LETO XVII. — Številka 73 Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je lenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka In Tržič. — Izdaja časopisno pod­jetje »Gorenjski tisk« — Glavni ln odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK

KRANJ, sobota, 24. 9. 1955

Cena 40 pai ali 4ti starih ciiitai »ev List izha*<! oa oktobra 1947 kot tednik. Od 1. Januarja .451! kot ooltcdnik. Od 1. januar«: 19t>0 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot ooltednik. in sicer oh s r « d a b ln s o b o t a b

G L A S I L O S O C I A L I S T I Č N E Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A Z A G O R E N J S K O

Za razpravo pred volitvami

Fukeija čast-ne breme Volilne komisije pri orga­

nizacijah SZDL so že začele s prvimi pripravami za volit­ve v občinske skupščine, ki bodo spomladi 1967. Do voli­tev je sicer še daleč, še do-bre pol leta, vendar za pri­prave vsekakor ni prezgodaj. V jesenski in zimski sezoni, ki je pred vrati, bo treba najprej analizirati dobre in slabe strani prejšnjih volitev in potem pripraviti vse za razgibano politično delo v ča­su novih volitev. Zlasti pa bo

SPECERIJA BLED

K V A L I T E T A

potrebno najprej analizirati ielo občinskih skupščin, sve­tov in komisij, dobre in sla­be izkušnje dosedanjega de­la odbornikov, pregledati do­sedanje metode dela in ugo­toviti, kaj je pospeševalo in kaj zaviralo naš samouprav­ni skupščinski sistem.

Prve analize dela zborov, svetov in komisij občinskih skupščin na Gorenjskem že kažejo nekatere slabosti v sedanji mandatni dobi, ki jih bo v prihodnje treba od­praviti. V Kranju bodo npr.

podrobnejše analize še pri­pravili, čeprav že vedo za ne­katere pomanjkljivosti in slabosti v delu, npr. da ne­kateri odborniki zagovarjajo v delovni organizaciji druga stališča kot na občinski skupščini, da sklepov skup­ščine ne uveljavljajo dovolj v delovnih organizacijah, da člani svetov preveč zagovar­jajo izključno interese tistih delovnih organizacij, kjer so zaposleni itd. Tudi to je očitno, da so odborniki pre­malo povezani s svojimi vo­livci, da so na zborih voliv­cev premalo aktivni.

Za odpravo teh in še šte­vilnih drugih pomanjkljivo­sti v delu občinskih skupščin in njenih organov bo v raz­pravi pred volitvami treba razčistiti nekaj bistveno po­membnih vprašanj, in sicer: prvič, uveljaviti dosledneje načelo ločenosti funkcij, dru­gič, da neka naprej zamiš­ljena struktura članov skup­ščin (pq spolu, starosti itd.) ne bo spet — kot tolikokrat doslej — le ovira za kvali­tetnejše in plodnejše delo, in tretjič, organizirati delo skupščin tako, da bo odbor­nik funkcija, ki bo pomenila za slehernega čast in ne

breme. Obiski sej in drugi znaki zgovorno pričajo, da je odborniška funkcija pogosto breme in da je precej takih, ki komaj čakajo, da jim po? teče mandatna doba. Zal je res tako in žal si prav nič ne prizadevamo, da bi bilo drugače.

Vsi pa vemo, kaj bi bilo treba spremeniti: manj sej, ki pa naj bodo bolje priprav­ljene, gradivo naj bo razu­mljivo slehernemu; predolgi dnevni redi povsem onemo­gočajo plodnejšo razpravo; zakonske predpise bo treba spremeniti tako, da vrsto stvari povsem formalnega značaja ne bodo reševale skupščine, ampak uprava ob­čin itd. če bi uredili te stva­ri, če bi imel vsakdo le eno funkcijo, če bi v skupščine volili le take, ki so sposobni in pripravljeni delati, če bi dopustili in celo pospeševali večjo demokracijo v razpra­vah in če bodo ljudje enkrat ugotovili, da njihov prispevek v razpravi ni bil le list po­pisanega papirja v zapisniku več, ampak mnenje, ki se u-pošteva — potem bi funkcija člana skupščine kmalu po­stala čast in ne breme.

—at

Srečanie treh Skofja Loka, 23. septembra

— Jutri bo odpotovala v Me­dicino delegacija občinske skupščine, organizacije ZB, SZDL in občinskega sindi­kalnega sveta. Udeležil i se bodo prireditev v okviru srečanja treh pobratenih mest: Medicine (Italija), Ro-mylli sur Siene (Francija) in Škofje Loke. Ob tej priložno­

sti bo član delegacije tov. ing. Mlakar na posebnem večeru predvajal diapozitive o loških turističnih in zgodovinskih znamenitostih ter o lepotah Gorenjske. Predstavniki druž­beno političnih organizacij pa se bodo pogovorili o sodelo­vanju z ustreznimi organiza­cijami v pobratenih mestih.

Tržič — Ste Marie Aux Mineš

Načrti o sodelovanju Preteklo soboto, 17. septembra, je prispel v Tržič župan fran­coskega mesta Ste-Marie-aux-Mincs gospod Paul Baumann. Namen tega neuradnega obiska, ki je trajal do srede, je bil, da s predstavniki tržiške občine naredijo program sodelova­nja med obema pobratenima mestoma.

V torek je b i l v k lubu go­spodarstvenikov razgovor s predstavniki delavske univer­ze, radia in drugimi. Isti dan zvečer pa je ime l g. B a u ­mann predavanje v Cankar­jevem domu o sk len i tv i po­bratenja med obema mesto­ma. V okv i ru nadaljnjega sodelovanja pa so se dogovo­r i l i , da bi v prihodnjem letu sodelovanje razšir i l i na i z ­menjavo delavcev tekstilne industrije in izmenjavo mla ­dincev iz obeh mest.

Po skleni tv i pobratenja se je tudi zelo razš i r i lo dopiso­vanje med l judmi iz obeh pri jatel jskih mest, zato bo­do na Obč inskem komiteju mladine ustanovil i K l u b po­bratenja, katerega delo bo

spoznavanje francoskega me­sta in Francije, njihovo l i ­terature i td . Tako imajo v mesecu novembru na progra­m u že prvo predavanja o knj iževnos t i Franci je in J u ­goslavije, na katero so pova­b i l i Josipa Vidmar ja . Sode­lovanje med obema mestoma je imelo p rece j šen odmev tu­di v Franc i j i . Tako sta na željo komiteja bo rčevsk ih organizacij v Par izu obiskal i v avgustu mesto Trž ič dve skupin i mladincev. N a zad­njem obisku v Jugoslavij i pa se je v Trž iču ustavil tudi francoski zunanji minister Couve de Murv i l l e in s i ogle­dal spomenik na Ljubel ju in Grajzerjevo šolo v Zalem rovtu. A. Zalar

Sodelovanje z našimi zamejskimi sosedi

Komunisti iz Koroške v Kranju Kot gost občinskega komi­

teja ŽK Kranj je te dni, od četrtka do sobote v Kranju skupina osmih članov komu­nistične partije Avstrije iz Pliberka, Beljaka, Šentjako­ba v Rožni dolini in iz dru­gih krajev, ki se želijo po­drobneje seznaniti z razvo­jem in izkušnjami komunal­ne ureditve in delavskega sa-

; moupravljanja pri nas. Na prvem pogovoru s predstav­niki občinskega komiteja, ki je bil v četrtek, so gostje iz razili željo, da bi jim tukajš­nje ugotovitve ob naših iz­kušnjah pomagale pri njiho­vem delu v tamkajšnjih ob­

činskih organih. Hkrati pa so oboji — gostje in gostitelji omenjali bistveni premik v medsebojnem sodelovanju.

K. M.

Obvestila za kmetijske zavarovance Te dni bodo prejeli vsi

kmet i j sk i zavarovanci poseb­no obvestijo, s ka ter im bodo podrobno seznanjeni o p ra ­vicah, k i j i h imajo po novem zakonu o socialnem zavaro­vanju kmetov. Izvrš i ln i o d ­bor skupšč ine komunalne skupnosti socialnega zavaro­vanja je n a m r e č skleni l , da se nosilcem kmetij skega< za­varovanja posreduje nekatero do ločbe zakona, k i do loča jo obseg pravic Ln v i š ino ude­ležbe zavarovanca p r i p l ač i ­l u zdravstvenih storitev.

S. S.

POGLED Z GOSPINCA - Po­gled z Gospinca na hotel K r ­vavec se je te dni precej spre­menil. Celotno področje se je spremenilo v gradbišče. Re­portažo lahko čitate na sedmi strani. — Foto F. Perdan

t NOTRANJA POLITIKA 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

Aktiv komunistov delavcev iz služb notranjih zadev občine Radovljica

»Natihoma smo se spraševali, zakaj toliko evidenc in podatkov«

Razprava o reorganizaciji služb notranjih zadev — Služba za notranje zadeve dela po 150 predpisih in 16 mednarodnih pogodbah — Zakaj se miličniki ne počutijo, da so ob­činski delavci — Kdo je bil občinski »bog« Občinski komite ZKS za Radovljico je pretekli teden sklical aktiv ZK iz služb notranjih zadev iz območja občine, na ka­terem so razpravljali o reorganizaciji s lužbe notranjih zadev. Čeprav je bila razprava zelo živahna, niso sprejeli drugega sklepa razen zaključka, da bo aktiv Z K stalna oblika dela delavcev, ki delajo na tem področju.

Polog oganizacijskih vpra­šanj, so komunisti samokri­tično obravnavaj i dosedanje delo in razne deformacije, ki so to delo spremljale. »2e 1950. lota se je C K ZKJ iz­jasnil za prenos predhodnih postopkov sodnim organom,« je dejal javni tožilec, »toda preiskovalna služba ni bila prenesena iz organov za no­tranje zadeve na sodišča. Razni nezakoniti postopki so se skrivali pod plaščem nuj­nih poizvedovalnih dejanj (npr. pretres stanovanja ali osebe), toda nujnih poizve­dovalnih dejanj sploh ne bi smelo biti, vsaj v takšni me­ri ne, kot do sedaj . . . Ovad­be so naznačene z vsemi mo­gočimi podatki, ki so večkrat nestrokovno obdelani. V dru­gih državah nekatere podat­ke zbirajo psihologi ali soci­alni delavci, pri nas pa mi­ličniki.«

Tovariš Korošec, predsed­nik sodišča, je izrazil mne­nje, naj se služba za notra­nje zadeve popolnoma decen­tralizira in da ni nobene po­trebe za medobčinske s luž­be. Kriminalistična služba in milica naj se združita pod komando komandirja milice, oz. inšpektorji naj bi bili po postajah milice, v republiki pa naj bi bili specialisti za odkrivanje težjih primerov kriminala, oz. kaznivih de­janj, »če bomo imeli v občini red in ga znali ustvarjati, po­tem se republiki z nami ne bo treba dosti ukvarjati,« je dejal predsednik sodišča.

Zelo odkritosrčno je pove­dal komandir PM Bohinjska Bistrica, ko je dejal: »Včasih smo se natihoma spraševali, zakaj toliko evidenc in podat­kov, ko pa tisti, ki smo mu jih na zahtevo poslali, teh podatkov večkrat sploh niso preči tal i«. Ena od deforma­cij jc tudi ta, da na postajah milice vodijo ogromno evi­denc, ki pa nikomur ne služijo in jih nihče ne koristi, zahteva pa jih si­stem. Na aktivu smo sli­šali tudi to pripombo: »Za sodobne prisluškovalne na­prave je bilo dosti denarja.

TUDI TO JE KRIMINAL TT-STIH, KI SO KRIMINAL V DRUGIH SU12.BAH IN D E ­JAVNOSTIH ISKALI T E R ODKRIVALI!«

Na aktivu smo slišali mi­šljenje, da ni pravilno, ker gre celotna kritika proti vsem delavcem v službah za notra­nje zadeve, ne pa proti dr­žavni varnosti, zaradi katere je bil tudi sklican Brionski plenum. Na takšne nesamo-kritične pripombe je zelo ostro odgovoril predsednik skupščine občine Radovljica tovariš Jere, ki je dejal, da je bil načelnik za notranje za­

deve v občini »bog«, ki je sa­mostojno odločal o č e m bo seznanil skupšč ino ali pred­sjednika občine . Z ostalimi delavci za notranje zadeve pa je občina kontaktirala samo 14. maja, ko je Dan Uprave državne varnosti. »Miličniki se ne p o č u t i j o da so obč in ­ski delavci, ker jih obč ina ne plača,« je dejal tovariš Jere, ko je kritiziral dosedanji sistem finansiranja delavcev za notranje zadeve. »Tudi v glavah delavcev v službi za notranje zadeve ^ bo treba krepko spremeniti m i š l j e ­nja,« je nekdo pripomnil. Kajti samo kadrovske in organizacijske spremembe ne bodo spremenile vsebino dela, č e ne bo na novi podlagi postavljen celotni sistem in metode dela, to pa zahteva »reorganizacijo« tudi v glavah delavcev, ki bodo na tem področju delali.

Jože Vidic

Premalo pozornosti otroškemu varstvu

Kranj potrebuje še dva vrtca Pretekli petek je bil v dvorani občinske skupščine v Kranja širši sestanek, ki ga je v dogovoru s svetom za socialno var­stvo, Občinsko zvezo DPM ln Konferenco za družbeno aktiv­nost žensk organiziral Občinski odbor SZDL v Kranju. Na­vzoči so razpravljali o tezah novega zakona o otroškem var­stvu ln otroškem dodatku, s katerim je dana večja možnost za hitrejše reševanje otroškega varstva.

Kljub temu, da je skupšč i ­na že sprejela program raz­voja otroškega varstva v ob­čini Kranj so na sestanku ugotovili, da 6e za vzgojo in varstvo otrok družbena skrb ni razvijala enakomerno in skladno z razvojem ostalih področij . Tako od otrok do 15. leta starosti, ki jih je v kranjski občini 13.650 nima urejenega varstva 50%, ve­čina ostalih pa ima le po­manjkljivo varstvo. Od tega jdh je le nekaj več kot 5 % (približno 800) v družbenem varstvu. Številni predlogi družbenih organizacij in s lužb za razširitev mreže vzgojno varstvenih ustanov v kranj­ski občini so bili sicer vedno z razumevanjem sprejeti, vendar problem v celoti ni bil r ešen . Tako lahko zabele­žimo le manjše uspehe, in

Zavarovalnica Kranj sprejela nekatere olajšave za invalide

Znižanje zavarovalnih premij Delavski svet Zavarovalnice Kranj, ki eajeraa štiri gorenjske občine (razen Jesenic) jc sprejel novi ključ prispevkov za vojaške in vojne invalide od 1. do 7. stopnje za zavarovanje svoje imovine. Pri tem so znižali prispevke za režijski doda­tek za 50 odstotkov. V dinarjih bo to pomenilo na primer pri »flčotu« znižanje premije za približno 5.500 starih (55 starih) dinarjev letno.

Olajšave za invalide so že uveljavili v Zagrebu in v Ljubljani. Vendar samo za motorna vozila. Toda v Kra­nju so pokazali veliko razu­mevanje do invailidov in te olajšave razširili na vso imo­vinsko zavarovanje (razen

nezgodnega' in življenjskega), kar so uveljavili s 1. septem­brom. S tem se je kolektiv zavarovalnice odrekel pri­bližno 1,5 do 2 milijonov sta­rih dinarjev letno iz svojih skladov.

Prav tako je imenovana

Zavarovalnica letos znižala prispevke za požarno in ži­vinsko zavarovanje nasploh, tako da predvidevajo skupno okrog 40 milijonov starih di­narjev manj dohodkov v skladih. Seveda, je ta njihov popust v skladu z načrtom nenehnega povečevanja števi­la zavarovancev in z razšir­janjem zavarovanja nasploh — se pravi s povečano aktiv­nostjo kar naj bi zagotovilo tudi v naprej tako renitabilno poslovanje kot doslej. K. M .

S seje skupščine občine Tržič

Dražja ali cenejša individualna gradnja Vseh prošenj za stanovanja v občini 455, nujnih 112 — Čez pol meseca bo vseljivih 40 stanovanj, vsako leto pa bi jih po planu morali zgraditi 50 — Lokacij za individu­

alno gradnjo je še zelo malo Na zadnji seji skupščine občine Tržič, ki je bila v petek prejšnji teden, so razen o gibanja gospodarstva v prvem polletju razpravljali o stanovanjski problematiki v prehod­nem obdobju in v bližnji prihodnosti. Poročilo direktorja Stanovanjskega podjetja Tržič inž. Jožeta Vončine in živahna razprava sta nanizala vrsto problemov, ki jih bo treba rešiti, in vrsto dejstev, ki vodijo stanovanjsko dejavnost v občini po svoji poti mimo vseh predvidevanj in planov.

Po izračunih, M jih vsebu­je urbanistični program, bo v 30 letih, od 1962 do 1992, treba zgraditi v Tržiču 1500 stanovanj tako, da bi kon­cu tega obdobja obsegal sta­

novanjski fond skupno 2945 stanovanj. V tem načrtu je zajeta tudi individualna grad­nja, za katero jc bilo pred­videnih 240 lokacij (16% predvidenih stanovanj), ven­

dar je doslej plan že močno presežen, saj je oddanih že 129 lokacij, 111 pa jih je še prostih. Na seji so veliko go­vorili o takem razmahu in­dividualno gradnje, ki je na­sploh, računajoč tudi celotno komunalno opremljenost zem­ljišča, dražja kot blokovna, za graditelja pa cenejša, zato je zanjo tudi takšno zanima­nje. Delni »krivec« za tak razmah zasebne gradnje so tudi gospodarske organizaci­je, saj tistega prosilca za sta­novanje, ki ima le kol ičkaj lastnih sredstev, najlažje od­pravijo s posojilom.

Pri vseh razpravah o indi­vidualni gradnji ne bi smeli pozabiti na čisto psihološki moment, namreč da ima vsak, ki gradi ali kupuje

sicer v letu 1964 otvoritev vzgojno varstvene ustanove v šoli Šenčurju s kapaciteto 50 otrok in v letu 1965 V V U v samskem domu »Tekstilin-dusa« v Stražišču s kapaci­teto 50 otrok, kar ni bistveno vplivalo na rešitev otroške­ga varstva.

Iz zadnjih podatkov o ka­paciteti, zasedenosti in števi­lu odklonjenih otrok je raz­vidno, da bi Kranj takoj po­treboval dva vrtca, ki bi bila polno zasedena, saj je seda­nja kapaciteta šestih vrtcev presež. za 134 otrok, zavrnje­nih prošenj za sprejem pa je bijo 107. Zato so udeleženci sestanka menili, da je treba v prihodnje za urejanje otroškega varstva zagotoviti reden dotok sredstev v okvi­ru občine, pri tem pa ne za­nemariti tudi drugih možnih virov financiranja. Le tako bo lahko postopoma r e š e n pereč problem otroškega var­stva v Kranju. S. S.

Konferenca Z1HS na Ravnah

V četrtek, 15. septembra, je bila na Ravnah pri Tržiču prva letna konferenca ZAI » tržiški občini. Na konferen­ci so razpravljali, kako iz­koristiti prosti čas mladine v tem kraju. Dogovorili so se, da bodo mladinci poma­gali dijakom osnovne soli pri učenju matematike, fizi­ke in tujih jezikov; pripra­vili pa bodo tudi posebno mladinsko oddajo v Irf i fhri radiu. A. i .

stanovanje in če ima le ko­ličkaj možnosti, željo, da si zgradi lastno hišo. Doslej j« bilo pri nas ravno obratno kot drugje po svetu, v razvi­tejših državah: svoje hiše so gradili ljudje s podpovpreč­nimi osebnimi dohodki, ker niso imeli možnosti dobiti stanovanje v bloku. Lastna hiša je bila torej odraz niž­jega 6tandarda, čeprav je povsod drugje ravno narobe. S stanovanjsko reformo pa se pri nas stvari bistveno spreminjajo; stanovanje po­staja potrošna dobrina traj­nejše vrednosti, ki jo je tre­ba plačati , ki skoraj ne bo več subvencionirana. Ze res, da so blokovna stanovanja cenejša, treba pa bo zače-.; upoštevati tudi nekaj druge­ga, kar je dobro povedal član tržiške občinske skupščine, ko je rekel: »Ob razpravah, da je treba graditi v e č stanovanj v blokih, ob planih, koliko stanovanj bomo potrebovali

Železarna prevzela del gornjesavske proge

V zadnjem času krožijo go­vorice, da proge v Gornje-savski dolini ne bodo več podirali in jo bodo morali delavci »Dinosa«, ki so pre­nehali z delom, celo spet montirati, da bodo progo elektrificirali, in to Italijani in podobno. Zato smo prosili za pojasnilo šefa postaje na Jesenicah tov. Viktorja Nach-tigala. Povedal nam je, da so 2 demontiranjem proge res prekinili, vendar ne zato, da bi jo obnovili, pač pa zato, ker skupina delavcev ni ho­dila točno in resno na delo. Delo so torej ustavili zato, da bi dobili vcstnejše delav­ce, k i bi hodili na delo trez­ni in ob pravem času. To jim je delno tudi že uspelo in s podiranjem proge nadaljuje­jo.

# Zvedeli smo, da bo del še 0 neodstranjene proge do 0 Hrušice zaradi svojih po-Q treb prevzela Železarna. # V okolici bivšega postaja-0 lišča na Hrušici je nam-% reč veliko prostora, ki bi # ga železarna lahko pora-O bila za odprta skladišča. 0 Tako so se preteklo sredo # (21. septembra) na Jese-# nicah že sestali predstav-# niki železarne in železnice # zaradi prevzema proge. $ Dogovorili so se, da bo 0 železarna prevzela v svoja % osnovna sredstva proga od 0 kretnice industrijskega ti-# ra, ki si ga je speljalo k # svojim skladiščem na 9 Plavškem travniku pod-# jetja »Univerzal«, progo # pa bo še naprej vzdrževa-# la železniška sekcija.

B. B.

Sredi Jesenic, blizu železniške postaje ob Cesti maršala Tita, je dograjena nova petnadstropna stavba, ki je olepšala ta del mesta. Stanovalci so se že začeli vseljevati v to stavbo. V pritličju bo trgovski poslovni lokal podjetja Borovo in Slovenija športa ter poslovni prostori Ju?o-špeda. V prvo nadstropje se seli obrat Jesenice podjetja Gorenjska oblačila Kranj. Del dru« gega nadstropja bo zavzela Zavarovalnica Jese n i c e , drugi del pa je občina dala v najem SGP »Sava« Jesenice. V treh gornjih nadstropjih so stanovanja, od katerih jih je največ odkupila carina za svoje delavce. — Foto F. Perdan

Kdaj asfalt do Kamniške Bistrice? Cesta do Kamniške B i s t r i ­

ce je zelo slaba, zato to lepo postojanko ped Kamni šk i m sedlom obiskuje tudi vse manj motoriziranih turistov. Do spodnje postaje žičnice na V e l i k o planino so cesto pred časom še nekoliko po­pravili in razširi l i , čeprav n i asfal t i rana, naprej od tod pa je res zelo slaba.

Zvedeli smo, da bodo spo­mladi sk l ica l i sestanek vseh, ki imajo v Kamnišk i B i s t r i ­ci h i š e ali vikende iti k i so zainteresirani, da bi bilo tu r i ­stov v tem kraju čimveč. Pogovorili so bodo, kdaj i n kako naj bi cesto popravil i , razš ir i l i in asfaltirali. Prob­lem je n amreč , kje dobiti denar. V K a m n i k u se pri to-

čez 30 let, se nihče ne vpra­ša, k a k š e n bo takrat stan­da rd naš ih l judi . A l i se bodo t ak ra t ljudje — če bo stan­dard tako hitro rastel kot je v povo jn ih letih — še hoteli vsel jevat i v t a k š n a blokov­na stanovanja, kot j i h zdaj g rad imo? Tud i to je vredno razmis l eka !«

Pot reba po stanovanjih, i z ­kazana v prošn jah na občini i n v gospodarskih organiza­c i j ah , pa še ne govori v pr id gorn j im pomislekom (čeprav j i h ne gre metali v koš). Š t e v i l o prosilcev za stanova­nje v t rž iški občini je trenut­no 455, od teh je 112 pr ime­rov nujnih; 170 prošenj je na obč in i , ostale v gospodarskih organizacijah. Letos, čez p r i ­b l i ž n o pol meseca, bo vsel j i -v ih 40 stanovanj. Brez stano­vanj bo ostalo še vedno 72 n u j n i h prosilcev ali 415 vseh prosi lcev. P r i razpravi o f inanciranju stanovanjske gradnje v prihodnje so na

žujejo, da podjetje Ljubljana Transport, k i ima v svojih rokah ves avtobusni promet v K a m n i k u , noče ničesar p r i ­spevati za asfaltiranje ceste v K a m n i š k o Bistrico, čep rav bo pozneje, ko bo cesta as­faltirana do tam, od tega ne­dvomno imelo prece jšn je ko­r is t i .

Najs labša je cesta od Sta­hovice do K a m n i š k e B i s t r i ­ce, medtem ko so prej zelo jamasti del ceste od K a m n i ­ka do Stahovice že asfaltira­l i . Letos poleti so asfaltirali tudi cesto od Stahovice do jamskega obrata rudnika kao­l ina v C r n i ; p r i tem sta z denarjem sodelovala rudnik i n krajevna skupnost Črna .

seji poudaril i , da b i vsako leto potrebovali — če b i ho­te l i zgraditi 50 stanovanj, k o ­l ikor j i h predvideva plan — 320 mil i jonov starih din. P r i tem bo treba upoš teva t i tiste prosilce, k i sploh nimajo lastnih sredstev. To so v glavnem tisti , k i so vložili p rošn je na občini . Prosi lc i z možnost jo lastnih prispevkov se v gospodarskih organiza­cijah potegujejo za kredite in gradijo po večini svoje hiše .

N a seji so skleni l i , naj Stanovanjsko podjetje Tržič izdela podrobne jš i nač r t po­teka gradenj. Govor i l i so tu­d i o tem, kako naj b i poce­n i l i in t ip iz i ra l i gradnjo i n kako naj b i združi l i razdrob­ljena sredstva za stanovanj­sko gradnjo.

A. Triler

Skupščina občine Kamnik je na zadnji seji prejšnji te­den na predlog sveta za bla­govni promet, gostinstvo in turizem imenovala gradbeni odbor za asfaltiranje in mo­dernizacijo ceste Stahovica —Kamniška Bistrica, v kate­rem so predstavniki podjetja Ljubljana - Transport, Gozd­nega gospodarstva Ljubljana — obrat Kamnik, Zavoda za gojitev divjadi »Kozorog«, počitniške skupnosti Velika planina, občinske skupščine in Andrej Zorman, zakupnik gostinskih obratov na Veliki planini. Skupščina občine Kamnik namreč meni, da prav slaba cesta pomeni naj­večjo oviro za nadaljnji raz­voj turističnega območja Ve­like in Male planine, zato je vsaj do spodnje postaje žič­nice treba cesto urediti že v prihodnjem letu. Po sedanjih načrtih naj bi dela potekala v dveh etapah: spomladi ob­delati in položiti asfalt na odseku od Stahovice do Dedkovega kamnoloma, do kamor je cesta zemeljsko že obdelana, jeseni pa najnuj­nejše rekonstruirati cesto na­prej do spodnje postaje žič­nice. Seveda problem ceste do Kamniške Bistrice s tem še ne bo rešen, zato bo v prihodnjih letih o tem treba še govoriti in še mar­sikaj narediti. Po predlogu naj bi dala razen podjetij financirali vsi, ki imajo na Veliki in Mali planini vi­kende. — a

Trgovci po svetovnem veslaškem prvenstvu

Premalo trgovskega prostora Uspešno kljub pomanjkljivostim — Izkuš­

nje za prihodnjo sezono Turist progres iz Radovljice je sklical na Bledu sestanek predstavnikov trgovskih organizacij, ki so sodelovale na sve­tovnem prvenstvu v veslanju. Namen posvetovanja je bil v prvi vrsti, da izmenjajo izkušnje, do katerih so pridi v času prireditve, da poiščejo pomanjkljivosti, njihove vzroke, da se nauee, kako bo treba ravnati v naslednjih sezonah.

nosile v košarici poleg osta-Glavna ugotovitev je, da je na Bledu premalo trgovskega prostora. To se je poznalo tudi v času svetovnega pr­venstva. Trgovci menijo, da so kl jub temu le opraviči l i p r i čakovan ja . Prihajalo je s i ­cer res do »konic«, v katerih so bile trgovske zmogljivosti v Z a k i premajhne, vendar je bilo to le v premorih med tekmovanji . Poleg premajh­nih zmogljivosti so b i l i tr­govini na razpolago pred­vsem slabši prostori. Trgovci so p repr ičan i , da bi bi lo nuj­no najti ustrezen prostor ob sami glavni t r ibuni .

Ko t posebnost blejske p r i ­reditve lahko omenimo »-am­bu lan tno« prodajo, k i je bi la uspešna predvsem v prv ih dneh tekmovanja. Kasneje se je pokazalo, da prodajni pro­stor ni b i l najbolje razdeljen med prodajalci in da so pred­vsem gledalci na vrhu t r ibun b i l i s labše pos t reženi . Ob tem ne moremo mimo tega, da ne b i omenil i tudi t ežavnos t te­ga posla, saj so prodajalke

Na Jesenicah ne bo obrata »Kro;« čeprav smo v našem listu

že pisali, da bo podjetje »KROJ« iz Škofje Loke na Jesenicah ustanovilo svoj obrat, žal do tega najbrž ne bo prišlo. Podjetje je baje zaradi neugodnih razmer na domačem in tujem trgu za sedaj odstopilo od le naaic-

re. Ker pa je na Jesenicah precej žensk, ki bi se rade zaposlile, je skupščina obči­ne skupno z gospodarsko zbornico v Ljubljani začela iskati možnosti za ustanovi­tev kakšnega drugega obra­ta.

. J . V

lega tudi po 32 steklenic kokt.

Trgovci iščejo iz doseda­njih izkušenj koristne za­k l jučke za bodoče delo. U t r ip kraja v sezoni se povsem razlikuje od drugih mest. Sk len i l i so, da je nujno prei ­t i na dal jš i delovni čas v veče rn ih urah. Kaže, da bo­do že v naslednji sezoni ime­l i odprte trgovine (predvsem s spominki) do 22. ure. Da je t akšna odlločitev pravilna, so dokazale nekatere posloval­nice - M u r k e « .

Ob koncu naj zapišemo še tole ugotovitev. Pokazalo se je, da bodo morale trgovske organizacije ob podobnih p r i ­reditvah delati samostojneje, da ne bodo mogle p r i čakova ­t i pomoči od organizatorja, ker je ta zaposlen z drugimi problemi.

Splošna ocena posvetova­nja je bila, da so k l jub skromni t ehn ičn i bazi uspeli nudit i kar se je na jveč dalo. Č e p r a v je b i l največj i pro­met le v sunkih, so imeli za polovico več prometa kot so r ačuna l i . P. Čo lnar

V a r č u j in misli

i y ^ j u t r i

K U L T U R A IN P R O S V E T A 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

Ob 80-letnici prof. dr. Franceta Steleta

O r i s z g o d o v i n e u m e t n o s t i p r i S l o v e n c i h Mladinska knjiga bo izdala 32 knjig pod skupnim naslovom »Ars Sloveniae« (Umet­

nost Slovenije) Te dni je mladinska knjiga

poslala na knjižni trg novo izdajo temeljnega dela o slo­venski likovni umetnosti, knjigo prof. dr. Franceta Ste­leta »Oris zgodovine umetno­sti pri Slovencih«. Prva izdaja knjige je izšla pred 42 leti, leta 1924; ker je knjiga posta­la že redka, kupiti pa jo sploh ni bilo več mogoče , se je mladinska knjiga odloči la za ponatis. »Sam sem spo­znal, da je vrednost Orisa v njegovi enkratni, čeprav skromni prvotni obliki in da je kaka sodobnemu stanju slovenske zgodovine umetno­sti ustrezna predelava izklju­čena, saj bi predelani Oris nehal biti oris, obogateno be­sedilo pa bi celo razdrlo nje­gov s i s temat ični okvir, ne

postal pa bi to kljub temu tak oris zgodovine umetno­sti pri Slovencih, kakršnega že dolgo pogrešamo. Oris iz­haja torej v novi izdaji po grafični opremi s P lečn ikovo naslovno stranjo in po bese­dilu nespremenjen . . . « Tako piše avtor v uvodu k drugi izdaji, v kateri je izpopolnil le slikovno gradivo.

N a t i skovni konferenci , k i je b i la v torek v p ros to r ih za ložbe Mlad inska knj iga v

/ L j u b l j a n i , jc pof. dr . Š t e l e novinar jem in d rug im gostom povedal, kako je knj iga n a ­stala i n k a k š e n pomen je i m e l a pred š t i r i d e s e t i m i le t i za Slovence, ko vrs ta najpo­m e m b n e j š i h umetnos tn ih spo­menikov še ni b i l a znana i n ko je b i lo za s lovenski na -

Živahna razprava o financiranju izobraževanja

Denarja bo premalo Ko so na zadnji seji skup­

ščine občine Kranj razprav­ljali o osnutku predloga za­kona o financiranju izobra-tevanja in vzgoje, so nekateri Zlasti poudarjali, da bo po izračunih na osnovi doslej predvidenih instrumentov v prihodnjem letu denarja za šolstvo za 7 % več, kot ga Zagotavlja letošnji občinski proračun. To pa je normalno povečanje, ki bi ga upošte­val tudi občinski proračun, če hi se šolstvo še naprej fi­nanciralo tako kot doslej. Predlog novega zakona torej ne rešuje vseh potreb v šol-

NA REČICI PRI B L E D U NOVO STAROSLOVANSKO GROBIŠČE

Na Rečici pri Bledu, pri odcepu kolodvorske ceste proti Gorjam je tov. Go-gala pred dnevi pri izko­pu zemlje za h i šo odkril več skeletnih grobov, ki po mnenju strokovnjakov pripadajo starim Slova­nom. Njihova t ip ična smer pokopa in pridatki v grobovih potrjujejo to domnevo. T o je znači lno vaško grobišče na ravnici z d a j š l m pokopavanjem na d o l o č e n e m prostoru brez k a s n e j š e cerkvene zgradbe. Opuščeno naj bi bilo pod vplivom krščan­stva, ki zahteva pokop okoli farne cerkve.

č a s o v n o sodi grobišče pred 10. stoletje našega štetja.

stvu. V Sloveniji bo menda v prihodnjem letu samo za osnovno dejavnost osnovnih, srednjih in visokih šol po teh izračunih približno 4 milijar­de starih din premalo. Prav zato so na seji sprejeli tudi sklep — ki ga bodo posre­dovali pristojnim republi­škim organom — da bi moral novi zakon zagotoviti za osnovno dejavnost teh šol stalne vire financiranja, ki bi bili dovolj visoki in seveda obvezni.

Med sklepi, ki so se izobli­kovali v živahni razpravi, je tuđi zahteva, naj zakon toč­no določi, katere vzgojno-iz-obraževalne dejavnosti sodijo v sistem financiranja; odprto ostaja namreč še vprašanje vrste vzgojnih in izobraže­valnih deja\mosti (vzgoja od­raslih, glasbene šole itd.), za katere bo sredstva še vedno treba zagotoviti drugje. Za dopolnilno vzgojno izobra­ževalno dejavnost bodo mo­rale tudi še v prihodnje skr­beti občine in gospodarske organizacije — tisti, ki me­nilo, da je pri njih tako do­polnilno izobraževanje po­trebno. Na seji skupščine ob­čine so zato sprejeli tudi sklep, naj se v okviru posa­meznih panog gospodarstva formirajo posebne izobraže­valne skupnosti, ki bodo skrbele za razvoj in financi­ranje ustreznega strokovne­ga šolstva. Glede regionalnih izobraževalnih skupnosti pa so na seji menili, naj bi te izhajale iz občin; občinske skupščine naj se na osnovi potrebne ekonomske razvito­sti in geografske, zaokroženo­sti združujejo v izobraževal­ne skupnosti.

—at

r o d pomembno v p r a š a n j e s lovenstva v umetnosti . N o v a izdaja š e vedno pomen i te­mel jno delo slovenske umet­nost i , k i ga bogat izbor 146 fotografi j , m e d ka t e r imi so t ud i najdepši goren jsk i 'umet ­nostni spomenik i , še bol j po­pestr i .

Za ložba M l a d i n s k a kn j iga je na t o rkov i t i skovn i k o n ­ferenci seznanila novinar je tudi s p r i p r a v a m i za t iskanje monumentalnega dela v 32 knj igah z nas lovom »Ars Slo­veniae« (Umetnost Sloveni­je); tu bo p r v i č v zgodovini slovenskega naroda zbrano v s e

gradivo n a š e l ikovne pretek­los t i . KnjLgs bodo predivido-m a izhajale šes t let, ne sicer po k r o n o ' o š k e m redu, vendar bodo ob z a k l j u č k u nud i l e č u ­dovit pogled n a j l e p š i h s tvar i ­tev slovenske l ikovne pretek­los t i in sedanjosti . A v t o r j i kn j ig bodo najbolj znani s lo ­venski s t rokovn jak i , posebna dragocenost pa bo s l ikovna oprema kn j ig ; vsaka kn j iga bo ime la n a m r e č p r i b l i ž n o 100 č r n o b e l i h in do 10 barv­n i h s l ik , s t rokovni uvod in katalog. Do spomladi 1967 bo­do po napovedih za ložbe i z ­š le te'je: B a r o č n a p las t ika (dr. Sergej V r i š e r ) , Gotska plastika (dr . E m i l i j a n Cevc) , Baročna arhitektura (dr . N a ­ce Š u m i ) in Gotr&a arhitek­tura (dr . Ivan K o m e l j ) . S l o ­venska l ikovna umetnost, k i z vrsto svoj ih spomenikov dosega raven na j z r e l e j š i h l i ­kovn ih r e š i t ev v E v r o p i i n drugod, bo z z b i r k o A R S S L O V E N I A E postala znana i n zan imiva tudi š i r š e m u sve­tu , k i je doslej le m a l o vedel o njej .

-at

V nekaj stavkih L J U B L J A N A : strokovno posvetovanje o staroslovanskem

obdobju — A r h e o l o š k o d r u š t v o Slovenije bo priredilo 3. in 4. ok tobra v L j u b l j a n i s t rokovno posvetovanje o staroslovan­skem obdob ju v zgodnjem srednjem veku. Prvi dan bodo pre­davanja, d rug i dan pa ekskurz i ja . Predaval i bodo priznani s lovensk i zgodovinarj i i n arheologi, pa tudi strokovnjaki izven meja n a š e ož je domovine. Razprav l ja l i bodo o vp ra šan j ih slo­venske z g o d n j e - s r e d n j e v e š k e arheologije i n njenih prihodnjih nalogah. Razen s p l o š n i h tem o I. kongresu za slovansko arheo­logi jo, ki j c b i l preteklo leto v V a r š a v i i n kjer je s svojimi predmet i na razstavi sodeloval tudi Gorenjsk i muzej, pa o pros lav i v Sa lzburgu ob 1100-lctnici delovanja Cirila in Me­toda ter o kongresu o Vel ikcunoravski v Brnu bodo ostale teme č r p a l e osnovno gradivo z o b m o č j a Gorenjske. Strokov­na ekskurz i j a bo na Gorenjsko, k je r s i bodo udeleženci ogle­da l i K r a n j i n zbrano gradivo v Gorenjskem muzeju ter Blej­sk i grad in Otok, k jer so ve l ika i n pomembna staroslovanska n a j d i š č a .

S K O F J A L O K A - likovna razstava v galeriji na gradu — V č e r a j (23. septembra) so v galeri j i na L o š k e m gradu odprli razstavo l i k o v n i h de! s l ikarjev i n kiparjev Andreja Ajdiča, Dragice Čadež -Lapa jne in Toneta Lapajne. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 12. i n od 15. do 19. ure.

K R O P A : drevi koncert korošk ih pevcev — Danes (24. sep­tembra) zveče r bo v s ind ika ln i dvorani gostoval s sporedom k o r o š k i h na rodn ih pesmi m e š a n i pevski zbor prosvetnega d r u š t v a iz R a d i š na K o r o š k e m . M o š k i komorn i zbor »Stane 2 a g a r « iz K r o p e s tem k o r o š k i m zborom n a m r e č že več let sodeluje z medsebojnimi ob i sk i in gostovanji.

J E S E N I C E : nov koncertni program pihalnega orkestra — P i h a l n i orkester Svobode »Tone CuCar« z Jesenic se je v če­trtek predstavi l J e s e n i č a n o m z novim koncer tn im programom, k i obsega dela Ross in i j a , B e l l i n i j a , Pecsija, Parme, Lorbeka i t d . K o n c e r t je vodil Remigi j N o č , n a š t u d i r a l i pa so ga za predvidena gostovanja v T rbov l j ah in v I t a l i j i .

J E S E N I C E : posebna š o l a v svoji stavbi — Posebna šo la na Jesenicah, k i je. b i l a k m a l u po osvoboditvi ustanovljena kot samostojna šo la , je gostovala vse do letos v prostorih drug ih šol , zadnja leta pa celo v k le tn ih prostor ih j e sen i ške gimnazije. K o n č n o je dob i la tudi ta šo la , k i ima iz leta v leto več u č e n c e v , lastne prostore, in sicer stavbo b ivšega o troškega vr tca zraven že l eza rne , ki je s luži la prva leta po osvoboditvi za dodatne uč i ln ice osnovne šo le , zadnja leta pa za zdravstve­no ambulanto . Stavbo so adapt i ra l i in v njej je dobila poseb­na šo la potrebne uč i ln i ce , kabinete i n upravne prostore.

B L E D — folklornt večer v Festivalni dvorani — Letošnja poletna t u r i s t i č n a sezona j e b i l a na B l e d u bogata tudi s šte­v i l n i m i in r az l i čn imi k u l t u r n i m i p r i red i tvami . V sredo prejšnji teden, 14. septembra, je bil v Fes t iva ln i dvorani folklorni ve-« če r , na ka terem sta sodelovala fo lk lorna skupina iz Gorij in k o m o r n i zbor iz K r o p e . Ude ležba je b i l a dobra, ker je na Ble­du še vedno precej tujcev.

Mnenja mladih ob

osnutka zakona o finansiranju izobraževanja Pomanjkljivost: Kako izravnati neenak po­ložaj šol — kriteriji za kvaliteto učno-vzgoj-

nega dela — dopolnilno izobraževanje S m o na k ra ju razprav o s i ­

s temu f inansiranja vzgoje i n i z o b r a ž e v a n j a v S loveni j i . K a j o tem meni mladina? O osnutku zakona je razprav­l ja l tudi p lenum O b č i n s k e g a komi te ja Zveze mladine K r a n j . Glavna vprašanja in pripombe. N a v p r a š a n j e — k i . je za mlad ino zelo po­membno — al i osnutek k a ž e realno pot za izgrajevanje č i m b o l j enotnega šo l skega sistema na posameznih stop­njah, osnutek po mnenju m l a d i h ne nakazuje zadovo­ljive r e š i tve . E n k r a t za vse­lej r e š i m o v p r a š a n j e pogo­jev, k i so nujno potrebni za no rma lno delovanje vsake šole . Ne b i sme l i v e č dopu­šča t i , da b i se p r e c e j š e n del n a š e mladine šola l v o b č u t ­no s l a b š i h pogoj ih , i n to predvsem zaradi tega, ke r ž ivi jo v manj razv i t ih pod ­roč j ih . Jasno je ( < da bo mo­

r a l t u odigrat i ve l iko v lo ­go r e p u b l i š k i i in tervenci jski sk lad . Ravno t u pa je precej š i bk ih točk : do kakšne mere bi smelo iti to prelivanje sredstev, kako še nadalje krepiti odgovornost obč in za razvijanje šolstva ~a svo­jem o b m o č j u .

Druga stvar, na katero je razprava še posebej opozor i ­la je formiranje enotnih k r i ­terijev za ocenjevanje dela u č n o - v z g o j n i h ustanov. Izde­lava teh kr i te r i jev ter ustrez­no s t imul i ranje napredka v-u č n e m i n vzgojnem procesu pomeni dejansko preseganje togih p r o r a č u n s k i h odnosov. Potrebno« in umestno bi bilo, č e bi rezervirali del sredstev, katera bi namenili za stimu­lacijo napredka v kvaliteti dela učno-vzgojn ih ustanov.

Osnutek skoraj popo lnoma pozabl ja na t ako imenovano permanentno i z o b r a ž e v a n j e .

G r e za tiste oblike izobraže­vanja, ki teko poleg rednega, to so: delavske univerze, ve­černe šo le in podobne izo­braževalne oblike znotraj de­lovnih organizacij. V razpra­v i je bil omenjen podatek: V Sloveniji letos 9000 mla­dine nima dokončane osem­letne šole! Ali sedaj to po­meni, da je tej mladini za­prta pot do nadaljnjega izobraževanja. Ali je potem upravičena zahteva, da mo­rajo vse nadaljnje Šolanje plačat i sami, ko pa isto­č a s n o vsak mesec dajejo svo­je dinarje od osebnega do­hodka v sklad za izobraževa­nje. Seveda se tu ne postav­l j a v p r a š a n j e samo za mla­de. Treba b i ttilo jasno po­vedati , k a k š e n naj bo pri !;m de lež vsakega posameznika.

Reforma šolstva je potreb­ne. Toda ob vsem tem bi si večkrat morali zastaviti vprašanje: kaj imamo in kaj lahko finansiramo in kakšen naj bi bil konkretni učinek. B r e z dvoma b i moral biti po­zi t iven. J . K o š n j e *

5 vprašanj - 5 odgovorov Za današnjo rubriko nam

je postavil pet vprašanj MI­RO P1NTARIC, predsednik delavskega sveta tovarne >ŠESIR« v škofji Loki.

Bralcem se op rav iču jemo, ker v zadnji r ub r ik i 5 vpra­šanj — 5 odgovorov iz teh­ničnih razlogov nismo v uvo­du objavili, kdo nam je po­slal vprašanja . Ko t ste sami lahko razbrali so vp ra šan j a obravnavala probleme, k i ta­rejo krajevno skupnost Pod-brezje, zastavil pa nam j i h je njen predsednik Janez D r i -novec.

LOŠKI KOMUNISTI O IV. PLENUMU CK ZKJ VPRAŠANJE: Zakaj Občin­

ski komite ZK v škofji L o k i ni organiziral kakega širšega posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZK o sklepih I V . plenuma CK ZKJ?

O D G O V O R : Politični, sekre­tar občinskega komiteja Z K v Škofji L o k i Polde Kejžar nam je posredoval naslednji odgovor:

Občinski komite Z K je so­deloval v razpravi o I V . ple­numu s člani na najbolj ne­posreden način tako, da so se njegovi člani udeležili prav vseh sestankov osnovnih or ­ganizacij v tem času in se vključili v razpravo. Drugih oblik informiranja se nismo posluževali , saj je vse gradi­vo javno objavljeno v par­tijskem in drugem tisku i n s tem dostopno vsem. Posebnih, internih al i poljavnih resnic o p lenumu pač ni , kar je tu­di znak napredka demokra­tičnosti odnosov in javnosti dela v Z K . Opažamo pa res, da mnogi čani Z K še niso o tem povsem prepr ičan i in p r i ­čakujejo od organizacije še dodatnih »informacij«.

Za vsako osnovno organiza­cijo je na jpomembne j ša na­

loga, kako na svojem pod­roč ju doseči tak o b r a č u n z negativnimi pojavi , kot je to napravi l C K Z K J . Obč insk i komite je že v avgustu p r i ­p rav i l tako razpravo skupaj s sekretarji osnovnih organi­zacij , sledilo j i h bo še več o posameznih problemih in de­lovnih pod roč j i h . P r i č a k u j e ­mo, da se bo tudi vaša osnovna organizacija odzvala pozivu C K Z K J in se z ena­ko prizadevnostjo in odgo­vornostjo posvetila proble­m o m svojega kolektiva.

PRIMANJKLJAJ V SOCIALNEM ZAVAROVANJU

VPRAŠANJE: V zadnjem času veliko beremo o pri­manjkljaju v socialnem zava­rovanju. Zanima me, kako je s tem v loški občini?

O D G O V O R : Direktor K o m u -nlne skupnosti socialnega za-varoanja v K r a n j u Milan Ža-kelj: Glavni razlog za p r i ­manjkljaj v socialnem zava­rovanju v škofjeloški občin i , k i znaša v osmih mesecih le­tos 77 mil i jonov star ih d i ­narjev, je nizka realizacija prispevka, saj je ta za 6 o d ­stotkov izpod planirane vso­te, ka r predstavlja v škof j i L o k i 60 mil i jonov starih d i ­narjev. Delni razlog za to pa i zv i r a tudi iz nekol iko večje p o t r o š n j e kot je po planu predvidena i n je za dober odstotek večja, predvsem p r i i zda tk ih za zdravila i n p r i izdatkih za nadomestila, pred­vsem pr i porodnicah. Sicer pa so izdatki na zavarovano osebo v škofjeloški obč in i , napram drugim gorenjskim o b č i n a m najniž j i . Seveda so temu ustrezno tudi na jn iž j i dohodlki. Sicer pa se v škof­je loški obč in i ču t i vp l iv zdravstvene s lužbe, k i se je vkl juč i la v zniževanje stro-

Kuharski tečaj za slepe Danes (24. septembra) bo

na Okroglem sestanek vseh zaposlenih slepih z Gorenj­ske, 18. in 19. novembra pa redna skupščina Zveze sle­pih Jugoslavije ob 20-letnici obstoja.

V četrtek (22. septembra) so na Okroglem, v prostorih okrevališče Zveze slepih Ju­goslavije, končali z osem­dnevnim kuharskim tečajem za slepe. Udeležilo se ga je devet deklet in žena, vodila pa ga je učiteljica gospodinj­stva Helenca Strniša. To je na Okroglem prvi tak tečaj , medtem ko jih je bilo nekaj že prejšnja leta v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani. Kamen tečaja je bil predvsem seznaniti slepe gospodinje s sodobnimi, modernimi go­spodinjskimi stroji. Uporaba

teh je namreč za slepe še veliko bolj pomembna. Te­čajnice, ki so v glavnem iz Slovenije, le ena je iz Cačka, so bile z znanjem, ki so ga pridobile v tednu dni, zelo zadovoljne; vse so poudarja­le, da jim bo to pri delu do­ma zelo koristilo.

Danes (24. septembra) bo na Okroglem sestan&k vseh zaposlenih slepih z Gorenjske, ki jih je več kot 70, razprav­ljali pa bodo o možnost ih nadaljne zaposlitve slepih na posameznih, ustreznih delov­nih mestih. Zaposlovanje re­habilitiranih slepih ljudi po­staja namreč vse težavnejše; v Sloveniji jih je okrog 40, ki so brez zaposlitve.

S tem pa letošnja sezo­na v Okrevališču Zveze sle­pih Jugoslavije na Okroglem

škov. predvsem pr i bo ln i šn i ­cah, k i so glavni del pr ihran­kov in p r i b o l n i š k e m stale­žu.

KOMU NAJ SLUŽI STAVBA NA KOPALIŠČU?

VPRAŠANJE: V škofj i Lo­ki manjka lepo urejenih go­stinskih obratov. Dvorana stavbe na kopališču, v kateri so bile prejšnja leta vsaj ob sobotah razne prireditve, le­tos služi kot skladišče pod­jetju »Kroj«. Cemu takšna rešitev?

O D G O V O R : Di rek tor gostin­skega podjetja K R O N A v Šk. L o k i , k i ima v lasti stavbo na kopal i šču , nam je pojas­n i l naslednje:

Ta obrat že od vsega za­č e t k a ni rentabilen. Zanj mo­ramo vsako leto s f inančn im planom zagotoviti pokri t je izgube, ker n i urejen tako, da bi lahko posloval skozi celo leto (stavba je brez top­lotne izolacije). Z dohodki obrata v poletnih mesecih pa ne moremo pokr i t i n i t i ob­veznosti, k i izhajajo iz poso­j i l . P r i banki je n a m r e č še 19 mi l i jonov starih dinarjev neporavnanih obveznosti za to stavbo.

K e r je b i lo letos podjetje »Kroj« v st iski za skladišča , smo b i l i seveda takoj p r i ­pravl jeni odstopi t i dvorano v stavbi n j im, saj bomo tako prv ič z najemnino, k i jo do­bivamo od podjetja, v celoti p o k r i l i letne anuitete. P r i ­hodnje leto, pogodba za sk l ad i šče s »Krojem« velja le do konca leta, pa bomo ver­jetno mora l i spet, vsaj ob sobotah, organizirat i zabav­ne prireditve, č ep rav nam račun ica jasno kaže, da ta obrat za nas n i rentabilen.

š s ne bo zaključena. 18. in 19. novembra bo namreč še redna skupščina kveze slepih Jugoslavije ob 20-letnici nje-

P R E M A L O S K R B I Z A S P L O Š N O T E L E S N O V Z G O J O

V P R A Š A N J E : Čeprav je v L O K I več telesno-vzgojnih organizacij menim, da je pre­malo poskrbljeno za sp lo šno telesno vzgojo in rekreacijo p r e d š o l s k e i n šo lske mladine v popoldanskem času . A l i je v tem pogledu predvidena kaka reš i tev?

O D G O V O R : Nače ln ik od­delka za družben.^ s lužbe SO Skofja L o k a Miloš Mit ič nam je pojasnil naslednje:

N a p o d r o č j u mesta skofja Loka delujejo naslednje te­lesno vzgojne organizacije: s m u č a r s k i klub Transturist , nogometni klub Ločan , ko­ša rka r sk i klub Sora, roko­metni klub Ločan in dva te­lesno vzgojni d ruš tv i v osnovni šoli in v gimnazij i , metni klub Ločan in dve te-bo rn i šk i d ruž in i . Vse orga­nizacije so trenutno zelo aktivne in zajemajo skupaj p r ib l i žno 800 do 1.000 mlad ih l jud i . Res pa je, da v škof j i L o k i ni več centralnega te-Iesno-vzgojnega d r u š t v a Par­tizan in so t i k lubi samostoj­n i . M o r d a je napaka v tem, da so p reveč ozko special i­zirani vsak za svoje p o d r o č ­je in so zanemaril i sp iošno telesno vzgojo in rekreacijo v taki ob l ik i , kot s i jo želi š irši krog mladine. Zakaj je p r i š l o do tega? Eden glavnih razlogov je pomanjkanje va-diteljskega kadra, k i bi lahko tudi v popoldanskem času skrbel za to. Prav v zadnjem času pa je bi la dana iniciat i ­va s strani mladinske organi­zacije in sveta za telesno vzgojo, naj ta dejavnost v Škofji L o k i spet oživi in naj se t ist im, k i so bodisi ama­tersko al i pa l a ično pr iprav­ljeni skrbet i za to, omogoč i taka dejavnost. P r v i korak

nega obstoja. Takrat se bodo na Okroglem zbrali predstav­niki slepih iz vse Jugoslavije.

—t

je že narejen, in sicer v tej smeri , da so prostori ža to pr ipravl jeni in urejeni. Adap­tirana je dvorana telovadne­ga d r u š t v a Partizan in osnov­ne šole v Škofji L o k i . Letos pa so namenjena tudi sred­stva za ureditev šolskega i g r i ­šča za šolo v Škofji L o k i , k i naj bi s luž i lo za rekreacijo vsej mladin i .

U R B A N I S T I Č N I N A C R T Š K O F J E L O K E V P R A Š A N J E : Z u r b a n i s t i č ­

n i m n a č r t o m škof j e Loke je predvidena novogradnja cest v Poljansko in Se l ško dol ino. K a k o bo z realizacijo te za­misl i?

O D G O V O R : Nače ln ik od­delka za gospodarstvo S O š k o t j a L o k a M i l a n č a č e ž : Urban is t i čn i nač r t škof je L o ­ke še ni potrdi la o b č i n s k a skupšč ina in je sedaj v raz­pravi . Predlagani varianti no­v ih cest za Se l ško in Pol an-sko dolino bo*ta po vsaj ver­jetnosti sprejeti, saj doslej n i bi lo nobenih pr ipomb. Kdaj bo obč ina lahko p r i če ­la graditi navedeni cesti, kl jub temu da bi b i l i s o r i l o vodno večjega prometa n u n i za sedaj ni mogoče predvi ­deti. Verjetno pa brez soude­ležbe republike pr i f inanci­ranju teh cest ne bo šlo.

Pr i red i la : Sonja š o l a r

M A J H N A G O S T I L N A za vse l judi

JOŽE MALLE st. Lenart v Brodeh

Loibltal Ob gostilni

tudi trgovina

Odkupujemo smre­kovo steljo po 6.— S din za i kg dostavljeno v drevesnico Mengeš.

SEMESADIKE Mengeš

Slepe gojenke kuharskega tečaja na Okroglem— Foto Perdan

R E F O R T A 2 A

Izumitelj Aleksander Šmuc in njegov plinolovec

Utopi*a ali stvarnost Dvoje je mogoče: ali premalo zaupamo svo­jim sposobnostim in smo zaljubljeni v »ino­zemstvo« ali pa izumitelj ne ve kaj dela — Aleksander Šmuc vprašuje: »Zakaj mi ne

zaupate?« Dvoje je mogoče: utopija ali stvarnost. Aleksander Šmuc, izumitelj iz Kranja je izumil plinolovec, napravo za čiščenje dima in odpadnih plinov, s katerim je napovedal bolj neči­stemu ozračju v industrijskih središčih. »Vojna napoved« je tu, vendar še tako pogumni vojskovodja brez podpore ne more uspeti. . .

Ne more uspeti, da b i go­spodinja v Kran ju ne p rek l i ­njala p r i zlaganju sarjastega perila. Ne more uspeti, da ne b i bile Jesenice vse odete v

uspel s pomočjo direktorja IBI v K r a n j u r e š e t k o mont i ­rat i . Uspeh n i izostal. Pre­nehalo se je kadi t i . Reše tka je nejšla svoje mesto še v

poizkus. Aleksander Smuc je izdela l prototip pl inolovca. Z a raz l iko od r e š e t k e naj bi pl inolovec z a d r ž a l tudi tiste pline, k i ne izgorevajo. P l i n gre p o m e š a n s paro skozi vo­do, voda paro ohlaja, d a se spreminja v kaplj ice, k i v p i ­jajo pl ine.

Ing. kemi je Mar jan K a j -fež, k i j e prisostvoval preiz-

je Aleksander Smuc šele p r ip rav i l na p rep r i čevan je . P rav i , da je pr ipravl jen po­izkus vodno ponovit i i n vsa­komur dokazati, da njegovi n a č r t i niso utopija. Sele, ko bodo v tovarnah »osvojil i« plinolovec, bomo lahko govo­r i l i , da je premagal tudi ino­zemsko konkurenco. K a j t i tudi s tem se je že s rečava l .

Le ta 1961 se je Aleksander Smuc oglasil na Zavodu za zdravstveno varstvo na Je­senicah. Posla l i so ga v Ž e ­lezarno. Sprejeli so ga s pre­cejšnj im nezaupanjem. Pove-

(za vsako plačuje 5.000 starih dinarjev mesečno) .

Gre res le za nezaupanje? Morda je to nezaupanje tudi opravič l j ivo, vendar je zan i ­mivo, da s i nikjer š e niso podrobneje ogledali načr tov . V večini primerov se izgovar­jajo na »inozemske« čist i lne naprave. N a to Smuc odgo­varja le s tem, da Nemči ja ne bi bila »zaprašena«, če bi njihove naprave kaj veljale/

Baje bi stal 6istem L U R G I za vsak d imnik okoli 15 m i ­li jonov dinarjev, plinolovec pa le mi l i jon in pol starih

ALEKSANDER SMUC IN PLINOLOVEC — Smuc je pristopil k svojemu pllnolovcu in razložil njegovo delovanje. Naprava Je montirana v miniaturnem »tovarniškem dimniku« — Foto F. Perdan

rdeče . Ne more uspeti, da b i dobila naša mesta v Jugo­slavi j i zopet nebo in pod­nebje, k i j im ga je namenila narava.

Ko t smo zapisali, mogoče je, da vsa stvar nima realne osnove. Tako b i lahko vsaj sklepali , če ocenjujemo reak­cijo nekaterih tovarn na Smucove izume. V zače tku eo navdušen i , kasneje pa ne realizirajo zamisl i . Doseda­nje delo izumitelja pa nas s i l i k temu, da mu verjame­mo.

G O R I L N I K IN REŠETKA Leta 1953. je Aleksander

Smuc izdelal univerzalno re­še tko za popolno izgorevanje plinov v d imnikih . Kamor se je obrnil , je naletel na dvo­me. Se istega leta je vendar

»Runo« Tržič , Dekorat ivni tovarni v L jub l jan i , b ivš i kranjski »Zvezdi«, dve na­pravi v »Svi lan i tu« v K a m ­niku, pa v L a š k e m , Žalcu itd.

Leta 1961 so ugotovi l i v »Elanu« Begunje, da potre­bujejo poleg žagov ine z a kurjavo še 100 vagonov pr«-moga. Iz d imnika se je iz red­no m o č n o kadilo. N a pomoč j i m je pr iskoči l Smuc. Pre­pričal j i h je, da premoga

j sploh ne potrebujejo. M o n t i ­ral je svoj gor i ln ik za žago-vino in od tedaj v »E lanu« premoga ne potrebujejo. Smuc pravi , da porabijo ce­lo manj žagovine , kot so jo prej.

POIZKUS V STRAZlSCU Pred kra tk im je b i l v Stra-

žišču p r i K r a n j u zanimiv

S S r S L & % S * . « M * , na ,a način , kratken, « * — ves Kranj - Foto F . Perdan

kusu je dal naslednjo izjavo (objavljamo le del): »V proto­tipu naprave so bili izvršeni poizkusi odstranjevanja več ­jih količin rdeče barve, saj, cementa in žagovine iz zra­ka. Rezultati poizkusov so pokazali, da so bile omenje­ne dozirane prašnatc snovi v napravi res odstranjene in so v obliki odplake zapuščale napravo. Hitrost čiščenja pri prototipu je znašala 0,10 kg prašnate snovi na minuto.«

PLINOLOVEC NA POHODU?

Plinolovec na pohodu. N o r ­malno bi bi lo, da bi tako lahko zapisali . P r i nas ni ta­ko. Z zgraditvijo prototipa se

dali so mu, da bodo dobili nove naprave »LURGI« iz Nemči je , vendar Smuc pra­v i , da ta sistem zadrži delce le do premera pol mil imetra .

S obdobnim nezaupanjem so ga .sprejeli tudi drugod. Š ibenik — tovarna karbida je leta 1933 sporočila, da se ne zanima za napravo. L j u b ­ljana — Slovenija-coste; le­tos so sporočil i , da naprave ne misl i jo odkupit i . Na jveč zaupanja so pokazali še pr i Cestnem podjetju v Kran ju ,

j kjer so nač r t e plačal i , ven-I dar v enem letu še n ičesar

niso naredili .

K A J ČAKAJO? j K a j č ;ka jo? Tako se vpra-! šu je Aleksimder Smuc, k i je ' dal vse tr i naprave zašči t i t i

dinarjev. Morda pa nekateri čakajo tudi na to, da bi Smuc prenehal plačevati za­ščito. V tem primeru bi lah­ko prosto uporabili njegove nač r t e , saj kaže . da je po­nekod že pr iš lo do kopiranja.

D»ži le eno. Načrte je treba pregledati in se prepričati o njihovi koristnosti, jih ute­meljeno odkloniti, če niso do')ii, ali pa jih čim prej osvojiti. $ Smo res pred tem, da bo

ozračje očišćeno saj in, plinov? So načr t i utopija ali stvarnost? Čudno se

© nam zdi , da tovarne od Q leta 1961 dalje še niso 9 uspele najti odgovora — & seveda, če so ga sploh O iskale. Dolžne b i ga bile.

P. Čolnar

• •

BRUNARICA V TIHI DOLINI — Kaže, da bo nova brunarica v Tihi dolini postala neuradno središče smučarjev, k se bodo spuščali s pobočij - Foto F . Perdan

T « * dni po svoiu Splošn i polit ični odbor ge­

neralne skupščiine O Z N je sprejel dnevni red le tošnjega zasedanja, k i bo obsegal 93 točk . Na dnevnem redu bo tud i vrnitev zakonitih pravic L R Ki ta jsk i v O Z N . Prav ta­k o so ZDA sporoči le , da so pripravljene ustaviti bom-bandiranje Severnega Vie t ­nama, če bodo dobile zago­tov i la , da bo to privedlo do pr imerne deeskalacije vojne.

Genera ln i sekretar U .Tant pa je dejal, da je v pr imeru ugodne reši tve trenutno t ež ­k e g a položaja v svetu še na­pre j pripravljen ostati na mes tu sekretarja.

N a južnem Češkem se je te d n i združi lo več deset t i ­s o č vojakov i z Sovjetske zveze, Madžarske, Demokra­t i č n e republike Nemči je i n Češkos lovaške . Zbral i so se n a ve l ik ih kombiniranih ma­nev r ih »Vltava«. Manevrov se je udeležil tudi poveljnik s i l v a r š a v s k e zveze Grečko.

C Ljudje in dogodki —

Kitajska kuhinja

v . .

N a Ki ta j skem se nekaj dogaja. K r o n i k a poroč i l v zadnjih tednih dovoljuje sklepanje, da smo na K i ­tajskem pr iče hudega po­l i t ičnega o b r a č u n a med dvema strujama, k i imata po vsej verjetnosti raz l ične nazore i n s tal išča o d r u ž ­benem in po l i t i čnem razvo­j u . To domnevo moramo dopolni t i z dodatkom, da gre za neenotnost v samem ki ta jskem vodstvu in da se zdaj bije b i tka za to kdo bo koga, ker ima vsaka od teh struj svoje zaledje i n podporo. O b r a č u n , k i se pr ipravl ja z vsemi m o g o č i ­m i sredstvi, pa b i b i l ne­mara še bolj oster i n odlo­čen, če ne b i bi lo v k i ta j ­sk ih vrstah straha, da j i h lahko spopad na notranji fronti ugonobi. T a k o i m a ­m o včas ih vtis, da skupina, k i se je po plenumu C K k i ­tajske partije 8. avgusta le­tos u t rd i la na oblasti z Mao Ce Tungom, L i n P iao-jem i n Ću E n Lajem na čelu, včas ih vl iva olje na

ogenj, včasih pa je p r i s i ­ljena p o ž a r pogasiti. Skle­p i , k i j i h je ta plenum sprejel kaže jo na določene težave v ki tajskem razvoju. 97 č lanov na jv iš jega par t i j ­skega telesa priznava, da je vpl iv desničar jev m o č a n i n da zaradi tega n i mogo­če kren i t i po ravni pol i t ič ­n i pot i . Desničar j i pa so v m a n j š i n i zato ta peščica l jud i ne more preusmeriti kitajskega razvoja s p rav i l ­ne smeri . Tej peščici l jud i naj b i dal i pr i ložnost , da svoje napake popravijo in začne jo z »novim življe­njem«. V tem part i jskem sporoč i lu so vidne tudi pre­ce jšn je koncesije. Tako besedilo pravi : »Ni pripo­ročl j ivo, da m a n j š i n o , k i i m a d r u g a č n e nazore s s i lo pr i s i l imo, da spremeni svo­j a s ta l i šča . Večk ra t ima tudi m a n j š i n a svoj prav. Ce se bomo z njo spopri ­je l i v idejnem boju, potem moramo uporabljati argu­mente i n ne moč i i n te­ror ja .«

T a k š n a izhodišča pa so b i la samo pesek v oči . Raz­voj je k ren i l v drugo smer. č e je kaj t očno , je brez dvoma točna ugotovi­tev, da je kitajsko vodstvo z ustanovitvijo rdeče garde vcepilo l judem strah v kost i . Dosedanji podatki o delu rdeče garde nas v tem po­polnoma p r e p r i č a j o . Pet tednov stara mladinska or­ganizacija, k i je v svoje č lans tvo zbrala najbolj pre­kanjene š t u d e n t e , dijake in mladino, je dosegla »odlič­ne« rezultate. V tem času je pospravila iz t rgovin ostanke kapital izma, koz­m e t i č n e izdelke, igračke, sončna oča la i n drugo. U k i n i l i so taksije. Rdeča garda je zaprla tudi zoolo­ške vrtove. (»Tam žro ne­koristne živali meso. k i je potrebno delovnim l judem za p rehrano .« ) Rdeča gar­da je slekla ž e n s k a m tesne hlače in j i m oblekla modre obleke enotnega kroja. Ce­lo prometne znake so spre­men i l i . Rdeča barva na se­maforj ih ne pomeni »stoj«. Odslej naprej se bo promet na ki ta jskih ul icah odvijal p r i rdeči luči, zelena barva

pa pomeni, da je kr iž išče zaprto. V tem času se je rdeča garda v e č k r a t spo­pri jela z delavci. Napadala je tuje d ržav l j ane in svoje voditelje, k i ne gredo po pravi rdeči pot i . V mestu Tsinghal in Činan je p r i š lo do ob računa , k i so ga rdeč i jakobinci p lačal i z dvema mrtvima, več oseb na obeh straneh pa je b i lo ranjenih. Najviš ja voditelja L i n P iaa i n Ču E n Laj sta ob teh incidentih svetovala upora­bo razuma. Rdeča garda je dobi la nova navodila o me­todah dela. T i sk je pisal : »Strgaj te maske in k r i t i z i ­rajte demone z m i r n i m i sredstvi, onemogoč i t e j i h brez nasilja. T o je edina pot.«

V o d i l n i ž e n M i n ž i Bao pa je pred k r a t k i m dal nove smernice za nasilje rdeče garde. »Na trditve sovražn ikov , da je to kar dela garda, k r š i t ev č love-čanskega dostojanstva, mo­ramo odgovoriti , da bomo ne samo nadalje krš i t i vaš? »dostojanstvo«, m a r v e č vas bomo tako vrgl i na hrbet, da se do konca življenja ne boste pobrali .«

Sprehod po pobočjih Krvavca, bodočem rekreacijskem centru

Gradbišče na Krvavcu Podjetja že zaključujejo z deli — Krvavec ne bo poznal več hoje — Vrsta objektov in

zopet novi načrti »Modernizacija« Krvavca je postala stvarnost. Poročali smo že o načrtih, ki jih imajo Aerodrom Ljubljana, SAP Ljub­ljana, Občina Kranj, gostinsko-turistično podjetje Krvavec Kranj in nekatera druga gostinska podjetja iz kranjske obči­ne v zvezi z ureditvijo Krvavca. Ko smo v četrtek obiskali Krvavec, smo se prepričali, da so načrti postali stvarnost. Krvavec se je spremenil v veliko g r a d b i š č e . . .

DOSTOP N A K R V A V E C Dostop n a Krvavec bo l e ­

t o š n j i m smuča r j em precej o l a j š a n . Skupšč ina občine K r a n j je asfaltirala cesto Cerk l je -Grad , ostali de l ma­kadamske ceste pa je so l id­no vzdrževan .

Sedežnica , last podjetja S A P iz Ljubljane, je sicer s tara že osem let, vendar je dobro vzdrževana. Zaradi po­v e č a n i h zmogljivosti na K r ­v a v c u bodo t u d i ' avtobusne zveze letos pogostejše . Eno­smerna .vozovnica stane 400, povratna pa 500 starih dinar­jev .

Investitorji na K r v a v c u menijo, da bo prav žičnica k m a l u pomenila »ozko grlo«, saj računajo , da bo Krvavec le tos obiskalo okol i 120.000 l j u d i (lani v š t i r ih mesecih i n pol 55.000). Zaradi tega že govori jo o novih nač r t ih . K a ž e , da bodo izbral i med d v e m a možnos t ima. Kasneje b i zgradi l i še eno sedežnico

(z gondolami za 40 ljudi) i z K o k r e v Tiho dolino, oz. na Gospine. Druga možnos t pa je — 6 metrov š i roka asfal­tirana cesta. Seveda so to za­sedaj l e še načr t i . Povrnimo se raje v realnost.

P R V O G R A D B I Š Č E K o smo se pr ipel ja l i na

Gospine, smo zagledali prvo g radb i šče . Podjetju S A P je b i l odobren kredit 150 mi l i jo ­nov starih dinarjev za i z ­gradnjo sedežnice od Gospin-ca do Doma na K r v a v c u . Te dn i so postavljaili stebre in dokončava l i zače tno postajo druge sekcije. Enosmerna vstopnica na sedežnic i bo sta­la 200, povratna pa 300 starih dinarjev.

N a v rhu že č a k a na obi­skovalce prenovljeni hotel Krvavec. K e r je b i l obložen z neprimernim materialom (lehnjakom), so ga obložili s salonitnimi ploščami.

Od hotela se bo lahko

s m u č a r spust i l (odstranili so precej dreves) nazaj na Gos­pine al i pa v Tiho dol ino . . .

T I H A D O L I N A N I T I H A T iha dol ina na K r v a v c u je

dobila ime po tem, kar leži v zavetju in tu n i vetra. Ob­dana z gorskimi grebeni ter obsijana ves dan s soncem nudi res občutek izredne t i ­šine i n mi ru .

Te dn i ta dolina ni tiha. N a robu navp i čne stene proti dol ini K o k r e gradijo bruna­rico, k i bo imela na voljo 20 ležišč za goste ter vel iko restavracijo v pr i t l ič ju z 90 seđišči . V neposredni bližini nameravajo drugo leto zgra­diti še eno brunarico tako, da bi b i la skupna zmogljivost 50 ležišč.

Iz b l iž ine brunarice delajo vlečnico do Dolgih njiv. Steb­r i že stojijo. Pravijo, da mo­rajo le še montirati nosilno jekleno v rv in pr ik l juč i t i tok. Na ta nač in Krvavec sploh ne bo poznal več hoje. Smu­čar se bo lahko voz i l od enega objekta do drugega. Od Doma na K r v a v c u na Gospine aH v Tiho dolino, se peljal zopet k Domu a l i na Dolge njive, se od tu spustil v Tiho dolino al i proti Domu oz. Gospincu.

Dela v T i h i dol in i investira Aerodrom Ljubljana. Vleč­nica bo stala 80 mil i jonov,

brunarica pa 90 mili jonov starih din. Zanimivo je, da vse to gradijo iz lastnih sredstev.

R E K R E A C I J S K O SREDIŠČE

Z dograditvijo objektov bo postal Krvavec res najbl iž je rekreacijsko središče . Podjet­ja, k i investirajo, so že v dogovorih za s ta lne j še a r a n ž ­maje. Krvavec naj bi b i l re­kreacijski center za Kran j , Ljubljano, Zagreb, .Reko, Trst, iri" Celovec.

Načrti postajajo stvarnost.

iz slovenskih zamejskih časopisov M A T A J U R V nedeljo, 11. septembra,

je bi la v V r š n e m pod K r n o m vel ika slovesnost ob šes tde-setletnici smrt i pesnika S i ­mona Gregorč iča . Oko l i 10.000 l jud i iz Slovenije, Tržaškega , Gor iškega im B e n e š k e Slo­venije je počas t i lo 25-letnico vstaje in se udeleži lo sloves­nosti, ob odprtju muzeja, po­svečenega S imonu Gregorči­ču, k i so ga uredi l i v h iš i , kjer se je rodi l . Slovesnosti so se udeležili tudi nekateri predstavniki oblasti iz Slove­nije V i k t o r Avbel j , Albert J akop ič , podpredsednik IS Beno Zupančič , predsednik Slovenske akademije znano­st i in umetnosti Josip V i d ­mar in drugi.

V mesecu avgustu so za­beležili v videmski pok ia j in i

V s i objekti naj bi bi l i do­končani do sredine decera">ra tako, da bi Krvavec s prvo snežno orlejo labko sprejel že prve smučar je .

Kaže, da bo dostop zasedaj ostal še vedno »ozko grlo«, saj stara sedežnica nikakor ne bo sposobna odpraviti vrsto, k i se ob večjem navalu pojavlja na spodnji postaji. Letošnj i promet bo pokaral, kako hitro lahko r a č u n s m o na novo sedežnico oz. na re-sto. Ekonomska računica bo imela tudi glavno besedo.

P. Čolnar

rekordno število mejnih pre­hodov 63.297. Od teh je b i lo 44.460 i tal i janskih potnikov in 18.837 jugoslovanskih. Maj-več prehodov je bi lo skozi obmejni prehod v Štupci , i n 6icer 57.553.

KŽK KRANJ j išče interesente za odkup j

žitnega kombajna »ZMAJ 780«

K o m b a j n je potreben popra* vila

Interesenti s i kombajn l ah ­ko ogledajo na dolovišču V Prafah — p r i delovodju tov. Broderju.

Ostale informacije daje ter bjl-zobveze ponudbe z na­vedbo cene zb i ra KŽK Kranj — cbrat Kmetijstvo, Begunje ska 5, do 5. oktobra 1966.

PANORAMA • PANORAMA ® PANORAMA • PANORAMA ® PA

Za zaključek sezone

K r a v j i b a l v B o h i n j u Jutri v nedeljo kot ponavadi v Ukancu — Pričakujejo petstotisočega potnika na Vogel Č e p r a v le tošnja sezona za bohinjski turizem n i b i l a na jbo l j ša , na jveč težav j i m je povzroči lo slabo vreme, zaradi katerega Je b i lo predvsem manj iz le tn iškega tur izma, so gostinci i n tu r i s t i čn i delavci kar zadovoljni i n se s polno vnemo p r i ­pravljajo na nedeljsko slavje — tradicionalni k rav j i ba l .

Le- ta bo, kot vsako leto, v Ukancu, z zače tkom ob 11. u r i , ko bodo bohinjski p lan-sarji pr ignal i svoje trope s p lan in i n ocenili l e tošn je uspehe v planšairstvu, s i rar­stvu in ž ivinorej i . Z a zabav­n i del programa bodo poskr­be l i : domač i pevski zbor, folklorna skupina i n Vese l i p l anša r j i . P r i čaku je jo nad 15.000 obiskovalcev. Zaradi izkušenj v pretekl ih le t ih so letos posvetili skrb uredi tv i prometa na odseku od Jane­za do hotela Zlatorog, za po­

gostitev obiskovalcev v p r i ­meru slabega vremena in uvedl i nekaj novosti. Tako bodo prv ič ž reba l i vstopnice i n razdel i l i več nagrad, k i j i h je prispevalo tu r i s t i čno dru­štvo, turist i čno - t r anspo r tna , gostinska i n druga podjetja. P r v i bo prejel telico, d rugi hleb sira i n t re t j i . ve l ik zvo­nec. V s a t r i da r i l a je dalo t u r i s t i č n o d r u š t v o . Podjetje Ljubljana-transport je dalo na vol jo pet kar t za prevoz z avtobusom na re laci jah Bohinj—Ljubl jana, L jub l j ana

—Spli t i n K r a n j s k a gora— Zagreb, Avtopromet Goren j ­ska 3 karte, S A P karto za potovanje v Beograd i n Transturist dve kar t i na pro­gi Bled—Banja L u k a . M e d nagradami so še : m a n j š a de-ža zaseke, t r idnevni penzioni v bohinjskih hotelih, š u n k a in podobno.

T u d i t u r i s t i č n o - t r a n s p o r t n o podjetje Transturist iz Škof­je L o k e — žičnica Voge l p r i ­pravl ja pomembno slavje. N a žičnici p r i č aku j e jo te d n i 500.000 potnika. Zanj p r i ­pravljajo prijetno p r e s e n e č e ­nje. R a č u n a j o , da se bo to najverjetneje zgodilo prav v nedeljo. Dogodek vel ja pro­s lav i t i , saj je za bohinjski tur izem vel ikega pomena. Žičnica je n a m r e č stekla j u ­l i j a meseca 1964. leta i n je do danes prepeljala že sko­raj pol mi l i jona turistov i n iz le tnikov. Jože Podobn ik

V SREDO BOMO

ZAČELI OBJAVLJATI

NOVO SLIKANICO

ARGONAVT ZANIMIVO IN

NAPETO ZGODBO

O ISKALCIH

ZLATEGA RUNA, KI

JO JE PRIREDIL

IN NARISAL

SAŠA DOBRILA

GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE ® GORENJSKI K

Stari običaji v Kamni Gorici

Jutri bodo v Bohinju zopet zapeli kravji zvonci. Za zaključek sezone bodo priredili tradi­cionalni kravji bal. Letos bodo izžrebali tudi več vstopnic in pode?ili lepe nagrade. Zopet »odo obiskali Bohinj številni turisti in si poleg bala ogledali tudi druge lepote Bohinjskega * o t a - Foto: Franc Perdan

Drug! rofstni dan »vesoljske« Helence

Valen t ina T e r j e č k o v a i n Andre j Nikola jev sta prazno­vala v M o s k v i drugi rojs tni dan svoje h č e r k e Helene, r o ­jene po njunem poletu skozi vesolje. Dekletce ije dob i lo d a r i l a i n »vesoljske« i g r a č k e , p r i tem pa n i n i t i s lu t i lo , da sta njena mamica i n o č k a že b i l a »tam zgora j« .

»Vesoljska« d r u ž i n a prebiva na Prospektu Kutuzova . T o je precej obl judena moskov­ska u l ica , kjer žive tud i d r u ­gi sovjetski vesoljci i n b ivš i predsacmik Bulgafun.

Ob cesti, k i pelje i; Radov­ljice v K r o p o in naprej v Podnart. s to j i na desaon bre­gu Save prijazna t* Kam­na gorica. Stara je ta, nek­daj fuž ina r ska in feV.janska vasica i n daleč rifej segajo njeni zgodovinski zapiski. D r . Andre jka piše y svoji knj igi »Kropa in Ksnma go­rica« na strani 27, £ sta Lovrenc Kapus in Matija V a r i že leta 1595 trdila H M j p r i ­tožbi zaradi kopanj,; železne rude, da so njihove ir ižine že čez 400 let stare, i^odovi-nar Joža Lavtižar & amen j a v svoji knj ig i »Pnpft! ti grad« na s t r an i 9, da sta edela v fa rovšk i gostilni v sadovi j i -c i s redi 13. stoktj, Toman iz K a m n e gorice in 1/jan i z Ribnega, za tiste J* precej i z o b r a ž e n a moža. U zgodo­v inar p i š e v drugUjjgi, d a so K a p p u s i dobili*ie*nstvo o d cesarja LeopckI. z d i ­p lomo z dne 15. ortra 1°93, v ka ter i je pisano^ «o l e ­t i že p r e d 300 leift lastne s t r o š k e vpeljali ^ I j a * ^ 0

obr t .

T r i spominske plošče v va­s i , na rojstnih h i š a h rojakov, p r i ča jo , da so se tu rod i l i znamenit i mož je : * i a n i s l ika r i n P r e š e r n o v pri jatel j M a ­tevž Langus, rojen leta 1792, dalje pol i t ik , pesnik in prav­n ik dr . Lovro Toman, rojen leta 1827, i n še d ržavn i po­slanec in p rv i poverjenik za narodno obrambo za narod­ne vlade leta 1918 dr. Lov ro Pogačn ik .

D a so b i l i K a m n o g o r i č a n i že davno razredno zavedni,

,nam izpričuje č e t r t a spomin­ska p lošča na h iš i sredi va­s i . V tej h iš i so žebl ja r j i skleni l i leta 1904 p r v i š t r a jk prot i takratnim izkor i ščeva l ­cem.

Lepa je ta vas i n mnogo zgodovinskega še danes na j ­demo v njej. Precej h i š je tu ­di pod zašč i to s p o m e n i š k e g a varstva. Nekdanj i fuž inar j i i n žebljarj i so se t o l k l i z ve­l i k o revšč ino i n z zelo t r d im delom. B i l o pa je takrat tu ­di domačnos t i i n lepe v a š k e idile več kot danes. Imel i so

pomembne šege in navade, k i pa danes — žal — tonejo v pozabo. Le nekaj n a j s t a r e j š i h je še ohranjenih. T a k o na p r imer na dan p red Grego-r i jem, 11. marca zvečer , spu­ščajo po vod i »barke«, pa­pirnate h iš ice , v kater ih go­r i jo sveče; drugi spet nare­di jo k r i že , nanje p r i t r d i j o svečke in to spusti jo po vod i . Ta ob iča j naj b i pomeni l , da je že da l j š i dan, da ne po -trebujejejo p r i delu več luči i n da naj gredo vsi z i m s k i kr iž i i n t ežave po vod i .

Drug i ob iča j , zelo star, l judsko izroči lo m u daje kar dvesto let a l i še več , poznajo na dan 15. avgusta zvečer . Tega dne se v m r a k u zbere vsa vas na spodnjem koncu vasi, kjer pred z idan im zna­menjem prepevajo stare na­b o ž n e pesmi. T u d i letos so j i h pe l i i n lepo je b i lo v ide l i , ko so se prav v tem č a s u p r i ­pel jal i trije osobni avtomo­b i l i s t u j imi reg is t r sk imi tabl icami in ko so vsi po tn i ­k i izs topi l i i n vse do kra ja pos luša l i to l judsko petje.

Pa še tretji o b i č a j . K a m n a gorica je b i l a od leva 1751 p o d r u ž n i c a r adov l j i ške fare,

šele tega leta je postala sa­mostojna fara. Zato so prej •tudi m r l i č e nos i l i v Radov l j i ­co pokopavat. N a dan mr tv ih so K a m n o g o r i č a n i vsako leto odšl i k obredom v Radov l j i ­co, potem pa so se v r n i l i do­mov. Zvečer istega dne so o d ­šli vs i na »Kajžnekove peči« , od koder je lep pogled na pokopa l i š če v Radovl j ic i . T a m so se ponovno spominjal i svoj ih m r t v i h i n gledali luč­ke, k i so j i h popoldne p r i ž ­gal i na n j ihovih grobovih. Še danes s tar i vaščan i imenuje-jejo ta kraj »Mil pogled«, ka r naj b i pomenilo m i l pogled na grobove svojcev. Še dan­danes gre precej m o ž iz vasi na dan m r t v i h zvečer na ta kra j , spotoma pa — kot n j i ­hovi davni prednik i — na glas mol i jo .

I n še b i lahko naš teva l i . Modern i r i tem časa pa udar­j a tudi v to vasico. Prav je, "da vaščan i sprejemajo, ka r je koristnega, kar izbol j šu je nj ihovo živl jenje, gotovo pa ni prav, da vsi t i lepi ob iča ­j i počas i minevajo. To je sta­ro narodno blago, k i se ne b i smelo kar tako izgubit i .

F ranc Toman

•iisuiie Jesen t rka na du r i , večer i

so že da l j š i — spet je p r i še l čas , da nam za rub r iko »Go­renjski k r a j i i n l judje« kaj n a p i š e t e . Pole t i n i b i lo časa , to verjamemo; dela na po l ju sicer še n i zmanjkalo, vendar upamo, da boste naš l i urico al i dve ča sa i n napisal i kaj , ka r mis l i te , da je zanimivo v v a š e m kra ju , da se m sme povsem pozabi t i . Vaše pr ispevke bomo — kot do­slej — z veseljem objavljal i i n j i h tudi honor i ra l i .

Še b i želeli prispevke o j tem, kako delate na pol ju , v

gozda, p r i ž ivini ; podrobno op i š i t e vsako delo, orodja, k i j i h p r i tem uporabljate, ko­l i k o časa potrebujete za delo i tn . Zlas t i nas bo zani­malo, kako ste delali včas ih L i kako danes, k a k š n e spre­membe so p r i posameznih op rav i l i h posebno v zadnjih let ih, k o mehanizacija in modern i a g r o t e h n i č n i ukrepi vse bol j prodira jo tudi v za­sebno kmeti js tvo in ko se precej spreminja s t ruktura

posevkov. P i š i t e tudi , kaj ste včas ih pr ideloval i i n k o l i k o (npr. proso, lan itd.), kdaj ste te kul ture opust i l i in za ­kaj . V zvezi z de l i nam opi­š i te tudi ob iča je , k i so sp rem­l ja l i ta dela, vsakdanje na­vade p r i delu, delovni č a s , prshrano v delavnikih in ne­deljah ter p razn ik ih i tn. Sno­vi je kot vidi ta , dovoi j , le malce razmislita je treba, vz?; i sv inčn ik v reke in na­pisati . R d i bi kaj več nap i ­san nnr . o nekdanj ih fantov­sk ih ob iča j ih , o ob iča j ih p r i po rok i , p r i rojstvu, p r i smr­t i , ob raz l i čn ih p razn ik ih v letu, o Običajih v zvezi z let­n i m i časi Ud.

P i l i t e nam prav tako še o starih k m e č k i h h i š a h , o go­spodarskih stavbah kmeti je (hlev. pod, kozolec, s u š i l n i ­ca za lan i td.) , o s tar ih pred­met ih , k i j i h hranite doma na p o đ s t r e ^ ' u i n k i j i h več ne uporabljate.

P i r ; e, skratka, o ž i v l j m j u in d:Iu včas ih i n danes, o spremembah, k i j i h p r i n a š a nov č a s . Za tiste, k i tega ne vedo, bo vse zanimivo.

— at

VflHA KLINAR: MESTA, ISTE IN RAZCESTJA ® MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IM RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN R4

Sateliti in sloni Gibanje slonov v Keniji bo­

do kontrolirali ameriški znan­stveniki ; veliko natančno­stjo iz vsemirja. Satelit Lim-»us, ki bo lansiran v začetku Prihodnjega leta, bo spreje­mal signale iz radiooddajnih Postaj, ki bodo montirane na

hrbtih slonov, č e bo poskus uspel bodo podatki, dobljeni na ta način, izkoriščeni za proučevanje migracijskih na­vad vseh vrst živali, ki pogo­sto menjajo življenjski pro­stor.

Moževa plača skrivnost Predsednik občine Heande

(Derbvshire) Tom Hammorid Je izzval veliko razburjenje med ženskami, ko je odloči l , da mora občinska blagajna' držati v iš ino plač svojih u-službencev pred njihovimi soprogami v tajnosti.

Obraz lož i t ev : tako bi se Iz­ognili o d v e č n i m družinskim prep i rom zaradi dohodkov. Zaradi teh prepirov se obč in­ski us lužbenc i na delu baje slabše obnesejo.

J i h morda zato skr ivajo tu­di p r i nas!

Pfya nagrada: operacija Prva nagrada p r i neki l o ­

ter i j i v perujskem glavnem mestu L i m i je b r e z p U č n a operacija s lepiča i n mandelj­ne v. Druge nagrade so brez-p ačni zd ravn i šk i pregledi p . , r a z u č n i h zd ravn ik ih —

med drugimi tudi b r e z p l a č n o plombiranje enega zoba. Če­prav so te nagrade precej ne­navadne, vlada v Peruju za loteri jo vel iko zanimanje. Či­st i dobiček i» namenjen za gradnjo o : r o š k e bo ln i šn i ce .

V sredo smo obiskali Planino pod Golico in š p a n o v vrh. Med redkimi obiskovalci je bil tudi znani pevec slovenskih narod­nih pesmi Franc Koren, ki tokrat ni pel pred mikrofonom in T orkestrom, ampak je kar na sedežu žičnice pri vrhnji postaji priredil krajši koncert. Ker jc bil vse sam, pevec in napovedovalec, se je izkazalo, da je tudi dober humorist — Foto: Franc Perdan > V l

K a j naj b i Marekova odgo vorik'*Uzoča ra n j e ? Morda, saj so b i l i naposled nad s t ranko razočarani it avgusta 1941 mnogi socia l i ­s t i . P o njenem mnenju b i sodrugi. %« takrat pozabi l i na nače la Internacionale, ne smeli pl juvat i na%ja. N i m a j o pravice, da b i ga obsojali in meta l i i z stranke, dol* i> *ami obremenjeni z neso-c ia l i s t i čn imi grehi i n s prilagajanjem s k a k r š e n je b i l St i i rgk-hov. M o r d a je b i l Ad le r j ev atentat M grofa S i u r g k h a protest proti temu pri lagajanju stranke uradni a^jski p o l i t i k i ?

Tako ugibata, vendar vesta samo*Ma J e A d l e r s tem dejanjem zak l juč i l svojo usodo in da ga boS#e prav gotovo obsodilo na smrt.

K o Stefi odhaja, je že mrak. Mcgk skrivajo gore in vise nizko nad pokraj ino. Zrak je mrz lo vlažen Videti je, d a bo začelo d e ž e ­va t i .

In res se ponoč i v l i je dež in ne kft niti naslednje dni . 4 Zdaj ko d e ž u j e brez koris t i , je d?;* dovolj. Nepri je tno dolga je

ta pot s Seebacherjeve kmetije. ZadnjiSKtober je . Skozi dež , k i š iva večer , se j i zd i , da v i d i pred seboj nekega č loveka , k i izgine v Ebnerjevem" vr tu .

»Ps t , « se i z ž ive meje odlušči JHt, da prestre ma obstane. » K d o ste?-« » N e boj se, sestra. Jaz sem. Konantin. T v o j e pomoči potrebu­

j e m . « »T i? Konstant in? P a ne da bi p&piil?« V p r a š a n j e je odveč . Povabi ga vendar se na pragu pre­

m i s l i . Konstantina" ne sme nihče vi&i Tudi S l a v k o ne. Zato naj s topi v drvarnico i n se skrije, dokle?a ne bo pok l i ca la .

Toda Konstant inu se mudi. Sam W» 6taro c iv i lno obleko bi rad. Drugega ne potrebuje. V Švico to »4

Nevarna pot. Težko se bo prebi l , ga svar i in mis l i na usodo u je tn ikov/ med kater imi je b i l tudi Aleksander, t isti Aleksander, k i je izrezl jal S lavku leseno golobico, Aleksander, k i so ga ujel i i n us t re l i l i .

»Ne boj se, prebi l se bom.« »Cez Bcdensko jezero ne boš preplaval , a gora nis i va jen .« > Ne jem!ji mi poguma, sestra! Druge pol i zdaj tako n imam več.« To je res. Zato naj p o č a k a v drvarn ic i , dokler ne bo poslala

otroka spat. A S lavka n i doma. Sliši ga p r i sosedu, p r i Ebnerjevih. Zato

nes l i šno odklene stanovanje i n ne da bi p r ižga la v kuhin j i luč, stopi v sobo. Potem odpre omaro in po i šče Francovo delovno ob­leko in sveže Francovo zimsko peri lo i n volnene nogavice. Konstan­t in je vendar že sedaj do kože p r e m o č e n .

»Preobleč i se ,« mu pravi , ko m u izroči obleko. » H v a l a ses t ra !« » P r a v gotovo s i l ačen . P o č a k a j , p r iprav i la t i bom kaj toplega.* »Ne , n i treba. M u d i se mi .« »Vseeno počaka j , da t i bom prinesla nekaj kruha za pot .« In ta č a s , ko se Kons tan t in p r e o b l a č i , m u zavije hlebec k ruha

(hlebec, k i b i ga morala imeti z otrokom t r i dni) i n kos prekajenega mesa, k i ga j i je dala Bronhi lde v p lač i lo za plenice.

Konstant in se brani . Naj m i s l i nase in na otroka. Hrane vendar že primanjkuje povsod.

»Po t r ebova l boš,« prav i Stefi, ona p a ima še vedno dobre l jud i , da j i s S lavkom ni treba trpeti gladu.

»Hva la t i , sestra. N i k o l i te ne bom pozabi l .« Se stisk rok in Konstant in utone v deževn i večer . Sele zjutraj, ko gre S lavko v šolo, se spomni Konstantinove

u j e tn i ške uniforme in se zresni . Te s tvar i morajo v ogenj, odnese obnošeno Konslant inovo u n i ­

formo v h i šo in jo s t lač i v peč . Toda uniforma je mokra . N e gori. Zato požge skoro vse stare časopise , preden se mokro blago vname. Sele potem odpre okno, da b i se dim, von ja joč po zažganem blagu, razkadi l . Tedaj zasl iš i , da nekdo k l j u k a na kuhin jska vrata. Še k sreči j i h je zaklenila , da je kdo ne b i nehote zalot i l p r i nevarnem opravi lu .

- K d o je?« v p r a š a razburjena, kakor da se šele sedaj zaveda, da je storila nekaj, kar bi jo lahko stalo strogo, celo na j s t rož jo kazen, če b i jo kdo zalot i l i n naznanil , da jo je v ide l , kako je sež iga la rusko uniformo; uni forma b i b i la vendar, dokaz, da je pomagala pobegniti ruskemu ujetniku, k i ga n a j b r ž iščejo že od s ineč i . Zato ob k l jukanju ne more ostati mi rna . Njeno razburjenje pa postane še večje , ko zasl iš i pred vra t i osoren glas, zahtevo, naj odpre, m k o v tem gli).su spojna glas o rožn ižkega komandir ja .

Zakaj se je oglasila? K o b i ne v p r a š a l a , kdo k l j u k a , b i se lahko

4». <*. «B». "flfc -Sfc-̂ i

potuhnila. Tako pa mora odpreti. Š a m o toliko časa mora zadrža t i o rožn ika pred vrat i , da bo uniforma zgorela.

» T r e n u t e k prosim, da se oblečem,« vzk l ikne in se boj i . da jo izdaja celo gl?s, zakaj ne odpre in zakaj je zaklenila vrata. Trda je od strahu. Orožn ik pa kriči , naj p r i priči odpre, a l i pa bo v d r l s s i lo in res udar i takoj nato s p u š k i n i m kopi tom po vratih.

Stefi s l i š i Ebnerjev glas, k i rot i orožnika , naj ne razbija. Toda orožn ik se ne zmeni zanj, m a r v e č suva in suva v vrata.

»Po-irpite vendar! Takoj o d p r e m ! « Stefi s i naglo odpne nekaj gumbov od bluze in potem odpre.

Prs t i j i drhte, ko s i odpeto bluzo zopet zapenja. Orožn i šk i komandi r n i sam. Z nj im sta še dva orožnika . V s i t r i ­

je vdihujejo zrak skoz i nosnice, kakor da vonjajo nekaj sumlj ivega. »Vide t i ste neprijetno^ presenečen i ,« prav i komandir . »Da, seveda! K d o b i ne b i l p r e s e n e č e n in razburjen ob takem

t r k a n j u . « »Na jb rž ni samo trkanje vzrok? Najbrž je še kaj d rugega ,« p ra ­

v i komandir s pomenl j iv im glasom. Stefi se boji na jhu j šega . Komandi r jev pomenl j ivi glas in po­

smeh ne moreta pomeniti nič drugega, kakor da so Kons tan t ina ujeli ob lečenega v Francovo delovno obleko. M o r d a so spoznal i že po oblek i , č igava je . A če po obleki ne, je morda b i lo v žep ih k a k š n o pismo a l i kaj drugega, kar b i l a h k o izdalo, kdo je las tnik obleke.

Da , seveda, obli je š t e f i v roč ina kl jub mrazu, k i se pretaka skoz i odprto okno i n vrata v stanovanje. Franc je v tej obleki ime l č l a n ­sko izkaznico strokovne organizacije t iskarskih delavcev.

O bog, kako je mogla b i t i tako neprevidna, da n i pret ipala n i t i žepov, preden je izročila obleko Konstant inu. In prav ta neprev id­nost je k r iva , da se je izdala in da so orožniki pr i š l i zdaj ponjo.

»Ubogi S lavko ,« je p r e š i n e misel na otroka. V šoli je, a ko se bo v r n i l ,ej ne bo več naše l . Potem bo zvedel, da so p r i š l i ponjo o rožn ik i in jo zapr l i .

K a j bo s S l avkom K a j bo z otrokom? Od strahu za otroka jo obhaja slabost, kakor da bo zdaj zdaj

omedlela. Orožn i šk i komandi r j i govori, a ona ga ne razume. » M e sploh p o s l u š a t e a l i ne .« zakr ič i , ker m u ne odgovori , po ­

tem pa ponovi , da ima ukaz od vojnega sod i šča v M i i n c h n u , naj jo aretira, obenem pa napravi v njenem stanovanju temelj i to pre­iskavo.

» A zaka j?« v p r a š u j e zbegano , čeprav ve, da ne mere b i t i vzroki drugo kakor Konstant inov pobep, k i se je prav goiovo i z j a l o v i l . Vseeno v p r a š u j e , č ; : a jo zopet dolži jo. Rada bi si b i la popolnoma na jcisnem, ker b i , tako domneva, aretacijo i n v e skupaj l a ž e pre­nesla.

10 P A N O R A M A 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

G L A S

pioninev Otroška radovednost

K o še n isem hod i l v šo lo , sem b i l zelo radoveden. H o ­tel sem vse videt i i n o t ipa t i .

D o b r o se še spominjam, k a k o je m a m a postavi la lo­nec na š t ed i ln ik . Čez nekaj

Pet let pri zobozdravniku Prod šes t imi leti je b i lo .

H o d i l a sem v drugi razred Medic inska sestra na Jezer­skem je mamo pregovori la , da naju je s sestro peljala v K r a n j k zobozdravniku.

Sprejela nas je zdravnica Š t r u s o v a . Pregledala je naj i ­ne zobe i n nama povedala, da j i h nama bo mora la ravna­

t i . K e r je b i lo zelo vel iko paci­entov, smo mora l i od i t i . Z d r ­avnica nam je povedala, da naj pr idemo, ko dobimo do­pisnico .

Dopisnice pa n i i n n i b i lo . V s i smo že pozab i l i . Imela sem zdrave, toda zelo kr ive zobe. Sestra je ime la mnogo bolj kr ive kot jaz. Nekega mrzlega popoldneva v marcu je p i s m o n o š a pr inesel dopis­nico. 2e naslednjo soboto smo odš le v K r a n j . D r . š t r u ­

sova n a m je odvzela naj­prej odtise. Č u d n o se m i je zdelo, k o je posebno poso­dico namazala s posebno pa­sto. T o m i je p o m a š i l a v usta in dolgo d r ž a l a na zobeh. K o n č n o m i je vzela n e s r e č n o posodico iz ust.

K m a l u sem dobi la aparat za ravnanje zob. T u d i sestra ga je nosila, a č i s t o d r u g a č ­nega. N o s i t i s em ga mora l a p o n o č i i n dve u r i na dan. Se­stra b i mora la nos i t i aparat n o č in dan, a ga je samo po­noč i . Zobje se j i n i t i premak­n i l i n iso. K o pa so j i ob­l j u b i l i , da j i bodo i z p u l i l i zdrav zub, je n i b i lo več v ambulanto. M e n i so se zobje dobro ravnal i i n aparata m i n i b i l o t reba več nos i t i . A zobje so skoči l i sko ro na p r ­votno mesto. Zopet sem nos i ­

l a aparat i n to že drugo leto. Potem so m i odvzel i odtise i n dobi la sem drug aparat. T a je b i l p r i p r a v n e j š i kot p r v i . Zopet sem ga nosi la dve le t i . D r Š t r u s o v a je o d š l a v d r u ­go ambulanto i n mene so do­loči l i , da b o m pac ien tka dr . Porente. Poprav l j a l m i je zo­be. Nekega dne m i je enega p l o m b i r a l . Bo le lo me je, k o b i sam vrag lezel v zob.

Apara t sem nosi la še leto dn i . 10. januar ja letos sem mora la zopet v K r a n j . D r . Porenta je zopet vzel tisto posodico i n odvzel k o n č n e odtise. L a h k o s i misl i te , kak­šen o b č u t e k sem imela , k o sem imela že t r e t j i č tako bla­to v zobeh. K o pa je asistent­ka hotela napisat i , kdaj naj zopet p r idem, je zdravnik dejal : »Nič več ne bo p r i š l a .

Apara ta naj o b d r ž i za spo­min!«

Z veseljem sem odš l a iz ambulante . Pot let sem m o ­ra la nosi t i aparat. Vsak me­sec, celo vsakih š t i r ina j s t dn i sem mora la k zobozdrvaniku , sedaj pa n e p r i č a k o v a n o n i č več . Sestra p a že š t i r i le ta n i v ide la zobozdravnika , saj n i š la n i k o l i na pregled zara­d i zob. S r e č o i m a , d a j o no­beden ne b o l i . Res, da i m a k r ive zobe, i m a pa zdrave. K e r i m a pregoste se j i več­kra t smej im:

»Se p a lagati ne b o š mogla , ke r pravi jo , da se samo tist i k i imajo redke zobe.«

N e vem, č e t o res d r ž i . Marta Bogataj, 8. a razred os. šo le Preddvor

Lojze župane Bela moka za partizane Med narodnoosvobodilno

vojno je bilo hudo za kruh. Posebno partizanom ga je zmeraj manjkalo, zato je borcu, ki je kdajkoli potrkal na okno kmečke hiše , naj­bolj ustregla tista gospodi­nja, ki mu je odrezala zaje­ten reženj kruha.

V neki vasi sredi Se l ške doline pa je med vojno ž i ­vela kmetica, ki ji noben partizan ni rekel drugače ko Skopušnica, ker je bila sko­pa, da ni nikoli nikomur da­la niti koščka kruha, četudi je imela v kašči na pretek rumene pšenice . Če je lačni kurir sredi noči potrkal na njene dveri in jo poprosil za kruh, je zajavskala:

»Kruha bi rad? Bog poma­gaj, Ujc ga naj pa vzamem! Saj ga še sama nimam. Žetev je bila slaba, a še tisto siro-maeijo, kolikor sem v kašči imela pšenice , so mi zaple­nili požrešni Nemci. Ne, kru­ha ti pa zares n*» morem dati!« je lagala.

Tako je vsakega partiza­na, ki se je ustavil pri nje­ni hiši, praznih rok in praz­nega želodca odgnala izpred praga.

Prišel je dan, ko je Sko-pušnici zares zmanjkalo mo­ke in je morala pšenico od­peljati v mlin. Bližali so se božični prazniki in ženska je hotela speči bele hlebe ter polieo. Odšla je torej v ka~ sčo In vzela iz skrinje tri polne vreče pšenice. Toda zrnja ni odpeljala mlet v do­mač i mlin, ki je stal ob Sel-

ščici na koncu vasi, pač pa k mlinarju v oddaljeno Do­lenjo vas, o katerem je sli­šala, da od zrnja, ki ga me­lje za partizane, sploh ne jemlje merice . . .

Dolcnjcvaški mlinar jc imel partizane zares rad. Ce­sto jc od pomeljarjev izpro­sil kakšno vrečko zrnja za borce. Kadar so partizani sredi noči potrkali na nje­gov mlin, je imel zanje vse­lej pripravljeno vrečico ali dve bele ali koruzne moke.

Skopušnica je vso pot do Dolenje vasi premiš l jevala , kako bi preslepila mlinarja, da bi ji ne vzel mlelvine, saj ji je bilo žal za vsako me­rico. Brž ko je pripeljala tri vreče pšenice v mlin, je de­jala mlinarju: »Tole pšenico mi č imprej zmelji, kajti mo­ka bo za partizane, ki se hra­bro borijo za našo zlato svo­bodo, a so revčki , večkrat lačni kot sili! Pa glej, da ne boš vzel merice! Če jim jaz privoščim tri vreče zrnja, jim boš tudi ti privoščil me­rico, da bo čim več moke ostalo borcem.«

Mlinar jc pokhnal, češ da je razumel, glasno pa je od­vrnil:

»Ze jutri zjutraj lahko prideš po moko. Vse drugo mletfe bom odložil za pozne­je. Prvi so na vrsti partiza­ni!«

To rekoč je odvezal prvo vrečo in izlrcsel zrnje v grot. Skopušnica pa se je odpe­ljal i domov, potihem se ve­se leč , da je z lažmi preten­

tala mlinarja in da ,ji na mle- j tev ne bo treba čakati dlje ko en dan.

Se tisto noč pa so prišli k mlinarju je lovški partizani in ga vprašal i , č e je kdo od kmetov dal kaj zrnja za njih, kot je to že bilo v navadi. Mlinar pa je radostno vzklik­nil:

»Tovariši , veselite se, za božič boste jedli bel kruh! Davi je češnj i ška Skopušni ­ca pripeljala tri vreče pšeni ­ce, ki je vam namenjena. Pravkar sem z mletjem pri kraju in moko lahko kar od­nesete. Vam vsaj ne bo tre­ba hoditi ponjo na Cešnjico. Skopušnic i bom pa že jaz povedal, kako in kaj. V i mi samo napiš i te potrdilo, da ste odnesli moko, vam namenje­no.«

»Skopušnica?« so se spo­gledali partizani. »Je j , jej, kdo bi si mislil, da se je ženska tako spremenila! Vča­sih ni imela niti koščka kru­ha za nas. Zdaj pa kar tri vreče? Hm . . . «

A za ugibanje ni bilo ča ­sa! Trije najmočnejš i parti­zani so pljunili v roke, si zadegali vsak eno vrečo na ramena in v zavetju noči od­nesli belo moko v partizan­sko taborišče na Jelovici.

Drugo jutro pa se je Sko-' pušnica pripeljala po moko.

A kako se je prestrašila, ko j i je mlinar povedal, da so sredi noči moko ž e odnesli partizani v j e lovške gozdo­ve.

»Povedal sem jim, kaj si

mi rekla včeraj , pa so re­kli: ,Ce je pa tako, smo pa kar prav prišli. Daj nam ti­ste tri vreče bele moke, č e si zrnje že zmelel, da bomo ženski privarčevali pot. Kaj bi moko še k nam vozila, č e lahko sami odnesemo.' — To so dejali in mi dali potrdilo, da so prevzeli moko.«

To rekši ji je mlinar po­molil pod nos listek s pod­pisom partizanskega komi­sarja, da je prevzel moko.

» S e m prav storil?« jo je š e vprašal , komaj se kroteč, da se ni zasmejal na vse grlo.

»D-d-d-d-da . . . « je zajec-Ijala Skopušnica , sedla na prazen voz in se razočarana odpeljala proti daljni C e š -njici.

č a s a je šla ven na vrt po so­lato. K e r me je muč i l a rado­vednost, sem stopi l k š ted i l ­n i k u i n potegnil lonec k sebi. Pov leke l sem ga p r e v e č na rob, tako da je padel na t la . M o č n o sem se p r e s t r a š i l . L a h k o b i se zgodilo, d a bi p o l i l vrelo juho po sebi. K o je p r i š l a mama v kuhinjo , me je pokarala , da ne smem b i t i tako radoveden.

O d takrat nisem več vlekel loncev s š t ed i ln ika .

F r a n c i E r z i n Os. šo la »S tanka M l a k a r j a « Š e n č u r

Saj ima pralni stroj

Andrej če k se zelo zani­ma za razne poklice, če­prav še ne hodi v šolo. Zadnji čas je začel kme-tovati, čeprav doma ni­majo polja in travnikov. Hodi k bližnjim prijate­ljem, ki imajo kmetijo, in navdušeno pomaga. Da­nes vozita z Marjančkom butare domov, jutri bosta pomagala v hlevu. Lepo oblečeni Andrejček še ma­lo ne pazi na rdeče ško­renj čke, še manj na hlače in pulover. Sosedovo ma­mo pa vendarle nekoliko skrbi ta reč.

»Andrejček, pazi na obleko in čevlje, mama ne more vsak dan prati.«

»Saj ima pralni stroj,« je bil kratek odgovor in Andrejček je spet junaško stopil v lužo pred hlevom.

Kranjsko srednješolsko prvenstvo za pokal skojevcev

Srednješolci na stezi Kranjski stadion je bil v

sredo prizorišče atletskih borb gorenjskih srednješol­cev. Srednje šole na o b m o č ­ju o b č i n e Kranj so se merile za pokal skojevcev, vsi sku­paj pa so tekmovali za pre­hodni pokal in prapor Ob­č i n s k e zveze za telesno kul­turo Kranj.

V prvem tekmovanju ( toč­kovali so ga po f insk ih tab­licah) so b i l i v m o š k i k o n k u ­renci najbol jš i d i j ak i šo l ske ­ga centra Iskra, p r i ž e n s k a h pa so osvojile na jveč točk kranjske .gimnazijke, k i j i m je tokrat po treh letih uspelo »potisnit i« z vrha predstavni­ce E S S .

Z a pokal in prapor O B Z T K je nastopalo preko 50 d i j a ­kov iz sedmih šol in 30 dija­kinj iz š t i r ih šol. Na jbo l j š i pri m o š k i h so b i l i tudi tu ­kaj predstavniki š C Iskra iz Kranja, pri ž enskah pa so b i ­le zmagovalke in daleč bol j ­še od ostalih di jakinje g im­nazije iz škof je Loke . Za to tekmovanje so uporabi l i t o č ­kovanje po mestih.

V konkurenci posamezni­kov sta b i l a n a j u s p e š n e j š a D u š a n Prežel j (ŠC Iskra) i n Branka Šo la r (Gimn. K r a n j ) .

Gorenjski srednješolski pr­vaki v posameznih discipli­nah so postali:

Moški: 100 m: — Smode ( T T Š ) 11,8; 300 m — Dro lc (TTP) 37,3; 1000 m — Haf­ner ( G i m n . š k . Loka) 2:37,7; višina — Preže l j (ŠC Iskra) 165; daljina — Prežel j (ŠC Iskra) 607; krogla (5 kg) — M . F i s l e r (ŠC Iskra) 15,68; 7x100 m — (ŠC Iskra) 48,2.

Ženske — 60 m — M o h o r i č (G imn . skof ja Loka) 8,2; 600 m — Prevodnik ( G i m n . Skofja Loka ) 1:55,1; v iš ina — š o l a r ( G i m n . K r a n j ) 135; daljina — š o l a r ( G i m n . K r a n j ) 469; 4x100 m — G i m ­nazija Skofja L o k a 56,6.

• EKIPNI VRSTNI R E D — Pokal padlih skojevcev: Moški — 1. š o l s k i center Iskra 5365; 2. T e h n i š k a tek­s t i lna šo la 4992; 3. G imnaz i ­j a K r a n j 4254;

Ženske — 1. Gimnaz i j a K r a n j 1860; 2. Ekonomska srednja šo la 1735; 3. Tehn i ­š k a teksti lna šo la 1672.

• Pokal O B Z T K — Mo­ški - 1. š k . L o k a 119, 2. T T Š 108, 3. G imnaz i j a Jesenice 94.

ž e n s k e — 1. Gimnaz i ja Šk . L o k a 72, 2. G imnaz i j a K r a n j 58, 3. E S Š 42.

M . Kuralt

Gorenjska košarkarska liga — pionirji in ženske

Tudi Jeseuičanke W. 0. # Tekmovanje v p ion i r sk i

gorenjski k o š a r k a r s k i l ig i te­če brez zastojev.

Do konca manjka še eno kolo, naslov prvaka pa so s i že zagotovili K r a n j č a n i , k i niso izgubil i nobenega s reča­nja. V jesenskih ko l i h so z majhnima rezultatoma pre­magali š k o f j o L o k o in Žir i . Skofja L o k a je z zmago nad Trato že osvojila drugo me- j sto, d oč im bo zadnje kolo ! odloč i lo o vrstnem redu med 1

Trato in Ž i rmi .

R E Z U L T A T I — I V . ko lo — Žiri : Trata 21:41 (8:18), Skofja L o k a : Triglav 23:23 (11:11); V . kolo — Žiri : T r i ­glav 29:32 (17:16), Skofja L o ­ka : Trata 33:24 (23:6).

Tr iglav

Šk. L o k a

Trata

ž i r i

Gorenjska košarkarska liga — moški

Nepopolna kola in izključitev Značilno za jesenska kola v Gorenjski košarkarski ligi je, da ekipa Jesenic ne nastopa na vseh srečanjih. Kaže, da so se Jeseničani odiočili, da bodo nastopali le doma. Izvedeli smo, da na Tekmovalni skupnosti razmišljajo o tem, da bi jih izključili iz tekmovanja.

Vedno pogosteje prihaja do pr imerov, da se posamezna s r e č a n j a odlagajo, kar daje tekmovanju ne reene j šo o b l i ­ko. Suha je še vedno na pr­vem mestu, d o č i m je drugo ugodno p r e s e n e č e n j e ekipa

PREDSTAVLJAMO Lado Sodja Steber košarkarskega

moštva Ž e l e z a r s k e Jesenice so b i le tudi tokrat puste, saj je megla p o k r i v a l a vso dolino. Pod močn imi konst rukci jami je teklo ž e l e z o , kot teče noč in dan. N a Jesenicah je praivzaprav že le ­z a r n a vse: če koga iščeš, ga dob iš v že l eza rn i ; tudi špo r tn ikov ne manjka.

Trinajst let, kolikor obstoja košarkarski klub na Jeseni­cah, je tudi tekmovalni staž enega najboljših košarkarjev in kapetana moštva Ladota Sodje. Rojen je bil 9. febru­arja 1938 v Bohinju. Od pr­vega začetka pa do danes je ostal zvest domačemu klubu, za katerega je odigral okoli 800 tekem in bil dolga leta najboljši strelec v moštvu. Prav v tem čašu, ko košar­karski klub Jesenice preživ­lja najtežje trenutke, smo ga poiskali na njegovem de­lovnem mestu in ga vprašali za mnenje v zvezi dogodkov na košarkarski tekmi Jeseni­ce : Maribor.

»Veliko je bilo že napisa­nega. Tekmovalna komisija in nekateri odgovorni ilavii na KZS obtožujejo samo funkcionarje in gledulce Je­senic za neljube dogodke, proti sodniku Brumnu pa ni bil uveden disciplinski posto­pek. Kaže, da sodnik Bru-men uživa na zvezi vso pod­poro in priznanje.*

— Katerih dogodkov v tvojem dolgotrajnem igranju se najraje spominjaš?

»Kljub temu, da smo vse do leta 1960. igrali v II. re­publiški ligi, se tistih tekem najraje spominjam. Fantje smo bili med seboj veliko

I bolj tovariški. Trenirali smo z veliko voljo, da bi dosegli čim več. Danes najmlajšim niti dobri tekmovalni pogo­ji niso dovolj, da bi resno in vztrajno trenirali.«

— Lansko leto si zmagal na slovenskem prvenstvu za posameznike v kegljanju na ledu. A l i n a m e r a v a š v tem š p o r t u nadaljevati svojo us­p e š n o š p o r t n o kariero?

•>Kegl janje na ledu mi je predvsem v zabavo po na­pornem delu v tovarni. Na Jesenicah si je težko izbrati kaj pametnejšega in zato ne mislim opustili tega športa.«

Kdor pozna Ladota Sodja in kdor je i°.ral z nJim, ga pozna kot dpbrgga švorlne-ga lovariš" in zvestega lju­bitelja košarke.

L . K .

Sore, k i n iza zmago za zma­go.

R E Z U L T A T I — V I I I . ko lo — Sora : Radovl j i ca 47:36

Kranj prema­gal Triglav

V drugem k o l u pionirske­ga prvenstva Gorenjska v no­gometu je b i lo dosežen ih več n e p r i č a k o v a n i h rezulta­tov. V s a š t i r i s r e č a n j a so se k o n č a l a z zmagami gostov. N a j v a ž n e j š e s r e č a n j e , derbi K r a n j : Tr ig lav se je k o n č a ­l o u s p e š n o za p ioni r je i z S t r až i š ča . Svoboda iz Šen­č u r j a je n e p r i č a k o v a n o viso­k o premagala Trž i č , N a k l o i n Jesenice pa sta dosegla pomembne uspehe v Lescah i n ško f j i L o k i .

R E Z U L T A T I — Lesce : Na­klo 1:2 (0:1), Ločan : Jeseni­ce 2:3 (0:3), Tržič : Svoboda 0:5 (0:2), Triglav : Kranj 1:3 (1:2). P. D.

(18:20), Tr iglav : Jesenice 20:0 (w. o.), Suha : L o k a 54 67 : 65 (30:24, 55:55); I X . kolo — Sora : Jesenice 20:0 (w. o.), L o k a 54 : Triglav 59:54 (20:32), Trhle veje : Suha 36:49 (20:19); X . kolo — So­r a : L o k a 54 51:41 (29:25), T r i ­glav : Trh le veje 55:61 (24:27), Jesenice : Radovl j ica 55:38 (24:24); X I . kolo — Trhle ve­je : Sora pre loženo, Radov­l j ica : Suha 47:76 (11:36), L o ­ka 54 : Jesenice 20:0 (w. ©.).

LESTVICA

Suha Tr. veje Triglav Sora Loka 54 Radov. Jesenice

9 9 0 566:400 8 6 2 423:385 9 5 4 468:407 9 4 5 418:425

10 3 7 476:522 9 3 6 466:525

11 2 9 301:457

13 12 10 8 6 6 4

L E S T V I C A 5 5 0 161:137 10

+24 5 3 2 133:114 6

+19 5 1 4 126:146 2

—20 5 1 4 152:175 2

—23 £ V ženski l igi sicer pre­

m o č n o vodijo J e sen i čanke , vendar kaže, da gredo l u d i one po poti m o š k i h kolegov in so začele p r epušča t i borbe brez borbe. Lahko se zgodi, da bodo izkl jučene iz tek­movanja. V tem primeru bi se vnela ostra borba za na­slov prvaka med ž i r m i i n š k o t j o Loko . V jesenskem de lu je Skofja Loka pokaza­la bol j šo formo, saj je zma­govala z višj imi rezuitati i n bo tako odloči lno s rečan je v zadnjem kolu izredno zani­mivo.

R E Z U L T A T I — V I . ko lo — Trata : skofja L o k a 15:27 (6:17). Žiri : Gimnazi ja (Šk. L . ) 17:12 (8:4); V I L kolo — Žiri . Trata 24:23 (14:9, 17:17\ Gimnazi ja ( š k . L.) : Jeserv-ce 20:0 (vv. o.); V I I I . ko!o — 2 i r i : Jesenice 27:37, Skopja Loka : Gimnazija ( š k . L.) 38:5 (21:2).

L E S T V I C A Jesenice Žiri š k . Loka Trata Gimn.

-pc

6 5 1 259:13? 7 4 3 188:180 6 3 3 172:164 6 2 4 134:16t> 7 2 5 121:228

—pc

Kranjsko občinsko prvenstvo v hitrem streljanju

Pokal za »Savo« Ob zaključku letošnje sezone strelskih tekmovanj je O b S O Kranj spet organizira! ekipno prvenstvo v hitrem streljanju z vojaško puško. To tekmovanje je med kranjskimi in oko­l iškimi strelci m o č n o priljubljeno, saj dobi najboljša ekipa prehodni pokal občinske zveze za telesno kulturo.

Tri zmage gostov Drugo kolo gorenjske nogometne lige se je končalo z uspe­hom gostov, ki so zmagali v treh od petih srečanj . Za pre­senečenje je poskrbel novinec, ekipa Nakla, ki jc v Lescah premagal domačine .

E k i p a Preddvora, k i zaradi urejanja ig r i šča igra vsa s r e č a n j a kot gost, je b i l a v i ­soko p o r a ž e n a v K r a n j u . Ž e ­l ezn ik i so tudi v tem ko lu p r ikaza l i odl ično igro in v i ­soko premagali Kropo . Č e ­prav sta igrala L o č a n i n T r ­žič v gosteh, sta visoko pre­magala Podbrezje in Trboje.

R E Z U L T A T I : — Železniki : K r o p a 6:0 (3:0), Podbrezje : Ločan 3:10 (1:7), Kranj : Pred­dvor 5:1 (2:0), Trboje : Tržič 2:9 (0:6), Lesce : Naklo 0:2 (3:0).

LESTVICA Kranj Ločan Železniki Tržič Naklo Preddvor Lesce Trboje Kropa Podbrezje

V tretjem

2 2 0 0 14:1 4 2 2 0 0 14:3 4 2 2 0 0 11:0 4 2 2 0 0 12:4 4 2 2 0 0 4:0 4 2 0 0 2 3:8 0 2 0 0 2 0:7 0 2 0 0 2 2:11 0 2 0 0 2 0:10 0 2 0 0 2 3:19 0

ko lu , 25. sep­tembra, se bedo s r eča l i : Nak-lo—Železniki , Trž.ič—Lesce, Kranj—Trboje. L o č a n — P r e d -J v—~o_-7,-.v>7ni!vi.

Doslej n i uspelo še nobg-ni- ekip i , da b i ga osvojila tr ikrat zapored a l i petkra-i v presledkih in ga tako dobila v trajno last. — Ekipa S D »Iskra« je imela letos pc de­vetih letih to pr i ložncsl , v c . i -dar je n i uspela i z k o r i s t i : . Strelci Save so b i l i p r e e i . o nedeljo bolje pripravljen: in tako so pokal odvzeli eJcipi I sk re Tudi p r i posamezni­k i h je b i l zmagovalec B ; ; / . Studen, član Save, z od . - : -n im dosežkom 10 zade'.kov in 77 krogov.

E K I P N O (8 ekip): 1. Sava 30/1C.9, 2. I skra 29/139. 3. Bratstvo-Edinstvo 27/142, 4. M r a k — Predosljc 23/119.

B. Malovrh

12 _S OGLASI - O B J A V E 24. S E P T E M B E R 1966 * GLAS

Jugoslovanska loterija S r e č k e s

k o n č n i c a m i

00 60

36750 140730 348610 706420

51 04911 14011

02 3.2

222 992

3922 31032 37392 55112

53 73

963 83873

100453 273803

l 24 14844

so zadele dobitke N din

8 6

1.000 10.000 8.000

30.000 6

1.000 400 10 6

80 100 200 606 600 400

8 20 40

420 50.008

100.000 6

600

18984 400 398434 10.000

5 4 40685 604 52465 604 56195 404 88855 604

26 10 14456 600 22566 400 49596 400 81606 400

606546 8.000 27 ,8 87 i

31237 400 39007 2.000 43757 600

48 8 78 6

61928 1000 9 4

20459 604 23029 1.004 23559 404 51829 604

Blagovnica

"/4sha „ Kranj

Plastika, guma, galantarija.

ter gospodinjski predmeti

RADIO SCliMIDT Klagenfurt —

Celovec Velika trgovina za male ljudi

GENERALTURIST

prireja v mesecu novembru naslednje izlete: 4.11. 1966 — TRI DNI NA DUNAJU

T u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 5.10. 1966 12. 11.1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST

3- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pri jave do 12. 10. 1966 16.11.1966 — WEEKEND V VENECIJI , m

2 dnevno t u r i s t i č n p potovanje z avtobusom; Pr i jave do 1*. 10- 1966 26. 11. 1966 — KLASIČNA ITALIJA

7-dnevno t u r i s t i č n o potovanje z v l a k o m , s Št ir idnevnim bivanjem v R I M U ; Pri jave do 26. 10. 1966

27.11. 1966 — BISERI ITALIJE 7- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 27. 10. 1966

27. 11.1966 — PARIZ—VENECIJA 8- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z v l a k o m v I T A L I J O I N F R A N C I J O , Pri jave do 27. 10. 1966

27. 11. 1966 — BUDIMPEŠTA—DUNAJ 4- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 27. 10. 1966

27. 11.1966 — PRAGA—DUNAJ 5- dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pri jave do 27. 10. 1966

28. 11. 1966 — VENECIJA—PADOVA—TRST 3-dnevno t u r i s t i č n o potovanje z avtobusom; Pr i jave do 28. 10. 1966

PODROBNEJŠE INFORMACIJE S PROGRAMI ZAHTE­VAJTE V POSLOVALNICAH GENERALTURISTA BLED IN KRANJ.

Ob prerani izgubi n a š e drage žene , mamice, hčerke in sestre

VIKTORIJE j l V A N roj.SULCER

Pogreb drage nepozabne pokojnice bo v nedeljo, 25. septembra 1966 izpred h i še ža los t i na cesti Staneta Žagarja 46 ob 16. uri popoldne na kranjsko pokopa l i šče Kranj, Ljubljana, Tržič, Jesenice, Kranjska gora Domžale , Gorica in Celovec 23. 9. 1966

ža lujoč i : mož Franci, sin Boris, mama in oče , brata Leopold in Friderik z družinama in ostalo sorodstvo

ZASTONJ V GRAZ

če boste nakupoval i p r i

S T E I R E R F U N K G R A Z , A N N E N S T R A S S E 15 N a j c e n e j š a special izirana t rgovina z radioaparat i in t ranzis tor j i v A V S T R I J I ! Od l i čen t ranzis torski radioaparat (6 tranzistorski) za 158 š i l ingov! Pos trežemo vam v s lovenščini !

POSREDUJEMO PRODAJO POŠKODOVANIH OSEBNIH AVTOMOBILOV:

I. Volksvvagen 1300 le tnik 1965, s p r e v o ž e n i m i 15.000 k m . Z a č e t n a cena N D i n 15.000.—. Ogled m o ž e n vsak dan popoldne v K r a n j u — Stos i čeva 3 — dvor i š če .

II. Zastava 600 le tn ik 1960, p r evožen i 34.000 k m . Z a č e t n a cena N Din 2.000.—. Ogled m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure p r i Za­varovaln ic i K r a n j v K r a n j u .

III. Zastava 750 le tn ik 1966, p r e v o ž e n i 6.000 k m . Z a č e t n a cena N Din 10.230.—. >

Ogled m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure p r i Za­varova ln ic i K r a n j .

IV. Zastava 750 leto izdelave 1961, p r evožen i 50.000 k m . Z a č e t n a cena N Din 2.000.—. Ogled m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure p r i Za­varova ln ic i K r a n j .

V. Opel Kapitan le to izdelave 1957, p revožen i 150.000 km po ge» nera ln i reparatur i — v voznem stanju. Z a č e t n a cena N Din 6.000.—. Ogled voz i la m o ž e n vsak dan od 8.—12. ure pri Zavarova ln ic i K r a n j .

Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica K r a n j do srede 28. 9. 1966 do 12. ure.

ZAVAROVALNICA KRANJ

PODJETJE ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO

K R A N J KOMISIJA ZA RAZPIS NATEČAJA

razpisuje

J A V N I N A T E Č A J ZA ODDAJO M E S T N E G A ZEMLJIŠČA

V U P O R A B O , Z A GRADNJO GARAŽ

L Predmet natečaja je: L zemlj i šče v Kebetovi ulici v Kranju na parcelah š t . 938/39 in 938/50 k. o. K r a n j , p o v r š i n a je p r i b l i ž n o 296 m 2 ; 2. zemlj i šče ob Cesti 1. maja v Kranju na parcelah š t . 94/1, 95/7 in 95/9 k. o Hu je , p o v r š i n a je p r i b l i ž n o 220 m 2 .

2. Opisano zeml j i šče je predvideno za gradnjo vrst­n i h g a r a ž po pogojih, k i j i h d o l o č a t a od ločb i o ož j i l okac i j i . V Kebetovi ulici je po o d l o č b i o ožj i l okac i j i predvidenih 7 garaž, ob Cesti 1. maja je po od­ločb i o ožji lokac i j i predvidenih prav tako 7 ga­raž.

3. N a n a t e č a j u lahko sodelujejo družbeno-pravne osebe in občani .

4. V s i razpisni pogoji se lahko dvignejo na Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V, nadstropje, prav tam so na vpogled tudi grafični podatki natečaja v dneh od 26/9 do 3/10-1966, od 13. do 14. ure in 28/9-1966 od 14. do 16. ure.

5. Po predhodnem dvigu razpisnih pogojev bo treba ponudbe predložit i do 4/10-1966 do 14. ure

Prodam Prodam flat 750, zelo Jc-po

opremljen in ohranjen. Franc Er javec , K r a n j , Gradinikova 9, ali restavracija Park 4268

Ugodno prodam osebni av­to fiat 600 z vgrajenim radio­aparatom. Dr . Dolenc, K r a n j , Kebetova 18 4288

Prodam 6 tednov stare puj­ske . Angela Mežnarc , Selo 22, Ž i rovn ica 4379

Prodam električni š ted i ln ik n a 4 plošče, peč na olje Fe­n i k s i n m o š k o črno obleko it. 48. Franc St r i t ih , K r a n j , Trubar jev trg 10, tel . 21-227

4380 Prodam nemškega vo lč j aka

j — dobrega čuvaja , starega 3 le ta . Naslov v oglasnem od­d e l k u 4381

Prodam konja, 2 leti stare-ga. Kranj , Staretova 9

4382 Zastavo 750, dobro ohranje­

n o , prevoženih 8.000 k m , p ro­dam. Izda Matevž, SI. Javor-n i k , Savska 5 43S3

Ugodno prodam televizijski »prejemnik R R Niš z ante­no in stabilizatorjem. Franc Vombergar , Pš . Pobca 17, Cerkl je 4384

Lambreko LD 150, od l i čno ohranjeno, prodam. Pretnar, Pol jš ica 46, Zg. Gorje 4385

Prodam š ivalni stroj S i n -gor z dolgim čo lu ičkom. Orel , Radovljica, Delavska 3

4385 Podam kravo dobro mloka-

r ico . Podreča 28, Medvode 4386

P r ° d a m motor isseta BMVV 300 ccm po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan do 15. ure p r e d delavnico čev l j a r s tvo B i s t r a , šk . L o k a 4387

štedilnik Gorenje, nov, prodam. Ogled vsak dan od 15. ure dalje p r i Ivanu Č e m a -ž a r , Forme 12, ž a b n i e a

4388 Suha bukova drva ugodno

prodam v K ran ju . Oddat i po­nudbe pod »Do 15 m 3 «

4389 Prodam fiat 750 v odl ič ­

n e m stanju. K l jučavn iča r s tvo Sar tor i j , Radovl j ica 4390

6 tednov stare pujske p ro­dam. Legat, Selo 14, Ž i rovn i ­ca 4391

Prodam dobro ohranjen emajliran š ted i ln ik T r i u m p h za 8.000 S din. Ogled K r a n j , C . J L A 22 4392

Prodam televizor N . Tesla z m a l i m ekranom. Naslov v oglasnem oddelku 4393

Prodam š ivalni stroj z dol­g i m čo ln ičkom. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku 4394

Prodam dobro ohranjeno navadno harmoniko. Sp. B r ­n i k 5, Cerklje 3495

Prodam telico, 8 mesecev brejo. Lahovče 14, Cerklje.

4396 Poceni prodam skoraj nov

kombin i ran o t rošk i voziček. Jugovic, K r a n j , ško f j e loška 44 4397

Prodam kombini ran i t a l i ­janski o t rošk i voziček. K e r n , K r a n j , Levst ikova 1 4398

Prodam kravo s tretj im teletom ali zamenjam za vo­la. Naslov v oglasnem oddel­ku 4399

Ugodno prodam skoraj no­vo svetlo dnevno sobo. Ogled

o d 15. itre dalje v U l i c i m la ­d insk ih br igad 12 K r a n j u

4400 Ugodno prodam p e č na olje

Feniks. Ogled popoldan. Ga­ljot, Savska c. 4, Kran j

4401 Zaradi selitve poceni pro­

dam dobro ohranjeno po­h i š tvo za samsko sobo. N a ­slov v oglasnem oddelku

4402 Prodam mizarsk i sekular z

vrtalno glavo. Zg. Bitnje 168, p r i Gasilskem domu, Zabnica

4403 V W avto, letnik 1955, dobro

ohranjen, prodam. Dol inšek , Brezje 2, gostilna (Sv. Neža )

4404 Prodam s t r e š n o opeko —

šp ičake . Gros, Hrastje 49, Kran j 4405

Prodam skoraj novo »Ter­ma« peč ; ing. Mi t rov ič , K r a n j , Valjavčeva 7 4406

Prodam mlado kravo s te­le tom. Naslov v oglasnem oddelku 4407

Prodam mesnato svinjo, 150 kg težko in 5 p r a š i č k o v po 25 kg težkih. Naslov v oglasnem oddelku 4408

Prodam ogrodje dolgo 7 m za drsalna vrata, betonsko železo 0 7 in nekaj monta c^jeke. K r a n j , Pot na kolo­dvor 1 4409

Ugodno prodam š ted i ln ik , vzidiliiv, levi . Gasi lska 16, S t raž i šče , Kran j 4434

Prodam dve leti starega ž r e -beta. Naslov v oglasnom od­delku 4435

Ugodno prodam dobro o-hranjen avto fiat 600. Naslov v oglasnem oddelku 4436

Fiat 1100 E 1962, dobro o-hranjen, prodam. Ogled vsak dan. Sitar , Rupa 28, K r a n j

4437 Prodam sadike č rnega r i ­

beza. M l a k a 45, Kran j 4438 Prodam s to ječo č r n o dete­

l jo, k r o m p i r cvetnik i n bin-tje. Zg. Bela 62, Preddvor

4439 Prodam dvosedežni moped

i n 2 b i k a stara po 14 mese­cev. K o k r i c a 56, Kran j 4440

Prodam p ra š i ča za rejo. Češnjevek 8, Cerklje 4441

Zaradi vo jašč ine poceni prodam 3.000 kg cementa. Praprotna pol ica 13, Cerkl je

4442 Prodam kravo in telico.

Žiganja vas 22, Kr iže 4443 P rodam kravo 8 mesecev

brejo Nasovče 26, Komenda 4444

Fiat 600 poceni prodam. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Pavel Gr i l c , Zapuže 1, Begunje na Gorenjskem 4445

Prodam lep k r o m p i r cvet­n ik za ozimnico. Strah in i 65. Nak lo 4446

Prodam stroj za nrebiranie krompi r ja . Sp. B r n i k 25. Cerklje 4447

Prodam vprežne grablje — kombin i rke , motorno žago »Kont ra Schti l 53«, kravo po i z b i r i in gumi voz 16 col . Franc Gašper l in , Zalog 17, Cerklje 4448

Prodam magnetofon G r u ­den in p r imo 150 ccm. N a ­slov v oglasnem oddelku

4449 Po ugodni, n izk i ceni, pro­

dam s u o e r a v t o m a t i č n i p ra ln i stroj Candv. K r a n j , L j u b ­ljanska 29 4450

Prodani mlado, visoko bre­j o kravo. Voglje 39, Š e n č u r

4451 Prodam nov pralni stroj Z o -

ppas 563. K r a n j , Stara cesta 12 4452

P rodam strni šče. V o k l o 21, Š e n č u r 4453

Prodam kravo s teletom i n motorno slamoreznico. Ho tc -m o ž e 33, Preddvor 4454

P rodam kotel brzopar i lnik z a lumini jas t im ko t l i ćem. K r a n j , C. Talcev 23/D 4455

Prodam kobi lo staro 9 let Zalog 41, Cerklje 4456

Dnevno sobo v jesenu, p r i ­merno za k m e č k o sobo, otro­š k o posteljo i n viseče omar i ­ce nrodam zaradi selitve, š k . L o k a Partizanska, blok 8 — pr i t l i č je 4457

Prodam kravo dobro mle-karico. sedem mesecev bre­jo.' Zg. B r n i k 28, Cerklje

4458 Ugodno prodam 10.000 kg

cementa. Iz idor DraksJer. K r a n i . Mavčiče 15 4459

Prodam 400 kom. ž l i nd r ine opeke velikosti 20x25x40. A n ­ton Soda i . železni V; 89 4460

Razproda iam m'ške za reio. M a r i i a š i tern, K o k r i c a 176. K r a n j 4346

Po ugodni ceni nrodam 4 usmene fotelie mizo ter mo­ped. Otrled vsak dan od 15. " re dalije v Vidmar jev i ? \ . Kran j 4351

P rodam DKW F 102 dvo­barven zaradi <-H!hoda k vo­jakom. Nak lo 54 4369

Prodam v l d l i i v š ted i ln ik 5" m a n i š i kamin . V i d m a r . K r a n j , Smledlniška 39 4461

Izgubila sem zlato zapest­nico ("verižico) v nedeljo. 18. 9. 1966, od »Optike« na K o ­rošk i cesti 17 do avtobusne po-taie a l i na na avtobusu od K r a n i a do Cerkelj . V r n i ­t i io nrot i nagradi v oglasni oddelek

Ostalo T R G O V I N A ŠIPAD K R A N J

nudi po k o n k u r e n č n i h cenah bukov par ieni parket. I. v r ­sta DO 41 N din, I I . vrsta no 36 N din, I I I . vršita po 29»5 N din 4195

Av to t ane tn i š tvo Ferdinand Jenko, K r a n j , Reginčeva 2. Taneciram vse vrste avtomo­bi lov. Izdelujem cerado za tovorne avtomobile, zašč i tne rokavice i n i zv r šu iem ostala oopravi la . Vse izdelujem kva­li tetno in po ugodnih cenah

I š č e m eno a l i dve p le t i l j i . Oddati ponudbe pod »Links«

Inžen i r ju Bogdanu B a b n i k u za u s p e š n o opravljeno d i ­p l o m o na fakulteti za a rh i ­tekturo iskreno čes t i t a jo njegovi d o m a č i . Gorenja vas pr i R a t e č a h 4411

Sp lo šno mizarstvo v R a ­dovl j ic i sprejme za t a k o j š e n nastop 2 K V mizarska po­m o č n i k a . OD po u č i n k u 4412

Nujno potrebujem sobo za pol leta. Za uslugo p o u č u ­jem ali dam nagrado. P la ­čam dobro, vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku 4413

Sobo pr i Vodovodnem stol­pu oddam najraje š t u d e n t u . Naslov v oglasnem oddelku

• 4414 š t u d e n t išče sobo ali gre

za sostanovalca. Naslov v oglasnem oddelku 4415

P ros im osebo, k i je pobra­la 20. septembra ob 22. u r i pred izhodom k ina Center žensko uro, da jo vrne v blagajno k ina Center. 4416

Zakonca i šče ta sobo od Kran ja do Škofje Loke . O d ­dati ponudbe v oglasni od ­delek 4417

Sprejmem sostanovalca. K r a n j , Jezerska c. 21 4418

š t u d e n t k a išče sobo v K r a ­nju. Naslov v oglasnem od­delku 4419

Fotoklub Janeza Puharja v K r a n j u prireja začetn iški te­čaj za fotoamaterje. Pr iče tek tečaja 11. oktobra. Vp i s vsak torek od 19. do 20. ure v k lubsk ih prostorih Delavski dom. vhod 6 4420

Oddam sobo prot i predpla­či lu oziroma posoji lu. Oddati ponudbe pod »Cent ra lno ogrevanje« 4421

Zamenjam garsoniero v K r a n j u 30 m 2 za m a n j š o . O d ­dati ponudbe pod »Menjam«

GOSTILNA PRI MILHAR-J U v Šmartnem prireja v soboto zvečer zabavo. Za je­dačo i n dobro kapjico pre­

skrbljeno. Z a ples i n razved­r i l o bo poskrbel »Trio iz N a -klega«. V l judno vabljeni

4423 Izgubil sem zeleno j op i c o

od Zg. do Sp. Dupelj p ro t i Strahinju . P ros im najdi tel ja do jo vrne, Jakob M a l i , Zg . Duplje 42 4424

Sobo al i skromno stanova-vanje nujno potrebujeta z a ­konca brez otrok v K r a n j u a l i bl iž ini . Plači lo v naprej. Na ­slov v oglasnem oddelku

4425 Avtomobi l i s t i , motor i s t i !

Prevleke za sedeže vam izde­la Bohor i č , K r a n j , delavnica na dvor i šču za prodajalno »Sava« 4426

Spre jmem kleparskega po­m o č n i k a . Naslov v oglasnem oddelku 4427

P ros im očividce m a n j š e prometne nezgode dne 21. septembra 1966 ob 14,35 u r i na cesti 1. maja, da oddajo svoj naslov v oglasni oddelek. S t rošk i bodo povrnjeni 4428

Sprejmem bo l j šo osebo na stanovanje. Oddati ponudbe

I pod »Kranj« 4429 Us lužbenka išče neoprem-

! Ijeno sobo v K r a n j u in o k o -I l i c i a l i v Šk. L o k i . Oddati po­

nudb? pod »Visoka n a g r a d a « I 4430 I Zamenjam dvosobno stano-; vanje na R e k i za enakega v j Kran ju . Ljubl jani a l i b l ižnj i j oko l ic i . V i k t o r i j a Tudor, Pro-i leterskih brigad 6/II, R i i e k a j 4431 I Fant s kmetijo, star 29 let,

želi spoznati k m e č k o deklo 20 do 25 let, k i ima Veselje

! do kmetije. Ponudbe posla t i v oglasni oddelek pod »Go­renj ka«. S l ika zažel jena

4432 I Od Bi tn ja do š k . Loke sem

izgubil ženski jesenski p l a š č — siv. Prot i nagradi v rn i t i Zg. Bitnje 159 4433

Nenadoma nas je zapustil naš l jubljeni mož , oče, stari oče, brat, stric in svak

F R A N C P E L K O upokojenec

Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, dne 24. septembra 1966 ob 17. u r i iz kr iž išča v K r a n j u .

Do pogreba leži na domu v Kran ju , Kebetova 15.

Žalujoči : žena M a r i j a , hče re M a r a , Rada z d r u ž i n a m a , Me tka z Jano, M i l i c a , sinova Miloš i n V l a d i m i r i n ostalo sorodstvo

K r a n j , Novo mesto, Avstral i ja , dne 23. 9. 1966

ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, prababice, sestre, tete i n t a šče

T E R E Z I J E H V A L A se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, pri jateljem, znancem in sosedom, ki so v tol ikem števi lu počas t i l i njen spomin, pok lon i l i vence in cvetje, nam izrekl i ustno a l i pismeno sožalje , nam pomagali i n sočus tvoval i z nami . Posebna zahvala g. Hlebcevi za neseb ično p o m o č , k i j o je nudi la pokojn ic i v zadnjih dneh njenega življenja, č. duhovšč in i , č. g-. B l a j u za lepe poslovilne besede. Lepa hvala dr. Vrb -njaku in dr. Hr ibe rn iku , organizacijam Z V V I i n S Z D L ter pevskemu zboru.

Še enkrat vsem na j lepša hvala. ža lujoče hčerke in ostalo sorodstvo

14 O G L A S I — O B J A V E

DON IVA JEZERSKEM prireja v hotelu K a z i n a vsako soboto od 20—01 i n nedeljo od 18—22 glasbo s plesom

Jeden Samstag von 20—01 und Sonntag von 18—22 i m Hote l Kaz ina Mus ik mit Tanz

M B E R T O ROCCO TRST — Via Roma 23, tel. 68-180 (USTANOVLJENO 1898. LETA)

• električni pralni stroji • žarnice • hladilniki • hidravlični izdelki ln • električne peči

S I M O N PRESCHERN

TARVISIO-— TRBIŽ (UDINE)

Vam nudi po izredno ugodnih cenah # pralne stroje # gorilnike na ma.mt # peči za centralna kurjavo # svetila — kolesa — otroške vozičke # keramične ploščice

Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk!

Najboljša aroma v praženi kavi

pražarne „ £ o k a "

IZKLJUČNO Z A I Z V O Z V J U G O S L A V I J O

TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE

KOMPAS Poslovalnica Jesenice

organizira za individualne interesente ter skupine

vinsko trgatev N A D O L E N J S K O I N V B E L O K R A J I N O O D 2. DO 9. O K T O B R A 1966 Informacije in programe dobite v poslovalnici

nasproti železniške postaje in v poslovalnici »KOM­PAS« Kranj.

m

ase m i m

1

PODJETJE ZA PTT PROMET KRANJ razpisuje za dne 28. 9. 1966

J A V N O D R A Ž B O za prodajo osebnega avtomobila

FIAT 1300 z i zk l icno ceno

15.000 N din Javna d r a ž b a bo navedenega dne v Kranju, Sej­

mišče 2. P r i če tek d r a ž b e bo ob 8.uri za družbeni sektor, v k o l i k o r do 9. ure ne bo interesentov druž­benega sektorja, bo ob 9. u r i p r i če t ek dražbe za privatni sektor.

Pred p r i č e t k o m d r a ž b e mora vsak draž i te l j po­ložiti 10 /̂o kavcije od vrednosti izklicne cene.

Podjetje za PTT promet Kranj

111 i

I i

§88

m

m s i n h '

Gorenjska kreditna banka Kranj s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje

Novo nagradno žrebanje vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni.

Navad« so: av:i zastava 750, pralni stroj, moped. VlogVsprejemajo vse njene podružnice. — Vezane šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa

RADIJSKI SPORED Poročila poslušajte vsak dao ob 5., 4., 7., 8., 10., 12., 13., B . , 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12,, 13., 15., 17., 22., 23. ln M . uri ter radijski dnevnik ob 19.30 ari.

S O B O T A — 24. septembra

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radi jska šola za n iž jo stopnjo — 9.25 Pozdravi naj ­m l a j š i m — 9.40 Vedr i zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje goste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Diver t imen-to — 12.30 K m e t i j s k i nasveti — 12.40 Dobr i znanci i n t r io Vr ta la Ahačiča — 13.30 P r i ­p o r o č a j o vam — 14.05 Iz so­l i s t i čne glasbe slovenskih skladateljev — 14.35 Naši po­s lu ša l c i čest i ta jo i n pozdrav­l ja jo — 15.20 Zabavni inter-mezzo — 15.30 Pesmi i n ple­s i narodov Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v k ino — 17.35 I z fi lmov i n glasbenih revi j

— 18.00 Aktualnos t i doma i n po svetu — 18.15 Zanimivos t i iz sveta zabavne i n jazzov-ske glasbe — 18.50 S k n j i ž ­nega trga — 19.05 Glasbene raizglednice — 20.00 Sobotni koncert — 20.30 Zabavna ra ­di jska igra — 20.55 Veče rn i akordi — 22.10 Oddaja za na­še izseljence — 23.05 Zaple­ši te z nami

N E D E L J A — 25. septembra

6.00 Dobro jutro — 6.30 N a ­potki za turiste — 8.05 M l a ­dinska radijska igra — 8.47 Iz albuma skladb za mladino — 9.05 N a š i pos luša lc i čes t i ­tajo i n pozdravljajo — I — 10.00 Se pomnite tova r i š i —

10.25 Pesmi borbe i n o d a — 10.45 Z a prijatelje lahke glasbe — 11.00 T u r i s t i č n i na­potki za tuje goste — 12.05 Naši pos luša lc i čes t i ta jo i n pozdravljajo — II . — 13.30 Nedeljska r e p o r t a ž a — 13.50 Glasbena igra — 14.00 S l a v n i pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna — 16.00 Nedeljsko špor tno popoldne — 19.05 Glasbene Tazglednioe — 28.00 Večern i koncert — 20.50 Š p o r t n a poroči la — 21.00 K l i ­čemo le tovišče — 22.10 N o č ­n i zabavni zvoki — 23.05 D a n a š n j a a m e r i š k a komorna glasba

P O N E D E L J E K — 26. septembra '

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Z a mlade r a d o v e d n e ž e — 9.10 Otrokov svet v umet­nikovem delu — 9.25 L a h k a orkestralna glasba — 10.15

Celis t Joscph Schuster i n b a m b e r š k i s imfon ik i — 10.35 N a š podlistek — 10.55 Glas­bena medigra — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 D v a con-certina — 12.30 K m e t i j s k i na­sveti — 12.40 Makedonske na­rodne pesmi — 13.30 Pr iporo­čajo vam — 14.05 Vio l in i s t B y r o n Colasisis i n pianist Y o n -nis — 14.35 Naš i pos luša lc i čes t i t a jo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Slovenske narodne poje K o m o r n i zbor R T V L j u b l j a ­na — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 V svetu opernih me­lodi j — 18.00 Aktualnost i do­ma in po svetu — 18.15 Zvoč­n i razgledi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Panorama zabavnih meJodij — 20.35 Simfonični koncert "orkestra Slovenske f i lharmonije — 22.10 Godala v noči — 22.50 L i te ra rn i nokturno -— 23.05 Plesna glasba

T O R E K — 27. septembra

8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radi jska šola za sred­

njo stopnjo — 9.25 Sprehod z v e l i k i m i zabavnimi orkes t r i — 10.15 O d l o m k i i z opere Veron ika Desen i ška — 11.00 Tur i s t i čn i napotki za tuje go­ste — 11.15 N i m a š prednosti — 12.05 Skladbe za pihalne instrumente — 12.30 K m e t i j ­sk i nasveti — 12.40 » Š t i r j e kovači« i n ansambel B o r u t a Les jaka — 13.30 P r i p o r o č a j o vam — 14.05 O d Bacha do Bartoka — 15.20 Zabavni i n ­termezzo — 15.40 V torek na-svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz k lavi rske l i te ­rature — 18.00 Ak tua lnos t i doma in po svetu — 18.15 Vr t imo globus zabavnih me-ledij — 18.50 Na mednarodnih "križpotjih — 19.05 Glasbeno razglednice — 20.00 Po je slo­venski pevski zbor » G l a s b e n a malica-« — 20.20 Radi j ska igra — 21.16 Pesem godal — 21.35 Iz fonoteke Radia K o ­per — 22.10 Glasbena med­igra — 22.15 S k u p n i program J R T — 23.05 Po ;svetu jazza

S O B O T A — 24. septembra

R T V Zagreb 9.40 Televizi ja v šoli

14.50 Televizi ja v šoli R T V Ljubl jana

16.10 Svetovno prvenstvo v Dortmundu

18.10 Vsako eoboto 16.25 T V obzornik 18.45 S kamero po svetu

R T V Beograd 19.10 Operna šola

R T V Ljubl jana 19.40 C i k cak

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik

R T V Skopje 20.30 F i l m s k i sa t i r ikum

R T V Zagreb 21.00 Sedma s i la — humor i ­

s t i čna oddaja R T V Beograd

21.50 Most na D r i n i — roman R T V Ljubl jana

22.15 Ser i j sk i f i lm 22.55 Zadnja poroč i la

Drug i spored R T V Zagreb

18.25 Včera j , danes, ju t r i R T V Beograd

T E L E V I Z I J A 18.45 S kamero po svetu 19.10 Operna 6oena

R T V Zagreb 19.49 T V prospekt 19.54 L a h k o noč, otroci 20.00 Spored i tal i janske T V

Ostale oddaje — na kanalu 9 R T V Zagreb

22.15 R e č n a ladja — f i lm 23.05 Informativna oddaja

N E D E L J A — 25. septembra

R T V Zagreb 8.40 Poroči la 8.45 Kmet i j ska oddaja

Evr ovi zija 9.30 Svetovno prvenstvo v

Dortmundu R T V Ljubl jana

12.40 Kapetan T e n k e š — f i lm Evrov iz i j a

16.00 Svetovno prvenstvo v Dortmundu R T V Zagreb

19.00 Poroči la 19.05 Danski mlad insk i f i lm

R T V Ljub l j ana 19.54 Intermezzo

R T V Beograd 20.00 T V dnevnik

R T V Ljub l jana 20.45 C i k cak

R T V Ljub l jana 20.52 Rezerviran čas 21.52 Ser i jski f i lm 22.40 Zadnja poroči la

Drugi spored 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje — na kanalu 9 R T V Zagreb

12.40 Champion — fi lm R T V Beograd

13.10 Poljudnoznanstveni f i lm 13.40 I zobraževa lna oddaja

R T V Skopje 19.54 Lahko noč, otroci

R T V Zagreb 20.45 Propagandna oddaja

R T V Beograd 21.52 Ser i j sk i f i lm

R T V Zagreb 22.40 Informativna oddaja

P O N E D E L J E K — 26. sep.

R T V Zagreb

9.40 Televiz i ja v šoli 10.40 Rušč ina

R T V Ljub l j ana 11.40 T V v šoli 12:05 Izdelajmo sami hidro-

gliseT R T V Zagreb

14.50 T V v šoli 15.50 Rušč ina

R T V Beograd 16.50 Poroč i la 16.55 Anglešč ina

R T V Zagreb 17.25 M a l i svet

R T V Ljubljana 17.40 Diisnevev svet 18.25 T V obzornik 18.45 K u h a r s k i nasveti

R T V Beograd 19.15 Tedenski špor tn i

pregled R T V Ljub l jana

19.40 Kale idoskop R T V Beograd

20.00 T V dnevnik R T V Zagreb

20.30 T V drama 21.30 M a l i komorn i koncert

» T V Skopje

21.45 L i r i k a R T V Ljub l jana

22.00 Zadnja poroč i l a Drugi spored

R T V Zagreb 18.25 Včera j , danes, j u t r i 18.45 Znanost in m i

R T V Beograd 19.15 Tedenski špor tn i

pregled R T V Zagreb

19.40 T V prospekt R T V Skopje

19.54 L a h k o noč, otroci 20.00 Spored italijanske T V

Ostale oddaje — na kanalu 9 R T V Zagreb

21.45 Včera j , danes, ju t r i j' 22.00 Panorama 22.40 Poroči la

T O R E K — 27. septembra

R T V Ljubl jana 18.20 Torkov večer v B e l i

k ra j in i 18.40 Človek i n morje 19.40 T V obzornik 20.00 Celovečerni f i lm 21.30 Ku l tu rna panorama 22.10 Zadnja poroči la

Drugi spored 20.00 Spored italijanske T V

S P O R E D K I N E M A T O G R A F O V

K r a n j »CENTER«

24. septembra franc. barv. C S f i l m ČRNI T U L I P A N ob 16., 18. i n 20. u r i

25. septembra franc. barv. C S f i lm C R N I T U L I P A N o b 15., 17. i n 19. u r i , premiera amer. barv. f i lma T R I J E N A ­R E D N I K I ob 21. u r i

26. septembra premiera franc. barv. f i lma F R A N C O I -S I N O Z A K O N S K O Ž I V L J E ­N J E ob 16., 18. in 20. u r i

27. septembra franc. film. F R A N C O I S I N O Z A K O N S K O

Ž I V L J E N J E ob 16., 18. i n 20.

K r a n j »STORŽIČ«

24. septembra angl. bairv. f i l m P E T G A N G S T E R J E V ob 16., 18. in 20. u r i

25. septembra amer. barv. r isanke P R I G O D E T O M A I N J E R I J A ob 10. u r i , angl. barv. f i lm P E T G A N G S T E R ­J E V ob 16. u r i , franc. f i l m J E A N M A R C O V O Z A K O N ­S K O Ž I V L J E N J E ob 18. u r i , vojna drama D A N Z A L E V E ob 20. u r i

27. septembra franc. C S f i lm L J U B E Z E N S K A K L E T ­K A ob 16. u r i . a m e r i š k i f i l m

A N A K A R E N I N A ob 18. i n 20. u r i

Cerkl je »KRVAVEC« 24. septembra špan . barv.

f i l m L E P A L O L A ob 20. u r i 25. septembra angl. barv-

f i l m P O D O K R I L J E M NOČI ob 15.30 u r i , špan . barv. filna L E P A L O L A ob 17.30 i n 20. u r i

K r o p a 25. septembra amer. CS filna

NAJDALJŠI D A N ob 15. in 19. u r i

Jesenice »RADIO« 24. do 25. septembra angL

V V f i l m I Z P I T Z A V E S T I

26. septembra m e h i š k i barv. f i l m N E V I H T A N A D M E ­

H I K O 27. septembra i ta l . - f i l m

Z A K O N S K A P O S T E L J A

Jesenice »PLAVŽ« 24. do 25. ©eptembira i t a l .

f i l m Z A K O N S K A P O S T E L J A 26. do 27. septembra angl.

W f i l m I Z P I T Z A V E S T I

Dovje-Mojst rana 24. septembra ruski f i lm

J E Z D E C IZ K I R G I S K I H P L A N I N

25. sciptetmbra amer. barv. C S f i lm T R I J E N A R E D N I K I

K o r o š k a Be la 24. septembra po l j sk i f i i . n

Z A S L E D O V A N J E V O H U N A 25. septembra nem. jug."

barv. f i l m O L D S H A T E R -H A N D

26. septembra i t a l . t l i m Z A K O N S K A P O S T E L J A

K r a n j s k a gora 24. septembra nem. jug.

barv. -film O L D S H A T E R -H A N D

25. septembra pol j sk i f i l m Z A S L E D O V A N J E V O H U N A

Kupujte dobro - kupujte poceni - kupujte pri SAMONIG VIL L A C H, AM SAMONIG - ECK

V nedeljo

Geologi rez Krvavec v Kamniško Bistrico Za nami je že več geoloških

ekskurzij po Gorenjski, ka­tere letos prireja Slovensko geološko d ruš tvo . V nedeljo .(25. septembra) bo predzad­nja, k i bo vodila na Krvavec i n čez M o k r i co v K a m n i š k o

Bist r ico. Posebna p r iv l ačnos t bo obisk M o k r i š k e ži ja lke, jame, v kateri so pred leti odkopali š tevi lne živalske k o ­sti in orodje, katerega je tam pusti l ledenodobni človek,

i Za ta odkr i t ja se zanimajo

Javna zahvala Ob najinem življenju — 65-letnlci skupnega življenja, dia­

mantni poroki — se želiva zahvaliti za prejete čest i tke, šopke in darila, katere sva dobila od družbeno-polltičnih organiza­cij, podjetij in posameznikov.

Iskreno se zahvaljujeva predsedniku občinske skupščine tov. Martinu Koširju za svečani obred diamantne poroke in pogostitev. Iskrena zahvala tudi tajniku občinske skupščine tov. Pogačniku za vso pozornost, ki jo je izkazal najinemu jubileju. Zahvaljujeva se tudi predstavnikom Social ist ične zveze, Zveze borcev, ZK, Občinskemu sindikalnemu svetu in Društvu upokojencev. Prijetno naju je presenetil tudi kolek­tiv železarne Jesenice in Tekstilindusa Kranj.

Prisrčna hvala tudi zastopnikom družbeno-polltičnih orga­nizacij v Podbrezjah, predvsem tov. Debeljakovi in predsed­niku KS Podbrezje tov. Drinovcu. Zahvaljujeva se tudi pev­cem za podoknico, nadalje vsem sosedom za vso pomoč , po­sebno pa tov. Aljančiču. Prav lepa hvala tudi tov. Sajovicu Ignacu za pozdravni nagovor sredi vasi. Iskrena hvala tudi vsem podbrežanom za veselo presenečenje in doživetje!

Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala!

MARIJA in ANTON JAKOPIN diamantna poročenca

Podbrezje, 24. septembra 1%6.

MOPEDISTI POZOR! Avto moto d ruš tvo Kran j obvešča vse zaintere­

sirane mopediste-tekmovalce, da bo V NEDELJO, 2. OKTOBRA 1966

TEKMOVANJE Z MOPEDI na dirkališčni stezi v Stražišču.

Prijave oddati v druš tven i pisarni A M D K r a n j , K o r o š k a 17 do 28. septembra

AMD KRANJ

Komunalno podjetje »VODOVOD« KRAiSIJ

prodaja naslednja osnovna sredstva in inventar: postelje z jogi vložki, sobne omare, mize, vrtne mize, vrine stole, kuhinjske elemente, radio apa­rate, odeje, rjuhe, prte, kuhinjsko posodo, je­dilne servise in pribor.

Lici taci ja bo v domu sezoncev, Sp. Duplje št . 24/a dne 3. oktobra 1966 ob 8. url za družbeni sektor, ob 10. uri pa za privatni sektor.

s t rokovnjaki tudi izven meja n a š e domovine, saj t a k š n i h v isokoalpskih paleol i tskih po­staj ni mnogo. Slovenija pa se p o n a š a še z znamenito Po-t o č k o Z i j a lko na Olševi , k i j o š t e j e m o med najuglednej­ša t a k š n a na jd i šča .

O d M o k r i š k e zijalke se bo­do udeleženci izleta spust i l i v do l ino K a m n i š k e Bis t r ice . M e d potjo bodo videl i neka­tere kamenine iz srednjega in m la j šega zemeljskega ve­ka , k a k r š n i h na dosedanjih ekskurzi jah še niso spoznali .

Slovensko geo loško d r u š t v o vabi na nedeljski geološki i z ­let vse ljubitelje narave. Iz Ljubl jane bodo odšl i ob 7. zjutraj do žičnice na K r v a ­vec. Ce bo slabo vreme, se bodo ude leženc i podal i samo v K a m n i š k o B i s t r i co i n to z avtobusom ob 7.30 do K a m ­nika . V obeh p r imer ih se bo-do zbra l i udele.ženci ob 6.45

i p r i avtobusu, k i vozi do žič­nice na Krvavec .

R. P.

Za hladne dneve obleka

iz sintetike <: Colorado

Problem nezapo­slene mladine

V K r a n j u je b i lo v sredo posvetovanje predsednikov občinskih s ind ika ln ih svetov z Jesenic, Radovljice, Tržiča , Škofje Loke , K a m n i k a i n Kran ja . N a posvetovanju so razpravl ja l i o programu dela na občn ih zbor ih s ind ika ln ih svetov, problemih, kater im b i bi lo potrebno na občnih zbo­r i h s ind ika ln ih organizacij posvetit i n a j v e č pozornosti, o probelmih nezaposlene m l a ­dine pred s k u p š č i n o komu­nalnega zavoda za zaposlo­vanje i n drugem.

A. Ž.

Poiar v Zg. Lipnici

V č e t r t e k ob 23.40 je i z ­bruhni l p o ž a r na skednju Valent ina Bohinca iz Zg. L i p -nice 9. Č e p r a v so n a kraj poža ra takoj pr ih i te l i gasilci, je do ta l pogorela šupa i n cenijo škodo n a p r ib l i žno 3 mi l i jone s tar ih dinarjev. Vzrok požatra š e raziskujejo.

—sš

4 *

JTEKSTILINDU8| KRANJ

Carinska izpo­stava v Kranju

S L oktobrom bo v Kranju začela poslovati carinska iz­postava Carinarnice Ljublja­na. Kranj bi glede na njegov gospodarski potencial potre­boval to službo že mnogo prej. Posebno v zadnjem ča­su, ko je izvoz postal po­memben faktor za vse go­spodarske organizacije in se je blagovni promat z ino­zemstvom močno povečal, je bila potreba po lastni carin­ski službi še večja.

Carinska izpostava v K r a ­nju, ki je ustanovljena na pobudo in s pomočjo pred­stavnikov kranjske industri­je, bo omogoči la hiter po­stopek pri carinjenju in zmanjšala izgubo Časa pri prometu blaga z inozem­stvom. Ta služba pa ne bo pomembna samo za gospo­darske organizacije, t emveč bo delala usluge tudi privat­nikom in tako občanom pri­hranila dosedanjo pot v Ljub­ljano ali na Jesenice. Svoje poslovne prostore ima v Jav­nih skladiščih, poleg skla­diščnih prostorov tovarne Iskra na savski strani. Usluge bo opravljala za ob­močje občin Kranj, Tržič in Skofja Loka ter za bazen Medvod vse do Ljubljane-ši-ške . Delonvi čas zaenkrat š e ni določen, bo pa prilagojen potrebam strank. Izpostava poskusno že sedaj posluje in občani lahko dobijo po­trebne informacij« na tele­fon 21-380.

S. S.

Razprave o IV. plenumu ZKJ Občinsk i komite Zveze k o ­

munistov in obč insk i odbor S Z D L v Trž iču v teh dneh organizirata v občini razpra­ve o I V . p lenumu Z K J . T a k o so do sedaj i m e l i razprave na Podiljubelju, B i s t r i c i , L o m u in v samem mestu; predvide­ne pa so še v K r i z a h , n a Rav­nah i n drugod. B is tvo vseh razprav do sedaj je, da ob-

Na podlagi 13. člena odloka o urejanju mestnega zemljišča (Ur. vestnik Gorenjske, št. 15/66)

STANOVANJSKO PODJETJE SKOFJA LOKA R A Z P I S U J E

VI. zaključni javni natečaj za oddajo mestnega zemljišča

v Groharjevem naselju za gradnjo vrstnih družinskih hiš v Četrtek, 29. oktobra ob 12. uri na Stanovanj­skem podjetju, Mestni trg 38/11., Skofja Loka. Vsa pojasnila, razpisni pogoji in tehnična dokumen­tacijo je na razpolago na Stanovanjskem podjetju.

Stanovanjsko podjetje SKOFJA LOKA

čan i na jveč razpravl jajo O komuna ln ih i n d rug ih poble-m i h v obč in i i n na terenu-

I s t o č a s n o p a t eče jo razpra­ve tudi v o b č i n s k e m komi­teju Z K , k i je razdeljen n* več skupin, o predlogu re­organizacije Zveze komuni­stov. A. Z.

IN URADNI VESTNIK GORENJSKE

Izdaja in tiska ČP »Go­renjski tisk«, Kranj, Ko­roška cesta 8. — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Staneta Žagarja 27 — TekočI račun pri SDK v Kranju 515-1-135. — Te­lefoni: redakcija 21-835, uprava lista in naročniška služba 22-152, malooglasna služba 21-19 int. 02. — Naročnina: letna 20.—, polletna 10.— in mesečna 1,70 novih dinarjev. Cena posameznih števi lk 0,10 novih dinarjev. — Mali oglasi: za naročnike 0,40 in nenaročnike 0,50 novih dinarjev beseda. Neplača­nih oglasov ne objavljamo