sveti grigorij palama i pravoslavnata mistika - mpc.org.mk · pdf filemaksim ispovednik simeon...

Jovan Maendorf

Sveti Grigorij Palama i pravoslavnata mistika

BIBLIOTEKA VOVEDENIE VELJUSA 2001

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

§§

SODR@INA

Predgovor

Zaklu~ok

Hronologija

DUHOVNOTO PREDANIENA PRAVOSLAVNITE MONASI

-TEOLOG NA ISIHAZMOT

ISIHAZMOT PO PALAMA

SVETI GRIGORIJ PALAMA

Prvobitnoto mona{tvo

Evagrij od Pont (+399)

19

I-IX

27

34

42

50

60

67

85

95

115

130

145

160

189

195

i ~istata molitva

Prepodoben Makarij Veliki imistikata na srceto

Isusovata molitva

U~ewe za obo`uvaweto naSveti Grigorij Niski i prepodobenMaksim Ispovednik

Simeon Nov Bogoslov (917 - 1022)

Vizantiskiot isihazamvo 13 i 14 vek

Mladost

Sporot so Varlaam i Akindin

Teologija na isihazmot

Isihazmot na hristijanskiot istokod 14 vek do denes

Isihasti~kata tradicija vo Rusija

Hristijanskiot egzistencijalizam

SVETI GRIGORIJ PALAMA

-TEOLOG NA ISIHAZMOT

85§§

MLADOST

alama e roden vo 1296 godina. Negoviteroditeli imale blagorodni~ko pote-klo od Mala Azija, no pri naletot naTurcite bile prinudeni da se preselat

vo Carigrad. Porasnal na dvorecot na carotAndronik II Paleolog. Andronik bil za{tit-nik na pisatelite i na {koluvanite lu|e,intelektualec, no prose~en politi~ar. Bileden od najreligioznite carevi na docna Vizan-tija. So skromnost na srceto i so poslu{nostsprema strogiot Patrijarh Atanasij I , toj goolicetvoruval idealot na teokratijata; teo-kratskata osnova na Vizantiskata Imperija ko-ja{to simboli~no e pretstavena na portretotvo mozaikot od 9 vek nad Carskite dveri vo nar-teksot na Sveta Sofija kade{to e prikaànhristijanskiot car, gospodarot na svetot, kakoleì ni~kum pred Isus Pantokratorot, Voplo-tenata Mudrost, Nebesniot Car. Biografot naPalama ja opi{al atmosferata na vizantiskiotdvorec okolu 1300 godina. Toj raskaùva kakotatkoto na idniot u~itel na isihazmot dodekasedel vo senatot, bil tolku zadlabo~en vo um-stvenata molitva, ta ne go slu{nal pra{awe-to koe{to mu go postavil carot vo vrska so ne-koj politi~ki problem. Andronik, po~ituvaj}i

86§§

Jovan Maendorf

ja negovata zadlabo~enost vo molitvata, ne nas-tojuval da dobie odgovor na postavenoto pra{a-we.

S¡ do okolu dvaesettata godina od ìvo-tot Grigorij bil zafaten so svetovnite studii,osnovniot klasi~en trivium i kvadrivium, koi-{to mu ovozmoìle dobro poznavawe na Aristo-tel. Tradicionalniot vizantiski svet smetaldeka Platonovata metafizika ne se sovpa|a sohristijanstvoto i zaradi toa ne bila stavena voredovnata programa na svetovnoto obrazovanie.Palama ~esto govori za Aristotelovata logikakako za ~ista ve`ba, tehnika na rezonirawe ko-ja{to e korisna i opravdana za hristijanstvoto.[to se odnesuva, pak, do Platon, negovoto meta-fizi~ko u~ewe, spored Palama, bara izbor i in-telektualna angaìranost. Toj se raduva {to us-peal da ja otfrli ovaa angaìranost.

Okolu 1316 godina, voodu{even od kon-taktot so istaknati monasi vo Carigrad, Gri-gorij odnenade` re{il da mu se posveti na mo-na{kiot povik. Vo tajnite na ~istata molitvago vovel Teolipt Filadelfiski. Zaludno ca-rot mu vetuval sjajna kariera; toj re{il da gonapu{ti svetot. Na tipi~no srednovekoven i vi-zantiski na~in gi otstranil site semejni pre-preki koi{to mu stoele na patot. U{te kako de-te ostanal bez tatko, koj pred da umre se zamona-{il. Grigorij trebalo da se pogriì za majkata

87§§


i za dvete sestri, za dvajcata bra}a i za golemiotbroj slugi. Re{enieto go na{ol vo toa site tieda se zamona{at. Taka, negovata majka, dvete ses-tri i mnogute slugi stapile vo manastirite voprestolninata, a toj i negovite dvajca bra}a tr-gnale pe{ kon Atonskata Gora.

Tamu Grigorij ìveel dvaeset godinimona{ki ìvot, koj nitu vo 14 vek ne se razli-kuval mnogu od dene{niot ìvot na Sveta Gora.

Na Istok atonskite manastiri ne senajstarite. Golemata Lavra ja osnoval SvetiAtanasij, duri vo 10 vek. Vo tekot na idnite sto-letija tamu se osnovani i mnogu drugi mona{kizaednici. Site bile grupirani vo eden vid fe-deracija pod uprava na protos, koj{to pretse-daval so sovetot na igumenite od raznite mana-stiri. Sli~ni federacii postoele i na drugimesta; na planinata Olimp, na gorata na SvetiAvksentij. Navalata na Turcite vo Mala Azijamu dala na Atos edinstveno mesto spored zna~e-weto {to e zgolemeno so negoviot mnogunaci-onalen karakter: Srbi, Bugari, Gruzijci (iliIverijci) i Rusi. Tamu monasite stapuvale ilivo golemite gr~ki manastiri ili osnovale svoisopstveni. S¡ do 13 vek na Sveta Gora postoelduri i latinski manastir na amalfi}anite, (re-~isi site monasi bile od italijanskiot gradAmalfi). Denes, negovite urnatini s¡ u{te sve-do~at za nekoga{noto edinstvo me|u Istokot i

88§§

Jovan Maendorf

Zapadot, vo askezata i vo molitvata...Vo 14 vek Atos bil centar na sevkupno-

to pravoslavno mona{tvo. Toj bil i intelektu-alen centar, {to, spored neiscrpnoto bogatstvona svetogorskite biblioteki, moè da se zabe-leì i denes. Periodot {to tamu go pominal id-niot u~itel na isihazmot ne bile samo godini naduhovni ve`bi i podvizi, tuku i mo`nost da ste-kne bogato znaewe od svetoote~kata knièvnosti izvonredno iskustvo vo razni oblasti namona{kiot ìvot. Niz celata istorija na SvetaGora mona{kata tradicija na op{teìtietoili t.n. kinovitska tradicija e neguvana zaednoso tradicijata na ot{elni{tvoto ili isihaz-mot. Na Istok ovie dve tradicii sekoga{ pos-toele edna pokraj druga; obete vodat poteklo odhristijanskoto mona{tvo vo Egipet. Op{teì-tieto bilo oblik na mona{tvo koj{to na Zapadgo utvrdil Sveti Benedikt Nursiski. Na SvetaGora prv go donel Sveti Atanasij vo 10 vek. Za-vetite na celomudrenost, poslu{nie i siroma{-tija bile izvr{uvani vo cvrsto organiziranazaednica ~ii{to strogi pravila to~no gi odre-duvale i najsitnite podrobnosti od mona{kiotìvot. Negovi osnovni elementi se zaedni~kotobogosluèwe, poslu{nosta kon igumenot i apso-lutnoto odrekuvawe od sekakov imot. Nasprotitoa, anahoretizmot (ot{elni{tvoto), kako {togo ìveele mnogu podvi`nici od vremeto na

89§§


Antonij Egipetski, na monahot mu ovozmoùvalpolna sloboda vo li~niot pat na vosovr{uvawe-to. Duri, eremitite (pustinoìtelite) i isiha-stite ~uvstvuvale deka edinstveno tie se vis-tinski monasi - sam, osamen, eden. Nivniot du-hoven pat vo su{tina bil pat na celomudrenost,no nivnoto tolkuvawe na zavetot na poslu{ani-eto i siroma{tijata se razlikuvalo od op{te-ìtelnoto. Apsoluten duhoven nastavnik ne biligumenot, tuku nekoj iskusen monah, izbran slo-bodno; materijalniot imot ne bil predavan nazaednicata koja{to ~esto stanuvala mnogu boga-ta, (taka {to moèla da mu garantira na mona-hot udoben, ponekoga{ duri i komoten ìvot),tuku od steknuvaweto imot se odrekuvale na naj-radikalen na~in, taka {to siroma{tijata bilapove}e li~na i konkretna. Obata na~ina na ì-vot imaat svoi o~igledni predimstva. No i voedniot i vo drugiot se prisutni pre~ki i opas-nosti. Od edna strana, disciplinata moèla daostane ~isto nadvore{na, bez kakva i da e vis-tinska duhovnost i ponekoga{ zasnovana vrzogromna socijalna nepravda (za{to manastiriteso op{teìtelna zaednica bile golemi zemjo-posednici i nagolemo gi koristele slugite kakorabotna sila). Od druga strana pak, vo pretera-niot individualizam i prekumernata spiritu-alizacija na mona{tvoto se kriela opasnost odduhovna anarhija.

90§§

Jovan Maendorf

Vizantiskoto mona{tvo, osobeno po 11vek, imalo tendencija vo praktikata da gi kom-binira ovie dva na~ina na mona{ki ìvot. Isi-hasti~kata duhovnost ne bila nepoznata vo gole-mite op{teìtelni manastiri bidej}i γεροντα -ispovednicite i duhovnite otci - vo samata sr`na ìvotot na zaednicata imale avtoritet ra-men na administrativnata i disciplinarnavlast na igumenot. Za ova so mnogu primeri nisvedo~i ìvotot na Simeon Nov Bogoslov. A oddruga strana, isihastite ~esto se pridrùvalena poluop{teìtelniot na~in na ìvot: ne-kolkumina monasi se grupirale okolu duhovniotu~itel i zaedno se podvizuvale vo molitvata, avo sabotite i vo nedelite odele vo mona{katazaednica na koja{to £ pripa|ale za da u~estvu-vaat vo Liturgijata i da gi primat Svetite Taj-ni.

Tokmu vakov na~in na ìvot vodel i Pa-lama na Sveta Gora. Povikuvaj}i se na avtori-tetot na Jovan Mosha ("Duhovna gradina", gl. 4 i5), isihasti~kata tradicija od 14 vek se drèlado ubeduvaweto deka ovoj poluop{teìtelen na-~in na ìvot e povozvi{en. Duri i Palama gokritikuval prekumerniot isihazam, posebnoako vodel kon zanemaruvawe na liturgiskiotìvot. I toj samiot odvreme-navreme ìveel vogolema mona{ka zaednica.

Trojcata bra}a prestojuvale tri godini

91§§


vo blizina na manastirot Vatoped pod rakovod-stvo na eden isihast koj se vikal Nikodim, a kojdo{ol na Atos od gorata na Sveti Avksentij, odeden drug poznat mona{ki centar vo 13 i 14 vek.Po preranata smrt na najmladiot brat Teodosij,a nabrgu i na avva Nikodim, Grigorij i negoviotbrat Makarij se probile ponatamu vo vnatre{-nosta na Atonskiot poluostrov, ìveej}i vo Go-lemata Lavra na Sveti Atanasij, vo manastirotkoj spored starinata i ugledot imal prvenstvovo krugot na svetogorskata zaednica. Taka, La-vrata stanala duhoven dom na Palama vo tekotna celiot negov ìvot.

Idniot u~itel na isihazmot najnapredstapil vo mona{kata zaednica. Igumenot durigo odredil da bide i u~itel po peewe. Po tri go-dini toj se povlekol vo isposnicata Glosija, zatamu da se podvizuva pod rakovodstvo na edenpro~uen monah, koj isto taka se vikal Grigorij.Od postojanite naleti na turskite razbojnici,najmnogu trpele malite mona{ki grupi zatoa{to ne bile za{titeni so golemite manastirskiyidi{ta (koi i denes pridonesuvaat svetogor-skite manastiri da potsetuvaat na tvrdini), sta-vile kraj na vakviot pustinski ìvot. Palamare{il da zamine so edna grupa monasi vo Sveta-ta zemja i na Sinaj. Bez ogled na muslimanskiteosvojuvawa, monasite ~esto prezemale vakvipokloni~ki patuvawa, koi{to im bile omi-

92§§

Jovan Maendorf

leni. Na toj na~in podobro od drugite gi zapo-znale relativno povolnite uslovi za ìvot {tomuslimanite vo toa vreme im gi garantirale nahristijanite. Ponekoga{ ovie monasi potpa|a-le pod vlijanie na odredeni duhovni islamskitendencii od toa vreme; glaven pokazatel naovaa duhovna osmoza, kako {to vidovme e psiho-fizi~kiot metod na molitva, koj vo golema merae praktikuvan od strana na prostiot narod.

Me|utoa, Palama bil spre~en da go os-tvari svojot plan. Izvesno vreme ostanal vo So-lun, pristapuvaj}i kon nekoj vid duhoven kru-òk pod vodstvo na Isidor, u~enik na GrigorijSinajski i iden Carigradski Patrijarh. Ovojkruòk dejstvuval me|u razli~ni socijalni gru-pi bidej}i Isidor i Grigorij tokmu kako i Si-meon Nov Bogoslov i Teolipt Filadelfiski,smetale deka isihasti~kata duhovnost ne pripa-|a isklu~ivo vo domenot na monasite. Tie rabo-tele na toa Isusovata molitva da ja pro{irat inadvor od manastirite, za{to za niv taa bilaprevoshodno sredstvo so ~ija{to pomo{ blago-datta na Kr{tavaweto treba da stane vistinskai delotvorna.

Koga imal trieset godini Grigorij bilrakopoloèn za sve{tenik vo Solun. Toga{ jaosnoval isposnicata blisku do Verija (Ber), sokoja rakovodel i kade {to ìveel celi pet godi-ni so isklu~itelno strog asketski ìvot. Pet

93§§


dena vo nedelata pominuval vo celosna osame-nost, a vo sabotite i vo nedelite im se pridru-ùval na svoite sobra}a za da sluì Liturgija ida porazgovara so niv. Prestojot vo Verija bilprekinat edinstveno so edno pokratko patuvawevo Carigrad koga umrela majka mu. Ottamu gi do-nel svoite dve sestri i gi smestil vo veriskitemanastiri.

Najposle vo 1331 godina, Grigorij sevratil na Atos, za{to srpskite natrapnici po-stojano ja pusto{ele oblasta Verija. Odlu~il daìvee vo isposnicata na Sveti Sava, vo blizinana Lavrata. I denes monasite go pokaùvaat me-stoto kade {to se nao|ala negovata kelija, nadkoja podocna e izgradena crkvi~ka. Isposnicatana Sveti Sava e prilepena vo strmnite karpi nagorata Atos, visoko nad manastirot. Potrebno eokolu eden ~as naporno ka~uvawe po ridska pa-teka za da se dojde do nea. Tamu Palama prodol-ìl da ìvee so istiot na~in na ìvot {to govodel vo Verija, pominuvaj}i cela semica voosamenost, a vo manastirot odel samo na prazni-~nite bogoslu`bi. Tuka ja zabeleùvame onaaizvonredna ramnoteà pome|u li~niot duhovenìvot i zaedni~kata molitva koja{to isihaz-mot ja vospostavil vo 14 vek i koja vo golema me-ra ja opredelila teolo{kata misla na Palama.

Grigorieviot prestoj vo isposnicata naSveti Sava bil prekinat kratok period (1335-

Jovan Maendorf

94§§

1336). Vo toa vreme svetogorskite vlasti gopostavile za igumen na golemiot manastir Es-figmen - na severniot del od poluostrovot -kade {to imalo re~isi 200 monasi. No, revnostana mladiot igumen za reforma predizvikalabranuvawe na zaednicata. Palama povtorno sepovlekol vo isposnicata na Sveti Sava, kade{to go o~ekuvale novi gri`i.

95§§

SPOROT SO VARLAAM I AKINDIN

ema mnogu da se zadr`uvame vrz ~istoistoriskite epizodi na ovoj poznatsudir, ~ii{to posledici kone~no jaopredelile sudbinata na isto~noto

hristijanstvo. ]e gi navedeme samo negoviteglavni fazi.

Vo Carigrad, 1330 god., do{ol eden Grkod Kalabrija, Varlaam, i brzo se pro~ul kakonau~nik i filosof. Vo Vizantija stanale po-znati negovite spisi za astrologijata i logika-ta, i Jovan Kantakuzen, golemiot domestik naAndronik III - nekoj vid minister na pretse-datelot - mu dal katedra na Carskiot Univer-zitet. Tuka Varlaam im gi otkril na svoite stu-denti delata na Psevdo-Dionisij, onaa tainstve-na li~nost od 5 vek {to se kriela pod imeto naDionisij kogo{to vo Atina Svetiot ApostolPavle go obratil vo hristijanstvoto. Spisitena Dionisij Areopagit koi{to na golemo cir-kulirale na Istok, bile poznati na Zapad od 827godina, koga vizantiskiot car Mihail II mu giispratil na Luj Pobo`niot. Ovoj skapocen ra-kopis koj duri i denes mo`e da se pronajde vo na-cionalnata biblioteka vo Pariz, pretstavuvagr~ki tekst {to latinskite filosofi od Sred-niot vek mnogu go ~itale. Vo periodot 1333-1334

Jovan Maendorf

96§§

ovoj Kalabriec, vo svojstvo na pretstavnik naGr~kata Crkva, vodel pregovori so dvajca domi-nikanski teolozi koi{to papata gi ispratil naIstok zaradi razgovor za edinstvoto na crkvi-te. Vo 1339 godina mu e doverena misija kaj papa-ta Benedikt XII vo Aviwon. Sigurno e deka stra-necot nikoga{ ne bi ja dobil celosnata dover-ba na vladata dokolku ne dal jasni dokazi za svo-jata vernost na Pravoslavieto i na interesitena carstvoto. Vsu{nost, Varlaam sekoga{ go is-povedal svoeto pravoslavno ubeduvawe: negova-ta "qubov za vistinska pobo`nost" bila pri-~ina da ja napu{ti Italija, kade {to Grcite, gosakale toa ili ne, bile vo unija so Rim. Doa|aj}ivo Carigrad, Varlaam smetal deka se vra}a konverata na svoite tatkovci.

Naskoro toj sepak se na{ol vo te{koti-ja koga zapo~nal da eksperimentira so teolo{-kite novotii. Varlaam izrasnal i prvoto obra-zovanie go dobil vo Italija, kade {to duhot naRenesansata tuku{to zemal zamav. Humanisti~-kite krugovi vo koi{to se dvièl, nastojuvaleda se oslobodat od intelektualnata disciplina{to bila vospostavena vo Sredniot vek, ~ij{tosimbol i otelotvoruvawe e tomisti~kiot pra-vec vo teologijata. Vo tekot na 14 vek svojot us-peh na Zapad Vilijam Okam £ go dolì tokmu naèlbata ~ovekovata misla da se oslobodi odsrednovekovnite avtoriteti; ovaa emancipacija


97§

na krajot }e dovede do protestantska reforma-cija. Nam ne ni e poznato dali Varlaam imal ne-koja direktna vrska so nominalisti~kata Oka-mova filosofija. Vo sekoj slu~aj, toj vo ime nanominalizmot ve}e vo svoite prvi teolo{kitrudovi protiv Latinite - koi{to gi identifi-kuval so "tomistite" - go odbival latinskototvrdewe deka "Go znaat Boga" i deka moàt da

"go dokaàt" ishodeweto na Svetiot Duh od Si-not. Negoviot "apofatizam", t.e. negovoto pos-tojano tvrdewe za nespoznatlivosta na Boga govle~elo kon isto~nata teologija. Ottuka ne eslu~ajno {to toj so takva revnost mu se posvetilna izu~uvaweto na Dionisij Areopagit, is-to~niot u~itel na apofati~nata teologija, ~ij-{to avtoritet bil isto tolku golem i na Zapad.Kaj Dionisij, najposle na{ol metafizi~ka os-nova za povtorno soedinuvawe na crkvite: bidej-}i Bog e Nespoznatliv, zo{to da ja prodolùva-me diskusijata za ishodeweto na Svetiot Duh?Grcite smetale deka Svetiot Duh ishodi samo odOtecot. Latinite go branele svojot dodatok nasimbolot na verata od 7 vek (filioque) so tvrde-weto deka Duhot ishodi i od Sinot. Vo ovojslu~aj i ednata i drugata strana preteruvale, aposebno Latinite.

Toma i sekoj {to rezonira kako nego,smeta deka nema ni{to {to ne bi bilo do-stapno za ~ove~kiot um. Nie veruvame deka ova

§

Jovan Maendorf

98§§

mislewe doa|a od du{a polna so demonska i zlagordost, za{to pove}eto Boèstveni rabotigo nadminuvaat ~ove~koto spoznanie. (Izvodod rakopisen tekst, Pariz, 1279, fol. 137; prev.J. Meynedorff, L’Église et les Églises, II, Chevetogne,1955, str. 53)

Ovoj nominalisti~ki agnosticizam sokoj{to Varlaam najprvo gi napadnal Latinitepredizvikal protest vo isposnicata na SvetiSava. Od svoeto atonsko zasolni{te Palama is-pra}al pisma vo Carigrad i Solun, de na Akin-din, eden od svoite istaknati u~enici, de li~nona kalabriskiot filosof. Gospoda navistina nemoème da Go spoznaeme, no dali On Samiot neni se otkriva? Zarem Hristos voplotuvaj}i sene im daruva na lu|eto natprirodno znaewe, po-inakvo od intelektualnoto znaewe, no eminent-no stvarno, daleku postvarno od koe bilo filo-sofsko znaewe? Begaj}i od intelektualisti~-kiot realizam na zapadnata tomisti~ka sholas-tika, Varlaam se sudril so misti~kiot realizamna Isto~nite monasi.

Ovoj kalabriski filosof imal istra-ùva~ki um i nastojuval {to pove}e da doznae zasvoite novi protivnici. Zaradi toa i samiot iz-vesno vreme ìveel so ìvot na isihast niz is-posnicite na Solun i Carigrad. Tamu nai{ol namnogu rasprostranetiot psihofizi~ki metod namolitvata. Toa dlaboko go povredilo negoviot


99§

humanisti~ki mentalitet i negovite filosofs-ki uveruvawa, protkaeni so platonska spiritu-alnost.

Tie me vovedoa - pi{uva toj - vo grozo-ta i apsurdni u~ewa, taka {to ~ovekot akoima barem malku um i smisla, ne mo`e tolkunisko da se spu{ti za da opi{e do {to s¢ do-vele pogre{nite veruvawa i ve{tata voobraz-ba. Me u~ea za nekoe ~udno razdvojuvawe i pov-torno soedinuvawe na duhot i du{ata, za odno-site na demonite i du{ata, za razlikite me|ucrvenata i belata svetlina, za vleguvawe i iz-leguvawe na umot (vo srceto) preku nosnici-te, usoglaseno so di{eweto; za oreol okolu pa-pokot i na kraj, za jasnoto viduvawe na na-{iot Gospod so du{ata vo oblasta na papokoti toa so napolna sigurnost na srceto... (NaIgnatij, Pismo V, izd. G. Schiro, "Barlaam Calabro,Epistole Greche", Palerme, 1954,str. 323-324)

Vo ovoj tekst te{ko se razlikuva ona{to se odglasuva kako direktno eho na trakta-tot na Nikifor Isihastot "Za ~uvawe na srce-to" ili na Psevdo-Simeonoviot "Metod", od ona{to pretstavuva popularno iskrivuvawe na niv-noto u~ewe ili duri i od ona {to e satira na sa-miot Varlaam. Vo sekoj slu~aj, kalabriskiotfilosof mnogu seriozno gi sfatil svoite ot-kritija, poistovetuvaj}i gi isihasti~kite mo-nasi so mesalijanskata ili bogomilskata eres

§

Jovan Maendorf

100§§

{to bila rasprostraneta na Balkanot. Protivisihasti~kite monasi toj napi{al cela nizapolemi~ki spisi koi sodrèle mno{tvo napadivrz nivnata duhovna praktika i pritoa razvilsvoe u~ewe za bogopoznanieto, svoe poimawe namolitvata i na mistikata. Od ovie spisi se zabe-leùva deka Varlaam dobro ja zapoznal isto~-nata teolo{ka misla, a posebno negativnata(apofati~ka) teologija na Psevdo-Dionisij ispiritualisti~kata mistika na Evagrij, koja-{to go potkrepuvala negoviot intelektualizami nominalizam. Najposle, toj otvoreno go iznelobvinenieto protiv monasite koe{to u{te odpo~etokot go istaknuval - deka tie se mesali-jani zatoa {to, spored nego, tvrdat deka so sop-stveni o~i ja gledaat Boèstvenata su{tina!Koga bi ~ital nekoi delovi kaj Varlaam, ~ovekbi moèl da pomisli deka zboruva samiot Eva-grij! Eve {to kaùva toj za molitvata (Palama,citiraj}i go, veli deka po~etokot mu e soglasenso otcite, a zaklu~okot sosema sprotiven):

Onoj {to se trudi vo molitvata, mo-ra da gi smiri svoite setila, i celosno da goumrtvi strasniot del na du{ata, taka {toda ne bide aktivna nitu edna od nejzinite si-li. Toa vaì i za site energii koi{to se zaed-ni~ki za du{ata i za teloto: oti sekoja odovie energii pretstavuva pre~ka za molitva-ta, posebno ako e prinudna ili ako predizviku-


101§

va zadovolstvo ili bolka, a osobeno ako se odne-suva na najgrubiot i najbeslovesniot oset - dopirot (citirano spored Palama, od negovite

"Trijadi" II, 2, paragraf 4, ΠΑΤΕΡΙΚΑΙ ΣΚ∆Ο−ΣΕΙΣ ΓΡΗΓΟΡΙΟΣ Ο ΡΑΛΑΜΑΣ ΘΕΣΣΑΛΟΝΙΚΗ1999, str. 294-345)

Monasite tvrdat deka Go gledaat Sa-miot Bog. Me|utoa, spored nego, direktnoto vi-duvawe na Boga ne e mo`no!

Ako tie tvrdat, pi{uva Varlaam, dekaduhovnata i nematerijalnata svetlina za koja-{to zboruvaat Go pretstavuva samiot nad-su{testven Bog, i ako vo isto vreme prizna-vaat deka On e apsolutno nevidliv i nepri-stapen na setilata, toga{ tie mora da seopredelat i da odberat: ako mislat deka jagledaat ovaa svetlina, treba da smetaat dekataa e ili angel ili su{tinata na samiot umkoga toj o~isten od strastite i neznaewetose gleda samiot sebesi i vo samiot sebe ja gledaslikata Bo`ja. Ako svetlinata {to ja gle-daat se poistovetuva so edna od ovie dve real-nosti, toga{ nivnata misla e sosema pravilnai se sovpa|a so hristijanskoto predanie. Noako tie tvrdat deka ovaa svetlina ne e ni nad-su{testvena su{tina, nitu angelska su{-tina, nitu e samiot duh, tuku deka nea umot jasozercuva kako edna druga ipostas, toga{, {tose odnesuva do mene, jas ne znam {to e taa svet-

§

Jovan Maendorf

102§§

lina, no znam edno, a toa e deka taa ne postoi.(isto, II, 3, par.7. str. 346-477)

Tokmu protiv vakvoto pi{uvawe na ka-labriskiot filosof, vo svojata isposnica naSveti Sava i podocna vo Solun, Palama gi napi-{al svoite poznati "Trijadi za odbrana na Sve-tite isihasti". Ovie isklu~itelni tekstovi japretstavuvaat prvata teolo{ka sinteza na Is-to~nata mona{ka duhovnost. Varlaamovite na-padi £ dale mo`nost na pravoslavnata Crkvapreku branitelot vo kogo{to se prepoznala sa-mata sebesi da go razjasni odnosot na isihazmotkon nejzinite glavni vistini: u~eweto za gre-vot, Voplotuvaweto, iskupuvaweto i blagodattana Svetite Tajni. Taa ovde istovremeno izvr{i-la selekcija od porane{nata tradicija, otstra-nuvaj}i gi elementite {to jasno otskoknuvaatod nejziniot pat (osobeno neoplatonskata du-hovnost) i prifa}aj}i gi praktikata i u~ewatasoglasni so bibliskoto i hristijanskoto sfa-}awe za Boga i za ~ovekot. Na krajot, kako odgo-vor na obvinenieto od Varlaam za mesalijanstvoi na prekorot kon monasite deka "Boèstvenatasu{tina so telesni o~i ja gledaat", vizantiski-te sobori od 14 vek go usvoile Palaminoto raz-likuvawe pome|u Boèstvenata su{tina i Bo-èstvenite energii.

Crkvata ja prifatila teologijata naSv. Grigorij vo nekolku etapi. Vnatre{nopoli-


103§§

ti~kite borbi koi{to go rastrgnuvale, ve}e itaka nestabilnoto carstvo na Paleolog, ja odlo-`ile kone~nata odluka za nekolku godini.

Prviot oficijalen ili poluoficija-len dokument objaven protiv Varlaam bil "Sve-togorskiot tomos" {to go sostavil samiot Pa-lama, a vo 1340 - 1341g. go potpi{ale igumenitei monasite od Sveta Gora na sobirot (sinaksis)vo Protatot vo Karea. Taka sevkupnoto atonskomona{tvo zastanalo protiv Varlaamoviot no-minalisti~ki humanizam i go priznalo GrigorijPalama za svoj ovlasten pretstavnik. Vo "Tomo-sot" kako i vo "Trijadite", Palama ja pret-stavuva hristijanskata mistika kako del odBo`jiot plan za spasenieto. Bog se pravi Sebe-si navistina vidliv, bidej}i vo Crkvata Car-stvoto na idniot svet realno postoi ve}e vo an-ticipiraweto, isto kako {to i Hristos Samiotodnapred im se otkril na pravednicite od Sta-riot Zavet. Go naveduvame po~etokot na ovojzna~aen tekst:

U~ewata koi{to denes pretstavu-vaat op{to nasledstvo, koi{to site gi poz-navaat i otvoreno gi propovedaat, za vreme naMojseeviot zakon pretstavuvale tajna: biledostapni edinstveno preku Duhot vo vizijatana prorokot. Isto taka, vetenite bogatstvana idniot svet, na Svetiite, pretstavuvaattajni na Evangelskoto `iveewe. Tie se davaat

Jovan Maendorf

104§§

i predukaùvaat samo na onie {to se udosto-ile da gi vidat so Svetiot Duh, no i nim ume-reno i delumno, kako zalog (predvkus).

Hristijanskata svetost spored samatasvoja su{tina e proro~ka: starozvetnite proro-ci go znaele i go propovedale Prvoto doa|aweHristovo, prorocite na Noviot Zavet ja znaat ija propovedaat Slavnata Parusija Gospodova.Tie ja doìvuvaat polnotata na vetuvaweto naKr{tenieto dadena na sekoj hristijanin. Tie japrojavuvaat misterijata na spasenieto, ne samoso zborovi tuku i preku samiot svoj ìvot. Ovaaproro~ka slu`ba pred s¡ im pripa|a na monasi-te {to gi napa|al Varlaam:

Nekoi od niv so samiot opit se vovede-ni vo Tajnata. A toa se site onie {to zaradiEvangelskiot ìvot se otkaàle od steknu-vaweto materijalni dobra, od ~ove~ka slava iod propadlivi telesni zadovolstva. I ne samotoa. Tie ova otkaùvawe go potvrdile prekuposlu{anie sprema onie {to ve}e ja dostigna-le polnata vozrast vo Hrista, za{to ìveej}iso molitveno tihuvawe vo samite sebe i voBoga, bezgri`no i so ~ista molitva, nadminu-vaj}i se samite sebesi, se soedinile so Boga votainstveno nadumno edinstvo, so {to bile po-sveteni vo nadumni Tajni. Drugi pak, primileprosvetluvawe preku po~ituvawe, doverba iqubov {to gi pokaàle kon takvite lu|e...


105§§

Boèstveniot Maksim, pi{uvaj}i za Melhi-sedek, ovaa oboùva~ka blagodat Bo`ja ja sme-ta za nesozdadena, ve~na i od ve~niot Bog...

Ova go nau~ivme od Svetoto Pismo. Goprimivme od na{ite otci. Ova go doznavme odna{eto skromno iskustvo. Ova, za {to i na-{iot ~esen me|u jeromonasite brat, gospo-dinot Grigorij Palama, pi{uva{e vo deloto

"Za sve{tenite tihuvateli" kako ne{to{to e soglasno na predanijata na Svetiite -go potpi{uvame zaradi izvestuvawe na site...(Patrplogie grecque, CL, 1225-1230.)

Ovaa sve~ena izjava i ispovedawe naverata od Svetogorskite monasi, bilo re{ava~-ko za ishodot na sporot.

Dvata sobora svikani vo juli i vo avgust1341 godina pod svodovite na Sv. Sofija vo Ca-rigrad, go osudile kalabriskiot filosof. Ne-govite nadeì deka na Istok }e najde pogodnotlo za drevniot helenizam, ne bile ostvareni.Negovata humanisti~ka nastroenost i platons-ki ubeduvawa na{le daleku pogolem broj sled-benici na Zapad. Zatoa re{il da se vrati voItalija. Tamu bil postaven za Episkop vo Ge-rasa, a svoite starosni denovi gi pominal, davaj-}i mu na Petrarka ~asovi po gr~ki jazik. Vo osu-data na Varlaam, vizantiskata Crkva go osudiladuhot na Renesansata.

Kratkata vizantiska kariera na kala-

Jovan Maendorf

106§§

briskiot filosof bila mo`na edinstveno pora-di toa {to negovite idei, barem delumno, imalesvoi sledbenici vo nekoi krugovi. Ekstremnitezaklu~oci na nominalizmot {to gi zastapuvalVarlaam, se sovpa|ale so intimnite ubeduvawana mnogubrojnite vizantiski humanisti. Inte-lektualnata elita na Istok ve}e dolgo vremepreìvuvala vnatre{na kriza, ponekoga{ pri-kriena zad prevezot na strogiot na~in na vizan-tiskiot ìvot i zad nadvore{nata vernost kondogmite na sedumte vselenski sobori, koi{to iintelektualcite, sakale ili ne, bile prinudenida gi prifatat. No, zad fasadata na nadvo-re{nata harmonija, od 9 vek pa natamu, tleel ne-prekinat konflikt pome|u zagovornicite nasvetovniot helenizam i za{titnicite na duhov-noto i teolo{ko u~ewe. Ednite barale neopla-tonskata filosofska tradicija povtorno da do-bie najgolema mo`na avtonomija vo odnos nahristijanskata dogma, a drugite barale ~istotana hristijanskoto u~ewe i negova nezavisnost odklasi~nite filosofi. Zapadniot ~ovek bi mo-èl da se zapra{a vo {to vsu{nost se sostoi su-dirot. Zar ne moèle ovie dve dvièwa da pos-tojat edno pokraj drugo "davaj}i £ posebno mestona filosofijata, a posebno na teologijata"?Ova razedinuvawe {to Zapadot go sprovede voSredniot vek, Istokot nikoga{ ne bi moèl dago prifati. Od edna strana, neoplatonizmot


107§§

koj{to gi privlekuval vizantiskite humanistivo su{tina bil religiski sistem i ottuka noselvo sebe odreden stepen na kontrola nad oblastana teologijata. Od druga strana, protivnicitena sekularniot helenizam imale nasledeno na-~in na mislewe od gr~kite otci koj{to ne doz-voluval kakva i da e aktivnost - a osobeno neintelektualna - koja{to bi bila nadvor od av-tenti~niot opit na ìvotot vo Isusa Hrista.Ottuka, tie ne £ davale na filosofijata nekojaavtonomna oblast vo koja ~ovekovata misla bimoèla da se dviì vo ramkite na nehristijan-skite na~ela. Vsu{nost, vo samata sr` na isi-hasti~koto predanie ja vidovme postepenatapobeda na monisti~kiot poim za ~ovekot - zaceliot ~ovek, padnat i smrten, koj{to e povikankako celosen ~ovek, so du{a i telo, u{te ovde nazemjata da gi uìva prvite plodovi na kone~no-to oboùvawe.

Od 9 do 14 vek vo odnos na sudirot pome-|u dvata navedeni pravca, Crkvata ~esto zazema-la stati~en stav, usloven od formalniot kon-zervativizam na oficijalnata teologija. Mno-zina Vizantijci, vklu~uvaj}i gi i pove}eto Epi-skopi, veruvale, osobeno po mirot {to go stek-nala Crkvata izvojuvaj}i ja pobedata nad ikono-borstvoto vo 843-tata godina, deka crkovnatatradicija go dobila svojot kone~en izraz voformulaciite od sedumte vselenski sobori i

Jovan Maendorf

108§§

deka spored toa, zaradi celosna doktrinarnasigurnost, ne e potrebno ni{to pove}e, osvenistite postojano da se povtoruvaat. Izgledalodeka svetoote~kata tradicija na toj na~in estrogo utvrdena, kako i likovite na samite otcina bleskavite mozaici od vizantiskite crkvi.Dr`ej}i se cvrsto za ovaa ’teologija na povtoru-vaweto’, Crkvata re{ila da gi osudi humanis-tite duri toga{ koga ja pominale sekoja mera ikoga se obidele da napravat nova sinteza na he-lenizmot i Evangelieto i so nea da ja zamenatteologijata na Svetite otci. Taka vo 11 vek bilosuden Jovan Italos zaradi svoite platonskipogledi. Vo Nedelata na Pravoslavieto (prvatasedmica od Velikiot post) vo Crkvata sve~enose izgovarani anatemi protiv "onie {to sme-tale deka Platonovite idei imaat realna egzis-tencija" i protiv "onie {to se posvetuvaat nasvetovnite studii ne samo kako na intelektual-ni ve`bi tuku so direktno prifa}awe na jalo-vite mislewa" na filosofite. Od druga stranai Simeon Nov Bogoslov koj{to ponekoga{ rizi-kuval primenuvaj}i gi {kolskite formuli,imal te{kotii so crkovnite vlasti rezervira-ni kon mistikata.

Tokmu vo ramkite na ovaa latentna kri-za izbil teolo{kiot spor pome|u Varlaam i Pa-lama koi{to postoe~kiot problem za prvpat gopostavile na radikalen na~in vo celata negova


109§§

veli~ina. Tekot na raspravata {to se vodela zaovoj problem i nejzinite rezultati ja opredelu-vaat podocne`nata istorija na Isto~nata Cr-kva. Bidej}i, ako Crkvata ostanela pasivna prednapreduvaweto na nominalizmot, nema somneniedeka viorot na novite idei na modernoto vremebi gi skr{il ramkite na srednovekovnoto op{-testvo i vo Vizantija, doveduvaj}i go do kriza,kakva {to pretrpe hristijanskiot Zapad, odnos-no, do renesansen neopaganizam i crkovni re-formacii, vo duhot na novata nominalisti~kafilosofija.

I po zaminuvaweto na Varlaam vo Ita-lija, Palaminiot tvore~ki genij bil napa|an ododreden broj protivnici koi{to se regrutiraleme|u humanistite i me|u branitelite na ’teolo-gijata na povtoruvaweto’. Mo`ebi ovaa opozi-cija nikoga{ ne bi izlegla vo javnosta po pobe-data na Palama vo juni i vo avgust 1341 godina,ako ne £ odgovarale politi~kite odnosi. Tukane mo`eme da navleguvame vo site ~isto ’vizan-tiski’ podrobnosti na krajno kompliciranatasituacija. ]e se ograni~ime na kratok istoris-ki prikaz i potoa }e dademe op{t pregled naPalaminite misli.

Monahot Akindin, roden vo Prilep, kojbil u~enik na Palama na Atos, zazel neodredenstav kon dvajcata protoganisti. Toj sakal da jaigra ulogata na arbiter, odbivaj}i da go postavi

Jovan Maendorf

110§§

problemot vo celata negova {iro~ina. Vsu{-nost toj pripa|al na grupata "formalni" kon-zervativci koi{to smetale deka sekoj problemmoè da bide re{en so ednostavno povtoruvawena starite formulacii, a koi{to se protivelena teologijata na energii, takva kakva {to ja de-finirale monasite. Vo avgust 1341 godina,Akindin isto taka bil osuden. No bidej}i se so-glasil da potpi{e edna dosta magliva izjava napokajanie, negovoto ime ne se spomnuva vo so-borskite odluki. Borbata pome|u dvete poli-ti~ki grupacii bila pri~ina za Akindinovotovra}awe na scena.

Carot Andronik III Paleolog koj pret-sedaval so junskiot sobor, umrel ~etiri dena pozavr{uvaweto na debatite, taka {to ne go pot-pi{al dekretot. Bidej}i sin mu Jovan V bil ma-loleten, negovata èna, Ana Savojska, stanalaregent. Caricata ne bila sposobna da ja odrìpoliti~kata ramnoteà pome|u dvete strani{to napravile zatvoren obra~ okolu nea. Na ed-nata strana bil Patrijarhot Jovan Kaleka sogolemiot duka Aleksej Apokavk, a na drugata -golemiot domestik Jovan Kantakuzen, vistin-skiot vladetel na imperijata. Kantakuzen pret-sedaval so avgustovskiot sobor {to go osudilAkindin (bez da go imenuva) i go objavil "Sino-dalniot tomos".

Vo avgust 1341 godina, Patrijarhot i go-


111§§

lemiot duka so nenadeen dràven udar go si-mnale Kantakuzen. Toj pak, revoltiran od dvore-cot, zapo~nal gra|anska vojna protiv vladata naAna, koja{to traela pove}e od pet godini. Ovaavojna najposle go donela i na carskiot prestol(fevruari 1347). Palama javno go osudil dràv-niot udar koj ja razni{al politi~kata ramno-teà na imperijata. Toj £ ostanal lojalen na ca-ricata Ana, no odbil da se prikloni kon poli-tikata na Patrijarhot. Patrijarhot naredilPalama da bide uapsen vo proletta 1343 godina,od ~isto politi~ki pri~ini. No za da go oprav-da toa, re{il da go obvini za eres. Na barawe naPatrijarhot, Akindin objavil pobivawe na u~e-weto na Palama, na {to toj vedna{ odgovoril.

Vo 1344 godina, koga Kaleka imal vrvnamo}, gi ekskomuniciral Palama i site negovisledbenici, a Akindin go rakopoloìl za sve-{tenik. Ana ne gi poddràla obvinenijata pro-tiv Palama, od kogo se pla{ela kako od poli-ti~ki protivnik, no i go po~ituvala kako teo-log i ~ovek na Crkvata. Vo po~etokot na 1347 go-dina taa svikala sobor na koj Patrijarhot bilsimnat.

Sledniot den Kantakuzen vlegol voprestolninata i pretsedaval so cela niza sobo-ri blagonakloni kon Palama. Vo maj 1347 godinau~itelot na isihazmot bil rakopoloèn za So-lunski Arhiepiskop. Najva`niot sobor bil vo

Jovan Maendorf

112§§

juli 1351 godina, koga bil osuden posledniotprotivnik na Palama - filosofot NikiforGrigoras. "Sinodalniot tomos" objaven od ovojsobor pretstavuva oficijalen manifest so koj-{to pravoslavnata Crkva go sankcionirala u~e-weto na Palama. Vo tekot na 14 vek ovie sobor-ski odluki bile pridruèni kon odlukite nadrugite pomesni sobori. Nivnata sodrìna bi-la povtorena vo "Sinodikonot na Pravoslavi-eto" i od toa vreme vnesena vo bogoslu`beniteknigi.

Kako Arhiepiskop na golemata make-donska prestolnina, Grigorij dejstvuval vo raz-ni oblasti, so poseben pastirski plamen. Naj-dobro svedo{tvo za ovaa aktivnost se negovitepropovedi. Vo 14 vek Solun bil centar na vis-tinska socijalna revolucija. Gradot qubomornoja ~uval nezavisnosta, koja{to ja steknal sporedprimerot na nekoi italijanski gradovi po bun-tot na "zilotite" protiv blagorodni{tvoto.Ottuka, ovoj grad ne go do~ekal voodu{evenoArhiepiskopot kogo{to go imenuvala central-nata vlast od Konstantinopol. Palama £ bil ve-ren na politi~kata linija koja{to ja prifatil,a koja imala za cel da go za~uva edinstvoto naimperijata vo racete na eden ~ovek sposoben dago odrì - Kantakuzen. Me|utoa, toj bil ve{tda gi pridobie soluwanite. Negovite propovediprotiv op{testvenata nepravda ~esto bile


113§§

ostri bidej}i nepravdata bila pri~ina za neza-dovolstvoto vo Solun. I pokraj politi~kite na-stani vo toa vreme, ovie propovedi karakteris-ti~ni spored svojata ednostavnost, izobiluvaleso teolo{ka sodrìna sosredoto~ena vrz tajna-ta na Hristovata li~nost.

Poslednite godini na Palama se odbe-leàni so edna neo~ekuvana epizoda: za vreme napatuvaweto so brod od Solun za Carigrad, gali-ite gi zarobile Turci. Patnicite bile prinu-deni re~isi cela godina da se zadràt vo MalaAzija, koja{to ve}e se nao|ala pod turska oku-pacija. Pismata i dokumentite na Palama koi-{to se odnesuvaat na ova zarobeni{tvo, sporedmnogu ne{ta pretstavuvaat vistinsko otkritie.Na primer, od niv doznavame za izvonredno to-lerantniot stav na Turcite sprema hristijanitekako vo samite okupirani oblasti taka i spremazarobenicite. Od druga strana, tie go otkrivaatgolemoto interesirawe na zarobeniot Arhi-episkop za islamot. Za nego vodel prijatelskidiskusii so sinot na emirot Orkan, vo koi{to jaizrazuval nade`ta deka "naskoro }e dojde denkoga }e moème eden so drug da se razbirame"...Vo ovie tekstovi se ~uvstvuva deka ovoj istak-nat pretstavnik na vizantiskata Crkva, bezogled na seta negova tradicionalna vernost naKonstantinopolskata Imperija, jasno pravirazlika pome|u specijalnata misija na Crkvata

Jovan Maendorf

114§§

i politi~kite interesi na Vizantija. Vizan-tiskiot isihazam so svojata hristocentri~nadoslednost i religiozen apsolutizam go prigo-tvi spasenieto na isto~noto hristijanstvo durii za vreme na muslimanskata dominacija vo sled-niot period od 400 godini...

Palama po~inal vo gradot kade {to bilArhierej, na 27 noemvri 1359 godina. Vo 1368 ekanoniziran od vselenskiot Patrijarh Filotej,koj bil negov porane{en u~enik i prijatel. PoSveti Dimitrij, koj e za{titnik na gradot,Palama denes vo Solun e eden od najpo~ituvani-te Svetiteli.

115§§

TEOLOGIJA NA ISIHAZMOT

izantiskite monasi za prvpat vo Var-laam nai{le na protivnik ~ie{tooru`je za napad bil eden doktrinarensistem {to gi miniral samite temelina isihasti~kata mistika. Isihastite

bile prinudeni jasno da go izloàt i da go bra-nat svoeto u~ewe. Bile navistina staveni na se-riozna proba i rezultatite do koi pritoa do{lepokaùvaat kolku ~etirinaesettiot vek bildlaboko vkorenet vo tradicijata na gr~kite ot-ci i vo ranata Crkva. Vsu{nost, vo sekoe od svo-ite dela Palama organski ja vklopuva misti~-kata tradicija - po~nuvaj}i od onaa na Evagrij ina Makarij - vo izvornata hristijanska mislazasnovana vrz Biblijata i vrz izvonrednoto po-znavawe na Svetite otci. Edna ili druga proja-va na ovaa tradicija, edna ili druga praktika,osobeno "Metodot" na Nikifor, moèle da do-vedat do nedorazbirawe. Me|utoa, Palama im godal kone~noto tolkuvawe vo svojstvo na ìve-ewe vo Isusa Hrista, vo samata sr` na crkovna-ta zaednica. Taka, sevkupnata istorija na isi-hazmot go dostignuva svojot celosen organskirazvoj, bivaj}i tesno povrzana so tradicijata naCrkvata.

Varlaam go zasnoval svojot stav vrz dva

Jovan Maendorf

116§§

postulata:1. Vrz aristotelovskiot postulat deka

seto znaewe, vklu~uvaj}i go i znaeweto za Boga,poteknuva od zabeleùvaweto preku setilataili od setilnoto "iskustvo" ;

2. Vrz neoplatonisti~kiot postulat, za-snovan i na hristijanski pisateli, posebno nadelata na Psevdo-Dionisij. Spored ovoj postu-lat, Bog e nadvor od domenot na setilnoto isku-stvo i zatoa e nespoznatliv. Varlaam smetal de-ka seto znaewe za Boga mora da bide posredno,sekoga{ pominuvaj}i "preku bitijata" dostapniza setilnite zabeleùvawa. Spored toa, i samo-to misti~no znaewe moè da ima edinstveno

"simboli~na" stvarnost. Celiot spor se skoncentriral vrz ovie

dva postulata na Varlaam, izvedeni od gr~katafilosofija.

Palama £ pridaval odredeno zna~ewe naklasi~nata filosofija, no samo vo granicite naprirodnoto. Me|utoa, toj ne moèl da go prifa-ti naturalizmot na Varlaamovite misli koivsu{nost ja negiraat mo`nosta za kakvo i da eneposredno vlijanie na Svetiot Duh vo oblastana ~ovekovoto bogopoznanie. Toj pi{uva:

Mislam deka nekoi od Bo`jite darovise prirodni. Tie im se dadeni na site bez razli-ka - dali pred Zakonot, za vreme na Zakonotili po Zakonot. Drugite darovi se natprirod-


117§§

ni, duhovni i krajno tainstveni. Smetam dekadrugite darovi se nad prirodnite. Isto taka,onie {to se udostoile da ja primat mudrostana Duhot se nad celiot sobor helenski mudreci.Mislam deka i filosofijata e eden od prirod-nite Bo`ji darovi kako {to se toa i otkri-tijata na ~ovekoviot razum, naukata i sli~no.Na sekoe od niv jas im go oddavam dol`notopriznanie...(Trijada II , 1 par. 25, str. 220-293)

Spored toa, Palama nemal doverba voona {to klasi~nite filosofi go ka`ale za bo-gopoznanieto. Toj go razviva realisti~koto u~e-we za natprirodnoto poznanie, nezavisno od se-tilnoto iskustvo. Ova poznanie e daruvano voIsusa Hrista i toa na ~ovekot kako na celina odtelo i du{a, dopu{taj}i mu u{te ovde na zemjatada gi vkusi prvite plodovi na kone~noto obo-`uvawe i bogovidenie, no ne so negovite sops-tveni sili, tuku preku Bo`jata blagodat. Voovoj kontekst u~itelot na isihazmot go opravdu-va psihofizi~kiot metod na molitva, otfrlaj}igo Platonoviot spiritualizam na Varlaamova-ta antropologija koja{to toj ja imal postavenonamesto bibliskiot poim za ~ovekot. Teloto vo-op{to ne e zatvor na du{ata bidej}i i toa japrima blagodatta na Svetite Tajni i zalogot zakone~noto Voskresenie. Zo{to toga{ i telotoda ne u~estvuva vo ~istata molitva?

Tuka }e se ograni~ime na toa da go ilu-

Jovan Maendorf

118§§

strirame ova klu~no tvrdewe na Palama so ne-kolku tekstovi od negovite "Trijadi za odbranana Svetite isihasti", koi{to duri neodamna seza prvpat prevedeni i izdadeni na francuskijazik.

Grigorij sekoga{ po~nuva so kritika nahelenskata filosofija vo celina:

Nekoi lu|e so omalovaùvawe zboru-vaat za krajnata cel na hristijanskiot ì-vot. Taa navodno e premnogu obi~na, t.e. onieneiska`livi dobra {to ni se veteni vo idniotvek! Takvite, otkako }e steknat znaewe vrzosnova na setilnoto iskustvo, go voveduvaattoa znaewe vo Crkvata na onie {to ìveatspored Hristovata mudrost. Tie tvrdat dekalu|eto bez nau~no znaewe se neznajkovci inesovr{eni. Zatoa site moraat da se posve-tat na helenisti~kite studii i da go napu{-tat u~eweto na Evangelieto (bidej}i ova u~e-we ne moè da go izgoni mrakot na neznaewe-to) i so prezir da mu go svrtat grbot na Onoj{to veli: "Bidete sovr{eni" (I Kor. 14, 20;Mat. 5, 48), "ako nekoj e vo Hrista, toj e so-vr{en" (Fil. 3, 14-15; Kolos. 1, 28) i "nie impropovedame na sovr{enite" (I Kor. 2, 6)... Noona {to jas go narekov spasonosna ~istota ne eosloboduvawe od toa neznaewe. Bidej}i pozna-to mi e deka postoi besprekorno neznaewe i{tetno znaewe. Zna~i, ne se raboti za toa da


119§§

se oslobodi{ od toj vid setilno neznaewe,tuku da go izgoni{ neznaeweto za Boga i zaBoèstvenoto u~ewe. Toa neznaewe na{iteteolozi go osuduvaat. Pritoa, ako celiottvoj ìvot i odnesuvawe bidat usoglaseni sonivnite pravila, }e se ispolni{ so Bo`ja mu-drost, so vistinski lik i podobie Bo`jo.(Trijada I, 1, par. 4; str. 50-99)

No dali rezoniraweto na Palama ne epogre{no? Povikuvaj}i se na Sv. Apostol Pa-vle, toj tvrdi deka blagodatta ima prevlast nadprirodata, {to mnogu potsetuva na golemiot za-paden doktor na blagodatta, blaèniot Avgu-stin. Me|utoa, toj istovremeno go brani i psi-hofizi~kiot metod na Nikifor Isihastot.Duri i denes ovoj metod premnogu potsetuva nanekoj vid hristijanska joga. So nego kako avto-matski da se vospostavuva kontakt so Boga, bla-godatta doa|a preku tehnikata koja{to e pri-rodna, gruba i vo sekoj slu~aj ~isto ~ove~ka.

[to se odnesuva do Varlaamovata kri-tika na isihasti~kata molitva, taa vsu{nost ezasnovana vrz spiritualisti~ka pretpostavka(kako i na mnogumina sovremeni kriti~ari)koja{to natprirodnoto go poistovetuva so ne-materijalnoto. Za kalabriskiot filosof bilaneprostliva i duri sramna pomislata deka ~o-ve~koto telo moè da bide sad na Bo`jata blago-dat. Nasproti toa, za Palama, kako i za onie {to

Jovan Maendorf

120§§

ja prifatile mona{kata tradicija zasnovanavrz delata na Psevdo-Makarij, toa bil nesporeni jasen fakt od momentot koga samiot Sin Bo`jivo utrobata na Marija primil telo i koga jaosnoval vidlivata Crkva na zemjata, ~ija{tosvetotainska blagodat moè i mora da go osvetisevkupniot ~ovek, davaj}i mu zalog za negovototelesno Voskresenie vo Sudniot den. Celiotspor pome|u Varlaam i Palama glavno se svel naovaa to~ka: sprotivnost pome|u Svetoto Pismoi helenizmot, Erusalim i Atina, Apostolite ifilosofite; religijata na telesnoto Voplo-tuvawe na Boga i Voskresenieto na mrtvite odedna, i na razvoplotuvawe i besmrtnost na du-{ata od druga strana.

Ovde }e navedeme nekoi tekstovi za po-imot ’vra}awe kon samiot sebe’, koj e vo osnova-ta na isihasti~kiot metod kako {to go razbi-rale monasite ne samo vo duhovna tuku i vo te-lesna smisla.

Vo svojata neizmerna qubov kon ~o-vekot, Sinot Bo`ji ne ja soedini samo svojataBoèstvena ipostas so na{ata priroda pri-maj}i go du{evnoto telo i razumnata du{a "ina zemjata se javi i ìvee{e so nas", tukuneizmerno li i prekrasno ~udo! Se soedinuva iso ~ovekovite ipostasi proniknuvaj}i go soSebesi sekoj vernik {to se pri~estuva soNegovoto Sveto Telo. Taka stanuva edno telo


121§§

so nas (Efes. 3,6), n¢ pravi da bideme hram naceloto Boèstvo, bidej}i vo samoto TeloHristovo "ìvee sekoja polnota na celotoBoèstvo, telesno" (Kolos. 2,9). Kako toga{On da ne gi prosvetli onie {to dostojno sepri~estuvaat, osvetluvaj}i gi nivnite du{iso Boèstvenoto zra~ewe na Negovoto vo nivvseleno Telo, isto kako {to nekoga{ na Tavorgi osvetli telata na Apostolite? A ovaTelo, izvor na svetlina i blagodat, vo toa vre-me u{te ne bilo soedineto so na{eto telo.Toa nadvore{no gi osvetlilo onie {to biledostojni da mu se pribliàt, prenesuvaj}i jasvetlinata na du{ata preku setiloto za vid.No sega, bidej}i e soedineto so nas i ìvee vonas, Toa vnatre{no ja prosvetluva na{atadu{a. (Trijada I, 3, par. 38, str. 126-219)

Ovoj del mnogu jasno ja razotkriva an-tropolo{kata i teolo{kata struktura vo kojaPalama ja vklopil isihasti~kata duhovnost.Po~nuvaj}i od Voplotuvaweto, na{ite tela sta-nale "hram na Svetiot Duh Koj ìvee vo nas" (I Kor. 6, 19). Tamu, vo na{ite tela, morame da Gobarame Svetiot Duh; vo na{ite tela osveteni soSvetite Tajni i preku Evharistijata vtkaeni voTeloto Hristovo. Bog sega moème da Go najde-me vo sebe, On ve}e ne e nadvor od nas. Zatoa nievnatre vo sebe ja nao|ame Svetlinata na Tavor-skata Gora. Apostolite ja videle samo nadvo-

Jovan Maendorf

122§§

re{no, bidej}i Hristos s¡ u{te nemal umrenonitu voskresnato od mrtvite. No deneska, sitenie vo ìvata stvarnost sme ~lenovi na Negovo-to Telo, na Negovata Crkva.

Hristijanskoto misti~no ’vra}awe nasamiot sebe’ (’vnimavaj na samiot sebe’) imasosema poinakvo zna~ewe od Sokratovoto ’spo-znaj se samiot sebesi’.

Ako se drìte za ova pravilo (nafilosofot) dokraj, pi{uva Palama, }e ve pro-golta bezbo`nost. Oti tie propovedaat me-tempsihoza (reinkarnacija). Bidej}i veruvaatdeka poznavaweto na samiot sebe e nevozmo`noako ne gi zapoznaeme na{ite prethodni inkar-nacii, mestata vo koi na{eto telo poranoìveelo, s¢ {to tamu slu{alo i rabotelo...Kon toa vodi nivnoto ’spoznaj se samiot sebe-si’, na onie {to ne se dovolno sposobni da jauvidat lagata deka seto ova se soglasuva sou~eweto na otcite! (Trijada I, 1. par. 10, str.50-99)

Kako odgovor na kritikata na Kalabrij-cite, u~itelot na isihazmot go postavuva ovapra{awe:

Nie vo na{ite tela ja nosime, kako voglineni sadovi, svetlinata na Otecot prekuli~nosta na Isusa Hrista za poznanie na sla-vata na Svetiot Duh. Kako toga{ moè dabide nedostojno za na{iot duh da ìvee vo vna-


123§§

tre{noto svetili{te na teloto? (Trijada I,2. par. 2, str. 100-125)

Toj odogovara: Ako na teloto mu dojdeduhovnata radost od umot, taa ne biva namale-na poradi ovaa vrska so teloto, tuku go pre-obrazuva teloto i go pravi duhovno. Toga{ toagi otfrla site lo{i strasni telesni `elbi ipove}e ne ja vle~e du{ata nadolu, tuku zaednoso nea se izdignuva. Taka celiot ~ovek stanuvaduh, kako {to e napi{ano: "Onoj {to e rodenod Duhot, duh e"(Jovan 3, 6-8). (Trijada II , 2, par.9, str. 294-345)

Na ovoj na~in, mislata na Palama govospostavuva dostoinstvoto na materijata koe-{to helenisti~kiot spiritualizam sekoga{ na-stojuval da go negira. Toj povtorno go otkrivavistinskoto zna~ewe na novozavetnite izrazikako {to se: ’duh’ (πνευµα), ’du{a’ (ψυχη), ’telo’(σωµα), i ’meso’ (σαρξ), koi{to ne go sprotiv-stavuvaat duhot na materijata, tuku natprirod-noto - na sozdadenoto. ^ovekoviot duh e vsu{-nost isto tolku radikalno razli~en od Bogakolku i teloto, a Bog davaj}i ja svojata blagodatgo spasuva celiot ~ovek - negovoto telo i nego-vata du{a. Palama go naglasuva avtoritetot naSvetoto Pismo protiv nihilisti~kiot misti-cizam {to go imal prifateno Varlaamoviotheleniziran um:

Strastvenosta na na{ata du{a treba

Jovan Maendorf

124§§

da mu se prinese na Boga ìva i delotvorna zada bide `rtvata ìva. Kako {to rekol i Apo-stolot za na{eto telo: "Ve molam, bra}a,zaradi milosta Bo`ja prinesete gi svoite te-la na `rtva ìva, sveta i ugodna na Boga" (Rim,12,1). Kako moè na{eto ìvo telo da bideprineseno kako `rtva {to mu e ugodna na Boga?Koga na{ite o~i gledaat krotko... koga pri-vlekuvaat i zdobivaat milost od visinite,koga na{ite u{i se vnimatelni kon Boès-tvenoto u~ewe, i ne samo {to se podgotvenida go slu{nat tuku i "da se se}avaat na Bo`ji-te zapovedi i da gi ispolnuvaat," kako {toveli prorok David (Ps. 102,18)..., koga na{iotjazik, race i noze £ sluàt na Boèstvenatavolja. Kakvo e ova ispolnuvawe na Boèstveni-te zapovedi? Zarem toa ispolnuvawe ne e zaed-ni~ko za du{ata i za teloto? Toga{ kako mo-è da bide to~no tvrdeweto deka site dejst-va, zaedni~ki za du{ata i teloto ja pomra-~uvaat i ja oslepuvaat du{ata (kako {to veliVarlaam)? (Trijada II , 2. par.20, str.294-345)

Ovde ja gledame bezdnata {to ja deliisihasti~kata mistika od hinduisti~kata nir-vana. Onoj {to ja bara hristijanskata mistikago bara noviot ìvot vo Hrista, delotvoren ì-vot za celoto ~ove~ko bitie, i toj znae deka pre-ku blagodatta na Kr{tevaweto i Evharistijatatoj ìvot mu e ve}e daruvan. Toj duri i go bara


125§§

vo vnatre{nosta na svoeto bitie. Poradi toa,isihasti~koto dvièwe od 14 vek nikoga{ ne seizrodilo vo individualisti~ka i subjektivnamistika, tuku vodelo kon oìvuvawe na svetota-inskiot crkoven ìvot. Zboruvaj}i za Kr{te-vaweto i za Evharistijata, Palama veli deka voovie dve Sveti Tajni se nao|a celokupnoto na{espasenie bidej}i vo niv e polnotata na Bogo~o-ve~kata ikonomija (Beseda 60, izd. Ikonomos,str. 250). Vo svoite besedi kon soluwanite Pa-lama najseriozno ja propoveda poslu{nosta koncrkovnite zapovedi vo odnos na nedelnata Li-turgija, bidej}i ~ovekot {to ja zanemaruva ne-delnata slu`ba se nao|a daleku od Boga (Beseda50). Toj, isto taka, na vernite im sovetuva sekoj-dnevno da se pri~estuvaat (Beseda 38).

Zastapuvaj}i ja vakvata hristocen-tri~na antropologija i mistika, Palama stanalnositel na sfa}aweto za istorijata sosemasprotivno na paganskiot helenizam i - obnovi-tel na duhot na Svetoto Pismo. Izgleda deka tojbil inspiriran i od poznatiot mozaik od 9 vekkoj vo solunskata Soborna crkva Sveta Sofijastoel nad nego dodeka tamu propovedal: moza-ikot go pretstavuva Hristos Koj{to se voznelna neboto, a natpisot ukaùva na zborovite odangelot upateni kon u~enicite: "Lu|e Galilej-ci, zo{to stoite ovde gledaj}i vo neboto? OvojIsus Koj od vas se voznese, }e dojde na istiot

Jovan Maendorf

126§§

na~in kako {to Go vidovte da se voznesuva naneboto" (Dela 1,11). Hristos na Voznesenieto ei Hristos na Vtoroto doa|awe. Duhovniot ì-vot zasnovan vrz dvata istoriski fakta: mina-tiot - Voplotuvaweto na Slovoto, i idniot -telesnoto Voskresenie vo Posledniot den, ne £go odzema zna~eweto na istorijata kako {to toago pravela Gr~kata Antika. Kako {to veli O.Kulman, Starite Grci sre}ata ja zamisluvale’prostorno’, definiraj}i ja so ona {to e ovdedolu i so odondestranoto. Me|utoa, taa voBiblijata sekoga{ e uslovena so ’sega{nosta’ iso ’idninata’ (Christ et le Temps, Delachaux etNiestlé, Nauchâtel-Paris, 1947, str. 36-3)

Fakt e deka hristijaninot ne bara da seoslobodi od teloto; toj go znae krajot i zna~e-weto na istorijata. Toj vo samiot sebe ima sve-totainski zalog na idnoto Carstvo i celiot ne-gov ìvot se sostoi tokmu vo najvisokoto mo`noostvaruvawe na ovoj zalog za da go doìvee ve}eovde na zemjata ona blaènstvo veteno na izbra-nite.

Ovaa eshatolo{ka perspektiva naPalaminite misli mora da se sfati za da serazbere negovata teologija i slikite so koi{tose sluì za da ja izrazi. Da go navedeme kakoprimer izrazot Tavorska Svetlina so koj isi-hastite go opi{uvale svoeto doìvuvawe na Bo-ga. Imeno, tie ja identifikuvale Boèstvenata


127§§

realnost koja{to im se otkriva na Svetiite soSvetlinata {to im se pokaàla na u~eniciteGospodovi pri Negovoto Preobraènie na Ta-vorskata Gora. Takvoto poistovetuvawe nim imizgledalo opravdano ne samo kako simbol tukukako ne{to sosema realno. Svetoote~koto Pre-danie ednodu{no go tolkuva evangelskoto kaù-vawe za Preobraènieto kako predvkus naHristovoto Vtoro doa|awe. No Slavnata Paru-sija Gospodova ve}e sega za hristijanite e ìvastvarnost vo idniot svetotainski ìvot i voduhovnoto doìvuvawe: Carstvoto Bo`jo ’ve}e evo nas’ s¡ do celosnata projava na Negovataslava vo Posledniot den. Neli ovaa ’ispolneta’eshatologija e su{tinska tema na eklisiologi-jata i novozavetnata duhovnost? Ova ’nadrazum-no znaewe’ Palama mu go sprotivstavil na ra-cionalizmot na kalabriskiot filosof.

Ova nadrazumno znaewe - pi{uva toj - ezaedni~ko za site {to poveruvale vo Hrista...Hristos }e dojde vo slavata na Otecot i ...

"pravednicite }e zasvetlat kako sonce" (Mat.13,43), tie }e bidat svetlina i }e ja vidatSvetlinata, taa radosna i sesveta gletka kojaim se dava samo na ~istite po srce. Sega ovaaSvetlina sveti samo delumno, kako zalog dadenna onie {to so bestrastie go ostavile setoona {to e ne~isto, a so iskrena i duhovnamolitva go dobile seto ona {to e ~isto; vo

Jovan Maendorf

128§§

idniot vek pak, taa otkrieno }e gi oboì

"sinovite na Voskresenieto"(Luka 20,36). Tie}e stanat sove~ni i zaedno proslaveni so Onoj(Hristos) Koj{to na na{ata priroda £ poda-ri Boèstvena slava i sjaj. (Trijada II , 3. par.346-477)

Kako {to pi{uva Palama, vo delot {totokmu sega go navedome, razlikata pome|u Apo-stolite koi so Isus se iska~ile na Gorata Tavori dene{nite hristijani e vo faktot {to Petar,Jakov i Jovan ja videle Svetlinata ’nadvore{-no’, kako objekt koj{to natprirodno se pojavipred nivnite telesni o~i, dodeka hristijanitesega, svetotainski soedineti so Spasitelot poNegovata smrt i Voskresenie, moè da ja sozer-cuvaat Svetlinata i vnatre{no vo svoite srca.Tie moàt da ja razvivaat mo`nosta na ovoj dari negoviot Boèstven karakter s¡ pove}e i po-ve}e, s¡ dodeka ne Go najdat samiot Bog. Toa e po-sebnata cel {to si ja postavuvaat monasite predsebe, pa zatoa tie se proroci na Noviot zavet.

Ovoj proro~ki karakter na mona{tvotogo pravi na edinstven na~in odgovorno ne samoza spasenieto na poedinci tuku za spasenieto nacelata Crkva. Ne prezemaj}i go vrz sebe i nezamenuvaj}i go erarhiskoto u~itelstvo koe{toe ~uvar na Predanieto i na svetotainskotoustrojstvo na Crkvata, monasite moraat da jaodigraat svojata uloga, izrazuvaj}i ja otkrie-


129§§

nata vistina vo mera vo koja vistinata i svetos-ta se edno. Ovoj poim za crkovnata funkcija namona{tvoto i negovata proro~ka uloga vo isto-rijata na spasenieto, go navele Palama da go na-pu{ti svoeto atonsko zasolni{te i da se vpu{-ti vo dogmatski raspravi, zemaj}i aktivno u~es-tvo vo politi~kiot i socijalniot `ivot na svo-eto vreme.

130§§

HRISTIJANSKIOT EGZISTENCIJALIZAM

asproti varlaamskiot nominalizam,mislata na Palama pretstavuva potvr-da na Bo`jata imanentnost (prisut-nost) vo istorijata i vo ~ovekot. Bog

ne mu se otkriva na svetot samo "preku sozdade-noto", tuku i direktno vo Isus Hristos:

Nie site go poznavame Sinot prekuglasot na Otecot Koj n¢ pou~uva od visinite(Mat. 3,16-17). I samiot Duh Sveti, i Toj ni po-kaà neiska`liva svetlina posvedo~ena odOtecot. Sinot ni go otkri Imeto na SvojotOtec, i koga se voznese na neboto ni veti deka}e ni go isprati Svetiot Duh da ìvee so naszasekoga{ (Jov. 14,16). A samiot Svet Duh ot-kako sleze kaj nas i zaìvea vo nas, ni ja objavi in¢ pou~i na sekoja vistina (Jov. 16,13). Kako to-ga{ moè da bide vistina deka Go poznavameBoga samo preku sozdanijata?... Zna~i li toadeka nekoj {to ne go poznava brakot od li~noiskustvo, ne moè da ja poznae bliskata zaedni-ca na Boga so Crkvata bidej}i ne poseduvaanalogija od brakot, so koja bi ja sogledal?Dali poradi toa na site }e im sovetuva{ da seodre~at od devstvenosta za da dojdat do tvoe-to "bogopoznanie"? Me|utoa, Pavle te pobiva.


131§§

Toj kako devstvenik prv izjavil: "Ovaa Tajna egolema, no jas vi zboruvam za Hristos i zaCrkvata".(Trijada II , 3, par. 67, str. 346-477)

Bog se pokaà lice v lice, a ne vo zagat-ki (Broj, 12,8). Toj se soedini so onie {to se do-stojni kako so svoi delovi, isto kako {to du-{ata e soedineta so teloto. Toj tolku se so-edinuva so niv {to Celiot napolno go pronik-nuva nivnoto bitie, a tie, pak, celosno ì-veat vo Nego. I "Duhot preku Sinot bogato seizleva na nas" (Tit 3, 6), {to ne zna~i deka sesozdava. (Trijada III , 1, par.29, str. 478-543)

Palama ja potvrduva polnata vistina nasvetitelskoto viduvawe na Boga, postojano po-vtoruvaj}i deka blagodatta koja{to go otkrivaBoga, isto kako i Svetlinata {to gi osvetliu~enicite na Tavorskata Gora, e nesozdadena. VoPalaminata terminologija, kako i kaj gr~kiteotci, tokmu taa nesozdadenost e ona so {to Bogsu{tinski se razlikuva od drugite bitija. Ka-rakteristika na ovie bitija e deka se sozdadeni,a koga zaedni~arej}i so Boga }e ja nadminat svo-jata ograni~enost, tie u~estvuvaat vo nesozdade-niot ìvot. Isto~nata teologija vsu{nost, ni-koga{ ne pribegnuvala kon idejata za ’sozdade-na natpriroda’. Toa {to hristijaninot go bara i{to Bog mu go dava vo svetotainskata blagodat enesozdadeniot Boèstven ìvot, oboùvaweto.Zna~i, bogopoznanieto spored Palama ne e

Jovan Maendorf

132§§

znaewe {to neophodno bara objektot koj se spo-znava da bide nadvor od subjektot koj{to spo-znava (isto se odnesuva i na soodvetnata obrat-nost na relacijata), tuku stanuva zbor za zaedni-ca vo Nesozdadenata Svetlina. ^ovekot ne pose-duva nikakva sposobnost da Go vidi Boga, a akotakvo viduvawe postoi, toa e zatoa {to Bog voSvojata semo`nost se soedinuva so ~ovekot so-op{tuvaj}i mu go znaeweto koe{to On samiot goima za Sebe. Govorej}i za natprirodnata sposob-nost da Go vidime Boga, koja{to ni e dadena soprisutnosta na Svetiot Duh, Palama pi{uva:

...Za{to vo svetlinata se gleda svet-lina, pa vo sli~na svetlina se nao|a i ona {togleda. Ako ne podejstvuva kon ne{to drugo od-deluvaj}i se od s¢ drugo, i toa samoto stanuvasvetlina celoto, vpodobuvaj}i se na ona {togo gleda. Ili podobro, se soedinuva ne sme{u-vaj}i se, bidej}i samoto e svetlina i bidej}igleda svetlina preku svetlinata. Ottuka, segleda li samoto sebesi, toa gleda svetlina; gogleda li ona kon {to gleda, i toa e svetlina.Ete {to zna~i edinstvo! Za{to seto ova eedno, taka {to onoj {to gleda da ne mo`e da gorazlikuva nitu ona preku koe gleda i konkoe{to gleda nitu {to e toa. Osven toa dekae svetlina i deka gleda svetlina poinakva od s¢sozdadeno. (Trijada II , 3, par. 36, str. 346-477)

Vakvite delovi kaj u~itelot na isihaz-


133§§

mot vo su{tina go izrazuvaat bibliskoto u~ewedeka na ~ovekot mu e dadena mo`nost vo Hrista

"da stane Duh" (Jov. 3,6).So u~estvuvaweto vo samiot Bog, vo Ne-

govata nesozdadena blagodat, ~ovekot i samiotstanuva Bog. I Svetiot Apostol Pavle velideka "ne ìvee pove}e toj, tuku Hristos ìveevo nego".

No, poradi toa {to ja zastapuval real-nosta na oboùvaweto, Palama bil obvinet odVarlaam za "mesalijanstvo". Edno od ereti~-kite u~ewa na ’mesalijanite’ ili na ’bogomili-te’, koi{to gi osudila vizantiskata Crkva, bi-lo tvrdeweto deka "so svoite telesni o~i" jagledaat Boèstvenata su{tina. Odgovaraj}i naobvinenijata Palama pribegnal kon razlikuva-we na Boèstvenata su{tina od nejzinite ener-gii. Su{tinskite elementi na ovaa razlika ve-}e porano gi formulirale Sv. Grigorij Niski iSv. Maksim Ispovednik.

Da se vidi Bog ’lice v lice’ za Palamane zna~elo da se "vidi Boèstvenata su{tina".Nadsu{testveniot Bog nikako ne moè da bi-de identifikuvan so kakov i da e filosofskipoim za su{tinata.

Koga Bog razgovaral so Mojsej, On ne re-kol "Jas sum su{tina", tuku "Jas sum Onoj KojE" (Izl. 3,14). Bidej}i Onoj Koj E ne e od su{-tinata, tuku su{tinata e od Onoj Koj E; bi-

Jovan Maendorf

134§§

dej}i Onoj Koj E vo samiot sebe ja opfa}a sev-kupnosta na Bitieto.(Trijada III , 2, par.12, str.544-583)

Hristijanskiot Bog, Bog na SvetotoPismo, e ìviot Bog, no On vo isto vreme e su{-tinski Transcedenten vo odnos na s¡ sozdadeno.Duri i toga{ koga se otkriva i se javuva, On nemoè da bide spoznaen vo Negovata su{tina bi-dej}i otkrivaweto na Boèstvenata su{tina bibilo sveduvawe na Boga na nivo na sozdadenitebitija, a ~ovekot bi go napravilo’Bog po priro-da’. Spored toa, sevkupnoto otkrivawe, sevkup-noto u~estuvawe vo Boga, sevkupnoto oboù-vawe - e sloboden akt na ìviot Bog, na Boè-stvenata energija. Me|utoa, Bog ne se poistove-tuva sosema so Svojot akt. Toj ostanuva nad nego,pa i toga{ koga vo nego napolno se manifesti-ra. Oti Bog ja poseduva tvarta i £ go soop{tuvaSvojot ìvot, no tvarta ne moè da Go poseduvaBoga, Koj sekoga{ ostanuva ’Edinstven Kojtvori’. Da se spoznae Boèstvenata su{tina bizna~elo da se poseduva Bog. Celta na Palami-nata teologija e da gi pomiri dvata, navidumsprotivni fakti, obata integrirani vo sveto-ote~kata tradicija:

1. Otkrivaweto na Boga vo Isusa Hri-sta e celosno otkrivawe koe vospostavuva blis -kost i edinstvo pome|u Boga i ~ovekot kako {totoa go opi{uva Apostolot Pavle; vo slika na


135§§

edno Telo, {to mu dava na ~ovekot mo`nost daGo gleda Boga ’lice v lice’.

2. Bog spored Svojata priroda e Nespo-znatliv.

O~igledno e deka ovie dve vistini nemoàt da se integriraat vo ramkite na esenci-jalnata filosofija. Zatoa Palama ja zema zasvoja ishodna to~ka Boèstvenata egzistencijakoja{to stanala dostapna preku hristijanskotodoìvuvawe. Toj vsu{nost ja postavuva razlika-ta pome|u Boèstveniot ~in na otkrivawe -energijata, i - nespoznatlivata su{tina. Tojsmeta deka ova razlikuvawe ne go razoruva edin-stvoto na Boèstvenoto Bitie bidej}i Bog vosvojata ednostavnost e napolno prisuten i vosu{tinata i vo energijata. Nie ovde ne sme vosostojba da se rasprostranuvame po ovaa klu~napostavka na Palaminata teologija, no sakame dapodvle~eme deka formulacijata na negovitemisli ne izvira od apstraktna spekulacija, tukue na~in na pretstavuvawe na misterijata naoboùvaweto so maksimum realizam, nasprotinominalizmot na vizantiskite humanisti. Gonaveduvame tekstot {to e osobeno zna~aen voovoj pogled:

Bidej}i ~ovekot moè da se pri~estuvaso Boga i bidej}i nadsu{testvenata su{tinaBo`ja e napolno nedostapna za pri~estuvawe,toga{ postoi ne{to pome|u nepri~esnata su-

Jovan Maendorf

136§§

{tina i onie {to se pri~estuvaat (so Boga),{to sepak im ovozmoùva da se pri~estat soBoga. Ako go otstranite toa {to postoi po-me|u ona {to e nepri~esno i pri~esnicite - o kakva praznina! - n¢ otsekuvate od Boga, jauni{tuvate vrskata, sozdavate ogromna, ne-premostliva bezdna pome|u Boga od ednatastrana i sozdanieto i upravuvaweto so soz-danijata od druga strana. Toga{ bi trebalo dabarame nekoj drug Bog Koj ne samo {to ima voSebe smisla za Svoeto postoewe, Svoe samodej-stvo i oboùvawe na Samiot Sebe preku Sebe-si tuku i da e dobar Bog; na Takviot nema da mubide dovolno dvièweto kon sozercuvawe samona Sebesi, nema da bide samo sovr{en tuku }enadminuva sekakva polnota na bitieto, taka{to koga vo Svojata dobrina }e posaka dastori dobro, Toj i }e moè da go pravi toa.Taka On preku Svoite tvore~ki i promis-litelni projavi (’izleguvawa’) i energii eprisuten vo s¢. So eden zbor, morame da barameBog Koj{to na nekoj na~in e pri~esen. Op-{tej}i so Nego, sekoj na na~in svojstven za sebe,site nie, }e bideme i }e ìveeme i }e steknemeoboùvawe analogno spored stepenot na zae-dni~areweto. (Trijada III , 2, par.24, str.544-583)

Varlaamoviot nespoznatliv Bog vsu{-nost ne moè da ima vistinsko postoewe i vosekoj slu~aj, zo{to bilo potrebno da dojde Hri-


137§§

stos, ako Bog treba sekoga{ da ostane nadvor od~ovekoviot doseg?

Na filosofskiot prigovor deka pokrajedinstvenoto Boèstvo, voveduva "drug" i "po-nizok" Bog, Palama postojano povtoruva dekamno{tvoto Boèstveni projavi ne moàt da gozasegnat Bo`joto edinstvo bidej}i Bog e nad ka-tegoriite na celina i delovi, i dodeka sporedSvojata su{tina sekoga{ ostanuva nespoznat-liv, napolno se otkriva Sebesi kako ìv Bog vosekoja od Svoite energii.

Dobrinata ne e eden del od Boga, Mu-drosta drug, Veli~estvenosta i Promislatane{to treto. Bog, vo celost e Dobrina, vocelost e Mudrost, vo celost e Promisla i vocelost e Veli~estvenost. On e eden, bez de-lewe na delovi, no poseduvaj}i ja vo Sebe sekojaod ovie energii, On vo sekoja od niv se otkrivanapolno, edinstveno, prosto i nerazdelno, soSvojata prisutnost i so Svojata dejstvitel-nost. (Dijalog na pravoslavnite i var-laamovcite, inédit, Coisl. 100, fol.55)

Na toj na~in, teologijata na Palamapretstavuva dogmatska sinteza na isihasti~katatradicija, potvrduvaj}i gi isklu~ivo Hristo-centri~nite i svetotainskite osnovi na obo-ùvaweto i apsolutno nedosti`nata prirodana Boèstvenata su{tina. Vpro~em, ovie dvaaspekta na hristijanskata misla gi pretstavu-

Jovan Maendorf

138§§

vaat osnovnite aksiomi na gr~koto sveto-ote{tvo. Palama moè da polaga pravo na ori-ginalnost edinstveno koga e vo pra{awe jas-notijata so koja go izloùva i go re{ava pro-blemot. Ona {to e nere{liva i apsurdna dilemaza racionalisti~kata misla, kaj nego stanuvanajadekvaten moèn izraz i opis na Boèstvena-ta tajna. Bog vo isto vreme e i nedosti`na Su{-tina, bidej}i On e edinstven Sozdatel i edin-stven Nesozdaden, a se otkriva onamu i vo tolka-va mera kolku {to On saka - no On isto taka e iìv Bog Koj{to saka napolno da mu se otkrie na~ovekot vo Svojot Sin i so ~ovekot da go spode-luva Svoeto nesozdadeno postoewe.

Protivnicite go obvinile Palama dekavoveduva dvojstvo vo Boga; ako energijata e raz-li~na od su{tinata, zarem toga{ ne postojat dvaBoga? Palama i negovite sledbenici sekoga{odgovarale na ovie zabele{ki so tvrdeweto de-ka Bog so ogled na ednostavnosta na Svoeto Bi-tie e napolno i celosno prisuten kako vo Svo-jata su{tina taka i vo Svoite energii. Taka nakarakteristi~no hristijanski na~in go re{ileproblemot na vrskata, koja e neophodna, pome|uBoèstveniot apsolut i svetot. Platon ovaa vr-ska, ovoj ’metaksi’ go sfatil kako svet na idei,samopostoe~ka stvarnost: vidliviot svet e samootsjaj. Vo osnova nepomirliv so bibliskoto u~e-we za sozdavaweto ex nihilo , platonizmot od vre-


139§§

meto na Origen bil najgolemoto isku{enie zaisto~nata hristijanska misla. Toj go doìvealkone~niot poraz duri od Palama. Ne postoi av-tonomna stvarnost pome|u Boga i sozdanieto;vpro~em Samiot Bog, vo Svojata slobodna sni-shodlivost e taa stvarnost. Kako {to veli Sve-ti Maksim, Toj "se umnoùva" za da im bide pri-stapen na mno{tvoto bitija. Zatoa Boèstveni-te energii ne se "ne{ta" koi{to se razlikuvaatod vrvnoto "ne{to", t.e. od Bo`jata su{tina.Blagodatta - tvore~ka, spasitelna ili osvetu-va~ka - ne e ne{to so {to Bog gi nagraduva soz-danijata, taa e projava na postoeweto na ìviotBog.

Taka, sporot pome|u Palama i negoviteprotivnici izniknal od nivnata esencijalnafilosofija koja{to ne moèla da go dopu{tipostoeweto na Transcedentniot i istovremenoìv bibliski Bog. Nasproti ovoj esencijalizam,u~itelot na isihazmot go propovedal li~niotegzistencijalizam, primenuvaj}i go poimot naBoèstvenata ’ednostavnost’, ne na su{tinata,tuku na li~noto Boèstveno Bitie Koe se ot-kriva i vo su{tinata i vo Svoite slobodni dej-stva - ili energii. Originalnosta na odgovorotna Palama na esencijalisti~kiot poim za Bogane se sostoi vo dodavaweto na u{te eden ele-ment na Boèstvenoto Bitie - energii - tukuvo misleweto za Boga na egzistencijalen na~in

Jovan Maendorf

140§§

i istovremeno vo ~uvaweto na Negovata apso-lutna trancedentnost.

Mislata na Palama e mnogu jasna kogazboruva za Boga kako za dejstvitelno na~elo. Tojtoga{ £ e poblizok na realnosta, otkolku kogase obiduva, so pove}e ili so pomalku uspeh, svo-jata misla da ja voobli~i vo filosofski izrazikoi neminovno vodat kon toa za Boga da mislimekako za objekt na spoznavawe. No, Bog ne mo`eda stane objekt za ~ovekot, bidej}i On e Edin-stveniot Koj dejstvuva vo aktot na soznavaweto.Duri i samoto razlikuvawe pome|u su{tinata ienergiite ne Mu se nametnuva na Boga. Bidej}iOn e toj Koj{to so Svojata semo`nost i so Svo-eto dobrovolno snishodewe Samiot Sebesi "senametnuva" so realno razli~en na~in na posto-ewe.

Bog, pi{uva Palama, vo svojata preizo-bilna dobrina sprema nas, Transcedenten voodnos na site ne{ta, Nepoimliv i Neiska`liv,stanuva pri~esen i vidliv za na{iot um, nevid-livo snishodej}i so Svojata nadsu{testvena ineodoliva energija. (Trijada I, 3, par. 10, str.126-219)

Na krajot da ja navedeme propovedta zaBo`ik na Mitropolitot Filaret Moskovski, e-den od najgolemite pravoslavni teolozi na 19-otvek. Negovite izrazi se sli~ni na izrazite nau~en isihast i svedo~at za izvonredniot teo-


141§§

lo{ki kontinuitet prisuten vo pravoslavnataCrkva na Istok:

"Bog od ve~nost se raduva vo vozvi-{enosta na Svojata Slava... Slavata e otkriva-we, bogojavuvawe, otsjaj, ode`da na vnatre{notosovr{enstvo. Bog od ve~nost se otkri Sebesi vove~noto ra|awe na Svojot edinosu{ten Sin i vove~noto ishodewe na Negoviot edinosu{tenDuh, pa taka edinstvoto vo Sveta Troica zable-skalo so Slava - su{tinska, neraspadliva, ne-izmenliva. Bog Otecot e Otec na Slavata(Efes. 1,17); Sinot Bo`ji e bleskawe na Nego-vata Slava (Evreite 1,3), i ja ima Slavata naOtecot u{te pred sozdavaweto na svetot(Jov. 17,5) . Isto taka i Duhot Bo`ji e Duh naSlavata (I Petr. 4,14). Bog ìvee vo ovaa Svojavnatre{na Slava, vo sovr{eno blaènstvo koe-{to ja nadminuva sekoja slava, bez potreba odsvedok, ne dopu{taj}i kakvo i da e delewe. No,vo Svojata milost i beskone~na qubov, On sakada go spodeli Svoeto blaènstvo so drugite, dagi napravi blaèni zaedni~arite na NegovataSlava. On na Svoite sozdanija im gi otkrivaSvoite beskone~ni sovr{enstva; Negovata Sla-va se javuva vo Nebesnite sili, se odrazuva vo~ovekot, go oblekuva vidliviot svet vo oblekana veli~estvenost. On im ja dava Svojata Slavana onie {to On gi pravi u~esnici, nim im ja da-va da ja primat za potoa taa povtorno da Mu se

Jovan Maendorf

142§§

vrati Nemu. Ova ve~no kruèwe na Boèstvena-ta Slava gi so~inuva blaèniot ìvot, sre}atana sozdanijata...

Od momentot koga Boèstvoto postoivo ~ove{tvoto, Negovata Boèstvena sila nipodari s¢ {to e potrebno za ìvotot i po-bo`nosta (II Petr. 1,3); i zatoa na{ata slabost}e bide zasilena so Boèstvenata sila, na{itelagi o~isteni od Boèstvenata vistina, na{atatemnina osvetlena od Boèstvenata Svetlina...Vo toa e slavnata Tajna i tainstvenata Slava nadene{niot den! Nebesnite slugi na Svetlinatagi vidoa mugrite na Slavata pred nas i odedna{n¡ vozbudija, vikaj}i: Slava na Boga vo visini-te! Ve}e ne se mugri, tuku e pladne na taa Slava:neka izgreat i na{ite mugri i neka se voznesatdo onie {to ìveat na nebesata." (Izbor odbesedite i raspravite na Mitropolitot Fila-ret, I, Pariz, 1886, str. 3-4, 8-9).

sveti grigorij palama i pravoslavnata mistika - mpc.org.mk · pdf filemaksim ispovednik simeon...

Documents