolbot i veternata turbina; ili stakloto kako osnova za solarnite sistemi.Tehnolo{kite i sistemskite mo`nosti nudat razli~ni stepeni na pridobivki za `ivotnata sredina i razli~ni kategorii na zeleni vrabotuvawa. Niz prizmata na zelenite rabotni mesta, spre~uvawe na zagaduvaweto e razli~no od kontrolata na zagaduvaweto; ili ubla`uvaweto na klimatskite promeni vo sporedba so adaptacijata kon niv; energetski efikasnite zgradi vo sporedba so izolacijata, ili javniot transport nasproti poefikasni avtomobili i goriva za niv. Ova poka`auva deka postojat „nijansi na zelenoto” vo oblasta na vrabotuvaweto: nekoi se pove}e dalekuse`ni i imaat pogolema uloga vo transformacijata od drugite. Pogolemata efikasnost vo koristeweto na energijata, vodata i materijalite e osnovna cel. No isto taka i iskoristuvawe na najdobrata dostapna tehnologija i najdobrite praktiki na svetsko nivo zaradi vklu~uvawe na Makedonija vo tehnolo{kiot napredok. Ova samoto po sebe uka`uva deka zelenite rabotni mesta se mnogu dinami~en koncept.Zatoa e potrebno koncipirawe na uspe{na strategija koja }e ima predvid deka ozelenuvaweto na ekonomijata ja vklu~uva vo sebe i cenata na `ivotnata sredina, odnosno cenata na energijata i materijalite, socijalnite potrebi na lu|eto i op{testvoto, so cel da se napu{tat neodr`livite naviki na proizvodstvoto i potro{uva~kata. Vo osnova toa e dijametralno sprotivno so sovremenite strategii na kompaniite koi se vo natprevar po maksimalno iscrpuvawe na materijalite i energijata po najniska mo`na cena, naj~esto vrz grbot na najzagrozenite podra~ja od koi se crpat materijalite, i socijalno najzagrozeni lica, nudej}i najeftini ceni, zaboravaj}i na kvalitetot, a pritoa maksimalno zanemaruvaj}i go trudot koj go vlo`ile rabotnicite, nudej}i im minimalni plati. Zatoa zelenata ekonomija treba da sozdade ekonomija koja verodostojno }e ja vrednuva prirodata i lu|eto.

Politiki za kreirawe „zeleni rabotni mesta”Za kreirawe na zeleni rabotni mesta DOM pred sè se zalaga za nekolku vladini politiki koi }e pomognat vo postavuvaweto na infrastrukturata za biznis sektorot i kreirawe na mo`nosti za rabota na site pretprijatija. Glavnite politiki vklu~uvaat:

Subvencii. Po~etno namaluvawe do kone~no zapirawe na subvenciite za industriite koi imaat {tetni vlijanija vrz `ivotnata sredina i prenaso~uvawe na sredstvata kon industriite koi rabotat ili prezemaat aktivnosti za koristewe na

33

obnovlivite izvori na energija, efikasnite tehnologii, ~istite metodi za proizvodstvo i javniot transport.

Jagleroden pazar. Vklu~uvawe na Makedonija vo tekovniot pazar na jaglerodna trgovija i implementacija na Mehanizmot za ~ist razvoj, za da mo`e toa da bide siguren i soodveten na~in na finansirawe na proekti za ozelenuvawe na ekonomijata i kreirawe zeleni rabotni mesta.

Dano~ni reformi. Vospostavuvawe na pogolem opseg na ekolo{ki danoci i nivno zgolemuvawe kako vo evropskite zemji, i nivna po{iroka primena. Eko-dano~nite prihodi mo`at da go olesnat dano~niot tovar vrz trudot na rabotnicite i voedno da dejstvuvaat obeshrabruva~ki vrz zagaduva~kite ekonomski aktivnosti, a stimulativno vrz zelenata ekonomija.

Postavuvawe celi i ozakonuvawe. Vospostavuvawe na regulatorni alatki koi }e se koristat za razvivawe na pozeleni tehnologii, proizvodi i uslugi, a so toa i na zeleni rabotni mesta. Ova vklu~uva politiki za upotreba na zemji{teto, standardi za energetska efikasnost (za elektri~nite aparati, vozila itn.) zakoni za gradba, i postavuvawe celi za proizvodstvo na obnovliva energija.

Energetska alternativa. Nosewe zakoni za nadminuvawe na barierite za razvoj i iskoristuvawe na obnovlivite energii i podobruvawe na zakonskite re{enija za obezbeduvawe na vnesuvawe energija vo elektri~nata mre`a (od strana na doma}instvata i pretprijatijata) so garantirani ceni.

Povratok na proizvod. Usvojuvawe na zakon za „pro{irena odgovornost na proizvoditelite”, koj }e predviduva pretprijatijata da gi prezemat sopstvenite proizvodi po nivnoto iskoristuvawe (aparati, pakuvawa, oprema) i }e se odnesuva na site proizvodi, nezavisno dali se od doma{no ili stransko proizvostvo. Benefitot e dvoen – namaluvawe na otpadot i dobivawe surovini koi so reciklirawe mo`at povtorno da se iskoristat.

Eko etiketirawe. Voveduvawe na eko-etiketi za site potro{uva~ki proizvodi, za da se obezbedi pravoto na potro{uva~ite za pristap do informacii i nosewe odgovorna odluka za koristewe na proizvod podlo`en na reciklirawe. So ova bi se pottiknale proizvoditelite da proizveduvaat i dizajniraat za pazarot pove}e eko-prijatelski proizvodi.

Buxet namenet za istra`uva~ko-razvojni aktivnosti. Obezbeduvawe pogolema finansiska poddr{ka na nau~nite i istra`uva~kite aktivnosti, koi se nameneti za tehnolo{ki razvoj, a se vo nasoka na modernizirawe i ozelenuvawe na tehnolo{ko-proizvodstvenite procesi, efikasnosta na tehnologiite, upotrebata na inovativni na~ini na dobivawe i koristewe energija, a se prezemeni samoinicijativno od pretprijatijata ili vo sorabotka so nau~nite instituti, nau~nite razvojni centri, laboratorii.

Me|unarodna sorabotka i probiv na me|unarodnite pazari. Zasiluvawe i intenzivirawe na me|unarodnata sorabotka na makedonskite pretprijatija, so kreirawe preduslovi za transfer na tehnologii i vladina poddr{ka na pretprijatija so naglasena zelena ekonomska aktivnost, vo odnos na izvozot na proizvodstvoto. Koristewe na me|unarodnite finansiski instrumenti za ozelenuvawe na ekonomijata (jaglerodni fondovi).

Makedonski zeleni gradovi

Na Makedonija navistina i se neophodni zeleni gradovi.

SostojbiVo tekot na izminatite decenii klimatskite promeni preminaa od nau~na teorija vo realnost. Vladite i op{testvata vo celost brzo po~naa da razmisluvaat i da dejstvuvaat vo namaluvaweto na emisijata na stakleni~ki gasovi, so nade` deka }e

34

mo`at da gi spre~at katastrofalnite vlijanija vrz planetata.

Republika Makedonija so potpi{anite me|unarodni dogovori (Ramkovnata Konvencija na Obedinetite Nacii za klimatski promeni vo 1997; ratifikuvan Protokolot od Kjoto vo juli 2004) e vklu~ena i ima prezemeno obvrski za spravuvawe so ovaa pojava predizvikana od ~ovekot. Formiran e Nacionalniot komitet za klimatski promeni, kako sovetni~ko telo. Klimatskite promeni se del od Zakonot za `ivotna sredina, so dopolnuvaweto na istiot zakon od 2007, voveden e mehanizam za ~ist razvoj (M^R), so {to na M@SPP mu e dadena odgovornost kako nacionalen avtoritet da gi evaluira proektite za spravuvawe so klimatskite promeni spored kriteriumite na odr`liviot razvoj.

Vo svetski ramki, edni od najgolemite zagaduva~i i predizvikuva~i na klimatskite promeni se gradovite, koi samite po sebe pretstavuvaat eden kompleksen ekonomski, socijalen i ekolo{ki sistem. Obedinetite nacii, osobeno Programata za `ivotna sredina na Obedinetite nacii (UNEP), kako isklu~itelno va`no ekolo{ko i socio-ekonomsko pra{awe go postavija tokmu ponatamo{noto namaluvawe na stakleni~kite gasovi producirani vo gradovite, kako i gradeweto pozdrava, po~ista i poodr`liva `ivotna sredina vo gradovite.

Makedonija e zemja vo koja pove}e od dve tretini (2/3) od vkupnoto naselenie `ivee vo gradovite. Ottuka od klu~no zna~ewe e `ivotot vo ovie sredini da bide planiran i upravuvan vo soglasnost so postoe~kite, naj~esto ograni~eni, resursi. Vo gradovite vo Republika Makedonija ne se prezemeni nitu prvi~ni ~ekori kon postavuvawe na osnovite za kreirawe na „zeleni gradovi”. Sostojbata e duri dijametralno sprotivna. Od edna strana Skopje i nekolkute gradovi vo severozapadniot del na zemjata (Tetovo, Gostivar i Kumanovo), kako i Ohrid se ve}e dolgi godini vlezeni vo proces na neplanska izgradba, prenaselenost, soobra}aen mete`, energetska nestabilnost, biznisi koi na dolgoro~en plan se neodr`livi (prete`no trgovski pretprijatija orientirani na proda`ba na uvezena stoka), problemati~no re{eno spravuvawe so otpadot i nesoodvetno menaxirawe so vodata, vodnite resursi i otpadnite vodi. Od druga strana, drugite gradovi vo Republika Makedonija se soo~uvaat so dolgogodi{en proces na iseluvawe predizvikan od zapu{teni stopanski kapaciteti, lo{a patna povrzanost i re~isi nikakvi investicii vo ekonomijata so godini nanazad.

Od klu~na va`nost za ponatamo{nata odr`livost na Republika Makedonija na ekonomski plan e pobrzata transformacija na makedonskata ekonomija vo zelena ekonomija, a gradovite kako centri na ekonomijata na nacionalno i lokalno nivo treba da go ponesat tovarot na transformacijata, pred sè vo slednite oblasti: za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina, koristewe na obnovlivite energii i zgolemuvawe na energetska efikasnost, grade`ni{tvo, transport, turizam i proizvodstvo i distribucija na hrana. Tokmu so planski investicii na malite i sredni pretprijatija za proizvodstvo vo ovie sektori, kako i servisite i uslugite koi se neophodni za nivna odr`livost, se otvorat mo`nosti za osnovawe novi stopanski subjekti i da se kreiraat novi zeleni rabotni mesta, koi bi gi ubla`ile socijalnite razliki, klimatskite promeni, a }e dadat i nov kvalitet na ekonomijata. Od druga strana, samiot proces na transformacija na gradovite bara i inovativni i nau~ni re{enija.

Politiki za kreirawe na makedonski zeleni gradoviGradovite po svojata priroda pretstavuvaat zaednica na naselenie koe tuka gi zadovoluva svoite ekonomski i socijalni potrebi, so cel da se za{tedat resursite vo energija, transport na stoki i lu|e i za pomalo vlijanie vrz `ivotnata sredina. Sepak, vo dene{no vreme gradovite se produkt na razvojnite procesi koi gi favoriziraat

35

produktivnosta i potro{uva~kata (vo globalni ramki 80% od stakleni~kite gasovi doa|aat od urbanite aktivnosti).

Vo Makedonija eden od pogolemite problemi e potro{uva~kata na energija i toa so pove}e od 40% vo doma}instvata, a pri~inata e neracionalnoto koristewe, lo{ata izolacija na stanbenite i delovnite objekti. Transportot i potro{uva~kata na energensite isto taka imaaat zna~itelno vlijanie vo zagaduvaweto na `ivotnata sredina i vo rasfrlaweto na energijata, koja ionaka ni nedostiga. Gradovite, poradi nepo~ituvaweto na detalnite urbanisti~ki planovi i nezakonskoto rabotewe na pretpriema~ite vo grade`ni{tvoto, a vo sprega so vlasta (naj~esto na lokalno nivo), poleka stanuvaat betonski xungli na smetka na zelenite povr{ini i zemjodelskoto zemji{te. Ova ima vlijanie vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto, a i vrz koli~inata na potencijalnite zemjodelski pridonesi. Zagri`uva~ka e i sostojbata so koli~estvoto na otpad koe se producira vo gradovite, kako i spravuvaweto so nego. Seto ova jasno naveduva na zaklu~ok deka ponatamo{noto vakvo funkcionirawe e neodr`livo i deka mora da se prezemat itni politiki koi preku konkretni merki i aktivnosti }e ja podobrat sostojbata. Toa zna~i deka e potrebna: - brza transformacija na ekonomijata vo gradovite vo Republika Makedonija, - poddr{ka od centralnata vlast so zakonski i podzakonski akti,- sozdavawe na institucionalni i ~ove~ki resursi na lokalno nivo,- menuvawe na na~inot na razmisluvawe i investicii vo zelena ekonomija. Na Makedonija navistina i se neophodni zeleni gradovi, pred sè za da se izvr{i demetropolizacija na dr`avata i da se obezbedi poramnomeren razvoj na gradovite.

Zatoa DOM }e gi pottikne slednive politiki za kreirawe na makedonskite zeleni gradovi:

Integrirawe na politikite za `ivotnata sredina vo site ostanati politiki; Kreirawe politi~ko liderstvo na nacionalno i na lokalno nivo, koe politi~ki }e

dejstvuva za sozdavawe na makedonski zeleni gradovi; Kreirawe na integrativni politiki i akcioni planovi; Promeni vo zakonskata regulativa, osobeno vo grade`ni{tvoto, energetikata,

transportot, zemjodelstvoto, turizmot; Po~ituvawe na zakonskata regulativa za za{tita na `ivotnata sredina i

nejzina implementacija; Zajaknuvawe i edukacija na institucionalnite i ~ove~kite resursi; Vospostavuvawe kriteriumi za odr`liv razvoj na gradovite (vo soglasnost so

ve}e donesenite svetski kriteriumi - Programata za `ivotna sredina na Obedinetite nacii i evropski od strana na Evropskata Unija);

Formirawe Fond za `ivotna sredina i energetska efikasnost, kako institucija koja }e ja poddr`uva zacrtanata cel;

Finansiski stimulacii (povolni zeleni krediti, namaleni dano~ni stapki ili osloboduvawe od danok) za investicii naso~eni kon ostvaruvawe na celta;

Voveduvawe povisoki dano~ni stapki i kazni za nepo~ituvawe na vospostavenite kriteriumi i prekr{uvawata na zakonskite odredbi;

Otvorawe novi i stimulirawe na ve}e postoe~kite mali i sredni pretprijatija za proizvodstvo i uslu`ni dejnosti vo nasoka na sozdavawe makedonski zeleni gradovi, {to od svoja strana }e predizvika otvorawe na novi zeleni rabotni mesta i }e pridonese za namaluvawe na nevrabotenosta, siroma{tijata i socijalnite razliki;

Stimulirawe na istra`uva~ko-razvojni koncepti so integrativen pristap; Politiki za integrativna sorabotka na biznisot i naukata i voveduvawe na

inovativni ~isti tehnologii.

36

Merki i aktivnostiRazvojot na zelenite gradovi }e ovozmo`i osnovni uslugi na planot na `ivotnata sredina, socijalata i ekonomijata za celoto naselenie vo odredena zaednica, bez pritoa da se zagrozi prirodniot, ekonomskiot i socijalniot sistem od koi tie uslugi zavisat.

Vo septemvri 1990, pretstavnici od pove}e od 200 lokalni vlasti od razli~ni strani na svetot go formiraa Me|unarodniot sovet za lokalni inicijativi vo `ivotnata sredina (ICLEI - International Council for Local Environmental Initiatives). Kako mre`a na lokalni vlasti, ICLEI ja olesnuva razmenata na iskustva pome|u gradovite i oblastite i distribuiraweto na dobrite ekolo{ki praktiki {irum svetot.

Merkite koi DOM gi predlaga za idnite makedonski zeleni gradovi se: Inicijativa i otpo~nuvawe sorabotka so ICLEI, so cel vmre`uvawe vo ovaa

svetska organizacija, razmena na iskustva i nivno koristewe, politi~ka i profesionalna obuka, transfer na tehnologii i drugo;

Podgotovka na Nacionalna strategija za makedonski zeleni gradovi; Kreirawe na Lokalni agendi 21 i prifa}awe na principite na odr`liviot razvoj; Vklu~uvawe na javnosta vo debatite, podgotovkata i realizacijata na

proektite koi se od interes na lokalnite zaednici, a vo nasoka na izgradba na makedonski zeleni gradovi;

Mre`no povrzuvawe na op{tinite od Republika Makedonija, vrz osnov na korelacijata urbana - ruralna sredina i postignuvawe odr`liv sistem na donesuvawe politiki, merki i realizacija na aktivnosti so {iroka vklu~enost na biznis zaednicata i nau~nata javnost;

Voveduvawe na socijalna solidarnost kako klu~en princip za postignuvawe na odr`liv razvoj na lokalnite zaednici od nivo na op{tina i region;

Merki za izbegnuvawe na stapicite od konvencionalnoto upravuvawe, kako na primer: sektorska specijalizacija na poedinci, sektorska specijalizacija na organizacii, kvantifikacija na efikasnosta i primena na pazarnite mehanizmi vo javnite uslugi i politikata

Formirawe sovetodavno i koordinativno nacionalno telo za realizacija na aktivnostite i proektite nameneti za makedonski zeleni gradovi.

Kreirawe alatki od lokalnite vlasti za postignuvawe na odr`livost: lokalni ekolo{ki danoci i dava~ki, buxetirawe na za{titata na `ivotnata sredina, voveduvawe ekolo{ki kritetiumi vo nabavkite i tenderskite postapki kako najva`en uslov, i drugi.

Za postignuvawe na celta makedonski zeleni gradovi DOM }e se zalo`i za slednive aktivnosti:

o Energija i energetska efikasnost vo gradovite - postavuvawe na pove}esloen, regionalno postaven sistem za

iskoristuvawe na obnovlivite energii: na sonceto, veterot, vodata, biomasata, biogorivata, kogenerativnite sistemi;

- Kampawa za {tedewe na energija vo site nivoa na `ivotot;- Sozdavawe na energetski nezavisni stanbeni i delovni objekti;- Skladirawe na energijata.

o Upravuvawe so vodite i otpadnite vodi- Aktivnosti za kvalitetno vodosnabduvawe; - Za{tita na vodite i vodnite resursi;- Zafa}awe na do`dovnicata i nejzino racionalno iskoristuvawe za

tehnolo{ka namena;- Revitalizacija na vodnite tekovi i bunarite;

37

- Filtracija na iskoristenata voda i nejzina povtorna upotreba; pro~istuvawe na po~vata i nejzino oblagoroduvawe; bazeni so pro~istena voda za tehni~ka upotreba;

- Stedewe na vodata.

o Upravuvawe so vozduhot- Izrabotka na planovi na vozdu{ni struewa so implementacija vo: zeleni

koridori, blokovi visokokatnici i disperzirani visokokatnici bez popre~uvawa na vozdu{nite struewa i prirodno provetruvawe na prostorot, kontrola na zagadenosta na vozduhot, filtrirawe na izduvnite gasovi vo atmosferata.

o Upravuvawe so otpadot- Kompostirawe, reciklirawe, sozdavawe na eko-industriski parkovi,

kompostirawe na toaleti, kompostirawe na materii od pre~istitelni stanici.

o Odr`liv zelen transport- voveduvawe na zeleni transportni sredstva i sozdavawe na zeleni

transportni naviki kaj naselenieto;- maksimalno povrzuvawe na urbanite i ruralnite podra~ja na nivo na

op{tina, region, dr`ava, so cel namaluvawe i celosno zapirawe na procesot na migracija selo-grad ili iseluvawe od Republika Makedonija.

o Prostorno planirawe- Za~uvuvawe i unapreduvawe na obrascite na pejza`nata ekologija.

o Proizvodstvo na hrana- Diverzificirani urbani, prigradski i regionalni zemjodelski subjekti

(op{tinski gradini, produktivni parkovi), ~ija cel }e bide snabduvawe na lokalnoto naselenie so kvaletetna i organski zdrava hrana;

- Za~uvuvawe na zemjodelskiot, sto~niot i diviot biodiverzitet vo lokalnite ekosistemi.

(NAPOMENA: Predlo`enite aktivnosti podetalno mo`at da se pro~itaat vo poglavjata od ovaa programa koi sektorski gi obrabotuvaat)

Energetika

Za uspe{na ekonomija klu~na uloga ima energetskata stabilnost i {to pomalata zavisnost od uvoz na energija.

Sostojbi Energijata ima klu~na uloga za ponatamo{niot ekonomski razvoj na sovremenoto op{testvo. Sovremeniot na~in na `iveewe i site industrii zavisat od energijata. Resursite koi gi koristime vo momentov sî pove}e se namaluvaat i vo slednite dve-tri decenii celosno }e is~eznat, {to neminovno vodi kon energetska kriza. Tokmu koristeweto na ovie resursi se najodgovorni za klimatskite promeni i zagrozuvaweto na opstanokot na postoe~kata civilizacija.Za uspe{na makedonska ekonomija tokmu energetskata stabilnost i {to pomalata zavisnost od uvoz na energija ja imaat klu~nata uloga. Republika Makedonija vo najskoro vreme mora da se pridru`i so prakti~ni pokazateli kon Evropskiot strate{ki plan za energija i tehnologija, koj predviduva 20% od vkupno proizvedenata energija

38

da poteknuva od obnovlivite izvori. Makedonija poseduva potencijal ne samo da go dostigne toa, tuku i da go nadmine. Istra`uvawata napraveni vo izminatite godini na razni lokacii niz zemjata, toa go potvrduvaat. Potencijalot vo obnovlivite energii dobieni od sonce, veter, voda, geotermalni izvori i biomasa mo`e da gi ubla`i potrebite od uvoz na skapa elektri~na energija.Proizvodstvoto na elektri~na energija vo Makedonija ima eden golem nedostatok, a toa e {to duri 80% od proizvedenata elektri~na energija se dobiva od neobnovlivi fosilni goriva t.e. od jaglen. Site me|unarodni dogovori i konvencii baraat namaluvawe na koristeweto na fosilnite goriva, kako poradi emisijata na stakleni~ki gasovi taka i poradi globalnoto zatopluvawe. Dosega malku e razgleduvan aspektot na ovoj problem kako potencijalen faktor koj gi zabavuva evrointegrativnite procesi na Makedonija, no ova sepak ima zna~itelno vlijanie. Istiot problem se javuva i so upotrebata na naftata (isto taka fosilno gorivo), bilo kako energens za dobivawe elektri~na energija (kaj nas T.E.C. Negotino), bilo za dobivawe topla voda ili industriska parea (centralni toplifikacioni sistemi ili mnogubrojni kotlari) ili pak kako gorivo vo transportot. DOM silno }e se zalo`i preku politiki i soodvetni zakonski re{enija da inicira:

- {tedlivo koristewe na energija, - energetski efikasni grade`ni objekti, - postepeno namaluvawe na iskoristuvaweto na neobnovlivite izvori,

naftenite derivati i osobeno jaglenot ~ii rezervi vo Makedonija se pri kraj.

So vakvi politiki i so primena na inovativni tehni~ki i nau~ni re{enija }e se namali zagaduvaweto na `ivotnata sredina, }e se podobrat ekonomskite performansi na zemjata, }e se namali nevrabotenosta i }e imame ~ista energija.

Programski prioriteti vo oblasta na energetikata

Prioriteti na DOM vo ovaa oblast se:o kontinuiranoto aktuelizirawe na energijata kako eden od osnovnite

faktori za `iveewe, stopanisuvawe, no i kako va`en faktor koj bitno vlijae na ekolo{kata sostojba vo zemjata;

o politiki za subvencionirawe na site koi }e koristat energija od obnovlivi izvori, a osobeno tie subvencii da bidat pogolemi za onie koi }e ja proizveduvaat i distribuiraat;

o politiki za intenzivirawe na koristeweto na ~istite tehnologii za dobivawe na energija, a pred sî koristeweto na obnovlivite izvori na energija i toa sonceto, veterot, hidroenergijata, geotermanalnata i drugi vidovi energija.

Za realizirawe na ovie politiki gi predlagame slednite merki i aktivnosti:o zakonsko regulirawe na stimulativni merki za zgolemuvawe na

efikasnosta pri koristeweto na bilo koj vid energens kako i destimulativni zakonski merki za sekoj vid rasipni{tvo i rasfrlawe na skapo proizvedenata ili nabavena energija;

o obuka na edukatori za energetska efikasnost so akcent na iskoristuvawe na kreditite i fondovite na EU od taa oblast;

o promotivna kampawa kaj pogolemite industriski kapaciteti za mo`nostite za proda`ba na jaglerodnite krediti;

o kompletna analiza na teritorijata na Makedonija za goleminata i mestata za upotreba na obnovlivite izvori na energija (son~eva, veter, voda, geotermalna, biogas);

o postavuvawe na pove}esloen, regionalno postaven sistem za 39

iskoristuvawe na obnovlivite energii: son~evata, vetrovata, hidro, biomasa, biogoriva, kogenerativni sistemi;

o za novinite vo tehnologiite na energetikata, kako i za mnogu drugi tehni~ko-tehnolo{ki novini, za `al, kaj nas mnogu malku se znae, a se zapoznati samo tesni stru~ni krugovi, namesto toa da bide dostapno do po{irok krug ne samo stru~ni lica tuku i mladi, kako studenti i u~enici, no i biznismeni. Za ova cel treba da se realizira programa ne samo so prevod na stru~na literatura od taa oblast, tuku i izdavawe i prevod na stranski stru~ni spisanija;

Osovremenuvawe na nastavnite programi za zapoznavawe so ovie novi tehnologii, koi ve}e se praktikuvaat vo mnogu zemji vo svetot i sozdavawe kvalifikuvana rabotna sila vo ovaa sfera.

Gasifikacija na Makedonija i {iroka upotreba na gasot Su{tinata na problemot so energijata vo Makedonija, e pred sî golemiot procent na nesoodvetno koristewe i namena. Iako ima golem nedostig na elektri~na energija vo na{ata zemja, koj od svoja strana se pokriva so skap uvoz od stranstvo i toa vo golem procent (nad 50% od prezemenata energija vo doma}instvata), energijata seu{te se koristi nesoodvetno i toa pred sî za zatopluvawe na prostoriite i za zagrevawe na sanitarna voda. Vo mnogu zemji vo svetot za ovaa namena ve}e odamna se koristat obnovlivite izvori na energija, pred sî son~evata i prirodniot gas kako mnogu poevtina i ekolo{ki poprifatliva varijanta. Poradi toa itno i so najgolem prioritet treba da se izvr{i {iroka gasifikacija na Makedonija, pri {to gasot da dojde do sekoj dom, ustanova, fabrika itn. Se razbira, toj treba da bide ekonomski isplatliva alternativa na elektri~nata energija, a za toa treba da se pogri`i dr`avata i nejzinite soodvetni slu`bi.Interesot na dr`avata ovde e dvoen: so namaluvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija preku nejzina supstitucija so upotreba na priroden gas, se namaluva potrebata od golemi investicii vo izgradba na skapi novi izvori na elektri~na energija. Se razbira, golem del od supstitucijata na elektri~nata energija mo`e i treba da se napravi so obnovlivi izvori na energija i toa pred sî son~eva energija, koja e besplatna i Makedonija ja ima vo izobilstvo. Vtoriot aspekt e ekolo{kiot. [to se odnesuva do prirodniot gas, vo svetot ve}e podolgo vreme se upotrebuvaat tehnologii koi ovozmo`uvaat iskoristenost na negovata energija do neverojatni 93%. Najnovite t.n. centrali na kombiniran ili kogenerativen princip (ili u{te ponoviot t.n. trigenerativen princip) za istovremeno proizvodstvo na edno mesto i na elektri~na energija i na topla voda (a trigenerativnite i razladno sredstvo), so koristewe samo na eden vid energens, pred sî priroden gas. So namaluvawe na nivnite kapaciteti preku mini i mikro kogerativni edinici, se pru`a mo`nost za u{te edna prednost vo nivnata upotreba, a toa e nivnata lokacija, koja mo`e da bide na samoto mesto kade {to e i potro{uva~kata. Taka pogolemite potro{uva~i na elektri~na energija i topla voda (parno greewe), kako {to se industriski kapaciteti, no i stanbeni naselbi ili pogolemi zgradi, bolnici, u~ili{ta, pa duri i individualni ku}i, samo so eden dovod na priroden gas kako ekolo{ki energens, samite na lice mesto mo`at da imaat alternativen, sopstven izvor na elektri~na energija i topla voda. Pri ova treba da se ima predvid deka poradi relativno niskite investicii (nema potreba od dalekovodi, transformatori itn.), ova e izvonredna mo`nost za javno-privatno investirawe so {to i dr`avata bi imala i finansisko rastovaruvawe.

Son~eva energija

40

Makedonija kako zemja so koli~estvo na son~evo zra~ewe (1600 KWh/m2), spa|a vo grupata zemji kako [panija, Portugalija, Italija, Grcija, no procentot na iskoristenost e na mnogu nisko nivo. Zemji kako Velika Britanija, Avstrija, Germanija, pa duri i [vedska, so son~evo zra~ewe od 900 do 980 KWh/m2 imaat nekolku iljadnici pati pogolema iskoristenost. Makedonija ima golem broj son~evi denovi i golem potencijal za koristewe na son~evata energija, no toj potencijal e iskoristen pomalku od 1%. Evropskite direktivi davaat jasna nasoka deka do 2020 godina, 20% od celokupnite energetski potrebi treba da bidat od obnovlivi izvori na energija, a Makedonija najmnogu go ima sonceto. Germanija, koja vo 1998 g, so vladina programa obezbedi kreditirawe na doma}instvata za postavuvawe son~evi paneli, so cel namaluvawe na energetskata potro{uva~ka vo sistemot, odnosno negovo nadopolnuvawe. Rezultatot, za 10 godini od po~etokot na programata e {to Germanija vo momentov so instalirani 125.000 pokrivi ima disperzirana energetska mo} kolku edna i polovina nuklearna centrala so kapacitet kako slovene~kata Kr{ko. Klu~ni pridobivki od instaliraweto na son~evi sistemi }e bidat za{teda na devizni sredstva za uvoz na energija, namalena emisija na {tetni gasovi vo vozduhot i otvorawe na novi zeleni rabotni mesta. So instalirani 1m2 po `itel Makedonija bi imala ogromni za{tedi na energija i finansiski sredstva koi bi iznesuvale okolu 64 milioni evra.

Son~evata energija vo razvienite zemji ve}e se koristi i so edna nova tehnologija, za koja vo Makedonija malku se zboruva i malku se znae, preku t.n. termosolarni elektri~ni centrali. Tie ve}e imaat mo}nosti i pogolemi od 1000 MW, kolku {to se predviduva da ima i predvidenata idna atomska centrala (stavot na DOM e deka izgradbata na ova centarala treba da bide zabraneta so zakon poradi {tetnite posledici po `ivotnata okolina i rizicite od golemi havarii). Zapadnite zemji, razbirajki gi potencijalite i prednostite na ovaa tehnologija, zaedni~ki ve}e gradat pove}e vakvi centrali vo Sahara, vo Afrika, bidej}i tamu ima najgolem efekt od son~evata energija, i koi {to ja koristat son~evata energija kako zamena na dosega{nite fosilni goriva za dobivawe na vodena parea kako pogon za parnite turbini na ve}e dobro poznatite termocentrali. Se smeta deka za desetina godini ve}e 10 - 15% od potrebite za elektri~na energija na zemjite od EU }e se zadovoluvaat od ovie centrali.

Zatoa gi predlagame ovie merki i aktivnosti:o stimulativni merki kako nepovratni sredstva ili kako "meki zeleni krediti"

za koristewe na son~evata energija, koi }e se vra}aat na podolg rok i so pomala kamatna stapka, obezbedeni od dr`avata za stimulirawe na naselenieto za nivno namensko koristewe, vo postavuvawe na son~evi sistemi (kolektorski i fotovoltai~ni);

o izmeni i doprecizirawa na zakonskite i podzakonskite akti za da se zgolemi upotrebata na son~evata energija, kako toplotna ili za proizvodstvo na elektri~na energija preku stimulacii, subvencii, namaluvawe na danocite, grantovi i obligacii pri renovirawa i izgradba na novi objekti;

o vospostavuvawe na neophodno nivo na znaewe, iskustvo, tehnolo{ka opremenost na firmite koi se zanimavaat so proizvodstvo na solarni kolektori i sistemi;

o razvojni centri za inovativni pristapi za iskoristvawe na son~evata i drugite obnovlivi energii;

o edukacijata na naselenieto; o edukacija na arhitektite, proektantskite biroa, monta`erite, izveduva~ite,

sredstvata za informirawe i industrijata za iskoristuvaweto na son~evata energija vo Makedonija;

o za podinami~en razvoj na fotonaponskite sistemi za dobivawe na 41

elektri~na energija potrebni se nekolku merki za poddr{ka na fizi~ki lica, pred sî namaluvawe na DDV od 18% na 5%, isto kako kaj son~evite termalni kolektori;

o so zakonskata regulativa da se ovozmo`i na fizi~ki lica da proizveduvaat i prodavaat struja (sega e toa dozvoleno samo na pravni lica);

o poednostavuvawe na procedurite za dobivawe dozvoli za fotonaponski sistemi;

o izmena na Zakonot za gradba so voveduvawe zadol`itelno postavuvawe fotonaponski sistemi na site dr`avni objekti i objekti koi vr{at javna dejnost;

o zakonska regulativa za omasovuvawe na koristeweto na obnovlivite izvori na energija so akcent na son~evata energija t.e. donesuvawe stimulativni zakonski merki za masovna upotreba na son~evite kolektori za zagrevawe na sanitarna voda;

o Ministerstvoto za ekonomija da napravi studija za mo`nostite za eventualna primena na termosolarnata tehnologija kako nadopolnuvawe na postoe~kata vo na{ite termocentrali. Dobivkite bi bile pove}ekratni. Od ekolo{ko-ekonomski aspekt toa e namaluvawe na sogoreniot jaglen (bi se koristel samo no}e ili koga nema dovolno sonce), a so toa i namaluvawe na emisijata na jagleroddioksid i drugite {tetni gasovi, a istovremeno, zgolemuvawe na `ivotniot vek na rudnicite, a pred sî na rudnikot Suvodol, koj so vakvo tempo na koristewe ima rezerva za samo u{te 5-6 godini rabota.

Proekti 1. So odredeni ekonomski beneficii od strana na dr`avata, investicii bi se

prezemale od iljadnici mali investitori. Za taa cel DOM }e vlo`i napori instituciite na sistemot da obezbedat finansiski sredstva, koi bi im bile pozajmeni na komercijalnite banki za investicii vo son~evi kolektori. Ovie sredstva bi im bile dodeluvani na zainteresiranite gra|ani so povolna kamatna stapka ne povisoka od 3%. Taka, ovie sredstva }e obezbedat novi mali energetski kapaciteti, bi se namalila potro{uva~kata na energija, bi imalo za{tedi vo semejnite buxeti, bi se stimulirale novi proizvodstveni kapaciteti i bi se otvorile novi zeleni rabotni mesta.

2. Otvorawe kreditna linija za t.n. mali zeleni krediti od 20.000 € do 25 000 € so sopstveno u~estvo od minimum 20%. Ovaa kreditna linija bi bila vo visina od 200.000.000 €, sukcesivno raspredeleni vo 10 godini. Po istekot na ovoj desetgodi{en period Makedonija so instalirani samo 10.000 sistemi }e poseduva fotonaponska centrala so mo}nost od 40 MW i so namalena emisija na CO2 vo atmosferata od 650.000 toni godi{no.

3. Vo Ministerstvoto za ekonomija potrebno e da se napravi studija za mo`nostite za eventualna primena na termosolarnata tehnologija kako nadopolnuvawe na postoe~kata vo na{ite termocentrali. Dobivkite bi bile pove}ekratni. Od ekolo{ko-ekonomski aspekt toa e namaluvawe na sogoreniot jaglen (bi se koristel samo no}e ili koga nema dovolno sonce), a so toa i namaluvawe na emisijata na CO2 i drugite {tetni gasovi, a istovremeno, zgolemuvawe na `ivotniot vek na rudnicite, a pred sî na rudnikot Suvodol koj so vakvo tempo na koristewe, ima rezerva od samo 5-6 godini rabota. Izgradbata na vakvi kapaciteti bara golemi investicii i najdobra varijanta za finansirawe na nivna izgradba, e na~inot na koj se gradi TE-TO vo Skopje, a toa e partnerstvo so stranski investitor i pove}egodi{no koncesivno koristewe na instalaciite.

Biomasa 42

Pod terminot biomasa se podrazbiraat razli~ni biorazgradivi frakcii , razli~ni vidovi zemjodelski otpad ,otpad od proizvostvo na hrana , otpad od drvnata industrija , otpad od slama ,drva, otpad od `ivinarski farmi, i drug otpaden material.Vo Makedonija najgolemiot procent na koristewe na biomasata ,vo energetski pogled ,odpa|a na upotrebata pred se na drvoto i od nego dobieniot drven jaglen kako ogreven material za dobivawe toplina.Toj procent dostignuva i do 80% od vkupnata biomasa za sogoruvawe. Ostatokot e koristewe na granki od vinova loza i ovo{ni drva , orizova lu{pa , slama i sl.

Aktivnosti:o potrebno e prevzemawe merki za namaluvawe ,pa duri i

eliminirawe ,na se~eweto na {umite za energetski potrebi , bidejki vo sprotivno se namaluva i taka negolemata zelena masa na teritorijata na Makedonija,

o zakonsko stimulirawe na upotreba na soodvetnata biomasa za dobivawe biogoriva i biogas,

o stimulativni aktivnosti za izgradba na energetski postrojki za dobivawe na biogas pre se od biolo{kiot otpad na sviwarskite i `ivinarskite farmi vo Makedonija.

HidropotencijalRazvojot na hidroenergijata mo`e zna~ajno da doprinese za razvojot i stabilnosta na energetskiot sistem na Makedonija. Kako takov mo`e da pridonese za zgolemuvawe na `ivotniot standard vo zemjata, imajki predvid deka so iskoristuvawe na hidropotencijalot se namaluva emisijata na stakleni~ki gasovi.Hidrolektranite imaat i vlijanie od aspekt na za{titata i kontrolata na poplavi, vodosnabduvaweto, razvojot na ribarstvoto, turizmot i vodenite sportovi.Akumulacionite ezera koi pritoa se sozdavaat mo`at da se pretvorat vo atraktivni turisti~ko rekreativni centri, so mo`nosti za novi vrabotuvawa i razvoj na lokalnite ekonomii.Drugata povolnost e i mo`nosta za nivna iskoristenost za navodnuvawe na zemjodelskite kulturi.Prednosta na proizvodstvoto na elektri~na energija od hidrocentrali e vo toa {to cenata na vaka proizvedenata energija ne zavisi od cenata na naftata, gasot ili drugi goriva. Hidroelektranite se pravat za podolg operativen `ivoten vek, odnosno za period od 50 godini, za razlika od termoelektranite, ~ij `ivoten vek e do 30 godini.Izgradbata na golemi hidroelektrani e skapa investicija za dr`avata, iako niskite tro{oci na odr`uvawe i eksploatacija gi pravat dolgoro~no profitabilni. Alternativa e izgradbata na mali koncesijalni privatni hidrocentrali, pravec vo koj ve}e se raboti.Od ekonomska gledna to~ka, malite hidrocentrali se objekti so visoki investicioni tro{oci po kW, no malite eksploatacioni tro{oci (1 do 2% od vkupnite investicioni tro{oci), nivnata doverlivost i dolgove~nost, gi pravat da bidat atraktivni i perspektivni izvori na ~ista energija.Brojot od 60 planirani hidrocentrali treba kontinuirano da bide zgolemuvan so stimulativni merki kon privatnite investitori.Se razbira pri nivnata izgradba, a posebno pri koristeweto, treba mnogu da se vnimava za nivnoto eventualno negativno vlijanie na `ivotnata sredina kako {to e :

Biolo{ki minimalen protok na voda vo vodotecite na koi se izgradeni hidrocentralite;

Izgradba na alternativni vodni pati{ta za ribniot fond; Za{tita na prirodnoto i kulturnoto nasledstvo na lokaciite predvideni za

izgradba na hidrocentralite.

43

Geotermalna energija Geotermalnata energija spa|a vo obnovlivite izvori na energija i se smeta za ekolo{ki i ekonomski najatraktiven izvor na toplinska energija.Nejzina glavna prednost e toa {to nejzinoto proizvostvo ne zavisi od klimatski ili vremenski uslovi (za razlika od son~evata ili veternata energija), mo`e da se iskoristuva 365 dena 24 ~asa na den, i toa besplatno.Direktnata upotreba na geotermalnata energija mo`e da bide za greewe zgradi, oran`erii, no i industriski pogoni.Se pointeresna stanuva indirektnata upotreba kaj sistemite za centrlno greewe, kako sredstvo za predzagrevawe na vodata koja se upotrebuva vo sistemot. Na toj na~in se namaluva koli~inata na zagrevniot energens bilo toa da e priroden gas, nafta, mazut ili jaglen. Seto ova ima i ekonomski i ekolo{ki efekt.Ovoj princip na predzagrevawe na vodata za centralnoto greewe, mo`e da koristi son~eva toplinska energija ili energija od nekoj drug vid obnovlivi izvori.Golem prioritet treba da bide site, pred se buxetskite institucii (na prvo mesto: u~ili{ta, gradinki, bolnici), da vovedat indirektno predzagrevawe na vodata za sistemite za vodeno parno greewe, so pomo{ na son~evi kolektori, sekade kade nivnite sistemi ne se priklu~eni na gradskiot sistem za parno greewe, a toa e slu~aj sekade nadvor od Skopje.

Nuklearna energija. NE! Vo izminatite nekolku godini vo nekolku navrati reagiravme na iska`anite planovi i aktivnosti za izgradba na nuklearna centrala vo Makedonija. I toga{ i sega smetame deka Makedonija e premnogu mala za izgradba na vakov kapacitet. Premnogu sredstva }e se potro{at za nejzina izgradba. Premnogu }e ne ~ini sozdadeniot nuklearen otpad. Premnogu e opasno po zdravjeto na lu|eto, po~vata i vodata. Seizmi~ki trusnoto podra~je, nedovolnoto koli~estvo na voda, neposeduvaweto na tehnolo{ka kultura, ~ove~ki resursi se dopolnitelnite pre~ki za ovoj zamislen, no krajno neodr`liv proekt. Isto taka ne smeeme da dozvolime da se potpreme samo na eden energetski kapacitet za smetka na cela mre`a na energetski kapaciteti od obnovlivi izvori.

Za elektro-energetskata efikasnost i drugi problemi vo Makedonija Energetska sostojba vo zemjata zavisi i od na~inot na koj dobienata energija }e bide koristena. Sekoga{ }e bide neophodno, efikasno, razumno i {tedlivo koristewe na sekoj vid energija. Toplinskata energija, nezavisno od koj izvor e dobiena, ne smee da se rasfrla i gubi preku neizolirani fasadi, neispravni prozorci i vrati i dr. Nedostigot na elektri~na energija vo na{ata zemja, koj sega se nadomestuva so uvoz od stranstvo, a vo idnina se planira da se re{i so te{ki ivesticii so stranski krediti, mo`e mnogu da se ubla`i so voveduvawe na razni novi tehnologii, tehniki, oprema, metodi, no pred se so kultura na odnesuvawe potkrepena so finansiski stimulativni i kazneni merki za neracionalnoto rasfrlawe so skapoproizvedenata elektri~na energija. Vo razvienite zemji (na koi sakame da im se pridru`ime) odamna e ve}e odoma}inet poimot elektroenergetska efikasnost kako edno od re{enijata na dilemata dali da se insistira na zgolemen idustriski razvoj, a so toa i zgolemena potro{uva~ka na elektri~ma energija, so pridru`na pojava na zgolemena emisija na stakleni~ki gasovi ili zadr`uvawe (duri i plansko namaluvawe) na postoe~koto industrisko proizvostvo so cel re{avawe na problemot na globalnoto zatopluvawe.

44

Re{enie na problemot na emisijata na CO2 (najgolem izvor se tokmu termoelektri~nite centrali na fosilni goriva), e i koristeweto na obnovlivite izvori na energija (sonceto, veterot, biogasot,..), no sepak najeftiniot i najbrz na~in e efikasnoto i racionalno koristewe barem na taa elektri~na energija {to sega se proizveduva.

Kade i kako do energetska efikasnost? Namaluvawe na upotrebata na skapo proizvedenata elektri~na energija za dobivawe na bilo koj vid toplina (greewe na prostorii, dobivawe topla voda, gotvewe i sl., znaej} i deka od vkupnata energija koja se koristi vo doma}instvata duri 62%se koristi za greewe na prostoriite, 23% za dobivawe topla voda, 5% za gotvewe, a ostatokot od 10% na osvetluvawe i elektronski aparati).Upotreba na elektri~nata energijata tamu kade navistina ne mo`e da bide zameneta (pr. osvetluvawe, el. motori za dvi`ewe na razni vidovi na ma{ini i uredi; IT tehnologija; audio-vizuelna i sli~na oprema). Pritoa da se koristat oprema i uredi so najvisok stepen na iskoristuvawe (na aparatite za domakinstvata veke ima oznaki na klasi na {tedlivost na aparatot).Na svetskiot pazar ve}e postojat sistemi za osvetluvawe koi davaat ista osvetlenost so duri 90% pomala potro{uva~ka na el.energija. Morame da priznaeme deka na{ata industrija seu{te koristi el. motori so nizok stepen na korisnost, a so toa ima golemi nepotrebni zagubi. Vakvite motori i oprema vo razvienite zemji odamna se zameneti so visokoefikasni motori.Isto taka, koristeweto na sovremeni uredi, kako frekfentnite regulatori ili soft-starterite (posebno od tipot PowerBoss so koj se optimizira prezemenata elektri~na energija i nema rasfrlawe na energijata preku greewe na motorot), a zastarenite motori mo`at poefikasno da se iskoristat, e re~isi minimalno. Za ovaa cel Evropskata banka za razvoj dodeluva preku makedonskite banki povolni krediti za zgolemuvanje na energetskata efikasnost, no seu{te niskata cena na elektri~nata energija vo na{ata zemja, ovie krediti gi pravi malku atraktivni.Vo na{iot energetski sistem cirkulira visok procent od t.n. reaktivna t.e. jalova energija koja mo`e da bide kompenzirana i proizvedena lokalno. Zatoa pod into potrebno e da se sprovede kompenzacija na reaktivnata energija kako so dinami~ki (mikroprocesorski) kapacitativni kompenzatori, posebno kaj golemite metalur{ki i industriski kapaciteti, no isto taka i so najnovite industriski filtri za vi{i harmonici.Se razbira i nie treba da gi sledime svetskite trendovi za koristewe na obnovlivite izvori na energija, pred se son~evata energija pred se so najevtiniot na~in preku koristewe za dobivawe na topla voda, no i so sistemot za son~evi yidovi.Naj seriozno treba da se razgledaat i proekti za termo-son~evi centrali.Kaj nas mnogu malku se razgleduva mo`nosta za t.n. distributivno ili lokalno proizvodstvo na elektri~na energija, no i toplina (kogeneracija) na lice mesto kaj samiot korisnik. Ovoj na~in na proizvodstvo posebno }e ja dobie svojata aktuelnost po najavenata gasifikacija vo Makedonija. Taka za odredeni reoni ili duri i pogolemi zgradi ili privatni ku}i ke bide isplatlivo od dovedeniot priroden gas, lokalno za sebe (a mo`e i paralelno so dovodot na elektri~nata energija i parno) da dobivaat i struja i toplina. Ova e ve}e praksa vo zapadnite zemji, a posebno vo Velika Britanija.

Zemjodelstvo i ruralen razvoj Sostojbi DOM kako politi~ka partija na zelenata opcija se zalaga za razvojot na zemjodelstvoto spored agroekolo{kiot model, odnosno odr`livoto zemjodelstvo i promocija na onie zemjodelski praktiki so koi se garantira odr`livo koristewe na prirodnite resursi,

45

za~uvuvawe na biodiverzitetot na rastitelni i `ivotinski vrsti, za{tita na prirodniot i kulturniot predel. Hranata kako najbiten zemjodelski proizvod mora da bide fokusirana na zdravjeto na potro{uva~ite i niven izbor spored ponudeniot kvalitet. Socijalnata za{tita na ruralnite podra~ja i nivnata ekonomska stabilnost se osnova za ekonomskiot razvoj na lokalnite zaednici koi imaat potencijal za razvoj na alternativen turizam, obnovlivi izvori na energija, za{tita na kulturnoto i istorisko nasledstvo.

Programski prioriteti DOM preku svoite programski aktivnosti }e se zalaga za voveduvawe povisoki ekolo{ki standardi vo site op{testveni sferi na deluvawe, sistematski predlagajki izbor na zeleni re{enija za celite na energetikata, transportot, zemjodelstvoto, urbanizmot i naukata. Zatoa ni e potrebna ambiciozna politika kako instrument za ograni~uvawe na klimatskite promeni, kreirawe na odr`liva transportna struktura, za{tita i unapreduvawe na prirodniot biodiverzitet, razvoj na odr`livo zemjodelstvo so globalna zelena perspektiva, kako i poddr{ka na nau~no-istra`uva~kata politika orientirana kon pogolem odr`liv razvoj. So takov pristap }e se kreiraat novi zeleni rabotni mesta kako najvidliv indikator na uspe{na zelena politika.

DOM }e se zalaga na realizacija na pet osnovni politiki vo zemjodelstvoto koi }e bidat potkrepeni so konkretni merki i proekti. Toa se slednite:

1. Voveduvawe agroekolo{ki programi vo zemjodelstvoto, kako instrument za namaluvawe na negativnite vlijanija od zemjodelskoto proizvodstvo vrz `ivotnata sredina predizvikani od:- degradacija na po~vite od ednostrana upotreba na ve{ta~ki |ubriva i

pesticidi, predizvikani od intenzivno poljodelsko i sto~arsko zemjodelstvo. Gubitokot na organskite materii i prirodnata plodnost glavno se rezultat na odgleduvawe edna kultura dolgi godini, prekumerno |ubrewe bez predhodni analizi na po~vata, stru~en sovet za zgolemena produktivnost preku plodored, slaba upotreba na arsko |ubre.

- Erozija na plodnoto zemji{te i zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi so nitrati i fosfati od zemjodelski povr{ini i sto~arski farmi kade nema soodvetni kapaciteti za pre~istuvawe na otpadnite vodi. Sistemite za navodnuvawe na zemjodelskite povr{ini mora da se transformiraat vo efikasni i {tedlivi (kapka po kapka) sistemi koi }e gi zgolemat povr{inite navodnuvani i vo najgolemite su{ni periodi. Toa istovremeno }e pridonese do selektivna upotreba na ve{ta~ki |ubriva i namaleno koli~estvo za{titni sredstva.

- Za{tita od is~eznuvawe na retkite doma{ni vrsti rastenija i `ivotni koi se smetaat za zagrozeni i koi se oddr`uvaat, kako {to se Bu{a govedo, Karaka~anska ovca, doma{na (Balkanska) koza, lokalen primitiven vid na sviwi, ov~arski ku~iwa - [arplaninci i nekoi vidovi avtohtoni `itni ratenija, ovo{je, zelen~uk, industriski kulturi itn.

- Odr`livo upravuvawe so za{titenite podra~ja i podra~ja so ote`nati uslovi za zemjodelstvo, kade e potrebno da s e obezbedi alternativni re{enija za iskoristlivost na proizvodnite povr{ini so ekstenzivno proizvodstvo, no so dodadena vrednost od ~istata priroda i nezagadena okolina. So ova bi se obezbedila za{tita na ~ustvitelnite vidovi biodiverzitet i posebnite retki vidovi (endemiti) vo nivnata sredina spored Natura 2000 mre`ata. Proglasuvaweto na ekolo{ki zoni na lokalno nivo treba da bide zacrtano kako eden od prioritetite na sekoja op{tina.

- Postojana edukacija na lokalnoto ruralno naselenie i informirawe za posebnite vrednosti na sredinata vo koja `iveat i rabotat, kako prevencija od

46

naru{uvawa na `ivotnata sredina i modernizacija so tehnolo{ki re{enija bez vgradeni ekolo{ki standardi.

2. Politika za zgolemuvawe na kvalitetot na zemjodelskite i prehrambenite proizvodi, odnosno gradewe na nivnata konkurentnost za doma{nite i izvoznite pazari. Svesni sme deka konkurentnosta mora ba bide bazirana na kvalitetot, a ne na koli~ianata na proizvedena hrana od doma{no poteklo. Od druga strana, mora da se dade to~na i potvrdena informacija na potro{uva~ite za potekloto, na~in na dobivawe, bezbednosta i nutritivnosta na proizvodot kako bi imal pravo potro{uva~ot da go napravi svojot izbor. Zdravstvenata ispravnost i pravoto na potro{uva~ite se fokus na na{ata programa za aktivnost na DOM. Za ispolnuvawe na ovaa cel ke se zalagame za:- Proizvodite mora da gi ispolnuvaat site zakonski odredbi za bezbednost vo

proizvodstvoto, prerabotkata i prometot so istite, odnosno vo site fazi na stvarawe na proizvodot.

- Standardite za higiensko-tehni~ki uslovi vo proizvodnite pogoni mora da bidat zakonski ispolneti i pod postojana kontrola na inspekciskite organi.

- Ozna~uvaweto na proizvodite mora da bide dostapno do potro{uva~ot, da ne go dovede vo zabluda i zavede so cel postignuvawe na povisoki ceni.

- Istaknuvawe na vrednosta na lokalnite proizvodi i nivnata specifika kako posebna tradicija vo ishranata.

3. Razvoj na pretpriemni{tvoto vo ruralnite sredini so poddr{ka na formirawe zeleni inkubatori za malo stopanstvo na lokalno nivo.

Za pointenziven podem na zemjodelstvoto neophodno e da se pottiknuva privatnata inicijativa vo site oblici i formi. Osven op{tite ekonomski pravila koi va`at i tuka, za razvoj na agropretpriemni{tvoto neophodno e da se prezemat niza specifi~ni merki i toa:- organizirawe soodvetni obuki vo trening centri formirani vo ruralnite sredini;- povrzuvawe na predpriema~ite vo sektorski klasteri (proizvodstvo, uslugi,

turizam, kultura);- logistika na pazarno orientiranite proizvoditeli;- ovozmo`uvawe na povolni krediti za zemjodelstvoto;- podgotovki za direktni investicii vo ruralni sredini;- zalo`ba za fukcionalni garantni fondovi za zemjodelstvoto.

4. Gradewe i zajaknuvawe na kapacitetite na instituciite i organizaciite vo sinxirot na sozdavawe na proizvodite i uslugite od agrokompleksot, kako i nivno u~estvo vo kreirawe na politikite od lokalno do nacionalno i globalno nivo. Od posebno zna~ewe e poddr{kata na lokalnite ruralni organizacii i nivnoto naso~uvawe kon povrzuvawe so sli~nite organizacii vo drugite zemji kako zemjite od EU, razmena na iskustva i me|unarodna sorabotka. Zalo`bata za u~estvo vo me|unarodni proekti ke ovozmo`i zabrzano definirawe na potrebite i kapacitetite za razvoj na lokalnite organizacii i lokalnoto predpriema{tvo.

5. Za{tita na tradicionalnite kulturni bogastva na ruralnite sredini povrzani so zemjodelstvoto kako priroden resurs za razvoj na alternativni ekonomski dejnosti. Tradicionalnite zanaeti koi is~eznuvaat, a bile sostaven del od `iveeweto na ruralnoto naselenie treba da bidat za{titeni preku soodvetni kulturni aktivnosti so koi }e se istakne nivnata orginalna etnolo{ka vrednost.

Grade`ni{tvo

47

Sostojbi So donesuvaweto na zakonskata regulativa - Zakonot za prostorno i urbanisti~ko planirawe, Zakonot za gradba i formiraweto na Komorata za ovlasteni arhitekti i in`ineri, sostojbata vo oblasta se regulira na na~in {to se onevozmo`uva praksa koja bi dovela do nesoodvetni sostojbi, kako {to se:

Planirawe na prostorot pri {to:o se zanemaruva sopstvenosta na zemji{teto, o se urbanizira zemji{te koe so svojot kvalitet pove}e odgovara za

koristewe od strana na primarniot sektor (zemjodelstvo, {umarstvo, mineralni surovini, za{tita na prirodata itn.),

o se formiraat zoni koi ne mo`at da se opremat infrastrukturno na soodvetno nivo (od aspekt na vodosnabduvawe, odveduvawe na otpadni vodi, napojuvawe so elektri~na energija, soobra}aen pristap i parkirawe itn.).

Izveduvawe na gradbi pri {to:o vo procesot na proektirawe i izveduvawe se vklu~eni nedovolno stru~ni

pravni i fizi~ki lica,o kvalitetot na proektite i izveduvaweto na gradbite ne zadovoluva,o procedurite se nedovolno standardizirani i dozvoluvaat zloupotrebi od

strana na javnite slu`bi i administracijata.

Prioriteti za sektorotSepak, i pokraj podobruvaweto na zakonskata regulativa, seu{te postoi prostor za deluvawe vo oblasta koe mo`e negativno da se odrazi na urbanizacijata, estetsko-oblikovnite vrednosti na gradskite i ruralnite sredini i kvalitetot na urbanite vrski pome|u urbanite funkcii (domuvaweto, javnite funkcii, soobra}ajot i tercijarniot sektor).

Zelenata opcija {to ja zastapuva DOM mo`e da vlijae na podobruvawe na sostojbite preku slednite prioritetni aktivnosti:

Donesuvawe Zakon za divogradbi; Izmeni i dopolnuavwa na zakonot za domuvawe so cel negovo usoglasuvawe so

evropskoto zakonodavstvo; Donesuvawe Pravilnik za vrednuvawe na rabotite vo urbanizmot i

grade`ni{tvoto (Tarifnik na uslugi); Izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za gradba zaradi podobra distinkcija na

procedurite za gradbi od pomal i pogolem obem; Promeni vo reguliraweto na urbanisti~koto planirawe so cel da se preispita

pristapot na upotreba na koeficienti za izgradenost na lokacijata zaradi voveduvawe na drugi kriteriumi so pomo{ na koi }e se podobri kvalitetot na `iveeweto i estetskata silueta na gradskite prostori;

Pro{iruvawe na ulogata na Komorata vo odnos na kategorizirawe i licencirawe na grade`nite rabotnici (kvalifikuvani majstori i sl.);

Preispituvawe na zakonskata ramka za podobruvawe na uslovite za sproveduvawe na javno-privatno partnerstvo vo grade`ni{tvoto so cel intenzivirawe na investiciite;

Zaokru`uvawe na zakonskata regulativa so soodvetni podzakonski akti i tehni~ki pravilnici so cel dosledno sproveduvawe na evropskoto zakonodavstvo;

Zajaknuvawe na inspekciskite slu`bi, preku nivna obuka, izrabotka na soodvetni prira~nici, bro{uri, deluvawe na podigaweto na svesta na instituciite, privatniot sector, naselenieto, vo odnos na posledicite od nelegalni dejstvija itn.;

Organizirawe javni debati i aktivnosti vo instituciite so cel povtorno vra}awe na 48

funkcijata Glaven arhitekt, zaradi stru~na i nau~na supervizija na procesite na urbanisti~ko planirawe i grade`ni{tvo;

Pottiknuvawe na razvojot i urbanizacijata na ruralnite sredini, preku izmeni i dopolnuvawa na generalnite planovi, izrabotka na detalni planovi vo nasoka kon inicirawe proekti za vospostavuvawe na stopanski zoni (prerabotuva~ka industrija, sto~arstvo) i pomo{ na lokalnite vlasti za pointenzivno koristewe na evropskite fondovi za sproveduvawe na ovaa aktivnost; Zelenata opcija na DOM }e se zalaga za integriran pristap pri sproveduvaweto na ovie proekti, preku vklu~enost na vladini i nevladini institucii, edukativni proekti, stru~na pomo{ i vmre`uvawe na relevantni subjekti vo zemjata i regionot;

Sproveduvawe na strate{kite celi na DOM vo odnos na alternativniot turizam preku soodvetna urbanizacija na ruralnite sredini, nivno opremuvawe so soodvetna infrastruktura, za{tita na ruralni jadra, tradicionalna arhitektura i pejsa`no ureduvawe;

Prodol`uvawe na proektot Zeleno Skopje so koj }e se ovozmo`i podobren integritet na zelenite javni povr{ini i formirawe na ekolo{ka mre`a na parkovski i zeleni povr{ini vo gradot. Isto taka }e se nastojuva da bidat ispolneti barawata do Gradskite vlasti {to bea promovirani vo 2009 godina i toa: Zasaduvawe na tri drvenesti stebla za sekoe ise~eno drvo, vospostavuvawe i po~ituvawe na standard za zadol`itelna zelena povr{ina po glava na `itel i priklu~uvawe kon svetskata mre`a na zeleni op{tini ICLEI;

Zalo`bi za sproveduvawe na energetska efikasnost kaj gradbite vo sektorite na nau~nata i stru~nata praksa, a osobeno na teren, kako i primena na solarni kolektori zaradi koristewe na obnovlivite izvori na energija i ubla`uvawe na klimatskite promeni.

Navedenite aktivnosti baraat anga`man na podolg rok i }e bidat promovirani preku razli~ni sredstva za informirawe, preku deluvawe vo ramkite na instituciite i nevladiniot sektor.

Transport i vrski Elektronski komunikacii Sostojbi Statisti~ki gledano pove}e od 60% od IKT (informacisko-komunikaciski tehnologii) proektite propa|aat za vreme na implementacija ili po nepravilnoto implementirawe. Poznavawata na proektniot menaxment e klu~en pri izrabotka na IKT proekti. 3G uslugite na mobilnite operatori seu{te ne funkcioniraat potpolno. Internet provajderite seu{te nepotpolno ili nekvalitetno gi ispolnuvaat uslugite kon potro{uva~ite. Nema strategija za postojano podobruvawe i implementirawe na IKT aplikacii, re{enija i mre`i. [irokopojasniot internet ne e definiran so minimalni i maksimalni brzini. Ima reoni vo Makedonija kade internetot seu{te ne e dostapen. Cenite na internetot, mobilniot internet i ostanatite `i~eni i bez`i~ni tehnologii se seu{te previsoki vo odnos na uslugite koi gi pru`aat i vo odnos na visokorazvienite zemji

Programski prioriteti Razvivawe na nacionalna razbirliva e-Strategija kompatibilna so evropskata

e-Strategija; Promocija na efektivni pravni i regulativni ramki za IKT; Promocija i implementacija na e-Servisi i e-Aplikacii (e-Vlada, e-U~ewe, e-

Biznis, e-Zdravstvo, e-Vrabotuvawe, e- Okolina, e-Agrokultura, e-Nauka i dr.); Promocija i razvoj na energetski efektivni uredi, aplikacii i mre`i;

49

Ohrabruvawe i koristewe na ekolo{ki prijatelski dizajn i namaluvawe na upotreba na uredi koi sodr`at jaglerdodni ostatoci pri reciklirawe;

Maksimalno namaluvawe na propadnatite IKT proekti zaradi lo{o planirawe, istra`uvawe i menaxment;

Fiber-opti~ko povrzuvawe na site dr`avni institucii niz Makedonija zaradi formirawe na brza i sigurna mre`a;

Voveduvawe i implementacija na {irokopojasen internet vo site urbani mesta niz Makedonija i toa so konekcija ne pomala od DS-3 (44.736Mbit/s);

Postavuvawe na WiMAX repetitori vo podra~ja kade ne mo`e da se dovede kabelski internet;

Sekoj gra|anin da ima ednakvi mo`nosti za priem i koristewe na pridobivkite od IKT;

Kontrola na kvalitetot na vetenite uslugi od IKT provajderite; Izgotvuvawe na strategija za transformacija na „Makedonska Po{ta” vo

moderen, siguren i brz servis na gra|anite na Makedonija; Implementacija na besplatni servisi kako IP Telefonija, IP Televizija i sl. na

teritorijata na Makedonija (IP - internet protokol); Poddr{ka i razvoj na javniot servis MRT i MRT difuzija i nivna uspe{na

transformacija.

Merki Aktivno u~estvo vo donesuvawe na e-regulativite i pravnite ramki; Naplatata na radio-difuznata taksa da odi preku provajderite na televiziski

uslugi; Izgotvuvawe na proekti za obuka na gra|anite za koristewe i eksploatacija

na IKT re{enijata vo Makedonija; Aplicirawe so proekti na me|unarodni fondovi za finansirawe na IKT

sostojbata vo Makedonija.

Aktivnosti Izu~uvawe na najdobrite svetski praktiki pri implementacija na e-

op{testvo; Aktivno izu~uvawe na proektniot menaxment so cel uspe{no

podgotvuvawe na IKT proekti; Oganizirawe javni raspravi pome|u vladini, nevladini organizacii i stru~ni

lica od oblasta na IKT.

Paten soobra}aj Sostojbi Od vkupno 4370km pati{ta niz Makedonija samo okolu 40% se okarkterizirani so visok stepen na odr`uvawe kade {to po potreba za najmnogu dva ~asa mo`e da se izvr{i intervencija. Ostanatite 60% od koi najgolem del se regionalni pati{ta se ostaveni na nesistematsko i nenavremeno odr`uvawe. Signalizacijata i soobra}ajnata kultura kako i bezbednosta na pati{tata e seu{te na nisko nivo {to mo`e da se vidi od preporakite na stranskite ambasadi za svoite gra|ani koi patuvaat vo Makedonija. Osvetluvaweto na pati{tata, kako i pridru`nite elementi na pati{tata (postojki, avtobuski stanici, taksi postojki i sl.) ili gi nema ili se vo lo{a sostojba i se nedovolno obele`ani. Va`nosta na koridorite 8 i 10 seu{te ne e aktuelizirana vo dinami~ni proekti za nivna realizacija. Ovie patni pravci potrebno e da se nao|aat na vrvot od prioritetite pri izgradba na avtopatnata mre`a niz Makedonija, kako i pridru`nite elementi koi sledat: moteli, benziski pumpi, odmarali{ta, restorani, sanitarni jazli i sl. Nepovrzanost so regionalni i lokalni pati{ta na zna~ajni istoriski, kulturni i prirodni

50

znamenitosti vo zemjata kako i te{ko dostapnite planinski potencijalni turistiki destinacii zna~ajno go namaluvaat protokot na turisti i tranzitni patuvawa niz Makedonija.Nedostigot na soodvetni zaobikolnici i vlezno-izlezni soobra}ajnici vo pove}eto od gradskite podra~ja vo Makedonija isto taka pridonsuva za zastoj vo soobra}ajot i zagaduvawe na urbanite centri.Javniot transport kako prevozno sredstvo e marginaliziran so {to glavno sredstvo za prevoz seu{te pretstavuvaat indiviualnite avtomobli.

Programski prioriteti Podobruvawe na infrastrukturata na avtopati{tata i nivna izgradba, osobeno

na pravcite na koridorite 8 i 10; Podobruvawe na bezbednosta na pati{tata so implementacija na “zeleni”

re{enija; Minimizirawe na negativnoto vlijanie na transportot na lokalno i globalno

zagaduvawe na okolinata i vozduhot; Podobruvawe na kvalitetot i dostapnosta do javniot transport osobeno vo

regioni kade zaradi slab transport se ~uvstvuva socijalna i ekonomska izolacija;

Podobruvawe na ekonomskata izdr`livost preku maksimizirawe na efikasnosta na transportniot sistem i eliminirawe na situacii na gu`vi i zastoi vo soobra}ajot;

Reducirawe na vkupnata potreba za patuvawe so sopstven avtomobil; Reducirawe na upotreba na fosilni i uvozni goriva; Za{tita na obrabotlivite i po{umenite povr{ini kako i lokacii koi spa|aat vo

kulurnoto nasledstvo na Makedonija od izgradba na pati{ta; Izgradba na velosipedski pateki sekade kade {to e toa mo`no.

Merki Implementacija na principite na proekten menaxment pri izrabotka,

finansirawe i izgradba na patna mre`a niz Makedonija. Izrabotka na detalni studii za isplatlivosta, samoodr`livosta i finansiraweto pri izgradbata na pati{tata so {to bi se minimizirala opasnosta od propa|awe na proekti, odlo`uvawe na vreme i zgolemuvawe na tro{oci.

Uspe{no izgotvuvawe na programi i proekti za u~estvo vo me|unarodnite fondovi.

Izrabotka na pravni akti so koi op{tinite bi se obvrzale za pogolemi odgovornosti kon pati{tata.

Postavuvawe na osvetluvawa napojuvani od son~eva (ili drugi obnovlivi energii) energija dol` site pati{ta vo Makedonija.

Izgradba na uredeni stojali{ta so soodvetni urbanisti~ki i sanitarni uslovi (toaleti, kanti za otpad, klupi, zelenilo i sl.).

Strogo po~ituvawe na regulativite za izduvni gasovi na vozilata. Minimizirawe na upotreba na sopstveni vozila preku dobro organiziran i

kvaliteten javen prevoz koj tro{i isklu~ivo eko goriva ili gas. Zgolemuvawe na svesta na gra|anite za koristewe na javnite prevozni

sredstva. Izgradba na obikolnici okolu site urbani centri za za{tita na gradot od

zagaduvawe i ~ista i ekolo{ka sredina vo domuvaweto. Podignuvawe na soobra}ajnata kultura kaj naselenieto. Implementacija na evropskite regulativi pri tovaren transport, a osobeno pri

transportot na opasni materii i te{ki tovarni vozila so vonredni gabaritni i te`inski tovari koi gi o{tetuvaat pati{tata.

51

Forsirawe na turisti~kiot transport niz Makedonija kako pogoden tranziten pravec so izgradba na soodvetna ifrastruktura (hoteli, moteli, benzinski pumpi i sl.) dol` glavnite patni pravci.

Razvivawe slu`bi za kvalitetna i navremena poddr{ka i pomo{ na pati{tata. Razvivawe i implementacija na GIS (geografski informacionen sistem) so koj

Makedonija bi dobila digitalno naveduvawe niz teritorijata kako i koristewe na digitalni karti i uredi za pozicionirawe. GIS bi pridonel i za kvalitetno informirawe i pribirawe na informacii za sostojbata na pati{tata.

Forsirawe na vozila so hibridni pogoni i osloboduvawe od danoci pri kupuvawe na vakvi vozila.

Edukacija na kadri za vodewe na proekti po principite na proekten menaxment koi se upotrebuvaat vo visokorazvienite zemji.

Aktivnosti Organizirawe na javni raspravi so stru~ni lica i institucii od soodvetnite

oblasti. Organizirawe kursevi i edukativni programi od proekten menaxment so cel

pomo{ na dr`avnite institucii pri aplicirawe za sredstva za pati{ta od stranski fondovi.

Sogleduvawe na sostojbata so javniot prevoz i izrabotka na fizibiliti studija za odr`liv javen transport i razvoj na patna infrastruktura.

Identifikacija na ben~markovite od oblasta na patniot soobra}aj od zemjite vo regionot i visokorazvienite zemji.

Podignuvawe na svesta na gra|anite za koristewe na javen prevoz, ekolo{ki goriva i pogolema soobra}ajna kultura preku razni sredbi i prezentacii.

Izrabotka na studija za organiziran prevoz na u~enici od domovite do u~ili{tata.

@elezni~ki soobra}aj Sostojbi Rehabilitacija na `eleznicata dol` Koridorot 10 e edna od prioritetite na sega{nata vlada. Za razlika od koridorot 10, koj e ednonaso~en i posleden pat delumno rekonstruiran pred 30 godini, koridorot 8 voop{to ne e pokrien so `eleznica. Za razlika od zemjite na Zapadna Evropa kade `elezni~kiot transport pretstvuva osnoven lokalen i regionalen transport, vo Makedonija ovoj vid na transport e sosema zanemaren. Golem del od `elezni~kite linii koi rabotele vo minatoto se proglaseni za neisplatlivi i se zatvoreni. Duri i koga stanuva zbor za transport na surovini, povtorno, daleku pozastapen e drumskiot (kamionski) prevoz koj e poskap, tro{i pove}e gorivo i daleku pove}e ja zagaduva atmosferata. Vnatre{en `elezni~ki prevoz osven koridorot 10 mo`e da se ka`e i deka ne postoi.

Programski prioriteti Za`ivuvawe i stabilizirawe na dvata subjekta koi proizlegoa od

transformacijata na `eleznicata: transport i infrastruktura. Anga`irawe na stru~ni lica pri izrabotka na biznis procesite vo dvata subjekta so precizirawe na rabotnite obvrski i nivno zakonsko regulirawe.

Nao|awe na strate{ki partner za investirawe vo Makedonskata `eleznica. Razrabotka na fizibiliti studija za napredni re{enija na `elezni~ki

transport vo Makedonija. Implementirawe na evropskite regulativi za `elezni~ki transport. Povrzuvawe na golemite zemjodelski regioni kako: Pelagonija, Polog,

Ov~epole, Strumi~ko pole i drugi.52

Permanentna kampawa za zna~eweto od revitalizacija i osovremenuvawe na `elezni~kiot transport vo Makedonija.

Aktuelizacija na `eleznicata kako osnovno sredstvo za prevoz na lu|e i surovini i stoki.

Podobruvawe na uslovite na `elezni~kite stanici, na vagonite, brzinata na vozovite, vozniot red i sl.

Istra`uvawe na mo`nostite za implementacija na zelen pogon na vozovite; Razrabotka na proekti za postavuvawe na `i~nici, ski-liftovi i sli~ni

prevozi do turisti~ki atraktivnite planinski destinacii (omasovuvawe na planinareweto i planinskite sportovi).

Merki Sproveduvawe na dr`avna politika i konsenzus na site ~initeli za

zna~eweto vo investiraweto vo `eleznicata. Poso~uvawe i sozdavawe interes kaj sosednite zemji za razvoj na

`eleznicata vo Makedonija, kako del od sopstveniot tranzit. Ovozmo`uvawe lesen pretovar i utovar so koristewe na komplementaren

kontejnerski transport od `eleznica na tovarni vozila i obratno. Izrabotka na studija za za`ivuvawe na `elezni~kiot transport vo gradot

Skopje za prevoz na patnici. (Vo Skopje i okolu Skopje ima `elezni~ka pruga od preku 100km koja povrzuva pove}e od 15 naselbi i gradski op{tini).

Podignuvawe na svesta za ekolo{kite i finansiskite prednosti na `elezni~kiot transport vo odnos na drugite vidovi transport vo Makedonija.

Stipendirawe i specijalizacija na postoe~ki stru~ni lica vo renomirani centri za `elezni~ki soobra}aj vo visokorazvienite zemji.

Podobruvawe na bezbednosta na vozovite kako i na naselenieto blizu do prugite i mestata kade se pominuvaat prugite.

Aktivnosti Organizirawe na javni raspravi za aktuelizirawe na neophodnosta od

razvoj na `elezni~kiot soobra}aj. Nametnuvawe na potreba od specijalizacija na stru~ni lica od oblasta na

`eleznica i `elezni~ki transport vo programite na visoko{kolskite institucii vo vid na magistri, doktoranti i sl.

Istra`uvawe na idejni re{enija za unapreduvawe na `elezni~kiot transport koi funkcioniraat vo drugi zemji.

Vozdu{en soobra}aj 5.8.4.1. Sostojbi Avionskiot soobra}aj vo Makedonija e vo mnogu lo{a sostojba. Nepostoi nacionalna avio-kompanija, menaxiraweto na aerodromite e na mnogu nisko nivo, nema niskobuxetni avio kompanii kako vo evropskite zemji, aerodromite se daleku od svetskite standardi, Skopskiot aerodrom vo tekot na zimskite meseci golem del od vremeto ima problem zaradi magla, nema organiziran prevoz do aerodromite i sl. Kargo uslugite i tranportot na tovar skoro i da ne postoi.

Programski prioriteti Formirawe na nacionalen avio prevoznik. Podr{ka i intenzivirawe na izgradbata na aerodromot vo [tip. Privlekuvawe na niskobuxetnite avio kompanii vo Makedonija kako povolna

tranzit i turisti~ka destinacija. Stru~na obuka i {koluvawe na soodveten kadar: piloti, avio menaxment i sl. Formirawe efikasna slu`ba za spasuvawe so helikopterska poddr{ka.

53

Razvoj na vozduoplovnite sportovi i nivno stimulirawe. Implementacija na me|unarodnite i evropskite regulativi od oblasta na

vozduhoplovstvoto. Organizirawe na pogoden avio transport za na{ata dijaspora so planski i

stimulirani ~arter letovi. Poddr{ka vo modernizacijata na aerodromite. Kone~no donesuvawe na celosna i prakti~na zakonska regulativa za

vozdu{na plovidba, kontrola na letawe i ostanati elementi od vozdu{niot soobra}aj.

Formirawe na helikopterski eskadron za civilni potrebi: prevoz na lu|e, specijalni tereti, turisti~ki letovi i sl.

Za`ivuvawe i modernizacija na Ohridskiot aerodrom.

Merki Raspi{uvawe na me|unaroden konkurs za nacionalen avioprevoznik. Usoglasuvawe na aerodromskite taksi so cel privlekuvawe na niskobuxetnite

aviokompanii koi nudat evtini letovi. Konkursi za dodeluvawe stipendii na specijalisti~ki, magisterski i doktorski

studii od oblasta na avioprevozot.

Aktivnosti Podgotovki so seminari i tribini za privlekuvawe na potencijalnite korisnici na

kargo aerodromot vo [tip so cel negovo pobrzo za`ivuvawe i ekonomska isplatlivost.

Promovirawe na Makedonija kako odli~na avio destinacija i glaven jazol vo regionot.

Izu~uvawe na ben~markovite pri unapreduvawe i razvoj na avio soobra}ajot.

Voden soobra}aj Sostojbi So ogled na geografskata polo`ba i vodnite resursi vo Makedonija vodniot soobra}aj ne mo`e da bide vbrojan vo eden od prioritetnite vidovi na soobra}aj. I pokraj ova, sostojbata so vodeniot soobra}aj ne e dovolno zakonski regulirana. Nema implementirano tehni~ki i bezbednosni standardi pri upotreba na plovila. Republika Makedonija ne e ~lenka na me|unarodnite tela koi se nadle`ni za pra{awa od oblasta na vodeniot soobra}aj.

Programski prioriteti Izgradba na novi turisti~ki atraktivni plovila, pristani{ta i marini na

Ohridskoto i Prespanskoto ezero so mo`nost za tankirawe i logisti~ko opslu`uvawe na plovila.

Voveduvawe redovni linii za transport na lu|e i stoki na pogolemite prirodni i ve{ta~ki ezera vo Makedonija.

Za{tita na biodiverzitetot i vodnite resursi od nekontoliran voden soobra}aj. Regulirawe na emisijata na otpadni materii i gasovi od plovilata. Otvorawe na vodni grani~ni premini kon Grcija i Albanija na Ohridskoto i

Prespanskoto ezero. Zgolemuvawe na bezbednosta na lu|eto i plovnite objekti.

Merki Sozdavawe na svesnost za mo`nostite na ezerskiot transport na Ohridsko i

Prespansko ezero.54

Potiknuvawe na mladite vo u~estvo i promocija na vodnite sportovi, osobeno na onie bez fosilno pogonsko gorivo (edrili~arstvo, veslawe, kajak i kanu i dr).

Prou~uvawe i implementirawe na me|unarodnite standardi za voden soobra}aj i za{tita na vodeniot svet i resursi.

Aktivnosti Organizirawe tribini so vladini i nevladini organizacii i stru~waci od oblasta

na IKT. Aktivnosti vo promocija na vodenite sportovi koi ne vr{at zagaduvawe na

vodite i vodniot svet.Proekti

Za realizacija na aktivnostite bi se napravil dinami~en plan koj vo prvata faza bi opfatil poso~uvawe na site slabosti vo postoe~kite re{enija i zakonski regulativi a vo vtorata faza bi se organizirale stru~ni tribini kade bi se iznesle konkretni predlozi za tehni~ki re{enija i zakonski regulativi. Vo dvete fazi od realizacija na aktivnostite bi bile vklu~eni vladini i nevladini organizacii koi se zanimavaat so za{tita na okolinata, podobruvawe na uslovite za `ivot kako i stru~waci od oblasta na transportot i vrskite.

Turizam

Patot od iljada milji po~nuva so prviot ~ekor.Lao Ce

[to postignavme dosega? DOM so gordost mo`e da tvrdi deka vo izminatite 4 godini, od formiraweto na partijata i vedna{ potoa i na komisijata za turizam, blagodarenie na na{ite zalo`bi (tribini, forumi, javni raspravi, rabotilnici, seminari, inicijativi za zakonski izmeni, formirawe inicijativni grupi, lobirawe, pres-konerencii, sorabotki so lokalnata samouprava i NVO sektorot, terenski istra`uvawa), turizmot od zapostavena i zaboravena stopanska granka stana eden od prioritetite na ekonomskiot razvoj vo Republika Makedonija.

Za {to se zalagavme? DOM u{te pred ~etiri godini gi prepozna ekonomskite, ekolo{kite, socijalnite, pa i politi~kite potencijali na turizmot:

stopanska granka {to ovozmo`uva visok stepen na vrabotuvawa i samovrabotuvawa, odnosno zeleni rabotni mesta;

ekonomski dvigatel koj bitno vlijae na razvojot na drugite stopanski granki: ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, telekomunikaciite, grade`ni{tvoto, zanaet~istvoto i dr.;

eden od efikasnite na~ini za namaluvawe na buxetskiot deficit; pat za podobruvawe na konkurentnosta vo makedonskoto stopanstvo voop{to; ovozmo`uva razvivawe na svest za va`nosta na za~uvuvaweto na `ivotnata

sredina i nejzinata za{tita; promocija na Republika Makedonija kako turisti~ka i biznis destinacija vo

svetot; promocija na makedonskoto kulturno nasledstvo i identitet; razvivawe na pozitivni ~uvstva kon sopstvenoto prirodno i kulturno nasledstvo

kaj gra|anite na RM; razbivawe na nacionalnite, verski i drugi predrasudi i stereotipi pome|u gra|

anite na RM, no i na strancite kon na{ata zemja.55

Koi se rezultatite? Poradi site ovie pri~ini, DOM vo izmnatiot ~etirigodi{en period go postavi turizmot vo svoite prioriteti i kako politi~ka partija stana prepoznatliv na makedonskata politi~ka i javna scena po svoite intenzivni zalo`bi koi vrodija i so vidlivi rezultati:

Se izraboti i se donese Strategijata za razvoj na turizmot na Republika Makedonija;

Vladata go pomesti turizmot vo svoite ekonomski prioriteti; Kon krajot na 2008 godina se formira Agencijata za promocija i poddr{ka na

turizmot (APPTRM); Se otovri {iroka diskusija za potrebite na site ~initeli vo turisti~kata industrija; Bea doneseni izmeni i dopolnuvawa vo Zakonot za turisti~ka dejnost vo nasoka

na subvencionirawe na poseti na stranski turisti~ki grupi; Vladata finansira{e izrabotka i emituvawe na turisti~ki video-spotovi na pove}e

svetski mediumi; APPTRM intenzivno ja promovira{e Makedonija kako turisti~ka destinacija na

svetskite turisti~ki saemi; Tri godini po red vo mesecot januari, povrzano so verskiot praznik Vodici, vo

Ohrid se odr`uva Me|unaroden saem za turizam, na koj se promoviraat makedonskite turisti~ki subjekti i potencijali i se razvivaat kontakti so stranskite turoperatori;

Kako rezultat na site ovie zalo`bi, na po~etokot na 2010 godina Makedonija go zazema 21 mesto kako najposakuvana turisti~ka destinacija vo svetot na godi{nata rang-lista na presti`niot Wujork Tajms;

Interesot na stranskite turisti za poseta na RM e bitno zgolemen; Zgolemen e interesot na doma{nite i stranskite subjekti za investirawe vo

turizmot (spa-turizam, planinski, zimski turizam, eko-turizam, manifestacionen turizam itn.);

Turisti~kata ponuda poleka no sigurno se {iri. Lokalnite samoupravi na dosega zapostavenite regioni ja gledaat idninata vo razvojot na turizmot (Male{evijata, Mariovo, Kratovsko, Krivopalane~ko, Pore~e, Demir Hisar itn.)

Rezultatite poka`uvaat deka so uporen anga`man rabotite vo turizmot gi pomestivme od mrtvata to~ka na koja stoeja so godini, no ne sme i ne smeeme da bideme celosno zadovolni, za{to znaeme deka mo`eme i treba da srabotime u{te mnogu.

Na{a vizija - Makedonija, destinacija za alternativen turizam Makedonija e mala, ama ne se dooduva.

Moto na komisijata za turizam na DOM

Sostojbi Republika Makedonija e zemja so ogromen potencijal na prirodni ubavini i retkosti i so bogato kulturno i istorisko nasledstvo, {to pretstavuva izvonredna osnova za razvoj na alternativniot turizam. Mnogu dr`avi od mediteranskiot basen, na koj i Republika Makedonija geografski, klimatski i kulturno mu pripa|a, imaat ogromen profit od turizmot. No pove}eto od ovie zemji (Hrvatska, Albanija, Grcija, Turcija, [panija itn), imaj}i more, bea i se naso~eni kon masovniot turizam, {to podrazbira izgradba na golemi hotelski kompleksi i druga infrastruktura so {to, kako {to sega uviduvaat, gi „betoniraa” prirodnite ubavini i zna~itelno ja naru{ija `ivotnata sredina. Osven toa, potrebite na sovremnite turisti se smeneti – sè pomalku lu|e baraat turisti~ki paket aran`mani za klasi~en pasiven godi{en odmor, a sè pove}e se preorientiraat na nekolkudneven prestoj vo edna ili pove}e zemji, pri {to o~ekuvaat aktiven odmor

56

so pove}e razli~ni/specifi~ni sodr`ini i destinacii.Zatoa nie vo DOM, sogleduvaj}i go izvonredniot turisti~ki potencijal na Makednija tokmu za vakov vid turisti, se zalagame na{ata zemja da stane atraktivna turisti~ka destinacija, no pred sè razvivaj}i gi alternativnite formi na turizam - eko, ruralen, spa i zdravstven, planinski, rekreativen (mauntbajk, velosipedizam, kajak i dr.), kulturen, manifestacionen i dr. - pri {to }e se vodi smetka za za{tita i za~uvuvawe na `ivotnata sredina, avtenti~nosta na pejza`ot, prirodnite, kulturnite i duhovnite specifiki na sekoj turisti~ki lokalitet i region.

Eko-turizam DOM kako zelena partija se zalaga za zapazuvawe na standardite za za{tita i za~uvuvawe na `ivotnata sredina i smeta deka razvojot na site poso~eni vidovi turizam treba da se naso~i kon za~uvuvaweto na prirodniot, kulturniot i duhovniot ambient, a ne, kako {to se slu~uva vo masovniot turizam, tie da se naru{at za smetka na profitot. ^ovekot e del i od prirodata i od op{testvoto i negovoto deluvawe treba da bide vo nasoka na za~uvuvawe, a ne naru{uvawe na taa trijada. Zatoa, smetame deka eko-turizmot e vrven prioritetit vo razvojot na turizmot vo Republika Makedonija, bez ogled na toa za koj tip turizam stanuva zbor (podetalno vo poglavjeto Strategiski prioriteti na makedonskiot turizam do 2014 godina)

Prioriteti i merki Formirawe Ministerstvo za turizam So cel Makedonija {to pobrzo da ja stavime na kartata na vrvnite turisti~ki destinacii, DOM se zalaga za formirawe malo, no efikasno Ministerstvo za turizam, koe bi gi sproveduvalo politikite za razvoj na alternativniot turizam vo pove}e sektori (selski, kulturen, zdravstven-bawski turizam, mladinski, kongresen, enogastronomski, ekoturizam, loven, verski, sportsko-rekreativen, kongresen i dr.) i }e predlaga merki za pottiknuvawe na nivniot razvoj so cel unapreduvawe na razli~nite delovi / segmenti na turisti~kata ponuda, odnosno diversifikacija na vkupnata turisti~ka ponuda i namaluvawe na razlikata vo razvojot na turizmot pome|u porazvienite i pomalku razvienite podra~ja vo dr`avata.Ministerstvoto isto taka bi predlagalo zakonski izmeni i dopolnuvawa, kako i donesuvawe novi zakoni za turisti~kata dejnost koi bi ovozmo`ile podobruvawe na kvalitetot na uslugite, osovremenuvawe na turisti~kata ponuda i poefikasno funkcionirawe na subjektite vo turizmot. Ministerstvoto treba da gi sledi i po potreba da u~estvuva vo izrabotkata na razvojnite planovi, programi i proekti na lokalnata i regionalnata samouprava.Isto taka, ova ministerstvo bi predlagalo izmeni i dopolnuvawa na Zakonot za sredno i visoko obrazovanie vo turizmot i ugostitelstvoto.Vo Ministerstvoto za turizam }e funkcioniraat profesionalni timovi sostaveni od stru~ni, sposobni i efikasni lu|e.

Povolna delovna klima Pod povolni uslovi za stranski i doma{ni investitori vo turisti~kiot biznis podrazbirame ovozmo`uvawe na pove}e mali stopanstvenici so izrazit pretpriemni~ki duh da investiraat vo turizmot, osobeno vo ruralnite podra~ja i davawe prednost na kompaniite koi se podgotveni da izgradat novi kapaciteti, no i da privle~at stranski turisti. Beneficiite se:

Povolni bankarski krediti za po~etni biznisi vo turizmot so pogolem grejs-period i so pomali kamatni stapki;

Tretman na turizmot kako beneficirana granka so namaluvawe na stapkata 57

na DDV na 5%; Precizirawe i su{tinsko poednostavuvawe na postapkite i uslovite za stranski

i doma{ni investicii; Silna poddr{ka za zabrzan razvoj na alternativniot turizam (selski,

manastirski, vinski i dr.) preku programa za poddr{ka i raspredelba na sredstva za alternativniot turizam;

Koristewe na pretpristapni fondovi od EU, kako i od drugi me|unarodni fondacii.

Nadgradba na Nacionalnata strategija za razvoj na turizmot Predlog Nacionalnata strategija za razvoj na turizmot za periodot 2009-2013 godina, iako donesena vo 2009 godina, ve}e poka`uva odredeni slabosti i nedoslednosti, pred sè poradi faktot deka e izrabotena bez postoewe na akcioni planovi. Od taa pri~ina DOM smeta deka taa treba da bide podlo`na na korekcii vo site onie segmenti koi vo praktikata }e se poka`at kako neodr`livi ili nedovolno dobri re{enija za razvoj na turizmot, kako i izrabotka na akcioni planovi. Zatoa DOM smeta deka taa treba da bide podlo`na na korekcii vo site onie segmenti koi vo praktikata }e se poka`at kako neodr`livi ili nedovolno dobri re{enija za razvoj na turizmot. Zatoa se zalagame Strategijata za razvoj na turizmot zadol`itelno da gi opfati i slednive merki:

Sozdavawe baza na podatoci za subjektite vo alternativniot turizam; rangirawe na regionite spored potencijalite za razvoj na turizmot i

specifikacija na turisti~kite granki koi }e se razvivaat vo sekoj region; stimulirawe na lokalnite vlasti da sorabotuvaat me|usebno i da kreiraat

integrirani lokalni politiki za razvoj na turizmot; itna primena na programa za turisti~ki razvoj vo regionite so najvisoki

turisti~ki potencijali (onie vo koi so racionalni vlo`uvawa mo`at da se dobijat najbrzi i najvidlivi efekti), a potoa, sukcesivno, so koristewe na prilivot na sredstva i vo ostanatite regioni;

vmre`uvawe na subjektite od alternativniot turizam vo dr`avata, i nivna integracija vo regionot i po{iroko;

razrabotena strategija za pogolemo privlekuvawe na turistite od sosednite zemji i po{iroko;

finansiska poddr{ka na inicijativite na privatniot i gra|anskiot sektor; kreirawe programi kade turizmot }e bide staven vo funkcija za namaluvawe

na siroma{tijata i nevrabotenosta vo zapostavenite ruralni podra~ja i stroga kontrola na za{titata na `ivotnata sredina.

Strategiski prioriteti na makedonskiot turizam do 2014 godina 1. Trajna za{tita, implementacija i po~ituvawe na visokite ekolo{ki

standardi kako i dolgoro~no odr`liva valorizacija na turisti~kiot potencijal;2. Implementirawe na Zakonot za prostoren plan za razvoj na makedonskiot

turizam so namera za za~uvuvawe na atraktivnite prirodni resursi so {to }e se pottikne odr`liviot razvoj na turizmot;

3. [iroka i kontinuirana aktivnost na dr`avno nivo za ~ista Makedonija (po~va, vozduh, vodi, menaxirawe so site vidovi otpad);

4. Ureduvawe na sopstveni~kite odnosi i na~inite na stavawe vo funkcija na detskite odmorali{ta i planinarskite domovi;

5. Izgradba na soobra}ajna infrastruktura i optimalna organizacija na soobra}ajot vo slu`ba na turizmot kako i podignuvawe na kvalitetot na pridru`nite sodr`ini na soobra}ajnite pravci i terminali;

6. Razvoj i osovremenuvawe na turisti~kiot proizvod;7. Donesuvawe Zakon za profesionalna vodi~ki slu`bi vo planina, pe{tera i pod

voda;

58

8. Itno donesuvawe zakon za Spasitelna slu`ba kako poseben institucionalen entitet vo sostavot na Ministertvoto za vnatre{ni raboti, nejzina obuka i opremuvawe so soodvetni sredstva (ovaa slu`ba e od prioritetno zna~ewe za ponatamo{niot razvoj na alternativnite vidovi na turizam kako planinarewe, planinski velosipedizam, speleolo{ki turi, za spravuvawe so krizi vo zimski uslovi itn., i treba ~as poskoro da bide osnovana);

9. Da mu se posveti pove}e vnimanie na tranzitniot turizam i da se ovozmo`at uslovi za negovo maksimalno iskoristuvawe;

10. Politiki i zakonski ramki za Promocija i poddr{ka vo upravuvaweto so diviot `ivotinski svet, kako element na eko-turizmot, vklu~itelno i zemjodelstvoto, kako i pottiknuvawe i poddr{ka vo odgleduvaweto na diviot `ivotinski svet, za podobruvawe na ruralnite prihodi, zgolemena stapka na vrabotuvawe, obezbeduvawe na ekonomski i socijalni beneficii, bez {tetnite ekolo{ki efekti;

11. Politiki za pro{iruvawe na mo`nostite za razvoj na planinskite ekonomii, me|u drugoto, preku sozdavawe i/ili zajaknuvawe na turizmot, a vo soglasnost so izgotveni programi za integriranoto upravuvawe na planinskite oblasti;

12. Promocija na aktivnosti koi generiraat prihodi od odr`liv turizam, lokalni stopanski aktivnosti kako {to se ribolovot, sobiraweto plodovi ili lekoviti bilki, za{tita na tradicionalnite gastronomski i kulturni vrednosti, kako i podobruvawe na infrastrukturata i podobar pristap do socijalnite uslugi, za da se za{titi `ivotot na gra|anite od lokalnite zaednici i nivniot na~in na `ivot;

13. Pointenziven razvoj na selskiot turizam, {to }e ovozmo`i otvorawe novi, zeleni rabotni mesta (~ovekovite resursi vo ruralnite sredini se golemi i neiskoristeni, a so obuki i pravilno naso~uvawe mo`at da stanat respektabilen faktor na razvojot na RM). Procenkite uka`uvaat na potencijalni 10.000 novi rabotni mesta vo ovoj sektor;

14. Ramnomeren razvoj na turizmot na celata teritorija na Republika Makedonija so otvorawe regionalni centri koi }e gi kreiraat programite za razvoj na formite na turizmot i alternativniot turizam karakteristi~ni za dadeniot region;

15. Otvorawe pove}e regionalni centri za obuka na lokalnoto naselenie za na~inite kako preku ponudata na tradicionalnata hrana, makedonskoto vino i gostoprimstvoto koe e del od makedonskiot mentalitet, da sozdadat i ponudat turisti~ki proizvod atraktiven za doma{nite i stranskite turisti;

16. Edukacija na site nivoa vo turizmot, od menaxmentot, preku site vraboteni vo turizmot, do lokalnoto naselenie koe saka da se vklu~i vo turisti~kata dejnost;

17. Podignuvawe na nivoto na kvalitetot na site smestuva~ki kapaciteti i nivno prisposobuvawe na kriteriumite na kvalitetot na me|unarodnite standardi;

18. Kreirawe programi za sozdavawe hotelsko-smestuva~ki kapaciteti koi bi stanale brend vo ekourizmot i alternativniot turizam, bazirani vrz principite na odr`liviot razvoj;

19. Razvivawe na e-marketing;20. Merki za promotivni aktivnosti i na~ini na privlekuvawe na turistite vo

kriznata 2010 godina;21. Intenzivirawe na sorabotkata so dijasporata i barawe na~ini za

privlekuvawe na organizirani grupi turisti i investitori od dijasporata. Za da se postignat ovie celi, treba da se prezemat slednive merki:

da se obezbedi pravna ramka i sigurnost na investiciite za site investitori, doma{ni i stranski, kako i da se intenzivira efikasna i kvalitetna poddr{ka na direktnite investicii vo turizmot, so poseben akcent na ekoturizmot;

da se izvr{at izmeni i dopolnuvawa na zakonite za turisti~ka i za ugostitelska dejnost;

vo potpolnost da se izedna~i pravniot status na doma{nite i stranskite

59

investitori i vo praktikata da se primenat istite kriteriumi; dr`avata da go pottikne i intenzivira javno-privatnoto partnerstvo kako oblik

na deluvawe. Takviot na~in na vlo`uvawa vo turizmot e doka`ano dolgoro~no efikasen, bidej}i ja zadovoluva i privatnata i dr`avnata inicijativa i ima pozitivni finansiski i ekolo{ki aspekti;

subvencii za koristewe na obnovlivi izvori na energija vo turisti~kite objekti i turisti~kite mesta (uli~no led-osvetluvawe) i voveduvawe na standardite za energetska efikasnost vo ugostitelskite i smestuva~kite kapaciteti, a kako osnoven kriterium pri izgradbata ili rekonstrukcijata tie da bidat od eko materijali;

da se stimulira i poddr`i NVO sektorot vo oblasta na turizmot, za{titata na `ivotnata sredina i kulturata;

posilna poddr{ka na tradicionalnite i zbogatuvawe so novi kulturni manifestacii, a osobeno na onie koi privlekuvaat svetski poznati imiwa od umetnosta, sportot i dr (na filmski festivali, teatarski festivali, literaturni zbidnuvawa, organizirawe na sportski manifestacii itn.).

Promocija na makedonskiot turizam Vladata vo 2009 godina ja osnova Agencijata za promocija i poddr{ka na turizmot vo RM. No, taa e so ograni~en buxet, pa poskapite promotivni aktivnosti, kako tv spotovi i pe~ateni oglasi za turisti~ka promocija na Makedonija za svetskite mediumi vo izminatiot period bea finansirani i organizirani direktno od Vladata na RM.

Zatoa se zalagame za:- Koncentrirawe na site sredstva za promocija na turizmot vo APPTRM, do realiziraweto na edna od na{ite osnovni zalo`bi, a toa e- Formirawe Ministerstvo za turizam koe }e ima celosni ingerencii i mo`nosti za vakov vid promotivni proekti. Ova telo }e se gri`i za razli~ni vidovi i na~ini na turisti~kata promocija - izrabotka, pe~atewe i distribuirawe na:

pove}ejazi~ni turisti~ki vodi~i; pove}ejazi~ni karti na Makedonija; tematski flaeri i posteri koi }e sodr`at tipi~ni i karakteristi~ni sliki na Makedonija so izbrano logo ili slogan; postojano obnovuvawe na materijalite so aktuelni fotografii i slajdovi; izrabotka na bilbordi koi }e bidat postaveni na grani~nite premini, aerodromite i na magistralnite pati{ta niz dr`avata; izrabotka i distribuirawe na informativni multimedijalni kompakt diskovi za Republika Makedonija;

otvorawe info-kancelarii za turisti~ki informacii na osnovnite mesta na doa|awe na turistite vo Republika Makedonija: aerodromite, grani~nite premini, na `elezni~kite i avtobuskite stanici;

postavuvawe bilbordi na site grani~ni premini, popatni stanici, avtopati i naplatni stanici, za zgolemuvawe na informiranosta nastranskite i doma{ni turisti;

finasirawe i distribucija na {to e mo`no pogolem broj na turisti~ki informativni materijali, multimedijalni kompakt diskovi kaj renomiranite stranski turoperatori, site ambasadi, konzulati i kulturni centri na Makedonija vo stranstvo;

besplatni obuki za pretpriemni{tvo vo turisti~kata dejnost, vo edinicite na lokalnata samouprava;

sozdavawe informativno-edukativna turisti~ka internet mre`a, so direktna interaktivnost me|u Ministerstvoto za turizam i turisti~kite rabotnici za podobra organiziranost i nastap na stranski pazari;

pottiknuvawe na maloto stopanstvo za promocija na izvorni makedonski

60

proizvodi vo ramkite na turisti~kata ponuda; licencirawe na profesionalni turisti~ki vodi~i za vo planinski, pe{terski i

podvodni uslovi; izrabotka i reklamirawe na WEB-stranici. Pokraj turisti~kite informacii,

stranicata }e bide postojano a`urirana so maksimum interaktivni uslugi; Obu~uvawe na fizi~ki i pravni lica sami da ja promoviraat svojata turisti~ka

ponuda preku izrabotka i reklamirawe na WEB-stranici; izrabotka, pe~atewe i distribuirawe bro{uri nameneti za stranskite

turoperatori, za saemite na turizam, ambasadite, me|unarodnite agencii i site drugi mesta so pristap do stranskite pazari;

u~estvo na me|unarodni saemi za turizam koi pretstavuvaat va`en forum za sredbi so stranski turisti~ki operatori i mo`nost za promocija na na{ata turisti~kata ponuda;

organizirawe rabotilnici so selektirana grupa stranski turoperatori, zainteresirani za Republika Makedonija kako turisti~ka destinacija;

organizirawe rabotilnici so selektirani stranski novinari, specijalizirani vo oblasta na turizmot, so organizirana poseta na osnovnite turisti~ki lokaliteti;

otvorawe prodavnici za suveniri na aerodromite, na grani~nite premini, vo hotelite odnosno sekade turistite imaat pristap;

poddr{ka na alternativniot turizam.

Edukacija vo turizmot Lu|eto se klu~en faktor za uspehot vo turizmot. Vkupnoto zadovolstvo na gostite so turisti~kata ponuda direktno zavisi od kvalitetot na uslugite koi im ja davaat turisti~kite rabotnici, a uspehot vo raboteweto zavisi od toa kako toa se upravuva. Edna od prioritetnite strategiski celi e zgolemuvawe na brojot na visokoobrazovanite kadri vo turizmot, kako i insistirawe na konstantna edukacija na kadri na site nivoa, za da se odr`i ~ekorot so sovremenite tehnologii i trendovi vo svetskiot turizam. Na ovoj problem mora da mu se pristapuva na site nivoa – od menaxmentot, preku site nivoa na vrabotenite vo turizmot, do lokalnoto naselenie. Pritoa, pokraj formalnoto obrazovanie za profesionalcite, potrebno e da se razvie i neformalnoto obrazovanie kaj lokalnoto naselenie. Isto taka, so ogled na dinami~niot razvoj na turisti~kata industrija i postojanite promeni na potrebite na turistite, neophodna e primenata na na~elata na do`ivotno u~ewe. Sistemot na obrazovanie na turisti~kite rabotnici mora da bide planiran i koordiniran na nacionalno nivo, no bez poddr{ka na obrazovni i nau~ni institucii, lokalnata vlast i vlo`uvawe vo obrazovanieto na kadrite vo samoto pretprijatie efektot }e zaostane. Obrazovanieto treba vnimatelno da se planira i da se prisposobuva na sekoe zanimawe vo turizmot. Osobeno e va`no strukturata na obrazovanieto da se koncipira taka {to }e vklu~uva sovremeni disciplini, znaewa i ve{tini kako i pogolemiot del od obrazovanieto na turisti~kite rabotnici da se sostoi od prakti~na obuka. Potrebno e da se vovedat i kurikulumi za nekoi profesii vo turizmot koi kaj nas duri sega po~nuvaat da za`ivuvaat (konsier`, planinski, speleolo{ki, nurka~ki vodi~ i dr.).Treba da se pottiknat turisti~kite pretprijatija za podobruvawe na edukacijata na vrabotenite so slednite merki:

investirawe i ponatamo{na edukacija na vrabotenite; vrabotuvawe na rabotnici bez rabotno iskustvo, koi potoa }e se educiraat; pove}e prakti~na nastava za sredno, vi{o i visoko obrazovanie; obrazovanieto na turisti~kite rabotnici lokalno }e se organizira i

61

finansira od strana na lokalnata samouprava, turisti~kite pretprijatija i profesionalnite zdru`enija so maksimalna koordinacija so Ministerstvoto za turizam, so cel optimalno da se iskoristat raspolo`livite resursi.

Proekti 1. Nacionalen proekt za razvoj na ruralnite zaednici preku razvojot na turizmot (dolgoro~en)So ovoj proekt }e se obezbedi siguren beneficiski potencijal od turizmot vo ruralnite zaednici, dodeka se odr`uva za{titata na `ivotnata sredina i kulturata na lokalniot potencijal. Lokalnoto naselenie treba da u~estvuva vo za{titata na bioresursite i nivno odr`livo koristewe i da gi podeli benificiite od prirodnite resursi vo sopstvenoto okru`uvawe. Za taa cel potrebno e, u{te vo samiot po~etok na proektot da se zajakne obrazovniot proces i da se osposobi lokalnoto naselenie da zaraboti na odr`liv na~in i da se sozdadat uslovi za negovo podednakvo u~estvo u{te pri promoviraweto na ekonomskiot i socijalniot potencijal. Zadol`itelni uslovi za razvoj se: 1. Osnovnata i komunalnata infrastruktura. Komponenti potrebni vo slednata faza

se: parkinzi za koli; hortikulturno ureduvawe; izgradba na mre`ni lokalni pe{a~ki trasi vo okolinata; otvorawe na lokalni informativni biroa; vodi~ki centri (za vodi~i za lokalnoto prirodno, istorisko i

kulturno nasledstvo); centri za lokalni ve{tini (so programa za obuka na posetiteli);

2. Rekonstrukcija i revitalizacija na postoe~kite objekti za smestuva~ki kapaciteti, so implementirawe na standardite za odr`liv turizam.

3. Programa za interaktivno organizirawe na individualno i grupno dvi`ewe vo priroda, velosipedizam; poseta na kulturni, istoriski i prirodni spomenici; u~estvo vo: lokalni teatarski pretstavi i etno manifestacii, sportski

natprevari, degustacija na tradicionalna hrana, zemjodelski raboti, kako i u~estvo vo zanaet~iski raboti.

Lokalnata ponuda na ekolo{ka, pejsa`na, kulturna, socijalna i politi~ka vrednost }e varira vo zavisnost od ruralnata sredina {to sozdava mozaik od bogata nacionalna ponuda so mo`nost da se pretstavi i konkurira na svetskiot turisti~ki pazar.

Proekt za podignuvawe na svesta za odr`liv turizam vo lokalnite sredini (dolgoro~en)

Sorabotka so instituciite od lokalnata vlast, planirawe i realizacija na proekti od oblasta na odr`liviot turizam, kako i

izgotvuvawe godi{na programa za sovetuvawe na lokalnoto naselenie, planirawe na aktivnosti za unapreduvawe na `ivotnata sredina i socio-

ekonomskiot razvoj na lokalnata zaednica, pribirawe i selektirawe na raznovidni predmeti od etnografsko bogatstvo od

lokalnata sredina (nosii, mebel, predmeti, dokumenti i dr), organizirawe na etno manifestacii od lokalen karakter, organizirawe natprevari pome|u lokalnite zaednici za podobruvawe na

kvalitetot i nivoto na turisti~kata ponuda,

62

multimediumska promocija na vrednostite na lokalnite sredini.Proekt za mediumska promocija na Makedonija kako turisti~ka destinacija vo zemjata i vo svetot (dolgoro~en)Proektot e samo eden od na~inite za turisti~ka promocija na Makedonija na doma{niot pazar, vo neposrednoto sosedstvo, no i vo Evropa i svetot. Makedonija dosega nemala kontinuirana mediumska promocija kako turisti~ka destinacija, {to e neophoden uslov vo uslovi koga dr`avata se naso~uva kon razvivawe na ovaa stopanska granka.Zatoa e potrebno vo Makedonija kone~no da se pojavi moderno dizajnirano mese~no spisanie koe tematski }e gi pretstavuva prirodnite ubavini, bogatoto kulturno nasledstvo, kako i li~nostite so koi Makedonija mo`e da se gordee.Spisanieto }e bide na nad 100 stranici, dvojazi~no (makedonski/angliski), bogato ilustrirano so vrvni fotografii i so avtorski tekstovi. Paralelno, }e se podgotvuva i elektronska verzija na spisanieto, koja }e bide interaktivna i dostapna za mnogu po{irok krug konsumenti. Spisanieto }e bide besplatno i }e se distribiura do site makedonski diplomatski, delovni i kulturni pretstavni{tva vo svetot i vo sosedstvoto, vo kancelariite na stranskite turoperatori koi nudat aran`mani za poseta na Makedonija . Na doma{niot pazar }e se distribuira vo site stranski diplomatski i delovni pretstavni{tva i fondacii, kako i vo turisti~kite agencii, ugostitelskite i smestuva~kite objekti, benzinskite stanici, ministerstvata i drugi dr`avni institucii.Spisanieto }e go poddr`i Ministerstvoto za turizam ili APPTRM, vo sodejstvo so drugi ministerstva (ekonomija, finansii, nadvore{ni raboti, kultura, transport i vrski, zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, `ivotna sredina i prostorno planirawe) i vo sorabotka so stopanskite komori za turizam i pogolemite doma{ni komapnii.Na toj na~in Makedonija }e dobie medium so koj nejzinoto pretstavuvawe }e bide kvalitetno, raznovidno i kontinuirano, a istovremeno kako turisti~ki atraktivna destinacija, }e privle~e turisti od celiot svet.

Multimedijalen navigaciski paket za turisti~ki turi niz Makedonija (dolgoro~en)Stanuva zbor za paket koj obedinuva tri mediumi: video, Internet i GPS, namenet za stranski, no i za doma{ni posetiteli koi sakaat podobro da gi zapoznaat ubavinite na odredeni makedonski destinacii, za avanturisti i onie vo potraga po alternativni turisti~ki turi niz Makedonija.Primarna cel na ovoj proekt bi bil promovirawe na Makedonija kako atraktivna turisti~ka destinacija niz o`ivuvawe na nov aspekt na nejzinata kulturno-istoriska ponuda, ne samo vo ekot na sezonata, tuku i vo tekot na celata godina.Proektot mo`e postojano da se {iri i razviva vo poveke pravci i od nego da proizlezat okolu desetina novi proekti.

Proekt - Konkurs za izrabotka na suvenir na Republika Makedinija i hranata kako suvenir

Proekt za sorabotka so dijasporata Vra}awe kon korenite (Back to the roots) {to }e opfati:

Promocija na RM preku lokalnite mediumi (pe~ateni i elektronski) vo dijasporata;

organizirawe na turisti~ki grupi mladi i penzioneri od dijasporata za poseta na Makedonija;

Letni kampovi za mladite od dijasporata so edukativno-zabavni sodr`ini preku koi }e se zapoznaat so tradicionalnite ve{tini, zanaeti, muzika, igri itn.

63

Proekt za podignuvawe na gastro kulturata i neguvawe na tradicijata na makedonskata kujnaPreku ovoj proekt }e se educiraat mladite vo oblasta na gastronomijata i pravilnata ishrana i tradiciite vo makedonskata kujna. So cel da se podigne svesta kaj naselenieto za zdravo `iveewe i nega na avtohtonata kujna potrebno e edukacijata da se izveduva u{te od mala vozrast. So ovoj proekt so edukacija }e se zapo~ne vo gradinkite i ponatamu vo povisokite stepeni na obrazovanie. Edukativnite seminari od ovoj tip mo`e da se realiziraat i nadvor od formalniot obrazoven proces preku soodvetni aktivnosti. Vo u~ili{tata }e se obu~uvaat preku razni rabotilnici, prezentacii, preku pi{ani materijali, bro{uri i dr.Nadvor od obrazovniot proces obukite }e se odvivaat kako:

aktivnosti planirani vo organizirani letni gastro-kampovi; }e se organiziraat poseti na deca od sosednite zemji na koi }e im se dade

mo`nost da se zapoznaat so makedonskata kujna i da gi po~uvstvuvaat nejzinite vkusovi i mirisi;

}e se organiziraat prestojuvawa vo vakvi kampovi i na deca na na{ite iselenici na koi }e im se ovozmo`i da se dobli`at do tradicionalnata makedonska kujna, kujnata na svoite babi;

}e se organiziraat poseti vo ruralni sredini kade {to ve}e ima razvien alternativen turizam, kade {to u~esnicite }e mo`e aktivnostite da gi izveduvaat vo soodveten ambient;

u~esnicite }e sobiraat recepti od naselenieto i }e izgotvuvaat mali gotva~i.

OBRAZOVANIE

Obrazovanieto ne e samo alatka preku koja }e se stigne do pazarot na trudot, toa e i biten element na intelektualnoto i li~no seberealizirawe.

Sostojbi Intenzivniot razvoj na naukata i tehnologijata se dol`i na svetskite dostignuvawa vo znaewata, a klu~nata misija na obrazovanieto e ovie znaewa i iskustva niz razli~ni oblici da gi dobli`i do lu|eto i steknatite znaewa }e gi koristat za sopstveniot razvoj i razvoj na op{testvoto. Razvienite zemji podgotveni vlegoa vo sovremenite op{testveni tekovi i navremeno go prisposobija svojot obrazoven sistem na promenite na op{testvoto, bezpo{tednata konkurencija, osobeno vo ekonomijata. Toa prisposobuvawe podrazbira liberalizacija, fleksibilnost i obezbeduvawe kvalitet na obrazovniot proces.Vo tranzicionite zemji kako {to e R.M ovie promeni se slu~uvaa mnogu bavno. Obrazovniot sistem se grade{e soglasno so potrebite na planskata ekonomija, a ne vo korelacija so promenata na demokratizacija na op{testvoto. Prv zna~aen is~ekor se napravi so donesuvawe na Nacionalnata strategija za razvoj na obrazovanieto (NSRO) 2005 - 2015 i kako takva e op{t patokaz kako da se dobli`ime do evropskite vrednosti na transfer na znaewa i ve{tini.Najgolem nedostatok na NSRO e {to nema{e predvideno dinamika na realizacija. Decentralizacijata na obrazovanieto kako najzna~ajna pridobivka za Edinicite na lokalnata samouprava (ELS) ja do~ekaa nepodgotveni, neekipirani i seu{te pove}eto op{tini nemaat napraveno lokalni strategii za razvoj na obrazovanieto. Vo pove}eto op{tini obrazovnata politika ja vodat:

o edno lice zadol`eno za obrazovanie (okolu45%); o oddelenie (45%); o sektor(6%)

64

i toa bez lokalna strategija za obrazovanie koja treba da bide bazirana na sovremenite potrebi na ekonomijata i op{testvoto. Od op{tinite se o~ekuva da imaat pogolema odgovornost za obrazovanieto, kvalitetot na obrazovnite uslugi da bide unapreden, poefikasno koristewe na resursite vo obrazovanieto, da jakne u~ili{na avtonomija, a seto toa da dovede do namaluvawe na nevrabotenosta kaj mladite lu|e.

Programski prioriteti Ministerstvoto za obrazovanie i nauka treba da pristapi kon izgotvuvawe na

poseben obrazec za strate{ki razvoj na lokalno nivo i vrz osnova na toa da se planira strategiskiot plan za obrazovanieto na dr`avno nivo;

Obrazovanie za site bez razlika na etni~ka pripadnost, nacija, socijalen status i dr.;

Podigawe na obrazovnoto nivo na naselenieto; Promocija na kulturen idenditet, neguvawe i manifestirawe na pozitiven pristap

kon razli~nosta; Prodol`uvawe so seopfatenost na u~enici vo osnovnoto i srednoto obrazovanie; Reformi vo srednoto stru~noto obrazovanie i voveduvawe kredit transver sistem

(KTS) koj }e obezbedi racionalna podvi`nost na kandidatite vo do`ivotnoto u~ewe, vo srednoto i postsrednoto obrazovanie, i konzistentna povrzanost so visokoto obrazovanie;

Promeni vo gimnaziskoto obrazovanie; Povrzuvawe na MON so drugi institucii, MTSP (Ministerstvo za trud i socijalna

politika) i formirawe sektor za obrazovanie vo istoto, koj }e ja sledi i sproveduva dr`avnata politika vo obrazovanieto, }e dava mislewe za upisnata politika i potrebnite kadri po primerot na razvienite zemji vo EU;

Voveduvawe na postsredno obrazovanie, specijalisti~ko obrazovanie, kako uslov za pogolema kompatibilnost so standardite na zemjite od Evropskata Unija;

Obrazovanieto na vozrasnite kako klu~en instrument na socijalnata transformacija na op{testvoto;

Povrzuvawe na formalnoto, neformalnoto i informalnoto obrazovanie; Promovirawe na do`ivotno obrazovanie i sorabotka so ustanovi od nevladiniot

sektor koi mo`at da prezemat del od obukata za vozrasni i nivna akreditacija; Su{tinski kvalitetni podobruvawa na zadol`itelnoto obrazovanie; Novi modeli na nastava i u~ewe so primena na IKT; Pogolema sorabotka so sindikatite na prosvetnite rabotnici; Inicirawe na pogolemo u~estvo na stopanskite komori i komorite na zanaet~ii

vo kreirawe na stru~ni obrazovni profili; Sozdavawe na efikasna stru~na i institucionalna poddr{ka na sistemot za

obrazovanie i usovr{uvawe na nastavnicite; Do`ivotno u~ewe i profesionalen razvoj na nastavnicite; Istra`uvawe i razvoj kako bitni elementi za kreirawe na obrazovnata politika; Postojano zgolemuvawe na finansiskite sredstva nameneti za obrazovanieto; Sozdavawe uslovi i kriteriumi za sledewe i ocenuvawe na kvalitetot na

nastavata; Unapreduvawe na kvalitetot na obrazovanieto preku me|unarodna sorabotka; Zgolemuvawe na zna~eweto na neformalnoto obrazovanie kako univerzalna

potreba na ~ovekot; Do`ivotno u~ewe za licata so popre~enost; Inicirawe pogolema sorabotka so nevladiniot sektor, u~eni~kite asocijacii,

zdru`enija na soveti na roditeli, gra|anski zdru`enija za za{tita na pravata na decata;

Budno sledewe na reformite i reultatite od reformite vo sosednite zemji i vo

65

Evropa koi bi pomognale da se implementiraat i vo na{eto obrazovnaie, za podobro funkcionirawe i implementirawe ili izbegnuvawe na ve}e iskoristenite praktiki;

Besplaten internet pristap vo site u~ili{ta bez isklu~ok.

Osnovno obrazovanie Na osnovnoto obrazovanie vo izminatite decenii mu se posvetuva{e najgolemo vnimanie so ogled deka edinstveno toa be{e zadol`itelno i mo`ebi zatoa vo site pi{ani analizi e oceneto kako najorganizirano, so relativno stabilni nastavni planovi, programi i u~ebnici. Zatoa treba da se prodol`i so strategijata za celosno opfa}awe na decata vo vospitno-obrazovniot proces so cel namaluvawe na procentot na nepismenosta. Vo tek e voveduvawe na devetgodi{no obrazovanie. Reformata se odviva so opredeleni propusti poradi nenavremenoto planirawe na razvojna strategija. Nema kvalitetno sledewe i analiza, bez prostor za momentni intervencii, koi se neophodni, a ne se predvideni vo celost.

Obrazovanie za lica so posebni potrebi Vo Republika Makedonija postojat takanare~eni specijalni paralelki vo osnovnite u~ili{ta i posebni specijalizirani sredni stru~ni ustanovi kade stru~no se osposobuvaat u~enici so posebni obrazovni potrebi (u~enici so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, u~enici so o{teten sluh i u~enici so o{teten vid).

DOM smeta deka za podobruvawe na sostojbite treba da se prezeme slednovo: Permanentna obuka na nastavniot kadar i stru~nite lica za rabota so u~enici so

mentalna popre~enost (soodvetna pomo{ i poddr{ka); Sozdavawe na arhitektonski mo`nosti vo u~ili{tata za pristap na lica so fizi~ka

popre~enost; Inkluzija na u~enici so nizok stepen na mentalna retardiranost vo redovni

u~ili{ta pod postojan nadzor na stru~na slu`ba, socijalen i zdravstven rabotnik i defektolog;

Namaluvawe na brojot na u~enicite vo paralelkata;

Kampawa za podigawe na svesta na licata bez popre~enost i nivnite roditeli u{te vo najranata vozrast vo gradinkite, osnovnite i srednite u~ili{ta, za ovaa ranliva kategorija na mladi lu|e (bez predrasudi i diskriminacija).

Gimnazisko obrazovanie Gimnaziskoto obrazovanie vo momentot egzistira so tri nasoki so po dva izborni paketi. Ovaa rasitnuvawe dovede do namaluvawe na kvalitetot zatoa {to se slu~uva po odredeni predmeti da ima po 40 u~enika, a vo drugi po 10 u~enika.Proektnite aktivnosti koi se zamisleni da go pottiknat kreativnoto mislewe, kriti~koto rasuduvawe, inventivnosta, se izbor na u~enicite i toa po dve za sekoja godina. Mnogu od ovie proektni aktivnosti se formalni, a ne su{tinski.

Zatoa DOM }e se zalaga za: okrupnuvawe vo dve nasoki

o prirodni nauki i o op{testveno-jazi~ni

so {to bi se nadminal problemot so brojot na u~enici i pribli`no bi dobile ramnomerni paralelki;

da se namali brojot na proektni zada~i po edna vo tretta i ~etvrtta godina i toa od predmeti vo interes na odbranata nasoka

66

Sredno stru~no obrazovanie (SSO) Edna od poserioznite pri~ini za nevrabotenosta na mladite e ne prisposobenosta na stru~noto obrazovanie da se nosi so brziot tehnolo{ki razvoj, nedovolnata fleksibilnost na srednoto i postsrednoto obrazovanie za brzite promeni {to gi nametnuva pazarot na trudot. Vo odnos na Kopenhagenskata deklaracija, koja se odnesuva na usoglasuvawe na reformate vo srednoto stru~no obrazovanie, Republika Makedonija nema postignato viden napredok. Kredit transfer sistemot vo ovoj pod sistem na obrazovanie, Ramkata na kvalifikacija, standardi na ve{tini vo stru~no obrazovanie se imperativ koi se daleku od na{ata realnost.

Zatoa DOM }e se zalaga za: Centarot za sredno stru~no obrazovanie i obuka treba poseriozno da pristapi

kon izgotvuvawe koncept za primena na kredit transfer sistemot vo srednoto stru~no obrazovanie kako uslov za pogolema mobilnost na u~enicite i nastavni~kiot kadar vo dr`avata i nadvor od nea.

SSO (ako se izemat ekonomskite, medicinskite i vo ponovo vreme informati~kite obrazovni profili) so godini nanazad se soo~uva so niza problemi:

1. Lo{a upisna politika (za smetka na gimnaziskite paralelki se namaluva interesot za stru~nite). Ako celta na gimnaziite e isklu~ivo podgotovka na u~enici koi }e go prodol`at {koluvaweto na fakultetite, toga{ se nametnuva pra{aweto: So koja kvalifikacija }e se zdobijat tie {to ne prodol`uvaat na visokoobrazovnite ustanovi?

Ottuka e potrebno: bri{ewe na kolonata gimnazisko obrazovanie vo Agencijata za vrabotuvawe i

zadol`itelna prekvalifikacija vo nekoja struka i stepen na obrazovanie, formirawe sektor za obrazovanie na nivo na sekoja op{tina vo podra~nite

ministerstva za socijala i trud vo ~ij sostav }e ima stru~na komisija (psiholog, socijalen rabotnik, defektolog) koja }e ja ima ulogata na posrednik pome|u obrazovanieto i pazarot na trudot i }e raboti kako sovetodavno telo za profesionsalna orientacija. Zadol`itelno sekoj u~enik koj zavr{uva osnovno obrazovanie, vo prisustvo na staratel da pomine niz ova komisija i od nea da dobie preporaka vo koe sredno u~ili{te u~enikot mo`e najlesno da se vklopi.

2. Ocenkite od osnovnoto obrazovanie ne korespondiraat so fakti~ki usvoenite znaewa i problemi vo sovladuvawe na ponatamo{no predvideni nastavni programi opfateni vo SSO.

Zatoa treba: po prva godina da se napravi selekcija spored poka`aniot uspeh od i da se

izbegne pritisokot na nastavnicite za nerealno ocenuvawe, eksterno ocenuvawe za klu~nite predmeti za:

o 4-godi{no obrazovanie - dobivawe zvawe tehni~ar,o 3-godi{no obrazovanie - dobivawe zvawe visokokvalifikuvan

rabotnik,o od u~enici so najslabi rezultati nezavisno vo koj obrazoven profil

bile da im se ponudi 2-godi{no zvawe niskokfalifikuvan rabotnik za strukata vo koja toj se obrazuval (hrvatski model).

3. Golem broj u~enici se neredovni na ~asovite, samovolno gi napu{taat poslednite ~asovi, se toleriraat izostanocite od strana na nastavnicite poradi

67

objektivni pri~ini, a inspekciskite organi gi vra}aat, so {to se naru{uva principot ednakvost za site.

Za nadminuvawe na ovaa sostojba DOM gi predlaga slednive merki: izostanocite da se prenoslivi niz godinite, da se vrednuva redovnosta i u~enici koi nemo`at da se disciplinirat da se

prefrlat vo ponizok stepen na obrazovanie do krajnoto 2 godi{no obrazovanie.

4. Pogolem broj roditeli ne se interesiraat za napredokot na decata vo obrazovniot proces. Semejstvoto kako osnovna kletka na vospitno-obrazovniot proces ja gubi svojata uloga, ~esto se slu~uva roditelite da ne prisustvuvaat na roditelskite sostanoci, a so samoto toa tie postepeno go gubat avtoritetot pred sopstvenite deca. Vra}aweto na ulogata na roditelot vo vospitno-obrazovniot proces, }e go postigneme preku slednive merki: u~eniciite od prva godina i nivnite roditeli na po~etok na u~ebna godina zadol`itelno da prisustvuvaat na organizirani rabotilnici od strana na psiholog i pedagog vo prisustvo na socijalen rabotnik zadol`en za obrazovanie (roditelite da dobijat sertifikat deka ja pominale obukata); so upisot vo prva godina roditelite da potpi{at dokument (dogovor) so u~ili{teto, vo koj }e bidat opfateni site prava i obvrski kako na u~enicite taka i na roditelite. Iskustvoto ka`uva deka usnoto ka`uvawe ni{to ne zna~i.

Tehnologija na obrazovniot proces (TOP) TOP }e ja tretirame od pove}e aspekti bidej}i kako partija smetame deka ovoj problem e od su{tinsko zna~ewe za site vidovi i stepeni na obrazovanieto, osnovnoto, gimnaziskoto, a osobeno stru~noto, kade treba da se steknat ve{tini soodvetni na strukata i na pazarot na trudot da mu se ponudi kvaliteten kadar koj brzo }e se vklopi vo op{testvenite tekovi i na pazarot na trudot.

Nastaven proces Vo izminatata decenija i pokraj nizata obuki koi bea sprovedeni na site nivoa na obrazovniot proces kako pilot proekti, ~ija cel be{e da za`ivee interaktivnosta vo nastavniot proces kade centarot na vnimanieto }e bide u~enikot, a ne nastavnikot, kade namesto transfer i memorirawe na fakti }e se steknuvaat znaewa i ve{tini, ostanaa samo na proektite bez nivna trajna implementacija, zatoa {to ne se sozdadoa preduslovi za interaktivo izveduvawe na nastavata.Zakonskoto re{enie za brojot na u~enici vo paralelka e od 25-34 u~enika. Nekade se po~ituva, no nekade e pod ili nad toa re{enie. Zna~I, vo startot imame ili nemame mo`nost za kvalitetna nastava, interaktivnost i neramnomerna anga`iranost na nastavnicite. Zatoa DOM smeta deka treba da se napravi zakonska izmena so koja brojot na u~enici vo edna paralelka }e bide od 15-25 u~enika.

Nastavni planovi i programi Vo poslednata decenija vo nekolku navrati se intervenira{e vo nasoka na transformacija na obrazovanieto. Strukturata na nastavnite planovi, a so toa i nastavnata programa, ostana re~isi nepromeneta barem {to se odnesuva do nivniot obem.So nastaven plan se utvrduvaa nastavnite predmeti {to se izu~uvaaat po odelenija, godini, nedeleniot i godi{niot broj na ~asovi. Nastavnite programi se realiziraat kako zadol`itelni, izborni i fakultativni (fakultativnite se slabo zastapeni).So nastavnite programi se ureduvaat celite, nastavnite podra~ja, temite, sodr`inite, obrazovnite standardi i sekako profilot na nastavnikot koj ja realizira nastavnata pograma. Nastavnite planovi i programi gi izgotvuvaat sovetnici od Biroto za razvoj,

68

nekolku nastavnici, univerzitetski profesori i akademici koi imaat dominantna uloga vo odlu~uvaweto. Sekoja profesionalna grupa za razli~ni nastavni programi se bori za poobemna programa, a so toa i zgolemuvawe na fondot na ~asovite za predmetot. MON, pokonkretno ministerot gi odobruva i kako takvi se distribuiraat do u~ili{tata.

Poradi predimenzionirani nastavni planovi se javuvaat organizaciski te{kotii, nastavnicite se trkaat so vremeto da ja realizirat programata i kaj site u~esnici vo nastavniot proces se javuva ~uvstvo na optovarenost. Kreativnosta, inventivnosta, interaktivnosta so tolku obemni programi se marginalizirani. Nastavnicite se edinstveni prakti~ari vo ovoj proces i najupateni kako programata se implementira i kolku e taa prifatliva za u~enicite, no tie ne bea vklu~eni vo nivnata podgotovka i dosega nikoj od niv ne pobaral povratna informacija.

Zatoa DOM predlaga: Prisposobuvawe na nastavnite planovi i programi vo osnovnoto i srednoto

obrazovanie kon tie so obrazovovniot sistem na ~lenkite na EU; Nastavnite temi vo nastavnata programi da se reduciraat za smetka na pove}e

~asovi za povtoruvawe, utvrduvawe, istra`uvawe, interaktivnost. Sovremen kurikulum treba da ponudi steknuvawe znaewe, ve{tini, gradewe na stavovi od strana na u~enicite, a ne centarot na vnimanieto da e nastavnikot;

Vo kurikulumite na osnovnoto i srednoto obrazovanie da se vmetnat sodr`ini koi }e promoviraat do`ivotno u~ewe i }e ja razvivaat svesta kaj decata i mladite za do`ivotno u~ewe, vo funkcija na zajaknuvawe na nivnata vrabotlivost;

Zadol`itelno vo osnovnite u~ili{ta da se vovede predmet vo koj ke se podigne svesta kaj mladata populacija za zna~eweto na preventivna ekologijata, nacionalnato kulturno nasledstvo i tradicija (interaktivna i prakti~na nastava);

Pri izrabotka na nastavnite planovi i programi za u~enici so popre~enost zadol`itelno da u~estvuvaat stru~ni lica i pretstavnici na zdru`enija na licata so popre~enost, so cel istite da odgovarat na nivnite potrebi i mo`nosti;

Vo nastavnite planovi da se vratat nastavnite predmeti koi ja izrazuvaat kreativnosta na ovie lica (likovno vospitanie, muzi~ko vospitanie);

Vo procesot na odlu~uvawe na upotreba na programite zadol`itelna procedura na odlu~uvawe da imaat nastavnicite, stru~nite aktivi, roditelite, lokalnata vlast i po{irokata javnost preku javna rasprava;

Sistemsko programirawe na sodr`ini za rabota so nadareni u~enici (dosega toa se odviva kampawski);

U~ili{nite programi treba da go vklu~at seksualnoto obrazovanie, da se fokusiraat na seksualnite i reproduktivni prava od oblasta na zdravstvoto, no isto taka i da se po~ituvaat onie koi{to imaat razli~na seksualna orientacija, so cel da se nadmine homofobi~nosta u{te od najrana vozrast;

Fleksibilni ramkovni nastavni planovi (napu{tawe na strogo opredelen spisok na zadol`itelni predmeti za izu~uvawe vo srednite u~ili{ta);

Pedago{ki osmisleni planovi i programi za realizacija na neformalnoto obrazovanie.

U~ebnici Vo uslovi koga u~ili{tata ne raspolagaat so nastavna oprema i didakti~ki sredstva, u~ebnicite se edinstveno sredstvo za realizirawe na celite za nastavata. Problemite vo u~ebnikarstvoto se provlekuvaat nanazad nekolku decenii, ako se izzeme osnovnoto obrazovanie, a do nekade i gimnaziskoto, pa slobodno mo`eme da ka`eme deka stru~noto obrazovanie i poodelnite struki od nivnoto formirawe do deneska nemat u~ebnici. Ako patem se pojave{e nekoj u~ebnik, toga{ istiot e so prenaglasena obemnost i enciklopediski karakter, so preslikana nastavna programa, a

69

otsustvuva didakti~kata vrednost koja bi go naso~uvala u~ebnikot vo funkcija na u~eweto.

Vo osnovnoto obrazovanie e napraven pozitiven is~ekor so ponuda na pove}e u~ebnici od eden nastaven predmet, i na nivo na u~ili{teto predmetnite nastavnici imaat mo`nost da izberat. Stru~nite u~ili{ta, osobeno nastavnicite koi predavaat stru~ni predmeti, se onie koi se i avtori na nastavnite edinici i realizatori na nastavniot proces.

Za nadminuvawe na vakvata sostojba DOM }e se zalo`i za sproveduvawe na slednive merki:

standardi za u~ebnicite i za nastavnite materijali; sozdavawe na sovremeni u~ebnici, so kompakt diskovi i prira~nici za

nastavnici; timsko sozdavawe na u~ebnicite; vo timovite }e dominiraat nastavnici-

prakti~ari obu~eni za toa; avtorite vrz baza na realni pokazateli (zasega toa se samo eksternite

ocenuvawa) treba da pristapat kon programirawe na u~ebnik; u~ebnikot koj konkurira za upotreba potrebno e predhodno da se ponudi na

nastavnicite, a stru~nite aktivi da se proiznesat za da mo`e soodvetno spored dobienite rezultati Ministerstvoto za obrazovanie i nauka da dade soglasnost. Nastavnicite se edinstvenite i najkompetentni da ocenat so koj kvantum na priem~ivost raspolagaaat u~enicite i vo kolkava mera u~ebnikot }e ja ispolni svojata funkcija;

najmalku {est meseci pred po~etokot na u~ebnata godina potrebno e da se izberat u~ebnicite i avtorite na istite od strana na nastavnicite i u~ili{tata, a vedna{ potoa i izdava~kite ku}i za nivno pe~atewe, za da mo`e navremeno da bidat distribuirani do u~ili{tata.

Ocenuvawe Ocenuvaweto se odviva permanentno. Usnite odgovori, koi gi vrednuva nastavnikot i testovite na znaewe, ako se koncipirani spored te`ina i bodovna lista, ovozmo`uvaat ednakvost za site. Sega nastavnikot sam gi podgotvuva testovite, taka {to imame pojava na subjektivizam. So voveduvaweto na dr`avnata matura, eksternoto ocenuvawe i eksterna proverka na osmoodelencite minatata godina, imame seriozni indikacii deka po nekoi predmeti ima do 2,5 pati povisoki ocenki od poka`aniot rezultat na eksternata proverka. Vo eksternoto ocenuvawe se ocenuva samo nau~enoto, dodeka ocenkite se tie koi vo sebe gi sodr`at i drugite ve{tini koi u~enikot gi poseduva. Dosega e dozvoleno otstapuvawe od eksternoto ocenuvawe (za edna ocenka pove}e).

Za podobruvawe na sostojbite vo ovoj del od obrazovniot proces, DOM gi predlaga slednite merki:

izgotvuvawe na posebna predmetna programa za nastavnata disciplina dokimologija, koja bi se integrirala vo studiski program na site institucii i fakulteti so nastavna nasoka;

Biroto za razvoj na obrazovanie i Centarot za stru~no obrazovanie da izgotvuvaat testovi, polugodi{ni i godi{ni, istite da se sprovedat i taa ocenka da u~estviva so 70% vo vkupnata ocenka, a 30% da bide ocenka od nastavnikot koj }e ja vrednuva redovnosta, kreativnosta, aktivnosta na ~asovite, proektnite zada~i sl. Vakviot na~in na ocenuvawe od edna strana }e ovozmo`i da za`ivee eksternoto ocenuvawe, a od druga strana olesnuvawe na nastavnicite, zatoa {to podgotvuvaweto na testovi ima poseben pristap i ne mo`e sekoj da go

70

pravi; voveduvawe standardi na znaewa i sistem na verifikacija na neformalnoto

obrazovanie.

Rakovodewe So u~ili{tata rakovodat direktori, a upravuvaat u~ili{ni odbori sostaveni od nastavnici, roditeli, pretstavnici od lokalnata zaednica i prestavnik od vladata. Rabotata na u~ili{nite odbori e netransparetna i ostanuva vo tesen krug. Izborot na direktorite e isklu~ivo partiski, po preporaka na U~ili{niot odbor, a izborot go vr{i Gradona~alnik. So postoe~kiot zakon prioritet imaat onie koi imaat licenca za direktori. Obukata za licenca ~ini 400 €, {to za skromniot li~en dohod na nastavnicite e visoka cena, ako se zeme predvid deka mnogute sega{ni direktori se zdobija so besplatni obuki za licenca.

Zatoa DOM gi predlaga ovie merki: zakonska izmena za izbor na direktor; ednakov tretman na lica so licenca i bez licenca ako site drugi uslovi od

konkursot se zadovoleni, a po izborot vo vremenski rok od edna godina da se zdobie so licenca (kako za nastavnici);

izgotvuvawe novi kriterijumi za izbor na direktori; vospostavuvawe procedura na dobro upravuvawe, voveduvawe na ISO

standardi; organizirawe na kampawi so cel da se animiraat roditelite (osobeno onie koi

~lenuvaat vo u~ili{nite odbori) za aktivno vklu~uvawe vo kreirawe na razvojot na u~ili{tata i na toj na~in }e se vospostavi relacija pome|u gra|anite i javnite ustanovi;

predlagawe i izbor na ~lenovi vo u~ili{ni odbori da se vr{i po pat na interni oglasi, za nastavnici izborot da go vr{i Nastavni~kiot sovet so tajno glasawe, a za roditeli isto taka Sovetot na roditeli vo poln sostav, isto taka so tajno glasawe;

vospostavuvawe proceduri za unapreduvawe na rabotata na u~ili{nite odbori, kako i nivno poefikasno i potransparentno rabotewe vo uslovi na decentralizacija i jaknewe na u~ili{nata avtonomija.

Stru~ni slu`bi (pedagozi i psiholozi) Vo pove}eto u~ili{ta stru~nite slu`bi najmalku se iskoristeni za ona {to treba da bide nivnata rabotna zada~a i za {to se ostru~ile, a toa e rabotata so u~enicite i so roditelite. Vakvata sostojba e nasleden recidiv od minatoto. Tranzicijata go napravi svoeto, a ovie slu`bi vo izminatite godini ne bea zafateni so poseriozni obuki od strana na MON, nekoi samoinicijativno se vklu~ija vo nevladiniot sektor kade steknaa iskustvo i po~naa steknatoto znaewe i iskustvo da go primenuvaat vo mati~nite u~ili{ta i pritoa da poka`uvaat pozitivni rezultati vo rabotata so u~enicite i nivnite roditeli.

DOM gi predlaga slednive aktivnosti za podobruvawe na sostojbata: MON da izraboti programa za rabota na stru~no-pedago{kata slu`ba definirana

vo zakonskata regulativa, so precizno definirani rabotni zada~i; stru~nite slu`bi da izgotvuvaat unificiran pismen izve{taj za realiziran razgovor

so preporaka za podobruvawe na odredena sostojba na u~enikot; izgotvuvawe na dneven, mese~en, godi{en plan za rabota prezentiran pred

Nastavni~kiot sovet; organizirawe permanentna edukacija na ova slu`ba spored sovremenite

trendovi vo svetot;

71

organizirawe zaedni~ki rabotilnici za u~enici i roditeli, a po potreba i nastavnici;

doekipirawe na ovaa slu`ba so socijalen rabotnik i defektolog, a po potreba i so zdravstven rabotnik.

Nastavnici Koga se govori za nastavnicite, se ima vpe~atok deka niskite plati se edinstveniot nedostatok. To~no e toa deka platite na nastavnicite se na najnisko skalilo od site drugi dr`avni javni ustanovi. To~no e deka vo izminatite 4 godini ima godi{no poka~uvawe od 10%-na procenti koi ne soodvestvuvaat so sevkupniot porast na cenite. Dostoinstvoto na prosvetniot rabotnik vo op{testvoto e potceneto od pove}e aspekti. Vo kolektivnite dogovori postojat kategorii na nastavnici ~ii primawa bi zavisele od postignatato nivo vo profesionalnata kariera, {to vo relnosta ne funkcionira. Taka izramnetite plati deluvaat demotivira~ko za zdrava konkurencija. Demotivira~ki deluva i otsustvoto na kriteriumi za vrabotuvaweto i vrednuvaweto, ottuka se nametnuva edno logi~no pra{awe vo vakva sostojba na obrazovanie. Koj e toj {to treba da go oceni nastavnikot? Zatoa DOM predlaga:

formirawe na Nacionalen sovet za profesionalen razvoj na nastavnicite koj }e ima sovetodavna uloga na Ministerot, vo koj }e ~lenuvaaat nastavnici so dolgogodi{no iskustvo, direktori, roditeli, pretstavnik od visokoto obrazovanie i }e gi tretira pra{awata povrzani so nastavnikot (pravni akti, obuki pred vrabotuvawe, profesionalen razvoj, sertifikacija);

eksterna tajna anketa od strana na MON nameneta za u~enicite koi }e go vrednuvaat nastavnikot (80%) i 20% direktorot, stru~nata slu`ba i nastavni~ki sovet;

da po~ne da se primenuva kolektiven dogovor vo odnos na plati; vo procesot na regrutirawe i selekcija na nastaven kadar MON da izgotvi

unificirana aplikacija, obrazec za biografija, standardizirani testovi so koi }e se identifikuvaat kompetenciite na aplikantite za vrabotuvawe, pritoa da se vrednuva i neformalnoto obrazovanie i volontirawe vo gra|anski zdru`enija;

konkursite za slobodni rabotni mesta da bidat objavuvani na vreme, vo ist vremenski period na krajot na u~ebnata godina vo eden ist dneven pe~at za da mo`e navreme da se napravi izbor, a ne otkako }e zapo~ne u~ebnata godina;

na tehni~kite fakulteti da se vovedat po izbor na studentite predmeti, programi za obuka na nastavni~ki kadar za sredni stru~ni u~ili{ta;

dr`avata treba da obezbedi odr`liv sistem na finansirawe na doobuka na nastavnicite;

MON da gi zajakne podra~nite ministerstva; vo ova faza na decentralizaciija MON, preku ZELS da insistira na zgolemuvawe

na procentot od lokalnite buxeti za obrazovanieto.

U~enici Vo izminatite godini se pravat vidni napori od strana na dr`avata, se prezemaat rekonstrukcii i izgradba na novi u~ili{ta, se vr{i zamena na ve}e dotraen u~ili{en invetar, kompjuterizacijata kako najzna~aen proekt, se voveduva besplaten prevoz na u~enicite, besplatni u~ebnici, se zgolemi opfatot na brojot na u~enicite vo obrazovniot proces. No fakt e deka ako nanazad 30-40 godini ni{to ne se vlo`uvalo te{ko deka se }e bide postignato za kuso vreme. So procesot na decentralizacija u~ili{tata se pod ingerencija na ELS (odr`uvawe, struja, voda, komunalii, zatopluvawe, telefoni, materijalno-tehni~ki uslovi), a platite se od dr`avniot buxet.

72

Ako se izzeme Skopje koe ima centralno greewe, vo site drugi gradovi imame sostojba na nedovolno zatopleni u~ilnici i pod propi{anite standardi, krovovi koi prokisnuvaat, dvosmenska, pa duri i trosmenska rabota.Zatoa e potrebno:

sozdavawe uslovi za ednosmenska rabota vo u~ili{tata kako impreativ za pokvalitetno usvojuvawe na znaewa;

permanentno podobruvawe na materijalno-tehni~kite uslovi, medijateki, ~italni;

vo izgotvuvawata na statutite na u~ili{tata vo delot za u~enici da u~estvuuvaat i u~enicite, so {to bi se izbegnalo ~uvstvoto za nametnatost i bi imale pogolema odgovornost kon po~ituvawe na site pravila i odgovornosti;

da se napravi uvid na fakti~kata sostojba na site u~ili{ta i da se napravi spisok na site onie na koi im e potrebno renovirawe i sanirawe kako i obezbeduvawe na ogrev, so {to ke se izbegne prekin na u~ebnata godina, a listata bi bila sostavena od u~ili{tata na koi spored stepenot na potrebite i nedostatocite im e potrebna itna sanacija. Vo ovoj del da se obrne vnimanie na u~ili{tata vo ruralnite sredini;

zgolemuvawe na bezbednosta na u~enicite i promocija na politiki za prevencija od konfliktni situacii, tolerancija i nenasilstvo;

rekonstrukcija i izgradba na u~ili{ni odmorali{ta so osmisleni programski sodr`ini;

volontirawe i rabota od strana na nadareni u~enici so poslabi u~enici i nivna sertifikacija;

od osnovno preku sredno obrazovanie organizirawe na besplatni zimski i letni {koli za nadareni u~enici vo oblasta na prirodnite nauki kako imperativ za tehni~ko tehnolo{kiot razvoj, osmisleni edukativno so poznati predava~i na svetsko nivo;

vo multietni~ki sredini zadol`itelno vo godi{nite programi na u~ili{tata da vlezat proekti koi }e upatuvaat na zaedni~ki aktivnosti (od oblasta na `ivotnata sredina, kulturata na `iveewe, zapoznavaweto so drugi tradicii, tolerancijata, komunikaciskite ve{tini itn.);

Stimulirawe na talentiranite u~enici po pat na stipendii i specijalni programi na bilateralno nivo, so koi }e se ovozmo`i prestoj vo stranski dr`avi za zbogatuvawe na znaeweto;

Voveduvawe na predmetot etika vo srednite u~ili{ta koja }e ovozmo`i izgradba na avtonomna moralna li~nost.

Visoko obrazovanie SostojbiI pokraj naporite za ostvaruvawe na zacrtanite principi, usvoeni so potpi{uvaweto na Bolowskata Deklaracija od strana na Republika Makedonija vo 1999 godina, visokoto obrazovanie se u{te ne gi zadovoluva potrebite na op{testvoto za kvalitetna i sovremena edukacija. So zgolemuvaweto na brojot na studentite od edna strana, i namaluvaweto na brojot na nastavno-nau~niot kadar od druga strana, doa|a do op{to opa|awe na kvalitetot na nastavata na univerzitetite vo RM, a so toa i sozdavawe na kvalitetni stru~ni i nau~ni kadri. Poradi nesoodvetnite mo`nosti za realizacija na Evropskiot Kredit Transfer Sistem (EKTS), doa|a do polovi~no ostavruvawe na celite na istiot sistem.Nekoi visokotoobrazovni institucii stradaat od hroni~en nedostatok na materijalni, prostorni i tehni~ko-tehnolo{ki uslovi za nastavno-nau~na rabota.

Prioriteti- Pogolema moralna i materijalna poddr{ka na visokoto obrazovanie od strana na

73

dr`avata.- Podobruvawe na kvalitetot na visokoto obrazovanie vo site segmenti, posebno

na planot na implementacijata na principite na Evropskiot Kredit Transfer Sistem (EKTS), so negova dosledna primena, prilagodena kon organizacionite, finansiskite, prostornite i kadrovski kapaciteti na univerzitetite vo Republika Makedonija, osobeno na Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij.

- Posebno vnimanie treba da mu se posveti na mestoto na nau~no-istra`uva~kata rabota, koja, kako rezultat na lo{oto sproveduvawe na EKT sistemot, dovede do materijalno i moralno marginalizirawe na naukata na visokoobrazovnite institucii vo RM.

- Poradi golemiot i hroni~en deficit na nastavno-nau~niot kadar na univerzitetite, treba da se vlo`at vonredni napori za vrabotuvawa na nau~no-stru~ni kadri, kako i spre~uvawe na natamo{niot „odliv na mozoci” od RM.

Merki i aktivnosti- Modernizacija na postojnite i izgradba na novi objekti, nameneti za

visokoobrazovna i nau~na dejnost na fakultetite i univerzitetite.-- Doopremuvawe i modernizacija na visokoobrazovnite institucii so sovremeni

tehni~ko-tehnolo{ki pomagala (kompjuteri i druga moderna oprema), pred se za potrebite na nastavniot proces.

- Zalo`bi za maksimalno iskoristuvawe na mo`nostite za nau~ni i studiski prestoi na nastavno-nau~niot kadar vo stranstvo, posebno na mladite.

- Snabduvawe i zbogatuvawe na bibliotekite so sovremena stru~na i druga literatura i digitalizacija na bibliote~nite fondovi.

- Stimulacija na preveduva~kata i izdava~kata dejnost na univerzitetite.

Zaklu~ok Za obrazovniot proces e mnogu va`no osobeno vo ovaa faza na decetralizacija, zakonskite izmeni da bidat prosledeni so {iroki debati, bidej}i toa e stolb na sevkupniot razvoj i gi tangira site ~initeli. Dr`avata postojano treba da go zgolemuna buxetot za obrazovanieto za da se dobli`i do evropskite obrazovni standardi. Intenzivno treba da se raboti na podzakonski akti, pravilnici so to~no precizirani celi, zada~i i odgovornosti bez mo`nost za nivna pogre{na interpretacija i sekako najva`niot del - nivna kontrola vo procesot na implementacijata.

Obrazovanieto treba da bide sfateno preku konceptot za do`ivotno u~ewe i nikako ne smee da se svede na siroma{no akademsko u~ewe. Neformalnoto obrazovanie koe se nudi preku volontirawe vo gra|anski organizacii e klu~en del od obrazovanieto i kako takvo treba da bide vneseno vo obrazovnite kurikulumi. Vakvoto obrazovanie obezbeduva ve{tini i vrednosti koi {to se od osobeno zna~ewe za `ivot vo edno op{testvo (zaedni~ko razmisluvawe, tolerancija, posvetenost, interpersonalni ve{tini).

So formiraweto na Nacionalnata agencija za programite na zaednicite vo obrazovanieto, }e se obezbedi primena na principot na decentralizirano upravuvawe so evropskite fondovi. Od 2008 RM ima celosen pristap kon integriranata programa za do`ivotno u~ewe 2007–2013 godina, vo ~ii ramki se potprogramite: Komenius, Leonardo da Vin~i, Sokrat, Erazmus i Grudvig.Vo odnos na evropskite institucii nivoto na soznanija kaj na{ite u~esnici vo obrazovanieto ne e zadovolitelno, poradi {to treba intenzivno da se prodol`i so soodvetni evropski interni obuki.So ogled na momentalniot status kako zemja kandidat za ~lenstvo vo EU, Republika

74

Makedonija vo pretstojniot period treba mnogu poefikasno da gi koristi uslugite na ETF (Evropska agencija za obuka), osobeno vo delot na pretpristapnite fondovi i Programata za do`ivotno u~ewe 2007-2013 na EU.

Kako op{t zaklu~ok mo`e da se ka`e deka obrazovanieto ne smee da bide smetano samo kako alatka preku koja }e se stigne do pazarot na trudot, tuku i kako biten element na intelektualnoto i li~no seberealizirawe.KULTURATA - NACIONALEN BREND

Kulturata e edinstven i najmo}en nacionalen brend po koj Makedonija se prepoznava vo svetot.

Sostojbi Kulturata pretstavuva edinstven i najmo}en nacionalen brend po koj edna zemja se prepoznava vo svetot. Slobodata na tvore{tvoto e bazi~niot element za sekoja kultura vo sekoe demokratsko op{testvo. Eden od glavnite prioriteti na DOM e prifa}aweto i afirmacijata na vistinskite vrednosti na individualnoto tvore{tvo koe }e ne integrira vo sovremenite tekovi na evropskata i svetskata kultura, kade {to Republika Makedonija so svojata sovremena i kulturna istorija, vsu{nost, pripa|a.DOM se zalaga za sozdavawe preduslovi za afirmacija na slobodata vo umetni~koto tvore{tvo preku razvojot na nacionalnata kultura i umetnost, vklu~itelno i na kulturata i umetnosta na etni~kite zaednici. Za razlika od programite na drugite politi~ki partii vo Republika Makedonija DOM insistira kulturata da bide eden od nejzinite vode~ki prioriteti zatoa {to taa pretstavuva edinstven i najmo}en nacionalen brend po koj Makedonija se prepoznava vo svetot.

Prioritetnite zalo`bi na DOM vo oblasta na kulturata se:1. iznao|awe novi formi i na~ini na za{tita na makedonskiot jazik od napliv na tu|i jazi~ni vlijanija, preku:

- striktna primena na odredbite na Zakonot za upotreba i za{tita na makedonskiot jazik, - konstituirawe na stru~ni tela za neguvawe na ~istotata na makedonskiot literaturen jazik preku site elektronski mediumi, - negovo primerno koristewe vo site javni nastapi, komunikacija, pe~ateni izdanija od op{t ili specijaliziran karakter,- zadol`itelno anga`irawe lektori vo site mediumi, elektronski i pe~ateni za korigirawe na tekstovite {to se soop{tuvaat (pi{uvaat ili ~itaat na tv i radio stanicite i vo pe~atenite mediumi,- stru~na obuka na site spikeri, prezenteri, novinari, voditeli vo elektronskite mediumi za pravilno izgovarawe i akcentirawe na zborovite i tekstovite,- sozdavawe stru~ni tela za supervizija na prevodite vo stru~nata i druga literatura;- sozdavawe u~ebnici na makedonski jazik (avtorski ili prevedeni od drugi jazici) za studentite na site univerziteti vo RM;

2. za{tita na nacionalniot i kulturniot identitet na makedonskoto malcinstvo vo sosednite zemji, preku zaedni~ki proekti od oblasta na kulturata;3. stimulativna dano~na i carinska politika i drugi stimulativni merki vo kulturata - izgotvuvawe podzakonski akti ili poseben zakon za zna~itelni dano~ni olesnuvawa za stopanstvenici koi poddr`uvaat proekti vo kulturata i drugi merki;4. osposobuvawe na delovi od kulturata za samofinansirawe i pazarno deluvawe;

75

5. profesionalen menaxment – timovi od profesionalci koi }e gi rakovodat i organiziraat kulturnite institucii, }e se gri`at za obezbeduvawe na alternativni izvori na finansirawe i }e ja promoviraat kulturnata produkcija; 6. za{tita na kulturnoto nasledstvo i muzeologija: otvorawe arheolo{ki {koli so koristewe na stransko iskustvo, intenzivirawe na sorabotkata so arheolozi, muzei i univerziteti od razvienite zemji vo smisla na nivno finansirawe na arheolo{ki istra`uvawa vo Makedonija; 7. poddr{ka na starite i sozdavawe novi institucii za promocija, razvoj i unapreduvawe na scenskata umetnost: festivali, istra`uva~ki studija, instituti i dr.;8. poddr{ka na likovnata umetnost preku formirawe me|unarodni likovni kolonii, novi formi na sorabotka pome|u zanaet~iite i likovnite umetnici, lokalni umetni~ki rabotilnici za za`ivuvawe na starite zanaeti preto~eni vo moderna forma i aplikacija;9. osposobuvawe na delovi od kulturata za samofinasirawe i pazarno deluvawe so {to }e se olesni finasiskiot pritisok na onie delovi nakulturata koi se definiraat kako „nepazarni”, 10. poddr{ka na nezvisniata kulturna  scena - pogolema podd{rka na alternativnata kulturna scena {to ja so~inuvaat nezavisnite kulturni organizcii koi `iveat prete`no od stranski fondovi i donacii,  samostojnite umetnici (posebno mladite umetnici), kni`evnici, kuratori, kriti~ari i drugi koi nemaat obezbedeni postojani prihodi;11. razvoj na kulturniot turizam - podd{rka na  lokalnite tradicii, zanetite, obi~aite, sanacija na spomenicite na kulturata, razvoj i sancija na postoe~kata lokalna kulturna infrastruktura vo op{tinite  koi se nao|aat vo ruralnite i nerazvienite op{tini i delovi vo Makedonija, so {to }e se pottikne razvojot na turizmot i na ovie op{tini vo Makedonija; 12. poddr{ka  na nau~nite istra`uvawa vo oblasta na kulturata - pogolema poddr{ka na istra`uva~ki proekti, kako i spisanija od oblasta na kulturata  preku koi }e se dojde do novi nau~ni soznanija za kulturnite vrednosti vo Makedonija, posebno vo odredenni granki i oblasti kako etnologijata, muzeologojata, istorijata na umetnost, teorijata na umetnost, kni`evnosta, estetikata, arheologijata,  teatrologojata, kultirolo{kite nauki i drugo;13. usvojuvawe na dokmentot Agenda 21 za kultra od strana na lokalnite samoupravi vo Makedonija, kako prv me|unaroden dokument so globalna misija koj vospostavuva odgovrnosti na gradovite i lokalnite samoupravi za kulturniot razvoj na zaednicita;14. primena na principite na eko-dizajn vo sferata na industrijata, zemjodelstvoto, kulturata: primeneta umetnost, likovna umetnost, za{titata na kulturnoto nasledstvo, primena na eko-glazuri, eko ambala`a i dizajn, odnosno celosna primena vo pove}e stopanski granki vo op{testvoto. Eko-dizajnot pretstavuva edna od najsovremenite formi vo dizajnot, bidej}i toj vo sebe sodr`i pove}e aspekti: estetskite, dizajnerskite, ergonomskite i ekolo{kite vrednosti i aspekti na deluvawe. Negovata primena vo svetot e ve}e vidliva. Streme`ot na ~ovekot kon zdrav `ivot (na~in na `iveewe vo prirodni i zdravi uslovi) sè pove}e go aktuelizira eko-dizajnot;15. reorganizirawe ili prenamena na objekti vo urbanite ili ruralnite naseleni mesta vo kulturni centri ili objekti za afirmirawe na alternativnata umetni~ka scena. Vo ovoj vid objekti se vbrojuvaat zatvoreni fabriki, hangari, skrivnici, kino-sali, domovi na kulturata i drugi objekti koi se von upotreba; 16. sozdavawe i razvivawe proekti od oblasta na kulturnata i umetnosta koi se sovpa|aat so polititkite na zelenata opcija.

76

Kulturata kako ekonomska kategorija - kulturni industrii (izdava{tvo i e-izdava{tvo, audio i video produkcija, dizajn) Kulturnite ili kreativnite industrii (izdava{tvo i e-izdava{tvo, audio i video produkcija, dizajn) pretstavuvaat poseben ekonomski sektor ~ij produkt e pazarno orientiran, no sepak gi zadr`uva visokite estetski kriteriumi i go odrazuva kulturniot identitet na nacionalno, regionalno i lokalno nivo. Svrteni se kon idninata i novite digitalni tehnologii, no se baziraat vrz regionalnoto i lokalnoto kulturno-istorisko nasledstvo i baraat aktivna kulturna i ekonomska politika.

Rezultatite od razvivaweto na kulturnite industrii i plasiraweto na nivniot proizvod se:- otvorawe novi rabotni mesta, posebno so razvojot na digitalnite tehnologii i zgolemenata potreba od intelektualno-kreativni uslugi i dizajn; - mo`nost za samovrabotuvawe;- brz lokalen ekonomski razvoj, bez golemi infrastrukturni vlo`uvawa;- vlijanie vrz politikata na urbaniot razvoj;- integrirana urbana i regionalna politika.

Potrebno e pokrenuvawe na nacionalna kampawa za razvivawe na grankite od kulturnite industrii koja }e se bazira vrz izdr`ani studii i analizi na sostojbite. Od niv }e proizleze i strategijata za razvoj na kreativnite industrii so konkretni ekonomski, obrazovni i socijalni merki i pokazateli, koi pak }e vlijaat pri promovirawe na sektorot vo site segmenti na op{testvoto tesno povrzani so niv: carinata, bankite, fiskalnata politika, kreditite, donaciite, treninzite, edukacijata, marketingot.Nositeli na ovaa kampawa treba da bidat ministerstvata za kultura i za ekonomija, stopanskite komori, obrazovnite institucii i instituti, lokalnata samouprava, timovi od stru~ni lica i eksperti, malite i sredni pretpriema~i, nezavisnite proizvoditeli, producentski ku}i i zdru`enija. Kampawata treba da se vodi na teritorijata na RM i vo op{tinite koi nudat mo`nost za razvivawe na poedine~ni granki od kulturnite industrii.

Proekti - Muzej na teatarskata umetnost - sobirawe, ~uvawe i prezentirawe na teatarski materijali so muzejska vrednost od razli~en vid; - Nov nacionalen etno-park i muzej - podobreno i poefikasno za~uvuvawe i prezentirawe na makedonskoto etnolo{ko kulturno bogatstvo; - Programa za eko-kulturna edukacija - proektot predviduva organizirana mobilna edukacija na naselenieto vo ruralnite sredini na eko-kulturen plan;- Vmre`uvawe na postoe~kite i pottiknuvawe za otvorawe novi mali etno muzei i nivna institucionalna poddr{ka – evidentirawe na malite privatni etno-zbirki niz celata teritorija na RM, nivno selektirawe, usoglasuvawe so normativite za muzejski zbirki, izdavawe sertifikati za mali etno-muzei i formirawe mapa i veb stranica, so {to:

- }e se zbogati turisti~kata ponuda vo ruralnite sredini,- }e se evidentira i za{titi kulturnoto nasledstvo vo privatnite zbirki,- }e im se ovozmo`i na sopstvenicite-kolekcionerite da apliciraat vo me|unarodnite fondovi,- }e se stimulira vrabotuvaweto i samovrabotuvaweto, - }e se stimulira razvojot i za`ivuvaweto na tradicionalnite zanaeti.

NAUKA I TEHNOLO[KI RAZVOJ Vlo`uvaweto vo naukata e investicija, a ne tro{ok.

77

Sostojbi Naukata i tehnolo{kiot razvoj odamna prerasnaa vo gorivo koe gi dvi`i sovremenite ekonomii. Preku razvojot i postojanoto unapreduvawe na nau~nite i tehnolo{kite dostignuvawa, duri i zemji so mala tradicija uspeaa svoite ekonomii da gi podignat do najvisoko nivo, a nekade da stanat i lideri vo nauno-tehnolo{kiot razvoj (Finska, Japonija, Malezija). Investiciite vo naukata i tehnologiite navistina gi predizvikaa globalnite promeni na klimata i naru{uvawata na `ivotnata sredina, no tie se i edinstvenite koi so pravilni investicii mo`at da gi saniraat predizvikanite posledici. Naukata i tehnolo{kiot razvoj pretstavuvaat temi koi imaat visok prioritet vo EU. Razvienite zemji od Evropskata Unija odvojuvaat za nauka pove}e od 2% od BDP, a novite ~lenki na EU postojano se trudat da go dostignat ova nivo. Vo pove}e zemji na EU (Avstrija, Belgija, Portugalija, Slovenija i sl.) postojat zasebni ministerstva za nauka i tehnologija, a vo Slovenija za nauka i visoko obrazovanie.

Sprotivno od site pozitivni evropski primeri vo domenot na razvojot na naukata i tehnologijata, nau~nata i istra`uva~ka dejnost vo RM vo poslednive godini e vo zabele`itelna kriza. Istoto se odnesuva i na tehnolo{kiot razvoj koj ne go sledi ili ne go generira na{iot stopanski razvoj i pribli`uvaweto do evropskiot pazaren prostor, glavno poradi nedostig na instrumenti na razvojna politika kako i na institucii na dr`avata. So eden zbor, statusot i tretmanot na naukata i istra`uvawata kaj nas stanuvaat ko~nica na razvojot.

Vo prilog na ovie tvrdewa gi konstatirame slednive sostojbi: U~estvoto na naukata vo buxetot, stagnira ve}e so godini, no vo relativna

smisla, vo smisla na u~estvo na naukata vo OBP- apsolutno nazaduva i denes e na nivo od okolu 0,2% od OBP, {to e re~isi deset pati pomalku od pomalku razvienite zemji-~lenki na EU (najvisoko bilo vo 2000 godina i iznesuvalo 0,4%) i najnisko nivo na u~estvo vo nekoja evropska zemja;

Kriti~ni se i podatocite za brojot na nau~no-istra`uva~kiot kadar, za brojot na finansirani i zavr{eni proekti, za proektite {to se apliciraat vo praktikata;

Naukata i istra`uvawata vo institutite, osobeno vo onie {to se zanimavaat so t.n. nacionalna tematika se ve}e vo kolabira~ka sostojba, no toa e vistina i za istra`uva~kata dejnost na dr`avnite univerziteti;

seriozni te{kotii imame vo oblasta na nau~noto izdava{tvo, komunicirawe, diseminacija na znaewa, efektuirawe na nau~nite soznanija vo praktikata, biznisot, nacionalnata afirmacija i identitet;

Dr`avata bi mo`ela da se pojavi vo uloga na nara~atel na mnogu istra`uvawa od razli~ni oblasti koi se od dr`aven i nacionalen interes. Na privatnite visoko-obrazovni institucii, naukata i istra`uvawata prakti~no ne se razvivaat.

Za ova svedo~at i preporakite na EU za RM so koi se ohrabruva RM da zapo~ne so razvoj na integrirana istra`uva~ka politika, za {to e neophodno da se napravat zna~ajni promeni vo dr`avnite nau~ni institucii. EU isto taka upatuva seriozni zabele{ki za nedovolnite vlo`uvawa na RM vo naukata.

DOM smeta deka e potrebna pogolema gri`a za naukata i podobra koordinacija pome|u instituciite koi treba da ja poddr`at naukata vo RM, davawe na pogolema javnost vo nau~nite istra`uvawa, razvivawe na javno-privatnoto partnerstvo, kako i jaknewe na vrskata pome|u istra`uvaweto i industrijata.

Programski prioriteti Zatoa DOM kako prioriteti vo ovaa oblast gi izdvojuva:

Izrabotka i usvojuvawe na Nacionalna programa za nauka, istra`uvawa,

78

tehnologija i informatizacija. Vo nea morame da gi opredelime na{ite strate{ki celi, razvojni prioriteti, zakonski akti, finansiski instrumenti i implementaciski aparat za ostvaruvawe na programata(ite).

Aparatot koj e neophodno da dejstvuva na izrabotkata i ostvaruvaweto na taa programa e tokmu ministerstvoto {to predlagame da se formira so revizija na zakonskite propisi za Vladata i dr`avnata uprava.

Predlogot e urgenten, zna~aen, mnogu povrzan so na{ata politika na intergrirawe kon EU i NATO, so ostvaruvaweto na serija politiki vo oblasta na op{testveno-ekonomskiot razvoj, investiciite, javniot fiskus i danocite, informatizacijata i tehnolo{kiot razvoj, kako i so statusot na nau~nite institucii, organizacijata, unapreduvaweto na ~ove~kite resursi i, voop{to, humaniot kapital na Makedonija.

Usvojuvaweto na predlogot nema da zna~i optovaruvawe na buxetot, javniot fiskus, ili optovaruvawe so nova administracija itn. Ednostavno, del od postojnoto Ministerstvo za obrazovanie i nauka, }e se organizira vo novo ministerstvo, no so novoopredeleni funkcii, prekvalifikuvan i poinaku profiliran kadar, so poinakov pristap kon ovoj segment na razvojot i napredokot na dr`avata.

Ministerstvo za nauka i informati~ko-tehnolo{ki razvoj Zalo`bata na DOM za oddelno Ministerstvo za nauka i tehnolo{ki razvoj poa|a od premisata deka vlo`uvaweto vo naukata e investicija, a ne tro{ok. (Na primer, [vedska ima najvisoki vlo`uvawa vo naukata - okolu 4% od BDP). EU nudi mnogu mo`nosti za pomo{ vo nau~ni istra`uvawa preku bogatite nau~no-istra`uva~ki programi koi ni stojat na raspolagawe kako {to se (FP7, COST, UNESCO, IAEA i sl.). No i pokraj potpi{anite protokoli za koristewe na ovie fondovi nedostiga infrastruktura i logistika za posoodvetno iskoristuvawe na sredstvata od ovie fondovi vo nasoka na podobruvawe na vkupniot razvoj vo zemjata. Komparativnite pokazateli na Slovenija, ^e{kata Republika i Balti~kite republiki, spored osnovnite parametri (vlo`uvawa, efekti, kadar, u~estvo vo evropski ili me|unarodni istra`uvawa, koristewe sredstva od EU fondovi, izdava~ka dejnost itn.) se krajno nepovolni za Makedonija. Postoe~koto Ministerstvo za obrazovanie i nauka ima zapo~nato zna~itelni reformski procesi vo domenot na osnovnoto i srednoto obrazovanie, no se ~uvstvuva marginalizacija na delot na visokoto obrazovanie i naukata. Toa e na {teta na vkupniot ekonomski razvoj vo dr`avata. Dobro organizirana logistika bi bila od golema pomo{ za instituciite koi se zanimavaat so nau~ni istra`uvawa, a takva logistika bi mo`elo da pru`i samo edno novo ministerstvo za nauka i tehnologija, koe naukata }e ja stavi vo fokusot na svojot interes, nasproti postoe~koto glomazno Ministerstvo za obrazovanie i nauka. Spored procenkite, ova ministerstvo voop{to ne mora da zna~i zgolemuvawe na buxetot, na brojot na vrabotenite ili na dr`avno-re`iskite tro{oci za nauka. Me|utoa, efektite bi bile mnogustrani i vidlivi, duri i na pokratok rok.Zatoa smetame deka se neophodni su{tinski izmeni i dopolnuvawa vo nekolku zakonski akti ili proekti. Stavot na DOM e deka na Republika Makedonija urgentno ñ se potrebni slednive merki:

o Inovirana strategija na nau~en i tehnolo{ki razvoj; o Poinakov pristap i partnerstvo na dr`avata i privatniot sektor vo ova

podra~je; o Formirawe nacionalno sovetodavno telo koe }e raboti na utvrduvawe i

davawe preporaki za nau~nite i tehnolo{kite potrebi na Republika Makedonija;

79

o Povolni zeleni krediti, dano~ni i finansiski olesnuvawa za pretprijatija koi dolgoro~no se opredelile za nau~o-istra`uva~ka rabota i implementacija na razvienite tehnologii vo razvojot;

o Poddr{ka na malite i sredni pretprijatija, kako i individualnite inovatori koi so svoite inovacii ja zgolemuvaat konkurentnosta na svoite proizvodi na doma{niot i me|unarodniot pazar;

o Sozdavawe na nau~no-tehnolo{ki laboratorii, poddr`ani od centralnata i lokalnata vlast i privatniot sektor, kade }e mo`at da se unapredat tehnolo{kite performansi na makedonskoto stopanstvo;

o Formirawe dogoro~na programa za unapreduvawe na nau~niot potencijal vo Republika Makedonija, preku razmena na iskustva, vmre`uvawe vo nau~no-tehnolo{ki asocijacii i proekti, studiski i rabotni prestoi vo porazvienite zemji i transfer na znaewa i tehnologii vo Republika Makedonija;

o Poddr{ka na nau~no-istra`uva~kite rabotnici vo publikuvaweto na svoite istra`uvawa, nivna prezentacija i diseminacija vo op{testvoto.

Davaweto pogolemo zna~ewe na naukata i investiraweto vo nea ima i pogolema socijalna dimenzija - pred se, bi se dobli`ile kon soznanieto deka ~ovekoviot um e najgolemata proizvodna sila na op{testvoto; ponatamu ima pridones i kon zajaknuvaweto na ednakvite mo`nosti, bidej}i naukata ne poznava, rod, verska opredelba, nacionalna i etni~ka pripadnost, vo ime na naukata i nau~nite rabotnici govorat nau~nite fakti i soznanija. Izdvojuvaweto na naukata vo posebno ministerstvo e i vo funkcija na podobruvawe na statusot na nau~nite instituti. Prou~uvaweto i prezentiraweto na pridobivkite od oblasta na istorijata, jazikot, kni`evnosta, folklorot koi treba da se tretiraat kako brend, osobeno {to Makedonija e zemja {to izobiluva so kulturno-istorisko nasledstvo, me|utoa instituciite od koi treba da proizleze toj brend se marginalizirani.

SPORTSportot e eden od najzna~ajnite reprezenti na sekoja dr`ava, na me|unaroden plan. Uspesite vo sportot se motivator na celoto op{testvo i silen kohezionen element. Sportot nezavisno dali e amaterski ili profesionalen, pridonsuva za podobruvawe na zdravjeto na licata koi go prakticiraat. Za `al vo Republika Makedonija, dolgi godini nanazad na sportot ne mu se dava{e nekoe osobeno zna~ewe (so retki isklu~oci, koga kontinuiranata rabota i investirawe vrodija so plod na me|unarodno nivo) i sme svedoci na postojano opa|awe na kvalitetot, no i na kvantitetot na prakticirawe na sportski aktivnosti. Vo poslednive nekolku godini gledame odreden napredok vo sozdavaweto uslovi za omasovuvawe vo sportot i sportsko-rekretaivnite aktivnosti, kao na primer izgradbata na sportskite sali ili tereni za sportovi pod otvoreno, no seto toa e nedovolno, bez da se posveti vnimanie na osmislena i razrabotena strategija i politiki za stru~nata rabota, ishranata, kontinuiranata aktivnost i specijalizacija na trenerskiot kadar.

Zatoa DOM predlaga:

o Itno donesuvawe na nacionalna strategija za sport i sportsko-rekreativni aktivnosti

o Utvrduvawe na sportski prioriteti i odr`liv razvoj na istiteo Zasiluvawe na kapacitetite na Agencijata za sport i mladi, so profesionalci

od sportot i sportskiot maenaxmento Zasileni obuki na stru~ni lica i nivni rabotni i studiski prestoi vo zemji so

80

visoki sportski dostrelio Obezbeduvawe povisoki finansiski sredstva za sportisti i sportski ekipi i

reprezentacii koi ja pretstavuvaat Republika Makedonija na me|unarodno nivo, za podgotovki, sportska oprema, pravilna zdrava ishrana i drugo.

o Postavuvawe na preduslovi za organizirawe na dolgoro~na vrvna sportska manifestacija vo Republika Makedonija, so cel da stane me|unarodno prepoznatliva (dosega organiziranite sportski manifestacii bea slabo, nesoodvetno organizirani i bez golema me|unarodna promocija)

o Sportot da bide promoviran kako del od zdravstvenata politika i menuvawe na navikite na gra|anite na Republika Makedonija,

o Politiki za pogolema vklu~enost na `enskata populacija vo prakticiraweto na sportsko-rekreativnite aktivnosti,

o Vospostavuvawe mo`nosti za po~esta i podobra mediumska prezentacija na nacionalnite prvenstva i manifestaciite koi se odr`uvaat vo Republika Makedonija,

o Vospostavuvawe dolgoro~ni akcioni planovi vo ramkite na sportskite federacii i asocijacii.

Merki:

1. Finansirawe

Za da se nadminat posoe~kite nepovolni sostojbi vo sportot, neophodno e donesuvawe zakon za sport,so koj ke se re{i:

o finansiraweto vo sportot (donesuvawe na zakon za dano~no olesnuvawe na onie koi se zainteresirani da finansiraat),

o zakonsko regulirawe na statusot na klubovite i sportskite objekti (da se znae koi se gradski, a koi privatni),

o maksimalno odr`livo investirawe na dobienite finansiski sredstva od me|unarodnite sportski asocijacii,

o zakonsko voveduvawe na dolgoro~no sponzorirawe na mladi talentirani sportisti (i vo kolektivnite i vo individualnite sportovi), po individualna osnova.

2.Infrastruktura

Za pozdravuvawe se aktivnostite prezemeni vo poslednive nekolku godini za izgradba na sportski objekti i tereni {irum teritorijata na Makedonija. Sepak AMS i drugite ~initeli treba da napravat napori izgradbata na terenite i sportskite sali da go napravat posoodvetno.

o ima tereni koi {to se ru{at i od temel se gradat, a zadovoluvale i mo`ele so mali zafati da se renoviraat a na drugo mesto da se izgradi nov teren.

o izgradenite tereni i objekti mora da se odr`uvaat, za {to e neophoden personal, oprema(vaqaci,kosilki..)

o novite sportski objekti ne se gradat spored standardite za energetska efikasnost, so {to vo startot se namaluva mo`nosta za celogodi{na iskoristenost na objektot i kontinuirana rabota so sportistite

o potrebno e menaxirawe na sportskite objekti o vnimanieto e naso~eno kon kolektivnite sportovi, a mnogu pomalku kon

individualnite, koi pak od svoja strana mo`at mnogu pove}e da pridonesat za sportska promocija, a i mnogu polesno e da se sozdade kvaliteten sportski natprevaruva~ vo individualnite sportovi, otkolku vo kolektivnite, koi baraat mnogu pogolemi finansiski sredstva;

81

o ne postoi zainteresiranost za izgradba na infrastruktura za sportski aktivnosti pod otvoreno, a za koi postojat izvonredni prirodni preduslovi, na primer vo zimskite sportovi, sportovi na voda (veslawe, kajak i kanu), velosipedizam (drumski i planinski).

3. U~ili{en sport

Slika na sostojbata i razvitokot na sportot vo sekoja dr`ava e u~ili{niot sport, od kade treba da se crpat talenti vo koi ke se investira i ke se usovr{uvaat. Zatoa DOM predlaga:

o natprevaruvawata koi se organiziraat da ne se organiziraat formalno, za da se potro{at dodelenite sredstva,

o profesorite koi gi vodat ekipite da se specijalizirani za toj sport i da se stimuliraat

o voveduvawe kategorija na mlad talentiran sportist i pomo{ (stru~na, finansiska) za negovo ponatamo{no razvivawe i postignuvawe vrvni rezultati, preku stipendirawe od strana na lokalnata ili centralnata vlast ili stipendirawe od pretprijatija.

o Zgolemuvawe na higienskite uslovi vo u~ili{nite sportski objekti (topla sanitarna voda, higienski sredstva)

4. Depolitizacija na sportot

Sportot vo Republika Makedonija e ispolitiziran. Tokmu politikata go dovede sportot na nivoto vo koe se nao|a sega, bezperspektiven i bez zna~ajni sportski rezultati

o vo klubovite i federaciite da se vklu~at lu|e sportisti, vistinski vqubenici vo sportot, na koi mestoto nema da im slu`i za li~na korist ili podigawe na sopstveniot rejting. So toa ke se izbegnat devijantnite pojavi, kriminal, namesteni natprevari.

o maksimalna stru~nost vo raboteweto so klubovite po site linii: menaxirawe, stru~na rabota, logistika itn

o postavuvawe politiki za socijalna sportska inkluzija na site gra|ani na Republika Makedonija

5. Stru~ni kadri

Kaj nas trenerot e se: trener, kondicionen trener, psiholog, dieteti~ar. Praksata poka`uva deka samo so stru~na rabota na cel tim mo`e da se o~ekuva napredok i vrvni rezultati vo sportot

o Vo rabotata so sportistite,osobeno so mladite treba da se vklu~at stru~ni kadri od razli~ni profili: trener, kondicionen trener, psiholog za sport, fizioterapevti, medicinski lica

6. Rana selekcija

Za da imame napredok vo sportovite vo me|unarodna konkurencija neophodna e rana selekcija na sportisti, u{te vo predu~ili{na vozrast. Nie imame potencijal, no za da se razvie edno dete vo vrven sportist potrebna e dolga i makotrpna rabota, pravilno naso~uvawe na talentiranite deca kon sportot za koj e talentirano, vklu~uvajki gi i fizi~kite predispozicii (gradba na telo, brzina, mo`na viso~ina i t.n.). Organiziraweto na manifestaciite kako Malite u~ili{ni Olimpijadi i Gimnaziskite igri sekako treba da bidat poddr`ani, duri i da bidat zasileni, a voedno i da se zgolemi brojot na sportovi, osobeno individualnite. Zasega ovie manifestacii se organiziraat prete`no vo

82

kolektivnite sportovi (mal fudbal, ko{arka, rakomet, odbojka), a se zanemaruvaat atletikata, gimnastikata, zimskite sportovi, sportovite na voda.

7. Stru~en trening

Vo procesot na trenirawe da se vklu~eni stru~ni lu|e od pove}e oblasti i da se vovedat sovremeni metodi na trening od najrana vozrast.

o doziraweto na treningot da se kontrolira so soodvetni aparati (pulsimetri, merewe na napnatosta vo krvta i dr.) so {to ke se obezbedi podobra fizi~ka podgotvenost, a }e se namali brojot na nesakani povredi.

8.Menaxment vo sportot

Menaxmentot vo sportot e va`na alka vo ovaa kompleksna rabota, od nego zavisi kako }e se organizira eden klub, kako }e raboti, kako }e organizira turnei, turniri, natprevari.Jasno e deka seto ova e usloveno od finansiskata mo} i deka site ovie raboti nemo`at da se vospostavat preku no}, me|utoa neophodno e da se zacrta edna strategija i da se odi kon celta, bez da se zapo~nuva sekoga{ od po~etok.

Проект:

„Son~ev krug“ – planinska velosipedska trka niz Makedonija vo 14 etapi, sportska manifestacija od vrven me|unaroden karakter, koja osven sportot gi obedinuva kulturata, turizmot i lokalniot razvoj (zapo}nat preku pilot-proekti na nekolku lokacii)

83