PRILOGA NSČETRTEK, 20. OKTOBER 2005 • ŠT. 204

SREDA, 2. 11 . 2005 • ŠT. 211 • oglasna priloga • www.f inance-on.net • telefon: (01) 30 91 590 • e-pošt a: oglasi@f inance-on.net 21

Zaradi hitrega ra-zvoja novih tehnologijso medsebojne elektron-ske povezave čedaljebolj kompleksne. Porazvezi ISDN in ADSLpostaja slednji v Slove-niji iz dneva v dan boljpriljubljen. Toda ADSLše zdaleč ni edina reši-tev, ki nam omogoča ka-kovosten dostop vsvetovni splet. Naročni-ki kabelske televizije selahko v splet povežejoprek kabla, čedalje večmožnosti pa se obeta tu-di na področju brezžič-nega dostopa do spleta.Z vse večjo razširjenos-tjo interneta pa se ra-zvijajo tudi nove stori-tve. Ena izmed njih jeinternetna telefonija,druga so navidezna om-režja in tako naprej. Inše pogled v prihodnost:integracija internetnein mobilne telefonije boomogočila uvajanje dvo-pasovnih telefonov, kibodo znotraj podjetjadelovali kot brezvrvič-ni telefon, zunaj stavbepa kot standardni mo-bilni telefon.

Čedalje bolj povezani -z žicami ali brez

Vinko Plavc, MihaŽvan in Sašo Kene

Perftech:S kolokacijo strežnikov do

kakovostnih in varnihpovezav

Str. 23

AndrejBoštjančič, Softnet:Navidezna omrežjanadomeščajo zaku-pljene vodeStr. 22

Do konca leta že 150 tisoč uporabnikov ADSL Potem ko je Telekom Slovenije v začetku septembra končnorazvezal ISDN in ADSL, je slednji za uporabnike postal cenejšiin s tem tudi privlačnejši. Do konca leta naj bi število ADSL-naročnikov naraslo za polovico.Str. 22-23

V mobilni telefoniji čakamo na četrto generacijo Pri nas sta na voljo tehnologiji EDGE (25G) in UMTS (3G), ka-terih učinek je za zdaj še podoben, pozneje pa bo prednost nastrani UMTS. Tehnologijo EDGE ponuja Simobil, UMTS pa Mo-bitel.Str. 24-25

Življenje je lepše v svetu brez žicBrezžične tehnologije postajajo vse bolj priljubljene predvsemtam, kjer žične sploh niso mogoče.Str. 24-25

Tudi internet je lahko kabelskiV internet je možen dostop tudi prek omrežij kabelskih ope-raterjev. Ta možnost je privlačna za uporabnike, ki so že naročenina kabelsko TV in priključeni v omrežje, saj morajo za uporabointerneta samo nekoliko prilagoditi priključek.Str. 26

WiMax prinaša brezžični internet Tehnologija WiMax omogoča brezžične širokopasovne Ether-net podatkovne komunikacije na območju posameznih mest.Str. 27

Fiksna telefonija vrača udarecUvajanje brezžičnih tehnologij je fiksno telefonijo potisnilo vozadje. Marsikomu se je zdelo, da je fiksna telefonija odpisanain bo šla v pozabo. A to ni res.Str. 28

Telekomunikacije do partnerstva in po njem Za temo nove številke

oglasne priloge Tehnološkiizzivi smo izbrali telekomu-nikacije. Povodov je biloveč, glavni pa je vsekakorspremenjeno ozračje pokončanju dolgega obdobjasporov med TelekomomSlovenije in alternativnimiponudniki glede uvajanjaširokopasovnih povezav dointerneta. Zgodba bi se ver-jetno z različnih stališč da-la povedati preprosto, am-pak zagotovo ne bi prišli doene same resnice. Pravza-prav je vse prej kot enostav-na, pa se vanjo niti ne bo-mo spuščali. Menimo nam-reč, da je bolje gledatinaprej, še posebno ko so seodnosi na tem področju vsamo nekaj mesecih izbolj-šali bolj kot prej v nekaj le-tih.

Da so se razmere izbolj-šale, lahko vidimo že iz veli-ko ugodnejših ponudb

xDSL-dostopa do interneta (po-leg ADSL zdaj tudi VDSL, obe-tajo pa se nam tudi druge teh-nologije), na katere vsak dannaletimo v revijah, na plaka-tih, internetu. Večini je znano,da se je premik zgodil, ko jeproblematični konkurenčni bojmed "uradnimi" in "alternativ-nimi" ponudniki zamenjalopartnerstvo - natančneje "part-nerski program, ki podpira sku-pni trženjski pristop". RazvezaADSL od ISDN (za slednjega jebilo tudi treba plačati priključi-tev in naročnino) je širokopa-sovni dostop dodobra pocenila- toliko, da je naenkrat postalveliko privlačnejši za morebit-ne uporabnike. Boljša prodajapaketov (tri tisoč novih naroč-nikov v enem samem tednu porazvezi ISDN in ADSL) je na-enkrat pretresla trg in spodbu-dila vse ponudnike, partnerskein preostale, da ponudijo do-datne popuste, kombinacije inakcije.

Končno se je na tem po-membnem področju pojavilaresnična konkurenca, na ka-tero smo tako dolgo čakali.Naenkrat smo se znašli v po-ložaju, da več operaterjev po-nuja "najcenejši dostop do in-terneta". Ni treba poudarjati,kako čudovito je za uporabni-ke - in širitev širokopasovno-sti, tako pomembne za razvojinformacijske družbe -, če sovsi ponudniki ADSL "najce-nejši". Zdi se nam, da je zače-tek večjega sodelovanja na po-dročju telekomunikacij svo-jevrstna prelomnica, po kate-ri nič več ne bo, kot je biloprej. V obdobju pred nami sebo marsikaj spreminjalo hitre-je kot doslej, s "partnerstvom"in spremenjenim ozračjem pase ustvarjajo možnosti za to,da bo manj sporov in več so-delovanja, kar je zagotovoskupni interes.

Pa tudi brez teh doma-čih dogodkov bi imeli raz-

log, da postavimo v ospredjetelekomunikacije oziromakomunikacijske tehnologije,saj te po ustvarjenem prihod-ku še vedno vodijo pred in-formacijskimi. Ne nazadnjesta družbi IDC in EITO na-povedali, da bo v Slovenijiprihodek od prodaje storitevin opreme s področja infor-macijskih tehnologij v temletu znašal 570 milijonov ev-rov, na področju telekomuni-kacij pa 829 milijonov evrov.Tudi v svetu je razmerje po-

dobno: prihodek od infor-macijskih tehnologij bo pred-vidoma znašal 917,4 milijar-de evrov, od komunikacij-skih tehnologij pa 1.126,2milijarde evrov.

"Partnerstvo" na področ-ju telekomunikacij lahko ra-zumemo kot prvi pravi korakv obdobje, v katerem o na-daljnjem razvoju ne bodoodločali politika in ožji inte-resi, ampak tehnologije, trgiin skupni interesi informacij-ske družbe.

ESAD JAKUPOVIĆoglasi@finance-on.net

UVODNIK

fi_211_21_tklns 10/28/05 17:15 Page 1

SREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVI22

Navidezna omrežja nadomeščajo zakupljene vode Vzpostavitev VPN-povezav je veliko hitrejša in cenejša od zakupljenih vodov

Podatkovna povezava je ključ-nega pomena za zanesljivost, sajbrez nje ne teče noben ključni pro-ces v podjetju, ker pač ni dostopado strežnika. Vendar je mogoče zustreznimi nadomestnimi poveza-vami zagotoviti zares neprekinje-no delovanje. "Slovenska podjetjana žalost ne sledijo tujim težnjamin to bo v prihodnosti glavna ovi-ra razvoja in donosnosti. Kako la-hko finančni analitiki v podjetjusledijo rezultatom, če sploh nima-jo možnosti dostopa do podat-kov?" se sprašuje Andrej Boštjan-čič, direktor podjetja Softnet.

Navidezna zasebna omrežja

Tradicionalni način za pove-zovanje lokalnih omrežij po sve-tu so bili zakupljeni vodi. Z vidi-ka varnosti in zanesljivosti je taknačin najboljši, njegovi slabistrani pa sta razmeroma dolg rokizvedbe (tudi do šest mesecev) inizjemno visoka cena.

"Z VPN-povezavo (navideznazasebna povezava - Virtual Priva-te Network) se obema težavamalahko izognemo," poudarja Boš-tjančič. Gre za uporabo napre-dnih tehnologij enkripcije (kodi-ranja podatkov) in tuneliranja, kiomogočajo varno povezavo omre-žij prek tujih omrežij, kot sta in-ternet ali ekstranet. Taka oblikaomogoča enostavne nadgradnjein spremembe, ob sočasni upo-rabi storitev internetne telefoni-je (VoIP) pa se bistveno znižajo tu-di drugi stroški - denimo stroškitelefoniranja v tujino.

Integracija IP-telefonije vpodatkovno omrežje

Dodatne možnosti po sogo-vornikovih besedah daje MPLS-tehnologija, s katero lahko za-sebne usmerjevalne protokoleuporabljamo znotraj omrežja po-nudnika. Še posebno je ta načinprimeren za zagotavljanje zmog-ljivosti v IP-omrežju. Integracija

IP-telefonije v podatkovno om-režje je poleg tega, da nam omo-goča precejšnje prihranke, tudiorodje za povečanje učinko-vitosti.

Softnet zagotavlja kakovostne povezave

Softnetovo omrežje po bese-dah Andreja Boštjančiča zagotav-lja ustrezno hitrost in odzivnost inje zato primerno za VPN-stori-tve, podpira pa tudi MPLS-teh-nologijo. Softnet ponuja z omrež-

jem v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji,na Hrvaškem, v Srbiji in Črni go-ri ter Bosni in Hercegovini mož-nost povezav na omenjenem ob-močju z zagotavljanjem visokeravni storitev, saj je pod nadzo-rom celotna trasa. V prihodnjihmesecih se bo ponudba razširilaše na Makedonijo in Bolgarijo.Poleg tega lahko ponudbo po po-trebi razširijo in s partnerji zago-tovijo kakovostno povezljivost nesamo v regiji, temveč tudi po vsemsvetu.

Navidezna zasebna omrežja čedalje hitreje zamenjujejo najete po-datkovne vode. Moderne korporacije za vsa svoja podjetja v regijiali svetu uporabljajo le en strežnik in eno aplikacijo. Zato ne potre-bujejo več svojih razvijalcev aplikacij niti zmogljivih strežnikov vvsaki državi ali regiji posebej kot nekoč, temveč zmogljive, zanes-ljive in odzivne povezave. Tak način dela je mnogo cenejši, saj je tre-ba na oddaljenih lokacijah poskrbeti le za vzdrževanje delovnih po-staj in povezav.

Softnetovo navidezno omrežje zagotavlja ustrezno hitrost in odzivnost in je za-to primerno za VPN-storitve, podpira pa tudi MPLS-tehnologijo, pravi AndrejBoštjančič, direktor podjetja Softnet.

Do konca leta že 150 tisoč uporab S partnerstvom Telekoma Slovenije in ponudnikov ADSL se začenja novo obdobje uporabe širokopasovnega dostopa do interneta v Sloveniji

Telekom Slovenije je v letudni priprav na razvezo ISDN inADSL ter uvedbo partnerstva vnadgradnjo vložil skoraj 7,5 mi-lijarde tolarjev in s tem število lo-kacij povečal s približno 300 na500. Tako naj bi z možnostjopriključitve na ADSL do koncaleta pokrili 95 odstotkov ozem-lja Slovenije.

Za polovico več uporabnikov

Partnerji - Medinet, Per-ftech, Siol in Voljatel - so se od-

zvali s svojimi spremenjenimiali novimi ponudbami. Tudi dru-gi alternativni operaterji - Sinfo-nika, T-2, Softnet, ki se niso od-ločili za partnerstvo, so svojeponudbe prenovili ali uvedli no-ve. Krog uporabnikov ADSL, kijih je bilo doslej skupaj okoli100 tisoč, se je začel hitreje širi-ti. Do konca leta naj bi bilo ponekaterih napovedih že 150 ti-soč uporabnikov ADSL, kar bipomenilo, da bi se njihovo števi-lo v vsega štirih mesecih poveča-lo za 50 odstotkov.

Odprto informacijskookno v svet

Hitro širjenje ADSL je po-memben korak pri dohitevanjudrugih naprednih držav v Ev-ropski uniji na področju široko-pasovnega dostopa do interneta.Ta je eden izmed glavnih pogo-jev za uresničitev reformiranelizbonske strategije, s katero najbi EU postala najbolj konku-renčno in na znanju temelječegospodarstvo na svetu. Širitevširokopasovnega dostopa nam-reč omogoča hitrejši razvoj infor-macijske družbe, boljše uveljav-ljanje e-poslovanja na vseh rav-neh in podobno, uporabnikompa dobesedno odpira širše oknov svet.

ADSL ni informacijska panaceja

Zavedati pa se moramo,da ADSL ni univerzalno zdra-vilo, saj ima svoje omejitve.ADSL (asimetrični DSL) jenamreč le ena izmed tehnolo-gij DSL. Omogoča maksimalnoodhodno hitrost 800 kilobitovv sekundi (kbit/s) in spreje-mno osem megabitov v sekun-di (Mbit/s). Obstajajo še drugetehnologije xDSL, med kateri-mi HDSL, IDSl, MSDSL inSDSL ne podpirajo prenosa

govora. V tujini je precej razšir-jena hitrejša tehnologijaRADSL, ki omogoča prilaga-janje hitrosti na modemu inpodpira govor. Razširjena ješe tehnologija VDSL (Veryhigh bit-rate DSL), za katero seje zanimal že Siol, novi opera-ter T-2 pa jo je začel tržiti pred

kratkim. Njena posebnost je,da sta odhodna in dohodna hi-trost enaki. Zanimiva in per-spektivna je tudi različica in-ternetne telefonije VoDSL (Vo-ice-over DSL), ki omogočazdružitev več telefonskih linijv eno, tako da je mogoč tudiprenos podatkov.

Letošnjo jesen si bomo zapomnili po pomembnih premik-ih na trgu širokopasovnega dostopa. Potem ko je TelekomSlovenije v začetku septembra končno razvezal ISDN in AD-SL, tako da ISDN ni več pogoj za uvajanje širokopasovne-ga dostopa do interneta, ter povabil ponudnike internetnihstoritev v partnerski program, ki podpira skupni trženjskinastop, so se razmere na trgu precej spremenile. Zaslugaza to ne gre toliko samemu partnerskemu programu kot dej-stvu, da je z odpravo ISDN kot pogoja za ADSL odstranjenkamen spotike med "državnimi" in "alternativnimi" oper-aterji. ADSL je za uporabnike postal cenejši in s tem tudiprivlačnejši.

ŠIROKOPASOVNO POVEZAVO V VSAKO VASEvropska komisija je pred kratkim odprla javno razpravo o merilih, potreb-nih za uvajanje širokopasovnih povezav v nerazvitih območjih Evrope.Članice Evropske unije, krajevne oblasti in tudi investitorji so povabljeni,da dajo svoje mnenje o resnih izzivih uvajanja širokopasovnih povezav vskladu s strategijo evropske komisije "i2010". Cilj evropske komisije jenamreč širjenje širokopasovnosti, s čimer naj bi se zmanjšale razlikemed podeželskimi in mestnimi območji in zagotovile širokopasovnepovezave za poslovne organizacije in gospodinjstva po vsej EU. S tem sebodo po pričakovanjih povečale možnosti uvajanja digitalne ekonomijein zaposlovanja.

HITRA RAST TRGA POSLOVNIHŠIROKOPASOVNIH STORITEV

Globalni trg poslovnih širokopasovnih storitev z dodano vrednostjo(BVAS) se je v letu 2004 z 1,87 milijarde povečal na tri milijarde evrov.Po mnenju raziskovalnega podjetja Point Topic so bile ključne storitvevarnost s 54-odstotnim deležem, najemanje aplikacijskih storitev(ASP) s 24-odstotnim deležem in navidezna IP zasebna omrežja (IP-VPN) s 13-odstotnim deležem. Največjo rast pa sta dosegli storitvi VoIP(249 odstotkov) in videokonference (222 odstotkov). Očitno je torej,da se vse več uporabnikov glasovnih (PSTN) in glasovno-videokon-ferenčnih (ISDN) storitev odloča za uporabo internetnega protokola (IP).

Širitev širokopasovnega dostopa omogoča hitrejši razvoj informacijske druž-be, boljše uveljavljanje e-poslovanja na vseh ravneh in podobno, uporabni-kom pa dobesedno odpira širše okno v svet.

fi_211_22_23_tk 10/28/05 17:13 Page 1

Zelo priročna rešitev za zago-tavljanje najboljših pogojev za de-lovanje strežniških aplikacij jenamestitev strežnikov neposre-dno pri ponudnikih storitev do-stopa do interneta, ki so tehnič-no in kadrovsko veliko boljeopremljeni. Druga možnost je,da podjetja strežnik z vso potreb-no opremo pri ponudniku dosto-pa do interneta najamejo. Podje-tje Perftech, eden naših najsta-rejših ponudnikov dostopa do in-terneta, že dalj časa trži takšnoponudbo, ki jo lahko poimenuje-mo tudi kolokacija strežnikov.Na voljo imajo obe možnosti, to-rej da v njihovem centru namesti-mo svoj strežnik ali pa strežnik

pri njih najamemo. Strežnik jemogoče najeti v obliki virtualne-ga strežnika ali pa kot strežniškorezino v IBM BladeCentru, ki po-nuja zmogljivo in zanesljivo strež-niško platformo.

Zagotovljen hiter in zanesljiv dostop

"Če uporabnik svoj strežniknamesti pri nas, ima zagotovljenzanesljiv in hiter dostop do vse-bin z največjo možno varnostjo,saj se strežnik poveže neposre-dno v hrbtenico omrežja. Prinajemu strežnikov pa Perftechzagotavlja celotno strežniško inkomunikacijsko infrastrukturoter (pogodbeno) določeno vzdrže-

vanje delovanja aplikacije, ki je vlasti in uporabi stranke," so nampojasnili sogovorniki iz podjetjaPerftech.

Prilagojen najstrožjimvarnostnim zahtevam

Perftechov internetni centerje primeren za vse vrste strežni-kov, tudi tiste z aplikacijami z ve-liko obremenitvijo ali posebnimivarnostnimi zahtevami. Tehno-loško je opremljen tako, da ustre-za najstrožjim varnostnim zahte-vam in standardom. Najzahtev-nejši uporabniki, kot so banke,zavarovalnice in druge ustanoveali večja podjetja, ki morajo zago-toviti najvišjo možno stopnjo var-nosti svojih podatkov, lahko inter-netni center Perftech.S5.net upo-rabijo kot rezervno lokacijo ozi-roma "disaster recovery center".

Pohvala iz Bruslja Visoko raven opremljenosti

in kakovostno storitev potrjuje-jo številne reference. Pri njihgostuje približno 700 spletnihpredstavitev pretežno komerci-alnega značaja. Med drugim pri

njih gostujejo tudi aplikacijskiin bazni strežniki Agencije RSza okolje, ki deluje v okviru mi-

nistrstva za okolje, prostor inenergijo, postavitev opreme paje nadzorovala komisija iz Brus-

lja, ki je zaradi zahtev pa največ-ji varnosti opravila ogled in iz-dala pohvalno mnenje.

"Kolokacija strežnikov je najboljša rešitev za zagotovitev kakovostnih storitev strankam," poudarjajo Vinko Plavc,vodja razvoja Perftech.S5.net (levo), Miha Žvan, odgovoren za uvajanje kolokacijskih rešitev (v sredini), in SašoKene, vodja prodaje programa internet.

INTERNETNI CENTER PERFTECH.S5.NET•Nemoteno delovanje: povezave 100 megabitov na sekundo po Sloveniji, podvojena povezava 155 megabitov na sekun-

do v svet, hrbtenično omrežje en gigabit na sekundo.• Primarna in nadomestna klimatska naprava s samodejnim preklopom ob izpadu.•Neprekinjeno električno napajanje, ki zagotavlja minimalno dve uri avtonomije ob izpadu električne energije.• Protipožarna zaščita: sistem za alarmiranje in samodejno gašenje ob požaru.• Dvojna tla z ožičenjem s spodnje strani.• Strogo omejen dostop (varnostna služba v objektu, 24-urno dežurstvo - help desk vse dni v letu, ločen prostor s konzo-

lami za dostop do strežnikov preostalih uporabnikov).• Možnost oddaljenega vklopa in izklopa strežnika prek tako imenovanega MasterSwitcha.• 24-urna varnostna služba pred poslovno stavbo, ki zagotavlja varovanje pred morebitnimi fizičnimi vlomi. • Aktivna komunikacijska oprema proizvajalca Cisco.• Sistem Computer Associates za nadzor delovanja sistema in obveščanje o dogodkih. • Možnost izdelovanja varnostnih kopij z dislociranim hranjenjem (brighstore back up).• Možnost izvajanja varnostnih kopij ali zagotavljanja požarne pregrade.• Možnost alarmiranja strank z SMS ob nepredvidenih dogodkih.

Čedalje več je podjetij in ustanov, ki zaradi različnih razlogov po-trebujejo simetrično širokopasovno povezavo do interneta in odlič-no dosegljivost. Takšne organizacije uporabljajo tako imenovanestrežniške aplikacije, ki večinoma zahtevajo neprekinjeno poveza-vo z internetom in morajo biti dostopne 24 ur na dan. Poleg tega teaplikacije za svoje delovanje potrebujejo tudi velike zmogljivosti ko-munikacijskih vodov in pa strokovnjaka za nadzor in vzdrževanje,ki nenehno bedi nad njimi. Ker podjetja ponavadi nimajo ne zmog-ljivih vodov ne strokovnjakov, je zanje boljša možnost, da svojestrežnike postavijo ali pa celo najamejo kar pri ponudniku dosto-pa do interneta.

Podjetje Perftech omogoča gostovanje in najem strežnikov v internetnem centru omrežja Perftech.S5.net

Čedalje več strežnikov gostuje priponudnikih interneta

OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVISREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211 23

Sinfonika postala mednarodna delniška družba

Med ponudniki telekomuni-kacijskih storitev v Sloveniji je po-sebno zanimiva Sinfonika. To pod-jetje je pred letom dni nastalo zzdruževanjem znanja, virov in sred-stev podjetij ECS in ECS TEL iz Tr-zina, Procom iz Ljubljane, Nemo-com iz Novega mesta in Telego izNove Gorice. Kmalu je Sinfonika prevzela še podjetji K2.net inMoj.net. V tujini je nato prevzela štiri podjetja v Srbiji in Črni gori- Tehnicom.net, Teleconnect, Tehcom in Tele-dan, ustanovila pod-jetje Sinfonika v BiH in na koncu prevzela še podjetje Bel-Tel iz Osi-jeka. "Navzoči smo na najpomembnejših trgih regije, imamo znanje,izkušnje, odlične kadre in zanesljive partnerje," je povedal predse-dnik uprave Boris Hadalin. "Zdaj so izpolnjeni pogoji, da svojoenergijo preusmerimo na razvoj in prodajo novih proizvodov in re-šitev v regiji pod enotnim trgovinskim znakom Sinfonike." Družbaje pred kratkim končala preoblikovanje iz družbe z omejeno odgo-vornostjo v mednarodno delniško družbo in tudi konsolidacijo po-slovanja vseh hčerinskih podjetij.

Podjetje T-2 iz Maribora je postalo prepoznavno predvsem povzpostavitvi omrežja VDSL. Uporabnikom so ponudili širokopasov-ni dostop do interneta "z največjo hitrostjo po najnižji ceni", ob tempa še telefonijo in digitalno televizijo, oboje "za najnižjo naročnino".Uporaba njihovih storitev od naročnika ne zahteva priključka PSTN,ISDN ali ADS, potreben je le telefonski kabel. Uporabnik ne plačapriključnine in uporabe naprave, naročnino pa lahko odpove kadar-koli. T-2 s 122 lokacijami zagotavlja 65-odstotno pokritost Slovenije.VDSL zagotavlja hitrost 50 megabitov na sekundo, pozneje celo100 megabitov na sekundo. Med prednosti tehnologije sodita povsemnova oprema in Ethernet po celotnem omrežju. Napovedane so sto-ritve prek optičnega omrežja do končnega uporabnika.

Razporeditev lokacij VDSL podjetja T-2 na dan 1. 10. 2005

T-2 spreminja telekomunikacijski trg

nikov ADSL CENEJE DO ŠIROKOPASOVNEGA INTERNETA

Objavljamo kratek pregled ponudb širokopasovnega interneta vSloveniji po uvedbi partnerskega programa, ki je povzročil pre-cejšnje znižanje cen in prinesel zares ugodne možnosti. Vključilipa smo tudi druge ponudnike.

PerftechPri Perftechu stane priklop en tolar ob vezavi naročnine za 24

mesecev. Ponujajo različne ADSL-pakete za fizične osebe inposlovne uporabnike. Najcenejši se imenuje ADSL 500, ki omogočahitrost 512/128 kilobitov na sekundo, stane pa 6.288 tolarjev namesec. Preostali paketi za fizične uporabnike so: ADSL 1000(hitrost 1024/256 kbit/s) za 7.680, ADSL 2000 (hitrost 2048/384kilobit/s) za 9.960 in ADSL 4000 (hitrost 4096/512 kbit/s) za14.640 tolarjev. Poslovni paketi pa so: ADSL 500P (512/128 kbit/s)za 7.800, ADSL 1000P (1024/256 kbit/s) za 11.280, ADSL 2000P(2048/384 kbit/s) za 14.280, ADSL 4000P (4096/512 kbit/s) za18.600, 500P LUX (512/128 kbit/s) za 22.800, ADSL 1000P LUX(1024/256 kbit/s) za 28.800, ADSL 2000P LUX (2048/384 kbit/s)za 34.800 in ADSL 4000P LUX (4096/512 kbit/s) za 40.800 tolar-jev na mesec.

Voljatel Družba Voljatel je poskrbela za kritje stroškov modema in na-

mestitve (26.400 tolarjev), če se z naročnino vežete za 24 mesecev.Ponudbo je obogatila s štirimi paketi z različno pasovno širino inneomejenim dostopom ter tudi možnostjo priklopa IP-telefonije pripaketih VoljADSL plus. Paketi VoljADSL stanejo: 6.290 (512/128kbit/s), 6.990 (1024/256 kbit/s), 8.990 (2048/384 kbit/s) oziroma10.690 tolarjev (4096/512 kbit/s). Paketi VoljADSL plus stanejo:7.280 (512/128 kbit/s), 7.980 (1024/256 kbit/s), 9.980 (2048/384kbit/s) oziroma 11.680 tolarjev (4096/512 kbit/s).

Medinet (Amis)Podjetje Medinet je novim naročnikom zagotovilo subven-

cionirano ceno en tolar za modem in namestitev ob vezavi naročnineza 24 mesecev. Zasebnikom so na voljo paketi: Amis COOL (512/128kbit/s) po ceni 6.590 tolarjev, Amis MEGA (1024/256 kbit/s) po ceni7.790, Amis METRO (2048/384 kbit/s) po ceni 9.590 in Amis ULTRA(4096/512 kbit/s) po ceni 13.190 tolarjev. Za podjetja so oblikovalipakete: Amis ATLANTIS plus (1024/384 kbit/s), Amis POWER plus(2048/700 kbit/s), Amis JET plus (4096/700 kbit/s) in mrežniposlovni ADSL Amis COSMO plus (2048/700 kbit/s). Cene sesklepajo po dogovoru, zato je treba zanje poklicati na Amis - brez-plačna telefonska številka je 080 2010.

SiolNaročniki pri Siolu bodo za priključek ADSL, komu-

nikacijski prehod in TV-komunikator namesto 43.560 tolarjevplačali le dva tolarja. Takoj po razvezi je Siol začel tržiti Mod-ri ADSL paket, ki vsebuje širokopasovni dostop s hitrostjo1024/256 kilobitov na sekundo ter nabor drugih storitev po ceni7.200 tolarjev. Paket vključuje tudi komunikacijski prehod, kiomogoča enostaven prehod na pakete Duo in Trio iz naborastoritev Triple play. Paket Duo stane 7.900 tolarjev (za razvezandostop), Duo študent 6.200 in Trio 11.900 tolarjev. Poslovnimuporabnikom so na voljo: Duo Podjetnik (za razvezan dostop)za 11.000 tolarjev, Duo za 9.700 in Trio za 11.900 tolarjev. V vsehpaketih je hitrost 1024/256 kilobitov na sekundo. Za drugačnehitrosti so na voljo paketi: ADSL 1024/256 za 8.060 tolarjev(6.600 tolarjev študenti), ADSL 2084/384 za 9.900 (8.410 to-larjev študenti) in ADSL 4096/512 za 13.580 tolarjev (10.520tolarjev študenti).

SinfonikaV akciji Najcenejši ADSL v Sloveniji, ki traja do 30. novem-

bra, Sinfonika ponuja posebno nizke cene. Za VAREN ADSL500 DOM (hitrost 512/128 kbit/s) je treba odšteti 4.799 tolarjev,za VAREN ADSL 1000 DOM (1024/256 kbit/s) 5.999, za VARENADSL 2000 DOM (2048/384 kbit/s) 8.399 in za VAREN ADSL4000 DOM (hitrost 4096/512 kbit/s) 9.599 tolarjev. Paket VARENADSL 500 DOM je primeren za manj zahtevne uporabnike, ki želi-jo stalno povezavo za pregled e-pošte in za občasno brskanje pointernetu, medtem ko je paket VAREN ADSL 4000 DOM na-menjen zelo zahtevnim uporabnikom, ki pogosto ali vsakodnevnobrskajo po internetu ter s spleta prenašajo velike količine podatkov(filmi, glasbene datoteke, programska oprema) in po e-pošti pošil-jajo obširne datoteke.

SoftnetPodjetje Softnet, tako kot drugi ponudniki ADSL, ponuja

brezplačen modem in namestitev ob vezavi naročnine za 24mesecev (drugače 30.000 tolarjev). Osnovni paketi so: ADSL1024/256 za 12.000 tolarjev, ADSL 2048/384 za 18.000 in AD-SL 4096/512 kilobitov na sekundo za 24.000 tolarjev. Poslovnipaketi so: ADSL 1024/256 za 24.000, ADSL 2048/384 za 36.000in ADSL 4096/512 kilobitov na sekundo za 48.000 tolarjev. Za-sebni paketi so: ADSL 1024/256 za 7.980, ADSL 2048/384 za9.900 in ADSL 4096/512 kilobitov na sekundo za 13.900 to-larjev.

fi_211_22_23_tk 10/28/05 17:13 Page 2

SREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVI24

V Sloveniji bo morda zaživel izvirni sistemsatelitskega cestninjenja, ki so ga skupaj predstaviliMobitel, Omega consult in Razvojni center Celje terljubljanska in mariborska univerza. Rešitev je skladnaz direktivo EU o povezljivosti elektronskih cestnin-skih sistemov, ki dopušča državam članicam razvojkratkovalovnega sistema DSRC ali satelitskegaGNSS/CN. Naši strokovnjaki so potrdili očitno pred-nost satelitskega cestninjenja in na podlagi tega ob-likovali projekt e-cestninjenje, ki ga bo možno postopo-

ma vpeljati na celotnem slovenskem avtocestnem križuin do leta 2010 zagotoviti povezljivost z drugimi siste-mi cestninjenja v EU. Sistem deluje na podlagi napraveOn-Board Unit (OBU), vgrajene v avtomobil, ki vsebujemodule GPS za sprejem satelitskih signalov inGPRS/UMTS za komunikacijo z nadzornim centrom.Sistem ne potrebuje cestninskih postaj, ker vgrajeni mod-ul javlja nadzornemu centru prehode skozi tako imen-ovana navidezna vrata, na podlagi česar se poznejelahko obračunajo stroški uporabe avtocest.

Slovenski strokovnjaki razvili projekt satelitskega cestninjenja

V mobilni telefonijiPri nas sta na voljo tehnologiji EDGE (2.5G) in UMTS (3G), katerih učin

Trg mobilnih telefonov pa še zme-raj raste. Analitsko podjetje In-Stat na-vaja, da bo prodaja mobilnih naprav le-tos že četrto leto zapored rekordna,čeprav rast ne bo več dvoštevilčna,temveč približno šestodstotna. Upo-časnitev rasti In-Stat pripisuje zasi-čenosti trga, saj je penetracija na raz-vitih trgih skoraj popolna, na novihtrgih pa je povpraševanje slabše od pri-čakovanja.

Nokia ostaja vodilna Vodilni proizvajalci bodo tudi le-

tos Nokia, Motorola, Samsung, LG inSony Ericsson. Dobiček od prodajemobilnikov naj bi letos dosegel 112milijard dolarjev. Največji trgi so tudiletos Indija, Kitajska in vzhodna Evro-pa. Analitsko podjetje StrategyAnalytics v najnovejšem poročilu oce-njuje, da se je svetovna prodaja mo-bilnih telefonov v tretjem trimesečjupovečala na rekordnih 209 milijonov

aparatov, kar je 25 odstotkov več kot vprimerljivem lanskem obdobju, pov-prečna prodajna cena pa se je znižalaza 11 odstotkov.

Tretjo generacijo uporablja50 milijonov Zemljanov

Število naročnikov v omrežjih tre-tje generacije v svetu je konec avgu-sta preseglo 50 milijonov, poroča zdru-ženje mobilne industrije UMTS Fo-rum. Število naročnikov na UMTS (WCDMA) se je povzpelo na 33 mili-jonov, kar je 15 odstotkov več kot predletom dni. Preostalih 17 milijonov na-ročnikov uporablja CDMA 1xEV-DOin druge komercialne tehnologije tre-tje generacije. Rast števila uporabnikovUMTS je v celoti hitrejša od rasti šte-vila uporabnikov omrežij GSM (drugageneracija mobilne telefonije) v prvihletih njihovega širjenja.

Hiteti je treba počasi Po sporočilu Global Mobile Sup-

pliers' Association (GSA) s konca avgu-sta letos operaterji v 153 omrežjih v 85državah ponujajo tehnologijo in stori-tve EDGE, ki jih mnogi označujejo kot"generacijo dva in pol" (2.5G). To jevmesna tehnologija na poti od GSM kUMTS. V 96 omrežjih v 60 državah po-nujajo tudi komercialne storitve, ute-meljene na tehnologiji EDGE, ki kljubkonkurenci zagotavlja dobiček. ED-GE ni nova tehnologija, ampak znatnonaprednejša nadgradnja GPRS, ki omo-goča trikrat hitrejši prenos podatkov.Hitrosti se gibljejo med 120 in 160 ki-lobitov na sekundo.

Za zdaj še podoben učinek dveh generacij

V Sloveniji sta v uporabi obe no-vi generaciji - 2.5G ali EDGE pri Simo-bilu in 3G UMTS pri Mobitelu (stori-tve trži tudi Debitel). Za zdaj med nji-ma ni posebne razlike v ponudbi in ka-kovosti sprejema. V omrežju EDGEje uporabnikom na voljo praktičnonajvišja možna hitrost, ki je skoraj ena-ka trenutni ponudbi v sistemu tretje ge-neracije UMTS. EDGE je za mnogesvojevrstna vmesna rešitev, ki s skro-mnimi stroški za infrastrukturo omo-

glVlvtM

Mobilna telefonija se je umaknila z javne scene, na kateri je bila v časih svo-jega največjega razcveta zelo izpostavljena. Razlogov je več, glavna pa sta dva:v mobilni telefoniji, tako v svetu kot v Sloveniji, ni več tako hitre rasti kotnekoč, poleg tega pa je ta panoga prešla v zrelo obdobje, ko aktivnostipostanejo bolj umirjene in premišljene.

VSE GENERACIJE MOBILNE TELEFONIJE

Generacija 1G Nastala je konec osemdese-

tih let. V državah vzhodne Evro-pe in Skandinaviji so razvilistandard NMT (Nordic MobileTelephone), v Veliki BritanijiTACS (Total Access Communi-cations System), v Nemčiji C-Netz, v Italiji RTMI, v Franci-ji Radiocom 2000 in v ZDAAMPS (Advanced Mobile Pho-ne System). Pri nas je TelekomSlovenije leta 1991 ustanovilhčerinsko podjetje Mobitel, ki jeuvedlo standard NMT. To om-režje bo izključeno konec tegaleta, ker proizvajalci ne izdelu-jejo več aparatov in omrežneopreme NMT, pa tudi gostova-nje z aparati NMT ni več mogo-če.

Generacija 2G Prehod s prve na drugo ge-

neracijo je pomenil prehod zanalogne na digitalno tehnolo-gijo, za katero je morala bitizgrajena nova infrastruktura z

baznimi postajami po vsej dr-žavi. Drugo generacijo najboljpoznamo po kratici GSM (Glo-bal System for Mobile Commu-nications). Zmogljivost prenosase je bistveno povečala. Polegpošiljanja glasu je bilo mogočetudi pošiljanje dodatnih podat-kov, kot sta čas in datum.

Generacija 2.5G Kaj je "druga generacija

in pol", ni uradno opredelje-no. Uvedli so jo iz tržnih razlo-gov. Označuje omrežja, v kate-rih je poleg preklapljanja ve-zij (preklapljanje zvez) uvede-no preklapljanje paketov (pa-ketna komutacija). S to genera-cijo se je začel prenos podat-kov prek mobilnih telefonov.Poznamo jo pod imenomGPRS (General Packet RadioService). Teoretično lahko hi-trost prenosa doseže 128 kilo-bitov na sekundo, v glavnempa hitrost znaša okoli 40 kilo-bitov na sekundo.

Generacija Tudi "druga

tri četrt" ni uraVanjo sodijo omno še niso del trso se ji pa po hpodatkov zelo prje Simobil decemdel sistem EDGData Rates for Gon), ki lahko dosnosa podatkov 3sekundo. Simobzdaj obdržal kotšitev za aplikacisrednje in visoknosa podatkov"

Generacija Mobilne te

generacije uporgočajo hiter dosta ter podatkovvideo in podobntrosti prenosa s144 in 384 kilobdo, pozneje tudna sekundo. Sta

Življenje je lepše v

Selitev v brezžični svet se je začelaz infrardečo, torej optično tehnologijo, kipa je imela različne omejitve in je bila za-to le vmesna stopnica do boljših rešitev.Uvajanje radijskega standarda Blue-tooth tudi ni šlo brez težav, ker so velikapodjetja nanj gledala različno in ga raz-lično razvijala. Microsoft ga denimo nipodprl pri razvoju operacijskega siste-ma Windows XP, ampak šele pozneje, kose je standard uveljavil na trgu.

Bluetooth je namenjen za povezova-nje naprav v tako imenovanem oseb-nem brezžičnem omrežju. Največja raz-dalja lahko znaša 10 metrov, hitrost pre-nosa pa en megabit na sekundo. Danesje razširjen predvsem pri povezovanju insinhroniziranju mobilnih in naprav zavsakodnevno uporabo, kot so mobilni te-lefoni, slušalke, dlančniki, prenosni ra-čunalniki, tipkovnice, miške, tiskalnikiali predvajalniki glasbe.

Brezžično omrežje doma ali v pisarni

Glavni brezžični standard opredelju-je povezovanje znotraj brezžičnih lokal-nih omrežij, kjer je na razdalji med 50 in100 metrov možna hitrost prenosa 54megabitov na sekundo. Ta omrežja seoznačujejo kot WLAN (Wireless LAN) alikar Wi-Fi, po analogiji z znano kratico hi-fi iz sveta zvoka. Z opremo po standarduWi-Fi lahko vzpostavimo brezžično om-režje doma ali v pisarni, ki omogoča pre-našanje osnovne opreme in s tem delo vrazličnih prostorih. To je posebno korist-no za zaposlene, katerih delo ni vezanona eno samo delovno mesto, oprema pajim omogoča povezanost s podjetniškimomrežjem in tudi z internetom.

Danes ima v Sloveniji vse več pod-jetij in javnih ustanov lastna brezžičnaomrežja, ki omogočajo pooblaščenimosebam povezovanje v omrežja in v inter-

Žične povezave, ne glede na njihovo kakovost in varnost, niso več tako priljub-ljene kot včasih. Povečevanje števila priključenih naprav je že tako zapletlo po-vezave v sobi ali pisarni, da smo komaj čakali, da za vedno zapustimo svet žic.Vmes so se povečale potrebe po premikanju naprav doma ali v pisarni ter tudizunaj na prostem. Na koncu ne smemo zanemariti niti dejstva, da je vgradnja fik-snega dostopa do interneta lahko dražja kot uporaba brezžičnega.

Brezžične tehnologije postajajo vse bolj priljublje

fi_211_24_25_tk 10/28/05 16:37 Page 1

OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVISREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211 25

Na slovenskitrg prihaja napre-dna brezžična ko-munikacijska re-šitev BlackBerry,ki združuje stori-tve, kot so e-po-šta, mobilna tele-fonija, SMS, splet-ni brskalnik, or-ganizator in po-datkovne aplika-cije podjetij. Simo-bil-Vodafone nam-reč, skupaj s pod-jetjem ResearchIn Motion, ki jerazvil rešitevBlackBerry, slo-venskim uporab-nikom odslej ponu-ja brezžični dlanč-nik "črni ribez", ki la-hko deluje na štirih fre-kvenčnih območjih in tako za-gotavlja brezskrbno uporabo.Večjim in srednje velikim pod-jetjem Simobil-Vodafone po-nuja programsko opremo

BlackBerry Enterprise Server,ki omogoča priključitev na MSExchange, IBM Lotus Dominoin Novell GroupWise.

Simobil uvajaBlackBerry i vlada sožitje generacij

nek je za zdaj še podoben, pozneje pa bo prednost na strani UMTS

goča nadaljnji razvoj storitev, kakršnelahko vidimo na Simobilovem portaluVodafone Live! Simobil še ne razmiš-lja o uvajanje tehnologije UMTS v Slo-veniji, jo pa ima hrvaški VIPnet, ki jetako kot Simobil tudi v lasti družbeMobilkom Austria.

Direktor Mobitela Anton Majzelj (levo) in direktor Simobila Zoran Thaler za zdaj stavita na različni generaciji mo-bilne telefonije. Prvi je že uvedel UMTS, ki predstavlja tretjo generacijo, drugi pa vztraja pri EDGE, ki so jo uvrstili v dru-go generacijo in pol.

VEGA OSTAJA NA TRGUTretji slovenski operater mobilne tele-fonije, Vega (Western Wireless Interna-tional), ostaja na trgu in ohranja svojposlovni cilj - postati najugodnejši po-nudnik mobilne telefonije. To je predkratkim na tiskovni konferenci povedalSteven Fast, novi generalni direktor inhkrati tudi tehnični direktor Vege. Fastje zavrnil namige, da se namerava WWIumakniti s slovenskega trga, čepravse Vega še vedno ubada s težavami.Vega je po vstopu na slovenski trg na-povedovala osvojitev 20-odstotnega tr-žnega deleža, pet let pozneje pa je ševedno pri skromnih dveh odstotkih.Težave so po pojasnilu direktorja Fastarezultat dejstva, da Vegi ni omogoče-no normalno in konkurenčno delova-nje na trgu.

a 2.75G ga generacija inadno določena.

mrežja, ki formal-retje generacije,hitrosti prenosapribližala. Pri nasembra 2003 uve-GE (EnhancedGlobal Evoluti-

oseže hitrost pre-384 kilobitov na

obil je EDGE zaot "optimalno re-cije, ki zahtevajooke hitrosti pre-".

a 3G ehnologije tretjerabnikom omo-stop do interne-vnih, glasbenih,nih storitev. Hi-se gibljejo med

obitov na sekun-di dva megabitaandard tretje ge-

neracije se imenuje UMTS (Uni-versal Mobile Telecommunica-tions System), v nekaterih drža-vah pa W-CDMA (Wideband-CDMA). V Sloveniji je ta stan-dard doslej uvedel Mobitel.

Generacija 3.5G Novi mobilni protokol

HSDPA (High-Speed DownlinkPacket Access) neuradno ime-nujejo "tretja generacija in pol",ker omogoča v sistemu UMTSv smeri k uporabniku hitrostprenosa do osem oziroma celo20 megabitov na sekundo, čeje sprejemnik opremljen z ante-nami MIMO. Mnogi operaterjiUMTS že nadgrajujejo svoja om-režja na HSDPA. Japonski ope-rater KDD ga je kot nadgradnjosvojega sistema CDMA-20001x-EvDO uvedel že na začetkuleta 2004, nekateri operaterji,kot je O2 v Veliki Britaniji, pa gabodo zagnali še pred koncemtega leta. Podoben je tudi proto-kol HSUPA (High-Speed Uplink

Packet Access) s hitrostjo prev-zema 5,8 megabita na sekun-do. Nekateri ta protokol ozna-čujejo kot tretjo generacijo intri četrt, nekateri pa tudi karkot četrto generacijo. AvstrijskiT-Mobile denimo načrtuje uva-janje HSUPA v letu 2007 ali2008.

Generacija 4G Oznaka je za zdaj le teore-

tična, ker standard nad tretjogeneracijo ni še nikjer oprede-ljen. Glavna aplikacija 4G bovideo. Osnova sistema bo verjet-no standard OFDM (Orthogo-nal Frequency DivisionMultiplexing) ali OFDMA (Ort-hogonal Frequency DivisionMultiple Access), ki bo omogo-čal boljše razporejanje mrežnihvirov na več uporabnikov, mor-da pa tudi standard SDR (Software-Defined Radio), kiomogoča boljšo uporabo obsto-ječe pasovne širine in sočasnouporabo več kanalov.

v svetu brez žic net. Akademsko omrežje Arnes, deni-mo, omogoča brezžični in brezplačni do-stop v internet na sedmih fakultetah inv treh šolskih centrih.

V internet od koderkoli V številnih javnih prostorih so vz-

postavljene tako imenovane vstopne ozi-roma vroče točke (hotspots), kjer se jemožno priključiti v internet. Taka om-režja se pogosto nameščajo tudi namen-sko na konferencah in podobnih dogod-kih. Pri nas Mobitel ponuja omrežjeNeoWLAN, ki omogoča pristop v inter-net na določenih omejenih območjih -vstopnih točkah v nekaterih kongresnihcentrih, restavracijah, na fakultetah, na le-tališčih in podobno. Uporabniki lahkona območju vstopne točke preprosto do-stopajo do interneta in e-pošte. Območjesignala je na lokacijah ustrezno označeno,saj je doseg signala precej omejen in odvi-sen od prostorske ureditve lokacije.

Mobilni operaterji z različnimi ponudbami

Simobil omogoča naročnikom pove-zovanje prenosnih računalnikov prekomrežja GPRS ali EDGE z ustrezno

mrežno kartico PC Card, ki vsebuje na-ročniško kartico SIM. Hitrost pri upora-bi GPRS je med 64 in 144 kilobitov na se-kundo, pri uporabi EDGE pa do 384 ki-lobitov na sekundo, če se uporabnik nepremika. S premikanjem (v avtomobiluali drugače) se hitrost prenosa precejzmanjša. Nekoliko boljše povezovanjev internet zagotavlja podoben sistemMobitela v omrežju tretje generacijeUMTS, v katerem se tudi pri premikanjuohranja nekaj večja hitrost prenosa po-datkov. Z nadaljnjim povečevanjem hitro-sti prenosa znotraj omrežij tretje genera-cije se bo uporaba teh naročniških kar-tic še naprej povečevala.

V avtomobilu se lahko v internet poveže-mo prek prenosnega računalnika in om-režja mobilnega operaterja.

ene predvsem tam, kjer žične sploh niso mogoče

fi_211_24_25_tk 10/28/05 16:37 Page 2

SREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVI26

Prek Kabelneta do kakovostne-ga internetaTudi v manjših mestih in vaseh imajolahko širokopasovni dostop do med-mrežja, kakršnega jim zavidajo v Ljubljani

Čeprav na začetku ni ka-zalo, da bi bilo ponujanje do-stopa v svetovni splet prek ka-bla ekonomsko upravičeno,je ponudnik internetnih stori-tev Softnet vztrajal pri inten-zivni širitvi pokritosti. Neneh-no je nadgrajeval povezave inuvajal nove tehnologije. Stori-tve Kabelneta so danes na vo-ljo uporabnikom v kabelskihsistemih na območju Postoj-ne, Kamnika, Logatca, Vrh-nike, Nove Gorice, Ajdovšči-ne, Pirana, dela Izole, Luci-je, Portoroža, Kranja, Hrastni-ka, Brežic, Krškega in Sevni-ce.

Oddaljenost ni pomembna

Prednosti kabelskega do-stopa sta predvsem možnostsimetričnega prenosa podat-kov in neobčutljivost za odda-ljenost od centrale. Storitevje enake kakovosti, pa naj bouporabnik oddaljen od cen-trale sto metrov ali 100 kilo-metrov. To je zelo pomembnoza podeželska območja, kjerso uporabniki pogosto zelooddaljeni od komunikacijskihsredišč.

Priklop je zelo enostaven

Naročniki kabelske tele-vizije lahko priključijo kabel-ski modem in se tako vključi-

jo v svetovni splet. Priklop vinternet je stalen, hitrosti paso lahko nekajkrat višje kotpri ADSL, saj kabelski inter-net omogoča enake hitrosti vobeh smereh. Kabelski mo-dem je enostavna naprava,ki se priključi na mrežni alina USB-vmesnik na osebnemračunalniku. V lokalno mre-žo je lahko povezanih tudiveč računalnikov, ki imajovsi sočasen dostop do inter-neta.

Prek kabla lahko tudi telefoniramo

Kabelski operaterji po-nujajo tudi telefonijo prekkabelskega omrežja. Zaraditehnologije je lahko taka sto-ritev cenejša kot pri klasičnitelefoniji, kakovost pa ni ničslabša. Naročnik ima lahkoIP-telefon, ki je po videzuenak klasičnim telefonom,lahko pa ima tako imenova-ni programski telefon naosebnem računalniku. Zapregled porabe ni več trebačakati mesečnega računa, sajlahko uporabniki sproti pre-verjajo porabo prek spletne-ga vmesnika.

Že leta 1999 se je v Postojni v okviru neformalne skupine Ka-belnet začela uresničevati zamisel o širokopasovnem dosto-pu v svetovni splet. Takrat seveda o ADSL ni bilo še nič sli-šati, saj se je komaj začelo oglaševanje ISDN. Šlo je za širo-kopasovni dostop prek koaksialnega kabla, ki je danes po-memben nosilec prenosa slike, podatkov in zvoka. To pome-ni, da je koaksialni kabel lahko edini žični medij za prenos.

Prva namestitev kabelske-ga sistema po standarduDOCSIS 2.0 je bila izvede-na v Sloveniji.

©20

05 L

ogit

ech

. Vse

pra

vice

pri

drž

ane.

Log

itec

h, l

ogot

ip L

ogit

ech

in o

stal

e b

lag

ovn

e zn

amke

Log

itec

h s

o v

last

iLo

git

ech

a in

so

reg

istr

iran

e. V

se o

stal

e b

lag

ovn

e zn

amke

so

v la

sti d

rug

ih la

stn

ikov

.

Logitech® Cordless Desktop® MX™3000 LaserNatančna brezžična laserska miška deluje na skorajvsaki podlagi. Z zanesljivo povezavo do naprednebrezžične tipkovnice vam miška s pritiskom na enotipko zagotavlja dostop do elektronske pošte,glasbe in življenja. Upravljanje še nikoli ni bilotako udobno.

Ustvarjeni, da navdušijo

Upravljajte svoježivljenje z laserskonatančnostjo.

www.logitech.com

Poleg televizije je kabelski lahko tudi internet Kabelski dostop v internet je za manjše uporabnike pogosto zelo dobra rešitev, ope-raterji pa snubijo tudi poslovne uporabnike

Kabelski operaterji po-nujajo pakete z različnimiomejitvami hitrosti ali koli-čine podatkov, seveda patudi tu velja pregovor, daveč denarja pomeni večmuzike, to je podatkov. Prinajvečjem kabelskem ope-raterju, UPC Telemachu,so na voljo paketi s hitrost-mi od 256/128 do5120/768 kilobitov na se-kundo (prva hitrost je do-hodna, druga odhodna). VSloveniji je v kabelska om-režja povezanih več sto ti-soč gospodinjstev, tudi v in-ternet pa nekaj več kot 40tisoč. Pri UPC Telemachuje povezanih okoli 125 ti-

soč gospodinjstev, trenut-no pa je kabelsko priključe-nih v internet nekaj več kot15 tisoč uporabnikov.

Pri drugih operaterjihje še nekaj tisoč kabelskihuporabnikov interneta.Možnosti so še vedno so-razmerno velike, zato se ka-belski operaterji trudijo ce-novno in z drugimi ugo-dnostmi približati uporab-nikom, ki niso preveč zah-tevni in s tako rešitvijo do-bijo zadovoljivo, kakovost-no in poceni rešitev.

Tekmovanje se nadaljuje

Potem ko je Siol začeltržiti storitev internetne te-levizije SiOL TV, so se medkabelskimi operaterji okre-pili poskusi za uvajanje večstoritev, ki tradicionalnosodijo k fiksnim in mobil-nim operaterjem. Prepriča-ni so, da svojim strankam,še posebno poslovnim, la-hko ponudijo bolj kakovo-sten dostop do internetakot xDSL in celo VDSL,kjer se uporabljajo bakre-ne parice. Pri kabelskihoperaterjih namreč kako-vost ni odvisna od odda-ljenosti, poleg tega pa hi-bridno optično-koaksialno

omrežje daje možnost več-jih hitrosti kot xDSL. Ka-belski operaterji so se po-skušali povezati s Stelko-mom (prejšnji Elektro.TK)

v lasti Elesa in Geminetom(Slovenske železnice inDars), ki imata kakovost-na optična omrežja, ampakbrez uspeha.

UPC TELEMACH IZBOLJŠUJE PONUDBO

UPC Telemach poskuša z novimiugodnimi cenami, ki jih je uvedel vseptembru, tekmovati s ponudnikiADSL, ki so postali po razvezi z IS-DN zelo konkurenčni. UPC Telemachse bo v kratkem prek 622-megabit-nega voda priklopil na hrbtenicosvojega novega lastnika, United Pa-neuropean Coma (UPC), in sam iz-gradil optično omrežje v Sloveniji.Direktor UPC Telemach Vojko Ro-vere pravi, da so edini resni tekmecTelekomu Slovenije.

V internet je možen dostoptudi prek omrežij kabel-skih operaterjev. Tamožnost je privlačna zauporabnike, ki so ženaročeni na kabelsko TVin priključeni v omrežje,saj morajo za uporabo in-terneta samo nekoliko pri-lagoditi priključek. Hitrostprenosa teoretično seže tjado 35 megabitov na sekun-do, v praksi pa je zaradiporazdelitve zmogljivostiomrežja na uporabnikeprecej manjša.

Dobra prodaja opreme za podjetja

Podjetje za tržne raziskave Infonetics Research ocenju-je, da se bo prihodek od prodaje podjetniške telefonske in po-datkovne opreme v obdobju 2004-2008 povečal za 39odstotkov, s 46,7 na 64,8 milijarde evrov. Medtem ko je bi-la doslej največja rast pri prodaji podjetniških stikal in us-merjevalnikov, bo v prihodnje prevladala prodaja opreme zaglasovne storitve prihodnje generacije, širokopasovne opreme,opreme za varnost omrežij in opreme za telefonijo v podjetjih.Vodilni svetovni proizvajalec te opreme je Cisco s 34-odstot-nim deležem, sledita pa Nortel in Alcatel.

Internet v slovenskih podjetjihUporaba interneta v slovenskih podjetjih po podatkih Sta-

tističnega urada RS čedalje bolj narašča. V podjetjih s pet aliveč zaposlenimi se je v prvem trimesečju letos v primerjaviz istim obdobjem lani povečala za šest odstotkov, v pod-jetjih z 10 ali več zaposlenimi pa za tri odstotke. Dostop dointerneta je v prvem trimesečju leta 2005 imelo 94 odstotkovpodjetij s pet ali več zaposlenimi oziroma 96 odstotkov pod-jetij z deset ali več zaposlenimi. Med podjetji s pet ali več za-poslenimi jih je imelo ADSL 57 odstotkov, med podjetji z 10ali več zaposlenimi pa 65 odstotkov.

Desetina prebivalcev kupuje na spletu

Po internetu je doslej nakupovalo približno 627 milijonovprebivalcev Zemlje, od tega 325 milijonov v zadnjem mese-cu, ugotavlja analitsko podjetje ACNielsen. Skoraj tretjina,212 milijonov, je zadnjič nakupovala knjige, 135 milijonovDVD-je in videoigre, 128 milijonov obleko ali čevlje, 112milijonov glasbo za prenos s spleta ali glasbene CD-je,medtem ko je 125 milijonov ljudi rezerviralo letalske vo-zovnice. Najvišjo stopnjo spletnih nakupovalcev imajo vNemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji, skoraj 95 odstotkovuporabnikov spleta.

Hitra rast IP-televizijeRaziskovalno podjetje Informa Telecoms & Media napove-

duje, da se bo število naročnikov na internetno televizijo(IPTV) do leta 2010 podeseterilo. Informa je na podlagi raziskavv 50 državah izračunala, da bo število IPTV-naročnikov v sve-tu do konca tega leta doseglo 2,6 milijona, do konca leta 2010pa se bo povzpelo na 25,9 milijona. Vodilna IPTV-država v letu2010 bo Kitajska s 4,9 milijona naročnikov, sledile pa bodo ZDAs 3,4 milijona in Velika Britanija z 1,5 milijona naročnikov. Lanivodilni Hongkong bo v letu 2010 s 475 tisoč naročniki padel naosmo mesto. Vodilni IPTV-trgi v Evropi v letu 2010 bodo Ve-lika Britanija, Francija, Nemčija in Španija.

Pohod malih IP-napravPo napovedi analitskega podjetja In-Stat bodo večpred-

stavni sistemi za internetni protokol (IMS) povzročili revolu-cionarne spremembe, ki bodo močno vplivale na prihodnosttelekomunikacij. Sem sodijo naprave za končne uporabnike,naprave za ponudnike žičnih in brezžičnih IP-storitev ter tudiintegrirani sistemi za prenos visokokakovostnih multimedijskihIP-storitev. Ponudniki storitev sčasoma prehajajo na VoIP in-frastrukture, utemeljene na programskih stikalih, medtem konaprave IMS omogočajo postopni razvoj omrežij in preizkušan-je novih storitev.

fi_211_26_tk 10/28/05 15:18 Page 1

OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVISREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211 27

Današnji svet poslovnih priložnosti

mnogokrat pogojujejo že izredno

suptilni dejavniki. O uspehu ali

neuspehu lahko odločajo, že stvari

ki se na prvi pogled zdijo margi-

nalne. Eden od takih, morda

ključnih dejavnikov vse bolj posta-

ja urejenost komunikacije v pod-

jetju. Ta s svojimi novimi in novi-

mi možnostmi lahko enim prinese

ključne konkurenčne prednosti,

drugim, ki to vprašanje prepušča-

jo stihiji pa celo usodno nekonku-

renčnost.

V podjetju Kron telekom skušamo

strankam zagotoviti kar najboljšo

rešitev za njihove potrebe. Rešitve

temeljijo na fleksibilnosti, racio-

nalizaciji stroškov in integraciji

informatike s telefonijo in drugimi

komunikacijskimi procesi v pod-

jetju. Komunikacijska tehnologija

mora pripomoči k celovitejšemu,

preglednejšemu vpogledu v trenut-

no dogajanje in s tem k modrejšim,

racionalnejšim odločitvam.

Zakaj Ericsson?Komunikacijski sistemi Ericssonponujajo funkcionalnost, primernotako za mala kot srednja in velikapodjetja. Omogočajo edinstvene re-šitve na področju naprednih mobilnihkomunikacij kot so "MOBILE EX-TENSION" - MOBILNI INTERNIPRIKLJUČEK (edinstvena sistemskafunkcija, ki omogoča uporabofunkcionalnosti sistemov Ericssontudi na standardnem GSM aparatu),"PERSONAL NUMBER" (dosegljivost v vsakem trenutku na eni samištevilki) in mnogo več. Komunikacijski sistemi Ericssonmed drugim ponujajo javno in inter-no komunikacijo po IP in ISDN in četemu dodamo še možnost uporabebrezvrvičnih priključkov (integriraniGAP DECT), inteligentnih interak-tivnih govornih strežnikov, funk-cionalnost kontaktnega centra, inte-griranega univerzalnega sporočilnegasistema, možnost gradnje zasebnih

omrežij, pošiljanje fax sporočil prekoračunalnika, potem je odgovor nazgornje vprašanje tu.Ne smemo pozabiti da komunikacij-ski sistemi Ericsson nikoli ne zastara-jo, kar pomeni, da lahko uporabnikmed drugim kadarkoli preide izISDN v IP okolje ali pa se odloči zakombinacijo obeh.Vabimo vas na brezplačno pred-stavitev sistemov Ericsson in šemnogih dodatnih funkcij (zaslonskatelefonija …)

Profesionalne snemalnenaprave ReDat proizvajalca RETIAAli v vašem podjetju potrebujeterešitev za snemanje telefonskih po-govorov? Mogoče zaradi zakonskihrazlogov, boljše komunikacije sstrankami ali pa za učinkovitejše izo-braževanje agentov v vašem klicnemcentru? Želite vrhunsko snemalnonapravo, ki jo odliku-je zanesljivo delovan-je, najvišja varnostpodatkov in sevedaenostavna uporaba? Gotovo je za vas pomembnatudi cena. Prepričani smo, da jeugodna cena naše rešitve polegkvalitete samo še dodaten ele-ment, ki vas boprepričal za nakupsnemalne naprave ReDat.Morda boste tudi tisti, ki ne potrebu-jete povsem profesionalne rešitve,spoznali, da se vam bolj izplačanakup profesionalne snemalne napra-ve ReDat. Snemate lahko ISDN,analogno, VoIP in še veliko več.

Avdiokonferenčni sistemiKONFTELSe vam dogaja, da morate med tele-foniranjem hkrati brskati še po raču-nalniku in iskati razne dokumente alipa si delate razne zapiske? V takihprimerih bi vam gotovo koristili obe

prosti roki. Mnogo enostavneje bibilo, če bi telefonski pogovor opravilipovsem prostoročno in s tem imeliproste roke za zapisovanje, iskanjepotrebnih informacij… Še posebej jedelikaten sestanek npr. v sejni sobi,kjer je več udeležencev in ne morejovsi komunicirati s sogovornikom.Zakaj ne bi uporabili avdiokonfe-rence?! Avdiokonference KONFTEL vamomogočajo profesionalno kvalitetoprostoročnega telefoniranja. Uporabijo se lahko tudi v kombinaci-ji s poljubnim obstoječim telefonom!Še posebej so primerni za sejne inkonferenčne sobe.

Videokonferenčni sistemiTANDBERGAli tudi od vas vse pogosteje pričaku-jejo, da bi bili na dveh krajih hkrati?Se vam je že kdaj zgodilo, da steimeli pomemben sestanek uprave v

Mariboru, le danpred tem, pa vasposlovni partner izPariza pozove nanujni posvet v Parizravno na ta dan?

Danes tudi to ni več ovira! Zuporabo videokonference stelahko prisotni kjerkoli in kadar-

koli! Tudi na dveh ali večkrajih hkrati. Če bosteuporabili videokonferen-

čno rešitev Tandberg, bodo vašisestanki potekali na povsem "osebni"ravni, obenem pa se boste izognilipotovalnemu stresu in povečali vašostorilnost. Ker vam ne bo treba večtako pogosto potovati, vam bohvaležna tudi vaša družina, saj bostelahko preživeli več časa z njimi. PriTandbergu se zavedajo, da samovideokonferenca danes ne zadostujeveč poslovnim zahtevam. Zato imatena izbiro še mnogo dodatnihfunkcionalnosti, ki se lahko integrira-jo v celovito Tandberg rešitev.Pokličite nas in pripravili vam bomoidejno rešitev.

So komunikacije v vašem podjetjuvaša prednost ali morda usodna slabost?

KRON TELEKOM d.o.o., Koroška 20, 4000 Kranj, tel.: 04/28 00 450,www.kron-telekom.si, info@kron-telekom.si

WiMax združuje prednostiEtherneta in brezžične tehnolo-gije: nižje stroške, enostavno na-meščanje in uporabo, prilagod-ljivost in medoperabilnost. Toje standardizirana različica Etherneta, ki omogoča široko-pasovno povezovanje uporabni-kov, sprva pa je bila načrtovanakot zamenjava za ožičene teh-nologije (kabelske, DSL in zvezeT1/E1).

Novost je standardizacija

WiMax pravzaprav ni no-va tehnologija, ampak inovativ-na in komercialno naravnanauporaba tehnologije, ki se že

uporablja za prenos širokopa-sovnih brezžičnih storitev zno-traj lastnih infrastruktur v 125državah. Tisto, kar je zares novo,je standardizacija. V dosedanjihinstalacijah so bili nabori čipovprilagojeni vsakemu ponudni-ku brezžičnega širokopasovnegadostopa posebej. Zdaj pa enotnistandard 802.16 omogoča enot-nost rešitev in s tem medopera-bilnost izdelkov.

Doseg je 50 kilometrov V primerjavi z "notranjo"

tehnologijo WLAN je tehnolo-gija WiMax že v izhodišču načr-tovana kot "zunanja". Njen dosegje 50 kilometrov, kar omogoča

vzpostavljanje mestnih omrežij(Metropolitan Area Network -MAN) z brezžičnim povezova-njem (WMAN). TehnologijaWiMax je bistveno bolj komplek-sna kot WLAN, ker mora meddrugim podpirati različne zahte-ve, ki so pomembne za operater-je in ponudnike storitev, kot sozagotovilo kakovosti storitev(QOS), zanesljivost, varnost inpodobno. Omrežja WiMax nisonačrtovana kot zamenjava za om-režja WLAN, ampak so avtono-mna in z njimi združljiva.

WiMax je kratica za WorldwideMicrowave Interoperability Ac-cess. Tehnologijo je uvedla ne-profitna industrijska organizaci-ja Worldwide MicrowaveInteroperability Forum, katereglavni namen je promocija te no-ve tehnologije. Družba InstituteElectrical and Electronics Engi-neers (IEEE) je tehnologijo ozna-čila kot standard IEEE 802.16.

WiMax prinašainternet brez žic Po napovedih naj bi se komercialna raba WiMaxa razširila prihodnje leto

Postaja WiMax je na eni strani kabelsko povezana na internet, na drugi pa je s pomočjo mikrovalov, torej v li-niji pogleda, povezana s postajami, na katere se brezžično povezujejo uporabniki.

Tehnologija WiMax omogoča brezžične širokopasovne Ether-net podatkovne komunikacije na območju posameznih mest.Začetni namen komunikacij WiMax je širokopasovno povezo-vanje posameznih stavb na internet in tako imenovanih vročihtočk brezžičnih omrežij (WLAN) na omrežja IP. Pozneje naj biomogočale tudi neposredno povezovanje posameznih uporab-niških naprav, kot so prenosni računalniki, v nadaljnji fazi patudi mobilnih naprav.

Incotel ostal brez frekvenc

APEK je v obrazložitvi,zakaj je Incotelu razveljavilodločbo o dodelitvi radij-skih frekvenc za opravlja-nje javnih komunikacijskihstoritev (WiLL - brezžičnakrajevna zanka), navedeltudi, da Novomeščani testoritve sploh ne ponujajo.V Incotelu to trditev odloč-no zavračajo. Pravijo, daimajo 15 uporabnikov vLjubljani, kjer so začeliizvajati svoj projekt na po-dlagi dovoljenja za uporabonadzorovanega frekvenčne-ga obsega, ki zagotavlja lo-kalni dostop do končnihuporabnikov, in sicer takoza širokopasovni dostop dointerneta (do 10 megabitovna sekundo) kot tudi za kla-sično in IP-telefonijo.

Načrtovanih je bilo 40 lokacij

V Incotelu so obljublja-li, da bodo do konca leta2005 postavili prvih 40 lo-kacij po Sloveniji, in sicerpo urbanih središčih in ne-katerih podeželskih območ-jih zunaj Ljubljane, kjer jepokritost s širokopasovni-mi priključki na internetslabša. Končni cilj je bil za-gotoviti signal na 150 loka-cijah in tako z brezžičnimsignalom pokriti večji del

Slovenije. Brezžična tehno-logija bi omogočila enakohitrost prenosa v smeri kuporabniku in od uporab-nika (simetrični prenos).Za uporabo brezžičnega ši-rokopasovnega dostopa biuporabnik potreboval lemanjšo anteno, ki bi jo na-mestil Incotel. Mesečna na-ročnina naj bi znašala pettisoč tolarjev, za kar bi za-gotovili hitrost prenosa naj-manj en megabit na sekun-do.

Novomeščani še niso obupali

Incotel je napovedal,da bo v celoten projekt vpetih letih vložil približnošest milijard tolarjev, za-pletlo pa se je že pri 16 mi-lijonih, ki jih ni plačal zauporabo frekvenc. S tem jeizgubil tudi pravico do pri-jave na razpis za dodelitevfrekvenc, ki ga v APEK pri-pravljajo predvidoma za ko-nec leta. V Incotelu pojas-njujejo, da morajo svoje na-ročnike izključiti, in obljub-ljajo, da bodo gradnjo om-režja WiMax nadaljevaliprihodnje leto. Pripravljajotudi reorganizacijo, v okvi-ru katere bodo ustanovilihčerinsko podjetje Inco-tel.com, ki bo prevzelo In-cotelove telekomunikacij-ske dejavnosti. Incotel.comnaj bi se tudi prijavili narazpis APEK.

ŠTIRIDESET EVIDENTIRANIH,IZBRANI BODOKVEČJEMU ŠTIRJE

APEK je doslej evidentiral blizu40 domačih in tujih pravnihsubjektov, ki so se zanimali zafrekvenčni pas WiMax.Frekvenčni pas 3410-3600megahercev je razdeljen naštiri podpasove enake širine,kar pomeni, da se lahko prinas WiMax razdeli največ šti-rim operaterjem. Med zain-teresiranimi je tudi podjetjeStelkom, ki je v lasti ElektraSlovenije, Holdinga Slovenskeelektrarne in krajevnih elek-trodistributerjev. DirektoricaStelkoma Lea Benedejčičpotrjuje, da že poteka "pio-nirska faza" gradnje omrežjaWiMax, ki je za zdaj omejenana pred-WiMax opremo,pozneje pa naj bi postavilidostopovno omrežje.

Milijarda podjetniških trenutnih sporočil

IDC ocenjuje, da se bo prodaja aplikacij za podjetniškotakojšnje sporočanje (EIM) povzpela z letošnjih 315 na 736milijonov dolarjev v letu 2009. Svetovni trg EIM vključu-je tako sporočilne strežnike ter aplikacije kot tudi varnostin upravljanje. Danes v svetu okoli 28 milijonov poslovnihuporabnikov pošilja blizu milijardo trenutnih sporočilna dan. Čeprav gre za manj kot deseti del od okoli 12 mi-lijard trenutnih sporočil na dan nasploh, je pomen pod-jetniških sporočil čedalje večji.

V Sloveniji ima trenutnopravico za gradnjo omrež-ja WiMax samo TelekomSlovenije, in še ta samo zadel Ljubljane. Do ok-tobra letos je imelo takšnopravico za vso Slovenijo vfrekvenčnem pasu 3400-3600 megahercev tudi pod-jetje Incotel iz Novega me-sta, vendar mu jo je Age-ncija za pošto in ele-ktronske komunikacije (APEK) oktobra vzela, kerni plačalo 16 milijonov to-larjev za uporabo fre-kvenc.

APEK je novomeškemu podjetju razveljavil odločbo o dodelitviradijskih frekvenc za opravljanje javnih komunikacijskih storitev

fi_211_27_tk 10/28/05 15:21 Page 1

SREDA, 2. NOVEMBER 2005 • ŠT. 211OGLASNA PRILOGA: TEHNOLOŠKI IZZIVI28

Večja prodaja podjetniških omrežij WLAN

Telefonija prihodnje generacijeProdaja izdelkov za glasovno telefonijo prihodnje generaci-

je v svetu je v drugem trimesečju letos v primerjavi s prvimnarasla za 18 odstotkov in dosegla 614 milijonov dolarjev, poročaanalitsko podjetje Infonetics Research. Rast so dosegli vsi segmentirazen programskih stikal (softswitch) razreda 4 in medijskihstrežnikov. Po napovedih istega podjetja se bo število naročnikovna storitve VoIP v Evropi z 2,2 milijona, kolikor jih je bilo lani,do leta 2008 povečalo na 27,8 milijona.

VoIP mobilniki ključ širitve IP-telefonije

Po mnenju analitskega podjetja In-Stat je širši sprejemprotokola "glas prek interneta" (VoIP) odvisen predvsem odponudbe brezžičnih VoIP telefonov in dlančnikov. Spodbudamnožičnemu širjenju na potrošniškem trgu bodo dvonači-novni, mobilni/Wi-Fi aparati, ki naj bi jih bilo v letu 2009 pro-danih 66 milijonov. Na potrošniškem trgu se vse bolj uveljavl-ja Triple Play z brezžičnim širokopasovnim dostopom do in-terneta, združenim sporočanjem, videom in mobilnimi/Wi-Fistoritvami v dvojnih omrežjih. In-Stat pričakuje, da se bo stop-nja rasti števila naročnikov na VoIP s sedanjih dveh odstotkovpovečala na 73 odstotkov v letu 2009.

Večja uporaba optičnih povezavAnalitsko podjetje IDC ocenjuje, da bo svetovna prodaja op-

tičnih vlaken v letu 2008 dosegla 1,9 milijarde dolarjev. Uporaba sebo preusmerila na storitve prenosa podatkov z večjimi hitrostmi ininovativne nove storitve, kot so internetna televizija (IPTV), tele-vizija visoke definicije (HDTV) in video-na-zahtevo (VOD). Goni-lo rasti v uporabi širokopasovnih storitev prek optičnih vlaken jetehnologija Triple Play (pri nas na voljo pri Siolu), ki integrirastoritve glasu, videa in podatkov. Tako bo tehnologija operaterjeprisilila v dograjevanje lastnih omrežij. V Evropi in Aziji (brezJaponske) bo prevladujoča uporaba optičnih vlaken s tehnologijoP2P Ethernet, na Japonskem Ethernet pasivnih optičnih omrežij inv ZDA tehnologija širokopasovnih optičnih omrežij.

Dell'Oro Group ocenjuje, da je prihodek od prodajebrezžičnih strežnikov, stikal in naprav v drugem trimesečju2005 narasel za 45 odstotkov in dosegel 59 milijonov dolar-jev. Prihodek od skupne prodaje podjetniških brezžičnihomrežij (WLAN) pa je v istem obdobju znašal 228 milijonovdolarjev in je narasel za 17 odstotkov. Največja rast, in sicer77-odstotna, je bila dosežena pri prodaji odvisnih pristopnihtočk. Skupni delež stikal in naprav ter odvisnih pristopnihtočk je v drugem trimesečju znašal 35 odstotkov celotneprodaje podjetniških brezžičnih lokalnih omrežij.

Uvajanje brezžičnih tehno-logij je fiksno telefonijo po-tisnilo v ozadje. Marsikomuse je zdelo, da je fiksna tele-fonija odpisana in bo šla vpozabo. A to ni res.

Precej se je spremenila žefunkcionalnost brezvrvičnih te-lefonov, ki ustrezajo standar-du DECT (Digital EnhancedCordless Telecommunications)za digitalne prenosne telefoneza domačo ali poslovno rabo.Njihov doseg se giblje med 25in 100 metri, nekateri telefonilahko v paru postanejo spre-jemniki-oddajniki za dvosmer-ne pogovore, drugi pa se znajopovezati z bazno postajo drugeznamke in podobno.

Ponudba čedalje bolj izpopolnjena

Ponudba fiksnih operater-jev se je precej razširila in izbolj-šala. Nekatere storitve so bilena voljo že prej, kot so denimoprikaz identifikacije klica (CLIP), skrajšano izbiranje aliklici brez izbiranja, nekaterepa so uvedli v zadnjem letu.Med novimi funkcijami so po-sebno zanimiva kratka sporoči-la (SMS), kakršna poznamo izmobilnih omrežij. Omogočenoje tudi pošiljanje večpredstav-nih sporočil (MMS), podobnihtistim iz mobilne telefonije, zakatere pa, seveda, potrebujemobarvni zaslon na telefonu. Namarčevskem sejmu CeBIT jeSiemens predstavil celo brez-vrvični telefon z vgrajenim di-gitalnim fotoaparatom.

Na sceno prihaja internetna telefonija

Še večje spremembe se do-gajajo v infrastrukturi, kjer ana-logna telefonija z ISDN vreddobiva izpopolnjene nasledni-ke. Na sceno prihaja internetnatelefonija oziroma "glas prekinternetnega protokola" (Vo-IP), ki poleg nekoliko ugodnej-ših cen prinaša tudi druge pre-dnosti digitalnega prenosa. Vo-IP tako omogoča prenos bistve-no večjega števila pogovorov,ker ne uporablja posebnega ka-nala za vsak pogovor, ampakgovor deli v digitalne podatkov-ne paketke.

Pri nas internetno telefoni-jo ponuja več operaterjev - Vo-ljatel, Medinet, In.Life, Sinfoni-ka, Softnet, T-2, Incotel. Večinaima le po nekaj tisoč uporabni-kov, nekateri tudi manj, edinoVoljatel jih ima več deset tisoč.Tako imenovani alternativnioperaterji so že od začetka po-nujali internetne klice v fiksnain mobilna omrežja, ki so bili 25do 75 odstotkov cenejši od kli-cev iz fiksnega omrežja v fik-sno omrežje oziroma klicevprek mobilnih operaterjev vmobilna omrežja. Medtem seje razlika v ceni zmanjšala, ta-ko da zanimanje uporabnikovza spletno telefoniranje prekoperaterjev ni nikoli bilo zaresveliko.

Pogovori so lahko tudi zastonj

Internetna telefonija omo-goča celo brezplačne in ne-omejene pogovore, in sicer pri

uporabnikih, ki so stalno po-vezani v internet in so oprem-ljeni z ustrezno programskoopremo ter kombinacijo slu-šalke in mikrofona. Najboljznana aplikacija za VoIP v sve-tu je Skype, ki omogoča gla-sovno pogovarjanje prek inter-neta praktično vsem. To ni rav-no zastonj, če plačujemo im-pulze po lokalni ceni, je pa bi-stveno cenejše. Če pa imamoADSL in plačujemo naročni-no, so lahko VoIP pogovori vsistemu Skype dodatna mož-nost za varčevanje pri telefoni-ranju. Skype ima že več kot 40milijonov uporabnikov. Edinanjegova pomanjkljivost je za-prtost, saj ga ni mogoče združ-evati z drugimi sistemi in sto-ritvami. Poleg tega bo sistemprej ali slej postal plačljiv, karje že napovedano.

Prenos podatkov prek internetnega protokola

Še pomembnejša od inter-netnega telefoniranja je možnostuporabe internetnega protoko-la za poslovni prenos podatkov.Taki sistemi se pojavljajo vse-povsod - v podjetjih, hotelih, jav-ni upravi. Sistemi za internet-no telefonijo bodo postopomazamenjali telefonske centrale vpodjetjih. Kot denimo napove-duje analitsko podjetje In-Stat,naj bi se število IP-linij v ZDApovzpelo s 5,5 milijona v letu2003 na 16 milijonov v letu2008. Integracija internetne inmobilne telefonije bo na koncuomogočila uvajanje dvopasov-nih telefonov, ki bodo znotrajpodjetja delovali kot brezvrvičnitelefon, zunaj stavbe pa kot stan-dardni mobilni telefon.

Tudi fiksna telefonija doživlja spremembe inše naprej tekmuje z drugimi tehnologijami

Fiksna telefonija vrača udarec

Govor in podatkiprek interneta:eden od različnihsistemov VoIP

fi_211_28_tk 10/28/05 15:24 Page 1