stanje poslovne informatike v sloveniji · jih načrtujemo ne, jih ne načrtujemo jih razvijamo da...

Stanje poslovne informatikev Sloveniji

Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta,Inštitut za poslovno informatiko

2/41

Sodelavci

• Doc. dr. Aleš Groznik (vodja raziskave)

• Mag. Peter Baloh• Prof. dr. Miro Gradišar• Višji pred. mag. Iztok Humar• Doc. Mojca Indihar Štemberger• Prof. dr. Jurij Jaklič• Prof. dr. Andrej Kovačič• Mag. Jaka Lindič• Mag. Aleš Popovič• Rok Škrinjar, univ. dipl. ekon.• Mag. Peter Trkman• Doc. dr. Tomaž Turk

3/41

O raziskavi

• Namen: Raziskati stanje v srednjih in velikih podjetjih/CIO vidik• Nadaljevanje raziskav preteklih let (časovna analiza in primerjava stanja)• Vprašalnik mednarodno strokovno verificiran in primerljiv• Zbiranje podatkov z osebnimi intervjuji na terenu• Zaupnost• Primerjava sodelujočega podjetja s povprečjem v panogi in gospodarstvom• 150 srednjih in velikih podjetij v Sloveniji, 2005/2006• Tematski sklopi:

– Služba za informatiko (organiziranost, znanja, vloga)– Strateško načrtovanje informatike– Naložbe v informatiko– Management poslovnih procesov– Celovite programske rešitve (ERP)– Podatkovna skladišča in podpora odločanju– Elektronsko poslovanje– Uporabljena informacijska tehnologija– Kakovost informacij

4/41

Cilji

• Analiza trenutnega stanja in gibanj poslovne informatike vSloveniji

• Mednarodna primerjava

• Povezava informatika - uspešnost poslovanja

• Napotki slovenskim podjetjem

5/41

Informacijske tehnologije in koncepti

1.

5.

-

10.

2.

Gartner 2006**

2.5.Orodja poslovne inteligence(business inteligence)

8.4.Rešitve za management odnosovs strankami (CRM)

6.3.Orodja za managementpodatkov (storage management)

5.2.Celovite programske rešitve(ERP)

1.1.Mehanizmi za zagotavljanjevarnosti podatkov

Gartner 2005*PIS

*Vir: Gartner: The 2005 CIO Agenda**Vir: Gartner: The 2006 CIO Agenda

Uporaba podatkov dovoljena le z navedbo vira: Ekonomska fakulteta, Inštitut za poslovno informatiko, 2006

Prioritete uvajanja IT

6/41

Informacijske tehnologije in konceptiOdstotek podjetij, ki navedene tehnologije ne potrebuje

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18

Dostop do Interneta

Mehanizmi za zagotavljanje varnosti

Celovite programske rešitve

Orodja za integracijo aplikacij

Orodja za krmiljenje delovnih procesov

Orodja poslovne inteligence

Rešitve za management odnosov s strankami

Orodja za management podatkov

Rešitve za management oskrbovalne verige

Dokumentni sistemi

%


7/41

Informacijske tehnologije in konceptiOdstotek podjetij s slabo pokritostjo navedene tehnologije

(ocena 1)

0 5 10 15 20 25 30

Dostop do Interneta









Dokumentni sistemi

%


8/41

Informacijske tehnologije in konceptiOdstotek podjetij z odlično pokritostjo navedene tehnologije

(ocena 5)

0 10 20 30 40 50 60 70 80

Dostop do Interneta









Dokumentni sistemi

%


9/41

Informacijske tehnologije in koncepti

45%

11%

22%

22%

obstaja

v pripravi

načrtujemo

ne načrtujemo

Gartner: Povezava med strateškim poslovnim načrtom in strateškim načrtom informatike na 2. mestu medprioritetami aktivnostmi vodij služb za informatiko


SLO: 50% (2001)

Singapur: 63% (1997)ZDA: 56% (1996)VB: 48% (1995)

Strateško načrtovanje informatike

10/41

Ključna spoznanja - Informacijsketehnologije in koncepti

• Zaostajanje za tujino v smislu uvajanja novih vsebinskihkonceptov

• Poudarek na informacijski infrastrukturi• Poudarek na informacijski tehnologiji za izvajanje

operativnega poslovanja• Manjka razmislek o možnostih informacijske tehnologije kot

vzvodu za zagotavljanje konkurenčne prednosti


11/41

Celovite programske rešitveUvedba ERP v našem podjetju je bila uspešna

0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5

%

1 = ne

2 = pretežno ne

3 = niti da, niti ne

4 = pretežno

5 = popolnoma se strinjam

Uspešnost projekta: Rezultat je v skladu s pričakovanimi rezultati, stroški in terminskim načrtomTujina – 9 in 17 % (različni viri)


12/41

Celovite programske rešitvePrenova poslovanja ob informatizaciji

0

5

10

15

20

25

30

35

40

1 2 3 4 5

%Procesi prilagojeni ERPPrenova pred informatizacijo

1 = ne

2 = pretežno ne


4 = pretežno


Gartner: Med poslovnimi prioritetami službe za informatiko na 1. mestu (nespremenjeno že 2 leti)


13/41

Celovite programske rešitveUgotavljanje informacijskih potreb pred uvedbo ERP

0

5

10

15

20

25

30

35

1 2 3 4 5

%

1 = ne

2 = pretežno ne


4 = pretežno



14/41

Management poslovnih procesov (BPM)

Ali ste v vašem podjetju že kdaj izvedli projekt prenoveposlovanja?

60%

40%


15/41


1 = ne

2 = pretežno ne


4 = pretežno


Projekti prenove poslovanja v našem podjetju so biliuspešni.

0

10

20

30

40

50

60

70

1 2 3 4 5

%


16/41


1 = ne

2 = v manjši meri

3 = v nekaterih delih

4 = pretežno

5 = popolnoma

Podjetje je procesno organizirano.

05

1015202530354045

1 2 3 4 5

%


17/41


1 = ne

2 = pretežno ne

3 = delno

4 = v pretežni meri

5 = v celoti

Opredeljeni so skrbniki (vodje, direktorji...) procesov.

05

1015202530354045

1 2 3 4 5

%


18/41


1 = ne

2 = v manjši meri

3 = delno

4 = pretežno

5 = popolnoma

Zaposleni v celoti poznajo procese, v katerih sodelujejo.

0

10

20

30

40

50

60

1 2 3 4 5

%


19/41


1 = ne

2 = v manjši meri

3 = delno

4 = pretežno

5 = popolnoma

Pričakovani rezultati projektov prenove poslovanja soradikalne spremembe.

05

1015202530354045

1 2 3 4 5

%


20/41

Funkcijskoorganizirano,tradicionalno

podjetje

ORG. ENOTE

Procesnoorganizirano,

podjetje,ISO 9000/2000

PROCESI

Procesno optimizirano,podjetje, kombinirane

lastne in zunanjesposobnosti

KLJUČNESPOSOBNOSTI

Mrežno organiziranopodjetje,

virtualne organizacije

OMREŽJE IN NAVIDEZNO

Ključna spoznanja –Management poslovnih procesov(BPM)• Slovenska podjetja ohranjajo funkcijsko in postopoma prehajajo v procesno

organizacijsko obliko• Poslovni procesi postajajo pomembni• Optimizacija zaradi kakovosti (ISO ...) in parcialno obvladovanje procesov• Redki primeri celovite prenove poslovanja (uspešnost, povezljivost ...)• Informacijske potrebe so redko opredeljene pred informatizacijo• Poslovnih procesov se v sklopu informatizacije večinoma ne prenavlja


21/41

Podpora odločanjuPoslovna inteligenca in ERP : pokritost potreb in prioritete 2006


0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

1 2 3 4 5

ERP - Pokritost potrebBI - Pokritost potrebERP - PrioriteteBI - Prioritete

Gartner 2006: Tehnologija poslovne inteligence na 1. mestu, ERP na 10. mestu prioritet

Potrebe:0 = ne potrebujemo1 = sploh niso pokrite2 = slabo pokrite3 = srednje dobro pokrite4 = precej dobro pokrite5 = odlično pokrite

Prioritete:1 = sploh ni prioriteta2 = nizka prioriteta3 = srednja prioriteta4 = visoka prioriteta5 = najvišja prioriteta

22/41

Podpora odločanju

1 = ne2 = v manjši meri3 = v polovici primerov4 = v večji meri5 = vedno

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1 2 3 4 5

UdobenPravočasenSledljivInteraktivenNeoviranHiter


Kakovost dostopa do informacij

23/41

Podpora odločanju


0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

1 2 3 4 5

CeloviteTočneRazumljiveUporabneJedrnateMedsebojno usklajenePravilneAžurne


Kakovost vsebine (informacij)

24/41

Podpora odločanju


PIS 2001: V uporabi 32%, načrtujemo 36%, ne načrtujemo 12%, brez odgovora 21%

48%

24%

23%

5%

dajih načrtujemone, jih ne načrtujemojih razvijamo

Uporaba podatkovnih skladišč

25/41

Podpora odločanju

Vir: Inštitut za poslovno informatiko: Raziskava Poslovna informatika v Sloveniji 2005, 2006

-0,3

-0,2

-0,1

0

0,1

0,2

0,3

jih načrtujemo ne, jih ne načrtujemo jih razvijamo da

Stat. značilne razlike (p = 0,054); žal ne tudiza kazalec kakovosti vsebine!

Vir: Inštitut za poslovno informatiko: Raziskava Poslovna informatika v Sloveniji 2005, 2006

-0,3

-0,2

-0,1

0

0,1

0,2

0,3

jih načrtujemo ne, jih ne načrtujemo jih razvijamo da

Stat. značilne razlike (p = 0,054); žal ne tudiza kazalec kakovosti vsebine!

Kazalec kakovosti dostopa do informacij glede na opremljenosts podatkovnim skladiščem


26/41

Ključna spoznanja – Podpora odločanju

Poslovnointeligenčni

sistemi

Povečanakakovostinformacij

Izboljšaniposlovniprocesi

Poslovnavrednost

• Podatkovno skladiščenje vpliva na kakovost dostopa doinformacij. Kaj pa vsebina?

• Veliko možnosti za izboljšanje kakovosti informacij sposlovno inteligenčnimi sistemi

• Uvedba podatkovnega skladišča vpliva na transakcijskeprocese npr. možnost identifikacije problemov inoptimizacije procesov ipd.(nad 70% odgovorov 4 ali 5)

• Informatiki se lahko zaradi manjših obremenitev spripravo poročil bolj posvečajo pomembnejšim nalogam(nad 75% odgovorov 4 ali 5)

• Zaostajanje za tujino (stanje in prioritete)• Podatkovno skladiščenje pogosto v uporabi


27/41

Elektronsko poslovanjeElektronsko izmenjujemo operativne/transakcijske podatke (npr. o naročilih,računih, plačilih)Elektronsko izmenjujemo podatke za pomoč pri odločanju (npr. stanje zalog,napovedi povpraševanja, plane proizvodnje).


0%5%

10%15%20%25%30%35%40%45%

1 2 3 4 5transakcijski z dobavitelji transakcijski s kupciintegracija z dobavitelji integracija s kupci


28/41

Elektronsko poslovanjeElektronsko poslovanje z dobavitelji/kupci vpliva tudi na preostaleprocese v podjetju (npr. proizvodnja, trženje itd.).

1 = ne2 = v manjši meri3 = v polovici primerov4 = v večji meri5 = vedno 0%

5%10%15%20%25%30%35%40%

1 2 3 4 5

z dobavitelji

s kupci


29/41

Elektronsko poslovanjeS pomembnimi dobavitelji/kupci izvajamo skupne projekte,povezane z elektronskim poslovanjem (npr. strojna oprema,programska oprema, postopki).

1 = ne2 = v manjši meri3 = v polovici primerov4 = v večji meri5 = vedno 0%

10%20%30%40%50%60%70%

1 2 3 4 5

z dobavitelji

s kupci


30/41

Ključna spoznanja –Elektronsko poslovanje

• Elektronskega poslovanja je malo oziroma je na nizki stopnjizrelosti

• Elektronsko poslovanje temelji predvsem na elektronskiizmenjavi podatkov

• Elektronsko poslovanje ne integrira notranjih inmedorganizacijskih poslovnih procesov


31/41

posebnaorganizacijska

enota; 40%zadolženiposamezniki; 23%

nihče formalnozadolžen; 12%

del organizacijskeenote; 25%

Služba za informatiko


Organiziranost informatike

32/41


Gartner: V najuspešnejših podjetjih je CIO član najvišjega vodstva (39%)


Položaj najvišje rangiranega zaposlenega odgovornega zainformatiko

č lan najvišjegavodstva; 14%

neposrednopodrejen vodstvu;

69%

posredno podrejennajvišjemu vodstvu;

17%

33/41

Služba za informatikoPogled vodstva

0,00 0,50 1,00 1,50 2,00 2,50 3,00 3,50 4,00 4,50

Vodstvo ima dovolj znanja spodročja informatike

Vodstvo podpira pobudeinformatikov v podjetju

Vodstvo se aktivno vključujev načrtovanje informatike

Vodstvo se zavedapomembnosti informatike



34/41


1

2

3

Gartner: Med prioritetnimi aktivnostmi vodij služb za informatiko je na 3. mestu povečevanje poslovnihznanj v službi za informatiko


3

3,5

4

4,5

Informacijskatehnologija

Poslovna znanja Managerska znanja

pomembnost kakovost

Znanja informatikov

35/41


0 0,5 1 1,5 2 2,5 3 3,5 4 4,5 5

Razvijanje in/ali integriranje inform acijskih rešitev (lastenrazvoj)

Skrb za us trezno organiziranos t in/ali kakovos t na področjuinform atike

Form uliranje inform acijske arhitekture

Izboljševanje poslovnih procesov

Sodelovanje z zunanjim i izvajalci

Ugotavljanje informacijskih potreb podjetja

Strateško načrtovanje informatike

Nudenje podpore uporabnikom

Vzpos tavljanje in/ali zagotavljanje delovanja ustrezneinfras trukture

Skrb za varnos t informacijskega s is tema

1 = nepomembno2 = malo pomembno3 = srednje pomembno4 = precej pomembno5 = zelo pomembno


Poslovna vplivnost ITpo mnenju slovenskihmanagerjev (raziskavaManager, 2003)

Vloga informatikov

RazvrstitevPogostost odgovorov

izražena v %

1. Povečanje učinkovitosti na račun prenove procesov 58,5%

2. Pri zniževanju stroškov na račun avtomatizacije določenihaktivnosti

49%

3. Omogoča večjo povezanost enot znotraj podjetja 47,6%

36/41


Zunanje izvajanje

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

nimamo zunanjega izvajanja informatike

zunanje izvajamo celotno informatiko

zunanje izvajamo razvoj in implementacijo aplikacij

zunanje izvajamo upravljanje aplikacij

zunanje izvajamo informacijsko infrastrukturo

zunanje izvajamo posamezen proces/funkcijo (npr.zunanje izvajanje pomoči uporabnikom)


37/41

Vlaganja v informatiko

•Delež naložb v informatiko v primerjavi s čistimi prihodki odprodaje v prejšnjem letu 1,46%

Gartner 2002: EU podjetja 5,5%, azijska 5%, USA 7% prihodkov vlagajo v informatiko


200

250

300

350

400

450

500

550

600

650

1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

leto

mili

jard

199

6 $

Vir: Pisello, 2003

38/41


Upravičenost naložb v informatiko ocenimo

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

1 2 3 4 5

pred realizacijopo realizaciji


Upravičenostnaložb v tujini –primerljivi rezultati

Tallon, P. P., Kraemer, K. L., Gurbaxany, V. (2000): Executives' Perceptions of the Business Value ofInformation Technology: A Process-Oriented Approach. Jourmal of Management Information Systems,2000.

39/41


4%Izdelava mnenj in ekspertiz s strani zunanjih svetovalcev(npr. strateški načrt informatike)

18%Komunikacijska infrastruktura (npr. omrežje,usmerjevalniki, priključnine najetih vodov, strežniki VoIP)

5%Izobraževanje informatikov5%Izobraževanje uporabnikov

36%Računalniška programska oprema brez vzdrževanja (npr.razvoj, licence, uvedba)

32%Računalniška strojna oprema brez omrežja (npr. delovnepostaje, strežniki)

Delež od vseh naložb v informatiko


40/41

Ključna spoznanja – Služba zainformatiko in vlaganja v informatiko

• Vloga in znanja službe za informatiko so tehnološkousmerjeni

• Vodstvo podjetij podpira informatiko, v ospredje postavljaposlovne procese

• Slovenska podjetja so z vidika zunanjega izvajanjaprimerljiva s tujimi – ni lastnega razvoja

• Vlaganja premajhna, usmerjena v tehnologijo


41/41

Ugotovitve

• Uvajamo IT, ki povečuje učinkovitost, a s premalo razmislekao možnostih zagotavljanja konkurenčne prednosti

• Poslovne procese večinoma modeliramo za potrebezagotavljanja kakovosti in sledljivosti, a jih ne prenavljamo

• Ob informatizaciji, tudi pri uvajanju ERP, praviloma neugotavljamo informacijskih potreb in ne prenavljamoposlovnih procesov

• Uporaba podatkovnih skladišč pri nas narašča, a še vednozaostaja za tujino

• Elektronskega poslovanja, ki integrira notranje inmedorganizacijske poslovne procese je izredno malo

• Vlaganja v informatiko premajhna (?), strukturno neustrezna,usmerjena zlasti v tehnologijo

• Vloga in znanja službe za informatiko so tehnološkousmerjeni

stanje poslovne informatike v sloveniji · jih načrtujemo ne, jih ne načrtujemo jih razvijamo da...

Documents