Študijski program arhitekturadoktorski · teorija projektiranja in tehnične aplikacije v...

49
DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURA Fakulteta za arhitekturo Univerza v Ljubljani 20 19–2020

Upload: others

Post on 18-Oct-2020

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

DO

KTO

RSKI

ŠT

UDIJS

KI P

ROGR

AM

ARH

ITEK

TURA

Fa

kulteta

za a

rhite

ktur

o

Univerza

v Lj

ublja

ni

2019

–202

0

Page 2: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

DO

KTO

RSKI

ŠT

UDIJS

KI P

ROGR

AM

ARH

ITEK

TURA

Fa

kulteta

za a

rhite

ktur

o

Univerza

v Lj

ublja

ni

2019

–202

0

Page 3: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

VSEB

INA

1

Poda

tki o

štu

dijs

kem

pro

gram

u

6

2

Tem

eljn

i cilj

i pro

gram

a in

spl

ošne

kom

pete

nce

6

3

Poda

tki o

med

nar

odne

m s

odel

ovan

ju v

isok

ošol

skeg

a za

voda

8

4

Poda

tki o

raz

isko

valn

ih p

rogr

amih

, pro

jekt

ih, s

pora

zum

ih

8

5

Pre

dmet

nik

štu

dijs

kega

pro

gram

a, iz

birn

ost i

n m

obiln

ost

9

6

Pogo

ji za

vpi

s in

mer

ila z

a iz

biro

ob

omej

itvi

vpi

sa

18

7

Mer

ila z

a pr

izn

avan

je z

nan

j in

spre

tnos

ti,

2

0

prid

oblje

nih

pre

d vp

isom

v p

rogr

am

8 N

ačin

i oce

njev

anja

21

9

Pogo

ji za

nap

redo

vanj

e po

pro

gram

u

22

10

Pre

hodi

med

štu

dijs

kim

i pro

gram

i

23

11

Nač

in iz

vaja

nja

štud

ija

24

12

Pog

oji z

a do

konč

anje

štu

dija

24

13

Kra

tka

pred

stav

itev

posa

mez

nih

pre

dmet

ov, m

ento

rji

2

5

Liko

vno

arhi

tekt

urn

a te

orija

in k

riti

ka, k

orpu

s sl

oven

ske

28

arhi

tekt

ure

– p

ovez

ava

s hu

man

izm

om

•• L

ikov

no–d

igit

aln

a te

orija

in m

etod

olog

ija

32

– po

veza

va s

hu

man

izm

om in

tehn

iko

•••

Urb

anis

tičn

a te

orija

in m

etod

olog

ija

36

pove

zava

z d

ružb

oslo

vjem

in b

iote

hnik

o ••

•• T

eori

ja p

roje

ktir

anja

in te

hnič

ne a

plik

acije

v a

rhite

ktu

ri

42

– po

veza

va s

tehn

iko

M

ento

rji

47

Univ

erza

v Lj

ublja

ni, F

akul

teta

za a

rhite

ktur

o

Dok

tors

ki š

tudi

jski

pro

gram

arh

itekt

ura

Izda

la

Un

iver

za v

Lju

blja

ni,

Faku

lteta

za

arhi

tekt

uro

Ure

dila Ta

deja

Zup

anči

čO

blik

oval

, pre

lom

il in

prip

ravi

l za

tisk

Jaka

Bon

ča

Prev

odel

v an

gleš

čino

Jane

z Šp

endo

vTi

skal

a Tis

karn

a M

edia

pri

ntN

akla

da 300

izvo

dov

ISSN

1855

–70

90

Page 4: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

6 7

Splo

šne

kom

pete

nce:

• po

glob

ljeno

raz

um

evan

je te

oret

skih

in m

etod

ološ

kih

konc

epto

v, k

i izh

ajaj

o iz

bis

tva

arhi

-te

ktur

e ko

t zna

nost

i in

umet

nost

i, te

r se

z a

rhite

ktur

o ne

posr

edno

in p

osre

dno

pove

zuje

jo;

uspo

sobl

jeno

st z

a sa

mos

tojn

o ra

zvija

nje

nove

ga z

nan

ja n

a po

droč

ju a

rhite

ktu

re k

ot g

ener

alis

tiče

ga p

odro

čja

in/a

li n

a oz

ko p

robl

emsk

o op

rede

ljen

ih te

mat

ik, k

i so

pom

embn

e za

arh

itetu

ro in

nje

no p

ovez

anos

t z d

rugi

mi p

odro

čji;

uspo

sobl

jeno

st z

a re

ševa

nje

najz

ahte

vnej

ši p

robl

emov

s p

reiz

kuša

njem

in iz

boljš

e-va

njem

zn

anih

ter

odkr

ivan

jem

nov

ih r

ešite

v za

dos

egan

je k

akov

osti

arh

itekt

ure

;

• sp

osob

nost

za

vode

nje

naj

zaht

evne

jših

del

ovn

ih s

iste

mov

ter

znan

stve

nora

zisk

oval

nih

pro

jekt

ov s

šir

okeg

a st

roko

v-ne

ga o

z z

nan

stve

nega

pod

ročj

a u

reja

nja

in o

blik

ovan

ja p

rost

ora

s po

udar

kom

na

kako

vost

i arh

itekt

urn

ega

pros

tora

;

• sp

osob

nost

raz

vija

nja

krit

ične

refl

eksi

je –

dru

žben

ega,

sku

pnos

tneg

a in

ose

bneg

a ra

zsik

ovan

ja in

/ali

snov

anja

;

sp

osob

nost

pre

naš

anja

in »

kom

un

icir

anja

« ra

zisk

oval

nih

rez

ulta

tov

in s

icer

v d

veh

pom

enih

:

– ob

javl

janj

a zn

anst

ven

ih, s

trok

ovn

ih, p

a tu

di p

olju

dnih

čla

nko

v in

dru

gih

obja

v s

podr

očja

arh

itekt

ure

;

– sp

osob

nost

pre

naš

anja

raz

isko

valn

ih d

osež

kov

v pr

akso

arh

itekt

urn

e de

javn

osti

1.

PODA

TKI O

ŠTU

DIJS

KEM

PRO

GRAM

U

Dok

tors

ki š

tudi

jski

pro

gram

Arh

itekt

ura

traj

a 4

leta

(8 s

emes

trov

) in

obse

ga s

kupa

j 240

ect

s—kr

edit

nih

točk

Št

udijs

ki p

rogr

am v

klju

čuje

60

ect

s—kr

editn

ih to

čk o

rgan

izir

anih

obl

ik š

tudi

ja in

180

ect

s in

divi

dual

nega

raz

isko

-va

lneg

a de

la (t

emel

jne

ali a

plik

ativ

ne r

azis

kave

) O

rgan

izir

ane

oblik

e vk

ljuču

jejo

spl

ošni

, arh

itekt

urni

in in

terd

isci

-pl

inar

ni iz

birn

i mod

ul te

r vs

akol

etne

pre

dsta

vitv

e ra

zisk

ave

(od

pred

stav

itve

nač

rta

štud

ija d

o za

govo

ra d

iser

taci

je)

Zn

anst

ven

i nas

lov,

ki g

a pr

idob

i dok

tora

nd s

pod

ročj

a ar

hite

ktu

re, j

e: d

okto

r zn

anos

ti o

ziro

ma,

dok

tori

ca z

nan

osti

O

kraj

šan

a ob

lika

zapi

sa n

aslo

va p

red

imen

om je

: dr

2.

TEM

ELJN

I CIL

JI PR

OGR

AMA

IN S

PLO

ŠNE

KOM

PETE

NCE

Tem

eljn

i cilj

: P

rogr

am iz

obra

žuje

sam

osto

jneg

a zn

anst

vene

ga r

azis

kova

lca

za n

ajši

rše

prob

lem

sko

podr

očje

arh

itekt

ure

, ki i

zkaz

uje

tako

odg

ovor

nost

do

kult

urn

ega

pros

tora

kot

tud

i med

kult

urn

o pr

imer

ljivo

odl

ično

st O

dgov

orno

st z

a ar

hite

ktu

ro k

ot z

nan

stve

nora

zisk

oval

no p

odro

čje

in z

a ar

-hi

tekt

uro

kot

ku

ltu

rni p

rost

or iz

haja

iz p

omen

a ar

hite

ktu

rneg

a ob

likov

anja

, kak

ovos

ti z

grad

b, n

jihov

e us

klaj

enos

ti z

oko

ljem

, spo

štov

anja

na-

ravn

e in

mes

tne

kraj

ine,

ki j

e v

javn

em in

tere

su J

avn

i int

eres

je g

lede

kak

ovos

ti fi

zičn

ega

pros

tora

zaš

čite

n s

slov

ensk

o in

evr

opsk

o za

kono

dajo

Page 5: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

8 9

5.

PRED

MET

NIK

ŠTU

DIJS

KEG

A PR

OGR

AMA,

IZBI

RNO

ST IN

MO

BILN

OST

1. le

tnik

1.1Sp

lošn

i mod

ul

zimsko polletje — predavanja

15zimsko polletje — drugo

235

poletno polletje — predavanja

poletno polletje — drugo

∑ ur

250

∑ ects

101.

2A

rhite

ktur

ni m

odul

——

1523

525

010

1.3

Pred

stav

itev

načr

ta d

okto

rske

ga š

tudi

ja—

125

——

125

51.

4In

divi

dual

no r

azis

kova

lno

delo

1—

375

—50

087

535

Skup

no15

735

1573

515

0060

2. le

tnik

2.1

Inte

rdis

cipl

inar

ni m

odul

2135

414

236

625

252.

2Pr

edst

avite

v te

me

dokt

orsk

e di

sert

acije

—12

5—

—12

55

2.3

Indi

vidu

alno

raz

isko

valn

o de

lo 2

—25

0—

500

750

30Sk

upno

2172

914

736

1500

603.

letn

ik3.

1In

divi

dual

no r

azis

kova

lno

delo

3—

750

—75

015

0060

Skup

no—

750

—75

015

0060

3. le

tnik

4.1

Pred

stav

itev

pred

zag

ovor

om in

zag

ovor

dr.

dise

rtac

ije—

——

125

125

54.

2In

divi

dual

no r

azis

kova

lno

delo

4—

750

—62

513

7555

Skup

no—

750

—75

015

0060

Celo

tni š

tudi

jO

rgan

izir

ane

oblik

e št

udija

60In

divi

dual

ne o

blik

e št

udija

180

Skup

no30

0030

0060

0024

0

3.

PODA

TKI O

MED

NAR

OD

NEM

SO

DEL

OVA

NJU

VIS

OKO

ŠOLS

KEG

A ZA

VODA

E

rasm

us m

reža

http

://w

ww.

fa.u

ni-lj

.si/d

efau

lt.as

p?id

=227

7

AD

AP

T-r

mre

ža

ht

tp://

adap

t-r.e

u

DD

SS d

okto

rska

šol

a

http

://w

ww.

ddss

.nl

4.

PODA

TKI O

RAZ

ISKO

VALN

IH P

ROGR

AMIH

, PRO

JEKT

IH, S

PORA

ZUM

IH

ht

tp://

ww

w.fa

.uni

-lj.s

i/def

ault.

asp?

id=2

422

Page 6: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

10 11

2.

1 25

ect

s

Inte

rdis

cipl

inar

ni m

odul

po

glob

itev i

n/al

i pov

ezav

aTe

mat

ski s

klop

i/po

udar

ki –

pov

ezav

e (i

zhod

iščn

a le

gend

a rd

ečih

pik

– n

aslo

vi, r

az-

pore

dite

v in

ses

tava

skl

opov

se

(pre

–)ob

likuj

ejo

skla

dno

z ra

zisk

oval

no p

olit

iko

FA):

ar

hite

ktu

rna

teor

ija in

kri

tika

, kor

pus

slov

ensk

e ar

hite

ktu

re

– po

veza

va s

hu

man

izm

om;

••

likov

no–d

igit

aln

a te

orija

in m

etod

olog

ija

– po

veza

va s

hu

man

izm

om in

tehn

iko;

••

urb

anis

tičn

a te

orija

in m

etod

olog

ija

– po

veza

va z

dru

žbos

lovj

em in

bio

tehn

iko;

••

••

te

orija

pro

jekt

iran

ja in

tehn

ične

apl

ikac

ije v

arh

itekt

uri

pove

zava

s te

hnik

o;

••••

tem

atsk

i skl

opi/

poud

arki

pove

zave

iz k

akov

ostn

o pr

imer

ljive

pon

udbe

gos

tujo

čih

nosi

lcev

in

dru

gih

prog

ram

ov

1.1

10

ect

s

Splo

šni m

odul

ge

nerič

na zn

anja

La

h U

L, F

A

U

vod

v zn

anst

veno

razi

skov

alno

del

o

— g

ostu

joči

pre

dava

telj

Z

nan

stve

ni p

rist

opi,

met

ode

in p

reds

tavi

tve

razi

skov

anja

nos

ilci g

ener

ični

h pr

edm

etov

/mod

ulov

Zn

anst

veno

–raz

isko

valn

i pre

dmet

i/m

odu

li dr

ugi

h pr

ogra

mov

1.2

10

ect

s

Arhi

tekt

urni

mod

ul

podr

očni

tem

elji

Č

efer

in U

L, F

A

A

rhite

ktu

rna

teor

ija in

kri

tika

Fist

er U

L, F

A (

upok

ojen

)

Kor

pus

slov

ensk

e ar

hite

ktu

re

Vodo

pive

c U

L, F

A

St

rate

gije

arh

itekt

urn

ega

nač

rtov

anja

Vu

ga S

adar

+Vug

a

Arh

itekt

urn

a pr

aksa

kot

raz

isko

valn

i lab

orat

orij

Ko

želj

UL,

FA

(up

okoj

en)

So

dobn

i pri

stop

i k u

rban

izm

u

— g

ostu

joči

pre

dava

telj

Z

nan

stve

ni p

rist

opi k

raz

isko

vanj

u ar

hite

ktu

re

— n

osilc

i arh

itekt

urni

h pr

edm

etov

/mod

ulov

Zn

anst

veno

–raz

isko

valn

i pre

dmet

i/m

odu

li dr

ugi

h pr

ogra

mov

Page 7: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

12 13

• •

5

ects

B

onča

UL,

FA •

• Si

stem

i lik

ovne

ga u

reja

nja

M

arol

t UL,

FA

• •

Arh

itekt

urn

o–lik

ovne

raz

prav

e

Nov

ljan

UL,

FA

• •

Bar

ve in

pro

stor

N

ovlja

n U

L, F

A •

• Sv

etlo

ba in

osv

etlit

ev v

arh

itekt

uri

in u

rban

izm

u

Nov

ljan

UL,

FA

• •

Oro

dja

abst

rakt

nih

tran

sfor

mac

ij v

pros

toru

Jeza

UL,

ALU

O

• • O

blik

ovan

je n

otra

njos

ti in

opr

eme

Pe

ders

en Š

ola

za a

rhite

ktur

o v

Aar

husu

• •

Kak

ovos

t dok

tors

kega

raz

isko

vanj

a in

osn

ove

razi

skov

anja

sko

zi

oblik

ovan

je

Ettli

nger

UL,

FA

• •

Dig

ital

ne m

etod

e in

pre

dsta

vitv

e v

arhi

tekt

uri

Bou

rdak

is U

nive

rza

Tesa

lije

• • O

blik

ovan

je v

irtu

aln

ih o

kolij

A

chte

n Te

hniš

ka u

nive

rza

v Pr

agi,

Faku

lteta

za

arhi

tekt

uro

• • D

igit

alne

met

ode

oblik

ovan

ja

Dua

rte

Penn

Sta

te, Š

ola

za u

met

nost

in a

rh. t

er U

nive

rza

v Li

zbon

i, Fa

kulte

ta z

a ar

h.

• • P

rogr

amir

anje

arh

itekt

urn

ih o

blik

D

uart

e Pe

nn S

tate

, Šol

a za

um

etno

st in

arh

. ter

Uni

verz

a v

Lizb

oni,

Faku

lteta

za

arh.

• •

Dig

ital

no m

odel

iran

je in

izde

lova

nje

Zu

panč

ič U

L, F

A

• • D

igit

aln

a or

odja

za

arhi

tekt

urn

o iz

obra

ževa

nje

in s

odel

ovan

je

Zupa

nčič

UL,

FA

• •

Arh

itekt

urn

o pu

blic

iran

je

Robi

nson

UL,

FA

• •

Nat

ura

An

imar

e: T

rans

form

acije

mat

erije

pri

ust

varj

anju

pro

stor

a

5 ec

ts

Čef

erin

UL,

FA

An

aliz

a in

kri

tika

sod

obne

arh

itekt

ure

Ko

selj

zase

bna

razi

skov

alka

Izvo

ri m

oder

ne

Zor

ec U

L, F

A

• In

terp

reta

cija

spo

min

a v

arhi

tekt

uri

G

laža

r UL,

FA

• Sp

oroč

ilnos

t v a

rhite

ktu

ri

Ažm

an M

omirs

ki U

L, F

A

• A

rhite

ktu

rne

anal

ogije

Fi

ster

UL,

FA

(up

okoj

en)

• K

orpu

s sl

oven

ske

arhi

tekt

ure

– iz

bran

e te

me

D

eu U

L, F

A (

upok

ojen

a)

• Id

enti

teta

slo

ven

ske

arhi

tekt

ure

Fi

ster

UL,

FA

(up

okoj

en)

• V

arst

vo in

pre

nova

arh

itekt

urn

e de

dišč

ine

La

h U

L, F

A

• In

tegr

alno

st p

reno

v

Ifko

UL,

FA

• In

terp

reta

cija

ded

išči

ne

Deb

evec

UL,

FA

• A

rhite

ktu

rni a

rhet

ipi s

akra

lneg

a

Juva

nec

UL,

FA

(up

okoj

en)

• Te

orija

izvo

ra v

ern

aku

larn

e ar

hite

ktu

re

Toš

Sist

empr

ojek

t, Z

agre

b (u

poko

jen)

Ant

ropo

logi

ja č

love

kove

ga o

kolja

Sv

etin

a U

L, F

F •

Arh

itekt

urn

a ps

ihol

ogija

Urš

ič U

L, F

F •

Izbr

ana

pogl

avja

iz fi

lozo

fije

pros

tora

in č

asa

Kr

ečič

Arh

itekt

urni

muz

ej L

jubl

jana

(up

okoj

en)

• U

met

nost

na

zgod

ovin

a

Page 8: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

14 15

• •

• •

5 ec

ts

Toš

Sist

empr

ojek

t, Z

agre

b (u

poko

jen)

• • • •

Teo

rija

arh

itekt

urn

ega

proj

ekti

ranj

a

Isak

ović

UL,

FG

G • •

• • In

tegr

iran

a pr

aksa

in m

odel

iran

je s

tavb

M

išče

vić

Uni

verz

a v

Zag

rebu

, Fak

ulte

ta z

a ar

hite

ktur

o • •

• • V

isok

o–te

hnol

oška

arh

itekt

ura

Z

bašn

ik–S

eneg

ačni

k U

L, F

A • •

• • S

odob

na

arhi

tekt

urn

a te

hnol

ogija

D

uart

e Pe

nn S

tate

šol

a za

um

etno

st in

arh

. ter

Uni

verz

a v

Lizb

oni,

Faku

lteta

za

arh.

• • • •

Pri

lago

dljiv

a si

stem

ska

grad

nja

stan

ovan

j

Kuša

r UL,

FA

• • • •

Pož

arn

a va

rnos

t gra

jene

ga o

kolja

Ro

set K

atal

onsk

a po

liteh

nika

v B

arce

loni

, Vis

oka

tehn

iška

šol

a za

arh

itekt

uro

• • • •

Oko

ljska

fizi

ka z

a ar

hite

kte

M

edve

d U

L, F

S • •

• • E

nerg

ijski

in o

koljs

ki v

idik

i nač

rtov

anja

sta

vb

Med

ved

UL,

FS

• • • •

Mik

rokl

imat

ske

razm

ere

v m

esti

h in

sta

vbah

Z

bašn

ik–S

eneg

ačni

k U

L, F

A • •

• • P

asiv

na

hiša

Sl

ivni

k U

L, F

A • •

• • Iz

bran

i pri

mer

i iz

zgod

ovin

e ar

hite

ktu

re in

kon

stru

kcij

Ki

lar U

L, F

A • •

• • K

onst

rukc

ije v

arh

itekt

uri

Is

akov

ić U

L, F

GG

• • • •

Sno

vanj

e pr

emos

titv

enih

obj

ekto

v

Kila

r UL,

FA

• • • •

Pot

resn

a ar

hite

ktu

ra

• •

• • •

5

ects

gos

tujo

či p

reda

vate

lj • • •

• • Z

nan

stve

no–r

azis

kova

lne

teor

ije in

met

ode

nos

ilci p

redm

etov

dru

gih

prog

ram

o • • •

• • Z

nan

stve

no–r

azis

kova

lni p

redm

eti/

mod

uli

dru

gih

prog

ram

ov

• •

• 5

ects

A

žman

Mom

irski

UL,

FA

• • •

Raz

voj u

rban

izm

a

Čer

pes

UL,

FA

• • •

Urb

anis

tičn

o n

ačrt

ovan

je

Poga

čnik

UL,

FG

G (

upok

ojen

) • •

• Arh

itekt

ura

in tr

ajno

stn

i pro

stor

ski r

azvo

j

Šaše

k D

ivja

k U

I RS

(upo

koje

na)

• • • T

rajn

oste

n ra

zvoj

mes

ta

Dim

itrov

ska

And

rew

s U

I RS

(upo

koje

na)

• • • O

rodj

a za

nad

zor

urb

anih

obl

ik

Čer

ne U

L, F

F • •

• Reg

ion

alno

pla

nir

anje

Fi

kfak

UL,

FA

• • •

Oko

ljsko

upr

avlja

nje

za p

odež

elsk

i tu

rize

m in

rek

reac

ijo

Voig

t TU

Dun

aj, F

akul

teta

za

arhi

tekt

uro

in p

rost

orsk

o pl

anir

anje

• • •

Loka

lno

plan

iran

je in

sod

elov

anje

javn

osti

C

irman

UL,

EF

• • • U

rban

a ek

onom

ika

Šu

bic

Kova

č U

L, F

GG

• • •

Eko

nom

ika

nepr

emič

nin

– iz

bran

e te

me

H

očev

ar U

L, F

DV

• • • S

ocio

lošk

i kon

cept

i sod

obne

ga u

rban

izm

a

Juva

nčič

UL,

FA

• • •

Mes

tna

pokr

ajin

a in

inte

rakt

ivn

a m

esta

Fi

kfak

UL,

FA

• • •

Nas

elbi

nsk

a kr

ajin

a ku

ltu

rne

razn

ovrs

tnos

ti

Deu

UL,

FA

(up

okoj

ena)

• • •

Var

stvo

arh

itekt

urn

ih k

rajin

G

rego

rski

UL,

FA

• • •

Met

ode

ambi

enta

lneg

a ob

likov

anja

Zu

panč

ič U

L, F

A •

• • O

bčut

ljivi

pro

stor

i mes

ta

Gaz

voda

UL,

BF

• • • O

blik

ovan

je o

dprt

ega

pros

tora

Page 9: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

16 17

Izbo

r pre

dmet

ov v

mod

ulu:

– gl

ede

na

tem

o di

sert

acije

;

– ka

ndid

at la

hko

izbe

re n

ajve

č en

pre

dmet

arh

itekt

urne

ga a

li in

terd

isci

plin

arne

ga m

odu

la, k

ater

ega

nosi

lec

je

bodi

si m

ento

r bo

disi

som

ento

r nj

egov

ega

indi

vidu

alne

ga r

azis

kova

lneg

a de

la o

z te

me

dokt

orsk

e di

sert

acije

;

– v

prim

eru

arhi

tekt

urn

e pr

ediz

obra

zbe

kand

idat

ov: p

ravi

lom

a n

ajm

anj 1

0 e

cts

iz p

rogr

amsk

e po

nudb

e no

silc

ev d

rugi

h st

rok;

v pr

imer

u dr

ugi

h pr

ofilo

v pr

ediz

obra

zbe

kand

idat

ov: p

ravi

lom

a n

ajm

anj 1

0 e

cts

iz p

rogr

amsk

e po

nudb

e no

silc

ev –

arh

itekt

ov;

prav

ilom

a n

ajve

č 6

0 e

cts

iz d

rugi

h ka

kovo

stno

pri

mer

ljivi

h pr

ogra

mov

, npr

na

dru

gih

faku

lteta

h U

L al

i na

dru

gih

un

iver

zah;

pred

met

i go

stuj

očih

pre

dava

telje

v se

obl

ikuj

ejo

vsak

o le

to p

oseb

ej –

gos

tujo

či p

reda

vate

lji

mor

ajo

izpo

lnje

vati

pog

oje

za n

osilc

e pr

edm

etov

, pro

gram

pa

odob

ren

po v

elja

vnih

pos

topk

ih

Mob

ilnos

t:Št

uden

t la

hko

izk

oris

ti m

ožno

st p

ol–

ali

enol

etne

ga š

tudi

ja v

tuj

ini

v ok

viru

pro

gram

a E

ra-

smus

+ al

i na

podl

agi d

rugi

h po

godb

Fak

ulte

te z

a ar

hite

ktu

ro o

d (v

klju

čno)

dru

gega

letn

ika

nap

rej

Razm

erje

med

obv

ezni

mi i

n izb

irnim

i pre

dmet

i

M

odul

i/pre

dmet

i z o

bvez

no st

rukt

uro

vseb

ine

90%

– 2

15 e

cts

1.1

Splo

šni m

odu

l

1.3

P

reds

tavi

tev

nač

rta

dokt

orsk

ega

štud

ija

2.2

P

reds

tavi

tev

tem

e do

ktor

ske

dise

rtac

ije

4.1

P

reds

tavi

tev

pred

zag

ovor

om in

zag

ovor

dok

tors

ke d

iser

taci

je

M

odul

i/pre

dmet

i z iz

birn

o vs

ebin

o in

nje

no st

rukt

uro

10%

– 2

5 ec

ts

1.2

A

rhite

ktu

rni m

odu

l

2.1

In

terd

isci

plin

arn

i mod

ul

1.

4

Indi

vidu

alno

raz

isko

valn

o de

lo 1

2.

3

Indi

vidu

alno

raz

isko

valn

o de

lo 2

3.

1

Indi

vidu

alno

raz

isko

valn

o de

lo 3

4.

2

Indi

vidu

alno

raz

isko

valn

o de

lo 4

Page 10: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

18 19

Skla

dno

z mer

ili za

pre

hode

se la

hko

v dok

tors

ki š

tudi

jski

pro

gram

Arh

itekt

ura

vpiš

e, kd

or je

konč

al:

mag

iste

rij z

nan

osti

po

zakl

juče

nem

štu

dijs

kem

pro

gram

u za

pri

dobi

tev

un

iver

zi-

tetn

e iz

obra

zbe;

ob

vpis

u se

kan

dida

tu v

skl

adu

z za

kono

m p

rizn

a na

jman

j 60

ect

s,

– do

seda

nji š

tudi

jski

pro

gram

spe

cial

izac

ije p

o za

klju

čene

m š

tudi

jske

m p

rogr

amu

za p

rido

bite

v u

niv

erzi

tetn

e iz

obra

zbe;

ob

vpis

u se

kan

dida

tom

skl

adno

z z

akon

om p

rizn

a n

ajm

anj 6

0 e

cts

Kada

r je

spre

jet s

klep

o o

mej

itvi v

pisa

(kad

ar se

prij

avi v

eč ka

ndid

atov

, ki i

zpol

njuj

ejo

vpisn

e po

goje

, kot

je vp

isnih

mes

t), so

kand

idat

i izb

rani

gle

de n

a:

uspe

h n

a št

udijs

kem

pro

gram

u (s

kupa

j 20%

teže

cel

otne

oce

ne):

dru

ge s

topn

je o

z

na

enov

item

mag

istr

skem

štu

dijs

kem

pro

gram

u, k

i obs

ega

300

ect

s oz

– n

a do

seda

njem

štu

dijs

kem

pro

gram

u za

pri

dobi

tev

un

iver

zite

tne

izob

razb

e oz

– na

dos

edan

jem

štu

dijs

kem

pro

gram

u sp

ecia

lizac

ije p

o za

klju

čene

m v

isok

ošol

skem

str

okov

nem

pr

ogra

mu

in p

ri d

odat

nih

izpi

tih,

ki s

o do

loče

ni v

čet

rti a

linej

i pog

ojev

za

vpis

; upo

štev

ata

se:

povp

rečn

a oc

ena

štud

ija (1

5% te

že) i

n

• oc

ena

dipl

omsk

e oz

mag

istr

ske

nal

oge

5% te

že c

elot

ne o

cene

);

in g

lede

na

uspe

h pr

i izb

irne

m iz

pitu

(sku

paj 8

0% te

že c

elot

ne o

cene

) Iz

birn

i izp

it je

ses

tavl

jen

iz p

isne

ga in

ust

nega

del

a O

cenj

ujej

o se

:

• pi

sna

in u

stn

a pr

edst

avite

v O

snut

ka n

ačrt

a do

ktor

skeg

a št

udija

, v s

klad

u s

Pra

vili

o po

-st

opku

za

prid

obite

v n

aslo

va d

okto

rja

znan

osti

na

Faku

lteti

za

arhi

tekt

uro

60

(60%

teže

)

• pr

ipor

očila

ugl

edn

ih r

azis

kova

lcev

(10%

teže

),

• do

kazi

la o

raz

isko

valn

em d

elu

pred

vpi

som

v p

rogr

am (1

0% te

že)

6.

POGO

JI ZA

VPI

S IN

MER

ILA

ZA IZ

BIRO

OB

OM

EJIT

VI V

PISA

V do

ktor

ski š

tudi

jski

pro

gram

Arh

itekt

ura

se la

hko

vpiš

e, kd

or je

konč

al:

štud

ijski

pro

gram

dru

ge s

topn

je (b

olon

jski

mag

iste

rij),

enov

iti m

agis

trsk

i štu

dijs

ki p

rogr

am, k

i obs

ega

300

ect

s (b

olon

jski

mag

iste

rij),

dose

danj

i štu

dijs

ki p

rogr

am z

a pr

idob

itev

un

iver

zite

tne

izob

razb

e,

dose

danj

i štu

dijs

ki p

rogr

am s

peci

aliz

acije

po

zakl

juče

nem

vis

okoš

olsk

em s

trok

ovne

m p

rogr

amu,

če

je o

prav

il št

u-di

jske

obv

ezno

sti v

obs

egu

30 e

cts,

in s

icer

pre

dmet

e en

ovite

ga m

agis

trsk

ega

štud

ijske

ga p

rogr

ama

Arh

itekt

ura

:

Arh

itekt

urn

a te

orija

in k

riti

ka,

O

snov

e ra

zisk

ovan

ja v

arh

itekt

uri

in u

rban

izm

u,

Te

orija

pro

stor

skeg

a in

urb

anis

tičn

ega

nač

rtov

anja

,

Akc

ijsko

pla

nir

anje

in s

trat

eško

pre

soja

nje,

Obl

ikov

ne z

asno

ve,

N

asel

bin

ska

kult

ura

pod

ežel

ja,

U

met

nost

na

zgod

ovin

a,

C

elov

ito v

arst

vo s

tavb

ne d

ediš

čine

,

Rač

un

aln

iško

pod

prta

arh

itekt

ura

in

Z

asno

va k

onst

rukc

ij

Page 11: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

20 21

8.

NAČ

INI O

CEN

JEVA

NJA

V s

klad

u z

zako

nom

nač

inov

oce

njev

anja

ni p

otre

bno

pose

bej o

pred

elit

i K

er p

a je

kak

o-vo

st š

tudi

ja n

a do

ktor

ski s

topn

ji ze

lo p

omem

bna,

je o

men

jen

sist

em p

reve

rjan

ja k

akov

osti

M

ed o

rgan

izir

anim

i ob

lika

mi

štud

ija j

e v

okvi

ru p

redm

etov

spl

ošne

ga,

arh

itekt

urn

ega

in i

nter

disc

iplin

arne

ga

mod

ula

pre

dvid

ena

ocen

jeva

lna

lest

vica

od

1 do

10 (1

–5: n

ezad

ostn

o; 6

–10

: zad

ostn

o, d

obro

, pra

v do

bro

in o

dlič

no)

Kot

pos

ebna

obl

ika

orga

nizi

rane

ga š

tudi

ja je

izpo

stav

ljeno

vsa

kole

tno

prev

erja

nje

kako

vost

i ind

ivid

ualn

ega

razi

skov

alne

ga d

ela,

ki

pom

aga

men

torj

u oz

men

tors

ki s

kupi

ni v

skr

bi z

a ka

kovo

st: v

prv

em le

tnik

u gr

e za

pre

dsta

vite

v na

črta

štu

dija

, v d

ruge

m z

a pr

edst

avite

v te

me,

v tr

etje

m p

a za

pre

dsta

vite

v re

zulta

tov

pred

zag

ovor

om in

za

zago

vor

dise

rtac

ije O

bvez

nost

pri

teh

prev

er-

janj

ih te

r pr

i ind

ivid

ual

nem

raz

isko

valn

em d

elu

je b

odis

i opr

avlje

na

ali p

a ne

– o

cenj

eval

na

lest

vica

ni p

redv

iden

a K

akov

ost

opra

vlje

ne o

bvez

nost

i se

prev

erja

opi

sno,

skl

adno

s P

ravi

li o

post

opku

za

prid

obite

v do

ktor

ata

znan

osti

s p

odro

čja

arhi

tekt

ure

Z

a ka

kovo

st š

tudi

ja s

krbi

jo: m

ento

rji o

z m

ento

rske

sku

pine

, kom

isija

za

dokt

orsk

i štu

dij F

aku

ltete

za

arhi

tekt

uro

z re

cen

zent

-sk

im s

iste

mom

, sen

at F

aku

ltete

za

arhi

tekt

uro

, str

okov

ne k

omis

ije z

a oc

eno

tem

e, d

iser

taci

je in

za

zago

vor,

ki j

ih n

a pr

edlo

g ko

mis

ije z

a do

ktor

ski š

tudi

j im

enuj

e se

nat

Fak

ulte

te z

a ar

hite

ktu

ro, k

omis

ija z

a do

ktor

ski š

tudi

j in

sen

at U

niv

erze

v L

jubl

jan

i

Šoln

ina,

redn

i/izr

edni

štu

dij

Šoln

ina

je d

oloč

ena

skla

dno

z ve

ljavn

im c

enik

om

Štud

ij po

teka

redn

o in

izre

dno;

v o

kvir

u m

odul

ov je

mog

oče

izbr

ati t

udi p

redm

ete,

ki s

e iz

vaja

jo n

a da

ljavo

oz

kom

bini

rano

Pre

da-

vanj

a za

izre

dni š

tudi

j so

orga

nizi

rana

v p

opol

dans

kih

urah

oz

ob

konc

u te

dna

(sre

da, č

etrt

ek in

pet

ek p

opol

dne,

sob

ota

dopo

ldne

), 20

% p

reda

vanj

se

nad

omes

ti v

obl

iki k

onzu

ltaci

j K

andi

dati

za

izre

dni š

tudi

j mor

ajo

izpo

lnje

vati

vse

nav

eden

e po

goje

za

vpis

7.

MER

ILA

ZA P

RIZN

AVAN

JE Z

NAN

J IN

SPR

ETN

OST

I, PR

IDO

BLJE

NIH

PRE

D V

PISO

M V

PRO

GRAM

Štud

entu

se

lah

ko p

rizn

ajo

znan

ja, k

i po

vseb

ini i

n st

opnj

i odl

ično

sti u

stre

zajo

vpi

sane

mu

štud

ijske

mu

prog

ram

u

Na

proš

njo

kand

idat

a ko

mis

ija z

a do

ktor

ski š

tudi

j pre

veri

mož

nost

i pri

znav

anja

zna

nj in

spr

etno

sti,

ki ji

h je

kan

dida

t pri

dobi

l pre

d vp

isom

v p

rogr

am, i

n se

lah

ko u

velja

vijo

v d

okto

rske

m š

tudi

jske

m p

rogr

amu

arhi

tekt

ure

Pri

pre

verj

anju

se

upoš

teva

pre

dvse

m:

vseb

insk

a sk

ladn

ost z

Osn

utko

m n

ačrt

a do

ktor

skeg

a št

udija

oz

z N

ačrt

om d

okto

rske

ga š

tudi

ja (n

atan

čnej

e: z

opi

som

pre

dlog

a te

me

raz-

iska

ve v

dok

um

entu

, pre

dlož

enem

skl

adno

s P

ravi

li o

post

opku

za

prid

obite

v n

aslo

va d

okto

rja

znan

osti

na

Faku

lteti

za

arhi

tekt

uro

) ter

ustr

ezno

st r

avn

i ka

kovo

sti

rezu

ltato

v (s

prič

eval

a, l

isti

ne,

rece

nzi

je r

azis

kova

lnih

ob

jav…

), ki

pri

čajo

o z

nanj

u in

spr

etno

stih

, ki j

ih k

andi

dat ž

eli u

velja

viti

v p

rogr

amu

Page 12: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

22 23

Pogo

ji za

miro

vanj

e st

atus

a št

uden

taŠt

uden

t lah

ko z

apro

si z

a m

irov

anje

sta

tusa

, v k

olik

or z

arad

i opr

avič

ljivi

h ra

zlog

ov n

i bil

zmož

en o

prav

ljati

štu

dijs

kih

obve

znos

ti

Upo

štev

ajo

se: i

nval

idno

st, b

olez

en (p

otrd

ilo o

sebn

ega

zdra

vnik

a, k

i izk

azuj

e vs

aj p

olle

tno

nezm

ožno

st š

tudi

ja v

zad

njem

štu

dij-

skem

letu

), m

ater

inst

vo v

zad

njih

treh

štu

dijs

kih

leti

h, d

ruži

nske

in s

ocia

lne

okol

išči

ne v

zad

njem

štu

dijs

kem

letu

(mne

nje

Cen

tra

za s

ocia

lno

delo

gle

de n

ezm

ožno

sti z

a št

udij)

, sta

tus

vrhu

nsk

ega

špor

tnik

a al

i vrh

un

skeg

a u

met

nik

a v

zadn

jem

štu

dijs

kem

letu

O

izje

mne

m v

pisu

odl

oča

kom

isija

za

dokt

orsk

i štu

dij F

aku

ltete

za

arhi

tekt

uro

10.

PR

EHO

DI M

ED Š

TUD

IJSKI

MI P

ROGR

AMI

Pre

hod

iz d

ruge

ga d

okto

rske

ga p

rogr

ama

na D

okto

rski

pro

gram

Arh

itekt

ura

Faku

ltete

za

arhi

tekt

uro

Un

iver

ze v

Lju

blja

ni j

e m

ogoč

, če

štu

dent

i izp

olnj

uje

pogo

je z

a vp

is v

ta

prog

ram

Ist

o ve

lja z

a pr

ehod

e iz

dos

edan

jih m

agis

trsk

ih/d

okto

rski

h oz

spe

cial

isti

čnih

pr

ogra

mov

Pri

pre

hodu

mor

a ka

ndid

at p

redl

ožit

i ove

rjen

o po

trdi

lo o

opr

avlje

nih

štu

dijs

kih

obve

znos

tih

na

štud

ijske

m z

avod

u, k

jer

je b

il vp

isan

, in

ura

dni i

zpis

iz v

elja

vnih

štu

dijs

kih

prog

ram

ov, v

okv

iru

kate

rih

so b

ile n

aved

ene

obve

znos

ti o

prav

ljene

Pro

šnjo

za

preh

od o

dobr

ita

kom

isija

za

dokt

orsk

i štu

dij i

n se

nat

Fak

ulte

te z

a ar

hite

ktu

ro; i

n si

cer

s pr

izn

avan

jem

izpi

tov

v po

stop

ku p

ripr

ave

nač

rta

dokt

orsk

ega

štud

ija P

ri p

reve

rjan

ju s

e up

ošte

va v

sebi

nsk

a sk

ladn

ost s

pro

gram

om, v

kat

ereg

a ka

ndid

at p

reha

ja, š

e po

sebe

j sk

ladn

ost

z O

snut

kom

nač

rta

dokt

orsk

ega

štud

ija o

z z

Nač

rtom

dok

tors

kega

štu

dija

(n

atan

čnej

e: z

opi

som

pre

dlog

a te

me

razi

-sk

ave

v do

kum

entu

, pre

dlož

enem

skl

adno

s P

ravi

li o

post

opku

za

prid

obite

v n

aslo

va d

okto

rja

znan

osti

na

Faku

lteti

za

arhi

tekt

uro

)

9.

POGO

JI ZA

NAP

RED

OVA

NJE

PO

PRO

GRAM

U

Pogo

ji za

nap

redo

vanj

e iz

letn

ika

v let

nik

Za p

reho

d iz

prve

ga v

drug

i let

nik

mor

a št

uden

t:

– op

ravi

ti s

ploš

ni m

odu

l,

– op

ravi

ti p

isno

in u

stno

pre

dsta

vite

v na

črta

dok

tors

kega

štu

dija

; pre

dsta

vite

v je

poz

itiv

na,

ko n

ačrt

štu

dija

odo

brit

a ko

mis

ija z

a do

ktor

ski š

tudi

j in

sen

at F

aku

ltete

za

arhi

tekt

uro

,

– zb

rati

naj

man

j 45

ects

iz p

rveg

a le

tnik

a

Za p

reho

d iz

drug

ega

v tre

tji le

tnik

mor

a št

uden

t:

– op

ravi

ti a

rhite

ktu

rni i

n in

terd

isci

plin

arn

i mod

ul,

opra

viti

pis

no in

ust

no p

reds

tavi

tev

tem

e do

ktor

ske

dise

rtac

ije; p

reds

tavi

tev

je p

ozit

ivn

a, k

o te

mo

in o

bjav

o od

o-br

ijo k

omis

ija z

a do

ktor

ski š

tudi

j, ko

mis

ija z

a sp

rem

ljanj

e do

ktor

skeg

a št

uden

ta te

r se

nat F

aku

ltete

za

arhi

tekt

uro,

imet

i odo

bren

o te

mo

dokt

orsk

e di

sert

acije

na

Un

iver

zi v

Lju

blja

ni,

zbra

ti n

ajm

anj 6

0 e

cts

Za p

reho

d iz

tretje

ga v

četr

ti le

tnik

mor

a št

uden

t:

– op

ravi

ti p

reds

tavi

tev

vmes

nih

rez

ulta

tov

razi

skov

alne

ga d

ela

na

dokt

orsk

em s

emin

arju

/kon

fere

nci,

zbra

ti n

ajm

anj 1

20 e

cts

Page 13: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

24 25

13.

KR

ATKA

PRE

DST

AVIT

EV P

OSA

MEZ

NIH

PRE

DM

ETO

V, M

ENTO

RJI

1.1

Pred

met

splo

šneg

a m

odul

a

Uv

od v

znan

stve

nora

zisko

valn

o de

lo 1

.1 L

jubo

Lah

Zn

ačiln

osti

zn

anst

vene

ga in

str

okov

nega

del

a, š

e po

sebe

j na

podr

očju

arh

itekt

ure

in u

rban

isti

čneg

a n

ačrt

ovan

ja; z

nan

stve

-no

razi

skov

alni

pri

stop

i, m

etod

e in

tehn

ike;

zna

nost

v r

azm

erju

do

filo

zofij

e, lo

gike

, eti

ke in

psi

holo

gije

ust

varj

alno

sti;

napa

ke

v zn

astv

enor

azis

kova

lnem

del

u; iz

bor

rele

vant

nega

raz

isko

valn

ega

prob

lem

a, s

odob

ni n

ačin

i isk

anja

str

okov

nozn

anst

ven

ih

info

rmac

ij v

arhi

tekt

uri

in

urb

aniz

mu;

met

ode:

an

keta

in

inte

rvju

, kva

ntit

ativ

ne m

etod

e in

vzo

rčen

je; z

nač

ilnos

ti k

riti

č-ne

ga b

ranj

a, v

ešči

ne u

prav

ljanj

a s

časo

m; o

bdel

ava

in p

rika

z re

zulta

tov,

zah

teve

za

oblik

ovan

je t

i pr

imar

nega

dok

um

enta

1.2

Pred

met

i arh

itekt

urne

ga m

odul

a

Ar

hite

ktur

na te

orija

in k

ritik

a 1.

2 Pe

tra Č

efer

inA

ntič

ni i

n re

nesa

nčn

i kon

cept

arh

itekt

ure

; od

rene

sans

e do

fun

kcio

nal

izm

a; fu

nkc

ion

aliz

em in

po

stfu

nkc

ion

aliz

em; s

love

nsk

a sc

ena:

a) c

erkv

ena

vers

us c

iviln

a es

teti

ka; b

) soc

real

izem

: fu

nk-

cion

aliz

em: p

ostm

oder

na;

c) v

min

imal

izem

pre

oble

čen

a po

stm

oder

na;

kri

tika

na

Slov

ensk

em

11.

NAČ

IN IZ

VAJA

NJA

ŠTU

DIJA

Štud

ij po

teka

redn

o in

izre

dno;

v o

kvir

u m

odul

ov je

mog

oče

izbr

ati t

udi p

redm

ete,

ki s

e iz

vaja

jo n

a da

ljavo

oz

kom

bin

iran

o P

reda

vanj

a za

izre

dni š

tudi

j so

orga

niz

iran

a v

popo

ldan

skih

ura

h oz

ob

konc

u te

dna

(sre

da, č

etrt

ek i

n pe

tek

popo

ldne

, sob

ota

dopo

ldne

), 20

% p

reda

vanj

se

nad

omes

ti v

obl

iki k

onzu

ltaci

j

12.

PO

GOJI

ZA D

OKO

NČA

NJE

ŠTU

DIJA

Za

doko

nčan

je š

tudi

ja m

ora

štud

ent o

prav

iti o

bvez

nost

i pri

vse

h pr

edm

etih

, ki j

ih je

vpi

sal,

zakl

juči

ti in

-di

vidu

alno

raz

isko

valn

o de

lo, p

ripr

aviti

dok

tors

ko d

iser

taci

jo, p

reds

tavi

ti re

zulta

te k

omis

iji z

a sp

rem

ljanj

e do

ktor

skeg

a št

uden

ta, m

ento

rju

(in

som

ento

rju)

še

pred

zag

ovor

om, k

ot p

rvi a

vtor

obj

avit

i izv

irn

i zn

an-

stve

ni č

lane

k v

med

nar

odno

pom

embn

i rev

iji a

li zn

anst

veno

pog

lavj

e v

mon

ogra

fiji (

upoš

teva

jo s

e ha

bi-

litac

ijski

kri

teri

ji U

L in

FA

) ter

dis

erta

cijo

usp

ešno

zag

ovar

jati

Usp

ešno

st d

iser

taci

je p

reve

rja

kom

isija

za

spr

emlja

nje

dokt

orsk

ega

štud

enta

v s

klad

u s

prav

ili U

niv

erze

v L

jubl

jan

i in

Faku

ltete

za

arhi

tekt

uro

Page 14: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

26 27

So

dobn

i pris

topi

k u

rban

izmu

1.2

Jane

z Kož

elj

Nar

ava

glob

aliz

acije

, de

javn

ikov

neo

–lib

eral

nega

mes

ta,

znač

ilno

sti

post

–urb

aneg

a pr

osto

ra i

n n

araš

čanj

a pr

avic

e do

m

esta

; neu

čin

kovi

tost

tra

dici

onal

nih

met

od in

tehn

ik n

ačrt

ovan

ja in

ure

janj

a m

est (

plan

iran

ja k

ončn

ih s

tanj

) – p

ogoj

i/po

treb

e po

st–i

ndus

trijs

ke d

ružb

e, m

ožno

sti

info

rmac

ijsko

kom

un

ikac

ijski

h te

hnol

ogij;

dif

eren

cira

ne o

blik

e pr

ožne

ga

urb

aniz

ma:

ods

otno

sti e

notn

e te

orije

; raz

lično

st o

pera

tivn

ih m

etod

in ta

ktik

dej

avne

ga in

din

amič

nega

ura

vnav

anja

ra-

zvoj

nih

pro

ceso

v v

smer

i dol

goro

čnih

uči

nko

v; la

hki

, reg

ula

cijs

ki, o

pera

tivn

i, pr

ojek

tni,

dogo

vorn

i, do

gmat

ski,

nav

idez

ni

in o

hlap

ni u

rban

izem

; vlo

ga s

trat

eške

ga p

ovez

ovan

ja, o

blik

e pr

avič

ne k

ompe

nzac

ije in

ust

varj

aln

i nač

ini u

prav

ljanj

a m

est

2.1

Pred

met

i int

erdi

scip

linar

nega

mod

ula

Tem

atsk

i skl

opi/

poud

arki

– p

ovez

ave

(izh

odiš

čna

lege

nda

rdeč

ih p

ik –

nas

lovi

, raz

-po

redi

tev

in s

esta

va s

klop

ov s

e (p

re–)

oblik

ujej

o sk

ladn

o z

razi

skov

alno

pol

itik

o FA

):

• A

rhite

ktu

rna

teor

ija in

kri

tika

, kor

pus

slov

ensk

e ar

hite

ktu

re –

pov

ezav

a s

hum

aniz

mom

••

Liko

vno–

digi

taln

a te

orija

in m

etod

olog

ija –

pov

ezav

a s

hum

aniz

mom

in te

hnik

o

•••

Urb

anis

tičn

a te

orija

in m

etod

olog

ija –

pov

ezav

a z

dru

žbos

lovj

em in

bio

tehn

iko

•••

• Te

orija

pro

jekt

iran

ja in

tehn

ične

apl

ikac

ije v

arh

itekt

uri

– p

ovez

ava

s te

hnik

o

Ko

rpus

slov

ensk

e ar

hite

ktur

e 1.

2 Pe

ter F

iste

rN

ove

met

ode

razi

skav

arh

itekt

ure

v sl

oven

skem

pro

stor

u z

nepo

sred

no n

avez

avo

v ev

rops

kih

razi

skov

aln

ih p

roje

ktih

in

s sp

ozn

avan

jem

cel

ovite

ga k

orpu

sa s

love

nske

arh

itekt

ure

; vzp

osta

vite

v no

vih

oblik

inte

rdis

cipl

inar

nega

izob

raže

vanj

a s

pove

zava

mi v

slo

ven

skem

in m

edn

arod

nem

oko

lju te

r ne

posr

edno

sod

elov

anje

v e

vrop

skih

raz

isko

valn

ih p

roje

ktih

Ar

hite

ktur

na p

raks

a ko

t raz

isko

valn

i lab

orat

orij

1.2

Bošt

jan

Vuga

Pojm

ovan

je a

rhite

ktu

rneg

a ob

likov

anja

oz

arh

itekt

urn

e pr

akse

kot

zn

anst

veno

razi

skov

alne

ga la

bora

tori

ja; p

ovez

ovan

je

trad

icio

nal

nega

, pra

gmat

ične

ga i

n sv

obod

nega

zn

anst

veno

–raz

isko

valn

ega

pris

topa

za

razv

oj m

etod

olog

ije a

rhite

ktu

r-ne

ga p

roje

ktir

anja

; kon

cept

ual

izac

ije a

rhite

ktu

rno–

oblik

oval

skih

pre

izku

sov

razi

skov

aln

ih h

ipot

ez n

a po

dlag

i kon

stru

k-ti

vne

krit

ike

prim

erlji

vih

reši

tev;

mož

nost

i met

odol

oške

ga r

azvo

ja n

a po

dlag

i izv

edbe

pre

izku

sov

razi

skov

aln

ih h

ipot

ez

St

rate

gije

arh

itekt

urne

ga n

ačrt

ovan

ja 1

.2 A

leš V

odop

ivec

Mod

ern

isti

čne

in s

odob

ne s

trat

egije

arh

itekt

urn

ega

nač

rtov

anja

: for

ma/

fun

kcija

; vol

um

en/t

eža;

si

met

rija

/pra

viln

ost;

kubi

zem

/čet

rta

dim

enzi

ja p

rost

ora;

dek

orac

ija; p

rost

i tlo

ris/

pros

tors

ki n

ačrt

; ko

nst

rukc

ija/t

ekto

nik

a; n

ovi m

ater

iali/

nar

ativ

nost

gra

diva

; sta

vbn

i ovo

j/pr

esoj

nost

/sce

nogr

afija

Page 15: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

28 29

Sp

oroč

ilnos

t v a

rhite

ktur

i •

Tade

j Gla

žar

Izvo

ri in

nam

eni s

poro

čiln

osti

arh

itekt

urn

ega

pros

tora

; pom

eni a

rhite

ktu

rneg

a pr

osto

ra; m

oč s

poro

čiln

osti

; zgo

dovi

nsk

i raz

voj i

n vl

oga

arhi

tekt

urne

ga iz

raza

sko

zi r

azvo

jno

arhi

tekt

urno

pra

kso

(vpr

ašan

ja m

onum

enta

lnos

ti

); po

tenc

iali

arhi

tekt

urne

ga iz

raza

v s

odob

ni p

raks

i

Ar

hite

ktur

ne a

nalo

gije

Lučk

a Až

man

Mom

irski

Osn

ovna

term

inol

ogija

; pri

mer

jave

arh

itekt

ure

in u

rban

izm

a z

drug

imi d

isci

plin

ami;

upor

abno

st m

etod

pri

pre

učev

anju

pre

dmet

a oz

pod

ročj

a;

razl

age

pri s

pozn

avan

ju v

sebi

ne; h

krat

no a

li iz

men

ično

pre

učev

anje

dve

h al

i več

vse

bin

, da

bi u

goto

vili

njih

ove

skup

ne la

stno

sti a

li ra

zlik

e

Ko

rpus

slov

ensk

e ar

hite

ktur

e—izb

rane

tem

e •

Pete

r Fis

ter

Izbo

r te

m iz

sle

deči

h sk

lopo

v: n

ove

met

ode

razi

skav

arh

itekt

ure

v s

love

nsk

em p

rost

oru

z ne

posr

edno

nav

ezav

o v

evro

pski

h ra

zi-

skov

aln

ih p

roje

ktih

in s

pozn

avan

jem

cel

ovite

ga k

orpu

sa s

love

nske

arh

itekt

ure

; vzp

osta

vite

v no

vih

oblik

inte

rdis

cipl

inar

nega

izo-

braž

evan

ja s

pov

ezav

ami v

slo

ven

skem

in m

edn

arod

nem

oko

lju te

r ne

posr

edno

sod

elov

anje

v e

vrop

skih

raz

isko

valn

ih p

roje

ktih

Id

entit

eta

slov

ensk

e ar

hite

ktur

e •

Živa

Deu

Met

ode

prep

ozn

avan

ja e

ntite

t slo

ven

ske

arhi

tekt

ure

, ki j

o op

rede

ljuje

jo in

defi

nir

ajo

kot a

bsol

utno

slo

ven

sko;

an

aliz

a in

dok

azov

anje

nav

e-de

ne a

bsol

utno

sti;

abso

lutn

a in

rela

tivn

a id

enti

teta

arh

itekt

urn

ih o

bjek

tov;

raz

lično

st v

reši

tvah

; raz

logi

za

pose

bnos

ti s

love

nske

arh

itekt

ure

Va

rstv

o in

pre

nova

arh

itekt

urne

ded

išči

ne

• Pe

ter F

iste

rTe

mat

ika

pred

met

a je

vez

ana

na

aktu

alne

spr

emem

be in

izku

šnje

spe

cifič

ne a

rhite

ktu

rne

me-

tode

in

teor

ije s

pre

dnos

tnim

pog

ledo

m n

a sl

oven

ski p

rost

or i

n sl

oven

sko

prob

lem

atik

o te

r n

a st

roko

vno

in z

nans

tven

o po

veza

vo z

naj

nove

jšim

i sve

tovn

imi u

smer

itva

mi o

brav

nava

ne s

peci

fike

• Li

kovn

o ar

hite

ktur

na te

orija

in k

ritik

a, ko

rpus

slov

ensk

e ar

hite

ktur

e –

pove

zava

s hu

man

izmom

An

aliz

a in

krit

ika

sodo

bne

arhi

tekt

ure

• Pe

tra Č

efer

inU

vodn

i pre

gled

sod

obne

arh

itekt

urne

pro

dukc

ije: p

opu

lizem

, rac

iona

lizem

, str

ukt

ural

izem

, pro

dukt

iviz

em, p

ost–

mod

er-

niz

em, n

eoav

antg

arda

, kri

tičn

i reg

ion

aliz

em, r

eflek

tivn

e pr

akse

, eko

arhi

tekt

ura

Pom

en in

vlo

ga m

edije

v v

sodo

bni a

rhi-

tekt

uri

: pre

plet

enos

t arh

itekt

urn

e pr

odu

kcije

kot

pro

jekt

iran

ja in

gra

dnje

, in

»man

j mat

eria

lne«

pro

dukc

ije a

rhite

ktu

re v

m

ediji

h P

ogoj

i nas

taja

nja

sodo

bne

arhi

tekt

ure:

vpe

tost

arh

iteku

rne

prod

ukci

je v

eko

nom

sko,

pol

itičn

o in

kul

turn

o si

tuac

ijo

delo

vanj

a, a

rhite

ktu

ra k

ot in

tegr

aln

i del

dru

žben

e re

alno

sti v

s a

rhite

ktu

ra k

ot tr

ansf

orm

acija

arh

itekt

urn

e in

dru

žben

e re

alno

sti;

mož

nost

, pog

oji,

stru

ktu

ra in

pod

ročj

a uč

inko

vanj

a ar

hite

ktu

rne

inve

ncije

v s

odob

ni a

rhite

ktu

rni p

rodu

kciji

Iz

vori

mod

erne

Nat

aša

Kose

ljD

iale

ktik

a ra

zvoj

a, iz

vori

in k

once

pti M

oder

ne: p

rim

erja

lna

anal

iza

teor

etsk

ih č

lan

kov,

pos

amez

nih

de

l in

njih

ovih

avt

orje

v te

r vpl

ivov

pro

stor

a in

čas

a, v

kat

erem

so

nast

ala;

opr

edel

itev

Mod

erne

, obd

obja

, ra

zlog

ov z

a po

jav;

upo

raba

bes

ede

mod

eren

; pro

stor

, čas

in b

istv

o m

oder

nega

ust

varj

alne

ga p

roce

sa

In

terp

reta

cije

spom

ina

v arh

itekt

uri

• M

aruš

a Zo

rec

Pre

gled

met

od p

rouč

evan

ja z

godo

vine

arh

itekt

ure

in p

rist

opov

ter

nač

inov

inte

rpre

taci

je s

pom

ina

v ar

hi-

tekt

uri

; arh

itekt

ura

, ki z

dru

žuje

sta

ro in

nov

o, p

regl

ed z

godo

vine

, raz

isko

vanj

e ko

ncep

tov;

raz

vija

nje

novi

h ko

ncep

tov

inte

rpre

taci

j spo

min

a v

arhi

tekt

uri;

razv

ijanj

e no

vih

konc

epto

v v

odno

su s

taro

– n

ovo

v ar

hite

ktur

i

Page 16: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

30 31

Te

orija

izvo

ra ve

rnak

ular

ne a

rhite

ktur

e •

Boru

t Juv

anec

Med

teh

nik

o, t

ehno

logi

jo, u

pora

bo, a

ntro

polo

gijo

, erg

onom

ijo i

n es

teti

ko v

arh

itekt

uri

: izv

or p

rvih

arh

itekt

ur,

ra

zmer

je m

ed t

eori

jo a

rhite

ktu

re i

n te

orijo

izv

ora,

opr

edel

itev

izvo

rov;

raz

vojn

a n

ačel

a; p

rvin

ska

arhi

tekt

ura

, zn

anst

vene

met

ode

za o

pred

elite

v bi

stva

ver

nak

ula

rne

arhi

tekt

ure

in n

jego

vo s

odob

no k

once

ptno

inte

rpre

taci

jo

An

tropo

logi

ja čl

ovek

oveg

a ok

olja

Igor

Toš

Inte

rakc

ija, s

ovis

nost

i in

koev

oluc

ija č

love

ka in

ant

ropo

gene

ga m

ater

ialn

o–pr

osto

rske

ga o

kolja

Člo

vek

kot »

anim

al

sym

bolic

um«,

kot

bio

fizi

čno–

sim

boln

o bi

tje Č

love

kovo

oko

lje k

ot b

iofi

zičn

o–si

mbo

lni m

ilieu

Osn

ovni

poj

mi s

emio

-ti

ke in

info

rmac

ijske

teor

ije P

orek

lo a

rhite

ktur

e in

por

eklo

mes

ta V

praš

anja

sod

obno

sti

Inte

rdis

cipl

inar

na s

truk

tura

ar

hite

ktu

rne

antr

opol

ogije

Met

odol

ogija

inte

rdis

cipl

inar

nega

raz

isko

valn

ega

dela

, osn

ove

sist

emsk

e m

etod

olog

ije

Ar

hite

ktur

na p

sihol

ogija

Mat

ija S

vetin

aO

pred

elite

v in

pod

ročj

a ar

hite

ktu

rne

psih

olog

ije;

nar

ava

odno

sov

med

člo

veko

m i

n ok

olje

m;

met

ode

arhi

tekt

urn

e ps

ihol

ogije

; ovr

edno

tenj

e po

upo

rabi

; čut

ne k

akov

osti

in n

jihov

i vpl

iv; d

ružb

eni p

roce

si in

oko

lje; s

pozn

avan

je o

kolja

; ok

oljs

ki p

robl

emi v

nas

eljih

; nes

reče

; psi

holo

gija

in n

ačrt

ovan

je (n

aroč

niki

in n

ačrt

oval

ci; p

roce

si u

skla

jeva

nja;

pog

ajan

je

o sk

upn

i slik

i oko

lja; s

tiki

z ja

vnos

tjo)

; zn

ačiln

osti

ved

enja

in d

oživ

ljanj

a v

neka

teri

h po

sebn

ih o

kolji

h; o

kolje

za

vse

In

tegr

alno

st p

reno

v •

Ljub

o La

hR

azum

evan

je te

mel

jnih

poj

mov

s p

odro

čja

inte

gral

nega

var

stva

arh

itekt

urne

ded

išči

ne, i

nter

pret

acij

med

naro

dnih

iz-

hodi

šč, k

i obl

ikuj

ejo

dokt

rino

inte

gral

nega

var

stva

kot

ses

tavn

i del

traj

nost

nega

raz

voja

; teo

rets

ka, m

etod

ološ

ka, p

ravn

a in

vre

dnos

tna

izho

dišč

a Iz

bran

e te

mat

ike:

kre

ativ

nost

in p

reno

va, p

reno

va m

esta

/mes

tneg

a pr

edel

a/po

deže

lja/n

asel

ij,

pren

ova

posa

mez

nih

sta

vb, m

ened

žmen

t in

arhi

tekt

urn

a de

dišč

ina,

štu

dije

izve

dljiv

osti

, in

stru

men

ti in

meh

aniz

mi

ure

janj

a pr

osto

ra, n

ačrt

ovan

je p

rila

goje

ne in

ada

ptir

ane

upor

abe

pros

tors

kih

stru

ktu

r, o

hran

janj

e av

tent

ično

sti,

kon-

serv

ator

ski p

oseg

i, m

etod

e in

kon

cept

i za

nač

rtov

anje

pre

novi

tven

ih p

oseg

ov, i

nter

disc

iplin

arno

st in

tim

skos

t del

a

In

terp

reta

cija

ded

išči

ne

• So

nja

Ifko

Vlo

ga d

ediš

čine

v s

odob

ni d

ružb

i: ko

t ozn

ačev

alec

ku

ltu

rne

iden

tite

te, k

ot p

rost

orsk

oraz

vojn

i pot

enci

al in

kot

eko

nom

sko-

razv

ojn

i par

amet

er; o

pis

razv

ojn

ih z

nači

lnos

ti v

arov

anja

nar

avne

in k

ultu

rne

dedi

ščin

e in

zgo

dovi

na p

reds

tavi

tven

ih m

etod

te

r te

hnik

; teo

rija

in fi

lozo

fija

vars

tva:

pre

dsta

vite

v ra

zlič

nih

kat

egor

ij n

arav

ne in

ku

ltu

rne

dedi

ščin

e, o

snov

e m

uze

ološ

ke

teor

ije in

var

stve

nopr

ezen

taci

jski

h pr

isto

pov;

obl

ike

in n

ačin

i pre

dsta

vlja

nja

dedi

ščin

e te

r pr

edst

avite

v ak

tual

nih

tre

ndov

sv

etov

ne p

raks

e n

a po

droč

ju m

uze

olog

ije in

inte

rpre

taci

je d

ediš

čine

; vkl

juče

vanj

e va

rstv

a de

dišč

ine

v ra

zvoj

ne p

rogr

ame

Ar

hite

ktur

ni a

rhet

ipi s

akra

lneg

a •

Leon

Deb

evec

Zna

čiln

osti

raz

mer

ja p

rost

or –

kul

t; ra

vni o

blik

ovan

ja a

rhet

ipov

sak

raln

ega;

met

oda

ovoj

ev; k

ultn

i kom

-pl

eksi

pre

d–an

tičn

ih in

ant

ični

h re

ligij,

Egi

pt, G

rčija

, Rim

; krš

čans

ki k

ultn

i kom

plek

s, z

godn

je k

ršča

n-st

vo, s

redn

ji ve

k, b

arok

, dru

gi v

atik

ansk

i kon

cil;

vzpo

redn

i raz

voj k

ultn

ih k

ompl

ekso

v dr

ugi

h re

ligij

Page 17: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

32 33

Ba

rve

in p

rost

or •

• To

maž

Nov

ljan

Pre

gled

pri

stop

ov in

met

od o

blik

ovan

ja b

arve

v p

rost

oru;

obl

ikov

anje

bar

vneg

a sv

eta

v ar

hite

ktu

ri s

kozi

raz

um

evan

je o

brav

nav

anih

met

od;

izho

dišč

ni i

zobr

azbe

ni p

rofi

l kot

izho

dišč

e m

ožn

ih p

risp

evko

v k

razv

oju

obra

vnav

ane

met

odol

ogije

; pre

dlog

pri

spev

kov

k ra

zvoj

u m

etod

e

Sv

etlo

ba in

osv

etlit

ev v

arhi

tekt

uri i

n ur

bani

zmu

• • To

maž

Nov

ljan

Fizi

kaln

e la

stno

sti s

vetl

obe;

nar

avn

a sv

etlo

ba; s

enca

, odb

oj in

abs

orpc

ija; o

svet

ljeva

nje

z el

ektr

ičn

imi v

iri;

razl

ike

med

zu

nan

jo in

no

tran

jo o

svet

litvi

jo; p

rim

erlji

vost

pro

jekt

iran

e in

izm

erje

ne s

vetl

obe;

kva

litet

a in

kva

ntite

ta o

svet

litve

; sve

tlob

e in

zaz

nav

anje

pro

-st

ora;

sve

tlob

a ko

t nos

ilec

info

rmac

ije; d

inam

ičn

a os

vetl

itev

kot s

imu

laci

ja n

arav

ne o

svet

litve

; sve

tlob

no s

mot

rna

zasn

ova

obje

kta,

sv

etlo

bno

ones

naž

evan

je o

kolja

; sve

tlob

a in

osv

etlit

ev v

vir

tual

nem

in r

ealn

em p

rost

oru:

obl

ikov

anje

sve

tlob

e v

grad

bene

m p

roce

su

O

rodj

a ab

stra

ktni

h tra

nsfo

rmac

ij v p

rost

oru

• • To

maž

Nov

ljan

Zaz

nava

nje

pros

tora

; poj

mi:

pros

tor,

abs

trak

cija

, tra

nsfo

rmac

ija; n

jihov

a up

orab

nost

v k

reat

ivne

m p

ro-

cesu

; kao

s in

sam

opod

obno

st; f

rakt

aln

a te

orija

in f

rakt

aln

a ge

omet

rija

; njih

ova

upor

abno

st v

obl

iko-

vanj

u pr

osto

ra; p

reno

s in

pri

lago

dite

v vt

isov

nar

avne

ga o

kolja

v z

aprt

pro

stor

; bar

va, v

zore

c, s

vetl

oba

O

blik

ovan

je n

otra

njos

ti in

opr

eme

• • Pr

imož

Jeza

Pre

gled

pri

stop

ov in

met

od k

ompo

zici

je in

obl

ikov

anja

mob

ilne

in fi

ksne

opr

eme,

kom

pozi

cije

inte

rier

a in

obl

ikov

anje

ter

um

ešča

nje

ulič

ne

opre

me

v u

rban

o tk

ivo;

obl

ikov

anje

not

ranj

osti

ozi

rom

a op

rem

e ko

t refl

eksi

ja d

ruge

izho

dišč

ne iz

obra

zbe

z vi

dika

raz

um

evan

ja o

brav

nav

anih

m

etod

; izh

odiš

čni i

zobr

azbe

ni p

rofi

l kot

izho

dišč

e m

ožni

h pr

ispe

vkov

k r

azvo

ju o

brav

nava

ne m

etod

olog

ije; p

redl

og p

risp

evko

v k

razv

oju

met

ode

Iz

bran

a po

glav

ja iz

filo

zofij

e pr

osto

ra in

časa

Mar

ko U

ršič

Pre

dmet

raz

vija

sis

tem

atič

no i

n po

glob

ljeno

refl

eksi

jo o

pro

stor

u/ča

su, n

juno

an

alit

ično

in

feno

men

ološ

ko o

brav

nav

o te

r po

veza

vo t

ako

z m

etafi

ziko

na

eni s

tran

i kak

or t

udi z

vsa

kdan

jim iz

kust

vom

pro

stor

a/ča

sa n

a dr

ugi

Tem

e: p

rost

or

in č

as v

zgo

dovi

ni fi

lozo

fij; p

rost

or in

čas

v s

odob

ni z

nan

osti

in fi

lozo

fiji;

real

ni,

feno

men

aln

i in

virt

ual

ni p

rost

or &

čas

Um

etno

stna

zgod

ovin

a •

Pete

r Kre

čič

Um

etno

stno

zgo

dovi

na

in z

godo

vin

a ku

ltu

rnih

for

mac

ij s

pose

bnim

pog

ledo

m n

a ar

hite

ktu

ro in

nje

no te

orijo

; Izb

rane

um

etno

-st

no–z

godo

vin

ske

tem

e iz

raz

ličn

ih č

asov

nih

raz

dobi

j; te

orija

um

etno

sti,

arhi

tekt

urn

e te

orije

; teo

rije

ava

ntga

rde

in m

oder

niz

ma

• • L

ikov

no–d

igita

lna

teor

ija in

met

odol

ogija

– p

ovez

ava

s hum

anizm

om in

tehn

iko

Si

stem

i lik

ovne

ga u

reja

nja

• • Ja

ka B

onča

Snov

anje

kom

pozi

cij i

n si

stem

ov n

a m

reži

in n

a po

dobn

i obl

iki p

onav

ljanj

a S

iste

mi k

ot m

atem

atič

ne iz

omet

ričn

e pr

eslik

ave:

zrc

alje

nje,

vrt

ež,

pona

vlja

nje

m

ere,

mod

uli,

mer

ila, r

azm

erja

in s

oraz

mer

ja; š

tevi

lo e

lem

ento

v v

nizu

, šte

vilo

ele

men

tov

v vs

eh n

izih

, šte

vilo

niz

ov, v

elik

ost d

ela

Ar

hite

ktur

no–l

ikov

ne ra

zpra

ve •

• Pe

ter M

arol

tZ

akon

itost

i arh

itekt

urn

ega

pros

tora

in p

rost

orsk

ih fo

rm v

raz

ličih

niv

ojih

um

etno

sti i

n ar

hite

ktu

re; s

pora

zum

evan

je in

vži

vlja

nje

v pr

osto

r sk

ozi d

ialo

g s

pros

toro

m; p

ovez

ava

med

raz

ličn

imi m

ediji

in z

vrst

mi l

ikov

ne u

met

nost

i; ok

vir

za n

ove,

dru

gačn

e ob

like

bi-

vanj

a (o

bsto

ja);

sooč

anje

z o

dnos

i: či

sta

form

a/so

cial

ni p

rodu

kt, z

nan

je/v

éden

je, r

ed/n

ered

, pre

obra

t/ra

zvoj

, arh

itekt

ura

/sku

lptu

ra

Page 18: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

34 35

Pr

ogra

mira

nje

arhi

tekt

urni

h ob

lik •

• Jo

sé P

into

Dua

rte

Tem

eljn

e ve

ščin

e za

raz

vija

nje

last

nih

nač

rtov

alsk

ih o

rodi

j; te

oret

ičn

i m

odel

i in

pra

ktič

no p

rogr

amir

anje

s

skri

pti;

osno

vne

para

digm

e za

raz

vija

nje

gene

rati

vnih

sis

tem

ov v

klju

čno

para

met

ričn

o n

ačrt

ovan

je, s

lovn

ice

oblik

, cel

ične

avt

omat

e

in te

mel

jno

prog

ram

sko

kon

stru

iran

je k

ot s

imbo

lno

izra

žanj

e, k

ontr

olne

str

ukt

ure

, ci

klič

ne fu

nkc

ije, p

odat

kovn

e st

rukt

ure

;

osn

ove

upor

ablje

nih

skr

ipto

v in

pot

rebn

a po

dpor

a za

izde

lavo

vaj

D

igita

lno

mod

elira

nje

in iz

delo

vanj

e • •

José

Pin

to D

uart

eO

snov

e na

pred

nega

geo

met

ričn

ega

mod

elir

anja

, rač

unal

nišk

o po

dprt

ega

izde

lova

nja,

vir

tual

ne re

alno

sti i

n so

delo

vanj

a na

dal

javo

; up

orab

a C

AD

/CA

M o

rodi

j in

proc

esov

, pre

dvse

m p

roce

sov

odvz

eman

ja, d

odaj

anja

, rez

anja

in fo

rmir

anja

; reš

evan

je k

ompl

eksn

ih

prob

lem

ov, r

ecim

o pr

i sod

elov

anju

z in

dust

rijo

; mas

ovno

pri

lago

jeno

biv

alno

oko

lje, n

ačrt

ovan

j in

izde

lava

kom

plek

snih

form

D

igita

lna

orod

ja za

arh

itekt

urno

izob

raže

vanj

e in

sode

lova

nje

• • Ta

deja

Zup

anči

čSt

opnj

e ar

hite

ktur

ne o

sveš

čeno

sti r

azlič

nih

javn

osti

; pro

blem

i viz

ualn

e ko

mun

ikac

ije m

ed s

trok

ovno

in s

ploš

no ja

vnos

tjo;

kom

bin

iran

o st

roko

vno

in v

seži

vlje

njsk

o ar

hite

ktur

no u

čenj

e or

odja

za

splo

šno

in s

trok

ovno

arh

itekt

urno

izob

raže

vanj

e,

za s

odel

ovan

je r

azlič

nih

str

ok, u

pora

bnik

ov in

/ali

javn

osti

v a

rhite

ktu

rno–

urb

anis

tičn

em n

ačrt

ovan

ju in

obl

ikov

anju

Ar

hite

ktur

no p

ublic

iranj

e • •

Tade

ja Z

upan

čič

Uvo

d v

(dig

ital

ne) v

ire;

tipi

zn

anst

ven

ih p

ublik

acij;

pos

tope

k pr

ipra

ve, p

regl

eda

in p

osre

dova

nja;

pod

robn

o pr

ever

-ja

nje

znan

stve

nih

mon

ogra

fij; p

odro

bno

prev

erja

nje

ustr

ezno

sti r

efer

enc;

an

aliz

a vp

livov

pub

licir

anja

; ont

olog

ija

Ka

kovo

st d

r. ra

zisko

vanj

a in

osn

ove

razis

kova

nja

skoz

i obl

ikov

anje

• •

Clau

s Ped

er P

eder

sen

Sode

lujo

či b

odo

pri t

em p

redm

etu

spoz

nali

krite

rije

dok

tors

kega

raz

isko

vanj

a in

pri

stop

raz

isko

vanj

a sk

ozi o

blik

ovan

je O

men

jen

i pri

-st

op p

osta

vlja

v o

spre

dje

oblik

ovan

je k

ot b

istv

eno

sest

avin

o pr

oces

a ra

zisk

ovan

ja, k

ot g

ener

ator

nov

ega

znan

ja in

raz

um

evan

ja R

azvo

j or

odja

vre

dnot

enja

v p

roce

su o

blik

ovan

je je

pri

tem

klju

čneg

a po

men

a R

azis

kova

lni r

ezu

ltati

tak

o n

asta

jajo

sko

zi iz

kušn

jo o

iblik

o-va

lske

pra

kse

Pri

tem

pre

dmet

u bo

do k

andi

dati

spo

znal

i tak

o te

oret

sko

ozad

je k

ot tu

di m

etod

olog

ijo r

azis

kova

nja

skoz

i obl

ikov

anje

D

igita

lne

met

ode

in p

reds

tavi

tve

v arh

itekt

uri

• • O

r Ettl

inge

rLo

gičn

a in

uči

nko

vita

upo

raba

dig

ital

nih

mu

ltim

edije

v od

zas

nove

do

real

izac

ije a

rhite

ktu

rne

idej

e; m

etod

a,

prog

ram

ska

in s

troj

na

opre

ma,

pot

rebn

a za

usp

ešno

del

o; s

plet

ne te

hnol

ogije

, mu

ltim

edijs

ke p

odat

kovn

e ba

ze

na p

odro

čju

arhi

tekt

ure

in o

rodj

a, k

i om

ogoč

ajo

uspe

šno

inte

grac

ijo in

kom

unik

acijo

del

a pr

ek s

veto

vneg

a sp

leta

O

blik

ovan

je v

irtua

lnih

oko

lij •

• Va

ssili

s Bou

rdak

isC

yber

spac

e, v

irtu

aln

a re

alno

st; a

plic

iran

je s

inte

tičn

ih o

kolij

; obl

ikov

alsk

i pri

ncip

i sin

teti

čnih

oko

lij; n

ačrt

oval

ska

orod

ja

D

igita

lne

met

ode

oblik

ovan

ja •

• H

enri

Acht

enO

blik

oval

sko

miš

ljenj

e; z

nano

st u

met

nega

; dig

ital

ne m

etod

e ob

likov

anja

; raz

voj d

igit

aln

ih m

etod

obl

ikov

anja

Page 19: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

36 37

Ar

hite

ktur

a in

traj

nost

ni p

rost

orsk

i raz

voj •

• • A

ndre

j Pog

ačni

kA

rhite

ktu

ra k

ot s

esta

vin

a tr

ajno

stne

ga r

azvo

ja m

est,

pode

želja

in k

rajin

e R

azis

kave

pri

vlač

nost

i, ok

oljs

ke n

osiln

osti

in r

anlji

vost

i pr

osto

ra L

okac

ijske

teo

rije

an

aliz

e do

stop

nost

i, ek

onom

ske

upra

viče

nost

i in

dru

žben

e sp

reje

mlji

vost

i M

odel

i ra

zvoj

a ze

mlji

šč,

urb

ani i

n re

gion

aln

i sce

nar

iji, s

imu

laci

je in

igre

; obn

ašaj

ske,

javn

o–m

nenj

ske,

sit

uac

ijske

in d

ruge

raz

iska

ve V

izu

alno

– o

blik

o-va

lske

raz

iska

ve p

ri u

meš

čanj

u ob

jekt

ov A

rhite

ktu

ra in

sis

tem

i: pr

omet

ni,

ener

gets

ko–k

omu

nal

ni s

iste

mi,

sist

emi k

met

ijski

h oz

go

zdn

ih z

emlji

šč, s

iste

mi z

elen

ih v

arov

anih

pro

stor

ov A

rhite

ktu

ra k

ot s

esta

vin

a ra

be ta

l na

ravn

i obč

ine,

reg

ije in

drž

ave

Reg

io-

naln

o in

drž

avno

pom

embn

i obj

ekti

, DLN

Arh

itekt

ura

in n

ačel

a tr

ajno

stne

ga r

azvo

ja (E

SDP,

CEM

AT,

HA

BIT

AT,

Lei

pziš

ka li

stin

a)

Tr

ajno

sten

razv

oj m

esta

• • •

Moj

ca Š

ašek

Div

jak

Defi

nic

ija p

ojm

a tr

ajno

stne

ga r

azvo

ja m

esta

(op

rede

litve

raz

ličn

ih a

vtor

jev)

, pa

ram

etri

in

indi

kato

rji

traj

nost

nega

raz

voja

m

esta

, pri

mer

java

raz

ličn

ih m

odel

ov r

azvo

ja m

esta

gle

de n

a tr

ajno

stne

par

amet

re, u

rban

i vzo

rci,

mod

el d

ecen

tral

izir

ane

zgo-

stit

ve p

osel

itve

na

razl

ičn

ih n

ivoj

ih (r

egija

, mes

to, č

etrt

, sos

eska

), pr

imer

i usp

ešn

ih tr

ajno

stn

ih u

smer

itev

mes

t, če

trti

, sos

esk

O

rodj

a za

nad

zor u

rban

ih o

blik

• • •

Kalio

pa D

imitr

ovsk

a An

drew

sO

blik

ovaj

e m

esta

v s

odob

nih

pla

ners

kih

sist

emov

Est

etsk

i vid

iki r

azvo

ja m

est

Met

ode

ocen

jeva

nja

in v

zpod

-bu

janj

a kv

alite

te u

rban

isti

čneg

a ob

likov

anja

in e

kono

msk

e uč

inko

vito

sti p

roje

ktov

mes

tneg

a ra

zvoj

a O

bli-

kova

lska

mer

ila p

ri u

reja

nju

mes

t in

dru

gih

nas

elij:

kla

sifi

kaci

ja in

njih

ov v

pliv

na

razv

oj fi

zičn

ih s

tru

ktu

r

N

atur

a An

imar

e: T

rans

form

acije

mat

erije

pri

ustv

arja

nju

pros

tora

• •

Paul

O. R

obin

son

Pre

dmet

žel

i raz

isko

valc

a n

a po

droč

ju a

rhite

ktur

e op

rem

iti s

teor

etsk

imi i

n pr

akti

čnim

i oro

dji,

ki s

o po

treb

na

za r

azvo

j kri

tič-

nega

pri

stop

a k

razi

skov

anju

tran

sfor

mac

ije m

ater

ialo

v pr

i ust

varj

anju

arh

itekt

urne

form

e in

pro

stor

a Š

tude

nta

izzo

ve k

raz

mi-

šlja

nju

o vl

ogi m

ater

ije in

mat

eria

lnos

ti n

a po

dlag

i teo

rets

kih

bese

dil o

um

etno

sti,

arhi

tekt

uri i

n ku

lturn

i sem

ioti

ki te

r ra

zvoj

a so

dobn

ih te

hnol

ogij,

ki p

reob

likuj

ejo

trad

icio

nal

no s

imbo

lično

in p

olit

ično

vlo

go m

ater

ialo

v pr

i ust

varj

anju

gra

jene

ga o

kolja

• • •

Urb

anis

tična

teor

ija in

met

odol

ogija

– p

ovez

ava

z dru

žbos

lovj

em in

bio

tehn

iko

Ra

zvoj

urb

anizm

a • •

• Luč

ka A

žman

Mom

irski

Tem

eljn

i poj

mi i

n ge

neza

ele

men

tov

(pro

stor

skih

prv

in)

Vez

ano

mes

to: O

rien

t in

Am

erik

a; k

lasi

čna

anti

ka P

osta

ntič

no (f

evda

lno)

raz

veza

no

(red

ucir

ano)

mes

to F

evda

lne

bast

idsk

e st

rukt

ure

Ren

esan

čno

idea

lno

mes

to R

acio

nal

isti

čno

»žor

žets

ko«

mes

to M

oder

no »

tart

ansk

mes

to, 1

9 i

n 20

sto

l Fe

vdal

no m

esto

na

Slov

ensk

em O

d fe

vdal

nega

do

fun

kcio

nal

isti

čneg

a tk

iva

Sod

obne

slo

ven

ske

urb

ane

stru

ktu

re

Ur

bani

stič

no n

ačrt

ovan

je •

• • Ilk

a Če

rpes

Pre

gled

sod

obn

ih te

orij

s po

droč

ja u

rban

isti

čneg

a n

ačrt

ovan

ja, c

ilji t

rajn

ostn

ega

razv

oja

v pr

osto

ru, z

azn

avan

je

in v

redn

oten

je r

azvo

jnih

pro

blem

ov v

pro

stor

u, p

osto

pki u

skla

jeva

nja

razl

ičn

ih in

tere

sov

v pr

osto

ru, p

roce

sira

nje

info

rmac

ij za

pot

rebe

urb

anis

tičn

ega

nač

rtov

anja

, ope

rati

vno

dolo

čanj

e in

raz

pore

janj

e ra

b v

pros

toru

, org

ani-

zaci

ja in

fras

tru

ktu

rnih

om

reži

j ter

om

reži

j gra

jene

ga in

neg

raje

nega

tkiv

a, s

trat

egije

gen

erir

anja

gra

jen

ih o

blik

Page 20: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

38 39

Ek

onom

ika

nepr

emič

nin–

izbra

ne te

me

• • • M

aruš

ka Š

ubic

Kov

Defi

nici

ja e

kono

mik

e ne

prem

ični

n, n

epre

mič

nins

ki c

iklu

s, r

azvo

j nep

rem

ični

n P

rost

orsk

o pl

anir

anje

in o

dloč

anje

o r

abi z

emjiš

č: lo

kaci

jski

fa

ktor

ji, v

pliv

inst

ituc

ion

aln

ih f

akto

rjev

na

rabo

zem

ljišč

, eko

nom

ski d

onos

do

rabe

zem

ljišč

a, o

dloč

anje

Pro

cess

raz

voja

nep

rem

ičn

in:

razp

olož

ljivo

st z

emlji

šč, z

emlji

ška

polit

ika,

pri

dobi

vanj

e ze

mlji

šč, t

ehta

nje

javn

ih in

zas

ebn

ih in

tere

sov,

raz

voj z

emlji

šč in

daj

atve

na

ravn

i lo

kaln

e sk

upno

sti,

grad

nja

in s

troš

ki g

radn

je V

redn

oten

je n

epre

mič

nin

An

aliz

a ne

prem

ičn

in z

a od

loča

nje

na

podr

očju

nep

rem

ičn

in

So

ciol

oški

konc

epti

sodo

bneg

a ur

bani

zma

• • • M

arja

n H

očev

arTr

ansf

orm

acija

mes

t zar

adi p

reže

man

ja p

roce

sov

glob

aliz

acije

in lo

kaliz

acije

(glo

kaliz

acije

) M

esta

kot

refle

ksiv

na iz

bira

Z

man

jšev

anje

inst

rum

enta

lneg

a po

men

a pr

osto

rski

h in

hkr

atn

a kr

epite

v re

fleks

ivn

ih p

raks

, pov

ezan

ih z

raz

ličn

imi

živl

jenj

skim

i slo

gi P

repl

etan

je p

rizo

rišč

nih

in s

pekt

akel

skih

fun

kcij,

kar

red

efin

ira

post

ula

te k

lasi

čneg

a u

rban

izm

a

M

estn

a po

kraj

ina

in in

tera

ktiv

na m

esta

• • •

Mat

evž J

uvan

čič

Pro

učev

anje

urb

anih

pro

stor

ov k

ot ž

ivlje

njsk

ih, s

prem

inja

joči

h se

, int

erak

tivn

ih tv

orb,

ki j

ih s

esta

vlja

jo r

azlič

ni u

rban

i ele

men

ti in

upo

-ra

bnik

i ter

njih

ove

med

sebo

jne

pove

zave

in in

tera

kcije

; raz

isko

vanj

e u

rban

ih in

mes

tnih

pok

rajin

sko

zi p

oraj

ajoč

e se

(viz

ual

no) u

rban

o be

sedi

šče,

sis

tem

sko

in p

odat

kovn

o m

odel

iran

je v

pod

poro

pri

spo

roča

nju,

nač

rtov

anju

ter

spr

ejem

anju

odl

očite

v; p

reno

s in

zas

nova

in

ovat

ivn

ih, t

rajn

ostn

ih, n

izko

- in

viso

ko- t

ehno

lošk

ih r

ešite

v in

pri

stop

ov p

o vz

oru

sodo

bnih

(t i

pam

etn

ih)

mes

t; up

orab

a so

dobn

ih

med

ijev

(dru

žben

ih o

mre

žij,

sple

ta, a

plik

acij,

itd

) in

razi

skov

anje

raz

ličn

ih n

ačin

ov s

poro

čanj

a pr

oble

mat

ike

razn

ovrs

tnim

del

ežn

ikom

Re

gion

alno

pla

nira

nje

• • • A

ndre

j Čer

neR

egio

naln

i vid

iki r

azvo

ja; r

egio

naln

i pro

blem

i; st

anje

, raz

vojn

e te

žnje

in r

azvo

jne

mož

nost

i; op

rede

ljeva

nje

regi

onal

nih

ra

zvoj

nih

pot

enci

alov

; str

ukt

ura

, fu

nkc

ije in

raz

voj r

egij;

raz

like

med

reg

ijam

i in

razl

ike

znot

raj r

egij;

kaz

alci

in m

e-ri

la k

ot e

lem

ent z

a sp

reje

man

je r

egio

nal

nih

raz

vojn

ih o

dloč

itev,

kon

cept

reg

ije; p

rost

orsk

e čl

enit

ve o

zem

lja;t

ipi r

egij

O

koljs

ko u

prav

ljanj

e za

pod

ežel

ski t

urize

m in

rekr

eaci

jo •

• • Al

enka

Fik

fak

Oko

ljska

eti

ka, p

siho

lošk

i in

soci

ološ

ki v

idik

oko

lja, e

kono

mik

a ok

olja

: gle

de n

a po

nudb

o in

pov

praš

evan

je, g

lede

na

stro

ške

in

kori

sti;

krit

ika

znan

stve

no–t

ehno

lošk

ega

razv

oja;

vpl

iv iz

vaja

lcev

del

na

kako

vost

i živ

ljenj

a up

orab

nik

ov p

rost

ora

(gra

dben

a de

la,

geod

etsk

e de

javn

osti

, vod

arsk

o ko

mu

nal

ni p

oseg

i, itd

); ce

lovi

to te

lesn

o, d

uše

vno

in s

ocia

lno

zdra

vje;

teor

ije a

ktiv

nega

poč

itka

Lo

kaln

o pl

anira

nje

in so

delo

vanj

e ja

vnos

ti • •

• And

reas

Voi

gtN

ačrt

ovan

je n

a lo

kaln

i rav

ni i

n so

delo

vanj

e ja

vnos

ti T

emel

ji si

stem

ske

teor

ije, t

eori

je s

imu

laci

j in

teor

ije k

omun

icir

anja

Pla

nski

pr

oces

– d

elo

z ja

vnos

tmi:z

raz

ličn

imi j

avn

imi i

n za

sebn

imi a

kter

ji; o

bdel

ava

prob

lem

ov, k

ompl

eksn

ost i

n ra

vni o

brav

nave

Pre

d-no

sti r

azlič

nih

pri

stop

ov k

pla

nir

anju

Nač

rtov

anje

»od

spo

daj n

avzg

or«

in m

etod

e vk

ljuče

vanj

a ja

vnos

ti, p

rim

eri d

obre

pra

kse

Ur

bana

eko

nom

ika

• • • A

ndre

ja C

irman

Uvo

d v

nepr

emič

nin

ske

trge

M

ikro

ekon

omsk

a an

aliz

a ne

prem

ičn

insk

ih t

rgov

; m

arko

ekon

omsk

a an

aliz

a ne

pre-

mič

nin

skih

trg

ov; g

ospo

dars

ka r

ast

in m

etro

polit

ansk

i trg

i nep

rem

ičn

in; V

pliv

loka

lih o

blas

ti n

a ne

prem

ičn

insk

e tr

ge:lo

kaln

a ob

last

, nep

rem

ičn

insk

i dav

ki in

nep

rem

ičn

insk

i trg

i; ja

vne

dobr

ine,

eks

tern

alije

in r

azvo

jna

regu

laci

ja

Page 21: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

40 41

O

bčut

ljivi

pro

stor

i mes

ta •

• • Ta

deja

Zup

anči

čPo

drob

nejš

i pr

egle

d pr

isto

pov

in m

etod

pro

učev

anja

in

nač

rtov

anja

mik

rou

rban

ega

okol

ja o

z a

rhite

ktu

rneg

a pr

osto

ra

mes

ta A

rhite

ktu

ra k

ot r

eflek

sija

dru

ge iz

hodi

ščne

izob

razb

e z

vidi

ka r

azu

mev

anja

obr

avn

avan

ih m

etod

Izh

odiš

čni i

zo-

braz

beni

pro

fil k

ot iz

hodi

šče

mož

nih

pris

pevk

ov k

raz

voju

obr

avna

vane

met

odol

ogije

Pre

dlog

pri

spev

kov

k ra

zvoj

u m

etod

e

O

blik

ovan

je o

dprt

ega

pros

tora

• • •

Dav

orin

Gaz

voda

Vzr

oki z

a n

asta

nek

in ti

polo

gija

obj

ekto

v vr

tne

um

etno

sti

Gra

jen

i in

zele

ni o

dprt

i pro

stor

Sod

obno

kra

jinsk

o ob

li-ko

vanj

e G

ener

iran

je k

rajin

skih

obl

ik S

ovis

nost

arh

itekt

urn

ega

in k

rajin

skeg

a ob

likov

anja

Upo

štev

anje

soc

ialn

ih,

psih

ološ

kih

in k

rajin

sko

ekol

oški

h vi

diko

v ob

likov

anja

mes

tneg

a od

prte

ga p

rost

ora

Nov

e pa

radi

gme

pri o

blik

ovan

ju

odpr

tega

pro

stor

a K

riti

čen

preg

led

naj

nove

jših

obl

ikov

alsk

ih d

osež

kov

na

podr

očju

obl

ikov

anja

odp

rteg

a pr

osto

ra

N

asel

bins

ka k

rajin

a ku

lturn

e ra

znov

rstn

osti

• • • A

lenk

a Fi

kfak

Teor

etič

na

in z

godo

vin

ska

izho

dišč

a za

raz

um

evan

je i

zobl

ikov

aneg

a pr

osto

ra

Opr

edel

itev

tem

eljn

ih p

ojm

ov (

zazn

avn

i, iz

kust

ven

i in

dož

ivlja

jski

pro

stor

); n

asel

bin

ska

kraj

ina,

biv

aln

a ku

ltu

ra, o

pred

elite

v čl

ovek

ovih

pot

reb,

sod

obne

glo

baln

e dr

užb

eno

ekon

omsk

e sp

rem

embe

Obl

ikov

anje

nas

elbi

nsk

ih e

not,

vlog

a os

ebne

ga p

rost

ora

pri o

blik

ovan

ju b

ival

nih

eno

t (s

vetlo

ba, k

omun

ikac

ija in

fun

kcija

) E

lem

enti

obj

ekta

v s

mis

lu d

ojem

anja

pro

stor

a; n

ove

oblik

e, e

kspe

rim

enta

lni v

zorc

i, itd

Va

rstv

o ar

hite

ktur

nih

kraj

in •

• • Ži

va D

euM

edna

rodn

ih d

okum

enti

na

tem

o va

rstv

a gr

ajen

ih s

tru

ktur

Arh

itekt

urna

pol

itik

a za

traj

nost

no E

vrop

o ra

znol

ikih

re

gij

Pom

en g

raje

nih

str

ukt

ur

za p

repo

znav

nost

i ku

ltu

rnih

kra

jin A

rhite

ktu

rne

kraj

ine

in r

egije

Slo

ven

ije P

red-

stav

itev

met

od z

a vr

edno

tenj

e gr

ajen

ih s

tru

ktu

r ko

t osn

ova

za k

akov

ostn

o pr

enov

o in

nač

rtov

anj n

oveg

a V

zorč

ni

prim

eri

Raz

prav

a o

upor

ablje

nih

met

odah

(ar

hite

ktu

rnih

, u

met

nost

no z

godo

vin

skih

, et

nolo

ških

, so

cila

nih

)

M

etod

e am

bien

taln

ega

oblik

ovan

ja •

• • M

ojca

Gre

gors

kiM

ehan

izm

i pro

stor

skeg

a do

živl

janj

a in

čut

nega

obl

ikov

anja

Raz

lični

per

cepc

ijski

med

iji P

ojem

am

bien

t (m

ater

ialn

o in

fizi

čno,

em

ocio

nal

no in

inte

lekt

ualn

o, s

imbo

lno)

Vre

dnos

tni s

iste

mi r

azlič

nih

zgo

dovi

nski

h ob

dobi

j in

razl

ičn

ih s

trok

ovn

ih d

oktr

in

Zaz

nav

a m

ikro

ambi

ento

v Z

azn

ava

na

mak

ro r

avn

i Tr

adic

ion

alne

teor

ija z

azn

ave:

am

bien

t kot

stv

arn

a ge

omet

rija

, am

bien

t ko

t psi

holo

ški i

zziv

, am

bien

t kot

spo

znav

na o

blik

a, a

mbi

ent k

ot k

ultu

rni f

enom

en S

odob

na te

orija

zaz

nave

(gen

erič

no m

esto

) N

ova

este

tika

pro

stor

a (i

ndiv

idu

alno

st in

raz

nolik

ost)

Pov

ezan

ost e

stet

ike

z dr

užb

enim

kon

teks

tom

in v

redn

ostn

imi n

ačel

i

Page 22: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

42 43

Vi

soko

–teh

nolo

ška

arhi

tekt

ura

• • • •

Ljub

omir

Miš

čevi

ćSo

dobn

i mat

eria

li, s

esta

vi in

str

ukt

ure

za a

rhite

ktur

no s

nova

nje

oz p

roje

ktir

anje

vis

okot

ehno

lošk

e ar

hite

ktur

e

Kon

tinu

iteta

raz

voja

arh

itekt

urn

e za

mis

li in

gra

dben

e te

hnol

ogije

ob

vse

hitr

ejše

m o

dkri

vanj

u no

vih

reši

tev,

nj

ihov

i upo

rabi

in s

prem

ljanj

u ko

t izz

iv k

reat

ivno

sti

Obv

ezno

st s

prem

ljanj

a in

pog

lobl

jene

ga p

ozn

avan

ja te

h-no

lošk

ih o

dkri

tij

Izbr

ane

tem

e: e

ko–t

ech;

bio

klim

atsk

i hig

h–te

ch; e

kstr

emn

a ar

hite

ktu

ra; v

irtu

aln

i hig

h–te

ch

So

dobn

a ar

hite

ktur

na te

hnol

ogija

• • • •

Mar

tina

Zbaš

nik–

Sene

gačn

ikSo

dobn

a ar

hite

ktu

rna

tehn

olog

ija; k

rite

riji

za iz

bor

grad

iv; e

kolo

ška

grad

iva:

nar

avn

a, lo

kaln

a, r

ecik

lirn

a, o

bnov

ljiva

; niz

-ko

ener

gijs

ka g

radi

va; h

idro

izol

ativ

na

in to

plot

noiz

olat

ivn

a gr

adiv

a; »

pam

etn

a« g

radi

va; n

ano

grad

iva;

tehn

ične

teks

tilij

e

Pr

ilago

dljiv

a si

stem

ska

grad

nja

stan

ovan

• • • •

José

Pin

to D

uart

eSp

lošn

a na

čela

pro

dukc

ije: r

očne

, mas

ovne

, pri

lago

dljiv

e m

asov

ne p

rodu

kcije

Pri

stop

i k m

asov

ni s

tano

vanj

ski g

radn

ji:

19 s

tole

tje

in z

ačet

ek 2

0 s

tole

tja;

obd

obje

med

obe

ma

vojn

ama,

obd

obje

po

dru

gi s

veto

vni v

ojn

i, do

ba p

o 6

0–t

ih le

tih

20 s

tole

tja

Sis

tem

i pre

fabr

ikac

ije: l

ahki

in te

žki,

linea

rni i

n pl

osko

vni t

er v

olu

met

ričn

i Si

stem

i obl

ikov

anja

: kla

sičn

i, D

ura

nd, L

e C

orbu

sier

, Gro

pius

, Fu

ller,

Wri

ght,

Hab

rake

n, s

odob

ni p

rist

opi

Mož

nost

i rač

un

aln

iške

in g

radb

ene

teh-

nolo

gije

za

oblik

ovan

je u

pora

bnik

u pr

ilago

dljiv

e si

stem

ske

grad

nje,

ki p

ovze

ma

kako

vost

indi

vidu

alne

ga o

blik

ovan

ja

• • •

• Te

orija

pro

jekt

iranj

a in

tehn

ične

apl

ikac

ije v

arhi

tekt

uri –

pov

ezav

a s t

ehni

ko

Te

orija

arh

itekt

urne

ga p

roje

ktira

nja

• • • •

Igor

Toš

Pro

jekt

iran

je k

ot in

ters

ubje

ktn

i, in

terd

isci

plin

arn

i, ve

čfaz

ni u

stva

rjal

ni p

roce

s pr

ipra

ve p

oseg

ov v

oko

lje V

pliv

ni d

ejav

nik

i na

ar-

hite

ktu

ro S

ubje

kti a

rhite

ktu

rnih

pro

ceso

v P

roje

ktir

anje

kot

kom

un

ikac

ija, d

ogov

or, k

oord

inac

ija, i

nteg

raci

ja p

risp

evko

v V

loga

ar

hite

kta

Asp

ekti

, vrs

te in

faze

pro

jekt

iran

ja V

loga

pre

dpis

ov in

nor

m P

roje

ktir

anje

kot

reš

evan

je p

robl

emov

, kot

odl

očan

je, k

ot

ustv

arja

lni p

roce

s O

snov

ni p

ojm

i psi

holo

gije

ust

varj

anja

Osn

ove

met

odol

ogije

in te

hnol

ogije

pro

jekt

iran

ja, o

snov

ne s

ploš

ne in

po-

sebn

e m

etod

e in

tehn

ike,

pri

mer

jave

met

od S

iste

msk

e m

etod

e v

proj

ekti

ranj

u in

pro

blem

spe

cial

izac

ije O

dnos

naz

orov

in m

etod

, te

orije

in p

raks

e P

robl

em v

redn

oten

ja s

mot

rov,

sre

dste

v in

reši

tev

Vre

dnos

tni s

iste

mi i

n kr

iteri

ji E

tika

in e

stet

ika

v pr

ojek

tira

nju

In

tegr

irana

pra

ksa

in m

odel

iranj

e st

avb

• • • •

Tatja

na Is

akov

ićP

rist

opi k

inte

grir

ani p

raks

i: vr

ste

znan

j sko

zi ž

ivlje

njsk

i cik

el p

roje

kta

Int

egri

rano

upr

avlja

nje

znan

j pri

pro

jekt

nem

del

u O

snov

e si

stem

-sk

ega

miš

ljenj

a in

apl

ikac

ije S

iste

m p

roje

kta:

oko

lje, e

lem

enti

in o

dnos

i V

rste

pro

jekt

ov in

vlo

ga p

roje

ktn

ih s

kupi

n A

nal

iza

kom

un

ikac

ij:

viri

, in

form

acije

in d

oku

men

taci

ja A

nal

iza

proc

esov

in o

rgan

izac

ijski

h st

rukt

ur

upra

vlja

nja

tim

ov F

orm

iran

je ti

mov

, sku

pins

ko d

elo

in k

o-m

un

ikac

ija O

rgan

izac

ijske

str

ukt

ure

in fo

rmir

anje

tim

ov z

a in

tegr

iran

o pr

akso

Dig

ital

ni p

roje

kt: i

zmen

java

dok

um

enta

cije

in s

odel

ovan

je

v sk

upin

ah I

nteg

raci

ja s

pom

očjo

In

form

acijs

kega

mod

elir

anja

zgr

adb

Teh

nik

e iz

boljš

anja

kak

ovos

ti k

onst

ruir

anja

in d

obra

pra

ksa

Pro

-je

ktir

anje

za

izgr

adnj

o, d

oku

men

tira

nje,

arh

ivir

anje

, pon

ovn

a ra

ba U

prav

ljanj

e pr

ojek

tnih

sku

pin

: CA

D m

anag

emen

t in

maj

hne

skup

ine

Page 23: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

44 45

M

ikro

klim

atsk

e ra

zmer

e v m

estih

in st

avba

h • •

• • Sa

šo M

edve

dM

odel

iran

je e

nerg

ijski

h in

sno

vnih

toko

v v

urb

anem

oko

lju; s

enzi

biln

o in

late

ntno

shr

anje

vanj

e to

plot

e v

graj

enem

oko

lju in

nar

avi;

ura

v-n

avan

je lo

kaln

ega

podn

ebja

v u

rban

em o

kolju

; tok

ovne

raz

mer

e in

tran

spor

t one

snaž

eval

v u

rban

em o

kolju

; meh

aniz

mi p

reno

sa to

plot

e;

časo

vno

usta

ljen

in n

eust

alje

n pr

enos

top

lote

v h

omog

enih

in

neho

mog

enih

gra

dben

ih k

onst

rukc

ijah;

čas

ovno

ust

alje

n in

neu

stal

jen

pren

os v

ode

in v

odne

par

e v

grad

ben

ih k

onst

rukc

ijah;

pre

nos

topl

ote

v tr

ansp

aren

tnih

ele

men

tih

ovoj

a st

avb;

mod

elir

anje

in v

redn

oten

je

topl

otn

ih m

osto

v; m

odel

iran

je p

reno

sa s

ončn

ega

seva

nja

in s

vetl

obe

v st

avba

h; s

hran

jeva

nje

topl

ote

v gr

adbe

nih

kon

stru

kcija

h; a

dapt

ivn

i m

odel

i top

lotn

ega

ugo

dja;

topl

otn

i odz

iv s

tavb

; nač

rtov

anje

not

ranj

ega

biva

lneg

a ok

olja

in r

abe

ener

gije

na

osno

vi to

plot

nega

odz

iva

stav

b

Pa

sivn

a hi

ša • •

• • M

artin

a Zb

ašni

k–Se

nega

čnik

Par

amet

ri u

godj

a v

pros

toru

; teh

nolo

gija

gra

dnje

pas

ivn

ih in

niz

koen

ergi

jski

h hi

š; k

ompo

nent

e pa

sivn

e in

niz

koen

ergi

jske

hi

še (t

oplo

tna

izol

acija

, okn

a in

vra

ta, s

iste

mi o

grev

anja

in p

rezr

ačev

anja

, son

čna

zašč

ita,

itd)

; eko

lošk

e pa

sivn

e hi

še (h

iše

iz

nar

avn

ih g

radi

va: s

lam

e, i

lovi

ce, i

td);

pasi

vne

hiše

več

jih d

imen

zij (

posl

ovn

i obj

ekti

, šol

e in

vrt

ci, j

avne

zgr

adbe

, pla

nin

ski

dom

ovi v

vis

okog

orju

, ind

ustr

ijski

obj

ekti

, itd

); sa

nac

ije z

grad

b po

pri

ncip

ih p

asiv

ne g

radn

je (t

oplo

tna

izol

acija

, top

lotn

i mo-

stov

i, pr

ezra

čeva

nje,

ogr

evan

je, i

td);

inov

ativ

ne te

hnol

ogije

(npr

akt

ivir

anje

bet

onsk

e m

ase,

ste

nsko

hla

jenj

e in

ogr

evan

je, i

td)

Iz

bran

i prim

eri i

z zgo

dovi

ne a

rhite

ktur

e in

kons

trukc

ij • •

• • La

ra S

livni

kN

ačel

a in

raz

voj

oblik

ovan

ja k

onst

rukc

ij ob

jekt

ov, k

i so

pom

embn

o vp

lival

i n

a ra

zvoj

arh

itekt

ure

: K

rist

aln

a pa

lača

, Pal

ača

stro

jev,

LeC

orbu

sier

ov p

avilj

on L

'Esp

rit N

ouve

au, M

ieso

v pa

viljo

n v

Bar

ce-

lon

i, itd

vse

do

naj

nove

jših

kon

stru

kcij

na

razs

tava

h v

Han

novr

u le

ta 2

00

0 in

v Š

angh

aju

leta

20

10

Po

žarn

a va

rnos

t gra

jene

ga o

kolja

• • • •

Dom

en K

ušar

Pri

pro

jekt

iran

ju m

ora

arhi

tekt

pol

eg o

stal

ih z

ahte

v up

ošte

vati

tud

i var

nost

ljud

i in

dobr

in v

sam

i zgr

adbi

in n

jen

i oko

lici

K te

mu

ga z

avez

uje

tudi

zak

onod

aja

Zat

o so

pri

pre

dava

njih

pod

robn

eje

obde

lan

i tri

je s

klop

i var

nost

nih

pro

blem

ov: v

arno

st p

red

poža

ri –

vz

roki

pož

arov

in e

kspl

ozij,

sis

tem

var

nost

nih

ukre

pov

za p

repr

ečite

v po

žaro

v, z

a om

ejite

v ši

rjen

ja p

ožar

ov, z

a ev

akua

cijo

in re

ševa

nje

ljudi

in d

obri

n te

r za

inte

rven

cijo

gas

ilcev

, pro

tipo

žarn

e na

prav

e, it

d ; v

arno

st p

ri d

elu

– vz

roki

nev

arno

sti,

ki iz

haja

jo iz

del

a oz

irom

a te

hnol

ogije

in k

i izh

ajaj

o iz

sam

e zg

radb

e, u

krep

i za

odpr

avo

in z

man

jšan

je n

evar

nost

i: fi

zika

lnih

(pad

ci, e

kspl

ozije

, uda

ri, v

ibra

cije

, hr

up, t

oplo

tni u

dar,

sve

tlob

ni u

dar,

ele

ktri

čni u

dar,

itd)

, kem

ičn

ih (d

im, s

trup

ene

in je

dke

snov

i, itd

) bi

ološ

kih

in d

rugi

h; v

arno

st

pred

one

snaž

enje

m –

vzr

oki o

nesn

ažen

ja z

raka

, vod

e in

zem

lje, u

krep

i za

odpr

avo

neva

rnos

ti o

nesn

ažen

ja o

kolja

, čis

tiln

e n

apra

ve

O

koljs

ka fi

zika

za a

rhite

kte

• • • •

Jaum

e Ro

set

Štud

ije s

pod

ročj

a ok

oljs

ke fi

zike

; top

lotn

i vid

ik; a

kust

ika;

osv

etlit

ev; »

arhi

-te

ktu

rne

kom

bin

acije

« to

plot

e, a

kust

ike

in o

svet

litve

z v

idik

a ok

oljs

ke fi

zike

En

ergi

jski

in o

koljs

ki v

idik

i nač

rtov

anja

stav

b • •

• • Sa

šo M

edve

dO

koljs

ke s

fere

in p

roce

si v

njih

; ene

rgija

in o

kolje

; ene

rgija

in s

odob

ne d

ružb

e (č

love

k); s

onar

avn

i raz

voj i

n po

men

rab

e en

ergi

je

v st

avba

h; m

odel

iran

je š

irje

nja

ones

naž

eval

v o

kolju

; teh

nolo

gije

in te

hnik

e za

uči

nko

vito

rab

o en

ergi

je v

sta

vbah

; teh

nolo

gije

za

izko

rišč

anje

obn

ovlji

vih

viro

v en

ergi

je z

raz

prše

nim

i in

dalji

nsk

imi e

nerg

etsk

imi s

iste

mi p

ri o

skrb

i s to

plot

o in

ele

ktri

čno

ener

gijo

; mod

elir

anje

rab

e en

ergi

je v

sta

vbah

; met

ode

pres

oje

ener

gijs

ke u

čin

kovi

tost

i sno

vi, s

tavb

in

nas

elij;

mod

elir

anje

in

met

ode

pres

oje

okol

jski

h pr

itis

kov

snov

i, st

avb

in n

asel

ij; m

etod

e za

eko

nom

sko

vred

note

nje

ener

gets

kih

in o

koljs

kih

tehn

olog

ij

Page 24: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

46 47

Po

tresn

a ar

hite

ktur

a • •

• • Vo

jko

Kila

rV

prv

em d

elu

se š

tude

ntje

nau

čijo

osn

ovn

ih p

ojm

ov in

pri

ncip

ov p

otre

sneg

a in

žen

irst

va te

r ak

tual

ne fi

lozo

fije

proj

ek-

tira

nja

na

potr

esn

ih p

odro

čjih

Okv

irno

je o

braz

lože

na

tudi

pot

resn

a ob

težb

a in

pom

embn

ost k

onst

rukc

ijske

zas

nove

st

avbe

za

njen

o ob

naša

nje

med

pot

resi

V d

ruge

m d

elu

je p

ouda

rek

na a

rhite

ktur

ni o

brav

navi

pot

resn

e od

porn

osti

sta

vb

in n

a an

aliz

i pre

verj

enih

oz

izku

stve

nih

nači

nov

zago

tavl

janj

a ho

rizo

ntal

ne to

gost

i sta

vb P

oseb

en p

ouda

rek

je n

amen

jen

iden

tite

ti k

ult

urn

e kr

ajin

e sk

ozi p

ouda

rjen

o ar

hite

ktu

rno

arti

kula

cijo

kon

stru

kcijs

kih

elem

ento

v, k

i izr

ažaj

o po

tres

no

zasn

ovo

in o

grož

enos

t s p

otre

si O

brav

nav

an je

tud

i sim

boln

i oz

met

afor

ičn

i odz

iv a

rhite

kta

na

grož

njo

s po

tres

om

MEN

TORJ

ISe

znam

pot

enci

alni

h m

ento

rjev

ht

tp://

ww

w.fa

.uni

-lj.s

i/def

ault.

asp?

id=2

842

Ko

nstru

kcije

v ar

hite

ktur

i • • •

• Voj

ko K

ilar

Pre

dmet

pod

aja

kom

plek

sne

sklo

pe z

nan

j vez

ane

na

zasn

ovo

in a

nal

izo

kon

stru

kcij

kot s

o ra

čun

aln

iški

mod

eli,

obte

žbe,

mat

eria

li in

n

ačin

i rač

un

aln

iške

sim

ula

cije

obn

ašan

ja k

onst

rukc

ij V

nad

alje

vanj

u so

pod

ana

osno

vna

znan

ja o

del

u s

prog

ram

i za

anal

izo

kon-

stru

kcij

in n

apot

ki z

a pr

aviln

o m

odel

iran

je k

onst

rukc

ij P

oseb

na

pozo

rnos

t je

nam

enje

na

opis

u m

ožno

sti i

n n

ačin

ov z

a po

veza

vo m

ed

3D a

rhite

ktu

rnim

i m

odel

i in

nač

rti

z m

atem

atič

nim

i m

odel

i v

prog

ram

ih z

a an

aliz

o in

avt

omat

sko

dim

enzi

onir

anje

kon

stru

kcij

P

redm

et je

obo

gate

n tu

di s

pri

mer

i rač

unal

nišk

ih s

imul

acij,

ki š

tude

ntom

om

ogoč

ajo

nepo

sred

nejš

i sti

k z

inže

nirs

kim

del

om p

redm

eta

Sn

ovan

je p

rem

ostit

veni

h ob

jekt

ov • •

• • T

atja

na Is

akov

ićP

redm

et p

odaj

a ko

mpl

eksn

e sk

lope

zn

anj v

ezan

e n

a za

snov

o, a

nal

izo

in o

snov

ne p

osto

pke

za o

ceno

pri

mer

nost

i dim

enzi

j kon

-st

rukc

ijski

h el

emen

tov

mos

tov

Štu

dent

bo

prid

obil

znan

je o

rač

un

aln

iške

m m

odel

iran

ju k

onst

rukc

ije m

ostu

, vkl

jučn

o z

obte

žbo,

m

ater

iali

in p

osam

ezn

imi

kon

stru

kcijs

kim

i sk

lopi

Pri

dobi

l bo

osno

vna

znan

ja o

del

u s

prog

ram

i za

an

aliz

o ko

nst

rukc

ij, k

i so

pr

imer

ni z

a an

aliz

o m

osto

v P

oseb

en p

ouda

rek

bo n

a pr

aviln

em m

odel

iran

ju k

onst

rukc

ij Š

tude

nt b

o sp

ozn

al t

udi u

stre

zne

na-

čine

za

ocen

o no

siln

osti

kon

stru

kcijs

kih

elem

ento

v P

redm

et je

obo

gate

n tu

di s

pri

mer

i rač

un

aln

iški

h si

mu

laci

j, ki

štu

dent

om

omog

očaj

o ne

posr

edne

jši s

tik

z in

žen

irsk

im d

elom

pre

dmet

a P

redv

iden

o je

kom

bin

iran

o po

daja

nje

snov

i v o

blik

i pre

dava

nj in

v

oblik

i pro

jekt

nega

nač

in š

tudi

ja p

ri k

ater

em je

mož

no tu

di v

klju

čeva

nje

v pr

ogra

me

in s

odel

ovan

je š

tude

ntov

z d

rugi

h fa

kulte

t

Page 25: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

4848

Page 26: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Structures in Architecture •••• Vojko Kilar

The cou

rse is oriented toward the prelim

inary design and an

alysis of structures M

ain teaching topics include: com

puter mo-

dels, loading, m

aterials and simu

lations of structu

ral behaviour w

ith computer program

s Basic know

ledge on selected pro-gram

s for static analysis and basic in

formation on structu

ral modellin

g are given Special attention is given to the com

mu

ni-

cation between 3D

architectural models and structural m

athematical m

odels The course is also supported w

ith prepared com-

puter simu

lations of structu

ral behaviour w

hich enable a m

ore direct connection w

ith engineerin

g component of the cou

rse

Basics of Bridge D

esign •••• Tatjana Isaković

The m

ain topics of the course are conceptual design, an

alysis and basic procedures for estim

ation of the dim

ensions of structural elements Students w

ill obtain the knowledge about com

puter based modellin

g of bridges, includin

g modellin

g of different m

aterials, loads and different groups of structural elem

ents H

e or she will obtain the know

ledge about the computer softw

are, which is intended for the analysis and

design of bridges The special attention w

ill be devoted to the proper modellin

g Proper procedu

res for estim

ation of the bridge strength w

ill be considered, too T

he course is supported w

ith computer sim

u-lation

s of structural respon

se Lectures w

ill be combined w

ith project base and problem oriented w

ork

46

Earthquake Architecture •••• Vojko Kilar

In the first part the students get basic insight in the earthquake engineering field and actual philosophy of building design in earthquake prone

areas We describe the phenom

ena of earthquake loadin

g as well as the im

portance of conceptual buildin

g design for actual behaviour of bu

il-din

g durin

g an earthquake T

he second part is focused to architecture of earthqu

ake resistant structures and an

alysis of existing or em

pirical m

echanism

s to achieve adequate horizontal stiff

ness of buildin

gs A special attention is given to the architectu

ral identity of specific cu

ltural

region that can be accessed thru earthquake resistant bu

ilding concept T

he symbolic or m

etaphoric response of architect to earthqu

akes is also presented T

he third part combines the fi

rst two parts and looks for a synergy betw

een the earthquake en

gineering and architectu

re

MEN

TORS

List of Potential Mentors

http://w

ww.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2842

47

Page 27: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Fire Safety of Built Environm

ent •••• Dom

en KušarW

hile plann

ing architects have to take safety of people, assets, bu

ilding itself and its su

rroundin

gs into the account T

he plan-ners have to respect legislation as w

ell The cou

rse thus introduces three components of safety problem

atics: safety against fi

res – causes of fi

res and explosions, system

of safety measu

res for prevention of fires, for restraint of spreadin

g of fires, for evacu

a-tion and rescu

ing of people and assets and for intervention of fi

remen

, firefi

ghting devices, etc; safety at w

ork – causes of danger,

technology, measu

res behind expedition and reduction of danger such as: physical (falls, explosion

s, hits, vibrations, noise, hot

blow, light blow

, electric blow, etc), chem

ical (smoke, poisonous and pu

ngent substances, etc ) biological or any other; safety aga-

inst pollution – causes of pollution of air, w

aters and lands, measu

res for expedition of danger of environ

ment pollution of, w

ater treatm

ent plants

Environm

ental Physics for Architects •••• Jaume Roset

Studies in the field of environmental physics; therm

al aspects; acoustics; lighting; »architectural com

binations« of therm

al, acoustics and lighting from

the environm

ental physics perspective

Energy and Environm

ent Assessment of Buildings •••• Sašo M

edvedEnviron

ment related problem

s caused by construction and utilization of contemporary bu

ildings and settlem

ents due to the materials

and energy demand; environ

mental spheres, n

atural processes in environm

ental spheres and their change through anthropogen

ic so-u

rces of pollution; im

portance of rational use of m

aterials and energy in buildin

gs and principles and technologies for energy supply based on dissipate and district energy system

s; analytical and numerical m

ethods for energy and environment assessm

ents of buildings are introduced; m

ethods for technology and economy based feasibility studies of buildings related environm

ent protection technologies

44

M

icroclimate of Urban Areas and Buildings •••• Sašo M

edvedM

odelling of energy and mass flow

s in the urban environment, sensible and latent heat storage in built environm

ents and nature, microclim

atic balance in u

rban environm

ent, flows ratio and transfer of pollutants in u

rban environm

ent, mechan

isms of heat transfer, discreet and gradual

heat transfer throu

gh homogenous and in

homogeneous bu

ilt structures, discreet and gradu

al water and hu

midity tran

sfer through hom

oge-nous and in

homogeneous built structures, transfer of heat through transparent envelopm

ents of buildings, heat–loss, modelling and evaluation

of joints, transfer of su

n radiation and sun

light in buildin

gs (modellin

g), heat storage in built structu

res, adaptive models of livin

g thermal

comfort, therm

al response of bu

ildings, plan

nin

g of interior living environ

ment and energy use based on the therm

al response of bu

ildings

Renewable Sources of Energy in Buildings •••• M

artina Zbašnik–SenegačnikP

arameters of livin

g comfort, bu

ilding technologies of passive and low

–energy houses, the components of passive and low

–energy houses (a therm

al insu

lation, w

indows and doors, the system

s of warm

ing and ventilation

, sun protection

, etc), the ecological passive houses (houses m

ade from n

atural m

aterials: straw, clay, earth, etc), big passive houses (offi

ces, schools and kindergartens, m

ountain huts, factories, etc), the building renovation in passive house technology (therm

al insulation, therm

al bridges, ventilation

, warm

ing, etc), the new

est technologies (activation of concrete mass, coolin

g and warm

ing in the w

all, etc)

Selected Topics in Building and Construction H

istory •••• Lara SlivnikT

he course offers a critical exam

ination of the transformations in architectural and constructional history: C

rystal Palace, Palais des Machines,

Le Corbusier’s pavilion L’Esprit N

ouveau, Mies’s B

arcelona Pavilion, etc and more recent from

Han

nover EX

PO

200

0 to Shan

ghai EX

PO

2010

45

Page 28: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

• • • • Theory of Planning and Technological Application in Architecture – relation to technology

Architectural D

esign Theory •••• Igor TošD

esign as an inter–subject, interdisciplinary, m

ulti–phase and creative process of preparation

s for the intervention in envi-ron

ment Factors that in

fluence architecture Subjects in architectu

ral processes Design as com

mu

nication

, agreement, co-

ordination and integration of contribution

s The role of an architect A

spects, types and phases of design process The role of

regulation

s and norms D

esign as a problem solvin

g, decision makin

g, as a creative process Basic concepts in psychology of

creativity Foundations of design methodology and technology, basic general and specific m

ethods and techniques, com

parison of m

ethods Systems m

ethods in design and the problem of specialization R

elation between standpoints and m

ethods, theories and practice P

roblem of goal, resou

rce and solution assessment V

alue systems and criteria Ethics and aesthetics in design

Integrated Practices and Building M

odelling •••• Tatjana IsakovićA

pproaches to integrated practices: knowledge of project life–cycle Integrated practices and project know

ledge managem

ent, the system

s thinkin

g approach fundam

entals and applications T

he project system: environ

ments, elem

ents and relation-

ships, the scope of projects and the role of design teams P

roject and teamw

ork system analyses m

ethodologies, technological, organizational and process analyses for collaborative practices Team

forming, collaborative w

ork and comm

unication Digital

project and optimization of collaborative practices Integrated practices w

ith building information m

odelling Designed–built

best practices, docum

entation, archivin

g and re–use Man

agement of design team

s, CA

D m

anagem

ent and small groups

42

H

igh–Tech Architecture •••• Ljubomir M

iščevićC

ontemporary buildin

g materials, system

s and structures in architectural design and construction of high–tech architecture Con-

tinuous development of architectural discourse and construction technologies through increasin

g world of discoveries, their appli-

cation and monitoring, w

hich post new challenges to creativity T

he obligation of architects in pursuing and adopting the high–tech technology in architectu

ral practice Selected themes: eco–tech, bioclim

atic high–tech, extrem

e architecture, virtu

al high–tech

Contem

porary Architectural Technology •••• Martina Zbašnik–Senegačnik

Subject is divided into followin

g components: contem

porary architectural technologies, bu

ilding m

a-terials selection criteria, ecological bu

ilding m

aterials: natu

ral, local, recycled, renewable, low

energy, hydro– and therm

o insu

lating, sm

art buildin

g materials; n

ano buildin

g materials and techno textiles

M

ass Customization of H

ousing •••• José Pinto Duarte

General production paradigm

s: handcrafted, mass production

, lean production, m

ass customization

Approaches to m

ass housing:

19th century and beginning of the 20

th century, the period between the Tw

o World W

ars, Post–World W

ar II, from the 19

60

s to today P

refabrication systems: light and heavy prefabrication

; linear, planar and volu

metric system

s Design system

s: classical, Du

rand, Le C

orbusier, Gropius, Fu

ller, Wright, H

abraken’s Theory and other recent approaches U

se of computer aided and bu

ilding tech-

nologies for designin

g user adapted mass production that give m

ass produced objects the qualities of individu

ally designed objects

43

Page 29: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Landscape Settlem

ents of Cultural Diversity ••• Alenka Fikfak

Theoretical and historical basis for understandin

g forms and spaces B

asic notions (perceptual, experimental and livin

g space); living

cultu

re, defin

ing people needs; contem

porary global social and economic chan

ges Design

ing livin

g un

its, mean

ing of individu

al space as a basis of livin

g un

its formin

g (light, comm

un

ication and function) E

lements of bu

ildings in the m

eanin

g of sensin

g/expe-riencin

g, imagin

ation of space; examples of contem

porary organized bu

ilding in cou

ntry side; new form

s, experimental m

odels, etc

Protection of Architectural Landscapes ••• Živa D

euIntern

ational docu

ments about the protection of bu

ilt environm

ent Architectu

ral policy for sustainable Eu

rope of diverse regions T

he role of sign

ificance of the built environ

ment, as an elem

ent which contributes to region

al diversity Architectu

ral landscapes and regions of Slovenia

Methods w

hich help to identify quality values and measures of the built environm

ent in an architectural landscape as the prerequisite for quality refurbishm

ent and new designs E

xamples of good practice D

iscussion on the methods used (architectural, art–historical, ethnological, social)

M

ethods of Ambiental D

esign ••• M

ojca Gregorski

Mechan

isms of spatial perception and sensual form

ation of human livin

g environm

ent through several perception levels and diffe-

rent perception media T

he concept of ambient (m

aterial and physical and emotional, intellectual, sym

bol) Systems of values gene-

rated in different historical periods and profession doctrines Perception of m

icro–ambients Perception on the m

acro–ambiental

level The m

ulti–level experience of tradition

al town

: ambient as realistic geom

etry, ambient as psychological challen

ge, ambient

as recognizable form

and ambient as cu

ltural phenom

ena C

ontemporary theory of perception (the generic city) N

ew aesthetics

of space based on individuality and diversity Interdependence of aesthetics w

ith particular social context and its system

of values

40

Sensitive Urban Places ••• Tadeja Zupančič

Detailed review

of architectural and u

rban research/design methods and the design of m

icro urban and architectu

ral places in the city Archi-

tecture as a reflection of other profession

s from the perspective of the m

ethods dealt with P

rofessional profi

le as a starting point of possible

methodological contribution

s Proposal of m

ethodological developments

D

esign of Open Space ••• D

avorin Gazvoda

Reasons for existence and typology of the objects of garden art Transition of garden art in m

ore complex design of open space

Bu

ilt and green open space Modern landscape design

Generation of landscape form

s Interdependence of architectural

and landscape design Inclusion of sociological, psychological and landscape–ecological issues in design of city open space

New

paradigms in design of open space C

ritical overview of recent design achievem

ents in the field of open space design

41

Page 30: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Regional Planning ••• Andrej Černe

Regional aspects of developm

ent; regional problems; developm

ent trends and development opportun

ities; determination of regional

development potentials; structu

re, function

s and development of region

s; inter– and intra–regional disparities; indicators and cri-

teria as an instru

ment in region

al plann

ing and decision m

aking, the concept of region

; spatial division of areas; types of regions

Environm

ental Managem

ent for Rural Tourism and Recreation

••• Alenka FikfakEnviron

mental ethics; psychological and sociological aspects of the environ

ment ; environ

mental econom

ics: considerin

g the su-pply and dem

and, considerin

g the costs and benefits; the role of contractors and man

agement of supportin

g civil/infrastructu

re services on the user’s qu

ality of life; the quality of am

bience related to physical, mental and social health; the theory of active rest

Local Planning and Public Participation

••• Andreas Voigt»Local plan

nin

g« and »public participation« Fundam

entals of system theory, sim

ulation theory and com

mu-

nication theory related to plan

nin

g theory Plann

ing processes – dealin

g with public issues various public and

private actors; dealing w

ith problems, com

plexity and various levels of detail Advantages of various plan

nin

g approaches B

ottom–up procedu

res in plann

ing and m

ethods of public participation, »best practice« exam

ples

Urban Econom

ics ••• Andreja Cirman

Introduction to real estate markets M

icroeconomic an

alysis of property markets; M

acroeconomic an

alysis of property m

arkets; economic grow

th and metropolitan real estate m

arkets; The im

pact of local governm

ents on real estate mar-

kets: local governm

ent, property taxes, and real estate markets; public goods, extern

alities, and development regu

lation

38

Real Estate Econom

ics–Selected Themes ••• M

aruška Šubic KovačD

efinition of real estate econom

ics, real estate life cycle, real estate development Spatial planning and land use decision: location

factors, impact of in

stitutional factors on land use, econom

ic return

s to land use, decisions R

eal estate development process:

land availability, land policy, land acquisition

, public and private interests weightin

g, land development and com

mu

nity in

fra-structu

re levy, construction and con

struction costs Real estate valu

ation R

eal estate analyses for real estate decision

–makin

g

Sociological Concepts of M

odern Urbanism ••• M

arjan Hočevar

Transformation of the cities at intertw

inin

g processes of globalization and localization (»glocalization«) The cities as reflective choice for

an increasing nu

mber of actors T

he instru

mental sign

ificance of spatial practices and the increase role of the reflective practices lin

ked to lifestyles Intertw

inin

g of non–residential spatial practices and spectacle fu

nctions in redefi

nition of postu

lates of classical urban

ism

Townscapes and Interactive Cities ••• M

atevž JuvančičT

he notion of urban spaces as lively, ever changin

g, interactive and complex places, fu

ll of urban elements and users consistin

g of con-nections and interactions am

ong them

; research of urban landscapes, cityscapes and townscapes through the em

erging (visual) urban

vocabulary, system and data m

odelling for the purpose of comm

unication, design and decision-making support; transfer and design of

innovative, sustainable, low

- and high-tech solutions and approaches based on contemporary (sm

art) cities; examin

ing various m

eans of com

mu

nication and m

edia (social-, web-based-, apps, etc ) for conveyin

g urban issues at hand to experts and non-experts alike

39

Page 31: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

N

atura Animare: Transform

ing the Matter in the Creation of Space

•• Paul O. Robinson

This course is designed to equip the researcher in architecture w

ith the tools needed to develop critical modes of research regarding

the transform

ation of materials in the production of architectu

ral form and space T

he student will be challen

ged to engage the

role of materials as situ

ated in theoretical writin

gs on art, architecture and cu

ltural sem

iotics, and in the development of contem

-porary technologies that reshape the tradition

al, symbolic and political role of m

aterials in the creation of the built environ

ment

• • • Theory and Methodology of Urbanism

– relation to social sciences and biotechnology

H

istory of Urbanism ••• Lučka Ažm

an Mom

irskiB

asic notions and the genesis of (spatial) elem

ents Con

sistent city: Orient and A

merica; classical antiqu

ity Post–antiquity

(feudal): return of organ

ic structures R

enaissance: ideal city T

he rational »G

eorgette« city The m

odern »tartan city«, 19th

and 20th centu

ry Feudal cities in Slovenia From

feudal to the function

alistic city Contem

porary Slovene urban structu

res

Urban Planning ••• Ilka Čerpes

Overview

of contemporary u

rban plann

ing theories, sustain

able development of the cities, detection and evalu

ation of the urban de-

velopment problem

s, balancing of diff

erent development interests, processin

g of inform

ation for the purpose of plan

nin

g, land use setting and organization, infrastructural netw

ork, network of built and un

–built space patterns, strategies for generation of built forms

36

Architecture and Sustainable Spatial D

evelopment ••• Andrej Pogačnik

Architecture as a com

ponent of sustainable development of cities, rural areas and landscapes R

esearch of attractions, environm

ental ca-rryin

g capacity and vulnerability of space T

heories of local accessibility analysis, econom

ic justification and social acceptability Models

of plot development, urban and regional scenarios, sim

ulations and gam

es; behavioural, public–opinion, situational and other research

Visual – m

orphological research of buildin

g placement A

rchitecture and system

s: transport, energy–comm

un

al systems, agricu

ltural/

forest systems, »green belt« system

s Architectu

re as a component of land use on m

un

icipality, regional and state level R

egionally and

state wide im

portant buildings (D

LN) A

rchitecture and aspects of sustainable development (ESD

P, CEM

AT, H

AB

ITAT

etc) Discussion

Sustainable City D

evelopment ••• M

ojca Šašek Divjak

The defi

nition of sustain

able city development (by diff

erent authors), parameters and indicators of sustain

able city de-velopm

ent, comparison of diff

erent city models and u

rban patterns, the decentralized concentration m

odel of settle-m

ent in different levels (region

, city, quarter, com

mu

nity), good practices of sustain

able cities, quarters, com

mu

nities

Tools for Control of Urban Form

s ••• Kaliopa Dim

itrovska AndrewsTow

n plann

ing in m

odern plann

ing system

s Aesthetic issues in tow

n development M

ethods for evaluation and stimu

la-tion of quality of urban design and econom

ical sustainability of projects relkated to tow

n development D

esign measures

for plann

ing of tow

n and other settlements: classification and their in

fluence on the development of physical structu

res

37

Page 32: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Q

uality of Doctoral Research and Fundam

entals of Research by Design

•• Claus Peder PedersenT

his course w

ill introduce the participants into the criteria of doctoral research and into the basics of research by design A

ny kind of inqu

iry in which design is a substantial con

stituent of the research process is referred to as research by design … In

research by design, the architectural design process forms a pathw

ay through which new

insights, knowledge, practices or pro-

ducts come into bein

g It generates critical inquiry through design work T

herefore research results are obtained by, and consi-

stent with experience in practice T

he course w

ill give background theories and provide som

e examples and helpfu

l methods

D

igital Methods and Presentations in Architecture

•• Or Ettlinger

Logical and effective use of digital m

ultim

edia through the whole plan

nin

g/buildin

g process; methods, soft-

ware and hardw

are needed for efficient w

ork; web based technologies, m

ultim

edia databases in the field of architectu

re and tools that enable successfu

l integration of work and com

mu

nication across w

orld wide w

eb

D

esigning Virtual Environments

•• Vassilis BourdakisC

yberspace, Virtu

al Reality, scope of application of synthetic environ

ments, synthetic environ

ments design principles, design tools

D

igital Design M

ethods •• H

enri AchtenInto the m

inds of designers – how designers thin

k; the science of the artifi-

cial; digital methods of design

; developments in digital design m

ethodology

34

Program

ming of Architectural Form

s •• José Pinto D

uarteT

he theoretical and practical fundam

entals for the exploration of the computation

al aspects or architectural know

ledge and form

; the basic paradigms for developin

g generative systems includin

g parametric design

, shape gramm

ars, cellular

automata, etc and the basic program

min

g constructs such as sym

bolic expressions, control structu

res, cyclic function

s, data structures, etc; the basics of the scriptin

g language and the required support for developm

ent of the exercises/projects

D

igital Fabrication

•• José Pinto Duarte

The basics of advanced geom

etric modellin

g, computer aided m

anufactu

ring virtu

al reality and remote collaboration

; the use of C

AD

/CA

M tools and processes, n

amely, subtractive, additive, cuttin

g, and formin

g processes; solving of com

plex pro-blem

s, i e in collaboration with the industry; m

ass customization of housing, the design and production of com

plex forms etc

Interfaces for Architectural Learning and Collaboration

•• Tadeja Zupančič

Levels of architectural awareness am

ong different publics; problem

s of visual comm

unication betw

een professional and general public; blended profession

al and life–long architectu

ral learnin

g; tools for general and professional

architectural learn

ing, for interdisciplin

ary architectural and u

rban design collaboration and public participation

Architectural Publishing

•• Tadeja ZupančičIntroduction to (digital) library resources; types of scientific publications; subm

ission, review and dissem

ination; detailed review

of scientific book publication

s; detailed review of relevant references; im

pact analysis; ontology

35

Page 33: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Selected Topics from

Philosophy of Space and Time

• M

arko UršičT

his course develops system

atical and enhanced philosophical reflection of space/tim

e by analytic and phenom

enological me-

thods, and connection betw

een metaphysical and “live-by” concepts and experiences of space and tim

e Them

es: space and time

in the history of philosophy; space and time in contem

porary science and philosophy; real, phenomenal and virtual space &

time

Art H

istory •

Peter KrečičA

rt history and history of cultu

ral formation

s through the prism

of architecture and its theory; selected art history

topics from diff

erent historical periods; theory of art, architectural theories; theories of avant–garde and m

odernism

• • Fine–arts and Digital Theory and M

ethodology – relation to humanism

and technology

System

s of Plastic Arrangements

•• Jaka BončaD

esignin

g composition or a system

that is based on the grid or on other forms of repetition

Systems as m

athematical iso-

metric projection

s: mirrorin

g, vortex, repetition etc; the mean

ing of dim

ension

s, modu

les, scales, ratios and proportions

Architectural Versus Fine Art Relations

•• Peter Marolt

Design

ing architectural space and spatial form

s regarding diff

erent levels that art and architecture depend on; comm

uni-

cation and comm

unication with spatial entity through spatial dialogue; com

bination of different m

edia and different kinds

of visual arts; the fram

ework for new

forms of residence (bein

g, existence); confrontation w

ith the relation between form

and the product of the society: know

ledge/understandin

g, order/chaos, revolution/evolution, architectu

re/sculptu

re, etc

32

Colours and Space

•• Tomaž N

ovljanD

etailed overview of approaches and m

ethods for colour design

; colour design as a reflection of other profession

s from the perspective of the

methods dealt w

ith; professional profile as a startin

g point of possible methodological contributions; proposal of m

ethodological developments

Lighting in Architecture and Urban Environm

ents •• Tom

až Novljan

Physical properties of the light; the natural light; shade, shadow, refraction, absorption; the lightin

g with electrical pow

ered sources; essential diff

erences between indoor and outdoor lighting; the com

parison between the designed/sim

ulated and measured/achieved photom

etric quan-tities; quality and quantity of light; light and the perception of the space; light as the bearer of in

formation; dynam

ic lighting as a substitution

for natural lighting; sustainable lightin

g design; light pollution; lighting in virtual space; the role of a lightin

g designer in a building process

Abstract Spatial Transform

ations Tools •• Tom

až Novljan

Spatial perception; notions: space, abstraction, transformation; their application in the creative process; the chaos

theory and self–similarity; basic conception of fractal theory and fractal geom

etry; application in the design pro-cess; am

bient design in aggressive environments, habitats w

ithout direct connection to aboveground space; adapta-tion of principles and shaping the perception of natural–like eff

ects into the confi

ned spaces; colour, pattern, light

Interior and Furniture D

esign

•• Primož Jeza

Detailed overview

of composition and design m

ethods of mobile and fi

xed interior equipment, interior com

position and design and placing of street equipm

ent in the urban environm

ent; interior/furniture design and understanding of used m

ethods through a reflection of other field of profession

s; professional profi

le as a starting point of possible m

ethodological contributions; proposal of m

ethodological developments

33

Page 34: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Protection and Rehabilitation of Architectural H

eritage •

Peter FisterT

he education about protection and rehabilitation of cultu

ral heritage is connected to the actu

al changes

and experiences of special architectural m

ethod and theory with accentu

ation on Slovene–specific pro-

blems and on professionally and scientifically latest achievem

ents and methods of tackling such problem

s

Integral Renewal

• Ljubo Lah

The u

nderstanding of fu

ndamental concepts in the field of integral preservation of architectu

ral heritage, familiarization w

ith the interpretation

s of internation

al data–bases and docum

ents formin

g the doctrine of integral preservation in the context of sustainable

development; theoretical, m

ethodological, legal and value based point of view; selected topics: creativity and renovation, renovation of a

town/tow

n section/rural area/settlement, renovation/rehabilitation of buildin

gs, managem

ent and cultural heritage, feasibility studies,

instruments and m

echanism

s of spatial plann

ing, plann

ing of adjusted and adapted use of structures in space, preservation of authenti-city, conservation interventions, m

ethods and concepts in plann

ing renovation interventions, interdisciplinary and team nature of w

ork

H

eritage Interpretation

• Sonja Ifko

The role of heritage in m

odern society: identification of cu

ltural identity, space developm

ent potential and economic developer; descrip-

tion of characteristic development of heritage protection and the history of presentation m

ethods and techniques; theory and philosophy of

protection of natu

ral and cultu

ral heritage: presentation of different categories of architectu

ral heritage, basics of museu

mological theory

and different protection approaches; presentation of heritage and actu

al trends; inclusion of heritage protection in development program

s

30

Architectural Archetypes of the Sacred

• Leon D

ebevecC

haracteristics of the relationship between place and cult; form

ing layers on the archetypes of the sacred; »wrapping«

method; sanctuaries of ancient religions (Egypt, A

ncient Greece, R

oman Em

pire); Christian sanctuaries (T

he Early

Christian age, T

he Middle–age, B

aroque, Second Vatican cou

ncil); parallel spatial developments of other religion

s

Theory of Vernacular Architectural O

rigins •

Borut JuvanecB

etween techn

iques, technology, usability, anthropology, ergonomics and aesthetics in architectu

re: origins of prim

eval architec-tu

re, interrelation of architectural theory and theory of origin

s, defin

ition of origins; developm

ent principles; primeval architectu

re, scientifi

c research methods for defi

nition of the essence of vern

acular architectu

re and its contemporary conceptu

al interpretation

H

uman Environm

ent Anthropology •

Igor TošInteraction

, interdependence and co–evolution of hum

an being and the anthropogenous m

aterial and spatial environm

ent Hu

man bein

g as an »an

imal sym

bolism«, a biophysical and sym

bolical being H

um

an environm

ent as a biophysical and symbolical m

ilieu M

ain con-cepts in sem

iotic and inform

ation theory Origin

s of architecture and origin

s of city/anthropogenic landscape N

otions of contem

porariety Interdisciplin

ary structure of architectu

ral anthropology Methodology of interdisciplin

ary research, foundation

s of systems m

ethodology

Architectural Psychology

• M

atija SvetinaIntroduction: defi

nition of the dom

ain of architectural psychology; sensual eff

ects; social processes and envi-ron

ment; recogn

ition of the environm

ent; environm

ent problems in settlem

ents; accidents; psychology and plan

nin

g; specifics of behaviour and experiencin

g in some special environ

ments; environ

ment for everyone

31

Page 35: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

• Architectural Theory and Critique, Corpus of the Slovene Architecture – relation to humanism

Analysis and Criticism

of Contemporary Architecture

• Petra Čeferin

Introductory overview of the contem

porary architectural production

: populism

, rationalism

, structuralism

, productivism, post–

modern

ism, N

eo–Avantgarde, critical region

alism, reflective practices, sustain

able architecture T

he signifi

cance and role of the m

edia in contemporary architectu

re The sign

ificance of the intertwin

ing of architectu

ral production as buildin

g and design, and

the »less material« production of architecture in the m

edia Conditions of the em

ergence of contemporary architecture T

he ways of

engagem

ent of architectural production/architectu

re with the econom

ic, political and cultu

ral contexts in which it w

orks/is made:

architecture as an integral part of social reality vs architectu

re as a transformation of architectu

ral and social reality; the possibili-ties, conditions, structure of architectural invention in the contem

porary production of architecture and the realms of its operation

The O

rigins of Modernity

• N

ataša KoseljT

he dialectic of the development, the origins and concepts of the M

odernity through comparative analysis of the

theory, individual works of art, their authors and the in

fluences of the space and time of their origin; defi

nition

of Modern

ity, period, origins; the use of the term

Modern

; space, time and the essence of the creative process

Interpretation of M

emory in Architecture

• M

aruša Zorec R

eview of the m

ethods of studying architectural history, overview of the approaches and w

ays of interpretation of mem

ory in architec-ture; architecture that joins old and new

, overview of the historical exam

ples, research of the concepts; development of the new

concepts of interpretation of the m

emory in architectu

re; development of the new

concepts in the relationship of old and new

in architecture

28

M

eaning in Architecture •

Tadej GlažarO

rigins and purpose of mean

ing in architectural environ

ment; sign

ificance of architectural environm

ent; power

of mean

ing, m

essages; historical development and the role of architectu

ral expression through developin

g ar-chitectu

ral practice (questions on m

onum

entality …); potentials of architectu

ral expression in modern practice

Architectural Analogies

• Lučka Ažm

an Mom

irskiB

asic terminology; com

parisons of architectu

re and town plan

nin

g with other disciplines; applicability

of methods in studyin

g the subject; interpretations du

ring fam

iliarization with content; sim

ultaneous

or alternate studyin

g of two or m

ore contents in order to identify comm

on characteristics or differences

Corpus of the Slovene Architecture–Selected Them

es •

Peter FisterSelected them

es include chapters from: new

research–m

ethods of architecture in Sloven

ia with direct con

nection to the European

research–projects and integral knowledge of the corpus of Slovene architecture; form

ation of new form

s of interdisciplinary education w

ith the connection

s within Sloven

ian and internation

al environm

ent as well as direct cooperation in Eu

ropean research projects

Identity of Slovene Architecture

• Živa D

euM

ethods and ways of recogn

izing entities of Sloven

ian architecture that defi

ne and determine the u

nique Sloven

ian architec-tu

re; analysis and provin

g of un

iqueness; absolute and relative identity of architectural objects; diff

erence in solutions w

ith com

parisons and an

alysis of architectural elem

ents; origins of diff

erence of Slovene architecture to other w

orld architectures

29

Page 36: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Corpus of the Slovene Architecture 1.2 Peter Fister

New

research methods of architectu

ral research in Slovenia w

ith direct connection to the Eu

ropean research projects and integral know

ledge of the corpus of Slovene architecture; reestablishm

ent of new form

s of interdisciplinary educa-

tion with con

nections in Slovene and internation

al environm

ent and direct cooperation in European research projects

Strategies of Architectural D

esign 1.2 Aleš VodopivecM

odernistic and contem

porary strategies of architectural design: form

/function

; volum

e/weight; sym

metry/

regularity; cubism

/fourth dim

ension of space/decoration

; free plan layout/space plan; load bearin

g struc-tu

re/tectonics; new

materials/n

arrativity of material; bu

ilding envelope (façade)/transparency/scenography…

Architectural Research by D

esign 1.2 Boštjan VugaC

omprehension of architectural design and architectural practice as a research laboratory; integration of traditional, pragm

atic and liberal approaches in the developm

ent of architectural m

ethodology; conceptualization of architectural experim

ental research design based on critical reflection

s of comparable solution

s; possibilities of methodological developm

ents based on architectural experim

ental design

26

Contem

porary Approaches to Urbanism 1.2 Janez Koželj

Introduction: an outlook into globalization processes, neo–liberal condition

s, specifics of post–u

rban space and emergin

g rights to the city; ineffi

ciency and critical analysis of tradition

al methods and techn

iques of urban plan

nin

g and urban developm

ent – the reasons

why cu

rrent urban

ism is not able to reflect the needs of post–industrial society; possibilities of com

puting and in

formation

al comm

u-n

ication technology; new em

erging m

odes of flexible urbanism

: absence of unified theory; operative m

ethods and techniques of proces-

sual and pro–active u

rban plann

ing: light, regu

lative, operative, consensual, new

, loose urban

ism and pseudo u

rbanism

; the role of the city govern

ance in response to a chan

ging environ

ment, in

strum

ents of equity lin

kage and innovative m

odes of urban m

anagem

ent

2.1 Subjects of the Interdisciplinary M

oduleT

hematic m

odules/em

phasis – relations (legend of red dots – titles, disposition and

structure of com

ponents is (pre)defined in accordance w

ith the research policy of FA)

Architectu

ral Theory and C

ritique, Corpus of the Slovene A

rchitecture – relation to hu

man

ism

••

Fine–Arts and D

igital Theory and M

ethodology – relation to hum

anism

and technology

••• Theory and M

ethodology of Urban

ism – relation to social sciences and biotechnology

•••• Theory of Plan

nin

g and Technological Application in A

rchitecture – relation to technology

27

Page 37: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

11. TYPES O

F IMPLEM

ENTATIO

N O

F STUDIES

The study is im

plemented in a regular or part-tim

e form; w

ithin the modules subjects m

ay be chosen that are performed

at distance, or combined T

he lectures for part-tim

e study are organized in the afternoon or at w

eekends (Wednesday,

Thu

rsday and Friday afternoons, and Satu

rday morn

ing), 20%

lectures are replaced in the form

of consu

ltations

12. CO

ND

ITION

S FOR CO

MPLETIO

N O

F STUDIES

To conclude his/her studies, the student shall fulfi

l all obligations in all subjects that he/she has en

rolled in, com

plete his/her individu

al research work, prepare a doctoral dissertation

, present the results to the D

octoral Study Com

mittee

and supervisor (and co-supervisor) prior to its defence, as lead author publish an original scientific article in an inter-

nation

ally-renowned jou

rnal or a scientifi

c chapter in a monograph (U

L and UL FA

habilitation criteria shall be taken into accou

nt), and also successfully defend the dissertation

The successfu

l completion of the dissertation shall be

examined by the C

omm

ittee for Dissertation Evalu

ation and Defence in accordance w

ith the Regu

lations on the P

ro-cedu

re for the Acqu

isition of the Title of D

octor of Science at the Faculty of A

rchitecture of the U

niversity of Ljubljan

a

24

13. TH

E SHO

RT INTRO

DU

CTION

OF SUBJECTS, M

ENTO

RS

1.1 Subjects of the General M

odule

Introduction to Scientific Research 1.2 Ljubo Lah

The characteristics of scientific research w

ork, in particular in the fields of architecture and urban design; assortm

ent of methodological topics,

scientific research methods and techn

iques; science in relation to philosophy, logics, ethics and psychology of creativity; errors in the scientific research w

ork; defin

ition of a relevant research problem, fi

nding and selection and critical application of scientifi

c inform

ation in the field of architecture and urban

ism; m

ethods: processing and presentation of resu

lts, survey and interview, quantitative m

ethods and samplin

g, charac-teristics of critical readin

g, time m

anagem

ent skills; processing and presentation of resu

lts, preparation of the so–called primary docu

ments

1.2 Subjects of the Architectural Module

Architectural Theory and Critique 1.2 Petra Čeferin

Architectu

ral concept of Antiqu

ity and Ren

aissance; from R

enaissance to fu

nctionalism

; function

alism

and post–functionalism; Slovene atm

osphere: a) sacral versus profane aesthetics; b) socrealism: functio-

nalism

: post–modern

ism; c) m

inim

alistic mask of post–m

odernism

; architectural critique in Sloven

ia

25

Page 38: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

9. CO

ND

ITION

S FOR PRO

MO

TION

ACCORD

ING

TO PRO

GRAMM

E

Conditions for Promotion from

the first to the second year, the student shall

– com

plete the general modu

le;

– perform

a written and oral presentation of his/her doctoral study plan

; the presentation is posi-tive if approved by the doctoral studies com

mittee and the Sen

ate of the Faculty of A

rchitecture;

be awarded a m

inim

um

of 45 ects–credits in the first year of study

To be Promoted from

the Second to the Third Year, the Student Shall:

– com

plete the architectural and interdisciplin

ary modu

les;

– perform

a written and oral presentation of the topic of his/her doctoral dissertation includin

g the publication of a reviewed research

article in an important m

agazine or a scientific chapter in a monograph (the habilitation criteria of FA

and UL apply); the presentation

is positive if the topic and the publication are approved by the doctoral studies comm

ittee and the Senate of the Faculty of A

rchitecture;

– have an approved topic for his/her doctoral dissertation at the U

niversity of Ljubljan

a;

– have been aw

arded a min

imu

m of 6

0 ects–credits

To be Promoted from

the Third to the Fourth Year, the Student Shall:

– give a presentation on the interim

results of his/her research w

ork at a doctoral semin

ar/conference,

have been awarded a m

inim

um

of 120 ects–credits

22

Conditions for Temporary Suspension of Student Status

A student m

ay request temporary suspension of student status should he/she, for justified reasons, not be able to fulfi

l his/her student obligations A

s such shall be considered: invalidity, illness (certificate of personal physician confi

rmin

g an incapability of at least six m

onths over the last year of study), matern

ity within the last three years of study, fam

ily and social circum

stances in the last year of study (opin

ion of the Social Work C

entre on his/her un

fitness for study), top athlete or top artist status in the last year of study

The doctoral studies com

mittee of the Facu

lty of Architectu

re decides on temporary suspen

sion of student status issues

10. TRAN

SITION

BETWEEN

PROGRAM

MES

Transition from a diff

erent doctoral programm

e to the doctoral programm

e in architecture at the Faculty of Architecture of the U

niversity of Lju-bljana is possible if the student fu

lfils the conditions of en

rolment in this program

me T

he same applies to the transition from

hitherto existing

master’s/doctoral or specialist study program

mes A

t transition the candidate shall submit a certified con

firm

ation on fulfi

lled study obligations from

the study institution where he/she w

as enrolled, as w

ell as an official extract from

the applicable study programm

es within the fram

ework

of which the afore–m

entioned obligations were fu

lfilled T

he request for transition shall be approved by the doctorial study comm

ittee and the sen

ate of the Faculty of A

rchitecture – namely through recogn

ition of the examinations, in the preparation process of the doctoral study plan

U

pon verification, the content compliance w

ith the programm

e to which the candidate w

ishes to transit, and in particular, topic proposed in the

document subm

itted pursuant to the Regu

lations on the procedure for the acquisition of the title of Dr of science at the Facu

lty of Architecture)

23

Page 39: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Study Fee, Fegular/Part–Time Studies

The study fee is determ

ined according to the applicable price list

The study is executed in a regu

lar or part–time form

; within the m

odules subjects m

ay be chosen that are performed at distance, or com

bined The

lectures for part–tim

e study are organized in the afternoon or at w

eekends (Wednesday, T

hursday and Friday afternoons, and Satu

rday morn

ing),

20% of lectu

res are replaced in the form of consu

ltations Candidates for part–tim

e studies shall fulfi

l all afore–mentioned en

rolment conditions

7. PRO

VISION

S ON

THE RECO

GNITIO

N O

F KNO

WLED

GE AND

SKILLS ACQUIRED

PRIOR TO

PROGRAM

ME EN

ROLM

ENT

Students’ knowledge that, both in content and level of excellence, com

plies with the study program

me they en

rolled in can be recognised

Upon the candidate’s request, the doctorial studies com

mittee shall exam

ine the possibility of recognition of

the knowledge and skills that the candidate acqu

ired prior to programm

e enrolm

ent and that can be asserted for the doctoral study program

me in architecture T

his examination shall consider, in particu

lar, the followin

g:

– content con

formity w

ith the Draft plan of doctoral studies or the Plan of doctoral studies (specifi

cally with

the proposed research topic as described in the docum

ent submitted in accordance w

ith the Regu

lations

on the procedure for the acqu

isition of the title of Dr – doctor of science at the Facu

lty of Architectu

re), and

– com

pliance of quality level of perform

ance (certificates, docu

ments, review

s of research publica-tions…

) as evidence of knowledge and skills w

hich the candidate wishes to assert in the program

me

20

8. ASSESSM

ENT TYPES

In accordance with the law

, the assessment types do not need to be specifically defi

ned How

ever, because the qu

ality of studies at the doctoral level is very important, the qu

ality control system is m

entioned here W

ithin the framew

ork of the subjects of the general architectural and interdisciplin

ary modu

le, an as-sessm

ent scale from 1 to 10

is planned (1–5: in

suffi

cient; 6–10

: suffi

cient, good, very good and excellent) A

s a special form of organ

ized studies, emphasis is laid on the an

nual qu

ality control of the individual research w

ork, which helps the

mentor or the group of m

entors ensu

re quality: in the fi

rst year, this regards the presentation of the study plan, in the second year the pre-

sentation of the topic, and in the third year the presentation of results prior to the defence as w

ell as the defence of the dissertation U

pon control, this obligation is either fu

lfilled or not – and no assessm

ent scale is foreseen for the individual research w

ork either The qu

ality of the fu

lfilled obligation shall be evalu

ated descriptively, in accordance with the R

egulation

s on the procedure for the acqu

isition of the title of D

r – doctor of science) in the field of architecture T

he followin

g parties are in charge of the quality of studies: m

entors or groups of m

entors, the doctoral studies comm

ittee of the Faculty of A

rchitecture w

ith a review system

, the Senate of the Facu

lty of Architectu

re, the profession

al comm

ittee for the assessment of the topic, the dissertation and the defence, appointed by the Sen

ate of the Faculty of A

r-chitectu

re, the doctoral studies comm

ittee and the Senate of the U

niversity of Ljubljan

a, at the proposal of the doctoral studies comm

ittee

21

Page 40: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

6. EN

ROLM

ENT CO

ND

ITION

S AND

SELECTION

CRITERIA IN CASE O

F ENRO

LMEN

T LIMITATIO

N

To Enrol in the Doctoral Study Program

me in Architecture, Candidates M

ust Fulfil the Following Criteria:

– com

pletion of the study programm

e of the second cycle (Bologn

a master degree);

completion of u

niform

study programm

e comprised of 30

0 ects–credits (B

ologna m

aster degree);

– com

pletion of existing study program

me for the acqu

isition of un

iversity education;

completion of existin

g specialist study programm

e upon conclusion of professional study program

me at an in

stitution of higher education,

providing that the candidate has gained at least 30

ects in the un

iform m

asters study programm

e Architectu

re from the follow

ing cou

rses:

• A

rchitectural T

heory and Critique,

Introduction to Research in A

rchitecture and U

rbanism

,

• T

heory of Physical and Region

al Plann

ing,

Action Plan

nin

g and Strategic Assessm

ent,

• D

esign Concepts,

Cou

ntryside Settlement C

ultu

re,

• A

rt History,

Com

prehensive P

reservation of Bu

ilt Heritage,

Com

puter Supported Architectu

re and

• C

oncepts of Structures

In Accordance with the Enrolment Criteria, Candidates can Enrol in the D

octoral Study Programm

e in Architecture if:

– they have acqu

ired a master’s in science upon com

pletion of the study programm

e for the acquisition of u

ni ver-

sity education; at en

rolment, the candidate shall be aw

arded at least 60

ects–credits in accordance with the law

;

– they have com

pleted the existing specialist study program

me upon com

pletion of the study programm

e for the acquisition of u

niversity education

; at enrolm

ent, the candidate shall be awarded at least 6

0 ects–credits in accordance w

ith the law

18

Should a resolution on enrolment lim

itation be adopted (in case the number of applying candidates who fulfil the enrolm

ent criteria is in excess of enrolment places), the

candidates shall be selected

according to perform

ance in prior studies (20% w

eighting):

study programm

e of the second cycle (Bologn

a master degree) or

un

iform m

asters study programm

e comprised of 30

0 ects-credits (B

ologna m

aster degree) or

– existin

g study programm

e for the acquisition of u

niversity education or

existing specialist study program

me upon conclusion of profession

al studies at an institution of higher education

and the additional study obligation

s from the fi

rst paragraph of the enrollm

ent conditions; criteria are:

study grade average (15% w

eighting) and

grade of un

iversity diploma or m

asters thesis (5% w

eighting);

accordin

g to succes at the selection exam (80%

weightin

g) T

he exam is com

prised by written and oral parts T

he followin

g elements are assessed:

written and oral presentation of a D

raft plan of doctoral studies (also refered to as: outline of the doctoral study plan) prepared in accordance w

ith the Regu

lations on the procedure for the acqu

isition of the title of Dr – doctor of science at the Facu

lty of Architectu

re (60%

weightin

g),

• recom

mendation

s of distingu

ished scientists (10% w

eighting);

research work prior to program

me en

rolment (10

% w

eighting)

19

Page 41: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

Ratio Between Compulsory and O

ptional Subjects

M

odules/Subjects with Compulsory Content

86% – 155 ects

1.1

G

eneral modu

le

1.3

Presentation of doctoral study plan

2.2

P

resentation of topics of

4.1

Presentation before defence and defence of doctoral dissertation

M

odules/Ssubjects with Optional Content and its Structure

14% – 25 ects

1.2

A

rchitectural m

odule

2.1

Interdisciplin

ary modu

le

1.4

Individual research w

ork 1

2.3

Individual research w

ork 2

3.1

Individual research w

ork 3 2

4.2

Individual research w

ork 4

16

Selection of Subjects in Modules:

according to the them

e of dissertation;

the candidate could m

aximally choose one subject from

architectural or interdisciplin

ary modu

le given by the co-urse coordinator w

hich is also the mentor or co–m

entor of his individual research work or his doctoral dissertation;

in the case the candidate acquired profession

al qualifi

cation in architecture: a m

i-n

imu

m of 10

ects from the program

me off

er of other disciplines has to be selected;

– in the case of other profession

al qualification

s: a min

imu

m of 10

ects from the program

me off

ered by lecturers – architects has to be selected;

a maxim

um

of 60

ects from other com

parable programm

es, i e of other UL facu

lties or other un

iversities can be approved;

– the subjects of visiting lecturers are shaped on the yearly basis – the visiting lecturers have to fulfi

l preset requ

irements for cou

rse coordinators; the syllabus has to be approved by regu

lar validation procedures

Mobility:

Within the Erasm

us programm

e or on the basis of other bilateral agreements of w

hich the signatory is the Faculty of A

rchitecture, the student can m

ake use of the opportun

ity to study one or two sem

esters abroad in (and inclusive of) the second year of studies

17

Page 42: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

• • •

5 ects

Ažm

an Mom

irski University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture ••• History of U

rbanism

Č

erpes University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture ••• Urban Plan

nin

g

Pogačnik University of Ljubljana, Faculty of C

ivil Engineering and Geodesy (retired) ••• A

rchitecture and Sustain

able Spatial Developm

ent

Šašek Divjak U

rban Planning Institute of the Republic of Slovenia (retired) ••• Sustain

able City D

evelopment

D

imitrovska A

ndrews U

rban Planning Institute of the Republic of Slovenia (retired) ••• Tools for C

ontrol of Urban Form

s

Černe U

niversity of Ljubljana, Faculty of Arts ••• R

egional Plan

nin

g

Fikfak University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture ••• Environ

mental M

anagem

ent for Ru

ral Tourism

and Recreation

Voigt V

ienna University of Technology,Fakulty of A

rchitecture and Regional Planning ••• Local Plan

nin

g & P

ublic Participation

C

irman U

niversity of Ljubljana, Faculty of Economics ••• U

rban Econom

ics

Šubic Kovač University of Ljubljana, Faculty of C

ivil Engineering and Geodesy ••• R

eal Estate E

conomics – Selected T

hemes

H

očevar University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences ••• Sociological C

oncepts of Modern U

rbanism

Juvančič U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture ••• Tow

nscapes and Interactive C

ities

Fikfak University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture ••• Landscape Settlements of C

ultu

ral Diversity

D

eu University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture (retired) ••• Protection of A

rchitectural Landscapes

G

regorski University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture ••• Methods of A

mbiental D

esign

Zupančič University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture ••• Sensitive U

rban Places

Gazvoda U

niversity of Ljubljana, Biotechnical Faculty ••• D

esign of Open Space

14

• • • •

5 ects

Toš Sistemprojekt, Z

agreb (retired) •••• Architectu

ral Design T

heory

Isaković University of Ljubljana, Faculty of C

ivil Engineering and Geodesy •••• Integrated P

ractices and Bu

ilding M

odelling

M

iščević University of Z

agreb, Faculty of Architecture •••• H

igh–Tech A

rchitecture

Z

bašnik–Senegačnik University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •••• Contem

porary Architectu

ral Technology

Duarte Penn State C

ollege of Arts and A

rch. and University of Lisbon, Faculty of A

rch. •••• Mass C

ustomization of H

ousing

Kušar U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture •••• Fire Safety of B

uilt E

nvironm

ent

Roset Catalan Polytechnic U

niversity, Superior Technical School of Arch. of B

arcelona •••• Environ

mental Physics for A

rchitects

Medved U

niversity of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering •••• E

nergy and Environ

ment A

ssessment of B

uildin

gs

Medved U

niversity of Ljubljana, Faculty of Mechanical Engineering •••• M

icroclimate of U

rban Areas and B

uildin

gs

Zbašnik–Senegačnik U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture •••• R

enewable Sou

rces of Energy in B

uildin

gs

Slivnik University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •••• Selected Topics in Bu

ilding and C

onstruction H

istory

Kilar University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •••• Structures in A

rchitecture

Isaković U

niversity of Ljubljana, Faculty of Civil Engineering and G

eodesy •••• Basics of B

ridge Design

Kilar U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture •••• E

arhquake A

rchitecture

• • • • •

5 ects

— visiting lecturer • • • • • T

heories and Methods of Scientifi

c Research

teachers of subjects from other program

mes • • • • • Subjects/M

odules of Scientifi

c Research from

other programm

es

15

Page 43: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

5 ects

Čeferin U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

• A

nalysis and C

riticism of C

ontemporary A

rchitecture

Koselj private researcher

• T

he Origin

s of Modern

ity

Zorec U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

• Interpretation of M

emory in A

rchitecture

G

lažar University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •

Mean

ing in A

rchitecture

A

žman M

omirski U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

• A

rchitectural A

nalogies

Fister U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture (retired)

• C

orpus of the Slovene Architectu

re – Selected Them

es

Deu U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture (retired)

• Identity of Slovene A

rchitecture

Fister U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture (retired)

• P

rotection and Rehabilitation of A

rchitectural H

eritage

Lah University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •

Integral Renew

al

Ifko University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •

Heritage Interpretation

D

ebevec University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •

Architectu

ral Archetypes of the Sacred

Juvanec U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture (retired)

• T

heory of Vern

acular A

rchitectural O

rigins

Toš Sistem

projekt, Zagreb (retired)

• H

um

an Environ

ment A

nthropology

Svetina University of Ljubljana, Faculty of A

rts •

Architectu

ral Psychology

U

ršič University of Ljubljana, Faculty of A

rts •

Selected Topics from Philosophy of Space and T

ime

Krečič Ljubljana A

rchitecture Museum

(retired) •

Art H

istory

12

• •

5 ects

Bonča U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

•• Systems of Plastic A

rrangem

ents

Marolt U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

•• Architectu

ral Versus Fine A

rt Relation

s

Novljan U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

•• Colou

rs and Space

Novljan U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

•• Lighting in A

rchitecture and U

rban Environ

ments

N

ovljan University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •• A

bstract Spatial Transform

ations Tools

Jeza U

niversity of Ljubljana, Academ

y of Fine Arts and D

esign •• Interior and Fu

rnitu

re Design

Pedersen A

arhus School of Architecture

•• Quality of D

octoral Research and Fundam

entals of Research by D

esign

Ettlinger University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture •• D

igital Methods and P

resentations in A

rchitecture

B

ourdakis University of Thessaly

•• Design

ing V

irtual E

nvironm

ents

Achten Technical U

niversity of Prague,Faculty of Architecture

•• Digital D

esign Methods

D

uarte Penn State College of A

rts and Arch. and U

niversity of Lisbon, Faculty of Arch.

•• Program

min

g of Architectu

ral Forms

D

uarte Penn State College of A

rts and Arch. and U

niversity of Lisbon, Faculty of Arch.

•• Digital Fabrication

Zupančič U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

•• Interfaces for Architectu

ral Learnin

g and Collaboration

Zupančič U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

•• Architectu

ral Publishin

g

Robinson University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture • • Natu

ra An

imare: Tran

sformin

g the Matter in the C

reation of Space

13

Page 44: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

1.1

10 ects

G

eneral Module

generic knowledge

Lah University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture

Introduction to Scientific R

esearch

— visiting lecturer

Scientifi

c Approaches, M

ethods and Research P

resentation

— teachers of generic subjects/m

odules

Scientific R

esearch Subjects/Modu

les of Other P

rogramm

es

1.2

10 ects

Architectural Module

field–specific fundamentals

Č

eferin University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture

Architectu

ral Theory and C

ritique

Fister University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture (retired)

Corpus of the Slovene A

rchitecture

Vodopivec U

niversity of Ljubljana, Faculty of Architecture

Strategies of A

rchitectural D

esign

Vuga Sadar + Vuga

Architectu

ral Research by D

esign

Koželj University of Ljubljana, Faculty of A

rchitecture (retired)

Contem

porary Approaches to U

rbanism

visiting lecturer

Scientific A

pproaches to Research in A

rchitecture

teachers of architectural subjects/modules

Scientifi

c Research Subjects/M

odules of O

ther Program

mes

10

2.1

25 ects

Interdisciplinary Module

deepening and/or cross–linkingT

hematic m

odules/em

phasis – relations (legend of red dots – titles, disposition and structu

re of components is (pre)defi

ned in accordance w

ith the research policy of FA):

A

rchitectural T

heory and Critique, C

orpus of the Slovene Architectu

re – relation to hu

man

ism;

••

Fine–A

rts and Digital T

heory and Methodology

– relation to hum

anism

and technology;

•••

Theory and M

ethodology of Urban

ism

– relation to social sciences and biotechnology;

••••

Theory of Plan

nin

g and Technological Application in A

rchitecture

– relation to technology;

•••••

Them

atical Modu

les/Em

phasises – related to qu

ality assured, com

parable offer from

visiting lectu

rers and other program

mes

11

Page 45: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

3. IN

TERNATIO

NAL CO

OPERATIO

N

E

rasmus netw

ork

http://predmet.fa.uni-lj.si/erasm

us/erasmus_eng_hom

epage/erasmus_fa_eng.htm

A

DA

PT-r netw

ork

http://adapt-r.eu

DD

SS doctoral school

http://ww

w.ddss.nl

4. RESEARCH

PROGRAM

MES, PRO

JECTS, AGREEMEN

TS

http://w

ww.fa.uni-lj.si/default.asp?id=2422

8

5. SCH

EDULE O

F SUBJECTS OF STUDY PRO

GRAMM

E, OPTIO

NAL SUBJECTS, M

OBILITY

1. Year1.1

General m

odule

winter semester — lectures

15winter semester — other

235

summer semester — lectures

summer semester — other

∑ hours

250

∑ ects

101.2

Architectural m

odule—

—15

235250

101.3

Presentation of doctoral study plan—

125—

—125

51.4

Individual research work 1

—375

—500

87535

Total15

73515

7351500

602. Year

2.1Interdisciplinary m

odule21

35414

236625

252.2

Presentation of topic of doctoral dissertation—

125—

—125

52.3

Individual research work 2

—250

—500

75030

Total21

72914

7361500

603. Year

3.1Individual research w

ork 3—

750—

7501500

60Total

—750

—750

150060

4. Year4.1Presentation prior to defence and defence of dr. dissertation

——

—125

1255

4.2Individual research w

ork 4—

750—

6251375

55Total

—750

—750

150060

Organized study form

s60

Total studiesIndividual study form

s180

Total3000

30006000

240

9

Page 46: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

1. DATA O

N STUDY PRO

GRAMM

E

The doctoral study program

me in A

rchitecture lasts 4 years (8 sem

esters) and is comprised of a total of 240

ects–credits T

he study programm

e includes 60

ects–credits in organized study form

, and 180 ects–credits of individu

al research w

ork (basic or applied research) The organ

ized forms are com

prised of a general, architectural m

odule and interdi-

sciplinary optional modu

les, as well as of an an

nual research presentation (rangin

g from the presentation of the study

plan to the defence of the dissertation) The scientific title acquired by the doctoral student in the field of architecture is:

Doctor of Science T

he abbreviated form of the title placed in front of the n

ame is: D

r

2. BASIC GO

ALS OF TH

E PROGRAM

ME AN

D GEN

ERAL COM

PETENCES

Basic goals: T

he programm

e trains the independent scientific researcher in the widest problem

area of architectural issues, demon-

strating respon

sibility towards the cu

ltural region and excellence at an intern

ational level R

esponsibility for architec-

ture as both a field of scientifi

c research and a cultu

ral region derives from the sign

ificance of architectu

ral design,

the quality of bu

ildings harm

onizin

g with the environ

ment, respect for n

atural and u

rban landscapes, which is in the

public interest The qu

ality of physical space is protected in the public interest by Slovenian and Eu

ropean legislation

6

General com

petences:

• in

–depth understandin

g of theoretical and methodological concepts derivin

g from the

essence of architecture as science and art, and directly or indirectly related to architecture;

• qu

alification to independently develop new

knowledge in the area of architectu

re as a generic field and/or in n

arrowly specified topics that are of sign

ificance in architectu

re and its connectedness w

ith other areas;

• qu

alification to solve the m

ost demandin

g problems by testin

g and improvin

g established and discoverin

g new solution

s in achieving qu

ality in architecture;

qualification to m

anage the m

ost demandin

g work system

s and scientific research projects in a wide pro-

fessional or scientific scope of spatial plann

ing and design, emphasizing the quality of architectural space;

qualifi

cation to develop critical reflection – social, group and personal research and/or creation

Q

ualifi

cation to convey and comm

un

icate research results in the follow

ing cases:

qualification of publishing scientific, profession

al and popular (for non

–expert public) papers and other publication

s in the field of architecture;

qualifi

cation for transfer of scientifi

c achievements and know

ledge into architectural practice

7

Page 47: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

University of Ljubljana, Faculty of Architecture

Doctoral P

rogramm

e in Architectu

rePublisher

Un

iversity of Ljubljana, Facu

lty of Architectu

reEditorTadeja Z

upančičD

esign, layout and preprint

Jaka Bonča

English translation

Janez ŠpendovPrint

Tiskarn

a Media print

Circulation

300

ISSN1855–70

90

CON

TENTS

1 D

ata on Study Program

me

6

2 B

asic Goals of the P

rogramm

e 6and G

eneral Com

petences

3 Internation

al Cooperation 8

4 R

esearch Program

mes, P

rojects, Agreem

ents 8

5 Schedu

le of Subjects of Study 9

Program

me, O

ptional Subjects, M

obility

6 En

rolment C

onditions and Selection C

riteria 18 in C

ase of En

rolment Lim

itation

7 Provision

s on the Recogn

ition of Know

ledge 20

and Skills A

cquired P

rior to Program

me E

nrolm

ent

8 Assessm

ent Types 21

9 C

onditions for P

romotion A

ccording to P

rogramm

e 22

10 Tran

sition Betw

een Program

mes 23

11 Types of Im

plementation of Studies 24

12 C

onditions for C

ompletion of Studies 24

13 T

he Short Introduction of Subjects, Mentors

25

• A

rchitectural T

heory and Critique, C

orpus of 28

the Slovene Architectu

re – relation to hum

anism

•• Fine–A

rts and Digital T

heory and Methodology 32

– relation to hum

anism

and technology ••• T

heory and Methodology of U

rbanism

36

– relation to social sciences and biotechnology •••• T

heory of Plann

ing and Technological A

pplication 23

in Architectu

re – relation to technology

Mentors 47

Page 48: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

DO

CTORAL

PRO

GRAMM

E IN

ARCHITECTURE

Fakultetaza arhitekturo

Univerza

v Ljubljani

2019–2020

Page 49: ŠTUDIJSKI PROGRAM ARHITEKTURADOKTORSKI · Teorija projektiranja in tehnične aplikacije v arhitekturi 42 – povezava s tehniko Naklada Mentorji 300 izvodov 47 Univerza v Ljubljani,

DO

CTORAL

PRO

GRAMM

E IN

ARCHITECTURE

Fakultetaza arhitekturo

Univerza

v Ljubljani

2019–2020